Rezervni sklad Zaveze. nZnamenja kažejo, da bo morala deputacija (učiteljska) v najkrajšem času na pot v Belgrad. Če pa bodo prispevki tako počasi kapali, ne bo citiranega sklepa mogoče izvršiti v tekočem letn. T o b i b i 1 o v nedogledno škodo vsemu učiteljstvu. Več danes ne moremo povedati. Kdor se zaveda svojih dolžnosti — ta jih naj stori! Prosili in opominjali ne bomo nikogar, a tudi nihče ne bo smel krlvde zvračati na druge!" — Tako se glasl pripomnja k VIU. izkazu rezervnega sklada Zaveze v štev. 6. BUč. T." — Vedno mi brni po ušesih, odkar sem jo prvič prečital. Čital sem jo večkrat, misleč in upajoč, da zasledim v njej vendarle kako mesto, ki mi razprši črnogledi pesimizem, ki mi je zazijal nasproti ob prvem nje čitanju. Zaman! čirn večkrat čftam omenjeno pripombo, tem bolj črna in tern temnejša vstaja pred menoj naša prihodnost za slučaj, da bi ne mogla naša deputacija izvršiti svoje misije o pravem času bodisi iz tega ali onega vzroka. Naj žalostneje izpričevalo naie stanovske zavednoBti pa bi tvoril vzrok: pomanjkanje gmotnih sredstev, ki bi ga zakrivili oni pripadniki našega stanu, ki jim je celo znesek borih 5 K prevelik, da bi ga žrtvovali v dosega neprecenljivih skupnih naših stanovskih in šolskih koristi. Mar mislite prizadeti, da je z zadnjo regulacijo naših plač res že vse doseženo, kar nam pripada po pravici in uaukih deraokratizma ?! Kaj še! To je šele prvi klin na lestvl do naših vsestranskih pravic, gmotnih in pravnih. Mnenja sem, kakor tovariš urednik, da namreč: ^Vee danes ne moremo po- vedati!" Sicer pa je pokazal ,U5. Tov." v zadnjera casu na to in ono izmed kričecih razmer z ozirom na nas stan in šolstvo takorekoč s prstom. Vas li vse to nič ne dirne ?! Da se z opustitvijo nameravane deputacije nepregledna škoda našemu stanu prepreči, naj si Zaveza izposodi potrebno vsoto, s pomočjo katere naj pošlje uciteljsko deputacijo v Belgrad o pravem času, da se ne bo kaj zamudilo. V ta namen izposojeni znesek naj se v povracilo razdeli na učiteljstvo, vclanjeno v Zavezi, odračunši seveda že v to svrho vplažano vsoto in prispevajoče člane. V smislu tozadevnega sklepa upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918 je v vplačilo tega organizačnega davka vsak član Zaveze tako obvezan kot vplacevanja udnine. Naj se torej imenuje norganizacni davek", ne pa »prostovoljni organizacni davek*. Fr. Zupančič.