-----   308   ___
Gospodarske skušnje.
Korist divjega kostanja,
„Novice" so že mnogokrat priporočale, naj se divji kostanj ne zametuje, ker je dobra hrana živini ta sad, katerega je pred 300 leti Kluzij v Evropo prinesel. Divji kostanj je dobra brana za goveda, konje in ovce, potrjena po obilih skušnjah. Ce se pitavni živini poklada, se hitreje odebeli, - krave dajo več in boljega mleka, — ovce obvaruje pljučnih tnetljajev.
Divji kostanj se živini poklada frišen ali posušen. Frišni se samo zmečka, suhi pa na debelo zmelje in pomešan z rezanico, repo in trgano moko (žitoim dro-bom) in sicer tako-le živini poklada: pitaoemu volu, blizo tako se poklada tudi molznim kravam, na dan 5 do 7 kilo send, 5—6 kilo rezanice, 1 kilo žitnega droba in pa 6 kilo zmletega kostanja, zraven nekoliko soli.
Ker živina izprva grenkega divjega kostanja rada ne žre, naj se začne tako, da se jej ga prve dni le malo d&, potem pa od tedna do tedna več; v tej primeri se mora živini tudi od tedna do tedna več soli dajati.
Divji kostanj je tudi zdravilo živini, ki jej slab želodec krepea in kri Čisti.
Tudi dobra štirka se dela iz divjega kostanja, ki ima posebno lepo belo barvo. Na Francoskem čedalje več štirke napravljajo iz divjega kostanja.
Kakošna goveda naj gospodarji za pitanje (debeljenje)
odločijo ?
Po skušnjah veeh umnih živinorejcev se z dobičkom dado odebeliti samo goveda s sledečimi lastnostmi:
Koža mora biti debela, pa mehka in gibčna, dlaka gosta pa gladka. Tanka koža in bolj redka dlaka je ravno tako, kakor šetinasta groba dlaka, slabo znamenje. Goveda svetle barve so bolja od goved temne barve, kajti svetla barva dlake kaže na mehko in debelo kožo.
Glava mora biti bolj drobna; debela in okorna, pa težka glava ne da upati, da bi se govedo dobro odebelilo.
Pogled živine mora biti bister in prijazen, ne pa divji.
Prša goveda morajo biti široka in globoka.
Križ mora biti širok, hrbet pa lepo raven.
Vampasta živina se ne debeli rada.
Debele pa okrogle kosti so slabo znamenje, nasproti pa so plošnjati členi na sprednjih in zadnjih nogah dobro znamenje.
Zobje morajo biti zdravi, da ž njimi živina klajo lahko žveči, kajti od tega, da živina povžito klajo dobro prebavi, je odvisno bolje in hitreje debeljenje.
Kako grozdje dobro ohranjeno v daljne kraje pošiljati.
Grozdje, za daljno pošiljatev namenjeno, naj se trga o suhem vremenu in izbero naj se le popolno zdravi grozdi; potem naj se položijo, pa ne na velike kupe, na debeli susivni papir (Fliesspapir), da se do dobrega osušijo. Zdaj naj se grozd zraven grozda previdno dene v zaboj, v katerem je spodaj dva palca na debelo položeno suho seno; na to naj se dene zopet plast sena, na to pa zopet grozdi in na te zopet seno kakor prej in tako dalje.    Na vrh vsega se položi zopet  sena,  to-
liko ,   da je   zaboj popolno poln ,   pa grozdje vendar ni preveč potlačeno.