'i 1 11 ■ 1 - 0 S. žy i I ska j* >V in uprav-niiva: 1981 W. 22nd PUc« Chicago, 111. ORGAN OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered m S«cond-CU« Matter January 18, 1916, at the Port Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 19X2. The largest Weekly in the •States of ■ J ^PlPl OFFICE: 1951 W. 12mA IIL No. 5« Štev. 5. Chicago, IIL, 6. februarja (February) 1918. Leto IV. Virtue IV. PROGLAS GUVERNERJA DRŽAVE ILL. Guverner Frank O. Lowden je izdal proglas, s katerim določa teden začenjajoč dne 3. februarja kot Hranilni teden. Proglas slove: Springfield, Illinois, 24. januarja. Izredne stroške naše vlade ob tem času moramo založiti, kolikor je mogoče, z ostalimi prihranki. To je tftarošegni način, — to je najvarnejši način. Za izvršitev tega je vlada izdelala načrt za prodajo vojno-hranilnih znamk in potrdilnic (War Savings Stamps and Certificates.) Tisti načrt je občudovanja vreden. Po njem tudi dninar lahko postane imetnik vladnih vrednostnih papirjev, pod pogoji, ki so u-godnejši, nego najbogatejši v deželi. Po njem je priložnost, učiti celo šolske otroke navad varčevanja, kakor še nikdar poprej. Naše ljudstvo je bilo na glasu zaradi svoje različnosti in zaprav-ljivosti. Če se nam posreči, izko-reniti to zapravi ji vost in razsipč-nost, bomo lahko podprli vojno z denarjem, kar je enako važno; na vadili se bomo varčevanja tako, da bomo sposobni založiti vse stroške za obnovo vojne. Če se te navade udomačimo, smo pridobili našo največjo narodno imovino in bomo vedno na finančnem dobitku vsled vojne. Če bodo naši ljudje vobče postali lastniki vladnih vrednostnih papirjev, bodo boljši državljani in imeSi bomo boljšo deželo. Jaz torej določam teden, ki se začne dne 3. februarja 1918, kot Hranilni teden (Thrift Week) škem duhu delujejo za napredek društva in naše slavne K. S. K. J. Rev. g, Trunk piše o č. g. Simonu Lampetu, da je bil gospod misijonar rojen dne 5. decembra 1865 v Brezovici na Kranjskem, V Ameriki je že od 3. nov. 1883. kjer je stopil v red sv. Benedikta, ki se zanima zlasti za indijanske misijone. Posvečen je bil v mas-nfika 1. nov. 1868 v St. Cloudu, Mirin. Nato je bil nekaj časa profesor na St. Johnski univerzi, Collegeville, Minn; od 1. 1889 deluje kOt indijanski misijonar po severni Minnesoti. Oskriboval je Indijance po naslednjih indijanskih rezervacijah: Red Lmk^, White Earth, Beaulieu in Clo-quet, kjer živi in vneto deluje še zdaj. Slovi tudi kot isboren poznavalec čipevskega ali vČipvej-skega indijanskega jezika. Ljudski shod v Milwaukee, Wis. V pondeljek dne 11. februarja na predvečer Lincolnovega praznika) zvečer ob pol 8". uri se vrši v Harmonie dvorani Milwaukee, Wis. veliki ljudski Aod, na katerem bo govoril g. Dr. Bogomil Vošnjak, član Jugoslovanskega odbora v Londonu in g.'Rude Trošt, organizator S. N. Z., v A-meriki; nastopilo bo še več drugih znanih govornikov iz milvau-ške naselbine in okolice. Tem povodom se bo poslalo tudi v imenu zberovaleev vdan no izjavo pfredsedIMttt Washington, D. C. 6l o venci in Slovenke iz Milwaukee ter West Allis! Pridite v obilnem številu na ta shod, pokažite; da Vam bije srce za narodno stvar in za domovino, v kateri sedaj živite! — Sklicatelji shoda. Vpoklic vojaških novincev. Washington, D. C. 4. febr. — ter nujno priporočam vsem mo-jGeneralni profoe Crowder je da- žem in ženam in fantom in dekle- nes uradno naznanil, da se bo pri- tom illinoSkim, da začno hraniti .čelo z vpoklicom nabornikov 1. ra- ali varčevati v sorazmerju s svo- zreda dne 23. februarja t. 1. m da jim imetjem potom varnega in bo trajal ta vpoklic 5 dni. S tem plemenitega sredstva, katero na se bo dovršilo operacije prvega ta način nudi vlada. nabora in sicer v vseh državah, t^ . , • ker bodo tedaj države poslale svo- Dano pod mojo roko m velikim «. ., T državnim pečatom v kapitotu v?e zaf'e ^^J' Springfieldu štiriindvajsetega irazreda v PredpB8- dne januarja v letu našega Gospoda tisoodevetsfoinoisemfliaj-stem in neodvisnosti Združenih Držav stoindvainštiilidesetem. nega števila. Na ta način bo znašalo število vojaštvo v Narodni armadi 685,-000 mož določeno za prvi naborni razred. .... ^ Vojaške novince se bo poslalo v Obisk slovenskega indijanskega razna taboriSča kakoT sledi: misijonarja v Qucagu ^^ ^........ ^ Preteklo nedeljo, dne 3. febru-!Camp Upton> N y....... 7500 arja je naš župnik predstavil fa-'Camp ^ N j ...... 7000 ranom cerkve svetega Štefana c ^ende, Md......... č. g. Simona Lampe-ta sloven- ^ Lee> y&........... skega misijonarja med Indijanci c Jaekaon S. C. v Cloquet, Minn. Gospod misijo- (zamorci)............... 3383 nar je prid^ovalJpri obeh sve- Q Gordon Ga. tih masah. Navzoči verni Sloven-j(zamorci) . ....... 2800 ci so z velikim eanimanjem po-'c Qrant jjj ......-5m slušali gospoda govornika, ki Camp Grant, 111....,..... 6284 Camp Dodge, Iowa nam je povedal, kaj vse slovenski misijonar med Indi- Q ^^ ^ janci. Povedal nam je, kako po-'^___m____m__. .-...14,984 2332 7558 X Camp Travis, Tex ganski Indijanec, ki s svetim kr- c pH Ark.(zamorci) . . 2000 stom postane katoličan, spostujei r _ svojega duhovnika in kako je ve-i_, . . . ^^ _ » __ sel, ko je postal član svete kato- ^ P«*™^« 380,000 moi » Hške Cerkve. Č: g. misijonar je pri nas v cerkvi molil 4'Oče naš" in "Češčena Marija" v indijanskem jeziku in iz te molitve smo lalhko sklepali, da gospodu misijonarju indijanski jezik skoraj (bolj gladko teče kakor slovenščina, ker že nad 30 let oznanuje Indijancem sveto vero. Vendar se č. g. misijonar s ponosom zaveda svoje narodnosti in ne more pozabiti rodne grude slovenske in je vesel, kadar čuje slovensko petje. — (Popoldne .je Rev. Lampe pozdravil člane društva svetega Štefana št. 1. K. S. K. J., ki je bilo zbrano na svoji redni mesečni seji in jim želel, naj v bratski slogi in v katoli- gradbo ladij Glavni ravnatelj zasilne mornariške korporacije — Piez v Wa-shingtonu, D. C. se je te dni obrnil na vse guvernerje raznih držav s prošnjo, da bi mu šli le-ti na roke pri pridobitvi 250,000 delavcev za gradibo ladij. Guvernerji bodo izdali vsled te prošnje po&ebne proklamaeije s katerimi bodo pozivali strokovnjake in mehanike, da naj se pridružijo javni rezervi Združenih držav. Ravnatelj Piez zatrjuje, da je nemogoče izvršiti ladjegradbeni načrt brez tega števila spretnih delavcev. Od povečanja naše trgovske mornarice je odvisna usoda naše armade v Franciji, in Dne 28. jan. t. 1. je povabil ravno v Chicago došli Dr. Bogomil VoSnjak odbornike tuk. podpž nice S. N. Z., in nekaj zavednih rodoljubov iz okolice na prijateljski sestanek v dvorani.Hrvata g. Lackoviča, 18 cesta in Fipk St. Pri tej priliki je veleugledjni Dr. Bogumil Vošnjak prečital pozdrave in poslanico ameriškin Slovencem v imenu svojega sivolasega očeta Mihael Vošnjaka, znanega in pisatelja in prvobo-ritelja za slovensko narodno stvar. Ta pomenljiva pofclaniea se glasi sledeče: "Prišel je čas, v katerem Be odločuje usoda narodov, velikih in malih. Vsi Slovenci vemo,, kaj bo z nami, ako Nemčija zmaga in Avstrija, njena dekla ostane o-hranjena. Jaz starec dvainosemdeset let star, živim v Švici v pregnanstvu, najstarejši sem od slovenskih živečih političarjev. M#-ja prošlost, moja starost in izkušenost mi daje pravo, da zakBčear svojim amerikanskim rojakom nekoliko besed, ki mi prihajajo iz globoČine mojega srca. Približuje se že grobu generacija, ki je ',s hvaležnostjo: Bog plačaj in zadovoljnost vseh tamosnjih dru-|na veselo svidenje še drugi pot! štev, kot en mož, povodom prireditve znanega počastnega banketa; prav pri tej priliki so se izkazali Jolietčani kot "up to date gentlemane." Jolieta torej ne bomo kmaJu pozabili.-- Vsled povabila nekaterih naših gg. duhovnikov smo se po tem banketu združili skupaj da obiščemo tudi slovenske naselbine v Waufcegan, 111. in Sheboygan, Wis. kjer je g. R. Trošt nameraval ustanoviti podružnice S. N. Z. Omenim naj, da smo imeli nad vse veselo tovarišijo in obilno zabave v spremstvu gg. P. Schnel-lerja, Rude Trošta in Frank Ple-mel-a; slednjega iz Rock Springs, niki in lajiki v Ameriki blagega,^ tudi zna Jožeta k E1_ srca; da je nas slovenski naroa v? 1\ 1r « Art l rt «1 1 f» A /1 1 X ■»» rt/^ rt Obljubujem vam pa, da, kadar v eni dobri uri razpredale še čez vam bo potreba kake pomoči, vam 70 dol. srečk za šaljivo loterijo,)bom šel povsod na roke in bom med temi so Miss Mary Barle, An- delal šc vnaprej v prid našega društva in naše slavne K. S. K. J. S sobratskim pozdravom Frank Kernc. gela Mrlak, Mary Madrič, Marg. Svete, Leop. Varšek in Mary Podboj. Lepa hvala vam »dekleta za vašo blagohotno sodelovanje .in pomoč vsem, ki ste na katerikoli način nam pomagale, ter nam tako pripomogle do tako sijajnega uspeha. Zahvaljujem se g. John!prostora v priljubljenem Glasilu Mrlaku (Greg.) za njegovo sode-j K. S. K. J. Posebno dopise kaj lo van je pri dobavi raznih dobit-i rada prebiram, kjer vedno izvem Spttta, Minn. Cenjeni sobrat urednik:— Prosim, privoščite mi nekoliko Ameriki gostoljuben, prijazen in dober po raznih naselbinah; da naše slovenske naselbine napredujejo v složnosti in zadovoljnost i. Dospevši v Waukegan, 111. sera se počutil povsem domačega, kajti tam je tudi dosti "coklargev" in "polžarjev" s katerimi se poznamo. Prav zanimivo je bilo tudi na shodu v Waukeganu za ustanovitev S. N. Z. Nekateri so bili sprva prav trdih glav, imeli so pred sabo le velik strah pred nekim kra-lljem, o kojem ni nihče črhice o-meniL Vsled tega je vzelo govorniku g. R. Troštu par ur časa, da jim je omečil in pretrgal mreno raz oči povdarjajoč, da je bil to le prazen strah. Za to trdovrat-nost so se morali pokoriti še vsi drugi zavedni rojaki in rojakinje, ker so morali v*hudi zimi čakati pozno čez polnoč in čez 1. uro zjutraj, da sc je označeni shod zaključil v zadovoljnost tamošnje naselbine s tem, da se je ustanovilo podružnico S. N. Z. in .nicer s takim odborom na čelu, ki ima Eveleth, Minn. Pustna nedelja se bliža in ž njo raznih *abav pred postnim Časom. To nedeljo bomo tudi mi Evelethčani proslavili z lepo zabavo, ki nam obeta zopet velikega užitka. Tukajšnje vrlo napredujoče društvo "Krščanskih mater" bo priredilo prvo svojo veselico v letošnjem letu v koirist naše slovenske cerkve in sicer o polu 8 mih zvečer v veliki Auditorium — dvorani. Igrala se bo šaloi-gra, ki je tako smešna, da se bo moral tudi najbolj dolgočasni človek nasmejati. Igra je še tukaj v Ameriki bolj malo znana in bo gotovo toliko bolj ugajala. Vse glavne uloge so v najboljših rokah in je pričakovati da jih bodo vse igralke in igralci častno rešili. (Nastopili bodo med drugimi v igri že znani izvrstni igralci brata Strah iz Genove, Leopold Paučnik, Anton Zevnik, ki je že iz prejšnjih iger znan kot imeniten šaljivec. Videli bomo na be, ki nas je učil zadnjič v nedo-segljivo-šaljivej obliki "štrukle kle peči.. Med ženskimi igralci bodo nastopile ^frs. Agnič, Mrs. Kovač in Miss Miroslavič. Ra-zpn teh bodo še nastopili v igri razni tukajšni možje kot novinci na odru. Tukajšnji otroci pa bodo zopet v dveh lepih domačih pesmicah pokazali, koliko so napredovali v domačem slovenskem petju. Po igri se bode seveda ustreglo tudi mlademu svetu, saj je pustna nedelja in mladina se rada malo zasuče ta dan. Bo imela dovolj prostora v velikem Aiuditoriilm. INaše pridne žene bodo zopet poskrbele za želodce, da ne bodo preveč nemirni in da ne bodo motili plesa željno mladino v njihovem priljubljenem poslu. Vsega bo tedaj dovolj. Zato pa se najprisrčnejše vabijo zopet vsi rojaki in sosednih naselbin po Range okrožju, da nas zopet v 'polnem številu počastijo dne 10. februarja to je na pustno nedeljo, zvečer in se poveselijo z na- mi v prijetni zabavi in ob jed-nem pomorejo naši slovenski cerkvi. Vabijo se tudi vsi domačini vseh narodnostij, da se vsi udeležijo veselice in pomagajo napolniti veliki Auditorium do zadnjega kotička. Pokažite tudi to pot, da ste vntti za napredek svoje cerkve, kakor ste to poka- in dragi, ker so tudi moji stariši zali lansko leto pri veselicah. Ne bo vam žal za 35c, ki jih boste dali za tiket, kajti zabava bo vredna dolar in še več. (Na pustno nedeljo večer tedaj vsi v Auditorium k skupnemu razveseljevanju in -zabavi dragi sosedi iz Gilberta, Auro-re, Biwabika, Virginije, Chis-holma in Hfbinga in vsi domačini Evelethčani! Naročnik. Odgovor na vdanostno izjavo podr. 8. N. Z. v Chicagu. Povodom shoda, oeir. vstanovi-tve podružnice S. N. Z., v Chicagu, vršeče se dne 13. jan. t. 1. v slovenski cerkveni dvorani se je odposlalo v imenu zboroval cev in v imenu te podružnice vdanostno brzojavko g. Wood row Wilsonu, predsedniku Združenih držav. Dne 22. jan. t. 1. je prejel g. Ivan Zupan, preds. podružnice S. N. Z. v Chicagu iz Washingtona, D. C., sledečo pismeno zahvalo: The White House Washington, January 21. 1918. My dear Sir: The President asks me to thank you and everyone concerned for the patriotic sentiments to which you give expression in your telegram of January 14th. and to tell you that your reassuring words are much appreciated. Sincerely yours J. P. Tumulty Secretary to the President. Mr. John Zupan 1951 W. 22. Place. Chicago, Illinois. - V slovenščini se glasi to pismo sledeče: Bela Hiša, Washington, 21. januarja 1918. Moj dragi gospod:— Predsednik mi naroča, da se zahvalim Vam in vsakemu drugemu, nanašajočemu se na patrijo-tična čutila, katere ste vi izrazili v svoji brzojavki z dne 14. januarja in da naj Vam povem", da se Vaše zagotovil ne besede zelo čisla. Vdani Vam J. P. Tumulty, tajnik predsednika. Mr. John Zupan, ,1915 W. 22. Place Chicago, Illinois. ehikaškimi Slovenci za katere sem vedno rad deloval in storil kaj dobrega. Rojen se«n bil v A-meriki in mi ni bilo treba občevati samo s Slovenci, ampak sem tudi imel prktop k družbi drugo-rodcev in Amerikancev. Meni so bili Slevcnci vedno mili "ZVEZA JUGOSLOVANSKIH ŽEN IN DEKLET V " AMERIKI." Cleveland, Ohio, 1. febr. 1918. Tem potom se naznanja vsem članicam gori imenovane Zveze, da se vrši v pondeljek 11. februarja t. 1. prva redna mesečna seja ob 8:00 zvečer v John Grdinovi dvorani v drugem nadstropju. Prosi se ,da se seje vdeleže vse članice, katere ste se zadnjič na shodu vpisale in tudi vabljene so vse Slovenke, katere še niso zraven pri tej Zvezi, da pridete na sejo in se vpišete v to prekoristno Zvezo za našo Jugoslovansko stvar. Vpisnina je jako majhna, ki znaša samo 25c. in potem se plačuje I5e mesečno. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek. Z Jugoslovanskim pozdravom Fanny Hudovemik, tajnica. 1052 E. 62nd Str. Pismo slov. vojaka. Camp Logan, Tex. 20. jan. 1918. Cenjeni sobrat urednik: ~— Obljubil sem vam že večkrat, da bom poslal feaj novic od tukaj, kar pa do sedaj žal nisem zamogel izvršiti. Sicer nisem ravno tako zaposlen, da ne bi imel časa za par vrstic vam in v vašem listu, ker pa nisem imel nič posebnega ali dobrega za poročati, sem bil rajši tiho. — Danes mi pa nekaj teži srce in zatorej vam pišem, to kar čutim in upam da boste kmalu u-meli, čemu vam nisem že preje pisal. Dasiravna ste se vi priselili šele pred nekaj leti med nas v Chicago upam, da ste v meni spoznali, kar jaz čutim in mislim tudi v narodnem oziru. To sem skušal dokazati tedaj, ko sem živel med slovenske narodnosti; tedaj sem bil najbolj vesel in srečen, ko sem bil še v njih družbi. Zanimal sem se rad za naša slovenska društva, udeleževal sem se rad slovenskih prireditev in kar je bilo za Slovence koristno, za vse to sem se zanimal. Tega ne navajam iz razloga, da bi sam sebe h valil, ampak zato, da vam še enkrat potrdim, kako so mi bili vedno Slovenci pri srcu. Prostovoljno sem stopil v vojaško službo, ker sem bil prepričan, da je bila to moja domoljubna dolžnost kot Amerikanca. V to mi je velela vest, in sedaj mi ni nič žal, da služim strica Sam-a, ampak še ponosen sem na to, da sem imel priložnost dokazati svoji dragi domovini, da jo ljubim. Med številnimi slovenskimi prijatelji v Chicagu sem imel večino takih, ki so bili že državljani; dobro se še spominjam, kako so vedno hvalili svojo novo domovino (Združene države).* Veselili so se vedno ker so v svobodni novi domovini, kjer je boljše življenje m tudi boljši zaslužek. In ako je bil kdo skrben in previden, si je lahko nekaj prihranil za slabe čase. Naše stavbinsko in posojilno društvo "Slovenski Dom" v Chicagu kaže, da niso vsi Slovenci živeli od rok do ust. — Res, bogat ni postal še nobeden, a veselil se je pa blagostanja po današnjih razmerah. — Kje so pa danes nekateri izmed mojih prejšnjih domoljubnih! prijateljev in znancev? Večinoma so tukaj pri "Inefficient" pešpolku, ali regimentu in mi niso sobratje v orožju! Niso sicer ujetniki, kajti še ujetnik je bolj čislan in spoštovan, kakor kak vojak pri tem peš-polku. Ljudje kažejo namreč nanje s prstom in pravijo: To so izdajalci in "slackerji!" Dokler je bil mir, so* bili Amerikanci; udobnosti v novi domovini so uživali v polni meri, danes pa, ko je vojna, se hočejo odpovedati nori domovi samo, da bi bili oproščeni od svojih državljanskih dolžnosti." Spominjam se jih, kafico so govorili pred vojno, polni Icorajže in ponosa za to domovino; sedaj so pa pokazali svojo srčnost? in strahopetnost kot zajci. Nekateri izmed teh trdijo, da se nočejo proti svojim sorodnikom bojevati. Rad bi le vedel, če bi Nemčija in Avstrija napadli Ameriko, in ako bi bili njih sorodniki vprašani, če se hočejo oni bojevati proti svojim sorodnikom tukaj — kaj bi tedaj le ti mislili o njih? Jaz sem prepričan, da bi Nemci in Avstrijci o tem dosti ne premišljali; ako bi ne sledili ukazu cdzgo-raj," bi bili vsi obešeni, ali ustreljeni. To je avstrijska pravica. Ti naši bojazljivci in strahopetci ne premislijo, da se mi borimo za to, da bi se tudi Slovence in druge male narode oprostilo iz nemškega jarma. Ako bi le ti svojo domovinsko dolžnost tukaj izvrševali, bi s tem izkazali več dobrega napram svojim sorodnikom v stari domovini, kakor jo pa izkazujejo danes, ker stresajo preveč sitnosti v tem oziru. Amerika se ne bori dandanes, da bi kaj zase pridobila, ampak se bori in žrtvuje za dosego popolne svetovne demokracije in odpravo prusianizma. Ali ni obljubljena Poljski in drugim malim državicam popolna neodvisnost ka-koršno uživamo tukaj, ne pa taka, kakoršno je obljubila Nemčija. Ta ura, na 'katero čaka ves slovanski narod bo kmalu prišla če bomo edini. — Ako bo pa še več takih bojazljivih Slovencev, potem bodo ostali Slovenci še vnaprej sužnji drugorodcev. Rad-bi vam pisal, kako se imajo tukaj slovenski vojaki, ampak žal, sva sedaj samo še dva, drugi so, kakor sem preje omenil sami izdajalci. Vsled tega ni vredno pisati o življenju naju dveh. Naj še omenim, da se še midva sramujeva povedati, da druge poznava. Pozdravljam vas, kakor tudi vse svoje lojalne prijatelje in znance v Chicagu in naše zavedne ameriške Slovence po Združenih državah. Josip Gregorich, Corporal Co "A" 108 V. S. Eng. Camp Logan, Texas. (Nadaljevanje.) Ako hočeš torej biti zdrav in čil, delaj pridno in marljivo, izvršuj dolžnosti svojega poklica, trudi se vsak dan; vsako uro izpolni s koristnim delom in služi si pošteno svoj vsakdanji kruh. Pridni delavec ne jenja, dokler mu solnce ne zajde in ga večerni mrak počivati ne prisili. Delo ti bo v blagor, lenoba v pogubo tudi na telesu. "Prebrisana glava pa pridne roke so boljše bogastvo ko zlate gore." (Slomšek.) 2. Porabi čas počitka. Če delav'c se vpeha, Trpljenje mu neha, Ga delopust vabi, Večer ga hladi. Blaž Potočnik. Vsak telesni napor vzame telesu tudi moči, postava našega telesa je pa ta, da se moramo te moči zopet nadomestiti. To nadomesto-vanje se vrši po jedi in pri počitku. Kakor je telesu potrebno delo, tako tudi počitek; in ravno počitek mora biti tak, da je telesu res koristen. V tem ozivu je dandanes mnogo ljudi na krivem potu, ker premalo skrbijo za počitek, ali ne za pravi počitek "Po trudu počitek — po delu u-žitek," je za vsakega človeka potrebno. Ne samo, temveč se bolj duševno delo vzame telesu mnogo moči, katere se morajo nadomestiti. Nadomestilo se vrši po krvi. Kdor si torej hoče ohraniti zdravje, naj skrbi, da se kri enakomerno razliva po celem telesu. Zanemarjati se ne sme noben del telesa. Dokazano je, da more nepravilni krvni tok narediti čisto nove snovi; plasti v možganih, in to povzročuje cClo vrsto umnih bolezni; na drugem kraju se pa celi deli morejo posušiti, če se jim dalje časa odtegne krvni tok, in tako se zmehčajo možgani in sledijo dolgotrajne bolezni. Treba se jc torej varovati: prevelikih naporov pri telesnem in duševnem delu. Zato tudi ni vsako delo za vsakega; kakor je Bog odredil razne stanove, tako daje tudi on posameznim telesne in duševne zmožnosti za izvrševanje stanovskega dela in stanovskih dolžnosti. Telesne posebnosti naj se torej vpoetevajo pri izvolitvi stanu. Tu ne sme odločevati človeška giz-davost ali razne nade, ki se stavijo na dotičen stan; prvo besedo mora govoriti ozir na zdravje in pred vsem se mora gledati na telesne sposobnosti. Pri delu, posebno pri duševnem naporu, se najbolj utrudijo živci. Tem. se mora preskrbeti zadostni počitek. Živimo v časih, ko se povsod toži o živčnih boleznih. Ne da se tajiti, da ima naš rod strašno razburjene živce. Tudi na kmetih, kjer v prejšnjih časih o živčni bolezni ničesar vedeli niso, se dandanes kaže ta novodobna bolezen. V kolikor je temu vzrok hrana in posebno pijača, o tem govorimo pozneje. Tu je le treba povdarjati, da se živci pri delu ne smejo prenapeti in se jim mora odločiti počitek ter čas, kateri je za počitek odmerjen, res tako porabiti, da se živci okrep čajo. Živcem je pred vsem treba zadostnega, krepkega spanja, kate rega posebno otrok ne more pogrešati. Koliko se v tem greši Zo-per zdravje! Mnogokrat so sicer tudi družabne razmere vzrok, da si človek ne more privoščiti izdatnega spanja in potrebnega počitka, ker je mnogim preveč časa odmerjeno za delo. A to so le izje me; navadno se pa pregrešijo posamezniki, ker čas odpočitka in spanja ne porabijo v prave namene. Božji in človeški red skrbita za odpočitek, katerega se morejo posluževati vsi na enak način, četudi ne v enaki moči. Noč in dan menjata redno; vsak dan pride čas, ko privoščimo telesu jedi in ob enem počitka; prazniki se redno vršijo ki se s tem navidezno izgubi, se lahko dvakrat zopet pridobi, ker gre človek odpočit in krepak na delo. Ali koliko se dandanes greši zoper ta božji red, ker se nede lja ne porabi v posvečevanje in kot dan počitka. Grehi zoper posvečevanje nedelj in praznikov se morajo maščevati tudi na telesu in zdravju. Če se je kdo med tednom utrudil in se v nedeljo ni odpočil, temu bo nemogoče izvrševati stanovskih dolžnosti. Ali bode lenaril, ali pa telesne moči pre napel, in kal. bolezni je položena. Ob času francoskega prevrata, | pred več kot sto leti, so odpravili revolueijonarji tudi Boga. Da bi spomin na Boga prav korenito zatrli, so tudi čas na novo razdelili; na mesto tedna, ki ima šest dni za delo, so računali po deka-dah, to je vsak deseti dan naj bi bil šele kakor dan počitka in miru. A kaj se je pokazalo? Kmalu so uvideli, da ta novotarija ne u-gaja človeški naravi in povrniti so se morali k staremu redu. Človeško telo ni stroj ali maši-na, ali podobno mu je. Kakor je stroju vedno treba novega kuriva, ga mazati, da se ne vžene, ga popravljati itd. tako potrebuje tudi naše telo vedne poprave, kar se godi posebno pri cdpočitku. Naše telo je podvrženo natornim postavam. Že Job pravi: "Človeška moč ni podobna trdnosti kamnov, in njegovo meso ni iz kovine." Kdor se ne odpočije v spanju in ne preskrbi telesu novih moči, ob nedeljah, si škoduje na zdravju, prezgodaj ga zapustijo telesne moči, in nesposoben postane za izvrševanje svojih dolžnosti. Zato posvečuj nedeljo in praznike, kakor te uči vera; to ti bo tudi v telesni blagor. Le sam sebi pa boš škodoval, ako čas spanja in odpočitka porabiš v razuzdanje in nezmernost. V naših časih uživanja se to le prepogostoma godi, zato se pa tudi povsed kažejo nasledki teh grehov. Ker gine versko življenje, tudi ni pravega smisla za nedeljski počitek; nedelja je mnogim le dan veselja in razuzdanosti, od katere se je -treba šele izpočiti. Pri tem pa trpita duša in telo in hudo, katero izvira iz teh napak, postaja vedno večje. Tudi želja po časnem imetju mnogim ne pripušča, da bi prav porabili čas počitka; da bi ne ušel kak zaslužek, delajo noč in dan, nedeljo in delavnik, in nasledek je zgodnja starost, bolezni in telesni pogin. i Ali noč in nedelja pri mnogih še ne zadostujeta za potrebni odpočitek, posebno pri onih ne, kateri se pečajo izključno z duševnim delom, so torej navezani na sobo. Takim naj velja: Ven v prosto naravo, vsak dan nekoliko na izprehod! Kdor ne more v naravo, naj skrbi doma za potrebno gibanje telesa; telovadba in primerno telesno delo obvaruje telo mnogih bolezni in ohrani potrebno zdravje. Za potrebno telovadbo se nikjer ne skrbi tako kakor na Angleškem. Vsaka šola ima svojo prostorno telovadnico. Pa tudi cdraščeni telovadijo na prostem; imajo svoje posebne igre, katere so se vpeljale v novejšem času tudi pri nas. Po angleških mestih je že v soboto popoldan delopust in ta čas se porabi za telesno zdravje. Da pa Angleži posebno nedeljo porabijo za telesni odpočitek, je razvidno iz tega, ker miruje ob nedeljah ves promet in je navadno ta dan tudi res Gospodov dan. (Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanje.) Srednji vek je v koralu videl vrhunec glasbe sploh. In novejšem času mora vsak ti, da ni še nikoli tako visoka glasba potekla tako naravnost iz narodove duše in da »e glasba ni se nikoli s tako preprostimi sredstvi povzpela do tolike umetniške višine. Koralna glasba je umetniški izliv človeške duše, ki je pila življensko moč v vodah zveliča-nja. Prekrasno opisuje koralno glasbo Huysmans. "Kar se je zdelo Durtalu i(Huysmans) višje nad najslavnejša dela teatralne ali posvetne glasbe, je bil stari koral, melodija mirna in brez okraskov, obenem zračna in dušeča-, to je bil slovesen krik žalosti in vzvišen klic veselja; to so bile veličastne himne človešike vere, ki kakor neusahljivi vrelci vro v katedralah s podnožja romanskih stebrov." 1 'V moderni glasbi čutimo u -metnika čepečega nad svojim delom, umetnika, ki hoče pokazati svoje znanje, ki želi le svojo slavo povišati in dosledno pozabiti ■Boga. Zdi se, da smo vpričo vjš-jih ljudi; toda vpričo ljudi z napakami, z neizrazno nieemurnost-jo Lfturgično petje, je skdraj vedno nastalo anonimno v zatišju samostanov, je imelo nadzemelj -ski vir, brez steze grehov. Koral je ibil oddih duš, ki so se že oprostile sužnosti me&, vzlet prevzvi-šene nežnosti in čistega veselja; bil je narečje cerkve, glasbeni e-vangelij sam, pristopen najbolj rafiniranim in najbolj ponižnim." Od 1. 1000. dalje se je začelo v vseh krščanskih umetnostih no -vo življenje. Mladi evropski narodi so bili pod vplivom krščan -stva že toliko omikani, da so se že lahko udeleževali umetniškega življenja in so že začeli odločilno vplivati na umetnost; izprva le po svojih izbranih zastopnikih, pozneje je pa versko in umetniško navdušenje že prešlo tudi v množice. V začetku se je 6e vršil boj med nebrzdano domišljijo narodov in umetniško umerjenostjo, med divjimi strastmi in milimi* Zaklad pod hišo. Marsikdo izmed vas bi. danes rad zamenjal svojo klet, morda polno z vinom in drugimi stvarmi s kletjo G. J. Wait e-j a v East Ottawa, 111. Označeni lastnik hiše je morda edini na svetu, ki ima v svoji kleti pod hišo 2 čevlja visoko žilo najboljšega premoga in se nedelje injmu ni treba bati, kje bi dobil pr*»-vse tojmog v tej neznosni zimi. Tudi mu so naprave, katerih dalje časa ne [ni treba premoga prevažati, ali cc-moremo brez kazni zanemarjati, lo plačevati; lahko ga namreč za-Navadi se torej, da jih prav pora- stonj koplje in rabi kadar se mu biš; idi ob določenem času in zgo- poljubi daj v posteljo, in vstani zgodaj; redno idi k jedi in pred vsem posvečuj nedelje in praznike, da se odpočije telo in okrepča duh. Cas, Skušaj, da boš lepo in pravično živel, potem se ti ni treba bati, kako boš umrl.. se je umetnost morala zatekati v samostane; ob samostanskih zidovih so se razbijali valovi strasti in divje nebrzdanosti. Samostani so bili/ zavetje umetnosti; menihi so ustvarjali velike umo -Wore1 in gojili umetniški čut med krščansko množico ter jo vzgajali za umetniško življenje; tako so pripravili pot oni umetnosti, ki je bila res izliv verne du«e celega naroda in ki je dosegla vrhunec v 13. in 14. stoletju. Prva dciba nove krščanske u-metnosti je izrazena v romanskem slogu, ki je nastal v dobi, ko je umetnost živela le po samostanih. V romanskem slogu je izražen harmonični mir duše, ki počiva v krščanstvu. V njem se kaže sveže življenje; ta slog je res naglo vzcvetel do velike popolnosti ter dal življenje velikim umotvorom, ki še zdaj kipe v nebo. Slovesni, sveti mir in tiha samota vlada v romanskih cerkvah; tu biva sveta resnoba in slovesna lepota. Huysmansu se zdi romanski slog slika strogih redov, kjer redovniki kleče v prahu in z globoko sklonjenimi glavami po jo z otožnim glasom spokorne psalme. Da je na ta slog mogočno vplivala nardova duša, se kaže v bujni stimboliki prežive narodove domišljije, ki jo vidimo posebno v zgodnji, ddbi romanskega sloga. V križarskih vojskah je versko navdušenje prikipelo do vrhunca. Krščanski narodi so pozabili sebe in svojih koristi; za vero so žrtvovali svoje imetje, zanjo so prelivali kri. Višji motivi so gibali tedanje življenje. Človeški duh je svobodno težil po i-dealnosti; krščanska filozofija in krščanska umetnost se je oživela. — Obzorje krščanskih narodov se je ra^Sirilo ;duša narodov je vzplamtela v velikanskem navdušenju, ki je ustvarilo največja dela, kar jih je videl svet. 13* stoletje je bilo najsijajnej-še krščansko stoletje. Narodi so bili bolj verni kakor prej; vera je prešla v človeška srca. Krščanstvo je vodilo javno in zasebno življenje. V 13. stoletju vidimo najveličastnejše - krščanske postave. 'Cerkev so vladali papeži, kakor Inocencij III. Sveti kralj franvoski Ludovik IX, je v tuji zemlji umrl za versko idejo, ki ji je posvetil življenje. V tem stoletju so živeli ponižni velikani, reformatorji človeškega rodu, kakor sv. Frančišek Asiški in sv. Dominik. To stoletje je gledalo svete velikane učenosti in modrosti, kakor sta sv. Tomaž Akvinec in sv. Bonaventura. živa globoka vera je prešinja-la vse življenje. Iz te vere je potekala krščanske ljubezen ,ki je narode družila v živo harmonijo. Goreča krščanska ljubezen je ljudi nagibala k čudoviti požrtvovalnosti; goreča ljubezen združena z globoko vero je največje genije navdihovala s čudovito ponižnostjo. Tako vidimo v tej dobi vse umetniške stvarjenja. Vera se je zdrulila z genijem. Romanski slog je težil vedno višje in višje, dokler ni dal življenja novemu, popolnejšemu slogu — gotskemu slogu. V got-in genialen organizem, ki ga skem stavbarstvu vidimo drzen prešinja najnatančnejša harmonija; živa celota pa kipi kvišku in vsemu daje pesniški izraz Stro ga resnoba in težka »pokornost romanskega sloga je v gotskem slogu z navdušeno vznesenostjo in mladostno lahkoto -poletela kvišku na krilih krščanske ljubezni. Povsod pomlad, mladostna nežnost, navdušen mladen-ški idealizem, prostost, lahkota, slovesnost, veličastnost. . . V gotskih stavibah moramo občudovati energijo in stvarilno silo one dobe; v njih gledamo izraz duhovne sile in moralnega zdravja. Če gledamo velikanske gotske katedrale, se nam zdi, kakor da je neka nevidna, višja, nadčloveška sila te skale odtrgala od zemlje in jih ponesla visoko pod nebo. fVroče navdušenje, toplo kopr-nenje in verska vdanost je izražena v kipih in slikah te dobe. Postave so postale vitke, nežno vzrasle, telo je postalo prožno pod duševnimi Vplivi, po obrazu je razlit ljubek, prijazen, blažen nasmeh. blažilniki vplivi ki^anstva. Zatoraš znal svet Njegovi spisi 1.) času razne knji-aterimi je upo-kim narodoui. n vojne »o: a potnika.—« Gorica. 2.) Na razsvitu.—Ljulb ljana. 3.) Ludovik Gumplowicz.— Ljubljana. 4.) Ustava in uprava ilirskih dežel.—Ljubljana. 5.) U-stav i sprava zeani illyrekich.— Praga. 6.) Pravni skuace komor-niho predsedy.—Praga. 7.) Osnove občnega dnžavnega nauka.— Gorica.' 8.) Državna vlast.—Za -greb. 9. Misli k problemu jugoslovanskega narodnega jedinstva — Gorica. 10. La question de Trieste. — Ženeva. 11.) Jugoslav-Nationalism. London. 12. Political and Social Conditions in the Slovene Lands.—London. 13.) Slovenci, kaj hočemo? —New Yorfiv. 14.) A Bulwaric Against Germany.—London. 15.) A dying Empire.—London. — 16. A Bulwark Against Germany (v francoskem jeziku).—Pariz. 17. La domination francaise dans les pays yougoslaves—Pariz. Sodeloval je pri konferenci o "Krfiski deklaraciji", pri sestavi kaltere je on kot izbor en državni pravnik igral odlično ulogo. 'Sedaj je ta odlični naš narodni boritelj v Ameriki, da tudi tu. kjer prebiva ena petina vseh Slovencev, nadaljuje svoje delo. da ohrabri odločne, da zdrami mla- * . čne m pridobi one, kateri so še nasprotni. Naj bo njegov prihod pozdravljen z najboljšimi ženami za uspeh. NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijate -ljeni širom Amerike tužno vest, da je po petletni bolezni dne 22. januarja 1918 ob 6:30 zjutraj za vedno zaspal naš preljubljeui so -brat LEOPOLD ISTENICH. Pokojni je bil rojen v Avstriji na Vrhniki pri Ljubljani, dne 15. novembra 1878. leta. V Ameriko je prišel pred 17. leti; bil je državljan, zelo priljubljen in dofoer človek. Prihranil si je, da si je svoje domovje kupil, a žalibog, vlival ga ne bode. — Tem potom se prisrčno zahva -ljujem društvom in njegovim so -rodni kom, kateri so ga obdarili s prekrasnimi venci v zadnji spomin. Vsa čast in hvala tukajšiji slovenski godfbi, katera je pokojnemu igrala žalostinko. kakor tudi druStvom, katerih je bil pokojnik zvesti član, in sicer: društva sv. Barbare št. 21, dr. sv. Pavla št. 118, K. S. K. J., pri katerem društvu prekrasne zastave je bil pokojnik hoteif bil je tudi član dr. sv. Jožefa šta. 53, J. S. K. J. Pogreb se je vršil 24. januarja 1918 dopoldne ob 9:30 uri. Vsa društva so se ga udeležila z lepimi zastavami, kakor tudi njegovi sorodniki. Korakali smo za pokojnemu z žalostinko do rim. kat. cerkve, ali na mesto, kjer bi se imela brati sv. maša, a brala se je v šolski dvorani (St. Marys School Chapel) zaradi primanjkljaja premoga ; po sv. maSi je bilo blago -slovljenje trupla pokojnika in krste. Vsa čast in hvala tukajšnjemu rim.-kat. župniku Rev". O "Connor za njegov trud in požrtvovalnost, katero je v tako polni meri izkazal napram ranjkemu. Truplo pokojnika smo spremili na katol. pokopališče; ker pa se po zimi grobovi ne kopljejo, položili smo krsto s truplom pokojnika v mrtvašnico (St. Marys Vault) do spomladi. (Pokojnik zapušča žalujočo so -progo, dva sina. Frank star 17, Leopold 13 let, hčerko Jenny 9 let, eno sestro pa v Avstriji, na Vrhniki pri Ljubljani. Še enkrat najlepša hvala vsem skupaj. Počivaj v miru dragi in nepo -zabljeni sobrat kot zvest član treh društev! Lahka naj Ti bode uja žemljica in Bog nam daj, da bi se videli nad zvezdami! Frank Klančki, član društva sv. Barbare »t. 21 in društva sv. Pavla št. 118. Little Falls, N. V., 31. jan. 1918. ;haja vaako gredo. Katoliške Jednote v Združenih državah vo in upravništvo: Telefon: Canal 2487. Chicago, IE Za člane, na leto. Za nečlane..... Za inozemstvo Naročnina: $0.96 1.60 2.00 OFFICIAL ORGAN -of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA__ Iasued every Wednesday.__ Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the Unified Stat— of America. It51 Wert 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription rate: $0.96 1.60 For Members, per year.................................... For Nonmembera......................................... For Foreign Countries........................................2 00 Bolniška podpora za prestople člane. Čas je že, da izpregovorimo enkrat na tem mestu o neki zelo važni točkj, tikajoči se prestoplih članov naše K. S. K. J. Ni ga skoro tedna, ne meseca, da bi ta ali oni član(iča) izmed 132 naših 'krajevnih društev ne prestopil k temu, ali onemu društvu. Družinske, delavske in kalke druge razmere so ga namreč prisilile, da mora rad ali nerad zapustiti svojo staro naselbino in se mor^ napotiti drugam za kruhom, kjer se mu morda obeta boljši obstanek zanj in za njegove drage. V starem kraju smo se bolj radi držali enega dela, ali enega mesta in sicer toliko časa, dokler nismo sli iskat boljšega kruha v A-meriko. Žal, da nismo mi ameri- venciji najdemo o tem sledečo toč ko. Naj bode pri tem omenjeaio, da se je v drugi besedi "pristop-li" urinila tiskovna pomota; ta točka velja za prestople člane(ice) in se mora isto besedo čitati za prestopli. Označena točka se glasi: ČLEN XIX. Nova točka 135-A, stran 57: Vsak prestopli član in članica naj plača pri novem društvu bolniški asesment za" šest mesecev nazaj, naikar ima iste pravice do bolniške podpore pri novem društvu kot ostali člani in članice, a-li takoj od dneva prestopa. Ako pa prestopi član ali članica ni pri volji plačati bolniškega asscsmen-ta za šest mesecev nazaj, je opravičen do bolnisfke podpore po določilih dotienega društva. Ker so to točko cdobrili in sprejeli vsi tedaj prisotni delegatje in s ški Slovenci rojeni pod srečno | glavni odborniki, opozarjamo zvezdo, ki bi nas zanesljivo vodi- tem vsa krajevna društva, da naj la do stalnega obstanka in — sreče. Tako se moramo pa ravnati po razmerah, po času in po naših lastnih nagibih. Vse to povzroču- isto vpoštevajo ter se po nji ravnajo. Naravno jc, da imajo krajevna društva svoje lastne raizlične do-je da se selimo radi kot večni pot- ločbe in pravila za bolniško pod-niki iz kraja v kraj, iz ene našel- poro članov(ic). Vsako krajevno bine v drugo. Naravno je, da je društvo naj upošteva sedaj to no-tako preseljevanje težavno, ne- v0 določbo glede bolniške podpo-rodno in v zvezi v raznimi stroški. re prestoplih članov(ic) kar bo Prav iz tega vzroka imajo raz-j nedvomno velike koristi za ta-ne ameriške podporne organizaci- ke člane, pa tudi velike važnosti je posebne ddločbe za take člane za dotično krajevno društvo. (na potnih listih in za prestople.) Take določbe imamo tudi pri naši K. S. K. J. Za danes hočemo nekaj omeniti o prestoplih članih (icah) z ozirom na tozadevno določbo zadnje konvencije K. S. K. J. ki je stopila letos s 1. januarjem v veljavo. Znano nam je, da je bila dose- Če plačam n. pr. jaz pri novemu društvu za 6 mesecev nazaj bolniški asesment bodisi že po 50 ali 75c, bi moral imeti ravno take pravice do bolniške podpore, kot stari člani, ali član ki je že 6 mesecev zraven. Seveda pade denarno breme na takega prestoplega člana v večji meri, kot pa na dru- daj skoro pri vseh krajevnih dru- ge. Pri starem društvu je moral štvih naše Jednote navada, da se namreč plačevati bolniški ases-društva za prestople člane niso'ment do zadnjega dne, ali do pre-dosti ,ali celo nič brigala v sluča- stopa; poleg tega pa plača pri noju bolezni. O tem smo culi v raz- 'vem društvu tudi za minulih 6 menih dopisih in razmotrivanjih ne- secev slieni asesment, torej ga pla-posredno pred konvencijo. Vsled ča prestopli član dvakrat. Niti pr- tega so se gg. delegatje na zadnji konvenciji v E velet h u, Minn, zavzeli za bolniško podporo prestoplih članov(ic) in sicer na sledeči način. Na popoldanski seji dne 23. avgusta 1917 nam je naš sobrat gl. predsednik pojasnjeval, da jc prestopil od dr. št. 30 k dr. št. 1, kasneje pa cd dr. št. 1 k dr. št. 25. Po vsakem prestopu je moral čakati pol leta (6 mesecev) da bi bil opravičen do bolniške podpore pri novem društvu. Takih slučajev i-rtiamo vedno dovolj na dnevnem redu. Tudi urednika našega lista je zadela še pred 14 leti usoda, da ni dobil od novega društva h kateremu je prestopil niti centa pedpo-re, dasiravno je bolehal cele 3 tedne za zelo opasno boleznijo ravno med časom prestopa; manjkalo mu je še samo 1 mesec do opravi-čenja bolniške podpore. Takemu članu se godi po naši sodbi očitna kriviea. Če ga zadene nesreča da zboli, ali se ponesreči, ne dobi tekom 6 mesecev niti centa podpore ne od starega, ne od- novega društva, dasiravno je bil član starega društva in K. S. K. J. že več let. •Ker se je označeni dan o tej točki na dolgo in široko debatiralo se je vsestransko podpiralo in sprejelo predlog br. Germa (iz Pueblo, Colo.) da naj plača vsak prestopli član(ica) pri novem društvu za šest (6) mesecev nazaj bolniški asestment, na:*ar naj ima iste pravice do bolniške podpore pri novem društvu, kot ostali člani dotičnega društva. Na 5. strani novih Jednotinih pravil, oziroma Dostatkov in pre-memb, potrjenih na zadnji kan- vo, niti drugo društvo ni pri tem kaj oškodovano. Če pa zadene takega člana morda kaka bolezen, potem mu bo gotovo v dobro bolniška podpora, če jo prejme takoj. Morda nam bo ta ali oni urad niik ali član kakega društva oporekal, da ni to umestno in prav. -Če se pa stvar presodi iz praktičnega in pravega bratoljubnega ozira, potem bo sleherni izmed nas dajal priznanje zadnji konvenciji, ker se je tako zavzela za bolniško podporo prestoplih članov in članic. ' Posebni namen društvenih sej. Lep in blag je pomen seje kakega pod^)mega, ali bratskega društva, kjer se goji pred vsem načela krščan. ljubezni jn človekoljubnosti. Če bi se baš tega pomena zavedal in spominjal sleherni člani (ica), bi bile na mesečnih sejah vedno vse ^borovalnc dvorane polne. * Na seji podpornega društva se zbirajo člani edino vsled tega, da bi skušali ipo svoji najboljši moči pomagati svojemu nesrečnemu bratu, ali sosestri.' Zdravi člani ne hodijo na seje radi svoje lastne iztočasne koristi, am-tpak zato, da ukrepajo potrebne korake, kako pomagati onhn so-bratom, katere je zadela kaka nesreča predvsem pa bolezen. Kako se čuti tak. prizadeti član potolaženega' in tudi hvaležnega če dobi od društva, h kateremu spada pravočasno . pričakovano fko bi bilo po našem, ali, podporo. Vedno se bo spominjal ga isto za zni otnsKuje ter mu sati. težke ure. Kakor se zlato šele v ognju preskusi, tako sc preskusi tudi pri društvenih sobratih njih pravo ljubezen šele v slučaju nesreče. Vsakega podpornega društva naj bi bila pred vsem naloga, da se zaveda, da je podporno društvo jn da naj pomaga svojim nesrečnim sobratom tedaj, ko so podipore vredni. Čuli smo že od strani tega, .ali onega sebičnega stfbrata na kaki seji sledeče besede: Kaj, že zopet boste dajali bratu N. N toliko in toliko posebne podpore. Kam bomo pa prišli z blagajno, če bo šlo to še tako naprej? — Pri tem ima pa morda društvo $4000. — do — $5000. — v svoji blagajni. Tako društvo ni pravo podporno društvo ampak tako društvo je po našem mnenju kapitalistično društvo. Denar v blagajni naj bi bil pred vsem iia^ menjen za podporo sdbratom ne pa zato, da bi se ga vedno bolj in bolj kopičilo. Seveda je treba pri tem paziti da se morda bolniške podporne zlorablja, da se morda n* naseli kak pajek v društveno bi a gajno. Prav iz gorinavedenih razlogov moramo dajati vso čast in priznanje onim krajevnim društvom, ki imajo le bolj skromne svote v svoji bolniški blagajni, kajti ta društva sledijo svojim plemenitim ciljem, d j, pomagajo vedno in vsikdar nesrečnim so-bratom. Toliko o pomenu naših društvenih sej z iskreno željo, da bi padle te naše besede na rodovitna tla. Društvene seje bi morale biti po naši skromni sodbi tudi nekak pospeševalec družabnosti in medsebojne izobrazbe. Znano je, da živijo naši to-jaki po raznih naselbinah, ali zelo raztreseno. V nekaterih krajih ne čujejo lc-ti kakiWi svetovnih političnih in delavskih novic drugače, kakor iz časopisja, well je pa sleherni izmed naših rojakov naročen na kak časopis T — Ne. — Večkrat se pripeti da ne vidi sobrat svojega sobrata od ene seje do druge. Po seji nast.1 ne razgovor o tem ali onem varnem dogodku itd. Člani ukrepajo o stvareh, ki so morda zarije važnega pomena in koristi tudi izven društvenega življenja. Ne katera društva imajo tudi to navado, da pogoste svoje člane kakim prigrizkom pijačo in smo-dkami po seji. Tudi to ni ravno nalpačno; saj je nedolžna zabava in veselje vsakemu Članu v raz vedrilo. Naša iskrena želja je ta, da naj bi vsa krajevna društva posvetila po vsaki mesečni seji ali 2 uri za izobrazbo in razvedrilo članstva. Gotovo se dobi pri vsakem društvu kakega bolj izkušenega in veščega člana, ki se razume o naši politiki, državljanstvu; v angleščini itd. Taki člani naj bi po vsaki mesečni se ji priredili kako poljudno predavanje debate; govore, itd., \ izobrazbo in razvedrilo članov Pred vsem in najiprvo, naj bi gledalo društvo na to, da postanejo vsi člani (od prvega do zadnjega) ameriški državljani. Po dru štvenih sejah naj bi se vršil nekaj časa poduk v tej stvari, po društvenih sejah naj bi se pisalo prošnje za prvi in drugi državljanski papir, po društvenih se jah naj bi se zasledovalo vse na še narodne interese, vprašanja itd. Verjemite nam cenj. člani in članice, ako bi se pričelo pri vašem društvu kaj takega, da bi bilo to nekaj velezanimivega, koristnega in privlačnega. Časa za to je vedno dovolj na razpolago, samo treba si je urediti stvar pravilnim in umestnim potom. Na ta način bi bilo vaše podporno društvo zaeno tudi izobraževalno društvo. Namen in cilj naše K. S. K. J., ni samo, da po svojih krajevnih društvih skrbi za nesrečne sobrate in sosestre, ampak, da skuša svoje članstvo tudi deloma izobraževati, pred vsem pa pospeševati lepo idejo za pridobitev ameriškega državljanstva med svojimi člani. Ravno v tej zadevi bi enkrat radi zvedeli, koliko takih dobrih! članov šteje tudi naša Jc-dnota, ki še niso postali državljani naše mogočne Kolumbije? To vpraganje je za nas pravi gordon&ki vozel. 1 če %t imel urednik pravico in moč, bi davno taka pravila S. K. J., da se naj vsak novo pristopili član s prisego zaveže, da bo postal v toliko in toliko letih ameriški državljan. — Po-glejte kaka čast kaka politična moč in ugled bi bil v takem slučaju za našo Jednotol Veste li morda dOloobe raznih domoljubnih ameriških podpornih organizacij in delavskih unij? Če nima kandidat prvega, ali morda drugega državljanskega papirja, ga spk>lh ne sprejmejo v svojo sredino. Cenjeni sobratje predsedfniki, tajniki iu zastopniki naših krajevnih društev! Vi lahko storite dosti za izobrazbo članstva. Skušajte odslej naprej prirejati po vsaki mesečni seji razna predavanja, ražmotrivanja, debate in šolo za 'pridobitev ameriškega državljanstva. S trdno voljo in odločnostjo bo šlo vse gladko naprej. Oosofoito Vas prosimo in rotimo, da opozarjate svoje društvene sobrate po končanih sejah na resne čase, v katerih živimo sedaj. Da jih opominjate, h domoljubju, in opreznosti kar govorijo glede vojne. Vsaka društvena seja naj bi bila nekaka ožja manifestacija in navdu-ševanje za našo slavno vlado, — kjer naj bi se sleherni član izjavil da gori z dušo in telesom za nt&ega čislanega predsednika Woodrow Wilsona, za našo novo domovino, ki se bori sedaj za dosego svetovne demokracije in odpravo militarizma. Vsa čast in priznanje gre v tej zadevi vrlemu društvu Mar. Sed. 'Žal. št. 50 v Pittsburgh, Pa., N. & ki je na svoji glavni seji minulega leta poslalo pred«. Wil-sonu v Washington, D. C., vda-nostno izjavo in je dobil predsednik tega društva naslednji dan iz Washingtona zelo laskavo priznanje in pohvalo. — Krajevna društva K. S. K. J.! Baš sedaj živimo v veliki borbi proti (svojim zahrtbtnini sovražnikom. Razmotrivajte torej to stvar na niesečnih sejali in stojte vsi, kot en mož na strani našega modrega predsednika Wilsona. V dokaz temtt* in v znamenje domoljubja, v imenu društva pošiljajte preds - Wilsonu udanostne izjave, kar vam bo v čast in ponos, Bbste dobili od samega predsednika Združenih držav pismeno zalhvalO za izkaznai izraz domoljubja, Vdanosti in »poštova-hja' do naše nove domovine, kateri želimo iz srca vsi skupaj končno in častno zmago! pa mi ameriški Stovenci, dasi daleč proč od rodne zemlje, povzdignemo svoj glas in odločno zahte* vamo, v imenu celega naroda. (1) Združenje vseh Slovencev v jed-no politično Skupimo in (2) popolno svobodo. Ker je pa slovenski narod po številu premajhen, da bi eksieti-ral ekonomično sam zase, zato je pa potrelbno, da bi podali roke Hrvatom in Stfbom in bi se s tema dvema najbližnjima bratoma združili v jedno trozvezno drža-Nobeden izmed teh narodov Oklic na Slovence Ameriki. »Slovenci so bili podložniki. z inalimf izjemami, skozi celo zgodovino njih narodnega življenja. Pod težko peto Nemca in Maža-ra na eni strani, Italijani na drugi, je narod zdihoval stoletja in stoletja in zastonj čakal odrešitve. Da bi narodu še toliko bolj omejil in otežkočil vsak razvitek in vsako vzajemno .delovanje, ga je tuji gospodar razkosal med razne dežele. Vrhutega so tvorili Slovenci, Hrvati in Srbi tekom srednjega veka jedini jez proti navalom Mohamed an cev. Med tem ko so srečnejši narodi po severni in zaipad-ni Evropi ustajali, se izobrazovali in napredovali v gmotnem oziru, ^c. Slovenec stal ne straži in valoval imetje Mažara, Nemca in I-ta'lijana. V zahvalo je bil preziran in zatiran. Če bi Slovencu ne tekla tako krepka kri po žilah, ibi pod ta- WM ne bo drugemu podložen, vsi trije ostanejo jednakopravni. Narod naj si sam izvoli svojo politično obliko potom splošnega tajnega glasovanja, kakor hitro mogoče po storjenem miru. Ustava nove trozveze naj ne-preklidjivo jamči vsakemu prostost veroizpovedanja, govora in tfeka. To naj bi bil v kratkih besedah naš program. Slovenec in Slovenka v Aimeriki, ki še čutiš vsaj iskrico ljubezni do rodne zemlje, na noge! Stopimo skupaj, pozabimo na osebne mržnje, opustimo stran-karstvo. Združimo se vsaj za sedaj in pričnimo skupno atgitacijo za združeno svobodno SLOVENIJO! - V Clevelandu, O., se je med rodoljubnimi rojaki meseca novembra 1917 ustanovila (Slovenska Narodna Zveza), ki bo skupno s podobnimi organizacijami med Hnvati in Stfbi delovala v smislu zgoraj začrtanega programa. Poljaki, Čehi in Slovaki so že dobro organizirani za svoje osvo-bojenje. Slovenci ameriški, ali naj ostanemo mi jedini, ki smo premalomaini, ki se ne upanio povzdigniti glaisu za tužno, tlačeno domovino? Rojaki, skrajni je čas, na noge, snujnio podružnice, vsaka naselbina slovenska naj skliče ^hode, kjer naj se poudarjajo naše opravičene zahteve in naj se ljudstvo poučuje. Kadar se je v starih časih bližal Turek našim krajam, so zažgali kresove po gorah in klicali ljudi k rožju. Naj bo nova organizacija v Clevelandu prvi tak kres, katerega naj posnemajo vse slovenske naselbine. Vse te podružnice naj se potem združijo v eno skupno organizacijo v en ve likanski plamen, ki bo Žaril od atlantiškega do pacifičnega morja, katerega odsev bo segal tja do krasnih naših jugoslovanskih pokrajin in bodril tlačene narode v tej smrtni borfoi za obstanek in svobodo. V Clevelandu, O., dne 30. januarja, 1918. Paul Schneller, Dr. James H. Seliškar, Primož Kogoj, Frank Hudo vernik, Frank Drašler, Jcsip Zalokar, Dr. Frank J. Kern, Anton Grdina, Anton Kaušek. Podružnice S. N. Z. so zdaj usta novljenc : v Cleveland. O. Collin-wood, O. Lorain, O. Newburgh, O. Joliet, III. La Salle, 111., Sheboygan, Wis , Chicago, 111. Wauke-gan, 111., in Zveza Jugoslovanskih žen in deklet v Ameriki. ameriški slovenski boljševiki! Čudimo se %nad vse dotičnemu listu, da kaj takega priobči na dopisni itrani? Kaj so bol jše viki dandanes na Ruskem, to zna že ves svet. Izdajalci svojega lastnega naroda podkupljeni od Nemcev; nihilisti in nevarni anarhisti, ki bi si radi razdelili premoženje ruskega naroda, da jim ne bo treba več delati. Dandanes velja pri ruskih boljševikih razvpito geak>: "Fifty fifty." — Če si si morda ti tekom 10 let s težavo prihranil $1000. —, moraš dati boljševiku $500. — da bosta imela oba jednako. Če si je morda tvoj oče pridobil 40 oralov zemlje in iste s trudom obdelal, ne smeš tega ozemlja po načelu boljševikov ti prevzeti, ali podedovati; 20 akrov odstopi boljševiku, da bosta imela oba jednako. Če si je morda kdo postavil s svojimi prihranki malo tovarno, recimo za črevlje in izdeluje na dan 300 parov črevljev, bi dotični tovarnar nikako ne smel T prodati tega blaga na svoj račun, ampak bi moral dati 150 parov črevljev med svoje delavce — boljševike. Če imaš n. pr. ti hišico z dvema nadstropjema; — ali se ti ne bo hudo zdelo, če bo zahteval od tebe kak boljševik, da mu odstopi polovico hiše, ali eno nadstropje samo zato, da bosta imela oba jednako. Še več takih slučajev bi se lahko navedlo in dokazalo, da je načplo boljševikov samo ropanje in tatvina. S takimi načeli ne bo prišla nesrečna Rusija nikdar do zaželjenega miru in svobode. Če bi se jim res nakana posrečila, da bi bili Ruskem vsi enalko bogati, kdo bo pa potem delal? Da so ruski boljševiki sedaj največje narodne pijavke lahko posnemamo tudi iz tega ker je sedanja vlada z boJjševiki na čelu razveljavila in preklicala ves ruski državni dolg. Kdo bo torej povrnil vojno posojilo katero je dobila Rusija od zaveznikov? Boljševiki so s silo pobrali po raznih bankah ves denar in si ga lepo razdelili. Sedaj je izdan celo cd ruske vlade ukaz, da bode ista zaplenila tudi vse zlate predmete ali stvari širom Rusije; najsibodo i-ste že last kake privatne osebe, cerkve ali muzeja. Daj zlato je .še več vredno kot denar, in po zlatu hrepenijo boljševiki ne pa po osvoboditvi naroda. Vsakega človeka, ki kliče tu.v Ameriki. "Živeli boljševiki!" l)i morala vlada zapreti, ker se s tem naravnost izraža da simpatizira z ruskimi narodnimi roparji. Ta'k človek ravna proti zdravi pameti, in bi se ga moralo poslati naravnost v norišnico ali pa v ječo, ker je preveč nevaren za javnost. Kar nas je domoljubnih ameriških Slovencev se ne bomo nikdar strinjali z idejami naših boljševikov; nasprotno bomo pa ukrenili potrebne korake, da pridejo taki izdajalci domovine v roke pravice. Kaj so boljševiki? Šele nekaj mesecev nazaj čuje-mo in čitamo večkrat o takozva-nih "boljševikih," so pričeli z vso silo strahovati ubogi, zapeljani ruski narod. Vodja stranke boljševikov sta znani Trotzky in Lenin. Trotzky je rodom nemški Žid in se je pisal preje Braunstein. Lenin Pershing ima najboljšo na svetu. armado , . . , Vvv. . , . . . pa istotako, pisal se je preje Ze- krmi okoliščinami podlegel in bi K ,, ', • -, . r derblum. Dokazano je, da sta se- izginil iz zgodovinskega polja. Toda oibdržal si je svojo narodnost, zlasti začetkom devetnajstega sto-letjo je narodna zavest prešinila cel narod, leposlovje je rastlo, sledil mu je gmotni napredek. Narod, ki je na jedni strani obvaroval Evropo turškega baifoariz-ma in na drugi strani vse jedno z lastnimi močmi se pospel do izobrazbe, da se danes lahko primerja z vsakim drugim civiliziranim narodom, tak narod zasluži boljšo prihodnjost. Podlaga razvitku, duševnfemu m gntotnenm, je svoboda. To velja za posameznika, kakor tudi za cele narode. Ideje neodvisnosti malih narodov je poudarjal predsednik Wilson v svoji zgodovinski poslanici leta 1917 ko je rekel, svobodne da .gre Amerika v boj za osvobojen je iiialih narodov. danja voditelja ruskega naroda desna roka Nemčije, da jima je dal "kajzer" na razpolago več milijonov rubljev samo da bi se sklenilo separatno premirje v prilog Nemčije. Če bi prišlo res do tega, potem bi imela baš Nemčija največje koristi in največje dele- v ze. Če bi bil ostal na krmilu nove ruske vjade morda še blagi general Kerensky, bi zavezniki že zda-vno pognali Nemce v kozji rog, tako sc bo pa z izdajstvom ruskih boljševikov vojno samo zdatno podaljšalo. In pri tem trpimo tudi mi Američani. Res, nad vse žalostno je, da se je pričel v teh resnih časih že tudi med ameriškimi Slovenci širiti takozvani boljševizem po [načinu ruskih boljševikov. Šele pred Nedavno je dospel v New York angleški stotnik A. R. Dugmore, ki se je zadnji čas mudii tudi dva tedna pri general Pershingovi armadi na francoski fronti. O naši armadi se je označeni angleški častnik izrazil sledeče: "Združene države imajo naj-boljtšo armado na svetu. Iste ne nadkriljujc nobena druga armada. Jaz nisem videl še nikdar v svojem življenju boljše morale med kakim uniformiranim moštvom kot jo ima ta armada. Amerikan-ci že napeto pričakujejo, kedaj se jih bo poslalo v zakopc in nad Nemce. Vsi ti vojaki so zadovoljni, dobro hranjeni, oblečeni in preskrbljeni z vsemi potrebščinami. Govorice o številnih posebnih boleznih med tem vojaštvom so neosnovane, tako tudi ni res, da sc vaši ameriški fantje ne zadrže dostojno in lepo". Ker so Slovencem v stari domo- nekaj dnevi je neki J. R. v nekem vini danes zavezana nsta, da ne|chicaškem slovenskem listu pel more'jo izreči svoje želje, za to'slavo tej novi struji, rekoč: Živeli Dragulja v Berlinu. V Berkinu na Nemškem velja sedaj funt surovega masla $2.25, funt sladkorja 56c; šunka in slanina $2.15c funt; kos ameriškega mila (5 delov) $1.12. Poročilo o teh cenah je povsem resnično, ker se je o njih iz nekega zanesljivega vira informirala državna administracija za živila v Washingtonu. Ako primerjamo današnje naše tržne cene teh predmetov, bomo razvidela, da veljajo te stvari na Nemškem 5 krat toliko kot pa v Ameriki. MMIMIMOMIMJMilIMMI K. S. K. By Jednota j; KRAJEVNIM DRUŠTVOM Ustanovljena V JoHetu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ Jolietu, drfavi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. TaUfoa 104« cd ustanovitve do 1. januarja 1918 skupna izplačana podpora $1,S44£25.32 GLAVNI TJBADftlKI: Predsednik* Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. «' II. Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Bems, 2327 Putman Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahck, 1912 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Bev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščenec: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, UL Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chicago &t., Joliet, HI. NADZOBNI ODBOB: — , Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 8t., Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis. 4 POBOTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St, Chicago, 111. v PBAVNt ODBOB: Auton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y, Joseph Buss, 6619 Bonna Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo. UBEDNIK '' GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne: Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal 6306. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednotc naj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, druStvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JED- Pri seji glavnega odbora, z dne 19. jan. t. 1. so gg. nadzorniki K. S. K. Jednote določili sledeče: Ker smo po pregledu knjig glavnega tajnika pronašli, da nekatera društva jako neredno požirajo denar v pokritje mesečnih ases-mentov na glavni urad, radi tega smo sklenili sledečo resolucijo s Pucelj Anton roj. 1899 R. 10 $1000.00. Spr. 13. jan. 1918. Dr. šteje K dr. Vit. sv. Mihaela štev. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. štev. 22598, Ivičin Grga roj. 1881 R. 37 $1000.00. Spr. 20. jan. 1918. Dr. šteje 131 članov (ic.) K dr. sv. Petra in Pavla štev. 62 v Bradley, 111. Cert. štev. 22599, Marentic Nikolaj roj 1885 R. 33 $1000.00. Spr. 6. jan. 1918. Dr. šteje 29 članov (ic.) K dr. sv. Lovrenca štev. 63 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 22601, Vsa krajevna društva K. S. K. Jednote morajo plačati mesečne asesmente in prispevke Jednoti redno vsak mesec in to najkasneje do zadnjega dne v mesecu. Društva, ki bi ne imela plačanih asesmen-tov zadnjega dne v mesecu, se smatrajo suspendovanim in glavni tajnik se pooblašča in opozarja, da se v takih slučajih ravna natančno po pravilih Jednote točka 188. Nadzorniki: Jos. Dunda, Martin Nemanich, Math. Kostainšek, John Mravintz, Prank Frančič. Vsa cenjena društva, ki so bila do sedaj tako počasna v plačevanju mesečnih asesmentov m prispevkov, se tem potom prosijo in opozarjajo, da predstoječo resolucijo vpoštevajo in se po nji ravnajo. Nerad bi pisal enemu ali drugemu društvu kazen vsled neplačila asesmentov, toda društva, ki se ne bedo ravnala po predstoječih resoluciji, se bodo smatrala suspendanim in pri zopetnem sprejemu se bode ravnalo natančno po točki 183 Jednotinih pravil, ki določuje, da mora tako društvo plačati kazen $2.00 za vsakih 100 ali manj članov. Upajoč, da ne bode treba nobenemu društvu omenjene kazni nakladati, ostajam spoštovanjem iti bratskim pozdravom JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Glavni urad 31. jan. 1918. ' NOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Oldie na krajevna društva K. S. K. J. Pred dvanajsto in trinajsto konvencijo K. S. K. Jednote se jc jako veliko pisalo radi centralizacije bolniške podpore. Posebno pred zadnjo konvencijo se je oglašalo v Glasilu Jednote članstvo od raznih. društev, ter priporočalo delegatom sprejem boftniške centralizacije pri K. S. K. Jednoti. Pri vsaki konvenciji se jc o tem precej razpravljalo in debatiralo. Čas, ki se je v ta namen porabil pri kon Cenjeni člani in članice K. S. K. Jednote! Na popoldanski seji glavnega odbora, vršeči se dne 18. t, ni. v Jolietu, se je enoglasno odobrilo predlog da naj bi članstvo K. S. K. J., poslalo vsem članom vojakom letos za Veliko noč piruhe v obliki primernega darila, ki naj bi bilo kot nekak spomin našega bratstva in spoštovanja do čla-nov-vojakov K. S. K. J., in v zahvalo ker so se odzvali klicu strica Sama. Za nakup teh daril naj se prične takoj s prostovoljnimi prispevki med krajevnimi društvi izven sej. Glavni odbor K. S. K. J., bode skrbel in gledal, da se bo naše Jednote bodisi na sejaih, ali vsem našim 115 članom vojakom poslalo dotično velikonočno darilce na določene naslove. To važno in pomenljivo točko navajam iz zapisnika, seje gl. odbora ki je bil priobčen v zadnji številki Glasila na prvi strani. Ker imamo do Velike noči še samo dva n/eseca, si štejem v u-radno dolžnost, da stopam danes pred Vas cenjeno članstvo K. S. K. J., z oklicom za nabiranje prostovoljnih prispevkov. -Gotovo je bil že marsikdo izmed vas o Božiču ali Veliki noči iznenaden ter razveseljen, če je dobil kako skromno darilce od svojih starišev, brata, sestre, strica, prijatelja itd., osobito še v slučaju, če živi tvoj brat, ali prijatelj v kakem drugem kraju. Kar nekaj ložje vam je tedaj po stalo pri srcu ko ste občudovali darilce in mislili pri tem.na dra gega sorodnika, ki se še vedno vas spominja; da res vsako tako darilce je znak spoštovanja, ljubezni, in hvaležnosti katero goji tvoj znanec do tebe. Za vsako tako darilce se boš znancem lepo zahvalil in je varno hranil kot vidni dokaz prijateljstva. Prvič v zgodovini K. S. K. J. pomnimo in vemo, da se je odzva lo klicu naše mogočne Kolumbije in strica Sama —tudi lepo število (115) naših vrlih bratov, ali članov K. S. K. J. Odšli so pod zvezdnati zastavo branit čast, ugled in varnost naše nove domo vine ki se tudi bori za dosego svetovne demokracije in osvoboje-nje vseh narodov na svetu. Ali ni to častno za nas, da stoje tudi naši sobratje v vrstah strica Sama? Iz hvaležnosti do teh članov-vojakov in v znamenje sobratske lju'bezni jih hočemo letos za Veliko noč razveseliti s kakim primernim darilcem, ki jim bo ljubše in dražje kot vsa druga darila. Mislili si bodo ti člani vojaki: "Poglejte, kako lepo je to od na ših, še doma živečih ostalih sobra-tov in sosester, ker nas še niso pozabili, dasiravno smo že več časa od njih ločeni. To znamenje prave bratske ljubezni hočemo o-hraniti do smrti v trajen spomini" Cenjena društva K. S. K. J. Jaz sem v imenu gl. odbora trdno prepričan, da se boste odzvala cu. Začnite torej s pobiranjem jprostovoljnih prispevkov takoj na prvi seji ter pošljite nabrane zneske gl. tajniku K. S. K. J. Preskrbljeno bo, da se bo kupilo za vsakega člana-vojaka kako primerno darilce in odposlalo na njegov naslov. Pri naši K. S. K. J. je sedaj 132 krajevnih društev; ako bi nabralo vsako društvo, brez razlike samo $5.00 v to svrho, bi imeli skupaj $660, — S tem denarjem se že lahko kaj primernega kupi. Gotovo se bodo odzvala večja krajevna društva z večjim prispevkom bodisi iz društvene blagajne ali potom kolekcije med članstvom na sejah. Imena vseh društev in darovalcev bodo pri-občena v Glasilu. Naj še omenim, da se hvaležno sprejne vsak, tudi najmanjši dar. Nikelj do niklja tvori desetico, desetica do desetice — dolar, itd. Kdor je v slabih finančnih razmerah naj daruje po svoji moči, če ne več saj nikelj, kdor pa zmore več, naj pa več prispeva. Apeliram pa in kličem s tem na članstvo naše Jednote, da naj bi sleherni član (ica) kaj prispeval v v ta namen, da bomo lahko pisali našim sobratom-vojakom: To skromno darilce sprejmite za dobro od nas vseh, ker vsi, od prvega do zadnjega mislimo še na Vas; vsi Vas spoštujemo in ljubimo kot tedaj, ko ste živeli še med nami. Vsi Vam želimo vspeta, zdravje zmago ter srečen povra-tek v našo sredino. Ko se zopet povrnete nazaj, sprejeli Vas bomo z odprtimi rokami kot zmagovalce in kot naše ljufbljene sobra* te! Upamo, da bomo drugo Veliko noč obhajali zopet skupaj v bratskem krogu in dobi svetovnega miru!-- Sobrate tajnike, (ice) ali zastopnike (ioe) krajevnih društev prosim, da naj prečitajo ta uradni oklic vsem članom (icam) na prihodnji seji in da naj skušajo po svoji najboljši možnosti na brati med člani (icami) primer no svoto, katero bomo vporalbili z letošnje piruhe našim sobratom vojakom! S tem, ne bomo pokazali našim članom vojakom samo pozornosti in bratoljublja, ampak bomo storili tudi lep patrijotičen, čin! Stopimo torej na noge, ker se nam velikonočna doba že bli- v za. S sobratskim pozdravom za gl. odbor K. S. K. J. Jos. Zalar, gl. tajnik. Joliet, III., dne 29. jan. 1918. CENTRALIZACIJA BOLNIŠKE PODPORE. 204 članov(ic.) K dr. sv. Nikolaja štev. 67 v Steelton, Pa. Cert. štev. 22602, Željko Anton roj. 1896 R. 22 $1000.00. Spr. 24. dec. 1917. Dr. šteje 46 članov (ic.) K dr. sv. Petra in Pavla štev. 91 v Rankin, Pa. Cert. štev. 22603, Fudurič, George roj. 1876 R. 43 $1000.00. Spr. 13. jan. 1918. Dr. šteje 132 članov(ic.) K dr. Frederik Baraga štev. 93 v Chisholm, Minn. Cert. štev. 22604, Blatnik Jožef roj. 1889 R, 29 $250.00. Spr. 13. jati. 1918. Dr. šteje 139 članov (ic.) K dr. sv. Cirila in Metoda štev. 101 v Lorain, Ohio. Cert. štev. 22605, Nemanich John roj. 1889 R. 29 $1000.00. Spr. 6. jan. 1918. Dr. šteje 61 članov (ic.) K dr. sv. Jožefa štev. 103 v Milwaukee, Wis. Cert. štev. 22606, Kutnar Math roj. 1887 R. 32 $500.00. Spr. 6. jan. 1918. Dr. šteje 101 članov(ic.) K dr. Marije Rožnega Venca štev. 131 v Aurora, Minn. Cert. štev. 22610, Ravnikar Valentin roj. 1879 R. 39 $1000.00. Spr. 28. jan. 1918. Dr. šteje 141 članov (ic). K dr. sv. Cirila in Metoda štev. 135 v Gilbert,-Minn. Cert. štev. 22607, Germ Joseph roj. 1886 R. 33 $1000.00. Spr. 29. dec 1917. Dr. šteje 95 članov(ic.) K dr. sv. Cirila in Metoda štev. 144 v Sheboygan, Wfa. Cert. štev. 22608, Weiss Carl roj. 1870. R. 47 $250.00. — Cert. štev. 22609, Grandlič Ivan roj. 1901 R, 16 $500.00. Spr. 6. jan. 1918. Dr. šteje 128 članov (ic.) PRISTOPILE ČLANICE. K dr. sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 8423, Selešnik Terezija roj. 1889 R. 28 $500.00. Spr. 5. jan. 1918. Dr. šteje 520 čla»nov(ic.) , K dr. Mar. Sedem Žal. štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 8430, Muren Jožefa roj. 1888 R. 30 $500.00. — Cert. štev. 8431, Ber-kopec Marija roj. 1900 R. 17 $500.00. Spr. 25. jan. 1918. Dr. šteje 294 članov (ic.) K dr. sv. Jožefa štev. 57 v Brooklyn, N. Y. Cert. štev. 8442, venciji, je stal članstvo Jednote lepo svoto denarja. Delegatje zadnjega glavnega zborovanja, so odobrili bolniško centralizacijo. Do-lZurl Marija roj. 1880 R. 38 $500.00. Spr. 5. jan. 1918. Dr. stejq 142 ločilo se je, da se prične s poslovanjem centralizacije takoj s 1. jan. 1918, če se v to svrho zglasi zadostno število društev, ki morajo skupaj šteti najmanj 500 članov in članic. In res priglasilo se je v ta namen 17 društev s skupnim številom 729 članov in članic. Pripravila so se v to potrebna pravila, knjige in tiskovine. Pričelo se je s poslovanjem in prvi asesment je bil razpisan za mesec jan. 1918. Ko je bil pa asesment razposlan na društva, so takoj štiri društva, ki so tvorila skoraj največ članov in članic, naznanila na urad Jednote, da izstopijo iz bolniške centralizacije. Vsled izstopa teh štirih društev, se je število članov in članic bolniškega oddelka skrčilo na 435. Ker je bilo pred konvencijo zahtevanje pa bolniški centralizaciji zelo veliko, sem sprejem iste gg. zborovalcem v svojem poročilu priporočal. Isto je storil gospodarski odbor, misleč, da se bode lepo število društev v ta oddelek vpisaflo. Tcda kakor se razvidi iz predstoječih številk so se zborovalci zadnje konvencije varali. Prijavilo se je le kakor omenjeno 17 društev s skupnim številom 729 članov in članic, toda ko je bil prvi asesment razpisan, so štiri društva takoj izstopila. Jednota |e imela velike stroške, ker sc je za poslovanje pripravilo vse potrebno; sedaj se pa kar na pnkrat društva odpovedujejo ne glede na stroške, ki so se napravili vsled tega. Ker šteje sedaj boln. pentr, oddelek le 435 članov in članic, naj bode povedano, da če se to število do 1. marca t. 1. ne niša na 500 članov in članic, kakor je toilo pri konvenciji določeno, se bode s poslovanjem tega oddelka prenehalo. Kakor hitro pa pride do tega, sem uverjen, da bodo vrata pri K. S. K. J. v kolikor se bolniške centralizacije tiče, za vselej zaprta, kajti lahko rečem, da se gg. zborovalci prihednjih konvencij nt bodo pustili ponovno potegniti "za nos" in delati nepotrebnih stroškov organizaciji vsled zgubc časa. Opominjam vsa ona društva, ki želijo pristopiti v bolniški centr. oddelek, da se naj v to takoj odločijo in mi poročajo najkasneje da zadnjega febr. 1918. Če se število ne zviša na 500 članov in članic, se bode s poslovanjem 1. marca prenehalo in povrnilo denar onim društvom, ki so ga vplačala. Če je kateremu društvu K. S. K. J. kaj ležeče na boln. centralizaciji, naj se takoj odloči in o tem poroča na glavni urad Jednote. f Z bratskim pozdravom Joliet, III. 31. jan. 1918. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. t ' Popravek in zahvala. V zadnjem poročilu o banketu, katerega, so priredila joliet-ska krajevna društva v počast glavnim odbornikom K. S. K. J., smo žal pomotoma izpustili imena dveh vrlih članic in sicer gdč. Elizabeto Gtrahek in gdč. Amalijo Uršič, ki sta med banketom tako fino in mojstrsko igrali na klavirju razne narodne in patrijoti-ene komade. Hvala in čast jima za prijazno PRISTOPILI ČLANI. K dr. sv. Štefana štev. 1 v Chicago, 111. Cert. štev. 22583, Sor-chich Joseph roj. 1870 R. 48 $250.00. Spr. 6. jan. 1918. Dr. šteje 290 članov(ic.) K dr. sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, UL Cert. štev. 22584, Nemanich Ralph A. roj. 1901 R. 16 $1000.00. — Cert. štev. 22585 Gregorčič Anton roj. «1901 R. 16. $1000.00. Spr. 6. jan! 1918. Dr. šteje 416 članov(ic.) K dr. sv. Cirila in Metoda štev. 4 v Tower, Minn. Cert. štev. 22586,Tekautz John roj. 1902 R. 16 $1000.00. — Cert. štev. 22587, Yapel John roj. 1899 R. 19 $1000.00. Spr. 14. jan. 1918. Dr. šteje 103 članov (ic.) K dr. sv. Jameza Krstnika štev. 11 v Aurora, III. Cert. štev. 22588, Vojska Alois roj. 1878 R. 40 $500.00. Spr. 6. jan. 1918. Dr. šteje 65 članov(ic.) K dr. sv. Janeza Krstnika štev. 14 v Butte, Mont. Cert. štev. 22589, Kožar John roj. 1898 R. 10 $1000.00. Spr. 9. jan. 1918. Dr. šteje 192 članov (ic.) K dr. sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 22590, Sepik Franc roj. 1890 R. $1000.00 Spr. 5. jan. 1918. Dr. šteje 519 članov(ic.) K dr. Marije Device štev. 33 v Pittsburfc, Pa. Cert. štev. 22591, Pivac Špiro roj. 1883 R. 34 $1000.00. Spr. 10. jan. 1918. Dr. šteje 173 članov(ic.) K dr. sv. Petra in Pavla štev. 38 v Kansas City, Kans. Cert. štev. 22592, Wolf Vinko roj. 1886 R. 32 $1000.00. Spr. 6. jan. 191& Dr. šteje 84 članov(ic). . K dr. sv. 'Alojzija štev. 42 v Steelton, Pa. Cert. štev. 22600, Leščanec Ivan roj. 1893 R. 24 $1000.00. Spr. 17. jan. 1918. Dr. šteje 134 članov(ic.) K dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111. Cert. štev. 22593, Koren Frank roj. 1889 R. 29 $250.00. Spr. 24. jan. 1918. Dr. šteje 102 članov(ic.) K dr. Marije Sedem Žalosti štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 22594, Michelčič John roj. 1901 R. 17 $1000.00. - Cert. 22595, Bu-baš Frank roj. 1877 R. 40 $1000.00. Spr. 13. jan. 1918. Dr. šteje 292 clanov(ic.) K dr. sv. Jožefa štev. 53 v W aukegan, 111. Cert. štev22596, Opeka Franc M. roj. 1901 R. 16 $1000.00. — Cert. štev. 2259 /, Jese- » _________• -t ni O I \.. L.loi« sodelovanje na tem, nikdar nam novec Ignacij Toj. 1899 R. 18 $1000.00. Spr. 13. jan. 1918. Dr. šteje $ emu l^atolu domoljubnemu kli-' pozabljenem banketu! (204 članov (ic.) članov (ic.) K dr. Mar. tirt. Spoč. štev. 85 v Lorain, Ohio. Cert. štev. 8432, Debevc Alojzija roj/1896 R. 85 $1000.00. Spr. 13. jan. 1918. Dr. šteje 46 članov(ic.) K dr. sv. Ane štev. 105 v New York, N. Y. Cert. štev. 8433, Roits Julia roj. 1895 R. 23 $500.00. Spr. 13. jan. 1918. Dr. šteje 75 članov (ic.) K dr. sv. Ane štev. 127 v Waukegan, 111. Cert. 8434, Vončar Alojzija roj. 1897 R. 21 $1000.00. Spr. 27. jan. 1918. Dr. šteje 9G članov(ic.) K dr. Marija Rožnega Venca štev. 131 v Aurora, Minn. Cert. 8443, Boben Marija roj. 1883 R. $1000.00. Sp-r. 28. jan. 1918. Dr. šteje 142 članov (ic.) K dr. sv. Valentina štev. 145 v Beaver Falls, Pa. Cert. štev. 8435, Brožič Katarina roj. 1893 R. 25 $1000.00. Spr. 13. jan. 1918. Dr. šteje 36 članov(ic.) K dr. Marija Pomagaj štev. 147 v Rankin, Pa. Cert. štev. 8444, Vinski Katarina roj. 1891 R. 26 $1000.00. Spr. 26. jan. 1918. Dr. šteje 48 članov (ic.) • . -m isfcfc K dr. sv. Ane štev. 156 v Chisholm, Minn. Cert. štev. 8436, Strle Marija roj. 1892 R. 26 $1000.00. Spr. 6. jan. 1918. Dr. šteje 65 članov(ic.) K dr. Kraljica Majnika štev. 157 v Sheboygan, Wis. Cert. štev. 8437, Bovhan Alojzija roj. 1891 R. 27 $500.00. Spr. 23. jan. 1918. Dr. šteje 76 članov (ic.) K dr. Marije Magdalene štev. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 8438, Kremžar Marija roj. 1900 R. 17 $1000.00. — Cert. štev. 8439, Smolič Marija roj. 1899 R. 18 $500.00. — Cert.'štev. 8440, Smolič, Marija roj. 1874 R. 43 $1000.00. — Cert. štev. 8441, Kremžar Marija roj. 1873 R. 45 $500.00. Spr. 7. jan. 1918. Dr. šteje 138 članov (ic.) SUSPENDOVANI ČLANI. Od dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. Cert. štev. 20715, Ha-bat Jakob R. 18 $500.00. Susp. 22. jan. 1918. Dr. šteje 290. članov {ic.) Od dr. sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, 111. Cert. štev. 167, Turk Franc R. 33 $1000.00. Susp. 21. jan. 1918. Dr. šteje 414 članovfic.) Od dr. sv. Cirila in Metoda štev. 8 v JoUiet, 111. Cert. štev. 19681, Župančič Jožef R.'l8 $1000.00. Susp. 29. jan. 1918. Dr. šteje 120 članov(ic.) Od dr. sv. Jan. Krstnika štev. 11 v Aurora, 111. Cert. štev. 2678, Jerman Ivan R. 44 $1000.00. Susp. 6. jan. 1918. Dr. šteje 64 čla-nov(ic.) Dd dr. sv. Janeza Krst. štev. 14 v Butte, Mont. Cert. štev. 18737, Čadonič Matija R. 20 $1000.00. Susp. 7. jan. 1918. Dr. šteje 193 članov (ic.) Od dr. sv. Jožefa štev. 16 v, Virginia, Minn. Cert. štev. 21244, Babič Jožef R. 28 $1000.00. Susp. 20. jan. 1918. Dr. šteje 142 članov (ic.) Od dr. sv. Jožefa štev. 21 v Federal, Pa. Cert. štev. 10436, Der-mota Ivan R. 23 $500.00. Susp. 22. jan. 1918. Dr. šteje 74 članov(ie.) Od dr. sv. Barbare štev. 23 v Bridgepart, Ohio. Cert. štev. 19818, Bogovič Franc R. 27 $1000.00. Susp. 22. jan. 1918. Dr. šteje 42 članov (ic.) Od dr. sv. Frančiška Sal. štev. 29 v Joliet, 111. Cert. štev. 18506, Ceglar Franc R. 23 $1000.00. Susp. 29. jan. 1918. Dr. šteje 339 članov (ic.) Od dr. sv. Petra n Pavla štev. 38 v Kansas City, Kans. Cert. štev. 22241, Šušteršdč Rudolf R. 30 $1000.00. Susp. 21. jan. 1918. Dr. šteje 83 članov(ic.) ' Od dr. sv. Jožefa štev. 41 v Pittsburg, Pa. Cert. štev. 2060/, Mlakar Franc R. 26 $1000.00. — Cert. štev. 15466, Zorko, Alojzij R. 29 $1000.00. Susp. 24. jan. 1918. Dr. šteje 97 članov(ic.) Od dr. Vit. sv. Florijana štev. 44 v So. Chicago, 111. Cert. štev. 3946, Koščak Alojz R. 22 $1000.00. — Susp. 17. jan. 1918. Dr. šteje 243 članov(ic.) Od dr. sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan,. 111. Cert. štev. 2623, Kožuh Franc R. 24 $1000.00. — Cert. štev. 15441, Osredkar Anton R. 19 $500.00. Susp- 19- j«1- 1918- Dr- ^J® 204 članov (ic.) Od dr. Vit. sv. Mihaela štev 61 v Youngstown, Ohio. Cert. štev. 21465, Badovinac Ivan R. 45 $1000.00. — Cert. štev. 20591, Ljubo-novič' Maksin R. 37 $1000.00. — Cert. štev. 20728, Maletič Peter R 23 $1000.00. — Cert. štev. 12169 Germek Josip R. 26 $1000.00. — Cert. štev. 19486, Vlašič Andrej R. 27 $1000.00. Susp. 23. jan. 1918. Dr. šteje 131 članov (ic.) Od dr. sv. Ant. Pad. štev. 71 v Crabtree, Pa. Cert. štev. 2135/, Pavlovich Ivan R. 23 $1000.00. Susp. 6. jan. 1918.; Dr. šteje 18 čla- nOV(iC.) ^ . . i /N * Od dr. Mar. Sedem Žalosti štev. 84 v Trimountain. Mich. Cert. štev. 18863. Miloševič Filip R. 18 $1000.00. — Cert. štev. 15919, Ilrvafcm.Josip R, 19 $1000.00. — Cert. štev. 15357, Mrvoš Vladimir R. 20 $1000.00. — Cert. štev. 20562, But in a Štefan R. 24 $1000.00. — Cert. štev. 7880, Gašparae Matija R. 28 $1000.00. — Cert. štev. 7870, m n* najvočjo tiovaniko nnljtko tiskamo t Aaoriki, i* NAKOBNO TISKAMO, 214$-Sf floe kind Ave., Chicago, m. Ta Vam bodt lsgotorila tm tiikorine ▼ popolno ■*4or0lja#«* glid« cen« točnosti in okušat*« dela. Osobito Vam priporočam* aelo priprarne ▼pladllao kajltloe za daao ia SU*i*o, isdelano ▼ maleqi fapawi Urmgm in trdo vezane. Paljo imamo r aalogi aelo prijUadao Kyiwlw aa Ma- ass. pole sa rodstvo ilaaot, da so ima aa podlsci tok pol lakko vOtM a*» jkTO^i^^ ^twvilsfc ai^^kii^^j tisk orla na oglod M^Hwf OI'OMB A: V nali karale. "Wortl* K. ft. X. ______ ______ ______- _ Susp. 20. jan. IS 18. Dr. Šteje 62 štev. 87 v Joliet, 111. Cert. šiev. 21712, Kam-— Cert. štev. 22395, Strmec Josip R. 23 1918. Dr. šteje 129 članov (ie.) dr. sv. Petra in Pavla štev. 89 v Etna, Pa. Cert. štev. 20750, min, l Luka R. 48 $250.00. Susp. 15. jan. 1918. Dr. šteje 158 članov (i<\) Od dr. Friderik Baraga štev. 93 v Chisholm, Minn. Cert. štev. 21227, Košmerl Jernej R. 26 $500.00. — Cert. štev. 22151, Zba&iik Ivan R. 32 $1000.00. Susp. 13. jan. 1918. Dr. šteje 137 člauov(ie). Od dr. Mar. Zdravje Bolnikov štev. 94 v Sublet, Wyo. Cert. štev. 20799, Oelinšek Ivan R. 48 $250.00. — Cert. štev. 17230. Mi-klič Luka R. 24 $1000.00. — Cert. štev. 15520, Sraolek'Peter R. 27 $1000.00. Susp. 13. jan. 1918. Dr. šteje 33 članov (ie.) Od dr. sv. Alojzija štev. 95 v Broughton, Pa. Cert. štev. 10476, Debelak Jakob R. 42 $1000.00. Susp. 22. jan. 1918. Dr. šteje 80 č)anov(ic.) Od dr. sv. Jožefa štev. 103 v Milwaukee, Wis. Cert. štev. 10611, Ivančič Anton R. 30 $500.00. Susp. 21, jan. 1918. Dr. šteje 100 članov(ie.) Od dr. sv. Jožefa štev. 110 v Barberton, Ohio. Cert. štev. 22080, Rotar Matija R. 42 $500.00. Susp. 20. jan. 1918. Dr. šteje 60 članov (ie.) Od dr. sv. Martina štev. 126 v Mineral, Kans. Cert. Štev. 13512, Jenčič Peter R. 31 $1000.00. Susp. 23. jan. 1918. Dr. šteje 25 čla-nov(ic.) Od dr. Mar. sv. Rož. Venca štev. 131 v Aurora, Mirni. Cert. štev. 21159, Topolka Miha R. 31 $1000.00. Susp. 28. jan. 1918. Dr. šteje 140 članov(ic.) Od dr. sv. Družine štev. 151 v Indianapolis, IikL Cert. štev. 19048, Necemer Alojz R. 23 $500.00. Susp. 19. jan. 1918. Dr. šteje 34 članov (ic.) Od dr. sv. Jeronima štev. 153 v Canonsburg, Pa. Cert. štev. 21497, Razboržek Miha R. 24 $500.00. — Cert. štev. 22436, Verhovec Jakob R. 22 $500.00. — Cert. štev. 17626, Paur Anton R. 28 $500.00. Susp. 24. jan. 191$. Dr. šteje 53 članov (ic.) Od dr. Marija Majnika štev. 154 v Peoria, 111. Cert. štev. 21654, Starčevič Jurij R. 34 $500.00. — Cert. štev. 21843, Pcterčič Andrej R. 42 $250.00. Susp. 13. jan. 1918. Dr. šteje 14 članov(ic.) Od dr. sv. Mihaela štev. 163 v Pittsburg, Pa. Cert. štev. 22339, Jarebič Ivan R. 27 $1000.00. — Cert. štev. 22216, Oreščan Jurij R. 40 $1000.00. Susp. 13. jan. 1918. Dr. šteje 58 članov (ic.) . SUSPENDOVANE ČLANICE. Od dr. sv. Jožefa štev. 21 V Federal, Pa. Cert. štev. 2065, Demšar Marijana R. 23 $500.00. Susp. 22. jan. 1918. Dr. šteje 73 čla-nov(ic.) Cd dr. Vit. sv. Florijana štev. 44 v So. Chicago. III. Cert. štev. 1741, Koščak Marija R. 31 $500.00. Susp. 17. jan. 1918. Dr šteje 242 članov (ic.) Od dr. Vit. sv. Mihaela štev. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. štev. 5836, Vlašic Barbara R. 21 $1000.00. Susp. 23. jan. 1918. Dr. šteje 130 članov (ic.) Od dr. Mar. Čist. Spoč. štev. 80 v So. Chicago, 111. Cert. štev. 5859, Mikšič Marija R. 24 $1000.00. Susp. 23. jan. 1918. Dr. šteje 160 članov (ic.) Od dr. sv. Barbare štev. 92 v Pittsburg, Pa. Cert. štev. 6320, Cvitkovič Franca R. 22 $1000.00. Susp. 24. jan. 1918. Dr. šteje 66 članov(ic.) ^ Od dr. sv. Martina štev. >26 v Mineral, Kans. Cert. štev. 4535, Jenčič Marija R. 21 $500.00. Susp. 23. jan. 1918. Dr. šteje 24 članov(ic.) . v» * 4, * ^. Od dr. sv. Ane štev. 134 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 5300, Barborič Jožef R. 26 $500.00. Susp. 21. jan. 1918. Dr. šteje 40 članov (ie.) Od dr. sv. Rozalije štev. 140 v Springfield, 111. Cert. štev. 5140, Makuč Marijana R. 35 $1000.00. — Cert. štev. 5473, Čero Marija R. 37 $1000.00. — Cert. štev. 6209, Čop Pavlina R. 41 $1000.00. Susp. 25. jan. 1918. Dr. šteje 29 članov (ic.) Od dr. sv. Jeronima štev. 153 v Canonsburg, Pa. Cert. štev. 7972, Verhavec Frančiška R, 19 $500.00. — Cert štev. 6280, Scd-mak Marija R. 22 $500.00. — Cert. štev. 5877, Paur Marija R. 28 $1000.00. Susp. 24. jan. 1918. Dr. šteje 50 članov(ic.) Od dr. sv. Ane štev. 156 v Chisholm, Minn. Cert^štev. 7676, Pi-fan Marija R. 22 $1000.00. Susp. 6. jan. 1918. Dr. šteje 65 članov(ic.) Od dr. Kraljica Majnika štev. 157 v Sheboygan, Wis. Cert. štev. 7846, Ivanič Rozalija R. 28 $500.00. Susp. 9. jan. 1918. Dr. šteje 75 članov (ic.) SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K dr. sv. Lovrenca štev. 63 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 16581, Pueelj Gregor R. 34 $1000.00. Zopet spr. 13. jan. 1918. Dr. šteje 203 članov (ic.) K dr. sv. Barbare štev. 68 v Irwin, Pa. Cert. štev. 6271, Pavhe. Ivan R. 27 $1000.00. — Cert. štev. 5832, Ribič Ivan R. 33 $1000.00. — Cert. štev. 5781, Zupan Franc R. 44 $1000.00. Zopet spr. 13. jan. 1918. Dr. šteje 3 članov (ic.) K dr. sv. Treh Kraljev štev. 98 v Rockdale, 111. Cert. štev. 20532, Besednjak Franc R. 16 $1000.00. Zopet spr. 15. jan. 1918. Dr. šteje 83 članpv(ic.) K dr. sv. Roka štev. 113 v Denver, Colo. Cert. štev. 18790, C ale Vincent R. 37 $500.00. Zopet spr. 20. jan. 1918. Dr. šteje 59 članov (ic). K dr. sv. Roka štev. 132 v Frontenae, Kans. Cert. štev. 20180, Preiee Ivan R. 33 $500.00. — Cert šrtev. 18146, Jartz Avgust R, 20 Š500.00. — Cert. štev. 13312, Dolenc Peter R. 32 $1000.00. Zopet spr. 13. jan. 1918. Dr. šteje 71 članov (ie.) SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K dr. sv. Barbare štev. 68 v Irwin, Pa. Cert. štev. 2033, Zupan Neža R. 34 $500.00. Zopet spr. 13. jan. 1918. Dr. šteje 4 članov (ic.) K dr. sv. Roka štev. 132 v Frontenae, Kans. Cert. štev. 4422. Dolenc Ivana R. 20 $1000.00. Zopet spr. 13. jan. 1918. Dr. šteje 72 članov (ic.) PRESTOPILI ČLANI, Od dr. sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo, k dr. Srca Jezusovega štev. 70 v St. Louis, Mo. Cert. štev. 21512, Kostelc Matija R. 23 #1006.00. Prest. 27. jan. 1918. 1. dr. šteje 491 članov(ic), 2. dr. šteje 108 članov (ie.) Od dr. sv. Barbare štev. 23 v Bridgeport, Ohio.- k dr. Marije Pomočniee štev. 17 v Huntington, Ark. Cert. štev. 1183, Oeepek Franc R.' 29 $1000.00. — Cert. štev. 7618, Eržen Ivan R. 37 $1000.00. Prest. 2. jan. 1918. 1. dr. šteje 43 članov(k), 2. dr. šteje 17 članov (ic.) Od dr. sv. Barbare štev. 24 v Blockton, Ala. k dr. sv. Barbare ste v. 74 v Springfield, 111. Cert. štev. 6326, Šušteršič Josip R. 34 $1000.00. Prest. 13. jan. 1918. 1. dr. šteje 10 članovCic), 2. dr. štfcje 57 članov (ic.) Od dr. sv. Frančiška Sal. štev. 29 v Joliet, 111. k dr. sv. Alojzija štev. 47 v Chicago, 111. Cert. štev. 20558, Kočevar John R. 26 $1000.00. Prest 13. jan. 1918. 1. dr. šteje 339 članov(ic), 2. dr. šteje 99 članov (ic.) Od dr. Marije Sedem Žalosti štev. 50 v Allegheny, Pa. k dr. sv. Mihaela štev. 163 v Pittsburg, Pa. Cert. štev. 22249, Pvvonožee Jurij R. 25 $1000.00. Prest. 13. jan. 1918. 1. dr. šteje 290 elanov(ic), 2, dr. šteje 59 članov(ic.) Od dr. sv. Janeza TCrtttiilia IteV. 30 v Wefcoiia, III. k dr. sv. Frančiška Sal. štev. 29 v Joliet, HI. Cffl-t. štev. 19028, Šmidberger Josip R. 16 $1000.00. Prest. 6. jan. 1918. 1. dr. šteje 45 članov(ic), 2. dr. šteje 339 članov (ic.) Od dr. sv. Petra in Pavla štev. 62 v Bradley, 111. k dr. sv. Alojzija štev. 47 v Chicago, 111. Cert. štev. 15567, Osbolt John R, 24 $1000.00. Prest. 13. jan. 1918. 1. dr. šteje 28 članov (ic), 2. dr. šteje 101 članov (ic.) Od dr. sv. Barbare štev. 68 v Irwin, Pa. k dr. sv. Jožefa štev. 58 v Irwin, Pa. Cert. štev. 6271, Povhe Ivan R. 27 $1000.00. — Cert. štev. 5832, Ribič Ivan R. 33 $1000.00. — Cert. štev. 5781, Zupan Franc R. 44 $1000.00. Prest. 13. jain. 1918. 1. dr. šteje 1 člauov(ic), 2. dr. šteje 72 članov (ic.) Od dr. Srca Jezusovega štev. 70 v St. Louis, Mo. k dr. sv. Roka štev. 113 v Denver, Colo. Cert. štev. 20574, Virant Ivan R. 31 $1000.00. Prest. 20. jan. 1918. 1. dr. šteje 107 članov(ie), 2. dr. šteje 60 članov(iv.) Od dr. sv. Cirila in Metoda štev. 90 v So. Omaha, Neb. k dr. sv. Jurija štev. 64 v Etna, Pa. Cert. štev. 21665, Ostronič John R. 20 $1000.00. Prest 14. jan. 1918. 1. dr. šteje 23 članov(ic), 2. dr. šteje 114 članov (ic.) Od dr. Marija Rožnega Veaica štev. 131 v Aurora, Minn, k dr. Friderik Baraga štev. 93 v Chkholm, Mdnn. Cert. štev. 11080, Steb-laj Josip R. 18 $1000.00. Prest. 13. jan. 1918. 1. dr. šteje 140 članov (ic), 2. dr. šteje 140 članov (ic.) PRESTOPILE ČLANICE. Od dr. sv. Barbare štev. 24 v Blockton, Ala. k dr. sv. Barbare štev. 74 v Springfield, 111. Cert. štev. 2136, Šušteršič Rozalija R. 29 $500.00. Prest. 13. jan. 1918. 1. dr. šteje 9 članov(ic), 2. dr. šteje 58 članov(ic.) "f ' Od dr. sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio, k dr. Marije Magdalene štev. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. števe 964, Bizjak Marija R. 28 $500.00. — Cert. štev. 960, Lauše Frančiška R. 37 $1000.00. Prest. 7. jan. 1918. 1. dr. šteje 517 članov(ic), 2. dr. šteje 134 članov(ic.) Od dr. sv. Frančiška Sal. štev. 29 v Joliet, 111. k dr. sv. Alojzija štev. 47 v Chicago, 111. Cert. štev. 7659, Kočevar Marija R. 23 $1000.00. Prest. 13. jan. 1918. 1. dr. šteje 338 članov(ie), 2. dr. šteje 100 članov(ic.) Od dr. sv. Barbare štev. 68 v Irwin, Pa. k dr. sv. Jožefa štev. 58 v Irwin, Pa. Cert. štev. 2033, Zupan Neža R. 34 $500.00. Prest 13. jan. 1918. 1. dr. šteje 0 članov(ic), 2. dr. šteje 73 članov(ic.) Od dr. Marije Vnebovzete štev. 77 v Forest City, Pa. k dr. sv. Ane štev. 120 v Forest City, Pa. Cert. štev. 2442, Mat os Ivana R. 19 $1000.00. Prest. 20. jan. 1918. 1. dr. šteje 206 članov (ic), 2. dr. šteje 131 članov(ic.) Od dr. Marije Sedem Žal. Štev. 81 v Pittsburg, Pa. k dr. Marije Magdalene štev. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 6173, Budič. Katarina R, 23 $1000.00. Prest. 7. jan. 1918. 1. dr. šteje 151 članov(ic), 2. dr. šteje 135 članov (ic.) ODSTOPILI ČLANI. Od dr. sv. Štefana štev. 1 v Chicago, 111. Cert. štev. 13572, Žitnik Karol R. 16 $1000.00. — Cert. štev. 21115, Rečečič Matija R. 25 $250.00 Odstop. 22. jan. 1918, Dr. šteje 288 članov(ic.) Od dr. sv. Treh Kraljev štev. 98 v Rockdale, 111. Cert. štev. 15674, Erjavec Ivan R, 18 $1000.00. Odstop. 10. jan. 1918. Dr. šteje 82. članov (ic.) Od dr. sv. Cirila in Metoda štev. 144 v Sheboygan, Wis. Cert. štev. 19611, Ribič Anton R. 21 $1000.00. Odstop. 20. jan. 1918. Dr. šteje 125 članov(ic.) ODSTOPILE ČLANICE. Od dr. sv. Barbare štev. 74 v Springfield, 111. Cert. štev. 2819, Buseh Marijk R. 32 $1000.00. Odstep. 13. jan. 1918. Dr. šteje 55 članov (ic.) ' » Od dr. sv. Ane štev. 127 v Waukegan, 111. Cert. štev. 5551, llod-uik Neža R. 19 $1000.00. — Cert, štev., 4295, Pcdboj Jera R, 18 $1000.00. Odstop. 25. jan. 1918. Dr. šteje 93 članov (ic.) IZLOČENI ČLANI. Od dr. sv. Jožefa štev. 21 v Federal, Pa. Cert. štev. 5654, Mravlja Ivan R. 34 $1000.00. Izloč. 22. jan. 1918. Dr. šteje 72 članov(ic.) v Od dr. sv. Jožefa štev. 21 v Federal, Pa. Cert. štev. 3202, Mravlja Marija R. 21 $500.00. Izloč. 22. jan. 1918. Dr. šteje 71 članov(ic.) ZNIŽALI ZAVAROVALNINO. Pri dr. sv. Ane štev. 150 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 7803, Kuhel Katarina R. 34 z $1000.00 na $500.00. Znižala 28. jan. 1918. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Iveri. V predmestjih, kjer živi dosti zaljubljene mladine, so pismonoše zelo zaposljeni. Preroki, ki ne dovoljujejo, da bi se stavilo njih prerokovanja v zapisnik so — modri. t Sodi človeka po njegovih zakladih v srcu, ne pa v žepu. Da se zamore najti delo, ga je treba iskati, ali za njim povpraševati. Škoda, da se marsikdo obnaša po mislih in sodbi svojega sobliž-nika Težko je popraviti izgubljeno dobro ime in ugled, ne da bi se tega popravka vidno ne kazalo • Marsikdo obogati, čeravno dela nasprotno, kaikor mu drugi svetujejo. ' r Šest čevljev dolga kopalna banja ne dela nobene razlike med kraljem in beračem. o Razočaranje nad samim seboj prenaša človek najtežje. Kdor si hoče pridobiti polno spoznavanje moških, mora i&idi-rati tudi lastnosti žensk. Ženske so iznašle zapeljivost, moški se pa isto monopolizirali. • ? - Slab je izgovor moža, ki trdi, da ni sam kriv kakega pregre-ška. Zadovoljnost se meri s stvarmi, katerih človek ne more nikakor doseči in imeti. Praktičen mož je oni, ki izvršuje načrte teoretika. Dosti grenkega življenja moramo prenašati vsled tega, ker pobiramo preveč lastnih besed. slr ■ . m Se lahko kupi tekom februarja za S4J3 in strljc Sin plača nazaj lil 1. janu-arija 1923 Vlada Zjedinjenih držav je zaprosila v tej deželi za posojilo $2,000,000,000 tekom leta 1918, Vlada je naredila načrte, da sprejme ta denar v malih svotah, tako ijo pod zastavo MARIJA SLUGA 182S W 22sd S!. Cfcletf •• III. Tiliihim Canal 4730 Izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA M vljudno priporoča novem k itn ia hrvaškim Sanaa in ojrrskim Slo-▼aakam. Tvrtta E. Bachman, inltorp. ZASTAVE, REGALUE IN BAZNE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. 2107 S. Hamlin Ave., Chicago, m. Telefon: Lawndale 441. Nai greh. Živali si iž&irajo rade jedi, katere jim prijajo po potrebi in naravi m do katerih jih vodi nezmotljivi nagon. Živali vživajo le toliko hrane, da si ž njo lajšajo lakoto. Žal pa, da se ljudje dan za dnevom pregrešijo zeper vse določbe previdnosti. Posledica temu je; zabasanost, neprefoava, opojnost itd. O zabasanofeti (zapeki) čujete lahko vodne pritožbe, tako tudi o glavabbiu, napenjanju, kolcanju in nervoznosti. Za vse take nepritfee je pa bas Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino tako uspešno zdravilo, na kojega se lahko zanesete. — To vino čisti želodec, pomaga k prebavi, povrača okus; z eno besedo: popravlja vse vaše napake. Cena $1.10. V lekarnah. — Zoper mra-zenje izpahke, otisfke, otekline, Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro ie 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Čislanje od strani števBnih odjemaleev. Malo poviianje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo eene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno == Grenko Vino torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed -vfceh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodee in odstrani iz notranjščine drobovja vae nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgijc, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najliiticjša v zadevah odrgnin in otekliu itd., tudi za drgnenje živcev in za ma- Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE 80 DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1015, GRAND PRIX—PANAMA 1016. JOSEPH TRINER Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS