31
poročilo
Že skoraj eno leto je v Sloveniji glas 
civilne družbe s podeželja tudi for-
malno okrepljen z ustanovitvijo slo-
venskega podeželskega parlamenta, 
ki je na pobudo Društva za razvoj 
slovenskega podeželja in s podpo-
ro Ministrstva za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano Republike Slovenije 
(MKGP) potekala 7. 12. 2011 na 
gradu Jable pri Mengšu. Poglavitni 
namen podeželskih parlamentov je 
delovanje od spodaj navzgor: na te-
melju potreb, pobud in zamisli pode-
želskega prebivalstva. 
Začetki podeželskih oziroma vaških 
gibanj segajo v sedemdeseta leta 20. 
stoletja na Finsko, kjer so nastala kot 
odziv na spremembe v strukturi po-
deželja in depopulacijo, zamisel pa se 
je hitro razširila še na ostale nordij-
ske države in tudi drugod po Evropski 
uniji. Danes deluje 23 nacional-
nih in regionalnih podeželskih gibanj 
(Bolgarija, Hrvaška, Danska, Anglija, 
Estonija, Finska, Francija, Nemčija, 
Madžarska, Islandija, Irska, Latvija, Litva, 
Nizozemska, Severna Irska, Norveška, 
Poljska, Por tugalska, Romunija, 
Slovaška, Slovenija, Švedska, Wales). 
Švedska je s svojim podeželskim gi-
banjem še posebej vplivala na drža-
ve Srednje in Vzhodne Evrope (1). Ta 
gibanja so medsebojno tesno pove-
zana zlasti znotraj mreže PREPARE 
(Partnerstvo za evropsko podeželje – 
Partnership for Rural Europe). 
Na ustanovitvenem srečanju v Jablah 
sta imela daljši uvodni predavanji dr. 
Matija Kovačič iz Biotehniške fakulte-
te v Ljubljani ter prof. Michael Dower, 
prvi pobudnik gibanj za dialog na 
evropskih podeželjih. Dr. Kovačič je 
kot enega bistvenih pojavov, s kate-
rim se danes sooča slovensko pode-
želje, izpostavil vnos urbanih struktur 
(industrijski kompleksi, infrastruktura) 
na podeželje, ki pa hkrati pripomore-
jo k ohranitvi poseljenosti. Predstavil 
je tri modele razvoja podeželja: 
model spontanega razvoja, ki vodi v 
razkroj kulturne pokrajine, nostalgič-
ni odnos k statičnosti, najbolj optima-
len pa je model celostnega in traj-
nostnega razvoja, ki zahteva interdi-
sciplinarni strokovni pristop in ustre-
zno družbeno klimo. Prof. Dower je 
delovanje podeželskih parlamentov 
povezal s participativno demokracijo 
in ne z izvoljeno demokracijo (kot je 
v državnih parlamentih) in dodal, da 
ni lahko iz vladnega sedeža oblikova-
ti uspešne formule za razvoj podeže-
lja. Vsaka podeželska skupnost sama 
zase najbolje ve, kaj potrebuje. Vlade 
ne morejo razvijati podeželja same; 
ljudje sami razvijajo podeželje. 
Sledila je razprava udeležencev, ki jo 
je na koncu dr. Marija Markeš, vodja 
Sektorja za podeželje pri MKGP in 
moderatorka dogodka, povzela v na-
slednje sklepe in vprašanja: 
• Kakšno in čigavo naj bo podeželje? 
Kakšno podeželje si vsi skupaj želi-
mo?
• Kako bodo živeli naši otroci?
• Izkoristiti ideje, pobude, razvojne 
potenciale.
• Povezovanje, spoštovanje,  
poslušanje.
• Počlovečiti razvoj.
• Okrepiti stroko in ji dati pravo 
mesto.
• Znanje prenašati s starejših na 
mlajše. 
Strokovni del ustanovitvenega sreča-
nja podeželskega parlamenta je skle-
nila okrogla miza, na kateri so sode-
lovali Ivan Oman, prvi predsednik 
Slovenske kmečke zveze, dr. Franc 
Zagožen in dr. Emil Erjavec, profesor-
ja iz Biotehniške fakultete v Ljubljani, 
Mihaela Logar, prva predsednica 
Zveze kmetic Slovenije, Janja Kokolj 
Prošek, nekdanja vodja Sektorja za 
podeželje, in Goran Šoster, predse-
dnik Društva za razvoj slovenskega 
podeželja. 
Arhiv predavanj in medijskih objav 
o slovenskem podeželskem parla-
mentu je dostopen na spletni stra-
ni Društva za razvoj slovenskega po-
deželja (http://www.drustvo-podeze-
lje.si/). 
Viri in literatura 
1. Halhead, V. 2011: Gibanja na evropskem 
podeželju. Podeželski parlamenti: Približevanje 
participativni demokraciji. Ljutomer. 
2. Šoster, G. 2011: Perspektivne civilne družbe 
v razvoju evropskega podeželja. Podeželski 
parlamenti: Približevanje participativni demokraciji. 
Ljutomer. 
Tatjana Vokić Vojkovič 
Podeželski parlament      
za razvoj slovenskega podeželja
"Podeželski parlamenti ne zastopajo nobene politične stranke. So oblika 
družbenega boja brez izrazitih protagonistov. Mali kmetje, intelektualci, 
prebivalci podeželskih območij, delavci in podjetniki, mladi, odrasli in osta-
reli, vsi ti so zastopani v podeželskih parlamentih. /…/ V največ primerih so 
podeželski parlamenti dogodki, ki trajajo nekaj dni. Na njih se zberejo zain-
teresirani posamezniki in predstavniki različnih interesnih skupin ter ugle-
dni politiki. /…/ Bolj kot razredno pozicioniranje je prisotno zastopanje 
teritorialnih interesov, ki se odzivajo na izzive globalne družbe. Podeželske 
mreže, pobudniki podeželskih parlamentov, predstavljajo pomemben del 
novih družbenih gibanj, ki postajajo naposled domena tako podeželskih 
kakor urbanih sredin" (2).