Poštnina plačana v getevinl Leto III. štev. 22. Ljubljana, 30. maja 1947. Cena din 3 Angela Ocepek: ž*efZeiz3z pZtm posfciSz del© im življenje mg&šilb isezscz Povešala skupnega dela &FZ In sindikatov fe siiain® potrebna sa Izvedbo plana Centralni odbor sindikatov Jugoslavije je na svojem zadnjem zasedanju IV. plenuma med drugim sprejel tudi pomembne sklepe o zaposlovanju žena v produkciji in sploh v gospodarstvu. V zvezi s tem je naglasil, da je potrebno delavke za opravljanje teh del tudi usposabljati. Vzporedno s kvalifikacijo pa moramo dvigati kulturno in ideološko znanje delavk in tako izkoreninjati iz njih ostanke malomeščanske miselnosti. V dneh od 10. do 12. maja pa je o teh vprašanjih razpravljala tudi konferenca aktivistk AFŽ Slovenije. Vršila se je neposredno po sprejetju zveznega plana in je bila posvečena vprašanjem, kako usmeriti delo AFŽ organizacije in žena, da bi to čim več koristilo izvedbi naše petletke. Ugotovili smo, da je treba najti nove oblike dela, ker žene živijo in delajo pod različnimi pogoji, drugačnimi za delavske žene in drugačnimi za kmečke žene. Zato je bilo na konferenci govora o delu AFŽ organizacije med kmečkimi ženami in je bil v tem pogledu sprejet sklep, da se osnujejo po okrajih kmečke sekcije za izvedbo plana na podeželju. AFŽ bo posvečala več pažnje kmečlco-ob-delovalnim in nabavno-prodajnim zadrugam in strojno-traktorskim postajam. Konferenca je razpravljala tudi o delu med ženami po mestih in večjih krajih. Vendar je bilo največ govora baš o pritegnitvi žena v industrijo, posebno v gradnjo in sploh v vse tiste poklice, kjer bi žene lahko delale brez vsake škode, pa to doslej ni bil običaj. V zvezi z vprašanjem v produkciji zaposlenih žena je bilo tudi govora o pomoči AFŽ organizacije zaposlenim ženam. Konferenci so prisostvovale tudi delavke iz vseh večjih tovarn Slovenije. Skupno z aktivistkami AFŽ organizacije, z udarnicami in drugimi članicami sindikata smo pretresale vprašanja o življenju in delu delavk v tovarnah. Na podlagi diskusije smo ugotovile nujnost skupnega dela AFŽ organizacije in sindikatov za izvedbo plana. Prvič pri vzgoji žena v sindikatu, drugič pri pomoči AFŽ organizacije na terenu pri zaščiti matere in otroka. Če pogledamo zavednost žene v produkciji, lahko ugotovimo, da nismo storili vsega, kar bi danes že lahko, da bi že večje število žena razumelo pomen plana. V Sloveniji je zaposlenih v produkciji nad 20.000 organiziranih delavk Samo v Sloveniji imamo že nad 20.000 organiziranih delavk in name-ščenk, ki opravljajo različna dela od najlažjih pa do najtežjih. Največ jih je zaposlenih v tekstilni ^stroki, toda niti tukaj niso izkoriščena vsa mesta, kjer bi lahko delale žene. Žene delajo tudi pri gradnjah in v kamnolomih se zelo dobro izkažejo. Sami inženirji so navdušeni nad njimi, ker so zelo vestne in spretne pri svojem' poslu. Imamo delavke na gradnji Litostroja v Ljubljani, ki so se že kvalificirale za vlivanje cementnih plošč, za krivljenje železa in podobno. Delajo po normah. Tovarišica Zajčeva je že večkrat zaslužila čez 7000 din v enem mesecu. Vse te in številne druge so nam dokaz, da jih je med delavkami veliko, ki se že zavedajo svoje odgovornosti do skupnosti. Imamo pa še tudi primere, ko tudi delavke ne morejo razumeti plana, ne morejo razumeti, zakaj danes več delamo kot smo včasih, zakaj moramo imeti danes drugačen odnos do stroja in sploh do dela. Vzrok temu je največkrat slabo delo sindikalnih podružnic. To nam predvsem dokazuje primer iz Jugobrune, ko so bile prav delavke tiste, ki niso razumele vprašanja povišanja produkcije in postavitve višjih norm. Tamošnji sindikat je premalo mislil na to, da je v tovarni zaposlenih precejšnje število novih delavk, ki jim je treba nuditi vse, da se bodo čim prej kvalificirale. Sindikati imajo velikokrat tudi premalo zaupanja v delavke i» v to, da bi one mogle vse stvari hitro razumeti, če bi se jim pravilno razložile. Tovarišica iz Maribora je sama rekla na konferenci: »Dokler nisem vedela nič o normah, nisem znala delavkam razložiti pomena norm; kasneje pa, ko sem bila sama poučena, da so norme predvsem delavcem v korist, sem to lahko razložila tudi drugim in so norme tudi one pravilno razumele.« Nek tovariš pa je na sestanku podružnice dejal: »Če ne bomo imeli zavednih žena v predilnici in tkalnici, ne bomo pravočasno izvedli plana. Če žene ne bodo poznale plana, ga tudi izvajali ne bodo mogle.« Zaradi nevednosti imamo slabe izkušnje z nekaterimi delavkami, ki stalno kritizirajo, nergajo, za to ali za ono stvar, zahtevajo samo pravice, dolžnosti pa ne izpolnjujejo stoodstotno, kot bi jih z malo dobre volje in boljšo organizacijo dela prav lahko. Sindikati so do sedaj premalo zaktivizirali naše delavke Delavke stanujejo še vsepovsod. Največ jih živi v bližnjih vaseh, le nekaj čez 40 odstotkov pa v centrih. Po svojem socialnem položaju bi morale biti delavke avantgarda ostalih žena, v resnici pa stvari izgledajo drugače. Večkrat so delavke na vasi med prvimi, ki kritizirajo to in ono in vidijo v vsaki bajtarski ženi že ne vem kakšnega oderuha. Premalo se zavedamo enotnosti delavca, kmeta in delovne inteligence, ki danes vlagajo ogromno truda v svoje delo. Nekatere imajo občutek, da je delavstvo še vedno izkoriščano, zato pravijo: »Saj nam nič ne dajo, kaj bomo hodile še na sestanke, predavanja, tečaje in podobno.« Imamo primere, ko jih skoro polovica ne hodi na sindikalne sestanke. Na eni strani je krivo predvsem to, da so sindikati še premalo storili za to, da bi žene zaktivizirali, na drugi strani pa smo tudi zelo pomanjkljivo reševali zaščito matere v tovarni, posebno onih, ko ne vedo, kam naj z otroki v času zaposlitve. Kako razumljivo, da take matere hite domov in ne na sindikalni sestanek. Imamo celo take primere, ko so žene same našle prostor za dnevno zavetišče, pa jim ga je neka sindikalna podružnica vzela za menzo. V Tržiču vse leto ni bilo mogoče dobiti poslopja za dnevno zavetišče. Zakaj? Ker so reševale vprašanje samo žene, namesto da bi sindikat skupaj z ljudskim odborom to hitro uredil. Na teh vprašanjih bi lahko sindikat zaktiviziral prav vse delavke in še ostale žene, ki niso v produkciji. Predvsem pa si morajo biti o zaščiti matere delavke na jasnem vsi funkcionarji sindikata. Prav v pomanjkljivi zaščiti matere lahko iščemo vzrokov, zakaj se žene ne udeležujejo sestankov in predavanj. Plan predvideva, da moramo imeti zavedne ljudi, ki bodo izvajali plan. Ce delavci v produkciji ne bomo izpolnili plana, bo še dalj časa manjkalo tekstilnega blaga, obleke, čevljev, orodja, strojev in vsega, kar nam je vsem skupaj vsak dan potrebno za življenje. Če kmet ne bo izpolnil svojih nalog rfa polju in svojih obveznosti do ljudske oblasti pri oddaji pridelkov, ne bomo imeli industrijskih rastlin za tovarne in ne dovolj kruha za delavce. In če hočemo, da bodo imeli naši otroci boljšo vzgojo od nas samih, da se bodo lažje znašli v življenju, moramo imeti dobre učitelje, dobre strokovnjake, ki bodo učili predvsem našo mladino, da bodo lažje in vestnejše prevzemali vsa dela od starejših in jih še bolje opravljali. Če bi delavke vse te stvari pravilno razumele in še več dale od sebe, bi jim ne bila nobena stvar pretežka. Če imamo v produkciji zaposlenih že več kot 20.000 delavk, moramo pošteno razmisliti, kako v najkrajšem času dvigniti njihovo razredno zavest. Predvsem mislim, da je osnovna stvar gospodarska vzgoja žena, zakaj delavke bodo na primeru svoje tovarne najlažje razumevale tudi ostalo gospodarstvo. Če jim bo poznan ves potek produkcije, če bodo poznale zadnji stroj in slednjega delavca v tovarni, bo pri večini zrastia tudi večja odgovornost do skupnosti in laže bodo razumele vse težave, ki se nam pojavljajo vsak dan pri izvajanju plana. Ce bodo delavke razumele pomen plana in če bodo razredno zavedne, bodo še bolj budne, znale se bodo boriti proti saboterjem in špekulantom. Ogromno lahko prispevajo delavke s svojimi izkušnjami pri delu uprave podjetja. Ogromno bi lahko koristile pri dvigu novih delavk, ki prihajajo iz dežele in še ne poznajo tovarne. Na ta način bi lahko prihranile podjetju ogromne tisočake, dvignile bi produkcijo še na višjo stopnjo. Plan ne smejo biti samo številke — ampak zlasti naše delo in naše življenje Plan ne smejo biti samo številke, ampak predvsem naše delo in naše življenje. Danes, ko imamo ljudsko oblast, prvič v življenju res delamo zase, zato da bomo že v prvi petletki drugače živeli. S tem pa bomo ustvarili boljše pogoje tudi za življenje žena. Danes se postavlja pred nas vprašanje: kje dobiti delovno silo in kje dobiti nove kadre. Žene imamo možnost vstopa v vse poklice. Petletni plan daje ženi gospodarsko samostojnost. Žena bo lahko sama odločala o svojem življenju, ne bo ji treba biti gospodarsko odvisna in ji prodajati svojih čustev zaradi skrbi za življenje. V delu pa bo v ženi rastla tudi samozavest, ki je pri večini še tako majhna. Ker sindikati v prvi vrsti nosijo največjo odgovornost za izvedbo pla,-na, so dolžni reševati tudi vprašanje žena in delavk, ki so zaposlene v produkciji in sicer v dveh smereh: o vzgoji žene in o zaščiti matere in otroka. Res je, da je v naši državi ženam po Ustavi zagotovljena enakopravnost. Vse povsod pa srečujemo ostanke starega mišljenja. Čeprav marsikdo na besedah priznava enakopravnost, jo v dejanjih ne izpolnjuje. To lahko vidimo tudi v sindikalnih podružnicah. Še vedno je zelo malo delavk v sindikalnih odborih. Isto se dogaja pri samem delu v tovarni in drugod. Imamo primer, ko so v Trbovljah na gradnji odpustili žene z izgovorom, da bodo raje zaposlili moške. Seveda pa bomo morale žene tudi poglobiti svoje delo, ker le na ta način bomo lahko v resnici enakopravne in prejemale enako plačilo kot moški. V naši ljudski državi mora postati materinstvo sreča tudi za zaposlene žene Materinstvo je bilo v kapitalizmu za delavko v največje breme in vir njenih največjih težav. V naši ljudski državi mora postati materinstvo sreča tudi za zaposleno ženo. Seveda pa to zahteva odpravo mnogih pomanjkljivosti. Šele mreže materinskih posvetovalnic, porodnišnic, jasli, deč-jih domov, domov igre in dela bodo nudile materi-delavki učinkovito po- Z odločnim sodelovanjem v gospodarskem planu si bo žena - delavka - mati ustvarila vse pogoje, ki jih rabi, da postane resnično enak in produktiven član nove družbe! (Žene, zaposlene v trboveljskem premogovniku) moč pri vzreji in vzgoji njenih otrok. Izvedba tega je tako -stvar ljudske oblasti, kakor sindikatov in množičnih organizacij. O tem morajo sindikati voditi več računa, kot so ga doslej. Cisto nepravilno bi bilo, da bi to vprašanje prepuščali samo ženam. Če ne bodo sindikati vodili računa o zaščiti matere in otroka, potem bodo slabo vršili svojo nalogo, bajati morajo zato predloge za koristno upravo sredstev, ki jih predvideva direktorski fond za zaščito materinstva. Ravno pri tem vprašanju lahko sindikatom ogromno pomaga AFZ organizacija na terenu pri ustanavljanju vseh teh ustanov. Ker večina delavk stanuje oddaljeno od tovarn, lahko AFŽ organizacija organizirano pomaga zaposlenim materam, da v času, ko je delavka-mati odsotna, skrbi za njene otroke. Tako bo tudi taka delavka med delovnim časom lahko razmišljala o delu v produkciji, ne da bi jo preganjale skrbi za otroka. Seveda je delo med ženami delavkami stvar sindikatov, ki bodo morali od strani Glavnega odbora, krajevnih sindikalnih svetov in podružnic, v katerih so včlanjene žene, bolj kot doslej skrbeti za vzgojo in zaščito mater in otrok Zavedati pa se morajo, da je treba pristopiti k ženam drugače. Zato je zelo važno, da dvignemo kader sindikalnih hm' io-nark iz vrst deiavk, ki bodo tanko vsak dan, vsak čas pojasnjevale delavkam najrazličnejša vprašanja. »Delavska enotnost« pa bo morala v svojem listu posvečati več pažnje vsem vprašanjem žena. Tako bodo tudi po listu obveščeni funkcionarji sindikata o tem, kako je treba delati med ženami. »Delavska enotnost« mora postati glasilo vsake delavke, da bo v njej našla vse, kar ji doslej morda ni jasno. Konkretnejše organizacijske sklepe pa bo moral prinesti bodoči plenum Glavnega odbora sindikatov. i Zahvalita brzojavita borošliih Slavoncev svobodni domovini! Po vrnitvi Združenega pevskega zbora v Slovensko Koroško je Prosvetna zveza poslala Enotnim sindikatom Slovenije sledečo brzojavko: »Slovenska prosvetna zveza izreka v imenu vseh udeležencev turneje, vam in vsej svobodni domovini zahvalo za veličasten sprejem, gostoljubnost in bogata darila. Turneja nam bo nova vzpodbuda v borbi za pravico in svobodo.« Celovec, dne 27. maja 1947. Slovenska prosvetna zveza za Slovenska Koroško E' noti I $ n li j: i lugos n iie maršalu Titu za roistni dan Titova štafeta, v kateri je sodelovalo nad 108.000 mladincev in mladink, ki so iz vseh delov Jugoslavije pretekli 18.000 kilometrov in ponesli plamteče in borbene pozdrave jugoslovanskih narodov svojemu maršalu za njegov rojstni dan, je v nedeljo izročila štafetne palice. Titova štafeta je bila mogočna fizkulturna manifestacija jugoslovanskih narodov. Med številnimi čestitkami narodov Jugoslavije, vlad posameznih republik, predstavnikov ljudske oblasti in množičnih organizacij ter čestitk iz inozemstva, so tudi Enotni sindikati Jugoslavije poslali maršalu Titu naslednje čestitke: »V imenu delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva, organiziranega v ES, ter v svojem imenu Ti pošiljamo, tovariš Tito, za Tvoj 55._ rojstni dan prisrčne čestitke in pozdravljamo v Tebi organizatorja naše zmage v vojni, tvorca nove Jugoslavije ter pobudnika gospodarske izgraditve in prvega petletnega plana. Delavski razred stoji v prvih vrstah boja za izgraditev in se bo vztrajno in požrtvovalno boril za uresničitev velikih zamisli, ki si jih Ti, tovariš Tito, vnesel v petletni plan; boril se bo in se ne bo bal truda v bitki za industrializacijo in elektrifikacijo države, za okrepitev obrambne moči države, za dviganje življenjskega in kulturnega standarda našega naroda. Ker ve, da je boj za uresničitev in prekoračenje petletnega plana življenjsko vprašanje delavskega razreda in vsega našega ljudstva, življenjsko vprašanje lepše bodočnosti naše domovine, bo°deJavski razred napel vse svoje sile za izpolnitev in prekoračenje tekočih proizvodnih nalog ter bo stalno večal produktivnost dela, zmanjševal proizvajalne stroške in varčeval z materialom na vsakem delovnem mestu. Ko Ti pošiljamo plamteče delavske pozdrave in Ti želimo dolgega življenja za srečo naše domovine, se Ti zaobljubljamo, tovariš Tito, da tudi zanaprej ne bo za nas nobenih ovir, ki bi nas lahko motile ali zavlačevale tempo uresničitve petletnega plana, tempo izgraditve socializma v naši državi. Delavski razred je prepričan, da bodo naši narodi pod Tvojim vodstvom premagali vse težave in onemogočili vse poskuse sovražnikov ter na ta način zmagoslavno dokončali zgodovinske naloge prvega petletnega plana. CENTRALNI ODBOR ESJ GLASILO GLAVNEGA 03SCIS iii Žarela francoske vlade proti delavskem razredu Položaj v Franciji se sedaj, ko so iz vlade izključili komunistične ministre, iz dneva v dan vedno bolj zaostruje. Ramadierova vlada, ki še dosedaj ni rešila težkega položaja francoskih delavcev, sega po sredstvih in si prizadeva, kako bi se s silo vzdržala in obvladala obupen potožaj. V' svojem brezupu je Ramadierova vlada pred dnevi izdala odlok o za-seu- podjetij c. ...nične m plinske industrije in o uvedbi \ iške uprave v teh podjetjih. Po tem odloku se smatrajo delavci teh podjetij za mobilizirane in se kaznuje vsai,- nepokorščina po vojaškem zakonu. Poleg tega je Ramadierova vlada objavila sklep, da so razpravo in dokončno ureditev vprašanja plač preložili na december. Ta s'dep je izzval med delavstvom val igorčenja in generalna konfederacija dela očita vladi, de ni izpolnila slovesne obljube, ki jo je dala v februarju, da bo uredila vprašanje plač ter izjavlja, da bo ščitila zakonite zahteve delavskega razreda tudi v bodoče in se borila za znižanje cen. Združenje delavcev električnih central in plinarn je pro-g.asilo stavko, ker so odklonili zahtevo, da bi bile mezde delavcev povečane za 23%. Pariška radijska postaja je zato morala prekiniti oddajo. ___ V zvt i. z odlokom o uvedbi vojaška uprave v električni in plinski industriji je imet predsednik francoske vlade Paul Ramadier sestanek s predstavniki treh vojnih štabov. Na sestanku so razpravljali o tem, kako bo nastopila vojska, če bi prišlo do stavke delavcev električne in pogonske industrije. Francosko delovno ljudstvo je vznemirjeno nad takšnimi ukrepi Ra-madierove vlade, ki noče slišati in upoštevati njihovih upravičenih zahtev. Zlasti je ogorčeno nad tem, da Ramadiero a vlada istoveti njihove zahteve s političnimi neredi, katere izzivajo iz popolnoma tujih interesov veliki delodajalci. Vse francosko ljudstvo vidi v teh ukrepih veliko slabost Ramadierove vlade in nikogar ni, ki bi odobraval Ramadierove nasilne ukrepe, razen nekaj desničarskih listov, ki ga nasprotno še vzpodbujajo, da naj zavzame »trdno stališče«. Zarota, ki jo kuje proti delavskemu razredu sedanja francoska vlada, ne bo ostala brez posledic. Delovno ljudstvo Francije, ki kaže zdrav razum in čvrstost v borbi za svoje pravice, bo spregovorilo, ko bo čas in pometlo z vsemi tistimi, ki danes za koristi svetovnih imperialistov kupčujejo z žulji francoskega delovnega ljudstva. Francova Španija - Beda, lakota, pustošenje in nasilje, kakršno vlada v Francovi Španiji, ki odreka najosnovnejše pravice demokratičnim množicam, so v tem mesecu izzvali množično stavkovno gibanje. Stavka je izbruhnila v znak protesta proti odpustu 14.000 delavcev, ki so sodelovali 9. maja pri demonstracijah v Bilbau. Tisoči in tisoči novih stavkajočih se pridružujejo ba-skiškim delavcem. Od prvega dne, ko se je Franco s pomočjo Hitlerjevih in Mussolinijevih bajonetov polastil oblasti, bije špansko delovno ljudstvo neizprosen boj. V tem boju jo prav tako odločno podpirajo vse demokratične množice vsega sveta od posameznih angleških delovnih kolektivov Anglije do pristaniških delavcev Ceylona, ki so odrekli natovarjanje bombaža za Francove ladje in milijonske množice, ki »o se na poziv Svetovne sindiko ne federacije udeležile proiifrancovskih demonska« j in zahtevale uničenje Jpanskega fašizma. Pravtako, kakor je Franco v letih 1936 do 1939 užival podporo Nemčije m Italije, da se je dokopa! do oblasti, tako je danes Francova Španija postala zatočišče nemških vojnih zločincev Francova vlada se danes pred lastnim delovnim ljudstvom in pred vsem svetom ne sramuj \ da itn a v svojem proračunu predvidenih preko 3 milijone pezet za »pomoči potrebnim tujcem, ki so bili zaradi vojnih razmer pregnani v Španijo«. Borba, ki jo vodijo španski partizani ~ samo v letu 1946 so izvršili preko 700 večjih operacij — skupno' z vsem svohodohubmm španskim ljudstvom proti krvavemu Francovemu fašističnemu režimu in nasitili, sili Be Baspai sestavlja Kriza italijanske vlade traja že 14 dni. Francescu Nitti-ju, ki je sprejel mandat, ni uspelo, da bi sestavil vlado sredine in levice. V njegovem prizadevanju po sestavi takšne vlade so ga ovirali zlasti krščanski demokrati (stranka De Gasperi-ja), ki so zahtevali razširjeno vlado in saragalovci (odpadniki italijanske socialistične stranke), ki so odklanjali sodelovanje v novi Nitti-jevi vladi in s tem neposredno podpirali monarhiste in liberalce, o čigar sodelovanju pa Nitti ni hotel ničesar slišati. Takšno navidezno trenje med posameznimi skupinami je bilo voda na mlin krščansko-demo-kratski stranki De Gasperi-ja, ki je bila užaljena, da. vlade ne sestavlja njen predstavnik. Potem ko je Nitti-jev poskus propadel in je tudi B ono mi odklonil mandat, je De Nicola bil prisiljen izročiti mandat De Gasperi-ju, ker so predstavniki vseh političnih struj zahtevali, da nai krščanska demokrat- lip Hitlerjeve Nemčije Francovo vlado, da nalaga španskemu delovnemu ljudstvu nova davčna bremena za kritje svojih vojaških izdatkov. Danes je Španija prevzela vlogo poražene Nemčije, ki prav tako, kakor je delala to nekoč fašistična Nemčija, čaka samo ugodne prilike, kako bi s svojo nasilnostjo porušita mir v svetu. Pri tem ne bi obstala, če bi ji tako kazalo, niti proti svojim sedanjim gospodarjem: Angliji in ZDA, ki edini nosila polno odgovornost za i., da španski fašizem istočasno z Nemčijo in Italijo ni bil povsem spravljen s sveta. Dejansko danes Francovega režima ne bi bilo, če bi Anglija, ZDA in še nekatere druge države prenehale z vmešavanj„m v španske notranje zadeve, če ne bi ZDA še danes podpirale Franct z letali in tanki, če ne L Anglija dobi zijala Francovi Španiji motornih vozil, če ne bi Argentina posijala Francu svojega žila in če bi končno bil Franco zaradi svojega sodelovanja v vojni na strani Hitlerjeve Nemčije pravtako kakor vsi ostali vojni zločinci, postavljen pred mednarodno vojaško sodišče. Le, če bo prenehala vsaka gospodarska pomoč in politična podpora Francovi Španiji od zunc boe o demokratične množice Španije lahko spregovorile in odločile o svoji usodi. Špansko vprašanje ni _ mo notranje vprašanje Španije, ampak je postalo mednarodni problem, za katerega so odgovorni vsi združeni narod; sveta, če hočejo, da bo v Špani,! prišlo do demokratične ureditve in da Francova Španija n- bo več ogrožala miru in varnost narodov. nova italijansko vlado ska stranka reši krizo, katero je povzročil njen predstavnik De Gasperi. De Gasperi sestavlja sedaj novo italijansko vlado. Iz ust njegovega glasila »II Popolo« že slišimo, da bo sestavil razširjeno vlado, v katero bo vključil tudi Nitti-ja, Orlanda in Bo-nomi-ja, v čemer pa se še posvetuje s predstavniki parlamentarnih skupin. Skrajna desnica pa se trka na prsi in hiti dokazovati, kako »plodovit« je bil manever krščanskih demokratov, da bi obdržali vodilno mesto v vladi. De Gasperi-ju bo morda uspelo, da bo sestavil vlado, razširjeno vlado iz vrst italijanskega kapitala, toda močna -protiutež bo še vedno ostala enotnost Komunistične partije Italije s socialistično stranko, ki ju prod pira vse delovno ljudstvo Italije. In z njima mora resno računati De Gasperi in domača reakcija z monarhisti, neofa-šisti in kapitalisti, če bi hoteli sklepati kupčije s svetovnimi imperialisti na račun italijanskega delovnega ljudstva. Izsledili obrat rudnika Trbovlje je napovedal trimesečni tekmovanje Zapadaema obratu Trboveljski rudarji Vzhodnega obiara vodijo uspešno borbo za izpolnitev plana. Da bi dali vzpodbudo še ostalim obratom, so napovedali trimesečno tekmovanje Zapadnemu obratu. Tekmujejo v sledečih točkah, Iti so prvenstvene važnosti za dosego plana. 1. Zmanjšanje števila neopravičenih izostankov od dela. 2. Povečanje izvoza premoga iz rudnika, na podlagi stanja moštva in Mehanizacije iz meseca maja 1947 3. Izboljšanje kakovosti premoga. 4. Dosega čimvečjega prihranka pri lesu in razstreljivu. S Titom v petletko! Podružnični pododbor Vzhodnega obrata Trbovlje. Eapiue 12 Vzhodnem eSrate rsfzSa TrMia ■ ’ " 1 r- '\1V ■ nz: « Enomesečno tekmovanje so si napovedale med seboj sledeče številke (skupine) na Vzhodnem obratu rudnika Trbovlje: Številka 210 številki 207 (Karolino polje) Številka 186 številki 210 (Karolino polje) Številka 212 številki 204—197 (Kodunje polje) številka 194 številki 191—211 (Plesko polje) Tekmujejo v sledečih točkah: 1. Katera številka bo imela manj izostankov pri delu. 2. Katera številka bo boljše zatesariia svoje delovišče. 3. Katera številka bo najvišje prekoračila svojo proizvodnjo iz meseca maja 1947. S Titom v petletko! Podružnični pododbor Vzhodnega obrata rudnika Trbovlje. Rudarji v Zabukovci presegajo v maju proizvodnji plati za 18 °/0 — Zabtikovškc jame so zaradi metana ene od najtežjih jam Med slovenskimi premogovniki, ki skrbijo, da bo naša industrija lahko kov, ki so prekoračili norme od 30 do 72%. Od vseh delovnih skupin je bila obiskuje zaenkrat le 9 rudarjev. Povprečna starostna doba rudarjev so suče od 40—45 let. Zaščitne naprav# obstojajo, čeprav povsod ne ustrezajo delovnim pogojem. Za rudarje je pripravljena tudi posebna kopalnica • prhami s toplo in mrzlo vodo. Stara Jugoslavija je v vseh 23 letih zgradila le eno stanovanjsko stavbo. Od osvoboditve do danes je sedanja uprava zgradila skupaj 4 stanovanjske stavbe za 8 družin, nov samski dom za 38 samcev. Centralni jašek in nov betonski most preko Savinje, ki bo v kratkem izročen prometu. V gradnji pa se nahaja garaža, štirista-nova niška stavba, strojnica za nov izvozni jašek im vagonska tehtnica ▼ Žalcu. Nedelavnost sindikalne podružnice zasluži vso grajo Nedelavnost sindikalne podružnice zasluži vso grajo. Upravni odbor podružnice ne uživa prav nobene podpore od delovnega aktiva, ki ne poseči študijskih sestankov, niti ga ni mogoče vključiti v katero koli drugo množično delo. O kakšnem kulturno-prosvetnem delu podružnice niti ne moremo govoriti, študiju plana podružnica ni posvetila dovolj pozorno« predčasno in z uspehom izvedla pet- najboljša skupina tov. Miklavc Budvi- s ti, niti ni poskrbela, da bi ga delav- letni plan, je vsekakor tudi premo- ka na delovni štev. 14, ki je dosegla govnik v Zabukovci. Zabukovški pre- najvišjo prekoračeno normo. Poleg nje se je izkazala tudi skupina na štev. 11, ki jo prekoračila normo za 63% mog, ki slovi po svoji kakovosti, spada v vrsto rjavih premogov in se pretežno uporablja za potrebe industrije. Odlikuje ga ta posebnost, da vsebuje izredno malo žvepla in da pri izgorevanju dosega visoko toplotnoet. Prav zaradi teh lastnosti prihaja v poštev za segrevanje martinovk v železarnah. Premog kopljejo v Stari jami in v jami Barbara, Izkoriščanje premogovnika je bilo že od vseh začetkov od Avstrije, stare Jugoslavije in vse do osvoboditve nenačrtno, zato se občutijo posledice še danes. Nov Centralni jašek, ki je bil dograjen po osvoboditvi in ki je povezal obe jami med seboj, služi danes za uvoz moštva in za odpiralna dela. Prihranil je ogromno fizičnega napora in časa rudarjem, ki so morali poprej prehoditi poti za 200 m navpične višine po ovinkih, predno so prišli do svojih delovnih mest v talnih rovih. S tem novo-dograjenim jaškom prihrani danes vsak rudar približno % ure tudi na časiu. »Če bi bil nov Centralni jašek do- cem prikazala v vsej pomembnosti in važnosti. Ta ugotovitev je žalostna ob dejstvu, da so se v prvih dneh okupacije baš iz tega premogovnika re-in so bili kopači te skupine že v dru- Imitirali prvi borci na tem področju gič proglašeni za udarnike. Tekmo- in so kot borci pokazati vs» zgraje-valne obveze si zadajajo za vsak teden n ost, discipliniranost in predanost OF. posebej. Dnevno, ko odhajajo na delo, se ustavljajo pred desko in pregledujejo dosežene uspehe in jih primerjajo z obvezami. Uspehe objavlja uprava s številkami o izkopanih vozičkih premoga za vsako skupino posebej — vsak dan sproti. Grafikonov zaenkrat nimajo. Uprava premogovnika skupno s sindikalno podružnico vodi strokovni tečaj za vozače in učne kopače. Tečaj Sestankov, ki so bili takrat prepovedani, so se udeleževali točno, danes pa so popustili in zanemarjajo svoje politične dolžnosti. Med njimi se pojavljajo nergači stare miselnosti. S povečanim kulturno-prosvetnim delom podružnice in s proučevanjem plana se bo nedvomno dvignila delovna zavest delavcev, s tem pa se be še bolj dvignila proizvodnja in zagotovila predčasna izvedba plana. l, juniju 1924 je trboveljski proletariat razbil glavo fašizmu I. junija 1924 je prihrumela v center proletarskega gibanja — v »rdeče Trbovlje« — do zob oborožena in v črno oblečena tolpa fašistov. Trbovelj- čeve, Vulča — Vladota (ki je bi) že zadnjič omenjen v »Delavski - enotno- sti«), Kusolda, Klopčiča in drugih. _____ ___________________ j________ . Trbovlje so se takrat skoro 100% grajen pred 15 leti,« razlaga obratu- ®ko delovno ljudstvo ni teh hlapcev izkazale in podpirale boj proletariata, vodja, »bi bili danes pogoji znatno domačega in tujega kapitalizma spre- gjj0 je je maj0 izjem, predvsem is boljši tudi v jami. Ne smemo pozabiti, le*° ,in .s iilri s cvetjem, nego s ka- da je naš premogovnik bolj podoben ™e”Je™ 111 železom Padli so trije fa-_^___ ----------------......... rudniku, kot pa premogovniku.:: Pre- sisti. Bile so žrtve tudi na strani de- zjja_ mej njimi Orjunaši in takozvanl mogovni sloj ni strnjen in se pojavlja tnvcev, za katere oanes lahko trdimo, »demokrati« Jutrovega kova. so sc tu- premog le v nekaj metrov debelili ži- 1. ,nlso bde zaman. Če bi takrat fa- takrat postavili preti delavstvu. Jelah. Kudarska dela znatno ovira na- f.18*1 zavladali v Trbovljah, bi si osvo- *- - »=-*-«»—1 —:t-— 2- ^ ' - — jih proletarsko trdnjavo m s tem vso Slovenijo, kajti le proletariat je stal takrat v prvih vrstah in odbijal na- biranje metana v jamah. Zabukovške jame so znano kot metanske jame in so zato ene izmed najtežjih. Delo ovi- je le malo izjem, predvsem vrst trgovcev. Tudi te je ljudstvo s bojkotom pognalo iz Trbovelj. Buržoa- zija, med njimi Orjunaši in '...... »demokrati« Jutrovega kova. Trat postavili proti d če v Ljubljani, Mariboru in Celin so bile takrat polne političnih jetnikov, najboljših razredno zavednih borcev. .....................,——------------- , j , _ ..... . Klerikalci pa so igrali takrat dvora težko spravljanje lesa na odkope. l)a£*e fašistov tako na ljubljanskih uh- isjno vlogo: na videz so bili za de-r>ji----—-- —*-•.....----------- ---- cah pred železničarskim domom lavstvo, vendar pa so bili solidarni ■ Odkopavanje se vrši iz talnega rova v obliki nadkopov. Pri takšnem odkopavanju mora delovna skupina cesto odkopavati ogromno zemlje, da pride do tanke premogove plasti. Zakaj je premogovnik Zabukovca dosegel v aprilu le 89 % proizvodnega plana? V aprilu je premogovnik Zabukovca dosegel le 89% proizvodnega plana. Vzroki za ta neuspeh so bili predvsem trojni: v prvi vrsti slaba delovna disciplina, ker je dnevno izostajalo večje število rudarjev, včasih po 25, 30, ua velikonočni ponedeljek celo 36 kopačev, dočim je na velikonočno soboto izostala vsa delovna tretjina — kot po vsej Sloveniji. Fasisti so se za Orjunaši in »Jutrovci«. Vsi. ki smo bili svoje mrtve kruto maščevali nad golorokim ljudstvom. Proletarskega borca Fakina so ujeli in ga v kamnolomu do smrti pobili, zažgali so »Rudarski dom«, strahovali ljudi, predvsem pa mladino, ki ji gre v prvi vrsti zahvala takrat v ječah, smo bili hvaležni la slovenskemu proletariatu, ki nas je podpiral potom »Rdeče pomoči«. Tudi borba 1. maja 1924 je prino-mogla, da imamo danes svobodno do- za'junaški odpor v Trbovljah in tudi movino Liud':ko r»PuMiko Slovenijo. v Ljubljani. Spomnimo se Tončke Če- T. Habe • ##»*»•••• »9#»ft#0#» •>#••»•#••*• •#»••••••*•••#•••••••>•••••■••••••••••••••• •*•••••••••••#• ••••••#• Udarniki pri vv€ev!farnf Žiri" 1. maj praznik vsega delovnega ljudstva so čevljarji v Zireh praznovali res kot praznik, ki si ga je delavstvo ustvarilo s svojo borbo. Pro- 172 mož; drugi vzrok so odkopne pri- glava in parada dela je bila manifestacija delavcev za obnovo in za čim like in končno pomanjkanje delovne sile. V celoti je sedaj zaposlenih 650 ljudi. Neupravičenih izostankov je bilo v* aprilu 5%. Izostanki so se pojavljali posebno ob dneh po praznikih in ponedeljkih deloma zaradi pijančevanja, v ostalih dneh pa deloma tudi zato; ker so si rudarji obdelovali zemljo. Da bi premogovnik lahko še v večji meri prekoračil svoj proizvodni plan, bi moral zaposliti vsaj še 50 novih rudarjev-kopačev. V zvezi z zaposlitvijo novih moči se pojavlja težko stanovanjsko vprašanje. Proizvodnjo premoga podražuje oddaljenost premogovnika od železniške postaje, do koder spravlja jo premog 5 km daleč po rudniški ozkotirni železnici. V zvezi z novo uredbo o povišanih mezdah delavcev, zaposlenih na gra 6. Peternelja Jerneja, čevljarja v oddelku za zbite čevlje, ki je prekoračil normo za 21%. 7. Kavčičevo Antonijo, čevljarko-prešivalko, ki je kot prešivalka goj-zerjev in rudarskih čevljev prekora- ečji prispevek k produkciji. Za uspe- čila normo _ za 34%. Od leta 1944 j* • i _ i „ i_xx Zi ^ . "i tnvn« Vlila tr na vfl n i H Vnt pp v! l n rim he majskega tekmovanja je »Čevljarna Žiri« 1. maja proglasila tudi udarnike, najboljše delavce v podjetju in to: 1. Tušarja Maksa, čevljarja v oddelku za šivane gojzerje, ki je pri obdelovanju gojzeric prekoračil normo za 71% bila v partizanih kot čevliarka-prešivalka in od osvoboditve nadaljuje r Zireh svoje uspešno in vestno delo. Poleg proglašenih udarnikov j# Čevljarna v Žireh pohvalila še 24 delavcev, od teh 1 prešivalko in 1 pomožno delavko pri čistilnem stroju, ki so se izkazali pri delu in imeli v produkciji. Pohvaljeni so 2. Jereba Janeza, čevljarja v od d el- (udj g uradniki za točno in vestno ku za šivane goj'zerje, ki je prekore- ^elo rj organizaciji administrativa crl normo pn čistilnem stroju za 42%. ga ap£rata “ podjetju. 3. Tuška Franca, čevljarja v oddelku za zbite čevlje, ki je prekoračil normo za 40%. Čeprav je rahlega zdravja in star 52 let, daje vse^ od sebe. da je izdelek res ponos čevljarja. Med vojno je bil prisilno iz.se- diliščih, se opaža beg nekaterih vrst ]jen v Srbijo, od koder se je že 1943. delaveev-kopačev in rudniških zidar- leta vrnil v Slovenijo in odšel na jev na gradbišča. Ženske delovne sile, osvobojeno ozemlje na Primorsko, kjer razen v administraciji, ni zaposlene, se je priključil NOV. V maju, ko so odpravili neupravičene izostanke, ki so padli na 0.8%. presega premogovnik proizvodni plan za 18%. Na razstrelivu so prihranili 30% od plana. Tekmovalni način dela je uveden tako med posameznimi skupinami, kakor tudi med obema jamama. V Stari jami sta se v minulem Delavstvo »Čevljarne Žiri- še naprej tekmuje, da bo doseglo čim večje uspehe v produkciji, v znižanju proizvodnih stroškov in da bo izdelek žirovškega športnega in delavskega čevlja res slovel, ne samo po naši domovini nego tudi preko naših mej. V Žireh so sedaj pričeli graditi novo tovarno čevljev. Tudi tukaj so bili žirovski čevljarji prvi, ki so priskočili v pomoč in zagrabili za lopate in krampe in pomagali ostalemu delavstvu pri izkopu temelja za novo stavbo. Tako so čevljarji v Žireh v 4. Demšarja Leopolda, čevljarja v* oddelku za zbite čevlje, ki je prekoračil normo za 30.6%. Je vesten in soliden delavec ter se poleg dela v produkciji udejstvuje tudi pri sindi- mesecu maju 1947 napravili za novo katu, kjer vrši funkcijo referenta za tovarno 1024 prostovoljnih ur ter iz- preskrbo in stanovanje. kopali in zvozili zemlje in gramoz* 5. Pivka Florijana, čevljarja v od- za 129.182 m3. Vse to je delavstvo tednu izkazali posebno skupini na de- delku za šivane gojzerje, ki je kot ši- napravilo, ker se zaveda, koliko s !a- lovni številki 2 in 26, ki sta presegli vag gojzerjev prekoračil normo za ki m delom koristi domovi:«: in po’:-že 56%.‘ Vedno vesten pri delu, kakor tudi drugim, kako mora danes dela-, je bil tudi v partizanih, kjer je delal vec delati in se zavoda; . • i d ’ : za kot čevljar v edinicah IX. korpusa od sebe in da si s tem ustvarja bo d odleta 1943 do osvoboditve. nost. normo za 15%, v jami Barbara pa skupina na delovni številki 11 s 50% prekoračene norme in skupni štev. 16 in 29, ki sta presegli normo za 25%. Rezultati prvomajskega tekmovanja Ob zaključku prvomajskega tekmovanja je bilo proglašenih 30 udarni- U resničen j e petletnega gospodarskega r-r,rto zahteva zdravo mater in zdravega c 'roka ! Tiimm in nestoslalli pri roeraKenia pianatzasavskem rudarskem revir a Rudnik Trbovlje je že tretjič p .i- dnevno doseženi plan je v vzpodbujal svoj proizvodni plan Rudarji so do vsem ostalim rudarjem. Napove- obljubili, da bodo uresničili letošnji dal; so tekmovanje Zahodnemu obra- lllval_v>_ ivuiiv ui uiivvv Plan do „9. novembra. V izpolr’.ev tu. Pomerili so svoje moči tud, sami 'i825 dnf‘Vsak" un' pomeni"detček' njihovi obljube mhč ne more po- med seboj, kot mladi fantje, v_katerih petletke Zq sak delček je potrebna dvomiti, kdor opazuje njihovo caioc- kipi mladost in življenje, la življenj- nova, ira borba, toda razdrobljene no borbo za proizvodnjo. »Kar irbo- ska sila spravlja na po> rs,zemlje |=)0(j0 ]Qžje premagali. Seveda je tre-veljski rudar obljubi, tudi izpolni! Ne -isoce to.i črnega vz\m, nut-v-jv, - - “ “ . . ~ \ i -- _• _r.-. kar znese 7352 delovnih ur. V teh da jjk ne veselijo dolgi razgovori — rudno bogastvo. »Ej, tega se Angleži me p • Le politično zgrajeni Kotar Ludvik — udarnik konjiške brigade ---- - ,, . - , , Kose je v letošnjem marcu for- Normo ie presegel za 29% na go- vrta kakor s Flotimanom... pripove- |etjih naj bo prva beseda. ... mirala brigada državnih kmetijskih rivu pa prištedil 15% normalne po-duje. Tovariš Bricman Franc iz Črne je s‘lrojno jraktorskih postaj v Konjicah, trošnje. Medtem ko so v konjiškem Nad revirjem v Žerjavu in Črni le- izdelal nove pipe za izpiranje _ ter ip ^nvarj§ Kotar Ludvik prišel v ko- nkrain orali še lansko leto s traktorji » . . , zi vzciun po annmonu. dc vsana ia M'”-'1 xr r njiško brigado m kot prvi iiokiuhsi , na državnem posestvu, :e ono le- delavci lahko razumejo m ovene tu v teh sivkastobehh pečinah, govja za globinsko vrtanje. To je zaprgl ]edjn0 strojni obdelavi polj v . kontrahiranih že 200 ha zaseb-uresničijo plan kakor rogovile štrlijo v zrak posušene pridobitev, ki je velikega pomena a konjiškem okraju. Pred tem je bil za- ,■ d katere jo je domala - j skoraj očrnele smreke. In vendar se obratovanja , poslen na Državmem posestvu v Ko- ,x- . , . " • j ■ j irt Kotar V Trbovljah študij še vedno m do- 5kozi Vse leto kričavo lovijo otroci, Tovariš Drofelmk Franc lil je kot n]icah jovariš Kotar Ludvik je mlad polovico zcral m obdelal . volj množičen So celo primeri, da se rdedjb jjc jn polnih živoikov po z strojni ključavničar precej potoval trnkjori5t sjar 24 let Narečje ga iz- sam. Brigada ima tudi snopovezmee, posameznih študijskih sestankov ude- ž]indro posujih revirskih stezah, po- po svetu Delal le tudi v Belgiji. Se- dg. dg ’ - doma nekje r.a Dolenj- kultivatorje, krožne brane in mlatil-!cžuje komaj 5 do 10 odstotkov de- stgjaj0 ob ogromni topilnici in se za- daj je izdelal iz starih avto-pim gu- s];er^ Ko} sin majhnega kmeta iz nice, ki bodo letos s pridom kori- ESE JESE BiBBiESE izvršena reorganizacija študija - po }islihUorjaških kotlih - zlato. Pokaže n,u produkcije. Stalno m z zanima- Krner^n ^i ročnegg obdelovania k. e letos s polnim cuioin^ orupah - ter se ze kažejo prvi svoje od tobaka orumenele zobe in njem zasleduje popravila m izboljšuje ,j v [ t 1943 je stopil v Can- nosti obdelal P J 1 obdelavi uspehi V vseh študijskih grupah stu- pravi resno: 1>Da> tovarišica, čisto delovanje strojev. Zaposlen je v iz- ^Jvo hrigado in se p07iieje bom m utrdil zauparpe strojni obdelaj dirajo sedaj našo osnovno m naivaz- zlato Kar kopljemo, mi, je še x hiralnici. v Gubčevi brigadi. Februarja 1944 je zemlje, ampak je tudi dober aKiivis^ ueišo nalogo - petletni plan. Za do- vredn0 kot-zlato!« Pa preideva v raz- Tudi lopilniski kovač Gros Fianc e b;] rQnjen Pou osvoboditvi ie končal ki se udejstvuje v množičnih organi t^er primer služi študij na Vzhodnem govoru na praznik 1. maja, katerega v času prvomajskega tekmovan.a enomesečni traktorski tečaj. Naj- zacijah, zlasti v sindikalni. Pos. . obratu v Trbovljah, ki je sorazmerno so mežiški rudarji proslavili tako kot mnogo pripomogel k obratovanju vi- P mu je Fordnv traktor, ki se mu ga odlikuje njegov* tovariši« odnos dobro organiziran in so vi m tudi — mai0kjc. Tu se ti razodene tisto, šoke peci Kljub temu, da je bil iz nnjprikladnejši za obdelova- do ostalih traktoristov v brigaa dc!°™i vsled česa,, naš ,uda, zasla.to vse SavsIvem^mdMov^ pre jv- „jc da ,e , ni,m Jah- J.briokdifg sile da nakoplje čim več rude — stavljen iz območja topilnice, se je ^ pjb'dRp“ob^ačaj' kar prihaja zk ti s 15. majer . ____________________a ljubezen do dela samega, ra- požrtvovalno udejstvoval -pri obnosi še vfi poštev v konjiškem okraju, kjer te brigade. aktivisti kažejo pot ostalim fasTnin^niega3 samega;*vt?‘kafle urediMiTdTgranulacijsko dvigalo. Bitka za premog je osnovna bitka ekspioatacija - dovolj jo je izkusil. lurač Janko iz Leš je izdelal vrtal ?? pian' Brez nepotrebu ia frazare- 35 let že dela v jami . On razume no priprav . 'ua so s,- kot prvi vrgli vanjo najza- — ves star in izčrpan — kaj je no- ;7vnZ« i7 iam z navariva- glasom. »Na aan sem /- na, a ^ ----- ------- vpd: , ;ši rudarji in aktivisti na Vzhod- va domovina. .. c‘', e, . n!h koVs izvaže- 3 5 ha kakršna je ;ič bila parcela.* tudi denarno nagrado nem obratu rudnika Trbovlje. Njihov Prijazno tc sprejmejo naš, rudarji njem starih obrabljenih koles izvaze 3.3 ha, KaKrsna je treba obdelati veliko majhnih Za vestno ddo^ in preseženo jior- parcel' — - m? |e a celjskega »Ustroje, in j« emsKirn na- jjmpci od Glavne npr a v c dr z.aj.T. Na dan sem z ;ral 3 do kmetijskih strojno traktorskih posta* »Dan je pri meni hudo velik,« pri- udarnika celjskega »Ustroja Varilec Kropivnik Herman ie olaj- poveduie z značilnim dolenjskim na- prel”. Vsem sindikalnim organizacijam! Radi sodelovanja množic delavcev in nameščencev pri delu za zaščito mater in otrok vas pozivamo, da :e v času od L—8. VI., ko se v vsej FLRJ vrši »Teden matere in otroka«, zastopniki okrajnih sindikalnih svetov povežejo z okrajnim soc. zdravstvenim svetom radi skupnega dela in enotne organizacije Tedna matere in otroka; 2 da okrajni sindikalni sveti v dogovoru s soc. zdrav, svetom : »r!:be, da bodo v času Tedna matere in otroka v vseh sindikalnih podružnicah prireditve in predavanja o materi in otroku po razporedu, ki so ga prejeli okrajni soc. zdrav, sveti. Primerno snov za predavanje bomo poslali soc. zdrav svetom v par dneh; 3 da se po sindikalnih podružnicah razpravlja o ustanavljanju ustanov otroške zaščite (dečie jasli, do- movi igre in dela, dojilišča itd.). Sindikalne podružnice, kjer take ustanove že obstoje, ali ki jih pripravljajo, naj o tem pišejo dopise v časopise; 4. Vse sindikalne podružnice naj sprejmejo v razpečavanje značke Tedna matere in otroka in poskrbe, da bo razprodanih čim več značk. Značke dvignejo po 25. V. pri kraj. odn. mestnih ljudskih odborih. 5. Ker so sindikalne podružnice organizacijsko najmočnejše osnovne edinice v primeri z osnov, edinicami drugih masovnih organizacij, vas prosimo, da jim naročite, naj tudi pri odboru za izvedbo »Tedna matere in otroka« pri okrajnih in krajevnih ljudskih odborih s svojim sodelovanjem pripomorejo Tednu do čim večjega uspeha. GO-ES Slovenije u 2 ' ' ' ; ’ ' V *' '■ ' Manifestacija naše socialne zakonodaje Potreba po mobilizaciji vseh sil za izboljšanje in izpopolnitev socialne in zdravstvene zaščite mater in otrok izhaja neposredno iz družbenega ustroja socialne države, kakršna je nova Jugoslavija. Že v teku narodnoosvobodilne borbe se je pod silno težkimi pogoji otrokom posvečala posebna pozornost. Borci so se. odrekali svojim skromnim grižljajem samo da bi imeli otroci kaj jesti. Na začasno osvobojenih teritorijih so se organizirali otroški domovi ter domovi za matere in dojenčke. Prve čase se je izvajala otroška zaščita vsi e d svojih nujnosti in težav v naglici načrta. Prve zakonite osnove za socialno zaščito so bile podane v letu 1944 z odlokom NKOJ-a, ki je predvidel redne začasne podpore za vdove in sirote padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. D očim pomeni odlok NKOJ-a skrb za zgolj življenjski obstanek vdov in sirot, predstavljajo nadaljnji zakoniti predpisi že načrtno brigo za zdravje in izobraževanje otrok. Najvažnejši izmed teh predpisov v letu 1945 so: Zvezni »Odlok o organizaciji skupnih otroških domov in koncentriranih otroških naselij«, »Odlok o ustanovitvi socialnega sveta za zaščito matere, otrok in mladine«, »Navodilo za organizacijo in delo v otroških vrtcih« in »Navodila za organizacijo' sociahio-zdrav-stvenega dela zavetišč za otroke predšolske dobe po mestih in. industrijskih krajih«. Široke temelje socialnega zaščite matere in otroka je uzakonila Ustava, ki kar na šestih mestih (čl. 19.. 23., 25., 34., 35., 37., govori tem. da drža- ma obveze zasebnega, ampak splošnega in javnega značaja. Izpolnjevanje teh obvez je največje važnosti za skupnost in njeno bodočnost. Za zaščito matere in otroka sta pomembna tudi »Uredba o plačanem dopustu mater pred in po porodu« in »Uredba o dodatku za otroke delavcev in nameščencev«. Z novim invalidskim zakonom so dobilo začasne podpore vdov in sirot padlih po odloku NKOJ-a značaj trajnih zakonitih prejemkov. Že v letu 1945 je diferenciacija nalog, ki jih imata pri socialni in in brez zdravstveni zaščiti mater in otrok, narekovala »Navodilo 6 razmejitvi , pri- stojnosti med ministrstvom za socialno politiko in med ministrstvom za ljudsko zdravje«. Ker so se naloge tako socialnega skrbstva kakor vzgoje še nadalje veča.le in strokovno opredeljevale, je v smislu odredbe, ki je izšla v naslednjem letu 1946 stroške in mladinske vzgojne ustanove prevzela prosveta. Tako je danes skrb za Otroka smotrno razdeljena na socialno skrbstveni, zdravstveni in prosvetni sektor državne oblasti. Letošnje leto nam je prinesla izpopolnitve in izboljšave. Tako je z »Uredbo o dodeljevanju podpor rodbinam. katerih hranilci služijo v stalnem kadru JA«, zakonito zagotovljena eksistenca vsem prizadetim materam in otrokom.. Zlasti važna sla »Temeljni zakon o skrbništvu«, s katerim je zajamčeno posebno varstvo države nepreskrbljenim otrokom in »Zakon o-učencih v gospodarstvu«, s katerim je zasiguran položaj vajencev, ki so bili. v predaprilki Jugoslaviji pravno povsem nezaščiteni. Zakonito utemeljeno je tudi sodelovanje ljudskih množic pri zaščiti matere in otroka. Pravna osnova tega. sodelovanja je podana v »Zakonu o ljudskih odborih«, ki predvideva ustanavljanje posebnih svetov, katerih namen je uspešno izvrševanje nalog na raznih področjih državne uprave. Na tej osnovi se ustanavljajo socialno-zdravstveni sveti, ki organom ljudske oblasti vsestransko pomagajo pri izvrševanju socialno skrbstvenega dela. Ob perspektivi petletnega plana se vprašanje zaščite matere in otroka postavlja pred nas ne več kot zgolj vprašanje socialnih ukrepov, ampak skupno % vprašanjem kadrov in delovne sile sploh. Danes in v bodoče bo socialno skrbstvena služba imela predvsem nalogo, da ženi-materi omogoči delo v produkciji. Zato bo tudi naj-merodajnejši prave« razvoja naše socialne zakonodaje, ki postaja aktivni činitelj za uresničenje našega plana. D. L. varovanca doma, in sedaj ga vsako zato ga imajo vsi ostali otroci radi. jutro lahkega srca in brez skrbi pie- Na velikem kupu peska delajo popusti v domu do popoldanskih ur, ko tičice in grade trdnjavo, le Mašo in ga pride vsa vesela po delu spet Jasna se zaskrbljenih obrazov skla-iskat. njata nad gredicami. V domu pa je tudi v resnici lepo. Tako potekajo ure v Domu igre in Mimo kuhinje, ki je založena z do- dela. Večina mamic je z veseljem brotami, ki tako prijajo malim že- povedalo, da ni zjutraj prav nobenih lodčkom in ki jih je sicer le težko sitnosti, ko odpravljajo malčke v dobiti, prideš v dve učilnici; manjša »drugi dom«. Saj pa imajo tu tudi je za triletne, večja za petletne dela in skrbi! Mala Mirica mora ven-otioke. dar nahraniti ptičke, zaliti cvetice in »Tisti majceni stolčki in mizice, ki pogledat po dvorišču, če je vse v jih je domu podarila AFZ organiza- redu. Fanika ne zna še dobro pesmi- Otroci zavetišča pri igri s@ iafok® matere svojemu delu — tačas ko delam, ss robovi maliki w dobrih relsii Tonček je partizan — tega še ne v pisarnah ali na delu v tovarnah, veste? Seveda, pred dvema letoma in Ta dom, ki ga vzdržujejo patronati, pol je prišel na svet v partizanski MLO, malenkostno vsoto prispevajo cija, so se mi tako prikupili, da so me v trenutku minili vsi dvomi in nezaupanje,« pravi Tončkova mama, »tam, kjer je za vse tako lepo preskrbljeno, kjer je tako srčkana jedilnica v velikosti za palčke, kjer je prečista bela bolniška sobica, tam je poskrbljeno pač za vsestransko udobnost malčkov. Nisem še prišla do velike igralne dvorane in tudi malih kopalnic si še nisem ogledala, ko sem že nestrpno prosila upravnico, da bi vzela mojega malega v dom za ure, ko sem na delu. Ze po dveh dneh me je minila vsaka bojazen, mali pa se je privadil novi družbi že kar prvi dan.« Tonček je zelo prikupen ianlek, ce, ki jo bo deklamirala 5. julija, ko bo v domu mala prireditev in Krešo je komaj čakal, da ozdravi in pomaga tovarišem pri graditvi trdnjave iz peska. Kako hitro je ura ser/-m. Pri vratih se pokaže zdaj ta, zdaj ona mamica in navadno je pot do do doma prekratka, da bi mali Iztok povedal, kaj vse je videl na sprehodu v Tivoliju, kakšne so ribice, kaj počne njegov prijatelj Janezek in še tisoč prav nič manj važnih stvari. Tako pride noč in jutri bo navdan, ki bo spet prepoln malih dogodkov v Domu igre in dela, ki je kot pravijo mamice najbolj praktična ustanova, kar smo jih dobili v novi Jugoslaviji. Pregled današnjega stanja zaščite otrok v Jugoslaviji bolnici, med samimi partizani in tudi mamica je bila takrat partizanka. Prav zato zna Tonček pozdraviti drugače, kot bi si kdo mislil. »Smlt fašizmu, tovališica«, pravi in potem pove, da smo mi Titovi, Tito pa naš. Tonček prav _ za prav še ni dolgo v Ljubljani, zato ga še marsikdo ne pozna. Do nedavnega je bil v Beli Krajini in vsako nedeljo, ko ga je prišla mama obiskat je bridko jokal, ker je vedel, da bo že po nekaj urah odšla spet nazaj v Ljubljano v službo. Tudi mami je bilo vedno tako hudo, saj je vendar tako navezana pa tudi starši, obiskuje vsak dan do 45 otrok, ki so pod stalnim nadzorstvom vzgojiteljic in negovalk ter dobe v domu tudi primerno hrano, da mamicam ni treba takoj po službi k štedilniku. va posebno varuje koristi matere in na svojega fantka in bi ga rada vi-otroka z ustanavljanjem porodnišnic, dela vsak dan in otroških domov in zavetišč, da zlasti teden. skrbi za otroke padlih borcev in žrtev in da posveča posebno pozornost mladini na njeni vzgoji. Z »Osnovnim zakonom o zakonski zvezi« je bila podrobno opredeljena socialna zaščita žene kot matere in otroka v zakonu. Odnosi zakoncev do otrok niso več sa- In pred desetimi dnevi se je obema izpolnila ta velika želja. Mama je zvedela, da je nedaleč od njenega stanovanja, v lepi vili na Bleivveisovi cesti Dom igre in dela Center, kjer je prelepo poskrbljeno za malčke tistih staršev, ki so čez dan po službah Malo z nezaupanjem si je tedaj Tončkova mama ogledala ta dom. Dobro je vedela, da otroka vendar ne more zaupati vsakomur. Zunanjost bivše Ausenekove vile, katere lastniki so pobegnili, je, pa če jo gledaš še tako kritično, v resnici privlačna. Malo odmaknjena od ceste, skrita v gostem zelenju in drevju, se ne le enkrat na šopiri sredi prelepih gredic, ki so jih uredile članice AFZ pod vodstvom tovarišice Štefke Seunikove. V to vilo se je preselil dom iz prvotnih prostorov pri Uršulinkah. Potem je mama hotela videti še prostore v vili sami. Ko se je to zgodilo, ni premišljevala niti minute več — pripeljala je svojega Tončka, najmlajšega Od osvobojenja do danes je bilo v vsej Jugoslaviji osnovanih 2.338 ustanov za zaščito otrok. Večina teh ustanov je bila osnovana povsem na novo s pomočjo sredstev, ki jih je dala država in s prispevki množičnih organizacij. V ustanovah za zaščito otrok je danes nastanjenih 74.568 varovancev. V šolskih kuhinjah se prehranjuje 112.830 otrok, ne vštevši one, ki še hranijo v dnevnih zavetiščih. Domov za otroke predšolske starosti in za otroke osnovnih šol je v Jugoslaviji 190. V teh domovih je 17.332 otrok. Internatov in dijaških domov je 275 z 23.155 gojenci. Domov za invalidne otroke je 12 z 943 varovanci. Domov za duševno zaostale otroke je 6 s 315 varovanci. Domov za brez-prizorne otroke je 8 s 598 varovanci. Posebno pozornost se posveča dnevnim zavetiščem, ali kakor jih sedaj nazivamo — domovom igre in dela, ki ženi-materi omogočajo, da se vključuje v proizvajalno delo izven doma. Teh ustanov je v Jugoslaviji 173, ki spre- jemajo- dnevno 9.303 otrok. Domov igre in dela bo kmalu mnogo več, ker naš gospodarski razvoj narekuje vključitev -čim večjega števila žena v produkcijo. V lanskem letu je bilo v klimatično ugodnih krajih 104 otroških' -počilniških kolonij in letovanj, ki se jih je udeležilo 26.000 otrok iz vse Jugoslavije. Razen teh je bilo osnovanih še mnogo okrevališč. Za obnovo ustanov socialnega skrbstva, predvsem ustanov za zaščito otrok, je država izdala do danes samo iz zveznih proračunskih, sredstev vsoto 127,832.071.— din. V tej vsoti niso všteti izdatki posameznih republik. Za _vzdrževanje otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja je država izdala do danes iz zveznega proračuna 501,398.460.— din. A ko samo primerjamo to številko s proračunom ministrstva za socialno politiko bivše Jugoslavije, ki je v te svrhe izdajala manj kakor en milijon na leto, nam postane jasno, kako se naša ljudska država briga za otroke. D. I. »Ne pozabile tudi oirol, tistih, ki so sc oost vili oroti nam', kajti otroci niso krivi za dejanja svojih sta. sev. Tudi za te oiroke je troha skrb '.i in jih vzgajati!« Tito Km lu po polnoči v hladni iembrski noči — v orvem letu okupacije — so v sirahu zatrepetala srca /seh vaščanov. Nekaj švabskih avtomobilov —, »martae«, kakor so jim pravili — in poveljujoče vpitje Hitlerjevih zelenih in črnih j. ov je preseka! nočno spokojnost na vasi. Skupine po troje zelencev so še rta-enkraj kr' ščurki razlezli po vasi. Mr ^ čno teke 1 eh skupin i og voglo" posameznih hiš in pobesnelo razbijar po oknih in vratih stanovanj svojih žrtev, ki so ji:-, iskali, se je mešalo s polglasnim in nerazumljivim govorjenjem Zdaj tu zdaj tam so odmevali v gluho noč grobi o-zivi: »Reichspolizei! Mechen’s -aif!« To je bila tista policija, ki so jo nekateri tako težko pričakovali in od katere so si obetali, da jim -prinesla »nov red«. Tudi v naši vasi je bilo nekaj takšnih, ki so se v svoji gorečnosti zaklinjali, da so za Hi- tlerja in bodo zanj vedno, četudi bi otrokom rezali jermena z njihovih hrbtov. Tako je večkrat kričal in se z obema rokama v hlačnih žepih sprehajal po vasi posebno stari Matjaž in njegov starejši sin, ki sta poleg peščice drugih na vasi — lahko bi jih prešteli na prste — videla v Hitlerju svojega »odrešenika«. Zato se ju je z dobrim in slabim izogibala 'vsa soseska. fo noč, ko so selili in pobirali družine z otroci, bolne in starce, je tudi njim zlezel strah v kosti. To noč se je v starem Matjažu predramilo spoznanje, kaj ■ je prinesel Hiitar v deželo; takrat je prvič podvomil v svojo neomajno zvestobo Hitlerju, kakršno je še pred meseci v svoji napetosti oznanjal po vasi. In kakor si je še poprej domišljal, kako zelo je potrebna Hitlerju in rajhu njegova pretirana udanost, tako ga je ta noč kol hladen tuš .ohladila vsaj za nekaj stopinj, da je sploh lahko z-ačel misliti . Dve leti kasneje je z razvojem dogodkov na frontah s , ogledal tudi stari Matjaž in se ohladil popolnoma. Ko se je zdanilo, so se že zbirali okrog »maric« prvi izseljenci. ■ S cu- lami na ramah, s kovčeki v rokah, z otroki — novorojenčki in taksnimi, ki so komaj shodili — v naročju, bolni, starci in starke, vse to se je gnetlo pod stražo švabskih valptov Otroci so vztrajno kričali zdaj ta zdaj drugi brez prestanka. Zbegane matere, ki so jih pestovale in so se še domislile, da so pozabile io in ono doma, so se preplašeno ozirale in se polglasno razgovarjale med seboj. »Paj sa že nisem zmislila na vse,« se je opravičevala Kristina sebi in drugim, ko ji je bilo že nerodno otrokovega kričanja. »Ko pa je bita takšna sila. Pet minut so nam dali časa, zato smo zmetali vse vprek, kar je prišlo pod roko,« se ic oglasita m!aJ- Tika. »Mislila sem na otroka. Pa takrat človeku v zbeganosti ne pride ničesar pametnega na misel,« je spet ponovila Kristina in dodata; »Sicer pa, tole zajemalko sem zgrabila, zakaj neki mi le bo? Na copatke, ko se približujemo zimi in bi jih oirok gotovo krvavo potreboval, pa sem pozabila. Oh, saj res, pod posteljo so .. Saj pravim.« Zmajala je z glavo in si popravila ruto na glavi. Nekateri od vaščanov so gledali ta žalostni prizor od daleč, drugi so se ojunačili in pristopili bližje. Ena izmed osed se je približala Tilki in ji izpod pazduhe ponudita zelenko mleka za oiroka, ki je neutolažljivo zdaj z močnejšim in zopet s pojemajočim glasom kričal in se zvijal v materinem naročju. »Na, Tilka, za otroka boš imela, za na pol v prvi sili!« Tilka j- že iztegnila desnico in se ji s hvaležnim pogledom zahvalila, ko ju je zapazil esesovec. Krepko, z vso besnostjo in poln gneva je zgrabil sosedo za ramena in jo pahnil, da se je opotekla. Steklenica z mlekom, iako dragocena popotnica Tilkinemu otroku, je padla na tla in se razbila. Mleko se je razlilo po tleh in zemlja ga je po zaslugi sirovega gestapovca počasi vsrkala. Tilki je omahnila roka. Žalostno se je ozrla na črepinje in se z bolestjo v srcu, v:: 40, kakor jc bila tista, ko je morala pu-siiti doma vse, kar je imela, obrnila vstran Jer krčevito zaihtela ... Priča temu sirovemu dogodku je bil tudi stari Matjaž. Pol ure za tem so. jih naložili. Močne straže, kakor da imajo največje zločince, so jih zastražile. »Krepko se držite!« se je oglasil nekdo izmed redkih vaščanov, zbranih okrog avtomobila. »In vi tudi!« so še poželeli _ izseljenci. Zabrnele so »marice« in jih odpeljale. Za vogalom cerkve je še nekaj rok pomahalo v pozdrav vaščanom ... Stara Neža je s trdo obdelano roko, ko so ji odpeljali hčer, obrisala solzo z lica in se obrnila proč od ljudi. * Naslednje lelo v poletju so Nemci, pijani svojih prvih uspehov in svesti si zmage, vozili v živinskih vozovih z juga na sever več dni zaporedoma svoje nove žrtve — Srbe in Grke Prav za prav njihove družine, žene in otroke tistih,' ki so se uporno borih v gozdovih pod zr.stavo Svobode za pravice delovnega ljudsi' c sama misel na pot iz Grčije ali Srbije v Nemč-jo je bila grozna. Se boli grozna je bila pot v živinskih vozovih, ki so bili zaplombirani. Najbolj grozno pa je bi!or da so bik sredi najhujše vročine obsojeni. za več dni na pomanjkanje vode, kaj šele, da bi lahko matere dale otrokom kapljico mleka. Zateglo in hripavo kričanje otrok, ki so trpeli žejo in vik mater, ki so hotele, da bi jih utolažile, se je mešalo z enakomernim drdranjem koles, ki so trdo, neizprosno tolkla svojo pesem morda že od Niša, morda od Skopijo ali Bitolja, morda tam od albanske meje in še dalj od katerega koli kraja v Grčiji. Poleg tega pa prostor, v katerega je bilo natrpanih po 40 in še več ljudi, ni imel več svetlobe m zraka, kolikor sta ga pripuščali dve lini na vsaki stremi voza in še ti dve sta bili zamreženi in prepleteni z bodečo žico. Kdo ve, katera reka obupane matere, ki si je morda celo o krvavela svoje prste na bodeči žici, je raztrgala mrežo in žico za pest debelo odprtino, da bi olajšala trpljenje svojemu otroku. Poletna nevihta, ki je poleg sopa-rice prinesla iud: pljuske dežja na segrete strehe železniških vozov ie omogočila in vzbudila v srcih mater upanje, da v umazano posodo nalovijo kapljice dežja, ki so se ob sunkih drvečega vlaka premikale po robu strehe in kapljale kot zlato dragocena pijača na tla. Roka neznane matere jc štrlela skozi odprtino in molela pod rob strehe majhno posodo ... In ko se je vlak ustavil na postaji, je eno samo bolestno kričame in vpitje, ne vpitje, tulenje in rjovenje za Vsaj nekaj kapljic vode z činih mater in otrok dušilo in z grozo stiskalo vse, ki so bili priče temu Z vlaka so tisti mah že poskakata straže, se razmestile vzdolž vlaka m se z nabitimi puškami in MP-ji mir; no sprehajale ob vlaku gluhi in slepi za vse, kakor da se ni nič zgodilo .. < Danes, ko je vojna vihra za nami, danes, ko je toliko deset in siotiso"' čev otrok postalo žrtev pobesnelih Naše železnice ob vstopu v petletko prvim letom v svobodi prekoiačeno za 69 odstotkov. Še bolj zgovorna je primerjava med prevoženimi potniškimi kilometri v razdobju od osvoboditve do 1. maja 1946, ter času od 1. maja 1946 do 1. V prvih štirih mesecih letošnjega stranjene vse težave in brez dvoma maja 1947. Število prepotavanih kilo-leta, ki tvorijo obenem prvi odlomek bo treba tu ali tam dvigniti elan in metrov je narastlo za 120 odstotkov, v poslovanju železnic kot gospodar- samoiniciativo posameznikov ali Večje število vlakov in povečanje skem podjetju, so naši železničarji iz- skupin, toda na splošno je lekmova- potniških novih garnitur je povečalo vršili veliko delo v naši petletki. Vsi nje na železnicah doseglo stopnjo, udobnost potovanja. Potniki so poti uspehi so bili mogoči predvsem za katero se lahko uvrsti med naj- tovali v letih 1945-1946 povprečno na Zato, ker so rezultat dela delavcev boljše delovne kolektive v ostalih oddaljenost 28 km, a v letih 1946-47 samih in vodstva domačih strokov- panogah gospodarstva. "jakov, in - kar je bilo odločilno - Te dni so bili izbrani v transportu ker so v tem tekmovanju sodelovali glavne direkcije za ekspiofacijo že Kako je v Sovjetski zven že na razdaljo 37 km. Promet blaga, izražen v tonah dnevno naloženih in razloženih po- vsi do zadnjega. Zavest, da so želez- leznic v Ljubljani tile najboljši kolek- šil>k> kaže od leta 1945/46 do 1946 47 ____:__X__: y _ 1___... ' ' nnrnd na nnhlr/nn A 1 fuictnl: nv niče najvažnejše transportno podjetje };vi; v državi in žila dovodnica vsega na- porast na približno 41 odstotkov. Zanimiva je primerjava med nalo- čarjem tekmovalni polet in rodila bogate uspehe. S 1. januarjem t. 1. se je delo naših železnic bistveno decentraliziralo ter se je v interesu poslovanja popolnoma preuredilo. Uvedlo se je poenoteno računovodstvo. Navzlic temu, da je ta reorganizacija, ki je v temeljih izpremenila vso računsko -finančno službo, terjala od osebja mnogo teoretičnih priprav in še več praktičnih preureditev, je po začetnih težavah že prešla v bolj urejeno fazo in se polagoma bliža končnemu cilju — popolni samostojnosti železu, gospodarstev, ki bodo neposredno odgovorna za izvedbo plana. Z ustanovitvijo samostojnih gospodarstev je bila reorganizirana tudi vsa ekonomska služba na železnicah, ki se sicer še bori z nekaterimi začetnimi težavami, bo pa tudi slej ko prej dosegla dostojno višino. Glavno težišče vse železniške službe po njeni reorganizaciji pa ie bilo in ostane v njeni operativnosti. Pretežno operativni značaj železniške službe je prinesel s seboj, da je v zadnjih mesecih bila odprav- šega gospodarstva, je dala železni- ,v. bansporim službi: po- Zemmi predmeti in materialom, ki je carjem tekmovalni polet in rodila bo- ®!a{B. ZldBm mosi ln Pr°meim sektor važen za obnovo. V gornjem razna f a nsnphp Ljubljana, dob j n je n. pr. porasla odprava v strojni službi: kurilnica Ljubljana; gradbenega lesa za skoraj 20 odstot- '•■/.••"'V .VvvVVV- lA IS ... li :$ i - { « (|t>cti boljše metode in izpopolnjeno organizacijo dela, popularizirati najnovejše pridobitve znanosti in tehnike, podrobno beležiti napore množic in mobilizirati množice za nadaljnji razmah socialističnega tekmovanja. Vzporedno s prikazovanjem vzornih podjetij in najnaprednejših delavcev, mora tisk kritizirati vse nedostafke v proizvodnji in vsa podjetja, ki bi brez razloga zaostajala in-ne izvrševala plana. Tisk mora postati orodje ostre in pravilne kritike pomanjkljivosti pri delu v rudnikih, na graomščih, tovarnah itd. Doslej tisk ni v celoti izvrševal te svoje naloge. »Lažni optimizem, ne-samokritična zaostalost pričenja prevladovati v naših sindikalnih časopisih,« ugotavlja tovariš Pavičevič. Taka hvalisavost izkrivlja važnost, prikriva nedoslatke, ustvarja samozadovoljstvo, uspava in demobilizira borbene napore množic. Uspehi, ki jih vsakodnevno dosega naš delavski razred in naše delovne množice na sploh, so tako veliki, da ni potrebna nobena posebna fantazija naših novinarjev. To, kar naš narod zahteva od naših ljudi, ki sc bavijo z novinarstvom, je, da točno osvetljujejo bitko za uresničenje plana, da iznašajo in popularizirajo ljudi, kolektive in metode, _ ki so najboljši v proizvodnji, da 'pa so istočasno oster in objektiven kritik vseh napak in vsega onega, kar zaustavlja pravil nr uresničenje plana in hitro blagostanje v naši domovini. Da bi uspešno odpravili ta kvarni pojav, moramo resno pristopiti k kontrolir točnosti podatkov v odgovarjajočih ministrstvih. Druga važna stvar pa je, pravilno razumevanje parole za prekoračenje plana. »Naša parola je in mora biti borba za izvršitev in prekoračenje petletnega plana,« pravi tovariš Pavičevič. To pa pomeni, da je treba vzporedno z borbo za izvrševanje tekočih nalog mobilizirati množice tudi za njihovo prekoračenje, i. j. za hitrejši tempo izgradnje, za skrajšanje postavljenih rokov, za večje prišiede-nje materiala itd. Pri tem je torej razumljivo, da je edini pogoj in edina pot za prekoračenje piana v po-edinem podjetju, rudniku itd., ali pa plana v celoti, prekoračenje tekočih nalog. To je v mnogih vrstah proizvodnje in v znatnem številu podjetij mogoče in se je treba za to boriti. Pri tem pa je treba paziti na pojave nerealnega optimizma, ki proč od ustvarjalnega tekmovanja, ne da bi predhodno proučil in preračunal možnosti, neodgovorno in nerealno poziva na obveze v novih rokih. Treba se je namreč zavedati,- je zaključil ta izvajanja tovariš Pavičevič, da nekonkretno postavljena obveza odvzema realnost našim nalogam, da pa je realnost in znanstvena analiza osnovna karakteristika našega petletnega plana in da morata biti tudi cenovni karakteristiki in temelj pri postavljanju obvez vsakega kolektiva. Poleg tega mora naš tisk znati razlikovati glavne probleme od manj važnih in ne sme pozabljati, da je treba v tisku posvečati ljudem, rezultatom njihovega dela, novim pojavom, izumom, toliko prostora kakršen ie njihov stvarni pomen v borbi za uresničevanje plana. Mnogo več, se mora posvečati pažnje življenju in delu v naj večjih tovarn: h, rudnikih in gradiliščih, ker je od uspešnega dela v njih v veliki meri odvisno uresničenje plana v celoti. Pri i :m pa ne sme zgubiti iz vida dejstva, da so manjši kolektivi prav tako dei velike fronte za ustvaritev plana. Težišče kulturno prosvetnega dela mora biti kraj proizvodnje — delovni kolektiv Za uspešno kullurno-prosvetno delo so važne delovne oblike. Težišče dela mora biti kraj proizvodnje: delovni kolektiv. To se pravi, da ie treba predavanja o planu v prvi vrsti organizirati v podjetjih samih, v poedinih oddelkih odnosno v klubih in rdečih kotičkih. Vzporedno s tem pa jih je treba organizirati v domovih kulture. Pri propagandi plana ie treba 'obdelati vrsto načelnih vprašanj kot so: osnovne naloge petletnega plana, elektrifikacija dežele, razvoj kmečke proizvodnje v petletnem planu, plan gospodarskega razvoja naših republik, obrtništvo v petletnem planu itd. Poteg teh tem je treba obdelati probleme po poedinih vejah proizvodnje in to: o gradnjah, razvoju metalurgije, elektroindustrije, tekstilne industrije, železniškega prometa, lesne industrije, proizvodnje nafte, premoga, cementa, itd. Naloga porpagandi-stov je, da številke iz plana -apravi-jo ljudem razumljive, dostopne njihovemu pojmovanju. Zato je treba primerjati plan s stanjem iz bivše Jugoslavije, koliko daje poedincem, se poslužili agitacije in v njej ljudem prikazovati, koliko bomo imeli cest, koliko tkanin po izvedbi plana. Poleg množičnih predavanj ie treba organizirati krožke za proučevanje plana pa bodisi po odlomkih, bodisi kot celota. Tudi sfenčas ie treba usmeriti v to, da bo služil kot agitator za plan v vsakem oddelku posebej. Pri množični agitaciji, ilustrativni propagandi, grafikonih, diagramih, je treba široke samoiniciative in ne čakanja, kdaj pride direktiva od zgoraj. Kulturno prosvetni oddelki in komisije pa morajo to nenehno spremljati in imeti pregled nad vsem. »Postavitev propagande plana in vsakodnevne borbe za njegovo izvršitev kof osrednje vprašanje Enotnih sindikatov Jugoslavije pa nikakor ne pomeni, da je kultnrno-prosvetno delo drugovrstna naloga naših sindikalnih organizacij. Nasprotno, p:~v kuitumo-poiiiično in ideološko dviganje delavskega razreda in vseh lovnih ljudi, osnovanje osnovnih največjih kullurno-znansivenih pridobitev človeštva, predsfvaija neobho-den predpogoj za uspešno bo: za plan, element, brez katerega je nemogoče graditi socializem, zlasti ne tako hiiro, kakor je predvideva! naš petletni plan.« je dejal, govoreč o kuliurno-političnem in ideološkem dvigu tovariš Pavičevič. Graditi električne centrale, velike kombinate, komjalicirone stroje in voditi vse te velikanske precizne in komplicirane 'stvaritve, morejo samo ljudje, ki smo jih kulturno dvignili in jih vpoznali z osnovnimi principi znanosti in tehnike. Zato je v bistvu borba za kulturnost delavcev pr: zaprav borba za večjo produktivnost dela, za boljšo organizacijo del r čimprejšnjo izvršitev tekočih planov, borba za kulturnost, za višji ideološki in kulturni nivo delavskega razreda, iorei za uresničenje plana in izgradnje socializma v naši dež jasno je, da pomeni večja produktivnost dela, spretnejše vodsivo str. -jev tudi večji življenjski standard množic. Seveda pa je to samo eden od ciljev borbe za kulturnost delovnih množic. Cilj tega boja in naših porov je, naučiti ljudi uporabljati znanstvene in kulturne pridobitve in sredstva, napraviti kulturo, književnost, glasbo, likovno umetnost, film itd. v resnici in v pravem smislu besede last ljudskih množic, last ljudstva. T:> torej pomeni, da je naša borba za kulturno-poliiično dviganje naših množic, neločljivo povezana z vprašanjem naše narodne revolucije in je torej sestavni del borbe za ustvaritev petletnega plana, za izgradnjo socializma, za prevzgojo delavskega razreda in vseh delavskih množic, za likvidacijo kapitalističnega pojmovanja in navad v zavesti ljudi, borba za vzgojo nove ljudske inteligence, za ustvaritev prave ljudske kulture. Kof osnovna naloga se pcstvaiia v predelih, kier še obstoja nepisrftenosi borba proti niei. Kajti z nepisme iia ljudi je socializem ustvarjati nenv.-g -če. Tudi kar -e tiče ideološkega cela v sindikalnih organizacijah, ie treba napraviti silen korak naprej, saj vlada med. delovnim; iudmi velika želja za znanjem, za idejnim vzgajanj eni. V istem času pa ie res, da se te težnje ne izkoriščajo v celoti, da se k organizaciji ideološkega dela ne pristopa z vso listo širino in v tistem razmahu, za kakršnega v delavskem razredu obstojajo realni pogoji. Treba ie premagati ožino pri osnovani« marksistično - leninističnih krožkov, obvladati organizacijo teh krožkov i* dati najširšo iniciativo za" organizacijo še večjega števila krožkov, po raznih linijah ideološkega dela, poleni pa je treba imeti neprestano pred očmi nalogo, da moramo voditi o krožkih evidenco in da moramo zagotoviti kontrolo s strani kuliumo-prosvetnih oddelkov in komisij. Kulturno umetniško delo ne sme biti ločeno od proizvodnje V kulturno umetniškem" delu je treba likvidirati razdrobljenost, ustvarjati širše oblike, odpraviti tek za številkami m ustvariti med delavnimi hmožicanu občutek kritike kulturno-'umetniškega dela in. s tem predpogoj za boljšo kvaliteto v našem kukurrro-umetniškem delu. Posvetovanje v Beogradu je peka-■ turno prosvetno delo šablonsko, da naši aktivisti ne upošteva o razlik, značaja delovnih kolektivov, da skušajo z istimi delovnimi formami uspešno delali v ustanovah kot v tovarnah. Vzrok temu je brezdvome ozko aledanie kulturno prosvetnega dela, ločeno od proizvodnje, kar izvira iz nerazumevanja, da se .avi kulturno živeli, dvigali proizvodna sredstva n izrabljati jih. Pri tem gredo nekateri tako daleč, da zahtevajo, da se delavci podrejajo v pisarnah izmišljenim formam, namesto da bi forme dela izoblikovali na kresu proizvodnje in 'prilik, ki tar obstojajo Mnogo več pažnje bo treba posvetiti resnemu izbiranju kadrov za kulturno prosvetne komisije in znati mobilizirati za vprašanje kulturno prosvetnega dela čim več "ljudi, riti učifi vzgajali, jim pomagali in jih kritizirali. Mnogo več pažnje je treba posvečati ustni agitaciji in zato osnovati aktive agitatorjev, ki naj !ih sestavljajo delavci, ki bodo izstopali tudi s svojo delavno avtoriteto k *a sklad za denarne podpore članstva, 10°/o za sklad za okrevališča in 'dni dopust, 10% za sklad za kul-iurno-prosvetno in fizkulturno delo, 5% za organizacijsko-upravne izmike. Znamkice kupuje blagajnik ali Pc druga oseba, ki jo določi upravni odbor podružnice in sicer na ta na-,n: vzame čekovno položnico za ?!ndikalno članarino (čekovni račun p 10—700 552) in na njenem hrbtu ®Dolni, koliko znamkic posameznih renskih razredov potrebuje, število P*Qmkic mora pomnožiti s ceno pnmkic posameznih članarinskih ozredov, ki je natisnjena na obrazcu čekovne položnice ter vpisati zne-?ck, ki se na ta način dobi za potezne članarinske razrede. Ko se-*.c zneske, bo dobil točen zne- 1. k. ki ga mora plačati pošti, za kar l9 °d pošte prejel zahtevane znam-trek' Se Leba izpolniti na vs„h Cn delih hrbta čekovne položnice, -pisati in opremiti s štampiljko or-jLn'7ccije. Na hrbtu položnice mora kratko označili tudi naslov zveze (L Pr- zveza rudarjev, zveza kovi-^|.,!ev), naslov podružnice in repu-, k°- Naslov se ne sme označili z petnimi črkami. azpredelek o proviziji posl in bog-10 s*ron Položnice bo izpolnil Ini uslužbenec. Čekovno pristojbi- no plača iz lastnih sredstev podružnica. Nakup znamkic se vrši enkrat na mesec in sicer najkasnejfe do 20. dne v mesecu. Za člane, ki plačajo članarino šele potem, ko so bile za dotočni mesec že nabavljene znamkice, kupi blagajnik znamkice naslednji mesec. Vsaka znamkica sestoji iz dveh delov: iz barvanega dela in iz belega dela. Barvani del znamkice se nalepi v člansko izkaznico, beli del pa se nalepi v kartotečni lisi dolič-nega člana in sicer za isti mesec, kakor v članski izkaznici. Članske znamkice lepi blagajnik podružnice. V večjih podružnicah, kjer so postavljeni zaupniki, ki zbirajo članarino, pa tudi le-ti pomagajo blagajniku pri tem opravilu. Takoj, ko so znamkice kupljene, se morajo nalepiti, tako na članski izkaznici, kot na kartoteki. IV. Finančno poročilo Namesto dosedanje blagajniške knjige in obračunske liste se vodi: kniiio o finančnem poročilu, ki se se ovija v dveh primerkih s kopiranjem potom indiga. Knjiga o finančnem poročilu ima 6 delov in to: 1. Obračun članarine in vpisnine. 2. Blagajniški dnevnik. 3. Evidenca fondov. 4. Evidenca organizacijsko-uprav-nih dohodkov in izdatkov, 5 Gotovina podružnice. Knjiga o finančnem poročilu ima numerirane strani, kar overovi finančna kontrola dolicne organizacije. Perforirani del (original) se dostavlja neposredno centralni upravi zveze, drugi del (kopija) ostane v knjigi. Trganje listov v blagajniški knjigi ni dovoljeno. Za slučaj, če so se napravile napake, katerih ni mogoče popraviti s prečrtavanjem, se uničita oba izvoda z označbo, kdaj in zakaj je bilo uničenje izvršeno. Oba uničena izvoda ostaneta v knjigi. Uničenje overovijo s svojimi podpisi predsednik ali tajnik in finančna kontrola. Na naslednjem listu je o tem uničenju obvesiiti centralno upravo na za to odrejenem mestu. Knjige o finačnem poslovanju, ki so jih dobile podružnice, nimajo nu-meriranih strani. Vsaka knjiga ima 40 listov. Numerirajo se tako, da se v zgornjem desnem oglu vpiše zaporedne številke od 1—20, ker imata dva lista po eno številko. Knjigo o finančnem poslovanju je na robu preluknjati in povleči vrvico, ki se pritrdi na hrbtni strani platnic s pečatnim voskom. Nato overovi knjigo finančna kontrola z besedilom: »Potrjuje se, da vsebuje knjiga o finančnem poslovanju 40 listov, numerirana od številke 1 do 20.« Datum in podpisi članov finančne kontrole. 1. Obračun članarine in vpisnine Vse tekom meseca na osnovi seznama poverjenikov zbrane članarine, vnese blagajnik v obračun, razdeljene po razredih in seštete. Za tem vnese ,vpisnino in sešteje skupaj članarino in vpisnino. S tem ie ta del obračuna izvršen. 2. Blagajniški dnevnik Predhodno je potrebno, da zaključi blagajnik z 28. II. 1947 dosedanjo blagajniško knjigo in ostanek gotovine prenese v blagajniški dnevnik finančnega poročila. Staro blagajniško knjigo se mora shraniti v arhivu podružnice. Ker so se stare blagajniške knjige vodile še meseca maja, posebej opozarjamo, da se v novo knjigo o finančnem poslovanju vpiše ostanek na dan 28. februarja 1947. Iz stare gajniški dnevnik posebej članarino in čila za mesec marec, april in maj 1947. Ko je sestavil blagajnik obračun članarine in vpisnine, knjiži v bla-agjniški dnevnik posebej članarino in posebej vpisnino na strani dohodkov. Potem knjiži na strani izdatkov poslanih 65% članarine s čekovno položnico št. 10—700 552, kakor tudi vpisnino, ki jo je poslal centralni upravi na njeni čekovni položnici. Za lem se knjižijo 'Ostali dohodki in izdatki podružnice. Vsi dohodki in izdatki, katere izvrši podružnica, se knjižijo v blagajniški dnevnik, brez ozira na kaj se nanašajo. Priporoča se, da se izplačila denarnih podpor članstvu in podpor za letni dopust vrše s pomočjo spiskov in enkrat na mesec vpišejo v blagajniški dnevnik. Spisek o izplačilih podpor mora imeti sledeče stolpce: zaporedno številko, dan izplačila, priimek in ime onega, ki mu je bila izplačana podpora, vsota izplačane podpore in podois prejemnika. Spiski se vodijo posebej za vsaki fond in služijo kot denarni dokument blagajniškega dnevnika. Zadnjega dne v mesecu se zaključi blagajniški dnevnik na ta način, da se seštejeta obe strani (dohodki in izdatki! in razliko, ki se jo dobi (ostanek gotovine dne ...) knjiži na strani izdatkov in s tem izravna obe strani dohodkov in izdatkov. Ostanek gotovine sc prenese na naslednji mesec in knjiži na strani dohodkov. Denar, ki je naložen na hranilni knjižici pri Poštni Hranilnici, se ne knjiži v blagajniškem dnevniku, ker se vložna knjižica smatra kot gotovina. Obresti se knjižijo na sirarn dohodkov blagajniškega dnevnika. 3. Evidenca fondov Po predpisih točke 9 sklepov o razdelitvi finančnih sredstev, sprejetih na IV. plenumu Centralnega odbora ES], se gotovina podružnice, ki je bila na razpolago na dan 28. II. 1947 in je lastnina podružnice, prenese na enega izmed fondov. Prvenstveno se prenaša gotovino na fond za denarno podporo članstva, v kolikor gotovina ni bila izrecno zbrana za kakšen drug namen. Evidenca fondov služi samo za kontrolo in pregled o slonju fondov. Po izvršenem knjiženju članarine v blagajniškem dnevniku, se razdeli na posamezne fonde 10% od celotne članarine in knjiži na strani dohodkov. Prav tako se izdatki, ki jih vrši blagajnik na račun posameznih fondov,, razdele na strani izdatkov. Pri upravljanju fondov se morajo podružnice ravnati po sklepih IV. plenuma Centralnega odbora ES) (stran 47 in 48 pod I„ II. in III.), dokler se ne izdajo posebna navodila za upravljanje fondov. Opozarjamo, da se v »Evidenco fondov« vpišejo tudi izredni dohodki, kot n. pr. čisti dohodek kulturnih prireditev pod rubriko »10% fonda za kulturno in fizkulturno delo«. Dohodke in izdatke o takih prireditvah pa v dnevniku blagajne ni treba izkazati posamezno, ampak se vpiše le čisti dohodek. Obračun o prireditvi naj bo razviden na posebni poli, ki je priložena kot priloga blagajniškemu dnevniku. . „ . Evidenca fondov se zaključuje prav tako kot blagajniški dnevnik ob koncu meseca in ostanek prenese na naslednji mesec. Sredstva fondov se ne morejo uporabljati za druge namene, kot za one, za katere so namenjena. Blagajnik mora vedno imeti sredstva fondov ali v blagajni ali na vložni knjižici. 4. Evidenca organizacij sko-upravnih dohodkov in izdatkov Ta evidenca služi za kontrolo vseh ostalih dohodkov in izdatkov, ki jih ima podružnica: 5% kvota, dotacije in ostali izdatki, ki se ne nanašajo na fonde. Po razdelitvi članarine na fonde se istočasno v tej evidenci vknjiži 5% kvota Podružnice ali krajevni odbori, ki prejmejo dotacije od centralne uprave za kriije organizacijsko upravnih izdatkov, knjižijo v tem delu finančnega poročila dotacije na strani dohodkov. Prav tako se tu knjižijo na strani izdatkov ostali or-ganizacijsko-upravni izdatki iz blagajniškega dnevnika. Prav tako se tukaj knjižijo odbitki na plačah funk- cionarjev (davek in prispevek za socialno zavarovanje) na sireni dohodkov in ko se izplačajo socialnemu zavarovanju in davčni upravi na strani izdatkov. Tudi ta del finančnega poročila se zaključi na isti način kot blagajniški dnevnik. Ko je izvršen zaključek finančnega poročila, morajo ostanki (saldi) fondov in ostanek organizacijsko-uprav-nih dohodkov in izdatkov, če se seštejejo, izkazati ostanek (saldo) blagajniškega dnevnika. 5. Pregled organizacijsko-upravnih izdatkov V tem delu finančnega poročila so dolžne podružnice in krajevni odbori izvršiti razdelitev organizacijsko-upravnih izdatkov na: a) osebne, ki se nanašajo na: plače funkcionarjev in nameščencev, prispevke za socialno zavarovanje (20.7%), nagrade, službena potovanja in temu slično; b) materialne, ki se nanašajo na: pisarniške potrebščine, poštnino, najemnino, kurjavo, razsvetljavo in temu slično; c) ostali nepredvideni ali razni izdatki, ki niso upoštevani pod o) in b); d) nabava inventarja (pisarniška oprema, pisalni stroji, okvirjene slike in temu slično). Ta del finančnega poročila ima dvoje namenov: da kontrolira proračunsko gospodarstvo organizacije in daje podatke o proračunskem gospodarstvu vseh organizacij. 6. Gotovina podružnice V ta del finančnega poročila se vpiše, iz česa sestoji gotovina s katero- razpolaga organizacija po blagajniškem dnevniku in kje se nahaja: v blagajni ali na vložni knjižici. Po sklepu izvršnega odbora Centralnega odbora ES) z dne 20. marca 1946 (»Rad« št. 28/1946) smejo imeti podružnice in krajevni odbori v blagajni gotovine: a) do 500 članov največ do 1000.— dinarjev in b) preko 500 članov največ do 3000.— din. Ostalo gotovino je obvezno vložiti na hranilno knjižico pri Poštni hranilnici. V. Splošni predpisi Vsak izdatek blagajne mora biti opravičen z odgovarjajočim potrdilom: priznanico s spfc.>om izplačik računom itd. in overovljen od člana odbora, ki je bil s sklepom seje za to dotočen. Za vse prejemke v blagajni je blagajnik dolžan izdati potrdilo v dvojniku, en izvod izroči osebi ali ustanovi, ki je izročila gotovino, dočim drugi izvod služi za knjiženje v blagajniškem dnevniku. Odbori podružnic in krajevnih odborov zvez so dolžni, da sklepajo, do katere vsote lahko blagajnik izvrši izplačila brez predhodnega ove-rovljenja pristojnega člana odbora. Vendar pa iznos teh izplačil ne sme bili mesečno višji kakor: a) do 500 članov 100,— din, b) preko 500 članov 300 — din. Vsa izplačila, ki so izvršena brez predhodnega overovljenja pristojnega člana odbora, morajo bili naknadno overovljena. Za vsa la večja izplačila, kakor tudi za izplačila podpor iz fondov, so potrebni predhodni sklepi sej upravnih odborov. Znamkice, ki so kupljene od 1, marca t. 1. dalje, se morajo obračunavati po teh navodilih in to brez ozira na kateri mesec se nanaša članarina. Finančno poročilo, sestavljeno po teh navodilih, overovijo in za njegovo točnost jamčijo predsednik, tajnik, blagajnik in finančna kontrola organizacije. Podružnida in krajevni odbori so dolžni poslati finančno poročilo neposredno centralni upravi zveze najkasneje do 10. vsakega meseca za pretekli mesec. Finančno poslovanje po teh navodilih vodijo vse podružnice in krajevni zvezni odbori in to tako oni, ki imajo proračune, kakor oni, ki nimajo proračunov. Prav tako naj vodijo po teh navodilih knjigo o finančnem poslovanju tudi krajevni sindikalni sveti. V rubriki obračuna članarine in vpisnine naj krajevni sindikalni sveti navedejo dotacijo, ki so jo prejeli od Glavnega odbora ES Slovenije. Evidenco fondov vodijo Ie tisti KSS-i, kjer taki fondi obstojajo in podružnice plačujejo predpisane odstotke od članarine. Finančna poročila pošiljajo Krajevni sindikalni sveti 10. v mesecu za pretekli mesec Glavnemu odboru Enotnih sindikatov Slovenije v Ljubljani. Prevzem blagajniške dolžnosti se v slučaju potrebe izvrši z zapisnikom v prisotnosti dveh članov odbora m finančne kontrole Poleg knjige v finančm-n no- icilu se vodi tudi knjigo o inventarju, v katero se vnršajo vsi predmeti pisarniške opreme, ki so lastnina organizacije, brez ozira, če je bila oprema nabavljena iz lastnih sredstev ali je bila darovana. Za odgovornega upravitelja inventarja je zadolžen en član uprave, ki vodi obenem knjigo o inventarju. Knjiga o inventarju mora imeti sledeče stolpce: zaporedno številko, daium nabave, opis nabavljenega predmeta, količina, posamezna cena in vrednost. Ob zaključku leta, dne 31 decembra, mora vsaka podružnica in krajevni odbor zveze sestavili letni pregled finančnega poslovanja (bilanco) in ga poslali najkasneje do 10 februarja obenem s finančnim poročilom za mesec december svoji centralni upravi. Ostale knjige: zapisnik in vložni zapisnik se vodijo še nadalje Ta navodila veljajo od 1 marce 1947 dalje. Sprejeli smo nove obveze - nove naloge Zopet smo se zbrali brigadirji in brigadirke štirih brigad 29. dionice. Zadovoljni in veseli smo pregledali naše delo v poslednjih tednih in a ponosom ugotovili, da smo skoraj pri vseh delih prekoračili norme in prekoračili obveze, ki smo si. jih zadali 2. maja. Vse to kaže, da je mladina Jugoslavije v resnici pridna in požrtvovalna. Sedaj smo se sestali, da se pogovorimo za bodoče delo. Namestnik šefa 29. dionice je stopil pred nas z veliko novico: — rok za zgraditev proge je 29. november. Kakor en sam glas je zadonelo iz 900 mladih grl: »Progo hočemo in jo tudi bomo zgradili do tega dne!« Nato so govorili komandanti vseh štirih brigad, kratko in jedrnato. Ko- manda! II. banjiške brigade, katera je bila pohvaljena, je dejal, da bo njegova brigada normo, predvideno za 8 dni, izpolnila v šestih. Isto je obljubila tudi I. celjska udarna brigada. To se pravi 2G40 m3 v šestih, namesto v osmih dneh! Ostali dve, nedavno do šli brigadi pa sta dali obvezo, da izpolnijo normo v 7 dneh. Celjska in ban j iška brigada pa so jim obljubili, da jim bosta prav pri vseh delih pomagali z nasveti in izkustvi, ki sta si jih ti dve brigadi že pridobili na progi. Predno smo zaključili naš miting, so bili na oder pozvani vsi udarniki prve izmene, ki so bili tega dne slovesno proglašeni. Čestital jim je komandant V. sekcije ter jim želel novih uspehov pri delu. Pinter Dragica Tudi dež nas ne ustavi Oblačno je. Ob 12. uri se odpravljamo na delo. Vsak čas bo pričelo ' deževati. A prav tega dne smo izredno dobro razpoloženi in v eni uri smo prevozili dve turi, kar drugekrati nikakor nismo mogli. »Nežka, poglej, vsak hip bo pričelo deževati. Že padajo prve kaplje dežja,« ogovori tovarišica Lizika svojo ^sodelavko. »Vidim, a upam, da to ne bo oviralo našega dela. Delati hočem naprej, da izvršim obvezo,« ji ta vedro odgovori. Vedno bolj je padal dež. Dežurni brigade nas je opominjal, naj zapustimo teren ter se podamo v barake. Toda mi smo planirali dalje in nabijali s tolkači zemljo. Šele, ko smo glavno delo izvršili, smo se vrnili v barake. Preoblekli smo se in takoj izrazili željo, da se vrnemo na delo takoj, ko bo prenehal dež. Šele ob petih se je zjasnilo. Izza bosanskih, hribov se je prikazalo sonce, mi pa smo že korakali proti delovnemu mestu. Težko je bilo delo po dežju, zlasti natovarjanje vozičkov. Toda šlo je! Izpolnili smo normo — s pesmijo smo se veseli in ponosni vračali v barake 1 lie moramo iskati vzrokov za neuspehe lizknllnraeja udsjstvevaaja sindikalnih organizacij Kot so se postavljali temelji naši politični oblasti v narodno osvobodilni borbi, prav tako so se postavljal' našemu gospodarstvu in fizkui-turi, ki je postala last delovnih množic. Če pogledamo naše telovadnice, igrišča, pa tudi v same odbore fizkul-turnih društev, vidimo, da iizkul-tura še ni zajela najširših plasti delovnega ljudstva. Na igriščih, razen redkih izjem, srečujemo le šolsko mladino. Isto sliko dobimo v naših telovadnicah. Edino v nogometu prevladujejo, delavci. Kie nai iščemo vzrok, da naša fiz-kultura še do danes ni zajela delovnega ljudstva množično? Na to vprašanje nam odgovori na eni strani analiza konference sindikalnih fizkulturnih referentov pri OSS Novo mesto, ki je bila v mesecu maju; na drugi strani pa mesečni posvet mariborskega okrožnega centra ZREN-a, ki se je pravtako vršil istega meseca. Fizkulturni referent OSS-a v Novem mestu je sklical konferenco. Vse sindikalne podružnice so bile teden dni pred konferenco pismeno obveščene. Nekoliko dni pred samo konferenco pa še felefonično. Konferenca se je pričela s polurno zamudo. Od 36. fizkulturnih referentov v Novem mestu se jih ie udeleležilo konference le 7. Kje je vzrok za tako slabo udeležbo, da se je konference udeležilo samo 19.4%? V ekakor moramo iskati ta vzrok v samih upravnih odborih sindikalnih podružnic. Prvič, da nekateri sindikalni funkcionarji smatrajo, da fizkultura ni potrebna delovnemu človeku, gledajo na njo še po starem. Ni se jim zdelo vredno, da bi to javili fizkul-turnemu referentu v upravnem odboru sindikalne podružnice. Na drugi strani so se pa posluževali te prakse, da so fizkulturni sektor poverili nekomu, ne da razmišljali o tem, ali ga bo uspešno vodil. Vsled takega gledanja na fizkulturo v sindikalnih organizacijah, se ta ne more razviti v širino in zajeti člane sindikalne organizacije. Iz diskusije se je ugotovilo, da nekatere podružnice delajo, da so člani sindikalnega fizkulturnega aktiva tudi člani fizkulturnega društva ter da v njem aktivno delajo. Vsekakor pa je odstotek članov sindikalnih or-ganizac i ki se udejstvujejo v fizkul— turi, prenizek. Kajti udejstvuje se jih okrog >35%. Vzgledno dela KOZ prosvetnih delavcev. Podružnice mu pošiljajo redno svoja poročija. Imajo tudi svoj fizkulturni stenčas. Vse to delajo po direktivah, ki jih prejemajo preko OSS-a od GO ESS in fizkulturnih forumov. Od svojega tajništva še niso do sedaj prejeli nobenih direktiv. Kajti Zvezno tajništvo prosvetnih delavcev nima v svojem upravnem odboru referenta za fizkulturo. Za njih sklepi IV. plenuma ne veljajo kljub temu, da imajo oni v svoji stroki relativno največ možnosti popularizacije fizkulfure v industrijskih centrih kakor tudi na vasi. Tak je položaj v Novem mestu po naši sindikalni liniji. Poglejmo sedaj, kako pa drugje delajo, ali so tam boljši kot. mi, ali se take nepravilnosti dogajajo samo pri nas, v naših sindikalnih organizacijah? Kakšno je delo v fizkulturnih forumih? Za primer bomo vzeli potek posveta mariborskega okrožnega centra ZREN-a in njegovo udeležbo. Videli bomo, da se bo moralo tudi tu pristopili resno k delu, da se tudi tu funkcionarji ne zavedajo svojih dolžnosti in odgovornosti, da vso stvar vzamejo neresno. Tudi tu se je posvet pričel s polurno zamudo. Vsi so bili pravočasno obveščeni. Navzočih bi moralo biti nad 20 delegatov, udeležili pa so se samo — trije. Vsi ostali so bili neopravičeno odsotni. Vsega skupaj je bilo na posvetovanju z delegatom iz Ljubljane in z dvema članoma okrožnega centra ZREN-a šest tovarišev. Tovariš predsednik okrožnega centra ZREN-a ie poudaril nepravilnost njihovega dela, da se tekmovanje za fizkulturni znak organizira predvsem samo o fizkulturnih društvih ter da se tekmovanje za značko ne bo Ko se je vlak premaknit proti Gorenjski in je ostala Ljubljana za nami, sem se stisnil v kot kupeja in se predal mislim, ki me že vse jutro niso zapustile. Poglej, saj še ni tako dolgo od takrat, ko smo bili delavci na milost in nemilost prepuščeni izžemanju kapitalistov. Kljub dolgi in strašni vojni, so mi ostali še v živem spominu časi, ko smo delali za te pijavke. In kako vse drugače je danes! Nič več ne delamo za kapitaliste, ampak le za sebe. Ln danes se peljem v Gozd-Martuljek na oddih, v letovišče, kamor so nekoč odhajali zapravljat čas in denar.le bogataši. Pošilja me ljudska oblast, da se skupaj s tovariši iz vseh ostalih naših republik okrepim in razvedrim v prekrasnem delavskem okrevališču. Prepoln takih občutkov sem se pripeljal na končno postajo. Ožarjeni od sonca so se dvigali tam zadaj še zasneženi gorski velikani. In tam izza gozdička me je pozdravljal dom, v katerem naj bi preživel 14 prelepih dni. Hotel »France Rozmane. Ta naziv doma me je presunil. Da, pravilno so imenovali delavski dom. Vse, ki bodo po vestnem delu po rudnikih, tovarnah in pisarnah preživljali tu svoj oddih, bo ime padlega heroja spominjalo na vse tiste, ki so morali za srečo delovnega ljudstva žrtvovati svoja dragocena življenja. Na vse te junake in na težko borbo za dosego naših pravic ne sme nihče iz delovne množice nikdar pozabiti. Dnevi, ki sem jih nato preživel, so dvignilo, dokler ne bomo k tekmovanju pritegnili tudi delavce. Če bomo število tekmovalcev za fizkulturni znak dvignili, se bo tudi število tekmovalcev v fizkulturnih društvih dvignilo. Vse delo pa poteka nenačrtno. Iz poročil pa je bilo razvidno, da tekmuje za fizkulturni znak predvsem šolska mladina, da je med tekmovalci zelo malo delavcev. Delegati so se pritoževali, da morajo delati vse sami, da nimajo kadra. Nihče pa ni poročal, kako bo pritegnil v o„>3r nove člane in kje si bo poiskal novih članov. Niso mislili na to, da si morajo zgraditi nov kader ter da bodo dobili tega prav v sindikalnih or-anizacijah. Niso iskati stika s fiz-utturnimi referenti v sindikalnih forumih zaradi koordinacije deta. Sindikalne organizacije so rezervoar, kjer črpamo kader tudi za fizkulturne forume. Tu jih moramo poiskati in našli jih bomo. Samo k delu je treba pristopiti. Tu moramo poiskati fizkulturne referente, se z njimi pogovoriti, pa se bo število tekmovalcev za fizkulturni znak hitro dvignilo, pravtako število fizkulfurnikov v fizkulturnih društvih. Da je to izvedljivo, naj nam služi kot vzor OSS v Celju. Na njega se obrnimo. Rade volje nam bodo dali navodila iz svojih lastnih izkušenj, katere bomo koristno uporabili pri svojem delu. Tudi v fizkulturnih forumih bomo marali narediti prelomnico s takim delom. Fizkultura mora postati last vsega delovnega ljudstva. To bomo pa dosegli s sodelovanjem z množičnimi organizacijami, predvsem pa s sindikati. Prodan E. bili prav gotovo eni najlepših v mojem življenju. Seznanil sem se s tovariši delavci iz vseh bratskih republik Jugoslavije. Skupno smo prirejali izlete in si ogledovali naravne krasote, na katerih je tako bogata naša Gorenjska. Bili smo na Bledu, Bohinju. Vintgarju in Planici, Prav vsi smo bili očarani nad lepoto tega predela Jugoslavije. V hotelu smo imeli na razpolago tudi bogato knjižnico, radio, klavir, šah in drugo. Gojili pa smo lahko tudi fizkulturo, saj je prav lepo urejeno kopališče, prostor za odbojko in mize za namizni tenis. Vendar pa se sedaj, ko sem zopet pri svojem delu, najbolj živo spominjam proslave obletnice -ustanovitve OF. Tega dne je najlepše prišlo do. izraza iskreno bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Srbi, Hrvati, Črnogorci, Makedonci in Slovenci — vsi smo z združenimi močmi pripravljali velik kres, da proslavimo ta dan. Ih zvečer, ko so ognjeni zublji objemali grmado, da je bila vidna daleč naokrog, smo šli v povorki skozi vas, kjer so se nam pridružili še domačini. Donele so pesmi v vseh jezikih narodov Jugoslavije in tako dobro smo občutili, da smo le ena sama celota, ki dela in živi za koristi nas vseh. Tako so nam vse prehitro minili prelepi dnevi in spočiti smo se vrnili vsak na svoje delovno mesto. Še bolj krepko in še bolj zavestno bo vsakdo izmed nas zgrabil za delo, da bodo veliki načrti naše petletke tudi dejan- Rako skrbi ljudska država za delavca e ko uresničeni. Saj delo nam ne more biti več težko, ker vemo, da z delom dvigamo blagostanje nas vseh, da at ustvarjamo srečnejšo bodočnost. Horvat Frane Upravam in sindikalnim podružnicam v tekstilnih tovarnah Ravnateljstvo Državne teles tilu e šolo v Kranju nam je sporočilo, da je premalo prijav iz naših delavskih vrst. Ne dvomimo, da ni v naših obratih mladincev, ki bi ne imeli izpolnjenih predpogojev za vstop v omenjeno šolo, ki vzgaja naš srednji tehnieki kader. Ti ljudje bodo produkciji naj-btižji, zato moramo na to stopnjo dvigniti delovne ljudi ta produkcije. Šolo naj ne kodo vel priviiegrfj Krščanske mladine. Zato naj uprave naših tok3tiksi& podjetij in sindikalne podrešaiee f teh obratih poiščejo spesobr a mladince in jih napotijo k študiju, Sami meram o dvigniti najzavednejši vodilni kader. Zato pozivamo naše zavedne in tor dince in mladinke, da se v čim, rek jem številu javijo za vstep v Tekstilno šoto v Kranju, ki traja le dve leti. Prijaviti so je treba do konca t. sa. Sprejemni izpiti pa bodo 10, junija od 8, ure zjutraj dalje. Drž. tekstilna šola v Kranju Uredništvo: Ljubljana Dom sindikatov Miklošičeva cesta 22/11. tel, 45-3$ Uprava: I nadstr. tel. št. 20-42. Tiska Prosvetna tiskarna. Urejuje uredniški odbor. Spominski *wvi v mm juniju 2. VI. 1942. Ustreljen kot talec dr. Aleš Stanovnik. 4. VI. 1941. Konferenca na nemškem poslaništvu v Zagrebu glede preselitve Slovencev, ki jo je odobril s posebno brzojavko tudi Hitler. Nemci so hoteli z izseljevanjem slovenskega življa »očistiti« novo priključene dele Reicha. Zapisnik o nasilnih sklepih je bil najden la ohranjen. 6. VI. 1642. Otvoritev druge fronte z izkrcanjem v Normandiji. 8. do 12. VI. 1942. Boji I. grupe z Italijani pri Muljavi na Dolenjskem. —- S temi boji je bila razbita prva italijanske ofenziva na osvobojenem ozemlju. 7. VI. 1935. Umrl J. V. Mtčurin, čudodelni prirodoslovec, selekci*- nist, zmagovalec nad prirodo. 8. VI. 1508. Rojen Primož Trubar, 9. VI. 1856. Rojen Anton A_škerc / Globokem pri Rimskih Toplicah. 11. VI. 1944. Utonil v Soči stari borec za pravice delovnega ljud- stva in slovenskega naroda Jože Srebrnič. 12. VI. 1943. Slavnostna seja I. zasedanja ZAVNOH-a v Otočcu. 12. VI. 1945. Angioameriške vojaške sile prevzele zapadni del Julij- ske krajine, tako zvano cono »A«, ki jo je osvobodila Jugoslovanska armada in so jo do tedaj upravljale ljudske oblasti. 13. VI. 1942. V Ljubljani ustreljenih 6 talcev, med njimi Dušan Pod- gornik, Lojze Lubej, Janez Porenta. 18. VI. 1901. Umrl Josip Murn v Ljubljani. 18. VI. 1936. Umrl slavni ruski pisatelj Maksim Gorki - Aleksej Peškov. 18. VI. 1937. Sovjetski letalci Okato* in tovariši s.u p-v odobritvi Stalina dvignejo z moskovskega letališča na letala tipa »ANT 25« za polet preko severnega tečaja. Priprave za ta polet so trajale dve leti. Polet je popolnoma uspel, ovekovečen je v filmu »Čkalov«, 20. VI. 1872. Umrl pevec in glasbenik Blaž Potočnik. 22. VI. 1508. Po dolgem iskanju so v živosrebrnem rudniku v Idriji našli rudo. — Ta dan se šteje za začetek Idrijskega rudnika. 22. VI. 1593. Velika zmaga slovenskih in hrvaških čet nad Turki pri Sisku, Iti je zadržala napredovanje turške mojSi. V bojih s Turki so krvavele naše dežele skoraj 200 let 22. VI. 1941. Nemčija napade Sovjetsko zvezo. 22. VL 1641. Ustanovljen Glavni štab slovenskih partizanskih čet 26. VI. 1869. Rojen danskLpisatelj Martin Andersen Nexo kot kame-narjev sin v predmestju Kodanja. V mladosti je bil raznašalec časopisov, kasneje je postal učitelj, L. 1898 je izdal prvo zbirko svojih novel »Sence«. Več njegovih knjig je prevedenih tudi v slovenščino. V septembru 1946 je Obiskal Jugoslavijo, sprejel ga je maršal Tito, ogledal pa si je tudi Ljubljano. 26. VI. 1945. Stalin proglašen za narodnega heroja Sovjetske zveze. 27. VI. 1905. Začetek oboroženega upora na ruski ladji Potemkin. 27. VI. 1943. Prihod angleške misije za zvezo h Glavnemu štabu NOV in POS. 28. VI. 1389. Bitka na Kosovem polju. — Po starem koledarju 15. VI. 1389.) 28. VI. 1914. Atentat v Sarajevu. Gavrilo Prinčip ustreli avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Atentat Je služil Avstriji za povod prve svetovne vojne. 28. VI. 1942. Partizani osvubode iz vlaka pri Verdu 310 slovenskih internirancev. 29. VI. 1856. Umrl prvi slovenski pisatelj Primož Trubar. 29. VI. 1919. Versajski mir. Vsa dežela, vse sovjetsko ljudstvo praznuje dan Rdeče armade, ki je razbila sovražnika pri Moskvi, in mi tu v gozdovih Sumščine nismo pozabljeni: tovariš Stalin nam govori in nas pozdravlja. Rdeča armada na frontah in mi v sovražnikovem zaledju smo ena sama neločljiva enota. Rdeča armada dobiva novih sil in naše sile rastejo hkrati z njo. Koliko nas je bilo, ko smo se decembra^ ponoči prebili skozi obroč in odšli iz spadščanskega gozda »na dolino pot, v dan svetal«, kakor poje naša partizanska pesem, in koliko nas je sedaj! Borili smo se s sovražnikom v maihnih skupinah. Vsaka skupina ie čepela v svojem gozdu — pri Pu-ti vlili, Gluhovu, Saliginu, Krolevcu, Konolopu — in vsakdo je razmišljal: kje pa so drugi tovariši, kaj. delajo, čemu ne dajo znaka o svojem obstoju? Mi nismo videli drug drugega, toda nas vse — svoje sinove — je videla naša mali, sovjetska Domovina, in poslala nam ie glas iz »Velike dežele*, zbrtria mas ie tu vse v eno celoto: Ukrajince, Ruse, Beloruse. Rdeča armada prehaja v napad in tudi mi, nieri majhen del, jemljemo tu, v sovražnikovem zaledju, iniciativo v svoje roke Ista kri teče po naših žilah kakor po žilah Rdeče armade, ie ista je mati — Domovina, isti nam ie oče — tovariš Stalin. Na mitingu v Duhovičiti je sodelovalo hkrati s partizani vse prebivalstvo. Po vsakem govoru je igral or-sier. Da ne bi ozebli, so se godci na pihala menjavali: sedaj sta dva igrala na cesti, sedaj v šoli. Goslač pa je bil samo eden, zato je moral goslaii neprestano Boj v vasi Veselo Ogri so se drugega dne približali Dubovičem z raznih strani v dveh kolonah. Vsaka kolona je bila po številčni moči enaka vsemu puiivlj-skemu oddelku. Ko sta zašli v mitra-ljeski ogenj naših straž, sta se obe koloni naglo umaknili. Verjetno so prišle govorice o partizanski paradi Ogrom na ušesa in se jim je zazdela z gozdom obdana vas pasi. Da bi prisilili Ogrc k boju, smo ze-čeli iskati odprt položaj in naša izbira je padla na vas Veselo v šali-ginskem okraju. Ta vas sioj"i med Saliginom in Pu-tivliem v majhnem kotlu, sredi kotla pa se dviga nizek griček. Kraj je vsenaokrog odprt; gozd je le na severu, precej proč od vasi Ko smo se po-razmeščali na tern kraju, smo dobili tisto, kar ie bilo takrat za nas glavno: sijajne pogoje za streljanje na vse strani. Ogri so morali že od daleč napadati tako, da smo jih lahko obstreljevali, in treba jim je bilo iti po globokem celem snegu. Hkrati pa v tej vasi nismo mogli upati, da bi se lahko v neugodnem položaju izmuznili skozi kakršno koli že luknjo, kakor bi to lahko morda storili v gozdu. Ko smo sklenili, da se bomo spustili z Ogri v boj v Veselem, smo pričakovali, da se bo nasprotnik pokazal trmastega in da ga bo silno zapeljevala možnost, z enim samim udarcem uničiti ves naš oddelek, zaprt v kotlu, v katerem je bila vas Veselo, ter da bo napadal ne glede na hude žrtve, da bo torej vrgel v boj vse svoje rezerve. Hoteli smo tu zdrobiti čim več sovražnih sil in pokazati Ogrom, s kom bodo imeli opraviti, proti komu so jih poslali Nemci v boj. Osnovna misel v našem načrtu je bilo organiziranje zasede z močnimi strelnimi sredstvi v gozdu ob poti, vodeči iz Sahgima, zakaj po tem, kako so se zbirale nasprotnikove sile, ie bilo treba od tod pričakovati g!a- ni udarec. V zasedo smo poslali kono-topsko skupino Kočemazova z mitraljezi in minomefalci. Ukazali smo ji, da se ne sme pokazati, dokler ne bo napočil odločilni trenutek v boju, da bi pri posegu sovražnikovih rezerv v boj uničili te rezerve z uničujočim ognjem v bok. Velikega pomena jc bila po našem mnenju tudi obramba pristave, ki ie stala nedaleč od vzhodnega roba vasi Veselo. S te pristave smo zelo lepo lahko obstreljevali vse poti, ki so vodile v mesto. Tu se ie razpostavila skupina Pavlovskega, neverjetno hrabrega človeka, ki ie par-tizanil prve mesece vojne nekje v ni- žinah ob Dnepru, potem pa se je v policaja preoblečen pretolkel v naše okraje in vstopil v putivljski oddelek pred bojem pri Veselem. Ta boj, ki nam ga je bilo treba bojevati pri pogojih, ki so se razlikovali od pogojev na fronti v bistvu le po tem, da nismo imeli sosedov ne na levi ne na desni, ie bil za naše ljudi prvi resni izpit, ki naj bi preskusit njihovo vojaško zrelost in predvsem — stanovitnost. Rudnev je borcem in komandirjem to tudi podčrtal. Na paradi v Dubovičih smo se pokazali kot delec Rdeče armade ki ga je ljudstvo ustvarilo v sovražnikovem zaledju, sedaj pa se moramo izkazati v boiu, dokazati moramo svojo vojaško hrabrost. Semjon Vasiljevič si je neprestano prizadeval vbiti vsakemu borcu v glavo misel, da je na ozemlju, ki so ga okupirali Nemci, partizan predstavnik Rdeče armade. V Veselem se je boj vnel 28. februarja. Tisto noč poprej smo slišali neko streljanje; prihajalo je od Šali— gina sem. Razbijali smo si glavo z ugibanji, kdo se tolče in s kom se tolče. Pokazalo se je (to smo ugotovili kasneje na podlagi dnevnika, ki ga je pisal nek padli Oger), da je naletel ogrski bataljon, ki ie šel proti Veselemu, pri Saliginu na Nemce, in ker so se se po naši paradi tako Nemcem kakor Ogrom prikazali partizani, zato so se od strahu imeli v temi drug drugega za partizane. »Vnet se ie boj. Napako smo opazili šele zjutraj. Ob. 8. smo odšli dalje proti Velesemu, kjer je mnogo partizanov,« je pisal pisec tega dnevnika, neki ogrski častnik. Nasprotnik je zbral pri Veselem o kr oa poldruci tisoč vojakov z mi- nomeiaiei in 45-mitimetrsko artilje-rijo. Napad se je pričel v jutru ne južni vasi, kjer soliiT.crtizanske skupine ob podpori re-erve našega oddelka, ki se je vzgnezdila na hribčke sredi vasi, dve uri odbijale tri sto Ogrov. Med tem pa so ostale naše skupine, ki so bile na nasprotnem, severnem robu Veselega, vsak trenutek pričakovale napad glavnih nasprotnikovih sil, ki so se že bližale od Šaligina sem. Opoldne je šel v strelskih vrste* proti severnemu robu Veselega oddelek Ogrov, ki-je štel kakih pet ste mož. Nasprotnik je napadal v več vrstah in je upogibal krili, da bi obkolil vas. V boj so posegle vse naše skupine razen konotopske, ki je Čakala v zasedi in se doslej še ni pokazala. Prvi udarec za nas je bilo to, da ie bil Rudnev hudo ranjen. Na južne* robu je vodil ogenj mitraljezcev, označeval jim je z raketami smer in je odhajal pri tem, da bi bolje videl nasprotnika, na najbolj odprte kraja, naravnost pod krogle. Kar se tega tiče, je bil z niim večno križ: v boj* se je vedel, kakor da je sam za vs