Izhaja vsak četrtek
uredništvo in uprava:
34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, eiefon 60824. Pošt. pred. (ca-*eRa postale) Trst 431. Poštni ceKovni račun Trst, 11/6464 R°žtnina plačana v gotovini
T E D	N	I K
NOVI LIST
Posamezna številka 300 lir
NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir
5.000 - letna 10.060 — Za inozemstvo :	letna	naročnina	lir
12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT- 1281
TRST, ČETRTEK 3. JULIJA 1980
LET. XXX.
Pomen Carterjevega obiska v Beogradu
»Neodvisnost, ozemeljska celovitost in eRotnost Jugoslavije so pomemben dejavnik ravnovesja in miru v Evropi in na sve-*J(<- S temi besedami je ameriški predsed-n,k Carter natančno in zelo jasno opredelil °dnose med Združenimi državami in Jugo-s*avijo, ko je v začetku prejšnjega tedna u-f£>dno obiskal Beograd, kjer se je osebno sejani! in imel vrsto daljših razgovorov z !*ajvišjimi jugoslovanskimi predstavniki. 'ajbrž ni naključje, da je ameriški pred-Sednik prvi tuji državni poglavar, ki je sttiatral za potrebno, da obišče jugoslovan-prestolnico po smrti predsednika Tita. . °bena skrivnost namreč ni, da je pokojni iRgoslovanski predsednik s svojim velikim Plivom in ogromnim ugledom v mednarod-111 javnosti predstavljal trdno jamstvo v °dnosih z ostalimi državami in zlasti v od-°®ih z velesilami, tako da slednje tudi v *|ajbolj kočljivih trenutkih povojne zgodo-Uie niso mogle dvomiti, kakšna načela bo .Rgoslavija odločno in vztrajno zagovarja-a v vseh mednarodnih forumih.
Načela, na katera je opozoril ameriški P^dsednik in ki jih povzema tudi skupno P°ročilo ob sklepu obiska, zgovorno doka-uJejo, kako je ameriška vlada trdno predana, da mora Jugoslavija v zunanji po-'tiki nadaljevati po poti, ki so jo bili že ped mnogimi leti začrtali predsednik Tito .. njegovi najožji sodelavci. Takšna poli-ka — tako namreč jasno izhaja iz skupne-®a Poročila — predstavlja dragocen in po-j^niben dejavnik ravnovesja in miru v Ev-°Pi in na svetu, iz česar je treba tudi u-pavičeno sklepati, da ameriška vlada od-°eno nasprotuje kakršnemukoli poskusu, a hi se ogrozile neodvisnost, ozemeljska .pOvitost in enotnost Jugoslavije. To je pav gotovo tudi jasno opozorilo in svarilo pakomur, kdor bi bil drugačnega mnenja, aj bi v tem primeru ne mogel med drugim Pjpnati niti na razumevanje in še manj na k§no ali drugačno podporo ZDA.
e) ^ političnem pogledu je ta ugotovitev en najvidnejših rezultatov uradnega o-
(dalje na 6. strani)
Druge izbire ni razen katastrofe
Ce človek prebira danes poročila svetovnih tiskovnih agencij in komentarje v zahodnem tisku, se ne more znebiti vtisa, da je zašla svetovna politika v neko čudno zagato. To velja tako za zahodni kot tudi za vzhodni svet, da o tretjem svetu, ki le sproti improvizira in ne vidi dalje od konca nosu, niti ne govorimo. Največja sila zahodnega sveta, Združene države, je trenutno pravi kup nesreče. Narobe ji gre vse, kjerkoli ima kako železo v ognju: tako v Afganistanu kot v Iranu; na Daljnem vzhodu kot na Bližnjem vzhodu, v Afriki kot v Srednji Ameriki, pa tudi v zahodni in južni Evropi. V Iranu so Združene države zdaj brez moči in njihovi diplomati, ki so za talce, so prepuščeni muslimanskim ali bolje rečeno Homeinijevim fanatikom na milost in nemilost. Po ponesrečeni helikoptrski akciji je izgubila ameriška vlada vsakršen pogum za kakšen nov tak poskus, drugih možnosti pa tudi nima več na razpolago, niti diplomatskih. Verjetno upa samo še v šaho-vo smrt, ker bi s tem bil odstranjen za Homeinija glavni povod za nadaljnje zadrževanje talcev. Kot znano, zahteva, naj Združene države izročijo Iranu šaha, nakar bo izpustil talce.
Šah se dobro zaveda, v kakšno skušnjavo zavaja to ameriško vlado, zato se rajši ne zdravi v ameriških bolnišnicah, ampak si je poiskal zavetje v prijateljskem Egiptu. Zadostovala bi ena sama odvečna tableta in odstranjen bi bil glavni vzrok razprti-
je zaradi ameriških talcev. Ko bi bil šah enkrat pod zemljo, bi bil spor v bistvu rešen. Homeini bi moral talce izpustiti.
Seveda pa se druge zagate, v katere so zašle Združene države, ne dajo in ne bodo dale tako preprosto rešiti. Ne da so problemi nerešljivi, toda take jih vidijo Američani. Ali se vdajo lahkomiselnim upom, kot npr. na Bližnjem vzhodu, kjer nas že leta skušajo prepričati, da je sporazum med Izraelci in Arabci po zaslugi njihove diplomacije takorekoč na dosegi roke, čeprav vsi vemo, da to ni res in da se stvari v resnici še komplicirajo, saj je vse več držav zapletenih v zadevo. Na Daljnem vzhodu so Združene države izločene iz dogajanja, potem ko so se umaknile iz Vietnama, in njihovo prijateljstvo s Kitajsko prinaša več koristi Kitajcem kot Američanom. V vojaškem pogledu ni vredno takorekoč nič, kajti samo predstavljajmo si, kakšna jama dna bi bila to za Združene države, če bi prišlo do spopada med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Kitajska bi bila prisiljena v defenzivo in njena obramba bi požrla ogromne mase ameriške pomoči v vseh oblikah. Tako bi morale ZDA zmanjšati pomoč vsemu ostalemu svetu, ki še drži z njimi ali je navezan na njihovo pomoč.
Vse tudi kaže, da nima ameriška diplomacija nikakega jasnega načrta, kaj hoče doseči v Evropi. Sovjeti imajo v rokah karto evropskih komunističnih gibanj in nji-
dalje na 2 strani ■
Nove podražitve, nova bremena
Ministrski svet je na seji, ki je bila v sredo, 2. t.m., odobril novi srednjeročni gospodarski načrt, ki bi moral prispevati k zajezitvi inflacije in k ohranitvi kupne moči denarja. V okviru tega načrta je vlada sprejela naslednje ukrepe:
Z današnjim dnem (3. t.m.) stane bencin 750 lir na liter, se pravi 50 lir več kot doslej.
Kruh, testenine in mleko se rahlo podražijo, ker se je za en odstotek zvišal davek na dodatno vrednost. Za celo vrsto drugih živil pa se je prav tako za en odstotek ta davek znižal. Podražila sta se kava in vino, medtem ko se je pocenilo svinjsko meso.
Za dva odstotka se zviša davek na dobavo električnega toka in plina. Davkopla-
čevalci bodo lahko odbili od obdavčljive vsote stroške za zdravljenje.
Za tekstil se davek na dodatno vrednost zniža za en odstotek, vendar se za dva odstotka zviša za zdravila.
Steklenica konjaka ali wiskyja bo stala vsaj dva tisoč lir več.
Davčna potrdila bodo morali izdajati tudi draguljarji, avtoličarji, avtomehaniki, krznarji in lastniki ženskih frizerskih salonov.
Ustanovljen je poseben sklad, v katerega bo vsak odvisni delavec prispeval 0,50 odstotka mesečnih prejemkov. Izračunali so, da se bo letno stekalo v ta sklad 800 milijard lir, v petih letih bi torej zbrali kakih 4 tisoč milijard, ki jih bodo potrošili predvsem za industrijske potrebe Juga.
RADIO TRST A
Druge izbire ni razen...
■ NEDELJA, 6. julija, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Blisk nad Pacifikom«; 11.35 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Na počitnicah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja; 15.00 Neprej naslednji; 15.30 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Rezervirano za...; 19.00 Poročila.
■ PONEDELJEK, 7. julija, ob: 7.00 Poorčila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.00 Kratka poročila; 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni obzornik; 13.00 Poročila; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Moč preteklosti«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Bratje, 'le k soncu, svobodi!; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Češkoslovaški skladatelji; 18.00 Abdus Salam: Pogovori o fiziki; 19.00 Poročila.
■ TOREK, 8. julija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.55 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Skladišče vse-Ca lepega; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Na robu Glinščice; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Češkoslovaški skladatelji; 18.40 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila.
■ SREDA, 9. julija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Čoln — šport in razvedrilo; 9.00 Otroški 'kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 12.00 »Pod Matajurjan«, posebnosti in omika Nadiških dolin; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Moč preteklosti«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.30 Orfkestri in zbori; 17.00 Kratka poročila in ‘kulturna kronika; 17.10 Češkoslovaški skladatelji;
18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 19.00 Poročila.
■ ČETRTEK, 10. julija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Turistične pogodbe; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Koder teče, ondod moči; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Češkoslovaški skladatelji; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.00 Poročila.
■ PETEK, 11. julija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 -Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 12.00 Na goriškem valu; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba raznih narodov; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »iMoč preteklosti«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Goriške podobe;
17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 češkoslovaški skladatelji; 18.00 Kulturni dogodki;
19.00 Poročila.
■ SOBOTA, 12. julija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Krata poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi;
12.00 »Bom naredu stzdice, čjer so včas’b'le«, glasnik Kanalske doline; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 »Jacobus Gallus«, radijsa igra; 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart. Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151
■	nadaljevanje s 1. strani
hovih zaveznikov, medtem ko nimajo Združene države na sovjetski strani ničesar razen morda kakšnih disidentov. Popolnoma so spregledale pomen teženja podjarmljenih narodov po osvoboditvi izpod trde sovjetske hegemonije, ki teži na daljši rok — a niti ne na tako dolg — po popolni rusifikaciji. Vse kaže, da popolnoma pasivno a-meriško stališče do asimilacije neruskih narodov ni izraz kakšne posebne in premišljene taktike, ki bi se obrestovala morda na dolgi rok, ampak enostavno popolno neznanje o nacionalni problematiki v vzhodni Evropi.
Ameriški diplomati in državniki so krat-komalo prepričani, da je vse tisto, kar se dogaja v Sovjetski zvezi, sovjetska notranja zadeva, kot je npr. črnsko vprašanje »notranja« zadeva Združenih držav, zato se v tisto ne smejo vtikati. Boje se, da bi jim to povzročilo samo še-en vzrok več za trenje s Sovjetsko zvezo, dejansko pa rku-
Piperno na svobodi
Zaradi pomanjkanja suma zbujajočih znamenj je rimski preiskovalni sodnik podpisal nalog, naj se izpustita na svobodo Franco Piperno in Lanfranco Pace, ki sta bila obtožena, da sta sodelovala pri ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Alda Mora. Tako Piperno kot Pace sta lani živela v Franciji, kjer ju je v mesecu avgustu aretirala francoska policija. Italijansko sodstvo je za oba zahtevalo izročitev, na kar so francoske sodne oblasti po krajšem postopku tudi pristale.
Piperno in Pace sta bila izročena italijanski policiji, vendar je pristojni rimski sodnik po daljši preiskavi prišel do spoznanja, da sumi, ki so leteli na njun račun, niso bili utemeljeni. Zato tudi ukrep rimskega sodišča, naj se oba izpustita na svobodo. Piperno je bil svoj čas glavni voditelj rimske skrajno leve organizacije Autonomia, Lanfranco Pace pa je bil osumljen, da je skušal posredovati med Craxijem in Rdečimi brigadisti, za časa Morove ugrabitve. Rimski sodnik pa je spoznal, da ta očitek, oziroma obtožba ne more ustrezati resnici.
Izraelsko zunanje ministrstvo je uradno zavrnilo resolucijo, ki jo je bil sprejel Varnostni svet Združenih narodov in iz katere izhaja, da Varnostni svet zanika Izraelu pravico, da bi smel spremeniti pravni položaj Jeruzalema in to mesto proglasiti za izraelsko prestolnico. Izraelska vlada — poudarja sporočilo — zavrača resolucijo Varnostnega sveta glede Jeruzalema in načela, na katera se ta resolucija sklicuje. Izraelska vlada naglasa, da je resolucija rezultat sovražnega stališča do Izraela in da kaže popolno nepoznavanje dejanskosti na Bližnjem vzhodu ter da hkrati ne pri-
šajo vzroke za trenje kar najbolj zmanjša-ti in jih po možnosti odstraniti. Vprašanje je, če se bodo podjarmljeni narodi v Sovjetski zvezi sploh lahko kdaj zanašali na kakšno ameriško pomoč ali celo samo na razumevanje svojega položaja. Mislimo, da ne in da si bodo morali pomagati brez ZDA' Američanom še na misel ne pride, da bi skušali izkoristiti v svoj prid osvobodili gibanja teh narodov, kakor izkoriščajo Sovjeti osvobodilna in protikolonialistična g1' banja v Afriki in Srednji Ameriki. To je velikanski minus in pravzaprav glavna hib3 ameriške politike nasproti Sovjetski zvezi-
Kar pa zadeva sovjetsko politiko, se je prav tako znašla v zagati, ker ni računaj3 na take ovire v Afganistanu, na kakršne ]e dejansko naletela, in zdaj se boji, da ne b' muslimanska ideologija kot reakcija udarila nazaj na njene lastne muslimane. Zat° ne more napraviti z Afganistanci »krate*5 proces«, kot se pravi. Afganistanci tudi m-so Čehi. Vedo, da se je za svobodo in ne' odvisnost vredno bojevati in da se s sami# mahanjem z zastavami in s transparenti ni; kamor ne pride. Rtisi se boje vojne v južn| Aziji, zlasti pa vojne s Kitajsko, v kateri lahko vse izgubijo, ne morejo pa ničesar pridobiti, niti teritorialno, kajti kaj bi z množicami Kitajcev, ki bi spravili Ruse ^ njihovi lastni državi v manjšino? Vsakršna dolgotrajna vojna v Aziji bi tudi povečal3 separatistična teženja sovjetskih narodov in satelitov v Evropi.
Tako Sovjetska zveza kot Združene države so se tako znašle v zagati, iz katere se lahko rešijo le z realizmom, ki bi W pripravil do tega, da bi začele dejansko reševati mednarodne probleme v skladu s pravičnostjo in teženjem narodov po neod' visnosti in svobodi, ali pa se bosta obe veliki sili vedno bolj zapletali v svoja zuna; nja in notranja protislovja in bo vedno bolj naraščala nevarnost, da bi se tako tudi brez prave volje znašli v vojni. Ce državni^1 stvari ne obvladajo več, kar v bistvu pome; ni, da jih ne znajo več obvladati, začno teC> te po svoje in posledica je skoro vedno ka' tastrofa.
Vse pa ni odvisno samo od državnik0^ in diplomatov. Veliko je odvisno tudi oo narodov, zlasti od ameriškega in ruskeg3, če bosta znala zagotoviti svojima država' ma v prihodnje bolj sposobno vodstvo. gotovo ni lahko, vsaj ne v Sovjetski zveZj> a bi moralo biti mogoče, ker druge izbire m-
znava izraelskih pravic. Izraelska vlad3 poudarja, da bo Jeruzalem tudi v prihod nosti glavno mesto izraelske države, ve?1 dar bo izraelska vlada še dalje jamči* vsem vernikom svoboden dostop do sveti krajev.
Izraelski ministrski predsednik Beg111’ ki so ga odpeljali v bolnišnico zaradi n<pve ga srčnega napada, se bo moral zdraviti tr ali štiri tedne. Vladne posle bo v n]eg0^ odsotnosti vodil podpredsednik Yadin, ki b skrbel tudi za obrambno ministrstvo, katc^ rega odgovornost je po odstopu ministr Weizmana bil prevzel predsednik Beg111'
SPOR ZARADI JERUZALEMA
ZMEDA IN NASIIII V IRANU
V	Iranu vestno izpolnjujejo Homeinijev ukaz, da je treba nemudoma odstraniti vse znake in ljudi, ki spominjajo na šahov re-2!m 'n ki so se ohranili skoraj 18 mesecev Po begu Reza Pahlavija. V teh dneh so od-Pustili iz službe preko 2.000 ljudi. Na pošteni ministrstvu so posebne komisije odslo-340 uradnikov, ki so jih obtožili proti-'s*amstva in protirevolucionarnosti. Ista Usoda je doletela 400 funkcionarjev ministrstva za energetiko in 110 uradnikov ministrstva za prevoze. Nadaljuje se tudi čistil1 na vseučilišču, predvsem v Teheranu, njor so doslej odslovili 558 profesorjev in
Odkritje spominskega znamenja Borisu Kalinu
V	soboto, 28. junija, so v Solkanu na r°jstni hiši (Šolska ulica 10) odkrili spomin-ko obeležje solkanskemu rojaku, akademskemu kiparju Borisu Kalinu (1900-1975). ^ovesnost je v imenu pripravljalnega od-nora pričel ravnatelj Goriškega muzeja . ranko Marušič, ki je pozdravil prisotne 'n spomnil na dejstvo, da so v preteklosti Akrili že več spominskih plošč znamenitim Jnlkanskim rojakom, tem se sedaj pridružuje tudi Boris Kalin. Besedo je predal a-kademiku Bratku Kreftu, ki je v klenih be-sydah orisal Kalinov umetniški lik. Govor-je spomnil zlasti na tri zvrsti umetnikovega ustvarjanja : številne upodobitve Zenskega telesa, ki izhajajo iz antičnega lednega ideala, spomenike narodnoosvobo-Unega boja in upodobitve Titovega lika, 1 so izredno razširjene po vsej državi.
Kulturni spored ob odkritju spominskemu obeležja je obsegal recitacije šolskih o-i°k in petje domačega mešanega pevskega U°ra »Marij Kogoj« pod vodstvom Ivana jugnozzija. Spominsko znamenje je izdelal kademski kipar Negovan Nemec iz Bilj, ki Je bil v času študija Kalinov učenec, odkril fr §a je predsednik solkanske krajevne kupnosti Anton Vodopivec.
. Konec prejšnjega meseca je bila posveta v duhovnike večina letošnjih slovenja 'h novomašnikov, ki jih je tokrat 39. O-y.edi posvečenja so bili v nedeljo, 22. ju-plu v Žalcu, na praznik apostolov Petra in avla pa v ljubljanski stolnici, na Rakov-v «u, v mariborski stolnici, na Sveti gori in .^fadu v Prekmurju, dan prej pa v kapi-jjski cerkvi v Novem mestu. En novomaš-jA Valentin Batič, je bil posvečen 1. ju-v Torontu in je novo mašo daroval 29. Uija v Ajdovščini, svojem rojstnem kraju. ^. Koprska škofija ima letos pet novomaš-£ °v. Ti so: Venčeslav Filipič z Ravnice, ^•hil Kramar iz Breginja, Andrej Sedej iz gerkna, Žarko Škerlj iz Tomaja in Albert rancar iz Zapuž (Sturje). Vsi so bili poceni v nedeljo, 29. junija, na Sveti Gori
uradnikov in prepovedali vse levičarske organizacije. Pred dnevi je Homeini izjavil, da univerza ne sme biti stroj, kateremu zaupamo mohamedance, oblikuje pa jih v komuniste.
Proti množičnim epuracijam se je izjavil predsednik Bani Sadr v intervjuju za pariški Le Monde. Povedal je, da izgoni u-stvarjajo negotovost in nezadovoljstvo ter škodujejo gospodarskemu razvoju. Bani Sadr je časnikarjem tudi izjavil, da je bil ameriški poskus rešitve talcev 25. aprila le del načrta, ki naj bi zrušil islamsko republiko. V zapuščenih helikopterjih so namreč našli listine, ki so dokazovale, da nameravajo umoriti tako Homeinija kot Bani Sadra. Povedal je tudi, da so v zadnjih 4 mesecih preprečili 6 prevratniških poskusov v oboroženih silah. Glede ameriških talcev je znova poudaril, da se zavzema za njihovo osvoboditev. To tudi zato, ker Združene države zaradi te zadeve potiskajo Iran v mednarodno osamljenost in nadaljujejo z napori, da bi zrušili novo oblast. Glede notranje politike je priznal, da je doživel dva poraza. Ni uspel v zajezitvi naraščanja cen in v ureditvi sodnega sistema, ki bi zaslužil tak naziv.
Medtem iz države poročajo o mnogih spopadih na meji z Irakom, kjer je prišlo do topovskega obstreljevanja. Več ljudi je tudi padlo zaradi spopadov med vojsko in kurdskimi gverilci.
ŠAHOVO ZDRAVJE
Predsedstvo egiptovske republike je objavilo zdravstveno poročilo o stanju bivšega perzijskega šaha Pahlevija. V njem je rečeno, da je bil operiran zaradi gnojne tvorbe v trebušni votlini, ki je nastala zaradi okužbe na trebušni slinavki. V poročilu, ki ne pojasnjuje, kakšno je zdravstveno stanje bivšega šaha, je prvič omenjeno obolenje trebušne slinavke. Doslej je bilo znano, da so marca šahu odstranili vranico, ki se je zelo povečala zaradi raka na lin-fatičnem tkivu. Med operacijo so takrat u-gotovili, da je rak dosegel tudi jetra.
med obredom, ki ga je vodil koprski škof msgr. Janez Jenko. Za to priložnost so prišli na to božjo pot številni duhovniki, sorodniki novomašnikov in verniki, ki so povsem napolnili cerkev. Slovesnost posvečenja je poživljalo mogočno ljudsko petje, združene pevske zbore pa je na koru vodil Avgust Ipavec. Ljudje so prišli z različnih koncev Primorske, med njimi tudi številni Goričani in Tržačani.
Slovenija ima torej še vedno lepo število duhovniških poklicev, ki bi ga bili veseli v marsikateri večji evropski deželi, vendar je tudi tu že opaziti rahle znake upadanja v primerjavi s prejšnjimi leti. V letošnjem letu tudi med koroškimi Slovenci ni nobenega novomašnika, kot je razvidno iz podatkov v verskem listu Družina.
Papež v Braziliji
Papež Janez Pavel II. je na dušnopastir-skem obisku v Braziliji, kamor je dospel v ponedeljek. Po prvem postanku v Braziliji, modernem glavnem mestu sredi pragozda, je dospel v Belo Horizonte, ki je eno izmed najpomembnejših industrijskih središč. Sprejelo ga je na tisoče vernikov, pod milim nebom pa je daroval sveto mašo, posvečeno predvsem mladini in študentom. Pri tem je treba omeniti, da je na 120 milijonov prebivalcev ogromne južnoameriške države kakih 70 odst. pod 20-im letom. To seveda ustvarja ogromne probleme. Mladim je papež priporočil, naj se ne borijo za boljšo družbo s pomočjo ideologij, ki spodbujajo k sovraštvu in nasilju. Premagujejo naj tudi potrošništvo in dobičkarstvo ter napačno gledanje na spolnost. Janez Pavel II. bo nato poletel v Rio de Ja-neiro.
Pisma uredništvu:
V SVETI JEZI
Kar naprej opažam, da je naš pošteni NIC izginil iz pismenega in tudi boljšega jezika in da se je na njegovem mestu razbohotil praznoglavi NIČESAR. Rečemo sicer po domače: nič ne vidim, nič ne slišim, nič ne vem — toda to je zaostalo! Zdaj se reče: Ničesar ne vidim, ničesar ne slišim, ničesar ne vem! To je fino. Smo rekli: Nič je dober za oči — zdaj pa velja: Ničesar ni dobro za oči. Kajti predmet v nikalnem stavku mora biti v rodilniku. Toda NIC ni ne trdilen ne nikalen in se zato na rodilnik požvižga. Ko bi kdo, ki je kupil Slovar slovenskega knjižnega jezika, tudi noter pogledal, bi se začudil, ko bi opazil, da je tam NIC v celoti ohranil svoj pomen in upoštevanje, da pa je nasprotno NIČESAR ostal v zelo ponižni vlogi. A kljub temu se je ta plevelasti
Poravnajte
NIČESAR tako razpasel, da je ubogi NIC, ki ga že itak ni bilo skoro več nič, izumrl. Tako pa skoro nič (oprostite, ničesar) ne zastopimo, kar nam kdo tvezi.
—O—
In ko sem si dal že zgoraj duška, naj ob tej priliki povem še to: Na tržaškem radiu, pa tudi v naši televiziji večkrat poslušam naše dične intelektualce. In tu se mi skoro obrača želodec, kako ti kramljavci govorijo in še huje, če se pogovarjajo. Niso zmožni niti najbolj preprostega stavka povedati prosto in tekoče, temveč se stalno zapletajo v meketajoče eee, ki jih rabijo namesto ločil,
v zadregi ali kadar ne najdejo pravega izraza. Začnejo vedno z ee... Vidimo eee, da so naše razmere eee, kako bi rekel eee precej slabe in zato bi bilo na mestu, da bi eee... pristopili in tako naprej. Vsak preprost človek je zmožen svoje misli lepo in gladko ter v lepem jeziku povedati. Zato se vprašam, kaj so se ti naši razsvetljenci naučili na univerzi, ko pa še govoriti ne znajo. In zdaj bi povedal še imena tistih, ki jih imam najbolj v želodcu. Sicer pa to ni potrebno, saj jih itak vsi poznamo. Vodstvo radijske postaje bi jih moralo vsekakor prej preskusiti, če imajo najosnovnejše zmožnosti govora.
R.P.
Letošnji slovenski novomašniki
Seja Sveta slovenskih organizacij
Glavni odbor Sveta slovenskih organizacij je pred dnevi razpravljal o vrsti problemov, ki se pobliže tičejo stvarnosti slovenske manjšine v Italiji. Glavna pozornost je bila posvečena izidom nedavnih u-pravnih volitev in vprašanju zaščitnega zakona. Volilne izide je vodstvo Sveta slovenskih organizacij ocenilo predvsem z vidika narodnostne koristi in ugotovilo za-skrbljiv upad prisotnosti slovenskih izvoljenih predstavnikov v krajevnih upravah naše dežele, predvsem v goriškem občinskem svetu ter v pokrajinskem svetu na Trža-
V	ponedeljek, 7. julija, ob 20. uri bosta na sedežu SSk v Ul. Machiavelli 22 občinski svetovalec Lokar in arhitekt Ko-korovec razložila varianto štev. 25 regulacijskega načrta tržaške občine.
Srečanje je namenjeno izvoljenim v krajevne konzulte, predstavnikom krajevnih sekcij in vsem rojakom, ki jih ta problem zanima.
škem. Pojav toliko bolj pade v oči spričo dejstva, da so slovenski volilci v glavnem volili za iste stranke kot doslej. To potrjuje sum, da so bili slovenski kandidati na listah vsedržavnih strank potisnjeni v ozadje ter je tako bila bistveno zmanjšana politična teža in prizadeta moč slovenske narodnostne skupnosti tako v javnosti kot v samih strankah.
Pravilnost tega sklepanja je povsem jasna ob istočasni potrditvi pravilnosti slovenskega samostojnega nastopanja, kar se je poznalo tako iz volilnih izidov, kot tudi iz števila izvoljenih. Pojav upadanja slovenskega zastopstva v krajevnih ustanovah — poudarja dalje poročilo Sveta slovenskih organizacij — je toliko bolj zaskrbljiv ob bližnji zapadlosti roka, ki je bil napovedan v zvezi z zaščitnim zakonom za slovensko manjšino v Italiji. 30. junija bi morala namreč končati z delom posebna skupina strokovnjakov, ki bi morala izročiti vladi v Ri-
V	nedeljo, 28. junija, je bila v Biljah v spodnji Vipavski dolini lepa pevska prireditev, ki so se je udeležili predvsem domači zbori. V vasi sami in tudi v okoliških krajih namreč poje veliko pevskih zborov, od katerih so nekateri prav na dobri ravni. Tako smo imeli priliko poslušati moški pevski zbor iz Mirna, mešani pevski zbor Svoboda iz Renč, ženski in mešani zbor iz bližnje Bukovice ter pevske zbore nekaterih podjetij, moški pevski zbor iz Bilj in tudi mladinski mešani zbor iz Bilj, ki je nastal šele pred nekaj meseci in se trenutno bori še z začetniki težavami, a kaže, da se bo v kratkem povzdignil na čisto dobro raven. Naj ob tej priliki podčrtamo, kolikšne važnosti je, za bodočnost naših pevskih zborov, pevski naraščaj. Mladinski in otroški zbori so bistvenega pomena, če hočemo, da se bo tradicija zborovskega petja nadaljevala in
mu dokument o pravni zaščiti Slovencev v Italiji. Govorice o delu te komisije in o vsebini dokumenta pa niso pomirjujoče, saj se zdi, da ne prinaša nobenega bistvenega izboljšanja položaja naše manjšine, predvsem pa ne osvaja že davno postavljene zahteve o enotni in enaki zaščiti za Slovence v vseh treh pokrajinah dežele. Slovenci iz videmske pokrajine naj bi torej bili spet potisnjeni v tretjo kategorijo. Vsekakor — ugotavlja dalje poročilo — pričakujemo glede celovite zaščite nadaljnjo zamudo, še bolj pa prihaja do izraza upravičena bojazen, da predvideni zaščitni zakon ne bo pomenil nobenega bistvenega koraka naprej. To seveda postavlja tudi slovenske politične zastopnike pred določeno odgovornost. Nikakor namreč ni sprejemljivo pristajanje na kakršnokoli obliko ugotavljanja številčnega stanja pripadnikov manjši-
Ušteli smo se — in to odkrito priznamo, saj s polnim zadovoljstvom ugotavljamo, da je bila oznaka novoizvoljenega odbora Zveze slovenskih športnih društev v Italiji za poletno vlado, ki bo upravljala zgolj tekoče zadeve in ne bo posegla v bistvene probleme našega zamejskega športa, zgrešena. Odbor, bolje rečeno predsedstvo, se je takoj po razdelitvi funkcij spoprijel z najdelikatnejšim problemom vključevanja italijanskih igralcev v naše klube, ki vsekakor ne bo prinesel odbornikom simpatij društev, ki se ukvarjajo z nogometom. Toda priznanja — vsaj za dobro voljo do raz-čiščenja problema, ki se ga druge narodnostno, kulturno in socialno bolj angažirane organizacije niso hotele nikdar dotakniti — bi morala priti od vsepovsod, od vseh, ki jim je mar, da se naši mladi športniki ne vzgajajo le telesno, pač pa tudi in predvsem v narodno zavednem okolju.
Do prelomnice je prišlo, ko je novi odbor pregledal točke sporazuma med društvi, ki se ukvarjajo z nogometom, za u-stanovitev mladinskih centrov na vzhod-
kvalitetno rasla, kar je gotovo cilj vsakega pevskega zbora.
Naj povemo, da se je Praznika petja v Biljah, kot gost udeležil tudi Dekliški pevski zbor »Devin«, ki je ob tej priliki zapel, kot vsi ostali zbori, tri pesmi. Nedeljski nastop je bil za devinska dekleta šestdeseti nastop od ustanovitve tega zbora do danes. Deseti pa v letošnjem letu. Pred koncem letošnjega sončnega leta pa imajo devinska dekleta v načrtu še nekaj važnih pobud. Tako, recimo, samostojen koncert in snemanje na tržaškem radiu.
Prav je, da ob tej priliki pohvalimo vaščane Bilj in okoliških vasi, kot tudi Andreja Budina, ki je eden izmed glavnih sotrud-nikov pri tej lepi pobudi, da so tako skrbno in lepo organizirali nedeljski praznik, ki je, lahko rečemo, postal že navada za ta kraj.
M. T.
ne, niti na račun morebitnih manjših koncesij. To je samoumevno, če ne drugega tudi že spričo omenjenega neuspeha slovenskih kandidatov na listah nekaterih vsedržavnih strank in posledično zmanjšane slovenske prisotnosti v predstavniških telesih krajevnih ustanov. O tej nevarnosti bi morala biti alarmirana vsa naša javnost, v prvi vrsti pa politični forumi.
Glavni odbor Sveta slovenskih organizf cij je nato razpravljal o šolski problematiki tako glede vpisovanja v šole kot glede šolskih prireditev in poimenovanj, kjer pr1' haja do izraza nezdravo utiranje politike v šolsko okolje.
Vodstvo Sveta slovenskih organizacij je končno odobrilo tudi načrt gostovanja PeY' skega zbora ameriških Slovencev, ki bo prl' hodnje leto prišel na obisk v zamejstvo-Gre za 70-članski mešani pevski zbor »K°' rotan« iz Clevelanda, ki se bo julija 19^1 pod vodstvom dirigenta Gorenška udeleži* dveh večjih prireditev na Goriškem in Tr-
nem in zahodnem predelu Krasa. Spora-zum je stari odbor ZSŠDI odobril, novi Pa ni povsem soglašal, predvsem kar zadeva člena 15 in 16. Točka 15 pravi, da je pog°' vorni jezik v centrih in na treningih slovenski, točka 16 pa, da bodo za neslovenske mladince organizirali tečaje slovenščine. To pa pomeni, da bodo tudi pri naj mlajših v kategoriji cicibanov lahko že nastopaj0 otroci, ki so dopolnili osmo leto starosti v slovenskih klubih nastopali tudi italijaij' ski otroci, za katere bi naknadno organiz1' I rali tečaje slovenščine. Novi odbor je točki postavil na glavo in določil, da morajo vs} člani centrov obvladati slovenščino, ostal1 pa se morajo najprej vpisati na tečaj sl°' venščine in so šele nato lahko sprejeti v centre. Tako uporabljeni denar se bo got°' vo obrestoval in to ne samo na nogometnem področju.
Razumljivi so pomisleki nekaterih, da kaj takega že na začetku letošnje sezone ne bo moč uresničiti, saj zapade rok za vplS mladinskih enajsteric v razna prvenstva ze 19. julija. Trenerji pa morajo do tedaj Ye' deti — in to je povsem jasno — s kolikih številom bodo lahko razpolagali. Toda t1' sti, ki danes ne vedo, kako sestaviti ekip0 brez italijanskih igralcev, plačujejo zdaj napako, ki so jo zagrešili pred leti, ko s° brez vsakršnega pogoja sprejeli te otroke v svoje vrste.
Jasna beseda je zaenkrat le delo pi'e sedstva, že na petkovi seji celotnega odb° ra pa bi morala priti tudi potrditev. Dobr° delo torej, v upanju, da bodo polagoma vs spoznali pravilnost takih smernic in da sf oranje ledine ne bo končalo z rednim nim zborom 8. decembra, pač pa nadaljev° lo tudi potem.
—O—■
Novi predsednik komisije EGS
Luksemburškega državnika Gast ofla Thorna bodo po vsej verjetnosti uradno 1 menovali za predsednika izvršne koniislJ Evropske gospodarske skupnosti prihodnji ga 22. julija, ko se sestanejo zunanji IPi-nistri deveterice. Thorn ima 51 let. DoS^ je zasedal že vrsto zelo odgovornih sl^z
PRAZNIK PETJA V BILJAH
žaškem.
Mladinski nogometni centri
j
Izvolitev župana v Doberdobu
in Sovodnjah
V	sredo, 25. junija, se je na prvi seji po . °litvah sestal občinski svet iz Doberdoba *n 'zvolil župana ter občinski odbor. Za no-®8a župana je bil izvoljen (z glasovi Liste finske enotnosti) dr. Mario Lavrenčič, obor pa bodo sestavljali Jožef Ferfolja in arel Cernic, namestnika pa sta Dario Le-®lsa in Bruno Šuligoj. Novoizvoljeni župan e je v svojem govoru spomnil svojega Predhodnika in mu izrekel globoko prizna-za njegovo dolgoletno delovanje v prid
doberdobske občine: zatem je dr. Lavrenčič' orisal program občinske uprave za nadaljnje petletno obdobje. Za Slovensko skupnost je spregovoril nosilec liste dr. Maks Gergolet, ki je izrazil vso pripravljenost SSk pomagati občinski upravi pri reševanju problemov, s katerimi se bo spoprijemala doberdobska občina.
Naslednjega dne je bila prva seja občinskega sveta tudi v Sovodnjah, kjer so
10.	FESTIVAL ZABAVNE GLASBE
V	ŠTEVERJANU
7 soboto, 5. julija, bo ob 21. uri v Ste-Grjanu začetek festivala narodno zabavne s asbe, ki se letos organizira že desetič. Za 0 jubilejno izdajo se je priglasilo 22 sku-največ iz Slovenije, potem pa še iz za-, ejstva in tudi iz Švedske; med temi bo °tttisija izbrala 13 ansamblov, ki bodo na-°Pili v zaključnem tekmovanju v nedeljo P°Poldne ob 17. uri. Organizatorja, ansam-Lojzeta Bledeta in prosvetno društvo Sedej, sta razpisala pet denarnih na-jpd, podeljeni bodo tudi pokali in plakete, akor že več let bo tudi letos napovedoval arjan Šneberger s Ptuja. Nagrade bodo ^delili komisiji in občinstvo; glavno komi-'J° sestavljajo Lojze Hlede, dr. Andrej ratuž, dr. Igo Radovič, Tulio Možina, To-Tozon, Janez Beličič, Marjan Stare in ^edstavnik revije Stop, komisijo za oce-, Juvanje besedil pa Emil Valentinčič, To-Vetrih in Ivo Bolčina.
Olimpijka iz
Jugoslovanska olimpijska odprava za OI v Moskvi je v glavnem že znana in določena. V njej je 159 športnikov in športnic, ki bodo Jugoslavijo predstavljali v sedemnajstih panogah. Deset športnikov pa lahko še upa, da bodo naknadno uvrščeni med alimpijske potnike.
Medtem ko je v zimskih športih delež Slovencev prevladujoč, je slovensko zastopstvo v reprezentanci za letne OI dokaj skromno, saj šteje le enajst imen. V dveh disciplinah pa imajo odločilno besedo vendarle Slovenci. Tako bosta jugoslovansko plavanje predstavljala le brata Petrič iz Kranja, v štiričlanski kolesarski ekipi pa so kar trije slovenski kolesarji: Bojan Ropret (po dveh letih je Jugoslaviji spet priboril posamično zmago na dirki »Po Jugoslaviji«), Bojan Udovič in Vinko Polončič. Med olimpijci so še rokometaš Peter Mahne, strelec Franc Peternel, judoist Franc Očko in atletska trojica: Rok Kopitar, Lidija Benedetič in Breda Pergar.
Nekaj več o Lidiji Benedetič, članici novogo-
za župana izvolili Vida Primožiča, ki je prejel enajst glasov liste Občinske enotnosti; za podžupana je bil izvoljen Vlado Klem-še z 12 glasovi, za odbornika dr. Joško Prinčič (11 glasov), za namestnika pa sta izvoljena Dominik Juren (14 glasov) in Marjan Devetak (11 glasov). Novi župan je izrekel vso pohvalo prejšnjemu županu Jožefu Ce-ščutu, ki je bil na tem mestu skoraj trideset let, prav tako se je spomnil tudi vseh njegovih sodelavcev. V imenu Slovenske skupnosti je povzel besedo načelnik svetovalske skupine Remo Devetak in dejal, da bo SSk tudi s stališča opozicije sodelovala z občinsko upravo.
goriških Brd
riškega atletskega kluba in trenutno eni najboljših jugoslovanskih atletinj. Lidija je doma iz Cerovega v Goriških Brdih in je zaposlena v obratu mirenskega Cicibana v Gornjem Cerovem. Dvakrat zaporedno je bila izbrana za najboljšo primorsko športnico. Atletsko pot ji je omogočil AK Gorica, njena disciplina pa je skok v višino. Imenovanje v olimpijsko ekipo je vsekakor lepo priznanje zanjo osebno in za njen klub.
»Moja vas«
V	Špetru Slovenov se je v nedeljo končala pomembna kulturna in vzgojna pobuda, sedmi natečaj »Moja vas« za katerega skrbi študijski center Nediža. Kot je znano, že sedem let osnovnošolski in srednješolski otroci iz videmske pokrajine sodelujejo z risbami in pismenimi izdelki v slovenskem narečju, katerih izbor potem natisnejo v posebnem zvezku z naslovom »Vartac«.
Zaključna prireditev tega natečaja se je v Spetru začela v soboto, ko so v beneškem središču odprli dve razstavi. Gre za razstavo domače umetniške obrti in za slike Gio-vannija Karliča. Popoldne je bil v telovadnici srednje šole kulturni spored, ki so ga oblikovali godba iz Ricmanj, italijanska folklorna skupina, štirje beneški zbori ter drugi ansambli in skupine. Cela stena je bila prekrita z risbami sodelujočih slovenskih otrok. Med prireditvijo so poleg predstavnikov študijskega centra Nediža prinesli tudi pozdrav občinske uprave. Pred zelo številnim občinstvom, sredi katerega je bila tudi močna skupina rojakov iz Ukev v Kanalski dolini, so razdelili diplome vsem sodelujočim otrokom, ki jih je bilo letos o-koli 300, in to iz vseh slovenskih predelov videmske pokrajine. Tako iz Nadiških dolin, Tera, Rezije in Kanalske doline.
PLAČILNA BILANCA
Italijanska plačilna bilanca še dalje izkazuje dokaj šen deficit. Maja je pasiva znašala 1.513 milijard, v prvih petih mesecih tega leta pa kar 6.803 milijarde, medtem ko je bila v istem razdobju lani dokaj nižja, saj je dosegla le 1.350 milijard. Na povečanje deficita vplivajo predvsem novi poviški cene petroleja, obenem pa prekomerno narašča uvoz, medtem ko je povišek izvoza manjši. Uvoz se je v prvih petih letošnjih mesecih povečal kar za dobrih 40 odstotkov, izvoz pa le za nekaj nad 18 odstotkov.
Končni izidi na šoli »I. Trinko« in »I. Cankar« v Gorici
j. seznamu dijakov, ki so z uspehom zaključili^6 srednje šole, objavljamo danes končne *«a nižji srednji šoli »Ivan Trinko« in na tr-skeni zavodu »Ivan Cankar«. Na nižji šoli so
S1 n
Prepuščeni dijaki z uspehom opravili malo re(j^ro’ na trgovski šoli pa je izpit čez tretji raz-°Pravilo 15 dijakov, dva sta bila zavrnjena.
^žja srednja šola:
3
^	• a	razred: Nadja Battisti, Nada	Devetak, Ta-
.	Ferletič,	Lorena Gulin, Vlasta	Jarc, Nadja
■j, r(?nčič, I-Ielena Šuligoj, Aleksandra Visintin, Bastiani, Ladi Devetak, Boris Gergolet, tyrko Gergolet, Mavricij Juren, Robert Juren, §^ter Kavčič, Stefan Nanut, Davorin Zanier, čislava Budal Batistič (privatistka). i 3' b razred: Marija Bertolini, Solanbe Degen-
5 t’ Vida Doktorič, Myriam Klanjšček, Alek-°ija	T<1	^0r°'	Erika Mažgon (odlično), Marija Gra-
fon	Nadja Šuligoj, Danije	Braini, Juli-
ta^defc, Robert Juretič, Martin Komjanc, Be-Sjjji Kosič, Herman Kosič, Valter Marcosig, 071 Spazzapan, Marko Temon, Andrej Terpin, ei Terpin, Pavel Peter Terpin, Fabij Ussai. ]Q,.' c razred: Lorenca Burgnich, Danijela Fer-k*: Majda Gergolet, Vivijana Jarc, Noemi La-‘j’ Cinzia Olivo, Nadja Rebec (odlično), Suza-%UiČ' Patriciia Stekar, Alenka Vrtovec, Darij £ovič, David Faganel, Aleš Fajt, Samuel Hle-
de, Aleksander Kosič, Andrej Massi, Dimitrij Waltriscli.
3. d razred: Klavdija Cingerli, Marina Jerman, Gemma Kovic, Nadja Kovic, Oriana Mavrin, Franka Padovan, Marija Lucija Pahor, Loredana Peieani, Barbara Sošol, Vesna Tomšič, Milena Vogrič, Aleš Cej, Franko Cernic, Boris Cijan, Robert Vevetak, Boris Frandolič, Marko Komel, I-gor Laco, Klavdij Pelesson, Edi Peteani, Aleksander Poretti, Andrej Vogrič.
3. e razred: Suzana Antoni, Helena, Berra, Laura Doliach, Katerina Ferletig, Majda Gergolet, Lucija Juretič, Sara Komjanc, Matej Durcik, Silvan Grendene, Franko Jarc. Benjamin Komjanc, Vasil Korošec, Robert Lakovič, Edi Lutman, Danilo Marušič, Ivan Marušič, Boris Nanut, Robert Terpin.
■	Nekoliko slabši je bil uspeh v tretjem razredu trgovskega zavoda Ivan Cankar, kjer je izpit opravilo 15 dijakov in dijakinj, dva pa so zavrnili.
Trgovski zavod:
Izdelali so: Valter Berlot, Mariza Bernardis, Aleksander Cej, Eleonora Cijak, Silvester Grav-ner, Igor Juren Aleksandra Kosič (srednja osena osem), Miriam Kovic, Darij Livrenčič, Vera Lukman, Moreno Marson, Vivijana Morandin, Lučana Predan, Marjan Sošol, Silvana Žnidarič (privatistka).
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Ob odhodu	žlahtne
(Zapis o Linu Legiši)
Ko je 1938. leta začela izhajati Kocbekova revija »Dejanje« in so se ob nji zbrali elitni duhovi krščanske levice, se je med temi sodelavci večkrat pojavljalo ime Lina Legiše, ki je kot primorski človek vnašal nekaj našega obmorskega ozračja v osrednji slovenski svet. Zakaj nastopal je že takrat kot kritik in ocenjevalec, a še bolj so bili vidni njegovi zapisi, kakršen je bil na primer tisti z naslovom »Ob poti«, kjer se v vonj domače mavhinjske narave mešajo zvoki verige, ki binglja z okovov njegovih in očetovih uklenjenih rok. Te Legiševe prebliske spominov o dogajanju v letih po koncu prve svetovne vojske je »Dejanje« objavilo maja 1940. leta, to se pravi v času, ko se je nemška vojaška povodenj razlila čez francosko ozemlje. Septembra mesca istega leta i-ma v »Dejanju« prav Legiša zapis o preplahu pariških ljudi na Montmartru in ob Seini pred bližajočo se katastrofo. A nadvse značilno je, da je istega leta in v isti reviji februarja mesca Legiša priobčil kratek esej z naslovom »Kras v slovenskem slovstvu«, kjer govori o Magajni, o Kosmaču in Bevku. Videti je torej, kakor da bi se ob pretnji novega svetovnega spopada mehka pisateljeva duša živo vznemirila in 'kljub grozi, ki je dihala iz zasede, zaslutila, da se nam obljublja možnost odrešenja.
Meni, ki sem takrat komaj tipal za skrivnostno lepoto slovenske besede, je bilo takrat Legiševo sporočilo nenapovedana spodbuda, čeprav nisem mogel iz njega črpati, kakor bi bil hotel, ker so me obdajali saharski pesek in zvoki guturalne beduinske govorice. Tako je vplival name na daljavo. Nisva se namreč poznala, a skupaj sva bila na strani tistih, ki jih je od konca prve svetovne vojske vodila misel na upor.
A prav zato sva se pobratila tam, kjer so se v vojnih dneh znašle nepregledne množice Evropejcev, ki so se potegovali za svobodo, oboroženi samo z močjo duha. In naravno je bilo, da sva se takrat, ko sta pred dachausko barako najini imeni stopili s platnic »Dejanja«, kljub poginu, ki je lebdel v ozračju, prenesla na primorska tla, se sprehodila po kra-ški gmajni in prisluhnila žužnjanju morske vode med prodnimi kamni.
Lino se v nekem svojem zapisu spominja tega bežnega srečanja, bežnega zato, ker je mene kmalu zaneslo drugam. No, a usojeno je bilo, da sva se oba rešila večnih peči in se po vrnitvi vsak po svoje ravnala po neizrečeni zaobljubi, ki naju je združila
v	atmosferi sistematičnega pokončevanja: nekako družno sva se predala poveličevanju domače zemlje.
Seveda, Lino Legiša je kot znanstvenik opravil nemajhno število izredno pomembnih del; Zgodovina slovenskega slovstva, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Pravopis, monografija o »Pisanicah« itd. itd. A o vseh teh njegovih izjemnih znanstvenih zaslugah naj spregovori kak sistematik. Meni je predvsem drago, da tokrat poudarim, kako je Lino Legiša po koncu vojske, ko sva z Rebulo v tedanjih »Razgledih« polagala temelje tržaškemu delu slovenskega slovstva, kritično obravnaval skorajda vsako številko revije. Kritično, to je skrbno in natanko, kot mu je bilo po naravi dano, ker je bil Lino zahteven ocenjevalec, ki se je kdaj zavoljo ene same disharmonije znal razpisati brez štednje. A ker je šlo za naše obmorske reči, je bilo v njegovem pretresu zmeraj tudi čutiti tisto posebno zavzetost, ki ti je vsakikrat znova jamčila, da imaš v njem poleg kritika tudi kritje.
Kako vneto je na primer že pred dvema desetletjema zagovarjal tiste tukajšnje besede in naglase, zavoljo katerih smo pri standardnih zagovornikih o-srednjeslovenskih vzorcev veljali za razglašeno ljudstvo, ki potrebuje marljivih dreserjev, da bi ga ugnali. Lino Legiša se je namreč že pred časom zavzemal za tisto jezikovno širino, ki jo danes kot edino sprejemljivo odkriva sodobna avantgardna lingvistika. Zato je v veliki meri njegova zasluga, da naš tukajšnji izobraženec zdaj brez kompleksov javno govori v vsem slovenskem kulturnem prostoru. A prav tako, kakor je bil za sprejem pristnih domačih oblik, je bil Legiša neizprosen sovražnik vsega nanošsne-ga in prevzetega. In ni dolgo tega, ko je tak njegov spis o nepotrebnem maličenju slovenščine izšel v ljubljanskem tedniku ter ga je potem ponatisnil »No-
vi	list«.
Če naj k tem bežnim ugotovitvam dodam spet še osebno noto, potem bi se spet povezal s poprejšnjo omembo »Razgledov«. Linu Legiši moram biti hvaležen ne samo za vse objavljene ocene, pač pa za vso dolgo pisemsko spremljavo mojega začetnega obdobja. Če je kdo sledil mojemu delu, ko sem se spoprijemal z neizčrpno snovjo naše bližnje preteklosti, potem je bil poleg prijatelja Edvarda Kocbeka to prijatelj Lino Legiša. Edi in Lino, prvi bolj privzdignjen in zato bolj popustljiv, Lino pa vseskozi zahteven. Lino je pravzaprav izmeril vsak moj korak, se zbal ob slehernem zasuku, me večkrat trdo prijel. In večkrat sem ga razočaral. No, in jaz sem neštetokrat prisluhnil, kdaj pa kdaj se nerodno obregnil, da sva potem bolj ali manj dolgo molčala. Pa se počasi spet našla. Na primer ob prvih glosah v »Zalivu«, ob izicu »Zatemnitve«, ob njegovi monografiji o »Pisanicah«. Pa še posebno v Devinu, ko je na grajskem dvorišču govoril o čudovitem servitu, ki je moral priti iz Piemonta, da je potrdil našo identiteto na teh naših starodavnih tleh.
Vtis sem imel, da je prav tisti dan v Devinu doživel najbolj slovesno vrnitev na tisti kos zemlje, o kateri je pred natanko štiridesetimi leti (maja 1940) v »Dejanju« napisal: »Kakor omama spreletava člo-
veka to prvo ganotje, ves mehak sem bil, vsak na človek se mi je zdel kakor iz naše družine.« A to ie bilo takrat, ko ga je usoda tirala stran. »Proč je treba«, pravi, »če sem hotel živeti, kakor gre. Treba se je bilo odtrgati od zemlje, na kateri bi clove tako rad ostal in ji pomagal.«
Danes, ko se je dragi, tihi in mili doktor Lino Le giša moral odreči besednemu zakladu, ki mu je tako pri srcu, se zavedamo, da je ti zemlji, s katet® so ga nekoč pregnali, pomagal tako, kot si je ze v prvih moških letih: govor te zemlje in njeno kn| ževno setev je prvi potrdil v slovenskem prosto^ To nam nalaga lepo dolžnost, da po ti žlahtnl osebnosti poimenujemo katero izmed naših šol, k turnih ustanov ali društev.
Boris
Umrl je dr. Lino Legiša
V	Ljubljani je v nedeljo, 29. junija, UIIir' znani literarni zgodovinar, kritik in esejist dr. F no Legiša. Prof. Legiša se je rodil leta 1908 Škofijah pri Divači, njegov rod pa izhaja iz MaV hinj. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz vistike leta 1934, štiri leta kasneje pa je pro'"0' viral. Njegova disertacija je imela naslov venska poezija od Vodnikovih Pesmi za pol<u no do priprav na Kranjsko Cbelico«. Tako se j® njegova znanstvena pot začela prav pri poez'Jj h kateri se je kot strokovnjak še večkrat vrac vse do antološke izdaje del Stanka Vuka »Z®111 lja na Zahodu«, ki jo je uredil skupno z Milk0’1’ Matičetovim. Do zadnje vojne je bil Lino Leg'5 srednješolski profesor v Ljubljani in Celju. M vojno ga je zadela okupatorjeva maščevalna Pe in je bil interniran najprej pri Padovi, kasneJ® pa še v Dachauu. Po vojni se je vrnil k P°u vanju in znanstvenemu delu, ki ga je privedlo sam vrh okoli Slovenske akademije znanosti umetnosti. Pri svojem delu je s posebno lj nijo spremljal literarno ustvarjanje v ožji do"0® vini Primorski, zato je bil tudi večkrat gost Trstu in še kje.
POMEN CARTERJEVEGA OBISKA
V	BEOGRADU
■	nadaljevanje s 1. strani biska ameriškega predsednika Carterja Beogradu, kar v sedanjih okoliščinah xzXZ no napetih mednarodnih odnosov prav S tovo ni malenkost.
16. seminar slovenskega jezika
V	Ljubljani se je pred dnevi začel 16. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki je namenjen tujim slovenistom, a tudi visokošolcem iz zamejstva in zdomstva. Gre za zelo uspešno pobudo Filozofske fakultete, ki je letos prvič pritegnila slušatelje tudi s Kitajske, iz Švice in Španije. Vseh udeležencev je okoli 130 iz 25-ih držav. Med njimi je kakih 15 Slovencev iz Italije in kakih 15 iz Avstrije. Seminar se bo končal 12. julija. Vodi ga prof. Jože Toporišič. 2e prve dni so se mogli udeleženci podati na študijski izlet po Gorenjski, na katerem so bili tudi sodelavci slovenističnega simpozija. To je nova pobuda, ki je prvič zaživela lani. Slovenisti, ki so kdaj sodelovali na seminarjih, so vabljeni k sodelovanju na zasedanju, ki je vsako leto posvečeno posebnemu obdobju. Lani je tudi izšel zbornik s prispevki. Letošnji simpozij je bil v četrtek, petek in soboto. Po
svetili so ga slovenski romantiki. S prispe. ki je sodelovalo 41 strokovnjakov, Pr* jg no polovica iz Jugoslavije, polovica Pa drugih držav.
Kot običajno se seminar deli na tri V binske sklope predavanj. Jezikovna pre -cj vanja bodo uvodoma posvečena 200-leta rojstva jezikoslovca Kopitarja, v glavne^. pa pomenoslovju slovenskega jezika, v g. terarnem delu bodo predelali siovensko P, sništvo od začetkov do sodobnosti. V k turnem delu pa bo šest predavanj o glaS^ slovenskih muzejih, slovenskih samostah rimskih ostankih in drugem. Letošnji ^ nik predavanj je prvič izšel v pravem t's
Ob tem je treba omeniti še
lektorske V
je iz slovenskega jezika, okrogle mize, k turne večere in drugo, kar vse iz leta v potrjuje, da je Seminar slovenskega jeZl^e-v Ljubljani primerna vizitka za izob'a nega obiskovalca Slovenije.
V jugoslovanskem nogometu
SKROMNI REZULTATI KLUBOV IZ SLOVENIJE
Prvenstva nogometnih lig so sklenili tudi v Ju-Soslaviji. Jugoslovanski prvak je beograjska Cr-lik*a Zvezc*a’ *z Prve odhajata Osijek in Ce-
V	pokalu UEFA bodo Jugoslavijo zastopali rajevo, Napredak iz Kraševca (največje prese-enje prvenstva) in Radnički iz Niša, v pokalu ^ alnih prvakov pa zagrebški Dinamo. Splitske-a hajduka torej v prihodnji sezoni ne bo na ev-Pski sceni, kar je vsekakor boleč neuspeh za
^nož;
*co navijačev Hajduka.
Kot
Jeni
so slovenski nogometni navdušenci že va-
je bila ljubljanska Olimpija, edini slovenski Jv°ligaš, tudi letos med najresnejšimi kandidati izpad iz lige. Po jesenskem delu je sicer ka-,	’ da tokrat temu ne bo tako, vendar pa je bi-
Potem spomladanska bera točk prav klavrna in
Br
e§evati se je bilo treba še celo v zadnjem ko-Spet se je srečno izteklo, toda vrste Olimpi-
ji
Kamboški begunci
Na meji med Tajsko in Kambodžo,
Jer j
je več taborišč za kamboške begunce, Prišlo do hudih oboroženih spopadov.
letnamske čete so napadle nekatere mej-11(5 Prehode, tajskim vojakom pa je povelj-*v° Poslalo na pomoč tri helikopterje. Po aunih podatkih je padlo sedem tajskih Jakov, o vietnamskih izgubah pa niso ^ne podrobnosti.
Do vietnamskega napada je prišlo bli-^ Nong Chana, koder morejo nujno mi-0 kamboški begunci, ki jih je začela taj-
Kri 1
Vlada na prostovoljni osnovi vračati
do
soki
8Utl,
kovino, pri čemer sodelujejo tudi vi-komisariat Združenih narodov za be-
v Ce- Iz Phnon Pnenha so takoj pa za-?Ll vračanja v torek opozorili tajske
°bl,
ŽHi;
ftie:
j asti> da nasprotujejo vračanju prebegov, češ da gre za protivietnamske ele-
Poli
tl^e- Znano pa je, da je v prvi, številčno eJeni skupini povratnikov, bila dobra °vica mladoletnih otrok.
jinih privržencev se še nadalje krčijo, saj so že siti kroničnega boja za obstanek in slabih iger O-limpije nasploh, da ne omenjamo zadnjih katastrofalnih porazov. Ni malo takih, ki bi za morebitnim odhodom ljubljanskega prvoligaša v drugo ligo, prav nič ne žalovali.
Jugoslovansko prvenstvo tudi letos ni moglo brez incidentov, na katere sicer znova in znova vsi opozarjajo, a gre vse skupaj vendarle naprej v istem slogu. Se v zadnjem kolu je na tekmi v Beogradu igralec Osijeka napadel sodnika in tekme je bilo konec že v 35. minuti. Docela nenavaden je bil tudi zaključek v drugi zvezni ligi-vzhod, kjer zato prvak in novi prvoligaš še ni znan.
Slovenski drugoligaši so nastopali v zahodni skupini druge zvezne lige. Rudar iz Trbovelj je bil že zdavnaj obsojen na izpad, velenjski Rudar si je obstanek zagotovil šele tik pred koncem, Maribor pa enako kot Olimpija šele v zadnjem kolu (pred začetkom prvenstva pa so ga celo u-vrščali med kandidate za prvaka). Dodati je sicer treba, da iz te šestnajstčlanske lige izpade kar pet ekip in je bilo zato kandidatov za izpad res veliko, Maribor pa si je z zmago v zadnjem kolu priboril ne le obstanek, marveč še celo solidno peto mesto.
Slovenski nogomet torej v jugoslovanskem merilu malo pomeni, toliko manj, če spomnimo še na nadaljnjo značilnost zveznih ligašev iz Slovenije: da je v njih namreč slovenski predvsem denar — velika sredstva, potrebna za tekmovanje, igralsko jedro pa tvorijo predvsem igralci iz drugih republik. Iz vseh slovenskih igralcev v teh štirih klubih bi mogoče sestavili povprečno drugoligaško ekipo. Naravnost absurdno je v Velenju, kjer v prvi ekipi ni niti enega samega domačega igralca. Tudi v Mariboru ni veliko bolje; še tisti redki slovenski nogometaši so bili med tistimi, ki se največ menjavajo. V Olimpiji so letos vsaj v napadu prevladovali Slovenci. Največ so igrali Voljč in brata Ameršek, manj Rožič (po vrnitvi od vojakov še ni našel nekdanje forme) in Domadenik. V obrambi je na mestu branilca standardno igral Iskra. Se največji je bil delež slovenskih igralcev v trboveljskem Rudarju, toda na žalost je bil prav ta klub krepko zasidran na dnu lestvice. Dejstvo je, da je razlika med slovensko nogometno ligo in zveznim tekmovanjem tako velika, da slovenski prvak, ki diretno preide v drugo zvezno ligo, praktično nima nikakih možnosti za obstanek. Ne pomagajo niti okrepitve, saj ni mogoče naenkrat ustvariti nove drugoli-gaške ekipe, igralcev drugoligaškega formata pa
^apež je proglasil pet novih blaženih
ve aPež Janez II. je v nedeljo med slo-v cerkvi svetega Petra v Rimu I>7 Slasil pet novih blaženih ki so v 16. in l^toletju imeli velike zasluge za širjenje <T'ristva v Severni in Latinski Ameriki. tt;) 0 Priložnost se je v cerkvi svetega Pe-Hj. 2t>ralo kakih 25 tisoč vernikov, med iJJi ninogo Indijancev v narodnih nošah, dj; Novimi blaženimi je namreč tudi In-žgo^ka Kateri Tekahwitha, ki je prva v °vini indijanskih plemen dosegla čast
oltarja. Zato se je slovesnosti udeležilo precejšnje število pripadnikov njenega plemena, ki so prispeli v Rim iz Kanade in iz Združenih držav Amerike. Ostali štirje novi blaženi so jezuit Jose de Anchieta, ki ima velike zasluge za širjenje krščanstva v Braziliji, Pedro de Betancour, ki je umrl v Gvatemali v drugi polovici 17. st., francovska redovnica Maria, ki je umrla
v	Kanadi prav tako v 17. st., ter francoski plemič Montmoreny-Laval.
je v klubih republiške lige malo. Tako se neredko zgodi, da igralci iz izpadlega drugoligaškega kluba preidejo v novouvrščenega, ki se mu v višjem rangu ne godi nič bolje kot njegovemu predhodniku.
Slovenci najbrž res nismo nogometni narod in tega dejstva ne spremeni niti pojav zvezde, kakršna je bil nazadnje Brane Oblak. Za nastop slovenskih klubov v zveznih tekmovanjih so zato okrepitve nujne, vendar bi morale biti naložbe smotrnejše. Ne gre »kupovati« tega, kar se dobi v Sloveniji, ne gre nabavljati starih, odsluženih veteranov, ki skušajo le čimbolje vnovčiti svoja zadnja nogometna leta. Potrebujemo predvsem kvalitetnih igralcev, ki bodo v klubu več let. Nekaj pove tudi primer nogometaša Fegica iz Ajdovščine, ki za Olimpijo ni bil dober. Pozneje se je dobro uveljavil na Reki in postal že standardni igralec prve ekipe. Pod novim trenerjem pa je več igral šele na zadnjih tekmah. Po svoji dvomljivosti je zelo značilna tudi zamenjava trenerja v Trbovljah sredi prvenstva, ko je bil njihov Rudar že obsojen na izpad. Dotedanjega trenerja Verdenika (edini Slovenec na čelu slovenskih zveznih ligašev) je zamenjal proslavljeni jugoslovanski vratar Beara, ki pa je kot trener žel več neuspehov kot uspehov. Po poldrugem mesecu je iz Trbovelj že odšel in z njim zelo verjetno tudi kup denarja.
V	sami Sloveniji je zanimanje za republiška in lokalna tekmovanja po spremembi sistema tekmovanj izrazito upadlo. Sedanji sistem, ki temelji na takoimenovanih selekcijah, ne nudi prave motivacije in tudi kvalitete ni. Ni videti, da bi iz teh selekcij lahko izšli vrhunski nogometaši.
Carter pojde v Tokio
9. julija bo v Tokiu uradna pogrebna slovesnost za rajnega ministrskega predsednika Ohiro. Prirejata jo vlada in liberalnodemokratska stranka. Nepričakovano je tudi ameriški predsednik Carter najavil svojo udeležbo. Državo bo zapustil samo za en dan, vendar v Tokiu upajo, da bo kaka priložnost za državniško srečanje, ki naj poudari sodelovanje med Japonsko in Zdru ženimi državami. O pomenu odnosov med državama priča tudi Carterjeva napoved. Svojo prisotnost so najavili tudi vidni predstavniki kakih 12-ih držav, pričakovati pa je, da se bo število v prihodnjih dneh še povečalo.
EVROPSKI SOCIALNI DEMOKRATI
V	Zahodni Nemčiji se je končalo zasedanje Zveze socialnodemokratskih strank Evropske skupnosti. O seji je časnikarjem spregovoril predsednik, bivši nizozemski ministrski predsednik Den Uyl. Med drugim je povedal, da socialni demokrati niso zadovoljni s potekom nedavne vrhunske konference v Benetkah. Pri tem je mislil na zasedanje evropske Deveterice, ki po njegovem mnenju ni nakazala rešitev za premagovanje inflacije in brezposelnosti. Poleg tega na zasedanju niso vzeli v poštev predlogov evropske sindikalne federacije.
Glede nedavnega obiska nemškega kanclerja v Moskvi so socialni demokrati izrekli pozitivno oceno. Sovjetska zasedba v Afganistanu in njeno dolgo trajanje pa močno oškodujeta popuščanje napetosti. Po mnenju zahodnoevropskih socialnih demokratov predstavlja grožnjo za mirno sožitje tudi francosko izdelovanj e nevtronske bombe.
KNUT HAMSUN POTEPUHI
ii;::iiii:;iiii:;:iiii::;ii Posiovemi oton Zupančič oaoooooo102 gooo
Toda mož na veži, s tem je bila stvar že resnejša, tihi klici so izdajali pomagača. Policija bi utegnila tega človeka prijeti, toda kdo je bil policija? Policija je bil v tem mirnem kraju vsak zase, tako je bilo na vseh teh semnjih tukaj in šlo je dobro tudi na ta način. Ali je stal Teodor na veži? Teodor tudi ni bil pravi tat, temveč zvita sraka, človek bi mu prisodil, da je stal kje skrit, do-čim je bil drugi na delu, Edevart ni verjel njegovim besedam. Na drugo stran — ali si more kdo misliti tako bedast roparski napad, no, saj se ni nič zgodilo, ne tatvina ne umor, le da je Papst trpel silen strah.
Ko Edevart vse to preudarja, reče Teodor, da bi se priliznil: »Kakšen pa si, kaj si se tepel?«
Edevart: »Ali nisi prejle stal z nekim človekom in z njim govoril?«
»Sem,« je odgovoril Teodor, »piše se Henrik Sten.«
»Ali ne bi bil utegnli biti on na hodniku?«
Teodor zakliče: »Saj menda res! Res bi rekel, da je bil Henrik Sten! Zakaj kovač in on sta si prav dobra tovariša. No, kaj mislite zdaj?« je vprašal zmagoslavno Papsta.
Papst odgovori kratko: »Še misliti ni. Prisežem na to —«
Zdaj pa je bilo videti, kakor da hoče Teodorju greben vzrasti, stisnil je pest in jo pomolil judu pod brado, jo nekolikokrat stresel in naznanil, da bo tiral Papsta zaradi njegovih besed pred sodišče.
»Bil si zraven!« je trdil Papst dalje in ni odnehal.
»Mar ste mi vi!« je izjavil Teodor in odšel.
Ona dva sta ostala sama. Edevart je hotel starca potolažiti in je rekel: »Prava sramota, kako so delali z vami, še spati vam ne dajo v miru.«
Papst maje z glavo: »Da, da, bil je kovač, bil bi me zadavil, strašen trenutek —«
Mislil sem si, da je nekaj hudega, malo prej sem se s kovačem stepel.«
»Tako, tukaj zunaj? Prav s tem razbojnikom? Saj si videl, ne, črn v obraz, morilec. Ali si ga namlatil?«
»Ne, vrgel me je ob tla.«
»Naznaniva ga.«
»Bog, da ste imeli listnico v skrinji,« je rekel Edevart.
»No — ah, da —«
»Saj s težko železno skrinjo ne bi bil mogel uteči.«
»Ne — o, ne, ampak vidiš, Edevart,« je Papst zašepetal, »listnica ni bila v skrinji?«
»Ni bila v skrinji?«
»Ne. Pod zglavjem, je rekel tisti v veži, ampak jaz sem ga prelisičil: na znožju je bila, pod vso obleko. Da, tako sem naredil. Ko je prišel z obračunom, in sem dobil nekaj tolarjev, sem vtaknil listnico pod zglavje, da je videl, ali njegove oči niso bile oči poštenega človeka, in toliko da je bil skozi vrata, sem skril listnico na znožje. Prelisičil sem ga, Papst si svoje ljudi dobro ogleda. Pa je bil vendar strašen trenutek, dva morilca.«
Papst se je zdaj malo po malo pomiril, in Edevart je hotel oditi.
»Škoda, da te je vrgel ob tla,« je rekel Papst. »Ali si se pobil?«
»Že, ampak tudi jaz sem njemu malo krvi izpustil.«
Papst z otroškim zanimanjem: »Tako? Krvi si mu izpustil?«
»On je tolkel s ključem, jaz sem si vzel pa kamen,« je lagal Edevart.
»Imenitno, ti si junak, Edevart.«
Dobro je delo, starca s tako malenkostjo razveseliti, in Edevart je lagal dalje: »Lepo sem ga dal, to mi smete verjeti, ko sem ga sunil z nogo, sem ga zadel v eno roko in mu jo zlomil.«
»Eno roko zlomil!« je vriskal Papst navdušeno. »Eno njegovih ostudnih rok! Pa je kričal?«
»Da, kričal je, da se Bog usmili?«
»Ah, to je dobro! Ne bom te pozabil, Edevart, blagoslovljen bodi za to. Kako je pa kričal? Ali je javkal?«
»Ne, najbrž ga je strahovito bolelo, tulil je.«
»Tulil — o, hvala, hvala, ti si ga izplačal, nihče ni branil mojega življenja, samo
— Kej rečeš, Mihec, kateri so bol prsmo-jeni — generali al diplomati?
— Znaš, je teško odgovort. Zatu ke vsak človek je na ano al drugo vižo prsmo-jen, koker je reku ne znam več kateri filozof. Jn, se zna, tudi filozofi so pr-smojeni na svoj način. Vsak jema, kar se prsmojenosti tiče, svojo — koker se reče — osebno karakteristiko. Jn taku tudi kar se diplomatov j n generalov tiče, be blo teško se odločet. Jest be reku, de u mirnem cajti pridejo bol do velave oslarije diplomatov; generalske pej u cajti vojske.
— Skori be reku, de jemaš prou. Me pride prou na smeh, kadar se spounem, kaku govorijo od zmag. Se še ni zgodilo, da be rekli, de je blo sovražnikov malo. Zmiri jeh je strašno dosti, naših pej malo.
— Jn če zmagajo, rečejo de »smo zmaga-
li,	čeglih jeh je blo na uni strani strašno dosti, naših pej malo, ma naši so bol ko-ražni jn znajo, zakej se toučejo.«
ti, Edevart. Kaj je vsem drugim življenje starega Papsta?Nič. Poglej, Edevart,« PraVI Papst, in seže v žep, »tukaj imam nekajza' te, tukaj je tvoja ura, dobiš jo nazaj!-«
Edevart zazija in nima besede.
»Veš, da sem jo zamenjal in ti dal aa pačno uro, šele pozneje sem zapazil, oPr0' stiti moraš staremu možu. Ali zdaj je tukaj jaz sem poštena duša in menjam s teboj’ daj mi tisto drugo.«
Edevart je krenil domov. Ni verjel Te° dorju, ne, tudi Papstu ni več verjel.
Našel je vrata v svojo kolibo odpn^j ključavnico vlomljeno, kaj za božji svet Vstopil je in zagledal nekaj v kotu, kjer J sam ponoči spal, nekaj sključenega, zvit®' ga kakor začetek človeka — bil je AvgaS' Pijan ko čep! si je mislil Edevart.
Avgust izpregovori z umirajočim som: »Zaboden sem, prinesli so me se®1, morali smo vdreti.«
»Zaboden si, praviš? Kako?«
»Z nožem. Tekli so po doktorja.« _ ,
Avgust ni mogel dosti govoriti, češ a mu izteka kri, vendar je ob kratkem razi® žil, da ga je zabodel v cirkusu neki paznfi<’ blazen človek. Avgust je bil zdaj ves m3) hen, divjost ga je minila, umrl bo, čutil r da leži v krvi.
(Dalje)
II
C
n
— Ja, jn če jeh fasajo pej rečejo, de »srn. mogli naglihat fronto, zatu ke je sovT^Z nikov preveč.«
— Jn kolko strijo špendavat. Vidi, uni da sm brou od tistga kitajskega zida, ke s. ga nardili zatu, de ne bojo hodili barba črez. Ma vselih tisti kitajski zid ni nucau. Šele dandanes nekej nuca. Ma za vojsko ma za turiste, ke ga hodej gledat jn se tam fotografirajo.
—	Pej kej misleš de je dandanes ke]
bul-
še? Se spouneš, kolko so po ta prvi v°l
ski govorili, de so hribi jn Alpe narev
konfin. De je Italija narbol varna, če J
ograjena od hribov, Brener jn Alpe 1
pot«
and
Julijske Alpe jn taku naprej. Jn V'
kadar je šlo zares, so se pej Hitlerje lepu prpelali po železenci jn po cesia jn okupirali vele dol do Rima.	j
— Al pej Francozi. Kej niso vsega pisa^°fl. tiste linje Mažinot! So nardili aneh bu kerjav j n kasarn j n mine j n drat j n
s cementa j n vse avtomatično, de ne mogla skuzi nanka meš. Jn kej je na lo? Neč.	.	-0i
— Jn tudi Hitler je naredu ano tašno }irlK. ke se je klicala Zigfrid. Jn pole je -g redu še ano linjo pr murji, de ne y jg Amerikanci jn Angleži žbarkirah■ jj kej je pomagalo? Neč. Videš, ti gener strijo špendavat miljone jn oblubO-U ^
'' V
de bojo zad za zidam brez skrbi ]n
nobeden ne bo pršu črez. Jn pole se že, de je biu proč vržen dnar.	Q.
— E, ma an zid pej ni biu narjen breZ V. trebe jn tam ne prideš črez taku zla*1 ^
— A, ti misleš berlinski zid. Ma tle je ,^g. lika razlika u funkciji. Zatu ke uni Z
vi	al linje al bunkerji so bli narjen tu, de ne bo pršu črez sovražnik. U f :g lini so pej nardili zid zatu, de ne n domači ušli h sovražniku. Tle je raZ'% Zatu tisti zid drži jn dnar ni biu V" proč.
— Je res, ja, jemaš prou.