'utzt SLOVENSKA BCELÄ.
Odgovorni vrednik: An<. Jane/.lc*.
Št. 39.	V čelvertek 23. septembra 1852. III. letO
P o p Ó
7
/^e dnove tri sim živel z vami, Le zopet v roko gerčav lés ! Ce imam torbico na rami, Ne briši ljubica očes ! Ta ni možak, ta ni za rabo, Kdor vidil ptujih ni ljudi, Te hribe pustil bom za sabo, Mogoče mi ostali ni. Kdor ima v pravom koncu glavo, Ta gre v Jeruzalem i Rim, Premaga solnce, dež, težavo, I dobra volja hodi ž njim. Si skusi romar kaj po s véli, Pretehla sreco vse zemlje, Veselje ga navaja peti, I žalost terdi mu sercé. Kjer sever goni jadra bela Na t erg, do zadnjih mej svela, Kjer juga sapica vesela Nasproti petje mu pihlja, — Kar kol'obiti je mogoče, — Povsod doma popotnik je, Nikjer si ne sezida koče, Si ne postelje posteljce.
t n i k.
Oblak nebeški ga odeva 1 posteljo mu zemlja da, Ko probudi se zora dneva, Ga solnce dalje popelja, Po stezi kopni peš koraka, Na mokrom sapam se zroči, Kaj novoga mu ura vsaka Pred željne pripelja oči. On ne sadi in on ne seje, 1 njemu sad ne obrodi, Pri svoji peci se ne greje, Pri svoji mizi ne sedi; Veselja dosti vender vžije, Sadi mu, seje mu ves svet, Gorice vsake vino pije, Kar vidi ljubi jih deklet., Neumen človek, ki razpenja Šotora streho varno si! Ko zemlja romati ne jenja, Ko morje mirno, solnce ni; Tak'romar se obrača vedno, Povsod poznan, nikjer doma. Kjer koli uro ga poslednjo Doide smert, rokó ji da.
Frančišek Ladislav Celakovsky.
Prepričani, da bomo željam vsili bravcev „Bčele« popolnoma vsiregli, če jim kratek životopis tega preslavnega češkega spisalelja podamo, sino tu njegovo živlenje in njegove velike zasluge za slavjanstvo sploh poleg izverstnih »Pražskih No v in" na kratko popisali. Naj nam bo njegovo prizadetje za slavjanščjno zmiraj živo ogledalo!
Fr. Ladislav Celakovsky je bil rojen v Strakovnicah 7. marca 1799 (ne 1794, kakor je v nekterih spisih brati.) Njegov oče je bil vbog mèstjan; nekteri tverdijo tesar, drugi pa čevljar. O njegovih per-vih letih nam je le malo znanega ; gotovo je pervi poduk sprejel v mesinej
šoli svoje domovine. Iz lili časov samo to vèmo, da je hotel njegov oče iz njega godca imeti.
Gimnazialne šole je dovcršil deloma v Pisku, deloma v Budfjovi-cah, modroslovne pa v Lincu in v Praze. Tu se je zgodaj soznanil s iskrenimi prijatelji, s Kamaryloin. Chmelenskym i Vinarickym! Perva dva sta že v m eri a pred njim, Kamarvt !. 1833, Chmeterrsky 1. 1839, klerih zgubo je naš Celakovskv bridko obžaloval. Kadaj in kdo da je pervi Òelakovsky-ga za narodnost zbudil, ne verno, berž ko ne se je lo ugodilo od gori imenovanih prijateljev. Toliko pa smo iz vlastnih ust rajnega slišali, da so bile perve njegove pesniškeposkušnje pisane v nemškem jeziku, ktere pa niso nikoli bèlega dné zagledale, ampak Celakovsky jih je sam, nastopi vsi novo pol narodnosti, kakor žerlvo novemu nače-lu sožgal.
Nja živi duh |e žejal po vednostih, in izverslne njegove lastnosti so to žlahtno željo kmalo izpolnile. Zgodaj si je osvojil pri popolnem, vsesfranem in klasickem izobraženju obširne znanosti v vsih slavjanških narečjih. K lomu se je še učii vlaško, francozko i angleško. Jezikov se je vselej učil s ogledom na slavjanščino, ktero je zmiram primerjal s ptujimi jeziki. Tako je zgolovil zbirko okolj 400 angleških slov, ktera imajo slavjanske korenine, ali ktera so saj slavjanščini v žlahti.
Njegovo nagnjenje k znanostim, nja iskrena ljubezen do domovine ni dopustila si z volili, lako imenovane hlebne vednosti. On si je zvolil s celo dušo »pisateljsko pot, brez da bi se za mnoge težave in rève lega stami kej zmenil. V samostalneni stanu spisatelj» je iskal vživati tiste svobode, ktere bi pri vsakem drugem stanu najti ne bil mogel. Htel je imeli prosto polje, na kterem bi se razvile nja mogočne duševne moči.
Pervo njegovih dèi je prišlo na svillo 1. 1822, kadar je svezek svojih pesem, i hitro potem zbirko narodnih pesem slavjan-skih v treh svežkih izdal. Že pervi li plodovi pokažejo nam mladenča s posebnim duhom nadanega, kteri po svojem duhu višje, kakor njegova doba stoji. Bile so te pesine zvèzde prehodnice boljšega časa; zakaj tacaš ni še bilo najti take znolranje globokosti in zvunajne lèpote v obliki. Sicer je pa pokazal v teh spisih lako izurjenost v narečju, lako gladkost v slogu, kakoršna se od 23 lètnega mladenča scer pričakovan ne more , kteri je še verh lega dokazal, da dobro pozna vsa narečja slavjanska.
Leto po tem so prišli na svitlo njega Lis to ve z d a v n o v è k o-s t i, prevod Herderovih Blätter der Vorzeit. Kakor je prej v svojih pesmah pokazal veliko izurjenost zastran oblike v vezanem govoru, tako seje ludi v prozi popolnega mojstra skazal. Bila je tedaj pri Čehih doba prehoda iz slaroklasičkega do modernega sloga. Pomanjklivosti pervega za potrebe novega časa so se spoznale, in »pisatelji so segli po govoru prostega ljudstva. Ali prosti slog še ni bil določen, in spisi naj iinenit-nejšili spisa tel je v tiste dobe pokažejo nam neko negibčuost in negotovost, k t er a je značaj (karakter) vsake prehodne dobe. Tu je prišel čelakovsky s svojo prozo, s slaroklasičko temeljitostjo v novej obliki. Ne bomo predaleč segli, ako rečemo, da so List ove z davno vèk ost i pervi klasički uzor novočeske proze.
Lèta 1825 je izdal Celakovsky s Chmeloj vred peni češki zabavnik (almanah) pod naslovom D en ilice neb Novoročenka. Ta po-skusnja menda založniku ni zadostila, ker ni več prišla na svitlo, če je ravno že mnogo pomagavcev bilo. L. 1827 je prišla od Čelykovsky-ga
na svitlo sbirk» I il v ans k ih narodnih pesem in Marinka prevod Göthove igre: Die Geschwister.
Kako negotov je bil slog v tistem času, pokaže Celakovsky sam na sebi. On je izdal I. 1828 prevod iz Waller Scolta Panna jezer ni, v kterem je namesto vezanega izvirnega govora rabil m ivo visoko prozo. On ni mislil odstopiti od svoje namerjene poli, ampak on je samo poskusil vstvarili prozo, ktera bi stala med prostim i vezanim govorom. Walter Scott je prevoditelja za poslani iztis s prijaznim listom počastil.
S tim dèlom konča se perva doba Čelakovsky-ga, ktere glavni značaj je ti, da se nam v njej bolj vlastnosli in sile spisalelja pokažejo, kakor zreli njih plodi.
Kar se privatnih razmer Čelakovskv-ga v le j dobi vtiče, verno samo to, da je bil nekaj časa podučitelj pri vitezu Ledv. z Adlerfelsa. —
Leta 1829 je prišel na svitlo »Oh 1 a s pisni ruskych," začetek slave Čelakovsky-ga. Iz vsih drugoslavjanskih narečij se je Celakovsky ziniram naj več s ruščino pečal; ruska zgodovina, rusko slovstvo, rusko narodno pesništvo je inu bili) od vsih nauk zmiratn naj ljubše. In zares, če čitamo Oh.las pisni ruskych neverno, alj bi več občudovali pesnika alj, posnemovavoa. Težko bi se kdo drugi našel, kteri bi si znal ptuji živelj tako prisvojili, da bi sam za se v njem lako izverstno delati zamogel, kakor je lo Celakovsky storil. Iskreno in globoko čuvstvo, lèpa oblika, neprisiljena okroglost, prijazna razmera vsega, klasički vkus in bogata domisli ja so lastnosti, ktere dajo temu dèlu vččno vrednost. Razun «S la v v d ce re,® klera se je pervokral I. 1824 izdala, ni še nobeden plod novočeskega slovstva tako slavo doživel, kakor O hI as pisni, ru sik v e hi
Ime Čelakovsky-«a je bilo v vsih ustali, cel narod je se veselil nad svojim genioin, celo slav janstvo je s čudenjem poslušalo čudomile glasove njegove svele lire; ludi v daljne dežele se je razširila slava češkega pesnika Kadar bi Celakovsky nič drugega ne bil spisal, kakor jedini Oh las pisni ruskych, bi, si bil že s tim delom *'ečno slavo pridobil.
Leto pozdejeje napravil Ceiakovskv druge izdanje svojih pesem, v kterem je mnogo pèseni popravil, neklere celo izpustil, jih pa s mnogo novimi nadomestil. V teh se morebiti še veče izobraženje klasičkega vkusa, še gladkejša oblika najde, kakor v Ohlasu pisni ruskych, v kterem mu je ptuja stvar pesniško svobodo zaderževala ; vendar v njegovih pèsni a h se giblje nja duh, prostovoljno v vlastnem življu.
Že je- slowelo ime Celakovsky-ga med pervimi češkimi spisatelji, alj slava ue zadosti telesnim potrebam. Zalo je moral prevzeti dela, ka^ koršna bi v boljšem stanu nja živi duh nikdar ne prevzel.
Prevzel je popravljanje Časopisa pro k a t o 1 i c k è duhoven-stvo, kteri je I. 1828 izhajali začel. Zraven je še prevzel prestavljanje knjig 50. Auguština o m è s t u bo ž j e m. Ta prestava je pa tudi uzor jederuega in lepega češkega sloga.
V tem času je tudi dobil od velikodušnega kneza Rudolfa Kinsky-ga, iskrenega podporov avea narodnega s'ovstva, lètno podporo 600 gold.
Kmalo je literarna slava Celakovsky-ga tudi do ruske vlade dospela in ta mu pošlje čestni poziv (poklic; na profesuro slavjansko. ČeIakovsky je dolgo premišljeval, kaj da mu je storili; na slednje pa je zmagala Ijubèzen do domovine, s ktero bi bil inoral vse zapustiti, kar mu je bilo drago in milo.	(Dalje sledi.)
Rodoljubskomu!
(Sonet.)
remične glase zmikaš svoji liri, Nebeški duh v sonelih tvojih veje, Serce olerpnjeno njih žar ogreje, Da se radostno v persili tihih širi. Ko so šumljali slare Grec'je viri, Ko pel Petrarka je, in kar se šleje Preslavnih pesnikov čez daljne meje Do naše dobe; slaji se po miri, Od sivoga Triglava do Balkana, In dalje še v Arabie puščave Razlega tvojih milih slrun carina. Osupnjena posluša domovina: »Zdaj časi so«, povzame, »časi slave Ter pot nam k zlati dobi že je znana ! ?
MI ad olju b.
Ljubézen je človeku v rojena.
»ezir Acam je v svoji mladosti sultanu Mahmud-u jako dopadel. Zató ga je povzdignil do perve casti v deržavi. Acam, se tako povzdignjene-ga viditi, je hotel tudi kaj dobrega storili in se svoje časti vrednega skazati. Začel je tedaj škodljive razvade odpravljali ; ali velikaši in drugi zavidniki ga nalolcvajo pred sultanom in pred ljudstvom, da se mu zlo zlo zameri. Zgubi laj vse svoje premoženje, in prokletje Perzianov mu sledi v prognanstvo.
Brez imetja, brez prijateljev beži Acam, le od svoje dobre vesli spreinljen, v kamnitne gore Korazana. Tiho in mirno, daleč od sveta in ljudi, ki so ga zmed sebe prognali, je f 11 kaj živel; naredil si je kočo, pri kterej si je ob bregu potoka vert napravil.
Ze ste mu dve lèti v lej puščavi mirno pretekle, ko je modri Uzbek za njegovo prebivališče zvedel. Da je vezir v nemilost padel, niso inalo Uzbekovi uki pripomogli; modrijan, to vediti, ne pozabi svojega prijatelja v nesreči, in gre za njim v pustole Korazanske.
Uzbek je bil še majhno parazango (perziansko miljo) od Acamove koče oddaljen, ko ga laj sreča. Prijatelja se spoznavši objameta; Uzbeku stopijo solze v oci ; Acam se nasinehljä, njegovo čelo je jasno, veselje oznanujejo njegove oči.
„Blagor proroku,« vsklikne Uzbek, „kteri li moč v nesreči deli! Nekdajni posestnik poslopja v poljanah bogatih pri Ghilemu je zadovoljen z bajtico v skalah Korazana! — O Acam, tvoja krepost te je spremila v te pustote; ona le tolaži čez zgubo rož Heraldskih, biserjev Rishaburskih in svilenin Mecendranskih; ali Ii je pa ludi zamogla samoto prenosljivo storiti? Človek mora ljubili in ljubljen biti, vsaka pustinja mu je grob!"
Bilo je uh večer, in ne daleč je stala koča Aeamova, ki jo je z a rano zapustil. Žebela zdaj slišita razgetati, ki jima naproti priteče. Ko pride k vezirju, ga njeguje in sprejme njegovo dragovanje; potem skače pred njima in radosti razgeče.
Zdaj vidi Uzbek od bližnega travnika dve lepi kravi prihiteli, se k Acamu stiskati, svoje glave na njegova lica pritisnit!i in mu slediti. — Dve kozi in dva kozla priskakajo iz skal na pot pred svojega gospoda; njihovi skoki krog njega očitno kažejo njih veselje pri uzvidu. — Iz nekega majhnega lesovja pribeketa pet ovac; skakljaje ližejo Acamu 1'oke med tein, ko ga golobje obletavajo in se mu na glavo in rame vseda-jo. — Ko stopita v sadovnjak, kterega je okoli bajtice zasadil, ga zagleda petelin, ki z glasnim kikirikom svoje veselje naznanovaje kmalo celo množino perutnine privabi.
Ljubezen vsili teh žival je pa prekosila ljubezen dveh pesičkov, ki sta ju na pragu koče pričakala. Mahljaje in johotaje sta tain čakala, ravno kakor bi bila hotla pokazali, kako zvesto sta izročeno prebivališče varovala. Komaj pa je gospod vstopilT- mu veselo skakljaje noge ližeta in johotata.
Njune oči so se lesketale radosti, njun glas je bil rahlo in brižlji-vo mermranje; če jih je gospod gladil, sta veselja lajala, nanj skakala, krog bajtice letala, kot bi prostora iskala, mu svoje veselje naznaniti. Lajala sta da je daleč v hribih in pečinah odmevalo in spèhana se vle/.eta nazadnje pred noge preljubljenega gospoda.
„Tu vidiš, moj učenik," reče zdaj Acam ginjenemu Uzbeku, «da sim še zmiraj taisti^ ki siin v svojem dèlinslvu bil : prijatelj čutečih bitij. Jest sim hotel ljudi osrečiti, ali nehvaležno so se mojim namenom odtegnili; zdaj osrečujem le živali, in se veselim nad njihovo hvaležnostjo: Zdaj previdiš, da obdan od skal Korazanskih nisfwi brez družbe, in da moja puščava ni nič manj, kot grob: jest še živim, in o prijatelj, kakšno življenje! Jest ljubim in sim ljubljen!" —	Bradaška.
kukavica
Ovoje dni je živela visoka in bogata knezinja, ki je htela svojo mlado hčerko na vsako vižo nekemu staremu gospodu omožiti. Mlada knezinja se je branila in branila; pa se je vendar morala poslednjič vdati Kmalo pride dan poroke. Komej na zreniku rumeno so'ncice zasvila, se že začnejo velike priprave k svatbi. Bogato se obleče in okinča gospodična ; samo venca jej še manjka in njene družice še niso jele svatbenih pesem prepevljali.
Vse že čaka v cerkvi, pa neveste le ni viditi. Pošljejo po njo — pa je ni več v sobah starega gradii. Knezinja sama jo išče in išče po gradu in vertu, kliče, prosi — pa vse zastonj; le smeječi glas se razlega po okolici.
„Skrivaj se tedaj na vèke !« — zakrikne slednjič razserdena mati— yin na vèke se ozivaj!" —
„Kmalo je slišali čudno holiotanje in začuje se glas „kuku« novo spreobernjene ptice. — Tako se je gospodična premenila v kukavico.
Dobro se taj spominja svojega rodri; zatorej si noče sama potrebnega gnezda delati, še menj pa cele tedne na jajcih sedeti. Ona: vjame malo pličico, ter jej vkaže na jajcih sedeti. Sama pa pazi, da bi ptičica na,-fanjcno svojo dolžnost spolnovala ; ako zapazi, da hoče uleteli, jej priveže s vlasom nožico k gnezdu. Tako si da kukavica toliko žlahtnega rodii ne samo jajca ploditi, temuč tudi gnezda pripravljati. Ona ima namreč pri sebi ptico, k t era kakor zvest služabnik, u vsih rečeh svojej gospej streže.
(Iz Yojčicky-ga.)
Z m e &
Hozennwko I Ogeriko = Slovensko narečje.
Ker bi marsikleromu braven teh listov zanimivo bilo, dvè naj skrajnèj-ši narečji naše nemilo razkosane Slovenščine v pravoj podobi poznati, postavim sem Rozeansko, kakor se u Rezii na Vlaškom, i Vandalsko, kakor se Slovenski za Stajarskim na Ogerskom govori,, ter iz nju po-snemem nekoliko oblik, iz klerih se vidi, da se Slovencem za obči jezik ni treba novih učiti :
Rozeanski.
T'u itili timpu duaJežušova discé-pu!a hardéhala elej din t'u dan (eden) tarh, k'beše šeslerdov (šestred) po-tečajov od Jeruzalima deleč, s imenom Emaus. Ano (ino) ona dua si dan (eden) lainu druhotnu romonjàhata od usiha itoha (lega), k'bè se sdè-lalo. Ano to bč itadej (tedaj) k' si pravijähala, ano ta mej sabó se pra-šavahala, pa san Jezus se parbližal hardeše sez njima : ma nju oči se daržaho, da na (ona) ha ne pozija-hata. Ano jima je rekal: Kaki so si (ti-eti-esi) romoni, ke vi inala ta mej sabó hardoč, ano sta tožna"? Ano odromonil je dan, k'mu beše ime Kleofa, ano mu je rekal : Či ti si san delečni človek t'u Jeruzaiiiiiu ano či ti ne viš, koj se je sdelalo t' u njemu isé dni '! Un je njima rekal: Koj laka'ia"? Ano na dva reče-sta : Od Ježuša Nazarenskaha, ki to je bil dan, muž profeta, močan t u dileh ano t' u besideh ta pred Bohon ano usemi judmi (Ij — j): ano kako ni (oni) so ha prodali li veliki jérovi ano ti vide (vojvodi ali boj principu! uiužji) naši na pohubienje Ód; smartf, ani} ni so ha džali (djali)
O ge rs ko — Slovenski, V etein vr,imeni dva ž njih sta šla vii onom dnevi v mesto, stero (ktero) je na šestdeset bižajov od Je-ružalema, komi je ime Emaus. 1 o-nedva sta si zgučavala (u=ol) med sebom od vsej tisti (vseh tistih) štera so se zgoudila. 1 prigoudilo se je, gda bi si zgučavala i spitävala; i sam Jezus se približavši k njima navkiip je šou ž njima. Oči nji dva so pa zdržavane bile, da bi ga ne poznala. Erčč (reče) pa njima: kak-še riči so tou, štere prouti eden drfigomi mečeta hodeča, i sta ž^ tostila'? Odgovoreči pa eden, komi je ime Kleofaš, ercè ujemi : li si sam liihenec (tujenec) vu Jeružaleini i ne znaš, štera so se zgoudila v njem v eti dnevi (h)'? I erččnjiin: štera'? Oneva pa sta erkla ujemi : Od Jezu-ša Nazarenskoga, ki je bio prorocki mouž zmožen vu deli i u reči >,h) pred Bogom i vsejm lüstvom. Kak da so ga la dali vladnicke (cke-cje) popovski i poglavnicke (cke-cje) naši na soudbo le smrti i razpili so ga. Mi smo se pa viipali, kaj 011 bode, ki odküpi Izraela. Ali ze vsim etiin ete je tretji den 7$ dnes<; kak
na križ. Ma mi se nadivahanio, ila un mése Izraelski popul vikupit : ano injan (nine-zdaj) t' na vse isó u/.e le tretnji din je nas (dnes) k ise reci so se sdelale. Ma pa so nas nen-ke (néke) žene ses med naših prestrašile, k' pred breskon (svitem) bého tan per hrodti (grobu), ano k' ne (one) ni so nalezle njeha žuota (života), so paršle rečoč : da ne (one) so pa (tudi) videle videnje od anju-lov, ki pravijaho, da'n živi. Ano dni (eni) cert (nenki) od naših so bili šli ta h hrodu, ano ni (oni) so nalezli, takoj (tak, k) te žene so pravile ; ma njeha ne (one) ni so nalezle. Ano un je njima rekal : Oh nespametni ano dneha (enega) pozdeha (tesnega = resnoga) sardca to se veruat ta na use ito , k so romonili profetovi! Neke to ni bilo trebe iso Kristusu terpet, ano itako ulezt t u njeha blesk.	(Dalje sledi.)
Slovstvene «Irobtlnee.
*	DrUŽtvo sv. Mohora je ravno razposlalo tretjo knjigo pod naslovom: »Šola Vesela« doticniin odboròm, da jo med družtvenike raz-delé. — Pri tej priložnosti naznanimo, da se izverstne knjige od G o fina že 18. pola naliskuje. Te dni bo dalo družtvo tudi pervi svezek „duhovnih nagovorov" od g. Kafola v natis.
*	Srbske narodne pripovetke od V. St. Karadžiča so v tiskarnici že dokončane in obsežejo 15 tiskanih pol. Kdor se do konca mesca septembra po pravoslavnem koledarju naroči, jih dobi za 1 gld. bank.
*	Knjigar Jarosl. Pospišil začne v kratkem izdajati izvirne češke pripovedke in novele od Ludv. z Rittersberga. Pervi zvezek bode obsedel zgodovinsko povest: »Devin.«
*	G. Bedrich Moser, bivši v redni k lista: Brej Ii je spisal izvirni roman pod naslovom: »Slepa pani.« Pervi svezek pride te dni na svitlo.
Slnvenske ilrobtlnee.
*	Med mnogo druzrimi milimi gostovi je nas obiskala tudi slavna nemška pisateljica gospa Ida žl. l»iirIn«r*IVl«l s svojim gosp. soprugom. Mudila sta se v Celovcu blizo 3 tedne. Skerbno sta nabirala slovenske narodne pesine, prislovice in druge narodne reči, ktere hoče omenjena gospa v nemško prestavili in z druzimi jugosla venskimi pèsmami vred na svitlo izdati. Kolikor smo se sami prepričali, kaj dobro prestavlja. Po-potujeta sedaj v slaroslavni Dubrovnik, kjer se hočeta popolnoma ju goslavenskega jezika naučiti. Kakor so njene : »Böhmische Rosen« (češke narodne pesme ponemčene) splošno hvalo stekle, se bodo gotovo tudi njene jugoslavenske cvetlice vsim prikupile. — Veselo znamnje, da Nemci naš narod čedaljebolj spoznavljajo in obrajtajo, Mafsikterega Slovenca bi si bli želeli pričujočega, da bi bil slišal, kako nadusewo
so eta vcinjena. Ali i zene mke z nas so nas sasile (prestrašile užasi-le); šlere so vgojdnorano pri grobi bile. I geto so nej najšle'tejlo njegovo, prišle so govoreče: ka so videjnje angjelov vidilfe, ki so pravili: ka on žive. 1 odišli šo niki onih, ki so z nami, k grobi; i naj-šli so lak, liki so i te žene povedale, njega so pa nej vidili. I on njim je erkao ; oh nespametni i vukoga srdča vörvati vsa, štera so pravili prordckfe! Nej Ii je potrejbno bilou ta trpeti Kristnši i tak notri idli vu diko svojo.
Nemec o našem narodu in posebno o njegovej poezii govorili zna. Naj srečno in zdravo potujeta !
* Zvezdica za zvezdico se potaka na nebu slavjanskega pesništva. Sopet ima slavjanstvo obžalovati zgubo enega svojih slavnih pisateljev. One 4. septembra ob devetih zjutraj je zameri v občinskej bolnišnici v Praze izverstni češki pesnik Frantiseli Turinaky, c. k. okrajni sodnik na Krivoklalè. Kojen je bil v Podèbrah 16. listopada 1796. Naj izverstniši njegovih (leiste tragedii „Angelina" in »Virginia.« Ferva je tudi v nemški jezik prestavljena. Njegovo poslednje dramatično dèlo je izšlo I. 1849 pod naslovom: „Pražane roku 1 64 8.« Njegove pèsme so po različnih časopisih raztresene in zaslužijo, da bi še zavolj njih visoke pesniške cene kmalo zbrane na svitlo izdale. Naj mirno počival
Prislovi«-«». Kruh nobeden ni tak ojsler, da bi lakote bil mojster. Kar izzidajo skerbni slariši, razdenejo slabi lovarši. — Kdor zlo hiti se izgovarjati, je za tata deržati. — Nevošljivec bi rad blagor druzega z očmi vničil. — Sramožljivost je temelj vsih čednosti. — Navada popada. — Lèi a ne lažejo. — Gospoda in pa zima ne zastane. —
Kotenja. S tega mesta se ne ganem, če ni to res! — Cerne mravlje da me snedó, če je lako! — Tacega dannale miši snedó, ko je on! — Ce je to res, da postanem ko kluč! — Čern da bo ko žuža, če ni to res! — Pamet da me mine, če je to laž! — Če sim jaz to govoril, da mi jezik na nebo prisahne! — Čeljusti da mu raz panie padejo , kdor je lo rekel !
Zastavic«*. Mož z ženo, brat s sestró na božjo pot gredó; vsak pol hleba kruha seboj nesó, pa ga le pol drugi hleb imajo. Kako je 10 ? — Vsini je dobro znana, pa je vendar neznana imenovana. Kdo je?—
Sniésiiiee.
—	Oj domoljubja! — Neki madjarski gledišni igravec je pisal svojemu predstojniku v Pesti, da bi mu bilo mèsto k mestnemu igrališču v Lipnici za letno plačilo 2000 gold. sr. ponujeno, vendar da hoče iz samega domoljubja rajše pri narodnem madjarskem igrališču ostati, ako bi saj 4000 gold. sr. na leto (lobival.
—	Nek Francoz je bil Zidu sto cekinov dolžen. Pogosto ga je taj opominjal; oni pa le ni mogel plačali. Ko se je enkrat v ocitnej~ brijav-nici briti dal, in že omiljen, (bžefan) bil, pride tudi Žid in ga sopet pohlevno opomni. Dolžnik praša, hoče li lako dolgo čakali, da ga te le obrije in pokaže ne brijača. „Če ne daljej, tako dolgo že čakam, odgovori žid. — „Dobro, reče Francoz, odbriše si milo in otide.
Povabilo na liarocho.
S prihodnjim mescem se začne novo cetvertletje. S serčuo prošnjo se taj obernemo na vse slavenske rodoljube, »Bčelo« s naročili in dopisi obilno podpirali, da bo čedalje v prijetnejšej obliki izhajali zamogla. Ako se doslej ravno še ni toliko naročnikov oglasilo, da bi bili vsi potniški poravnani, jo hočemo s pripomočjo slovenskih pisateljev vendar še dalej na bèli svèt pošiljati. Terdno zaupamo, da bodo nam naši rodoljubi iz ljubezni do domovine radovoljno na poinoč pritekli, da nam taj edini leposlovni list sramotno ne pogine. — Vredništvo si bo vse prizad-jalo, da se bo Bčela, v čistej slovenščini pisana, svojim bravcem zmiraj bolj prikupila.	V r edn. in zalo in.
Jzdatel in tiskar; F e r ti, £1. Kleiumajr v Celovcu.