Leto XXVIII. Štev. 3. Poštnina plačana v gotovini Lendava -19. januarja 1941. - Ljubezen edina more resnično pre- mostiti vse spore, ki so privedli do sovraštva; kajti pravica je hladna, ljubezen poje vro- ča ino življajoča. - „Osservatoreˮ Letna naročnina. na skupni naslov 28 din, na posamezni 36 din, za inozemstvo 81 din, z „M. listomˮ 110 din, za Ameriko 3 dolare Štev. položnice 17— 974 Najmanjši oglas 15 din. Rokopise ne vračamo. Uredništvo: M. Sobota, Križeva ul. 4 Izhajajo vsak četrtek za naslednjo nedeljo Uprava: M. Sobota „To so sadovi...ˮ „BiIo je na dan novega leta. v zgodnjem jutru ob pol šesti uri. Ne- sel sem Najsvetejše neki hudo bolni ženi. Komaj sem imel božjo hišo ka- kih dvesto stopajev za sabo, za- slišim polglasen šepet: „Far gre k bol- niku .. .ˮ Ozrl sem se in zagledal ob robu ceste gručo kakih desetih deč- kov. Nobeden ni pokazal niti najmanj- šega znaka počastitve Najsvetejšega, namesto tega pa je v naslednjem hipu ubrala cela gruča s ponočnjaškim, hripavim glasom ob spremstvu har- monike „Angleško pesemˮ (nemška bojna pesem proti Angliji). Jaz pa sem tiho moli!: „Gospod, odpüsti jim, saj ne vedo, kaj delajo .. .ˮ Komaj sem se oddaljil za kakih pet- sto stopajev, zaslišim rezekglas: „Kdo neki potrebuje že tako zgodaj farja? Nato glasno vprašanje: „Imaš ostro nabito pri sebi?- Takoj za tem odgo- vor: „Eno še mami! Nato je še prišla mimo gruča štirih dečakov starih 15 do 17 let. Niti eden ni pozdravil Najsvetejšega, dva „junakaˮ pa sta zavpila na vse grlo: „Heil Hitler.. ˮ Zopet sem mo- lil: „Gospod, odpüsti jim, saj ne vedo, kaj delajoˮ Dvajset let sem že duhovnik. Neštetokrat sem nesel Najsvetejše tež- ko bolnim ljudem. Mnogokrat sem srečal drugoverce: pravoslavne, pro- testante in žide. Skoraj vsi so poka- zali na svoj lasten način dolžno spo- štovanje. Večkrat sem srečai tukaj tudi cigane: Vsi, prav vsi so pokleknili in se pokrižali. ... Če že kdo nima nobene ve- re, če nosi vsaj človeško čustvo v svojih prsih, mu misel, da nekdo nesejo tež- ko bolnemu sočloveku zadnjo zaže- ljeno duhovno tolažbo, vzbudi spo- štovanje in ugled. Tem dečakom pa je vcepljeno tako sovraštvo zoper vse, kar je krščanskega, da je vsako člo- večansko občutje v kali zaduženo. Kaj bo iz mladine, ki ob pogle- du na duhovnika, nesočega Najsve- tejše k bolniku, vprašuje po „ostrihˮ revolverskih kroglah? To so vzgojni sadovi nemške mladine v duhu tako zvanega, novega nemškega gledanja na svet. In po ta- kih sadovih lahko spozna vsak, ki še svobodni misli celotno gibanje in ki se prišteva k temu gledanju na svet! In ravno ti sadovi očividno kažejo, kakšen pomen je treba polagati na mnoga zagotovila raznih voditeljev in voditeljčkov, češ, da oni nimajo nič, prav nič zoper vero...“ Te misli je pod zgornjim na- slovom zapisal tednik za katoliške Nemce v Jugoslaviji „Die Donauˮ. Mi dostavljamo k tem samo krat- ko pojasnilo. Takozvano „novo nem- ško gledanje na svetˮ taji osebnega Boga, taji nesramnost človeške duše in s tem tüdi življenje človeka po smrti v večnosti, zasmehuje nebesa, roga se peklu, zanika podedovani ali izvirni greh in s tem seveda čisto na- ravno tudi nujnost odrešenje. S tem torej taji celotno odrešitveno delo Kri- stusovo, Kristus torej ni bil ne Bog in ne odkupitelj, ampak navaden človek. Tako nemško gledanje na svet obmetava katoliško Cerkev in njeno duhovščino z najgršlmi priimki, o svetem očetu na priliko, ki se na vso moč trudi, da bi ustavil strahotno be- snenje sedanje vojne, zaničljivo pra- vi, da je „najvišji ranocelnikˮ, naše sveto bogoslužje jim je le „vzhodnja- žka čarovnijaˮ, krščansko gledanje na vset mu je „tuji strup* itd. Imenovani tednik večkrát omenja, da si je to „novo nemško gledanje na svetˮ, ki hoče z vsemi sredstvi izi- vati krščanstvo iz src nemškega na- roda, osvojil tudi nemški „Kultur- bundˮ (kulturna zveza). Bog ve, ali ne predstavlja ravno razkristjanjenje nemškega naroda naj- večji ter najtežji zločin in nesrečo v bodočem življenju nemškega naroda? Grki so zasedli mesto Klisuro Albansko mesto Klisura, za katero so se bile ogorčene borbe skoraj en mesec med italijanskimi in grškimi četami, je padlo Grkom v roke. To mesto je bilo močno utrjeno, zato je vkorakanje grških čet v to mesto tem zmagoslavnejše. Ko so v grškem glavnem mestu Atenah zvedeli za to zmágo, je na ti- soče in tisoče ljudi napolnilo ulice in trge. Ljudje so z navdušenjem prepe- vali domoljubne pesmi. Dekleta pa so s cvetjem obsipavala grške vojake, ki so jih srečala na ulicah. Tudi mi- nisterski predsednik Metaksas in kralj Jurij sta bila pozdravljena z navduše- ni vzklikanjem in petjem. S padcem Klisure sta Grkom od- prti dve cesti. Ena vodi v mesto Te- peleni proti zahodu, a druga proti severu v Valono, glavno albansko po- morsko luko. S tem je odprta še pot, ki vodi do albanskih petrolejskih vrelcev. Pravijo, da se mesto Tepeleni ne bo moglo dolgo braniti in priča- kujejo v kratkem padec tega mesta. Toda Italjani so poslali v obrambo tega mesta najboljši del svoje arma- de. Grki si med hudimi boji krči- jo pot. Madjarski Parlamentarci pridejo v Beograd Člani madjarskega parlamenta so najavili svoj obisk v Beogradu. Ta obisk je v madjarskih krajih vzbudil tako veliko zanimanje, da so morali omejiti število priglašencev, sicer bi jih bilo preveč. Muditi se nameravajo v Beogradu en teden. Kdaj pridejo, še točno ne vedo. Pravijo, da okrog 20. januarja. Rooseveltov proračun za državno obrambo Prejšnji teden je bilo prvo red- no zasedenje ameriškega kongresa (držav, zbora), odkar je bil Roosevelt ponovno izvoljen za predsednika ze- dinjenih držav Sev. Amerike. Ob tej priliki je Roosevelt imel velik govor, v katerem je med drugim tudi dejal, da danes napada demokratske države oro- žje in tajna strupena propaganda, ki ho- če zasejati razdor med demokratske dr- žave. Zato morajo na vsak način po- magati Angliji v ta namen je pred- ložil državnemu zboru proračun za državno obrambo. Amerika namerava letos in prihodnje leto izdati za orožje 28 milijard dolarjev. Če bi to spre- menili v naše dinarje, pridejo ogromne številke. Naša država bi samo z eno miljardo dolarjev živela 3 leta v bla- gostanju ne da bi bilo treba ljudem plačati niti enega davka. S celim ame- riškim oborožitvenim proračunom pa bi izhajala celih 100 let! Roosevelt je v svojem govoru pojasnil, zakaj tako visoke številke. Amerika namreč dobro ve, da bi bil zlom Anglije usoden tudi za Ameriko. Zato bo Amerika z vsemi močmi obo- roževala ne samo sebe, ampak bo z orožjem tudi Angliji in vsem napadenim državam. Zanimivo je, da pri tem Amerika ne bo zahtevala pla- čila v denarju, ampak pravi, da bo orožje samo posodila, ki ji ga ob koncu vojne vrnejo. Tako polagoma stopa Amerika v vojno ob strani svoje predstraže — Anglije. Kakšne namene ima Nemčija? Prejšnji teden se je veliko go- vorilo in pisalo o nemirih v Romunija kjer se koljejo člani Železne garde med seboj in o prihodu nemških čet v Romunijo, češ, da na pravijo mir. Pa ven- dar za vpostavitev miru v Romuniji ne potrebuje Nemčija kar pol miljona obo- roženih nemških vojakov. Nič ni preti- rano, če pravimo, da hoče Nemčija na vsak način iti skozi Bolgarijo Ita- ljanom na pomoč v Grčijo, da tam zaključi borbe in bi se potem z vso silo vrgla na Anglijo samo. Drugi so zopet mnenja, da je to samo pretveza in da Nemci glavni napad pripravljajo prav sedaj na Irsko in bi s tem okrog in okrog obkolili Anglijo. Toda Angleži so že davno pri- pravljeni na podobna presenečenja. Zavedajo se, da so s tem, če se Nem- cem posreči zasesti Irsko, oni popol- noma odrezani od Amerike in nobena angleška ladja ne bo mogla pluti v Ameriko. To bi znalo Angleže poko- pati. Zato pa tudi oni ne bodo čakali. Saj imajo na Irskem svoja pristanišča in zato lažje in prej zasedejo Irsko. Pač pa smemo v naslednjem tednu pričakovati zelo važnih dogodkov na frontah. Kaj pa Sovjetska Rusija? Mar ona mirno in brezbrižno stoji ob strani ali pa je pazno na straži in preži... Morda. Toda ravno pretekli teden so se kakor nalašč za- ključila nemško-sovjetska pogajanja, ki so zavzela naravnost ogromen ob- seg. Po tej pogodbi bodo pošiljali Sovjeti Nemcem surovine, petrolej, živež, zlasti žito, rudnine in bombaž. Promet naj bi obsegal 18 miljard din. Zlasti pridejo tukaj v poštev tako ve- like količine žita, da ga še do zdaj nobena država v zgodovini ni toliko uvažala. Torej le vladajo med Nem- čijo in Sovjetsko Rusijo prijateljski odnošaji in medsebojno zaupanje. Vendar pa je sovjetsko slüžbeno po- ročilo v zvezi s prihodom nemških čet v Romunijo objavilo, da Sovjetska Ru- sija ni bila niti obveščena, niti vpra- šana glede prehoda ali bivanja nem- ških čet v Romuniji. Dočim pa Nemci trdijo, da se to vse dogaja v spora- zum u s Sovjeti. Toda bolgarski mi- nistrski predsednik Filov je imel go- vor zadnjo nedeljo in dejal, da Bol- garija nikakor ni pri volji pustiti nem- ške čete preko svojega ozemlja. Turčija pa čaka v pripravljenosti ob meji. Italjanske izgube v vojni z Albanijo Uradna italjanska poročila pra- vijo, da znašajo italjanske izgube v Albaniji 1301 mrtvih, med njimi 162 častnikov in 9 Albancev, ranjenih 4598, med njimi 10 Albancev, pogre- šajo pa 3058, med njimi 88 Albancev. Zopet sprememba v italjan- skem vojnem vodstvu Poveljnik italijanskih čet v Al- baniji general Ubaldo Soddu je bil razrešen dolžnosti poveljnika, ker je potreben zaradi zdravstvenega stanja daljšega odmora. Na njegovo mesto je bil imeno- vani Lugo Cavailero, ki je bil dosedaj, načelnik glavnega štaba italjanske vojske. Novi poveljnik je že pregledal čete v Albaniji in sedaj dela načrtno obrambo. Angleška letala napadla Turin in Benetke Zadnjo nedeljo ponoči so angle- ška letala napadla Turin, Benetke in Katanijo. Letala so prizadejala veliko škodo in je bilo tudi veliko mrtvih in ranjenih. Po bojiščih Angleško-italjanska fronta. Kakor smo že zadnjič poročali, so Angleži iztrgali Italjanom Bardijo, kjer so zajeli veliko število vojaštva in municije. Sedaj so že Angleži 150.knr zahodno od Bardije ter so okrog in okrog obkolili pristanišče Tobruk. Po vsej Italjanski Libiji je namreč izpel- jana ob morski obali lepa avtomobil- ska cesta, kar je Angležem sedaj pri- šlo prav. Pravijo, da je okrog 30.000 vo- jaštva v Tobruku, ki je še bolj utrjen, kakor je bila Bardija. Maršal Graziani, ki je že doslej izgubil dobro tretjino od 250 000 vo- jakov, čaka v pristanišču Bengazi na odločilno srečanje z Angleži. Ravno tako so na abesinski meji v angleški Kernji za vrnili Italjane na- zaj. V Abesiniji sami pa so se uprli Abesinci v severnem delu. Tako so Abesinci pregnali Italjane iz utrjenega mesta Gubba, ki leži ob Modrem Nilu. Bivši abesinski neguš Haile Se- lasie je uporabil to priliko v to, da je prišel že v Sudan in čaka prilike, da bo prestopil mejo svoje Abesinije in stopil na čelu svojih zvestih čet v Abesiniji ter bo s pomočjo Angležev očistil Abesinijo italjanskih čet. Angleško-nemško fronta. Na tej fronti je bilo pretekli teden slabo vreme, kar je vplivalo tudi na letal- ske napade, da niso bili tako Siloviti in številni. Pač pa so se proti koncu tedna zopet ponovili. Tako so Nemci napadli angleške mesto Port- smouth, kjer so napravili veliko, škodo. Med zgradbami je bilo porušenih 6 cerkva, kinogledališča in mnogo mrt- vecov. Pravijo, da je bil to doslej naj- hujši napad, ker jih je doživemo to mesto. Angleži pa so bombardirali pri- stanišče Brest v Franciji ter napravili občutno škodo. Položaj maršala Grazianlja. Položaj vrhovnega poveljnika italjan- skih čet v Afriki maršala Grazianija res ni zavidanja vreden. Kajti glavno italjansko trdnjavo v vzhodni Libiji Tobruk so od vseh strani obkolile angleške čete in je to mesto zašlo v isti položaj kakor je bila Bardija. Zato niti ni poslal okrepite temu mestu, ampak se drži s svojimi četami v pri- stanišča Bengazi v zahodni Libiji, ki je najvažnejša trdnjava. Nemčija pripravlja odločilen udarec. V Berlinu so trdno prepričani, da je sedanja vojna prešla v odločilno dobo. Nemško letalstvo, vojna morna- rica in suhozemska vojska se na ve- liko pripravljajo in pravijo, da bo od- ločitev sedanje vojne padla na zahodu na nemško-angleškem bojišču in ne na vzhodu kakor bi mislili. 2 NOVINE 19. januarja 1941. NEDELJA 2. po Treh Kraljih Tisti čas je bila svatba v Kani galilejski in Jezušova mati je bila tam. Povabljen je pa bil na svatbo tudi Je- zus in njegovi učenci. In ko je vino pošlo, reče Jezusu njegova mati: Vina nimajo. — Jezus ji pravi: Kaj je to meni in Tebi, žena? Moja ura te ni prišla. — Njegova mati. reče strežni- kom: Karkoli vam poreče, storite! — Stalo pa je tam po šegi judovskega očiščavanja šest kamnitih vrčev, ki so držali po dve ali tri mere. Jezus jim reče: Napolnite vrče z vodo! — In napolnili so jih do vrha. Nato jim re- če Jezus: Zajemite zdaj in nesite sta- rešini. — In nesli so. Ko je pa sta- rešina pokusil vodo, ki je postala vi- no, in ni vedel, od kod je — strežniki pa, ki so bili vodo zajeli, so vedeli — pokliče starešina ženina in mu re- če: Vsak človek daje najprej dobro vino, in ko se napijejo, tedaj slabše. Ti pa si dobro vino do zdaj prihranil. — Tako je v Kani galilejski storil Je- zus prvi čudež in razodel svoje ve- ličastvo — in njegovi učenci so véro- vali vanj. (Jan. 2, 1—11). • Današnji evangelij nas vabi, da nekoliko razmišljamo o svetem zakonu. Naši sezonski delavci so se vr- nili iz tüjine. Tam so začüdeno opa- zili, da so se zakonci ločili brez po- sebne težave. Kako je to? Ali je to prav? Pred oltarjem klečita ženin in nevesta. Že sta na stavljeno vprašanje duhovnika izrekla: Hočem! — Že sta mož in žena. Na duhovnikovo besedo si podata desnico, duhovnik pa go- vori: Sklenitev rok pomeni, da tu pred Bogom in krščansko družbo potrdita, da v nobeni sili in bridkosti drug drugega ne bosta zapustila, marveč ostala v zvestobi skupaj, dokler vaju smrt ne loči. Smrti Da, samo smrt je sila, moč, ki pretrga verigo, ki je spojila ženina in nevesto ter napravila moža in ženo. Samo smrt je tista sila, ki razveže vez, ki je nastala med ženi- nom in nevesto. Kar je poročeno, ostane poro- čeno. Mož in žena ostaneta mož in žena, dokler enega izmed njiju ne u- grabi smrt. Pa naj mož zapusti ženo, vez traja dalje, pa naj se žena pridrüži drugemu, vez traja dalje, pa naj drug drugemu zapreta hišo, vez traja dalje, pa naj kdo izstopi iz kat. Cerkve pa se pridrüži drugi veroizpovedi ali pa naj ostane kar brez vere — mož in žena ostaneta mož in žena! In zakaj tako? Zato, ker je Bog tako odredil. Kristus pa pravi: „Kar je združi! Bog, tega naj človek ne loči.ˮ Zato, ker tako uči in je vedno tako učila sveta Cerkev. Da, ko bi bil Bog sploh kaki oblasti na zemlji izročil pravico, da sme razvezovati zakonsko vez, bi jo bil gotovo izročil edino le svoji Cer- kvi. Ta pa dosledno trdi, da te pra- vice nima. Francoski narod v siromaštva Neki francoski časopis je pisal o sedanjem žalostnem stanju v Fran- ciji in pravi, da je zadostovalo 8 me- secev neprevidnega lenarenja in en me- sec junaštva, da je bil bogati franco- ski narod v tej moderni vojni vržen v največje siromaštvo. Treba bo veli- kanskega napora, prostovoljnega so- delovala vseh, da se bo Francija spet začela dvigati iz razvalin. Raz- gled po Franciji je strašen. Treba bo se navaditi na režim be- raštva. Vstajenje ne bo mogoče, ako vsak prostovoljno ne da vse, kar ima, na razpolago državi, da bo mogla o- skrbeti narod z najnujnejšim. Če po- mislimo, da danes mož in žena, ki oba zaslužila, skupno samo 700 frankov (600 din) na mesec in morata iz tega preživljati svojo dru- žino, je to nekaj strašnega v soraz- merju s tem, kako je Francija živela nekdaj. Pomanjkanje, na to besedo, ki je Francoz ni poznal, se bo moral francoski narod navaditi. Lažje je bo prenašal, če bo imel zavest, da ga občutijo vsi enako, nosijo vsi z ena- kim upanjem na boljšo bodočnost. Socialni tečaj v Soboti Zadnjo soboto v dec. 1940 se je vršil v novih prostorih podružnice ZZD v Soboti delavski Socialni tečaj, ki se je udeležilo 55 naših članov in članic. Tečaj je pokazal, da je za vprašanja, ki so se na tečaju obravnavala med delavci in delavkami veliko zanimanje. Na tečaju so predavali: g. Poto- kov — o potrebi delavske strokovne organizacije, g. dr. Bajlec — delavska organizacija v narodnostnem pogledu zlasti v našem kraju, tov. Rožman — o vodstvu in notranjem delu v orga- nizaciji, tov. Mastinšek — naloge, pra- vice in dolžnosti delavskih obratnih zaupnikov. Popoldne: g. Brumec — o Socialni zakonodaji, tov. Rožman — o minimainih mezdah za vse stroke, g. Casar Franc — ZZD in druge delav- ske organizacije z ozirom na komu- nizem in tov. Mastinšek — o delavskih socijalnih ustanovah v Sloveniji. Tečaj se je pričel ob 8. uri zju- traj in je trajal do 6 popoldan. Vsi navzoči so z občudovanja vredno vz- trajnostjo sledili predavanjem in se pozanimali v debati za posamezne primere. V nedeljo je bila v Župni cerkvi ob 8. uri skupna sv. maša za udele- žence, po sv. maši pa se je pričelo veliko zborovanje, na katerem je bilo navzočih prek 300 udeležencev. Zbo- rovanja so se udeležili tudi gg. okrajni načelnik g. Bratina, ravnatelj realne gimnazije g. Ing. Zobec, ravnatelj Mar- tinišča g. Vogrinc, Soboški g. župnik Vojkovič, poslanec dr. Bajlec, šef ek- spoziture Borze dela, g. Kerec in g. Brumec ter drugi. Zborovanje je otvoril in vodil tov. Casar Jože, ki je v jedrnatih be- sedah opisal težave in zgodovino naše podružnice ter dal nato besedo šefu ekspoziture Borze dela g. Kerecu, ki je v imenu ZPD in Borze dela po- zdravil vse navzoče, katerim je pripo- ročil naj se močno oklenejo organi- zacije ZZD, da se bomo tako skupaj z ZPD roko v roki borili proti notra- nji in zunanjim sovražnikom. Nato je imel dobro zasnovan govor g. dr. Bajlec o vrednosti dela in upošteva- nja slovenskega delavca povsod! Go- voril je tudi o važnosti delavskih so- cialnih pridobitev, katere so nam po- magali naši voditelji izvojevati. V imenu Centrale ZZD je pozdravil zbo- rovalce tov. Milharčič, ki je navzočim obrazložil delo, katerega vrši centrala ZZD za dobrobit svojega članstva in delavstva. Akcije za dosego zboljša- nja so tako številne, da se z njimi ne more meriti nobena ostala organiza- cija, pa tudi po svojem članstvu vi- soko nadkriljujemo ostale organizacije, kar delavstvo že samo prav dobro zasleduje, se organizacije vedno v več- jem številu oklepa in pristopa v naše vrste z zavestjo, da bo le Zveza zdru- ženih delavcev lahko zboljšala njih položaj. V imenu našega kulturnega za- voda — realne gimnazije — je zbo- rovalce pozdravil ravnatelj g. ing. Zo- bec, ki je navzočim naslikai važnost dela, ki ga vsi vršimo, pa naj bo to ročni ali duševni delavec. V imenu upravno-politične oblasti je pozdravil to lepo in veličastno delavsko zboro- vanje okrajni načelnik g. Bratina, ki je navzočim delavcem priporočal, naj se trdno oklenejo Zveze zdrüženih de- lavcev, ki tudi v narodnem pogledu vrši prevažno poslanstvo v obmejni Soboti. Pozval je navzoče, naj bodo dobri dr- žavljani in pomagajo oblasti pri zapira- nju vse razdirajočih sil in podtalnih ele- mente v, ki bi nas najraje zapleni v kakšen požar. Kakor imajo delavci svoje pra- vice, tako imajo tudi svoje dolžnosti do podjetnikov, družbe in oblasti. Vsem navzočim je obljübil, da bo vsekdar upošteval želje in stremljenja organizacije ZZD za zboljšanje polo- žaja ozir. pomoči, kadar bodo potrebni. Končno je pozval navzoče, da so stoje trikrat zaklicali naj živi Nj. Vel. kralj Peter II., naj živi Nj. Vis. knez Pavle in naj živi ves kraljevski dom. Nato je dal tov. Casar besedo zastopniku DZ tov. Mastinšku, dá otvo- ri našo novo delavsko knjižnico v So- boti. Tov. Mastinšek je v lepem go- vora orisal pomen, ki ga ima knjiga tudi na razvoj delavske zavesti in splošnega izobraževalnega stanja. Že- lel je, naj bi knjižnica v Soboti rastla in se razvijala ter krepila duha vse- mu prekmurskemu delavstvu. Po otvoritvi knjižnice je bil pred- vajan film „Združeni delavci, v vrste stopimo, ki je na vse navzoče na- pravil najbogši vtis. Vsi so z največ- jim zanimanjem sledili prizorom in še kar najpohvalnejše izrazili nje- govi vsebini. Dokaz, da se delavstvo v Slov. Krajini Zaveda svojega sodobnega po- slanstva, je bil lepo obiskan tečaj, še lepše pa zborovanje. Vsi so odili z občutkom, da so močni, ker so orga- nizirani in da se bodo še v naprej z vsemi silami borili za svoje upravi- čene zahteve. Amerika pošilja živila v nezasedeno Francijo Med Anglijo in Ameriko je bil sklenjen sporazum o tem, da bo ame- riška vlada smela pošiljati živež in ostale potrebščine v nezasedeno Fran- cijo in sicer pod vodstvom in nad- zorstvom ameriškega Rdečega križa. Posebne ladje bodo skozi angle- ško blokado prevažale predvsem kon- zervirana živila, ki imajo mnogo vi- taminov. Pravijo, da je bil ta sklep sprejet samo zaradi tega, da bi bilo pomagano francoski deci, sicer pa ta odredba prav nič de izpreminja an- gleškega sklepa o celotni blokadi vse Francije. V Londonu menijo, da je za- dostno poroštvo dejstvo, da je razde- litev teh živi prevzel ameriški Rdeči križ. Nekateri parniki so že odpluli iz Amerike s tovorom mleka v neko špansko pristanišče. Parniki so opre- mljeni s posebnimi znamenji. Če bodo sedaj parniki, ki so na poti, srečno pripluli v evropsko prista- nišče, tedaj bodo poslali po isti poti še več parnikov s še večjim tovorom. Po državi Naša kraljica Marija, mati na- šega mladega kralja Petra II. je dne 9. januarja obhajala svoj 41. rojstni dan. — V vseh treh glavnih mestih naše države Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so bile ob tej priliki Prisrčne sloves- nosti. To je znak, da se vsi državljani v teh časih čutijo tesno povezane z našim kraljevim domom. Ureditve glede prehrane. V teh dneh so v Beogradu razpravljali o dveh predlogih, ki se tičejo kruha. Po prvem predlogu naj bi bilo ljud- stvo razdeljeno v tri grupe. V prvi grupi bi vsak dobil 315 gramov kruha na dan, oziroma 240 gramov moke ali testenin; v drugi grupi, kamor bi spa- dali predvsem trgovci in obrtniki bi dobil vsak 315 in 230 gramov kruha oziroma 240 in 175 gramov moke; tretji grupi, ki bi pa tvorili predvsem ročni delavci in kmetje, bi dobil vsak 315 oziroma 330 gramov kruha, ali 240 oziroma 250 gramov moke. — Pravijo pa, da bo najbrž sprejet drugi predlog, po katerem bi bili sicer vsi državljani razdeljeni v tri grupe, toda te grupe bi se ločite med sabo po mesečnih dohodkih. In sicer bi spadali v prvo skupino oni, ki imajo na mesec do 1500 din dohodkov, v drugo do 3000 din, v trétjo prek 3000 din. Evharistični jubiiejni kongres v Zagrebu. Kakor vemo, obhajajo letos Hrvati 1300 letnico, odkar je bil pokristjanjen hrvatski narod. Ker je Zagrebški Pripravljalni odbor trdno prepričan, da bo meseca junija letoš- njega leta sklenjen mir med vojsku- jočimi se državami, zato pravijo, da se bodo proslave tega kongresa vršile mirno že ob koncu junija letošnjega leta. Da bi le Bog dali Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze umrl. V Ljubljani je nenado- ma izdihnii svojo dušo zadet od srč- ne kapi, tajnik Zadružne zveze. Bilje star 63 leta. Skoraj 40 let je urejeval »Narodni gospodár*, kjer je mnogo pisal o zadrugah v Sloveniji. Kajti táko je malokateri pozna! zadružništvo, ustroj in poslovanje kakor on. Dejan- ski je na njem slonelo vse zadružno gibanje v Sloveniji in v tem ima ne- venljive zasluge. — Naj mu sveti večna luč! Kneginja Olga obdarovala 1300 revnih otrok. Nj. kr. Vis.knjeginja Olga je na dan Treh Kraljev obdaro- vala v Beogradu 1300 siromašnih učen- cev beograjskih ljudskih in meščanskih šol. Mala deklica je izročila v zahvalo kneginji Olgi lep šopek vijolic. Otroci so dobili toplo obleko, površnike in čevlje. Na Hrvatskem bodo uvedli s 1. februar jem krušne karte, da se tako uravna preskrba prebivalstva s kru- hom in moko, ki jih ima Hrvatska ba- novina v rezervi za dva meseca. Petain ima za seboj štiri Francije Pravijo, da je šest .mesecev po sklenitvi premirja francosko edinstvo popolno in da ima maršal Petain za seboj štiri Francije: 1. Zasedeno Fra- cijo, iz katere stalno prihajajo zago- tovila zvestobe šefu države, zlasti pa od tistega dne, ko so ljudje razumeli, da nihče ne more ugovarjati Petaino- vim odločitvam. 2. Svobodnl del Fran- cije, ki je ob priliki potovanja šefa države pokazal vso svojo ljubezen in občudovanje do maršala. 3. Ujetniško Francijo: 2 milijona mož, ki vsak dan dajejo izraža svojega zaupanja do maršala. 4. Imperlalno Francijo, katere najlepši deli so pokazali svojo zve- stobo in svoje zaupanje v usodo glav- noga mesta. Nemški maršal List je prišel v Romunijo, ki je nad nemškimi četami osebno prevzel poveljstvo v Romunij. Znano je, da je omenjeni general igral zelo pomembno vlogo v bojih na Poljskem. Torej se le kuha na jugovzbodu ne- kaj odločilnega. Širite naše „Novine!ˮ Nemški prostovoljci gredo pomagat Italjanom v Afriki. 19. januarja 1941. N O V I N E 3 Po Slovenski Krajini Osebne vesti. Napredüvala sta oba, naša sreska načelnika. V Soboti g. dr. Franc Bratina, iz 4 /II. skupine v 4 /1. skupino; v Lendavi sreski načelnik g. Stanko Vertovšek, iz 7. skupine v 6. položaja skupino. Oba sreska na- čelnika sta si pridobila veliko zaslug za naše kraje, zato se ljudstvo obeh srezov veseli njunemu zasluženemu napredovanju. — Tajništvo JRZ iz Ljubljane nam sporoča, da je bil na- stavljen Hozjan Vinko, akademik iz Odrancev, pri železnici in Gerenčer Anton, šofer iz Strehovcev, pri avto- garaži pri pošti v Soboti. — Za asis- tenta na univerzi v Ljubljani je ime- novan g. Marljan Dorrer, dosedanji profesor na Soboški gimnaziji. Mo- derna asistentu in znanstvenih k vi- sokemu imenovanju iskreno Čestitamo! Podružnica ZZD v novih pro- storih. Podružnica ZZD v Soboti se je s 1. januarjem 1941 preselila v svoje nove prostore na Aleksandrovi cesti (v staro kavarno hotela Dobray). Urad- ne ure bo podružnica imela kakor do- sedaj vsako sredo od 5—7 h popoldan. ZZD v Soboti poziva vse člane, ki še nimajo svojih legitimacij, da jih dvignejo med uradnimi urami pri po- družnici. Obenem prosi vse člane, da poravnajo zaostalo članarino, ker je vsled vpeljave novih obračunov pod- ružnica obvezna vsak mesec sproti nakazovati članarino centrali za vse člane. Občni zbor ZZD. V mesecu ja- nuarju se bo vršil občni zbor naše podružnice, na kar že danes opozar- jamo vse člane. Čas občnega zbora bomo pravočasno objavili. Vabimo tudi delavke iz Cvetičeve tovarne da si sestavijo svoj odbor in nam ta od- bor predložijo do občnega zbora. Knjižnica Delavske zbornice posluje. S 1. jan. t, 1. je začela po- slovati tudi knjižnica Delavske zbor- nice, ki jo upravlja naša podružnica ZZD. Knjižnica se nahaja v prostorih podružnice in je odprta vsako sredo od 5—7 ure popoldne in vsako ne- deljo in svetek od 9—11 ure dopol- dne. Vabimo vse delavce kakor tudi ostale kroge, da se knjižnice pridno poslužujejo. Knjižnica je ena največ- ih v našem kraju in bo imela na raz- polágo vse knjige sodobnih pisateljev. Strokovna zadruga sporoča, vsem tistim, ki se zanimajo za njo, da dobijo vse informacije v Kmečki posojilnici. K zadrugi lahko pristopi vsaka fizična in juridična oseba. De- lež znaša 50 din. Jamstvo je petkratno. Kakor smo že poročali, bo zadruga že prihodnjo spomlad začela z zidavo.. Ker je zanimanje za zadrugo veliko in bo zadruga mogla ustreči željam članstva po lastnih domovih samo po vrstnem redu, Vsled tega vse vabi, da se čimprej včlanijo v našo Zadrugo in tako pridejo do lastne strehe. Sreskemu odboru društva Rde- čega križa v Soboti so darovali za „Zimsko pomočˮ: Veleposestvo Bel- tinci 200 din, Veleposestvo Rakičan 100 din, Občina Sobota 100 din, Ob- činska hranilnica Sobota 100 din, Obrt- na zadrugá Sobota 100 din, Cvetič Janez, tovarnar Sobota 100 din, Šiftar Ludvik, tovarnar Sobota ca 20 m raz- ličnega blaga. Vsem plemenitim da rovalcem se odbor v imenu siroma- kov najtopleje zahvaljuje. Sreski odbor društva Rdeče - ga križa v Soboti je na božič raz- delil med siromake 100 kg moke, 30 kg sladkorja, 4 kg kave in več zabo- jev franka. Dalje je obdaroval siro- mašno deco v banovinski bolnici v Soboti. V torek po sv. Treh kraljih, so kakor na dogovor skupno obiskali svoje domače in rojstno faro mladi duhovniki iz soboške župnije, ki de- lujejo v dušnem pastirstvu po raznih krajih Slovenije. Prišli so veselih ob- razov gg. Bejek Janko, župnik pri Sv. Sebeščanu; Škraban Janko, kaplan v Ljubnem ob Savinji; Gregor Janez, kaplan v Rajhenburgu; Rajnar Janez, kaplan pri Sv. Rupertu v Slov. gori- cah; Lajnšček Ludvik, kaplan pri Gra- du; Čergulj Štefan, kaplan v Črni na Koroškem; Erjavec Janez, kaplan v Rušah pri Mariboru. Po kratkem od- dihu so se zadovoljno vrnili na svoja službena mesta. Gibanje prebivalstva rim. kat. župnije v Soboti. V minulem letu je zagledale luč sveta 156 novorojenč- kov. Iz te solzne doline pa se je na drugi svet preselilo 158 ljudi vsake vrste starosti. Pred oltarjem si dalo smrtno zvestobo obljubilo 51 parov, od teh so 3 iz tujih župnij. Da bo slika o rojstvih in smrti soboških far- nikov jasnejša, moramo splošne po- datke malo razčleniti. V Soboški bol- nici je bilo rojenih 9 tujih farnikov, od teh 2 nezakonska. Na soboško faro samo pride torej 147 rojenih, od teh je 19 nezakonskih, med njimi 12 ci- ganov. Od umrlih pa je v bolnici tu- jih umrlo 68, tako da pride na žup- nijo samo 90 umrlih v preteklem letu. Prirastek prebivalstva v župniji znaša 57. Sobota je zopet oživela, ko so se vrnili dijaki veselo razpoloženi z lepih božičnih počitnic. V pondel- jek so z novim pogumom nastopili svojo vsakdanje pot v pretesne učilni- ce soboškega gimnazijskega poslopja. Plemeniti dar. G. Ponebšek Janko, javni notar v Soboti je daroval namesto venca na grob + dr. Korošca vsaki občini v soboškem okraju za reveže po 100 din, kar je zneslo sku- paj 1600 din. Smrtna žrtev mraza. V začetku tega tedna, je pritisnil velik mraz v naših krajih. V Lendavi so ugutovili v pondeljek —17 stopinj C, v Soboti celo —19 stopinj C To ni ostalo brez posledic. — Tako so našli v lendav- ski goricah 52 leti staro Raj Julijo vso zmrznjeno. Ker se točno ne ve, kaj je bil pravi vzrok smrti, so vzeli vso zadevo orožniki v roke, da do- ženejo, ali morda ni bila zastrupljena. Pravijo, da je tudi rada pogledal ko- zarcu na dno. Doma je bila iz Lendave. V Mariboru je umrl dne 14. jan. oče g. Verbanjška, kateheta v Lendavi. Večni mir pokojnikovi duši, g. kate- hetu naše sožalje. NE POZABITE, da imam v največji izbiri in stalno v zalogi RADIO APARATE najboljših znamk, ŠIVALNE STROJE, PISALNE STROJE, KOLESA in GUME še vse po nizki ceni Štivan Ernest Telefon št. 39. M. SOBOTA Kmečka zveza v Strehovcih Naša krajevna Kmečka zveza je imela redni občni zbor v nedeljo 5. januarja, ki je prav dobro uspel. Člani so se udeležili polnoštevilno in pri- stopili so še novi. Na občnem zboru smo se pogovorili o naših perečih vprašanj, ki bi se morala nujno rešiti. Zato se je sprejelo več resolucij: Glavna zadeva je kopanje Ginje. Že dolgo čakamo na to,pa od niko- der ni pomoči. Ta kanal je bil načeti pred 10 leti in je bil tudi ves skopa- ni, toda tako plitvo, da ni zadostoval za vso tisto množino vode, ki se tam nabira. Sedaj po 10 letih je pa tako na mestih sčista zasut in se komaj pozna, da je jarek. Zakaj pa Vodna zadruga plačuje vodoplavni doprinos? Ne bi se dalo to napraviti za naš denar, da ne bi s strahom zrli v bodočnost, kako nam voda odpiavlja vsakdanji kruh. Mnogo je družin, ki imajo svojo zemljo v tistem kraju, kjer voda vse leto stoji. Kako naj ima žetev, če sploh posejati ni mogel. Pomislimo kakšna Škoda nastane, če se voda nabere na terito- riju filovske vasi in ob vsakem več- jem nalivu iz Bogojine priteče voda na našo agrarno zemljo, ki je je nekaj nad 100 oralov! Kaka gmotna škoda mora biti, kak slab pridelek že itak v teh hudih časih! Apeliramo na vse merodajne činitelje, da vzamejo ta naš klic za resno in prosimo kraljevsko bansko upravo, da upošteva in prouči to našo zadevo. Krajevna Kmečka zveza Dobrovnik. Tečaj za razširjenje „Knjižicˮ v Martinišču Salezijanci v Ljubljani že Osmo leto izdajajo drobne brošurice z na- slovom „Knjižiceˮ. Dvakrat na mesec izidejo na 32 straneh in stanejo en dinar. Nad 800.000 jih je že šlo med slovenski narod. Mnogi so jih vzlü- bili in postali stalni naročniki. Oba naša prevzvišena nadpastira, mari- borski in ljubljanski, sta „Knjižiceˮ v Škofijskih oglasnikih priporočila svo- jim duhovnikom in vernikom. Duhov- ščina ljubljanske škofije celo na pa- storalnih konferencah razpravlja o tem, kako čim bolj razširiti te res koristne in cenene knjižice med ljudstvo. Slovenska Krajina je imela do zdaj 42 naročnikov „Knjižicˮ in okrog 100 izvodov jih dobiva Martinišče v Soboti. Da bi se število naročnikov povečalo in blagoslov teh „Knjižicˮ razširil tudi med prekmursko ljudstvo, je uprava „Knjižicˮ priredila 6. jan. v ta namen tečaj v Martinišču. Tečaja se je udeležilo 23 deklet. Ob 9. uri so bile v martiniški kapeli pri sveti maši, nato pa so imele tri predava- nja. Po pozdravu jim je spregovoril martiniški ravnatelj g. Štefan Vogrin o važnosti tiska in o njegovem dob- rem ter slabem vplivu. Drugo preda- vanje je imel g. Franc Štuhec, ki je pri upravi „Knjižicˮ, o apostolih dob- rega tiska. Isti gospod je še popoldne po kosilu predaval kako praktično širiti „Knjižiceˮ in dober tisk med ljudi. Udeleženke so z zanimanjem sledili živahnim in nazornim preda- vanjem o evharističnem kongresu in o kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani. Tedenski koledar Januar 19 Nedelja 2. Po Treh Kraljih; Marij 20 Pondeljek Fabljan in Sebeštjan, m nč. 21 Torek Neža, de vice 22 Sreda Vincencij in Anastazij, muč. 93 Četrtek Zaroka Mar. Dev.; Rajmund 24 Petek + Timotej, škof; Evgeniuj, m. 25 Sobota Spreobrnenje sv. Pavla SEJMI: 20. jan.; živinski in kramarski sejem v Beltincih; 20. jan.: kramarski sejem pri ay. Sebeščanu; 25. jan.: živinski in konjski se- jem v Lendavi. Prosvetno polje Važna prosvetna postojanka ob meji. Pred nedavnim je bil pri nas na Cankovi občni zbor Prosvetnega društva. Izvoljen je bil novi odbor z g. provizorjem Safošnikom na čelu. Pripomniti je treba, da je Prosvetno društvo pri nas že obstojalo. Enkrat na leto je odigralo kakšno igro, kar Seveda ne more zadovoljiti želj za- vednih članov in ostalih občanov, ki pričakujejo od prosvetnega dela vse več. — Cankovska fara je fara tik ob nemški meji in najbolj občuti utripa- nje tujega nemškega življenja ter moč nemške kulture. Če hoče naš človek trezno presojati vse tuje dogodke prek meje in na zdrav in trezen način vred- notiti tuje pojave na naših tleh, mu je prej ko slej potrebna zavestna na- rodnostna vzgoja. To je potrebno tem bolj, ker dobro vemo, kako naš člo- vek, — izseljenec v tujini, — brez pri- vzgojenega narodnega čuta hitro klo- ne, omamljen od tujega bleska, pod usodnimi vplivi sosednje države. — V sedanjem času potrebujemo mo- ralno neoporečnih ljudi, ki so odporni pred tujimi narodnimi vplivi, močni v srcu in duši. V zavesti svojega pr- vega poslanstva naj začne naše Pro- svetno drüštvo prirejati prosvetne ve- čere v smislu svojega narodnostno vzoojnega programa, da se bo v tem najbolj občutljivem kraju v doglednem času straha najmočnejša predstraža ostalih krajev, prava braniteljica svo- jih narodnih vrednot: vere, jezika bi Slovenske kulture — stoletnega izročila naših dedov. Cankovska fara je bila pred sve- tovno vojno v bivši Avstro- Ogrski ena izmed vidnih pozornic slovenskega narodnega gibanja v Slov. Krajini s svojim pokojnim župnikom Borovnja- kom na čelu. Naj se torej oddolži, vredna duhu velikega in neustrašene- ga borca za pravice svojih rojakov Slovencev v Slov. Krajini, z delom za blagor svojih faranov, kakor ga zah- teva naš čas. d.k „ stud. iur. Lep uspeh igre — „Vrataˮ v Beltincih. Naša delavna mladina ni prosvetnem polju je nastopila na odru z prireditvijo božične igre „Vrataˮ. V prizorih so nastopili Adam in Eva ob času zapeljevanja hudega duha, dok- ler nista bila pregnana iz raja. Nastopa Abel s svojo Bogu prijetno daritvijo, Kajn z ničemurno ošabno daritvijo: nato prodaja Ezavovega prvoro- jenstva Jakobu za skledo leče, Jako- bov beg, sen in prikazen Gospodov na begu, njegova vrnitev z Rahelo. Nastop sv. Joahima in Ane s hčerko Marijo, po kateri je prišlo rešenje na zasužnjeni svet po grehu. Marijino o- znanenje po nadangelu Gabrielu. In slednjič pastirci na betlehemskih po- ganah, ki so prvi izvedel! veselo vest, da je prišel na svet Odrešenik sveta v preprosti štalico nad katero so an- geli oznanjali ljudem in peli hvalo Bogu. — Igra je bila vsled obilne udeležbe uprizorjena štirikrat, vselej v nabito polni dvorani in je nepriča- kovano dobro uspela pod skrbnim režijskim vodstvom g. kaplana Pikla in domačih akademikov. Sodelovalo je 35 igralcev sodelavcev in istotako cela dvorana. — Predvsem je pa pri- šlo do spoznanja pri tej prireditvi kako zelo, zelo pogrešamo Prosvetni dom in večje dvorane, kjer bi se lah- ko nemoteno vršile podobne uprizo- ritve. Je to tudi dokaz, da živi pri nas poleg mlečno zobe—sodobne —mla- dine, mladina, ki z velikim upi zre v bodočnost in hodi po začrtani poti velikih mož. Učinek bombe na morju 4 NOVINE 19. januarja 1941. Še en misijonar novomašnik Je to veleč. g. Šnurer Franc iz Cankove, misijonar v državi Čile, Juž- na Amerika. Letos je končal bogoslovje v Santiagu. V tem istem bogoslovju je lani dovršil in bil posvečen vlč. g. Maroša Martin. Tukaj se tudi nahajata naša bogoslovca Horvat Aleksander in Sočak Štefan. Od štirih torej, drugi po vrsti, je dosegel svoj cilj g. Šnurer. Pri nobenem drugem poklicu se tako jasno ne razodeva, da Bog vodi človekove stopinje kakor pri misijon- skem poklicu. Tu ne odločajo ne starši, ne predstojniki, ne duhovniki, ne škof- je, celo človek sam ne. Bog sam je tisti, ki človeku na poseben način zakliče: Pojdi tudi ti v moj vinograd! Bog da na poseben način misijonarju razumeti, kako dragocen je dar vere, katerega naj misijonar ponese poga- nom, dá mu na nekak način občutiti, da tá naloga po svoji odličnosti in vrednosti presega vsako drugo nalo- go, ki jo more človek dovršiti v ze- meljskem življenju. Naš misijonar je v tem oziru bil vedno v božjih rokah testo, katerega lahko po mili volji pregneteš. Ali mi- slite, da je mala žrtev za dečkeca pet- najstih let, če zapušča drage domače in gre daleč v tujino? To je žrtev in ne mala žrtev. G. Šnurer Franc spada k drugi pgiiljatvi takozvanih „misijonarčkovˮ to je tistih mladeničev, ki so bili spre- jeti v Martinišču in potem odpotovali v Italijo v misijonske zavode. Bilo je to 1. 1926. v jeseni. Nobeno leto, ne prej ne pozneje, jih ni šlo toliko ka- kor takrat. Namreč vseh 26 ! Med nji- mi naš g. novomašnik. Po končani gimnaziji in novici- jatu je z drugimi iz raznih narodnosti bil določen za Čile. Ta država več ni Poganska in zato ne spada med tako- zvane misijonske dežele v pravem po- menu besede. Pač pa je veliko po- manjkanje duhovnikov in zato je ljud- stvo skrajno nepoučeno o veri. Radi tega jim je dobrodošel vsak duhovnik, ker bo Sicer narod zapadel nazaj v poganstvo. Nevarnost je velika. Naš misijonar je na željo pred- stojnikov odšel v to deželo. Prepričani smo, da bo v tej prebogati, a v ver- skem oziru zapuščeni državi, lahko razvil vse svoje lepe zmožnosti in pri- peljal k Bogu naštevilno duš. Srečna fara Cankovska! Prvega misijonarja ima! Ali bo pa tudi zad- nji? Ne! Ne sme biti. Ravno iz te fare pričakuje Bog veliko misijonskih poklicev. Zakaj? Splošno stanje v tej fari je ugodno. Družine so globoko- verne, mladeniči duševno in telesno zdravi in za šole nadarjeni, gospo- darske razmere so trdne. Prav posebno pa čestitamo do- mačim in sorodnikom g. novomašnika. Dolgo so čakali, pa prišlo je. Sedaj čakamo nestrpno na presrečni dan za Cankovsko faro. Radohi J. „Prepotrebniˮ stroški V Zagrebu se je nedavno zgo- dilo nekaj nezasüšanega: dva kuž- ka, katerih lastnika spadata med „visoke krogeˮ, sta se oklala in eden izmed njiju je odšel s pasjega bojišča s krvavimi uhlji. Njegov lastnik je lastnika bojevitejšega psa tožil za od- škodnino in tožbi priložil natančen stroškovnik, iz katerega je razvidno, kako je obgrizeni pes razburil življe- nje salona, v katerem živi. Med stro- ški je tudi: Za izkazano prvo pomoč psu 15 din; za vožnjo psa na živinozdravniško fakulteto in nazaj 293 din; za zdravljenje na živinozdravniški oddelek 265 din; za izgubljeni čas ob spremljeva- nju psa na zdravstveni zavod 200 din; za usluge spremlevalcu ki je vo- dil psa na zdravniški oddelek, petkrat po 20 din, skupaj 100 din; za prečuto noč pri ranjenem psu 500 din; za posebno nego psa z ozirom na rane in solnčenje psa skozi 21 dni po 30 din, skupaj 630 din; za pranje 12 rjuh, 6 brisač in 6 cunj za psa, 60 din; za izgubljeni čas zaradi razbur- jenja in strahu zaradi rane psa 500 din; in še več takih postavk, ki skupaj do- sežejo vsoto 7420 din., ki jih je last- nik obgrizenega psa s tožbo zahteval od lastnika napadajočega psa. Kateri pes je napadal in kateri je bil napa- den, se je ugotovilo po tem, ker je prvi velik in močan, drugi pa majhno ščene, ki bi izven salona kmalu po- ginilo kje za kakim plotom. Salomon- ski sodnik je zahtevo tako ogromne od- škodnine zavrgel. Ko bi naši siromašni otroci mogli biti deležni takih stroškov. Gospodarstvo Zatiranje vrabcev. Ker pri nas vrabcev nikdo ne zatira, so se ti tako zelo razmnožili, da delajo veliko škodo po poljih vlo- vili in sadovnjakih. Na polju delajo škodo s tem, ker zobajo in raztresajo dozorevajoče žito, po vrtovih pobirajo vsejano seme in ruvajo komaj vzniklo povrtnino, na sadnem drevju spomla- di lomijo še zaprte cvetne brste, po- leti in jeseni pa kljujejo dozorevajoče sadje. Vrabel radi izganjajo iz gnezd ptice pevke, ki so naše dobrotnice, ker se hranijo s škodljivimi žuželka- mi. Po pravici torej smemo vrabce pri- šteti vrabce med hude rastlinske škod- ljivce in mu moramo zaradi tega na- povedati boj. Delo poedinca v borbi z vrab- cem ne zaleže mnogo. Proti njemu je potrebna skupna borba vseh polje- delcev in vrtnarjev, ki jo naj nadzi- rajo občinska oblastva po svojih or- gani. Vrabce pokončujemo na več na- činov, ki so vsi preprost in ceneni. Da dosežemo čim hitrejši uspeh, bo- mo uporabili vse mogoče načine po- gučavanja in sicer: 1. Uničevanje jajc in gnezd. Vrabel gnezdijo od srede aprila do konca avgusta. Gnezda pričnemo razdirati v začetku maja in to ponav- lamo vsake 3—4 tedne. Gnezda, ki so površno zgrajena pod kapom v zidnih odprtinah, v drevesnih dupli- nah itd. snemamo in sežgemo, luknje pa, kjer so bila gnezda, z latami ali mreže zabijemo, da jih vrabel ne bi ponovno uporabili za gnezdišča. K uničevanju jajčk in gnezd ne smemo pritegniti šolske mladine brez stro- gega nadzorstva odraslih oseb. 2. Postavljanje umetnih gnezdišč ali valilnic. V umetna gnezdišča, ki smo jih postavili za ptice pevke in ki jih naj bo čimveč pri vsakem gospodarstvu se radi naselijo vrabci. Zato take va lilnice pregledamo sredi maja, junija in julija ter vrabčja jajčka v njih in mladiče uničimo. Jajčka in mladiče koristnih ptic pustimo seveda v miru. Najbolje je uničiti vrabčje mladiče tik preden so godni, ker starši krmijo mladiče s škodljivimi , s tem imamo od vrabcev vsaj nekaj koristi. Razen lesenih valilnic, ki jih za- radi koristnih ptic prvenstveno upo- rabimo, moremo nastaviti kot va- lilnice za vrabce lončene cvetlične posode s 35 mm veliko okroglo od- prtino v gornjem delu dna. Tako po- sodo nam napravi vsak lončar (glej sliko v letošnji 13 številki „Oračaˮ med člankom „Vrabci-škodljivci). Ali pa uporabimo lesene valilnice, ki se dajo z lahkoto odpreti. Te umetne pasti poslávljamo jeseni ali pozimi v čim večjem številu na lahko pristop- ili mestih n. pr. na hišne in hlevske stene, ograje, vrtne hišice i. t. d. Stara dva ulovimo, če spretno vržemo gosto mrežo preko gnezdišča. (Dalje) Za novo sezono prinašamo RADIOAPARATE Minerva, Orion. Körting Sachsenwerk, Hornyphon, Mende, Braun, Graetz, z dvoletnim jamstvom. Baterljski aparati so opremljeni z D elektronkami, delujejo brez aku- mulatorja. Predvajanje aparatov brezobvezno - ceniki franko. Dolgoročno odplačilo! R A D I O N E M E C M. SOBOTA MALO ZA SMEH Nepričakovana kupčija. Živel je mož, ki je imel zelo hu- do ženo. Pobrala mu je ves denar, kar ga je zaslužil, njemu pa ni dala nič. Namesto možu je rajši streglá mački, ki jo je imela nad vse rada. Končno pa se mož le ojunači in da se maščuje, skrije ženi mačko. Žena je bila vsa obupana. Dala je v časo- pise, da je izgubila mačko in da tisti, ki jo najde in ji vrne, dobi sto dinarjev nagrade. Mož se je zelo razveselil nepri- čakovanega denarja. Stisne mačko pod suknjo, stopi na ulico, pokliče po- streščka in mu pravi: „Nesi to mačko v to in to hišo. Tam dobiš za njo sto dinarjev. Petdeset je mojih, petdeset pa tvojih. Toda, Bog varuj praviti, kje si dobil to mačko!ˮ Vajenca poštenega, pridnega v zameni takoj JALŠOVEC FRANJO, pekar, Turnišče. MATIJA MALEŠIČ: Kruh POVEST SLOVENSKE KRAJINE „Moramo! Tudi grad je daleč! Bolje, da pri- demo še danes na svoja mesta na marofih.ˮ „Do kože nas premoči!ˮ „Saj smo že mokri do kože!ˮ „Ali je lepše ozebati na mestu ko hoditi in se ogreti in priti pod streho?ˮ vpraša Časar. Možje v dežnih plaščih in s svetilkami od- hajajo. . „Kdor ostane, naj sam sebi pripiše!ˮ odloči Časar in hiti za svetüjkami. Delavci jo ubero za njim. Brodijo po razmoče- nih potih, gazijo po blatu, blodijo v črno, mokro noč. Pota ni konca, pota ni kraja. V noč se za- jeda megla in slepi petero lüči, ki jih nosijo mo- žje v dežnih plaščih. „Ko bi mati znali, kako mi je ...ˮ iztisne Andraž iz sebe, ko telebi po dolgem v mlako. Ivan si zagrize zobe v spodnjo ustnico, da mu ne uide krik, ki bi ga izdal. Veren molče prenaša trpljenje. Na gorkim in pod streho je deca. Morda sanja o belem kruhu, ki ga prinese oče v jeseni. „Luč!ˮ krikne nekdo. „Marof, marof !ˮ Je luč, je marof. Up zazveni v srcih. Mož s svetilko jim pokaže hlev in kozolec. Ko omoteni obstoje. Premočeni, izčrpani, premraženi — pa naj spijo pod odprtim kozolcem na golih tleh? Cule so premočene, mokro je perilo v njih, v kovčege se je vsilil dež — kdo se more preobleči v suho perilo? Nekaterim šine pametna misel v glavo. In navalijo na hlev. Gorke sape je nadihala živina, udobneje bo v hlevu, ko pod odprtim kozolcem. Ritoper jih zadržüje in jih določi šestdeset, ki ostanejo na tem marofu. Horvat zamolklo zakolne, Andraž žalostno povesi glavo, Ivan si do krvi zagrize zobe v spod- njo ustnico, Veren očitajoče gleda Ritoperja, Geza ga gleda proseče. Ni jih določil, da ostanejo. Mož z dežnim plaščem, ki je pokazal hlev in kozolc, želi srečno pot in odide v sobo. Štiri svetilke svetijo. Še napornejša je pot. Pritavajo do drugega marofa. Šestdeset delav- cev ostane. Horvat in Andraž in Ivan in Veren in Geza morajo na pot v noč in meglo in dež, tri svetilke jim svetijo. Pritavajo do tretjega marofa. Šestdeset jih od- bore Ritoper, Horvata in Andraža in Ivana in Ve- rena in Geze ni med njimi. Za dvema svetilkama tavajo do četrtega ma- rofa. Težko je vleči noge iz razmočene zemlje, culo bi človek odvrgel, da bi laže hodil. V izmučenosti plešejo kolobarji rdečih lüči pred očmi. Šestdeset jih določi Ritoper. Veren razdraženo pogleda palirja. Horvat mu žre v oči ko ris, ki se pripravlja na skok. Geza poveša pogled. Ivan sede na prag hleva, ko da je določeno, da ostane na tem marofu. Andraž sede k njemu in si ne upa pogledati Ritoperja v oči, ko da ga je sram, da je izčrpal svoje mlade moči. „Zadnji smo kaj pa?ˮ vpraša Horvat zamolklo. „S teboj nisem še govoril. Pogovoriva se na petero marofu.ˮ „Kar povej! Čim prej je konec, tem boljše!ˮ Horvat govori hripavo in vrže jezno culo in kovčeg in kosišče ob tla. Stopi proti Ritopefju. Pesti ima stisnjene, korak mu omahuje, oči so rdeče ko za- ide s krvjo. „Mislim, da ti bo ljubše, če govoriva na samem.ˮ „Dovolj mi je vsega! Govori!ˮ „Zdaj poči...ˮ pomisli Veren. In vkljub silni utrujenosti stopi med Horvata in Ritoperja. „Kaj bi razpravljala pred tujimi očmi in ušesi.ˮ In po- kaže na delavce, ki so kljub izmučenosti pozorni in motrijo Horvata. „Če pa sam hoče ...ˮ zmigne Ritoper malo- marno z ramo. „Hočem! Govori!ˮ »Bodi pameten, Horvat!" „Znorim!, če me bo še nadalje mučil z gro- žnjami. Govori!ˮ „Ako hočeš, se vrni, Horvat! Ne silim te, da bi delal pri meni.ˮ Molk. „Zdaj veš!ˮ Horvat je bled, ustnice in nosnice mu drhtijo, ves se trese. „In kaj potem?ˮ vpraša presekano in vodo. „Kaj storiš, če ne ostánem letos pri tebi?ˮ »Govoril bom zato svojo besedo." „Boben bo pel !ˮ pravi Časar. Horvat poskoči in vzdigne desnico. Veren ga zgrabi za roko. „Ali si ponorel?ˮ „Še žal ti bo, Ritoper,ˮ sika Horvat, „Zapom- ni si moje besede!ˮ „Na jasnem sva! Stori, kakor ti je ljubo in kakor ti kaže. Zlepa dosežeš pri meni vse, z zba- danjem in grdenjem in hujskanjom ničesar!ˮ „To je hvaležnost, da si mu posojeval!ˮ mah- ne z roko Časar. „Goljufal me je! Z vinom me je omamljal!ˮ »Ali te je prosil, da hodi k njemu pit?" „Pusti, Časar, prerekanje! Kakor hoče! Poj- dimo dalje!ˮ Ivan se ne gane s praga. „Ali ti je ljubše, Ivan, da ostaneš med tüjimi ko domačimi? Kakor hočeš! Mislil sem, da boš rajši med domačimi.ˮ Sladak in očetovski je palir- jev glas. Ko da ni govoril prej ledenomrzlo besed Horvatu. Ivan se ne gane. „Tudi ženske iz naše vasi, ki pridejo h koš- nji in žetvi za nami, pridejo na peti marof.ˮ Naglo ga Ivan pogleda in vstane. V očeh mu gori jeza. Ritoper se umakne, ko da se boji, da mu pljune v obraz. Ivan zagrize zobe v spodnjo ustnico in dvi- gne culo in kosišče s tal. Veren pobere Horvatovo culo in mu jo po- tisne v roko. * * * (Vdrugo naprej) Za tiskarno v Lendavi: Balkanji E. Izdaja: Katoliško tiskovno drüštvo v Slov. Krajini Urednik: Matija Balažic i