„Gorica' iihaja vsaki torek in soboto, Ako pade nn ta dneva praznik, dan poprt'j.: Uredništvo sc nahaja v .Narodni Tiskarni*, ulica Vetturini št. 9, kainor je naslavljati pisma. Sefrankirana pinma sc no sprcjemajo, enako sc ne uvažujcjo pisnia brez podpisa. Bokopisi dopisov sc ne vračajo. GORICA TBLBFON it. 201. t»onra* .'.'J stane na leto H) K, za pol let» b K, za četrt leta 250. Upravniitvo se nahaja v ,,Narodni TiskarnJ* jiica Vetturini St. 9. La oelafl* ''i*. se plačuje od čvetfrostolpne petit vrste po 14 vin.. za večkratni riatis pnmeren popust Poname/ne ltt*vilk<* stanejo H vm. in se pruda)ajo » raznih gorjških trafikah. St. 70. V Gorici, v soboto dne 6. septembra 1913. Leto XiV. Tržaški odloki. Nc Ic pn lias, poscbno \' luili.ii vc. jc dxi^uil prall radi znauiii odloknv ti- žaske^a iiamestništva. In xcudar ni bih nič boli očituo kot da je hilt) nuino poirebuo enkra' urcditi lo zadevo. ki '¦> žc loliko let ohstojala v Trstn na 1-var vscii! domacinom. Postopanjc iaškiii h- stov sc zdi \' tcin oziru naravnosl pre- drzuo, kvr to, kar sc pri nas izvrši, ba- liii prav/aprav ni nic mari, čctudi sc uc- kaicri iisti tako obiia.šajo kot da hi se mi moral', ob vsaki priliki ozirali na I::- sko dr/.avo in xeduo pox pra.sati ali ic kaka stvar l.alioin |)o volji ali nc. N'ein- ski avstriiski Iisti so po vecini potc^nili z Lalii proti c. kr. iiamesiiiiku, čc>, da ni storil prax, da sc mi nioraino o/.;- rati i;a laško (jržavo itd. Iz laškili listo\ so potcin pridno prinašali osiro pisaiic Olankc proti tržaskcinu nameMiiikii in poina^ali krepko zabavljati proti tc.i avstriiski odredbi. Puuaiska "k'eichspost" ic \' tern kojiiivem prcpiru vuidar zax/.ela krep- ko in paiiictiio a\'~H i.isko stališčc in i r,- naša due J. sept. l. 1. zanimiv člaiiek o ti/askili odnosajih. ki prideio \ tcin o- ziru v poštcv. Iz omenjenega članka, ki ga ic napisal ncki laški Trzaean, posiir- maino nckatcrc xa/nejse točkc, kcr xteu'iicio zaiiiinati tndi nase utatelje. brxo ic trcba pribili dcjst\o, da \ obcinski red \- Italiji dosti hujši in str.>- /ji kot pri nas in sc nidi strogo i/vršujc. posebno kar sc tice sprcjeiiiaina tuiccv v objinske sln/bc. Tain nc poziia.io la- kili '.'b/irov kot jib inia tržaški inau,i- strat proti l.alinin in brez ozira na /a- mcro tuiec v Itali.ii nc dobi stable sln/bc pri kaki občiui. kcr sprejmcjo cdino do- liiačc. lva/.nii le^'a pa iniajo laški kral.ic- vi preiekti dosti večjo moc prop, občinain kot pri nas namcstiiiki ali dc/.clni prcdscdiiiki Y tr/aških kro^ih /c ncka.i let seni niso bili doinači inzenirii. lelmiki itd. pra\' zaeio\ol.ini. kcr ic ob'jina vedno raic nasiavliala t"i- cc kot doinačinc in to na najlcpšili nie- stili. Leta 1 c> 1 _? ic bil imcnovan /a :^c- neralne^a dircktoria \' plinarni ncko\- Morcntinec, doniačini na odkluiiieir, ccs. ila niso spo.-ol'.ni. I >a so tc /adexe pnšle posebno na dan, sc ic trcba za- liN'aiiti lickcnni inžcniriii, ki ic bil Ian - sko leto klican \- \ojakc. Ko ic prišcl scdaj doniov. jc bilo ujc^ovo incsto h: oddano laskcini! potianikn. Ta shiča.i ni osainlicn. \ee našib rczcrxistov, ki so bili poklicani na nicjo. jc scdaj lire/, kru- !ia, kcr ic obcina njib nicsta oddala ita- lijanskiin renjikoiotn. Ravno tako ne- pra\ ilno je postopala občinska uprav.i, kar se tice par dni^ib inicnoxanj, ki so raviio tako vzbudila pozornost. Za por- ^ii'ja na itia^istratu sc jc potcR'ovalo ia- ko dosti doinacib prosilccv, a mesto jc dobil Lali I/, luilijc. Due 1. inlija t. I. ic hi! iinciiovan portir za novi ribji tr^, !u- di laški karabinjer, akora\no sc jc ogla- silo lepn stevilo domacili odsln/cnili podčastnikov italijanskc narodnosti. In po zakonu z due 10. aprila 1N7J priti-je dosluženiin podcastnikoin sln/.ba prcd civilisti, knliko bolj sc prcd tnjei. Lc v Trstu se matristrat na take stvari ukljuh ponovnim oponiinoni od strain c. Kr. vladc ni oziral. Tako so sk< ro vsi u- ^bizbcnci elcktričiicKii tramvaja v Trstu seveda po večini iz Sicilije in Kalabrijc, mestni vrtnarji Italijani, mestni strcž- Ivi v bolnišiiici Italijani in cclo konjedcr- c\'i liia|)ci so Kalai-rcži. Skupno prc- /i\lia dancs trža.ška obciim \ -.oiin sluzhali okoii 501)0 laških podanikov, na.ši iiudjc |.a inorajo \ AnicriUo s trc- bulioin za krulioin. Kuk() priiaziii so :. Takrat ic bi!«1 o-.lšio iz naših krajcx okoli •i||n inlailcni- Cc\. da >o sc -borili" za laško ncod'.is nost. \ckai iili ic padlo. dmui S(i dobi- \aii ! !in, na dan. Ko pa ic pnšlo z I Mi- naja doxol.icnje, da m.1 snicio /opcl \r- nili v \\stri.io, so iini lism udtc^nili in jib čcz 1-1 dui pounali čt / nicjo. Nekat^- ri tell ncsrcčiiili /apeljaiicc\' se dan,"- /i\ ijo in bi /iiali po\i.dati niarsikai o laški linbc/ii.ii\d^li in uostolinbno^ti i/ c>nill let. Scwda. mi bi niurali dati nia- krari s\oio kistiii) kozo. da 'ni -c la^l-.i podaniki za\ili \'anjo, pole in bi bili iu- k'atcri krat!\M\ idni politiki zado-, <>lin:. Ako pa sc kai stori \ našo koiist. potein I'M jc takoj \sc po '•,< iicn. \ko 1 i pri nas \cdno imcli pol toliko cbzira do doin.;- činc\, k(.i :^a imaino do 'lckaterih prKc- liciiib tujcex'. |iotcin bi bilo na \^ak na- čin do^ti boljšc. Tr/aški odloki m> bi!i tidai z ^!>s|i()darskc^a in politicncj; i MališJa !Miino poircbni. Jugoslovansko vpraša- nje. i;!'i nas ic v politiki /c stara liav.i- da. da sr radi ov;ikino pcrcciii in tc/kib \¦prasani in probkinox in !a/.imo okoli njib kot inačck okoli \ relc kašc. Lc redko sc iili kdo loti boli tcincliito. na- \adno pa sc takili stxari o:4ncmo in iili pntisnciP.d na polico nicd /aprašciic ak- tc. kjcr poicm pocixaio spanic pra\'ij- nc^a. \ nasi'ti mcrodainili poliiiCuib \-.">>- :^ib sc je ta načiii rcšcvan.ia^ iako iid<>- inaJil, ako kake /adew- niniaiiio sincai- no \ cč |ircd očnii. /c \clja pri nekatcrib za reseno. Tako ic / nasini iu^oslox-an- skiin \ixra.šanicm. ki ic /x desct'etia po- trebno rcfonnc in praxiinc resitxe. a prcxidni ncinški diiiloinatjc in politiki so xsii zadcxo nckiij časa xaliali po ro- kab kakor osinoicno rept>. na/adnjc na so jiiRoslovauski prolilcni potisuili lepo \ kot in sc tolažili s trdno zavestio. da ta zadcx a nc bo pri.šla \ cč na dan. Ako bi bilo jii:4oslovansko xprasanjc ncini- treben in iicor^aničen pojax x" liascm l>olitičncin /ixljcn.iii, bi bilo br/konc /c po^inilo nicd zaprašcniini papirii, kamor so j;a bili potisuili. Toda zadcx a jc osta- la vedno živa in se jc razxijaia od leta do leta dalie. Tupatain ic iio^nala nila- elike, da so iili opa/ili cclo v tujili dr/.a- \nil. cclo na Lrancoskcni, Ic pri nas do- ma sc ni hotel uikdo ozreti na to m!a- do politieuo drcvo in vsi nasi neniski politiki so cclo zadevo iirav previdiu> |H/tlačili, ceš. saj uic ni. Toda ta tolažba ni nio^la vec doli^o xzdrz.ati in x' scda- njib inodeniili casih -se ni dalo vee za- taiiti jiiy,()slovaiisko vprasanje v nasi nionarbiji. Cela ta zadcxa jc postajala od due do due bolt pereča in klieala !c po rcfonni. Ta klic sino pri nas doina previdno prcsiisali, a nascl jc odmev v soscdn.ii Neinciji in kakor sino z.c poro- Cali, so ravno neniški Iisti ocitaü \- /ad- njein času nasim dunajskiin politikom, da zanciuarjajo jugoslovansko vprasa- nje, ki jc tfotovo za cclo naso doniajo in zunanjo politiko najbolj važno. Ta klic iz Nemčije pa kliub tcinu, da jc i-rišel narax'iujst iz iicrolina, ni našci '/dine, a \ našili lisiib in skoro vse ncin- ¦•.ko |)oiiticiio cciM;pisic na iHinaju jc pla- in!o prax o'^orccno po bcrolinskih ^Ia- silili. «jes, da to ni res tako, kar pisej-* (Mil. I id a p-a jc konstatirati, da so iisti ':r Ncinčiic pisali res pravilno, naši du- najski pa nc. \ ldclo pa sc jL našiiii du- najskiin listoni, da iini ic neprijetno Ko- xoriti (> tcj stxari in zato so \ par .lankih nahruiili berolinske liste in >!\'ar in bila r«..sciia. I >a bi se bil spii^ti; Kak vecii list \ kako debato ali razprav- Ijaiijc o jli:4os|o\ anskcni luoblemu. •> tcin sex cda ni n'ti ^ox'ora. Komaj dobrih par tcdiiox- ie- od tcsra in x sc moLi. x h1 ie tilio. lyac l azprax l.iajo politiün lisii na I »iinaiu i> paiiamskciii prekopu v \nieriki. o xa/.nosti indiiskih Mohanic- danccx- ltd., da bi pa katcro tch xa/.nej- sih ^lasil sproiovonlo pamctno besedo o iir^oslox anskcin probleinu. to sc nc z;ssodi rado. Mcd boli ra/.širjeninii politi- Jiiini Iisti sc ic ^jraska Tagespost i;J 1. sept. :«rav narablo doteknila iu^o- sjo\ aiiske:eveda maloinarno inolči. kar je sker z ncin- ške^a stališča prax- nmliivo. Nein^ein ic s-.danja rcsitcx . ko sc oni rincjo \ cd- !io bob x o.sprcdic. ^iiovo najliubša. < 'in bi na.irajc rcšili iu^oslux ansko x-- prasanie tako. da bi .lu^oslovanov splob \'cc nc l'ilo. \ tcin smislu tudi Uclaio na tibcin sxojo poHtiko proti iu^u in ncpn- ictiui iini jc x sako drczanje v to zadexo. lOda kakor rc«Jciio. tako ta stxar nc :srre. uc bo sla. I'iku Ncinci inorajo scdaj uxidcti. da ju^oslox anski problem ni lc ira/a ampak /iva. oi\ranična točka x naši poiiiiki. Akt> sc '.ako strašno za- dnjc dui Ncinci ovircvaio za listih par tisoc l.aliox i/ kraljcxinc. ki icdo po Krixici nas ax'strijski kruh. poieni mi- sliino, da bi biio na \ sa!\ načiii bolj pa- nictno sc ozirati ua toliko niiliouov do- uiačili Ju^osiux auox. ki so Jlaui in ud.ic axstriiskc dr/ax c. Toda Ncnici skrbc na ta način /a dr/ax o. da si iščeio iued nc- a\ stri.iskiiui Lalii /axc/uikc proti ax ¦ strijskun Sioxaiion1.. koliko uepotrcbue- j;a pralui dviiia žc od nekdai znano laš- ko xscucilisko \ prasauje. Zato ker ie x Italiji toliko unix cr/. zato uiora par jio- riskili in tr/aškib Labov tudi inieti sva- io. Pa bi pa vlada dovolila. da nasi slo xenski dijaki studirajo lahko v Za^rcbu in tain pola^aio izi">itc. tc^a >cvcda ni liio.uočc doscči. kcr jc c. kr. uatucstnik scdaj enkrat vzel posteno uictlo \- rokc in počedil ua tr/askcm uia^istratu. radi tc^ra jc ves neniski element po koncu, da bi se pa kdo xzneniirjal radi krivic, ki sc i;ode nasim Korošceiu, nasim Mr- xatoni itd., tc.ua se ni bilo slisati. Takili slucajex ni malo. nakopicilo se iili je z.e za cclc kujiv;c, a xsc to uc poiua^a nie. Ako kdo po/na raznicre ua nasein jugn. inn: vidi. da ni nikjer \- neinškili kro^ifi tistc rcsnosii, ki bi bila poircbua, da se rcsi eelo zadevo kakor je državi korist- no. \\\ je jnffoslovanski problem res za uaso državo politieno najaktualnejši, n tein ui \-ce dxiuna. Žalostno pa je, da uc uajde iiravcvia nioza, ki bi zual xso zadevo korcnito izvesti. Neiusko ali la- sko cix'kanie |iri tern uc sine biti nicro- dajuo, vodilna misel inorajo biti skupnc divavne koristi, |)odlai;a \ya vsestranska pravičnost. Oopisi. DornbcrK. \ žc x cC časa čitani liste stare in novc struic \cckrat sum imt'l misel. da sc o^lasim v \ a.sem cciijcncm iistu. ali scm mi-lil. da \ endar se ta boj . >taxi enkr .;. I oda »,.\uvi Las" od 29. avgusta me je zelo razbunl. l-*osebno >o :.ic razburile besede: Mož. ki je spravil na < ioriskcm zopet na vrh liberalno stranko. jc za nas mrtev." Ta mož da je xeiezasluzni ü. dr. < iretforčT:. Tisti mož, ki jc na tisoee otrok rešil narodne^a I'ropada. ter ustanoxil /.šolski Join % tisti mož, ki je spravil slovensko mosko (Uitcijiščc iz Kopra \- Uorico. tisti mož, ki ima xclikc zaslu^c. da sc je zdaj iistanoxila samostojna slovenska (.dr- /axuai isnmnaziia '.• Oorid. tisti nioz. ki ima na (ioriškcm toliko zaslug. da ko bi hotel tukaj vse navesti, bi hotelu biti mnoKso papirja tisti mož da je na Oo- riškcm inrtcx? \prasam. ali jc že kateri najbolj libcralnih listov kaj takes^a proti d^. < iretforciču pisal? In rcJem tudi. da noben list na slovenskem ni toliko žolča izlil ua dr. OreKorc'ica kakor ravno Novi Cas . Ali mo^oče nc vemo. kako sc je neki :sro>pod od nov«.- struje izrazil o dr. (iregoreiču. ko -sra je neki dasi še mlad politikar vprašal. zakaj so vrgU dr. dre^iirčiča iz niili liste? Kai mil ie ndvjovoril: () nc. mi 'sra nismo vrgli. temxej kra bomo volili in priporojali v x eleposcstvu.¦. Kako ste ffa volili in priporočali. to nam je žc znano. In po- tem še. ko ie bil i/xoljcn. ste se nioROČe pričakovali. da sC bo zahvalil v No- viiii Časiic. Za dancs dovoli o tern, moiioee >e x kratkem zopct oijlasim. l rcduištvu Nov. Časa^ pa stavim danes tole v- IM'asanic? \li uima bolisega bcrila za liudsixo. kot ouo \" N. C st. .v. pod naslovom: 7xi in BrLino>? Ali bi ne bilo boli pametno. da bi ^ N. Č. ponati- snil tisti krasen ^ovor. ki ^a jc ^cnoril na katoliškcm shodii \" Liucu skof vir. Hittmair? ali pa one krasne besede dr. Mahniča? Koliko nomcua ic imcla oin /afrkacija. Kaiti ouo ni bilo uic. druiresa kot saina zafrkacija proti stari struii. Pt^sebno lepe mo/kc besede so bile na koncu: Pa ko ic bil dr. (ircLorčic iz- x-oljcn. ravno tisti dan da ie toča potol- kla po Hrdih in \ ipavski doliui. Mi so coprali libcralci ali srarostruiarii'«. Res lepe imenitne besede. Cudno. da niso rekli. da je kriv dr. Palunaiiov .laucz«. ()d- prla sc bo \- tcj hisi zopet Kostilna, kcr jc hisa blizu zelezniske postaje. Od no- x ciia kremarja pa želinio, da bode skr- bel za pošteno pijaco in postrezbo in da bode red xr hisi. Pred oemi naj ima novi lastnik, da obrtnik, ki nima redu. pro- pade. Pokaz sino imcli v lastni obeini. t Iz grahovske občine. I hie 26. pr. m. je okrajna bulniska blagajna v üorici s privoljenjem c. kr. okr. glavarstva v Tolminu poklicala v obcinski urad na Grahovein (Koritnici) vsc žive in in r- t v e obrtnike grahovske obeine od 10 let nazaj. Poklicani so bili tudi obrtni- ki, ki so pred b leti v občini obrt opu- stili. Namen tega pozvanja je bii, da sr zaslišijo o zavarovanju njili delaveev in usluzbeneev. Svetujemo boluiski blu- gajni, da si priskrbi prihodnjie natani- čnejše podatke, da ne bode ljudi brez potrebe skupaj gonila, ker sedaj v po- letiu-m casu je škoda za denar in za cas, katerega se brez potrebe zapravi. übrtniküin pa naznnajamo, da je c. kr. okrajno glavarstvo v üorici poobla- ščeno reševati pritožbe proti okrajni boluiški blagajni v üorici in filjalki v Tolminu. PoliHčni pregled. Cesar se vrne z letovišča v Ischlu na Dunaj. Pne 8. t. in. se vrne eesar iz Ischla. kier je prehil na letovisču v svoii vili deset tednov, zopet na nnnaj. Omen- jenega due ob dvanajsti uri zapusti ce- sar zdvornim vlakom kopališee Isehl in se odpelje v svoj dunajski grad Selvmbrun, kjer ho stanoval do ziine. Sklicanje državnega zbora. Punajski listi pišejo, da se je zbor- nični predsednik dr. Sylvester izjavil. da pred 15. oktobrom ni misliti na skli- canje državnega zbora z ozirom na to, ker bodo v mesecu septembru zborovn- li deželni zbori. Groi Berchtold odstopi? Mažarski list »Budapest«' prinaša vest, da grof Berchtold sredi septembra zagotovo odstopi. Njegov naslednik bo baje grof Otokar Czernin, ki je sedaj pri poslaništvu v Peterburgu. Dr. Sylvester o parlamentu. Predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester je v Solnogradu na zborova- nju »Ljudske zveze'( podal par potez iz domaee politike in začrtal približno bodočnost. Med deželnimi zbori je sicer nekaj pasivnih, a drug ibodo sklicani. Tako tudi baje (?) novi goriški deželni zbor pride skupaj radi konstituiranja. Ker bodo deželni zbori potrebovali za svoje delo precej časa, bo parlarnent sklican se le koncem o k: t o b r a. Pred Božičem ne bo prišlo v zbornici dosti na dnevni red. Prvo je proračun in pa volitve za delegacije, katere bodo trajale preeej časa. Med tem seveda zbornica ne bo vtegnila poslovati. Gle- de finanenega načrta, pravi dr. Sylve- ster, da je treba le resne volje. pa bo de- loma ze pred Bozieem, celotno pa take] po preiznikih rešen. Yes ostali čas do Velike noei bi bil na razpolago za druga nujna opravila. Yendar pa meni dr. Syl- vester, da je treba najti prej na vsak način kako pot, da pride na Češkem ir. v Galieiji do kakega pametnega spora- zuma. Ysaj tako daleč, da bode zborni- ca lahko dclovala, ie sporazuinljenje med strankami potrebno, ker drugače začnejo neplodnc obstrukcije, ki zamo- rijo vsako delovanje. Tržaški odloki in Nemčijn. »Yossisehe Zeitung«, pišoč o od- lokih tržaškega namestništva. ki varu- jejo interese avstrmkih ('rzavlianow poudarja, da se Ncmeija vsestransko prizadeva, da bi se preprečila kalitev prijateljskih odnošajev v trozvezi. Nem- čija je z ozirom na tržaške odloke sto- rila vse mogoče, da se stvar reši tako, da bodo zadovoljni tudi Itaiijani. Naša zunanja politika boleha še dalje na svoji stari bolezni. ki ji ni dobiti zdravila. Toliko naukov ir toliko dobrih nasvetov kot so jih dobiii naši diplornatje tekoin balkanske vojske in tekom zadnjih kritičnih dogodkov, bi pač moralo nekaj zaleei. a pozna se vendar ne ni:. Ti gospodje mislijo sedaj še vedno, da so igrali na Balkanu izbor- '„. no vlotfo. ker od niih ni nikdo dohil no plecHi. Zato pa, kar so trpeli in bodo so trpeli politično in gospodarsko vsi av- strijski narodi, zato se nikdo ne briga. Saj gospodje diploinatje malo poznaio besedo o d g o v o r n o s t. Njim je vse- eno, ali delajo z vspehom ali pa le na škodo, njim iz žepa ne gre nic. Oinlno ie le to. da mora vsak najmanjši pisur pokazati vspeh svojega dela, diplomat pa ne. Ako pisar ui za rabo, ga takoi odpustijo in veudar ne staue vee koi par sto kron na leto. Nesposobni diplo- inatje potrosijo milijone in država inia od niih škode na miljardj. pa vendar se ne gredo v pokoj. Po hilkanskih nevs- pehih smo načunili vsaj tiato. da pride s Srbijo do pametne trgoviuske pogod- be, a to se bo tezko zgodilo, kakor se vidi. Kakor poročajo listi. je uamrej bivši belgrajski poslanik grof F o r- gach poklican sedaj v zunanje minister- stvo kot strokovtiiak in poznavalec srb- skih razmer. Cirof PoYgach bo tedaj iiuel pri novih pogajanjili skoro glavio besedo in ravno grot Porgaeh ie najzad nii. ki bi smel priti v poštev v tern oziru. Ta gospod je še znan iz znanega pro- cesa proti srbskim veleizdajnikom, ta gospod pozna Srbijo le toliko, kolikor mu je o njej povedal njegov sluga. ;n tega moža so sedaj postavili na tak;> važno mesto. Grot Porgach ie mažarski niagp''., vse drugo mu ni briga. Tako bo tedaj .rgovska pogodba s Srbijo brž- kone za nas prav skromnega poinena. ker Srbi že sedaj kupujejo po večini iz Nemeije. kjer so politiki bolj pametni kot naša mažarska gospoda. ki gospo- dari v zunanjem ministerstvu. Pa bo vrhunec naših gospodarskih »ugodno- sti'f prej dosežen. hoeejo naši diplomatic preskrbeti bolgarski dr/.avi krepko de- iiarno pcsojilo. Bolgarija rabi okoli 800 iniliionov kron in ta denar nai bi pre- skrbeli mi. ker ga drugod ni mogoče do- biti. Kje se bo pri nas dobil, to je sevo- da iako težko vprašanje. ker ga sa sami nimamo. Pa se naša diplomacija spu- šča v take vratolomne stvari, sarno za- to da bi Srbiji škodovala. to ie narav- nost neumljivo. Doma poka na vseh koncih in kraiih — denar pa nai damo v Boigari'o. Palje pač res ni mogoče. Italijanski zunanii minister vrne obisk grolu Berchtoldu. Y Rimskih poučenih krogih se za- trjujc. da vrne italijanski zunanji mini- ster še tekom tega meseca obisk grofu Berchtold u . Španski kralj pride na Dunaj. Iz Madrida se poroča. da se tarn govori. da pride v letošnjem novembrn španski kralj Alfonz na s">unaj. Italijanska propaganda v Albaniji in avstrijski strah pred nio. Yeckrat že smo poudarjali, d:i si Tiaša država ni znala pridobiti .c;impatij na Balkanu. posebno pa v Albaniji ne, kjer ie pač imela ofieiielno pokrovitelj- stvo albanskih katolikov. \rpliv avstrij- skih diplomatov se ]e ^'edno bolj mani- šal, a tega seveda na Dunaju niso hoteli •vedeti. Tako daleč smo že prišli, da nas v Albaniji ni ti poznati nečejo vel Svarili smo v na.ših listih pred nevarno ¦ stjo. ki ie prctila in sedaj še bolj preti iz ftaliie. Konečno pa so nrisii ludi Nemci, seveda prepozno na naše konštatacije in tako čitamo v »Zeit" o strahu. ki ga imajo na Ounaiu pred italijansko pro- pagando v Albaniji. Italiia je že odpo- slala svoje poiitične '.'gente po cell Al- l'tmiji, r'jer pridigujejo proti Avstriji. Sramotijo Avstrijo, češ da je popoliio- ma oslabljena drzava, ki ne bo mogla vspešno protežirati albanskih koristi. Y glavnem pa praviio ti agenti, da ne sine biti pnhsidnji vkidar katoličnn. ker bi ne rnogel vzdržati ravnotežja med raznimi veroizpovedanji. Najbolji bi bil protc- stantski \1adar, a ne nemški, ker bi Avstrija potom njega vendar prišla do pokrovitcljstva te države. Italija je že storila vse korake. da ugladi pot neke- mu švedskemu knezu. Tudi so ti itali- janski agenti proti temu, da bi Skader postal glavno mesto Albaniie, ker lcži prcblizu Avstrije. Oni hočejo, da bodi elavno rnesto Elbassan ali Tirana. kiL-r je vpliv Italijanov ze izdateu. ~ Tako si je Avstrija s svojo slabo zunaujo pi Rusija dovoljenje za zgradbo železnic v Anatoliji, kar se je sklenilo že pred 15. leti. Nekateri meni jo, da je zaliteva po koncesijah utemeljena \' tem. da se Rusija sedaj prav nic vec ne zanima za odrinsko vprašanje. Srbiia dobi najbrze PiT.'n:n. V pe- terburških diplomatičnih krogili so u- vcrjeni. da bodeta srbski in crnogorski kralj \- nosebnih nismih nanrosila Or- ško in Rumunijo. nai posredujcti pri razpravljanju o vprašaniu glede Priz- rena. Z gotovostjo se lahko sklepa. da ciebe Srbi Prizren. Med (irško in Turčiio se vršijt; se- daj pogajanja, na podlagi katerih nai b' se zopet vspostavila diploinatična zve- >:a med tema dvema državama. Srbskemu vojnemu ministerstvu se javlja, da se regulacija mej med Srbijo in Bolgarijo vrši mirnim potom, ker so Bolgari koncilijamni pri pniviCMiili z'io- venske odpadnike in reuegate. To se ne sine vee dogajati. — Na shodu bo govo- ra tudi o Italijauili. ki noeejo dati iiam ^oriskiin Sloveiiccm slovenskc ly.'usKe sole \' mestu. Italijani ii.iaio \ mestu prave kraljevske palace za ljudske s<-le, Slovencem pa so pripo'ir.Jiü staro vo- jašnico Podturnom. 14..<»- n goriskili La- hov itna 8—10 mestnib. l-:rasuili M.lskih zgradeb. 12.000 Slove-.uev pa uobene. To je kriviea, katcr.i se I o n.oraia <-d- straniti. Slovenske mesuio w>le iaj se prc-'.iijo v sredim» nie->:.a To bi b:Io pravieno. In ako se l.ahi vecino I'ona- šajo s svojo 200') ietn ) kult.iro in s tem hoeejo pokazati .da so Ijudstvo izobra- zeiio, naj pokazejo, t ) tudi v dejauui. s teni, da dajo Slovei\;om soie in jim \>(>- do s tem nudili piriliko do veeje šolskc izobrazbe. Pcgreb fck. mons. Lukežiča se je vrsil uiiiiiilo sredo ob 10. uri dopolud- ne. Mrtvaski sprevod je vodil stolni prošt mons. dr. Faidutti ob obilni asi- stenci višje duhovščine. \ stolnici je prisostvoval mrtvaškim obredom tudi nas prevzvišeui knezonadšk(^. P'ogreba se je udelezila vclika množiea najodlič- nejših oseb iz mesta in z dezele. \eliko število čč. duhovščine je šlo za mrtvaš- kim vozom, za katcrim so najprcj ko- rakali pokojnikovi sorodniki, potein »Kat. del. dru.štvo« se zastavo, nakar so sledili odlieni uradniki njim na čelu prebl. g. A. Rebek. Na Goriščeku se je mrtvaški sprevod razsel in voz s po- kcjuikovim truplom se je podal proti pokopališeu. Rakev so položili v grob- r'ic(i dr.lioxskega društva »Pio Soveg- uo«, kjer se naliajajo že tri rakve. - N. p. v in.! in Fr.;rt:ia Ko^:? Y rorck popoludne so pnkopau mater preč. g. R c š č i č a, ravnatelja deželne gluhoneinnice r Go- '¦iei. N. p. v ni.! Isti dan doijoiucnt • ^o pokepnii go- 1 po scjjrogo zidarskega inojstra g. Fr. Mozctiea. Prepi'iai. •¦«';. io na šian- circ/ko pokopjilišče. N. p. v in.! Odlikovani Slovenec. Naš rojuk g. dr. Riliard .1 u g. zdravnik pri vojni mor- nariei, kateri se je udeležil avstrijske ekspedieije pri predaji Skadra, je odli- kovan z najvišiim odlikovanietu: Sig- nuin Laudis, za zasluge, ki si jih je pri- dobil le-tam vslcd neumornega in ra- zumnega delovanja na sanitetnem polju. Odlikovanec je sin g. Toniaza Jug iz Solkana, ravnatelja v pokoju. Iskreno čestitamo! Iz sodnijske službe. Okrajni sodnik in predstojnik Just D i e t z v Cerknem je premcščcn v Tolmin; dež. sod. ; vet- nik in predstojnik okr. sodišea v T )lmi- mi Mntoi ßLr i tn n ž i r in s>kr;iinr sod- nik z naslovom in značnjciii dež. sod. svetiiika dr. Viktor R i g a 11 i - L u- chini pri trgovskein in poinorskem sodišču sta iiiicnovana za dež. sod. svetnika za tržaško dežclno sodišče; pravna praktikanta Ivan Štrk in Raj- ko Š e s t a n sta iiiicnovana za sodna avsukltanta. l/premeiribe pri oo. kapuciiiilu iJ tidvard Uervar, provincial, sc je prese- Jil iz Schwaiiberga v Cclje. i\ riilarij Perpar jc sel iz Celja v Sv. Križ 11a Vi- pavskem; iz Sv. Križa l\ .ložcf Lapnli v Celje. Iz Skofje Loke jc šel P. Vilibald Rupar v (jorico in P. Valcrijaiv Saitoh v Celovec. V Skofjo Loko jc prišcl P. rifrem Majccn iz Knittclfclda in P. Ka- niil Požar iz Kr.škega. V Krško jc prišd P. .loaliim rerd iz (iorice. P. .lancz A/.be jc prestavljcn iz (iorice v (iradec za supcriora; na njegovo mesto jc pri- šel P. Otokar Ccjan iz Cclovca. Slovenska gimtia^ja v Gotici. Pod tcni n-'lovom pise »Slovcnec« od sre- dc: Slvoenska ghunazija v Oorici ie velik knlturen dogodek za nas niajiim in povsod zapostav'j.im narod. !"o it edina državna ginniazija na iugn, ki bo izkljucno slovenskd Pomcinbno je pa tudi, da bo namešCen.i v nannlno tako važni točki kakor je tiorica. Ni nobena lajnost, da je to pred-.sem i-ad prixad'e- vanj dr. Gregorti e ;i, kojegu /asiu- ge zlasti na šolskci polju mora vsak Slovenec hvalezno pri/nati, naj sicer z njini v vsen« sog>as:i ali ne. »Slovenski dekliški zaved« v (10- rici. Via Ponte lsonzo .1?. je dobil tc dni krasen nadpis. — Iz programa, ki ga ic zavod objavil, posuemljenio: .»Za lirano in stanovanje sc piaeajo rcdno 40 K na nicscc. Priboljške v lirani bo trcba posebe plačcvati. Vsaka go- jeiika naj princsc dovolj oblckc /a zimo in poletje: Štiri riulie. slainnico ali žim- nLo. blazino, štiri prevlcke za blazino, šest brisae, štiri liainiznc prtiee (scrvi- jete), desct žcpnih rutic, dve odeji za postcljo, dva ali tri pare črevljev glav- nike in ščitko za zobe. Pc-steljimik dobi v zavodu. Oblcka. ki se vpelje za vsc goienke, se določi kasneje. Za pranjc obleke bo treba posebe plačevati.« Častite šolske sesire, ki so sc na- selile v »Slow dekliškcin zavodu« in v »Sirotišču« sprcjincjo k in c č k o d c- k I c. ki bi sc hotclo priueiti uiuneiiiu go- spodinjstvu. Oglasiti se je v zavodu v Oorki Via Ponte Isonzo .12. Na slovesen nacin se je vršil daiics dopoludnc sklep gospodinjskega tečaia na slovcnskem oddelku dezelne kmetii- ske sole, katerega se je udeležilo vec odlicnih oscb. Obširnejse |)oročilo pri- obeimo prihodnjič. Tečaj za uporabo sadja in zelenja- ve. Na zcljo več naših gospodinj sc pri- redi priliodnji čctrtck, due 11. t. m. n.i slov. dcželni kmetijski soli v (iorici te- čaj za uporabo sadja in zelenjave. Pr> davalo, oz. razkazovalo se bo o konser- virauju sadja in zelenjave v steklciiicali po napravi sokov itd. Tečaj se začue ob N. in pol uri zjutraj in traja s prckinkom za kosilo do 4. po|). Oospodinje in dekleta, ki se žele vdeležiti tečaja, naj pridejo ob določcni uri ua šolo (Tržaška cesta št. 43.) Na c. kr. moškem učiteljišču v Go- rici bo vpisovanjc za vstop v P r i- pra v 1 jalnico v pondeljck, dnc 15. t. m. od V. 12. urc dopoldnc. lsti dan se prično, a se zvršc v torck in sredo due 16. in 17. t. in., pisnieni in ustni, spre- jeiniii, ponavljalni ter naknadni izpiti. — V čctrtck, due IS. t. in. bo otvoritvena služba bozja, v petek, dne 19. t. m., pa an- čišku Kodra iz Sovodenj in Antonii \ii\- čar iz Ustij °00 K, da mil kupita par vo- lov. Od ontga časa pa sc oba nista več prikazala iiri Krilu. Kodra so po neke.m času zaslcdili v Oorici ter ga arctirali. Bačar pa jo je popilmil erez niejo. Včc- raj zjutraj pa se je klatil pred jiižniin kolodvoroin cloyck, katcrega ic tam stražeči rcdar spozna! za Bačarja ter ga arctiral. Dragocen (laljnoKled je nukdo pu- stil v Citalnici »Balkan« na 'Iržaški ce- sti. Dobi se ravnotam. in Služba lekarn. V nedeljo in pon- deljek (praznik) bodetc odprti tudi po- „oludnc lekarni Liberi-T rom bc- t a. Ti dvc lekarni bodetc jir.L-li tudi od 7. do 14. t. m. ponočno službo. Vojni minister v Ajdovščini. 1'iie .\ t in. mescca jc prišcl prav neiiado- nia v avtomobilu \ Ajdovščino vojni minister feldcajgmojstcr Krobatin, kjcr je inšpiciral vojašnico v Palih. Minister jc- uadaljcval potcm svojo pot k vojas- kim vajam na Notranjskem. Na begu ponesrečil. Ncki Ivan Oo- rup iz Cepovana, star 33 let. je pobe«- nil v Ljubljani iz prisilne delavnicc, to- da na begu je našcl smrt. Kcr so ga In- tro zaslcdili pazniki, je skočil v Grubcr- jev kanal. da bi se res.il v onstranskeni grmovju. Ker pa je bila voda preccj na- rasla. je Gorup omagal v valovih in vtonil. Tako je končal svoie nesrečno življenje. Na c. kr. pripravnici ia srednje r ole na Proseku sc pričnc šol. leto z upiso- vanjeni novodošlih učencev due K;. scjt- tembra. Kcdaj bode šol. sv. maša. se do- loci kasneje. Hitro za sveto inaso prične -cdni pouk. Kcr se zaradi pretesnega prostora mora vsako leto dosti učencem ustop zavrniti, zaradi tega se bode sprc- iemalo le take Licence, ki so obiskovali solo, na podlagi ljudsko šolskega spri- Ocvala, s prav dobnm ali z dobrim us- I)! houi. na komaj zadosten uspeh se ue hode cziralo. Ucenci se iniajo javiti v .•¦.prtir.stvu starišcv ali namestnikov prinesti inorajo: šolsko spričevalo. roi- stni krstni list, spriCcvalo zdravih oni in o cepljcnju kozic. — Vodstvo c. kr. pripravnice za srednje sole. Ol-raden nemški uiornariški častnik. Ncki častnik nemške vojne mornarice se je med vožnjo iz Reke ustavil v ^t. P^- tru. Tu mu je bila iz žepa ukradena to- bačnica, v katcri je iniel 160 kron. 50.000 K dobila, ne da bi vedela. V sredo je prišla v neko banko na Reki kmetica Deskovič in Moščeniške Drage. da zamenja ameriški denar. ki ga ji ic 1M1 poslal njen mož iz Auierike. Ko od- pravi to opravilo, pokaže dotičnernu u- raduiku srečko ogrske hipotečne banke. katero je smatrala za kos popirja brcz vrednosti. Toda nekateri sosedje so ji svetovali, naj se enkrat prepriča, ali res uiiiui nobene vrednosti dotična srečka. Uradnik pregleda stare izkaze od žre- banj in razvidi, da je ta srečka zadela prcd petimi leti 50.000 K. Ta vest jc kinetico inistila popolnoma hladno in k^ je rekla. da pride po doloeeueni času po denur. je inirno odšla. Soprogu in pa sinn. ki je delavec v Oradcu pa je pisato. naj prideta na dorn, da bosta uživala nc- prieakovano srcčo, Drzen lopov pobegnil. Prcd dnevi ic iH'.ü'.iui na ^ušaku zaprla potepulia Ant. l.jutic-a s Krka, in sicer zaradi slepar- st\ra, tatvine, poiskusenega ropa in vo- silstva. \' eclici, kjer jc bil zaprt je bi'a vzidana pec. Ljutic jc to pee odstranil in bil hitro na liodniku. kjer ni bilo niko- gar. Od tain je zlezol na streho in po- begnil ne ve se kam. Legar v Novem mestu. Na kapitelj- skein Iiribu si jc postavil Jancz Kršte, dclavec na novomeski postaji, licno hi- šico. V odo je dobival dalj Casa iz precej oddaljenega vodovoda. Lani je izkopal vodnjak in napeljal vanj kapnico. Blizu tc pa se jc zbirala tudi gnojnica. To vodo jc užival Kršte, pa je mož po zelo kratkem bolchanju umrl na legarju. Stoletni jubilej rojstva Ivana Mazu- raniča. Hrvaški nared se pripravlja, da dostoino proslavi rojstni dan lv. Mazu- ranica, velikega svojega pesnika. Slav- iiost se bo praznovala 14. avgusta leta 1914. Pri tej priložnosti se bodo Hrvatje sponinili tudi pesniku\cga brata Antona. I-redpriprave za rečeno slavnost se vr- sc pod geslom: »Za braču Ivana in An- turia Mazuraniča«. Dunavsko brodovje se je vrnilo v IJudapešto. Na.še dunavsko brodovje, obstoieče iz 6 monitorjev, je prišlo te dni nazai v svoje stalno pristanišče. — Dosedaj je bilo ob srbski meji. Vilenica prestolonaslednika Rudolta v Divači bo v nedelio. dne 7. t. m. sv-j- jano razsvetliena. Ker je jama oddalje- tia le 20 minut od kolodvora, ker stane vstopnina samo 1 krono in ker imajo vlaki od vseh strani ugodne zveze. je upati. da porabi lepo priliko mnogo iz- letnikov. Za avstrijsko zraeno brodovje. \ nedeljo. dne 7. t. m. se bo vršilo v Gra- dežu "slavje v korist avstriiskega zrač- nega brodovja. Pri tem bodo prodajali kolaine in razglednice, koiih dobiček gre v prid zaklada za gradnjo zračnega brodovja. -- Kolajno je izvršil dunajski kipar (lurschner zelo okusno. Grški krali v Trstu. Pne 3. t. m. se je na svoiein potu \ Nemčijo pripelial grski krali Konstantin v Trst. Iz Trsta se je peljal v Lipico. kjer si je ogledal tamošnjo žrebčarno. Pcdržavljenje učHeljskega osobia na C. M. šolah v Trstu. - Edinost« je doznala, da ie naučna uprava podrža- vila nadaljnih 5 učiteljskih moči na Ci- ril-Metodovih solah v Trstu. in sicer 3 učitelje in 2 uciteliici. Sestanek tiskarjev s Primorskega. Primorski crkostavci bodo iineli jutri v Trstu sestanek s skupnim obedom in raznovrstnim vsporedom. Povratek rnisij > Rdečega križau z Balka;*a. \ cctrtek popoludne ste prišli na parniku »Brim« v Trst angleška in nemška niisija »Rdccega križaa, ki se vracati z Balkana. Misiii ste bili vspre- icti od ravnateljstva tržaškega oddelka »Rdecega križa« in sti nadaljevali z že- leznico svojo pot v domovino. Proti slovanskemu odvetniku v Pi- ranu. Za uekega slovanskega odvetuika ie iskala v Piranu noka oseba stano^¦a- nje. Ko je hišni gospodar izvedel. da ie stanovanje določeno za slovanskega od- vetnika je stanovanje odpovedal. — ^Piccolo« inisli. da bodo vsi Piranci sledili vzgledu zagrizenca. Zopet porezane trte v Istri. Pri Po- reču so zopet neznani lopo\ i \- eni noči porezali dvema posestnikonui trte. in sicer enemu 765 trt v vrednosti 570 K, drugemu pa 200 trt, \rcduih 4M K. II. kongres za varstvo otrok i ~ixf~[fm_m\if*mm-\Hi'\fi je sedaj odprt vsaki dan. Danes v soboto, jutri v nedeljo pojutranjem v pondeljek velezanimivi pro- grami. Prva predstava ob 4., zadnja ob 9. zvečer. Jutri in pojutranjem ob 3 0h sestanek vseh okoličanov. in to v svojo lastno korist naj si ogleda alogo, kakovost blaga in prepričal se bode o cudovito nizkih cenah. nie, tudi ni nihee primoran kaj kupiti. ==----------- Začasno uhod le iz solske ulice (Via Seuole) št. 3-5. a^^^. n • i*| HEDŽET & K0R1TNIK. manufaktuma IB^* Urnumn up iitpthpti ==trgovina v Gorici = ¦pwF^^HM^ |~| ||il|l|||| II si Hl ||fj| Hg III ^'slc^ preureditve lokala velike zaloge in pomanjkanja prosto- ^ I I UUIIHU Illl U| Ulil ULI m rov s0 se cene vsemu blagu. nekateremu skoraj za 20°|0 zni- w w w P W""B "¦¦• žale ToraJ- lloi,e(ie„ naj ne zamudi te redke prilike, vsakdo Pogl edati ne stane Gene stalne! Vsem gospodinjani m toplo priporočamo 1 * KOUNSKO CIKO^IJO = edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski Izdelek. = v korist obiuejniiu slovenceni. zborovanj več tisoč gostov iz vseh av strijskih pokrajin. Prcdsednik kongresa je znani politik dr. Haercnreither. V pr- vi vrsti M' obravnavajo vprašanja tflede vznoje in otroskeßa dcla. Zaradi potvarjanja vina. Okrajno sodišče iz li^ne na ju/.nem Tirolskem je obsodilo vcleposestnika in veletrgovca z vinom F.mila pi. Ferrari zaradi potvo- rtu- viiia z glicerino na 50 dni zapora. katero kazcn jc potem spremenilo v ^lo- bo IO.Ouii K. Zaplcnili so 67 hl ponareic- ncga viiia in .^ q sliceriue. Srbski patrijarh izginil. Patriia. n srbsko pravoslavue ccrkve iz Karlov- ca, Lucijan pl. Ho^danovič, se je naha- jal v zdravilisču Bad Oastcin .Prod pe- tinii dnevi sc jc podal na izlet in se od takrat ni vrnil več. Roje se. da ie p^- nesrečil. Strahovit čin blaznega učitelja. V Degerloclm je zblaznel učiteli Wagner. V blaznosti je umoril ženo in otroke ter zaprl stanovanje. Nato je ponoči zažgal pet skednjev. Ko so ga hoteli prijeti ic strclial iz dveh revoiverjev ter ustrelil 15 oseb. Več jih je težko ranienih. Le z vcliko silo so ga ukrotili. Vidmar v Črnigori. Tržaški zrakn- plovec Vidmar je niinole dni polete! i;'. Nieguša nad Kotorom na Cetinie ter ^e spustil pred črnogorskini kralieni na /eniljo. Prihodnje dni priredi na Cetinju polcte v korist črnogorskemu rdeeeiuu križu. Strela je udarila v celo dru/ino Marconi v vasi Sv. Martin na Triden- tinskem. ko ie delala na polju. Marconi- jeva žena in svakinja ste ostali takn.i mrtvi. Marconi in ostali udic drnžinc i-a so bili oinainljeni. ne da bi bili nikakf.r ranjeni. Central - Bio. Minoli teden smo /o- pet iiik'li priliko prebiti niarsikako zani- niivo in zabavno uro v prostorib te^.i kinogledisča. Posebne omenibe vrcdne j so slike doline reke Hurna. ki so se razkazovale v vilenskih barvah po na- ravi, in pa akrobatična točka sedinih akrobatov, ki so proizvajali ncpopisnc reči akrobaticne stroke. Ta vspored sc ie vršil v sredo in četrtek. \ čeraj smo inieli tndi jako zabavno in raznolično predstavo, kar kaže zopet, da je vod- stvo v jako spretnih rokah. — Danes in jutri se bo proizvajal nov program: "Največie svetovne novostia, drama »Naslovljenka je tnnrla« in na koncn hnmoristična točka: »Od drugih razli- cen gospod«. P. n. občinstvu toplo pri- poročamo obisk ^Central - Bio«, ki bo iniel od 8. t. m. naprei vsakdanie pred- stave. InAjbolj/a/treha /EDANjoai iFirmite Äsksim cementni skriljevecrirmit jemetcn kamen najboljše vrde FffiMITOVETOVARNEzADPwz WEI//ENBACH0.TRIE/TIN6I «; /PODNJE AV^TRIJ^KO ©SK .ZAJTbp/TVD IN ZALOCAP &GREGQRIC -GORICAozkauuca/ti * Priporoča se, pod novim vodstvom, " na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Je- lenua. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. yajbtiljsi crski dolmvui vir ! rerje zablazine po zelo nizkih ceoah. 1 kg razcepljpnega \ sivega perja 2 K; bolišp vrste 2 K 40 v: polubelo najboljse K2 HO v: čisto bolo 4 K: belo. pub 5 K 10 v: 1 kg najfinejše bolo razcepljf'iio 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puh-perja. sivo K 6. 7: belo fino 10 K: najiincjše prsno 12 K. ya -• Pošiljatev 5 kg, postnine prosto. Ugotovljena posfcljna oprava iz gosU-ga. rdfčfga. plavoga. beloga ali rumen- k^stfsa nankinga: 1 pernica riolga 180 cm. ši- roka 120 cm tcr 2 blazini vsaka po SO cm dolga ter 60 cm široka s t'inim, trpcžnim puhom K 16 s pol-puhom K 20. s t'inim puhom I. vrste K 24: posamezne pernice 10 K, 12 K. 14 K, 16 K : blazine za pod glavo K 3. K 350. K 4. Per- nice 200 cm dol?e in 140 cm široke K 13, K 14-70. K 1780 in K 21. Pernati madraci iz moč- nega križastega Gradlna 189 cm dolgi in 11G cm sire ki K 1250 in U80. Razpošilja se proti povzotju, in sicer od K 12 poštnine prosto Neugajajoče s^ zarnenja ali pa se vzarne nazaj t»T se vnie 'lenar. Ceniki za- stonj in poštnine prosto. IS. Benisch, Deschenits st. QQ2, Ceško. ftupujte samo dvokolesa „ALTBNA", francoske vrste.j ki so najtrpežnejši ( in na boljši bodisi za na- I vadno tabo ali za ciirke ^¦ivahii strr>ji Oiininp.i „Victoria" I so lajpraktienejši za vsako hiso. ' Iriti siužijo za vsakovrstno i\- va njf in stikanje (vezenjel.Stroj teče brezšumno in je jako trpe- žen. 1'uške. samokrese, slamo- rt-znic e in vse v to stioko spa- dajoče predmete sc dobi po to- varniški cni pri tvr v pritlicju. \Jor Hii^Unu iz lH)ljših družin Vüt UlJdKUv sprejnie na stano- vanje in hrano poštena slovenska drn/.ina. Hiia nova. Na razpolago je lep vrt. Vce se izve pri upravi našega lista. x^x x x x x Zdravnik dr. J. Bačer I onlinira v ulici Tre Re St. 9 .v GORICi. OPVETNIK P.E JÄNK0 ŠAVNIK JE OTVORIL SVOJO PISARN0 V TRSTU NOVA ULKA II |i. Oznanilo. Mesečni semnji v Sežani so zo- pet odprti za vse parkljerje in ko- pitarje in se bodo toraj vršili re- dno od 12. t. m. dalje. Županstvo Sežana. dne 3. septembra 1913. Župan: ŠT01FB. Štv. 121. RAZ6LAS PRAŽBE. Zaradi oddaje cestne zgradbe Dobra-Vipolte se razpisuje javna dražba na pis- mene ponudbe. Delo se odda na podlaj^i enotnih cen razvidnih v stroškovniku dd. Gorica v ok- tobru 1911 s popustom ali poviškom. Načrti in preudarek so razpoloženi na upogled pri c. kr. trasirni ekspozituri v Gorici, via Teatro 18 začenši od dne 1. septembra 1913, üb delavnikih od 9 — 12 ure predpoludne in od 3 6 popoludne. Za ponudbe ie uporabljati edino uzorec. ki se ga dobi na podpisanem uradu. V dokaz, da'se pouudnik ujema s splosnimi in posebnimi pogoji mora iste pre- gledati in laslnoročno podpisati. Ponudbe opremljene s kolekom 1 K in redno zapecatene z nadpisom : „Po- nudbe N. N. V X. X. za zgradbo okrajne ceste Dobra Vipolže" se imajo vložiti pri prijemnem oddelku c. k. ekspoziture za trasiranje v Gorici, via Teatro St. 18 naj- kasneje do 20. septembra 1913, do 11. ure predpoludne. Neposredno po preteku tega roka se otvore ponudhe protokolarično, pri katerem cinu je ponudnikom slobodno pri- sostvovati. Pridržana je pravica sprejema ali odklonitve posameznih kakor tudi vsehponudb. Pred vložitvijo ponudbe je treba položiti pri deželni blagajni v Gorici, kakor varščino znesek 3000 K v gotovini ali v pupilarno varnih vrednostnih papirjih t. j. okroglo 5% preudarjenega zneska. Položnico je priložiti ponudbi. Ponudniki so vezani za svoje ponudbe do 30. t.ovembra 1913. rf5. C. kr. trasirna ekspoztura. GÖRICA. 25. avsrusta 1913 „Ljnliljinslii knitu WUHtaT Iti CVnTralr Ljubljflnc!. |0(lniži)ico: Celje. r !ovpC> Sarajevo, SoJit. Trst. *,iMm gUirniM K moo.ooo. 1 * ------ ^oxstrvrn ^aklad K 1,000.000. Vlope na knjižico po 434()(l. v toko(v-<'Di rariinu po dogovorn. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst. deviz-valut. ! ==-- Eskont menic ^=.== Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Borzna naročila. — Stavbeni krediti. — Saf.'S. Promese za vsa žrebanja. Predujmi na vrednostne papirje. Nakazila v inozemstvo. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Srečke na obroke. Kreditna pisma. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kavcar. n^iv« 'iioi«;«»« »»>,„.«.....• ,—„—.—^^^^----------,--------------—