PeutfcHfoMuif$es uon Enton laiicžie.^ dritte, ttollftänbig umgearbeitete unb üermeljrte Stuflage bearbeitet öon ?U t o » Surtf l, 1.1. ffit)mnafia((ef)rer ju Siaibacti, unter SRittoirfung ber Kollegen 31. Säuret, SR. petelin, & W*er, S.pntar, 9)i.Suljač, £at>čar. eHfttflenfnrt 1889. Erud unb Setlag bei SBuRed)tfd)reibung unb gormtetjre, burd) Stugfdjeibnng falfdjer Stb» teitungen, bunlter, meift aus bent ®eutf$en ftamntenber ßoeatiSmen, nament* lid) aber burdj umfaffenbe ©amnttung beš ©pracfymateriaB au§ BerfcEjiebenen Serien unb ©djriften bettetriftifd)en unb fad)Wiffenfd)aftltd)en ^ntjaltež ben SBortoorratl) fo p geftatten, bafš er ein möglicfjft treuež »itb ber jefet üblichen ftoßenifdjen ©<$riftfpra#e bietet, ©ereitž Bortjanbene Sammlungen, Wie j. 33. „Popotna torba" Bon (SrjaBee, fowie fprad)Wiffenfd)afttid)e SBerte unb Sluffäfce tourben Bertoertet. 33ei einjetnen SBßrtern finb $ectination§» unb (SonjugationSformen ge» Wöfjntid) nur bann angeführt, wenn ein 9Jid)tftoBene auefy unter 3uf)itfenal)me ber ©rammati! biefetben nidjt tjeraužfinben fönnte; bemnacf) Wirb ber ©enetiB ineift nur bei i- unb confonantifdjen Stammen angegeben. 3- S°1 (-£)» oko (očesa). Sie Ißräfenäformen ber erften ^erfon werben bei ben bentaten, guttu» raten, tiquiben unb Bocatifd)en Sßerbatftämmen ber erften (Stoffe, bei 3eitwürtern ber britten Klaffe 2. Stbtfieitung, Welche einen patatalen (Sonfonanten Bor bent (Staffencfyaralter führen, ferner bei Beitwörtern ber fünften (Stoffe 2,—4. 9tb= tljeitung bejeidjnet. $aš Übrige teljrt bie ©rammati!. SBei Stbjeetiben ift bie SBesetd)nung adi. nur bann hinzugefügt, wenn biefe unmittelbar barauffotgenben SIbBerbien gegenüberfteljen. ®ie Bett Wörter finb nad) iljrer perfectibeit unb itnperfectiBen Sebeutung gruppiert. Smperfectibe tiaef) Boraužgetjenben SßerfectiBen finb mit impf, ein» geleitet, ^erfectise Bon Borau§get)enben QmperfectiBen burd) einen ©tridjpunft (;) getrennt. Sic tranfitiöe unb intranfittbe Sebeutung ift bei flobenifehen Službriiden butcf) tr. unb intr. unterfdjieben, wenn baž bentfdje Schlagwort biefe hoppelte Sebeutung juläfät. Stur SSörter mit fcEjarf ausgeprägtem Xon finb mit einem Stecent Der« fetjen. ®er lange, fomotjl ber gezogene als aud) ber gefdjliffene Ion ift mit ber turje mit * bezeichnet; feltener lommt ba§ Seiten " bei tief gebrochenem unb gebeljntem o Bor. ®a§ f)a(bbocaIifcf)e e ift in ben Stammfilben unb Suffijen ec, ek 2c. burd) S aušgebriidt; ebenfo mitunter baž futje ü. 3)er Umftanb, bafš einzelne Sudjftaben ober audj fördere Sruchtheile beš SudjeS fofort nad) ber SKebaction gebrudt würben, brarfite es mit Üd), bafž fid) einige ftfjtoer Bermeiblid)e 3nconfequen^en eingefcf)(id)en haben, fo nament« lief) in Setreff ber mit j erweichten Gonfonanten, ber 9ßräpofitionen unb s$rä= fije u, v, iz, vz k. Selber breijäljrtgen Slrbeit würbe eben manche Slnficfjt geänbert; bem« nac^ !ommen SluSbrüde bor, bie au berfdjiebenen Steifen beš Suchež eine Der« fd)iebene gorttt aufweifen. So j. S. würben bie auf ber legten Silbe betonten ßompofita anfänglich mit einem langen, fpäter mit einem Jurjen Sleeent Der» feiert: bosonög, richtig bosonog. Sonftige Ungenauigfeiten unb bie im Suche noch oorfommenben $ntd* fehler möge bie . 33eneljmen) oduren, oso-r6n, odsečBn. nbftraet posnet, abstrakten, pojmoven. Abltraction f. posnema, posnetje, abstrakcija. abftrafen kaznovati, strahovati; kaz-niti, v strah prijeti (primem). §bltrafung f. kazen (-i), kaznovanje, strahovanje. abftraljieren tr. posneti (-snamem), povzeti (-vzamem), abstrahirati, bistve-nosti kakega pojma odločiti; intr. (ab« fefjen) ne gledati, ne ozirati se na kaj. flbltrafjl m. odsev, odsvit. abftrat)len odsevati, odsijati. abltreid)en tr. drgniti, gladiti; odrgniti, ogladiti; intr. (»on giften) na-drstiti se. abltreifen muliti, smukati (smučem), dreti (derem), drgniti; omuliti, osmu-kati, odreti, sleči (slečem), odrgniti. abftreiten (ftreitig madjen) odrekati, zanikavati, izpodbijati, ugovarjati, oporekati , ometati; izpodbiti (-bijem), oporeči (-rečem), ovreči (-vržem), abftrus temen, nerazumljiv, zamotan, abltufen stopnjevati, po stopnjah razdeliti, — razvrstiti. flbftufung f. postopnost, razdelitev —, razvrstitev po stopnjah. abttumpfen topiti, krhati; otöpiti, skrhati; (ben ®eift) oslabiti, zbegati, presiliti, preutruditi. Abitur; m. prepad, preval; strmina, strmol (-i), strmäl (-i). abltiirjen tr. zvrniti, prekucniti, zavaliti, pahniti, strmoglaviti; impf, pre-kucovati, pehati; intr. zvrniti se, vdreti (vderem) se, pasti (padem), telebiti, prekucniti se, zvaliti se, strmoglaviti se. abrtutjen prikrajšati, prikrojiti; impf. prikrajševati; prirezati (-režem), prisekati , pristriči (-strižem), prižeti (-žanjem); impf, prirezovati, priseko-väti unb prisekävati, prižinjati; (ben ©djtoeif) štuliti, prištuliti. gbfub m. (ba§ Stbgefottene) zvretek, obarek, prevretek, zavrelica. abfurb äboten, nespameten, neumen, bedast, brez smisla, neslan. flbfurbitiit f. ab o ta, nespamet (-i), brezumnost, nesmiselnost, flbt m. opat. abtakeln (bal ©djiff) ladijo razpra-viti; impf, razpravljati. abtaufd)en izmeniti, premeniti, pre-menjati, v zameno dati (dam) ali dobiti, übtet f. opatija, abteilid) opatijski. Hbteipfriittbe f. opatovina, opatska prebenda. Abtfjeil m. delež. abtljeilen deliti, ločiti; razdeliti, pre-deliti, razločiti, pregraditi. Abteilung f. delitev, razdelitev; raz-del, razdelek, oddelek; predal, pregrada, razpredelek, predaleč; (b. Jpaare) preča. $btl)eilungsiei(t)en n. delilo, ločilo, ločilno znamenje. abtljun — 17 — Slbfoeg abtljun (herab) dol dejati (denem); impf, dol devati; (beenbigen) dokončati, dovršiti, dognati (-ženem), opraviti. Äbtif|tn f. opatica, opatinja. abtijbten umoriti, zatreti (-trem unb -tarem), ukrotiti; impf, moriti, zatirati, krotiti, gonobiti. Abtöbtung f. krotitev, zatiranje, gbtrag m. (einer 6d)ulb) plačanje, plačilo; (©rfag) odškodba, namestilo. abtragen odnesti; impf, odnašati; (e. SJtauer) razvaliti, podreti (-derem), po-, razrušiti; impf, podirati, rušiti; (eine ©djulb) odpraviti, poplačati, poravnati ; impf, plačevati, poravnavati; (Sleiber) obnositi, ponositi, udrgniti; (©djnfje) shoditi, ubrusiti. Abtragung f. odnašanje, podiranje; plačevanje, poravnanje. abträufeln kapati (kapljem), kapljati od . .. abtreiben odgnati (-ženem), odpoditi, odtirati, spokati, zapoditi; impf, odganjati, poditi, preganjati; (baž SMeh) pregnati, presiliti; (bie 2etbe§frucht) odpraviti, splaviti; impf, odpravljati, splavljati. Abtreibung f. odgon, odtiranje; (ber Seibešfrucht) splav. Abtreibungsmittel n. splavilo, abtrennen ločiti, parati; raz-, odločiti, od-, razparati, razprati (-porjem). abtreten intr. odstopiti, umakniti se; impf, odstopati; tr. (überlaffen) odstopiti, prepustiti; impf, prepuščati; (ben ffieg) teptati, tlačiti; poteptati, raz-hoditi, pomandrati, soeptati, ugladiti, stlačiti; (b. @d)ulje) krevljati, švedrati; pokrevljati, pošvedrati; (§irfe) meti (manem), vršiti; ometi. Abtretung f. odstop, prepuščenje; Slbtretungž» odstopni. abtrinken odpiti (-pijem); impf, od-pijati. Abtritt m. odstop; (Slbort) stranišče, übtrodmen tr. sušiti; posušiti; (burd) SBifc^en) obrisati (-brišem), otreti (-trem u. -tarem); impf, brisati, otirati; intr. sušiti se, sahniti; osušiti se, posušiti se, usahniti. abtrumpfen ošteti (-štejem), z grdo (zgrda) odpraviti, znositi se nad kom; impf, oštevati, z grdo (zgrda) odpravljati; er hat ihn tüchtig abgetrumpft dobro mu jo je zasolil, ga je usekal. abtrünnig odpadel, verolomSn, nezvest; — machen pregovoriti k odstopu, izneveriti, zvabiti; — toerben odstopiti, ločiti se, izneveriti se, od-pasti (-padem). Abtrünnige m. odstopnik, odpadnik, uskok; f. odstopnioa, odpadnica. Abtrünnigkeit f. odstop, odpad, vero-lomnost, nezvestoba. [janstvo. gbtraürbe f. opatstvo, opatsko dosto-Äbunban; f. obilnost, obilje, aburteilen razsoditi, obsoditi; impf. razsojati, obsojati. Aburteilung f. razsodba, obsodba, abufi» adv. po razvadi, razvadno, po krivi navadi. flbufits m. kriva raba, zloraba, razvada, slaba navada. abnmgen tehtati, vagati; potehtati, zvagati; (toeg—) odvagati, odmeriti; (überlegen) pretehtati, preudariti, premisliti ; impf, pretehtovati, preudarjati, premišljevati. abioöljen doli valiti; odvaliti, zvaliti, abmanbelbar pregiben, pregibljiv. abitianbeln pregibati (-gibljem), spregati. [sprega, gbroanblung f. pregibanje, spregatgv, abniarten počakati; impf, pričakovati, čakati. [v niz. abwärts adv. dol, navdol, navzdol, gbroafdjbedien n. umivalnik, umivalnica. abnmfdjen omiti (-mijem), umiti, oprati (-perem); impf, umivati, prati, spirati, pomivati; fid) — umiti se; umivati se. flbiuafdjiuaffer n. pomije pl. ( abroedjfeln menjati, menjavati; vrstiti, se, črediti se. CUrw ^fj^ $ abioed)felnb premenjalSn, 'menjajcrc, spremenljiv, nestanovitSn; adv. menjaje se, premenjema. Abroedjslung f. menjava, menjavanje, vrstitev, čreditgv. Abroeg m. stranpot, ovinSk; auf —e gerattjen zaiti (-idem), zabloditi, podati (-dam) se na kriva pota; —e nehmen po ovinkih hoditi. abweg§ — 18 — abjiefjen abiuegs adv. s pota, v stran, raz pot. abwegfam odročen, stranski, gbroeljr f. bran, bramba; upor, odvračanje. abweljtett braniti, varovati; ubraniti, obvarovati; (ablenlen) odvrniti, odbiti (-bijem), odgnati (-ženem); impf, odvračati, odbijati, odganjati. abtueidjen tr. (weid) madjen) mečiti, mehčati; omečiti, zmehčati; intr. (meid) Werben) mečiti se; zmečiti se, omehčati se; (bom Sßege) odstopiti, ukloniti se, odstraniti se, oddaljiti se; (bon ber SReinung) drugih mislij biti (sem), ne ujemati se, ne strinjati se; (ficfj unter» fdjeiben) ločiti se, različen biti (sem), inak hiti, razlikovati se. flbroeidjen n. oddaljenje, oddaljenost; (KranJIj.) hitrioa, drista, driska, švigla. abmeid)enb različen, razen; (gram.) nepravilen, izjemen. Abweichung f. odstop; (Unterfdjieb) razloček, razlika; (gram.) nepravilnost, nbroeibeit popasti (-pasem), abroeifen pot pokazati (-kažem), odpraviti, zavrniti, odgnati (-ženem), zapoditi ; impf, odpravljati, zavračati, poditi, odganjati; (eine Sitte) odreči (-rečem), odbiti (-bijem), ne uslišati; impf, odrekati, odbijati; (eine Mage) zavreči (-vržem), ne sprejeti (sprejmem), odbiti, zavrniti; impf, zametati, ne sprejemati, zavračati. abraeisliri) odrečen, nepovoljen, neuslišan. flbroetfung f. odprava, zavrnitev, abmelken intr. veniti, sahniti; uveniti, zveniti, usahniti, posušiti se. abnienbbttr odvračljiv, odstranljiv. abiuenbeit odvrniti, odbiti (-bijem), odstraniti; impf, odvračati, odbijati; (burd) SBorte) pregovoriti; impf, pregovarjati. nbmetibig nenaklonjen, otujen; — madjen u. — werben f. abfpenftig. abwerfen dol vreči (vržem), otresti; impf, dol metati (mečem); (im §anbel) nesti, vreči; dobiček dajati, splače-vati se. abroefenb nenavzočSn, nepričujoč, neprisoten, odsoten, oddaljen; er ift — ni ga tukaj, ni ga vpričo. Abroefenljeit f. nenavzočnost, nepri-čujočnost, odsotnost, oddaljenost. abwetten brusiti; odbrusiti, zbrusiti, odrgniti, ogladiti, zlizati. abroidjfen navoščiti, povoščiti; (bie ©djulje) namazati (-mažem), očistiti, zlikati. abwidtelit od-, razviti (-vijem), od-, razmotati; impf, od-, razvijati, od-, razmotavati. abmirtfd)aften (ju Gnbe) dogospoda-riti, dogospodinjiti; (auf bem gelbe) do-, od-, po-, obkmetovati; (burd) fdjtedjte SSirtfdjaft oertf)un) zagospo-dariti, zagospodinjiti. abwifti)cn obrisati (-brišem), pobrisati, otreti (-tarem); impf, brisati, otirati. flbwifd)tud) n. hrisalka, brisača, oti-rača, brisalo. flbtuurf m. zvržek; (©rtrag) donesek, dohodek, dobiček, pridelek, korist (-i). ab;al)len plačati; poplačati, splačati, abiiiljleit (Weg—) odšteti (-štejem); impf, odštevati; (über—) prešteti, pre-številiti, sešteti; impf, preštevati, seštevati. ab;apfen odtočiti, odcediti, odčepiti; impf, odtakati, odcejati. abjiiumtn razbrzdati, razuzdati, raz-praviti. nbjeljren intr. (mager werben) hujšati, medleti, kumrati, hirati; shujšati, skumrati, opešati; tr. vzeti (vzamem), posušiti, zdelati, shujšati. flb;eljruttg f. hujšanje, sušica, jetika. žlbjeidjen n. znamenje, beleg, abtetdjntn risati (rišem), črtati; narisati, obrisati, občrtati, oznamenovati. flbteiri)itung f. risanje, črtanje; obris, načrt, načrtek. abfteljen intr. oditi (-idem), umakniti se, pobrati (-berem) se, odriniti; tr. (Weg—) odtegniti, potegniti, odmakniti; impf, odmikati, proč —, dol vleči; (Šleiber) sleči (slečem); impf, slačiti; (©djulje) sezuti (sezujem); impf, se-zuvati; (bie §aut) odreti (-derem); impf. odirati; (SBein) pretočiti; impf, pretakati; (ben Šing) sneti (snamem); impf, snemati (snemljem); (an ber 33e» äa^lung) utrgati, odšteti (-štejem), pri-trgati. 9l6jiet)ftem — 19 — acf)te ^bjiefjftein m. osla. nbjielett meriti; nameriti, nameniti; namerjati. [liti. ab;irhtln s šestilom zmeriti, obšesti-$b;itg m. (Slbmarfdj) odhod; (im $ed)nung§toefen) odbitek; in — bringen odbiti (-bijem), odšteti (-štejem); (bon gliiffigleiten) odtok. [vod. $b;ug5tanal m. odtočSn žleb, vodo-Pjugsgraben m. prekopa, jarek, zdraž-nica, potočina. nb|iutditit odščipniti, odščeniti; (am ©elbe) uščipniti, utrgati. flttent m. naglas, poudarek, priglas; (Sfiisfpradje) zavijanje. atcentuieren naglasiti; impf, naglä-šati, naglaševati, poudarjati, gtttpifft n. prejemni list. gcrept n. vzetje, sprejetje, sprejem, ^rceptant m. prejemnik. [stina. itcreptationaurkunbe f. prejemna li-attcptieren vzeti (vzamem), sprejeti, (sprejmem); impf, jemati (jemljem), sprejemati. grctfs m. = SCcceffion f. pristop, pri-druženje, prirastek. gttfffill m. čakalgc, prištopnik, ak-cesist. gttefftt n. drugo darilo, druga nagrada. acrtffortfd) pristopen, pripadajoč, gtcefforium n. pripadek, prirastek, priteklina, dodatek. §ttibtns n. (SIccibentien) = SCccibenj f. (SCccibengiett) prigodek, nebistnost, pri-godnost, slučajnost; postranski dohodek, postranščina, postranski prislužek. atttsbar dacu podvržen, greife f. dac, užitnina, davek na drugo roko, potrošnina. §td(tntation /'. zaklic, zavpitje, ustno glasovanje, jednoglasno pritrjevanje; per acclamationem s splošnim odobravanjem, jednoglasno. arclainifren zavpiti (-vpijem); z vpitjem pritrditi, odobriti; impf, pritrjevati, odobravati. nctlimatiftertn podnebju privaditi, udomačiti. artommobieren priravnati, prisposo-biti, pristrojiti; fid) — poravnati se, pogoditi se, udati se v kaj. gccompagnement n. spremlje vanje, godbeni sprovod. accompagnitwtt priglašati, prikladati, spremljati. §ttorb m. soglasje, glasosklad, akord; (Vertrag) sporazumljenje, pogodba. ateorbteren intr. soglasiti, v soglasji hiti (sem), ujemati se; (einig Werben) poravnati, pobotati, dogovoriti se, pogoditi se; impf, poravnavati, pogajati se. arrrebitieren poveriti, pooblastiti, potrditi. $ttrebitit> n. poverilni list, poveril-niea, pooblastilo, priporočilni list, izpričevalo. arrurat točen, natančen; adv. na tanko, do pike, na drobno, točno, gkcuratcffe f. točnost, natančnost, gttufatio m. tožilnik, akusativ. ad) interi. ah! oh! joj! hej! fldjnt m. agat. §d;el f. resa, osma; (Bom S^fe) pezdir; coli, pezdirje. grldjfe f. os (-i), podvoz (-i); (am ipajpel) vreteno; per — na kolih, z vozom. §A)fll f. pleče, rama u. rame (ramena) ; Unter— pazuha, pazduha, pod-pazuha; bie — juden z ramo migniti, — zganiti, rame stisniti; SIdjfel» ramni, naramni, plečni. fdjfelbaub n. ramniea, naramnica, gdjfelbein n. ramna kost, skolek. Ärijfelrttmen m. obramnica. |d)fennagel m. osnik, lunek. gdjfenfdjmiere f. kolomaz, smolnjak. ndjt num. osem; je — po osem; um — U!)r ob osmih; (Qiffer) = Stoter m. osmica. $djt f. pazka, pažnja, pozor; auž ber — laflen v nemar pustiti, zanemariti; impf, v nemar puščati, zanemarjati; (Verbannung) pregnanstvo, izgnanje, izobčenje; in — tt)un izgnati (-ženem), pregnati, izobčiti, v prepoved dejati (denem); impf, preganjati, izobčevati, v prepoved devati. ad)tbar spoštovan, spoštovanja vreden, častitljiv, spošten. fld)tbarlitit f. spoštljivost, častitost, poštenje. adjte m. f. n. num. ord. osm-i, -a, o 2* StcfjtecE — 20 — actio gdjtMh n. osmerokotje, osmerovo-gelnik. ad)tftht iil)rentetd) klasat. \i filjrcitTpitjc f. resa, resina, osina. ^ flidjamt n. merosödni uräd. iiidjett (sode) meriti, (tehtnico) preizkušati; pf. zmeriti, preizkusiti. $id)gtbiir f. merosodna pristojbina. IthaSrtnir/". akademija;učeno društvo. |kabetnthtt m. akademik, okabemitd) akademijski, akademičgn. gktttI)otik m. nekatoličan; —in f. nekatoličanka. nk(itl)oIifd) nekatoliški. flka;ie f. akacija, agäc, gäc. [vrvi. ilkrobnt m. vrvohodec, plesalec na flkroltidjon «. akrostih. it Ii u [t 11; f. sluhoslovje, zvukoslovje, akustika, fllaballer m. alabaster. fllnnt m. oman; —lourjet f. veliki koren, omanov koren. fllarm m. hrup, šundBr, buka; — fd)fagen k orožju bobnati; — btafen k orožju trobiti. alarmieren hrup zagnati (-ženem), razburiti, k orožju sklicati (-kličem), po konci spraviti, splašiti in zbegati, kvišku spravljati, fltaun m. galun; 2((autt» galunov. §lba f. alba, mašna srajca, albern äboten, bedast, butast, trapast, gumpast, šemast, norčav. glbernjjeit f. äbota, bedaštvo, bedarija, traparija, norčavost. $ Ibum n.' (pl. bie Stlbumž) spominske bukve pl., album. £ld)tmie f. zlatodejstvo, alhemija. |lld)etnift m. zlatodej, alhemist. fllfatt) m. šalobarda, šaljivec, burkež; norčija, fige f. alga. Algebra f. algebra, ölgebratfd) algebrajičgn, algebrajski. aliquot nekoliki. glkalt n. (pl. bie SItfalien) lužnik, lugasta sol (-i). ttlkalifd) lugast, alkaličen. flkooen m. pregradek, pristengk. {lit n. vesoljnost, vesoljni svet. att(er), «t, =es ves, vsa, vse; slehergn, čihargn, vsak; bor altem pred vsem drugim, najpred; au§ —er Kraft na vso moč; in —er griit)e na vse zgodaj; —er SInfang vsak začetek; —e Xage vsak dan. [večer, altabenbs adv. vsak večer, vsak ljub allbekannt povsod znan. altba tu, tu-le, le-tu, le-tod. altbort tam, le-tam, ondi. flllee f. (pl. bie Sttteen) drevored. Sllegat n. (33eilage) doklad, priloga; (Kitat) navod, navedenje. Allegorie f. (pl. bie Megorien) prilika, alegorija. allegorifd) alegoričen, priličen. allein sam, samojedin; adv. samo, zgolj; coni. ali, pa, pak, toda. gileinbefitj m. samoposestje. Illleingeinalt f. samooblast. ŽUJeintjerrfdjaft f. samovlada, samo-drštvo. [držeč, flletnljerrfdjcr m. samovladar, samo-ttlleinig sam, prav sam, samojedin, osamel. alleinfeliginadjenb jedinozveličalgn. alltlujal)! intr. aleluja! ttUental vsakokrat, vsakrat, vselej; —tg vsakokratgn. allenfalls morda, morebiti, znabiti; (auel)r) nameriti, na muho dejati (denem); ©euer) kresati (krešem); ukresati; (tajieren) ceniti, kup postaviti; p ljod) — preceniti, previsoko kup (ceno) postaviti; (ettt). irgenbtoo —) nabiti, pribiti, obesiti; (mit toeitläuftgen ©tidjen anheften) pripeti (-pnem), naudariti; intr. tekniti, prileči (-ležem) se, žaleči; impf, prilegati se, ugajati, prijati; (Bom £mnbe) zalajati; fid) — udariti se, potolči se. gnfdjlagiettel m .oglas, nabito oznanilo, anfdjlanimen nahlatiti, zahlatiti. anfdjleppen navleči (-vlečem), privleči, navlačiti. anfdjlieftett prikleniti, prikovati (-kujem) ; impf, priklepati; (beilegen) priložiti, pridejati (-denem); impf, prilagati ; ftdj — pridružiti se, pristopiti, prijeti (primem) se koga, skleniti se s kom; impf, družiti se, pajdašiti se. flnfrillitls m. priklep, priklepanje; (SSerbiitbnng) pridruženje, zveza, sklep; (Šeifdjlufž, Seilage) priloga, doklada. aitfdjtnteben prikovati (-kujem), pri-variti. nnfdjmirgen ftd) pritisniti se, oprijeti (-primetn) se, stisniti se (h komu); impf, pri-, stiskati se (h komu), oprijemati (-jemljem) se (koga). anfdjntieren mazati (mažem); na-, pomazati; (betrügen) ukaniti, preväriti, oplahtati, opehariti, opaliti. nnfd)inun;eln muzati se; namuzniti se (komu). aitrdintuljen ogrditi, onečediti, onesnažiti, povaljati, po-, u-, zamazati (-mažem). nnfdjnallen pripeti (-pnem), prikop-čati; impf, pripenjati. anfdjneiben narezati (-režem), nakro-jiti; (einfcfjneiben) zarezati; impf, na-, zarezovati; (mit ber ©djere) nastriči (-strižem); (anganjen) načeti (-čnem); impf, načenjati. Anfdjnitt m. na-, zareza; (baž Sin» ge(d)nittene) načetek, narezek, krajec, kraj ček, okraj ek. anfdinitjeln rezljati; narezljati. anfdjöpfen zajeti (zajmemj, načre-pati, pozajeti. anfdjoppen gnesti (gnetem), gatiti, hasati (bašem); nagnesti, nagatiti, zahasati. gnfdjoppung f. zagata, zaprtje, nnfdjrauben naviti (-vijem), priviti, z vijakom pritrditi, — pričvrstiti. anfdjreiben napisati (-pišem), zapisati ; (tiott —) popisati; impf, na-, za-, popisovati. anfdjreien zakričati (-im), zavpiti (-vpijem), zadreti (-derem) se, obregniti se, revsniti (nad kom). anfdjitlbtgen dolžiti, kriviti; obdolžiti, okriviti. [t6v. gnfdjulbiguttg f. obdolženje, obdolži-anfdjüren podnetiti, podžgati. 2Tnftf)uf§ — 38 — Stnfpracfye gnfdjufs m. nastrel, prvi strel, anfdjiitten naliti (-lijem), natočiti; impf, nalivati, pritakati; (m. Srodenem) nasuti (-sujem u. -spem), nagrebsti (-grebem); impf, nasipati (-sipljem), nagrebati; (begießen) obli ti; impf, oblivati. anfd)tt>äitgtrn napolniti, naploditi; (chem.) nasititi, napojiti. aitfd)nmriCtt o-, počrniti; impf, črniti, obirati, opravljati. [kaj). anfd)t»al;en načenčati, natvezti (komu §nfd)tt>rif m- snutsk, osnutek, osnova, anfdjroetftn snovati (snujem); o-, na-snovati. flttrd)tt)Etfral)ntcit m. snovače pl. |nfd)itififfpule f. snovalnica. anfdptiien privariti; (b. b. Sägern) nastreliti, raniti. anfd)n)fUen tr. napeti (-pnem), napihniti ; impf, napenjati, napihovati; intr. oteči, napeti se, zabuhniti, zabrekniti; impf, napenjati se, otekati; (b. äöaffer) rasti, naraščati, kipeti. gnfdjnitUung f. otok, oteklina, zabuh-lina; (be§ gluffeä) natok, velika voda. anrdjtuemnmt naplaviti, nanesti, na-nositi; impf, nanašati. flnfd)rotmmimg f. naplavina, plavje, prod, nasipina. an|t{)fn pogledati, ozreti se (na kaj), ogledati; impf, gledati, ogledovati, ozirati se; (artfemten) poznati (-znam), videti, brati (berem); (für etroaS —) imeti (imam), šteti (štejem), čislati, smatrati. gttfeljftt n. pogled, gledanje, ozir, videz; (2lnfd)ein) videz, bem — nad) po videzu, na videz, kakor se kaže, kakor je videti; (Slutorität) ime, veljava, uglednost, čast, znamenitost, dostojnost, spoštovanje, dostojanstvo, odličnost, čislanost; in — fte^en v Čislih biti (sem), sloveti, mnogo veljati, spoštovan biti; (©eftalt) podoba, postava, zunanjost; (bem — nad)) po obrazu. anfeljnltd) veljaven, imeniten, znamenit, čislan. gnfejjung f. f. Slnfeljen; in — beffen glede na to, kar se tega tiče, zastran tega. anfengen osmoditi, opaliti. anfeilen nastaviti; impf, nastavljati; (hittju») pristaviti, prisloniti; impf. pristavljati, prislanjati; (bie glinte) na-, pomeriti; impf, na-, pomerjati; (beftimmen 5. S. beit Sag) ustanoviti, določiti; impf, ustanavljati, določevati; (33äume) na-, zasaditi; impf, na-, za-sajati, saditi; (35Iätter, S3lüten, Sfrtofpen, grüßte) od-, pognati (-ženem); impf. od-, poganjati (popke, brst); (beim ©eflec£)t) naperiti; (Anlauf neumen) za-leteti se, poskusiti, zapoteči se, zadrviti se; (iiberborttieileit) posaditi (koga na led), opehariti; fid) — naseliti se, nastaniti se; impf, naseljevati se; (bom ©taub) prijeti (primem) se; impf, prijemati (-jemljem) se. gttfidjt f• pogled; (Meinung) misel (-i), mnenje. [zapaziti, anfidjtig werben ugledati, zagledati, flnftebelet f. naselbina , naselitev; selo, selišče. anfttbfln naseliti, nastaniti; impf. naseljevati. gnfitbltr m. naselnik, naseljenec, priseljenec ; —in f. naselnica, naseljenka. anftnncn misliti (o kom kaj), pričakovati (od koga kaj), zaprositi. anf)janncn vpreči (vprežem), napreči; impf, vpregati, napregati; (ftramm) napeti (-pnem), nategniti; impf, napenjati, nategovati. anfpeien pljuniti (na koga); impf. pljuvati, zapljuvati. anfpitlcn začeti (-čnem) igro; (am Snftrum.) zaigrati, zagosti (-godem); auf ettnaž — meriti, cikati, nacikovati (na kaj). $nfj)telung f. cikanje, rahla omemba, anfpie^en nabosti (-bodem), nasaditi (na), natakniti; impf, nabadati, natikati. anfpinntn napresti (-predem); (tiinju) pripresti; (anbetteln) naplesti (-pletem), nasnovati (-snujem). anfprnen izpodbosti (-bodem), pognati (-ženem), povzbuditi, podkuriti; impf, izpodbadati, povzbujati, podžigati. flnfpornung f. izpodbadanje, pobuda, povzbuja, priganjanje. gnfpradje f. nagovor, ogovor. anft>red)en - 39 - anftojjen ruiftirfrfjftt na-, ogovoriti; impf, na-, ogovarjati; (bitten) prositi; za-, poprositi; (in Stnfpruc^ neumen) svojiti si, lastiti si; prisvajati si, lastiti se (česa); (gefallen) dopasti (-padem); impf, dopadati, ugajati, zanimati. anfprerijtnb mil, ljub, prijeten, zanimiv, ugoden, anformen nabrizgati, poškropiti, flnfprud) m. pravica (do česa), terjatev, zahteva; — madjen f. anfprecf)en. anftirudislos ponižen, zmeren, skromen. [drzen. anf|>rud)st>oll prevzeten, oblasten, pre-nnfpiilen naplaviti, nanositi; impf. naplavljati, nanašati. anllad)ttn f. anfpornen. gnftalt f. priprava; (SDlafjreget) na-redba; (Qnftüut) zavod, naprava. flnftanb m. (Qögerung) čakanje, odlašanje, odlog, pomuda, oprezovanje; (§inbemi§) ovira, zadržek; (SBiirbe) dostojnost, spodobnost; (bei Jägern) stan, zaseda, preža; ot)ne — brez po-miselka, takoj, nemudoma; mit — dostojno, spodobno adv. aitliiinbig dostojen, spodoben; (ent* fpredjenb) po volji, všeč, ugoden, [nost. flnftünbigkeit f. dostojnost, spodob-anbltanbslos adv. brez pomiselka, brez zadržka. anltarren strmeti, strmo gledati; fig. zavzeti (-vzamem) se, čuditi se. anltatt praep. namesto; coni. ne da — ampak, ne da — še. nnttauben prašiti; na-, o-, zaprašiti. aitllaunen ostrmeti, začuditi se, zavzeti (-vzamem) se; impf, strmeti, čuditi se, občudovati. anfledjeit na-, zabosti (-bodem); impf. na-, zabadati. nnltedien natakniti, nasaditi; impf. natikati, nasajati; (bon Kranftjeiten) okužiti, otrovati (otrujem), (bolezen) zatrositi, — zanesti; angeftecft werben (bolezen) nalezti; (ein §auž) zažgati, (ogenj) zatrositi. nnltetheub otroven, kužen, nalezljiv, flnlledtung f. okuženje. §it(tediungs[toff m. otrovilo, skrnina. onlteljen stati (stojim); (Wohl—) pri-■ leči (-ležem) se, podati (-dam) se; impf, prilegati se, podajati se, prav biti (sem); (betjagen) všeč biti (sem), po volji biti, po godu biti; (— laffen) odlagati, odlašati, odkladati, oprezo-vati; pf. odložiti, počakati; e£ Wirb nid)t tange — ne bode dolgo trajalo. anfteigen dvigati se, vzdigovati se, navkreber popenjati se, vzbrdo višati se. aufteilen postaviti; impf, postavljati; (anfttften) napeljati, nagovoriti, pod-pihati; impf, napeljevati, nagovarjati, podpihovati; (ttjun) storiti, narediti, učiniti, napraviti; impf, delati, nare-jati; S8etrad)tungen — premišljevati, preudarjati, pretehtovati; einen SSer« fud) — poskus napraviti, poskusiti; impf, poskušati; im ®ienft — nastaviti , namestiti, v službo postaviti, službo dati (dam), — podeliti; an= geftettt werben službo dobiti; angefteHt fein nastavljen biti (sem), v službi biti, službo imeti (imam); fid) — delati se, vesti (vedem) se, hliniti se, kazati (kažem) se. anteilig spreten, ročen, pripraven, fntlellung f. nastavljenje, namešče-nje, služba. $nfteltungsgefud) n. prošnja za službo, anftellungslos brez službe, anftiften napraviti, nasnovat-i (-snujem), naplesti (-pletem); impf, naprav-ljati, snovati, napletati; (etnen ju etw.) šuntati, ščuvati, nagovarjati, podpihovati; na-, podšuntati, naščuvati, pod-kuriti. $n(tifter m. po-, začetnik, nasnova-telj, provzročitelj; podpihovalec, svetovalec, šuntar. anftimmen ubrati (-berem) jo, zakro-žiti, zagosti (-godem); ein Sieb — zapeti (-pojem). [kati, naphati. anrtopfen natlačiti, nažokati, natr-itufto^ m. zadetje, udar, spotikljej; (im SReben) jecljanje; (§inberni§) zapreka , zadeva, zadržek; (Sirgerniž) pohujšanje, soblazgn (-i), pohujševa-nje; — geben pohujšati; impf, pohujševati; -— netjmen pohujšati se, spotakniti se; impf, pohujševati se, spotikati se; hudovati se, grajati. anflogen trčiti, suniti, dregniti; impf. trkati, suvati, dregati; (anrennen) za- anftofjenb — 40 Slntrag deti (-denem ob kaj), zaleteti se, te-lebniti; impf, zadevati, zaletavati se, telebati; (mit ber ßunge) spotikati se, jecljati, žužnjati, zapletati se (z jezikom); (angrenzen) tikati se, mejiti, držati (-im) se, biti (sem) tik česa. aitflo|enb tik ležeč, tikajoč se, držeč se, bližnji, sosednji. [spodoben. anllö|ig spotikljiv, pohujšljiv, ne-An|tij|igkeit f. spotikljivost, pohujš-ljivost, nespodobnost. anflreben poganjati se, gnati (ženem) se (za čim), prizadevati si, doseči sku šati, posezati (za čim), truditi se, na penjati se; (miber ettoag) upreti se; impf, upirati se (proti čemu, zoper kaj). anßreidjen na-, pomazati (-mažem); (mit gnrbe) pobarvati; (mit Kali) beliti, pobeliti; (mit SSIeiftift) podčrtati. AnRreidjer m. mazač, barvar. angreifen tr. oplaziti; (£aub) smu-kati, češuljati; nasmukati; intr. dotakniti se, zadeti (-denem) se; impf. dotikati se, zadevati se. anftrengen napeti (-nem), nategniti ;> impf, napenjati, nategovati; (j. Strbeit) pri-, naganjati, siliti (k čemu); (ben Kopf) ubijati si, beliti si, lomiti si (glavo); (ju feljr) pretegniti, presiliti; einen $rocef3 — pravdo začeti (-čnem), tožbo gnati (ženem); fid) — truditi se, upirati se, gnati (ženem) se, vbadati se, napenjati se, siliti se, žiliti se. nnftrengenb težek, težavSn, trudapoln. Anftrengung f. trud, prizadeva, prizadevanje, napor, napenjanje. anRreuen nasuti (-spem), natrositi; impf, nasipati (-sipljem). Anjlrid) m. namazanje, lik; (©djminle) lepotilo, šarilo; (Slnfdjein) videz, podoba, zunanjost. [pripletati. nnftridifn priplesti (-pletem); impf. an|liidteln dostaviti, prikrpati, pri-šiti (-šijem); impf, dostavljati. anlJiirmtn navaliti, naskočiti, napasti (-padem), prihrumeti (-im), pri-vreti, privršeti, udariti (na koga), ^nfturj m. pritisk, naval, naskok, anßiirjett zagnati (-ženem) se, zaleteti (-im) se; impf, zaganjati se, zaletavati se. [njo vložiti, anfudjett prositi; za-, poprositi; proš- Anfudjen n. prošnja. an|ummen pribrenčati (-im); fidj — nabrati (-berem) se, namnožiti se. Antagonismus m. protivnost, nasprotovanje, tekmovanje. Antagonilt m. protivnik, nasprotnik, zopernik, tekmec. antalten potipati (-tipljem), pošla tati, dotakniti se; impf, tipati, šlatati, dotikati se; (bie ©t)re) škodovati poštenju, dotakniti se poštenja. Antecebtns n. (pl. bie SJtntecebentien) predidoče, prednji stavek, antebiluoianifd) predpotopen. Antljeil m. del, delež; — Ijaben deležnik •—, deležen biti (sem); — nefjmen udeležiti se; impf, udeleževati se. anttjeilmii^ig adv. po deležu. Antheilneljmer m. deležnik; —in f. deležnica. Antfjeilrerijt n. deležna pravica, flntijfra f. prašnica. flittljologie f. cvetnik, anthologija. Anthropologie f. človekoslovje, anthro-pologija». Anthropophng m. ljudožer, pesoglavec. antljun (Kleib) obleči (-čem); impf. oblačiti; (©djulje) obuti (obujem); impf. obuvati; ©Ijre — čast skazati (-žem); impf, skazovati; ©ettrnlt — siliti, prisiliti, primorati; ©djaben — poškodovati koga, škodo storiti, — delati komu; fid) ein Übel — raniti se, ubiti (-bijem) se. Antid)ri(l m. antikrist, antiripanbo adv. prej, poprej, naprej, antitonftitutionell protiustaven, antik starinski, nekdanji. Antike f. starina, starovina, antika. Äntikenfammlung f. starinska zbirka. Antilope f. antilopa. Antipathie f. zöpernost, stud, mrzost. Antipobe m. protinožec. Antiquar m. starinar; knjigar, ki trži starimi knjigami; starinoznanec. Antiquität f. starina. Antitljefe f. oporeka, protistavek. Antlilj n. obraz, lice, obličje. Antrag m. predlog, nasvet, ponudba; — fteUeit predložiti; impf, predlagati, nasvetovati kaj; ben — annehmen predlog sprejeti (sprejmem). antragen — 41 — 2lnhrinfel antragen nanesti; impf, nanašati; (Dorf djlagen) svetovati, predložiti;»»^/1, predlagati; fidC( — ponuditi se; impf. ponujati se. AntraglMer m. predlagatelj, nasve-tovalec. Antragltellung f. predlaganje, nasve-tovanje predlogov. antreffen najti (najdem), sniti (sni-dem) se s kom; impf, nahajati koga. antreiben pognati (-ženem); impf. poganjati, tirati; (anfpornen) spodbosti (-bodem); impf, spodbadati; (fdjnringen) zagnati (-ženem); impf, zaganjati. Äntreiber m. poganjač, spodbadalec, priganjalec. antreten nastopiti; impf, nastopati; začeti (-čnem); impf, začenjati; ben £ienjt — v službo stopiti; @rbfad)fen prirasti (-rastem); impf. priraščati; (fid) meljren) rasti, množiti se; narasti, pomnožiti se; impf, naraščati, pomnoževati se. Anmalt m. zagovornik, pravdnik, zastopnik; (Sadjhmtter) oskrbnik. Annmltfdjaft f. pravdništvo, oskrb-ništvo. amtmnbeln obiti (-idem), spreleteti; impf, obhajati, spreletati; (reiben) mikati; bie gurdjt Ijat iljn angetnanbelt strah ga je obšel, spreletel. anniärmen pogreti (-grejem), ogreti; impf, ogrevati. Annmrtfd)aft f. pričakovanje. Aitroelje f. zamet. amuejjeit pihniti; impf, pihati, pihljati na koga; veti (vejem) na kaj; ben ©djnee — snega namesti (-metern) (na prag). annieidjcn mečiti, mehčati; omečiti, omehčati. itnieifen odkazati (-kažem); impf. „ uzovati; naročiti komu kaj; podučiti koga; ©elb — denar komu nakazati (-kažem); impf, nakazovati; an» gemiefener S3etrag nakazani iznos. Anmeifung f. odkaz, naročilo, poduk, napotek; ($oft—) poštna nakaznica, ntmietfjen beliti; pobeliti, amoenbbar raben, porabSn, rabljiv, upotrebljiv. antoenben rabiti; porabiti, upotre-biti; impf, porabljati; 9MIje — prizadeti (-denem); impf, prizadevati si; truditi se; Sfoften — trošiti, potrošiti; ©efe| — zakon porabiti. Antoenbung f. raba, poraba, anwerben nabrati (-berem), najeti (najmem); impf, nabirati, najemati; fiel) — laffen med vojake iti. anwerfen ometati (-mečem); impf. ometa vati. nttiuefcnb navzoč, pričujoč, prisoten. Anmefenljeit f. navzočnost, pričujoč-nost, prisotnost; in meiner — vpričo mene. amoibern gabiti se, mrzeti; bal mibert rnid) an to se mi gabi. Anroittkfl m. prikot. 2lntt>oI)ner — 42 — Slpriltoetter fltut)ol|tter to. sosed., bližnji stanovalec; @abe— posavec, $rau— po-dravec, Sfteer— primorBc. Aitniurf m. omet, namet; (b. SBafferg) nanos, naplav; (Vorwurf) očitanje. £n;al)l f. število, broj; eine grofje — 3Kenfc£)en množica, sila ljudstva; Jleine — peščica, nekoličina. [števati. an;ä()len našteti (-štejem); impf, na-anjapfen nastaviti, na čep dejati (denem), na čep postaviti; impf, na čep devati. [obrzdovati. attmtttltctt obrzdati, obuzdati; impf. an^edjen upijaniti koga; fid) — opiti (-pijem) se, napiti se, upijaniti se; impf, opivati se. $n;eidjen n. znamenje, znak. Attjetge f. naznanilo, poročilo, objava; (gerichtliche) ovada. onjeigen naznaniti, poročiti, oglasiti; impf, naznanjati, poročati, oglašati; kazati (kažem); pokazati; (gerichtlich) ovaditi; anjeigenbe Slrt kazalni (zna-nilni) način, določni naklon, aititigenb kazalen. Anzeiger m. naznanilgc, kazalec, onjetteln snovati (snujem), osnovati. Anjettctimg/-. osnova, snovanje, osnutek; — einer VerfrfjtuBrung zarota. ansehen potegniti; impf, potegovati; (anfpannen) nategniti, pritegniti, napeti (-pnem); (f (eiber) obleči (oblečem); impf, oblačiti; (®d)uf)e) obuti (obujem); impf, obuvati; (äBaffer) napiti se, ob-volgniti; (anregen) mikati, zanimati, zavnemati, vabiti. [prijeten. fsd anjieljenb mičen, mikalen, zanimiv, - flnjteljer m. priteznica (älcuMef). ■ ! f- natezanje, natezava. i4Sv Tifinithungskraft f■ privlačnost. #n}u3 m- (Meiber) obleka, oprava; (Slntunft) prihod, dohod, anjiigltd) žaljiv, zbadljiv. Amüglidjkttt f. žaljivost, zbadljivost. anjiinben (fiidjt) prižgati (-žgem); impf, prižigati; (geuer) zakuriti, zanetiti, zatrniti, zapaliti; (§au§) zažgati, flttfiinber m. zažigalec. Anjimbung f. prižig, zažig, zažiganje. Aorte f. privodnica. Apathie f. brezčutje, brezčutnost. apathifd) brezčuten. Apfel m. jabelko; (toilber) lesnik, lesnika; Slpfel« jabelčni. [lesnika. Apfelbaum m. jablan, jablana; (toilber) apfelfiSrmig jabelčast. §pfelmo|t m. jabelčnik, jabelkovBc, lesnikovBc. Apfelmotte f. jabelčni molj. Apjftlfdjnih m. krhelj, krhlič. npobiktifd) neovržen, apodiktičen. Apohatijpfe f. skrivno razodetje, opohrijph neprav, podtaknen, nepristen. Apologet m. branitelj. Apoplerte f. mrtvtid. Ilpoßat m. odpadnik. Apoltel to. apostelj, apostol; Stpoftel* aposteljski, apostolski. Apoftelamt n. aposteljstvo. öpoltolifd) apostolski. Apoftroph to. opuščaj. Apotheke f. lekarna. [karski. Apotljeher to. lekarnik; 3lpothe!er» le-Apolhekergehilfe m. lekarniški pomočnik. [(-i), gpothekergeroerbe n. lekarniška obrt Äpothekergremium n. lekarniški zbor. Äpotljekerkunft f. lekarništvo. Apparat to. priprava, orodje, pristroj. Appell to. sklic, pozov. Appellant w. prizivnik. Appellation f. priziv. Äppetlationsfrilt f. prizivni rok. ippellationsgcridjt n. prizivno sodišče, appellieren prizvati (-zovemj višje sodišče, pritožiti se pri višjem sodišči; impf, pritoževali se p. v. s. Appetit to. tek, slast (-i); guter — dober tek; teh — diši mi, tekne mi. appetitlid) tečen, slasten; adv. tečno, applaubteren ploskati, tleskati. Applaus to. plosk, ploskanje, tlesk. Appofttion f. pristavek. appretieren f. jubereiten. Approbation f. odobrenje, potrdba, potrjenje. approbieren odobriti, potrditi; impf. potrjevati. Aptthofe f. marelica. April m. april, mali traven; in — fdjicfen po tičjega mleka poslati. Aptilroetter n. nestanovitno, spremenljivo vreme (-na). SlpropoS 43 - Strmbruftfchiijje Apropos interi. dä-te! zbilja! pri tej priliki; na misel mi pride. Aquäbuct m. vodovod. Äquator m. ravnik, ekvator; 9lqua= torial« ravnikov, ravniški. Äquatorialrtröntung f. ravniški —, ekvatorjalni tok. ijquinortial jednakonočen. Äquinottium n. jednakonočje. Äquivalent n. jednaka vrednost, na-mestek; adi. jednakovredgn. Ar n. ar. Ära f. vek, letoštetje. Aräometer n. gostomer. Ärar n. državna blagajnica. ararifd) državen, erarBn. Arbeit f. delo, opravilo, opravek, posel, dejanje; an bie — gefjen na delo iti (idem, grem); lote bie —, fo ber Soljn kakoršno delo, tako plačilo. arbeiten delati, poslovati; (Ineefjtifdj) tlako delati, robotati; fdjtrier — truditi se; fid) empor — opomoči (opo-morem) si; impf, opomagati si; oijtte Soft — v dero delati. Arbeiter m. delavec, težak; —in f. delavka, težakinja. arbeitslos brez dela, brezdelavBn. arbeitfam delaven. Arbeitsamkeit f. delavnost, flrbeitoljaus n. delavnica. Ärbeitsleute pl. delavci, težaki. Arbeitslohn m. zaslužek, mezda, arbeitsfdjeu boji se dela, mrzi mu delo. Arbeitstag m. delapiik. i <- , Ircabe f. obök.^ t^jU^y +) Artanum n. skrivnost. ^e Ardjäolog m. starinoslovec. JV&ilt, Ärdjäologie f. starinoslovje ardjäologifd) starinoslovski. Ard)e f. barka, ladija. Ärd)ipel m. otočje. Arhitekt m. zidarski umetnik, stav-bar, arhitekt. [arhitektura. Architektonik f. zidarska umetnost, Ardjit) n. pismohrana, arhiv. |rrf)it)ar m. pismohranar, arhivar. Area f. prostor, selišče. arg hud, zel (zla, -o), zloben; baž ift bod) ju — to je vendar (vender) preveč ; — Derfa^ren mit einem grdo ravnati s kom. Ärger m. nevolja, srd, jad, togota. ärgerlid) nevoljen, srdit, jadovit, to-goten, pohujšljiv. ärgern jeziti, dražiti, togotiti, jaditi koga, nagajati komu; ftd) — jeziti se, srditi se, repenčiti se, hudovati se; e§ ärgert mich to me grize, — je; ftd) an ettnaš — pohujšati se nad čim; impf. pohujševati se, spotikati se. Ärgernis f. pohujšanje; öffentliche — javno pohujšanje, spogledovanje; ich gebe — svet se spogleduje nad menoj; — geben pohujšati; impf, pohujševati, arggefinnt hudovoljen, hudomušen. Arggefinnte m. hudovoljnež. ArgltR f. zvijača, prekanjenost, ko-varstvo, lokavščina. arglilltg zvit, lokav, zvijačen, arglos priprost. Argument f. SBemeiž. Argusfalter m. okač. Ätgiuoljtt m. sum, sumljivost, natolcevanje. argroöljnen sumiti, natolcevati; gegen jemnb. — koga na sumu imeti (imam), argroöhntfd) sumljiv, sumSn. Arte f. napev, viža; (Sieb) popevka. Ariftokrat m. boljar, plemenitnik, plemenitaš; coli, plemstvo. ariltokratifd) plemenitniški, plemeni-taški, boljarski; —e Regierung pleme-nitniška vlada. Arithmetik f. aritmetika, računstvo, arithmetifd) aritmetičen, grktifd) severen, arktičen, ^"grm m. rama, rame (-na); betbe —e naročje; (Dberartn) nadlehti f., nad-komolec; (2Jtittelarm) lehti f., komolec; (SBorberarm) podkomolec; unter bem —• pod pazduho, pod pazho; — be§ gluffeš rokav, panoga; unter bie — greifen pomoči (-morem); impf, pomagati komu; in bie —e nehmen v naročje vzeti (vzamem). arm ubog, reven, sirotgn, siromaški; — raerben obožati; arme Seute siro-mačija. Armatur f. orožje, vojaška oprava. Armbanb n. zapestnica, naročnica. Armbtnbe f. povoj, preveza. Armbrull f. samostra, samostrel (-i). Armbru|lfd)i'the m. samostrelSc. Slrrne 44 - afdjenfarbig Arme m. ubožec, revež, siromak; f. ubožica, reva, sirota. Armee f. vojska, armada; Slrntee« vojskni, vojni, vojinski. Armeeeorps n. vojinsko krdelo, voj. Artneetratn vi. vojinski tren. Ärmel m. rokav, rokavSc. Ärotelljemb n. rokavci. ÄrmeitcalTe f. denarnica za ubožce, flrmeitfottb m. ubožni zaklad, ilrmenljnua n. ubožnica. ArmeninlHtut n. zavod za siromake, siromašnica; <ßfarr— farna siromaš-niea. Armenuater m. skrbnik revežev. Armenoerforgung f. ubožna preskrba, preskrbovanje ubožcev, nrmformig ročast, ramast. Armljiiljle f. podpazduha. [čajna. Armkorb m. pletenica, ročnica, košara, Ärmleljtte f. ročaj, držaj. Armleudjter m. lestenec, ärmltd) siromaški, siroten, beden, uboren; —e §iitte beznica, kočura. armlos brezročSn. Arotmuskel m. lehtna mišica, nrmftltg siromašSn, revSn, sirotSn, uboren. Armseligkeit f. revščina, siromaštvo, siroščina. Armfpange f. zapestnica. Armut f. uboštvo, siromaštvo, revščina, siroščina, siromačija. Armuts;eugitis n. spričevalo uboštva, ubožno spričevalo. Arntuoll m. naročaj, naročje. Atttica f. črvivSc, ärnika. Aronftab m. pegasti kačnik, štrkovgc. Aroma n. vonjava, dišava, aromotifd) vonjav, blagodišeč. Arrangement n. naprava, priprava, uredba. arrangieren napraviti, pripraviti, urediti, prirediti; impf, pripravljati, prirejati. Arreli m. zapor; (Socale) ječa. Arajtant m. jetnik; —in f. jetnica. Arreftftrafe f. zaporna kazen, arretieren zapreti; impf, zapirati, arrogant f. anmafjenb. arronbteren okrožiti, zložiti; impf. okroževati, zlagati. Arronbterung f. zložba; okrožitev, zaokroževanje. ArtotibifTement n. okraj. Arfd) m. rit (-i), sedalo, zadnjica; prda, guzica. Arfdjbadte f. ritnik. [nal. Arfenal n. orožnica, orožarnica, arze-Arfenil; m. mišnica, arzenik; 3lrfenif» mišnični. Arfts f. povzdig. Art f. (SBeife) način; (©attung) pleme (-na), rod; (Speeieg) vrsta; (Sttftanb) pristojnost, uljudnost; (S3efd)affenl)eit) kakovost; nacl) — ber Spiere živinski. arten vreči (vržem) se; nadj feinem Sßater — po očetu, artieuliert členkovit, razločen, artig pristojen, uljuden. Artigkeit f. pristojnost, uljudnost. Artikel m, člen, spolnik; (2lbfa§) odstavek; (SBare) blago, roba; (Sluffajj) sestavek. Artillerie f. topništvo. Artillerie m. topnik, topničar. Artift m. umetnik, artiflifd) umetniški. Arne f. limba, cemprin. Arjnet f. zdravilo, lek; Strjrtei« zdra-vilski, lekarski. arjneien zdraviti, lečiti, vračiti. flrjitctkuitbe f. zdravilstvo, vraštvo, lekarstvo. Ar;t m. zdravnik, lečnik, vrač. iirjtltd) zdravniški; —e SSeljanblung zdravitev, lečitev; er fteljt in —er 33e= ^anblnng zdravnika ima; —e3 @ut* achten zdravnikovo mnenje. Afeeniienten pl. vzhodno koleno, sorodniki vzhodne vrste. Afeet m. pokorilec, krotilec počut-nosti. Aftetik f. krotitev počutnosti, pokor-jenje mesa, vaja v pobožnem življenji, zatajevanje samega sebe. afretifd) zatajevalen. Afdje f. pepel; (glimmenbe) prhal (-i), prbalka, prhalica; (gliiljenbe) žrja-vica; Slfdjen» pepelni. iejL 1 |rd)e f. lipan. "f ~ Ardjenbröbel n. zapečnik, zapečnica. Afdjenbrot n. podpepelnik, mlinci. afdjenfiirbtg pepelnast. Slfdjenfrug — 45 — Sltmolpljäre llftijenkrug m. pepelnica. flfriicttmattn m. pepelar. [sol. Hfdjenfali n. lugasta sol (-i), alkalska flfditnrdjnuftl f. greblja. flfdjn m. lug. gfdjerfafs n. lužnjak. flfd)ermittrood] m. (f.) pepelnična sreda, pepelnica. 8fd)ern pepeliti. afdjgrau pepelnast; ein —ež Sßferb mišSc. äfen pitati, braniti, krmiti, jesti dati (dam). gfptct m. Slfpecten pl pogled, izgled; znamenja, predznamenja; astronom. stanje premičnih zvezd. gUpljalt m. zemeljska smola. [Ige. ffpirant m. aspirant, čakalSc, prosi-flfpiratton f. navdih, zasopnenje, hrepenenje. ofpiricreit zasopniti; prositi, čakati na kaj, hrepeneti po čem. gfs n. as. {Jfftcunmt m. zavarovalgc. IlITecitron} f. zavarovanje, flitfcuranjonftatt f. zavarovalnica. Žlfferuranjgebiir f. zavarovalnina, premija. §fftcuran;poli;;e f. zavarovalna polica, gfftcurat m. zavarovanec. nfTeturieren zavarovati kaj. §[ftl f. prešiček; S3anb— stonoga. aflTentieren nabirati vojake; nabrati (-berem); novačiti; med vojake vzeti (vzamem); impf, jemati (jemljem).. flffcntimmg f. vojaški nabor. V11 Ifrentierungsrommiffton f. naborna komisija. * ■■ ' * $(fentort m. naborni kraj. PefTor m. prisednik, asesor. Ifftgnant m. nakazovalgc. Iflignat m. nakazange; n. (©djein) nakaznica. fllTigitation f. nakaz. Iflimilation f. prilikovanje. [vati. alTtmüieren priličiti; impf, priliko-flffiffn pl. porotna seja. IfTifenljoC m. porotno sodišče. llTtfttnt m. asistent, pomočnik, fifftilenj f. pomoč (-i). [družba. IfTotiution f. združba, združevanje; alfociteren družiti se; združiti se. AITociüS m. trgovski drug. flfTonanj f. ujema glasnikov, abortieren razdeliti; fidj — založiti se z blagom. fllt m. veja; dem. vejica; panoga, grana;,.coH. vejevje; (m. QacJen) rogo-vila; (Überbleibfel im §oIje) grča, svrž. §jtt)tiik f. lepoznanstvo. äBljetifd) lepoznanski. Allljnta n. neduha, naduha, sipljivost. oltl)matifd) nedušgn, nadušljiv, sipljiv. ö|lig vejnat; rogovilast; (Inorrig) grčast, svržast, svržat; (bidjt) košat, goščat. afllos brezvejnat. flftrogiioftc f. zvezdoznanstvo. flrtrolnbium n. zvezdomer. Jlltrolog m. zvezdar, astrolog, gltrologie f. zvezdarstvo. Aflronom m. zvezdoslovgc, zvezdogled, astronom. [mija. flflronomif f. zvezdoslovje, astrono-altronomifd) zvezdoslovgn, astrono-mičgn. altooU vejnat, vejevit. gltroerk n. veje, vejevje, praščje. §ft)l n. zavetje, zavetišče, pribežališče. Atelier n. umetnikova delavnica. Atheismus ?».brezboštvo,bogotajstvo. |}tljet|t m. brezbožgc, bogotajec. atljeipifd) bogotajSn, brezbožgn. fltljrnt m. sapa, dih, dušek; ben — ^olen dihniti; impf, dihati, sopsti (so-pem); (fd)toer) sopihati, sipiti; in einem — v jednem dušku; ju — lomnten oddahniti se. [sopihan. atemlos brez sape, zasopljen, za-giljetnorgan n. dihalo. fKljentfijffem n. oddušje. iltljcmmg m. dušek, dih, dihljej. jltljer m. hlip, eter. tttjjerifd) hlipen, eteričen, iitljrrimmjife pl. etrova soparica. §tt)Ut m. borilec, rokoborec, atlet, atljmen dihati, sopsti; dahniti, dihniti, sopniti; (ferner) sopihati; (ftar!) dihteti; (Bon SBtumen) dišati (dišim), duhteti. gtlas m. zemljevid, atlas (pl. atlanti). Atmosphäre f. vzduh, ozračje, atmosfera. atmogpfjärifd) — 46 — aufbreiten atmospjjärifd) vzdušen, atmosferski, gltom m. atom, drobec, ßttaqite f. napad. [napadati, attaquieren napasti (-padem); impf. Attentat n. zavratni napad. §tteft n. spričevalo, svedočba. gttid) m. habat. Attribut n. pridev, pidevek, prilastek, attribwtiu prideven. razjeden, razjedljiv. [zati. 7 aken močiti z razjedljivo vodo, pe- Äbkalk m. žgano vapno. , ijtjlauge f. razjedljivi lug. ÄbtualTcr n. razjedljiva voda. au! interi. oj, joj, joj meni, gorje! aud) coni. tudi, i; wer eS aud) fei bodi si kdor koli; Wenn auch ^e tudi, če prav, da-si, ako tudi, akoravno; fotuol)! — als aud) i — i; nt<$t.7iur — fonbern auch ne samo — ampak tudi. - fludion f. dražba. iiubtcm f. zasluh, avdijencija. jflubitor m. vojaški sodnik, avditor. Ilubitorium n. poslušalci. [draga. $ue f. loka, trata, ledina, livada, Auerhahn m. divji petelin, flutrljcttnc f. divja kura. gurrod)s m. tur. auf praep. na, po, v (mit b. Slcc. u. fioc.); — Sem Sanbe na kmetih; — flobenifd) slovenski; — Slnrathen po nasvetu; — ben Sonntag v nedeljo; interi. auf! vstani, na noge! ©IM auf! Bog daj srečo! aufädjfen jekniti, zaječati. aufadtern izorati (-orjem) (kamen); nochmals — preorati; [oder — raz-orati. aufarbeiten podelati; fich — opomoči (-morem) si; impf, opomagati si. aufathmeit dihniti, zdihniti; odah-niti se. aufbahren dejati (denem) na mrtvaški oder; impf, devati. aufbauen sezidati, zgraditi,postaviti; impf, postavljati. aufbehalten hraniti, shraniti; benJput — pokrit ostati (ostanem). aufbeißen pregrizniti; (m. b.Sdjnabel) razkljuvati (-kljujem). [zboljševati. aufbefTeru zboljšati, poboljšati; impf. flufbelTcruttg f. zboljšek, poboljšek. aufbetten postlati (-steljem); impf. postiljati. aufbetoaljren shraniti, spraviti; impf. shranjati, spravljati. [zavod, gufbetoahrungsanllalt f. blagohranilni Aufbewahrungsort m. hranišče. aufbiegen zavihati (-viham u. -višem), zavihniti. aufbieten (Gruppen) nabrati (-berem); impf, nabirati; na vojsko sklicati (-kličem); (SBerlobte) oklicati; (Kräfte) prizadevati si. aufbinben navezati (-žem), privezati na kaj; impf, privezovati; obesiti komu kaj (na nos); impf, obešati; (b. Sad) razvezati; impf, razvezovati. aufblähen napihniti, napeti (-pnem); impf, napenjati; fich — šopiriti se, na- !>ihovati se, nadimati (-dimljem) se; tolj napihnen. aufblafen (geuer) upihniti, podpih-niti; impf, upihovati. aufbleiben čuti (čujem), bdeti (bdim); (b. Sftadjt) prečuti, prebdeti. gufblitk m. pogled, aufblitzen kvišku pogledati, oči povzdigniti ; impf, povzdigovati, [svetiti, aufblitjen zablisniti, zabliskati, za-aufbluhen razcvesti (-cvetem), raz-cveteti, razviti se; impf, razcvetati, razvijati se. Aufblühen n. razcvet, razvoj, razvitek. attfbraufen skipeti, zavreti, zašumeti; impf, kipeti, vreti šumeti; (im gorn) razsrditi se, raztogotiti se, razkačiti se. aufbraufenb razsrdljiv, togotljiv, naglojezen. aufbred)en tr. ulomiti, razlomiti; impf, razlamljati; (jEljüre) razbiti vrata; impf, razbijati; (SBrief) odpečatiti, raz-pečatiti; intr. (Bon Snofpen, SSunben) počiti; impf, pokati; (B. 33Iumen) razcvesti (-cvetem) se, odpreti se; impf. razcvetati se, odpirati se; (D. SBunben) prepustiti se, predreti se; impf, prepuščati se, predirati se; (fich ouf SSBeg machen) vzdigniti se, odriniti, odpraviti se, podati se na pot; impf. vzdigovati se, odpravljati se. aufbreiten razgrniti, prostreti (pro-sterem), razprostreti; impf, razgrinjati, razprostirati. — 47 — 9Iufforftung§gebiet aufbringen aufbringen spraviti, pripraviti; impf. spravljati; (auSfinbig ntadjen) najti (najdem), stakniti; impf, stikati; eine Sitte — novo šego uvesti (-vedem); impf, uvajati; ein ftinb — dete od-gojiti; impf, odgajati; in ßorn bringen razjeziti, razdražiti, razkačiti, razsrditi koga; impf, razdraževati, razsrjevati. aufbröckeln razdrobiti, razmrviti; impf, drobiti, mrviti. flufbrud) m. odhod; prelom. aufbriiUtn zatuliti, zarjuti (-rjovem), zarjoveti. aufbiirben zadeti (-denem), naložiti, naprtiti, navaliti, obremeniti, natovo-riti; impf, zadevati, nalagati, nakladati. aufbedten odkriti (-krijem), razkriti, odvezniti, odgrniti; impf, odkrivati, odgrinjati; (ben Sifdj) pogrniti, pre-grniti; impf, pogrinjati, pregrinjali. aufhingen najeti (najmem); impf. najemati. aufbrängen usiliti; impf, usiljevati; fid) — vriniti se komu; impf, vrivati se. nufbreljen zasukati (-čem), odsukati, odviti (-vijem); lltjr — naviti. aufbringen posiliti, vriniti; impf. posiljevati, vrivati. aufbrächen pritisniti; impf, pritisko-vati; (@d)tof§) odpreti; impf, odpirati. aufbunfen nabuhniti, zabuhniti, nabrekniti; aufgebunfen zabuhel. aufeinanber adv. drug za drugim, zapored, zaporedoma, gufetnanberfolge f. red, vzpored. aufeinnnberfolgenb zaporeden, ftufenttjalt m. prebivanje; ostanek, pomudek; —Sort prebivališče, stanova-lišče; (SBer^ögerung) zadržek, zamuda. auferlegen; naložiti; impf, nalagati; veleti, ukazati (-kažem); impf, velevati, ukazovati. auferfteljen vstati (vstanem); impf. vstajati, guferlleljung f. vstajenje. auferttmd)cn zbuditi se, prebuditi se; impf, zbujati se. (tiifcnoeiken zbuditi, obuditi; impf. zbujati. auferjieljen zrediti, odgojiti; impf. zrejati, odgojevati. fluferjtetjung f. izreja, odgoja. aufeffen pojesti, snesti (snem); impf. pojedati, snedati; (Sernobft) pozobati (-zobljem). auffaljren tr. navoziti, napeljati (-pe-ljam u. -peljem); impf, navažati, napeljevati ; (ŠBcg) utreti pot; intr. peljati se, voziti se, pripeljati se; (auf« braufen) zarohneti, zarežati, obregniti; (in ben §immet) vzdigniti se; (auf» fpringen) poskočiti. [jeze. auffat)renb rohniv, naglojezgn, nagle f uffatjrt f. navožnja; (b. ®refd)tennen) most; (Eljrifti) vnebohod. auffallen pasti (padem), telebniti, butniti; impf, padati, butati; e§ fällt fet)t auf v oči zbada, pozornost vzbuja. auffalteitb, auffällig čuden, očividen, posebßn; —e! S3enet)men nespodobno vedenje. auffangen jn-estreci (-strežem), ujeti (-jamem). ct^^e^M^y^r^, fmtfrt^ ' ouffaffen zagfabitif zajeti (-jamem), ujeti, uloviti, prestreči (-strežem); (öerfte1)en) umeti, zapopasti (-padem), shvatiti; impf, umevati, zapopadati, shvatati. [mnenje. fluffalTung f. razumljenje, shvatanje; fuffaffitngskraft f. razumljivost, raz- -umnost, shvatljivost. [hajati. nitffmbtlt najti (najdem); impf, na-flufftnbung f. najdba, auffladiern f. auftobern. aufflammen vzplameneti, buhniti, plasniti; impf, plasati. auffledjten razplesti (-pletem); impf. razpletati. auffliegen vzleteti; impf, vzletevati, vzletati; (0. b. ®l)ür) odpreti se; impf. odpirati se. f ufflug m. vzlet. aufforbern pozvati (-zovem); impf. pozivati; (juraKampf) na boj —; (ein» laben) vabiti, povabiti. § uffnrberung f. poziv, pozov, povabilo, gufforberungsklage f. pozovna tožba; — überreichen pozovno tožbo začeti (-čnem). [vati. aufforften pogozditi; impf, pogozdo-§ufforftung f. pogozdovanje, fujfforllungscommiffion f. pogozdo-valna komisija. [okoliš, gufforjlungsgebiet n. pogozdovalni auffreffen — 48 - aufhatten auffrelTctt požreti; impf, požirati; pozobati (-zobljem); (ä£en) razjesti (-jem); impf, razjedati. auffrifdjen obnoviti; impf, obnavljati; (aufmuntern) osrčiti, očvrstiti, oživiti; impf, osrčevati, oživljati; (frifdjer madj.) ohladiti, osvežiti; impf, ohlajati. aufführen navoziti, napeljati; impf. navažati, napeljevati; (Stauer) postaviti, sezidati, zgraditi; impf, postavljati, zidati, graditi; (Sdjaufpiet) igrati, igro predstaviti; impf, predstavljati; jemanben — predstaviti, priporočiti toga; impf, predstavljati, priporoče-vati; fid) — vesti (vedem) se, obnašati se, zadržati se; _(im SRedjnen) všteti (-štejem), vračuniti, v račun dejati (denem); impf, vštevati. flttffiiljrtmg f. navoz, navažanje; gradba; predstava, igra; vedenje, obnašanje. Aufgabe f. ($enfum) naloga, zadača; (2luftrag) naročilo, povelje; ($ugabe) primeček, privržsk, dodavek; (b.SriefeS) predaja. Aufgabeamt n. prejemni urad. [list. Aufgabefd)ein m. (poštno-) prejemni Aufgang m. vzhod, iztok; (Dftgegenb) vzhodna stran; (Slufttmnb) potrošek, trošek; (SBeg) pot, most. aufgeben dati (dam), naložiti, naročiti; impf, dajati, nalagati, naročati komu kaj; (übergeben) oddati, izročiti; impf, oddajati, izročevati; (jugeben) pridati, privreči (-vržem); (faljren laffeu) opustiti, popustiti; impf, opuščati; ben ©eift — izdihniti, umreti (-mrjem), smrt storiti; ben Patienten — obupati nad bolnikom. Aufgeber m. predajnik, predajalSo. aufgeblaftn napihnen, ošaben, prevzeten. Aufgeblafent m. napihnenSc, ošahnež, prevzetnež; f. napihnenka, ošabnica, prevzetnica. [nost, prevzetnost. Aufgeblafenljeit f. napihnenost, ošab-Aufgebot n. sklic, poziv na vojsko; (§eer) sklicana vojska, aufgebunfeit zabuhel, napet. oufge()en (Sonne) vziti (-idem), iziti; impf, vzhajati, izhajati, prisijati; (^flaujen) gnati (ženem), pognati; impf, poganjati, kliti (klijem), kaliti; (Knofpe) počiti, razcvesti (se), razviti (-vijem) se; impf, pokati, razcvitati (se), razvijati se; (Xeig) kipeti, kvasiti se; pf. nakipniti; (Sdjnee) kopneti, skopneti, tajati se, stajati se, taliti se, raztaliti se; (STljür) odpreti se, otvoriti se; impf, odpirati se; (b. ©efdjtoür) prepustiti se; impf, prepuščati se; (Šlugen) spregledati; impf, spregledovati, spametovati se; (aufgetoenbet merb.) potrošiti se, porabiti se; ber SSeiu ift aufge» gangen vino je pošlo, poteklo; — laffen potrositi, porabiti, potratiti, zapraviti; impf, zapravljati; (Knoten) razvozlati, razvezati (-vežem); impf, razvezovati; (SJJaljt) parati se, razparati se; (ŠRaud)) vstajati, dvigati se, vzdigniti se. aufgeklärt razsvetljen, omikan, bister, bistroumen. Aufgeklärtheit f. omika, osveta. Aitfgeib zakupek, nadavek, ara. aufgelegt vesel, dobre (zidane) volje. aufgefd)aut interi. pozor! pazi! pazite! Aufgeraarmtes n. pogretina, pogreta jed. [vesel, aufgemedit zdramljen, bister, bodčr, aufgießen naliti; impf, nalivati na kaj. aufgraben razkopati (-kopljem); impf. razkopavati; (bie Srbe um einen Saum) prst (-i) nakopati, nagrebsti okoli drevesa ; ausgraben izkopati; impf, izkopavati; izkopovati. aufgreifen (aufgeben) pobrati (-berem) ; impf, pobirati; jemanben — prijeti (primem), zgrabiti, zasačiti, poloviti. aufgrunjen zakruliti, zarohneti. aufgürten opasati (-pašem); (Meib) podpasati, podrecati; (Sattel) pripasati, pripeti (-pnem); impf, pripenjati; ben ©urt öffnen odpasati, razpasati, odpeti. Aufgufs m. naliv, poliv, nalivek; (Ijeifjer) poparek. AufgulstlJierdjen f. SšnfufionStljierdjen. aufljadifit razsekati, presekati, se-sekati; impf, razsekovati; (aufpicfen) prekljuniti. Aufholt m. zadržek, aufhalten zadržati (-držim), ustaviti; impf, zadrževati, ustavljati; fid) — biti (sem), bivati, prebivati, muditi se; fidj auffjaltbar — 49 — auflaffen über ettoaž — nevoljen biti nad čim, repenčiti se, čmeriti se; idj Ijalte ntidj barüber auf to mi ni prav. aufljaltbar zadržSn, zadržljiv. aufhängen obesiti, razobesiti; impf. obešati, razobešati. aufhäufen kopičiti, gromadati; nakopičiti, nagromadati; ficf) — nabrati (-berem) se; impf, nabirati se. aufgeben vzdigniti, dvigniti; impf. vzdigovati, dvigati; ein wenig — povzdigniti ; (aufbewahren) hraniti; shraniti, spraviti; impf, shranjati, spravljati ; (©efejš) preklicati (-kličenj), ovreči (-vržem), razveljaviti, moc —, veljavo vzeti komu; (SBerfammlung) razpustiti; impf, razpuščati; (beenben) skleniti; impf, sklepati; (SSertrag) raz-vezati pogodbo; (Stobot) odpraviti tlako; (Unterfudjung) ustaviti; impf. ustavljati preiskavo; bie Safel — izza mize vstati (vstanem); impf, vstajati, iufljeber m. (SJlužfel) vzdižnica. aufheitern vedriti, razvedriti, jasniti, zjasniti, razjasniti; jentanben — razveseliti, udobrovoljiti; impf, razveseljevati. aufljelfen pomoči (-morem); impf. pomagati komu; (einem ©efaüenen) na noge spraviti, vzdigniti; impf, spravljati, vzdigovati; fidj — opomoči si. auftjet;rn naščuvati, našuntati, pod-pihati, nahujskati; impf, podpihovati, dražiti; (Spiere) spoditi. aufljiffen natakniti; impf, natikati; (galjne) razprostreti, razpeti (-pnem); impf, razprostirati, razpenjati. aufljord)en poslušati, na uho vleči, prisluškovati. aufljören (ablaffen) nehati, jenjati, skončati, prestati (-stanem); impf. nehavati, jenjevati, končevati, prestajati; (bom ©djmerj) odleči (-ležem); impf, odlegati. flufljiiren n. nehanje, prestanek; oljne — neprenehoma, neprestano, aufhüpfen skočiti, poskočiti, aufjagen spoditi, splašiti. aufjaud)jen zaukati, zavriskati, za-vrisniti. Aufkauf m. pokup, nakup, aufkaufen nakupiti, ponakupiti. aufkeljren pomesti (-metem), zmesti; impf, pometati, zmetati. aufklären tr. razsvetliti, zjasniti; impf, razsvetljevati; (SBerftanb) bistriti; zbistriti; (erttär.) razjasniti, pojasniti, razložiti; impf, razlagati; intr. (Dom SBetter) jasniti se, vedriti se, čistiti se. Aufklärung f. razsvetljenje, pojas-njenje, razbistrilo; (b. ©eiftež) omika, osveta. aufklauben pobrati (-berem); impf. pobirati. Aufklaubfel n. pobirek. aufkleben prilepiti, pritisniti, aufklopfen raztolči, raztleči (-tolčem), raztrupiti. aufknatkeit razgrizti, razgrizniti. aufknien poklekniti; impf, pokleko-vati. aufknöpfen odpeti (-pnem), razpeti; impf, odpenjati, razpenjati. aufknüpfen (®ieb) obesiti; impf, obešati ; (auflöfen) razvezati (-vežem), razrešiti, razvozlati; (befeftigen) privezati, privozlati. [prevariti. aufkodjen zavreti,skuhati; prekuhati, aufkommen vstati (vstanem), vzdigniti se; impf, vstajati, vzdigovati se; (genefen) ozdraveti, okrevati, preboleti, skolehati; (Junb werben) zvedeti se (zvem), na svitlo priti (pridem); mit iljm fommt niemanb auf njemu ni nihče kos; (n. llmftänben) opomoči si; eine neue SKobe ift aufgefommen novo šego so vpeljali, začeli. [nje. Aufkommen n. ozdravljenje, okreva-nufliratjen razpraskati, razčohati, raz-grebsti; impf, razgrebati. aufkiinben odpovedati (-vem); impf. odpovedovati. Aufkünbigung f. odpoved (-i), oufladjen zasmejati (-smejem unb -smejim) se. auflaben naložiti, naprtiti, zadeti (-denem), natovoriti; impf, nakladati, nalagati; obložiti (koga s čim); ftd) etw. — nakopati (-kopijem) sii impf... nakopävati. Ä^ftP.'M'l Auflaber m. nakladalec. / Auflage f. nalog; (©teuer) nälffad,. davek; (b. S3u auftragen * nVG auffpantien (©aite) napeti (-pnem); impf, napenjati; (2ua§) prepeti, pre-penjati. ouffpetfen použiti (-užijem), pojesti (-jem); impf, použivati, pojedati. auffperrtn odpreti, odkleniti, otvoriti; impf, odpirati, odklepati. auffpirlrn zaigrati, zagosti (-godem), zabrenkati; impf, igrati, gosti,brenkati. nuffpi^rn nabosti (-bodem), nasaditi, natakniti; impf, nabadati, nasajati, natikati. aufrpreijftt razgrniti, prepeti (-pnem); impf, razgrinjati, prepenjati. ouffpritigttt poskočiti; impf, poskakovati; (entzwei) počiti, regniti; (Bon ©amen!apfeln) prezati se. auffpritjtn tr. poškropiti; impf, škropiti, brizgati, pljuskati; intr. štrkniti; impf, štrkati. auffprubtlit zavrvrati, vrvrati; fig. er fprubelt leidjt auf hitro se vname, užge. auffpurtn zaslediti, stakniti, zvohati. auflladjtln spodbosti (-bodem), pod-pihniti; impf, spodbadati, podpihovati, podžigati, gufltanb m. upor, ustaja, punt. aufftänbifd) uporen, puntarski. aufUcdjen prebosti (-bodem), predreti (-derem); impf, prebadati, predirati. aufltcdtrn natakniti, nasaditi; impf. natikati, nasajati; f. aufl)iffen. aufftcljtn vstati (vstanem), vzdigniti se; impf, vstajati, vzdigovati se; (auf ettnaž) stati (stojim) na čem; (bom ®ranfenlager) ozdraveti, ozdraviti se, preboleti; (aufragen) moleti, strmeti; (gegen jemanb) upreti se; impf, upirati se komu; vzdigniti se zoper koga. aufRctjenb pokončen, stoječ, aitflkigtn kvišku iti (grem), kvišku lezti na kaj; popeti (-pnem) se, zlezti; (SBagen) na voz sesti (sedem); ($ferb) konja zasesti; (SRaudj) valiti se, vzdigovati se, kaditi se; (in bie Ijöljere Klaffe) prestopiti v višji razred; (Bon §aarcn) jeziti se; (B. ©peifen) riga se mi; (©ebanten) prišlo mi je na misel. auflklltn postaviti; impf, postavljati; (einegatle) nastaviti-,impf.nastavljati; (SSaren) razpostaviti, razpostavljati; (Gruppen) postaviti, razvrstiti; (grage) staviti vprašanje; fid) — postaviti se. gufftrllung f. razstava, razvrstitev, aufftijbcrn iztakniti, stakniti, zaslediti, aufftojjtn tr. (öffnen) odpahniti, odriniti, ulomiti; impf, odpahovati, odrivati ; intr. rigati se; auf ettB. ftojjen zadeti (-denem) na kaj; (begegnen) naleteti na koga, nameriti na koga. aufflrtidjtn namazati (-mažem); (b. §aare) pogladiti; impf, poglajati. aufllrtifcn zalekniti, zavihati (rokav); (§aut) odrgniti, oguliti, odreti (-derem). aitfllrtufn posuti (-sujem u. -spem), natrositi, nastlati (-steljem); impf, posipati, natrošati, nastiljati. nuffliUpm zavihniti, zafrkniti; impf. zavihati; aufgeftütpte SJiafe zafrknen nos. aufflütjen upreti, podpreti, nasloniti; impf, upirati, podpirati, naslanjati. auffud)cn poiskati (-iščem), iskati česa, slediti po čem. flltflub m. razvar. gitftolit m. dvig, dvigljej. onftaudjen priti (pridem) na vrh, pomoliti se (iz vode); baž ©eriidjt taudjte auf glas je počil. nuftfjaucn otajati se, raztaliti se, od-mekniti se; impf, tajati se, taliti se; južiti se; (©djnee) skopneti; impf, kopneti; aufgebaut tal, kopen, odmekel. fluftljaitcn n. tajanje, odmeka, kop-nenje, raztop. auftljun dejati (denem); impf, de-vati na kaj; (öffnen) odpreti; impf. odpirati; (SKunb) ziniti, črhniti, spregovoriti; (Slugen) spregledati. aufttjiirmen nakopičiti, nagrmaditi; impf, nakopičevati. auftifdjtn na mizo postaviti; impf. postavljati. Auftrag m. nanos; (33efeI)I) naročilo, povelje, ukaz; nad) — po naročilu; oljne — brez oblasti; — geben f. auf» tragen. auftrogen nanesti, nanositi; impf. nanašati; (©peifen) na mizo prinesti, prinašati (jedi); (@ib) naložiti; impf. nalagati; (befehlen) naročiti, veleti, ukazati (-kažem); impf, naročati, velevati, ukazovati. auftreiben — 54 — aufteilen auftreiben vzgnati (-ženem); impf. vzganjati; (SSilb) spoditi, splagiti; (©elb) denar dobiti, skup spraviti; impf, dobivati, spravljati; (aufblähen) napihniti, napeti (-pnem), napenjati. auftrennen parati, porjati (porjem); razparati, razporjati. auftreten nastopiti, prikazati (-žem) se očitno; impf, nastopati; al§ Kläger — zatožiti koga, tožbo zoper koga podati; al§ SRebner — besedo povzeti (-vzamem). Auftrieb m. vzgonX ti^fi - oCefcrh Auftritt m. nastop; (auf ber S9iiljne) prizor; (©tufe) stopnica; einen — haben spreti se s kom. auftrodmen posušiti; troden werben posušiti se; (frönen) solze obrisati (-brišem). aufmachen zbuditi se, zdramiti se; impf, zbujati se, zdramljati se; (Unter« Brechung be§ ©djlafeS) prebuditi se; impf, prebujati se. aufwadjfen zrasti (zrastem), vzrasti; impf, zraščati. [kipeti, aufwallen zavreti, skipeti; impf, vreti, Aufwallung f. kipenje, vrenje; (8orn) srd, naglica. Aufwanb m. trošek, strošSk, potrošek; (grofs) potrata; — machen potratiti, potrošiti; impf, tratiti, trositi; (in b. Kleibern) na obleki zanositi. aufwärmen pogreti (-grejem); impf. pogrevati; fig. ponoviti, ponavljati; aufgewärmte ©peife pogretina, pogreta jed (-i). aufwarten postreči, poslužiti; impf. streči (strežem), služiti; mit etWaž —• ponuditi komu kaj; etnem — pokloniti se komu; impf, poklanjati se. Aufwärter m. strežnik, strežaj; —in f. strežnica, strežajka. aufwärts adv. gor, kvišku; (bergauf) navzgor, vkreber, vbreg; (flufäaufW.) proti vodi. aufwartfam postrežSn, postrežljiv. Aufwartung f. postrežba , strežba ; (Eomplitn.) poklon, priklon; — madjen prikloniti se komu. aufwafdjen omiti (-mijem), umiti; impf, umivati; (SCBäfdEie) oprati (-perem), izprati; impf, izpirati. aufwedten zbuditi, zdramiti; impf. zbujati, dramiti; (0. b. Xobten) obuditi; impf, obujati. Aufroedier m. buditelj, budnik; (llljr) budilo. aufweisen mečiti, močiti; zmečiti, razmočiti; impf, razmakati. [kati. aufweinen zajokati (-jočem), zapla-aufwenben potrositi; impf, potroše-vati; potratiti; (SJiiifje) prizadeti (-de-nem) si; impf, prizadevati si. aufroerfen navreči (-vržem), nametati (-mečem), nagrnit.i; impf, nametavati, nagrinjati; (©anb) nasipati (-sipljem); (®iinger) nakidati gnoj; grage — po-prašati; staviti vprašanja; fid) j. Könige — razglasiti se za kralja (kraljem); aufgeworfene Sippen debele ustnice. aufwidteln namotati, naviti (-vijem); impf, navijati; (lo§) razviti, razmotati. aufniiegeln podščuvati, podšuntati, podpihniti; impf, ščuvati, šuntati, podpihovati. Aufwiegelung f. ščuvanje, šuntanje, podpihovanje, podžig. Auftoiegler m. ščuvalSc, podpihovalSc, podžigalgc. aufminben f. auftoideln. aufwifd)en obrisati (-brišem), pobrisati, otreti (-tarem u. -terem); impf. obrisovati, otirati. aufioiiljlen razriti (-rijem), zriti; impf. razrivati, zrivati; razrovati, zrovati. Aufwurf m. namet, nagreb, nasip; (e. 3RauIwurfe§) krtina. aufzählen našteti (-štejem); impf, naštevati; nabrojiti; imenovati, napovedati. oufjäumen obuzdati, obrzdati, aufjeljrcn použiti (-užijem), pojesti (-jem); impf, použivati, pojedati; (p. Šie^) požreti; impf, požirati. aufjeidjnen zapisati (-pišem); impf. zapisavati; zaznamovati; načrtati. flufjeidjnuug f. zapis, zapisovanje, zaznamba. [vati. aufzeigen pokazati (-kažem), pokazo-Aufjieljbriiihe f. dvigljiv most, most na škrpceh. aufjieljen dvigniti, vzdigniti, kvišku potegniti; impf, vzdigovati, potegovati; (U£)r) naviti (-vijem); impf, navijati; «ufoug — 55 - ausbauen (Saite, §aljn) napeti (-pnem); impf. napenjati; (Spiere) rediti; zrediti; impf. zrejati; (Segel) razviti (-vijem), razpeti ; impf, razvijati, razpenjati; (er= jieljen) odgojiti, izrediti; impf, odgoje-vati, izrejati; (auf b. SBadje) na stražo iti (idem, grem); ein ©etnitter jieljt auf k burji se pripravlja; (fpotten) šalo uganjati, norca (bebca) delati iz koga. §uf;ug m. potegovanje, nategovanje; navijanje; feierlicher — slovesni sprevod, obhod; (Serjug) odlog, odlaganje; (itnSdjaufpiel) dejanje, del; (Sfleibung) noša, oprava; (bei b. SSebern) snutek, osnova. aufjupfen razcefrati, razskubsti. aufjuiingcit f. aufnotljigen. Augapfel m. zrenica, punčica, zrklo. Auge n. oko (očesa); (auf b. ^flanje) popek, oko; (auf b. 33riit)e) sraga; bie —n proben mižati (-žim); bie —n jumad)en zamižati, oči zatisniti; Bor aller —n vpričo vseh; unter Bier —n med nama, med dvema; e§ liegt Bor —n očitno je; 9lugen« očesni, očni. flugenarjt m. zdravnik za oči. gugenblidt m. hip, trenutek, aitgenblidtlid) adi. hipen; adv. v hipu, na mah, ko bi trenil, ko bi mignil. Augenbraue f. obrv (-i), pl. obrvi. Äitgcnbiener m. hinavec, lizun. augenfällig očit, očiten, očividen. Augenfalter m. okrajčnik. flugenflufs m. krmežljivost. -Äugenj)aut f. (bie Ijarte) belocnica. Augenpljle f. očesna jamica. Augenkammer f. očesni prekat, nugenkrank bolan na očeh, krmežljiv. gtugenlidjt n. vid. flugenlib n. veja. §ugenmaß n. mera na oči, očesna mera; nad) bem — urteilen po očeh soditi. Augenmerk n. pogled, namera; fein — auf ettnaS geridjtet baben paziti na kaj. ^cAif Icv^C, , flugeufdjein to. vid, pogled; videz; bent — nadj po vidu, na videz. augcnfdjeinlirf) očiten, viden, jasen; adv. očitno, vidno, jasno, flugenldjirm m. senčilo, fugenfdjlcim to. krmeželj. Augenfdjnterj to. bolečina očesna, bolečina v očeh. Augenfdjniödje f. slabost oči, slabe oči. Aitgcnfpiel n. migljanje z očmi, mežikanje. Augenfpradje f. govor z očmi. Augenllern m. zrenica, punčica. nitgentriefig krmežljiv. Augentrort m. veselje za oči; (^ftanje) smetnka. Augentueibe f. paša za oči. Augentuimper f. trepalnica, osenci pl. Augemuink to. migljej, mig, pomig (z očmi). Augen;a(jn m. (zob) podočnik. Augenjeuge to. samovidec. äugig okat; (in 3lIfnmmefefeurt9en) -ok, i- 35.: jednook einäugig, črnook fdjmarääugig. Augment n. pomnožek, narastek. Augur n. avgur. Auguft to. avgust, veliki srpan. iluguRinertnündj m. avguštinec. Aurikel n. iglec (Primula auricula). Aurora f. zarja, zora. aus praep. iz, od; auS ©ifen iz —, od železa; auS b. Stabt iz mesta; auS Siebe ju feiner Sffiutter iz ljubezni do svoje matere; au§ ber Witte izmed c. gen.; einer au§ euerer üßitte jeden izmed vas; 3abr auS Qaljr ein od leta do leta; ber SBein ift auž vino je poteklo, vina je nestalo; ber ©otteSbienft ift auS služba božja je minula; auS ift mit iljm po njem je; au§ uttb au§ ven in ven, v jedno mer, od konca do kraja; er tueifj Weber auS nodj ein ne ve ne naprej, ne nazaj. ausantioorten izročiti, izporočiti; impf, izročevati, izporočati. ausarbeiten izdelati; impf, izdelavati; (abfaffen) spisati (spišem); fid) — izdelati se; pretegniti se. Ausarbeitung f. izdelava, izdelek; spis, sestavek. ausarten izvreči (-vržem) se, sprevreči se, spriditi se, zroditi se; (Boin ©etreibe) zdivjati, ausatljmen izdihniti. Au5atljmung f. izdih. Ausbau m. zgradba, ausbauen zgraditi, sezidati, dozidati. auäbebingen — 56 — aužbriidett ausbebingen izgovoriti si, pridržati (-držim) si; impf, izgovarjati si, pridrževati si. ausbefTern popraviti, zboljšati; impf. popravljati, zboljševati. flusbelTerung f. poprava, popravljanje. Ausbeute f. dobiček, donesek, čist dohodek. ausbeutetn iztresti, izprazniti; impf. iztresovati, izpraznovati; izsipati. "»««beuten dobiček iz česa vzeti (vzamem); impf. — jemati (jemljem); v prid obrniti; impf. — obračati. ausbitben izdelati; impf, izdelovati; (©eift) omikati, olikati, izbistriti, izobraziti ; impf, izobraževati; (Körper) izuriti, uriti; fid) — izobraziti se; izučiti se. §usbtlbuttg f. omika, izobraženost, ausbitten izprositi; baž bitte id) mir au§ prosim tega nikar. ausblnfeit izpihniti, ugasniti; impf. izpihovati, ugašati. ausbleiben izostati (-stanem); impf. izostajati; ber 2ltt)em bleibt au§ sapa zastane, zastaja; (nidjt Jotnmen) ne priti (pridem); eine geile ift aušge» blieben vrsta je izpuščena. ausbliiljen razevesti (-cvetem) se; impf, razcvetati se; ocvesti, ooveteti; impf, oevetati. ausborgen izposoditi si, na posodo vzeti (vzamem); impf, izposojati si, na posodo jemati (jemljem); jentbnt. ettuaž ■— posoditi komu kaj, na posodo dati; impf, posojati. ausbrcdjen tr. izdreti (-derem); impf. izdirati; izlomiti, izrovati; intr. (an« fangen) začeti (-čnem); impf, začenjati; prikazati (-kažem) se, navstati (-vsta-nem), vneti se; impf, prikazovati se, navstajati, vnemati se; in Stjranen — zajokati (-jočem) se. ausbreiten razširiti, prostreti; impf. razširjati, prostirati; razvreti; (glitgel, Such) razprostreti, razgrniti, raztegniti; impf, razprostirati, razgrinjati, raztegovati; (ein ©eriicfjt) razglasiti, raznesti, raztrositi; impf, razglašati, raznašati; fid) — (b. SEt)'eretl) pomnožiti se, razširiti se, razploditi se; impf. pomnoževati se, razširjevati se; (bon ^flanjen) razrasti se, razraščati se; fid) über ettna§ — obširno govoriti o čem. [raznašanje. Ausbreitung f. razširjanje, razširjava, ausbrennen tr. izžgati (-žgem), po-žgati, izpaliti, izpeči; intr. izgoreti, pogoreti. ausbringen izpraviti; impf, izprav-ljati; einen Stoaft — zdravico napiti (-pijem), napivati komu; föunge) izleči (-ležem), izvaliti, izploditiLsfyiSLg*: flusbrud) m. začetek; geuerž užig, vnetje; (SBein) samotok, samo-maščina; (b. feuerfp. SBergeS) bljuvanje. ausbügeln zgladiti, polikati; impf. gladiti, likati. fusbunb m. izbor, cvet, zgled, vzgled; (im böfen Sinne) izvržek, izmetek. ausbiirften izkrtačiti, izčesati; impf. krtačiti, austurieren f. ausweiten, ausbampfen izkaditi se, izhlapeti, izpuhteti; impf, hlapeti, pariti se, puhteti. [trpež. fusbauer f. stanovitnost, trpežnost, ausbauern trpeti; trajati, držati (držim); pretrpeti, prebiti (-bijem), prestati (-stojim), ausbauentb trpežen, stanoviten, držeč, ausbejjnbar raztezen, raztegljiv, vlačen. Ausbetjnbarfeeit f. razteznost, razteg-ljivost, vlačnost. ausbrtjnen raztegniti; impf, raztezati, raztegovati; napeti (-pnem); impf, napenjati; razširiti, razprostreti; impf. razširjati, razprostirati; aušgebefnt razširen, raztegnen, (Jubifd)) razsežen. ausbefjnfam = fliifftg razteznotekoč. fusbetjnung f. razteza, razteg; (SŠeit-Iäufigfeit) obširnost; (tuBifc^e —) razsežnost. [vati; izumeti. ausbeuten izmisliti; impf, izmišlje-ausbienen doslužiti, izslužiti.. ausborren usahniti, posušiti se; impf. usihati. ausbreljen izviti (-vijem); impf, izvijati; (38afd)e) ožeti (ožmem); impf. ožemati. [beseda. § usbrudi m. izraz, izrek, izjava; (SSort) ausbrüdten iztisniti, iztlačiti; impf. iztiskati, iztlačevati; glüffigfeiten — auSbrücJM) — 57 — 9lu§fuf)räoü izžeti (-žmem); impf, izžemati; mit SBorten — izraziti; impf, izraževati, povedati (-vem), dopovedati; fid) fchon — lepo govoriti. ausbriiddid) razločen, izrečen; mit SSorfajs nalašč. nusbrndisooU živ, izrazen. nusbunlJeit izhlapeli, izpuhteti, iz-pariti se; impf, hlapeti. nusbünften izpariti, pariti, izhlapiti, puhati,. [smrad. ÄusbiinRüng f. para, hlap; (übl.) ausfiitattbrr adv. narazen, vsaksebi; jll tneit — predaleč jeden od druzega. nuseinanberblafen razpihniti; impf. razpihovati. auseinanberbringeit razdejati (-denem), razkrušiti, razpraviti. tiusttnanbfrfnljrEtt razprhniti se, razpršiti se. [begniti. nusEinanberfliehen razbeg;niti, poraz-auseinanbErflteßen razteči se; impf. raztekati se. austinanbcrltcljrtn razmesti (-metem); impf, razmetati. ousctnntibrrltgftt razložiti, razpolo-žiti; impf, razpolagati. austitinttbftriidittt razmakniti; impf. razmikati. austinanbfrfdjlogtn razbiti (-bijem), raztrupiti; impf, razbijati. nitSEinaiibftffliCii razposaditi; impf. razposajati; f. erfldren. [ren. ouscinanbtrrtifbtn f. auSeinanberfah* nusfinottbtrjtrfjett raztegniti; impf. raztegovati. auserlefEn, auSertiefen izvoliti, izbrati (-berem); impf, izbirati; auSerlefen izbran, izboren, izvrsten, oustrtuäfjittt f. auSerlefen. Auserttmj)"* m. izvoljenec; f. iz-voljenka. ausfahren tr. izvoziti; impf, izvažati; intr. peljati (peljem) se; (auf b. §aut au§bred)en) izpahniti se, osuti (-spem) se; impf, izpahovati se, osipati (-sip-ljem) se. [hod. §usfnl)rt f. izvožnja, vožnja na spre-flusfaU m. izpad; (Slbgang) pomanj-kljaj; (mit SBorten) napad, ugovor; (Šefultat) izid; einen — madjen planiti (iz trdnjave). ausfallen izpasti (-padem); impf, izpadati; bie Ernte ift gut ausgefallen letina se je dobro obnesla; bie §aare falten il)m au§ lasje mu gredo iz glave; aHež ift gut ausgefallen vse je šlo po sreči, po godu. ausfedjteit izbojevati, z mečem razločiti; (bei ©eridjt) izpravdati. ousfertigen izgotoviti, napraviti, narediti, napisati (-šem); impf, izgotav-ljati, napravljati, narejati, napisovati. Ausfertigung f. izgotavljanje, izda vanje, naprava; (ämtt.) napravgk. ausfiitbbar najdljiv; baS ift fd)on — to se že more najti, ausfinben iznajti (-najdem), ausfinbig adv. machen iznajti, najti, zaslediti, zalotiti, zmisliti. ousflidten zakrpati, zašiti (-šijem). ausfliegen izleteti, zleteti; impf, iz-letati. $usflud)t f. beg, utek; (Slušrebe) izgovor, izvinek. Ausflug m. izlet; einen — madjen oditi, potovati kam, v svet iti. Ausfluglod) n. letavnica. Ausflufs m. izliv, iztok, ustje, ausfolgen izročiti; impf, izročati, nusforfdjen pozvedeti (-zvem), izprašati, izvedeti; impf, pozvedovati, iz-praševati, izvedovati, izpitovati. ausfragen izprašati; impf, izpraše-vati, popraševati, pitati. Auofuljr f. izvažanje, izvoz; 9(ušfuf)r= izvozni. ausführbar izveden, izpeljiv, izvršiv. ausführen izvoziti; impf, izvažati; (bollbringen) izvesti (-vedem), doprinesti, izpeljati, izvršiti; impf, izpelja-vati, izvrševati; jemanben — koga na sprehod peljati (-ljem); Sßferb — konja prevoditi, prevoziti; impf, prevajati, prevažati. ausfül)rlid) obširen, natančen, razločen, podroben; adv. natanko, obširno, razločno. Ausführlichkeit f. obširnost, natančnost. Ausführung f. izpeljava, izvršitev, doprinesba, razlaganje; in — bringen izpeljati, dognati (-ženem). Ausfuhr;oll m. izvoznina auffüllen - 58 - Viu^auč) ausfüllen izpolniti, napolniti; impf. izpolnjevati; mit SSaffer — natočiti, naliti (-lijem); impf, natakati, nalivati ; mit (£rbe — nasuti (-sujem unb -spem), zasuti; impf, nasipavati; mit — zamašiti; impf, zamaševati; mit ©teilten — zadelati. gusfüllung f. izpolnjevanje, nataka-nje, zalivek, zamašek. ausfuttern podvleči (-vlečem), pod-staviti, podložiti; impf, podstavljati, podlagati, podkladati. Ausfüttern napasti (-pasem), nakrmiti ; zrediti, zrejati; ben SBtnter J)in= burdj) füttern preživiti, prerediti;\ impf. prerejati. ofast-T' ^ Ausgabe f. izdavanje, izdavek, tfošek, strošek, potrošek; (b. Briefe) oddaja, gusgabspojt f. potrošni postavek. Ausgang m. izhod, izid; (golge) po-sledek, nasledek; ((£nbe) konec; gang§* izhodni. ausüben tr. izdati, potrošiti; impf, iz-davati, potroševati; harten—kvarte deliti, razdeliti; ftd) afe5lr$t — oznaniti se zdravnikom; intr. (ergiebig fein) zdati; (betreibe) plenjati, zaieči (-ležem). Ausgeber m. izdajatelj, ključar, ausgebilbet izobražen. $usgebot n. prodaja, dražba. Ausgeburt f. izrod, izrodek, plod (domišljija). [držek. gusgebiitge n. izgovorjeni užitek, pri-attsgefjen iziti (-idem), iti z doma; frieren geljen iti, oditi na sprehod; eer — ne opraviti nič; ((Mb, SSare) poiti, poteči (-tečem), nestati; impf. potekati, nestajati; (enben) nehati, končati; (t>om geuer) ugasniti, dogoreti; (ftd) erfüllen) spolniti se, uresničiti se; (bon «iWren) izpasti (-padem); impf. izpadati; auf ettoaš — meriti v kaj, gledati na kaj. ausgekerbt narezan, narezljan. ausgelaufen poreden, prešeren, razposajen, srborit, lagoden, razuzdan. gusgelaflene m. porednež, razposajeni, razuzdangc. jUtsgelalfeuljeit f. prešernost, razposajenost, srboritost, razuzdanost, lagoda. ausgelernt izučen. ausgemacht dognan, gotov. ausgenommen razun, mimo tega, izimši. ausgefud)t izbran, prebran, [grbast. ausgelaufen dorastel; (budi.) grbav, ausgestattet izvrsten, izboren. ausgiebig zdaten; (betreibe) plenjav; ((Steife) tečen. ausgießen izliti (-lijem), razliti; impf. izlivati, razlivati, gttsgletd) m. poravnava, pobota, ausgleiten poravnati; impf, poravnavati, pojednačifci; (bie SRedjnungen) pobotati, poravnati; (b. ©djaben) škodo povrniti, popraviti; impf, povračati, popravljati; (eben machen) zravnati; fid) m. jemb. — pogoditi se, dogovoriti se, pobogati se; impf, pogajati se, dogovarjati se. |lusgleid)ung f. poravnanje, zravnanje, pojednačenje; pogodba. ausgleiten spodrkniti, spodrsniti, spodleteti, spolzniti; impf, spodrkati, spodrsati, spodletati. ausgraben izkopati (-kopljem), iz-grebsti; impf, izkopavati, izgrebati; (in ®u£fer) urezati (-režem), ausgrübeln izmisliti, impf, izmišljati, ausgurgeln izgrgrati, impf, grgrati. $usgufs m. izlivek, odlivek. gusgufsrinne f. lijak, ausmachen izsekati; 2Iugen — oči iz-kljuvati (-kljujem). aushalten tr. prestati, pretrpeti, prenesti ; impf, prenašati; prebiti (-bi-jem); (ernähren) preživiti, prerediti; intr. an einem £)rte — obstati, zdržati (-žim) se; impf, obstajati, zdrževati se. ausjjänbtgett izročiti, oddati; impf. izročati, oddajati, gusljänbigung f. izročitev, izročba. Aushängebogen m. izvesna pola. auslangen obesiti, razobesiti, iz-vesiti; impf, obešati tc. $usf)ängefd)Ub n. kazalo, napis, ausharren strpeti, prebiti (-bijem), stanoviten ostati (-stanem); impf, stanoviten ostajati. [pen. ausljarrenb stanoviten, strpljiv, str-^ttsljau m. izsek, seč (-i), ausljaubar izsečen, izsekljiv. gusljaud) m. izdih, vzdihljej; ($tl}em) sapa, duh; hlap. ansuchen - 59 - Slušlanb ausfjaudjen dihniti, izdihniti; impf. dihati, izdihovati; bie (Beete — umreti; (öon $flan§en) puhteti, dišati (dišim), izhlapljati. ausbauen izsekati; impf, izsekovati; mit bem Stfeifjel — izdolbsti (-dolbem). ausgeben dvigniti, izdvigniti; impf. izdvigati; %f)iive — vrata sneti (sna-mem); Solbaten — nabrati (-berem); impf, nabirati, gusljebmtg f. vojaški nabor, ausljetken izvaliti, izleči (-ležem); fig. izmisliti. ausfeilen tr. zaceliti, ozdraviti; intr. (gefunb werben) ozdraveti. auskeltern tr. (baf ®emütf)) razveseliti; impf, razveseljevati dušo, srce; intr. eš f)at fid) aufgeheitert razjasnilo se je; ber Stegen hat aufgehört zvedrilo se je; ef ^eitert ficfc> auf jasni se, raz pravlja se. aushelfen pomoči (-morem), pripomoči; impf, pomagati, pripomagati komu. gusfjilfe f. pomoč (-i), pripomoč (-i), podpora; Slu^tlfš* pomočni, pripo-močni. aus()öl)len votliti, dolbsti (dolbem), globiti; zvotliti, izdolbsti, izglobiti. gusljötjlung f. votlina, glob (-i); (^aumt)5^e) duplja, dupljina, duplo; ausljoljnen zasmehovati koga, rogati se komu. ausholen (mit bem 2lrm) stegniti, nameriti; impf, namerjati roko; mahniti; (aufforfchen) pozvedovati; (Sieben) nazaj seči (sežemj. aushülfen luščiti; oluščiti, izluščiti; (SBo^ne) ružiti; oružiti; (9tyfel) lupiti; olupiti. aushungern izstradati; impf, izstrado-vati; z gladom ukrotiti; ausgehungerter 2ftenfdj izstradanSc, gladnik. [vati. cmsljuftm izkašljati; impf, izkašlje-auakiimmen česati (češem), počesati, razčesati. [pometati, auskefjren pomesti (-metem); impf. gusketjridjt n. smet (-i), pl. smeti, auskeltern izprešati, iztisniti, izžeti (-žmem); impf, iztiskovati, izžemati. auskennen ftd) umeti, razumeti kaj, vešč biti čemu. ausklären sčistiti; impf, čistiti, sči-ščevati; 2Bet§en — trebiti; otrebiti; f. aufheitern. [izbirati, ausklauben izbrati (-berem); impf. ausklaubertfd) zbirčen, izbirljiv. auskleiben sleči (slečem); impf, slačiti; ftdj — sleči se; (mit ettn.) obleči; impf, oblačiti. ausklopfen iztepsti (-tepem), iztolči; impf, iztepati, tolči. ausklügeln izmisliti, izmodrovati, izviti (-vijem) jo, iznajti (-najdem). auskodjen tr. skuhati, zvariti; intr. skuhati se. Auskommen n. živež, kruh; mit bir ift fein — s teboj ni živeti, shajati. auskommen iziti (-idem); impf, izhajati; (t), geuer) vneti (vnamem) se; mit bem ©ehalt fann er nicht — od te plače ne more živeti, s to plačo ne more shajati; (mit jemanbem) shajati; (befannt toerben) zvedeti se. auskramen razpoložiti; impf, razpolagati; na ogled postaviti; impf, postavljati. auskragen izpraskati, izdrgniti. auskrtedjen izlezti; (a. b. izleči (-ležem) se. auskühlen tr. ohladiti, hladiti; intr. fidj — ohladiti se; impf, ohlajati se. guscultant m. avskultant, prislušnik. auskunbfdjaften pozvedeti (-zvem); impf, pozvedavati; izpitati, izprašati; impf, izpitovati, izpraševati; ein Sanb — ogledovati. #uskunbfd)after m. ogleduh, ogledo-valöc. Auskunft/*, naznanilo,poročilo; (9Iuf* flarung) pojasnilo, razbistrilo; — geben povedati (-vem), razjasniti, sporočiti, dopoved od sebe dati, dajati. auslasen smejati (-jim u. -jem) se komu, posmehovati se komu; zasmehovati koga. auslaben raztovoriti, izložiti, izprazniti; impf, raztovarjati, izlagati, razkladati. guslaber m. izpraznovalčc, izkladalec. luslage f. trošek, strošek, potroščk; —n beden založiti troške. guslagekaften m. razloga, razkladnica. guslanb n. inozemstvo, vnanje dežele. SfoSföttber 60 — austarieren guslänber ra. inostranöc; —in f. ino-stranka. ausltutbifd) inostranski, vnanji. auslangen shajati s čim, dosti imeti (imam), zadostovati. auslasen izpustiti; impf, izpuščati; SButter — razpustiti, raztopiti; impf. razpuščati, raztapljati; fteit) srab, garje pl., gobe pl. ausfällig srabast, gobov, garjev. m. gobovec, srabčc. ausfäubern očediti, počediti, osnažiti, otrebiti; impf, čediti, snažiti; čistiti. auskaufen popiti (-pijem), izpiti, po-lokati; impf, piti, lokati. ausfaucjen izsesati, posesati, izsrkati, izsrebati; impf, sesati, srkati; fig. izpiti, izmolzti (-zem), obrati (-berem), ausfdjaflfen f. I)tnau§fd)affen. aitsfdjälen olupiti, oluščiti; impf. lupiti, luščiti. [toč. $itsfd)ftnh m. točama, vinotoč, pivo-ausfrijamn izgrebsti (-grebem), raz-grebsti, razbrskati, razkopati (-pijem); impf, izgrebati, razkopavati, nusfdjauen f. aušfeljen. ausfdjeiben tr. odločiti, izločiti, od-brati (-berem), izvreči (-vržem), iztrebiti; impf, odločevati, odbirati, iz-trebljevati; intr. (an£ etner ©efeflfdjaft) izstopiti, odstopiti; impf, izstopovati. gusfdjetbMtg f. odločitev, izbira; izstop, odstop, ^usfdjeibuncjsorpn n. iztrebilo, ausweiten pokarati, ošteti, okregati, ozmerjati; impf, kregati, oštevati, koriti, karati, zmerjati, psovati (koga); hudovati se nad kom. ausfdjenhett (®etranfe) točiti; (auš* gießen) izliti (-lijem); impf, izlivati. ausfdjtthett razposlati (-šljem); impf. razpošiljati. cms fdjießen tr. izstreliti, streliti; impf. streljati; f. ctušfdjeiben; intr. ftadrfen) pognati (-ženem), nikniti; impf, poganjati, kliti. [spravljati, ausfdjtffen iz ladije spraviti; impf. ausfd)imn izpreči (-prežem), spreči; impf, izpregati. ausfdjlafen naspati (-spim) se. $usfd)lag m. premah, omah; (Bei ber 2Bage) preteg; (be£ $enbel§) zamah; (®ranfl)ett) prišč, oprišč, spuščaj, pri-ščaj, opahki pl., spahki; srab, oprh; ben — befommen spuhniti se, spahniti se, opriščiti se po kom, osuti (-spem); impf, spahovati se, osipati (-sipljem); ben — geben odločiti; impf, odločevati; —gebenb odloččn, odločilen. ausklagen tr. izbiti(-bijem), izriniti; impf, izbijati, izrivati; (ben 2lnbot) odbiti, zavreči (-vržem); impf, odbijati, zametovati; ((betreibe) plevšati, pahati, mlatiti; oplevšati, omlatiti; mit etto. — obložiti, obiti (-bijem); impf, oblagati, obijati; intr. (t), ^ferben) ritniti, brcniti, cebniti; impf, ritati, brcati, cebati; (b. ber SSage) omahniti, pre-mahniti, nagniti se; impf, omahovati, nagibati (-gibljem) se; (t), ^flan^en) gnati (-ženem), poganjati, kliti (kli-jem), kaliti; pognati (kal); (umfragen) prevreči (-vržem) se. ausfließen izkleniti, izločiti, izključiti; impf, izklepati, izločevati. ausfd)ltepd) adi. izločljiv, izključi-lgn; adv. samo, jedino. [izklenitgv. gusfd)lie|mtg f. izključenje, izločitev, |lusfd)lie^unijsgrunb m. izključilni vzrok, razlog. ausfdjlummern naspati (-spim) se, nadremati (-dremljem) se. ausfd)liij)fen izlezti, smukniti iz česa; (attš bent ©i) izleči (-ležem) se. ausfd)litrfen posrkati, izsrkati, posre-bati (-srebljem), izsrebati, polokati (-ločem); impf, srkati, srebati (-bijem), lokati. gusfd)lu|s m. izklep, izključenje, iz-ima, izimek; mit — razven, izimši. ausfdjmäfjen ošteti (-štejem), okregati, obrati (-berem); impf, oštevati, obirati. ausfd)meljen raztopiti, razpustiti; impf, raztapljati, razpuščati. ausfdjmihhen lepotiti, lepšati, kraso-titi; olepšati, ozaljšati. ausfdjnetben izrezati (-režem); impf. izrezovati. ifijLriu |£vv*vc, ausfdjneujen usekniti; impf.usekovati. gusfd)nitt m. izrezek; (©ector) izsek, izrez. ausfdjmt^ltt rezljati, škrcljati; pf. izrezljati, izškrcljati. ausfd)ttitren odpeti (-pnem); impf. odpenjati. ausfdjopfen izčrepati (-pijem), počre-pati, izplati (-poljem), pozajeti (-zaj-mem); impf, izčrepavati, pozajemati. glusfdjöfsling m. mladika, odraslek. austreiben razpisati (-pišem); impf. razpisovati; (au£ einem $8uc§e) izpisati; 5lu§fd)retbung - 63 — aušfejjen izpisovati; (abfdjretben) prepisati; (Steuern — davek razpisati, naložiti; Gšnbe fdjreiben spisati, spisovati. $usfd)fetbun0 f. razpis, izpis, ausfdjmen razvpiti (-vpijem), raz-kričati (-čim), raztrobiti; au3gefd)rien razvpit, gusfttjreituug f. prešernost. gusfdjufs m. strel; (ba3 SSorjüglic^e) izbor, cvet, jedro; (ba§ @d)Ied)te) od-biršk, izvržšk, izmet, izmecök; (bie SSerfammtung) odbor; 2lu£fdj)uf£* od-borni; —mitglieb odbornik; —ttrnre odbirki pl. ausfdjiitten izliti (-lijem); impf, izlivati; (Börner) izsuti (-sujem), razsuti; impf, razsipati; (§er&) odkriti (-krijem); impf, odkrivati. ausfdjnmtjen izblekniti, izblebetati (-blebečem), počenčati. ausfcj)n)eifett zakrožiti, okrožiti, za-sločiti; (®la§) izplahniti; impf, izpla-kovati; au3gefd)tt)eift slok, izokrožgn. ausfdjttJttfeub razpašen, samopaščn, spaš^n, razuzdan, nasladen. gusfdjtoetfettbe m. samopašnik, raz-uzdančc; f. samopašnica, razuzdanica. $usfd)umfung f. samopašnost, razuzdanost; (in ber Sfabe) ovinšk. ausfrijttiemmett izplahniti, izplakniti, izplaviti; impf, izplakovati, izpirati. ausfdjrctngnt izvesti (-vejem), pre-veti, izplati (-poljem); veti, vejati, plati; (2öäfd)e) trepati, trepkati, otrepati. ausfdjnri^en izpotiti, potiti, gusfehen n. vid, pogled, podoba, obraz; (ein — öerrät§ vidi se mu na obrazu. ausfeilt tr. gledati, videti; pregledati, dogledati, dozreti; impf, dozirati, pregledovati; intr. videti se, kazati (kažem) se; e§ fieljt barnadj au§ podoba je, kaže se, da; bu fief)ft gefunb au£ zdrav si videti; tute fieljt e$ au3 kako je. aus fein zunaj, vne biti (sem), z doma biti, ne biti doma; (§u (£nbe fein) kongc biti česa; e§ ift au§ mit iljm po njem je. aujjeu adv. vne, vani, zunaj; fcon aufšen od zunaj, nad) außen navzven; adi. vnanji. ausfenben poslati (pošljem) , razposlati, odpraviti; impf, razpošiljati, odpravljati. [vnanjščina. $uj|ettbiuij n. vnanja reč, vnanjost, |lu^enfeite f. vnanja stran, lice. gußemuelt f'. vnanji svet. [gradbe pl. gu^ntoerke pl. vnanji okopi, prednje außer praep. razun, razven, mimo; (oljne) brez; aujšeradjt laffen v nemar pustiti, impf, puščati; ne zmeniti se, nemarati za kaj. außerbem adv. vrb tega, mimo tega, še, še tudi. außerämtlid) neuradčn, neslužben. JUtßere n. vnanjost, vnanjščina. äußere adi. vnanji, zunanji, zunajšSn. außereljelid) nezakonski, [neobičgn. au^ettjenTofjnltri) nenavaden, izreden, außerfjftlb vne> zunaj, ven. äußerltd) adi. vnanji, vnajšen, zunanji, zunajŠ8n; površčn; adv. zunaj, po vnanjem. [površnost. |Utßerlid)hett f. vnanjost, vnajšnost; äußern izreči (-rečem), izustiti, povedati (-vem), razodeti (-denem), izjaviti, na znanje dati, pokazati (-žem); impf, izrekovati, povedovati, razodevati, na znanje dajati, pokazovati. außerorbentlid) adi. izreden, izven-reden, nenavaden, posebSn, čuden; adv. izredno, nenavadno, posebno, močno, jako, čudno. äußerft adi. skrajgn, najskrajön, največji, najhujši; adv. sila, silno, zelo, rameno, nezmerno, strašno. gußermtg f. izrek, izjava, razodetje, naznanilo, navestilo, besede pl. außerroefeutltd) nebistven, ausfegen tr. izstaviti, izpostaviti, razpostaviti ; impf, izpostavljati 2C.; grift, $rei3 — odločiti, določiti, ustanoviti; impf, odločevati, ustanavljati; (auf* fdjteben) odložiti; impf, odlagati, odlašati, okladati; ein ®inb — izpostaviti, izpoložiti; impf, izpostavljati; SSadjen — razpostaviti; impf, razpo-stavljati; geiler — očitati, spočitati; (in ber S8ucf)bruc!eret) sestaviti, zložiti; ber ©efaljr fid) — v nevarnost se podati, podajati; b. ®efatyr jemanben — v nevarnost pahniti; intr. (aufhören) prejenjati, pojenjati, odjenjati, odne- Sfogfidjt - 64 — au3 fterben hati, odleči (-ležem), popustiti; impf. prejenjevati, odlegati, popuščati; (im fRebett) premolkniti, umolkniti. gusftdjt f. razgled, vid, ozir; (®offn.) up, nada. [pevati. ausftngttt izpeti (-pojem), impf, iz-attsfttmen f. anšbenfen. ausfbljnbar spraven, spravljiv, ausfofjnnt spraviti, pomiriti, upokojiti, utešiti; impf, spravljati. ItasfoJjmutg f. sprava, spravljivost. ausfonbern izločiti, odločiti, odbrati (-berem), razdružiti; impf, izločevati, odbirati, razdruževati. ausfjjäf)£tt ovaditi, izpaziti, spaziti, zapasti (-pasem), ovedeti. ausjjiamten razpeti (-pnem), raztegniti ; impf, razpenjati, raztegovati; ein %uč) — razgrniti, razprostreti, pro-streti; impf. razgrinjati, razprostirati; ^ßferbe — izpreči (-prežem), spreči, razpreči; impf, izpregati :c. ausfpmn pljuniti, izpljuniti; impf. pljuvati; (ö. ŠBnlfan) bruhati, bljevati (bljujem), metati (mečem) iz sebe; pf. bruhniti, izbruhati, izbljevati, iz-metati. ausbeuten deliti, podeliti, razdeliti, podariti, razdati, porazdati; impf, podeljevati, razdavati, razdajati, ghtsftjenber m. delitelj. ^usf^nbuttg f. delitev, razdelitev, podelitev, podaritev. ausfpemn razpreti, raztegniti; impf. razpirati, raztezati, raztegovati; güfje — razkobaliti, razkoračiti. ausfptelcn izigrati, doigrati. ausftrinnen izpresti (-predem), do- presti; eine (Sadje — razpresti, raz-snovati (-snujem). ausfjjotten zasmehovati koga, posmehovati se komu, posmivati se komu, rogati se komu, bebca delati iz koga. gusfprad)e f. izreka, izgovarjanje, izgovor kake besede. ttusfpttd)tn izreči (-rečem), izgovoriti ; impf, izrekovati, izgovarjati; fid) — svoje misli razodeti, impf, razodevati. aitsftjm^tt razpreti, razpeti (-pnem); razprojiti; impf, razpirati, razpenjati; güfje — razkoračiti, razkobaliti, pre- kobaliti, v kobalj sesti (sedem); impf. razkobaljevati, v kobalj sedati. auslprenaen izkrhniti, odkrušiti, iz-biti (-bijem); impf, odkruševati, izbijati ; SSaffer — kropiti, škropiti; eitt ©erittf)! — raztrositi, raznesti; impf. raztrošati, raznašati. ausfpri^en brizgniti, drskniti, sikniti, prsniti, štrkniti; impf, brizgati, drs-kati, sikati, prskati, štrkati. gusfjirud) m.izrek, rek; (Urt^eil) razsodba; — ttjun izreči, izrekovati. ausftmUtt izplakniti, oplakniti, po-plahniti; impf, plakati, izplakovati; Ufer — izpodprati (-perem), izpod-nesti, izpodriti (-rijem); impf, izpod-pirati, izpodrivati 2C. ausftmren oslediti, ovohati, iztakniti. flitslianb m. zastangk, zaostanek, dolg. ausltimbiij zastal, zaostal, neizplačan, ausstatten oskrbeti, prevideti; impf. oskrbljevati; (fdjmücfen) olepšati, ozalj-šati; ozaljševati. gusjtattung f. oprava, oprema, bala. ausliefen izdreti (-derem), iztakniti; impf, izdirati, iz tikati; mit b. ©djnabet — izkljuvati (-kljujem); fig. izpodriniti, impf, izpodrivati. ausfUdun (Sager) raztakniti, poraz-takniti; impf, raztikati; (®ren§e) za-znamiti. aussen prestati (-stojim), prebiti (-bodem), pretrpeti; impf, prestajati, pretrpevati; (an§ beut tote) stopiti iz —; er fann ifjn nid)t — ne mara ga; —be <3<ž)ulben razposojen denar. ausfUUen razstaviti, razpostaviti, na ogled postaviti, izložiti, razpoložiti; impf, razstavljati, razpolagati iz.; eine Urfunbe — spisati (-šem), napraviti; dati od sebe list, pismo, izdati menico (Sßedjfel); impf, spisovati, napravljati, izdajati; (rügen) grajati, očitati, obirati. gusftellet m. razstavnik, izložnik, iz-datelj, izdajatelj (menice). ghtsjMutttj f. razstava, izložba, izdava, naprava; (SRüge) graja, očitanje. gusJMmtgsfaal m. razstavnica, iz-ložnica, razstavišče. gusfteUungsort m. razstavišče. aus|Wben izmreti (-mitjem), izumreti, pomreti; impf, izmirati iz. 2In3fteuer — 65 — $uslteuer f. dota, oprema, ausftöbew pretakniti, iztakniti, iz-šetati; impf, prestikovati; (toetbm.) zaslediti, oslediti. ausjtodjem bezati, becati; izbezati; tSäfyne) trebiti, iztrebiti. ausltopfen nagatiti (meh), napažiti; nažokati, podmašiti; impf, naphavati, podmaševati. ausflogen suniti, izpahniti, izriniti, izbiti (-bijem); impf, izrivati, izpaho-vati, izbijati; (augffliegen) izkleniti, izobčiti; ©enfeer — vzdihniti, zdih-niti; impf, vzdihovati; Saut — ziniti, žugniti, krkniti; ©djrei — vzklikniti, zavpiti (-vpijem). gusltratjlungstjermögen n. žarljivost. ausfttechen iztegniti, stegniti; impf. iztegati, iztegovati; (aušetnanber) raztegniti, razpreti; impf, raztezati, razpirati; bie gunge — pomoliti, impf. pomaljati; fid) — zlekniti se, zlecati se; impf, lecati se; stegniti se, impf. stegovati se, zlecovati se. [livati. ausftrömen izliti (-lijem), impf, iz-ausjlubieren izmisliti, impf, izmišljevati; izučiti se, izšolati se, dovršiti nauke. öusftiirjen zvrniti, impf, zvračati; — na dušek izpiti (-pijem), luk-niti, polukniti. ousfudjen izbrati (-berem), odbrati; impf, izbirati. [rajati, anstanden doplesati (-plešem), ob-gustaufd) m. zamenjava, zamena, izmena, premenjava, menjatšv. austaufdjen zameniti, premeniti, iz-meniti, zamenjati; impf, zamenjavati, preminjati; ©ebanten — meniti se, pomenkovati se, priobčiti misli, flulter f. ostriga, iultcrbanfe f. ostrižišče. lulterfänger m. ostrigar, lujlmmtfdjel f. ostrižnica. austeilen deliti, razdeliti, porazdeliti, razdati; impf, razdeljevati, razdavati. gustfjeilung f. delitev, razdelitev, austilgen iztrebiti, izkoreniti, pokončati. austoben zdivjati, izdivjati, nadivjati se; fig. poleči (-ležem) se, utihniti, utešiti se. $ustrarj m. konöc, razsodek, razsodba, poravnava, dogovor. austragen poravnati, v red spraviti; impf, spravljati; (Streit — dognati (-ženem), pravdo razsoditi, odločiti; SSrtefe — poraznesti (-nesem), poraz-dati; impf, raznašati, poraznašati, razdavati; (hinauftragen) iznesti, znesti; impf, iznašati. austreiben izgnati (-ženem), izpoditi, iztirati, izpokati; impf, izganjati; ba<5 SBteJj — gnati (-ženem), pognati; impf. poganjati. austreten tr. pohoditi, razhoditi, iz-teptati; frumnt — švedrati, pošvedrati; betreibe — meti (manem), vršiti, teptati; izmeti, ometi, izteptati, ovršiti; Trauben — mastiti, mozgati, mečkati, tlačiti; pf. zmastiti, zmozgati, izmeč-kati, iztlačiti; intr. (ge^en) stopati, korakati, rezati (režem) jo; (auf bem Sltnte) stopiti iz —, izstopiti; (Dorn SBaffer) razliti (-lijem), čez bregove stopiti, udariti; ba§ Slnštreten (beš ®etreibe3) metev, vršitšv, mev (-1). austrinken izpiti (-pijem), lukniti, polukniti; impf, lukati. Austritt m. izstop, odstop; (b. 2Bare) izvožnja. austrodmen posušiti, osušiti, sušiti; (trocfen werben) posušiti se, usahniti; impf, usihati. ausüben delati, opravljati, oskrbovati, izvrševati (©efefc); poslovati s čim, baviti se s čim, pečati se s čim, ukvarjati se s čim; Sftadje — maščevati se; zmaščevati se; ©etoalt — silo delati; ben Sanbbau — kmetovati; §eil!unft — zdraviti, ozdravljati; fein Sedjt — uživati, rabiti svojo pravico, držati (-žim) se svoje pravice. gusiibung f. vršitšv, raba, oskrbovanje, opravljanje, gusaerhauf m. razprodaja, ausverkaufen razprodati, impf, raz-prodajati. ausnmd)fen izrasti (-rastem), impf. izraščati; (ba§ SBadfjštfjmn öotfenben) dorasti, zrasti; impf, doraščati; au§* gett>ad)fen dorasčl, dorasten; (&ucf(.) grbast, grbav. glusroafjl f. izbor, izbiranje, izbira. austräten — 66 — au^eid) neu austtmfjlen izbrati (-berem), izvoliti; impf, izbirati. Žlusttmnberer m. izselnik, izseljenec, austtmnbern izseliti se, preseliti se (v kako vnanjo deželo); impf, izseljevati se, preseljevati se. [seljenje. gusnmnbermtg f. selitev, izselitev, austuartig adi. vnanji, zunanji, stranski, inostran; adv. zunaj, vne, na tujem, gusnmrtige m. inostranec, vnanjec. gusnmrtsbrejjer m. (SJhtgf.) izvračalka. ausnmfdjen izprati (-perem), oprati, sprati; impf, izpirati; — oplak-niti, impf, oplakovati. ausnm|few izmočiti, namočiti; impf. izmakati. ausroedjfeln izmeniti, premeniti, za-meniti, zamenjati; impf, izmenjevati, zamenjevati. gusroedjslmtg f. izmenjava, izmenja, zamenja, zamenjava. gustueg m. izhod, odprtija; flucht) izgovor, ovinek; fig. pomoč (-i), izbega. ausroeidjen tr. (toeidj madjen) mečiti, meščiti; omečiti, izmečiti; impf, ome-čevati, omakati; intr. (toetd) tnerben) mediti se, mečiti se, omečiti se, ome-ščati (-ščim); (au§ bent 2Bege gefjen) ogniti se, ukloniti se, umakniti se; impf, ogibati (-bljem) se, uklanjati se, umikati se; auštoeidjenb ogiben, ogib-ljiv, izogiben. ausweisen posvetiti, impf, posvečevati; ber 9lu£geft)eif)te posvečenec. ausweinen izjokati (-jočem u. -jokam) se, naplakati (-plačem u. -plakam) se. gusroets m. izkaz; (geugniä) spričevalo; (S8er$eid)ni3) kazalo, popis. anstreifen izkazati (-žem), skazati; cmš bent Sanbe — izgnati (-ženem), pregnati; impf, izganjati; ftd) — spri-čati se, izkazati se; impf, spričevati se, izkazovati se; aušgettriefen izgnan; ber 2lu§gettriefene izgnanec, prognanec. austnetslos brez izkaza, — spričevala. Ilusmeifung f. izgon, ausmenbtg adv. zunaj, ozunaj, vne; adi. vnanji; — fennen na pamet znati, iz glave znati. auswerfen izmetati (-mečem), izvreči (-vržem), izbruhniti, izbruhati; impf. V 7 /C^H^KJ^ - izmetavati; (SBhtt) pljuvati, bljuvati (bljujem), izbljuvati; (beftimmen) odmeriti, odločiti, uganiti, ustanoviti; impf, odmerjati, odločevati; Jünger — kidati; izkidati; ausgeworfene §a^Iung uganena plača. ausmetjen zbrusiti, izbrusiti, zojstriti; impf, brusiti, o j str iti, gladiti; fidj) — izlizati (-ližem) se, oguliti se. austmnben (betreibe) veti (vejem), vejati; pf. zveti, preveti; (2Bafd)e) ožeti (-žmem), impf, ožemati, ožimati. auswirken opraviti, dognati (-ženem), izmoči (-morem); storiti; (£eig) gnesti (gnetem); ugnesti; impf, ugnetati. ausnJtfdjen izbrisati (-brišem), impf. izbrisovati. auswittern tr. (anspüren) izvohati, zaslediti; prevetriti; intr. prevetriti se, izvremeniti se; ek t)at ausgewittert izgrmelo se je. auswichen obokati, izobokati; impf. obokovati. gusmudjs m. izrastek, izraslek; (Sftarf im §oI$e) svrž; (§öder) grba; (geiler) hiba; (®nod)ett) morska kost (-i). guswurf m. izmet, izmeček, izvržek; (©peidjel) pljunec, pljunek, hrakelj, hrkelj; — ber 9D£enfd)f)eit smet (-1), izvržek, zavrženec. austtJur^eln izkoreniti, izruti (-rujem); impf, izkorenjevati. auswütfjen izdivjati, izbesniti se; umiriti se, poleči (-ležem) se, uleči se (vihar). [ljati. aus^adten ozobčati, nazobčati, narez-ausjafjten izplačati, poplačati; impf. izplačevati, gusjafjlung f. poplačilo, izplačilo. aus|8|)len šteti (štejem), številiti, brojiti; pf. prešteti, sešteti, zbrojiti; impf, preštevati. auskauften ošteti (-štejem), okregati; impf, oštevati; prepirati se s kom. aus^ren hirati, hujšati, sehneti; au^je^renb jetičen, hirav. gusjefjrung f. sušica, jetika. ausjetdjnen tr. zaznamovati, zazna-miti, zabeležiti; jemanben — častiti, odlikovati, poviševati, povzdigovati; pf. počastiti, odlikati, povišati, povzdigniti ; intr. fid) — izkazati (-kažem) Aufzeichnung 67 — SBadjtoeibe se, poslaviti se; impf, izkazovati se, odlikovati se. $us?nd)mmg f. odlika, odlikovanje, počastitev, poslavitev; (ßeidjen) slavilo, počastilo. ausjietjen tr. izvleči (-vlečem), potegniti, izdreti (-derem); impf, potegovati, izdirati; (®Ieib) sleči, impf, slačiti; (©djuhe) sezuti (-zujem), impf. sezuvati; (fcgriftl.) izpisati (-pišem), impf, izpisovati; (2Bur§el) koren po-tezati; (berauben) odreti (-derem), impf, odirati; aufgewogenes ŠRoljr ri-sanica; aufgewogenes SHetb sleka; intr. (auf einem Drte gießen) preseliti se, seliti se, stanovanje premeniti; impf. preseljevati se. äusseren f. auffdjmütfen. ftžb ausjifdjen psikati; izpsikati. gns|ug m. poteg; (Slbjug) odhod; tract) izvleček, izvod, izvarek; (fc^riftl.) izpisek; (3nf)alt) vsebina, posnetek; (2lufeug) sprevod; (Überftebelung) selitev, preselitev; (SUlehQ cvetna moka. Ausjiiijler m. kotar, zakotnik; —in f. kotarka, zakotnica. ausjugsroeife adv. na kratko, v posnetku. ausjupfen pukati (pučem); pukniti, izpukati, izpuliti, popipati; impf, puliti, pipati (-pijem). autfjentifd) pravoten, pristSn, pravi; veroven. Autljentirität f. pravotnost, pravost. Autobibökt m. samouk, autobibaktifd) samoučen. [pisanje, futograpl) m. svojepis, svojeročno Autokrat m. samodržec, samovladar. Autokratie f. samovlada, samovla-darstvo. autokratifd) samodržen, samovladen. autonom samoupraven, samozakon-ski. [upravstvo. Autonomie f. samozakonje, samo- Autor m. pisatelj, spisovatelj, pisSc; skladatelj. autorisieren pooblastiti, potrditi; impf, potrjevati. Autorität f. veljava, veljavnost, zakonita oblast; (SBeprbe) oblastvo. Autorfdjaft f. pisateljstvo. Auriltar* pomožni. aumef)! interi. joj, o joj, gorje! Auancement n. poviševanje, napredovanje. k au anderen pomakniti se naprej, impf. pomikati se naprej, na višjo stopnjo; povišan biti v službi. Atmntgarbe f. prednja vojska, prednja straža. Aue = paria! Češčena si Marija. Auers m. lična plat (-1), lice. Atrifo n. glas, poročilo, obznanilo, objava. Anifobrief m. doglasnica, objavnica. anderen glas dati komu, oznaniti, poročiti; impf, poročati, oznanjati. A vista menica na vid. Artom n. aksijom, samovidni rek. Art f. sekira; dem. sekirica, topor; (gimmerhacfe) rob^fnica; (breite —) bradlja; (gcmajt) drevača, bezjača. Artljeim m. uho (ušesa). Artjliel m. toporišče, sekirišče. A?ur m. lazur. ajurblau lazuren, višnjev, sinji. gacdjant m. bakhant, pustnjäk, pustni norgc. gad) m. potok; dem. potočič, potoček; potočni. gadjampfer m. (Bumex aquaticus) povodna kislica. gad)amfel f. povodni kos. gadjanroof)ner m. potočnik, potočan, potokar. gad)binfe f. biček, sitovšc, srpica. gad)e f. divja svinja, — prašiča; —r m. divji prasec, — prešič. gactyforelle f. potočna postrv, gadjtjollunber m. kalina, gadjfjunb m. vidrar, vidrolovski pSs. gadjrinne f. struga. gad)Jtelje f. pastirica, tresorepka. gad)tt)al n. popotočje. gadjumfler n. potočnica. gadjmeibe f. iva, rakita. bödjtoeiben - 68 — 23alfemt>erf badjroeiben ivov, rakitov. garfjroeibenljolj n. ivovina, igo vina, rakitovina. gatkborb m. leva stran na ladiji. gatke f. u. —n m. lice; $innbacfen čeljust (-i); 93aden= lični; bie 23acfen üoll neumen ustiti se, bahati se. backen peči, speči; (itn gett) cvreti, pražiti; ocvreti, opražiti; impf, ocvirati. gatkenbart m. zalizci pl. gatkenbein n. ličnica, podočnica. gackenknottjen m. f. Wadenbein, gatkenltreid) m. zaušnica, klapovuš-nica, brljuzga, klofuta; einen — geben klofutniti, pljuskniti; impf, klofutati, pljuskati; brljuzniti, udariti po obrazu. gackenjaljn m. kočnjak, kotnjak, kočnik. gatker m. pek, pekar; 93ä(fer* pekovski, pekarski. gäckerei f— Ijanbmerf n. pekarija, pekarstvo; biefelbe betreiben pekariti. gätkerin f. pekovka, pekarica. gatkerlaben m. pekarnica. gätkermeiller m. f. 93ätfer. gäcker^nnft f. pekovski ceh, peki. gatkftfd) m. ocvrta riba; fig. nedoraslo dekle, giukfjaus n. pečnica. batkig licast (mit 33aden öerfe^en); (in Sufammenfefc.) -lißön, 5. 93.: rotf^ bacfig rudečeličen. gatkkorb m. slamnica, slamnjača. gatkofen m. peč (-i), pečnica. gackpfanne f. pončv za pečenje, — cvrenje. gatkfdjanfel f. lopar. [korito, gatktrog m. niške, ničke, kadunje pl., gatkraerk n. pecivo, pekarije pl. gab n. kopel (-i); (baš mineraliftf)e marme —) toplice pl.; $>ampf— parna kopel; ©djtoeifc— suha kopel; feabe-kopelni, kopelski, topliški. gabeanftalt f. kopel (-i), kopališče, kopelnica. gabegaft m. topličar. gabe$ans n. j. SBabeanftalt. baben kopati (-ljem), skopati, okö-pati; fidj — kopati se, skopati se; er babete fidj in tränen solze so ga oblivale, gabeort, SBabepla^ m. kopališče. gttberdjttmmm m. morska goba. gabenmmte f. banja, kopanja, gabejimmer n. kopelnica. gagage f. prtljaga, potna roba; (®e-finbet) drhal (-i), sodrga, izmet, gagatelle f. j. Äleinigfeit. bäljen pržiti, pariti; opržiti, opariti; paliti, smoditi, gatjn f. pot, tir; ((Sifenbafjn) železna cesta, železnica; ((5tf)neeba^n) gaz (-i); bie — bremen im (Schnee gaziti, pre-gaziti, gaz narediti. bafjnen (gangbar madjen) ugladiti, uhoditi; impf, uglajati; einen 2$eg, eine ©trape — pot, cesto delati, krčiti si, narediti, izkrčiti si; fid) ben 2Beg einem tote — odpreti si pot do službe, galjnljof m. kolodvor, galjre f. mrtvaški oder, skolke pl; (Xrag—) nosila pl, pare pl. gafjrtud) n. mrtvaški prt, mrtvaško pregrinjalo, mrläk. gat f. zatok. gaja^o m. bajac, glumaČ, pavliha. gajonnett n. bajonet, galante f. ravnotežje, ravnovisje. balancieren držati se v ravnotežji, balansirati. balb adv. kmalu, skoraj, v kratkem; — hier, — bort zdaj tu, zdaj tam. galbadjin m. nebo, baldahin. balbig skorajščn, brz. balbiglt adv. prec, precej, najbrže. balbmöglidjft adv. brž ko bo mogoče, galbrian m. (Valeriana larusta) motovileč; (Valeriana celtica) špajka. galg m. koža, meh; (en—) vez (-1); (6trof)—) poreslo, poveslo; (©djmtr) motvoz, vrv (-i), dem. vrvica; fig. vez (-i), zveza, $8. baS — ber greunb* fcfyaft prijateljska vez; ©effeln) železje, spone pl., okovi pl, vezi pl.; in SBanbe legen ukleniti, zvezati koga; ba£ — b. Qunge töfen jezik odvezati, omočiti, ganbage f. obeza, obezilo. ganbafrel f. striga. ganbe f. (bon Sttuftfanten) godci; (b. ®ieben) tatje, tatinska drhal (-i), trop tatov. ganbfabrik f. trakärnica. ganbljaken m. stožer; (b. b. Sööttdjern) lisica. ganbljanbel m. trakarija; benfetben betreiben trakariti. [rica. ganbljünbler m. trakär; —in f. traka-bänbig ukrotljiv. bänbtgen krotiti, strahovati; ukrotiti, udomačiti. gftnbiger m. krotilec; —in f. krotilka. ganbit m. razbojnik, ropar, ganbkrümer m. f. 33anbl)änbler. ganbnagel m. (au£ (šifen) žebelj, žre-belj, čavelj; (au§ §olj) klin. ganbretf m. obroč, ganbrcurm m. trakulja. bange bojazljiv; e§ tft mir — unt i^n bojim se za-nj; babor tft mir — tega se bojim, to me skrbi; in —r Gšrttmrtung fteijen težko pričakovati česa; — ntadjen einem plašiti, spla-šiti koga. bangen trapiti, mučiti; intr. bati (bojim) se, skrbeti. gangigkeit f. bojazšn (-1), nemir, skrb (-1), tesnoba. gank f. klop (-i); (in b. ®tr<ž)e) stol, prhka; (National—) nacionalna banka; * auf bie lange — fd)teben dolgo odkla-dati, odlašati, gankartie f. bankina delnica, akcija, gankbirector m. bankin ravnatelj, gankeifen n. skoba. gftnkelfdnger m. ulični popevač. gankerott m. bankrot, kant; banferott U)erben na kant pj^Lfpridem). na boben priti. -ohtS/ÄY'v&t*/'"« u^it^fc gankettw. pojedina/gostija, gostipT.^-t gankljaits n. menjalnica.^* ^^ ganknote f. bankovec. Jzlc^/. gann m. prokletje, prokfeistvo, pre- C14 kletje , prekletstvo , izobčenje, pre- /ft* gnanje, pregnanstvo; in ben — tljun prekleti (-kolnem), impf, preklinjati J a-koga; izobčiti, impf, izobčevati. bannen privezati (-vežem), pribiti (-bijem); impf, privezovati, pribijati; ($eifter — duhove zaklinjati, zakleti (-kolnem), rotiti, zarotiti; auftreiben Banner — 70 — Bartfcfjerer izganjati, izgnati (-ženem); er ftefjt tr»te gebannt stoji, kakor bi okamenel, kakor bi mu bile noge vkopane. ganner m. zaklinjalec, preklinjalec, izganjalec, gamter n. prapor, zastava, gamtflud) m. kletev, prekletstvo, gannntetle f. obmestje, okolica mestna, gannltraljl m. f. Bannfludj. ganquier m. menjalec, bankir, ganfe f. parma, parna, ganfen m. (crfter 9ftagen beg ttrieber* fäuenben £l)iere§) prežvekovalnik. gaptift m. krstnik. bar (nacft) nag, gol, bos; (leer) prazen; (frei) čist, prost; (t). (Mbe) gotov; —e§ ©elb gotovina; — bellen v gotovih denarjih plačati, impf, plačevati, gär m. medved; dem. medvedec, C medvedček; (©ternbilb) voz, medved; ((5d)tt)ein—) merjasec, neresec. ~ garatke f. beznica, koliba. mm» - garbar m. divjak, surovec; (Xtyrann) trinog. garbaret/". divjost, sirovost, trinoštvo. garbartn f. divjakinja. barbartfd) divji, divjaški, trinoški, nečloveški, garbartsmus m. barbarizem, garbe f. mrena, dem. mrenica. bärbeißig godrnjav, gondrav, pust. garbier m. brivec, brijač; barbier* brivski, brijaški. barbieren briti (brijem), obriti; fig. opehariti, okaniti. garbiermefler n. britev, dem. britvica; —fdjmieb m. britvar. garbier|tube f. brivnica. gardjent m. barhant. garbe m. pevec starih Keltov, bard. gären* medvedji, medvedov, gärenfletfd) n. medvedina. gärenfiiljrer m. medvedar. gärengeßim n. f. Bär. gärenijaut f. medvedja koža; auf ber — liegen polegati, lenobo pasti (pasem). gärenklau f. medvedja šapa, taca; (Heracl. sphondyl.) dežen, gärenkotl) m. medvedjek. gärenfpittner m. kosmatinec, gärentatje f. (Ciavaria flava) rumena griva, lisičji parkeljci. gärentreiber m. f. Bärenführer, garett n. duhovna kapa, biret. garfonb m. gotovina. garfroR m. golomräz, golomräzica, suhi mraz, srež. barfuß bos, bosonog, bosopet. garfüßer m. bosäk, golonožec. barljaupt razoglav, gologlav. gärin f. medvedka, medvedica. garke f. ladjica, plavica, barka. barköp% f. barhaupt, gärlappen m. (Lycop. clav.) lisičjek; (Lycop. complan.) zaspanec. gärme f. (ber (Staunt auf b. Biere) pene pl.; (bie §efe) drožje, drože, -i pl. barmherzig usmiljen, milosrčen, smi-lečen (©t.); —e trüber milosrčniki; —e (5d)tueftent milosrčnice. garmt)er?tgkeit f. usmiljenje, milosrčnost ; — ausüben milosrčen, usmiljen biti (sem). barotk čuden, čudovit, garometer n. (aud) m.) tlakomer, barometer. garon m. baron, garoneffe f. baronica, garonin f. baroninja, baronovka. gane f. šibika, palica; ®olb— zlato v šibikah, palicah, garren m. drog. garričre f. pregrada, zagrada. garričretractat n. mejobrambna pogodba. garfd) m. (Perca fluviatilis) ostriž; (Acerina cernua) okun. barfri) osoren. garfdjaft f. gotovina, gotovi denarji, gart m. brada, dem. bradica; in ben — murmeln sam pri sebi godrnjati, mrmrati; ben — abnehmen briti (brijem), obriti se; (be§ §al)ne§) bradelj, podbradek; (a. betreibe) os (-1), osina, resa; (am fer) skra-mola, škramola; e3 fällt fein — auf einen §ieb na jeden mah se hrast ne podere; 23aum= drevesni, drevni. gaumaterial n. priprava za zidanje, gradivo. gaumbaji m. f. $aft. {tc^teA^h gaumeifter m. stavbinski mojster, baumeln bingljäti, guncati se. bäumen fidj speti (spnem) se, impf. spenjati se; postaviti, postavljati se po konci, na zadnje noge. gaumfrudjt f. sad; coli, sadje, gaumgarten m. sadovnik, sadonosnik, sadni vrt. gaumgijjfel m. vrh; dem.v ršič, vršiček, gaumljarj n. drevesna smola, kecmec. gaumljofjl tf. duplo, duplja, skramola. gaumläufer m. plazivec, plezär. bauntleer brezdreven, brezdrevnat. gauntmarber m. kuna zlatica, gaitmmath n. stržen, svrž, svrg. gaummaft f. žir, žirovina. gaurnol n. laško olje. gaumrtnbe f. skorja, gaumfaft m. mezga, mezdra, drevesni sok. gaumfdjere f. vrtnarske škarje pl. gaumfdjule f. drevesnica, gaumfdjnmmm m. gliva. gaum|ped)t m. detal, detel, žolna, baumjtark hrust, korenast. gaumßumpf m. štremelj, panj, štor, ril, trš. gaumroadja n. vrtnarski vosek, dre-vomaz. gaumnjolle f. bombaž, baumwollen bombažev, bombažast. gaumnJoUenftaube f. bombaževčc. gaumnjollenjeug n. bombaževina. gaum?ud)t f. drevoreja, sadjereja. gauplan m. stavbni načrt, gaupla^ m. stavišče, zidališče. gausbadi m. debeloličnik, licman. bausbatkig debeloličen, licmast. gaufd) m. guba, zbuhlina; in — unb 23ogen laufen vse povprek kupiti. baufd)tg gubav, nabuhljen, nabuhnen. gaußätte f. f. $aupla£. gaullein m. stavbni kamen; coli. stavbno kamenje, gaultil m. zidava, slog. gaute f. stavbina, stavba, gauunterneljmer m. stavbni podjetnik. gautJerftänbige m. stavbinski veščak. gautuerh n. f. SBaute. [stvo. gauroefen n. staviteljstvo, graditelj-ga?ar m. bazar, tržišče, sejmišče., bt* in o-, ob-, po-, za-, na-. beabfuf)tigen nameriti, nameniti se, namisliti; impf, namerjati, namenjen biti (sem), misliti, na misli imeti (imam). beadjten meniti se za kaj, gledati na kaj, marati za kaj, porajtati kaj, opaziti kaj. beadjtensroert znamenit, pomisleka —, ozira vreden. geadjtung f. ozir, pomislek; mit — z ozirom na —, glede na —. geamte m. uradnik; 93eantten= uradniški. geamtenroefen n. uradništvo. beängltigen plašiti, strašiti, geängftigung f. plašenje, strah, beanßänben ustaviti, zadržati (-im); impf, ustavljati, zadrževati; očitati. beantragen svetovati, predlagati; nasvetovati, predložiti. beantworten odgovoriti, odgovor dati (dam); impf, odgovarjati; (fftriftl.) odpisati (-pišem), impf, odpisovati, geantrcortung f. odgovor, odpis, bearbeiten obdelati, impf, obdelovati; (Aufgabe) izdelati, impf, izdelovati; (§oI$) tesati (tešem), obtesati. Bearbeiter - 73 — Bebtente gearbeitet m. obdelovalec, izdelovalec, gearbeitung f. obdelava, izdelava, beaufltdjtigen nadzorovati, na skrbi imeti (imam) koga, čuvati nad kom. geauffidjttpng f- nadzorovanje, beauftragen naložiti komu kaj, naročiti , ukazati (-kažem); impf, nalagati, naročati, ukazovati, beb artet bradat, barusast. bebauen obdelati, impf, obdelovati, gebaner m. obdelovalec, beben tresti (tresem) se, trepetati (-pečem); (ö. $älte) drgetati (-gečem), drhteti; (fid) Belegen) majati se, zibati (zibljem) se, gugati se; —be Štimme tresoč glas. [pet, drget, geben n. trepetanje, drgetanje; tre-gedjer m. kozarec, čaša, kupa; dem. kozarček, čašica, kupica. g erkenn, medenica; (28afd)—) umivalnica; (SSaffer— f. »affin); (@rb—) kotlina, rupa, jaška, bethenformtg medeničast. bebadjen kriti(brijem), pokriti; impf. pokrivati; neu — prekriti; impf, prekrivati. gebadjt m. pomislek, premislek, preudarek, opaznost; mit — opazno, premišljeno; — neunten auf ettoaš pomisliti, misliti na kaj, paziti, gledati na kaj. bebadjt pazen, pazljiv; — fein auf ettuaš skrbeti za kaj, misliti na kaj, paziti na kaj. bebftdjtig opazen, oprezen, preudar-ljiv, premišljiv. [ljivost. gebädjtigfeeit f. preudarnost, premiš-bebad)tlos nepreudaren, nepremišljen. gebad)tna|)me f. ozir. bebadjtfam f. bebäd)tig. [streha, gebadjmtg f. pokrivanje; (£)ad)) bebanhen fid) zahvaliti se komu, impf, zahvaljevati se. gebarf m. potreba, potrebšina; nad) — po potrebi, kakor potreba nanese. bebauern milovati, obmilovati, po-milovati, obžalovati; td) bebauere il)n smili se mi, žal mi je za-nj. gebanem n. milovanje, pomilovanje, obžalovanje. bebanemsttjert pomilovanja —, obžalovanja vreden. bebedien kriti (krijem), pokriti, zakriti, prikriti; impf, po-, za-, prikrivati; (m. b. $)ecfe) odeti (-denem), pogrniti (-grnem); impf, odevati, po-grinjati; (m. b. 2)ecfel) zavezniti; (t). SSaffer) poplaviti, zaliti (-lijem). gebethung f. pokritje, pokrov, streha; (®Ieib) odeja, krilo, pokrivalo; (93e* ttmd)ung) straža, varstvo. gebenhen n. pomislek, premislek; (®ebred)en) hiba. bebenhen premisliti, preudariti, presoditi; impf, premišljati, preudarjati, presojati; (bebad)t fein) pomisliti, spomniti se; impf, pomišljevati, spominjati se; (jemanben mit ettt>.) voliti, poročiti, zapustiti komu kaj. bebenhltd) nevaren, sumljiv, dvomljiv, gebenhlidjkeit f. nevarnost, sumlji-vost, dvomljivost. gebenhjett f . čas za premislek, čas za premišljevanje. bebeuten pomeniti, impf, p omenjati, značiti; (anzeigen) kazati (kažem), obetati ; (befehlen) veleti, ukazati (-kažem); (mitteilen) oznaniti, naznaniti; impf. oznanjati, naznanjati. gebeuten n. opomin, dostavek; pri-stavek; (Bebeutnng) pomen, veljava. bebentenb znamenit, imeniten, precejšen; adv. precej, dosti, dokaj, bebentfam pomenljiv, tehten, gebentnng f. pomen, pomemba; (2B id)= tigfext) znamenitost, važnost, imenit-nost; (5ad)e t)on — važna, imenitna stvar. [žen. bebeutungslos ničev, neznaten, neva-bebeutungsnoll pomenljiv, zelo važen, bebienen streči (strežem) komu, po-streči; fid) — rabiti, porabiti kaj, poprijeti (-primem) ser poslužiti se; — beffer odleglo mi je, boljše mi je. beftttblid) bivajoč, nahajajoč se. bcfledten oskruniti, omadežati, uma-zati (-mažem), ognusiti, ogrditi; impf. oskrunjati, omadeževati, mazati, gnu-siti, grditi; mit 93lut — krvaviti, okrvaviti. beeilen (befleißigen) fidj prizadeti, prizadejati (-denem) si, lotiti se; impf. prizadevati si, skrbeti (skrbim) za kaj, marati za kaj, poprijemati se česa. bcfliffen maren, marljiv, skrben, skrbljiv. gefUJTenljeit f. marljivost, skrbljivost, prizadeva. 0 beflügeln perjiti, krila dati, — ustvariti; (befdjleumgen) pospešiti, beflügelt krilat. befolgen ubogati, slušati, ravnati se po čem; (b.95eifpiel) posneti (-snamem), impf, posnemati, gefolgung f. poslušanje, posnema, geförberer m. pospeševalec, pripo-močnik. [ččn. befbrberlid) pospeševalen, pripomo-beforbern pospešiti, impf, pospeševati; (28iffenfd)aften) podpirati; (nteh* ren) povečati, pomnožiti; (SSaren) odpraviti , poslati (pošljem); impf, odpravljati, pošiljati; (int tote) povišati, impf, poviševati. geförberung f. pospeševanje, podpiranje, pomnoženje; pošiljava; povišanje. geförberungsmittel n. sredstvo za pospeševanje u. f. U). befragten obložiti, naložiti, obtovo-riti; impf, nalagati, nakladati. gefra^tung f. naklada, nakladanje; (gradjt) naklad, tovor. befragen poprašati, vprašati; impf. popraševati, vpraševati. befreien osvoboditi, oprostiti, oteti (otmem), rešiti; impf, oproščevati, reševati ; fich — oteti se, rešiti se, znebiti se. gefreier m. rešitelj, odrešnik, rešnik, spasitelj. gefreite m. osvobojenče, oproščenče. gejfreiung f. osvoboditev, oproščenje, rešitev, odrešitev. befremben, e§ §at mich fehr befrembet začudil, zavzel sem se, čudno se mi je zdelo; —b čuden, čudovit, gefremben n. zavzetje, začujenje. befrennben sprijazniti, sprijateljiti. befriebigen zado voliti, zadostiti; impf. zadostovati; (SBegierben) ustreči (-strežem), nasititi; impf, ustrezati; (©lau= biger)plačati; poplačati; (£>urft) gasiti; ugasiti; (befänftigen) tolažiti, miriti; potolažiti, Umiriti, upokojiti; —b dovoljen, zadovoljiv. gefriebigungzadovolitev, zadostitev, plačilo; (gufriebenheit) zadovoljnost, zadovoljstvo. befruchten ploditi, oploditi; (0. ren) brejiti, plemeniti; obrejiti, oplemeniti; (t), ©eflitgel) rastiti, zrastiti. befrud)tenb rodovit, roden, plodovit, ploden; ein —er Pflegen dobrotljiv dež. Befruchtung — 76 - Begleitung gefrudjtung f. ploditčv, brejenje, ple menjenje, raščenje. [nilo. gefrudjtmtgsorgan n. plodilo, pleme-befngen pooblastiti, oblast podeliti, pravico dati; imjpf. pooblaščevati, oblast, pravico dajati. gefugnis f. pooblastilo, oblast (-i), pravica. befugt pooblaščen; ju etttmS — fein pravico, oblast imeti (imam). befühlen tipati (tipljem), šlatati; otipati, potipati, pošlatati. gefunb m. izvid, izrek, befürchten bati (bojim) se, strah biti česa (strah me je česa). befürtuorten zagovarjati, priporočati, podpirati (kaj), gefitrroortung f. zagovor, priporočilo, begaben obdariti, preskrbeti; impf. obdarovati, preskrbljevati. begabt obdarovan, preskrbljen (pre-/skrben); fig. nadarjen, bistroumen, begatten ftdj (hom.) telesno se družiti, združiti; (ö. ©äugethieren) pojiti se, po spoji, po plemenu iti (grem); (ö. Sögeln) rastiti se, pariti se; (t). Sftfdjen) drstiti se. gegattung f. (hom.) telesno druženje; (b. gieren) spoj, parjenje. begeben ftdj podati se, napotiti se, spraviti se, iti (idem, pojdem); impf. podajati se, spravljati se; (fidf| ereignen) pripetiti se, prigoditi se, primeriti se; impf, pripetovati se, primerjati se; (einef S^edjteS) odreči se, odpovedati (-vem) se; impf, odrekovati se, odpovedovati se; in bie gludjt — popihniti jo, potegniti jo, pobegniti. gegebenfjeit f. prigodba, dogodba, dogodjäj. gegebnts n. prigodek, dogodšk, pri-petljej, primerljej, naključje. begegnen srečati, sresti (sretem); impf, srečavati, srečevati; (einer (Sadje) ubraniti, odvrniti; impf, odvračati; (treffen) zadeti (-denem), impf, zadevati; (ftdj ereignen) prigoditi se, na-ključiti se, nameriti se. gegegnung f. srečanje, begeljen obiti (-idem), obhoditi, prehoditi; impf, obhajati, prehajati; (ein geft) praznovati, obhajati; baS Sttar- tinifeft, goljamuSfeft — martinovati, kresovati; b. §ocf$eitSfeft — svatovati; eine (2>ünbe — grešiti, pregrešiti se. gegeljr n. (aud) m) zahteva, želja, terjatev; toaS ift bein — kaj želiš, kaj bi rad? begehren želeti, zahtevati; (forbern) terjati, hoteti (hočem); (ftd) fernen) koprneti, hlepeti, gegeben n. f. Begehr, gegefjrungsuerntögen n. poželjnost, pohotnost. gegeljung f. obhod, ogled; (e. gefteS) obhajilo, praznovanje, svetkovanje. begeifern osliniti, impf, oslinjati; fig. opravljati, obrekovati, črniti; očrniti begeiftern navdušiti, vneti (vnamem); _ navduševati, vnemati. begeiltert navdušen, vnet. gegeilterung f. navdušenje, navdušenost, oggnj, vnema. gegterbe f. (geiftige) želja, poželenje, hrepenenje;. (ftnnliche) pohot (-i), pohotnost. begierig zeljšn, želččn, želičšn, poželjiv; pohoten, pohlepen. begießen obliti (-lijem), politi; impf. oblivati, polivati; (bie Srbe) škropiti, kropiti, zalivati, namakati; poškropiti, pokropiti, zaliti, namočiti; (m. heipent SBaffer) pariti, popariti; impf, popärjati. gegtnn m. priččtek, začetek, početek. beginnen pričeti (-čnem), začeti, početi, lotiti se, prijeti (primem) za kaj ; impf, pričenjati 2C.; intr. pričeti se, začeti se, jeti (jamem); impf, pričenjati se 2Č. beglaubigen poveriti, spričati, potrditi ; impf, poveijati, spričevati, trditi, beglaubigt poverjen, potrjen, geglaubigte m. povčrjenšc, poverjenik. Beglaubigung f. poveritev, potrditev, poverjenje. begleiten spremiti, sprevoditi; impf. spremljati, spremljevati, sprevajati. gegleiter m. spremljevalec, sprevodnik; —in f. spremljevalka, sprevodnica. gegleitung f. spremljanje, sprevod; (^erfonen) spremstvo, družba; in — beS Se^rerS v družbi z učiteljem, z učiteljem vred. š j ^ V*- fa ^ beglüden — 77 — behalten beglütfcen osrečiti, srečnega storiti; impf, osrečevati, srečnega delati. begnabigen pomilostiti, milost ska-zati (skažem); impf, pomiloščevati, milost skazovati. gegnabigte m. pomiloščenec. gegnabigung f. pomiloščenje, pomilostitev. begnügen fidj zadovoljiti se, impf. zadovoljevati se, zadovoljen biti (sem), begnügfam zadovoljen, begraben pokopati (-kopljem), po-grebsti (-grebem); impf, pokopavati, pogrebati; ba Hegt ber §unb — v tem grmu zajec tiči. gegrübnis n. pokop, pogreb. gegräbniskoltenpZ. pogrebščina, stroški za pogreb, gegräbnistnaljl n. sedmina, karmina. gegriibntsort m. (©rab) grob, rakev, grobnica; (griebljof) pokopališče, grobišče. begrafen s travo pokriti (-krijem), impf, s travo pokrivati; (ba§ ®ra§ abfreffen) popasti (-pasem); fidj — fig. gostiti, pogostiti se, poživiti se; impf. poživljati se. [rasten, begrast travnat, zelen, s travo za-begreifen (betaften) šlatati, tipati (tip-ljem), ošlatati, pošlatati, otipati, po-tipati; (in fid) faffen) obseči (-sežem), impf, obsegati; (üerftefjen) umeti, razumeti, zapopasti (-padem), zastopiti, pojmiti; impf, umevati, razumevati, begreifiid) razumljiv, umeven. gegretfltd)kett f. umevnost, razumljivost, razumevnost. begrenzen mejiti, omejiti, mejnike staViti, postaviti; impf, omejevati, mejnike postavljati; (befd^ränfen) utesniti, stesniti; impf, stesnovati. fegren^ung f. meja, omejitev, gegriff m. pojem, zapopadek; im —e fein, fteljen kaniti, misliti, nameravati ober e§ tmrb burd) bie imperf. gorat be§ betreffenben Seittoorteš auägebrüdt, B. er ift im — abgreifen na pot se napravlja, kani, misli, namerava oditi. begrtffUd) pojmoven, gegriffsinfjalt m. vsebina kakega pojma. [moglavje. gegriffsftü^igheit f. nedoumljivost, tr- gegriffsuermogen n. razumnost, poj-movitost. gegrtffsroort n. pojmovna beseda, begrünben dokazati (-kažem), spri-čati, z dokazi potrditi; impf, dokazovati, spričevati, z dokazi potrjevati; (ftiften) ustanoviti, vpeljati, osnovati. gegribtber m. ustanovnik, začetnik, utemeljitelj. gegrünbitng f. (einer Slnftalt) ustanovitev, osnova, vpeljava; (Bemeiš) dokazovanje, dokaz. begrüßen pozdraviti, impf, pozdravljati; ber getnb ttmrbe mit Kanonen begrüßt sovražnika sprejeli so s topovi, gegrüßung f. pozdrav, pozdravljenje. begün|tigen einen prednost dajati komu; na roko iti (grem), hoditi, biti (sem) komu; pripomoči (-morem), pri-pomagati komu, podpirati koga; (be= förbern) pospešiti; pospeševati. gegünftigung f. prednost; pripomoč (-i), podpiranje; olajšilo. • begütert premožen, bogat, begütigen tolažiti, miriti; utolažiti, umiriti, udobroviti; impf, udobravljati. beljaaren z lasmi, z dlako obdati, obdajati; fid) — dobiti lase, dlako, kosmatine; impf, dobivati —. befjaart kosmat, dlakast, zarasten. behäbig (t), ©adjen) prijeten, ugoden ; (ö. $erfonen) ki z lahka in dobro, prijetno živi; (tooljlgenafjrt) dobro re-jen, debel; (ptylegmattfdj) hladnokrven, malomaren. behaftet obložen s čim, podvržen čemu; mit ©djulben — zadolžen; mit einer anftedenben ^ranfljeit — okužen. besagen einem všeč, ugodno biti, goditi, ugoditi; impf, ugajati komu; veseliti koga, dopasti (-padem) komu; bie 6peife beijagt mir jed mi tekne, jed se mi prileže. gelegen n. slast (-i), zadovoljstvo; idj futbe — an ettoaš všeč mi je kaj, po godi mi je. befjaglid) všečen, ugoden, prijeten. gejjagUdjkeit f. všečnost, ugodnost, zadovoljnost, prijetnost. behalten obdržati (-držim),, ohraniti; impf, obdrževati, ohranjevati; (für fidj) zamolčati (-molčim), impf, zamolče- Peljal tniS - 78 — befyutfam vati; im ©ebädjtniffe — pomniti, zapomniti, v spominu hraniti, ohraniti si; bie Dberf)cmb — zmagati, zmoči (-morem); impf, zmagovati, premagovati ; 9ted)t — prav imeti (imam), obveljati (moje obvelja icf) begatte Sfted)t). gefjältuis n. hramba, shramba; (®e* fäfc) posoda; ($ifte) svinja; (für ttrilbe %i)\txt) zverinjak. j btljalt|ant ohranljiv; zamolkljiv; ein —eS ($ebäd)tni3 dober spomin. brtjaubeht obdelati, obravnati; impf. obdelovati, obravnavati kaj; jetnanben gut, übel — s kom lepo, grdo delati, ravnati, lepo, grdo se obnašati proti komu; jemanben gefegtiti) — ravnati s kom po postavi; är^tlidö — zdraviti, ozdravljati, lečiti koga; tnünblidj ober fdjriftlid) ettoaS — govoriti ali pisati (pišem) o čem. f tfjanblmtg/'. obdelovanje, obravnava, ravnanje; ärgtlid^e — zdravljenje, zdra-vitev. beäugen einen mit ettoaš vesiti kaj na koga; obesiti, impf, obešati; fig. obdati, impf, obdajati; (toeibnt.) bie §unbe — baS SBitb psi zverino popadejo in se na njo obesijo, se nje primejo; ein Limmer — sobo zastreti (-sterem), obstreti; impf, zastirati, ob-stirati. b^amn auf ettoag ostati (-stanem), ostajati pri čem, trditi kaj, držati (držim) se česa, ne odstopiti od česa. betjarrlid) stanoviten, neprenehljiv, vztrajen. gefjarrlidjlmt f. stanovitnost, vztrajnost. behauen einen SSaum klestiti, okle-stiti, obsekati; impf, obsekovati; einen ©tein — obrezati (-režem), obdelati; impf, obrezovati, obdelovati; grob — okresati (-krešem), okresävati; b. S8au* — obtesati (-tešem), obtesävati; —er ©tein rezan kamen. behaupten trditi, dokazovati; (baS Stecht, ben ben SBefifc) obdržati (-držim), impf, obdrževati; (b. ^rocefS) dobiti, impf, dobivati; ftd) — držati (-držim) se, obdržati se, trdno stati (stojim). geljauptmtg f. trditev, dokazovanje. belaufen (beherbergen) prenočiti, pod streho vzeti (vzamem); impf, prenočevati, pod streho jemati (jemljem). gefjaufuug prenočitev; (baS §auš) stan, stanovališče, domovje. begeben (Stufen) vzdigniti (vzdignem), potegniti; impf, vzdigovati; (ein JpinberniS) odpraviti, odstraniti; impf. odpravljati, odstranjevati. §t\)tif m. pomoček, pripomoček, pospešilo. bttytifm ftd) pomoči (-morem) si, opomoči si; impf, pomagati, pomago-vati si. billigen nadlegovati koga, nadlego delati komu; ficfy mit ettoaS — ukvarjati se s čim, vtikati se v kaj. bcijfnbe ročen, uren. getjenbigkeit f. ročnost, urnost, bdjerbergeu f. belaufen. btl)tvxfd)tn gospodovati, vladati (koga, komu, nad kom), oblast imeti (imam) nad kom; (Dom Könige, ®aifer) kraljevati, carovati; (b. Seibenfdjaften) krotiti, brzdati, ukrotiti. gčl)m|*d)*r m. vladar, gospodar. bt\)tX}i$m premisliti, k srcu si vzeti (vzamem); impf, premišljevati, k srcu si jemati (jemljem), befjerjt srčen, pogumen, hraber, befjmn narediti, impf, narejati komu; (m. b. 5lugen) uročiti (in ©t. vurčiti). gefjwuug f. urok, and) uroki pl. bef)tlfltd) pripomogljiv, pomočljiv; — fein pomoči (-morem), pripomoči; impf, pomagati, pripomägati. befjordjeu na tihem, skrivaj poslušati, na ušesa vleči, prislušati, prisluškovati. gdjörb*/'. oblastvo, oblast (-i), oblast-nija, gosposka, befjorbltd) oblastnijski, gosposkim g^uf m. prid, korist (-i); (Qftjecf) namen, svrha; $um —e (= befjufš) za, zaradi ober ein mit da. behüten varovati, obvarovati, ohraniti; impf, ohranjevati; ©ott behüte Bog obvaruj, Bog ne daj; behüte bidj ©Ott z Bogom, z Bogom hodi. §t\)üitT m. varh, varuh, čuvaj, befjutfam pazen, pazljiv, opazen, oprezen, pozoren, varljiv. yJL w^Vv^ ^ 23ef)utfamfett — 79 — beinahe gefjutfamkeit f. paznost, pazljivost :c. bet praep. pri; (an) ob, tik; — ber herein skozi vrata, beim genfter herauš skozi okno; fenr Qeit) po, za, ob, 93. po noči, za dne, ob lepem vremenu; — SBaffer unb 93rot ob vodi in kruhu. beibehalten pridržati (-držim), obdržati ; impf, pridrževati, obdrževati; ben üblen ®erud) behält eš lange bei neprijeten duh mu dolgo ostane, se ga dolgo drži. geiblatt n. priloga, doklada. beibringen prinesti (-nesem), donesti; impf, prinašati, donašati; (93etoeife) podati, predložiti, pokazati (-kažem) dokaze; (geugen) pripeljati (-peljem), privesti (-vedem) priče; ©ift — za-vdati, impf, zavdajati; 3Sunbe — raniti koga; (SBiffenfdjaften) učiti koga kaj, podučiti; impf, podučevati koga v čem, razkladati komu kai; rfizlopiti, vcepiti komu kaj. geid)te f. spoved (-i); 93etcht= spovedni; — hören spovedati, spovedovati. beid)ten spovedati se, impf, spovedovati se; (befennen) povedati, izpovedati, razodeti (-denem); impf, razodevati. geid)tftul)l m. spovednica. geidjttmter m. spovednik, beibe num. oba, obe, obe; obädva, obedve, obedve. beibemal adv. obakrat, beiberlei oboj, obojen, beiberfeitig obojen, obeh, j. 93. ihre —e greube veselje obeh. beiberfeits adv. (beibe) oba, obe; fie finb — einöerftanben obä sta iste misli; z obeh stranij, na obe strani. betbritthen pritisniti, impf, pritiskati, pritiskovati. getfall m. dopadenje, dopadanje, pohvala ; — finben dopasti (-padem), impf. dopädati; — geben pohvaliti, impf. pohvaljevati; — flatfdjen ploskati. betfallen (in§ ®ebächtni3 fomrnen) spomniti, impf, spominjati se česa; na misel, na um priti (pridem); impf. na misel, na um prihajati. beifällig pohvalen, všeč; adv. s pohvalo. beifügen pridejati (-denem), dodati (-dam), priložiti; impf, pridevati, do-davati, prilagati, getfügen n. pristavek, dostavek. geifitgung f. priloga, priklada; gram. pridevek, prilastek. geifufj m. (Artemisia absyntJium) pelin. getgabe f. pridatek, dodatek, pridevek, beigeben pridati (-dam), dodati, priložiti ; (^erfonen) pridružiti, impf, pri-däjati, dodajati, prilagati, pridruževati, beigeuannt imenovan, s priimkom, geigefdjmafh m. okus; — fyabtn dišati (dišim), cikati po čem. [vati. betgefelleu pridružiti, impf, pridruže-bei§er adv. zraven, mimogrede, geiljilfe f. pripomoč (-i), pripomoček; — leiften pripomoči (-morem), priskočiti; impf, pripomagati. beihommen komu do živega priti (pridem), komu kaj moči (morem); fid) — laffen podstopiti se, predrzniti se. geil n. sekira; (breite gimmeraEt) bradlja; dem. sekirica. getlage f. doklada, priklada, priloga, getlager n. svatba, ženitovanje. beiläufig približen; adv. (ungefähr) okoli, blizo. beilegen priložiti, pridati (-dam), pridejati (-denem); impf, prilagati, pridevati , pridäjati; (auggleichen) poravnati, spraviti; impf, poravnavati; ((Streit) pomiriti, udušiti; impf, pomirjevati ; (Unruhen) u tolažiti, utoliti; (Glauben — verjeti (-jamem); b. (Sadje ift beigelegt to je poravnano. geilegung f. priläganje; (e. (Streitet) sprava, poravnava, getleib n. milovanje, sožalovanje ; — bezeugen milovati koga, žalovati s kom. getleibsfdjmben n. omilovalni list, sožalujoči list. beiltegen priložen biti (sem), beimeffen pripisati (-pišem); impf. pripisovati; (Glauben — verjeti (-jamem); bie 6djulb — dolžiti, kriviti koga; obdolžiti, okriviti koga. getu n. kost (-i); dem. koščica; (gufš) noga; 93ein= koščen, kosten. [ne. betnafje adv. skoro, skoraj, malo da beinäf)nlid) beinäljnlttt) koščenast. geiname m. priimek, pridevek, geinbrutf) m. kostilöm, nogolöm. beinern koščen, kosten, getnfrafs m. bramorka. geingerippe n. kostäk, okostnica. getnfjaus n. kostnica, kostišče. geinljaut f. pokostnica. beinig koščen, kostnät; in -nog, 93. §foei— dvonog. geinhleib n. hlače pl.; (leinene Unter* fjofen) breguše pl. beinlos brezkosten, brez kosti, geinmefjl n. koščena moka, koščenica. geinmare f. koščenina, koščena roba. getmtmrj f. gabez, gavez. beiorbnen prirediti, impf, priredo-vati; —b prireden, priredovalen. geiorbnmtg f. priredje. betj)fltri)ten pritegniti, pritrditi, prav dati; impf, pritegovati, pritrjevati, prav dajati. getratl) m. svet. fUrj^. r beirren motiti, zmotiti, beifammen adv. vkup, skup, skupaj, getfajl m. (auf bem Sanbe) bajtar, kočar, želar; (Beift^er) prisednik. geifaij m. dostavek, pristavek, dodatek. beiftfjaffen priskrbeti, oskrbeti, pripraviti ; impf, priskrbovati, oskrbovati, pripravljati. [prileg. getfdjlaf m. telesno združenje, spoj, geiftf)läfet m. priležnik; —in f. pri-ležnica, hotnica, blodnica. beifd)lte£jen priložiti, pridejati (-de-nem), prikleniti (-klenem); impf, prilagati, pridevati, priklepati, geifdjlufs m. priloga, pridatek. geifrfyrift f. pripis, pripisek. getfein n. pričujočnost, navzočnost, prisostvo; im — $meier Männer vpričo dveh mož, pred dvema možema. beifeite (beifeit§) adv. na stran, v stran, na strani, od strani; (5c£)er$ — brez šale, zares. betfeljen pristaviti, pridejati (-denem); impf, pristavljati, pridevati; (e. 2eidje) pokopati (-kopljem), pogrebsti (-gretem) ; impf, pokopavati, pogrebati; fdjriftlicf} — pripisati (-pišem), impf. pripisovati. beiftimmen getfefjung f. pristavljanje; (e. £eid)e) pogreb, pokop; fd)riftlic|e — pripis, pripisek. geiftfj m. prisedanje, priseja. beiftlfen sedeti pri čem, prisedovati. geiler m. prisednik. getlptel n. zgled, primer; fid) ein — neumen zgledovati se po kom, gledati na koga; §um — na primer, na priliko, postavim, beispiellos brezprimergn, neslišan, neviden. beifptelsroetfe adv. na primer, na priliko. beibringen priskočiti, pripomoči (-morem); impf, pomagati, pripo-magovati. gelbere f. (Capsicum) poprika, turški poper. beißen grizti, klati (koljem); ugrizniti (-nem), ugrizti, uklati, ujesti (-jem); impf, ujedati; (t), gltegen, ©drangen) pičiti, upičiti; impf, pikati; (Börner) zobati (zobljem); (Šfrtocjjen) glodati (glojem); (brennen) skeleti, skleti, peči, ščemeti; (Juden) srbeti; (t), ©efoiffen) mučiti, peči; fid) — kavsati se, grizti se, klati (koljem) se. beißenb grizoč, grizljiv; skeleč; (b. b. Sftebe) zbadljiv, rezek, oster. geiler m. (aud) Beifjfer) (Cobitis fossilis) piškur, čik; (C. barbatula) kačela. geilianb m. pomoč (-i), pripomoč; ($erfon) pomočnik, pomagač; (al3 genge) priča, svedok; — leiften pomoči (-morem), pripomoči; impf, pomagati. beifteljen pomoči (-morem), pripomoči ; impf, pomagati, na pomoč biti (sem), braniti. betitelten dati, priskrbeti, omisliti; impf, dajati, priskrbovati, omišljevati. getreuer f. donesek, prispevek, po-darek; (milbe ®abe) milodär, mi-lostinja. bei|teuern donesti, prispeti, podariti, priložiti; impf, donašati, darovati, prilagati. beiftimmen pritegniti, pritrditi, privoliti; impf, pritegovati, pritrjevati, ujemati se, zlagati se s kom. — 80 - SBeiftimmnng — 81 — befommen get|timmimg f. privoljenje, privolitev, odobravanje, feijtrid) m. vejica. geitrag m. donesek, prinesek, pripomoček ; (für ein £)rucftoerf) članek, sestavek, spisek. beitragen donesti (-nesem), pripomoči (-morem); impf, donašati, pri-pomagati; baš ©einige — prizadevati si po svoji moči. beitreten pristopiti, impf, pristopati; einer Meinung — poprijeti se mnenja; einem 33ünbniffe — stopiti v zvezo. geitritt m. pristop; SBeitritt^ pristopni. geittmgen m. pridani voz, drugi voz. beiwohnen pričujoč biti (sem), zraven biti; einer ©djladjt, bem ©ottešbienfte - v boji, pri sveti maši biti; einer §odj§eit — v svatih, na svatovščini biti, svatovati. geiroort n. pridevnik, prilog, behnörtlid) prideven. bellen prišteti (-štejem), impf. prištevati, šteti med —. getje f. stroj, luženje; (int 2Baffer) močenje; (ber bei^enbe Körper) strojnica; (gatfenjagb) lov s sokoli, [daj. beizeiten adv. za časa, za rana, zgo-bei?en ströjiti, lužiti; (im Söaffer) močiti, namakati, mečiti; (t>. b. Sägern) loviti s sokoli, geijmittel n. strojilo, lužilfl. bejahen trditi; potrditi, pritrditi; impf, potrjevati, pritrjevati; —b trdi-len, pritrjevalen. bejatjrt prileten, postaran, ostarel, gejaljung f. pritrdba, potrdba, pri-trjatev, potrjatev. [oplakovati. bejammern objokovati, obžalovati, bekämpfen bojevati se, boriti se, vojskovati se s kom ober zoper koga; (SBegierben) krotiti, brzdati, premagovati ; (eine £et)re) izpodbijati; (befte* gen) premoči (-morem), zmagati; impf. zmagovati. bekannt znan, poznan; — machen razglasiti, oznaniti, na znanje dati; impf., razglašati, oznanjati, na znanje dajati; — werben seznaniti se, spoznati se s kom; bie ^euigleit ttmrbe — novica se je razglasila. gekannte m. znanec; f. znanka, bekannttid) adv. kakor je znano, gekamttmadjung f. naznanilo, oznanilo, oglas, razglas. gekanntfrijaft f. znanje, znanstvo; — madjen znaniti se, znanje delati; seznaniti se, znanje storiti. ^ bekehren preobrniti, spreobrniti; impf, preobračati, spreobračati. ^^ geketjrte m. spreobrnenec; f. spre-obrnenka. [nitev. gekefjrmtg f. spreobrnenje, spreobr-bekennen priznati, impf, .priznavati; (im ^artenfpiele) bie garbe — barvo dati, impf, dajati; ftcf) ju ettoaš — spoznati, impf, spoznavati kaj, držati (držim) se česa, j. 33. einer dielU gion, $unft. gekennerm. spoznovalec, vernik; —in f. spoznovalka, vernica. gekenntnis n. spoznanje, priznanje, izpoved (-i); (9toigion3befenntniš) vero-izpovedanje, vera. beklagen (bebauern) obžalovati, mi-lovati koga; ftd) — tožiti; pritožiti se, potožiti se; impf, pritoževati se zastran česa. beklagenswert obžalovanja, pomilovanja vreden. beklatfdjen ploskati komu; (berleum* ben) opravljati, obirati, raznašati koga. beklauben obrati (-berem), impf. obirati. bekleben olepiti, oblepiti; impf, olep-ljevati. bekledifen mazati (-mažem), umazati, zamazati. bekleiben obleči (-lečem), impf, oblačiti ; (ein tot) oskrbovati, opravljati; jemanben mit einem 5tmte — dati, podeliti komu službo; (b. gimmer) prevleči, obiti (-bijem), ob streti (-sterem); impf, obstirati. gekleibung f. obleka, oblačilo; gufj— obutev, obuvalo; (b. SBanb) prevleka prepreženje; (e. Slmteä) oskrbovanje, opravljanje, beklemmen stiskati, tesnobiti. geklemmung f. stiska, tesnoba, beklommen tesnoben, v skrbeh, bekommen dobiti, prejeti (prejmem); impf, dobivati, prejemati; ŠKiffe — beföftigen — 82 Befegen počiti, razpokati; eine ®ranffjeit — oboleti, zboleti; (ein $inb) roditi, poviti, imeti (imam); (fangen) ujeti (-ja-mem), zasačiti; fatt — naveličati se česa; Suft — zaželeti, poželeti česa; baS befommt mir tooljl to mi dobro de, ugaja; übel — to mi škoduje, ne tekne mi, preseda mi; Woljl befontm eS (beim liefen) Bog pomagaj! (beim Xrinfen) na zdravje! beköjligen živiti, hraniti, rediti koga, živež, hrano dajati komu. geköjtigung f. jed (-i), živež, hrana, bekräftigen potrditi, ukrepiti, okrepčati ; impf, potrjevati, okrepčevati. gekräftigung f. potrdba, potrditev, okrepčava, bekrämen venčati; ovenčati, bekreuzigen križati; pokrižati, prekrižati ; ficf) — križati se, pokrižati se, prekrižati se. bekriegen vojskovati, bojevati se s kom; zavoj ščiti se, z vojsko vzdigniti se nad koga. bekritteln grajati, pretresati, rešetati; ogräjati, pretresti (-tresem), prerešetati. bekrt^eln črčkati, mazati (mažem); očrčkati, počečkati, zamazati. bekümmern skrbeti, trapiti, mučiti; fid) — über ettoaS v skrbi biti (sem) zavoljo česa, skrb imeti za kaj; fidj — um ettnaS skrbeti, marati, meniti se za kaj. gekümmernis f. skrb (-1), žalost, bekümmert skrben, skrbljiv; (betrübt) otožen, žalosten. bekunben naznaniti, razodeti (-de-nem); impf, naznanjati, razodevati, kazati (kažem). belödjeln smejati (smejim u. smejem) se čemu. beladjen smejati se komu ober nad čim, posmehovati se čemu, zasmehovati kaj. belaben obložiti, obtovoriti, naložiti, oprtiti; impf, oblagati, obtovarjati, nalagati, oprtati. gelagerer m. oblegovalec, obsednik, obsedovalec. belagern obleči (-ležem), obsesti (-sedem) ; impf, oblegati, obsedati. gelagerte m. obleženec, obsedenec. gelagerung f. oblega, obseda; 93ela* gerungS> obležni, obsedni. gelang m. tehtnost, važnost, pomen-ljivost; (Sadje Oon — tehtna reč. belangen (citieren) klicati (kličem), zvati (zovem); poklicati, pozvati; je* manben bor'S ©eridjt — tožiti koga; (an etto. langen) doseči (-sežem), impf. dosegati; (betreffen) zadevati, tikati (tičem) se. belaffen pustiti; puščati, belalten f. belaben; (mit garben) pre-polniti; ein £>auS mit ©cfjulben — zadolžiti se na kaj; m. 5u gro§. Steuern — preobložiti z davki. belajtigen nadlegovati, nadlego —, sitnost delati. gelältiger m. nadlegovalec, nadlež-nik, sitnež. gelältigung f. nadlega, sitnoba. gelaltung f. naklad, tovor, butara, breme (bremena). belauben z listjem odeti (-denein), pokriti (-krijem); impf, ode vati, pokrivati ; ficf) — oblistiti se, zazeleneti, listje pognati (-ženem); impf, poganjati, belaubt listnat, polen listja, gelauf m. znesek; bis gum — Oon do. belaufen bie ©renge obteči (-tečem), impf, obtekati mejo; ficf) — znesti (-nesem), impf, znašati. belauften poslušati, prislušati, na uho vleči*(vlečem). beleben oživiti, obuditi; impf, oživljati, obujati; (erquicfen) poživiti, okrepčati ; impf, poživljati, okrepčevati; fid) — oživeti, življenje dobiti; —b oživljajoč, životvoren; okrepčevalen. belebt živ, oživljen; fig. živahen, vesel, gelebtfjeit f. živost, oživljenost, živahnost, veselost. gelebung f. oživljenje, okrepčanje. gelebungsoerfud) m. oživljanje, belecken oblizniti, impf, oblizovati. geleg m. dokaz, izkaz, spričevalo; (Beilage) priloga. belegen obložiti, impf, oblagati, obkladati; mit 93efd}lag —, mit Verbot — ustaviti, obustaviti; impf, ustavljati ; mit 33etoeifen — dokazati, impf. dokazovati; mit SBetfpielen — zglede —, primere našteti, pridejati. belehnen — 83 - bemüffigen belehnen fevd komu podeliti, impf. podeljevati, geleljnung f. podelitev fevda, belehren podučiti, impf, podučevati; —b podučen. gelehrung f. poduk, pouk, poduče-vanje, poučilo, beleibt debel, tolst; tršat, čokat, geleibtljett f. debelost tc. beleibigen žaliti, razžaliti; —b žal, žaljiv, razžaljiv. geleibiger m. žalilee, razžalilec; —in f. žalilka, razžalilka. geleibigte m. razžaljenec; f. raz-žaljenka. geleibigung f. žalitev, razžalitev, raz-žaljenje, zamera. [učen. belefen ki je mnogo knjig prebral, gelefenljeit f. zvedenost, učenost, beleuchten razsvetiti, razsvetliti; impf. razsvetljevati; (erläutern) razjasniti, pojasniti, razložiti; impf, pojasnjevati, razlagati. geleudjtung f. svečava, razsvetljenje; (Illumination) razsvečava; (Gšrlante* rung) pojasnilo, razjasnilo, razlaga, belfern lajati, bevkati, revkati. belieben blagovoliti, račiti; e3 beliebt mir boče se mi, ljubi se mi, rači se mi; n>enn?£ euch beliebt če vas je volja, ako vam je prav, če vam je všeč; — ©ie kaj bi radi? / gelieben n. volja. fo^ < beliebig poljuben, povoljen, kteri soli. beliebt priljubljen, prijeten, všeč; fi^ — machen priljubiti se, prikupiti se; biefeš ©tiicf ift fe^r — ta igra močno dopada. geliebtljeit f. priljubljenost, všečnost, belijlen kaniti; ukäniti, prevariti koga. geUabonna f. f. Sollfirfche. bellen lajati, gellen n. lajanje. gelletrift m. leposlovec, beletrist. gelletriltik f. leposlovstvo, beletristika. beUetriflifd) leposloven, beletrističen. beloben hvaliti; pohvaliti, gelobung f. pohvala; — & pohvalni, belobten plačati, impf, plačevati; povrniti, impf, povračati; obdariti, impf, obdarovati. geloljner m. plačevalec; povračevalec; obdarovalec. [rilo. gelohnung f. plačilo; povračilo; da-beliigen lagati (lažem) se komu; zlagati se komu, nalagati koga. belujtigen veseliti, kratkočasiti; razveseliti, impf, razveseljevati; —b krat-kočasen. [zabava. gelu|tigung f. razveseljevanje, veselje, gelujligungsortm. veselišče, zabavišče, geloebere n. lepovid, razgled, belveder. bemäthttgen fich polastiti se, prilastiti si, prisvojiti si; (einer$erfon) zgrabiti, uloviti, zasačiti koga; (ö. ©preden) lotiti se, prevzeti (-vzamem); impf. prevzemati. bemalen naslikati, oslikati. bemängeln grajati; ograjati; očitek izreči ^-rečem), pomote očitati. gemängelung f. graja, očitek, očitanje pomot. bemänteln prikriti (-krijem), zakriti; impf, prikrivati, zakrivati. [nje. gemäntelung f. prikrivanje, zakriva-bemeiftern premoči (-morem), zmagati, ukrotiti; fich — f- bemächtigen fid). bemerkbar viden, vidljiv, bemerken opaziti, zapaziti; etma§ übel — zameriti, zamerjati kaj; (er= mahnen) opomniti, omeniti, v misel vzeti (vzamem), bemerkenswert znamenit, znamenitem gemerkung f. opazka, opomba, beuteten meriti; zmeriti, odmeriti, premeriti; (beurteilen) soditi, presoditi, gemeffung f. odmera, presoja, bemitleiben milovati; omilovati, po-milovati; ich bemitleibe ihn mili se mi, usmili se mi, žal mi je zanj. bemittelt premožen, imovit; — fein imeti (imam) za čim, premoči (-morem). bemoofen fid) z mahom se pokriti (-krijem), impf, pokrivati. bemoost mahovit, z mahom obrasten; fig. star, siv. bemühen fidj truditi se, prizadevati si; potruditi se, prizadeti (-denem) si. gemühung f. trud, prizadeva, pri-zadevek. bemüffigen morati, siliti, nuditi; pri-morati, prisiliti, prinuditi; fich bemüffigt fehen primoran, prisiljen biti (sem). benachbart — 84 — Beratung benachbart soseden, bližnji, benachrichtigen naznaniti, sporočiti, na znanje dati; impf, naznanjati, poročati, na znanje dajati. [čilo. genad)rid)tigung f. naznanilo, sporo-benadjtheiligen škodovati komu; oškodovati, poškodovati koga. benagen glodati (glojem), grizti; oglodati, ogrizti. [vati. benähen obšiti (-šijem), impf, obši-benebeln omegliti, omračiti, otem-niti; fig. \\6) — opiti (-pijem) se, upi-janiti se. [natrkan. benebelt meglen; fig. pijan, vinjen, benebeien blagrovati, častiti, hvaliti; (fegnen) blagosloviti, blagoslavljati, benebeit češčen, blagoslovljen, genebictiner m. benediktin, benediktinec; Benebictiner* benediktinski. genebictinerorben m. benediktinski red. red sv. Benedikta. genefictunt n. dobrota; (^friinbe) na-darba, zadušbina, prebenda. geneftjuorltellung f. predstava na ko-ris t (kakega igralca). benehmen vzeti (vzamem), odvzeti, impf, jemati (jemljem); ben 6d)laf — [ . odnesti, impf, odnašati spanje; fid) — vesti (vedem) se, obnašati se, držati (držim) se, nositi se; ficf) nad) etttrnf — ravnati se, obračati se po čem. genehmen n. vedenje, obnašanje, zadržanje, ravnanje. beneibeit einen zavidati komu, nevoščljiv biti (sem), beneibensmert zavisti vreden, benennen imenovati, ime dajati, zvati (zovem); ime dati, nazvati. genennung f. imenovanje, nazivanje; (Plante) ime (imena). benetjen omočiti, namočiti, porositi; impf, omaka ti, namakati. gettgel m. dremelj, cepec; fig. zarobljeni, neotesani, zagovednež. bengelljaft zarobljen, neotesan, za-goveden. [česa. benötljigen potrebovati, treba biti benutzen (feltener benzen) v prid obrniti, porabiti, upotrebiti, poslužiti se; impf, v prid obračati, rabiti. genuijnng f. poraba, upotrebljenje; —freeht n. užitna pravica. beobachten paziti na kaj, gledati na kaj, opazovati; feine $ftitf)t — svojo dolžnost spolniti, dopolniti, storiti; impf, spolnovati, delati; (E>tittfchtoeigen — molčati; ein ©e^eimnif — skrivnost hraniti; 9tiicfficf)t — ozirati se, gledati na kaj. geobadjter m. opazovali, ogledovali; (ber ($efe|e) spolnovali, izvrševalec. geobad)tung f. opazovanje, ogledovanje; (Befolgung) spolnovanje, izvrševanje. beorbern jemanben ukazati (-kažem), naročiti komu; einen njo^in — odrediti, odpraviti koga kam; impf, od-redovati, odpravljati; er ift bagu be* orbert to mu je ukazano, dobil je povelje to storiti. bepachen obložiti, naložiti, natovoriti; impf, oblagati, nalagati. bepflanzen obsaditi, zasaditi; impf, obsajati, zasajati. bejjflojtern tlak napraviti, impf, na-pravljati. bequartieren (Solbaten) nastaniti, impf, nastanovati; (einen Bürger) jemu koga v stan dati, impf, dajati. bequem priležen, ugodön, priročen; (gemädtfidj) zložen; (geräumig) prostoren; (t), b. Reibung) ohlapen; adv. priležno; zložno; na roko. bequemen fid) ravnati se po čem; vdäti, impf, vdajati se v kaj. bequemlid) f. bequem. gequemlid)keit f. priležnost, ugodnost, priročnost; zložnost. beraljmen ein Bilb okviriti sliko, dejati (denem) sliko v okvir. beratijen na razgovor vzeti (vzamem), presoditi, impf. presojati; — fid) posvetovati se, meniti se; zmeniti se; bu bift gut — na dobri poti si, dobro so ti svetovali; —b svetovalen, posvetovalen, gerader m. svetovalec. berathfd)lftgen posvetovati se, pomenkovati se, meniti se, ugibati (-gibljem), sklepati. gerathfdjlagung f. posvetovanje, pomenkovanje, sklepanje. gerathuug f. posvetovanje, pomenkovanje, presojevanje. Beratljung^immer - 85 — Berggegenb geratf)ungs?tntuter n. posvetovalnica, berauben obropati, oropati, opleniti, okrasti (-kradem). beräudjew okaditi, prekaditi; impf. okäjati, prekäjati. berauben opijaniti, upijaniti, opo-jiti; fig. omamiti, oslepiti; fid) — upijaniti se, opojiti se; —b upijančljiv, omamljiv. beraufrijt pijan, natrkan, nadelan; fig. omamljen, zamaknen, prevzet. Herberts f. (Berberi3ftrau$ m.) čes-min, česmina; coli, česminje. gerbertsfjolj n. česminovina. gerberisfaft m. česminovec. beredjnen preračuniti, prešteti (-šte-jem), prešteviliti; (erttmgen) premisliti, preudariti. geredjnung f. preračunjenje, prešteti; premislek, preudarek. bereinigen pooblastiti, upravičiti, pravico dati; impf, pooblaščevati, upravičevati, pravico dajati. [nöc. §ered)tigte m. pooblaščenec, upraviče-§ered)tigung f. oblast (-i), pooblastilo, pravica. bereben pregovoriti, impf, pregovarjati; fid) — meniti se, pomenkovati se, dogovarjati se; pomeniti se, dogovoriti se. [sedšn. berebfant zgovoren, zgovorljiv, be-gerebfamkeit f. zgovornost, berebt f. berebfant. geretd) m. obseg, obsežje, okoliš; področje. bereidjern bogatiti; obogatiti; (®ennt* niffe) množiti; umnožiti; fid) — bogateti, bogatiti se; obogateti, obogatiti se. bereifen hoditi, potovati (kod, po čem); obhoditi, prehoditi, prepotovati, gereifung f. obhod, pot (po čem), bereit pripravljen; (fertig) gotov, dodelan; (toittig) voljen, rad; fidj — mad)en pripraviti se, impf, pripravljati se. bereiten pripraviti, izgotoviti; pri-strojiti; impf, pripravljati, izgotav-ljati; strojiti. bereiten bie ©renge mejo objezditi, bereits adv. že, uže. gereitfdjaft f. pripravnost, gotovost; in — fjaben pripravljeno, pri roci imeti (imam). gerettung f. priprava, pripravljanje; (ber gelle) strojenje, strojitev. bereitwillig radovoljen, dragovoljen, voljen, pripraven. [pravnost. gereitnrilligkeit f. radovoljnost, pri-bereueit kesati se (česa), žal biti (česa), obžalovati (kaj); bu ttrirft e£ — žal ti bode, kesal se boš. gerg m. gora, breg; (2lfye) planina; bie §aare fteljen ntir —e lasje se mi ježe, srše; er ift über alle —e pobrisal jo je, pete je odnesel, šel je po svetu, šel je čez hribe in doline; Berg* gorski. bergab adv. navdol, navzdol, gergabljang m. reber (-i), breg, obronek, pobočje. gergakabentte f. rudarsko učilišče, rudarska akademija, gergamotte f. bergamotka (hruška), gergatnt n. rudarski urad; rudarska bergan adv. vkreber, navkreber,vbreg. gergarbeiter m. rudar, rudokop. gergart f. gornina; rudovina. gergbau m. rudarstvo, rudarija, rudo-kopnja; — betreiben rudäriti, rudo kopati (-kopij em). gergbaukunbe f. rudarijstvo, rudarij-ska znanost. gergbeljörbe f. rudarska gosposka, oblast (-1). gergbewofjner m. gorjanec, hribovec; planinar; —in f. gorjanka, hribovka planinarica. bergblau sinj. gergbud) n. rudarijska knjiga, gergbroffel f. planinski drozeg. bergen (retten) oteti (otmem), rešiti; (Verbergen) kriti (krijem); skriti, impf. skrivati; (aufbewahren) hraniti; shraniti, spraviti; impf, shranjevati, spravljati, gergfhtk m. gorski ščinkovec, pinož. gergfletken m. gorjansko mestice (ü. Bergleuten betoofnter) rudarsko mestice. gergforelle f. planinska postrv (-i), gerggegenb f. gorat kraj, gorata stran (-i). S3erggetft — 86 — berufen gerggeijt m. škratelj (-na), gerggerid)! n. (int Bergbau) rudarska sodnija; (itn Weinbau) gornija. berggerid)tlid) rudarsko-sodni. gergge|et| n. rudarska postava, gerggolb n. rudniško zlato, gerggrün n. bakrova zelenica, gergljarj n. f. ©rb^arj. gergfjafe m. beli, planinski zajec, gergljauptmann m. rudarski glavar, gerggolb m. gornik, gergfjuljn n. (Tetrao tetrix) ruševšc. bergidjt gorast, brdast, hribast. bergtg gorat, hribovit, bregovit. gergkeffel m. kotel, kotlina, ponikva. gergkette f. pogorje, gorovje, gergkuape m. rudokop, rudar, gergkritmnte f. vrtača, ovinek; (SBerg* fdjludjt) prepad, gergkrtjltall m. kamena strela, gerglanb n. gorata zemlja, pogorje, gerglein gorica, grič, hribec, brdce. gergleute pl. rudarji, rudokopi. gergluft f. gorski, planinski zrak. gergmattu m. rudar, rudokop; 93erg* mamž* rudarski. [tec. gergntäundjen n. škrat, škratelj, škra-bergmännifd) rudarski, rudoznanski. gergmetßer m. rudarski mojster, gornik. gergutjmpfje f. gorska vila, vila po-gorkinja. gergol n. kameno, kamneno olje. gergprimlegtum n. rudarska pravica, rudarski privilegij, gergratl) m. rudarski svetovalec, gergredjt n. rudarsko pravo; (öon Weinbergen) gorno pravo; (Abgabe) gornica. bergred)tlid) rudarsko-praven; adv. po rudarskih postavah, po gornem pravu. gergretrier n. rudarsko okolišče. gergritdten m. hrbet, greben, sleme (-na). [sol. gergfalj n. gorska sol (-1), kamnena gergfdjludjt f. prepad. gergfd)ule f. rudarska šola. gergfpitje f. vrh, vrhunec, gergjtabt f. gorsko mesto; rudarsko mesto. gergltur* m. usad, usadina, udrtina. gergftjftem n. pogorje, gorstvo, gergtljal n. dol, dolina v gorovji, bergunter f. bergab, gergraerk n. rudnik, ruda, jama; — bauen rudo kopati (kopljem), rudäriti; 93ergtt>erf3* rudniški, rudarski, gergroelen n. rudarstvo, rudokopje. gergtoiefe f. senožet (-i) v gori. gergjefjeut m. rudna desetina; (in b. Weinbergen) gorščina. [vestije. §erid)t m. poročilo, naznanilo, iz-beridjten poročiti, naznaniti, na znanje dati; impf, poročati, naznanjati, na znanje dajati, geridjterltatter m. poročevalec, gertdjterftattmtg/'. poročanje, poročilo. berid)tigen popraviti, impf, popravljati ; (befahlen) plačati, poravnati; impf, plačevati, poravnavati. geridjttgmtg f. popravek , poprava; plačilo, poravnanje. berid)t(td) adv. po poročilu, gertrfjtfdjretben n. naznanilno pismo, beritten j. 58. ein — e§ $ferb ojahan, zjahan konj; —e Sftannfchaft konjiča, konjiki pl. ÄoV^/«-) Acco gernljarbiner m. berftardinec. gernjtein m. jantar; SBernftein= jantarjev. berjlen počiti, pokniti, raznesti (-ne-sem) se; impf, pokati; geborften počen, razpokel. gerltung f. poklina, razpoklina. berüdjtigen razvpiti (-vpijem), razglasiti; impf, razkričati, razglašati, beriidjtigt zloglasen, razvpit, berücken (e. Sßogel) ujeti (-jamem), uloviti; impf, loviti; fig. ukaniti, prekaniti, preväriti, oslepiti. bcrttdtftdjttgen ozreti (-zrem) se, ozir vzeti (vzamem) na kaj; impf, ozirati se, ozir jemati (jemljem), gledati na kaj. gerüdtltd)ttgung f. ozir. geruf m. poklic; (Neigung) nagnenje, nagon, veselje; ($tnt) služba, dolžnost, opravilo. berufen poklicati (-kličem), pozvati (-zovem); impf, klicati, zvati, pozivati; eine Sßerfatntnhtng — zbor sklicati, impf, sklicovati; ft d) auf ettn. — nanašati se, pozivati se, sklicovati se. berufen - 87 — SBefdfjetb berufen poktipan, oblasten, pooblaščen. /^i^^y'^ft^ U^c^ . berufsmäßig adv. po poklicu, po dolžnosti svojega poklica, gerufsofftcier m. poklicni oficir, gerufsfteltung f. poklicni stališ, gerufung f. pozivanje, poziv, priziv; sklicanje, sklic. [razložba. gerufmtgsausfufjrung f. prizivna ob-gerufungsfrift f. prizivni rok. gerufungsiueg m. prizivni pot. berufen auf etttrnS opirati se, naslanjati se na kaj; ber gan$e Unter* fdjieb beruht barauf ves razloček je ta, je v tem; meine gan§e Hoffnung beruht auf bir ti si moje jedino upanje; eS beruht auf bir na tebi, pri tebi je; ettoaš auf fid) — laffen pri miru pustiti, impf, puščati kaj; pustiti reč, kakor je bila. bemijigen miriti, tolažiti, toliti; umiriti, pomiriti, upokojiti, potolažiti, utešiti. [lažba. geruljtgmtg f. pokoj, pomirjenje, to-gerutjigungsmittet n. tolažilo, tešilo, berühmt slaven, sloveč, glasovit, glasovitSn, imeniten. geritymtjjeit f. slava, glasovi tost, ime-nitnost. beritljren tikati (tikam u. tičem) se, dotikati se; dotakniti se; (m. SESorten) omeniti, v spomin vzeti (vzamem); impf, omenjati, v spomin jemati (jemljem). geriifjrung f. dotika, dotikanje; omemba; mit einem in — fomrnen sniti (snidem) se s kom, opraviti, (opravilo) imeti (imam) s kom. gmtljrmtgsebene f. dotikalna ravnina, geriijjrungslinte f. dotikalnica, tan-genta. gerwljrungs|junht m. dotikališče. befden obsejati (-sejem), posejati, (beftreuen) posuti (spem), posipati (-sipljem). > [sipan. be|aet obsejän, posejan; posut, po-befagen oznaniti, reči; impf, oznanjati, rekati, praviti. bcfftnftigen tešiti, miriti, tolažiti, toliti, krotiti; utešiti, pomiriti, potolažiti, utoliti, ukrotiti. $efat$ m. obšiv, obšivek, rob, obrob. gefa^uttg f. posada, posadka; fa|mtg3= posadni. befaufen f. betrinfen. befdjäbigen poškodovati, pohabiti, pokvariti, pokaziti; (berttmnben) raniti. gefdjäbiger m. p o škodo valeč, škodljivec. [jenec. gefdjäbigte m. poškodovanec, okvar-gefdjäbigung f. škoda, poškodba, poškodovanje, kvara; rana. ^ befd)affen priskrbeti, pripraviti; impf. priskrbovati, pripravljati. befrfjaffen adi. ttrie — kak, kakov, kakošen; fo — tak, takov, takošen; ttrie immer — kakoršen koli, kakor-šen si bodi. gefdjaffenljett f. kakovost, kakošnost. gefdjaffen^eitsniort ^.pridevnik,prilog, befdjäftigen opravilo dati, delo dati komu; impf, opravilo dajati, delo dajati komu; ftd) — pečati se, baviti se, ukvarjati se, opravek imeti (imam). . gefd)äftigung f. opravilo,opravek,delo, posel; (©etoerbe) obrt (-i), obrtnija. befdjäftigungstos brezdelen, brez-poslen, brez dela. befd)älen lupiti, mäjiti, beliti; olupiti, omajiti, obeliti; bie ©tute — kobilo uplemeniti, ubrejiti. gefdjälen n. plemenitev, uplemenitev. gesäter m. ($efd)ätf)engft) plemenski žrebec, pastuh. befd)ämen sramotiti; osramotiti, befdjatten senčiti, senco delati; ob-senčiti, impf, obsenčevati. gefdjau/'. ogled, ogledovanje, razgled, befdjauen ogledati, razgledati, pregledati ; impf, ogledovati, razgledovati, pregledovati; fid) — ogledati, ogledovati se. gefttjauer m. ogledovalec, pregledo-valec, ogleda, oglednik, geftijaugebür /'. ogledarina. befrijautid) vidljiv; (b. Seben) pre-mišljevalen, bogomiseln. gefdjauprotofcoll n. ogledni zapisnik. gefdjau?ettel m. ogledni list. gefdjeib m. odgovor; fdjriftlidjer — odpis, odpisek; (jur.) odlok; — geben odgovoriti; odpisati (-pišem); impf. odgovarjati; odpisovati; — ttriffen znati, vešč biti (sem), zveden biti v čem. befdjeiben — 88 — Befähigung befdjetben vabiti, klicati (kličem); povabiti, poklicati, pozvati (-zovem); impf, pozivati; (jut^eilen) odločiti, odmeriti ; impf, odločevati, odmerjati; fid) — udati se, privoliti; impf, udäjati se. befdjribett skromen, zmeren; pameten, razumen, moder, čeden. f efd)eib*nf)eit f. skromnost, zmernost; razumnost, modrost, čednost. btfitytititn sijati (sijem), svetiti na kaj, greti (grejem); obsijati, osvetiti, ogreti; impf, obsevati, ogrevati. befdjeitttgen spričati, pismeno potrditi; impf, spričevati, potrjevati. gefdjetnipng f. spričevalo, pismeno potrdilo. bedenken obdariti, obdarovati koga, podariti, darovati komu kaj. befdjmtt ostriči (-strižem); obriti (-brijem); (geben) podariti, podeliti, pokloniti ; impf, podarjevati, podeljevati, gefdjerung f. dar, darilo, poklon. befd)itken eine äfteffe poslati (-šljem) —, impf, pošiljati na semenj, begießen ettt>a§ streljati na kaj. befd)tmpfen zasramovati, sramotiti, grditi, psovati koga, rogati se komu; osramotiti, ogrditi, opsovati. gefd)tntpfnng f. zasramovanje, osra-močenje, psovanje, psovka. bäumten varovati, braniti; obvarovati, obraniti. gefdjirmer m. varh, varuh, branitelj, pokrovitelj, zaščitnik. g£fd)trmmt0 f. varstvo, bramba. f efdjlag m. okov, okovanje; (gericf)tl.) prepoved (-i); mit — belegen zapleniti, zapečatiti, ustaviti. gcfd)iäge n. 9?ebenf. ju Befdjtag m. befd)lagtn obiti (-bijem), impf, obi-jati; ($ferbe) podkovati (-kujem), impf. podkävati; (Sagen) okoväti, impf. okävati; fig. — fein in etttmš podkovan biti v čem, razumeti, znati kaj. gefd)(a0naf)me f. zaplenjenje, zapeča-čenje, zaustava. befdjleidjen zalezti (-ležem), impf. zalezovati; (t), ©ebanfen) obiti (-idem), impf, obhajati. befd)lenni0en pospešiti, ponagliti, pohitriti, impf, pospeševati; feine ©dritte — podvizati se, paščiti se. gefdjlennipng f. pospeševanje; pod-vizanje; mit mögtid)fter — brž ko je mogoče, brž ko se bo dalo. befd)lt*|ett zapreti, zakleniti; impf. zapirati, zaklepati; (enbigen) končati, dokončati, dovršiti, dognati (-ženem), skleniti, dodelati; impf, končevati, dovrševati, sklepati; (feftfejjen) skleniti, določiti, ustanoviti, ukreniti; impf. sklepati, ustanavljati, ukrepati. gefdjlie^r m. kijučar; —in f. klju-čarica. g*fd)Infs m. sklep, ukrep, befdjlufsfäljig sklepčen, ukrepičen. gefd)lu|sfaf)tgkeit f. sklepčnost, [nje. gefd)lufsfaltnn0 f. sklepanje, ukrepa-befdjmui^n umäzati (-mažem), za-mazati, pobroditi, pogrditi. befdjnnben obrezati (-režem), impf. obrezovati; (mit ber ©djere) ostriči (strižem); (ben Baum) oklestiti, obsekati; impf, klestiti, obsekovati. gefd)nHbung f. obrezovanje; (b. Sieben) rez (-1), režnja; (eineš Bäumet) obsekovanje. befdjnmn osnežiti, pobeliti, befdjömgen zagovarjati, prikrivati, betränken ograditi, omejiti, skrčiti; impf, ograjati, omejevati, skrčevati. befd)ränkt tesen, majhen; fig. malo-umen, kratkoumen. gefri)ränk%it f. tesnoba; kratko-umnost. gefdjrankung f. ograja, omejitev, befdjrctben popisati (-pišem), opisati; impf, popisovati, opisovati. gefd)mbmt0 f. popis, opis; (§anb* (ung) popisovanje. befdjrmn ureči (-rečem), uročiti, narediti ; impf, urekovati, narejati. gefd)tetutt0 urok, uroki pl. befrijuljen obuti (-ujem), impf, obuvati ; obutev komu omisliti; (einen okovati. g*fd)uf)Mt0 f. obuvanje; (b. mer!) obuvalo, obutalo. befd)ulbt0en dolžiti, kriviti; obdolžiti , okriviti; falfd) — natolcevati, podtikati komu kaj. g*rd)uibt0te m. obdolženec, okriv-ljenec. [nje. gefd)ulbt0un0 f. obdolženje, okrivlje- befdjittten — 89 — befinnen befdjütten obsuti (-spem u. -sujem), posuti; obsipati (-sipljem), posipati; (begießen) obliti (-lijem), politi; impf. oblivati, polivati. befcptjen varovati, braniti, čuvati, čuti (čujem) nad kom; obvarovati, obraniti. gefd)üt}er m. varuh, branitelj, čuvar, zavetnik; —in f. värhinja, braniteljica, zavetnica. gefdjüJjmtg f. varstvo, bramba. befdjnmtjen f. bereben. gefdjroerbe . težava, nadloga, breme (-na); (f läge) tožba, pritožba; — führen tožiti; pritožiti se, potožiti se. gefdjroerbefiiljrer m. tožnik, pritožnik, gefdjnjerbefdjrift f. pritožno pismo, befdperen težiti; obtežiti, obložiti; (betätigen) nadlegovati; (beunruhigen) vznemiriti, impf, vznemirjati, peči, grizti; ber SBrief ift befdjtoert mit — v pismu je —, v pismu je vloženo, pridejano —; fidj) — pritožiti se, potožiti se; impf, pritoževati se, tožiti. befdjroerlid) težaven, nadležen, neugoden, nepriličen. gefd)uierlirf}heit f. težavnost, nadlež-nost, neprilika. befdjtmdjtigen tolažiti, tešiti, miriti; utolažiti, utešiti, umiriti, pomiriti; —b tolažilen, pomirljiv. befdjwören priseči (-sežem) na kaj, s prisego potrditi; impf, prisegati, s prisego potrjevati; (©eifter) zaklinjati, rotiti; zarotiti; (eine ®ranffyeit) zagovoriti, impf, zagovarjati; (flehen) živo, za božjo voljo prositi. gefd)it)örer m. zaroto valeč, zaklinjalec, zagovarjalec. gtfdjttJÖrutig f. prisega; zaklinjanje, rotitčv, zarotovanje; zagovarjanje. • befeelen navdušiti, vneti (vnamem), navdihniti, osrčiti, oživiti; impf, navduševati, vnemati, navdihovati, oživljati. befejjen ogledati, pregledati; impf. ogledovati, pregledovati. gefefjer m. ogleda, ogledovalec, oglednik. betätigen odstraniti, v stran spraviti, odpraviti, pospraviti; impf, odstranjevati, odpravljati, pospravljati. befeligen blažiti, srečnega delati; oblažiti, srečnega storiti, osrečiti; impf, oblaževati, osrečevati; —b blažen, blažilen, osrečevalen, zveličevalen. gefeliget m. osrečevalec, oblaževalec. gefeliguitg f. blaženost, zveličanje. gelen m. metla; dem. metlica, met-ličica. gefenbiitber m. metlär. gefenreis n. metličje, metlinje. gefenftielm. metlišče, ročnik od metle. befeJTen obseden (od hudiča), besen, gefeite n. obšiv, obšivek, opremek. befetjen b. Xifd) mit Reifen postaviti —, impf, postavljati jedi na mizo; ben £ifd) mit ©äften — posaditi —, impf. posajati goste za mizo; (einen zasesti (-sedem), obsesti, obleči (-ležem); impf, zasedati, obsedati, oblegati; einen ©arten mit ettt>a£ — ob-saditi, impf, obsajati vrt s čim; nasaditi, zasaditi kaj v vrtu; e. ©egenb mit Seuten — naseliti, impf, naseljevati kraj; (m. Söänbern) obšiti (-šijem), opremiti; impf, obšivati; ein 5lmt — službo komu dati, podeliti; impf, dajati , podeljevati; (Soften) razdeliti, impf, razdeljevati. gefeijung f. (einer @tabt) obseda, oblega ; (iÖefejje) obšiv, rob; (eine§ 2lmte3) nameščenje. beftdjtigen ogledati, pregledati; impf. ogledovati, pregledovati. gefid)tigung f. ogled, ogledovanje, pregled, pregledovanje. beftegbar premagljiv, zmagljiv. beftegeht zapečatiti, potrditi; impf. potrjevati. beilegen premoči (-morem), premagati, zmagati, užugati, obvladati, nad-vladati; impf, premagovati, zmagovati. gelteger m. premagalec, premagova-lec, zmagalec, zmagovalec, gejtegung f. premaga, zmaga, bedingen opevati, v pesmih slaviti; prepevati (o čem). beftmten fidj spomniti se, domisliti se; impf, spominjati se, domišljevati se, pämetovati; fid) einef anbern — premisliti se, impf, premišljevati se; (§u ftd£> fornmen) zavedeti (-vem) se, impf, zavedati se. $8efinnen — 90 — beftärfen geftttnen n. domislek, premislek, geftmumg f. zavest (-i), zavednost; gur — bringen spämetvati, zbriht.ati; §nr — fommen sovestiti se, zavedeti (-vem) se, zbrihtati se, spämetvati se. besinnungslos nezaveden, nesvesten. geftij m. posest (-i); in — neunten v posest vzeti (-vzamem), prilastiti si; impf, v posest jemati (jemljem), pri-lastovati si. be|%tt imeti (imam), premoči (-morem), gleštati, v lasti imeti. geptjer m. (jur.) posestnik; lastnik, gospodar; —in f. posestnica; lastnica, gospodinja. [sest. gefttjnafjme f. posedba, vzetje v po-gejttjredjt n. posestno pravo, gejttjtfjum n. posestvo, imetje, gefttjung f. posestvo, lastnina, bejoffim f. beraufcfjt. befohlen podšiti (-šijem) podplate, podplätiti. befolbcn plačati, impf, plačevati, plačo dajati. gefolbung f.plačevanje; (ad)en gettflafdje f. grevaica (grejnica). gettgeljer m. prenočevala, posteljaš. gettgerätl) n. posteljna roba, oprava, posteljina. gettgejtell n. posteljišče, posteljnjäk. gettkammer f. spalnica, ložnica. gettkiffen n. vzglavje, podzglavje, vzglavnica, vanjkuš. bettlägerig bolän, da mora v postelji ostati (-stanem); — fein bolan ležati (ležim), polegati. gettler m. berač, prosjäk, šteršc; (Oerdd)tl.) bernjavs, beračun; —in f. beračica; (öeräd)tl.) bernjavslja, bera-čunja. gettfiatt f. f. šBettgeftett. gettud) n. rjuha, plahta, prt. ^ gettiiberjug m. prevlaka, povlaka. gettroanje f. posteljna stenica, gettnmfdje f. posteljna prtenina. gettjeug n. f. SBettgeräth-getroodje f. križev teden, geuge f. krivina, vega, pregib, geugefall m. (gram.) sklon, padež. geugemuskel f. mišica upogibnica. beugen skloniti, upogniti, pripogniti; impf, sklanjati, upogibati (-gibljem), pripogibati; bie ®nie — prikloniti se, poklekniti; impf, priklanjati se, po-klekovati; (friimmen) ključiti, kriviti; sključiti, skriviti; (gram.) sklanjati (0. Nom.\ spregati, pregibati (-bijem) (t).Verb)) fid) — preganiti se, impf. pregibati se; fidj öor jemanben — prikloniti se, impf, priklanjati se, uklan-jati se; fid) über bie £eid)e — nagniti se, impf, nagibati se čez, nad mrliča, beugfaut f. biegfatn. geugung f. f. 95euge; (gram.) sklanjatev, spregatčv; sklanjanje, spreganje. geule f. tur, tvt)r, bula, ulje (-sa); (an feften feilen) grča, hrga; (ö. einem (Stoß ober (Schlag) bunka, gumpa. beunruhigen vznemiriti, onepokojiti; impf, vznemirjati, motiti; bie Annäherung be§ geinbeš beunruhigte bie (Sinmohner prebivalci so se jeli bati; skrbeti jih je jelo, ker se je sovražnik bližal; fid) — skrb si delati, v strahu biti (sem). beurfeunben s pismi dokazati (-kažem), spričati; impf, dokazovati, spričevati. beurlauben odpust komu dati, impf. dajati; fid) — posloviti se, slovo vzeti (vzamem); impf, poslavljati se, slovo jemati (jemljem). geurlaubte m. odpuščenčc. geurlaubung f. odpust; poslovitev. beurteilen presoditi, pretresti (-tre-sem), preudariti; impf, presojati, pretresati, preudarjati. geurtljeilung f. presojanje, presoja, razsodba, pretres, geurtheilungskraft f. razsodnost, geute f. plen, rop; — mad)en pleniti, ropati; upleniti, ugrabiti. geutel m. mošnja; (in ben Bühlen) sito, tresilnica, mikulja; dem. mošnjica. geutelmeife f . plašica, remec. beuteln tresti (tresem), meketati (me-kečem), mekiniti, majati; stresti, zme-ketati, zmajati ; (m. b. Šopfe) kimati, majati; skimati, zmajati, geutelfdjneiber m. zmikavt, zmikalec. geutelfdjneiberei f. zmikarstvo. geutelthier n. vrečar. betJÖlkern obljuditi, naseliti, z ljudmi napolniti; impf, obljudovati, naseljevati. bevölkert obljuden, naseljen. getJÖlkerung f. naselitev; naselniki, prebivalci pl., prebivalstvo. benollmädjtigen pooblastiti, oblast podeliti komu; impf, pooblaščevati, oblast podeljevati. genollmädjtigte m. pooblaščenec; f. pooblaščenka. genollmadjtigung f. pooblastitev, po-oblaščenje, pooblastilo. betior adv. pred, popred, prej, poprej ; coni. predno, preden, prej ko. betJormunben varuha komu postaviti, impf, postavljati. genormunbete m. varovanec; f. varovanka. benorltehen čakati, nastajati,bližati se. beoorfteljenb bližnji, bodoč, kar ima nastopiti, beuorroorten f. befürworten, ben orangen einen prednost dati, impf. dajati komu, pred drugimi koga čislati. betnadjen varovati, pod stražo imeti (imam), čuvati, stražiti (nad čim), paziti, gledati (na kaj). bettmdjfen — 95 — betüittigeit bettmdjfen obrasti (-rastem), zarasti; impf, obraščati. bettmdjfen adi. obrasten, porasten. gettmd)Mtg f. straža, varstvo, čuvanje, varovanje. bewaffnen oborožiti, z orožjem oskrbeti; impf, oboroževati, z orožjem oskrbovati, o-far-rZe** ^ bewaffnet oborožen, v orožji. gciuaffnete m. orožnik, oboroženšc. gewaffnmtg f. oboroženje; (Staffen) orožje. gewafjranltalt f. oskrbovalnica, varo-valnica. bewahren varovati, čuvati, hraniti; obvarovati, ohraniti; (aufgeben) shraniti, impf, shranjevati; ©Ott bettmt)re Bog ob vari, Bog obvaruj, Bog ne daj ; ei betoaf)re nikar, nikakor ne. bemühen fid) izkazati (-kažem) se, pokazati se, potrditi se; impf, izkazovati se, potrjevati se. bewährt skušen, potrjen; (glaub* toiirbig) istinit, resničen ; (edjt) prav, pristen. bettmljrfjeiten fid) potrditi se, impf. potrjevati se. [shramba, genmbnmg f. ohranitev, varstvo; bewalben gozd zasejati, zarediti; impf, zarejati. bewalbet gozdnat, z gozdi obrasten. bewältigen premoči (-morem), zmagati, užugati; impf, premagovati, zmagovati; einen 2lufrul)r ukrotiti, zadušiti, potlačiti punt. bewanbert zveden, znajden, vajen, učen (v čem), vešč (Čemu). bewanbt adi. tüte — kak; fo — tak; bei fo —en Umftänben ker je tako, v tacih okolščinah. gewanbtttis f. okolščina, okolnost; bamit t>at eš biefe — to je tako, s to rečjo je taka. beroäffern eine Sötefe napeljati, impf. napeljevati vode, spustiti vodo na travnik; betüäfferte Xtjäler doline, ki jih potoki močijo, namakajo. gewäffermtg f. napeljevanje vode, dovajanje voda. gewäfferungsgraben m. draga, bewegen ganiti, omajati; impf, gibati (gibljem), majati; (öerrücfen) pre- makniti, impf, premikati; fig. nagniti, pripraviti; impf, nagibati, pripravljati (k čemu); (rühren) ganiti, ome-čiti; fid) — (frieren) sprehajati se? šetati se; gibati (gibljem) se, premikati se; ganiti se, premakniti se. _ [gon. geweggrnnb m. nagib, nagibljej, na-bewegltd) premakljiv, premičen, gibljiv, giboč; —t gefte prestopni, prestavni prazniki. geweglid)heit f. premakljivost, pre-gibljivost, gibčnost. bewegt ganjen, ginjen; —e§ jäfteer ^. zburkano morje, ^l^ytt^c. — A f**"*') ^ gewegung/'. gibapJeTpremikanji kre- J-tanje; in — fein gibati (gibljem) kretati se. [nepremakljiv; bewegungslos neganljiv, negibljiv/*?* gewegmtgsorgan n. gibalo, betreiben ženiti; oženiti (koga), beweinen objokati, oplakati; impf. objokovati, oplakovati, jokati se (nad čim). [solz vreden, beweinenswürbtg joka, objokovanja, gewets m. dokaz, spričba; — führen , dokazovati, spričevati; Beweis dokaznL^rf beweifen dokazati (-kažem), spričaC;^to impf, dokazovati, spričevati. gewetsfitljret m. dokazovalec. gewetsgrunb m. dokaz, razlog, [moč. geweishraft f. dokaznost, dokazna geweismittel n. dokazilo, dokazno sredstvo, geweisregel f. dokazno pravilo, gewenben n. f. Benmnbtniš. bewenben laffen e3 bei ettoaš pustiti, impf, puščati pri čem; ostati (ostanem), ostajati pri čem; pustiti, puščati kakoršno je. bewerben fid) iskati (iščem) česa, poganjati se za kaj; unt ein tet — iskati službe, geraerber m. prosilec, bewerfen ometati (-mečem), impf. ometavati. bewerkstelligen storiti, učiniti, napraviti, narediti, izpeljati (-peljem); impf, delati, činiti, napravljati, na-rejati, izpeljevati. bewilligen dovoliti, dopustiti, privoliti , pripustiti; impf, dovoljevati, pripuščati SBetüiEigung — 96 — bezüglich gewilltgung f. dovoljenje, dovolitev, dopuščenje, dopust. bewillkommen pozdraviti, blagospre-jeti (-sprejmem); impf, pozdravljati, blagosprejemati. gewillkomutung f. pozdrav, bewirken storiti, učiniti, narediti, napraviti; impf, delati, činiti, narejati, napravljati. [gostovati, bewirten gostiti; pogostiti, impf, po-bewirtfdjaften gospodariti, gospodarstvo oskrbovati, upravljati; (b. Voben) obdelovati. [vanje, gostitev, gewirtung f. gostovanje, pogosto-fiettJoljnbar pripraven, dober za stanovanje; baS §auS ift nidjt mehr — v tej hiši se ne more več stanovati, prebivati. [živeti (v čem), bewohnen prebivati, stanovati, bivati, gewoljner m. prebivalec, stanovalec, stanovnik; — ber 9Heberung dolenjec; — einer Söerggegenb gorenjec, gorjanec ; — ber ©tabt meščan, mestjän; — beS ^5orfe§ vaščan, selän; — einer Snfel otočan u. f. W.; —in f. prebivalka, stanovalka. bewölken fidj oblačiti se, mračiti se; pooblačiti se, pomračiti se. bewölkt oblačen, mračen, temen, bewunbern čuditi se (čemu), diviti se, občudovati (kaj); začuditi se, po-čuditi se. bewunbernswert čuden, čudovit, gewunbermtg f. občudovanje, začu-jenje. bewnfst svest; znan, poznan; eS ift mir nod) — še pomnim, pametim; ftd) fefljft nidjt — fein ne zavedati se, ne vedeti (vem) sam za se. bewustlos nezaveden, brezzavesten, brez zavesti. [zavednost, gewufstloftgkeit f. nezavest (-i), ne-gewufstfein n. zavest (-i), zavednost; gum — fommen zavedeti (-vem) se. bezahlbar kar se da splačati, bejiafjlen plačati, poplačati; impf, plačevati ; gu treuer — preplačati, impf. preplačevati; bar — z gotovimi denarji plačati; fig. trener — skupiti, gejaljler m. plačevalec, plačnik, gejaljlung f. plačevanje; (baS @elb) plača, plačilo. be^ljmen krotiti, uzdati; ukrotiti, obuzdati; fidj — premagati se, impf. premagovati se. bezaubern očarati (koga); začarati (komu), narediti (komu), obajati (koga); impf, očarovati, narejati; (burdj ftiereS $Cnfom ©lan^e) bliščljiv, bliščeč; —e @d)ön= Ijeit divna lepota, blenbijell bliščeč, svetel da se blišči, glenblaterne f. slepiča, tatica, glenbung f. oslepljenje, sleparjenje, omama, premota; bliščoba ; (£)ia* pljragma) zaslonka. glenbtuerk n. slepotija, sleparija, sle-parstvo, slepilo, mamilo, bleffieren raniti ; oraniti. gleffierte m. ranjenec, ranjenik. gleffur f. rana, ranjenje. gleuel m. tolkač, tolkača; (28afd)—) perača, trepka. bleuen tolči, biti (bijem) , trepkati. glitk m. pogled, ozir; (©d)tntmer) lesk, blesk, blišč, sij; —e Weddeln spogledati se, impf, spogledovati se; ben — fen= fen oči pobesiti, impf, pobešati. blitken gledati; pogledati, ozreti se; impf, pogledovati, ozirati se; (fdjirn* mern) bliščati (bliščim), lesketati (les-kečem), sijati; zabliščati, zablisniti, posijati; fidj — laffen pokazati (-ka-žem) se, impf, pokazovati se. gltdifeuer n. drnice pl., ogenj na majakib. blinb slep; (Dom ©lafe) temen; — ntadjen slepiti; oslepiti; — werben oslepeti; — laben brez krogle nabiti (-bijem), impf, nabijati; —er £ärm prazen hrup. gltnbbarm m. slepo črevo (črevesa), glinbe m. slepec; f. slepiča; gltnbekuf) f. slepa miš; — faielen slepomiškati se, slepo miš igrati, blinbgeboren sleporojen. glinbljeit f. slepota, slepöst. blinbUngs adv. slepo, nepremišljeno, tje v en dan. [vož. glinbfd)leid)e f. slepič, slepir, slepo-glinbfdjufs m. slep —, prazen strel, blinken lesketati (lesketam u. les-kečem), bliščati (bliščim) se; zaleske-tati, zabliščati se; (t), b. Šternen) migljati, tripati; (ü. b. klugen) svetiti se, bliskati. bünkenb bliščeč, svitel. blinzeln mežikati, mežgetati (mež-gečem), mežurkati, tripati (tripljem) ober trepati; zamežikati, utripati, blin^elnb mežikav, mežav. glin^ler m. mežikavec, mežavec. glt\m. blisk; (Blifeftrahl) strela; Wie ber — kakor blisk, po bliskovo. gliijableiter m. strelovod, bliskovod. bli^en bliskati, bliskati se; zablis-kati se, zablisniti se. glitjeseile f. velika naglica; mit — bliskoma, kakor blisk. gli^röljre f. strelna cev (-1), (kakor jo ^naredi strela, ako udari v peščeno zemljo). Mtfcfd&neH — 102 — Blutbürftig blitjfdjnell bliskovit, nagel kakor blisk. glti$raf)l m. strela, gromska strela, gloc, en bloc počez, povprek, -^glodt m. panj, klada, porungelj (-na), ' * bruno, trkelj, štor; (§auBlocf) tnalo, ^ i na ton; (©ägeBlod) krkelj, krlj, blod. glotkabe f. obstop, oblega (trdnjave); (auf bem Speere) zaprtija, zaprtje. glodmbeju|tanb m. obstopno, obležno stanje. blodtartig kladast. [niča. glodtfjatts n. kladara, čardak, strel-blodumn obstopiti, obleči (-ležem); impf, obstopati, oblegati; (a. b. Speere) zapreti, impf, zapirati. blöbe slaboumen, bedast, topogläv; (furcf)tfam) boječ, plah, plašljiv; (t), b. 5lugen) slab, slaboten. glöbigkeit f. slaboumnost, bedaštvo, topoglavost; plabota, plašljivost; sla-bota. bfobfidjtig brljav, slaboviden. glöb|td)ttge m. brljavöc, slabovidec; f. brljavka. [nost. grobftdjttgkeit f. brljavost, slabovid-fglbbftmt m. slaboumje, slaboumnost, topoglavost, bedost, bebost. blöbltmttg slaboumen, topogläv, bedast, bebast. blödten (D. ŠRinbfcieh) mukati; zamu-kati; (ö. ©trafen) beketati (-tam unb -čem); zabeketati; (t). 8^e9en) meketati (-tam u. -čem); zameketati; —b an* fomnten primukati, pribeketati, pri-meketati. [meketanje, meket. glodjett n. mukanje; beketanje, beket; blonb beloläs, belkast, rumenolas, rumenkast, zlatoläs, rudečkast. glonbe m. belolasec, rumenolasec, zlatolaske; f. belolaska, rumenolaska, zlatolaska, blonbfjaarig f. Blonb. bloß nag, gol, odkrit; (t). §aupte) razoglav, gologlav; (0. §alfe) golovrat; (ö. b. §čtnben) golorok; (ü. b. Süßen) bos, bosonog, sezut; (allein) sam, zgol, samojedin; adv. samo, le, zgolj, jedino, einen —fteHen sramotiti; osramotiti, v sramoto pripraviti koga. gloge/*. nagota, nagec, golota, golost; (e. Baumleere ©teile) goličava, goljava, goljina; (Armut) siromaščina. blolpßig f. Barfuß, bloßköpftg f. Barhaupt. gloftftellMtg f. sramotitev, odkrivanje slabosti kaeega človeka. blitzen evesti (evetem), eveteti, evi-tati, evetati. [cvetka, glitmdjen n. cvetičica, cvetličica, glume f. cvetica, cvetlica; 93Iumen= cvetični, cvetlični. glumeitausjteUmtg f. razstava cvetlic, glumeubatt m. cvetličarstvo, glumenblatt n. cvetni list. glumengarten m. cvetličnjak, vrt za cvetlice. glumengiirtner m. cvetličar, cvetičar. glumengöttiu f. Cvetana. glumenkeld) m. cvetna čaša. [obrovt. gluntettkoljl m. cvetno zelje, cvetni glumenkorb m. jerbašček za cvetlice, glumettkranj m. venec od cvetlic, glumeukrone f. venčič, cvetna krona, gltttmulefe f. cvetober; (Anthologie) cvetnik, cvetje, glitmenliebijaber m. cvetoljüb. blttmenretd) cvetličnat, poln cvetlic. glumenrd)etbe f. cvetna nožnica, glumeultaub m. cvetni prah. ghmtenjtraul m. šopek, kita, kitica, glumentopf m. cvetnjäk, lonec za cvetlice. blutmdjt cvetličast, cvetast. blumig cvetličen, cveten, cvetličnat, cvetnat. glümlein n. f. Blümchen, glitt n. kri (krvi); (ABftammung) rod, koleno; ba§ — ftieg if)m inr3 ©e» fid)t rudečica ga je oblila, zarudel je; ©nt unb — für bett ®aifer življenje in premoženje za cesarja; 951ut= krvni, glutaber f. žila privodnica, dovodnica. blutarm malokrven; fig. krvavo potreben, zelo ubog. glutausumrf m. hrkanje krvi, krvav hrkelj. [klanje, glutbab n. prelitje, prelivanje krvi, blutbefledtt okrvavljen, krvav, glutbredjen n. bljuvanje, bruhanje krvi; — fyaBen kri bljuvati, bruhati. glutburft m. krvoločnost, krvoželjnost, žeja po krvi. blutbürftig krvoločen, krvoželjen, krvožejen. Blutegel — 103 — Söocffäfer glutegel m. pijavka, pijavica. gluteiter m. sokrovica. bluten krvaveti; idj blute kri mi teče; baS §erg blutet mir srce mi poka, srce me boli. glüte f. cvet, dem. cvetek; coli, cvetje, dem. cvetljiče; Vlüten* cvetni, blütenarm malocveten, brezcveten. giiitenkeld) m. f. Söütmenfelcf). bliitenreid) cvetnat, poln cvetja, glittenfdjeibe f. tulec, blütenltänbig nadcveten. glütettflaub m. f. SBlumenftaub. [let. glütejeit f. čas cvetja; čas cvetečih glutfmk m. kalin, popkar. ghttfledi m. krvav madež, glutpufs m. krvotok. blutflüfltg krvotočen. blutfremb celo neznan. [posoda. glutgefii$ n. krvava cev (-1), krvna glutgelb n. s krvjo zadobljen, krvav denär; (Söergelb) krvnina, krvarina. glutgeridjt n. krvava, zaglavna sodba, glutgerüjl n. smrtni, krvavi oder. blutgierig krvoželjen. glutj)nriten n. krvavo scanje, krvo-mok, krvomoča. glutl)od)jeit f. krvava svatba, krvavo ženitovanje. glutljullen m. f. Vtutbred)en. blutig krvav, okrvavljen; — machen krvaviti, okrvaviti. blutjung mlad kakor kaplja, mlad ko cvet, zelo mlad. glutkorperdjen n. krvno telesce, gluikreislauf m. krvni obtok, glntkretslaufcrgan n. krvno obtočilo, glutkudjen m. krvna gruda, glutlaffen n. puščanje krvi. blutlos brezkrven, brez krvi. glutloftgkeit f. brezkrvnost, brez-krvica. glutmal n. zasedena, podpluta kri. glutmangel m. pomanjkanje krvi. glutrad)e f. krvno maščevanje, krvna osveta. blutreirt) krvnat, poln krvi. blutreinigenb kričistilen. blutrotl) rudeč kakor kri. blutrünstig krvav, krvaveč, blutfauer prebridek, pretežek, pre-težaven. glutfnuger m. krvolok, krvopija. glutfdjanbe f. krvozmesje, krvosram-nost, rodoskrumba. glutfd)ftnber m. krvosramnik, rodo-skrungc; —in f. krvosrämnica. blutfdjänberifd) krvosramen, rodo-skrumben. glutfdjlag m. krvni mrtvud. glutfdjulb f. krivda prelite krvi, umor, uboj. glutfdjnjamm m. glota. glutfdjweiß m. krvavi pot, krvave srage pl. glutsfreunb m. sorodnik, sorodovinec, žlahtnik; —in f. sorodnica, žlahtnica; —fdjaft f. sorodstvo, sorodovinstvo, žlahta. glutfjjeien n. pljuvanje krvi. glutftätte f. morišče. glutjtein m. krvaveč. blutftiUenb kri ustavljajoč; —eS Littel pomoček za ustavljenje krvi. glutftur? m. krvotok, krvolij. blutsoernmnbt soroden, v rodu. glutsoerwanbte m. f. Glutsfreunb. glutnntlauf m. obtok krvi, krvotok. glutung f. krvavenje, krvavitev; e§ trat eine ftarfe — ein jela mu je močno kri teči. glutoergießen n. prelivanje krvi, krvo-prelitje. glutoerluft m. izguba krvi. glutnmffer n. krvna sirotka, blutwenig adv. celo malo, majckino, mičkino. glutuntrft f. krvava klobasa, krvavica, glutjeuge m. mučenik, mučenec; f. mučenica. godtm. kozel, mrkač; ©djaf— oven; srnjak; ©turm— zidoder, steno-lom; $utfc£)— sedalo; — ber ßimmer* leute, Maurer koza, kozača; (geljler) pogrešek, pomota, hiba; $8oct kozlov, kozlovski. bodtbeintg kozonog; fig. trmast, trmoglav, trdovrat. [ček. gotkdjen n. kozle (-ta), kozlič, kozli-bothen (t). S^e9en) prskati se; (Oon ©cfjafen) mrkati se. godtfell n. kozlovina, kozličevina. godtfleifd) n. kozlina, kozletina. gotkkäfer m. rogin. Sfcet A W — 104 — " Borbieren god*s= kozlov, kozlovski, kozji, godisbart m. kozja brada, godisborn m. kustovnica. gobcn m. tla pl. (gen. tal); ((£rb—) zemlja; (©runb u. —) zemljišče, svet; (be§ ©efajšeš) dno; (unter beut 2)adje) podstrešje, dilje pl.; SBoben* spodnji, dolnji, gobenart f. vrsta zemlje, gobenbrett n. spodnjica, podnica. gobencnltur f. obdelovanje zemlje, gobenerjntgnis n. pridelek, prirodek. gobenkammer f. gornjica, zgornja izba. gobenkunbe f. zemljeznanstvo. gobenlod) n. (2)ad)fenfter) lina. bobenlos brez dna; fig. neskončen, nezmergn. gobenfalj m. gošča, troska, drože (-ij), droži, podmäst (-i). gobenfd)id)te f. plast (-1). gobenjhts m. površnina. gogcn m. (©etoölbe) obök, oblok, svod; ((Sdjiegbogen) strelni lok, samostrel; (giebel&ogen) lok, ločeč; (ftixltb bogen) obod; (Regenbogen) mavrica, božji stol; (Rapier) pola; in 33aufdj unb — po vrhu, povprek, počez, gogenbedie f. svod, strop, gogenfenßcr n. obokano okno. bogenförmig (concav) slok, sločen, slokast; (convex) zbočen, zbokast, obo-čen, obokast. gogengang m. oblok, obokan hodnik, gogengrab m. ločna stopinja, gogemnadjer m. lokar; samojstrar. gogenfd)iti$e m. lokostrelec, strelec z lokom. gogenfd)tte f. tetiv (-i), tetiva, bogenmeife adv. pola za polo. gogntjirkel m. šestilo. gofjlc f. (eine 5lrt Fretter) platnica, podnica, mostnica. gofjne f. bob, fižol; 23of)nen= bobov, fižolov. boljnen gladiti, voščiti (tla), gofjnencuker m. bobišče, bobovišče. bofjnenartig (—förmig) bobast, bobov-nast, bobu podoben, gofjnenbaunt m. bobovec. gofjnenfjülfe f. bobov strok; coli. bobovo stročje. jltA U rf^ U^l yW r^C'Hrf " goljnenfirol) n. bobovica, bobova slama. bofjren vrtati; zvrtati; ba§ @d)iff in ben ©runb — ladijo potopiti, ladijo v morje pogrezniti. goljrer m. sveder; (Sftagel—) žebelj-nik; (bedien—) grabeljnik; (b. bof)renbe Sftann) vrtač, vrtalec. gofjrfltege f. vrtalka. goljrmeljl n. vrtanina, izvrtki pl. goijrmufdjel f. kamenovrt. gofjrfdjmub m. svedrar. gofyrwurm m. kukec. goljr^eug n. vrtalo, vrtalnik. goifalj n. morska sol (-i), gojar m. boljär, plemič; SSojaren* boljarski. gole f. globoka, okrogla posoda, globoka skleda; (©amenbefčtltniš) glavica; (gttriebel) luk, čebula, dem. čebulica. gollmerk n. (im Sßafferbaue) zajezje, kašča; (geftungg—) ostrog, ogradje, gradišče, branišče. gölten m. pušica, strelica; (®eil) za-gozda, zagvozda, klin. gombarbe f. bombarda. gombarbement n. bombardovanje. gombarbier m. bombardär. bombarbimn bombardovati, bombe metati (mečem), spuščati, gombarbierkäfer m. puškar. gombalt m. napetost, preobilnost, nadutost, bombaftifd) napet, nadut, gornbe f. bomba, bombenfeß neprebiten. gonbon m. sladčica, sladkarija, gonmot n. dovtip, dovtipna beseda, gomritmnt m. lahkoživec, dobroživec. goot n. čoln, ladjica; dem. čolnič, čolniček. gootsmann m. čolnar, mornar, gorar m. boraks, boras. gorb m. (am (Skiffe) bok, kraj; (e. gluffeš) kraj, breg; an — gefjen v ladijo stopiti, iti (grem) na barko; über — Werfen iz ladije metati (mečem); pometati, vreči (vržem); übe? — faften iz ladije pasti (padem) v moije. gorbell n. kurbišče. borbimn robiti; obrobiti, zarobiti; (mit etttm£) obšiti (-šijem); obšivati. Borbur — 105 — Branb gorbnr f. obrob, ob šiv. goreas m. sever. gorg m. posoda, zajem; auf — geben upati, na up, na počak dati, impf. dajati; auf — nehmen v zäjem, na zajem, na posodo vzeti (vzamem), impf, jemati (jemljem); auf — Der* faufen na počak, na brado prodati, impf, prodajati. borgen (auf (£rebit geben) upati, posoditi, na üp, na počak dati, impf. dajati; (auf Žrebit neumen) na posodo vzeti (vzamem), izposoditi si; impf. jemati (jemljem), izposojevati si. gorger m. (Borggeber) posojilec, upnik; (Borgnehmer) upojemnik, kdor jemlje na posodo. gorke f. skorja, lub, lubäd (-i); coli. lubje; (e. ©efd)ttmre3) krasta, gorkenkäfer m. zalubnik, lubadär. gorn m. vir, vrelec, studenec, borniert slaboumen, budalast, bedast, top, trapast. gorniertfjeit f. slaboumnost, budalost, topost. gorsborferopfel m. mišansko jäbelko, mošanckar, mišancigar. görfe f. mošnja; zbirališče kupče-valcev, borza; Börfen* borzni, gor)! m. poč (-i), poklina, razpoklina. gorite f. ščetina, šetina; dem. ščeti-nica; coli, ščetinje; (b. 39^) igK špica. borlten fid) ščetiniti se, sršiti se, jeziti se. borftenartig (—förmig) ščetinast. gor|ten(joar n. ščetinje. gorltentyier n. ščetinec, ščetinka. goritenoielj n. svinje, krmetina. borftig ščetinat. gorte f. rob, trak, pasec, porta; in $ärnt. prema. bösartig hudoben, zloben, zločest, zel, malopriden, hudomušen; (t), b. ®ranf= fyeit) hud, nevaren. gösartigkeit f. hudobnost, zlobnost, malopridnost; nevarnost. gijfdjmtgf.položnost, poševnost, bok, pobočje. böfe hud, hudoben, zel, zloben, zločest; (jornig) srdit, ljut, jezen; — madjen pohujšati, spriditi; razsrditi, razljutiti, ujeziti; — werben popačiti se, pohujšati se, spriditi se; razsrditi se, razljutiti se, ujeziti se; — Buben poredni, malopridni fantalini; —§ SD^auI hud, zbadljiv, opravljiv jezik; —§ Beifpiel slab, grd zgled. gbfe m. hudir, vrag, zlom, zlomek, zlodej. göfewidjt m. hudobnež, hudodelnik, hudodelec, zločin, zločinec; bu bift ein — hudoba iz tebe gleda. bosfjaft poreden, neporeden, hudoben, zloben. [zlobnost. gostjaftigkeit f. porednost, hudobnost, gosfjeit f. zloba, hudobija, zlobnost, hudobnost. [ben. böswillig zlovoljen, hudovoljen, zlo-göswilligkeit f. zlovoljnost, zlobnost. gotanik f. rastlinstvo, rastlinoznan-stvo, botanika. [kar. gotaniker m. rastlinoslovec, botani-botanifd) rastlinski, rastlinoznanski, botaničen. [birati, botanifteren rastlinäriti, rastline nagote m. sel, poročnik, vestnik. gotenwefen n. selstvo, poročništvo. gotmößigkeit f. gospodstvo, oblast (-i), gotfdjaft f. (^a^ridjt) poročilo, sporočilo, naznanilo, glas, novica, vest (-1); (©efanbtfdjaft) poslanstvo, gotfdjafter m. poslanec, poročnik, göttdjer m. bednjär, bečvar, čebrar; Böttcfyer* bednjarski, bečvarski, če-brarski. gottid) m. bedenj, bečva; grofjer — kad (-1), čeber; dem. kadica, čebrič. gouquet n. šopek, kitica. [telja. gouteille f. steklenica, sklenica, bu-goutique f. f. Bube, gowle f. (fr. Bot)!) f. Bote, brad) adv. v prahi, neobdelano, gradjadier m. praha, njiva v prahi, pusta njiva. grad)e f. praha, ledina; (unbebaute ©egenb) puščina. brad)en prašiti, praho orati (orjem). gradjkäfer m. prosnica. gradjlanb n. ledina. grad)monat m. rožnik, junij, gtafjnttne m. bramin, bramänec. granb m. gorjenje, paljenje; (geuerš* Brunft) požar, požig, ogenj; in — ge* ratzen užgati (-žgem) se, vneti (vna- au (orjemj. ni i V Söranbeifen — 106 — bräunen mem) se; impf, užigati se, vnemati se; in — fe|en zažgati, zapaliti; impf. zažigati; (ant (betreibe) snet (-i); (an 33äumen) ožig; (an Sfteben) palež; (an* gebranntes ©tücf ogorek, glavnja; (b. 8*e9eQ žganje; (b. ®alfe3) kuhanje; (§i£e) vročina,žgalina,pripeka; (93ranb* trntnbe) opeklina, speklina; (®ranfl)eit) prisad; SBranb* požarni, granbetfen n. užigalo. [peti. braitben hurkati, vreti, pluskati, ki-granber m. zažigalna ladija, zaži-galka; (Qünber) zažigač. granb^etk m. speklina. granbgerud) m. smod, zasmod, za-smodina. branbidjt prismojen, brattbig (b. (betreibe) snetiv, snetjäv, snetljiv; (ö. Räumen) pereč, pirov. granbleger m. zažigalec, požigalšc; —in f. zažigalka, požigalka. granblegung f. zažig, požig, granbntal n. vžgano znamenje, branbntaten t branbmarfen užgati (-žgem), impf, užigati; fig. sramotiti; osramotiti, granbmauer f. opaž, zid proti ognju, granbopfer n. žgalna žrtev, žgalno darilo. granborbnung f. požarni, gasilni red. granbplatj m. gorišče, pogorišče, granbfdjaben m. škoda po požaru, granbfdjabemjerftdjerungsanftalt f. zavarovalnica proti požarni škodi. ;branbfd)a^it paležino ober požigal-. ščino naložiti, impf, nalagati. granbfdjatmng f. požigalščina, pale-žina, kontribucija. granbfofjle f. notranji podplat, granbltätte f. pogorišče, pogorelišče. granbltifter m. požigalec, zažigalec. granbjltftnng f. požig, požiganje, zažig, zažiganje. granbung f. bibavica; butanje, ki-penje morskih valov ob —. granbner|td)erung f. zavarovanje proti ognju; —Sanftalt f. zavarovalnica proti ognju. granbnmdje f. požarna straža, granbjetdjen n. f. 33ranbmal. granbjeugnis n. pogorelski list, po-gorelsko pismo. grantnietn m. žganje, žganjica; — brennen žganje kuhati, žgati (žgem). grantineinbrenner m. žganjar; —ei f. žganjarija; (Drt) žganjarnica. granttueinfdjank m. žganjarija. grantroetntrtnker m. žganjepivec. graftltenljolj n. braziljka, pražiljka. braten peči (pečem); speči, opeči; refl. peči se. graten m. pečenka, gratemnenber m. (^erfon) obračalgc; (2£erf$eug) obračalo, sukalo. [čenje. gratofen m. peč (-1), ognjišče za pe-gratpfanne f. peklo, peköv, ponva za pečenje. gratrübe f. smojka, pečena repa. gratfpieß m. raženj. gratnmrjt f. mesena klobasa, graud) m. običaj, šega, navada; (®e* braud)) potreba, raba. brauchbar raben, rabljiv, pripraven (za kaj). graudjbarfceit f. rabnost, porabnost, rabljivost, pripravnost. braudjen rabiti, uživati (zdravilo, jed), upotrebovati; porabiti, užiti (-žijem), upotrebiti; (nötfjig ^aben) potrebovati, trebati, treba biti (komu česa), pogrešati; (aittoenben) obrniti, impf, obračati (v kaj). [hati. brauen variti, kuhati; zvariti, sku-grauer m. pivovär, olär. grauerei f. pivovarstvo , olarstvo; (®etoerbe) pivarija, olarija; (SSrau^auS) pivärna, olärna, pivärnica, olarnica. braun rujav, rjav, rus; (ö. b. ©onne gebräunt) zagorel; — machen rujaviti; porujäviti; — toerben rujaveti; oru-javeti. granit n. rujavost, rujava barva, braunäugig rujavoök. graune m. rujavšc; f. rujavka; ($ferb) kostänjevec. grämte f. rujavost; zagorelost; (garbe) rujavina, rujava barva; ($ran!t)eit) davica, vnetica grla. grauneifenßetn m. rujavi železovčc. bräunen rujaviti; orujaviti, porujäviti; bie ©onne bräunt bie Ätrfdjen solnce rudeči, zreli češnje; bie ©onne tjat tf)nt bte §aut gebräunt solnce mu je ožgalo, opeklo, opalilo kožo; in ber Brauner^ — 107 breit Butter — v maslu rumeniti, cvreti, pražiti; fid) — rujaveti, rumene ti, ogo-revati; zarujaveti, zarumeneti, ogo-reti; rudečiti se, zoriti se. gramterj n. rujava ruda. graunfudjs m. rujava lisica; Oßferb) kostänjevgc. grawtkeljldjen n. rujava taščica, gramtkofjle f. rujavi premog, bräimlid) rujavkast, rus, črnoman-jast; (ü. b. ©onne gebräunt) ogorel. braunrot!) rujavkastorudeč, rus. graunfd)ftke m. rujavo pisan, dimast konj, pegaž. graunfpat m. klekec, dolomgc. graun|Uin m. magnezija, mangan, graus m. hrup, dirindaj, buka; in (B>au3 unb — leben v vednem hrupu in veselji, razkošno živeti, graufekopf m. rohne (-ta), buhte (-ta), braufen hrumeti, bučati (bučim), šumeti, vršeti; (gäljren) vreti, kipeti, šumeti, peniti se. graufen n. hrup, hrušč, šum, vrišč. graufejmluer n. peneč, šumeč prah. graut f. nevesta, zaročnica; Braut* nevestin. grautfitym m. drug, tovariš; — fein drugovati; —in f. družica, druga. gräutigam m. ženin, ženih; Bräuti* gam§* ženinov, ženihov. grautjungfer f. družica; svatovča. grautleutc pl. ženin in nevesta, zaročenci, mladiči. grautma()l n. svatovanje, ženitno gostovanje, pir. grauffrijafj m. dota. grautfdjau f. ogled, ogledi pl. grautuater m. starešina. [nik. grautarber m. snubač, snubok, ogled-grautmrrbung f. snubitev, snubljenje, prositev. bran priden, vrl; (tapfer) hraber, pogumen, junaški, moški; (redjtfcbaffen) pošten, pravičen, brano interi. prav, dobro, izvrstno, graoour f. pogumnost, hrabrost, junaštvo, moštvo. [kov) grecde f. sprimek (različnih kamenč-bredjbar lomen, lomljiv, krhek, gredjbarkeit f. lomnost, lomljivost, krhkost. gredje f. trlica. gredjeifen n. želežni kol. bredjeln treti (tarem); otreti. gredjelltube f. terilnica, lenišnica. bredjen lomiti, lämati, krhati, tru-piti; prelomiti, zlomiti, prekršiti, po-trupiti; (üerle|en) prelomiti, prestopiti; (Blumen) trgati; utrgati; b. (£l)e — prešestovati; ba3 <5tiHfd)ineigen — spregovoriti; ettt>a§ bom Qaitne — iz trte izviti (-vijem) kaj; Ba^n — krčiti, odpreti pot, celino obdelovati, orati, kaj težkega začeti (-čnem); ben ©tab über jemanben — obsoditi, impf. obsojevati koga; über3 ®nie — pre-siliti se, pretegniti se; intr. lomiti se, drobiti se, pokati; zlomiti se, razdrobiti se, počiti, razpokati se; ba3 §er§ Brid)t mir srce mi poka; (fjerauš* bred)en) predreti (-derem), prelomiti; impf, predirati; (t), b. Singen) stekle-neti, ugašati, tema se komu dela; mit einem — skregati se s kom; refl. (fid) erbrechen) bljevati, bljuvati, ko-zlati, bruhati; (t), b. SßeHen) razbiti (-bijem) se, impf, razbijati se; (t)om SSetter) prevreči (-vržem) se, impf. prevračati se, menjati se; (ö. b. ®alte) ujesti (-jem) se, popustiti, ponehati; fid) ben — glavo beliti si; ge* brod)ene ©tintme slab, na pol mrtev glas; gebrochenes §er$ potrto srce. grcdjen n. lomljenje, lomitev; (be§ glad)fe£) trenje; ((Srbredjen) bljevanje? bljuvanje, kozlanjerf^^v^J^^^Yu^W gred)fjaus n. terilnrča, lerlišnica. / gred)kraut n. čmerika. gredilmn f. terica, terilja. gredjtnttfjel m. lomilo, lomilno dleto, grrdjmittel n. bljuvalo, bljevalo. gredjjmluer n. prah, prašek za bljuvanje, gredjpunkt m. lomišče. gmijrufjr f. bljuvna griža, kolera, grcdjung f. lomljenje, lomitev, lom. gredjmtgsebene f. lomna ravnina. gred)weibe f. krhlika. gredjumnftcin m. bljuvna sol (-1). gred)itntrj f. bljuvpi koren, grei m. kaša. _ ^ breit širok, širen; fidj — rnadjen košatiti se, ust-iti se, bahati se. breitäftig — 108 — bringen breitäftig košat, širokovejast. greitbeü n. širočka, bradlja, breitblätterig širokolisten. breitbriiftig širokoprs6n. breitbufcbig košat, goščat. greite f. širjava, širina; širokost. breiten širiti; razširiti, razprostreti; impf, razširjati, razprostirati, greitenkreis m. krog širine, breitfiißig širokonog. breitnafig širokonos. breit^uiterig širokopleč, plečat. grentfe f. obad, brencelj (-na), konjska muha; (med).) zavornica, zavor. bremfen (ein ^ßferb) v kljupo dejati (denem), impf, devati; (9?ab) zavreti impf, zavirati, brennbar gorljiv, žgalen. gremtbarkeit f. gorljivost, žgalnost. grenneifen n. žigalo; kodrilo. brennen žgati (žgem), päliti; opaliti, ožgati; impf, ožigati; intr. goreti, žareti; (beißen) ščemeti, skeleti, peči, ščipati (ščipljem); (t), b. Sonne) peči, pripekati, prigrevati, pritiskati; f djtimdj — brleti, mrleti. [rečica, -^gremten n. (©obbrennen) zgaga, go-»j Zu.) brennenb pekoč, goršč, žgoč, skeleč, ff ščemeč. gremterei f. žgalnica, palilnica. ■ / fcieh) mukati, bučati. grummbär m. medved; fig. godrnjač, godrnjalo, mrmrač, mrmralo, gruntmetfen n. brunda, dromlja. brummen godrnjati, mrmrati; (oom ©unbe) renčati (renčim); (b. b. ®a£e) gosti (godem), presti (predem), brummig godrnjav, mrmrav. grttmtnkreifel m. volk, vrtaljka. brünett črnkast, črnomanjast; zagorel, zagorelkast. grunft f. gonja, gonjenje; pojanje; mrkanje; prskanje; bukanje; rukanje u. f. to. f. brunften. brunften (t), ^f er ben) goniti (örliti) se; (t). Pütjen) pöjati se; (t), ©trafen) mrkati se; (t), giegen) prskati se; (t), ©djtoeüten) bukati se; (d. §irfchen) ru-kati se; (t). §unben) goniti se, drviti se; (t). ®a|en) breziti se, breznati se; (t). SSögeln überhaupt) pariti se, ženiti se; (Dom ©eflüget) rastiti se, jarčiti se; (Ö. giften) brestiti se, drstiti se. brunftig gonjav, pojav, mrka v, prs-kav, bukav, rukav u. f. to. gruitnen m. studenec, zdenec, klädez, štepih; (CueHe) vrelec, vir, studenec; (©ifterne) vodnjak, rupa, šterna; Waffer in ben — tragen vodo v morje nositi, bob v steno metati; SBrmtnen* stu-denčni. grumtengelänber n. oklep, ograja studenca, šterne. grunnenkreffe f. vodna kreša. [njäk. grtmnenlebermas n. studenčni jetre- JtfiLCl- grumtenmeijter m. studenčar; (b. Tli* neralbr.) nadzornik slatine, slatinär. grumtenrofjre f. studenčna cev (-1). grunnenmaffer n. studenčnica, studenčna voda. grunft f. (§i|e) gorečina, gorkota; (heftige Šeibenfdjaft) pohlep, pohot; (geueršbrunft) ogenj, požar. britnßig goreč; pohlepen, pohoten, hotljiv. brusen f. harnen. grüß f. prsi (-ij) pl.; (b. grauen) nedrije, seski, and) prsi; (mamma) sesek, sesöc; bem $inbe bie — reiben otroka dojiti; ba§ ®inb t). b. — ent* Löhnen otroka odstaviti; fig. srce; S8ruft= prsni. grultarjnei f. prsno zdravilo, zdravilo za prsi. grußbein n. prsnica; (bet gieren) grodnica. grußbeklentmmtg f. prsna težava, ti-ščanje v prsih, da kdo težko diha. grußbilb n. doprsna podoba, doprsnik. britjlen ftd) šopiriti se, ustiti se, ko-šatiti se, bahati se, hrustiti se. grußM n. prsna mrena, prsnica, grußfletk m. prsnik, naprsnik. grußljentb n. oplečje, rokavci pl., ošpetelj. f. prsna dupljina, votlina, grußkorb m. oprsje, ogrodi (-ij) pl. brußkrank na prsih bolan, grußlai} m. prsnik, pruštof. grußlehne f. naslon, ročaj, grußfaft m. sok za prsi. grußfdjmerj m. bolečina na prsih, grußßittk n. (gletfd)) prsni kos; (bei b. gechtmeiftern) naprsnik. grujtthee m. čaj za prsi. grüßung f. (Söruftmauer) doprsni zid, doprsnjak; (am ©djiffe) krma. grußumnts n. f. 93ruftla|. grußttmrje f. sesek, sisek. grußnieljr f. predprsje, prsobrän (-i), grut f. zalega, zarod, mladi, mladiči pl.; (b. brüten) valitev, valjenje, sedenje na jajcih. brutal (thierifch) živinski; (itrilb, grau* am) nečloveški, divji, surov, grozovit. grutalität f. divjöst, surovost, gro-zovitost. w Tilu o u ■ß grutbiene /*. trot. grütei podloženo, nasajeno jajce; (öerborbeneS) klopotec, zaprtek, žla-prtek. brüten valiti, na jajcih sedeti; fig. snovati (snujem), kovati (kujem), plesti (pletem). grütljemte f. koklja, kvoklja, kvoka. grütmafdjine f. valilnica, gruttoeittkommen n. surov ali nečist dohodek. gruttcertrag m. surov ali nečist znesek (znesek hrez odbitih stroškov), [teža. gruttogeroidjt n. surova ali nečista gruitouermogen n. surovo ali nečisto premoženje (t. j. premoženje brez odbitih dolgov). gube m. deček, dečak, fant, fantalin; dem. dečič, fantič; (öeräd)tl.) frkolin, štrkovec; (<5d)urfe) neporednež, malopridnež , razposäjenec; (im harten* foiele) fant. [delo. gubenltreid) m. malopridno, hudobno gubenllütk n. f. Vubenftreic^. güberei f. pobalinstvo, fantalinstvo. bübifd) neporeden, poreden, malopriden, pobalinski, gurf) n. bukve (g. bukev) pl., knjiga, gudjbiitber m. bukvovez, knjigovez, $udjbinber= knjigoveški. gudjbinberet f. knjigoveštvo; (b. Drt) knjigoveznica. gud)btnberlof)tt m. veznina, oplatnina. gud)brwher m. tiskar, knjigotiskär; 93ud)bruder= tiskarski. gudjbrudierei f. tiskarija; (SöSerfftätte) tiskarna, tiskärnica. gud)brudierhun|t f. tiskarstvo, knjigo-tiskarstvo. gud)e f. bukev, gudjeidjel f. bukvica, žir. gudjen* bukov. budjen v (kupčijske) bukve vpisati (vpišem), zapisati, impf, zapisovati. gud)ent)ol? n. bukov les, bukovina. gudjenfdjttmntnt m. kresilnagoba, trod. gudjemtmlb m. bukovje, güdjer* knjižni. giidjerbrett n. polica za knjige, güdjerkalten m. omara za knjige, gitdjerkatalog m. imenik knjig, güdjerkemter m. knjigoznanec. büdjerltd) knjižgn; —e Eintragung vknjižba, vknjiženje. güdjerrammlung f. f. SSibtiot^ef. güdjerfdjrank m. f. 93üd)erfaften. güd)erfprad)e f. knjižni jezik, književni jezik. güdjeruerjeid)ttts n. imenik knjig, gitdjertuefen n. knjištvo, pismenstvo. güdjernmrm m. knjižni molj; fig. kdor vedno v knjigah tiči. gudjftnk m. ščinkovec. gud)füt)rer, Gud)halter m. knjigovodja, budjtjalterifd) knjigovoden. gudjfjaltMttj f■ knjigovodstvo, [stvo. gudjljaubel m. knjigotrštvo, knjigar-gudjfjiittbler m. knjigär, bukvär, knji-gotržec. gudjtjtmMung f. (©efdjftft) knjigar-stvo; (®etüölbe) knjigärnica. gudjlaben m. knjigarnica, bukvarnica. güdjletn, Söüdjeldjen n. bukvice pl., knjižica. gudjntatjen m. devetogub. gudjtttaft m. (bukov) žir. gudjsbaum m. zelenika, pušpan, budjsbäumen zelenikov, zeleničin, pušpanov. [panovina. gud)sbaumi)ol^ n. zelenikovina, puš-giidjfe f. pušica, škatljica; (®ett)efjr) puška, puša; dem. puškica; (mit ge= gogenem D^r) risanica. gitdjfenmödjer m. puškar. güdjfenfdjufs m. strel (iz puške); (SSeite) streljaj, güd^enfpanner m. puškonosec. gud)|tabe m. pisme (-na), pismenka, črka; dem. pismence, črkica. gudjftabenleijre f. črkoslovje, nauk o črkah, pismenih, gudjftabenfdjrift f. črkopis, črkopisje. bud)Jtabieren zlogovati, pismenkovati, črkovati. bud)|tabliri) po pismenki, po črki; od besede do besede. gudjt f. zatok, zaliv, zanožje. gud)U)ei?en m. ajda, jejda. gudjiuei?enacher m. ajdišče, ajdovišče. gudjroei?enbrot n. ajdiščak, äjdovöc, äjdin, ajdov kruh. gud)meijen(!roi) n. äjdovica, ajdišica. gudtel m. grba, grbavica; (Otüden) hrbet. bucfelig 112 — bürgen bwkelig grbast, grbav. gutkelige m. grbavčc, grbčc. gudielodjs m. grbavi vol, zebu. büthen fid) prikloniti se, pripogniti se; impf, priklanjati se, pripogibati (-gibljem) se; gebücft gelten pripogneno, zgrbljeno, v dve gubi hoditi, gitdiling m. priklon, poklon. gube f. bajta, koča; prodajalnica (zlasti lesena). gubget n. proračun državnih dohodkov in stroškov. giiffel m. bivol, in ©t. aud) bes; fig. zarobljenec, neotesan človek; Büffel* bivolov, bivolski. biiffelfjaft bivolski; fig. zarobljen, neotesan, güffelkalb n. bivolče (-ta), güffelknf) f. bivola; dem. bivolica, bivolka. büffeln beliti si glavo z ukom, ubijati se s težkim delom. gug m. gib, zgib, giba, zgiba; (beš ©d)iffe§) pleče. gügel m. locänj, locenj; (Steigbügel) stremen. giigeleifen n. gladilo, likalnik, in 6t. tiblo. bügeln gladiti, likati, tiblati; po-gladiti, polikati. [vlačiti, bttglteren za seboj vleči (vlečem), gngfpriet n. bugsprit, stožina, jambor črez prvi del ladij e na pošev ležeč. gugltitrk n. prednja gnjät (-i), prednja četrt (-i), güfjel n. gorica, holm; dem. holmec, guljlbirne f. vlačuga, ljubovnica, kurba. gufjle m. vlačugar, ljubovnik, kurbir. buljleit vlačiti se s kom, kurbäti se; (Werben) snubiti. [birne. guljler m. f. Bufjle; —in f. f. Buf)l* gufjleret f. vlačuganje, ljubovanje. bul)lerifd) vlačugarski, ljubovalen. güfjne f. odšr; Olebner— govorišče, govornica; Blut— morišče; (in ben Sagemühlen) most, ^ f*^ onbu^u,, bukolifd) pastirskiJ*^/^-tJ^cJ^ gnile f. bula, papeževo pismo, guüe, Bolle m. bik. gulletin n. dnevni razglas, dnevno naznanilo. gunb m. zveza, zaveza, vez (-1); ber alte, neue — stara, nova zaveza; ber türfifd)e — čalma, turban. gunb n. zvezek, kosöm; ein — Strof) otep slame; ein — ^adjftrolj škopa, škopnik; ein — Reifer butara, breme suhljadi; ein — gladj)3 povesmo; ein — öon gefdjnittenem ©etreibe snop, dem. snopič. [bade), gmtbart f. robdvnica, (puntaka Bmtb* bmtbbritdjig zvezolomen; — werben zvezo prelomiti, gunbbritdjige m. zvezolomnik. güttbel n. cula, dem. culica; in gu famntenfe^ungen f. Bunb n. gunbesbefdjlufs m. zvezni, zavezni sklep. [lomstvo. gunbesbrud) m. prelom zveze, zvezo-gunbesfreunb m. zveznik, zaveznik, gunbeslabe f. skrinja miru in sprave; skrinja zaveze, bunbesmü^tg adv. po zavezi, gunbesltaat m. zavezna država, gunbestag m. zavezni zbor. bünbig (binbenb) vezalen, veljaven; (fräftig) jedrnat, krepek. gimbigkeit f. vezalnost, veljavnost; jedrnatost, krepkost. günbnis n. zveza, zaveza, bunt pisan, pester, šaren; (öerwirrt) zmešan, zmočen; e§ get)t — §u nered je, križem gre; er treibt e§ §u — prehudo uganja, gunterlei n. šara. guntfjiedjt m. detal, mala žolna, buntfdjetkig brezast, prižan, uprižan. gürbe f. breme (-na), butara, tovor, gnreau n. pisarna, pisarnica; služba, urad. gureaukrat m. birokrat (prijatelj uradniške vlade). gureaukratie f. birokracija, vlada uradnikov, gurg f. grad; dem. gradič; (fefter trdnjava, tabor; bie faiferlidje — cesarski dvor; Burg* grajski, grajščin-ski, taborski, dvorski. ^ gurgbewof)ner m. gradjan, grajščan. gürge m. porok. bürgen porok biti (sem), jamčiti, dob6r stati (stojim) za koga, poroštvo dati. Bürger — 113 — »utte gürger m. meščan, mestjän; — eines 9Jlarfte§ tržan; — eineS ©taöteS državljan ; ^Bürger* meščanski; tržanski; državljanski; —in f. meščanka ; tr-žanka; državljanka. gürgerkrteg m. domača vojska, notranja vojska, medsebojna vojska. bürgerlid) meščanski; tržanski; državljanski; —eS ©efe^bud) državljanski zakonik. [panja, giirgermeüter m. župan; —in f. žu-gürgermeilterfdjaft f. županstvo. giirgerred)t n. meščansko pravo, meščanstvo; državljansko pravo, državljanstvo. gürgerfdjaft f. meščanje, meščanstvo, giirgersntann m. meščan, mestjän. gürgerftanb m. meščanstvo, meščanski stan. gurgfriebe m. (©tabtbe^ir!) obgradje, obmestje. gurggruf m. gradnik, grajski knez. burggrdflid) gradniški, grajskokneški. gurggraffdjaft f. grajska kneževina, gurgijerrm. grajščak, grajski gospod, gurgridjter m. grajski sodnik. gürgfd)aft f. poroštvo; — leiften porok biti (sem); — fteften za poroka postaviti, impf, postavljati; Söürg* fdjaftž* poroštven. gurgIM m. gradišče, gurguerließ n. grajska ječa. gurguogt m. gradnik, kastelän. gurgnmrte f. grajsko stražišče, grajski stolp, burlesk smešen, burkast. gurfdje m. deček, fant; (Se^rburfdje) učenec; (e. DfftcierS) sluga, strežaj. gurfdjenlebeu n. fantovanje, fantovsko življenje. gurfdjenfdjaft f. fantovščina, fantovska družba; družba (nemških) visoko-šolcev. [ščetica. gitrJte/*. ščet (-1), krtača; dem. ščetka, bürjten ščetati, krtačiti; oščetati, okrtačiti. gürftenatyug m..ščetni odtisšk. gitrllenbtnber m. ščetar, krtačar. gürltettbinbernmre f. ščetovina, šče-tarska roba. giirjel m. zadnjica, repšk; (©teijš b. SSögel) mrda. gurjelbaum m. prekucljej, kozelc, živi hrast; — mad)en f. burgeln. burjeln prekucniti se, prekupicniti se, prekobacniti se; impf, prekucovati se, prekupicävati se, prekobacovati se. gufd) m. grm; dem. grmič; coli, grmovje, grmičje; («Strauß) šop, šopek. güfd)t§en n. grmiček. [žulja. giifd)el n. šopek, čopič, češulja, ko-büfdjelartig šopast, čopast, češuljast. büfrijelfjaarig copoläs. gufdjljolj n. hosta, hostje; (Scmbtjotft) listnato drevje; (@ebüfd)) grmovje. bufd)id)t šopast, čopast, grmast. bufri)ig košat. gufdjklepper m. zasednik, zalezovalgc, gozdni razbojnik. gufd)iuerk n. grmovje, gufen m. nedra plnedrije pl., prsi pl.; (SDfcerbufen) zaliv, zatok. gufenfreunbm. prisrčni prijatelj, najljubši prijatelj. gufenkinb n. ljubčšk, srček, gufemtabel f. prsna igla, bucika, nedrenica. gufenfd)letfe f. prsni trak, poprsnica. guffarb m. kanja, mišar. guße f. pokora; — tf)un f. büßen; (©elbbuße) globa, kazen v denarjih; (@rfa|) povračilo. büßen trpeti, pokoriti se, pokoro delati (za kaj); mit bem Seben — z glavo pläöati, impf, plačevati; er büßt feine ©djulb utepa se mu, skupil jo je. güßer m. pokornik, spokornik, spo-korjenčc; —in f. spokornica, spokor-jenka. [spokorjenca. gitßertfjräne f. solza skesanega, — bußfertig spokorjen, skesän. [nost. gußfertigkeit f. spokorjenost, skesa-gußgebet n. spokorna molitev, molitev spokorjenega, — skesanega, [nik. gußkletb n. spokorna obleka, räSov-guiUieb n. spokorna pes&m (-i). gußprebigt f. pridiga o pokori, gußjjfalm m. spokorni psalm, psalm o pokori, gupbung f. pokorjenje, pokora, gnßwerk n. pokorilo. gü|te f. f. Söruftbilb. gutte (23ütte) f. brenta, puta; dem. brentica, putica. Nüttel — 114 — Kantate güttel m. birič, brič; (genfer) ra-belj (-na), gutter f. surovo maslo, gutterbirn f. maslenka, maslenica. gutterbrot n. z maslom namazani kruh. [maslom, gutterfjanbel m. kupčija s surovim guttermild) f. zmetki pl., pinjeno mleko, pinjenec. buttern mesti (metem, audj medem), umetati; umesti, gutternapf m. maslovnjäk. guttemtljrkitbel m. pinja. gutterteig m. masleno testo, butternmd) mehek kakor maslo, giittner m. f. SBöttdjer. gut\m. (in b. fingen) krmeželj; (®ern* gefjčtufe) peškišče, pečkišče. fdjen jtoet ^erfonen) spolovina; (rnitit.) stotnija, satnija. Kompagnon m. drug, družnik, tovariš. Komparation f. primerjatgv, stopnjevanje, stopnjava. [način. Komparationsmettjobe f. primerjalni %ontparatio m. primerjalna —, sodnja stopnja, primerjalnik. [jati. rontparieren primeriti, impf, primer-Kotnpals m. severnica, kompas. Kompalsnabet f. igla severnica. compenbiös skračen, okrajšan, posnet, jezgrovit. Kompenbiunt n. posnetek, okrajšek, jezgra, izvod. Kompenlation f. pobota, pobotek, pobotanje. [vati. (otnpenftoen pobotati, impf, poboto-rotnpetent pristojen, oblasten, dotičen. Kompetent m. prosilec. Čompeten} f. oblast, pristojnost. (Žontpetenjgefud) n. prošnja za službo, f ompeteu;rtreit m. razpor zaradi pristojnosti. competieren prositi ob. poganjati se za kako službo, fompitator t«, nabiralec, skupljevalec. Kompilation f. skupljevanje, zbira, zbirka. Komplement n. dopolnilo, dovršek. comptet popoln, dovršen, zvršen, cel. cotnptetieren dopolniti, dovršiti; impf. dopolnovati, dovrševati. Compter m. obseg, obsežek; (@runb-eomplej) zemljišče. Komplerton f. telesna narav (-i), compticiert zapleten, zahomotan. Kompliment n. poklon, priklon; ein — ntadjen prikloniti se, pokloniti se; impf, priklanjati se. Komptimentenmadier m. klanjalec, pri-klanjalec. Komptot n. zarota, zarotba, kovarstvo. complotieren zaroto delati, — plesti (pletem), — kovati, zarotovati se. Komplotltifter m. zarotnik. Komponente f. sila sestavljača. romponieren zložiti, sestaviti; impf. zlagati, sestavljati; (music.) uglasbiti, skladati; (fd)riftt.) spisati (-pišem), impf, spisovati. [skladatelj. Komponilt, Eompofiteur m. skladalec, Kompotition f. sestava; (mus.) uglasba, skladba; (äKetaE) zmes (-i). ffompofitionsletjre f. nauk o skladbi, skladboslovje. Kompott m. mešanica, zmesni gnoj. Kompot n. kompot, zavarek (sadja), comprefs stisnen, tesen. compre|Ttbel stisljiv, zgostljiv. Kontpreflion f. stisek; zgostitev. Koinpromifs n. pogodba (na razsodnika). compromittieren privoliti, da se izbere razsodnik; fic| — zaplesti (-pletem) se. romptant gotov, v gotovih denarjih. Komptoir n. pisarna, pisarnica. KomtetTe f. grofica. Komttjur m. komtur, povelitelj. concao jamasto izbočen, vdrt, vleknen. conceittrieren združiti, zbrati (zberem), skupiti; impf, združevati, zbirati ; fid) — zbrati se, skupiti se; impf. zbirati se. Koncentrierungspunkt m. središče, roitcentrifd) istosreden, koncentričen. Koncept n. spisek, prvopis, osnutek, načrt. Konceptsbeamte m. koneeptni ob. pero-vodni uradnik. Konceptsfad) n. konceptna stroka, perovodstvo. Koncert n. soglasba; godbena veselica, glasbena zabava, beseda, koncert. Goneertgeber — 121 — Kongreß foncertgeber m. prireditelj godbene veselice, koncertovalBc. §onte|Tton f. dovolitev, dovoljenje, privoljenje, pripust. ronreffioniereu dovoliti, privoliti, pripustiti; impf, dovoljevati, pripuščati. (Eonrilium n. cerkveni zbor. contipttren sestaviti, zložiti, spisati; impf, sestavljati, zlagati, spisovati. (Eoncipient, ©oncipift vi. koncipist, koncipijent, perovodja. (Sonrlaue n. zbornica za izvolitev novega papeža. (Conrlufum n. sklep. [papežem, gontorbat n. konkordat, pogodba s tontret konkreten, stvaren. (Eonrubinat n. priležništvo, liotništvo. Čoneubtnc f. priležnica, pohotnica. fonrurreit; f. (gufammentreffen) sni-dek, sklad, zbira; (au§ £anbežmitte(n) pomoč (-i); (JBeweybung) poganjanje, natečaj. — \ Li[nesek. §oncurrert;Eeitnig m. donesek, pri-concurrieren (jufantmentreffen) sniti (snidem) se, strniti se; impf', strinjati se; (Betrerben ftd)) gnati (ženem) ob. poganjati se za kaj. (fonrurs m. natečaj, razpis (službe); (©laubiger) stečaj, konkurs; — eröffnen objaviti stečaj, na kant ob. na boben priti (pridem); Eoncurž» konkursni, natečajni, stečajni. Conrursnusfd)reibung f. razpis natečaja, razpis službe. Conrursglöubtger m. konkursni upnik, stečajni upnik. (CoitrurstimlTc f. konkursna ob. stečajna imovina. Concursprocets m. konkursna ob. stečajna pravda. f ontursuerljanblung f. konkursna ob. stečajna obravnava, fonbenfation f. zgostitev, zgoščenje. fonbenfator m. gostilec, gostič. conbenlterbar zgostljiv. ton&enfieren zgostiti, impf, zgoščevati. f onbitton f. pogoj, uvet; (®ienft) služba. conbitional pogojnik, pogojni ober uvetni naklon. [(sem), tonbitionieren služiti, v službi biti (Eonbitor m. slaščičar. (jjonbitorei f. slaščičarnica. ffiottbolen; f. sožalje, sočutje. (Eonbolenjfdjreiben n. sožalnica, milo-valni list. (Eonbor m. kondor. (Coitbuct m. pogreb, pogrebni sprevod; ©onbuet» pogrebni. [dukter. fonbueteur m. poštni sprevodnik, kon-Čonbuetfioften pl. pogrebni stroški pl. Čoitbuctor m. vodilo; (eteltr.) blisko-vod. (Euntmite f. vedenje, obnašanje. Čonbuitlille f. spričalo o vedenji. (Eonfeet». slaščica, zasladek. fonferen; f. zborovanje, posvet, posvetovanje. tonferiereit, Konferenz galten zborovati, posvetovati se. gonfefltOtt f. spoznanje, izpoved (-i), vera, veroizpoved ttanfinitaub m. birmanec.^f/^*"'/'^' Konfirmation f. potrdba, potrditev; (5'irniung) birma. Confiseation f. odvzetje, zaplenjenje, zagloba. ronfiseterett odvzeti, zapleniti, zaglo-biti, zarubiti; impf, odvzemati, za-plenjevati, rubiti; (SBriefe) ustaviti, pridržati (-držim); impf, ustavljati, pridrževati. (Eonflict m. spor, razpor; in — ge* ratzen spreti se. fonfbberation f. zveza, zaveza, ronfortn sličen, podoben, jednak, soglasen. Konformität f. sličnost, podobnost, jednakost, soglasnost. Konfrontation/1, navzočitev, navzočba. ronfroittieren navzočiti, drugega drugemu pred oči postaviti; impf, navzo-čevati, pred oči postavljati. confunbteren zmešati, zmesti (zme-tem), zmotiti, zbegati. tonfus zmešan, zmeten, zmočen, zbegan. (Eonfufton f. zmeda, zmešnjava, zmot-njava, homatija, kolobocija. ' fongeltton f. naval (krvi), pritisčk. Konglomerat n. läbora, sprimek. (Eongregatton/.skupščina,bratovščina. Čtmgrefs m. zbor, shod, sestanek, kongres. Kottgrua — 122 — conterfeieu Congrua f. pristojna stanovska plača, pristojna duhovska plača, congruent skladen. (Eongruen; f. skladnost, congruiertn skladati se, ujemati se. (Conjectur f. ugibanje, domnevanje, dozdeva, dozdevek. [gibanje. Konjugation f. sprega, spregatev, pre-conjugteren spregati, pregibati. tConjimriton f. zveza; (fpradjl.) veznik. (Čonjunrtiu m. vezni naklon, vezalnik. Žonjunctur /'. okoliščina, odnošaji. conlrrtMerttt popisati; impf, popisovati. fonfcription f. popis, popisovanje; (£onfcription§= popisni. Conrcriptioiisburtmi n. popisovalniea. (Eonfcriptionsflitrijtling m. ubežnik, uhajalSo. (EonfrripttonaliRe f. popisni imenik, popisnik. [vanje. CConrerrntiuit f. posvečenje, posveče-roitfftritrfit posvetiti, impf, posvečevati. [sledičSn. confrcuti» nasledSn, posledSn, po-Confens m. privolitev, privoljenje, dovoljenje, tottfrittiereu privoliti, dovoliti, ronfeqiitnt dosleden. [posledica, ffonfcquettj f. doslednost; posledek, ronfmmtiu obdržljiv, ohranjevalen, konservativen. [vator. (Eoitferontor m. ohranjevalec, konser-(Conferuntorant n. konservatorij, glasbeno veliko učilišče. tonferoteren ohraniti, obvariti; impf. ohranjevati, obvarovati. [čen. confibernbel znaten, znamenit, odli-ConRberiltion f. premišljevanje, pro-matranje; priznanje, čislanje. (EonRgnation f. zaznamek, imenopis. conftgnieren zaznamovati, naznačiti; zapečatiti; bie Struppen — vojake odločiti, zbrati; configniert fein pripravljen ob. odločen biti. ConUlium n. posvet, posvetovanje, svetovalni zbor. tonflRent čvrst, jak, trpežen, gost. (EonRReit; f. čvrstoba, jakost, trpež-nost, gostost. (£onftRorial= konzistorijalni, duhovnega stola. (ConfiHorinltail) m. konzistorijalni svetovalec, svetovalec duhovnega stola. ConRRorium n. konzistorij, duhovni stol. confolibieren utrditi, učvrstiti, uko-reniti; impf, utrjati, utrjevati. (Eonfonnnt m. soglasnik. (Čonfomtn; f. soglasje. Čonforten pl. družniki, tovariši, pajdaši, pristaši. (Conftnbler m. puškar; (in Snglcmb) policijski služabnik, redar, tonftmtt stanoviten, veden. conftatieren potrditi, dokazati (-ka-žem), spričati; impf, dokazovati, spri-čevati, potrjevati, ch (EonRellntion f. stan zvezd, ozvezdje. tonRerniert osupnen, pobit, prepaden; — roerben osupniti, ostrmeti. (KonRituante f. ustavodajni zbor. conRituteren ustanoviti,sestaviti,osnovati; impf, ustanovljati, sestavljati, ronflituierenb ustavodajen. Conltituierung f. ustanovitev, sestava, uredba. ConRitution f. ustava; (b. Seibež) sestava, kakovost; bon ftarter — močnega života. ronRitutionell ustaven, conflruiereit ustrojiti, sestaviti, sezidati, zložiti, zgraditi; impf, ustroje-vati, sestavljati, zlagati. [nja. (gonRruttion f. sestava, gradnja, sklad-conrubRantiell istobiten, sobiten. Conful m. poslanec, poročnik, konzul, ionfulat n. poslanstvo, konzulstvo. (Eonfulent m. svetnik, posvetovalec. ronfultieren za svet poprašati; impf. posvetovati se s kom. L tonfumieren použiti (-žijem); potrošiti ; impf, použivati, trositi. (Eonfiimntion f. použitje, potrošek. Žontnrt m. dotika, dotikljaj. rontagiijs nalezljiv, kužen, okužljiv. (Eontagium n. nalezilo, okužilo, kuž-nina. contemplotio razmišljav, premišlje-valen, zamišljen, rontent zadovoljen, konterfei n. podoba, slika, posnetek, tonterfeien slikati, obraziti; naslikati, posneti (-snamem), upodobiti. (Sontejt — 123 Kopula (Conttrt m. zveza besed, zveza mislij v spisu. (Eontinent m. celina, suha zemlja, tontintntal celinski, kontinentalen. (Eontituntallpem f. celinsko zaprtje, foittingtnt n. prispevek, dotični del, število (vojakov). tontinuierlid) neprenehljiv, nepretrgan, neprestan; adv. neprenehoma, neprestano, jednomerno. Kontinuität f. neprenehljivost, nepre-stanost. Conto n. (m.) račun, izpisek; ä — na obračun; — corrente tekoči račun. Contour m. obris, načrt, očrt. Čontract m. pogodba. Žontraljtnt m. pogodnik. rontraljimn pogoditi se, dogovoriti se; impf, pogajati se, dogovarjati se. rontramnnbirrtn preklicati (-kličem), oporeči (-rečem); impf, preklicevati, oporekati. Contraorbrt f. oporeka, preklic, rontrör nasproten; adv. nasproti, rontrafignimn s kom vred podpisati, svoj podpis dodati, — pristaviti. Contrafignatur f. nasprotni podpis. (Eontraft m. nasprotje, nasprotek, raz-ličje; odpor. rontraRitrtn nasprotovati, razlikovati se, ločiti se. Contreabmiral m. pomorski podvoj-voda, podadmiral. ffontrcbanbe f. tihotapska roba, za-branjeno blago, zabranjevina; (®d)Ieid)» Ijanbel) tihotapstvo. Contrtmint f. nasprotni podkop. Čontriburnt m. davkoplačevalec, ob-dačenec. contribuimn prispeti (-spejem); davke plačevati. Contribution/". prispevek, davek, dača. Žontrote f. prigled, nadzorstvo. Čontrotsufrfantmlung^priglednishod. controlimn prigledovati, nadzirati. Controlor m. priglednik. Čontroorrfc f. razpor, prepir. Čotttumai f. upornost; (zdravstvena) zaprtija; (im $rocef|e) neprihod, ne-posluh. (Eontumajanltalt f. lazaret, kontu-macija. tontumajiertrt zaočno obsoditi, zavoljo neprihoda obsoditi, impf, obsojati. (CuntumnjurtljcU n. zaočna razsodba, sodba zavoljo neprihoda. (Contufion f. otiska. (Eouualcsccnt m. okrevalec, prebole-valec. ffiontmlrsrrn; f. okrevanje, prebolenje, ozdravenje. fonocnteit;/". pristojnost, spodobnost; (Übereinfunft) dogovor; (Stnftanb) ulj ud-nost. tonocntrren spodobiti se; prijati, ugajati; zložiti se, pogoditi se; impf. zlagati se. (Eonoent m. shod, zbirališče; samostan. (Eoitoentilifl m. skrivni shod. fonotntion f. pogodba, dogovor, conorntional (—eU) dogovoren, konvencij ski. (Eoitmmtionsgrlb n. dogovorni —, kon-vencijski denar, ronotrgfnt stičen. (Eonotrgut; f. stik. rouotrgttrtn stikati se, primikati se; conocrgierenb primičen. fonofrfatioit f. razgovor, marenj, kremelj; občenje. %onoerfationalrriton n.vseučni slovar, tonoetfieten razgovarjati se, pogovarjati se, meniti se, pomenkovati se, marnjati, kramljati. tonoer izbočen, izboknen, izbokel. (Eonoict m. n. odgojišče; hranilišče. Čonoirtilt m. gojenec, rejenBc. (Eonooration f. sklic, poklic, poziv. (Eonoullton f. trganje, zvijavica, krč. ronoulftotrd) krčevit. Cooptrator m. pomočnik; (theol.) duhovni pomočnik. (Euorbinatf f. soredna črta, sorednica. roorbinimn sporediti, prirediti; co» orbiniert priredčn, sporeden. gopie f. posnetek, posnemek, snemek; (Slbfcf)rift) prepis, kopija. copitrtn posneti (-snamem), impf. posnemati; (abfctjreiben) prepisati (-pi-pišem), impf, prepisovati; (b. SJčalern) preslikati. ffiopift m. prepisovalec. Čoputa f. vez (-1), vezilo, spojilo. copulatiB — 124 — erepieren topulatio vezaleii, vezilBn. Kopulation f. poroka, venčanje. (fopulator m. poročevalec, ropulieren poročiti; impf, poročati, venčati. torbial srčen, prisrčen, iskren. Čorb o u m. mejna straža, kordon. Čorbuan m. kordovan. Corporal m. desetnik, korporal. Corporation f. skupščina, zadruga. Čorps m. četa, krdelo, oddelek vojakov, corpulent životen, debel, zastaven, tršat. Corpulent f. debelost, zastavnost, životnost. Corpus (m.) n. telo (telesa), truplo, život; — delicti reč, ki se tiče zlo-činstva. rorrect pravilen, prav. Corrertljeit f. pravilnost, čistost. Correriiott f. poprava, poboljšanje. rotrectionell, correctiB poboljševalen; pokorilen, strahovalen. Corrertionsanltalt f. pokorilnica, kaznilnica. Corrector m. popravljalec, popravljač. Čorrectur f. poprava, popravek. Čorrecturbogen m. popravna pola. (Eorrefponbettt m. dopisnik, dopisovalec. Correfpoitbeitj f. dopisovanje. Čorrefponben;karte f. dopisnica. (Eomrponbfnmad)rid)t f. novica, glas po pismih. torrefponbieren dopisovati; (entfpre« djen) skladati se, strinjati se, ujemati se. f orribor m. hodnik, mostovž. [ljati. rorrigteren popraviti, impf, poprav-rorrumpierett pokaziti, spriditi, pohabiti, popačiti, pokvariti; impf, po-habljati, popačevati, pokvarjati. Korruption f. izkaženost, popačenost; (93eftecE)Iicf)feit) podkupnost. [par. (Eorfar m. korzar, gusar, morski ro-(Čorfet n. jopica. Čoroette f. korveta. Coftiim n. obleka, oprava, noša. (Eontangente f. sotičnica. Čotelett ■». ©otelette f. reberce. Čoterie f. f. ©ippfdjaft. fotillon m. kotiljon. CUu. * • , ^ Coulilfe f. stranska stena, kulisa. Coup m. udar, udarec, mah, mahljej. Čoupč n. predelek na železniškem vozu. Coupon m. kupon, odrezek. Čour f. rnadjen dvoriti, militi se, sladkati se, laskati, dobrikati se. Courage f. srčnost, hrabrost. rourant tekoč, gredoč. Courier m. jadernik, teklič, brzotek, hitri sžl, kurir. Cours m. cena, tečaj, kurs; Goure= kursni. rourfteren iti (idem, grem), teči (tečem), v obteku biti (sem). Courtiite f. zastor, pregrinjalo, pre-stiralo. Coufin m. bratranec, bratič; sestra-nec; —e f. bratranka, sestrična. Counert n. zavitek; (@ebecf) pogrinjek k jedi. trafs f. bicf, grob; craffe Untviffenljeit grozna nevednost. Craoatte f. zavratnik, zavratnica. Creatur f. stvar; (Beradjtl.) pokveka; bie gonje — vse stvari. erebenten pokusiti in podati; impf. pokušati in podajati; z vinom streči, postreči, podvoriti; napiti (-pijem); impf, napivati. Crebenjtifd) m. postrežna miza, na-pojna miza. Crebtt m. vera, up, upanje; zaüp, kredit; auf — na up, na upanje, na vero; Biel auf — geben veliko zaupati ; feinen — fjaben ne imeti (imam) vere; Srebitä» upni, kreditni. Crrbitanllalt f. ErebitbanI f. upoda-jalnica, kreditna banka. trebitieren na up ob. na vero dati, zaupati; impf, na up dajati, zaupovati. Crebitio n. poverno, poveralno pismo. Crebitor m. upnik. [niča. CrebitstafTe f. upna, kreditna denar- Črebitsoperatton f. upno ob. kreditno podjetje. Crebo n. vera. freieren ustvariti; narediti; ustanoviti, izvoliti; impf, ustvarjati; nare-jati; ustanavljati, imenovati. erepieren crkniti, stegniti se, poginiti, gagniti; impf, crkati, poginjati. Kriba — 125 — Gjar f riba f. propadek, kant; in — geraden na kant ob. na boben priti (pridem). (Eribator m. propadnik. frimen n. hudodelstvo, zločin, zlo-činstvo. trtminnl kazenski, hudodelski, zlo-činstven, kriminalen. (Eriminalgeridjt n. kazenska sodnija, krvava sodnija. ffiritninalljaus n. kaznilnica. Čriminalilt m. znalec —, poznavalec —, veščak kazenskega prava; (S3er< bredjer) hudodelec, hudodelnik, zločinec. (Cruninalrrd)t n. kazensko pravo, friminalridjter m. kazenski —, kriminalni sodnik, groquis m. n. načrt, osnutek. Irutiftt n. razpelo, križec, bridka —, božja martra. (EubiH» kubičen, kockov. fubtkmal n. kubična —, kockasta mera. Cubthttmrjfl f. kubični —, kocko vi koren. Eubifejaljl f. kubično število, rubieren kubirati. rubifd) kubičen, ffiubus m. kub, kocka, fulmination f. vrh; vrhovanje, najvišja stopnja, lulminationspunfet m. vršnik, višek, culminttrtn vrhovati. rultintcrett obdelovati; gojiti; (Silben) likati, mikati, obraziti; omikati, oli-kati, izobraziti; impf, izobraževati. tulti»iert izobrazen, olikan, omikan; (B. Soben) obdelan. fulturf. izobraževanje; omika, olika, izobraženost, prosveta; (Slnban) obdelovanje. Culturaufitmnb m. stroški za obdelovanje. rulttirfftljtg izobrazen, sposoben iz-obraženja. .. (wn/u. \ JjMb^ fulturgefd)id)le f. zgodovina omike, povestnica izobraženja. (Kulturträger m. izobraževatelj, omiko-nosec. fflultus m. bogočastje, bogoslužje, božja služba; (Enltuš* bogočastni, bogo-služni. (gultusminifter m. minister za bogočastje. ®ultnsgegen|lanb m. bogoslužna reč. tumulatit) skupen, nakopičen, rumnlteren nakopičiti; združevati, (gur f. zdravitgv, zdravljenje, vra-čitev, vračba, lečenje. enrabel ozdravljiv, izlečljiv. (Curanb m. oskrbovanec, furaitflalt f. zdravilnica. Kuratel f. varstvo, skrbstvo; ©ura» tel§» varstven, skrbstven. (guratelsoerljängung f. stavljenje pod skrbnika. (Citrator m. skrbnik, kurator. Curatorspflidjt/'. skrbnikova dolžnost, furgelb n. ©urfoften pl. zdravilski stroški. (gurialftil m. uradni jezik, službena pisava. rarieren zdraviti, lečiti, celiti, vra-čiti; ozdraviti, izlečiti; impf, ozdrav-ljati. cnrios čuden, čudežen, diven, poseben; radoveden, izvedljiv. furiofttüt f. redka stvar, čudna reč, posebnost. furmettjobt f. način zdravljenjä^yT^;/; Curort m. zdravilišče, toplice vi. ''_ iCurpfufdjer m. mazač, ozdravljuh. -v-« furrenbe f. okrožnica, okrožni list. .ofag, ntrrent tekoč, gredoč, vsakdanji. . . -®urs»». tečaj, cena vrednostnih papir- • jev, vrednost menic; (Umlauf) ©urfu§ m. tek, obtek. Citrrdjmteb m. konjski zdravnik, eurfit) ležeč, nagnen. £urliurri)rift f. ležeči pis; ležeče črke, nagnene pismenke. (Euftos m. varuh, čuvaj, stražnik, ftjhlop m. kiklop, ciklop, jednook; gorostas. fljtlns m. kolo, krog, kolobar; vrsta. (Eijlinber m. valj, valjar, cilinder. 'p (§i)tnbel f. zvonček, kreguljček, cim-bali pl. [sov. %preffe f. cipresa; ©treffen» cipre-Ctjjjrelfeitljolj n. cipresovina, cipre-sov les. ^ako m. čaka, čako, pokrivalo pešcev pri vojakih. (]I;ar m. car. — 126 — bal)infd)mad)ten ga adv. (tjier) tu, tukaj, tu-le, le-tu; (bort) tam, tamkaj, tamkaje, tam-le; (— Doriiber) tod, le-tod. ba coni. (lueit, nadjbem) ker, ki; (ob» gleich, ittbent, anftatt) ko, kjer; (— bod)) čeravno, akoravno. bobri adv. zraven, poleg, vpričo, da capo adv. od kraja, še jedenkrat. flad) n. streha, krov; dem. strešica, strehica; coli, ostrešje; einem — unb gad) geben pod streho vzeti (vzamem), sprejeti koga, preskrbeti koga; ®ad)« strešni. gad)ballitn m. f. Ouerbalfen. gad)bobfit m. podstrešje, nahišje; (im Jgintertf).) zätreb. Bad)b(ther m. krovSe, strehar. [vanje, gadjbcdtung f. (®ad)becfen n.) pokri-Dad)fcnller n. lina. §ad)ftr|t m. sleme (-na), badjformig strehast. 5ad)front f. čelo, pročelje. 5ad)ge(tmf"e n. svisla pl., svisgl (-i), ladigefpera n. strešje, vez (-i). 8ad)hammer f. zgornjica, podstreš-nica, izba. Dad)nagel m. strešnik, gadirinne f. žleb, žlot. Önrfjo m. jazbec; dem. jazbeččk; ®acf)§= jazbečev, jazbečji. Bndjsbau m. jazbina. Öndildjaube f. škopa. Sad)fd)ifftr m. škrl (-1). [kälanica. godjfdjinbfl m. škodlja, strešuica, gndjsfailt f. past (-1) za jazbece. Snrfisfell n. jazbečevina. [meso. fiad)sfltifd) n. jazbečevo (jazbečje) badjsgrau jazbečast. gaitjsljuub m. jazbečar; —fjiinbin f. jazbečevka. 5ad)sIod) n. jazbina. [škarnik. flnriifyorren m. šperovgc, škarnica, ; Sadjllrol) n. škopa, strežnica, krövnica. . gad)iiul)l m. strešina, stropilo. Oadjtraufe f. kap, okäp. Sad)ung f. strešje, ostrešje, krov. Žorfjuurrprung»!. podstreščk, ostreščk, napušč. BarijmalTer n. kžpnica. §ad);wgri m. strešnik; (§ol)(jiegeI) kor6c, žlebnik. baburd) adv. tu, tod, le-tod, tu skoz, tu skozi; (SRittel) s tem, po tem. bafern coni. ako, če. bafiir adv. za to; — Ijaften porok biti (sem) za kaj. bafiirljalten imeti (imam) koga za kaj, meniti; (id) fjalte bafiir) po moji misli je. bagegen adv. nasproti, proti, zoper, bagegtn coni. ali, pa, nasproti pak, temveč. bagegen fein upreti se, impf, upirati se, protiviti se čemu. Drigutrreutiipit f. svetlotisk. bnljtim adv. doma. baljer adv. od tod, od todi, od tukaj, od tam, od tamkaj, od tamtod, od ondod. baijer coni. zato, zatorej, torej. baj)erbrau|"en privršeti. baljerfa()rcn pripeljati (-peljem) se. bal)erkoinmen priti (pridem), impf. prihajati; (fltegenb) prileteti; (taufenb) priteči (-tečem); (pfeifenb) prižvižgati; (ftngenb) pripeti (-pojem); (jitternb) pritresti se u. f. to. bntjier adv. tu, tukaj, tu-le, le-tu. baljin adv. tje, tja, tamtje. baljinaus adv. tod, tam tod, ondod. baljinbliiljen veniti, giniti, ocvetati. bal)inbraul"tn odšumeti. baijinbriitgen prinesti (-nesem), impf. prinašati; einen — pripraviti koga, da bi.... bafjtntilen potekati, hiteti, baijinfaljrtn oditi (-idem), impf, odhajati; fig. zginiti, umreti. baljingeben podati, podariti, darovati, baljtiigegen adv. ali, nasproti pa, pak, pa, proti temu. ba()ingtl)en oditi (-idem), tje iti (grem); fig. umreti, preminiti. boJjintiegett ždeti, pojemati, baljinfdjlafen zaspati (-spim), skleniti. bal)inrd)mad)ten medleti, giniti, mreti. ba£)infein — 127 — Sanlaltar imljtltrtin proč biti (sem), po čem biti, komu odklenkati, propasti (-padem), boljinltfliftt f. baljinfterben. baljinrtsÜtn tje postaviti, impf, postavljati, tje deti (denem); (ethmS bat)in» gefteÜt fein laffen) nedoločeno pustiti. bafjiitllerbm umreti, preminiti; impf. umirati, pojemati. bal)inliür;jn telebniti, telebiti, biititi, zvrniti se, zvaliti se. bnljinttn adv. zadej, od zadej. baljiltttr adv. za tem, zadej, za čim; — Jomnten spaziti. bal)innifll!fit zveniti, impf, veniti. bctljittuei)jn odriniti, odpraviti se, oditi (-idem), impf, odpravljati se, odhajati. baktijiifd) daktilski, daktiličen. gahttjlus m. daktil. Samalig tedanji, tedašnji, ondašnji, takraten. banials adv. tedaj, ondaj, takrat, gantasmterhünge f. damaščanka. Bamasrrnerltaljlm.damaščansko jeklo, bnmascimn podamaščiti, damaško-vati, kaliti, gantali m. damast, damašek. bnnmilartig damaskast. bamaltfn damasten, damaškov. •parne f. dama, gospa; (i. Sartenfpiele) kraljica; (int Samenfptele) dama; ®a= men® gospejski, gospojinski. gamenbrettw. damnica, dama; (®ame fpiefen) damati, damo vleči. gatni)irfd) m. damjek, lanjec. bamit adv. s tem; nur beraug — le vun, kar imaš; le daj; le reci. bantit coni. da, da bi. gatnm m. jez, nasip, zagraja. gammbrudj m. predor nasipa, bämmtn zajeziti, zagraditi; impf. jeziti, graditi, zagraja ti. gamuittbe f. črnica, črna prst (-1). bämmertg mračen, somračen, temo-ten, mežav. giitnmtrlidjt n. pomrak, svit, zor. bfimmtrn mračiti se, temniti se; (e§ bämmert) mrak se dela; (tagen) svitati, prizärjati, razsvetljevati se, svitati se; (e§ bämmert) dani se. pmtntrung f. mrak, pomrak, somrak; (SKorgen—) zor, svit, svitanje. pmnttrungsbogen m. somračni lok. gamtntrungskma m. somračni krog. Pftuton m. hudoba, zli duh, bes, dajmon. bämoitifd) besBn, dajmonski. gampf m. par, sojjar^ sopara, hlap; ®ampf« pafK!7~soparni* gatnpfbab n. parna kopel (-i), ruska kopel. ganipfbot n. f. ®ampfer. gampfranal m. parovod. bampftn pariti se, sopariti se, hlapeti, kaditi se; (ba§ s,ßfeifd)en) pušiti. bämpfcn zadušiti, udušiti, ugasiti, pogasiti; impf, dušiti, gasiti, zaduše-vati, pogaševati; (ben gorn) utolažiti, impf, tolažiti; (gebämpfte Stimme) zamolkel glas. gampfer m. parnik, parnica, parobrod. Bniitpftr m. gasilo, tolažilo. gampffal)rt f. paroplovstvo, paro-brodstvo. , « gampfkfffel nč!pM'ni kotel, hlapnik.-j*,,, gampjfkraft f. parna moč, parna sila. A « gantpflod) n. dušnik, lilapnica. gampfmafdjinr f. parni stroj. gampfmtfftr m. paromer. gompfmtbtl m. oparjenek; oparjeni rezanci pl. gatnpffdjiff n. f. ®antpfer. gampfroagen m. parni voz, parovoz. banad) adv. f. barnadj. banebnt adv. zraven, poleg; gteicl) — tik; (iiberbiež, jugleid)) vrh tega, zraven tega, razun (razven) tega, mimo tega, pri tem, tudi. battifben adv. tu doli, tam doli. battifber adv. doli; (ju SSoben) na tla; na tleh. banifberkouunen f. nieberfomnten. banifberliegcn bolevati, bolovati (bo-lujem), bolan ležati (ležim); (Bom §anbel) zastajati. ganil m. hvala, zahvala; — fagen zahvaliti, zahvaliti se; impf, zahvaljevati se; — miffeit hvaležen biti (sem); ®ott fet — hvala Bogu, bodi ga Bog zahvaljen; ®ant» zahvalni, hvalni. gankabrtfft f. zahvalno pismo, za-hvalnica. gankaltar m. zahvalni oltar, zahvalni žrtvenik. ®an!amt — 128 — ^armfaite fankamt w. zahvalna maša. bankbat hvaležen, zahvalen. Dankbarkeit/1. hvaležnost, zahvalnost. bnnheu zahvaliti se, impf, zahvaljevati se; auf einen ©ruf) — odzdraviti, fankgebet n. zahvalna molitev, fiankgefiiljl n. čut hvaležnosti, jpaitklieb n. zahvalna pesem (-i), hvalnica. fankopfer n. zahvalna daritev, zahvalna žrtev. Pankfagung f. zahvala, gankfdjreiben n. zahvalno pismo, za-hvälnica. bann adv. potem, za tem, na to, potlej; (Seit) tedaj, tačas, ondaj; — unb mann včasi, včasih, časih. bannen adv. o on — odtöd, od onod, od tam tod, od tistod. barnn adv. na tem, pri tem, v tem, na to. baranfeljlen manjkati, pomanjkovati. garangabe f. nadavek, ara. barangeljen lotiti se česa, podstöpiti se, poprijeti (-primem) se; impf, lotevati se, poprijemati se. bartinkeljren fid) zmeniti se za kaj, meniti se, marati, mar biti (sem) komu česa. baraithommeit na vrsto priti (pridem), impf, na vrsto prihajati. baranltegeit komu do česa biti (sem), za kaj biti. baranntadjeit fid) f. barangefjen. baranfeiit pri čem, na čem biti (sem), pri volji biti, namenjen biti; volja me je; gut — komu dobro kaže, sreča dobro streže; fd)led)t — na izgubi biti; er ift nal)e baran 3U ... malo da ne...; tuenn id) red)t baran bin če se ne motim. barauf adv. na to, na tem; (fjerttctcf)) na to, potem, potlej; — aužgefjen naklepati, namerjati. faraufgnbe f. nadavek, nadev, nameček. baraufgeljen poiti (-idem), poteči; fig. umreti, pomreti; (benötiget mer» ben) treba je, potrebovati se. Barnttfgelb n. nadavek, nadev, baraufkommeit stakniti, zaslediti, zvedeti (zvem) kaj, naleteti na kaj. baraufmenben obrniti, impf, obračati na kaj. baraus adv. iz tega, iz teh rečij. borben stradati, pomanjkanje trpeti, v revščini živeti. barbieten ponuditi, podeliti, podati; impf, nuditi, ponujati, podeljevati. Darbieten n. ponudba, barbringen donesti (-nesem), prinesti, pokloniti; impf, donašati, prinašati, poklanjati. Darbringer m. poklonitelj. Jlarbringimg f. donos, poklonitev. barein adv. v to, v tega, vanj, vanjo, vmes. baretnfinben ftefi uveščiti se, privaditi se česa, izuriti se v čem. bareinlegen fid) vtakniti se, impf. vtikati se, mešati se v kaj. bareinreben vmes govoriti, v besedo segati, prigovarjati, ugovarjati, bareinfdjiihen fid) f. bareinfinben fid). bargeben podeliti, podariti, pokloniti, impf, podeljevati, poklanjati. barin adv. v tem, v tej reči, v tej zadevi; (innerhalb) notri. barleaen predložiti, razložiti; impf. predlagati, razlagati; (betneifen) dokazati (-kažem), izpričati; impf, dokazovati, izpričevati, izpričavati; (ertlaren) razložiti, pojasniti; impf, razlagati, pojasnjevati. Darlegung f. predložba, predložitev; dokaz, izpričanje; razlaga, pojasnilo. Barleljen n. zajem, posojilo, farletlje f. = Sarleifjen n. f. $arlel)en. önrleitjen na up dati, v zajem dati, posoditi; impf, na up dajati, upati, v zajem dajati, posojati. Darleihens« zajemni, posojilni. Darleiher m. zajemnik, posojilec, po-sojitelj. Darm m. črevo (-esa); dem. čreviea; ®arm« črevni, črevesni. Darmbein n. črevnica, bedrenica. Darmbrud) m. kila. Darment)iinbung f. črevna vnetica. ilnrntfell n. črevna mrena. Šnrmgidjt f. črevobol (-i). Darmgrimmen n. f. Solit. Darmfaft m. črevesni sok. [črev. Darmfaite f. črevna struna; struna iz $armfd|Ieim — 129 — babonfommen Jarmfdjletm m. črevna žleza, ilatmliirttm n. črevje. barnad) adv. po tem, po tej; potlej, potem. 5arnadjad)tung f. ravnanje po čem; da se ravna po čem. barnieber adv. f. banieber. barob adv. f. bariiber. Barre f. sušilo; (Dfen) sušilnica. bnrrcirf|cn podeliti, podati; impf, podeljevati, podajati, barren posušiti, impf, sušiti. OartSjaits n. sušilnica. Jlarrofen m. pečnica, peč za sušilo. Sarrfudjt f. sušica, suhotica. barrfiid)tig sušičen. barllellbar predstaven, barliflkn predstaviti, pred oči postaviti, staviti, razkazati (-kažem); impf. predstavljati, razkazovati; (bilbl.) na-črtati, naslikati, upodobiti; impf, črtati, slikati, upodabljati; (erflären) razložiti, impf, razlagati; (fdjriftl.) napisati (-pišem), opisati; ftd) — skazati (-kažem) se, predstaviti se; impf, skazovati se, predstavljati se. bnr(lellenb-e ©eometrie opisno mer-stvo; —e ffiiinfte prikazujoče umetnosti. Jarfleller m. predstavljalec, razlagalec; igralec. jOarHelluitg f. predstava, opis, razlaga, razložba. oi^^u-/cv' <•' Jarilellimgsart f. predstavljava, način predstavljanja,- t, *. 11 v * y t J Jarftrllungsgabe f. predstavljavnost. bartljuit izkazati (-kažem), dokazati, izpričati; impf, iz-, dokazovati, izpričevati. bariiber adv. nad tem, nad to, črez to; (bešljalb) zatö, zatorej, zaradi tega; baruntcr unb — vse vprek, vse križem. barum adv. zato, zavoljo tega, zategadelj, zaradi tega; (um ba§) po to. barum coni. zato, zatorej, barunter adv. pod tem, pod to; med tem; pri tem, v tem. bas j. ber. bnfein biti (sem), tii biti, pričujoč biti. tnfein n. bitje, bistvo, bitnost, bivanje ; Shmpf umž — boj za obstanek. bafelbj! adv. tu, tukaj, le-tukaj; (bort) tam, tamkaj. bastnal adv. takrat, to pot, sedaj, bafs coni. da, da bi; — nidjt da ne, da ne bi, da bi ne; oljne — ne da bi; im Soße — ako bi; bt§ — dokler ne. BnlTelfltrgc f. goveji zolj. gntcit pl. podatki pl., data, balieren dan in leto pripisati (-pi-šem), datirati. Datierung f. pisanje leta in dne. Jlati» m. dajalnik, dativ. Šatomedjfel m. oddnevna menica. II Uttel f. datel. gattelbaum m. dätlovo drevo (-esa). jjattelöl n. dätlovo olje, datlovBc. ■Datum n. dan in leto, datum; bi§ bato do sedaj, do današnjega dne. Baube f. döga; dem. dožica. gaubeitljobel m. strug, strugalnik. büudjten f. biinfen. Jlauer f. trpež, obstanek, trajanje, bauerljaft trpežen, trden, trajen, gauerljaftigiiett f. trpežnost, trajnost, bauerlos netrpežen, brez trpeža. bauern trpeti, trajati; eš bauert tnidj žal mi je; er bauert micb smili se mi. bautrob f. bauerfjaft. JSumdien n. palček. y laumen m. palec; (an einer SBeHe) v motoröga; (an ber Stampfe) ročica, palec, palčnik. baumenbreit palec širok, gnumenftodt m. palčnica, lisice pl. gäumltng m. palčnik; (SJtenfdj) palček, banon adv. od tega, od te; iz tega, od te reči; weit -— daleč proč. bnoonbleiben izostati (-stanem), impf. izostajati. [jo, odnesti jo. bauoneilen uteči (-tečem), potegniti baoonfliegen odleteti, odfrčati (-čim), bnaonflieljen pobegniti, odbežati (-bežim), prhniti; impf, prhati. baoongejjen oditi (-idem), niti, ubežati (-bežim), unesti jo, upihniti jo, pobrati (-berem) se; impf, odhajati, uhajati. bnoottjagen spoditi, odgnati (-ženem), odtirati; impf, odganjati, odtirävati. baoonitommen oditi (-idem), odnesti jo, rešiti se, oteti (otmem) se; er Wirb nidjt — ne ozdravi več, ne preboli. babonlaufen — 130 — ®ecoration§maler bationlaufen prhniti, uprhniti, uteči, odbežati, iipihniti jo, pobrisati jo, po-cediti jo, uliti jo, pobrati (-berem) se. baoonmadjen fidj f. babongel)en. baoonreitnen oddirjati, zbežati (-im), bnoonfdjleidjen zmuzniti se, ukrasti (-kradem) se, kopita odnesti (-nesem). baoontrageit odnesti, unesti; impf. odnašati, unašati; fig. doseči (-sežem), impf, dosegati; (Šranfljeit) nalezti; b. ©teg — premagati, zmagati koga. bfttior adv. pred tem, pred to, pred to rečjo; ba fei ®ott — Bog varuj; — erfdjreclen ustrašiti se česa. bmmber adv. proti temu, zoper to, zoper to reč; (entgegen) nasproti; — fein protiviti se, ustavljati se. btt;n adv. k temu, k tej reči; (bež« Salb) zatö; — foli e§ nict)t fotntnen do tega naj ne pride. bajuljelfeit pripomoči (-morem), bajulegen, bajutljun priložiti, pri-dejati (-denem); impf, prilagati, pri-devati. bojurnal f. bamafö. ba;utl)itn podvizati se, prizadejati (-denem) se; impf, prizadevati se. basioifdjen adv. vmes, med tem, sredi tega. §o;nrifd)enltunft f. posredovanje, pri-tegljej, pripomoč (-i). [nava. Ilfbatte f. razprava, razgovor, obrav-bebattieren razpravljati, obravnavati, razgovarjati se, pretresati, pretresavati. gebet n. dolg; er ift fdjulbig dolžan je. gebit n. prodaja, •gebitor m. dolžnik. Bebut n. prvi nastop (igralca), bebutieren prvikrat nastopiti, prvikrat igrati. •Bmut m. dekan. [nijski getanat n. dekanija; ®ecanat§« deka geeem n. desetina, berem deset. getentber m. gruden, december, gerentoir m. deseternik, decemvir. gecenitium n. desetletje, beeent spodoben, pristojen, gedjnnt m. dekan, nadžupnik. Bedjantei f. dekanija. 5ed)nntsimirbe f. dekanstvo. |ed)nrge f. ustrel. gedjiffrterhnttft f. tolmaštvo tajnopisa. beeibiert f. entfliehen. De«nml= desetinski, decimalni, gertmalbrud) m. desetinski ulomek, desetinski drobec. §cttmalnta| n. desetinska mera. becimieren desetiti, vsacega desetega ustreliti. gediblatt n. krovni list. gedie f. odeja, krilo, pregrinjalo; (Sßlafonb) strop, stropje; SBinfen— štorija ; S8uc^— platnica; ^ferbe— plahta; !£rag— koritnica. geriiel m. pokrov, pokrovka, rena, zaklopBc; dem. pokrovček, renica. bedien kriti (krijem), pokriti, zavez-niti; impf, pokrivati, zavezovati; ogrniti, odeti (-denem); impf, ogrinjati, odevati; 31u§lngen — založiti, impf. zalagati; (ben Jifdj) pogrniti, impf. pogrinjati; (fidjerftellen) zavarovati, gether m. krovec, strehar; pogrinjalSc. gedigebiir f. pristojbina za spuščanje. Ceditnantel m. zagrinjalo, pretveza. Šfdineh n. mreža zagrebača. gechperiobe f., — jeit f. (f. §engfte) spuščalna doba. getfeplattc f. plošča. getbfd)u)>j)e f. krovna luska, fledutng f. kritje, pokrivanje; (©d)u|) zaslomba, bramba; (Sicherung) zavarovanje, varščina, gedtungsurkunbe f zavarovalno pismo. §etIatnntor m. govornik, deklamator. beelnmatorifdj govorniški, [macija. gerlamation f. govorništvo, dekla-beclnntieren govoriti, deklamovati, deklamirati, lepo besediti. betlinabel sklanjalen. geclination f. odklon; (gram.) sklanjava, sklanjatev, sklanja, sklanjanje. Beclinatioimmbel f. odklonica, od-klonjenica, odklonska igla. betlinieren sklanjati, pregibati (-gibljem); odklanjati se. geeoet n. odvarek, prevretek. gerorateur m. olepševalBc, ozaljše-valec, dekorater. Berorattim f. olepšava, okrasje, dekoracija. fetorationsnmler m. glediščni slikar, slikar dekoracij. becorieren — 131 — bemagogifdj betorieren olepotiti, okrasiti, olepšati, ozaljšati; impf, lepotiti, lepšati, zaljšati. gecorum n. f. Slnftanb. Jerret n. odlok, ukrep, dekret, befreiteren odločiti, ukreniti, skleniti; impf, odločevati, ukrepati, sklepati. [svetilo. Jlebtcalion f. posvečenje, posveta, po-bebirteren posvetiti, »»^.posvečevati, bebucierett izvesti (-vedem), izpeljati; impf, izvajati, izpeljävati. [cija. flebutlton f. izvod, izpeljava, deduk-Ilefetl m. primanjkljaj, pomanjkljäj, nedostatSk. beferi pomanjkljiv, nepopoln. Jefettbogen m. manjkajoča pola. befediti nepopoln, btfenbieren f. oert!)eibigen. befen|tt> hranilen, odbijalSn. •Otfenfor m. f. $Ber%ibiger. Jeftcientro. bolni duhovnik, deficijent. Jefitit n. primanjkljaj, nedostatSk. btftlieren v redu mimo koga iti (idem, grem), defilirati. bffimereit opredeliti, pojem določiti; impf, opredeljati, določevati. flefmitiott f. opredelitev, določba besednega pojma, definicija. befmifiti dokončen, končen, stalen, trden. be finitto adv. za trdno; —e 3ied)nung§» erlebigung dokončno rešen račun. Jefinifunt n. dokončBk. brform nespodoben, pošasten. Ileformitäl f. nespodöba. gegen m. meč; ®egen= mečev, gegenfliidje f. plošča (mečeva). gegengeljenk n., —fuppel f. jermen za meč. gegengriff m. držalo, roča. gegenklinge f. plošča, gegenknopf m. mečev gumb, mečeva glavica, gegcnfoitje f. ost (-1). pfgen(to| m. vbod z mečem. Jegrobation f. znižanje, ponižanje, brgtabieren znižati, ponižati; impf. zniževati, poniževati. btljnbar raztezen, raztezljiv, poteg-ljiv, vlačen. [vost. geljnbarkeit f. razteznost, razteglji- befjttEIt raztegniti, nategniti, potegniti, razprojiti; impf, raztegovati, nategovati, natezati, projiti, vleči (vlečem) ; (Silbe) zategniti, impf, zategovati ; fid) — stegniti se, impf, stegati, stegävati se, vleči se; (reden) zlekniti se, impf, zlecati se, zlecevati se; ge» befjnte (silbe zategnen zlog. jleljnung f. raztezava, razteganje; (b. ©ilbe) zateza, zatezävanje. 5el)nungs;eid)en n. zategljej, zatezaj, geidjm. jez, zasip, gat (-i), graja, grad (-i); ®etd)» jezov. 0eid)brud) m. predor jeza. beidjen zajeziti, zagraditi, zasipati (-sipljem), zasuti (-spem u. -sujem); impf, jeziti, graditi, zajezovati, zagra-jati, zasipavati. feidjfel f. oje (ojesa), voje; (hintere) svora, sora, räzvora; (9ljt) teslo. geid)felarnt m. trabje. |)etd)felgobel f. ojnice pl., oglobli pl., škarje pl., škarnice pl. §etd)felnagel m. igla. betn tvoj; (bu —) svoj. beinetl)nlben,beinettoegen zavoljo tebe, zaradi tebe. beinig f. bein. geismus m. deizem. Ieill m. deist, bogoverec. briilifd) deističen. gelegaf m. j. Slbgeorbnete. Delegation/'.preročilo, odreditev; odposlanstvo, delegacija, belegteren f. aborbnen. belegiert poslan. beitrat slasten, izbran; (jart) mil, nežen; (hafelig) kočljiv. geltcateffe f. slaščica, sladčica; nežnost, razkošje, geltet n. zločin, hudodelstvo. §eliquent m. zločinec, hudodelec, hu-dodelnik; obsojenec; —in f. hudodel-nica; obsojenka. belirieren bläzniti, blesti (bledem), v sanjah govoriti. Delirium n. f. SBahnfhtn. [fin. fjelpljin m. pliskavica, pliskavka, del-feita n. delta; —mitnbung f. del-tast izliv, lentagog m. demagog, bentogogtfd) demagogičen. v«., ^ iM^A' ®emcmt — 132 — ®en!tt>iirbigfeit femnnt m. f. ®iamant. gemarkation f. razmejitev, bentnrkieren razmejiti, bemitskiereu razšemiti, krinko (šemo) z lica potegniti, lice odkriti (-krijem), lice razkriti, gementi n. preklic, bementieren preklicati (-kličem), za laž razglasiti; impf, preklicevati. geminutitmnt n. pomanjševalna beseda, manjšalka gemiffion f. odpust, ostavka, [ljati. bentifftonieren ostaviti, impf, ostav-bettmad) adv. po tem, po tem takem, torej, zatorej. bemnädjft adv. kmalu, koj, v kratkem, kar najprej. bemoljngeadjtet adv. vendar pa. gemoifelie f. gospodičina, gospica. gemokrat m. ljudoljub, demokrat. • bemokratifri) IjudoljubSn, demokratičen, demokratski, ljudovladen. Ilemokratie f. ljudoljubje, demokracija, ljudovlada. bemoüeren podreti (-derem), razdejati (-denem), razrušiti, razsuti (-sujem u. -spem), razsipati (-sipljem); impf, podirati, razdevati, razsipävati. gemolieruttg f. podretje, razdejanje, razsutje, razdor, bcmonllrolin kazalen, skazovalen. gemonftration f. dokaz, dokazovanje; fig. demonstracija, očitovanje, žuganje; javno skazovanje ali kazanje. bemonftrieren dokazati (-žem), skazati; impf, dokazovati; fig. očitovati, žugati. bemontieren poškodovati, onemiti, zrušiti; impf, poškodavati, zruševati. bentornlifteren popačiti, pokvariti, spriditi; impf, pačiti, kvariti, priditi. gemutl) f. ponižnost, pohlevnost. bfmiitljig ponižen, pohleven, bemittljigen ponižati, ponižnega storiti, osramotiti; impf, poniževati, ponižnega delati, pokoriti, sramotiti. Ilemütijigung f. ponižanje, poniževanje, osramočenje, osramotitev. betnittljsuoll f. bemütfiig. gcitbrit m. drevnik, dendrit. genbrometer n. deblomer, drevomer. Jlengelljammer m. klepec, klepač, kle-pälnik. bengeln klepati; sklepati (sklepljem), poklepati. gengelftotk m. babica, gengeljtufjl m. kobilica, gengeljeug n. klepi pl. f., klepalo. flengler m. klepač, klepalec. genkart f. mišljenje, mišljava, način mišljenja. benkbar kar se more (da) misliti, genkbud) n. spomenik, spominska knjiga. Senken pomisliti, preudäriti; impf. pomišljevati, premišljevati, preudär-jati; Jjin unb J)er — preudärjati, premišljevati , uganjevati, ugibati (-gibljem); id) badjte zdi se mi, dozdeva se mi, jaz bi dejal; ber SDJenfd) beult, ®ott tenft človek obrača, Bog obrne; (fid) erinnern) spomniti se, domisliti se; impf, pämetiti, pomniti, misliti na kaj; spominjati se, domišljevati se; (gefonnen fein) naklepati, v mislih imeti (imam), kaniti, namerjati; (ljof» fen) upati, nadejati se; (meinen) meniti, soditi, zdeti se komu; fid) — misliti si, predstavljati si. benkenb misleč, mišljiv, premišljiv, preudaren. genker m. mislitelj, mislec, premišlje-valec. benkfäl)tg mišljiv, zmožen misliti. Senkform f. f. ®en!art. genkfreiljeit f. svobodno mišljenje, svobodna misel (-i), svoboda mišljenja, genkgefef; n. zakon mišljenju, genkkraft f. umnost, razumnost, preudarnost, miselnost. Benklefire f. f. Sogif. Šeitkmal n. spominek, spomenik, pomnik; (®rabež—) nadgrobek, nad-grobnik; alte ®en!mä(er starovine, starodavni spominki. [denar, genkmiiuje f. spominščica, spominski 5enkfd)rift f. (hist.) spomenica. Senkf|)ruri) m. moder izrek, rek, pri-slovica. aenkitbung f. vaja v mišljenji. §enkungsart, —roeife f. f. ®entart. benkmiirbig znamenit, znameniten, velikovažen, spomina vreden. •penknuirbigkeit f. znamenitost, ime-nitnost. ©enfgettel — 133 — bežt)alb genlijettel to. spominski listSk. benn coni. zakaj, kajti; (roeit) ker, ki; ttmž ift — i kaj, kaj pa je; toer ift eš — kdo je mar; (alž) ko; (alfo) tedaj. bemtod) coni. vendar (vender), pri vsem tem, vendar le, saj. gental to, zobnik, dental, fjenuntiant m. ovadnik, ovaduh, genuntiation f. ovada, ovadba, benunrieren ovaditi, impf. ovajatL gepartement m. oddelek; okraj, okrožje, departement. brprnbnnt zavisSn, odvisen, gepenbanj f. odvisnost, gtpefdie f. sporočilo, brzojavka, brpfylcgntieren vlago odločiti, impf. vlago odločevati; f. entttmffern. geponent to. položnik, izporočnik; priča, svedok. beponteren položiti, izporočiti, hraniti, v shrambo dati; impf, polagati, izporččati, v shrambo dajati; (au§= fagen) pričati, pričevati, svedočiti. beportieren prognati (-ženem), pregnati, v tujo deželo odpeljati (-peljem); impf, pro-, preganjati, v tujo deželo odpeljävati. Deportation f. prognanstvo. gtpofitcit= hranilni, depozitni. gepofitenamt n. hranilni —, depozitni urad. gepordenmIT* f- hranilna —, depo-zitna denarnica ali blagajnica. gepoßtengebitr f. hranilščina, polož-nina. gepofitengetber pl. hranilni —, depozitni denarji. geporrtenoertn'ögen n. hranilo, hranilno —, depozitno premoženje. gepoltttnoMumltung f. oskrbovanje hranil, uprava hranilnih denarjev, gepofition f. izpričevanje, svedočba. gtpofitor to. hranilec, depozitor. |tpo(ttorium n. hranilnica, skladnica. gepofdum n. hranilo, pologa, polog, gepot n. skladišče, založišče, hranišče; (milit.) dopolnilna vojska, vojaško skladišče, bepretieren prositi odpuščanja, geputat n. dodatek, pridatek, pri-boljšek, deputat. geputation /'.poslanstvo, poslanci pl., deputacija. deputierte m. poslanec; f. poslanka, ber bleibt afö 31rti!el unüberfejst ;pron. (biefer, btefe, biefeš) ta, ta, to ob. ti, ta, to; (jener) oni, -a, -o; uni, -a, -o; (melier) kteri, -a, -o, ki. berb robat, surov; jedernat, krepgk; čvrst, silen, močen; (bei b. SKineratien) grtičav, jeklen, gerber; n. gručava ruda. gerbljett f. robatost, surovost; jeder-natost, jedrina, krepkost, čvrstost, bereinft adv. kdaj, jedenkrat, jednoč. berentljalben adv. zato, zaradi tega, zategadelj, zastran tega. bergeftalt adv. tako, na tak način, po takem, po tem takem, bergteidjen tak, takov, takošen. beriuat izpeljan. geriuatton f. izvod. [izvajati, berioieren izvesti (-vedem), impf. berjenige (biejenige, bažjenige) tisti, tista, tisto; ta isti, ta ista, to isto. bermalen adv. sedaj, zdaj. bcrntalig sedanji. bermalen adv. tako, tako zelo, toliko, tako močno, geto Vaš; Njihov, beroljalben adv. zatorej, zavoljo tega. betfelbe (bie—, baž—) ta isti, ta ista, to isto; tisti, -a, -o; eben— ravno tisti, -a, -o. berfetbig f. berfelbe. berroeil adv. tačas, med tem. gernnfd) to. derviš. beseitig tačasen, sedanji, geftenbenten pl. zarod, zarojenci pl., nizhodno koleno, sorodniki nizhodne vrste. beftriptiu opisovalen, opisBn. geferteur m. ubežnik, uhajalec, uha-jač, begün, uskök. befertieren ubegniti, ubežati (-bežim), pobegniti, uiti (-idem), uteči, uskočiti; impf, ubegati, uhajati, utekati. gefertion f. ubeg, utek, uhajanje, geferuit n. zaslužek odvetnikov.' besfatts adv. zastran tega. [tudi. besgleidjen tako, prav tako, kakor bestjalb adv. zato, zavoljo tega," zbog tega, zategadelj. befignieren 134 — SialeJt befignieren odločiti, odmeniti; impf. odločevati, gesinfectton f. razkužba, razkuženje, lesinfertionsmittel n. razkužilo, besinfirieren razkužiti, impf, raz-kuževati. {jesorgnnifation f. razpad, razdejanje; razstrojstvo. besorganifieren razdejati (-denem), razstrojiti; impf, razdevati, razstroje-vati. Jlrsortjbation f. razkis, odkis. besortjbieren razkisiti, odkisliti. besfperat obupen, brezupen. Cffperntion f. obüp, brezupnost. J!el})ot m. samosilnik, trinog, despot. Defpotie f. = ®efpotižmu§ m. samo-silje, samosilstvo, trinoštvo,despotiz6m. belpotifd) samosilen, trinoški, grozo-vitgn, krut, despotski. betfentljalbeit, — toegen, —Hutten adv. f. begalo. belTenungeadjtet adv. pri vsem tem, vendar le. Jjeffert n. zasladSk, posladek po jedi. geffin m. vzorek, načrt, geltillat n. prekapnina, prekapina. gelliUilteur m. prekapljač, prekaplje-valSc. [žig. feltillation f. prekdp, prekapanje, pre-fellillotionsapnrat m. prekapilo. beftilliereit prekäpati, prekapljeväti, prežigati. ge[tillierf)elm m. klobuk, kapa. befto adv. tem, s tem, toliko, tolikanj ; jc meljr, — beffer čim več, tem (toliko) boljše; nid)t§—weniger vendar (vender) le, pri vsem tem. besuiegeit adv. f. bežfjatb. getadjement n. oddelek, četa. betnd)ieren poslati (pošljem), odpo-slati, odpraviti; impf, pošiljati, odpošiljati, odpravljati. getail n. nadrobnost, podrobnost; iu§ — na drobno, po tanko; iut — »erlaufen po drobnem —, na drobno prodati; impf, na drobno prodajati. betaiUieren na drobno razložiti, na tanko razkazati, — navesti (-vedem), — našteti (-štejem); impf, na drobno razlagati, na tanko razkazovati, — naštevati. betailliert nadroben, podroben, natančen, obširen; adv. na drobno, na tanko, obširno. Iletailplan m. podrobni, potanki črtež. betto adv. prav tako, jednako. geut m. božjak, nežica, repar. beuteln modrovati, beuten razložiti, raztolmačiti; impf. razlagati, tolmačiti; (Ireifen) pokazati (-kažem), impf, kazati; (tutnfen) migniti, pomigniti; impf, migati, pomi-govati; (mit b. ffiopfe) kimniti, poki-mati; impf, kimati (kimam, kimljem); (m. b. Slugen) pomežkniti, impf, mežikati, pomežkovati; (m. b. foanb) mahniti, impf, mahati; (öorbebeuten) kazati (kažem), oznanjati, pomenjati. fleuttr m. razlagovalec, razlagalec, tolmač. beutlid) razločen, razviden, jasen ; očiten; — mad)en pojasniti, razjasniti, razložiti; impf, pojasnjevati, razlagati. feutlidjkeit /'. jasnost, razločnost, razvidnost, očitnost. beutfd) nemški; —e Sprache nemški jezik, nemščina, nemška beseda; — madjen nemčiti, ponemčiti. JeutfdjmeiRer m. veliki nemški kri-ževnik, glavar nemškega reda. geutrdjtfjum n. nemštvo. Šeutrd)tl)iimtlei f. nemškovanje, nem-škutarija. geutrdjtjjiimler m. nemškutar, nem-škovalec; —in f. nemškuta, nemšku-tarica. Deutung f. razlaga, pojasnjenje, razklada, tolmačenje. beutungsooll pomenljiv, znamenit, znameniten. geoife f. geslo, fiiatan m. dijakon. Diaeonat n. dijakonstvo. giabem n. zlati venec, šapelj. fiagnofe f. spoznanje, poznanje bolezni; razpoznava. fiagnoflik f. diagnostika; uk o razpoznavi bolezni. biagonal poprečen, protikoten, pre-koten. Diagonale f. poprečnica, prekčtniea, diagonala, fialekt m. narečje. Sialettil — 135 - Siebftaljt Pialtktik f. dialektika, razumoslovje. ptalog m. dvogovor, razgovor, pogovor. [govorili, btalogifd) dialogičgn, dialogiäki, v po-giamant m. demant, oglingc. piamont* ob. binitiantrit demantSn, demantov. giameter m. premer, premernik. Ptärefis f. razloka, razstava, diereza. Piatrljöe f. drista, driska, sračka, derečina. piiit f. zmernost v jedi in pijači, pičla hrana, mera in red v življenji. pifiten pl. dnevščina, dnevnice pl., dnina. piiitcntlaffc f. dninski —, dnevnični —, dietni razred, piatttik f. nauk o zdravji, dietetika. Mtttttifd) zmergn, dietetičSn. btd) tebe, te. bidjt gost, jedernat; — cm etttm§ tik; — tnad)en zgostiti, impf, gostiti; — treiben zgostiti se, zagostiti se; impf. gostiti se, zgoščavati se, zgoščevati se. dichtbelaubt košat, goščat, gostolistSn. bid)tbcnmd)ftn zarasten, zarodgn. bid)tbufd)ig košat, goščat; kocast. Pid)tr f. gostota, gostost, goščava. §id)tclet f. pesnikarjenje, pesnikar-stvo; izmišljavanje. bid)tfn izmišljati; pesmi zlagati, skladati, pesmäriti, peti (pojem); f. btd)t mad)en. [nij. gidjtm n. pesnikovanje, zlaganje pes-gidjtcr to. pesnik, pevgc. girijttrcibcr f. pevska žila. pidjttranlnge f. pesniški dar, pevska zmožnost, pidjtmi f. f. ®id)telei. gidjtcrgcilt m. pevski duh. girijtcrin f. pesnica, pevka, bidjttrifd) pesniški, pevski. Pidjttrlinj m. pesmarček, pevče (-ta). Pid)ttrf|)rnd)e f. pesniški jezik. pid)tertioIk n. pevci pl. lidjtigkeitsntcffer m. gostomer. bidjthornig zrnat, jedernat, jedrovit. Pid)tliunlt f. pesništvo, pevska umetnost, poezija, bidjtlnubig f. bidjtbelaubt. gidjtung/'. pesen (-i), pes«m (-i), spev, poezija; izmišljotina. pidjtungsart f. vrsta pesništva. Pidjhtngskraft f. pesniška moč (-i), obrazotvornost,domišljivost,domišljija. bidt debel; (fett) tolst, raten; (bid)t) gost; — Werben debeliti se, rediti se; odebeleti, zdebeleti, obrediti se; gostiti se, zgoščavati se, zgostiti se, zagostiti se. Pidibaucf) m. trebušnik, debeluh. Pichbfin n. stegno, pidibarm m. debelo črevo (-esa). Picht m. debeluh; f. debelina, debelost, debelota; gostota, goščoba, gošča, bidtfüftig debelonög. pichljals m. debelovratnik. bidtljttlflg debelovraten. Pidiljitutcr pl. debelokožci. bidifjiiutig debelokožen, kožnat; žul-jav, skorjav. Pichidjt n. gošča, goščava, šuma. biddittodjig kostnat, debelokosten. Ptdikopf m. debeloglavec , glavač ; (beräditl.) butec, butelj (-na), bidikijpfig glavat; butast, trdoglav. bidtlcibig debel, trusnat, čokat, pidimildj f. kislo mleko; sesedeno —, zagrizlo mleko, btdmoftg nosat, debelonos. pidlfdjnabcl m. debelokljun. Piditljutr m. bahač, hlastač. pidiumnfl m. vampež; f. ®idbaudj. gictanbo n. narekovanje; — fdj reiben pisati narekovano. bicticren narekati, narekovati, giction f. zlog. Pibaktik f. didaktika, poučno pesništvo; znanost poučevanja, učba. bibaktifd) poučen, didaktičen, didak-tiški. btc f. ber. Pieb m. tat, kradljivec, zmikalec. Pieberei f. tatinstvo, kraja, piebts« tatinski, tatovski. picbitt f. tatica, kradljivka. btfbtfd) tatinski, kradljiv, zmikalen. pitbsbanbt f., —gefinbel n. tatinska druhal (-i), pitbsljnnbioerk n. tatinstvo. piebsljelfer m. tatinski pomočnik, pifbsloterne f. slepiča, piebsfdjliiffel m. vetrih, odpirač. pieb|ta()l m. tatvina, kraja, kradež. biejenige - 136 — ®ienftjtoang biejenige f. berjenige. Sielt f. deska, blanja, žaganica, pöd-nica; (SBobeti) tlak. bieltn tlak narediti, impf, tlak delati ob. narejati. bieneit služiti, poslovati; ju etttrnž — služiti, rabiti; (alg Snedjt, SJiagb, ©clabe) hlapčevati, deklovati, sužnje-vati, rabotati; (niiglidj fein) streči (strežem), goditi, biti (sem) za kaj; tnoju bient baš? čemu je to? jöiener m. služabnik, sluga; strežaj, strežnik; posel; —in f. služabnica, služkinja; strežnica, strežajka, krščeni ca. Jienerfdjaft f. služabništvo, posli pl.; družina. gienlt m. služba; (Stmt) urad, služba, mesto; (Sebiennng) strežba, postrežba; (groljn—) tlaka, rabota;(§of—) dvorba; ($flia)t) dolžnost, opravek; toag fteljt ju —en? kaj bi radi? —e neumen v službo stopiti; £ienft* služni, službeni. 5ien(tabfd)ieb m. odpust, doslužek. Sieitstag m. vtorek. Sieitllalter n. službena leta pl. gienilantritt m. nastop službe. bien|lbar služen, služaben, podložen, gienllbarkeit f. službenost, podlož-nost; (Sernit.) služnost. Oitliltbefel)l m. službeno povelje, bienflbefltfen marljiv, prizadeven, postrežljiv. gienllbetrteb m. službovanje. Jjienftbote m. posel, družinče (-eta); —n pl. družina. gieitUbotenorbnung f. poselski red. ŠienilbotenprotokoU n. poselski zapisnik. gienfleib m. službena prisega, bienfteifrig marljiv, goreč ob. vnet v službi, prizadevljiv. gienfteintritt m. vstop v službo. gienRentlalTung f. odpust iz službe, gienflentfetjung f. odstava. btenrterfaljten zveden —, vešč v službi, bienllfäljig pripraven —, sposoben za službo. bienflfertig postrežen, postrežljiv, po-služen, uslužen. §ien(lfertigkeit f. postrežnost, postrež-ljivost, uslužnost. fienllfrau f. gospodinja, biendfrennblid) postrežen, prijazen. gienftfiit)rung f. službovanje. urado-vanje. [beni pot. DienRgang m. pot po opravilih, služ-gienftgeber m. službodajec, gospodar, gienltgeljalt m. službenina, službena plača. gienflgenofft m. tovariš. Sienftgefnd) n. prošnja za službo, gienllljerr m. gospodar, gienltinflruriion f. službeno vodilo, službeni napotek. |ienlljal)r n. službeno leto. 5ienllkned)t m. hlapec, posel. gien|lletllung f. služba, postrežba, usluga, gienllleutt pl. družina. bienIHid) služben, uraden, gienftlojjn m. mezda, zaslužek, bienftlos brezslužben, brez službe, gienllmagb f. dekla, krščenica. gienßmann m. (ministerialis) dvor-nik; (laglöfjner) služnik, postrešček. Bienltorbnung f. službeni red. lienltperfon f. službena oseba, gienfijiflidjt f. službena dolžnost, bienllpflidjtig podložen, penfljjolten m., $ienftftefle f. služba, mesto službovanja. Ijienjtreglement n. službeni pravilnik. Bienltreile f. službena pot, pot v službenih opravkih. gienRftreitigkeit f. prepir zastran službe. bienlttnuglid) sposoben za službo, bienfltljiitig marljiv, priden v službi, bienlttijuenb služilen, v službi, gienlftreue f. zvestoba v službi. jpienRiibung f. službena vaja. Menltuntangiid) za službo neraben, — nesposoben, ■pienlioerleiljuttg f. podelitev službe. Sienfloerljältnis n. službeno razmerje. JltenRoerluR m. izguba službe. jiienUoertrag m. službena pogodba, bientoillig postrežen, poslužen, uslužen, postrežljiv. gienltjeit f. službena doba, čas službe, službena leta pl. fUtnftjtoaifg m. siljenje k službi, tlaka, räbota. ®iefe -jr " ' — 137 — J /S biSponieren Jlitft f. pihalo, pihalnik. bttftr, =is ta (te, ti, taj), ta, to; toti, -a, -o; — ba le-tä, le-tä, le-to; tä-le, tä-le, tö-le. bitsfiillig dotičen, zadeven, bitsfaüs adv. v tem oziru, v tej reči, v tej zadevi, v tem, zastran tega. biisjätjrig letošnji. [zdaj. birsmol adv. takrat, ta pot, sedaj, bicsmnltg takraten, sedanji, biisfiitig takrajen, tastranski. bitsftits adv. takraj, na tej strani, iz te strani. Jiltrid) m. vetrih, odpirač, iiffinnt različen, razločen, giftrtn; f. razlika, različnost, raz-ličje, razloček. biffiritrrn ločiti se, razlikati se, razločevati se, v križ biti (sem). Siffufiutt f. pronicanje, biffuftnitsfttljig pronikav. [lema. Bilfmmo n. dvojemni razsodek, di-|ilettant m. radovoljec, dobrovoljec, diletant. Jiligtntf /'.marljivost; naglost; poštni voz, brzovöz. |liU m. kopSr, smrdilj. fillt f. tulec, tulek, tuljava. |iUöl n. koprovo olje. bilutitnnifd) potopen, občnopotopen. gtluoium n. potop. fimenfiott f. razmer (-i), razmera, razmerje, obmer; (Slbmeffung) izmera. fimittr m. dvomer. |intr n. obed, gostija, ging n. reč (-1), stvar (-1); dem. rečica, stvärica. bingrn najeti (-jmem, -jamem), pogoditi se; impf, najemati, pogajati se. binglid) stvaren, rečen, bingsbu adv. one, one-le. Pinhll m. pira, pirnica. Jlinkelltrol) n. pirevica. Sinti f. f. linte. ginttnfifd) m. črnica. librifiin» škofijski. . iliiictft f. škofija, vladikovina^? Šipl)tl)iritis f. dävica. 7' '■' gi#ong m. dvoglasiiife^^' bit tebi, ti; (bu —) sebi. ^"«Al birert neposreden, naravnosten; (jjram.) nezavisBn; —e Steuern ne- r^^fkAAj. posredni davki, davki na prvo roko; adv. premo (na ravnost). §irirtioi f. pravilo, ravnilo, vodilo. Strectur m. ravnatelj, vodja; —in f. ravnateljica, girtttorium n. ravnateljstvo, vodstvo, liriction f. f. ®irectorium. birigiertn voditi, ravnati, obračati, girni f. dekle (-ta), deklina, pdnica, mladenka; (im üblen Sinne) vlačuga. §isntnt m. visoki (tanki) glas. itftiplin f. veda, uk; (3UCW strogi red, strahovanje; ®ifciplinar= disciplinarni, strogoredni. gistoitto m. odbitek, odštevek. bistrit presleden, razločen; pameten, preudaren, razborBn, molčljiv. gistrition/". preslednost, razlika; preudarnost, razbornost. bisturiirtn razgovärjati se, pogovarjati se, meniti se, pomenkovati se, kramljati. gisturs m. razgovor, pogovor, kramljanje, pomenek. [tresovanje. gisruffion f. razprava, pretres, pre-bisrutitrrn razpravljati, pretresati, preudarjati, obravnavati, rešetati. bisgufiiertn omraziti, v nevoljo pripraviti ; impf, v nevoljo pripravljati. §ist)armonii f. neskladnost, razglasje; fig. nesloga, razpor. bisljannonitrin ne ujemati se, ne zlagati se. bist)nrmonifd) neskladen, razglašen, neubran; nesložen. bisjnnttit) razstaven, ločilen. Šislototion f. premestitev, prestava, razstava. bislorirnn razstaviti, premestiti, razpostaviti ; impf, razpostavljati, pre-meščevati. [ščenje. gisptns f. spregled, odpustek, opro-bisptnftinn spregledati, odpustiti, oprostiti; impf, spregledovati, odpuščati, oproščevati. bisponibtl razpoložen, pripraven; na razpolaganje. [prävnost. gisponibilitiit f. razpoložnost, pri-btsponitrin premestiti, razporediti; impf, premeščevati, razporejati, ravnati —, razpolagati s čim, obračati kaj; zapovedati, impf, zapovedovati. IJr Oh^JKy U<~:f. Kv^imih'Qt' uU bišponiert — 138 — SJomjHft bisponiert f. aufgelegt, gispofition f. dobra volja; (SBer* fitgung) naredba, razporedba; (@nt= ttmrf) osnutek, načrt; (ju einer Šranlf).) nagnenost. ŠisjJUt m. prepir, razpor. [pirka. gisputation f. razprava, pogovor, pre-btspufteren prepirati se, pričkati se; razgovarjati se. giflibent to. inovergc, drugoverBc. gilTonan} f. razglasje, nesoglasje, neskladnost. fifiani f. dalja, daljina, daljava, vzdaljenost; (©djufStoeite) streljaj. f tlfel f. osät, bodljika; coli, osatje, bodljikovje. giltelfink to. lišček. giftelgenmdjs n. osät.nica. biflelig osätSn, bodljikav. giilinrtion f. razločba, razdelitev, odlika, odličnost, bistonierenb razglašen, bisfrtbufiu ločilen; razdeljiv. gillritt to. (®reiž) okrožje; (Sejirf) okraj; 2)ijlrict§= okrožen, okrajen, giurnift to. dninar, diurnist. giurnum n. dnina. gitian»». počivalnica, počivalo, divan. biuergent ob. biBergierenb razmičen, odmičen, razhoden. ginergen} f. razmičnost, razhod, btoergieren razmikati se, razhajati se, ločiti se. gioibeitb to. deljenec. btuibieren deliti. giuifton f. delitev, deljenje; (§eer) oddelek, divizija, giuifor to. delilec. göbel m. moznik; čep, čok; (gifdj) klen, klin. gotent to. izredni učitelj, docent, bod) coni. vendar (vender), pak, toda; (menigftenš) vsaj; Ijtlf mir — pomagaj mi no; — tooljl pač. god)t m. stenj, duša. godjtabfaU to. otringk. borieren učiti, predavati, godi n. ladjenica, stanišče. |odie f. (Sßuppe) čeča, donda, pünica, punčika. Oortor to. doktor; f. Str^t. Dorforat n. doktorstvo. Sortrin f. nauk, vednost, gotument n. f. Ürlunbe. botumentieren spričati, dokazati (-ka-žem); impf, spričevati, dokazovati. gobekaeber TO. dvanajsterec, dode-kaeder. gogge f. angleški pes. Žogma n. verska resnica, dogma, gogmatih f. nauk o verskih resnicah, dogmatika. bogmatifd) veroučen, dogmatičen, dogmatiški. gol)(t f. kavka. Soljne f. zanjka, žimnica, locenj, zadrga, progla. go!t§ to. bodalec, bodalce, bodalo. §olbe f. kobtil, češulja, kobiilica. bolbenartig kobulast. golbenpflanje f. kobulnica. golbentraube f. češulja. goiman to. doläma. fiolmetrd) to. tolmač. bolmetfd)en tolmačiti, razkladati, golmetfdjertn f. tolmačica. golomit to. grintavec, dolomit. Som m. stolnica, stolna cerkev, gomäne f. državno posestvo, kronov-ščina. gomeapitel n. stolni kapitelj, stolno kanoništvo. gombed)ant TO. stolni dekan, fomeltih m. posel; coli, posli pl., družina; ©omeftifal» domestikalni, družinski. gomf)err to. kanonik, gomljerrnltelle f. kanonikät. [lišče. gontitil n. dom, domovanje, domova-bomietlieren domovati, stanovati. gominicaU dominikalen, vlastelinski. Dominicaner to. dominikän, domini-känec. gomtnicanerorben to. red sv. Dominika; dominikanski red. bominieren gospodovati, oblastovati. gomtnium n. gospodstvo, gospoščina, grajščina. [kev. gomhirdje f. stolna —, škofijska cer-|ompfa)t m.}. ©lutfinf. gompfarrer to. stolni župnik, gompropll m. stolni prošt. gompropffei f. stolna proštija. gomftift n. f. ®omcapitef. ®onner - 139 ®ijrrofcn Donner m. grom, tresk, grmljävica; (föanonen—) grmenje, pokanje, tutnjava. Donnerer m. gromovnik. Dotirtergeliradi n. tresk, treskanje. Donnergott m. Pernn. Donnerheil m. strela. Donnerhnall m. tresk, grom. Sönnern grmeti, grometi, treskati; bobneti, pokati. bonnernb grmeč, treskav. Donnerfdjlag m. tresk, udar; (udarilo je, treščilo je), boitnerfdjiuonger gromonosen. Donnerstag m. četrtek; ©riin— veliki četrtek. PottnerUein m. f. SDleteorftein. DonnerRrafjl m. strela, gonnerfturm m., ®onnerfoetter n. gro-movica; grmljavina. gomterroorl n. gromovita beseda. Doppel« dvojni, dvojnati, dvovrstni, dvo-. goppelabler m. dvoglavi orel. boppelartig dvojnat, dvovrst, dvovrsten. Doppelbier n. ležak, koritnjak. [nik. Doppelronfonnnt m. podvojeni soglas-Doppelefje f. dvojni zakon, dvo-zakonstvo. goppelfoben m. dvojnik, boppelfärbig dvobarven, dvobojen. Doppelflinte f. dvocevka. boppelförtnig dvolik. Doppelgänger m. dvojinec. Doppelgefang m. dvospev. goppelgelpann n. dvovprega. gopptlgeltirn «. dvozvezdje. boppclljnltig dvoročen, dvotih. goppelliarfe f. velika harpa. 5oppell]arpfe f. vezani kozolec, stog. Doppell)eirat f. vzajemna ženitev. goppelliömgtl)um n. dvokralje. boppelläufig dvoceven, goppellaut m. dvoglasnik. boppellautenb dvoglasen. goppelleinttmnb f. platno na štiri niti. boppelit dvojiti; podvojiti; (©cfyulje) podplätiti, podšiti (-šijem). Doppelpunkt m. dvopičje, goppelreilje f. dvoredje, dvojna vrsta, boppelreiljig dvoreden, dvovrsten, boppelfdjattig dvosenčen. boppelfeitig dvosträn, dvostranski, goppelfeitiglieit f. dvostranost. goppelltnn m. dvoum, dvoumje. boppelRmtig dvoumen, boppelfpoltig dvorez. boppelt dvojen, dvojnat, dvovrsten, dvogub, dvostrok; (b. SBlumen) nasä-den, poln; adv. po dvoje; — jo biel dvakrat toliko; ba§ —e dvakrat toliko, dvojina, boppeljiingig dvojezičen. Doppel;iiiigig(ieit f. dvojezičnost. goppeljiingler m. dvojezičnik. gorf n. vas (-1), ves (-1), selo; dem. vasica, selce; ®orf« vaški, vesni, selski. Dorfbeiooljner m. vaščan, seljän, ves-ničan. gorfflut f. trata, ledina, iorfgemeinbe f. vaška srenja, — občina, -— soseska. Dorflcben n. selsko življenje, življenje na kmetih, giirfler m. f. ®orfbetool)ner. gorffdjaft f. selišče; (Seute) soseska, srenja, občina, seljani pl. gorffdföppe m. priseženec. gorn m. trn; coli, trnje; (an b.©djnalle) jeziček; ®orn» trnjev, trnov. [vec. gornbaunt m. trnulja, trnjevec, trno-gorndjen n. trniček. gornbreljer m. sräkoper. gorilen* trnjev, trnov. bornenooU trnjev, trnovit. gornfortfa^ m. trnek, gorngellriippe n. trnje, trnovje. goritgriinbel m. kačela, ostriž. Dontijedic f. trnjeva ograja, trnjeva živica. bornidjt trnast. bornig trnjev, trnovit, trnat. gornkijitig m. f. gaunlönig. Dorttrofe f. j. §unbžroje. DornRodi m. trnjevka. gornftraud) m. trnov grm. giirre f. sušilnica. bbrren posušiti, presušiti; impf, sušiti, presušati. borren posušiti se, usahniti; impf. posušati se, usihati, usahnevati. görrling m. suhal (-i). giirrobR n. suho sadje, gijrrofen m. f. ®orre. ®orfdj — 140 ®ref)orgeI gorfd) m. trska. Sort adv. tam, tamkaj, le-tam, ondi, ondukaj; Bon — od ondod; I)ier unb — tam pa tam. bortf)tr adv. od tod, od ondod, od tamtod. bortljcrum adv. tam okoli, bortljin adv. tje, tjekaj, tja, tam tje. bortig tamošnji, ondoten, ondešnji. bortfeitig f. jenfeitig. pft/1. deža, diža, čuber; dem. de-žica, dižica, škatljica. go|e f. škatlja, puščica, jaška; bafž—) tobačnica. gofis f. založek, popitgk. Dotation f. oskrba, založba, botieren oskrbeti, založiti s čim; impf, zalagati, zaklädati, oskrbljevati. gotter m. rumenjak, čmerljak; (^flanje) ričgk, rečgk; $otter= rumenjakov, ričkov. gotterblume f. kalužnica, jurjevka. goublette f. dvojnica, podvojka. boublettieren f. üerboppeln. goudjef.kropilna —, pršna kopel (-i). grad)e m. zmaj, pozoj; (©pielroare) letalec; Sracfjen» zmajev, gradjettbaum m. zmajevgc. grari)cnbrut f. zmajeva zalega. gtad)enne|t n. zmajevo ležišče. grad)enfd)lange f. leteča kača. gral)t to. žica, svilgk; (b. ©d)ul)tnad).) dreta; ©raf)t= žični, svilkov. graljtbtnber m. loncevez, piskrovez, piskrovezgc. graljtbofjrer m. durgelj. graljtfabrik f. žičarnica. graljtfeber f. svilkovo pero (-esa). braljtförmig žičast. graljtgitter n. omrežje. gral)t[Uber n. nitkovo srebro, graljtuierh n. svilkovina. gral)t}iel)er m. žičar, svilkar. groma n. igrokäz, drama, gramatiker to. igropisgc, dramatik, bramotifd) igrokazgn, dramatičen, dramatiški. brnmatiftmn iz kake povesti dramo napraviti, impf. — napravljati; dra-matizovati. grang to. pritisk, naval, natisk; (Se« gier) pohot (-i), pohlep; (©ebrange) tesnoba, gneča; (Srieb) nagon. briingrn tiščati (-im), stiskati, pritiskati, privijati; gnati (ženem), goniti; fid) — tiščati kam, riniti se, gnesti (gnetem) se, riti (rijem) se; Ijeran — pritisniti, pritegniti, pridreti (-derem); impf, pritiskati, pritegovati, grüngen n. tiščanje, pritiskanje, grätiger m. tiščalgc, tlačitelj, zatiralec. [reva. grangfal f. stiska, nadloga, bridkost, branguoll bridek, nadložgn. [perija. graptrie f. prevleka, pregrinjalo, dra-brapieren prevleči (-vlečem), prepeti (-pnem). braftifd) silen, drastičgn. graufgelb n. nadevek; f. Slngelb. brausen adv. zunaj, vne; bon — od zunaj. gredjlelabfall to. ostružek, ostriižina. gredjjelbanh f. stružnica, tokarnica. bred)feln stružiti, strugati, grerijsler m. strugär, tokär. gredjslerarbeü f. strugarsko delo. gredjslerljanbiuerk n. strugarstvo; ba§ — betreiben strugariti. gredjslerin f. strugarica. gredjslenuerhftätte /'. strugärnica. gretk to. blato, govno, lajno; f. Sotl). bretkig blaten, nagnusen. gredtkiifer m. f. 9(a«fiifer. greljbanh f. f. ®red)felbanl. grel)baum m. vreteno, vratovilo. greljbrütke f. most na škrpceh. grcljtilen n. strug, točilo, bremen zavrteti, obrniti, zatočiti, kreniti ; impf, vrteti, obračati, točiti, kre-tati; groirn — sukati (sučem); fi<$ — zavrteti se, zasükniti se, obrniti se; impf, vrteti se, sukati se, obračati se; fid) h>ot)in — kreniti, zaviti (-vijem), obrniti se. [okretač. greljer to. obračalec, sukač; (SSirbel) grtljjjals to. vrtoglavka. breljkrank vrtoglav, greljkrankfjeit f. vrtoglavost, vrtoglavica, metljavica. grtf)mafd)int f. vrtulja, okretalo. grel)orgel f. lajne pl.; orglice na . t*- ©reljpuntt — 141 — breijeilig Jreljpunkt m. vrtišče. Sreljrab n. kolo (kolesa), kolovrat; (b. ®inber) vrtävka, volk. brei trije, tri, tri; troje; je — po trije, po tri. Jlrei n. trojka; ®ret« tri-, tro-. Ireindjtel n. triosmine. Breiad)teltafct m. triosminski takt. greieth n. trikot, trikotnik, breteditg trikoten. breieinig trojedin. [sv. Trojica, greieinigfceit f. trojedinost; (aHerljeil.) greier m. trojka. breierlei trojen, trojnat, trivrstBn; —!antig trojerob. breifaltig trojnat, trigüb. greifaltigkeit f. f. ®reieinigteit. bretfarbig trobojen, trobarvSn. breifbrntig troličen, trojnat. §reifu| m. trinog, trinožnik, kožica, breifitijtg trinog, trinožen, trinogat. greigefpantt n. trojad (-i), vprega s tremi. gvetgertirn n. trozvezdje. bretgliebertg tričlen. breii)8nbtg trirök. [glavät. breiijiiitptig trigläv, triglavBn, tri-breiljäutig trikožBn. breiljörnig trirög, trirogät. breiljunbrrt tri sto. '§reij)unbett n. tristotina. breihunbertnml tristokrat. breiljnnberttnalig tristokraten. greifiunbertlle m. tristoti, tristotni. iretjnijr n. triletje. breijiiljrtg trileten. breijSljrlid) adv. vsako tretje leto. gretjiilirling m. tretjäk. jjreijnljrsfeft n. triletnica. breikantig triröb. fjreiklang m. troglasje, trizvok. greikonigsfell n. praznik sv. treh kraljev, pernahti pl. breifeopftg |. breiljauptig. breilappig trikrpen. freiling m. j. ®riHing. brtilötl)ig triloten. breimal adv. trikrat, tripot. brtintalig trikraten, tripoten. greimaller m. trijamborka. breimonatlid) trimesečen; adv. vsake tri mesece. breipfiinbtg trifunten. greiruberer m. trovesljača. breifdjneibtg trirezen, trorez. breifeitig tristrän, tristranski, tri-ploski. breiftlbig trizložen. [deži. breifiiäig trojičen, za tri, s tremi se-bretfpännig trovprežen. breifpradjig trijezičen, bret^ig trideset; tridesetero; je — po trideset, üreiftiger m. tridesetäk, tridesetnik. bret^igerlet trideseteri. [vrsten, breiljigfad) tridesetergn, trideset-breifjigfältig trideseternat. breilpgntal tridesetkrat, brei^igtnalig tridesetkraten. greiligltamt n. tridesetnica, harmica. breifjigile trideseti. |rei|t"g|telw. tridesetina, tridesetinka. breiijigltens tridesetič. freiSigllsgebitr f. tridesetina. brei^igtagig tridesetdneven. breill drzen, predrzen, smel, srborit, raten. Dreistigkeit f. predrznost, smelost, srboritost. bret(ltmmtg triglasSn. breitSgig tridneven, brei t'aufenb tri tisoč, tri jezera, breitljetlen raztrojiti; impf, trojiti, trojičiti. breitfjeilig tridelen, brei nnb ;nmn;tg tri in dvajset. Jjreitiiertel n. tri četrtine, breiuiiitkeltg trikoten, breiroodjentlid) vsak tretji teden. gret;arit m. trizöb. breijadiig trizöb, trizobat. breijäl)lig trojen, trišteven. brei;eljn trinajst, trinajstero. §rei;ef)ner m. trinajstica. breijeljnerlei trinajsteri. breiieljnfad) trinajsterBn. bretjeljniiftltig trinajsternat. breijeljnjöljtig trinajstleten, breijefjnmal adv. trinajstkrat, trinajst potov, breijeijnte trinajsti. §rei;eljntel n. trinajstina, trinajstinka. breijeljnferts adv. trinajstič. breijeilig trivrsten. breiartig breiföllig tripalčen, treh palcev. Drefdjbobeit m. gumno, gumnišče, skedenj, pod. brefd)en mlatiti; omlatiti, zmlatiti, domlatiti; |. fd)Iagen. Drefd)en n. mlat (-i), mlatSv. Drefdjem. mlatič; ®refd;er® inlatiški. Drefdjerlofjn m. mlatnina. 5rtrd)rrfd)maits m. domlatki pl., po-mlatilnica. Drefdjflegel»». cep,cepec,cepič; (fammt b. ©tiele) cepi pl. f.; (beffen @d)nrang) omäh. grefdjflegelrieraen m. gožka, gož (-1). grefdjflegelfticl m. ročnik. Drefd)lege /'. nasad. 5rerd|mafd)ine f. mlatilnica. 5refd)tenne f. f. ®refd)boben. Srefdjjeit f. mlatev. breflieren učiti, vaditi, priučevati, üriti; (§aare) ködrati. BrelTur f. uk, vaja. Driefel m. škripec, kolče (kolčeta); (SBafferroirbel) vrtin?c. briefeln sukati (sučem), vrteti, griftftrnmung f. veterni tok morski. Drillboljrer m. durgelj (-na). \i£lti brilien vrteti, sukati (sučem); (Bof)= ren) vrtati, durgljati. Hrt X^j'euC f ' Drillid) m. trojnik, tronitnik. Drilling m. preslica, vreteno, vrtelo; (S'inb) trojčič, trojček; coli, trojčina. bringen tr. (brangen) tiščati (tiščim), siliti, pritiskati; intr. udariti, prodreti (-derem), prešiniti, preleteti, zaiti (-idem); impf, udarjati, predirati, preletavati, prešinjevati, zahajati, za-dirati se; l)eran — privreti, pritegniti; auf etluag — poganjati se za kaj, potegovati se; in jemanben — nadlegovati koga, siliti koga, zahtevati kaj od koga; e§ bringt mudi se. bringenb nujen, silen; —er S3erbad)t očiten sum; in—en gälten v največji sili; adv. nujno, silno, bringlid) f. bringenb. Dringlichkeit f. silnost, nujnost, sila. britte tretji; junt —nmale v tretje, tretjikrat. Drittel n. tretji del, tretjina, britteln raztrojiti, impf, trojiti. brittens adv. tretjič, v tretje. brficfen grittgeborne m. tretjerojenSc. brittljalb poltretji. brittle^t predpredzadnji. [niča. Drittnra f. dritura, neposredna me-brob adv. f. barob. broben adv. gori, zgorej, tam gor. Droguen pl. lekarije, dišave. Droijbrief m. pretilno pismo, broljen žugati, pretiti, groziti; za-žugati, zapretiti, zagroziti, nagroziti se. broljeub žugalen, grozilen, pretilen. Droljer m. žugalec, pretilgc, grozitelj. Drobne f. trot, trotnica, trobec; ®rol)nen» trotji, trotov, bröljnen doneti, bobneti, grmeti. Droljnenbrut f. trotja zalega. Droljung/1. grožnja, grozitev, žuganje, pretnja. [seda. Droljroort n. žugalna —, pretilna be-brollig smešen, šaljiv, šegav. Drolligkeit f. smešnost, šaljivost, šegavost. Dromebar n. jednogrbi velblod, arabski velblod, dromedär. Droffel f. drozeg, drozd, droz; (Suft« rofjre) goltnik, goltanBc, sapnik; (Snor« pel) grtanec, hrustanec, broffeln f. toiirgen. niča). Droffelnene f. žila grlenica (dovod-briiben adv. onkraj, na oni strani, le-tam. briiber adv. f. barüber; — u. brunter križem, vse križem, vse vprek. Dnttk m. tisk, tiščanje, tlak, tlačenje; (b. 23udje3) tisk, natis; (ber ©eioidite) vlak; (Šebriidung) stiskanje, zatiranje; int —e fein tiskati se, natiskovati se. brurisbar kar se more natisniti. Drutkberidjtigung/'. tiskarni popravek, poprava natisa. [natis. Drudtbeiutlligung f. dovolitev v (za) Druckbogen m. tiskovna —, tiskana pola. [tiskati, natiskovati. brücken natisniti, natiskati; impf. brüthen tlačiti, pritiskati, gnesti (gne-tem), mečkati; (in b. §anb) stisniti, impf, stiskati; (att b. 33ruft) pritisniti, impf, pritiskati; (SBefdjtoerbe Berur-fachen) tiščati (tiščim), težiti, žiiliti, treti (tarem), s}lo delati; fig. zatirati, güliti, treti (tarem), stiskati; fid) — stisniti se, impf, stiskati se. — 142 — briicfenb 143 - büngen briidtenb težeč, težek, težkotčn. briidiwbl)ct| soparen, griidter m. fig. zatiralec, stiskalec, trinog ; meeh. tlačilo, stiskalo ; (am ©emdjr) sprožilo; (am ©c£)loffe) kljuka. grudier m. tiskar, tiskalec; Sruder» tiskarski, tiskarni, gritdierei f. tiskarna, tiskarnica. grudierhunfl f. tiskarstvo, tiskarija. iruditrprrfTr f. tiskalnica. grudirrfd)roiir;e f. tiskalno črnilo, grudierftliitg m. prvotisk. grudifeljler m. tiskarski pogrešek. brudifertig pripravljen —, gotov za natis. grudijaljr n. leto natisa, grudihclten pl. tiskarski stroški, grudikraft f. tiščalna moč (-1), tiščal-nost. [stroj, grudimafdjinr f. tiskarski —, tiskalni grudiort m. kraj natisa, grudipapier to. tiskarski —, tisni papir. grttdiprefTe f. tiskalnica. brudirid)tig prav natisnen. grudifad)C, —fcfjirift f. tiskovina, grudi ticrbot to. prepoved (-i) natisa, grudiroerk n. tiskalo, grubt f. vešča, mora. brunteit adv. doli, zdolej, spodej, tam doli. MhJ- žleza; dem. žlezica; (Bei SPfcrbettj^molika; ®riifen= žlezen. griifengefdjnmlfl f. bezgavka, žlezni otok; smolika. briiltg žlezav, žlezast, smolikav, smo-likast. [nja. grpbe f. gorska vila, vila pogorki-bu ti; — nennen tikati, gual m. dvojina, dual, gualismus m. dvojstvo, dualizBm. gualitat f. dvojnost, gucaten m. zlat, cekin, budien ftdj potuhniti se, prihüliti se, počeniti; impf, potuhovati, huliti se, počepati, gudiente f. pandirek, potopilka. gudimiiufcr m. potiihnenec, prihulje-nec, plažur. budtmäuferig potuhnen, prihuljen. gubelei f. diblanje, dudlanje, goli-dranje. [pač. gubeler m. dudlar, golidralec, škri- bubeln diblati, dudlati, golidrati, škripati (škripljem). [meh. gubelfadt m. duda, diple pl., gajda, gubelfadipfeifer m. dudlač, diplač, gajdaš. guell to. dvoboj, guellant m. dvobojnik. buelliereit biti (bijem) se s kom. guett to. dvospev. guft m. duh, vonj, vonjava, dišava; (Sunft) hlap, para, puh. bufien, büften dišati (dišim), duhteti, vonjati; puhteti, hlapeti, izhlapljati. buftenb dišeč , blagodišeč, vonjiv, vonjav. buftig f. buftenb. buibeit trpeti; (ertragen) prebiti (pre-bom), prestati (-stojim, -stanem), prenesti (-nesem), pretrpeti, strpeti; impf. prestajati, prenašati, trpeti; (gefdjeijcn laffen) pripustiti, dopustiti; impf, pripuščati, dopuščati. gulber m. trpin, trpinec; —in f. trpinka. bttlbfam trpežljiv, potrpežljiv, strp-ljiv, prizanesljiv, prizanašljiv. gulbung f. potrpljenje, trpljenje, strpljivost. bumm neumen, brezumen, nespameten, nerazboren; (blöbe) bedast, buda-last, trapast, avšast; butast, prismuk-nen, norčav; ■—er Seri bedak, tepec, butec, neumnež, nerodnež. bummbreift neumno predrzSn. [nost. gummbreißigheit f. neumna predrz-gumntljeit f. neumnost, brezumnost, brezum, bedaštvo, bedarija, norčija, brezpamet (-i), nespamet (-i). gummhopf m. neumnež, bedak, pri-smuknenec, trap, tumpec, tepec, butec, budalo. bnmpf molkel, zamolkel, gluh, votel; (b. ©efiitjl) top; (b. ©erndje nacE)) za-duhel, zadehnel. gumpfgerud) m. zaduhlina. bumpftg f. bumpf. bumpftijneitb votel, votloglasSn, zamolkel. [ščina. giine f. sipina, prod, prodovina, pe-gune f. f. glanm. büngen nagnojiti, pognojiti; impf. gnojiti. ®ünger — 144 — burcfybeten pnger m. gnoj, gnojivo, klat. gitngljaufen m. gnojišče, gnojnišče. pngitngslloff to. gnojilo, gnojina. §iingitiaf7rr n. gnojnica, inočnica. bunkel temen , temotfn, mračen; ettoaž — otemen, omračSn; (b. garb.) zamoksl; (trübe) oblačen, mežav; — mad)en potemniti, omračiti; impf, temniti , mračiti; (trübe machen) kaliti, motiti; skaliti; — trerben otemneti, mrkniti, obleči (oblečem) se; impf. temneti, oblačiti se, otemnevati; e§ Itrirb — mrači se, temni se, večeri se; mrak nastaja; e§ tnirb mir — bor ben Slugen tema se mi dela pred očmi; bunfle SBege temotna —, neznana pota. gttttfetl n. tema, mrak, somrak, günkcl m. domišljivost, domišljavost; er lebt int — domišljuje si, napihuje se. bunkelaitgig temnoök. bunkelblnu moder, sinj. bttnkelfnrbig temnobojSn, temno-barvSn, temgn, zamokel. gmtficlljeit f. temota, tema, kalnost; fig. tajnost, skritost. Dunkelkammer f. temnica. Sunkellidjt n. pomrak, somrak, btmkeln temneti, temniti se, mračiti se, oblačiti se, tema se dela; stemneti, stemniti se, zmračiti se, pooblačiti se. biiitkeluoll domišljav, domišljevalen, napihnen. bünfcen zdeti se, dozdevati se, videti se, podoba je; fid) — misliti, meniti; eš bünlt mid) zdi se mi, meni je kakor bi..., podoba je kakor bi..., slutim. bünn tenSk, tenäk, tanek, droben; (@egenfct|5 jn bid)t) redek; (fdjttmdjlidj) šibek, droben; — ntadjen tanjšati, redčiti; stanjšati, zredčiti. bitnnbeinig f. bünnfitfjtg. bünublätttrig tenkolist, tenkoperen. {lünnbnrm m. tenko črevo (-esa). Sumte, ®ünnl)ett f. tenkost, tenkota, redkost; šibkost, šibkota; j. SBeidje. biiltnpfftg redek. biiimfüiig tenkonög, tenkonožen, suhopet. bititnfjaorig tankoläs, redkoläs. bitnnljalltg tankovrät. biutnköritig droben, drobnozrn. bitnttleibig vitek, tenek. pmtfdjniiblet m. tankozobec, tanko-kljunec. bunfen f. aufbunfen. f unft to. hlap, para, sopar, sopara, gundatmospljiire f. ohlapina. Sunltbab n. parna kopel (-i), lunltbilbung /'. hlapenje. bitnflen pariti se, hlapeti, kaditi se, puhteti. biinlten pariti, pražiti; (gebfinftetel £)bft) čežana. Bunßflinte f. tičarska puška, tičarica. bunflfret ubrisan, čist, brezsoparen. gunftgeljalt to., —menge f. hlapovina, količina hlapa. 5itn|tgrübd)en n. f. Sif)roeifjloc£). buitliig soparBn, soparnat, hlapen. Sunflkrets m. f. aitmožppre. |uo n. dvoglasje. flttobe; n. dvanajsterka, dvanajstina. Buobejbonb m. zvezek v dvanajsterki. Šupltcat n. duplikat, dvojnica. •Ouplik f. duplika, drugotnica, drugi odgovor. Bitplum n. dvoje, dvojina; in ®uplo v dvojnem prepisu. burd) skozi, skoz; (wegen) zaradi, zavoljo, zbog; (mit §itfe, mittelft) po, s; adv. — unb — skoz, poplnoma, do cela; (in SMfc-) Pre"» Pr°-- tiurd|ad)int preječati (-ječim), pre-stokati (-stokam, -stočem). [orati. burd)(ttkfrn preorati (-orjem), raz-burrljarbeiten predelati; fid) — pre-dreti (-derem), preriti (-rijem); impf. predirati, prerivati. burdjaus adv. skoz, do cela, čeloma, vsekako, na vsak način, po vsaki ceni; — nid)t celo ne, nikakor ne, po nobeni ceni, v noben kup, kratko in malo ne. burd)batken prepeči (-pečem), impf. prepekati. [vati. burd)beben pretresti, impf, pretreso-burdjbegeben fid) skoz iti (idem). burd)bei^en pregrizniti, pregrizti, prejesti (-jem); impf, pregrizovati, prejedati. burdjbeijen prestrojiti; (t). Gšffig) prejesti (-jem), razjesti; impf, razjedati, burdjbellen prelajati. burdjbeten premoliti. C? / «ŽS*», ? _ 14:5 ^ SltWP»Trt1lTf burdjbetteln burd) fault burd)betteln obrati (-berem), obera-čiti, prebrnjati; fid) — preberačiti se. burd)beuteln pretresti (-tresem), pre-sejati (-sejem); impf, presevati; je« tnanben — pretepsti (-tepem), na-šeškati. burd)blafenprepihniti,prepihati; (jer» blafett) razpihniti, razpihati; impf, razpihovati. burd)blättern prebrati (-berem), pregledati ; impf, prebirati, pregledovati. burdjbleucn pretepsti (-tepem), na-bünkati, ocehtati; impf, tepsti, btin-kati, cehtati. 5utd)blidi m. pregled, razvid. 6urd)bltdten tr. pregledati, impf, pregledovati; (erfennen) spoznati, zapaziti, uvideti; intr. gledati, lukati. burdjboljren prevrtati; (Schiff) predreti (-derem); (m. b. ®egen) prebosti (-bodem), presuniti, predreti; impf. prebädati, predirati; (nt. b. S3lid) prebosti, prestreliti. [prepekati. burd)braten prepeči (-pečem), impf. burdjbraufen prevršeti, prevršati (-vršim), prešumeti, pretüliti; impf. prevrševati. burdjbredjen predreti (-derem), pretrgati; impf, predirati, pretrgovati; feerbredjen) prelomiti, pretrupiti; impf. prelämljati. btird)breniten tr. prežgati (-žgem), pre-päliti; impf, prežigati; intr. pregoreti. bitrdibrtngeit spraviti —, impf, spravljati skozi kaj; (^flanjen, SStef) burd) b. SBinter) prerediti, prezimiti; impf. prerejati; (Vermögen —) zapraviti, pognati (-ženem), potratiti, potrositi, razsipati (-sipljem); impf, zapravljati, poganjati, tratiti, trositi; fid) — preživiti se, prebiti (-bom); impf, preživljati se. burdjbrod)en predrt. furd)brud) m. predor, prelom, [vem). bitrd)briiUeit pretuliti, prerjuti (-rjo-burd)bad)t premišljen, preudarjen. burd)benltenpremisliti,preudariti,pretehtati, presoditi; impf, premišljati, preudarjati, pretehtovati, presojati. burd|brttngen ficfy pregnesti (-gnetem) se, prodreti (-derem, -drem), preriti (-rijem) se; impf, prodirati, prerivati se. burd)brefd)ett premlatiti. burdjbringen predreti (-derem), prodreti, pronikniti; impf, pre-, prodirati, pronicati; (b. SIffecten) presuniti, prešiniti, spreleteti, prevzeti (-vzamem), preseči (-sežem); impf, prešinjevati, spreletati, prevzemati, presegati; bn§ §erj — seči (sežem) v srce; (B. äßaffer) premočiti, impf, premäkati; er ift mit feinem Slntrage burdjgebrungen njegova je obveljala. burd)brtngenb predirajoč, presunljiv; fig. bister, oster. burdjbringlid) predirljiv, prebadljiv, presunljiv. Surdjbringlidjfceitf.presunljivos^pre-dirljivost. [nje. gurri)bringung f. prediranje, pronica-burdjbritdieit pretisniti, pretlačiti; impf, pretiskati; (©aft) precediti, prežeti (-žmem); impf, precejati, prežemati. burdjbrungen prevzet, navzet, pre-šinjen, navdihnen, navdušen. burdjeilen prebegniti, preteči (-tečem); impf, prebegati, pretekati. burdjeinanber adv. križem, vse križem, vse vprek, vse splaz; (in Sfrof&S-) raz-, pre-. burdjeinanberlaufen vse vprek begati, sem ter tja tekati. burdjeinnitberliegen vse križem ležati (ležim). burdjeinanbermtfdjen pre-, razmešati. burdjeinanbertoerfen razmetäti (-mečem), impf, razmetati. burd)fal)ren intr. peljati (peljem) se skozi..., prepeljati se; tr. razvoziti; (b. b. Salte) prevzeti (-vzamem), prešiniti , preleteti; impf, prevzemati, preletati. o Jjurdjfaljrt f. prevoz, prevožnja, vožnja skozi kak kraj. gurd)fal)tts>oll m. prevoznina. §urd)faU m. propad; (Krarttfyeit) f. ®iarrpe. burdjfallen propasti (-padem), pre-pasti; impf, pro-, prepadati; izpod-leteti komu. burrijfaulen pregniti (-gnijem), stroli-neti, pretrohneti. [nel. burdjfault pregnit, trohnel, pretroh- burd)fed)ten — 146 — burctjgreifen burri)fed)ten prebiti (-bijem) se, impf. prebijati se. bnrrijfetlett prepiliti, izpiliti. burri)ffud)tftt prevlažiti, premočiti; impf, prevlaževati, premakati. burdjfmrn razbeliti, razpäliti, raz-kiiriti, raznetiti; (fdjiefien) strelit.i skozi..., prestreliti; impf, streljati skozi. .. burd)fleri)ten preplesti (-pletem), impf. prepletati. butdlflitgcn preleteti, prefrčati (-frčim); impf, preletati; ^.prebegniti, impf, prebegati. bitrdjfiteßen preteči (-tečem), impf. teči skozi, pretekati; (b. Rapier) močiti, prepuščati, gutdjflug m. prelet. JlurdjflufB m. pretek, pretok. burd)flitltcrn prešepetati (-šepetam, -šepečem), preščebljati. burdjfhtten valiti se skozi..., valove gnati (ženem) skozi. . . burd)forfd)fll preiskati (-iščem), raz-motriti; impf, preiskovati, razinotri-vati. jQurd)forfd)itng f. preiskovanje, preiskava, razmotrivanje. burdjfrtffen prejesti (-jem), pregrizti; impf, prejedat.i, pregrizovati. bitrd)frifrtn premrzniti, prezebsti (-zebem), premreti (-mrem); impf. premrzävati, prezebati, premirati. burdjfrorrtt prezebel, premrl, pre-mrt, premrznen. gitrdjfitljr f. prevoz, prevožnja; ®urdjs fufjr* prevozni. burdjfitljrbar izpeljiv, izveden. burd)fit(jren prepeljati (-peljem), prevoziti; impf, prepeljevati, prevažati; (ausführen) izpeljati, dognati (-ženem), izvesti (-vedem), dovršiti, izdelati, izobraziti ; impf, izpeljevati, izvajati, do-vrševati, izdelavati, izobražati. gitrd)fii()rung /'. izpeljava, dovršitev, izvedenje, izpeljanje, izvajanje. gurdjfiifjtungsoorfdjrift f. zvršitveni predpis. gurdjfuljroerbot n. prepoved (-i) pre-vožnje. gilrd)ful)rninrt f. prevozno blago. §urd)fui)rjoU m. prevoznina. burdjfiittfrn prerediti, preživiti; impf. prerejati, preživljati, burdjgiiljtten prezevati. burdjgüljrtn prevreti (-vrem), pre-kisniti se; impf, nrevrevati. f urrijgang m. prehod, hoja skozi...'; (6. SBaren) prevoz"; (£)rt) prehodišče, prelaz. burdjgnngbar prehoden, prevozen, burdigiingig prehoden; (allgemein) občen, splošen; adv. v obče, sploh, povsem. Ilurrijgangs« prehodni, prevozni. burd)gärben pre-, ustrojiti; impf. pre-, ustrojevati. bnrd)ge()fn intr. iti (idem, grem) skozi. . ., preiti (-idem); impf, hoditi skozi..., prehajati; (burd) b. SSaffer) prebresti (-bredem), prebroditi; impf. bresti (bredem), broditi; (burd)bof)ren) predreti (-derem unb -drem), prebiti (-bijem); impf, predirati, prebijati; (angenommen »erben) obveljati, sprejet biti (sem); impf, obveljevati; (entfliegen) uprhniti, uteči (-tečem), uiti (-idem), ubežati (-bežim), unesti jo; impf, ute-kati, uhajati, ubegati, unašati jo; (0. Sßiet)) zbezljati, ubežati, uteči (-tečem); impf, bezljati, bezati; tr. einen Ort — prehoditi, preiti (-idem); b. Sud) —, b. iftedjnung — prebrati (-berem), pregledati ; impf, prebirati, pregledovati. burrijgeljenbs adv. vse vkup, sploh, povsem, brez izjeme, brez izimka. burdjgfigfn pregosti (-godem). burrijgeiŠeln prebičati, prešibati, pre-tepsti (-tepem); impf, pretepati. burdigtiftigen oduhoviti, impf, odu-hovljati. burd)gelfiten sprevoditi, spremiti; impf, spreväjati, spremljati. burdjgiefen preliti (-lijem), uliti skozi. . ., precediti; impf, prelijati, ulivati skozi..., preeejati. burdjgliiljen prežariti, razbeliti; fig. razplameniti, razvneti (-vnamem); impf, razvnemati. burdjgraben prekopati (-kopljem), impf, prekopävati. burd)grtifen intr. seči (sežem) skozi, preseči; tr. prehvatati; prevzeti (-vza-mem) (mraz ga prevzame). burdjgreifenb — 147 — burdjlijdjern burd)gmfenb presegljiv; ostSr, kre-pgk; fig. temeljit, popoln. burd)griibrln raz-, premisliti, pre-udariti; impf, raz-, premišljevati, pre-udärjati. gurdjgufs m. preliv; (tožgufSftein) lijak, stok. burd)f)nthftt presekati, razsekati; impf. presekovati; (m. b. ©d)nabel) preklju-vati (-kljujem). burd)l)nllen razlegati se, doneti skozi... biirdjijiimmern prekovati (-kujem). gurd)l)au m. preseka. [vati. šurdjljoutn presekati, impf, preseko-gurdjljaus n. prehodna hiša. b«rd)i)fd)fln pregrebeniti, predrzati; fig. presoditi, pretresti, prerešetati; im;)/1, presojati,pretresati,prerešeta vati. burd)l)fi;en razkuriti, raznetit.i, raz-paliti, razgreti (-grejem); impf, raz-grevati. Jmrdjljtlfm pomoči (-morem) , pomagati; jemanbem — pripomoči; fid) — opomoči si, opomagati si. bürdenden pretuliti, prebučati (-bu-čim), prerjuti (-rjovem). gurd)ljicb m. presek, preseka. fciurd)t)öljlfn prevotliti, prevrtati, pre-dolbsti (-dolbem). burd)l)itpfen preskakljati, preskakati (-skačem). burdjljufien prekašljati, impf, pre-kašljevati. burd)imtt prebloditi, pretävati. burdjingflt pregoniti, preloviti; impf. preganjati, gnati (ženem) skozi.. ., goniti skozi...; (öerpraffen) zapraviti, potratiti, pognati (-ženem); impf, zapravljati, poganjati. burd)jätfn prepleti (-plevem), opleti; impf, oplevati. burd)liiiltcn fid) premraziti se, pre-zebsti (-zebem), prebladiti se; impf. premražati se, prezebati, prehlajati se. iixtrdjhänipfett fig. dognati (-ženem), izvršiti, izpeljati; impf, izvrševati, izpeljevati. burd)l»luMt prežvečiti; impf, prežve-kati, prežvekovati. burdjklnubft! prebrati (-berem), impf. prebirati. burd)klopffit pretolči (-tolčem), pre-tleči (-tolčem); prebiti (-bijem), pre-tepsti (-tepem). burdjkntten pregnesti (-gnetem), pre-mesiti; impf, pregnetati, premesovati. burdjkodjflt tr. prekuhati, prevariti; intr. prekuhati se, prevariti se. burd)kommen priti (pridem) skozi..., predreti (-drem, -derem); impf, iti (idem, grem) skozi..., predirati; (im Seben) preživiti se, impf, preživljati se. burdjkiSnncn (er fann nid)t burcfi) ne more skozi. [kroževati. burdjkrciftlt prekrožiti, impf, pre-burdjkreujtn križem prehoditi, prekrižati; impf, križem prehajati; fig. prestriči (-strižem), preprečiti; fid) — križati se. burd)krttd)eit prelezti, preläziti; impf. prelezovati. bttrd)kiil)lett prehladiti, ohladiti; impf, pre-, ohlajati. 5urd)lnfs m. prepustj prehod, prelaz; preliv, splav. - Jhfy-I 1 -iMrZZ-* b«rd)laffttt skozi pustiti, impf, skozi puščati; (©rje —) prepustiti, impf. prepuščati; (glüffigt.) precediti, impf. precejati. $urd)laud)t f. svitlost. burd)lnud)ttg svitsl. burd)kiid)tigft presvitgl. §urd)lauf m. pretek, prehod, burdjlaufen preteči (-tečem), predir-jati, prebegniti; impf, pretekati, pre-begati; (befallen) obiti (-idem), spre-leteti; impf, obhajati, spreletavati. burdjläutern prečistiti, impf, pre-čiščati. burdjlcben preživeti, prebiti (-bom, -bodem, -bijem). burd)leftn prebrati (-berem), pre-čitati; impf, prebirati. burd)ltnd)tfn presijati (-sijem), pre-bliskniti se; impf, presevati; f. er= leud)ten. burdjlidjten iztrebiti, pretrebiti, iz-redčiti; impf, iz-, pretrebljevati. burdjlitgen preležati (-ležim); fiel) — preležati se, obsenjiti se. butdjlödjern prevrtati, predreti (-derem, -drem), luknjo narediti; impf. predirati, luknjo narejati. burdjlocfem — 148 — burdjfdjauen burdjlothern pre-, zrahljati; impf. rahljati. [plameneti. burd)lobern prešvigniti, plasniti, pre-burdjliiften prezračiti, prevetriti; impf, zračiti, vetriti. burdjntudjen dokončati, napraviti; impf, dokončevati, napravljati; fig. doživeti. burdjntaljlen pre-, domleti (-meljem); impf, premlevati. gurd)marfd) m. prehod. burd)marfd)ieren skozi iti (idem). burdjmengeit j. burdjmifcfjen. burdjtnelTttt pre-, raz-, izmeriti; impf. pre-, izmerjati. BurdjmcfTtr m. premer; debelina, burdjmtfdjen pre-, razmešati; impf. premešavati. burdjmuftern pregledati, preiskati (-iščem); impf, pregledovati, preiskovati. burdjtiagrtt preglodati (-glojem, -glo-dam), preškrbljati, pregrizti; impf. pregläjati, pregrizovati. [prešivati. burdjnKljen prešiti (-šijem), impf. burdjnäffeit, —ncjjen premočiti, pre-vlažiti, razmočiti; impf, pre-, razmikati, prevlagati. burdjne Ijmen pregledati, prebrati (-berem) ; impf, pregledovati, prebirati, gurdjpnfs m. prehod, prelaz, burdjpaflteren skozi iti (idem, grem), prehajati, skozi hoditi. burdjpeitfdjen prebieati, pretepsti (-tepem); impf, pretepati. burd)pfeifeit prežvižgati, impf, pre-žvižgavati. [orati. bnrdjpfliigen preorati (-orjem), raz-burd)pilgern preromati, prehoditi, obhoditi, oblaziti. burd)pra|Tcn f. berpraffen. burdjpreflTen prežeti (-žmem), pretlačiti , precediti; impf, prežemati, precejati. burd)pritfen pre-, doprašati, po redu izprašati; impf, prepraševati, po redu izpraševati; pretehtati, preudariti; impf, pretehtovati, preudarjati. burdjpriigeln pretepsti (-tepem), na-šeškati, naklestiti, o-, premlatiti, na-bunkati, nažgati (-žgem); impf, pretepati, nažigati. burd)tafen predivjati, predirjati. burd)raud)(rtt prekaditi, presušiti; impf, prekäjati, presiišati, ozditi. burd)red)nen preračuniti, prešteviliti, prešteti (-štejem); impf, preštevati. burd)rtgttett premočiti, predežiti; impf, premikati, predeževati, skozi dežiti. burd)reibenpredrgniti,pretreti(-trem, -terem, -tarem), premeti (-manem). §urd)retfe /.prehod,pot ob.potovanje skozi...; bei meiner — ko sem tod potoval. burdjretfen intr. skozi iti (idem, grem); impf, tod potovati, onod hoditi, potovati skozi...; tr. prehoditi, obhoditi, obiti (-idem). gurdjretfenbe m. popotpik, potnik, prebodnik. tf^J burd)reiSett tr. pretrgati, raztrgati, razčesniti; impf, pretrgovati, raztrgo-vati, razčesavati; intr. pretrgati se, raztrgati se; impf, trgati se. burdjreiten intr. jezditi skozi..., jahati skozi. ..; tr. prejezditi, prejahati. burd)rennen intr. skoz dirjati; tr. predirjati, prejahati; preleteti. bittd)rterelrt šumljati po ..., šumot-ljati skozi . . .; fig. prezebsti (-zebem). gurdjritt m. prejezd, preježa; bei fei» nem — ko je tod mimo jezdil. burd)rollen tr potočiti, impf, potikati; (Sßäfdje) prelikati, polikati; intr. vrteti se, sukati (sučem) se; (0. ®onner) bobneti, ropotati (ropočem), treskati, burdjruberit preveslati. burdjriitteln pretresti, premesketati (-meskečem), zmajati; impf, pretresati, zmajevati. burdjfäen presejäti (-sejem), impf. presevati. [žem). burdjrägen prežagati, prerezati (-re-burdjfäuern prekvasiti, prekisati; impf, kvasiti. burdjfaufen prevršeti, prebučati (-bu-čim), prešumeti. [skozi... burd)fd)allen razlegati se, doneti burdjfdjaubern groza obide, zona spreleti ; impf, groza obhaja, zona spreleta. öurd)frijoiten pregledati, prevideti, sprevideti, spoznati; im/i/: pregledovati, spoznavati; skozi gledati, lükati. burd)fd)aufeln — 149 — ®urd)fid)tig!eit butd)fd)ttuftln prekidati, pregrebsti (-grebem), premetati (-mečem); impf. prekidävati, pregrebati, premetati (-metam). butd)fd)einen skozi sijati (sijem), pro-sivati, probleskovati. burd)rd)einenb prosojen. [živeti. burdird)tritn prešaliti, v šali pre-irard)fd)iebtn preriniti, pretisniti, potisniti skozi. . .; impf, prerivati, pre-tiskati, potiskati skozi... burd|rdiif|m prestreliti, impf, pre-streljevati; (ein Such) s papirjem preložiti, prekladati; (b. geilen) razpreti (-prem), razmakniti; impf, razmikati. burd)[ci)iffen prepluli (-plovem), pre-jadrati, prevoziti; impf, prevažati, jadrati po ... burdjfdjimmern migljati, lesketati (leskečem), svetiti se, presevati. burd)rd)lafen prespati (-spim), impf. prespavati. gurdj[d)lng m. preboj, prelom; (in b. Südje) cedilo, cedilnik; sito, rešeto, mreža. butd]fd)lngen tr. prebiti (-bijemV pretolči (-tolčem), predreti (-drem), preräziti; impf, prebijati, predirati; (gtiiffig!.) precediti, impf, precejati; (Žrod.) presejäti (-sejem), impf, presevati ; (burd) ein Žud)) prepustiti, impf, prepuščati; fici) — pot si presekati, prostor si narediti, prebiti (-bi-jem) se; impf, prostor si narejati, prebijati se; intr. premočiti, premakati, skoz iti (idem, grem). bitrdjfdjliingelit fid) viti (vijem) se, vijugati se, zvijati se. burd)fd)lcid)cn preplaziti se, premuz-niti se, prekrasti (-kradem) se. burd)fd)lingen vplesti (-pletem), zaplesti ; impf, vpletati, zapletati. öurd)fd)lumntern predremati (-drem-ljem), impf, predremavati. tmrdpjliipfen premuzniti se, zmuzniti se skozi..., prelezti; impf, pre-muzävati se, prelezovati. burd)fd)neiben prerezati (-režem), razrezati, prekrojiti, prestriči (-strižem), precepiti, presekati; impf, pre-, raz-rezovati, prekrojevati, precepljati, pre-sekovati; fid) — križati se. Jlurdjrdjnitt m. prerez, presek, precep, prekroj; (©raben) prekop; itn —• vprek, navprek, povprek, počez, sploh, premerno, v premeru. burdjrdjnittlid) poprečen, premeren; adv. poprek, poččz, premerno, premeroma. furdifcijnittsberedjnung f. poprečni preračun. gurd)fd)mttsgeroid)t n. poprečna —, srednja teža. §urd)fd)mttspreis m. poprečna —, srednja —, počezna cena; ben — er« fahren povprek ceno zvedeti (zvem), gurdifrijnittspunfttm. presečišče, [čun. §urd)fd)ntttsred)nung f. poprečni ra-5«rd)rd)uitts|"eljne f. presečnica. lurriifdjnittsfumme f. poprečni znesek. |urd)fd)nttts|al)' f-poprečno —, srednje število. burdjfdjoffen prestreljen; preložen, prešit; (D. geilen) razmaknen, razprt. burd)fci)reten prevpiti (-pijem), pre-kričati (-kričim), prevekati. burd)fdjreiten prekoračiti, impf, ko-račiti skozi... Surchfdiurs m. prestrel; prekladek. burdjfdjittteln pretresti, prerahljati; impf, pretresati. burd)fd)iuelgen pregostovati, cele noči prebüriti. burd)fd)u)immen preplavati, prepluti (-plovem). burd)fegeln prejädrati, preveslati. burchfebbor pregleden, prezirBn. burdjfeljen pre-, razgledati, räzvideti; impf, pre-, razgledovati; ich burd) skozi gledam. [nik. gurdjfeher m. pregledovalec, pregled-burd)feihen precediti, impf, precejati. gurchfeiher m. cedilo, cedilnik, burd) fein skoz biti (sem); prestati (-stojim, -stanem), preživeti. burdjfehen preskočiti, prejähati, pre-jezditi; (erreidjen) dognati (-ženem), izpeljati (-peljem), veljavo čemu za-dobiti; impf, doganjati, izpeljevati, veljavo čemu zadobivati. gutri)lid)t f. pregled, razgled. burd)ftd)tig prozoren, pregleden; fig. jasSn, svitel, razločen. [nost gurdjftdjtigheit f. prozornost, pregled- burdiftebeit - 150 - $urd) trieb burdjltebett presejati (-sejem), pre-rešetati; impf, presevati, prerešetavati. burd)|tdiern premezeti, precurljati; impf, prekäpati, prekapljevati, mezeti —, curljati skozi... [prepevati, burdjfingen prepeti (-pojem), impf. burd)finlicn vdreti (-derem) se, po-grezniti se, skozi pasti (padem), ponikniti ; impf, vdirati se, pogrezovati se, skozi padati: burdjftnttett premisliti, preudariti, pretehtati ; impf, premišljati, preudarjati. burdjlmtrrn f. bürdeten. [vati. burdjlttjett presedeti, impf, presede-burdjfpiiljeti pregledati, prestakniti; impf, pregledovati, prestikati. burd;fpalteit preklati (-koljem), raz-klati, pre-, razcepiti; impf, klati, cepiti. burd)fpidtett preslaniniti. [igrati, burdjfpiclen preigrati; (berfp.) za-burdjjpieljen prebosti (-bodem), pre-pahniti, predreti (-drem , -derem); impf, prebädati, prepahovati, predirati. burdjfjHttnen prepresti (-predem), impf, prepredati. burdjfjirengett tr. prelomiti, poloma-stiti; impf, prelamljati; (befprengen) poškropiti; intr. predirjati, prejähati; impf, dirjati skozi..., jahati (jaham, jašem) skozi... burdjfprinjjett tr. skoz skočiti, impf. skoz skakati (skačem), preskakovati; intr. razpočiti se, razpokniti. burd)fprit;en prebrizgati, preškropiti; impf, pteškropivati, skozi brizgati. burd)|puren prestakniti, prevohati, preiskati (-iščem); impf, prestikati, preiskovati. burdjRänhertt zasmraditi, nasmraditi; impf, zasmrajati. burdjftftuben preprašiti. burdjftedjen prebosti (-bodem), predreti (-derem), presüniti, prepahniti; impf, prebädati, predirati, prepahovati; (b. ®amm) prekopati (-kopljem), impf. prekopa vati. burdjRedicnpretaknitijiTOpf.pretikati. burd)|teppen prešiti (-šijem), prerä-liti; impf, prešivati. burdjfteitent prejadrati, prekrmiti; impf, prejadrovati. gurdjllid) m. prehod, prebodljej, pre-päh, prepahljej; (b. 2)cmttne§) prekop. burdjllijberit, —ftocfjern prevreči (-vržem), prestakniti, premetäti (-mečem); impf, prevračati, prestikati, premekati, premetovati. burd)|tol)nen prestokati (-stokam, -sto-čem), preječati (-ječim). burdjftöreit f. burdjjtöbern. burd)ilo^etl prepahniti, predregniti, presüniti, prebosti (-bodem), predreti (-drem); impf, prepahovati, presuvati, prebädati, predirati. burd)rtrn!jlen svetiti skoz ..., sijati (sijem) skoz.....posivati skoz ...., prosvitati. burd)ftreid)en tr. prečrtati, prekrižati; impf, prečrtovati, križati, prekriževati; (alg 2attbftreid)er) klatiti se po----, potepati se po ...., skitati se; intr. prepiha vati, vleči (vlečem) skozi.... burdjRretfen f. burd)ftreidjen. gurdjilrid) m. prečrt, prekrižek; (ber Sögel) prelet. burtfyflröntett preteči (-tečem) skozi..., prevaliti se skoz...; impf, pretekati; (D. b. greube) spreletati, obhajati. burdjltubieren proučiti, proudäriti, premisliti. burd)[türmeit previhrati, prehruti (-hrujem); impf, vihrati, hruti, razsajati, razgrajati. burd)fud)en preiskati (-iščem), pregledati; impf, preiskovati, pregledovati. gurdjfudjurtg f. preiskava, preiskovanje, pregled. burdjtanbeln preigrati, impf, pre-igrävati. burd)tnn;en preplesati, preräjati. burdjtobett predivjati, impf, divjati, razgrajati, razsajati. burdjiiinen razlegati se, doneti, done vati, glasiti se po . .. burd)trntjett prenesti, impf, prenašati. burd)trttumen presanjati. burdjtreiben skoz gnati (ženem), skoz goniti, skoz tirati; pregnati, prepoditi ; impf, preganjati. burdjtreten tr. shoditi, steptati, pre-teptati; intr. skoz stopiti, prestopiti; impf, prestopati. II ur ti) trieb m. pregon; (Drt) gonja. burdj trieben - 151 — bitrfen burd)tricben zvit, zvitorep, premeten, preslikan, prekanjen, muhast. 5urd)triebfnl)fit f. zvitost, premetenost, prekanjenost. gurdjtritt m. prestop, prehod. [Sati. burd)trodutfn presušiti, impf, presü-burd)iibtn izuriti, impf, izurjati. burd)n>ad)cn prebedeti, prebdeti, pre-čuti (-čujem); impf, prebdevati. burdpuadjlnt prerasti (-rastem), impf. preraščati; adi. prerasSl, prerasten. burd)itmgtn pretehtati, impf, tčhtati; fig. presoditi, impf, presojati. burd) ni allen prehoditi, preromati; impf, prehajati. burdjnianbrlit prehoditi, prešetati; impf, prehajati, šetati po .. . burdjiuanbtrn prepotovati, prehoditi, obhoditi, omesti (-medem); impf, potovati po..., hoditi po..., prehajati. biird)U)armeit razgreti (-grejem), segreti, pregreti; impf, raz-, se-, pregrevati. burdjnmrdjen preprati (-perem), pre-miti (-mijem); impf, prepirati, pre-mivati; f. untertoajdjeit. burd)umf]Tfrn razmočiti, premočiti, namočiti, zmočiti; impf, razmäkati, pre-mäkati. burdjnmtfH prebresti (-bredem), prebroditi; pregaziti. burdjiDtbtn pretkati (-tkem); preplesti (-pletem); impf, pretkävati, prepletati. flurd)ll)fg m. prehod. [vsekako. bitrd)U)tgs adv. vse skozi, povsem, burd)nifgfam prehodSn. burd)nifj)tn prepihati, preveti (-ve-jem); impf, pihati (pišem) skozi. .., prepihovati, veti. biird)it)rid)fn tr. razmočiti, premočiti, prevlaŽiti; impf, raz-, premikati, pre-vlaževati; intr. odmekniti, premekniti, premočiti se. burdjioeincn prejokati (-jočem), pre-plakati (-plačem), prevekati; impf. prejokävati, preplakovati. burd)iutrffn skoz vreči (vrženi), — zalučati, — liititi; impf, skoz metati (mečem), — lučati, — hitati; (burd)» einanber) premetäti, prevreči; impf. premetavati; (b. ©etreibe) preveti (-ve-jem), impf, prevejati. butdpeljctt zlizati (zližem), predrg-niti, prebrusiti; impf, zlizovati, pre-drgävati, prebrušati. burdjroinbfn preplesti (-pletem), zaplesti , previti (-vijem); impf, pre-, zapletati, previjati; fic£) — izmotati se, izviti jo. [zimovati. burd)lointrrn prezimiti, impf, pre-burdjnurltfit pretkati (-tkam, -tkem), vtkati, zavočiti; impf, pretkävati. burd)iui|"d)tit f. entli)i]d)en. [razpädati. burd)iuittrrn razpasti (-padem), impf. burd)tmU)lctt preriti (-rijem), razriti, pregrebsti(-grebem), prevreči (-vržem), pre metati (-mečem), razkopäti (-kop-ljem); impf, pre-, razrivati, pregrebati, premetati, razkopavati, gurdjmurf m. premet, biltdjiuürjftt presladiti, osladiti, po-släjäati, začiniti; impf, preslajševati, poslajševati. burchroiitljen predivjati. burd)|äljltn prešteti (-štejem), pre-številiti, prebrojit.i; impf, preštevati. burdiiaufflt razčehati, razčohati, raz-rähati. burd);edjtn prepiti (-pijem); zapiti. burd);itl)fn pretegniti, skozi potegniti , prevleči (-vlečem); impf, pre-tegati, skozi potegovati; (SJabel) vdeti (-denem), impf, vdevati; (b. 8anb) prehoditi, obhoditi, prepotovati; impf. prehajati; (beradjtl.) vlačiti se, skitati se, potepati se; (B. b. Suft) skozi pihati (pišem), prepihovati. burd)jittfrit pretresti, pretresniti; impf, pretresati. gurd);oll m. prevoznina. gurdjjug m. prehod; (b. SSare) prevoz, prevožnja; (b. Suft) prepih, gurdijugagut n. prevozno blago. burd);nmngen skoz posiliti, skoz potisniti; impf, skoz posiljevati, skoz potiskati; ftcf) — preriti (-rijem), impf. prerivati. buvdjjjuilfdjem pregostoleti, prežvrgo-leti; impf, pregostolevati, prežvrgo-levati. biirfftt smeti (smem), moči (morein), oblast imeti (imam), utegniti; (nöt£)ig haben) treba biti (sem) komu česa, potrebovati. bürftig — 152 — Gšcfbrett bürftig potreben, ubožSn, revBn, siromašen. giirftigheit f. uboštvo, revščina, siro-mašnost. Jlürftigfteitsjeugnts «. ubožni list. bitrr suh, osuhel, posušen, vel, ove-nel; f. mager; —er ®aum suhäl (-i), suhlica; —e§ suhljäd (-i). Biirrt f. suša, suhota. giimdjt n. suhljad (-i), sušmad (-i), fürrfudjt f. sušica, jetika. |urft m. žeja; fig. želja, pohlep, hrepenenje ; ich ha&c — žeja me J — machen užejati, impf, žejati. burltfii, bürften žeja me, piti se mi hoče, žejen biti (sem); fig. hlepeti, hrepeneti, koprneti. burllig žejen; fig. željen, pohlepen, koprneč; — werben užejati se. Ihtfcl m. omotica, omama, brez-zavest (-i). bufelig omotičen, omamljen, brez-zavesten. bülter temen, temoten, mračen, me-žav, mrkel; (mürrifd)) čmerSn, zlo- voljen; — werben temniti se, mračiti se. gülterling m. mračnjak, büftew mračiti se, temniti se, oblačiti se; zmračiti se, pooblačiti se. [nost. Biilternheit f. mrak; otožnost, črner-Diite f. zavitek, škrnicelj; (SKflnje) tütika, nežiea. gufcenb n. dvanajstina, dvanajst, dvanajstero, buljenbroeife adv. po dvanajst. Iluibruber to. pobratim, bratec, bujen tikati. guffdjrocllfr f. posestrima, sestrica. Bi)namik f. siloslovje, dinamika, bijnamifct) silosloven, silokazen, dinamičen, gtjnamilt m. siloslovec, dinamist. gijnalt to. vladar. Sijnaltie f. vladarska rodovina, — rodbina, dinastija. gqsenterie f. krva, griža, krvavica, gljskrafte /'. nemoč (-i), diskrasija. fijjspnišc f. neduha, naduha, sigavica, sipljivost. ■ f. oseka; — unb glut oseka in plima, biba, bibavica. {Eben osekniti, upasti (-dem); impf. osekati, upadati, (gbbeflrom m. osekotök. eben adi. raven, plan; (ffarfi) ploščat; (glatt) gladek; ju —er (Srbe pri tleh; ■— machen f. ebnen; adv. prav, uprav, ravno, baš; — je£t prav sedaj; —fo prav tako, isto tako; —e ©teile ravnica, dbenbaitm to. črni dob, eben, gbenbilb n. podoba, prilika, obraz, ebenbürtig jednakoroden, istoroden, istega rodu. fbenbiirtigkeit f. jednakorodnost. ebenb 0 fei b II a «fo. ra vno t am, p ra v ondi. ebenberfelbe ta isti, ravno tisti, (pene f. ravnina, raven (-1), ravan (ravni), ravnica, ravnota, planjava, plan (-i), planota, ebenerbig pritličen. [itak. ebenfollo adv. tudi, jednako, tako tudi, ebenflädjig ravnoplosk. (Sbenljol; n. ebenovina. [nost. (fbenmnßw.somerje, somernost, sklad-ebenmä&ig someren, skladomeren, primeren. Ebenmäßigkeit f. somernost, sklado-mernost. ebenfoioett jednako daleč, ebenjettig f. gleichzeitig. Eber to. merjasec. •(i^ererrijc /'. jerebika, oskoruša, skorš. fberefchenbeere f. jerebinka, jerebi-kova jagoda. gberraute f. abarat. Cbertuur; f. (Carlina acaulis) bodeča neža, kompava, konjska potvica. ebnen ravnati; z-, po-, uravnati. (£d)0 n. jek, jeka, odmev, edjt pristen, pravi; (t), b.garbe) stanoviten ; —e§ ®olb čisto zlato; —e Sin» ber pravi —, zakonski otroci, f djtljeit f. pristnost, pravost. fdl» ogelni. [deska. (Edibrett n. krajnik, krajnica, ogelna ©de 153 Ehegatten CAf f. ogel, vogel; (Siante) rob, rogelj. (Edtljaus n. hiša na oglu. ediig oglat, voglat; robat; fig. neolikan. Ptpunkt m. oglišče. Šdifpnrren m. ogelni lemez. CdiRein m. ogelnik, ogelni kamen. (Edtmljn m. podočnjak; (^auj.) dekan, ebcl blag, plemenit, žlahten; (b. SKetaHen) drag; (b. Dbft) pitom. Pelbame f. —frau f. plemenita —, žlahtna gospa, plemkinja. [srca. ebelbenkeitb blagomisleč, plemenitega Pelftnh m. ščinkovec, zeba. fbelfriiulein n. plemenita gospica. ebelgeboren plemenit, plemenitega rodu. PelgeRein n. drago kamenje, fbflgut n. plemenitnikovo —, ple-menitaško posestvo. Pelljerr m. plemenitnik, žlahtnik, plemič. ebeHjerjig blagosrčen, blagodušen. Pell)0f m. plemiški dvor.-krv^, Pelknabe m. plemič, plemče.iett«^: Pelkornle f. žlahtna korala. " Pelleute pl. plemenitaši, plemstvo. Pelmann m. plemenitaš, plemenitnik, plemič; vlastelin. Pelmarber m. kuna plemenita, fbelmiinjt f. meta. pelmutt) m. blagodušnost, blagosrč-nost, plemenitost (srca). ebelmiitljig blagodušen, blagosrčen, plemenitega srca. PcIRein m. dragi —, žlahtni kamen, pclrattf) n. (Gnaphalium Leonto podium) planika, očino zelišče. P Ptlioilti n. žlahtna divjačina. fbitt n. razglas; ein — ergeben raffen razglasiti, pirtnllabung f. razglasni poziv, ebicren izdati, impf, izdajati. Pition f. izdanje, izdajanje, pie m. f. (Sbelmann; f. f. Qtbelbame. Puct n. izvod, izvleček. (Effert m. učinek, uspeh, izid, nasledek; (Gšinbrud) vtis. (Effecten pl. stvari, reči, pohištvo; (28ed)fel) menice; (©taatžpap.) državni papirji, državna dolžna pisma; (SSare) blago, roba, pratež. fr^rvicC -PwU« effectt» resničen, dejanski; jat)lbar in ®ucaten — ima se plačati v gotovih cekinih, effettuieren izvršiti, obistiniti. egal jednak. egalifteren izjednačiti. f gel m. pijavka, pijavica; (b. ©djafen) metljaji pl. egelkrank metuljav, metljajast. (Egeikrankljett f. inetljavica, metulja-vost. (Egge f. brana, zobača, vlaka. (Eggebalken m. branišče. (Iggeljaken m. branovlek. eggeit vlačiti, branati; povlačiti, za-branati. (Egger m. vlačilec, branač. Iglanterrofe f. (Bosa Eglanteria) žolta roža. (Egoiontus m. sebičnost, samopridnost, samoljubnost. (EgoiR m. sebičnež, samopridnež, sa-moljubec. [ljub. egoiRtfd) sebičen, samopriden, samo-eije, eljer adv. prej, pred; e^eftenä najprej, brž ko brž, brž ko je mogoče, čim prej; elje coni. predno, preden. (Elje f. zakon; (ipeirat b. Sftanne) že-nitev, (b. SBeib) možitev, udaja; Gšfje« zakonski. (Eljeaufgebot n. oklic. [zveza, (fljebanb n. zakonska —, ženitbena eljebred)en prešestvovati, prešestvati. f Ijebredjer m. prešestnik, prešestvo-valec; —in f. prešestnica, prešestvo-valka. el)ebred)erifd) prešesten, prešestvo-valeu, prešeštljiv. d fyebrud) m. prešestvo, prešestvovanje. (Eljeconfrits m. ©tjebcnrilligung f. že-nitevska dovolitev, gfjecontrart m. f. GSljebertrag. eljebem, el)ebeffen adv. nekoč, nekdaj, poprej, pred tem. QtIjebispens, ©Ijebigpcnfation f. odveza zakonskega zadržka, oproščenje ženit-bene zapreke. (Eljretliliirung f. izjavljenje za ženitev. Čljefrait f. zakonska žena, druža, soproga. (Eljegatte m. soprog, zakonski mož. Regatten pl. mož in žena, zakonski. ©tjegclb — 154 — @l)rengeleit @l)fgtlb n. dota. £l)egtlöbnis n. zakonska obljuba, iljegrmaljl, Ef)egenofš m. f. ©tiegatte; —in /'. zakonska druža. QP)egfrid)t n. zakonska sodnija. gljtgefel; n. zakonska postava, ženit-beni zakon. fljegfUern adv. predvčerajšnjim. (El)fgiltiglifit f. veljavnost zakona. K!)Cljiilfte f. drug, druža, zakonsko podružje.. (jjljfljinbcrnis n. zakonski zadržek, že-nitbena zapreka. (El)fktnb n. zakonsko dete. (Eljfitriippfl m. zakonska pokveka. el)el(iblid) zakonski, fIjtlcutf pl. zakonski, mož in žena. eljfltd) zakonski. eljelidjtn v zakon stopiti, zakon skleniti , v zakon vzeti (vzamem); impf. — jemati (jemljem); (ö. SKanne) oženiti se; (b. SBeibe) omožiti se. tl)tlos brezzakonski, neoženjen; samec; (B. SSÖetbe) neudana, neomožena, samica; ber —e ©tanb samski stan, brezzakonstvo. eljeluflig ženitbe željen. f()tlimlig nekdanji, nekdašnji. e [jemals adv. nekdaj, nekda, svoje dni. (Eljetnann m. f. Ehegatte. [niča. (Žl)emelb;ett£l m. ženitovanjska zglas-(£l)cpaar n. mož in žena, zakonska dvojica. fljrparteit pl. ženitovanjsko pismo, ženitbina pogodba, (jjljrpflidjt f. zakonska dolžnost, fIjercdjt n. ženitbeno pravo, zakonsko pravo. (Eljering m. zakonski —, ženitbeni prstan. rljerit meden, bronast. [ljuba. fi)ffd)al) m. dota, jutrnina; ljubimec, ffiijcrrijribiing f. razporoka, razporo-čitev, zakonska ločitev. [t6v. KI)eFd)fibungsfelagc f. tožba na loči-Kljefdjlie^uitg f- sklenitev zakona, možitev, ženitev. Cljefegrn m. zakonski —, ženitbeni blagoslov. fljtilaitb m. zakonski stan. tljeflens adv. brž ko brž, brž ko bo mogoče, kar najprej mogoče. fljeltreit m. zakonski prepir. el]etl)un[id)(l j. efjeftenš. (El)ttrennung f. ločitev zakona. Čt)fungiltigbetl f. neveljavnost zakona. ČIjmrTobnis, ©)eoer|pred)en n. zaroka, zaroki pl. Ci)tDermnri)ttiio n. zakonsko volilo, f Ijeatrtrag m. zakonska —, ženitbena pogodba, tljenor adv. poprej, popred. etjeuorgellfrn adv. predvčerajšnjim. (Eijeiueib n. [. ©Ijefrau. eljrabrdjntiben opravljati, obrekovati, mraziti. (Eijrabfdjneiber m. opravljivec, obreko-valec; —in f. opravljivka, obrekovalka. dljrabfdjntibung f. opravljanje, obrekovanje. tfjrliar pošten, častit, čestit, časten, častitljiv; (gcjiemenb) spodoben, pristojen. dljrborkeit f. poštenost, častitost; spodobnost, pristojnost. (Eljrbegierbt f. častiželjnost, časti-hlepnost. eljrbfgterig častiželjen, častihlepen, gljrf f. čast (-1), čest (-1), slava; poštenje, dobro ime (-na); id) f)abe bie — v čast mi je, v čast si štejem; jemanben ju —n komu na čast; in —n galten čislati, spoštovati, častiti, obrajtati; Eljren« častni, čestni. eljrnt častiti, čestiti, slaviti; počastiti, posla viti; (jcfyäjäen) spoštovati, čislati. [urad. (Eljrenamt n. častna služba, častni lljrenangelegfnljeit f. reč, ki se tiče poštenja. Kbrtnbaljn f. pot časti. (Eljrenbcltibigung f. žaljenje časti. Čljrenbcnennung f. častni naslov. Šljrtnbtjeugung /'. počastitev, izkaza-nje časti, dhrtltbürger m. častni meščan. |ljrenbiirgtrred)t ».častno meščanstvo, čijrcnb častilen, časten, častiv. (Eljrtittmmc f. častna dvornica. Žl)l'fnbifnll m. častna služba. Čljrenfall m. stvar tičoča se časti in poštenja. (Eljtengarbe f. častna straža. I^rcugeleit n. častno spremstvo. ef)renljaft - 155 einförmig eljrenljaft pošten, častit, časti vreden. Clltntljaftiglitit f. poštenost. (Eljrenklage f. tožba zaradi žaljenja časti. (Eljrfnkleib n. pražnje oblačilo, praznična obleka. gljrcnkriinliung/'. žalitev časti, uvreda poštenja. Prenkreuj n. častni križec, fljrenlegion f. častna legija. Žljrenmann m. poštenjak. (fl)renmitglieb n. častni ud. fljmtname m. častno ime (-na). Iljrcitijforte f. slavolok. (JlirenpoRen m. častno mesto, (fljretttirfis m. častna nagrada; (bot.) (Veronica) jetičnik. (Eljrenpnkt m. reč tičoča se časti, eijrenrätljlid) častnosvetski. (Elireitretter m. rešitelj poštenja, spa-sitelj časti. (Eljrenruf m. častni poziv, eiirenriiljrtg častižaljiv. fljrenfadje f. častna zadeva; ba§ ift eine — to gre za poštenje. (Eljrenfnule f. častni stolp, — steber, spomenik. Cljrenfdjiinber m. opravljivec, obreko-valčc; —in f. opravljivka, obrekovalka. rljrcnfd)änbcrird) opravljiv, obrekljiv, obrekovalen. [sto. (Eljren|tl; m. častni sedež, častno me-fljrenfolb m. častna nagrada, častno plačilo. [služba. (Eljrenflelle f. častno mesto, častna (EtjrenRufe f. stopnja časti. Ikrentng m. slovesni dan, dan časti, f Ijtentetnpel m. slavobram, tempelj časti. [časti, eljrentljolben (=r) zavoljo časti, zaradi fIjrenlitel m. častni naslov. Žljrentrunh m. napitek; zdraviea. Iljrtnaerleijung /'. žalitev časti, uvreda poštenja. eljreittjoU častitljiv, prečasten, slaven. |ljrenmad)e f. častna straža. [den. eljrenraert časti —, spoštovanja vre-fljrenniort n. častna —, moška beseda; ba3 — gebeit besedo dati; auf mein — mož beseda, na mojo besedo. (Eljrrnjetdjen n. častno znamenje, znak časti. eljrerbietig spoštljiv, spoštovalen. (jpjrerbietigkeit, Gšijrerbietung f. spošt-Ijivost, spoštovanje, fljrfurd)t f. spoštovanje, spoštljivost. eijrfiirdjtig spoštljiv. [žen. el)rfurd)tsuoU prespoštljiv, preponi-(jjljrgefitljl m. čuvstvo poštenja; er I)at !ein — ni mu mar za čast, — poštenje, ni ga sram, nima sramežljivosti. fljrgeij m. častilakomnost, časti-hlepnost. el)rgei)ig častilakomen, častihlepen, (gbrgier f- častiželjnost. eljrgierig častiželjen. eljrlid) pošten. (EI)rlid)keit f. poštenost. Iljrliebe f. častiljubje. eljrliebenb častiljubCn. eljrlos nepošten, brezčasten, brez poštenja. [nje. fIjrlofigkeit f. nepoštenost, nepošte-eljrfatn častit, česten, časten, fljrfaiukeit f. častitost. [nost. f (jrfudit f. častilakomnost, častihlep-eljrfiidjtig častilakomen, častihlepen. (Eintrieb m. nagon po časti, eijroergeffen nesramen, nepošten, eljtitribrig nečasten, zoper čast. (Eljrniiirbcn (lite!) prečastni gospod, prečastiti —. el)rtt)ürbig častivreden, častitljiv, tt interi. o! ej! lej! glej! da-te! ei h)a3 čemu to! kaj mi do tega! (gi n. jajee; belica (bei SRabteržburg); dem. jajčice; (oljne ©djale) mečuš; (Oer« borben) klopotec, zaprtek, skrnjak; (uuaušjgebriitet) mulček, muljak; (ge* färbt) pisanica, pireh; §oben— mode pl. f., modi pl. m. (gibe f. (Taxus) tisa; ©iben« tisov. Čibenljol; n. tisovina. (Eibeitnmlb m. tisovje, tišje. Eibifd) m. (Althaea) navadni slez; Gčibifd)» slezov. (Eibifd)kraut n. slezovina. Čibifdjtljee m. slezov čaj, slezovec. (Žttijc f. hrast, dob; dem. hrastič, dobec ; ©teilt— graden , črepinjek ; SŽorf— pluta; ©idjen* dobov, hrastov. gidjel f. želod; Sbud)— žir; gidjel» želodov. eidjelfiirmig želodast. Gčidjetgetb — 156r — (Sigett^eit (gid)elgelb n. Žirovnica, žirnica. (fid)eli)(il)er m. šoja. Cidjelkeld) m. želodova kapica, fidjelmaft f. želodna paša, — piča, žir. fidjenblatt n. hrastov list, hrastovo pero (-esa). (Eidjeu()olj n. hrastovina, dobovina, hrastov les. [n6c. gidjenkranj m. dobov ob. hrastov ve-ßid)enmi|tel f. (Loranthus) ohmelje. §id)eitrinbe f. hrastova skorja, hrastov lub, hrastovo ob. dobovo lubje, fidjentoolb m. hrastov les, — gozd, — log, hrastje, dobje, dobrava. (jjtd)tr m. merčin, mereč. (Eidifafs n. merjen sod. (lirijgebiir f. mernina. gtdjljont, @id|{)örnd)en n. veverica, vigorica; Qčid)I)orn= veverični. [mera. (gidjmafjn. ustanovljena —, postavna (Eid)ftab m. merilna palica, fidjumlb m. f. (Sidjentualb. gib m. prisega, zaprisega; einen — ablegen priseči (-sežem), impf, prisegati; einem ben — abnehmen koga zapriseči, v prisego vzeti (vzamem) koga; mit — beMftigen s prisego potrditi, impf, potrjevati; fid) mit einem — berpflid)ten zapriseči se; ben — auf» tragen prisego naložiti, impf, nalagati; in — genommen prisežen, zaprisežen; falfdjer — kriva prisega; ©tb» prisežni. (Etbnrn m. zet (b. 5Eod)ter SKann). Üibbrud) m. prelom prisege, vero-lomstvo. eibbriidjig prisegolomSn, krivorotSn. (pbbiirge m. prisežni porok. (Etbedjfe f. guščarica, kuščarica, martinček; (grüne) kuščar, zelenec; ©i» bed)fen» kuščarjev, guščaričji. (pberbunen pl. puh, pahuljice, ga-ginje perje, fibergans f. gaga. (|ibes= prisežni. (ftbesablegting f. prisega, priseganje. (Eidesformel f. obrazge prisege, pri-sežne besede, eibeskräftig pod prisego. (gibes|!flid)t f. prisežna dolžnost. Cibesoeuueigerung f. odreka prisege, gibgenoffe m. soprisežnik, zaveznik, sorotnik. (libgenoffenfdjaft f. zaveza, zarota. eibgenof|ifd) soprisežen, zavezSn. eiblid) prisežen; adv. s prisego, po prisegi. gibfdjrour m. prisega. eiboergefTen f. eibbrticfjig. (jšier= jajčji, jajčni. Čierd)en n. jajčice. Čierbotter m. rumenjak, čmrljak. Čierljnnbel m. jajčarija; — betreiben jajčariti. giertjänbler m. jajčar; —in f. jajčarica. fierhlar n. beljak. gterkud)en m. jajčnik, jajčni kolač, eierlegenb nosen. (Eierpflaumt f. sliva, drmoncelj, štr-boncelj. f ierfdjale f. jajčja lupina. (£ierfd)malj w. cvrtje. ČierUoth m. jajčjek. Cifer m. gorečnost, prizadevnost, vne-tost, marljivost, ogenj, iskrenost. eifertg, eifrig goreč, prizadeven, marljiv, maren, vnet, ognjen, iskren. eifern skrbeti, gnati (ženem) se za kaj; prizadevati, potegovati se za kaj; truditi, poganjati se, nastojati; pf. prizadeti (-denem) si, potegniti se; (gegen ettoa§) upirati se čemu, protiviti se, ustavljati se. Citiftrfudjt f. ljubosumnost, ljubomor. (|iferfiidjtelei f. zavidnost, pikanje, zbadanje. eiferfiidjtig ljubosumen, ljubomoren. fiferfiidjtlerm.ljubosumnik, zavidnik. giform f. jajčja podoba, eiförmig jajčast, jajčkast. ^'ir't eigen lasten, svoj; (befonberä, feltfqftn) poseben, čuden; (augeboren) svoj, prirojen; ju — fyaben premoči (-morem), v lasti imeti (imäm); e§ ift mein, bein — moje je, tvoje je; fid) — madjen svojiti si, lastiti si; prisvojiti si, prilastiti si; impf, prisvojevati si; auf —e ®raft sam od sebe, ob svojem. eigeuberedjtigt samosvojen, samo-vlasten, sam svoj. figenberedjtigung f. samosvojnost. Šigenbiinkel m. domišljavost. eigenl)8nbig svojeročen, lastnoročen; adv. svojeročno. [nost. f igenljeit f. svojstvo, posebnost, last- (Eigenljilfe /\ svoja pomoč (-i). (Eigenliebe samoljubje, svojeljubje. eigenliebtg samoljubSn, svojeljubSn. (Eigenlob n. lastna hvala, samohvalje, samohvalstvo. figenntfidjtig svojevoljen, samosilSn; adv. iz lastne moči, sam od sebe, svojevoljno. (EigtnmSd)tigfceit f. svojevoljnost, sa-mosilnost. (Eigenname m. lastno ime (-na). Čigcntuitt m. samopridnost, samopaš-nost, sebičnost, samogoltnost. eigennütjig samopriden, samopašSn, sebičen, samogoltgn. (Eigemtütjige m. samopridnež, samo-pašnik, sebičnež, samogoltnik; f. samo-pašnica, sebičnica. (Eigennütjigkeit f. f. ®igennu§. eigens adv. navlašč, nalašč. (Eigenfd)aft f. lastnost, svojstvo; kakovost, kakošnost. (Eigenfd)aftsroort n. pridevnik, figenltnn m. svojeglavost, trdogla-vost, trmoglavost, trma. eigenlmtttg svojeglav, svojeglavSn, trmoglav, trmoglavgn, trmast. (Eigenttjum n. (91ed)t) last (-i) , vlast (-i), vlastništvo; lastnina, svojina. (Eigentümer m. lastnik , vlastnik ; —in f. lastnica, vlastnica. eigenttjitmlid) vlasten, poseben; adv. poseDno, osobito. (Eigentl)itmlid)keit f. posebnost, vlast-nost, osobitost. (Eigenttjumsklage f. tožba radi vlast-ništva, vlastinska tožba. (Eigenttjumsredjt n. vlastinska pravica, vlastinsko pravo. eigentlid) lasten; prav, istinit, resničen ; adv. prav za prav, po pravici, zares. (Etgenroille m lastna volja, svoja volja, figemtnirbe f. lastna veljava, eignen ftdj svojiti si, lastiti si; prisvojiti si, prilastiti si; impf, prisvo-jevati si; (ju etttrnž) hiti (sem) za kaj, sposoben biti za kaj; biefe £t)at eignet fid) sum SSerbredjen to dejanje je tako, da se zamore med zločinstva šteti; geeignet sposoben, pripraven. (Eignung f. sposobnost. filanb n. ostrov, otok. (Eilbote m. hitri sel, jadernik. fite f. hitrost, urnost, naglost, naglica, speh, brzost; in — nägloma, v naglici; e§ I)at Sile mudi se mi. eilen hiteti, podvizati se, spešiti, žuriti se, paščiti se; (t), b. Jjeit) potekati, hiteti; er mufg eilen sila mu je, mudi se mu. etlenb hiter, nagel, jadern, ur6n. eitenbs adv. brzo, brž, hitro, naglo, urno. eilf jednajst. (Hilf f., —er m. jednajstica. etlferlet jednajsteri. eilfertig spešen, uren, hiter. Eilfertigkeit f. spešnost, urnost, eilffad) jednajsteren, jednajsternat. eilfjö!)rtg jednajstleten. etlfmal jednajstkrat. eilfmntig jednajstkraten. eitftSgig jednajstdneven. (Eilftel n. jednajstina, jednajstinka. eilfteits jednajstič. [nina. (Eilgut n. brzovozno blago, brzovoz-eilig hiter, nagel, uren. eiligll adv. hitro hitro, brž brž, ne-utegoma, kar se nar brže more. (Eilmarfd) m. brzi hod, (nagli marš). (Eitpolt f. brzovoz. (f iljug m. brzovlak, naglič. f imer m. vedro; čeber, orna. eimerraeife po vedrih, ein (ctlš Slrtifel Wirb nid)t iiberfegt); num. jeden, jedna, jedno, (eden, en); pron. kdo, nekdo, neki; in einemfort v jedno mer, neprenehoma; unter einem ob jednem, vred, zajedno; ber eine — ber anbere ta — oni; einer mit bem anbern drug z drugim; einmal ein§ ift einž jedenkrat jedna je jedna (enkrat ena je ena); ein« jedno-: jednoök einaugtg. etnadtern podorati (-orjem), zaorati; impf, zaorävati. etnnnber adv. (einer b. anbern) drug drugemu, drug drugega, jeden drugega , med seboj; an— tik, tikoma, drug poleg drugega; nad)— zapored, zaporedoma, po redi, drug za drugim; au§— narazen, vsaksebi; mit— vkup, skup; neben— vštric, štric (štrit); einantworten — 158 — Einbringung für — drug za drugega, jeden —; burdj— vse križem, križema; Jinter — drug za drugim, jeden —; alte mit — vsi skup, vsi splaz. einantiu orten prisoditi, impf, prisojati, ßinantniortung f. prisodba. ginantmortungsfclireiben n., ©inant« toortungSurfunbe f. prisodno pismo. einarbeiten fid) izuriti —, izvežbati se v čem. einarmig jednorok, jednoročen, jednokrak. einartig jednovrst, jednovrsten. einafd)em upepeliti, požgati (-žgem), v pepel izpremeniti, zapaliti; impf. požigati; (b. ©tira) pepeliti; opepeliti, s pepelom potrositi. einatljmen dihati, sopsti, vdihati, v se vleči (vlečem), (ginatljmung f. vdili. einäugig jednoök. einbalsamieren maziliti, balzamovati; pomaziliti. filtbanb m. vez (-1); vezanje, finbeere f. (Paris quadrifuiia) volčja jagoda. einbegleiten (ein ©efudj) prošnjo s poročilom predložiti, impf, predlagati. ginbegleitungsberidjt m. predložno poročilo. einbegreifen všteti (-štejem), vraču-niti, vred vzeti (vzamem); impf, vštevati, vred jemati (jemljem); einbegriffen fein vmes biti (sem). Cinbegrtff m. vštetje; mit — b. Soften zajedno s stroški, s stroški vred. einbeinig jednonog, jednonožen. einbetten vgrizniti, zateti (-tnem); impf, vgrizovati. einbrennen spoznati, priznati, pri-poznati; impf, spoznavati. [(-i), (jfiitbelienntnis n. priznanje, napoved einberufen poklicati (-klicem), sklicati, pozvati (-zovem)..^>w|i Uujfcfy, Einberufung f. poklic, sklic, požov. liitberufungsharte f., —jettel vi. po-zovni list, pozovnica. (pnberufungoebict n. pozovni razglas, einbejieljen všteti (-štejem), privzeti (-vzamem) k čemu; impf, vštevati; bie Soften nidjt einbezogen brez vštetih stroškov. einbiegen upogniti, pregniti, pregib-niti, zlekniti; impf, pregibati (-bijem), upogibati, upogovati. Einbiegung f. pregibek, upogibanje, einbilben fid) misliti si; domisliti si, umisliti si; impf, domišljati si, do-mišljevati si; (ftolj fein) prevzemati se, domišljati si. [vzeten. einbilberifrf) domišljiv, domišljav, pre-finbilbung f. domišljija, domišlje-vanje; (fa(fd)e) dozdevek. (Einbilbungshraft f. domišljija, obrazo-tvornost. einbinben vezati (vežem); zvezati, impf, zvezovati. tinblafen vpihniti, vdihniti; impf. vpihovati, vdihovati. einblätterig jednolist, jednolisten. einbleuen vtepsti, zabiti (-bijem); impf, vtepati, zabijati, einbohren zavrtati, uvrtati. einbredjen tr. (äJJauer) podreti (-derem), razdreti, razrušiti, razsuti (-su-jem n. -spem); impf, podirati, rušiti, razsipati (-sipljem); (b. ®I)ür) razbiti (-bijem), polomastiti, vlomiti; ($er= bredjen) razlomiti; intr. vdreti se, vlomiti se, predreti se; (in ein §au0) vlomiti, predreti, zlomastiti (v hišo); (b. b. 3eit) pritiskati, nastopati, nastajati , bližati se; (in b. geinb) zagnati (-ženem) se, zakaditi se; impf. zaganjati se, naskakovati. einbrennen vžgati (-žgem), impf. vžigati; (ba§ 5Ke!)l für bie Šinbrenn» fuppe) prežgati; (ein gafS) pokaditi (z žveplom). Cinbretinfitppe f. prežgana juha. einbringen spraviti, pospraviti, znositi; impf, spravljati, znašati; (eine Slage) izročiti, vložiti; impf, izročevati, vlagati; (©d)ulben) izterjati, poterjati; impf, izterjevati; (58erfftumte3) prihi-teti, dohiteti, zateči; impf, zatekati; (®erbred)er) poloviti, uloviti, prignati (-ženem), dovesti (-vedem); (9Ju|en) nesti, dati, dajati (korist), priditi. einbringlid) izterljiv, dobiten. Einbringung f. spravljanje; (b. Slage) vložba; (b. ©djnlb) izterjava, izterja-tev; (b. S8erbred)er) prigon, ulovitev; (b. ©teuer) pobiranje. I/ einbrocfen — 159 — (Sinfaltgpinfel t inbrodten drobiti; nadrobiti, vdrobiti. ginbrudj m. vlom, prelom, vdrtje; (ber 9?ad)t) pomrak; (ber ©iebe) vlom, lomast (-i); (b. geirtbe) napad, naval, pritisk; b. — ber 9?ad)t ko se mrači, v mraku. - vjyetL»*. lurftUi'-, (Einbug m. zagib, upogljej. einbürgern udomačiti, podomačiti, meščanstvo komu podeliti, med meščane sprejeti (sprejmem); impf, sprejemati; fid) — naseliti se, nastaniti se; impf, naseljevati se. (Einbulje f. izguba, izgubitek, škoda, einbilden gubiti, na škodi biti (sem); izgubiti, ob kaj priti (pridem); (baž Seben) umreti. (Einbadjung f. krov, streha, einbnntmen zajeziti, zagraditi, zaga-titi; impf, zajezovati, zagrajati. (Einbätntnung f. zagraja. einbethen kriti (krijem); pokriti, rinborrtit sušiti se; usušiti se, useh-niti; impf, usihati. einbrnngeit fid) vsiliti se, vriniti se, vtlačiti se, vštuliti se; impf, vrivati se. einbiegen zasukniti, zasukati, zafrk-niti, zavihati. einbringen vdreti (-derem), predreti, pretrgati v —, zariniti se, vriniti se; impf, dreti, vdirati, vdarjati, zarivati se, zadirati se; (t), geinbe) prodreti, einbringlid) adi. u. adv. živo. (pnbriitgling m. vrinenec, vsiljenSc. Einbrudi m. vtis, vtisSk, ganitev, dojgm; (in ber Slnatomie) vdrtina, vtisek, jamica; — macfjen ganiti, dir-niti, dojmiti; ež l)at auf einen — gemadjt v srce mu je seglo. einbrächen vtisniti, impf, vtiskati, vtiskovati; (in ein ©efäfi) vtlačiti, stlačiti. eineggen zavleči (-vlečem), zavlačiti, zabranati. einen jediniti, družiti, spojiti; zjedi-niti, združiti, spojiti; impf, združevati. (Einer m. (Štffer) jednojka (enojka), jedimka; (jemanb) kdo, nekdo; (einjiger) jedin, jedinge. tinerlet jednak, isti, enoj; mir ift nHež — meni je vse jedno; — sMtu nung fein jedne —, iste misli biti (sem). einerfeits adv. po jedni strani, z jedne strani. einesteils adv. deloma, nekaj, einfad) jednovit (enovit), enojin, jed-novrsten, jednoguben; (printitib) prost, priprost, prvoten; —e Stleibung prosta obleka; —er Sftenfd) priprost človek. (§infnd)l)£tt f. jednovitost, jednostav-nost; priprostost, prostota. einfäbeln vdeti (-denem), impf, vde-vati; fig. osnovati, prirediti, napeljati (-peljem). tinfnfjren voziti v —; zvoziti v —; (in bie ©rube) spustiti se, impf, spuščati Se. _ fcv^f* . Einfni;rt f. vhod, vhodišče. y 1 Einfall m. vpad; (Siufturj) zrušenjef podrtje, vdor; (Oebanfe) misgl (-i), domislek; (be§ geinbeš) naval, napad; auf ben — tommen komu na misgl priti (pridem). einfallen pasti (padem) v kaj, vpasti, vdreti (-derem); impf, padati, vpadati, vdirati; (b. geinbe) vdariti v —, napasti kaj, vdreti v —; in bie Sebe — v besedo seči (sežem); (b. ©ebanfen) na misgl priti (pridem), na pamet •—, v glavo —, domisliti se, spomniti se česa; impf, na misgl prihajati, domiš-ljevati se, spominjati se; (einftiirjen) podreti (-derem) se, zrušiti se, razrušiti se, razvaliti se; impf, podirati se; (b. ®efid)te) vpasti, upasti; impf. vpadati, hujšati; (b. SGSetter) nastopiti, pritisniti, storiti se; impf, nastopati, pritiskati, delati se; eingefallen vpadgl, upadgl, udrt. EinfaUsebene f. vpadna ravnina. Einfallslotl) n. vpadna navpičnica, linfallspnnkt m. vpadna točka. EiitfaUsininhel m. vpadni kot. (finfalt f. priprostina, priproščina, prostota; (31eblid)feit) poštenost, pra-vednost. einfältig prost, priprost; (rebl.) pošten, praveden; (bont SBerftanbe) top, slaboumen, trapast, abotgn, prismojen; —e§ §erj nedolžno srce; (einfad)) jednovrsten, jednostavgn. [abotnost. Einfältigkeit f. topost, slaboumnost, (linfaltspinfel m. prismoda, prismoje-nec, tepgc, bebec, butec, bedak. einfangen — 160 eingeben einfangen ujeti (-jamem), uloviti, prijeti (primem), uhvatiti; impf, ujemati, ulavljati, prijemati; alleä — poloviti. einfarbig jednobarvgn, jednobojen. einfaffeit zajeti (zajmem), deti (denem) v —; impf, zajemati, devati; (mit b. ©aume) robiti; obrobi ti, zaro-biti, obšiti (-šijem); impf, zarobljevati; (mit bem 3aun0 ograditi, zagraditi; impf, ograjati; (mit bem Mahnten) v okvir deti, —- dejati, — devati, okvi-riti; mit ©olb — v zlato vkovati, — okovati, —• vdelati; impf, vdelovati; (mit b. ®tauer) obzidati; (mit geflod)« tener 9lrbeit) oplesti (-pletem), impf. opletati. %infaffung f. zajetje; (b. ffleibeS) obrob, obrobSk, obšiv; (b. ©olbeš) okov; (3aun) ograja, plot; (b. SBilbeS) okvir; (lebenbige — eine§ ©artenš) seč (-i); (eine§ SMljlfteineS) obod. [namakati. einfeud)ten namočiti, navlažiti; impf. einftltbeit fid) priti (pridem), znajti (znajdem) se, sniti (snidem) se; impf. prihajati, shajati. einjledjtcn vplesti (-pletem), zaplesti, priplesti; impf, vpletati u. f. to. eiitflidien vkrpati, prikrpati, vstaviti; impf, vstavljati; ftd) — vtakniti se, vštuliti se; impf, vtikati se. einfließen teči (tečem) v —; izliti (-lijem) se; impf, vtekati se, izlivati se; (in eine ©äffe) teči, prihajati, dotekati; priti (pridem); — laffen in eine Siebe v misSl vzeti (vzamem), omeniti, opomniti, pritakniti; impf. v misel jemati (jemljem), omenjati. einflößen vliti (-lijem); fig. vdahniti, obuditi; einem ettoaž mit b. Sricfjter — v glavo vtepsti (-tepem); nauk v glavo vcepiti. ginflug m. vlet, vletanje, doletanje. (žiitflugtod) n. žrelo, ginflufs m. vtok, izliv; fig. vpliv; — haben vplivati, delovati, premoči (-morem), zamoči, veljati; er hat grofjen — mnogo velja, ginflufsnaljme f. vplivanje, einfhifsreid) vpliven, veljavSn. einflüftern zašepetati, prišapniti; impf. prišepetavati. einforbern terjati, tirjati; izterjati, poterjati; (einfammeln) pobrati (-berem), impf, pobirati. einförmig jednoličSn; —ež Seben življenje brez premembe. finfbrmigheit f. jednoličnost. einfreJTen fich vjesti (-jem) se, zagriz-niti se; impf, vjedati se. einfrieben zagraditi, ograditi, zaga-jiti; impf, zagrajati; (mit b. 9Rauer) obzidati, impf, obzidävati. [obzidek. (g infriebung f. ograja, zagraja; ograda; einfrieren zamrzniti, primrzniti; impf, zamrzovati. [plodom, einfriidjtig jednoplodSn, z jednim einfügen vtakniti, vstaviti, vložiti, vsaditi; impf, vtikati, vstavljati, vlagati, vsajati. Cinfuhr f. uvoz, uvožnja, vpeljava; Sinfnhr« uvozni, einfiiljtbar uvozSri, vpeljiv. einführen uvoziti, uvesti (-vedem), vpeljati; impf, uvažati, vpeljava ti; e. ©ebraud) — običaj uvesti (-vedem); (in ©ebraud) nehmen) vpeljati, v rabo vzeti (vzamem); impf, vpeljävati, v rabo jemati (jemljem). (Einfuhrgut n. uvozno blago. (Einfuhrfthetn m. uvozni list, uvoznica. (Einführung f• uvod, vpeljava, vpeljevanje, uvedba; ffiinführungä» uvedbeni. (Einführungstommiffton f. uvedbeni odbor, uvedbeno poverjenstvo. (Etnfuljroerbot n. prepoved uvožnje. (Einfiiljnolt m. uvoznina, uvozna carina. einfurd)en zabrazditi, vbrazditi. eiitfü|ig jednonög, jednonožgn. fingabe f. vloga, vložba. fingangm. vhod, vstop; (£I)or) vrata; (Sinteitung) uvod; (b. SBare) uvožnja; (Slnfang) začetek; (QntroituS) pristop, začetek; atn -—e spočetka, od konca, iz začetka; — finben obveljati, razširiti se; impf, razširjati se. [konca, eingangs adv. v začetku, spočetka, od ®ingangs;oU m. uvoznina. eingeben dati, dajati (zdravilo); (ein» reichen) vložiti, podati; impf, vlagati, podajati; (infpirieren) navdihniti, impf. navdihovati; ©ift — zavdati, impf. zavdajati. eingebitbet — 161 — einbauen eingebitbet prevzeten, domišljiv, na-pihneu. (Eiitgebinbe n. vezilo, darilo (krstno), eingebogen upognen, slok, zvinSn. eingeboren jedinorojen. (Eingeborene m. jedinorojenBc, jedi-nčc; (im Šanbe geboren) rojak, deže-län, domorodec. Eingebung f. navdihnenje, navdih; (— ber ©inne) poželenje. eingebenk pomnjiv, svest; — fein pomniti, pametiti, v spominu imeti (imam), pametovati. angefallen upadel, mršav, shujšan. eingefUifdjt utelesen, eingeben iti (grem) v —, hoditi v —, vhajati; auf etlnaS — v kaj privoliti, pristati na kaj; (einen Vertrag) skleniti, impf, sklepati; (ein ©efdjäft) lotiti se česa, prijeti (primem) se; (D. ®etb) priti (pridem), impf, dohajati, dotekati; (D. b. 3eitung) prenehati, pre-jenjati; (D. ®ud)e) skrčiti se, uskočiti; beim SRedjen, ®refdjen, SDörren — ugrabiti se, umlatiti se, usušiti se; einge* gangene S3riefe prejeti listi; eingegan* gene Sßerbinbung sklenena zaveza; — taffeu opustiti, zanemariti. -(5iitgemad)tes n. obara, zakuha, eingenommen vnet, užgan. emgefd)lolTen zaprt, zatvorjen. eingei"d)nitten (b. Qnfeeten) preščenen, preščipnen. [nen. eingefd)ränht omejen, ograjen, stis-fingefottene n. zavara, vkuha. eiitgefprengt nadrobljen. [(-i). (Eiiigeftiinbnis n. priznanje, izpoved eingefleljen priznati, obstati (-stojim); impf, priznavati; (einwilligen) pripustiti, dovoliti; impf, pripuščati, dovoljevati, ringeitmnbert priseljen. Üingeiocibe n. drob, drobje, ötroba, vötroba; (©ebärrne) čreva pl. fiitgetoeibenerti m. drobova čutnica, otrobui živec, (tingemeibeniurm m. glista. eingeroeit)t posvečen; (i. e. ©act)e) vešč čeinu; (i. b. fünften) izurjen, izvežban. eingebogen odljuden, osamljen, odločen od sveta; tih, skromen; ein —e0 Seben führen živeti tiho, samotno. fingejogentjett/". osamljenost, samota; skromnost. eingießen vliti (vlijem), impf, vlivati, vlijati; (einfd)en!en) natočiti, impf. natakati. eiitglieberig jednočlenski. eingraben zakopati (-kopljem), za-grebsti (-grebeni); impf, zakopovati, zagrebati; (eine ©djrift) vdolbsti (-dol-bein), vsekati, vrezati (-režem), vdelati ; impf, vsekovati. eingrauieren f. eingraben, eingreifen prijeti (primem) za kaj, seči (sežem); impf, prijemati, segati; (in b. 9Jed)te einee anberen) seči, impf. segati, sezati, zahajati, zaletati se; (B. b. Q&ifnen bež SRabež) prijemati se; (einem in fein Stint) vtikati se, mešati se v službo. ftngvtff m. prijetje, prijemanje; (in eine ftembe ©ad)e) seganje, vtikanje (v tujo reč). Kingutben|lU(k «.goldinar, forint, zlat. eingürten opasati (-pašem), prepasati. (gingufs m. vliv, vlitje, vlivanje; tuaž eingegoffen mirb vlitek. [ctjen. gtngufstljierdjen n. f. ,gnfufionžtt)ier* eintjäkeln zapeti (-pnem), zakopčati; impf, zapenjati. (Eintjalt m. ustava, ustavitev, zadržba, zadržek, zavirek; — tt)un f. einmotten. einhalten ustaviti, udržati (-držim), ubraniti; impf, ustavljati, zadrževati, ovirati; f)att ein stoj! nikar! (b. SBer= trag) izpoluiti, impf, izpolnjevati, mož beseda biti (sem). - v.^JV. eintjanbetn nakupiti; fein ganjež SScr« mögen — izgubiti imetek v trgovini, zabarantati; (eintaufcfjen) zameniti, impf, zamenjevati, einljfinbig jednorok. einpnbigen vročiti, izročiti; impf. vročevati, izročevati, izročati. gtnljanbiger m. izročevalec, izročilec. Citiljnubigung f. izročitev, izročba. eintjängeit obesiti, natakniti; impf. obešati, natikati. eittjjaudjen vdihniti, navdihniti; impf. vdihati, navdihovati. einbauen vsekati, impf, vsekovati; vte-sati (-tešem); b. ®t)ür — duri presekati; in ben geinb — udariti na sovražnika. einläufig — 162 — einreiben einläufig jednodomgn. einljeben (b. S()üi') natakniti, obesiti; impf, natikati, obešati; (einfamnteln) pobrati (-berem), impf, pobirati. cintjeimifrt) domač; — werben udomačiti se. einljeimfen spraviti, s polja zvoziti, pod strebo spraviti; impf, spravljati. finljeit f. jednota (enota), jedinost; (3al)l) jedinka, jednojka; (einfadje jednina. einljeitlid) jednotgn, jedinstven. etnjjctjen kuriti, netiti; zakuriti, podkuriti, zanetiti, zapaliti. \pl. Kinljeijlort) n. isteje pl., istje, mesteje einzeilig jednoglasgn, jednodušgn. (pnljelligkeit f. jednoglasnost, jedno-dušnost. einljemmen zavreti, impf, zavirati (kolo). cinljer adv. .sem, le-sem, semkaj. einljerfaf»rtn pripeljati (-peljem) se. eiitljerfliegen prileteti. eiitljerf)iipfen priskakljati. einljerkommeit prikorakati, einljerlenken zakreniti. einljerraufdjen prišumeti, privršeti, pribučati (-bučim). einl)erfdjreiten prihajati, prikorakati; fig. mogočno korakati, einljerllürmen privihrati. einljer;iel)en prihajati, dohajati, einholen doiti (-idem), doteči (-tečem), dohiteti, dostigniti; impf, dohajati, dotekati; (bringen) privesti (-vedem); (ntit b. Slrbeit) dotegniti; SRatl) — posvetovati se; Bewilligung — dovoljenje izprositi; ©utadjten — mnenje izprositi. (Einfjorn n. jednorog, samorog, jedno-rožgc. finfjornfifd) m. samorog, narval. einljoritig samorog, jednorog. ginljufer m. kopitar, etnhufig kopitgn, kopitast. einfjüllen zagrniti, zaviti (-vijem), zakriti (-krijem), odeti (-denem); impf. zagrinjati, zavijati, zakrivati, odevati. einig (einjig) sam, jedin; (überein» ftimmenb) složgn; — fein ujemati se; — werben složiti se, zjediniti se, pogoditi se. einige nekteri, nekateri, neki; (nur Wenige) nekaj, nekoliko; —mal ne-kolikokrat, nekterikrat. einigen zjediniti, impf, zjedinjati, strinjati, jediniti. [rekoč, einigermaßen adv. nekako, nekaj, tako finigkeit f. sloga, jedinost, složnost, soglasje. (Einigung /'. zjedinjenje, jedinjenje. einimpfen cepiti; ucepiti. f inimpfung f. cepljenje, einjagen vgnati (-ženem), zapoditi; impf, vganjanti; gurdjt — koga v strah spraviti, prestrašiti, oplašiti; impf, v strah spravljati, plašiti, strašiti, einjährig jednoletgn, jednega leta. |injttl)rige m. letnik; f. letnica, eiittaffieren prejeti (prejmem), sprejeti ; impf, prejemati; (eintreiben) pobrati (-berem), izterjati; impf, pobirati, finkauf m. nakup, kupovanje, einkaufen kupiti, nakupiti, pokupiti; impf, kupovati, nakupovati; fid) — prikupiti se. f inkaufsgtlb n. kupni denar, nakupni novci, kupščina, prikupščina. <§inkel)le f. žleb. einheljlen užlebiti. (Einkeljr f. ostaja; — neumen prenočiti, impf, prenočevati. einkehren ostati (-stanem), ugostiti se, nastaniti se; impf, ostajati; (über Stadjt) prenočiti, impf, prenočevati, finkeljtfjaus n. gostilnica, krčma, einkeilen zagozditi, zabiti (-bijem). einkerben zarezati (-režem), zarova-šiti; impf, zarezovati. einkerkern zapreti, v ječo vreči (vržem); impf, zapirati, v ječo metati, einklagen iztožiti, s tožbo izterjati kaj. einklammern okleniti, med oklepaje dejati (denem); impf, oklepati. finklang m. soglasje, skladnost, složnost ; im — fteljen ujemati se; in — bringen složiti, pojednačiti; impf. skladati. tinklappen zapreti, zaklopiti (nož); impf, zapirati. einkleben prilepiti, vlepiti. einkleiben obleči (-blečem), opraviti; impf, oblačiti, opravljati; (in einen Crben) preobleči, impf, preoblačiti. ©infleibung — 163 eintnad)en finklttbung f. obleka, preobleka; oblačenje, preoblačenje. einklemmen stisniti, uškrniti, ušče-niti, ukleniti; impf, stiskati, uklepati. tinklinken kljuko zapahniti, vrata s kljuko zatvoriti, zaklopiti. tinknttf n zamesiti, ugnesti (-gnetem); impf, zamesovati, ugnetati. tinfenbtig jednokolenčast. tinkodjen tr. zakuhati, ukuhati, za-variti, podmesti (-metem); intr. ukuhati se, uvariti se. tinkomnttn (um ettoaž) prositi kaj (česa), prošnjo vložiti za kaj; (in einen Drt) priti (pridem), impf, prihajati; fd)riftlid) — pismeno prositi. (Einkommen n. dohodek, dohodki pl.; (b. ©eridjte) spisana tožba, — prošnja, finkommenfttuer f. dohodarina. iinkömmling m. prišlSc, prihodnik. tinkornig jednozrn. ttnkrnmen spraviti, zložiti (blago); impf, spravljati, einbriedien vlezti, vplaziti se. finhiinfte pl. dohodki, prihodki, tinlabtn vabiti, zvati (zovem); povabiti, pozvati; impf, pozivati; (SBare) naložiti, vložiti; impf, nalagati, vkla-dati. tinlabtnb vabljiv, vabilen, prijeten, finlabtr m. vabilec; —in f. vabilka. finlabung f. povabilo, vabilo; poziv. finlabungsfd)reiben n. vabilni list, vabilo; pozivnica. Cinlage f. vloga, vložba, vložitev, vkladanje; (b. ©elb) vlog, vložek; (im ©piel) stava, stavka; (SSeilage) priloga, doklada. finlagebud) n. vložnica. tinlagern založiti, vložiti, finlagsbogtn m. vložni list. einlangen priti (pridem), doiti (-idem), dospeti; impf, prihajati, dohajati, do-spevati. finlafs m. vhod; (aiž ©rlaubniž) pri-püst, dopust, pripuščenje; bitte ura — prosim, pustite me noter. einlaffen spustiti v —, vpustiti; impf. spuščati, vpuščati; (b. ©djneibern) na-pustiti; impf, napuščati; fid) in ettoa§ — vtikati se, mešati se, spuščati se. finlafsgtlb n. vstopnina. (pnlafskarte f. vstopni list. (ginlauf m. prihod, dohod, einlaufen priteči (-tečem), impf, pritekati ; (anlangen) priti (pridem), prispeti ; impf, prihajati, prispevati; (b. ©d)iffe) pripluti (-plovem), priplavati; bie eingelaufenen SSriefe prejeta pisma. einläuten zvoniti (prazniku, k maši), pozvanjati; odzvoniti. tinlegen vložiti, položiti v —, dejati (denem); impf, vlagati, polagati, de-vati, pokladati; (Urlunben 5. ^roto!.) priložiti, impf, prilagati; Sanje — naperiti kopje; SKeffer — nož zapreti; (SBare) shraniti (shranjevati); ein guteä SBort — spregovoriti za koga, besedo reči (rečem) za koga. (ginleget m,, vložitelj, vložnik, einlegten naučiti, navaditi koga česa impf, navajati. tinltiten vpeljati (-peljam u. -peljem), uvesti (-vedem); impf, vpeljevati; (Bor» bereiten)pripraviti, prirediti, napeljati; impf, pripravljati, napeljevati. finleitung f. uvod, vpeljava; (83or* Bereitung) priprava, pripravljanje. einlenken intr. kreniti, obrniti se; impf, obračati se; jutn S3efferen — boljšati se; poboljšati se; tr. napotiti koga; ein Berrentteä ©lieb — izpahnen ud uravnati. tinletntn naučiti se česa, impf, učiti se česa. einleudjten jasno —, očividno —■, očitno biti (sem); ež toill mir nitfjt — noče mi v glavo. einliefern izročiti, poslati (pošljem); pripeljati, prignati (-ženem). finlitfttung f. izročitev, pošiljatSv. tinlogitttn tr. nastaniti; intr. nastaniti se. einlöfen zameniti, zamenjati; impf. zamenjevati; (2Bed)fel) plačati, izplačati ; impf, plačevati; ($fanb) rešiti, odkupiti; impf, reševati. (Einlijfung f. zamenjava, zamenjatev; rešitev, odkup; @inlöfung§» odkupni. tinmatl)tn deti, dejati (denem) v —, vložiti; impf, devati, vlagati; (ein= tDtdeln) zaviti (-vijem), impf, zavijati; (griidjte) vkuhati, uvariti; (letg) me-siti; zamesiti. einmahnen — 164 — einpöleln einmahnen opomniti za kaj, impf. opominjati. gittmaljmutg f. opomin, einmal nam. jedenkrat, enkrat, jeden pot; auf — na jedenkrat, na enkrat, hipoma; alle auf — vsi skup; adv. (einft) nekdaj, nekoč, svoje dni, njega dni; enblid) — vendar le, vendar enkrat; — fo — [o sedaj to — sedaj ono; id) Ijabe e§ nicfjt — gefeiert tega še videl nisem. Einmaleins n. poštevanka. [danji. einmalig jednokratgn; (einftig) nek-eiltmarken omejiti, zagäjiti; impf omejevati. (ginmarfri) m. prihod, dohod, einmarfdjieren priti (pridem), dojti; impf, prihajati, dohajati. linmafter m. jednojadrilec , jedno-jambornica, jednostežna ladija. eimnaftig z jednim jadrilom, jedno-jadrilSn. einmauern vzidati, zazidati; impf. vzidovati, zazidovati; (ummauern) obzidati, impf, obzidovati. einmeißeln vdolbsti (-dolbem), vsekati; impf, dolbsti. einmengen meäati med—; vmešati, zamešati; (9KeI)t ju SSrot) umesiti, za-mesiti; fid) — vtikati se, mešati se, vpletati se. (Einmengfel n. primes, primesgk. einmeffen meriti; nameriti, vsuti (-spem u. -sujem), vliti (-lijem); impf. namerjati; vsipati (-pijem), vlivati, einmieten dati v najem, einmifdjen f. einmengen. (Einmifdjuitg f. vtikanje, vmešavanje, eiuntonntlid) jednomesečen. eininiinben teči (tečem) v —, zlivati se, stakati se; zliti (-lijem) sp. (gtnmiinbung f. vtok, ustje, etttiiuinicit kovati (kujem); prekopati, eiltmiitljig jednodušSn, složen, finmütljiglieit f. jednodušnost, jedno-miselnost, složnost. einnaljen všiti (-šijem), zašiti; (türjer madjen) navzeti (-vzamem), vjeti. Einnahme f. (eines 9ßla£e3) vzetje, osvojitev; (am ©elbe) prejem; (@in» fünfte) dohodki pl., eine gute — haben veliko skupiti, prodati, stržiti. £innal|tnspoft f. dohodni postavek. (fimtaljmsquelle f. vir dohodkov, einttamig jednoimenski; (gleichnamig) istoimenski, einneljmbar dobitSn. einnehmen vzeti (vzamem), impf, jemati (jemljem); (Slrjnei) zaužiti (-ži-jem), použiti; impf, zauživati; (©elber) prejeti (prejmem), sprejeti; impf, prejemati; (einen ^ßlajj) zavzeti, žaleči (-ležem), zasesti (-sedem); impf, zavzemati, zalegati, zasedati; (eine %t> ftung) osvojiti trdnjavo, premoči (-morem) —, premagati; impf, osvojevati, premagovati; (einež anberen ©teile) nadomestovati koga; er ift für ifjn ein= genommen čisla ga, rad ga ima; er fjat il)it für fid) eingenommen priljubil se mu je, prikupil se mu je; (b. Šopf, b. §erj) prevzeti, obiti, lotiti se; impf. prevzemati, obhajati; baš SRittagžmaljl — južinati; bas Slbenbeffen večerjati. eiititeljmenb zanimiv, prijeten, pri-kupljiv. (Einnehmer m. prejemnik, prejemalčc; (Steuereinnehmer) davkar; —in f. prejemnica. einnißen fiel) vgnezditi se, impf. vgnezdovati se; (Ungejiefer) žaleči (-ležem) se. (Einübe f. pustinja, puščava, samota, puščoba, pusta. einparken zložiti, spraviti; impf, zlagati, skladati (blago v zaboj), spravljati. etnpajTen ujemati se, prilegati se. einpfarren k župi —, k fari prišteti (-štejem), v župo pripisati (-pišem); impf. — prištevati, — pripisovati. gingepfarrte m. župljan, farman, fa-rän; eingepfarrt fein pripadati k župi. eiupferd)cn vgnati (-ženem), zagnati (ovce v ograjo), utamäriti; impf. vganjati; fig. vkup stlačiti einpflanzen vsaditi, zasaditi; impf. vsajati, zasajati; eingepflanzt vsajen, prirojen, vkoreninjen. einpflügen podorati (-oijem), impf. podorävati. einpfropfen cepiti; ueepiti. einpfünbig jednofuntčn, jednega funta. einpökeln nasoliti, vsoliti. einprägen — 165 — ©inriicfungšgebiir tinprägen vtisniti, zapomniti, za-pämtiti; zabiti (-bijem) si —, vtepsti (-tepem) si v glavo; impf, vtiskati —, vtepati si v glavo; (nad)briicflid)ft) zatrditi, zaprtiti; (in SDJetall) vdolbsti (-dolbem), vsekati. tinpreflfen stisniti, vtisniti; dejati (denem) v tiskalnico; impf, stiskati; devati v tiskalnico. einpuppen zapresti (-predem) se, impf, zapredati se. rittquortieren nastaniti (koga), stan dati (komu); impf, nastanjevati; fid) — nastaniti se; mo 6ift bu einquar« tiert? kje stanuješ, kje imaš svoj stan? (Einquartierung f. nastanitev, emrnberig samokolen, jednokolSn, na jedno kolo. einrahmen okviriti, v okvir dejati (denem); impf, v okvir devati. tinrommeln zabiti (-bijem), zatleči (-tolčem), zaphäti; impf, zabijati, einrangieren f. einreiben, tinrotljtn svetovati kaj (k čemu), nasvetovati kaj. Cinratljtn n. nasvet, svet. tinräudjern kaditi; pokaditi; (Sleiber) prekaditi, impf, prekajati; (gleifcl)) sušiti; nasušiti, prekaditi, navoditi. einräumen spraviti, impf, spravljati v —; (ŠRedjt) priznati, spoznati, dati (pravico, pravo); pripustiti, dopustiti; impf, pripuščati; (abtreten) odstopiti, prepustiti; impf, prepuščati; (erlauben) dovoliti, dopustiti; impf, dovoljevati, dopuščati. tinrtdjntn všteti (-štejem), vračuniti, v račun vzeti (vzamem); impf, vštevati, v račun jemati (jemljem). finrtd)nung f. vštetev, všteva, vra-čunjenje. finrebe f. ugovor; (auf bie SHage) odgovor; — tl)un ugovarjati; ferb. prigovarjati čemu. tinreben (bereben) prigovarjati, nagovarjati k čemu; (iniberreben) ugovarjati, protiviti se; (bajttrifdjenreben) v besedo segati (sežem), besedo pre-sekovati. tmrtgiRritrrn vpisati (-pišem) v kazalo, — v knjigo; impf, vpisovati. ^inregi|lrierung f. vpis. einreiben vmeti (-manem) ,„ vtreti (-tarem); impf, vtirati; (mit DI) ma-zati (mažem), namazati; (garben) raz-meti. eiitreidjen vložiti, podati, izročiti; impf, vlagati, podajati. ffiinreidjung f. vložba, vložitev, izročitev. [nik. (|inrrirf)ungamm jiefyt ba§ SSaffer an goba vodo pije; intr. (in b. SESotjnung) preseliti se, naseliti se, vseliti se, nastaniti se; impf, preseljevati se; (in bie ©tabt) iti (idem), vbod imeti (imam); priti; impf, prihajati; fid) — uskočiti, slökniti se. (Einjitljung f. vdetje, potega; (b.SSer» mogenš) odvzetje, zarubljenje. tinjig jedin, sam; ein —er jeden sam, samo jeden; — unb allein samo to, samo jedino to, zgolj samo to; baž ift — in feiner Strt temu ni para, — jednakega; ber —e ©ot)n jedinBc; bie —e Softer jedinka, (ferbofroatifd)) jedinica. gin;igf:fit f. jedinstvo. [■— širok. rin;öiitg jednega palca, palec dolg, tin;uthfrn s sladkorjem potresti, po-sladiti; impf, s sladkorjem potresati. ftnjug m. vhod, prihod; (feierlicher) sprevod. cintiuängett vtlačiti, vtisniti, zatisniti, stisniti v kaj; impf, vtiskati, vtiskovati. ttrunb jajčast, okrogel kakor jajce, f is n. led; (b. erfte biinne (£i§, aud) ©išfdjotte, Sreibeiž) srež; mit — bcbectt Werben zamrzniti, impf, zamrzovati; ju —• gefrieren zmrzniti, imp>f. zmrzo-vati; išiš« ledeni. gisart f. vrsta ledü. In ^ Cisbab n ledena kopel (-i). lisbaljn f. drsälnica, drča. [veoT^^ (Eisbär m. beli medved, severni med-(Eisbtrg m. ledenik, ledena gora. ^isbodt ledena koza, — kobila, cifcit tr. led prebijati; intr. lediti se. (gtffit n. železo; (geffeln) okovi pl., železje; alteš — železna starina; rot)e» — grodelj (-na); Gifen« železni. ©ifenaber 172 @iš|cf)oHe Eilenaber f. železna žila. Eirenarbeiter to. železar. eifeitarfig železast. Etfenaufiofung f. železna raztoplina. Eifenbaljn f. železna cesta, železnica; ©ijenbaljn« železnocestni, železniški, železnični. Eifenbaljnbetrieb m. vožnja železne ceste. Eifenbal)ngerellfri)aft f. železniško (že-leznocestno) društvo. EtfenbaljnRatton f. železniška postaja, difenbaljnumdjter m. železniški čuvaj, železnični čuvaj. Eifcnbaljnjug to. železniški vlak, železnični vlak. fifenbanb n. železni okov. f ifenbergiuerk n. železni rudnik, že-leznik; železna ruda. [sitör. Eifenbled) n. železna ploščevina, ko-Eifcnbliite f. železni cvet. KiTener; n. železna ruda, železovSc. Eifenertrart to. izvleček iz železa. Eijenfabrtkaf n. izdelek iz železa, železna tvorina. eifenfiirbig železast, železne barve. Eifenfeil, ©i[enfeilid)t n. železni opilki pl., železna piljevina. cifcrtfcfl čvrst kakor železo. Etfenfreffer to. hvastač, ustnež. Eifengeljalt m. količina železovine. Eifengerütl) n. železno orodje. £tfengcnierkfdjaft f. fužine^Z., železarsko rudništvo. Eilettgiefter to. železolivec. Etfengie^erei f. železolivnica. Etfenglam železni sijajnik. filenglintrner to. luskavi Železovec. eifenljaltig železnat. Eifeitliantmer m. plavež, fužina. Eifenljnnbel to. kupčija z železom, — z železnino, železninska kupčija, f ifenpnbler to. železninar. Eifenljut to. (Aconitum) preobjeda, omej, lisjak, vrajnica, pasja smrt. Eifenijiitte f. f. (šifentjamrner. ©ifsnhallt m. apnasto železo. Eifenkies m. železni kršeč. Eifeitodter m. železna okra. Eifenofen m. železna peč (-1). Kifeitotijb m. železni okis. Eifeitplafte f. železna plošča. Etfenprobe f. poskušanje železa; (®ot= težurt^ei!) skušnja z razbeljenim železom. EifeitroR m. železna rja. Eifeitfiiure f. železna kislina. Eifenfdjtmmel m. sirec, zelenko. Eifenfdiladte f. žlindra, plind. gifcnrd)Iog m. okujine pl., okovine^Z. Eirenfdjmteb m kovač. Čtrenfdjmitbt f. kovačnica. Čiftnrd)mi«bin f. kovačica. Eifenfrijuls m. slepa železna ruda. Eirenipiinne pl. f. ©ifettfeilirfjt. Eifenfpatij m. jeklengc. EifenRab to. železna šibica. (EifntRfitt m. železnjak. Etfeitoitriol n. železna galica, železni vitrijol. Etienroare f. železnina, železna roba. (gifenruErfe n. železnina; železna tovarna; }. (šifenljammer. Eifenjeug n. železno orodje, železno posodje, železnina. eifern železen; fig. trd kakor železo; (iperj) neusmiljen, okruten; —er §lei§ neumorna marljivost. Eisfabrik f. @i§tner! n. ledarnica. Čisfaljrt f. vožnja po ledu. [polje. (Etsfelb n. ledišče, ledovišče, ledeno etsf'örutig ledovit, ledast. Eisgang m. splav ledu, lomljenje ledu. Eisgebirge n. ledniki pl., ledeno pogorje* Eisgeftlbe n. ledeno polje, ledovišče. Etsgntbe f. ledenica. Eisijiinbler to. ledär. (Etsljauet to. ledosek. eiftg leden. eiskalt mrzel kakor led. Eiskeller to. ledenica, (f iskluft /". razzeba, razpoka od mraza. fiskruRe f. ledena skorja, srež. Šislager n. ledišče. Eislauf to. drsanje. Eismeer n. ledeno morje. Eismüoe f. tanovšica, pijäl (-i). Čisnebel m. mräznica. Čisperiobe f. ledena doba. Čispol m. f. Sftorbpot. Eispunkt m. ledišče. Čisfd)olle f. ledena skril (-i), ledena škrl (-1). wsrf. razkrivati,razgrinjati; (ben iieib) razgaliti; (offenbaren) raz-odet.i (-denem), impf, razodevati; objaviti. (Enthüllung f. odkrivanje; odkritje, razodeva, razodetje, objava, enthttpfen odskakljati. entljutiasmieren f. begeiftern. entljufiastifdj f. begeiftert. entiungfcrn oskruniti, pokvariti, spe-čati; impf, oskrünjati; devištvo vzeti (vzamem) komu, zapeljati. entkleibeit sleči (slečem), razpraviti; impf, slačiti, razpravljati. entkommen uiti (-idem) , uteči (-tečem), uprhniti; impf, uhajati, utekati, prhati. (Entkommen n. ubeg, pobeg, utök. entkräften tr. oslabiti, ob moč pripraviti ; impf, oslabljevati, ob moč pripravljati; ben Setueiž — pobiti (-bi-jem); pobijati; ben Sider — izmolzti, izpiti (-pijem); intr. ficf) — obnemuči (-morem), obnemagati, omagati, opešati ; impf, omagovati, pešati. entkräftet obnemogel, onemogel, slaboten, nevečgn; entträftenb slabeč, pobijajoč. (Entkräftigung f. slabost, nemoč (-i), onemoglost. entloben izložiti, odložiti, razložiti, raztovoriti, razbasati (-bašem); impf. izkladati, razkladati; fid) — razprtiti se, zdeti si breme; impf, zdevati si breme; (t), ©etuel)r) sprožiti se; (0. äöolfen) izprazniti se, izpraznovati se. (gntlabungf. razkladanje, raztovoritev. entlang adv. poleg, ob, kraj, (in lin» tertr. u. ferb.) uz. entlnffen odpustiti, razpustiti, spustiti; impf, odpuščati, razpuščati; (a. b. ®ienfte) iz službe dejati (denem), iz Gšntlaffene — 180 — etttfagen službe pustiti koga, slovo dati komu; im)if. iz službe devati, puščati; (Bom SJlilitär) spustiti od vojaščine. Entlaffene m. izpuščengc; f. izpu-ščenka. Entlaffung f. odpust, razpust, razpuščanje. f ntlajfungsgefudj n. prošnja za odpust (izpust). entfalten razprtiti, zdeti (zdenem) komu breme; impf, zdevati komu breme; (b. ©runb) razbremeniti, od-vezati (-vežem), oprostiti; impf, raz-bremenjati, odvezovati, oproščevati; eine? 3$erbad)te§ — opravičiti; impf. opravičevati. Entladung f. razprtitSv; (b. ©rttnbcž) razbremenitev, odveza; opravičevanje ; Gšntlaftungž» razbremenilni, odvezni, opravičevalni. (tnUnflitngstcuge m. opravičevalna priča, opravičevalni svedök. entlauben osmukati, impf, smukati; fid) — osuti (-sujem u. -spem) se, ob-ieteti; impf, osipati (-sipljem) se, ob-letovati. entlaufen uteči, uskočiti, ubegniti, pobegniti, uiti (-idem); impf, uhajati, utekati. entlebigen fid) iznebiti se, rešiti se, osvojiti se, odkrižati se; impf, izne-bavljati se, osvojevati se; b. 2luftrage§ — naročilo opraviti, opravljati; ber ©cfjulben — izdolžiti se. entleeren izprazniti, impf prazniti; iztrebiti. - < ')Avit'} ^^ entlegen odleiSn, odleggl, odročSn, *fitTjen, oddaljen, zakrajSn, stranski; adv. daleč, v stran. Entlegenheit f. dalja, daljina, odlež-nost, odročnost. entlegnen na posodo vzeti (vzamem), izposoditi si, v zajem vzeti, pozajmiti; impf, izposojati si, v zajem jemati (jemljem); entlehnte SGSörter tujke, po-zajmljenke. entleiben usmrtiti; življenje vzeti (vzamem) komu; ubiti (-bijem) koga; impf, ubijati. [tSv. Entleibung f. uboj, ubojstvo, usmrti-entleifjen f. entlehnen, enllodien izvabiti; izmamiti. entlohnen plačilo dati, mezdo plačati ; impf, plačevati. [čilo. Entlohnung f. plačilo, mezda, povra-entmannen skopiti, moštvo vzeti (vzamem), impf, kopiti, rezati (režem). entmutljigen pobiti (-bijem), popa-riti, srčnost vzeti (vzamem); impf. pobijati, srčnost jemati (jemljem), entmutljigt pobit, poparjen,malosrčgn. entnationalifieren tujiti; potujiti. entnehmen vzeti (vzamem), odvzeti, povzeti, pozajeti, sneti (snamem); impf. jemati (jemljem), snemati; (erfehen) razvideti, sprevideti, uvideti, spoznati, razumeti kaj iz česa; impf, spoznavati, razumevati. entneroen tr. oslabiti, pohabiti, zmed-liti; entnerBt werben oslabeti. entiterot oslabel. entquellen izvirati iz —, pritekati iz —, curljati iz —. enträtijleln uganiti, odgonetati; impf. uganjati, ugibati (-gibljem). Enträtselung f. uganka. [nina. |ntree n. vstop, vhod; (@elb) vstop-entreiöen utrgati, iztrgati, izdreti (-derem), izpuliti; impf, utrga vati, iz-dirati, puliti; ethm§ — ugrabiti, pobrati (-berem); ber ©efafr — oteti (-tmem), rešiti; impf, otevati, otimati, reševati. entridjten opraviti, impf, opravljati; etne ©ebiir — plačati, poplačati, povrniti ; impf, plačevati, povračati; etmaš — izročiti, izročati, izročevati; ®an! — zahvaliti se. Entrichtung f. oprava, plačilo, plača, izročilo; gegen ■— e. ©ebiir za plačilo, entringen f. entreißen, entrinnen uteči (-tečem), uskočiti, ubegniti, popihniti jo, uprhniti; impf. utekati, ubegati; (B. b. Qeit) teči, hiteti, entrollen j", aufrollen, enlriidten odmakniti, umakniti; impf. umikati. entriiReir tr. razsrditi, razkačiti, raz-togotiti, razdražiti, razljutiti. eittriillet togoten, razkačen, jad?n, jar. EntrüRung f. srd, jeza, jad, neugodje, gnev. entfagen odreči (-rečem) se česa, odpovedati (-vem) se čemu, utvegati se; ©ntfagung — 181 - entfinnen impf, odrekati se, tvegati se ; (ab* treten) odstopiti, impf, odstopati. gntfagung f. odpoved (-i), odrek, odstop. |ntfatj m. rešitev, otetba. entfdjäbtgen povrniti, odškoditi, od-škodovati, škodo poravnati; impf, po-vračati, poravnavati. [čalSc. (£ntfd)iibiget m. odškodovalec, povra-fntfd)Sbigte m. odškodovančo. fntfdjiibigutig f. odškodba, povračba, povračilo, poravnava škode; (Sntfdjd* bigungS» odškodni. ßiitfdjäbigungsattfprud) m. terjava odškodovanja, (gntfdjiibigiingsbetrag m. odškodnina. fntfd)ftbigurtgscopttoI n. odškodna glavnica, odškodni kapital, [škodbo. (gntfdjiibigimgslilage f. tožba za od-entfdjeiben razsoditi, presoditi, odločiti ; impf, razsojati, presojevati; (einen Sweifel, Kampf) razločiti, rešiti , razpoznati; impf, razločevati; fid) — skleniti, odločiti se; impf, sklepati ; —b odločilen, razsoden, odločen, razločen. (Entfdjeiber m. razsodnik, razsojevalec. |ntfd)eibung f. razloka, razsodek, odloka, sklep; ©ntfc£)eibung§« razsodni, odločni. entfd)ieben določen, odločen, trden, gotov, odrešit. gntfdjiebenljeit f. določnost, krepkost, odrešitost. entfd)lafen zaspati (-spim), impf, za-spavati; fig. umreti (-mrjem u. -mrem), preminiti; impf, umirati. entfd)lngen izbiti (-bijem), odbiti, od-trupiti; impf, izbijati, odbijati, odtru-pati; fid) —• otresti se, odkrižati se, iznebiti se, oprostiti se, okaniti se, izbaviti se česa. entfdjleiern razkriti (-krijem), razgrniti, odgrniti; impf, razkrivati, raz-grinjati. entfdjiießen fid) skleniti, nakaniti, odločiti se, nameniti se; impf, sklepati, namenjati se. ptfdjließung f. sklep, nakan, odloka, tntfdjloffen srčen, odločen, pogumen, stanoviten. [odločnost. Pfdjloffenljeit f. srčnost, pogumnost, eittfrfjluttimern zadremati (-mljein), zaspati (-spim). eittfdjliipfen izmuzniti se komu, prli-niti, uprhniti, umakniti se ; impf. prhati, umikati se. fntfdjlufs m. sklep, odloka, namen, nakan; einen — faffen skleniti, na-misliti se, odločiti se; nakaniti; ben — anbern premisliti se, impf, premišljevati se. entfd)ulbigeit izgovoriti, opravičiti; impf, izgovarjati, opravičevati; — @ie ne zamerite, brez zamere; fidj — izgovarjati se, opravičevati se. dntfdjütbigung f. izgovor, opravičevanje; @ntfd)ulbigungž» opravičevalni, izgovorni. entfdjtoeben vzdigniti se, vzleteti, splavati; impf, vzdigovati se. entfdjminben izginiti, miniti, zibniti; impf, izginjati, zibovati; (b. b. geit) hiteti, teči (tečem). entfeelt mrtev, umrl; (£eid)nam) mrtvec, mrlič. [odrivati, entfegeln odjadrati, odriniti; impf. entfetjbar odstaven, odstavljiv. entfefjen odstaviti, iz službe dejati (-dem u. -denem); impf, odstavljati, iz službe devati; (e. Drt) oteti (-tmem), oprostiti, osvoboditi; impf, otevati, otimat.i; fid) — osupniti, ostrmeti, presenetiti se, zdrzniti se, uprepasti (-padem) se, lekniti se, vzgroziti se (nad čim); impf, ostrmevati, uprepa-dati se, lekati. futfetjen n. osup, groza, strmenje, prepast (-i). ent|elj!td) grozen, strašen, strahovit, grozovit, grozoviten. (gntreijlidjlteit f. strahovitost, grozo-vitnost. gntfetjung f. odstava, odprava, cntficgeln razpečatiti, odpečatiti, odpreti; impf, razpečatovati. eilt fin h en izmakniti se, izmuzniti se, izdrskniti, iz roke pasti (padem); impf. izmikati se, iz rok padati; f. ent» fdjttiinben. entftnnen spomniti se, domisliti se, dosetiti se; impf, spominjati se, do-mišljevati se; fo Oiel id) mid) ju — toeifj za moje pameti. entfpinnen — 182 — entwerten entsinnen izplesti (-pletem), izmotati ; ftdj — začeti (-čnem) se, nastati (-stanem), izcimiti se, vneti (vnamem) se; impf, začenjati se, nastajati, vne-mati se. entfpredjen prileči (-ležem) se, pri-lično biti (sem); impf, prilegati se, odgovarjati, ujemati se, zlagati se; (b. Sffiitnfdje) ustreči (-strežem), ugoditi, zadostiti, po godi —, po volji storiti; impf, ustrezati, ugajati, zadostovati; er hat entfproct)en dobro je opravil, odgovoril (odgovarjal). entfpred)enb primeren, priličen, pristojen, priležgn, pripraven. entfprie^en izcimiti se, pognati (-že-nem), iznikniti, prikliti (-klijem), iz-rasti; impf, poganjati, izraščati; fig. iziti (-idem), postati (-stanem); impf. izhajati, postajati, izvirati; au§ fimigl. SBlute — kraljevega rodu biti (sem); entfproffen rojen. entfpringeit izvirati, pritekati; (ent= Weidien) uskočiti, uprhniti, uiti (-idem), pobegniti; (her»or!omnten) izhajati, prihajati; (entfielen) začeti (-čnem) se, izleči (-ležem) se; impf, začenjati se; f. entfpriefjen. entliehen postati (-stanem), nastati, začeti (-čnem) se, zaroditi se, vznik-niti, zakotiti se, priti (pridem); impf. postajati, začenjati se, izhajati, prihajati ; (b. SSolfen) delati se, vstajati, zbirati se; (eintreten) nastopiti; ež ent* ftanb eine imngeržnotl) lakota je pritisnila ; ber entftanbene ©chabe storjena —, napravljena škoda; impf, nastopati, pritiskati; e§ entfteljt bie grage vpraša se, vprašanje je; Wa§ Wirb barauž — kaj bode iz tega? (Entließest n. postajanje, nastajanje, začetek, nastanek, postanek; f. Ur« fprung. entllellen grditi, pačiti, kaziti; ogr-diti, popačiti, onespodobiti, pokaziti; (b. itjatfadje) prevreči (-vržem), izpre-vreči, napak zviti (zvijem) kaj, popačiti; impf, izprevračati, zvijati. entfallt spačen, skažen, nespodoben, grdoben. entftrömen iztekati, teči (tečem) iz —. ent(liir;en (0. STljränen) udreti (-de-rem) se, uliti (-lijem) se; impf, udirati se, ulivati se; solze so ga oblile. entfumpfen izsušiti. (Entfuntpfen n. izsušenje. enttnurd)en razjasniti, odvarati; komu oči odpreti, resnico pokazati (-kažem), razmamiti; impf, oči odpirati; ent« taufdjt Werben spregledati; zmoto spoznati; impf, spoznavati. fnttiiufd)ung f. spregled, spoznanje, enttragen odnesti, impf, odnašati, entthronen s prestola pahniti, — vreči (vržem), ob prestol pripraviti koga, komu krono vzeti (vzamem), odstaviti. (Entthronung f. odstava vladarja, od-vzetje prestola. ento'ölhern opustošiti, upustotiti; impf, opustoševati; (burd) Slušroanbe» rung) razseliti. entoolkert pustoten, brezljuden. entnmthren odrasti, impf, odraščati; adi. odrasel. entwaffnen razorožiti, orožje komu pobrati (-berem), orožje komu vzeti (vzamem); impf, razoroževati, orožje komu pobirati. Entwaffnung /'. razorožba. entnmffern odpeljati vodo iz česa, posušiti (travnik), izsušiti; na suho dejati (denem), impf. — devati. (Entwätferungsronal m. odvod vode, vodoodvod, vodotok. entwebet coni. ali; — ober ali — ali. entroeidjen uskočiti, ubegniti, pobegniti, uiti (-idem), umakniti se; impf. umikati se, uhajati; (B. ®afen) odhla-peti, impf, hlapeti. (Entineidjung f. pobeg, ubeg. entineiheit oskruniti, onečistiti; impf. skruniti, oskrunjati. (Entuietljung f. skrunjenje, oskrumba, oskrunitev. enttnenben «jnakniti, unesti, ukrasti (-kradem); impf, zmikati, unašati, krasti. (Entroenber vi. izmikalec. [kraja. (Entmenbung f. zmik, zmikanje, unos, entwerfen načrtati, očrtati, narisati, načrt napraviti; impf. — napravljati. entwerten vrednost —, veljavo zmanjšati, vzeti (vzamem); ceno čemu zni- r entlr>id)ene — 183 (Spi! žati, impf.— zniževati; razveljaviti, impf, razveljavljati; razvrediti. (Entroid)ene m. ubežnik, begun. enttnidicllt razviti (-vijem), razmotati, razgrniti; impf, razvijati, razmotavati K.; fid) — razviti se, razsnuti (-snu-jem) se, razsnovati, razpasti (-pasem) se, razplesti (-pletem) se, razcvesti (-cvetem) se; impf, razvijati se, raz-pasovati se, razpletati se , razcvetati (flebeitjen) uspevati, napredovati(^ntjünbungsgefdjttiulft f. prisadna (ber Seife nähern) dozorevati. ;>»*»» )fp/>teklina. (Entmidielung f. razvoj, razvitek, raz? ent;tuei adv. na dvoje, narazen, vsak- snova, razcvet, razpletek, napredSk. (Entitiidielungsoermijgen n. razvojitost. mtttiinben izviti (-vijem), izmakniti, iztrgati; impf, izvijati, izmikati. entniifd)en f. entroeidjen. entiuoljncn odvaditi, impf, odvajati; (Sinber) odstaviti, odstavljati; ent® wöfjnt fein odvajen biti (sem), gittio'öljming f. odvada, odstava. tntnnirbigen vzeti (vzamem) komu čast, dostojnost, veljavo, vrednost; ponižati koga, v nič dejati (dem unb denem), oskruniti; impf, jemati (jemljem) čast it., poniževati, v nič de-vati, oskrunjati. [tSk. (Entwurf m. načrt, naris, črtež, osnu-tntiuurjeln izkoreniti, s korenom iz-dreti (-derem), izpuliti; impf, izko-renjevati, s korenom izdirati. entzaubern odčarati, oddelati; impf. odčarovati, razčarovati. etitiiiujncrt razbrzdati, razuzdati; impf, razbrzdovati. entjiftjen (jemb. ettoa§) odvzeti (-vza-mem), odtegniti; (fjeimlid)) izmakniti; ukratiti; impf, odjemati (-jemljem), odtegovati, izmikati, ukračevati; fid) — umakniti se, ogniti se, odtegniti se; impf, umikati se, ogibati (-bljem) se; baž SBort — ustaviti komu govorjenje, — besedo. (Ent^ungf. vzetje, odteza, zmikanje. mtiiffern razložiti, razjasniti, uganiti; impf, razlagati, ugibati (-gibljem), uganjevati. mtjiidicn zamakniti, razveseliti; impf. zamikati; entjüdt zamaknen, vnet. (Entjiichung/'. zamaknenost, zanos, ne-inienio veselje. entjiinbbar vnetljiv, vnamljiv, upaljiv. ent|iinben užgati (-žgem), zažgati, zapaliti, zanetiti; impf, užigati, za-paljevati; fid) — vneti (vnamem) se, užgati se, razpaliti se; impf, vnemati se, užigati se, razpaljevati se; (Bon SSuubeu) vneti se, impf, vnemati se. fntjiinben n. užiganje, vnemanje. Entjiinbung f. vnetje, vnetica; (ffirant» tieit) prisad. sebi. ent;tueibeil|en pregrizniti, razgrizniti; impf, pregrizovati. entjiueiberften razpokniti, razpočiti se. ent;n)eien razdvojiti, razmiriti, raz-svaditi, razpreti, razdružiti; impf, raz-mirjati, razpirati; fid) — spreti se, skregati se; impf, spirati se. entjnieigeljen narazen iti (grem); pok-niti, razpasti (-padem), razleteti, raz-lomiti se, raztrgati se; impf, pokati, razpadati. entuoeirei^en raztrgati, pretrgati, raz-česniti, razdreti (-derem). entpoeifdjlngen razbiti (-bijem), prebiti , raztolči (-tolčem), raztrupiti; impf, razbijati, prebijati. entjUJeifdjneiben prerezati (-režem), impf, prerezovati. entjnieifpalten razklati (-koljem), pre-cepiti, razcepiti; impf, razcepljevati. ®nt;metung f. razpor, razprtija, svaja. Enumeration f. naštetgv, naštevanje, fnjian m. (Gentiana) svišč, zaspan-Č6k, svedrec. fpardjie f. eparhija. Epaulette f. naramnica, eptjemer kratkodobgn, kratkovečSn, jednodnevSn; fig. nestanoviten, minljiv, ničev. §pl)eu f. bršljan. (Epljorat n. duhovno nadzorništvo. Epibemie f. kuga, podeželna bolezen, epibemtfd) kužen, kužljiv, nalezljiv. Epibermis f. vnanja koža, površna koža. [epigram. Epigramm n. napis, napisnica, pušica, Epik/", epika, epično —, junaško pesništvo. Eptfer — 184 Erbfürftenthum Epiker m. epik, junaški pesnik. Epikuräer m. epikurejgc, samopašnik, lahkoživgc. fpilepfie f. božjast (-i), božje, padavica, padeča belezgn (-i), epileptifd) božjasten. Epilog m. sklep, končni govor. Epipljora f. epifora, povzema zadnje besede, epifd) epičgn, junaški. Episcopal= škofji, škofovski. Episropat n. škofijstvo, vladištvo. Epifobe f. epizoda, zastranica. Epiltel f. poslanica, list, pismo. [pis. Epitaph n- nagrobnica, nagrobni na-Epitljetotl n. pridevgk, epitet. Epodje f. epoha, doba, razdobje, epodjemadjenb preslavgn, kar se šteje kot epoha. fpopije f. epopeja, junaška pesgm. Equipage f. kočija, ekvipaža. equipiereit obleči, impf, oblačiti, tr pron. on, fie ona, ež ono; baš ift ein Er ltnb nicht ©ie to je samgc, pa ne samica. eradjten meniti, misliti, soditi; ich eradjte ež für nothtueitbig meni se potrebno zdi, — vidi. Erarijteit n. mnenje, misgl (-i); nadj meinem — po mojih mislih, kakor se mi zdi, kakor jaz sodim. erarbeiten pridelati, pridobiti; impf. pridelovati. frb= dedni. frbabel m. dedno plemstvo. Erbantt n. dedna čast, dedni urad. frbanfall m. pripad dedine. erbarmen fidj smiliti se koga, militi se koga, — nad kom, žal biti (sem) komu česa; usmiliti se, impf, usmilo-vati se; erbarme bid) nnfer usmili se nas, pomiluj nas; eš erbarmt mich smili se mi, milo se mi stori. Erbarme» n. smiljenje, usmiljenje, milo vanje, pomilovanje, milost (-i). erbarmensioitrbig smiljenja —, milo-vanja —, milosti vredgn. [milostnik. Erbarmet m. milosrčnik, pomilovalgc, crbärmltd) revgn, ubog, borgn, siro-maški; kukav; smiljenja vredgn. Erbärmlidjkeii f. revščina, ubožnost, bornost, siromašnost. Erbarmung f. f. Erbarmen, erbarmungslos brez smiljenja, brez milosti, neusmiljen, nemil. erbarmungsooll usmiljen, milostljiv, milosrčen. erbauen zidati, staviti, delati; sezidati, postaviti, narediti; impf, postavljati, narejati; (gewinnen) pridelati, pridelovati; fig. boljšati, blažiti; pf. poboljšati, vzpodbuditi, lep zgled komu dati; impf, vzpodbujati. frbauer m. zidar, zidalge, stavitelj. erbaultd) vzpodbuden, podučgn, bolj-ševalgn. [nost. frbaulid)keit f. vzpodbudnost, poduč-Erbauung f. stavba, zidatgv, sezida-nje; fig. vzpodbuja pobožnosti. Erbauungsbud) n. podučne bukve, vzpodbudna knjiga. Erbbegräbnis n. rodovinsko pokopališče, rodovinski grob. Erbbeftt; m. dedna posest (-i). Erbe m. dedič, dednik, dedni naslednik; jum —n einfegen za dediča (dedičem) koga postaviti. Erbe n. dedina, dedovina; ba§ Oäter» licfje — očinstvo; baš mütterliche — materinstvo. erbeben stresti se, potresti se, zmajati se, zgibati (-gibljem) se, zganiti se. erbetgen dedičgn, dednolasten. Erbeigenthunt n. dedna —, dedinska lastnina. erben dedovati kaj po kom; podedovati, dobiti kaj (po očetu, po materi). erberklären fich oglasiti se za dediča (dedičem), — za nasledstvo. erbetteln priberačiti, naberaciti, izprositi, primoledovati; impf, pribera-čevati. erbeuten upleniti, zapleniti, uropati, ugrabiti. erbfähig zmožen dedovati, sposoben za dedovanje, — nasledstvo. Erbfehler m. dedna napaka. Erbfeinb m. stari sovražnik. Erbfolge f. dedno nasledje ober nasledstvo. Erbfolger m. dedni naslednik. Erbfiirll m. dedni knez; —in f. dedna kneginja. ErbfürJtentljum n. dedna knežija. Erbgenofž — 185 - Gčrbfenftrof) (Brligenofa m. sodedič; —in f. so-dednica. (Erbgenufs m. užitek dedine. (Erbgcrid)tsbnrkeil f. dedna (nasledna) sodna oblast (-i). frbgraf m. dedni grof; — gröfin f. dedna grofinja. (Erbgrunb m. dedina, dedno zemljišče. (Erbgul n. dedina, dedna lastnina, (frbljerr m. dedni lastnik, dedni gospodar. (Erbljolb m. grajščinski podložnik. (Erbljulbigung f. poklon dednemu vladarju. erbieten fid) ponuditi se, impf, ponujati se; f. erbötig. (Erbin f. dednica, dedična. rrbitten izprositi, priprositi; erbetener Senge naprošena priča; burd) 33itten erreichen preprositi. erbittern razkaeiti, razsrditi, razjeziti, razdražiti, raztogotiti; erbittert fein jeziti se na koga, hudovati se nad kom. Erbitterung f. srd, jeza, razdražba, zdražba. Erbbflifer m. dedni cesar; —fönig m. dedni kralj. (Erbkrankheit f. prirojena —, podedovana bolezen (-i). (Erblanb n. dedna dežela, erbliinbifd) dednodeželen. erblaffen obledeti, prebledeti; impf. bledeti, obledevati; fig. umreti, končati. ErblafTer m. zapustnik; —in f. zapestnica, grbleljen n. dedni fevd. §rbie!]ensl)errm.dedni fevdni gospod, frbleljensnmnn m dedni fevdnik. erbleidjeit f. erblaffen. erblid) deden, dedinski, dedičen. ?rblid)keit f. dednost, erblidien zagledati, ugledati, zazreti, erbliitben oslepeti, oslepniti, vid izgubiti ; impf, oslepevati. erlilöben fid) f. entbtöben. erblos brez dedine; (oljne ©rben) brez dedičev, brezdedič6n. (Erblofigkeit f. brezdedičnost. erblühen razcvesti (-cvetem) se, razcveteli; impf, razcvetati se, razcvete-vati se. (Erbmarfdjall m. dedni maršal. (Erbmonardjie f. dedna monarhija. Irbmnnbfdjenk m. dedni točaj. erborgen na up (upanje) vzeti (vzamem), izposoditi si; impf, na up jemati (jemljem), izposojevati si; er * borgt izposojen, na up vzet; fig. tuj, lažljiv, lažnjiv, ničev. erbofen f. erbittern, erbötig pripravljen, voljen, voljan, frbpndjt f. dedni zakup. Erbpäditer m. dedni zakupnik. Erbpnd)lgelb n. dedna zakupščina. Krbpadjtoertrag m. dednozakupna pogodba. Erbprin; m. kraljevič, cesarjevič, car-jevič, prestolonaslednik; —prinjeffin f. kraljičina, oesaričina, cesarjevna. erbrnufeit zatuliti, zabučati (-čim), zašumeti. erbredjen nlomiti, polomastiti, razbiti (-bijem), streti (sterem); impf. ulamljati, razbijati; (ben ©rief) raz-pečatiti, odpečatiti; impf, razpečato- _ vati; fid) -— bljevati (bljujem), blju- o vati, kozlati; pf. izbljuvati, pokozlati. 'f^z (Erbredjen n. ulom, lomast (-i), pre-bitje; bljuvanje, kozlanje, bruhanje." (Erbredjt n. dedna pravica, dedinska- n pravica. i^rC^rS** erbred)tlid) dednopraven. aLvK»y*%C , Erbreid) n. dedna država. [ščina. -f^j, (Irbfrijnft f. dedina, dedovina, ded- o s Krbfdjaffsontritt m. nastop dedovine. V* irbfdjaftseinaittroortung f. prisodba "r>yrt dedovine. * Erbfdjnftsgläubiger m. upnik dedovine. Irbfdjaftsklage f. tožba zastran dedine. (Erbfdjaftsmaffe f. dedovina, dedinska imovina. (grbfdjaftsfndje f. dedinska reč (-i), ijjrbfdjaftsfrfjulbner m. dolžnik dedine, dedinski dolžnik. (grbfdjleidjer m. izpodlezovalec (pri dedščini), dedinolovec. frbfdjulb f. dedinski dolg. (frbfdjulj m. dedno varstvo. (Erbfc f. grah; dem. grahek; ©rbfen« grahov. (Erbfenadier m. grahovišče. irbfenllein m. graševBc. frbfenftroh n. grahovica, grahovina. ©rbfenfuppe — 186 — erbienen (Erliffnrujipe f. grahovka. (frbfemmdte f. grahor, grahorica, grašica. frbfteuer f. davek od dedščine. Žrbftiidi n. dedna reč (-i) ob. stvar (-i). (Erbfiinbe f. izvirni greh, prvi greh, prirojeni greh. (Erbtljeil n. del, delež, delščina; (t) Sater) očinstvo; (ti. b. Sffhitter) materinstvo. (Erbtrudifefs m. dedni stolnik. erburrbriibert dednozavezBn. Etbnerbriiberung f. dedinska zaveza. (Erboergteid) m. dedinska nagodba. §rbt)erl|anblung£dedinskaobravnava. (Erbnertrag m. dedinska pogodba. Črb;ins m. dedni davek, dedna davščina. £rb',ittsgut n. dedno obrestno posestvo. £rb= zemeljski, zemski, pozemeljski, pozemski; (unter' b. ©rbe) podzemeljski, podzemni. Crbnbrutfdjung f. vsäd, vdor; (©onb« lehne) plaz (-a u. -ü). (Erbad)fe f. zemeljska os (-1). Črbapfel m. krompir, koran, pod-zemljice pl. (Erbiipfrlndier m. krompirišče, koru-nišče. frbfijjfelbliitter pl. krompirjevica. Crbapfelbrnntnifin m. krompirjevec. Crbart f. zemljina, prst (-1). frbbnl)n f. zemljina pot, zemeljska draga. (Erbbnli m. zemeljsko oblo. Črbbcben n. potres, potres zemlje. Crbbeerapfel m. jagodičar. (Šrbbeere f. jagoda, jagodica, jagod-njek, smukavica. ®rbbeerlibd)tr m. (Körbchen aužS3aum* rinbe) kozol (kozov), kozülj, kozlec, škorec. [perje. (Erbbeerhraut n. jagodičevje, jagodovo erbbefdjreibenb zemljepisen. Srbbefdjreibung f. zemljepis. Črbberooljlier m. zemljän, prebivalec zemlje. Erbbobett m. zemlja, svet, tla (gen. tal) pl. (frbbranb m. podzemeljski ogenj. Črbbiirger m. zemljän. (ErbburdjtnefJer m. zemeljski premer. frbe f. zemlja; dem. žemljica; $amnt» erbe prst(-i), brnja (brna), črna zemlja; (Oberfläche) površje, površina; b. lodere — rählica; b. unfruchtbare — puhlica, mrtvica; jähe — slinovka; ©taub— prhlica; (yeftlanb) celina; jur — be« ftatten pokopati (-kopljem), impf, pokopavati; jur — faÖen na tla pasti (padem), impf, padati; ju ebener — pri tleh; ju — toerben sprsteneti, strohneti. Erbeleben n. pozemeljsko življenje, življenje na svetu. (Erben* in 8uf|gn. f. Srb», erbenkbar izmišljiv, mogoč, erbenken izmisliti, umisliti; impf. izmišljevati, erbenklid) f. erbenfbar. ßrbenklaft m. gruda, gruša; fig. hrast. Črbenletben n. trpljenje na svetu. (Erbenfoljn m. zemljän. Erbentanb m. posvetna reč (-1). rrbemoSrts adv. k tlem, na tla, pod se. frbenioonne f. posvetno veselje. Erbepljeu m. popenSc, pritlični brš-ljän, — bršljin. Erbert)'ol)ung f. griva. £rberrd)iitterung /'. potres, zemljetres. erbfabl prstenast. (frbfall m. vdrtina, podsäd, vdör. trbfarbig prstene barve, prstenast. Erbfeuer n. podzemeljski ogenj. Srbfinlterms f. solnčni mrk. Žrbfladje /'. površje, površina, frbflol) m. bolhač. [rojen, erbgeboren pozemeljski, na zemlji 8rbgefd)af5 n. pritličje, prizemlje. Žrbgrille /'. muren, murček. frbgrube /'. jama. (Erbgürtel m. zemeljski pas, pojas. erbljaltig zemeljnat, prsten. Erbljarj n. zemeljska smola, [kopača. (Erbl)aue f. motika; (fd)male) rövnica, (Žrbljaufen m. kup, gomila. (Erbljoljle f. rupa, lokva, kotanja, (grbljiitte f. beznica. erbidjteit f. erbeuten, grbidjtung f. izmišljava; bas ift eine — ta je bosa, — prazna. erbienen prislužiti, impf, prisluže-vati; (alg Knecht) prihlapčevati; (alž §irt) pripastiriti. erbig — 187 @rfaf)ruttg erbig prsten, zemeljnat. (Erbkarte f. zemljevid. (Erbkluft f. predor, razsedlina, tokava, razpoka, prepad, ftbklumpen m. gruča, kepa. (Erbkreis m. zemljekrog, vesoljni svet, zemeljski krog. Gjrbkugel f. zemeljsko oblo. (Erbkuitbe f. zemljeznanstvo. frbknnbig zemljeznanstven. (Erbkunbige m. zemljeznanec. frblnge f. plast (-1), vrsta, lega prsti; leža zemlje. (Erblod) n. f. (Srbfluft. Crbmiinndjen n. škrat, škratelj. (Erbmnus f. poljska miš (-i). [r?c. ftbmeffer m. zemljeiner, zemljeme-frbmefskunll f. zemljemerstvo, merjenje zemlje, meritev zemlje. (Erbmitteipunkt m. središče zemlje, frbnalje f. prizemje, perigej. §rboberfIäd)e f. površje, površina zemlje. (Erbot n. kameno olje, kamnovBe. erboldjett zaklati (-koljem), prebosti (-bodem); impf, prebadati. [vati. erbonnern zagrmeti, impf, zagrme-(Erbped) n. zemeljska smola, klej, peklina. (Erbpol m. tečaj (zemeljski), frbjmnkt m. mesto. (Erbreid) n. zemlja, zemljina; auf ©rben zemeljsko kraljestvo. erbreilten drzniti se, predrzniti se, zdrzniti se, osmeliti se; impf, pre-drzovati se. (Erbrinbe f. zemeljska skorja, evbröhnen zadoneti, zahrumeti, zabob-neti; impf, zadonevati, zahrumevati. erbrotTetn zadaviti, zadušiti, zadrgniti; impf, zadavljati, zaduševati, za-drgovati. erbriidten zmečkati, utlačiti, zdruščiti; baž $inb — zadušiti. (Erbriidien m. brdo, hrbet, sleme, rt; dem. rtič. (Erbfal; n. zemeljska sol (-1), podzemeljska sol. (Erbfdieibe f.l(Cyclamen) Jcokorik, krvavi lisec, (soldatki). 'RfffttMj Crbfd)tlbkröte f. želva, črepaha. ^ (|rbfd)lunb m. predor, prepad, razpor. ŽReirf; jtfUM-J (Erbfd)olle f. gruda, grudovina, gruča. (Erbfenke f. vsad. Črbfpatte f. razpoka, razpoklina. (Erbttolj m. potres. (Erbltrid) m. zemeljski pas, podnebje, frbtljrit m. del zemlje, erbulben pretrpeti, prebiti (-bijem), prestati (-stanem), prenesti; impf. prestajati, prenašati, trpeti. (Erbiunfegter m. f. SBettumfegter. (Itburfprung m. začetek zemlje, postanek zemlje. (grbitmll m. nasip, osip. (Erbroiirme f. toplota (zemeljska), erbroiirts adv. k zemlji, proti zemlji, k tlem. ffirbtuurm m. glista, črv. (Erbjirkel m. zemeljski krog. (Erbjoite f. zemeljski pas, podnebje. §rb;unge f. zemeljsko stegno, kos zemlje, zemeljska ožina; (jmifdjen jtuei SKeeren) medmorje. ereifern fid) vneti (vnamem) se, razvneli se, ugreti (-grejem) se; impf. vnemati se, ugrevati se. ereignen fid) zgoditi se, prigoditi se, dogoditi se, pripetiti se, primeriti se; impf, goditi se, primerjati se, pripe-tovati se. (Ereignis n. dogodek, prigodek, primerek, primerljaj , slučaj , pripetljaj ; jufä!Iige§ — naključba. ereilen dohiteti, prehiteti, doiti (do-idem), dotegniti, dostigniti; impf, dohitevati , dohajati; (betreffen) zadeti (-denem), impf, zadevati. (Eremit m. puščavnik, samotar, samo-tarec. (Eremitage f. f. Ginfiebetei. ererben podedovati, pridedovati. erfaljren zvedeti (zvem), izvedeti, ovedeti, seznaniti; impf, izvedati, slišati (-šim); (prob.) izkusiti, poskusiti, impf, izkušati. erfahren zveden, veden, vešč, izkušen, preskušen, znajden, vajen. (Erfahrenheit f. izkušenost, vajenost, zvedenost. j Erfahrung f. izkušnja, preskušnja, iz-Jßustvo; in — bringen zvedeti (zveni), ^ozvedeti; impf, zvedävati, pozve-dävati. GšrfaJjritngšfietmž — 188 — ergänzen Erfaljrungsbe weis m.izkustveni dokaz, erfaljrungsmri^ig izkustven, izkušen; adv. po izkušnji. erfaljrungsrttd) jako izkušen, celo izkustven. [ba. Erfaljrungsurtljeil n. izkustvena sod-Erfaljrungsn)if)Tenrd)aft f. izkustveno znanstvo. erfafobnr doumSn, postižen. trfafjTen prijeti (primem), popasti (-padem), zgrabiti; impf, prijemati, popadati; (begreifen) razumeti, doumeti, pojmiti, z umom doseči (-sežem), razbrati (-berem), dosoditi, zvedeti se v kaj, postigniti; impf, razumevati, domnevati, dosegati (z umom). erfedjten priboriti, pribojevati, z mečem dobiti; impf, dobivati; fig. pri-beračiti, priprositi, priprosjačiti. erfinbbnr iznajden, izumgn, iznajdljiv, erfinben iznajti (-najdem), izumeti, izmisliti; impf, iznajdovati, izmišljevati; (erfennen) spoznati, impf, spoznavati. (Erftitber m. izumnik; iznajdnik; —in f. izumnica; iznajdnica. erfinberifd) iznajdljiv, izumljiv, iz-mišljiv, bistroumen. Erfinbfamlteit f. iznajdljivost, izum-ljivost, bistroumnost. Erftttbung f. iznajdenje, iznajdba, iz-umSk, izumetje; (Utitöafjrfjeit) izmišljotina; ba§ ift eine — ta je bosa. Erfinbimgskraft f. iznajdljivost, iz-umljivost, izmišljivost. erfleljen izprositi, primoledovati. erfliefjnt iziti (-idem), impf, izhajati. |rfolg m. f. golge; (Služgang) izid, uspeh, učinek; mit gutem — uspešno; guten — haben uspevati, ročiti se. erfolgen zgoditi se, nastopiti, nastati (-stanem); impf, goditi se, nastajati, slediti, nasledovati; f. ausfolgen. Erfolglaffnng f. izročitev, izplačilo, erfolglos brezuspešen; adv. brez uspeha. erfolgreid) uspešen, z uspehom, erforberlid) potreben; — fein treba biti (je). [treba bilo. ■erforberenfalls adv. ako je treba, ko bi erforbtrit tr. zahtevati, potrebovati; treba biti (je) (denarjev); meine 9ßflid)t erforbert ež moja dolžnost zahteva, — veleva; tote e§ bie llmftanbe — kakor okolščine naneso. Crforbernis n. potreba, potrebščina, zahtev(ek). erforfd)en poiskati (-iščem) kaj, izslediti, iztražiti; impf, iskati, poiska-vati, zasledovati, pozvedovati, izpraše-vati, popraševati; (prüfen) preiskovati, pozvedati, pozvedävati. Crforfdjer m. preiskovalec, pozvedo-valec, iskalec. Ciforfdjung f. preiskava, preiskovanje, pozvedovanje, popraševanje. erfragen izprašati, impf, izpraševati. erfredjen fid) predrzniti se, drzniti se; impf, predrzovati se. erfreuen tr. veseliti, rado vati, razveseliti ; impf, razveseljevati; intr. veseliti se, radovati se; razveseliti se; impf, razveseljevati se je. erfreulid) vesel, radosten, prijeten, erfrieren zmrzniti, obumreti od mraza ; impf, zmrzovati; (^flanjen) pozebsti, impf, pozebati. Erfrieren n. pozeba, zmrznenje. erfrifiijen krepčati, krepiti; okrepčati, okrepiti, očvrstiti, oživiti; impf. okrepčevati, oživljati; (mit Süfjigf.) sladiti; posladiti; (füljl madien) hladiti ; ohladiti, razhladiti; impf, ohlajati. erfrifdjenb krepčevalen, krepilen, hladilen. frfrtfdjung f. okrepčava, poživljava, ohlaja. erfroren zmrzel, zmrznen; (D. Sßflan-jen) ozebel, pozebel. Erfrorene m. zmrznenec. erfüllen izpolniti, dopolniti, storiti; impf, izpolnjevati, dopolnjevati; (mit etttaž) napolniti, navdati; impf, napolnjevati, navdajati; fid) — dopolniti se, izpolniti se, zvršiti se; impf, dopolnjevati se, zvrševati se. Erfüllung f. izpolnitev, dopolnitev, dopolnjevanje; in — gefjen zgoditi se, dogoditi se, uresničiti se, iziti (iz-idem) se. Erfiillungseib m. dopolnilna prisega, ergüwen dopolniti, dostaviti; impf. dopolnjevati, dostavljati; erganjenb dopolnjujoč, dopolnilen. ©rganjung — 189 — erljalten Ergäittuitg f. dopolnitev, dopolnilo, dostava; (gramm.) dopolnilo, predmet; Srganjungg« dopolnilni, dopolnjujoči, dopolnitveni. (Ergiinjungsbejirkseommnnbo f. dopol-nitveno okrajno poveljstvo. ergeben podati, impf, podajati; fiel) — podati se, udati se, podvreči (-vržem) se; impf, podajati se, udajati se; ergib bid) udaj se; ergib bicE) nid)t ne udaj se; (ficf> jutragen) primeriti se, prigoditi se, pripetiti se; impf, primerjati se; (herBorgeljen) izhajati; na-sledovati, razodevati se, kazati (kažem) se iz česa. ergeben udan, podan, privajen (komu); —er Liener ponižni služabnik, — sluga; id) banfe —ft lepa hvala. (Ergebenheit f. udanost, Žrgrbnis n. izhod, izid; (fftefultat) pošledek; (Solge) posledica; f. ©r« eigniš. (Ergebung f. udanost, podaja, udaja izročitev; mit — udan. ergeben iziti (-idem), priti (pridem), na dan; impf, izhajati; ein Urtljeit — lallen izreči (-rečem) sodbo; einen Se« fel)l — laffen zapovedat.i (-vem), za-ukazati (-kažem), povelje izdati; impf. zapovedovati, zaukazovati; (gefdjeljen) goditi se; e§ mirb bir iibel — huda bo s teboj, huda ti bo predla; fid) — sprehajati se, prehajati se, šetati (še-tam u. šečem) se. [lišče. (Ergeljimgsplatj m. sprehajališče, šeta-ergitbig plenjav, ploden, zdaten, nosen, obilen; ba§ ©etreibe ift — žito plenja. (Ergiebigkeit f. plenjavost, obilnost, obilica, obilje. ergießen f. ausgießen; fiefy — (Bom glutje) izlivati se, stekati se, vtekati se, teči (tečem) v —; razliti (-lijem) se, impf, razlivati se. ergliimen zabliščati (-im), zasvetiti se, zalesketati (-kečem u. -ketam). erglühen zažareti, zagoreti, razbeliti se, vneti (vnamem) se, razžariti se, razvneti se; impf, zažarevati, zagore-vati, vnemati se. ergäben veseliti, radovati; razveseliti, impf, razveseljevati; fid) — veseliti se, radovati se; razveseliti se, osladiti se s čim; impf, razveseljevati se, osla-jevati se. ergijljlid) veselilen, ugoden, prijeten. (Ergiiljlidjlifit f. ugodnost, prijetnost. (Ergolding f. veselica, radost, razve-seljevanje, veselje. ergrauen osiveti, zbeliti, postarati se. ergreifen prijeti (primem), popasti (-padem); impf, prijemati, popadati; (b. SBerbredjer) zasačiti, uloviti, ujeti (-jamem), uhvatiti; (auf frifdjer 5£f)at) zalezti, zateči (-tečem); (b. ©emiitfj) ganiti, presuniti, pretresniti, v srce seči (sežem), dojmiti se; impf, segati; (ben 95ecur§) pritožiti se; impf, pritoževati se; ein SKittel — lotiti se, poprijeti (-primem) se česa; impf. lotevati se, poprijemati (-jemljem) se; b. SSBort — besedo povzeti (-vzamem); bie $lud)t — ubegniti, uskočiti, uprh-niti; bie SBaffen — za orožje zgrabiti, za orožje prijeti; impf.—prijemati; (Bon ber gurdit) obiti (-idem), opasti (-padem); impf, obhajati, prehajati, opadati; 33efij5 — posesti (-sedem), polastiti se česa. ergretfenb ganljiv, ginljiv, mil, v srce segajoč. Ergreifung f. prijetje, vzetje. ergrimmen raztogotiti, razzlobiti, razsrditi, razkačiti, razgneviti, razjariti; er ift gonj ergrimmt togota ga lomi, vse vre po njem, jeze škriplje, ergrimmt razkačen, jar. ergriinben čemu do dna priti (pridem), na kraj priti, do dna seči (sežem), doseči, preseči; f. erforfdjen; (b. SSSefeu ©otteä) zapopasti (-padem), doumeti , z umom preseči; impf, zapo-padati, doumevati, z umom presegati. Ergufs m. izliv, razliv, iztok, erljaben vzvišen, vznosit, povzdignen, visok, veličasten; (B. Slrbeiten) izbočen, izboknen, zvišan. (Erljobentjeit f. vzvišenost, vznositost, veličava, veličastnost; (IjerBorragenbe ©teile) vrh, brdo, hrbet; f. DMief. [jem. (Erljalt m. sprejetje, sprejema, spre-erljoltett dobiti, prejeti (prejmem), doseči (-sežem), obdržati (-im); impf. dobivati, prejemati, dosegati, obdrže- ©rf) alter — 190 — ©rinnerungšjeidjen vati; (ernähren) rediti, živiti, hraniti, vzdržavati; prerediti, preživiti; impf. preživljati; (einhalten) ustaviti, zadržati (-im); impf, ustavljati, zadrževati; (itn guten Staube) ohraniti, izdržati, obdržati; impf, ohranjevati, izdržavati; fid) — hraniti se, živiti se, preživljati se. Erljalter»». ohranjevalec, vzdrževal®«, (o)hranitelj. Erljaltung f. ohranitev, ohramba; prejetje, vzdrževanje. [pl. Erljoltungskofleit pl. vzdržni stroški erljattbeln prikupčevati, prikupiti, errängen fid) obesiti se, impf, obešati se. erijarten strditi se, okreniti, zakrk-niti, odreveneti. erljürten dotrditi, utrditi, dokazati (-kažem), doistiniti; impf, dotrjevati, utrjevati, dokazovati. erljafdjen uloviti, usačiti, uhvatiti. erljeben vzdigniti, povzdigniti; (ein Wenig) privzdigniti, dvigniti, vzvišati, povišati, povznesti; impf, vzdigovati, vzdigävati, dvigati, vzviševati, povzna-šati; (rühmen) slaviti, hvaliti, veličati; poveličati, povzdigniti; impf, poveličevati, povzdigovati; (Steuern) pobrati (-berem), impf, pobirati; (ermitteln) pozvedeti (-zvem), impf, pozvedati, pozvedovati, opraševati, preiskovati; (eine 2lbfd)rift) vzeti (vzamem), impf. jemati (jemljem); eine Mage — potožiti se zoper —, zatožiti koga, tožbo podati zoper koga; bie Stimme — spregovoriti, oglasiti se; ben Jon — povzdigniti glas, impf, oglašati se; ©efdjrei — hrup zagnati (-ženem), za-kričati (-čim); ©eläcijter — zakroho-tati se, smeh zagnati; fid) — vzdigniti se, vstati (vstanem); impf, vzdigovati se, vstajati; (über anbere) ve-ličati se, povzdigovati se, prevzetovati se; (anfangen) začeti (-čnem) se, navstati (-stanem); vneti (vnamem) se; impf. začenjati se, navstajati, vnemati se. erljeblid) znamenit, znameniten, pomenljiv; — befc£)dbigen precej oškoditi. (Erljebung f. povzdiga, povzdigovanje, poviševanje; (anitl.) poizvedba, zvedba, preiskava, preiskovanje. erl)etfd)en f. erforbern. erweitern zjasniti, razjasniti, zvedriti, razvedriti, razveseliti; impf, vedriti, razjasnovati, razveseljevati. Erweiterung f. razjasnitev, razjasno-vanje, razveselitev; razvedrilo. erhellen (auž etmaž) videti se, kazati (kažem) se, razodevati se. erdenken fid) obesiti se, impf, obešati se. erljeudjeln prihliniti, prihinavčiti. erljitjen razpaliti, razgreti (-grejem); impf, razgrevati; (®ifen) beliti; razbeliti ; fid) — ugreti (-grejem) se, pregreti se; impf, pregrevati se; erljigt raz vnet, ugret, pregret, gorak, razbeljen. Crljifeung f. razgretje, razpal. erljbtjen povišati, vzvišati, povikšati, povzdigniti; impf, poviševati, povik-ševati; (Dermel)ren) množiti; pomnožiti; impf, pomnoževati. |>išek. Crl)öl)ung f. povišba, poviševanje, po-erl)öf|ungsfäl)ig povišen. erljolen ficff odahniti (se), opočiti (-čijem) se, odpočiti se, ukrepi ti se, opomoči (-morem) si, okrevati, popraviti se; 3?att)e3 — za svet poprašati, impf, popraševati. 8rf)olung f. oddih, opočitek, počitek. ErljolungsRunbe f. počitna ura. erpren uslišati (-slišim), impf, usli-ševati. erinnerlid), ež ift mir — pomnim, pametim, spominjam se. erinnern trans, spomniti, opomniti; impf, spominjati, opominjati; (erwaf)= nen) omeniti, v misel vzeti (vzamem); impf, omenjati, v misel jemati (jemljem); fidj — kaj pomniti, pameto-vati; spomniti se, opomniti se, v misel priti (pridem) komu, domisliti se; impf, spominjati se česa, na misel prihajati, domišljevati se. Erinnerung/' spomin, pomnjenje; (@r= maljnung) opomin, opominek, opazka. Erinnerungsbud) n. spominska knjiga, spomenica. Erinnerungsfähigkeit f. spomenljivost. erinnerungslos brez spomina. Erinnerungsoermogen n. spomnjivost. irinneruitgs;ei(i)en n. spominek. erjagen — 191 — erlahmen erjagt« ujeti (-jamem), uloviti; f. einholen. erkalten omrzniti, impf, omrzovati; ohladiti se. Etliiilteii zmraziti, premraziti; impf. premrazovati; fid) — premraziti se, prehladiti se, prezebsti; impf, prezebati. (Erhaltung f. preniraza, prehlada, ohlada, prehlajenje, prezeba. erkämpfen priboriti, pribojevati, pridobiti; impf, pridobivat-i. erkaufen kupiti, impf, kupovati; (be= fteeben) podkupiti, podmititi; impf. podkupovati; (lošfaufen) odkupiti, odkupovati. trkäuf(iri) podkupgn, podkupljiv. Erkaufte m. podkupljeni; (2o3ge= faufte) odkupljen6c. erkennbar viden, razločljiv, razločen, poznaten. erktnntn poznati, spoznati, razpoznati; impf, spoznavati; (über ettoaž) razsoditi, odločiti; impf, razsojati, raz-sojevati, odločevati; auf ©efangniž» ftrafe — obsoditi v ječo; (unterfdjeiben) razločiti, impf, razločevati. Sthenner m. spoznovalec. erhenntlid) f. erfennbar; (banfbar) hvaležžn. (Erkrnntlidjktit f. hvaležnost. (Erkrnntnis f. spoznavanje, spoznava; jur — fomnten spametiti se, spametovati se; gerid)tl. — razsodba, odlok. (Erkfnntnisgfrid)t n. razsodna sodnija. (Etkcnntnistiermijgm n. spoznovalnost. ^rker m. lina, pomoli pl. trkiefen izvoliti, izbrati (-berem), od-brati; impf, izbirati zc. erklärbar razložljiv, razločljiv, erklären razložiti, razjasniti, raztol-mačiti, pojasniti; impf, razlagati, razkladati, razjasnovati, pojasnovati; (b. SBilten) izreči (-rečem), izustiti, raz-odeti (-denem); impf, izrekovati, razodevati; f. beleuchten; (ju etroaš) postaviti, izvoliti, proglasiti, razglasiti (naslednikom); impf, postavljati, proglašati; ben Srieg — vojsko napovedati (-vem), impf, napovedovati; für unjdjulbtg — za nedolžnega (nedolžnim) spoznati, izreči, da je nedolžen; fid) — svoje misli razodeti (-denem), svojo misel na znanje dati; impf, razodevati je.; f. fid) äußern; erflärter geinb očiten sovražnik. Erklärer m. razlagalec, razkladalec, tolmač, erklärlid) f. erflärbar. Erklärung f. razlaganje, razložba, razlaga; (®eclaration) izrecilo, izustilo, izrek; (3SeIeud)tung) pojasnilo, razjasnilo, objasnilo. erkledsen zadosta biti (sem), zadostovati, žaleči (-ležem). erklrdilid) zadosten, dovoljen; adv. dovelj, zadosta, dosta, precej. erklettern priplezati, doplezati vrh. erklingen zadoneti, zazveneti, zazvoniti, zglasiti se. erknarren zaškripati (-škripljem), zarušeti. ■ erkoren izvoljen, izbran, erkranken zboleti, razboleti, oboleti; impf, obolevati ic. Erkrankte m. bolnik, betežnik; f. bolnica, betežnica. Erkrankung f. obolenje; feit feiner — kar je obolel. erkiiljnen fid) drzniti se, predrzniti se, podstopiti se; impf, predrzovati se, podstopati se. erkunbigen fich pozvedati, pozvedo-vati, opraševati, popraševati; (bei je* manben) poprašati —, vprašati koga po čem; impf, popraševati. Erkunbigung f. poizvedba, poizvedovanje, popraševanje. erkunbigungsrorife adv. poizvedovaje, popraševaje. erkunbfd)aften izvedeti (-vem), do-zvedeti. erkünftelit hliuiti; delati se, kazati (kažem) se; erlünftelt narejen, nepri-den, goljufiv. Erlag m. uloga, uložba, uložitev, polog; nach — uloživši. Erlagagebitr f. uložnina. [be. Erlagsgefud) n. prošnja zastran ulož-Erlngsfd)ein m. uložni list. erlahmen ohrometi, impf, ohrome-vati; fig. onemoči (-morem), obnemoči, obnemagati, omrtveti; impf, obnema-govati. erlangen 192 — ErlöfungSftunbe erlangen doseči (-sežem), zadoseči, dobiti, zadobiti, obdržati (-im), steči (stečem); impf, dosegati, dobivati; (burd) Sitten) izprositi. Erlangung f. dosega, dosežba, dobitev. frlafs m. ukaz; (bie 9Jad)laffung) odpust, odpustek, popust, spregled. erlaljen (nadjlaffen) odpustiti, spregledati , prizanesti; impf, odpuščati, spregledovati, prizanašati; (Sefefyl, ©djretben) izdati, razglasiti; impf, izdajati, razglašati; in ©emafjljeit be§ —en Šefet)l§ po danem povelji. Etlafsjaljt n. sveto —, odpustno leto. erläfslid) odpusten, odpustljiv. Erlafsredjt n. pravica odpuščanja. Erlaflung f. odpust, odpuščanje, pri-zauašba; (be§ ®efe£ež) izdava. erlauben dovoliti, dopustiti, pripustiti ; impf, dovoljevati, dopuščati; e§ ift erlaubt dopuščeno je, sme se. Erlaubnis /'. dovolitev, dovoljenje, dopust, dopuščanje; id) fjabe — smem; bitte unt — prosim, dovolite mi; mit — dopustite, dovolite, naj smem. Erlaubttisfdjetn m. dopustni list, do-volilni list. erlaubt dovoljen, pripuščen. / ^erlaitd)t svetel, presvetel, '■'"rerlaudjt f. svetlost. erlauertt ubrati (-berem), upaziti, spasti (-pasem); impf, ubirati, erläutern f. erllären. Erle f. jelša, olša; dem. jelšica; coli. olšje, jelševje. erleben doživeti, učakati, dočakati. Erlebnis n. prigodek, pripetek, na-ključba. crlebigen osvoboditi, oprostiti; rešiti; impf, reševati, v čisto dejati (denem), devati; (abtljun) odpraviti, imjrf. odpravljati; (©efucfj) rešiti, reševati; er» lebigte ©teile izpraznjena služba; bie ©ad)e ift erlebigt reč je dognana, — razsojena. frlebigttng f. rešitev, rešenje, rešilo; odprava; in — be§ Auftrage® po nalogu; in — fomnten izprazniti se. erlegen uložiti, položiti; impf, ula-gati, polagati; (SBilb) ustreliti, ubiti (-bijem). Erleger m. uložnik, uložitelj. erleidjtern lajšati, lebčati; polajšati, olajšati, zlajšati, polehčati, izlahkotiti, olahkotiti; impf, polajševati, poleh-čevati. Erleidjterung f. polajšava, olajšava, polajšek, olajšek, (p)olakšica. erleiben prestati (-stojim), pretrpeti, prenesti; impf, prenašati; (@d)abenj škodo imeti (imam). Erlen» olšev, jelšev. Erlenbaum m. f. @rle. Erlenljol; n jelševina, olševina. frlemtmlb m. jelševje, olšje, olšina. erlernen naučiti se, priučiti se. erlefen izbrati (-berem), odbrati, izvoliti; impf, izbirati, odbirati. erleitdjten razsvetiti, razsvetliti, osve-titi, razsijati (-sijem); impf razsveče-vati, razsevati; f. aufflaren, beleudjten. Erleud)tung f. razsvečava, razsvetljenje. erliegen ležati (-im), biti (sem); unter ber 2aft — onemoči (-morem), izne-moči, obnemagati; er ttitrb b. Sranf» fjeit — ne bo prebolel, — shodil; bie bet ®erid)t —ben ©etber denarji pri sodniji shranjeni. [gan. erlogen izmišljen, lažljiv, lažnjiv, zla- erlofd)rn «aftvg^smti; ugasniti, po-gasniti; impf, ugašati; (aufboren) nehati, prestati (-stanem), miniti; impf. nehavati, prestavati, minjevati; (auž» fterben) pomreti (-mrjem), odmreti; impf, pomirati; (b. Dermin) steči (-tečem), poteči; impf, potekati; tr. gasiti, pogasiti, ugasiti; impf, pogašati; er» lofdjen ugasel, minul, umrl, mrtev. Erlöfdjen n. ugasnenje, prestanek, umrtje; (beš geuer§) gasitev; (einež SEerntinS) iztek, potek. Erlösung f. f. ©rlöfdjen. erlöfen rešiti, odrešiti, oteti (-tmem), osvoboditi, odkupiti; impf, reševati, otevati, odkupovati. frlbfer m. odrešitelj, odrešnik, od-kupnik. Erlöste m. odrešenBc, rešenec, odkup-ljenec; f. rešenka, odkupljenka. Erlijfung f. rešitev, odrešitev, odrešenje, rešilo, otetba; odkupljenje. Errbfungsflunbe f. ura rešitve. erlügen 193 - ernftljaft erlügen izmisliti, zlagati (zlažem) se; erlogen izmišljen, lažnjiv. ermad)tigen pooblastiti, oblast komu dati; impf, pooblastovati, oblast komu dajati. (Erraüdjiigte m. pooblaščenec, [stilo. frmäd)tigung f. pooblastitev, poobla-trmaljneit opomniti, opomeniti; posvariti; impf, opominjati, opominje-vati, svariti. (Ermaljner m. opominjalec, svarilec. frmaljnung f. opominjanje, opomin, svaritev, posvaritev, posvarilo. ermangeln manjkati; pomanjkati, zmanjkati, primanjkati; impf, zmanjkovati ; baž ®erid)t mirb nidjt — sod-nija bode gotovo storila; id) merbe nidjt — ju tomnten gotovo pridem. Ermangelung f. pomanjkanje; in — eineS SBefferen ker nimam boljšega. ermannen fid) ohrabriti se, ujunačiti se, srce si vzeti (vzamem); impf, srce si jemati (jemljem). ermäßigen znižati, zmanjšati; impf. zniževati, zmanjševati. (Ermäßigung f. znižanje, zniževanje, znižava, zmanjšava. ermatten tr. upehati, utruditi, oslabiti ; intr. oslabeti, onemoči (-morem), upehati se, opešati. Ermattung f. opešanje, utrudba, onemoglost. trmrffen primeriti, izmeriti; impf. premerjati, izmerjati; (fd)äjjen) ceniti, preceniti, presoditi, preudariti; impf. presojati, preudarjati. (Erraeffen n. razsod, sprevid, preudarek; nad) bem — beg 9?id)ter§ kakor bode sodnik razsodil, trmtfslid) izmergn. ermitteln izvedeti (-vem), dozvedeti, izslediti, izpasti (-pasem), uganiti, iznajti (-najdem); impf, izvedati. (Ermittelung f. izvedba, dozvedba, iz-najdek. ermöglid)en mogoče storiti, impf. — delati. ermorben umoriti, usmrtiti; (erfdjla» gen) ubiti (-bijem), impf, ubijati. (Ermorbete m. umorjenec. Šrmorbung f. umor, moritev; (£obt» fdjtag) uboj. ermübeit tr. pehati, truditi, slabiti; pf. upehati, izpehati, utruditi, zdelati; intr. utruditi se, upehati se; (b. Oetjen) shoditi se; (burd) Slrbeit) zdelati se, prevrediti se. ermiibenb utrudljiv, trudapoln. ermübet utrujen , zdelan , spehan, shojen. Krntübuug f. trud, upeh, opešanje. ermuntern buditi, dramiti; pf. zbuditi, izbuditi, zdramiti; impf, zbujati; fig. vzpodbuditi, spodbosti (-bodem); impf, vzpodbujati, spodbadati. (Ermunterung f. spodbuda, vzpod-budba, vzpodbujanje; spodbadanje, bodrenje, bodrilo. ermutigen osrčiti, ohrabriti, pod-buditi; impf, podbujati, srce delati, osrčevati, bodriti. (Ermutl)igung f. podbuda, vzpodbudba, osrčevanje. erniiljren rediti, živiti, hraniti, ko-jiti; pf. prerediti, preživiti, izkojiti; impf, prerejati, preživljati, živež komu dajati; — fid) rediti se, živiti se 2C. (Ernährer m. rednik, reditelj, hrani-telj; —in f. rednica, rediteljica, hra-niteljica. frniiljrung f. reja, reditev; hranitba; živež, hrana, frnafirungsorgan n. hranilo, ernennen izvoliti, postaviti, imenovati koga za kaj, koga čim (učiteljem), (ffrnennung/imenovanje, postavljanje, frnennungsbecret n. imenovalni list, — odlok. erneuern ponoviti, obnoviti, prenoviti; impf, ponavljati jc. Erneuerung f. oponova, ponovitev, obnova, obnavljanje. erniebrtgen ponižati, znižati; impf. poniževati, zniževati, v nič devati; fid) — ponižati se, impf, poniževati se. erniebrtgenb poniževalen, frniebrigung f. poniževanje, ponižba. ernft resen, resnoben, ozbiljen, važen; (ftreng) ostSr, osoren; (SSiHe) resnična —, trdna volja, (grnft m. resnost, resnota, zbilja ; im — za res, v resnici, brez šale; mit — arbeiten s trdno voljo delati. ernßljaft resen, resnoben; f. ernft. ©rnftigfeit 194 — errötljen Emftigkeit f. resnost, resnobnost, ernflliri) resen, resničen, zaresgn; ba§ ift mein —er SBiHe to je moja ober resnična volja. grnte f. žetev; (grudjtertrag) letina, ernten žeti (žanjem); požeti; (b. §eu) spraviti; (B. Obft) brati (berem) -.pobrati. gröberer m. zmagalec, premagalSc, osvojevalSe. erobern dobiti, zmagati, osvojiti, prisvojiti; impf, dobivati, zmagovati, osvajati; (burd) Sanipf) pribojevati. Eroberung /'. osvojitSv, zmaga, premaga ; fig. nakloniti si srce; prikupiti se komu; impf, prikupovati se. Eroberungfudjt f. pohlep po zmagi, — osvojitvi. eröffnen tr. odpreti, otvoriti; impf. odpirati; (©rief) razpečatiti, odpečatiti; impf, razpečato.vati; (eine ©ijjitng) začeti (-čnem), impf, začenjati; (mit« tl)eilen) razodeti (-denem), odkriti (-kri-jem), naznaniti; impf, razodevati, odkrivati, naznanjati; (Soncurš) natečaj razglasiti, kant napovedati (-vem), konkurs razpisati (-pišem); impf, razglašati; intr. odpreti se, impf, odpirati se, razodevati se. Eröffnung f. odprtje; (9Jlittf)eilung) naznanilo, razodetje; (be§ ©oneurfež) razpis, razglas; (einer SSerfamtnlung) začetgk. Eröffmtngsvebe /'. začetni govor, erörtern preudariti, presoditi, pre-tresti, v pretres vzeti (vzamem), pretehtati ; impf, preudarjati, presojati, pretresati, pretehtovati; f. cmfftären. Erörterung f. pretresovanje, pretres, presoja. Erofion f. izmiljanje, izpiranje, erotifd) erotičen, ljubaven. erptdjt fein drhteti po čem, drt (drht) biti (sem) na kaj, hlepeti po čem. erpreffen prisiliti, izsiliti; impf, pri-siljevati. erproben izkusiti, preskusiti, poskusiti ; impf, preskušati, erprobt skušen, preskušen, doskušen. f rprobtljett f. skušenost, preskušenost. ergnitken okrepčati, okrepiti, očvr-stiti, poživiti, povlažiti; impf, okrep-čevati, poživljati. erqitirhenö krepčalen, krepilen, po-življalen. Crquidutng f. okrepčava, okrepa, po-živek. erratljen uganiti, zadeti (-denem); j impf, uganjevati, ugibati (-gibljem), ; zadevati. erregbar vzbüden, dražljiv, razdražen. Erregbarheit/', vzbuduost, dražljivost, razdražnost. erregen vzbuditi, ganiti, zdražiti, razdražiti; impf, vzbujati, razdraže-vati; (anftiften) napraviti, vneti (vna-mem); impf, napravljati, vnemati; j. aufregen. [jenje. Erregung f. vzbuda; razdražba, bu-Erreguttgs;u(lanb m.vzbujenost, stanje vzbujenosti. erreidjbar dosežen, dostižen; b. Sluge — dogleden; (juganglid)) dostopen, pristopen. Erreidjbarkeit f. dosežnost, dostiž-nost, pristopnost. erreidjen doseči (-sežem), impf, dosegati , dosegovati; (im ©eifen) doiti (-idem), doteči, dohiteti; impf, dohajati, dotekati; (ein Sllter) doživeti, učakati, v leta priti (pridem); (baž giel) dognati (-ženem), doseči (-sežem); impf, dosegati. Erreidtnng f. dosega, erretten oteti (otmem), rešiti, osvoboditi, oprostiti, spasiti; impf, ote-vati, reševati. Erretter m. rešnik, rešitelj. Errettung f. otetba, otetje, rešitev, osvoboditev. errid)ten (eine ©entrechte) postaviti, impf, postavljati; (ein $reiecf) sestaviti; (eine Slnftatt) ustanoviti, utemeljiti , osnovati (-snujem), napraviti, vpeljati; impf, ustanavljati, napravljati, vpeljevati; (ein ©iinbniš) skleniti, zvezo storiti; impf, sklepati. Erridjtung f. postavljenje, ustanovitev, naprava, osnova. Erridjtungsurkunbe f. ustanovitna listina. erringen dobiti, pridobiti, pritruditi (si kaj); impf, dobivati. errötljen zarudeti, zardeti, zagoreti; impf, rudeti, rdeti se, zarudevati, za- errufen 195 erfdjreten gorevati; rudečica ga prehaja; errötlje cor bir felbft sram te bodi. errufen priklicati (-kličem), dokli-cati, dozvati (-zovem). [bitSk. ffrnmgtnfdiaft f. pridobitev, prido-erfattigen nasititi, nakrmiti, nadovo-liti; impf, našito vati. erfnttlid) nasitljiv, nasitSn. Srfiittlidjlieit f. nasitljivost, nasitnost. frfalj m- vračilo, povračilo; bie er» fegte Sache nadomestilo, namestilo, povraček; (Scbabenerfag) zamena za Ivaro, povračilo škode ; (Surrogat) namestsk; ■— leiften povrniti, nadomestiti, odškodovati-..impf, povračati, uadomestovati. — Uj ■ [čila. ^rfatjanfprud) m. "pravW do povra-frfaljleiilung f. povračilo, povrnitev, povračba; nadomestitev. (Erfaijinnnn m. namestnik, erfoufen utoniti, utopiti se; impf. utapljati se. erfiiufen utopiti, potopiti; impf. utapljati. trfdjnffcn stvariti, ustvariti, storiti; impf, stvarjati. ^rfdjaffer m. stvarnik, stvaritelj. Irfdinffung f. stvarjenje, stvaritev; (baš Grfdjaffene) stvarstvo. erfdjallen zadoneti, zglasiti se, raz-legniti se; impf, doneti, razlegati se. er[d)aubern zgroziti se, zadrhtati, srhuiti; impf, sršati (-im), lasje mu srše, groza ga obide, strah ga spreleti, erbauen ugledati, zagledati. erfd|etnen prikazati (-kažem) se, pokazati se, objaviti se; impf, prikazovati se, pokazovati se; (irgenbtoo) priti (pridem) kam, znajti (-najdem) se kje; (D. 33ud)e) iziti (-idem), na svitlo (na dan) priti; impf, izhajati, na svitlo prihajati; (erleuchten) zasijali (-sijem), zasvetiti se, zalesketati (-leskečem) se; (Dortoinmcn) zdeti se, dozdevati se, kazati (kažem) se. £rfd)einen n. prikaz; (trgenbmo) prihod; (ti. ©efejje) izdava. £rfd)einung f. prikaz, prikazanje, po-jav; (®efid)t) prikazen (-i); (b. §errn) prikazanje, razglašenje. erfdiieSen ustreliti; (nach postreliti, postreljati. eifdjlaffen intr. onemoči (-morem), obnemoči, oslabeti, omlahniti, omagati ; impf, omagovati, oslabevati, omlahavati. (£rfd)laffung f. obnemoč (-i), oslahlje-nje, mlahavost, slabost. erfdjlngen ubiti (-bijem), pobiti; impf. ubijati; t>. SMijj — treščen človok (od strele). erfdjleidjen prihinavčiti, pritihotapiti, izviti, po zvijačnosti dobiti, pri-sladkati, izpodlesti (-ležem); impf. izpodlezovati. erfdjließeti f. auffdjlie&en; ftch — odpreti se, razmakniti se, regniti; impf. odpirati se; prezati se. erfdjmeidjeln f. erfcbleidjen. erfdjnnppen uhlastniti, popasti (-padem), ušapniti. erfdjijpfen izčrpati (izčrepati) (-am u. -ljem), počrpati, pozajeti (-zajmem); impf, izčrpovati, pozajemati; (ermii» ben) oslabiti, upehati, zdelati, moč vzeti (vzamem) komu; (aužleeren) izprazniti; bie Eaffe ift erfchöpft denarnica je prazna, denar je pošel; (ben ©oben) izmolzti, izmlezti (-molzem); (baž Söermögen) potrositi, zapraviti; impf, zapravljati; meine ©ebulb ift cr= fcböpft moja potrpežljivost je pri kraji; fiel) — opešati, obnemoči (-morem), oslabeti. erfd)opfenb popoln, dovoljen, nadroben, jedernat; adv. popolnoma, dovelj, dodobra, do jedra. erfdjdpft spehan, truden, onemogel, nevečen. [večnost. Crfdjopftheit f. onemoglost, trud, ne-erfdjredieit intr. ustrašiti se, prestrašiti se, zgroziti se, zdrzniti se, stres-niti se, prepasti (-padem), strah koga obide; impf, prestraševati se, strah koga obhaja, prepadati; tr. ostrašiti, prestrašiti, splašiti, oplašiti, v strah pripraviti; impf, strašiti, plašiti, v strah pripravljati. Krfdjredien n. strah, prepast (-i), groza, erfdjreckenb, er(d)rctflid) strašen, strahovit, strahoviteu, strašanski, strašilen, grozen; adv. strašno, grozno, (jrfdjredmis f. (Srfdjrecfen. erfchreien priklicati (-čem), doklicati. erfd)roden 196 erfteits erfdjrodten prestrašen, ostrašen, pre-paden. frfrijrodienljeit f. prestrašenost. erfdjiittem stresti, pretresti, zdrmati; impf, pretresati; (ba§ §erj) omečiti, ganiti; impf, omečevati; (ben Erebit) omajati, izpodkopati (-pijem); impf. izpodkopovati. (grfd)iitterung f. stres, pretres, trepet, trfdptltren težiti; obtežiti, otežiti; impf, obteževati. erfd|H)erenb težilen; —er Umftanb obtežilo. frfdjioentis f. obtežba, zadržek, erfdjuitngen zmoči (-morem), premoči, dotegniti; ficf) — vzdigniti se, vzleteti; impf, vzdigovati se. erfdjniinglid) dosežen, dosegljiv, erfeljeit ugledati, zagledati, zapaziti, ubrati (-berem); impf, ugledovati, ubirati 2C.; (erlrmfjlen) izvoliti, izbrati (-berem); impf, izbirati; (erfennen) sprevideti, razvideti, razumeti; e8 ift ju — razvidno je, previdno je, kaže se, pokazuje se, razvidi se iz —. erfeljbar nadomesten, namestljiv; povračljiv. erfetjen namestiti, nadomestiti, za-meniti; impf, nameščevati, nadomesto-vati, zamenjevati; (Soften) povrniti, impf, povračati. erfetjlid) f. erfepar. frfebung f. zamena, nadomestitev, povračba, povračilo. erfidjtlid) viden, razviden, očiten; — ntadjen poočiti, pojasniti, razložiti; impf, pojasnovati, razlagati; (in 33ii= cf)ern) zaznamenovati, vpisati (-pišem), impf, vpisovati. Erfid)tlid)feeit f. razvidnost, vidljivost, erfinnen izmisliti, izumiti, izkovati, izpresti (-predem), naklepati (-pijem); impf, izmišljevati, naklepovati. rrftmtlid) izmišljiv, izumen. erronneit izmišljen, bos; ta je bosa. erjpiiljen zaslediti, zapaziti, ubrati (-berem); impf, zasledovati, zapazo-vati, ubirati. erfparen prihraniti, privarovati, pri-ščediti, založiti; impf, prihranjevati. (Etfparnis n. prihranilo, prihranitev, založek, pričuvek. erfpriegen prikliti (-klijem), kal (-i) pognati (-ženem). erfpriepd) tečen, tekovit, koristen, dobrodejen, spešen, prospešen. grfpriepdjlieit f. spešnost, tečnost, koristnost, erfpiiren zaslediti, zavohati, erft adv. še le, stoprv; (früher) prej, poprej, popred; (juerft) vprvo, najprej, najpred, izprva. erliarhen ukrepiti se, ojačiti se, uja-čiti se, moči dobiti, opomoči (-morem) si. erftarren intr. okreniti (okrepniti), skrepeniti, okrkniti, otrpniti, odreve-neti, okrepeneti, strniti se, šteti (strnem) se, ostekleti; (t). Salte) premreti, impf. premirati; (0. ©liebern) odreveneti; (C. ©rftaunen) ostrmeti. erftorrt okrenen, otrpnen, premrl, premrt, odrevenel. fr(larrung f. otrpnenost, okrenenost, premrlost, odrevenelost. erltatlen povrniti, vrniti; impf, povračati, vračati, vračevati; 93erid)t — poročiti, naznaniti, dati (od sebe) poročilo ; impf, poročati, naznanjati. frllattung f. povračba, povračitSv, povračilo, povrnitev; (SBericfjt) poroči-tev, poročilo. erllaunen ostrmeti, osupniti, začuditi se, zavzeti (-vzamem) se, presenetiti se; impf, ostrmevati, zavzemati se. (grftaunen n. strmenje, osup, zavzetje, erftauttlid) prečuden; adv. silno, strašno, neizrečeno. erfte prvi; (urfpriingtid)) prvotsn; fitrž — vprvo, prvič; ba§ —mat prvikrat, prvič; ber Gčrfte prvak. er|ted)en prebosti (-bodem), presuniti, prepahniti; impf, prebadati jc. erliefen tr. kupiti na dražbi, dostati (-stanem); impf, kupovati, dostajati; intr. vstati (vstanem). (Erfteljer m. kupec, (frlteljung f. kupitev, nakup. (Erfleljungspreis m. dražbina cena. erfteigen priti (pridem) na kaj, zlezti na kaj, popeti (-pnem) se (na zid); prihajati, popenjati se. erftens adv. prvič, vprvo, najprvo, najprej. erftere — 197 — erioadjfen erlitte prvi, poprejšnji; oni — ta. ffrllgebärfnbe f. prvesnica. trRgctioren prvorojen, najstarši. (ErRgtbortttt m. prvorojenec, prvenec; f. prvorojenka. [ren. Crftgcburt f. prvorodstvo; f. erftgebo* nltgrnnnnt najprej imenovani, prvi. erSidten intr. zadušiti se, zadehniti se, zaduhniti se, zahlupniti, zahlip-niti; (an etroaž) zadaviti se (nad čim); (i). 3?äffe) zamokniti; (B. SCeig }c.) zaduhniti ; tr. dušiti ; zadušiti, zadaviti; (t). Unfraut) zatopiti, ttllidttnb zadušen, zadušljiv. (Erftidtuitg f. zadušenje, zadava, erltilien utoliti (jezo); (b. Sblut) ustaviti; impf, ustavljati. erRlid) adv. prvič, vprvo, najprvo, najpred, pred vsem drugim. (Mling m. prvenec, prvorojenec; —e prvina, prvenščina, prvotina, novina. (Eritlings* prvotni; —berfucl) prva poskušnja. erllrtbtn doseči (-sežem), zadoseči; impf, dosegati. trtaditn f. aušftrecfen; (öerlängcrn) podaljšati, raztegniti, zdaljšati; impf. podaljševati, raztezati; (eine Sagfajjg.) preložiti, odložiti, predejati (-denem); fid) — raztegati se, seči (sežem), segati, širiti se, razprostirati se; feine Seitmlt erftredt fid) njegova oblast sega, — gre, — se razteza je. (Erllredtung f. razteza, razšir, preložitev; odlog. (Erltrediungsbefdieib m. preložni odlok. Črltrediungsgefud) n. prošnja za odlog. »Breiten pribojevati, priboriti, z orožjem si pridobiti; impf, pridobivati si. tr|lrid)tetlid) prvosodni; —e§ Urtljeil razsodba prve sodnije (prvega sodišča). erprmen z naskokom vzeti (vzamem), v naskoku dobiti; impf, jemati (jemljem), dobivati. (ErRiirmung f. vzetje z naskokom, osvojitev. erfudien prositi (koga česa), poprositi, naprositi, nagovoriti; impf, na-proševati, nagovarjati. (Erludjen n. prošnja. |tfud)fit)reiben n. prosilno pismo, prositSv. ertappen otipati (-tipljem), ošlatati; (auf frtfcE)er Xljat) prestreči (-strežem), zateči, zalezti; (feftneljmen) zasačiti, zgrabiti. ertljetlen podeliti, udeliti, dodeliti; impf, podeljevati 2C.; 33efel)l — veleti, povelje dati; SKatlj — svetovati; Uit* terricfjt — učiti, podučevati. frtljeilung f. podelitev, dodelitev, ertönen zadoneti, zazveneti, zazvoniti; impf, zadonevati, razlegati se, doneti. Ertrag m. prinos, donesek; dohodek, dobiček; pridelek, obrodek; attf bie ©älfte bež — na spolovino; — b. Qagb lovščina. ertragen prenesti (-nesem), pretrpeti, strpeti, prestati (-stojim), prebiti (-bi-jem); impf, prenašati, prestajati. ertrSglid) znosen, pretrpen. Erträglidjkeit f. prenosnost, pretrp-nost. Erträgnis n. dohodek, dobiček, pridelek, obrodek. ertragfam ploden, roden, plodovit, plenjav. [kov. Ertrogsonfrijlag m. preudarek dohod-frtragsfäljtgkeit f. plodovitost, rodnost. Ertragsjroeig m. vrsta dohodkov, ertränlten utopiti, potopiti; impf. utapljati. ertrinken topiti se; utopiti se, utoniti, potoniti; impf, utapljati se. Ertrinken n. utop, utonitev. ertroljen prikljubovati. Ertrunkene m. utopljenec, utopnik; f. utopljenka. erübrigen prihraniti, privarovati; impf, prihranjevati; ež erübrigt nodj treba je še. eritmdjett vzbuditi se, zdramiti se, prebuditi se, predramiti se; impf. vzbujati se, dramiti se. Erioodjen n. vzbuja, prebujenje, erttmriifen zrasti (-rastem u. -rasem), vzrasti, do vrha zrasti; impf, zraščati, doraščati, doraščevati; (Ijerborgeljen) izhajati, izvirati; in 3ted)t3fraft — pravno (postavno) moč zadobiti; impf. zadobivati; fig. razmnožiti se, razrasti se; impf, razraščati, razmnoževati se. erttmd)fen — 198 — ©rroerbšfteuer criuad)fen dorasel, odrasel, odrastel; —e ©djabe komu storjena ober prizadeta škoda. Ertendjfm m. odrasli človek, odrasla oseba. erwägen premisliti, preudariti, pretehtati , presoditi; impf, premišljati (-ljevati), preudarjati, presojati, razmišljati. (Erwägung f. razmišljanje, pretehto-vanje, premišljava, presoja; nad) — ber Umftänbe premislivši vse okolščine; in — Rieben na um vzeti (vzamem) ; in — beffen, baf§ glede na to, z ozi-rom na to. errodljlen izvoliti, izbrati (-berem); impf, voliti, izvoljevati, izbirati. (grwäljler m. volilSc, volitelj, izbira-l?o, izbornik. (Erwählte m. izvoljenec, izbranec. frni01)lung f. izvolitev, izbor, erwählten omeniti, spomeniti se česa, v misel vzeti (vzamem); spomniti o čem; impf, omenjati (-njevati), spominjati se, v misel jemati (-mljem). trioüljHt omenjen, v misel vzet, imenovan. f rtodljnung f. omen, omenek, omemba, spominek. enotirnim segreti (-grejem), pogreti, razgreti; impf, segrevati; fidj — ogreti se, razgreti se; impf, ogrevati se. ermarten čakati (na) koga, pričakovati koga; počakati, pričakati, dočakati; .(ettooS) pričakovati, nadejati se česa; Xpatr'od koga; einanber — sča~ kovati se. Erwartung f. pričakovanje, nada, up, upanje, nadeja. erwartungsooll adv. težko —, željno čakaj e. crtoedten vzbuditi, zdramiti; impf. buditi, dramiti, vzbujati, zbujati; ben ©d)taf unterbrechen prebuditi, impf. prebujati; (üöiitleib) obuditi; impf. obujati. Erwerber m. buditelj. [ditev. frntedtitng f. vzbujanje; obuda; obu-criucljrcit fich braniti se, ubraniti česa ob. čemu; (Io3 toerben) iznebiti se, otresti se, odkrižati se. ermeid)bar omečljiv, omečen. ernieid)en tr. mečiti, mehčati; ome-čiti, omehčati; (itn SSaffer) razmočiti, impf, razmakati; (rühren) ganiti, ome-čiti; intr. meščati (-im); omehčati se, omečiti se, odmekniti (se), ernteidjenb mečilen, meščalen. Erweisung f. mehčanje, mečitSv, omehčava. Erroeidjungamittel n. mečilo. (Ertoeis m. dokaz, izkaz, erwcifen dokazati (-kažem), izkazati, izpričati; impf, dokazovati, izkazovati, izpričevati; (©utež) skazati, storiti; impf, skazovati; ©f)re — počastiti koga, čast komu skazati; impf, skazovati; fich — skazati se, pokazati se; impf. skazovati se. erweislich dokazen, kar se more dokazati. erweitern širiti; razširiti, porazširiti, razprostreti; impf, razširjati, razprostirati ; (auäbehnen) raztegniti, razmakniti ; impf, raztezati, razmikati. Erweiterung f. razširjanje, razteg. ftioerb m. delo, posel (s kterim se kdo živi); (baž ©rtoorbene) pridobitSk, prislužek, pridelek; (©etoinn) dobiček; (©etoerbe) obrt, obrtnija. erwerben pridobiti kaj, pridelati; impf, pridobivati, pridelovati; aß Sanbtoirt — prikmetovati; al§ §auš« toirt — prigospodariti; alž ©afttoirt — prikrčmariti; at§ ^u^rwun — pri-vozariti; burd)§ §eiraten — priženiti 2C.; (erreichen) doseči, impf, dosegati. Erwerber m. pridobi valeč, prisluže-valec. crnicrbfnm delaven, marljiv, pridob-ljiv, prislužljiv. (Ettucrbfamhcit f. delavnost, prisluž-ljivost. Erwerbsbefdjäftigung f. prislužno (zaslužno) opravilo. tnsetbsfdhig zmožen kaj pridobiti, impf, pridobivati; prislužen. (Erwerbsfähiglteit f. prislužnost. [nost. Erwerbsfleiß m. pridnost, prizadev-erwerbslos brez zaslužka. Erwerbsmittel n. pridobilo, zaslužilo. Criocrbsqucllc f. vir zaslužka, iz česa si kdo kruh služi, od kod se hrani. Erwerbsfteuer f. dobitkovina. 6rtoerb#fteuercla[fe — 199 ©rjl)au3 (Ernitrbsllfumlafft f. razred dobitko-vine. (Ermerbstitel m. pridobitno ime (-na); ime pridobitka, — zaslužka. (Ernitrbsmmg m. vrsta pridobitkov, — zaslužka. (Eritifrbung f. pridobitev, prislužba, (Errorrbungsart f. pridobitni način, muibtrn odgovoriti, odvrniti; impf. odgovarjati; (fdjriftlidi) odvračati, odpisati (-pišem); impf, odpisovati; ©ruß — odzdraviti, impf, odzdravljati. Crroibtrung/-. odgovor, odpis, odzdrav, odvrnitSv. tritufbcrii ponoviti, impf, ponavljati, opetovati; (Ibieberbergelten) vrniti, povrniti ; impf, vračati, povračati. ßrniirbmmg f. ponavljanje, ponovitev, opetovanje, povračba, vrnitev, povrnitev. frmirlifit izprositi, pridobiti si; impf. pridobivati si. eriuirtfd)anb) narediti, napraviti, izdelati, proizvesti (-vedem); impf, narejati, delati, izdelovati, proizvajati; (b. Soben) roditi, dajati (dajem) ; obroditi, donesti; impf, dona-šati; (b. Sranfljeiten) zarediti, zaploditi ; fetbft erzeugteSBotte domača volna; ©elbfterjeugteä domač izdelek, rokotvor; —b roden| rodilen; (Soben) ploden; (b. ÜRenfcfjen) plodovit. Krjeugtr m. roditelj, rodnik; —in f. roditeljica, rodnica; (b. SJaturprob.) pridelovalec; (b. Stunftprob.) izdelovalec; f. $robucent. frjeugnis n. (Slatur—) prirodni proizvod, pridelek, zarodek, plod, plodina; (SČuujt—) izdelek, rokotvor; f. Sßrobuet. fr;eugte m. rojenec, zarojenec, zarod. Črjfugutig f. izdelovanje, izdelava; pridelovanje, pridelava; ÖI— oljarija. Crjfugimgohoitcn pl. stroškj. izdelovanja (pridelovanja). _ O^z f (Erjntgmtgopretn m. izdelna cena, tvorna cena. erjfaul prelen, ves len, sama lenoba. Crjfaulfn;tr m. lenuh vseh lenuhov, (grjfeinb m. poglavni sovražnik, zakleti sovražnik [slepar, gtjgnuner vi. slepar sleparjev, pravi grjgrnber m. rudar, erjgrob jako zarobljen, neotesan, zagoveden, robat. [než. Cr;grobion m. zarobljenec, zagoved-Šrjgrubf f. rudnik, rudna jama. erjljnlfig ruden, rudnat, rudovit. frjljttlftgfetit f. rudnost, rudovitost. Črjljouo n. vladarska rodovina; vladajoča hiša; (©djmetje) plavež. Erjfjerjog — 200 — efprit (Erjljerjog to. nadvojvoda; —in f. nad-vojvodinja, nadvojvodica. er;ljer;oglid) nadvojvodov, grjljtrjogtljum n. nadvojvodstvo; (Sanb) nadvojvodina. ttjiefjen tr. vzrediti, izrediti, odrediti; vzgojiti, izgojiti, odgojiti; impf, rediti, gojiti, vzrejati, vzgajati; kojiti; (ben SBagen) potegniti, impf, potegovati. (§r|tel)er m. gojitelj, odgojitelj; reditelj, rednik; —in f. (od)gojiteljica, rediteljiea, rednica. 2 frjieljung f. odgoja, vzgoja, odgoji-tev; vzreja, odreja; GčrjiefjungS» od-gojni, vzrejni. frjieljungsnnjlnlt f. odgojilniea, od-gojišče, vzgojišče, vzrejališče, odgojni zavod. . grjieljungsnrt f. feačin odgoje. irjieljungskitnbe f. vzgojstvo, odgojna vednost. ßr;ieljungslei)re f. nauk o odgoji. Erjieljungsutittel n. odgojilo, odgo-jilni pripomoček. [funbe. |:r;iel)uitgsttii|Tenrd)aft f. f. ©rjietjungS» erjielen doseči (-sežem). erjittern stresniti se, stresti se, stre-petati (-pečem), zatrepetati, zadrhteti; impf, stresati se. frjknniler m. nadkancelar. (|r;knfirit m. rudnica. (Srjfclnuber m. rudoberBc. frjkimbe f. rudoslovje, rudoznanstvo. (Erjkuitbige m. rudoznanec, rudoslovgc. frjlager«. rudišče. Er;liigster m. veliki lažnjivgc. rrk n. rudovina; rudnica. erjroingen prisiliti, posiliti, primo-rati; impf, prisilovati gstabron /'. konjiška četa, konjiški oddelek, škadrona. [pih. fstarpe f. notranje pobočje pri oko-t("d)e f. jesen, jesenovgc; Sfctien« jesenov. Erdjenljol} n. jesenov les, jesenina. f fdjenninlb to. jesenov gozd, jesenovje, jesenovina. (Escompte m. odbitek, skonto. esromptieren odbitkovati, (prodajati z odbitkom). (Escorte f. spremljevalna straža, escortiercn s stražo spremiti. (E|el to. osel; dem. oslič, osliček, osle (-ta), ffeidjeit n. f. gfel. Efelfi f• oslovstvo, oslarija, neumnost, bedarija. EfelfiiUen n. osle (-ta), efelljaft oslovski, neumen, ffeltn f. oslica. fšfels= oslov, oslovski. Čfelsbiftel f. (Onopordon acanthium) konjska podkovica. ffelBfleifd) n. oslovina. gfelsgefd)rei n. rig, riganje. Čfelsljaut /'. oslovska koža, oslovina. ffelskopf to. oslova glava; fig. bedak, trap, tepec, ffelsmild) f. oslovo mleko, frelsoljr n. oslovo uho (ušesa); (in SSüdjern) zgibljaj, zayihljaj. ffelsltnll to. osläk, oslovski hlev. f felstreiber m. oslär. [detelja. (jEsparfette f. turška detelja, sladka f fpe f. trepetlika, ösika; ©fpen» tre-petlikov, osikov. ®fpenl)oljw. trepetlikovina, osikovina. (gfpemtmlb m. trepetlikov gozd, osi-kovje. gsplanabe f. planišče, ravan (-i). Cfprit to. duh, ostroum, dovtip, jedro. efžbar — 201 — Ebentualität efeböt jeden, užiten. Kfsbellrdt n. nož in vilice, jedala pl. fffe f. ognjišče, vigenj (-gnja), ješa, peč (-1). elTfit jesti (jem); snesti (snem), pojesti; ju SKitiag — obedovati, kositi, južinati; ju Stbenb — večerjati; (Sern» früdite) zobati (-bljem); pozobati; (gierig) zreti, goltati; fid) fatt — najesti se; (ftiicEloeife) mrvikati, mrvičiti; toenig effenb maiojeden. Slfen n. jed (-i), jelo, jedilo, jestvina, hrana, piča; (ÜJJahljeit) obed, obedo, kosilo, obrok. Elfeitj f. cvet, jedro, esencija; (SBefert« I)eit) bistvo, bitnost. Effer m. jedec, jedež: (ein fd)road)er) malojedec, malojedež; (ftarfer) požeruh, netek; —in f. jedica. Efsgnbel f. vilice pl; dem. viličice jo/. flsgelage «.pojedina, gostina, gostija. Čfsgefd)irr n. mizno posodje. [nost. Čfsgier f. požrešnost, jedičnost, ješč-efsgirrig požrešen, ješč, jedičen, la-koten. Eflig m. ocet, kis, jesih, vrisk; ©ffig» ocetni, kisovski, jesihov. elTtgnrtig kisast, jesihast. (Effigbrasier m. oetar, kisovar. Čffigfabrik f. octarnica. EITiggeill m. ocetni —, jesihov cvet. Šfftggurke f. kumara. flTtgljanbel m. kupčija z oetom ober jesihom. effigfauer kisel kakor ocet. (£(Tigfiiucre f. ocetna kislina. EITtgjudier m. ocetni, kisli sladkor. Žrslbffel m. žlica; dem. žličica. Čfsluli f. ješčnost, jedičnost, sla. efslultig ješčen, jedičen. Efsfaal m. obednica. f fsttmre f. jestvina, jestivo, jelo. Üfsjtit f. čas k jedi; jur — ob jedi, med jedjo. - Crttid) n. tlak^ (šfntmerbecfe) strop, ostropje. etablieren ustanoviti, osnovati, urediti ; impf, ustanavljati; fiel) — naseliti se, nastaniti se; (0. Saufleuteit) kupčijo začeti ob. odpreti. (Etabliffement n. započetje; prodajal-nica; zavod. Etage f. nadstropje. Etat m. stan; preudarek, proračun, etatmäßig adv. po preudarku. Ett)ik /'. nravoslovje, nravstveni nauk, nauk o nravstvenosti. Ethnographie/1, narodopis, etnografija. ethltograpljifth narodopisen, etnogra-fičen. Etikette f. dvorska šega, dvorski običaj, etiketa; napisni listek. etlidje proti, nekteri, nekateri, jedni; nekoliko, nekaj. etlidjemal adv. nekolikrat. Etui «. tok. ettoa adv. kakikrat, včasi; (beiläufig) okoli, blizo, pri. ettnaig kak (-a, -o), znaljiten; ber —e Überfcfjufg ako morebiti kaj preostane. ettuas pron. kaj, nekaj; — fchtnarj čnikast; — blonb rumenkast je. etroe!d)e f. einige. Etijntolog m. etimolog. Ktijtnologie/. etimologija, slovotvorje, izvajanje ob. izsledovanje besed. eti)inologird) etimologičen. eltjmologifieren etiinologizovati, besedo izvajati. euer pron. vaš; reflex. svoj; euret* ttriHen zavoljo vas, zaradi vas. Eule f. sova, vjer (-i), skovir; dem. sovica; (galter) sovka; Eulen» sovin, sovji. (Eitlenfpiegel m. pavliha, pavlišec. Eunud) m. skopljonec, kopljenec. Euphemismus m- evfemizem, blago-rečnost, polepšica. euphemifd) blagorečen. Eupljonie f. evfonija, blagoglasje. euphonifd) blagoglasen. Eurhtjthmie f. blagomerje, skladnost, eurhtjthmtfd) blagomeren, skladen, eurtg ). euer. [vimice. Euter f. vime (-na); dem. vimček, entern pripustiti, impf, pripuščati, vimljati. eoangelifd) evangeljski. Coangclifdjt m. evangelec. Eonngelift m. evangelist, blagovestnik. Euangelinm «. evangelij,blagovest (-i). Eventualität f. eventuvalnost, slučajnost. ebentueH — 202 — Ejrpanfion eoctltucli eventuvalen, slučajen, euibent očividen, očiten, razviden. Eftben; f. očividnost, očitnost; milit. razjDregM, razvidnost; in — galten na razpregledu imeti (imam) (občane). Euibenjljaltunn f. razpregled. razvidnost. iL***rtuffih. et>tben$ullänoig razpregledno-pristo-Etioluticn f. razvoj, razvitek. [jati. eooloitren odviti (-vijem), impf, odvi-etutg večen, vekovečSn, brezkončen; adv. večno, vekomaj, na veke, na vse veke; e§ ift bodj — ©djabe pač velika škoda. (Einigkeit f. večnost, brezkončnost; bon — od vekomaj; in — na veke; bon — ju — od vekomaj do vekomaj, na veke vekov, emigltd) f. emig. Er= bivši, nekdanji; Ejfürft bivši knez, razknez. eratt f. genau, pünltlid), prdciž. ßraüation f. f. Segeifterung. [pit. Čvamen n. skušnja, izpraševanje, iz-Krnntinanb m. izpraševanec. Crnntinator m. izpraševalec. Ertebent m. izgrednik, prestopnik, ertellent izvrsten, izboren. Erteilen} f. vzvišenost, ekscelencija. ertelliereit odlikovati se, nadkriliti; impf, nadkrilovati. ertentrifdj izsreden, odsreden; fig. prenapet. (Errentrititttt f. izsrednost, ekscentrič-nost; nastranost. ertepliu izimen, izjemen. Erreption f. izimek, izjema, etcerpieren izpisati (-pišem) iz —, posneti (-snamem); impf, izpisovati, posnemati, f trerpte pl izpiski pl. (gfcefs m. izgred, prestopek, erceltiu izgredljiv; nezmeren, ercitatiu podbuden, vzpodbudljiv. ertitiereit podbuditi, vzpodbuditi; impf, podbujati. erelubiereit izključiti, izkleniti, izločiti. frtlulton f. izključenje, izklenitev. ertluftt) izločen, izklenilen; —e adv. razun, izključljivo. [tSv. Ercommunicntion f. izobčenje, izobči- ertomtituntjteren izobčiti, izdružiti; impf, izobčevati. (Ercremente pl. otrebki, iztrebki pl.; f. Stuhlgang. Crtttrs m. izlet. Ercufation f. opravičevanje, opravi-čenje, izgovor. Cregefe f. eksegeza, razlaga. Čreget m. razlagalec, razkladatelj. Erctution f. izvršba, izvrševanje; ru-bilo, rubež, rubežen (-i). Ererutionsausroeis m. rubilna izkaznica, rubilno izkazilo. frecutionsgefud) n. rubilna prošnja, prošnja za eksekucijo. ererutit) izvršilen; —e geilbietung izvršilna dražba. Eretittor m. izvrševalec. Erempel n. zgled, vzgled, primer; jurn — na primer, postavim; ein — neumen zgledovati se nad kom. fremplnt n. eksemplar, primerek; iztis. eremplttrifd) zgleden, v zgled in strah, oster, eremplifttieren s primerom razjasniti. Erequten pl. bile, bilije pl., zaduš-nice pl. exequieren iztirati, potirati; impf. iztirjevati; (Oollftreden) izvršiti, impf. izvrševati. [vežbati se. erertieren vaditi se (v orožji), uriti se, (Ererriereit n. vaja, vadba, vežbanje vojščakov. ffitertierplalj m. vadišče, vežbališče. (frrrtierreglentrnt n. eksercirski pravilnik; vežbovnik. frercitium n. vaja, vadba, etfjibiereit izročiti, vložiti, podati; impf, izročati, vlagati, podajati, frljibttenprotakoll n. vložili zapisnik, frljibitum n. vloga. Erljortation f. f. Šrebigt. Etil n. pregnanstvo. [obstanek. Eriftcm f. bivanje, bitje; življenje, Etiltrmberedjtigung f. pravica obstanka ; feine — betoeifen dokazati pravico svojega obstanka, erißieren f. befteljen, fein, ex off(ici)o adv. uradno, erotifd) inostranski; tuj. Erpanfton f. f. Slusbefjnung. ©jpanfiöfraft — 203 — gabrifžarbeiter Crpnnfiokrnft f. razpenjavost. frpebient m. odpravnik, erpebieren odpraviti, odposlati (-po-šljem); impf, odpravljati, odpošiljati. (Efpebit n. odpravnija, odpravništvo. Crpfbition f. odprava, pošiljava, po-šiljatgv; milit. f. gelbjttg. (Erpensen pl. stroški, troški pl. (Erjjeritnent n. izkus, poskus, frptrimrntol poskusen. (Erperimentutor m. poskuševalec. crprrimrntirrrn izkušati; poskuševati; izkuse ob. poskuse delati, frprrt zveden, znajden. (Erpliration f. razlaga, razkladanje, erbitteren razložiti, pojasniti, razsvetliti; impf, razlagati, razkladati, pojasnovati; f. erftären, enttoicfeln. erplitite adv. izrečno, izrekoma, erplobierbar razpočgn, razletSn. erplobieren pokniti, razleteti se, raz-pokniti se, razpočiti se, raznesli se; impf, razpokovati se. (Erplofion f. razpok, razlet. frponent m. eksponent, kazalec, erpouieren izpostaviti, impf, izpostavljati. (Eriport m. f. SJušfuljr. erportiereit f. ausführen, frpofe n. razklad. (Erpofition f. razlaga, razklada, erptefs f. eigenS. [tev. frpropriatiott f. razsvojitev, razlasti-erpropriierrn razsvojiti, razlastiti; impf, razsvojevati. errotulicrett razviti (-vijem) spise. (Errotulierutig f. razvoj spisov. (Ertabulation f. izknjižba. (Ertnbulationstare f. izknjižnina. ertabulieren izknjižit.i, iz zemljiških knjig izbrisati (-brišem). ertemporieren na mestu —, brez priprave govoriti. (gftenfion f. raztezanje ; razsežnost, razseglost. «teuft« razsewfi, raztegnen. ertrn adi. poseben, izvenreden; adv. posebej, nalašč. fftrnauslngeit pl. izvenredni stroški. Šrtract m. izvleček, izvod; (fdjriftl.) izpisek, ertrnbieren j. aušfolgen. ertrnfeiu najtenši, najlepši, najboljši. frtrafrad)t f. izvenredni tovor, izven-redno vozivo. erlraljierett izvleči (-vlečem), izpisati (-pišem), izvoditi; impf, izpisovati. cstraorbinär izvenreden, poseben, ne-običen. (Eftrapolt f. posebna —, izvenredna pošta. ertraterritorial izvendeželni, izven-državni. (Ertrasimmer n. posebna —, gosposka soba. (Eftrent n. krajnost; fig. prenapetost, eftrem adi. krajen, skrajen; fig. prenapet. (EttremitiitenpZ. okrajci udov, končine. (Ecul, ©julant m. prognanec, izgnanec. /obe! f. basen (-i), bajka; dem. bas-nica; gabel« basenski. fnbelbidjter m. basnopisBc, basnik. Jobflbidjtung f. basništvo. Inbelei f. izmišljotina; baä ift eine — ta je bosa. [ski. fabelhaft izmišljen, basenski, godčev-jrabrllnrtb n. izmišljena dežela, deveta dežela. fnbf|[fl)rc f. bajeslovje, mitologija, fabeln izmišljevati si, basni praviti; (irre reben) blesti (bledem). Jfobelnante m. izmišljeno ime. Jfabeiramtnlung f. zbirka basnij. Jabeltiolk n. izmišljen narod, narod v pravljici. ifnbelroelt f. basenski svet. Jabriration f. j. Erzeugung, fnbrtcteren izdelati, napraviti, narediti, izgotoviti; impf, izdelovati, na-pravljati, tvoriti, narejati, izgotavljati. Jfabrik f. tovarna, fabrika; gabrifö« tovarniški, fabriški. Jfabrikant m. tovarnar, fabrikant. Jnbrikat n. izdelek, izdelano blago, f obrihsarbeiter m. delavec v tovarni. / gabrifginljaber 204 fahnenflüchtig JFabrthstnJjobrr m. lastnik tovarne, fabrismiißig fabriški. JFobriksprrts m. fabriška cena. Jabriksnmre f. fabriško blago. [tvo. Jabriksiuefeit n. tovarništvo, fabriš-J^abe f. lice, čelo (poslopja), pročelje, ospredje. Jfttd) n. predal; dem. predaleč, predalček ; (©efdjäft) stroka, opravilo, opravgk; ba§ ift nidjt mein — to ne spada v moje opravilo, to ni moj posgl; (Seljrfadj) nauk, učni predmet; učitelj-stvo, učiteljski stan; gad)* predmetni. fädjeln tr. pabljati, hladiti; intr. pihljati, veti (vejem). fndjeit pahati, mahati, opahati; (ein* reifien) rediti; raz rediti, impf, raz-redovati. lädier m. pähalica, pahljača; dem pahalce. [čast, fächerförmig pahljačast; bot. predal-fad)erig pregrajen. fftdjern f. fädjeln. Jädjerpalme f. mahälasta palma. Jndjgebür f. predalnina. .fadjgeleljrte m. strokovnjak, veščak. fadjgemäß reči primergn. lacljleljrtr m. strokovni učitelj, učitelj posebnega predmeta, ladjmann m. f. gac^geleJjrte. Jadjltubhim n. strokovno učenje, učenje posebnega predmeta. — puliti se. faben m. nit (-i), konec; dem. nitka, konček; (gebrefjt) sukanec; (ungefpon* nen), vlakno; (einež Seileš) stremen, plemen; (SDlafj) seženj; leitenber — nit vodnica; (Šinbf.) motvoz; gaben* nitni. fabenartig nitkast. fäbenig niten, v niti; 3. 33. jmei— dvoniten, v dve niti. fabennadtt golonag, gol in nag. fabenfdjeinig ogoljen, odrgnen, pre-slegast, lozgn. [nitke. ^Fabenltlbern.predeno srebro, srebrne fabemoeife adv. po niti. fabeniuurm m. živa nit (-i), lasnica, trihina; podkožnjak, živa struna, fabljeit f. plehkost, neslanost, sitnost. Jfagott m. u. n. fagot. JagottiR m. fagotist, fäljig zmožen, sposoben, pripraven, prikladen; (gefdjicft) sposoben, vešč, iznajden, prinaredgn, ročen; ein —er Sopf bistra glava; in Sf&G- f. bar. .pljigkeit /'. zmožnost, sposobnost, ročnost. [sobnosti. f äljigkeitsmtgnis n. spričevalo o spo-fnljl rumenkast, plavkast; (D. 9Kenfd(.) bled, obleden; (met!) osuhel, vel. faljlgelb bledorumen, plavkast. fatjlgrau sivkast, sinji, fttljlrott) bledor(u)deč. [(koga), faljnben iskati (iščem), zasledovati Jfnljne f. zastava, prapor, bandero; Sirdjen— karogla; dem. zastavica, ban-derce, präporce; bie — aufpflanzen zastavo razviti (-vijem); 2fal)uen= zastavni, banderni. J^ljneneib m. prisega pri zastavi, faljnenflitdjtig ubežen; — werben zastavo zapustiti, ubežati (-bežim); impf. ubegati. fadenförmig — 205 faden faljnenfijrmig banderast. [vo. Jal)ttenrrf)it!ingen n. mahanje z zasta-|nl)nen[lange f. banderišče. [ve. foljnenioeilje f. blagoslovljenje zasta-Jhljnrttf) m. zastaymosec. Jaljr= vožnji. - -f foljrbar vozen, vožnji. j |al)rbarkrit f. voznost. . Jaljre f. räzor, brazda. |äljre f. ladija; brod (-ü u. -a), prevoz (prevoza). foljrrn tr. peljati, voziti; (über ettn.) prepeljati, prevesti (-vedem); impf. prepeljävati, prevajati, prevažati; intr. peljati se, voziti se; (über etro.) prepeljati se; impf, prepeljävati se, pre-väzati se; faljrenb anlomnten pripeljati se; fid) fatt — navoziti se, naveličati se vožnje; id) werbe — popeljem se; frieren — sprevoziti se, impf, spre-važati se; (im ©dritten) sankati se; in ben §tmmel — v nebesa iti (idem u. grem); (auž b. SBette) skočiti, planiti; (auž b. £>anb) izmakniti (-mak-nem) se, impf, izmikati se; (mit ber Jpattb l)in n. ^er) mahati; (in b. SEafdje) seči (sežein), poseči, posegniti (-nem); impf, segati, posegati; (in b. Jpaarej spopasti (-padem) se, impf, spopädati se; etto. — laffen v nemar pustiti, opustiti ; impf, v nemar puščati, opuščati; (burd) b. itopf) prešiniti (-nem), spre-leteti; impf, spreletati; fa^re too|l z Bogom! srečno! fat)re ab poberi se. |n(jren n. vožnja; burd) — Berbienen, »ertieren privozäriti, zavozariti. faljrenb vozen, popoten. [nina. faljrgclb n. brodnina, brodarina, voz-Jaljrgelegenljeit f. prilika voziti se, voz. faljrgelcife n. kolovoz, kolovoznica. Jaljrgut n. vožnje blago, premakljivo |al)rkarte f. vozovnica. fal)rISf(tg zanikaren, nemaren, malomaren, neroden, neskrbBn. |al)rläfrtge m. zanikarnež, nemarnež; f. zanikarnica, nemarnica. [nost. laljrlafrtgktit f. zanikarnost, nemar-^aijrlcirt f. f. galjrgeleife. faljrlos f. gefafrlož. faljrnis n. f. gafjrgut. Jaljrpoft f. vožnja pošta. Jaljrprtis m. voznina. [pošti. Jalirfenbung f. pošiljatev po vožnji Jäljrftange f. drog. Jaljrt f. vožnja; (SBagen) voz; (9Jeife) pot (-a u. -i), ^äljrte f. sled (-ti, -a, -i), faljrroeg m. kolovoz, kolnik, kolovozni pot, voznica. faljrjrug n. vozilo, plovilo, ladija. falb bled, obleden, rumen, žolt. jTolbe m. plaveč; f. plavka. falben bledeti, rumeneti; obledeti, orumeneti; impf, obledevati. fälber m. (sulix alba) bela vrba, rakita. [tovje. jlälbctltmlb m. vrbje, vrbovje, raki-|ralkc m. sokol; (SBeibtf).) sokolica; dem. sokolič; galten» sokolov, sokolji, sokolski. [oko. fnlhrnmtgt n. sokolje oko; bistro falkenbeije f. lov s sokoli. Falkenblick m. sokolov pogled; bister pogled. Jalkenljof m. sokolnjäk. Jalkenier m. (auch galfonier) sokolar. |all m. pad, padec; (b. gaÜen) päd, padanje; (b. SBafferž) slap, sopot, skok; (SBertrocfn.) pädanje, usihanje; (Um« ftanb) okoliščina, slučaj, reč; (Ereignis) prigödek, dogodek, primerljaj, slučaj ; (in ber ©ramm.) sklon; im —, bafž, falB ko bi; erforberlidjenfallž ako je treba; auf jeben — vsakäko, po vsaki ceni; auf feinen — nikakor, kratko in malo ne, po nobeni ceni; fe^en luir ben — mislimo si, recimo; nötigen» fattž f. erforbertid)enfaH3; Bon — ju — za vsak slučaj ob. primerljaj posebej; im entgegengefefcten — nasproti, sicer, drugače, inače. fällbar sečen, posekljiv, kar se sme sekati. jMbenieguitg f. padanje (phys.). Jallbrütke f. dvigljiv most. Jolle f. past (-1); (©laufe—) mišnica; (mtt Sogen Berfet)cn) samostrel; (für bie Jleinen SSogel) klonek; fig. mreža, zanka, nastava. falleifen n. skopec. fallen pasti (padem), impf, padati; (ungefdjičft) telebiti, telebniti; (in§ fällen — 206 — galtenjafjn Sßaffer) štrbonkniti, pljusniti (v vodo); (ü. SBaffcr) uteči se, upasti (-padem), uplahniti, usahniti; impf, utekati se, upadati, uplahovati, usihati; (ju Soben —) usedati se (ehem.); (ftd) ergießen) teči, iztekati se, izlivati se; (untfom« tnen) giniti, poginiti, cepniti; impf. cepati, padati; (nieber—) zgruditi se, sčeniti se; (in b. Singen) (v oči) biti (bijem); inž SSort — v besedo seči (sežem), besedo presekati; impf. — segati, — presekavati; — laffen izpustiti ; impf, izpuščati, kapati; er ließ ben SÖlutI) — srce mu je upadlo; er ließ bie §offnuttg — nidejo je izgubil; ftd) ju ®obe — pasti in ubiti (padem in ubijem) se; b. Sdjnee, SHegen u. f. m. — sneg —, dež naletuje; sneg —, dež gre. fallen posekati, podreti (-derem u. -drem); impf, sekati, podirati; ein Ur« tljeil — razsoditi, sodbo izreči; impf. razsojevati; (eine ©enfredjte) ^spustiti. impf, spuščati (math.f.S fällen n. sekanje; seč (-i). jFallenbttng f. sklon. [(phys.). Jallgefdjimnbtgkeit f. hitrost pada JaUgefety n. zakon padanja (phys). Jallljol; n. suhljid (-i), dračje, pi-brki pl. falltbel zmotljiv, zmoti podvržen, prevarljiv. [vost. ^allibilität f. zmotljivost, prevarlji-fälligplačljiv, izpličen, zapadel; (ab« gelaufen) dotekel, potekel, pretekel; b. 28ed)fel ift — menica je dotekla ob. potekla. Fälligkeit f. plačljivost, izplačnost, preteklost. Falliment n. propast (-i), kant. fallieren propasti (-padem), na boben priti (pridem), fallkraft f. pidnost. fallntafdjtne f. padalo, pidalnica. Jnllrnum m. prostor padanja (phys.), padališče. falls ako, če. JFallfdjlofs n. samopidna kij učilnica. Jrallflridi m. zanka, zadrga, nastava, locenj. (Jrailfudjt /'. hožjast (-i), padavica, padava bolezen (-i). fallfiidjtig božjasten, pidav. [pl. ,Jfalltl)itr f. lesa, samozaklopna vrata Jalljeit f. čas ob. trajanje padaf/ Zii/s.J. falfd) lažujiv, goljufen; lokav; kriv, napačen; —er §reunb hinavski ober licemerski prijatelj; —e Sel)re kriv nauk; —e§ Spiel goljufna igra; —ež ©liicf nestanovitna ob. lažnjiva sreča; —er Scf)litffel ponarejen ključ; — d ©elb ponarejen denar; -—er ŠBeg kriva ob. napačna pot (-i); —er 9Jame izmišljeno ime (-na); fig podvržen, nepristen; nezvest, nestanoviten. fölfdjen pačiti, kaziti, kvariti, pri-diti; popačiti, pokaziti, pokvariti, izpriditi ; ponarediti, impf, ponarejati; gefälfdjter 28ein ponarejeno ob. krščeno vino. Jfölfdjer m. kazilec; ponarejevalec, fairdjgefimtt hinavski, zvit, licemerski. fairdjgläubig krivoveren, krivoverski. Jalfdjgläubige m. krivoverec; f. krivo-verka. #aird)gläubigkeit f. krivoverstvo. Jalfriiijeit f. lažnjivost, neresničnost; hinavstvo, licemerstvo, zvijačnost, nezvestoba, lokavost. falfd)l)er;tg zavidljiv, hinavski, licemerski. fäiräjlid) f. falfd); adv. po krivem, krivo, napačno. [ja. iWriimümer m. ponarejevalec denar-jairdjmiimerti f ponarejanje denarja. Jairetltimrne f. f. giftelftimme. Jalte f. guba, giba, zgiba; dem. gubica, gubka; (in b. Jpaut) grba, guba. jrältel m. zgibek. fälteln zgibati, gubati, nagubati; v gube nabrati (-berem), impf, nabirati. falten f. fälteln; (Stirn) grbinčiti, zgrbinčiti; b. §änbe — roke skleniti, impf, sklepati; gefaltet nabran, zgr-biučen. faltenfbrmig gubast, nabran, foltenlos brezguben, brez gub ober grb, gladek. Jaltenmagen m. devetogub, deveto-gubnik. jraltenpil; m. lisičica. faltenreid) gosto nabran, gubat, faltemreife adv. güboma. /altenjal)n m. (zob) gubic. galter — 207 — gärbung kalter m. metülj. faltig nabrän, gubät, nagubänSSn. #«lj m. z gib, pregib; (©infdjnitt) zareza, vklad; (b. abgeftoßene (Scfe) žleb, bovSc. f atjbeiit n. gladilo, faltbreit n. vihälnica. laljicifen n. trebilnik. faljeit zgibati, pregibati, v gübe zlagati; zganiti, preganiti, v gübe zložiti; (®aut) trebiti, mezdriti. Mter m. pregibalec, zlagač. fanuiiaritüt f. f. Skrtraulichtot. Jamilie f. družina, obitelj (-i), posli m.pl.; (Eltern unb ffiinber) rodovina, rodbina; (Stamm) rod (-ü u. -a), pleme (-na); bie — be§ Sehrerg, b. 9?acf)bar§ u. f. tu. učiteljevi, sosedovi; gamilien» družinski, obiteljski, domač, hišni. familienbegriibnts n. rodbinska ober obiteljska raka. |antiliengltcb n. rodovinSc, domač človek. iamtlienglüdi n. domača sreča, ■familiengruft f. obiteljska raka. Jamitienijnupt n. gospodar. Familienkreis m. domači krog, obitelj (-i). fainilienteben n. domače življenje, familienlos brez zaroda, brez obitelji. jatnilienltol;»!., er Beft&t einen großen — ponaša se s svojim rodom, veliko si domišljuje zavoljo svojega rodu. familienoater m. f. gamtli'enl)aupt. |(ititiliem>erbattb m. rodovinska zveza. Jamilienjtmll m. domači prepir, fatnos f. berüchtigt, lanntltts to. j ®iener. [vek. Fanatiker to. fanatik, prenapet člo-fanatifd) prenapet, fanatičen, [zem. |nnatismus to. prenapetost, fanati-Jang m. lov (-1), lovljenje, lovitSv; auf bett — aužgetjen iti (grem) lovit; (ba§ (gefangene) lov (-a .n.-iWiloyek. langeirm m. lovka. X. Jangeifen n. lisica, progla; (mit jtoei gebern) skopgc. langemeffer n. lovski nož. fangen loviti, sačiti; ujeti (-jamem), uloviti, zasačiti, uhvätiti; (fdjnelt ergrei» fen)popasti (-padem), zagrabiti; impf. popadati; (alteš) poloviti; geuer — vneti (vnamem) se, užgati (-žgem) se; impf, vnemati se, užigati se; gefangen hatten v ječi imeti (imam); fid; — loviti se u. f. to.; zaplesti (-pleteni) se, impf, zapletati se. Jünger m. lovec. Jängerei f. lov (-1), lovitev. Janggelb n. lovnina. [ka. Jfangljeufdjrecfce/'. hinavka, bogomöl-Jant to. dečak, fantalin. Jantofie f. u. 6. f. f hatttafie u. f. to. fantom n. f. fantom. Jarbe f. barva, boja, šarota, vap; dem. barvica, bojica; — befommen pisati (pišem) se. fürbegerätlj n. barvarsko orodje, f Srbrljaus n. barvarnica. f ürbeljol; n. barvarski les, prežilika (Srafilienljolj). fiirbekraut n. (SSaib.) oblajst (-a). JärbekunR f. bärvarstvo. Jürbemittel n. barvilo, färben barvati, pobarvati; ficf) — barvati se; roti), grün, gelb u. f. tu. r(u)dečiti se, zeleneti, rumeneti u. f. to.; (b. Dbft) dozorevati, färben» barvni; barvarski. Jfarbetibrudi m. barvotisk. fnrbenljanbel to. kupčija z barvami. Jarbenmaterinl n. barvilo, farbenmufdjel f. školjka ob. lupina za barve, farbenrcid) pisan, šaren. Jorbeitfpiel n. menjavanje ob. prelivanje barv. farbenfloflf to. barvilo, šarilo, farbemuecbfel to. spreminjanje barv. Jarbcn;er(!reuung f. razsipanje barv. farbenjeug n. barvana tkanina ober prtenina. förber to. bärvar; garber» barvarski, fttrberbanm to. rujevina, ruj. Jrarberbe f. rudarska barva, bärvina prst (-1). färberei f. barvarija. Järberhaitbnierk n. bärvarstvo. färberrefebe f. kotänBc. Järberr'ötlje f. brošč. farbig pisan, pobarvan, farblos brezbarven, nepisan, f ärbung f. barvanje, barva ; f. a. SInftricf). garce jfaree f. norčija; (in b. ®üd)e) se-kanica; f. a. Sßoffe. JTarn m. praprot (-i), fnrnkraut n. f. garn; coli, präprotje; garnlraut* präprotni. [(-na). Jurnkrautfame m. praprotno seme Jttrfe f. telica, jiinica. [zänov. Jnfntt m. fazan, tetrev; gafan» fa-^nfanrnljenne f. fazänka. [nov. |afanen;itd)t f. fazanoreja, reja faza-lafanerei (u. gafanerie) f. fazanjäk. J?afd)ine f. protje, butara. jafd)inemuerk n. protje, vejevje. JafdjingTO. pust, predpust; §afd)ing§= pustni, predpustni- fafdiingsnarr m. pustna šema. Jafdiingsjeit f. f. gafd)ing. JFnncihrl m. zveženj, zvezek, .flafel m. u. f. pleme (-na), plod (-Ü u. -a); jutn — za pleme; jutn — gefjen po plemenu iti (grem). -jw^1: Jfnfelei f. čenče pl. tU • fafelljafi čenčast, bedast, aboten. Jnfelljans m. čenča, bedak, fafeln bedasto govoriti, govoričiti, besedičiti, čenčati. ,Jrafelfd)n)eitt n. plemenica, prasiea za pleme. Jufeloiel) n. živina za pleme (-na). Jafen m. vlakno, nit (-i); dem. vlakence. Jfafeole f. fižol. Jafeolenftroh n. flžolovka. Jofer m. f. gafen. infergcbilbe n. vlaknovina. jnfrtgtitiiidia n. vlaknata rastlina. Jafergeiuebe n. vlaknena tkanina, vlakneno pletivo. Jfaferljnut f. (gažcie) povojniea. faferig vlaknat, vlaknast, nitkast, žilast. [ner.J ^Fa|>rhail» m. vlaknasti vapnenBc (mir faferftoff m. vlaknina, fibrin. JfalerjfUen pl. vlaknene stanice. Jfafs n. sod, bačSv, bačva, betač, beč, bedenj; dem. sodeč, sodek; (mit einem Šoben) käd (-i), brenta; — tion jefjn ©intern štrtin; — bon fünf ©intern polovnjak; — öon einem ©imer orna. jiofsbiitber m. sodär. foffen prijeti (primem), zagrabiti, popasti (-padem); impf, prijemati, po- gatfdje padati; (begreifen) umeti (umejem), razumeti; (entf)ci(ten) držati (držim), obseči (-sežem); impf, obsegati; einen ŠBefd)Iuf3 — skleniti, impf, sklepati; ben Šorfag — skleniti, nameriti, na-käniti; impf, sklepati, namerjati; SKutl) — ohrabriti se, usrčiti se; impf. usrčevati se; bei b. Sanb — za roko prijeti (primem), impf, prijemati; in b. Škrme — objeti (-jamem); impf, objemati ; 28ur§et — prijeti (primem) se; (einen ©belftein) okovati; fid) — zavedeti (zavem) se, umiriti se, upokojiti se. ^afsljol; n. soddrski les. Jaffton f. napoved (-i), fasija. fafslid) umeven, umljiv, razločen. jfnfslid)keit f. umevnost, umljivost, razločnost. jfafsfpunb m. veha; dem. vehica. Jaffttng f. (be§ Steine?) okov; (bež @entutl)ež) zavest, mirnost; auž b. — bringen zbegati, zmešati, presenetiti; auž ber — tommen zbegati se, zmešati se, zavest izgubiti, ob zavest priti (pridem); in ber gegenwärtigen — v sedanji obliki, ^alfungsgabe f. razumnost. Jnffungskraft f. doumljivost. fort skoro, skoraj, blizo, malo ne. jafte f., getu. gaften pl. post; — brerf)en post prelomiti, omrsiti se; impf, mršiti se; gaften* postni, falten postiti se. [pust. JMennbenb m. pustni večer, meso-Jaltenhoft f. postna jed (-1). faften;eit f. post, postni čas, postna doba. jfafter m. postilec. Jfalternad)t f. pust, pustni večer; ga« fternad)tž* pustni. ^alteraadjtsnarr m. pustni norec, pustna šema. jPaftertag m. postni dan. fatal usödgn; (juttriber) zopern, nadležen , pust; (Unglücf bringenb) nesrečen. Fatalismus m. usoda, vera v usodo, fatalizem. [jetnost. Fatalität f. nezgoda, nesreča, nepri-fatieren izpovedati (-povem) (se), jfatfdje f. povoj. — 208 — irlc / fatfdjen — 209 geberfiffen fatfd)en poviti (-vijem), impf, povijati, fatum n. usoda. faul gnil, gniloben; (morfd)) trohnel, trohljiv, preperel, prhel, oprhel; (träge) len, tožljiv, zanikaren; —er ©erucf) zaduhlina; —eš SBaffer smrdljiva voda; — werben poleniti se, uleniti se; (Oer« faulen) zgniti, strohneti; impf, gniti, trohneti; — ež §otj gniläd (-i), troh-ljad (-i), prhljäd (-i). Jtnulbnum m. krhljika, krhljikovBc. Jitulbrtmb m. smrdljivi snet, snet (-1). faulbrut f. gnila zalega, smrad (-Ü, -a). foulbriilig gniloploden. faule f. f. gaulnis. faulen gniti (gnijem); (ntobern) trohneti, prhneti, pereti. faulenjen lenobo pasti (pasem), brez dela pohajati, faulenjer m. lenuh, zanikarnež. faulen;erei f. lenoba, zanikarnost. faulenjerin f. lenčbnica, lenivka. fnulfieber n. mačtih, gnila vročica, foulflctkig nagnil, ognil, ognit Jaitlfleifd) n. hudo ob. divje meso. Jaulljeit f. lenoba, zanikarnost. faulig gnilast, nagnit, fiiulnis f. gniloba, gnilöta, gnilost, trohnoba, trohnöta; (b. Raulen) gnitje. |aultl)ter n. lenivgc. Jautn m. pena. fäistnen f. abfäumen, fdjäumen. fnima f. živalstvo, favna. JauR f. pest (-i), pestnica; dem. peščica; eine — oott perišče, peščica; auf eigene — na svojo roko; gauft» pestni. fauRbirn f. pestnica, funtnica. fauRbidt pest. debel. fauRen pestiti, faultljobel m. pestnik. lauRkampf m. rokobör, boj s pestmi. JauRfeämpfer m. rokoborec, faullltolben m. gorjača. fnuRred)t n. pravica močnejšega, volčja pravica. fauRroljr n. kratka puška. Jouftfd)lag m. udarec s pestjo, faootit m. f. ©iinftling. Jate f., geto. gajen pl. norčije pl.; — machen norce briti (brijem), šale zbijati, burke uganjati. Jfarenmadjer m. šalivec, norčav človek, fagente f. poluporcelan, fajenčina. februar m. februvarij, svečan, fedjfen posneti (-snämem); f. a. ernten, fedjjung f. f. ©rnte. fedjtboben m. borišče. festen boriti se, z mečem se biti (bijem); (fämpfen) bojevati se, biti (bijem) se, tolči (tolčem) se; (mit SBorten) pravdati se, prepirati se, be-sedovati; (betteln) beračiti; ma§ fidjt bid) an ali te luna trka? Jtdjter m. borec, borilec; gladijator; gelter« borski, borilski. fedjterfireid) m. borilska zvijača, zvijača pri borjenji. fed)tljanbfd)utj m. borilska rokavica, rokavicama borjenje. fedjlkunlt/1. borilska umetnost, umetnost borjenja. fed)tmeifter m. učitelj borjenja. feber f. pero (-esa), perot (-i); dem. peresce, perce ; coli, perje, perjiče (am Ijeitg— pozabek; Unterlaffnngg— opu-stek; SBerfpätungg— zamudek. fehlerfrei, fef)ter(ož brez pogreška, brez hibe. fet)lertjttft napačen, pogrešen. [nost. JFet)lerf)aftigkeit f. pogrešnost, napač-felflfatjten zavoziti. feljlfiiljren zapeljati, zavoditi. ^e()lgang m. napačna pot. feljlgebären f. abortieren, feljlgeburt f. splav, spovitje. feljlgeljen zaiti (-idem), zabloditi, zagäziti, zabresti (-bredem), v stran mahniti. fehlgreifen näpak prijeti (primem), impf, prijemati. [hiba JFel)lgrtff m. pomota, zmota, pogrešek, feljlkaufen oküpiti se. feljtlos brezmadežen, brez pomote, brez hibe. feljlreiten zajezditi, feljlrrnnen zaleteti se. fefjird)iefen mimo ustreliti, ne zadeti (-denem); impf, mimo streljati, ne zadevati. ^el)ird)lag m. napačen ob. prazen udarec, premah. fel)lfd)lagen izpodleteti, unesti (-ue-sem); impf, izpodletovati, unašati. ^el)lfd)lufs m. napačen, kriv ob. nepravilen sklep. $eljlfdiufs m. napačen ob. prazen strel feljltreten prestopiti se, izpotakniti se, izpodrsniti; impf, prestopati se, izpotikati se, izpodrsovati. /eljltritt m. spotikljej, spodrsljej, napačna stopinja; pregrešek. i et) m m kopa, kopica, stog; — f. (SKaft) žir, bukvica. Jetjmgelb n. žirovina. ife^tngeridjt n. skrivno sodišče. |eier f. praznik, praznovanje; (?feft= lid)teit) slavnost, slovesnost, svečanost; (SRufje) pokoj, počitek, odmor. Jeiftabettb m. delopust, večerni počitek; geierabenbš« delopusten. /eierkleib n. pražnja ober praznična obleka. feierlid) pražnji, prazničen, slovesen, svečan; (Bon ber Stimme) resen, resnoben; — begeben praznovati, (slovesno) obhajati. |eierlid)keit f. praznovanje, slovesnost,, slavnost, svečanost, fciermnljl n. gosti f. pl., gostje, feiern praznovati, obhajati; (rufjen) praznovati, počivati; gefeiert slaven, sloveč; (ergeben) posla viti, poveličati; impf, slaviti, poveličevati. /eierllunbe f. slovesna ura; ura počitka, delopust. |eiertagm. praznik, svetek; gebotener — zapovedan praznik; ein nid)t ge= botener — sopraznik. feiertäglid) pražnji, prazničen. Jtiertagskleib n. pražnja obleka. Jcierton m. slovesen glas. feig strahopezljiv, strahopet, strahopeten, bojazljiv, boječ, ustrašljiv, malo-dušSn; —e äJJemme strahopezljivec, strabopetnež, bojazljivec. Itige f. smokva, figa. Jtigel m., gelber — šebenik, rumene vijolice; blauer — poletni šeboj; rotf)er — zimski šeboj (bot.). leigenbaum m. smokva, figovo drevo (-esa), figovec. [nopal. feigenbiRel f. kakt, turška smokva, feigenbroffel f. grmiiša. feigenformig smokvast, smokvi podoben. [njäk. |tigengartett m. smokovnik, smokov-Jeigtniaub n. smokvino ober figovo listje. feigentonlb m. smokvišče, smokvin ob. figov gozd. |eigljeit f. strahopezljivost, straho-petnost, bojazljivost, malodušnost. feigljerjig f. feig. feigling m. strahopezljivec, strahopetec, plašljivgc. feil na prodaji; — fein h kupu ob. v ceno biti (sem); — tjaben na prodaji imeti (imam), prodajati; (befted)Iiimmetegeroötbe) nebeški strop; (33urg) grad (-a u. -ü). JFefteinjttg m. slovesni vhod. [pl. JeRelTen n. obed, gostovanje, gosti f. fellgefekt ustanovljen, uganjen. feftigkeit f. trdnost, trdnota, stanovitnost ; bie riicfhnrfenbe — tlakoporna ob. odporna trdnost; abfulute — trgo-porna trdnost; relatioe — lomoporna trdnost. [sko oblačilo. FeRkleib n. pražnja obleka, svatov-JFeRlanb n. suha ob. kopna zemlja, suho ob. kopno adi. feRlid) prazničen, svečan, slovesen, slavnosten. [(-i). Felllieb n. godovnica, slovesna pesen feRmad)en pritrditi, impf, pritrjevati; prijeti (primem). |eftmat)l n. obed, pojedina, gosti f.pl. feltnaljme f. ujetje, zaprtje. feRneljmen ujeti (-jamem), prijeti (primem); impf, prijemati. JFeflopfer n. daritev ob praznikih (pri nekdanjiv Zidovih). feRfefeen ustanoviti, določiti, skleniti ; impf, ustanavljati, določevati, sklepati; fid| — ustanoviti se, nastaniti se, naseliti se; impf, ustanavljati se, naseljevati se. feRRehen trdno stati (stojim); fo Biel fteijt feft toliko je gotovo, toliko je resnica. feRRellen ustanoviti, določiti. JfelWellung f. (im ©efefje) določba, določilo, ustanovilo. FeRtag m. praznik, svetek, svetnik. feRtttglid) f. feftlid). lellung f. trdnjava; gradišče, taborišče, ostrog; geftungž« trdnjavski. feRungsartillerie f. trdnjavsko topništvo. FeRungseommanbant m. trdnjavski poveljnik, poveljnik trdnjave. FeRungstnerk n. trdnjavska gradba, trdnjavsko zidovje. ■K^WeAtf-, mf / d yz Mtm - 215 * / ^v 1/^T uj/ ^ geuergtode Fe|tjugm. slovesni ob. svečani sprevod, frtifd) m. malik. Fetifdjanbeter m. malikovalSc. |ftt n. tolšča, tolščoba, tolst (-i), mašča, maščoba, mast (-1); (jutn Šib» jdjmatjen) zabel (-i), zabela; bož — gerinnt mast okrene ob. se strdi. fett tolst, masten; (bid) debel, rejen, pitan, životen; — machen (Šleiber) omastiti, z maščobo onesnažiti; (©pei» (en) beliti, zabeliti, začiniti; impf, za-činjati; (Spiere) rediti, obrediti,_ zrediti, debeliti, pitati; odebeliti, opitati; — werben debeleti, debeliti se, rediti se; odebeleti, odebeliti se, zrediti se; —er Soben debela ob. mastna zemlja. Fettauge n. cinSk, cinka, škvara. Fettbaud) m. trebušnik. fettbäud)ig trebušen. Fettbitbner m. tolstotvor. Fettbtäsd)en n. tolščni mehur ober mehurec. [nik. Fttibnrm m. končnik, mastnica, rit-Fettbriife f. (žleza) tolstnica. Fettfledten m. skvrna ob. madež od masti. Fettgans f. tolsta ob. opitana gos (-i). Fettgras n. bobovnik, žmikelj. JettijSnbter m. tolščar, salar. Fettljaut f. tolstnica, mezdra, mezra; (auf ber 2Ritd|) smetana. Fetthenne f. opitana kokoš (-i), fettidjt mastnat, masti podoben, fettig masten, tolst. Fettigkeit f. debelost, rejenost. Fettkrankljeit f. tolščica. Fettkraut n. homülica. Fettmatfe f. salo. Fettptlanje f. debelolistnica. Fettfauere f. tolščna kislina (ehem.). Fettrbpfd)en n tolščna kapljina. Fett;etle f. salovka. [u. -ü). Fetjen m. cunja, capa; (©tüd) kos (-a fet|en cunjati, trgati, drapati; raz-cunjati, raztrgati, razdrapati, razcapati. fetjig cunjast, capast, razcapan, razdrapati, raztrgan. feudjt vlažen, volgek, volhek, močen, zamokel, zategel, mokröten, moker; (Bom ©d|»ei|) poten; (Born ätuge) solzen, rosen; — mad)en močiti, rositi, vlažiti; namočiti, orositi, ovlažiti; impf, namakati, zamakati; — Werben nategniti se, odvolgniti (miner.). «Feudjtigkeit f. vlaga, vlažnost, moča, mokrota, volhkota, volhkost, močava; (Bon einbringenbent SBaffer) zamok; (int Soben) podmok. |eud)tigkeitsgrab m. stopinja vlage. JFeud)tigkettsme(fer m. vlagomer, mo-kromer. feudjtkatt moker in mrzel, feudjtlid) vlažnat, nateggl, zategel, zamokel, podmokel. feubal fevden. Jeubatred)t n. fevdno pravo, jeubum n. fevd. Jener n. ogenj; dem. ogenjček; fig. žar, ogenj, plamen, vnetost; — fd)Ia» aen kresati (krešem), ukresati; (ber Ütuf, tuenn eg brennt) gori! (baš feinb« lid)e —) ogenj, streljanje; Boli — iskren, vnet. [ognja. ^Feueranbeter m. ognjemolec, častilec feuerarbeit f. delo z ognjem. Jfeuerauge n. bistro oko, ognjevit ob. žarek pogled, feueräugig bistrook, žarook. feucrausbrutt) m. začetek požara. Jeuerbaljn f. preseka (da požar ustavi). JFeuerbedsen n. žrjavnica. Feuerberg m. ognjenik, ognjebljuvna gora, šopka. feuerbefd)au f. ogled zavoljo ognja, požarno ogledovanje. Fcucrbodt m. kozel, koza, kožica, f euerboljne f. r(u)deči fižol, laški fižol, feuerbranb m. živ ogorek, goreča glavnja, goreče poleno; (geueräbrunft) ogenj, požar. Feuereifer m. gorečnost, vnetost. Feuereititer m. gasilno vedro. [niča. Jfeuereffe f. kovaško ognjišče, kovač-feuerfangenb vnetljiv, vnamljiv. feuerfe|t nezgorljiv, nepregoren, ne-izgoren, zavarovan ober trden proti ognju, feuerfunken m. iskra, feuergabel f. burklje (burkelj) pl. Jfeuergefaljr f. nevarnost ob. opasnost po ognji. Feuergeratl) n. gasilo, gasilno orodje. Jeuerglodte f. plat zvona; — jieljen plat zvona biti (bijem). geuerfjafett — 216 — fieberfroftig |euerl)aken m. maček, ključ. Jeiterljcrb m. ognjišče, komfn. Jeuerljolin- drva pl., kurjava, netivo. Jeuerkräte f. pubič, urh, skok. jFeutrhrittke f. krevlja, greblja; dem. grebljica. Feuerkugel f. ognjena kepa ob. krogla. Jeuerkunlt f. ognjarstvo, pirotehnika, /cutrlarm m. požarni hrup; — )i)la> gen plat zvona biti (bijem). «feuerlilte f. r(u)deča lilija. Jeuerlod) n. žrelo, isteje pl., istje, . mesteje. ^V»^' L«; [ognju. jT . . Jeucrmnuer / Jjiaž, opaž, zid proti f /euermtlTfr »S-ognjemer. feuern streliti, ustreliti, streljati; '(blühen) žareti, svetlikati. i |euerofen m. peč (-i). - J /euetorbmmg f. gasilni red (-a u. -ü). /euerpfnnne f. ponev (ponve) za žrja-vico, žrjavnica. smrekov. JFid)tenborhenkäfer m. smrekov kukec, smrekova grizlica, pisär, zalübnik, lu-bädar. JFidjlenljol; n. smrekovina, smrekov les; smrečje. |id)tenfjrinnet m. smrekov prelec. ?id)tenltamm m. rkelj (-ä), krcelj, hlod. /idjtenmalb m. smrečje, smrekovje, smrekov gozd. Jrid)ten;aj)fen m. smrekov češirek, smrekov storž. JFiriion f. domišljija, izmišljotina. JibeTcommifs n. fldejkomis, povera; gibeieommifž» tidejkomisen. fibtl vesel, dobre ob. židane volje, jribibus m. užigalica, prižigalica. Jteber n. mrzlica, treslica. trešljika, tresavica, zimnica; (baž t)t©tge —j vročica, vročnica; id) hübe baž (falte) — mrzlica me trese, (baž t)>?'3e) vročica me kuha; gieber« mrzlični. jfitberanfall m. napäd ober nastop mrzlice ob. vročice, jfieberfrolt m. mrazenje, mraz. fčav. fitberfrolttg mrazen, mrzličav, trešlji- gieberfjifce — 217 — gingergefdjroür fieberte f. vročina, ogenj, peberird) mrzličen; — fpredjen blesti (bledem), fieberkrank mrzličen, ftrbern, icfj fiebere mrzlica me trese, vročica me kuha. fiebel f. škripalo, stare gosli pl., koritnice pl.; (Straftoerfjeug) klada, trlica. fiebelbogen m. lok, ločeč, locenj. |tebeler m. f. Siebter, gebellt slabo gosti (godem), škripati (-pijem), cigati. fieberförntig pernast. fieberloppig pernasto-krp. fiebern periti; operiti. fieberpaltne f. pernasta palma, fiebler m škripač, škripalec. Jtgur f. podoba, obraz, prilika; kip, slika; (©eftalt) postava, rast (-1); (SKufter) obrazec; (in b. ©eometrie) lik; ebene — ravni lik. figuralgefang m. figuralno petje, figurenfdjneiber m. podoborezec, podobar. figurieren tr. upodobiti, predstaviti; impf, upodabljati, predstavljati; intr. kazati (kažem) se. [podobi, figiirltd) prenesen; adv. v priliki, v filanber n. odvijalnica. filatorium n. predilnica, filial- podriižni. filiale f. podružnica, filtrat n. ocedina. Filtration f. preceja, precejanje. filtrierapparat m. cedilo, cedilnica, precejälnica. [cejati. filtrieren cediti, precediti; impf, pre-filtrier|tein m. precej älnik, cedilnik, f il; m. klobučina, klobučevina; fig. (ein ©einiger) stiskalec, skopüh; gilj« klobučinast, od klobučine, klobučarski. filjen klobučino delati; (einen SBer-wei§ geben) karati, pokarati; fid) — krotovičiti se, kuštrati se, kodrati se. filjfjut m. klobuk. |ljid)t klobučinast. filjig zmeden, skuštran, zmršen, sko-drnän, kodrast; (geijig) skop. filjkappe f. čepica od klobučine. fil;laus f. klošč, kršelj, krpelj, kri-pevec. fil;fd)ut) m. črevelj od klobučine. filjroerh n. klobučina , klobučevina. fimmel m. belica, samorastla konoplja , konoplja samosevka; (Seil) klin, zagvozda. final» končni. finale n. konec. [ni. f manj« denarni, denarstveni, finanč-finan;angelegenl)eit/'. denarstvena zadeva ob. reč (-1). finanjen pl. finance pl., denarstvo. ftnaniminilltr m. finančni minister, minister denarstva. finanioperation f. finančna operacija, finanjoernmltung f. finančna uprava, finamiundje f. finančna straža, finanjroefen n. denarstvo. finbelanrtalt f. najdenški zavod, finbelljans n. hiša za najdence; f. ginbelanftatt. finbelkinb n. najden6c. finbett najti (najdem), obresti (-re-tem); impf, nahajati; Vufdllig etto. — naleteti na kaj; (ein SBilb) zaslediti; (etmaž für gut —) za dobro spoznati, impf, spoznavati, za dobro imeti (imam), sprevideti, da je dobro; (entbecfen) iznajti (-najdem), odkriti (-krijem); impf. iznajdovati, odkrivati; (erlangen) doseči (-sežem), impf, dosegati; fid) — najti se, sniti (snidem) se, sestati (-stanem) se; impf, nahajati se, shajati se, sestajati se; fid) in etroaä — privaditi se čemu, navaditi se česa; fid) — (offen« bar werben) razodeti (-denem) se, na dan priti (pridem), pokazati (-kažem) se; ež fanb fid) našli so, zvedeli so. finbeort m. nahajališče, finber m. našlec, najditelj, najdec. ftnberlojjn m. najdenina, obrestek. futbig iznajdljiv, iznajden. [nost. finbigkeit f. iznajdljivost, iznajde-pnblid) najdljiv. finbliitg m. f. ginbelfinb. ftnbung f. najdba, f inger m. prst; dem. prstec, prstek; (ber Heine) mezinec; (ber groge)palec; — ©ottež roka božja, prst božji; gin« ger« prstni, fingerförmig prstast, prstu podoben, fingergtfdjtuür n. zanöhtnica, črv (na prstu). gingerf)anbfcf)ul) 218 5ifcf)fäugetf)ier ^ingerljanbrd)ul) m. rokavica s prsti. JHngerljut m. naprstek, naprstnik; naprstSc (bot.). ftngtrig prsten, prstnat. /ingerkrout n. petoprstnik. [palčnik. |ingerling»i. oprstnik; (b. ®aumenž) Fingerring m. prstan. Jfingernmrm m. črv na prstu. Jingerjeig m. migljaj, migljej, na-migljaj. jrink m. ščinkovec, ščinkovka, zeba; dem. ščinkovček; ginJen« ščinkovski, ščinkovčev. jfinkenljabidjt m. skobec, žitthenljerb m. ptičnica ob. kletka za ščinkovce. |inhenfd)lag m. ščinkovčevo petje, ščinkanje, ščink. Jinhmeife f. velika senica. jtnite f. (im ©eficf)te) ogrgc; (b. gifcbe) plaviita; (Srantljeit b. Sdjmetne) ikra, stroge pl. finnig ogrčav, ogrčast, mozoljčast, ikrav, pšeniv, ikrast, strogast, strogav. finlter temen, temoten, mračen, oblačen ; (0. ©eficfjt) grdogled, čmeren, čmerikav; — luerben temneti, otem-neti, mračiti se, tema se dela; — fd)auen hudo ob. grdo ob. čmerno gledati, izpod čela ob. potmurjeno gledati. JFinllerling m. mračnjak. JinRernis f. tema, temota, temina; (©onnen—) mrk, mrknenje; partielle — delen mrk; totale — poln mrk; ringförmige — obročast mrk. JFinte f. zvijača, lest (-1). Jtoringras n. kihec. Jtpps m. brsk, čebljaj; jemanbem einen — geben v nos brsniti koga. Jftrlefan} m. norčija, otročarija. Jirma f. tvrdka, firma, jfirmament n. obnebje, nebo (nebesa), nebes, nebesni strop, firmen birmati. .ftrmling m. birmanec; (ber meiblicfje —) birmanka. f s''- (tyrt,. '/✓w/v h/h ■v. glebertmfcf) — i 221 gliegenfietj r/h /l flebernufd) m. ometalo, omelo. litotl m. cep, cepec, cepi f. pl. (fammt bem Stiele); grober — cepec, tepBc, zarobljenec, teleban, zagovednež, ne-otesangc. flegelhaft neotesan, surov, zarobljen, flegeljatjt' pl. nora ob. neumna leta. Jlfgelftiel m. ročnik. ftfljflt prositi, milo prositi, moliti, moledovati. |leljen n. prošnja, mila prošnja, molitev, moledovanje. [proseč, flcljentlid) milo ob. živo ob. ponižno irlctjcr m. molilec, prosilec. Jleifd) n. meso; dem. mesce; (ber grüßte) sredica, mehčina; (SBilb—) hudina, budo ob. divje meso; geräu« Wertes — prekajeno ob. povöjeno ob. suho meso; (SRinb—) govedina; (Salb« fleifd)) teletina 2C.; — werben učlove-čiti se, utelesiti se; impf, učlovečevati se; auž — mesen; — jutn 9lu§fd)rotten prodalno meso; gleifd)« mesni. £leifd)bank f. mesnica. Jleifd)beil n. mesarica. |leifd)berd)au f. ogled mesa. Jleifdjbefdjauer m. mesovni oglednik. Jlti|"d)er m. mesar, klavec; gletfdjer« mesarski. £leifd)ergen)erbe n. mesarija, mesarstvo; — betreiben mesäriti. Ileifdjerin f. mesarica, fieifdiern mesen, od mesa. fltifd)efTenb mesojed, mesojeden; —es Efjier mesojedec, mesojedka. £lttfd)eiret m. mesojedec, flrifdjfarben poltnast, poltne barve. |leifd)fafer f. mesno vlakno, mesna nit (-i) ob. lika. f leifrijfltege f. zapljünkarica, zaplivka. |eifd)frclTenb mesojed, mesojeden. j:lfifd)frt(Ttr m. mesojedec, mesojed, mesožerec. |leifd)l)imt f. mezdra. fltifd)ig mesnat, mesen, mes6v6n. fleifd)ko|t f. mesna jed (-i), mesna hrana. fleifdjlid) mesen, polten, telesen. ,flcird)lid)keit f. mesenost, poltenost. fleifdjlos mršav, brezmesen. Ileifd)mangel m. pomanjkanje ob. ne-dostaja mesa. I leifd)marktm. mesarski ob.mesni trg. JFleif"d)moffe f. mesovje, meso. |letfd)mild)fäure f. mesomlečna kislina (ehem.). JHeirdlfyeife f. mesna ob. mesnata jed •i) ob. hrana. JFleifdjIteuer/'. mesarina, mesni davek. JleirdltatE f. mesna cena. jfletfdjnjore f. mesenina, meso. fletfdjroerbung f. učlovečenje. [niča. jFleifdjitJurJt f. mesena klobasa, mast-Jlei| m. pridnost, marljivost; mit — nalašč; ju — h kljubu, nalašč, hote. fleißig priden, marljiv, margn, prizadeven. flennen kremžiti se, čmeriti se, cmeriti se, kisati se. jtlenner m. cmera, kislica. fletfd)en škripati (-am u. škripljem); 3&l)ne — zobe kazati (kažem), režati (režim). flertonslos nepregiben, nepregibalen. 4Fltbu(licr m. morski razbojnik. Ilidmrbeit f. krpanje, krparija. fiidien krpati, zakrpati, zašiti, popraviti ; impf, popravljati. |lidten m. f. gled. flitker m. krpär, krpač. jtlidteret f. krpanje, krparija. Jliditrtn f. krparica. JFlidilapjien m. krpa, zaplata; (am gen« mušji. fliegen leteti, letati; in ©tüde — razleteti se, raznesti se. fliegenb leteč; mit —en £>aaren pro-stoläs, razpleten, z razpletenimi lasmi; —e gatjne razvita zastava, fliegenbretk m. mušjek. |liegenfalle f. muholovka (bot.). ^Fliegenfänger m. muhar, muhec, laška penica. Iliegengefdjmeiß n. zaptiljek, zaplju-nek, mušja zalega. JFliegengift n. mišnica. |liegenklatfd)e f. pokalnik. fliegenne^ n. sitnica, mreža. gliegenfdjttmntm — 222 — flott Fltegenfdjnmmm m. mušnica. Fliegenroebel m. muhavnik, muhäv-nica; mit b. — bie fliegen abtoeljren mtihati. fliefjen bežati (bežim), begati; ubeg-niti, pobegniti, uteči (-tečem), ubežati; f. a. entfliegen; (0. b. 3eit) hiteti, bežati ; jemanben — umakniti ob. ogniti se komu; impf, ogibati ob. izogibati se koga, umikati se komu; ettnaž — čuvati se ob. varovati se česa; ju je» manbem — pribežati (-bežim) ob. pri-teči (-tečem) h komu. Fliefjkraft f. sredobežnost. fließen teči (tečem); (tröpfelnb) kapljati, curljati, cediti se, solzeti; (0. b. 3eit) hiteti, potekati; — madjen topiti, raztopiti, tajati, raztajati, taliti; (oon SKfjränen) liti (lijem), cediti se; S^ranre floffen über feine SBangen solze so ga oblile, solze so se mu pocedile; baš £id)t fliefjt sveča se oceja, sveča se kida. fließenb tekoč; — gemacht raztopljen, raztajan, razpuščen; (oon ber ŠRebe) gladek; — Werben tajati se, raztajati se, taliti se. Fließpapier n. pivnik, flimmern migljati, igrati; (fdjtoad) Brennen) mrleti, brleti, •flimmerjelle f. migetalka. [ter. flink uren, ročen, gibčen, skočen, hi-Flinkljeit f. urnost, ročnost ;c. Flinte f. puška; glinten« puškin. Flintenkolben m. bat, kopito. Flintenkugel f. svinčenka, svinčnica. Jlintenfd)lofs n. celin. Jlinlenfdjufa m. strel. [kresälnik. Jlintenllein m. puškin kremen ober Flitter m. bleščica, migljenka. Ilitterjeleljrfamkeit f. puhla ob. plitva učenost. JFlitterglan; '»'■ nepravi lesk. Flittergolb n. zlata pena, loš. flittergolben lošast. Flitterjaljr n. medeno leto. Flitter|tlber n. sreberna pena. Flitterflaat m. bliščoba; nečimurnost. Jlitterioerk n. f. glitterftaat. Jlitterroodie f. medeni teden, žlodie f. kosem, koder, kocelj; dem. kosmič, kosmiček; (©d)nee—) kocBnj, kosmulja. flotken kosmati, skosmati; intr. kosmato snežiti, kocnjati. Flotkenblume f. plavica, modrica. Jlüthcngertiülh n. mrenasti oblaki pl, jančki pl. Flodtenflftubling m. navadna krvnica, bovist (-a), flodsidjt kodrast, kocnjast. Floikleibe f. kosmata svila. Jlolj m. bolha; dem. bolšica. flogen bolhe loviti, flobig bolhav. /lol)kraut n. dresBn, dreselj, bolšnik, FloljneR n. bolšinjak. Floljflid) m. bolšji pik. Flor m. cvet, cvetje, razcvit; fig. sreča, blaginja, blagostan, blagovitost; (getoebtež 3eu9) pajčelan, tančica, flora f. cvetana, flora. Jlorbanb n. pajčelanast trak, pajče-lanasta preveza. Florfliege f. tančičarica. florieren cvesti (cvetem), sloveti. Florfeibe f. stikana svila. Jlortud) n. tančica. Floskel f. prazno lepotičje. Jloß n. plav (-i), plutva, plitva, flößbar plavgn, splaven. Floßbrüthe f. plavni most (-Ü). Flöße f. plavitev, plavba, plavljenje. Jflolfe f. plavüta, plavut (-i), flößen plaviti ober goniti (drva po vodi); (äßäfdje) opläkuiti, izplahniti, izprati (-perem); impf, oplakovati, iz-plahovati, izpirati. FlofTenfiißer m. plitvonožec. Flolfeittljier n. plavtitar. Flößer m. plavičar. Jloßfeber f. plavüta, plavüt (-i). Jloßgebür f. plavnina. Floßgered)tigkeil f. plavna pravica. Floßhol) n. plavni les, plavščina, splavljena drva. flofltg plavtiten. Flöte f. piščal (-i), piščalka, žvegla. flöten piskati, na piščal svirati. Flötenspieler m. piskač, flavtist. JFlötenmerk n. piščali pl. f. Flotille f. malo brodovje, flotilja. flott lahkoživ, razuzdan, vesel; — leben razuzdano ob. zapravljivo ob. veselo živeti; ein —er ÜDlenfd) lahkoživgc. glotte 223 gtufšarm Flotte f. brodovje, ladijevje. Jlötj n. tla (tal) pl.; sloj, sklad, vrsta, flöbgtbirgc n. vrstno ob. slojevito ob. skladovito gorovje. |Iud) m. kletev, kletvina, prekletstvo; (6d)rour) zakletev, rot, zarötba. ftud)betnben preklet, zaklet, fludjfn kleti (kolnem), rotiti, preklinjati, hudičevati, zlodejevati, šen-tovati. Flud)er m. preklinjalgc, rotilgc; —in f. preklinjalka, rotilka. Flud)t f. beg, ubeg, utek, uskok; bie —"ergreifen pobegniti, v beg spustiti se, pocediti jo, ubrisati (-brišem) jo in bie — fdjlagen zapoditi, razgnati (-ženem), razkropiti, v be^ zapoditi; auf ber — beže, bežeč, ft^lujl* Flud)tbau m. ubežišče. f I ' ftüdjten fid) pobegniti, ubegniti, ubežati (-bežim), pete odnesti (-nesem), uteči (-tečem); fid) ju jemanbem — pribežati (-bežim) h komu, zateči (-tečem) se li komu. fliid)tig bežen, ubežgn, ubegljiv, be-götsn; — werben f. gludjt ergreifen; (eitel) minljiv, nestanoviten; (fcfjnell) nrto, naggl, bitgr; (in ber Etjemte) hlapgn, izhlapljiv; (leidjtfinnig) vne-marčn, lahkomiseln , nestanoviten; (oberftäd)!.) površgn, hitgr; adv. naglo, površno, mimogrede. |lüd)tigheit f. bežnost, minljivost, nestanovitnost 2C. F!üd)tting m. begun, begunec, ubežnik, uskok. |tud)n)ort n. kletvica. Fluber n. žleb, splav; rake pl.; zajeza. Flug m. let, polet, vzlet; (0. SSienen) roj; (D. Sögeln) vlak, kita; (B. b. Seit) hitrost. Flugbranb m. prašnati snet (bot.). Jlugbrett n. letälnica. Flügel m. perotnica, perot (-i), krilo, kreljüt (-i); (an b. SBinbmüt)Ie) veter-niea; (bei ber £t)ür) dürnica, plat (-1); (bei ber älrmee) krilo; (Seite) bok; (mufital. Snftrument) klavir; (bei ber Uljrfpinbcl) perötka; (am SBebeftul)!) polica; gtiiget« krilni. |lfigelfrud)t f. perotka. Flügtlfrüdjtler m. perotkarica. Flügelfitß m. krilonožgc. flügelig krilat, okriljen, s perötmi. flügellos brezperöten, brezkril, brez-krilen, brez perotnic. Flügelmann m. krilnik, krajnik. flügeln operötiti; einen Söget — ptiču peröti ostreliti; geflügelt krilat, s pe-rotnicami. flügelnetj n. perotnjäk. ftügelpferb n. krilati konj, pegaz. |tügelfd)lag m. foföt, flaföt, fofotanje, mahanje s perotmi. f litgelfdjnedie f. perotar. Jflügeltljor n. dvokrilna vrata pl. flügelntel) n. perjäd (-i), perotnina, küreti'na, kurjäd (-i), letavina. ^ , flugftfd) m. poletaš. — v^Tw hoy^A flügge goden; — »erben goditi se, zgoditi se. ftugtjatjn m. morski petelin, flitglod) n. žrelo, žrlo, žoltno, lete-nica; vratica pl., okence, flugnteljl n. poliska. flugs adv. v tem hipu, ko bi trenil ob. mignil, flugfanb m. svižec, svišč, sipa, var. llü^Bogel m. (Stlpenfönger) gornik. Fluor m. fluvor. Jluoresten; f. fluvorovanje. Fluortb m. ftuvorid, fluvorec. Fluorkiefel m. kremenčev fluvorec (ehem.). Fluonnalferfloff m. vodenčev ob. vodikov fluvorec (ehem.). |luormafTerllofffäure f. fluvorovoden-čeva kislina (ehem.). flur f. trata, loka, livada, njiva, polje; (SBeibe) ledina, pašnjak, pašnik; — m. (SBorljauž) veža; (ipofrautn) dvorišče. flurtnpotijei f. poljska policija. Jflurftein m. mejnik. Ftufsm. reka; dem. rečica, potok; (ftüffiger guftanb) tek, tok; (Bon tatlen) raztop, taljenje, topljenje; talilo, topilo; (Stfjeuma, ©ic^t) kostenica; glufž« rečni, reški, vodni. flufsaat m. ogor, navadna jegulja. Jlufsabler m. ribji orel. |lufoann)ol)ner m. porščnik, potočnik, potokar. flufsarm m. panoga ob. rok&v reke. SIuf§6ab 224 — folgen flufsbab n. kopel (-i) v reki. Jlufsbarfd) m. ostriž, okun. f lufsbett n. struga, vodotok, vodotoč, vodotočina, žleb. irlufsbinitertlanb n. medrečje, med-vodje. flufsentroitfeelung f. razvoj reke. flufsfaljrjeug n. čoln, ladija, vozilo. JlufsfoU m. slap. Jlufsftfdjnbler m. ribji orel, ljun. flufsgebiet n. porečje. Jlufsgefiille n. strmec, pad reke. Jlufsgropp f. kapelj. fUtfjig tekoč; (gefdjmoljen) raztopljen, raztaljen, razpuščen; (tropfbar —) kap-ljiv; —er Körper tekočina; — tnadjen topiti, taliti; raztopiti, raztaliti; (SDie» toHe) plaviti. Qu>J\ JFlüffigkeit f. kapljivost; (b. glüffige) tekočina, moča; (ffiranflj.) tok; tropf» bare — kapljina; gebrannte — žga-nina, žganje, flufsinfel f. osredek, otok. Jlufskrabbe f. potočna rakulja, rečna rakovica. / * A. flufskrebs m. potočni rak. Jlufsmittel n. topilo, f lufsmufdjel f. skržek. flufsnetj n. omrežje rek. Jlufsntte f. povodna ob. morska deklica, povodna vila. /lufsofen m. plavež, talilnica, flufootter f. vidra. $lufsperlmufd)el f. potočna bisernica. Jlufspferb n. povodni ob. nilski konj. flufspoli;eiorbnung f. ustav povodnega reda. Jhtfspridie f. piškur, kačela. flufsregulterimg f. uredba ob. urav-nanje rek. JFlufsfanb m. pesek, svižec. flitfsfdjiffaljrt f. vožnja po reki, rečno brodärstvo. flufsfee m. rečno jezero. [vodi. flufsfeite f. vodna stran, stran proti flufsfpat m. plavik, jedavBc. $lufsfijftem n. rečje. Jlufsioaffer n. tekoča ob. živa voda, potočnica. jflufsüberfutjr f. brod. flitftem šepetati (-am u. šepečem), šešljati; šepniti, pošepetati, zašepetati; (Bon £l)ieren) ščebljati; (bom SBinbe) šumljati, žuboriti. flülletn n. šepet, šepetanje; ščeblja-nje; šumljanje. flüllernb šepetav, šepetajoč, ščebljšv, ščebljajoč. JFliillettr m. šepetal Sc, šepetač. flut f. povodenj (-i), potop; (baž SSacbfen bež SBSafferž) pritok, nastop, plima; (2Boge) val; @bbe u. — oseka in plima, odtok in pritok, odliv in priliv ; (b. ©d)riften) küp, gromäda; eine — bon £I)ränen potok solza, flutberoegt buren, vzbiirkan. fluten nastopati, naraščati, plimoväti, plivkati; fig. vreti (vrem), kipeti, flutmünbung f. plimujoče ustje. Jlutfirom m. plimotok. f lutjeit f. plima, doba pritoka. fFotus m. f. 33rennpun!t. fiSberaliR m. federalist. föberatio federativen, zvezen. Jfoberierte m. zaveznik. Jogafd) m. smuč. Joijre f. bor, borovec; giSIjren» borov. Jölirenblattroefpe f. borova osa. JiStjreueule f. borova söva ob. sovka. Jöljrenljol; n. borovina. Žiilirenroalb m. borovje, folge f. nasledek, posledica, učinek, nastöpek; (^Reihenfolge) red (-1), vrsta, vzpored, zaporednost, čreda; (bie — in ber §errfcf)aft) nasledovanje, na-sledba, nastop; infolge vsled (c. gen.), po (c. loe.), poleg (e. gen.), za (c. instr.), 4. Š. infolge höherer äSenriHigung po višjem dovoljenji, infolge ber @erid)tš» orbnung po sodnjem redu, poleg sod-njega reda, infolge ber ©eburt za porodom; (Sauf) tek; — leiften poslušati, ubogati, izpolniti; bie — baoon ift iz tega sledi ober izvira, iz tega sklepamo; bon übler — fein slabe nasledke imeti (imam); slabo žaleči (-ležem); bern sufolge po tem takem; in ber — ber 3ett s časom; in ber — v prihodnje, za naprej, pozneje, potem. folgeieiftung/1. pokornost, poslušnost, ubogljivost, izpolnitev ukaza. folgen einem slediti komu ob. koga, nasledovati koga, iti (idem u. grem) ob. stopinje pobirati za kom; rafd) auf folgenb — 225 — formen einanber — loviti se, poditi se; auf jemanben — nastopiti, impf, nastopati; (ber $eit nad|) priti (pridem), impf. prihajati za kom, j. 33. auf ben SDleifter folgt ber ©djiiler za učiteljem ober po učitelji pride učenec; (nac|al)men) posnemati, ravnati se ob. delati po kom; ber Seidje — mrliča spremiti, impf. spremljati; (golge leiften) slušati, poslušati, ubogati; folge mir poslušaj me, ubogaj me; nid)t folgen ne marati za tej; §ortfe£ung folgt dalje prihodnjič, nadaljevanje prihodnjič, dalje ob. nadaljevanje pride. folgenb sledeč, naslednji, nastopen; zaporeden. folgenbs adv. v prihodnje, za naprej; (fjernnd)) pozneje, potem, potlej, na to. folgenlos brez naslšdkov. folgenreid) poln velikih nasledkov, «folger m. naslednik, nastopnik, na-sledovalec. folgetedjt dosleden, folgeridjtig f. folgerest. Jolgmdjtigheit f. doslednost, folgern sklepati, soditi, izväjati, povzemati ; skleniti, izvesti (-vedem), povzeti (-vzamem). Folgerung f. sklep, izvod; sklepanje, izvajanje. Folgefat! m posledični stavek; po-sledek, izvodek (arithm.). folgraiibrtg nedosleden. Jolgeroibrigkeit f. nedoslednost, /olgejtit f. prihodnost, pozneji ober prihodnji čas. folglid) adv. torej, zatorej, zato, tedaj, po tem takem, zategadelj, folgfom poslušen, ubogljiv, pokoren. Folgfamkeit f. poslušnost, ubogljivost, pokornost, loliont m. folijant. Jolie f. pena; podloga, podložek. Jolioformnt n. cela pola. Jolttrf. tezalnica, natezalnica, trlica, mučilo; (SJiarter) muka; jemanben auf bie — fpannen koga na tezälnico deti (denem), koga mučiti, folttrbnnk f. tezälnica, raztezälnica. Jolttrer m. mučitelj, trinog, rabelj. Folterkammer f. mučilnica, raztezälnica. foltern mučiti, trpinčiti; (Dom ©e» tniffen) peči (pečem), jpizti. Fonb m. matica, zaloga, zäklad; bie —§ državni papirji pl. Fontäne f. vodomet. Joittanell n. mehko teme (temena), mečava; (@efd)ttmr) pijavka. foppen norčevati se s kom, koga za norca imeti (imam), dražiti koga, nagajati komu. Forte f. moč; sila. Jordjgras n. Marijini lasci, solzice ob. lasje device Marije. Fbrberer m. pospešitelj, podpornik; f. a. Seförberer. färberlitt) koristen, hasniv, pospešljiv. forbent tr. pospešiti, pomoči (-morem), povišati; impf, pospeševati, pomagati, poviševati, podpirati; (©rje) na dan spraviti, impf, spravljati; intr. odsedati se, od rok ob. izpod rok iti (idem u. grem). forbern terjati, zahtevati, iskati (iščem), hoteti (hočem); (Dorlaben, aužforbern) zvati (zčvem), klicati (kličem); pozvati, poklicati; impf, pozivati. Förberung f. pospešitev, pospešek; f. a. Seförberung. Förberung f. terjätev, zahteva; (,/. forltfd)ul;perfonale n. gozdni čuvaji JorltBreiiigkeit f. prepir zaradi gozda. Jorllted)niher m. gozdni tehnik, /orrtoermalter m. gozdni oskrbnik. Jorltmefen n. gozdarstvo. Forltimrtfdjaft f. gozdarstvo, gozdarjenje. #orlt;ins m. gozdnina, lesnina. fort adv. dalje, naprej; (Bom Orte weg) proč, s poti, v kraj; (in 8)"|gn.) od-, u-, dalje, naprej; — unb — t jedno mer, ven in ven, skozi in skozi; fofort takoj, precej, mahoma; — mit bir poberi se; fortan odsihdob, odslej; (fünft.) posihdob, poslej, za naprej, y prihodnje. JFort n. trdnjavica, fortarbeiten dalje ob. naprej delati. fortbannen — 227 — fortfegen fortbannen pregnati (-ženem), pro-gnati; impf, preganjati. fortbauen dalje staviti ob. zidati; (int Sergbau) dalje kopati (kopljem). fortbegeben fidj odpraviti se, oditi (-idem), odriniti; impf, odpravljati se, odhajati. JortbeUanb m. obstanek, obstoj, fortbringen odpraviti, z mesta spraviti, odnesti; impf, odpravljati, odnašati ; fidj — preriti (-rinem ob. -rijem), preživiti se; impf, preživljati se. lortbauer f. trajnost, trpež, obstanek, fortbonertt trajati, trpeti, obstati (-stojim u. -stanem); impf, obstajati. fortbauernb trajen, stanoviten, ne-prenehljiv. forteilen proč ob. dalje hiteti, podvizati se. |orlepiano n. klavir, forterben fid) preiti (-idem), impf. prehajati. fortfahren nadaljevati; (m.b.SBagen) odvesti (-vedem) se, odpeljati se; impf. odpeljävati se. fortfliegen odleteti, impf, odletavati. fortjflieijen ubegniti, uteči (-tečem); impf, «begati, utekati. fortführen odvesti (-vedem), odpeljati; impf, odvajati, odpeljavati; (b. SEBinbe ob. SSaffer) odnesti, impf, odnašati; bie ffiirtfdjaft — dalje gospodariti. fortgang m. uspeh, prospeh, napredek; einen guten — neunten odsedati se, srečno od rok ob. izpod rok iti (grem), dobro napredovati, fortgangsrlajfr f. red (-a u. -ü). lortgangsjeugniB n. spričevalo o napredku. fortgeben oditi (-idem), odriniti; impf, odhajati. fortjjin za naprej, nadalje, v prihodnje, posihdob. lortifiration f. utrdba, fortjagen odgnati (-ženem), odpoditi, spoditi, odtirati, stirati; impf, odganjati; intr. (ju 5ßferbe) odjähati, od-dirjati. fortkommen oditi (-idem), impf, odhajati; (fid) fortbringen) preživiti se, kruh si služiti; (bon ®etniid)fen unb gieren) rasti (rastem), obstajati, de- lati, obnašati se; zrasti, obstati (-stanem), storiti, obnesti se. fortkommen n. odhod; napredek, uspeh; ein befferež — boljši kruh, boljše življenje; (b. ^flanjen) rast (-1); (Sebenžmittel) kruh, živež, hrana, jfortlauf m. tek. fortlaufenb zaporeden, nepretrgan, tekoč; adv. zdržema, fortleben n. življenje, fortleiten razvoditi; impf, razvajati, prenašati (phys.). lortleitung f. prenos; — b. Bewegung prenos gibanja (phys.). f ortleitungsmrllc f. prenosno vratilo (phys.). fortmadjeit fidj spraviti se, pobrati (-berem) se, poeediti jo; impf, spravljati se, pobirati se. fortpflanzen prenesti, presaditi; impf. prenašati, presajati; (bermeljren, er= jeugett) rediti, množiti, ploditi, saditi; zarediti, pomnožiti, razmnožiti, zaplo-diti, razploditi, zasaditi; impf, razmnoževati, razplodovati, zasajati; (bie SBärnte) razširjati, raznašati (phys.); fid) — razploditi se, zarediti se, razrasti (-rastem) se; impf, razplodovati se, zarejati se. fortpflanjung f. zaredba, zareja, raz-plodba; (b. SJienfdjen) zarod. |ortpflan}ungsgeftl)n)inbigktit f. brzina ob. hitrost širjenja, f ortpflaitjuttgsotgan n. plodilo, fortrennen oddirjati. fortrollen tr. valiti, valjati, täkati; zavaliti; intr. täkati se, takljati se. fortfdjaffen odpraviti, spraviti, s poti spraviti; impf, odpravljati, spravljati, lortfdjaffung f. odprava, fortfdjleidjen zmdzati se, zmuzniti se,, ukrasti (-kradem) se. fortfdjreiten pomakniti se, impf, pomikati se, dalje stopati ob. koračiti; (in Senntniffen) napredovati, uspevati. fortfd)reitenb postopen;—e33etoegung pomikanje. JFortfdjritt m. napredek, uspeh, prospeh; — madjen napredovati, fortfdjrittlid) napreden. fortrd)rittsmaim m. naprednjäk. fortfeljen nadaljevati, podaljševati. gortfefcung — 228 — JTortfe^uttg f. nadaljevanje, podaljšek; — folgt dalje prihodnjič. fortroäljrent) adi. vedSn,neprenehljiv; adv. neprenehoma, vgdno, zdržema, v jedno mer. vU/kk^čT*-*-* fart}i«(jert odriniti, oditi (-idem), preseliti se; impf, odhajati, preseljevati se. Fortjug m. odhod, selitev, preselitev, forum n. sodišče. fofftl okamenel; kopan. [pl. Fofltlien pl. okamenine pl., izkopki Fötus m. spočetek, zarodek. Fouragc f. klaja, krma, piča. fouragicreit klajo jc. preskrbeti, impf. preskrbovati. Fourier m. vojaški pisar, furir. JTourttier n. obklada, oplatica. fournieren obložiti, oplatiti; impf. oblagati, obkladati. fradjt f. tovor; vozivo, vozno blago; gracf)t= vozni, fradjthnr vozen. JFrodjtfaricf m. vozni list. Frachtempfänger m. prejemnik blaga, fradjfeit za plačilo voziti. Fradjtfiihrer m. voznik. Jfradjtgeli» n. voznina. Frachtgut n. vozno blago. Frad)tkolten pl. vozni stroški pl. Fradjtfd)iff n. tovorna ob. prevozna ladij a. fradjtfliith n. vozivo, vozno blago. Frnd)tucrfcnbcr m. pošiljatelj ob. raz-pošiljalec voznega blaga. Fradjtioagen m. tovorni voz, težki voz. fradi m. frak. Jrartion f. stranka, frakcija. Frartur f. (gracturfdjrift) nemško ob. gotiško ob. frakturno pismo, lomno pismo. frage f. vprašanje; eine — ftetlen vprašati, poprašati; impf, vpraševati, popraševati. fragen prašati, vprašati, poprašati, pitati, bärati, pobarati; impf, vpraševati, popraševati ic.; (herum—) opra-šati, impf, opraševati. fragenb prašajoč, prašaje, poprašu-joč, sprašujoč :c. Fragepunkt m. vprašanje. Fragefteller m. vprašalec, vpraševalec. JragelMung f. vprašanje. fragctoeife adv. v vprašanjih, s vprašanji, vprašujoč. [šalnica. Frageroort n. vprašalna beseda, vpra-frageseid)ert n. vprašaj, fraglid) zadeven, dotičen, omenjen; (ungeroifž) negotov, fragment n. odlomek, kos (-a u. -u). fragmentarifd) v odlomkih. Jragner m. krušnar. Fraifen pl. božjast; f. a. ©pitepfie. Frantisraner m. frančiškan, frančiš-kanec, franjevec. [samostan. Franriscanerklolter n. frančiškanski Jranriscanerorben m. frančiškanski red (-a u. -ti), red sv. Frančiška, franco adv. plačano, poštnine prosto, frank svoboden, prost; — unb frei ves svoj, prost kakor ptica pod nebom. frankieren poštnino plačati, pismo poštnine oprostiti, frankovati; impf. poštnino plačevati, pismo poštnine oproščevati. frankiert adi. plačan, poštnine prost; adv. f. franco. Franfe f. pram, prem, cembi m. pl. franfen pramati. Franibanb m. francosko vezanje ob. vezilo, vezanje z usnjatim hrbtom. Fran;baum m. pritlikovec. Frantbrantroein m. francosko žganje. Jraniofen pl. (Sranlfjeit) nesramna bolezen (-i), francozi pl. fraiijperle f. francoski ob. ponarejeni ob. nepravi biser, /ranjinein m. francosko vino. frappant presenetljiv, čuden; f. a iiberrafdjenb. frappieren prevzeti (-vzamem); bož hat mich frappiert zavzel sem se nad tem, začudil sem se temu; f. a. über» rafcfjen. Fraß m. žretje, žrtje, žrenje; (gutter) živež, piča, krma; (grefšgier) požreš-nost, samogoltnost, goltnost. Fraßtrog m. korito. Jrater m. brat, frater. fraternifieren bratiti se, družiti se. Fraternität f. bratovščina, fratfdjeln govoričiti, izpraševati, popraševati; krušnariti. Fraß m. smrkovec, smrkolin, otročaj, paglovec. — 229 — freigeben |ratje f. spaka; —n madjen p&diti se; spačiti se. fratjenbilb n. spaka, grda ober pretirana podoba. frnt|engel5alt f. posäst, grdoba. frauenhaft grd, nagntisen, smešen, pretiran. irnu f. gospä; (Sljefrau) soproga, žena, zaročnica, pridrtiga; (§aužfrau) gospodinja, gospodarica; eine—neunten ženiti se; oženiti se; bie — SJteben gospa Medenka, gospa Medenova. |raud)en n. ženka, ženica. |rauen= ženski. |ra«enbilb n. ženska; (ein 33ilbni§ b. gungfrau aKaria) podoba device Marije. |raueneis n. Marijino steklo, frauenfeinb m. sovražnik ženstva; j. a. SBeiberfeinb. [kožušček. |rauenfingerkraut n. device Marije |rauenftf^ m. platnica. |rauenljanr n. ženski lasje pl.; (Sfflanje) device Marije lasci, predenica. |rauenljemb n. ženska srajca. Iraueitkäfer m. polonica, božji volek. JFrnuenkirdje f. cerkev matere božje. Jrauenhlollet n. nunski samostan. Irauenorben m. ženski red (-a u. -ti), red za ženske. |rauenfdjut) »».ženski črevelj ;(^flartjc) ceptec, čreveljc. Irauensperfon f. ženska. Jrauenllanti m. ženstvo; (in b. Ktrcfye) ženska stran (-1). |raucntag m. šmaren, šmarijni dan, gospöjnica; ©roß— veliki šmaren, velika maša, velika gospöjnica; Klein— mali šmaren, mala maša, mala go-spojnica. Irauenunterkleib n. gozec. Irauenoolh n. ženstvo, ženske pl. Jrnuen;ett f. ženska döba, žensko čiščenje. f rauenjimmer n. ženska stanica; (9ßer= fon) ženska. Iräulein n. gospica, gospodična. Jräuteinftift n. odgojišče ob. odgoje-vališče za gospodične. fred) drzen, predrzen, smel; (aušge= laffen) razuzdan, nesramen; ein —er ffienfd) predrznež, nesramnik; bie —e ^erfon nesramnica. JFredjljctt f. drznost, predrznost, smelost. ^Fregatte f. fregata. Jregattenoogel m. črna btirjevka ob. btirnica. frei svoboden, prost, svoj; (oljne ettoaž) brez c. gen., prost, čist; (un» gefreit) svoboden; — toerben osvoditi se, oprostiti se, osvojiti se, oteti (ot-mem) se; impf, osvobojati se, oprošče-vati se, osvojevati se; (in ber (t^emie) razvezati (-vežem) se, impf, razvezo-vati se; — Don ©djutben brez dolgov; im greien na planem, na jasnem, pod milim nebom; ein —er 9ßlag odprt prostor; im —en gelbe f. gelb; auf —en guß fegen izpustiti koga iz uječe ob. iz zapora; ber 33aum ftet)t — drevo stoji na samem; er ift nid)t — ni sam svoj; auž —en ©tüden sam od sebe; radovoljno; ež fteljt ifjnt — na izvolji mu je, na izber mu je dano; —e SSoljnung brezplačno stanovanje; —er ©egenftanb nezapovedani ober prosti predmet; id) bin fo — drznem se; —e äßärrne razvezana toplota; — tjerauž narävnost, odkritosrčno, z očij v oči. Freibataillon n. bataljon radovolj-nikov. Freibauer m. svobodnik. Freibeuter m. pomorski ropar ob. to-loväj, gusär. Freibeuterei f. pomorsko roparstvo, gusärstvo. Freibrief m. svobodnica. Freibürger m. svobodni državljan. Freirorps n. krdelo radovoljnikov. fretbenkenb svobodomiseln. Freie f. plan (-i), planota. freieigen prostolasten. freien snubiti; zasntibiti; — gefjen na ogledi ob. na razgledi iti (grem). Freien n. snubitev. Freier m. snubač, snubec, snobok; auf —§ güßen ftet)eti ženiti se. Freiersmann m. f. greier. Freifrau f. baronica, barönka, ba-rönovka. freigeben osvoboditi, izpustiti; impf. osvobojati, izpuščati; (erlauben) dopustiti, impf, dopuščati; ben Sanbel — svobodno kupčijo dopustiti. ( freigebig — 230 — grembe freigebig darežljiv, radodaren, do-brotljiv. [nost. Freigebigkeit f. darežljivost, radodar-fretgeboren svobodno rojen, svobodnega rodu. JFreigeift m. svobodomiselnik; malo-verSc. [veren. fretgeiRertfd) svobodomiseln; malo-Freigelaffene m. osvobojenec. Freigelb n. mrtvaščina. freigefinnt svobodomiseln. JFreiglaube m. prostoverstvo, svoje-verstvo. jFretfjofert m. svobodno pristanišče, svobodna luka. freifjolten živež ob. hrano komu zastonj dajati. JFreifjottbel m. svobodna kupčija, — trgovina. Jfreiljeit f. svoboda, prostost; (Sühn« l)eit) drznost, predrznost; —ett pl. svoboščine; in — fegen osvoboditi, izpustiti koga iz uječe ob. iz zapora, dati (dam) komu svobodo; impf, iz-puščati 2C., dajati je.; icf) neunte mir Die — bodi mi dovoljeno, drznem se. JFreiljeitsbrief m. svoboščinska listina. Jteiljeitsbrang m. svobodoželjnost, hrepenenje po svobodi, freijjttlsliebenb svobodoljuben, .fretljerr m. baron, freijjerrlid) baronov, baronski. JFreiljufe f. svobodno zemljišče. Jreiknedjt m. krvnik, rabelj. freilaffen f. freigeben. «JFreileljen n. svobodni fevd. fretlid) kaj pa da, se ve da, kako pa, res; (jtoar) sicer. freimodjen osvoboditi, osvojiti, oprostiti ; impf, osvobojati, osvojevati, oproščevati. [zidar. /Freimaurer m. svobodnjak, prosto-J-reimaurerei f. svobodnjaštvo, prostozidarsko. [dušnost. Freimut!) m. odkritosrčnost, prosto-frtimiitljig odkritosrčen, prostodušen. jFreimiitjjigkett f. f. greimutf). Jretfaß m. svobodnik, svobodnjak. Jreifd)iiler m. neplačujoči učenec, učenec prost učnine. tujski. /rtmbfudjt f. tujčevalnost, pretirano posnemanje tujih šeg. freinbrüd)tig tujčevalen. Jrembroort n. tujka, tuja beseda. frtmb;iingig inojezičen, tujega jezika, frequent ljudnat, obiskovan. Jtequentatioum n. (SSerbum —) po-navljälnik, ponavljalni glagol. |requentation f. obiskovanje. |requentations}eugnis n. spričevalo o obiskovanji šole. frequentieren obiskovati, itestoiualrrei f. slikanje na mokro ob. na vapno. Jšrefsbegierbe f. požrešnost, samogolt-nost, snedenost. frefsbegierig požrešen, samogöltgn, sneden, hlastežgn. Jfreffe f. žrelo; gobec, rilec, freffen žreti (žrem), požreti, jesti (jem), pojesti, snesti; impf, požirati, pojeaati; (Körner) zobati (zobljem); pozobati; (©rož) mtiliti ; pomuliti; (gierig —) hlastati; pohlastati; (um fid) —) razjedati; razširjati se. greifen n. žrtje, žrenje; (©peife) piča, krma, jed (-1); fig. slabo jelo. fre|fenb goltäv; razjedljiv. Fretter m. žer6c, snedež, sneda, požeruh, požrešnik; —in f. požrešnica. Itefsgier f. f. grefšbegierbe. frefsgierig f. frefsbegierig. frelTtg in 3i§9n- jeden, žrten. Freitod) n. (itn Sdjroeinftall) jaderna n. pl. [vost. frefslull f. lakot (-i), lakota, požrlji-|ref0fud)t f. f. grefžbegierbe. Frefstrog m. korito. Jrersitierhjeug n. požiralo, žrelo, frettdjen n. bela podlasica. Frettroiefel n. f. grettd)en. Žreube f. veselje, radost; — Ijaben veseliti se, radovati se; ein Sag ber — veseli dan, dan veselja; mit —n z veseljem, prav rad; greuben» veseli, radostni. Jreubenbedjer m. kupa veselja ober radosti. Jrcubenbotfdjnft f. veselo oznanilo, veseli glas (-a u. -ti). Frcubcnfeft n. veselica, veseli god (-a U. -ti) ob. praznik. JFreubenfeucr n. kres. Jreubrngefdjrei n. vrisk, veseli krik, veseli hrup; ein — ergeben vrisk zagnati (-ženem), zavriskati, zatikati. Jtcubenhaus n. dom veselja, freubenhleib n. pražnja ob. semänja obleka. Jreubenleben n. veselo ob. prijetno življenje. freubenlos nevesel, brez veselja ob. radosti. Freubenmatjl n. veselica, vesela pojedina, gosti (gostij) pl. freubenreid) poln veselja ob. radosti, prevesel, preradosten. Frrubenruf m. veseli klic, vrisk. Jreubenteg m. veseli dan, dan veselja. Jreubentnumel m., im — veselja pijan, jfreubentljrane f. solza veselja ober radosti. freubenooll veselja ob. radosti poln. frcubetrttnhen veselja pijan, freubig vesel, radosten. Freubigkeit f. veselje, radost, freuen veseliti, radovati, razveseliti; fid) — veseliti se, radovati se, vesel biti (sem); razveseliti se, vzradovati se; impf, razveseljevati se. Jteunb m. prijatelj; er ift ein — bom Spielen, Irinfen jc. rad igra; pije jc. Jreunbdjen n. ljubi prijatelj. Jreunbin f. prijateljica, freunblid) prijazen, mil; — tjjun pri-kupovati se, dobrikati se, prilizovati se, sladkati se; (tjiibfd)) lep, ugoden. Jfreunblidjheit f. prijaznost, freunblos brez prijatelja ober prijateljev. greunbfdjaft — 232 grifdje freunbfdjaft f. prijateljstvo; pobra-timstvo; — fdjiiejjen sprijazniti se, pobratiti se. freunbfd)aftlid) prijateljski, prijazen; adv. prijateljsko. freun'bfd)afts» prijateljski. Jfreunbfdjaftsbunb m. prijateljska zveza ob. vez (-1). fteoel m. zlobnost, zloba, hudobija, pregreha; (58erbred)en) hudodelstvo, zločinstvo, zlodejstvo; (Sefdjabigung) škoda, kvar; (Entheiligung) oskrunitev, oskrumba. freoelljnft zloben, hudoben, hudode-I6n, zločinski; (tterwegen) predrzen, drzovit. /reorlmutl) m. zlobnost; (SSerWegen» l)eit) predrznost, drzovitost. frcoeln grešiti, hudo delati, zloben biti (sem). freueltljat f. hudodelstvo, zločin, zločinstvo, hudobija; zlobno ob. brezbožno dejanje. freurntlid] predrzen; j. a. fret>efl)aft. Jteuler m. hudobnež, zlobnež, brez-božnik; hudodelec, hudodelnik, zločinec; predrznež. freolerin f. hudobnica, brezbožnica; hudodelnica; predrznica. f riebe m. mir (-a u. -ü); ßutfje) pokoj ; —n fcSiliejaert mir skleniti, pomiriti se; — fei mit eud) mir vam bodi! mir z vami! —n ftiften miriti; pomiriti; in —n leben mirovati, v miru živeti; ben —n ftören mir rušiti, razrušiti, mir kaliti, mir prelomiti; — feiner 2lfd)e Bog mu daj večni mir in pokoj; griebenž« mirovni, mirni. frtebensabfdjlufs m. pomirje, sklep mini. Jrtebensbebingung f. pogoj ober uvet mirü, mirovni pogoj ob. uvet. friebensbotfdjaft f. oznanilo miru. JFrtebensbrud) m. prelomljenje miru, mirolom, mirolomstvo. frtebeitsbunb m. zaveza mirü. friebenscongrefs m. zbor za mir ob. zaradi mirü. $riebensenge! m. angelj mirü. frtebensgage f. plača ob miru; vojaška mirovna plača. f riebensgerid)t n. mirovno sodišče. friebensgbttin/^ boginja mirü. [sodnik. Jrifbensridjter m. mirovni sodnik, raz-Jriebensfdjlufs m. pomirje, sklep mirü. friebensRifter m. mirilec, posredovalec mirü. [nik. /ricbcnsrtdrer m. kalilSc miru, zdraž-lrtebensunlerl)änbler m. pogajalec za mir ob. zaradi mirü. [mirü. friebensoermittler m. posredovalec Jriebensjeit f. čas ob. döba mirü, mirovanje; jur — ob miru, v miru, v mirnem času. friebfertig miroljuben, miroljubiv, miren, mirljiv. [ljubnost. friebfertigkeit f. miroljubje, miro-Jrrieb()of m. pokopališče, grobišče, mrtvišče, grobje. [mirno, frieblid) miren, krotek; adv. zlepa, frtebüebenb miroljuben, miroljubiv. frieblos nemiren, nepokojgn, brez mirü. friebfam miren, tih, krotek, friebfamkeit f. mirnost, krotkost. frierbeule f. ozeblina, ozeba. frieren prezebati, mraz trpeti; id) friere zebe me, mraz mi je; (ju Siž Werben) zmrzniti, zamrzniti; impf. zmrzovati, zamrzovati. frieren n. mraz, zmrzlina, zmrzal (-i), fries m. friz, nakitje. jriefel m. opahki pl., spahki pl, spuščaj, prhljaj, pršaj, prišč./*?1»^ frifd) surov, presen, svez ; (fuf)l) hladen , studen ; (neu) nov , mlad; (munter) živ, živahen, čvrst, čil, isker; (eben gebracht) tödinji, j. S. tödinja voda, b.i. otödi(foeben) prinesena voda; —eš §olj surov les; —ež Slatt zelen list; —e SSBare novo blago; —er Saum mladikavo ob. omladno drevo (-esa); —e garbe živa barva; —ež Srot kruh po peki; —e§ ^ferb spočit ober čil konj; — gemolfene 9Dti(d) prično mleko; — gewagt srčnost veljä; auf —er If)at na samem dejanji; — jur Stcbeit urno na delo! etwas —e§ novina; —e 28afd)e belo perilo; auf bie —e Suft pod milo nebo. frifdje f. čvrstost, čvrstota, svežost (svežest); mrzlota , studenost; hlad (-a u. -ü), hladnost; živost, živahnost, ocid*j<& *. qzu. frifdjen — 233 — groft frifdjen (Sifen) prekovati, pretopiti, prečistiti, prepustiti; impf, pretapljati, prečiščati, prepuščati; f. erfrifd)en. |rifd)effe f. pretapljälnica, čistilnica. Jrifd)l)erb m. ognjišče. |rifd)ling m. (jungež ©djioein) pre-šičSk, mladiček, spomladänec. [ca. Jrifdjnfett m. pretapljalnica, topilni-Jrifdjung f. f. ©rfrifdjitng. Jtifeur m. lasničar, frizer, frtlterett razčesati (-češem), oplesti (-pletem); impf, razčesavati, opletati; (b. ipaare träufeln) kodrati, svedriti. Irififtkomm m. češelj, redki glavnik. |rilt f. rok, obrok, doba; (Sluffdjub) odlog, odldsSk, odlästlSk (odlastelka); binnen SRonatš— črez mesec dnij; ju jeber — vsak čas; große — prostran rok; legte — končni rok. fri|ten odlog ob. odlästlek dati (dam), impf, dajati; odložiti, impf, odlagati; ba§ Seben — ubijati se, borno živeti, životariti, komariti. |riltenprotofeoll n. rokovni zapisnik. Irifltag m. določeni dan (dneva). |riltoerlängerung f. odlog, podaljšanje obroka. friBroeife adv. po obrokih, obrokoma, frifur f. oplet, opletilo. friool f. au§gelaffen. ^rinolitat f. objest (-i), preširnost. frol) vesel, radosten, rad, zadovoljen; id) bin — veselim se, po všeči mi je. fri>l)lidj vesel, radosten, dobrovoljSn; — fein veseliti se, radovati se, dobre ob. zidane volje biti (sem). fröljlidjfceit radost, veselost; (als §anblung) veselje, radovanje, veselica, frotjlodtett radovati se, veselja poskakovati, veselja vriskati ob. ukati. ^roljlodten n. radovanje, vriskanje ob. ukanje (od veselja). |rol)n= tlačanski, tlaški, robotni. |rol)narbeit f. tlaka, robota. Jrotjnarbeiter m. tlačan, robotnik. |roljnbienft m. tlaka, robota; —e Ber» ridjten tlačaniti, robotati, tlako delati ob. opravljati. ftoljnen tlačaniti, robotati, tlako delati ob. opravljati; (ben Süften) streči (strežem), služiti. |rol)nfaften pl. kvatre (kvater) pl. Jrol|nfitljre f. tlaka z vozom, vožnja za tlako. Jfroljngelb n. tlaščina, robotnina. ItoljniJerr m. gospodar tlake ober robote. Jroljnleidjnamsfelt n. telovo (-ega), dan ob. praznik sv. rešnjega telesa. froljnpfltd)tig tlaki ober roboti podvržen, dolžen tlako delati, roboten. Iroljftnn m. veselost, dobrovoljnost, dobra ob. židana volja, veselo srce. frotjfinnig dobrovoljen,vesel, radosten, dobre ob. židane volje, veselega srca. fromm pobožen, bogoljuben, boga-boječ, bogoslužen, bogomil; (fanft) krotek, tih, pohleven; (gütig) dobrot-ljiv, blag, usmiljen, milostiv, milosrčen; eine —e Stiftung blagoverna ustanova, zadtišbina, zadtišnica; ein —e<§ Segat blagoverna oporoka. Jtotnilte m. pobožnik; f. pobožnica. frömmelet f. svetohlinstvo, sveto-hlimha, licemerstvo, kriva pobožnost. frömmeln svetohliniti se, pobožnost hliniti, svetega se delati. frommen streči (strežem), koristiti, hasniti, v prid ob. v hasek ob. na korist biti (sem). frommen n. hašgn (-i), hasek, korist (-i), prid. froutmljerjig pobožen, pobožnega srca. Frömmigkeit f. pobožnost, bogoljub-nost, bogaboječnost; krotkost, pohlev-nost; dobrotljivost je. Frömmler m. svetohlinBc, licemer, licemerec; —in f. svetohlinka, lice-merka. jfronte f. čelo, lice, pročelje, ospredje, prednja stran (-1). Jtofd) m. žaba; dem. žabica; (Saub« frofdj) rega, rakovec, vega; (b. efšbare) urh, rujht, rujhtač; ein abfd)eulid)er — žabura; grofcfi» žabji. |rofd)aber f. podjezična žila, žila podjezičnica. |rofd)fang m. žabja lov (-1). Jrofdifird) m. morska žaba, žabovka. #rofd)fufj m. krak. |rofd)gequake n. regljanje. Jrofdiiadje f. žabja mlaka ob. mlakuža. |?ofd)latd) m. žahnjak, žabnik. [sren. Jrofl m. mraz, zmrzal (-i), mrzlina, groftbeule — 234 griiljgetreibe JFroHbeuU f. ozeblina, ozeba. fröfltln, es fröftelt midi mrazi me, mraza drgetam ob. drgečem, mraza se tresem, mraz me trese. JFröRtln n. mrzälica. froltig mrzel, zmrzel, inrazen, leden, zimen; ozebel, prezebel. JFröplcr m. zmrzlež, zmrzljäk, zmrz-ljivec, zmrzli človek. froltfalbe f mazilo za ozeblino. Jroftfdjmttterling m. zimski pedic. JrolJniftter n. mrzlo vreme (vremena), ostra ob. huda zima. Jfrudjt f. sad (-a u. -ü), plod; ob-rodek, pridelek ; dem. sadek, plodek; coli, sadje, sadovje; bie griid)te pridelki, plodovi; fig. nasledek, nastopek; — anfejjen zaroditi, zarod zastaviti; impf, zarejati, zarod zastavljati; grudjts sadni; zarodni. frudjtauge n. popek, brst. frudjtbar rodoviten, rodovit, ploden, plodovit, plodoviten, plodonosen, ple-njav; (0. Šaumen) sadonosen, sadovit; — fein roditi, nesti (nesem), plenjati. /rudjtbarktit f. rodovitnost, plodnost, plodovitost jc. frud)tbarmad)ung f. porodovitev. Jrudjtbaum m. sadno ob. sadonosno drevo (-esa). ,frud)tb«umjud)t f. sadjarstvo, frudjtboben m. žitnica, kašča, kašta; plodišče (bot.). frudjtbringrnb sadonosen, plodonosen, ploden, roden; koristen. frttd|fen roditi, sad nositi ob. prinašati; koristiti, hasniti; žaleči (-ležem), impf, zalegati; pomoči (-morem), impf, pomagati. [tina. f rud)ttrtrng m. pridelek, obrodek, le-jrrudjtfflb n. žitno polje. frud)tfolge f. poljsko kolobärjenje. Jfrud)tgartfn m. sadovnjak, sadonos-nik, sadni vrt. Jfrudjtgeljiiuft n. oplodje. JFrudjtgrnufs m. užitek, ftudltljanbcl m. žitna kupčija, kupčija z žitom; ben — betreiben žitariti, z žitom kupčevati. ,frud)tl)änbUr m. žitni kupec. Jrrudjtljaut f. mrena, lupina, koža, luščina. Jrud)tl)orn n. rog obilnosti. frud)tt)iillt f. oplodje. Jrud)tljitire f. strok. [rčdek. Jrud)tkeim m. kal, klica, zarod, za-Jrudjtknofpe f. brst, popek, frudjtknoten m. plodnica (bot). frudjtlos adi. brezploden, neploden, jalov, brez sadü; (öergeblid)) prazSn, nekoristen, nehasnovit, brez prida; adv. zastonj. [korist (-i). frudjUoltghtit f. brezplodnost :e.; ne-Jrud)tmangtl m. slaba letina, pomanjkanje, stradež. |rud)tmnrkt m. sadni trg; (©etreibe--martt) žitni trg. » ■ frud)tnitßung f. uživanje. [lina. Jruditpflaitjt f. sadika, semenska rast-JFrud)tprtis m. žitna cena; sadna cena. ?rud)tfd|nben m. ujma, škoda na polji. Jrud)tfpeirf)tr m. f. grucbtbobeu. frud)tilitl m. pecelj, recelj. Jrudjttrieb m. mladika, zarodek, /rudjtroedifelniirtrdjaft f. menjava setve, poljsko kolobärjenje, poljski kolobar. ■frudjtroein m. jabolčnik, hruševec, liriiškovec. J?rud)t}rotig m. mladika; klica. [vit. frugal maloješč, zmeren; tečen, teko-ftüjj adi. ran, zgodnji, prigodnji, jutranji; adv. za rana, rano, zgodaj; fet)r — na vse zgodaj, prav zgodaj; fjeute — davi, adi. davišnji; — mor» geni na vse zgodaj, za belega dne. za ranega jutra, s svitom ob. z vidom vred; ju — prezgodaj, prerano; oont —en SRorgen biž .... od ranega jutra do. . . früljarbtit f. jutranje delo. /riitjbirn /'. zgodnja hruška. Jfriij)t f. jutro; in ber — zjutraj, zgodaj, za rana; in aller — na vse zgodaj. friiljet adi. prejšnji, poprejšnji: adv. prej, poprej, pred, popred. früfjeftens najprej, najpoprej, naj-pred, najpopred. JFriifjgcbet n. jutranja molitev. Jriiljgeburt /'. negodni plod; porod pred časom, negodni porod. /riiljgftrtibe n. jaro ob. zgodnje žito, jarina. grühgotteSbienft - 235 — JFrüfjgottcsbienfl m. zgodnja ob. rana maša, zgödnjica, prva maša; (in ber Ibtoentjeit) zorna maša, zornica. Jriililjfime f. järica, jarčica. Iriiljioljr n. f. gritljling. friil)ktrrct|e f. zgodnja ob. rana čreš-nja, črešnja zgödnjica. Jriiljkoft f. kosilo, zäjutrek. Jrüljlittg m. pomlad (-i), spomlad (-i), vigred (-i), mlado leto, mladoletje, mladoletek; im — spomladi; griilj» lingš® pomladänji, pomlädnji, pomladanski , mladoletni, vigredni; (bon grüßten) jar. Mljlingsflirgtrinortium n. pomladansko jednakonočje. Jritljlingsettjian m. svedrSc. Jriiljlingsfliege f. mladoletnica, irüljlingsflur f. pomladanska ob. cvetoča livada ob. trata. [mladi. i|. fürroitfig objesten; f. a. Borioifeig. Fürroort n. zaime (-na), zaimek. Jur; m. prdec. |ufel m. patoka. fufelteren ustreliti, impf, streljati. JFufeiöl n. patoka. Ju^ m. noga; dem. nogica, nožica; (— b. Serge») vznožje, podnožje, koren; (al§ Sängenmafj) črevelj; (in b. ®idjt» fünft) stopa, stopica; (am SSebeftufjl) koza; ju — peš, pešice; ju — bienen za pešca ob. pri pešcih služiti; mit bloßen giifjen bos, bosonog; gut ju — fein dober pešec biti (sem); fid) je= manben ju giifšen toerfen na kolena pasti (padem); mit giifjen treten z nogama teptati; gufš» nožni, /ufibab n. kopel (-i) za noge. Fußbank f. podnožje, podnožniea. Fupekleibung f. obütalo, obuvalo, obutal (-i). Fupeuge f. petni pregib. Juftblatt n. podplat. Jfu^boben m. tla (tal) pl., pod, tlak. Fu^eiftn n. okovi pl., železje, spona za noge; (jum Sefteigen ber Serge) dereze pl. fu^en opreti (oprem) se, nasloniti se; impf, opirati se, sloneti; (fid) Ber> laffen) zanesti se, impf, zanašati se. Fušfall m. priklon; einen — tbun prikloniti se, poklekniti, na kolena pasti (padem); impf, priklanjati se, poklekovati. fußfällig klečeč, na kolenih; ponižen; adv. kleče. Fußfeben m. občjek, krpa. /u^gang m. steza; (im Sdjnee) gaz (-1), tir (-a u. -ü). Fußgänger m. pešec, pešak; —in f. pešica, peška. /ufjgegrnb f. vznožje. Fußgeßell n. podnožje, podstavek, stojalo, stalo. Jufjhufs m. poljub na nogo. Fuftlappen m. f. gufjfefcen. Ju^ntaš n. čreveljska mera. Jitf)l>i(lb m. steza. potovanje, hoja. podnožnik, podnož- . 7 [nog'- Jukfdjmert m. bol (-i) ob. bolečina v Žu^loiiie f. kratka nogavica. Fu&fofjle/'. podplat; (b. oorberelljeil) stopalo, stopa. Fu&flapfe f. stopinja; in jemanbeš —ti treten hoditi za kom, v vzgled si vzeti (vzamem) koga, posnemati koga, ravnati se po kom. [žica. Fu^Reig m. steza, hodnik; dem. ste- JuPo^ m. brca, čebljaj, cebäda, ce-bec, vritnik; einen — geben brcniti, cebniti; impf, cebäti. Jufsftritk m. zadrga, zanka. Fu^flüth n. nožje. Fußtritt m. stopinja; (Sdiritt) korak, stopaj; (Spur) sled (-Ü unb -i); f. a. gugftoS. Fu^oolk n. pehota, peštvo, pešci pl. žufttoeg m. steza, peš pot. gufjmurjel ./ U /5 -jstsi^ rr 7' ' ">TT Jufjtuunrl f. närt (-a). |u|}el)e f- Prst na Jute n. piča, krma, klaja, poklaja, klast (-1); (griittež —) muljava; (2lft* wert) veje pl., vejevje; (mit Sfteljl) obloja, obloda; (für äftenfdjen) hrana, živež; (bei Meibern) podvlaka, pod-vleka, podloga, podšiv, podšev (-a), podstava; (fjölserne ©efleibung) obod, oboj; (übrig gebliebenes —) zjedi f. pl.; (baš ben ffüfyen oor b. ©leiten gereifte —) prilast (-i); gutter» pični, klajni. Futteral n. tok, obodek. Jufterbank f. slamoreznica, slaino-rezni stol. lutterboben m. svisli f. pl., senenjäk, senica. lutterbrei m. snipor. Futferbrett n. pažnica, platnica. Fuffergemenge n. mešanica, mešana krma. [lišče. futttrgenmd)5 n. travulja, pašno ze- Fuftermangel m. pomanjkanje krme; e§ Ijerrfdjt — ljudje nimajo krme. |utterme()l n. obloja, obloda. füttern krmiti, klasti (kladem), po-klasti; impf, pokladati; (mäften) pitati, rediti; (bon innen betleiben) podvleči (-vlečem), podložiti, podstaviti, pod-šiti (-šijem); impf, podlägati, pod-stavljati; (bon aufjen) obložiti, obiti (-bijem), obleči (oblečem), opažiti; impf, oblagati, obijati. [kanje krme. futternotl) f. sila za krmo, pomanj-Futterraufe f. jasli f. pl. Jntterfdjnetber m. slamorezSe, rezač. jFutterfdjuitnge f. rešetce, krplje (kr-pelj) pl. Futterftrol) n. slama za klajo; (tn ©ihtbeln) otepi pl. luttertrog m. korito. - y^^M, <• /utterniirite f. grašica. [stftva! |utter;eug n. podvleka, podloga, pod-$ntnrum n. prihodnjik, prihodnji čas. 1{r*ht. Uifi, ftnU^ ifaljiC ©ttbe f. dar, darilo; dem. dargk, darilce; (ŠIbgabe) davek, davščina, daca; (§iif|ig!eit, Salent) zmožnost, sposobnost, nadarjenost; er f)Z.; (SfSgabel) vilice ; (cm Säumen) räzsoha, rogovila, rogulja; (Dfengabel) burklje pl. Sabelbeidjfel f. öjnice pl., trabje. gabelförmig viličast, rogovilast, rog-ljast.. fittbtlfrüljltüdi n. kosilce, predjužngk. gabeln natakniti, nabosti (-bodem), nasaditi; impf, natikati, nabadati. fabenfammlung f. nabiranje darov ob. milostinje. gaihern kokotati (kokočem), kokoda-kati, kokodajsati, kokodajskati; (Oon (©nten, ©änfen) gagati. @iadtfcn n. kokotanje, kokodajskanje. gaffen zijati, zijala prodajati; (bom Slbgrunb) zevati, režati (-im). f äffet m. zijalo, zijalSc; —in f. zijala, zijalka. ®age f. plača, plačilo, mezda. Sät) f. jäf). gäljnen zdehniti; impf, zdehati, zevati; i d) gäljtte zdeha se mi. (§äl)ner m. zdehalSc, zevalo, zdehalo. ((Mljnfudjt f. zdehavica, zdehavost. (läljre f. kisanje; (Oon ©ier, SBein) vrenje, kuhanje; (to. ©rote) kvašenje. gäljreu kisati se, kuhati se, vreti, kipeti; (0. ©rote) kvasiti se, vzhajati. (pljrmittcl n., — ftoff m., —teig m. kvas (-a u. -u). (fmtjrung/'. vrenje, kipenje; faure — kisanje; £eig— kvašenje, vzhajanje; faule — gniloba; in — fommen vzki-peti, zavreti, skisati se. Q&^ftyt f. yU-O (jjnla f. dvorna slovesnatte m. (zakonski) mož ober drug, zaročnik, soprog. gatten fid) družiti se, tovaršiti se; ženiti se, možiti se. ©nttenmorb m. umor svojega moža ob. svoje žene, soprogomor. (Butter m. mreža, rešetka, pleter, omrežje. gattern omrežiti, zamrežiti, z omrežjem ograditi. ©atterroerh n. rešetke pl., omrežje. ©Uttitt f. (zakonska) žena ob. družica, zaročnica, soproga. ffmttung f. (genus) pleme (-na), rod (-Ü u. -a); (species) vrsta, baža. ffiattungsnnme m. ime (-na) rodu ob. plemena, splošno ime. @0U m. okraj. ffiaud) m. smrkolin, golobradec; pri-smojenec, prismoda, bedak, štulež. (jjaarfibnrt/». podlasci jpZ., mah, puh. prva brada. §aud)l)eil n. (Anagallis) kuroslep, tičje zelišče, kozje zdravje, kurja češ-njica. ffinugraf m. okrajni sodnik, župan, dauhelbilb n. mamilo, slepilo, mamljiva podoba. (5nuhelei f. sleparija, sleparstvo. gauhelljuft sleparski,slepilen,mamljiv, gaukeln mamiti, slepiti, slepariti. (Sauhler m. glumač, glumec, slepar; —in f. sleparica, slepilka. §aul m. konj; (Beräcf)tl.) kljuse (-ta), kljusa, gura, (gula). finumen m. nebo; ®aumen» nebni. (Bnumenbogen m. nebni obok. (Jaumenfmodjen m. nebnica, nebna kost (-i). §oumenlaut m. nebnik. (if numenliilUtng m. sladkosnedec, slad-kosnedež. r ©auner — 243 gebieterifd) (tattcr m. slepar, goljuf, cigan, ßfluneret f. sleparija, ciganstvo, goljufija. Saunerin f. sleparica, ciganka, go-ljüfinja, goljuflca. gaunerifd) sleparski, tatinski, ciganski, goljufen. gaunern slepariti, pehariti, krasti (kradem), ciganiti, goljufati; oslepariti, opehariti, ociganiti, ogoljufati, ©nje f. (fpr. ®a£)|') pajčolan, tančica. ®a|elle f. gazela. [obrajtan. geadjtet spoštovan, častit, čislan, (Beiidjtete m. pregnanec, izgnanec, izobčenec; f. pregnanka, izobčenka. ®tnd)je n. stok, stokanje, ječanje, frnber n. žile pl., žilje, ž&stvo. geartet napravljen, uravnan; fo — takov, takošgn, take narave, take čudi, tak. (Redile n. veje pl., vejevje, ©flmdt n. pecivo, pekarija. (Bebatkene n. kolači pl., pekarija. ffiebölh n. tramovje, gredje. ffifbiiranftalt f. porodilnica, gebaren ravnati, obračati, gospodariti, uravnavati, vladati; fid) — obnašati se, nesti se, vesti (vedem) se, vladati se. gebären roditi; poroditi, poviti (-vijem) ; iter. rajati; (Bom S8ie^) storiti, vreči (vržem), skotiti; (B.Kiifien) teliti; oteliti se, obraviti se; (Bon ber Stute) žrebiti; ožrebiti se. (fitbärerin f. porodnica. Märljaus n. f. ©ebaranftalt. (šebiirmutter f. maternica, ßebürorgon n. rodilo, (fiebarung f. ravnanje, uravnavanje, uprava imetja, gospodarjenje. ®ebör;eit f. čas ob. doba poroda. §tbäitbe n. stavba, zgradba, poslopje, zdelovanje, zidanje. (Jebiiubefteuer f. davek od zgradbe, davek od poslopja, zgradarina. (Mein n. kosti pl., okostje, [čanje. öebtlfer n. bevskanje, revsanje, bre-(StbeU n. lajanje. geben dati, podati; impf, dajati, podajati ; pm ©efdjenfe — podariti, podeliti, pokloniti; impf, podeljevati, poklanjati; Unterridjt — učiti, poduče- vati; Slrgerniž — pohujšati, impf, pohujševati; bie ©rlaubniž — dovoliti; b.9Jad)ric£|t — naznaniti; auf ettn. nid)t§ — nič se ne zmeniti za kaj; fid) ajliij)e — prizadeti (-denem) si; impf, prizadevati si, truditi se; fid) — udati se, podati se, odjenjati; tnaš gibt ež kaj je; e§ gibt Biele mnogo jih je; ergibt feinen SJlenfdjen ni ga človeka;' e§ tuirb fid) fdjon — se bode že uravnalo. (geben n. dajanje. (Beber m. dajalec, darovalec, delitelj, delilec; —in f. dajalka, ffiebetbe f. kretanje, gibanje, geberbeit fid) nositi se, ob-, ponašati se, vesti (vedem) se, kretati se, delati se, pačiti se, držati (-im) se; (unge* biirlicfj) zverati se; (tuilb) udelovati, divjati, robaniti, šariti, zdelovati; (an« mafjenb) šopiriti se, prevzetovati, kršiti se, predrzno obnašati se, repenčiti se. §eberbenaitsbrudi m. izraz na obličji, kazanje občutka s kretanjem. (geberbeufptel n. kretanje, obnašanje, pantomima. (Bebet n. molitev; ©ebet» molitveni, (jiebetburi) n. molitvene bukve pl., molitvena knjiga, molitvenik. (Mettttuten n. zvonjenje k molitvi, (jfebetjeit f. čas molitve, gebeugt upognen, sključen, zgrbljen, ffiebiet n. oblast (-i), okraj, okoliš, okolica, kotar, pokrajina; (gluf§—) porečje; (ber ©tabt) obmestje, mestna okolica; (ber SBiffenfdmft) področje, polje znanosti. gebieten ukazati (-kažem), zapovedati (-vem), veleti; impf, ukazovati, zapovedovati, velevati; (erforbern) zahtevati, terjati. gebietenb zapovedovalen, velevBn, zapovedujoč; —e Strt f. velevni naklon, velevnik. debieter m. zapovednik, zapovedova-lec, oblastnik, poveljnik, velitelj, ukazo-valec, gospodar; —in f. zapovednica, zapovedovalka, oblastnica, ukazovalka, gospodinja, gospodovalka. gebieterifd) ukazljiv, zapovedljiv, oblasten, gospodljiv; velevBn, zapovedovalen; —e 9JotI) f. silna —, huda —, neogibna potreba. ©ebietStljeit — 244 — ©ebraud) Gebietsteil m. del države, flebilbe n. tvorina, podoba; (geolog.) stvorba. gebilbet olikan, izobražen. Gebilbete m. olikanSc, izobraženec. Gebinbew. vezanje, vez (-i); (b. ©pinn.) pasmo, povesmo; (b. gimmerl.) veznik. Gebirge n. pogorje, gorovje, gorstvo, brdajpZ., gor epi.-, ta^leä — goličava. gebirgig gorat, hribovit, brdovit, bregovit. Gebirgs» gorski, pogorski, planinski, gorjanski, hribovski. <§ebirgsart f. vrsta kamenja, kakovost gorovja, svet, hribina. Gebirgsbad) m. gorski potok, bistrica. §ebirgsbatterie f. gorska baterija. Gebirgsbefdjreibung f. goropisje. Gebirgsbeoölkerung f. hribovsko ljudstvo, gorjani, gorjanci, hribovci, br-darji, pogorci. febirgsberoohner m. gorjan, gorjanec, pogorec, hribovec, brdar. (pebirgsborf n. gorska vas (-1), selo v pogorji. §erbirgsformation f. stvorba gora, sestava gora. Gebirgsgegenb f. gorat kraj, pogorje, brda pl., gorski svet. Gebirgsgrat m. gorsko sleme (-na), greben. Gebirgsgruppe f. gorovje, obgorje, gorska skupina. Gfütrgohamm m. pogorsko sleme (-na), greben. Gebirgsharte f. goropisni zemljevid. Gebirgskenner m. goroznalec. GebirgskelTel m. kotlina. Gebirgskette f. pogorje. [gorje. §ebirgsknoten m. gorski sklop, raz-Gebirgskunbe f. goroznanstvo. Gebirgslanb n. gorata —, hribovita ob. brdovita dežela. Gebirgsleute pl. gorjanci, hribovci pl. Gebirgsluft f. gorski ober planinski zrak. Gebirgsmaffe f. gorstvo, gore pl. febirgsmaus f. veliki polh. febirgspafs m. (pl. — päffe) gorska soteska, klanec. (ßebirgsregiott f. f. ©ebirgggegenb. Gebirgsrücken m. pogorski hrbet. Gebirgsfchutt m. grušč, (feebirgsfee m. gorsko jezero. Gebirgs(pil;e f. vrh, vrhunec, rt (gore), ffiebirgsiloth m. gorski koren, gorsko gnezdo, sklop, vozel, febirgsftjftem «. gorstvo. Gebirgstrain m. gorski tren. Gebtrgsoolk n. gorjanci, hribovci pl. Gebirgsroeg m. gorska pot (-i), steza. Gebirgszug m. pogorje. Gebirgsjroeigm. gorska veja, odraslek. Rebifs n. ozobje, zobje pl.; (bes QaumeS) brzda, uzda, žvala. Geblafe n. pihanje. Geblafe n. puhalo, mehovi pl., pihala pl. Geblodt n. (bež 9?inbbiel)§) mukanje; (ber ©ebadjtnistag m. spominski dan; (jahti.) obletnica. (5ebnnlie m. misel (-i); mišljenje, mnenje, namera; —n haben misliti; auf anbete —u fommen premisliti se, prepreči (-prežem), druzega mnenja (druzih mislij) postati (-stanem); unt einen —n za spoznanje, za dlako, prav malo; ©ebanten« miselni, v mislih, ©ebnnkenfolge f. zveza mislij. Gebankengang m. red ob. vrsta mislij; tečaj ob. snovanje mislij. gebanfcenleer brez mislij, brezmiseln; pust, prazen, puhel. ©ebaitkenleere f. brezmiselnost, brez-mislije; praznota, puhlost. gebankenlos brez mislij, brezmiseln, tja v en dan, brez skrbi, brezskrben, nemisleč, nespremišljen. ©ebankenloRgkeit f. brezmiselnost, brezskrbnost, nespremišljenost. gebankenreid) domiseln. if>ebanfcenreid)tum m. obilje mislij. febankenltrid) m. pomišljaj. gebankenooll poln mislij, ves v mislih, zamišljen. febankemuelt f. misli pl. ©cbiirme n. čreva pl. ©ebörmentjünbung f. vnetica črev. ©ebedi n. kritje; krov; (£ifd)—) na-mizje; bie Safet beftet)t au§ brei —en za tri je pogrneno (pripravljeno). gebeihen uspeh imeti (imam), spešiti se, uspevati, sponašati se, ravnati se, po sreči vesti (vedem) se, rasti, množiti se, rediti se, napredovati; (oon ©peifen) tekniti, v slast iti (grem), služiti; (gerathen) obroditi, zdati (-dam), obnesti se, donesti. ©ebeifjen n. tek, uspeh, sreča, napredek ; ©Ott gebe fein — Bog blagoslovi, Bog daj srečo (svoj blagoslov). gebeif)lid) — 247 — gefällig jebeiljlid) tečen, ugoden, spešgn, sre-čSn, napreden, tekotBn, tekovit. ße!>eil)lid)keit f. tečnost, ugodnost, spešnost. ffiebenkbud) n. spomenica, jebenken (gefomien fein) misliti, na-meujen biti (sem), kaniti, nameravati; nadejati se, upati; (fid) erinnern) spomniti se, impf, spominjati se, pomneti, pametovati, v mislih imeti (imam), misliti na; (ermähnen) omeniti, v misel vzeti (vzamem), opömeniti; impf. omenjati, v misel jemati (jemljem). febenken »., feit 9Kenfd)en — odkar ljudje pomnijo, — pametujejo, od pamtiveka. fjfbcnlmiann m. pametnik. ftbid)t n. spev, pesem (-i), pesma, pesen (-i), poezija; (®rbid|tung) izmišljotina, umislek, basen (-i). gtbiegeu izvrsten, dovršen, jedrnat, izboren; (t). äRetaUen) samoroden, sa-močist; čist, suh, gol, sam. (Stbiegenljeitf. izvrstnost, dovršenost, krepkost; čistost. ©cbinge n. pogajanje, dogovarjanje; pogodba, zmena, dogovor; plača, (ftebonuer n. grmenje, gtbraitg tesen, stisnen. föebrönge n. gneča, tiščanje, pritisBk, steifste pbrängt stisrfen, tesen / kratek; in -er SHirje kratko, ob kratkem, jedrnato; —er ©til jedrnat slog. (Ofbulb f. potrpljenje, potrpež, potrpežljivost, strpljivost; mit — potrpežljivo, strpljivo. gtbnlben fid) potrpeti, strpeti, potrpljenje imeti (imam). gtbulbig potrpežljiv, strpljiv , po-trpeu; —ež ©ct)af krotka ovca. grbulbtos nestrpljiv, nepotrpgn, neučakan, nepotrpežljiv. [učakanost. (ftebulblofigkeit f. nestrpljivost, ne-grptjrt častit. geeignet sposoben, pripraven, prikla-den, dober, zmožen, dobelj. fteft f. visoka ledina ob. goljava. (Šefnljr f. nevarnost, opasnost, napast (-i), pogibelj (-i); — taufen v nevarnosti biti (sem). gtfötjrben v nevarnost pripraviti, impf. — pripravljati; škoditi, škodovati, biti (sem) v škodo. gffätjrlid) nevaren, opäsgn, pogiben. gefaljrlos brez nevarnosti, varen; brez skrbi, brezskrben. ©efahrlo|tgkeit f. varnost, fefäljrte n. (gufjrtDer!) vozilo, kola pl.-, (©pur) sled. ©efätjrte m. tovariš, drug, sodrug, pajdaš, sopotnik, spremljevalec. ©efnljrtin/'. tovaršica, družica, spremljevalka. gtfajjroolt zelo nevaren ob. opasen. tr«falle n. padanje, pad, padec, po-točje, strmec, slap, skok, skočilo; (9tb* gaben) davki, davščina, odrajtovila, pripadki (državni), prihodki, dohodki. gefallen dopasti (-padem), dopasti se, ugoditi, ustreči (-strežem), prikupiti se, priljubiti se; impf, dopadati, goditi, ustrezati, prijati, po godi biti (sem), všeč biti, ljubo biti; eš gefällt mir godi mi, ljubi mi, všeč mi je, ljubo mi je; wenn eä bir gefällt če se ti poljubi (zljubi), če ti je drago, če ti je prav, če se ti zdi; fo lange ež ©Ott gefäEt dokler je božja volja. ©efalteit n. dopadanje, všečnost, ugodnost, povoljnost; mir ju — meni na (za) ljubo, zavoljo mene; id) finbe fein — baron to mi ne dopade, to mi ni po godi (všeč), to mi ne godi, to me ne veseli; er hanbett nad) feinem — ravna po svoji misli, po svoji volji, po svoji glavi, kakor se njemu dobro (prav) zdi; einem ein — ertueifen ustreči (-strežem), ugoditi, za (na) ljubo kaj storiti; einem ju — fein ugajati, po godi (po volji, po misli) ravnati, streči njegovim željam. gefallen adi. padel, pal; —ež Sieh crkovina. gefallene m. grešnik, pogübljenec; f. grešnica, zapeljana. gefällig prijeten, ugoden, všeč, všečen, prikupen; (bienftfertig) postrežljiv, po-služen, postrežen, udvoren, ljubezniv; ift ež Qt)nen — hočete li? ali Vam je všeč (drago) ? e3 ift mir fo — tako se mi ljubi, — rači, — hoče; maš ift — ? kaj bi radi ? kaj želite ? kaj Vam ©efäHigfeit 248 gefräßig je ugodno? fid) — tnadjen prikupiti se, priljubiti se; er l)at ein —ež Stußere je ugodnega obraza, prikupljive vnan-josti, brhke postave; »ollen Sie —ft izvolite, račite. Gefälligkeit f. ugodnost, prijetnost, všečnost; (®ienftfertig!eit) postrežlji-vost, ugodljivost, postrežnost, posluž-nost, udvorljivost, ljubeznivost; auž — iz dobrote, iz ljubavi; er ift bie —• felbft dobra duša je, sama postrežlji-vost ga je; eine — erweifen ljubav storiti, ustreči (-strežem), komu na (za) ljubo kaj storiti, prijaznost ska-zati (-kažem). Ui ■ Gefälls« dohodni, pripadni. / Gefällsamt n. dohodnija. Gefällsgefel) w.dohodarstvena postava, zakon zaradi državnih pripadkov. (Sjefällsftrafgefekbud) n. kazenski zakonik za državne pripadke. [pasti. (Mttllfudjt f. spogledljivost, želja do-gefaUfitdjtig spogledljiv. Gefällsoerkürtung f. prikrajšanje državnih pripadkov (dohodkov). ffiefallsoeramltimg f. uprava ob. upra-viteljstvo ob. oskrbovanje državnih dohodkov (pripadkov). Gefällsoeritiefer m. upravitelj ober oskrbnik državnih dohodkov (pripadkov). gefangen ujet, zajet, ulovljen; — neunten ujeti (-jamem), zajeti, uloviti, prijeti; — ljalten ujetega imeti (imam) koga, Gefangenauffeljer m. jetničar, jetniški nadzornik. Gefangene m. jetnik, ujetnik ; (itn Kriege) suženj, rob, ujetnik; f. jetnica, ujetnica. [ničar. Gefangeitljiiter m. čuvaj jetnikov, jet-Gefangenneljmung f. u-, pri-, zajetje. Gefangenfdjaft f. ujetje, jetništvo, sužnost, robstvo. Gefangeitfekung f. zaprtje, zapor, ©efangenumrter m. jetniški strežnik, jetničar. [v ječo. gefänglid) einjiel)en zapreti, posaditi Gefängnis n. ječa, voza, temnica; zaprtje, zaprtija, zapor; (©eböube) jet-nišnica, zapornica. GefängnisgenofTe m. sojetnik. Gefängnisßrafe f. kazen (-i) zapora, zapor. [čarstvo. Gefängnisroefen n. jetništvo, temni-Gefäß posoda; coli, posodje; (zool. u. bot.) cev (-1), cevka, žila. gefäßreid) cevnat, žilnat, Gefäßfijßettt n. ocevje, žilje. gefttfšt pripravljen, miren, trezen; — fein pripravljen biti (sem), nadejati se, pričakovati; fid) — ntad)en pripraviti se. Gefafsttjeit f. mirnost, treznost, pripravljenost. Gefedjt n. boj, bitev, bitka, praska; e§ latn ju einem — sprijeli so se, udarili so se, zbili so se. [vaja. Gefedjtsiibung f. mečevanje; bojna gefeiert slaven, sloveč, slavij en. Gefeierte m. slavljenec, godovnik: f. slavljenka, godovnica. [ljiv. gefeit začaran, nepovredljiv, ner.tn-Gefertigte m. podpisani, podpisančc; f. podpisana, podpisanka. Gefiebel n. škripanje (na gosli). Gefteber n. perje; dem. perjiče; (@e< fliigel) perotnina. gefiebert pernat; (an ben Süßen) ko-cast, kocinast, koconog. Gefilbe n. poljana, polje, planjava; trata, livada. ©eflatter n. vihranje, frfranje, trepet, Gefledjt n. pletenina, pleter (-i), gefledtt pikast, lisast, pegav, pisan, marogast. Geflimmer n. lesket, lesketanje, sij. gefliffentlid) nalašč, hotoma, hote, hotomice; adi. nakanjen, namišljen. Gefl-ber n. rake pl. (5efliigel n. perotnice pl, peroti pl, krila pl.; (Seberöielj) perotnina, kure-tina, letävina, kurjad (-i), perjad (-i), geflügelt krilat, okriljen, perotnat. Geflunker n. blistavilo; laganje, laž (-1)" [čebljanje. GeflüBer n. šepet, šepetanje, ščebet, Gefolgen.spremstvo, druščina, spremljevalci pl., družba, družina, Gefolgfd)aft f. spremstvo. Gefrnß n. žrenje, piča, krma, paša, hrana; (SJJaul) gobec, rilec. gefräßig požrešen, samogolten, sne-den, glodiv, ješč, hlastežen. ©efräßigfeit — 249 — ©egengefdjenf ßtfrä^igkeit f. požrešnost, samogolt-nost, ješčnost, hlastežnost. ßefreite m. poddesetnik, gefrieren zmrzniti, skrepeneti, za-mi-zniti; impf, zmrzovati; (an ben Wiehern) prezebsti, ozebsti; impf. prezebati. (fiffrierpunkt m. ledišče. [lina. ßrfröre n. zmrzal (-i); ozeba, ozeb-gtfrorett zmrzel, zmrznen; ozebSl. ßtfrorenes n. sladoled, fiefiige n. sestava, stik, sklad, gefügig gibek, gibčen, vločen, vitek; voljen, povoljen. [nost. (Befügigkeit f. gibčnost, vitkost; volj-ffiefiijjl n. čut, čutje, čuvstvo; (Saft« finit) opip, tip, otip ; (Empftnbung) občutek, čutilo, občutljej; mit — čutno, milo. gefiiljHg občuten, občutljiv, grfiiljllos brezčuten, neobčuten, top, mrt?v, neobčutljiv; fig. nemil, brezsrčen, trd, brezdušen, nemilosrden, nemilosrčen. ßrfütjlloftgkeit f. brezčutnost, topost, neobčutljivost; fig. brezsrčnost, trdost, nemilost, brezdušnost, nemilosrdnost. ßefüljlsorgnn n. čutilo; tipno čutilo, tipalo, tipalnica. [vost. (5ffii!)lsuermägrn n. čutnost, čutlji-gtfitljlooll občuten, živočuten, občutljiv, mil, milosrčen. ßtfüUfel n. nadev, nadevek. gefüllt napolnjen; (»on ber SSlume) poln, polnocveten. (Mtnkel n. lesk, blesk, sij, miglja-nje" lesket, lesketanje. gtfurd)t brazdat, brazdovit; fig. zgr-bančen, zgrbljen, naguban, nagubančen. grfürftet poknežen. fiegadter n. kokotanje, kokodajskanje. gegen proti, k (h), (erga) do; (feinbl.) zoper, na; (beim Služtaufdj) za, SGSnre — ffiare blago za blago; — bare 33e« jaljlung za gotov denar, za gotovo plačilo; (jeitl.) pod, na, okoli; — Slbenb pod večer, na večer; — ben §erbft pod jesen, na jesen; — fcc£)ö Uljr okoli šestih. Wegen= nasproten, protiven. (6tgennbltd)t f. nasprotna misel (-i), nasproten namen, protivna namera. §egenanflalt f. nasprotna naredba, protivna naprava, protinaredba, pomoč (-i), obramba; —en treffen pripraviti se na upor, — na brambo, upirati se, nasprotne korake ukreniti. (Gegenantrag m. nasprotni nasvet, (ßegettausfage f., —äufjerung f. nasprotnikova izpoved (-i), protivnikov odgovor. (ffiegenbefeljl m. nasprotno povelje, protivna zapoved (-i); eilten ■— geben povelje preklicati (-kličem), — ovreči (-vržem), — oporeči. (Begenbehemttnis n. nasprotnikova iz-povedba, protivna izpoved (-i). (Gegenbemerkung f. opomba na opombo, nasprotnikova opomba. (fiegettbefud) m. vrnitev obiskanja, nasprotni obisk; einen — abftatten obisk vrniti. (Gegenbeweis m. nasprotni dokaz, (gegenbitnb m. nasprotna zveza, zaveza zoper zavezo. (jjegenb f. kraj, krajina, stran (-i); okolica; (am SDieere) pomorje; (an ber ©atie) posavje; (a. b. ®rau) podravje; (umž §erj) osrčje; in biefer — tod, todi, le-tod; in einer anberen — drugod, drugej; itt irgettb einer — nekod; in einigen —en po nekod. (fiegenbbefd)reibung f. krajepis, (fiegeitbteitft m. povrnena usluga, nasprotna poslužba, odsluga; einen — crtneifen prijaznost (uslugo) povrniti, nasprotno poslužiti, odslužiti. (ßegeitbritdi m. nasprotni pritisk, protitlak, odboj, odpor. gegenetnattber jeden (drug) proti drugemu, jeden (drug) zoper druzega, nasprotno, nasproti; — f)aftcn primerjati. (ßegeneintuurf m. ugovor na ugovor, protiugovor. (Gegenerklärung f. nasprotni izrek, nasprotnikova trditev. (ffegettforberung f. nasprotna terjatev, protivnikovo terjanje. (6rgettfit|ler m. protinožec. töegengefälligkeit f. povratna ljubav (-i), povrnena usluga, nasprotna poslužba. (fiegengefdjetth n. povračilo, vzdarje, povrneno darilo. ©egengemidjt — 250 — ©egrter ^egtngftoid)t n. nasprotna teža, proti-težje, protipeza. ©egengift n. lek zoper strup, proti-strup, raztrov. (jjegengrunb m. nasprotni vzrok, pro-tivni razlog. ©egengruf; m. odzdrav, odzdravljenje. ftegenhailtr m. (©egenlöntg) proti-cesar (protikralj). ©tgrnhraft f. nasprotna moč (-i), nasprotna sila, protisila. (ßegtitltifltittg f. povratno odpravilo, vzajemna služba. (jjfgcnltEbt f. ljubav za ljubav, vzajemna ljubezgn (-i), vrnena ljubezen. ©sgtnlift f. nasprotna zvijača; — brausen zvijačo z zvijačo odbijati. ©egenltftc/.'(Gontrotslifte)priglednica. ©fgfnpnplt vi. protipapež, krivi papež, ©egenport m. zopernik, nasprotnik, protivnik. §fgtupartci f. nasprotna stranka, nasprotniki pl. (Begenrebc f. nasprotnikov govor, ugovor, odgovor, prigovor. (fjcgcnroti m. nasprotni stavek, protislovje, protistavek; (Eontraft) nasprotje, protivnost, nasprotek, vprečnost. ©tgenfdjcin m. odsvit, odsij, odblišč, odlesk; (ŠRetierž) nasprotni list, proti-pis, reverz. $fgenfd)rift f. nasprotni spis, odpis, nasprotno pismo, ovržni list; ©d)rift uub — spis in odpis. ©egcnfeite f. nasprotna stran (-i), druga stran, narobe stran; (SReBcrž b. SJiiinje) naličje, rovaš. grgcnftitig nasproten; medsebojen, niedseben, vzajemen; adv. vzajemno, drug drugemu. gcgtnfeits jeden drugemu, drug drugemu. (Ofgcnfprrrc f. soključ, drugi ključ; mit ber — betrauen drugi ključ izročiti. ©egtnfpteler vi. nasprotnik v igri. (ßrgtnfprud) vi. ugovor. [(-i), ©egfnltnnb m. predmet, reč (-i), stvar gegrnflänblid) predmeten, stvaren, bistven. (5cgrnRänblid)heit f. predmetnost, stvarnost. gegenltanbslas brezpredmeten, brez podlage. [očba. fcgendellung f. (Konfrontation) so-(ftegenftofi m. nasprotni udarec, odboj. (Tifgtnltrömung f. nasprotni tok. ©egtnltiirh n. nasprotna podoba, ua-sprotek. ©egentljeil m. nasprotnik, protivnik, zopernik; n. nasprotek, nasprotje; im — nasproti, pak. [stranke, gegenteilig nasproten, nasprotne Oifgentreuf f. vrnena zvestoba, zvestoba za zvestobo, gegenüber nasproti, gegenüber n. nasprotnost. gegenitberlttgenb (—ftetjenb) nasproten, onstranski. gegeitüberlteUen (confrontieren) ilra-zega drugemu pred oči postaviti. (5egtnoermad|tnis n. volilo za volilu, nasprotno volilo, nasprotni zapis; (©egenaužfteuer) zaženilo, pripis, na-sprotnja. ©egemoart f. pričujočnost, vpričnost, navzočnost, prisotnost, priča; (Qeit■ sedanjost, zdanjost; (gram.) sedanji čas, sedanj ik; in — vpričo. gegenroärtig pričujoč, vpričen, navzo-čen, prisoten; (jejjig) sedanji, zdanji, zdajšen; —e 3ext sedanji čas, sedanjost; —eš Safjr to leto, letošnje leto, tekoče leto, letos. Wtgtiitorl|r f. bramba, obramba, odboj, odpor, upor; fid) jur — fteUen v bran se postaviti, upreti se; impf. upirati se. ©egemtriitb m. nasprotni veter. [kot. (Begenroinkel m. protikot, nasprotni ©fgemuirkung f. nasprotni učinek, odpor, nasprotno dejanje. Ojegenuioijtter m. protidoinec. (Begen;etd)en «. nasprotno znamenje, gegenjeidjnen z drugim vred podpisati (-pišem), sopodpisati; impf, sopod-pisovati. (5egett;eid)nung f. podpisanje z drugim vred, sopodpis. [nikova priča. (Begenjeuge m. nasprotna ob. nnsprot-gegliebert členkovit, členast ©egner m. nasprotnik, zopernik, protivnik; —in f. nasprotnica, zopernica, protivniea. gegnerifd) — 251 — gtgncrif"d) nasproten, nasprotnikov; protivčn, protivnikov. [čen. gegriinbct temeljit, osnovan; opravi-gti)0ben ficf) imeti (imam) se, počutiti se, biti (sem); geljabe bicf) tu olji zdrav bodi, dobro se imej, z Bogom! @el)0che n. sekanje, seč (-i), ftljalt m. (Qnljalt) obseg, obsežek, prostor; (SBefolbung) plača , plačilo, služba, služnina; (SSort) notranja vrednost, jedro, zrno. gehalten dolžen, zavezan, obvezan; ein gut —e3 Söilb skladna ob. primerna slika; (fig. gefejjt) stanoviten, stalen, trden. gewaltig obsežen, prostoren; fig. jedrnat, jedrovit. geljaltleer (gefjaftfog) prazen, puhel, votel, plitev, jalov, brez vrednosti. (Stijaltlofigkeit f. praznota, puhlost, plitvost, brezvrednost. ßEljallmeffer m. mera obsežnosti, gclialtreid) jedrnat, jedrovit, zrnat, bogat, bogatega jedra, fjeljnltsabjitg m. odbitek pri plači, fcljaltsclaffe f. razred plače, služni razred. §tl)altscrl)öl)ung f. povišanje plače, fcljaltsiitlage f. priboljšek, dodatek k plači, priplatek. fcpnge n. obeski pl., venci pl., kite pl.; (Slbljang) položnost, navzdolje, strmina, obronek; (©ingetoeibe) drob, 6reva pl. gtl)iif|tg sovražen, nenavisten; ftcf> — madjett zameriti se. (-i). (§el)iif|tgkeit f. sovražnost, nenavist Šeljau n. seč (-i); (junge§) mladje, gcljiiuft vrhovat, vrhan, z vrhom. Mjiittfe n. ohišje, okrov; (b. ©d)nede) polževa hišica, polževka; (bei grüdjten) ježica, lupina, lusk, luščina. gd)bnt hoden, prehoden. |tl]tdi n. leglo, gnezdo, fcljtge n. ograja, plot, ograd, obor; ine — geljen v pravico (tujo) hoditi, v škodo hoditi. gtljrim adi. skriven, skrit, tajen; adv. skrivno, skrivaj, na skrivnem, na tihem, skrivši, skrivoma; -— hflften skrivati, tajiti, v potaji imeti (imam); - tljun skrivnosti imeti. (fjeljeimbunb m. skrivna zaveza, zarota, (geljeimnts n. skrivnost, tajnost. (Oclicinmiakrniuerm. skrivnostnež, pri-krivalec. gehetmnisuoll skrivnosten, tajen. §el)eimratlj m. tajni sovetnik, skrivni svetovalec. §eljeimftt)reiber m. tajnik, tajni pisar, fjeljetmfljuerct f. skrivanje, prikrivanje, tajnovanje. §el)etnt;eidjen n. skrivno znamenje. (|el)ei| n. povelje, zapoved (-i), ukaz. geljen iti (grem u. idem), freg. hoditi ; ich werbe — pojdem; (Bon ber ll^r) ju früh — prehitevati, ju fpät — za-, prikasnevati; anž 28erf — lotiti se, poprijeti se (dela), pričeti (-čnem) delo; an bie §anb — na roko iti, podpirati; irre — zaiti (-idem), pot zgrešiti, zabloditi; fid) ntübe — upehati se, shoditi se; oonftatten — iti izpod rok, odsedati se, spešiti se, spo-našati se; ju — anfangen shoditi; (er» gehen) goditi se, wie gef)t§ bir kako se ti godi? kako se imaš? kako se počutiš ? jugrunbe — poginiti, (int SSaffer) utoniti; hinfenb — krevljati; toattfenb — opotekati se, loviti se; jur SJeige — potekati, iti h koncu, biti (sem) na malem; bie 5£t»ür geht in b. (Marten duri drže na vrt. (Deljen n. hoja; int — grede. (§cl)er m. hodeč, geheuer varen. |>eljettl»i. tuljenje,cviljenje; plakanje, vekanje; (©turtn) bučanje, šumenje. Qjel)Ufe m. pomočnik, pomagalec, po-magač. (Icljtlfin f. pomočnica, pomagalka. (Beljint n. možjani m. pl. (možgani u. auž možgane f.pl.)-, (üDlarl) mozeg; ©ehirn« možganski. geljtrnlos brez možganov; fig. äboten, bedast, nespameten. (5e()ofte n. dvorec, poslopje, pohištvo. §c(j'öl; n. grmovje, hosta, les, drevje, gozdič; (§oljtoerf) les, lesenina, lesovina. §eljör n. sluh, posluh; (ba§ §ören) slišanje, poslušanje; ein fetnež — hoben tenka ušesa ob. tenak sluh imeti (imam), tenko slišati (-im); er hat fein — nič ne sliši, gluh je; b. — berfieren oglušeti geprd)en — 252 - ©eifjbocf (-im); — geben poslušati; einer Sitte — geben uslišati (prošnjo); — finben uslišan biti (sem). geprdjen poslušati, ubogati, poslušen ob. pokoren biti (sem); b. ©efejje — ravnati ob. delati ob. storiti po postavi, postavi se podvreči (-vržem). <§eljordjer m. poslušnik. geboren čigav (-a, -o) biti (sem), pripadati (komu); ba§ gehört mir (eud)) to je mojo (vaše); baS geprt bem 33ru» ber (ber SDtutter) to je bratovo (materino) mittelft ber poffeffioen $rono= mina unb StbjeetiOa; (paffen) ujemati se, prilegati se, skladati se; tropin — spadati (kam); ju einer @efellfd)aft — biti (sem) izmed ..., biti od ...; (er» forberlid) fein) treba biti (je), potreben biti (sem), zahtevati se; fid) — spodobiti se, pristovati se, spodobno ob. pristojno biti (sem); trie ftcfjž geprt prav, pošteno, kakor je treba, kakor se spodobi. ©eljijrgong m. sluhovod. geprig (geprenb), mir — moj, bir — tvoj, bem $eter — Petrov, b. Šlgnež — Nežin jc. mittelft ber poffeffioen $ro» nomina u. SlbjeetiOa; (angemeffen) primeren, pristojen, priležen; (baju ge» prig) k temu spadajoč, dotičen. fieprigkeit /'.pristojnost, spodobnost, ©eprknodjeldjen n. slušna koščioa. ©eprlehre f. sluhoslovje, akustika, geprlos brez sluha, gluh. ©eprloftgkeit f. gluhost, gluhota, ©eprn n. rogovi pl., rogovje; (bei §irfd)en) rogovile pl. [čutnica. ©eprnerti m. slušni živec, slušna geprnt rogat. ©eprorgan n. slišalo, ©eprfom m. pokorščina, pokornost, poslušnost, ubogljivost; — leiften poslušen ob. pokorgn biti (sem) komu, slušati koga, ubogati. geprfatn poslušen, pokoren, ubogljiv, poslušljiv, ponižen; —ft adv. ponižno, preponižno, prepokorno. ©eprfinn m. sluh. ©tprfteindjftt slušni kamenčki pl. ©el)re f. (äBacpfdjeibe) sat; coli, satje, satovje; (©abel) osti pl. f.; (gmiefel) kožica, zaklinek; (gälte) sklad. ©epodi m. vsednja suknja, ©epbel n. vihranje. ©eljroeg m. steza, ©epierh n. kolesa pl. (pri uri), ©eier m. jastreb; kanja, skopec, so-količ; geh junt — pojdi se solit, vrag te vzemi! ©eierabler m. berkasti ser. geierartig jastrebast. ©eierblidt m. lakom pogled; er £jar einen — gleda kakor jastreb, ©eterfalke m. belkasti sokol, ©eifer m. glen, slina, pena; shne pl getferig slinav, penav. geifern glen cediti, sliniti se, peniti se, sline cediti. (Seige f. gosli pl. f. geigen gosti (godem), goslati; fdjtedjt — cigati, škripati. ©eigenblatt n. (©riffbrett a. b. ®eige) grlo, vrat, goslišče. ©eigenbogen m. lok. ©eigenbotjrer m. durgelj (-na), geigenförmig goslast. ©eigenpr; n. pegla. ©etgenmad)er m. goslar. ©eigenfaite f. struna za gosli, ©eigenfattel m. kobilica, ©etger m. godec, goslar; (oerädjtl.) škripač, cigalec, škripavt. (ßeigerei f. goslanje, škripanje, geil (fett) masten, tolst, sočen; (com Soben) pregnojen; (0. SBacptptn) bujen, sočen, hoboten; (lt>ol)[litftic)) pohoten, hotljiv, pohotljiv; ein ©eilet liotljivec, hotilec, hotnik; eine ©eile hotnica, hotljivka; (Oon Speifen) premasten, prinaskuten. ©eile f. f. £>obe u. ©eilpit. geilen intr. hotljiv biti (sem), silno poželeti; tr. f. biingen. ©eilljeit f. pohotnost, hotljivost, pohot (-i); (oom SBacptpm) bujnost, sočnost, hobotnost. ©etlionr; f. muhovnik. ©eilel m. talnik, talec, zastavljeni, porok. ©eiß f. koza; dem. kožica; (Sel)) srna; ©eifj» kozji. ei(test()iitigkeit f. dušna delavnost, dušni napor, delanje z umom (z glavo). (§ei|ltst)erket)r m. duševno občenje, dušna vzajemnost. geiltesoernmnbt soroden po duhu. geiltesuerimrrt zmeden, zmešan, slaboumen, zmešanega duha. (geiftesnerroirrung f. zmešanost, zmedenost, slaboumje, poluda. geiRig duševen, duhoven, dušen, duhovit , breztelesen; (»on ©etrirnlen) močSn, pijan, omoten, upijanljiv. ^eiftigkeit f. duhovnost, dušnost. geiRlid) duhoven, duhovski; —er §err duhovni gospod, duhovnik, duhovni oče, svečenik, mašnik; —ež äöol)l dušni blagor, dušno zveličanje. ®eiRlid)keit/'. (@igenfd)aft) duhovnost; (b. ©eiftlidjen) coli, duhovščina, duhov-stvo, duhovenstvo, duhovniki pl. gei(llos brez duha, brez uma, brezumen ; fig. puhel, prazBn. geilllofigkeit f. brezumnost, brezumje; fig. puhlost, praznost, praznota. geiftreid) duhovit, um6n, bistroumen, domišljiv, ostroumen, prebrisane glave. geifttöbtenb — 254 ©elberbe geifttöbtenb duhomorgn. ©etj m. skopost, skoparija, skrljivost, stisnenost; (§abfucf)t) lakomnost, sa-mogoltnost; (9tuäwud)§, ©eitenfdjofš, SBinfettrieb) divjak, izraslek. get;en (mit etw.) skopariti, stiskati, skrljati; nach ettu. — (gierig fein) hlepeti ob. hrepeneti po čem, lakomgn hiti (sem) na kaj, lakomniti se, po-lakniti se. ®5ei?t)Ols m. skopuh, stiskalgc, stiskač, skrljivgc; lakomnik, samogoltnež. geijtg skop, stisnen, skrljiv, skopar-ski; (fjabfictjtig) lakomgn, gladovgn, lačgn, lakom. ©eijigt m. skopuh; f. skopulja. ©ejattd];e n. vrisk, vriskanje, likanje, gekerbt narezan. Beklagte m. zatožengc; f. zatoženka. ©eklatfd) n. tlesk, tleskanje, ploskanje, ©eklattbjel n. pobirki pl., poberščina. ©eklimper n. brenkanje. ©eklingel n. žvenkljanje, cingljanje. ©rklippe n. skalovje, pečevje. ©ekltrr n. rožljanje, žvenket, žven-ketanje. ©eklttrfri) n. škripanje, škrgut. ©eknifter n. praskot, prasketanje, pokljanje. ffieknurr n. renčanje, režanje. ©ekoller n. kruljenje; (b. Bruthenne) kavdgr, kavdranje. ©ekofe n. ljubkanje, poljubovanje. Oiekrabbel u. kobacanje; brbanje. ©ekrnd) n. lomast (-i), pokanje, hruš. ©ekräd);e n. krokot, krokanje. [je. ©ekrälje«. kikirikanje, petelinovo pet-gekrautt kodrast, kodrav. ©ekrittel n. čirečare pl., čečkanje, čečkarija. ©ekrbfe n. opornjak, mrežica, vrečica, pečica; (in b. $ücl)e) drobovina, raj žele. gekiinftelt ponarejen, prisiljen, ne-naravgn. ©etöri)ter n. smeh, smejanje, krohot, hahljanje, hohot; ein — ergeben za-krohotati (-am u. -očem) se, zasmejati se, smeh zagnati (-ženem); junt — fein biti (sem) v zasmeh; er ift jum — smejejo se mu, zasmehujejo ga. ©elobeite m. povabljengc; f. povab-ljenka. ©etage n. lega, sklad, plast (-i); (©djmauš) gostija, obed, pojedina, ©etiinbe n. zemljišče, zemlja, ©etftnber n. držaj , ograja, operniea, opiralo, obzidgk, priroč, ročaj; (beim ©arten) brajda. gelitnbern ograditi, držaje napraviti, gelangen priti (pridem), dospeti do —, doseči (-sežem) kaj, dostigniti kaj; jur Seife — dozoreti (-im); 3. Sentit* niž — zvedeti (zvem); jur Erfenntm» — spoznati; 3. Slmte — službo dobiti getappt krpast, capast. ©etafs n. prostor, gelatfen udan, mirgn, tih, pohleven, potrpežljiv, ravnodušgn, hladnokrven, krotgk; adv. počasi, polagoma, mirno, lagano, hladnokrvno. ©ctaffenljeit f. mirnost, krotkost, potrpežljivost, ravnodušje, hladnokrvnost. geläufig izurjen, vajen, okretgn, ročen, lahek, spešgn; —e §anb hitra obet lahka ober spretna roka; —e 3mtge zgovorgn jezik; er fpritfjt — gladko, po vrsti, brez spotikljeja govori; bflä ift mir — to dobro znam, tega sem dobro vajen, to mi gre gladko od rok. Geläufigkeit f. ročnost, vajenost, izurjenost, lahkost, urnost. gelaunt voljan, pri volji; gut — dobre volje, dobrovoljgn, židane volje, vesel; übet — slabe volje, pust, čmergn. ©eläutw. zvonjenje, zvonilo; (m. bet ©ereile) zvončkanje, žvenkljanje; (bie ©locfen) zvonovi, zvonilo. gelb rumen, žolt; — mad)en rume-niti, žoltiti; orumeniti, požoltiti; — werben rumeneti, žolteti, rumeniti se; 0-, po-, zarumeneti, ožolteti; orume-nevati; —er görbeftoff rumenOo, žol-tilo; —e ŠRuben korenje, gelbblattrig žoltolist, rumenoperčn. gelbbraun žoltor(u)jav, rumenkasto-r(u)jav. gelbbrüftig rumenoprsnat. gelbbunt rumenopisan, žoltopisan. ©elbe f. rumenost, žoltost; rume-nina, žoltina; rumenilo, žoltilo. gelben tr. gelb tnadjen, intr. gelb werben f. b. gelb. ©elberbe f. žoltača, zemlja rumenica ob. žoltica. gelbgefledt — 255 ©etegenfjeit gtlbgcfledit rumenomarogast, z žol-timi marogami. gelbgtlodtt rumenokodrast, rumeno-las, žoltolas. gtlbgellreift rumenoprogast, z žol-tinri progami. ßflbgif^er m. medar (ki iz žolte medi posode dela), ftttgitfjttet f. medarnica. gelbgrnu žoltosiv. gelbgriiit rumenkastozelen, žoltozelen. grlbijaarig rumenih las, žoltolas. §flbkel)ld)en n. rumena penica. grlbkiSplig žoltoglav. gtlblitt) rumenkast, rumenkljat. Čtlbnafe f. rumenokljunec. gelbrotl) rumenor(u)deč, žoltor(u)deč. gelbfd)näbelig rumenokljun, žolto-kljun. (SelbRoff m. rumenilo, žoltilo. ©elbfitd)t f. žoltenica, zlatenica, žol-telnica, rumenica. grlbfiidjtig zlateničSn, žoltel, žol-teničSn. Stlb n. (Stiid) denar, novec, penez; cofi denarji pl., denar, penezi pl.; Ileiueš — drobiž; bares — gotovina; für (ein — jel)ren ob svojem živeti; Selb« denarni, novčni. ffirlbabgabe f. davek v denarjih. §elbangelegenl)eit f. denarna zadeva, opravilo z denarjem. gslbavm brez denarja, brezdenarSn, brezpetißgn; triv. suh, gol, brez groša. (Mbauflage f. sklad v denarjih. OMbausgleid) m. novčna izravnava, felbauslnge f. denarni stroški pl. Štlbbebarf m. potreba denarjev, denarna potreba, gelbbcbiirftig denarja potreben. §elbbeitrag m. sklad, donesek v denarjih. [na. firlbbeutel m. mošnja (za denar), moš-Itlbbrief m. pismo z denarji, denarno pismo. $tlbbtt|e f. globa, kazen (-i) v denarjih. [tek. dtlbturs m. cena denarjev, novčni §elbtinnnf)me/".prejetje ob. prejemanje denarjev; denarni dohodek, skup-ljeni denar. [javka. (MbtrprcITcr m. odrtnik, oderuh, pi- (gelbermerb m. zaslužek, pridobitev denarja. ©elbesmert m. denarna vrednost, ©elbforberung f. terjatev, dolg, ter-jalščina. §elbgebaruttg /'. ravnanje ob. gospodarjenje z denarji. [jev. Gelbgel)Olt m. prava vrednost denar-§eibgefd)öfte pl. novčni posli p!., denarno tržarstvo. [nost. (Belbgier f. pohlep po denarjih, lakom-gelbgierig lakomen, pohlepen. <5elbklang m. cvenk, žvenk. ©flbltlentnu/. stiska ob. sila za denar, zadrega, potreba; huda ob. tesna je za denar. gelblos brez denarjev, fielbmiikler m. denarski mešetar, kup-čevalSc z denarji. [jev. Gelbmaitgel m. pomanjkanje denar-0}elbmittel pl. denarji pl. (|e!bpoft f. denarska pošta; —en pl. denarji pl., denarni zneski. gelbreid) denaren, premožen, petičen. fjelbfamtnlung f. nabiranje denarjev, sklad. ©elbftoh m. prevzetnija ober napuh zavoljo bogastva. §elb|trafe /. globa; eine — berljängen oglobiti, globo prisoditi. ©elbftiirk n. novec, denar, penez. (ötlbfutitme f. znesek, denarji pl. fitlblag m. dan plačila, plačilni dan (dneva). (ßelbutrilauf m. obtek denarja (med ljudmi). felbiuedjfel m. menica; (b. SBedjjetn) menja denarjev, menjanje, zamenjava. Gelbiuert m. denarna vrednost, fielbwefen n. denarstvo. §elb;nl)luitg f. plačilo v denarjih, ©elbjuloge /'. dodatek ob. doklada ob. priboljšek v denarjih. gelegen (liegenb) ležeč, stoječ; — fein ležati (-1111), stati (stojim); (bequem) priročen, priložen, ugoden, pripraven; ež ift mir — pri naredi mi je, na roke mi je; jur —en geit o pravem času, udobno, ob ugodnem času; bit fontntfi mir — ravno prav si prišel. Gelegenheit /. priložnost, prilika; bei — o priliki; (bequeme Sage) priroč- gelegentlich 256 — geltenb nost, nared (-i), priličnost, ugodnost; (Sage) lega. gelegentlid) ugoden, priložen; adv. o priliki, o priložnosti. gelehrig učen, naučen, dobre glave, brihten, navzeten. Gelehrigkeit f. učnost, dobra glava, brihtnost, navzetnost. Gelehrfamkeit f. ((Mehrheit) učenost, gelehrt učen; —e Sprache knjižni ob. pismeni ob. znanstveni jezik. (Gelehrte m. učenjak, učeni mož. Geleife n. kolovoz; auž b. — tommen izmakniti se ob. uiti (-idem) iz kolovoza ; eine Sadje inS rechte — bringen na-, uravnati, na pravo pot ob. v pravi red pripraviti. — "tAA* §eleitn. sprevod, spremstvo, družba; prevoj; fidjerež — straža, varstvo, spremljevalci pl., varhi^Z.; b. — geben spremiti, spremljati. geleiten spremiti, spremljati, sprem-ljevati, sprevajati, voditi; ©ott geleite bich z Bogom hodi, Bog bodi s teboj. Geleiter m. spremljevalec, spremnik, sprevodnik; drug, tovariš; —in f. spremljevalka, spremnica, družica, to-varšica. Geleitsbrief m. spremno ob. sprevodno pismo, spremni list, spremnica. (Seleitfehnft f. sprevodstvo, spremstvo, spremljevalstvo, spremljevalci pl. Geleitfd)tff n. sprevodna ob. spremna ladija, ladija sprevodnica. [na. Geleitsgelb n. sprevodnina, spremni-gelenk gibčen, gibek, okreten, živ. Gelenk n. člen, sklep, zglob, zgib; (am §alme) kolence; (a. b. fette) klep. Gelenkbein n. sklepna kost (-i); za-pestna kost, kost zapestnica. Gelenkdjen n. členek; kolenčice. gelenkig gibčen, okreten. Gelenkigkeit f. gibčnost, gibkost, okretnost. Gelenkkapfel f. sklepna gožva. Gelenkkopf m. sklepna jabolčica. Gelenkpfanne f. sklepna ponvica. Gelenkfdjmiere f. sklepna maz (-i), geifern grdo dreti (derem) se, vriščati. Getidjter n. vrsta, baža, sorta, ploha, škvart; (Beračil.) druhäl (-i), klika, sedrga. _ O,*/^***.^ V* tu^ic u. Jt+1' /i^i'-nUu. * x, i^A*,-ž1. VK'kJ&A. . geliebt ljubljen, drag, ljub; —efte preljub, predrag. Geliebte m. ljubimec, ljubček, milček, ljuhovnik; f. ljubica, ljuba, milica, ljubo vnica. gelinbe mehek, rahel, lahek; krotek, tih,gladek; mehkotgn,lahkoten; (faitft) rahel, mil, blag; (B. 9legen) pohleven; (Bon b. §aut) voljan, mehak, gladek; adv. rahlo, na lahko, zlepa. Gelinbigkeit f. rahlost, voljnost, meh-kost, mirnost, pohlevnost; mehkota, lahkota. gelingen po sreči iziti (-idem) se, posrečiti se, po godi steči (stečem) se, spešiti se, obnesti se; iti (grem) izpod rok, odsedati se, po godi stekati se. Gelingen •«. uspeh, sreča, dober izid. Gelifpel n. šepet, šepetanje, gellen zveneti, brneti, doneti; oriti se, razlegati se. geloben obljubiti, zaobljubiti, obetati, ohečati, žareči (-rečem) se, obljubo storiti; baž gelobte Sanb obljubljena dežela. Gelöbnis n. obljuba, zaobljuba, obet. Gelfe f. komar; dem. komarček. gelt! interi. (= nicht toahr?) jeli; pl jelite; kaj ne, ali ne, ali ni res? ali ni tako ? gelt (unfruchtbar) jalov, neploden, strpel, brez mleka; —e Suh jalovka, jalovi ca. Gelte f. golida, kablica, vedrica; (}. Schöpfen) korec. gelten veljati, vreden biti (sem), ceno ob. vrednost imeti (imam), stati (stanem) ; — laffen dopustiti, priznati, od-jenjati; mas gtlt'0 ? kaj velja ? kaj staviš ? koliko stave ? (0. Einflufž fein) veljati, izdati (-dam), veljavo imeti (imam), vpliv imeti, premoči (-morem), geltenb veljaven; — machen do veljave spraviti, veljavno narediti; fi<±>-- veljavo si zadobiti, do veljave priti (pridem); fein Siecht--utrditi, dokazati (-kažem) svojo pravico, jej veljavo zadobiti, se zanjo pognati (-ženem); impf, svojo pravico utijevati, dokazovati, se zanjo poganjati; eilten ©runb — •— vzrok postaviti, opreti se nanj; impf, opirati se, staviti za vzrok. ©eltenbmadiung 257 ©emeinbemittel Mlenbniad)ung f. dokazovanje, ftltling m. jalovgc. ffitltung f. (ŠBert, 33ebeutung) veljava, veljavnost, cena, vrednost; jur — toin« men priti (pridem) do veljave, obveljati, zmoči (zmorem); jur ■— bringen do veljave pripraviti; — ha&en veljati, veljavo imeti (imam), v veljavi biti (sem), imeti moč ob. veljavnost; außer — jejen razveljaviti, ob veljavo deti (dem u. denem), ovreči (-vržem), veljavo odvzeti (-vzamem); impf, razveljavljati, ob veljavo devati. tMtoiel) n. jalova živina, jalovina. Šcliibbe n. obljuba , zaljuba, zaobljuba; ein — machen obljubiti, zaljubiti, obljubo storiti, zaobljubiti se. Belüfte n. želja, poželenje, pohot, zahteva, želje pl. gelüßeit, ež gelüftet mic^ P°"> zaželim, željo imam, hlepim, hrepenim; mika me, hoče se mi, rači se mi, volja me ima do, zalitelo se mi je, ljubi se mi, rad bi; ficE» — laffen polakniti se česa, polakomniti se. geliiltig poželjiv, hotljiv. gemod) polagoma, zlagoma, počasi, i lagostjo, v lag, sčasoma, po malo. ftemad) n. (pl. bie ©emächer) predel, hram, hiša; izba, soba; (Kammer) čumnata; Schlaf— spalnica. gtmSd)litt) adv. f. gemacf); adi. zložen, ročen, udoben, priličen, pripraven, prostoren; prijeten, miren; (langfam) počasen. (f»nmd)liri)tscit f. lahkota, lagot (-i), iložuost, udobnost, priličnost, mirnost. ficmaljl m. soprog, mož, zakonski drug; —in f. soproga, žena, zakonska družica. gemahnen spomniti, opomniti; impf. spominjati, opominjati; ež gemahnt mid) zdi se mi, dozdeva se mi, hodi mi po glavi, — na misel. Sctniilbe n. podoba, slika, obraz; malanje, malarija, slikarija. Sfmiilbefammiung/'. zbirka slik. [rilo. femäß n. (pl. bie ©cmafje) mera, me-gemäß adi. primerjen, primeren, pristojen, priležen; adv. po, j. 33.: Sem Sefeljle — po povelji, bem ©efejje — po postavi. ^n^tt^tJuj f Gemäßheit f- primernost, pristojnost; in — po. gemäßigt zmergn, zdržen, trezen; (B. Klima) zmerno-topel, srednje-gorgk. Gemäuer n. ozidje, zidovje, zidinepi., mirje. gemeitt navaden, vsakdanji, vsedenji, prost, priprost; (allgemein) obeč, občen, splošen, vkupen; (niebrig, fd)led)t) malo-vred6n, nevredSn, malopriden, podel; nizek, nizkega stanu; ein —er S3rud) navadni ulomek; ber —e SOlann (milit.) prosti vojak, prostak; ©entern« splošni, obči, občni; (ber ©emeinbe gehörig) srenjski, občinski. Genteinadser m. občinska ober srenj-ska njiva. Gemeinbefte n. splošni blagor, občna korist (-i). Geuteinbe f. (unb ©emeine) občina, srenja, soseska; ©emeinbe« občinski, srenjski, soseskin. Gemeinbeamt n. županski urad, županstvo. Genteinbeamtsbicncr m. podžup, županski služabnik. Gemeinbeaitgeljörige m. (©emeinbe« bürger) občan, občinski domovinec, srenjec, občin6c, srenjčan, soseščan; f. občanka. Gemeinbeangelegenheit f. občinska zadeva, srenj ska reč. Gemcinbennftalt f. občinska naprava. Genteinbeauflage f. občinska naklada, občinski davek. [okraj. Gemeinbebeurft m. občinski okoliš ob. Gemeinbeeigenthum n. občinska last (-i) ob. lastnina. Gemeinbegenoffe m. občinski deležnik ob. družnik. Gemeinbegefeß n. občinski zakon, srenjska postava. Gemeinbeglieb n. občan, ud občine. Gemeinbegut n. občinski užitek, občinsko posestvo. Gemeinbehaus n. občinska ob. srenjska hiša. [darstvo. Gemeinbehaushalt m. občinsko gospo- Gemeinbelafl f. občinsko breme. Gemeittbematrikel f. občinska matica. GcmcittbetnittelpZ. občinsko ob.srenj-sko premoženje. 17 ©emeinbepolijet — 258 — ©emžleber ffiemtinbtpoliiei f. občinsko redarstvo, občinska policija. ©emeinbtratl) m. ((Korporation) občin-ski svet, občinsko svetništvo, občinsko starejšinstvo, srenjsko svetoValstvo, občinski starejšinci^Z., srenjski svetovalci pl.-, (Sßerjon) občinski svetovalec, srenjski svetnik. gemeinbfitblid) v občini navaden. (Ijtmciitbtticrlmnb m. občinska zveza, ©emeinbf ot rfafTwtg f. občinska ustava, srenjska uredba. (jjemeinbeoermogen n. občinska imovina, občinsko premoženje, srenjsko imetje. Qjemeinbcnertretung/'. občinski zästop, občinski oblastniki pl. f>tmtinbetU)ranfd)lag m. občinski proračun. (ftemcinbtoorllanb m. županstvo, občinsko starejšinstvo; ($erfon) župan, občinski starejšina, srenjski predstojnik. gettttinfafsltd) lahko umeven, sploh razumljiv, domač, priprost. ©etntinfafslidjkeit f. lahkoumevnost, splošna razumljivost. ftmeingeilt m. duh jedinstva, skrb (-i) za občni blagor. gemeingiltig občnoveljavBn, splošno-veljaven, povsod ob. sploh veljaven. (Bemtingut n. obče blago, vkupno blago, občno imetje. (ftemeintjeit f. prostota, priprostost, navadnost, nizkost. gemcinljtn adv. sploh, navadno, ©emeinljirt m. črednik (občinski), srenjski pastir. gemeiniglid) večjidel, navadno, večinoma, po navadi. ©tmfininttreflTem. obča korist, splošna korist (-i), ffitmttnnnme m. splošno ime (-na), ©emrinmitjtn m. občni prid, splošna korist (-i). gemeinnützig občekoristen, splošno-koristBn. (ßemeinnüijigkeit f. občna koristnost, ohčekoristnost. (foemetnplal; m. občni prostor, skupno mesto; (loc. comm. rhetor.) splošno-veljaven ob. občeveljavBn ob. vsakdanji izrek, znana resnica, obči izrek. gemeinem občen, obeč, skupen. emeinfamheit f. občnost, vkupnost, gemetitfdjnblid) občeškodljiv, vsem škodljiv (kvaren). ijMitjA §emeinrd)aft f. vkupnost, sjflošnost, sodeležnost; (jroifcfjen jtoeien) spolo-vina; (el)eltd)e) zakonska združba ob. zveza; (bie ©erbinbung) občestvo, dražba; — beš ®igentl)um§ solast j-i), soposest (-i), soposestje; in — be|"i|ett vkup imeti (imam), (B. jtoeien) v spo-lovini imeti; — l)oben družiti se, pečati se, pajdašiti se, imeti s kom opraviti, imeti ga za tovariša. gemeinfdjtiftlid) skupen, vkupen; adi: skup, vkup. (gentfinrdjni; m. obči zaklad, občevina, zaklad vseh. (fiemeutrd)enhe f. obča krčma, pivnica. §emeinfd)reiber m. občinski ob. srenjski pisar. (5emeinftnn m. enomiselnost, enoduš-nost, složnost. gemeinfinnig jednega duha, skrben za občo korist, vnet za obči blagor. (ßemeintrift f. občinski pašnik, srenjska paša. gemeinüblid) sploh navaden, povsod v navadi. gemeimierllttnblid) f. gemeinfafšltd|; (0. 33iid)ern) prosto pisan. (Bemeintnefcit n. občinstvo, femeinrool)! n. občni prid, splošni blagor, občna korist (-i). ©entenge (©emengfel) n. zmes (-i), mešanica; zbroda, sodrga. ©emengtljetl n. zmesnina, zmesčk. genteffen iz-, premerjen; —er Seiefil odločno povelje, oster ukaz. (Bnnetiel n. klanje , mesarsko klanje, mesŠi-jenje, krvoprelivanje, krvav poboj. (Btntifd) n. zmes (-i), mešanje, mešanica; zmešnjava, gemifdjtlinig raznočrten. fietnme f. izdelan dragi kamen, rezan ob. izbrašen dragulj. (Berns (©emje) f. divja koza, gams. ©emsbodt m. divji kozel, (fiemsjagb f. lov na divje koze. (Bemsjiiger m. lovec ob. strelec divjih koz. ©emsleber n. irhovina divje koze. ©emiinb — 259 — ©eneral Semiinb n. sovodenj (-i); sovodje, virje, ustje, femunkel ». šepetanje, čebljanje, femurmel n. šumljanje, šum, šumot. (Šemiirre n. godrnjanje, mrmranje. Šemiife n. zelenjava, zelenjad (-i), zelenje, zelenina, zelščina, povrtnina, poljščina, zeleničije; prikuha; (öülfen» frudjte) sočivje; (Kraut) zelje; (žftiiben, ffiöt)ren) kuha. / femiifegarten m. zelinjak, vrt za zelenjavo, zelnik, ©emiilekohl m. kapus. gmiifftget primoran, prisiljen. |emiitlj n. srce, čut; (Naturell) narav (-i), čud (-i); (©efinnung) misel (■i), mišljenje; ein gute§ (böfeä) — |aben biti (sem) dobrega (zlega) srca; ju —e führen k srcu vzeti (vzamem) si; — jemati (jemljem) si, skrbeti za kij; impers. skrbi, peče, boli, žali me, k srcu mi gre. gemütt)Iid) adi. blagodušen, dobrosrčen, voljan, rahločuten, nežnočuten, dobrega srca; (Reiter) ugoden, vesel, dobrovoljgn; adv. ugodno, po godi, všeč, po všeči, po volji; odkritosrčno, nežno, od srca. $tmiithlid)heit f. voljnost, blagoduš-nost, dobrosrčnost, rahločutnost; ugodnost, dobrovoljnost. jimiitljlos brez čustva, brez srca, trd. Itmiitljsart f. čud (-i), narav (-i), natura, srce. Semüthsbeniegung f. f. Effect. Šemiitljsgabe f. dušni dar, dušna zmožnost, (ftemütljshrofi /'. dušna moč (-i), gtraiitljskrank bolen na srcu ob. na duši, otožen, žalosten. Stmiitljskrankheit f. srčna ob. dušna bolezen (-i). ®tmiitl)5rul)e f. srčni mir, dušni pokoj. 8tmiitl)srd)ioiid)e f. slabodušnost. gemiithsltark jakega ob. močnega srca, krepkodušen. |(mütl)5ftärkt f. krepkodušnost. ŠtmiithslUmntung f. (—oerfaffuitg f., -juftanb m.) dušni stan (-ti), dušno stanje, srčne zadeve pl. 6fntiitt)5unrul)t f. srčni nemir, ne-pokoj duše. gemütljootl rahlega čustva, poln čustva, rahločuten, gen f. gegen. genannt imenovan, omenjen, rečen, genant nepriležBn, nepriličen, neprijeten, neugoden. genäfd)ig sladkosned, sladkosneden, poslasten, laskrn. [nost. ©enäfd)igkeit f. sladkosnedost, läskr-genau natančen, natanek, popoln, nadroben, točen; (enganliegenb) tesen, ozek, napet; (fparfam) varčen, ten6k, trd, skop, triv. skoporit; —e§ ©etoiffen tenka vest (-i); —er greunb iskren prijatelj; mit —er Sliotl) komaj, jedva, toliko da, ravno da; ber —efte $ret§ najnižja ob. skrajna cena, zadnji kup; — genommen prav za prav; adv. na tanko, natančno, nadrobno, do pike, do zobca, točno, popolnoma; (forg= fältig) pazljivo, zvesto. ©enauigheit f. natančnost, pazljivost, točnost, popolnost. [dar, orožnik, (ftenbarnt m. (pl. bie ©enbarmen) žan-©enbarnterie f. žandarmerija, žandarji pl., orožniki pl. ©ettealog m. rodoslovec, rodopisec. §eneatogie f. rodoslovje, rodopis, rodopisje; rodosledje. geneatogifd) rodosloven, rodopisen. geneljtn všeč, všečen, povšečen, po-voljen, prijeten, ©eneljmljaltung/'. dovolitev, potrditev, genehmigen potrditi, odobriti, za dobro spoznati, dovoliti, pohvaliti; impf, p^, trjevati, odobravati, hvaliti. ©eneljmiget m. potrdnik, odobritelj. ©eneljmigung f. odobrilo, potrditev, odobrenje, dovolitev. geneigt naklonjen, nagnen, viseč, položen; fig. nagnen, naklonjen, udan, blagovoljen, dobrohoten; ju etttmä — fern čemu podvržen biti (sem); idj bin — ju glauben kmalu ob. skoraj bi verjel. ©eneigtljeit f. nagnenost, položnost; fig. nagnenje, udanost, naklonjenost, nagnenost, dobrohotnost. general m. (pl. bie ©enerale) vojaški poveljnik, general, (po)glavar, vojvoda, vojskovodja; ©eneral» generalski, generalov; glavni, generalni. (A v-^tAWt'V 17* ©eneralconttnanbo 260 ©enufš ©eneralconttnanbo n. glavno poveljstvo, general-komanda. fficrteralfclbmarfd)all m. najvišji ober glavni maršal. [ništva. ©enetalfelbjcugineifter m. general top-©eneralinfprctor m. glavni nadglednik ob. nadzornik. [ja. ©cneralifltmus m. najvišji vojskovod-(leneralliarte f. glavni ob. občni ob. splošni zemljevid, ©eneralmajor m. generalmajor. ©eneraltnarfd) m. generalmarš. ©eneralprobe f. glavna skušnja, ©eneralprociirator m. državni nad-pravdnik. [ništvo. ©eneralftab m. glavni štab, načel-(|eiterairuperintenbent m. veliki Superintendent. ffieiteralsroürbe f. generalstvo, generalska čast (-1). [veliki zbor. ©eneraloerfantntlung f. glavni shod, Generation f. rod, zarod, naraščaj, generös velikodušen, blagosrčen, blagega srca, blagomiseln, žlahtnodušen. ffienero|ttfit f. velikodušje, velikodušnost, plemenitost srca, blagosrčnost. genefen ozdraveti, ozdraviti se, preboleti, okrevati, vstati (vstanem), iz-lečiti se, zboljšati se; triv. skolehati. (ßenefts f. postanek, početek, izvir, ©enelimg f. ozdravitev, prebolenje, zdravje, ©enefungsmittei n. zdravilo, genetifd) postanek zadevajoč, gene-tičen, vznikoslovBn. ffienetio m. rodilnik, genetiv. genial veleumBn, bistroumen, domiseln, genijalen, duhovit. fenialitiit f. veleumje, veleumnost, fctroumnost, genijalnost, duhovitost. (ßenidt n. tilnik, zatilnik, pitilek, za-filek, šinjek, šija. &enithfid)mer; m. bolečina v zatilniku. §enie n. (pl. bie ©eniež) veleum, visoki duh, bistroum. ©eniecorps n. (vojaški) inženirski oddelek, vojaški inženirji pl. genieren motiti, nadležen biti (sem), nadlegovati, nepriličen biti; fid) — sram biti (impers.), sramovati se. genießbar užiten, použiten. (Genießbarkeit f. užitnost. genießen užiti (-žijein), po-, zaužiti; impf, po-, za-, uživati; nüditern etto, — oteščati se; (©peife) po-, okusiti; impf, po-, okušati, ©enießer m. uživalec, uživatelj. ^eniellretd) m. veleumno ob. prebrisano dejanje, genijalen čin. ©enieroefen ». vojaško inženirstvo ob. staviteljstvo, vojaki stavitelji pl. ©enill n. znes (-1), smetje, smeti (-ij) pl., stelja. ffienitalien pl. rodila, plodila, ©enius m. genij; duh; (pl. bie nien) dobri duhoviti., duhovi varhipl. ©eno Ts (©enoffe) m. drug, družni, tovariš, deležnik; (pl. bie ©enoffen) coli, družba, druščina. (fjettolTenfdjaft f. družba, tovaršija, druščina, zadruga. ©enoffin f. družica, tovaršica, delež-nica, druža. ©enre m. u. n. način; (int ©d)rctben| pisava; (int SSauen) zidava. (ßenrebilb n. obraz (slika, podoba) iz življenja. ©entleman m. žlahtnik, plemenitaš, viteški človek. [u. dovelj. genug dosti, dosta, zadosti, dovolj genüge f. dovoljnost, dovolije, zadostnost , obilnost; jur — fdjfofeit, trinfen naspati (-spim) se, napiti i-pi-jem) se k. mittelft eineš mit bent fij na- gebilbeten perfectioen reflejioen SSerbumž. geniigeleiRtn zadostiti, zadovoljiti, navdoljati, nasititi, ugoditi. ©eitiigeltiltung/1. zadostitev, zadostilo, zadovoljitev. genügen dosti biti (sem), zadostovati; zadostiti, genügenb zadosten, dovoljen, [rtu. genügfam zadovoljen (z malim), zme-©enügfamkeit f. zadovoljnost (z malim), zmernost. genugtljun zadostiti, zadovoljiti, zadosti storiti. §enugtl)uung f. zadostitev, zadostilo, zadoščenje; — leiften f. genügeleifteit. §enus n. (lat.) rod (-a u. -ti), spol. (fienufs m. užitek, uživanje, za-, po-, uživanje, -užitje; im—e fein uživati; e§ ift ein — veselje (radost) je. /r' ©enuf§fud)t 1 <41*14, K*^/**- — 261 ©erber ffifnursfudjt f. poželenje po uživanji, poželjivost, pohlep po nasladnostih (po veselji). getmfsf&djtig poželjiv, pohlepen po nasladnostih (po veselji). (Senjiane f. f. ©n^ian. ffifoböftt f. zemljemerstvo, deljenje zeinlj e. [zija. Btogitolte f. zemljeznanstvo, geogno-jeognoßifdj zemljeznanski. (tograpl) m. zemljepisec, geograf. Šeograpljir f. zemljepis, zemljepisje, geografija. gtograptjifd) zemljepisen, geografičen; -e Sreite zemljepisna širina; —e Sänge zemljepisna dolžina; —e Sage zemljepisna lega. teolog m. zemljeslovSc, geolog. Čeologie /'. zemljeslovje, geologija, jtologifd) zemljesloven, geologičen. feometcr m. zemljemerBc, merjevBc, merčin, geometSr. [trija. ßtometrie f. zemljemerstvo, geome-geometrifd) zemljemerski, geometri-fčn. [torha. ftpatk i».pratež, prtljaga; roba, cula, fepflogentieit f. navada, običaj, (fttplapper n. blebetanje, žlabudranje, blebet, šundgr, gobezdanje. (fitplärr n. vek, vekanje, plakanje, mjovenje, rjovenje. Gepolter n. ropot, ropotanje. ftpräge n. kov, kovanje; ($eid)en) vtisek, oblika, podoba, znamenje, znak, beleg. Seprnnge n. blišč, bliščoba, veliko-lepje, gizda, veličastnost, krasota, si-jajnost. [ljanje. fept alTel n. praskot, prasketanje, pok-gequetfd)t stisnen, pritisnen, zmlinčen, zdruznen, zmUčkan, zmlet, zdrobljen. gerabe raven, ravnosten, prem; (D. b. 3«t)l) sod, sodev j (aufregt) pokončen; (offcnlierjig) odkritosrčen, prostodušen; —n Segež na ravnost, naravnoč; adv. »vno, baš, uprav; (— früher) otodi, zdajka, zdajkar; (aufttmrtš} po konci, ©erabf f. prema (se. črta), jtrabeuus adv. naravnost naprej, jfrobeljin adv. naravnost tje. jtruberoeg adv. naravnost, brez ovinkov, naravnoč. gerabe;u adv. naravnost. Gerabfliigler m. ravnokrilec, premo-krilec. Gerabljeit f. odkritosrčnost, prosto-dušnost, iskrenost, gerablinig ravnočrten, premočrten, gerabftnnig odkritosrčen, prostodušen, iskren. Gerabjäljner m. premozob. Geraffel n. rožljanje, romplanje; (o. SBagenj drdranje, ropotanje. fficrätl) n. sprava, o-, priprava, roba; (©cfdjirr) posoda, posodje; (SBerfjeug) orodje; §au§— pohišje, pohištvo. geraten priti (pridem), dospeti, pasti (padem), zaiti (-idem); (ungefähr !om« men) zabresti (-bredem), zaiti, zagaziti, nameriti se, naleteti; in ©treit — spreti se, skregati se, zbesediti se; in 3"rn — raz-, ujeziti se, razsrditi se; in ©cf)ulben — zadolžiti se; in Sranb — vneti (vnamem) se, užgati se; in 3Ir» mnt — obožati, obubožati; (gelingen) po sreči iziti (-idem) se, posrečiti se, sponesti se, obnesti se; nidjt — po-kaziti se; (b. grüd)ten) roditi, obroditi, obnesti se; plenjati. Geratljerool)! n. auf'§ — na slepo srečo, tjevendan, po nameri, navdan. @erätt)rd)aft f. f. ©erätl). [daven, geraum prostoren, prostran; (t). b.$eit) geräumig prostoren, prostran, obširen, razsežen. Geräumigkeit f. prostornost, prostra-nost. [rovt. Geräumte n. krčevina, novina, laz, (ßerältfd) n. šum, hrum, hrušč, hrup, vrišč, šumenje, šunder; (b. Qerbredien ober 3erreijjen) resk, hrest; (meibm.) drob, drobovina. geräufdjlos brez šuma, tih. geräufdjooll šumen, šumeč, šumovit, hrumen. Geraufter n- hrk, hrkanje. Gerbebaum ni. strojilnik. Gerbeeiftn n. strgalo, strgon. gerben strojiti, udelovati; ustrojiti, udelati; fig. mazati (mažem), bunkati; namazati, nabunkati. Gerben n. stroj, strojitSv. ®erber m. strojar, krznar, kožar; ©erber» strojarski. ©erBerei 262 - ©erid)t§»efert (fjerberei f. strojarstvo, strojarija. ©erbergrube f. strojarska jama,varnica. ©erbertofie f. čreslo. ©erberloljmühle f. stope (pl.) za čreslo. ©erbetloff m. čreslovina, strojivo. gerbeRoffhältig čreslovit. geredjt prav, pravičgn, pravedBn, spra-vedljiv; (angemeffen) primeren; (ge» madjfen) kos biti (sem) čemu. ©eredjte n. pravdanje, prepiranje. © m djtigkeit f. pravica; (latj m. sodišče. ©erid)tsrath m. sodnji svetovalec, sodnijski svetnik. [niča. ©eridjtsraal m. (pl. bie —fate) sodil-©erichtsftegel m. sodnji pečat, ©eridjtsfprengel m. f. ©eridjtlbejirf. ©eridjtsRanb m. podsodnost. [nija. ©eridjtsRetle f. sodnija, sodnja oblast-©erid)tsftuhl m. sodnji stol. ©erichtsRunbe f. sodnja ura. ©erifhtstag m. sodnji dan (dneva), pravdni dan, dan sodnijske obravnave. ©eridjtsDerfahten n. sodnja ravnava, sodnijsko postopanje. ©eridjtsuerfaJTung f. sodnijska uredba, uravnava sodnij. ©eridjtsuerhanblung f. sodnijska obravnava, sodnja razprava. (6erid)toucnoattung f. pravosodnja uprava. ©erid)t500gt m. sodnik. ©ertthtsuoUfieher m. sodnji izvršitelj ob. izvrševalec. ©eridjtsoorltanb m. sodnji predstojnik, načelnik sodišča, ©eridjtsniefen n. sodstvo, soduijstvo. ©eridjtStmmbarjt — 263 — ©erüft ©mdjtsrounbotjt m. sodnji ranocelnik. gmdjtsjullänbtg pristojen, podsoden. ftndjtsjultänbiglittt f. podsodnost, pristojnost. gerieben (fein, burdjtrieben) predelan, premeten, zvit, pretkan. gerieten fid) nositi se, obnašati se, vesti (vedem) se, počenjati. [nje. (taiefel n. curljanje, šumot, šumlja-gtting droben, mal, majhen, lahek; (bent SBerte nach) ničev, malovreden, slab; —e§ ©intommen pičli dohodki pl.; —er $rei§ dober kup, nizka cena, po ceni; ber —fte $rei§ zadnji kup, zadnja cena; nidjt im — ften kratko nikar ne, ni malo; —e§ ©rj jalova ruda. geringad)ttn za malo šteti (štejem), nizko ceniti, malo čislati. 8tringnd)tung f. nepoštovanje, zaničevanje, nečislanje. geringfügig majhen, malovažBn, malovreden, neznaten, majčken. frringfügigkeit f. majčkenost, malo-važnost, neznatnost. geringhaltig slah, ubog, malovreden, lahek. [kost. fefingljaltigktit f. malo vrednost, _lah-gtringfdjülien za malo šteti (štejem) ob. imeti (imam), nizko ceniti, ne ceniti, ne čislati. getingfdjiiliig malovažen, male vrednosti, malo čislan; malo čislajoč, za-ničevalen; — bon ettb. reben zaničljivo, z zaničevanjem o čem govoriti, kaj v nič devati. ®etingfd)Shightit f. malovažnost; je» manben mit — beljanbeln zaničljivo s kom ravnati. ®etingfd)iii|ung f. nepoštovanje, zani-!■ Sevanje, nečislanje. [pl Strinne n. vodotok, žleb, struga, rake gerinnen strditi se, zgostiti se; po-hreniti se, zakrkniti, šteti (strnem) se; (b. b. SKild)) zasiriti se, skisati se, se-sesti (-sedem) se, zgristi se. ftripptn. okostje, okostnica, kostjak, hrodje; fig. sama koža, kost in koža. Strm m. drože pl., droži pl. f. ftrmant m. german, germanBc. germanifieren ponemčiti; impf, po-nemčevati. Germanismus m. germanizBm. jem rad, -a, -o; lieber rajši, raji; ^erg« Iid) — iz (od) srca rad; — haben rad imeti (imam), ljubiti. ©erijdjel n. grgranje, hropenje. §er'dhtid)t n. trstje, trstičje. ©troll n. (be§ S58agen§) drdranje; (b. ©onnerS) grmenje, gromovina. ©trolle n. prod, gruh, grušBc, svišč, gramoz, kršje. ©erollhalbe f. Mberie. [ječmenji. §er|te f. ječmen; ©erften« ječmenov, ffierftcnadier m. (nach ber ©rute) ječ-menišče. [jak. ©crltrnbrot m. ječmenov kruh, ječmen-©er|tengraupe f. ječmenova kaša, obdelan (phan) ječmen. [zrno. ©erfitnliorti n. ječmen, ječmenovo ©erltenmehl n. ječmenova moka. ©erjltnl!rohre.ječmenica,ječmenovka. ©erfltnjuchet m. ječmenov sladkor, ©trte f. šiba, prot, vitra, vitva; dem. šibica, vitrica,protBc; coli, šibje, protje. ©trud) m. voh, vonj, duh; ein an» genehmer — prijeten duh, vonjava, dišava; ein übler — neprijeten duh, zadah, zatohlost, smrad (-a u. -ü); — haben dišati. geruchlos nedišeč, brez duha; brez vonja, nečutBn. ©erudjlofigheit f. nedišečost, pomanjkanje duha; pomanjkanje vonja, ne-čutnost. [čutnica. ferudjsnert! m. dišnica, (vonjavna) ©erudjsorgan n. vonjalo, vohalo, ©erudjsfinn m. vonj, voh. §erücht n. govorica, glas; e§ geht baž — govore, govorica je; e§ berbreitete fid) bal — glas so zagnali, glas je počil, govorica se je raznesla; gute§ — sloves, dobro ime (-na); er tuurbe in ein böfe§ — gebracht jeli so ga opravljati, prišel je ljudem v zobe. gtriid)tsroeife adv. po govorici, kakor se govori, kakor (ljudje) pravijo (pripovedujejo), baje da, menda, gtruhen račiti, blagovoliti, ©erumptl n. ropot, ropotanje. ©eritmptl n. ropotija, šara, starina, gtrunbtt zakrožen, zaobljen, okrogel, oblast. ©mmbium n. gerundij, glagolnik. ©träft n. oder, podmostki pl. ©eriiftbaum — 264 — /W2tyjf ®efd)aft§6ertl)eilung ffieriiltbaum m. odrenioa. ©efiige n. žaganje, piljenje, piljevina. gefügt napOjen. (fjtfame n. semenje, semena pl. gefammett zbran. gefiimmt ves, vsa, vse; skupen, cel, celoten, celokupen, celovit; alte — vsi skup, kar jih je; adv. skupno. ©tfammtbetrag m. ves znesek, vsota, skupni znesek. fljefammtertrag m. ves dohodek, ves donesek, cel dobiček. [vitost. ©efamintl)eit f. skupnost, celota, celo-©efammtmad)t f. vsa (skupna, zje-dinjena) moč (-i). [ministerstvo. (5efammtmimfteri«mm. celo ob. skupno ffiefammturtljeU n. sodba vse komisije, splošna sodba, splošni razsodek. ©efammtoerbanb m. celotna ob.vkupna zveza. ©efammtoerbiirguitg/1. soporoštvo,vzajemno (nerazdelno) poroštvo, ©efanttnfttiirluutg f. vkupni učinek, ©efanbte to. poslanec, sel, posel, ©efanbtfdjaft f. poslanstvo, poslanci pl.; ©efanbtfd)aftž» poslanski. ©efang m- spev, petje, prepevanje; (Sieb) pesem (-i), popevka; (äMobie) napev. [knjiga, ©efangbud) n. pesmarica, pesemska (gefangliebe f. pevoljubje. gefangliebenb pevoljuhen, radopeven. gefanglos brez petja, brez glasu, brezpevgn. gefangreid) speven, radopeven. GefangsHitterridjt to. pouk (poučevanje) v petji, ©efangsnieift f. napev, viža. (Befaß«. zadek, zadnjica, goza, sedalo, ©efüßmuskel to. gozna mišica, mišica sedača. ©efaus n. hrušč, šumenje, vršenje. ©efiiufelw.šumljanje, pihljanje, šumot. ©efdjiift n. opravek, opravilo, delo, posel; (Slngelegenljeit) reč (-1), zadeva; ben —en nachgeben po (svojih) opravkih iti (grem); (Jganbtungž—) kupčija; (Socalitat) prodajalnica. gefd)iiftig delaven, priden, obrten, prizadeven, marljiv. ©efdjiiftigfceit f. delavnost, pridnost, prizadevnost, marljivost. gefd)iiftltd) opravilen; in —er Sejic« l)ung kar se tiče opravil, glede na opravila. [naročilo, ©efdjiiftsauftrag to. naročeni opravek, ©efdjaftsbeforgung f. oskrbovanje opravil, opravljanje. (gefdiüftobetrieü m. opravljanje. gefdjSftsfrei brez opravil, brez dela. brez opravka, prost. (5efd)äftsfiil)rer m. opravnik, poslovodja. [ništvo. ©efdjäftsfüljrang/1. opravilstvo, oprav-©efd)iiftsgang m. red v opravkih, opravilni red; (baš ®el)en) hoja v (pol opravilih. [bovanje, ©efd)äftsgebaruttg f. opravljanje, oskr-(Befdjfiftsfereis to. področje; ba» fällt in meinen — to je mojega opravila (dela), to spada v moje poslovno področje, [lih. ©erdjttftshuitbe f. zvedenost v opravi-gefdiäftsltunbig znajden ob. zveden v opravilih. ©efd)äft5leiter m. obrtni opravitelj, opravnik, poslovodja. ©efdjaftsleitung /'. vodstvo ob. uredba ob. oskrbovanje opravil. [brezdelen. gefd)üftslos brez dela, brez opravila, ©efdjiiftsmann m. obrtnik, kupčevalec. §efd)Sftsorbnung f. opravilni red. ©efdjaftspraris f. izurjenost ob. ročnost v opravilih. ffiefd)iiftsreifenbt m. potujoči obrtnik ob. kupec. (5erri)(iftsri'tdi[lanb m. zastanek v opravilih, zastala opravila pl. ©efd)äftsfad)e f. opravilo, posel, službena reč (-i). ©efd)iiftsrprad)e f. uradni ober službeni jezik. [spisek. ©efd)äft5ltüdi n. uradni spis, službeni ©erd)äftstl)ätigkeit f. poslovanje, [ja. ©efd)öftsträger m. opravnik, poslovod-©efdjiiftsitberbiirbung f. sila opravil, preobloženost z opravili. ©efd)äftsübergabe f. izročitev opravil predaja poslov. ©efd)Sftstierbinbung f. opravilna (poslovna) zveza, kupčijska zveza. ©efdjtiftstiertmtUung f. poslovno posredovanje, mešetarstvo. ffiefdjäftsoertljeilung/'.razdelba poslov, razdelitev opravil. _Tratst u^i ©eftfiaftšsafif — 265 ©efdjledjtšraort ftfdjiiftssaljl f. opravilsko število, poslovili broj; num. exhibit. vložno . število. gefd)üntig sramožljiv. gtfdläitbft oskrunjen; osramočen, gtfdjiiijt cenjen, spoštovan, čislan, geldit(jen goditi se; z-, do-, prigoditi se. storiti se, pripetiti se; jufäUig — nakljuciti se, narajmati se; (erfüllt Werben) izpolniti se, dopolniti se, iziti (-idem) se; (uottenbet werben) dodelati se, dovršiti se; dokončati se. ®erd)el)nis n. do-, prigodek, primer-ljej, pripetljej, slučaj. gefdjeit umen, razumen, pameten, razsoden, preudaren, razboren, prebrisan, razborit; — macljen spametiti, zmodriti, spametovati, zučiti; — mer» ben spametovati se 2c. tefdjeitljeit f. razumnost, pamet (-i), preudarnost, razsodnost, razboritost. Wd)eiik n. dar, darilo, podai-ek; (an Steife!) uud SBürften, wenn gefc^Iac^tet teirb) koline pl. ■ ein — machen podariti, v dar dati. tefd)enkannttl)me f. jemanje darov, sprejemanje daril. tefd)enkgeber m. darovatelj, darilec, darovalec; —in f. darovateljica, daro-valka. 6tfd)enkne()mer m. obdarjenec, obdaro-vanec; —in f. obdarjenka, obdarovanka, gefdienkiueife v dar, zastonj. Befd)id)td)en n. povestica, zgodbica, povedka. 8ffd)id)le f. z-, do-, prigodba, prigodek; (Šelt—) zgodovina, povestnica, zgodopisje; (®rjät)lung) povest (-i), pri-povest, pripovedka; bie bibl. — zgodbe sv. pisma, svetopisemske zgodbe pl. tefd)id)tenbud) n. pripovedna ob. zgodovinska knjiga, zgodbe pl. 5lfd)id)tlid) zgodovinski, zgodopisen. |efd)id)ts-- zgodovinski. ®trd)id)tsbnd) n. zgodovinske bukve pl, zgodovinska knjiga, zgodovina. (Mdiid)t|"d)rriber m. zgodopisec, po-vestničar, zgodovinar. §efd)id)t5furrd)er m. zgodovinar, preiskovalec zgodovine. lj)efd)id)l5forfd)ung/'. preiskavanje zgodovine, povestništvo. Gefd)id)tskenner m. poznavalec zgodovine, zgodoznange, zgodovinar. (ftefrfjidjtsliemttnis/. znanje zgodovine, zgodoznanstvo. Gefd)id)tsqueUe f. zgodovinski vir, izvir zgodovine. (§efd)id)ts|toff m. zgodovinsko gradivo, (ßefdjidjtsroiffenfdjnft f. zgodovinska veda, povestna znanost, znanstvo zgodovine, zgodoznanstvo, zgodovina. G5efd)idt n. (®efcf)idlid)feit) pripravnost, sposobnost, urnost, ročnost, spretnost; (Sd)idfal) osoda, usoda. ffie|"d)id!lid)keit f. pripravnost, ročnost, spretnost, urnost, umetalnost, znajde-nost, okretnost, izurjenost. gefdjidst pripraven, spreten, izurjen, ročen, zveden, sposoben, okreten. Gefdjiebe n. suvanje; (mont.) spljaka, prod, prodovina, naplavina. (geltljirr n. posoda; dem. posodica; coli, posodje; (©erätl)) oprava,priprava; (bei $ferben) zaprega, konjska oprava, jermenje. ©efdjirrljänbler m. posodar, lončar. §erd)irrljanblung f. lončarija. §efd)Ied)t n. rod (-a unb -ü), pleme (-na), rodovina; bog männlid)e (Weib« Iid)e) — moški (ženski) spol; (Strt) razpol, vrsta; (©eneration) zarod, naraščaj. gefd)led)tlidj spolen, po spolu. gefd)Ied)tl05 brezspolen, brez spola. §efd)led)ts= po rodu, rodovinski; po spolu, spolni. @efd)led)tsfolge f. rodosledje, rodovin-sko nastopstvo. (§efd)Ied)t5forfd)er m. rodoslovec. #efd)!ed)tskunbe f. rodoslovje. §efd)Ied)tsname m. rodovinsko ime (-na), ime rodü; (guuame) primek (priimek). Gerd)led)t0orgon n. rodilo, plodilo, ple-menilo, spolovilo. [nik. (fterd)led)t5regiller n. rodopis, rodov-Gefd)led)tstl)eile pl. rodila, spolovila, spočetila, spolni udje. ®efd)led)tstrteb m. spolni nagon, poltna pohot.nost. §efd)Ied)tsmappen n. rodovinski grb. <§efd)led)t5roort n. (Slrtitel) spolnik, člen. gefcpffen — 266 — ©efd)mornenlifte gtfd)liffen zbrušen, uglajen; fig. omikan, olikan. ©Cl"(t)lifftnl]ttt f. zbrušenost, uglajenost; omikanost, olikanost. <§tfd)linge n. pletenje, pletenina, ovo-jek; drob, osrčje, otröbica, otröba, notröba. ©efdjntadt m. okus, vkus, slad (-ti), slast (-i); — Ijaben etto. sladiti ob. cikati (po čem); er finbet — baran to mu je všeč, to mu je po godi, to mu dopade, godi, ugaja; bitteru, fiifjen — fjabett (po)greneti, (po)sladeti; feiner — tanek ob. dober okus; ben — bilben okus bistriti, čistiti, likati; ein SDtann Oon — mož dobrega vkusa, razsoden (razboren) mož, ki umeje, kaj je lepo; (©itte) šega, navada. gefdjmadslos neslasten, plevek, omle-den, pust, neslan; fig. brezvkusen. ^e|"d)mrttkIo(lgheit f. neslastnost, plev-kost, omlednost, neslanost; brezvkus-nost. (ßefdimadtsbilbung f. čiščenje ob. likanje vkusa. [veda. (Šrfd)nmihslef)re f. krasoslovje, kraso-$jefd)mad(s|tnn m. okus, vkus. gefdimnthooU okusen, gefdjmadiioibrig nevkusBn. @tfd)meibt n. kovana dragotina ob. dragocenost, kinč, lišp; (®olb—) zlatnina; (Silber—) srebrnina; nakit, ures. ©e(d)meibeliiifld|ett n. skrinjica za dra-gotinje. [dragotinje. (5erd)meibeniarrn pl. dragotine pl., gtfd)tntibig voljen, vločen, gibek, gibčen, mehek, prožen, okreten; (0. äör= per) šibek, tenek, vitek; — madjen omehčati, omečiti. ©ffdimeibigkrit f. voljnost, gibčnost, vločnost, mebkost, prožnost; šibkost, vitkost. (6tfdjmtißn. blato, govno; (O.SiSgeln) tičjek; (o. ynfeeten) zaptiljek, zapljunek, zapljivek, zalega, žSžele pl.; (Unge« jiefer) mrčes, črvad (-i); (©efinbet) drühal (-i), žlota, izmet, glota. ©efd)mttter n. trobentanje, trobljenje; (0. ®onner) grmenje, ©tfdjnotler n. gaganje; blebetanje. gcfd)nörhclt izprelepotičen, s pre-pletki okrašen. (Befdjöpf n. stvar (-i), ffitfdjols n. strela; (an ^flanjen) mladika, mladica, omlad, letorast (-i), poganjek ; (©tocftoerf) nadstropje; ein §auž mit brei —en hiša na tri strope, tristropna hiša; (milit.) strel. ©efdjrci n. krik, kričanje, vek, vekanje, vpitje, vika; ein — ergeben zakričati (-im), zavpiti (-pijem), krik zagnati (-ženem), ©efdjreibfel n. pisarjenje, pisarija. (ßefdjül; n. top, kanon, strelba, topovi pl., kanoni pl. (jjefdiiitsbonner m. grmenje topov, pokanje kanonov. (fjerdjiiJjfalot f. strel iz topov. gefd)übt zavarovan, v zavetji. ffiefdjiibiuerEtt n. topništvo. §tfd)toaber n. truma, trop, oddelek, gtfdjroänjt repat. §efd)roäß n. blebetanje, žlobudranje, prazno govorjenje, čeljustanje, čvekanje. gefd)n)iiljig blebetav, žlobudrav, jezičen. (gerriiroätiiglisit f. blebetavost, žlobu-dravost, jezičnost. gefd)nitige adv. nikar, kamo-li, da molčim, da nič ne rečem, da ne omenim. gtfdjtoinb hiter, uren, brz, nagS; adv. brž, hitro, urno, naglo, ročno. ©efd)iuinbiglttit f. hitrost, urnost, brzost, brzina, hitrica [brzopis. CjefdjroinbfdimbliunR f. hitropisje, (fefdjioirr n. brnenje, zviždanje, sikanje, šum. ©efd)toilter pl. bratje in sestre. §tfd)raiRerhinb n. bratranec; bratrana, bratranka; (B. b. @d)tBefter) sestrančc, sestrič, sestrnik; sestrana, sestranka, sestričina; bie —er strniči^Z. (striniči). gtfdjroifterltd) bratovski, sestrski; adv. po bratovsko, bratovski, po sestrsko, sestrski, kakor bratje in sestre. ©e(d)toitorliebe f. bratovska (sestrska) ljubezen (-i). (5cfd)ttiorne m. porotnik, priseženčc; — fein porotnikovati; ©efd)tt>ornert= porotniški. ©efdjroornengeridit n. porotno sodišče, porota, sodnija prisežencev. ©erdjtoomnlilJt f. imenik porotnikov, spisek prisežencev. ©efdjftmlft — 267 — ©efefcbollftrecfung itfdjmullt f. otok, oteklina, zateklina, obreneelj; (®[ufgebunfeit^eit) zabuhlost, nadutost. §Efd)ttmr n. ulje (-esa), tur, tvor (-a u.-Ü), vred, prišč, čir, čiraj, mozolj, runje pl. f.; (ljarteš) trdnica; (burd) Cuetf<§en entftanben) otiska; Sliaget— zanohtnica, zagnida. gtfd)n)itrtg čirav, mozöljast, gnojen, gtfegnttt j. fegnen; ®ott gefegne e§ bit Bog ti povrni, plačaj; baž geitlidje — preseliti se (s sveta) v večnost, ta svet zapustiti. (jjtfellt m. pomagač, pomagalec, pomočnik , hlapec; (®efof)rte) tovariš, drug, družnik; ein Iteberlicfyer — malopridnež, razuzdangc; ein fauler — lenuh, tožljivgc. gtfellen družiti; z-, pridružiti; ftdj — družiti se, pajdašiti se; pridružiti se, vriniti se. ScftUenbud) n. imenik obrtnijskih pomagačev, spisek obrtnijskih delavcev. fefeUtnlabe f. sklädnica obrtnijskih delavcev (rokodelskih pomagačev). feftllfnorbnung f. pomočniški zakon, postava za obrtnijske pomočnike. ©tfrllennereitt m. društvo rokodelskih pomagačev, — obrtnijskih pomočnikov, gtfelltg družen, družljiv; priljuden. Billigkeit f. družnost, družljivost; priljudnost. itfellin f. druža, drugarica, družica, tovaršica. §tfellfd)nft f. družba, društvo; druščina, tovaršija. feftUfdjafter m. drug, tovariš, družnik, družbenik; —in f. družica, tovaršica, druga, drugarica, druža. gef»Ufd)aftlid) družben, društven, vzajemen; (gefeHig) družen, družljiv. ftfeUfrijafts» družben, društven. ItftUfdjaftsfrSulein n. gospica tovaršica, drugarica, družabnica. ffffllfdjaftsglieb n. član (ud) društva, družnik, družabnik. ftftllfdjaftskrtis m. družba, tovaršija, društveni krog. f(ftUfd)aftsrtd)nung/ družbeni račun. Šefenfe n. grezilo, potapljalka; (9tb* (enter be§ SBeinftodež) grebenica, vla-čenica, živica. ffiefettke n. vdiranje, poniževanje, reber (-i), ponikva. §(fftt«.zakon, postava; (9tid)tfcf|nur) vodilo, pravilo; im Sinne be§ —e§ po postavi; ein — aufgeben zakon preklicati (-kličem), — ovreči (-vržem), — razveljaviti, — odpraviti, — odstraniti; ©efeg* postaven, zakonit. (Bcretjnuolegung f. tolmačenje zakona, razlaganje postave. §efetsblatt n. (©efefeBitrf) n.) zakonik; aKgem. biirgerl. — občni državljanski zakonik. @>tfei;e ftljkunbe f. zakonoznanstvo, zakono-slovje, postavoznanstvo. gefeljkunbig vešč zakonov, v zakonih (postavah) izveden, — znajden, postavo-ved6n, z zakoni seznanjen. fjefetjltunbige m. zakonoznalec, za-konoslovec, postavoznalec. gefeljlidj adi. zakonit, postaven; adv. po zakonu (postavi), zakonito, postavno. ©eft^Hdjkeit/1. zakonitost, postavnost. gefeijlos brez postave, brez zakona, brezpostaven, samovoljen, brezvladen. ©eftijlofigheit f. brezzakonje, brez-postavnost, samovoljnost, brezvladnost. gefttjmiißig (©efefcmäfjigfeit) f. gefe^ lid) (®efeglid)!eit). gefegt resnoben, miren, moški, oz-biljen; — baf§ postavim, vzemimo da, recimo da u. f. tri. f- resnobnost, tehtnost, moštvo. ©cfctjubertretung f. prekršek zakona, prestopek postav. §tftli00U|!redier m. izvrševalec zakona, izvršitelj postave. ©erd)ooll(trcdumg f. izpolnjenje zakona, izvršitev zakona, izpeljava postave, izpeljevanje —. ©efefcborlage — 268 — ©efpräd) (5efeljoorlage f. nasvet postave, na-svetovani (predloženi) zakon, nasve-tovana (predložena) postava, predlog zakona. ©efefjnorfdjrift f. propis zakona, ukaz zakona, zakon; nacfy — kakor zakon (postava) veleva (ukazuje), po zakonu. gefelpibrig protizakonSn, proti zakonu (postavi), nezakonit, nepostavSn, postavi (zakonu) nasproten, zoper zakon, zakonu protiven, postavolomen. ©eretjroibriglieit f. nezakonitost, nepo-stavnost, protizakonje, protizakonnost. ®>e(id)t n. (©efit^tSfinn) vid; (Slnblitf) pogled; (21ntli$$) obličje, obraz, lice; (SSifion) prikazen (-i), pošast (-i); bor baž — fommen pred oči priti (pridem); ein ferneres — machen pačiti se, krem-žiti se, kislo se držati, namrdniti se; ethmž ju — befommen za-, ugledati, zapaziti kaj; ein gutež — dobro (bistro) oko; ein fd)ttmtf)e§ — slabe oči pl. ef|ltelin f. vrstnica, družica, tovar-šica otroških let. ©efpinft n. preja. ©efpött n. zasramovanje, zasmehovanje, roganje, po-, zasmeh, zasramba, sramotitev, sramočenje, oponašanje; — treiben zasramovati, zasmehovati, sramotiti; smejati se, rogati se (komu). (Sefpriid) n. po-, razgovor, govorica, pomenek, pogovarjanje, pomenkovanje; ein — führen raz-, pogovarjati se, meniti gefprttdjig - 269 — ©efunbbab se, pomenkovati se, pogovor imeti (imam s kom); ba§ — beenbigen do-, izgovoriti; ba§ — führte barauf beseda je nanesla. gtfprad)ig zgovoren; nagovorljiv, ulju-den, prijazen. ®trpräd)igkrit f. zgovornost. gefprädjsiBeife adv. v razgovoru, gelprenkelt pikast; pisan, pestSr. [je. fcfftabe to. breg, obrežje, obala; primor-lellalt f. podoba, oblika; (B. Körper) postava; adv. bergeftalt tako, gleidjer» geftalt ravno (isto) tako, anberergeftalt drugače, inače; nad) — ber ©adjen po okoliščinah, kakor nanese, kakor bo kazalo (kakor se bo zdelo, — videlo); eine unbefannte — neznan človek; (©r» (tfjeinung) prikazen (-i). gellalten podobiti, obraziti, tvoriti; upodobiti, izobraziti, obličiti; fid) — podobo nase vzeti (vzamem), dobiti podobo, postati (-stanem); impf, podobo nase jemati (jemljem), dobivati podobo,postajati, prihajati; fid) anberl — drugače zasukati (-sučem) se, pre-Treči (-vržem) se, obrniti se, iziti (-idem) se. geltaitet fein kake podobe biti (sem); »olji— lepe postave, leporasel; ntifg— grde postave, potvorjen; fo — tako-Sčn, tak. gehaltlos brez podobe. ®e|taltung/'. utvorjenje, upodobljenje, upodobitev; — eineä 2anbe§ uravnava, uredba, ustrojba. ffieltaltnngskraft f. tvorna moč (-1), tvoreča sila. Mampfe n. topot, teptanje, [vati. geRiinbig fein priznati; impf, prizna-®eltanbnis n. priznanje, izpoved (-i); — ablegen priznati, resnico povedati (povem). ®eltank m- smrad (-ü); einen — bon fid) geben smrdeti (-im); einen—tnadjen smraditi, zasmraaiti. gellatten do-, pripustiti, do-, privoliti, na voljo pustiti; impf, do-, pripuščati, do-, privoljevati. Mattung f. dopust, dopuščenje, dovolitev, dovoljenje. gelleljen priznati, izpovedati (-vemj, odkriti (-krijem), razodeti (-odenem). (ßefteiti to. kamenje. (Seftell to. stalo, stojalo, podstavek; (für Söpfe) polica; (gujj—) podnožje, gellellig machen postaviti, dostaviti, napraviti da kdo pride; fid)--priti (pridem), postaviti se (pred sodnika n. pr.). geflerit včeraj; — abenbš sinoči; Bon — včerajšnji; Bon — abenbž sinočnji. §efticulatiott f. mahanje z rokami, kretanje, gestikulacija. [tati. gefliculieren z rokami mahati, kre-ge|lirfelt obut. (fjertion f. opravljanje službe, urado-vanje, poslovanje. (Beftionsprotokoll to. opravni zapisnik. §eftirn to. ozvezdje, zvezde^»?.; (©tern) zvezda. §eltirnanbctcr m. častilec zvezd, obo-ževatelj zvezd. (geftirnbirnlt m. zvezdočastje, češčenje zvezd, molikovanje zvezd. geftirnt zvezdnat, zvezden, zvezdovit, z zvezdami obsejan (obsut). (fjeftober to. metenje, metavica. ©eltoljne n. ječanje, stokanje, (ßellotter to. jecljanje, ffieftrftitri) n. grmovje, grmje. geftredit stegnen, napet; —en 2aufe§ v skok, v dir, skokoma. ge|treift progast, pisan; brezast, pa-sast, rižast, marogast. gejlrtnge oster, strog, tenek; (tapfer) hraber, junaški; —r §err žlahtni gospod, vaše gospodstvo. geftrig včeranji, včerajšnji, (ßeftriippe n. grmovje, goščava, hosta, čumovlje, šuma. §ellübe «. prah, prašina. (Mute to. žrebčarija, kobilarna, pa-stušnica. @e(!ütmei|!er m. oskrbnik kobilarne, pastušnik. (peftütpferb TO. konj iz žrebčarije. §ellüt(tute f. kobila iz kobilarne, fefud) to. prošnja; ein — abfdjlagen prošnjo odbiti (-bijem), odreči (-re-čem), prošnje ne uslišati (-im). (fteCumme w. brenčanje, brnenje, gefunb zdrav; — werben ozdraveti; — machen ozdraviti, impf, ozdravljati. (fielunbbttb to. (warme») toplice pl. ©efunbbrunnen 270 ©efunbbrunnen m. zdravilna voda, lekovit vrelgc, zdravilSn studenSc, kisla voda, slatina. gefunben (genefen) ozdraveti (-im), okrevati, ozdraviti se. §efunbt)eit/'. zdravje; eine — aušbrin» gen napiti (-pijem) komu na zdravje, nazdraviti. ©efunbljettakunbe f. nauk o zdravji, zdravoznanstvo. [ja. ©efunbljeitspflege f. negovanje zdrav-©efnnbt)eit5poliiei f. zdravstveno re-darstvo, zdravstvena policija. ©efunbljeitsregel f. pravilo za ohranitev zdravja. ©efunbl)eitstrinkett n. napivanje (na zdravje), nazdravljanje, zdravica. ©efunblieitmtiefen n. zdravstvo, ©efunbljeitsjeitgnis n. svedočba o zdravji, zdravstveno spričevalo, ©efunbfetn n. zdravje, zdravost. ©etäfel n. paž, opaž, obložci pl. ©etijle n. hrum, hrup, hrušč, šum, ropot. ©etrttntpel n. töpot, štorkljanje, topotanje, cepetanje, peketanje. ©etriink n. pijača, pitje, pilo; napoj; beraufd)enbež — pijana —, upijanljiva pijača. getrauen itd) upati si, drzniti se, srce (pogum) imeti (imam), osmeliti se. ©etraute m. poročengc; f. poročenka. ©etreibe n. žito; zrnje, teg, silje; ©etreibe» žitni, ©etreibeart f. vrsta (sorta) žita. ©etreibebau m. sejanje žita, pridelovanje žita. ©etreibeboben m. (SKagajin) žitnica, kašča; (für'3 ©etreibe jutrftglidjer 33o» ben) žitorodgn svet, žitorodna zemlja ob. tla; svet —, zemlja —, tla (tal) za žito. ©etreibebranb m. snet (-i), snetje, smetljaj. ©etreibefelb n. žitno polje, žitišče. ©etreibeljanbel m. kupčija z žitom, žitarstvo, žitotrštvo; ben — betreiben z žitom kupčevati, žitariti, z zrnjem tržiti. ©etreibeljiinbler m. žitni kupgc (kup-čevalgc), žitar. ©etreibeljaufen m. (j. Slu» treten) vršaj. ©etreibetjülfe f. pleva, ©etreibekammer f. f. ©etreibeboben. ©etreibemarkt m. žitni sejgm, žitni trg, žitno tržišče. [žito. ©etreibemaß n. žitna mera, mera za ©etreibepreis m. žitna cena, žitni kup. ©etreibeproburiion f. pridelovanje žita. getreibereid) žitgn, žitorodgn. ©etreibeuorratl) m. žitna zaloga, ©ctreibeiourm m. žužgk, žitni molj. ©etreibejeljent m. žitna desetina, žitni desetgk. ©etreibejins m. žitna dača, žitnina, kazgn (-i), vršnik. getreu zvest, vergn; (getoiffenfiaft) vestgn. ©etreuljeit f. zvestost, vernost, getreulid) adi. zvest, vergn; adv. zvesto, verno, vestno. ©etriebe n. gonilo, kolesa pl. f. Jrteb= wert; (ba§ treiben) gibanje, snovanje, počenjanje. getrolt potolažen, brezskrbgn, mirfn, brez skrbi; fei — ne boj se, bodi mi-rgn, nič ne maraj! getrijlten fid) nadejati se, obetati si, upati, zanesti se, zanašati se, biti (sem) si česa v svesti. ©etriimmer n. podrtine pl., razvaline pl., groblje, podrtija. ©etümmel n. hrum, hrup, šum, vriš, vrenje. geübt vajen, izurjen, ©eübtjjeit f. vajenost, izurjenost, ©etmtter m. kum, botgr; ju — bitten kumiti, zakumiti, za botra prositi; — fteljen (fein) kumovati, za botra biti (sem). ©eiiatterin f. kuma, botra, botriea, kumica. ©£flatterrd)aft f. kumstvo, botrinstvo. ©eoatterfd)tnaus m. botrinja. ©eoattersleute pl. botri, kumovi pl. (ijeuatter(tet)fn n. kumovanje. ©entere n. čvetergk. geniert čvetergn, čveternat, štitjaški. ©enierte n. čveterooglina, čveterje, čvetorina. [nina. ©eoögel n. ptiči pl., ptice pl., tete-©entiidjs n. rastlina, bil (-i), zel (-i), zelišče; coli, rastlinje, bilje; (b. 2Bud)ä) rast (-i); (ber 9lužmud)3) izrastgk, hrga. gewad)fen — 271 — geitmd)fen zrasßl, zrastel; fcf)ön — lepe rasti, lepe postave; — fein (einer ®ad)e) kos biti (sem) (kakej stvari), zmagati (jo), zmoči (zmorem jo), [na. ßen)äd)5i)auB n. rastlinjak, rastlinar-itmädjshunbe f. rastlinoznanstvo. §fttiiid)5«td| n. rastlinstvo, rastlinje. gtnmd)Steid) rastlinoroden, plodovit, rastlinovzgojen, biljevit. ßcttmchsfammler m. rastlinar, nabiralce rastlin. ffieniiid)sfainmlung f. zbirka rastlin, ffttmge n. tehtanje, genmgt smel, predrzen, nevaren, opa-sSn, na slepo srečo započet. Sfttmljle n. izbiranje, geitmljr werben za-, o-, spaziti, začutiti, zagledati; (ertennen) spoznati, uvideti. ®emäljr f. zagotovilo, poroštvo, jamstvo, zavarovanje, varnost, varščina, zapis, v gruntnih bukvah zapisana : posest (-i). ©tmnljrbriff m. zagotovilni list, zavarovalno pismo, spričevalo o zemljiškoknjižnem zapisku, pismo o zemljiškoknjižno vknjiženi lasti, geitmljren opaziti, spaziti. gtrohljren dovoliti, dopustiti, potrditi; impf, dovoljevati, dopuščati; (angelo» ben) obljubiti, obetati, zagotoviti, za-veriti se; eine Sitte — (prošnjo) usli-šati, dopolniti; (bringen, tragen) dajati, deliti, donašati; greube — veseliti, razveseljevati; SUugen — koristiti. graöl)rleiften dober biti (sem) za kaj, porok biti, poroštvo dajati, jamčiti. Ctmaljrleiilung/'. zagotovilo, poroštvo, varščina, zavarovanje. ftnui^tram m. varstvo, čuvanje, zavarovanje, straženje, varovanje, hramba; in — bringen zapreti, pod ključ dejati, pod stražo postaviti. Reroiiljrsmann m. porok; er ift mein — nanj se opiram (sklicujem), ftroäljrung f. dopuščenje, uslišanje. ftnmlt f. sila, moč (-i), premoč (-i), nasilje; (9Jtad)t) oblast (-i); b. ©efege — antl)un postavo napak razlagati, zavijati; jemb. — antljun silo storiti, — prizadeti (-denem) komu, posiliti; impf, silo delati, — prizadevati, siliti; in bie — jentbž. tommen priti (pridem) komu v roke, — v pest, — v oblast. Gewalthaber m. oblastnik, mogotec; —in f. oblastnica. Gewaltherrfdjer m. samosilnik, trinog, krut vladar, despot. gewaltig (ftart) silen, močen, silovit, hud, strašen, ogromen, ramBn, nara-mBn; (mächtig) mogočen, oblasten, vel-možen; adv. močno, silno, jako, zelo. ©emaltige m. mogotec, oblastnik, gewaitfam silen, posilen; adv. po sili, šiloma, s silo, posilno. Gewaltftreidj m. sila, nasilje, nasilstvo, nasilen čin. getoalttljütig na-, posilen, silovit, ©eroalttljiitigfeeit f. posilnost, sila, nasilje, nasilstvo. Gemaltträger m. pooblaščenec; —in f. pooblaščenka. Ojfiuaitb n. oblačilo, obleka, odeva, krilo, oprava. gemanbt urBn, ročen, gibčen, okreten, spreten; obrten, znajden. GewanMIjeit f. urnost, ročnost, gibčnost, okretnost, spretnost; obrtnost, znajdenost. gewärtig fein (gewärtigen) pričakovati, nadejati se, zanašati se, biti (sem) si v svesti (česa); (bienftfertig) poslužen; be§ SBinfež — fein čakati na migljej. ©ewürtigung f. čakanje, pričakovanje. Gewäfd) n. blebetanje, brbljanje, prazno govorjenje, kvante pl. Gewäffer n. vodovje, vode pl. Gewebe n. tkanje, tkanina; pletenina; (ber Spinne) pajčevina; (ber Sienen) satje, satovje. Gewehr n. branilo, orožje; (Schiejj—) puška, puša; (gejogen.) risanica. C5citifl)rfnliriti f. puškarnica. Gewefjrfabrihant m. puškar. Geweljrftuer n. streljanje s puškami, pokanje pušek. ■ [višče. Gewehrkolben m. kopito, puškino gla-ffiewehrfd)mieb m. puškar. ©emeih n. rogovi pl., rogovile pl., rogovje (jelenovo). Gewenbe n. obračanje. Gewerbe n. obrt, obrtnija; (§anb» Wer!) rokodelstvo; ein — treiben obrt opravljati, obrtovati, pečati se z obrtom, @ewerbebefugni§ — 2' živeti (živiti se) ob njem; ©emerbe« unb ©ewerb?« obrten, obrtoven (obrt-nijski). (Betuerbebefugnis f. obrtna (obrtnijska) pravica. [stilo. ©ewerbeconceflton f. obrtovno dopu-(Bewerbefreiheit f. svoboda obrta, obrt-nijska svoboda. Geroerbegeljilfe m. obrtni pomagač. (Bewerbegelb n. davek od obrta, obrt-nina. (Beruerbegeridjt n. obrtno sodišče. (Bemerbekammet f. obrtna ober obrtniška zbornica. ffieiuerbeleljrling m. obrtni ober rokodelski učenec. (§ewerbflei| m. obrtnost. geroerblid) obrten, obrtoven. [stva. geroerblos brez obrta, brez rokodel-gemerbfant obrten, prizadeven, priden, marljiv. ©eroerbsangelegenheit f. obrtna (obrtnijska) zadeva. [stava. (Beroerbsausllellung f. obrtnijska raz-©ewerbsbetrieb m. obrtovanje. (ßeiurrbsgenofs m. obrtnijski tovariš, soobrtnik. ßetuerbsgefd)äft n. obrt, obrtnija, obrtni posel. (fiemerbsgefeh obrtnijski zakon, obrtnijska postava. (§ewerbsleute pl. obrtniki, ©ciuerbsniann m. obrtnik, gewerbsmäßig obrtnijski. ©eiuerbsorbiuing f. obrtnijski red, obrtnijska postava. ©eroerbsftanb m. obrtniški stan, obrtništvo, obrtniki pl. ©ewerbfteuer f. obrtnina. §emerbsunterncl)tuung f. obrtnijsko započetje ob. podjetje, ©eroerbsnerein m. obrtnijsko društvo, femerbsnerleiljung f. podelitev obrt-nije. (Bewerbsoerlufl m. izguba obrtnije. geroerbsoerRänbig znajden —, zveden —, izurjen v obrtnijstvu. ffiewerbsuerjlänbtge m. obrtni veščak. ©ewerbtljätigkeit f. obrtnost. [niča. ©etuerbtreibenbe m. obrtnik; f. obrt-©erocrbwefen n. obrtstvo, obrtnijstvo, obrtnijske zadeve ob. reči. 72 — gemtnnbringenb (Bewerk m. rudniški društvenik, rudniški deležnik (delničar); posestni rudnika. (Bemerk n. delo; (3Ber!ftätte) delavnica, tovarna; (Innung, 3unft) ^ družba; rudniški deležnikipZ., rudarsko društvo, rudnik. (Beroerkrdjnft /'. rudniško društvo, radarska družba, rudnik. (Beraerksljerr m. tovarnar, gospodar tovaren, posestnik rudnikov. (jjenierksmunn m. tovarniški delavec, rudniški delavec (rudar). (Betuidjl n. (©djmere) teža, peza; (an ber SBage) utež (-i); (SBidjtigfeit) važnost, tehtnost, imenitnost, znamenitost, pomemba, veljava; eine ©adje Don — imenitna ober važna reč; ein SJiann Bon — veljaven mož; ein — auf ettt. legen smatrati —, imeti (imam) kaj za važno, visoko ceniti, važnost pripisovati čemu. gemidjtig tehten, težek; fig. važen, tehten, tehtovit, znamenit, imeniten, pomenljiv, veljaven. Gewichtigkeit f. tehtnost, važnost, znamenitost, veljava. ie|brdicnlmorpel m. kopitast hrustanec. gießen liti (lijem), točiti; naliti.ua-točiti; nalivati (u. nalijati), natakati: hinein— vliti, impf, vlivati u. vlijati; eine gorat — zliti, (impf, zlivati). . ©iefter m. livec, livač, vlivar. ©iefirrei f. vlivarnica, livnica. ©iefjhamie f. polijalo, zalivača, škropilnica. ©ieBhelle f. vlivarska žlica, ©ie^ofen m. topilnica, tališče, ©ieftrinne f. žleb-lijak. ©te^rdjaff n. lij, lijak, lakomiea. ffiift n. strup, otröv, jad, trovilo; fig. togota, čemer, strupena zlobnost; mil — bergeben zavdati (-dam), ostrupiti, otrovati; — unb ©alle fpeien togote peniti se, besneti. giftabtreibenb protistrupen, zoper-strupen. [niča. ©iftbriife f. strupna žleza, žleza strup-giften f. ärgern. giftig — 275 ©lOUJpUUft giftig strupen, strupovit, otrovgn; fig. togoten, zlobgn. fiftigkeit f. strupenost. [zel (-i). ®iftkraut n. strupeno zelišče, otrovna Šiftkunbe f. strupoznanstvo, strupo-slovje, otrovarstvo. fiftmel)! n. mišnica. ®iffntifd)rr m. zavdajalec, otrovnik, strupar; —in f. zavdajalka, otrovnioa. (fjiftmifdjeret f. zavdajalstvo, pripravljanje (kuhanje) strupov, trovanje. (ftiftmittel n. lek (pomoček) zoper strup, protistrup. giftreid) strupovit, močno stropen. Šiftfdironmm m. strupena goba. (Biftftoff m. strupenina, trovilo. (fiifttropfen m. kaplja strupa, fiftioare f. otrovilo. Šiftmiitfjcrid) m. (Cicuta virosa) velika trobelika. (ßiftrourj f. (Polygonum bistorta) kačja korenina. [nik. §ift;nl)n m. strupni zob, zob strup-(Sigant m. velikan, orjak, gigant, gigantifd) velikanski, orjaški, feilbe f. rumenost, žoltost; ((Srbe) žoltica, rumenica. ®ilbe f. tovarištvo, društvo, družba, bratovščina. §ilet n. prsnik, oprsnik, životek» giltig veljaven, v veljavi, ffiimpel m. kalin, popkar, brstnik, snegir, zimovka; fig. prismoda, tepčc, bebgc, glupec, prismojenec, bedak, topo-glavgc, slaboumnež, hudalo. (Binller m. (©etiifte f., Genista tinc-toria) žoltilo, žoltilica, žoltovina; (Stedj», Sßfriemenlraut) hodičevje. ®ipfel m. vrh, vršac, vrhunec; dem. vršič, vršiček; coli, vrhovje, vršičje. ®ipfell)ol; n. vrhovje, vrhovina. Gipfelpunkt m. vršišče, vrh. gipfelreid) vrhovat. fips m. malec, sadra, gips, [sadri). (Mpsobbrudi m. odtisek v malcu (v ftipsnrbeit f. izdelek iz malca. gipfelt sadriti, gipsati; posadriti, po-gipsati, z malcem pokriti (-krijem). gipsform f. sadrenov kalup, kalup iz malca. [sadrovina. öipsiuore f. roba iz malca, gipsovina, Širaffe f. žirafa. Girant m. prevodnik (menice), pre-noša (m.), žirant. Giratar m. prevodoprejemnik, žiratar. girieren menico prevesti (-vedem), — prenesti, — prepisati (-pišem) na koga druzega; impf, prevajati. Girierung f. prevedenje menice, prepis —, prevajanje —. Giro 11. prevod menice, prepis —, prenos —, žiro; — in bianco prevod na praznem (na belem), girren gruliti, grgutati, gugutati. gtfdjen čvrčati (-im), šumeti; začvr-čati, zašumeti. Gifrijt m. pene pl., penjenje. Gitter 11. omrežje, okrižje. Gitterfenfter n. okno z omrežjem, zamreženo okno. gittern mrežiti; o-, premrežiti. Gitterroerk n. mreže pl., omrežje. Glnc<'l)(uibrd)ui) m. svetla rokavica, glatierett svetliti, loščiti, likati, gladiti ; usvetliti, ološčiti, zlikati, zgladiti. Glatis n. obmestje, obmestna planjava ; (trdnjavnega obkopa vnanja strmina, vnanja stran obkopov). [tor. Glnbiator m. borilec, boritelj, gladija-Glnnm. svetlost, lesk, sijajnost, svetloba; (@d)ein) sij, sijanje; (©djimtner) blišč, bliščoba, lesket; ($rad)t)bliščoba, dika, veličje; (bei äftinernlien) sijajnost ; (SKineral) sijajnik (pl. bie ©tanje si-jajniki). Glanjbitrlle f. likalnica. gltinjeit svetiti se, sijati (sijem), lesketati (leskečem) se, bliščati (-im); — wollen izkazovati se, bahati se, po si-jajnosti (svetli časti) hrepeneti. gliinjeitb svetel, bliščeč, leskeč, sijajen ; fig. sloveč, znamenit, slaven. Glnnjfarbe f. svetla barva, (fjlnmgeber m. likalec, loščilčc. Glnn;kol)le f. sijajni premog, svetli premog, svetlo oglje. Glanjlrinnmnb f. loščeno platno, svetlo (poglajeno) platno. glon;Io5 brez svetlobe, brez leska. Glnmperiobe f. najslavnejša ob. naj-sijajnejša doba. Glampunkt m. (geom.) svetla točka; (grapti.) iskra; fig. najlepši —, naj-odličnejši —, najsijajnejši del. ©lanjrufj ©lanjruß m. svetle saje pl. @lonjfuti)tf. želja po posvetni bliščobi, pohlep po sijajnosti, slavohlepnost. glan;lud)tig posvetne bliščobe željan, slavohlepSn. ©lanjtaffet m. loščeni tafet. glmtjooll presvetel, presijajen, bli-ščobgn, leskovit. «las n. steklo; (©lažflafcfie) steklenica, sklenica; (gläferner Sedier) kupica, kozar6c, glažek, čaša; (Singen—) očali pl. f., naočniki pl.; ju — toerben ostekleti, ostekleneti; ju tief in'§ — gucfen navleči se ga; 01 (auS ©la§) steklen; (jum ©lagmadjen gehörig) steklarski. ©lasarbeit f. steklarska roba, stekle-nina, stekleni izdelek, glasartig steklast, ©lasblafe f. steklen mehur, plena, ©lasblafen n. pihanje (razpihovanje) stekla. ©läsdjeit n. čašica, kozarček, glažek. ©lofer m. steklar; ©(afer» steklarski, ©laferarbeit f. steklarsko delo. ©laferljanbioerlt n. steklarija, steklarstvo; bag — betreiben steklariti. gläfern steklen. [niča. Glasfabrik f. (©lažptte f.) steklar-©lasflafdje f. sklenica, steklenica. ©lasgefd)irr n. steklena posoda, ©lasjjanbel m. kupčija s steklenino, — s steklom, — s stekleno robo. ©laspnbler m. kupčevalec s steklenino, stekleninar. [niča. ©lasljanblung f. steklarska prodajal-©lasljaus n. (Xreibf)aug) rastlinjak, steklenik. glafteren stekliti, loščiti; ostekliti, postekliti. ©lashopf vi. svitoglav, svetloglav. ©laskdrjier m. steklovina, ©laslampe f. steklena svetilnica. ffilasmad)er m. steklar, ©lasmaler m. slikar na steklu, ©iostnalerei f. slikanje ob. slikarija na steklu. [vina. ©lasmalTe f. steklena zmes (-i), steklo-©lasperle f. steklen biser, ©lasfdjeibe f. steklena plošča, šipa. ©Iasfd)leifer m. brusilec (brusar) stekla, steklobrusec. ©laubengbote ©lasfttineiber m. steklorezec. ©lasfpinner m. steklopredec. ©lasfjiinnerei f. predilnica stekla; predenj e —. ©lastljiir f. steklene duri, oknaste duri pl. f. [glazura. ffilafur f. steklenjenje, lošč, osteklina, ©lasroare f. steklena roba, stekleno blago, stekleni izdelki pl., steklenina. glatt gladek; (fdjliipfrig) polzek, opol-zel, sklizek; adv. gladko, naravnost, čisto. ©lattbart m. golobradec. glattbrennen žgati (žgem) na gladko, ©lütte f. gladkost, zglajenost, glad-čina; chem. glaj; polzkost, opolzlost. Glatteis n. žled, poledica, požledica, požlepica, gololedica. ©lätteifen n. gladilo, likalo, likalnik. glätten gladiti, likati, u-, z-, pogladiti, zlikati; fig. omikati, olikati. flätter vi. gladilec, likalec; (33ert< jeug) f. ©lätteifen. [čisto, glatterbings adv. zgola, na prosto, ®>lättgetriebe n. gladilnica. glatthaarig gladkolas. [dilnik. ©lattljobel m. gladilni stružič, gla-©lättmafdjine f. gladilnica. giattioeg adv. naravnost, brez ovinkov, čisto, popolnoma. ©lättraerkjeug n. gladilo, likalo, glattjiingig sladkih besed, sladkobese-den, priliznen, prilizljiv, sladkoustčn. ©laße f. pleša, plešina, lisa. glabig plešast. ©laljkojif vi. plešec, plešivec. ©laute m. vera; ©lauben fcfjenfen verjeti (-jamem), verovati; ber falfdje — kriva vera, krivoverstvo. glauben (im tfjeol. Sinne) verovati; (im getoöljnl. Sinne) verjeti (-jamem); (meinen) meniti, misliti; jembn. — madjen uveriti, preveriti (koga), glaubenfeit trden v veri, trdne vere. ©laubens» verski. Glaubensartikel m. člen vere. Glaubensbekenner m. spoznavalgcvere, veroizpovednik. Glaubensbekenntnis n. spoznavanje ob. izpoved (-i) vere, veroizpovedanje. ©laubensbote m. blagovestnik, vero-vestnik, oznanovalec vere, apostelj. — 276 — ©laubenSformel — 277 — ®leid)I)eit Wnubenoforntel f. vera. Waubensfreiljeit f. svoboda vere, svo-bodnost vere. §laubensgeno|s m. sovernik, jedno-vergc, soverec. ^loubtnsltljre f. verski uk, nauk verskih resnic, flnubensleljrer m. učitelj vere. floubensneuerrr m. novovernik, novo-ver8c. flnubensneuerung f. nova vera, novo-verstvo. flaubensregel f. versko pravilo. §laubctisfnb m. verska resnica. ffilaubensRretl m. prepir o veri. (Šloubenslliirater m. veroborilec. [(-i), t&limbensoorfdjrift f■ verska zapoved laubensitnlTenrdiaft f. veroznanstvo. Inubrnojumng m. siljenje k veri, verosilje. (filnubcusjiurificr m. dvomljivec o verskih rečeh. (Sluuberlal; n. Glavberjeva sol (-1). glaubhaft verjeten, išlnubljaftigkeit f. verjetnost, gläubig veren; (redjt—) pravoveren, fliiubige m. vernik, pravovernik; f. vernica, pravovernica. Sliiubiger m. upnik, verovnik; —iit f. upnica, glnublid) f. glaubhaft, glaubroilltg radoveren, lahkoveren, glnubtniirbig vere vreden, verjeten, verodostojen, veroven. ($laubnmrbigkeit f. verovnost, verodostojnost, verjetnost, ©laukolitl) m. glavkolit, sivec. gleid) jednak, enak; (gerob) raven; ber —e isti; — grofi jednolik, jednako velik; —e ©röfje jednölikost, jednaka velikost; —en Sllterž jednako star, jed-nacih let, istih let (vrstnik); — madjen jednačiti, izjednačiti; (gerab) ravnati; izravnati; adv. jednako, enako; (a!fo= gleid))k6j, takoj, mahoma, vädlje, valje. gleidjabllänbig jednako narazen, jednako razdaljen. [krak. gleid)nrmig jednakoramen, jednako-gl»id)iirtig istovrsten, jednovrsten, jednoroden, istoroden. §ltid)artigkeit f. jednovrstnost, istovrstnost, jednakost. gleidjbebeutenb istoznačen, jednacega pomena. gleiri)bered)tigt jednakopraven, ravno-pravBn, jednacih pravic. §leidjbered)ttgung f. jednakopravnost, ravnopravnost, jednakost v pravicah. gleid)befd)(ijfen jednak, enak. gleidjedtig jednakih oglov, jednako-ogeln, istooglast. gleidjen intr. (gleich ob. aljnlicl) fein) jednak biti (sem), podoben biti, biti kakor ...; tr. (gleid) rnadjen) jednačiti, ravnati; izjednačiti, izravnati. —gleidjen jednake vrste, iste vrste; meine®— moje vrste; beineS— tvoje vrste; mit feineS— umgeben pečati se z ljudmi svoje vrste; ber— (bež—) tak, takov, takošen; adv. ravno take, isto tako. (ßleid)er m. ravnač; (Äquator) ravnik, gleichermaßen adv. (—weife) ravno tako, isto tako, jednako, na jednak način. [tako. gleidjfttUs adv. tudi, jednako, ravno (|ltid)fliigler pl. jednakokrilci. gletdifbrmtg jednak, jednolik, istolik, jednoličen. [nakost. Gleichförmigkeit f. jednoličnost, jed-gleidjgefittnt jednomiseln, jednako-miseln, složen, jednacih mislij, jed-nakomisleč, jednacega mišljenja. C)lfidjgeftimte»».jednomiselnik,jedno-mišljenik. [težje. ©letd)geroidjt n. jednakotežje, ravno-Gleid)geniid)tslage f. jednakotežna lega, položaj ravnotežja. gleidjgiltig (—gültig) jedne vrednosti, vse jedno, je ali ni; (tI)eitnal)m§toS) mlačen, neroden, malomaren, vnema-ren; (geringfügig) neznaten, malenkosten, malovažen; —e §anblungen brezpomembna —, nevažna —, ne-sumna —, indiferentna dejanja; — fein gegen etw. ne zmeniti se, ne brigati se (za kaj), v čisli ne jemati (jemljem). (SjltidjgUtigkeit f. (Sheilnaljmglofigfeit) mlačnost, malomarnost, vnemarnost, prezirljivost; (©eringfügigfeit) neznat-nost, malovažnost. Gleidjljeit f. jednakost; (ebene iöe» fd)affenijeit) ravnost. ®leid)t)eit3jeid)en 278 ©lieb ©UidjIjeitsjtidjenw.jednaöaj.jednaiSnik. gleid)kantig jednakorob. ©leidiklang m. jednakozvočje, sozvočje, soglasje. gleichkommen (jembrn.) izjednačiti se (s kom), d^eči f mu kos ^^h^lfid) ........ .,______„ ., , „___ J? ^f(leid)!autenb jednakoglasgn, soglasgn. c/^^^-fölciriimafy n. jednaka mera, jednako-mernost. gleidjmiilHg adi. jednakomergn, isto-merSn, razmerSn; adv. jednakomerno, v istej meri, ravno tako. ffi(eiri)mutl) m. ravnodušje, ravnodušno s t , jednakodušnost, mirnost srca (duše). gleid;miitj)ig ravnodušSn, jednako-dušgn, mirnosrčgn. ©Ieid)miitl)tgkeit f. jednakodušnost, niirnosrčnost. gleidjnnmig istoimen, jednoimen, jed-nacega imena, istoimenski. ©leidjnamige m. žensgv (gen. žensva). ©leidjnamigkeit f. istoimenost, jedno-imenost. ©leidjnis n. prilika, pripodoba; primerjanje, pripodobovanje. ©leidjnisrebe f. govor v prilikah, govorjenje v pripodobah. [podobi, gleidjnisitieife adv. v priliki. v pri-gleidjfam adv. kakor, kakor da bi; rekel (dejal) bi, tako rekoč. gleid)|"d)enklig jednakokrak, jednako-ramgn. gletd)|eitigjednakostraničgn,jednako-stran, jednakostranski. ©letdjfinn m. jednakomiselnost. gleidjttnmg (gleid)bebeutenb) jedna-cega pomena. gleid)IMen jednačiti, vzporediti, v jedno (isto) vrsto staviti; fid) jtnbtti. — jednačiti se, meriti se (s kom). ©leidjltellung f. jednačenje, primerjanje; izjednačenje, zravnanje, stavljenje v jedno (isto) vrsto. gteidjRimmig jednakoglasgn, soglasgn, skladgn, ubran. ©leidjRimntigkeit f. (®(eict)ftiminung) skladnost, jednakoglasnost, soglasnost, soglasje, ubranost, gleidjtljeilig jednakodelgn. ^ ©letdjung/". jednačenje, izravnavanje; (math) jednačba. gleidjotel ravno toliko, onöliko; (einer» lei) vse jedno. gleid)lt>eit jednake daljave (oddaljenosti), ravno tako daleč. gleidjinertig iste (jednake) vrednosti, istovredgn. gleidjtoitljtig jednake važnosti, jed-nakovažgn, jednake cene. gleid)tBte kakor, kakor bi, kot bi. gleidjtuinkeltg jednakokotgn. gleid)niol)l vender, pa vender, vender le, ipak, pri vsem tem. gleid);eitig istodobgn, istočasgn, sodoben , sočasgn, sovremen; adv. ob jednem, h krati, ob istem času, ravno tedaj, ravno tisti čas. ©ieid);eitigkeit f. istočasnost, istodob-nost, sodobnost, sovremenost. ©leis n. j. ©eteife. gleilen (na videz) delati se, hliniti se, pretvarjati se, hinavčevati. ©Iftsner m. hinavgc, licemerge, liee-mer, pritvorica, potuhnengc, sveto-hlingc, poniglavgc, potuljengc, pri-huljengc. ©leisnerei f. hlimba, licemerstvo, hi-navščina, hinavstvo, poniglavost. ©letsnertn f. hinavka, svetohlinka, licemerka, poniglavka. gteisnerifd) hinavski, licemerski, sve-tohlinski, poniglav, potuhnen, pri-huljen. ©Iti(Aethusa cynapium,x>mii> peterfilte f., ©artenfdjierting m.) mala trobelika, pasji peteršilj. gleißen (glänzen) bliščati (-im) se, lesketati (-am u. -ečem) se, svetiti se. ©leitbaljn f. drsalica, drča, drkaliea, drasta. gleiten drkaiti, smukhiti, drsniti (se); impf, drkati se, dričati se, smukati, smučati (-im), drsati se; (glitten) izpodrsniti, spolzniti; ež gleitet polzi, o-, spolzlo je, polzko je; (B. ŠEBaffer) teči. gteitenb opolzgl, polzgk; —er tfieim tekoča rima. ffiletfdjer m. lednik, ledenik, ©letfdjertoroine f. ledniški ulom. ©lieb n. ud, člen; dem. členek; (bei ^flanjen) kolence, kolenge; (bei Sol» ©lieber» — 279 — giiicEIicfjertoeife baten) red, vrsta; (Ketten—) klep, sklep; (9Kit—) ud, član, družabnik, društvenik. ©lieber« uden, -udov, v udih. glieberartig členast; —eröffnen ber Jrud)t razčlenba. ©lieberbanb n. sklep, vez (-1). ©lieberbau m. sestava udov, udje pl. glieberig členkovit. [udih. glieberhrank bolnih udov, bolen na ßlieberkrankljeit f. udobolje, trganje po udih, skrnina. glicberlnljm mrtvouden, sključen, gliebem razčleniti; razložiti, razvrstiti, razdeliti, ©lieberreißen n. trganje po udih. BIieberfd)riter; m. bolečina po (v) udih. #liebertl)ifr n. členar. ©litberung f. razčlenba, razredba, razvrstitev; (2lrticuliertl)eit) členkovitost. glieberroeife adv. udoma, ud za udom, flenoma, člen za členom; (reiljcntoeife) Trstoma, redoma, v vrstah, vrsta za vrsto. ©litbmaßen pl. udje; äußere — (@j» tremitäten) krajni udje, okončine, glimmen tleti, ©limmer m. sljuda, tinjec. glimmern bliščati (-im) se, lesketati se, migljati, ffilimmerfdjtefer m. blestnik, sljudovgc. ©limpf m. blagost, prizanesljivost, voljnost, mirnost, rahlost, dobrotnost; mit — f. glintpflid) adv. glimpflich adi. blag, voljen, pohleven, krotek, miren, rahel, prizanesljiv; adv. blago, voljno, rahlo, mirno, prizanes-ljivo. ' ®litfd)bal)n f. f. ©leitbaljn. glitfd)en j. gleiten, glitfdjig polzek, opolzel, sklizek. glikern iskritt, bliščati, bliskati se. ©lobns m. zemeljsko oblo, zemeljska krogla, globus, ©löikdjen n. zvonec, zvonček, zvončič. Blodit f. zvon; bie —n zvonovi, zvonilo. gliidteln zvonkljati, zvončkati, žvenk-ljati, cingljati. ©lorkenlilume f. zvončica. glockenförmig zvonast. ffilodrengeläute n. zvonjenje, zvonilo. Glockengießer m. zvonar, ©lodsengieljerei f. zvonarnica. [vina. flodiengut n. (©locfenmetaH) zvono-Glodttitljaus n. zvonik. Glockeitfd)lag m. udar na zvon, glas zvona; mit — ko zvon udari, ko ura odbije. Glodtenfdjroengel m. kembelj (-ljna), bütica, klepet. Glockenfpeife f. f. ©lodengut. Glockenfpitl n. potrkavanje z zvončki, trijančenje, zvonkljanje. Glocktn|tul)l m. zvonišče, zvonik. Glochentaufe f.blagoslovljenje —, po-svečevanje zvonov. §lodtehtl)urm m. zvonik. Glodienroelle f. vreteno (vitlö) zvonovo, vratilo zvonovo, jarem. Glotheit}ug m. (zvonova) vrv (-1). flöckner m. zvonilec, zvonikar. Glorie f. slava, veličastvo. Gloriett n. vrtna hišica, hladnica. glorreidj sloveč, slaven, veličasten. Gloffariunt n. slovar, tolmačnik. ©loffator m. razlagalec, tolmač. Gloffe f. razlaga, tolmačenje; glosa; opomba; —n macfjen tolmačiti, opombe delati; fig. neugodne opombe delati, zabavljati, zbadati, obirati, grajati, očitati. Gloffenntadjer m. fig. zabavljivec, za-bavljač, obirač, grajalec, očitar. gloffteren tolmačiti; f. ©loffen madjen. gloijäugtg velikoök, debelook. gloljen zijati, debelo gledati, gludt interi. klok! Glück n. sreča; — auf dobro srečo, Bog daj srečo; — toünfcfjen srečo voščiti, čestitati; gum — k (po) sreči. Gludie f. (®lucEl)enne) kokla, kloča, klokača; (©eftirn) gostosevci pl. gludteit (glucffen) klokati (-am unb kločem), kvokati. gliidten po sreči iti (grem), izpod rök iti; po sreči (srečno) iziti (-idem) se, posrečiti se. gliidilid) srečen, blažen; —e Slnlage dobra (bistra) glava; — mad)en srečnega storiti, osrečiti; srečnega delati, osrečevati; — preifen blag(o)rovati, blagoslavljati. gliitkltd)ernieife adv. k sreči, po sreči. ©lücföbote — 280 — ©olberj (ftliidtsbote m. srečenosec. <ß(üd;sliotrd)aft f. veselo oznanilo, vesela novica. gliidifeltg blažen, srečen. [sreča, ©liidtfeligkeit f. blaženost, srečnost, ffiliidisfaU m. srečen prigodek, — pri-merljej, — naključek. [srečnik. ©liidiskbtb n. srečen človek, srečnež, fjliidtsrab n. kolo sreče, ffiliidtsritler m. srečelovec. [pl. ffilütksumflänbt pl. srečne okoliščine ©litdtiuunfd) m. voščilo, čestitanje, čestitka. (ftliidtroutt fd) fdjreibeit n.voščilno pismo, voščilen list, čestitka. glitten intr. žareti, žareč biti (sem), žehteti; fig. goreti, vnet biti (sem); (bor gora) kipeti, vreti; vzkipeti, zavreti; (Bon b. Slugen) bliskati se, iskriti se; (Bon ber ©onne) pripekati, prigrevati; tr. beliti, žariti; razbeliti, razžariti. glineni žareč, pekoč, razbeljen; fig. vnet, razvnet, ognjevit, goreč, kipeč, ognjen, ©lüljljitje f. žareča vročina. §litljofrn m. razbeljena peč (-1), žeh-teča peč. ffiliilpueitt m. kuhano vino, vrelo vino. ©liiljnmrm m. kresnica, jglut f. huda vročina, žar, pekočina, prigrevica; (geuer) ogenj; (gtiiljenbe Kohlen) žerjavica, žerjavka. ©lutpfamte f. žerjavnica, ogljenka. glutrotl) zagorel, zapriščen. glutfpriiljenb iskreč, ©llttflraljl m. ognjen žarek. ©Itjrerin n. glicerin. (Blptilt f. f. S3i(bl)auerei. ©nabe /'. milost; Suer —n Vaša milost, milostljivi gospod, milostljiva gospa; Bon ©ottež —u po božji milosti, z božjo milostjo; auf — u. Un« gnabe na milost in nemilost; ©nabe! milost! odpuščanje! prizanesi(te)! f)ab ten ©ie tnir'g ju —n ne vzemite mi za zlo, ne zamerite, oprostite; — imber« fahren laffen pomilostiti, prizanesti, odpustiti; haben ©ie bie — izvolite mi-lostljivo, bodite tako dobri; Bon —n leben od miloščine (milosti, milostinje) živeti. ©nabenbtlb n. čudodelna podoba, ču-dotvorna slika, ©nabenbrot m. milostinja, miloščina, ©nabengeljalt m. plača iz milosti, miloščina; doslužnina. ffinabengenufs m. miloščinski užitek, ©nabettgefud) n. prošnja za milost ©nabenjaljr n. milostno leto. ©nobenmiltel n. sredstvo milosti. [Ijiv gnnbenreid) milosti poln, premilost-©uabenftoS m. smrtni udarec, gnabenuoli f. gnabenreicf). ©nabenjeit f. čas milosti, gnübig milostiv, milostljiv, milosten, milosrčen, usmiljen, gitabiglid) milostivo. ©neis m. gnajs, rula. (Bitom m. škrat, škratelj (-ljna), skrk-ljič, malik. ©notne f. moder izrek, poslovita, ©notnott m. solnčne ure kazalo, šolnina ura. (Sjitomonift f. nauk o solnčnih urah. gnomonika. ©noRicismua m. tajnoznalstvo, tajno-slovje, gnosticizem. ©ttofliher m. tajnoznalec, gnostik. ©nu n. gnu, pakonj. ©obelin m. (pl. bie ©obe(inž) pestra preproga, pregrinjalo z vtkanimi liki (podobami), gobelin. ©otkelljahn m. (©ötfel—) kokot, domači petelin. ©olb n. zlato; gemiinjteš — kovano zlato; -— ttmfdien zlato izpirati ob. iz-plakovati; ©olb* zlat. ©olbaber f. zlata žila. ©olbantmer f. strnad. ©olbantfel f. vnga, vonga, kobilar. ©oibarbeiter m. zlatar. ©olbaufCofung f. zlata raztopnina. §olbbergtnerh n. zlat rudnik, golbberdjroingt zlatokril, zlatokrilat. (BolbMatt n. zlatolist, zlata pena, po-zlatek. ©olbbled) n. zlata pločevina. (Bolbblutite f. zlatica, ©olbborte f. zlati obrobek. ©olbbraf)t m. zlata žica, zlata nit (-i), j zlati drat. golbett zlat, zlaten. ©olber; n. zlata ruda. ©otbfaben — 281 — ©Ott folbfaben m. zlata nit (-i). Solbforbe f. zlata barva, zlatilo. golbforbig zlatorumen. ffiolbfinger m. prstenec, zakonski prst. (Mbfifdj m. zlata riba, kitajski karp. folbfliege f. zlata muha, svetla muha, sijajnik. folbfliigler to. zlatokrilec. golbfiiljrenb zlatonosen. ffiolbgitng to. zlata žila. golbgefiebert zlatoper. golbgefliigelt zlatokril, zlatokrilat. golbgelb zlatorumen, zlatožolt. ®olbgetoid)t to. zlatarska utež (-i). go!bgIün;enb svetel kakor zlato, zlat. (jiolbglan; to. zlata svetloba, zlat lesk. ffiolbgtttbtr to. zlatokop. ffiolbgrube f. zlati rudnik, iolbgulben to. zlat, zlatnik, folbhaar n. zlati lasje pl., rumeni lasje pl. golbljoarig zlatolas, rumenolas. [seo. folblioarige to. zlatolasBc, rumenola-®olbl)iii)n^rn n. stržek, kraljiček, palček. goIbt)ältig zlatonosen. folbljaufen w. kup zlata, golbig zlaten, zlatnat. ftarka. folbkäfer m. zlatokrilec, sijajnik, zla-golbböpfig zlatoglav. folbkortt n. zlato zrno. f olbladi to. zlat pokost, zlatorumeni firnež; (Sßflanje Cheiranthus cheiri) šebenik, rumene vijolice pl. folblonb n. zlatorodna (zlatonosna) dežela. §oIbmad)er m. zlatotvorec. golbrnSIptig zlatogriv, z zlato grivo, feolbmarbtr m. kuna zlatica, zlatka. folbmiinje f. zlat denar, zlatnik. §olbregen to. zlat dež; fig. obilno podkupilo; (^flaitje) nagnoj. golbreid) zlata bogat, obilo zlata imajoč. §olbring to. zlat prstan. [pesek, folbfunb to. zlat pesek, zlatonosen golbfonbig zlatopesk. Solbfd)lnger m. zlatoklep. folbfdjlägerpapter n. zlatoklepni (po-zlatarski) papir, iolbrdjmitb to. zlatar, folbfdjnetber to. zlatorez, zlatorezBe. ®>olbfd)nitt m. zlata obreza, pozlačen obrezek. (Bolbfdjroon; to. zlatorepka. (folbfpinner to. zlatopredec; —in f. zlatopredka. ^olbllidttr to. zlatovezBc. (lolbRidierei f. vezenje z zlatom. folbßoffTO. zlatovina; zlata tkanina. §olbftiitk n. (SJliinje) zlat, zlatnik, (rumenjak), golbtragenb zlatonosen. (Bolbniage/-. zlatarska tehtnica (vaga), zlatarska utež (-i). (Biolbnmre f. zlatnina. (Bolbnmfdje f. izpiranje zlata. (f>olbn>äfd)er m. izpiralec zlata. (Bolbaiirher to. zlatotkalec. §olb)aur; f. čepljec, zlati koren. (Bolf to. zaliv, zatok, zanožje. (Tioifftrom m. zalivski tok. <§onbel f. gondola, ladjica, čolnič. ©onbelier m. gondoljer. (Goniometer m. kotomer, oglomer, goniometer. Goniometrie f. kotomerstvo, oglo-merstvo, goniometrija. goitiometrifd) kotomeren, oglomeren. gönnen voščiti, želeti, privoščiti, pri-želet.i; nid)t — zavideti (-im), zavidati. (gbnner m. dobrotnik, podpornik, zaščitnik, pokrovitelj; —in f. dobrot-nica, podpornica, zaščitnica, pokroviteljica. (pnnerfdjaft f. dobrotniki ^Z., zaščitniki pl., pokroviteljstvo. (IVopcl to. vitel, vital (rudarski). (Šopelljerb m. vitlišče. (ppelroelle f. vratilo. foffe f. lijak, žleb; (in b. 9Ml)le) grot. §otI)e f. (f5att)in) botra, botrica, kuma; — to. Got. gotljtfd) gotski. $ott to. Bog; bie ©ötter bogovi (ma-liki); fielf —! Bog pomagaj! na zdravje! pomozi Bog! — befohlen! z Bogom! srečno! zdrav ostani! um —e§ toillen! za Boga! za božjo voljo! — fei 2)anf! hvala Bogu! Bog bodi zahvaljen! — fei e§ gellagt! Bogu bodi potoženo! žali-bože! — bema^re (behüte)! Bog obvaruj! Bog ne daj! Bog ne zadeni! toifl'§ — ako Bog da, če je božja volja. gottdljnlid) 282 — ©ögenbiener gottüljnlidj Bogu podoben. Götterbaum m. božje drevo (-esa). ©ötterbilb n. božja podoba. Gotterleljre f. (SUt^tiioIogie) bajeslovje. ©ötterlult f. rajsko veselje. G'ötterntaljl n. pojedina bogov. Gottes* božji. [groblje. ©ottesariter m. pokopališče, grobišče, ©ottcoanbrtrritt f. (Mantis reliaiosa) bogomolka, hinavka, zahvali - bogca, sluga božja, ©ottesbilb n. božja podoba, ©ottesbote m. božji poslanec, ©ottesbienll m. božja služba, sveto opravilo, duhovno opravilo; ((SultuS) bogočastje. [sten. gottesbienftlid) bogoslužen, bogoča-GottesfrEiutb m. bogoljub. (Bottesfriebc m. božji mir, božje premirje. [nost. Gottcsfurri)t f. strah božji, bogaboječ-gottesfitrdjtig bogaboječ, pobožen. Gotiesfiirdjtigkeit f. bogaboječnost, pobožnost. ©ottesgobe f. dar božji, (lottesgebärerin f. bogorodica, božja porodnica, mati (-ere) božja. Gottesgele|)rramkeit f. bogoznanstvo, bogoslovje. gottesgeleljrtbogoznanski, bogosloven. Gottesgeleljrte m. bogoznanec, bogo-slovec. ©ottesgeridjtM.božji sod, božja sodba. Gotteshaus n. veža božja, hiša božja, hram božji. gottesjämtnerlid) prežalosten, da se Bogu usmili. Gotteslamm n. jagnje ( eta) božje. Gottesliillerer m. bogokletnik, bogo-hulnik, bogopsovnik, preklinjalecBoga. gotteslüfterlid) bogokleten, bogohulen, bogopsoven. ©ottfslii|lerung f. bogokletje, bogo-hulstvo,preklinjanje ob. psovanjeBoga. ©ottesliiugner m. brezbožnik, bogotaj, bogotajBc; —in f. brezbožnica. [jen. gotteslaugneri|"d) brezbožen, bogota-Gotteslaugnuitg f. brezboštvo, bogotaj stvo. Gotteslel)« f. nauk o Bogu. ©ottesloljn m. božje plačilo. [stvo. Gottesreid) n. nebeško (božje) kralje- ©ottesfeljer m- bogovideč, ©ottesfoijtt m. sin božji, ©ottesftimme f. glas božji, ©ottestifd) m. miza božja, ©ottesurtljeil n. sodba božja. Gottesoeradjter m. zaničevalec Boga. ©ottesoeradjtung f. zaničevanje Boga. (ßottesoereljrer m. častilec Boga, bogo-častnik. ©ottESOtrEljntitg f. češčenje božje, bogoslavje. [božja, Gottesnieisljeit/'. modrost (premodrost) ©ottesioelt f. božji svet; er bat auf ber — mtfitž ju tf)un nima pod milim Bogom ničesa opraviti. Gottesroerk n. delo božje. Gottesroille m. volja božja; um —n za božjo voljo, za Boga. ©ottesmort n. beseda božja, gottgefällig Bogu prijeten, Bogu do-padljiv, bogougoden. gottgeroeiljt Bogu posvečen, ©ottglaube m. vera v Boga. Gottgläubige m. bogovergc. ©ottijeit f. božestvo, božanstvo, Bog. §öttin f. boginja, gbttlid) božji. ©öttlidjkeit f. božanstvenost. gottliebenb bogoljuben, bogoljubiv. ©ottliebenbe m. bogoljub. gottlob! hvala Bogu, Bog bodi za-hvaljen! gottlos brezbožen, neveren. Gottlofe m. brezbožnik; f. brezbožnica. Gottlosigkeit f. brezbožnost, brezbožje. ©ottmenfd) m. Bog-človek. gott(elig pobožen; (oerftorben) rajni, pokojni (subst. rajnik m., raj ni ca /.); —en 8lnben!en§ blaženega spomina. Gottfeligheit f. pobožnost, bogoljub-nost. gottoergellen brezbožen, bogopozabčn. GottoergelTenl)eit f. brezbožnost. gottoerlalTen od Boga zapuščen. Gottoermenfd)lid)ung f. včlovečenje. gottoermorfen od. Boga zavržen. (Rütte m. malik, krivi bog, kumir; ©ö&en« malikov. Goljenbtlb n. malikova podoba, malik, kumir. Gbttenbiener m. malikovalec; —in f. malikovalka. r ©ögenbienft 283 ©raf ®öt|enbienfl m. malikovanje, maliko-valstvo, kumirovanje. SöljHtljaus n. malikovalska hiša, ma-likovalnica. fibhenpritfler m. malikovalski (kumir-ski) svečenik, žerčc. ftöljcnteutpel m. f. ©ö&enljaug. Šourmanb m. jedgc, pojediih; sladko-snedež, potrihiš, zatrihiš. Cmtt m. okus, blagougodje. jouticreit tr. pokusiti, okusiti; pokušati; za vkusno (ugodno) spoznati, odobravati; er goutirt ettt). po godi (všeč, dopadljivo, ljubo) mu je kaj, godi mu, ugaja mu, ustreza mu; er tonn il)n nid)t — ne more ga prav, nima ga rad, ne mara zanj, ne more ga trpeti (prenašati); nidjt ju — neznosen, neprebavljiv, iouoernante f. odgojiteljica, vzgojilja. |ouoernement n. (Regierung) vlada, vladarstvo; (©tattljalterei) deželno poglavarstvo ob. namestništvo; (^rooinj) pokrajina. Souoerneur m. deželni poglavar, namestnik, guverner. ®rob n. grob, jama; (§iigel) gomila; (©ruft) räka, grobnica; big in'g — do smrti; ju —e tragen pokopati (-kop-ljem). fraben m. rov, jarek, jama, grapa; (milit.) okop; (glufgbeet) struga; (jum Slbleiten beg SEafferg Bon ber ©trage) zdražnica, väbljenica, prevor, prekopa, potočina. graben kopati (kopljem), grebsti (grebeni), riti (rijem), dolbsti (dolbem); izkopati, izdolbsti; (in ©tein) vdolbsti, vrezati (vrežem), vsekati. ®raben n. kopanje. Šrobenleitung f. jarek, prekopa. ®rabeniibergang m. brv (-i), prelaz preko rova. ©räber m. kopač; —in f. kopačica. frabesnadjt f. grobna tmina, groba noč (-i). ^rabesrulje f. pokoj v grobu, frabesltille f. grobna tihota ob. tišina. Črobeule f. mrtvaška tica, sova. Šrnbgebidit n. nadgrobna pesem (-i), nagrobnica, pogrebna pesem. Irobgcfang m. pogrebno petje. (Brabt)öl)le f. grobnica, raka. ©rabljitgel m. gomila, grob. ©rabhamntet f. f. ©rabfjötjle. ©robltreu; n. nagrobni križ. ©rablegung f. pogreb, pokop, pokopa vanje. ©rablieb n. pogrebna pesem (-i), po-grebnica. @rabmal n. nagrobni spomenik, ©rabrebe f. nagrobni (pogrebni) govor. ©rabfd)eit n. rovnica, lopata, motika. ©robfdjrift f. nagrobni napis, nagrobnica. Girabltätte f. grobišče, ©rabßein m. nagrobni kamen. ©rabftid)el m. dletce, vrezilo. ©rabtud) n. (mrliški) mrtvaški prt, (mrtvaško) naličje. ©robjeug 71. kopalo, graribs (grajioš) mil, ljubek, prijeten, miloviden, mičen. grätigeren grčiti; pogrčiti, po grškem zaviti (-vijem). ©räcismus m. po grškem zavit (prikrojen) izraz, grecizem. ©rab m. stopinja, stopenj; (Skrtoanbt* fdjaftg—) koleno; (SSitrbe) čast (-i), dostojanstvo, (častno) mesto; in l)ol)em —e močno, jako, zelo; in bemfelben —e jednako, ravno tako, v istej meri. grabatim adv. postopno, (korakoma), postopnjema, po stopinjah. ©rabation f. stopnjevanje, postopnost. graMeren čistiti; prečistiti; preči-ščati, prečiščevati; gradirati, gradovati. Grabternmffer n. zlatilna voda, zlatilo. ©rnbneb n. stopinjska mreža, stöpinj-sko omrežje. grabuieren (abftufen) j>o stopinjah razdeliti (razvrstiti); (einen afabettt. ©rab ertljeilen) povzdigniti ober povišati na akademijsko stopinjo, podeliti (komu) akademijsko dostojanstvo, gra-duirati. grabuiert na akademijsko stopinjo (čast) povišan, graduiran, z akademijskim dostojanstvom odlikovan. ©rabuierung f. (©rabtf)ei(ung) raz-stopnjevanje, razdelitev na stopinje, grabiueife f. grabatim. Graf m. grof; beg —en (poss.) grofov; ©rafen» grofovski. ©rafenftanb — 284 — ©ratulation Grafenflanb m. grofovstvo. Grafentitel m. grofovsko ime (-ena), grofovski naslov. Gräfin f. grofinja. gräflid) grofovski. Graffdjaft f. grofija, grofovina. Gram m. toga, žalost, jad, grenkost, pečal (-i); — nagt an feinent §erjen nekaj ga peče (grize) v srci. grant neprijazen, gorek, gorjup; — fein jmbm. (komu) goräk biti (sem), srditi se nanj, črtiti (sovražiti) ga, mrziti ga. grämen fid) ujedati se, grizti se, tra-piti se, žalostiti se; ež grämt ntid) grize (peče, boli, je, žalosti) me. grämig (grämlich) (o)tožen, čemeren, kisel, siten, slabe volje, neprijazen. Grämlidjkeit /'. (o)tožnost, čemernost. ©ramm n. gram. Grammatik f. slovnica, gramatika, g'rammatikalifd) (grammatifdj) slov-niški. [kar. Grammatiker m. slovničar, gramati-gramooll pretožBn, prežalosten. Gran m. (zrno), gran. Grän m. zrnce, grana. Granat to. granat. Granatapfel m. granatovo jäbelko, margarän. Granate f. granata. Granb m. (Sticsfnnb) prod, solobör, gramoz, sip, grušč; (in Spanien pl. bie ©rauben) velikaš, mogočnik, španski velmož, grand. Granbejja f. mogočnost, vznesenost, veličanstvenost, ponosnost, ponositost. grnnbig prodast, peščen; (Berbrieß» lid), mitrrifdj) godrnjäv, čemeren. granbiös velikanski, ogromen; veli-kolepen, veličasten. Granit m. granit, (zrnec); bon — graniten. Granne f. resa, resina, osina; coli. osje, osovje. grannenartig osinast, resast, grannig resnat, osinat. granulieren zrniti. granuliert zrnčast. ©rapljik f. pisarstvo, grafika. Gropljit m. grafit; (Stift) olovnik, svinčnik, olovka. grapfen (hlastno) grabiti; pograbiti. Gras n. trava; dem. travica; (faftigßi murava; (fcf)Iec£|tere§) travulja; in» -beißen iti (grem) rakom žvižgat, iti v krtovo deželo; ©raž* traven, travnat, grasartig travast, travnat. Grasboben m. trata, tratina, travnik, grafen pasti (pasem) se, (travo) muliti. Graseule f. travna sovka. grasfreffenb travojeden. GrasfrelTer m. travojedec. Grasfrofd) m. rosnica, hrženica, se-kulja, uscanka. Grasfutter n. zelena klaja, travm piča, zelena krma. Grasgarten m. travnik. [zelen, grasgrün zelen kakor trava, travnato-Grasljalnt m. travna bil (-i), — bilka, graltdjt travast, travi podoben, grafig traven, travnat, ©raskorb m. koš za travo, travnjača. Gräslein n. travica. ©rasmonat m. traven. Grasmücke f. penica; (fdjtoarjfiipf) kovaček, črnoglavka. Graspartie /'. travnik, ©rasplatj m. trata, tratina, trate f. grasreid) traven, travnat, graffieren zavladati, razširiti se, bes-niti, razgrajati, iti (grem) po ljudeh; bie SŽran!l)eit graffiert bolezen gre po ljudeh, — razgraja (razsaja). gräfslid) grozen, grozovit, strašen, strahovit, neznanski. Gräfslid)keit f. grozovitost. Grastoudjs m. rast (-i) trave. Grat m. greben, ostro, sleme (-na); (9iüd—) hrbtenica. Gräte f. (ribja) koščica. grätig poln koščic, koščičav. gratis zastonj, brez plačila, v dar. ©ratiseremplar n. poklonjen iztisek. podarjen eksemplar, brezplačen izvod. Gratisgage f. podarjena (poklonjenai vojaška plača. grätfdjen razkrečiti se, impf, raz-krečevati se, šatrati, razkoračeno hoditi, koracati. Grätfdjer m. šatra, šatravec. gratfdjig razkrečen, šatrast, šatrav, Gratulant m. voščilec, čestitalec. Gratulation f. voščilo, čestitanje. ®ratulation§brief — 285 — grell ßratulalionsbrief m. voščilno pismo, čestitka. gratulieren srečo voščiti, čestitati, grau siv, sed; — Werben siveti; osi-veti, osediti; —e SSorjeit starodavnost. (Srau n. sivost, sedost. grauäugig sivook, sivih očij. |raubart m. sivobradec. graubärtig sivobrad. graubraun sivor(u)jav. Iraudjen n. sivec, sivče (-eta), sivček. grauen siveti, siviti se; (bom Sage) svitati, svitati se, daniti se, zoriti se; bet lag graut dan se dela; (bunfel Herben) temniti se, mračiti se; v. impers. eS graut mir groza me je, strah me je, groza me obhaja (spreletava). Brauen n. groza, strah. [šSn. grauenljaft grozen, grozoviten, stra-grauijaarig sivolas, belolas. Iraukopf m. sivoglavec, beloglavec, sivče, starec; (Derädjtl.) plesnivBc, dedec, grauköpfig sivoglav, beloglav. gräulid) sivkast, sivkljat, osiv. Staupe f. kaša; (§irfe) pšeno, pira. fraupel f. (§agel) sodra, sodrica, babje pšeno, briža, kropica. »raupengang m. (—mühte/1.) stopepZ., tečaj za pšeno. Sraus m. groza, strahota, strah; (Iriimmer) razsip, razvalina, podrtina. gtaus grozen, Strašen, strahoten, graufam grozovit, grozoviten, ljut, okruten, srep, krvoločen, neusmiljen, trdosrčen. Craufame m. grozovitnež, trinog, ne-nsniiljenBc, trdosrčnik. Braufamkeit f. grozovitost, okrutnost, neusmiljenost, trdosrčnost. |raufd)imtnel m. siv konj, sivec, sivče (-eta), plesnivgc. graufen studiti se, grustiti se, mrzeti; (8 graust mir groza (strah) me je, groza me obhaja (stresa, spreletava); ■pf. — obide (strese, spreleti). §raufen n. f. ©rauen u. ®rau§. [zen. graufenljaft grozen, strašen, pregro-grauftg grozen , strašen ; ostuden, gnusen. grauslid) f. grauS u. graufenljaft. fitaufped)t m. sivozelena žolna, pivka. (Iraufpiefjglani m. (siv) raztok. ©raulfeitt m. sivec. ©rauttmdte f. drobnjak, drobnik. Grauioadienforntafion f. drobnjaška (drobniška) tvorba. (5ratmmcn n. težava, nadloga. Graueurw». dolbec, vrezovalec, graver. gradieren dolbsti (dolbem); vdolbsti, vrezati (vrežem). (firams m. (Slccent) težBc, težki naglas. §raoität f. važnost, mogočnost, resnobnost, ozbiljnost. (grauitation f. težnost, gravitacija, gramtätifd) važen, mogočen, resnoben, ozbiljen. (firajie f. milota, milina, ljubkost, ljubeznivost, dragost; (§ulbgöttin) gracija, grajtöa f. graciöS. §reif m. orlolev, krilati lev. greifbar prijemljiv, osežen, prihvaten, otipBn; fig. očividBn. Greifbarkeit f. osežnost, otipnost. greifen prijeti (primem), zgrabiti, zagrabiti, popasti (-padem), seči (sežem) po čem; impf, prijemati (-jemljem), grabiti, segati (po čem); (taften) šlatati, hvatati, tipati (tipljem); pošla tati, po-tipati, ohvatati; um fid) — (b. Sranf« Seiten, »om geuer) razširiti se; omah dobiti, razrasti se (ö. Sßflanjen); impf. širiti se, razširjati se; omah dobivati, razraščati se; in'§ 2lmt — seči (sežem), vmešati se, vtakniti se (v čegav posel); impf, segati, vmešavati se, vtikati se; jmbm. unter b. Slrme — podpreti koga, pomoči (-morem), pomagati mu. G«iffü|e pl. (noge) grabežnice. Greifklaue f. krempelj (-ljna). greinen (murren) godrnjati, kregati se; (Weinen) dreti (derem) se, vekati, kremžiti se. Greis m. starec, starček; (berädjtl.) sivBc, dedec, greis siv, bel, sed; star. [osiveti. greifen starati se, siveti; postarati se, ®reifenalter n. (siva) starost. Gret|tn f. starka, starica. |>rei|}ler m. branjevec, krušnar; —in f. krušnarica, branjevka, branjarica, (ßreißlerei f. branjarija, krušnarija. greli oster, rezek, jarek; (£. garf" preživ, presvetel, vekav. XfiJu-C Uöllitl 1 | fon) zlovoljnež, sitnež, godrnjavec,«-rika, puščoba, mrmralo, godrnjač. griesgrämig zlovoljen, siten, pust, čmerikav, nataknen, nasajen, kisfl, hudomušen. ©riefi m. prod, gmšč, gramoz; (eere§ glavna vojska; en gros na debelo. t . 7 I^r y. ©rofdjtn m. groš. groß velik; fet)r — velikanski, na-ramBn, ogromBn, orjaški; (B. Serge) visok; (u. b. falte) hud; tnie fo — kolik, tolik; fo — ic£) bin kolikor me je; —er SDlenfd) dolgin, velikan; — loerben rasti, naraščati; narasti; —e Stugen madjen debelo gledati, čuditi se; — unb ftein veliko in malo, odrastli in otroci; —e Stüde auf jmbn. t)atten zelo čislati, v čislih imeti (imam) koga; ein —e§ SBort važen (imeniten) izrek, mogočna beseda; grofi« veliki, (in ber Sebeutung fel)r) pre-, zelo, močno. großartig velikanski, veličasten, ve-likolepen. ©roßartigkeit f. veličje, velikolepje. großäugig debeloök, velikih očij. ©roßbart m. bradač, großbärtig bradat. großbäud)ig trebušBn, trebušnat. großblätterig velikolistBn, velikolist. ©roßbotfdjafttr m. veliki poročnik ob. poslanSc. ©roßtomtljur m. veliki komtur ober komendnik. ©roßroncept n. (Rapier) veliki kon-ceptni papir. ©roßt m. velikaš, mogočnik; boljar, velmož. ©roßt f. velikost, veličina; Stern erffer — zvezda prvega reda; matli. količina. ©roßeltern pl. stari pl., ded in babica, stari oče in stara mati. ©roßtnktl m. pravnuk; —in f. pra-vnuka. ©rößeitleljre f. nauk o količinah, matematika. großenteils večjidel, večinoma, ©rößemnnljn m. samoveličlj ivost, blod-noveličje, veledomišljivost. ©rofjfiirft m. veliki knez. ©roßfiirftentl)um n. velika kneževina, ©roßfürltin f. velika kneginja. großfitrrtltd) velikoknežji. großfiißig nogat, velicih (dolzih) nog, dolgovezBn. ©roßfüßige m. dolgoveznik. ©roßgciutrbe n. veliki obrt. ©roßgrunbbtfttjrr vi. vlästelj, vlastelin, veliki zemljam _ ©roßtjanbel»». velika kupčija, trgovina na debelo, velikotržje, veletrštvo ©roßljänMer m. velikokupec, veliki trgovec, veletržec. [car. Großtjerr m. padišah, sultan, turški grol^erjtg velikodušen, velikosrčen. ffiro^fjerjtgkcit f. velikodušnost, veliko-srčnost. Groß{jer;og m. veliki vojvoda; —in f. velika vojvodinja. großtjerjoglid) velikovojvodski. ©roltjerjogttjum n. velika vojvodina. Gro6()irn n. veliki možjani pl. großjährig doleten, polnoleten; — fein leta imeti (imam), polnoleten biti (sem); — werben v leta priti (pridem), svoja leta spolniti; — erftären pro-, razglasiti koga polnoletnim. ©ropjjrigkeit f. polnoletnost; bie erreichen spolniti svoja leta. Großjährigkeitserklärung/'. razglasitev polnoletnosti, ©roßfcanjler m. veliki kancelar. ©rofihopf m. debeloglavBc. großküpfig debeloglav. [križnik, ©roßkreu} n. veliki križ; m. veliko-Großkreusritterm. veliki križar, veliko-križnik (vitez). ©roßmad)t f. (©rofjftaat) velika država, velemoč (-1), velevlast (-i). großmäd)tig premogočen, oblasten, velemočSn; (feljr groß) velikanski. ©rofintnrfd|all m. veliki maršal. Großmaul n. (©rofjfpredjer) široko-ustnik, širokoustnež, bahač. großmäulig velicih ust, razusten, ši-rokousten. Großmeüler m. veliki mojster, veliki predstojnik. ©roRmutfj f. velikodušje, velikodušnost; ((Sbelmutlj) blagosrčnost, pleme-nitodušnost. großmütljig velikodušen, blagodušen, visokomiseln. Großmutter f. stara mati (-ere),babica, großmütterlid) babičin; babiški. ©rofinafe m. nosač, nosan. großnafig nosat, dolgonös. Großneffe m. prebratranec. Großnidjte f. prebratričina. Großorlati n. velika osmerka. Grofjoljeim m. praujec, stari strijc. / •^^^rubenmouerung - —-'/y - 7 1 . großöljrig uhat, dolgotih. Großquart n. velika čveterka. Großfdjnäbler pl. velekljuni pl. großipredjen širokoustiti (se), ustiti se, bahati (se). ©rofifpredjer m. širokoustnik, širokoustnež, bahač. [vanje. Großfpred)erei f. haharija, prevzeto-Großrpredjerin f. širokoustniea. großfpredjerifd) širokousten, bahav, bahaški. ©rofiftabter m. velikomeščan. großltäbtifd) velikomesten. Großtante f. stara teta. größtenteils večjidel, večinoma, po-največ, navadno. Großttjuer m. :c. f. ©roßfpredjer. großtun bahati se, šopiriti se, ustiti se, košatiti se, veličati se, prevzetovati. ©rofjoater m. stari oče, ded. großimterlid) dedov, dedinski. Großoe;ier m. veliki vezir, ©roßroürbenträger m. veliki dostojanstvenik. grotesk čuden, nenavaden, nenaraven, čudnolik, grotesk. Grotesken/;/. čudne —, nenavadne -, ne iz narave posnete podobe, groteske. ©rotte f. jama, špilja, otlina, pečina, pečinka, podmol. [biča. ©rottenolm m. močeril, človeška ri-Grübdjen n. jamica, kotänjica. ©rube /'.jama; rupa, kotanja; (Serg-Wer!) rudnik; (©rab) jama, grob; (<5enf—) ponikva, požiralnik. Grübelei f. vrtanje; tuhtanje, modrovanje, premišljevanje. grübeln brbati, vrtati; fig. (Hügeln) glavo si beliti, modrovati, gruben« jamski. Grubenarbeit f. rudokopnja, delo v jami (v rudniku). Grubenarbeiter m. rudokop, delavec rudniku. ®rubenbau m. delo v rudniku. (Srubener; n. jamska (rudniška) ruda. ©rubenfeib n. jamsko polje; frifdjež — celina, ©rubengas n. jamski plin. ©rubenkleib n. jamsko oblačilo. ®rubenlid)t n. jamska luč (-i), ©rubcnmaucruttg f. podzidje rudnika. r ©rubenfteiger — 289 ©runbentlaftungSfonb §rubenlteiger m. rudniški nadzornik, paznik nad delavci v rudniku. (Brubemimuterung f. podporje rudnika. grubig jamast. ®riibler to. modrovalec, tuhtalec.' $ruft f. raka, grobnica, (žrh, žrf). f rammet n. otava; jmeitež — tretja-tovica, vnuka, otavčič. frummeternte f. košnja otave. grün zelen; (unreif) nezrel, negoden; -madjen zeleniti; ozeleniti; — toerben zeleneti; ozeleneti; auf einen —engweig iontmen opomoči (-morem) si. frütt n. zelenost, zelenina, zelenje; giirbemittel) zelenilo. (§runb m. dno; (fundamentum) temelj , podstava , podzidje; podloga, osnova, stalo, stališče; (causa) vzrok, pod, razlog; (Bemeggrunb) nagib, nagibljej; (argumentum) razlog, dokaz, dokazilo; (Boben) tla pl. (tal); (— u. Men) zemljišče, zemlja, svet; ju s jtunbe geljen konec vzeti (vzamem), p zlu iti (grem), pod (na) nič priti (pridem), pogubiti se, poginiti; ju» jtunbe ridjten ugonobiti, ukončati, po-{ubiti, uničiti, poraziti, zatreti (-trem i.-tarem), razdejati (-denem), upro-pastiti; in ben — boljren (ladijo) potopiti, pogrezniti; auf ben — lommen (do konca) do dna priti (pridem), temeljito —, korenito proučiti; au§ bem - Derfteljen (do dna) do dobra —, temeljito —. korenito razumeti; auf - ber taif. Šerorbnung po cesarskem ukazu; baž 1)°* feinen — barin to izvira (izhaja) od tod; er l)at — fid) ju treuen ima se za kaj veseliti; bu £)aft leinen — ju jitrnen nimaš za kaj se jeziti; er bat feinen — že ve zakaj; lit — beforgen po pravici se bati (bojim); ben — legen uložiti (postaviti) temelj, ustanoviti, osnovati (osnujem); - fafjeit utrditi se, ukoreniniti se; itn —e (genommen) prav za prav. _6runb= (StnfangS») početni, začetni; ffiaupt») glavni, poglavitni; (gunba» mental») temeljni, podstavni, začetni, osnovni; (jum — unb Boben gefjörig) lemljiški. ItunbabCofung f. zemljiški odkup. (grunbbnlhrn m. podsek, podrebernik; (be§ ©d)iffe§) hrhtica (ladijna). ffirunbbau m. temeljna stavba, podzid, zakladna stavba, temelj. [p°g°j. @runbbebingung f. glavni (poglavitni) ©runbbegrif m. temeljni —, začetni —, podstavni —, osnovni pojem, ©runbbetn n. osnovnica. (Oruttblieltli m. zemljiška last (-i), zemljiška lastnina, zemljiško posestvo, zemljišča pl. (fjtunbbefitjet m. zemljiški posestnik, zemljän, zemljiški lastnik, zemljäk; —in f. posestnica, (zemljiška) lastnica, zemljakinja. (ßrunbbeltanbtljeil«(. (po)glavna sestavina, poglavitni del. §runbbtrn f. podzemljica, krompir, grunbböfe do kraja hudoben, ves za-nikaren, skozi in skozi zloben. grunbbran vrlo dober, vseskozi pošten, prav izvrsten, firuttbbrurij m. predor. (Brunbbud) n. zemljiška knjiga, zemljiške (gruntne) bukve pl.; ©runbbudjš» zemljiškoknjižni, zemljeknjižBn. [urad. fjrunbbudjsamt n. zemljiškoknjižni ffiruitbburi)Sbirertor m. vodja zemljiških knjig, ravnatelj zemlj. bukev. ffirtmbbud)scrtrart n. izvadek (prepis) iz zemljiške knjige. frunbbudjsfiiljritng f. spisavanje (oskrbovanje) zemljiških knjig. [kon. ®runbbud)0geftl; n. zemljeknjižni za-§runbtompler m. skupina (spoj) zemljišč, združena zemljišča pl. [nost. drunbbicnltbarlieit f. zemljiška služ-(ßrunbeigentljum n. last (-i), zemljiška lastnina. $runbeigentl)iimer to. lastnik zemljišča, posestnik. §runbeigentl)ums= lastninski, gritnben ustanoviti, utemeljiti, osnovati; postaviti, napraviti, vpeljati; ge» grünbet utemeljen, utrjen, trden, pravičen, veljaven, resničen. ©runbeittlaltung f. zemljiško razbremenilo, zemljiščna razbremenitev, zemljiška odveza. ©runbentlaltungsfonb to. zemljiško-razbremenilni zaklad, zemljiškoodvezni zaklad. ©riinber — 290 — ©runbjinž ©riinber m. ustanovitelj, ustanovnik, začetnik, utemeljitelj; —in f. ustanov-nica, začetnica, utemeljiteljica. ®runberträgms n. zemljiščni dohodek; (an grüdjten) letina, pridelek. gtunbfnlfrf) (unrichtig) do kraja zlagan, čisto izmišljen, popolnoma kriv, povsem neistinit; (unaufrichtig) vseskozi hinavski, ves zvit. ©ruttbfnrbe f. glavna barva. (Irunbfelte f. podstava, podzidje, temelj. ©ritnbfliid|C f. podlaga; (math.) osnovna ploskev. /«.z-©runbform f. glavna oblika. grimbgelel)rt temeljito (korenito, globoko) učen, preučen. $runbgefeh n- osnovni zakon, temeljna postava, ustavni zakon. ®runbgeftolt f. osnovni lik. ©runbgrbße f. osnovna (prvotna, začetna) količina. ©runbhaar n. podlanka. ©runbljerr m. zemljiški gospod, graj-ščak, vlastelj; —in f. grajščakinja, vladica. grunbljtrrliti) grajščinski, vlasteljski. ^runbjjtrrfdjaft f. zemljiščna gosposka, grajščina, vlasteljstvo. firunbljolbe m. (SSafall) zemljiški pod-ložnik, vazal. ©ruitbibcc f. glavna misel (-i). grunMeren (dno) ozadje napraviti, podbarvati, dnišče zbarvati. ©runblage f. podstava, podlaga,osnova, temelj. ©runblcguttg f. pokladanja temelja; ustanavljanje, ustanovitev. griinblid) adi. temeljit, korenit, natančen, popoln; adv. do dna, do konca (kraja), natanko, popolnoma. §riinblid)ktit f. temeljitost, koreni-tost, natančnost, popolnost, vsestrano uvaževanje. @rünbling m. (©ritnbel) šivankica, iglica, piškur, jelšnica, šarin, sploh na dnu (©runb) vode živeča ribica, osobito Gobio in Gobitis. ffirunblinte f. (črta) osnovnica; bie —n pl. osnova. grunblos brez dna, neskončen, brez-krajen, neizmeren; (unbegriinbet) brez temelja (podlage), neosnovan, prazen, nedokazan, ničev, ničeven. (Brunbloftgkeit f. brezkončnost, ne-izmernost; neutemeljenost, neosnova-nost, praznost, ničevost, ničevnost. ©runbmauer f. podzidje, glavni zid. ©riinbonnerstag m. veliki četrtek. (Irunbpfaljl m. podzidni kol. (&runbjifIalJer n. tlak. ©runbprincip n. (osnovno) glavno načelo, vodilo. ©runbrcctjt n. pravica združena z zemljiško posestjo. (ßrunbregel f. poglavitno pravilo, glavno vodilo. ©rmtbrente f. dohodek od zemljišč, užitek od zemljišč. ©runbrifs m. načrt, črtež, osnutek; fig. jedro, posnetek. ^nfl***^ t-yut&L (fmmbfatt m. glavifo vodilo, načeffif (Sljiotn) temeljna —, podstavna resnica; (©efinnung) mišljenje. gruttbfä^ltd) načelen, po vodilu, po načelu (pravilu). ©runbfiiule f. glavni stolp, podstava; steber. ffirunbilein m. temeljni kamen, vkladni kamen. [davek, ©runb [teuer f. zemljarina, zemljiški ©runblloff m. prvina, element, ffirunbftiirk n. zemljišče. <§runbteet m. izvirnik, izvirna (prvotna) beseda, prvopis. (Briinbung f. ustanovitev, utemeljitev, utemeljenje, osnova, naprava. ©rimburtodie f. glavni (poglavitni) vzrok, prvi povod. ©runbioaljrhett f. podstavna ob. temeljna resnica. (SjrunbnmlTcr n. podtalna voda, podzemna voda. ©ritnbroeth n. (tm 2Mi)lenbaue) pod-žlebje. [bitje, ©runbroefen n. prvotno (osnovno) ©runbroort n. (beseda) osnovnica. §runb;aljl f. osnovno število; (mm. cardinale) glavni števnik. ©runb)cl)ent m. desetina od zemljišča, poljska desetina. ©runbserflitdielung f. razkosanje razdrobitev (razdelitev) zemljišča. (Brunbjins m. zemljiška davščina. ©runbjug — 291 gurlenförmig fitutlbiug m. bistvena črta, glavna poteza; bie ©ruttbjüge pl. glavna vodila (pravila); načrt, posnetek, načrt t glavnih potezah, grünen zeleneti; ozeleneti. §rünftnlt to. strnad. grüngelb zelenorumen, zelenožolt. grünge|lreift zelenoprogast, zeleno-pisan. Sriinbraut n. zelenjad (-i), zelenjava, zelenje. griinlid) zelenkast, zelenkljat. friittltng m. zeleni dlesk, zelenček. §rftnfpabe unb —) imetek, imovina, posestvo, imetje; (Sanbgut) zemljišče, posestvo, kmetija. Gutachten n. mnenje, misel (-i); fein — abgeben svojo misel (sodbo) povedati (-vem), svoje mnenje izreči. gutädjtlid) einbegleiten s svojim mnenjem vred predložiti, priložiti svojo misel. gutartig dober, dobre čudi; (ü. Kran!» Reiten) lahek, nenevaren. Gutbefinben n. previdek, presodek. Gutbünken ». razsodnost, sodba, spre-vidnost, razsodek, dozdevek, sprevidek; nach beinern — kakor se ti zdi, kakor sprevidiš, (nad) Selieben) kakor te je volja, kakor misliš da je prav. Güte f. dobrota, dobrina; tn — z lepo, z lepim; burd) — po dobroti; er ift bie — felbft sama dobrota gaje; (SBert) vrednost, izvrstnost. Güterabtretung f. odstop posestva, prepustitev premoženja. Güteramoeifung f. nakaz na imetje (blago). ©üterbefdjauer m. ogledovalec blaga. Gütergemeinschaft f. vkupnost imeth (premoženja), spolovinstvo. Guter; n. dobra ruda (kovina), gutgelaunt dobre volje, pri volji, dobrovoljen, židane volje. gutgeftnnt dobro misleč, blago misleč, dobromiseln. Guthaben n. imovina; (gorbenmj) terjatev; mein — betragt imam dobiti, meni gre. gutheißen odobriti, pohvaliti, potrditi; impf, odobravati, hvaliti, potrjevati Gutheißen n. odobrenje, pohvala, potrditev, potrjenje. gutherjig dobrega srca, dobrosrčen, milosrčen, dobrodušen. Gutherjigheit f. dobrosrčnost, milosrčnost, dobro srce. gütig dobrotljiv, dobroten, milostiv, dober, blag. Gütigkeit f. dobrotljivost, milostlji-vost, dobrotnost, milost. gütlid) prijateljski, prijazen; fid) -Dergleichen z lepo se pogoditi (poravnati, spraviti); fid) — thun pogoditi si, postreči (-strežem) si, privoščiti si. gutmadjen popraviti, poravnati; (Oer» fö^nen) udobriti, utolažiti, spraviti se s kom. gutmeinenb dobrohoten, gutmütig dobrosrčen, dobrodušen, dobromiseln, blagosrčen, blagoduščn, blag. Gutmütigkeit f. dobrodušnost, blago-srčnost, blagost. Gutredjnung f. pripisanje (vštetje) na korist, zapisek v imovino (£aben opp. ©oH), zapisek pod »dal«. ©utlbefijser 293 §aarfdjur §utsb»)tßfrTO. vlastelj, vlastelin, zem-ljan, posestnik, grajščak. ' ptfd)mbfn na korist vpičati, vpisati t imovino (§aben), zapisati pod »dal« (opp. Soli »ima dati«), gutsljerr m. f. ©ntšbefipr. ffiutsljerrrdjafl f. zemljiška gosposka; grajščina, vlasteljstvo. §utlW)fr m. porok. futsomoalttr m. grajščinski oskrbnik, upravitelj zemljišča (posestva). lutsBtrnmltung f. oskrbovanje zemljišča, uprava (upraviteljstvo) posestva. §uttn})frri)a f. gutaperča, perčovina. fattljat f. dobro (blago) delo, dobrota, futtljätrrm. dobrotnik, dobrodelnik; —itt f. dobrotnica, dobrodelnica. gutmütig dobrotljiv, dobroten, dobrodelen. [delnost. (Mtptigfieit f. dobrotljivost, dobro-guttljun dobro delati; dober biti (sem), poslušen biti, pokoren biti; fid) — postreči (-strežem) si; impf, streči si, gleštati se. Gutturallaut m. goltnik. gutniillig radovoljen, prostovoljen, dobrovoljen, dragovoljgn; adv. drage volje, radovoljno. Gutwilligkeit f. radovoljnost, drago-voljnost. (£>ijmnaltal= gimnazijski, gimnazijalni. GtimnafmUelirer m. gimnazijski učitelj. Gt|mnafiairtpler m. gimnazijski učenec, gimnazijalec, (gimnazijski) dijak. §i)mnafialunterritht m. gimnazijski uk. Gt)mna|i(t m. f. ©t)tnnaftalfcpler. Gtjtnnnfium n. gimnazija, gimnazij. Gljtnnaft m. telovadec, gimnast. Gpinallih f. telovadba, gimnastika. gt)tnna|tifri) telovadski, gimnastičen. Gijniikoman m. babež, babji gregor, babjek. Giirotrop m. obratič, menjalo (električnega toka). §a interi. ä! ahä! (eine Kacpljmung b.Sad|en§) hä, hä, ha! fjuar n. (baž tnenfd)lid)e §auptpar) las, dem. lasBc, lasek; coli, lasje, dem. lasci; (am ßeibe b. 9Kenfd)en) kocina, kosmatina; dem. kocinica, kosmatinica; (am ßeibe b. Jljiere) dlaka; coli, dlačje; [i. bidere u. längere) kocina; (am ^elj) kosmina; (9lof3par) žima, žinja; (jarte Safer) vlakno, lakno, lika; coli, pre-divo; (an Sßflanjen) kosmatina, las; km. kosmatinica, lasec; jer$au§te§ — kuštri pl. §narabtl)filung f. preča, prečka, laarauffalj m. (v)lasulja. jjaarbalg m. lasni mešiček. [njak. jjaotbanb n. opletek, vpletek, vplet-|oarbeutel m. kita, pletenica. faarbobtn m. lasišče, lasnik. [las. ijonrbreit adi. za las širok; adv. za laorbürltf f. ščet (-i), ščetka za lase. |aorbiifd)el n. kupma, šopek ober čopek las. jiaartn (9?bf. pren) intr. u. refl. goliti se, misiti se, misati se, lase (dlako) izgubljati; tr. lasati; zlasati (koga). fjaarfledjte f. kita, pletenica; dem. kitica. parformig lasast, kocinast, dlakast. parig lasat, kosmat, kocinat, dlačen. faarigheit f. dlakavost, kosmatost, fjaarhamm m. glavnik, česalnik. parhltin adi. majhen kakor las; adv. na drobno, na tanko, faarhraufe f. koder, kodrast las. gaarlodte f. f. §aarfraufe. parlos brezlds, brezlasen, gol. fjaarnabcl f. lasnica, koževnica, bucika za lase. f aarntl} n. mreža za lase. |aarpapillt f. lasna buška, ijaarpuber m. prah za lase. parput) m. lišp, kinč v laseh. gjaarrol)re f. lasna cevčica, gaarfalbt f. maža, mazilo za lase. gaarfdjaft m. lasna betvica. parfdjarf adi. bridek, bridkoostgr; adv. do zobca, prav na tanko, fjaarfdjt itel m. preča, prečka, razdelek. fjaarfd)opf m. kečka, kupma, čop. |aarfdjuppen pl. prhäj, prhöt (-i), gaarfdjur f. strižba, striženje las. Jpaarfieb 294 — öaff gnorfttb n. sito. §aarfpaltmi f. cepljenje dlake; pre-natančno preiskovanje, presojevanje. f uar|trid) m. tanka poteza, tanka črta. fjaartour f. lasnica, lasulja, ijanrtud) n. žimnata ruta. gaarwickel m. zavitek, ovitek las. gaarmudjs m. rast (-i) las. |aarnmljt m. svitek las. gaorjelle f. dlačnica. |aar;opf m. kita, pletenica. fjabt f. imetek, imenje, imovina, premoženje. (jtiben imeti (imam), gleštati; (al§ £ilfšjeitWort) biti (sem); tjabt Sicht pozor! ba l)aft na' vzemi! ba habt nate! vzemite! §unger, ®urft — lačen, žejen biti; llngliict — nesrečen biti ubgl.; — Sie bie ®iite bodite tako dobri; hier ift JU — tukaj je na prodaj, tukaj se prodaja, tukaj se dobiva; feil — na prodaj imeti; e§ hat ne mudi se, ni taka naglica; rtid^t — ne imeti (nimam), fjabenidjts m. nimamo, revež, gabgier f. lakomnost, habgierig läkomSn, gladoven, habhaft werben jemanbeš zasačiti, prijeti (primem), zalotiti, zateti (-tnem), uhvatiti koga; — Werben einer Sadje polastiti se česa, dobiti kaj. jjabidjt m. jastreb, jastran; §abid)t§» jastrebov; jastrebji. §abid)tseule f. skovik. |abid)tsfang m. lov na jastrebe. |abid)tsltraut n. regrat. |abid)tsnafe f. kljukanos, kljukast nos, orlov nos. habil f. tauglid). habilitieren fid) osposobiti se, nastaniti se, habiliiovati se. fjabilitterung f. osposobljenje, na-stanjenje, babilitovanje. fabit m. obleka, oblačilo, habituell navaden, navajen, fjabitus vi. navada, vajenost; (§at= tung) obnašanje. habfeltg premožen, imeten. fjabfeligfteü f. premožnost, imetnost. §ttbfud)t f. lakomnost, gladovnost, samogoltnost. [gölten, tjabfiidjtig lakomBn, gladoven, samo- {jabfiid)tigt m. läkomnik, lakotnik; f. läkomnica, ldkotnica. faeb m. sek, usek. |achbeil ti. sekalo, sekača. ladtblodt m. tnalo, klada, panj. f achbrett n. sekalnica; (mufifalif^ež Qnftrum.) cimbale pl. fache f. (9ljt) sekira, tepača; (§aue m.'e. breiten ©ifen) motika; (m. einem fdjmaleren ©ifen) rovnica; (mit jltei gähnen) kramp. j hatben sekati; razsekati, sesekati; (in fleine Stüde) sekljati; (mit bem Schnabel) kljuniti, kavsniti; impf. kljuvati, kavsati. fjadtenltiel m. toporišče, sekirišče. |acher m. sekač, sekalec. |Scherling vi. rez (-1), rezanica, rezanje, rezanka. fädterlingsbank f. slamoreznica, sla-morezni stol. fackmelfer n. sekalo, sekulja. pdifel n. f. Jp&derling. pthfelmeffer n. kosa, škoporezna kosa. Jaber m. capa, cunja, cota; (3aufe hiša ima nekaj dolgov, nekaj dolgov je pri hiši, — je vpisanih na hišo; für jemanben -— porokovati, porok hiti (sem), zastaviti se za koga. gaftmtg f. poroštvo, zaveza, zastava, odgovornost. gaftungsentbinbung f. odveza odgovornosti ob. poroštva. gaftungsurkunbe f. zavezno ober poročno pismo, zaveznica. gag m. (©etjege) gaj; (gaun)iplot, meja, ograja, jagapfel m. lesnika, lesnjača. gagapfelbaunt m. lesnika, lesnjača, divje jabelko. [brov. gag'ebudje f. gaber; Hagebuchen» ga-|agebud)enhol} n. gabrovina. gagebud)enroalb m. gäberje, gäbrovje. gngrbutte f. šipSk, ščipSk; (grucf|t) šipečja jagoda. gngcborn m. glog, beli trn; coli. glogovina. gagel m. toča; Jgagel» točin, toče. jjageln impers. toča gre; toča se usiplje. gagelfdjaben m. škoda po toči, ujma po toči. gageird)ai»cntier|iil)erung zavarovanje zoper točo. gagelfthlag m. toča. [točo. 'gagelnietter to. hudo vreme (-na) s gagelroolke f. točenosni oblak, hager suh, medel, slok, mršav. gagerkeit f. suhota, medlost, slokost, mršavost. hagern hirati, hujšati (se), medleti, mršaveti; zahirati, shujšati (se), omed-leti, omršaveti. gagcrofe f. f. Hagebutte. halb fageRol} m. samoživSc, brezžengc, stari mladenič. §öljet m. šoja, šoga, šojka. |ahn m. petelin, kokot; dem. pete-linček; (am ©etbefjr) petelin, kokot; amgafg) pipa, zapipek; — trn f orbe ein priljubljen biti (sem), gospodar iti; barnad) !rat)t lein — nihče se ne zmeni za to, nihče ne vpraša po tem; ben rotf)en — jentbm aufg ®ad) fefcen zažgati ob. zapaliti komu hišo, redečega petelina mu na streho postaviti, posvetiti komu; §at)nen= petelinji, pe-telinski. f ahnenfuß m. zlatica, zlatičnica, sa-mojed, pizdogriz; (geigentourjel) lopatica, bradovičnik. f ahnengefdjret to. petelinovo petje, kikirikanje. Sahnengetoächfe pl. zlatičnice pl. lahnenkamm m. petelinov greben, petelinova roža; (^flanje) lošeč, aud) petelinov greben, kuroslek, glušič. gahnenruf m. f. $?al)nengefd)rei. |at m., £>aififd) m. morski volk. |ain m. log, gaj, dobrava. iatnbud)e f. f. ipagebuche. i)ähd)eit to. kaveljček, kljükica; ein — auf jembn. haben piko na koga imeti (imam), gorak mu biti (sem), fiikel to. f. §äfd)en. jpkelei f. zbadanje, pikanje. fäkelig f. Reifet. häkeln pikati, zbädati; (ftitfen) kvač-kati, kavljičati. [kanje, pkelnabel f. kvačka, igla za kvač-gaken m. kavelj, kljuka, kvaka; t)öh jerner — klin; fig. ovirSk, zadržek, spotikljej. hakenförmig kaveljnast, kljukast, kvakast. fjaltettpflug m. plug brez koles, gakenjalin m. čekan, oklo. Ijalb pol, polovica, polovina, polovičen; 5. S3. ein —ež Srot pol hleba, polovica kruha; eine —e ©tunbe pol ure; baž ®efa& ift — leer posoda je (na) pol prazna; ettnaš — bon einanber fchneiben prerezati kaj čez pol, čez polovico, na dvoje; auf —em SBege na pol poti, na sredi poti; ein —er geier* tag na pol praznik, nedeljec (Sit.) JC. /'t cxb&^t i/ j. 'ičC-i- ■'-<4.Ti i^t — 296 Ijalmen galb- pol-, polu-, polovičen, f albbauer m. polovičar, polzemljäk. halbblinb poluslep. halbbürtig polurodni; ein —er 33ruber (n. b. SSater) brat po očetu, (n. b. STCut* ter) brat po materi. f albconfonant m. polusoglasnik. fjalbbunkel n. somrak, polmrak. |albe f. polovica, polovina; (©efäfj) polič. [radi, zbog. halben, halber praep. zavoljo, za-Ijalberljoben polzvišan. falbfeiertag m. sopraznik, nedeljec. falbfenlter n. polokno. falbfliigler m. polukrilSc. |albfran;banb m. vez (-1) na pol z usnjem; ein Such — knjiga vezana na pol z usnjem. |albgelehrte m. nedoük. falbgcfdjniilltr pl polubratje, polu-sestre pl., na pol —, po polu (poli) bratje in sestre. falbgetreibe n. zmes (-i), soržica. galbgliiubige m. poluvernik; f. polu-vernica. f albgott m. polubog. galbijeit f. polovičnost. falbhube f. pol zemljišča, pol kmetije, f albljüfner m. f. §albbauer. halbieren polovici, poloviniti, na dvoje deliti; razpoloviti, razpoloviniti, na dvoje razdeliti, falbinfel f. polotok, polostrov. |albjal)r n. poluletje, polletje, halbjährig polleten, poluleten. halbjährlich vsakopoluleten, vsakega pol leta. fjalbficmttnis f. polovična ober nepopolna znanost, falbkreis m. polukrög, polukrožje. halbkreisförmig polukrožen. falbkreisltnie f. polukrožnica. falbkrenjem.polkrajcar.polukrajcar. falbkugel f polobla, polkrogla. [last. ijalbkugelformtg poloblast, polkrog-galblaut m. polglasnik, poluglasnik. halblaut zamolkel, poluglasen. halbleer na pol prazen, galbmeitfd) m. polčlovek, galbmelfer m. polumer, polupremer-nik, poluprečnik. galbmoitb m. polumesec. halbmonbfärmig polumesečen. halbnackt polunag, na pol nag. halboffen priprt, na pol odprt, falbpadjt m. spolovina. §albpäd)ter m. spolovinar. fjalbpart m. polovica, fjalbpferb n. polukonj. fjalbpfmtb n. pol funta. Ijalbpfünbig polfunten. halbreif nedozrel, na pol zrel. fjalbfäure f. okisanec. falbfdjatten m. prisenčje, polusenčje. |albfchlummer m. dremovec, dremota. falbfchroeHer f. polsestra, halbfetten na pol svilnat. halbltd)tbar na pol viden, poluvidfn. f albllieftl pl. čižme, kratke škorne, kratki črevlji. halbjlünbig poluren, pol ure. halbtägig pol-, poludneven. halbtobt pol-, polumrtev. |albton m. pol-, polugläs. halbtonig pol-, poluglasen. galbtrauer f. malo žalovanje, halbnerbrannt 11a pol ožgan, — ogoreL halboergnngen polpretekel, polminul fjalbnocal m. pol-, poluglasnik. ijalbtoahr na pol res. halbroegs adv. količkaj, kolčikaj, le nekoliko, na pol. falbe f. (abfdjüffige Seite e. SSergež) reber (-i), strmec, strmina; (mont.) kup gluhega, jalovega kamenja. fölfte f. pol (-i), polovica, polovina, poluta; jur — do poli, na pol. falfter f. uzda, oglav (-i), oglavnii. halftern üzdati; zaüzdati, obüzdati, ogla vi ti. falfterltrick m. povodec, fall m. žvenk, zvok, zvuk, brenk, don, jek. falle f. (glitte) lopa, veža; (Saal) dvorana, hallelujah! aleluja! hallen doneti, glasiti se, razlegati se; bumpf — bobneti, hallo! (hatloh!) interi. alö! halo! gallor m. solinar, solovdr. fjnlrn m. bil (-i), bilka, steblo, betvo; dem. bilkica, stebelce, betevce. halmen steblati, v bil ober v steblo iti (grem). 297 —z Rauten fialsw. vrat, šinjak; (SŽeI)Ie) grlo; auž »ottem §alfe laičen na ves glas se smejati (smejim), kohotati se; au§ tollem — fdjreien na vse grlo ob. na vsa usta se dreti (derem); iiber — 11. topf na vrat na nos, strmoglavo; e§ ioftet ben — gre za glavo, za življenje; ež gef)t il)m an ben — življenje njegovo je v nevarnosti; bt§ an ben — in Sd)ulben fteden ves v dolgeh tičati (tičim), zadolženbiti (sem); (am Pfluge) klešče pl.; (an ber ®eige) vrat, žabica; vratni. galsbanb n. zavrätnik, zavratnica; (für §unbe) ogrljäk; (mit eifernen 9M« geht) grebenica. galsbinbe f. zavratnica, zavrätnik. halsbredjenb, halžbredjerifch vratolomen, prenevaren. falsbürge m. kdor je s svojo glavo porok, zaglavni porok. galsbrüfe /". vratna žleza; (alž ffran!« l|eit 6.9Kenfd)en) bezgavka; (b.^ferben) smolika; (b. Sdjtoeinen) kušarji/rf., krof. (jalfen objemati, grliti; ogrliti, objeti (-jamem). falsentjünbung f. vnetica v grlu, vratna vnetica. jjalsgegenb f. (boru) grlo; (hinten) zatilnik, zatilnjak. fjalsgeridjt n. krvava ober zaglavna sodba, zaglavna sodnija. halsgerid)tli(h, Jpa(šgeril. gnupttreffer m. prvi dobitek, fjnupturfadje f. glavni vzrok. [va. fjauptoerljanMuitg f. glavna obravna-f auptoerfammlung f. veliki zbor. §auptroad)e f. velika ob. glavna straža, lauptroerfe n. glavno ob. poglavitno delo. [samostalnik, gauptroort n. samostalno ime (-na), ijauptnjorllid) samostalen. gaupt;al)l f. glavno število. [vec. lauptjaljlttiort n. glavni števnik, šte- gauptjoUamt n. glavni carinski urad. gauptjtoedt m. glavni namen, glavna namera. gaus n. hiša, in ©t. aud) hram; (S3atert)auS) dom, domačija; ju §aufe doma; nad) §aufe domii, domov; Dom §aufe z doma, od doma; (gamilie) rod, rodovina; ein grofjeg — madjen gosposko živeti (živim), v gospodarstvu mnogo potrositi; au8 fiirftlidjem §aufe knežjega rodu; baš fatjerlidje — cesarski rod, cesarska rodovina; ba§ — ber SMfööertreter zbornica zastopnikov ljudstva (naroda); §auž« hišni; domači, domanji. [litev. gausanbadjt f. doma opravljena mo-gausapotljeke f. domača lekarna, ^ausarbeitf. domače delo ob. opravilo, gausarme m. domači siromak, fjausarreft m. hišni zapor, gausarjenei f. domače zdravilo, gausarjt m. hišni zdravnik, gaiisaufgabe /'. domača naloga, gausbebarf m. domača potreba, gausbefitjer m. hišni posestnik; —in f. hišna posestnica. gausbraudj m. domača navada; nad) — po domače, gausbrot n. domači kruh. göusdjen n. hišica, hramec. iaustlafTenlleuer f. hišni davek, pg-razredna domarina. gaustommunion f. zadruga, gausbieb m. domači tat; —in f. domača tatica. [nje. gausburd)fud)ung f. hišno preiskova-gousel)re f. hišna čast (-1). gauseinridjtung f. pohišje, pohištvo, hišna oprava. (jaufett (tnoljnen) domovati, prebivati, stanovati; (Ijaužfjalten) gospodariti, gospodinjiti; (lärmen) razgrajati, razsajati, razbijati. gaufen m. viza, beljuga; §au fen« vizji; vizin, beljugin. gaufenblafe f. vizji klej. gaufenfleifd) n. vizina, beljugina. gausflur/". veža, in ©t. aud) priklet (-i), gausfrau f. gospodinja, hišna mati (matere); at§ — malten gospodinjiti, gausfreunb m. hišni prijatelj, gaucfriebe m. hišni mir, mir pri hiši. Ijaušgefmcfen — 306 — §autboift Ijnttsgcbackctt doma pečen, domač, fjauogfbrctud) m.hišna raba ob.pot reba. Hausgeflügel n. domača perotnina ob. kuretina. fjausgeift m. domači škratelj. |ausgenofs, —genoffe m. domačin, domačinec, domači (n. človek); bie —tt domači, domanji (n. ljudje). f)ausgenoffenfd)nft f. zadruga, fjttusgerfttl) n. pohišje, pohištvo, hišna oprava. fausgefinbt n. družina, auch držina, posli pl. f ausgeitmnb n. vsakdanja obleka, fjausgrillc f. hišni cvrček ob. striček. haushalten gospodariti, gospodinjiti, ganshiilter m. gospodar, in ©t. aud) gazda; (§au§Bern>alter) hišni oskrbnik ob. ključar; —in f. gospodinja, gazdarica ; (§au3Bermalterin) ključarica, oskrbnica. [Č6n. hnushftlterifd) dobro gospodareč, var-gaushaltung f. gospodarstvo, gospodinjstvo. fausljerr m. gospodar, gazda, hišni oče (-ta); — fein gospodariti; al§ — erwerben prigospodäriti (si); a(3 — berthun zagospodäriti. (jaushod) visok kakor hiša. fimtaljofmcider m. f. §ofmeifter. ijaultetfn krčšnjariti, po hišah prodajati. frica. fjnuftercr m. krošnjar; —in f. krošnja-|a«|tfr()anbel m. krošnjarjenje, kroš-njarstvo. fjaufierpafs m. krošnjarski list. fauskaUnber m. domači koledar, domača prätika. {jaushleib n. domača obleka, obleka za doma. ■fjauskitedjl m. (hišni) hlapec, fjaushojt f. domača hrana, fauskrieg m. domača razprtija ober vojska. gansleljter m. domači učitelj, fttuslem. kočar, želar, bajtar; (9Riet§= mann) gostač; —in f. kočarica, bäjta-rica, želarka; gostja, gostačka. Ijauslente pl. domači (ljudje), hauslid) domač, hišen; fid) — nieber« laffen naseliti se, nastaniti se; (fparfatn) gospodargn, varčen, štedljiv. güuslid)kfit/'. gospodarnost, varčnost, štedljivost. fjausinngb f. (hišna) dekla, krščenica. fjausmarber m. kuna belica, domača kuna. f)ausmeier m. pristavnik. ijausmeiftcr m. hišnik. Čjausntiete f. najem hiše; (SOtietjin!) najemnina, najemščina, gostaščina. fjausmittel n. domače zdravilo, domači lek. fjausmutter f. hišna mati (matere), gospodinja, gazdarica. Sausorbnung f. domači ob. hišni rod. f)ausred)t n. domača ob. hišna pravica, ifausregel f. domače ob. hišno pravilo, lausfaffe m. gospodar, hišni lastnik, hausfäfltg udomovljen, udomačen. §ausfd)lange f. gož (-i). |aitsfd)n>elle f. hišni prag. fjattsllanb m. domače življenje, domači stan, stan hiše. Jjauslleuer f. hišni davek, hišnina. gausthier n. domača žival (-i), domače živinče (-ta); —e pl. živina, domače živali. fjauotljor n. hišna ob. vežna vrata pl. laustmter m. hišni oče (-ta), gospodar, fjausroefen n. gospodarstvo, gospodinjstvo. fjausroirt m. gospodar, gazda; —in /'. gospodinja, gazdarica. |au5roirtfd)aft f. gospodarstvo, gospodinjstvo. fjausitmr; /'. (Sempervivum tectorum) netresk, vuhnjak. fjaustins m. najemnina ob. najemščina od stanišča, stanarina, auch gostžščina. fjausjinslteuer /'. davek od stanarine, domovna najmarina. f aussucht f. domače strahovanje. flaut /'. koža, b. SDienfchen aud) polt (-i); fig. eine gute, ehrliche — dober, pošten človek ob. dobra, poštena duša; (auf b. Sluge) mrena; (auf ber 3Jiilcf|) smetana; (b. Qmiebel) lup; bie jarte — auf ftifcfjer SBunbe) mezdra; )öaut= kožni. gnutausfd)lag m. spuščaj, srab, prišč, opahki pl. fjnutbois n. hoboj, goböj. fjautba ift m. hobojist, gobojist. §äutcE)en — 307 — §ecfenjaun gäutd)tn n. kožica, mrenica. Ijiiuttln, häuten fid) leviti se, liliti se, goliti se; oleviti se, oliliti se, ogoliti se. gautfarbe f. polt (-i), gautflügltr m. kožekrilgc. ijautig kožnat, mrenat; —e Sräune davica; (b. 5Et)iereri) kuščarji pl. fjautferanhljeit f. kožna bolezen, gantinuskrl m. kožna mišica, gaufiteru m. kožni živec, fjautrtlitf n. visoko izbokla rezba. ŠautiuafJ«fud)t f. zakožna vodenica, gautmurnt m. zakožni črv. ijaumljit m. čekan, rivač. gaoarie f. pomorska škoda, stroški pomorske vožnje. ga;arb n. naključje, slučaj, prigodek. Ijajarbimn na dobro ob. slepo srečo igrati, hazardirati. gajarblpitl n. igra na dobro srečo, slepa igra, hazärd. ijf interi. oj, ej, hej! itbatnmt f. babica; — fein bäbiti, babičevati. gcbammrnrurs to. šolski tečaj za babice, babičevanje; ben — macfjen ba-bičevanja se učiti. gebommrobienll m. pomoč (-i) pri porodu, babičevanje. gebainmntkunft f. babištvo, babiška umetnost. f]tb«mmtnlel)re f. porodoslovje. gfbarjt to. (accoucheur) porodničar, gebe f. (£eb(e)opfer) dobroroljen s povzdigovanjem darovan dar, podvig; (Srefctjerlohn am ©etreibe) in ©t. mer-tik; (Saumhebe) vod, vzvod, navor; Jjjebe« dvigalni, vzdigovalni. gfbrbalken m. podjem. gebfbaum m. vzdigalka, in ©t. unb Samt, aud) manjga. gebet to. (in b.'^tjhfW) vzvod, navor; (in SDiii^Ieit) auch praljka. gebeljeitg n. vzdigalo, vzdigovalna priprava. Ijebeit vzdigniti, dvigniti, povzdigniti, privzdigniti; impf, vzdigati, dvigati, vzdigävati, povzdigavati, privzdi-gävati; (einfantmeln) pobrati (-berem), prejeti (prejmem); impf, pobirati, prejemati ; auf baš Šferb, Oom ^ferbe — na konja, s konja pomagati; einen auž ber Saufe — boter, kum biti komu; einen au§ bem ©attel — koga s konja vreči (vržem), prekositi ga, užugatiga; einen ©d)a$ — zaklad dobiti, — vzdigniti, izkopati (-kopljem); fich — povzdigniti se, povišati se, poveličati se; impf, povzdigovati se, poviševati se, poveličevati se. gebepunkt to. vzdigališče. geber m.vzdigovalec.vzdigaiec; (§ebe) vzvod, nävor; (Seinheber) nategača, natega, gebellange f. vzdigalka, vöd. gebeiuittbe f. vitel, vinta. gebejeug n. vzdigalo, dvigalo, heblid) vzdižen, vzdigljiv, kar se da vzdigniti. gebuitg f. vzdig, povzdig, dviganje, povzdigovanje; (91rfi§) povzdig; (§ügel) vrh, griček. fjed)el f. greben, držaj, drzej, rihelj, rihljača, mikalnik. Ijedjeln mikati (mikam u. mičem), držati, rihljati; omikati, orihljati; fig. rešetati, zbadati. gedjler to. mikalec, drzalec , rihljač; fig. rešetalec, zbadalec. i)ed)t to. ščuka, šuka; §edjt» ščukin, šukin. gedjtenfleirdj n. ščukovina. geriie f. ((Sinfriebigung 0. ©traudjroer!) grmovna ograja, živa ograja, živi plot, seč (-i); (©traud)» ob. Sufdjroert) grmovje; (bie gortpflanjung ber Sögel) gnezdenje, valjenje, leženje; (b. Ort junt §ežen) gnezdo, valilnica; (b. ®e= hecf) mladiči jednega gnezda, leglo, rod, podsad. fjetken (fich fortpflanzen, 0. Sögeln) gnezditi, pariti se, mlade imeti (imam); (brüten) valiti, leči (ležem); (b. ©äuge» ttjieren) kotiti, ploditi; fig. (über ettb. nachftnnen) kovati (kujem), snovati (snujem); skovati, nasnovati. gedienkirfdje f. navadna pesikovina; kosteličevje, češlika, kaneževina. gedienlanb n. golina, pustina. gedtenrofe f. šipek, divja roža, kopina. gedunfdjere f. škaije za živi plot. gedieniucipng m. glogov belin, gerhenroinbe f. plotni slak. [(-i), ijcrtiettjamt m. živi plot, živa meja, seč §ecff|erberge — 308 — Reiben gediherberge/-. zakotna prenočevalnica ob. beznica. Ijedtidjt sečast, živi ograji ob. živemu plotu podoben. Ijediig z grmovjem obrasten. [žena. gedmtutter f. rodovitnica, rodovitna geritoogel to. (o. 3Kčinnd)en) starec; (b. Sßeibdjen) starka. gedtjeit f. čas valjenja ober leženja, and) valjenje, leženje. Ijebtt interi. hej! hola! slišiš! slišite! gebe f. hodnik, heben hoden, hodničen. geberid) m. (Glechöma liederdcea) grenkuljiea, stračič, povojček, opon6c, grintovic. geer n. vojska, armada; t(3Jlenge) truma, krdelo, množica, t^t^^f C. geerbann m. f. Aufgebot. / x §eereomad)t /'. vojna moč (-i), vojska. * §eeres;ug to. hoja ob. hod vojske. Jeerfitljrer m. vojvoda, vojskovodja. geergerStt) n. vojna sprava. [delo. gretbaufe to. vojna truma, vojno kr-geerfdjar f. truma —, četa vojščakov. geerfd)al| to. vojni zaklad, vojna ob. vojaška denarnica. fjeerfdjau f. pregled ob. ogled vojščakov ob. vojske; — pregledovati ob. ogledovati vojsko. geer(lrnße f. velika cesta, geernmgen to. vojaški voz, vojaška kola pl. gefe f. (SSobenfajj) gošča, goščava, goščica, troska; (b. SBein, 93ter) drože pl., droži (-ij), kväsnice pl.; (b. SSoltež) drhäl (-i), sodrga, smeti (-ij) pl. gefett|)ttnbler to. drožar, kvasničar. Ijeftg drožen, drožnat; kvasničen. geft n. (®riff) roč, ročaj, ročnik; (Spange) zaponec, zaponka, spona; (b. b. 33uchbinbern) zvezek. geftd)en n. zvezček. geftel f. zaponec, zapona, dedSc. jjefteln za-, pripeti (-pnem); impf. zapenjati, pripenjati. (jefleit (m. Sögeln) pribiti (-bijem), impf, pribijati; (m. SJabeltt ubgl.) pripeti (-pnem), zapeti; impf, pripenjati, zapenjati; (Sieben) privezali (-vežem), impf, privezovati; (ein 33ud)) vezati (vežem); zvezati (zvežem), sešiti (-ši- jem); impf, sešivati; bie Singen auf etoa§ — oči upreti (uprem), impf. upirati v kaj; feine ©ebanfen auf etroaš — svoje misliti obrniti, impf, obračati na kaj. heftig silen; (aufbraufenb) naglo-jezen; (ftarf) strašen, hud, močan; (Ijeifj) vroč, goreč. geftigheit f. sila; nagla jeza; moč (-1); gorečnost; mit — silno, močao, hudo. gegemonie f. vodstvo, hegemonija, hegen einen 28alb gäjiti, zagajiti gozd; (b. 28ilb) rediti, hraniti, ne streljati ; (umjaunen) graditi; ograditi, zagraditi; §afž — sovraštvo imeti (imam), sovražiti; Siebe — ljubiti; Jpoffnung — nadejati se; Qmeifel — dvomiti; eine SJieinung — misliti, misli biti (sem), getjl m. (n.) skrivnost, tajnost; oljne — odkrito, odkritosrčno, očitno; fein — machen ne skrivati, ne prikrivati, ne tajiti. (jeklen prikrivati, skrivati, gehler m. prikrivalec, skrivalec; gäbe e§ feinen —, fo gäbe e§ feinen Stehler ako bi nihče ne skrival, nihče bi ne kradel. geljlerin f. prikrivalka, skrivalka. heljr visok; fig. vzvišan, slaven, svet. geibe to. ajd, pogän; (©ögenbiener) malikovalec; (b. Ungläubige) nevernik. geibe f. pustinja, goljava; j^flanje) vres, vresa; (©etreibe) ajda, jejda, in ©teierm. äjdina, häjdina. '^ geibeadier m. z ajdo pdsejana njiva; (nad) b. ©rnte) ajdišče, hajdišče. geibebrei to. ajdova kaša. geibebrot n. ajdovec, ajdovnjai. geibefelb n. vresje, vresišče. geibegrühe f. ajdovo pšeno ob.pbanje. geibehorn n. (h)ajda, (h)äjdina. geibehraut n. (Erica vulgaris) vres, vresek. geibelanb n. vresje, vresišče; goljava, pustinja. geibelbeere f. (Vaccinium myrtilhs) borovnica, črnica. geibelbeerllaube f. borovničje, črničje. geibeln pl. (Ericdceae) vresnice pl. geiben m. f. öetbefortt. Reiben» — 309 — Seiljtoff geiben= (|>eibelorn betreffenb) ajdov; (Ijetbnifdj) ajdovski, poganski, nejever-ski, malikovalski. geibenbrot n. äjdovSc, ajdovnjak. geibengelb n. paševina; eä l)at ein — gefoftet zelo drago je bilo. Jjeibenglnube m. ajdovska ob. poganska vera. geibenhinb n. ajdovski otrok, geibenleben n. ajdovsko življenje. i)fibrnmnfjtg ajdovski, poganski; ne-jeverski. geibentljum n. äjdovstvo, poganstvo; neverstvo; (bie Reiben) ajdje, pogani; neverniki, nejeverci. geibenjeit f. čas ob. doba neverstva. §eibepflan;e f. vresnica. geibeftrol) n. äjdovica. geibetorf m. šota. Ijtibi interi. hajdi! jjeibidjt vresast. [verka. geibin f. äjdinja; malikovalka; ne-Ijeibnifd) ajdovski, poganski; malikovalski; neverski; —e§ Seben brezbožno življenje, geibudi m. (h)ajdük. Ijtikel kočljiv, zamerljiv; (mäljlerifd)) izbirčen, izbirljiv. geil n. blagor; ((Sliidfeligfeit) blaženost, blaženst.vo; (©eligteit) zveličanje; — ber SJtenfdjen sreča človeštva; — bir blagor ti! češčen bodi! Ijeil cel, zdrav; — werben zaceliti se, ozdraveti; mit —er §aut babon« tommen srečno pete odnesti (-nesem). geilanb m. zveličar, odrešenik. geilanftalt f. zdravnišnica, zdravil-nica, lečilnica. geilart f. zdravljenje, ozdravljava. gtillmb n. toplice pl.; zdravilna ko-pel (-i). Ijeilbar ozdravljiv, ozdrävgn, zaceljiv, zlečljiv. geilbarkeit f. ozdravljivost, zacelji-vost, zlečljivost. Ijeilbringenb blažilen, blagonosen, osrečevalgn; zveličalen. gtilbringer m. osrečevaiec, oblaževa-lčc; zveličar. Ijtilett zdraviti, celiti, lečiti, vračiti; ozdraviti, zaceliti, zlečiti; impf, ozdrav-ljati; intr. celiti se; zaceliti se, zarasti se. Ijeilenb zdravilen, celilgn, lečilen. ijeilig svet; (geheiligt) posvečen; (fromm) pobožen. Ijeiligen svetiti; posvetiti; impf, posvečevati. geiligenbilb n. sveta podoba; svet-nikova podoba. geiligengefd)id)te f. življenje in dejanje svetnikov. geiliger m. posvečevale«, svetitelj. geiligkeit f. svetost. [len. ljeiligmad)tnb posvečujoč, posvečeva-geilignmdjer m. f. .Seiliger. (jetligfpred)en posvetiti, za svetnika (svetnikom) —, (za svetnico) razglasiti; impf, posvečevati, za svetnika (svetnico) razglašati. geiltgfpredjung f. posvečenje, posveta, posveče vanje. geiliglte n. sveto Rešnje telo (telesa), geiligtljum n. svetinja; (Drt) svetišče. |eiligtljumfd)änbet m. oskrunjevalec svetišča, svetogrdec. geiligtljumstnub m. svetokraja. [nje. geiligung f. posvečevanje, praznova-geilkraft f. zdravilna moč (-1). getlkrnut n. (Heracleum sphondy-lium) dežen, zdravilno zelišče, geilkunbe f. zdravilstvo, zdravništvo. Ijetlkunbig zdraviloznanski, zdravniški. geilkiinltler m. zdravnik, vrač. jjeillos brezbožen, hudoben, napčgn, zločesten, nepoboljšljiv; (unheilbar) neozdravljiv, neozdrävgn, trdovraten; ein ^eillofer Šarm strašen ob. neizrečen hrup ob. šunder. geillofigkeit/'. brezhožnost, nepoboljš-ljivost; neozdravljivost, trdovratnost. geilmittel n. zdravilo, lek; (f. SBunben) celilo. geilmitteloerkauf m. prodaja zdravil, zdravilarstvo. geilquelle f. zdravilni studenec, zdravilna voda, zdravilnica. tjeilfum lekovit, zdravilen; fig. blag, zdrav, koristen. geilfamkeit f. Iekovitost, zdravilnost; blagost, zdravost, koristnost. geilsmittel n. pomoček za odrešenje, zveličanje. geiljloff m. zdravilo, celilo, lečilo. Teilung — 310 — heilen feilung f. zdravljenje, zdravitev; (0. Sßunben) celjenje, celifev; ozdravljenje, ozdravitev, zaceljenje, zacelitgv. Ijeilnoll blagonosen, oblaževalen. fieilroaffer n. zdravilna ob. lekovita voda. feihuiffenfdjaft f. f. §eillunbe. feint adv. (nach Haufe) domü, domov, na dorn; (ju Haufe) domä. geimat/'. dom, domačija, domovje; (Saterlanb) domovina, očetnjava. hetmatlid) domač, domovinski, heimatlos brezdomoven, brez domačije, brez domovine. Heimats» domovinski, domači. |eimatsbered)tigte m. clomačinec. Heimatsliebe f. domoljubje, ljubezen do domovine. fjeimatsrcd]t n. domovinska pravica, (lomovinstvo. [vinski list. geimatsfd)ein m. domovnica, domo-heintbegeben fich domü se podati (podam), domü se napotiti ob. iti (grem). heimbringen domü prinesti ob. spraviti; impf, domü prinašati ob. spravljati. feimdjen n. cvrček, čriček, striček. heimeln domačiji podoben biti (sem); eš heimelt roitf) se mi kakor bi bil domä; (Heimweh empfinben) po domu koprneti. Heimfahrt f. vožnja proti domu. fjeintfall m. nazajni pripäd, nazajpad. heimfallen nazaj pripasti (-padem), nazaj priti (pridem); impf, nazaj pripadati. (jeimfällig pripaden, pripadel, geimfallsretht n. pravica nazajnega pripada. Heimgang m. pot ober hoja domü, aud) proti domu; beim —e domü grede ob. gredoč. hetmtfth domač, udomačen; — merben podomačiti se, udomačiti se; id) fühle mich — zdi se mi, kakor bi bil domä. §eimheht/! povratek —, vrnitev domü. heimkehren vrniti se, povrniti se, domü nazaj priti (pridem); impf, vračati se, povračati se, nazaj prihajati, heimkommen f. t)eimfet)ren. heimkrank domotožen, komur se po domu toži. Heimkunft f. prihod domü. heimlich adi. skriven, tajen; adv. skrivši, skriväj, na skrivnem, natihoma, na tihem, tajno; — tljun delati kakor bi imel kake skrivnosti; — galten skrivati, skrivno imeti (imäm), tajiti. Heimlichkeit f. skrivnost, tajnost. Heimreife f. potovanje —, pot domü, hod ob. hoja domü. [(grem), heimretfen domü potovati ober iti heimfd)idten domü poslati (pošljem), impf, pošiljati. heimfuchen obiskati (-iščem), v vas priti (pridem), gledat priti h komu; impf, obiskovati, v vas hoditi, gledat prihajati h komu. Heimfud)ung f. obisk, obiskovanje; fig. kazen (-i), nadloga. Heimtücke f. kovarstvo, lokavstvo, po-tuha, potühnenost. heimtüdiifd) kovaren, lokav, potuhnen. f)eimtüthtfd)e m. potühnenBc, kovar-nik; f. potühnenka. heimrodrts adv. proti domu, domov, fjeimtoeg m. pot domü; auf bent —e domü grede ob. gredoč. fieintmeh n. domotožnost, toževanje ob. koprnenje po domu. feirat f. ženitev, venčanje; (toollenb.) oženitev; (B. tneibl. ^erfonen) možitev; omožitev, auch udaja. heiraten ženiti se; oženiti se; (Don tneibl. $erf.) možiti se, udäjati se; omožiti se, udäti (udäm) se. geirats» ženitni, ženitvanjski. heiratsfähig dorastel ober dobelj za ženitev (možitev); (Bon 9Käbd)en) za-mužen; — fein biti (sem) za ženitžv (možitev). Heiratsgut n. dota, jutrnina; (SBäjdje, fleibung sc.) bala; mie grofj »ar baž — beiner grau koliko si priženil? Heiratslull f. želja po ženitvi (možitvi). heiratsluftig ženitve (možitve) željen; er ift — rad bi se oženil; fte ift — rada bi se omožila ob. udala. Heiratsumlldnbe pl. er ift tn —n ženi se; moži se, udaja se. hetfa interi. hejsa! heja! hejsasa! (jeifchen želeti, zahtevati, hoteti (hočem). fceifdiefafc — 311 tjellaugig geifchefat; m. želevni stavek, ijeiftr hripav, zamolkel, pijavkav; — tuerben ohripeti, zamolkniti, pijavko dobiti. [pijavka, getferkeit f. hripavost, zamolklost, i)eiß vroč, gorek; (breunenb) goreč, pekoč, žgoč; (fiebenbljeifj) vroč, vrel; fiebeubheifjeä SBaffer krop; (gliifjenb—) razbeljen, žareč; —e Quelle toplice pl.-, —e Seimen grenke ob. britke zolze; —er ®urft huda ob. velika žeja; —e§ Verlangen živa želja; —e Siebe goreča ljubezen; einem bte §öde — machen komu podkuriti. heißblütig vročekrven, vroče krvi. heißen (nennen) imenovati, klicati (kličem), zvati (zovem), praviti komu; (befehlen) veleti, ukazati (-kažem), dati; impf, velevati, ukazovati, dajati; je« ntanben mitttommen — reči komu: Bog te sprimi, auch bogosprijeti (-spri-mem); impf, bogosprijemati; (genannt toerben) imenovati se, zvati se, klicati se; (in 33ejug auf ben Saufnamen) ime biti (je) komu, zvati se; (in Sejug auf ben gunamen) pisati (pišem) se; (be= beuten) pomenjati, pomeniti; e§ heifit pravijo, govore, pripovedujejo, govori se, pripoveduje se, bajö; baž Ijeifjt je, to se pravi, heißgeliebt preljub, predrag, geißhunger m. hudi —, strašni glad, volčja lakota. heißhungerig gladoven, predrto ober strašno lačen. heiter jasen, veder; (fröhlich) vesel, boder; (D. b. ©timme) jaren; — merben jäsuiti se, vedriti se; razjasniti se, razvedriti se. geiterkeit f. jasnost, jasnota, vedrost, vedrina; (gröhlid)f'eit) veselje, radost, dobra volja, dobrovoljnost. heitern jäsuiti, vedriti; razjasniti, razvedriti; fid) — jäsniti se, vedriti se; razjasniti se, razvedriti se. geijapparat m. kurilna priprava. hfi}bar kurljiv; kjer se more kuriti, kar se da s kurjenjem segreti. heipn kuriti, netiti; zakuriti, podkuriti, zanetiti. geijer m. kurilec, kurjač, netilec; —in f. kurilka, netilka. |ei;holi n. drva pl. geijmaterial n. kurivo, netivo, getjung f. kurjava, kurjatev. gekntombe f. hekatomba. gektar n. hektar, fektik f. jetika, sušica. Ijektifd) jetičen, sušičen. gelb m. junak, korenjak; (b. ©tücfeä) glavna ob. poglavitna oseba; §elben= junaški, korenjaški. gelbenarnt m. junaška roka. gelbenbid)ter m. junaški pesnik, epik. |elbengebid)t n. junaška pesen (-i). gelbengefd)ichte f• pripovest (-i) o junakih. [ska. gelbenheer n. junaška truma ob. voj-gelbenhetj n. junaško srce, pogum, fjelbenjungfrau f. junaška devica, junakinja. helbenmäßig adi. junaški, korenjaški; adv. junaško, junaški, kakor junak. gelbenmuth m. junaštvo, korenjaštvo, junaški ob. korenjaški pogum, helbenmüthig junaški, korenjaški. (jelbenreid) junakoroden. gelbenftiicfc n. junaško dejanje, junaški čin, junaštvo, felbenthat f. f. ©elbenftüd. gelbentljum n. junaštvo, korenjaštvo. gelbilt f. junakinja, korenjakinja. helfen pomoči (-morem), na pomoč priti (pridem); impf, pomagati, na pomoč biti (sem); (unterftügen) na roko biti komu, podpirati koga; (nügen) koristiti, häsniti, pomagati; (ausgeben) žaleči (-ležem), zdati (zdam); toaž t(itft bir ba§ @elb čemu so ti denarji V einem auf bie Seine — koga na noge spraviti, po konci vzdigniti. fjelfer m. pomočnik, pomagalge, po-magač; —in f. pomočnica, pomagalka. gelfersljelfer m. pomagač. geliantljus n. solnčnica. gelionteler m. solncemer, heliometer. geliofhop n. solncegled, helioskop. geliotrop m. solncevrat, heliotrop. Ijell svetel, jasen; bei —em Xage za dne, za belega dne; (!lar) čist, bister; (bon b. ©timme) čist, zvočen, zvoneč, jaren; (b. Skrftanb) bister, bistroumen; —e SÖ3ahrl)eit gola ob. očividna resnica, helläugig bistrook. ipeHblic! — 312 — f)era6purjeln Hellblidt m. bistroumje. Hellbunkel n. somrak, soton. f tile f. svetlost, svetloba, jasnost, čistost; (b. ŠBerftanbež) bistrost, bistroumnost ; (b. SßlaJj jmifdjen bem Dfen u. b. SEBanb) zapečSk, zapečjak. fellebarte f. helebarta, bradniea. hellen f. beitern. jeller m. belič, božjak, nežica, vinar, hellfarbig svetle, jasne ob. žive barve, hellhaarig svetlolas, plavoläs. hellklittgenb čistoglasgn, tenkoglasgn, zvoneč, zvočSn. Hellfeljer m. bistrovidSc; —in f. bistro-vidka. HeUftdjtigkeit f. bistrovidnost. fjelm m. čelada, šlem; (Stiel) topo-riäce; (an ber ®eftiEierbtafe) klobuk, pokrov, kapa. Ijelmartig čeladast, šlemast. fjelmbufd) m. čeladna perjanica. heltnförmtg f. Ijelmartig. Heltnfdjtnieb m. čeladar. fentb n. srajca, in ©t. audj sräkica, košulja, robača; dem. srajčica, košuljica; (bei grauenjimmern bi§ unter b. SÖruft reid)enb) rokavci pl. fjerabdrmel m. srajčni ober robačni rokav. f embntnd)er m. srajčar, košuljar. fjembfdjlif} m. srajčni razporgk. Henttfphäre f. poluta. hemmen ustaviti, zaustaviti, zadržati (držim), ovreti; impf, ustavljati, zaustavljati, zadrževati, ovirati; (b. SBa« gen) zavreti, impf, zavirati; (SBaffer) jeziti; zajeziti. hemmenb ovirSn, ovirajoč, zadržgn, zadržujoč, ustavljajoč. femmkette f. zavora, zävornica, za-pemjača. Hemmnis n. ovirgk, opovirSk, zadržek. |emmfd)uh m. coklja,— Hemmung f. ustava, ovira, opovira, zapreka; (tn ber llhr) kotvica. Henglt m. žrebgc, pastüh. Hengllfitlleit n. žrebčSk, cizek. Henkel m. kljuka, uho (ušesa), držaj, držalo, ročaj; (am Korbe) ločen, locgnj. Henkelkorb m. canja, cejna, locanja. henken obesiti, impf, obešati; f. aud) hängen. Henker m. rabelj £-na); geh' jum — pojdi se solit, pojdi rakom žvižgat; bafg bich ber — da te šentaj, da bi te plent! Henkerbeil n. rabelj nova sekira, fjenkergelb n. rabeljnina, obešarina. henkerifd) räbeljski, obešarski; fig. krvoločen. Henkerskned)t m. räbeljnov hlapec. Henne f. kokoš ^-i), kura, piška, puta; dem. kokoška, kuri ca, ptitka, ptitica; Rennen« kokošji, kurji. her adv. sem, le-sem, les, sem-le, semkaj; hin unb — sem ter tje, sem pa tje; Don bort — od ondod; Don ba — od tod, od le-tod; Don oben — od zgoraj 2C. herab adv. doli, dol, sem doli; »on oben — od zgoraj, zvrha; Dom Saunte — z drevesa; Dom Serge — z gore; in ber Qufammenfegung mitQeitmörtent mirb ež im ©loDenifchen mit z- ober s-gegeben, oft aber bloß burd) z ober s, roeldjeS bem betreffenben ©ubftantitmnt Dorgefegt mirb, j. S. Dom Saume herab« nehmen vzeti (vzamem) z drevesa. herabbeugen nakloniti, prikloniti; impf, naklänjati, priklanjati. herabblidten pogledati, impf, pogledovati (na koga), herabbrängen tiščati (-im) navzdol, herabfallen spasti (spadem), osuti (-spem) se; impf, spadati, osipati (-sip-Ijem) se. herabfliegen zleteti z (s) (c. gen.). herabfließen teči; steči s česa. herabhangen viseti, majati (majim), bingljati. herabhauen sekati; sesekati, odsekati (s česa)__ herablaffen spustiti, impf, spuščati; fid) — spustiti se, impf, spuščati se; fig. ponižati se, impf, poniževati se. herablaffenb ponižgn, uljudgn, pri-ljudgn. [priljudnost. Herablaffung f. ponižanje, uljudnost, herabnehmen sneti (snamem), vzeti (vzamem) s ^z) . ...; impf, snemati, jemati (jemljem) s .... herabpurjeln prekucniti se, prekopic-niti se s .. ..; impf, prekucovati se, prekopicovati se. herabreichen heraufbefd)mören 313 — herabreidjen podati, impf, podajati; intr. segati do .... ljcrabrei|en trgati s.....; strgati, potrgati s .. .. herabriefefn cediti se, curljati s____ bcrabtollen kotati, valiti s ....; sko- tati, zvaliti s.....; intr. kotati se, valiti se s ... . herab fd)[agen klatiti; sklätiti, zbiti (zbijem). herabfd)iitteln stresti, impf, stresati. IjcrabfchiDemtnert plaviti; splaviti, ijerablcnken spustiti, impf, spuščati; (Slugett) pobesiti, impf, pobešati. herobfrtjen znižati, ponižati; impf. zniževati, poniževati, gerabfehung f. ponižanje, poniževanje, ijerabrteigtn stopiti s . ..., impf, iti (grem), hoditi s . ... I)erab!fimmrn znižati, impf, zniževati. Ijerablloßen poriniti, suniti, potiš niti s . ... Iierabftriintcn cureti, ulijati se. ijerablMirjen poriniti, zvrniti, zvaliti s —; intr. telebniti, pasti (padem) s .... Ijerabthun sneti (snamem), dejati (denem) s.....; impf, snemati, de- vati s ..... (jcrnbtriiufeln käpati (kapljem), kapljati, curljati s .. .. hcrnbnmrts adv. doli, dol, navzdol, navdol, niz. Ijernbroerfen vreči (vržem) z....., impf, metati (mečem) z .... Ütrobroüringen ponižati, impf, poniževati, v nič devati, sramotiti. fjerabnmrbtgung f. ponižanje, poniževanje, sramočenje. fjeralbik f. grboslorj«, heraldika. geralbiker m. grboslovgc, heraldik. jjeralbifd) grboslovSn, heraldičgn. fjtran adv. sem; in ber mit geittobrtern do-, iz-, pri-, z-, [ževati. I)cranbilben izobraziti, impf, izobra-ijttanbraufen prišumeti, pribučati (-bučim), privršeti. hernnbred)ftt nastopiti, nastati (-stanem), pritisniti; impf, nastopati, nastajati, pritiskati. heranbringen pritisniti, impf, pritiskati, tiščati (tiščim) sem. heranfatjren pripeljati (-peljem) se, impf, peljati se sem, proti .... heranfliegen priteči, doteči; impf. pritekati, dotekati. herankommen priti (pridem), prispeti, približati se; impf, prihajati, bližati se, približevati se; pfeifenb — prižviž-gati; fingenb — pripeti (-pojem); tan» jenb — priplesati (-plešem); jitternb — pritresti se jc. [(ležem), herankrtethen prilezti, impf, sem lezti fjeranlodien vabiti, mämiti; privabiti, primämiti. Ijeronnahen bližati se; približati se, impf, približevati se. heranreifen dozoreti, impf, dozorevati, heranreifen jezditi, jahati (jašem u. jaham) proti komu; prijezditi, pri-jähati. heranrennen dirjati proti komu; pri-dirjati, pripoditi se. Ijeranrubern veslati k ....; priveslati. heranfd)letd)en prikrasti (-kradem) se, privleči se skrivši, — tihotapsko. heranfthmemmen plaviti k ....; pri-plaviti. [plavati. heranfd)immmen plavati k ....; pri- ijeranfegeln veslati k____, jadrati k . .; priveslati, prijadrati, (jeranfjjrengett dirjati k.....; pridi rjati. heranfpringen skakati (skačem) proti komu; priskakati, priskočiti. Ijeranltrömcn vreti k ...., valiti se . . ..; privreti, privaliti se, pridrviti. heranmachfen dorasti (-rastem), odrasti, vzrasti; impf, doraščati, odraščati, vzraščati. heranmatheln zibati (zibljem) se ob. gugati (gugljem) se semkaj; prizibati , prigugati se. Ijcrantoaljen valiti k ...., kotati k ..; privoliti, prikotati. Ijeranjiehen vleči k.....; privleči, potegniti k ...; impf, potegovati k ...; fig. zrediti, impf, zrejati; intr. bližati se, prihajati. herauf adv. gor, sem gor, navzgor. hernufbefd)robren rotiti; zarotiti, vzkli-cati (vzkličem); impf, vzklicevati; fig. nakopati (-kopljem) si, impf, nakopä-vati si. heraufrufen — 314 herbei fliegen Ijtraufrufcit gor poklicati (-kličem), impf, gor klicati. heraus adv. ven, venkaj, sem ven, tu ven; — bamit pokaži, na dan z njim; — mit ber Sprache reci, povej; in 3i6fltt. m. 3eitmörtern iz-. herausadtern izorati f-orjem), impf. izärjati. herausarbeiten fid) izkolehati se, iz-kooacati se, izkopati (-kopljem) se. hetausbrgeben fich iziti (-idem), impf. izhajati, iti (grem) iz česa. herausbekommen izpraviti iz česa, izvleči; fig. iznajti (-najdem). herausbringen iznesti, iznositi, izpraviti; impf, iznašati, izpravljati. herausfahren bühniti, švigniti, plas-niti; uiti (-idem), uteči. herausfinben najti (najdem); iznajti, impf, iznajdovati; fig. spregledati, spoznati, glas čemu vedeti (vem). herausforbern (jum 3toeifampf) pozvati (-zovem), poklicati (-kličem); impf, pozivati, klicati (na dvoboj). jijerausforberung f. pozivanje, klicanje (na boj). herausführen izpeljati (-peljem), izvoziti ; impf, izpeljevati, izvažati. fjerausgabe f. feines Šud)ež) izdaja, izdanje, izdavanje; (Služlieferung) izročitev, predatev. herausgeben izdati, na svetlo dati; impf, izdajati, na svetlo dajati; (beim Sffiedjfeln) nazaj dati, impf. — dajati, gerausgeber m. izdatelj, izdajatelj, herausgießen izliti (-lijem), impf. izlijati. herausgraben izkopati (-kopljem), iz-grebsti (-grebem); impf, izkopavati, izgrebati. herausgudten lükati iz .... heraitsijiingen razobesiti, impf, raz-obešati. herausjagen izgnati (-ženem), izpo-diti, iztirati, izpokati; impf, izganjati, herauskliigeln izmodrovati. herauskommen iziti (-idem), impf. izhajati; (erfdjeinen) na svetlo priti (pridem), impf, prihajati; maš {ommt ba herauž kaj bo(de) iz tega? Ijcrouslalfen izpustiti, impf, izpiiščati. herauslocken izvabiti, izmämiti. herausnehmen vzeti (vzamem) iz ...., impf, jemati (jemljem) iz ....; (ben 3af)n) izdreti (-derem), izpipati (-pip-ljem); impf, izdirati; fich — drzniti se, predrzniti se. herausplaken izblekniti, izblebetati (-blebetam it. -blebečem). herausretken pomoliti, iztegniti; impf. moliti, stegovati. herausreißen izdreti (-derem), izruti (-rujem), izpuliti; impf, izdirati. herausfagen povedati (-vem), naravnost povedati. htrausfdjauen gledati iz ......; eš fd)aut ba nichts heraus slabo kaže, ne kaže prida. herausfteUen izpostaviti, impf, izpostavljati; e§ ftellte fich heraus pokazalo se je. herausUrethen moliti iz .....; pomoliti iz .... herausltreithen izbrisati (-brišem), impf, izbrisovati; fig. prehvaliti, povzdigniti; impf, prehvaljevati, povzdigovati. [(-ženem) se. Ijerausfturien planiti, puhniti, zagnati heraustragen nesti iz..., nositi iz...; iznesti, iznositi; impf, iznašati. herausminben izmotati, izviti (-vijem); impf, izvijati. herausziehen izvleči, potegniti iz. . .; impf, potegovati, vlačiti iz .... herb žarek, trpek, grenek, ogavčn; (fduerlid)) rezen, rezek; fig. bridek, hud. ferbarium n. rastlinjak, zelišnjak, herbärij. §erbe f. žarkost, trpkost, grenkost, ogavnost; reznost, rezkost, skomina; bridkoba, bridkota. herbei adv. sem, le-sem, semkaj; in Sufammenfegungen pri-. herbeibringen prinesti, impf, prinašati; (geugen) pripeljati (-peljem), impf, pripeljevati. |se. herbeibrängen fich siliti se; prisiliti herbeieilen prihiteti, privreti; impf. prihitevati, privrevati. herbeifahren pripeljati (-peljem) se, impf, pripeljevati se. herbeifliegen prileteti, prifrleti, pri-fofotati (-fofotam u. -fofočem); impf. priletevati. herbeiführen — 315 — hergehen herbeiführen pripeljati (-peljem), privesti (-vedem). herbeiholen pripeljati (-peljem), iti (grem) po koga; (|erbcitragen) prinesti, impf, prinašati. [prihajati, herbeikommen priti (pridem), impf. herbeilolTen fid) privoliti v kaj, dopustiti kaj; impf, dopuščati kaj. herbeifdjaffen pripraviti, dobaviti, priskrbeti ; impf, pripravljati, dobavljati, priskrbovati. herbeifd)leid)en primüzati se, prilezti, pritihotapiti se. [sati. herbeifd)nmnhen priguncati, prikrev-Ijerbeifpringen priskočiti, priskakati (-skačem). herbeijieljen privleči, privlačiti, herbekommen dobiti, pridobiti; impf. dobivati, pridobivati. gerberge f. prenočišče, prenočevališče; (Cbbadh) streha; — geben pod streho vzeti (vzamem), prenočiti; impf, pod streho jemati (jemljem), prenočevati. herbergen prenočiti, pod streho vzeti (vzamem); impf, prenočevati, pod streho jemati (jemljem); intr. stanovati, pod streho biti (sem), prenočevati. . 2 gerbergsgebür f. prenočnina. [nik. ti • gerbergsprotokoll n. prenočilni zapis-gerbergstmter m. prenočilni»«!»-. ijerbeftellen komu sem ukazati (-kažem) ; naročiti komu da sem pride, gerbheit f. f. §erbe. herbig trpek, Žarek, ogaven. [nost. gerbigkeit f. trpkost, žarkost, ogav-jjerbrčtufen prišumeti, privršeti, pri-bučati (-bučim). herbringen prinesti, impf, prinašati; hergebracht fig. star, starodaven, ustaran. gerblt m. jesen (-i); »erbft» jesenski, gerbftöqutnortium n. jesensko jed-nakonočje. ferbllbtrn f. ozimka. ijerbften jeseniti, jeseniti se, jesen se bliža ob. nastaja, gerbllferien pl. jesenske počitnice pl. gerb(ljfrüchteii?. jesenina. jesenski uri-delki pl., pozno sadje. cbucf^itJu^i herbftlid) jesenski, kakor wje&ni. gerblUingm. jesenček, jesenšek. [tium. §erbltnad)tgleid)e f. f. Jperbftäquinoe» letbftobjl n. jesensko —, pozno sadje. gerb|tfaat f. jesenska ob. ozimna setev ob. setvica. gerbfttng m. jesenski dan. gerbR;eit f. jesenski čas; jur — jeseni, na jesen. gerbrtjeitlofe f. (Colchicum autum-nefie) podlesek, ušivec. gerb m. ognjišče, in ©t. komen; fig. dom, hiša; eigener — ift ©olbež mert svoja hišica svoja voljica; (SBogelfjerb) giunno. gerbe f. čreda, čeda, krdelo, truma, trop; (t). Sögeln) jato, jata. herbettreid) bogat s čredami, (jetbemoetft adv. trumoma, tropoma, v čredah. herein adv. noter, sem noter; (al§ 9?uf an ben Slnflopfenben) naprej, noter, svobodno; in ber Qufammenfejung m. Seittoörtern v. hereinbrechen pritisniti, nastopiti; impf, nastopati, nastajati; pridreti (-derem), pridrviti. hereinbringen prinesti, impf, prinašati; (®elb) poterjati, izterjati; impf poterjevati, izteijevati. Ijereinloffen noter pustiti, pustiti v ____; impf, noter puščati, puščati v____ hereinmürts adv. noter, hererjühleit pripovedovati ob. praviti po vrsti, na drobno. herfahren pripeljati (-peljem) se. herfallen über einen koga napasti (-padem), lotiti se koga, navaliti na koga. i)erfliegen prileteti, impf, priletati, priletavati. herführen pripeljati (-peljem), privesti (-vedem). gergang m. hod —, hoja —, prihod sem; ben — ber Sache erjäl)len pripovedovati , kako je bilo ob. kako se je vse godilo. hergeben od sebe dati, oddati; impf. od sebe dajati, oddajati; er toirb fid) baju nicht — ne bo hotel služiti za to, pomagati k temu. hergebracht star, starodaven, ^ergehen iti (grem) —, hoditi —, prihajati sem; (jugeljen) goditi se, vršiti se; über etma§ — lotiti se česa, polotiti se, prijeti (primem) se, poprijeti se. yw^n*föA" cyfity**-1 ^^A^jAž hergehören — 316 — hergehören sem iti (grem), sem spadati, — šteti (štejem) se. herhalten moliti, držati (držim); pomoliti, podržati; fig. trpeti. herljiitlicit sem šantati, — šepati; prišantati, prišepati. herholen prinesti; privesti (-vedem), pripeljati (-peljem); impf, prinašati, privažati; fig. weit — daleč seči (se-žem) po kaj, daleč zaiti (-idem); impf. zahajati, gering m. f. §öring. herkommen priti (pridem), dojti (doj-dem); impf, prihajati, dohajati; tan« jenb — priplesati (-plešem); pfeifenb — prižvižgati; fingenb — pripeti (-pojem); jandijenb — pritikati; meinenb — prijokati se 2C.; (refultieren) izhajati, prihajati, izvirati. gerkotnmrn n. običaj, navada, šega. Ijerkömmlid) običajen, navaden, nekdanji. fjerkules m. Herkul; er ift ein jtoeiter — močen je kakor Štempihar. herhulifd) Herkulov; velikanski, orjaški, neznano močen. gerkunft f. prihod, dohod; (Slbftam* mnng) rod, rodovina, pleme (-na). Ijerletljen posoditi, impf, posojati, posojevati. Ijerlenken sem kreniti, zakreniti ob. obrniti proti .... ferling m. kislica, sv. Martina grozd. Ijerlodien sem vabiti, sem mamiti; privabiti, primamiti. I)crmari)tu fid) fiber etmaš lotiti se česa, poprijeti (-primem) se česa, spraviti se na kaj, vreči (vržem) se na kaj. frrmnphrobit m. f. gmitter. gertnnrfd) m. hod —, hoja —, pot sem, (v to stran, v ta kraj). germelin n. velika bela podlasica, gornostäj, hermelin; §ermelin= gorno-stajev, hermelinov. germeneutik f. hermenevtika, razla-galstvo, tolmaštvo. [nevtiški. hermeneutifdi hermenevtičBn, herme-hermetifd) neprezračen, neprediren, nepredirljiv. [to. hentad) adv. potem, potle, potlej, na Ijernehmen od kod vzeti (vzamem), impf, jemati (jemljem); jemanben hart — koga trdo (hudo) prijeti (primem), impf, prijemati. hernieber adv. dol, sem dol. geroibe f. heroida, junaško pismo, heroifd) junaški, viteški, geroismus m. junaštvo, viteštvo. fjerolb m. glasnik, klicär, oznanovalec. geronsbrunnen m. Heronov kladez, — zdenec. [bičati, herpeitrdjen prignati (-ženem), pri-gtrrm. gospod; (§au0herr)gospodar; — ©ott Gospod Bog, Bog oče; baž §au3 be§ —n Gospodova hiša, hiša božja; — fein gospodovati; gospodariti; ber junge — gospodič. herraufthen privršeti, prišumeti. gcrrdjen n. gospodič, gospodiček. I)erreid)en podati, impf, podajati, prožiti; intr. seči (sežem), segniti; impf. segati, dosegovati. gtrrtife f. pot sem (v to stran, v ta kraj); auf ber — sem potovaje. herreifen sem potovati. [dov. getreu» gosposki, gospodski, gospo-gtrrtnbitnll m. gosposka služba, tlaka, robota. gtrrtnhaus n. gosposka hiša; (b. einer SSolfžbertretung) gosposka zbornica, gerrenhof m. gosposki dvor ob. dvorče. herrenlos brez gospodarja, brez službe; (©ac^e) ničij, nikogaršen, pust; ein herrenlofež ©nt pustolina. gerrenpilj, §errenfdjtoamm m. užitni goban, karželj. gtrrtnfdjenht f. gosposka krčma, krčma za gospode. gtrttnftanb »j. gospoda; (9Jitterftanb) viteštvo; (in b. ffiirche) moška stran (-i), gerrgott m. Bog oče (-ta), Gospod Bog. herridjten pripraviti, prirediti; impf. pripravljati, prirejati. gerrid)tung f. priprava, priredba, gtrrin f. gospa; gospodinja. i)trrifd) gosposki, gospodovalski, za-povedljiv. htrriid) krašen, krasoten, prelep, ve-likolep; slaven. gtrrlidjkeit f. krasota, lepota, slava, čast (-1); Sure — Vaše gospostvo. gtrrfthaft f. gospostvo; oblast (-i), moč (-1); (®ut) grajščina, gospoščina; (®erid)t) gosposka; —en pl. gospoda. J)errfd)aftlich — 317 f- " ijcnnufegcn v-« herrfthaftlid) gosposki, grajščinski. flerrrdjaftsfaert^Fc m. grajščak,vlastelin. |errrd)begieri>e f. vladoželjnost, želja po vladi. (jerrfd)begietig vladoželjCn. X* herrfdjen gospodovati, vladati; (afe taifer) carovati, eesarovati; (alž ŠiJntg) kraljevati; (al§ gürft) kneževati; (fein) biti (sem), kraljevati, cvesti (cvetem). herrfd)cttb gospodujoč, kraljujoč; (b. b. SŽranfheit) razgrajalSn. gerrfd)er m. vladar, vladalgc, gospodar, gospodovalSc; §errfdjer= vladarski, vladarjev, gerrftherin f. vladarica, gospodovalka. icrrfdjcrflnb m. žezlo. gerrfthgier, .£>errjcf)fucfjt f. vladoželjnost, vladoljubje, zapovedljivost. l)trrrd)gitrig,I)errfd)fitd)tigvladoželjgn, vladoljubSn, zapovedljiv. herrüdieit primakniti, pomakniti k ...; impf, primikati, pomikati k ...; intr. pomakniti se, impf, pomikati se. herrufen poklicati (-kličem), pozvati (-zovem). I|errüljren izhajati, prihajati, izvirati, (jerlagen praviti, pripovedovati po vrsti. j)erfd)affen pripraviti, priskrbeti, pri-bäviti; impf, pripravljati, priskrbovati. herfd)ießen tr. sem streliti, impf, sem streljati; intr. prileteti; ©elb — denarjev dati. jjcrfdjleidjtn prikrasti (-kradem) se, priplaziti se, primtizati se. I)errd)lejipen privleči, privlačiti. ljerfd)tt>immen plavati k.....; priplavati. herfein od kod biti (sem); ^inter etoaž — poganjati se za kaj, ne oditi (-idem) od česa. Ijerfetoen sem postaviti, impf, sem postavljati; fe£en Sie fid) ju mir Ijer k meni se vsedite. herftammen rodu biti (sem), iz ro-dovine biti, izhajati. l)tr)lfUen sem postaviti, dejati (denem) ; impf, sem postavljati, devati; in ben borigen Stanb — popraviti, impf, popravljati; einen Fronten — bolnika ozdraviti, izlečiti; ben 33eroei§ — dokazati (-kažem), izpričati, spričati. gerllellung f. poprava, popravek; ozdravljenje, ozdravitev. hertragen prinesti (-nesem), donesti; impf, prinašati, donašati. -bertreiben sem gnati (ženem), sem prfditi; prignati, pripoditi. (jertreten sem stopiti; pristopiti, herüber adv. sem na to stran, sem na ta kraj. herüberführen prepeljati (-peljem), impf, prepeljevati. ijerüberjiehen na to stran potegniti, impf, potegovati; intr. preseliti se na ta kraj, impf, preseljevati se na ta kraj. herum adv. okoli, okrog; in b. m. geitiD. o-, ob-, auch okoli, okrog. herumagieren okoli sebe mahati, kriliti, kretati. herumbalgen fich puliti se, metati (mečem) se, boriti se. [obračati, herumblättern prebirati, liste pre-herumblitfeen ozreti se, ogledati se; impf, ozirati se, ogledovati se. Ijerumbrcljen sukati (sučem), vrteti; zasukati, zavrteti, obrniti; impf, obračati. IjErumerjSljlen raznašati, raztresati, herumfaljren peljati (peljem) se okoli ....; (hin unb her fahren) voziti se po ...., — semtertje; m. b. §anb — z roko mahati, kriliti. herumflattern, herumfliegen obletevati, okoli letati, okoli plahutati, herumforfdjen pozvedati, pozvedavati. herumfragen popraševati (po čem), herumführen spreväjati, okoli voditi, voditi po ....; bei ber SRafe — za nos voditi; einen ©raben um ben ©arten — narediti —, impf, narejati jarek okoli vrta. [sprehajati se. herumgehen okoli hoditi, pohajati, herumirren klatiti se, potikati se, tavati po svetu. herumjagen poditi, goniti, poganjati; intr. pojati se, dirjastiti, okoli letati, herumlmedjen okoli plaziti, — laziti, herumlaufen okoli letati, begati, ski-tati se, potepati se. Serumläufer m. potep, potepin, ski-talgc, vlačugar; —in f. potepulja, ski-talica, vlačuga. [obkladati, herumlegen obložiti, impf, oblagati, herumliegen — 318 — fjecorgeljen herumliegen ležati (ležim) kjekod, raztresen biti (sem); —be ®6rfer vasi v obližji. herumlungern pohajati, lizati (ližem) se okoli. herumplagen fid) ubijati se, polstiti se. Ijeruntplätrdjerit cmäkati, čaplariti. herumpoltern razbijati, razgrajati, ropotati. [dajati, herumreichen po vrsti dajati ob. po-heruntreifen po svetu potovati ober hoditi, hoditi križem sveta, herumrennen f. herumtaufen. Ijerunifdiießen tr. streljati (zdaj tu, zdaj tam); intr. okoli smukati. herumtihiffen voziti se po morji. hrrumfd)lagen ein Such ogrniti, omo-tati; impf, ogrinjati z ruto (kaj); mit ber §anb — z roko mahati, kriliti, otepati; fid) — tepsti (tepem) se, pretepati se. herurnfthleichen plaziti se okoli____, muzati se okoli .... herumrdjlenbern pohajkovati,gämbati, krožiti (po svetu). herumfthniiffeln okoli vohati, njušiti, stikati. [. . .. herumrdpärmen rojiti, klatiti se po herumftfjen okoli sedeti, okoli posedat i. herunifpringen poskakovati, skakati (skačem) okoli .... herum fpriljen štrkat i ob. sikati po ..., okoli .... IjerumReigen klatiti se, laziti, hoditi okoli, pohajkovati. Ijerumltöbem premetavati, pretikati. herumRreid)eit potepati se, klatiti se, vlačugati se, skitati se. fjerutnltrricber m. potepin, potepuh, klatež, skitalec, vlačugar; —in f. po-tepulja, vlačuga, vlačugarica. hernmllreuen razsipati (-sipljem), impf, razsipävati, trositi, raztresati. ijerumtaften šlatati, tipati (tipljem); obšlatati, obtipati, prešlatati, pretipati. herumtragen raznositi, impf, raz-našati. fjerunttriiger m. raznošček, raznašalgc. herumtreiben fid) klatiti se, klatäriti se (po svetu), vlačiti se, pohajkovati. herumtummeln stikati (sučem); fid) — vrteti se, obračati se. herumroallrn, hernmmanbeln hoditi. sprehajati se. herumroiil;en valiti, kötati; fid) — valjati se, valjuckati se; (in ber Sache) kaltižati se. herumroaten gaziti, bresti (bredem), broditi (po vodi). herumwerfen prevreči (-vržem), pre-metati (-mečem), razmetati; impf, premetavati, razmetavati. !)cruimoitlilrtt riti (rijem), rovati (rov-ljem), grebsti (grebem), brskati; (in ber gtiiffigfeit) brozgati. herum;anken fich rävsati se, svajati se, prepirati se. Ijerumtiehen tr. vleči, vlačiti; intr. klatiti se, vlačiti se, vlačugati se; ein —ber Sebenšttmnbel vlaeuganje, skitanje. herunter adv. dol, sem dol; in ber Qufamntenfegung m. Qeitroßrt s- (z-), raz-; ben §ut— odkrij (odkrijte) se! herunterhanbeln zbiti (zbijem) —, impf, zbijati na ceni. herunterkommendol priti (-dem),impf. — prihajati; fig. ubožati, na nič priti. heritnterlalTen spustiti, impf, spuščati, herunterleiern golidrati, läjnati. heruntermadjen ošteti (-štejem), impf. oštevati. herunternehmen sneti (snamem), ivipf. snemati; ben Č>Ut —- odkriti (-krijeta) se, impf, odkrivati se. heruntermaljen zvaliti, skötati. fjerunternmrts adv. navzdol, navdol, z vrha dol. heroor adv. ven, na dan; (auž einer SOienae) izmed; in ber 3ufammenje(5g mit Qeitroörtern iz-, pre-, za-. heroorbredien predreti (-derem), impf. predirati; (0. b. Sonne) prisvetiti, napočiti ; impf, prisvetovati; (Don ber glantme) bühniti. heruorbringen prinesti (-nesem), impf. prinašati; (fchaffen) stvari ti, impf, stvär-jati; (ö. b. Erbe) roditi, donašati; (ein SSort) ziniti, blekniti, spregovoriti. heroorbSmmern svitati, prizarjati. heruorbringen pridreti (-derem), pri-vreti; impf, pridirati, privrevati. heruorgehen iziti (-idem), impf, izhajati; barauž geht heroor iz tega se vidi, kaže ob. razodeva. ljerBBrguden — 319 — §erjenštrBft Ijeroorgudien lükati; poltikati iz .... IjtmotijfbEi! povzdigniti, povišati; impf, povzdigovati, poviševati. i)eroorf)olen izvleči, potegniti iz ...; impf, vlačiti, potegovati iz .... lieroorheitnen kliti (klijem) iz____; prikliti, pognati (-ženem) iz ...; impf. poganjati iz .... lierBorkommttt priti (pridem) na dan, pokazati (-kažem) se; impf, prihajati na dan, pokazovati se. Ijeroorlangen poseči (-sežem) po kaj in potegniti iz ....; impf, posegovati in potegovati, (jtroorquellen cureti, curljati iz .... ijertiorragen moleti, štrleti iz ....; (burd) Kenntniffe) odlikovati se; Bor cmbem — prekositi —, impf, prekašati druge. Ijeroorragenb odličen, visok. ijtrBorrufrn poklicati (-kličem) iz ...; fig. sprožiti, začeti (-čnem); impf, začenjati. IjeroorfiirieSen f. I)erBorfeimen. Iieroorfprubeln vrvrati iz ..., hahljati. tjfrttorrteljftt moleti, štrleti iz____, strčati. IjernorRredien pomoliti, impf, poma-ljati iz .... Iieruorllrömrn vreti, valiti se iz____, izpod .... Ijeruorfudjen poiskati (-iščem), (jemortljun fid) skäzati (skažem) se, posläviti se; impf, skazovati se, poslavljati se, odlikovati se. l)Eroortreten stopiti naprej izmed ...; fig. v oči hiti (bijem) ob. bosti (bodem). l)trtJor;icl)fn potegniti, impf, potegovati, potezati iz . .., izmed .... {jernorjieher m. (SDhiSfel) izpoteznica. IjErnmditln sem zibati (zibljem) se, — gugati se; prizibati se, prigügati se, prikinkati. [sem. herroagtn fid) upati si —, drzniti se berroSrts adv. tu sem. fertneg m. pot sem; auf bent ■—e sem grede. {jerroeifen sem pokazati (-kažem), sem napotiti; impf, sem pokazovati. per; n. srce; dem. srčice ; (SOiut!)) srčnost, srce; (Kern) jedro, osrčje; — faffen osrčiti se, ohrabriti se; Bom —en iz srca, od srca; mein — duša moja, srce moje; ba§ — brid)t mir srce se mi trga, srce mi poka; ba§ — pod)t srce utripa, triplje ob. trka; baž — fdjlagt srce bije ober tolče; junt —en getjcn k srcu iti (grem), srca se prijeti (primem); impf, prijemati; §erj* srčni. gerjaber f. srčna žila, srčnica. Ijerjüljlen našteti (-štejem), impf, naštevati. I)er;allerlieb|t preljub, lerjbeklemntung f. srčna tesnoba, fjerjbeutel m. osrčnik. |erjbeuteliuafferfud)t f. srčna vodenica. i)cr;brtuegenb v srce segajoč, ginljiv. fjerfblatt n. (ein noch nicf)t entmicfelteš 331att) srdečje, srčika; fig. ljubček, mil-ček, srček. Ser;d)tlt n. srčice; fig. duša, dušica, gerjeleib n. srčna bolečina, srčna žalost, srčna bol (-i). Ijcrjen objemati, grliti, na srce pritiskati; ljubkati, milovati. |er;ens= srčni. gerjensanglt f. srčna skrb (-1), srčna bridkost. fjerjensbangigheit f. srčna tesnoba, tesnoba pri srcu. fjerjEtislirubcr m. prisrčni ober preljubi brat. gerjenseinfalt f. prostodušnost. |er;ensfreube f. srčno ober prisrčno veselje. herjensfrol) iz srca vesel, prav vesel, fjerjensgrunb m. dno ob. globina srca. tyerjensgut iz srca dober, predober, prav dober, ferjtnsgiite f. srčna dobrota. £jer|ensjunge m. ljubi deček, ierieitshinb n. srček, milček, miljen-ček, preljubo dete (-ta). fjer;enshummrr m. srčna žalost, lerjensluft f. srčno veselje, srčna radost; nad) — I)anbeln delati po volji, kamor koga srce pelje, kakor si srce poželi. gerjtnsqual f. srčna muka. gerjensfdjroefter f. preljuba ob. prisrčna sestra. ferjenstroli «.tolažba ob. uteha srca; (^flauje) gozdna meta. ^erjenžtuunfch 320 §eufutter fjersntsjDunrd) m. prisrčna ob. živa želja; nad) — prav kakor si je kdo želel. [tica srca. gerjentjiinbung f. srčna vnetica, vne-jjerjtrfrtutnb srce razveseljujoč; baä ift — to razveseljuje človeku srce. jjerjergretfenb srce predirajoč, presunljiv. herjerfjebenb srce povzdigujoč. ger;fetjler m. srčna hiba. jjerjförmig srčast, srcu podoben. Ijerjgeliebt prisrčen. Ijerjgetuinnenb ljubezniv, gerjgrube f. srčna žličica, — jamica. Ijerjtjaft srčen, hraber, moški, ko-renjaški. gerjjjaftigkeit f. srčnost, hrabrost. ger;höl)le f. srčna votlina, ijeriig srčen, mil, ljubezniv. Ijerjintttg srčen; adv. iz vsega srca. ger;kammer f. prekat. ger;kirfd)e f. srčica. gerjhlappe f. srčna zaklopnica. gerjklopfen n. srčno utripanje ober bitje. fjer;lto[|l m. glavato zelje, ijerjkunbig srceviden. Ijerjlid) prisrčen, srčen; — gern prav rad, iz srca rad; — fauer prav kisel, močno kisel, gerslidjkeit f. prisrčnost, srčnost, ijerjlieb prisrčno ljub, preljub. Ijerjlos brezsrčen, trdosrčen, neusmiljen; (furchtfam) plah, plašljiv. gerslofigkeit f. brezsrčnost, trdosrč-nost, neusmiljenost; plašljivost. ger;og m. vojvoda; —in f. vojvodinja, vojvodica; ^erjogž« vojvodov, voj-vodski. gerjogsfoljn m. vojvodič. gerjogsroitrbe f. vojvodstvo, vöjvod-ska čast (-i). ger;ogthum n. vojvodina, vojvodstvo. gerjoijr n. srčno ušesce. gerjpodjen n. f. §erj!Iopfen. |erjrdljre f. srčna cev (-1) ob. piščal (-i). ger;fd)ilb n. srčni ščitek. gerjfd)lag m. bitje ob. utripanje srca, srčni udarec ob. trip. Ijerjllärkenb srce krepčajoč ob. okrep-čevalen. [srca. geriftürkung f. krepčanje ob. krepčalo tjerju adv. semkaj, k meni, k nam. (jerjueilen priskočiti, prihiteti. Iierjundljern ftd) bližati se; približati se, impf, približevati se. tjerjutreten pristopiti. gerttuafferfutt)l f. srčna vodenica, genroetj n. srčna bol (-i) ob. bolečina, gennmnbe f. srčna rana. gerjtounel f. srčna korenina, živak. tjerjjerreißenb srce trgajoč, presunljiv, gelpertben pl. hesperidke pl. gefperus m. večernica, večerna zvezda, heierobor inoverski, drugoverski. geteroborie/:inoverstvo,drugoverstvo. Ijeterogen raznovrsten, raznoroden, inorodgn. geterogenitüt f. raznovrstnost, razno-rodnost, inorodnost. geteronomie f. inozäkonstvo. getje f. dražba, ščuvanje, hujskanje, šuntanje. Ijetien dražiti, ščuvati, hujskati, šun-tati; razdražiti, naščuvati, nahujskati, podšuntati. getjer m. dražilec, ščuvaj, hujskač, šuntar; —in f. dražilka, ščuvajka, šuntarica. gebjagb f. gonja, lov z gonjo, getjpeitfdje f. lovski bič. geu n. seno; §eu= senen. geuabfall m. seneni drobec, snipor. geubauer m. senär. geuboben m. senjak, svisli (-ij) pl. geubunb m. poreslo sena. geudjelbuße f. hinavska pokora, geudielei f. hinavščina, hinavstvo, hlimba, licemerstvo. t)eud)etn hliniti se, hiniti se, aud) delati se, kazati (kažem) se, j. 33. er heudjelt gteunbfdjaft dela ob. kaže se prijatelja. geud)Ier m. hinavec, hlinec, sveto-hlingc, licemer; —in f. hinavka, sveto-hlinka, licemerka. heud)Ietifd) hinavski, svetohlinski, licemerski, licemerCn. heuen senö spravljati, heuer adv. letos, geuerltng m. letošnjik. geuernte/". senokošnja, senoseča; auch bloß košnja, seča. geufutter n. senena klaja ob. piča. Jpeugabel — 321 — f)ierf)ertt>ärt§ geugabel f. senene vile p/., räzsohepi. geuijaufe m. kopica ob. kup sena, in St. audj navčlj. geuirfjt n. seneni drobec ob. drobir, geuleiite f. podveznica, porepnik. heulen tuliti, riuti (rjovem), rjoveti; (D. 9Kenfd)en) tuliti, vekati, vriščati (vriščim), dreti (derem) se;.(b. SGSinbe) bučati (bučim). geulen n. tuljenje, rjovenje; vekanje, vriščanje, derenje; bučanje. gettltr m. tulilgc, odrtjak, vriskač. geuntaeher m. kosec. geumal)b f. senokošnja, senoseča; (rad) bloß košnja, seča. gcuntciljer m. senokosgc, kosec, geumarkt m. seneni trg. £)fured)rn m. senene grablje pl. heutig letošnji. geuftheibe f. senena plast (-1). geufdjrutr f. senena parma ob. parna, gtuftheitnt f. j. §eufd)euer. geufdiobrr m. kopica sena. geufdjoppen m. f. §euboben. |tufd)rttbt f. kobilica. I)£ult adv. danes; — früh davi; — abetibž drevi; — nadjtž nocoj, geute n. današnji dan. Ijtutig današnji, danešnji; bie —e 91ad)t nocojšna noč (-i). [dan. heutjutage adv. dan danes, današnji geuttmgen m. seneni voz, voz sena. feutsiefe f. senožet (-i); 93erg— ko-šenica, rovt. geuftit f. košnja, kositev, seča. [ka. getaeber m. heksaedgr, šesterSc, koc-getagon n. šesterokot. gemuteter m. heksämetBr, šestomer. Ijerametrifd) šestomerBn, šestero-stopen. gerapobie f. šesterostopje. hetopobifd) šesterostopBn. gete f. čarovnica, čarodejnica, vešča, vražarica, cöpernica. heren čarovati, vražiti, coprati; začarati, zacoprati, narediti; impf, na-rejati. geten= čarodejni, čarodejski, vražji, gctenbud) n. črne ober čarodejske bukve pl. gerenfahrt f. ježa ob. vzlet čarovnic, gerenbteis m. ris, klek. gerennteiller m. čarovnik, čarodej, veščec, vražar, cöpernik. gereitmild) f. pasje mleko, gtrtnprotefs m. čarovniška ob. vra-žarska pravda, gertnßid) m. luknjičasti šiv. gtrrntait) m. čarovničji ples, auch ples na Kleku. gerentuefen n. čarovništvo, čarodej-stvo, vražarstvo. gererei f. čarodejstvo, čarobija, vra-žarija, copernija. hi interi. hi! liihi! giatus m. zev. hit adv. — unb ba tam pa tam, tu pa tam, sem ter tje. gieb m. mah, mahljej, udar, udargc; (itn ©efidjte) brazgotina; er hat einen — (flehten aiaufd)) vinjen je, trčenje; einen — geben mahniti, udariti, hitbti adv. pri tem, pri tej priči, hieburd) adv. s tem, po tem. gief m. trobljej, zatrobljej. giefhorn n. lovski rog. jjttfür adv. za to. hitgtgen adv. zoper to, proti temu. hieljtr adv. sem, semkaj, le-sem. hienad) adv. po tem, za tem. hitniid)H adv. zraven tega, tik tega. Ijitnicbtn adv. tu, na tem svetu, hier adv. tu, tukaj, tu le, tukaj le, ovde; (auf biefent SBege) tod, tod le, todik; — unb ba sem ter tje, tam pa tam, tu pa tam; lueit bon — daleč od tod; bon — auž odtod. jjitramts adv. pri tem ob. tukajšnjem uradu. hieran adv. tu, na tem mestu; na tem, na to, nad tem. [hija. gierardjit f. duhovska vlada, hierar-hierard)tfd) duhovskovladen, hierarhičen. hierauf adv. na to, potem, potle, potlej; (auf biefer Sache) na tem. hieraus adv. iz tega, iz te reči. hierauftett adv. tukaj zunaj, — vne. hierbei adv. pri tem. hierein adv. v to. hierfür adv. za to. ijitrhtr adv. sem, semkaj, le sem, les. hitrijenoarls adv. le sem, proti tej strani. tjierljm — 322 — §immeI3getoötbe t|tcrl)itt adv. tu sem, k tej strani, ijierin adv. tu, v tem. [žele. Ijierlünbifd) tukajšnji, iz domače de-Ijiermit adv. s tem. Ijiernnd) adv. po tem. ()iernäd)|l, Ijierneben adv. tu zraven, tu blizo. (jternieben adv. tu doli, na tem svetu, gieroglijpljen pl. podobopisje, hieroglifi pl. [fSn. (jierogltipjjtfd) podobopisBu, hierogli-ijierortig tukajšnji, ijierorts adv. tu, tukaj; tod. gierfein n. bivanje ob. navzočnost na tem mestu, fjterju, f)ieju adv. k temu. fjiefig tukajšnji, gift m., aud) f. f. §ief. gilfe f. pomoč (-i), pripomoč (-i); ju — na pomoč! pomagaj! pomagajte! oljne frembe — samotež; — leiften pomoči (-morem), pripomoči; impf. pomagati. [(-i'). gilfeleiRung f. pomoč (-i), pripomoč gilferuf m. klic na pomoč ober naj pomagajo, tjilflos brez pomoči, zapuščen, gilflofigkeit f. brezpomočnost, zapu-ščenost. [magljiv. t)ilfreid) pomočen, pripomočSn, po-gilfs» pomočni, pomožni, gilfsantt n. pomožni urad. gilfsarbeiter m. pomagač. (jilfsbebttrfiig pomoči potreben, gilfsgelb n. denarna pomoč (-i), gilfsgenofs m. pomočnik, zaveznik, gilfsljeer n. pomočna ober pomožna vojska.-. iiu^U [ ScufdKt«c [ gilfsmndjt /.'pomožna moč (-1). gilfsmittel n. pomoček, pripomoček, gilfsperfonale n. pomočno osebje, gtlfsquelle f. zaloga, izvirek, gilfstruppe f. pomožna četa; —n pomočna vojska ob. armada. gtlfsjeitiuorf n. pomožni glagol, po-možnik. gintbeer« malinov. gintbeerapfel m. malinčar. gintbeere f. malina; coli, malinje. gimbeerfaft m. malinovec,malinov sok. gimbterjlraud) m. malinjek, malinov grm; coli, malinje, malinovje. gtmbeernmffer n. malinovica. ^ gimmel m. nebo; (Slufentfjaltsort ber ©eligen) nebesa pl., sveti raj; (Sira» melšftriclj) podnebje; ben: — fei ®anf hvala Bogü, Bog bodi zahvaljen; ura bež —SroiHen za božjo voljo, za božji čas; ber — fei mein geuge Bog mi bodi priča; unter freiem — pod milini Bogom, pod milim nebom, na planem; beim — za Boga, pri živem Bogu; §immel= nebni, nebesni; nebeški. f)immrtiin adv. proti nebu, kvišku. Ilimmelfiugig modrook. fjinttnelberiijjtenb nebotičen. gimmelbett n. postelja z nebom, gimtnelbrnnb m. (Verbascum thapsus) lučnik, papeževa sveča. [bes. l)imme!entfproffen neboroden, iz ne-gimmtlfafjrt f. vnebohod; SKaria — vnebovzetje Marije ob. Marijno, veliki šmaren, velika gospojnica, velika maša; Eljrifti — Križevo. gimmelfafjrtsmodje f. križev teden, gimmelfarbe f. višnjeva barva, ijintmelgefonbt iz nebes poslan, gimmelgefanbte m. nebeški poslanec, fjimmelljotf) nebotičen, do neba visok; er ift — neba se zadeva, zvezde klati. gintmelreid) n. nebeško kraljestvo, nebesa pl., nebeški raj. gimmels» nebni, nebesni; nebeški, gimntelsadjfe f. nebesna ös (-1). gimmelsatlas m. nebovid. gimmelsbaljn f. nebesna pot. gimmelsbefdjreibung f. nebopisje, popis neba. gimmelsbeniolinet m. nebeščan. gitnmelsbogen m. nebesni oblök ober obok. [slan?c. fjimmelsbote m. nebeški sel ob. po-gimmelsbraut f. nebeška nevesta ob. zaročnica. gimmelsbiirger m. nebeščan. gimmelsd)or m. nebeški zbor. gimntelserfdjeinung f. nebesna prikazen, (-i), gimmelsferne f. daljina, daljava nebes, gitmnelsfeftt f. nebesna trdina, nebesni strop. gimmelsgegenb f. stran (-1) sveta, gintmelsgeroölbe n. nebesni oblok ob. svod. ..... J^Tvžs, — ,£>immelšgleid)er hinbauen gtmmelsgleidjer m. nebesni ravnik, polutnik. gimtnelsglobus m. nebesni globus, gimrnelsljcer n. nebeška truma, nebeški trop. gimmelskarte f. nebovid, nebokäz. gimmclskijnig m. nebeški kralj; —in f. nebeška kraljica. gintmrlskär|!cr m. nebesno telo. giumtrlskreis m. nebesni krog. gimmtlshugtl f. nebesna krogla, gimmclskimbe f. neboznanstvo, zvez-doznanstvo. gimtnelslid)t n. nebeška luč (-i), gimmelspforte f. nebeška vrata pl. gimmelsrnum m. nebeški prostor, nebesa pl. gimrnelslegen m. nebeški blagoslov, gimmelsfpcife f. nebeška hrana ober jed (-1). gimmelsftrid) m. podnebje, gimmelsllürmer m. neboborgc. gimmelsiuagtn m. nebeški voz, nebeška kola pl.; (ber grofje 58čir) voz, veliki voznik. gimmclsiticg m. nebeška pot, pot proti nebesom ob. v nebesa. gimmelsroonne f. nebeško ob. rajsko veselje. gimmels;eid)en n. nebeško znamenje, gimmelsjirkel m. j. §imntelžfrei§. gimtnelthau m. srakona. ijimmeltrogenb nebonosSn. himmelwärts adv. kvišku, proti nebu. himmelweit adi. sila velik; adv. neizmerno daleč, daleč daleč. Ijimmlird) nebeški, božji, ijin adv. tje, tja, tjekaj; — werben poginiti, proč biti (sem), miniti (minem), — unb her sem ter tje, tam pa tam, tu pa tam, tod in tamkaj, kjeköd; — unb her benfen premišljati, razmišljati; — unb her führen prevajati, voditi sem ter tje; — unb Ijer getjen sprehajati se. hinab adv. dol, tje dol, navzdol, hinabbringen dol spraviti, dol prinesti (-nesem). hinabfaUen pasti (padem), impf, padati z (s) .... hinabgleiten zdrkniti, spodrkniti, spolzniti se. hinabiafTtn spustiti, impf, spuščati. hinabroUeit tr. kotati, valiti s . . . .; skotati, zvaliti s ... .; intr. kolovrd-titi, kotati se. tjinabfdjludien pogoltniti, požreti; impf, požirati, goltati. hinabiuürts adv. navzdol, z vrha dol. hinabiaerfen dol vreči (vržem), impf. metati (mečem). hinan adv. gor, tje gor; ben 53 er g — v breg, v rebSr, navkreber; in ber ßufammenfefjg. m. ßeitwört. pri-, vz-. hinauf adv. gor, tje gor, kvišku; ben Serg — v breg, navkreber. hinaufarbeiten fid) skopati (skopljem) se, splezati (spležem) do česa. hinaufbegeben fid) tje gor podati se, impf, podajati se. hinaufbinben privezati (-vežem), «wp/". privezovati na kaj. hinaufbitten prositi koga naj pride gor, gor povabiti. Ijinaufblidien kvišku pogledati ober ozreti se; impf, pogledovati ober ozirati se. Ijinauffliegen kvišku leteti; vzleteti, hinaufgehen gor iti (grem), hoditi; (b. greife) poskočiti, impf, rasti (rastem). hinaufklettern plezati (pležem) na ...; splezati, splaziti se. hinaufiuürts adv. gor. I)inauf;iel)fn potegniti, zvleči, impf. potegovati, potezati. hinaus adv. ven, tje ven. hinausbegeben fidj iti (idem) od tod ven; iziti, ven poditi se; impf, podajati se. hinausführen ven peljati (peljem), ginausgabe f. izdavanje, izdaja, hinausgeben izdati, impf, izdajati, hinausgeljen ven iti (grem), iziti (-iaem). hinausjagen zapoditi, spoditi, spokati. Ijinausmadjen ficf» spraviti se od kod, pobrati (-berem) se. hinausfd)auen j. 23. pnt genftcr skozi okno gledati. I)inaus;tef)cn ven vleči, vlafiti; izvleči, izdreti (-derem), potegniti iz ..., impf, potegovati iz ...; fig. na dolgo klop odlašati, pod klop metati (mečem). Ijinbaucn sezidati, kam postaviti. hinbegeben hinbegeben fidj tje iti (grem), podati se. ijinbeftellen tje naročiti, ukazati (-kažem). hinbetten fich tje postlati (-steljem) si, impf, postiljati si. fjtnblttfc m. pogled, ozir; mit — auf . . . . glede na ..., z ozirom na .... Ijittblidtett pogledati, ozreti se tje; impf, pogledovati, ozirati se. hinbringen tje prinesti, impf, prinašati; fein Seben — prebiti (-bijem); bie Seit mit ©Jpiel, ©efang, ©djiaf jc. — čas preigrati, prepeti (-pojem), pre-spati (-spim). hinbritten ždeti (ždim), čemeti, zamišljen biti (sem), tuhtati. fjinberer m. oviralec, zadrževalgc, na-potnik, napotnež. hinberlid) oviren, ovirajoč, napoten, zadrževalen, zadržljiv. hinbern ovirati, opovirati, zavirati, zadrževati, prečiti, napotje delati. fjinbernio n. zadržek, ovira, opovira, zavira, napota, ovirek, opovirgk, zavirek, napotek, napotje, zapreka. hinbeuten pokazati (-kažem), impf. pokazovati na.... fjinbin f. košuta. tjinborren sušiti se; posušiti se, usahniti; impf, usihati, usehovati. hinbrttngen fid) siliti, tiščati (tiščim), pritiskati, vreti, privrevati. Ijinburd) adv. skoz(i), tje skoz(i); burd)'§ gelb — prek polja, čre?polje; bie 9?ad)t, ben Jag — vso noč, ves dan. hinburdjbredjen predreti (-derem), impf, predirati. hineilen tje hiteti, paščiti se, podvizati se. hinein adv. noter, tje noter, v .... hineinarbeiten fid) zakopati (-kopljem) se v ..., zadelati se v .... htneinbegeben fid) noter podati se, iti (grem); oditi (-idem) v .... hineinbeißen vgrizniti. hineinbringen vnesti (-nesem), prinesti v ....; impf, vnašati, prinašati v . . .. * hineinbenken fich v duhu ob. mislih se prestaviti v ... , se postaviti v____ hineinfahren peljati (peljem) se v ...; (nt. b. Jjjano) poseči (-sežem), posegnitf. hingeben hinetnfinben ftcf) razbrati (-berem). Ijineingeljen iti (grem u. idem) v____ hineingreifen seči (sežem), segniti, impf, segati v .... hineinjagen vgnati (vženem), vtirati, spoditi v ...; impf, vgänjati, vtiravati. hineinkommen priti (pridem), impf. prihajati noter, v . . . . hineinlangen seči (sežem), impf, segati v ... . htneinlaffen pustiti, impf, puščati v... hineinlotken vabiti v ...; privabiti, zmämiti v . .., — noter. Ijtneinrtnnen eureti, curljati, teči v ..., — noter. htnetnfthaffen spraviti, impf, spravljati v . . ., — noter. hineinfd)ithen poslati (pošljem), impf. pošiljati v ..., — noter. hineinfd)lagen zabiti (-bijem), impf. zabijati v .... [v____ hineinltetken vtakniti, impf, vtikati hineinfteljlen fich ukrasti (-kradem) se, zmtizati se v .... hineinüoßen poriniti, suniti, pahniti; impf, porivati, suvati v ...; (e. ©cbtoert) zabosti (-bodem), impf, zabadati v... hineinHiirjtn telebniti, lopniti, tres-niti v ... . hineintreiben vgnati (vženem), vtirati; impf, vgänjati, vtirävati y ... . hineinmagen fid) üpati si, drzniti se iti v ..., — noter. hineinnmrts adv. noter, proti notranji strani. hinfahren tje peljati (peljem) se; fig. preiti (-idem), miniti (minem). hinfallen pasti (padem), telebniti (na tla); -be Sranfheit f. gaHfucfjt. hinfällig razpadljiv, minljiv, prhljiv, zginljiv. Hinfälligkeit f. razpadljivost, minljivost, prhljivost, zginljivost. hinfort adv. zanaprej, v prihodnje, na dalje. [peljati, hinführen tje peljati (peljem); od-£)tngang m. odhod, hod tje; fig. smrt (-i), odhod v večnost. jjingeben dati, podati, izročiti; irnpf. dajati, podäjati, izročati; fich — 'zr0~ čiti se ob. svoje življenje; impf, izro-čevati se, darovati se. — 324 — _frägebuttg - 325 - £mftcf)t gingebung f. udanost; izročitev, hingegen adv. ali, pak, nasproti. Ijingehen tje iti (grem), oditi (-idem); impf, odhajati; fig. umreti, impf, umirati ; (berfliefjen) preiti (-idem), poteči (-tečem); impf, prehajati, potekati; etwa? — laffen dopustiti, impf, dopuščati kaj, ne braniti česa; eš mag — naj bo, naj velja. [jem) se. f)ingel)bren tje spadati, — šteti (šte-(jingelangen tje dospeti, dojti (doj- dem); impf, dospevati, dohajati. hingerattjcn tje priti (pridem), zaiti, and) zajti (zaidem u. zajdem). hinhalten tje držati (držim); b. §anb — moliti, prožiti ; pomoliti roko; (auf» halten) zadržati, impf, zadrževati, muditi, za nos voditi. (jinljeften pripeti (-pnem), impf, pripenjati; (b. SBIičE) upreti, impf, upirati. hinljelfen tje pomoči (-morem), impf. pomagati. ' [niti. hinhu|"d)en tje smukniti, šiniti, ptib-(jinken šepati, šantati, švedrati, plän-tati, šantiieati, hromati. [jc. linken n. hromota, šepanje, šantanje jjinkeitb šepav, šepast, šantav, plan-tav, kruljav. [krtiljavec. jjinker m. šepalec, šantalec, plantalSc, hinkommen tje priti (pridem), prispeti; impf, prihajati, prispevati. fiitkunft f. prihod, dohod; in — v prihodnje, prihodnjič. , Iplangen pomoliti, podati; impf. pomäljati, podajati; intr. dovolj biti (sem), zadostovati. hinlänglid) adi. zadosten, dovoljen, zaaostovalen; adv. dosti, dosta, zadosti, zadosta, dovolj. [nost. ginliinglid)keit f. zadostnost, dovolj-Ijittieljneit nasloniti, prisloniti; impf. naslanjati, prislžnjati. Innleiten, hinlenfen napeljati (-peljem), obrniti; impf, napeljevati, obračati. hinmachen ftdj napraviti se tje, podati se tje; impf, naprävljati se tje, podajati se tje. fjinmarrd) m. hod tje; auf bem —e gred6č —, potujoč tje. Ijinmekeln pomoriti. Ijitmeljmcn prejeti (prejmem), vzeti (vzamem); impf, prejemati. hinneigen fidE) nagniti se, nakloniti se; impf, nagibati se, naklänjati se. ginneigung f. nžgnenje, naklonjenost. Ijinnen adv. bon — odtod. Ijinptlanjen posaditi, zasaditi; impf posäjati, zasajati. jjinraflfrtt pobrati (-berem), pograbiti; impf, pobirati. Ijinreidjen zadostovati, zadosti biti (sem), dotegniti.' vW'/l Ijinreidjettb zadosten, dovoljen, ginrctfe f. pot tje; auf ber — poto-vaje tje. hinretfen tje potovati, hinreißen zgrabiti, popasti (-padem), prevzeti (-vzamem); impf, prevzemati, zamikati. hinreifienb premagovalen, vnemalen. hinririiten tje obrniti ob. naravnati; impf, obračati, naravnavati; (jureeht machen) pripraviti, impf, pripravljati; (einen äRiffethüter) ob življenje dejati (dem it. denem), usmrtiti; impf, ob življenje devati; (enthaupten) ob glavo dejati, glavo komu vzeti (vzamem); impf, ob glavo devati; (m. b. Strange) obesiti, impf, obešati; (nt. ^ulber unb S3Iei) ustreliti; (jugrunbe richten) po-gubiti, ugonobiti, pokončati, uničiti; impf, pogubovati, ugondbljati,uničevati. §inrid)tung f. usmrčenje, obglävljenje, obešenje; ugonobljenje. [ljati. hiltfdjnffen tje spraviti, impf. — spräv-htnrdjeiben umreti (umrem u. umr-jem), zamreti, preminiti; impf, umirati, zamirati; ber §ingefd)iebene umrli, rajni, (subst.) rajnik, pokojnik. ginfdjeiben n. smrt (-i), selitev (v večnost). hinfdjidien tje poslati (pošljem), impf. — pošiljati. hinfdjicppen tje vleči; fein Seben — revno živeti, revo prodajati. Ijinfdjreiben zapisati (-pišem), impf. zapisovati. hin(d)ioinben giniti, sahniti, veneti, gubiti se; (b. b. geit) hiteti, potekati, minevati, hinfehen tje gledati, — videti, [si. tjinfeljnen fich tje hrepeneti ob. želeti |inftd)t f. ozir, pogled; mit — barauf z ozirom na to, glede na to. H^WtKbMH fyytntAi - 326 - Amrf^ ^ittfic^tlidE) hin(td)tlid) adv. z ozirom na ____, glede na .... Ijinltnfeert zgruditi se, zvrniti se. ijittltellen tje postaviti, impf. — postavljati. tjinlterben umreti (umrem u. umrjem), impf, umirati. [veslati. IjinReuctn tje krmiti, — kormäniti ob. Ijinlireben tje težeti, prizadevati si. hinftredten tje moliti; — pomoliti; (ju Soben ftreden) ob tla vreči (vržem), treščiti, zvaliti, zvrniti, bütiti; (tobten) umoriti, ugonobiti. htnltiir;en intr. zvrniti se, zgruditi se, tje planiti, hintott adv. nazaj, zad; odzad. Ijintangeben oddati, prodati kaj; znebiti se česa, pustiti kaj; impf, oddajati, prodajati, puščati. (jintanfjulien ustaviti, ubraniti, odpraviti; impf, ustavljati, odpravljati. Ijintonfeijen zad postaviti; fig. zanemariti, prezreti; impf, zad postavljati; zanemarjati, prezirati, fjiittanfetjung f. zanemarjanje, prezi- ranje; mit — bon ne glede na____, ne maraje za .... Ijinten adv. zad, zadi, zadej; Bon — odzad, odzadej, in ©t. aud) odzäja; nach — nazad. [to. Ijintenbrein adv. za tem, po tem, na hintenuadj adv. potlej, za tem. hinter praep. za; — einanber zapored, zaporedoma, drug za drugim, jeden za drugim; fid) ettoaS — bie £>hren fcfjreiben dobro zapomniti si kaj, v glavo vtisniti si kaj; in ber gufantmenfegg. m. geittu. za-. giitter= zadnji. {jittterbodte f. ritnica, zadnjica, goza. ijinterbein n. zadnja noga. hinterbleiben zaostati (-stanem), zastati, ostati za čim; impf, zaostajati, zastajati, ostajati za čim. iinterbliebenem. zaostali, zaptiščenSc. iinterbrett n. (am Pfluge) kozlec, kozolec. hinterbringen donesti (-nesem), skrivaj naznaniti, ovaditi; impf, donašati, skrivaj naznanjati. fjinterbringcr m. donašalec, ovadnik; —in f. donašalka, ovädnica. ginterbringung f. donašanje, donos, skrivno naznanilo, fjiitietbug m. pregib, hinterbrein adv. potlej, potem, poznej. gintere m. rit (-i), zadrijica, goza. hintere (ber, bie', baž) zadnji; ber §interftenajzadnji,poslednji; balS8or« berjte ju hinterft fehren vse prevreči (-vržem), prevrniti, ginterflech m. opetek. ginterfu| m. zadnja noga. ginfergebanlte m. skrita ober tajna misel (-i), primislek. hintergehen preväriti, ukaniti, pre-noriti, zavoditi; impf, prevärjati, uka-njati, prenärjati. fintergehung f. prevara, ukana, ginterglieb (milit.) zadnja vrsta; (arithm.) zadnji člen. gintergrunb m. ozadek, pozadje; (e. ®artenš) dno. hinterljalb adv. za, zadi za; — bež Sergež za goro, zadi za goro, izza gore. fjinterhalt m. podpora, pomoč (-i); (int Kriege) zaseda, preža; im —e liegen biti (sem) skrit v zasedi, paziti skrit na----; fid) in ben — legen zasesti (-sedem) kaj in prežati na koga. hinterljalten (Borenthalten) zadržati (-držim), pridržati; impf, zadrževati, pridrževati; (Befehlen) tajiti, utajiti, prikriti (-krijem); impf, prikrivati. ginterha^b /'. zapestje, zaročje; in ber — jein za roko biti (sem), zadnji biti. ginterhaupt n. zatilek, zatilnik, za-glavje. [kost (-1). ginterfjauptsbein n. zatilnica, zatilna ginterhauptslod) n. zatilna rupa. ginterjjaus n. zatišje, zahišni prizidek. hinterher adv. pozneje, kasneje; — gehen odzad ob. za kom iti (grem), ginterfjim n. zatilčni možjani pl. Hinterhof m. zadnje dvorišče, ijinterlaffen zapustiti, impf, zapuščati; (Oermachen) voliti, sporočiti; impf, sporočati, sporočevati. gtnterlaffene m. zapuščenec; f. za-puščenka. fjitiferla(Tetird)nft f. zapuščina, ginterlalTer m. zapustnik; —in f. za-piistnica. Hinterlauf — 327 — t)intnürgen Hinterlauf m. zadnji krak. [opetica. Hmterteber n. (am ©d)ulje) opetnica, Hinterleib m. zadek, ginterlilt f. kovarstvo, lokavstvo, lo-kavščina, prevara, prekanjenost. I)iltterli|ten preväriti, okäniti, opehariti; impf, prevärjati. Ijintertillig lokav, kovaren, zvit, prekanjen. fjintertiltigkeit f. lokavost, kovarnost, zvitost, prekanjenost. §iitterman»t m. zadnjik, poslednjik. |internat)t f. zadnji šiv. t)interrüdts adv. (rüdtBürtä) odzad za hrbtom; (hmterliftigertoeife) iz prevare, po zvitosti; (heimlich) skrivaj, na tihem. Hinterfat; m. f. 5žact)fag. ^intrrftc (ber, bie, baš) naj zadnji, poslednji. Hintertj)eit m. zadnji del ob. konSe; (b. Sfjierež) zadek; (am SBagen) (zadnja) prema, zadnji del; (am <3cE>iffe) (zadnja) krma. Hintertreffen n. zadnja vojska, hintertreiben ubraniti, odvrniti, opo-vreti, ovreči (-vržem), podreti (-derem); impf, odvračati, opovirati, podirati, fjintenualb m. zagorje. flinterroiilbler m. zagorgc, zagorjange. hintenniirts adv. (nad) hinten p) nazaj, nazäd; (bon hinten) odzad, od zadej. ginterjeug n. podrepnica. ijinttjun dejati (denem ob. dem), položiti ; impf, devati, polagati; (Bertt)un) zapraviti, impf, zapravljati. [sveta. Hintritt m. odmretje, odhod iz tega hinüber adv. tje čez, tje prek, na oni kraj, na ono stran ob. plat; in ber Sffefl. nt. geittn. pre-. hinuberblidten tje čez pogledati, impf. — pogledovati. hinüberbringett čez spraviti, prenesti; impf. — spravljati, prenašati. hinüberfahren prepeljati (-peljem) se, impf, prepeljavati se, prevažati se. hinüberführen prepeljati (-peljem), prevesti (-vedem); impf, prepeljevati, prevažati. hiitubertjelfen na ono stran pomoči (-morem), impf. — pomagati. hinüberkomtnen priti (pridem) —, impf, prihajati na ono stran. hinübertragen prenesti —, impf, prenašati čez, na ono stran. fjinübertnagen fid) upati si —, drzniti se čez .... hinunter adv. dol, tje dol, navzdol; in 33ejug auf bie Sufammenfe|ungen mit Qeittuörtern f. hinab unb bie ba= mit jufammengefe^ten Seütnörter. hinunterfahren navzdol —, dol peljati (peljem) se. tjinunterfpringen dol skočiti, hinuntertrinken izpiti (-pijem), popiti, hinunteriniirts adv. dol, navzdol, hintnörts adv. tje, tjekaj, tja. Htttineg m. pot tje; auf bem —e tje gredoč, tje grede. hiniBeg adv. proč, v stran, na stran, strani, s poti, v kraj; — Bon spravi se —, poberi se odtod; in ber Sftsg. m. 3eittu. od-, u-. htniBegbegeben fid) oditi (-idem), odriniti, spraviti se; impf, odhajati, od-rinjati, spravljati se. hininegbeißen odgrizniti, fiintucgnahme f. odvzetje, odvzetgk. htmuegitcfjmen odvzeti (-vzamem), impf, odjemati. himuegraffen f. hinraffen. Ijimuegfetjen fid) über ettnaž ne gledati na kaj, ne marati za kaj, ne spotikati se nad čim. hininegtuehen odveti (-vejem), himnegjiehen odtegniti, impf, odtegovati ; intr. preseliti se, oditi (-idem); impf, preseljevati se, odhajati. hinnseifen kazati (kažem) na kaj; pokazati, impf, pokazovati na kaj. htntnetfcnb kazalSn. Ijintnelken veniti (venem), sahniti. hinntenben (tje) kreniti, obrniti; impf, obračati. Ijintnerfen (tje) vreči (vržem), zagnati (-ženem), butit.i; impf, metati (mečem), zaganjati; ettuag aufg — na- črtati, naglo napisati (-pišem) kaj; ein SSÖort — podtakniti, omeniti besedico; fid) — zavaliti se, zvrniti se na tla; fid) auf bie f nie — poklekniti, pasti (padem) na kolena (pred koga), htntuieber adv. zopet (spet), znova, htntuürgen daviti, dušiti; podäviti, podušiti. fyinjielen — 328 — Hirtenflöte l)in;ielen (tje) meriti; nameriti, (jinjit adv. k temu; in ber 3ig8- nt. Qeittu. pri-, do-. tjinjnubbieren prišteti (-štejem), impf. prištevati. [dräbljati. Ijimubrorheit pridrobiti, impf, pri-(jinjubringen pritisniti, privreti, pri-dreti (-derem); impf, pritiskati, pri-vrevati, pridirati. tjiitjitfiigcn dodati, pridati; impf, dodajati, dodevati, pridevati. f)in;ugabe f. dodatek, pridatek. Ijtnjitgieljen priliti (-lijem), doliti; impf, prilivati, dolivati. [ti. t)in)ulnlTeu pripustiti, impf, priptišča-tjinjulaufen prileteti, impf, priletävati. btnjitlegen doložiti, priložiti; impf. dolagati, prilagati. hiitjufdjleidjen primiizati se, prikrasti (-kradem) se. Ijinjufdiiitten priliti (-lijem), doliti; impf, prilivati, dolivati; (trocEenež) pri-suti (-spem), prisipati (-sipljem). Ijinmtljun pridejati (-dem), impf. pridevati. I)in;utreiben prignati (-ženem), impf. priganjati. [pati. l|injutreten pristopiti, impf, pristö-ginjutritt m. pristop. j)in;uiurrfen privreči (-vržem), impf. privrgovati. t)inju;at)len priplačati, doplačati; impf, priplačevati, doplačevati. I)in;it(iil)lnt prišteti (-štejem), došteti; impf, prištevati, doštevati. binjujieljen privleči, potegniti k .... ginbspoil f. žalostni glas, žalostno oznanilo. flippe f. öblat, mlinSc; (Meine Senfe) kösa, resnica; (Gkrtenmeffer) vinjak, vinorez , noraz , reznik , kosir; fig. smrtna kösa. fjippenbiidier ?«. öblatar. girti n. možjanipž., možgani; (Sffiar!) mozeg; ,§irn» možjanski. fjirnentjiinbmtg f. vnetje možjanov. fjirngejpinll n. izmislek, domislek, domišljava, izmišljotina, fjimljaut f. možjanska opna. [opne. §irnl|nutbntd) m. predor možjanske fjirnljbl)lr f. možjanska otlina. jjtrttkrnult na možjanih bolan. firnleljre f. nauk o možjanih, mož-janoslovje. Ijirnlos brez možjanov; fig. brez pameti, nespameten, firnlofigkeit f. nespämetnost. fjtrttmarfi n. mozeg, fjimrdjiibel m. črepinja, lobanja; fig. buča, betica. fjirfd) m. jelen; .feirfcf)« jelenov, je-lenski, jelenji. girldjiiodt m. jelen samec, jelenšček. fjirfdjbrunfl f. jelenji gonj , jelenovo rtikanje. girfdjfnnger m. lovski nož, jätagan. ijirfd)farben jelenast, jelenove barve, girrdjfleird)«. jelenovo meso, jelenina. |irfd)garten m. jelenjak, košutnjak. fjirfdjgeinetl) n. jelenovi rogovi pl. fjir!"d)i)itut f. jelenova koža. fjirfdjljorn n. jelenov rog. |irrd)borngetli m. jelenovec. fjirfdlingb f. lov na jelene. fjiri"d)kafer m. rogač, kleščar. iirfdikolb n. jelenče (-ta). |trfd)kttl) f. košuta, jelenovka. fjirfdjleber». jelenje ob. jelensko usnje. j)irrd)lebern iz jelenjega ober jelen-skega usnja. [žila. fjirrd|rutl)e f., ,pirfcf)jiemtT m. jelenova gtrfdjiunge f. jelenov jezik. |trfe f. proso; (geftampft) pšeno, phanje; (gefocl)t) kaša, jagliči pl ; §irfe= prosen. girfeadter m. prosišče. flirfebrei m. prosena kaša, jagliči pl. fjirfebrot n. prosenjäk. fjirfrkorn n. proso, proseno zrno. fjirfemeljl n. prosena moka. lirfeftumpfe f. stopa za prosö. girfellrol) n. proseničnica, prosena slama. fjirt m. pastir; dem. pastirček; ©e= tnein—črednik, čednik, varovčin; Sub-l)irt kravär; @rf)af— ovčar; 3iegen— kozär; ©djtoein— svinjär 2c.; — fein pasti, pastirovati; širtcn» pastirski. firlenamt n. pastirska služba, pa-stirstvo. firtenbrief m. pastirski list. fjirtenflote f. pastirska pišeal (-i), žvegla; dem. piščalka, žveglica; auf ber — blafen piskati, žveglati. §irtengebid)t — 329 — §od)bero girtengrbidjt n. pastirska pesen (-i), selanka. girtenknabr m. pastirček, girteitleben n. pastirsko življenje, pa-stirovanje; ein — führen pastirčevati, pastirovati, pastiričiti. girtenmiibthcn n. pastirica. i)irttnmaf)tg pastirski; adv. pastirski, pastirsko. girtenpfeift/'., feirtenrotirw. trstenica, aud) žvegla, girteuftab m. pastirska palica, krävola; (unten frumm) porükaniea. [stvo. girtenftanb m. pastirski stan, pastir-girtcntafchc f. pastirska torba, lavšek; dem. torbica; (^flanje) pleščc. girtenoolk n. pastirji pl. girtin f. pastirica; Kul)— kravarica; ©d|af— ovčarica; Riegen— kozarica; ©anfe— gosarica it.; — fein pastiričiti, pastiričevati. gifte f. škrpSc, škripSc, vitel, ijiffen razpeti (-pnem), razviti (-vijem); impf, razpenjati, razvijati; s škrpcem vzdigniti, impf, vzdigovati. gillorie f. zgodovina, povestnica; (®r» jäfjlung) pripovedka, giltorienmaler m. zgodopisni slikar, giltoriker m., §iftoriograp!) m. zgodovinar, zgodopisBc. Ililtorifd) zgodovinski, zgodopisen. giljblafe f., Jpigbläädjen n., igigblatter f. ogorBc, mozolj, prišč; dem. ogorček, mozolj ček. l)il;Mütig vročekrven, vroče krvi. gitjblütigkeit f. vročekrvnost. gifee f. vročina, velika gorkota; ©ftitj« Jjifse žgalina, peklina, pekoča vročina; ©onnenfjige pripeka, prigrevanje; (Schwüle) sopärica, sparica; fig. (Eifer) ogenj, gorečnost, vnetost; (3orn) srd, gnev, jeza; (§eftigteit) naglica, sila. Ijitjcn vročino storiti, impf. — delati; (t), (polj) vročino dajati, greti (grejem); (D. b. ©onne) žgati (žgem), peči (pečem), greti (grejem), pripekati, prigrevati. Ijibig vroč, gorek, gorkoten; žgoč, pekoč; fig. ognjen, goreč, vnet; (heftig) nagel, silen; —e Stranff)eit vročinska bolezen (-i), vročica, vročniea; —eš ©etrönt močna pijača; —e§ ®ifen razbeljeno železo; —er Kampf vroča ob. huda bitka; nid)t fo — nikar tako naglo! le počasi, polagano! er mirb gleich — precej mu zavre, brž zraste; — antworten jezno odgovoriti, obregniti se nad kom. giijkopf m. vročeglavec, naglež, naglic, človek nagle jeze. hihkäpfig vročeglav, vročeglaven, nagel, silen, nagle jeze. gifemelTer m. gorkomer. hm! interi. hm! ho! interi. ho! gobci m. skobelj, stružec, strugalnik, aucf) oblič; (ein großer —) rogljač. gobelbatik f. stružnica, skobelnik. gobeletfen n. stružno železo, hobeln skobljati, strugati, oblati ; oskobljati, ostrugati, poöblati; fig. gladiti, likati. gobelfpan m. stružek, ostružek; coli. ostružina, ostružki pl., aud) oblanje. goboe f. f. §autboi§. Ijod) visok; |oI)e3 SSaffer velika voda; hohe Sdleffe velika maša; f|of)e§ geft veliki praznik; I)of)e @ee široko morje; cž ift hohe Seit ^as je, že davno je bil čas, poslednji čas je; im Ijoffert ©rabe zelo, močno, jako, silno; §od) slava! — unb theuer fdjwören rotiti se, pri-diišati se; etwaä — aufnehmen v veliko čast šteti (štejem) si kaj; in 3Us famntenjegg. pre-, prav, jako. [jen. l)od)ad)tbni' prespoštovan, visoko cen'-hodjadjten zelo ob. močno čislati, spoštovati, ceniti, častiti. god)nd)tung /'. veliko čislanje, spoštovanje, češčenje. hod)ad)tuitgsooll adv. z velikim spoštovanjem, godjnltar m. veliki ob. sprednji oltar, godjtttnt n. velika ob. peta maša. hodjanrehnlid) zelo veljaven, prečastjt, prespoštovan. L'A,Vof)igeboren preblagorodni gospod, .Vaša veleblagorodnost. J.aX tžklvvfi . r* J f^fM*. 1 ** £. JLu- §od)würben — 331 — ^offnungäboll god)U)ürben, Euer — prečastiti, pre-častni ob. prečastitljivi gospod. (lot^roürbig prečastit, prečastitljiv; ba» ©odjioiirbige, ba§ §od)wiirbigfte sveto Rešnje telo (telesa). god);ett f. ženitev, ženitnina, ženito-vauje, svatovščina, pir, gostovanje; auf ber — fein svatovati, pirovati, v svatih ob. na gostovanji biti (sem); jur — geljen v svate iti (grem). Ijodjjeitlid) svatovski, svatben, ženiten, ženitovanjski, piren, gostovanjski. god);eits= svatovski, ženitni, ženitovanjski, pirni, gostovanjski. god)jcitsanfiil)rcr m. starejšina, starešina. [postelja. god);eitsbett n. ženitna ober pirna god);eilsbittcr m. zovčin, pozavčin, pozovič. god);eit5feier f. svatovščina, pirovanje. godjjeitsgall m. svat, gostovanjščak; (ein ungelabener) prežar, voglar, šeškar. god);eitsgerd)riili n. ženitno darilo, pirni dar. godjjeitsgeroanb n. svätovsko oblačilo, svätovska obleka. god);eitskranj m. svatovski venec, godjjeitsltudjcn m. ženitni kolač, in ©t. bosman. [ščaki. §od);eitsleutc pl. svatje, gostovanj-god)teitslteb n. ženitna ob. svätovska pesen (-i). god);eitsmaIjl n. ženitnina, pir, gostovanje, svatovanje. [ski. I)0d);eilsmäßig adv. svätovsko, svatov-god);eitsmutter f. teta, ferb. staro-svatiea, [vici pl. god);eitspaar n. ženin in nevesta, no-godjseitsoater m. oče starejšina. ljod);ut>erel)renb prespoštovan, zelo spoštovan. godie f. stavek; (eine größere) kopa, kopica; bie ©arben in —n fe^en snope stavkati ober v kopo (kopico) devati; einen auf bie — neumen koga na hrbet, štuporamo zadeti (-denem) ober vzeti (vzamem), oprtiv vzeti koga. l)odten ©arben snopje stavkati, razstavljati, postavljati, v kope devati; intr. (lauern) čepeti, tičati (tičim); (nieberljoden) počeniti, impf, počepati, gbdter m. grba, grbina. pdterig grbav, grbast, grbinast. gödterjäljtt m. grbač. gobe f. jajce; im pl. aucl) mode, modi, moda; einem Spiere j,je — aužfdjneiben kopiti žival. [kilav, gobenbrud) m. kila; aut — leibenb gobenfadt m. mošnja, mošna, moš-njica, modnik. gof m. dvor, dvorišče, borjač; (um beti 3Jfonb) obstret (-i), kolobar, krog; (SJleierljof) pristava; §of* dvorni, dvorski. gofageitt m. dvorski opravnik. [ba, gofatltt n. dvorski urad, dvorska služ-gofbeantte m. dvorski uradnik, gofbebiente m. dvorski služabnik, gofbraud) m. dvorska navada ob. šega. gofbttrg f. dvor, prestolni grad. gofburgnmdje f. dvorska —, dvorna straža. gofcommilTtott f. dvorna komisija, gojfbetret n. dvorski odlok, dvorni dekret. gofbieitftTO. dvorska ob. dvorna služba, jjoffiiljig sposoben za dvor, kdor ima pri dvoru pristop. goffnrt f. napuh, prevzetnost, ošab-nost, gizdavost. (joffürtig napihnen, prevzeten, ošaben, gizdav; — tocrbeit prevzeli (-vzamem) se. goffttrlige vi. napihnenec, prevzetnež, ošabnež, gizdalin; f. prevzetuica, ošab-nica, gizdavka. Ijoffett üpati, nädjati ob. nadejati se; (erwarten) čakati, pričakovati, zanašati se na kaj; fidjer — svest si biti (sem) česa. Ijoffeittlid) adv. brž ko ne, po vsej priliki, menda, najbrž, goffer m. üpalec; pričakovalec. goffnttttg f. up, upanje, nada, nadeja; (Erwartung) pričakovanje; fid) — nta» d)en auf etwaä zanašati se na kaj; in ber — fein noseča, košata biti; bte — ift ju SBaffcr geworben up je po vodi splaval. Ijo/fnungslos obupen, brezupen, brez upa, brez nade. [upnost. goffitungsloligkeit f. obupnost, brez-IjoffmingDUoll nadepoln, poln nade, I — upanja, §offrau — 332 — Jpöpnbär pffrau f. dvorska gospä. Soffräulein n. dvorska gospodična. |ofgerid)t n. dvorska sodnija. {jofgeftnbs 11. dvorska družina, dvor-niki pl. fofpltung f. dvoranstvo, dvor. pftmn dvoriti, dvorovati; (fdjmei» ctjeln) prilizovati se, prikupovati se, sliniti se, sladkati se okoli koga. fofjfigrr m. dvorski lovec, fjofjunlter m. dvoranič, dvoranec. {jofitamnter f. dvorska komora, gofkanjlei f. dvorna ob. dvorska pi-sarnica, — kancelija. §ofkan;ler m. dvorni ober dvorski kancelär. gofknplait m. dvorni kaplan. fjofktrd)e f. dvorna cerkev. Šofkriegsratl) m. dvorsko vojaško sveto valstvo. fjoflagerw. dvor, dvorno stanovališče; fein — piten dvorovati, stolovati. gofleljfit n. dvorski fevd. Šofleute^Z. dvörniki, dvorani, pfiid) uljuden, priljuden; dvoren, dvorljiv. pflid)ktit f. uljudnost, priljudnost; dvornost, dvorljivost. fjofling m. dvoran, pridvornik. [nik. ijofmann m. dvoran, dvoranec, dvor-pfntiijjig dvorski, dvoranski, pfmeirr m. dvorni pristavnik. |ofmti|lfrTO. dvorni hišnik ob. oprav-nik; (_§au3leper) domači učitelj, od-gojitelj. fofnnrr m. dvorski norec, dvorski čavš ob. pavliha. fiofpartei f. dvorska stranka, gofpldt; m. dvorni trg. Šofprebiger m. dvorni pridigar, fjofrntl) m. dvorni svetovalec ob. svetnik; (Slmt) dvorno svetovalstvo. fjofraum m. dvorišče, borjač. |ofred)t n. dvorska pravica, goffdjaljmtifttr m. dvorski blagajnik, pffdjran} m. pridvornik, pridvorčan. pffecrttiir m. dvorni tajnik. Soffitte f. dvorska ob. dvorna šega. gofftaat m. dvor cesarski ob. kraljevski, dvorsko veličastje; (§ofleute) dvorani, dvoranstvo, dvorstvo. fjofftob m. dvorski štab. goffielle f. dvorska služba, pftafel f. dvorska miza. [dišče. ijofiljeater n. dvorno ob. dvorsko gle-fjoftpr f. dvoriščne dveri, duri pl. fjofiDJftn n. dvorstvo, dvoranstvo. |of;irkel m. dvorsko društvo ob. kolo. gijlje f. višava, visočina, višina, visokost; (ein §iigel) vrh, vršina; in bie — kvišku, na kvišku; in bie — fpringen poskočiti, impf, poskakovati; fid) in bie — ridjten zravnati se, po koncu se postaviti; (mit SInftrengung) skolehati se; in bie — fteigen ščetiniti se, sršiti se, po koncu vstajati. foljtit f. visokost; — ©otteš božje veličastvo; faiferlidje — cesarska visokost, cesaröst. fjol)titsred)t n. vladarska pravica, fjoljtlieb n. visoka pesen (-i), Salomonova pesen (-i), fjijfjenmaft n. mera visokosti, lojjenmeffer m. visokomer. göfienroud) m. višavski dim. ioljenuntfrfdiieb m. razloček visokosti, iotjrpritller m. veliki duhoven, goljeprirlltramt n. veliko duhovstvo, služba velikega duhovna, prunkt m. vrh. pljer višji, viši; adv. višje, više. pfjl (v)otel, Šupelj; (0. Sap) izjeden, (v)otel; (eingebogen) bokast, izbokel, udrt, žlamborast; (0. b. Stimme) (v)otel, zamolkel; (0. b. Singen) udrt, upadel, globok; —e §anb pest (-i), šaka; bie ©ee gel)t — moije se je vzburkalo, — žene velike valove, fop (v)otli. [vodnica, ptjlabrr f. (v)otla žila, velika pri-pljlSugig z udrtimi očmi, udrtih očij, upadlih očij. t)ol]lbariie f. upadlo lice. pljlbril n. teslo, tesla. |bl)le f. (v)otlina, duplina, duplo, šupljina; (©rbpfjle) jama, špilja, nora, peščera; (einež tuilben SE^iereS) luknja, brlog; (Šlbgrunb) brezno (brezdno), udrtina. pfeifen n. žlebato dleto, pljltn (v)otliti, dolbsti (dolbem), šupljiti; izvötliti, prevčtliti, izdolbsti. fjoljlenbiir m. medved brlogar ober jamar. Jgoljlenbewofiner — 333 — §öHenfd)htnb $üt)lenbtt»of)i«t m. jamar, jamnik, špUjar, dupelnik. pl)lcnflufH m. reka jamarica. P)lcnförmig jamast, špiljast. gojjlgang m. podzemeljski hodnik, tamnik. gol)'®'115 n- jamičasto, bökasto ober žlebasto steklo. got)l()anb f. pest (-i), šaka. goljlljtit f. (v)6tlost, šupljost, praz-nost, puhlost. gol)lM)'E f■ žlebie. goljlkopf m. puhloglavgc, bedak, goljlkrtiftl m. volk. goljUtnfe f. jamičasta leča. goljlmti|el m. žlebasto dleto, goijlraum m. (v)otlina. [calo. goljlfpttgel m. vdrto ob. jamasto zr-gbfjhmg f. votljenje, šupljenje; kotlina, šupljina; (burd) u. burd) gemalt) tuljava. goljloene f. velika privodnica. l)ol)lttiangig udrtih —, suhih lic. go(|lttieg klänge, soteska; (jtotfc^en hoben §elfen) prediih. [linček. foljlnjurj f. (Fumaria bulbosa) pete-gol)i|icgel m. korgc, žlebnjak. gol)!;itkel m. osti pl.; äestilo za merilo (v)otlin. goljn m. porög, poröga, roganje, zasmehovanje, posmehovanje, zasramba; einem — fpredjen rogati se, posmehovati se komu; sramotiti, zasramovati ob. zasmehovati koga. Ijiijjntn sramotiti, zasramovati, zasmehovati ob. oponašati (koga), posmehovati se ob. rogati se (komu). gbl)lttr m. zasmehovalgc, sramotilgc, oponašalec; —in f. zasmehovalka, sra-motilka. gol)ngeliid)ter n. zasmehovanje, posmehovanje, roganje. Ijijtjnifd) posmehljiv, zasmehljiv, sramotilen, zasramovalgn. l)ol)ttlad)tn posmehovati se (komuV rogati se (komu), zasmehovati (koga). gol)nlad)en n. zasmehovanje, posmehovanje, roganje. goljnladjtr m. zasmehovalgc, posme-hovalSc. goijnladjtrUt f. zasmehovalka, po-smehovalka. goljnrtbf f. sramotilni govor, sramotilne besede pl. got)nfpmi)er m. f. g»ol)nIadjer. goljnniort n. sramotilna ob. zasmeho-valna beseda. 1) 01)0! interi. oho! gijfetr m. bränjevgc, prekupovalgc. (johetn branjariti, prekupovati. gökerei f. branjarija, prekupčija. gökerin f. bränjevka, prekupovalka. jjolb udän, naklonjen, nagnen; (lieb« retd^) mil, blag, ljubezniv, ljubek. golb m. (Untertan) podložnik; (SSerg« l)olb) gornik, nagornjäk. holbfeltg blagomil, ljubezniv, [vost, golbfelighfit f. blagomilost, ljubezni-Ijolen etttmS iti (grem) po kaj, prinesti (-neseni) kaj; impf, hoditi po kaj, prinašati kaj; jemanben auf einem SBagen — po koga z vozom iti; — laffen et»a§ poslati (pošljem), impf. pošiljati po kaj; fidE) @d)(age — stakniti jo, skupiti jo; fid) eine Sranffjeit — nalezti ob. nakopati (-kopljem) si kako bolezgn; Sitnem — dihati, sopsti (sopem), oddihovati si_; ©eufjer — zdihniti; impf, zdihovati, stokati, golfter f. (^iftolenbefiältniä) tok. f)0Ua! interi. alä! alo! na noge! po koncu! gülle f. pekgl; fig. einem bie — fjeijj mad)en podkuriti komu; §oHen= peklenski. gölltnangll f. peklenski strah, neizrečeni strah. [ngc. göUtnbtrool)ntr m. peklenščgk, pekle-göUenbrut f. peklenski rod, vražja zalega, vražje pleme (-na), gölltnbradjt m. peklenski zmaj. g'olltnfaljrt f. hod ob. pot v pekgl. gölltnftuer n. peklenski ogenj, fjbllenfitrft m. peklenski vladar, gijlltngtifl m. peklenščgk, peklenski ob. hudi duh. g'öUenmadjt f. peklenska oblast (-i). g'ollenmofd)tnt f. peklenska mašina, smrtni stroj. goUcnpttlt f. peklensko trpljenje, göllenpforte f. peklenska vrata pl. goUtnretd) n. peklensko kraljestvo. §BUtnfd)luub m. peklensko žrelo ob. brez(d)no. f)öllifd) — 334 — §oljfd)läget IlulIiM) peklenski, vražji, zlodejski. golper m. gruda, gruča, ijolperig gručav, grudast, grudnat, grudovnat, neraven; fig. negladek. l)o!(jrrn drdrati, tresti se. goluuber m. bezSg, bezgovgc; fpani-fdjer — španski bezgg, lipovka; §0= lunber* bezgov. golunberbliite f. bezgovo cvetje, golunberljol; n. bezgov les, bezgovina. goluuberltraud) m. bezeg, bezgovgc ; coli, bezgovje. golunbertijee m. bezgov čaj. golf n. les; coli, lesovina; SBrenn— drva pl.; griineš — surovina; morfdjež — prliljad (-i), gniläd (-i); ein ©d)eit — poleno; dem. polence; — fpatten drva cepiti; — (ŠBnuljolj) fallen les sekati; ©renn— fäKen drva sekati, drvariti; ju — Werben leseneti, drve-neti; zleseneti, zdrveneti; in gufant* menfe|itngen mittelft -ovina ober -ina, j. 33. ©idienbolj dobovina, hrastovina; a3ud)enf)0lj bukovina; SSirfenljolj bre-zovina jc.; §olj= (§olj betreffenb) lesni; (au§ £>olj beftef)enb) lesen. goljabfiille pl. iveri pl., trščice pl.; coli, iveije. gol;apfel m. lesnika, lesnjača. goljapfelbaunt m. lesnika, lesnjača. goljnrbeit/'. lesena roba, izdelgk iz lesa. gol;arbeiter m. drvar; izdelovalgc lesene robe. ljol;nrm brezdrvgn, brezlesgn. ljol;artig drvenast, lesenast. goljart f. drevnica, drevača, tepača. goltbanb n. leseni obroč. gol;bint f. drobnica, loška hruška. gol;bodi m. (Sägebocf) kobila, koza; ($ede) navadni klop, klešč, goljboben m. drvarnica, goljbünbel n. butara ob. naramgk drv. goljbieb m. lesni tat, drvni tat. Ijol|en les ob. drva sekati ob. podirati, drvariti, les ob. drva spravljati. göljtr pl. (©tiefelfjoljer) rišpete pl., kalupi pl. Ijoljern lesen, drven; (uugefrfjirft) okorgn, štorast; (ö. ©efdjmad) pust, neslastSn, neslan, fjülterfpanüs /'. prihranitev drv. goljfiiller m. drvar. goljfafer f. lesno lakno, — vlakno, lesna lika. goljfäult f. gniloba, trohnoba, prh-nenje drv ob. lesa. golsfiruis m. drevomäz, mazilo za drevesa. golifrelTer m. kukec. fjol)ful|re f. voz drv. goljgegenb f. drvanja. |ol;gered)tigbeit f. pravica na drva, — na gozd. [brglez. goljljadier m. drvar; (©pedjt) detal, goljljanbel m. kupčija z lesom ober z drvi. gol^aufe m. kup drv; (gefdjicfjtet) sklädanica, skladälnica. t)0ljid)t lesenast, drevenast. Ijoljig z lesom ob. drevjem zarasten (obrasten); lesen, lesnat, dreven, drevnat. gol;heil m. zagozda, zagvozda. goljkeru m. srdek. gol)kirfd)e f. necepljena črešnja. gollhloti m. klada, tnalo, panj. [oglje, golfkoljlt f. drvni ogglj; coli, drvno golikriiljc /'. črna žolna, pivka. goldege f. drvarnica, goljlefe f. pobiranje drv. Ijoltlos brezdrvgn, brezlesgn. [lesa. goljntangel m. pomanjkanje drv, — §ol;markt m. lesni ob. drvni trg, trg za les ob. za drva. golmmft f. žir, žirovina. golsmeljl n. črvojedina, črvojed (-i), goljtnili m. listni gnoj. golinagel vi. klin. goljpflege f. lesoreja. ijoliplnh m. drvoton, naton, drvišee goljpreis m. drvna cena. goUredjen m. grablje pl. za drva. Ijoliteid) lesovit, drvnat. goliriefe f. drča za drva, — za les. goljfadje f. lesena roba, lesovina, goljföge f. žaga za les. gol;fiiger m. Žagar, golifammlung f. lesarija, zbirka raznega lesa. gol;fd)eit n. poleno. gol)fd)ieber m. veslica, lopar, goljfdjlag m. sekanje drv; frata. goljfd)lttgel m. bet, kij. golifdjliiger m. drvar, drvosek. §oljfcf)(eife 335 — Honigftimnte §oljrd)letfe f. f. §otjriefe. |oltfd)nfibfliunH f. lesorezba. {ja[jfd)ittpft f. kljunač, zlomka. gol;fd)nitt m. lesorez; Jpoljfchnitt« le-sorezni. gol;fd)nit;er vi. lesorezSc, izdelovalec lesenih podöb. [värnica. goljfdioppcn m., čiotjfrfmppen m. dr-§ol)fd)uij m. cokla, coklja. [drv. f oUrrijtuemtne f. plavljenje drv, splav goltferoitut f. drvaščina, služnost drvoseka. goltfitb n. rešeto, rejta. [trska, goljfpan m. iver, ščep, ščepa, treska, goljftift m. klinge; dem. klinček. goltftoff m. lesovina, golilioß vi. sklada, skladälnica. goljßumpf m. panj, štor, porobek, porungelj. goljtaube f. divji golob, duplar. goljtdubling m. gliva. |ohtl)Mt m. lesni katran, golutng f. drvarjenje; ((M)ö(j) grmovje, šuina. gol;ungsred)t n. pravica na drva. goljoertmuf, .Spol^Derjcfjteiß m. prodaja lesä ob. drv. golwrnmltfr m. oskrbnik za drva. loljDorrfttt) n. zaloga v drvih, na lesu. fjoljitmre f. leseno blago, lesena roba. fjol;ttmn;t f. gozdna stenica. |ol;roiirter m. logar. . goljrotg m. pot v les, — v gozd; er ift auf bem —e zašel je s prave poti, moti se. golperh n. lesenina, izdelki iz lesa. goljrourm m. kukgc. [lesa. goljjeit/'. drvarski čas, doba za sekanje gol;;ud)t f. lesoreja, drevoreja. got);unber m. žigra. goillitetik f. honiiletika, pridigarstvo. tjemiletifd) homiletičgn, pridigarski. gomilit f. homilija, duhovni ob. cerkveni razgovor, razkladanje sv. pisma. Ijomogtn f. gleichartig, ijomolog. h"rooiti)m f. gleichnamig, gleid)tautenb. gomSopatljit f. homejopatija. t)om'öopatl)ird| homejopatičgn. honctt pošten, pristojen. |ottigm. med, strd (-i); — bauen čebelariti, bčelariti; — bremen bučele —, čebele spodrezati (-režem), impf. spodrezavati; einem — um ben SBart firmieren prilizovati se komü, sladkati se okoli koga; §ottig= meden, strden. fjonigapfel m. medenik, mediško ja-belko. {joitigbiir m. medved čebelar, bučelar ob. medar. fjonigbau m. bučelarstvo, čebelarstvo, čebelarija. gonigbauer m. bučelar, čebelar, medar. IjonigbehSltnis n. medeni lonček ob. piskerc. gonigbiette f. f. Arbeitsbiene, fjonigbirn f. medenica, medenka. gonigbrnntiuein m. medenovgc. honigeritugenb medoroden. gontgcITer m. medojedec. hoitigfarben medenobarven. fjonigfnfs n. mednik. fjonigflaben m. sat; coli, satovje. hoitigfliehenb medotočen, medonosen. ijottigfrau f. medarica. fjoniggalfe f. medarske ulice pl. fjoniggefä| n. f. §onigfaf3. ijoitiggeltf f. golida za med. fjoniggmtd) vi. duh —, vonj po tnedu. fjoniggtrdjmadt m. okus po medu. foniggras n. volnata pahovka, medena trava. honighaft medast, medovit. gonighanbcl m. medarstvo. §onigl)8nblcr m. medär. ionighummd f. čmrlj medokradnik. fjonigltorb m. medovnjak. [lač. fionigltudjtn m. meden ob. strden ko-fjoitigleft f. nabiranje medu. fonigmaut n. medolizec. fjonigtnunb vi. medena ob. medeno-sladka usta. gottigprobe f. ogled ob. poskus medu. fjonigquelle f. izvirek ob. izvor medti. fjottigrcbc f. sladki govor, honigreid) medovit, medovnat. fjonigfaft m. medeni sok. fionigfammler m. medober. f)Ottigfd)cibe f. sat; coli, satovje. [ja, fjonigfehneibenw. spodrezovanje satov-§onigfd)nitte f. rezljej kruha z medom, fonigfetm m. čisti med, čista strd (-i) (ki se cedi iz satovja), med samotok. fjonigftimme f. sladki glas. Ijonigfüfj — 336 — fönten l)onigfii| meden, sladek kakor med. gonigthau m. medena rosa, fjonigtopf m. lonec za med. gonigtranh m. medica. gontgmafTer n. medena voda. gontgroein m. medica, gontgjehent m. desetina od medü. gunigielle f. medeni lonček, gonigjins m. medarina. gonorar n. plačilo. fjanorntiorettj»/. imenitniki, odličniki, dostojniki, častna gospoda. honorieren častiti; počastiti; (bejah» len) plačati, impf, plačevati. gopfen m. hmelj; an il)m ift — unb 9Jialj »erloren ni dobre dlake na njem; Hopfen» hmeljni, hmeljev. hopfen hmeliti; ohmeliti, nahmeliti. gopfettadier m. htneljnik, njiva za hmelj. gopfenbau m. hmeljarija, hmeljarstvo ; ben — betreiben hmeljariti, s hmeljarstvom pečati se. gopfrnbauer m. hmeljar, gopfenbaunt m. hmeljevge. gopfenboben m. svet ob. tla (tal) za hmelj. gopfenbarre f. hmeljna sušilnica, gopfenfelb n. hmeljišče, polje za hmelj, gopfetthanbel m. hmeljarjenje, kupčija s hmeljem. fjopfenkattimer f. hmeljnica. gopfenktee m. mermulika. hopfeitreid) hmeljevit. gopfenfath m. vreča za hmelj, gopfenfeibe f. f. gladjšfeibe. gopfenllange f. kol za hmelj; fig. (eine lange hagere $erfon) dolgež, ran-tež, dolgin. gopfemuafFer m. hmeljevica. göpfner m. hmeljar, hopp, hopž interi. hop! hops! hopsasa! hopfen poskakovati, gopfer m. poskakovalgc, skakač. hörbar slišen, slišljiv, kar se more slišati. Hörbarkeit f. slišljivost, slišnost. hord)cn na uho vleči, uho nastavljati, ušesa špičiti, zvesto poslušati, prisluševati. gord)er m. poslušalec, prisluševalec, sluhovt. gord)eritt f. poslušalka, posluševalka. fjordjljaus n. poslušalnica. [vanje, gonhtuinkel m. kotiček za prisluše-gorbe f. čeda, čreda; (t). 3Kenfd)en) truma, trop, krdelo, gorbenfiihrer m. krdelnik. [ina. horbentnetfe adv. na trume, krclelo- fören slišati _(-im), čuti (čujem); et»a§ — kaj poslušati; man höre nur le slišite, poslušajte; lafž — 110 povej; ba§ lafžt fid) — to je nekaj, ta nekaj velja; er löfSt nichts öon fidj — ne da glasu od sebe; er hört nicht auf meinen iRatf) ne posluša me, ne mara za moj svet. gören n. sluh, slišanje; bafž einem baž — unb Sehen Hergeht da preslišali ni mogoče, görenfagen n. j.58. it ha&e e§ Bom — povedano mi je, drugi so mi to povedali, od druzih vem. görer vi. poslušalec; —in f. poslušalka. hörig podložen, podan, görigkeit f. podložnost, podaništvo. görigkeitsoerbaitb m. zveza podloštva, podaniška vez (-1). gorijont m. horizont, obzor; ba» geht über feinen — tega njegov um ne doseže. horizontal vodoraven, horizontalen, goritontalebene f. vodoravna —, horizontalna ploskev, gorijontalitöt /'. vodoravnost. görmittel n. slišalo, gora n. rog; dem. rožič, rožiček; (3aden) rogelj; (SBlaSinftrument) rog, rožnica, trobilo; ju — werben roženiti se; oroženiti se; Hörner habenb rogat; ohne Horner mulast; Bon — rožen; Horn» (mit Hörnern öerfehen) rogat; (au§ H°rn gemacht) rožen, gornabler m. kljunorožec. gornarbeit f. roženo delo, rožen izdelek, roženina. gornarbeiter m. roženinar. hornartig roženast, rogast. gornbeije f. rožno lužilo. gorttbliifer m. trobilBc na rog; —in f. trobilka na rog. gornblenbe f. rogovača. tjornen trobiti, na (v) rog trobiti. Jörnen — 337 — ipüftabcr Ijörnen bosti (bodem), z rogmi bosti; einanber — bosti se; (öont fteintiieh) trkati se. hörnerlos brezrog, mulast. görnerrd)oll m. trobljenje, glas roga. gornculc f. (Strix otus) mala uharica. i)ornförmig f. hornartig. [nogi. ijornfiißig rogonög. s kopitom na hornljort trd kakor rog. gornljnut f. (im Sluge) roženica. i)ornid)t roženast, rogast. Ijörnig rogät. gontis f. sršen; Sjorniž» sršenov, gorniß m. trobec, trobentač, gornjagb f. lov z rogom, gornjogen n. gonja z rogom, — s trobljenjem. gornklet m. device Marije šolnički pl., device Marije kožušček. gornfalbe f. mazilo za rog, kopitna maža. gornfdjlnnge f. rogata kača. gornfpäne pl. rožni ostružki, rožna strugovina. gornltein m. dresva, rogoličnik. gornRoff m. rogovina. gotnung m. f. februar, gorntiieh n. rogata živina, goveja —. gorn«iel)bremre f. obad. gormjieijklaue f. parkelj. gontmetk n. (im geftiingsbaue) ro-gäto delo, rogovje, gorologium n. časoslov. görrohr n. slišalnik. gorfool m. poslušalnica, poslušališče. goril m. (©ebiifd)) hosta, gošča, goščava; (9čeft) gnezdo. horten (niften) gnezdo delati ober imeti (imam), gnezditi (se). gort m. (gufludjtšort) zavetje, pribežališče; (©d)ufc) hramba, varstvo, gönueite f. slišaj. görinerkieug n. slišalo, gofe f. (meift im lil.) hlače pl.; dem. hiačice; Sinnenhofen breguše^Z.; tange — dopetnice; Unterhofen svitice, spodke pl.; bie — anziehen hlače obleči, aud) obuti (-bujem); £>ofen» hlačni. gofenbanb ». pas; (unter bem Knie) podvezek, podveza, gofenbanborben m. podvezni red. gofengiirtel m. hlačni pas. gofenhälfte f. hlačnica, gofenlah m. hlačna vratica pl. ijofeitlos brez hlač, brezhlačen. gofenfdjlili m. hlačni razporec. gofenfthnallc f. hlačna zapona, gofentrttger m. hlačnik, prekoramnik, obramnik. hortnnnah! hoziana! gofpital n. bolnišnica, bolnica, špital. goftie f. (bie confecrierte) sv. Rešnje telo; fonft hostija, oblat. gotel n. gostilnica, hotel, gotelier m. gostilničar, hoteljer. hott interi. hot! hi hot! gub m. vzdig, vzdigljej. fpuša. gube f. kmetija, zemljišče; pušča, güblter m. zemljäk, zemljäkar. Ijiibfd) zal brhek, čeden, ličen, giibfdjheit f. žalost, brhkost, čednost, ličnost. gildjeit m. sulec, solač. hudiepadi adv. štuporama, oprtiv. gubel m. (Sagerbaum) legnar; (Sum« pen) krpa, cunja, gttbelei f. krpanja, šušmarija. gubeler ob. Šubler m. šušmar, krpär, krpucar. hubeln šušmariti, krpati, krpticati. guf m. kopito, rog. gufbeilt n. kopitna kost (-1). gufbefd)lag m. (b. Befdjtagen) podkä-vanje; (§ufeifen) podkev, podköva. gufe /'. f. £>u6e. gufeifen n. podkev, podköva; dem. podkovica; bie — aufschlagen podkovati (-kujem), impf, podkävati; (auf bem ©chulje) krampež, krampižar, dereza, hufeifenartig podkovast. gufeifeitnafč f. podkovnjdk. jjufformig kopitast. hufig kopiten, z rogom, guflattid) m. lapuh, gufnagel m. konjak, podkovnik. guffnugethier n. parkljar, guffdjlag m. udar ob. udarec s kopitom ; (b. gährte einež Sßferbeä) konjski tir ob. sled; (ber für bie Sßferbe ge» bahnte SBeg an ben glitffen, metin fie Schiffe jietjen) vlačilna steza. [vač. gttfrd)inieb m. podkovač, konjski ko-giiftaber f. bederna ob. kolkova žila odvodnica. §üftbein — 338 — Ijuman fjiiftbein, §üftblatt n. kovnica. , |iift» f. kolk, bedro,- «Ctitof Jjiiftenloljtn hrom v pftgelenkn. bedemi ob. kolkov sklep" fjuftijier n. parkljar, fjüffmitskel f. bederna ober kolkova mišica. gitftncra m. bederni ob. kolkov živec, fiiftiurlj n. bolečina v kolku, fjiigel m. hrib, grič, holm, brdo; dem. hribec, hribček, holmec, brdce; (Sftaul« hmrf§l)ügel) krtina; (©rab—) gomila. Ijiigelab adv. navzdol. Ijiigelauf adv. vkreber, navkreber. |ügelbeioot)ner m. hribovec, hribljan. i)iigelid)t hribast, hribčast, gričast, brdast. (jiigelig hribät, hribovit, hribovnät, brdovit. Diigellanb n. hribovje, brdje. fjiigelreilje f. vrsta gričev ob. hribov, pgelriiriien m. sleme (-na) ob. hrbet holma. ljut)! interi. hu! fuljn n. (§enne) kura, kokoš (-i), puta; (junge§ §u|n) pišče (-eta), piščanec, piška, putka; (1 Qal)r alte§ £ul)n) jä-rica, järkica; (9tebl)uhn) jerebica, füljndjen n. kürica, pütica, kokoška. §iijjner= kurji, kokošji, f uljiterauge n. kurje oko (očesa). f)iil)nerbarnt m. (Stellaria media) zvezdnica, audj kurja čreva pl. fiil|iierbieb m. kurji tat, fjiilinerci n. kurje ob. kokošje jajce, fjiiljnerfleifd) n. kurje meso, kuretina. |ül)nergefd)rei n. kokodäk, kokodäjsk, kokodakanje. §üljnerljabid)t m. kragulj, kokošar. |iiljnerhal|n m. f. $at)n.' fjiil)nerl)anbel m. kokošarija, piščeta-rija, kupčija s kokošmi ob. s kurami. pljnerljftnbler m. kokošar, piščetar; —trt f. kokošarica, piščetarica. fiiljnerfjaus n. kttrnik, kurnjak, ko-košinjak. fjiiijnerljirfe f. kostreba. f)iil|Ufrl)Of m. kurji ob. kokošji dvor. pljnerljunb m. pes jerebičar ob. pre-peličar. fjitj)ttrrkotf) m. kurjek, kokošjek, ku-rečnik. |iif)iterlaus f. tekut (-i), güljnerinarht m. kurji ob. kokošji trg, c-J trg za kokoši ob. za kuretino. ipTlS pljtterruf m. jerebji klic. fjuljnerlfall m. kurnik, kurnjak, ko košinjak. §iii)!terlletge f. kurnik, kobača, fjitl)iterutei) n. kuretina, perotnina, perjäd (-i), perjädina. [stvo. liiljnerfttdjt f. kokošarstvo, piščetar-fjttt! interi. hoj! smuk! in einem Jpui na mah, ko bi (z očmi) trenil {julb f. milost, blagost, blagovoljnost. Ijulbtgen zvestobo ob. udanost priseči (-sežem), impf, prisegati; fig. priklanjati se, dobrikati se, laskati se. fulbigung f. obljuba ob. prisega zvestobe ober vernosti; fig. spoštovanje, čislanje. fjulbigungseib m. prisega zvestobe ob. vernosti. fjttlbigungsfag m. dan prisege zvestobe ob. vernosti. bulbreid). l)u(bt>oH milostiv, mOost-Ijiv, blag, blagovoljen. fjitlle f. ogrinjalo, zagrinjalo, pokrivalo; (Sede) odeja, odevalo; (gmbal* läge) ovoj, zavoj; in — u. giiHe haben vsega dovolj imeti (imam), na prebitek imeti. - M ------ fjüllen zagrniti, ogrniti, pregmiti, pokriti (-krijem); impf, zagrinjati, ogrinjati, pregrinjati, pokrivati; fid) in einen äJiantel — v plašč zaviti (-vijem) —, impf. — zavijati se; s plaščem ogrniti —, impf. — ogrinjati se; (be« beden) odeti (odenem), pokriti (-kri-jem); impf, odevati, pokrivati. §itllkeld) m. ovojek. giilfe f. luščina, lupina; (b. Jpülfen» früd)te) strok, coli, stročje; (b. §irfe) mekina; (b.Saftanien) ježica; (b. SJüffe) robina. fjiilfen luščiti, lupiti, likati, kožu-hati; röbkati. Ijülfenarttg luščinast, lupinast, stro-kast, mekinast, ježičast, robinast. f)iilfenfntd)t f. sočivo; coli, sočivje. plfenfriitbfler m. stročnica. |ülfengen)ütf)5 n. stročnica, hülfig strokät, luščinat. Ijutnan uljuden, priljuden, človečen. ) l Humanität — 339 — tyungerig Humanität f. uljudnost, priljudnost, človečnost, gumanitntsfdtüler to. humanist. |uMtntl f. čmrlj, čmelj. fummer to. jastog. fumor m. (dobra) volja, humor. |umori|t m. šaljivgc, humorist. Ijumoriftifd) šaljiv, humorističen. Ijumptln homodrati, opotekati se. gunipen m. kupa. fjunuis to. prst (-1), črna prst. gjunb to. pSs, kuzel; junger — pse (-ta), ščene (-ta), kužej, kužSk, psiček; ber grofje — (aftr.) kuzläk; (b. SSöttc^er) klešče pl., natezilnik; (®öpell)unb) rudarski vozek, tružica. Ijunbartig adi. pasji; adv. pasje, pnbdjen n. pesek, psiček, kužej, kužek. fjunbe» pesji, pasji, gunbtgebtll n. lajanje psov. funbtijaus n. pesnjak. |unbelad) n. pesnjak; fig. temna luknja, beznica. (junbert num. sto, stotina, ijunbcrtnrmig storok. ljunbertblättmg stolisten, stoperesBn. funbtrtel n. stotnina, stoti del. ljunbtrtfno adv. stotič. fjunberter to. (giffer) stotica; (SBanf« note) stotäk. Ijunbtrtfrlti stoteri, stogiib. (junbertfnd) stoteren, stoternat, sto-strčk. Ijunbertfälttg stoternat. (junbertfüßig stonog, ljunbtrtbänbig storok. gunbtrtbaupt n. stogläv, stoglavec. I)imbtrtl)öuptig stogläv, stoglaven. jjunbfrtjährig stolet, stoleten; bct§ —e geft stoletnica. i)unbertjSI)rlid) adv. vsakih sto let. jjunbtrtmnl adv. stokrat, jjunbrrtmalig stokraten, gunbtrtpfiinber to. stofuntak, sto-funtnik. Ijunbertpfünbig stofunten. jjunbertruberig stoveslen, stoveslenat. IjunbtrtRe (ber, bie, ba§) stoti, unbcrtltimmig stoglasen. unberttägig stodnevBn. Ijunberttaüfenb num. sto tisoč. jjunbtrtiuetfc adv. na stotine, stoti-noma. (junbertjüngig stojezičen. gunbeftnll m. pesnjak, psinjäk. gunbelteurr f. pesji (pasji) davek, psetnina. fjiinbin f. psica, kuzla. I)itnbifd) pesji, pasji. gunbs= pesji, pasji, ijimbsbcere f. (Cornus sanguinea) r(u)deči dren; (Lonicera xylosteum) pesikovina; (Vibümum opulus) bro-govita ob. kozja pogačica. gitnbsbifs m. pesji ugriz ob. popad. gunbsfott m. malopridnež, gunbsgras n. (Dactylis glomerata) pasja trava; (Bromus racemosus) glistnik. gunbsljai m. kuček. gunbshamille f. smrdelja. gunbskettf f. pasja veriga, pasji lan6c. gunbshopf m. pasja glava; fig. peso-glavec. hunbshöpfig psogläv, pasjoglav. gunbskotl) m. pasjek. gnnbskrankljtit f. pasja bolezen, gitnbslager n. pasje ležišče, gunbslaus f. pasja uš (-1). funbslebtn n. pasje —, revno —, borno življenje. fjmtbolod) n. pasja luknja, gunbspslerftlie f. mala trobelika, pasji peteršilj. gnnbsrofe f. šipek. gunbsftall m. pesnjak. guttbsRcrn m. kuzlak, pasja zvezda, gitnbstage pl. pasji dnevi pl. gmtbstob m. (Aconitum) pasja smrt (-i), omej. [bes. gunbsumtl) f. pasja steklina, pasji gunbsjajjn m. pasji zob. gunbsjunge f. pasji jezik, giine to. velikan, ober, orjäk. [mila. fjiittengrnb n. obrska ob. orjaška go-gunger to, lakota, glad; (§eif5l)unger) volčja lakota; (großer, antjaltenber—) stradanje, stradež; —§ fterben lakote ob. gladu umreti, impf. — umirati; grofjen — leiben zelo stradati ob. gladovati. gungtrbliimd)eit n. kurje zdravje. Ijungertg , hungrig lačen, läkotgn, gladen, gladoven; — werben zlačniti §ungerleiber — 340 — fcutfäe se, zgladovati se; — madjen zgladovati, sestradati; er ift fef)r —• lačen je, da se duša v njem lovi ob. da se yanj vidi. gungerleiber m. stradalSc, gladovalSc. gttngerleiberei f. stradanje, stradež. (jungem lačen biti (sem), lakoto imeti (imam) ob. čutiti, glad trpeti (trpim); jetjr —• gladovati, stradati, gungersnotf) f. lakota, stradež. |unger[trafe f. post. gungertljunn m. gladomornica. gungertob m smrt (-i) za lakoto ob. gladom. gungertud) n., am —e nagen gladovati, stradati, glad pasti (pasem). gungrigkeit f. lačnost, gladnost, gla-dovnost. Ijmtjen kvariti, kaziti; pokvariti, po-kaziti; fig. psovati (psujem), zmerjati. Ijiipfen skočiti, poskočiti; impf, skakati (skačem), poskakovati, skakljati; (0. §erjen) tripati (tripljem), utripati, gitpfer m. skakalec, poskakovalec. giipfling m. skok, poskok, giirbe f. lesa, pletenica; (©djaffjiirbe) tamar, osek, ograja. Ijitrben tamar ograditi, — zagraditi; impf, ogräjati, zagräjati. {jure f. kurba, blodnica, nečistnica. buren ktirbati se, nečistovati. gurenljaus n. kurbišče. gurenkinb n. kurbič, mulček, pankert. gurenlteb n. nesramna ob. umazana pesBn (-i), gurennelt n. kurbišče. f urenpadi n. kurbirska zalega, kur-birska drhal (-i). guter m. kurbir, nečistnik. gurerei f. kurbarija, kurbanje, kur-barstvo; — treiben kurbati se. tjurerifd) kurbirski, kurbarski, nečist, ijurralj! interi. hurä! (Jurtig uren , nagel, brz ; ljurtig ! hajdi! alö! hitro! gurtigkeit f. urnost, naglost, brzost. gujar m. huzär, husär; igufaren- hu-zarski, husärski. tjufd)! interi. vš! frk! Ijitldjen smukniti, puhniti, prhniti, Siniti. (jiifleltt pokašljevati. IjuBen kašljati; zakašljati, odkašljati se; Šlut — kri pljuvati (pljujera) ob. hrkati; ganje Sftadjte Ijinburd) — cele noči prekašljati, impf, prekašljevati. guBen m. kašelj; ben — Ijaben kašljati. gufter m. kašljalec, pokašljevalec. gut m. klobuk; dem. klobuček; ($uder» ljut) glava, krhet; oljne — razogläv, brezogläv; — ab! odkrij se! odkrijte se! ben — auffefen pokriti (-krijem) se, impf, pokrivati se. gut f. varstvo, straža; (SBeibe) paša, pašnik; (ba§ §iiten) pasenje, paša; auf ber — fein varovati se, paziti, pazko imeti (imam), gledati, čuvati se. gutbanb n. trak na klobuku, trak od klobuka. gutbiirlte f. ščetka ober krtačica za klobuk. Ijiiten varovati, čuvati; (toeiben) pasti (pasem); fid) — varovati se, čuvati se, ogibati (ogibljem) se, paziti, gledati; baž Sett ■—■ bolan ležati (ležim), ne smeti (smem) iz postelje; ba§ Qimtner — ne iti (idem u. grem) iz hiše, doma biti (sem). giiter m. varuh, čuvaj, čuvar; (®e» meinbefjirt) varovčin; —in f. värhinja, čuvajka, čuvarica. gutfabrih f. klobučarnica. gutfabrikant to. klobučar, gutfeber f. pero (-esa) za klobukom. gutfU} to. klobučina, klobučevina. ijutformig klobukast, klobučast. gutfutteral n. nadvlaka za klobuk, klobtičnica. gutgelb n. (SBeibegelb) pašnina. gutgeredjtigheit f. pravica do paše. gutijünbler to. trgovec s klobuki, gutkrämpe f. krajec ob. okrajec klobuka, krajevci pl. tjutlos brez pastirja; (unbebecft) razogläv, brezogläv. gutmadier to. klobučar, gutnmdjerei f., §utmad)erl)anbmerf klobučarija, klobučarstvo; bas — be« treiben klobučariti. [ka. gutmadjerin f. klobiičarica, klobučar-gutfdjadjtel f. klobučnica. gutfdje /'. gügalica, gugälnica, guge pl., gunca. I)utfd)en - 341 — ibealifieren (jutrdjcn gugati (-am u. -ljem) se, guncati se, zibati (-am u. -ljem) se. fitttfdjleife f. petlja ober kokarda na klobuku. [od klobuka. gutfd)nur f. trak za na klobuk, trak gutta« f. pašnina. giitte f. bajta, koča, koliba; (eine etenbe §iitte) beznica, kočura; dem. bajtica, kočica, kolibica; (@d)meläl)ütte) plavež, plavež, topilnica, talilnica; (im Sergtoefen) izdelovälnica. güttenarbeit f. delo v topilnicah ob. v plavžih. Hüttenarbeiter m. plavžar, topilničar. güttenberooljner m. bajtar, kočar, kaj žar. güttengebiiube n. topilnično poslopje, füttenitunbe f. plavžarstvo, topilni-čarstvo. güttenmann m. plavžar, topilničar. ijütttnmänmfd) plavžarski, topilni-čarski. güttemnerk n. plavež, plavež, topilnica, talilnica. [čarstvo. güttenroefeu n. plavžarstvo, topilni-gutrotibe f. pašnik, gutjeug n. klobučina, klobučevina. gu;et f. krhSlj ob. krhljič (suhe hruške ob. jabelka). gptintlje f. hiacinta. gljäne f. hiena. gi)ber, §t)bra f• hidra. gljbtaulik f. hidravlika; vodovodstvo; vodoslovje. I)t)brnulifd) hidravličen; vodovoden; vodosloven. gijbrobijnamik f. hidrodinamika, nauk o gibanji vode. gtjbrograpl)ie f. vodopis, vodopisje. |)t)brograpl)ifd) vodopisen. gtjbrotogie f. vodoslovje. gijbrometer n. vodomer. gt)bropatl) m. vodolečnik, hidropät. l)t)bropatl)tfd) vodolečen, hidropatičen. gljbroftatih f. hidrostatika, nauk o jednakotežji tekočin. f|t)broitatifd) hidrostatičen. gijbrotedjnik f. hidrotehnika, vodo-stavstvo, vodostrojstvo. tjijbrotedjnifd) hidrotehničen, vodo-stavben, vodostrojen. gijgrometer n. vlagomer. gljgtofkop n. vlagokaz, vlagovid. gijmne f., §l)mnu§ »i. hvalnica, hvalna pesen (-i); slävnica, slavna pesen, himna. gt)per= pre-. gyperbel f. hiperbola. [ški. j)i)perbolifd) hiperboličen, hiperböli-gtjperkritik f. preostra ob. pretirana kritika, — razsodba, — ocena, glipodjonbtr m. hipohondSr. gijpodjonbrte f. hipohondrija, težko-miselnost. (ji)pod)onbrifd) hipoliondričen. gijpotenufe f. hipotenuza, podpona. gtjpotljek f. hipoteka, zastava nepremakljivega blaga; §t)potf)ef= hipotekami, gruntozastavni, zastavni. gtjpotljekarforbtrung f. hipotekama ob. (grunto)zastavna terjatev. gijpotljekargliiubiger m. hipotekami ob. (grunto)zastavni upnik. gjtjpotljekaroerfdjreibung f. hipotekami ob. (grunto)zastavni zapis. gpotljekenbank f. hipotekama ober grnntozastavna banka. gljpotijefe f. hipoteza, domneva, podmena, uvet. (jupottjetifd) hipotetičen, domneven, uveten. gt)l!erte f. maternica, histerija, jjijfterifdj materničav, histeričen, gljlteronproteron n. histeronproteron, nasprotni vzpored besedij. 3- | interi. i! i nu no! i no! gbts m. ibis, gavec. id) jaz; (Bor b. geitto. gemeiniglid) unüberfegt); baä Qd) moja oseba, jaz. |d)tt)t)ograp()ie f. ribopis, riboslovje. Jdjtljljolitt) m. okamenela riba. |djtl)t)opf)ag m. ribojed, ribojedgc. 3beal n. vzor, vzgled, ideal, ibealtfd) vzoren, vzgleden, idealen; (fingiert) mišljen, namišljen, izmišljen. ibealijleren vzoriti, idealizirati; po-vzöriti. SbealiSmuš — 342 — immer Jbeolismuo m. vzorstvo, idealizem. |beali|t m. vzornik, idealist; domiš-ljevalec. [nost. Jbenlitöt f. vzornost, vzoritost, ideäl-|bee f. misel (-i), ideja; ež fjnnbelt fich um 3ienlifterung einer großen — ide za to, da ostvarimo (oživotvo-rimo, zvršimo) veliko misel; (33egriff) pojem. |beenaffociotion f. združevanje —, druženje —, vezanje pomislij, asocijä-cija idej. |beengang m. povrstnost —, razvr-ščenje mislij. fbeenhreis m. omislije. ibeenlos brezmiseln, brez mislij; er ift — nima mislij. ibeenreid) domišljiv, umišljiv. idem to isto, ravno tisto, ravno to. ibentificteren istovetiti, istoviti, jed-načiti; poistovetiti, pojednačiti, zjed-načiti. ibentifd) istoveten, istoven, isti, ta isti, ravno tisti, jednäk. |bentität f. istovetnost, istovnost, istost, taistost, jednäkost. id est to je, to se pravi, ibioelektrtfd) samoelektričen. |biom n. narečje, podnarečje. |btofijnkra|ie f. vsečiitnost, idijosin-krazija. |biot m. topoglävec, nevednež, idijot. Jbiotikon n. narečnik, narečni slovar. |biotisntus m. posebnost kacega jezika, idijotizem. |bol n. f. Söge. [idila. |bl)lle f. seljanka, pastirska pesen (-i), ibt)Utfd) seljanski, idilski. |gel m. jež; dem. ježek; ^get» ježev, igelartig ježast, ježevit. Igelflld) m. ježarica. Igelljaut f. ježevina, ježeva koža. |gelsko)jf m. (sparganum) ježeva ježica. Ignorant m. nevednež, malovednež. Ignoraitj f. nevednost, neznanje, ma-lovednost. ignorieren ne vedeti (vem), ne meniti se za kaj; nevednega se delati; er ignoriert if)n dela, kakor bi ne vedel zanj, prezira ga. iljr vi, ve. iljr = ifjrtg (iftr geljörtg) njen, (nje-zin); (ihnen jtoet gehörig) njijn, njijna, -o, njun; (ihnen gehörig) njihov, nji-hen; (in ber §öflid)feit3fpracf|e) vaš; fie mögen baž ihrige thnn naj store svojo dolžnost. Ihte Vaš; — ©naben Vaša milost; — Sßajeftät Njega —, Njegovo veličanstvo. iljr;en vikati. ponograph m slikopisec, ikonograf. Ikonographie f. slikopis, ikonografija. |konologie f. slikoznanstvo, kipo-slovje, ikonologija. |kofaeber n. dvajseter6c, ikozaeder. illegal nepostaven, nezakonit. Illegalität f. nepostavnost, nezakonitost. illegitim nezakonski, illiquib nejasen, negotov; neprav. Illumination f. razsvetljava, osvetljava, razsvečava. illuminieren razsvetliti, osvetliti; impf, razsvetljevati, razsvečevati. illufion f. slepija, slepotija, omama, iluzija. iUufortfd) slepilen, omamljiv, prazen, navidezen. [nung. |Uuftration f. f. Erläuterung, 3«^= illuftrieren f. erläutern; illuftrierte 3eitung časopis s podobami, ilustrovän časopis. |ltis m. dihur; 3Itiž= dihurjev. Iltisfalle f. past (-1) za dihurje, [vina. Iltisfell n. dihurjeva koža, dihurje-imaginär umišljen, dozdeven, imaginären. Imagination f. f. ©inbilbung. Imbifs m. prigrizek, založäj, mäliea. |mmaterialität f. breztvärnost, brez-snovnost, netelesnost. immateriell brezsnoven, breztelesen. Immatrikulation f. vpis (v mätieo, imenik je.). Immatrikulationslthein m. vpisni list. immatrikulieren vpisati, impf, vpisovati (v matico). Immaturität f. negodnost. |mmen pl. medičaiji pl. immer adv. vselej, vsegdar; (ununter« brod)en) vedno, v jedno mer, zmeraj, zmer, ves čas. immerbar irfobi&en s // / immerbar adv. skoz in skoz, drevi in davi, v jedno mer. immerfort adv. vedno, neprenehoma, zmeraj, zmerom, neprestano. Immergrün n. zimzelen; adi. vedno-zelen. immerljin adv. naj le, vse jedno naj. immermeljr adv. čedalje —, čezdalje bolj, bolj in bolj, vse bolj in bolj. immenu8t)renb vedSn, neprenehljiv, neprestan, vedno trpeč; adv. vedno, v jedno mer, neprenehoma, neprestano. immobil nepremakljiv, nekretgn, nepremičen, nepregibčn; (milit.) nepri-praven, neorožSn. Immobilien pl. nepremakljiva posestva pl., nepremičnine pl. immoralifd) (. unfittlid). Immoralitiit f. f. Unfittlid)feit. [telka. Immortelle f. neven (neveni), imor-Immunitöt f. nedotikljivost, nedotič-nost, svoboščina. Imperatit) m. velevnik. Imperator m. j. §errfd)er. fmperfect n. polpretekli čas. Imperial« cesarski, imperialen. Imperfonale n. brezosebkov glagol, impertinent nesramen, predrzen. Impertinen? f. nesramnost, predrznost. fmpfanRalt f. cepilnica osepnic. impfen (pfropfen) cepiti; ($oden) cepiti, osepnice ob. koze staviti. |mpfer m. cepilec. Impfling vi. cepljenec. Impfung f. cepljenje, stavljenje osepnic ob. koz. Impfungsltoff m. cepivo. Impfungsjeugms n. spričevalo o stavljenih osepnicah ob. kozah. Imponberabilien pl. netežnine pl., nevaganine pl. imponieren moža kazati (kažem), važen biti (sem), imponovati; — Wollen imcnititi se, veljaviti se komu s čim, moževati, važnosti si dajati (dajem). imponierenb moški, zapovedljiv, važen, znamenit, oblasten. Import m. uvoz, dovožnja. Importen pl. uvozno blago, uvoznina. Importeur vi. uvoznik, importieren uvoziti, vpeljati; impf. uvažati, vpeljevati. iinpofant velezanimiv, velekrasen. Import m. naklada, namet. impotent nezmožen, fmpoten; f. nezmožnost, imprägnieren (öotj) napojiti, impf. napajati. Imprimatur n. naj se natisne, dovoljenje v natis. Impromptu n. brez priprave (pesen). Improtnjator m. pesnik ki poje brez priprave, improvizator. improoilteren brez priprave peti (pojem) ob. skladati, improvizovati. Impuls m. nagib, nagibljej, nagon, podnet, spodbüda. [dolžba. Imputation f. pripis, prišteva; ob-ttt v, na; (jur 33ejeicf)nung ber 33e« megung) po; im Slnfange od začetka, iz začetka, v začetku, iz prva; — ©egenmart vpričo (česa), pred (kom); — ber ŠDleffe pri maši; — ber SEf)at za res; im ©ommer po leti; im SBinter po zimi; bi§ — do. Inbegriff m. obseg, obsežek; (2lu§* jug) posnetek, izpisek, izbör; mit — bež s tem vred. f nbrunll f. gorečnost, vnetost, gorljivost, iskrenost; mit — Iteben goreče —, iskreno ljubiti. inbrünrtig goreč, vnet, iskren, pla-meneč. Inbrünrtigkeit f. f. Qnbrunft. |ttd)oatii) n. začetni glagol. [tek. Intiben; f. nastop, pripetljej, pripe-|itriben;fall m. postranski ober pri-tični zgodek (zgodljej). fneibenjftreitiglieit f. postranski ober pritični prepir. Intlination f. naklon, nagnenje. Intlinationsnabel f. naklonenica, na-klonska. igla. Inrlinationsioinliel m. naklonski kot. intlinieren nagibati .(-gibljem) se (k čemu), težiti (na kaj), nagnen biti (sem) (k čemu); f. neigen. inclufioe adv. s (tem) vred, vštevaje —, vštevno. intognito adv. nepoznan, pod tujim imenom. [ljiv. intommenfurabel neizmeren, neizmer-iiuommobieren nadlegovati (koga), nadlego (komu) delati. Qncommobität - 344 — lisa inficieren f ncommoMtät f. nadlega, nadležnost. incompetent brezoblasten, nepristojen, gncompeten; f. brezoblastje, nepristojnost, ineonfequent nedosleden. |neonfeqnen; f. nedoslednost. Inronoenienj/1. neprilicnost, neprilika. f nrorpornUon/.'prispojitev,pridi-užba, vdružba. ineorporieren prispojiti, pridružiti, uteloviti; impf, pridruževati, prispäjati. incorrect nepravilen, pogrešen, hiben. gntorredtjeit f- nepravilnost, pogreš-nost. |ntrement n. prirastek, narastek. iutruftieren osköijati. [eija. gneruitation f. oskorjanina, inkrusta-Intulpnt m. zatoženec, obdolženec, iitculpieren dolžiti, kriviti; obdolžiti, okriviti. |neunabeln pl. inkunabule pl., prvo-tiski pl. ittcurnbel neozdravljiv, neozdrävgn, nezaceljiv, neizlečljiv. inbrtlittabel nesklonljiv. Iitbefmitum n. nedoločni glagol, inbent coni. kedar, ko, med tem ko, v tem ko; (urfäd)l.) ker, ki, kajti, iitbepenbent f. unabhängig, gnbepenben; f. f. llnabljängigteit. tnbefs, inbeffen coni. v tem ko, med tem ko, ta čas ko; (conceffib unb mil« bernb) pri vsem tem pa, pa vendar, toda. |nbet m. kazalo. fnbian m. f. Truthahn. [čin. fnbiratiu m. znanilnik, znanilni na-inbifferent mlačen, neroden, malomaren , nemaren, nobenosträn; nerazločen. gnMfferentismus m. mlačnost, malomarnost , nobenostranost, indiferen-tizBm. Inbifferenj/. nemarnost;nerazločnost. Inbignfltion f. f. ©ntriiftung. tnbigoblan modrel. gnbigopflanje f. modril, indigo, inbireet posreden; —e grage zavisno vprašanje; —e ©teuer davek na drugo roko; adv. posredno. inbiseret (unbefdjeiben) neskromen; (unborfidjtig) nepremišljen, nesprevi- den, brez premisleka ; (riicfficf)t3fo^) brezozir6n. Jnbistretion f. neskromnost; nepremišljenost, nespre vidnost ;brezozirnost. inbiutbuolifteren osebiti, jedinstvo-vati; poosebiti, pojedinstvovati, posä-mez vzeti (vzamem). InMuibualttät/-. pojedinost, posameznost, osebnost, individualnost. inbtnibuell oseben, poseben; —e 3Jtei« nung mnenje pojedinega človeka.i |nbinibuum n. (jßerfon) oseba; (ein« jeftter SCUenjd)) pojedinec, posameznik; (res singularis) posamezna stvar, po-jedinka. inbolent brezčuten, neobčutljiv; nemaren, neroden. lubolen; f. brezčutnost, neobčutljivost; nemarnost, nerodnost. |nbolfament n. prevod ob. prepis menice, hrbtopis. fnboffant m. prevodnik, hrbtopisBc. Inboffator m. prevodojemnik. inbofltermtg f. prevod ober prenos menice, fnburtion f. navod. f nbuttionsrollt f. navodna cev (-i), fnbuetor m. navodič. [zanesba. änbulgen} f odpustek, odpust, pri-fnbult m. odlog, predlog, obrok, fnbullrie f. obrt, obrtnost, obrtnija. JubuHrieerjcugnis n. (obrtnijski) izdelek. inbuftriell obrtnijski, obrten. fnbuflrieUe m. obrtnik; f. obrtnica. |ubultrierd)ule f. obrtnijska šola. inbultriiSs obrten. tneinanber adv. jedno v drugo, drugo v drugo, infam f. fdjänblid). tnfamierenb grdilen, sramotilen. Infant m. infant, španski kraljevič. Infanterie f. pehota, pešci pl.; fanterie« pehotni, pešaški. Infanterieregiment n. pehotni —, pešaški polk. Infanterift m. pešec, pešak. fnfantin f. španska kraljičina. Jnfertiou f. okuženje, okužba. Infel f. mitra, škofova kapa. inficieren kužiti, skruniti; okužiti, oskruniti. inficiert — 345 — Qitnerfte inficiert okužen, navzet. Infinitio m. nedoločnik. infletibel nepregibSn, nepregibljiv. |nfluenj f. f. ©influfg. iitfluicren f. einmtrfen. tnfolgr vsled, za. in folio v celi poli. Information f. poduk, poučilo, napotilo. Informator m. učitelj, odgojitelj. informieren podučiti, napotiti, napeljati (-peljem); impf, podučevati, napotovati, napeljevati. Jnfrau f. gostja, gostija. Jnful f. f. Snfel. infuliert z mitro. |nfufton f. naliv. Infuftonstfjtertfjftt n. močelka. fngbtr m. f. Qngtoer. Sngeborrne m. rojak, domačin. Ingenieur m. inženir, zemljemerčc; Ingenieur» zemljemerski, inženirski. Jngtttieurtorps n. inženirski oddelek. Ingenieurkunft f. zemljemerstvo, zem-ljemerje. ingeniös umen, umovit, bistroumen, iznajdljiv. ingleidjeit coni. tudi, tako tudi, i, ravno tako, jednako tudi. fngreMen; f. primes (-i), primesek. Jngrimrn m. srd, razkačenost, razjar-jenost, zloba, gnev. ingrimmig srdit, razkačen, razjarjen, gnevgn. Ingrolfalionf. vknjižba, vpis v knjige, fngrolfator m. vknjiževalčc, knjižni vpisovalec. ingroflteren vknjižiti, vpisati (vpišem); impf, vknjiževati, vpisovati. Ingrofftll m. vknjiževalSc, vpisovalec. tngroer m. ingver, (deski) zäzvor. inljaben imeti (imam), v lasti —, v moči imeti, premoči (-morem). Inhaber m. lastnik, imetnik; —in f. ■ lastnica. fnhabung f. imetje, imenje. |n(jnlt m. vsebina, obseg, obsežek; (Sern) jedro, izbor; laut — b. 2lrtifel3 III po besedah člena III. inhalten f. enthalten, inljaltlid) adv. po obsegu, inhaltlos prazen, brez jedra. Inhaltsangabe f. kazalo, inhaltsreich obsežen, bogät, jedernät. inhaltsfdjroer tehten, pretehten, pre-važen. Inhaltsoerfeidinis ». f. Inhaltsangabe, inhärent vsoben, vsöbljen, zapopaden. |nl)ärenj f. vsobnost, vsobljenost. inhuman neuljuden, nepriljudBn, nečloveški. Inhumanität f. neuljudnost, nepri-ljudnost, nečlovečnost. Initiative f. inicijativa, predlog; pravica začetka; pravica zakone predlagati; — ergreifen prvi kaj sprožiti ob. nasvetovati. Injurie f. razžalitev na poštenji ob. na časti. Injurienklage f. tožba zavoljo razžalitve na poštenji ob. časti. Injurienprotefs m. pravda zaradi razžaljene časti. Inlage f. vloga, vložba. |nlanb n. domača dežela (država), naša dežela, domačija. |nläitber m. rojak, domačin; —iu f. rojakinja, domačinka. inlänbifd) domač, tukajšnji, tudežel-ski, tozemski. Inlaut m. srednik. iitliegen priložen biti (sem), inliegenb priložen, vložen. Inleute pl. gostžči pl. tnne adv. notri, znotraj, initebeljalten pri sebi ob. v svoji moči obdržati (-držim), impf. — obdrževati. innehaben imeti (imam), v oblasti imeti. innehalten ustaviti, prenehati; impf. ustavljati, prenehävati; m. b. Stimme — premolkniti, impf, premolkovati, glas se trga. innen adv. notri; tiou — znotraj; nad) — navznotraj, vnoter. |nnenmelt f. notranji svet. inner notranji, znotranji, znotrajšnji. Innere n. notranjost, notranjščina; (b. äRenfdjen) srce, duša, globina; (eine§ Sanbeg) sredina, innerhalb praep. v, med, innerlid) adi. f. inner; adv. znotraj, od znotraj. ImterUe n. sredina, globina, osrčje. innetoerben — 346 - Qnftanj ittitfiuttbtn opaziti, späziti, zapaziti, dovedeti (dovem) se česa, zaznati (zaznam), doznati; impf, opazovati, do-vedati se, zaznavati. innig prisrčen, srčen, iskren, istin.it; vroč, goreč; (stil) tesen; innigft ge-rüfirt v dušo gänen ob. ginen. Innigkeit f. prisrčnost, srčnost, iskrenost; gorečnost, vnetost. inniglitt) f. innig. Innung f. ceh, družba rokodelcev. Innungsgelb n. cehovina. fitnungsoorRanb m. cehu (ob. cehov) starejšina ob. predsednik ob. načelnik. |nn;ud)t domača reja ob. gojitev, inotulieren f. impfen. Inquirent m. preiskovalec, inquirieren preiskovati, izpraševati. |nqui|tt m. preiskovanec; —in f. preiskovanka. Inquifitiott f. preiskava, preiskovanje; verosodba, versko sodišče, inkvizicija. |nquifitor m. preiskovalec; verosod-nik, inkvizitor. inquifttorifd) preiskovalen, fnrotulation f. zavoj pravdnih spisov, inrotulieren spise v zavoj dejati (denem), impf. —- devati. [ljäk. |nfoffe m. naseljenec, stanovnik, se-ittsbefonbere adv. sosebno, posebno, zlasti. Inrdjlitt n. f. Unfdjlitt. 3nfd)rift f. nadpis, napis. Infdjriftenfommlung/'. zbirka napisov, iitftribieren vpisati (vpišem), impf. vpisovati. [v .... Infcriptioit f. vpis, vpisovanje, zapis Jnfeet n. žuželka, žužek, ktikec. InfectenfrelTer m. žužkojed. Infectenleljre f. nauk o žuželkah. Snfectenpuloer n. mrčesni prašek. Infeetenllenbel m. mačje uho (ušesa). |nfel f. otok, ostrov; Qnfel« otoški; glufä— osredek. 3ttfclbctuol)ttcr m. otočan,otokar; —in f. otočanka. |nfeld)en n. otočič. žnfelgruppe f. otočje. [vrsta, fnfelkette, —reibe f. pootočje, otočja änlelmeer n. otočnato morje, otočišče. infelreid) otočnat, otočen, ostrovnat. |nfeloolk n. otočanje pl., otokarji pl. infeparobel nerazdelen, nerazločen, neločljiv. |nferot n. uvrstilo, uvrstek. 3nreratgebiir f. uvrstnina. |nferutengefd)äft n. opravilo novinarskega uvrščevalca. inferieren uvrstiti, impf, uvrščevati. insgeheim adv. skrivaj, skrivši, skrivoma, skrive. [vprek. insgemein adv. sploh, v obče, počez, insgefammt adv. vsi skup, skupaj, vse splaz. Jttftcgel n. pečat. fnltgnienpl. znamenja dostojanstvena (dostojanstva), — visoke časti. inltnuieren vročiti, izročiti; impf. vročevati, izročati, izročevati; sumničiti ; fid) — prilizovati se, prikupovati se (komu). infofertt adv. kolikor, infolent predrzen, objesten. |nfolen; f. predrznost, inloluent f. ja£)[ungžunfat)ig |nfoloen; f. f. 3af)lungsunfät)igfeit. inrottberijeit. infonberl adv. sosebno, posebno, osobito. Insertion f. nadzorovanje, nadzorstvo, ogled. |nfpectot m. nadzornik, ogleda, änfpectorat n. nadzorništvo. infpicieren nadzorovati; ogledati; impf, ogledovati. Jitfpiration f. navdih, navdihnenje. iitlpirieren navdihniti, impf, navdi-hati, navdihovati. |nftnllntion f. umeščenje, umeščeva-nje, ustanovitev, ustanavljanje. inRflllieten umestiti, ustanoviti, usto-liti; impf, umeščevati, ustanavljati, ustoljevdti. inlianbljalten v dobrem stanu ohraniti, impf. — ohranjevati ober držati (držim). [stanu. InRanbljoltung f. ohranitev v dobrem inftdnbig silen, neprestan; adv. jako, silno, neprestano, na vso moč; — bitten živo —, srčno prositi. InRanbfetjung f. izvršitev. fnRam f. stopnja; (®ericf)tžl)of) sodišče; 33ef)örbe erfter, jroeiter — urad prve , druge stopnje ; (©intoenbung) ugovor. Snftanjenjug — 347 — intereffiert |nRan;enjug m. pravdni tek po vseh sodnjih stopnjah. inReljenb nastopen, bližnji. jnRinct m. nagon, naravni nagib, inftinetmäßig adv. po naravnem nagibu. inRituieren ustanoviti, napraviti; impf, ustanavljati, napravljati. f nRitut n. zavod. fnilitution f. ustanovitev, naprava, uredba. inRrnbieren u potiti, napotiti, po pravem potu poslati (pošljem); impf, na-potovati, po pravem potu pošiljati. |n(trabierung f. upotovanje, pošiljanje po pravem potu. änRrurtion f. poročilo, navodilo, napotilo; (Unterridjt) poduk, podučeva-nje; (— b. Mage) uredba. inftrurttt) podučen, podučevalen, na-potovalen. InRruttor m. domači učitelj, pod-učevžlec. inRruieren (Qnftruction geben) komu kaj poročiti ob. naložiti; impf. — poročati, — nakladati; (unterrichten) učiti, podučevati; eine Slage — tožbi dokazna pisma priložiti. InRrument n. orodje, stroj, instrument; mufifali|d)e§ — glasbeno orodje, glasbilo. JnRrumental m. družilnik, orodnik, instrumental. [godba. |n(trumentalmufik f. instrumentalna fnRrumetttenmad)er m. izdelovalec glasbilnega orodja, glasbilni izdelovalec. |nfuborbination f. nepokorščina, upor. |nfulaner m. f. Qnfelbemoljner. |n|ult m. napad, sramočenje, osra-motitev. infultieren napadati, sramotiti, grditi, psovati (psujem); napasti (-padem), osramotiti, ogrditi. [valen. infultierenb sramotilen, grdilen, pso-gnfurgent m. vstaš, vstajnik, upornik, ptint.ar. tnfurgitren vstati (vstanem) zoper —, vzdigniti se zoper —, spuntati se; impf, vstajati zoper —, vzdigovati se zoper —. gnfurrection f. vstaja, vstanek, punt. Jntnbulotion f. vpis v gruntne knjige, vknjižba. gntnbulotionsbtniiUigung f. dovolitev ob. dovoljenje vknjižbe, intnbulntionsfiiljig vknjižljiv, vpisljiv. gntabulationsgefud) n. prošnja za vknjižbo, gntabulotionstare f. vknjižnina. intabulieren vpisati (vpišem) v gruntne knjige, vknjižiti; impf, vpisovati v —, vknjiževati. Integralrechnung f. integralni račun, integrieren integrovati, celiti, dopolnjevati; doceliti, dopolniti. integrierenb integrujoč, celovit, celo-sküpBn. fntegritül f. celovitost, celost, celo-sküpnost. intellectitell ümstven, umen, razumen, razbören, razborit. gntelligen; f. umnost, razumnost, um-stvo, razbornost. gntenbant m. intendant, nadglednik. |nten(ion f. jakost, sila (notranja), jedrina. Intenfttät f. f. Qntenfion. intenftt) intensiven, jak, močen, na-tezen; —e ®röfje nerazširjena —, in-tensivna količina. gntenfioität f. močnost, natežnost. Intention f. naklep, namera, fnterbirt f. prepoved (-i). [len. intereffont zanimiv, zanimljiv, mika-gnterrffe n. zanimanje, zanimivost, zanimljivost; (Stjeilnahme) udeležnost, udeležba; (SJu^en) korist (-i), dobiček. Intereffen pl. (b. ©apitat) obrest (-i); 3ntereffen= obrestni. [pl. Intereffenausftänbe pl. zastale obresti Interesent m. deležnik. |nterefj"entafel f. obrestni razkäzek. intereffleren zanimati koga, marati za kaj; ba§ intereffiert mich to me mika, tega mi je mar, pri srci mi je to; — ficfj radoveden biti (sem) zastran česa, gnati (ženem) se za kaj, poganjati se za kaj, potegovati se zakaj; (teilnehmen) udeležiti se, impf, udeleževati se. intereffiert (eigenniigig) samopriden, sebičen, läkomBn; —er SKenfcf) samo-pridnež, sebičnik, läkomnik; (betheiligt) deležen, zadet. ftnterferenj — 348 — intDofjnett Jnterfcrcnj f. bes Sidjtež križanje svetlobe. interim adv. začasno, za nekaj časa, za ta čas, za sedaj. Interim n. začasnost; 3nterim§= začasni, medčasni. interimiBifd) f. interim. fnterjeetion f. medmet. |nterlineariilierfel;ung f. medvrstna prestava. Interlubium n. medigra. |ntermep n. vmesna igra. Jntermiffton f. prenehijej" intermittieren prenehati, prestati (-stanem); impf, prenehovati, prestajati; (D. b. Quelle) presihati. intermttlierenb prenehujoč; (Bon ber Quelle) presiliajoč. international mednaroden, sonäroden. r**** ^internieren zapreti (zaprem), impf. zapirati. Internuntius m. internunoij, papežev poročnik, mimoredni poslanec. Interpellation f. vprašanje, po vprašanje, seganje v besedo. interpellieren vprašati, povprašati; impf, povpraševati; v besedo seči (sežem), impf. — segati. interpolieren podtikati, uvrstiti; impf. podtikovati, uvrščevati. Interpret m. tolmač, razlagalec. Interpretation f. tolmačenje, razlaga, razlaganje. interpretieren tolmačiti, razlagati, razkladati; raztolmačiti, razložiti. |nterpunttion f. ločilo, interpunkcija. interpimctionsjeidicn n. ločilo. Interregnum n. medvlädje, brezkrälje. interrogatiu vprašalen. |nteruall m. prestänek, medčasje; medglasje. interticnirren f. Bermitteln. Interoention f. f. SSermittelung. Intellaterbe m. postavni dedič. Inteftaterbfdjaft /'. postavna dedščina. intim f. Bertraut. Intimat n. naznanilo, navestilo. iutimieren naznaniti, na znanje dati (dam), navestiti; impf, naznanjati, na znanje dajati, navestovati. intolerant nestrpljiv. Intoleranj f. nestrpljivost. Intonation f. povzetje glasu, into-nacija; dati (dam) —, vzeti (vzamem) —, poprijeti (-primem) glas. intonieren glas dati (dam), — povzeti (-vzamem) ob. zavzdigniti; impf, povzemati, zavzdigovati. Intrabe f. uvod. Intranfttin n. neprehajalnik, nepreha-jalni —, neprehodni glagol. intrigant kovären, lestiv, lokav, zvit, prekanjen. Intrigant m. kovarnik, lökavBc, pre-känjenec, lisjak, spletkar. Intrigue f. lest (-i), kovärstvo, zvijača, spletka. tntriguieren spletke delati, zvijače plesti (pletem). Introbuetion f. uvod, vpeljava, introbucieren vpeljati (-peljem), impf. vpeljevati. |ntroitus m. vhod, uvod. titualib onemogel, oslabel, nevečen. |ntmlibe m. invalid, onemogli doslü-ženec; fig. oslabljengc. |noalibenfonb m. zaklad za onemogle doslužence. Inoolibenljaus n. invalidnica. fntmfion f. f. Sinfall. Inoentar n. premično —, premakljivo blago, inventar; (SBerjeidjniž) popis premičnega blaga. inoentarilteren premično blago popisati (-pišem), impf. — popisovati, inventirovati. |nnentur f. popis premoženja. fnoenturkoRen pl. popisni ob. inventurni stroški pl. innejlitren v službo vpeljati (-peljem, -peljäm), postaviti, umestiti; impf. — vpeljevati, postavljati, umeščevati. |nuellitur f. vpeljava v službo, ume-ščenje, umestitev. Inuocation f. f. Slnrufung. inmärts adv. znotraj, tnnienbig notranji, znotranji, notrni. |nmenbigt n. znotranjost, znotrnost, notranjščina. inwiefern adv. kolikor, inrooljnen stanovati, bivati; fig. za-moči (-morem), obseči (-sežem), zapo-pasti (-padem); impf, obsegati, zapo-pädati. Anwohner — 349 - 3!rrtt)ifd) f nrooljner m. gostač, gost; osobenBk, seljäk; —in f. osobenka, gostja. |niid)t f. obdolžba, obdolžitBv, natolcevanje. [fias. tn;mifd)tn adv. med tem, v tem, ta irben prsten, zemljen, ilovgn, glinast, lončen; —e§ ©efc^irr lončena posoda, lončenina. trbifd) sveten, posveten, zemeljski, pozemeljski, časen. Jrbnmren pl. prstenina, lončenina, glinina. [neki. irgenb adv. kje, nekje, kod, nekod, trgcnbein neki, kak, nekak, nekakov, nekäkoägn, nekov, nekošen. trgenbeiner, —mer kdo, nekdo, kdor koli, kdor si bodi; auf irgendeinem ffiege nekod. irgenbettoas kaj, nekaj, kolikor si bodi, kar si bodi, količkaj. irgenbnmnn adv. kedar koli, kedar si bodi. [bodi. trgenbnieffen čegar koli, čegaršen si irgenbrote adv. nekako, po nekakem, po nekakošnem, kakor koli. irgenbnioljer adv. od nekod, od koder si bodi, od koder koli. irgenbit)Of)in adv. kamur koli, kamur si bodi. [si bodi. trgcnbroomit s čimur koli, s čimur |ri6 f. mavrica, božji stol, vedrenica, duga; (Regenbogenhaut) šarenica; (®öt« tin) Irida, Dužena. Ironie f. zasmeh, posmeh, zasmehovanje, ironija. ironild) zasmehljiv, posmehljiv, za-smehovalBn, ironičen, irrational nerazložBn, iracijonalen. irre bloden, blodljiv, zmotljiv; — reben blesti (bledem), blazniti; — mer« ben pravo pot zgrešiti, zabloditi. |rre m. blaznik, zmočenBc. Irre f. blodnja, zmota, zmotnjava. irreführen zapeljati (-peljem), zvo-diti; impf, zapeljevati, zväjati. irregehen zabloditi, zajti (zajdem) u. zaiti (-idem), s prave poti kreniti, pravo pot zgrešiti; impf, zablojevati, zahajati, irregulär nepravilen. Irregularität f. nepravilnost, irreligiös brezbožen, brezverBn. |rreligio|ttät f. hrezbožnost, brez-vernost. [zbegati, itremadjen motiti, begati; zmotiti, irren tr. f. irremadjen; (irgenbmo) intr. bloditi, broditi, tavati, klatiti se, krožiti; (ftd) täufdjen) motiti se, varati se; zmotiti se, prevarati se; itn 8äf)Ien fid) — ušteti (-štejem) se, impf, ušte-vati se; im Sieben fid) — žareči (-reče) se komu, impf, zarekoväti se komu. Irrenanllalt f. = Srrenfjauš n. blaz-nica, norišnica. |rrer m. blaznik. Irrfahrt f. bloditev. Irrgaitg = Qrrgarten m. zahodnjak, blodnjak, blodišče. [verBc. |rrgei|l m. nevernik, neverBc, krivo-irrglattbe m. kriva vera, krivoverstvo. irrgläubig krivoverBn, krivoverski. Irrgläubige m. krivoverBc, krivover- > nik; f. krivoverka, krivo vernica. Irrgläubigkeit f. krivovernost. irrig napačen, napčBn, napak, napBk; kriv, lažnjiv, neprav. [napačnem, irrtgermeife adv. krivo, napek, po irritabel dražljiv, razdražBn. Irrlehre f. krivi ob. lažnjivi nauk. Irrlehrer m. krivi ob. lažnjivi učitelj. |rrlid)t n. vešča, veščica, ponočna luč (-i). Irrpfab m. f. Slbmeg. Irrftitn m. f. SBahnfinn. irr(tnnig f. tuahnfinnig. Irrftern m. f. planet. |rrthum m. zmota, pomota, zmotnjava, pomotljej, blodnja; (gehler) pogrešek ; (im Sehten) uštevBk; einen — begehen zmotiti se, v zmoto zabresti (-bredem); ©ie finb im —e motite se, varate se; Qrrthümer lehren krivo učiti, krive nauke dajati (dajem), [po zmoti, irrtljümlid) = irrtf)üm(ichermeife adv. Irrung f. blojenje, blodba, blodnja, zmota, zmotnjava. Itrttmhn m. kriva misBl (-i), krivo-zdetje, kriv dozdevBk. IrrtDtg m. stranpot, kriva pot, iz-pötje; auf —e geraden zajti (zajdem) unb zaiti (-idem), zabloditi, zabresti (-bredem). | rt trn (d) m. f. Qrrlidjt; fig. veternjak, nestanovitnež. ifabeUfarben — 350 — Sagen ifabeUfarbett r(u)javorumen, r(u)javo-žolt, izabelast; ein —e§ S-Pferb sirgc. Ifegrim m. volk; fig. mrmrälo, godrnjalo, zagovednež. Islnnbtnoos n., iglänbtfdjeS SKoog islandski mah, svinjski mah; (in ftrain) bohinjski mah. ifodjromatifd) istobärven. ifod)t'on istočasen, istodoben. [čBn. ifobt)natnifd) istomočBn, jednakomo-Ifolator m. samilec, samilo. ifoliereu samiti, samotiti; osamiti, osamötiti; —be Sprachen jednozložni —, samozložni jeziki. f folierfdjemel m. osamljač. ifoliert sam, osamel, samoten. Ifoliertljeit f. samotnost, osamelost. ifonter izomergn, jednakodelen. Ifomorpljit f. istolikost, izomorfija. ifoperimetrifd) istoobsežen, istega obsega. Ifotljere f. jednakoletnica, soletka. ffotljermen pl. sotoplice, jednako-topličnice pl. fltljmits m. f. Sanbenge. [kisto. item adv. jednako, ravno tako, ta-Iteratio n. opetovalni glagol, itjig. igt f. jegig, jegt. 3 (3ot). |a adv. da, kaj pa da, dro; — freilief), ■—tool)l se ve da, kaj pa da; — nidjt nikär ne, nikakor ne; er ift — fleißig saj je priden; — fügen pritrditi, prikimati; Weber —, nod) nein ne bev ne mev. |ad)t f. hitra ladija, jahta, ladte f. jopa; (b. 9Kanneg) jopič, fagb f. lov; (b. iöanblnttg bes Ser« folgert) gonja, gonjba, gonitev, lovitev; oott b. — leben ob lovu živeti; 3agb» lovski. f agbaujug m. lovska obleka, jagbbar loven, loviten. f agbbarkeit f. lovnost, lovitnost; (^agbredjt) lovska pravica. f agbbe;irk m. lovski okraj, lovnica, loviSče. f agbeigentl)iinter m. lastnik lova. |agbflinte f. lovska puška. 3agbfreoel m. prestop lovskih postav, fagbgebiel n. f. ^agbbejirf. fagbgeljege n. lovska branjevina. 3agbgelb n. lovnina. - <4 Cß ? fagbgeriitij n. lovsko or«dje. jagbgeredjt lovu priučen, v lovu znajaen. [zakon, gagbgefelj n. lovska postava, lovski f ngbgtmeljr n. f. Qagbflinte. 3agbjjau5 n. lovska hiša. fagbljorn n. lovski rog, lovsko trobilo. V fogbfjmtb m. lovski pes. jagbkunbig v lovu zveden. |agbkarte f. lovska karta, lovski list. |agbkunlt f. lovstvo. |agbleute pl. lovci pl.; (Srciber) gonjači pl. |agbliebl)nber m. prijatelj lova. Šngblieb n. lovska pesem (-i), lagborbnung f. lovski red, postava za lov. |agbpüd)ter m. zakupnik lova. 3agbpad)tbetrag m. lovarina. f agbpolijei f. lovski nadzor, [pravo, fagbredjt n. lovska pravica, lovsko jagbredjtlid) lovskopraven, po lovskem pravu. |agbred)tsau6iibung f. uživanje ob. izvrševanje lovske pravice. |agbregal n. pravo lovitnosti. Šagbfdjaben m. škoda po lovu storjena, lagbtafdje f. lovska torba, lagboerbot n. prepoved (-ii lova; prepoved, kje loviti ob. kje zverino streljati. lagbtuefen n. lovstvo. 3agbjeit f. lovna doba, čas za lov. |agb}eug n. lovska roba, lovska priprava. jagen trans, loviti, streljati, goniti; (treiben) goniti, drviti, poditi, tirati; (baootttreiben) zapoditi, zadrviti, iz-pokati, pognati (-ženem); ein SJŽeffer in ben Seib — prebosti (-bodem), pre-suniti, prepahniti; intr. drviti se, preganjati se, poditi se, loviti se, p<>-jati se. [(-i). |agen n. gonja, gonjba, gonitev; lov — 351 — jämmerlich Jäger m. lovec; Säger« lovski. jägerburfd)e m. lovski dečak. [lov. lägerei f., Qägerhanbmerf n. lovstvo, Jägerhaus n. lovska hiša; lovčeva hiša. Jägerin f. lovica; lovčevka. jägerifd) lovski. Jägerfeunfl f. lovstvo, jagermäßig lovski, lovsko. |ägerred)t n. lovska pravica, lovsko pravo. Jaguar m. jagvar, amerikanski tiger, jöl) nagel, brz; (fteit) strm, strmo-vit, strmen, kršek, strmoglav; (ptb£« lid|) nenadSn. Satje f. strmina, strmec; ((Sile) naglica, hitrica, hitrost. jäl)Iitigs adv. nanägloma, nenadoma, iznnnadi, iznenadoma, na hip. |at)n m. red, vrsta, postat; baž ©e« treibe liegt auf bem — žito leži v redövji. |aljr n. leto; baš heurige — letos, letošnje leto, tekoče leto; Borigeš — lani, lansko leto; Bor jtoei —en predlanskim ; Jiinftigeš —, aufž — k letu, prihodnje leto; ein gemeineš — navadno leto; in ben beften —en v najlepših letih, v najlepši dobi; ein trode« ne» —, naffež — sušno (suho) leto, močno leto; frudjtbarež —, unfrud)t« bareš — dobra —, slaba letina; in einem — ob letu, v jednem letu; ein äJiann Bon —en prileten ob. postargn mož; nach guriicfgelegtem breifjigften —e izpolnivši trideseto leto; iiber — unb Jag črez leto dni, k letu; — auš, — ein od leta do leta; nach ——> za nekaj let; (Sahrežring) letina, letnica; 3at)r« letni. |al)tbegängnis n. obletnica. |ahrbud) n. letnik, letopis. Jaijrbud)fd)teiber m. letopisgc. jahrelang mnogoleten, dolgoleten. Jahres« letni. jahresntt jednoletgn, leto star. |al)resbctrag m. letni znesek. lahresctalTe f. letni razred; Seute einer ■— vrstniki pl. |ahresfe|l n., gahreSfeier f. obletni god, godovnica, obletnica. faljresfrift f. leto, rok; binnen — v jednem letu. laljresgehalt m. letnina, letna plača, loljresrate f. letno plačilo, letni znesek, — obrok, latjresring m. letina, letnica. |ahresfd)tufs m. konec leta, letni sklep. |al)restag m. obletni dan (dneva), go-dišče. fahresniertel n. četrtletje, gatjresjotjl /'. letna številka, letnica. |aljres;eit f. letni čas, letna doba, obletje. [nica. laljrfeft n. letnica, obletnica, godöv-laljrfiinfjtg n. petdesetletje. faljrgattg m. letni tečaj, tečaj; (einer 3eitfd)rift) letnik, letni zvezek, lahrgehatt m. letna plača, letnina. Jaljrgelb n. letno plačilo; f. Sßenfion. Intjrijunbcrt n. stoletje, vek. jährig leten, jednoleten. jährtid) adi. leten, vsakoleten; adv. vsako leto. phrling m. letnik, letnjäk, letnica, fahrntarkt m. semenj, somBnj, sejem, gahrntarktsgefdjenk n. semnjina, semenj. lahrmarhtstag m. semnji dan (dneva), smanji dan. fal)rfaufenb n. tisočletje, tisoč let. |ahrtaulenbfe|t n. tisočletnica. laljriuudis m. letoräst (-i), lahrjaht /'. f. Sahrešjatjl. faljrjehenb n. desetletje. Jätjjorn m. nagla jeza, gnevljivost, jeznoritost, togöta, togötnost, vihravost, naglica. jftljjornig naglojezen, jeznorit, vihrav, togoten. |alou|ten pl. polkna, veternice, za-tvornice pl. |ambus m. jamb, jambiški verz. |antmer m. beda, gorje, sila, nadloga, žalost; (b. Qatnmern) jävkanje, tarnanje, stokanje. Ininmetbilb n. podoba žalosti ober reve, tožni ob. žaloviti prizor, obraz, da se Bogu usmili. |amntergeheul, —gefdjrct n. vek, javk, jävkanje, tärnanje. lainmergeftalt f. žalostna ob. žalovita podoba. jämmerlid) beden, žälosten, jaden, reven, tožen. Qäntmerlicfjfeit — 352 — Qodjbrücfe fämmerlithfteit f. bednost, revnost, toga. jammern javkati, vekati, tarnati, stokati (stočem), jadikovati; ež jammert mich feit Urtfllücl smili se mi, žal mi ga je, umililo se mi ga je, boli me njegova nesreča. |amnterfd)abe to. preškoda, prebeda. lammtrtljal n. solzna dolina, dolina solz. jammetooll prežalostgn, prebeden, prerevSn, žalovit, nadložSn. famtfdjar m. janičar; ganitfcharen» janičarski. lünner, Qannar m. prosengc, januar, fappen f. fdutappen. jasmin to. jasmin; 3ažntin« jasminov, jasminftraud) m. jasminovgc. jafpis to. jaspis, jašma. [oplevati. jiiten pleti (plevem), opleti; impf. |üten n. pletgv. jäter to. plevgc; —in f. plevica. füterljaue f. plevčica, kavčica, srpica, praliea. füterjeit f. pletvina. |aud)e f. gnojnica. jaud);cn likati, vriskati; zatikati, za-vriskati; fig. veselja poskakovati. Jaud);en n. ukanje, vriskanje, laudier to. tikalgc, vriskalSc; (b. Saut) vrisk, zatik. jauen, jaulen mijävkati; f. heulen, jaule f. mälica, mala jtižina. jaufen malicati, maličevati. jaroort n. privolitSv, privoljenje; ba§ — geben reči (rečem) da; privoliti, prikimati; privoljevati, prikimavati. je adv. kdaj, kedaj; Don —her nekdaj; — jroei, — brei po dva, po trije; je — befto čim — tem, več ko — več, bolj ko — več, kolikor bolj — toliko bolj; — länger — fcf)timmet čim dalje, tem huje; —• nachbem kakor, po tem kakor; — eher, befto beffer čim preje, tem bolje, pred ko ho, boljše bo. je! interi. jej! i jej! joj te! jebenfalls adv. po vsaki ceni, vsekako, na vsak način, po vsakem. jeber pron. vsak, vsakdo, vsakteri, slednji, sleherni. jcbermann pron. vsakdo. jeber;eit adv. vsegdar, vselej, vsak čas, vsakdaj. jebesmal adv. vsakrat, vsakikrat, vsäk-pot, vsäkbart. jebesntalig vsakokratgn. jebod) coni. vendar, vender, ali, pa, toda, pa vendar. jebioeber, jeglicher pron. vsakteri, slednji, sleherni, jeher adv. bon — od nekdaj, od davna. 2el)0ua to. Jehova, Gospod, Bog. jemals adv. kdaj, kedaj; nekdaj, svoje dni. jentanb pron. kdo, nekdo, neki človek; —e§ nekov. jemine, o jemine! interi. jemnasta! jemnesta! jener pron. oni; — bort oni-le, le-oni; (bej.) tisti, taisti. jenfeit adv. = jenfeitž onstran, onkraj, na oni strani, ondot. jenfeitig onstranski, onostranski, ondotgn. fenleits n. boljše življenje, posmrtno življenje. |eremiabe f. žalostinka, žalostna pe-sgm (-i), — pesgn (-i), jeremijäda. leridjorofe f. jerihonska roža. jerum interi. jehta! gefuit to. jezuit, jezuvitar; gefuiten» jezuiški, jezuvitovski, jezuvitarski. |efuitenorben m. Jezusov red, jezuiški —, jezuvitovski red. gefuitismus m. jezuitizgm. Jefus to. Jezus, gefusliinb n. Jezuščgk. jetjig sedanji, zdänji, sedajšnji. jebt adv. sedij, zdaj; — gleich pri tej priči, koj, precej, prec; — erft še le sedaj, sedaj še le; bon — an od sedaj, odsihmal, odsihdob; biž — do sedaj, do zdaj, do slej, dosihdob, do-sihmal. [ščina. fe^t n. sedanjost, zdanjost, sedanj-jemetlig tačasgn. VOyCo |od) n. jargm, igo (ižesa), telega, iggv; (gelbmafj) oral; ßod)balten) blazina, podväl, kobila; (©ebirgž—) sedlo; fig. sužnost, jargm. lothbetnmusfeel to. tizdasta mišica. fod)briiche f. most na polah, most na kobile. jodien — 353 — Qugenbbetarmte jodjen vpreči (vprežem), vkleniti; impf, järmiti, vezati (vežem), vklepati, vpregati. |od)l)olj n. f. Qodj. fodjotfys m. vpreženi vol. lnd)od)feit pl. svez. |od)polfttr m. podiž. |od)riemtn m. dega, jermen, fodjfeil n. järmovka. fodjtröger to. blazina, podval. fod)tmebe f. gož (-1), goža, gožviea, gredelnica. Job n. jod; Qob* jodov. fol)iutnis* svetega Janeza; kresni, foijattnisnpfel m. kresnikovčc. foljanttisbrere f. r(u)deče grozdjiče, kresno grozdjiče, ribez. [pl. Jojjaitnisbeerflrttudjer pl. grozdjičnice Johannisbrot n. rožič, f oljannisfelt n. kres, kresni dan, ivdn-jevo; bag — begeben kresovati. Joljnmitsfeuer n. kres. lojjonnisltiifrr m. kresnica, janževica, svetlica; dem. kresničica, svetličica. Johanniskraut n. burdjboljrtež krčno zelje, sv. Janeza roža. [noč. fohannisnadjt f. kresni večer, ivänja lojjamttsfegen m. šentjanževBc, šent-janževica. lofjannistng m. sv. Janeza dan (dneva), ivanjdan; ant — o kresu. |ol)annisroiirmd)en n. f. SfoljannigJäfer. Johanniter m. johanit, jovanit, mal-tarski vitez. Jofjanniterorbrn to. red sv. Janeza. Sope f. jopa, jöpica; (be§ ÜDianneS) jopič. Journal n. dnevnik; (geitfdjrift) časnik, časopis, novice pl., novine pl. Journnlartikel m. članek v časniku ob. v dnevniku. journalifierett v dnevnik vpisati (vpišem), impf, v dnevnik vpisovati ober zapisovati. |ournali|l m. novinar, časnikar, časopisje. Journalillik f. časnikarstvo, novinarstvo, časopisje, journaliftifd) novinarski, časnikarski, jornal vesel, dobrovoljSn, dobre ob. židane volje. [volja. JotrialitSt f. dobrovoljnost, dobra gubel m. vrisk, likanje; fig. radost, veselje. [dovnica. lubelfeier f., —feft n. veselica, go-lubelgefatig to. veselo petje. |ubelgefd)tei n. radostni krik, vrisk, likanje. |ubell)od);eit f. zlata poroka. Jubeljaljr n. sveto leto. fnbellaut m. vrisk, zaiik. jubeln ükati, tijkati, vriskati; zatikati, zatijkati, zavriskati, zavrisniti; fig. radovati se, veseliti se. |ubelpaar n. zlatoporočenca dual. fubelpriefter rn. zlatomašnik. fubelprebigt f. pridiga o svetem letu. 3ubeird)iunuo m. pojedina, gostija, gubilant m. proslavnik , jubilant; zlatomašnik. gubiliium n. sveto leto; (lOOjaljr.) stoletni praznik, stoletnica; (500jüf)r.) petstoletnica; (lOOOjiihr.) tisočletnica. jubilieren slaviti; (einen Seamten) v mir postaviti, v pokoj dejati (denem); ein jubiliertet Säeamte umirövljenik. jud), jucf)et interi. ju! ju ju! juhti! judien srbeti (srbi), ščemeti (ščemi); eine —be ©teile am Seibe srbečina. gudien »., puderet f. srbež, srbenje; (ft'ranfljeit) srbečica. gudjten m. juhtovina, juhta, juftovina, jufta; Qud;ten= juhten, juften. |ud)leninare /".juhtovina, julitenina. jubaifieren židariti, židovsko (judovsko) —, židovski govoriti, gubaš m. Judež; izdajalec, gubaskufs to. izdajalski poljub. |ube to. Žid, jud; Suben« židovski, judovski. gubenfdjnft f. židovstvo, židje pl., judje pl. [ben. jubieiell pravosodnji, pravosoden, sod-giibin f. židovka, Židinja, jtidinja. jiibtfd) židovski, judovski, gugeitb f. mladost, detinstvo, mlada leta pl.; (IjJerfonen) mladina, mladež (-i), mladi ljudje pl.; (fpr.) — hat niefft Smgenb mladost norost; bon — auf iz mladega, od mladih nog; Qu« genb« mladostni, gugenbalter n. mladost, mlada leta pl. Sugeitbbekannle m. znanec iz mladih let. Qugenbbilb Jugfnbbilb n. podoba mladosti, fugtnbblüte f. mladostni cvet, cvet mladosti; prva mladost, gugfnbbud) n. knjiga za inladež. iugrnbfmtnb m. prijatelj mladosti ob. mladine; prijatelj iz mladih let. gitgenbgefiiljrtt m. tovariš iz mladosti, vrstnik v mladosti. JugtitbialjM pl. mladostna leta pl., mlada leta pl. äugrnblirnft f. mladostna moč (-i), lugcubltben n. mladost, iitgrnblid) mladosten, mladeniški, mlad; (jart) nežen; — werben pomladiti se, omladit.i se. [nost. 2ugtltblid)fmt f. mladost, mladost-fugenbrtife f. doräslost. gugeitbreij m. milota, milina, mladostna dražest (-i). |ugenbftreid) m. nepremišljeno delo, fantovsko ob. mladeniško dejanje (početje).- y(y<4f t Žugenbfiinile f. mladostni greh. Jugfltbttirlt f. mladina, mladež (-i). |ugenb;eit /'. mladostni čas, čas mladosti, mlada leta pl. Juli m. mali srpan, julij, jung mlad; — werben mladeti (mladim) , mladiti se; omladeti, omladiti se, premladiti se, spremladiti se; impf. spremlajevati se; —er Slbler orlič; —er §err gospodič, gospodičič; —e §iif)ner pl. piščeta pl., piščanci pl.; —er ßunb ščene (ščeneta); —e Soje mače (mačeta); —er SJlenfcf) mladenič, mladec, deček, dečak, fant. Junge m. mladič, mlade (-ta); n. mladič, mlado (mladega); coli, mladina, mladje; bie erften —n prvi skoti; — werfen skotniti, mlade imeti (imam), storiti; (t). ©d)Weinen) opräsiti se; (D. b. Suh) oteliti se; (b. @d)af) ojägnjiti se n. f. W. Jünger m. učenec; vernik. Jungfer f. devica, devojka, mladenka, dekle (-ta), deklina; Jungfer« deviški, dekliški. Jungferbraten m. mrežna pečenka, pečica, poledvica. Jungferfjiiutdjen n. deviška kožica. Jungferljonig m. čista strd (-1). jtmgferlid) deviški, dekliški. juriftifef) Jungfernkran; m. deviški venec. Jungfernraub m. odnes (devojk), ot-mica. gungfernfd)iuartn m. paroj, prvec, devičnik. Jungfetnfdjroefel m. samoraslo žveplo. Jungfernflanb m. devištvo, deviški stan, dekliški stan. Jungferfdjaft f. devištvo, deklištvo. Jungfertuein m. samotök. |ungfrau f. devica, deva, devojka, mladenka; Jungfrau« deviški, jungfriiulid) deviški, dekliški. Jungfräulichkeit, ^nngfraufdjaft /'. devištvo, deklištvo. Junggefell m. samec, neoženjenec. |unggerellenfd)oft/'.,3unggefeltenftanb m. samski stan, samištvo, samstvo. Jüngling m. mladenič, mladec; Qüng* Iing§= mladeniški, mladenčev. Jünglingsalter n., —geit f. mladeništvo, mlada doba. jitngfl adv. onkrat, nedavno, otodi. jüttglle najmlajši; (lejjte) zadnji, poslednji ; ber — lag sodnji dan (dneva); 3f)r —§ Schreiben Vaše zadnje ob. poslednje pismo. Jungotel) n. jalovina, mladina. Juni m. rožnik, kresnik, junij. Junikäfer m. prosnica. junior mlajši. Jiiniitshtifer m. f. QoI)annišf0fer. Junker m. plemič, mladi žlahtnik. junkertniifiig junaški, plemiški. Juno f. Junona. Jupiter (Quppiter) m. Jupiter, Zen. litra pl. pravoznanstvo. juttbifd) pravoslöven, pravoznanski, pravniški. Inrisbitfion f. sodnja oblast, sodnost; (SŽreiš) sodnji okraj. Jurisbictionsgebür f. oblastnina, plača za sodnje oskrbstvo. Jutisbitttonsnorm f. pravilnik sodnje oblasti. Jurisbictionsobrigheit f. oblastna ob. pristojna gosposka. Jurtspruben; f. pravoznanstvo, pravo-slovje, pravništvo. |uri(l m. pravoslovec, pravnik, jurillifd) praven, pravosloven, pravo-I znanski. — 354 - Surt) 355 Ja^t Juri) f. porota. |U8 n. prävo, pravoznänstvo. ju|t adv. ravno, ravno kar, koj, otodi. jullament ačlv. — nidjt pa ravno ne, pa nalašč ne. jullieren uravnati, urediti; impf. uravnovati, urejevati. Migration f. f. Rechtfertigung; §in« ridjtung. jultifitieren opravičiti, impf, opravičevati; f. beridjtigen; hinrid)ten. |ultitiär m. pravnik, pravoznanec. |u(ti; f. pravica; (Red)t§f)flege)pravosodje, pravosodstvo, sodstvo, sodništvo; Suftij» pravosodnji, sodnji, sodni. |u|li;beamte m. pravosodnji uradnik. |uRi;bienlt m. pravosodnja služba. |uRi}rtat n. preračun stroškov za pravosodje. |uRi;fad) n. pravosodnja stroka; (Qu» ftijabtheilung) pravosodnji oddelek. !uRijge|et;gebung f. pravosodnje za-konodajstvo. fuRijgefefefamutlung f. zbirka pravo-sodnjih zakonov ob. postav. luftijhof m. sodišče; oberfter — najvišje sodišče, najvišja sodnija. |u|li}nmnn m. pravosodnik, sodnik. |ufti;mini(ter m. pravosodnji minister, justični minister. guRijtniniRerium n. pravosodnj e rnini-sterstvo, justično ministerstvo. |ufti;norm f. pravosodnje pravilo, f uRi;pf!ege f. f. ©erichtäpflege. |u|tijfenat m. pravosodnji svet, pravosodnji odbor. |uftijftelle f. pravosodnja oblast(nija) ob. gosposka. luRijroefen n. pravosodje, pravosodstvo, pravništvo. gutuel m. biser, dragi ober žlahtni kämen; —en pl. drago kamenje, dra-gotina. gunielenl)anbel m. kupčija z biseri, — z dragim kamenjem ob. z drago-tinami, biserništvo. [nik. gittuelenhnnbler m. dragotinar, biser-guroelenkä|td)en n. skrinjica ob. škat-ljica za drago kamenje ob. za dragotino. guroclettfd)murit m. dragotinje, drago-cenje, drago kamenje, nakit od dra-zega kamenja, bisernica. Juwelier m. dragotinar, juvelir. |ur m. šala, gluma, burka, juren šale zbijati, burke ugänjati. jurta adv. zravgn, poleg. fobel n. u. f. kavelj, kavelj (-na); (Sau) vrv (-i); f. (Sož) srečka, žreb (-a u. -ti), kabeln srečkati, žrebati. [ka. fiabeljau (Kabliau) m. trska, polenov-labellünge f. dolgost sto in dvajsetih sežujev. fiad)el f. pečnica; kahla, lončič. iad)eiofen m. peč (-1) s pečnicami. |abi m. kadi (-ja), turški sodnik. Safer m. hrošč, hrost, kukec, žužek, žuželka, keber; dem. hrošček, žužček; Safer» hroščev. |aferfd)netkc f. oklopnik. gaffee m. kava; Kaffee» kavni. [kave. laffeebau m. kavarstvo, pridelovanje Saffeebaum m. kavovec. kaffeebraun čadast, sajast, rjavkast kakor kava; f. a. bunfelbraun. Jtaffeebüihfe f. kävnica. f afeegefdjirr n. posoda za kavo. Kaffeehaus n. kavarna. [kavo. goffeemafdjine f. kavovär, samovär za fiaffeemitljle f. mlinič za kavo. čtaffeefalj m. kavna gošča, möt. Raffeefdjale f. kävnica, čaša za kavo. iiaffeefdjtueRer f. kavopivka. gaffeefieber m. kavärnar. fraffeefub m. kavni zavrelek. f affeefurrogat n. nadomestek kave. gaffeejinitner n. kavärnica. [bača. |äftg m. kletka, ptičnica, čajba, ko-|üfigmad)er m. kletkar. ßoftan m. kaftan. kahl gol; (am Kopfe) pleš, plešiv, plešav, plešast, golovrh, čelav; — mer« ben goleti, goliti se; ogoleti, ogoliti se; (amKopfe) oplešiveti, plešo dobiti; impf. — dobivati, plešiveti; (D. £udj) zlizan, odrgnen, ogöljen; —er Sa£)lbart — 356 — Salbleber golina, goljava, goličava; (am Sopfe) pleša; —er Serg golovec, golica. fialjlbart m. golobradec. kaljlbärtig golob räd. gal)lbäud)e pl. golotrbe pl. (zool.). ftaljlflilgelig golokril. - fiajjlljeit f. golost, golota; (am Sopfe) plešavost, čelavost; (faljle ©teile) golina, goljava, goličava, golica. galjlkopf m. plešec, plešivgc, plešo-glavgc, göloglavgc, čelavgc. kaljlfcüpftg pleš, plešast, plešiv, ple-šav, čelav. finljlhöpfigheit f. plešota, plešivost, čelavost. fialjlritdien m. gololednica. fiuljlfdjitiattj m. golorepka. §al)OT m. plesen (-i), plesnoba, ples-nina, (na tekočinah) kan, birsa. kannten plesneti (-ejem), birsati se. kaljntig plesniv, känast, birsast. fialjn m. čoln, lädija; dem. čolnič, čolničsk, lädijica. gotjnbein n. čolničasta kost (-1). kal) it förmig čolnast, čolničast. fittljnmatijcr m. čolnar, laljr n. f. Sar. fiaimaitam m. kajmakam, turški namestnik. fiaiman m. kajman, aligator, ameri-känski —, ameriški krokodil. gaifer m. cesar, car; — feilt cesaro-vati, carovati, vladati; Saifer» cesarski, carski, cesarjev, ptferabler m. cesarski orel. flaiferbirtte f. cesarska hruška, cesärka. fiaiferburj f. cesarski dvor, cesarsko poslopje, gaiferfliege f. cesarska muha. §aiferl)aus n. cesarska hiša; cesarska obitelj (-i), — rodovina, cesarski rod (-Ü). piferin f. cesarica, carica. |aiferfirone£cesärskakrona;($jTanäe) cesarski tulipan. kaiferlid) cesarski, carski; —er $rinj cesarjevič, carjevič; — e ^rtnjeffin ce-saričina; —e äJtajeftät cesarsko veličanstvo, cesaröst, presvetli cesar. ftaiferling m. (*|Sf(anje) žardana, jar-dana, karželj (-na). [ca. pifermantel m. (Schmetterling) gospi- fiaiferpflauiue f. cesarska —, datna-ščanska sliva, gaiferreid) n. f. Saifert^um. fiaiferfd)mtt m. cesarski prerez, izrez deteta. fiaiferfoljn m. cesarjevič, carjevič. fiaiferllaat m. cesarska država, fiaifertfjum n. cesarstvo, carstvo. fiatferfodjter f. cesaričina. fiaifenual)!/'. volitev —, izbor cesarja, fiaiferioiitbe f. cesarsko dostojanstvo, cesarska čast (-1). fiajiite f. kajuta, izba (na lädiji), koteč, fiakabu m. kakadüj, čopasta papiga, fsaktto m. kakao. [vec. pkaobattm m. kakävovnik, kakävo-Snkaomaffe f. kakavovina. fiafterlaft m. belin, belingc; f. a. ©djabe. fiakobaemon m. bes, zli duh. fakopljoitie f. neblagoglasje, slabo-glasje, zlozvočje. flaktits m. kakt. f aktuspf!anjeni>Z. käktice, käktovnice. galanberlerdje f. laški škrjangc, ka-landra. Salb n. tele (-ta); dem. telek, telce, teletce; (manttlidiež) teliček, junček; (toeibl.) telica, junica, teličica; fig. teleban, telebec; ein — werfen teliti (se), bräviti se; oteliti se, obräviti se, storiti; Salb» telečji. [lovica. plbe f. telica, junica, jälovka, jä-kalben teliti, braviti se; oteliti se, storiti; (unglitcflidj) zvreči (zvržem). |ülber= telečji; —braten f. Salbš» braten. kälberl)aft teletast; telebälast, tele-bast, neumen kakor tele. plberljänbler m. teletar, teličar. fiälbf rkrup f m. (Chaerophyllum) kre-belja, krebülja. fiilberkul) f. breja krava, krava s teletom. [meso. kälbern telečji; — eS teletina, telečje kälbern f. falben. plberIM m. teletnjak, telečjak, telečji hlev. plbfell n. teletina, teletina, teleto-vina, telečja koža. ftnlbflciftf) n. teletina, telečje meso. lalbleber n. teletina, teletina, teleto-vina, telečje tisnije. MMebern — 357 — Kaltfinn halblebern teletovgn, od teletine, od telečjega üsnija. finlbs= telečji. gnlbsbraten m. telečja pečenka, pečena teletina. finlbsbruß f. telečje prsi pl. [(-i), lalbskeute f. telečja kita, telečja gnjat fialbskopf m. telečja glava; fig. teleban, telebčc. falbslab n. sirišče. lalbsfdjlögel in. telečje stegno, — bedro, •— pleče (plečeta), galbsoiertel n. telečja četrt (-i). |albs;unge f. telečji jezik, fialbawten pl. drob (-a u. -u), drobovina, vampi pl. fittlfibopijon n. kalejdofon. ftolf ibofkop n. krasogled, kalejdoskop. fintenber m. koledar; dem. koledarček; (Sauern—) prätika, f,nltnbermnd)er m. prätikar. galefdje f. koleselj, kolesgn, koleska. Üolfntern smoliti, mašiti (s smolo); zasmoliti, zamašiti. gali n. kali, kalijev oksid; foljlen« faitreš — (Sßottafdje) kalijev karbonat, pepelika. galium n. kalij, kalium. Jnliumortjb n. kalijev oksid, finlk m. vapno; f)ijbraulifd)er — podvodno —, hidravlično „vapno; gebrann« ter — žgano vapno; 2tg— živo vapno; Ä'alf» vapnen. gnlkannmrf m. vapneni omet. talkartig väpnast, vapnenast. galkbobeit m. vapnenina, vapnenka, vapnena zemlja, aitfow % f *4*'lt4> gnlkbrei n. vapn/ua kašaV» , falkbrenner m. vapneBicar, vapnar. Kalkbrennerei f. vapnarstvo; vap- §&lkbtud) m. vapnolöm, vapnenik. fialkbriitje f. belež, vapnena kaša. kalken väpniti, v vapnu močiti; po-väpniti, v vapnu pomočiti. f alkerbe/'. vapnenka, väpnica, vapnena prst (-1), — zemlja, galkgebirge n. vapneno gorovje, galkgrube f. vapnica, vapnena jama. kalkhaltig väpnat, vapnovit, f alkl)anbcl m. vapnarstvo, kupčija z vapnom; ben — betreiben vapnäriti. kallüdjt väpnast, vapnenast. kalkig väpnat, vapnovit. galklüfdjer vapnogäsgc. fialkutergtl m. vapneni läpor. finllitnelTcr m. vapnomergc. _ fialkmörtel m. malta, mort. L, galkofen m. vapnenica. ^ . . A«-galkfinter m. siga. fialkfpat m. vapnenge, drstgv (-a). galkftein m. vapnenge, vapnik, vapnenik; blauer — sinji karngn, sinjek, sinjec. galktuff m. vapneni mačgk, lehnjäk. fialitgrnpl) m. lepopisgc, krasopisgc. fialligrapljie f. lepopisje, krasopisje. halltgrnpljtfdj lepopisen, krasopisgn. ftaltnäujer m. potühnengo, kujävgc, tukgc; skopüh, stiskävt, stiskač, kalmäuferit küjati se, potuhniti se; skopariti, stiskati, golmus m. kolmež. kalt mrzel, studen; (froftig) mrazgn, zimgn; (tül)l) hladen; (eifig) leden; — toerben mraz se dela; mrzniti, omrz-niti; (bon ©peifen) hladiti se; ohladiti se, shladiti se; impf, ohläjati se, shlä-jati se; — fein zebsti (zebe me), mraz ob. mrzlo biti (je) komu; mir ift — mraz ob. mrzlo mi je, zebe me, mraz me grudi ob. tere. kaltblütig hladnokrven; fig. mrzel, leden, mrtev, neobčutljiv. Kaltblütigkeit f. hladnokrvnost; neobčutljivost, kaltbrüdjig krhek. gälte f. mraz, zima, mrzlöta, mra-zota; (Kül)te) hlad (-a u.-u), hladnost, hladnota; troctene — suh mraz, golo-mräzica, suhomräzica; (große Kälte) zmrzlina, zmrzäl (-i). g fiättefteber n. mjzlica. mth^hi AaW* fiältegrab m. stopjnja mrffea. [(-i). finltemifd)ung f. inrazotvorna kälten hladiti; prehladiti, impf, pre-' tLui hläjati. kaltljerjig hladnosrčen, mrzlega srca. fialtfjetjigkeit f. hladnosrčnost, mrzlo —, ledeno srce. kältlid) mrzlotgn, mrazotgn, mrzi-kast, hladgn. galtfinn m. mrzlöba, hladnost, mrzlo-srčnost. Mtfitittig — 358 — Kampfgefährte kaltfinnig mrzlöbgn, hladen, mrzlo- srččn. fialtlimtigkrit f. f. Saftfimi. fialttuafTer n. mrzla —, sttidena voda. ßauieel n. velblöd, kamela; Kameel* velblödji, kamelji. fiamttüjanr n. velblödja —, kamelja dlaka. §amrelllute f. velblödica, kamela, fiameeltreiber m. velblödar. [dlake, gameebeug n. tkanina od velblödje finmeefiicge f. lama. fiatnerab m. tovariš, drug, pajdaš, spreznik. fiamfrnbfdjnft f. tovaršija, pajdžštvo. fiamille f. kamilica; Kamillen* ka-milični. [ličnik. fiamillentljee m. kamilični čaj, kami-fiamin m. dimnik; (im Limmer) leva, kometi, komin. fiaminfeger m. strgär, dimnikar, faminfegerloljn m. strgarina, ome-tarina. gaminrohre f. železni dimnik, ftamm m. greben, hrbet, sleme (slemena); (in ber SMljle) zob (-a u. -ü), palec; (beim SBebeftufjl) glavnik, brdo, greben; §aar—glavnik, češelj, česal-nik; SöoH— grebenica, mikälnica, dr-zälnica; Kamin« grebenast, fammadjer m. glavnikar, glavničar. fiammadjerhaitbiuerk n. glavničarstvo. kammartig grebenast, fantmbanlt f. polica, fiantmbaum m. razvor. gtommbrett n. f. Kammbanf. gamtnbiirfte f. ščetka. kämmen česati (češem); počesati; (bie SBoHe) grebenati, mikati (-am u. mičem), držati; ogrebenati, omikati, odrzati. gätnmer m. česalec. ftantllter f. stanica, soba, čumnata, jizba, konoba, kamra; 9lugen— očesni prekat; optifdje ®un!et— temna sobica; §anbel§— kupčij ska zbornica, — komora; 9}eicf|ž— državna zbornica, fiatnmeramt n. komorni urad (-a u. -ti). fiäntmerd)enw. sobica, izbica, kamrica, fiammerbtener m. komorni strežaj. fiammerbienerin f. hišna, komorna strežajka. fiämmerer m. ključar, komornik. pmmereroroiirbe f. ključarstvo, ko-morništvo. fiammerfrau f. hišna. fiammergefBUe n. komorni dohodki pl. gammerberr m. f. Kämmerer, fiämmerin f. komörnica; česalka. Šamnterjungfer f. hišna, komornica. Äammerprorurator m. komorni zagovornik, — odvetnik, — prokurator. fiammerproeuratur f. komorno odvetništvo, komorna prokuratura. fiammermafTer n. prekatna mokrina (phys.). f ammerrorfenw. državno dohodärstvo. ftammer;ofe f. f. Kammerjungfer, kammförmtg grebenast, fiammgtbirge n. grebenasto pogorje, — gorovje, grebeni pl. fiamtngras n. grebenica, pasji rep. fiammljaar n. griva. |antm()älje f. visokost gorskega grebena (geogr.). fiatnmkraut n. marjetica, lammliße f. ničavnica, nitičnica. gammrab n. palčno —, grebenasto kolo (-esa), palčenjak. fiammtnerk n. palčevje. [volna. ftammtnoUe f. mikana —, gredašana fiätnpe m. borilec, borec, bojevälec. finmpf m. boj, bor, borba; (©efedjt) boj, bitva, bitka; (Krieg) vojna, vojska; (SRingen) metež , metanje , rovänje; Kanipf» bojni, fiampfbegier f. bojaželjnost. kampfbegierig bojaželjen, bojevaleu. kämpfen bojevati se, boriti se, biti (bijem) se, vojskovati se, boj biti (bijem), — bojevati ; mit ©lenb — ubijati se, revo prodajati. Kämpfer vi. borilec, bojevälec, borec, bojnik, bojevnik. fiampftr m. kafra; Kampfer- käferni. flampferbaum m. käferna lavorika. fiampfergeift m. käfrovec. fiatnpferöl n. käferno ölje. [boj. kampffähig dober —, sposoben za fiampffelb n. bojišče, borišče. kampffertig na boj —, za boj pripravljen, — gotov. Kampfgefährte m. sobojnik, soboje-valec, soborec, soborilec. fiantpfgefang 359 Kapaun fiompfgefajig m. bojna pesSn (-i); vojaška pes6n (-i). [vpitje, fiampfgefdltri n• bojni krik, bojno fiampfgetümmel n. bojni lirup, bojno vrvenje. hampfgeuioljnt boja vajen. [— truš. fiampfgeroiil)! n. bojni hrum, — hrup, finmpfi)tii)tt m. svadljivSc, togotnik; fig. togotnik, prepirljivBc. fiampfluft f. bojevitost, bojevalnost, bojaželjnost, borljivost. katnpfluftig bojevit, bojevalSn, bor-ljiv, bojaželjen. [han. kampfmiibe (od) boja truden, — upe-6nmpfplats m. bojišče, bojevališče, ho-rišče, bojno torišče, — polje, poprišče. fampfrofs n. bojni konj. [niea. I ampffdjult f. borilnica, bojna učil-fampfTpiet n. bojna igra. Rampfriid)tig f. ftreitfiid)tig. fnmpfiibung f. bojna vaja, vaja —, vadba v boji. fianartenoogel m. kanarSc, kanarček, finnalter m. f. Knafter. Janbelbeere f. (Viburtmm lantana) dobroletovina, dobrovitovina, medulje-vina; (grud)t) meddljica. finnbfljuther m. kandisov euker, — sladkor, ledengc. fiängurul) n. klokan, kengurüj. lanindjen n. domači —, pitani zajge, kraljik (-ä), kunSe. fanindjenfeU n. kunčevina, koža domačega ob. pitanega zajca. gantte f. majölika, ročka, konva ; dem. majolčica, könvica; (Krug) vrč. Sannefas (Kanneüaä) m. kanafas, platno za podlogo. fiamtegießer m. f. ginngiejjer; fig. politični —, politiški modrovalSc. [tiki. ftanneijieljerei f. modrovanje o poli-|annelko()le f. svetlogöri premog, fionntnliraut n. preslica. knmienrocife adv. na vrče. [näda. fianonabe f. streljanje s topovi, kano-fiaitonc f. top, kanon. fianonettbonnrr m. grmenje topov. Sanonengießer m. topar, topolivSc. Sanoitengut n. topovina. Äanonenitugel f. topovska krogla, lanonenmetall». f. Kanonengut. [pom. flanonenfdjufs m. strel iz topa, — s to- f attonier m. topničar. itanonieten s topovi streljati, gante f. rob (-ti u. -a), krn; dem. robSc, rohič; (ŽRanb) kraj, okraj Sk; (am Kleib) krajSc, rob, obrobek; bre« djenbe — lomeči rob (phys.). hauten na rohe ob. robove obrezati (-režem); okräjiti; impf, obrezovati; okraj eväti. Santenndjje f. robovna os (-1). fiantentinie f. (črta) robovnica. Iiantcntud) n. ruta z okräjki. fiantenniinhel m. robovni kot. f antljaribe f. španska muha, kanta-ridka. §nntl)0l{ n. tesani les. hantig robät, voglät, krnjav; in Qu» jamntenfggn. -röb. §anjei f. leča, pridižnica, prižnica. §an}elberebtfamlseit f. cerkvena zgovornost. f anjelift m. kancelist.. ganjelrebner m. cerkveni govornik, pridigar, propovednik. f anjetoortrag m. cerkveni govor, govor z leče, pridiga, propöved (-i). famlei f. pisarna, pisärnica, kance-lija; Kanntet» pisarniški, kancelijski. §an;leibeamte m. pisarniški —, kancelijski uradnik. fian|leibirertor m. pisarniški —, kancelijski vodja, — ravnatelj. fSanfteierforbernifTe pl. pisarniške —, kancelijske potrebščine pl. f anjieigebur f. pisarina, pisarnma. kanjieimäßig pisarniški, kancelijski. $aitsleipau[d)a[e n. pisarniška poprečnimi, — odsečnica, poprečna vsota za pisarniške potrčške. gan;leiperfonale n. pisarniško —, kan-celijsko osobje. [niffe. gan;leirequi|ttenßZ. f. Kanjleierforber» |inmleird)reiber m. pisar. gan;leij"djrift f. kancelijsko pismo, pisanje s kancelijskiini črkami, [jezik, flnnileirprndie f. uradni —, službeni §an;lei|til m. uradna —, kancelijska pisava, uradni slog. [stvo. f an;leiioefen n. pisarništvo, kancelij-ftanjlef TO.kancelär, kancelir, pečatnik, fimtjlift m. f. Kanjelift. fiapaun 'm. koptin. tapaunen — 360 Sarftaufforftung kapaunen rezati (režem), skopiti, ko-piiniti. ftapauitenbrnttit m. pečeni koptin. ŠoprUc f. molitvenica, molilnica, kapela; dem. kapelica; (SDiufif) godba, gödbeni zbor, kapela. finpclImciRer m. kapelnik. finptr m. gusar, korzar, pomorski ropar. [list. gaperbrief m. gusärski —, korzärski iiaperei f. gusärstvo, korzarstvo, bro-dolov, pomorski rop. kapern brodove loviti, — pleniti; — uloviti, — upleniti, — vzeti (vzamem). fiaplatt m. kaplan, kapelän, duhovni pomočnik; faplcmš« kaplanski. fiappe f. čepica, kapa; (Šelj—) kučma, čamar; (an ber ®eid)fel) okov; (bei b. ©tiefe!) krpa; (am ®refč£)fleget) gož (-1), goža. kappen kapiti, kapičati; okäpiti, okä-pičati; (ben Saunt) oklestiti, obsekati, otrebiti; impf, okleščevati, obsekovati; (ben Hat)n) kopiti, skopiti, rezati (režem), koptiniti. fiappenblume f. pasje zelje, nalip. kappenfijrmig čepičast, käpast, gappentnuskel m. käpasta mišica. Sappenring m. oglavnik. fiapper m. sekač. ftnppmeife f. čopasta sinica, (sinica) čoparica. ftapptutibe f. navadna vrba, fioppjaum m. brzda, uzda. Šap M f. mošnica, škatlica; (in ber Sotanit) glavica, tobölec, peščišče; (b. Jgülfenfriidjte) strok; (attt ©etueljr) kapica, klobtiček. fiapftlfrudjl f. glavičasti plod (-a, -ti). fiapu;e f. oglžvnica, ktikulica, kuklica. ftapttjitter m. kapucin, kapucinSe. f,npu)ittrrrtfi'e m. küklasta opica. Bapminerklaffer n. kapucinski samostan. [u. -a), fiapuiinerorben m. kapucinski red (-11 fiar n. posoda, korito, fiarat n. karat, fiaratgeroidjt n. karatna teža. karatieren karatovati. Itariitig karaten. ftaraufdje f. (Cyprinus carassius) karaš, plosk, petrovka. ftaranmite f. karavana. [čaj. ftaraiuant ntljee m. karavanski —, ruski fiarbatrd)t f. korobač, bič. karbatrdjen korobačiti, bičati, fiarbiitrdje f. greben, drzej, gredeše pl.; (fiir $ferbe) ščetka —, krtača za konje. karbätldjen držati, gredašiti, grede-šati; (Sferbe) ščetkati, krtačiti, fiarbe /'. (Dipsdcea) ščetica (bot.). fiarbenbillfl f. gladež, ščetica, fiarftol (fartriol) m. cvetni vöhrovt, karvijöl. ftarfunkel m. živor(u)deči rubin, ognjengc, kartunkelj. karg skop, skopären, skoporit, stisljiv, škrljiv, škrtljav; pičel. Barge m. skopuh, škrtljavec, stiska-lec, stiskavt; f. skopülja, stiskälka. kargen skopovati, skopariti, škrljati. fiaigtjeit f. skopost, škrtljavost. kärglid) pičel, boren, reven, siromašen; adv. pičlo, borno, redko, skö-poma. fldrglidjkeit f. pičlost, siromašnost, bornost. f armefin n. karmezin. Earmefinfarben (carmoifinfarben) kar-mezinast, karmezinov, višnjelast. fiarmin m. f. Earmin. fiarpfen m. krap; farpfen« krapov, kräpji, fiarpfenbrut f. krdpja zalega, fiarpfeitfleifd) n. krapovina, kräpje —, kräpovo meso. fiarpfenteid) m. krapovnik, krapov-njäk, ribnik za krape. fiarre f. taliga, toliga, teležnik, tačka, telege pl., samokolnica, samotežnice pl., kolečka. fiarre» m. voz; (jum giitjren b. ®iin-gerg) koš, gnojni koš; (jtoeiräberig) gare pl., dvokolnica. fiarrenfiitjrer m. taligar, telegar, tač-kar, vozač (s tačko). finrrengaul m. taligaš, kljuse (-eta). ftarrenidjteber m. f. ftarrenfitfirer. fiarrenfprilje f. brizgilnica na tnalih kolih. fiarrennrngen m. kola pl. [kras. fiarlt m. kramp, kopač; (fteiniger Crt) fiarflaufforlhtttg/; pogozdovanje Krasa, larften — 361 — Katarrtyaifteber karßen s krampom kopati (kopljem). fiarilfortnttlion f. kraška tvorba, kra-ševina. f.(trtn{fri)t f. karteča, s kroglami napolnjena kanonska patrona. finrtaune f. kartavna. torte f. list; dem. listek , listič ; (Spiel—) kvarta, karta; —n fpielen kvartati, kartati; (geograpt)ifd)e —) zemljevid, zemljekaz, mapa; Karten» listovni; kvartni, kartni. fiartenblott n. kvarta, karta, lartettgelb n. kvartarina, plačilo za kvarte. gartenfammlnng f. zemljevidna zbirka, atlänt. [tami. fiartenfpiel n. kvartanje, igra s kvar-^nrtenfpieler m. kvartälSc, kvarto-pirSc, kartaš; —in f. kvartalka, kvarto-pirka. |atttnlltmpel m. kvartni kolek, kolek za kvarte, fiartljiiuftr m. kartuzijanSo. fiartfjftuferhlottcv n. kartuzijanski samostan. fnrtoffel f. podzemljica, pozemnica, krompir, korün; Sartoffel» podzem-Ijični, krompirjev, kortinov. ftartoffeladier m. krompirišče, korü-nišče, njiva za podzeinljice. Sartoffelbau m. sajenje —, pridelovanje podzemljic ob. krompirja. farloffelbrantmein m. kortinovSc, krompirjevgc, kortinovo —, krompirjevo žganje. finrtoffelfaule f. kortinova —, krompirjeva gnilina, krompirjevo gnitje, lartoffelfelb n. f. Kartoffelacfer. gattoffelkrautTO.krompirjevka,krom-pirjeviea. fiartoffelfalat m. koriinova. —, krompirjeva salata. fiartoffeifdjitnmel m. krompirjeva plesen (-i). pfe m. sir; (B. füfjen Xopf.) skuta; p — werben širiti se; usiriti se, se-siriti se, zagrizti (-grizem) se, zakrk-niti; Kafe» širni, sirnat. kiifeartig sirast. pfebereituitg f. sirarstvo, naprav-ljanje sira. pfeform f. torilo (za sir), sirišče. gäfeljanbel m. kupčija s sirom, sirarstvo. ftäleljünbler m. sirar; —in f. sirarica, pfekainmer f. sirnica. füifelob n. sirišče, sirilo, fiäfelaib m. lileb sira. füfemabe f. širni črv, črv v siru, širna pršica. pfetnilbe /'. f. Köfeutabe. f äfemild) f. sirotka, sirotSv. küfen širiti; usiriti, sesiriti; intr. f. unt. Käfe (ju Käfe werben). fiäfenapf m. lonec za sir; (Käfefornt) torilo (za sir), sirišče. fjaferite f. vojaščnica, kasarna, gäfefäure f. širna kislina. £tä|"ei!off m. sirnina. fiüfewolTer n. sirnica. häfidjt sirašt. käfig siren, sirnat. [stänjev. fiaRauie f. kostanj; Kaftanien» ko-fiallanienbaum m. kostanj, kostanjevo, drevo (-esa).—/ kaßaiiieitbraun kostanjev, kosfanjast, črnomanjast, kostanjeve barve. gnttantenljol; n. kostanjevina, kostanjev les. ' gajlaittenronlb m. kostänjevje. gäftdjen n. omarica, skrinjica, p [te f. vrsta, pleme (-na), kasta. ImReien trpinčiti, mučiti, träpiti. ga|ten m. omära, kosten; (überhaupt) shramba; (£rul)e) kovčeg, skrinja ; (33rettert>erfd)Iag) oboj. p[tengei|t m. odločenost —, nejedi-nost med rodovi ob. plemeni, galleniuefen n.}. Kaftengeift. fiafirat m. skopljengc, rezanec, kaftrieren kopiti; skopiti, rezati (režem), popraviti. Snfunr m. kazuvar. fiatafalk m. mrtvaški oder. gatalsombe f. podzemska grobnica, katakomba. katalektifd) nepopoln, katalektičen. fotalepfie f. mrtvičnost. fiatalog m. imenik, zapisnik, katalog, ftotnplerie f. obmrlost. fiatorakt m. slap, vodopäd. tintarrl) m. nahod, katar, fintarrtjalfiebem nahodna—, katärna vročica fatarrhalifd) 362 tauf katarrljalifd) nahöden, katären. fintnUropljf f. prevrat, preobrat, premena, prekret, katastrofa. fiated)efe f. izpraševalno učenje, učenje v vprašanjih in odgovorih, kateheza. Satcdjet m. verski učitelj, učitelj vero-znänstva ob. verozäkona, katehet. fiated)ftik f. učenje v vprašanjih in odgovorih, katehetika. katedietifd) izpraševalen, katehetičen. lintrdjificrcn verozäkon —, krščanski nauk učiti; učiti v vprašanjih in odgovorih. fiatedjismus m. krščanski nauk, katekizem. fiatedjumeit m. izpraševanec, novo-vernik, katehumen. Kategorie f. vrsta, razred, oddelek, kategorija. kategorifd) adi. določen, brezpogojen, brezuveten, kategoričen; adv. naravnost, brezpogojno, fiategorifierung f. uvrstitev, fiater m. maček; (fcherjmeife) mucek, fiatheber m. u. n. učiteljska stölica, katedra, kateder, fiatljebrale f. stolna cerkev, stölica. Šatljfbrolliirdjc f. f. Sathebrale. fiatljete f. kateta. [ter. fiailjeter m. močevod, sečevod, kate-ftatljeto meter n. voglomer, kateto-meter. fiatljobe f. izhod, katoda (phys.). flntljolicismus m. katoličanstvo, katoliška vera, katolicizem. fiatf)olih m. katolik, katoličan, katoliški kristijan; —in f. katoličanka, katoliška kristijäna. kntljolird) katoliški, f ottnn m. katün. kattunen kattinov. fiattunfabrik /'. katunärnica, tovarna za izdelovanje kattina. fiattunroeber m. katunar. šottunrooUe f. bombaž za katün. katjbalgrn fid) roväti (rujem) se, rvati (rvem) se, trgati se, puliti še, metati (mečem) se, premetavati se, tepsti (tepem) se. [rovävt. fintibalgcr m. rovalec, rvalec, metalec, fiabbalgeret f. rovanje, rvanje, metanje, trganje. fia^djen n. mače (-ta), mticika, milnica; (ŠIfitenftanb) mačica. fiShdjfnbaimt m. mačičarica. Šahe f. mačka, muca, muna; (®clb= giirtel) maček, pas, opasek ; (Sinter) maček, kotva; Sajjen« mačji. fiatjenauge n. mačje oko (očesa); er hat —n gleda kakor mačka, kabenäugig mačjeok, mačjih oči j. fioiengefdjrei n. mijavkanje, mijävka, mačje drenje. fintiengolb n. mačje zlato (min.). fiahenjammer m. er tjat einen — lasje ga bole, vse ga boli —, slabo mu je po sinočnjem pijančevanji, fiabenktee m. zajčja noga. ftafjenkraut n. divja —, mačja meta. f atjeiimufik f. mačja godba, mijavka; — machen po mačje zagosti (-godem), finkritfilbcr n. mačje srebro (min.). fintienl'pnutgr«. mačji skok; biž bahin ift ein — dve, tri stopinje je do tje, dva-, trikrat prestopiš, pa si tam. ftahentiTd) m. ani — effen za pečjo —, v kotu jesti (jem), fiaitberei f. odrtija. |auberer m. odrtnik. [chern. kaubern kävdrati, gdvdrati; f. a. trnu fiaitberioelfd) n. koloböcija, ciganski —, lätovski jezik, kauberioeird) nerazumljiv, nedoümen; — reben cigansko —, latovsko govoriti, otrobe vezati (vežem), kvasiti. kauen žvečiti, gleviti, žvekati, žve-riti; požvečiti, prežvečiti zc.; impf. požvekovati, prežvekovati ; roieber— prežvekovati. gnuer m. žvekač, žvekalec. kauern čepeti, ždeti (ždim); briitenb hocten čučeti, ničati (ničim); fich — počeniti, čičniti; impf, počepati. fiauf m. kup, kupilo, kupnja; (%n> tauf) nakup, kupčija; (Selb) kupščina; kupnina, kup; fcf)lechten — machen oküpiti se; su —e ha&en na prodaji imeti (imam); mohlfeilen —ež dober kup, v dober kup, ceno, v ceno, po ceni; mit in ben — nehmen s čim drugim vred kupiti; ber — ift jurüd» gegangen kupčija se je razdrla; oom —e leben na kupilu ob. kupičku živeti; Kauf» kupni. {aufbar — 363 — kaufbnr kupen, kupljiv. gaufbrtef m. kupno pismo, kaufen kupiti; impf, kupovati, ku-pävati; fd)ted)t — oküpiti se; atlež — pokupiti, ponaküpiti; impf, pokupoväti. gäufer m. kupec, kupovalSc; —in f. kupovälka, kupilja. gauffaljrer m. poveljnik kupčijske ob. trgovske ladije; (@d)iff) kupoijska —, trgovska ladija. fiauffarteifdjiff n. kupčijska —, trgovska ladija. gaufgegenllanb m. kupljena reč (-1), kupovina. gaufgelb n. kupnina, kiipščina. taufgefdjiift n. kupčija, trštvo; kupovanje. gautyanbel m. kupčija. [valgc. finufljerr m. trgovgc, kupec, kupče-gauflaben m. prodajälnica, štacuna. gaufleute pl. trgovci, tržci, kupče-välci pl. kiiuflid) kupen, kupljiv; podkupBn, podkupljiv; — an fic§ bringen kupiti; pokupiti. [vost. puflidjkeit f. kupljivost; podkuplji-|8ufliitg m. kupljenSc, kupljenček. Šanflu|t f. kupovitost, kupčljivost, tržljivost. kauflultig kupovit, kupčljiv, tržljiv, radokupen. fiaufiu|tige m. kupec, laufmann m. trgovec, tržeč, kupec, trgovalec, kupčevalec. kaufmänntfd) trgovski, kupčijski. gaufmaratfdjaft f. trgovci, kupčevalci jc. pl.; (§anbel) kupčijstvo, trgovina, trštvo, trgovstvo. gaufntnnnsfrau f. trgovka, kupče-vilka; kupčevalčeva soproga. [na. gaufntannsgefdjiift n. kupčija, trgovi-§aufmannsgut n. kupčijsko —, tržno blago, kupčijska —, tržna roba. ftaufmntmsleljrliitg m. kupčijski — trgovski učenec, gauftnannsftanb m. f. §anbetsftanb. fianfplali m. tržišče, trg, sejmišče. Kaufpreis m. kup, cena, kupna cena. gaufredjt n. kupna pravica. |auffd)illing m. kiipščina, kupnina, f aufftiitk n. kupovina, kupljena reč (-i). tUuflummt f. f. Sauffdping. gaitfoertrag m. kupna pogodba, gaufuertragslöfung f. razkup. gaufroert m. kupna vrednost, fmulbarfd) m. kapelj, kapljič, glavač, faulenk'dpfdjen n. glavnica, gaulkopf m. minek (-ä), menek (-ä), menkiček , bosoglavBc , mlada žaba, butoglavBc. [čica. gaulqitappe f. kapelj, glavač, ponöv-kaunt komaj, toliko da, komaj da, jedva. gauntuskel m. žvekalka. [čBn. hauftifd) razjeden, razjedljiv, kavsti-gautfd)uk m. proževina, kavčuk, fiautfdjukbaum m. kavčukovgc. gautuerkjeuge pl. žvekala pl. fiau; m. čuk, skovir, skovik; fjalž) skopuh, skopin, stiskävt; narri« fdjer — bedak, budalo, bebec; reidfer ■— bogatin, bogatinec, bogateč; tuun« berliner — čudak, čuden človek. §ebsel)e f. nezakonsko življenje, pri-ležništvo. gebsktttb n. postranski —, nezakonski otrok, pankert, mulček. gebstnamt m. priležnik, naložnik. gebsroeib n. priležnica, naložnica, hot-nica, ženima, nezakonska žena. kedt drzen, predrzen, drzovit, smel. gediljeit/. drznost, predrznost,, smelost. ^^ *-<'7"verfd)lei|'?». f. Kleinöertauf. Šleinuiej) n. drobnica. Šleinnmre/-. drobno blago, drobnjava. kleintueife adv. po malu, po malem; na drobno. [c6n. kleinioillfig majčken, mičken, drobe-fileiftcr m. lepivo, lep, klej. kleillerig lepek, lepkast, klejast. kleiftertt lepiti, klejiti; prilepiti, zlepiti, priklejiti. filtinme f. škripec, precep, kljupa; (b. ,forbntac|er) majilnik; (enger Drt) soteska; fig. stiska, zadrega; er ift in ber — v zadregi ob. v kleščah ob. v škripcih je, huda mu prede, prigreva mu. klemmen uškrniti, priškrniti, ušče-niti, stisniti, v kljupo dejati (denem); impf, stiskati, v kljupo devati; fid) — uščeniti se, priščeniti se. klempero f. Jtimpern. glempner m. klepar, filempneret f. kleparstvo, kleparija. flempnerroerkflätte f. klepärnica. glepper m. kljuse (-eta), kljüsa, kleka. filette f. torica, repinec. ilettenbiftel f. lopüh. ilelterer m. plezalec. Ilettergcriift n. plezalo, klettern plezati, plaziti se, lezti (ležem); splezati, splaziti se, vzpeti (vzpnem) se; impf, vzpenjati se, kobacati. filetterltange f. plezalica; mlaj. ftlettfroogel m. plezalec, plezalka, gletterwurj f. f. Klette, blieben cepiti, klati (koljem), kälati, krojiti; razcepiti, precepiti, razkläti, razkrojiti, flieber m. cepilec, krojilec. fiüebljatke f. cepilnica, cepljenica. fitimn n. podnebje, zračje. klimatifd) podneben, klimatičen. flitnar m. f. (Steigerung, klimmen plezati, kvišku lezti (ležem), filimperei f. brenkanje, brenkljanje, plmkanje. [kati. klitnpern brenkati, brenkljati, plin-f liutperer m. brenkalec, brenkač. gltnge f. rezilo, ostrina, ploča, rez (-i); fig. sablja, meč. Slingel f. zvonec, zvonček, kraguljec; eleftrifdje — električni zvonec (phys.). filingelbeutel m. škrabljica, mošnica ob. skrinjica z zvončkom. klingeln žvenkljati, zvončljati, zvonč-kati, cingljati; požvenkljati, pozvonč-Ijati, pocingljati, pozvoniti. klingen zvoniti, zveneti, glasiti se; (fd)allen) zvenčati (-im), žvenkljati, žvenketati (-am n. -ečem); (0. Saiten) brenkljati, brneti, zveneti, peti (pojem) ; (B. 331ed)inftrument.) bučati (-im), peti; (Bom ©elbe) cvenkati; baš ®etb Hingt denar ima cvenk ob. žvenk; (in b. Chren) zvoniti, bobneti, brneti; p — anfangen zapeti, zaklenkati, zabu-čati u. f. m.; mit —bem Spiel z godbo, z mtiziko. glinggebidjt n. f. (Sonett. Älingflang — 375 — flofcgerimte filtngklang vi. žvenket, žvenkljanje, žveuketanje, brenket, brenketänje. klittgkling interi. ein, ein! cink, cink! filinik f. klinika, klintfd) kliničen, filinke /'. kljuka, kvaka. filinkettljaken vi. zaklepnik, sköba. itlipp interi., — u. f (app pikapok! pikapoka! filippe f. peč (-1), pečina, skalina, kleč (-i), greben; (out 3Bebeftuf)l, in ber Sägentüfjle) lopatica, zapiralnik; fig. zapreka, ovira, zadržek, nevarnost. Slippcnbnitk /'. klečevje, kleč (-i), filippettkiille f. skalovito obrežje, ülippettretd) skalovit, skalnat, ska-lovnat, pečevnat, pečevit. ftlippfifth vi. trska, polenovka. itlippig f. flippenreid). klirr interi. ein! cink! cvenk! klirrett žvenketati (-am u. -ečeni), zveličati (-im), rožljati; zažvenketati, zazvenčati, zarožljati; (bon gcnfterit) šklepetati, ropotati (-am unb -očem), rovštati. filitfd) m. cmok, plesk, tlesk, šloben m. škripec, škrpec; (b. 93ott= djcrž) natezalnik, lisica; (b. Soglerž) precep; (bei ber ®gge) branovlek; (iti ber Jprpfofte) baba; (in ber Uf)r) kleščiee pl.; f. Söünbel. filobtnbfirijrel f. öjnicejpZ., ojesajpZ.; (ein Slrnt) öjnica, oje (-esa). jjlubfiifiige f. žagica, razpärnica, robidnica, filopf m. bunk, lop. filopfc f. klepalo; fig. jentoub iit bie — betommen koga v pest dobiti, filopfeifen u. nabijač. filbpfcl vi. betec, klepeo; (in b. ©tode) kembelj 11. kembelj (-na), camelj, žven-kelj, klač. klopfen trkati, klepati, kljukati; trk-niti. potrkati, poklepati, pokljukati; (fattft mit b. Sjaitb) trkljati; potrkljati; (jerflopfen) tolči ob. tleči (tolčem), tru-piti; raztolči; (auf b. g-inger) kreniti, impf, krcati; (mit b. Sdjnabel) kljuvati (kljujem); (®taub auž etiu. —) iztepsti (-tepein), izpähati, izprašiti; impf, iz-tepati, izpabovati; jentanb — klepati, bünkati, biti (bijem), tepsti (tepem); naklepati, nabünkati, nabiti, natepsti; impf, naklepävati, nabijati, natepati; intr. (Oom Ijerjen) biti (bijem), tolči ob. tleči (tolčem), utripati (-am unb utripljem), plati (poljem). filopfer m. trkalec, klepalec; (äöerfs jeug) klepalo, klepač, trkalo, tolkač. glopffedjter m. rovär, rvär, rovävt, rovan; prepirljivec, prepirač. fllopffed)terri /'. rovärstvo, rovarija; prepir, prepirljivost. filopfgartt n. utrepana preja, filopfjjammer m. kleptilnik, klepač, klepalo. glopfljeitgft m. klepec, mendravSc. glopfljol) n. bet (-ä), bat, tolkač, tolkälnica. filopfküfet m. kukec, kruhar. flöppcl m. bčt (-ä), bat, batič, betec; (Spifcen—) klinec; f. ©locfenfdjroengel. klöppeln čipkati, čipke plesti (pletem). gl oft m. gruča, gruda, gleba, kepa; (Wiehl—) cmok, svalek. kloßig crnokat, svalkast. flofter n. samostan, klošter; Älofter« samostanski, klošterski. filofterbruber m. samostanski brat, frat.er; redovnik, menih. gloRerbistipliit f. samostanski red (-a u. -Ü). Jtlolterfrou f. redovnica, nuna. floftergebiiiibe n. samostan, samostansko poslopje. glolfergcifilidjc vi. redovnik, menih, samostanec. filoltergrliibbe n. rodovniška —, metliška —, samostanska obljuba ober zaveza. filoflerleben n. rodovniško —, samostansko življenje. klöfterlid) samostanski, klošterski; redovniški, nunski. gloftermefen n. samostanstvo, redov-ništvo, klošterstvo. gloftrr;ud)t f. f. ftofterbišciplin. ftlok m. štor, panj, trš, panjač, pa-robek, čok; klada, hlod, krcelj, krlj, rkelj. trkelj, tepelj; fig. čok, štor, štorklež, teleban; grober — f. ©robian. glöße f. suha hruška, flößenbrot n. krhljäk. Iloßgerittne n. žleb (-a n. -ti). flogig 376 Knäuelgras klotjig štorast, robat, grob. §luft f. razpoka, razpoidina, poklina, razselina, špilja, poč (-i), rega, raz-pör8k; (@rb—) propad, tokava, votlina, duplina, zijälka, zijati f. pl., udrtina. klüften fidj cepiti se, regati, zijati; regniti, zazijati, razsesti (-sedem) se. klüftig razpokel, razpökan. klug razümSn, pameten, presödSn, preudaren, zveden, prebrisan, razborit; (loeife) moder; (borfichtig) previden, oprezen, pazljiv, opazen; — machen modriti, učiti; zmodriti, spametovati; id) fann nid)t — roerbett ne morem umefi (umejem), ne morem razsoditi. Klügelei f. modrovanje, klügeln modrovati, flugljeit f. razumnost, presodnost, preudarnost, zvedenost, prebrisanost, razboritost; modrost; (SSorficht) previdnost, opreznost, pazljivost; mit — u. SBorfidjt modro in previdno. fllugfjeitsleljre f. nauk o previdnem obnašanji; f. a. Šafuiftif. glitgler m. modrovälec, modrijaš. kliiglid) adv. modro, pametno, previdno, razumno. filuntpen m. gruda, gruča, kepa, gleba, bolvan. hliitnperig grtidav, gručav, kepast, glebast, svälkast. klumpent fich drobiti se, drobljäniti se, v gruče se lomiti. filuutpfuß»». kruljava noga; (^erfoit) kruljavBc, šantavBc, šepec, švedrač. klumpfüßig kruljav, šantav, šepav, šepast, švedrast. filuitfe f. f. Kluft, gluppe f. f. Klemme u. Kloben. fill)ilier n. dristev, dristva, klistir. klt)llieren dristviti, klistirati. filijltierfpriße /'. dristlja, štrkalica, kli-stirka. finabe m. deček, dečak, fant; dem. dečič, fantič, fantiček, otrok; Knaben» deški, fantovski, otroški, otročji. finabenalter n. otročja leta pl., deška doba, detinstvo. knabenhaft otročji, dečarski. finabenkraut n. kukavica, ktikovec, dišeča mošnica. finabenrdjule f. učilnica ob. šola za dečke, deška učilnica, finabenllreid) m. dečarija. finäblein n. deček, otrok, sinček, fantič, fantiček. knacken tr. hrtipati (-pijem), hrustati, grizti (grizem); (mit ben Ringern —) pökati, dleskati; (SJüffe) grizti, tolči ob. tleči (tolčem), treti (terem); intr. pokati, reskati; prasketati (-am unb -ečem), praskljati. fnackente f. drdravček, krepeljica. finadmteffer «.(nož) sklepBc, nožičevka. fnacks m. dlesk, resk, pok, lusk. finali m. pok, tresk, resk; auf — u. gatl na vrat na nos, na mah, mahoma; Knall» pokalni, finallbitdjfe f. (puška) pokalnica. fnalleffect m. hrup, tresk, tlesk, knallen pokati, treskati; počiti, pok-niti, treskniti; jemanb — okäniti, prevariti. gnaUgas n. pokalni plin. finallpräparate pl. pokalne priprave pl., pokalni preparati. [pokalec. finnllpttloct n. pokalni prah (-a u. -ti), fmalluft f. pokalni zrak. knapp tesen, ozek, napet; (farg) pičel, trd; adv. tik, tikoma, stikoma; (farg) pičlo; — leben na tesnem ob. trdo živeti; mit —er sJiotl| komaj, toliko da. f itappe m. oproda, ščitonosec; (SBerg» fnappe) rudoköp, rudar. knappem hrustati, hrtipati (hrup-ljem), grizti (grizem). finnppheit f. tesnota, tesnoba, pičlost; fig. sila, stiska. f pl. finappfchaft f. rudokopi pl., rudarji finappfchnftsraffe f. blagäjnica ob. denarnica rudoköpov. finappfd)aftslabe f. f. Knappfchaftšcaffe. fnarre /'. škripalo, škrtalo, drdralo. knarren škripati (-pijem), škrtati, škrgati, škrgtitati. knarrenb škripav, škripajoč, škrgav. jinaRer m. knaster. knaltern f. fnifteru. finäuel m. klobčič, klobko, klobček. knäuelf'drmtg klobčast, klobkast. finäuelgras n. (Bactylis glomerata) pasja trava. Knauf — 377 — Knoblaudjfraut finauf m. konica; glavica, knaufig glavät. Snnttfer m. skopüh, skopec, skopin, stiskavgc, stiskävt, umazanec, škrtavSc. finauferei f. skoptištvo, skopärstvo, skoparija. kttauierifd) skop, skoparski, trd, umazan, škrtav. bnaufern skopovati, skopariti, stiskati, krčiti se. finebel m. klin, klinec; spona; (an b. Seite) norSc. Snebelbart m. vos, brke pl., rese pl. hnebeln zadrgniti, zategniti, zvezati (-vežem), porajtljäti; impf, zadrgovati, zategovati, zvezovati, vezati. jhied)t m. hlapec; (®iener) služabnik, sluga; (©elaOc) suženj, sužnik, rob, tlačan; (®ienftbote überhaupt) posel; groger — (beradjtl.) hlapčon; Cd)fen— volar; 9ßferbe— konjar u. f. to.; Stiefel« fned)t zajec. fenerf)ten v hlapčevstvo ob. sužnjost pripraviti, — pahniti, podjarmiti, zasužnjiti; intr. hlapčevati, sužnjevati. kned|tifd) hlapčevski; suženj, robski. ftnfd)tfd)aft f. hlapčevstvo; sužnjost, robstvo. Snedjtuitg f. tlačenje, zatiranje, fitttif m. (gefriimmtež SDieffer) krivec, kosir. kneifen ščipati (ščipljem); (b.SdjuI)) žuliti, tiščati (-im); uščipniti, ožuliti, obtiščati. Jneipe f. ščipalo, ščipgc; (Sdjenfe) krčma. gneipjange f. klešče pl., ščipalnice pl. kneten gnesti (gnetem), ugnetati, mesiti; ugnesti, zamesiti, umesiti. Sneten n. gnetenje. |neter m. gnetec. Snetfdjeit n. gnetilo, gnetalo, gnetal-nik, mesilo. Snettrog m. niškefiZ., neške pl., ka-dünje pl. Studi m. resk, tresk, nalom. knidten tr. lomiti, lomastiti, man-dräti, mencati, teptati, trgati; ulomiti, pomandrati, pomencati, poteptati, utrgati; intr. skopovati, skopariti; (fdjal« len) reskniti, treskniti. fnidter m. f. Knauf er. fnttktrti f. f. Knauferei. fnitkerin f. skopulja, stisktilja. hnitkertfd) skop, skoparen, skoparski, škrtav. gnidta m. priklon, poklon. knitkfen prikloniti se, pokloniti se; impf, priklanjati se. |nte n. koleno; — beugen poklekniti, prikloniti se; impf, poklekovati, priklanjati se. ftniebanb n. podveza, podvez (-i), finiebnnk f. klečalo, futtebeuge f. podkolenek. |ntebeugung f. priklon, priklanjanje; klečanje. finiefttUm.poklekljej; einen — mactjen poklekniti. Jtnieljebel m. koleno (phys.)._ [nje. |ntel)olj n. pritlikovje, ruševje, cere-|niekel)le f. f. Kniebeuge, knien klečati (-im); (einige Seit l)in« burcf) —) preklečati; (fid) fatt —) na-klečati se; (fid) auf b. Knie nieber(affen) poklekniti, prikloniti se; impf, poklekovati, poklekati, priklanjati se. kttienb klečeč; adv. kleče, na kolenih, fnieriemen m. podveza, podvez (-i); (b. ©d)ufter§) nadkolenek, kneftra. fttiefdjetbe f. pogačica, šipa, jäbelko na kolenu, fniefdjentel m. klečalo, klečalnica. knietief do kolen; —eš SBaffer kole-nica, voda do kolen segajoča. futiff m. ščip, uščip, uščipljej, ušči-p6k; (Sift) zvijača, lest (-i), prevara. f,nips m. krc, krcljej, brcljej. knipfeit krcati; kreniti, gmitps m. pritlikavec, päperek, 6pe-rek, otroče (-eta), človeče. knirfdjen škripati (škripljem), škri-petäti; zaškripati, zaškripetati. fnirfdjtn n. škripanje, škrip, škripot. knilfern prasketati (-am u. -ečem), praskljati, drsketdti, drskljati, reske-täti (-am u. -ečem); pršati (-im) (min.); (im SKunbe) hrustati. knittern krotovičiti, grbiti, grbančiti; skrotovičiti, zgrbiti, zgrbančiti. gnoblaud) m. češenj, česen, luk, čes-njak; Knoblaud)« česnov. finablaud)blatt u. česnovo pero (-esa). Inoblnndjkraut n. česnjača. Kttoblaudjranfe - 378 Knotenpunft gnoblandjranke f. (Sisymbrium Al-liaria) česnovka. gnöd)el m. člen, sklep, ud; (gufj—) gležSnj. gnodjen m. kost (-1); Knochen« köstni; (ü. 83ein) kosten, koščen. gnod)enafd)e f. köstni pepel, pepel od kostij. gnodjenaitsroudis m. köstni izrastek. gttod)enbefd)reibung f. kostopis. finod)enbrnitb m. kostna gniloba. gnod)Cltbt'itd) m. zlomljena kost (-1); kostolöm. gttodjeitent;ünbimg f. vnetje ob. vne-tica kosti, gnodjenfett n. mozeg. gnod)engeriirt n. oköstje, kostnik, ogrödje. knodjenljavt trd kakor kost. gnod)enIjaus n. kostnica, kostnjäk. gttod)eitkamnier f. f. Snocljenljauš. gttod)enIeim m. köstni klej. knodjenlos brezkosten, brez kostij. gnodjemnann m. koščenec; fig. smrt gnod)eitmark n. mozeg. [niča. gnodjenmefjl n. kostna moka, košče-gitod)eitfd)nter} m. bol (-i) ob. bolečina v kosteh. gnodjettlublfan} f., — bcž 8af)ne§ zo-bovina. gnodjenfljllent n. oköstje. gitodjencerbinbimg f. zveza kostij. gitod)enuiare f. koščenina, kostenina, koščeno blago, gnodjemuerk n. kosti pl., kostje. kttbdjern koščen, kosten. gitöd)lein n. koščica, kostka. gltobel m. cmok, žličar. gitöbelfuppe f. juha s cmoki, gnollen m. kepa, gruča; (ant Körper) bunka, büla, hrga; (cm Kräutern) gomolj. gnollengeiuädjs n. gomoljnica. gnollenkäfer m. svalček. knollig grudast, gručast, kepast; gomöljast. gnopf n. gumb; (b. 9Jabet) glavica; (am gaben) vozel, vozdl; (j. Knöpfen) zapönec, kopča; (auž Seinttianbfbiičica; (ant Segen) hruška, glavica, gnopfiitnfebič, biček; coli, bičje. Imöpfeln zapeti (-pnem), zadrgniti, zakopčati; impf, zapenjati, zadrgovati, zakopčevati. knöpfen f. fnöpfeln. gnopffobrik f. gumbärniea. gnopflod) n. zapona, gümbnica, gnopfmad)er m. gumbar. gnopper f. jezica, gnopperetdje f. ježičar, šiškar. gnoppergaUroefpe f. šiškarica. gitorpel m. hrustanec, hrustävec. knorpelartig hrustančast. gnorpelftfd) m hrüstnica. knorpelig hrustav, hrustančen, gnorpelkitfdje f. hrustävka, gnorpelleim m. hrustančni klej. gnorpelfttblfan; f. hrustäneevimt. gitorpeltang m. hrustava haliiga. gttorpeül)ier n. hrustävec. gnorren m. čvrž, grča, grlj, hrga; f. a. Knödjel. knorrid)t čvržast, grčast, hrgast. knorrig čvržat, čvržav, čvrževit, grčav, grčevit. gnorrigkeit f. čvržavost, grčavost. gnofpe f. popek, brst, oko (očesa); coli, brstje, mladovje, popkovje; dem. popek, brstič. knofpen brsteti, v brstje iti (idem u. grem), popke delati, popke odganjati, poganjati. knofpenooll brstnat, brstovit, poln popkov. knofpid)t pöpkast, brstast. knofpig brsten, brstnat, pöpkav. gitoten m. vozel, vozäl; b. — fdjitr^en vozläti, zavozlati, zadrgniti; ben — löfen razvozlati, odvozlati, razvezati (-vezem); impf, razvozlavati, razvezo-vati; (ant 33aume) čvrž. grča; (am §atme) kolence.kolenec; (SSenoicfelung) zapletek, zavozljäj, zamötek; (Sdiür-jung, Söfung be« bramatifcfien —ž) zapletek, razpletek. knoten vozläti. knotcnarttg vozlast. gnotenblume f. (Leucoium vemum) norica. gnotenliitie f. črta vozlövka (phys). gnotenlöfung f. razpletek, razvozljäj, razmötek. gnotenpunkt m. vozel, vozäl. ®notenfd)urjung — 379 — ftofjtenbrenneret {motenfdjürjung f. zapletek, zavozljaj, zamotek. [čavka. Snotcitdodi m. gorjača, robatica, gr-ßnöterid) m. dresčn, rdesBn, trtiskavec. knotig vozlat; grčav, robat; kolen-čav, kolenčast; fig. zarobljen, neotesan, surov, finuff m. dregljej, sunljej. Ünüffelit dregati, suvati; dregniti, suniti, knuffen f. fnüffeln. knüpfen vezati (vezem), tvezti (tve-zeni); zvezati, spojiti, strniti, pripeti (-pnem); impf, spajati, strinjati, pripenjati; (burcf) ben f noten Berbinben) vozlati; zvozläti. finiippet m. j. ftnüttet; fig. f. flog, knurren renčati (-im), grčati (-1111); režati (-1111), rohneti, nergati, godrnjati, rentačiti; kruliti. [vica. gnurrlialjn m. kruleč, morska lästa-fenurrig renčav, rohniv, godrnjäv. Snute /'. knuta, bič, korobač. fmüttel m. cepgc, drkelj, krepelj (-elja), krepeljgc, poriingelj , prot, protica, prekla. Snüttcll)ol| n. oklestki pl., kleščevje, vrhovina, vejevje, finiittcluers m. skrotovičeni verz. fiobult m. kobalt; kobalt- kobaltov. fiobttltbtume f. kobaltov cvet (-a u. -ü). Žobaltglim; m. kobaltovec. fiobnltgriin «. kobaltovo zelenilo, fiobnttmetatl n. kovinski kobalt. ftobnlto«)b «t. kobaltov okis. fiobnltuitriot n. kobaltova galica. Soben m. koliba , kočiira, beznica; sviujäk, kotBc. jšober m. koš. fiobolb m. škrat, škratgk, škratelj (-na), škratec, kapič, malik, malič; j. Surjetbaunt. fiod) m. kuhar, sokač; n. (©peife) močnik, povärek; (Sluftauf) kipnik, kipne-nec; — fein kuhariti. Sodinpparat m. kuhalo, varilo. fiod)bud) n. kuharske bukve^i., knjiga o kuharstvu, fiodtet n. f. Sluftauf. kod)en kuhati; (fieben) variti; skuhati, zvariti; ein wenig — pokühati; (0. Stögen) prebaviti, prekuhati; impf. prebavljati, prekuhovati; intr. vreti (vremj, kipeti; (B. b. ©onne) pripekati, fodjeit n. kuha, kuhanje. kod)enb vroč, vrel; —e§ SBaffer krop. §'od)er m. tul, tulec, strelotok. fiod)erei f. kuhanja, kuluirjenje. fiod)gefd)irr«. kuhinjska posöda; coli. kuhinjsko posodje. fid d) in f. kuharica; — feitt kuhati, kuharičiti. ~ 'Ka-^C-^ [kuho. fiod)kelTel m. kuhalni kotel, kotel za §od)kun(l f. kuharstvo, umeteljnost v kuhanji. fiodjtoffet m. ktihalnica, kuhača. fiod|mard)inc f. samovär. fiodjpfnttttc f. ponev, godila!) n. kuhinjska sol (-1); f. a. ©teinfalj. godjfdjroamm m. užitna goba ob. gliva. §od)topf m. pisker, lonec. [kor. Šod);ud;et m. kuhinjski slador ob. slad-fiodtelkijrner pl. omöta ober otrov v ribjo lov. Jtober m. podbrädek. f ober m. väda, vaba, vabilo, mamilo, nastava; (betäubenb) omota, otrov, trovilo. köbern vabiti, mämiti; vado nastaviti, — natakniti; impf, vado nastavljati, — natikati. fiofent m. («.) kaliž, pivna patoka. fioffer m. kovčeg, skrinja, popotna skrinjica. gog vi. kij, bat, bet, nabijač, pogon, fiogel m. köpa, holm, hom6c, vrh. ftoljl m. kapus, zelje; SBinter— ober Statt— pravi öhrovt; SRepž—■ ogrščica, repica; 8Jüben— repa. f oljladier m. kapusišče, zelnik, goljle f. ogel; coli, oglje, oglenje; (®teinfot)le) premog; gtütjenbc —n žr-jävica, žrjavka, perina; —n brennen oglje žgati (žgem) ob. kuhati, oglariti; fdjwarg Wie — črn kakor oglje, črn kakor žužel; £o!)(en» ogelni, ogleni. kotjten oglje žgati (žgem) ob. kuhati, oglariti. [žrjavico. goljleitbcdint n. žrjavnica, ponev za fioi)tenbet)Sttnis n. oglenica, oglenjäk. fiol)tenbrenner m. oglar, fioljlenbrrnneret f. oglärstvo, oglarija; oglärnica; — betreiben oglariti. Koljlenbrennerin — 380 — Joloffal gohlenbrettnerin f. oglarica. |oj)lenbampf m. ogleni sopär. fioljlenbionjb n. ogljikov dvokis. fioljlfitfeutr n. žrjavica, žrjavka, goreče oglje. ftol)lenfud)s m. r(u)jav6c. ftoljlengrube f. oglenica. Soljlenijaus n. j. Kol)lenfd)oppen. fioljlenlnger n. lega ob. ležišče ogla; f. Kof)tenfd)oppen. fioljleitmeilet m. köpa, ogelnica; (ber 5ßlafc) kopišče. gbljleimieffer m. oglomergc. fioljleitonjb n. ogljikov okis. |ioljlenplai} m. kopišče. [kisel, itoljlcnfaucr ogljikovokisel, ogelno-§ol)lenfiiure f. ogljikova kislina, fioljlenfdjoppen m. oglärnica, ogelnjäk, oglenjak. koljlenfdjtuarj črn kakor oglje, črn kakor saje, črn kakor žužel. guljlenlliitte f. kopišče. fto!)leuflnub m. ogelni prah (-a p. -ii). fioljlenftoff vi. ogljik fioljlenftoffgas n. ogljikov plin. i;o!)Ienuia(Terrtoff m. ogljikov vodik, oglikovodik. fialjlenmerk n. rudnik za oglje, rudnik za premog. iVoljler m. oglar. §öl)leret f. oglärstvo, oglarija. fiöljlerl)ütte f. oglärniea, oglarska koča. fiüljlerloljn m. oglarina. lötjlermeilter m. oglärski mojster, mojster oglär. fiotjleule /'. käpusova sovka. fiol)lfud)5 m. f. Äof)tenfuct)3. fioI)lgarten m. zelnik, kuhinjski vrt. fioljlljol; n. drva (pl.) za oglje, f oljlkopf m. zelnata glava, giotjlmarht m. zelni trg, trg za zelenjavo, šoljlmeife f. sinica, ulijänka. Soljlrnbc m. vran, krokar, gavrän, kavran. f oi)lriibe f. koleraba , podzemljica, ferb. broskva. flol)lRöite f. f. Kofilenftätte. fioljlilengei m. steblo, kocen, köcSnj, storž, trs. fioI)ltaube f. grivar. fiotjlnmnje f. zelna stenica. fioljlroeipng m. käpusov —, zelni belin. kokett koketen, ljubohlepen. fiokette f. koketa, milkovniea, ljubo-hlepnica. fioketterie f. koketerija, ljubohlimba, ljubohlepnost, milkovanje. kokettieren milkovati. ftolbeit vi. bet (-ä), bat, betica; (Streit» folben) buzdovän, kij, cep, krepelj (kre-pelja); (ant @emel)r) kopito, oglavje; (33lütenftanb) betič; (am 2)Jai§) storž, glavica, koruzni strok; (bažfelbe o^ne Körner) kobulica, ostrtižek; (an b. Sirfe) lat u. vlät (-Ü u. -i), latica; coli, latje, latovje, vlatovje; (bei ber Jpanbfpriije) ključ; bie —n treiben, in b. —n fd)iefi~en puhati, latice delati, izmetati (-me-čem) se. fiolbenbliitler pl. betičnice pl. Šolbenflafdje f. tikev, tikva. kolbenförmig betast, kijast, betičast. golbengraä n. betičnata trava. i;^fiolbenI)irfe f. ber, bar; Äotbenfjirfen oerov, barov, fiolbettljiille f. tulec. fiolbenfd)immel m. betasta plesen (-i), fiotbenftange f. betov drog. [kijem, ftolbenllreid) m. udar z betom ob. s fiolbennentil n. čepalj. |olbenroei;en m. golica. fiolbenniur; f. beli pljučnik. kolbig betast, glavat, glavičast. f olik f. ščipanje, trod, klanje, bod-ljäj, madron, dna, kolika; mit — bc= Raffet trodoviten, madroniv. fiolkrnbe m. vran, gavran, kavran, krokar. §oller m. togöta; (bei ben 3Tt)ieren, bef. bet ?ßferben) tisčalka, vrtoglavost, norost, omot; n. f. šmlsfragen. kollerig omoten, norosten. [grem). koUertfd) merben v omot iti (idem u. kollern kotaliti, kotati, takljäti; intr. (Bon b. Kugel) kotaliti se, kotati se, takljäti se; (Bom 2rutf)afin) kavdrati, gavdrati; (im Seibe) kruliti. [ha. golombatfdjerfliege f. kolombaška mu-flolon n. f. Soppelpnnft. fiotofs m. velikan, orjak; velikänstvo. koloffnl velikanski, orjaški, goro-stasgn. Sfomet — 381 — Söpfd)en fiomet m. repäta zvezda, (zvezda) re-patica, komet, fiomik f. smešnost, komika, šomiker m. šaljivSc, glumač, glumBc, komik. feomifrl) smešen, šaljiv, zabaven, komičen. kommt« priti (pridem), dojti (doj-dem); impf, prihajati, dohajati; (nad)« folgen) nastati (-stanem); eitenbž — prihiteti; geritten — prijezditi, pri-jahati; gebogen — prileteti; impf. priletavati, doletavati; gefahren — pripeljati (-peljem) se; gefd)tnommen — priplavati, pripluti (-plujem u. -plo-vem); Ijinfenb — prikrevljati, prišan-tati; loeinenb — prijokati, privekati; ebenfo anbete Sufammenfe&ungen mit pri- u. bem bie jCl)ätigfeit auSbrüden« ben geitttjorte; nalje — bližati se; približati se, primakniti se; impf, približevati se, primikati se; hinter etltj. — spaziti, opaziti, zapaziti, zalezti (-ležem), zaznati (-znam), ovedeti (-vem); um etto. — priti ob kaj; ju Mften — opomoči (-morem) si; Bon ffriiften — pešati, slabeti; opešati, ob-nemoči (-morem), obnemagati, osla-beti; impf, oslabevati; baBon — pete odnesti (-nesem), unesti (-nesem) jo, uteči (-tečem); fig. okrevati, ozdraveti, oporovati se; p ftd) — zavedeti (-vem) se, osvestiti se, zbrihtati se; in §ijje — razgreti (-grejem) se, razvneti (-vna-mem) se; tuie gerufen — kakor nalašč priti, o pravem času priti, ravno prav priti; auf bie SBelt — roditi se, poroditi se; nid)t Bon ber (Stelle — ne ganiti se, ne premakniti se z mesta; baljer fommt eš iz tega izvira; juftatten — prav priti, na hvalo priti; bafjtu ift ež gefommen do tega je prišlo. fommtn n. prihod, dohod, kommcnb prihodnji, fiomdbiant m. igralec, glumač; —in f. igralka, glumačica. [dija. gotttöbie f. vesela igra, gluma, kome-lomöbienljaus n. gledališče, gledišče. Jijntg m. kralj; dem. kraljič, kralji-čBk; — fein kraljevati. pnigiit f. kraljica; (bei ben SBienen) matica. kijniglid) kraljev, kraljevski; —er 5J3rinj kraljevič; —e ^rinjeffin kraljičina ; —e SJiajeftüt kraljevo veličanstvo, gönigretd) n. kraljestvo, kraljevina. Küttigs-- kraljev, kraljevski, gönigsbtnte f. kraljičnica. gijitigsfarn m. kraljeva praprot (-i). gijltigsker;e f. veliki lučnik, papeževa sveča. gönigskrone f. kraljeva krona, gönigsmantel m. kraljevski plašč, gijnigsntorb vi. kraljemorstvo, umor kralja. [kralja, gönigsntörberm, kraljemorgc, morilec gönigspalme f. kraljeva palma, gönigsftepfer m. (n.) kraljevo žezlo. göttigsfd)lnnge f. udav. fiiinigsfoljn m. kraljevič, kraljev sin. iöitigafiger m. bengalski tiger, pnigstodjter f. kraljičina, kraljeva hči (hčere). pttigstunlTet n. zlatotöpna voda (phys.). fibtttgsroiefel n. (m.) bela podlasica, pnigsmitrbe f. kraljeva —, kraljevska čast (-i), gontgtljitm n. kraljestvo, können moči (morem), vzmoči, za-moči, utegniti; e§ fann fein morebiti, mogoče je, morebiti, morda, lahko da; (tniffen, Berfteben) znati (znam), umeti (umejem), vedeti (vem); augtnenbig — na pamet znati, iz glave znati; cš f önnte anber§ fommen utegnilo bi drugače biti; ich fflnn ttid)tž bafitr tega nisem kriv, temu ne morem kaj. gopal vi. kopal, ppeke f. kopejka. gopf vi. glava; dem. glavica, glavi-čica; (be§ ,t>uteg) oglavje; (Überfdjrift) napis; fig. bistra —, umna glava, spomin; Stopf« glavni. kopfabttmrts adv. strmoglavo, gopfbebedtung f. pokrivalo, naglavje. ppfbtnbt f. šapelj, oglavna poveza, gopfblume f. košek; —n pl. košarice pl. gopfbredjett n. preglavica, beljenje glave. kopfbredjeitb zamotan, mučen, gopfdjen n. glavica, glavičica; (capi-tulum) cvetna glavica (bot.). Köpfd)enfd)imntcl — 382 fiöpfd)enfd)immel?». (Mucor Mucido) glavičasta plesgn (-i). köpfen obgläviti, glavo vzeti (vzamem) , ob glavo deti (denem), glavo odsekati; impf, ob glavo devati; (Säum« djen) prisekati, obsekati; impf, pri-sekävati, obsekävati. gopffü&er m. glavonožgc. fiopfgegenb f. vzglavje. fiopfgelb n. f. Kopffteuer. fiopfgriUen pl. muhe pl. fiopfgrinb m. kraste (pl.) na glavi, liopfijaar n. las (-a u. -u), vlas; coli. lasje, vlasje. fiopfljänger m. tukgc, potiihnengc, poniglavgc, hinävgc, hlingc, licemergc. fiopfl)8ngerei f. potühnenost, ponigla-vost, hinavstvo, hlimba, hlinstvo, liee-merst.vo. giopfljnngerin f. potühnenka, poni-glavka, hinavka licemerka. ftopfljoljle f. votlina lobanje, lobanja, köpftg glavat; itt 3ufammcnfe|ungen -glav, -glavgn; j. S3. bielföpfig mnogo-glav, mnogoglavgn. fiopfkiffcn n. vzglavje, podzglavje, zglävnik, podzglavna blazina, gopflous f. uš (-i), hopfleer praznoglav, puhloglav, prazne —, puhle glave. kopfleibenb glavobölgn, v glavi holen, kopflos brezglavgn, brez glave; fig. nespameten, äbotgn, neumgn. fiopflofe m. brezglavgc; nespametnež, neumnež, äbotnik. fiopflticken n. kimanje z glavo, pri-kimävanje; priklon, pozdrav. fiopfiticker m. kimalgc, kimalo, kin-kalo, prikinkovalgo; (SOfugfel) kimalka. ftopfpoMer m. vzglavje, podzglavje, zglavnik. ftopfpufj m. prepletgk —, nakit v laseh, vezilo, opletilo. [— iz glave. fiopfred)nett n. številjenje na pamet, fiopfredjner m., er ift ein guter — dobro iz glave ob. na pamet števili, flopfriitg m. svitgk. [saläta. | fiopflnlnt m. glävnata —, glaväta ftopffdjimmel m. f. Köpfdjenfdjimmel. fiopffdjmer; m. glavobol, glavobolje, bolečina v glavi; id) I)abe —en glava me boli; an —en leibenb bolnogläv. kopffdjiittelnb tresogläv. ^ j $opflteittr f. glavarina, fiopfltüik n. glavina, kos (-a u. -Ü) pri glavi. [peča. fiopftudj n. ruta za na glavo; (toeijj) kopfüber adv. vratolomno, vrtoglavo, strmoglavo, na vrat na nos. kopfunter adv. na glavo, strmoglavo, fiopfoerlekuug f. poškodba na glavi, šopfiuelj n. f. Kopffdjmerj. fiopfrouttbe f. rana na glavi, fiopfjtug n. naglävje. fioppe f. vrh, vrhungc, kopa. ftoppel f. svöra, sövra, spöna; (ein« gefriebetež gelb) ograja, ograda, obora; f. ®egengel)enf. koppeln speti (-pnem), skopčati, zve-zati (-vežem); impf, spenjati, zvezo-vati; (gelb) ograditi, zagraditi; impf. ogräjati. fioppelrieuten m. svorni jermen, koppen klestiti; oklestiti, obsekati, prisekati; impf, okleščevati, obsekovati. fioraUe f. korala; Korallen« koralni, korallenartig korälast. fiutnllenlmnli f. korališče, korälnik. fiorallenfang m. lov (-1) ober lovitev koral. fiorallenftfdierei f. f. Korallenfang. fioraUenfled)te f. mali koralovCc. fioraUeninfel f. koralni otok. [ral. fiorallenfdjnur f. vrvica nanizanih ko-lorallenltoik vi. korälnik. fioraUentljier n. korälnica. fioran m. koran. fiorb m. koš, košara, pletenica, ple-terka; (au§ SBeiben) jerbas, canja; (Stiiden—) oprtni koš; (Saat—) se-jälnica, sevnik; (SBlüten—•) cvetni ko-šgk, sestavljeni cvet; §at)n im —e fein prväk biti (sem), zvonec nositi; einen — befomnten odpoved dobiti, impf. — dobivati; einen — geben odreči (-rečem), odbiti (-bijem). fiorbbliitlerpi. socvetke (socvetek)pi., koSärice pl. ßörbdjen n. košek, jerbašček, cänjioa. fiorbfledjter m. košar, pleteničar, jer-basar. fiorbljnnbler m. košar, fiorbmodjer m. f. Korbflechter. fiorbmad)trioare f. pletenina. forbmeife — 383 — Körper borbroeile adv. v koših, na koše. jäorbmcrk n. pletenina, fiorianber in. korijander, kornikovSo. fiorintlje f. malo grozdjiče, suho grozdjiče. [kov. Sork m. pluta, probka; Korl» prob-fiorkeidie f. plutec. forkbol; n. probkoyina, plutovina. fiorkfiiure f. probkova kislina, [čep. {iorkilöpfcl m. probkov zamašek, — fiorkjieljer m. maček za zamaške, čepovlečec. fiorn«. zrno; dem. zrnice; coli, zrnje; (®ctreibe) žito, zrnje; (9ioggen) rž (-i); tiirfifchež — ttirščica, koruza, debelača; (am ©emetjre) müha; (bei üDiiinjen) zrno, jedro, čistina; auf3 — nehmen na müho vzeti (vzamem), pomeriti; ein SDlanu bom atten ©d)rott uitb — mož starega kova; ftorn zrnati; žitni; rženi; koruzni, fsornadier m. žitno polje, ržišče. fiorniiljre f. kläs (-a u. -ti), fornbhtme f. (Centaurea cyanus) modrica, plavica. fiornboben m. žitnica, kašča, hämbar, sipnica; (Srbrcidj) svet za rž, svet za žito. ftornbrnnb m. snet, snet (-1), snetljäj. fiombrot n. rženi kruh, rženjak. Iöritd)cn n. zrnice; fig. trohica, mrvica. Šoritbieb m. žitokradSc, žitni tat (-a u. -ti). ficroelbnutn m. (Cornus mascula) dren, drenovec; tuilber — psika, psi-kovina. fiornelbirne f. drenovka. fornelljolj n. drenovina, drenov les; ein Stod au§ — drenovača. fiornclhirfthe /'. drentilja. üörnett zrniti se, zrnje delati, v zrnje iti (idem u. grem); uzrniti se, zrnje storiti, — napraviti. fiörnerfrefTer m. zrnojedec, zobalec; —m f. zrnojedka, zobälka. prnerfrud)t f. zrnje, prnecfutter n. zobäl (-i), zobanje. hörnerlos brezzrn, brez zrnja, körnerreid) zrnat, zrnovit, zrnoviten. fiörnerfd)ichte f. zrnati sklad, fiornfelb n. j. Kornader. fiornfrudjt f. žitni plod (-a n. -ti), goleč. fiornfuijre f. voz žita, peljäj žita. Šorngnrbe f. snop žita. fiornljnnbcl m. žitna kupčija, trgovina z žitom, žitarstvo. f ornljiinbler m. žitar, kupčevalec —, trgovec z žitom, fiornlious 11. žitnica; j. a. Kornboben. fiornljiilfe f. ržena pleva, körnidjt zrnast. körnig zrnat, zrnovit; fig. f. Jernig. fiornjnljr n. žitno —, žitorodno leto. Kornkäfer m. žitni hrošč, fornkammer f. žitnica; f. a. Korn» boben. fiornknfien m. žitnjak, žitnica, kašča. jjornlnitb 11. Jitorodna dežela, fiormnngel m. pomanjkanje —, ne-dostäja žita, sila za žito. fiornmnrkt m. žitni trg. ftornmel)l n. ržena moka. flormnotte f. žitni molj. gornpreis m. žitna cena, cena žitu. fcornrnbe f. kökalj. horureid) žiten, žitoroden. fiornriifTelkiifer m. črni žužek, fiornfdinhc f. žitni molj. fionifriiniifel/'. vevnica; lopata za žito. floritfirb n. rešeto, reta. fiornfpeid)cr m. žitnica, kašča; f. a. Kornboben. fiomtrefpe f. stöklasa, stoklas. fiormueiije f. poljska postovka. fioritniithe f. grahor. Šomminbe f. poljski slak. fiorttmud)er m. žitno oderuštvo. fiornuiud)erer m. žitni odrtnik, — oderuh, fiornnmrm m. črni žužek, fiornjeljent m. žitna desetina, desetina v žitu. fiornjiits m. žitarina, žitna kazen (-i), žitni davek. fiörper m. telo (-esa); truplo; (Dber» förper) život; flüffiger — tekoče telo, tekočina; fefter — trdno telo; tropfbar fliiffiger — kapljivo tekoče telo; aitž» betjnfam fliiffiger — raztezno tekoče telo; flüchtiger — hlapno telo; harter — t.rdina; ©la§— steklovina; (®ing) stvar (-i), reč (-1), snov (-1), tvarina; (©efellfchaft) zbor, skupščina; Körper» telesni. Körperbau 384 — föftlidj görperbau m. život, rast (-1), postava, stas. fiörpcrb(fd)afffnl)fit f. postava, život, fiorperdjett n. telesce, stvarca, fiörperforbe f. polt (-i); bärvenost teles (phys.). fiörperljaar n. dlaka, gorperinljalt m. prostornina, teles-nina, telesna vsebina. Körperkreislauf m. telesni obtok, hörperlid) telesen; snoven; —es SSefeit stvar (-1); — e Übung telesna vaja, telovadba ; —e Verlegung telesna poškodba, poškodba na telesu. fiörprrlid)keit f. telesnost. Körpermaß n. telesna mera, mera telesnine. fiörperfdjaft f. zbor, skupščina, združba, korporacija. fiorprrftrafe f. telesna kazen (-i), fiörperuielt f. vidni svet. fiorunb m. koründ. fiörung f. izbor. flörungscommiffton f. izbörni nävod, izborna komisija, görungslicen; f. izborno dopustilo, gortjpjjiie m. prväk, kolovodja, korifeja. |ori)pljSus m. j. Korhpfjäc. fiofak m. kozäk. kofen militi se, milkoväti se, dobri-kati se, ljubkovati, laskati se. fiofeioort n. sladka —, medena beseda, läSkavb ime (-na), v "* kosmetifd) lepšalen, olepševalen; —ež SKittel lepšalo, krasilo. kosmifri) svetoven. [sveta, gosmogonte f. svetotvorje, postanek gosmograph m. svetopisec, kozmograf. gostnogrnpljie f. svetopis, svetopisje, kozmografija. koontograpljifd) svetopisBn, kozmo-grafski. [gija. gosntologie f. svetoslovje, kozmolo-gosutopolit m. svetovljan, kozmopolit. gostnopolifismus m. svetovljanstvo, kozmopolitizgm. fiosntornma n. svetokaz, svetozor, kozmorama. gosntos m. vesoljni svet. gosmus m. f. Ko§mo§. Boll f. hrana, jed (-1), jedilo, jestvilo; bef toem btft bu in ber Koft pri kom imaš hrano, pri kom ješ, kam hodiš v (na) hrano ? er hat freie — ima zastonj hrano; ohne — arbeiten pri deri —, v dero delati, haltbar drag, dragocen, goftbarkeit f. dragocenost; (foftbareš ®ing) dragotina, dragotija. gölten pl. stroški, troški, potroški; auf meine — na moje stroške, na moj račun, za moj denar; in bie —, 311 ben — Oerurtheilen obsoditi, da mora plačati stroške, obsoditi na plačanje stroškov. koBen tr. (mittelft b. ®efcf)macfež oer= fudjen) pokusiti, okusiti, zakusiti, var-dejati (-dem u. -denem); impf, pokušati, okušati, vardevati; nüchtern eine Speife — oteščati se: eine gleifdjfpeife — omrsiti se; intr. veljati, stati (stanem), po čem biti (sem), kake cene biti; Oiel — drag —, visoke cene biti (sem); nicht Oiel — dober kup biti; ttm§ foftet ein ©tiicf po čem je V e3 toirb ihm ben Kopf —■ gre (ide) mu za glavo; Oiel ©litije fich — laffen veliko si prizadeti (-denem), impf. — prizadevati; ež foftet einen 9Mhe težko stane človeka; baž foftet ajliilje to je trudno, tu je treba truda, — dela. fioBettnnrd)lagm. proračun stroškov. ftoRenauftoan« m. potroški, stroški, potrata. fioBenetfak m. povračilo stroškov, kolfenfrei brez stroškov, zastonj, muhte (Unterfr.); ganj — brez vseh stroškov. _ floBeniiberfthlag/ m. f. Koftenanfd)lag. goflenoer;eithnis n. troškovnik, izkaz stroškov. ßüRfrau f. hranilka, hranodajalka. goRgiinger m. hranjenik, prijednik, obedovalec; er ift mein — pri ineni je na hrani. fioRgeber m. hranilec, hranodajalec. goRgeberin /'. f. Koftfrau. goRgelb n. hranarina, plačilo za hrano. goRhaus n. hranilišče, obednica. §o[tl)err m. f. Koftgeber. goRkitabe m. hranjenec, rejenBc. köRlid) slasten, preslasten, predober; (foftbar) dragocen, predrag; (herrlich) prekrasen, prelep. P ' Söftlicfjfeit 385 - trotte 6ö(llid)feeit f. slastnost, preslastnost; dragocenost; prekrasnost. fioflmäbdjen n. hränjenka, rejenka. koflfpielig drag, predrag; potraten. Solir^itliglitit f. dragost, drago ta; po-tratnost. — » 5 [ljiv6c. fiollt)eriid|)fcr izKireni človek,' koč-fiotl) m. (auf Straßen) blato, kal (-a), grez (-i), (bei ©utšm.) klat, brozga; (tf)ierifd)c Sjcremeute) govno, lajno, gnoj, (eupljem.) blato; |»unb3— pasjek, Sögel— ptičjek, ©d)af§— ovčjek, 3ie= gen— kozjek, .ftul)— kravjek, 2)ien« i'djen— človcčjek n. f. to. mittelft ber SilbungSfilbe -jek. Sotljfliege f. gnojna muha, gnojulja. kotljig blaten, blatnat; — madjen blatiti, brazdati; oblatiti, zablatiti, obrazdati, zabrazdati. 6otl)lad)r f. luža, kaluža, mlakuža, plodra, mozga. fiotl)lttd)tuum(Trr n. kalužniea, mla-kužnica. Sotje /'. plahta, gunj. i)oti'tn f. fpeien. 6o|eumad)er m. plahtar, gunjiir. Irdbbe f. rakovica. krabbeln kobacati, gomaziti, koma-riti, plaziti se. firad] m. pok. tresk, prask, prasköt, resk, tlesk, hrest. ferad) interi. resk! pok! tadjftt intr. pokati, treskati, prasketati (-kečem), hreščati (-im), reskati, tleskati; pokniti, počiti, tresniti, resk-niti; tr. krehati, hrustati; krehniti. firadjtn n. poknjava, treskanje, prasketanje. hrodjenb pokajoč, treskajoč, pokalen, briidjien krokati, krakati; (0. 9Jten« fd)cn) krecati, krehati, hripati (-pijem). feräd);enb hripav, krehav. Sraft f. moč (-i), vek; (förderliche —) moč (-i), sila, krepost, snaga, jakost; Sjpanfio— razpenjavost; ©djtter— težnost; SBiberftanbš— uporna sila; SSurf— metna sila; (©eltung) veljava; in — treten veljavo zadobiti; auž allen Kräften na vso moč; auž eigener — samotež; alle — anmenben na vso moč si prizadeti (-denem), vse žile napeti (-pnem) krnft adv. po, vsled. Sraftttbnaljme/1. slabenje, oslabevanje, slabljenje, pešanje. firaftanltrengung f. napor, prizadetje na vso moč. graftausbrudi ?». krepkabeseda, krepki rek, jedernati izrek. [sil. firaftcuparnllelogranim n. vzporednik firaftfiiUe f. krepkost, krepkoba, pol-noinočje. - kräftig močen, krepek, jak, silen, čil (aužgeraftet); (nä^renb) redilen, krep-čalen, krepilen; —e§ SBort krepka —, jedernata —, tehtna beseda. kräftigen krepiti, krepčati, jačiti; okrepiti, okrepčati, ojačiti, utrditi, potrditi; impf, pokrepčevati, ojačevati, utrjevati, potrjevati. [valen. kräftigenb krepilen, krepčalen, utrje-firäftigkeit f. močnost, krepkost, čvrstost, trdnost. kraftlos slab, slaboten, malovečen, nevečBn, nezmožen, mlahav, onemogel; (Vertrag) neveljaven; — madjen slabiti ; oslabiti; — Werben slabeti; osla-beti; onemoči (-morem), omagati. fraftloftgkeit f. slabost, slabota, onemoglost, mlahavost, malovečnost; (b. Verträge?) neveljavnost, firaftmeljl n. čila moka, prva moka. ftraftmeffer m. silomer. firaftfprud| m. krejika bgsedit jedei--nati izrek. - v; , firnftluppe f. močna —,iffepka juha. firaftiour; f. (Tussilago farfara) lapuh. ftragnt m. ovratnik, vratnik; C.&alž) vrat (-a u. -ti); beim — nebmen za vrat zgrabiti ob. popasti (-padem); e§ foftet ifim ben — za glavo mu gre. firälje f. vrana; Krasen« vranji, kräljeit kikirikati, peti (pojem); zakikirikati, zapeti. firäljenfuß m. vranja noga. firäljengefdjrei n. krakanje, kvakanje. firaljn m. škripec, samotežnik, žrjav. firnke f. hobotnica, osmonožec. frakeel m. prepir, svada, spor. firnkeeler m. prepirljiv6c; svadljivSc. firnll m. praska, prasljej, oprasljej. fralle f. krempBlj; dem. krempeljge, krempeljček. rite- " frallig — 386 Kränzen krallen prasniti, oprasniti; impf. praskati. krallig krempljat, krempljast. gram m. kupčija na drobno, krama-rija; (SSare) blago, roba, krama; (Sadje) reč (-1); bag taugt nicht in meinen — to ni za-me, to mi ni po godi. grantbube f. štacuna, kramarnica. kramen tržiti, kramariti, drobujavo prodajati; (hemm—) stikati, preme-tovati, premetavati. grämer m. kramar, ätacunär, tržar. gränteret f. kramarija, tržarija, kupčija 11a drobno; — betreiben tržiti, kramariti. firiimergriuidjt n. kramarska utež (-i), trgovska —. [roba. grämergut n. kramarska —, tržarska firümrrnmge f. kramarska —, trgovska tehtnica, gramlaben m. j. Krambube, grammelsoogel m. brinovka, borov-njak, smolnica, drščica. grampe f. (b. Scftloffer) spona, skoba; (am 33ud)e) zapona; (,brnt) vrlo priden, fteujborn m. kozja črešnja, pesika, pesikovec. krenjen intr. (t). eg m. r&potje, križem pot, razcestje; (tird)l.) križev pot. hreituueife adv. križem, križema, navzkriž, vse vprek. greu;iuod)e f. križev teden, f reu;jeid)en n. križec; baž 1)1- — znil_ menje sv. križa; podkrižanje; baž — beifegen podkrižati se, impf, podkriže-vati se. Kreujjug — 390 — friegšgott fireujjug m. križarska vojska, križan-ska —. kribbeln gomezeti, gomaziti, gomiz-ljati, mrgoleti, gomoleti. t if'tiWrlit n. gomezenje, gomizljanje, nirgolenje. krttrtjcn lezti, laziti, plaziti se; (fd)meid)eln) prilizovati se, sladkati se, Miniti se, dobrikati se, sliniti se; (auf Pieren —) komarati; (au§ bem ©i—) izleči (-ležem) se, izvaliti se; jum Kreuje — podvreči (-vržem) se, udati se. kriedjettb lezoč, lazeč; fig. prihuljen, priliznen, prilizljiv; —e Spiere pl- S0' lažen (-i), laznina, lazečina. [krža. firirdjentef.krehelj, krehljec; ferbofr. fitiedjer m. prilizovalec, prihuljenSc, lizun. gried)erei f. prilizovanje, prilizljivost. firiedjerin f. prilizovalka, prihuljenka. kriedjertfd) prilizovalen, prilizljiv, priliznen. firieg m. vojska, vojna; (Kampf) boj, bitka, bitva; e§ entftanb ein — vojska se je vnela; — führen vojskovati se; in ben — jiefjen v vojsko —, v (na) boj iti (idem u. grem); fig. prepir, razpor. kriegen tr. doseči (-sežem), dobiti (dobim, dobodem, dobčm), zadobiti; impf, dosegati, dobivati; (erl)afd)en) uloviti, ujeti (-jamem); intr. (Krieg führen) vojskovati se, bojevati se, boriti se; klati (koljem) se. Srieger m. vojščak, vojak, vojnik; (Kämpfer) bojnik, boje valeč, borilec; Krieger» vojaški, vofniški. kriegerifdj bojen, bojevalgn; (friegž» luftig) bojevit, bojaželjen ; vojaški; —e§ 91u§fel)en junaška podoba, kriegermäßig vojaški, vojniški. Iirieger|lanb m. vojaštvo, vojništvo, vojaški stan. kriegfnl)renb vojskujoč, vojskovalSn. griegs» vojskni, bojni, vojni, vojinski; (Krieger») vojaški, vojniški, borilski. friegsnngelegenbeit/'. vojskna —,vojna zadeva ob. reč (-1). griegsanltalten/)/. vojne priprave, priprave k boju ob. za vojsko, firiegsart f. način vojskovanja, firiegsartikel m. vojni članek. griegsaufgebot n. vojni poziv, poklic na vojsko. firiegsbebnrf m. vojna —, vojskna potrebščina. firiegsberettfdiaft f. vojna priprava, priprava za boj. [gajniea. griegscalTe f. vojna denarnica, — bla-griegseommiffar m. vojni komisar, — poverjenik. griegseommilTariat n. vojno poverje-ništvo, vojno komisarstvo.- t «.m.'w firiegsbienll m. vojaška služba, vojna —, vojaščina. §riegsentrd)äbigung f. vojna odškodnina, odškodba za vojsko. firiegserklärung/1. napoved (-i) vojske, vojna napoved, firicgseroffnung f. začetek vojske, firiegsfnd) n. vojna —, vojskna stroka; voj aštvo. - f^-y. »*je»>-Ur ftriegsfamei f. vojni plamen; vojska, ftricgsfnll m. vojni slučaj; int —e ko bi se vojska vnela, ko bi vojna nastala. friegsfloite f. vojno brodovje, mornarica; vojaške ladije pl.'^^y^oM^'f. ftriegsfuß m. vojni stan' vojha pri- " prava; auf ben — fegen za vojsko —, na boj pripraviti. [šega. griegsgebraud) m. vojni običaj, vojskna frtegsgebitr f. vojna plača, griegsgefäljrte m. sovojnik, sobojnik, vojni tovariš. ftrirgsgefangene m. vojni ujetnik, — zajetnik. firiegsgefaitgenfdjafl f. vojno ujetje, — zajetje, ftriegsgeitofs m. f. Krieg§gefäl)rte. friegsgepädt n. vojna —, vojaška prtljaga. griegsgtrntf) n. vojna roba, vojaška priprava. [sodišče. griegsgerid)t n. vojna sodba; vojno griegsgefaitg m. vojna —, vojaška pesen (-i), vojno —, junaško petje, ferbofr. davorija. §riegsgefd)rei n. bojni krik ob. krič, bojno vpitje. [stava, griegogefet} n. vojni zakon, vojna po-firiegsgetiimmel n. bojni hrup, vojskni h rum. [naška. firiegsgliitk n. vojna sreča, sreča ju-griegsgott m. vojni bog. J triegžljafen — 391 - frittfd) fittcrisljafrtt m. vojno pristanišče, vojna Inka. firiegsijnufe m. vojno —, vojskno krdelo, vojna truma. [voj. Sriegsljeer n. vojska, armada, vojna, Iriegsljelb m. junak, vitez. Šriegsljilfe f. vojna pomoč (-i), pomoč v vojski. Sricgsjaljr n. vojno leto, leto vojske. Irirgsknntlet f. vojna pisarna, firiegokollen pl. vojni ober vojskni stroški pl. kiegskunbig zveden —, vešč v vojski. firiegskunR f. vojna umetnost, vojsk-na veda. firiegslärm m. vojni hrup. Šriegslebett n. vojno življenje, življenje v vojski. [niki. Sricgsleute pl. vojščaki, vojaki, voj-friegslieb n. bojna pesSn (-i), da-vorija. Jrifgslilt f. vojna zvijača, — Igst (-i), firiegslifle f. vojni imenik, imenik vojakov. ■ firirgotuft f. bojaželjnost, bojahlep-nost, ratobornost. feriegshtRtg bojaželjgn, bojahlepgn. firif'gsmßdjt f. vojna sila, — moč (-1); vojska, firifgsmnnn m. vojak, vojščak, vojnik. Jriegsniatttifrf)aft f. vojno moštvo, vojska, vojščaki. friegsmarinr f. vojno mornarstvo, vojinsko pomorstvo, mornarica. firiegsminiRer m. vojni minister, mi-nistgr vojaških zadev. firiegsminiReriunt n. vojno minister-stvo, ministerstvo vojaških zadev. firitgsoperatioit f. vojno podjetje, — podvzetje, — početje, vojskovanje, firiegsorbttung f. bojni red. |riegspflid)t /'. vojna dolžnost, dolžnost vojaške službe. Itriegspflidjtig vojni dolžnosti podvržen, vojaščini podvržen. firiegsrotl) m. vojni —, vojaški zbor; vojno posvetovanje; (^erjon) vojni svetnik, — svetovalgc. [zakon. §riegsred)t n. vojno pravo; vojaški kricgsredjtlid) vojnopravgn, po vojaških postavah, firiegsruljm m. vojna —Junaška slava, kriegsfntt vojske sit. §riegsfd)aben m. vojna škoda, škoda po vojski. firiegofdjnr f. vojna četa, vojaška truma. [rišče. griegBfdjauplah m- bojišče, bojno to-firiegsfdjiff n. vojni brod, vojna ladija. firiegofpiel n. junaška igra. firiegsRaat vi. vojna država. firiegsRanb m. vojaštvo, vojništvo, , vojaščina, vojaški stan. yi firiegsfteuer f. vojni davgk, vojsknina. ■ .-i v |riegoiibuitg f. vojna vaja, vojaška £; : vaja. friegsuttfnU m. vojna nezgoda. Iriegsunruljen pl. vojni nemir, firiegsoeruioltutig f. vojna uprava, firiegsuolk n. vojska, vojščaki pl. itriegsitmffe f. bojno orožje. Eriegsniefen n. vojaštvo, vojništvo. firiegsjcit f. vojni čas; jur — o vojnem času, o vojski, o času vojske. griegs;ud)t f. vojni —•, vojaški red. ftriegsjug m. vojna, f riegsfuiage f. vojinska naklada, vojni doplatgk. [stanje, firiegsjuftanb vi. vojno —, vojskno frinoline f. krinolina. Stippe f. jasli pl. f.; dem. jaslice pl.; (Irog) korito, žleb, načke pl.; (Stedjt* toerf) plot (-a n. -ti), pregraja. krippen graditi; zagraditi; impf, za-grajati. f rippleitt n. jaslice pl. ftrife, Krifiž f. prevrat, razsodni čas. grispelkrout n. kobulica. hriopeln krišpati. firirt m. f. Gl)ri|t. fSriflaU m. f. Krt)JtaH. fltiteriuiu n. sodilo; beleg, griticität f. razsodnost, presodnost, kritičnost. gritik f. razsodba; (SRecenjion) ocena, presoja, pretres, kritika. firitihnfter vi. presojač, rešetalgc, kri-tikastgr. Sritiker m. razsojevalgc, presojevalgc pretresovalgc, kritik. kritifd) razsodgn, razsojevalgn, presoj evalgn, kritičgn; (entfdjeibenb) od-ločgn, odločilgn; (gefäfirlid)) nevargn, opasgn. fritifieren kritifieren presoditi, razsoditi, pre-tresti, prerešetati; impf, presojati, pre-sojevati, razsojevati, pretresati, re-šetati. Krittelei f. reäetanje. kritteln rešetati; grajati, grittler m. rešetalgc, pretresač; gra-jalSc. [rija. grillet f. čečkanje, čečkarija, čreka-krißrln čečkati, črčkati. Krittler m. čečkalgc, črčkalgc. grokobil n. krokodil; Srofobilž» krokodilov. Krobobilstljränrn pl. hinavske —, goljufive solze pl., mačkine solze, krollen čivkati. Kron= kronski. Krone/'. krona, venge; (b. 83aunte§) vrh, obrša; ber Sautn mit fd)öner — košato drevo; (am §uf) venec, svitek; fid» ber — bemächtigen polastiti se vlade, — krone, — prestola, osvojiti si vlado, — krono, — prestol. krönen kronati, venčati; ovenčati; geJrönteS §aupt kronana —, venčana glava; eine ^rei§fcf)rift — nagraditi delo, -— spis. kronenartig kronast, venčast. Kronenbein n. venčna kost (-1). Kronenblume f. venčasti cvet. Krotteitiräger m. krononosgc, venča-ngc, venčana glava. Jtronerbe m. kronski dedič, prestolonaslednik, krononaslednik. groiifrlbljetr m. kronski vojvoda, firongut m. kronska imovina, kronsko blago. [čuvaj. Kronljitler m. varuh krone, kronski Krottlanb n. kronovina. gron!eud)ter m. lestenge, svetilnik, froitnaljt f. venčasti šev. Kronpritt; m. taiferlidjer cesarjevič naslednik ; föniglidjer — kraljevič naslednik. [kolo. firoitrab n. prelično kolo (-esa), paleno Ironfdmljmritter m. kronski blagajnik. Itrontljoler m. križavgc, križevača, kri-žasti tolar; (halber) zlat. Krönung f. kronanje, venčanje. Krönungsfelt n. svečanost venčanja. grbnungstag m. dan venčanja. Kronmitke /'. šmarna detelja. frummfiifjig fropf m. golša, guša, brahor; (b. Si), gel) golžtin, pitan. fröpfdjen n. gušica, brahorge, gol-žunge. Kropfgaits f. nesit, nenasit, veliki pelikan. kropfig gušav, brahorast. Kropfige m. gušavgc; f. gušavka. ftropfmittel n. pomočgk zoper golšo, — brahor. Kropftaube f. gušasti golob. Kröte f. krastača, krastavica, krapa-viea, krohovnica, krota; (Kranfljeit) žaba, žabica, ftröfenflein m. žabji kamen. Krötenteid) m. žabnjak, žabja luža. Kriithe /'. bergla, berla, opernica; dein, berglica; Dfen— greblja, krevlja; dem. grebljica, krevljica. kriidien o bergli (berglah) hoditi. Krug m. vrč, ročka; dem. vrček, vrčič, ročkica; (<5c£)enfe) krčma; ber — geht fo lange jum Srunnen, bi» er bricht vsaka reč le nekaj časa trpi. krugförmig vrčast. ftriimdjen n. drobtinica, mrvica, drob-ljangc, troha, trošica. ftrume f. sredica, meča; (jerbrodelte) drobtina, mrva. krümelig drobljiv, mrvljiv, trošgn. krümeln drobiti, drobljati, mrviti, troäiti; razdrobiti, razmrviti. krumm kriv; (tahm) kruljev, šantav, plantav, hrom; — biegen skriviti, zakriviti ; — gehen šantati, plantati, hramati; — toerben skriviti —e 2inie kriva črta; — fd)liefjen skolenčiti. krummbeinig krivonög, švedrast, šantav. grummbartn m. vito črevo (-esa). Kritmme f. krivina, krivost, sločina. krümmen kriviti, ključiti; skriviti, sključiti, zviti (-vijem); impf, sklju-čevati, zvijati; ber 3titden frümmt fid) hrbgt se krivi, — ključi, — grbi; fich — viti (vijem) se, vijugati se, previjati se, zvijati se; prelekniti se, ulek-niti se. kruntmflädjig krivoplösk. Krumtnfuf) m. krivonožec, šantalec, Svedra, švedgr, krevljač. [tav. krummfüBig krivonög, švedrast, šan- — 392 — !rummgcf)örnt — 393 — Sücfjenfchabe hmnuigrljörnt vitorög, zvitorög, krivorög. ferummgfrdiiinbtlt krivokljün. fntmmljals m. krivi vrat; (ö. 9Jčen« jd|en) krivovratec. bruntml)nirtg krivovrät. |tummi)Ebtr m. zavita natega. Žruramljolj n. nišje, ruševina, pritli-kovje, cretje. firumml)ol)b(iuin m., —tiefer f. ruša, ruševgc. Irummljolpl n. ruševo olje. htummljijrnig f. frummgeljörnt. Itrummliijpfig vitogläv; krivogläv. krummlinig krivocrten. Iruminffltr n. krivec, firumnmaft f. krivi nos; (^erfon) krivonos, krivonosgc, kljukonosgc. |runimfd)iiabfl m. krivokljün, krivo-kljunec. krummfd)nobrlig krivokljün, krivo-kljunast. frummftnb m. kljukasta —, pastirska palica; (SBifcf)ofžftab) škofova palica. Irummllrol) n. slama zmetanica. Itiimmung f. zakrivljenje, zavijanje; krivina, krivotina; (b.gluffeš, b. Strafje) zavoj, zavinSk. grumuiineg m. krivi pot. itummrotnbig krivoten. firiippcl m. pokveka, pohabljenec, na-kazen človek; kruljevöc, hroinäk, sklju-čenše; (ßtöerg) pritlikavec. feriipprlhnft pokvečen, pohabljen, polomljen; kruljev, hromast, sključen. firiipprlhaffigktit f. hromost, hromota, pohabljenost. kriipprln pokvečiti, pohabiti, ohromiti, pokaziti. grufptl m. f. Knorpel. ŠruBe f. skorja, kora, škrlup, škra-Mp; (einer SBunbe) krasta; mit einer — fiel) überziehen oskorjiti se, oskor-jati se. Srolltnfledjtt f. (raeinfteinartige) bir-sasti skoi-javSc. firultcntljier n. košar; —e pl. košaiji. hruRig skorjat, skorjav. firt)pto= tajni. |ri)ptogam n. tajnocvetka. Injptognmit f. tajnocvet. in)ptogamifd) tajnocveten. knjptograpljifd) tajnopisen. ftrtjfinll m. kristal; uledenge, altfl. golot (-i). fnjftnUbrure f. kobära, kopuča. kri)(lflllcn kristalov, kristalen. firi)[taUform f. kristalni lik. imjitnUformig f. fnjftafliuifcf). kri)(lnlll)fU čist kakor kristal. ItrglfaUinifd), frt)ftaEifdj kristalast, goloten. firtjßalltnfe f. kristalna leča. SrijftoUifalion f. kristalisovanje, kri-stalovanje. ImjRnUiltertn tr. kristalisovati, kri-stalovati, golotiti; uledeniti; intr. kristalisovati, golotiti se, goloteti; uledeniti se, uledeneti. finjRallographir f. kristalopis. [roba. firijdnllitmre /'. kristalnina, kristalna gübtl m. bedenj, deža. Süd)» f. kuhinja; (©peife) kuha, jedilo, jed (-1), jestvina; falte — mrzla jed; Kücf)en« kuhinjski. fiudjeit m, kolač, pogača; platter, un« gefauerter — mlinec; (gefnetet u. ge« munbeit) potica, potvica (povitica), gu-banica; §od)jeit— presnet; ungefäuerter — opresnik, podpepelnik; (S3(iiten= fuchen) cvetna pogača. fiudjtnbndttr m. kolačar, pogačar, po-tičar; —itt f. pogačaric-a, potičarica. güdienfthen m. pečuhnjica. güdjtnftutr n. ogenj na ognjišči ob. pozadu. ftiidjtttgnrten m. kuhinjski vrt, zelnik, fiitdjrngtralh n. kuhinjska priprava, güdiengefdjtrr n. kuhinjska posoda; culi. kuhinjsko posodje. §üd)tngrnmdjs n. zelenjava, zelenjad (-i); sočivje. fiuri)enljcrb m. ognjišče, pozad. |üd)rnkraut n. kuhinjsko zelišče. Iüd)enlat(in n. popačena —, slaba latinščina. güd)tnmagb f. kuhinjska dekla, hüchentnäßig kuhinjski. [har. Äüd)tnmtiRtr m. nadkuhar, veliki ku-|üd)fmnefftr n. kuhinjski nož. futdjrnrtdjnung f. kuhinjski račun. |üd)fnfal; n. kuhinjska sol (-1). güd)enfd)nbt f. kuhinjski ščurek, žo-1 har, seželka. Siidjenfdjelle — 394 — Suf)POcft'I! fiiid)fnrd)tUf f. (Anemone pulsatilla) velikonočnica; (Anemone pratensis) kosmatinec, travuica. Siid)cnfd)rattk m. kuhinjska omara, fiitdicnroefen n. kuhinjstvo. šiid)tn;eug n. kuhinjska prtenina, kuhinjsko perilo. fiiidjlein n. pišče (-ta), pišček, piščanec, čibek; (toeibl.) čibka, čibica, piška. fiuriiudi m. kukavica; Suducfž* kukavičji, kukavični. fitduicksrpetdjel m. kačje mleko. Sufe f. Dečev, bačev, bečka, čeber, brenta; (o. b. ©djlitten) smuka, sanica, fiiifer m. sodär, bečvar. Äüferljanbroerk n. sodarstvo, sodarija, bečvarstvo, bečvarija. fiugeI f. krogla, obla, grola, kugla; dem. kroglica, grolica, oblica; glinten* fugel svinčenka, zrno; ^robefugel poskusna kroglica; (3ufantmengerolIteš) svalek. fiugelabfri)ititt m. odsek krogle, futgtlausfdjnitt m. izsek krogle, fiiigeldjett n. kroglica, oblica, fiugelftfd) m. kuglarica. fiugelfornt f. oblina, okroglina. kugelförmig obel, okrogel, obličast, okroglast. Sttgelgießer m. kroglolivec. kugelig obel, obličast, okrogel, ftugrllinie f. kroglasta leča. kugelit tr. točiti, kotaliti, valiti; za-točiti, zakotaliti, zavaliti; intr. točiti se, takati se, takljati se, kotaliti se; fid) — valjati se, valuckati se, pre-kucevati se. fiugelregeit m. toča samih krogel, itugclrunb okrogel, obel; baž ©lücf ift — sreča je opotočna (opotočen). fiugelfdjnitt m. presek krogle, fiugelfteitt m. oblak. Sugeljieljfr m. maček, izvijač, fiugelione f. pas (krogle), fin i) /'. krava; dem. kravica; elenbe — kravišče, gavra; junge — junica, telica; ntildjenbe — molzna —, dojna krava; ftorrifdje — šavra; fdjmarje — mavra, čada; fd)toarjrotf)e — dima, dimka, dimša; tueifje — bela, belka, belša; roeifjgeftreifte — breza, brezasta krava; IjeBrotfje — pirha; rotlje — r(u)dečka; gelbliche — rumena, ru-menka; (mit einer SSläffe on b. ©tira) liska, lisasta krava; graue — sivka; (mit suritefgebogenen hörnern) hilja; gern baOonrennenbe — bezalka, bez-lalka; bie juerft gefalbt prvesnica; trächtige — breja krava; gelte — ja-lovka, jälovica; bie gern abortiert zvrgla; blinbe — (©piel) slepa miš (-i); blinbe — fpielen slepo miš igrati; 8uf)= kravji, fiuljbautn m. mlečno drevo (drevesa). |ul)blattern pl. f. tutjpoden. fluljflaben m. kravjek. fiuljfleifri) n. kravje meso. luljglodie f. kravji zvonec. flul)l)aar n. kravja dlaka, ärovica. flul)l)aut f. kravja koža, kravina. üuljljirt m. kravji pastir, kravär; —in f. kravja pastirica, kravarica. fitl]l)orn n. kravji rog. fiuljkalb n. telica, telička, junica. fiuljkäfe m. kravji sir. kiiljl hladen, hladek; — toerben ohladiti se, ohladniti; impf, ohlajati se; hladilni. giiljlaparat m. hladišče, hladilo, fiiiljlbedten ». hladilnica. |iil)le f. hlad (-a u. -ü), hladilo; (ffiiit)« lung) hlaja; ((Sigenfc^aft) hladnost, fiuljlebet n. kravje usnje, kravina. kühlen tr. hladiti; ohladiti, shladiti, razhladiti; impf, ohlajati, razhlajati; fein SDiiitljdjen an jemanben — spasiti (spasem) se nad kom, znositi se nad kom, maščevati se nad kom; intr. hladiti se; ohladiti se. kiiljlenb hladilen, futljlfnfs n. hladilnik, fiiiljlmittel n. hladilo, fliüjtpfnmic f. ponev hladilnica, liiljlpflaller n. hladilni obliž. fni!)l(todi m. hladilni čeber. fiiljluttg f. hlaja, hlajenje, ohlaja, fiulimagb f. kravarica, kravja dekla, fiuljmaul n. kravji gobec, fiutjlllild) f. kravje mleko, ftuljmolken pl. sirotka, fiiiljn drzen, drzovit, neustrašen, smel. giiljne m. predrznež; f. predrznica, fiitljnljeit f. predrznost, smelost, fiiti)miniti) m. predrznost, fliiljpodien pl. osepnice pl., koze pl. — 395 — Kunftblume Kuhpodeniinpfung pljporkrmmpfung f. cepljenje —, [ stavljenje osepnic ob. koz. pijMitoan; m. kravji rep. pljltall nt. kravji hlev, kravnjak, kravama. [sirek. pkuru; m. ttirščica, koruza, debelača, iitiiurujfelb n. koruzišče. lukurujkolbtn m. koruzni strok, lat (-Ü u. -i), glavica; (oljne Körner) ostru-žčk, kobulica. tukuru;ltengel m. koruzna palica, sir-kova palica, sirčina. f,ukuru)ftrol) n. koruzna slama, ko-niznica, turščičevina, debelačevina. pmmel m. kumin, kumena. pmmrlbrantiuein m. kuminovčc. pmmetijl n. ktiminovo olje. pmmelrtmfTer n. kuminova voda, ku-minovica. fiummer m. pečal (-i), toga; (große 91otfj) revščina, siroščina, nadloga, beda, pomanjkanje; (Sorge) skrb (-1); machen Sie fid) beSIjalb teinen — naj vas to ne skrbi, ne bojte se radi tega. hmmerfrei f. futnmerloS. ; kummerhaft tožen, otožen, žalosten. Iiiimmerlid) reven, nadložgn, siroten, siromašen, beden, kuka ven; — leben revno —, siromašno živeti, životariti, stradati, revo prodajati; (faum) težko —, komaj živeti. kummerlos brezskrben, neskrben, brezbrižen, brez pečali. kümmern fid) (um ettnaS) marati, mar biti (sem), brigati, skrbeti; mag fümmert mid) baS kaj mi je za to, kaj mije to mar, kaj mi-je do tega, kaj me to briga ? er fümmert fich um nidjtS nič(esa) mu ni mar, za nič ne mara, za nič se ne zmeni; (©rnnt empfinben) žalostiti se, ujedati se. pnintrmis f. f. Kummer. kummrrooU reven, beden, žalosten, nadložen. Summet n. komät, homot. fiumpen, Stumpf m. globina, tomun, krnica. kunb znan; razglašen, očiten; — machen oznaniti, naznaniti, razglasiti, na znanje dati; impf, oznanjati, naznanjati, oznanovati, razglašati, raz-glaševati, na znanje dajati; —toerbeit zvedeti (-vem) se, razglasiti se, raz-oznaniti se; impf, razglašati se, raz-oznanjati se. kitnbbar f. funb. gunbe f. vest (-1), glas, poročilo, naznanilo; (Kenntnis) znanje, znanost; in 3"fammenfef}. -znanstvo, -slovje. §unbe m. znanec; znanka; (bei Kauf« leuten) kupec, kupovalec, naročnik ; kupovalka; (bei ©aftto.) pivec; pivka; ber Sdjufter hat biele —n črevljar dela za mnogo ljudij. kiinbe'n f. auffünben u. Derfünbigen. ftunbgebung f. oglas, razglas, oznanilo, navestilo. kunbig vešč, vedoč, veden; — fein znati, umeti, vedeti (-vem); er ift bieler ©prad)en — zna več jezikov; e. Sadje — izurjen —, izučen v kaki reči. f unbige m. veščai, zvedenBc. kiutbigen f. auffünben u. berfünbigen. ftuitbmathung f. razglasilo, oglas, razglas. funbfd)aft f. poročilo, vest (-1), glas, znanje; (SluSmeiS) spričevalo; f. Kunbe; — einziehen pozvedeti (-vem), popra-šati; impf, pozvedovati, popraševati. kunbfdjafteu pozvedovati, ogledovati, razgledovati gunbfdjafter m. oglednik, pozvedo-valec; (Spion) ogledtih; —in f. ogle-dovalka, pozvedovalka. künftig prihodnji, bodoč, nastopen; —e ©efdjlecfjter prihodnji rodovi, potomci. künftighin adv. vprihodnje, vprihod-njič, posihinal, odslej, drugoč. fuitkel f. preslica, koželj (Spintt« roefen); (ber gemicfelte gfadjS) kodelja; in bie — gehen na prejo iti (idem u. grem), prest iti. f uitlf f. umetnost, umeteljnost, umet-nija; (Kenntnis) veda, znanost; (gertig« feit) ročnost, izurjenost; Kunft« umetni, umeteljni, umetniški, umetnijski. fiunRarbeit f. umetno delo, umotvor. |un(lausbrudi m. umetni —, znanstveni izraz. fiunltausReUung f. umetnijska razstava. fiunffblume f. ponarejena —, umetna cvetlica. funftBeruf — 396 — SŠupferbrud gwtftberuf m. poklic za umetnost, umetniški poklic, fiunflbiib n. umetna slika. Sunlleifer m. umetniška gorečnost, — vnetost. §iin|le(ei f. umetovanje, umetarjenje; preumetno delo. kiiitlleln umetovati, umetariti; gu gefiinftelt presiljen. kunfterfol)rrn vešč umetnosti, izurjen v umetnosti. gunfterfaijrene m. veščak —, zvedenSc v umetnosti. fiun(lcrfnl)rcid]cit f. umetnijska vešč-nost, — zvedenost. ftunfterfinbung f. umetnijska iznajdba, umetnijski izum. ftunflerjeugnis n. umetnijski izdelek, umotvor, kunftfertig umeteljen. ftunftfertigkeit f. umeteljnost. §un|tfeuer n. umeteljni ogenj, ftunftfleiß m. marljivost v umetelnosti, obrtnost. fiunltfreunb m. prijatelj umetnosti, fiunftgiirtner m. umeteljni —, umetni vrtnar. fuitltgebäube n. umetno poslopje, umetna zgradba. fiuitftgebilbe n. umotvor, umetnina, umetna tvorina. hunltgemnß po pravilih umetnosti, umeten. Jutnftgenofs m. soumetnik, umetnijski tovariš, — drug. fiunUgertitlj n. umetnijska priprava. fcunttgcred)t umeten, umetniški, fiunltgrfd)id)te f. zgodovina umetnosti. |unltgtfd]mad! m. umeteljni uktis, umetnijski —. fuullgriff m. umetni zavinek, umetni obrat, — hvat. fiuitßtjafeit m. umetna luka. fiunfttjanbel m. kupčija —, trgovina z umetninami, — z umetnimi rečmi. Sunßtjänbler rn. kupčevalec z umetninami. fiuitßljnnblung f. prodajalnica umetnin, — umetnih izdelkov. funfthenner m. poznavalec umetnosti, umetovnik; —in f. poznavalka umetnosti. gunftkrnntnis Spoznavanje umetnosti, fiunflleljre f. nauk o umetnosti. |tiin|ller m. umetnik, umeteljnik; —in f. umetnica, umeteljnica. [nijski. kiinftlerifd) umetniški; (ffiunft--)umet-kiinftlid) umeten, umeteljen; (int ©egenjage gur Sfatur) narejen, samo-delski. giinftlidjkeit f. umetnost, umeteljnost. kunltlos neumeten, priprost; (natiir* lieg) naraven, naravski. kunRmüßig umeten, umeteljen. fiunltmittet n. umetni pomoček, ume-teljno sredstvo. §un!lneib m. umetniška zavist (-i), fiunltproburt n. umetnijski izdelek, umotvor, umetnina,umetnijska tvorina. hunllreid) veleumeten; preumeten. fiitiiflreife f. umetniški pot. gunßreiter m. umeteljni jezdec. §iun|lrid)ter m. presojevalec umetnij-skih izdelkov, umetnijski razsodnik. fiunltfantmlung f. zbirka umetnin, — umetnijskih izdelkov. [ljivost. iluitrtftim m. umetnijski čut, umet-fiitnltlpradje f. umetnijski jezik, umetniški —. ftunltftraije f. umetna cesta, fiunililiith n. umeteljni čin; umetno delo, mojstersko delo. fiunfttrieb m. umeteljni —, umetnijski- nagon. £t unBntmn m. umetnijsko —, umetniško društvo. funftuerftänbige m. veščak —, zve-denec v umetnosti, kunlluoll jako umeten, preumeteljen. fiunßroett f. umetnijski svet. ftunfttuerh n. umetnijski izdelek, umetnijsko —, umetniško delo, umotvor. kitnlJmibrig neumeten, pravilom umetnosti nasproten, kunterbunt adv. vse križem, vse vprek. ppe f. f. Sufe. fiupfer m. baker, kotlovina; ft'upfer« bakreni. f upferaber /'. bakrena žila. [lina. fiitpferauflörung f. bakrena raztop-fiupferbergnierk n. bakreni rudnik, bakrene rade pl. fupferbrutft m. bakrorezni tisk. tupfererj 397 Surjrocf Supfererj n. bakrena ruda, bakrenovec. kupferfarben bakrobarvgn, bakrene barve. fiupfergeföß n. bakrena posoda, fiupfergelb n. bakreni denar. Supfergefd)irr n. bakrena posoda; coli. bakreno posodje. fiupfergeftd)! n. ogrčavi obraz, feupferljältig bakrovit, bakren. 8upferl)anbel m. trgovina z bakrom, feupferidjt bakrenast. ftapfrrig f. tupferfiältig. fiupferkies m. bakreni kršeč. Supferlafur m. f. modri bakrenec. fiupfrrturtall n. baker, bakrovina. gupfermüme f. f. ffiupfergelb. kupfern bakren, kotlovinski. fiupfernidtfl m. uikljev kršeč, tupferorijb n. bakreni okis. fiupferplatte f. bakrena plošča, — ploskev, — ploča. fiupferroft m. bakrena rja. kupferrutl) bakrenor(u)deč. |upferfri)mieb m. kotlar. fiupferfdjmiebljaHbnjerk n. kotlarstvo. ŠupferUedjer m. bakrorezec, lupferfledjerkunll f. bakrorezba, Šupferfticl) m. bakrorez. |upferltidjrammlung f. bakrorezna zbirka, zbirka bakrorezov. Jupfertnfel f. bakrena plošča, — ploča. Supferuitriol m. modra ob. bakrena galica. Supfentmre f. bakrovina, kotlovina. |upfer;eidjner m. bakrorezec, bakro-pisSc. Suppe f. kopa, kok, okrogli vrh. fiuppel f. kuplja, kupola; f. Goppel, luppelei f. podvodstvo, zvodstvo, ru-fijanstvo. kuppeln podvoditi, zvoditi; (toppeln) zvezati (-vezem), skopčati. fiuppelpel? m. podvodarina; r(u)deča suknja (als Belohnung für eine ge= ftifteie §eirat). |uppler m. podvodnik, zvodnik; —in f. podvodnica, zvodnica, rufijanka. fiiirafs m. oklop, naprsnik. prajfier m. oklopnik. furbel f. ročica, kljuka, fürbis m. buča, tikva, tikev, zdra-čarica; ffiirbiž- bučni, tikveni. fiürbisblütter pl. bučevina. |iirbisflafd)e f. tikvica, bučnica, buča. kürbisfürmig tikvast. fiirbiskertt m. bučno zrno. ftur f. volitev, izbor. [knez. fiurfürlt m. knez - izbornik, izborni fiurfurftentljum n. izborna kneževina. kurfiirIHid) izbornokneški. f iirfd)ner m. krznär, kožuhar; fiitrjcf)= ner« krznarski. §ürfd)nerl)anbiucrk n. krznarstvo, krz-narija; ba§ — betreiben krznariti. futrfd]nerin f. krznarica. fiürfdinerlaben m. krznžrnica. §iirfd)nerleber n. krzno, fiiirfdjnernmre f. krznina, krznovina. kur j adi. kratek; ju — prekratek; adv. kratko, ob kratkem; —um skratka, z jedno besedo; feit —ein od nedavna; in —em v kratkem, kmalu, za malo časa, skoro; bor —em nedavno, ravno kar, malo pred, malo poprej, otodi; — borf)cr malo poprej, malo pred; — fjernad) kmalu potem; ju — fontnten na zgubi biti (sem); einen — Ijalten koga na uzdi imeti (imam), na brzdi —; für§er madjen krajšati; okrajšati, skrajšati; —e§ ®eböd)tni§ fjabeti kratkega spomina biti (sem); — unb gut kratko in malo brez ovinkov; über — ober taug prej ali poznej; furj= kratko. kurjnrmig kratkorok. kurjatbmig zadušljiv, sipljiv, sigast. kurjbeinig kratkonog. $ür;e f. kratkost, kratkota. kiirjen krajšati, kratiti, krčiti; skrajšati, prikrajšati, prikratiti, skratiti, skrčiti; impf, prikrajševati, skrčevati; fid) bie $eit — kratkočasiti se, kratko-časovati se, kratek čas si delati; fid) — krčiti se; skrčiti se, uskočiti (se). kur}fül}ig kratkonog, kratkonožSn. kur;gefdjnmn;t kratkorep. kur;ljnarig kratkoläs, kratkih las. kur;ljalfig kratkovrät, kratkega vratu, fiurjkopf m. kratkoglavec. kiirjlid) adv. nedavno, pred kratkim, onedni; (in Sürje) v kratkem, za malo časa. kur;naftg kratkonös. kutjdljrig kratkoüh, kratkouhät. fiurjrodi m. kratkosuknjež. furjfdjmanj — 398 labil gur;|"d)tuan; m. kratkorepgc, kratko-repnik. IturjrdittMltiig kratkorep. kur;|td)ttg kratkoviden, brlav, kratkega pogleda; fig. slaboumen, nespameten. [vid. gur;|td)tige m. kratkovidec, kratko-gurjftdjtigheit f. kratkovidnost, brla-vost. kur;|tIbigkrat.kozložen,kratkoslovčen. kur;t'ouig kratkoglasen. kltrjum adv. skratka, z jedno besedo, gürjung f. krajšanje, krajšava, kra-čenje; okrajšanje, okrajšava, skračenje. gitr;ungsjeid)ett n. kratica, gurjiuare f. drobno blago, drobna roba, drobnjava, drobnina. gurjroarenljiinbler m. trgovec z drobnim blagom, drobninar. kurzweg j. furpnt. gutiweile f. kratek čas, zabava; — treiben kratkočasiti se, kratek čas si delati, zabavati se, zabavljati se. hurptieilrn kratkočasiti, zabavati, zabavljati (koga), kratek čas delati (komu); — fid) f. Äurjweile treiben. hur;tueilig kratkočasen, zabaven, fiufs m. poljub, poljubek, poljubljej, celov; einen — geben poljubiti. kiiffett poljubiti, impf, poljubovati, celovati, ljubiti; bie £mnb — roko poljubiti. güfte f. obrežje, breg, morska bre-žina; ffiüften« obrežni, pobrežni, primorski, obmorski. giifiettbeiuoljttrr m. primorec. Äültenentrcidielung f. razvoj obrežja, fiüftenfaljrt f. obrežno brodarstvo. güllenflufs m. brežnica. gitllenljanbel m. obrežna —, primorska trgovina, gülteninfel f. pribrežni otok. güftenhlimn n. primorsko obnebje. gültenlanb n. primoije, primorska dežela, güßenlänbtr m. primorec. kürtenlärtbifd) primorski, giiftenmeer n. obkrajno —, obrežno morje. gülter m. cerkovnik, zvonikar. güfterei f. cerkovnikova hiša, cerkov-niščnica. [okov. gutfd)befd)lag m. okov kočije, kočijui gutfdjbodi m. kozel, kozlič (kočijski). luitfdie f. kočija; dem. kočijica; ®it< tfd)en« kočijui; kočijski. fiutfd)er m. kočijaž. gutfdjerftls m. kočijažev sedež, butrdjieren kočijažiti, kočirati, voziti, fiutfdjtritt m. kočijsko stopalo, glitte f. kuta, meniška obleka, ferb. kamilavka guttel f. drob, otroba. guttelfledte pl. vampi pl. [čiti. Hutten meniški obleči, impf. — obla-gutteitmönd) m. menih, kutar. gutter m. kuter, brzojadernik. güttdjen n. kozlič,"kozliček, kozle (-ta), gut m. kus, kuksa, (Sergb.) rudniška delnica. gijrie elet)lon! gospod usmili se! gospod pomiluj! 8. gab n. sirilo; (gorat) sirišče. fabbe f. šoba. labben lizati. labbern sesati; f. fdjwüjjen. gabbrüfe f. siriščna žleza. i'abebed)er m. krepčalna čaša; poživek. laben krepiti, krepčati; pokrepiti, okrepiti, okrepčati, poživiti; impf. okrepčevati, poživljati; (ben Dfinmüd)» tigen) mäcati; (gerinnen machen) širiti ; posiriti, usiriti; fidE) — poživljati se, veseliti ober radovati se nad čim; sladiti si usta nad čim; osladiti si usta. labenb krepilen, krepčalen, poživlja-len, poživljajoč. faberban m. osoljena treska ob. po-lenovka, laberdan. labet adv. — werben pasti (padem) v igri, izgubiti. [živek. gabctritnh m. krepčalni popivek, po-labial ustni. gabialbudjltabe, Sabialtaut m. ustnik, fabil padljiv, prevračljiv. ßablraut — 399 — Sabenjinš Cabhraut n. lakota; ed)te§ — (Ga-lium verum) rumena lakota ob. str-denka; gemeinež— (Galium molltigo) navadna lakota; lletternbež — (Galium aparine) trica, smolika, slipovka; Ireujblattrigež — (Galium crueiatum) mastenik; §eibe— (Galium silvestre) divja lakota; 28alb— (G. silvaticum) gozdua lakota, gabntagen m. siriščnik. [pomagač. fnborant m. kemijski strežnik ober £oboratorium n. laboratorij, kemijska delavnica, laborieren bolehati. £ab|al n. krepčalo, krepilo, poživek, uteha. fobuitg/-. krepčanje, okrepčanje, krepčalo, poživljanje; (b. ®erinnenmad)en) širjenje, usiijanje. fttbijrintl) n. labirint, blodišče, blodnjak; (im Dp) ušesni zahodnjak. Inbijrintljird) labirintski, vijugast. fad)baum m. podbeljeno —, nabeljeno —, nasekano drevo (drevesa). fadje f. (am Saume) zareza, zaseka; ®fi|e) mlaka, mlaktiža, luža, kaluža, lokva; (Sadjen) smeh, nasmeh; eine — cmffcfjtagen nasmejati (-smejem) se; laute — krohot. läd)tln smehljati se, muzati se; na-smehljati se, namuzniti se; impf, na-smehljävati se. füdjeln n. smehljaj, smehljej, na-smehljej, smehljanje. lad)ctt smejati (smejem) se, posmehovati se; laut — krohotati (kroho-tirn, krohočem) se, hahljäti se; in bie gauft — skrivši se smejati, v pest se smejati; ju — anfangen nasmejati se, zasmejäti se, nasmehniti se; za-krohotati, zaliahljati; über jentanben — zasmehovati koga, posmehovati se komu; einen Saunt — drevö začrtati, — načrtati, — podbeliti, — omajiti, — naltipiti, — nadreti (-drem u. -derem), — nasekati. {ad)tn n. smeh, smejanje; krohot, ladjettb smejoč; adv. smeje, smehom, v smehu; fig. vesel, prijeten. £ad)er m. smejalSc; (Derädjtt.) sme-hün, smejalo; hahljač; krohotač; —in f. smejälka; krohotälka, hahljälka. lädjerlidj smešen; eine —e SRiene machen namuzniti se, impf, muzati se; einem — fein smeh ga sili, — lomi, rad bi se smejal; ftd) — machen smešiti se; osmešiti se. £äd)erlid)&eit f. smešnost. t'adjpns m. hahljalo. fadjig lužnat, kalužnat, mlakužast. gadllirampf m. krčni smeh. ladjlult f. smejävost. iadjlnltig smejav, hahljäv. $ad)möoe f. tonovščica, galeb. |ad)S m. losos, kečuga; ßadj§» lososov. fad)9fang m. lososova lov (-1), lov na losose. fatpfotelle f. glavatica. |nd)sfleifd) n. lososovina. £ad)taubf f. grlica, fadjter f. sežgnj (rudarski). £'ad)ioeil)e f. postovka, garh m. lak; f. girni§; Siegel— pečatni vosek. ladiieren z lakom prevleči (-vlečem), loščiti, lakirati. jfabe f. predal; dem. predaleč, predalček; (Saften) skrinja; (©eftell) polica; (b. §anbtoer!er) skladnica; ßabe» vabilni. gaben m. (genfter—) oboknica; (SEl)itr= laben) vrätnica; (Kauf—) prodajalnica; in gufantmenfejä. mittelft -ärnica: Sü» d)er— bukvarnica; Sud)— suknarnica. loben (einlaben) vabiti; povabiti, pozvati (-zovem); (auflaben) naložiti, impf, nakladati, nalagati; (auf b. Siüden —) oprtiti, oprtati, zadeti (-denem) si; impf, oprtovati, zadevati si; auf fid) — nakopati (-kopljem) si, zadeti (-denem) si; impf, nakopävati si; (b. ®etoel)r) nabiti (-bijem), impf, nabijati ; bor ©eridjt — pozvati (-zovem), poklicati (-kličem); impf, pozivati; fdjarf —, blinb — s kroglico —, brez kroglice nabiti (-bijem). fabenbiener m. trgovski pomočnik, kupčijski strežnik. [niča. gabenflitgel m. öknica; dürnica; vrdt-fabenljüter m. štacunski čuvaj, iabenmäbdjen n. prodajalka, štacun-ska strežajka. f abenpreis m. štacunska cena. [nico. fabenjins m. najemnina za prodajal- Saber 400 — Lamentation Cnbft ni. nakladälSc, ualagälec, težak; (Etnlaber) vabilec, flabellodt m. nabijač, puševnik, šibka, fabung f. vklad (-i), naklad (-i); (grodjt) vozivo, tovor; (beš ®efd)ttjjeg) naboj; (SSorlabung) poziv, poklic. £abung5plat; m- nakladišče, skladišče, nakladališče, tovorišče. Cafctte f. laveta, topovski podstavek, prema. laff pligek, plehek, pust. [kavec. gaffr m. golobrädec, smrkolin, smr-i'age f. leža, lega, položaj, položenje; (Sd)id)te) sklad, nasad, plast (-1), vrsta; (9?eif)c) vrsta, red; (guftanb) stan, razmere pl., okoliščino pl.; (— Rapier) desetka. fager n. (®d)id)te) sklad, plast (-1), sloj, vrsta; (b. Il)'ere) ležišče, brlog; (beš Hajen) lož; (beš SSilbeš) leglo, zahod; (b. ©olbaten) tabor, taborišče, ostrog; ein — auffdjlagen utaboriti se, ušotoriti se; (33ett) postelj (-i), postelja; (ber SPflanjenförper) steljka; (33obenfa&) gošča, podmast (-i), kaliž, troska; (SBorratl)) sklad, zaloga, [loga. Cngerbaunt m. legnar, podvala, pod-Žngerbier n. ležak. Čagerbepot n. skladišče slojev. 1'ogerljaus n. skladišče, {'ngertjol; n. kladje, kladovina, hrašča. i'agerkroitkljeit f. legar. lagern intr. ležati (ležim); (b. äRilitör) taboriti, v taboiji ležati; (b. Sdjtoarj« ttrilb) brložiti; tr. položiti; (b. SJJilitar) utaboriti, raztaboriti; (b. ©etreibe) po-valiti; ftd) — leči (ležem), poleči, uleči se; impf, legati, ulegati se; (b. ©eere) utaboriti se, ušotoriti se, šotore razpeti (-pnem); (b. ©etreibe) poleči (-le-žem), impf, polegati; über etttmS — razprostreti (-strem) se, razpeti (-pnem) se; impf, razprostirati se, razpenjati se; (SBolfen —) viseti nad čim. fngeroblt n. zimsko sadje, i'agerpflanje f. steljkarica, steljnica. fngerplafe m. taborišče, šotorišče, sta-nišče; (f. SSaren) skladišče, i'ngerllnmm m. (bot.) steljka. l'agerltätte f. ležišče, spavališče postelja; brlog. Cagerltod? m. panj. Cagerung f. ležanje; polaganje, položenje; glcidje — haben, in gleichem —bertjältniffe ftefjen jednako ležati, fagertundje f. taborska straža. Coger;ins m. skladnina. t'agune f. laguna, lokva. (nI)m hrom, kruljev; (fjinfenb) šepav, šepast, krevljav , šantav; (gelähmt) mrtvouden, mrtuden, hrom; — toerben ohrometi, ošepati; — gel)en šepati, hrämati, šantati, krevljäti. švedrati. Caf)ttte m. hromeč, šepalec, šantalčc, krüljevec; (berädjtl.) krevljač, krevlja; f. kruljeva ženska, šantalka, šepalka, krevlja. fätjnte f. mrtvoudnost, mrtudnost, mrtvoüd, mrtud, hromota. lähmen hromiti, slabiti, ovirati, opo-virati, zadrževati; (laljm mad)en) ohromiti , omrtviti; polomiti; (gelähmt Werben) omrtveti, ohrometi. t'nt)Uil|Cit f. hromost, hromota, šan-tävost, kruljevost; slabost. Cüljmung f. omrtvica, mrtüd, mrtvoudnost; (Jietljargie) mrtviea, mrtvič-nost. i'nib m. hleb, hlebec; dem. hlebček, faid) m. u. n. ikra. Intttjeu drestiti se, ikriti se. faidjen n., iiaidjcnjeit f. drest (-i) (nrest), drestitev. faie m. neduhövnik, posvetnjäk; (in e. ©ad)e) neveščak, novinec, tujec. iaienbruber m. (meniški) brat, nepo-svečenBc. flaienldpuefier f. (nunska) sestra, {akni m. sltižnik, služabnik, strežaj, lakaj. [moik fake f. razsol (-i); (gifd)—) slano-1'aken m. ob. n. rjuha; plahta, fnkonifd) lakoničen, lakoniški, kratek pa jedernät, malobeseden; adv. kratko pa jedernato, lakonično. Lakonismus m. kratki a jedernati izraz, lakonizem. fakritje f. sladki koren, sladki les. lallen blebetati (-am u. blebečem); blebljäti. fallet m. blebljalec, blebetalo, farna n. lama. iamentntton f. lamentacija, plač, tarnanje, jadikovänje, jävkanje. lamentieren — 401 Sanbežbaubireetion lamentieren lamentovati, tarnati, hu-jat.i se, jadikovati, javkati. fttnttn n. jagnje (-eta); (93ödd)en) ja-neo, jare (-ta), janček, bacBk, bicBk; (tteibl.) bičica, žica; Samm« jančji. lammen jagniti se, ojagniti se, obra-viti se, storiti, fümmer« jančji. fämmerfleifd) n. jagnjetina. i'ammergeier m. ser (brkasti). £ämmeri)irt m. jančar j (SSoget) rumena tresorepka, pastiričica. liimmem f. lammen, fäntmertte n. f. Sämnterfleifd). t'ämmerltall m. jančnjak. [ček. t'ätnmdien n. janček, jägnjice, jägnji-fantmfell m. jančja koža, jagnjetina. Čammfleifd) n. f. Sämmerfieifcfi. famrafronttn krotek kakor jagnje. Campe f. svetilnica, svetiljka, lampa, leä&rba. fa«n)enfd)irm m. senčnik, fampenumrler m. prižigalBc, lämpar. Čamprete f. minöga, lampreda. Čanb n. zemlja, dežela; (©ebiet) dežela, kraj, krajina, pokrajina; ^ier ju -e pri nas, tu, tukaj, v tej deželi; außer —ež na tujem, na tuje, za mejo; beS —ež Bertoeifen iz dežele izgnati (-ženem), — prognati; ba§ gelobte — obljubljena dežela; (©egenfafc s. SKeere) kopno (-ega), suho (-ega), suha zemlja; ju SSBaffer unb ju — e na suhem in mokrem, po suhem in po mokrem; ju — reifen po suhem potovati; anž — treten na suho stopiti; an§ — fejsen j. lanbett; »om —e ftofjen odriniti (od kraja); (©egenfaj} jur ©tabt) dežela, seio, kmetija; auf bem —e na kmetih, na deželi, na vasi; (Soben, gelb) svet, zemlja, zemljišče, polje, tla (tal) pl.; >ebenež — ravän (-i), ravnöta, ravnica, planota, planjava, plan (-1); niebere§ - nižina, nižava; naffe§ — močevina; fettcž — mastna —, tolsta —, debela zemlja; 8anb= deželni, deželski; (S3au» ern») kmečki, selski. tanbabel m. selsko plemstvo. fanbnrbeit f. poljsko —, kmetijsko -. kmečko delo. fanbbär m. r(u)javi medved. I fanbbatt m. poljedelstvo, ratärstvo, kmetijstvo, kmetovalstvo, kmetovanje. fattbbauer m. poljedelec, oratär, ratär, kmet, kmetovalec; (im ©egenfaje junt Sergbauer) poljänec. fäubbattmeiflerm. selski zidarski mojster, zidarski mojster na kmetih. fnitbbefdjreibung f. f. Sanberbefdjrei* bung. fänbbeti'olltetung/'. seljanstvo, kmečko ljudstvo; seljanipl., seljakij)?.,kmetje pl., kmetovalci pl. fnnbberooljner m. deželan, seljän, se-ljäk; (im ©egenf. junt ©eemann) suho-zemSc. fänbd)en n. deželica. [pristan, i'iinbe f. pristanišče, pristajališče, i'aitbebelmantt m. selski plemič, i'anbeigentlpimer m. vlastelin. lanbeinniärts adv. v deželo, navnoter, v srce dežele. lanben pristati (-stanem), pripahniti k —, pristaviti k bregu, pritisniti h kraji, izkrcati se; impf, pristajati, h kraji pritiskati, izkrcavati se. gnnbenge f. zemeljska ožina, med-morje, previaka. pitberbefdiretber m.. zemljepis6c. fänberbefdjreibung f. zemljepis, zem-ljepisje. pnberbeltanb m. sozemlje. iänberei /'. zemlja, polje, zemljišče, posestvo, kmetija. pnberkenntnia f., Sanberfunbe f. zemljeznanstvo, deželoznanstvo, poznavanje dežel, fänberkunbige m. poznavalec dežela. Čiinbertnnfd) m. zamenja dežel, fnnberuntfang m. obseg dežel, lünbewerberbenb deželokvarBn. f Snberoermiiller m. zemljeharBc, po-končevalBc dežel. lünbertueife adv. po deželah, dežela za deželo. fattbes= deželni, deželski. f anbesangelegenljeit f. deželna zadeva; domača reč (-1). fnnbesausgaben^. deželni stroški pl. |anbesausfd)ufs m. deželni odbor, fanbesausfdjufsmitglieb n. deželni odbornik. [vodstvo, fanbesbaubirection/deželno stavbeno 26 Sanbešbectmte 402 üanbeSbermefer fanbesbeamte m. deželni uradnik, fanbesbefngnis f. f. $riüilegmm. lanbesbtfugt f. pribilegiert. f anbesbeprbe f. deželno oblastništvo. fnnbesbenioljtter m., Sanbežburger m. deželan. fanbestaffe f. deželna blagajnica. fanbesdjef m. deželni glavar, fanbescongregation f. deželski shod. fanbestnltur /'. zemljedelstvo, obdelovanje zemlje. fiinbesculturfonb m. deželnokulturni zaklad. fanbesbeputation f. deželno poslanstvo; deželni poslanci pl. fanbesbeputierte m. deželni poslanec, faitbeseingeborene m. rojak, domačin, domačinžc. fanbeseinküitfte pl. deželni ob. dežel-skf dohodki pl. [fünfte. £anbeseimtal)men pl. j. Sanbežein* fanbeserjeugnis n. deželni —, domači pridelek; (Snnft—) domači izdelek. feinbesflagge/'. deželna zastava, deželno bandero. fnnbesfiirfl m. deželni gospodar, — vladar. Innbesfiirlllid) vladarski (cesarski, kraljevski, vojvodski jc.). fanbesgeridjt deželno sodišče, deželna sodnija. tnnbesgeridjtlid) deželnosodniški, de-želnosodnijski; deželnega sodišča. fanb(sgcrid)tsratl) m. deželnega sodišča svetovalec, — svetnik, — sovetnik. fanbeageriditsfprengel m. deželnega sodišča okraj, fnnbesgcfetj n. deželna postava. Čanbesgefetjblatt n. deželni zakonik, funbesgeitmlt /'. deželska oblast (-i), {'anbtcgtcme /'. deželna meja, deželska gränica. gnnbesfjouptcarTe f. deželna glavna blagajnica. t'anbestjauptmann m. deželni glavar, fanbesljouptmannrdjttft f. deželno glavarstvo. £anbesl)aupt!lnbt f. deželno stolno mesto. fnnbesfjerr m. f. Sanbežfflrft. fnubtsberrlid) f. tanbeäfürftlirf;. gonöfsl)ol)ett f. vladžrstvo. fanbesintcrefTe n. deželna korist (-i); —n pl. deželske zadeve pl. fnnbesknnjler m. deželni kancelär. {'anbtskinb n. f. Sanbežbemofjner. fanbesmilitürrommanbo n. deželno vojaško poveljstvo ob. poveljništvo. f nnbcsmittel pl. deželno premoženje Šanbesobrigkeit f. deželska gosposka. Čanbroorbnnng f. deželni red; deželna uredba ob. uprava. fanbespflid)t f. deželna zaveza, prisega zvestobe, fnnbesprobud n. j. Sanbešerjeugnfe. Innbtspolijei f. deželna policija, deželno redärstvo. f cmbrsprafibentra. deželni predsednik. Janbesprältbinm n. deželno predsed-ništvo. fanbesregent m. vladar, deželni vladar. Čanbesregierung f. deželna vlada, fanbesfdjnft m. deželna obramba, deželno varstvo. |lanbe5fid)trl)fitsbtl)örbt f■ deželno re-darsko oblastništvo. fanbesfitte f. šega —, navada —, običaj dežele ob. v deželi, faitbtsrprndje f. deželni jezik, fanbesßatut n. deželna postava, deželni zakon, fnnbesrtelle f. deželno oblastništvo. fanbcstradjt f. deželna —, domača noša. lanbesiibiid) deželnoobičen, v deželi navaden; adv. kakor je v deželi navada ob. navadno; po deželni navadi, fanbesoater m. )". iianbešfnrft. i'nnbesoerfafTitng /'. deželna ustava, fanbtsoerorbmtng f. deželni ukäz, deželni odlok, fanbesoermtl) m. izdaja domovine, l'aubconerrntljer m. izdajalec domovine, fanbtsoerfammlung f. deželni zbor. fanbesoertheibigungf. deželna bramba. — obrana; deželni brambovci pl., domobranci pl., domobränstvo. f anbesoertretung f. deželno zastopstvo, — zastopništvo; deželni zastopniki j>(. fanbesoernmltung /'. deželno oskrb- ništvo, deželna uprava. f nnbesuermeifung /'. prognanstvo, izgnanstvo iz dežele. [nik. Ccmbesotnoefcr m. vladarjev namest- Ianbe§oeriDtefen — 403 — üanbid)aft§pf)t)]lognomie lonbcsoeruiirfnt prognan, iz dežele izgnan. fonbesoerioierene m. prognanec, izgnanec; f. prognanka, fanbtsioäljtung f. deželni denar fnnbesjroeth m. deželni namen, dežel-ska potreba, fnnbfellung f. trdnjava na suhem. lanbfliid)tig pobegel, ubežen; — wer« ben pobegniti, ubegniti, iz dežele uteči (-tečem). £anbfliid)tige m. ubežnik, foitbfrau f. kmetica, kmetovälka, pofjedelka. fanbfriebe m. deželna varnost; mir in pokoj v deželi, občni mir. lonbgiingig deželnoobičen, v deželi navaden ob. veljaven, fanbgtbirge n. pozemno gorovje. fanbgeilllid)e m. selski duhovnik, duhoven na deželi (na kmetih). Canbgemeinbe f. kmečka srenja ober občina. fonbgeraSITer n. kopnozemeljsko vodovje. fanbgrnf m. deželni grof. t'onbgraffd)aft f. deželna grofija, fanbgrenje f. suha meja; j. Sanbež* grenje. fanbgut ». gospoščina, selski imetek, posestvo na, kmetih. fonbljaubel m. trgovina na kopnem, kupčija na suhem. fanbljaus n. selski dvorec; deželni dvorčc, deželna hiša, stanovska zbornica. fonbljter n. vojska na suhem, fanbjuaenb f. kmečka mladež (-i), selska mladina, fanbjunker m. selski plemič. Šonbhnrte f. zemljevid, tanbkrabbe f. kopna rakovica. lnnbhunbig po vsej deželi znan; deželo poznavajoč; ber 2—e deželoznalec. fnnblmtrdjcr m. prevoznik, izvoznik, aajemšček. {»nbläufer m. j. 2aubftreid)er. fanbläufig potepen, vlačugarski; f. lanbgängig. fönbltr m. (Sanj) počasni valček, innbleben n. selsko življenje, življenje na kmetih. Canbleute pl. seljani pl., seljaki pl., kmetje pl., kmetovalci pl., poljedelci pl., kmečko ljudstvo. ISnblid) deželni, deželski; selski, kmečki; — fittlid) kolikor krajev, toliko šeg; vsak kraj ima svojo navado ob. svoj običaj, fanblufl f. selsko ob. kmečko veselje, {'aubmndjt f. vojstvo na suhem, i'anbmäbdien ro. kmečka ober selska deklica. fnnbtnanit m. kmet, kmetovalec, poljedelec, seljän, seljäk, oratär. ganbtnflrfdjnll m. deželni maršal. t'iuibmefTer m. zemljemergc. InnbmefskunR f. zemljemerstvo, zem-ljemerje. fnnbmili} f. narodna vojska, deželni brambovci pl. Canbpfnrre f. župnija ober fara na kmetih. Cnrtbpfnrrtr m. župnik ob. fajmošter na kmetih. Ccinbpfleger m. deželski oblastnik, tnnbplftge f. deželska nadloga, občna nadloga, narodna beda. ganbred)t n. deželno pravo. lnnbred)tlid) deželnopravBn. t'nnbreditsbeirtber m. deželne sodnije prisednik ober asesor, deželnega sodišča —. tnitbrcgeit m. povsodno deževanje, pokrajinski dež (dežja). Canbridjter m. deželni sodnik, fOttbriiitifn m. hrbet, faiibfaf; m. seljäk; posestnik. Innbriißig v deželi naseljen, — nastanjen. fanbfdjnft f. krajina, pokrajina, kraj, dežela; (artijl) slika okolice, naslikana okolica; (Sanbftiiube) deželni stanovi pl. lanbrd)ttftlid) deželski, pokrajinski; stanovski; Sanb|"d)aft§« deželski, pokrajinski; stanovski. [nik. 4'nnbfd)nftobfnmte m. stanovski urad-innbrdjaflsgemiilbe n. krajevid, krajinska slika. fanbrd)nftal)Ous n. stanovska ob. deželna hiša, stanovsko poslopje. fonbrd)tiftsmoler m. krajeslikar, kra-jinoslikar. [krajine. fniibrd)i. tičbeni slog. |eljr!toff m. učno gradivo, učna tva-rina, učivo. fel)rftnl)l m. učiteljska stolica. |etjrftimbe /'. učna ura. {'eljroortrag m. učno predavanje, l'eljruiefrit n. učne zadeve pl. ßeljrjett f. čas učenja, geljrjimtner n. učilnica. Žeib m. telo (telesa), truplo, život; Unter— trebuh; 6ei —e nid)t po nobeni ceni! Bog obvaruj; einem jn —e get)en pestiti —, pritiskati koga; (b. tleibungž» ftittf ben Oberleib bebedenb) stan, život; £eib* telesni, životni. [nik. geibarjt m. zasebni ob. telesni zdrav-i'cibbittbe f. pas, pojäs. {'eibdjett m. telesce; (JšlleibungSftiid) jopica, životSc. leibeigen suženj, robski. geibeigene m. sužnji, sužnik , rob, nevoljnik. t'eibeigenfdjaft f. sužnost, robstvo, ne-voljstvo. Čeibel n. prsnik, telovnik. Feiben živeti; fid) — rediti se, de-beliti se. Seibesbefdjaffenljeti f. telesna sestava, telesnost, život. Ceibesbeioegung f. telesno gibanje ob. kretanje; sprehod, geibesbiirbe f. telesni sad. [beit. feibeaeonltitution f. f. Seibeäbefdjaffen» i'eibeserbr m, rodni dedič, {'eibesforbe /'. polt (-i). Čeibesfrud)t f. spočetek, telesni plod; fie ift Don ber — entbunben povila je. i'eibesgcltalt f. postava, rast (-i), stas. teibeskraft /'. telesna moč (-i), au§ —"na vso moč, na vse pretege, na vse kriplje. feibespflege f. života negovanje ober oskrbovanje. feibesforge f. skrb za telo. feibesltrafe f. kazen (-i) na telesu, telesna kazen, feibesübung f. telovadba, leibfnrbe f. polt (-i). feibgarbe f. telesna straža, feibgarbift m. telesni stražnik. |eibgebinge n. dosmrtni pridržek, — užitek. feibgurt m. pas, päsica, opasica. feibl)oft, leibhaftig živ, telesen, lasten; prav, pravcat, prav sam. fietbjäger m. telesni lovec, feiblid) telesen, životgn; (roatjrfiatt) pristen, roden, prav, lasten; —er Srn« ber rodni brat; (fletfdjlicf)) mesen, polten, telesen. leiblos breztelesen. geibpad)t m. u. /'. dosmrtni najem. Leibrente /'. dosmrtni dohodek, getbrodt m. jopič, jopica, rokavci p!., oplečje. geibfd)oben m. kila, vred; — I)abenb kilav; — befommen prevrediti se, povzdigniti se. - H*W < t' '"J-feibftuljl m. poiioeni stolec. feibroadie f. telesna straža, ieibiniifdje f. prtenina. feibioelj n. bolečina ober ščipanje v trebuhu; ich Ija&e — trebuh ine boli, v trebuhu me ščiplje. feibitunitg m. zaprtje, zapeka, {'eidje /'. mrlič, mrtvec, mrtvo truplo, feidjenadter m. pokopališče, grobišče, fridjenartig mrtvaški, feidjenbegängnis n. pogreb, pogrebni sprevod. [nit. Ceidjenbegleiter m. pogrebec, pogreb-|eid)enbegleitung /'. pogrebni sprevod. |eid)enberd)au f. ogled mrliča. |eid)enbellattung f. pogreb, pokop, i feidienhlofs bled kakor mrlič. Ceidjenfeier f. pogrebna svečanost, j bilje pl., bilije pl. |eid)enfelb n. mrtvišče. |eid)engelttute n. pogrebno zvonjenji-. t'eidjengepränge n. slovesni pogreb, ietdjengernd) m. mrtvaški duh. {'eidjengeriirt n. mrtvaški oder. feidjenhamrner f. mrtvaščnica, mr-liščnica. f eid)enhoRen pl. pogrebni stroški pl. feidjenmaljl n. sedmina, pogrebščina, karmina, sedminska pojedina, feidjenpafs m. mrliški popotni list. t'eid)enprebigt /'. pogrebni govor, tetdjenfdimaus m. f. iieicf)enmat)t. Seidjenftein — 415 - Seiljbibliotfief feid)en|tein m. nagrobni kamen, na-grobek. ftid)entrSger m. pogrebSc. |fid)ent>erein m. pogrebno društvo, ftidieitmagen m. mrliški voz. ftid)en;ug m. pogrebni sprevod. feid)ttam m. mrtvo truplo, mrlič, mrtvec. Itidjt lahek, lehek, lehkotBn, legotgn, malotežen; fig. lahkomiseln, nestanoviten, vetrast; - machen lajšati, lah-kotiti; olajšati, zlajšati,polajšati; impf. o-, z-, polajševati; —er toerben leh-aiiti (lehnejem); z lajšati se, zlahkoteti, olahkoteti se, olahkoteti. Itid)ttit f. leictit madjen. leid)terbiitgs adv. lahko, brez truda, leidjtfertig lahkomiseln, nestanoviten, nepremišljen, veternast, vetrast; za-nikaren. ftidjtfertigkeit f. lahkomiselnost, nestanovitnost, nepremišljenost, veter-f nost. ltid)tftngerig lahkih ob. urnih prstov. ltid]tfliilTtg "raztopgn, lahko plavek, kzotalek. ' [nog. ltid)tfü|ig lahkonog, urnih ob. hrzih ltid)lgefliigelt lahkokril, urnokril. Itidjtglüubig lahkoveren, radoveren. £tid)tgliiubigkeit f. lahkovernost, lfid|tl)in adv. na lahko, öidjtigkeit f., öeicfittjeit f. lahkota, lehkota, legöta, lagöta. leid)ttid) adv. lahko, zlahkoma. ffid)tfinn m. lelikomislije, lehkomisel-nošt, nepremišljenost, veternjaštvo. Uid)tttifg adv. povrhoma. Itib adv. žal, milo, inako; e§ ift mir - žal mi je; — fein um etroaš militi se komu česa, žal biti (je) komu za kaj; nid)t — fein um bie 9Mt)e ne požaliti i truda; e§ ift mir — um il)n žal mi je zanj, smili se mi, bojim se zanj. tfib n. žal (-i), žalica, žalost, jad; (Übel) zlo, hudo; (®Ienb) nadloga, reva, težava, beda; ein — jufiigen komu kaj zalega prizadeti (-denem), impf. — prizadevati; krivico storiti, impf. — delati; niemanbem ju Siebe ob. ju—e brez prijaznosti ali sovraštva do koga; ein — antf)un žaliti; razžaliti, impf. razžaljevati; — tragen žalovati. feibefortn f. trpni položaj, trpna oblika. leiben trpeti; pretrpeti, prestati (-stojim), prenesti (-nesem), prebiti (-bom it. -bijem); impf, prestajati, prenašati ; (trau! fein) bolovati, bolehati; er fann itjn nic£)t — ne more ga, ne more ga trpeti ob. gledati; §unger — stradati, lakoto trpeti; ©djnben — utrpeti, impf, utrpevati, škodo trpeti, na izgubi hiti (sem). feibeit n. trpenje, trpljenje; (©djmerj) bolečina; (Srauer) žalost; mit einem — behaftet nadložen. leibeitb trpeč, trpeven, trpen; (frnn!« tidj) bolehen, betežen; —e $$orm f. Seibefornt. Ceibenbe m. trpin, trpinBc; f. trpinka, feibenfdjaft f. strast (-1); (Begierbe) pohot, pohlep, hlepöta; mit — strastno, leibenfdiaftlid) strasten, feibenfdjaftlidjkeit f. strastnost. feibenfdjaftslos brezstrasten, nestra-sten, brez strasti, l'eibensgefäljrte m. sotrpin. |eibensgefd)id)te/; trpljenje (Kristovo). feibenslteld) m. kolih trpljenja, i'eibeitstng m. dan (dneva) trpljenja. £eibettsmod)e f. veliki teden, feibentlid) trpeč; pretrpljiv, strpen, prenesljiv, znosen. leiber interi. žalibog! na žalost! — ®otte§ Bogu bodi potoženo! feiber m. f. Seibenbe. feibig žalosten; fig. nesrečen, leiblld) f. teibentlidj. feibtragen n. žalovanje, žaloba. leibtrcigenb žalujoč, feibtuefen n. žalost, žal (-i), žalovanje, žaloba. ' 1'eicr f. lira; ($reljorgel) lajna, lajne pl., golidra, orglice pl.; biefelbe alte — stara pesen (-i); immer bei einer — bleiben zmerom jedno gnati (ženem) ob. trobiti ob. gosti (godem). feierer m. läjnar, golidralec. . feierfdrmig lirast. feiermann m. f. Seierer. Feiern läjnati, golidrati; fig. gosti (godem), f eil)anllalt f. posojilnica, feijjbibliotljek f. knjižna posojilnica. 416 — Seitbanb leihen leihen tr. posoditi, na posodo dati (dam), v zajem dati, izposoditi; impf. posojati, posojevati, na posodo dajati; (entleihen) na posodo vzeti (vzamem, vzemem), izposoditi si; impf, na posodo jemati (jemljem), izposojati si, izposojevati si. i'ciber m. posojevalec; —in f. poso-jevalka. feihkauf m. nadev, nadevek, likof. feitjoertrag m. zajemna pogodba, fethtoeire adv. na posodo, v zajem, f eilnkeit m. plahta, prestiralo, pre-stralo. [lepgk. feint m. klej, lim; (Sögel—) lep, leimen klejiti, klejati, lepiti; sklejiti, zlimati, zlepiti, leimidjt klejast, leimig klejev, klejat. feimkraut n. lepnica. feimkiiche /'. klejevnica. fetmleber n. mezdra. feimmillel f. oinela. feimruthe f. limanica, lepna šibica. Čeimfieber m. klejär. feintfieberei f. klejärnica. fetmfpinbel f. f. iieimruthc. ('timfloff m. klejevina. irimtoalTer n. klejeva voda. feimjudter m. klejev slaj, glikolin. fein m. lan, len; (SBinter—) ozimSc; (©immer—) jarčc; (©pat—) jesenšček; — röften lan goditi, — mladiti, — rositi. feinaiber m. lanišče. feinbau m. setev lanu. [kov. feinbotter m. riček; 2einbotter= rič-feine f. konöpgc, vrv (-1), vože (-eta). feinen lanen; (au§ Seinmanb) platnen, prten. feingarn n. lanena preja, feinkraut n. madronščica, lazica, žabri pl. fetnkud)en n. laneni krovajci pl. feiniil n. laneno olje. fetnfame m. laneno seme (-na), feintud) n. rjuha, ponjava, prestiralo. feinmattb f. platno; grobe — hodnik, hodnina; feine — pražnje platno; fel)r feine — tančica, letnroanben platnen, prten. [belež. fetnroonbbleid)e f. belilo za platno; feinroanbhanbel m. platnarstvo, plat-narija, kupčija s platnom; ben — betreiben platnäriti. feinmanbhünblet m. platnär, kupče-valgc s platnom. [nina. feinnmfdie f. platneno perilo, prte-feimueber m. tkalgc. fein;eug n. lanena roba, platnena roba, prtenina. leife tih, tihotgn; lahgn, lagan, rahel; ein —3 ©etjor hoben tanek ob. dober ober oster sluh imeti (imam), tanko slišati (slišim); adv. tiho, natihoma, lahno, rahlo. feilte f. skoba, letva, latva; lam Körper) dimlje pl.; (©infaffnng) rob, obrobek. teilten vršiti, činiti, delati; storiti; eine Slrbeit — opraviti, storiti, dodelati; impf, opravljati, delati; 501irg= fdjaft ob. ©etuahr — porok biti [sem), porokovati, poroštvo vati; Sienfte — služiti, streči (strežem); ben @ib — priseči (-sežem), zapriseči; impf, prisegati, zaprisegati; golge — slušati, ubogati; ©enugthuung — zadostiti, zadovoliti; impf, zadostovati, zadošče-vati; iöilfe — pomoči (-morem), pomagati; Hulbigung — pokloniti se; feine Pflicht — svojo dolžnot storiti, — izpolniti, opraviti; impf. — izpolnjevati, — opravljati; Sftobot — ra-botati, raboto (tlako) delati, na raboto (tlako) hoditi, tlačaniti; SBiberftanb — upreti (uprem) se, ustaviti se; impf. upirati se, protiviti se, ustavljati se; e. gahlung — plačati, poplačati, poravnati; impf, plačevati. feilten m. kopito; dem. kopitce. Ceiltenbrud) m. dimeljna kila, kila t dimljah. feiftengegenb f. dimlje pl. feiltenrdjneiber m. kopitar, feiltung f. oprava, storitev, dovršitevy delo; (Slbgabe) davščina. » tf+i*'•:. feiftung5einheit f. jednica učinka ob. storitve. leiftungsfähig zmožen kaj storiti, [riti. feiltungsfdhigkeit f. zmožnost kaj sro-feitarm m. vöjnica. feitartikel m. uvodni članek, feitbanb m. povodec. Seitbarfeit — 417 — lefen fffitharhctt f. (ber SSärnte) vodljivost. ftitcuroe f. (krivulja) vodivka. feite f. lajta; (@egenb) brežina, breg, reber (-i). leiten voditi, vesti (vedem), prevajati; (fiifjren) peljati (peljem); privesti, pripeljati; (lenfen) ravnati, obračati, vladati; (ein ©efdjöft) oskrbovati, opravljati, upravljati; auf ben redjten Beg — na pravi pot pripeljati ober obrniti; (ba§ SBaffer) napeljati, razpeljati; impf, na-, razpeljevati. leitcttb vodeč, voden, vodilen; ber -e gaben nit (-i) vodnica. {citer m. vodnik, vodja, voditelj; prevodnik; napeljevalec. friter f. lestva, lestvica; (einarmig) lazi; (auž ©taben geflochtene SSagen» leitet) lesa. £fiterfprei;e f. razpernica. Čcitcrfproffe f. klin, špriklja. feitenuagen m. lestveni voz, voz z lestvami, grote pl.; voz z lesami (= gnojni voz), fcitfoben m. vodilo, navodilo, navod, napotek, pouk; nit (-i) vodnica. bitfdl)ig prevodljiv. ftitfiiljtgheit f. prevodljivost. ftttgraben m. jarek, zdražnica. [cem. Čcitijammel m. zvončar, oven z zvon-feitlinie f. črta vodnica, frittnann m. (b. b. geuerroeljr) vojarin. Čntfeil 11. povodec, vodeč, vojka, vaje pl. f., vajeti pl. gfitltern m. zvezda vodnica, ffitltrnljl m. prevödnica. Öitung f. voditev, vodba, vodstvo; ravnava, uprava; napeljevanje, napeljava; (phys.) prevod. . feitungsregel f. vodilo, ravnilo, {titungsoermägen n. prevodljivost. feitungsroibcrltanb m. vodilni upor, upor prevodu, feitjanm m. uzda. {cntntittg m. leming, postriišnik. Čcnbe /'. ledje, kolk, stran (-i); bedro. fenbcnnrterie /'. ledvena odvodnica, ftnbenbraten m. riba, ledvena pečenka, trnbengegenb f. obledje, ledje; (aufjere) bedra pl. [jih. tabcnlnljnt skolčen, polomljen v led-Cntbenmuskel m. ledvena mišica. i- /trC«V^'t. 1 f J fenbentnirbel m. ledveno ob. bedreno vretence. [voljen, lenkbar vodljiv, voden , poslušen, lenken voditi, ravnati, krmiti, obračati, vladati, nagibati (-gibljem); obrniti, nagniti, ukreniti, nakreniti; (©cljiff) krmiti, krmariti, strumljati; zakrmiti. fenker m. voditelj, vodnik, vladalec; krmar. lenkfam vodljiv, voden , poslušen, ubogljiv, voljen. fenkfamkeit f. vodljivost, poslušnost, ubogljivost, voljnost. fenkfd)emel m. polža, rednik. {'enkjnutu m. brzda, uzda; ben — an» legen obrzdati, zauzdati. gen} m. pomlad (-i), spomlad (-i), vigred (-i), mladoletje. fen;alter n. mladost, pomlädje. lenjen odmekati, tajati se, kopneti, rezcvetati se; razcvesti (-cvetem). fenjmonat m. f. 9Mrj. {'erclje f. škrjanBc, škrlBc; lävdica, levica; Serdjen« škrjančji, škrjanski. ferdjenfalk m. skobec, ferdjenftrid) m. škrjančji let; lov (-i) na škrjance. [nost. fernbegier f., Sernbegierbe f. ukaželj-fernbegterig ukaželjen. Lerneifer m. vnetost v učenji. Temen učiti se; naučiti se; aužtoen» big — na iztist ob. na pamet se učiti, fernen n. učenje, uk. fernfreiljett f. svoboda v učenji, lesbar bralen, čiten. fefe f. bira, bratev, branje; (SBein—) trgatev, bratev, bendima; (b. ©elefene) nabirek, nabira, zbrav (-i), zbratev. fefeart f. čitava, razno čitanje, način branja. fefebrettn. (am SBebeftuljl) snovalnica. fefebud) n. čitanka, berilo, fefeljalle f. čitalnica, brälnica. fefekreis m. čitateljstvo. fefelufl f. veselje do branja, lefen brati (berem), čitati; prebrati, prečitati; (fammeln) brati (berem); nabrati, skupiti; impf, nabirati, zbirati, sküpljati; SBein — trgati, brati; obtrgati, obrati; impf, obtrgovati, obirati ; (reinigen) čistiti, trebiti; 9il)ren — pabrkovati, lavkati, klasje pobirati. Sefen — 418 — Setrite fielen n. branje, čitanje. lefensroert branja vreden, fefeprobe f. poskus čitanja, čitanje za poskus. f erepublitum n. bralci pl., čitateljipZ., čitateljstvo. fefer to. bralec, čitalec , čitatslj ; (Sammler) pobirač, nabiralec, berač. feferin f. bralka, čitateljica; (Samm» lerin) pobirälka, nabirälka, beračica. lefetlid) bralen, čitalSn, čiten. feftraal to. bralna soba, čitalnica, bralnica. feleHtidi n. berilo. CefcBertin m. bralno ober čitalniško društvo, gefeiuelt f. f. Sefepublicum. Cefejeit f. bratev, obiratev, branje, trgatev, čas za branje. fefe;immer n. f. Sefefaal. fietljargie f. mrtvica, mrtvičnost, mrtvilo, dremež; mit — behaftet mrtvičen. 4'etten to. brna; f. Sel)m. fettern pl. črke pl., pismena pl., pis-menke pl. 4'etfernntetnll n. pismenovina. fettid)t f. lef)mic£)t. lettig f. lehmig. fetje f. okrepa, poživek, zabava; (31b« fdjieb) odhodnja, razhodnja. Iftjen veseliti, krepiti; razveseliti, okrepiti, okrepčati, poživiti; impf, razveseljevati, okrepčavati, poživljati; fid) — sloviti se; posloviti se; veseliti se, zabavati se. teljt poslednji, zadnji, skrajnji; jum —enmale poslednjikrat, zadnjikrat, naposled, h konci, končno ; ju guter — na zadnje, zadnjič, najposleje, naposled; in b. —en Bügen liegen umirati, mreti (mrem), sklepati; b. — e ©erid)t sodnji dan (dneva); bie —e Ölung sveto olje. lelitenr. adv. zadnjič, poslednjič, končno; (jüngft) öni dan, one dni, nedavno, önkrat. [n6c. febtgeborene to. mezimec, zadnjeroje-Ichtljiit adv. f. te&tenš (jüngft). lefetjiiljrig lanski, lanskega ob. preteklega leta lebtoerflofTen ravno pretekel, ravno minul. letjtmillig adv. po poslednji volji; —e Verfügung odredba poslednje volje, poslednja volja, ftu to. f.'Söme. Čeudjte f. svetilo, svetilnica. feud)ten svetiti; posvetiti; (p. Stugen! sijati (sijem), plamikati, svetiti si>; (D. b. ©onne, b. Sftonbe) sijati (sijem), svetiti; (p. Sternen) svetiti se, svetliti, žareti, migljati, igrati, lesketati (-am u. -ečem) se; (fd)tt>acf)) brleti, mrlitiati; baS SKeer leuchtet morje se svetlika; baS Söetter leuchtet bliska se, plamika, drnice igrajo. lcud)tenb svetel; sveteč, migljajoč k. feuchter to. svečnik, svetilnik; fon) svetilec; —in f. svetilka, feuditgas n. svetilni plin. Leuchtkäfer m. kresnica, svetlica, iviiu-ščica, buskalica (bliskaliea). £eud)tkraft f. svetljivost, svetilnost, i'euditmaterial n. svetilo, svečava. Čeudjtlpann to. treska, trska. Ceudjtltein to. samosij. Čeudittljurm to. svetilnik, majäk. leugbar tajilen, tajiv. leugnen tajiti, nikati; utajiti, zanikati; impf, utajevati, pritajevati, za-nikävati; (anfechten) izpodbijati, pobijati, podirati. Leugnen n. tajitev, tajba. Leugner m. tajilec, tajec; ©otteš-bogotajec. feugnerin f. tajilka, tajica; ©otteš-bogotäjka. 1'eugnung f. f. Seugnen. fieumunb m. glas. ime (-na) pri ljudeh; b. gute — dobro ime; b. böfe — slabo ime. feute pl. ljudje pl.; coli, ljud, ljudstvo, svet. leutefdjeu odljuden; (b. Sieh) bezljiv, bezikav. fieutefdieu f. odljudnost; (p. Sieh) bez-Ijivost, bezikavost. leutfelig priljuden, uljuden, družen, družljiv. Ceutfeligkett f. priljudnost, uljiidnost, družnost, družljivost. feuante f. jütrovo, iztök. Črnit to. levit. Lernte f. dalmätika, služnica. < i+ofltoi jwwM Sebfoje — 419 — Siidtationšmeg fttkoje f. šeboj, bledüla. iKifcalifd) slovarski. [rečnikar. ffrikograph in. slovärnik, slovnikär, ferikographie f. slovärstvo. [rečnik. feribon n. slovar, slovnik, besednjak, fibtllr f. kačji pastir; j. äSaffertuage. fiberal (freifinnig) svobodomiseln, svobodoljuben, svobodnjaški, liberalen; |. freigebig. fiberalismus m. svobodomiselnost, svobodoljiibje, svobodnjaštvo, liberalen. fiberolitSt f. f. greigebigteit. Štreni f. dovolitev, dovoljenje, privoljenje, dopuščenje; poetifdje— pesniška prostost, licemiert dopuščen. fimtjierungscomtnirrton f. dopustilna komisija. [list. £imtifd)ein m. dopüstnica, dopustilni fid)t svetel, svetloben; (D. ŠBerftanbe) bister, jasen; —e Slugcnblide ob. Qtui« jdjenjeiten jasna trenotja, jasni presledki; —er Jag beli dan (dneva); eS toirb — svitajse, dani se, svetli, s< prizärja. ,»y^W^i £id)t n. svetloba, svetlost, svctlinaf&^ttd)treid) n. kraljestvo svetlobe. (- brennenber Körper) luč (-i); I(ud)tcnber Körper) svetilo, svečava; dem liičica; jemanbent im —e ftefyen zaslanjati komu, zaslepljati; jemanben hinter« — fiteren prevariti koga, tra-piti koga; jegt erft geht ihm ein — auf zdaj še le se mu je posvetilo v glavi; zdaj še le se je zavedel; bei anbrechen« ob , " H^B svetlopis. fid|tt f. svetlina, svetloba, sij. fidltempfinMiti) občutljiv za svetlobo, svetločiiten. lidlten svetliti; razsvetliti, razsvetiti; impf, razsvetljevati, razsvečevati; (ben SSalb) rediti, redčiti; preredčiti, iz-redčiti, pretrebiti, strebiti; b. Slnfer — sidro vzdigniti, odriniti; fiel) — jasniti se. brisati (briše) se, svetliti se, vedriti se; ujasniti se, zjasniti se, ubri-sati se, razsvetliti se, zvedriti se. fid)tenbrtite f. širina svetlobe. Iid)tentit)idilung f. razvoj ob. razvitek svetlobe. lidjterlol) adv. s plamenom, plamenoma. lid)tfrei brez luči. fidjtfreunb m. prijatelj svetlobe. fid)tfud)5 m. ridžan, ridžik. fidjtfmtkeu m. iskra, svetlin. lid)tgelb svetlorumen. fidjtgießer m. svečar. fichtgießeret f. svečarija, svečarstvo; — betreiben svečariti. £iel)tglan; m. lesk, blesk, svit, sij. i'id]ll)oli n. les za trske, lučevina. Čidjtlehre f. nauk o svetlobi. i'id)tmaffe f. svetloba, svečava. £'id)tmeer n. neizmerna svetloba. l'id)tmeffe f. svečniea. fid)tmelfer m. svetlomer. |ithimefsktrjt f. svečnična voščenica ob. voščenka, svečničnica. £id)ttneffung f. merjenje svetlobe, svetlomerje. [lin. £id)tmeteor rt. svetlobni meteor, svet-i'id)tpube f. utrinjälec, usekälnik, utri-njälo. . £id)tput;er m. usekäe, ščipSc. lid)treid) presvetel, poln svetlobe. i'idjtfcheiit m. sij, svit, ža £id)tfd)ere f. f. Šichtpufce. lidjtftheu boječ se svetlobe; potiih-nen, poniglav. {.'itbtrd)irm m. senčnik, senčilo. £id)trd)iutppe f. utrinjek; ež fiel eine — zvezda se je utrnila ob. potočila. Cidjtfeite /'. svetla stran (-1). bem —e ob svitu, ob^ zarji, ko dan £id)tfpamt m. trska, treska. [lobe, napoči. db>tycrrrHZ\ Vrffr^/MJlt&o -Ciri)tftčiritc f. jäkost ob. jačina svet-tidltbilb n. svetlopis. — ^ i'id)t[toff m. svetivo, svetlovina. ftdjtlloff 1 Šid]tltrahl m. žarek, žar; trak. fidjtträger m. svetilec, svetlonosec. Wd)tiuanblung f. mena svetlobe. Šid)troelle f. svetlobni val. fid)t;ieher m. svečar. licitanbo adv. po dražbi, po licitaciji, ficitation f. dražba, licitacija; Sicita« tion§« dražbeni, licitacijni, licitacijski. ficitationserlbs m. dražbeno skupilo. ficitationBprotokoll n. dražbeni zapisnik. ficitationoroeg m. dražbeni pot; im —e etnmä «erlaufen ob. an fid) bringen družbenim potom kaj prodati ali kupiti. licitieren — 420 — Liebling i lirtUerctt po dražbi prodati, impf. — prodajati; (laufen) po dražbi kupiti, impf. — kupovati; lioitirati. licli ljub, mil, drag; prijeten, lju-. bazniv; — Ijaben ljubiti, rad imeti (imam); — gewinnen prikupiti si, priljubiti si; er Ijat if)n — gewonnen prikupil, priljubil ob. omilil se mu je; jernb. etwaž ju — tl)un komu ljubäv storiti; iify möchte —er jaz bi rajši; ben ganjen -en Sag ves ljubi dan (dneva), ves božji dan; bu —er ©ott o moj Bog. liebäugeln zaljubljeno gledati ob. pogledovati, z očmi se loviti, namigovati si. pebd)en n. ljuba, ljubica, ljubka; mein — drago moje, dušica moja, srce moje; (ntännl.) ljubček, milček. i'iebben, ©uer — Vaša milost, {'iebe f. ljubezen (-i), ljubäv (-i); fig. veselje, radost; in — entbrennen zaljubiti se, ljubezni vneti (vnamem) se. liebeatfjntenb v ljubezni ob. za ljubezen živeč. Ciebegefii!)l n. čut ljubezni. liebegliil)cnb ljubezni vnet. liebeleer brez ljubezni, fiebtlei /".ljubkovanje, dragovänje, milkovänje. [vati. liebeln ljubkovati, dragovati, milko-liebelos brez ljubezni, lieben ljubiti, rad imeti (imam), pri-jätelj biti (sem). fieben n. ljubljenje, ljubezen (-i). Itebeitsroiirbig ljubezniv, fiebcitsnmrbigkeit f. ljubeznivost, t'iebesapfel m. volčje jäbelko, para-dajzar. ftebesbanb n. vez (-1) ljubezni, lju-bävna vez. Ctebesbeiueis m. dokaz ljubezni, Iju-bavni dokaz. Ciebeablid; m. zaljubljeni pogled, fiebesbrief m. zaljubljeno ober lju-bavno pismo. [ljubo, fiebesbienß m. ljubäv (-i), delo za fiebeserklarung f. ljubavna izjava; jcmb. eine — mad)en svoje srce odkriti (-krijem), svojo ljubezen izjaviti. tf. goreča ljubezen, plam ljubezni. Ciebesgebidjt n. ljubavna —, zaljubljena pesen (-i). fiebesgeRanbnis n. izpoved (-i) ober priznanje ljubezni. fiebešgolt m. Lelj, Leljo; (bei ben Römern) Kupido, Amor. Ciebesgöttin f. Lada; (b. b. JRötnernl Venera. Ciebcsl)atibel m. ljubkovanje, drago-vanje, milkovänje; vasovanje. tiebeslufl f. ljubavna slast (-i), Iju-bavno razkošje. Ciebesmal)! n. brätovska miza, ljubez-nica; baš — (Iljrifti poslednja večerja. fiebesnarr m. zatelebanec, zaljubljeni bedäk. Ctebesopfer n. žrtev ljubavi. iiebespaar n. ljubavna dvojica, zaljubljenca dual. fiebespfanb n. zastäva ljubezni; ljubavna zastava, jamstvo ljubavi. fiebeslranh m. ljubavni napitek, -popivek. l'iebesoerljältnis n. ljubavno razmeije, — znanje, ljubezen (-i). fiebesroerk n. dobro delo, ljudomilo delo; bogoljubno delo. [ljubezni, ^iebesjeidjen n. znamenje ober zuat liebeooll ljubezniv, mil, ljubezni poln. ftebljaber m. prijatelj; ljubovnik, ra-dovoljec; (©eliebte) ljubimec, dragi, ljubi, ljubček, milček. ficbljaberei f. posebno veselje ober nagnenje do česa; bas ift meine — to me posebno veseli. [ljubovniea. £iebt)aberin f. prijateljica; ljubica, fiebljaberrolle f. vloga ljubovnika. fiebkofen božati, dragovati, ljübkati, milkovati; pobožati; (fd)meid)eln) do-brikati se, sladkati se, laskati se, militi se, lizati (ližem) se, prilizovati se. fiiebkofer m. ljnbkälec, laskalec, slad-kalec, prilizovalec. fiebkofung /'. Ijiibkanje, božanje, dra-govanje; prilizovanje. lieblid) ljubek, mil, dražesten; — llingenb milozvök. fieblid)keit f. ljubkost, milina, dra-žest (-i), ljubeznost. Ciebling m. ljubček, ljubljenec, ljubljenček, miljenBc, ljubimec; Steblingž« najljubši, priljubljen. SieblingSeffen — 421 Sinberer Citblittgseffen n. najljubša jed (-1). fieblingstiorftellung f. priljubljena ob. «milela misel (-i). {teblingsmunfd) m. največja želja, lieblos nemil, nemilosrčen, trdosrčen. fieblofigkeit f nemilost, nemilosrč-nost, trdosrčnost. liebteid) blag, ljubezniv, ljudomil, dobrohoten, milostljiv. fiebrei; m. milina, milota, miloba, mičnost, mikavnost, ljubkost, dra-šest (-i). fiebrdiaft f. ljubezen (-i); zaljubljenost; ljubavno znanje, fiebfte to. u. f. f. Siebdjen. Ciebltodtel n. ltištrek, luštek. fttb n. pesem (-i), pesen (-i), pesma, popevka; dem. pesmica; (©efang) petje; spev; ettt — anftimmen zapeti (-pojem), liebeln okrogle peti (pojem) ob. pevati. i'ieberbud) n. pesmarica, spevnik. {'ieberbid)ter m. pesmär, pevec, fiebertid) zanikaren, nemaren, len, lenoben; (unorbentlicl)) malopriden, razuzdan; — werben zanemariti se; poleniti se; spriditi se. fieberlidje m. zanikarnež, nemarnež, lenuh, lene (-eta); malopridnež; razuzdane ; f. zanikarnica, nem&rnica, malopridnica, lajdra; razuzdänka, gieberlidjkeit f. zanikarnost, nemarnost, lenoba; malopridnost, razuzdanost. [pesmarica, firtcrfammlung f. pesemska zbirka, fiebtrtttfel f. pevsko društvo, fiebloljn m. (®eftnbelol)n) zaslužek, mezda, služabnikovo plačilo. fieferant m. dobavljač, oskrbovalec; zalagätelj. liefern dobaviti, oskrbeti, založiti; impf, dobavljati, oskrbovati, zalagati; (fdjiden) poslati (pošljem), impf, pošiljati; eine Slrbeit — izgotoviti, do-gotoviti, dodelati; impf, iz-, dogotäv-ljati, dodelävati; (ab—) oddati, izročiti, predati; impf, od-, predajati, iz-ročevati; eine @d)tad)t — udariti se, sprijeti (sprimem) se s kom, v vojsko se spustiti. [niča. tieferfdjein m. pošiljalui list, dobäv-fteferung f. dobava, zalaganje, oskr-bitev, pošiljatev. fieferungsbebingung f. dobavni pogoj. Šicferungscontrart m. dobavna pogodba. fieferungsort m. dobavišče, dobavno mesto; pošiljatveno mesto. — ? fteferungsjeit/'. dobavni čas ob. obrok.' Tiegen ležati (ležim); (oft) polegati; (t). Drten) stati (stojim), biti (sem); e§ liegt mir nid)t baron nič ne maram za to, za to mi ni mar, ni mi za to; ež liegt bei il)m v njegovi moči ober roci je; ein menig — poležati (-ležim); — bleiben obležati; — laffen pustiti, impf, puščati; — |aben v zalogi ob. gotovini imeti (imam). Ciegctt n. lega, leža. tiegenb ležeč; —e§ ®ut f.2iegenfd)aft. £iegenfd)aft f. ležeče ob. nepremično blago ob. posestvo, nepremičnina, i'ieger m. ležtih, poležiih, polegalec. giefdjgras n. (Phleum pratense) svinjski rep. fieutenant m. poročnik, lajtnant. 1'iga f. zveza. figitin n. (ipotjfafer) lesna vlaknina, lignin. [nit. fignit n. r(u)javo oglje (kopano), lig-gtgufter m. f. §artriegel. |tgullerfd)iuiirmet m. kalinar, kalinji veščec. lilafiirbig lilast. filte f. lilija, limbar; Sitien» lilijev, limbarjev. lilienartig lilijast; —e ©ettmdife ((Schwertlilien) pl. perunike pl. filiettgeiuanb n. belo ober bliščeče oblačilo, filienöl n. limbarjevo olje. lilienweiß bel kakor lilija, fttnan m. liman, obrežno jezero, timitatiu mejilen, stesnjujčč. limitieren mejiti, stesnjevati; omejiti, impf, omejevati. Cimitum n. (limitierter ^SreiS) postavljena ob. neprestopna cena, finbe f. lipa; dem. lipica; £inben= lipov. [cvetje, f inbeitbliite f. lipov cvet; coli, lipovo t'tltbenljol) n. lipov les, lipovina. £ittbemualb m. lipov gozd, lipovje, linberer to. tolažitelj, tešitelj, miri-lec, tažilec, polajševaleč. Sinberin — 422 — 2irt)ocfiromte Cinberiit f. tolažiteljica, tešiteljica, mirilka, tažilka, polajševalka, linbern tešiti, tolažiti, tažiti, miriti, lajšati, hladiti; utolažiti, utešiti, pomiriti, z-, polajšati, polehčati; imjpf. z-, polajševati, polehčevati; fid) — od-jenjati, pojenjati, odleči (-ležem); impf. od-, pojenjevati, odlegati. ginberung f. lajšava, po-, zlajšava, olajšba, polajšek, polajšilo, hladilo; pomiritev, uteha. [kön. finbrourm m. zmaj, zmij, pozoj, dra-fineal n. ravnilo, črtalo. Čineamente pl. črte pl., poteze pl. {'inenreinljeit f. linearna ob. dolgostna jednica. £ineargefd)t»inbigkeit f. jednomerna hrzina. ftnguil! m. jezikoslovec, finguiltik f. jezikoslovje, linguiliifd) jezikosloven, finie f. črta, poteza, linija; proga; (Seile) vrsta, red (-i), redek; (9tb= ftammung) loža, rod, koleno, vrsta; auffteigenbe, abfteigenbe — navzgornja —, navzdolnja loža ob. vrsta; (mil.) linija, redovna vojska. finienbienjtm. služba v redovni vojski ob. v liniji, linitnförmig črtast, progast, [dija. finienfdjiff n. redovna ob. linijna la-Cinientrujipen pl. redovna vojska, linieren črtati; načrtati. link lev, levičen; —e ipanb levica, leva roka; jur Sinfen na levici, linkerfeits adv. na levi; na levo. finkljnnb m. f. Sinftjänbige. linkl)iinbig levičen. finkljänbige m. levičnik, levičar; f. levičnica. linkifd) okoren, neokreten, štčrkljast. links adv. na levo, v levo; na levi, na levici. linhsfeitig lev, levostränski. linksum adv. na levo, na levo okrog. I umen platnen, prten. f iitnenjeug n. platnina, prtenina, platnena ob. prtena roba. finlc f. leča.; dem. lečica: Sinfen« lečni, lečna**te& rikMtACČl finfenodter m. lečišče. fy^tA^ finrenförotig lečast. / : finfengtrid)t n. kuhana leča, ločna jed (-i). finfendrol) n. lečevina, lečna slama. Cinfenruppe f. lečnata juha, juha z vktihano lečo. fippe f. ustnica, ustna, ustno; iiipoert ustni, ustnat. Cippenbliite f. ustnati cvet. lippenblittig ustnatega cveta. Cippenblütler m. ustnätica. Lippenlaut m. ustnik. Ciqueur m. žganjina, paljenka, liker, fiquib (tiar ertoiefen) izpričan, jasen; (richtig geftellt) ugotovljen, fiquibant m. tožeči upnik, fiquibat m. toženi dolžnik, fiquibation f. ugotovitev, ugotovilo, likvidacija; (Sdjulbenabjatilung) izpla-I čanje dolgov. [te. fiquibator m. ugotovitelj, ugotavlja-liquibieren ugotoviti, likvidirati; impf, ugotavljati, ugotovljevati; üb-saljlen) izplačati dolg; eine ©äffe -blagäjnico pregledati. €iquibierungs= ugotovilni. fiquiblMung f. f. Siquibation. Čilpel m. šepet, fifpeler m. šepetalec. fifpeln šepetati (-am u. -ečem"i; za-, pošepetati; čebljati, čebrnjati; (föujeltt) šumljati. šumotljati, žuboriti. SiR f. lest (-1), zvijača, prevara, ko-värstvo, lokävstvo, lokavščina, pre-känjenost. fifle f. imenik, zapisek, izkazčk. lilitg lokav, prekanjen, zvit, zavit, zvitorep, kovaren, lesten, premeten, pretkan. Cillige m. lokavec, zvijačnik, kovar-nik, lestec, zvitorepec, zviti ptič; f. zvijačnica, kovdrnica. fitanei f. litanije pl. fiterarifd) slovstven, književen, knjižen, literaren. fiterat m. knjižnik, slovstvenik. pisatelj, literät. giteratur f. slovstvo, književnost, literatura. fiteraturgefdjidjte f. slovstvena zgodovina. Citeraturjeitung f. slovstveni časnik. £itt)od)romie f. barvotisk. Sitljograpf) — 423 £oöj) kvante pl.; —g 11 i a u 1 umazana usta pl.; fig. opravljiv6c, obrekovalec; (tueibl.) opravljivka, obre-kovalka; ein —ž Waul hoben jeziko-vati, jezičiti, gobezdati, obžirati. fiift« odkupni, rešilni, fijftgrlb n. odkupnina, föftn odvezati (-vežem), odrešiti, razrešiti, razvozlati; impf, odvezovati, od-, razreševati, razvozlavati; (lož« taufen) odkupiti, rešiti; impf, odkupovati. reševati; (2lufgabe —, ©leidiung auflöfert) rešiti, razrešiti; (ref olBiereit) drobiti, razdrobiti; cliem. topiti; raztopiti, raztvoriti, razkrojiti; impf, raz-topljevati, raztvarjati; (im geue*) taliti, topiti; raztaliti, raztopiti; (in e. glitffigf.) razmoöiti, impf, razmikati; ©elb — skupiti, stržiti; eine Sorte — vstopnico kupiti; e. 9iätl){el — uganiti, impf, uganjevati; bie Qunge — spregovoriti; jezik razvezati (-vežem), jezik izpodrezati (-režem); impf. — izpod-rezovati. lofen srečkati, žrebati, kockati, göferbürre f. devetogtibnica, goveja kuga. losfeitern tr. ustreliti, sprožiti, podreti (-drem); impf, sproževati, podirati. losgehen (b. ©eraehr) sprožiti se; auf jem. — napasti (-padem) koga, lotiti se koga, zagnati (-ženem) se vanj; (beginnen) začeti (-čnem) se, pričeti se; vneti (vnamem) se. loshnfpcltt odmotati. foskauf m. odktip; Sožfauf« odkupni, loskaufen odkupiti, rešiti; impf, odkupovati, odkupljevati, reševati; fid) — odkupiti se. foskaufpreis m. odkupnina, loskommen uiti (-idem), uteči (-tečem); impf, uhajati, utekati; f. ficf» ložmachen. loslaffen izpustiti, oprostiti; impf. izptiščati, oproščati. loslbfen ftd) prožiti se, krhati se; sprožiti se. losmadjeit oprostiti, osvoboditi, oteti (-tmem), rešiti; impf, oproščevati, osvobajati, otevati, reševati; bie 9linbc Bom Stamme — lupiti, majiti, beliti; olupiti, omajiti, obeliti; fid) — iznebiti se, odkrižati se, osvojiti se; impf, iz-nebovati se, odkriževati se, osvajati se, osvojevati se.£-£vW», r-etf, losreißen trgati, kriišiti, krhati ; odtrgati, utrgati, odkrušiti, odkrhniti. losfagett ficf» odreči (-rečem) se, odpovedati (-vem) se; impf, odrekovati se, odpovedävati se. losfrijlogeit odbiti (-bijem), odtrii-piti; impf, odbijati, odtrupljevati; e. äöarc — prodati, izpečati; impf, prodajati ; bnrauf — tolči (tolčem), nabijati. losfein prost biti (sem), oprostiti se. loafpredjcit odvezati (-vežetn), oprostiti; impf, odvezovati, oproščevati; Sošfpredjuttg (in b. SBeidjte) grehov odvezati, raz-grešiti; impf, grehov odvezovati, raz-greševati. £oslpred)nng f. odveza. fosReuem krmiti proti čemu. iosjliirjen zagnati (-ženem) se, zapoditi se, zaleteti se, navaliti se. lostrennen odločiti, impf, odločevati; (3?al)t) odpärati, razparati, odprati (-porjem). fofuttg f. srečkanje, žrebanje; role) geslo; (— eineš 5Eage§ itn ®e* fdjäfte) stržek. fbfung f. odveza, razveza, razrešitev, rešitev; (Sožfauf) odkup, rešitev; (— beš ffinotenž) razvozlänje; chem. raztopina, raztvör, razkroj, fofnngsgtlb n. stava. Čofnngsmittel n. topilo, fojungsroort n. geslo, losnierben iznebiti se, odkrižati se, oprostiti se, osvoboditi se; impf, iz-nebovati se, oproščevati se; id) fann il)n rtic£)t — ne morem se ga otresti; ber ©djulben — oddolžiti se; b. SBare — blago razpečati, — razprodati, losroidteln od-, razmotäti. losioinben fid) izviti (-vijem) se, izmakniti se. losjtiljlen f. ložfpredjen. [ogovarjati. !os;iet)en (über jem.) obrekovati koga, föß m. (2el)ttt) puhlica, fotl) n. lot; (Sleilotlj) olövnica; f. ©entblei; Sotlj« lotov, lotljen z olovnico meriti, l'ölljen variti, spajati; zvariti, spojiti. Ibtijig lotov, lot težek; (in gufatn* menfeg.) loten. Cotljluilben m. spajalo. lotIired)t navpičen, prostopaden. fotljroljr n. puhalnica. Cbtljnitg f. spajanje. Cotfe m. lavda. fotterbube m. malopridnež, zanikar-než, potepuh, fotterie f. loterija; Sotterie«loterijski, fotterielos n. loterijski list, žreb, srečka, folto n. f. Sotterie. Čottoamt n. loterijski urad. fottoanlejjen n. loterijski zajem, loterijsko posojilo. iiuft fottogefiille n. loterijski dohodki pl. fiolus m. (Lotus corniculatus) device Marije kožušček, nokota. fdine m. lev, oroslan; dem. levček; Sömen« levov, levji. Cbtocitbnnbiger m. levji krotilec. IBtucnbeljerjt srčen ko lev. £'ämcnfufym.(AlchemiUavulg.)h\ihm resa; device Marije plašček. fijioenljaut f. levina, levova ob. levja koža. proenijünbtben n. levček, {'uiuettjagb f. lov na leve. pmenmrtul n. (^flanje) odolin, žabica. £'ötneit;af)tt m. (Leontodon Tarasa-cum) regrat, föroin f. levinja. lotjal zakonit, zakonen; vdan, lojalen, fOljalität f. zakonitost; vdanost, lojalnost. fud)s m. ris; fig. bistrovid; risov, risji. fud)sauge n. risje oko (očesa); fig. bistri vid ob. pogled; ein — ^abenb bistrovid, bistroök. [koža. fudjsbalg m., £ncf)gfell n. risina, risja fntifer m. svetlonos; danica, večer-nica; (STeufel) hudoba, lücifer. fiidie f. luknja, špranja, razpoklina, predör, razsedlina, razporek; (Qa^n—] škrba, škrbina; (leere ©teile) praznina, presledek; (ßaun—) vrzel (-i). Ciidtenbiiltet m. vstavka; ($erfon i zatikalo, mašilo; jemanbeš — fein biti (sem) koga omelo. liidtenljttft pomankljiv, nepopoln, füdtenbaftigheit f. pomankljivost, nepopolnost. •Ci'trfienjoljix m. (zob) vrzeljäk. fiidtig luknjast; škrbast, škrbinast; bot. presledkast. lucratit) koristonösen, dobiček dajoč ob. nesoč. fuber n. mrha, mrhovina, mrcina, mrtvaščina; fig. mrha. ^überleben n. razuzdano ob. nesramno življenje. Ittbern razuzdano živeti, t'uft /'. vzduh, zrak; (bemegte —) sapa, veter; (Sltmofppre) ozračje; fdjtoiile — sopärica; trübe — kalno nebö; in ber freien — pod milim nebom ob. Bogom, — 426 — üuftart - 427 — Hümmel na planem; bie Sögel in ber — ptice pod nebom; — fcf|öpfen dihati, oddi-hovati se; ttad^ — fcfinappen sapo pojemati, hlipati; in bie — reben bob v steno metati (mečem); fid) in bie - ergeben vzleteti; — machen f. lüften; Einem S3aumc — ntad)en veje zredčiti ob. otrebiti drevesu; bent Slute — utajen puščati; bem §erjen — tnadjen sree zlajšati ob. olajšati. Cuftart f. plin, vzdušina, fuftbnllon m. zrakopläv, balön. fuftbitb n. prividek, zračna prikazen (-i). [hurček. tuftblafe f. (zračni) mehür; dem. me-tiiftdjen n. sapica, vetrec, vetrič.^. » luftbid)t neprodušSn.-^v*^*^4*^ ■ fuftbrud; m. zračni tlak. fuftbrutkmelfer m. tlakomer. fuftelektricitiit f. zračna elektrika, lüften zračiti, vetriti; prezračiti, prevetriti ; impf, prezračevati, prevetro-vati; bie 28oHe — na prepahu imeti (imäm) volno. £ufterfd)einung f. zračni prikaz ober pojav, zračna prikazen (-i). Cuftfaljrer m. zrakoplavec. [zraku, {»ftfaljrt f. zrakoplövnja, vožnja po fuftförmig plinav, zräkast. fuftgimge pl, £uftt)öl)len pl. zračni prohodi pl, vzdušnice. fuftgebilbe n. prividek. fuftgetuölbe n. podnebje, fuftiinljn to.f. Sentit, luftig zračen, vzdušBn, vetroven; visok. prostoren ; fig. lahek , Jajik/w miseln. f *t tufllircio m. ozračje, vzdušji}, luftleer brezzračen. —' • ' fufttod) n. dušnik, oddušnik, sapnik, prodüh, produšina. Cuftmelfer to. zrakomer. Čuftmcfskunlt f. zrakoinerstvo. fuftpumpe f. zračna sesälka. [nik. fuftquelle f. čadobljtivnik, plinobljüv-fuftraum m. zračna prostornina, zra-kovje, zrakovina. fuftregion f. opäsje, podnebje, iuftrijl)« f. sapnik, dušnik; e£ ift mir in bie — geratljen zaletelo se mi je. fuftröljrcnentiünbung /'. vnetica sapnika ob. v sapniku. fuftröfirenfdjiuinbfudjt f. sušica duš-nika. Cuftlnulc f. zračni stolp, luftfdieu zraka boječ. [sloj. fnftfd)id)te f. zračna plast (-1), zračni fitftfd)iff «. zrakoplövnica. I^aJ/J* Čuftfdjtfftr m. zrakoplavec. ///'' ' fuftfd)iffal)tt f. zrakoplovstvo, zfako-plovnja. fuftfd)lofs n. zlati grad; Suftfdilöffer bauen zidati si svetle gradove v oblake. fuftfpiegelung f. zračno zrcaljenje, zračno slepilo, zračni prividi pl Cuftfprung to. skok. fuftllrom m., Suftftrömung f. zračni tok ob. puh. litfttrodiett na zraku sušen, füftung f. zračenje. Čuftoerdnberung f. zračna prememba. fuftuerbidjtung f. zgoščanje zraka, l'ufforrbünmtng f. razredčanje zraka, fufttmlcan m. f. Suftguetle. Cufttuanbler m. vetrohodec. fuftiuelle f. zračni val. fuffjeidjeit n. nebno znamenje, fuftjelle f. f. SJungenjeUe. fuftjug m. prepih, prepäh. fug to. laž (-i), lež (-1), klama; — unb Srng laž in goljufija, klamstvo. füge f. laž (-1), lež (-1); grobe — debela ob. kosmata laž; jemanben —n ftrafen na laž koga postaviti; ber — übermiefen werben na lažeh ostati (-stanem). lügen lagati (lažem) (se), legati (se); zlagati se, zlegäti se; greunbfdjaft — hliniti se. fügen n. laž (-1), leganje, lügenhaft lažniv, lažljiv. f ügenljaftigkeit f. lažnivost, lažljivost. f iigennmul n. lažnivi gobec; fig. lažnivec, lažnik; f. lažnivka, lažnica. fiigeitpropljct m. lažnivi ober krivi prerok. [fije. fiigeitretd) n. kraljestvo laži in golju-fiigner to. lažnivec, lažnik; —in f. lažnivka, lažnica. lügtterifd) f. lügenhaft, fuhe f. lina, vrzel (-i), predor, lullen uspavati; sesati dati. fitmmel to. cepec, teleban, okornež, neokretnež, neotesänec. lümmelhaft — 428 Sujušfteuer lümmelhaft telebanski, neokreten, neotesan, štorkljast. [neti. Ittmmeltt telebani ti, neokretno slo-funtp m. capin, klatež , potepuh, potepin, fumpen m. capa, cunja, gumpengeftnbel n. drliäl (-i), i'utnpeitfantmler m. cäpar, cünjar. |umperei f. malovredno dejanje; fig. majhnota, ničiea, malovredna reč (-1). luntpidjt cunjav, cünjast, cäpast. lumpig f. Inmpicht; fig. ničev, malovreden. funa f. f. SKonb. funarium n. lunoströj, lunärij. funatioit f. lunacija, mali mesSc (čas od mlaja do mlaja). funge f. pluča, pljuča; Sungen® pljučni. fungenarterie f. pljučna odvodnica, i'ungeubläsdieit n. f. SungenjeHe. < JjL. ~L- fungettblutaber f. pljučna privodnica. r r* f , "fimgenbrattn m. pljučna pečenka, pe-■fnitf^kena pljuča pl. Kenf/t* fungenentjiinbung f. pljučna vnetica, \\jVj, pljučnica, bodilj. 1 4 - J'ungenfüule f. pljučna gniloba. '' } i-f*-- 1'ungeitfifdje pZ. pljučarice pl. £uttgenkrankl)eit f• pljučna bolezen (-i), pljučnica. £ungenftraut n. pljučnik. Lungenkreislauf m. pljučni obtok. 1'ungenlappen m. pljučno krilo, iuitgenfdjlagaber f. f. £ungenarterie. i'ungenfeudje f. pljučna kuga. |ungeufud)t f. pljučnica, sušica, jetika. lungenfüci)tig sušičen, jetičen. fungeitjelle /'. pljučni mehürec. fungerer m. lenuh, fungerit lenušiti, lenobo pasti (pasem), pohajkovati. £üttfe f. osnik, lunek, pešelj. funte f. zažigalnica, lunta. fupe f. lupa, večalo. Žurd) m. krkön. füll f. radost, veselje, ugodje, naslada; (Steigung) sla, mik, pohot, (-i), želja, poželenje; mit —• rad, z veseljem; ich — mika me, volja me je, hoče se mi; id) höbe feine — noče se mi, ne mika me, toži se mi, ne ljubi se mi; — ha&en želeti, hoteti (hočem); zaželeti, poželeti; — p etil, einflößen ohötiti koga; (fleifchliche —) mesena poželjivost, nasladnost, po-hotnost. fitßbarkeit f. veselica, zabavnost, kratkočasnost, veselje, fußbegier f. poželjivost, fultbirne f. nečistnica, kurba. füllen, ež lüftet mid) hoče se mi, rad bi, rači se mi; f. ich *)a&e Suft. fußer m. lestenec, svetilnik, kloča. t'üßerer m. pohotnik, razkošnik. Fültern hlepeti, dehteti, sline cediti; adi. pohlepen, pohoten, poželjiv, lii-komBn, gladen. Cülternhfit f. pohlepnost, pohotnost, poželjivost, lakomnost, gladnost. fnltfnhrt f. zabavna vožnja, vožnja v zabavo. fußgänger?». sprehajalec, šetalec; -in f. sprehajalka, šetalka. fußgarten m. perivoj, cvetnjäk. fußgas n. opojni ob. omamni plin. i'urtgeböl; n. log, gaj. fititgefrhrti n. ukanje, vriskanje. fuBfjaus n. lopa, utica. lußig vesel, radosten, kratkočasen, zabaven. fitßigkeit f. veselost, radost, kratkočasnost. fußigmad)er m. glumec, šaljivgc, bur-kež, veseljak. f ußort m. zabavišče. [zabavo, fußreife f. zabavno potovanje, pot t fußrei; m. mik. fußfd)lofs n. letogräd, milograd. f ußfeudje f. sramna kuga, francozi pl fußfpiel n. vesela igra, veseloigra, komedija. lußmanbtln sprehajati se, šetati (še-tam ob. šečem) se. fußumnbler m. f. Suftgänger. f utljeraner m. luterän, luteranec. futljertfd) luteränski, lüterski. lururiös razkošen, gizdav, velelep, sijajen, hleskoten, potraten. futus m. gizda, razkoš (-i), razkošje; (Slufmanb) potrata, furusartiktl m. nagizdni izdelek, funtspflame f. gosposka rasthna. furusßeuer /'. potratnina, nagizdni davek. SujuStuare 429 — 9ßad)tfprucf) fitrusttmrf f. nagizdno blagö. fujrene f., Sujernerftee m. meteljka, nemška detelja, Itjttal licejen, licejalSn. ft)ttum n. licej. itltnpljatifti) mezgovSn, srkalen, piv6n, limfatičen. ^ (.i^vtii'«' £t)tnpl)brüfe f. mezdna žleza; (ge= idjroolleite) odimalka, skakalka,bezgalka. i'i]titpl|e f. mezga, limfa. i't)tnpi)gefäß n. mezgovnica, mleenica, srkalica. - ly »A- s , v^Xj-r ^ £i)mpl)li'drpfrd)rttw. mezgovno telesce. 0 > i'i)m|jl}fd)Iaud> m. mezgovni mešiček. |i)ra f. lira. Čtjrilt f. lirika. gtjrtkcr m. lirik, lirski pesnik. Ii)tird) lirski. m. Slamront pl. makaroni, svalki. ptttt m. mecen, zavetnik, podpornik (umetnostij in znanostij). Padjf f. delo; (©emadjte®) izdelek, tttadien delati, črniti, tvoriti; storiti, nčiniti, napraviti, narediti; impf, na-prävljati, narejati; baž inadjt Ttiolk n. dekleta pl. Slabe f. zaplivek. PabemoifeUe f. f. grüulein. Pagenkrebs m. želodčni rak, rak v želodcu. Pagenmunb m. ustje želodca. Pngcnpflaller n. obliž na želodec. Pagenfaft m. želodčni sok. Pagenfäure f. želodčna kislina. Pagcttfd)men m. bolečina v želodcu, magenltärkenb krepčalen za želodec, želodec krepčajoč. Pngenfliirkuiig /'. krepčalo za želodec. Pngentropfen pl. kaplje za želodec. Pagenroelj n. j. SJiagenfdimerj. mager suh, knmern, mršav, slok (St.); (D. gleifdie) pust, rod (St.): (t), ©efidjte) upadel, udrt; (D. ber ffieibei slab: (ü. b. Saat) redek; (b. b. Soft) pičel, slab; (b. b. geit) slab, pust; — tnerben shujšati, posušiti se. Pagerheit f. suhost, kumeruost, mr-šavost, slokost, pustost, rodost, upad-lost, udrtost. magern intr. hujšati, sušiti se, rnr-šaveti; shujšati, posušiti se, omršeti. Ulagie /'. magija, čarovništvo, čaro- Pabcnfreffer zaplivkojedka,obadar. dejstvo. Pnbenmttrm m. otročja glista. pagier m. mag (duhovnik pri Perzi- mabig črviv, piškav. [niča. janih); (Qauberer) čarodej, čarovnik. Pabomta f. mati božja, božja porod- magifd) magičen, čarodejen, čaroven. Pobrigal n. madrigal. Pagilter m. mojster, učitelj, pagojitt n. magazin, vkladališče, Pagiflrat m. magistrat, mestna go-skladišče. j sposka. Pagb f. dekla, služabnica, služkinja, | pagiltratsratlj m. magistratni sveto-krščenica. i valeč, — svetnik. Pagblein n. f. SMbdjen. Pagen m. želodec; fid) ben — über-laben preobjesti (-jem) se, impf, pre-objedati se; auf nüchternen — na tešče; jemanben int — haben biti (sem) na koga zlovoljen; SKagen* želodčni, za želodec. Pagenbretintn n. zgaga, gorečica. Pagenbriicken n. tiščanje v želodcu; icf) habe — v želodcu me tišči. Pagenent;iinbung f. želodčna vnetica, vnetje želodca. Pageitfteber n. želodčna vročica. Pngettgrubc f. žličica. Pagenkrantpf m. želodčni krč, krč v želodcu. 'hvc^cOio ,1 -tifwXXl^ Pagenkrankljeit f. želodčna bolezen (-i), bolezen v želodcu. [vino. Pagenkraljer vi. cviček, kislica, kislo Pagnnt m. magnat, velikaš, veljak, boljär. Blagnefin /'. magnezija. Pagnet m. magnet. Pagneteifenerj n. magnetovee. magnetild) magnetičen. [tizirati. magnelilteren magnetizovati, magne-Pagnetismus m. magnetizem. Pagnctnabel /'. magnetnica, magnetna igla, severnica, Pagnetltein vi. magnetovee. Pagnifiten» /'. (at§ Sitel b. ŠRectoreni magnificencija, velmoštvo. magnifih preizvrsten, prekrasen. Pagnolie f. magnolija, šakoljan. Pai)agottil)ol) n. mahagonovina. Pnl)b /'. seča, seč (-i), košnja, kosi-tev, sečevina; (eine Weihe abgemähten ©rafež) red (-i), plasta. i.lU^-f^'-IWtify-llt- maf)bbar 431 — ittäfeln mal|bbar kositen. pbber m. f. Sftäljer. Blullbifit f. seča, košnja; jur — ob seči, ob košnji. möl)fn seči (sečem), kositi; (mit b. ©icfjel) žeti (žanjem, ženjem). iDiilltr m. kosec, senosek. 8liil)felb n. košenina, lazovina. Šlnl|l n. (baž ©ffeit) jed (-i); (b. .^odj* jeitštnabl) gostija; (ein anbereS feier» lidjež 9Jfaf)I) pojedina, gostarija, gosti pl. f.; (b. 2eidjenmal)l) sedmina, po-grebščina, kärmina; (b. 3JJittag§mat)l) kosilo, obed, obedo, južina; (b. 23or« mittcigšeffen) predpoldnica; (b. 9?ad)* mittcigšeffen) malica, mala jtižina, po-poldnica; (b. 8lbenbma£)l) večerja. maslen mleti (meljem); zmleti, po-mleti. Ul«l)len n. mlenje, mletev. fflaljlgafl m. mlelec, meljär, meljäj. Blol|lgtlb n. mletvina, meljarina. Šlal)lgerinne?i. (mlinski) žleb, rak epi. fflaljtgetreibe n. žito za mletje, melja, meljivo. [ujem. Blaljlmeke f. merica (mlinarska), StalJlmiiijle f. mlin ob. malen (za žito). fflaljlfd)at; to. (ipeiratžgabe) dota. P«ljlRrom m. morski vrtinec, morska vrtanja, cmrk. fflnl|l;nl)n m. meljač, kotnjak. Blal)ljeit f. gostija, gostarija, pojedina ; j. a. 5Kat)l; — piten kositi, obedovati, južinati; večerjati. [list. Blal)nbrief to. opomnica, opominski Bliiijne f. griva, jna^nrit opomniti, spomniti; impf. opominjati, spominjati; (megen einer Scfiulb) terjati (koga). ffinlintn n. opominjanje, spominjanje; terjanje. filai)ntr m. opominjalec; terjalgc; -in /'. opominjalka, terjalka. miil)nig grivat, grivast. Ulnlinung f. opomin, opominjanje. Štaijniettel m. j. Üiafjnbrief. Štaljomrbaner m. mahoinedangc. nmliomtbnnird) mahomedanski. Sldlirf f. kljuse (-ta), mrha. ffldl))Eit f. f. äRoljbjeit. fflni m. maj, majnik, veliki travCn. ffloibnimt m. mlaj. Poiglodidjeit n. šinarnica; devičica, solzica, dragoljubee, kapljica. SlaikSfer m. hrošč. Pnire m. župan, mer. fitais m. ttirščica, korüza, debelača; SJlniž« turščični, koruzni. lllaioariicr m. (nad) b. ©rnte) tiiršči-šče, koruzišče. Paiobeljälter to., 2Mžbarre f. koruz-nik, koruznjdk. Blaisbrani) m. črnilSc, smetljaj. Šlflifd) m., äJiaifdje f. žonta, brozga, drozga. maifd)en žontati, brözgati, drözgati, mešati; zbrozgati, zdrozgati, premešati. Htniskolbeit to. turščični (koruzni) storž, lat (-Ü), lat (-1), latica. Hlnitrnnk m. majnikovo vino. ttlniuiurm to. t ravnica. SlnjeRät f. veličanstvo, veličastvo ; faijerlictje — cesarsko veličanstvo, ce-sarost (nar. pes.), presvetli cesar; fö* niglidje — kraljevsko veličanstvo, presvetli kralj, mnjeltiitifd) veličasten, veličanstven. UtnjeRätsbeleibigung /'. razžalitev ob. razžaljenje veličanstva. Htajetätsgefud) n. prošnja do veličanstva ob. do presvetlega cesarja (kralja). fi!nje(tatsred|t n. pravo veličanstva. SlajeRätsuerbred)en n. zločin razžalitve veličanstva, razžalitev veličanstva. PnjeRStsoerbredier to. zločinec razžalitve veličanstva, razžalivBc veličanstva. Blojor to. major. Ulojorait to. majarön. Ötajornt n. majorät. majorenn polnoleten, dorastel; — merben leta izpolniti, v leta priti (pridem). [lost, aiajorennitüt f. polnoletnost, dorast-itlajoritiit /'. večina. Slojusltel /'. velika začetna črka. Šlokel m. madež, inaröga; (Stoffe) lisa; (SRorbe) brazgotina, zarastek. Pahelet f. mešetarjenje. [rogast. ntnltelig madežen, omadeževan, ma-maliellos brezmadežen, brez madeža, neomadeževan. mähein mešetovati, mešetariti; (ta--beln) grajati, grditi, črniti, hibe očitati (komu). SRöfler — 432 — Sftanbat iti n h t E r m. mešetar; (Sabler) graja-lSc, grdilBc, črnilec, očitalo. Itlcililergcrdjnft n. mešetarija. llliiklcrioi|it m. mešetarina. Ulnkrclf f. vretenica, lokarda. Pabrobiotik f. makrobiotika, nauk kako se življenje dolgo ohrani. Pat n. (geicijen) znamenje; (®enf= mal) spominek. mal in gufammenf^g. -krat, pot, j. 33. ein— enkrat, jedenkrat; bieje§— takrat, to pot; einige— nektere krati; mit einem— na enkrat; ba§ erfte— prvikrat, prvič; ba§ nadjfte— prihodnjič ; ein anbere§— drugikrat; jum legten— zadnji (poslednji)krat, zadnjič (poslednjič). Palad)it m. malahit. Palaga m. rnalaško vino, malagovBc. Palbaum m. zaznamovano drevo (-esa); (©renjbanm) mejnik, malrontent nezadovoljen, plalccntent m. nezadovoljnik, nezado-voljnež. Btaleontentismus m. nezadovoljstvo, inalebeien kleti (kolnem); prekleti, ukleti; impf, preklinjati, uklinjati, pso-vati (psovam u. psujem), opravljati, ülntcficant m. hudodelnik, zločinec, malen slikati; naslikati. Ulaler m. slikar; SKaler« slikarski, paleratelier n. slikarnica. Palerei f. slikarija, slikarstvo; (®e« malbe) slika, slikana podoba. Paleriit f. slikarica. malerifdj slikovit, kakor naslikan; fig. prekrasen, prelep. Palerbunft f. slikarstvo, slikarska umetnost. Palerfdjule f. slikarska šola. Palljeur n. nezgoda, nesreča, palite f. zloba, zlobnost, zločestost. inalijins zloben, hudoben, zločest. Pallepoß f. pisemska pošta, malmen drobiti, meti(manem); zdrobiti, razdrobiti, zmeti. palflatt f. (Sielftatt) strelišče; (Ser* jammlungžort) shajališče, rotišče. Palflein m. mejnik; (Sentmal) spominek, spominski kamen. Palter n. (m.) malta, sip, pesek, paltefer m. maltezar. Palteferorben m. malteški red. Palteferritter m. malteški vitez, maltrailieren grdo (hudo) ravnati (delati) s kom, mučiti (koga), [vino. Paltmfiet m. malvaževec, malvaško Paine/', selzenovBc; —n pl. (Maka-ceae) sleznice pl. ntaloenartig selzinast, slezinast. Palj n. slad, sladje; an if)m ift §0= pfen unb — oerloreri nič ne velja, ni dobre dlake na njem; sladni, za slad. fflnljbottid) m. kad (-1) za slad. Patibarrc f. sušilnica za slad, sla-darnica. Pal;eid)en n. znamenje, tnaljen sladäriti, slad (sladje) delati, tilalfer m. sladdr. Polikammer f. släd(6v)nica, sladära. Paljkaften m. sladnik, sladnjäk. Paljmiiijle f. mlin (malen) za slad. Pal;miii)ler m. sladomel. Paljfteuer f. sladnina. Parna /'. mama, mäinka, mamica. Šlamelnk m. mameltik; fig. odpadnik. Slammon m. mämon, malik bogastva; fig. posvetno premoženje. Pantmut n. mamut. Paraleli f. f. graulein, man pron. ind. wirb aužgebriicft mit človek, kdo, se ober burd) bie 3. Sßerjon be§ 5ßhtral mit bem jngrunbe liegenben, jebpdt) meiftenS berjehtoiegenen Subjecte ljudje, j. S3. — tneijj nid)t človek ne ve, ne ve se; —• gebe mir ba§ naj mi kdo to da; — fagt govore, pravijo, govori se. mandjer pron. marsikdo (subst.); marsikateri, marsikteri (adi.); im $1. nekateri, nekteri, mnogoteri, mnogi; an mannen Drten marsikje, märsikod. ntandjerlei pron. marsikaj, to pa ono (subst.); marsikateri,- marsikteri, mnogoteri, mnogovrsten (adi.). mandjmal adv. včasi, časi, včasih, časih, marsikaterikrat, marsikterikrat. Paitbant m. pooblastilec, poobla-stitelj. Panbarin m. mandarin, mandarinec. Panbat n. povelje; zapoved (i), ukaz, naredba; pooblastilo; (einež 9lbgeorb» neten) poslanstvo, mandat. SKanbatar — 433 — mannigfad) fflanbatar m. pooblaščenec, flanbel f. mändelj (-na), mändelj-novo jedro; (®rüfe) bezgalka, drgäl (-i), drgancela; (15 ©tüd) petnajst, petnajstero; ädcmbel« mandeljnov, manbclartig mandeljnast. fflanbelbaum m. mändeljnovec. panbelbrüfe f. f. SRanbet. Panbelljol; n. mandeljnovina, mandeljnov les. ISanbelkern m. mandeljnovo jedro. Slanbelkrülje f. zlatovranka. Panbelmtld) f. mändeljnovo mleko. Panbelöl n. mändeljnovo olje. Panbaline f. mandolina. Panbril m. mandril. Panen pl. duše rajnkih ob. umrlih, mani pl. fflangait n. mangän. Panganfeure f. manganova kislina. Hange f. valja, likalnica. Blangtl m. pomänkljej, pomankanje, nedostatSk; (geiler) pogrešSk, hiba; pregrešek; — leiben stradati, v potrebi biti (sem); — l)aben premalo imeti (imam), manka, pomankuje ob. imenkuje (komu česa); au§ — an ©e« Beijen ker ni dokazov, zavoljo poman-kanja dokazov, inngtlijaft pomankljiv, nedostaten. fflangelljaftigkeit f. pomankljivost, nedostatnost. mangeln mänkati, ne biti (je), ne imeti (imäm); pomankati, zmänkati; impf, pomänkovati, zmänkovati; e§ mangelt mir an geit ne utegnem, nimam časa. mangeit valjati, likati, mongati; povaljati, polikati. Banger m. väljalec, likalec. Pangfutter n. mešanica; (für bie Steine) obloda. fflangborn n. soržica, zmes (-i), fflangolbm.(SRmtlelrübe)pesa; (S3ur» ounberriibe) bela pesa; (rottje 9iübe) blitva, r(u)deča pesa. Panid)ner m. manihejec; (©laubiger) upnik. Kanit/', nezmerna strast (-i), manija. Panier f. način, šega, navada, običaj; auf eine anbere — drugače, inače; (93e= tragen) obnašanje, kretanje, vedenje. manieriert umetno narejen ober napravljen; prisiljen, primoran. manierlid) lepega (čednega) obnašanja, dostojen, olikan, omikan, izobražen. glanierlidjkeit f. lepo (čedno) obnašanje, dostojnost jc. glanifeRn. manifest, cesarjev razglas, ittanifeflation f. manifestacija, razodetje, razodevanje. manifeftieren razodeti (-denem), pokazati (-kažem); impf, razodevati, po-kazovati. Manipulation f. manipulacija, ravnanje (s čim), opravljanje. manipulieren ravnati (s čim), opravljati (kaj). Panit m. mož, možak; (3Kenfd)) človek ; (Seemann) mož) SOprög; etn ftarler — korenjak, hrust, junak, čvrstak; einen -— neumen možiti se; omožiti se, udati se; impf, udäjati se; an — bringen prodati, spečati; ein armer — ubožSc, siromak, revež; ein alter — starec, starček; ein — ein SBort mož beseda; fte fteljen alle für einen — vsi so za jednega; id) fteHe meinen — sem mož za to, sem dober za to; er ift nid)t mein — ni človek za me, ne maram zanj; bu bift nidjt ber — baju ti nisi temu kos, ti nisi za to; SJlann« moški. Panna f. u. n. mana, aud) nebeška hrana. mannbar dorastel, goden ob. pripraven za ženitgv (možitev). Jllannbarkeit f. dorastlost, leta za ženitev (možitev). Pünndjen n. človeček, možiček, mo-žicelj (-na)j (».Spieren) samec, starec, glftnntrgefdjledjt n. junaški rod. JHiinnermutj) m. junaška srčnost, illaitnes-- moški. [doba. glannesalter n. moška letu pl, moška mannhaft možat, moški, junaški, korenjaški. Pannfjaftigkeit f. možatost, moštvo, junaštvo, korenjaštvo. Pannljeit f. moštvo, moška zmožnost, moškost. mannigfad), mannigfaltig mnogoteri, mnogoternat, mnogovrsten, raznovrsten, raznoličen. 2Kannigfaltig!eit — 434 Panntgfaltigkcit^ mnogoterost, mnogovrstnost, raznoličnost. [ličen. manniggeRaltet mnogoličen, razno-ntnnniglid) vsakdo, slehern, slednji, pättnin f. možakinja, žena. mfinnlid) moški; (tapfer) možat, junaški. Htimnlidjhcit f. moštvo; možatost, junaštvo. Panits= moški. Pamtsbilb n. moški, možakar. Pannfrboft/'. možje pl., moštvo, ljudstvo; (milit.) vojščaki, vojaki, mannsljod) za možii visok. Pantisperfoit f. f. 3Jtann§6iIb. pamtsfdjneiber m. krojač za moške. PannsldjuRer m. črevljar za moške, gionnsftamm m. moški rod ob. zarod, mamisfitrijtig možaželjna. Ponnstreit f. možina; (Sllpenmannž* treu) zaspanka. Pattnsoolk n. moštvo, možje pl., moški pl. Hlnnnsfudjt f. vojaški red in strah; — halten vojake v strahu imeti (imam), vojake v redu imeti in strahovati. iltnnomfter m. n. manometer; merilo razpenjavosti plinov in parov. Htanooer n. manever, vojaška vaja, vojna —. manotirieren manevrovati, vaditi se v orožji. Panfdjette f. manšeta, naročka. Pantel m. plašč, gaban, čoha (@t.); bert — nach bem SBinbe hängen plašč po vetru obračati, ravnati se po okoliščinah. pänteld)cn n. plašček. Ölantelflädje f. plašč. / mänttln f. bemänteln, cjr' pnntelfnd; m. f. geffeifen. Pantüle f. mantila, ženski plašček. Panttale n. (b. b. Kanfleuten) priročna knjiga; (b. b. Drgel) ročne tipke. Panufartur f. (fjabri!) rokodelnica, rokotvornica; (gabrication) rokodelstvo, rokotvorstvo; SJlanufactur« roko-delni, rokotvorni. paitufactnrarbeiter m., SKanufacturift m. rokodelec, rokotvorgc, manufakturist. Ponufarturitmre f. rokodelna roba, rokotvorina. Panufrript n. rokopis. Poppe f. mapa, zemljepisna karta. Poppern: m. maporisec, risar zemlje-pisnih kart. moppteren maporisati, mapirati, mapo vati. . Parrbonbe be ntobes f. modistkinja, prodajalka lepe modne robe in blaga za lišp. pätdjen n. pravljica; bož ift ein — ta je bosa, — zmišljena. Parber m. kuna; dem. kunica; ®ar ber< kunji. Porberfalle f. past (-1) za kune. Parberfell n. kunina, kunji meh. Porginalien pl. obkrajne opazke pl, pristavki (pl.) na kraji. Porio f. Marija; Sloe — češčena si Marija; SDfarien« Marijin, šmarni. Porienopfel m. šmarno jäbelko. porieitbilb n. matere božje podoba. pnrienbtume /'. marjetica. Porienbütel f. device Marije osat. PartenfeR n. device Marije praznik, šmarni praznik, gospojnica. Porienlmfer m. polonica, božja krivica, povčlka, rozina. Parienrole f. f. SKorienblnme. Starine f. mornarstvo, pomorstvo, mornarica; morska moč (-i) ob. vojska, brodovje. Parineofftcier »1. pomorski (marin-ski) častnik. marinieren soliti, marinovati; vseliti, naseliti. Parionette f. donda, lilika, čeča. Park n. mozeg; (®ehirn) možgani pl, (im Öolje) stržen, svrž; fig. jedro, cvet. Park f. meja, granica; (Žanb) okra-jina, pokrajina; (©ettridjt) marka (=16 lotov). Parke f. marka, znamka; (Spiel—I znamka za igro. marken znamkovati; zaznamkovati. zaznamovati. Parketeitber m. vojaški branjevec, marketendar; —in f. vojaška branjevka, marketendarica. Parkgraf m. mejni grof. Porkgräfin f. mejna grofinja. morkgräfltd) mejnogrotijski. Parkgroffchoft f. mejna grofija. tnarfieren 435 3)<£artertl)unt markieren f. marfen. markig mozgat; strženast, svržnat; fig. jedernät, čvrst, fflorkratn to., 9JJarffd)eibe f. meja, ParkfdjeibekunR f. rudarsko zemlje-merstvo, jamomerstvo. Parfcfdjeiber to. rudarski zemljemerßc, jamomerec. Blarh;itin m. mejnik, mejni kamen. Parkt to. semenj, somgnj, sejem; (Bochen—) tržni dan (dneva); (3D?arft-jlecfen) trg; ju —c bringen na prodaj postaviti; feine §aut ju —e tragen kaj nevarnega si nakopati (-kopljem) na glavo, nevarnosti izpostaviti se, na svojo nevarnost kaj početi (-čnem); Starft« semnji, sejmski; tržni. Parktauffetjer to. tržni (sejmski) ogleda ob. nadzornik. Parktbefudjer m. tržgc, semnjevalec, sejmovalSc. Parktbereoljner to. tržan; —in f. tržanka. Slarktbube f. sejmska (tržna) proda-jalniea; sejmski šator. itaktcotntniffiir to. tržni komisar, markten tržiti, trgovati, sejmovati, na sejmu prodajati. Blnrktflfdten to, trg; dem. tržič. Slarktgelb n. tržnina, sejmnina. fflarhtljiitte f. f. TOarltbube. fflnrhtlcutc pl. semnjevalci, sejmarji, sejmovalci; tržci, tržni ljudje; tržani^)Z. fflarktorbmmg f. tržni (sejmski) red. Šlarktplatj m. trg, tržišče; semnjišče, sejmišče. Marktpreis m. tržna (sejmska) cena. ütnrktpreisrertificat n. cenovna pove-rilnica. fflarktredjt n. tržno (sejmsko) pravo; (Sčarftfrcifieit) tržna (sejmska) pravica. Hlarktrufer m. tržni (sejmski) izklicevala. Starktfdjreiber m. tržni (sej niski) pisar, filarhtfchreier m. kričon, hlastaj, ba- BtarktRanb m. sejmsfce mesto, sejmski prostor. fflarktRanbgelb n. šatorina. Btnrkttag m. sejmski dan (dneva), semenj; tržni dan. j f. ßrU-i d•f'* I «/,1.97., . Parhtuerkeljr m. tržni promet, feorktjoll m. sejmnina; tržnina. Starmor to. marmor, mrämor; 9JJar« mor» marmoren, mrämorCn, marmornat, mrämornat. fnast. marmorartig märmornast, mrämor-marmorierett marmorirati, marmor-nasto barvati; — pobarvati. marmorn marmoren, mramorSn, marmornat, mrämornat. marobe maröd, bolgn, betežSo; upehan, spehan, truden; — werben zboleti, zbetežati (-im); upehati se, utruditi se. glnrobenr to. maroder, bolnik, be-težnik; upehanec, zastajalec, plenilec, ropar. marobteren marodovati, bolovati, be-tegovat.i; zaostajati, pleniti, ropati. Ittnrqneur to. marker. ölarqitis to. markiz. Ötnrquife f. markiza, markizinja, Stars to, Mars, Mart (vojni bog rimski). , Parfdj m. hod, pot (-a u. -i); marš ; lln^jJl' junt—e blafen na odhod trobiti; einen /f — fpielen popotnico gosti (godem) ob. igrati; marfd) interi. hodi! stopaj! (pade bicf)) poberi se! zgubi se! ütarfd) f. muža, mužava, močevina. Štarfdjttll to. maršal. Btnrfdjallsiuiirbt f. maršalstvo. ftlarfdjbefeljl to. potno povelje, potni ukaz. marfdjfertig pripravljen na (za) odhod, tnarfdjieren iti (grem), hoditi, stopati, marširati; (reifen) potovati; tnarfd)iere! poberi se, zgubi se. . . ftarfdjtanb n. f. ffllarfd) f. -Slarfdjtifb n. potnica, popotnica. mV, Starfdjlinie, SJiarfdjrome f. zapovedan (ukazan) pot, potovnica; mit gebunbe« ner — na ravnost. ParRall to. konjušnica, konjarnica. Starter f. muka, teza, mučilo, trapilo. glatterer to. mvičitelj, mučilec, tra-pilec, trpinčevalec. Pnrterkammer/'. mučilnica, tezalnica, trapilnica. martern mučiti, trpinčiti, trapiti; fid) — ubijati se. Partertljutn n. mučeništvo. 28* CU/u ^ - " J SKartertob — 436 — majjlož Partfttob m. mučeni ška smrt. titarteruolt mučgn, poln muk. ötnrterrotrkjeug n. mučilo, trapilo. Parteriuodje f. veliki ted6n. Pärtyrer m. mučenik, mučengc, mär-ternik; äJtärttjrer* mučeniški, marter-niški. pärtt)rin, SKärttyrerin f. mučenica, mučenka, märternica. piirj m. margc, sušgc, brezSn; ferbo= froat. ožujak; SJiiirj« marčni, suščev, breznov. pärjbier n. marčno pivo. Pnrifdiitre m. suščev sneg. Piiriufild)cn n. dišeča vijolica, ljubica. pafd)e f. petlja, zanka, zadrga. Prtldjiite f. stroj, mašina. Pa fdjtnenfabrikŠ strojarnica, tovarna za stroje. Pafdiinenfiiljrer m. strojevodja. . pa(d)inenlet)re f. strojeslovje. mafdiinenmdfjig tlačanski, rabotgn. /j _ pnrdjtnctmteifter m. strojni mojstgr, { fifyuJk strojnik. [ništvo. 1. , pafd)intnrotl>n n. strojstvo, stroj-flU]***-T Pafd)inerte f. strojarija, strojilo. pnrd)ilitfl m. strojnik, mašinist. Blafer f. pika, grča, hrga, maroga. maferig pikast, grčast, hrgast, ma-rogast. Pafern pl. döbrce pl., ogrce pl., ošpice pl., plehi pl. Paske f. krinka, larva, obräzina, šema; (^erfon) maska, maškara, šema. Paskenbatl m. maškarada. Pnoitfrnbc f. maškarada. maskieren našemiti, maskirati; ji d) — našemiti se, maskirati ge. Paffacre n. prelivanje krvi, klanje, krvava svatovščina. ntaffameren moriti, klati (koljem); pomoriti, umoriti, poklati, posekati, potolči (-tolčem), pobiti (-bijem), ubiti; impf, pobijati, ubijati. Paffe f' masa; (Sftaterie) snov (-1), tvarina; (SKenge) množina, gromada; (klumpen) kepa, gruča, gruda. Paffenanljiiufung f. sküpljanje ober kopičenje ljudij. PalTengebirge n. gromadne gore pl., gromadno gorovje. moflTenjjaft gromadgn, jiakopičgn. — V/ltv (Ov'tU' \ mafTentueife adv. na kupe. PalTeoermnlter m. oskrbnik (opravnik) imovine (imetka).— jS^iv ? moffig (ö. ©eftein in ber ©eognofie) ležičav. malTto masivgn, gost, trden; auš —em ©otbe iz (od) samega ob. čistega zlata; fig. neotesan, zarobljen, grob. Paß n. mera; dem. merica; baš — ju einem Sode neumen suknjo pomeriti, mero vzeti (vzamem) za suknjo; (SBert)ültni§) razmerje, primera ; im t)o* t)en —e zelö, jako; im Boden —e popolnoma, v polni meri; nad) beut —t be§ SSerbienftež po zaslugi; mit — zmerno; tjalte — im ©enujfe uživaj zmerno. Pafj f. (S3ier, SBein) bokal, pint. Paße f. 1.) pravo razmerje, prava mera; j. S. über bie —n, über alte —n čez mero, čez vso mero, č«z nemoč; 2.) (9Irt, SSeife) način; 3. 33. bermaiett tako; einigermaßen nekaj, nekako,nekoliko; befannterma&en kakor je znano, znano je da; gebürenbermafjen spodobno, spoštljivo; geroiffermajjen nekako, tako nekako; 3.) (im Sergbau) odmerek. _ Paßengebür f. (im Sergbau) mero-vina, odmernina. Paßflafd)e f. bokäl, pint. Paßgabe f. razmerje, primera; nad) — b. Umftänbe po okoliščinah, kakor okoliščine naneso. tnaßgebenb merodajgn, uplivgn. maßgebtid) f. maßgebend Paßtjotber m. maklen, klen. mäßig zmeren, trezen, vzdržen; (mittelmäßig) srednji; —ež geuer pohlevni oggnj; — leben zmerno ober trezno živeti. mäßigen krotiti, brzdati; ukrotiti, ubrzdati; (ermäßigen) manjšati; umanj-šati, znižati; impf, zniževati. Pößigkeit f. zmernost, treznost, vzdržnost. päßigkeitsoerein m. društvo treznosti ober zmernosti. Päßigung f. kročenje, brzdanje; manjšanje, zniževanje; mit — zmerno. Paßltebd)en n. marjetica, maßlos brezmergn, nezmeren. SJlafjlofigfeit 437 Sßauerfegler fflaft m. jädrenik, jämbor, jambora. Slalt f. žir, piča, (SKaftung) pitanje, irmTJfnje. Inftbaitm m. f. SKaft m. Ölaltbarut m. ritnik, mastnik, danka. fflallbarmaustritt m. izstop danke. Slallbarmiuurnt m. glista, malten pitati, rediti, krmiti, debeliti; spitati, obrediti, odebeliti; fid) — dobro jesti (jeni) in piti (pijem). Püfltr m. pitalge, redilßc, krmilgc. fflaltfutter n. piča ; (SBudjmaft) žir; (6id)etmaft) želod, filaltgans f. pitana gos (-1). fflttltgelb n. žirnina, žirovina. Mit m. mästika, mästikova smola. jMirbnum m. mästika, mastikovo drevo (drevesa). Btullliuij f. pitnica, pitana krava, tttaftodjs m. pitani vol. Ifa^ [ka. PalirdjrotiitM. pitana svinja, krmljen-SlolMttU m. pitovnjäk, krmljenščak. BlaHnitlj n. pitana živina, klavna —. ffla(tn)erkn.jamb6rovje,jadrenikovje. Slatabor m. matadör, prvak./ Btaterial n. (pl.—ien) roba;■ (Spinn» material) predivo; (33au—■) gradivo, stavivo; (Scfjreib—) pisalna (j-oba^/pisalno orodje; (SSrenn—) netivo, kurivo; (SSorratf)) zaloga. iattrialiBOTus m. materijalizgm. fflaterialill m. materijalist; prodajalec materijalnega blaga. laterialumre f. dišavno ob. materi-jalno blago. Patent f. tvarina, snov (-1), materija; (©iterftoff) gnoj. materiell stvaren, telesgn, gmotgn, materijalen. fflatijematik f. matematika, računo-slovje, računstvo. [noslovgc. fflatijemntiker m. matemätikar, raču-matl)ematifd) matematičen, računo- Itlatratje f. žimnica. rfnAj*^- ■ Patral)eitiiber|ug m. žimniški prevlak. Patrik", Watnfel f. matica, zapisnik, imenik; (Saufntatrilel) krstne bukve pl., krstna knjiga. glatrikeitausjug m. izpisek iz matice. fflafjtofigkeit f. brezmemost, nezmer-nost. Blaßregrl f. pravilo, vodilo; (SSerfii* guitg) naredba, maßregeln pravila dajati, strahovati, mojstrovati. filalillob m. merilo. ,/, '4-J>SL,jl Ulatrilicnfiiljrer m. držitelj (opravnik) maftuoll zmeren., m^*** T matice. " ' ... 1 ... * '____ V .. ]tt / m ni! /to Patrije f. (Schraubenmutter) matica, bäSica; (SKobeE) kalup. Patrone f. postarna (starična) dama, matröna. [narski. Patrofe m. mornar; SKatrofen« mor-matfd) adv. — machen (im Karten» fpiele) vse vržljeje. narediti, ugnati (uženem); — werben nebenega vržljeja dobiti, ugnan biti (sem). tnatt medel, truden, upehan, slab, mlahav; (ö. b. Slugen) temen, mrtev, moten; (0. b. garbe) zamolkel, mrtev; — mad)en pehati, truditi, slabiti; upehati, spehati, utruditi, oslabiti, zdelati; — werben pešati, slabeti; opešati, osla-beti, onemoči (-morem); impf, one-magati. Patte f. loka, trata, livada; (eine grobe ŠecEe auž Smitd)) plahta; (auž Sinfen) štorja, rogožina, rogozovina. Pattigkeit f. medlost, tradnost, upe-hanost, slabota, slabost; temnost, motnost; zamolklost. Paturitüt f. zrelost, godnost. Paturttätspriifung f. godni ober zrelostni izpit, godna ob. zrelostna skušnja. Pauer f. zid, mir; coli, zidovje, ob- ■ zidje, mirje; dem. zidek, mirič; ÜDiauer« zidni. Pauerantuurf m. zidni omet. Paueraffel f. navadni prašiček, kočič, živica. aiauerbanb n. zidna vez (-1). Pauerbank f. osušnica, blazina. Pauerbiene f. bčela zidarica. [oven. Pauerbred)er m. zidoder, zidolom, Pauerfalk m. postovka, f mauerfefl trden kakor zid. -Pauergeliiitber n. obzidna ograj k, -4 opernica, obzidek. [žlica. Pauerkelle f. ometdlnica, zidarska utauern zidati; sezidati. Hlctuerpftffer m. homulica. pautrfegler m. hudournik, brizga. 3Rauerberpu| — 438 — SJiautner Paueroerpuft m. zidni omet ob. omäz. pauertuerk n. zidovje, obzidje, zi-dina, mirje. Pauerjiegel m. zidna opeka. Paul n. gobec, usta pl., lape pl.; (Stiiffel) rilec; dem. gobček, rilček; baS — galten molčati (molčim), jezik za zobmi držati (držim); baž — auftljun ziniti, spregovoriti. Paulaffe m. zijalo, zijäk; —n feit haben zijala prodajati. maulaffcu zijala prodajati, zijati. Paulbeer« mtirbni, mürvni. Paulbeerbaum m. mürba, murva. Paulbeere f. mürba, mtirbina jagoda, piutldirtt n. gobček, ustica pl. itiaulbrefdjen klepetati (-am u. -ečem), žlobudrati, čenčati. [čenča. Paulbrefdjer m. klepetalo, žlobudralo, Paulefel m. mezeg; —in f. mezgulja. Paulefeltreiber m. mezgär. maulfaul komur se ne ljubi govoriti, malobesedgn, malogovoren. Paulljelb m. bahač, širokoustnež, ši-rokoustnik. Paulkorb m. nagobčnik. Paulmadjer m. bahač, širokoustnež; —in f. bahälka, širokoustnica. Paulfd)elle f. zaušnica, brlüzga, klofuta, klapotišnica; eine — geben br-luzgniti, klofutniti, počiti ob. udariti po ustih (po zobeh). [gobci. Ktnulfendie f. säjevBc ober volčič v Paultafd)e f. -f. SMaulfdjelle. Paultljter n. mula. Paultrommel f. brunda, brenklja, dromlja. Paultoerk n. gobec; ein gutež — h11' ben dober jezik imeti (imam). Pauluntrfm. krt; (SCSetbdjen) krtovka, krtica; SRaulmurfž« krtov. Paulrourfsgrille f. podjed, podjedica, bramor, krtovica. Paulnmrfsljaufe, SJlautourfäJjügel m. krtina, krtinovec, krtinjak. Pauradjel f. f. 2Jlorcf)el. Staurer m. zidar; Sdaurer« zidarski. Paurerei f. zidarija, zidarstvo; — betreiben zidäriti. Paurerijanbiuerb n. f. SKaurerei. Paurerktlle f. ometalnica, zidarska žlica. _ Paurerkunft f. zidarska umetnost. Paurermetfter m. zidarski mojster. Paurerjunft f. zidarski ceh, zidarska zadruga. [mišji. Paus f. miš (-i); dem. miška; 3Jlauä= pausdjen n. miška. müusd)enßill tih kakor miš, prav tih. püufe» mišji. Päufebuffarb m. kanja, mišar. Päufeborn m. mišji trn. Pdufebredi m. mišjek. [miši. Paufefalle f. mišilovka, past (-1) za pttufefrafs m. mišja zjedina, mišje zjedi pl. pSufegift n. mišnica, mišji strup, päufelod) n. mišja luknja, maufen miši loviti; fig. zmäkniti, izmuzniti; impf, zmikati, izmuzovati; (ba§ SBilb) zalezovati. Pattfen n. lovljenje mišij; bie ®a|e tafšt baž — nitgt kar mačka rodi, rado miši lovi; zmikanje; zalezovanje, paufer m. zmikavt; zalezovalec. maufetobt čisto mrtev, do cela mrtčv. mausfarben mišast; ein —ež $jerb miško. maufig (in ber Stebenšart) fich -machen košatiti se, šopiriti se. Pausöhrlein n. mišja ušesea pl., kosmatica. Paufoleum n. mavzolej, krasen grob. Ölauße f. (beim ©efliigel) britev, sku-bitev, misatev; (b. ffirebfen, Schlangen 2c.) levitev, lilitev (©t.); (bei behaarten Shteren) golitev, misatev (©t.). mausen, mausern fidj briti (brijem) se, skubiti se, misati se (©t.); leviti se, liliti se (©t.); goliti se, misati se (®t.). Pannen n. britje, skubljenje, misanje; levljenje, liljenje; goljenje, misanje. ötaußer m. (Šrebž) mektiž, leveč. Paut f. (©ebür) mitnina; (§auš) mitnica; (33rücfen—) mostnina, mosto-vina; (Straßen—) cestnina; (SSafjer—) brodnina. Pauteinnehmer m. mitničar. inautfrei mitnine prost. Pautgebiir f. mitnina. Paut|aus n. mitnica. Pautner m. mitničar; mostničar; cestničar; hrodničar; —in f. mitni-čarka 2C. 2Jiautfd)ranfe — 439 — meerumfloffen fflautfdjranke f. mitniška pregraja. filarinir f. vodilo, pravilo, načelo. Btarimum n. največje število, največja množina, največjina. Stoiurtan; m. maztirka. §led)Z., mah; er hat erft einen — še le mah mu raste ober poganja (na bradi); (SfSerfon) golobradec. ntild)bärtig golobräd, komur še le mah raste. Pild)be()iiltttis n. mlečna posoda, posoda za mleko. Pildjbrot n. kruh z mlekom umešen. SJiildjbruber — 446 - SKilitärgeridit PUdjbnibtr m. sodojenBc, mlečni brat. Pitd)bruftgang m. prsni mezgovod. iltildjrur /'. lečenje ob. zdravljenje z mlekom. ntild)en molzen, dojen. Ptldjer, SUcitdiner m. mlečnjak. PtldjefTer m. inlekojedec. Pildjfrau f. mlekarica. Pildjgclte f. molznjak, golida, žehtar, dojača (St.). [druga. Piid)genofrtnfd)aft f. mlekarska za-Pildjljaitbel m. kupčija z mlekom, mlekarstvo; ben — betreiben mlekariti. Pildjljiinbler vi. mlekar. mild)tg mlečen, mlečnat, mlekovit. Pildjbaffe« m. bela kava, kava z mlekom. Pildjkaiumtr/'. mlekärnica, mlečnica. Pild)hannc f. mlečni vrč, mlečnik. Pildjku!) /'. molzna ob. dojna krava. Pi!d)ntngb f. kravarica. Pilomann m. mlekar. Pildinmrht m. mlečni trg. Pildimeffer m. mlekomer. Pi(d)impf m. lätvica (za mleko). Pildiquar; vi. mlekovec. Pitd)rol)lH m. smetana, vrhnje (St.). lmldjrrid) mlečen, mlečnat, mlekovit. Pild)foft m. (bei ben ©etoäcf)fen) mleček, mlečni sok; (ber erfte int griit)* jap) mezga. pildjlaure f. mlečna kislina. pild)fd)nee m. mlečna pena. Pildjfdjrank vi. omara za mleko. PilttjfdnutJta f. sodojenka, mlečna sestra. pildjlltrn m. ptičje mleko. PUdjfteiifr f. mlekovina, mleenina. pild)ltra|e f. rimska cesta, pildjfuppe f. mlečna juha ob. polivka. PiId)topf vi. lonec za mleko. Pilri)tud) n. cedilo za mleko, [karija. pild)nrrliouf vi. prodaja mleka, mle-pildjrorib n. mlekarica. pUtl)toirtfdjBft/'. mlekarstvo; bie — betreiben mlekariti. Pildjjaljn m. mlečnjak, rilček. tnilb, milbe mil, milostljiv, prizanesljiv, ne prehud; (frcnnblid)) prijazen, priljuden; (rootjlttjatig) dobrotljiv, darežljiv ; (jart, fanft) nežen, krotek; (tueicE), gefdjmeibig) mehek, gibčen, ne krhek; — Stiftung milodärna ustanova, zadušbina; —e §anb dobrotljiva roka; —g Dbft sladko sadje; —r Sein sladko ob. gladko vino; —r Segen pohleven ob. dober dež; —I Slima milo ob. prijetno podnebje. Pilbe f. milost, milostljivost; prijaznost, priljudnost; dobrotljivost, da-režljivost; nežnost, krotkost; mehkost, gibčnost. Pilbertr m. polajševalec, blažitelj. mitbcrn lajšati, blažiti; olajšati, po-lajšati, zlajšati, ublažiti; impf, olajševati, po-, zlajševati, ublaževati; (bie Strafe) znižati, zmanjšati; impf, zniževati, zmanjševati; fein Sanier} I)at fidj gemilbert odleglo mu je. Pilbcrung f. olajšava, zlajšava; znižanje, zmanjšanje. pilbtnmgsgrunb m. olajševalni ober ublaževalni j-azlog. Pitberungsmittrt n. lajšilo, blažilo. ntilbljer;ig milosrčen, blagosrčen, usmiljen. Pilbljerjigkeit f. milosrčnost, blago-srčnost, usmiljenost. milbrtid) mil, milostiv, milostiven. milbiljiitig dobrotljiv, dobroten, dobrodelen. Pilbttjatigkeit f. dobrotljivost, dobrodelnost. Pilttftr n. vojaštvo, vojništvo, vojaki pl.; (Solbatenftanb) vojaščina; äjiifr tör* vojaški. PilitiirajtprlaHonsgerid)t n. vojaška prizivna sodnija. PilitSrfirar n. vojaška blagajna, pilitärnrjt m. vojaški zdravnik. Pilitttrbilbnngsanllalt f. vojaška izo-braževalnica. [nik. Pititartommanbant m. vojaški povetj-Pilitärrommanbo n. vojaško poveljstvo. Pilitfirrorps n. vojaški voj. pititürbienß m. vojaška služba. Pilitüreinquartiming f. vojaška nastanitev. Piiitürewution f. izvršitev ob. ekse-kucija z vojaško pomočjo. [uskok. Pilitftrfliidjtling m. vojaški begun ob. pilttiirgerid)t n. vojaška sodnija, vojaško sodišče. SKilitargrenje - 447 — SJfiirifter Hilitiirgrtnjt f. vojaška gränica ober krajina. " ' [vojäk. 2lilitärinbit)ibmim n. vojaška oseba, Pilitärinftitut n. vojaški zavod, inilitärifd) vojaški, vojniški. pUitärjaljr n. vojaško leto. Pititarmarijt f. vojaška moč (-1); vojniška država. pUitnrmannfd)aft f. vojaški ljudje; prosti vojaki. - Qy^jo U^Cn Pilitörpflidjt f. fojdška dolžnost, dolžnost vojaške službe. [žen. militiirpf!id)tig vojaški službi podvr-PilitSrplohrommonbo n. vojaško mest no poveljstvo. Pilitärpolijetnmdjt f. vojaška policijska straža. Pilitärßationstommnnbo n. vojaško postajno poveljstvo. Pititärftiftung f. vojaška ustanova. Pili) f. narodna vojska, brämbovci^Z. Pittinrbf f. milijarda, Pillioit f. milijon. Piäiottür m. milijonar, inillionennitift adv. na milijone. Pil) f. slezena, vranica; sle- zenični, vranični. PiljanfdjnifUung f. otok slezene. piljbffd)«irruttg f. tiščanje na slezeni. Piljbrattb m. vranični (slezenični) pri-In, črmnica. cHv^a^ pljtntjiin&Uttg f. vnetje slezene ob. vranice. wütig slezenät, vraničgn. miljkronk na slezeni (vranici) bolan. Piljbranktjfit f. bolezgn (-i) na slezeni ob. na vranici. [zelje, ältljkrnut 11. slezenovgc, slezenovo Stiljfudjt f. slezenica, vraničnica. '.nil)(iid)tig slezenast, vraničast. ffliljmelj n. bolečina na slezeni ober na vranici, fflimr m. mimik, mimikar. Pimik f. mimika, inintifd) mimičSn. limoft f. mimoza. tninbcr adi. (fetten) manjši, manji; dv. manj; nid)t — nič manj, ne manj, ravno ob. prav tako. fflinbtrl)8it f. manjšina, minbttjnljrig nedoletgn, maloletSn, nedorastel. Pinberjiiijrige m. nedoletnik, malo-letnik, nedoraščengc. illiitbrrjnljriglteit f. nedoletnost, malo-letnost, nedorastlost. minbern manjšati; zmanjšati, pomanjšati; impf, zmanjševati, pomanjševati; (erntebrigen) znižati, impf, zniževati; fiel) — manjšati se; zmanjšati se, odjenjati, odleči (-ležem); impf. ^ll&fijševati se, odjenjevati, odlegati. Pinber;al)t f. f. SKinberljeit. mtitbtli (fetten) najmanjši, najmanji, najnižji, zadnji; nicfjt ün —en celo nič; prav nič, čisto nič; gum —en vsaj, najmanj. minbelttns adv. vsaj, najmanj. Pinc f. podköp, prekop; (im Šergto.) rov, rudoröv. mitten podkopäti (-kopljem), podköpe napraviti; impf, podkopävati, podköpe delati ob. naprävljati. Pineral n. rudnina, mineral; SBine« tal« rudninski, mineralni. Pinerotbab n. rudninska kopel (-i). Pineralieitcabinet n. rudninski ober mineralni kabinet. Piueralienltunbe f. rudoznanstvo. minerntifd) rudninski, mineralni. Pineralog m. mdoznange, mineralög. Pineralogie f. rudoznanstvo, mineralogija. Hliiteralijl n. rudninsko olje. Piiteralqurlle f. slatina, rudninski studenge. Pineralreid) n. rudninstvo. Pineralutalfer n. voda rüdnica, mineralna voda. Piittur m. miner, podkopovälgc. [ra. Pillintur/". drobnoslikarija, minijatu-ntinieren podkopäti (-kopljem), podköp^) napraviti; impf, podkopävati, podköpe delati ob. naprävljati. Pinierhunbe f. podkopoznanstvo; ro-voznanstvo. Pinitnalrenfus m. najmanjši census, najmanjša cenitgv. Ptuimutit ». najmanje, najmanjši del. Pinifter m. ministgr; — be§ Qnnern ministgr notranjih zadev; — be§ Slufjern minister vnanjih zadev; — für Eultug unb IXnterridjt ministgr za bogočastje in uk je. SJlimfterial» - 448 Tntf§fättig Pinilterittl» ministerski, ministeri-jalni. [lSn. mintltcriell ministerski, ministerija-Ptniflctium n. ministerstvo. pliniflrattt m. ministrant, masni strežnik. Pinne f. ljubav (-i), ljubezen (-i). Pinnebidjter m. pesnik ljubävi ober ljubezni. Pinnelieb n. pesgn (-i) o ljubezni, ljubavna pesen (-i), rntnnen f. lieben. [ljubezni. Pinnefänger m. pevBc ljubävi ober pinorat n. predstvo najmlajšega, minorät. minorenn f. minberjälirig. pinores pl. manjši blagoslovi pl. pinorit m. minorit. Štinoritot f. manjšina. Pinotaurus m. Minotaurus (na pol človek, na pol bik). Pitnimi vi. zmanjševanSc, minuend. Pinucnbolieitation f. manj sevalna dražba. minus adv. manj, menj. PimtSjeidjen n. manjšaj (—). Pinutef. minuta; ÜDiinuten» minutni. Pinutenjeiger m. minutni kazalec, ftinje f. meta. [bora. StirobeUe f. mirabela, francoska ci-Sltraltel n. f. SBunber. Gltfatitljrop m. ljudomrzSc, odljudnik. Pifantljropie f. ljudomrznost, od-ljiidnost. mifaittl)ropifd) ljudomrz, odljudSn. Piscellen, ®ližeetlaneen/>Z. raznoterosti (-ij) pl., mnogovrstnosti (-ij) pl. ntifd)bnr mešalen, pripraven za mešanje. mifdjen mešati; zmešati, premešati; (ein menig —) pomešati; fid) — unter . .. mešati se med ..., vtikati se v . .., vpletati se v .... Pi[d)er m. mešalec; —in f. mešalka. Pifdjfutter n. mešanica, zmes (-i), pildjkotn n. soržica. Ptfdjmafd) m. zmešnjava, kolobocija, zbroda, čobodra. Pifdjtrank m. mešanica. Pifd)ung f. mešanjč; (b. ©emifc£)te) mešanica, zmes (-i), pifdjungsredjnung f. zmesni račun. miferctbel f. erbärmlid). miferere! (= Sitan.) usmili se! Piferere n. (Sranll).) bljuvanje lastnega blata. Pifpel f., 9KifpeIbaum m. nešplja. mifs* ne-, raz-, zlo-, napačno, krivo, mifsadjten ne spoštovati, prezirati. Htifsadjtung f. preziranje. Piffal 11. masne bukve pl., mašila knjiga. mißbilligen ne odobriti; impf, ne odobravati, grajati. [janje. Pifsbilligung f. neodobravanje, gra-pifsbrattd) m. zloraba; (tabelfjajter S3raud)) razvada. mifsbraudjen napak ob. na zlo obrniti, impf, napak ob. na zlo obračati, zlorabiti. mi(sbräud)lid) zloräben, razvaden. Pifscrebit m. slab glas, slabo ime (-na); in — bringen ob dober glas ob. ob dobro ime pripraviti, očrniti; in — fotnmen zaupanje ob. dobro ime zgubiti. mifsbeuteit napak ob. krivo razložiti, narobe razumeti (-urnem), v hudo obrniti ob. zaviti (-vijem); impf, napak ob. krivo razlagati, narobe tolmačiti, v hudo obračati ob. zavijati. Pifsbeutung f. krivo ob. napačno razlaganje, — tolmačenje, — obračanje. nti|fen tr. pogrešati (kaj), biti (sem) brez česa. Pifserfolg m. slabi uspeh ob. izid. Pifsernte f. slaba letina. PiflTetljat f- hudodelstvo, zločinstvo, pregreha. pilfetljäter m. hudodelec, hudodelnik, zločinec; —in f. hudodelka, hudodel-nica, zločinka. Pifsfoll m. nezgoda, nezgodek. mtfsfallen ne biti (sem) po volji ob. po godu, ne ugajati, ne dopadati (se); bieg mijžfiel it)m to je zameril ob. za zlo vzel, to se mu je za malo zdelo. Pifsfallen n. nedopadljivost, nezadovoljstvo; er f)at barun — tega nima ob. ne vidi rad, to mu je zoperno. mifsfällig nedopadljiv, neugoden, ne-všečen, zopern; fid) — mudjen zameriti se (komu), v zamero priti (pridem) pri kom. SKtfšform — 449 — ajltftljaufe ffiifsfornt f. napačna ob. skažena oblika (podoba), pokveka, spaka. mifsformen napačno obliko ob. podobo dati (dam). mifsgebiiren prezgodaj poviti (-vijem) ab. poroditi, pifsgebilbe n. potvdra. pifsgeburt f. mrtvo povitje, negodni porod; (ba§ unjeitig ©eborne) negod-nik, spaček, nakaza. Pifegffdjidi n. nezgoda, nesreča. Pifegefdjöpf n. spaka, spaček, nakaza. PifsgeRnlt f. nespodoba, pokveka. mifsgliidsen izpodleteti (-letim), ponesrečiti se; impf, izpodletavati. mifsgijnnen zavideti, ne privoščiti; impf, zavidati, ne privoščevati. lifsgtiff m. zmota, pomota; einen — tijun zmotiti se, grešiti. PifsgunR f. zavist (-i), zavidnost, ne-privoščljivost. mifsgiinltig zavisten, zavidljiv, ne-privoščljiv. mifsljanbeln (einen) hudo ob. grdo (s kom) ravnati ob. delati, gnjaviti (koga). fflifshnnblung f. hudo ob. grdo ravnanje (s kom), gnjavljenje. Btifsijeirat f. nepristojna ženitev ob. možitev. mifsfieilig nesložen, neskladen, [nost. Mifst)clligfeeit f. nesložnost, nesklad-Itiffion f. misijon. Stiffuiniir m. misijonar. [letina. fflifsjal)r n. nerodovitno leto, slaba fflifskaitf m. okiip; einen — madjen okiipiti se, preplačati kaj. mifsliennen slabo ob. malo poznati (■znam), motiti se (nad kom ob. za-stran koga), fflifsfelang m. nesoglasje, neubranost, nesklad. [se. mifsklingen ne ujemati se, ne ubirati mifslaunig čemeren, zlovoljen, tožljiv. fflifslaunige m. čemernik, tožljivec. pifalaut m. zloglasje, ne ubran glas, neprijetni glas. mifslnuten f. mifšftingen. ntifslid) neprijeten, nepovoljen, mu-čSn, nevaren, mifslitbig ne priljubljen, mifstingen izpodleteti, ne iziti (-ide) se po godu, pokaziti se, ne posrečiti se; impf, izpodletavati, ne posreče-vati se. Pifsmutf) m. nevolja, nevoljnost, zlo-voljnost. tnifsmutl)ig nevoljen, zlovoljen, kisäv. mifsrattjen f. mifSIingen. PifsRanb m, neprilika, nepriličnost. mifcftimmig neubrän, neskladen; fig. zlovoljen. PifsRimmung f. neubranost, neskladnost; zlovolja. [glas. Pifston m. neubrani ober neskladni mifstijnen ne skladati se, ne vezati (vežem) se, ne strinjati se, ne ujemati se. mißtrauen ne zaupati, ne zanesti se (na koga); impf, ne zanašati se (na koga). PifBtrauen n. nezaupanje, nezaüpnost. mifstrauifd) nezatipen, nezaupljiv. Ptfsuergniigen n. nezadovoljstvo, nezadovoljnost, mifsoergniigt nezadovoljen, nevesel. Pifsoetljiiltnis n. nerazmernost, ne-razmerje. mifsuerltauben napačno ob. krivo razumljen. mifstJtrRänblid) kar se lahko napačno (krivo) razume. PifsuerRünbnis n. napačno ob. krivo razumenje, pomota; fig. razprtija, razpor. mifsoerfteljett napak, krivo ob. narobe razumeti, ne prav razumeti; impf, napak, krivo ob. narobe razumevati, pifsiuadjs m. huda letina, neobroda. mifsiuoUeit zlo ob. hudo želeti (komu). Pifl to. gnoj, smeti (-ij); baš ift nid)t auf beinern —e gemadjfen to ni iz tvoje glave; SKift» gnojni. Piftbeet n. gnojna greda. Kliftel f. omela. PiRelbroffel f. carar, dreskač. ntiReit (SKift, Sotf) oon fid) geben) srati (serjem); usrati se, pokidati se, onesnažiti se; (ben SJlift au§ b. Stalle fctjaffen) kidati; izkidati, pokidati; (ben Sider) gnojiti; pognojiti. PiRfliege f. gnojna muha. PiRgrube f. gnojna jama. PiRljaufe to. gnojišče, smetišče, gomilo; kup gnoja ob. smetij. ÜDciftjaudje — 450 — SftitfcfiulbTter Piftjaud)e f. gnojnica. Pülkäftr m. govnär, govnobrbBc. Pillkorb m. gnojni koš. pil!lad)e, 3)liftpfii|e/^ gnojnica, gnojna kaluža. piHfd)auftl f. gnojna lopata, [smeti, piltumgen m. gnojni voz, voz za Piß f. gospica, gospodična, mit fyraep. s, z (ž); — gleifj nalašč; — furcht strähoma; — nid)ten nikakor ne, po nobeni ceni; in 3ufammenje^. burci) so- ober burd) ben SSetfag s kom vred. Pitangeklagte m. sozatoženec; f. so-zatoženka. [delati, mitarbeiten sodelovati, s kom vred Pitarbeiter m. sodelavec; —in f. sodelavka. mitbegreifen zapopasti (-padem), impf. zapopädati; mitbegriffen zajedno (s Čim). Pitberedjtigte m. soupravičenec. Pitbefd)ulbigte m. soobdolženec; f. soobdolženka. Pitbelih m. soposest (-i). Pitbefttjer m. soposestnik; —in f. so-posestnica. mitbeten moliti .s kom vred. pitbetljciligte m. zadevnik. pitbeooUmöditigte m. sopooblaščenec. mitberoerben ficfj prositi s kom vred (za kaj). mitbringen s seboj prinesti (-nesem), impf. — prinašati; (auf bem SBagcn) pripeljati (-peljem); (bie Emilie) s seboj vzeti (vzamem), impf. — jemati (jemljem). Pitbruber m. sobrät, pobratim. Pitbiirger m. someščan; (b. Staateš) sodržavljan; —in f. someščanka; sodržavljanka. pitbiirgerfdjaft f. someščanstvo; so-državljanstvo. Pitd)riR m. sokristjän; —in f. so-kristjäna. piteigentljum n. sovläst (-i), sovlastina. Piteigentljiimer m. sovlastnik; —in f. sovlastnica. miteinanber adv. skup, skupaj, drug z drugim. piterbe m. sodedič, sodednik; —in f. sodednica. mitelTeit jesti (jem) s kom. pitefTer m. sojedec, zakožni črv. mitfahren peljati (peljem) se s kom. Pitgabe f. dota, jutrnina, zaženilo, prinos; (in SBaren) bala. Pitgefangene m. sojetnik; f. sojetnica, pitgefiil)! n. sočutje, mitgehen iti (grem) s kom; (im ftar> tenfpiele) pomagati; fig. etmaž — heißen zmakniti kaj skrivaj. pitgenofs ober SUŽitgenoffe m. drag, sodrug. Hlitgenoffin f. dnižica, sodružica. Pitgift f. f. SJiitgabe. Pitglieb n. ud, član, družbenik. mitl)aften s kom vred jamčiti ober dober stati (stojim). mithalten potegniti s kom; impf. držati (držim) ob. vleči (vlečem) s kom. mithelfen pomoči (-morem), impf. pomagati komu. Pitljelfer m. pomočnik, pomagalec; —in f. pomočnica, pomagälka. Pitherrfdjer m. sovladär. [kein, mithin coni. tedaj, torej, po tem ta-pitkliiger m. sotožnik; —in f. so-tožnica. Pitlaut ob. SJtitlauter m. soglasnik. Blitleib n., feit. SDJitleiben n. usmiljenje, usmiljenost, pomilovanje; ich h°be — mit ihm smili ob. usmili se mi, po-milujem ga, milo ob. žal mi je zanj; einem fein — äußern inilovati koga; er erregte — bei ben Seuten smilil se je ljudem, usmilili so se ga. mitleibig usmiljen, milosrčen. mitleiboooU usmiljen, milosrčen, poln usmiljenja, mitlernen učiti se s kom. mitmadjen s kom vkup (kaj) početi (-čnem), impf, delati; atlež — povsod ob. pri vsaki veselici zraven biti (sam), pitmenfd) m. bližnji (-njega), mitnehmen s seboj vzeti (vzamem), impf. — jemati (jemljem), pitregent m. sovladär. Pitfd)ulb f. sokrivnja. mitfdjultiig sokriv, zločinstva deležen. Pitfdjulbige m. sokrivec, deležnik zločinstva; f. sokrivka, deležnica zločinstva. Pitfdjulbner m. sodolžnik; —in f. so- dolžnica. SJlitfcfiüIer — 451 — SKitternad)t3* Slitfdjüler m. součenge, sošolec. Pitlperre f. sozaklep, drugi ključ, mitfpielen igrati s kom; einem übel - hudo (grdo) delati ob. ravnati s kom. mitBimtnen glasovati s kom. fflittoj m. poldne (-va), poludne, poldan (-dneva); (©üben) jug, poldanska stran (-1); ju — o poldne; ju — effen kositi, obedovati, južinati. [danski, mittägig poldnevSn, poludnevSn, pol-mittäglid) južen, proti jugu ležeč. Blittags» poludnevni, poldanski. mittags adv. o poludne, opoldne. BltttagselTen n. obed, obedo, kosilo, jiižina. [valeč. PittagsgaR m. gost na obedu, obedo-fflittogsgegeub f. južna stran (-1). filittngsiiöije f. poludnevna visokost. Šlittagshoft/'. poldanska hrana, kosilo, obed, južina. Blittagskreis m. poludnevnik. Blittagslanb n. poludnevna ob. južna dežela. fflittagslinie f. poludnevna črta, polu-dnevnica. Slittagsnml)! n- f- äßittagäeffen. Blittagspunkt m. f. ©übpuntt. ttlittagsrulje f. opoldanski počitek, flittagsllunbe f. poludnevna ura, poldne (-va). fflittngsroinb m. jug, južni vetgr. |tlittags;eit f. poldne (-va); um bie — o poludne. Hlittagsjirkel m. f. OTttaggfreiS. Šlitte f. sreda; iu ber — sredi, sred, t sredi, med; in bie — sred, v sredo. filittel n. sredstvo, pomoček, pripomoček; (Vermögen) premoženje, imetje, imovina; (Strjneimittel) zdravilo, vračilo, lek; bei —n fein premožgn ob. lačimgn biti (sem), za čim ob. pod palcem imeti (imam); ju —u gelangen opomoči (-morem) si, premoženje pridobiti si, obogateti; SJlittet« srednji, osrednji. ptlelniter n. srednji vek. [veški. mittflalterlid) srednjevečgn, srednje-Blittelbanb n. srednje vezilo; (am Srejd)flegel) gož (-i), goža, jermen za cepgf. mittelbar posrednji, nenaravnostgn; adv. posrednje, ne naravnost. Pittelbarkeit f. posrednost. Pitltlbiug n. osrednja stvar (-1), sreda, sredina. Pittelfinger m. srednji prst, srednjik, srčnik. [velikost, pittelform f. srednja oblika ober pittelgebirge n. srednje gorovje. Pittelglieb n. srednji člen. Pittelgröße f. srednja velikost ober veličina. Pittelljanb f. dlan (-i). [meljski. mittelläubifd) sredozemgn, sredoze-pittellauf m. srednji tok. Pittellaut m. srednji glas. PittelUnie f. središčnica. mittellos nepremožgn, neimetgn. Pittellofigkeit f. nepremožnost, ne-imetnost. mittelmäßig srednji, srednje mere. Pittelmäßigkeit f. srednost, sredo-mernost. Pittelmeer n. sredozemno ob. sredo-zemeljsko morje. Pittelprets m. srednja cena. [dina. Pittelpunkt m. središče, osredje, sre-Pitleljiunktslinie f. središčna črta. Pittelpunktsroinkel m. središčni kot. mittels, mittelft praep. po, s (z), s pomočjo. Pittelfaß m. srednji stavek. Pittelfdjlag m. srednje pleme (-na); srednja vrsta. Piitelfdjule f. srednja šola. Pittelsperfon f. srednik, posrednik, mešetar. Pitteldonb m. srednji stan. Pitteltreffen n. sreda ob. sredina vojske; im — sredi vojske. Pittelmalb m. gozd srednje vrste, pittelnieg m. srednji pot, srednja pot (-i). Pittelmort n. deležnik. Pitteljeit f. srednji čas. mitteljeitig srednječasgn; (in b. 3Jte= tri!) dvojnotrajen. mitten adv. sredi, sred, v sredi, na sredi, po sredi. Pitternadjt f. polnoč (-1), polunoč (-i); (SRorb) sever, polnoč (-1). mitternäd)tlidj polnočen, polunočgn, severn. Pitlernad)ts= polnočni, severni. mitternachts — 452 — SKobejournal mitternachts adv. o polnoči. Pitternad)tsgegenb f. sever, severna —, polnočna —, odsolnčna stran (-1). pitternad)tsRunbe f. polnočna ura, polnoč (-1). pitternad)tsimnb m. sever, pitternadjtsicit f. polnočni čas, polnoč (-1). pittfalten pl. sredpost; SJlittfaften* sredpostni. Pittljeil m. delež, mittheilbar podeljiv; naznanljiv. pittheilbarheit f. podeljivost; naznan-ljivost. tttitttjeilen podeliti, podati (-dam); impf, podeljevati, podajati; (belannt geben) naznaniti, oznaniti, povedati (-vem), na znanje dati; impf, naznanjati, oznanjati; (offenbaren) razodeti (-denem), priobčiti; impf, razodevati, priobčevati. pittljetler m. podeljevalec, dajalec; naznanjalec, oznanjalec, pripovedovalec; razodevalec, priobčevalec. mitt(jeilfam razgovorljiv, besedljiv. pittheüfamkeit f. razgovorljivost, be-sedljivost. Pittijeilnng f. naznanilo, oznanilo, poročilo. pitller m. srednik, posrednik, posredovalec. [ništvo. Pittlernmt n. posredovanje, posred-inittlere (ber, bie, ba§) srednji. Pittlerin f. srednica, posrednica, posredovalka. [času. mittlerweile adv. med tem, v tem ntittltnoeilig začasen, medtemen. Pittwod) m. sreda, mittwochs adv. po sredah, vsako sredo, mitunter adv. včasih; vmes. pitoerbred)er m. sohudodelnik, so-zločinec, deležnik hudodelstva; —in f. sohudodelnica, sozločinka, deležnica hudodelstva. Pitoerfdjuiorene m. sozarotnik, deležnik zarote. [telj. pitoerroefer m. sooskrbnik, soopravi-PtitlOtmunb m. sojerob, sovar(u)h, «oskrbnik. Pitniiiljlet m, sovolilBc. mitroanbern potovati ob. hoditi s kom. pitmeibe f. skupna ob. spolovna paša. Pitraelt f. sedanji naraščaj, sovreme-niki pl. mitwirken pripomoči (-morem); impf. pripomägati, sodelovati, z drugim vred delati. Pitroirkung f. pripomoč (-i), pripo-maganje, sodelovanje. mitroifjen s kom vred vedeti (vem). PitroilTcttre. sovedenje, znanje, ved (-i). Pitwi|Ter n. sovedec; sokrivec, mitmofjnen s kom skup stanovati. Pitmotjner m. sostanovalec; (in SBein* gebirgen) mejaš, sogörnik; —in f. sostanovalka; sogörnica. mittlen všteti (vštejem), prišteti; impf, vštevati, prištevati. Pitjeitge m. sosvedok, priča. [tura. Pirtur f. zmes (-i), mešanica, miks-Pnentonik f. mnemönika. Pöbeln pl. pohištvo, hišna oprava. Pöbelnteberlage f. zaloga pohištva, mobil premakljiv, premičen; pre-nesljiv, gibljiv; ein §eer — ntatfp vojsko za odhod pripraviti, — z vsem za odhod potrebnim preskrbeti. Pobiliar, 9Kobiliar»ermögen n. premakljivo —, premično premoženje, premičnina, pokretnina. PobiHen pl. premakljive —, premične reči^Z.; pohištvo, hišna oprava. mobiltfieren mobilizovati, vojake v orožje klicati (kličem). Pobililierung f. mobilizovanje, sklicevanje vojakov v orožje. Pobililterungstag m. mobilizovalni ob. sklicevalni dan (dneva). möblieren s pohištvom preskrbeti, urediti; impf, s pohištvom preskrbovati, uredovati; ein möbliertes gitntnet urejena soba, soba s pohištvom, Pobalität f. način, ravnanje. Pobe/1, šega, običaj, kroj, moda; eine — mitmachen po šegi ob. po modi se nositi; auž ber — lomnten zasta-reti, šego ob. modo opustiti; SKobe« modni, novošegni, običajni. pobeartikel m. modni ob. novošegni izdelek. Pobegeth m. modni ober novošegni gizdalin. Pobejournal n. novine za mode, kro-jarske novine. 9RobeI — 453 — SÄoljrin fflobel m. merilo, mera; (SJiufter) vzorec, obrazge; (©iefjform) kalup, tvorilo. Ulobelaben m. prodajälnica novošeg-nega ob. modnega blaga. Blobell n. kalup , tvorilo, model; (SDtufter) obrazge, vzorge. SlobeUeur m. kalüpar, modelir. uiobellieren kalupe ob. tvorila delati; (abbilbert) obraziti, upodobiti; impf. obrezovati, upodabljati. tttobeln obraziti, upodobiti; impf. obrazovati, upodabljati. fflober m. trohloba, trohlina, trohljad (-i), prhljad (-i), gniläd (-i), inoberat zmergn, lagän. tnoberato adv. zmerno, lagano, po-lagano. Pobererbe f. trohljiva prst (-1). Štobergerud) m. duh po plesnobi ob. trohlobi, plesnjev duh, zaduhlost. Pobergrunb m. grez, močvirje, inoberteren f. mäßigen, moberig trohljen, prhgl, oprhgl, pre-perel; —e§ prhljad (-i), trohljad (-i). mobern trohneti, prhneti, prepereti, gniti (gnijem). tnobčrn adi. novošeggn, po novi šegi. mobtrnifieren po novi šegi narediti, prenarediti; impf, po novi šegi narejati, prenarejati. Pobefudjt f. strast (-i) ob. pohlep po novi šegi. ntobefitd)tig strastgn na vsako novo šego, pohlepgn po vsaki novi šegi. floberoare /'. modno ob. novošegno blago. Btobenmrenljimbel m. kupčija z modnim ob. novošegnim blagom. [ba. Blobiftcation /'. prenaredba, spremem-mobifttieren prenarediti, spremeniti; impf, prenarejati, spreminjati. mobifd) novošegen, novomodgn, po novi šegi, po novi modi. Pobiltin f. modistka. fflobulntion f. spreminjava glasu, mo-dulacija. [vijati. mobulieren glas spreminjati ob. za-fflobu5 m. način, naklon, mögen (fönnen) moči (morem), 5. 33. mag »olji ein 331inber ben anbern fiiljren ali more slepec slepca voditi? (motten) hoteti (hočem), 33. bieješ Meib mag id) nid)t tega oblačila nočem; (bitrfen) smeti (smem), moči (morem), j. 33. meinetwegen mag er e§ tl)un radi mene sme ob. more to storiti; (B. ungetuiffen Sachen) neki, j. 33. Wie mag baž fein kako je neki to? mag mag er tuol)l t£)un kaj neki dela ? maš mag baS be» beuten kaj neki to pomenja? (befeljlenb, julaffenb 2c.) naj ob. Imperativ, 5. 33. er mag fomnten naj pride! e§ mag babei bleiben naj pri tem ostane! bit magft arbeiten ober nid)t delaj ali ne delaj! bu magft jufeljen gledaj, le glej! (miin= fdjenb) bi, rad bi, j. SB. möchte er bocl) f otnmen da hi le prišel! id) möchte gerne lommen jaz bi rad prišel. müglid) mogoč, možgn; foBiel mie — kolikor je mogoče; e§ ift — baf§ icl) loinme morda pridem, morebiti da pridem, utegnem priti. fl'dglid)keit f. mogočost, možnost. mdglidjJ! adv. 3. S. —■ balb brž ko je mogoče, kakor hitro je mogoče, brž ko moreš; id) fjabe ntein 90WgIid)fte§ getljan storil sem kar sem le mogel, storil sem vse karkoli sem mogel. Mlotjamebaner m. mohamedän, moha-medänge. - J- S /t^t-- tttoljnntebnnifdf mohamedänski. ülol)it m. mak; 5Ko1)n« makov. Btoljttfclb n. makovišče. Poljttflaben m. makova potica, ma-kovnik. [vica. Hlol)nt)aupt n. makova glava, mako-Sloljnkiidjen m. f. SOtoljnflaben. ÖIol)npfIan;e f. mäkovge. pojjnftengel m. makovo steblo. Poljnltoff m. makovina. Poljr m. zamorge; einen —en Weiß Wafdjen wollen bob v steno metati (mečem). Pöljre f. navadni koren, mrkva, mr-kevca (©t.); coli, korenje. Klol)tett= zamorski. Poljrenljtrfe f. sivo proso, sivka. [ka. Bloijrenhcpf m. črnoglavgc, črnoglav-Putjrrttlanb n. zamorska zemlja ob. dežela, ntol)reitliinbirri) zamorski. Poljrin f. zamörka, zamorkinja. ijcteOu yr/T 9)loI)rrü&e - 454 — Monotonie Poljtritbe f. f. Söfö^re. Blold) m. (Salcmtanber) močerad; (SBaffer—) pupSk. moldjartig močeradast; pupkast. Poletül n. molekul. Slollte f., Sßolten n. (m.) sirotka, sirotSv. Polbentur f. zdravitev ob. zdravljenje s sirotko, molkig sirotkav. Poll, äJtoKton m. mehki ob. mili glas, pollufken pl. mekužci pl. Polo m. pristanski jez, pristanska gradba, molo. Polom« m. (SBeršfujj) molös(us). pomeitt m. hip, trenotek; (geitpunft) doba; (<5ad)e) reč (-1), stvar (-1), točka, momentan hipen. Ponard) m. samovladär, monarh. Ponord)ie f samovladna država, monarhija; (§errfcl)aft) samovlada, samo vladarstvo. Ponardjin f. samovlddnica, samo-oblästnica. monardjifd) samovladen, samovladar-ski, monarhijski. flonat m. mesec, mesgc. ntonatlid) mesečen; adv. na mesec, vsak mesec; bie —e Steinigung mesečina, mesečno čiščenje. Ponntrole f. diža, mesečna roža. Ulonats« mesečni. — V Ponatsfrijt f. odlog za mesec dnij; in — v jednem mescu, za mesec dnij. Ponatsgelb n. mesečna plača, me-sečnina. Ponatsrettig m. redkvica. Ponatsfdjrift f. mesečnik, mesečni časnik. [sec. monatroeife adv. na mesec, vsak me-Pottd) m. mnih, menih; — roerben pomnišiti se, pomenišiti se. tn'ond)ifd) mniški, meniški. pönd)s- mniški, meniški. [nost. P'öndisgeleljrfamktit f. meniška uče-Pimdisgeroanb n. meniško oblačilo. Pijndjsitappe f. meniška kapa. P'öltd)skIolier n. meniški samostan, pöndiskittte f. meniška halja ob. kuta. Pbnd)sleben n. meniško življenje. Pondjsorben m. meniški red. Pöndjarobbe f. morski menih. PBndjaflanb m. meniški stan. Pondjtljum n. mništvo, meništvo. Ponb m. mesec, mesec, luna; SDionb= lunin, mesečev. Ponbbatjn f. lunin pot ob. tir. PonbbeCd)«ibung f. popis lune ober mesca. Ponbbetuoljner m. mesečan. Ponbenjaljr n. mesečno leto. Ponbesfinfternis f. mrk ob. mrknenje lune (mesca); geftern fanb eine — ftatt sinoči je luna mrknila. Ponbesljof m. lunin ob. mesečev kolobar, obstret (-i) lune ob. mesca. Potibesmertel n. lunin ober mesečev krajec. Ponbfifd) m. glavosek, morski mesec, ponbfletken m. maroga —, pega na luni ob. na mesci. Ponbglanj m. svetloba lune. mottbl)fU razsvetljen od lune, mesečen. Ponblidjt n. mesečina, svetloba lune ob. mesca. Ponbnad)! f. od lune razsvetljena ob. mesečna noč (-i). Ponbpbafen pl. lunine mene ob. pre-membe pl. [kolo. Ponbfdjeibe f. lunin krog, mesečevo Ponbfdjein m. mesečina, svetloba lune; e§ ift — luna ob. mesec sveti. Ponb(td)el f. lunin krajec. Ponbfudjt f. mesečnost. monbfitd)ttg mesečen. [niea. Ponbfitd)tige m. mesečnik; f. meseč-Ponbuljr f. mesečna ura. ITUmbjitktf m. lunin ob. mesečev krog. Ponogatrtfe f. monogamija, jedno-ženstvo. [znak. Pottogramnt n. monogram, imeno-Ponograpljie f. monografija, samopis. Ponokotijlebonen^i.jednokaličniee^i. Pottolog m. monolog, samogovor. Ponopol n. samoprodaja, samotrštvo. PonopoliR m. samoprodajalec, samo-tržec. Ponopolsorbnuug f. samotržni zakon, postava zastran samoprodaje. Pouotjjeilt m. jednobožnik. monoton jednoglasen, jednozvoččn, jednoličen. Poitolonie/.jednoglasjejednozvočje, jednoličje. ©lonftranj 455 — SJiorgengebet Pnnltran? f. monštranca. ittottdrös spačen, grdoben; pošasten, strašanski. Blonltrum n. spaček, spaka; pošast (-i), groza, iflontag m. pondeljek, ponedeljek, inontiiglid) ponedeljski, pondeljski. Pontnn* rudarski, montanistični. Štontaniftib f. rudarstvo, montani-itika. tmmtanillifd) rudarski, montanističen. montieren (0. SKilitar) obleči, z obleko preskrbeti; impf, oblačiti, z obleko preskrbovati. fflontur f. vojaška oprava ob. obleka, montura; SKontur?» monturni. Blonturstomtniffton f• monturna komisija, komisija zastran vojaške oprave, lonument n. spomenik, floor 11. barje, mahovje, močvirje, muža; SKoor® barski, močvirni, močvirski. iiloorgras n. ločje, bičje. ülootgruttb m. barje, mahovje, močvirje, muzava. moorig močviren, močvirnat, mu-žavčn. fitoorlanbw.baije, mahovje, močvirje. ŠtoormalTer n. mpčvirnica, mlakuž-nica, w jj^^yti V ItriÄ^Hy \ loos n. mah fftooS» maiiov. Ötoosbeere f. mahovnica. mooltd|t mahovast, mahu podoben, mooltg mahovit, mähovnat, z mahom obrasten. Btoosrofe f. mahovka. fitoosfdinepfe f. kožica. } pops m. mops. Poral f. nravoslovje, morala; (in Jabcln :c.) nauk. mornlifd) nraven, nravstven, moralen. Porttlität f. nravnost, nravstvenost. Poralitütsjeugnis n. nravstveno spričevalo, svedočba o nravstvenem zadržanji. Potiinc f. ledniška groblja, Pornll m. barje, mahovje, močvirje; (totl)) muža, blato. moraRig mahoven, močviren, močvirnat; mužaven, mužavnat, blaten, blatnat. iilordjel f. smrček, preslica. =____to. umor, umoritev, umorstvo; einen — begeben umoriti koga; SOiorb» (ben ÜDiörber angeljenb) morilski; (ben Sob bringeitb) morilni. Porbnnfdjlag to. naklep na življenje, morbbefledtt okrvljen, kriv umora, ülorbbrcntter to. požigalec, zažigalec. morbbrennerifd) požigalski, zažigalski. Porbeifen n. morilno železo, morben moriti; umoriti; nad) ein» anber — pomoriti, ttlorbet to. morilec, umorilöc, krvnik. P'örberei f. morija, morilstvo, mor-jenje. Btörbergtube f. morilska ob. tolovajska jama. Pörbtrilt f. morilka, umorilka. ntörberifd) morilski, morilen, smrten, smrtonosen; (blutig) krvav. Hlorbgefdjofs n. smrtonosno orožje, porbgefdjret n. strašen krik, grozno kričanje. t Porbgier f. umoroželjnost. ntorbgierig umora željen. Porbio in ber $l)rafe: geter unb — fdjreien na vse grlo kričati (kričim). Porbfeerl to. ptič da je malo tacih, zvitorepec. [nost. Porbluft f. krviželjnost, umoroželj-morbtuftig krviželjen, umora željen. Porbfd)löd)t f. krvava bitka, mesarsko klanje. öl orbiti) lag m., 3Jčorbtt)at f. umor, umoritev, umorstvo. ■BlorbRätte f. morišče. Slorbttreidj m. morilni ober smrtni udarec; fig. grda ob. strašna grdobija. Ports pl. nravi pl., običaji pl.; — letjren kozjo molitvico učiti. Porgen to. jutro; (Dften) vzhod, izhod, iztok, jutro; (gelbmafj) jutro, oral, räl (-i); be§ —§ zjutraj, zajutra; früp morgen? zarana, zjutra zgodaj; e§ Wirb — jutro se dela, dani se, zora vzhaja, svita se; SOforgen» jtitrni, jutranji, zju-tranji; (öftlid)) vzhodni, iztočni, jutrov. morgen adv. jutre, jutri; — früh jutri zjutra, jutri zarana. Porgrnbrotw. zajterk, zajuterk. [zor. Porgenbümmerung f. jutranji svit, — Porgengabe f. jtitrina, jtitrnina. Porgengebet n. jutranja molitev. äßorgengeläute 456 muffelig Hlorgtngelüutf n. jütrnica. Porgtngrauen n. jutranji svit. Porgtnlanb n. jütrova dežela, jütrovo (-ega), vzhod, vzhodna dežela. Porgtnlihtbtr m. prebivalec jütrove dežele, jütrovSc. morgtnliinbifd)jutrov,jutrovski,vzhoden, iztočen. Porgenlidjt 11. svit, svitanje, zor. Slorgenrntl) n., äJiorgeurötlje f. jutranja zarja. inorgfits adv. zjutraj, zjutra, v jutro; heute — davi. UlorgesiRertt m. danica. Porgcuftunbe f. zjutranja ob. jutrua ura, rana ura; — hflt ®"ib im SJiunbe rana ura zlata ura. morgtmuiirts adv. proti jutru ober vzhodu. Porgentotnb m. jiitrni veter; (Oft» tninb) zdolec, vzhodnik. Itlorgcitjrit f. jutranji čas, jutro, morgig jutrajšnji. murfd) trohnel, trohljen, trohljiv, trhel, preperel, sperel, perav. motfdicn trohneti, pereti. lil o viri) i d] t n. trohljäd (-i), trohljäva, trhljenina, preperenina, peravina. Pürftr m. inožnar; (hölzerner) stopa, stopica. IflorTerkcuIt f. tolčak, peščaj; pah. Slortalitöt /'. f. @terblicf)feit. Pürtfl m. mort, malta, pörtelbnourf m. omet. [žlica. P'örtellitllc f. ometälnica, zidarska ftlortuar n. mrtvaščina, umrščina. Pofailt f. mozaika. [delo. Pofaikarbtit f. mozaičko ob.musivno mofaifd) mozaičen, musiven; (Bon 9Mofe<3) Mojzesov. Pofd)te f. mošeja, džamija, turška molilnica. Pofthns m. mošek, moščjak, pižem; 9JEofd)už= moščjakov, moškatni. fflofdjusbodt m. moškatni kozliček. Pofdjustliitr n. pižmar. Pol!»», mošt, maščina; 9Roft= moštov. Poftbirn f. tepka. PoRhiritrotin m. tepkovec. mofteln intr. po moštu dišati (dišim), na mošt cikati; tr. mošt delati. moRen tr. mošt delati. ntoRig moštnat, sočnat. • poRmefTer m. moštomer. Potiott f. f. S3emegung. Potio n. nagib, razlog, povod, vzrok, ntotioitreit z vzroki podpreti, vzroke navesti (-vedem); z vzroki podpirati, vzroke navajati. Potor m. motor, gibalo. Stotte f. molj; dem. moljek. motlenartig moljast. Potteitfral) m. moljavina, molojedina. tuottfrtfrriftig moljav, zjeden ob. zgri-zen od moljev. Potto n. geslo, moullicrt zmehčan, mehek, ntouffitren peniti se, šumeti. Pötof f. galeb. mud)eln (nad) Stimme! riechen) po plesni ob. po plesnivem dišati (dišim); (nad) geud)tigfeit riedien) zatuhlo dišati, tuhneti. ntud)Iig zatuhel, plesniv. Puch, 3JJud§ m. črh, bek, črhljej, žugljej. Pudie f. muha, trma; —n hoben kujati se, ne hoteti (hočem) govoriti. Piithe f. mušica; SKiiden» mušičen. muchen, mudfen intr. u. refl. črhniti, blekniti, ziniti, žugniti; (fdjmotten) kujati se, gnjevati se, mrdati se. Pudter m. prihuljenec, potuhnenčc, svetohlinec, hlinjengc, hinavec, tihotapec ; —in f. prihuljenka, potuhnenka, svetohlinka, hinavka, tihotapka. murhifd) muhast, trmast; godrnjav, mrmrav; kujav, čemeren, zlovoljen. miibe truden, utrujen; (». b. ärteit) zdelan; (t), ©eben) shojen, spehan, upehan; — machen truditi; utruditi, spe-hati, zdelati; — toerben utruditi se, spehati se, opešati, zdelati se; (über» brüffig merben) naveličati se, navo-liti se. Pübighfit f. trudnost, utrujenost; zdelanost; shojenost, spehanost. Puff m. (Saut b. §unbe) renč; (fck .punb felbft) renčalo, renče (-ta); (P.^erfonen) godrnjač, godrnjalo, mrmrač, mrmralo; (Schimmel) plesen (-i), plesnobu, stuh-nota, zatulilina; (^anbmuff) muf. muffelig zatuhel, stuhel, plesnjev; godrnjav, mrmrav; renčeč. — 457 — / SDtiinbigfeit müffeltt miiffeln mlaskati, emokati, na glas zvekati (zrečem); tulineti, plesneti, plesniveti, po plesnobi dišati (dišim). tnitffen (t>. šmnben) renčati; (b. *ßer» fonen) godrnjati, mrmrati; (n. ©cf)im= mel ried)en) tnhneti, plesniveti, po plesnobi dišati (dišim), muffig f. muffelig. [plesniveti. miiffjen godrnjati, mrmrati; tuhneti, ffliilie f. trud, prizadeva, prizadetje, prizadevanje, napor; fid) — geben truditi se, prizadevati si, upirati se; po-t truditi se, prizadeti (-dem u. -denem) si, upreti (-prem) se. miiljeloB breztrudSn, breztežavgn, brez truda, brez težave. miiljen fid) truditi se, prizadevati si, upirati se, pehati se, gnati (ženem) se, ntijati se. muljfit mukati (mukam u. mučem); zamiikati; —b nad) §aufe fommen domu primiikati. miil)etioll trudapoln, trudovit, težaven. ffliil)fiDaltung f. trud, prizadevanje, pijjl* mlinski, malenski. pljlbad) m. mlinski potok, mlinščica, pljlbfutel m. sito, tresilnica, mi-tetulja. pl)lbottid) m. obod. pljle /'. mlin, malen; eine — mit 3 ditgen mlin na tri kamne ob. tečaje; dem. mlinče, mlinček, malenčSk. pfeifen n. poprica, prprica, vreteno. Pl|lenfj)tel n. špana. ffliiijlgrtiig m. tečaj, kamen, kolo (kolesa), roje f. pl. pljlgnff m. f. 2Kaf)tgaft. pljlgebiet n. pod. pljlgfredjtigkrit f. mlinska pravica. pl)lkned)t m. mlinski hlapec, pljllnuf m. mlinski tečaj. Pljlorbnung f. mlinski red. pljlrnb n. mlinsko kolo (kolesa), pljlllein m. mlinski kamen; b. obere - vrhnjäk; ber untere — spodnjäk. patrulje f. grot. [ščica. pljlumlTer n. mlinska voda, mlin-ffitü^Lmrtjr f. mlinski jez. pljlnitrk n. mlin, mlinstvo. pljme f. (b. SSater? ©cf)tt)efter) teta, strma; (ber äßutter ©d)h>eftcr) ujna; (@efd)teifterfinb) sestrična. Piitjfnl n. nadloga, stiska, težava, miti) fant težaven, mučen, trudapoln; adv. težko, težavno, s trudom. mühfelig težaven, nadležen; (elenb) reven, boren, siromaški. Pitljfeltgketf f. težavnost, nadležnost; revščina, revnost, siromaštvo, pitlatie to. inulät, polutän. Pulnttin f. mulatinja, polutänka. pulbe f. kadunja, plalnice, plalne nečke, korito, rupa. mulbeitförmig kadunjast, koritast, rupast. Pitller to. mlinar, malnar; — fein mli-nariti; äJJüller« mlinarski, inalnarski. PiiUerburfdje m. mlinarski hlapec. Piillergeroerbe, SMIlertjaubtoerf n. mlinarija, mlinarstvo; baS — befrei« ben mlinäriti. pitUerin f. mlinarica, mälnarica. Piillermeiller m. mlinar, malnar. pulm m. mel (-i), mlevka; (B. Bel'« mobertem ^»oX§e) črvojedina. mulmig mlevčen, sipek, osipčen. Pulttplicanb to. množenec, multipli-kand. [kacija. Pulfiplitofion f. množitev, multipli-pulliplitatar to. množitelj, multipli-kator. [vati. multiplicteren množiti, multipliko-Pitntie f. mumija. Punb to. usta pl.; dem. üstica; ben — öffnen ziniti, zevniti; impf, zijati, zevati; (SJŽauI) gobec; (Öffnung) ustje, žrelo, odprtina; SDhtnb« ustni. Punbart f. narečje, munbartlid) narečni. Punbbiidier to. dvorni pek. Punbbebarf to. živež, jestivo. Puttbbiffen m. grižljej, založaj. pültbel to. varovanec; f. varovanka, munben dišati (diši), ugajati, všeč biti (je). miinben iztekati se, izlivati se. munbfaul gniloust; fig. malobeseden. Punbfiiule f. ustna gniloba, gniloba v ustih. Punbl)öl)lc f. ustna duplina, munbteren na čisto prepisati (-pišem), impf, na čisto prepisovati, miinbig dorastel, odrastel. Pi'mbigkeit f. doraslost, odraslost. SOiunbfocf» — 458 — mürben ölunbfiod) m. dvorni kuhar, miinbltd) usten, ustmen; adv. ustno, ustmeno. Pünblid)keit f. ustnost, ustmenost. Punbmeljl n. prednja, cvetna ob. čila moka. Punboffmtng f. zev (-1), zazevek; (SJiunb) usta pl. Pttnbfdjenk m. dvorni točaj. Punbfd)mSmmd)en n. ustni oprh, gobice v ustih. Puttbftüdt n. ustnik; (an ben Slaž* inftrumenten) pisek, dulec; (a. ^ferbe« jaume) žvalepi., žvala; (a. b. Kanone) žrelo; (bie ©abe ju reben) jezik. piinbung f. ustje, iztok, izliv; (einež gaffe?) čep; (eine§.,a. ©efafjež) grlo; (b. Kanone) žrelo; (Dffnung) odprtina; (im gaune) vrzel (-i). Pünbttngsarm m. izlivni rokav, iz-livna struga. Piiitbungsgcbiet n. obustje. piinbungsfee m. izlivno jezero. PunbuoU m. založaj, grižljej. Punboorratj)»». živež, hrana, jestvina. PunbnmflTer n. voda za usta. Punbmein m. žlahtno vino, žlahtna kapljica. Puttbinerk n. usta pl.; (bie ©abe ju reben) jčzik. Punbroinkel m. ustni kot. [palni. munitipal mestni, občinski, munici-Puniripalbeamte m. mestni ob. mu-nicipalni uradnik. Puniripalitüt f. mestno svetovalstvo, mestna gosposka. Puniripal|labt f. mesto s svojo uredbo, mesto s svojimi svoboščinami. Punicipiuin n. j. SRunicipalftabt. Pimitioit f. strelivo, strelna roba. Punilionsujagen m. voz za strelivo, mttnkeln impers. eS munlelt tema se dela, mrači se; (leife fprecljen) šeptati, čebljati, natihoma govoriti. Pitnller n. stolna ob. velika cerkev, stolnica. munter buden, čil, živ, živahen, be-št6r; (čraftig) čvrst, krepek; (macfjeitb) vzbujen, vzdramljen, čujoč; (frijfjlid)) vesel, dobrovoljgn; (D. Sßferben) isker, čil; (b. b. Slugen) bister, čvrst; — fein budeti, bdeti (bdim); — madjen drämiti; vzdrämiti, vzbuditi; impf. vzbujati. Punterkeit f. budnost, čilost, živahnost; čvrstost, krepkost; vzbujenost, vzdramljenost; veselost, dobrovoljnost; iskrost, čilost; bistrost, čvrstost, muntern f. aufmuntern. Pitnj« novčni, penezni, denarni. Püniamt n. novčni urad, penezokdv-nica, peneznica. Pün;e f. novec, penez, denar; (Sdjeibe* münje) drobiž, drobni denar. miinjen novce —, peneze ob. denarje kovati (kujem); fig. naklepati, namer-jävati, meriti. ölün;er m. novcekovBc, penezokovec. pün;fälfd)et m. ponarejalec noveev ob. denarjev. pünjfuß m. novčna mera, noveno merilo. Pitnjgepriige n. novčni kov. pünjgemid)t n. novčna teža. Püwkammer /'. novčara, peneznica. Pün;kunbe f. penezoslovje, penezo-znanstvo, novčarstvo. piinimcitter m. predstojnik penezo-kovnice. pümorbnung f. postava zastran kovanja novcev ob. denarjev. piimprobe f. ogled ober preskušnja novcev. pünjprobieramt n. oglednica ob. pre-skušalnica novcev. Btünjredjt n. pravo novcekova. [kova. Pitmregal n. vladarsko pravo novce-Slitnifdjein m. novčni listek, novčanica. pünifdjlag m. novcekov, penezokov. Pünjforte f. novčna ob. penezna vrsta. Pitnjioefen n. novčanstvo, penezan-stvo. Purane f. gruj. mürbe prhek, krhek, mehek, rahel; —§ Dbft umecano —, uležano ob. prhko sadje; —§ §otj prhek ob. trohljiv les; — madjen mečiti, mehčati; omečiti, omehčati. Pürbe f. prhkoba, krhkoba, mehkoba, rahloba, and) prhkota jc. mürben (b. Dbft) mečiti se, mediti se, medeniti se, medeneti, prhati se; trans, mečiti, mehčati; omečiti, zmehčati. murmeln — 459 — SKufter murmeln momljati, mrmrati, šep-tati, ščebljati; (Dom äöafler) šumeti, Sumljati, žuboriti. fflurmeltljier n. svizec, marmötica. murren godrnjati, revsati, revskati, mrmrati, hudovati se; (t). liieren) renčati (-im), rohneti, mrčati (-im). miirrifd) godrnjäv, mrmräv; rencäv, rohneč, mreäv. Purrkopf m. godrnjač, godrnjalo, mrmrač, mrmralo, revsač, revsalo ; renčalo, mrčalo. Purrftnn m. godrnjavost, mrmravost, femernost: renčavost, mrčavost. tnurrfinnig godrnjalast, mrmralast, čemeren; renčalast, mrčalast. plus ». (biegt) močnik; (flüfftg) sok, podmet; (Dbfttnuž) čežana; (ifftitjU mu?) škrob. Htusmt m. muškat. pustatbaum vi. muškatovo drevo (drevesa). [vino. Pusrateller m. muskatovBc, muškatno pusmteUerbirn f. muškatelica, muš-kitniea. PusrnteUertraube f. muškatni grozd, lusmtelleriuein vi. f. 9Jiu§eatelIer. flustatnufs f. muškatov oreh. putd)el f. školjka; (Slufter) ostriga, mutdielartig, mufcgelförmig školjkast. p»fd)elbank f. školjčišče; ostrižišče. filufdielbein n. školjčnica. mutdielig školjkast. Pufd)eird)ale f. školjkna lupina. Putd)eltl)ierd)en n. školjčica. Puitijtlroerk n. školjčje. fflufe f. muza, modrica. Htu|tlmann m. moslim. mufelmannifd) moslimski. Putenfreunb vi. prijatelj muz ober modric, fflufeum n. muzej. mufitieren gosti (godem), svirati, muzicirati; (auf 33lažinftr.) piskati. Pufik f. godba, glasba, muzika; Wlu-|it< godben, glasben. ffluftkalien pl. godbene reči pl., glas-bovine, muzikalije pl. fflurtkalienpnbler m. kupčevalgc z glasbovinami ob. muzikalijami. Pulikaliemierlag m. zaloga glasbovin ob. muzikalij. muftkaltfd) godben, glasben, muzi-kalgn. gtuflkant m. godec, svirač, muzikänt. Pufikfreunb m. prijatelj godbe ober glasbe. Pit(iklet)rem. učitelj glasbe ob. godbe. Pufikunterridjt m. poduk v glasbi ob. godbi. [društvo. Htu|tkuerein m. glasbeno ob. godbeno glufioarbeit f. f. ailofaifarbeit. tnufitnfd) musivgn, mozaičen. Kluskel m. mišica; 9Dtu§fel= mišični. Pnskelfafer f. mišična nitka, ntuskelig mišičav, mišičnat. Puskelfijftem n. mišičje. Puskete f. puška, mušketa. Pusketier m. mušketir, muskulös f. muštelig. [nost. Pufs, 9Mffen n. moranje, sila, dolž-puffelitt m. mezlän, mušelin. muffen morati; (gejtrmngen fein) prisiljen ob. primoran biti (sem); man mufS treba je, potreba je, dolžnost je; e§ muf§ nichts an ber @ad)e fein menda ne bo nič na tem; mer muf§ e§ mol)! gemefen fein kdo je neki (pač) bil? mufž id) aud) gel)en ali naj tudi jaz grem ? eš muf§ etroaž anbere® bal)inter fein utegne kaj druzega vmes biti :e. muffigen siliti, morati; prisiliti, pri-morati. Puße f. lažno, (prosti) čas, brezdel-nost, irezdelica, praznovanje, delopust; — I)aben utegniti, čas imeti (imäm), brez dela biti (sem). Pttfjcllunbc f. prosta ura, ura počitka, brezdelnica. müßig brezdelen, brezposeln, brez dela, brez posla; — fein brez dela ob. posla biti (sem), praznovati, čas prodajati; — gel)en pohajkovati, postopati; — jufdjauen zijala prodajati, piißiggang m. lenoba, brezdelnost; pohajkovanje, postopanje. Müßiggänger m. lenuh, brezdelnik; pohajkovalec, postopač. piißiggängerin f. lenuhinja, brezdelnica; pohajkovalka, postopačka. Pufter n. vzor , vzorec , obrazec; ((Stempel) zgled, vzgled, primer; (SKo» beti) kalup, tvorilo; ÜDiufter« vzorni; zgledni, vzgledni. SKufterblatt /■/yu " n >rt. yjiasisi r-*« - 460 — SJiutterjeUe Pufterblntt n. vzorni ob. vzgledni list. pufterbrief m. vzorno ober vzgledno pismo. [z obrazci. Pullerbud) n. vzgledna knjiga; knjiga mufterfjuft vzoren, vzgleden, izvrsten. Pufterleljrer m. vzgledni ob. vzorni učitelj. mujtern pregledati, razgledati, pre-tresti (-tresem), presoditi; impf, pregledovati, razgledovati, pretresati, pre-tresovati, presojati. Pufterfdjrift f. vzorna ob. vzgledna pisava; vzorni ob. vzgledni spis. [šola. Pu(ter("d)ule f. vzorna ob. vzgledna PltlterBiidi n. vzorgk, vzgledek; (im Sweater) vzorna ob. vzgledna igra. PuBerung f. pregledovanje, razgledovanje, ogledovanje; — t) alten pregledovati , razgledovati, ogledovati (vojsko). PuRerroirtfdjaft f. vzorno ob. vzgledno gospodarstvo. [risar. PuRer;eid)iter m. vzorni ob. vzgledni Putation f. sprememba, menjanje, mutatis mutandis s primernimi ob. s potrebnimi spremembami. Puti) m. pogum, srčnost, srce, hrabrost, sigurnost (®t.); gute§ —§ fein veselega srca ob. dobre volje biti (sem); toie ift bir ju ■—e kako ti je pri srcu? — faffen ohräbriti se, osrčiti se, osi-giiriti se; — madjen ohräbriti, osrčiti, osigüriti; ben — fin!en laffen srce ob. srčnost zgubiti, impf. — zgubljati. mutljig pogumen, srčen, hraber, siguren; (frifdj) živ, isker, boder. mutl)los malosrčen, boječ, plašen, strašljiv; jemanb ttrirb — srce komu upade, srce ob. srčnost kdo zgubi, (vulg.) hlačice se komu tresejo. Putl)!ofigkeit f. malosrčnost, boječ-nost, plašnost, strašljivost. mutljmnßeu sumiti, meniti, soditi, misliti si, domišljati si; zdeti (zdi) se, dozdevati (-zdeva) se (komu kaj). mutljmnpd) dozdeven; (toat)rjcf|ein« lict)) verjeten; adv. najbrže, kakor je podoba, kakor se dozdeva. Putljmuljung f. dozdeva, dozdevek, mnenje, misel (-i). mutljuoll srčen, ves srčen, poln srčnosti. Putijmiüe m. prešernost. nagajivost, neporednost, razposajenost, srboritost. mutlptrillig prešeren, nagajiv, razbrzdan, neporeden, razposajen, srborit. PutljroiUigfieit f. f. 3Kutl)tt)i(te. Putter/-. mati (-tere), mama, majka; dem. mamka, mamica; äßutter» materin; materni, materinski. [ljica. Putterbiene f. matica, mačica, kra-Putterbruber m. ujec, materin brat. Putterbrubersfrau f. ujna. PutterbruR f. materne prsi pl, materni ses. Pütterd)en n. mamica, mamka; ein altež — starka, babica. Putterflufs m. beli tok. [božje. Puttergottesbüb n. podoba matere Putterljafe m. zajka, zajklja. Putterljer} n. mäterno srce. Puttcrknlb n. telica, jtinica. Plttterkinb n. materin ljubček. putterliorn n. rožiček. Putterkraukljeit f. maternica. Putterlomm n. bičica, janjica. Putterlanb n. mati dežela, putterleib m. mäterno telo (telesa), miitterlid) materin; materni, materinski. Pulterliebe f. mäterna ljubezen (-i), mutterlos brezmäteren, brez matere. Puttermal n. vrojeno znamenje, mutternodtt ves gol in nag, golonäg. Putterpferb n. kobila. . Putterfdjaf n. ovca, bica. [stvo. Putterfdjaft f. materinstvo, mater-Putterfdieibe f. maternica; maternična nožnica. Putterfd)o| m. mäterno krilo ob. lono. Putterfdjraube f. vreteno. Putterfdtroein n. svinja, prašiča. PutterfdjroeBer f. teta, tetka, tetiea. mutterfeelennllein čisto sam, prav sam. Putterföl)nd)en n. materin srček ob. ljubček. Putterfpradje f. materni —, materinski jezik, materinščina. PutterBabt f. rojstno mesto. PutterReUe/'. mäterino mesto; — 0et= treten mäter nadomestovati, na mestu mätere biti (sem). [rojeni um. Puttermits m. zdrava pamet (-i), pri-putterjelle f. stanica matica. SKiifce — 461 — 9JacE)BIüte pije f. kapa, čepka; dem. kapica, fepica; (rau^e) kučma, iljlabl) milostljiva gospa. Bli)iorb milostljivi gospod, fflpiabe f. mirijada, deset tisoč. Ilt)rrl)c f. mira. fetjrtc f. mirta; 9Eßt)rten= mirtov. fl^ttcnljflin m. mirtov gaj ob. log. pirtcnhran} m. mirtov venec, pirtenjnieig m. mirtova veja. [pl. fflljlttriflt pl. skrivnosti pl., tajnosti mtjRenos skrivnosten, tajnosten. Pljfterium n. tajnost, skrivnost. PtjRtli f. skrivnostni uk, mistika, mpftifd) mističen, tajnostSn, skrivnosten. Ptjtlje f. bajka, mitos. Pijtljulog m. bajeslovBc, mitolög. Pljtljologie f. bajeslovje, mitologija, finjtljologifd) bajesloven, mitologičgn, mitologiški. Ptjtljus m. f. 91t)t{)e. 91 tla interi. no! de-te! |»be f. pesto, glavina. tabel m. popek; Sftabel* popkov, popčni. Jabtlbinbe f. popkova prevoza. Jabtlbritd) m. popkova kila. nobclfijrmig popkast, popčast. Pobtlfdjitur f. popkov trak. iiabm opestiti, pesto narediti. Kaiitnboljrer m. pestnik, sveder, nad) praep. (bie 3tid)tung be$eid)nenb) k,proti; v, na; — b. §ofe k dvoru, — Silben proti jugu, — ©raj v Gradec, - SBien na Dunaj, — §aufe domov; (gemäß) po, — bem ©efege po postavi, - SSunfd) po želji, po volji; — ber Segel po pravilu; (hinter) za, po; — mit za menoj; einer — bem anbern jedfn za drugim, drug za drugim; — ker Sdptie po šoli; — brei Sagen čez tri dni; — jemanb fdiiden po koga poslati (pošljem); Por mie — prej kakor potlej, pred in poznej; — u. — ilagoma, po male'm, sčasoma. imd)ad)ten ravnati se po čem, držati (držim) se česa. |ad)ad)tuiig f. ravnanje po čem; jur - da se po tem ravnate (ravnaš), da se tega držite (držiš). md)iiffen pačiti (spakovati) se po lom, slepo posnemati, oponašati. nad)aljntrit posnemati, po vzgledu ravnati (delati), ravnati se po kom oponašati. tUdjalpner m. posnemovalec; —in f. 8ad)al)mung f. posnemanje, posnema. Madjaljmungstalent n. dar posnemanja, posnemovalnost; er befijjt — umeje (zna) posnemati. Iladjaljmungstrieb m. nagon k posnemanju, posnemljivost. nadjaljmungstuitrbig posnemanja vreden, vzgleden, vzoren, nadjarten (z)vreči (vržem) se po kom. Madjbar m. (pl. bie !Kad)bara) sosed; (Slngrenjer) mejaš, mejač; — fein mejiti (mejašiti) s kom, sosedovati; 9Jadj» bar« sosedov, sosedni. [nja vas. Jlad)barborf n. sosedna vas (-1), bliž-|lad)baritt f. soseda, sosedinja. |tad)barlanb n. sosedna dežela, itadjbarlid) soseden, bližnji. pHtjbarfdiaft f. sosedstvo, obližje, soseščina, IvJ-ešViL, lladjbarsleute pl. sosedje pl. |lad)barj!aat m. sosedna država, nadjbenannt sledeč, naslednji, nadjbeten moliti za kom, nesamostojno ponavljati njegove izreke, nepremišljeno govoriti za kom; slepo posnemati. pid)bier n. zadnje pivo, zadnji ol, patoke pl. $ad)bilb n. posnetek, snimek. nad)btlben posneti (-snamem), upodobiti ; impf, posnemati (-snemam u. -snemljem), upodabljati. Jtadjbilbner m. posnemalec, posnemovalec. ■ jladjbilbung f. posnemanje; (Gtopie) posnetek, kopija. Had)bliite f. pocvetek, jesenski cvet; — treiben pocvitovati. ttad)bol)ren — 462 — nacbgefien nad)boljrtn povrtati. nndjbroteit popeči. nnd)bringen prinesti za kom kaj. Ilndjbrut f. druga (poznejša) zalega. Hadjbiirge m. podporok, podružni porok, podjamgc. Madjbiirgrdjaft f. podporoštvo, pod-jamstvo. |tad)bämmerung f. pomrak. nadjbem adv. potem, za tem, na to, potlej, pozneje; coni. ko, potem ko; (toeil) ker, ki. nadjbettktn premišljati, pre-, raz-mišljevati, pretehtovati, razbirati, pre-udarjati; pf. premisliti, preudariti. jjndjbfnhen n. premišljevanje, pre-tehtovanje , preudarjanje ; premislek (-miselka), preudarek. nnd)btnhfttb zamišljen, razmišljajoč; (bebadjtjam) preudaren, razborgn, pre-miseln. itnd)btnhlid) f. nad)ben!enb; (befiim* mert) nemiren, v skrbeh, v se utopljen, otožen, žalosten. nnd)brKngett gnati (ženem) se za kom, pritiskati, gnesti (gnetem) se. Jtnd)brudi m. pritisk, poudarek, za-tegljej; mit — s poudarkom, krepko; (— eine§ S3ud)e§) ponatisk. nod)bruthfn ponatisniti, pretiskati; < impf, ponatiskovati, pretiskovati. nndjbriidten po- , pritisniti; impf. pri-, potiskati. |lod)bruditr m. ponatiskovalec. nadjbriiritlid) (nadjbrucföBoH) krepek, močen, silen, važen; adv. krepko, s poudarkom, važno, močno, tehtno. Itadjeiftr m. prizadevanje, poganjanje, tekmovanje, llnttjeiferer m. posnemalec, tekmec, itadjtifrrn posnemati (-am u. -snem-ljem), poganjati se s kom, hiteti za kom in skušati ga prehiteti (doseči), jednačiti se s kom. mid)eilen hiteti (-1111) za kom. mtd)einanbtr zapored, zaporedoma, po vrsti, jeden za drugim, drug za drugim, zvrstoma; (in einemfort) zdržema, neprenehoma, nepretrgoma; — ettuaS tt|un nepretrgoma nadaljevati; (abtnedjfelnb) črediti se, vrstiti se. fladjen m. čoln, čolnič, ladjica. ttadjernte f. paberkovanje. ny: >■' hudobni naklepi^Z., kovarstvo, prevara. t llad)ltenliebe f. ljubezen (-i) do bližnjega, človekoljubje. nödjltens skoro, v kratkem, kmalu, o prvi priliki (priložnosti); prihodnjič. nad)Rrebett gnati (ženem) se —, poganjati se za kom; hlepeti —, hrepeneti po čem; dosezati —, iskati (iščem) kaj; težiti za čim. Hori|ltiir;en po-, udreti (-derem) se za ...; (nachftürmen) dreti —, dreviti za kom; udreti jo za kom, zadreviti se za kom. itad)fud)en iskati (iščem), preiskovati; um etm. — (bitten) poprositi za kaj. Ilad)t f. noč (-1); bie — bridjt an noči se, noč se dela, mrači se; znoči se, noč se stori, zmrači se; ljeute — nocoj, nocojšnjo noč; auf bie — drevi, pod večer; finftere — črna noč, trda noč; l)ette — jasna noč; biš in bie finfenbe — pozno v noč; be§ —ž po noči; bie — jubringen nočiti, nočevati; prenočiti; bie ganje — tiinfcunrdE) vso (ljubo, božjo) noč; gute — lahko noč! btž fpöt in bie — too Bermeilett zakasniti se v noč, zanočiti se; 9iad)t* nočni, ponočni. Iladjtarbeit f. nočno —, ponočno delo, nočni posel._. näd)tflang p/ več nočij, cele noči. nadjten nočiti se, mračiti se; e§ nadjtet noči se, noč se dela. [(-i), lladjterfdjftnung f. ponočna prikazen ftndjttfFtn n. večerja. Itadjteule f. sova, čuk. 9Jad)tfalter — 466 nachwerfen Jladjtfalter m. ponočni metulj, ponočnjak. $lad)tgeill m. duh, ponočni strah. ilod)tgerd)irr n. ponočna posoda. fiad)tgleid)e f. jednakonočje. |lad)ti)eil m. škoda, kvai^izguba; int — jein biti (sem) na izgubi; junt — gereichen v škodo (v kvar) biti, škodovati. ttadjlfjeilig škodljiv, kvaren; (un= günftig) neugoden, f adjtljetltgiieit f. škodljivost, kvarnost. |lfld)tl)tmb n. ponočna srajca. flad)tljerberge /'. prenočišče, ostajališče. |lad)tigall f. slavSc, slavček, slavulj; ŠRadjtigatl» slavčev. Jtadjlifd) m. poobedek, pokosilje; (®effert) posladek, poslastice pl. |lart)tiager n. stan, prenočišče, ostajališče; — I)ata nočiti, čez noč ostati (ostanem), prenočiti; nočevati, prenočevati, čez noč ostajati; — geben (jmb.) prenočiti koga. nttdjtlid) nočSn, ponočgn; — er SSeile po noči. llad)tiid)t m. nočna luč (-i). ltad)tmal)l n. večerja. itnd]tmal)len večerjati, iladjtmiibe f. ponočna čepica. |lad)tpatrouille f. ponočna obhodna straža. |lod)tpfaurttauge n. ponočni pavlinček, cöpernik. llndjtt'ilb m. zadnja straža, zadnje čete pl., zaplečje. |lad)trag m. dodatek; (©rgönpng) dostavek, dopolnilo; itn — dodatno. uadjlrageit za kom nesti, — nositi; (fytnjugeben) dodati, dostaviti, dopolniti ; impf, dodajati, dostavljati, dopolnjevati; (ein @elb) doplačati; dopla-čevat.i; (eine Prüfung) pozneje opraviti (skušnjo); (oertoerfen) očitati, opočitati, oponašati; v oči vtikati; (nidjt »ergeben) pomniti komu kaj, ne pozabiti komu česa, ne odpustiti, vračati komu kaj, misliti na maščevanje; iskati prilike, da bi se znosil nad kom. nadjträglid) dodaten, dopolnilen, poznejši; adv. dodatno, pozneje. JJnd)irag5= f. nad)träglid). fladitragsgrbiir f. doplatek, doplačilo. itad)trauern žalovati za kom. nndjtreten stopiti; stopati za kom, biti (sem) komu za petami, hoditi, pohajati, postopati za kom. iladjtrunbe /'. obhodna nočna straža, nočni obhod, nočna obhodnica. iturfltrupp m. zaostajalci^?., utrujenei pl., upehanci pl., marodetji pl. nadjts adv. po noči. |lad)tfd)atten m. grenkoslad, pasje zelišče, päsjica. ilad)tfcl)idjt f- ponočno delo. fladitfdjmettcrling m. vešča, ponočni metulj. Mad)tfd)iualbe f. legen (legena), leže-trudnik, mravljinčar, kozotnolzec. |l(td)tfd)ntariner m. ponočnjak, pono-čevalec, ponočen rogovilež, ponočni krokar, ponočni klatež. ilad)lfd)tt)8rnterei f. ponočevanje, ponočno rogoviljenje, ponočno krokanje. IIad)tfl iirk n. slika, ki nam predočuje noč, temo ali grozno nevihto; grozna slika, grozen prizor, fladjtrtunbe f. nočna ura, Iladjttuadje f. ponočna straža. Jlad)tnmd)ter m. ponočni čuvaj, ponočni stražnik (stražar). imdjtnmnbeln v spanji (v sanjah) hoditi, biti (sem) mesečnik. Jlad)tu)anbler m. mesečnik; —in f. mesečnica. i£tod)l;eit /'. noč (-1), nočna doba. mtd)ttmd)ren porasti, izpodrasti; (int 2Bad)fen einholen) dorasti. Harfpueljen pl. pobolečki pl., poporodne bolečine pl. Had)itJein m. zadnje vino, kaliž, pa-toke pl. nadjroetnen jokati po (za) kom. Hadpocis m. izkaz, izkazilo. nadjnieifen izkazati (-kažein), dokazati, izpričati; impf, dokazovati, izpričevati. Hadjnieifung f- izkaz, izkazilo, dokaz, izpričba. llad|tuclt /'. potomstvo, zanamstvo, prihodnji rod , potomci pl., zanamci pl., nasledniki pl. nad)tuerfen vreči (vržem), impf, metati (mečem), lučati za kom; jntbnt. Prügel — podkrepeliti koga, izpodrepiti ga. 9Jad)tr>inter 467 nagen pd)imntrr m. pozimgk, pozna, zima, spomladanski narazovi p}*"} önd)iuort n. zagovor, pristavgk piščev, epilog. Barf)nmd)S m. mladi naraščaj, omla-dina, izpodrejSk, porastSk. mtdjroiinfdjett želeti —, voščiti od-hodniku na pot, z voščili spremljati ga. wtd)sal)len doplačati; impf, tlopla-čevati. mtd);(iljlen šteti (štejem) za kom, prešteti, preštevati, tlndijaljlung f. doplačilo, doplatgk. tutdj;eid)nen risati (rišem) po čem, prerisati, risanje posneti (-snamem). nod);eigen kazati (kažem) za kom. nnd);ieljen tr. za seboj vleči, — vlačiti; za seboj zvleči, — potegniti; intr. iti (grem) —, hoditi —, potovati —, pomikati se za kom, slediti mu. Jlodpd)! f. zadnja zalega, izpodrejgk. §nri);ug m. zadnja vojska, zadnje čete f!.. zaplečje, zaostajalci pl. IlQri|jiigltr m. zaostajalec, utrujengc, npehanSe, maroder, zadnjik. lladtfit m. tilnik, zatilnik, tilge, za-tilek, sija, šijnjek. Badienmushtl m. zatilna mišica, šijna miäica. rnuM nag, gol, ogoljen; gang — (folitter—) golonag; — merben goliti se, (leviti se); ogoliti se, (oleviti se); -e Stelle goljava, goličava, (am ®ör« per) nagec; —er äSeigen golica; —er pgel gladSk grič, gol grič, golovgc; -e Ilpen goličave pl.; fig. gol, čist; -e ffiagrgeit gola istina, čista resnica. noditbeinig golokrak, golonog; bos, bosonog, muhtijiiutig golokožgn. ttaditfjnutigc m. golokožgc. fladitljeit /'. nagota, nagost, golost. Unditrdjitfdie f. slinar, slug, sluga, lazar, polžica. flabelf. igla; dem. iglica; (9Mg—) /nauka; (Stecf—) bucika, medenka; (»inr—) igla-vläsnica; (SBaum—, %an* gel) igla, bocgk. tlnbclbnuni m. iglasto drevo, bockovgc. llabflbitd)fe /'. iglenica, iglenik, iglar. Sabclfabrilt f. iglarnica. ftabtlfifd) m. igla, šilo, šivankica. itabelfbrmig iglast, šilast. |labelgelb n. iglarina, priboljšgk. flabelijol; n. šilovje, jelovina, boro-vina, smrekovina; (—(jegiSIj) črn gozd, črn les, smrečje; ein mit — bemad)fene§ ©ebtrge črni vrh, črna gora, jelovica. Jlabelkraut n. česlika, česlikovina. nabeln z iglo pripeti (-pnem), z buciko pritrditi; impf, z iglo pripenjati, z buciko pritrjevati, ilabelüljr n. šivankno uho (ušesa). £lnbelfpilje f. bodica igelna. Jtabeljtid) m. ubod z iglo, ubodgc s šivanko. Jjtabelftreu f. smrečje za nastiljo, smrekova stelja. |labeltua!b m. črni les, črni gozd, jelov les, jelovica. Pabir m. podnožišče, nadir, flabler m. iglar, šivankar, izdelovalgc igel, izdelovalgc šivank. Ilablerljanbnierlt n. iglarija, iglarstvo. Woget m. (an ben gingern it. gegen) nöhet, noggt, krempelj (-ljna); (beim Slumenblatte) žSbica; (ö. Etfen) žrebglj, čavglj; (Don §olg) klin, klinge, cvek; (Sod)-) pregljej; (Sldjž-, «Rab-) osnik, lunek, zasnik, zakolič, zamozka; (©parr—) moznik; (©cgug—) črevljar-ski cvek; auf ben — gangen na klin (kol, kljuko) obesiti, zanemariti. JJngelboljrer m. svederc, žebnik, žre-beljnik. nagelfeft z žreblji pribit, — pritrjen, — prikovan. jMagelgefdjtoitr n. zanohtnica, zagnida. llagelgantmer m. (Sßagelfdjtttiebe f) žrebljarnica, fužina za žreldje. itagelganbel m. žrebljarija, žrebljar-stvo, kupčija z žreblji. ilagelltriimcr m. žrebljar; —in f. žreb-ljarica; — fein žrebljariti. nageln z žreblji (klini) pribiti (-bijem), — pritrditi; impf, z žreblji (klini) pribijati, — pritrjevati; (bie ©tiefet —) podkovati (črevlje). nagelneu čisto nov, popolnoma nov, do zadnjega žreblja nov. llagelfdjmteb m. žrebljar! |lagelttmr;cl f. f. Kagelgefcgmiir. ttagen glodati (-am u. glojem), graditi, grizti, škrnjati, škrbljati. Kager — 468 SJamenžunterfertiger Jlagtr m. glodalec, grizBc, glodač. Hagetljiet n. glodalec, glodalka. fiäi|= šivalni. nalje adi. bližen, blizek; adv. blizu. Halje f. bližina, bližava, bližnost, bli-zost; (Umgegenb) obližje, sosedstvo. nnljen bližati se, približevati se; pf. približati se. niiljen šivati, šiti (šijem); sešiti. Halje« n. šivanje, šivo. nüljet adi. bližji, bližnji; adv. bliže; be§ nameren natančneje, bolj na tanko, (bolj na drobno). Haljer m. šivalec. Haljerei f. f. Staljen, itäljerin f. šivilja. näljera bližati; približati, primakniti; impf, približevati, primikati; fiel) — bližati se; približati se. Jlüljcrung f. bližanje, približevanje; MfjerungS» približni. Häljeruitgsbrud) m. približni ulomek. itüherungsmetfe adv. približno. Hiiljkbrbdjen n. jerbašček za šivanje, fltilpnafdjine /'. šivalnica, šivalni stroj. Hüljnabel f. šivanka. Hiiljpollter m. blazinica za šivanke. näljren rediti, živiti, hraniti, gojiti, živež (hrano) komu dajati; fig. kuhati. ©otte§ —n v božjem imenu; einen haben biti (sem) na glasu, sloveti (-im), gojiti," podžigati; fich" — se s^ ^lamcnbiidjleinn.abecednik,abecedar. "" " ob čem. .LtS^, ^^J^U^ Jlamenbeutungf. Haljrungsforge f. skrb (-1) za živež, skrb za hrano, skrb za kruh. Haljrungslloff m. živilo, hranivo. Häljmter m. rednik, rejnik, krušni oče (-ta), hranitelj. Hiihfdjule f. učilnica za šivanje, lldljfeibc f. šivna svila, sukana svila, ilaht/'. šiv, šev(šva); (imSdjipau) sklad; bie umge!ef)rte — obrta. Mühterei f. šivanje, šivo, šivarija. ll(il)terin f. šivilja, švelja. lliiljtifd) m. šivalna miza. Ilfthjeug n. šivalna oprava. lldl)!tmmct n. šivalna izba, šivalnica. Hüljjnrirn m. sukanec, šivalna nit (-1). naiu priprost, prostosrčen, prostodušen, naiven, nedolžen, odkritosrčen. Haioität (u. Staiöetät) f. priprostost, prostosrčnost, naivnost, nedolžnost, prostodušnost, odkritosrčnost. Hnjabe f. vila povodkinja, najada. ftame m. ime (-na); (lauf—) krstno ime; (gu—) priimek; (SBulgiir—) pridevek , vzdev, vzdevek; (Stuf) glas, slava, iinenitost; ben —n änbern pre-imeniti se, prekrstiti se; tote ift bein — kako ti je ime? kako se zoveš? in čim, živeti lliiljrer m. hranitelj, rednih, reditelj, rejnik; ■—in f. rednica, hraniteljica, rejnica, dojka. nat)rl)aft redilen, hranilen, tečen. Nahrhaftigkeit f. redilnost, tečnost. Hahrkraft/^ redilnost, redilna moč (-1). italjrlos neredilen, netečen, brez cene. Haljrmutter f. rejnica, rednica. Häljrltanb m. redilni stan, delavni stan, ki živež prideluje. pljrftoff m- redilo, živilo, hranivo, redilna snov (-i). Haljrung f. hrana, živež, jed (-1), jest-vilo, jedilo, jestivo, živilo; (Unterhalt) živež, kruh, zaslužek. Hahrungsmangel m. pomankanje —-, nedostatek živeža, stradanje. Hahrungsmittel n. živež, hrana, redilo, živilo, jestivo. ilnhrungsfaft m. mlečni sok, redilni sok, življenjski sok. razlaganje imen, tolmačenje imen. Hamenlifte f. imenik, namenlos brezimen, brezimenen,brez imena, neimenovan, brezimenski; (itn« befannt) neznan, neslaven, nizek, priprost ; (unauSfprechlich) neizrekljiv, neizrečen, neznanski; adv. neznano, neznansko, neizmerno, neverjetno, neizrečeno , neizrečensko, neizrekljivo, zelo. Hamenlofigkeit f. brezimnost. Hamenregifter n. imenik, namens (mit Stamen) z imenom, po imenu. [(-»)• Hamensbruber m. soimenec, žensev Hamensfertigung f. podpis, ttamensfelt n. (Kamenštag m.) god (-ii), imendan, slävnica, slävinja. Hamenstagsgefthenk n. vezilo. ilantensunterfertiger m. podpisal«', podpisec, podpisnik. namentlich — 469 — nafetn namentlich po imenu, z imenom, na ime, imenoma; (inšbefonbere) posebno, osobito. namtjoft (beträchtlich, anfehnlich) znamenit, nemajhen, znaten, precejšen; (berfi^ntt) sloveč, imeniten; — machen imenovati, po imenu povedati (-vem); (Befannt geben) javiti. pmbaftmnd)ung f. imenovanje; (Se» tanntgebung) objavljenje, objava, raz-odetev, naznanilo. niimlid) adv. namreč, to je; (eben« berfelbe) isti, ravno tisti, ravno ta. pntltd)fceit f. istost. ilapf m. lonček, piskerc, torilo. ppfldmedte f. prilepek. flapljtt)0 n. kameneno olje, nafta, {torbe/, proga, brazgotina, ob-, za-rastek, obrtinek, obraselen, obraslek (-jelka); (ant Slütenftempet) brazda; («n §ülfenfrüd)ten) oko (očesa), lečica, nohet; (am Seber) hrapa; (an b. linga. narben intr. zaraščati se, celiti se; (r. (ein gell —) kožo garati, drgniti, piliti (dlako). " Jtarbenfeite f. lice (kože). narbig progast, brazgotinast, obrun-kast; hrapav. flarrifTe f. narcis. Ilarbe f. narda. Šlarkofe f. omama, omota, omamljanje, omotica, omračenje zavesti. Narkotikum n. mamilo, omamilo, itarkotifd) omamen, omamljiv, omoti, omotičen. narkotifieren omamiti, onesvestiti, omotiti, spraviti v nezavest, zavest omračiti. I prt m. neumnež, norec, bedak, "bebec, trap, šutBc, nespametnik, budalo, llaznik, glupec; (^offenreifjer) glumgc, glumač, burkež, šaljivec, pavliha; dem. norček; ein — fein noreti (-im); ein - tnerben ob-, znoreti, ob pamet priti (pridem), pamet izgubiti; einen jum -en haben imeti (imam) koga za norca (bebca), bebca delati iz koga, norčevati se ž njim. narren intr. noreti (-im), norce briti (brijem), šaliti se, neumnosti uganjati; tr. za norca imeti (imam) koga, šale zbijati, šaliti se, norčevati se s kom, za nos voditi ga, trapiti ga. Darangefdpätj n. neumne kvante pl flarreitljaus n. bläznica, noriščnica. Narrenkappe f. glumska kapa. lUurfttpolTe f. burka, norčija ; it treiben burke uganjati, šale zbijati, norce briti. Harrenfeil n. am — führen za nos voditi, mamiti, za norca imeti koga, šaliti (norčevati) se iz njega. Narrheit f. nespamet (-i), neumnost, norčija, norost, traparija, burka, glu-ma, šala. Jtarrin f. norica, neumnica, blaznica, trapica. närrifd) nor, blazen, neumen, nespameten, budalast, norčav; (fpafsljaft) smešen, šaljiv, burkast. Manual m. jednozobec, jednorožec, samorog, narval, rogozob. JJafal (9JafatIaut) m. nosnik, hohnik; SJiafal» nosni, hohnivi. Jläsdjen n. nosek. nafdjen sladkosnedati, lizati (ližem); sladkosned biti (sem); polizati, posladkati se s čim. |läfd)er m. sladkosnedež, sladkosne-dec, laskrnik, lizalec. |lSfd)erei f. lizanje, sladkosnedost; pl. bie —en f. SRafdjmerf. pfd)erin f. sladkosneda, ttafdjhaft sladkosned, poslasten, slad-kosneden, oblizljiv. Jtafdjhaftigktit f. sladkosnedost, slad-kosnednost. [zalka. |lafd)katje f. sladkosneda; lizalec, li-flafdjtnerk n. sladkarija, sladčica; (gem. pl). $afe f. nos; dem. nosek; (b. Xfiieren) smrček; burd) bie — reben nosljati, hohnjati; bie — rümpfen nos vihati, mrdati z nosom ; bei ber — herum= führen za nos voditi; einem etm. unter bie — reiben zasoliti jo komu; einem eine — bref)en nalegati koga, opehariti ga; jmbm. e. — geben ošteti (-štejem) —, okarati koga; e. — befommen naleteti, po nosu dobiti, oštet —, ozmerjan biti (sem), oditi z dolgim nosom. näfeln nosljati, hohnjati; (fd)noppern) vohati, vohljati, njuhati. 9?afen= 470 — SJaturaližmuš Hafen» nosni. ftafenbein n. nosna kost (-1), nosnica. Jtafenbluten n. krvavenje iznosa; er pt — kri mu teče iz nosa. itafeitgefdjtBiir n. nosna ugnida. ftafcitl/oljlt f. nosnica. Ilafenkuorpel m. nosni hrustangc. itafcnlnut m. nosnik, hohnik. jjajenlod) n. nozdrv (-i), nosnica; pl. bie 9?afenlöd)er nozdrvi (gen. nozdrvij), nosnice. Jtafenfdjeibeiuanb f. liripglj. |iafenfd)leim m. smrkglj, vözggr. [ca. Jtafenfpitje f. kongc nosa, nosova buti-fiafcnftitber m. nosobrc, nosoštrk. ftaferiimpfer m. mrdavgc. itafetueis (fpürfunbig) tenkega nosu; (Bortoigig) radoveden, sničav, vedečgn, zvedljiv, zvedav; (Borlaut) preglasän, slutvomodgr, jezičgn. Jtafemetsljeit f. sničavost, radovednost; slepo —, puhlo modrijanstvo, slutvomodrijanstvo. Ilaaljont n. nosorog, nosorožgc. nafig nosat. Hiisiing m. (= Slafe f. Chondrostoma nasus) podust (-i), podustev, podlask, drstnica; (Abramis vimba) ogrica, dvrst (-i). nafs mokgr; (feucht) mokrotgn, vla-žgn; — e§ SSSetter mokrotno —, deževno vreme (-na), moča; —er Soben mokra —, močirna tla (tal) pl., mlačina; —eš §0% .surova drva pl.; —er Sruber (SUaffauer m) mokri bratgc, pijančgk; — machen močiti, z-, namočiti; — tnerben zmočiti se. Hofs n. mokrina, tekočina, pffe f. mokrota, mokrina, moča; vlaga, vlažnost. [prši. niilteln mokrotgn biti (sem); e§ nöffelt na(feu (nafž fein) mokSr biti (sem); (9l-lleroenntark n. živčna meča. ileromfdjlag m. živčni mrtvoud. iltrutnrd)iu8d)t f. slabost živcev (čut-nic), slabe čutnice. [poživilšn. neroenlliirkenb živce krepilen, živce lleroctt(i|ftcm n. živčevje, nertlig močnih čutnic, krepkih živcev, žilav, žilnat, mišičav; fig. čvrst, jedrnat, jak, krepek. tterobs čutniški, nervni, živčni; (mit gr. Sfterbenreijbarfeit beEiaftet) razdraž-ljiv, nervozen. Ileffel f. (SBrenn— urtica) kopriva, kropiva, ožarnica, žgavica; (Saub— lamium) mrtva —, gluha —, mrzla kopriva, tlelTclausfdjIog m. žara osipa, oprišč, pupenčinejpZ., izpahkipi., opah; cr l)at bon — bctontmcn opahnilo se mu je. lltlTtlfnlltt m. (Vanessa urticae) ko-privar, rujavSc. Ileffelgcmüdjs n. koprivnica. |te[J>l(traud) m. koprivje, koprivovina, koprive pl. [mttšlin. itefTeltud) »i. koprivno platno, mezlan, Hell n. gnezdo; dem. gnezdice; (fig. iiager) leglo, ležišče, lož. tlellei n. polog, podložek. ilflltl f. zaponka, zaponSc, kopčica. llellfiitd)ter m. (^ippel) mahovgc, kebček. Welll)eriut)en n. (baž lefste fiiub itt einet Efye) postružnik. ileltl)otker m. (21(}t>ogel) golič, kilavec. JURling m. negodgn mladič, golič, gnezdnik. nett ličgn, snažgn, čedgn, čist, okusen, brhgk, zal. Heftigkeit f. ličnost, snažnost, oku-nost, brhkost, čednost, čistost. netto čisto, brez stroškov; brez tare, čiste vage. Nettobetrag m. čisti znesek. Nettoertrag m. čisti dohodgk, čisti dobiček. Hettogeioidjt n. čista teža. Öettogennnn m. čisti dobiček. Pek n. mreža; dem. mrežica; (giify reufe) vrš, vrša, sak; (omentum) pečica, rečica; ein — fteHcn mrežo nastaviti, — razpeti (-pnem); impf, mrežo nastavljati, — razpenjati; mit einem -überliefert premrežiti, omrežiti; 9!e§> I mrežni, mrežasti, neuartig mrežast. neljen močiti, mokriti, rositi, vlažiti, škropiti; pomočiti, poškropiti, orositi, I obliti (-lijem). tteijfliigler m. mrežokrilec. nekfbrntig mrežast. Ucltgarn n. sak. ftekijaut f. mrežnica. [je. iteknierk n. mrežje, mreževina, omrež-tteu nov; aufž neue (oon nenenti na novo, iz nova, vnovič, zopet (spet); — mad)en ob-, pre-, ponoviti; — roer< ben ob-, ponoviti se; in 3ufatntnen< fe^ungen novo-. neubadten novopečen, ravno pečen, po peki. Heubekeljrte m. spreobrnengc, novo-krščenec. Meubrud) m. novina, krčevina, laz. neubeutfd) novonemški. Ilette m. novak, novinec; f. novinka; n. novost, novina, nova reč (-1). neuerbtngs adv. znova, zopet, vnovič. Iletterer m. novotar. - u~j } Neuerung f. novotarjenje/novotarija. vpeljavanje novih rečij, prenavljanje, popravljanje; (neue ®acfye) novost, nora naprava, novina; —en anfangen novo-tariti. 3Jeuerung§fud)t — 475 — Iteucrungsludit f. novotarstvo, vne-tost za nove naprave, veselje do no-vostij, novoljubje. neuerungsriid)tig novin željen, pohle-pžn po novotarijah, novoljubSn. neugeboren novorojen; preporojen. Iteugeborene m. novorojenec; f. novo-rojenka. tleitgeburt f. (SBiebergeburt) preporod, preporoditev, obnova, obnovljenje. Ileugetaufte m. novokrščenec; f. novo-krščenka. ileugier f. (Sfteugterbe f.) radovednost, vedečnost, zvedljivost, zvedavost, sni-Javost. ntugitrig radoveden, vedečen, zved-ljiv, zvedav, sničav. ntugläubig novoverski, novoveren. Ileugläubige m. novovergc, novover-nik; f. novoverka. ileulieit f. novost, novica, novota. ttcuigkeit f. novica, novost. Öcuigkeitskrämer m. novičar, razna-ševalSc novic. [letni, tteiijatjt n. novo leto; 9Jeujal)rž= novo-Iltujahrsbud) n. novoletnik. ftEujnljrsffil n. novoletnica. Ilfujnljtsgefihenk n. novoletno darilo, koleda, darilo za novo leto. jtajnbrstieb n. kolednica. Heuialjtstuurtfdj m. voščilo za novo leto, novoletno voščilo. tttuiid) adv. oni dan, nedavno, on-krat, zadnjič, pred nedavnim, one dni, t kratkem, pred kratkim; adi. ondanji. Heuling m. novinec, novak, mlad . začetnik. ntumobifd) po novi šegi, po novem i kroji, novošegen, novomoden. Urumonb m. mlaj, mlada luna, mlad nov mesec, novolunje. neun devet. tleunauge n. (Petromyzon fluviatilis) [ piškur, kačelica. Deuner m. devetka, devetica. neunerlei deveter. ncunfnd) (neunfältig) deveterBn, de-veternat; adv. devetkrat, neunljunbert devet sto. nfunjjunbertlte devetstoti. tteuniät)cig devetleten, neunmal devetkrat. neunmalig devetkraten. neitnpfiinbig devetfunten. neuntügig devetdneven, neuntnürenb devet tisoč, neunte deveti. neuntel)alli poldeveti. Ileuntel n. devetina. neuntens devetič, v deveto, gemttobter m. srakoper. iteunjeljn devetnajst, Jtcun;eljner m. devet.najstica, devet-najstka. neunzehnte devetnajsti. Jteunjeljntel n. devetnajstinka. iteun;el)ntens devetnajstič. neunjig devetdeset, jjeitnjiger m. (giffer) devetdesetica, devetdesetka; (90 Qafire alt) devet-desetak, devetdesetletnik, starček v 90 letih, neuitjigmal devetdesetkrat. neunjiglte devetdeseti. |teun;igltel n. devetdesetinka. nemtjigtaufenb devetdeset tisoč, neußäbtifd) novomesten. neuteltamentlidl novega zakona, nove zaveze. neutral nepristran, nepristranski, neutralen, nad. strankama. neutralilieren preprečiti (ustaviti) pristop k jedni ali drugi stranki, izobčiti (osebiti) od strankarstva; (b. SSSirtung »on etm. aufgeben) učinek z nasprotnim učinkom uničiti, učinek z učinkom iz-ravniti (izjednačiti), z nasprotnimi učinki zagladiti, neutralizirati. [nost. Neutralität f. nepristranost, neutral-ileutralfalf n. nevtralna sol (-i). Neutrum n. srednji spol. neuuerjiingt pomlajen, prerojen, neuuertobt novozaročen. neuoermäljlt novoporočen. Heuoerumhlle m. novoporočenec, novo-oženjenec;/novoporočenka, novoudana, novoomožena, mlada žena. Jltujcit f. novi vek, sedajni (denaš-nji) vek (čas), nova doba. Neurologie f. živceslovje. ftcrus m. zveza. nidit ne; id) bin — nisem; id) habe — nimam; id) roiH — nečem, nočem; burd)au§ — nikakor ne, po nobeni Sflidjtacfitung — 476 — nieberf)auen ceni, kratko ni malo ne; — ttmljr? jeli, jelida, jelite; ne Ii? — einmal niti ne; in Šufammenfejjungen ne-. |tid)tad)tung f. nečislanje, nespošto-vanje, zaničevanje, preziranje; (Un« borficfjtigfeit) neprevidnost, preziranje. Ilidjtanfrkennung f. nepriznanje, ne-odobravanje. Itid)td)rift m. nekristjan. |tid)te f. (®rubertod)ter) bratranka, bratana; (©d)meftertod)ter) sestričina, sestrana; netjaka, netjakinja. pd)terfd)tinen n. neprihod. Hid)tgfbraud) m. neporaba, nidjtig ničgn, ničev, prazSn, puhgl, neveljaven, ničemurgn, ničeven; — madien uničiti, razveljaviti, ovreči (-vržem) ; — werben izgubiti veljavo, priti (pridem) ob veljavo; für — erflären izreči, da kaj ne velja. ilidjtigkeit f. ničnost, ničevost, neveljavnost ; ničemurnost, praznota, publost. Ilidjtiglieitsbefdjioerbc f. pritožba zavoljo ničnosti, — za uničenje, ilidjtigkeitsgrunb m. razlog ničnosti. Jlidjtktnner m. neznalec, neizvedengc, neizkušengc, neveščak. pdjtktnntnis f. neznanje, nevednost. fltd)tltitet m. neprevodnik, slab elek-trovod, slab prevodnik elektrike. nidjta nič (gen. ničesafr]), nobena reč (-1). nidjlsbfftorotttigtr adv. nič manje, ravno tako, pri vsem tem, vendar. Hidjtfein n. nebit (-i), nebitje, ne-bitnost. nid)tsnufj(ig) malopriden, malovredgn, nič prida, brezkoristgn, neporabgn, nepridiprav, malodobergn. nid)ts|"ogenb brez pomena, brez cene (važnosti), nepomenljiv, nevažgn. Itid)t5tl)uer m. postopač, pohajkova-lgc, lenuh. jlid)f5tljuerei f. postopanje, pohajkovanje, posedanje, brezposelnost, lenoba. ftid)tsn)ilTer m. nevednež, puhloglavgc. nidjtsniürbig (nid)t§tt>ert) nič vredgn, nevredgn, malovredgn, nič prida, za-nikargn. nidjtsioürbigkeit f. malovrednost, ma-lopridnost, zanikarnost. Jttd)lnorl)anbenrein n. f. 91id)tfetn. fiidjtroiffen n. nevednost, nepoznanje. Ilidttl m. nikelj, fitdttlkies m. nikljev kršgc. nidten kimati (-am u. kimljem); (bei» fällig —) prikimati; (fd)lummernb —) kinkati, dremati (dremljem); (m. ben Slugen —) migniti, namigniti, pornig-niti, namižikati. Jliditr m. kimalge, kinkež. nie adv. nikoli, nikdar, nobenkrat. nieber adi. (niebrig) nizek, majhen; (b. SBürbe nad)) nizgk, mal, neznaten, neplemenit; ber —e Abel mala gospoda; (moralifcf)) neplemenit, malovredgn, nesramen, podgl; adv. dol, navdol. nieberbtugen pri-, upogniti; impf. u-, pripogibati (-gibljem). nicberbrennen tr. požgati (-žgem), popaliti, upepeliti; požigati; intr. po-goreti, zgoreti, do tal pogoreti. niebtrbütken fid) pripogniti se, prikloniti se; impf, pripogibati (-bijem) se, priklanjati se. itieberbriidien tlačiti, pritiskati; potlačiti, pritisniti; (unterbr.) zatreti (-trem u. -tarem), zadušiti, ugonobiti; impf, tlačiti, zatirati. ntebcrfal|tttt intr. spustiti se (navzdol), impf, spuščati se (navzdol). tmbtrfaUen pasti (padem), telebiti; (auf bie Änie) pasti na kolena, poklekniti; (jufammenfinfen) zgruditi se, s ženiti se; impf, padati; poklekati, po-klekovati. itieberfallen posekati, podreti (-derem) ; impf, posekovati, podirati. Jliebergang m. zahod, zapad, zaton, niebergeljen (t), b. ©onne) zaiti (-idem), zatoniti, iti v zaton; impf, zahajati, zapadati. niebtrgerdjlagen pobit, otožgn, klavern, žalosten. IUebergtrd)lagtnf)tit f. pobitost, otož-nost, klavernost, žalost. nicberljauen (Säume) posekati, podreti (-derem); impf, sekati, podirati; (ginfd)tad)ten) pobiti (-bijem), pomoriti, posekati, potolči (-tolčem), poklati (-koljem); impf, pobijati, moriti, sekati, klati. nieberfjoden — 477 — nieberftürjen nieberl)orhen počeniti, počepniti, ni-čati, zgoziti se, sčeniti se; impf, počepati. [kovati, ltifberkttien poklekniti, impf, pokle-nieberhommen poroditi, poviti (-jem), flieberkunft f. porod, fiitbcrlage f. (SJlagajin) zaloga, sklad, skladišče, shramba; (im Stiege) poboj, polom, poraz, popolno uničenje; eine — beibringen pobiti (-bijem), potolči, poraziti, uničiti. Uitberlagsgebür f. skladnina. flieberlanb n. nižava, nižina, nizka planjava, dolenji kraji pl.; bie —e Nizozemsko. Iliebtrliinber m. dolenjgc, dolinSc (op/j. Cberlänber gorenjsc, pogorgc, gorjanSe); Nizozemgc. nieberloffen spustiti (navdol), impf. spuščati (navdol), fid) — (fid) nieber» je$en) usesti (usedem) se, sesti; (ben S5of)nfijj auffdjlagen) naseliti se, nastaniti se, udomiti se. Ilieberlaffung f. naselba, naselitgv, nastanjenje, naselbina. mcbcrlegen po-, odložiti, posaditi; impf, polagati, pokladati, posajati; (eine Saft) zdeti (zdenem), razprtati; impf, zdevati; (em 9Imt) odpovedati (-vem) se —, odreči se službi, ostaviti službo; fid) — leči (ležem), uleči se; impf, legati, ulegati se; fid) öfters — polegati. Jlicbcrlcgung f. polaganje, odložitgv; (etneS Smtež) odpoved (-i), ostavka, niebermätjfn pokositi, nitbermeheln pomoriti, posekati, po-mesariti, poklati (-koljem). nieberrei^en podreti (-derem), raz-valiti, razdreti, razrušiti, porušiti, razdajati (-denem), poraziti; impf, podirati, rušiti, razdevati. nitberrennen v diru podreti (-derem), pogaziti, podirjastiti, polomiti na tla, polomastiti. ititbcrfiibcltt posekati, posablati, pomahati s sablo. nttberfd)ie|en po-, ustreliti. lliebtrfd)lag m. (SBobeufafe) usedlina, go|jj, kaliž; (atmofphörijdjeiT—) iz-podnebnamoča, padavina; (in b.SJlufi!) uieberfd)logen potolči, pohiti (-hijeni), udariti, podreti (-derem), polomastiti; impf, pobijati, podirati; (bie Slugen) pohesiti, impf, pobešati; (bampfen) umanj šati, potolažiti, pomiriti, ublažiti; (unterbrücfen) ustaviti, potlačiti, zadušiti, kongc storiti; (ben SSemeiS) [dokaz] pobiti (-hijem), ovreči (ovržem), izpodbiti; (entmutigen) pohiti, užaliti, užalostiti, potreti (-tarem), uplašiti; fich — oboriti se. nieberfd)mettern ob tla treščiti, ob tla telebiti. nieberfdjreiben zapisati (-pišem), nieberfenheu navzdol spustiti; po-grezniti, potopiti; impf, navzdol spuščati, pogrezati, potapljati. nieberfeijett posaditi, na tla postaviti, položiti, na tla dejati (denem); impf. posajati, na tla devati (postavljati), pokladati; eine Eommiffion — postaviti —, odrediti odbor, sestaviti komisijo; fiel) — sesti (sedem), usesti se; impf. sedati. uieberfinhen pogrezniti se, utoniti, utopiti se; impf, pogrezati se, utapljati se; (jufammenfinfen) zgruditi se, omed-leti; (einfinfen) vdreti (vderem) se; impf, vdirati se; (b. b. Sonne) nagniti se v zaton, zaiti (-idem), zatoniti; impf, zahajati, za goro pomikati se, zapadati. nieberfthen sesti (sedem), usesti se, posaditi se; impf, sedati, usedati se. nieberfliimmig nizkega debla, nizgk, pritlikav. nieberltampfen poteptati, pohoditi, nieberfliinbig nizgk. uieberftedjeit prebosti (-bodem), pre-dreti (-derem), presuniti, zaklati (-koljem) ; impf, prebadati, predirati. nieberftelleit postaviti, položiti, posaditi; impf, postavljati, pokladati, posajati. nieberfto^en podreti (-derem), pobiti (-hijem), pahniti, suniti, polomastiti; f. nieberftedjen. nieber|tredten zvrniti, podreti (-derem), ohaliti, zvaliti na tla, povaliti, pohiti (-hijem), vreči (vržem) na tla. nieberdiitjen tr. prekucniti, pahniti, zvrniti, porušiti, zvaliti, strmoglaviti; SJiebertaft — 478 — intr. prekucniti se, pasti (padem), zvrniti se, porušiti se, zrušiti se, utrgati se, strmoglaviti se. pebertnkt m. udar, pomah. niebertaud)en tr. potopiti, pogrezniti; impf, potapljati, pogrezati; intr. potopiti se, pogrezniti se; impf, potapljati se, pogrezati se. niebertriidittg zavržen, nesramen, podel, malopriden, zanikarBn, malovreden, zaničevanja vreden, zaničljiv. itiebertraeljtige m. zavrženec, malopridnež, nesramnež, nesranmik, zani-karnež, malovrednež, grdež; f. zavr-ženica, malopridnica, nesramnica, malo-vredniea. pebertriid)tigheit f. zavrženost, malopridnost , zanikarnost, podlost, nesramnost, malovrednost. niebertreten pohoditi, poteptati, po-gaziti, pomandrati. [nizek svet. Jlieberung f. nižava, nižina, dolina, jjtebcrungsfee m. nižinsko jezero, meberiuiirts navdol, navzdol, navniz, dol, k tlom. niebentierfen vreči (vržem), zvrniti, telebiti; impf, metati (mečem) [na tla, dol]; fid) — pasti (padem), spustiti se na kolena. nicberjicljeu potegniti, zvleči (dol, na tla); impf, vleči (dol, k tlom). Ilieberjteljer m. (SRuäfel) nizteznica. nieblid) zal, brhek, ličen, čeden; droben, dröbecen, majhen, ilieblidjkeit f. žalost, ličnost, brhkost. niebtig nizek; pritličen, pritlešen, majhen; fig. nizek, mal; —erŠibe! nižja —, mala gospoda; —er ^ßreiä nizka cena, dober kup; —e ©timme globok glas; (gemein) prost, priprost. Itiebrigkeit/-. nizkost; pritličnost, pri-tlešnost; (b. ©tanbe§) naznatnost, pri-prostost. [krat. niemals adv. nikoli, nikdar, noben-nientaitb nihče, nikdo, nobeden; noben; —em geprig nikogar, nikogar-šen, ničij. Iliere /'. ledvica, obist (-i), možek; coli. ledja_pž.; Sžieren» ledvični, obistni. Nierenbecken n. obistna kotanja, llicrenbrnten m. ledvična —, obistna pečenka. Mierenentjimbung f. vnetica ledvic, vnetje obisti. nierenfbrmig ledvičast. Hierenkeld) m. obistna čašica. ilierenltein m. ledvični kamen, itierenfudjt f. ledvična —, obistna bolezen (-i). nielelit (fein regnen) pršeti unb pr-šati (-im). niefen kihniti, impf, kihati. lliefeit n. kihanje, kihävica; kihljej. ftiefer m. kihač, kihalec. pefefud)t f. kihavica, kihavost. niekbar užiten. ttiefjbraud) m. užitek, uživanje, nießbraudjen uživati. Uießbraudjer m. uživalec, uživač. itiesmurj f. (Helleborus) teloh, talog (talöga), tilovnica, smrtnica, sprei, kurice pl., zavlačni koren. pet n. ščenec, zakovica, žrebelj (pri-krivljen in zakovan). pete f. (8o§, ba§ nid)t§ gewinnt) nička, praznica. nieten zakovati, zagvozditi, zanetati, pribiti (-bijem). nietfelt pribit, prikovan, gifte! f. f. 9»c£)te. nihil ad rem ne spada k stvari, nebistven, postranski. pljililt m. nihilist, vsezanikovalec. §ikotin n. nikotin, tabakovina, du-hanovina. llilpferb n. povodnji (nilski) konj. ilimbus m. svetlost, sijanje, lesk, ob-sij, obstret (-i). nimmer adv. nikdar, nikoli; (niemals mel)r) nič več, nikdar več, nikoli več. niutmermeljr adv. nikdar ne, nikakor ne, po nobeni ceni, kratko ni malo ne. nimmermiibe neutruden, nimmerfatt nenasiten, nikdar sit, nenasičen. pmmerfatt m. netečnik, požeruh, ne-nasit, netek, sama lakota; er ift ein — nima dna, ni nikdar sit, ni mu mogoče dovolj nategniti (ni ga mogoče nasititi). pmnterstag m. (kalendae Graecae) dan ki ga ni; am — kedar bo v petek nedelja, o svetem „nikoli". Itipp m. srkljej, srebljej. nippen — 479 — aJorntalmafj ttipptn srkati, srkljati, srebati; srkniti, srebniti; (foften) okusiti, z ustnicami se dotakniti, pppflnt f. nizka plima, plitva plima, nippinnf« srkljaje. nirgrttbs adv. nikjer, nikoder, v nobenem kraji; —I)in nikamor; Don — Ijer od nikod, od nikoder; — fonft nikjer drugej, nikjer drugod. [leva. Bifd)C f. dolblina v zid, slepo okno, jjifs f. (= Kiffe f.) gnida. nilTtg gnidav. nißen gnezditi, gnezdo znašati, gnezdo delati (zidati). flintau n. (jpr. nivo) vodoravno površje, gladina (višina) vodna, razina. nintllicrtn razati, meriti, zravnavati, lindkati, nivelirati. Ilititilitrionge/: ravnilo, razalo,razulja, nivelirna vaga, Hit m. povodni mož, orkljič. ilitt f. povodna deklica, nimfa, vila povodkinja, rusaljka. nobel žlahten, plemenit; visok, imeniten ; pristojen; razborit; — tftun visoko —, imenitno nositi se, žlahtno gospodo posnemati. Bobltffe f. plemstvo, gospoda, pleme-nitniki pl.; (oornetjmež SBefen) visokost, imenitnost, mogočnost, važnost. nod) adv. še (šče); meber — nocf) ne — ne, ni — ni, niti — niti. [van. nod]mnlig ponovljen, zopetčn, opeto-nodjranls adv. še jedenkrat (enkrat), zopet, spet, vnovič, znova, v drugo, drugič. ilod'.t /'. (= 9?oc!en m.) knedelj (-ljna), knedeljc, štrukeljc, cmok. Uortik f. noetika, nauk o spoznavanji, spoznavoslovje. nolens volens hote ali nehote, rad ali nerad, hočeš-nočeš, zlepa ali zgrda. ilotnabe m. nenaseljenSc, nestalnik, selite-, prepotujoč pastir; üßomaben nenaseljenci, nestalniki, kočujoč (po kočah in šatorih bivajoč) narod, pastirski narod, kočarji pl. nomabifd) kočarski, kočujoč, pastirski, nomnbifirrfn kočevati, nestalno zdaj tu zdaj tam po kočah ali pod šatori živeti, vedno seliti se, klatežno potovati po zemlji. flomrit n. ime (imena). Jlomrnrlntur f. imenik, kazalo, llominnltutrt m. imenovana vrednost, llominatit) m. imenovalnik, iineno-valni sklon, nominativ. nominell imenski, imenSn, po imenu. Mondjttlnnce f- malomarnost, neskrb-nost, nebriga, vnemarnost. nottd)alont malomaren, nepobrižen. Jlottne f. nuna, redovnica, mnihinja; SJJonnen« nunski. — «»vrti jttoitnenhlolter n. ženski —, deviški —, nunski samostan, non plus ultra adv. nad vse; baa — fein biti (sem) nad vse, vse nad-kriliti, vse prekositi. |loitfcns m. nesmisel (-i), llorb m. (= Horben m.) sever; severna —, polnočna stran (-i), polnoč (-i); 9?orb= severni (polnočni), norbifd) severen. Ilotblnnb n. severni krajini., severne dežele pl., sever. llorbliiiiber m. prebivalec severnih krajev, stanovnik severnih dežel; bie — severni narodi, severna plemena, norblid) severen, polnočen, proti severu —, na severu ležeč. Tiorblid)t n. severna luč (-i), polnočni žar, severno sijanje. JlorbnorboR m. severoseverovzhod, ftorbitorbmell m. severoseverozahod. §orboll m. severovzhod, norbblilid) severovzhoden, severno-: vzhoden. llorbpol m. severni tečaj, florbfeite f. severna stran (-1). florbtiolk n. severno ljudstvo, norbniörts adv. proti severu, na severno stran. Uorbniell m. severozahod, norbroelllid) severozahoden, severo-zapaden, severnozahoden. llorbiiiinb m. sever, severni veter, flor m f. pravilo, vodilo, normal pravilen, po pravilu, pravšen, normalen, iftormnle n. pravilo, pravilnik; propis. ilorntnlienfnmmlung f. zbirka pravil, flormnljnljr n. pravilno leto. llormalmaf) n. pravilna —, nor-I malna meni. _ lut-fli^ 1 9?ormalfd)ule - 4SO — notfijüditigeti Normalfdiulef.vzgledna —, normalna šola, normalka. Nonttalfdjulfonb m. zaloga za normalne šole, normalnošolski zaklad. Norntatag m. veliki praznik, tihi dan (dneva). — £litfŽbaumI)otj. JJufSfern Hufsherit m. orehovo jederee, — jedro, bura. Hufshnacher m. klešče za orehe. Hufsfattel m. jarem, pretin, kobilica, kozolec, pregrad. Hufsfdjale f. orehova lupina, gufsftoubc f. (—ftrauch m.) leska, leskov grm, leščevje. |tüfter f. liozdrva, nozdrv (-i), nozdra, nosnica. Hutl) f. draga, roja, žleb, žlebič. Hutljhobcl m. dražnik, strug, nul; (nüj}) koristen, uporaben, has-niv; nic^tS — za nič, za nebeno rabo, neporaben. Hubamoenbuitg f. uporaba, obračanje v prid, ukoristitev. nutibar koristen, poraben, porabljiv. llukbarkeit f. koristnost, porabnost. ilutibered)iumg f. preudarek dobička, proračun koristi, ituhbringenb koristen, pridonosen. Huben m. korist (-i), prid, hasek; (©ettrinn) dobiček; (SRufcuttg) užitek; fich pnuge machen okoristiti se s čim, obrniti si kaj v korist (v prid). niitjen (nu^en) tr. (= benugen) rabiti, v prid obračati, uživati; porabiti, v 482 —/vntitLl1}]^ flfef. prid obrniti, užiti (užijem); intr. (jum sJhttjen gereichen) koristiti, pridovati, priditi, v prid biti (sem), služiti, has-niti, korist donašati. Hufcgenufs m. uživanje. Ilutjgemiid]S n. koristna —, porabila —, užitna rastlina. Jlukholt n. les, gradivo (opp. 95renn= hotj drva pl). niiblid) koristen, hasnovit, porabčn; — fecrt koristiti. Kiii|lid)ktit f. koristnost, hasnovitost, rabnost; korist (-i), hasen (-i). nuhloä nekoristen, brez koristi, brez prida, brezkoristen, neporaben; —e StrBeit tljun prazno slamo mlatiti. JlutjloRgkeit f. nekoristnost, brez-koristnost. ihtbnie&cr m. uživalec, uživač; —in f. uživalka. Hufjnieljung f. uživanje, užitek; poraba, raba. Hufmie|ungsredjt n. pravica uživanja, pravica do užitka. nukreiri) prekoristen, izdaten. Hutjung f. raba, poraba, uživanje, užitek. [žena. iti)mphc f- nimfa, vila, rojenica, žalik- D. (D interi. o! oh! oj! (j)afe f. zelenica (v puščavi), oaza. ob praep. (über) nad, vrh; (wegen) zavoljo, zarad, zbog; coni. ali, -li, če, ako; alS — kakor da. ffibadjt f. pozor, pazka, pažnja; — geben paziti, gledati, pozoren biti (sem) na kaj; imeti (imam) kaj na (v) skrbi. obbenamtt (obbefagt) zgoraj imenovan, gori omenjen, poprej naštet. (Obbad) n. streha, krov, podstrešje; (Quartier) stanišče, prenočišče; (3u» fludjtSort) pribežališče, zavetišče; — geben pod streho vzeti (vzamem) koga, sprejeti (sprejmem) ga pod streho, obbadjlos brez strehe, brez stanišča. (Dbburent m. razdevalec —, razpara-lSc — ogledovalec mrliča. obbucieren mrliča razparati, mrtveca odpreti; impf, mrliča odpirati. (Dbbutlion f. odprtje (razparanje) mrtvega trupla, notranji pregled mrliča; razdevanje mrtveca, obdukcija. ©bbuctionsbefunb m. poročilo o pregledu mrliča, izvestje o razparanji mrtveca, obdukcijsko izvestje. [kornost. fflbebien;/". poslušnost, pokorščina, po-©belish m. obelisk, slop. oben adv. gori, zgoraj, na vrhu, po vrhu; biS — do vrha. obenan adv. na prvem mestu, spredaj; biS — do vrha. obenauf adv. gori, na vrhu; — fein biti (sem) na konji. obenaus motten visoko meriti, — leteti, previsoko siliti. obenbrtin adv. vrhu, še, povrhu; (nodj überbieS) vrhu tega, razun tega. obenhin adv. po vrhu, povrhoma, površno, nenatančno, vihravo. ober — 483 — oberirbifd) iiu m. guienje ux uuu. vuuyn fi u iL /II. v ciiju u i Mil, lidvi u I Ulli. m. gorenje zidanje , delo (Obergewalt f. višja oblast (-i), vrhovna je. }i'et«*ji Pftfoblast, nadoblast. ober praep. (über) nad. Ober-- višji, vikši, nad-; (bem Drle it$) gornji, zgornji, gorenji. Oberabtljeilung f. višji razred. Oberabmirnl vi. glavni poveljnik bro-dovju, glavni pomorski vojvoda, veliki idmiral. Oberiiltfflr m. starosta, nadstarejšina. fflberamt n. višji urad. Oberarm m. nadlakgt, nadkomolgc, rame (-na), rama, nadlehti pl. Oberarmbein n. nadlehtnica. Oberürmel m. zgornji rokav. [nik. Oberorjt m. višji zdravnik, nadzdrav-Öberauffeljer m. višji nadglednik, glavni nadzornik. (Obernuffid)t f. višje nadgledstvo, glavno nadzorstvo, glavni nadzor, fbcrbalken m. gorenje bruno. Oberbau t ' ' '' vrhu zemlje Oberbaumetller m. višji 'stavblnski mojstgr. Oberbefeljl m. najvišje poveljstvo, vrhovno zapovedništvo, glavno povelj-ništvo, nadpoveljstvo. Oberbefeljlsljttbirr m. najvišji poveljnik, vrhovni vojskovodja, glavni za-povednik. Obtrbeljörbc f. višje oblastvo, višja gosposka, ■— oblast (-i). [kost. Oberbcin n. morska kost (-i), mrtva Öbcrbifdjof m. nadškof, nadvladika. Oberboben m. najvišje nadstropje, podstrešje, petčr. Oorii p^y tfrviL-tJ, Obertlaffe f. tišji razred. |f)a|>er. Öberrommanbant vi. j. Dberbefet)l§= Öbercommanbo n. f. Oberbefeljl. Öberbedt n. gorenji pod, gorenje nadstropje. obere (ber, bie, ba§) gornji, zgornji, vrhni, görgnji; (ber SSSürbe nad)) višji, prednji. Obere ni. predstojnik, poglavar, načelnik; n. ovršgk, vrh. Obtrrigentljümer m. nadvlastnik. Öbtreiitneljmer m. višji pobirač; višji davkar. Obtrfelbljtrr m. veliki vojskovodja, višji vodja, nadpoveljnik. Oberfutaitjrafl) vi. višji finančni svetovalec; finančni nadsvetnik. ©berfltidje f. površina, površje; lice. oberflädjlid) adi. površgn, plitSv; adv. površno, povrhoma, vihravo, mimogrede, nenatančno, plitvo, ne natanko, po vrhu. fflberpd)lid)fteit f. površnost, vihravost, plitvost. (DberforltmeiRer m. veliki gozdnar, — logar, nadgozdnar, nadlogar. ©berfufi vi. nart, plesno, nadstopalo. ©bergebifs n. zgornji zobje pl. ©bergeridjt n. višje sodišče, nadso-dišče, nadsodnija. [ski. obergerid)tIid) nadsodiški, nadsodnij-©bergeridjtsratlj m. svetovalec višjega sodišča, svetnik nadsodišča. ©bergefdjofs n. zgornja hiša, gorenja izba, zgornjica. (Bbergefpan vi. veliki župan, nadžupan. (Obergeuianb n. zgornja obleka, vrhno oblačilo. [nad. oberljalb adv. zgoraj; praep. vrhu, fflberljanb f. zapestje; fig. premoč (-i), pretežnost, prednost, predstvo; bie — gewinnen preobladati, užugati, zmagati, nadvladati, priti (pridem) na vrh; bie — Ijaben biti (sem) prvi, biti na vrhu, prevladovati; triv. zvonge nositi. (Oberhaupt n. glava, (po)glavar, načelnik; (@taat§—) vladar. (Oberljnus n. gorenja hiša, görnjica; (int parlamente) gornja zbornica, gosposka zbornica. ©berljaut f. gornja kožica, tenčica. ©berljerr m. nadoblastnik, vrhovni gospodar; fig. vladar. oberljertlid) nadoblastniški; vladarski, ©berljenfdjaft f. najvišja oblast (-i), vrhovno gospodstvo, nadvlada, nad-vladarstvo. ©berljirtm. višji pastir, vrhovni pastir. ®berl)ofmarfd)all m. veliki dvorski maršal. ©berljoljeit f. prevzvišenost, veličanstvo; visokost. ©bcrljol} n. vrhovina; visoko drevje, dorasli les. ©bertn f. (^riorin) prednica, predstojnica, glavarica. oberirbifd) nadzemeljski, nadzemni. CBerjäger — 484 — Cbjeaiaf^"*"^ (Dberjiiger m. nadlotec. Wfafrltnmmerljerr m. nadkomornik. (Oberkiefer m. zgornja čeljust (-i), ©berkleib n. vrhno oblačilo, zgornja obleka, krilo, ©berfcnedjt m. prvi —, veliki hlapec, ©berhörper m. gornje truplo, život, ©berlani) n. gorenjsko, gorenjikrajipi. (Dberlänbem. gorenjgc, gorjanec; —in f. gorenjka, gorjanka. (gberlrmbesgetid)t n. višje deželno sodišče, deželno nadsodišče, deželna nad-sodnija. ©berlaitbesgeridjtsrall) m. deželnega nadsodišča svetovalec, deželne nad-sodnije svetnik. oberlünbifd) gorenjski, gorjanski. ©berlouf m. zgornji tok. fflberleber n. nadplat, oglav, urbas. (Dberlefjrer m. nadnčitelj, prvi učitelj, ©berlieutettant m. nadporočnik, nad-lajtnant. ©berlippe f. gornja ustnica, ©beroffitier m. nadčastnik, nadoficir. (OberijRerreid) n. Gorenja Avstrija, gorenji Avstrijani/)?., gorenje Avstrijsko, ©berpollamt n. glavna —, velika pošta. (Öberpoßuerumlter m. glavni upravitelj pošt, poštni nadupravitelj. fflberpoltuermaltung f. glavno upravi-teljstvo pošt, poštno nadupraviteljstvo. ißberprielter m. veliki duhoven, [pan. ©berrid)ter m. višji sodnik; veliki žu-©berrodt m. gornja —, vrhna suknja, plašč, ogrinjalo. ©bers n. smetana. [nadrek. (Oberfal; m. prvi stavek, nadstavek, ©berfd)ul;mei(ter m. glavni blagajnik, veliki zakladnik. ©berfdjenk m. veliki točaj. ©berfdjeitkel m. stegno, ©berfdjenkelbeiit n. stegnenica. oberrd)liid)tig (ö. SBaffer) naclkolesBn, z vrha padajoč; ■—e§ SRab kolo na korce, suhotec. ©berfd)ulratl) m. višji šolski svet, višje šolsko svetništvo; Cperjon) višji šolski svetnik ob. svetovalec. ©berfdjiuelle f. preklada, nadpražje, nadurje. ©berfeite f. zgornja stran (-1). ÖHirrfitj m. prvi sedež, prvo mesto. oberlt adi. (—e ber, bie, baž) naj-zgornji, najvišji; adv. juoberft zgoraj, najviše, prav na vrhu. ©beril m. polkovnik, ©berftaatsannmlt m. višji državni pravdnik; državni nadpravclnik. ©berlMmeilter m. višji konjar, nad-konjar. oberRSnbig nadrasel, nadcveten. fflberfH)ofb8ntmerer m. najvišji dvorski komornik, dvorni nadkomornik. @berftf)ofmarfd)aU m. najvišji dvorski maršal, dvorni nadmaršal. ©berftljofmarfdjaUnmt n. najvišje dvorsko maršalstvo, dvorno nadmaršalstvo. ©berltt)ofmeifter m. najvišji dvornik, najvišji dvorni mojster. fflberltljofrid)ter m. najvišji dvorski sodnik. ©berRkiidjenmeilter m. najvišji kuhar. (Oberftlieutennnt m. podpolkovnik. (pberRRaUnteiRer m. najvišji konjar, vrhovni nadkonjar. ©berfhuad)tmei(ler m. tisočnik, četnik. ©bertljeil m. gornji del, vrh. ©beroortnunb m. nadvarüh. ©beruormunbfd)aft f. nadvarstvo. oberoormunbfdjaftlid) nadvarstven. ©beruorReljer m. prvi —, najvišji predstojnik, glavni načelnik. oberiuiiljnt zgoraj omenjen, poprej imenovan. [vrhu. oberrottrts adv. navzgor, kvišku, k ©berroelt f. ta svet. ©bernmnbnrjt m. višji ranocelnik. obgennnnt gori imenovan, — omenjen, obglcid) da-si, dasiravno, dasitudi, če ravno, če tudi, akoravno, akotudi, če prav. ©bl)ut f. varstvo, skrb (-1), pazka, čuvanje, zavetje, hramba. obig zgornji, gori naveden, prej omenjen, poprejšen; au3 —em iz navedenega. (pbjeet n. predmet, stvar (-i), reč (-i); (grüntm.) dopolnilo, objekt. [ven. objertio predmeten, stvaren, objekti-©bjeetioitiit f. predmetnost, objektivnost. ©bjettinlinfe f. leča predmetnica. ©bjectlatj m. predmetni stavek, dopolnilni stavek. DMate 485 oBtDotten Oblate f. oblat, oblatek, mlinec. Iblatenbädier m. oblatar. obliegen (fid) befleißigen) pečati se s Jim, v skrbi imeti (imäm) kaj, čemu streči (strežem), prizadevati si za kaj, ukvarjati se s čim; impers. e§ liegt mir ob dolžen sem, moja dolžnost je, moje opravilo je, obvezan sem, služba me veže. Obliegenheit f. dolžnost, naloga, ob-vezanost; posel, opravilo. obligat za-, obvezan, dolžen; —er Sel)rgegenftanb predpisan —, zapovodan —, obligaten učni predmet (nauk). Obligation f. obveza, prevzeta dolžnost ; (sdjuibfcfjein) dolžno pismo, dolžni list, obveznica, obligacija, obligntorifdj obvezujoč, vezalen. obligirrett obvezati, zavezati (-vezem); fid) — zavezati se, obljubiti. (pbligo n. obvezanost; ogne ntein _— brez moje zavezanosti, nezavezujoč sebe, brez omejitve svoje svobode; in — fein dolžan biti (sem), zavezan biti. Obmaitn m. prvomestnik, starejšina, starosta, predstojnik; predsednik. Obrigkeit f. oblastvo, gosposka, poglavarstvo , oblast (-i), oblastniki pl. obrigkritlid) oblastven, gosposkin, oblastnijski, poglavarstven; mit —er SBetnilligung z dovoljenjem oblastva, s privolitvijo gosposke, obfdjon f. obgteid). obf(j)iorben (bcöorfteljen) nastajati, bližati se. obftim nespodoben, nesramen, umazan, sramodejstven. (pbfcömtüt f. nespodobnost, nesramnost, sramodejstvo. obftur temen, temoten, mračen; fig. nepoznan, malo znan, obskuren. Obfrurant m. mračnjak, ©bfequien pl. bilje pl. Öbfcrtian; f. običaj, stara navada, fbfmmtion f. opazovanje. Öbternntionsarmee/'. pazeča četa, opazovalna vojska, prežalni oddelek, opazovalci pl., prežeča armada. [vatorij. Obterontorium n. zvezdarnica, obser-dbftroieren (beobadjten) opazovati, motriti; (befolgen) držati (-im) se česa, ravnati se po čem. ob|iegen premagati, zmagati, nad-vladati; (im Sßroeefä) dobiti pravdo; (»on ber Meinung) obveljati. (pbftften; f. nasprotovanje, odpor, upor, upiranje, zoperstavljanje, obfolet zastarel, fflbforge f. skrb (-i). (i)btt n. ovočje, sadje; £)bft= sadni, ©bftart f. vrsta sadja, ©bltbnum m. sadno —, sadonosno drevo (-esa), cepljeno drevo. (j}b|tbaumfd)ule f. sadišče ovočnih dreves, drevesna šola, drevesnica. ©b|tbaum;ud)t f. sadjarstvo, ovočar-stvo, sadjereja. ©bftbarre f. sušilnica za sadje. (j)bllemte f. branje —, obiranje sadja. (Dblteffer m. sadjejedec. ©btteffig m. sadni kis, —jesih, sadjevec, kis iz ovočja, sadni ocet. ©bftgarten m. sadni vrt, sadovnjak. §b|tganbel m. kupčija s sadjem, trgovina z ovočjem, prekupovanje sadja. (Dbfttjiiliblcr m. sadjar, prekupovalBc sadja, branjevec. ©bftljänblerin f. sadjarica, branjarica, branj evka. obftinat trdovraten, svojeglav, neupogljiv, stanoviten. (Dbftialjr n. sadjerodno leto, letina za sadje. (Dbftkcnt m. pgška, pgčka, pgček, pe-lek, pleka. ©bftkorb m. košara, čajna, jerbas. ©bittere f. obiranje —, trganje —, trgatev sadja. ©bttmangel m. pomanjkanje sadja, ©bltmarkt m. sadni trg. ©bftmolt m. sadni mošt, sadjevec, jabolkovec, jabolčnica. ©bltyreffe f. stiskalnica za sadje, obltreidj sadovit, sadoroden, ovočja rodoviten, sadnat. ©bit Cd) ni h m. krhelj, krhljič. _ ©bttftiel m. rep, recelj, pecelj. ©bftroeiit m. sadjevec, jabolkovec, hruškovBc, jabolčnica. fflb(t;eit f. čas sadja; jur — ko je sadje zrelo. [sadjereja. ©b|t;ud)t f. sadjarstvo, ovočarstvo, obiualten (t)errfd)en) vladati, gospodovati; (»ortjaitben fein) biti (sem), na- obtooltenb — 486 — Ofenlod) hajati se, obstati (-stojim); ež waltet fein Sweifet ob ni dvombe, ni dvomiti, ni dvojiti. obwalfettb sedanji, obstoječ, obitjoljl (objwar) f. obgleich-©ctibent m. večer, zahod, zapad. ©tcibentale m. zapadnik, prebivalec zapadnih krajev. [čerčn. orcibentalifd) zapadSn, zahoden, ve-©tcupation f. prisvojitev, prilastitev, osvojenje, usvojitev; zavzetje, zasedba, okupacija. ©rcupationsarmee f. posedna vojska, okupacijska armada. orrupieren zavzeti (-vzamem), zasesti (-sedem), pri-, usvojiti si, prilastiti si, polastiti se; (ju fdjaffen geben) opraviti dajati, z delom obkladati. ortupiert z delom obložen; — fein imeti (imam) vse polno dela, imeti opravka s čim, pečati se s čim, imeti posla čez glavo. ©cean m. veliko morje, ocean, svetovno morje. (l)d)IoittaUc f. vlada proste druhali, prostovladje, ohlokracija. (Ddjs m. (Odjfe m., pl. bie —en) vol; dem. volek, volič, voliček; ein junger — junec; £)d)fen= volovski, volovji. odjfen pejati se, goniti se, loviti se, pomišljati se, treti (tarem) se; (wie» ber—) potirati se. ©djfenauge n. volovsko oko (očesa); (in ber Kod)funft) na maslu zakrkneno jajce. odjfenüugig debelook, debelogled. (pd)fenbrrmfe f. goveji obad, volovski brencelj (-na). od)fettbuntm govedast, bikast, neumen kakor vol (kot govedo), zabit kakor bik. ©djfenfleifd) n. volovje meso, volovina. od)fenf)oft volovski, bikast; fig. te-lebast, štorast, neukreten, neotesan. ©d)feuf)anbel m. kupčija z voli. inter-zapeček; £)fen» pečni. ©fenbank f. klop (-1) okoli peči. ©fengabel f. burklje pl. (Äfeitgelänber n. čelešnik. ©fengefims n. pečni okvir, pečna polica, pečni obzidek. ©fengellitbe n. pečni omet, zazidiivina. ©fenijeiser m. kurilec. ©fenljerb m. pečno ognjišče. ©feithad)el f. pečnica, kahla. ©fenkriidte f. greblja, krevlja, popeček. ©fenlod) n. (Cfenmiinbuitg f.) isteje pl., istje (istij) pl, istniki pl., ustje, žekno, žvokno, žrelo. Ofenplatte — 487 — oft ©fenplatte f. pečna plošča, pečno teme (-na). (Ofenröhre f. pečna cev (-1). ipfenfdjnufel f. veslica; (für b. 33rot) lopar. 0fenfd)irm m. pečni zaslonjač, pečno okrilje, — zaslonilo. (Ofcnfetjer m. pečar, (pfcnfif! m. zapeček. ©fenlitjer m. zapečkar. [pokrov. Ofentljiir f. pečna vrata pl., pečni ©fcnroifd) m. pometalnica, omelo. offen odprt, otvorjen; (nidjt ner« jd|loffen) odklenen, nezaklenen; (nic£)t jugebedt) odkrit, razkrit, nepokrit; (öffentlich) očit, očiten, javen; (frei« miitl)ig) odkritosrčen, prostodušen, iskren; —e Sruft razgaljene —, gole —, nage prsi pl.; —er SSrief nezape-äaten list, odprto pismo; —e See široko morje, prostrano morje; —e ©egenb prost kraj, piano, planjava; —e SSunbe nezaceljena —, krvaveča rana; auf —er Straße očitno na ulici, na javni cesti; —e §rage nerešeno vprašanje, nedo-gnana stvar (-i); ein —er Kopf bistra glava; adv. (offenherzig) odkrito, odkritosrčno, naravnost, brez ovinkov; eš Jteht bir — dovoljeno ti je, prosto ti je, smeš. offenbar očit, očiten, javen; (ein« leui^tenb) očiten, jasen, razviden, oči-vidčn; — toerben razodeti (-denem) se, odkriti (-krijem) se, zvedeti se; impf. razodevati se. offenbaren razodeti (-denem), odkriti (-krijem), objaviti, povedati (-vem), razglasiti, obelodaniti; impf, razodevati, odkrivati, objavljati, razglašati. (Offenbarung f. razodetje, razodenje, odkritje, objavljenje; razodevanje, odkrivanje, naznanjanje. (Dffcnljeit f. odprtost, odkritost; f. Effenhersigfeit. offenljerjig odkritosrčen, ravnodušen, iskren, prostodušen; kar mu je na srci, to mu je na jeziku. (Dffcnl)rnigiirtt f. odkritosrčnost, rav-nodušnost, iskrenost, prostosrčnost. offenliunbig občeznan, sploh znan, vsem znan. offtnfio napaden. (Offcttfioe f. napad, napadni boj; bie — ergreifen začeti (-čnem) napadati, vojsko začeti, napasti (-padem). öffentlich očit, očiten, javen, vpričo ljudij; —e Slatter časniki, časopisi; —e S3üd)er javne knjige; —e Slnftalt javBn zavod, javna naprava; —e Strafje obča cesta; —e geilbietung obča dražba; —ež ®ebaube državno —, mestno —, občinsko poslopje; adv. očitno, javno, vpričo ljudij, pred vsem svetom. (Öffentlichkeit f. javnost, očitnost. offerieren ponuditi, impf, ponujati. (Offerte f. ponudba. (Öffertroeg m. podana ponudba. (Officinl m. oficijal. ©ffictant m. služabnik, mali uradnik, oficijant. ufftciell adi. uraden, služben, oficije-len; adv. uradno, službeno, uradoma, oficijelno. (Offtcier m. častnik, oficir; Cfficierž« častniški, oficirski. (Dfftcin f. delarnica, delavnica; (S8udj= brucferei) tiskarna, tiskarnica; (Sipo« thefe) lekarna, lekarnica; (SBarbierftube) brivnica. officinell zdravilen, lekovit, lekarski. officibs uraden, oficijozen. Officium n. (Dffij n.) opravilo. öffnen odpreti, otvoriti; impf, odpirati; (aufriegeln) odkleniti, odpahniti; impf, odklepati (-klepljem u. -klepam); I (aufbinben) razvezati (-vežem), impf. \ razvezovati; (entforfen) odmašiti; (ben S3rief) odpečatiti; (ben äRunb) ziniti, impf, zevati; (bie Slugen) spregledati; (einem bie Slugen —) posvetiti komu, spametovati ga; (ben Seidjnam) razparati ; (bie SBunbe) predreti (-derem), impf, predirati; fid) — (P. b. 33Iume) razcvesti se, razviti (-vijem) se; (0. b. SBunbe) predreti se, prepustiti se. Öffnung /'. (Jpanblung) odpiranje, odklepanje, otvarjanje; (©eöffnetfciit) odprtje; feine — haben zaprt —, zapečen —, zamašen biti (sem); (= Šod)) odprtina, odprtija, predor; (in b. SRauer) luknja, lina, okno; (e. Qauneä) vrzel (-i). oft adv. mnogokrat, često, čestokrat, velikrat, pogosto, dostikrat, večkrat, j dokajkrat; mie — kolikokrat, kolikrat; öfter — 488 Ölgarten f0 — tolikokrat, tolikrat; felfr — prav mnogokrat, prav pogosto; nidjt gar — malokedaj, redkokedaj. öfter adi. večkratSn, dostikraten, čest, pogosten; adv. češče, bolj pogosto, večkrat. oftmalig mnogokraten, dostikraten, čest, pogosten. oftmals adv. dostikrat, velikrat, često, večkrat, mnogokrat. (Dtjeim m. (Dtjm m.) (öäterlid)erfeit§) očetov brat, strijc; (miitterlid)erfeit§) materin brat, ujec; D^eim» strijčev, ujčev. ofjite praep. brez, bez; — Unterlaß neprenehoma, neprestano. oljnebem (oljnebiež, ol)nef)in) brez tega, razun tega, vrh tega, že tako, tako ali tako. ohnegleichen brez primere, da ga ni para, da nikoli (nikjer) takega, se ne da primerjati. oijneiueiters brez ovinkov, brez obotavljanja, kar, kar naravnost. tj)f)nmad)t f. nemoč (-i), nemočica, slabost; (Šemufžtlofigfeit) nezavest (-i), nesvestica, omamiea, omotica, omedle-vica; in — fallen odmedleti, izgubiti zavest, onesvestiti se; obnemoči (-mo-rem), zgruditi se. otjnmädjtig obnemogel, slab; (bemufžt» lož) nezaveden, omamljen; — Werben omedleti, izgubiti zavest; obnemoči (-morem), omagati, oslabeti. 0f)0 interi. oho! fflljr n. uho (ušesa); dem. ušesce; (—läppctjen) uhelj; bei ben —en jiefien uhati, uhljati; ež ift mir ju —en ge= fommen slišal sem, zvedel sem, povedali so mi; er fiitbet offene —en bei bir rad ga poslušaš; Dfjren» ušesni. §i|«nblaftn n. podpihovanje, šun-tanje, opravljanje. (jjhrenbläfer m. podpihovalec, šuntar, opravljivec; —in f. podpihovalka, oprav-ljivka. fflljtettbraufen n. šumenje po ušesih, f hrenbiener m. prilizovalec, licemerec. (Dhrenflufs m. ušesni tok; er hat ben — teče mu iz ušes. ©hreitgellen n. bučanje po ušesih. (§hrenhrankheit f. ušesna bolezen (-i). I (Dhrenlaufen n. šum —, šumenje po ušesih, ušesni hruš. eränberung fflreabe f. vila pogorkinja, gorska vila. Organ n. ustroj, organ; (SBerfgeug) orodje, sredstvo-; (be§ Sorperš) ud; (Stimme) glas, grlo; (©teltocrtreter) namestnik, postavljengc; ämtlictje —e uradniki, uradne osebe; (581ott einer fnrtei) glasilo. örganifotion f. ustroj, ustrojba, uredba, ravnava, organizacija, organifd) organski, ustrojen, živ. organisieren urediti, osnovati, ustrojiti, uravnati; impf, urejati, uravnavati. Organifterung f. uredba, osnova, ustroj, ravnava; Crganifierungž» uravnavSn, osaovalSn, uredben, ustrojben. Organismus m. ustroj, sestava organov, organizem, ustrojstvo. Organi)! vi. orglar, organist, orglalec. Orgel f. orgle pl.; — fpielen orglati, orgle prebirati; Orgel« orgelni. ©rgelbau m. orglarstvo, sestavljanje orgel, izdelovanje orgel. Orgelbauer vi. orglar, orglarski mojster, izdelovalec orgel. orgeln orglati, orgle prebirati; (auf» jpielen) zaorglati. Srgelpebal n. orgelni podnožniki pl. frgrlpfeife f. piščal (-i) v orglah. Orgelfpiel n. orglanje. ©rgrlfpieler m. f. Organift. ©rgitnjiž. ponočne gostije, nesramne veselice, orgije pl. Orient vi. vzhod, iztok, jutro; ju-trova dežela, orijent. (Orientale m. prebivalec jutrovih dežel, iztočnik, orijentalec. [talni, orientnlifd) vzhodni, iztočni, orijen-frientalill m. poznavalec vzhodnih (orijentalnih) jezikov, poznavalec iztočnih narodov, orijentalist. orientieren fid) spoznati (-znam) se, lavedati se kako da leže v kakem kraji strani sveta, orijentirati se. Original n. izvirno delo, prvotnik, original; (Urfdjrift) izvirni —, prvotni spis,prvopis,matica; Original» prvotni, izvirni, originalni. Originalausgabe f. prvotna izdaja, originalno (izvirno) izdanje. Originalität f. prvotnost, izvirnost, originalnost, samorodnost. |riginaltert m. prvopis. originell prvoten, izviren, prvopisen, originalen, samorodSn. (Drion m. rimščice pl., rimske palice pl., Orijon zvezda, paličnice pl. (Drkan m. silen vihar, nevihta, piš, burja, orkan. [lišp. (grnament n. okras, lepotičje, dika, (Brnat vi. mašna obleka, — oprava, ornat. fflrnitljolog vi. ptičeslovec, učeni poznavalec ptičev, ornitolog. ©rnitljologie f. ptičeslovje, ptičeznan-stvo, ornitologija, nauk od ptic, pri-rodopisje ptičev. ornitijologifd) ptičesloven, ptičeznan-ski, ornitologičen. frograpl) m. goropisec, orograf. frograpljie f. goropis, goropisje, oro-graflja. frt m. mesto, kraj, prostor. ortl)obor pravoveren, pravoslaven, staroveren, ortodoksen. (Orthoepie f. nauk o pravilnem izgovarjanji besed, ortoepija. orHjoepifd) pravorečen. ®rtl)ograpj)ie f. pravopis, pravopisje, ortograflja. ortl)ograpl)ifd) pravopisen, ortljopäbifd) betjanbeln komu pohabljene ude uravnati. ijrtlid) adi. mesten, krajen, krajeven; adv. po nekatera (nektera) mesta, po nekaterih (nekterih) krajih. [tjeit. i)rtlid)heit f. f. D rt u. Drtšbefcftaffen» (Ortotan m. vrtni strnad, vrtnik. (t)rt5= mestni, krajni, krajevni. Ortsangabe f. naznanilo kraja, (ßrtsbebörbe f. domača gosposka, kraj no oblastvo. (Ortsberri)nffeitl)eit f. kakovost —, lastnost —, posebnost kakega kraja. f rtsbefdjreibung/1. popis kakega kraja, krajepis. (Ortfdjnft f. mesto; selo, selišče. ©rtsgemeinbe f. selska občina, soseska. (Brtsibrigheit /'. f. DrtžbetjBrbe. fflrtspolijei f. krajna policija, krajtio redarstvo. [čutilo. (Drtsltnn m. mestno —, mestokazno ortsiibliri) v kakem kraji navaden, frtsueränberung f. premenitev prebivališča, preselitev, premeščenje. Drtšporftanb — 492 — $acf)t|"cf)tttntg (Ortsuorftrtnb m. krajni predstojnik, župan. ©fe f. (Öf)r n•) uh° (ušesa), luknja, tuljava, ušesce, luknjica; (§eftel—) babica, zapončna samica. (Oft m. (Dften) vzhod, iztok, jutro; Dft= vzhodni, iztočni. orteitfibel na videz, pokazžn, na oko, navidezen. ©ftentation f. kazanje, bahanje, razkazovanje, bahaštvo, baharija, hva-lisanje. ©Ideologie f. kostoslovje, nauk o kosteh, osteologija. ©Iler= velikonočni. (Bfterabeitb m. velika sobota, velikonočna sobota. ©Iterbrot n. velikonočni kruh, presnSc (-senca), velikonočni kolač. ©Umi to. pirtth, pisanica, pisanka. ©Ilerfelt 11. velikonočni praznik, velika noč (-i), vuz6m. ©Itolnntm?». velikonočno jagnje(-eta). BRerltd) velikonočen, vuzemski. ©Ilerlieb to. velikonočna pesem (-i). ©Rtrlujti f. (Aristolochia) kočka, jabolčnik. ©ReratefTe f. velikonočni semenj. ©ilermontag m. velikonočni ponedeljek. [niče pl. ©Rem pl. velika noč (-1), vuzem, let- ©Iterpalme f. (vrhove) mačice pl. ©Ilerfonntag m. velikonočna —, velika nedelja. ©Ilerjeit f. velikonočni čas, velika noč (-1). ©ltgren;e f. vzhodna —, iztočna meja. ijltlid) vzhoden, iztočen, jutrov. fflilnnrboft m. vzhodoseverovzhod. fflftpunkt m. vzhodišče. ©lirarismits m. črepna sodba, čre-pinjska sodba, ostracizem. ©ftfiibort m. vzhodojugovzhod. ofhniirts proti vzhodu, proti jutra, na iztok. ©Itroinb m. vzhodnik, jutrnik, zdolec, vzhodni veter, ©tter f. vidra; (SSiper) gad, modras, ©ttermittie f. vidrova kapa, vidrovka. ©tternge;iirt)t n. gadja —, kačja zalega. ©ttomane m. (Džmane m.) Turek, ©ttomane f. divan, otomana. ©uoerture f. uvodna godba, uvodnita, uvertura. oonl obel, jajčast, podolgast, ovalčn. f uution f. ovacija. ©ri)b n. okis, oksid, okisanec. fflnjbatian f. okisanje, oksidacija. onjbieren okisati, oksidirati. ©ri)gen to. kisik, kislec (-selca). §;on to. ozon. % Jlaur n. dvojica, par, dvoje; ein — Sdjjen jarem volov; ein — SBorte nekoliko besed, dve-tri besede; ein — Werben vzeti (vzamem) se; ju —en treiben ugnati (-ženem), ustrahovati, v strah prijeti (primem), ukrotiti, ukloniti, upogniti, spokoriti, premagati, v kozji rog ugnati. paar skupaj spadajoč, jednega para; biefe §anbfd)ul)e finb nid)t — te rokavici ne greste vkup, — nista par; — ober unpaar fpielen igrati se lih ali sodgv. paaren jediniti, družiti, pariti; zje-diniti, združiti, spariti, udvojiti; fid) — pariti se, družiti se; spariti se, združiti se. ßaarung f. parjenje, druženje, paarroeife adv. po dva, po dve, po dva in dva, sparoma. JIad)t m. u. f. zakup; najem u. najem; 5ßad)t* zakupni, najemni, padjtanfdilag m. zacenjenje zakupnine. §ad)tcontraet m. zakupna pogodba, padjten v zakup (v najem) vzeti (vzamem), impf. — jemati (jemljem). yädjter m. zakupnik, najemnik; —in f. zakupnica, najemnica. JJadjtgelb to. zakupnina, zakupšiina; najemnina, najemščina. ^adjtgrunb m. zakupno —, zakupljeno zemljišče. JJadjtgut n. v zakup vzeto posestvo. |)ad)trd)iUing m. f. 3ßacf)tgetb. ^adjtöertrag 493 — Pamphlet pad)toertrag m. f. $acl)tconfract. padltroeife adv. zakupno, v zakup; - itberlaffen v zakup dati (dam), v najem prepustiti; impf, v zakup dajati, — prepuščati. Jlad)t0tts m. f. pfoften) stožer, podboj, pfeilförmig pušičast, strelast. Pfeilnaljt f. strelni šev. pfeilfd)nell hiter kakor strela, pfeilfdjitlje m. lokostrelgc, strelec. Pfennig m. vinar, belič. Pfennigfudjfer m. stiskač, pilakar, skopuh. Pferd) m. (®ef)ege) obor, pletena ograda, tamar; (SSiel)mift) govno, gnoj. pferdjen tamariti, obore staviti; gnojiti; (jufammeubrftngen) segnati (-ženem), stlačiti, nažokati. Pferb n. konj; dem. konjič, konjiček; auf§ — fteigen konja zasesti (-sešdem), — zajezditi, na konja sesti; bom — fteigen razsesti, razjahati, s konja stopiti; elenbeš — kleka, kljusa, kljuse (-eta); SDJutter— kobila; fdjroarjež — vranec; toeifješ — belec; grauet — Sßferbearbeit — 503 — ^flanjenlcben sivSc, sir8c; braunež — r(u)javgc; folbež — plaveč; unberfcf)nittenež — žrebgc, pastuh; berfdjnitteneg — rezanec, skopljenec; $ferbe= konjski. jjftrbearbtit f. delo s konji; fig. konjsko delo, težko delo. Pftrbeorjt m. konjski zdravnik. Ifcrbenffentierung f. konjski nabor, jjferbebefdjlag m. kovanje —, podko-vanje konj. jjferbebiirlte f. konjska äöet (-i), — krtača. Pfrrbebedtekonjska plahta, čabraka. Jferbebitb m. konjski tat. Jlfetbefleifti) n. konjsko meso, konjina. jjtcrbefliege f. konjska muha, pod-repnica, podrepna muha. jjfcrbefoljlen n. žrebe (-eta), žrebičSk. {Iferbegefdjirr n. konjska oprava. Iferbegurt m. podprog, podpas, pod-proga. Pferbefjaor n. konjska dlaka; (am §al|"c) griva; (im ©djtoeife) žima. yftrbefjanbel m. kupčija s konji, konjarstvo; ben •— treiben s konji kupčevati, konjariti. pferbel)ären žimnat, žimčn. jlferbcliirt m. konjski pastir, konjar, jtferbeljuf m. konjsko kopito, jjferbeknedjt m. konjski hlapec, konjar, konjuh. JJftrbehrnft/'. konjska moč (-1), — sila. Pferbebranliljeit f. konj ska bolezen (-i), jjferbeleine f.vajet, povodec, voj, vojka. jferbemäljne f. konjska griva. Jlferbemarlit m. konjski semenj, — sejem; (Sßtaf}) konjsko sejmišče. jjferbctnin;e f. konjska meta. Jferbemilt m. konjšček, konjski gnoj. jjferberennen n. konjski dir; (äßett* jtreit) konjska tekma, dirka, jjferbefttttel m. (konjsko) sedlo. |ftrbefd)tnber m. konjedirgc. jjftrbefdjtuan; m. konjski rep. Iftrbefdjroemmt f. kopanje konj, konjska kopel (-i). Jlfcrbcllall m. konjušnica, konjak, konjski hlev. Pferbe;ud)t f. konjereja, konjarstvo. P IT m. žvižg; (mit b. pfeife) pisk; einen — tfjun zažvižgati, zabrlizgati, zapiskati. Pfifferling m. lisičica; feinen — roert ne piškavega oreha vreden, ne cem-pera vreden. pfiffig premeten, prebrisan, prekanjen, zvit, zvijačen. JJftffighcit f. premetenost, zvitost. Pfiffikus m. premetenSc, prekanjenec, zvita buča, zvitorepec. Pftngft« binkoštni. Pfingltblutnc f. (paeonia) potonika. PfingftenjpZ. dühovo (-ega),binkošti^Z. Pftngftfeicrtag m. binkoštni praznik. Pftr|td) m. breskev, breskva; (Kern« gel)er) kalanka, krojenica, plätenica; (§ärtIing)kostenica, koščeniea;*Pfirfid)« breskov, breskvin. Pftrltdjbnum m. breskovo drevo (-esa), breskev, breskva. Pfir(iti)blüte f. breskov cvet. Pfirftdjkern m. breskova koščica. Pfliinidjen n. rastlinica; (©egling) sajenica, sadika, presad. Bflonje f. rastlina, zel (-i), zelišče; coli, rastlinje, rastlinstvo, bilje, zelinje; (Bon fetbft getBcidjfcn) samorasla zel, samosevka; einjährige — jednolet.nica; perennierenbe — večletnica; ^flanjen« rastlinski, zeliščni. pflanjen saditi; v-, u-, zasaditi; impf. v-, zasajati. [mija. Pflanjenanatomie f. rastlinska anato- Pflanjenbeet n. greda, gredica, pre-saanik. Pflanjenbefdjreibung f. rastlinopis, rastlinopisje. Pflanjenbud) n. rastlinske bukve pl., rastlinoznanska knjiga. |flan;end)emie f. rastlinska kemija. |flan;ene|Ter m. rastlinojedec. pflanjenfreffenb rastlinojeden; —e§ SMer rast.linojedka. Pflanjenforfdjer m. rastlinoslovec, rast-linoznanec, rastlinar. Pflanjengeograpljte f. stanoslovje rastlin, rastlinska geografija. Pflanjengeologte f. nauk o prabilji, pradobno rastlinoslovje. Pflonjenhunbe f. rastlinoslovje, rast-linoznanstvo. Pflanjenlaus f. zelna —, rastlinska uš (-i). pflamenleben n. rastlinsko življenje. $flan$enlel)re — 504 Wegist yflan;enlel)te f. rastlinoznanstvo, botanika. Pflanjenreid) n. rastlinstvo, pflattjenreid) bogat rastlin, biljevit, travnat. Pflanjenfaft m. rastlinski sok. jjflnnjentrrfteiittrung f. okamenela rastlina, rastlinska okamenina. Pflanter m. sadilSc, zasajalSc; (Solo» nift) naseljenSc, naselnik. yflan;ertn f. sadilka, zasajalka; (Kolo» Ttiftilt) naselnica. yflaitjgarlen m. sadišče, sadovnik, pre-sadnik; (f. Säume) drevesnica, yflnttdittg m. divjak, presad. yflanjldjule f. sadišče; f. ^flanjgarten. yjflnnjßabt f. naselbina, yflattiung f. (baž s$flaitjen) sajenje, zasajanje, saditev; (Kolonie) naselbina, naselitev, selo. yflafter n. obliž, prilepek, oblaga, flašter; (Gšftrid)) tlak, kamenita tla pl., pomost. yflafterer m. pokladalec kamenitih tal, tla! kar, pomoščevalec. [njak. yflttftetköfer m. španska muha, prišč-pflnllern prilepiti flašter, obližati; (bie Straße —) tlak delati, — pokla-dati, mostiti; pomostiti. yflnfterftein m. kamen za tlak, ploča. jjflnfteitrefer m. postopač, pohajko-valec. yflalltrung f. pokladanje tlaka, po-mošče vanje. ytlaume f. sliva; (gmetfdjfe) češplja; Pflaumen» slivov, češpljev. yflattmenbaunt m. j. Pflaume, yflauinengnrten m. slivnjak. yflaumenljänbler m. slivar, češpljev prekupBc. yftnumenljol; n. slivovina, češpljevina, slivov les. yflautnenkem m. slivova koščica, češpljeva pečka. Pflaumenmus n. češpljevec, češpljeva (slivova) čežana. Pflaumkud)ett m. češpljeva (slivova) potica, slivovnik. Pflege f. skrb (-1), oskrbovanje, goja, varstvo; (Srjieljung) izreja, reja, od-goja; (—bež Kranifen) postrežba; (— bel Siet)ež) vardeva, vardevanje; (— ber Künfte u. SSiffenfdjaften) gojitev —, negovanje (ved in umetnostij). pflegebefol)lett skrbi izročen, v varstvo prepuščen. Pflegebefohlene m. oskrbovanec, gojenec, varovanec; f. oskrbovanka, varovanka, gojenka. pflegeeitern pZ. krušni starišipZ., hra-nitelji pl., redniki pl. pflegegeridjt n. varstveno sodišče. Pflegeitinb n. rejenec,rejenček; (treibt.) rejenka. pflegekollen pl. stroški za rejo. pflegelos brez postrežbe. Pflegemutter f. rednica, krušna mati (matere). pflegen skrbeti (-im) za kaj, na skrbi —, pod varstvom imeti (-am); (Oer» matten) oskrbovati, upravljati; (ben Kranfen) streči (strežem); (jSrtlidj) negovati; (erjiefjen) rediti, gojiti; iz-rediti, odgojiti; (baš Sief)) vardevati, opravljati;'pf. vardejati (vardenem); (cultibieren) gojiti, negovati, mikati, likati; (geroofjnt jein) navado imeti (imam), navajen biti (sein) (gewöfjnt. mittelft ber iteratiben unb frequentattoen Serba ob. mittelft beš aboerbietten navadno ob. rad — j. S.: id) pflege 31 tragen nosim, nosevam; id) pflege 3U treiben gonim, gonevam; id) pflege friil) aufjuftetjen navadno zgodaj vstanem, zgodaj vstajam; er pflegt lange ju fžlafett rad dolgo spi); Stati) — posvetovati se; ber 9lu|e — počivati; Umgang — pečati se, pajdašiti se, družiti se s kom; Unterljanblungen — ftogajati se, dogovarjati se; 33ert)anb-ungen — razpravljati, obravnavati. jifleger m. skrbnik, varüh; strežnik, strežaj; upravnik, oskrbnik; gojitelj, negovatelj. Pflegerin f. oskrbnica, strežnica, stre-žajka; gojiteljica. [njenčc. yttegefotin m. rejenec, rejenček, hra-ytlegetod)ter f. rejenka, hranjenica. pflegeoater m. rednik, knišni oče (-ta), hranitelj. pflegltd) adv. kakor dobro oskrbovanje zahteva, skrbno. Pflegling m. f. $ftegefinb. Pflegfd)aft f. varstvo, skrbstvo. fh pflegfcgaftlich — 505 — pfropfen pflegTrijaftlid) varstven, skrbstven, [(-i), pegfdjaftsbeljbrbe f. varstvena oblast. Piif)t f. dolžnost, obvezanost.; (916» gäbe) davščina , odrajtovilo ; $flid)t= aolžnostni, po dolžnosti. ptlid)tbcfliljen (pflichteifrig) vnet za svoje dolžnosti, goreč v izpolnjevanji dolžnostij, prizadeven, skrben, vesten, {ffliditbrud) m. prekršenje dolžnosti. Pflichterfüllung f. spolnjevanje dolžnostij.—i\/i Z- Pid)teremplar «."dolžni iztisk, zapovedani iztis, cenzuri pristojni iztis. pfltdjtfrrt odvezan, prost dolžnosti, oproščen —, prost davščine, prost tlake, neobdačen. pid)tgebot n. zapoved dolžnosti, ve-levanje dolžnosti. pid)tgtfiit)l n. čut dolžnosti. pflid)tig dolžen, obvezan; podložen, fflictltleirtung f. spolnitev dolžnosti. j)flid)tmäßtg po dolžnosti^ dolžnosti primeren, dolžnosten. UfitLtu [sti. pflid)trd)utbig dolžen; adti. po dolžno-pid)ttl)fit m. dolžni delež, pripadajoči del. pflid)ttreu zvest v izvrševanji dolžnostij, vesten. pidjttreue f. zvesto spolnjevanje dolžnostij. ptlid)tBcrge[fett nemaren v izvrševanji dolžnostij, dolžnosti zanemarjajoč, malovesten. jJflid]tofrgelTenljcit f. zanemarjanje dolžnostij, brezvestnost. ptliditnertehung f. prekršek (presto-pek, prelom) dolžnosti. pflid)tn)ibrig adi. dolžnosti nasproten, dolžnosti protiven; adv. proti dolžnosti, zoper dolžnost. Podi m. kolček, trkelj, panj, čok. ppdien na-, prikolčiti, s kolčki (tlinei) pritvrditi. pflüdteit trgati, brati (berem), nabirati; utrgati, natrgati, nabrati; (rupfen) puliti, pipati (pipljem), ruvati (rajem), skubsti; izpuliti, izpipati, iz-, poruvati, oskubsti (-skubem). jjflitdicr m. trgalec, trgač; (SRupfer) pulilSc, skubec. ftlug m. plug, oralo, oralno drevo (-esa); bal ift meine ffigge u. — to me preživi, s tem se živim; $flug» plužni, oralni. [gredelj (-ljna). Ptlugbnlkeim. (—baunt m.) gredelj u. pfliigbnr oren. jjflugriten n. črtalo, pflügen orati (orjem), plužiti; raz-, preorati, zorati. Pflügen n. oranje, oral (-i). Pflitger m. oratar, orač, orataj, ratar. Pfluggellcll n. krstan, kristan. ptlugijnupt n. oplaz, plaz. Pflugkeljre f. obračilo. flflughriime f. ročica, ptluglonb n. orna zemlja, örnica. PftugmelTer n. črtalo. Pflugnarbe f. klešče pl.; bie — galten klešče držati, kleščariti. Pflugrab n. plužno kolesce, plužno kolce, plužno; bie Spflugräber kolca pl., plužnice pl., plužniki pl. Pflugreute f. ötlka, vrklja. Pflugfdjar f. lemež, ralo. pflugfdjarbein n. ralo. Pflugfdjarre f. f. ^flugreute. Pfluglterje f. ročica, ročaj. Pflugftochdjen n. kozolec, pftugttürje f. f. 5ßflugfterje. pflitguiel) n. plužna živina, svež (-i). Pflugiuenbe f. obračilo, obračanje; vzare pl., vzrati pl. Pflugjeit f. čas (doba) oranja, oranje. Pfortaber f. vratnica. Pförtd)ftt n. vrätica pl., dürice pl. Pforte f. vrata pl., duri pl.; bie otto= manifege — visoka porta; Pforten» vratni. Pförtner m. vratar; (anat.) desno ustje želodčevo, vratar. Pförtnerin f. vratarica. flfolten m. podboj; (Pfeiler) steber, pfötdjen n. šapica, tačica. Pfote f. šapa, taca. Pfriem m. (Pfrieme f., Pfriemen m) šilo, bodilo; (fpifcig julaufenbeS gelb= beet) zaklinek, rep. pfriemenförntig šilast, klinast. Pfriemengras n. (spartium) kovilje. Pfropf m. (pfropfen, ©töpfel m.) za-mašek, zamaša, čep, zatič, zatika, zamah, zätik. pfropfen (ftopfen) gatiti, mašiti, phati, žokati; nagatiti, namašati, naphati, pfropfen — 506 — natrcati, napolniti, natlačiti, nažokati; bie ^lafcfe — zamašiti, začepiti; (33dunte berebeln) cepiti; in ben ©palt — cepiti v sklad; in bte Serbe — v zarezo ob. v žleb cepiti; in bie 3tinbe — za kožo (skorjo) ob. za lub cepiti. Pfropfen n. cepljenje, cepitev; ma- šenje, mašitev. pfropfet m. cepilec; mašilec. Pfropfnteffer n. cepilo, cepilnik, ce-pilni nož. Pfropfreis n. cep, cepič, cepika. Pfropfrondjs n. cepilni vosek. Pftopfroetftjeug n. cepilo, cepilno orodje. [čepovlek. Pfrofjiefjet m. odmašek, odčepilnik, Pfriinbe f. nadarbina, prebenda, du-hovnija s stanovitnimi dohodki, župnija. pfriinben ustanoviti prebendo, podeliti duhovniji dohodkov, založiti jo. Pfriinbenertrag m. dohodki prebende, dohodki nadarbine. Pfriinbler m. preskrbovangc, ubožec, uživalec milostinje. Pfriinbner m. nadarbinar, prebendar, duhovnik nadarjenik. Pfuljl m. kal, kaluža, mlakuža, muza, mlaka, močvirje, luža. Pfitijl m. blazina, vzglavje, podzglavje, vajšnica. pfuljlen duh imeti (imam) po kaluži, zaudariti po mlakuži, po mlaki smrdeti (-im). pfuf)lig kalužen, mlakužen. Pfttf)lfd)itepfe f. kožica, pfut interi. pej (fej), pej te hodi! Pfunb n. funt; Pfunb« funtni. Pfttnbbirtt f. funtnica. [(sem), pfititben funt tehtati, funt težek biti Pfiinber m. funtnik, funt težek. jjfunbgeroid)t n. funtna teža. pfiinbig funten, funt težek. Pfunbleber n. podplatno usnje, pod-platnik, funtno usnje, gropa. pfunbtnetfe adv. na funte, po funtu, pfttfdjen brez znanja delati, šušmariti, pačiti, krpucati, skazo delati, rokodelstvo kvariti. Pfufdjer m. šušmar, slepar, mojster-skaza, neizkušenBc v rokodelstvu, ne-izurjen samouk; (Surpfufdjer) mazač, ozdravljuh, doktorskaza. Pfufd)eret f. šušmarija, šušmarstvo; krparija, skvarjeno delo. Pfufd)ertn f. šušmarica; mazačka, ozdravljuhinja. [vršen. pfufd)erl)aft šušmarski, krparski, po-Pfii^e f. mlaka, mlakuža, luža, muža, kal, kaluža, lokva. Pfitbennmffer n. lužnica, mlakužnita. pfittjig lužen, lužnat, kalužen, ka-lužnat. Pljaetljon m. fäeton, lahka kočija, dvokolica. pljnlanr f. stisnen bojni red, klin, falanga. pijnnerogame f. {pl. Pf)atterogamen) vidnoplodnica, javnocvetka. Phänomen n. pojav, prikazek, prikazen (-i), fenomen. Phnntafie f. domišljija, umišljava, obrazotvornost, vobraznost; mečta, fantazija ; (Erbidjtung) izmislek, umišljena reč (-i), sanje pl. Pfmnfaftegebilbe n. umislek; bas ift ein — ta je prazna. pljontaftereid) domišljiv, umišljiv, žive domišljije (gen. quäl). pljantafteren umišljati si, sanjariti; (irre reben) blesti (bledem), blazniti, zmedeno govoriti, fantazirati. Phantasma n. privid, prikazek. pijantalt m. sanjar, sanjač, sanjavec, prenapetež, fantast. Phuntallerei f. sanjarija. pljantaRifd) sanjarski, fantastičen. Phantom n. privid, prividek, prazne sanje pl. Pharifäer m. farizej, farizejec, sveto-hlinec; fig. licemer, licemerec, liee-mernik. [licemerski. pharifätfd) farizejski, svetohlinski; ptjarifäismus m. farizejstvo, sveto-hlinstvo; licemerstvo. Pharmateut m. lekarnik, lekoslovec, farmacevt. Pljarmateutih f. lekarništvo, forma-cevtika, zdravilarstvo, lekoslovje. pljarmaceuttfd) lekarski, lekarniški, zdravilarski, farmacevtiški. Pharmakologie f. lekoznanstvo, zdra-viloznanstvo, farmakologija. Phafe f. mena, sprememba svetlobe, faza; doba, stopinja; prikazen, oblika. qßfjünnt^rop 507 — piepen Philanthrop m. človekoljub, ljudomil. flijilantjjropir f. človekoljubje, [mil. pljilnntijropird) človekoljuben, ljudo-pjjiljjnrmonifd) godboljuben, glasbo-ljubčn, fllharmoničen. pi)ililltr to. fllister, plebejec. pijilotog m. jezikoslovec, jezikozna-nSc, fllolog. pijitotogie f. jezikoslovje, jezikoznan-stvo, filologija. pljilotogifd) jezikosloven, jezikoznan-sti, filologičen. pijilofopl) to. modroslovec, modrozna-nčc, modrijan, filozof. pijilofopljie f. modroslovje, modro-inanstvo, modrijanstvo, filozofija. (jljilofopljitren modrovati, umstvo-vati, filozofirati. pljtlofopliifd) modrosloven, modro-znanski, filozofiški, filozoličen. Iljiole f. dolgovratna sklenica, buča. lljlegma n. hladnokrvnost, flegma. jljleginatifter to. hladnokrvnik, fleg-matik, počasnež. jljlegmatifdj hladnokrven, flegmati-ččn, počasen, pijoitetift f. glasoslovje, fonetika, pbonetifd) glasosloven, glasoven, fonetičen. flljönir to. samolet, fenis. Pljospljor to. fosfor; Sßpgpfior» fos-forni, fosforov. pijospljorefcen? f. svetlikanje, fos-forescenca. pl)05pl)ore|"cieren svetlikati (se), svetiti se, fosforescirati. |l)osf)l)orfaure f. fosforova kislina. Pljotograpl) to. svetlopisec, fotograf. Photographie f■ svetlopis, fotografija. pl)otograjil)ifd) svetlopisen, fotogra-tčen. [fotometer. pijotomcter n. svetlobomer, svitomer, pijtafe f. izrek, izraz, fraza; fig. prazna beseda, puhloslovje. pijmfenbtefdjer to. govorec praznih besed, čeljustač, puhloslovec, čvekač pi|tttfenbrefd)erei f. prazno besedičenje, puhloslovje, čeljustanje. pijrnfeologie f. izrazoslovje, frazeo-gija, zbirka izrekov. [gičen. piltflfeologifd) izrazosloven, frazeolo-p|t)(iru5 m. okrajni zdravnik, fizikus. $()#& f■ prirodoslovje, prirodoznanstvo, fizika. pplUtalifd) prirodoslovBn, fizikalen; fizikaličen. fljtjfihat m. služba okrajnega zdravnika, fizikat. JJhtjftlier m. prirodoslovec, fizik. Jljtjfiognom to. liceslovec, fizijognom. ffjtjfiognomie f■ lice, obličje, obraz, podoba, fizijognomija. Pljljftognomik f. liceslovje, obrazo-znanstvo, fizijognomika. plpjr.ognomirrii liceslovBn, obrazoznan-ski, fizijognomičen. jtt)i)|tolog to. životoslovec, fizijolog. gljljftologie f. životoslovje, fizijologija. phlftologifd) životosloven, fizijologi-čen, fizijologijski. pl)t)fifd) naraven, priroden, natorBn; prirodosloven, prirodoznanski, fizičen, fiziški; — e ©rojjjafjrigfeit naravna—, prava polnoletnost; —e ®raft telesna moč (-i). Jlljijtograpl) to. rastlinopisBc, fitograf. fljtjtograpfjie f. rastlinopisje, biijepis, fitografija. j}l)l)tolit[)en pl. rastlinske okamenine, okamenele rastline pl. piano adv. lahno, tiho, polahno, la-gano, piano. [forte, f ianoforte n. klavir, glasovir, piano-fiarift m. pijarist. flialtcr to. pijaster. pidjen smoliti; zasmoliti, s smolo zamazati (-mažem). JJith to. pik, kee, ključ, kljun. JJidte f. cepin, pikon, cempin, trno-kop, kramp, motika. ItthelfjärittgTO. (—gering) fig. šaljivec, glumač, pavliha, smešnik. |lidiell)aube f. čelada (od kovine), šlem. pidien kljuniti, kavsniti; impf, klju-vati, kavsati, s kljunom trkati. JJidtling to. slanik. jjidmidt n. skladna gostija, skupen obed, piknik. jjifcee f. točka, komad. [stavek. |Iietie|ial n. stojalo, podnožje, pod-piep interi. piv, pip, čivk, pit, čiv! Jliep to. čivk; einen — pren laffen čivkniti, začivkati. piepen (piepjen) čivkati, čivkljati. 9ßiepf)al)n 508 — 9ßlafonb ptepljaljn jh. petelinček; (toeinerlid)e§ ttitb) njerga, cmerda. Piepljuljn n. puta, oipa. Pietät f. pobožnost, ljubezen (-i), uda-nost, prisrčnost, spoštovanje, pijeteta. Pietismus m. pobožnost, svetost , bogo-molstvo. pietift m. pobožnež, pijetist. pifjf, paff! interi. pik, pok! Jlijment n. barvilo, pik m. (im tartenfpiel) zelje, pik; einen — auf jemanben ijaben jezo (piko) imeti (imam) na koga, gorek biti (sem) komu, nameriti na koga. pikant rezek, rezen, ostgr, pikanten, slan, zbodljiv, ostroumen. pikanterie f. pikanje, zbadanje, skrivno sovraštvo, pikanterija. Pike f. kopje, sulica, drog; t>on ber — auf (an) od najnižje stopinje, prav od začetka, od prostaka. Pikenträger m. kopjanik, suličnik. Piket n. piket, taborska straža, pikieren pikati, zbadati, dražiti; fid) auf etm. — v glavo si vbiti kaj: pikiert užaljen, razžaljen; — fein zameriti, pilafter m. steber, stolp, pilger m. potnik, popotnik; (23all= fal)rer) romar, božjepotnik; pilger» romarski, božjepotni. filgerfaljrt f. romanje, božja pot (-i), pilgerin f. popotnica; romarica, božje-potnica. pilgern popotovati, potovati; (mati* fatjrten) romati, na božjo pot iti (grem), — hoditi. pilgerfdjaft f. popotovanje; (2BaH= fafirt) romanje, božja pot (-i). Pilgersmann m. romar, božjepotnik. pilgerftab m. romarska palica, [mann, pilgrim m. (pl. ^ilgrime) f. <$ilgerž» fille f. svalek, kroglica, pilna. Pilot m. krmar, vodnik na morji izveden, vešč brodnik, pilot. Pil; m. gliva, glibanja, goba. piljarttg glivast, gobast. PUjling m. užitni goban, jurji. pimpernelle f. strašnica, bedrenec. pimpernufs f. klokec, kloček, sodelj. Pimpemufsltraud) m. kločičevje, klo-kočina, kločičevec. Pinguin m. tolstnica, pingvin, pinie f: pinija, pažidek; (grudit) pinjola, pinela. pintole f. pinjola, pinela. pinne f. cvek, klin, klinec. pinfel m. čopič; (einfältiger SJienfdj) tepec, bebec, prismoda. pinfelei f. mazanina, slaba malarija, pinfeln s čopičem delati, mazati. pinfelltrid) m. poteza s čopičem, pinte f. pinta. pinjette f. pinceta, ščepec, procepčie. pionnier m. okopnik, rovokop, pijo-nir; $ionnier= okopniški, pijonirski. pionntercorps n. okopniški —, pijonirski oddelek, okopniki pl., pijoniiji pl., rovokopi pl. pips m. pika; ben — reißen piko odreti (-derem). pirat m. gusar, korzar, morski ropar. piratenfd)iff n. gusarska ladija, roparska ladija. pirol m. vuga, kobilar, štokavec. Pifang m. rajska smokva, nuiza, banan. pilfe f. scanje, scalnica, seč, mokriea. pilTen scati (ščim u. ščijem), mokriti; (in ber tinberfpradje) curati; pf. po-, uscati se, pocurati se; iter. po-, ušči- ■ vati se. pifTtr m. uscane (-eta), uscanec; —in f. uscanka, ščija, ščijca. piftajit f. f. fSimpernufl. piltil n. (bot.) plödnica, pestič. piltole f. samokres, pištola. piRolenldjurs m. strel iz samokresa, pittoresk slikovit, prekrasen, plačat n. oglas, nabito oznanilo, na oglih prilepljen razglas. . ,f piad)e f. planjava, planota. / Lik J, placieren na-, umestiti, postaviti, položiti, dejati (denem), nastaniti; fid| -nastaniti se, usesti (-sedem) se. placken (plagen) pestiti, mučiti, zatirati, vicati, trpinčiti, stiskati, tlačiti, treti (tarem); fid) — ubijati se, gnati (ženem) se, ubadati se, truditi se, mučiti se. piacherei f. nadloga, stiska; tlačenje, zatiranje; trud in ubadanje. piafonb m. strop; ($edengemälbe) nastropna slikarija. r/V «ßlage — 509 — plattbrüden piage muka, težava, nadloga, beda, nuja, stiska; šiba, kazen (-i), ujima. piogegeilt m. mučitelj, stiskalec, živa nadloga, nadležnik. plagen mučiti, trapiti, vicati, nadlegovati, sukati (sučem), preglavico delati, pestiti, hudo imeti (imam), trpinčiti, zatirati, stiskati, tlačiti, moriti; ftd) — truditi se, ubijati se, vicati se, ubadati se, imeti skrb in preglavico. piager m. nadlegovalčc, mučitelj, zatiralec, stiskalec. piagge f. ruša, rušina, drn; barsko mahovje. Plagiat n. pisateljska tatvina, knji-ievna kraja, prepisovanje, plagijat. Plagiator m. književni tat, ki duševne proizvode drugih za svoje prodaja, pi-satelj-prepisovalfc, prepisun, plagijator. flatb m. ogrinjača, ogrinjalka, plet. platzieren pred sodiščem obravnavati, pred sodniki razpravljati, — zagovarjati, — braniti. piaibot)er n. razprava pred sodiščem, »govor pred sodniki. {lian m. črtež, načrt, osnova, osnu-tčk; krajepisna mapa, plan; (2lbfid)t) namera, nakana, naklep; meine Sßläne ftnb gefd)eitert izpodletelo mi je, naklepi so se mi razbili; $Iäne fd)mieben naklepe snovati (kovati); (ebener Sßtag) ravnica, ravän (-i), planjava. plan raven, plan; fig. odprt, očiten, j&s6n. planconeao ravnojamast, plankonkaven. [veksen. plnntottoer ravnoizbočen, plankon-planett (ebnen) izravnavati; (<ßlöne jfaieben) naklepe snovati, nameravati. Jlanet m. premičnica, planet, zvezda obhodnica. pianetenbaljn f. pot premičnic. {Hanetenfiirtem n. sestava premičnic. plangemäß po osnovi, po načrtu, planieren ravnati, gladiti; izravnati, ugladiti, planirati. Ilantglob m. planiglob, planikrogla. lanimetrie f. planomerstvo, plosko-metje, planimetrija. pianke/! deska, planka; (SSrettermanb) paž, opaž, ograja iz desäk. plänkeln postreljavati, streljavkati, prestrelke delati, z raztresenim streljanjem sovražnika begati. plänkeln n. postreljavanje, streljav-kanje, prestrelki pl., raztreseno streljanje. piankenreilje f. tinj, planke pl. Plänklet m. lahkooborožen strelec, streljavkar; pl. raztreseni strelci. planlos brez osnove, brez namere, brez načrta, brez črteža, lahkomiseln, nepremišljen. Planlosigkeit f. brezosnovnost, brez-črtežnost, lahkomiselno ravnanje, nepremišljenost. planmäßig premišljen, namerjen, pre-računjen; po osnovi, po načrtu. Planmäßigkeit f. premišljenost, pre-računjena osnova. [taža. piantage f. naselbina z nasadi, plan-pianjetdjnen n. risanje črtežev. Plapperer m. blebetavčc, žlobudralo, plapperljaft blebetav, žlobudrav. Plapperliaftigkeit f. blebetavost, žlo-budravost. plappern blebetati, žlobudrati, čvekati, čenčati, klepetati (-pečem), kvasiti. Plärrauge n. krmežljavo ob. brlavo oko (očesa). plärräugtg krmežljav, brlav. plärren vekati, dreti (derem) se, cmeriti se. plärrmaul n. vekalo, vekavt; cmera, vekulja. piaRik f. kipotvorstvo, plastika, plaftifd) kipotvoren, živoupodobljen, plastičen, plastiški. Platane f. platana, laški javor. Plateau n. gorska planota, visoka ravan (-i), platin n. platina, platoniftl) platonski, platoničgn. plätldjern pljuskati, čopotati (po vodi); šumljati, čopljati, žuboreti. platt adi. ploščat, plošnat; fig. prost, nizek; —e ©tirn nizko čelo; —e 3Bal)r« Ijeit čista ob. gola resnica; —er SJlenfd) prostak, vsakdanjež, kmetavs, zarob-ljenec; adv. naravnost, brez ovinkov. plattbeutfd) doljnonemški, prosto-nemški. plattbrüdten sploščiti. platte — 510 — ^lenipotenj platte f. plošča, ploča; (gladje) planota, ravan (-i); (®lage) pleša; (am Sßagel) glava, glavica. plätte/1, (platteš S3oot) plitvica, plitka, brod, plav. piätteifen n. gladež, likalo, likalnik. plätten ploščiti, valjati, gladiti, ravnati, likati; po-, zravnati, pogladiti, zlikati. [grahorica. piatterbfe/1. (Lathyrus) ploščati grah, platterbings adv. do cela, do dobra, popolnoma, uprav. |llcittfifd| to. (Pleuronectes) ploča, kambala. Plattfuß to. podplat, stopalo; (ber Sßlattfiifjige) ravnodilec, ploskonožec. plattfii^ig ploskonog, ploskonožen. plattgerlle f. dvovrstni ječmen, ploščgc. Plattheit f. plošnatost, ploskost; fig. priprostost, nizkost, prostaštvo; lauter —en jpred)en prostaško govoriti, vsakdanjega govorjenja biti (sem). plattljufig s plošnatim kopitom, ploskokopitSn. plattieren srebriti; posrebriti, s sre-, -herno pločevino prevleči, platirati. Plattkopf to. ploskoglavgc; fig. butec, praznoglavBc, puhloglavec, topoglavec. plattköpfig ploskoglav; fig. butast, puhloglav, topoglav. piattnafe f. plošnat —, potlačen nos. Plattner m. ploščilge; likalec, gladilec. plattfdjlagcn ploščiti, tanjiti; sploščiti, stanjiti. piattltein m. ploča, škrilja; mit —en belegen popločati. piah to. (Ort) mesto, kraj; (ŠRaum) prostor; SJJarlt— trg, sejmišče, tržišče ; Satnpf— bojišče; Sanj— plesišče u. j. m.; ein fefter — tvrdnjava; fahler — goljava; 9ßlaj3= mestni, plah interi. plosk, plesk, tresk! Pla|biid)fe f. pokalnica. piät;d)en n. mestice, prostorček, piatjcommanbant to. poveljnik posad-nih čet, poveljnik na stražišči, plac-komandant. pialjrommanbo n. poveljstvo na stražišči, plackomanda. plamen ploskniti, pleskniti, pljusniti, štrbunkniti; impf, ploskati, čofotati, prasketati; (jerjpringen) razpočiti, počiti, raz-, pokniti, razleteti se, razprati (-porjem) se, zazijati, regniti. pialjcr to. plosk, plesk, štrbunk. plaljgreifen polastiti se prostora, vko-reniniti se, vgnezditi se; veljavo za-dobiti, obveljati. plnhtnad)en umakniti se, prostor narediti; impf, umikati se, prostor delati; pla| gemacht s poti! na stran! umakni(te) se! v kraj! pinbrnajor to. major na stražišči, placmajor. plahnehmen sesti (sedem), usesti se; nehmen ©ie plag izvolite sesti, račite usesti se. piabpulner n. pokalni smodnik, piafjregen m. naliv, ploha. Platjtratte f. mestna menica, piauberei /'. blebetanje, žlobudranje, brbljanje, gobezdanje. pinuberer m. blebetavec, žlobudralo, jezičnik, brbljavBc. plouberhaft blebetav, žlobudrav, gostobeseden, jezičen, brbljav. Plauberhaftigheit f. blebetavost, žlo-budravost, klevetavost, j ezičnost, gosto-besednost. [klevetulja, piauberin f. blebetedja, klevetalka, plaubern blebetati, klevetati, čelju-stati, ragljati, žlobudrati. plaubcrtafdje /*. blebetalo, raglja, kle-petgc, klepetulja. plaufd)en klepetati (-am u. klepečem), česnjati, ragljati, blebetati, gobezdati, brbljati, kvasiti, čenčati, piaufdier to. f. ^tauberer, plaufibel hvalevreden, priličen, ugoden, sprejemen, prijeten. [bejec. Plebejer to. prostak, nežlahtnik, ple-plebejifd) prostaški, prostonaroden, plebejski. pieba f. prosto ljudstvo, nižji stanovi, plebejci pl. piejabeit pl. gostosevci pl., gosto-žirci pl., rimščice pl. pienarfihung f. celokupni zbor, popolna seja. pienaroerfantmlung f. popolna skupščina, polni zbor. pienipotenj f. neomejena (polna) moč (-i), polnomočje. $leonažmu§ 511 poetffd) Pleonasmus m. nepotrebno izobilje v govoru, pleonazSm. Jllombc f. svinčeni zalivek, svinčeno mašilo, plomba. plombieren s svincem zaliti (-lijem), — zatakniti, — zamašiti, zasvinčiti, zaoloviti, plombirati. plij^Itd) adi. nagel, nenaden, nepričakovan; adv. naglo, nanagloma, hipoma, na mah, mahoma, iznenada, na enkrat, nenadoma; alš — kar. jJluberhofen pl. široke hlače pl., brgeše pl. [(sem), plubern mahadrati, preohlapen biti plump okoren, neukreten, neroden, neustorBn, nepripraven, odročen, nespreten, štorast, neotesan, štorkljast, zavaljen, trlepen. Jllumpe m. okornež, štorkljež, nerod-než, neukretnež, neotesanec, teleban, trlep; f. štorklja, nerodnica, neote-sanka. plumpen pljusniti, pljunkniti, štr-bunkniti, telebniti; impf, pljuskati, pljnnkati, štrbunkati, telebati. jjlumpheit f. okornost, neukretnost, nerodnost, nespretnost, netrlepnost, neotesanost. [bunk! plumps interi. pljusk, pljunk, štr-Plumpfadt m. robec v korobač spleten, korobač iz zvite rute. jllunber m. šara, starina, ropotija; cape, cunje pl. jjliinberer m. plenitelj, plenilec, ropar, grabežljivec. pliinbern pleniti, ropati, grabiti, šiloma jemati (jemljem); o-, pople-niti, oropati, ugrabiti, šiloma vzeti (vzamem), jllitnbcrn n. plenitev, ropanje, plimbcrung/". plenjenje, ropanje, plen, plenitev, rop, grabež. }IIitnbrrungsfud)t f. ropaželjnost, grabežljivost. piimberungsfitchtig ropaželjen, roparski, grabežljiv, grabljiv. fllunje f. krvava klobasa, krvavica, mulica. JJlurol m. množno število, množina. {Iluralitiit f. množnost, mnoštvo, ve-! fina, množina, plus več. Plus n. prebitek, preostanek. JAULC- |iitfcf) m. redek baržun, pliš. Plusqunmperfect n. predpretekli čas, predpreteklost. /2 Plutjem. tikvast vrč,bučnica, stučka. Pluoiale n. veliki mašni plašč, pöbel m. prosti narod, nižje ljudstvo; (©efinbel) drhal (-i), žlota. [otesan. pbbelt)0ft prostaški, neolikan, ne-P'öbelhaftigkeit f. prostaštvo, neotesanost, neolikanost. P'öbelbaufe m. drhal (-i), žlota. Jlobelherrfdjnft f. vlada proste drhali, drhalska vlada. Pöbellpradje f. prostaški jezik; drhalska govorica, primojduševski jezik. Pod)e f. tolkač, tolkalnica. podjen trkati, klepati (klepljem), tolči, razbijati; potrkati, potolči; auf etto. — ustiti se, košatiti se, šopiriti se, bahati, ponašati se s čim; junačiti se; zanašati se na kaj; Gšrj— pühati (pham u. pšem), tolči (tolčem), drobiti, gruščiti rudo. podjer m. (itn ^odjmer!) puhač, delavec v rudniških stopah. Podjmittjle f. (^ocfjmerf n.) rudniške stope pl. jlndit f. osepnica, koza, rujna. flodieitgrube f. (—narbe f.) brazgotina od osepnice, pika, jamica, hrapa. potkcitgriibig (—narbig) pikast, osep-ničast, hrapav, kozav. fodttnimpfttng f. stavljenje —, cepljenje koz. podtig osepničav, kozičav. poculieren popivati, pijančevati. jtobagra n. protin, pütika, podgrom, kostenica, pokostnica, podagra. pobagrifd) protinast, podgromast. Jtobagrifl m. kostobolnik, podagrist. Jtobium n. most, oder. jjoctn n. pesen(m) (-i). Potite f. pesništvo, poezija. §oet m. pesnik, poet. Jjoetnfter m. pesmar, pevče (-eta), pesmarček, poetaster. Poeterei f. pesmarija, pesmarstvo. Poetih f. nauk o pesništvu, pesmo-slovje, poetika. Poetiker m. pesmoslovBc. poetifd) pesniški, poetičen., , . nUuü^'X, k»;"//"** poetifieren — 512 - Polterer poetifieren pesmi skladati, pesmariti, pesnikovati. |tointe f. konica, ost (-i), ostrica, bod.ec, želo; fig. glavna misSl (-i). pointieren (milit.) obrniti, nastaviti, naperiti top. Pokal m. kupa, veliki kozargc, bokal. Pökel m. razsol, solomurja, slano-mur, slanica; pötel» nasoljen, osoljen, slan. Pökelfleifd) n. nasoljeno meso. Pökelljüring (—hefmgJmTšIamk. pökeln na-, po-, razsoliti; v razsol dejati (denem), v solomurjo vložiti. Pol m. tečaj, pol; polar» tečajni, polarni. jjolarbiir m. severni —, beli medved. Polarisation f. polarizacija, polarizo-vanje, polariziranje. polartfteren obračati se k tečaju, po-larizovati, polarizirati. Polarkreis m. tečajnik, polarni krog. Polarlid)t n. severna luč (svetloba), severni sij, burjava. Polarftern m. severna zvezda, sever-nica, burovž. Polarftrom m. tečajni tok. [meta. Polet m. (pulegium) polaj, drobna Polemik f. učeni prepir, znanstvena pravda, boj s peresom, polemika. ilolemiker m. prepiralSc, pravdar, emik. polemifd) prepirgn, polemičSn. polemifteren prepirati se, pričkati se, boriti se s peresom, učeno pravdati se, polemizovati, polemizirati. Polenta f. mešta (iz phanega žita), polenta. Polier» likalni, loščilni, gladilni. |olierei(en n. likalo, gladilo, polteren likati, gladiti, loščiti, poli-rati, svetliti; zlikati, ugladiti, osvetliti, zloščiti, spolirati. Polterer m. likalSc, gladilSc, loščilgc; (6. SJtaurern) zidarski nadglednik, polir. Polierftotk m. gladilka, gladilo, poliert zlikan, uglajen, poliran. jjolitelTe f. uglajenost, udvornost, uljudnost, olikanost. Politik f. državništvo, politika. Politiker m. državnik, politik; fig. prekanjengc, zvitorepčc. politifd) državniški, političen; fig. prekanjen, zvit, presukan, premeten. politifteren o političnih vprašanjih se razgovarjati, politične zadeve pretre-savati, politikovati, politizirati. Politur f. gladčina, lik, lesk; fig. uglajenost, olikanost. Polijet f. policija, redarstvo; Polijei» policijski, redarstveni. [urad. Polijeiamt n. policijski (redarstveni) Poli;eiaufltd)t f. policijski nadzor, redarstvena pazka, policijsko nadzorstvo (nadgledstvo). poltjeteomrnipr m. policijski komisar, redarstveni poverjenik. poltjeltominilTariat n. policijsko ko-misarstvo, redarstveno poverjeništvo. Polijetbirection f. policijsko ravnateljstvo, redarstveno vodstvo. Polijeibirettor m. policijski ravnatelj, redarstveni vodja. [stven. poltjeiltd) policijski, redarski, redar-jlolijeitnann m. redar, policaj, policist, yolijetorbrtung f. policijski red, redarstveni zakon. Polijtifpton m. skrivni policist, vohun, ovaduh. [p8k. poltjtiiiberfretung f. policijski presto-Polijeiotrorbttung f. policijski ukaz, redarstvena naredba. Polt;einiefen n. policijstvo, redarstvo, policijske reči pl. poltjeittribrtg proti policijskemu redu, redarstvenemu redu nasproten. Police f. zavarovalno pismo, protipis, zagotovilnica, polica. Pöller m. možnar, topič. Polimeri n. srednja moka. Pollution f. prolitje semena v spanji, semenotok v sanjah, poliicija. Poloitatlt f. poljski ples, poloneza. polontlteren popoljačiti, polonizirati. Polller m. blazina, podzglavje; (itn SBafferbau) podstava. polftern blaziniti; o-, podblaziniti; s perjem natlačiti, z žimo napolniti, polfterltuljl m. oblazinjen stol. Polfteriiberfug m. prevlaka blazine. Polterabenb m. večer pred poroko, predporočni večer. Polterer m. ropotač, ropotalSc, raz-bijalSc, razgrajalgc, razsajalec. ^oltergeift - 513 - portofrei poltergriftm. strah, strašilo, pošast (-i), poltertjaft ropotav. jjolterkammer f. shramba za ropotijo, hram za staro šaro. poltern ropotati (-am 11. ropočem), razbijati, treskati, šundSr delati, ude-lovati, razgrajati, razsajati. Poltem n. ropot, ropotanje, šunder, razgrajanje. {Jotternufs f. ropotec, klopotžc. poltroit to. junak ropotulja, bahač, äirokoustnez. jjoltjanbrie f. mnogomoštvo. poli)d)romatifd) mnogobarven, poli-hromatiečn. goltjeber n. mnogoplošnik, poliedgr. poltjebrifd) mnogoplošen, mnogosten, poliedričen. [gamija. {lolt)gamie f. mnogoženstvo, poli-pliiglott mnogojezičen, y več jezikih. Jlolljgon n. mnogokotnik, poligon. JloIt)grapl) to. mnogopisSc. poltjtjißor to. mnogoznalBc, vseizve-denSe, v mnogih strokah veščak, poli-histor. [polip, jlolljp m. mnogonožgc, hobotnica, ))oli)petal mnogolist, mnogolistgn. floli)ft)Uabum n. mnogozložnica. |oltjrtjnbeton n. mnogovezje, često-vezje, polisindeton. joltjted)nik f. (Sott)ted)nicum n.) politehnika, politehnična šola. [čgn. polt)ted)ttifd) politehniški, politehni-jjoliltljetsmus to. mnogoboštvo, češče-ije mnogih bogov, politeizgm. JJoli)ttjci|l m. mnogobožnik, častilec mnogih bogov, malikovalgc, politeist. |Kili)tl)eiftifd) mnogobožgn, malikova-fc, ponteističgn. pontnbe f. mazilo za lase, pomada. pometanje f. pomoranča, naranča; Sfomeranjen« pomorančni, narančni. flomeranjettbaum to. pomorančno drevo (■esa), pomoranča. Jlomeran;engeift to. pomorančevgc. Pomeranjtttfdjalt f. pomorančna lupina, pomorančgn olupgk. [molog. jiomolog to. sadjerejgc, ovočar, po-{lomotogie f. sadjereja, sadjarstvo, ovočarstvo, pomologija. pomologifd) sadjarski, ovočarski, sadje-rejski, pomologičgn. Potnp to. slovesgn sprevod, veličastje, bliščoba, velikolepje, gizda, pompa. pomphaft (pompöl) veličasten, sijajgn, krasgn, velikolepgn, pompozgn, gizdav. Pönale n. kazgn (-i), globa, ponberobilien pl. težnine pl. Pöniten} f. pokora, kazen (-i), ilontificale n. pontifikal, škofovski ob-rednik. [obleka. Pontifitnlien pl. škofovska oprava, — Pontificot n. nadsvečeništvo, papeštvo. Ponton n. ladija-mostovnica, mosto-vBn čoln, ponton. Pontonier to. graditelj mostov, pre-mostitelj, vojaški mostar, pontonir. Pontoniercorps n. graditelji mostov, vojaški mostarji, pontonirji pl. Pont) to. konjiček, poni. Poponj to. strašilo, bavbav. Pope to. pop ; $open« popovski. populär priprost, prostonaroden, lahkoumevgn, narodu mil, ljudstvu priljubljen; (leutfelig) pri-, uljuden, prijazen; domač, popularen; — werben prostemu narodu se prikupiti, — se priljubiti. popularisieren prostemu ljudstvu umevno napraviti, udomačiti, popularizirati. Popularität f. u-, priljudnost, prijaznost; udomačenost, priljubljenost, popularnost. [pl. Population f. prebivalstvo, prebivalci Por «. luk, porej, por. Pore /'. luknjica, znojnica; preboj, porös luknjičav, luknjičast, porozen. Porofttät f. luknjičavost, poroznost, poroziteta. Porpl)i)t to. porfir. portal n. vrata pl., pročelje, portal. Porteepee n. čop pri sablji, portepej. Portefeuille n. listnica; fig. opravil-stvo, področje; portfelj; SDlinifter oljne — izvanreden minister, minister brez posebnega področja (brez portfelja). Portemonnaie n. mošnja denarnica. Porteur to. nosBc, nosilec. Portier TO. vratar, portir. Portion f. kos, del, delež, porcija. Porto n. poštarina, poštnina, porto. portofrei prost poštarine (poštnine), brez poštarine. $ortofraI)eit — 514 - «Mtiüon Portofreiljeit f. oproščenost od pošta-riiie, prostost od poštnine. ^ortriit n. (pl. Porträte) Portrait n. (pl. ^ortraitS) obraz, slika, podoba, portret. porträtieren slikati; naslikati, portretirati. Porträtmaler m. obrazar, slikar obrazov, portretni slikar. Porträtmalern f. obrazna slikarija, obrazarstvo. Porträtmalern f. obrazarica, slikarica obrazov, portretna slikarica. Porfellaitn. porcelan; ^ßorjellan* (por* jelfanen) porcelanast. PorjeUanerbe f. porcelanovica. |lor;ellaitgut n. porcelanovina. potjrllattijänbler m. porcelanar. porjrUattnieberlage f. zaloga porcela-novine. Porjellantoare f. porcelanovina, porcelanasto blago. Pofamentier m. pasar, podkitar, po-zamentir. pofaune f. troba, tromba, trobenta; in bie — blafen zatrobiti, zatrobentati; fig. raznesti, razglasiti, raztrobiti. pofauiten trobiti, trobentati; zatrobiti, zatrobentati. Pofauitenbläfer m. trobentar, trobec, trobentač. Poraunenregilter n. piščali v orglah s trobentnim glasom. [trombe. Pofaunenton m. trobentni glas, glas Jofition f. lega, položaj, pozicija, pofitiu adi. postavljen, ustanovljen; pozitiven, stalen, trden, gotov; (bejap enb) trdilen; —e Slnttoort od-, določen odgovor; adv. za gotovo, za trdno. Pofiiio m. nasebnik, pozitiv. Pofiiio 11. orglice pl. posito adv. postavimo, recimo, vzemimo, denimo da, na primer. pofiturf. položaj, pozitura; fid) in — fegen postaviti se, ustopiti se. Poffe f. šala, burka, norčija; (Stjeater* ftücl) gluma, smešna igra, burka, komedija ; —n retjjen (treiben) burke (šale) zbijati, norce briti (brijem), norčije uganjati, — plesti (pletem). Polten m. kljubest (-i), nagajanje; einen — fpielen nagoditi; nagajati; ponagajati, komu jedno napresti (-pre-dem), — narediti; jum — navlašč, navkljub. poffenljaft burkast, šaljiv, smešžn, zabavljiv, godčevski, norčav. poffenmadjer m. (—reißet) šaljivSc, burkež, smešnik, norček, glumač, pavliha. PofTenrei|erei f. norčevanje, šale, burke, norčije pl. [igra. Poffenfpiel n. burka, gluma, smešna poflTenllitdi n. smešnica, burka. [včn. polteffto svojilen, prilastilen, posesi-PofTeffiopronomett n. svojilen zaimek, posestno zaime (-na), posesiven zaimek. poffeJTor m. posestnik, lastnik, gospodar. poflterlid) smešen, šega v, šaljiv, poffttrlirjjheit f. smešnost, šaljivost, šegavost. Poli f. pošta; (9Jad)rid)t) glas, naznanilo, vest (-i), poročilo; 9ßoft* poštni. Poftament n. stojalo, podstavek, podnožje, stalo, postament. Pollamt n. poštni urad, pošta. Poltarbeit f. nujno delo, delo ki priganja, — za katero se mudi. Pollbenmte m. poštni uradnik, poftbote m. pismonosec, listonoši, poštni sel. Poltdjaife f. poštna kočija, poštni voz. Polten m. mesto (odkazano), stojišče; (SBadje) straža; (S8acf)plag) stražišče; (s2lmt) služba, stopinja, mesto; (®elti< betrag) svota, znesek. ksiU^k. poftenlauf m. hod ]5ošt; ber — ift offen pošte gredo (brez ovire). poste restante adv. naj na pošti ostane (počaka), poste restante. Polterpebitor m. poštni odpravitelj. Pofterpebilion f. poštno odpravništvo, — odpraviteljstvo. [prepozno, post festum adv. po slovesnosti, pollfrei poštarine (poštnine) prost. Pollgelb ii. poštarina, poštnina, poftljalter m. poštar, pofttjaus n. poštna hiša, pošta. [rog. Jloflljorn n. postiljonski (poštarski) poltieren postaviti, postirati. Poftille f. postila. PoRillon m. postiljon, poštni hlapec poštni kočijaž, voznik pošte. sßoftlatefdje — 515 — Sßräbeftination jJoRhnlerd)e/poštna kočija, poštni voz. ofthned)t m. poštni hlapgc. oRhutfdje f. f. spoftfalefdje. [rica. oRmeiRer m. poštar; —in f. pošta-{tollnad|nat)mr f. poštno povzetje, jjolto n. stojišče; — faffen stojišče zavzeti (-vzamem), postaviti se, usto-piti se; osvojiti si mesto, posesti (-sedem) —, polastiti se kraja. jJoRorbnung f. poštni red. {loRpferb n. poštni konj. joRporto n. poštarina, poštnina, jjoRretepifTe n. poštna prejemnica, poštuoprejemni list, recepis. jJoRreife f. potovanje s pošto. jloRrittgelb n. poštna iezdnina. Juftfäult f. müjni stebgr, miljekaz, miljuik. jjofUmpt n. pripisgk, dostavgk. JoRRntion f. poštna postaja, — štacija. JloRRrafie f. velika —, poštna cesta. floRtag m. poštni dan (dneva). floRtare f. poštna taksa. JloRulant m. zahtevalgc, terjalgc. {loRulat n. zahteva, terjatgv, zahte-vfk, postulat. jJoRoerbtnbuitg f. poštna zveza, flortijerfieljr m. poštno občenje. JloRoeriunlter m. poštni upravitelj, poštni oskrbnik. PoRoerronltung f. uprava pošt, poštno upravitelj stvo. joRtongen m. poštni voz. loRrocdjrtl m. poštna izmena, pre-prega poštnih konj. jJoRroefen n. poštarstvo, poštne zadeve, poštna opravila. JoRjug m. poštni vlak. jjotcntnt m. mogočnik, vladalgc, vladar, imenitnik, mogotgc, potentat, jJotem f. moč (-1), oblast (-i); (aritljni.) vzmnož (-i), potenca. [potencirati, jotemieren vzmnožiti; vzmnoževati, Potpourri n. zmes (-i), potpuri. jjottafdje f. pepelik, lugasta sol (-1), potošelj. Jottnrdjftfber m. pepelar. yottafd)fieberei f. pepelarnica. Pottfifd) m. (IJJottttml m.) glavač, jjottroeibe f. bela vrba. fotj inten. — taujenb de - te! de - te šeneaj! de - te šembraj! raca na vodi! kosmata kapa! birs te plentaj! ti para plentana!. [piška. foulnrbe f. spitan piščangc, tolsta pouffteren pospeševati, podpirati, pomagati ; s svojim pokroviteljstvom koga povzdigniti, do uglednosti povišati. präambulieren v-, napeljavati, pripravljati, uvod igrati, präombulunt n. predigra, uvod. jjräbenbe f. prebenda, duhovnija. §rätebeits n. (pl. ^rücebentien) pred-idoči slučaj, bivši dogodek. Jtrndji f. krasota, bliščoba, dika, si-jajnost, veličastvo, veličje, velikolepje; 4$rad)t= prekrasni, bliščeči, sijajni, prelepi, gizdavi. Prndjtaufjug m. sijajni —, veličastni —, svečanostni sprevod. Pradjtnuognbc f. sijajno izdanje, krasna izdava, dična oprava knjige. $jrnd)te«mplor n. krasni izvod, vele-lepi eksemplar. Jtradjtgebäube n. velelepa zgradba, krasno poslopje, veličastno zidanje. prnd)tig krasgn, sijajgn, bliščeč, di-čgn, gizdav, sprelep. |lrnd)tliebe f. krasoljubje, gizdavost. pradjtliebenb krasoljubgn, bliščobo-ljubiv, gizdav, šopirgn. pr(tri)it)oll prekrasgn, sijajgn. jjrndjtinerh n. prekrasno (sijajno) delo; sijajna knjiga; dičgn umotvor. JJrncipitilt n. usedlina, kaliž. präzipitieren na dno spraviti, usedlino napraviti; fig. prenagliti, strmoglaviti. präcife točgn, natančgn, precizen, določgn; (gebrängt) jedrnat; adv. točno, na tanko. prncifteren na tanko določiti, precizirati. Prncilioit/točnost, natančnost; (93i'm= bigfeit) jedrnatost, jasnost, precizija. prärlubieren zakleniti, izključiti, prätlufit) zadnji, nepreložBn, nepo-daljšljiv. jlrutlufiofrilt f. zapadna doba, za-padni rok, nepreložni (zadnji) obrok. ürnbeRinntion f. predodredba, pred-odločba, vnapredno določilo, prede-stinacija. päbeftinieren — 516 — «ßränumerationäbetrag prabeRinicren pred odmeriti, pred nameniti, predodrediti, vnapred določiti, predestinirati. Präbieant m. pridigar, propovednik, cerkveni govornik. Präbirat n. (gramm.) povedek, pre-dikat; (Settel) pridevek, naslov. präbicatiu dopoveden, dopovedkov, predikativgn. präbitteren povedati (-vem), prisoditi, prideti (-denem); impf, prisojati, pri-devati. präbominieren nad-, prevladovati, imeti (imam) premoč; omäh dobiti. Präeriften; f. predbivanje, preeksi-stenca. Präferi m. predstojnik, načelnik, ravnatelj, prefekt. JJrnfir to. predponka, sprednica. prägen vtisniti; vtiskovati, kovati; in'§ ©ebadjtniž — vtisniti si v spomin (v glavo), zapomniti si. Präger m. novcekovBc, Pragmatik f. pragmatika. [tiški. pragmatifd) pragmatičen, pragma-prägnant jedrnat, pomemben, teh-tovit, določen, pregnanten. Prägnan; f. jedrnatost, pregnantnost, pregnanca. Prägung f. kov; kovanje, praljlen bahati se, šopiriti se, hvaliti (hvalisati) se, ustiti se, široko-ustiti, hlastati, veličiti se, povzdigovati se. Praljler m. bahač, širokoustnež, ba-halec, hlastalec. Prahlerei f. baharija, bahanje, baha-vost, bahaštvo, samohvalnost. prat)leriit f. bahalka, širokoustnica. praljlerifd) bahav, bahaški, šopirBn, samohvalen, širokousten, hlastav; giz-dav, nečimern. Pratjlljano m. f. <£rat)ler. Praljlfudjt f. bahavost, šopirnost, hlastavost. pratjlfiidjtig bahav, štfptrBn, hlastav. Prairie f. travnata planjava, prerija, präjubicieren predsoditi, naprej soditi, prejudicirati; (nad)tt)eitig fein) biti (sem) na škodo, škodovati. PräjubijM. predsodek, prenagla sodba; škoda. prakticieren vaditi se, uriti se, pripravljati se, prakticirati; delati, izvrševati. Praktik f. vaja, izvrševanje, praktika; vajenost, izurjenost, praktičnost; bie —en zvijače, spletke pl. praktikabel poräben, pripraven. Praktikant m. vajenec, praktikant. Praktiker m. izkušenec,veščak, praktik, praktifd) dejanski, izvrševalen, prak-tiški; poräben, praktičen. Prälat m. prelat. fträlatur f. prelatstvo, prelatura. |)rälegat to. predzapis, predvolilo. präliminare to. proračun, računski načrt. Präliminarien pl. načrt mirovnih pogojev, podstavni dogovori, prall m. odskok, odboj, odlet. prall napet, nategnen. prallen (an—) trčiti, butniti, treščiti;, (ab—) odskočiti, odleteti, odbiti se. prälubieren uvod igrati, preludirati. prälubium n. predigra, uvod, preludij. Prämiant m. obdarjenec, obdarova-nec, premijant. Prämie/", darilo, nagrada, premija; (Sllfeeuranj—) zavarščina, prämiieren obdariti, obdarovati, nagraditi, premijirati. [premisa. prämi|te f- prednji stavek, prorek, prämium n. darilo, nagrada, premij, prnmonltratenter m. premonstratenče, , belorizec. prangen bliščati (-im) se, lesketati (-am u. leskečem) se; dičiti se, ponašati se, skazovati se. Pranger m. sramotni steber, sramotni oder, sramotišče. Pränotant m. predznamovalec, pre-notant. [notat. Pränotat m. predznamovange, pre-Pränntation f. predznamovanje, pred-znamba, prenotacija ; 'äßränotatioitis* predznambeni, prenotacijski. pränumerando adv. naprej plačevaje, pränumerant m. predplačnik, pred-platitelj, naročnik, prenumerant. Pränumeration/', predplačilo, naročba, naročilo, prenumeracija. pränumerationsbetrag m. predplačilni 1 znesek, naročnina. pränumerieren — 517 — ptiinumeriereu predplačati, naročiti se na kaj, prenumerirati. präottupieren prehiteti koga pri zasedanji , prej zasesti (-sedem), prej polastiti se. jMparottb m. (učiteljski) pripravnik, preparand. ftäpnranbie f. (učiteljska) pripravnica, pripravnišče, preparandija. jJraparat n. pripravek, prigotovek, preparat. jJröparation f. priprava, preparacija. präparieren pripraviti, prigotoviti, postrojiti; impf, pripravljati, preparirati. JIräponberanj f. preteža, pretežnost. jjräpofition f. predlog, razmernik, pre-pozieija; Sjkdpofitional« predložni, pre-pozicijonalen. JJräpottn; f. premoč (-i), prepotenca, prevlada. JJrärogatiu n. predpraviea, prednost. |räfens n. sedanji čas, sedanjik. jjräi"ent n. dar, darilo, podarek, ve-zilo, prezent.. Jfrafentant m. predlagalec, predloži-telj, prezentant. jpröfentation f. predaja, izročitev; (ju einer ©teile) predlog, priporočitev, priporočilo, nasvet; (eiuež SBedjfelš) pred-očba; prezentacija. JJriifentationsfrill f. rok za predočbo, prezentacijski obrok. {Jrfifentationsredjt n. pravica predlaganja, pravo nasvetovanja. Jlrärentatum n. dan vložbe in tekoče Število, vloženo, prezentirano. präfentieren predati, izročiti, vložiti; impf, izročevati, vlagati; (ju einem Sinite) predložiti, nasvetovati, priporočiti ; impf, predlagati, priporočati; (ben SBedjfel) predočiti, predložiti, pre-zentirati; (bož ©eiueljr) čast skazati (skažem), predstaviti orožje, prezen-tirati; präjentiert! daj(te) čast! fid) — pokazati se, biti (sem) na pogled. jJräfentierieller m. ponudilni krožnik, predajalni pladenj. [prisotnih. )lrSfen;lilte f. imenik navzočih, popis {Iriifernatit) n. branilo, čuvalo, varovalo, obvarovalen lek, hranilen pripomoček, preservativ. jjräfes m. predsednik. §trältbent m.' predsednik, prvosednik, prezident'. [sedstvo. |lräribcntrd)nft f. prvosedstvo, pred-präftbieren predsedovati, biti (sem) predsednik, prezidirati. jMfibtum n. predsedstvo, predsed-ništvo, prezidij. praffeln pokljati, pokati, prasketati (-am u. praskečem). [ketanje. Praffeln n. pokljanje, prasket, pras-prnffen razkošno —, razuzdano —, nezmerno —, potratno in zapravljivo živeti, trebuhu streči (strežem), tratiti, zapravljati. Praffer m. požrešnik, požeruh, po-tratnik, zapravljivec, raztočnik; —in f. požrešnica, požeruhinja, potratnica, zapravljivka. präfuinieren misliti si kaj naprej, soditi, sumiti, domnevati, presumirati. Präfumptiou f. prej umišljena dozdeva, sumnja, presumcija, domnevanje. präfumptto dozdeven, presumtiv6n, domneven. Prätenbent m. prisvojevalec oblasti, tekmec za vladarstvo, pretendent. prätenbieren svojiti si, prisvajati si, lastiti se česa, prilaščevati si kaj, kot svoje terjati (zahtevati), pretendirati. Prätention/". terjanje, zahtevanje, pre-tenzija, terjatev, zahteva; drznost, brezobzirnost, oholost; oljne — ponižen, skromBn. prätentiös prevzetBn, oblasten, drzBn, pretencijozBn. präterieren preskočiti. Präteritum n. pretekli —, minoli čas, preteklost, preteritum. jjrätfrt m. pretveza, (prazBn) izgovor. Prätor m. pretor. prahlt f. pretorstvo, pretura. Prnbe f. šapa. präoenieren prehiteti (-im), prestreči (-strežem), preteči. präoeittit) ju»odvraten, predodvrača-len, preventivBn. " prnnciitimtinljregel f. preodvratna (preventivna) naredba. jjraris f. dejanje, izvrševanje, vaja, praksa, skušnja; (®et00l)nl)eit) običaj, navada. -jiUyn* M jrfjbij* preciož - 518 — «jßrefabarfeit pretiös (gegiert) pretirano ličen, prisiljen, napačno nežen. prebije« propovedati, prepovedovati, pridigati, pridigovati; (ermahnen) opominjati. Prebiger m. propovednik, pridigar; prebiger» pridigarski, propovedniški. Prebigt f. propoved (-i), pridiga, cerkveni govor; (©traf—) opomin, posvarilo; jmbm. eine — ijattert živo posvariti, opominjati, pokarati. {frebigtamt n. pridigarstvo, propoved-ništvo. Prebigtentrourf m. načrt propovedi, osnova pridige. prebigtfammlung f. zbirka propovedij, zbirka cerkvenih govorov (pridig). Prebigt|!ul)l m. propovednica, priž-nica, leča. Preference f. preferansa. §reis m. cena, kup; ju meldjem — po čem, v kakšen kup, po kateri ceni; ber genauefte — najnižja cena, najboljši (najzadnji) kup; um einen geringeren — bolj po ceni, ceneje, boljši kup; um jeben — po vsaki ceni, na vsak način, naj velja kar hoče; um feinen — po nobeni ceni, na noben način, nikakor ne, za vse na svetu ne; ben — feftfejjen zaceniti, ceno postaviti; bom — ablaffen popustiti, odjenjati, prijenjati; ben — iiberfcfjreiten ceno preskočiti; b. —-fteigt cena gre kvišku ob. raste; ber — ift geftiegen cena je poskočila; ber — fallt cena jenjuje ob. se niža (pada); (SMoIjnung) plačilo, darilo, nagrada; (Sob u. ®t)re) ßast in slava, čast in hvala. Preisnufgabc f. naloga z razpisanim darilom, razpisana —, nagradna naloga. Preisausfdjreibung f. razpis darila, — nagrade. Preisbenierber m. tekmovalec za nagrado, natecalec za razpisano darilo. freisbetoerbung f. tekmovanje (poganjanje) za nagrado, natecanje za razpisano darilo. Prciscourant m. cenik, cenilnik, ce-novnik (kupčijski). Preifelbcere f. bnfcßica, tičja črnicaf preifen slaviti, poveličevati, hvaliti in častiti, slavo peti (pojem), preslav- J" j-MHn ^rc^tvti^i- lj'ati; gliidlicf) —• za srečnega imeti (imam) ob. čislati, blagrovati. Preifenn.poveličevanje, preslavljanje. Preifer m. hvalilec, slavitelj, poveli-čevalec, preslavljalec. Preisfrage f. nagradno vprašanje, vprašanje z razpisanim darilom. preisgeben prepustiti (izročiti) na plenjenje, izpostaviti; impf, prepuščati, izpostavljati (opasnemu položaju). Preisgebung f. prepustitev, izročitev v pogin, izpostavljenje v nevarnost. Preislifte f. f. ^reižcourant. Preisrichter m. sodnik o razpisani darilih, prisodgc nagrade, razsojevalčc pogojenih vprašanj. preisfdjrift f. za razpisano darilo tarnajoč spis, spis za natečaj, tekmajoča razprava; gefrönte — obdarjeni spis, nagrajena razprava, sestavek kateremu so prisodili (prvo) darilo (nagrado). Preisftiich n. obdarjena (nagrajena) igra. Preistarif m. cenik, cenovnik, ustanovljena cena. preismiirbig (feineš to.) vreden; (bež aužgefd)r. m.) darila (nagrade) vreden, hvalevreden. preistoiirbigkeit f. vrednost; hvale-vrednost, vrednost darila. Preis;iierkennung f. prisoja darila, prisodba nagrade, nagrajenje. prekär dvomen, dvomljiv, negotov, prellen pre-, ukaniti, prevariti, osle-pariti, ociganiti, ogoljufati. Preller m. goljuf, slepar; (prallenbet ©djlag) plesk, udarec; (SlbpraE) odskok, odboj. Prellerei/1, prevara, goljufija, sleparija. Prellerin f. goljufica, sleparica. premier m. prvi (minister). Prcsbgter m. svečenik, duhovnik, prezbiter. Presbtjterianer m. prezbiterijan, prez-biterijanec. prcsbt)terium n. svečeniški oddelek (prostor), prezbiterij. preffant nujen, neodložen, presanten; e3 ift nidjt — ni sile, ne mudi se. prefsbar stisljiv, stlačljiv; bie Sujt ift — zrak se da (se more) stisniti. Prefsbarkeit f. stisljivost. *x.*C- rf ' treffe 519 — prinjeffin jJrefTr f. tlačflnica, stiskalnica, tiskalo, preša; (SBudjbrui) tisk, natis; unter bie — geben dati tiskati, dati v natis (v tisk); fid) unter ber — befinben biti (sem) v tisku (v natisu), tiskati se. preffen stiskati, tlačiti, mečkati, preäati, ožemati; pf. stisniti, ožeti (ožmem); fljart jufcjjen) pestiti, priganjati, siliti, kliniti (koga). jjrefTer m. stiskalec, tlačilec. grrfsfreiljtit f. tiskovna svoboda, svoboda tiska; svobodni tisk. jJrffsgertdit n. sodišče v tiskovnih zadevah, sodišče za prestopke tiskovnega zakona, Prefsgefeti n. tiskovni zakon, postava o tiskovinah. [drožje pl. JJrefsljefe f. (Prcfšgerm) stisnene prtflieren nuditi, siliti; cž prefficrt sila je, nujno je, mudi se, ne da se odlašati (odložiti); preffiert fein imeti (imam) opravila čez in čez, imeti čez glavo opraviti, grefskufe /'. kad (-i), krnica, prefsmordjine f. f. treffe. Jlrefsfdiraube f. vreteno, vretenica. Jlreroiibcrtretung f. prestopek tiskovnega zakona, prekršek tiskovne postave. ftrelsjeug n. tiskalo, tiskalno orodje, tiskalna priprava. [vara. JJrrltige n. sleparstvo, sleparija, pre-pretios dragocen, žlahten, jjrciiofen pl. dragocenosti pl., dra-gotine pl. jSridtr f. ost (-i), osten; (gifd) Petro-myzon) piškur. (irirkeln tr. bockati, zbadati; intr. skeleti, ščemeti, rezati (režem), pridtflttb (pifant) rezek, rezen. pricftcr to. svečenik, duhovnik, maš-nik; ber f)oIje — veliki duhovnik; Priefter* svečeniški, duhovski, duhovni, mašniški. triederamt n. svečeništvo, duhovstvo, ovska služba, mašništvo. JJriettrrljaus n. duhovno semenišče, bogoslovnica. jJrielterfjrrrfdiaft f. duhovska vlada, vlada duhovščine. JJriclierin f. svečenica, duhovnica, prifltcrlirl) duhovski, mašniški, maš-nikov, svečeniški. Pricflcrorben to. duhovni red. Prielterrodi m. duhovska obleka. jjricHcrrrf|aft/' duhovščina, duhovstvo, duhovništvo, duhovniki pl., svečeništvo, svečeniki pl. Prte|ler|lanb to. duhovski stan, mašniški stan, duhovstvo. priellertljum n. duhovstvo, duhovništvo, svečeništvo. JJrieflernieilje f. mašnikovo posvečenje (posvečevanje), posvečenje v mašnika, rokopolaganje (-pokladanje); bie — er» tfjeilen v mašnika posvetiti. Primn f. prvi razred, prima. [dona. Ptitnabottna f. prva pevkinja, prima-jjritnaitrr to. učenec prvega razreda, pnmanec. primär prvoten, prvi. grimararjt to. (Primarius m.) prvi zdravnik, primarij. •flrtmas to. (pl. Primaten) prvak med nadškofi, prvostolnik, primas. Primat n. prvaštvo med nadškofi, prvostolništvo, primat; (Sorrang über» |aupt) prvenstvo. Primamedjlel to. prva menica, prime f. (in ber SJcufif) prvi glas, prva stopinja; (beim gedjten) prvi ustop; prvica. Primel f. trobentica, jaglec (jagelca), jeglič. [prost, primilit) prvoten, primitiven, pri-Printtj f. nova maša, primica. Primogenitur f. prvorojenstvo, pri-mogenitura. pritnfrnkäfe m. brinzovec, brinzov sir. Pritnjaljl f. praštevilo, prvotno število, prvinsko število. Princip n. (pl. principien) princip; (Urgrunb) začetek, izvor; (©runbfafc) načelo, glavno vodilo, podstavna misel (-); zakon. Principal m. gospodar, prednik, predstojnik, principa! Principat n. predstvo, prvenstvo, prvaštvo, principat. [cipijelfn. principiell načelen, podstaven, prin-Prinj to. knez, princ; fatferlid)er — cesarjevič, carjevič; fönigl. — kraljevič; fürftlid)er — knežfcvič. Prinjeffin f. kneginja, princezinja; cesarična, carevna; kraljična, kräljevna. $rior - 520 probieren Prior m. prednik, prijor, predstojnik samostana; ißrior» prijorski. Priornt n. prijorstyo, samostansko predstojništvo. [mostana. Priorin f. prednica, predstojnica sa-prioritiit f. predstvo, prednost, pri-joriteta. prioritiitifd) predstven, prijoritetBn. Prife f. ščepSc; (erbeutetes ©djiff) zajeta —, zaplenjena ladija. Prismn n. prizma, prismatifdj prizmatičen. Pritfdje f. («pat^c, ffifotfdjbrett) ples-kayica, plaska, lopata, tolkača; (t)öl= gerne Sagerftätte) pograd, ležišče na deskah, prična. pritfd)eln (po vodi) pleskati, tleskati, brluzgati. prioat zaseben, zasobgn, samosvojgn, privaten; (getjeint) tajen. prioatangelegenljeit f. zasebna zadeva, privatna stvar (-1). Prtoofbrtef to. privatno pismo. Priootbocent m. privatni docent, pri-vatdocent. Prioote m. zasebnik; f. zasebnica. Prionteigentljum n. zasebna last (-i), zasebna (privatna) svojina. Priontier to. zasebnik. [za-se. priontim adv. natihoma, med seboj, pritmtintereffe n. osebna korist (-i), prtuatifiercn za-se živeti (-im), osebo-vati, privatizirati. Priontill m. privatni učenec, privatist. pritmlio izključen, privativen. Privatleben n. zasebno —, privatno —, domače življenje. priootlfctiire f. domače berilo, privatno čitanje. Priontmontt to. f. priontier. Prioatperfon f. f. sJSriDate. Pritmtrfdjt n. zasebno pravo, priootredjtlid) zasebnopravBn. [(-1). Prioatfadje f. zasebna (privatna) reč Priontfdjulboerfdjreibung f. zasebna dolžnica, osobinsko dolžno pismo. Pritmtfdjule f. zasebna učilnica, privatna šola. Priuotuttterridjt to. domači pouk, privatno poučevanje. pritiaiocrgniigen n. privatno veselje, svoja zabava. prioatoermiigen n. zasebno —, privatno —, osobinsko premoženje (— imovina). [stvo. Prit)otniirtrd)aft f. zasebno gospodar-priOBt;eugnis n. zasebniško izpričevalo, privatna svedočba, privatno potrdilo, prioet n. stranišče, priotleg n. ^rioitegiunt n. (pl. $ritii> legien) svoboščina, predpravica, privilegij u. privilegija. [ščin. Prioilegieitiitljaber m. imetnik svobo-Prioilegienurkunbe f. listina o svoboščinah , potrdilno pismo o pred-pravicah. prioilegieren podeliti predpravico (svoboščino), dati (dam) privilegij, privilegirati. prioilegitrt samopravBn, s predpra-vicami obdarjen, privilegiran. pro unb contra adv. za in zoper, za in proti, probabel verjeten, probabilität f. verjetnost, probat po skušnjah potrjen, skušen, dokazan, pripoznan. Probe f. skušnja, poskušnja, poskus; (®ett>ei§) dokaz; (ŠJtufter) ogled, obrazec; auf bie — ftellen skušati; $robe= poskusni, za poskušnjo. Probearbeit f. delo na poskušnjo. Probeblatt n. ogledni list, list na ogled. Probebogen to. pola na ogled, ogledna pola. probebruth to. tisk na poskušnjo. probefaljrt f. poskusna vožnja, probejjiiltig po skušnji potrjen, preizkušen; (D. SBecfjfel) trden, v redu. probejatjr n. poskusno leto, leto po-skušnje. Probelertion f. poskusno predavanje, probeprebigt f. pridiga na poskušnjo, poskusna propoved (-i). probefd)rift /'. pisanje na ogled, lepo-pisBn poskus. probelliidi n. obrazec, ogledek, izvod (komad) na ogled, poskusBk. Probeoorlefung f. f. s$robelection. [ba. Probezeit f. čas poskušnje, poskusnado-probter= poskusni, probieren iz-, po-, skusiti; impf, iz-, po-, skušati, preizkušati. ^robterer Probierer m. poskušalgc, preizkušalgc. frobierfiein m. zlatarska oslica, preizkusni kamen. Problem n. vprašanje, zastavica, naloga, problem. problematifd) negotov, dvomgn, problematičen. Prorebur f. ravnanje, ravnava, postopanje, procedura. Procent n. odstotgk, procent; (®e« tomn) dobiček, proceutual odstotgn, procentuvalgn. Prorcfa m. pravda, pravdanje, tožba, prepor; (d)em.) postopanje ; proces ; ben — anhängig mad)cn tožbo začeti (-čnem), tožbo vzdigniti zoper koga, pognati (-ženem) pravdo do sodišča; - madjen na tožbo dejati (-denem); - führen pravdati se, tožiti se, toža-riti se; buret) — bertieren zapravdati, zatožariti; burd) — erhalten iztožiti, s tožbo dobiti, izpravdati; $rocef§* pravdni, pravdanjski. Prorefancten pl. pravdni spisi, prav-danjska pisma. Protefofitljrer m. pravdar. prortffierfn pravdati se, tožiti se, tožariti se, procesirati. proceffion f. obhod (cerkveni), sprevod, procesija. Procefalsoflen pl. pravdni stroški, jjrotefsorbnung f. pravdni red, — zakon, sodni red. frntffs|"ad)e f. pravdna reč (-1), — zadeva. ptorcfsfüdjtig pravdljiv, prepirljiv, pravdarski; er ift feljr — velik pravdar je; itf) bin nidjt — ne strežem na tožbo. ptoreraoerfal)trn n. pravdna ravnava, razprava (ravnava) pravde. Prorlamation f. pro-, razglas, oklic, razglasilo, proklamacija. pmlamieren proglasiti, razglasiti, oklicati (-kličem), proklamirati; impf. proglašati, oklicevati. Procura f. (3Mmad)t) pooblastilo, polnomočje; (Šeforgungggebur) uprav-nina. Procuration f. oskrbovanje, uprav-Mjanje, prokuracija. Procurator m. pooblaščenec, zastopnik; oskrbnik, upravitelj, prokurator. ^rognofe Jlrocuratur f. oskrbništvo, upravitelj-stvo, prokuratura. ptocuriereit oskrbovati, upravljati, probitcent m. pri-, izdelovalgc; (®or» geiger ber Urtunbe) pokazalec; pro-ducent. proburieren pri-, izdelovati; (eine lir« funbe) pokazati (-kažem); producirati; fid) — pokazati se, nastopiti; razkazovati se, javno kazati se, producirati se. Jlrobuct n. izdelek, proizvod; pridelek, obrodek, sad, sadež, plod; (@r* gebniž) učinek, nasledek; (in ber 3Jia« tljemati!) zmnožek, znesgk, produkt. Probuction f. (bon Urprobucten) pridelovanje, dobivanje; (bon Sunftpro* bueten) izdelovanje, izgotavljanje; (tl)eatr.) predstava, produkcija. Probitctionarapital n. glavnica za pridelovanje, denarji za izdelovanje. JJrobuctioitsIsollen pl. stroški pridelovanja, stroški za izdelovanje. proburtiu plodgn, rodovitgn, plodo-vit, produktivgn. jjrobuctimtiit f. plodnost, plodovitost, rodovitnost, produktivnost. [fangn. profan neposvečen; posvetgn, pro-Prafanotion f. oskrunjenje, oskrunje-vanje, profanacija. P'rofangefd)id)te f. posvetna —, pro-fanna zgodovina, profanieren oskruniti, profanirati. Profefs f. obljuba (samostanska). Profefftoit f. rokodelstvo, posgl, obrt-nija; wag ift er bon — s čim se peča, kaj je njegov posgl? [nist. Profeffioniil m. rokodelge, profesijo-Jtrofefjor m. profesor, učitelj. Profefforentoltegium n. učiteljski (profesorski) zbor, zbor profesorjev. Jtrofeffur f. profesorstvo, profesorska služba, učiteljska stolica, profesura. Profil n. postranska podoba, prerezni načrt, profil. Profit m. dobičgk, korist (-i), profit. profitabel dobičgk donašajoč, koristgn. profitieren dobičgk narediti, pridobiti, profitirati; impf, dobičgk delati, — imeti (imam), pridobivati. Profoß m. vojaški jetničar, vojni tam-ničar, prof os. prognofe f. napoved (-i), prognoza. - 521 — ^rognoftifon 522 - tropftet Prognofliliott n. prorokovanje; ein — fteUen prerokovati, prognollifd) napoveden, prorokovalSn. progno[ti;ieren napovedati (-povem); napovedovati, prerokovati, prognosti-cirati. Programm n. program, črtež; raz-glasilen spis; (®d)ul—) šolsko poročilo, šolski letopis, šolsko izvestje. ^rogreffton f. napredovanje; (arittjm.) postopovanje, progresija, postopica. progrefftft m. napredovalSc, napred-njak, progresist. progreffio adi. napredovalgn, napredujoč; progresiven, postopen; adv. postopice, postopno, progresivno. prolabieren zabraniti, prepovedati (-vem); impf, braniti, ovirati, prepovedovati. prol)ibitio zabranilSn , zabranjujoč, prepovedovalgn, prohibitiven. proljibitiofljllrm n. zabranilne naredbe preti tuji trgovini, prohibitivna sistema. J1-0!"' n■ projekt; načrt, osnova; Y*T ., namera, nakana; nasvet, predlog. Vb projertieren načrt narediti, projekti- -K.we.'uw.^'ati; snovati, nameravati; nasvetovati. projtrlil n. zalučen strel, vržen naboj, hitalo. Jh'ojcction f. vzmet, projekcija; 5(5ro* jectionS* vzmetni, projekcijski. Projcctioitslcl)re f. vzmetoslovje, nauk o projekciji. Prolegomena pl. predgovor. Proletariat n. siromaštvo, siromašniki pl., proletarijat. Proletarier m. siromak, siromašnik. prolog m. predgovor, uvod, prolog. Prolongation f. podaljšanje, odlog, prolongacija. prolongationsgebiir f. preložnina. prolongieren podaljšati, odložiti, preložiti, prolongirati. [prošnje pl. Protnemoria n. spomenica, spisane Promenabe f. šetališče, sprehajališče, sprehod, promenada. promenieren sprehajati se, šetati, še-tati se, promenirati. Promeffe f. promesa. Promotion f. povišanje, povzdignenje, imenovanje za doktorja, promocija. promooieren tr. povišati, povzdigniti, imenovati za doktorja (doktorjem), podeliti doktorstvo; intr. postati (-stanem) doktor; promovirati. prompt adi. ročen, prompten, hiter; (piinttlid)) točen, natančen; adv. urno, ročno, točno, brez pomude, na tanko. Promulgation f. razglas, objavljenje, proglašenje, promulgacija. promulgieren razglasiti, oznaniti, objaviti, proglasiti; impf, proglašati, razglašati, promulgirati. Pronomen n. zaime (-na), zaimek, pronomen. pronominal zaimenski, zaimenen. prononriert ostro izražen, odločen, očiten. pronunciation f. izreka, izgovarjanje, prednašanje, pronuncijäcija. Propnbeutift f. pripravljalni nauk, pro-peaevtika, uvodni nauk, uvod. propübeutifd) pripravljalen, prope-devtičen. Propaganba f. razširjanje, propaganda ; — mad)en širiti, razširjati, iskati privržencev. Prophet m. prerok; (SBatjrfager) ve-deževalgc, napovedovalec, prorokovalec; ^roptjeten« proroški. Propljetin/'. prerokinja; (SBafjrjagerht) vedeževalka, napovedovalka, proroko-valka. propl)etifd) proroški, prerokovale«, propljcjeien prorokovati, napovedati (-vem), vedeževati, napovedovati. Propljejciitug f. prerokovanje; napovedovanje, vedeževanje. propljtjlafctifd) obvarovalen, odvrača-len, profilaktičen. Proponent m. predlagalSc, proponent. propottiercn predložiti, nasvetovati, predlagati, proponirati. Proportion f. razmera, razmerje; sorazmerje, proporcija. [nalen. proportional razmeren, proporeijo-Proportionale f. sorazmernica. proportioniert razmeren, proporeijo-niran; (ebenmäßig) ravnomeren. someren, skladomeren; — fein ujemati se. Proportion f. nasvet, predlog, jjroplt to. prošt. Propdei f. proštija. ^rorector — 523 — <ßrobocation Protector m. namestni ravnatelj, pro-rektor. Prorogation f. podaljšanje, prelog. prorogirren podaljšati, preložiti. JJtofa f. proza, nevezana beseda, prosti govor. Profniher m. prozaik, pisatelj v nevezani besedi. profaifd) nevezan, prozaičen, pro-zaiški, v prozi. [proscenij. profcenium n. ospredje pozorišča, proftribiertn izobčiti, iz-, prognati (-ženem), preklicati (-kličem), pro-skribirati. prolrribierte m. izobčenec, izgnanec, proskribiranec. Profrription f. izobčenje, prognanstvo, proskripcija. Prolcriptionslillc f. imenik izobčencev, imenik proskribirancev. {boleli)! m. spreobrnenec, novoverBc, I proselit; —en madjen spreobračati, nabirati novih verskih pristašev. Profelijtenmadjer m. spreobračevalec, nabiralec novovernikov. [gaj! proftt interi. na zdravje! Bog poma-Profobit f. zlogomerje, prozodija. profobili f. nauk o zlogomerji, pro-zodika. profobtfd) zlogomeren, prozodičen. jjrofpect m. po-, razgled, profperieren uspevati, rasti, ugodno se razvijati, napredovati, prosperirati. proltituieren postaviti v zasmeh, osramotiti. Prottitution f. osramočenje; izpostav-Ijenje, blodništvo, prostitucija. Protection f. zaščita, pokroviteljstvo, varstvo, obramba, protekcija. protector m. zaščitnik, pokrovitelj, zavetnik, zagovornik, protektor. protertorat n. pokroviteljstvo, zavet-ništvo, varstvo, Protektorat. Protectorin f. pokroviteljica, zaščit-nica, zavetnica. Protegč m. ljubljenec; zaščičenec. protegieren ščititi, varovati, braniti, zagovarjati; vleči se, potegovati se, poganjati se za koga. |rote|t m. odpor, upor, protest. |lrotc|lant m. protestant, luteranec; —tn f. protestantinja, luteranka. proteffantifd) protestantski, luteranski. proteftation f. ugovarjanje, upiranje, ugovor. protegieren upreti se, ustaviti se; impf, upirati se, ustavljati se, proti-viti se, ugovarjati, protestirati. Protokoll n. zapisnik, protokol, protokollarifd) zapisniški; —e Sluf» na^me izpraševanje na zapisnik, sestavljanje zapisnika. protokollieren za-, vpisati (-pišem) v zapisnik, zabeležiti, protokolirati; impf. zapisovati. Protokollführer m. ($roto!oHift) zapisnikar, zapisovalec, protokolist. Protokollführung f. zapisovanje. ProtokoUsnummer/'. število (vložnega) zapisnika. Prototyp m. u. n. pralik, prototip, proben kujati se. protjig kujav. proljniagen m. kola za topove, top-ničarski voz. Prooenien} f. (§er!unft) proizhajanje, prihod; (@rtrag) prihodek, dobiček. Prooerbiunt n. pregovor, rek. Prooiaitt m. živež, hrana, zaloga živeža , provijant; ^roPiant« živežni, provijantni. Prooiantnteillet m. preskrbljevalec živeža, provijantmojstgr. [veža. Prooiantmefen n. preskrbljevanje ži-prooin} f. pokrajina, dežela, pro-vincija. Prooinjittl m. provincijalni poglavar samostanov, provincijal. Prooilliialiomus m. beseda v kaki pokrajini navadna, le v kakem kraji (ne splošno) udomačen izraz, provincija-lizem. prooinjiell pokrajinski, provincijalen. Prooifton f. (Sšorratf)) zaloga; živež; (Skforgungsgebür) opravnina, preskrb-nina, provizija. Prooifor m. oskrbnik, upravnik, pro-vizor. Prooifortaloerfügung f. začasna odredba. prooiforifd) začasen, provizoričen. Prooiforium n. začasna naredba. Prooocation f. izzivanje, poziv na boj; I (Veranlagung) provzročitev. probocieren — 524 — ^Jßublication prouorirrett izzvati (-zovem), pozvati na boj; impf, izzivati, vabiti na boj; triv. klicati (kličem) nakorajžo; (l)er« aufbefd) rubren) provzročiti. proooriermtg f. j. $robocation. prübe prenapeto moder, pust, pre-siljeno kreposten. Prüberie f. pretiravana krepostnost, premodrost, puščoba. prüfen skusiti, izkusiti, poskusiti; impf, skušati, izkušati, poskušati; (b. ©c$üler —) izprašati, izpitati; impf. izpraševati; (unterfudjen) preiskati (-iščem), pregledati; impf, preiskovati, pregledovati; (einen SSorfdjlag —) raz-motriti predlog, pretehtati, preudariti, premisliti, pretresti, dejati (denem) na cedilo; impf, pretehtovati, preudar-jati, pretresovati; geprüft preizkušen, izprašan, izpitan, potrjen. Prüfer m. izpraševalec, preskuševalec. Prüfling m. izpraševanBc, preskuše-vanec. Prüfltein m. f. Sßrobierftein. , ^irf^- Prüfung f. skušanje, preizkušanje, skušnja; (Ejamen) skušnja, izpit, izpraševanje; (Unterfudjung) preiskovanje, preiskava; pretresovanje, pretres, pretehtovanje; presoja, pregled; Sßrü= fung§= izpraševalni, izpitni. prüfungseanbibot m. izpitni kandidat, izpraševanec. priifungsrontmiffion f. izpraševalna komisija, izpitni odbor. prüfungsgegenltanb m. predmet izpita, izpitni predmet. Prüfungsprotokoll n. izpitni zapisnik. Prüfungsfttnl m. sobana za skušnjo, izpitna dvorana, izpraševalnica. Prüfungstag m. dan skušnje, izpitni dan (dneva). Prüfungstore f. skušnjina, izpitnina, odredbina za izpraševanje. Prüfungsjeugnis n. izpitno spričevalo, izpitna svedočba, spričevalo o skušnji. Prügel m. krepel (-i), krepelec; skle-šček, oklešček; (@d)lag) udarec. Prügelei f. pretep, tepež, poboj, prügeln tepsti (tepem), biti (bijem), pretepati, nabijati, klestiti, tolči, šeš-kati, bunkati, mlatiti; o-, pretepsti, nabiti, pre-, oklestiti, našeškati, na-bunkati, otolči, namlatiti. priigelllraft f. šibanje, bičanje. Priigler m. pretepalec, pretepač, frunk to. bliščoba, gizda, velikolepje, bliščečnost; $run!= bhščeč, bliščobčn, gizdav. prunken bliščati (-im), bliščati se, svetiti se, lesketati (-am u. leskečem) se; ponašati se, prevzetovati. Prunken n. ponašanje, prevzetovanje, veličevanje, gizdavost. Prunket m. prevzetovalec, gizdalin, prunkljaft bliščeč, sijajen, velikole-pen, gizdav; nagizdan. ptuitkliebenb bliščoboljuben, gizdav, šopiren. prunklos priprost, skromen. Prunkfud)t f. gizdavost, veličevanje, prevzetija, šopirnost. prunkfüdjtig gizdav, prevzetoval?n, šopiren. Pfolrn m. psalem. pfalmen psalrne peti (pojem) ober prepevati. Pfalmift vi. (^falmfänger m.) pever psalmov, psalmist. Pfnlter m. (Sßfalmbud) n.) knjiga psalmov, psalter; (SSlättermagen) deveto-göb, šestogubec, prebiralnik, prisežnik. Pfeubo« lažni, krivi, nepravi, goljufni, podvrženi, slutvo-. pfeubonijm pod izmišljenim (tujim) imenom, lažnoimenski, slutvoimenski, psevdonimen. pfeubopl)ilofopl] m. slutvomodrijan, modrijan po imenu. Pfeubopropljet m. lažnivi ober krivi prorok. p|t interi. pst! bst! pfi)d)e f. duša, duh. Pftjdjiater to. zdravnik duha, zdravnik umobolnosti, -psihijater pii)d)iiitrie f. zdravljenje duha, ozdravljanje umobolnosti, psihijatrija. pft)d)ild) duševen, dušen. pft)d)olog to. dušeslovec, psiholog, pftjdjologie f. dušeslovje, psihologija. pft)d)ologifrt) dušesloven, psihologicen. publitation f. pro-, razglašenje, razglas, razglasilo, oklic, oznanilo, publikacija. publicieren — 525 — Sßuptllargelber publicieren pro-, razglasiti, oklicati (■kličem), objaviti, oznaniti, publicirati; impf, razglašati, oznanjati, oklicevati. fliiMicilt m. časnikar, novinar, publicist. {luMtcillik f. časnikarstvo, novinarstvo, publicistika, {lublicitttt f. očitnost, javnost, publicum n. občinstvo, množica, narod, zbrani svet. publik očit, očiten, javSn. jub n. pud. Jubbing m. (engl. 3Jief)lfpeife) puding. Jubel to. koder, kodrast pes; (3ef)s let) pomota, (debel) pogrešek. jjubelmülje f. kosmata kapa, kučma, pubeltt tr. grdo ravnati s kom, ravnati z njim kakor s psom; intr. pomoto napraviti; (modeln) opotekati se, gugati se. (jubelttiirrifd) smešen, prismojen, pubtlnafs moker kakor miš. jjuber to. moka za lase, puder, puberig z moko potresen, opudran, napudran. pubern s pudrom potresti, napudrati; impf, s pudrom potresati, pudrati. puff interi. löp! biimf! bitf! tresk! jjuff m. udar, udarec, sunek, sunljej, dregljej, bunka. juprmel m. široki rokav, nabrani rokav, nabušek. puffen suvati (sujem), bunkati, dre-gati, butati, lopati; nabunkati, na-plhäti, otolči; dregniti, butniti, lopiti, buukniti. {litism. trip, utrip, udar; ber — geljt žila utriplje ob. bije ob. tolče. Julsaber f. ciplja, žila utripalnica. pullieren tripati (tripljem), utripati, biti (bijem). [bitje žile. Julsfd)log m. utripanje žile, bilo ob. jult n. (pisalni) podstavbc, pult. fuloer n. prah, prašek; (Sdjiefj—) strelni prah, smodnik. jlutoerbeutel to. (—büdjfe f.) prašnik, prahovnica. flultierbampf m. dim (megla, čad) od strelnega prahu, smodnikov dim. JMnerfabrik f. tovarna za smodnik, smodnikarna, stope (pl.) za smodnik. Jlultierfafs n. sod za smodnik. Jtuluerljorn n. rog za smodnik, prahovnica, puloerig v prah stoičen, phan, zmlet, zdrobljen. puloerifierett streti (starem) v prah, stolči, somleti (-meljem), someti (so-manem). [nišče. Pulnerkantmer f. smodnišnica; smod-pulnerkorn n. zrno smodnika ober strelnega praha. Puloetmngnjitt n. hranišče strelnega prahu, zaloga smodnika, shramba ob. skladišče za smodnik. Pulotrmiiljle f. j. Sßulöerfabrif. §ltlt)ertl)urm to. zidanica za strelni prah, smodnišnica. {Jitluertonne f. f. $ult>erfaf§. [rota. pulneroerfdjtuörung f. razstrelna za-Pumpe f. sesalka, črepalnica, pumpa. pumpen črpati, črepati, na sesalko vleči, pumpati. — v-i i-^- pttmpern ropotati (-am u. ropočem). fumpernitkel to. reženjak, kruh iz phane reži (iz pire), rgžen hleb; (@paf§« Dogel) burkež, šaljivec, pavliha. Punkt to. (punctum n.) pika, točka; dem. pičica; (©tid)) ubod, ubodec, ubod-ljej; (Slrtifel) člen, členek, točka, odstavek; (Umftanb) reč (-i), zadeva; auf bem — ftel)en biti (sem) na tem, nameravati, kaniti, pripravljen ob. namenjen biti; — fed)ž Utjr natanko ob šestih, točno (ravno) ob šestih, ko ura šest odbije; — für — beantworten na vsako točko odgovoriti, nobene točke ne izpustiti, vse do pičice vedeti (vem); ber l)6d)fte — vršac, vrhunec. - punktieren pike delati; pike narediti, s pikami zaznamenati, na-, opikati, punktirati. piinktlid) adi. natančen, točen; adv. na tanko, za las, točno; skrbno. Pünktlichkeit f. natančnost, točnost. Pnnkttl)ierd)en n. (Monas) živa pika, monada. punktioeife adv. točka za točko, stavek za stavkom, posamič po točkah. Punfd) to. punš, punč. punfdjett punčevati, punš piti (pijem). Pupillae sirotinski, pupilarni. Pupillargelber pl. sirotinski denarji pl., pupilarno premoženje. pupillarmäfjig — 526 — Puj$attblmtg pupillarmäßig sirotinski, pupilargn; —e Sidjerljeit pupilama varnost. |JuptUorred)ni!itg f. račun o sirotin-skem premoženji; račun o gospodar-I stvu s pupilarnimi denarji. pupillarfubRitution f. postavljanje naslednika mladoletniku. Pupillamrutögen n. sirotinsko ober pupilarno premoženje. Pupille to. maloletna (mladoletna, nedoletna) sirota, nedorasel varvančc. Pupille f. (toeibl. SWiinbel) mladoletnica; (im Sluge) zenica, punčica. pupiUentollegium n. varstveno sodišče, naastojništvo sirot. Pupilleitratlj to. varstveni svetnik, oskrbnik sirot. Puppe/, ptinica, punčika; (bei Qu» fecten) zapredek, mešič. puppen s punčkami igrati (se); fid) — zapredati se. Puppenmndjer to. izdelovalec ptinčik. puppeitriiuber to. (Calosoma syco-phanta) moškatnik, otimač. Puppenfpiel n. igranje s punčkami, igrača, otročarija. pur čist, samočist, nezmešan; —e SBahrljeit gola resnica; —ež ®olb čisto ob. suho zlato; —er 9teib sama zavist (-i), gola nevoščljivost. Purgun; f. čistilo, mečilo, čistilen lek. purgier» čistilen, mečilen. purgieren tr. čistiti; iz-, očistiti; intr. čistiti se, dristo imeti (imam), dristati. Purgirrmittel n. čistilo, mečilo. PurgierptUe f. čistilni osvalek. purificotion f. čiščenje, čistitev. purifirieren čistiti, očiščevati; o-, iz-čistiti; purificirati. Purismus m. trebljenje jezika, prenapeta skrb za čistost jezika, čisto-govornost, purizem. Purift to. trebilec (čistilec) jezika, čistogovornik, jozikotrebec, purist. Puritaner m. puritan, puritanec, flurität f. čistost, prečistota. Purpur to. škrlat, bager; Purpur» bagreni, škrlatni. pupurbeMeibet v škrlatni obleki, s škrlatom ogrnen, v škrlatu oblečen. Purpurfarbe f. škrlatna barva, bager. purpurfarben škrlatast, bagren. Purpurfärber to. bagrnik. Purpurmantel to. škrlatni plašč, purpurmuldjel f. škrlatnik. purpurn Škrlaten, bagren. purpurrot!) škrlatnorfldeč, škrlatast. purpitrröthe f. škrlatna r(u)dečina, bagrenina, škrlatnina. Purpurfdjnedie f. škrlatnik, bagrenka, bagrena školjka. Purpurftoff m. škrlatovina, bagrovina. pur;eln prekucniti se, prekopicniti se; impf, prekucevati se, prekopice-vati se. Puftel f. mozolj, mozoljček, spuščaj, spöhlina, büljica. pu(lelausfd)lag m. ošpice pl, buljice pl., mozoljasta spühlina; ich ^be einen — befommen opahnilo se mi je. pullen hukati (v roko). Pute f. pura. Puter to. (Puterhahn ob. Irufljaljn) puran, purman. Jlutfd) to. vstaja, buna, kramola, poskus prekucije, poskušen prevrat. Pub m. lepotičje, nakit, lišp, okras, ures, okrasje, kinč. Pu^bodie f. našopirjenka, šopirnica, gizdavka; (auch Dotl männl. Perfonen) gizdalin, našopirjenec. puhen čistiti, snažiti, čediti, likati, svetliti; očediti, očistiti, osnažiti, osvetliti, zlikati; (fdjmitien) lišpati, lepoti-čiti, krasiti, kititi; nališpati, olepoti-čiti, nakititi, okrasiti, našopiriti; (bie Ser,je —) utrniti, usekniti; impf. utrinjati, usekovati; (Säume —) trebiti, klestiti; o-, pretrebiti, oklestiti; fig. jmbn. — karati, zmerjati, oštevati, obirati; izkarati, ozmerjati,ošteti(-štejem); (in einer Sritit) gibati, bičati, kresati (krešem), podajati (koga). Puljer m. čistilec, snažitelj; (®erroeil) ukor, karanje, graja. Puberin f. snažiteljica. Pujjljcinbel to. kupčija z lepotičjem. puljhanbler m. lepotninar, kupčevalec z lepotičjem, prodajalec lišpa. Puhhänblerin f. lepotninarica, prodajalka lepotičja. Publjanblung f. prodajalnica lišpnega blaga, lepotninarnica. i jjuijtjans m. gizdalin, našopirjenec. §ukmad)erin f. lepotninarica. |u|rud)t f. gizdavost, šopirnost, liš-pavost. puisfiid)tig gizdav, šopirBn, lišpav. juktuare f. lepotnina, lepotičje, lepo-tija, lišp. pjjramtöal piramidast, piljast, piramiden, piramidalen. — 527 — Clualificationžau§»eiž Jtljramibe f. koničast steber, pilj, piramida. ptjramtbenfBrmig f. pnrantibal. Jlijrnmibenpappel f. laški topol, jagned. JJtjrenäen pl. Pireneji pl., pirenejsko pogorje, ftijrometer n. ognjemer. Pijrotedjnik f. ognjarstvo. |t)tl)ifl f. Pitija; vedeževalka. G. (guabbe f. podvratnik, nadSr. quabbelig drgečoč, tresoč se, masten, tolst, debel da se trese. quabbein drgetati (drgečem), tresti se, zibati (zibljem) se. quariielijaft otročji, vrtoglav, moto-vilast. quadieln (ltmdeln) klamoteriti, motoviliti, gugati (gugljem) se; (uttBer« niinftig reben) klobasati, čeljustati, nepremišljeno in otročje govoriti. ©uadsler m. vrtoglavec, motovilež, vetrast kričač, čeljustač. ffluatkfalber m. mazač, ozdravljuh, vračuh; —in f. ozdravljiihinja, maža-rica, mazilarioa, vračtihinja. (Duaber f. četveroogeln kamen, rezan (obsekan) kamen, kamnena ploča; štir-jaški kamen. ffluabermauer f. zid iz sekanega (rezanega) kamena. ffluabragefima f. prva postna —, pe-pelnična nedelja. (Buabrant m. četvrtnik, kvadrant, iuabrnt n. kvadrat, štirijak, četvero-ogelnik (jednakostrani, pravokotni); Guabrat« kvadratni, štirijaški. (Duabratfulj m. kvadratni črevelj, štirijaški črevelj. ®uabratklafter f. kvadratni seženj, štirijaški seženj. ®uabratmeile f. kvadratna milja, šti-rijaška milja. ffluabratmeter n. kvadratni meter, štirijaški meter, fuabratur f. kvadratura, (fluabratumrjel f. kvadratni koren, kvadratna prvina. [palSo. (Suftbrnt)oll m. kvadratni (štirijaški) ffluabriennium n. četiriletje, doba štirih let, štiri leta. quabrierett kvadrirati, povišati na drugo potenco (stopinjo); (eine Stäche) na štiri ogle narediti, spraviti na lik kvadrata (štirijaka); bciž quabriert nidjt to se ne prilikuje, to se ne prilega, quabritinguis četverojezičen. (gitobrillc f. četvorka, kadrilja. quobrupel četverBn. fflimbniptlollinttj f. četverozvezje, zveza med štirimi, zveza četvorice, četverna zveza. fflunbruplunt n. četvorina. (Quni m. nabrežje, quak interi. kvak! (Quak m. kvakanje, regljanje. quakttt regij ati, kvakati, regetati (regečem), kreketati. Quaken n. regljanje, kvakanje. quäken bevskati, lajati. Quäker m. bevskalec (lesjak); ($it« terer) kveker. ®ual f. muka, bolečina, trpljenje; (bež @emiitt)ež) britkost, težava, bolest (-i). quälen mučiti, trpinčiti, trapiti, sukati (sučem), treti (tarem), pestiti, stiskati. (Duäter m. mučitelj, zatiralec. (Öuntcrei f. mučenje, trpinčenje, zatiranje. ffluäletin f. mučiteljica, zatiralka. §uälgei|t m. nadlegovalec, mučitelj, zloben vrag. ©ualifitatioit f. prikladnost, sposobnost, pripravnost. (Qualifkationsnusroeis m. spričevalo sposobnosti, izkaz prikladnosti. Gualificationžtabelle 528 Cuaterne (Qualifirationstabelle f. razpreglednica sposobnosti, razkaz porabnosti (porab-ljivosti). qualificieren pripravno (sposobno za kaj) narediti, za prikladno (sposobno) spoznati kaj, prirediti, priravnati, usposobiti ; fid) — sposobnost zadobiti, prikladen (sposoben) biti (sem). quoltfttirrt pripraven, prikladen, sposoben, zmožen, uporaben, porabljiv. (Dualität f. kakošnost, kakovost; notranja vrednost, dobrota; vrsta, sorta. qualitativ adi. u. adv. z ozirom na kakošnost (na notranjo vrednost), po kakovosti, kvalitativen. (Qualle f. morski klobuk, osipni —. (Qualm m. hlap, gost dim, čad, sopar; zaduh, omotičen in zaduhel zrak. qualmen hlapeti, kaditi se, pariti se; z dimom napolniti, zakaditi, zadimiti. qualmig dimen, zakajen, soparen, zadimljen. (Quanbelranal m. vrata (pri kopi, ogle-nici) n. pl. ffluanbelraum m. srce (pri kopi), ffluanbelftange f. procep. Quantität f. kölikost; (SOtenge) množina ; (in ber ÜKetrif) mera, zlogomeije, obsežnost zloga. quantitativ adi. u. adv. z ozirom na kölikost (na množino), po kölikosti, kvantitativen. qunntitierenb časomeren, zlogomeren. (Quantum n. količina, množina, veličina, število, mnoštvo. (Quappe f. menek. (Quarantäne f. osebljenje (odločitev) sumne ladije [za 40 dnij], kvarantena, kontumäcija; — Ijalten biti (sem) osebljen (odločen, da nihče ne pride blizu), biti v kvaranteni. ffluork m. (Xopfen) skuta, žmitek; (ÄOtlj) blato, govno; (Sßlunbcr) šara, ropotija, reč brez cene (brez vrednosti), malenkostna stvar (-i); in jebetn — riif)ren v vsak nič nos vtakniti (vtikati). quarkig skutast, žmitkast, sirnat. (Quarkkäfe m. skuta, ožemček, presen sir. quarren cmeriti se, kremžiti se, ve-kati, kisati se. (Quart n. četrt (-i), četvrt (-i), četrtina, četrtnic-a, četrtinka; (gormat) četverka. Quartal n. četrtletje, trije meseci, kvatre pl., Cuartal» četrtletni. quartaliter adv. vsake kvatre, vsako četrtletje, vsake tri mesece; četrtletno. (Quartaner m. učenec četrtega razreda (leta), ffluartbogenm. (—format».) četverka. (Quarte f. četrtica; (mus.) četrta stopinja, kvarta; (in ber gecfjtlunft) četrti mahljej. (Quartett n. čveteroglasna skladba, čveterospev, kvartet. (Quartier n. stan, stanišče, stanova-lišče; (Slufentgaltžort) bivališče, prebivališče, stanovišče, stanovanje; (|)er« berge) prenočišče, ostajališče; — net)--men nastaniti se, ostati (ostanem), prenočiti; in — fteljen stanovati, bivati, nastanjen biti (sem). ffluartierbeitrag m. doplačilo k stanov-nini, priboljšek za stanovanje. (Buartiergelb n. stanarina, stanovnina. ffluartiermeirter m. vojaški stanovnišč-nik, kvartirmojster. (Quartierträger m. gospodar stana, stanodajalec. [red. (ßuartierjinstlaffe f. stanarinski raz-ffluar; m. kremenjak, kremen, quarjig kremenat. (Ouarjit m. kremenovec. §uar;lteinart f. kremenina. quasi adv. (gleid)fam) tako rekoči nekako, dejal bi, kakor da, kot da; na pol. fflualtgelel)tte m. učenjak - polovičar, napol - učenjak. (Quarte f. čop, šop, kita. (guaftion f. vprašanje, quältionieren izpraševati. ffluärtionsfdjreiben n. pismeno vprašanje. (Quöflor m. kvestor. ©uatember m. četrtletje, kvatre pl; Ouatember» četrtletni, kvaterni. ffluatemberfarten pl. kvaterni post, kvaterni postni dnevi pl. ffluatembertag m. kvaterni dan (dne u. dneva), ©uaterne f. četvornica, kvaterna. Quebbe — 529 — Querftrid) ffluebbe f. ozibi tresoča močvirna tla n. pl. (Durdte f. (Ouecfengrag n.) pirnica, pirika,bored; £lue(fen= pirnični, pirični. öutdililberw. živo.sretep: Ouedfilber» živega srebra. — f Suedtftlberauflöfung f. raztopnina živega srebra. (Outdiftlberborar m. burnokislo živo srebro. quedijilbent živosrebern, od živega srebra. [ostava. Oueber«. obšiv, obrobek; (b. ©d)ul)en) (paril to. studengc, vrelec, vir, izvir, vrelo, mrzlec (-zelca); dem. studenčBk, vrelček, izvirek, ffluellt f. f. OueU. quellen intr. vreti, izvirati, kipeti, vrvrati, teči (tečem) iz .... , curljati iz...; privreti, priteči, uliti (-lijem) se; (anfd)toellen) napiti (-pijem) se, napojiti se, namočiti se, razbuhniti se, napeti (-pnem) se, zabrekniti, narasti; impf, napijati se, napenjati se, naraščati; tr. (fd)tt>ellen machen) namočiti, impf, namakati, ffluetlengebict n. virje. (putllenlnnb n. povirje. [slovje. fflueUenleljre f. nauk o izvirib, viro-quellenmii|ig adv. po virih, quellenreich studenčnat, vrelovit, bogat na vrelcih. (guellcnflubium n. pre teh to vanje (pre-tresovanje, preiskovanje) zgodovinskih virov, učenje po virih, proučevanje virov. (puellgrnnb to. virje, povirje, izvira-lišče, studenčine pl. (jkellnijntpljt f- (po)vodna vila, po-vodkinja. (ßueüfal; n. studenčna sol (-1). fuellfec to. studenčno jezero. §ueUnmffer n. studenčnica, vročnica; živa voda. (puenbel to. materna dušica, materni dušek, mačešica. ffluenbelroollc f. dušična predenica. (Duentdjen n. (Ouentlein n.) kvintelj (-ljna), kvintelj c. quer adi. prečen, vprečen, poprečen, počezen; adv. vprek, navprek, počez, poprečno; na križ, križem. (Oiternrt f. dvorezna sekira. Querbalken m. prečni tram, poprečno bruno, prečnik, osečnik. ffluerbaitb n. prečna vez (-i), (guerburdjfdjnitt to. poprečni presek, poprečni prerez. ©uere f. vprečina, poprečnost; in bie — poprek, počez; einem in b. — fom» men biti (sem) komu na poti, skaziti mu, zmesti (zmedem) mu kaj; e§ gel)t mir aHe§ ber — vse mi gre napak (narobe); in§ Äreuj u. in bie — vse križem, vse vprek. querfelbein adv. preko polja; fig. brez reda, križem, vse vprek; (unerwartet) iz nenada, nenadoma. (Querflöte f. postranska piščal (-i), postränica. ffluerfortfalj m. prečni odrastek, prečni podaljšek. (Querfrage f. postransko vprašanje. (Duerfurdje f. poprečna brazda, ffluergaffe f. stranska ulica, poprečna ulica, stranske ulice pl. (Quergrabett m. poprečni rov, — jarek. (Ouerljol} n. poprečni les, prečnik, prečnica; (— an ber Stjiire) zžsova; (an ©erlitten) blazina; (ant 8?ed)en) čeljust (-i); (G,uerl)ötäd)en am Sodje) zatika. (Querlage f. poprečni položaj, popre-kost, poprečna lega. (Duerlatte f. preklja. (Querlauf m. poprečen tek. <|uerlet|!e f. poprečna letvica, po-prečnica. (Querlinie f. prečna črta, prečnica. (guerprofil n. poprečni presek, poprečni črtež. [zatik. tOiterriegel to. zasova, prečni zapah, (Querfadl m. bisaga, vreča-čezramnica. (Öuerfdjlag m. prekop, (puerfrtjnitt to. poprečen prerez (pre-rezek), — presek. (Querfpalte f. poprečna razpoka. (Querftange f. poprečen drog, prečnica; (beim £ad)ftul)t) škarje pl.; (bei ben SBagnern) oplen; (beim Sebengelänber) streljalBc. (Querltraße f. prečna cesta, križempot (jjuerltrid) to. prečna poteza (črta) poprečnica, Duertljal — 530 - SRabulifterei (Quettfjal n. poprečna dolina, dolina-prečnica, preseka, querüber adv. vprek, poprek. (jliteriunnb f. prečna stena, pregraja, prepažba, pregrada. (ßueriuinb m. stranski veter, veter iz strani; krivec. (Quetfdje f. stiska, tesnoba, quetfdjen mtičkati, gnesti (gnetem), mlinčiti, stiskati, tlačiti, treti (tarem); zmOčkati, zmlinčiti, stisniti, stlačiti, streti; fidj ben ginger — prst si pri-ščeniti (pretisniti, uščeniti). ffluetfd)er m. mUčkalec, tlačilec, tlači-telj, stiskalec. (Ouetfd)uug f. zmfičkanje, zmlinčenje, strtje; (£tuetfd)tounbe) zmdčkanina, zmlinčenina, otiska, odirBk, otolkljej. ffliteue f. (93iUorbftocf, frz. fpr. fö) biljardna palica, ke. quid! vesel, živ, čvrst. (Ouichbont m. živi studenec, živa voda. (Quicker; n. živa ruda, živo srebro. (Qutdifanb m. svišč. (guieft m. cvil, cvič, cviljenje, vik. quieken (quieffen) cviliti, cvičati, kričati; zacviliti, zacvičati, cikniti. ffluiefrent m. počivalec, upokojenec, umirovljenBc. [čitnina. (Quiefcentengel)alt m. pokojnina, po-(Quiefren} f. počitek, pokoj, quiefcieren intr. počivati, v pokoji živeti; tr. v počitek dejati (denem), umiroviti. ffluiefrierung f. začasni pokoj, qttielfrijen f. qittefett. ©uinquagefima f. pustna —, tolsta nedelja. [let, pet let. Oluinquemitum n. petletje, doba petih (Quinta f. peti razred, (guintaner m. učenec petega razreda. (Quinte f. petica; (mus.) peta stopinja, kvinta; (in ber ge(|tfaft) peti mahljej; bie —n zvijače pl., spletke pl. (guintelfen; f. cvet, jedro, jezgra. (Quintett n. peterospev, kvintet, pe-teroglasno petje. (Quirl m. raztrepalnica, motič, mo-tovček, vretence, žvrkla, dideldajček. quirlen raztepsti (-tepem), razmotiti. umesti (-metem), pomešati, raztrepati; impf, raztepati (-tepljem), mesti, mešati, trepati (-trepljem). quitt bot (indecl.), prost, oproščen, rešen; — werben pobotati se, poravnati se; (fich entlebigcn) iznebiti se, odkrižati se. ©uitte f. kutina. (Quittenapfel m. ktitinar. (Quittenbirn f. ktitinica. [vfe ffluittenfaft m. sok od kutin, kutino-quittieren (ben empfang bereinigen) prejem potrditi, pobotnico dati (dam), prejemni list napisati (-pišem); (erfjcug — 542 — ŠRegellofigfeit geberoerkjeug n. govorilo, besedilo, gebejtmm« n. govorilnica, rebtgteren urediti, v red dejati (de-nem), prirediti za tisk; impf, urejevati, v red devati, za tisk prirejevati. reblid) pošten, pravičen, vrl, praveden. geblidje m. poštenjak, [pravičnost. Seblid)keit f. poštenost, pravednost, geblter m. govornik. Rfbnerbiiljite f. govorniški oder, govo-rišče; (trt b. ®ird)e) leča, prižnica. [dar. gebltergabe f. dar besede, govorniški gebtterin f. govornica, rebnertfd) govorniški, besedniški. gebnerkunll f. f. 9febefun[t. gebnerBtl m. govorniški slog. gteboute f. reduta, maškarada. rebfelig zgovoren, zgovorljiv, raz-govoren, besedljiv, pogoričen, gostobeseden. [nost. ftebfeligkeit f. zgovornost, razgovor-gtbuction f. zmanjšanje, zmanjšatev, znižanje; zvod, zvajanje, prevod, prevajanje, redukcija. gebiirtionstabelle f. prevodna tablica, gebitttioitsjaljl f. menitelj. rebucierett (Berminbern) zmanjšati, znižati; impf, zmanjševati, maliti, zniževati ; (ba§ $>eer) zmanjšati, impf. zmanjševati; (math.) zvesti (zvedem), prevesti; impf, zvajati, prevajati; (im @egenfa& ju ref olBieren) debeliti, skrčiti, gebucieren n. debeljenje. reel stvaren, rečen, bistven; f. real. Refecforium n. obednica. Referat n. poročilo, referat. Referent m. poročevalec, referent, referieren poročati; navestiti, naznaniti; impf, navestovati, naznanjati. Reff n. krošnja; (in ber ©d)iffal)rt) jaderce, malo jadro. reffen jadra speti, impf. — spenjati. gefftrttger m. krošnjar. reflertieren ozirati se na kaj, paziti na kaj; ozreti se na kaj, pomisliti kaj; (ertoiigen) premisliti, impf, premišljati, razmišljati, pretehtati; (]>hys.) odbiti, impf, odbijati; (Bon Sidjtftraljlen) odsevati. Reflector m. reflektor, odbijalnik. Refler m. odsev, odsij, refleks ; f. Slbglanj. Refleriott /'. refleksija; (phys.) odboj, odraz, odsev; (Ermagung) premišljevanje, pretehtovanje, preudarek. Reflerionsebene f. odbojna ravnina, $eflerionslid)t n. odsevna —, odbita svetloba, odsvit. Reflerionsoermögen n. premiselnost, premišljivost; (phys.) odbojnost. Reflerionsroinkel m. odbojni —, odsevni kot. refleriu povratni, povračalni, refleksivni. geform f. (Utnbilbung) preobrazba; (Umänberung) prenaredba; (SBerbefie* rung) poprava; (— ber Sirene) pre-ustrojitev (cerkve). Reformator m. preobrazovalec, popra vljalec, prenarejalec, reformator. Reformation f. reformacija, preustro-jitev (cerkve). reformieren preobraziti, preustrojiti; impf, preobraževati; (Berbeffent) popraviti, impf, popravljati; (umönbern)pre-narediti, preravnati, presukati (-sučem); impf, prenarejati, preravnavati; (er= neuern) prenoviti, impf, prenavljati. Reformierte m. reformiranec, refor-mat, preobraženec. Refosco m. refoško —, črno vino. Refratfion f. lom —, lomitev luči, refrakcija. Refrarfor m. refraktor, lučelomec. Refrattt m. pripev(ek), dopev(čk); refren. rcfuftereii odbiti, odkloniti; impf. odbijati, odklanjati. Regal n. polica; (in b. Orgel) regal Regale n. vladarska pravica, kronska pravica. Regalfolio n. velika pola. regalteren podariti, impf, podarjevati rege živ, živahen, čil, gibčen, gibek, skočen; fig. bister; f. regfam. Rege f. živost, živahnost. Regel f. pravilo, vodilo, ravnilo; in ber — po navadi, v obče, praviloma, navadno; — be tri tristavka, regel-detrija. Regeler, Segler m. ravnalec. regellos nepravilen, nereden, nepo-reden, neredoven. [nost. Rtgelloftgkeif f. nepravilnost, nered- regelmäßig — 543 — 3iegimentsccmmanbant regelmäßig adi. pravilen, prav, po pravilu, redSn, redoven; adv. pravilno, praviloma. Regelmäßigkeit f. pravilnost, rednost, regeln urediti, v red dejati (dem u. denem), uravnati; impf, urejevati, v red devati, uravnavati. regelredjt adi. pravilen; adv. po pravilu, po redu. Regelung f. uredba, uravnava, regelioibrig nepravilen, protireden, neredoven. Rcgelrotbrigkeit f. nepravilnost, regen gibati (-bijem), meziti, mikati; ganiti, zmeziti; fid) —• gibati se, meziti se, premikati se; ganiti se; (bom ®efiif)I) oglašati se, buditi se; pf. vzbuditi se, oglasiti se. gegen m. dež; anfjaltenber — deževje, prelijalice pl.; (©taub—) prša-vica, pršenje; 0)31ag—) ploha, naliv; (Stridj—) pojelica; ber — Ijat aufae» |ört prevedrelo je, zvedrilo seje; 9\e« gen» deževni. Rcgtnbad) m. bujica, hudournik. Regenbogen m. doga, mavrica, božji stol, božji lok, vederna, vedernica. Regenbogenhaut f. dožica, mavrična kožica. regenbidjt nepremočen, nepremočljiv, ne prepuščajoč. Regeneration f. prerod. Regenerator m. (phys.) regenerator, obnavljač, prerodilgc. regenerieren preroditi, prenoviti; impf, prerajati, prenavljati, rtgenfrei brezdežen, veder, gegengcftirn n. deževnice pl. Regengeiu'olk n. deževni —, mokri ohlak, o Dlačica. Regengufs m. lijak, naliv, regrnlös f. regenfrei. [plašč. Regenmantel m. plašč zoper dež, dežni RegenmelTer m. dežjemer. Regenpfeifer m. deževnik. Regenrinne f. žleb, žlot. Regenfdjnuer m. pojelica. [rela. Regcnfdjirnt m. dežnik, omrela, ma-Regenftrom m. naliv, hudournik, sušeč. Regent m. vladar, vladnik, regent; —in f. vladarica, regentinja. Regentfdjrift f. vladarstvo, vlada. Regentud) n. rakno, dežni ogrtač. Regennmffer n. deževnica; kapnica. Regenwetter n. deževno vreme (-ena), polija, deževje; ba§ — unter einem S3aume abwarten pod drevesom vedriti. Regemuittb m. mokrec, mokož. Regeitroolke/'. deževni ob. mokri oblak, ohlačica. Regenrourtn m. glista, deževnik. Regeit;etd)en n. znamenje dežja. Regenjeit f. deževni čas, deževanje. Segenjone f. deževni pas. gegellen pl. regesti pl., izpiski ober posnetki iz listin. Regljeit f. živost, gibčnost, skočnost; bistrost. Regie f. uprava, oskrhstvo, oskrbovanje; 9iegie» upravni. Regieholten pl. upravni stroški pl. regieren vladati, kraljevati, carovati; gospodovati; (lenfen) voditi, ravnati; (itn §aufe) gospodariti; (bon grauen) gospodinjiti. Regieren n. vladanje, vlada. Regierer m. vladnik, vladar, gospodo-valec, oblastovalec. Regierte m. podložnik, podanik. Regierung f. vlada; (§errfd)aft einež dürften) vladarstvo, vladanje, cesarje-vanje, kraljevanje u. f. m.; 3iegierung§» vladni, vladarski. [stva. Regierungsantritt m. nastop vladar- Regierungsblatt n. vladni list. Regierungserlafs m. vladni ukaz. gegierungsforut f. način vladanja. Regierungskunft f. vladoznanstvo. regterungsloa brezvladen; —er Qu * ftanb hrezvladje. Regierungsitadjfolger m. naslednik v vladarstvo. Regieritngsratl) m. vladni svetnik ob. svetovalec. gegieruitgsredjt n. vladarska pravica. Pegierungsjettung f. vladni časnik. Ilegitne n. f. Regierung. Regiment«, polk, regiment; (SRegime) vlada, uprava ; 3tegiment§® polkovni, regimentni. Regimentsarjt m. polkovni zdravnik. Regimentsbe}irk m. polkovni okraj. Regimentscommanbant m. polkovni povelj 11 ik. 9?egiment§inf)aber — 544 — 3Jeidjf)a(figleit gegimentsinhaber m. vlastnik polka, — regimenta, gegimenlsfdjule f. polkovna šola. [bor. gegimentstambour m. polkovni tam-gegitfeur m. režiser, prirednik (igre), gegtller n. popis , kazalo, spisek; rf^ji^fKamenSberjeidin.) imenik; (in b. Drgel) a„ register; (öffentl. 33ud)) očitne knjige pl. y ' gegillrator m. upisovalec, registrator. 0 gegiltratur f. registratura, spisovnik. regiftrieren vpisati (-pišem), zapisati; impf, vpisovati, geglentent n. pravilo, red; pravilnik, reglementsmä^ig pravilen, po pravilih, regnen dežiti, deževati; e§ regnet dež gre; (tröpfeln) škropiti, kapljati, ua-kapljevati; (fein —) pršeti; (gießen) ulivati, z nalivom deževati; eš regnet dež lije. regnerifd) deževen, pršiv. [čilo. gegrels m. odškodba; (®rfgjj) povra-regreffieren odškodbo pri kom iskati (iščem), odškodbo od koga terjati, regreffio nazaden, nazadujoč, regfam živ, gibčSn, gibek, obrten; čil, isker; fig. bister. gegfamkett f. živost, čilost, gibčnost; bistrost; živodušnost. regulär pravilen, reden, gegulatiu n. pravilo, vodilo, gegulator m. ravnalec, uravnovatelj, regulator. regulieren urediti, uravnati, v red dejati (denem); impf, urejevati, uravnavati, v red devati. Regulierung f. uravnava, uredba, gegulieruitgsnerfaljren n. uredbeno postopanje, način uravnavanja, [notje. Regung f. gib, gibljej, zgibljej, ga-regungslos negiben, negibljiv; ne-občuten. gel) n. srna; srnjak, srnec; 9tel)» srnji. «habilitieren v poprejšnji stan postaviti, v prejšnji stan dejati (denem); impf. — devati. gel)badt m. srnjak, srnBe. geljbödtlein n. srnče (-eta). gefjbraten m. pečena srnina, rehfarben srnast. [meso. gehfleifd) n. srnina, srnovina, srnje Kehgeilj f. srna. gepaar n. srnja dlaka. gebaut f. srnja koža. geljkalb n. srnče (-eta). geijleber n. srnje usnje, geljiuilb n. srnjad (-i), srne pl. geib« strgalni, drgalni. geibe f. strgalo, drgalo. geibeljnlidjen n. klinček, žigica. geibetfen n. strgača, strgalnik. reiben treti (tarem, terem), guliti; meti (manem, menem), strgati; streti, zmeti; (am 3Jeibeifen) strgati (zribati); (burd) J)tn= u. herbetnegen) drgati; (o. @d)u])en) žuliti; ožuliti; (tragen) praskati, čohati, drgastiti; fid) — čohati se, drgati se, guliti se. geiber in. drgač, strgalec; (SBertjeug) drgalo, drgalnik, strgalnik. - üj^ geiberfaitb m. drobni pesek./ geibung f. (mech.) trenje, tor, drg-nenje, strganje; motev; fig. prepir, razprtija, razpor. geibungstceffitient m. koeficijent trenja. geibungselehtricität f. elektrika vzbujena s trenjem (drganjem). geibungafladje f. ploskev drgneniea. geibungsgefe^ n. zakon o trenji, geibungsmelfer m. toromer. geibungstafel f. kazalo trenja, trenj-sko kazalo. [kot. geibungsioiukel m. kot trenja, treniski reid) bogat; (bermöglid)) premožen, imovit, imeten; (Diel) obilen. geid) n. država (cesarstvo, kraljestvo); Sl)to— živalstvo; ^flanjen— rastlinstvo ; SKineral— rudninstvo; Sßatur— prirodno kraljestvo, glavni razdel pri-rodnin. gtid)e m. bogatin, bogatinec, bogataš, reidjen intr. seči (sežem), impf, segati, prožiti se, držati (-im), iti (grem), razprostirati se; (überreifen ettn.) moleti, štrleti; (ausreichen) dosta biti (je); (b. ber geit) trpeti, trajati; tr. dajati, deliti; podati, podeliti; impf, podajati, podeljevati; ba§ Slbenbmaljl — obhajati —, prevideti —, pričestiti koga. geichgabel f. podajalnik, podajač. reid)ljaltig obilen, bogat, zdaten; (». ©etreibe) plenjav, zrnat. Reichhaltigkeit f. obilnost, obilica, obüje, bogastvo. reidjlidj 545 reiben retdjltd) adi. obilen, obil, bogat; adv. obilno, bogato. Eeid)S= državni. |eid)sad)t f. prognanstvo, izgon, leidjsabel m. državno plemstvo. |eid)sangelegenl)eit f. državna zadeva, — reč (-i). [naprava, geidjsanflalt/'. državni zavod, državna Retd]sctpfcl m. državno jabelko. |ttd)sord)io n. državni arkiv, državna pismarnica. geidjsarntee f. državna armada, fteidjsbaute f. državna stavba, državna gradnja. geiibsbeamte m. državni uradnik. |eid)sbürger m. državljan. |eidjsbürgerfd)aft f. državljanstvo. geid)screbit m. državni zatip, — kredit, feidjsbotniinen pl. državna ob. kronska posestva. fifid)üfiirfl m. državni knez. |eid)sgerid)t n. državno sodišče, fltidjsgefel; n. državna postava, državni zakon. geid)sgefei;blatl n. državni zakonik, leidjsgeretifammlung f. zbirka državnih postav ob. zakonov, geidjsgemalt f. državna oblast (-i), ieidjsgrunbgefe); n. državni osnovni zakon. [stvo. geidjsljausfjalt m. državno gospodar-|eid)sinftitut n. državni zavod, državna naprava, geidjskleinobien pl. državne svetinje, — dragocenosti. Ead)sltl)rn n. državni fevd ob. najem. IftdjsmintBer m. državni minister, leidjsminifterium n. državno mini-sterstvo. geid)sntonopol n. državni monopol, državno samotrštvo; državni samokup, državna samoprodaja. geidjspolt f. državna pošta. §tid)sratl) m. državni zbor; flSerfon) državni poslanec. gtid)srd)ali m. državni zaklad, [list. |eiti)5f(i)at;fd)ein m. državno-zakladni geidisfiegel m. državni pečat. §eid]0tag m. državni zbor; SR eidjiStag?» državnozborski, državnozboren. reid)stäglid) državno-zboren, gcidjstagsmitglieb n. državni poslanSc. geidjstagspraftbent m. prvosednik državnega zbora. [zbora. J5fidjstag0|t1jung f. seja državnega fteidjstjjaler m. nemški tolar ob. cekin, reidjsunmittelbnr neposrednjedržavgn. gridjsntrfafrmtg f. državna ustava, reidjsoerfaffungsmägig po državni ustavi. geidjsoerfnmmlung f. državni zbor. |eid)Soertretung f. državni zastop, državno zastopstvo. geid|ooenualUutg f. državna uprava. Jteidjstjerniefer m. državni upravnik. ßfidjGttmljtuitg f. denarna veljava v (kaki) državi. i!rid)5ioappeit m. državni grb. l'tid|ojiord', m. državni namen. §eid)t()unm. bogastvo, bogatija, obil-nost, obilica. fietdjmerkieug n. podajalnik, -podajač. , , fleif m. slana, mraz; (an SSäumen) J inje, ivje; (an 9Kauent) srež; @af§— obroč; (©eil) vrv (-x); (um ben äJiottb)^ * kolobar, obstret (-i). >*JSr- reif zrel, goden; — merben zoreti; dozoreti; impf, prizarjati, dozorevati; —e§ Sllter moška leta pl.; —e§ §olj dorasli les. geife f. zrelost, zrelina, godnost, god (-i), zoritev, zor, dozor. reifen intr. zoreti, goditi se; dozoreti, prizoreti; impf, dozorevati; tr. zoriti, goditi; sezoriti; e? reift slana je, slana pada. Reifeprüfung f. zrelostni izpit, ßetfljol; n. les za obroče, obroči pl. reiflid) adi. natančen, korenit; adv. na tanko, dobro, kakor je treba. [nik. geifmeffer n. obročnik, rezilnik, orež-itiftotk m. krinolina. ßeiffdjneiber m. obročar. geifiange f. natezilnik, natezalnik. f eifjieljer m. lisica, natezača. geigen, Steigen m. kolo, raj. $tit)tf. vrsta, red (-i), redica, rida; dem. vrstica; (b. b. gelbarbeit) postat (-i), jan; ber — nad) po vrsti, zapored, zaporedoma, zvrstoma; an bie — font« men na vrsto ob. na met priti (pridem) reiJjett vrstiti; zvrstiti, razvrstiti, po-razvrstiti, po vrsti razstaviti; impf. zvrščevati, razvrščevati, po vrsti raz- ^Reihenfolge 546 Seifefleibung stavljati; (fabeln) nizati; nanizati, nabrati (-berem); impf, nabirati. Reihenfolge f. red, poredje; in — redoma, po redu. Rtihettglieb n. člen vrste ob. niza. leitjenootliellungenjpJ. vrste pomislij, nanizane pomisli. reifjenroeife adv. vrstoma, redoma, po vrsti, po redu. feiljtt m. čaplja; SReiljer* čapljin. Reiljerfeber f. čapljino pero (peresa). Reiljergras n. pahovka, ovsulja, ovs-nica. reiljig (in 3ufammenfe£gn.) vrstni, reihroeifc f. reihentreife. [glasje. Reint m. stik, srok, rima; sklad; so-reimeit intr. stikati se, rimati se; ujemati se, skladati se; fig. vezati (vežem) se, sklepati se; (ftd) geziemen) spodobiti se; tr. (Seime machen) ri-movati, stibotvoriti; gereimt rimovan (ritmovan); skladno ubran. Reimer m. stibotvorSc. Reimerei f. stihotvorstvo. reimlos brez rime, nerimovan; neskladen. rein čist; (0. ®olb) čist, samočist, sub; (gereinigt) očiščen; (fauber) čeden, snažen, ličen; (ungefd)miicft) prost, pri-prost; (unOermifdjt) gol; (0. §immel) jasen, veder, čist; —e SBafjrheit gola ob. prava resnica; jemanben — fprechen koga za nedolžnega spoznati; — fdjrei ben čedno pisati (pišem); in§ SReine fdjreiben na čisto prepisati; — nid)t§ prav nič; čisto nič, celo nič; im —en fein na čistem biti s čim; — madjen f. reinigen. Reine f. f. Steinheit. Reinehe m. lisjak. [nesek. Reinertrag m. čisti dohodek, čisti do-Reinerlragsberethnung f. preračun čistega doneska. Reinette f. kosmač, renetka. Reinheit f. čistota, čistost; (b. Ijjim» melž) jasnost, vedrina; (Unfdjulb) nedolžnost; f. atemlidjleit. reinigen čistiti; očistiti, prečistiti, izčistiti; impf, očiščati, prečiščati; (0. Schmuge) čediti, snažiti; očediti, osna-žiti; (im SBaffer) oprati (-perem), sprati; impf, spirati; (Oon unreinem Inhalte) trebiti; iztrebiti; (baž ©etreibe) veti, vejati (vejem); (mit bem Sieb) soditi, vrhati, obravnovati, občinjati; (burth Sd)tningen) plati (poljem); ben Stali — gnoj izkidati iz hleva; (@läjer) oplakniti, izplakniti; impf, oplakovati; iid) 0. aSerbatfite — pravičitise; opravičiti se; impf, opravičevati se, zagovarjati se, izgovarjati se. Reiniger m. čistilec, prečiščevale, trebilec 2C. Retnigkeit f. čistost, čistota. Reinigung f. čistite v, očiščevanje, čišča, snaženje, trebljenje. Reinigungsmittel n. čistilo, mečilo. Reinigungsort m. očiščališče; (b. See» len) vice pl. reinlid) čeden, snažen, čist, čistoten. Reinlidifeeit/-. snaga, snažnost, čistota. Reinlid)keits}ioli;ei f. policija zastran snažnosti. Reinfdjrift f. čisti prepis. Reis m. riž, laško pšeno; fReiž* rižev. Reis n. mladika, odraslek, odrastek, prot, protec, šiba, šibica; (j. SBtnbenj trta, vitra; coli, mladje, dračje, protje, šibje, trtje; (0. Seben) rezje, rožje; (SSirfenreifer) brezje, metličje. Reisbrei m. riževa kaša. Reisbiinbeln. butara (protja, šibjajc.). Reife f. pot (-a u. -i), potovanje; auf ber — potovaje (adv.), med potom, na poti, med potjo; glitcfliche — srečno! srečno pot! — machen, auf ber — fein potovati; eine — antreten na pot iti (idem), na pot se podati, odriniti, napotiti se; Seife» potni, popotni. Reifebefdjreiber m. potopisec. Reifebefd)reibung f. opis pota, potopis. Reifebiinbel n. potna cula, — torba. reifefertig pripravljen za pot, k odhodu gotov. [drug. Reifegeführte m. sopotnik, popotni Reifegefährtin f. sopotnica, popotna družica, sopotovalka. Reifegefolge n. spremstvo. Reifegelb n. popotnina, potni denar. Reifegepädi n. prtljaga, popotna roba. Reifegefellfihaft f. potna tovaršija. Reifekarte f. potna mapa, zemljevid ia popotnike. Reifekleibung f. popotna obleka. SReijefoffer 547 reijenb geifekoffer m. popotni kovčeg. |etfeko|jen pl. potni stroški pl. reifeluftig potoljub(en). Retfcmatitrl m. potni plašč, retfemiibe upehan, shojen, hojetrudSn. reifen potovati, hoditi, geifen n. potovanje, reifenb potujoč, popotgn. Reifenbe m. popotnik, potnik, poto-valSe; f. popotnica, potnica, potovalka. Reifepafs to. potni list, potno pismo, potovnica. Reifefadt to., —tafele f. potna torba, krnir. [niča. fittfcurkunbe f. popotno pismo, potov-geifcjetirung f. brašno, potni živež. |eife;tel f. konec potovanja. Retsfelb n. rižišče. |eisl)ol; n. rožje, hrast (-i), hrašča, dračje, hloža, praščje, suhljad (-i), lomača. geifig n. rožje, dračje, hloža. Retftge m. jezdec, konjik. JteisRroj) n. riževica, riževa slama. Reißaus neumen popihati jo, popih-niti jo, pete umekniti, potegniti jo, odkuriti. Jeißblei n. svinčnik, olovka, risalnik. Reißbrett n. risalna deska, risalnica. reißen tr. trgati; utrgati, pretrgati, raztrgati, razčesniti; (im ©liebe) trgati, lomiti; (im Unterleibe) trgati, grizti; hoffen — šale zbijati ob. briti (bri-jem), burke uganjati; ipolj — drva cepiti, — klati (koljem); (ausreißen) puliti, pukati (pučem), pipati (-pijem); izpuliti, izpukati, izdreti (-derem); impf, izdirati; au§ ber ®rbe — iz zenüje izrovati (-rujem); intr. trgati se, reskati; pretrgati se, utrgati se, reskniti; impf, utrgovati se; ficf) — um ettoa§ puliti se, trgati se; fig. poganjati se. Reißen n. trganje, grizenje, rovanje. rtißenb deroč, prodek; —e X&tere deroče —, zgrabljive živali; bie SBare geljt — ab vlak je za blago, pulijo se za blago, geißer m. trgalSc, trgač. Reißfeber f. risalnik, risalno.pero (peresa). - ^ Lcc^tm^c. c**^*- Retßkoljle f. risalni'ogel. ^^juc Reißmaß n. pleščet. Rei|}aljn to. derač. . Reißjeug n. risalno orodje, risal&, tU-ReiRe f. povesmo, pest (-1). Reit* jezdni. [dišče. Reitbnljn f. jezdarnica, jahalnica, jez-reitbar jezden, jahalen, za ježo. Reitburfdje to. jezdni hlapSc. Reitet to. povirsk. reiten jezditi, jezdariti, jahati (-am u. -šem); geritten fommen prijezditi; mofjin — odjezditi. Reiten n. ježa, jahanje. Reiter m. jezdec, jezdar, jahač, jaha-lSc; (©olbat) konjik, konjenik; Leiter» jezdarski, konjiški. Reiter f. (Sieb) rešeto, redeseja. Reiterei f. konjiča, konjištvo. Retterin f. jezdarica, jahalka. reifem presevati, rešetati, soditi. Reiterregiment n. konjiški polk. Reiterfadt m. vreče pl. Reitgerte f. bič, korobač. Reitgurt to. podproga, podprsnik. Reitkned)t to. jezdni hlapec, konjski hlapec, konjar. Reitkunft f. jezdarstvo. reitlings adv. kobalj, okobelj, kakor bi jezdil, jezdeč. [za ježo. Reitpferb n. jezdni (ježni) konj, konj Reitplat; m. jezdišče. ReitpoR f. jezdna pošta. Reitfattel to. sedlo. Reitfd)ule f. jezdarnica, jahalnica. ReitRiefel to. jezdni škorenj. Reitfeug n. jezdna roba ob. priprava. Rei? to. mik; mikalo, vabilo; (Srieb) nagon, podnet, spodbadek; (guuber» reij) bajilo; (Siebreij) milina, mičnost, dragost; (Cčtnbrucf) dojgm. reijbar dražljiv, vzdražen; čutljiv, občutljiv. [čutljivost. Reizbarkeit f. dražljivost, vzdražnost; rei;en mikati, vabiti, mično biti za koga; (meden) buditi, gibati (-bljem); vzbuditi, obuditi, ganiti; impf, vzbujati, obujati; (Sderben) dražiti; (jum 3orne) dražiti, srditi, kačiti; razdra-žiti, razsrditi, razkaČiti; (f>egen) ščuvati (ščujem), hujskati, dražiti. rei;enb mičen, mikalgn, dragosten, ljubezniv; (pitant) rezek, dražljiv. SReijmittel — 548 — rennen Reijmitfel n. dražilo, vabilo, mikalo, reijooll prelep, prezal, brhgk. [ljež. Rekel m. neokretnež, teleban, štork-rekelljnft neokreten. [Bejiefjung. Relation f. f. «Beriet, Verhältnis nnb relatio relativen, odnosen, oziralen, primeren; —e Stimmenmehrheit relativna (odnosna) —, podpolovična večina glasov. Relatiuljeit f. ozirnost. Relatiofat; m. ozirni (odnosni) stav(ek). Relator m. poročevalec, relegieren f. berbannen. Relief n. relief, pridvig, pridvižna ploskorezba; ®a§— nizki pridvig, nizkodvižna rezba; §aut—- visoki pridvig, visokodvižna rezba. Religion f. vera, verstvo, bogoverje; (grömmigfeit) pobožnost; b. — änbern preveriti se, k drugi veri prestopiti; fftetigionS» verski. [veri. Religionsäitberuitg f. prestop k drugi Religionsbekenntnis n. vera, veroizpoved (-i), spoznavanje vere. ReligionsbtenU m. verska služba. Religionsebitt n. verski edikt. Religionseifer m. vnetost za vero. Religionsfonb m. verski zaklad. Religionsfreiheit f. verska svoboda. Religtonsgenofs m. sovernik, istoverec. Religionsgefdjid)te f. zgodovina svete vere. ReligtonsgefeUfdjaft f. versko društvo. Religionsleljre f. veronauk; veroznan-stvo. Religionspartei f. verska stranka. Religionsfecte f. razkolništvo, verska sekta. [razkol. Religiottsfpaltung f. verski razdor, — Religio nsflifter m. ustanovnik vere. ReligionsIVdrungf. motitev vere. [por. Religionsllreit m. verski prepir, — raz-Religionsiibun^ f. božja služba, bogo-častje, bogoslužje. Religionsunterricht m. verski nauk, verozakonski pouk. Religionsnerfolgung f. preganjanje zavoljo vere. Reltgionsoerfd)tebenl)eit f. raznoverje. ßeligionsiualjrljeit f. verska resnica. Religionsroiffenfdjaft f. f. iMigionš» leljre. Religionspang m. versko posilstvo, religiös pobožen, nabožen, bogaboječ, bogabojen; (b. Sietigion betreffenb) verski ; svet. Religiosität f. pobožnost, bogaboječ-nost, bogabojnost. Reliquie f. ostanek; —n pl. svetinje —, kosti —, ostanki kakega svetnika ali svetnice. reluieren rešiti, odkupiti; impf, reševati; v denarje premeniti. Reluition f. rešitev, odkup; preme-nitev v denarje. RetneMum n. pomoček, zdravilo, lek. Reutiniften; f. spominek, spomin. Remife f. kolnica, klanica. Remittenda pl. povratine, bukve, ki se nazaj pošiljajo; nazaj poslane knjige. remittieren nazaj poslati (pošljem), impf. — pošiljati. Remiltierungf pošiljava nazaj,vrnitev. Remonte f. dopolnitev konj, izbor vojaških konj. Remontierungscommiffion f. komisija —, poverjenstvo za dopolnitev vojaških konj. «monieren odpraviti; odstaviti; impf. odpravljati, odstavljati. Remotion f. odprava, odstava. Remuneration f. nagrada, priboljšek, remuneracija. remunerieren j. belofjnen. RenaiffantellU m. preporodni ob. renesančni slog. [sestanek. Renbepous n. dogovorjen shod, — Renegat m. odpadnik, odstopnik. Renette f. kosmač, renetka. Renfjirfd) m. severni jelen, renitent uporen; — fein upirati se, ustavljati se. Renitenj f. upor. renken fich 'tegati se, lecati se; pf. stegniti se, zlekniti se. Rennbahn f. tekalnica, tekališče, dir-jališče, drajna. rennen intr. dirjati; udreti (-derem u. -drem); (ju gufj) teči, tekati, bežati (-im), gnati (ženem) se; (inž $et< berben) riti (rijem), leteti; (pcf)tig fein) bežati, bezljati, bezikati; (gerannt fom= men) pridirjati; tr. podreti (derem), povaliti, zvrniti. Sennen — 549 — 9?equifiten gennen n. dir, beg, tek, dirka. |tnner m. jahalSc, jahač, tekalBc. gennplai} m. tekališče, dirjališče. Bennfpte^ m. sulica, oščep. |cnommagc f. hvastavost, bahaštvo. |enommee?i. sloves, sloveče ime(-na)j glas; im — fein sloveti, na glasu biti (sem). renommiert sloveč, slaven, glasovit. Renommift m. hvastač; svadljivBc, rovan. genoootion f. obnova, obnovitev, renooieren obnoviti, prenoviti; impf. obnavljati. rentabel kar se splača, kar donaša lep dobiček, dobiček donašajoč. [niča. gentamt n. prihodni urad, prihodar-gente f. prihod , dohodek , renta; (ging) obrest (-i), gentljier n. severni jelen. gentl)ierfled)te f. jelenovec. §entl)ierfcuh f. severna košuta, gentljterjudjt f. reja severnih jelenov, fentier m. kdor od obrestij svojega premoženja živi, prihodnjak. rentieren nesti, donašati, dobiček dajati (dajem); fid) — izplačati se; impf, izplačevati se. |entmci|tcr m. dohodarnik, dohodar-stvenik. gcntnernmlter m. oskrbnik prihodkov, genuntiation f. odpoved (-i), odstop. |eorganifation f preuredba, preustroj, preuravnava, reorganizacija. reorganisieren preurediti, preustrojiti, preuravnati; impf, preurejati, preustro-jevati, preuravnovati. reparabel popraven, geparatur f. poprava, popravilo, geparaturskoften pl. stroški za popravo, popravilni stroški. reparieren popraviti, prenarediti; impf, popravljati, prenarejati. repartieren porazdeliti med —; razpisati na —; deliti med —. gepartition f. porazdelba, porazdelitev; SRepartitionl» razdelni, porazdelni. ßepartitionsfdjlüffel m. ključ za raz-delbo. JUptrtoire n. razvrstitev igrokazov ; repertoar. gepertortum n. iskalnik, repertorij. Repetent m. repetent, ponavljalec. repetieren ponoviti; impf, ponavljati, repetirati. Repetiergeroeljr n. puška repetirka. Repetleruljr f. ura repetirka. Repetition f. f. SBieberfiolung. Replik f. replika, protiodgovor, tožnikov odgovor. Repofttorium n. polica. Repräsentant m. zastopnik, reprezen-tant, namestnik; (©efanbter) poslanec. Repräfentanj f. zastop(anje), zastopstvo, zastopništvo. [valBn. repriifentatit) zastopovalen, namesto-Repräfentatit) = gerfaffung f. zastop-stvena ustava. Repriifcntation f. zastop(anje), zasto-povanje, namestovanje. repräfentieren zastopati, zastopovati, namestovati; (barftetten) kazati (-žem), predstavljati. [sredstva pl. ReprefSnlien pl. odbojna sila, odporna repref]tt> odvračalen, zaustavBn, represiven. [ba. ReprtSlimnafjregel f- odvračalna nared-Reprobation f. zavrnitev, reprobacija. reprobieren ovreči (-vržem), ne potrditi, zavrniti. reprobutieren ponoviti, obnoviti; impf, ponavljati, obnavljati; na novo pokazati (-žem), impf. — pokazovati. Reproburtion f. ponova, ponavljanje; obnova; (zool.) nadorastanje, reprodukcija. Reprobudionokraft f. ponovljivost; podrastljivost; (gäfigfeit, reprobuciert ju werben) ponovnost. [ven. reprobuditJ ponavljalen, reprodukti-Reptil«. plazilec, gomaz (-i); coli, golazen (-i), lezavčina. Republik f. ljudovlada, republika. Republikaner m. republikanec; —in f. republikanka. republihanifri) republikanski. Repuls m. f. Stbmeifung. repulfio odbojen, odganjalen. Repuiftokraft f. odbojnost, odpornost. Requiem n. črna maša, bile pl. requirieren koga za kaj poprositi; poiskati, izslediti; impf, izsledovati. Requiftt n., Siequifitcn/jZ. potrebščine, I potrebne reči pl. f. Keqnifition - 550 — retournieren ßequifttion f. zaprošnja, iskanje, iz-sledba, gequt|itionsfd)reiben n. zaprosno pismo; iskanica (jerbolr.). refd) rez6n, krhek, gefcript n. reskript, najvišji odpis, gefeba f. reseda, resedica; katanSc. geferuat n. pridržaj, pridržek; pogoj; SRejertiat» pridržni, pogojni, geferoatpunht m. pridržni članek, geferoe f. zaloga; (milit.) reserva, založna vojska. geferuefonb m. založni zaklad, zaloga, reservni zaklad. [pl. gefetoefonbgelber pl. založni denarji gefcroetruppen pl. f. Slteferoe. referoieren prihraniti, pridržati (-držim); impf, prihranjevati, pridrževati; založiti, geferooir n. j. 2Bafferbet)älter. gefibent m. rezident; odposlanec, gefiben; f. stolica, prestolno mesto; Stefibenj« stolni, prestolni. reftbieren stolovati, sedež imeti (imam), stanovati, geftbuum n. ostanek, gefignation f. odpoved (-i), odreka; odstop; (©elbftüerleugnung) udanost, trpljivost, resignacija. reftgntereit odreči se ob. odpovedati (-vem) se službi, odstopiti; impf, od-rekovati se. reftgniert odvažen, udan, na vse pripravljen, brezupen, getiltens f. upor. refolut odločen, srčen, odvažen, s trdnim sklepom. gefolution f. sklep; odlok; odvažnost, odločnost. [jd)liefjen. refohrieren (math.) drobiti; j. he-gefoloieren n. drobljenje, gefonan;^ odmev, resonanca, donenje. gefonantboben m. odmevnik; reso-nančno dno. refonierett doneti, odglas dajati, geltet m. (Änfeljen) veljava, ugled; (©Irfurdjt) čislanje, spoštovanje; mit — z dovoljenjem, z oproščenjem. refpettabtl spoštovan, čislan, veljaven; znamenit. refpectieren čislati, v čislih imeti (imam), spoštovati, častiti. refpettioe adv. z ozirom, oziroma, kolikor se tiče, kar se tiče. [zornik. gefpitient m oglednik, ogleda, nad-Refpiration f. dihanje, sopenje. gefpirationsorgan n. dihalo, sopilo. refpirieren {. attjmen. gefpiro m. oddah, odmor; prelog —, odlog plačilnega obroka, refponbieren odgovarjati, odpevati. geffort n. uradni oddelek, uradniško področje. «[Torturen spadati ob. segati pod —. gejTource f. meščanska beseda, resursa. gr|t m. ostanek, prebitek (Über« fctiufž); im — bleiben dolžen ostati (-stanem), impf. — ostajati; ben — geben ubiti (-bijem), ugonobiti; ali — bleiben ostati (-stanem), impf, ostajati. geBant m. dolžnik, geftaurateur m. gostilničar, gettauration f. gostilna, gostilnica, krčma, restavracija. reftitren ostati (ostanem), preostati; impf, ostajati. reltituieren povrniti, impf, po vračati; v prejšnji stan postaviti, impf. — postavljati. geilitution f. povračilo; postavljenje v prejšnji stan. gefultat n. posledek ; konec; izid; uspeh; (ber SRectjnung) znesek. refultieten slediti iz —, izhajati iz —; iziti (-idem), nastopiti, refultierenb nasledBn, nastopen, gefultierenbe f. poslednjica. [gled. gefume n. povzemek, posnetek, pre-refumieren povzeti (-vzamem), impf. povzemati. [nje. getorbation f. zadrževanje; zaostaja-retarbieren tr. zadrževati; intr. zaostajati, zakesnevati. getention f. zadržba, zastava; Seten* tionž» pridržni, zastavni. getirabe f. umik, umikanje, ustop; f. 3lbort. retirieren umakniti se, ustopiti; imp/1. umikati se, ustopati. getorte f. prekapnica, retorta. retour adv. nazaj, nazad; 9tetour« povratni, nazadni. retournieren vrniti, nazaj poslati (-šljem); impf, vračati, nazaj pošiljati. SRetourrecepiffe — 551 — rfjljtmtfdj gtfourrttf |ii|Tt n. povratnica, povratna prejemnica, getraite f. j. Sfitdjug. rctrogrnb nazaj idoö, nazadSn, nazadujoč; —er SUJenfd) nazadnjak. retten oteti (otmem), rešiti, odrešiti; izbaviti, spasiti, obvarovati; (befreien) osvoboditi, oprostiti; (Reifen) pomoči (-morem) ob. pomagati komu; impf. otevati, otimati, reševati, hraniti; mittelft b. Sludjt fid) — ubežati (-im), ubegniti, uiti (-idem). rettenb rešnji, rešili. Retter m. rešitelj, rešnik, odrešnik, izbavitelj, spasitelj; —in f. rešiteljica, odrešnica. gettig m. retkBv; SRettig» retkevni, retkov. Rettigfelb n. retkvišče. Rettung f. rešitfv, otetSv, spasenje, ohramba, osvoboditev, oprostitev; 3tet= tung§= rešni, rešnji. Rettungsnnllalt f. fiir bertoaljrložte Sinber pribežališče ubogim in zapuščenim otrokom, zavetišče, rettungslos izgubljen, neizbäven. Rettungsmittel n. pomoček, izbavilo, spasilo. Rettungsoerfud) m. poskušnja rešitve. Reue f. kes, kesanje, kajanje, obžalovanje ; — empfinben kesati se česa, žal biti komu česa, kajati se, obžalovati; skesati se; — unb Seib kes in žal. reuelos neskesan, trdovraten, reuen kesati se; skesati se; e§ reut mich žal mi je, kajam se. reueuoll skesan, spokoren. Reuige m. spokornik , skesanec; f. spokornica, skesanka. «umiitljig skesan, spokoren. [nost. Reumiitljigkeit f. skesanost, spokor-Reunion f. shod. Reufe f. vrša, säk. reuffieren f. gliicfen, gelingen. Reut n. rovt, laz, krčevina, novina, skubež, trebež. Reute f. rovnica, kopača, motika; (am Pfluge) otka, otika. reuten krčiti, rovati (rujem); iz-krčiti, izrovati. Reutijaue f. f. Sieute. [čilo. Reoandjt f. maščevanje, osveta; vra- retmndjieren fiel) maščevati se, povrniti komu kaj, z jednako mero meriti; odmeriti, osvetiti se. JteoeiUe/1. budnica, jutranje bohnanje. generenif. priklon, poklon; — ntad)en pokloniti se, impf, poklanjati se. Seoers m. zavezno pismo, revers; „ - , (b. SKiiuje) na robe (stran), naličje,- <*> »■/") Reoibettl m. pregledovalec, preglednik.^iw^;^ reoibieren pregledati, impf, pregle- ' do vati; popregledati. 3 'U^ui/ujt-^ U&su.^ geoier n. okraj, okrniš, okolica. ^t^^ycjy/i geaierjftger m. okrajni lovec. " genifton f. pregled, presoja; 5Retn= fionž» pregledni, popregledni. gesiftonsinflan; f. presodnija. geutfor m. preglednik, pregledovalec. genolte, SRebolution f. vstaja, punt, prekucija, kramola, revolucija, prevrat. reuoltieren puntati se, vstajati zoper —; spuntati se, pobuniti se. genolutionnr m. vstajnik, puntar, prevratnik; 9iebolution3= puntarski, prekucijski, prevratni. [volver. genoloer m. samokres, hrzokres, re-geoue f. pregledba; — f)al'etI pregledati vojsko, gtjabarber f. rabarbara, revenj. gljad)itis f. krvica. [dija. gljapfobie f. odlomek pesni, rapso-rljapfobifd) adv. v odlomkih, gljebe f. ladijišče, pristanišče, rijeben ladijo za odhod pristrojiti, impf. — pristrojevati. gljeber m. lastnik ladije, brodnik, gljeberet f. brodarsko društvo, gljetor m. govornik, retor. gfjetorik f. govorništvo, govorstvo, retorika. rljetorifd) retoričen, gljeutna n. nahod, skrnina, kostenica. gljeumatismus m. revmatiz6m, skrnina. rljeumatifd) revmatičen, skrninast. gljitiesmus m. hohnjanje; (ßaut) hohnik. gljinoceros n. nosorog, nosoroge. . gljobobenbron n. sleč, . Sl^olja., Rljomboib n. romboid. gljombus m. romb. ^LAv^a^O-O a L-,:' rijijtmifih ritmičen, ritfemski, umer-?%?*/ jen, ubran. a. ,, • > j ' äa > WfTy-, 1 y\ S^tmuž — 552 — Stiemerjeug Rl)l)tmus to. ritem, umer; ubranost. Ribefel, Siibeš m. grozdičje sv. Ivana. Ridjtbeil n. rabeljnova sekira. Ridjtblei n. svinčnica. ridjten (bereiten) pripraviti, prirediti, prigotoviti, pristrojiti; impf, pripravljati , prirejevati, prigotavljati; (in Črbnung bringen) uravnati, urediti; impf, uravnovati, urejevati; (auferlegen) napraviti, narediti; impf, napravljati, narejati; (gerabe machen) ravnati; pf. zravnati; (too^irt tenlen) nameriti, naperiti, obrniti; impf, nameijati, obračati; (Urt^eif fällen) soditi, sojevati; razsoditi, sodbo izreči; fich nad) etffiaž — ravnati se; (b. Singen) upreti, impf. upirati; fid) auf bie güfje — vstati (-stanem), skolehati; gegen jem. eine Klage — tožbo podati zoper koga, tožiti koga; bie Kanonen — topove nameriti, — naperiti; fid) in bie §öl)e — vzkloniti se, vzdigniti se; pgrunbe — ugonobiti, uničiti. Ridjter m. sodnik; f. Sritifer. Ridjteramt n. sodni urad, sodstvo, sodništvo. gidjtrramtsjiriifung f. preskušnja ob. izpit za sodni urad. Rid)terin f. sodnica. rid)trrlid) soden, sodniški. Ridjterfdjrcert n. sodni meč. Rid)ter!})rud) m. sodni izrek, razsodba. Richterftube f. sodilnica. Ridjterlluljl m. sodišče, sodni stol, sodba; oor ©ottež — pred božjo sodbo ob. pred božjim stolom. Ridjthaus n. sodilnica. gidjtljol; n. ravnilo. rid)ttg adi. prav, pravoten, pravičen; (gefejjličf)) postaven; (fehlerfrei) pravilen, brez pogreškov; (fertig) gotov, do-gnan, narejen; —e SIbfd)rift natančni prepis; adv. res, zares, v istini, se ve da; (red)t) prav, dobro. Richtigkeit f. pravost, pravota, pravičnost; pravilnost; in — bringen v red spraviti, v red dejati (denem), uravnati; eš f)0* fe'ne ~~ res je tako. Ridjtkorn n. muha. Ridjtmaß n. merilo, ravnilo. |id)tplntl m. morišče. Ridjtjmnkt m. mer (-1). Ridjtfdjeit n. ravnilo, merilo. Kirf)trd)tutr f. merilna vrv (-1); fig. pravilo. Kid)trd)iaert n. rabeljnov meč. Rid)t(lätte f. f. SRid)tpIag. Ridjtung f. mer (-i), smer (-i); in ge= raber — na ravnost, na pravec; in nbrblid)er — proti severu; b. — nei)nten nameriti se, kreniti; upotiti se, vrezati (vrežem) jo; bie — geben upotiti, obrniti, zasukati (-sučem); eine — ha&en meriti, držati (-im) kam; eine anbere — annehmen drugam ukreniti; in einer — v jedno mer. Ridjtungslinie f. (črta) ravnateljica, namernica. Ridjtroage f. prebesnica. ried)bar vonljiv, vonjav, riedjen intr. dišati (-im), vonjati, duh imeti (imam); zadišati; (tibel) smrdeti; tr. vohati, duhati, njuhati; povohati, poduhati, ponjuhati, ovohati, obvobati, zavohati. tiedjenb dišeč, vonjav, lepodišeč, di-šaven; (übel—) smrdeč, smrdljiv. RiedjtlTeni f. vonjalo, dišavina, vonja-vina. Ritd)flafd)d)tn n. vonjalna skleničica. Ried)kraft /', vonjavost; (bal SermiS» gen, ben ©erud) ju empfinben) nju-halnost. Ried)ftoff to. dišava, vonjava, ftitdiiuaffcr n. vonjava voda. Riebgras n. ostrica, viš, muhič, šaš, ^sajtžTb IA^M Riebrohr n. rogoz, rogozina. Riegel to. zapah, predpah, pah, zatik, zasunek; (§ebebaum) vod, navor; unter — unb ©chlofž pod ključem ob. pod zaklepom. riegelfelt zataknen.^-—s. Riegelfdjlofs n. ključavnjjja. Riemen m. remen^jerfnen: coli, re-menje, jermenje. iLrtiMUC^ Riemenfd)uh to. opanka, čižroa. ' Rietnemoerk n. remenje, jermeuj»^, Riemer m. jermenar, remenar. ( Riemerhanbroerk n. jermenarstvo, re-menarstvo. Riemerin f. jermenarica, remenarka. Riemetjeug n. f. SRiementoerf. 3Jie§ 553 - ringeln Ries n. ris, sklad. Riefe m. velikan, orjak, ober, hrust, Riefe f. drča , drza, drasta, riža; (©djnee—) plaz. giefel f. pega. riefeln crljati, curljati, šumljati, šu-motljati, žamoriti, mrleti (mrlejem); (Boni Siegen) pršeti; (0. @d)nee)" golo-mraziti, mršeti, sodra ob. habje pšeno gre; (0. @efiil)l) mrščati (-im); pre-mrščati. [žamor. Riefeln n. šumljanje, šumotljanje, Riefen» velikanski, orjaški, gorostasni. Riefenameife f. velika mravlja, mravljinec. ritfenförmig velikanski, gorostasSn. Riefengefd)led)t n. rod velikanov, ritfengro^ velikanski, gorostasBn, ramen, ogromgn. Riefengroßt f. velikanstvo, gorostas-nost, ogromnost. [osa. Riefenfjoljioefpe f. velikanska lesna Riefenmufd)tl f. velikanska školjka, giefenfdjlange f. velikanska kača. |iefenfd)ilbhröte f. velikanska morska želva. Riefenflaat m. ogromna ob. velikanska država, fiiefentrespe f. repulja, veliki glistnik. liefennierli n. velikansko delo, velikanstvo. giefttt f. velikanka. Riesling m. žolta grahovina. |iet n. rogoz (-i); trst, loč, bič, biček; coli, rogozovina, trstje, ločje, bičje. Rietbad) n. štorija, rogoznica. Riethamm to. greben, obnit (-i), giff n. greben, kleč; prag, čer (-i), peč (-i). giffe, Stiffel f. drzej, držalo, drzalica, greblo, rihelj. giffetbaum m. drzalnik, greblišče. riffeln držati, drhlati, ogrebati. tigib tog. gigole f. odtočič, odtočni rov. rigolen preroviti, rov kopati (-pijem), rov »izkopati, rigoros oster, preoster, strog, [izpit. Rigorofutn n. stroga skušnja, strogi füllt f. žlebič, stružica; (bot.) brazda. Rimtffe f. rimesa, poslana menica. Rtnb n. govedo, brav; coli, goved (-i), goveja živina. Rinbbriilje f. goveja juha (župa), polivka. Rinbdjen n. skorjica, korica. Riitbe f. skorja, skora; (^flaujen—) lub; coli, lubje, koža; (@d)orf) krasta; (®d)ttee—) sren; (®tilcf)I)aut) škrlup, škralup, povrhnje, smetana, rinbenartig skoijast; lubast; hrastast. Rinbenhörbdjen n. kozolj, kozoljec, skorjič, skorjček. Rinberljerbe f. goveja čreda, goved (-i), nuta. [volar. Rinberljtri m. goveji pastir, govedar, rinbern goveji, govedski. Rinberfeud)e f. goveja kuga. RinberKall to. goveji hlev, volovjak. Rinberfleifd) n. goveje meso,govedina. Rinbgriin n. viš. rinbig skorjav, skorjat; hrastav. Rtnbs» goveji. Rinbsblafe f. goveji mehur. Rinbsbrnten m. pečena govedina, goveja pečenka. Rtnbsj)aar n. dlaka. Rinbsljaut f. goveja koža. [fopf. Rinbskopf to. goveja glava; f. ®umm« Rinbsleber n. goveje usnje, govedina, hravina, kravina. Rinboicl) n. goved (-i), govedina, goveja ob. rogata živina, goveje blago, goveda pl. Rinboiel)jud)t f. govedarstvo, reja goveje živine. Ring m. prstan; (gering) vernik; (an b. ®ette) klep, sklep, oklep; (Sreiš) kolobar, kolut, krog, kolce, obstret, obstretina; obroč, obroček; (Steif) obod (obvod); (B. ©ifen) železen obodBc; (am Saume) letnica, letina; (£)l)r—) uhan, uhanBc; (ber @liebert£)tere) obročast člen ob. členek. [čast. ringartig okrogel, obročast, kolobar-Ringbroffel f. komatar. Ringel n. prstange; krožeč, obodec. Ringelltnorpel m. kolobarčasti hrustanec. Ringelhraut n. meseček. ringeln intr. viti (vijem) se, zvijati se, krožiti se, krogliti se; tr. krožiti, krogli ti; zakrogliti. ^Ringelnatter — 554 — Kibote Ringelnatter f. belouška. Ringelraupe f. srebernica, prstenica. Ringelreihen, SRingelreigen m. kolo. Ringelfpiel n. obrtalo, vrtiljak. Ringelfpinner m. prsteničar. gingeltan; m. kolo. Ringeltaube f. grivar, grivnik. ringen intr. boriti se, skušati se; (im Ijmeifampf) močevati se; (nad) etroaš) dihteti, gnati (ženem) se, streči (strežem), poganjati se; (m. b. Jobe) umirati; tr. (bie SBafdje) ožeti (-žmem), izžeti; impf, ožemati, ožimati, izžemati, prežemati, žmikati; (mit ben §änben) roke si lomiti, rokoboriti se. Ringen n. borba, boritSv. Ringer m. borec, rokoborec, borilec; —in f. borilka. Ringfinger m. prstanec. [last. ringförmig krogel, okrogel, okrog-Ringlein n. f. SRingel. Ringmauer f. obzidje, ograda. Ringplaf; m. borišče. rings, ring§f)erum, ringsumher adv. okrog, krog in krog, okoli in okoli. Ringtuedtfel m. prstenovanje. Rinken m. okov, obroč, rink rinnäugig krmežljav, bolnook. Rinne f. žleb; (®ad)) žlot; (©erinne) rake pl., struga. rinnen teči; (fleintoeife) cureti, curljati, mozeti, kapljati, cediti se; bie Kerje rinnt sveča se oceja; bas ©efajj rinnt posoda ne drži vode, posoda pušča (teče); — machen točiti; Jf)rüs nen — tfjm auž ben Sttugen solze mu teko, solze mu oči zalivajo, solze toči ob. preliva, mrene. Rippengegenb f. rebra pl., rebrovje, ogrodje. Rippenquallen pl. rebraši pl. rinnenförmtg žlebast, žlebovit. Riitnentjulj n. žlebovina. Rinnenjirkel m. otrnik. [klanec. Rinnfal n. struga, korito, cemun, ginfel n. sirilo, sirišče. Rippe f. rebro; (an b. SBlattern) žilica; ŠRippen« reberni. Rippenfell«, oprsna mrena, rebernica. gippenfellentjiinbung f. vnetica oprsne mrene. gippenllof m. sunek pod rebra. Rippenroeidjgegenb f. podrebrije, la-kotnica. rippig rebrat, rebernat. rippsrapps adv. v kobelj, v kolobar. Rifito n. poskus; nevarnost, riskieren poskusiti, impf, poskušati. Rifpe f. lat, vlat, latina; coli, latje, vlatje,' vlatovje; ŠRifpen» latni, vlatovni. rifpen latovati, latiti, v lat ob. latje iti (grem). Rifpengras n. tratnica, latnata trava. Rifs m. razpor, pretrg; (an einem feften Körper) poč (-i), razpoka, pok-lina, razpoklina, razsedlina, špranja; zijalka; reža, rega; prepad; (an ber §anb) praska; (im ®efid)te) brazgotina; (2lufrif§) načrt, obris; (geogr.) izobrazba. rifftg razpokel, razpokan, raztrgan. gi|l m. nart, plesno; (an ber §anb) zapestje; (b. 9ßferbe) greben, kom, šija. Ritt m. ježa, jezd, jahanja, dirBk. Ritter m. vitez; (SReiter) jahate, jezdec, konjenik; Stüter« viteški. Ritterakabemie f. viteška akademija, gitterehre f. viteška čast (-i), ritterlid) viteški; (tapfer) junaški, hraber, moški. Ritterorben m. viteški red. litterfdjaft f. viteštvo, plemstvo. Ritterfdjlag m. viteženje; — erteilen poviteziti, imenovati vitezom. Ritterfpiel n. viteška igra. Ritterfporn m. viteška ostroga; (^Pflanje) ostrožiea, svalnik. gitterllanb m., SRittertfium n. viteštvo, viteški stan. Rittgelb n. jezdnina, ježnina. Rittmeifter m. konjeniški stotnik. Rituale n. obredna knjiga, obrednik. Ritus m. obred. gitj m., SRige f. rega, razpora, poč (-i), raza, razpoka, razpoklina; (firajer) praska, draska, oprasljej. rißen praskati, raziti; prasniti, opras-niti, obraziti, odrsniti. Ritmi m. tekmec. ripalifteren tekmovati, tekmati, poskušati se za predstvo. Riualitüt f. tekmanje, tekmovanje. gtBole f. rebulja. «Robat 555 — rotten Robat f. f. ŠRobot. Robbe m. tu!6nj, morski pSs. Robbenfang m. lov morskih psov. Robinie f. robinija, akacija. Robot f. tlaka, robota; Sobot» ro-botni, tlakovni. [böte. Robotoblöfung f. odkup tlake ob. ro-roboten robotati, tlačaniti, tlako delati, — dajati. Roboter m. tlačan, robotnik. Robotgelb n. tlakovina, robotnina; robotna dan (-1). Robottog m. dan tlake ob. robote, robujl korenjaški, hrust. Rod)e m. plošnatica, skat, pl. skati; (int ©d)achfpiel) stolpič. rödjeln hropsti, hropati (-pijem), hri-pati, grgrati. Rodjeln n. hropöt, hropanje, grgot, grgranje, rödjelnb hripav, grgrav. Rodi m. suknja; (langer —) halja, suknja dopetača; (SSBeiber—)krilo,jopa, janka; (S3auern—) jopič. Rotkdjen n. suknjiča; krilce, jopica. Rorken m. preslica; (funfel) koželj; (ber gtad)ž am DtocEen) kodelja, kodelj (-i); f. SRoggen. Rothfdjo^ m. škric, krüo. iJ+Ct-Roditofdje f. žep v suknji? fiococo m., n. rokoko. RotocoHil m. šarovit slog. Robe f., SRobefanb n. (©ereut) laz, trebež, črt, krčevina, novina. roben trebiti, laze delati, krčiti, repiti, črtiti. Robung f. izkrčitev. Rogen m. ikra. Roger m. ikernik, jajčnik. Roggen m. rž (-1), žito; SRoggen» ržen. Roggenadur m. ržišče. Roggenblutne f. f. Kornblume. Roggenbrot n. rženi kruh, rženjak. Roggenmef)! n. ržena moka. Roggen(trol) n. ržena slama, rženica. Roggentrespe f. norski ovSs, stoklas (-i), stoklasa. rot) surov; (frifd)) presen; (D. ©itten) surov, zarobljen, grob; (milb) divji, neukročen; (unbearbeitet) neobdelan; neomikan, rod; —er äßenfd) surovež, zarobljenec. Roljarbeit f. surovo delo. Rotjeifen n. surovo železo, grodelj. Roljeit f. surovost, surovstvo; zarob-ljenost; divjost; zagovednost, neotesanost. Roljr n. cev (-1), tul; (g(inte) puška; (gejogenež) risanica; (©eroachž) trst, trstika, rogoz; coli, trstje, trstovina, rogozovina; (fpanifdjež) trstovec. Rotjrbein n. cevka, cevčica. —-IkIk kW«." Rotjrbad) n. štorija, rogoznica/ » ^iPUk. Roijrbomniel f. plazka, bukač. iJuuiUl' R'öfjre f. cev (-i), tul, tuljava; dem. I cevka, tulec; (in bie grbe) rov,f. SKine; (am ©tiefei) golenica. Röljrenblumen pl. cevocvetke pl. r'ot)renbliitige ^flanjen pl. (Tubili-florae) cevnice pl. röhrenförmig cevnat, ceven. Röljrenlettung f. cevni vodovod. Röljrenptlj m. gobänj. Kbljreuioeite f. zev cevi. Roljrftöte f. trstna piščal (-i), dudla. Roljtl)ut|n n. liska, tukalica. rotjrid)t trstast. röhtid)t cevast. Röl)tid)t n. trstje, roja. rotjrig trstovit. röhrig cevnat, ceven. Rohrkolben m. trstika, rogoz, svečnik. Roljepnlnte f. trstinasta palma. Rohrpfeife f. f. SRoljrflöte. Rohrfd)ilf n. trstje, trstičje, rogozina. Rohrftodi m. trstovec. Roljrftuhl m. stol od trstja, trstni stol. Rol)fd)fodie f. žlindra. Rohfthmefel vi. kosmato žveplo. Rohftoff m. surovina, surova plodina. Roljjuther m. neprečiščeni slador; prekmorski slador. Rollbaum m. vreteno. Rolle f. škripec; kolotura; žlebato kolesce, paranjek; (SBalje) valj, valjec; (jnfanimengerolltež ®ing) zvitek; (Sifte) spisek, imenik; (b. Sdjaufptelerš) uloga, oseba; feine — gut fpielen dobro se vesti (vedem); eine grofje — fpielen imeniten —, znamenit —, veljaven biti (sem); mnogo veljati. rollen tr. valiti, valjati, kotati, kotaliti, takati (-čem), takljati, trkoliti; intr. točiti se, takati se, kotati se, J.., Soflentabaf — 556 — Sftofšfjanbter kotaliti se, koturati; (mangen) likati, valjati; (träufeln) sukati (sučem), ko-driti, kodrati; (B. SBagen) drdrati, ropotati (-am u. -očem); (bom ®oitner) treskati, grmeti, bobneti; (0. b. nen) dreti (derem), liti (lijem), cediti se; fid) — kodrati se, kodriti se; baž —be ÜBiatertal kolotočno blago; —be Bewegung takanje. Roltentabak m. prčdeni tobak, tobak v klobasah, — v zavitkih. Rolltnjug m. koloturnik. Roller m. valjalSc. Rollljitgel m. obrtSc. rollig melinast, drčen, sipljiv. Rollhammer f. likalnica, valjalnica. RoUkud)ett m. povitica, potica, po-vitnjak. Rollnunts f. polh. Rollmuskel m. vrtiljka. Rollofen m. vozna peč (-1). [salce. RoUriifTel m. zmotano ob. zvito se-Rollfdjeibe f. škripec, škrpSc. Rollfd)nmnsaffe m. zvitorepka, cvilež. Rolfftein m. oblica. RolI[tul)l m. stol na kolescih. Rolloorljaitg m. zagrinjalo —, zastor na valjcih. Rollnmgen m. otroški voziček. Roman m. roman, romanenljaft romanski. Romanenljelb m. junak romana, junak v romanu. [romanopisec. Romanfd)teiber m. pisatelj romanov, Romantik f. romantika. [čaroben, romantifd) romantičen; (bejaubernb) Romanje f. romanca. Römer m. Rimec, Rimljan, Rimljanec. R6metfinstal)l f. rimsko število, in-dikcija, indikt. romifd) rimski. Ronbe f. f. SRunbe. Ronbeau n. okrožna pes6m (-i). Ronbtl n. okroglišče, okroglina. Rorate f. zornica, svitnica. rofa f. rofenfarben. Rofe f. roža; dem. rožica; (Marten— vrtnica, goščavka, ščipek; (SRotblauf) šena; Šofen« rožni, rožasti, r(u)deči. Rofenanttif; « r(u)deče lice. Rofenapfel m. srbovka, sarabitka, srboritka. rofenartig rožast. Rofenblattlaus f. rožna ušica. Rofenbliite f. rožni cvet. |ofenbufd) m. rožni grm, roževgc. Rofenbuft m. rožni vonj, — duh. Rofeneffen} f. roževina. [bojen, rofenfarben, rofenfarbig rožnat, rožno-rofenfingerig rožnoprsten. Rofengarten m. rožni vrt, rožičnjak. Rofenhafem.zlatokrilec, zlata minica. Rofenknospe f. popek, popec, popica. Rofenkran; m. rožni venec, molek, kronica, čislo. Rofenmäbdjen n. rožarica. Rofenmonat m. rožnik, rožni cvet. Roienbl n. rožno olje. Rofenquat) m. roževec. rofenreid) rožnat. rofenrotl) rožast, r(u)deč kakor roža. Rofenfpinner m. rožni prejec. Rofenllraud) m. roževec, rožni grm. Rofenftrau| m. rožna kitica, rožni šopek. [lic. rofenmangig r(u)dečeličen, čvetočih Rofenmaffer n. rožna voda, roževica. Rofenjeit f. rožni cvet; fig. doba cvetočih let, mlada leta pl. Rofette f. rožica. rofid)t rožast. rofig rožnat, rožen. Roftne f. rozina, grozdinka, grzdövlje (grozdovlje); coli, suho grozdje. Rosmarin m. rožmarin; 3tošmarin= rožmarinov. Rosmarinapftl m. rožmarinec, rož-marinovgc. Rosmarinöl n. rožmarinovo olje. Rosmnrinroaffer n. rožmarinova voda. Rosmarinimetgw. rožmarinova vejica. Rofoglio m. rozolija, rozolj. Rofogltoljänbler m. rozoljar. Rofs n. konj; 9?of§= konjski. Rofsegel m. konjska pijavica. Rbffel n. konjič. [skok. Roflelfprmtg m. skakalnica, konjičev rofftn goniti se, pojati se, orliti se. Rofsfleifd) n. konjsko meso. Rofsijaar n. žima, konjska dlaka. Rofstjanbel m. kupčija s konji, konjar-stvo; ben — betreiben konjariti. Rofsljänbl« m. konjar, kupčevalgc s konji. rof§t)üren — 557 — 3lo&6u6e rofstjarett žimnat, žimen. gofsljerbe f. čreda konj, konjska čreda, gofsljuf m. konjsko kopito, gofskfifer m. govnač, govnobrbec. goiskamm to. konjsko česalo, iofskajlnnie f. divji kostanj, gofsmiifjne f. griva, gofsmarht m. konjski semenj, konjski sejem, gofsminje f. konjska meta. lolsmiH m. konjski gnoj, konjšček. gofspappel f■ divji selzenovge. gofspflaume f. štrboncelj (-eeljna), konjščica. gofsfd)tt)etf to. konjski rep. |ofs|M m. konjski hlev, konjak, konjska staja, fiofsjaum m. brzda, uzda, žvala. |ofsjud)t f■ konjereja, konjska reja. |o|l to. rja; (am (Betreibe) snet (-1), pikec, smod, rja; (am §erbe) rešetka; (©itter) rešetka, mreža. §o|lbratrn m. pržolica, prženica, br-žola, bržole pl. roftbrauit rjav, rjast. rollen rjaveti, rujaveti. töflen pražiti, pržifci, cvreti; opražiti, ocvreti; impf, ocvirati; (glad)ž) goditi, maditi, mladiti, rositi; zgoditi, zma-diti, zrositi; (am SRofte) peči; (trodi* nen) sušiti. ro|tfarben rjav, rjavkast, rjast. fortfliege f. podrepnica. roftig rjav, zarjavel, rjast; — Werben rjaveti, zarjaveti. f oftofen to. žgalnica. gotation f. vrtenje, vrtnja; sukanje; kolotek, rotacija. [tulja. gotationsmafdjine f. vrtiljka, okre-rotatit), rotatorifd) okreten, kolo-vraten, vrtilen. rott) r(u)deč, črlen, altflot). rumen; (Dom §aar) rdeč, ros, rus; —e Siiibe pesa; —er SBein rdeče (črno) vino; —e 9htl)r griža, krva; —e Sinte rdečilo; (fdjamroth) zardel, zapekel; fdjamrotl) toerben rdeti, rdečiti se, (rumeneti); za-rdeti, pordeti, rdečica spreleti (koga); impf, zardevati. gotl) n. rdečica, rdečina, rotljiiugig rdečeok. rotjjbatkig rdečeličen. gotljbntt m. rdeča brada; (?ßerfon) rdečebradec. rotl)blütig rdečekrvBn, rdečekrvnat; (b. b. SSliite) rdečecvetSn. rothbraun pirhast; —er Dct)S pirh; —e Stüh pirha. rotl)briid)ig razbeljen. gott)budje f. bukev, gijttje f. rdečica, rdečina; (am §im« mel) zarja, zora, žar. gotljcifenerj n. rusi železovgc, rdeči —. gotijel m. rusa kreda; rdeči črtnik. rötljeln f. ntafern. rbtljen rdečiti; pordečiti; (». b. Sonne) zariti; ožariti; impf, ožarjati; fid) — rdeti, (rumeneti); (b. §immel) žariti se, žareti . T»** K*' " rothfarbtg rdeč^ ' ^ gottjfink m. f. S3ud)fin!. > gotljfudjs to. rjaveč, rottjfüßig rdečenog, rdečih nog. rottjgefdjnäbelt rdečekljun. gotljgte|er m. medar. gotljglut f. rdeči žar, žar ob. razbelje-nost do rdečine. t0tt)t|0arig rdečelas, rdečelasat, ros. gotljke^ldjen«. taščica, strižgc, orešica. gotl)koj)le f. krbin. gott)kopf m. rdeča ob. rosa glava, rothkopftg rdečeglav, rosoglav. gotljkupfereri n. rdeči bakrovSc. gotljlauf to. ušen, šen (pšen), perä-čec, pereč ogenj. A» , rtf.tti<"- rijtljltd) rdečkast, zardel, ros; pirhast. ■ götljling to. pogorelčBk, črnjevka; (Sdjltmmm) turek; (SBein) rujno vino. gottjfdjimmel to. ser6c. gotfjfdjnjanj to. ilovščica, brojica, črnjevka, rdečerepka. gotljrped)t m. f. 93untfped)t. gottjtanne f. smreka, rotfjroangig rdečeličen. gotljiuilb n. jeleni in košute pl. gotljiuurlt f. krvava klobasa, krvavica, gotte f. truma, krdelo, tropa, trop, četa; (©cfinbcl) drhal (-i). lihJ- ^cc-^t rotten fid) zbirati se, skupljati se; puntati se. gottmeifter to. desetnik, goh m. smrkelj, vozgBr; — Bei^fer» ben konjska smrkavost. [gec. gotfbube m. smrkavec, smrkolin, mez- — 558 — 9iücferfa| roben smrkati, smrkav biti (sem), rotjig smrkav, smrkljiv, vozgriv. goijfijfftl m. f. Mo^bube. Jtoue m. lahkoživBc. [zastiralo. Rouleatt n. zagrinjalo na valjcih, goute f. pot, smer (-i). Routine f. ročnost, okretnost, veščina; vajenost, zvedenost. routiniert vešč, vajen, zveden. roi)rtl kraljev, kraljevski. Jloplift m. kraljevec, kraljev pristaš. Rübe f. repa; dem. repica; gebratene — smojka, pečenica; fauere —n se-kaniea; geriebene —n ribaniea; rothe — pesa, rona; gelbe — koren; coli. korenje, p^ft*- frr-jJ^ i /■> gubel m. rubelj |iibeit= repni. Oywt'. ! -Riibenadier m., —felb n. repišče. Rübenbeet n. repna leha. rübenfbrmig, riibenartig repast. gübettgrube f. repna jama, bednjica. Rübenkraut n. metenica, nat (-i), repno perje, natje, višča. Jtiibenmangolb n. navadna pesa. |lübenfrf)äler pl. repni olupki pl. RiibcittualTcr n. repnica. Rübentottßlitti) m. repni belin. Rubin m. rubin. Rubinglas n. rubinovo steklo. Rubinring m. prstan z rubinom. Rubin fiiure f. rubinova kislina. Rubrik f. razpredel(ek), rubrika, stolpec; bie —en ausfüllen popisati raz-predelke. rubricieren razpredeliti, razpredelke napraviti, impf. — napravljati, raz-predeljevati. rud)bar glasovit, razvpit; razglašen; — Werben razglasiti se, razvedeti (-vem) se, razsloveti; — madjen razglasiti, razsloviti. gudjbarkett f. razglašenost. Rudjgras n. rosulja, dišeča trava, vonjavka. rudjlns brezbožen, malopriden, malo-vreden, zanikarBn. Rudjloftgkeit f. brezbožnost, malo-pridnost, zanikarnost. fluth m. potiš, potisek, pomik, poteg-ljej; einen — tfjun pomakniti, potisniti; in einem — na mah, mahoma. flütkanfall m. povratni pripad. [pis. Rütkantmort f. vzvratni odgovor, od- Rüthblidm. ozir, ogled; einen — tljun ozreti se, pogledati v —. gütkbürge m. porokov namestnik. Riidiempfang m. vzvratni prejem. rütken tr. makniti, pomakniti, ganiti , poriniti; impf, mikati, gibati (gibljem), rivati, pomikati; (niiljer —) primakniti, impf, primikati; intr. pomakniti se, umakniti se, primakniti se, ganiti se; impf, pomikati se, umikati se, primikati se; in§ gelb — na boj oditi (-idem), vzdigniti se; impf. na boj odhajati, vzdigovati se; in ein Sanb — planiti v deželo, pridreti (-derem) v deželo; niiljer — bližati se; približati se, impf, približevati se; er rüdt nidjt bon ber ©teile ne premakne se, ne gane se. Rüthen m. hrbet, hrbtišče; (b. S3ergeš) sleme (-ena), greben; (b. SKefferž) rob; auf bem — tragen oprtiv nositi; auf ben — nehmen oprtiti si; auf bem — liegen vznak ležati (-im); Süden* hrbtni. Rüdttnaber f. hrbtna žila. Bütkenblatt n. lopatka. Ritdtenbarrt f. hrbtna sušica. Rüdienflädje f. hrbtišče. Rüthenhalt m. zaslomba; podpora, pomoč (-i). güdtenleljne f. naslon, naslonilo. Ritdtcnmark n. hrbtenjača, (hrbtni mozBg). Riidienmarksatwjel)rung f. hrbtna sušica, sušica hrbtnega mozga. Rüdtenmuskel m. hrbtna mišica. Rüdtenrienten m. hrbtni jermen, po-hrbtnik. gürhenfdjlag m. udarec po hrbtu. rüdienfdjlägig nazaden. Riidttttfd)tnen m. bolečina v hrbtu. Riithenfeite f. rob, hrbet. Rütkenrtütk n. hrbtovina, šinjakovina. RiiAjntljeil m. zadek, odzadek. /"Rudtentotrbel m. hrbtni vretenci pl., hrbtni sklop. j Rüther m. pomikalec, potiskalec. ; Rüdterinnerung f. spomin. Riitkerfats m. povračilo, povrnilo, po-(vrnitevjüovraöba. . . to«A (^ 9tücffal)rt 559 — ffiubertuanje Rüchfaljrt f. vrnitev. Rückfall m. povrnitev (v greh ob. zlo-činstvo); po vr a tek; (ber ftrauftjeit) povrnitev bolezni; (im S!el)enžtoefen) povratni pripad. [blago. Rückfracht f. vzvratno ob. povratno Rückfrage f. poprašanje; — l)alten popraševati, opraševati. [tev. Rückgabe f. vračilo, povračilo, vrni-Rückgang to. nazadovanje; povratek, vrnitev, hoja nazaj; am —• nazaj grede; fig. rakova pot, rückgängig nazaj gredoč, nazadujoč, nazaden; —er Sauf razkup; — madjen preklicati (-ičem), oporeči, nazaj vzeti (vzamem); — tocrben razdreti (-de-rem) se. pdigrat n. hrbtenica, hrbtanec, hrbtišče; SiücfgratS» hrbtančev. Rütkljalt m. pridržek; zaplečje, za-slomba, zaščita; oljne — odkritosrčno, na ravnost. rückhaltlos adi. odkrit, odkritosrčen adv. na ravnost, odkritosrčno, [kup ptkkauf to. nazadni ober povratni Rückkehr, SRüdfunft f. povrat, vrnitev bei meiner — ko se vrnem, ko se povrnem, ko nazaj pridem. rückläufig protipoten; f. retrograb u. rüdgängig. rücklings adv. znak, vznak, navzrit (nazrt, nazdrt), ritenski, vznic, v nie. pdintarfd) m. povratek, domuhod, nazadna hoja. ptknoljme f. povzetje; preklic, pekreift f. potovanje nazaj, vrnitev, povratek. pikfd)lag m. (bež ®onner§) vodena strela; f. JKüdtbirfung. pdtfdilufs m. vrnitev priloge; mit — ber Seilagen priloge se vračajo, s prilogami. [govor, pckfdjreibtn n. odpis, pismeni od-pdifd)ritt m. nazadek; fig. rakova pot. pdifeite f. zadnja stran, naličje, na-robna stran (-1); bie — eineS ©cf»rift« ftfideš hrbet. pckrtd)t f. ozir, pogled; in — glede na —, z ozirom na —, zavoljo —; in getoiffer — po jedni strani, nekako, po nekakem; oljne — auf Sortljeil ne glede na korist; — nefjmen auf ettoaž ozirati se na kaj, gledati na kaj, ma-rati za kaj; ozreti se na kaj. rüdifidjHtd) adv. glede, glede na —, z ozirom na —. rückfidjtslos adi. brezozirgn; adv. brez ozira na —, ne glede na —. Riickrtd)tslofigkeit f. brezozirnost. £Utd;fid)tonnl)me f. ozir na kaj; mit — auf oziraje se na —. rüdi|td)ts»oll adi. oziren, ozirljiv. rückfidjtsroürbtg ozira vreden. Rückfprad)e f. pogovor, pomenek, posvet, posvetovanje zastran česa; — pflegen pogovoriti se, dogovoriti se, pomeniti se; impf, pogovarjati se, meniti se, pomenkovati se. Rüdtßanb m. zaostanek, nedoplatek; im —e fein dolžen biti (sem), na dolgu ostati (-stanem); ivipf. — ostajati. rüdtftänbig zaostal; nedoplačan, dolžen, na dolgu. Rückllo| m. odboj, odudar. Rüchftraljl m. odsev. Rücktritt m. odstop. [na. Rürkoernmnblung f. vzvratna preme-riiekmärts adv. nazaj, nazad, zadi, zadej; bon •— od zadej, odzad; — gefjen ritenski —•, navzrit ob. zadnjiški iti (grem), rakovo pot iti. Rüduuedjfel m. vzvratna menica. Rückweg m. vrnitev, pot nazaj; am — nazaj grede. ritdimirfcen vzvratno delovati; f. jurücf* toirlen u. reagieren. [lujoč. rüdtiutrkenb vzvratno ob. nazadno de-fiitdumrkung f. vzvratno ob. nazadno delovanje ob. dejstvovanje; f. SReaction. rüdijaljlen poplačati, povrniti; impf. poplačevati. [vračilo. Rütk}al)Iuttg f. vzvratno plačilo, po-Riickjug to. vrnitev, povratek; umik. pbc to. pes; (tfucfjš) lisjak, [kita. Rubel n. trop, tropa, roj, četa, čreda; Ruber n. veslo; (©teuer—) krmilo. Rubera pl. razvaline pl., sipine pl. Ruberbank f. veslarska klop (-1). Ruberer to. veslar, veslač, veslalec. Ruberfii|ler to. veslonožec, plavuto-nožec. rubern veslati, veslariti. Ruberfdjtff n. ladija veslarica. Ruberumnie f. veslalka, hrbtoplovka. ŠRubertoerf — 560 — 9Jüf)rftocf Ruberroerk n. vesla pl. Ruf m. klic; poklic, pozov, poziv; (Sdjrei)krik,krič; (Urtljeil) glas; (gin* labung) vabilo, povabilo; im guten — fteljen sluti (slujem u. slovem), sloveti, v dobrem glasu biti (sem); im übten —e fteljen slabo sluti, razvpit biti. rufen tr. klicati (-čem), zvati (zovem); poklicati, pozvati; impf, klice vati; intr. vpiti (vpijem), zakričati, vzklikniti; in3 ©eba^tniS — opomniti; (laben) vabiti. Rufer m. klicalec, klicar, zvalSc. Ruffall m. zvalnik. füge f. ukor, graja; (SBarnung) svarilo; (Strafe) kazen (-i), pokora, "rügen ukoriti, koriti, grajati; (roar» nen) svariti, karati; posvariti, pokarati; (ftrafen) kazniti, kaznovati. Rulje f. pokoj, mir; (StiHe) tihota, tišina; (SRaft) počitek, počinSk; ber — pflegen počivati, počiti (se). Ruhebank f. počivališče. Ruhebett n. počivalnica. Ruhegeljttlt m. pokojnina, doslužnina. RuljeltilTett n. podzglavje, vzglavje, blazinica. ruljelns nepokojen, nemirSn, brez pokoja. ruijeit počivati, mirovati; počiti (-či-jem), počiniti, odpočiti se; fig. spati (spim), ležati (ležim). [čivaj. f ufjeort, 3iul)epla$ m. počivališče, po-Rufjepunfet m. (SBettegunggpuntt) oporišče, podporišče; OfSaufe) prestančk; f. 5Rut)eplafc. Rulje|lanb m. f. 9tul)e. Rufjeftifter m. miritelj. _ Rujjejlorer m. nepokojnež, motilSc miru ob. pokoja. Ruheftunbe f. ura počitka, odmor. Rul)e;eit f. čas počitka, odmor. ntl)ig pokojSn, mirPn, tih; —e» ©e« tuiffeu mirna vest (-1); ruf)ig! tiho! molči! —werben upokojiti se, umiriti se, utešiti se. Ruljm m. slava, dika, hvala; oljne — ju meiben ne da bi se hvalil. Ruhmbegier f. slavoljubje. ruhmbegierig slavoljüb, slavoljuben. rühmen slaviti, hvaliti, dičiti, veli-čati; poslaviti, razslaviti, poveličati, pohvaliti; impf, razslavljati, poveliče- vati, povikševati, povzdigovati; fich ~~ hvaliti se, ponašati se, veličati se. rühmlid) slaven, slavit; sloveč, slave vreden. ^iktjmlidjkeit f. slavnost, dičnost. ruhmlos brezslavSn, neslaven, ne- sloveč. mhmrebig samohvalSn, bahav, hva-lisav, bahaški, hvastav, širokoustSn. Ruhmrebigkett f. samohvalnost, hva-lisanje, bahavost, baharija. Ruhmfucht f. slavoljubje, slavohlepje, slavohlepnost, hvastanje. ruhmfudjtig slavohlepBn. [dičSn. ruljmooll preslavBn, mnogoslavčn, mhmniürbig slave ob. hvale vreden. Ruhr f. drista, driska, hitrica; rothe — griža, krva, krvavica, ruhrkrank grižav. rührbar ganljiv, genljiv. rühren tr. ganiti, makniti, premakniti, kreniti; impf, gibati, premikati; (!rei§förmig in Bewegung fe|en) mesti (metem), mesiti, mešati; (ba§ iperj) ganiti, omečiti; prevzeti (-vzamem), obiti (-idem); id) toar gerührt milo se mi je storilo, v srce me je zabolelo, v srce mi je seglo; (B. SSlige) zadeti (-denem); (d. Schlage) udariti; SJutter — mesti (metem); b. Srommel — bob-nati; lein ©lieb — ne ganiti se, ne zmeziti se; (in Bewegung bringen) majati, gugati (-ljem); zmajati, omajati, ogugati; intr. (herrühren) izhajati, prihajati; fid) — gibati (gibljem) se, me-ziti se; ganiti se; rüljre bich gani se, makni se, premakni se. rüljrenb ganljiv, genljiv, mil, milobfn. Rührfafs n. metilnica, pinja. riiljrig gibčen, ročen, okreten; fig. prizadeven. Rührigkeit f. gibčnost, okretnost; fig. prizadevnost. Ruhrkraut n. (Gnaphalium) majnica, grižnica. Rührkübel m. f. 9tül)rfaf§. Rührlöffel m. kuhalnica. Rührmild) f. smetki pl., zmetki pl, metuda, pinjeno mleko, smetenica, smetanka. Riihrftodi m. medelo, motič (Gnirl), motilnica. 9?ül)rung — 561 — rüften pljrung f. ganitev, genotje, ganenje; umiljenje; (Itränfung) žala. Ruin m. poguba, pogin, propast (-i); razval, razsip. pine f. razvalina, podrtina, razsi-pina, groblja, razpadlina, mirišče. ruinenförmtg razvalinast, gradinast. ruinieren tr. uničiti, na nič spraviti ob. pripraviti; impf, na nič spravljati, uničevati, plps m. rig, tole. rülpfen kolcati, rigati; erriilpft kolca —, riga se mu; koleniti, rigniti. plpfen n. koleanje, riganje. |um m. ram. pmmel m. hrup, razbota, ropot; (flltež 3eug) ropotija, šara, starovina. prnor m. hrup, razbota, ramovš, šundčr. [men. rumoren razbotati, šundrati; f. lin:* pmpelkammer f. shramba za staro šaro. pmpelknflen m. omara za staro šaro. rumpeln ropotati (-am u. ropočem); šundrati, razbotati. prnpf m. trup, čok; (beš Sauntež) porob, štor, panj; (b. §embež) stan; (@efä§) kozol, kozolj, kozoljgc; (ber 3»üf)(e) grot. rümpfen mrdati, mrdo delati, pačiti se; zmrdati se, namrdati se; bie SKafe — nos vihati ob. frkati. pmpfnofe f. mrda; mrdela, mrdalge. pmpfparlnment n. krn zbor. nmb okrogel; (fugetrunb)obel;(Iäng« lieft) jajčast, (štrueast); — (jeraužfagen na ravnost —, brez ovinkov povedati (povem), pnb n. okroglina, oblina, pllbbttum m. vratilo, vreteno. pnbbogett m. krožni oblok. pnbbogettgeroölbe n. krožni svod, svod na krog. pnbef. krog, kolobar; (9tonbe) po-nočna straža; in bie — v krog, okrog. runben krogliti; okrogliti, zakrogliti, okroglo narediti. pttbfliid)e/'. okrogla ploskev, [tunda. pnbgebiiube n. okroglo poslopje, ro-pnbljeit f. okroglost, oblina, rtmbljerutn adv. krog in krog, okoli in okoli. runblid) okroglast. Ruitbfd)au f. obzor, ogled. Runbfdjrtiben n. okrožnica, okrožno pismo, razposlanica. [okoli, runbum adv. krog in krog, okoli in Runbung f. okroglost, okroglina. ruttbumngig okrogloličen. Runbroürmer pl. (črvi) oblotočniki pl. Rune f. runa, runska črka; SRunen« runski. Runenfdjrift f. runsko pismo, runske črke pl. Runge f. ročica. Runkelrübe f. pesa. Runfe f. struga, grapa, drasta, drča. Runjel f. grba, guba, gubanica, ruga^ vrapa, vraska. runjelig grbav, zgrbljen, zgrbančen, zgubančen, vrapav, vraskav; —• Werben grbiti se, gubančiti se, grhančiti se. runjeln grbiti, grbančiti, gubančiti; zgrbiti, zgrbančiti; (bie ©tint) čelo namrščiti, — namrgoditi. [čelo. Run;el|lirn f. nabrano ob. zgrbljeno rupfen puliti, pipati (-ljem), pukati (-čem), rvati (rujem); izpuliti, populiti, popipati, izrvati, izdreti (-derem); (gebern) skubsti; oskuhsti. rupfen hoden, hodničen; —e Sein« Wanb hodnik, hodnično platno. Rupfer m. skubec, pulilec. Rulj m. saje pl., sajina, čad; Siufj« sajav, sajast. Rüffel m. rilec, hrlec, rilo, trobec; dem. rilček. rilt<, IUJik. - -VW jt k-^ T''' rüffeiförmig rilčast, rilast. , RiilTelkflfer m. rilčkar (hrošč), [njak. Riiffeltljier rilčar, trobčar, hobot- ^ÜJÜ ruljfnrbig sajast, čadast. A^t.«44^"» nt|ig sajav, sajevit. ' ruffifd) ruski. Rußfdjnbe f. strgalo za saje. rufirdjumt! črn ko saje. Ritftbnum m. podporno drevo, kobila. RüRbrett n. odrenica. ruften strojiti, pripravljati, prigotav-ljati; pristrojiti, prigotoviti; (au3* rüften) prevideti, oskrbeti; impf, pre-vidovati; (bie ©olbaten) orožiti, oborožiti; impf, orožati, oboroževati; ftd) — pripraviti se, impf, pripravljati se, ravnati se; ($. gortgeljen) odpravljati se. Süfter — 562 — ®ad)Ienner gtüfterm. (b. ©d)ufter§) županec, krpa; (Saum) brest, ilmovöc, lim, ilSm; (atn Pfluge) ročica; Müfter» brestov, ilmov. p|teral)orn m. žestil. |titfterl)Ol} n. brestovina, ilmovina. liiilijaus n. orožnica. tuRirnl kmečki, kmetski, rustikalen. tü|lig trden, krepek, čvrst, čil, ko-renjaški. gültigheit f. trdnost, čvrstost. Riifthnmmcr f. orožnica. jpltung f. oprava, bojno odelo, orožje, bojna oprava. Biiftjeug n. orožje, bojna priprava. Itutlje f• šiba, prot; dem. šibica, pro-tec; (©djtoanj) rep; mit —en liauen gibati, šeškati, tepeškati, tepsti; nagibati, ošeškati, otepsti. ga! interi. hejsa! ju! juhej! f aal m. (bie ©äle) dvorana; (Sali—, Sanj—) plesalnica; (Südjer—) knjižnica; (©eridjtš—) sodilnica. §aat f. sev (-1), setev, setvina; se-jatev; (griil)—) jarina , jara setev; (SBinter—) ožinama, ozimna setev, gaatbeftellung f. setev, sejatev. Saattnftanb m. setvina, žita pl. faatfelb n. žitno —, obsejano polje, faatkorn n. žito za seme, semno žito. üaathriilje f. poljska vrana, 5nntrd)itclMfet m. pokalnica. §aat;eit f. setev, žitna sejatev; jur — ob setvi. [botni. gabbatl) m. sobota; ®a6Bat£)§» so-§äbel m. sablja. fäbtlbeinig krivonog, sabljenog. fübtlförntig sabljast. Hiiibelgtiff m. sabeljski ročaj; ferbolr. balček. §8bell)ieb m. udar s sabljo, löbellilingj f. sabeljsko rezilo, (abeltt s sabljo mahati, sabljati. §übfl|"d)ribe f. nožnica za sabljo, sa-beljska nožnica, korice (pl.) za sabljo. §ttbel|"d)näbltr m. krivokljunec. §ad)» rečni, stvarni. [ter. Šjadjarometer n. sladomer, saharome-§ad)bemtrkung f. stvarna opazka. ; Rutl)enbiinbtl n. butarica šib. t ruti)cnfurmig šibast. §utl)engebürd) n. šibje, protje. |tutf)engefled)t n. lesa. |tutl)enfd)lag»ft. udarec s šibo, tepeška. |utrd)e f. drča, polzel (-i); (Saljn) .. drsa, drsalnica, driča. rutfd)fn dr&iti (-im); drkniti, opolz-niti, izpoddrkniti; (auf b. ®ife) drsati se, dričati se, drkati se. Rutfd)fliid)e f. plazalica. i, rutfdjig polzek, sklizek, opolzel. gutfdjlamnt f. izdrsni —, drsalni plaz. rütteln tresti, meketati (-am unb - -čem), gugati (-gljem), drmati; po-tt tresti, stresti, zmeketati, zdrmati; ,- impf, potresati. [slama, j ftiittelftrol) n. zmetanica, zmetana §ad)be;iel)ung f. odnos k stvari, stvarni -, odnos. :- fad)bitnlid) dober v kaki reči. §ad)t f. reč (-i); ($ing, ©efcfiöpf) !- stvar (-1); (®efd)öft) posel, delo, opra-; vilo; (3lngelegenf)eit) zadeva; (@egen= ftanb) predmet; (©treitfacbe) pravda; dem. rečca, stvarca; baž ift meine — to je moja dolžnost, — skrb, to je e. moje opravilo, to se mene tiče, to 3. mene zadeva, ta je moja, to je meni mar; nad) ©eftalt ber — kakor kaže, po videzu; un»errid)teter — brez uspeha, tr nič ni opravil; feine fteben — šila in i. kopita; bie — ftefjt gut reč dobro kaže; j- ba§ gehört nidjt $ur — to ne spada v govor; ba§ tljut nid)t§ jur — to nič ne de. §ad)enrerf)t n. pravica do reči. :r. |ad)trhltmtng f. stvarno pojasnilo, stvarno tolmačenje. fad)fiillig werben pravdo izgubiti. Jiadifüljrer m. f. a. Slböocat, Slnmalt. |ad)gebäd)tnis n. rečni —, stvarni a- spomin. o. fadjgcmiif) reči primeren. §ad)gtnolfe m. deležnik, ir. §ad)inljalt m. stvarna vsebina, stvarni e- obseg. §ad)hemter m. zvedenec, veščak. ©ad)fenntni§ — 563 — ©aftgefäfj £ad)kenntnis f. zvedenost; mit — ur» tfeilen soditi kakor zveden mož. fad)kunbig znajden v reči, zveden, vešč komu. §ad)lage f. stan reči. fädjlid) rečgn, stvaren; —e§ ©efd)led)t srednji spol. 5äd)ltd)keit f. stvarnost, rečnost. §odjrötl)reI n. stvarna uganka. |ad)regi(ler n. kazalo rečij. fttd)t adi. tih, tihoten, lahen, počasen; adv. tiho, lahno, rahlo, počasi, polagoma, po malem. fad)t)erRttnbtg zveden, znajden v reči. §od)tier|tänbtge m. zvedenec, veščak. |ttd)raalter m. zagovornik, zavetnik; oskrbnik, opravnik. §(id)itiort n. f. §aupttoort. |adt m. vreča, žakelj; dem,, vrečica, žakljič, culica; (©d)laud)) meh; (Äletber» (ad) žep; (©elbfad) mošnja, dem. moš-njica; (Settel—, ©dmapp—) malha; mit — unb Pad z vsem svojim, z vso prtljago. görht-l m. mošnja; (©d)a£) blagajna, denarnica. [čar. gädtcItneiRer m. blagajnik, denarni-fttdttn v vrečo sipati (-pijem), — devati; vreče natlačiti. fadtforntig vrečast. Jäadtgarn n. sak. jäadigaffe f. slepa ulica, zagata. §ttdtgetge f. (žepne) goslice pl. §atkkaleitber m. (žepni) koledarček. §atkleimtmnb f. debelo platno za vreče, žakljevina. [fad. gochpfcife f. meh, mešnica; f. ®ubel» §ttdipftiftr m. f. ®ubelfadpfeifer. jfodttiid) n. robec, žepna ruta, žepni rofec, §adtul)r f. žepna ura. |atk;tmlltd) m. debeli dvojnik, iarrntnent n. zakrament; mit ben 1)1. —en Berjcfyen prevideti koga, pričestiti koga; baš — beš Slltarž sveto Režnje telo; — fpenben obhajati koga, pričestiti koga. facramentalifd) svetostBn. fakramentieren šentovati, preklinjati; f. fludjen. Sacratnentfdjttnber m. oskrunjalec sv. zakramentov. §arramentfpeitber m. delilec sv. zakramentov; (beg 2l(tar§facramente§) ob-hajalec. [kraja. Sacrilegiunt n. svetokradež, sveto-§atriflan m. cerkovnik, zakristan. §ucti|tei f. zakristija, žagrad. |ttcttlar= stoleten; (tneltlicf)) posveten. §iitulitrfeter f. stoletnica, stoletna slovesnost. gttrularifation f. vzetje cerkvenega posestva; razduhovnjenje. fiitularifteren duhovna ali cerkvena posestva vzeti (vzamem); impf. — jemati (-mljem); (einen ©eiftlidjen) raz-duhovniti. §iicularjal)r n. stoletnica. [pl. §ttrular|törungen pl. stoletni narušaji §8rulnroeriinberung f. stoletna iz-prememba. Stttulum n. stoletje, vek. Šnbbitraer m. saducej. [sejati, fäebar poševen; e§ ift — more se gttekorb m. sevnica, sevnik, sejača. läentnnn m. sevBc, sejalec, sejač; f. sevka, sejalka. 3äemofd)ine f. sejalni stroj, sejalnica. fiien sejati (sejem); nasejati, zasejati, zasevati. §tteit n. setev, sev (-1), sejanje, gttepflug m. sejalnik, razsevalo. |tter m. f. ©aemann. [jalnica. Sfietud) n. sejalna ruha za seme, se-f ttejeit f. čas setve; jur — ob setvi. §afftan m. saflan, turško usnje. Bitfratt m. žefran, šafran; ©afran» žefranov. §afranbaunt m. žefranovec. fafranfarbig žefranast. §oft m. sok; (im Saume) mezga, mezdra; (geud)tigfeit) vlaga, tekočina; (tünftlicb erzeugt) sok, izleček; (au§ b. SBunbe) sokrvica; (mild)artig) mleček; ber Saum ftel)t int — drevo je me-ževno, — sočno, drevo se meži; ©aft» sočni, meževni. §aftbtl)ttltet m. sočnik. faflen mežiti se, v mezgi biti (sem). §aftfabeit m. sočna nit (-i), sočno vlakence. gaftfarben pl. sočne barve pl. gaftgang m. sočnica, mlečnica. gaftgefäß n. sočnica. faftig — 564 Salbung fafttg sočgn, sočnat, sokovit; meže-v6n, muževen; vlažen; fig. kosmat, umazan. gafttgheil f. sočnost, sokovitost, me-ževnost. faftleer u. —log pust, suh, brezsočen, nesokovit; fig. suhoparen. gaftlofigkeit/'. brezsočnost, nesočnost, suhost, puščoba. gaftmeffer to. sokomer, mezgomer. gaflräubet to. zajedalec, zajedalka; sokopija. faftreid) sočnat, sočen; vlažen, fagbar izrečen, poveden, gage f. pripovedka; pripoved (-i); eš get)t bie — govori se, pravijo, baj6; govorica —, glas se je raznesel; f. a. 8Jll)tI)e. giige f. pila, žaga; dem. pilica, žagica. gügeblodt to. hlod, krlj, žagovec, rkelj. giigebodr to. kozača, prebesnica. iSgejifd) to. pilar. fögeförmig zobčast, žagast. Sagemühle f. žaga (na vodi), gügemüller m. Žagar, fagen reči, povedati (-vem), deti (dejern); impf, rekati, praviti; ®an! — zahvaliti se; impf, zahvaljevati se, zahväljati se; lein SBörtd)en — ne ziniti, ne črhniti, ne krkniti; in§ ©e» fidjt — iz oči v oči povedati; ettoaž Unangenehmes — zasoliti, zabeliti; id) hjcrbc — porečem; foju— tako rekoč; man fagt pravijo, govore, pre, bajč, baje; — laffen poročiti, veleti, ukazati (-kažem); impf, poročati, velevati, ukazovati; lafg bir — daj si dopovedati; e§ tjat nic^tg ju — nič ne de, nič nima v sebi, to nič ne zaleže; id) fage bir jaz ti pravim. fügen žagati, rezati (režem), piliti, gngenforfdjer to. preiskovalec —, presojevalec pripovedek in pravljic. gagenforfdjmtg f. preiskovanje —, pre-sojevanje pripovedek in pravljic. §agen;eit f. prazgodovinski čas, starodavni ober bajeslovni čas, bajeslovna doba. gager m. pripovedovalec. [garica. gäger to. Žagar, žagalec; —in f. ža-gftgefpiine to. pl. žagovina, piljevina; mrve (mrv), püjenica. Sägeroerk n. žaga. gngeroort n. f. Qeitwort. Sagobaum to. sagovo drevo, Sagopalme f. sagova palma, galjlbanb n. okrajek, kräjevina, krajec (im Sergbau); (am Sfinge) gož (-i); dem. gožca. gahlroetbe f. (salix caprea) iva, mäe-kovBc; (salix pratensis) rakita. §at)ite f. smetana, vrhnje; f. 3taf)tn. galjnkelle f. posnemača; obiračka (froat.). gatfon f. letna doba; (Sweater—) glediščna doba. gaite f. struna; dem. stranica; — ftimmen strune ubrati (-berem); impf. — ubirati; —n aufziehen strune navezati (-vežem), — naviti (-vijem); bie — fpringt struna poči, — poka: bie — tönt struna poje, —brenka; Sraljt« faite žica. gaiteninftrument n. gosli pl. f. gaitenklang to. brenk, brenkot. Saitenmadfer m. strunar. gaitenfpiel n. godba —, igra na strune, brenkanje na strune, gaitenlleg to. kobilica, faitig strunat. galamanber to. močerad, galatni to. f. salama. Saitir n. letna plača, galat to. salata. galatkopf to. salatna glava. galbaberTO. kvasač, žvrga, žlobodralo. galbaberei f. kvašenje, žlobodranje. falbabern kvasiti, žlobodrati; otrobe vezati (vežem); f. quacEfalbern. galbe/-. mazilo, maža, maz (-1); mašt (-1) (Seberfatbe). galbet m. kadulja, žajbelj, kuš (-a); ©albei« žajbeljnov. falben maziliti, mazati (mažem); pomaziliti, pomazati; ber ©efalbte ma-ziljenBc. galbenbiidjfe f. mazilnica, pušica za mazilo. galbenkrttmer to. mazilar. [mazalka. galber to. mazalec, mazilec; —in f. galbling m. zlatovčica. galbbl n. mazilno olje. galbung f. maziljenje; mit — prebi« gen živo pripovedovati. falbungžBott 565 ©amenfreffer falbuitgsooll f. erbaulid). falbirreit račun skleniti, impf. — sklepati; (bejafjlen) plačati, impf, plačevati. §albo to. sklep računa; im — bleiben ostati na dolg; per — Bon ber Borigen auf neue 9led)nung ostajati od starega za (na) nov račun. Jnlbobud) n., ©alboconto n. plačilne bukve pl., plačilna knjiga. §aliri)lfäure f. salicilova kislina. |aline f. solina, solišče. §alintnfd)ein to. solinica. fnlinifd) solinski. §alm m. losos, zlatovka. [mijakov. Salmiak to. salmijak; ©almia!« sal-|almiakgeift m. salmijakovee. Šnlmling to. zlatovčica. jklon m. dvorana, salon. Salpeter m. solitar; Salpeter« solitrov. §alpetererbe f. solitrova zemlja, soli-trovka. falpeterig solitargn, solitrast. 5nlpetcr|aure f. solitarna kislina. §alpeterjieber m. solitrar. jklpeterfieberet f. solitrarniea. Šalpeterftoff to. solitrovina. |alft f. pomaka, omaka. Salto mortale n. smrtni —, vratolomni skok. [alutieren pozdraviti, impf, pozdravljati; čast skazati (-žem) komu, impf. čast dajati komu. Salva venia brez zamere, z opro-ščenjem. §nloe f. strel; eine — geben vse puške ali tope sprožiti; (— jur ©fyren« bejeugung) ustreliti na čast. gab n. sol (-1); ©alje pl. soli pl.; (®ee—) morska sol; (©tein—) kuhinjska sol, slankamen; (©ub—) varjena sol; @alj= solni, solnati. laljamt n. solni urad. |ttl;bereiter m. solar, galjbereitung f. solarstvo. §al;berg m. solna gora, solni hrib. §nl}brrgrner(s n. solni rudnik, šolnik. 5al|briilje f. razsol (-i), solna vlaga. j5al;bruitnen m. solni studenec. §al;biid)|e f. solnica, solnjäk. taljen soliti; osoliti; juBiel — presoliti; gefallen slan, osoljen. §al;fa|s n. solnica, solnjak. §al)flut f. slana voda. Saljgarten to. solna gredica, galjgefiille n. solni dohodki, laljgrube f. (im ©aljbergtner!) solna ruda, solni rudnik, šolnik, (ölhaltig solen, solnat. Saljljanbel to. kupčija s soljo, trgovina s —, solarstvo. [soljo. §al}l)änbler to. solar, kupčevalec s |al;l)üring m- slanik. §al;l)aus n. solarna, solarnica. faliid)t solnast, naslän. faljig slan, solnat. §al}igkeit f. slanost, slanota. [stal. ialjkrtiltall m. solni ledec, solni kri-§al;larke f. slana mlaka, razsol. |al|laben m. prodajalnica soli. |nl;lager n. solišče, sloj soli. §aljmaga;in n. solarnica. §al;marfst m. solni trg. Salimeer m. slano morje. §al;me|Jer m. solomer; solomerec. §al;monopol n. solno samotrštvo. [soli. galjnieberlage f. zaloga —, skladnica Saljpfaune f. ponev za sol. galjpreis to. solna cena. §al;queUe f. slatina, slani studenec, jahfautr solnokisel. galjlattre f. solna kislina. §al;fee to. slano jezero. [vär. jpaljlteber to. solinar; (SBerljeug) solo-galjftcbcrei f. solovarnica. galjfole f., ©aljmaffer n. slana voda, slanica, slanec. §al;ftein to. šolnik. §al}jleuer f. šolnina, solnarina, davek od soli. $al;[todi to. solna gruča, šolnik, galjoerkauf, ©aljBerfd)leif3 to. prodaja soli. Saljtuage f. solna vaga; solomer. galjroerk n. solina; f. ©aljfieberei. galjniefcn n. solarstvo, solinstvo. §aute to. seme (-na); coli, semenje; ber männlidje — moško seme; ber — geljt auf seme kali; ©amen« semenski, semeni. §antenbaum m. semenščak. |amenbel)ältet to. semenjak. lamenflufa to. semenotok. |ainenfreffer pl. semenojedke pl. ©amengefafj — 566 — Satibf)itgel Samettgefiiij n. f. ©amenbeljälter. Sautengeijiiufe, ©amenljauž n. pečkiš §amengetreibe n. žito za seme, semi sko žito. Samtttgettmd)S n. semeniea. gonicnljattbel m. semenarstvo. §nmett()Snbler m. semenar. Sanienljnitt f. semenska kožica. ŠnmcnljiiUt f. osemenje, semenik. Satnenkeld) m. semenska čašica. famenkern m. jedro, šnmenlinofpe f. semenski popek. Samenkorn n. zrno; coli, zrnje. §amenlappen m. kalica. fatneitlappige ^flonjen kaličnice pl. fantenlos brezsemen, brez semena; —e ^flanjen brezkaličnice pl. gattienfdjaU f. luska, luskina. §amen(lengel m. steblo, famentragenb semen, plodonosen. §iimerei f. semenje, semena pl. fiimifd) irhast; —ež Seber irhovina. §ümifd)gerber m. irhar. Sammelbitdjfe f. pušica. <5aminelfrud)t f. birni plod. gammelborn n. žitna bira. §ammellinfe f. leča zbiralka, izbočena leča. fanmteln brati (berem), zbrati, na-, pobrati, skupiti, znositi; impf, zbirati, na-, pobirati, skupljevati, znašati; fid) — zbrati se, sniti (snidem) se; impf. zbirati se, shajati se; (fid) faffen) zavedeti (-vem) se, umiriti se. gammeln n. branje, nabiranje, ber (-i); (KoHecte) bira. gammelnonte m. skupno ober zborno ime (-na), gammelplnl; m. zbirališče, shajališče, gantmelfpiegel m. zbiralno zrcalo, gatnmelioerk n. nabira, zbirka; zmes (-i) (©ammetfurium).^ ftiuA. \ gammelroort n. f. ©ammelname." §antmet, ©ammt m. žamet, baršun; ©ammet», ©ammt» žametov, žametni, fammetartig žametast, baršunast. [ pl. gammeteinbanb m. žametne platnice fammetcn, fammten žameten, baršu-nov , žametov; fig. mehek, voljen, nežen. fammetrceid), fammttneid) voljen kakor žamet, mehek kakor žamet. §ammler m. nabiralec, zbiratelj, po-ä. biralec, pobiratelj; (gemein) brnjač, i- brnjavs, brnjalec; •—in f. nabiralka, zbirateljica; brnjalka. gammlung/'. (b. §anblung) bera, bira; (SBeinlefe)bratev,branje, trgatev; (93et= telei) bröja; (baž ©ejammelte) zbirka, nabira, nabirek, zberščina; (B. @etb) nabor; (pl)il.) zbrani um, zbranje mislij; ©ammlungS» skladni, nabirni. gammlungsort m. zbirališče, shajališče, shodišče. fammt praep. instr. s (kom) vred, se —, z —, ž — vred; — u. )onber£ adv. vsi skup, vsi do zadnjega, fümmtlid) sleherni, slednji, ves. §amstag m. sobota; ©amžtagž» sobotni. famstägig sobotni, famstäglid) vsako soboto, fanti svet; (bei Drtžnamen oft šent; j. 93.: ©t. SSeit št. Vid, ©t. Safob sv. Jakob). [čevati. fanttifitieren posvetiti, impf, posve-ganetion f. potrditev, potrdba; prag» matifd)e — pragmatična sankcija, [ti. fantlionieren potrditi, imp/.potijeva-ganetuarium n. svetišče. Sanb m. pesek; feiner — svišč, sipa, mel (-i); — in bie Stugen ftreueu slepiti —, mamiti koga; — in b. Slugen slepilo; ©anb» peščen, ganbale f. opanek, sandala, fanbartig peščenast. §anbbank f. sipina; prod, klečet, me-lina, gruštarica. [gora. ganbberg m. peščenik, melnik, peščena §anbboben m. peščenina, zemlja pe-ščenica, peščeni svet; peščena tla, peskovita tla. §anbbi'td)re f. posipälnica, sipnica. |anbel m. sandal. Šanbelfjol; n. sandalovina. faitben s peskom posipati (-sipljem), s peskom potresti (-tresem). Sanbfelb n. peščeno polje; f. Sanb» boben. ganbgrube f. peščena jama. Sanbgrunb m. peščeni svet. §anbl)nufen m. kup peska, ganbfjofe f. peščeni smrk. §anbl)ügel m. peščeni grič. fanbig — 567 — fanbig peščen, peskovit, peskovitSn, peščevnat, peskovnat. ganbkapelle f. peskarica. Sanbkont«. zrno peska, peščeno zrno. jäanbläufer m. tekica. šanblamine f. peščeni plaz. Šanbmann m. peskar,-W;"^»! fujVw šanbfd)walbe f. breguljä. [tSo. Sanblteiit m. peščenjak, peščengc, pli-Sanbufer n. peščeni breg, prod. jknboiper f. modras, fattbtioll peščen, peskovit. §at>bwü|lr f. peskovina, peščara, pe-ščevina. fanft mehek, rahel, voljen, nežSn; (Eljarafter) krotek, pohleven, tih. Ränfte f. nosilnica, nosila pl. fanftljeit f. rahlost, voljnost, nežnost; krotkost, pohlevnost. fnnftfjcrjig blagosrčSn, blagega ober krotkega srca. [tigen. fänftigen krotiti, umiriti; f. befänf» §änftigungsmittel n. tešilo, mirilo, tolažilo; (Kühlung) hladilo. Sanftmutlj f. krotkost, pohlevnost; blagosrčnost, blago srce, krotko srce. fttnfltttiitljig krotkosrčBn, krotek; bla-gosrčen, blag, pohleven, tih. §ang m. petje, prepevanje; pesem (-i), popevka, spev; f. ©efang. fangbar peven, speven. §nngbarkeit f. pevnost, spevnost. inngbrofftl f. drozeg, droz. Šanger m. pevec; (Sögel) pravi pevci pl; —in f. pevka; ©anger» pevski. §nngfink m. ščinkovec. fnnglos nem, gluh, tih. Bottgllänbrljen n. podöknica. Sanguiniker m. sangvinik, polnokrvgc, človek lahke krvi. tanguinifd) sangviničen, lahkokrven, polnokrven. jkngmeife f. napev, melodija. |anitat f. zdravstvo; (©efunbheit) zdravje; ©anitätä* zdravstven, [čilo. 5anitätsberid)t m. zdravstveno poro-Sanitätsbefd)au f. zdravstveni ogled, ganitätsrorbon m. obmejna zdravstvena straža. Sanitätsargan n. zdravstveni organ. Sanitätspflege f. sanitetna —, zdravstvena oskrba. ©attetbacf) ganitätstruppe f. sanitetno —, zdravstveno krdelo. ganitätsiuefen n. zdravilstvo, gansculotte m. golač, goličnik. Sapl)ir m. safir. faphirblau safirno višnjev ob. moder, safiren. gappe f. podkop, prekop, fappen, jappieren podkope delati, kopati, prekopati, podkopati. §appeur m. podkopnik, saper. fapperment in t en. hentaj, plentaj, de-te! fappljtfd) saflčen. [delji. garbelle f. sardela; ©arbeiten® sar-Sarbellenfäitger m. sardelar. garbine f. sardina, garg tn. rakev, krsta, garglud) n. mrtvaški prt. garkasmus m. zbadljivost, zasmehlji-vost, sarkazem. farkaftifd) zbadljiv, sarkastičen; za-smehljiv, zasmehovalBn; — fein, — reben zbadati, pikati (koga), garkophag m. raka, sarkofag, gatan m. vrag, peklenščak, zlodej, hudoba, hudič, hudir, satan. ("atanifdj vražji, zlodejev, hudičev, peklenski. [delo. gatansarbeit f. vražje —, ostudno gatellit m. satelit, zvezda družica, gatire f. zabavljica, satira, fatirifd) zabavljiv, satiričen, gatisfaction f. f. ©enugtt)uung. • gatrap m. satrap, namestnik, gatrapie f. satrapija. fatt adi. sit, nasičen; adv. dosti, dosta, do sita, do sitosti, dovolj, zadosti; fid) — fdjfafen naspati (-spim) se; fid) — feljen nagledati se; fidj — effen najesti (-jem) se; — werben naveličati se, navoljiti se česa. gattel m. sedlo; (b. SSioItne) kobilica; (SSerg) sedlo; auž bent — heben ob. Werfen raz konja vreči (vržem); fig. prekositi —, izpodriniti koga; einem in ben — helfen fig. pomoči komu do kruha; feft im — figen trdno držati se; fig. svest si biti zmage; ben — anlegen sedlati, osedlati konja; ben — abnehmen razsedlati konja, gattelbad) n. dvokapna streha. ©attelbrutf — 568 — ©auerbornfiolj gattelbrudl m. sedno, sadno, otiska. fattelfelt trdno sedeč v sedlu; — in einer ©ad)e doma biti v čem. fattelfbrmig sedlast. Sattelgurt m. podprsnica, podproga. §attelknopf m. sprednje sedlo, fatteln sedlati; osedlati, zasedlati; •ficEf — (jur. Prüfung) pripraviti se za. §attelpferb n. vajetni konj, konj pod sedlom, notranji —•, ksebni konj. §attel}eug n. sedlovje, ježna oprava, jezna priprava. §attljeit f. sitost, fättig nasiten, sit. fättigen sititi, nasititi; (füttern) krmiti; nakrmiti, napasti (-pasem); fid) — nasititi se, najesti (-jem) se, napasti (-pasem) se, napokati se (über= mäfjig); er ift nidjt p — njega ni moč nasititi, ni nikdar sit. fiittigrnb nasitljiv. gültiger m. sitilSc. šattigkeit f. sitost, nasitnost. Sättigung f. sičenje, nasičenje; sitost, nasitba. gättigungscnparität f. nasitnost. Sättigungspunkt m. sitišče. Sattler m. sedlar, kömatar; Sattler* sedlarski. Sattlerei f. sedlarstvo; bie — betrei« ben sedlariti. fnttfam adi. zadosten, dovoljen; adv. zadosti, dosti, dovolj, do sita. $attfamkeit f. zadostnost, dovoljnost. Sntitrei f. šatraj, čober. §atureiöl n. šetrajevo olje. |(ltum m. Saturn. Saturnring m. Saturnov obroč. Satljr m. satir. fatljrifd) satiričen, posmešljiv. Sat) m- stava, zastava; (grammati!.) stavek , rek; (Kompofition) skladba; (SBoben—) gošča, troskva, kal, möt (mota), kaliž; (©prung) skok; (33uef|= brucf) skladanje, stavba, zlog. Saljausrage f. poved (-i), povedek. Satjbanb n. vez (-1), spona. Saljbilbung f. skladanje stavkov. §aijfigur f. stavkova podoba. Sakfolge f. stavkova sosledica, — vrsta, äafegefüge n. podredje. Satjgläubiger m. zastavni upnik. Sakglteb n. stavkov člen. Šakljafe m. zajka, zajklja. SaJjleljre f. stavkoslovje, skladje, skla-doslovje. Sabpoll f. točka vknjiženega zastavka, vknjiženi zastavek. §nt;ung f. postava, zakon; cena, odločena cena; ustanovitev. fafeungslos brezpostaven. [stav. Satjungsübertretung f. prestopek po-Saljnerbinbung f. priredje, fa^ttieife adv. stavkoma, po stavkih, stavek za stavkom. Sah;eid)ett n- ločnica, ločilo, prepona. §au f. svinja, prašiča; männtid)e — prasec, prešič; (Jintenftedž) svinja, packa; fig. nesnaga, nesnažnica, ne-čednica; ©au- svinjski, gmtbär m. merjasec, fauber čeden, čist, snažen; (nett) ličen, brhek, zal. Säuberer m. čistilec, čistitelj. Sauberkeit f. čistost, čednost, snaž-nost, ličnost, brhkota. fäuberlid) adv. čedno, lično, snažno. Täubern čediti, čistiti, snažiti; (SBaurn) trebiti; očediti, očistiti, osnažiti, otre-biti; impf, očejevati, očiščevati. Saubohne f. bob. Šauborlle f. ščetina, gaubraten m. svinjska pečenka, pečena svinjina. Saubrot n. kokorik, volčje jabelko, kozja repica, kržič. Snute f. omaka; čorba. Šnnbiftel f. škrbinec, osat, mleč. fnuen svinjati, svinjariti; packati, kacati; fig. umazano govoriti. fauer kisel; (befdjtoerlid)) težaven, grenek, gorek; (Slpfet) trpek, težek; trudapoln; faurer SBein kislo vino, čviček, präskovgc; — toerben kisati se; okisniti (-kisnem); — mad)en greniti ; ogreniti; —eš @efid)t rnadjen kisati se, mrdati se. Sauerampfer m. kislica, kisavec. Sauerbrunnen m. kisla voda, slatina, kiselica. [niča. 5auerbrnnnenflafd)e f. slatinska skle-Šauerbora m. češmin, babkovina. Sauerbornljol; n- češminovec; coli. češminje. ©älter ei — 569 — ©äulenfuppetung Sauerei f. svinjarija; nesnaga, fauerfrei brezkisBl. §auerkirfd)e f. kisla črešnja, višnja, gauerklee m. zajčja —, kisla deteljica. §auerkraut n.kislo zelje; gefdinitteneS — kvašeno zelje. §auerkrautiua|Ter n. zelnica. jauerlid) nakisSl, nakisen, kiselnat; (SBein) rezgn. gäuerling to. (Gnetle) slatina; (®e« tränt) slatina, kisla voda; (Stpfel) kislica. [mleko. §auertnild) f. kislo mleko, sesedeno fauern kisati se; skisati se, okisniti; kvasiti se. fäuern kisati, kvasiti; okisati, po-kisati, okvasiti. §auerlloff to. kisik, äauerftofffäure f. kisikova kislina. Sauerfuppe f. kisla juha. §nuerteig m. kvas (-a u. -li); ((Sertn) drožje, drožice, krovajgc, kvasnice pl. §nstertopf to. fig. kiseljak, turobnež, čemernež. gauennaffer n. kisla voda, slatina, gaufaus to. hudi pijangc, črepuh, črep. jaaufbruber to. pitni —, vinski bratec, vinski brat; pijanec. Taufen piti (pijem), lokati, žlempati; p — geben napojiti, impf, napajati; fid) toU unb boH — preopiti se, naliti (-lijem) se ga; preopijati se, pijan-čevati. §aufer, ©äufer to. pijangc, pivgc, pi-jančevalgc, žleva, pijaniga. §nuferei f. pijančevanje, pijanstvo, popivanje. Sauferin f. pijanka, pijančevalka. gaufgelnge n. f. ©auferei. [janci pl. žaufgefeUftl)aft f. pijanska družba, pi-§nufiull f. pijanstvo. §aitffd)tue|ler f. pitna sestra, pijanka. §augaber f. srkalica (žila); sesalno orodje. öättgamnte f. dojnica, dojka, dojica. faugbar srebljiv, posrebljiv. §auge« sesni, sesalni; srebalni. ^augegel m. pijavica, pijavka, faugen (Sffiild)) sesati, sisati, cizati, ciicati; posesati; (glitffigfeit) srebati (srebam u. -bljem), srkati; posrkati, posrebati. fäugen dojiti; podojiti. gnuger to. sesalgc; (phys.) sesalnik, gäugerin f. dojica, dojnica, dojka, doječa žena. §äugeriiffel to. sesalo, sisalo, sesalnik, läugetjjierw. dojilka; sesalgc, sesalka; sesalci pl. Saugeumrie f. sesgk, sisgk, cizgk, prsna bradavica. gaugljeber to. natega; nases. gäuglittg to. dojengc, dojenčgk, sesal-čgk; f. dojenka, dojenčica. gauglodte f., — läuten klafati, kla-fariti, kvantati, umazano govoriti, gaugputnpe f. sesalka. §attgrol)r n. sesalna cev (-1). laugr'öljre f. f. ©augrotyr. Saugrüffel to. sesalo, gaugiuerk n. sesala pl. Šaugtuitrtner pl. (črvi) sesači pl. §augtuurjel f. živica, živika. |aul)nar n. ščetina. Šauljirt to. svinjär, svinjski pastir. §auigei to. svinjski jež; fig. svinjar, nesramnež. fäittfd) svinjski. §aufngb f. svinjski lov, lov na divje prešiče. gaukerl to. fig. svinja, prase (-eta), grdobin. §aukoben to. svinjak, svinjski hlev. šaitladje f. svinjska mlaka, luža, kaluža. §ättle f. stebgr, slop, stolp; dem. stebrič, stebričgk, stožek; fig. podpora, stebgr; coli, stebrije, stolpje. gauleben n. svinjsko —, pasje —, nesramno življenje. gattleber n. svinjina, svinjevina; fig. svinja, mrha, nečistnik, nečistnica, kurba. §äulen= slopni, steberni. fäulenfömig stebrast, slopovit. gäulenfuß to. steberno podnožje, pod-stebrije, stojalo, steberna peta. pulengang m. stebrišče, slopovje, stebrenik. pulenljaupt n., —fnauf to. stebrova glava, nadslopje, vzglavje. [vengc. gäulenkrattj m. slopov —, stebrov läuletthuppelung f. zveza —, stik stebrov; dvostebrije. ©äutenorbnung — 570 — ©djaberübdjen Säuleitorbnuttg/-. stebrovje, stolpovje; stolpovni red ob. stolpovi pl. Säulenraum m. medstebrije, med-stolpje. gäulettreilje f. red —, vrsta stebrov; stebrišče, stolpišče. gäuleitftuljl m. f. ©äulenfufj. |äulttmieite f. Säulenraum. Šaulenroerh n. stebrovje; f. ©oloitnabe. §aum vi. rob, krajčc, okrajSc, okra-jSk, kraj, obšiv, krajnik (Kopftnd)). gattmagb f. svinjarica, svinjska dekla, faumtn tovoriti; otovoriti. fäumtn robiti; obrobiti, zarobiti; (jogern) obotavljati se, oprezovati se, muditi se, odlašati, kesneti, odlagati, mečkati. [zovanje. gäumen n. obotava, odlastsk, opre-Šftumer vi. obotavljalSc, oprezovalgc, mudljivSc, mečkalSc, kesgn človek; —in f. oprezovalka, mudljivka, kesna ženska, gauntcfel m. tovorni osSl. |aumfarn m. velika praprot (-i). |aumflo|Te f. plavuta. fäutnig kesgn, obotavgn, oprezovalSn, mudßn, mudljiv, počasgn, mečkav. jääumigheit f. obotavnost, mudnost, kesnota, mudljivost. Säumnis n. obotava, obotavčk, zamuda, pomuda, zainudgk. Saumod)5 m. tovorni vol. v Šaumpferb, — rof§ n. tovorni konj. fnumfelig f. fäuntig. Snumfeliglteit f. f. ©äitmigleit. |autntl)ier n. tovorno živinče (-eta), tovorna živina. Sauinrotg m. tovorni pot. laumutter f. prašiča, prašna svinja. Souneft ra. luknja, brlog, beznica. |nurad) m. j. ©auerbont. |äure f. kislina; kislost, kisloba. §ans m. hrup, hrušč, šum, hrum; in — unb 33raug leben v vednem hrupu in veselji živeti, razkošno živeti. §aufd)neiber m. rezar, skapljalgc. gauftlaut m. šumevgc, šumnik, fäufeln šumljati, šumotljati, sapljati, žužljati, žuboreti (-im). Säuleln n. šumot, šumotljanje. faufett šumeti, šumotati,bučati(-im), hruščati (-im), vršeti; (int D!)re) zvo" niti, zveneti; (SBinb) tuliti. §aufen n. hrušč, šum, šumenje, šumot, vršenje, zvonenje. SaitTciuinb m. vihar, vihra; fig. j. 93raufefopf. gaultall m. svinjak, svinjski hlev. Šautreiber m. svinjdr. šautrog m. svinjsko korito, kopanja, ftabiös krastav; f. träfeig. gtnbiofa f. glavingc._ Stola f. lestvica, stopnica; (garte—) trdotne gredi pl.; f. ionleiter. [vieo. Stolenaräomctet n. gostomer z lest-Ftalpiercn kožo sneti (snamem) s črepine, impf. — snemati. gtanbal m. pohujšanje, spotika, grdo dejanje, nespodobnost, soblazgn (-i). ftonbalös pohujšljiv, spotikljiv, nespodoben. rtanbaliftcren fid) spotikati (-čem) se (nad čim), pohujšati se. franbieren meriti stope, skandovati. §tapulter n. škapulir, naplečnik. §rarificator m. rezar. §torpt f. podzid, podzidje, oporni zid. ftarpitttn podzidati. ftatiiettn odbrati (-berem), impf. odbirati. §ceite f. prizor, scena; (SBiiljne) oder, igralnica; in bie — fegen prirediti za gledišče. §ttnttie f. prizorišče, scenerija. ftenifd) prizorgn, v prizorih, glediški, sceničgn. gtepter m. žeslo. Šriiab» strgalni, strugalni. [žohar. |d)abe f. molj; (Kiicfien—) ščurek, 5d)abebaum m. stružnik. Sdjabeeifen (@d)abeifen) n., ©ct)abe* meffer n. skobla, strugla, strugalo, strgača. fdjaben strugati, sköbliti; ostrgati (-stržem), ostrugati; (tragen) praskati, škrabati. §d)aber m. (Qnftrnment) strgulja, strgača, strugla; (9ßerfon) strgač, strgalgc. §d)abernadi m. burka, šala; einen — fpielen jedno napresti (-predem) komu, impf, nagajati. fd)abernädiifd) nagajiv. Sdjabetiibdjen n., — ntad)en korenček strgati (stržem). fh/j, M 0 l^.TMto* j Sfl)a6eitie«aeu9 — 571 •—' '/^ci)äfertafcf)e jjd)abfnierls;eug w. strugalo, fd)8big oskuben; (Sod) oguljen; (frägig) srabljiv, garjev; fig. umazan, skop, grd. Sdiablone f. kalup; f. äKobel. [ka. Šdjabradte f. odeja, podsedlica, šabra-gdjobftl n. strugotina, strgotina, stružina, ostružek. £d)nd) n. šah; — fpielen šah igrati; — bieten v okom priti, kljubovati komu. 5(t)ad)brftt n. šahovnica. |d)ad)tr m. barantija, barantanje, ciganjenje. §d)8d)cr to. razbojnik. 5d)ad)erei f. f. ©djadjer. 5d)ad)frer m. barantalSc, barantač. [d)ad)crit barantati, baratati, kupča-riti, ciganiti. fdjndjmatt šahmat; (iiberttranben) užugan; fig. upehan, izdelan, oplet. Sdjadjfpiel n. f. ®tf)ad). Jdjndjriiieler to. šahar. §d)ad)(lcin to. šahovni kamen. 5d)nd)t m. (Sergbau) preduh, predor, rudniško okno, rov; einen — abteufen preduh kopati; einen — austonnen preduh obiti (-bijem). 5d)ad)tel f. škatla, zaklepnica, sklop-nica; fig. babura, babše, starka. §d)ttd)telbrdiel to. pokrov, pokrovSc. £id)ad)tflijalm m.(Eguisetum) preslica. §djad)trlhr8mtr to. škatlar. [mojster. §d)ad)tmei|ler to. rovski —, jamski |d)ad)tofen m. peč (-1) na oljno. |d)ad)tßoß to. bok. 5d)ad);ug to. poteza, šdjnbe m. škoda, kvar, kvara; (gelb—) ujma; (on ®elb) izguba, izgubičsk; — um i£)n škoda za-nj; —n boben na škodi biti (sem), škodo trpeti (trpim) , na izgubi biti; —n jufiigcrt škodovati, oškodovati (koga); škodo delati, — storiti (komu); burd) —n Wirb man ftug kar škodi, to uči. 5d)8brt m. lobanja (Ibanja, glubanja), črepina; bider — buča, butica; bum« mer — tikev. gdjiibflltiittt f. kostišče; morišče. fdjaben škoditi, škodo delati, škodovati, v škodo biti (sem). §d)nbtntrralj m. odškodba, povračilo škode; auf — (tagen odškodbo terjati. gd)abenfeuer n. požar. [radost. Sdjabenfmtbe f. škodoželjnost, zlo-[d)abtnfraf) škodož?ljgn, zloradosten. §d)abrngelb n. odškodnina. |d)abtnorrgiitung f. f. Sdjabenerfag. rd)abfnocrurfad)rnb škoden, škodo-valen, škodljiv, poškodgn. fdjabljaft poškodovan, pokvarjen, pohabljen, polomljen, potrupljen. §d)abljaftiglmt f. poškodovanost, pokvarjenost. fd)Sbigeit f. befdjäbigen. fd)8blid) škodljiv, kvarljiv; (uuge* funb) nezdrav; — gefärbt kvarljivo ošaran; —e§ SBefen škodljivec, f. škod-ljivka; —er Saunt jalovi prostor. J5d)8blid)l(eit f. škodljivost, kvarljivost, kvarnost. fdjablos brezškoden, brezkvaren, brez škode; — galten (komu) škodo povrniti (-vrnem), odškoditi, odškodovati; impf, škodo povračati. [vanje. §d)abIosljaltung f. odškodba, odškodo-§djabloftglttit f. brezškodnost, brez-kvarnost. §d)af n. ovca, bica; dem. ovčica; brav(-ü), bravka; (9Kutterfdjaf) zmöla-nica; jungež — jarela; coli, bravina, drobnica; fig. tepec, glumpgc. »tt-r^i gdjafblattern f. pl. ovčje koze pl. osepnice pl. äUvie. ^.llt^-n*** ■ 4Jtj §d)afbodt to. oven, mrkač, bravec,^ bic, biček, jargc. §d)afbrtmje f. ovčji obad, ovčji zolj. jr Sdjafbiingtr n. ovčji gnoj, ovčjek. gdjaftgcl to. metljaji pl. §d)8fer to. ovčar, ovčji pastir; ©tf)ä» fer= ovčarski. §d)8fcrei f. ovčarija, ovčarstvo; — betreiben ovčariti. §d)iifrrgebidjt n. pastirska pesem (-i). §d)8ftrl)unb to. ovčarski pBs. 5d)8fmn f. ovčarica, ovčja pastirica. fdjoftrifri) ovčarski, pastirski. §d)8ferlcbtn n. pastirsko življenje. |d)8fi:rmSbd)en n. ovčarica. §d)8fcrfpicln. pastirska igra; fig. lju-bovanje. §d)iiferllab to. pastirska palica. §d)(iftrftunbc f. presrečna ura, Iju-bovanje, dragovanje. gdjSftrtafdje f. pastirska torba. r „ i v. ** ** * ' lr - UŠ. - - tt^i Ut.^jLA. /M — 572 — Sd)alfrud)t §d)af]f n. škaf, kobslj, vedro; (jum Schöpfen) korSc; dem. merica, vedrica. SdjaffeU n. ovčja koža, ovčina. fdjafftrt storiti, stvoriti, napraviti, učiniti, narediti; impf, delati, naprav-Ijati, narejati, tvoriti; (erfcfyaffen) ustvariti; stvariti; impf, stvarjati; (herfd)affen) priskrbeti (-im), pripraviti; impf, priskrbovati, pripravljati; (Kleib) omisliti; (befehlen) veleti, ukazati (-kažem), zapovedati (zapovem); impf, velevati, ukazovati, zapovedovati; (leiten) ravnati; Biel ju — ntachen veliko truda prizadeti; Biel ju — ha&en veliko opravkov imeti (-am); (irgenb Wohin —) spraviti, impf, spravljati; auš bent §aufe — odpraviti; fich Bom §alfe — otresti se koga; fich felbft Šed)t —• sam sebi pravico delati, fdjaffenb tvorSn, tvorilSn, stvargn. §d)affleifd) n. ovčje meso. Sdjaffner m. ključar, oskrbnik, hišnik, opravnik; —in f. ključarica, oskrbnica, hišnica. [nost. gdinffnngskraft f. tvorna moč, tvor-Sd)nffutter n. ovčja klaja, — krma, — piča; (getrodnete Sölätter) hrodelj. JTidjafgarbe f. rman. 5d)ah)0ut f. ovčja koža, ovčje runo; (©eburtžhaut, Amnion) plodnik, srajčka. [mrenica. §d)ttfhüutd)en n. vodena mrena; ovčja £rl|tifl)irt m. ovčar, ovčji pastir. §d)afhiirbe f. ovčji stan (-Ü), osek, tamar, ograja. §d)afhatneel n. lama. £d)ttfk8fe m. ovčji sir. ijdjafkotl) m. ovčjek. [pl. Sri)nflciub n. hrodelj, plast (-i), veje Sdtafledte f. lizanje, solilo. §d)afleber n. ovčje usnje. Sdiafmaul n. ovčji gobgc. ^rijofmifl m. ovčji gnoj, ovčjek. |d)ttfpeli m. kožuh, gdjafjiodsen pl. f. Schafblattern. Sd|afs= ovčji. [niče pl. §d)affd)cre f. ovčje škarje pl., striž-§d)affd)erer m. strižgc, strižnik. gdjaffdjitr f. strižba, striža. §ri)afsltleib n. ovčja koža. Idjafahopf m. fig. butelj, butSc, tepgc, neumnež. gdjafltaU m. ovčji hlev, ovčnjak,ovčjak. šthofllanb m. ovce pl. Šd)aft m. (SSaurn) deblo; (Pflanje) steblo, betva; (SEBerfjeug) držaj, držalo, toporišče, ratišče; (§eft) ročaj, ročnik; (SSaffe) kopjišče, drog; (Stiefel) gole-nice, sani; (2BebftuI)l) žlajepl.-, (geber) tul; (Pfeil) strelišče; (Saule) deblo, trup stebra. fd)8ften nasaditi, impf, nasajati. §d)afnifh drobnica, ovce pl. Šdjafnieibe f. ovčji pašnik. Schafwolle f. ovčja volna. Sdjafjedte /'. klop, klešč, čeper. Šdiafiitdit f- ovčarstvo, reja ovac. Šdjaiben m. som. Sd)akal m. šakal. Šdjiiher m. šaljivSc, burkež, glumač, pavliha. Bd)äkeret f. šala, burka, gluma. fdjükerhaft šaljiv, burkast, nagajiv, ("djtikern šaliti se, šale zbijati, burke uganjati. fdjal pust; (Speife) neslastgn; (leer) prazgn; (SBort) jalov, puhel; (SBein) plehgk, plevgk; — werben izpleveti, izvešiti se. fd)8lbar lupljiv, oliipgn, meževen. Sdjälbt f. junica; jalovica. Schalbrett n. krajnik, krajnica. gdjale f. (Jrint—) čaša, čašica; (Efä= fcf)ale) skledica, skudela; (m. Jjjanbhabe) repuljčica; (Slpfel—) kožica, olupgk; (grud)t—) lupina; (grüne Sfufš—) auch oblatovlje, robčevina; (harte grucfit—) luskina; (ipirn—) lobanja; (Sd)ilbfrö* ten—) čepina, zaklepnica, skorepina; (Sdjneden—) hišica; (Saum—) hib, lubad, lubje, skorja; (§ülfen—) robina, robčina; fig. lupina, zunajnost. I"d)ülen (grüd)te) lupiti; olupiti; (SSaume) maj iti, lubiti, goliti, čajiti; omajiti, ogoliti; (mit harter Sd)a(e) luščiti, ružiti; oluščiti, oružiti; (®u* furuj) ličkati, likati, kožuhati; fid)— lupiti se, majitise; (§aut) luščiti se; (Scfjlange) leviti se; (Schnede) polžiti se; ($rebš) liliti se. gdjalengthaufe n. čepina, skorepina, hišica (Schnede). §d)üler m. lupilgc, majilgc. §d)alfrud)t f. golgc. V^Ä/Xw /VWV^W t/Uz/, JiMAVfL/afiY ' ©djalljeif ^ - 573 - ©chanbfeže ' §ct)all)eit f. neslanost, praznost, jalovost, puhlost. fdjalig lupinav, luščinast; —®e* füge luščina. gdjalk m. poniglavee, prekanjen6e, lisjak, premetengc, tiček, potuhnengc. fdjttlkljaft hudomušen, premeten, pre-sukan, poniglav, prekanjen, zvit; —e Slugen zapeljive oči. §d)oll!l)oftigfeeitf, ©ctjatttieit/'., SdjaH* finn to. hudomušnost, premetenost, po-niglavost, prekanjenost, zvitost, [kež. §d)ol!ssnarr to. glumač, pavliha, bur-Štt)ttll to. zvok; (Saut) glas; (Slang) don, žvenk, odmev. fd)alleitenb zvokovoden. §djalleitcr to. zvokovöd. fd)allen glasiti se; (läuten) zvoniti; (Hingen) doneti, zveneti; (mieberljallen) odmevati, razlegati se; oglasiti se, za-doneti, zazvoniti. Sd)alletreger to. zvočilo; budilo zvoka. Sd)allgeläd)tet n. hohot, grohot. Šd)alimeffcr m. zvokomer. |d)allmittel n. sredstvo zvoka, zvočilo. §d)allod) n. lina; zvočniea, glasnica. gd)aUllraI)l to. zvočni trak. gdjallroellc f. zvočni val. gdjnUniellenfijRcm n. zvočno valovje. |c^alntei f. rožnica, žvegla, piščal (-i), fdjnlmtitn piskati, žveglati. gdjalt* prestopen; vrinen, vmesen, fdjalten ravnati, obračati, gospodovati, vladati. §d)altljiere pl. lupinarji pl. |d)altja|jr n. prestopno leto. Sd)altmonat to. prestopni mesec. §d|alttag to. prestopni dan (dneva). |d)alt;eile f. vmesna vrsta. Schaluppe f. čoln, ladjica. §d)alroage f. torilna vaga ob. tehtnica, torilnica. Sd)alumub f. pregrada, tin, prepež. §d)nm f. sram (-i); (©d)anbe) sramota, sramež, sramežljivost, sramnost; sram (-i); ictp empfinbe — sram me je; bor — rott) werben zardeti, zaripniti (-pnem); ©ctiam» sramni, gdjambein n. sramnica. fd)ätnen fid) sramovati se, sram biti (sem) česa, sramiti se; fdjätne btd)! sram te bodi! —. §d)amerr'otljen n. rdečica. |ri)ttmgefiil)l n. sramežljivost. Sd)antgegenb f. osramje, dimlejpZ. [ljiv. frijamljnft sramežljiv, sramen, sram-§d)am()aftigkeit/'. sramežljivost, sramnost, sramljiv. fd)amlo5 nesramen, brezsramBn, nesramežljiv, brez vse srami. fdjamrotl) v lice zagorel, ripeč, za-parjen; id) merbe — sram me obide, v lice zapečem, rdečica me oblije. §d)amrijtl)e f. rdečica, sram (-i), za-rdelost. §d)anb« sramotni, ostudni. Stbanbbolg to. pankrt. §djanbbube to. smrkolin, malopridnež, zanikarnež. §d)attbe f. sramota, nečast; ba§ ift eine — to je grdo, — sramotno; ju —n werben v sramoto priti (pridem); in — bringen sramotiti; osramotiti koga; ju —n madjen poškoditi kaj; fich —n arbeiten zdelati se, z delom se pregnati (-ženem). fd)änben sramotiti; osramotiti; (ent= eljren) skruniti; oskruniti; grditi; ogrditi, onečastiti, omadeževati. §d)änbet m. sramotilec, oskrunjeva-lBc, skrunilec. [dež. §d)anbfletk to. sramota, grdoba, ma-|d)attbgebot n. ponudba pod nič; sramotna zapoved (-i). §d)anbgebid)t n. nesramna pesem (-i), nesramna popevka. §d)anbgelb n. nesramni denar. |d)anbi)ure f., ©djanbmeib n. vlačuga, nesramnica, malopridnica. [življenje. §d)anblebcit n. nesramno —, sramotno fd)änblid) sramoten, sramotilen, za-sramen, grdilen, gnusen; ($erfon) gr-doben, nepošten; (©ewerbe) nečist, nesramgn; (Stjat) grd, ostuden. §d)änblid)keit f. sramotnost, ostud-nost, gnusoba, nesramnost. gdjanbmal n. sramotno znamenje, gdjanbtnaul n. nesramni gobec, hudobni —, nesramni jezik; (Berleum» berifd)) opravljiva usta pl. [(-eta). §d)anbmäl)te f. mrha, kljusa, kljuse |d)anbpfahl to. sramotni steber, gdjanbrebe f. nesramni govor; grde —,,umazane besede pl. iOu^c- ©cfjanbtljat 574 ©djattengeftalt Jjdjanbtljat f. sramotno delo, — dejanje, nesramno delo. §d)ünbiiitg f. sramotitSv, osramoti-tgv, oskrumba, omadeževanje; f. SJotlj-pd)t. §d)aitbweib n. j. ©d)anbljure. JŠdjank m. točilnica, pivnica, krčma: f. Stuäfdjant. §d)ankwirt»i. točar, pivničar, krčmar. |d)an;arbeit f. okopno delo, delo pri okopih. gdjottjef.okop; (SSaK) nasip, ograda; obrana, branik; eine — aufwerfen z okopom se utrditi; etWa§ in bie — fdjlagen tvegati se česa. gdjanjgriiber m. okopnik, kopač. §djar /. krdelo, truma, tropa, trop, kopa, četa, jata, kup; eine unermefS» lidje — tmä, kakor listja in trave. gdjarbodi m. kurdej (Šranfljeit); f. ©corbut. fd)aren fid) družiti se, zbirati se, strinjati se; skupiti se, zbrati (-berem) se, strniti se. fdjarrttweife adv. trumoma, krdeloma, tropoma, v trumah, v tropih. fd)arf oster; (beijenb) jedek; (fdjnei* benb) nabrušen, bridek; (Šetrttnte) rezek, rezen; (beifjenb) skeleč, ripeč; (SBinb) oster, hud, mrzel; (itfcenb) zjedljiv, jedek; (©epr) tenek, tanek, dober; (®efid)t) bister, dober; (©träfe) hud, težek; (Serftanb) prebrisan. gdjorfblidi m. bistri pogled, bistro oko (očesa); bistroumnost, prebrisanost, fdjorfblidtenb ostroök, bistroök. gdiSrfe f. ostrost; (©inn) bistrost; (aiieffer) rez, rezina, ostrina; (©etrante) reznost; (®enauig!eit) natančnost; fig. histrina. fdjarfediig ostrorobat. fd)itrfen ostriti, brusiti; poostriti, nabrusiti; (Serftanb n. fig.) bistriti, jasniti; izbistriti; (ben SKüt)Iftein, bie ©enfe) klepati (klepljem); poklepati. fdjarfkantig ostrorobat, ostrorob. §djarfrid)ter m. rabelj (-na). frezBn. fdjarffdjncibig bridek, prebridek, ostro-§d)arffd)iihe m. strelec, izvrstni strelec. fdjarffid)tig bistrovid, bistroviden, bistrook. §d)arffid)tige m. bistrovidec. §d)arffid)tigkeit f. bistrovidnost. |d)arffinn m. bistri um, bistroumnost, bistra glava, prebrisanost, ostro-umje. fdjarfftnnig bistroumen, bistroglav, prebrisan, ostroumen. §d)iirfltein m. brus, brusni kamen. Šdjitrfungf. ostrenje,brušenje; (£aut= fd)arfung) poostritev. §djärfungs;eid)ett n. znak poostritve, jädjarkreu; n. križ, v katerem se stikata rudni žili. [tica. §d)orlad) m. škrlat; (Sranflj.) škrla-fd)arlad)en, fd)ar(acf)farben škrlaten, škrlatast. §d)arlad)fteber n. f. Sdjarlad). 5d)armiitjel n. praska, poboj, pretep, mali boj. §d)iirpe f. prepas, preveza, gdiarpie f. f. ©f)arpie. §d)arre f. strgulja, strugača, struglja, grebljica. fdjarren strgati (-gam, -žem), ogre-bati; (ti. Sßferben) kopati (-pijem); (b. §unben) praskati z nogo; (ti. £)itl)nern) brskati, brcati, razgrebati. §d)arrid)t n. nastržek, strgotina, ostružina. §d)arte f. škrba, škrbina, škrta; (9čarbe) brazgotina, prask; (®infd)nitt) zareza; (Serratula tiretoria) mačina; fig. hiba, pogrešek, madež. fdiartig škrbast, škrbinast, skrhan; (beim Gčifen) pleniv, plenast; — matten krhati; skrhati. §d)ariuadje f. ponočna straža, fdjarroeife adv. f. fd)arenweife. Sdjotten m. senca, senčina, tenja; (!iit)Ier —) hlad, hladilna senca; (®ent= fcbatten) polna senca; — werfen senco delati; — mad)en zasloniti, impf, za-slanjati; in ben — fteden zatemniti, zakrivati; ©d)atten= senčni, senčnati. fdjatten senčiti; (int ©djatten fi^en) senčiti se. gdjattenbilb n. tenja, senčna podoba, senčni obraz; (Jrugbitb) mamilo, slepilo. §d)attengang m. senčina, zasenčje. §d)attengegenb f. osoje, osovje, osonja, osonj (-i). §djattenge|talt f. senčna podoba, podoba kakor senca; izmišljena podoba. ©d)attenfönig — 575 — ©djauergefcf)icf)te §d)attenhönig m. kralj brez moči in vlade. [nica. gdjatienlinit f. senčna črta, črta senč-Sdjattenmaterei f. slikanje s tenjo. IdjaUtnprojtrtton f. senčna projekcija. §djattenjmnht m. kraj sence, fdjattenreid) senčen, senčnat. §d)attenreid) n. dežela mrtvih, — rajnikov, — umrlih; (mt|tl|.) kraljestvo sence in tmine; krtova dežela. Idjattenrifs m. senčni obraz, senopis, potenjica, silueta. §d)attenreile f. senčna —, temna —, osojna stran; fig. hiba, pomankljivost, nedostatek. rd)attenfcitig osojen, odsojen. §d)attenfpiel n. senčna igra, igra s senčnimi podobami. gdjattenRrid) m. debela črta. šd)atten;eigcr m. tenjekaz. fd)attig senčen, senčnat; (Drt) osojen, hladen; (Saum) košat, senčen. fd)attieren seniti, senčati; oseniti, otenjati; impf, otenjevati. Wattierung f. otenjava; senca. Sdjatutle f. j. StjatouiUe. Jidjat; m. (Šorratt)) zaloga, zaklad; (foftbarež ®ing) dragotina, dragota, dragotija, svetinja; (©taatž—) državni zaklad, državna blagajnica; (Sraut—) dota; (SReid)tl)um) bogastvo; fig. (ge= liebte 9ßerfon) ljubček, ljubica. fd)ätsbar cenljiv, cenjen, dragocen; (ad)tun gittert) spoštljiv, spoštovan, čislan; —e ©ad)e dragocena reč (-1). §d)iit}d)ett n. ljubček, ljubica, srčice. fdjätjtrt ceniti; (jemb.) čislati, spoštovati, ceniti, v čislih imeti (imam). fd)at;ensiuert spoštovanja vreden. §d)äßer m. cenilec, cenitelj; spošto-valec, čestilec; —tn f. čestilka, cenilka. §d)tttjgelb n. zaklad. |d)at;griiber m. kopač zakladov. |d)at;grabrrri f. kopanje —, iskanje zakladov. §d)at;kamnter f. zakladnica, blagajnica; riznica. gdjäfjmamt m. cenilec, cenitelj. Šdiatjnteiller m. zakladnik, blagajnik. |d)ätiprei6 m. cena, cenilo. |d)at;ung f. davek, davščina, dača (©teuer). gdjüßung f. cenitev; (§od)ad)tung) spoštovanje, čislanje; — Oorneljmen ceniti; — »eranlaffen vzdigniti cenitev. gdlätjungsbetrag m. cenjeni znesek, cenilo. gdjätjmtgseib m. cenitna prisega. §d)iitjungspreis m. f. ©d)a§prei§. IdläßungBprotolioU n. cenitni zapisnik. §d)att f. vid; (Sefdjau) ogled; jur — na ogled; gur — tragen kazati (kažem) —, ponašati se s čim; nur jur — na videz. gdjottb m. škopa; (ein Sunb) otep. Sdjaube f. dolg plašč, gaban, gabanica. §d)aubrot n. ogledni kruh. gdjaubube f. razstavnica. §d)aubitljne f. gledišče; igralnica, po-zorišče. gdjauber m. (Orauen) groza; (Bor Satte) drgetec; (©ejitter) trepet, stres, zona, mraz; ež ergreift mich ein — groza —, zona me spreleti, — obide; impf. — spreleta, — obhaja; ©djauber« grozni. fdjauberljaft grozen, grozovit, strašanski, strahovit, §d)ttuberl)aftigheit f. groznost, straho-vitost. fd)aubertid) f. fdjauberljaft. fdjattbern groziti se, tresti se, trepetati, drgetati (-gečem); zgroziti se; e§ fcf)aubert mich groza me je, zona me obide; impf. — obhaja; grozi me, strah me lomi, lasje se mi ježijo. fdjaubemntl strašanski, strahovit, prestrašen, pregrozBn, groze poln, strahu poln. fdjauen gledati, zreti (zrem); (fetjen) videti; (b. Mnberit) gledkati; (genau) motriti; pogledati, impf, pogledovati; ozreti se, impf, ozirati se; fct)au glej! gledi! poglej! fid) fatt — nagledati se; fireng — z očmi prebosti (-bodem). §d)auer m. gledalec; (Šefdjauer) oglednik. §d)auer m. (©d)auber) strah, zona, mraz, groza, drgetBc; ein — bttrd)« bebte mich groza me je obšla, mraz me jespreletel; (§aget) toča; (®etoit= ter) naliv, nevihta, ploha, huda ura; ©djauers grozni, strašanski. §djauergefd)id)te f. pregrozna povest. fd;auerljaft — 576 ©cfjeibe fd)auer!)aft j. fd)auberf)aft. fdjauertg grozgn, strahobSn. fdjauerlid) grozen, grozovit, strašan, strašanski. fdjauern (fiagetn) toča gre, toča se usiplje; (fd)aubern) zleniti (-nem) se, zdrzniti se; impf, drgetati (drgečem), tresti se; e3 f^auert mir babor groza —, strah me je tega. Sd)auernad)t f. strašna noč (-1). §ri)auert(jnt f. strašno —, grozno delo. fd)aum>oU prestrašen, groze poln, grozovit, pregrozBn, strahoben, strašanski. gdjoufel/".lopata; dem.lopatica; (am SBafferrabe, SSurf—) vevnica, vejača; (Sfrot—) lopar; (Soljlenfdiaufet) žežel, žužlja. fdjaufelformig lopatast. i"d)aufelig lopatnat, z lopatami, fdjaufeln grebsti (grebem), kopati (kopljem); (©djnee —) kidati, ogre-bati; (SBaffer —) zajemati, črpati. gd)aufclrab n. kolo (-esa) na lopate, gdjaufelftiel m. lopatišče. §djaufeu|ter n. lina, linica; (b. Sauf» mann) razstavno —, ogledno okno; ogledišče. gdjauflcr m. kidalec, kidač. [gelb. 5d)augebiir f. glednina; f. ®intrttt§= gdjaugepriinge n. naogledni blišč, očitna gizda, veličavje. gdjaugeriili n. gledališčni oder. 1 fdjaugierig radogleden. Sdjauglas n. kukalo, kukalnik. "K ij^ šdjaukel f. gugalica, gugalnica, ju-V*] -gftlnica, zibel (-i), ujčka. J^MTdinulieltt gugati (-am, -gljem), ju-^ " gati, ujčkati, ujcati, zibati (zibljem). J&' Sdjaukelftjflem n. omahljivost, nesta-r novitnost. §d)aukler m. gugalec, ujčkalec. |d)aulutt f. radoglednost. fdjaulu|lig radogled. gd)aum m. pena; (b. 9Jlunbe§) slina; mit — bebedeu openiti, osliniti. Sdjaunuuabe f. slinarica. fd)8umen intr. peniti se, pene gnati (ženem); ju — anfangen razpeniti se, vzpeniti se; tr. razpeniti, openiti; (b. gteifd)) pene posneti (-snamem). ftpumcnb peneč, penast, slinav. 4H 5tf)numgolb n. zlata pena. fd)aumid)t penast, peni podoben. §rf)aumkelle f. penjenica, penjavka, penjača, penovka; posnemalnica (pen). §d)aumi'm}e f. spominski penez, kolajna. §djaumroein m. penina. 5d)auplatj m. pozorišče, torišče: (Il)ea= ter) gledišče, gledališče; (— b. SSege« bentjeit) dogodišče; (Sriegg—) bojišče; b. — ber §anbtung ift dejanje se vrši, igra se godi; bom — abtreten odstopiti, (be§ iiebenš) iz tega sveta iti (grem); auf b. — erfd)einen prikazati (-kažem) se. gdjaufpiel n. igra, igrokraz, glediščna igra, drama; (im tneiten ©inne) prizor, obraz, podoba. gdjaufpielbidjter m. dramatični pesnik, pisatelj glediščnih iger, dramatik; —in f. pisateljica glediščnih iger. gdjaufpieler m. glediščni igralec, glu-mač, glumec; —in f. glediščna igralka. §d)aufpielt)au5 n. gledališče, gledišče, kazališče. §d)aufpielkun(l f. dramatična —, glediščna umetnost. fdjaufpielmaßig glediščen. fd)au|Men na ogled postaviti, razstaviti ; impf, na ogled postavljati, razstavljati. gdjauileller m. razstavnik, izložnik. Sdiauftiith n. reč na ogled, fdjautrageu ponašati se, skazovati se s čim, bahati se, šopiriti se (s čim). §d)edte m. šareč, pisan konj, bre-zast konj. §d)e(kenfalter m. pisanček. fdjedtig šaren, pisan, brezast, pester, fdjeel (fdiielenb) krivogleden, škilast; fig. nevoščljiv, zaviden; adv. grdo, po strani, pisano; nevoščljivo, zavidno. §d)eelfud)t f. krivoglednost; nevošč-ljivost, zavidnost. fdjeelfüdjtig grdogled, grdogledgn; nevoščljiv, zaviden. 5d)eelfiid)tigkeit f. f. ©djeelfudjt. Šd)effel m. korec, merica. fd)effeln izdajati, plenjati, obilo roditi, (žito plenja). Sd)eibe f. plošča; (geufter—) šipa; (SJotte) krožeč, kolo (-esa), kolče (-ta), fdjeibenartig — 577 — ©djeint) eiligfeit kolut, krog; (2Bad)3—) sat; (SEöpfer—) kolovrat; (SKonbfcfyeibe) lice, kolobar; (Sdjiefj—) tarča; (©onnen—) kolo, krog. fdjeibenartig kolčast, kolutast. §d)eibenboben m. ležnica. rd)cibcnfdrmig kolutast. §d)eibenfd)ießen n. streljanje v tarčo. §d)eibenfd)üti m. tarčar, tarčestrelSc. fd)eibig krožčast, kroglast, fdjeibbar ločljiv, razločen, razkrojen, gdjeibe f. nožnica, nožnice pl., ko-ricepZ.; (Srenje) meja, predel, pre-graja; (Sliiten—) tulec. gd)eibeblidt m. poslednji pogled, poslednji ozir. §d)eibebrief m. razporočno —, raz-vezno pismo; razporoka. §d)eibeed; n. gorski predel, teme gorskega sedla. §d)eibeer{ n. izbrana ruda. jadjeibegebirge n. ločilno —, razme-jilno pogorje, mejilna gorstva pl. 5d)eibegru& m. slovesni pozdrav; pozdrav pri odhodu. §d)eibekun|l f. ločba, kemija. Idjeibelinte f. mejna črta, ločilnica. šdlfibtmciuer f. mejni zid. |djeibemiin}e f. drobiž, drobni denar, drobni novec. fdjeibeu tr. ločiti, deliti; razločiti, razdeliti, razdružiti, razdvojiti, razpoloviti, razpolovičiti; impf, razločevati, razdeljevati; (djemifd)) krojiti; razkrojevati; (baž ©ute D. ©djledjten) odbrati (-berem), prebrati; impf, prebirati; (ein Ehepaar) ločiti, razvezati (-vežem), razporočiti; impf, razvezo-vati, razporočevati; mir ftrtb gefdjiebene Seute mi smo vsaksebi, smo ločeni, smo narazen; ftd) — ločiti se; razdvojiti se, razpoloviti se; intr. ločiti se; razločiti se, raziti (-idem) se; impf. razhajati se; (91bfd)ieb neunten) posloviti se, slovo vzeti (vzamem), razstati (-stanem) se; Don ber 2BeIt — preseliti se v večnost, umreti; impf, preseljevati se —, umirati. §d)eibepunkt m. razhajališče, ločilna točka. gdjetbtr m. delilec, delitelj; (9lbfd)teb* neunter) ločilec, ločitelj; ($uMefer) od- biralec ; —in f. deliteljica; ločilka; odbiralka. §d)eibefprud) m. razsodba, razsod. |d)eibe|tunbe f. ura ločitve, ura slovesa ; fig. smrtna —, poslednja ura. gdjeibenmnb f. pregraja, pregrada, pretin, ločilna stena, prepažba. §d)etbenm([er n. (voda) ločnica. jSdjeibeuieg m. razpotje, razcestje, križpot. Sdjeibung f. (Trennung) ločitev, delitev, razdelitev; (d)emifd)e —) kroji-tev, razkrojitev, ločba; (@f)e—) razporoka, razporočitev, razveza; (91b= fd)ieb) odhod, razhod. gdjein m. (8id)t) svit, svetloba; (©tanj) sij, žar, blišč, lesk; (SSollntonb) ščip, polna luna; (9Infd)ein) dozdevek, videz, podoba; jnm — na videz; nad) bera —e po vidu; (jum —e) na oko; (®o* cument) spričevalo, list, pismo; (phys.) sijanje , svetloba; (@efid)t§täufd)ung) privid; ©d)ein» videzni, dozdevni, laž-njiv, na videz, na oko, slutvo-. fd)einbar adi. vi(lez6n, dozdeven; pri-viden; adv. na oko, na videz. §d)einbnrkeit f. videznost, dozdevnost. gdjeinbeere f. pajagoda. 5d)eind)ri(l m. hinavski kristijan. gdjetnbing n. izmišljena reč (-1). §d)eineljre f. izmišljena —, dozdevna —, puhla čast (-1). fdjeinen sijati (sijem), svetiti; svetiti se; (gläitjen) lesketati (leskečem) se; tu a rtu — prigrevati, pripekati; (biirt= len) zdeti se, dozdevati se, videti se; ež fd)eint kaže se; er mili fromm — pobožnega se dela; mir }d)eint eš zdi se mi, pozdeva se mi. gdjeinfremtb m. hinavski prijatelj. 5d)einfrud)t f. nepravi plod. [sreča. Šdjetngliith n. dozdevna —, domišljena gdjeittgrüße f. dozdevna —, domišljena velikost. §d)etnl)anbluttg f. videzno dejanje, delo na oko. fdjeint)eilig licemerBn, svetohlinski, hinavski, svetopet, svet na oko. §d)einfjeiltge m. licemer, hinavec, sve-tohlinec; f. hinavka. gdjeintjeiligkeit f. svetohlinstvo, lice-merstvo, hinavska pobožnost. fdjeinfranf — 578 — Sdjenfelgelenf fdjeinhrank na videz bolan. §djetnlebcn n. životarstvo; ein — führen životariti. §djeintob m. dozdevna —, domenjena smrt (-i), zamrtnost. [mrtev, fdjeintobt zamrten, mrtvičen, kakor gdjeintobte m. zamrtnik. gdjeiitübel n. dozdevno zlo. §d)ein»ertrag m. navidezna pogodba, gdjetnroefen n. dozdevnost, umišljeno bistvo. §djei$e f. driska, driskavica, hitrica. fdjeiften srati (serjem); posrati se. §d)eil|er m. osrangc, posrangc. §d)ei|fjaus n. f. Stbort; stranišče. |ri)£it n. poleno, kälanica, razkojek (razkoljgk); dem. polence; (§alb—) plat (-1). §d)fitfl m. teme (-na); (93erg) vrh, teme , sleme (-na), vršac; (®reiecf) vrh kota; (— ber (SHipfe) teme pa-kroga; fig. glava; bon b. gufjjol)fe biš juin — od glave do nog. §djeitelbein n. kost temenica, gdjeifeledt n. sovršni kot ob. oggl. §ri)eitelgleid)ung f. (ber Parabel) temenska —, glavna jednačba parabole. §d)eitellinie f. navpična črta, navpičnica. [čiti. fdjeiteln razčesati (-šem); lase pre-gdjeitelpunkt m. temenišče, nadgla-višče, vršnik; zenit. [kalen, fdjeitelredjt navpičgn, pokončgn, verti-gdjeitehoinkel m. sovršni kot. §d)eiter()aufen m. grmada, gromada, lomača. ("djeitern razbiti (-bijem) se; (Sdjiff) zdrobiti se; zlomiti se, streti (sterem U. starem) se; razkrušiti se, razkršiti se; (nidjt gelingen) spodleteti, izpod-drkniti; ipolj — drva cepiti. [pl. gdjeitljolj ».,poleno, polena pl., drva §djelfe f. (Stpfel—) lupina, olupgk; (33of)ne u. bgl.) luščina, robina, rob-čina; (9iuf§—) robina. Sdjelle f. kragulja, kraguljgc, kragulj-čgk; škrget, škrgetgc; zvončgk; (SDiaut« Melle) zaušnica, klofuta; (föanb—, gufj» fctieHe) lisice pl., okovi pl. fdjelleit žvenkljati, zvončkati, cin-gljati, kragulj iti, škrgetati (-gečem); ein wenig — pozvončkati. §d)ellenbanb n. ovratnik z zvončki. |d)ellenkappe f. f. SHarrenfappe. fdjellenkranj m. kraguijepl., kraguljgc. 5djeU.fiTd) m. vahnja. Idjellijengll m. pastüh, žrebSc, celak. Sdjellkraut n. (Chelidonium maius) krvavi mlečgk, rosopas; (Ch. minus) bradavičnik. Sdjelliourjcl f. f. Stfjellfraut. |djelm m. zreli ptič, prekanjengc, goljuf, slepar; malopridnež; armer—! revež! uboga reva! fdjclmett slepariti, goljufati; okaniti, oslepariti, ociganiti. Sdjelnterei f. zvijača, sleparija; vra-golija; prekanjenost, zvijačnost, lo-kavstvo. fdjelmifdj goljufgn, zvit, lokav; premeten, presukan; ukanljiv; —liiiijeln v pest (-1) se smejati (-em), muzati se. Sdjelmftrcidj m., (sdjetmfiiid n. zvijača; f. Sdjelnterei. [pismo. §djeitbrief m. ozmerjalno —, očitalno §djelte f. psovka, kletvica; okreg. fdjelfeit zmerjati, psovati, kregati, karati; ozmerjati, opsovati, okregati, okarati; obrati (-berem), ošteti (-štejem); impf, obirati; (fludjen) kleti (kolnem), hudičevati, rentačiti. gdjelter m. zmerjalgc, psovalec, obiralec, preklinjalec; —in f. zmeijalka, psovalka, obiralka, preklinjalka. JijdjelttBOrt n. kletvica, kletvina. §djema n. načrt; (gortnular) obraz, obrazec; (^fan) črtež, obris, fdjematifdj v obrazcih, v obrisu, gdjematismus m. imenik. §djemel m. podnožnik, podnožje, pru-čica; (b. 28ebeftufjl) nogalnica. Sdjemen m. f. Sdjattenbilb. Sdjenk m. točaj, točar, krč mir. gdjenke f. pivnica, krčma. |djenkel m. krak , bedro ; (Ober—) stegno; (Unter—) krača; (Unterfdjenlel* bein) golenica, piščal (-i); Scfienfel» bedrni, stegenski. gdjenkelarterie f. bedrna odvodnica, gdjenkelbein n. bedrna kost (-i), piščal (-i), stegno, kost stegnenica. [kila. gdjenkelbrndj m. zlomljeno stegno; Idjtnhelgelenk n. kolkov sklep, sklep stegna. ©djenteltjiHjte — 579 - f feuern §d)enkell)ijl)lt f. kolkova šiska, fd)enkeltg stegnat, bedrnat. gdjenkelnett) m. bedrni živgc. fdjenken darovati; podariti, pokloniti, v dar dati, podeliti; (SBein) točiti, krčmariti; (einfchenfen) natočiti, na-liti (-lijem); (nadjfehen) prizanešti, odpustiti; impf, prizanašati. §d)enker m. darovalec, darilSc, delilec. |$enkgertd)tigktit f. krčmarska pravica. §d)enkkelltr m. klet (-1). [klon. Sdjenkung f. daritev, darilo, dar, po-§d)cnkwtg0brief m. darilno pismo. Sd)fnkung5urkunt>e f. darovnica. 5d)enkungstiertrag m. darilna pogodba. |d)tnkn)irt m. krčmar, točar, gostilničar ; —in f. krčmarica. ]šd)tr= strižni. Sdjetbe f. črepina, čepina, črep, čre-pinja; in —en verfallen na kosce razbiti (-bijem) se. §d)erbengerid)t n. sodba s črepinami, ostracizem. §d)tre f. škarje pl.; (im ÜDteere) ska-lina, škrbina, pečina; (beg Sirebfeg) ščipalnica, klešče; (Kloben) škarje, škrpec. fdjeren striči (strižem); ostriči; (SBart —) briti (brijem); obriti; fig. odirati, žuliti, dreti (derem); ftc^ mit etnmg — pečati se, ukvarjati se, ubijati se, upirati se; fid) um etttrng — mar biti česa; fdjer' bidj! poberi se! §d)fttn n. striža, strižba. fdjrrenfortnig škarjast. Bdjerenfdjletfer m. brusač, bruseč, nožebrusec. §d)erer m. strižec, strigalec; (S3art—) brilec; —in f. strižica, strigalka. §d)ereret f. nadlega, neprilika, trud. §d)crfletn n. troha, mrva, betvo; trohica, mrvica, prilog; fein — bei« tragen po svoji moči pripomoči. §d)trgnrn n. snutek, osnova. §d)erge m. birič. [opravilo. Sdiergenamt n. biriška služba, biriško 5d)eritäfer m. kleščar, klešman. Idjfrntaus f. krtica, krtek, voluhar. §d)ermeffer n. britev. §djermiil)le f. snovalo, navijalo. |djetung f. striža, strižba, striž (-i). §d)cnt)enjtl m. fig. lizun. fd)erroen;eln, fdjarroenjeln ponujati se, sladkariti se, sliniti se. §d)er; m. šala, gluma, burka, norčija; (Heiner —) pošalica; — machen f. fcher* jen; — bei ©eite brez šale; er Derfteljt feinen — z njim se ni šaliti; itn — smehoma, v šali; im — fagen pošaliti se; — treiben mit jemb. norčevati se s kom, šaliti se s kom; ©cherj» šaljivi. fd|erjcn šaliti se, šale briti (brijem); pošaliti se; (luftig fein) veseliti se, ra-dovati se. gdjerjer m. šaljivec. §d)cr}gebid)t n. šaljiva pesem (-i), smešnica. [ljiv. fdjerjljaft šaljiv, šalen, smešen, glum-gdjerjhafftgkeif f. šaljivost, smešnost. |d)er;lautte f. šaljivost, veselost. fdjerjlaunig šaljiv, fdjerjlitbenb radošalen, šaloljuben. §d)er;mnd)er m. šaljivec, glumač. gdjerjrebe f. šaljive besede pl., šaljivi govor. [smeh. fdjcrjroctfe adv. v šali, smehoma, za gdjerjmort n. pošalica, šalica. fdjeu plah, plašen, plašljiv, boječ, bojazljiv, zbegan; — machen plašiti, strašiti; preplašiti, splašiti. gdjeu f. plahota, plašnost, bojazen (-i), boječnost, strah; oljne ©djam u. — brez sramü in strahu; heilige — sveti strah. gd)fud)e f. strašilo, plašilo. fd)eud)en plašiti; splašiti, spoditi, fdjeuen bati (bojim) se, plašiti ober strašiti se česa; (meiben) ogibati (-gibljem) se, umikati se; (fich Plen) varovati se česa; er fdjeut bie mbett delo mu preseda, dela ga je strah; gebrannte ffiinber — bag geuer kogar je kača pičila, boji se zvite vrvi; Sid)t — svetlobo sovražiti; er fdieut fich ne upa se, ne drzne se; bag pferb fdjeut konj se plaši. gdjeuer f. kozolec, stog; (§eu—) se-nica, svisli pl. f.; (®refcfj—) skedenj, gumno; (33arn) parna; (SBagen—) ko-larnica, kolnica; (Siegel—) opečnica. fd)tttern drgati, drgniti; (fich — an ben Säumen) drgati, čohati se; (rei* nigen) čistiti, čediti, pospravljati. ©djeunc 580 — fcfjteferig gdjeune f. skedenj; j. ©treuer. id)tuntgcrüfl n. oder, gdjeuntenne f. gumno, gumnišče. |d)eufal n. gnusoba, grdoba, spaka, strašilo; pošast (-i). fdjeuljlid) ostuden, gnusoben, strašen, pošasten, grozovit. [nost. §d)eußlid)keit f. ostudnost, gnusob-gdjeoe f. pezder, pazder; coli, pez-dirje, terinje. §d)id)lf f. plast (-i), pola, sklad, nasad; (9tefje) vrsta, red (-i), rida; (Žage) lega; (— Slrbeiter im SBeingarten) postat (-i); (Sag—, 9?a—) ohihinica, obnočnica. jgli^ž. fdjidjten deliti, odločiti, «obirati (reiben) vrstiti, näditi, näspi devati (devljem); zvrstiti; pospraviti; (§oIj) skladati, zlagati; zložiti drva. fdjidjtenaljnlid) pločast. §d)id)ttltenbe n. glava ob. izhod sklada, gdjidjtengebirge n. skladovito gorovje. |d)id)tenkopf m. glava sklada. fd)id)ter m. skladalec, zlagač. §d)id)tl)olj n. zložena drva pl., drva v skladaluici. §d)id)tung f. skladovitost, slojevitost. gd)id)tung5flöd)e f. skladovna ploska. §d)id)tungokluft f. razsedlina sklado-v, — nasadov. rd)id)tiotire adv. vrstoma, redoma, skladoma; näspi, vznasad; plast na plast. 5d)id)tn>olke f. oblak plastnik, nasad. fd)tdtnt poslati (pošljem), impf, pošiljati ; (irgenblootjin —) odpraviti, poslati; @ott fd)ictt Bog nakloni, — obrne; impf, naklanjati, obračati; fid) — spodobiti se, pristojati se, primeren biti (sem); (in ettraž) privaditi se česa, udati se v kaj; (jufammenpaffeit) prilegati se, skladati se, ujemati se, vezati (vežem) se, stikati se; (fid) rüften) odpravljati se. §d)idifr m. pošiljalec, pošiljatelj; —in f. pošiljalka. fdjidtlid) pristojen, spodoben, priličgn, primergn, dober, prikladen. §d)idiliri)kfit f. pristojnost, spodobnost, priličnost, prikladnost. gdjidifal n. osoda, usoda; (©reigniž) naključba, namerek, pripetljej. §d)i(hral5gbttin f. sojenica, rojenica. §d)i(hung/'. nagoda, sreča, božja volja; pošiljatev. fdjitbbar pomičen, fdjttben riniti, pomikati, suvati, porivati; poriniti, suniti, potisniti; (in ben Dfen —) vsaditi, impf, vsajati; (b. ©eite —) odriniti, odmakniti, odstraniti; impf, odmikati; (bie ©d)u(b auf jmb. —) zvračati; zvrniti; (®egel —) kegljati; zatočiti; (auf bie lange 33ant —) odlagati, odložiti, zatezovati. gdjicber m. porivalec, potiskač; po-mikovalec ; razdeljevalnik ; (33rot—) 2 li2Par; (Soljlen—) lopatica , veslica; ; (Stiegel) zapah, zatik, zatika, zapornica, zapor, zatvornica; (©töpiel) za-mašek.- ]*er ©d)eibe — v tarčo streljati; ©elb jufammen — denar zložiti ; impf. — zlagati, — skladati; Srot in ben Cfen — kruh vsaditi, impf. — vsajati; kruh v peč devati (devljem); intr. šiniti, švigniti; impf. švigati, smukati; ba§ Slut fd)ieft kri se pocedi, — sikne, — se ulije; bie Spänen — solze oblijo; ben Šitgel — laffen odjenjati, popustiti; impf. popuščati; (u. SPjTanjen, Säumen) pognati (-ženem), impf, poganjati, naglo rasti (rastem); in ©amen — seme nastavljati; (b. SDtaiž) pöhati, izmetati se; (bon b. 2(t)ren) v klasje iti (grem); ožititi se; (mit bem ©eme^re) streliti; ustreliti; impf, streljati, pokati; ba§ ©etbeljr fdjiefjt gut puška dobro nese. §d)ie(jen n. streljanje, pokanje. §d)ie|et m. streljalfc, strelbc. gdjie^gelb n. strelščina. idjiekgeroeljr n. strelilo, puška. §d)ie^l)aus n., —ftätte f., —plag m. strelišče. §d)ief|in|truction f. strelno poučilo. golenična. -jkft. /Sferne^ 7; |d)ie^priigel m. pihalnik. «ihtra» f sina - liloščinia deščica. ^Schicfiinilner n. smodnik. §d)iene f. sina; ploščinja, deščica. Fd)ienen okovati (okujem); okavati. §d)ienennagel m. šinjak. fdjier adv. skoraj, malo da ne, toliko da ne; blizo; (fd)on) že. fd)ier čist, sam, gol. [rašiti. fdjiereit pospešiti, spodbosti (-bodem); 5d)ierling m. (©arten—) mala trobe-lika, pasji peteršilj; (gefledter —) pikasti mišjek; (SBajjer—) velika tro-belika; ©d)ierlingž« trobelični. §d)ierlingsbed)er m. kupa trobelikovca. Šd)ierlingsgift n. trobelični strup. Schieß strelni. |d)ieibal)n f. streljana. |d)iepaumtuolle f. strelna pavolja, strelni bombaž. §d)tt^bebarf m. strelivo. |d)iel)bogen m. strelni lok, samostrel. §d)ie|e f. lopar. fd)it£en tr. streliti; ustreliti; impf. streljati; (ložbriiden) sprožiti; blinb — brez krogle —, v zrak streljati; fel)I gd)ie|pult>er n. smodnik, strelni prah. Sdjieipjartt f. puškarica. |d)ie^d)etbe f. tarča, gdiielpuafife f. strelno orožje. |d)ie^iuerk;eug n. strelilo. gdjiflT n. čoln] (grofjež gafjrjeug) ladija, barka; baž — fd)eitert ladija se razbije; (— bež SBeberš) snovalnica, čolnčk, čolnič; (Sird) enfdjiff) ladija, osredje cerkve, sredina; (— be§ Sud)« bruderž) ladjica, straniščnica; ©cf)in= ladijski. fdjiffbar plovSn, broden, ladijenosSn, brodonosBn; vozSn. gdjiffbarkeit f. plovnost, brodnost. gdjiflfbarmadjung f. urejevanje rek za plovnost. gdjtffbau m. tesanje ladij. §d)iffbauer m. ladijedelSc. gdjiffbauljol} n. les za ladije. §d)ipaukun|t f. tesarstvo ladij, gdjiffbntd) m. brodolom, razbitje la-I dije; fig. velika izguba. t Ja*jfo&e, ty-Arf+Zs, a+lZus /u* «i ■f fd|tffbrUd)ig brodolomen, ladijelomčn; — Werben ladija se je razbila, — razsula, — potopila. §d)iffbritri)igt m. potopljen6c. |d)ifjfbriitht f. most na čolnih, most na korabih, most na ladijah; (gäfjte) brod. §d)iflfd)en «. ladjica, čoln. fdjiffen pluti (plovem), voziti se, ladjati. §d)iffer m. mornar, brodär, brodnik, čolnar, plorSc; ©cf)iffer= mornarski, brodarski. §d)iffnl)rer m. brodär. §d)iffttl)rt f. plovstvo, brodarstvo, mornarstvo; vožnja po morji, — po rekah; pomorstvo ; ©djiffafjrtž* plov-stven, brodarstven. §d)iffal)rtsgefellfd)aft f. plovstvena —, brodarstvena družba. [godba, gdjiffaljrtsnertrag m. plovstvena po-fd)ifförmig čolnast, ladiji podoben. §d)iffmiil)le /'. mlin na ladijah. SdlifTrofe f. f. SBinbrofe. 5d)ifTs= ladijski. |d)iflfsboben m. ladijsko dno. |d)iff5tnpitSn m. ladijski poveljnik. §ri)if)Fsflngge f. ladijski prapor, ladijsko landero. §d)iffafrad)t f. ladijski naklad, vklada, tovor; brodska vozarina. §d)iffsl)err m. ladijski gospodar, fdjifjfelettt» pl., ©djiffšmannfdjaft f. mornarji pl. §d)iffspartner m. deležnik ladije. ^d)iff5patratt m. ladijski gospodar, ladijski svetnik. Sd)iffsrauut m. podpalubje. §d)iffsrljeber m. ladijski lastnik, lastnik broda. §d)iffsfd)nabel m. ladijski nos, ladijski rilec. §d)iffsfolbat m. namorski vojščak. Sd)iff5tiolk n. mornarji pl. šdjiffsiuerfte f. ladjenica, brodarnica. |d]ilb m. ščit; (äBappen) grb; _(©d)u§) hramba, okrilje, zaslomba, zaščitje, zavetje ; (im —e führen) naklepati, snovati (snujem), namerjati; ©djilb« ščitni. §d)ilb n. kazalo, izvesek, gdjilbbiirger m. abotnež. Idjilbdjen n. ščitek. §d)ilberei f. opis, opisovanje. |d)ilberer m. opisovalec. |d)ilberljaus n. stražnica, fdjilbern opisati (-pišem), slikati. §d)ilberung f. opis, opisovanje; slika, obraz. fd)ilbfbrmig ščitast, ščitu podoben. §d)ilbfiil)rer m. ščitonoša, oproda. |d)ilbl)nl)ti m. ruševBc; škarjevec. Sdjilbknappe m. oproda, ščitonosec. Jid)ilbknorpel m. ščitasti hrustanec. |d)ilbkrbte f. želva, kornjača; (Sumpf* fdjübfröte) ponga; ©d)ilbfröten= želvni. gd)ilbhrBtenfit)nle f. želvna črepina. |d)ilblaus f. škrlatnica, košeniljka; črvec. §d)ilbpatt n. želvovina. |djilbn)ad)e f. straža; — ftefjen na straži biti (sem), na straži stati (stojim), stražiti. §d)ilbn)üd)ter m. stražnik, stražar. 5d)ilbroan;e f. pisani škratelj. 5d)ilb;apfen m. čep, čepek. §d)ilf n. (Arundo) trst, trstika, me-čiček; coli, trstje; (Scirpus) sit, loč (-i), loček, rogoz; coli, sitje, ločje, ro-gozina; f. SBinfe. fdjilfartig trstikast, rogozast. fd)ilfbemad)reu trstnat, ločnat, bičnat. §d)ilfbed',e f. štorija, rogoznica. |d)ilffled)te, ©djilfmatte f. rogoznica, rogozovina. Sdjilfgras n. srpica. fdjilfig trstnat, trstovit, ločnat. §d)ilfmeer n. rdeče morje (in b. Sibel). §d)ilfrof)r n. trstika, trst, mečiččk; trstikovfic. gd)illerfalter m. izpreminalček. Šd)iUerglnn{ m. izpreminjasti lesk. fd)tllerig izpreminjast, izpreminjav. fdjiUern izpreminjati se, barvo prelivati. fdjillernb izpreminjast. §d)illerfpatl) m. izpreminjalec. |d)iUertljier n. barvomenec, izpre-minjalček. §d)illeriuein m. rdečkasto vino. SdjiUing m. penez, šiling; (mit ber 91utl)e) šeškanje, tepenje; einen — geben otepsti (-tepem), našeškati. §d)immel m. plesen (-i), plesnoba, plesnivec, ples, plesnjevgc; (am SB ein) fdjimmelig — 583 — Sdjladjt bersa; (©erucf) nad) —) zatuhlina; (am ffiäfe) prš; (Slnfaj} jum —) oprh; (ein toeifješ $ferb) belgc, sivec; (®ifen—) sergc, zelenko. fd)itnmelig plesnjev , plesniv; (— werben) plesniti, prhneti. 5(t)immtlkrnut n. griževec, fd)immeln plesneti (plesnejem), prhneti; splesneti, oprhniti. §d)immelpilj m. plesen (-i), ftfjtmmer m. lesk, leskota, blesk, blesket, blišč, bliščoba, sij; (fdiwacher —) mrlenje, brlenje, priblešček; fig. iskrica. fd)immrrn lesketati (-etam, -ečem) se, svetlikati se, blesteti, blisketati (-etam, -ečem) se, bliskati se, bliščati (-ščim), migljati; (fd)Wacf) —) mrleti. fd)itnmcrnb bliščeč, bliščoben, les-koten, leskeč, sijajen, migljajoč; (—er ©tanj) leskotna sijajnost. gdjitnpf m. (©djanbe) sramota, ne-čast; (33efchimpfunort n. f. Schimpfname. Šd)inbaas n. mrha, mrhovina, mrcina, crklina, mrlina. gdjinbanger m. mrhovišče, odirališče. §d)inbfl m. skodla, deska; dem. skod-lica, deščica. gdjinbelbad) n. streha iz deščic, — iz skodel. gdjinbelbetber m. krovec. §d)inbelmad)er m. skodlar. |d)inbtImefTer n. strug. §d)inbelnagel m. strešnik. Sd)inbelftamnt m. deblo za skodle, fdjinben dreti (derem), guliti, iz kože devati; odreti, oguliti, iz kože dejati (denem); fich — odreti se; fig. krvavo se truditi; einen SJienfchen — zatirati, tlačiti, pritiskati, pestiti. gdjinber m. oderuh; (Slbbeder) konje-der, konjeder6c, konjedirec, inrhar, živoder; Sdjinber» konjedirski. §d)inberei f. konjedirstvo; fig. odrtija, zatiranje; (Ort) konjedirnica. §d)inbermähre f. mrha, kleka, gura, kljuse (-ta). gdjtrthcn m. gnjat (-i); (SSorberfd)in!en) pleče (-ta), krača; Sdjinfen* gnjatni. §d)inlienbein n. gnjatnica. Sdjinkenhönbltr m. kračman. §d)irm m. varstvo, hramba, zaščita, pokroviteljstvo ; okrilje ; (Sichtfdjirm) senčilo, senčnik; (fpan. SBanb) zaslon, zaslonilo; (iRegen—) dežnik. §d)irmbad) n. pristrešek, podstrešek, pristrešje; (b. Sut) strehica, obodec. fd)irmen hraniti, varovati, hraniti, zaslanjati, zagovarjati; obraniti, za-sloniti, obvarovati. §d)irmer m. varüh, hranitelj, zaščitnik, pokrovitelj, zavetnik. gd)irmhcrr m. zavetnik, pokrovitelj. §d)irmling m. varovanec, hranjenec. 5d)innpaime f. ščitasta palma. §d)irmoogt m. zavetnik. |d)irmroerlt n. trdnjava, branilo. fd)irren obüzdati, zatizdati. §d)isma n. razkol, gdiismotiker m. razkolnik. fdjismatifd) razkolni. fdjitterig redek. fd)labbern žlempati, lokati; polokati; (genug —) nažlempati se. 5 d) ta d) t f. bitva, bitka, boj, poboj; eine — tiefern udariti se, počiti se; impf, biti (bijem) se; eine — gewinnen v boji zmagati, v boji zmoči (zmorem); eine — oertieren v bitvi zmagan biti (sem), tepen biti; eine — anbieten sovražnika na boj poklicati (-kličem), — pozvati (-zovem); bie — orbnen vojsko urediti, v bojni red vojsko po- ©chladjtbant — 584 ©djlafhemb staviti; ©cf)Iac!)ts bojni, bitni, vojskni; klalni. §d)lnd)tbaitli f. klalnica; (gleifdjban!) mesnica, mesarnica; (— b. SKenfdjen) ubijališče, morišče. fdjlftdjtbar klalen. [tost. gd)lad)tbegier f. bojaželjnost, bojevi-fd)lad)tbegierig bojaželjen, bojevit. §d)lad)tbeil n. mesarica, mesarska sekira. §d)lad)tblodt m. klalna klop (-1), mesarski stol. fd)lad)ten klati (koljem), pobijati; za-, poklati, pobiti (-bijem), zabosti (-bodem). gdjladjten n. klanje, pobijanje, morija, idjladjteiigttihnmtl n. bojni hrup, bojna buka. gd)Iad)tettmaltr m. slikar bojev. |d)läd)ler m. mesar, pobijalgc, klalec. Šdjliidjterci f. klanje, morija. |d)läd)terl)Bttbn)erli n. mesarstvo; baš — betreiben mesariti. [klalka. §d)läd)terin f. mesarica; pobijalka, |d)lad)te(Ten n. koline pl. §d)lad)tfelb n. bojišče, borišče, bojno polje; b. — behaupten zmagati v boji. fd)lad)tfertig na boj pripravljen, — gotov. gdjladjtgetbfe u. ©d)Iad)tgetiimmel n. bojni hrup, bojna buka. §d)lod)tgott m. f. triegžgott. §d)lad)tlinie f. bojna —, vojskna vrsta. 5d)Ind)tmefrer n. klalni nož. §d)ladjtod)s m. klalni ob. pitani vol, vol za zakol. [darilo, gdjladjtopfet n. zakol, žrtva; krvavo §d)lad)torbmmg f. bojni red; fitf> in bie —• [teilen v boj razvrstiti se; (bei ben gleifchern) klalni red. §d)lad)tpferb n. bojni konj. §d)lad)treil)e f. bojna vrsta, bojni red. §d)lad)truf m. bojni klic, klic na boj; bojni krič. §djlad)tftiidt n. živinče za zakol. |d)Iad)ttag m. klalni dan; bitve dan (dneva). |d)lod)tnng f. klanje, zakol. |d)Iad)tt)iel) n. klalna živina; (SJiaft—) pitana živina. §d)lttd)tjeug n. klalna priprava, mesarsko orodje. gdjlaAe f. troska, žlindra; (fliiffige —) pena; (ant (Sifen) plena. fd)ladten žlindro dati, žlindrav biti (sem); peniti se. fdjladienfbrmig žlindrast, penast, troskav. §d)ladtergans f. divja gos (-1). fdjladtig žlindrav, žlindrast, plenast, troskav. §d)Iaf m. spanje, s6n (snä); spanec; (ber ©lieber—) mrtvica, otrpnost; (im —e) speč; e. ©d)lafc£|en thun zadremati (-dremljem), pospavati, zaspančkati. gdjlafbein n. skranjica. §d)lafepž. ob. f. senci pl., sence (-cä); senec, skranje. fd)laftn spati (spim), spavati; zaspati; fiifj — spančkati, hajati; (ein menig —) pospati; (fcfilummera) dremati (dremljem); (genug —) naspati se; fich — legen spat iti (idem); — madjen uspati koga. gdjlafen n. spanje, spavanje. gdjlafen» senski. Sdjläfenbein n. skranjica; sence. gdjlSfenmuskel m. senska mišica, gdjläfenfdjlagaber f. senska žila pri-vodnica. §d)läfer m. spalec; (Sang—) zaspanec, zaspane (-ta), dremalo; —in f. spalka, zaspanka. fdjläfern v. impers. eš fcfjläfert mich dremlje se mi, spanec me lomi; v. trans, uspati (-spim), uspavati. frtjlaflF ohäbel, mlahav, ohlapen, ne-napet; (fd)ttmch) slab, oslabljen, medel; (tuelf) vel, vedel; — madien oslabiti, odpeti (-pnem); impf, odpenjati; —e Dhren pobešena —, viseča ušesa; mit —en Dhren klapouh. §d)laffheit f. ohablost, ohlapnost, slabost, velost. §d)lafgal! m. prenočevalec. šthlafgegenb f. senci pl., osenčje. §d)lafgelb n. prenočnina, spalni denar. Stblafgetnad) n. spalnica, čumnata. |d)lafgenolTe, ©djlafgefell m. spalni tovariš. §d)lafljaube f. nočna kapa; fig. zaspanec, zaležanSc, dremalo; zaspanka, zaležanka. Sdjlafhemb n. ponočna srajca. ©djiaffamerab — 585 — y @tf)tagfcber v/ Sdjlafhamerab vi. f. ©dijlafgenoffe. §d)lafkrankt)rit f. dremalec, dremal-nost, zaspanec; mrtvičnost. fdjlaflos brezsnen, buden; nespeč. Sdjlaftofigkrit f. nespečnost, brez-senost. [n6c. 5d)lafluft f. dremalSc, dremota, spa-fdjläfrig zaspan, snen; fig. len, počasen. gdjläfrigkrit f. zaspanost, dremljiyost; počasnost. §d)lafrodt vi. ponočna ob. hišna suknja. Šd)taffaal m. spalnica. SdllnffElTtl to. spalni stol. [lož. §d)lafRfttif f. spavališče, počivališče, |it)lafrud)t f. dremljivost, dremota, zaspanost; (ber ©lieber) mrtvičnost, mrtvica. <5d)laftrunk m. uspavalni popivek. fdilaftrunktn dremotčn, močno zaspan. 6d)lnf;tit f. čas spanja. §d)laf;immer n. spalnica, spalna soba. |d)lag to. udarec, udar, mah, mahljej; (Sonner—) strela; (Srad)) tresk, pok; (ginger—) plosk, krc; (— ber Sögel) gostolenje, žvrgolenje, petje; (— einer Ut|r) bitje, udarec; mit bern — fed)§ ravno ob šestih, kedar šest odbije; (ber — be§ §erjenš) trip; (Strt) vrsta, pleme (-na), pasma, baža; (Sfutfdjen« fdllag) vratica; (§otj—) trebež, seč (-i), sečnja, frata; (©eprage b. 9Mnje) kov; (galltfjüre) zatvornica, zapornica; (gaunthure) lesa; —flufS mrtvotid, kap (-i); einen — Derjegen udrihniti, lopiti, primazati (-mažem); Seute eineS —ež ljudje jednakega plemena; nad) bern alten —e po starem kopitu; ba§ §erj tljut Diele Silage srce gosto polje, — triplje; ©djidfafe—• šiba božja. §djlagaber f. odvodnica. |d)laganfnli to. napad mrtvouda, mrtvoud ga je udaril, fdjlagartig mrtvoiidSn. fd)lagbar sečen. [grada. Sddagbaum to. zapora, prečnica, pre-fdjlngbmit f. fdjlagfertig. gdllageifen n. (bež STCaurerž) rovnica, motika; (Spiere p fangen) progla; razbijač. §d)liigel m. kij, bet, kijfic, tolkač, tolkalnica; (jum SBeid)fdi)Iagen) trepača; (Qapfen) zamašek, čšp; (6ei Sfjieren) stegno, bedro; (b. ©dtmeinen) gnjat (-i). §d)lägelmild) f. pinjenica. fdjlagett tr. biti (bijem), tepsti (te-pem), tolči (tolčem); (fd)lad)ten) klati (koljem); udariti; (an b. it)iire) trkati; SSurjetn — korenine pognati (-ženem), vkoreniniti se; b. irommet — bobnati; (b. geinb) zmagati, premagati; tobt— ubiti (-bijem); (Jlaget) zabiti; an bie 33ruft — trkati —, tolči se na prsi; Särm — šundBr —, hrup zagnati (-ženem); SBriide — most narediti, — postaviti ; i?ager — utaboriti se; ©aiten — brenkati, strune prebirati; b. Strme in einaitber — križem roke deti (denem); §olj — drva sekati; geuer — ogenj ukresati (-krešem); (SKiinjen) kovati (kujem); an baž ffireuj — na križ razpeti (-pnem); ettt). um fid) — zaviti se v kaj; ettö. in ben 28inb — zanemariti, ne zmeniti se; SBatt — žogo hiti (bijem); Enoten — zavozlati; mit SBorten — z besedo zavrniti, — pobiti; m. ßänben — bunkati, butati; (m. b. trüget) udariti, oplesti (-pletem); impf, udarjati, opletati; (m. b. SKutlje) švrkniti, kreniti; fid) — tepsti (tepem) se, bojevati se; fid) mit ©orgen — ubijati se s skrbmi; fid) ju einer Partei — pritegniti komu, pridružiti se h komu; intr. (p. ber Slber, bem §erjen) biti (bijem), tripati (tripjjem); (b. b. Ufjr) biti; (mit gliigeln) fofotati; (D. Sögeln) gostoleti, žvrgoleti, prepele-vati; bie glamme fd)lägt in bie §öf)e plamen švigne kvišku, impf. — šviga; ber ®onner ftfjlug in baž §au§ treščilo je v hišo; bie Štrjrtei fdjtägt nid)t an zdravilo ne pomaga; bie SÖcttcn fäla» aen an ba§ ©djiff valovi bijejo —, butajo ob ladijo, valovi zaganjajo se v ladijo. §d)lagtn n. tepenje, bitje, udrihanje. fdjlagenb prepričevalen, oči viden; —e§ SSetter treskava sapa, treskavi plin. Sdjlftgtr to. pretepalec, pretepač; f. ©djlagel. §d)iiigtrft f. pretep, tepež, poboj. Šdjlngfelle f. past (-i), progla. gdjlngfeber f. (©djtofSfeber) pero (-esa), vzmet (-i). fdjlagfertig — 586 — ©d)ted)tig!eit frfjlagferttg pripravljen —, gotov na boj; hiter. §d)lagflufs m. mrtvoud, kap (-i), kaplja. Sd)Iaggeroid)t n. utež (-i), utežje. 5d)lagijoI; n. sečni —, dorastli les. Sd)lnglid)t n. polna svetloba, izrazna luč (-i). §d)lagu|)r f. bijoča ura. [dalja, gdilagroeite/-. sežaj; (b. gunfen) iskro-|d)lagroerk n. bilo. §d)laguiort n. napovedna ob. začetna beseda; geslo. \ I^vl*^ §d)lagjeit f. lesošečni čas. §d)lamnt m. blato, glen; grez, kal, kaluža, mlakuža; fig. blato, nesnaga. Sdjlammbab n. lužna kopel (-i), blatna kopel (-i). rd)lömmeu čistiti, opirati, oplako-vati; (Seid)) trebiti. fd)lantmig blaten, blatnat, kalužen, mlakužen, mužnat. [muža. gdjlammpfülje f. kaluža, mlakuža, §d)ltnmutmlmn m. lužebljuvna gora, lužebljuvnik. S d) I n m p e f. žlempa; fig. vlačuga, umazanka, cafuta. fdjlampen žlempati, lokati (ločem), lockati, hlastati, cmokljati. fdilontpenb angelangen pricokljati. §d)lampcr m. cmokljač, žlempač. 5d)lange f. kača, dem. kačica; (33iper) gad; (®rad)e) zmij; bie — Ijäutet fid) kača se levi. [se. ("djliingeln fid) izvijati se, viti (vijem) |d)langen= kačji, gadji. gdjlangenart f. kačje pleme (-ena), gadji rod; nad) — po kačje. Sdjiangenbalg m. kačji lev, kačji olilek. Sd)langenbifs m. kačji pik, kačji ugriz. |d)langenbrut f. kačja ob. gadja zalega, kačji zarod. frijlangenformig kriv, zavit; vijugast. §d)lnngengang m. kačasti pot, vijugasti pot. §d)langengtft n. kačji strup. 5d)langen|aut f. kačja koža, kačji meh, kačji olilek, oblen. gdjlangenkraut n. kačnik; kačjikoren. Sdjlangenneft n. kačje gnezdo. |d)langenftid) m. kačji pik. |d)langentöbter m. gadomorBc. §d)langentnur} f. kačji koren. Sdjlangen;af)n m. kačji zob. fd)lanh tenek, tanek, vitek, slok, šibek; (biegfant) gibek, gibčen. §d)lankel m. porednež, potepin, fdjlankeln pohajkovati, klatiti se, vlačiti se, potikati se. fd)Iankfü^ig tenkonög, vitonög. 5>d)lankl)tit f. tenkost, vitkost, gibkost. fd)lapp f. fd)(aff. Sd)lappe f. brluzga, udarec; fig. izguba, škoda; f. Sßieberlage. fdilappoljrig klapoüh, klapoušen. §ri)lapprd)ul) m. šlebeder, šlebedra. §d)laraffe m. lenuh, poležuh, postopač, brezskrbnik. Sdjlarafenlanb n. raj postopačev; dežela, kjer ljudem pečena piščeta v usta lete. Sdjlnraffenlebctt n. leno —, brezskrbno življenje, pohajkovanje. fd)lait prebrisan, zvit, presukan, prekanjen, zvijačen, premeten. §'d)laud) m. meh; (Söf)re) cev (-1). fdjlaudjen otrebiti; trebiti, čistiti. §d)laudjröl)re f. pretočna cev (-1). |d)laud)fpnf;c f. brizgalnica s prteno cevjo. §d)laud)tf)ter n. mehovec. [(-i). |d)laue f. lupina, robina, ružina, ruž |d)lauf)tit f. zvitost, prekanjenost. Sd)laukopf m. prekanjenec, zvitorepec, zvijačnik. Sdjlauftnn m. f. ©d)laul)ett. fd)led)t slab, malopriden, izprijen, lagoden; (fd)lid)t) prost; (niebrigen 2Berte§) malovreden; (arm) ubožen, siromašen; ein — e» Sutf) knjižura; eine —e Šefolbung, ein —er ©ei)alt majhna plača; ein —e3 Sieib capa; —e $eiten trdi —, hudi časi; —e ©e» tDof)nl)eit napačna navada, razvada; eine —e §anblung hudo dejanje; —er ®erl malopridnež, zanikarnež, hudobnež; —e« SGBetter grdo vreme (-na); fid) — fleiben siromaško —, revno se nositi; —en Sauf machen okupiti se. fd)led)terbings adv. vsekakor, po vsem, do cela, po vsaki ceni. fd)led)tl)in adv. naravnost. §d)led)tigheit /'. maJopridnost, malo-vrednost, izprijenost. fd)ted)ttoeg — 587 — ©d)lcppe fd)led)troeg adv. zgolj, naravnost. |"d)ledien lizati (ližem), oblizovati, mlaskati; genug — nalizati se. gdjledier m. sladkosnedec, kočljivgc, obliznenScf §d)letkeret f. sladkarija. fd)ledter()aft sladkosned, kočljiv. §d)ledtermaul n. j. ©d)lecfer. fdjlelj skominast, oskomen; — Wethen skomina mi je, skominiti se. 5d)lel)born m. črni trn, trnoljiea; trnov6c. 5d)tet)C f. trnulja, trnoljiea, oparnica; ®djleljen= trnov, trnjev. Sd)Icl)fnRtaud) m. trnovSc, trnjevSe. 5d)leid)= pokotni. fd)leid)en lezti, laziti, plaziti se, muzati se; prilezti, priplaziti se, zmüzati se; fpötyenb — šutati; (um etro. —) oblezti, oblaziti; (leife —) vleči (vlečem) se, tapati; (itn ginftern —) tavati; jd)leid)enb Ijeranfommen pritavati, pri-krasti (-kradem) se, pritapati; (auf bieten —) komarati; prikomarati; (ge» biicft —) huliti se; prikrasti (-kradem) se; fid) bab on — izmuzniti, izmuzati, odlezti. fdjleidjenb lazeč; —e SCtiiere golazen (-i); —e ^ranffjeit skrivna bolezen (-i). §d)letd)er m. prihuljenec, potuhnenBc, tihotapec, tukec. §d)leid)gut n. tihotapska roba. 5d)ltidii)anbfl m. kupčija s prepovedanim blagom ; tihotapska kupčija; — treiben potuhno —, utihotapljeno blago prenašati. [tihotapka. 5d)leid)l)tinbler m. tihotapec; —in f. 5d)leid)ioeg m. ovinek, stranski pot; tajni pot. 5d)leter m. tančica, pajčelan; pre-stiralo, zavoj; ben — neumen v samostan iti (grem). Sdjleieraffe m. oprežnica. |d)ltiereule f. pegasta sova. Sdileierflor m. tančica, pajčelan. |d)Ieif= brusni. 5d)leifbaljn f. drsalnica, drkalnica, dričalnica. §d)leife f. trak, prevoza; (©djlinge) petlja, zanka, vlačica; (!l. ©d)litten) vlače pl., smuke pl., samotežke pl.; (— bež ©djleiferž) brusilnica. fdjleifen brusiti, ostriti; nabrusiti, poostriti; (fcfjleppen) vleči (vlečem), vlačiti; (glätten) likati, gladiti; olikati, ogladiti; (eine geftung —) razdejati (-denem), razrušiti, razvaliti; (b. Äleib fdjleift) se vleče; (auf b. @ife —j drsati se, drkati se; gefdjliffen nabrušen, oglajen, olikan; fig. omikan, otesan. gdjlcifer m. brusilec, bruseč; (am @ife) drsalec, drkalec; —in f. brusarka; drsalka. §dileifl)anbroerk n. brusarstvo. §d) leifmiif)le f. brusni mlin, brusilnica. §djleiffletn m. brus, brusnik, brusni kamen. 2d)lciftmg f. razdevanje, podiranje, jadjleifttierkjeug n. brusilo. šd)leii)e f. linj, linjak, ruska. §d)leim m. sliz (-i), sluz (-i), slez; žleza; (©peitfiel) slina; (Sog) smrkelj; ©d)leim» slizni, sluzni. fdjleimartig slizast, sluzast. fd)leitnen sliz delati, sluzeti (-im), gdjleimfieber n. slizna vročnica. Šd)leimflu|s m. slizotök. §d)lfiml)aut f. sluznica; slizna mrena, fdjleinttg slizav, slizek, sluzen. §d)leintfd)id)te f. sluznica. 5d)leimftoff m. sliz6c, sluzec, slezovina. 5d)leimtl)ter n. sluznjak, sliznjak. §d)tei^e f. treska, trska, trščica. rd)leif;en (ffleib) odrgniti se, oguliti se; (fpalten) cepiti, klati (koljem), dreti (derem); (gebern) skubsti, pukati. gdjleifjer m. skubec, pukalec. fd|lfif)ig zlizan, oguljen, (■(klemmen požreševati, nezmerno po-jedati in popivati. ojtMJuZfc J »)ttrw §d)leutmer m. požifeJtiik. tiyfk, iVre« §d)lenbergang m. lena hoja; pohajko-vanje; kinkava hoja (©teierm.). fd)Iettbern leno hoditi; pohajkovati, plaziti se, opletati. §d)lenbrian m. fig. staro kopito; stara navada, stara šega; bent — folgen po starem kopitu delati. §d)lettgel m. zadrga, zanka, fdjlettkern intr. kinkati; (m. b. giifien) bingljati; (mit b. Slrmen) mahati; tr. metati (mečem), lučati, zadegati. gdjleppe f. (Schlepp) rep, pomet; vlek, vlak. / , fc^Ieppen - 588 J- fcfjlingeit fdjleppen tr. vlačiti, drpaliti, vleči (vlečem); (moljin) privleči; (biš pr Sliiibigfeit) navlačiti; intr. vleči se, pometati, gdjleppenträger m. vlekonosgc. §d)lepplUeib n. obleka z repom, obleka z vlekom. gdjleppnet; n. draga, gdjleppfadi m. malha, torba, gdjleppj'djiff n. vlečena ladija. §d)lepptau n. vrv (-i), vlačilna vrv; tn§ — nefjmen na se otvezti. §d)ieuber f. prača, lučanka, lučalnica, ščipalka. gd)lenberer m. pračar, lučalgc. fdjleubcrn lučati, metati (mečem); vreči (vržem), zagnati (-ženem), zalučati, zakrepeliti; (m. b. SGBaren) pod nič dajati, v lastno škodo prodajati. fdjleuitig adi. hitSr, naggl, urgn, spe-šgn, brz, jadern; adv. nagloma, brž, prec, pri tej priči. §d)leunigfseit f. spešnost, urnost, gdjleufe f. zatvornica, zapor; (an b. URiifjle) rake pl.; žleb, splav. gtjjlid) vi. skrivna pot, stranska pot, ovingk, smuk ; (SBerfted) skrivališče ; (ffiunftgriff) zvijača; (in Söergwerfen) mel (-i). fd)lid)t priprost, preprost; (eben) ravgn, gladgk; (§aar) nekodrast; ber —e 2Renfd)ent)erftanb zdrava pamet (-i), prirojeni razum; prostodušgn. gdjlidjtart f. široška, bradlja, hezjača. §d)lid|te f. tkalski klej. fd)Iid)ten ravnati, vrstiti, zlagati, ličiti; zravnati, zvrstiti, zložiti; (§olj) skladati, zlagati; (behauen) tesati"(tešem) ; obtesati; porezati (-režem); (bei ©erbern) strgati; ostrgati; fig. (Streit) razsoditi, poravnati, pomiriti. §d)lid)t[)obel m. ličnik. Sd)!id)tmeißel m. likalnik. §d)tid)tung f. sprava, poravnava, pomirjen) e. §d)lid( m. glen, sliz (-i), muzglj. gdjlidtboben vi. ozibi pl., grezovina, grez (-1). gdjlidigrunb m. grezovina, grez (-1). gdjiief m. svalgk. fdjtiefen lezti, laziti, muziti se, vlačiti se, plaziti se. 1 _____, s. Ituit fd)liefig svalkast, nezapečen. fdjlitßbar zaporgn, zaklepalgn. gdjliefje f. zaponka, iglica; (Sdjleufe) zatvornica; (an ben Biidjern) zapengc; (an ber Spre) zatika. fd)tießen zapreti, zatvoriti, pripreti; impf, zapirati, pripirati; (mit bem Sdjloffe) zakleniti, impf, zaklepati; (in ffietten) vkleniti, vkovati; impf, vkle-pati; (beenben) končati, dokončati, dovršiti , dognati (-ženem), skleniti; impf, sklepati, končevati; in fidj — obseči (-sežem), impf, obsegati; Šer» trag — pogoditi se, pogodbo skleniti; grieben — pomiriti se, mir skleniti; Slugen — zamežati (-mežim), oči za-tisniti; in bie Strme — objeti (obja-mem), impf, objemati; (jpfjitofoph-) skleniti, zaključiti; impf, sklepati, soditi ; (eine ŠBerfammlung) razpustiti, skleniti; impf, razpuščati; (SßrotoM) skleniti, impf, sklepati; ftd^ — zapreti se, zakleniti se; impf, zapirati se, zaklepati se; strniti se, impf, strinjati se; bie SBunbe fd)Iiefjt fid) rana se zaceli. §d)lie|er m. zapiralgc; ključar. Šd)liefjfrud)t f. rožka. frijliepd) adi. zadnji, poslednji; adv. končno, naposled, na zadnje, poslednjič. gdjließmnsliel m. zapornica. §d)lie6nagel m. zapah, zatik. |d)lie^nngsbra|)t m. polarna žica. gdjltff m. uhrus, obrusgk; fig. lik, olika. Sdjliffliidjen pl. obrušene ploskve pl. fdjlimm hud , hudobgn, škodljiv; (ftreng) ostgr, osorgn; ež geljt ifjm — slaba se mu godi, sila mu prede; (fcf|ted)t) grd, hud; —e Singen bolne —, boleče oči; —er ?finger prst boli; —er werben hujšati se, hujši prihajati. Sdjlingbaum m. dohrovitovina. §d)linge f. nastava, zadrga, zanka, progla; (2JJafd)e) petlja, svitgk; (am Seile) oko (očesa); krotovica; in —n fangen v zadrge loviti. §d)lingel m. nemarnež, zanikarnik, malopridnež, štorklja. fdjlingelljafi zanikargn, malopridgn, štorkljast. fdjiingen lokati (ločem); (Speifen) žreti, goltati; impf, požirati; fid) fatt Scf)linger — 589 — fdjliipfen — nažreti se, nasrebati se; er tann nicht — požirati ne more; (mit einer ©djtinge) zadrgniti, zavezati (-vežem); impf, zadrgovati; ftcf; — viti (vijem) se, motati se, vijugati se; oviti se, omotati se, okleniti se, oprijeti (-primem) se; impf, oklepati se, oprijemati se. Jädjlingfr m. požeruh, požrešnik, gol-talec; ovij alge. 5rf)tingfabfn m. vitica, ročica. |d)linggrn)fld)S n., — fraut n. ovijalka. 5d)Iingpflanjt f. plezalka, glitten m. sani f. pl., smuči f. pl., vlake pl.; (jpanb—) samotežnice pl., samotežke pl.; — fafjren sanjkati, sa-ninkati, smicati se. gctjlittenbaljn f. saninSc, saninjak. Šd)Iittcnfal)rt f. sanj kanje. Šd)littrd)ul) m. drkalica; krplja; — fahren drkati se, drsati se. 5d)littfdjuhfahrer m. drsalec, drčalec. §d)tih m. razpor, razpora, razporek; (in Stein) prereza, reža; (on b. geber) precep, razcep, razcepek. fd)tthfn parati, porjati (porjem); razparati , prerezati (-režem); (jpalten) cepiti, klati (koljem), kalati; razcepiti, razklati. fdilibig z razporkom; razporjan, pre-eepljen. §d)lor9 n. ključavnica; (Slnljange—) žabica; unter — unb 9?ieget pod ključem, pod zaklepom; (33urg) grad, graj-ščina; (G£afM) trdnjava; ©d)lofž* grajski, grajščinski. ^djlofeberg m. hrib z gradom, grad. Idjlofsbftoohtttt m. grajski človek. 5d)lofje f. toča; ež fallen —n toča gre, — se usiplje. fthloßen, ež fdjtoßt toča gre. §d)lofftr m. ključavničar. |d)lofTfrhnnbn)frk n. ključavničarstvo. 5d)torsgarten m. grajski vrt. gdjlofstjnuptmann m. grajski poveljnik, gradnik. • §d)lofsltaptUf f. grajska kapelica. Idjlofsnagtl m. svornik. §d)lofsplat| m. predgradje, dvorišče, jadjtofstiogt m. grajski oskrbnik. §d)lorsioad)t f. grajska straža. Šdjtofsjnljn m. sklepni zobec. §d)lot m. dimnik. |d)totter m. glen. §d)lotterapfel m. klopotec, ropotec. fdjlotterig mahadrav, klopotav, ohlapen. fd)lottern drgetati (-gečem), cepetati; tresti (tresem) se; mahedrati; opletati se; mahati. fd)lotternb tresonög. §d)lotttrohr n. klapouha žival (-i). |d)tud)t f. (Stuft) prepad, globel (-i); (^ohltticg) klanec; tokäva, jarek; dober, zijati pl. f., grapa. rdjludjjert kolcati, skomukati, hlipati; hlipa ob. kolca se mi; (meinen) ihteti (ihtim) se, cmeriti se; er fann Bor — nicht reben beseda se mu trga. §d)lud)}tn n. kolcanje, hlipavica; ihtenje, jok. §d)lud);er m. kolcalec. Šditudi m. požir, požirek, pogoltljej; srkljej, posrebljej; in einem — na jeden dušek; einen — tf)un goltniti, srkniti, srebniti. fdjludten goltniti, požreti, použiti -žijern); impf, goltati, požirati; (glitf» tge§) srkniti, posrkati, srebniti, po-srebati (-srebljem, -srebam); (genug) nagoltati se, nasrebati se. §d)ludier m. fig. ein armer — ubožec, siromak, ubog trpin, revež, •jchluft f. f. Schlucht. §djlummer m. dremotec, dremež, drem, dremota; fig. smrt (-i). Schlummern m. dremalec; dremalo. Frijlummerig dremoten, dremav, dremljiv. fd)luinmerlos f. fd)tafto§. fdjtummern dremati (dremljem, -am), pospavati; genug —- nadremati se. §d)tummerfud)t f. dremavica; drem-ljivost. §d)lunb m. golt, goltangc, grtanec, grlo, požirak; (9lad)en) žrelo ; (bot.) grlo; (b. ©efliigelš) golžun; (Slbgrunb) posed, prepad, brezdno; (SBaffer) to-mün, krnica,požiralka; ©chlunb*goltni. gdjtunbblaffnfifdjepž.oddušnikaricepi. |d)lunbltopf m. golt. §d)tunbr'6hre f. ješčnik, požirak. §d)lupf to. smuk. fdjtiipfen, fchtupfen smukniti, šiniti, puhniti; impf, smukati, puhati; (auš fdjlftpferig — 590 — fdjmälern b. §anb) zdrkniti, izpolzniti se; (burd) eine Öffnung) splaziti se, zmuzniti se skoz. fdjliipferig polzSk, spolzek, opolzel, sklizek; (ŠRebe) kosmat, pohujšljiv, umazan, gdjlupfioefpe f. najezdnik. §d)luj)fiuinkel m. zakotek, zakotje, skrivališče. §d)iurf m. srkljej, srebljej. fd)Iitrfen srkati (-kam, -čem), srebati (-bljem), lokati (-čem), lockati; posrkati, posrebati, polokati. §ti)li»rfer m. srkalec, srebalSc. gdilufs m. konfic, sklep, dovršSk, zvršek, svrha; (©djliefjen) zaprtje, zaklep, konec; (©t)Hogi®mu§) sklep, zaključek, silogizem; (Gšntfdjfufš) sklep, odločSk, določek; (Urttjeil) razsodek; — ber ®ebatte završek razgovora; am Sdjluffe konec; ©d)(uf§« končni, poslednji. grfjluisnct m. poslednje dejanje. |d)tuf0art f. vrsta zaključevanja, način sklepanja, — zaključevanja. §d)lufsbein n. kolek, bederna kost(-i). §d)lufsberid)t m. končno poročilo. |d)iiiffel m. ključ; ključek. Sd)lii[felbein n. ključnica. §d)liiffeiblume f. trobentica, jeglič, jagolnica, brkončica. [pl. §d)liiffelbunb m. zvezek ključev, ključi |d)tiiffeioeru)al)rer m. ključar. §d)lufserfeenntnis f. končni razsodek, završni razsod. gdlhtfsfaffung/1. sklep, ukrep, določba. Sd)iufsfigur f. način zaključevanja. |d)lufBfolge f. posledek. |d)lufsgebet n. zadnja molitev, gdjlitfsgebanke m. poslednja misel (-i). rd)liiftig končni, sklepni, gdjlufskette f. sklepovna vrsta, zaključna vrsta. §d)lufskraft f. razsodnost. |d)(ufspritfung f. velika skušnja, gdjlitfspunkt m. pika. |d)lufsred)nung f. obračun, končni račun, sklepni račun. gttjlufsrebe f. završni govor. fd)lufsrid)tig dosleden. S[i)lufsfni) m. zaključek, izvod. §d)lufs|tein m. zagvozda, sklepnik. gdjlufsuermbgen n. razsodnost. Sdjlufsoertljeibigung f. končni zagovor. |d)iufsroeife f. način zaključevanja. |d)lufs}eidjeu n. končaj. |d)madj f. sramota, psovanje, za-sramba, poroga. fdjmadjbebešt osramočen, zasramo-van, psovan. fd)mad)ten (junger) medleti (-im), omagovati; (Surft) zevati; (S8rot) stradati; (fid) fernen) koprneti (-iin), hrepeneti. fd)miid)tig droben, medel, tanek, šibek, prežet. §d)mad)tigkeit f. drobnost, šibkost, šibkota. fdjmad)t)oll sramotilen, sramoten, nesramen, fdjmatkljaft slasten, vkusen, tekovit. §d)inadtl)aftigkeit f. slast (-i), tek, slastnost, vkusnost, tekovitost. §d)tniil)= sramotilni. §d)miii)brief m. sramotilno pismo, fdjmöfjen sramotiti, zasramovati, grditi; (fdjelten) zmerjati, psovati (psu-jem), obirati; (tabefn) grajati, oštevati, očitati komu kaj. gdjmüljer m. zasramovalec, psovalgc, obiralec, grajalec; —in f. zasramovalka, psovalka. gdjmöljgebidjt n. sramotilna pesem (-i). fd)mfil)lid) adi. sramoten; adv. grdo, sramotno, zaničljivo. gdjutäljtebe f. zasramovanje, psovka, sramotilne besede4??., sramotilen govor. gd)mäl)fud)t f. sramotilnost, jezičnost, opravljivost, obrekovalnost. fd)tniil)fitd)tig obrekljiv, opravljiv, sramotilen, psovalen. 5d)tnii()ung f. sramotitev, zasramba, zasramovanje, graja, obiranje. §d)miil)roort n. sramotilna —, obre-kovalna beseda, psovka. [ben. fd)mal ozek, tesen; (fein, biinn) dro-fdjmalblätterig ozkolist. fdjmalbriiltig ozkoprs. §d)mäle f. ozkost, ožina, tankost, tesnota. fdjmülen godrnjati, kričati (-čim), gobezdati, kregati se. fdjmülern (fdjmaler mad)en) ožiti; poožiti; (enger madjen) tesniti; stes- SdjmalfyartS — 591 — ©djmeljbarleit niti; (geringer madjen) kratiti, manjšati, krajšati; impf, prikratiti, zmanjšati; b. ©hre — obrekovati koga, čast kratiti komu. gdjmalfjans m. stradač, stradalec, trpin. Sdjmalkiifer m. ozkokrilec. |d)malEcopf m. ozkoglavčc. gdjmalnafe f. ozkonösa opica. Sdjmalte f. smalta. |d)mall>iej) n. drobnica, gdjmal; n. maslo; (SIjierfett) salo, mast (-i); zabel (-i), zabela; ©djmalj« maslen. Sdjmaljbirn f. maslenka. fd)mal;en beliti, zabeljevati; zabeliti; začiniti, impf, začinjati. gdimnljhiibel m. deža, maslovnjak. §djmaljmus n. maselnik, morka, tro-pinje, troska. jdpitnnt m. (SKiId)ral)m) smetana; (in SaljmerJen) pena. fdjmarot;cn zastonj jesti (jem) in piti (pijem); (bei Jpodjjeiten) prežati, ogla-riti, zaplečevati; prisliniti se. 5d)marotjer m. prislinjenec; (b. §odj« jeiten) oglar, šeškar, kobilčar, prežar; lizun; (Žljier) zajedalec. §d)marotjer}!flnn;e f. zajedalka. gdjtnarrr f. brazgotina, obrastlek, proga; f. 3?arbe. Sdjmarren m. (eine äJietjlfpetfe) pra-ženi žganci. [bek. Sdjmatj m. cmok, mlask; fig. polju-Sdjmatie f. panj, parobek, štor. [niti. fdjmnt|en cmokati, mlaskati; cmok-§djntabtr m. cmokaleč, mlaskalec. Sdjmaud) m. dim, čad, smod. fdjntaudjen kaditi se, puhati, čaditi se; lobaf — puhati, kaditi, tobak piti (pijem); ein menig — pokaditi. fdjmiiud)en (SBienen) bučelam kaditi, z dimom preganjati bučele; (gleifdj) meso kaditi, okajati, prekajati, sušiti, voditi. §d)tnaud)er m. kadilec, fdjmaudjig zakajen, dimnat. §d)maud)|tube f. čadnica, dimnica, kadilnica. §d)maus m. pojedina, obed, gostija, pir, godovanje. —— fdjmaufen gostiti se, gostovati se, pasti (pasem) se; (9?amen§feft) godo-vati; (Ipodjjeit) pirovati. gdjmaufer m. lahkoživec, dobrojedec, ritopaš; —in f. lahkoživka. gdjmaitferei f. gostija, fdjmedien (tjinficfjtlid) b. ©efdjmadfeš) dišati (-im), tekniti, prileči (-ležem) se; bie ©peife fcfjmecft jed diši, — se prileže; e§ fdjmedt füg, bitter sladko, 'grenko je; ber äöein fdjmeift mir vino se mi prilega, — mi je všeč; nad) etmaž — po čem dišati, duh imeti (imam), slast imeti po čem, cikati na kaj; (toften) pokusiti, vardeti; impf. pokušati, vardevati; nidjt — tonnen einen anberen ne more prestati, — videti; er foK auch — naj izkusi tudi on; b. SIrbeit miti tljtn nidjt — delo mu smrdi; icf) laffe mir tool)! — dobro jem. gdjmedier m., (f. Sectermaul) pokuše-valec. gdjmeidjelei f. prilizovanje, laskanje, dobrikanje; lepa beseda; e. — fagen kaj lepega reči. fdjmeidjelijaft (Sßerfon) prikupljiv, pri-lizljiv, dobrikav, laskav. gdjmeidjelliaftigbeit f. priliznenost, las-kavost, prilizljivost. fdjnteidjeln (b. §unbe) pes se raduje; (bom ÜKenfcEjen) prilizovati se, sladiti se, sladkati Se, dobrikati se, laskati se, omiljati se, prikupovati se; prikupiti se, prilizniti se; f. a. ftreidjeln. §d)meid)elrebe f. priliznene besede ; sladke —, laskave besede pl. gdjmeidjelroort n. laskava beseda. |d)meid)el;unge f. sladek jezik, medena usta pl. §d)meid)ler m. prilizovalec, lizün, las-katelj, dobrikavBc, sladkač ; —in f. prilizovalka. fdjmeidjletifd) priliznen, laskav, pri-lizovalski. fdjtneibig droben, tenek, strunast. fdjmeiftctt f. merfen. 5 djmeilj fliege f. zapljunkarica. Sdjmelj m. (©lafur) lošč, lesk; (ber 3atjne) sklenina. fdjmeljbar talen, topljiv, raztopljiv, raztalSn. [vost. §djmtl;barlieit f. talnost, raztoplji- ©djmeljbutter — 592 — fdjmieren grjjmeljbutter f. maslo, razpuščeno maslo. fdjnteljen tr. topiti, taliti, plaviti, tajati; raztopiti, razpustiti, raztajati; impf, raztapljati, razpuščati; (emaiHie« ren) leščiti, loščitf, stekliti; pološčiti, postekliti; intr. (flüffig merben) topiti se; raztopiti se; (©rj) taliti se; (®tž) tajati se; (©d)nee) kopneti; skopneti. §d)ntel;et m. plavSc, topilec, raz-tapljalec. §d)met;erei f. j. ©djmelshütte. |d)meljfnrbe f. kovinska barva. id)ntel;glns n. stekleno loščilo. Idjmtljbnus n. f. ©cbmelähütte. §d)meljhiitte f. topilnica, talilnica; plavilnica, plavež (plavž). §d)mel;herb m. tališče, topišče. |d)inel;kunlt f. plavstvo, topilstvo. Idpneljofen m. plavež, topilna peč (-1). §d)utel;protefs m. talitgv, plavitev. gd)tnel;|>uttkt m. tališče. §d)meljfd)upper m. sklenoluska. id)mel;temperatur f. tališče. |d)ittel;tiegel m. topilnik, topilni longo. §d)uitl;n>erk n. topilnica, pretapljal-nica. gdjnteljuierhjeug n. topilno orodje. §d)mer n. mast (-1), salo, tolšča; (SBagen—) kolomäz (-i); (aug 9ßed)) smolnjak. §d)merboitd) m. trebušnik, trebušnjak. §d)ntergel m. f. ©cfjmirgel. 5d]meri)äubter m. salär. §d)tnerle f. smrkež. §d)tner; m. (Seibeš—) bolečina, bolest (-i), bol (-i); ein heftiger — huda bolečina; id) etnpfinbe — boli me; (bež ©emiitfješ) žalost, bridkost, žal, tuga, toga; mit —en ermarten težko pričakovati ; ber — lufžt nad) bolečina od-lega; ber — t)at nadigelaffen odleglo mi je. ftf) merjen boleti, t.rapiti, peči; (red)t •—) razboleti se; fig. žal biti komu. gdjnterjengelb n. plačilo za prestane bolečine. fd)nirrjenltiUenb bolotažgn, bolečino olajšujoč. fdjnterjhafl boleč, bolestgn, skeleč; (itioralifdj) žalostgn, bridgk; —e JJranf* |eit huda —, bridka bolezgn (-i). I fdjmer;lid) f. fdjmerjhaft. fd)iner;los brez bolečin, brezbolestgn. ftt)mcr;tiolI poln bolečin, prežalostgn. gdjmetterling m. metulj, motovileč; (9lact)t—) veša; fig. veternik, nestano-vitnež, metulj, fdjmetterlingsartig metuljast. §d)metterlingsbliite f. metuljasti cvet. idjmetterlingabliitler pl. metuljnice, stročnice pl. fdjmettern hruščati (-ščim), hrumeti, treskati, šklefetati (-tam, -ečem); za-treskati, zahruščati; (Jrompete) bučati (-čim), doneti; zadoneti; (Sßogel) žvr-goleti, gostoleti. [leč. ' rd)mettewb hrumgn, hrumeč; gosto-gdjmieb m. kovač; ©d)mieb= kovaški. fd)iniebbar kovgn, kovälgn. §d)miebe f. kovačnica. [nakov. §d)miebeambofs m. nakovalo, naklo, gdjmiebenrbeit f. kovaško delo. §d)tniebeeifen n. kovno železo. 5d)miebcl)[inbraerfi n. kovaštvo. |d)ntiebemei(tet m. kovaški mojstgr. fdjmieben kovati (kujem); SBerfe — pesmariti; (Münte) snovati (snujem), plesti (pletem), naklepati. §d)miebe(inter m. oküjine pl. §d)tniebe;ange f. kovaške klešče pl. |d)miebin f. kovačica. 5d)intege f. kljuka, ogelnica. fd)miegen (bon SBerfleuten) ukloniti, upogniti, nagniti; impf, uklanjati, upo-gibati (-gibljem), nagibati; ftd) — viti (vijem) se, ovijati se, oklepati se, oprijemati se; fid) in einen SBinJel — stisniti se, sključiti se; fig. ravnati se po kogar volji. fdjmtegfam vitek, gibgk, gibčen, voljen; f. nachgiebig, gdjmiele f. ostrica, paholka. [nina. 5d)miernlitn pl. čečkarija; podkup-§d)tnierarjf m. mazšč, Idjmierbaud) m. f. ©chmerbaud). gdjmterbranb m. smrdljiva snet (-1). Ithmierbüdjfe f. posoda za kolomäz, kolomaznica. §d)miere f. mazilo, maža; mast (-i), fdjmieren mazati (mažem), maziliti, mazariti; namazati, pomaziliti; (fd)led)t fchreiben) čečkati, mazati (mažem); (beftechen) podkupiti. €tf)mterer — 593 — fdjnatlen Sdjmimr m. mazač, mazalec. §djmirrerei f. čečkarija; mazaštvo. §d)tnicrt)8nbXer m. kolomazar. fdjntierig masten, umazan; ficf — maketi nmazati se; —er äJienfd) umazanec. gdltutetkäle m. f. Quart. Sdjmiermittel ». mazilo. SttimUrfolbe f. rnaža, mazilo. §d)minkbiid)fe f. lepotičnica. 5d)tuiltke f. lepotilo, rumenilo; lepšava; lepotica. fd)mtnken lepotiti, lepotiöiti; fid) roti) — rdečiti se, rumeniti se; ficf) tneijs — beliti se. Sdjminkerei f. lepotičenje. §d)tnirgel m. gladilni —, likalni kamen, smirgk. fd)mtrgcln žareti, žaltoveti. 5d)mifs m. švrk, mah, mahljej, lučaj. §d)mih m. švrk, šlenek, udar; einen — geben šleniti koga, švrkniti, kreniti. Sdjmi^e f. (@nbe ber $eitfdje) pokal- nik, lesk. fd)mtlien švrkati; švrkniti, šleniti, kreniti. gdjmolle f. (®rot) sredica, skorja, fdjmollen kujati se, gnevati se; sku-jati se, udrgoriti se, šobo napeti (-pnem). gdjmoUer m. kujalge. fd)tnollig kujav, gnevav. gdporbraten m. dušeno meso, opr-ženo meso. fd)moren tr. čmažiti, pržiti, pariti, cvreti (cvrem); opariti, očmažiti; intr. pariti se, pržiti se. fdimrnh brhgk, zal, čedgn, krasgn. §d)nutdi m. kras, lišp, lepotija; lepo-tiua, lepotičje; ferbotr. nakit; (Pufj) gizda; (—fadje) dragotina, lepotina. fd)mi'tdien lepotiti, lepšati, zaljšati, krasiti, gizdati; olepotiti, okrasiti, ogizdati; kititi; nakititi. §d)mutkfeber f. lišpno pero (peresa), nakitno pero. §d)inutkgegenflonb m. gizdovina. [nar. 6d)mudii)änblet m. lepotinar, dragoti-šd)mu(kka(ld)en n. škrinjica za lepotine. Sdimuikkelte f. lišpna verižica, nakitna verižica. fdjmudilos priprost, prost; neozaljšan. Sdjmiuhfadje f. lepotina, dragotija. Sdjmurfmmre f. f. ©djmudlDerl. |d)tnurku>erk n. lepotina, dragotina; dragotinje. Bdjmudiiuort n. ukrasna beseda. Sd)mubcl m. nesnaga. fd)mubeln brazdati, svinjati; obraz-dati, osvinjati. gdjmuggelei f. f. *£ 5d)neejtaub m. drobni sneg. šdjttettieriocljung f. zamet, gc^necroaffcr n. snežnica. fd)netroti| snežnobel. §d)neeinetter n. snežno vreme (-ena). §djnteroollte f. snežni oblak, sneženi oblak. fd)nribbar rezljiv, rezalen, iädpteibf/: rez, ostrina, ostrica; (©dure) reznost; bie — Berlieren skrhati se. Sdjneibcbank f. rezilni stol, rezilnik, kobila. [sekalce. §d)netbeeifen n. rezilo, rezalo; sekalo, fdjneibeltt klestiti, trebiti; oklestiti, obsekati, iztrebiti. §d)noibcmtffer n. rezni nož, rezäk, rezilnik. gdjutibemuljle f• žaga. fd)nciben (mit b. 2Keffer) rezati (režem) ; vrezati, odrezati, uteti (-tnem); krojiti; (@d)ere) striči (strižem); (©i« d|el) žeti (žanjem); požeti; (Senfe) seči (sečem), kositi; pokositi, poseči; (Sljt) sekati; odsekati; (9iafiermeffer) briti (brijem); obriti; Spiere — kopiti; skopiti; mtt fd)led)tem SDteffer — škr-tati; ©efichter — pačiti se; e§ fdjneibet im Šaudje reže —, grize —, kolje me. fdjttribenb režoč, grizoč; (SBorte) zbadljiv, oster; (Salte) hud; (SESinb) veter brije. gdjnriber to. (Meibermad)er) krojač; (fonft) rezBc, rezalBc; ©djneiber» krojaški. §d)ntiberet f. krojaštvo, šivarsto. gdjnribergtfelle m. krojaški pomagač. §d)neiberin/^krojačica, šivilja; rezalka. fd)nribfro krojačiti, šivariti. [niča. §d)nriberiuerl!|!iitte f. krojačnica, šivar-§djnribftutrh;eug n. rezalo , rezilo ; sekalo. Sdjtteibtfaljn to. prednji zob; sekalec. fd)netbig rezen, oster; bridek, fdjnrictt, e§ fdjneit sneg gre, sneži, sneg pada, sneg naletuje; snežuje. fdjnell adi. nagel, hiter, uren, brzBn, brz, ročen, jadern; adv. naglo, hitro, urno, brž. üdjntlle f. naglica, naglost, hitrost, urnost, ročnost, brzina, brzost. fd)ltelltn tr. brcniti, brsniti; štrkniti; impf, brcati, brskati, štrkati; intr. švigniti, puhniti, odskočiti, odleteti; impf, švigati, puhati, odskakovati; m. b. ginger — luskati, pokati s prstom. §d)neller to. brsk, brc; (am ®ett)el)r) jeziček. §d)nellfai)t{r m. brzovoznik. fdjnellfließcnb bister; brzotok. rd)titllfii|tg isker, hitrih nog, brzonog. fdintUgliiubig lahkoveren. gdjneUigktit f. f. ©d)neUe. [kalica. §d)ntllkäfer to. pokalica, kovač, ska-Sdjnelläuftrm.tekälec,brzotek,tekün. 5d)neUpll f. nagla pošta, brzovoz. SdjittUritt to. nagla ježa. |d)ncllfd)tff n. brzica. [pisec. BdjneUfdirribtr to. hitropisBc, naglo-Šri)neUfd)rift f. hitropis, naglopis. Sd)nellfd)ritt to. hitri korak, fdjnellftebtr to. brzovar. §d)nriliuagt f. vaga na štedgr, pre-zmenica. §d)nelljug -m. brzovlak. idjjntpfe f. kljunač; (SBalb—) sluka (sloka); ©d)nepfen* kljunačev. ©djnepfenjagb — 596 _LH,cl,a' ©^„ürbruft gdjnepfenjagb f. lov na kljunače, gdljneppe f- čop, petij a; (an b. Sanne) nos, grlo. fdjneujen usekniti, impf, usekovati; (bas Sid)t) utrniti, usekniti; impf. utrinjati; fid) — usekniti se, impf. usekovati se. gd)neu;er m. usekovalSc; (Sidjtpufce) utrinjalgc. gdjneuitud) n. robec, usekovalnik. §d)ni(hfri)nadi m. burke^Z., blebetanje, klepetanje. gd)nippd)en n. brc, lusk, dlesk. fdinippifd) jezičen, jezikav, besedljiv, odlajiv. gijjnitt m. sek, rez, rezanje; (®urcf)» fcfjnitt) prerez, prereza; (im SBeinberg) rezatev, rezitev; (im gelbe) žetev; (©ettrinn) dobiček; (gufdjuitt) kroj; (ant Bud)e) obreza; (Brot) ukrojek, urezek, urezanica; (an b. geber) razcep; (äRufter) kolomer. gdptitte f. odrezan kos; in —u fdjnet» ben razkosati; (Dbft—) krhelj. §d)nitter m. žanjec. gdjnitterfeft n. dožetvina, dožetnica; (ba§ Brot) dožetnik. Sd)nitterin f. žanjica, ženjica. gdjnitterloljn m. žetnina. gdjnittermaljl n. dožetnica, požinka. gdjnittflttdje f. sečna ploskev. Sdjnittljnnbfl m. kupčija s krojnim blagom; kupčija na vatel, kupčija na drobno. gdjnitttjanblung f. prodajalnica kroj nega blaga. gd)nittf)obel m. obrezilnik. grijnitttjol; n. rožje; (abgefd)nittene SReben) rezje, rožje. gdinittlaud) m. drobnjak. gdjnittling m. (SRebe) reznica; (SReiš) cep, cepič, mladika. gdjnittmefferw. rezilnik; (ŠRebenmeffer) reznik, noraz, vinjak. gdjnittöffnung f. prerez, prerezek, razreza. gdjnittnmre f. krojno blago; blago na vatel; läketno blago. tiijnittmarenljanbtl m., —l)anblung f. djnittljanbet, —Ijanblung. gd)nittmunbe f. ureza, urezek gdjnittjeit f. žetev. gdjnittjttriebel m. f. ©cfjnittlaud). 5d)uib m. košček, kosec; (Slpfel—) krhelj, krhljič. gd)nit;arbeit f. rezha; rezbarsko delo. gdjnitibanh /'. rezilnica, rezilni stol. gd)nitjel n. odrezek, zrezek. fdjnii;"eln rezljati; izrezljati. fd)ni|en izrezovati, rezati. gd)nifiet m. rezbar, podobar; (SReffer) rezilnik; (get)ler) pomota, pogrešek, hiba; einen — madjen urezati se; zmotiti se. gd)ntf;erei f. rezbarstvo. gdjnißtrin f. rezbarica. gdjnihkunft f. rezbarstvo. |d)ttiijler m. rezljalec. gd)ni|tt)ert! n. rezba, rezbarski izdelek; dolbenina. fdjn'obe (eitel) ničemuren; (gering) malopriden, reven, ubor6n; (»erad)t» lidj) adv. zaničljivo , prezirno; —r SRenfd) odurni —, mrzki človek. gdjnbbigkeit f. odurnost, ogavnost; ničemurnost. fd)nopern, fdjnoppern vohati, gdjnorkel m. prepletka, zavita črta; čirečare pl.; zavitina, rezlina. fdjnörkeln rezljati, prepletati. fd)niiffeln vohati; (burd) bie Sftafe reben) hohnjati, nosljati. gd)niiffler m. vohün; hohnjač. gdjnupfen m. nahod; — Ijabeit naho-den biti (sem); kih, kihavica, kihälka. fdjnupfen njuhati; ferbotr. šmrkati. gd)nupfer m. njuhälec. gdjnupftabah m. drobni tobak, tobak za nos. gdjnupftud) n. robec za nos, žepni robec, ruta. gdjnuppe f. utrinek, gdjnur f. motvoz; vrvca, prevoza; zadrguljica; eine — perlen biseri na trak, niz biserov; über bie — l)0"«1 iz ojnic stopiti, čez mero segati (sežem) ; mit ©djnüren befegen obšiti (-ši-jem) z vrvcami. gdjnuraffel f. gostonoga, železna ka-čica, oskoruš, smrdečica. [niča. gdjnürbanb n. zatezalni tek, zatez-Sdjnürboben m. vrvišča. 6d)niirbruB f. zatezljivi modrec, za-teznik, modrec na zadrguljico. fdjttiirett — 597 — ©djonaitgžfladje fdjniirtn zadrgniti, zategniti; (an» reiben) nabrati (-berem), nanizati na trak; impf, nabirati, nizati; fid) — poTojiti se, zadrgavati se; fig. guliti, plehtariti, skubsti (skubem); opleh-tariti, oguliti, oskubsti. fd)nurgerabt raven, povrsten. §djniirljaktn m. zaponka, kopča. §d)niirleib m. zateznik, zatezljivi stan; f. ©djniirbruft. gdjniirnabel f. zateznična igla. §d)nurrbart m. brki pl., muštaci^Z., muštace pl., mustače pl. fdjnurrbürtig brkast. §d)nurrt f. renčalo, volk, brunda; f. Sdjnause; (luftige ©rjäljlung) smeš-nica, kratkočasnica. fdjnurrtn (Safer) brenčati (-im), br-čati (-im), bradati, brneti (brnim); (S'age) presti (predem), gosti (godem); (überhaupt b. Xf)'erett) renčati (-čim), drnjati, godrnjati, (djnurrfnb brenčav; godrnjav. §djniirrifmfit m. jermenec, jermen, fdjnurrig šaljiv, smešen. §d)nurrigktit f. smešnost, šaljivost. 5d)nitrfd)ul) m. opanka, mestva; čižma. [premo. fd)nurllraihs adv. na ravnost, ravno, §d)obtr m. (£>aufe §eu) kup, kopica, navel (Steierm.), stog, vrščaj, lonica; (® ar ben) stavek, razstavka; (60 ©ar» ben) kopa. fdjobtrn stavkati, v stavke devati; (bom §eu) kopice ravnati, — delati, v kupe devati, stoge delati. §d)obfrHodi m. ostrv (-i), stožnica, stožina, stožje, stežje. §d)odt n. šestdeset (@ier); kopa, kup, množina; (Sögel) krdelo, vršelo, trop. [d)odien butare delati; baš ©etreibe fdjodt žito plenja, žito polni. Sdjotkgetreibe n. žito v stavkah. §d)odil)ol; n. hosta, vejevje, vrhovina. Sdjoftl m. odbirčk, izvržek. fd)of»l, fdjofelig reven, slab, izvržen; kukavžn. §d)offlioart f. slaba roba, izmeček. §d)öfft m. f. ©djftppe. Šd)okolabe f. čokolada; f. ©ljocolabe. 5d)olafter m. učenik. jfd)olaBifd) školastičen. §d)oliaft m. razlagalec starih knjig. §d)olitnpZ. pristavki^i., dostavki^i.; opombe pl. §d)ollt f. gruda, gruča, kepa, gleba; fig. domača zemlja; (Gčig—) ledena plošča; (am Sider) odorek, kepa. fdjollig grudat, kepat. Sd)bUkrnut n. krvavi mlečnik. fdjon adv. že, uže, vre. [Won lep, zal, krasen, brhek, ličen; -— fteljen prileči (-ležem) se; (Snng» Ihtg) čeden, zal; (©timme) prijeten; —es ®efd)led)t lepi —, nežni spol; —e SBelt omikani svet; —e©eele blaga duša; —e ©umnte lep denar; — tf)un božati koga, dobrikati se, prilizovati se komu. fdjönöugig lepoök. fdj'onblötttrig lepolist. Sdjünbrudi m. natis na lice, natis na prvo stran. §ri)önt n. lepota, krasota. |d)bue f. krasotica, lepotica, fd) on en varovati, gledati na kaj; (nachfeljcn) prizanesti, zanesti; impf. prizanašati, zanašati. fdjonenb prizanesljiv, prizanašalen. §d)ontr m. varovalec; prizanašalec. |d)önfärber m. barvar na svetlo ob. na lepo, krasilec. §d)öngrift m. lepoznanec, krasoum6c, krasotnik. fdjijngtiltig krasoumBn, lepoznanski. fdjongeleljrt krasosloven, leposloven; lepoznanski. §d)önl)eit f. lepota, krasota, ftpnijtitsgefüljl n. lepočutje, kraso-čut, čut ob. čuvstvo lepote. §d)önt)fttsmitUl n. lepotilo, krasilo. Idjdnljcitsrinn m- f- Šdjfinfjeitšgefiif)! §d)bnl)fitsioaf[er n. lepotična voda. §d)i5n[d)reibtbud) n. lepopisna knjiga, pisanka. [pisje. §d)dnfd)reibtkun(l f. lepopisje, kraso-gdjonfihreibern». lepopisec, krasopisec. §d)öntt)Utr»». prilizovalec, dobrikalec. §d)öntljuerci f. prilizovanje, dobri-kanje. Sdjotumg f. varovanje, prizanesba, prizanesljivost, usmiljenost; oljne — nemilo. Bdjotumgsfliidje f. zareji odločen kraj. fd)onung§(o3 — 598 — fdirammen fdjonnngslos adv. brez usmiljenja; neusmiljeno, nemilo, fdfonnmngig lepoličen. §d)opf m. kopa, čop; dem. kopica, Čopek; (93aum) vrh, vršič; einem ben — beuteln lasati koga. fdjopfartig kopast, čopast. §d)öpfbrunnen m. f. Srunnen. §d)öpfeinter m. vedro, vedrica, vedrce; (Heiner) korec, polnik. fdjdpfen črpati (-pijem), črepati, zajemati; polniti; počrepati, zajeti (zaj-mem); Sltljem — sapo v se potegniti, zasopsti (-sopem); impf, sopsti; frijdje Siuft — čisti zrak uživati; ÜKutf) — osrčiti se; er fdjöpft S5erbad)t sum se mu vzbudi; Urtljeit— skleniti, sodbo storiti, razsoditi; Sroft — potolažiti se; SJlngen — okoristiti se; ber SM;n fdjöpft voda sili v čoln; b. ^ctlfe fdjöpft sokol pije; (fdjaffen) f. fdjctffen. gtfjöpfer m. (SBerfjeug) korBc, zajem-nik, polnik; (^erfon) zajemalec; (@r= fd)affer) stvarnik, stvaritelj; (Urheber) ustanovnik, začetnik, osnovatelj. §d)öpferl)Onb f. roka stvarnica. §d)'opftrtn f. zajemalka , črepalka; ustanovnica. fdjöpfmfd) tvoren, stvoriteljen. gdjopferkrnft f. tvornost, stvoritelj-nost; samotvornost. §d)dpfgefnft n., — gefdjirr n. črpalo, zajemalo; kalalo. §d)'opfgelte f. (zajemalna) golida, korec, kablica. §d)opfl)enne f. čopa, čopka. [niča. §d)öpflöfftl m. zajemnica, zajemal-|d)öpfrai) n. kolo s korci, samotežno kolo (-esa). Sd)öpfTd|aufcl f. plavnica. gdjöpfung f. (®rfd)affung) stvaritev; svet, stvarstvo, stvari pl. f.; Bor ber — be§ Urt^eilš predno se sodba izreče; (poet.) umotvor. §d)ijpfungsgefd)id)te/! povestnica stvar-jenja, zgodovina stvaritve sveta. Srij'opfiocrft n. črpalo. $d)öppe m. sodni prisednik, prisežni mož; (SRidjter) sodnik. gdjoppen m. kolnica, klanica, lopa; (©efüjj) polič, bokal. §d)öps m. skopec, brav, bravec, ko-štrun; fig. cepec, bedäk; ©djöpfen» skopčev, koštrunov. Möpfenbraten m. pečena skopčevina. itppfenfleifd) n. skopčevina, bravina, koštrunovo meso. §d)orf m. krasta, škorljup, skrlup. Šdiornltein m. dimnik. §d|oralleinfeger m. dimnikar, strugar (©teierm.). §d)ofs m. (Qtoeig) mladika, odrastlek; (ŠRebe—) rozga, mladje. §djo| m. krilo, naročje, lono, kolena pl.; im —e ber @rbe v krilu zemlje, v zemlji; im — e ber gamilie med svojimi; bem ©lüde itn —e fi|en ljubljenec sreče biti (sem); bie gänbe in ben — legen roke križem držati (-im)r poleniti se. fd)offen poganjati, hobatati, stebliti. §d)0&l)unb m. kužek, naročni pes. §d)o|ktnb n. ljubček, ljubljenec, srček, milček, pestovanec. §d)ijfsling m. mladika; rozga. Sdjofsrebtf. mladica, mladika, rozga. fdiofsreidj poln mladik. §d)'otd)en n. lušček; stroček. Sdjotf f. lusk, luska, luščina, kozulja; (§iilfe) strok; coli, stročje. fd)otenurtig luskast, strokast. Sd|otttitrbfcn pl. grah v stročji. fd)otenl)abfnb stročnat. gdjottnblte m. turška detelja. §d)otenpflon;e f. lusknica. fdjotig lusknat, stročnat. §d)ottfn m. sirotka, skuta. Sd)ottfr m. prod, gramoz, grušec, gnipež, brebir, sip; bie —banf gru-ščarica. fdjottertg prodnat, prodovit. fdjottern cesto posuti (-spem u. -su-jem), navoziti cesto; impf, posipati, navažati. fdjroffimn črtkati; mrežkati. gdjMffiermtg f. črtkanje; črtke pl. fdjrag adi. poprečen, poševen, kriv; adv. na pošev, poprek, povprek, prek. §d)räge f. poprečnost, poševnost. Šd)tagenm. kobila, kozača, kozel, stol. Šdjramme f. praska, proga, brazgotina. fd)rommtn prasniti, oprasniti; impf. praskati. fcfjrammig 599 ©cljreibliirjung fd] rammig progav, brazgotinast. Sdjraitlt to. omara, skrinja, fdjranlte f. ograja, ograda, zagraja; (©renje) meja; (goH—) carinska pregrada, prečnica, šranga; in ben —n erjd)einen na borišče priti (pridem); in feinen —n bleiben mere držati (-im) se; feine —n fennen mere ne vedeti (vem). fdjrönken tr. križem devati; einen $Ia(š — graditi; intr. (int ©el)en) še-pati, petlje delati, opotekaje se iti (grem). [neugnan. rdjrnnltenlos neograjen, neomejen, Bdiranfeenlofiglieit f. brezmejnost, ne-omejenost. |lizovalgc. Sdjran;e m. (^offdjranje) lizun, pri-Šdjraube f. vijak; ©djranbeit« vijakov. fd)raubeit viti (vijem); privijati, vin-tati; priviti; gefcftranbt fprecfjen zavito —, zasukano govoriti. §d)raubrnboljrer to. sveder za vijake, fdiraubenförmig vijakast._ tf^-S Sdjraubengnng to. zavoj; vit (Al jadirattbenlinie f. zavojnica. [žmek. Sdjraubeninutter f. vijakova matica; ädiraubenfylnbel f. vijakovo vreteno. Šd)raubrn}iel)tr m. dleto, dletce. 5d)raubRodt m. primaž, precep z vijakom. §djrcds to. (©palt) razpoka, poka, poč, reža; f. ©djrecfen. fdjredibar strašljiv, boječ. §d)redibilb n. strašilo, strah, plašilo. §d)tedten to. strah, strahota, bojazen; groza, zona; in — geraden prestrašiti se, ustrašiti se; irf) geriet^ in — strah me je spreletel, — prevzel; — ein« jagen koga ostrašiti; Oor — jufammen« faijren stresniti se, strahu se stresti; in — fegen prestrašiti, ostrašiti, v strah pripraviti. fd)redien tr. ustrašiti, ostrašiti, prestrašiti, preplašiti, splašiti; impf, strašiti, plašiti koga, strah komu delati; mit ®roI)ungen — groziti —, žugati komu; intr. plašiti se, ustrašiti se. §d)rediensl)errfd)aft/grozovlada. [nog. Šdjrcdiensmann to. grozovitnež, tri-jsd)redtensnad)t f. strašna —, grozna noč (-i). [kraj. JdjredtensortTO. strašno mesto, strašni 5d)redicnstng m. strašni —, grozni dan (dneva), gdjredienstljat f. grozodejstvo, fdirethensooll pregrozgn, prestrašen. Sdjrediensmort n. strašna —, grozna beseda. rd)redi(|nft strašen, strahoten; (fd)eu) strašljiv, plašen, plašljiv, boječ. fdjrediltd) adi. strašen, strahobgn, strahoten, strahovit, strašanski, grozen, grozovit; adv. grozno, strašno. §djredilid)keit f. strašnost, strahovi-tost, grozovitost. §d)rediling to. strašljivec, plašljivec. §d)redittis n. strahoba, strahota. §d)rcdifd)nfs m. prazni strel, strašilni strel; fig. prazni strah. §d)tei m. klik, krik, vzklik, vrisk, krič; einen —• tf)un krikniti, zakričati (-čim), vzklikniti. §d)reib= pisalni, pisni, gdjreibapparat to. (Jelegr.) prijemalo; pisalni stroj. gdjreibart f. slog; pisava. [pl. Sd)reibbebnrf to. pisalne potrebščine §d)reibbnd) n. pisne bukve pl. fd)reiben pisati (pišem), zapisovati; zapisati; Slnttoort — odpisati, impf. odpisovati; (fdjled)t) čečkati, slabo pisati; er fdjreibt fic3E) piše se, pišejo ga; SBert — spisovati; spisati. §d)reiben n. pisanje; (SBrief) pismo, list; (Qufcf)rift) dopis. [pisar, gdjreiber m. pisalgc, pisec, pisatelj; gdjreiberet f. pisarstvo, pisanje, pi-sarjenje, pisarija. §d)reiberin f. pisateljica; pisarica. Sdjreiberlofjn m. pisarina. šd)reibefnd)t f. pisavost. 5d)reibfeber f. pisno pero (-esa). Idjreibfebler m. pisna pomota, pogrešek v pisanji. Sdjreibgebiir f. pisnina, pisarina; (216= fdjretb—) prepisnina. §d)reibgefd)äft n. pisarija; pisarsko delo, pisarski posel. [sivo. §djreibgeriitl)e n. pisalna priprava, pi-Šdireibgriffel to. pisalo. v 5d)reibl)eft n. pisanka. — §d)reibhnnbe f. lepopis, lepopisje. šd)reiblmn|l f. pisna umetnost. |d)rribltiirjung f. kratica. ©d)reibntafd)ine 600 ©d)röpfe gdjreibmafdjine f. samopisni stroj, samopisnica. gthreibmaterialien pl. f. ©d)reibbebarf. gdjreibmefTer n. f. gebermeffer. Šd]teibpnpiet n. pisni —, pisalni papir, gdjreibpult n. pisalnik, pisalni pod-stavec. §d)retbfd)ule f. učilnica za pisanje, pisalna šola. fdjreibfelig radopisgn, mnogopisen. Sd)reibftube f. pisarniea. gd)rribtafel f. pisna deščica, — deska, pisalna tabla, gdjreibtelegraph m. pisalni brzojav. gdjreibtifd) m. pisna —, pisalna miza. §d)rtibitbititg f. vaja v pisanji, gdjreibunterricht to. poduk v pisanji, gthreibtueife f. pisava, fdjreibiuibrig nepravilen. gd)reib;eug n. pisalo, pisivo. gdjreibjintmer n. pisalnica. fd)reien vpiti (vpijem), kričati (-im); zavpiti, zakričati, vzklikniti, glas zagnati (-ženem); (au§ bollem Ijjalfe —) dreti (derem) se, praščati (-im); (tiom Sinb) vekati, vreščati (-1111); (ffucfuct) kukati, kokucati; (Gšule) skovikati; (3ia6e) krokati, krakati; (Elfter) rege-tati (-gečem); (§enne) kokodakati. gdjreten n. vpitje; krič, vek, vekanje. fdjretenb vpijoč, kričeč; —e garben prežive (kričeče) barve; —e Unfleredj* tigleit očita krivica. §d)reier to. kričaj, kričalo; kričač, vekač. §d)reil)nls to. f. ©djreier. gdjreimaul n. f. ©cbreier. gdjrein m. skrinja; dem. skrinjica, gdjreiner m. skrinjar, mizar; Sd)rei= ner= mizarski, skrinjarski. fdjreitett stopati, korakati, koračiti; (beräditlid)) krevsati, koracati; jum SBerfe — dela se lotiti, dela se poprijeti (-primem), delo pričeti (-čnem); impf, poprijemati, pričenjati. gdjrift f. pismo, spis, spisek; (jpattb« lung) pisanje; (Sluffag) sestavek; (Set» tem) pismena pl., pisinenke pl., črke pl.; (s$rocefŽ—) pravdni, spis; ©djrift» spisovni, pismeni. - £. §4)riftentljum n. pismenstvo; slovstvo, književnost. gdjriftfüljrer m. zapisovalec, perovodja; zapisnikar, gdjriftgebraud) m. pismeni običaj, gdjriftgeleljrte m. pismouk, književnik, pismoznanSc. gdjriftgießer m. črkolivec. gd)riftgie|erei f. črkolivniea. gdiriftijalter m. pismodržec. gdjrifthalien m. pismovnjak. gdjriftkunbe f. pismenost. fdjrifUid) pismen, pisan. [pismu, fdjriftmößig adv. književski; po sv. gdjriftfab m. stavba, slog. gdiriftfdjiteiber m. črkorezec. Šdjriftrdjrauk to. omara za pisma. Sd)riftfe!jer m. črkostavec, stavec, gibriftfptadje f. književni jezik, pismeni jezik. gd)riftlteller to. pisatelj, kujigopisec, pisec; — fein knjige pisati. gdjriftftellerei f. pisarija; pisateljstvo. fd)riftlleUeri,rd) pisateljski, gdjriftßüdi n. spis, spisek. gd)riftuerfttlfd)ung /'. ponareja pisem. gdjriftnied)relTO. dopisovanje,dopisava. gdjriftmeren n. pismenstvo. gd)rift}eid)en n. črka, pismenka, pismena pl. gdjriftfug m. poteg, poteza v pisanji, fdjrillen čvrčati (-itn), škripati (škrip-ljem). Srijritt m. stopinja, korak, stopaj, stop; (®ung) hod, hoja; int — v stop; — für — adv. korakoma, malo po malo; fleine —e madjen koracati, droh-neti; tnit fd)neHent — tornmen prispe-šiti, priteči (-tečem); fchrittntäfjig adv. korakoma, zlägoma; — h°'ten v stop hoditi; fig. ben erften — tt)un začeti (-čnem) kaj; einen gefährlichen — thun nevarne reči lotiti se; allen —en unb dritten nachgehen za petami biti (sem) komu, stopinje pobirati. gchrittmelTer m. stopomer. frhrittroeire adv. korakoma, stopoma, po stopinjah, od stopinje do stopinje, gdjrittioeite f. korača. frtjroff oster, osoren, robat; (fteil) strm, strmenit, prepaden. [strmec, gthroffe f. ostrost, osornost; strmina, gdjroffheit f. f. ©djroffe. Sdjrüpfe f. podkošnja, podžetva. fd)röpfen — 601 fdjröpfttt rožiče staviti; ((betreibe) podžeti (-žanjem), podkositi; (S3äitme) narezati (-režem), impf, narezovati; fig. odreti (-derem), impf, odirati, gu-liti, goljufati. §d)rijpfen n. puščanje z rožiči. Šdjrbpfftopf m. rožič, kupica, rog. 5d)röpf|eug n. priprava za stavljenje rožičev ob. kupic. §d)rot n. u. m. drobni svinec, šibra, svinčena zrna pl., sčkanci pl.; (!Eud)» enbe) odrezgk, urezek, kos, konci pl., krajevina; (®auniftamm) parobek, hlod, čok, panj, kri; (bei äßiinjen) težina, robelj; 3R a ti n Don altem — unb fiorn poštenjak, mož stare korenine, — starih navad; (Stein—) šibre; (Scfjiefj—) svinec, šprih. §d)rotart f. kladnica, drevnica, ro-bilnica. §d)rotbeutrl m. mošnja za svinSc. SdjroMdjfe f. risanica za drobni svinSc, ptičarica. pd)roteifen n. nastavSc; krivSc. fdjroten drobiti; razdrobiti. §d|r'oter m. (SSBerfjeug) sekalce; (Safer) rogač; (Perfott) rezač, Žagar, sekač. §d)rotl)obfl m. kosmič, skobSlj, spa-baluik. §d)tothäfer m. rogač. §d)rotmet)l n. debela moka, |d)rotmiil)le f. mlin za debelo moko. Sdjrotfiige f. košnica, robilnica. Sdjrotiuitge f. grebljica. Sd)totjal)n m. sprednji zob. §d)tumpf m. skrčba, skrčitSv; (gälte) grba; (burd) Sintrodnen) usušSk; (SRun» jel) guba, gubanica. fdirumpfett krčiti se, mrščiti se; skrčiti se; (§aut) grbiti se, grbančiti se, gubati se; zgrbiti se, zgubati se; bie Pflaumen — slive se gubijo; bie SJiild) {(^rümpft mleko se seseda. fdjrumpftg skrčen; zgrbljen, zguban-čen, nagrbljen, stisnen. §d)ruitbc f. razpoka; (an ber §anb) razpoklina; (an ber Sippe) grba, raz-zeba; (in ber SBanb) reža. fdjrunben razpočiti se, razsesti (-se-dem) se, razpokati se. fdjrunMg razpoksl, opoksl, razpokan, regnen. §d)ttb vi. (Sugel) zatoč, toč; einen — tl)un zatočiti; (beim gähnen) ben erften — tfjun prve zobe poganjati; (gort» fdjaffen einer Sadje) potisk, premik; einen — cjeben suniti, pahniti; (gort» fdjaffen einer Perfon) odgön; (33rot) vsaja, vsäd; in — fegen na odgon dati; (Sabe) predal, predalčSk. Srfjubrr m. zatik. §d)ubfenfter n. zatikalno okno. |tl)ubful)renlo|)n m. odgonska voznina. S(t)ubtiarren vi. samokolnica, tačka, vlak; (mit jtnei SRöbern) dvokolnica, gare pl. gdjublabe f. predal, predalčSk; (im 2t|d)e) miznica. — §d)iibltng m. odgnanSc, odgonjenSc. ŠdjubRation f. odgonska postaja. 5d)ubtiorfpantt vi. odgonska priprega. Ithubiaefen n. odgonstvo. fdjubnietfe adv. poganjajoč, potiskajoč, pehajoč. fd)itd)tern plah, plašSn, plašljiv, boječ; strašljiv, bojazljiv. §tl)itd)ternljtit f. plahota, plašnost, bo-ječnost, bojazljivost. §d)uft vi. malovrednež, zanikarnež, malopridnež; capin. fdjuftig malopriden; (armfelig) be-raški, capinski. §d)ul) m. črevSlj, čevSlj, postol, šolSn; (fiölgern) coklja; Paar — čevlji pl.; dem. čreveljčsk; — anjieljen obuti (-ujem); — au»jtef)en sezuti; o£)tte — bos; jmb. ettnaž in bie —e fd)ieben podtakniti komu kaj, impf, podtikati —; (alž Sängenntafj) čevelj; (eiferner 99e» fcfylag) žok; (am 33Iafebalg) grlo. Sdjuljabfah m. opetnica, opetSk, peta. idjitljaljle f. šilo. |d)ut)banb n. remen, remengc, jermen. §d)ul)bral)t m. dreta, drm, drmik. §d)u!jeifen n. dereze pl. |d)ufjfeiiett m. onuče pl., onuča, nuča. gdjuljfledt vi. župangc, krpa, näda, vstava, mešina. gdjuljflithtr m. kipar, krpucar. §d)ul)mad)et m. čevljar, črevljar; —in f. čevljarica, črevljarica. §d)ul)mari)trti f. črevljarija. Sdjuljinadjerljanbuierlt n. črevljarstvo. |d)ul)lttnrilt m. črevljarski trg. ©djuljntafj — 602 — Sdjulleljrer 5d)ul)iuafj n. črevljarska mera. 5d)uljnagel m. žrebelj. §rf)ut)mmen m. remen, jermen, žu-väje pl. f. ädjliljfrljültcr f. črevljarsko voščilo. 5ri)ut)fd)roäro f. črnilo. §d)ul)fot)le f. podplat. Jjdjufjiuidjft f. voščilo, gdjuljtnerl! n. obuvalo, ubutalo, obiiča, obutal (-i), obutev. §d)nl« šolski, učilniški. Sdjulauit n. učiteljska služba, šolska služba, učiteljstvo. <äd)ulattgelegrnljeit f. šolska zadeva. §d)ulanftnlt f. učilišče, šola, šolski zavod. [loga. §d)ulnrbtit f. šolsko delo; šolska na-Sdj ulauffeJjer m. šolski nadzornik. §d)ulauffid)t f. šolsko nadzorništvo. gdjulbilbuttg f. šolski poduk, šolska omika. Sdjulbud) n. šolska knjiga, šolske bukve pl. [knjig. §d)u!biid)fmrlag m. zaloga šolskih §d)uibiid)froerfd)lei^ m. prodaja šolskih knjig. §d)ulb f. (®elb) dolg; (Spickt) dolžnost ; (Unredjt) krivica, krivda; (Ur« fad)e) vzrok; —en machen zadolžiti se, impf, dolge delati; —en eintreiben dolge tekati; — izterjati; in —en geraden v dolge zakopati se, — ja-bresti (-bredem); mer I)at Me — ? kdo je kriv? einem bie — jufd)ieben kriviti, dolžiti koga; fid) ju —en Jommen laffett zakriviti, pregrešiti se s čim, zagrešiti, fdjulb kriv. fdjulbbefledit kriv. §d)ulbbttrog m. dolg, dolžni znesek, fdpilbbeiunfst svest si krivice. 5d)ulbbrief m. dolžno pismo, dolžni list; obveznica. §djulbbiirge m. porok zaradi dolgov. fd)ulbc» dolžen biti (sem), dolgovati. Sd)ulb(itarrell m. zapor zavoljo dolgov, fdpilbtnfm brez dolga; — madjen dolgov iznebiti, razdolžiti. §d)ulbenlnll f. zadolženost; dolgovipž. 5d|ulbrmttnlTe f. skupni —, ves znesek dolgov. [log. gdjulbcntilgungsfonb m. razdolžni za- Sdjulbentilgimgscnffe f. razdolžna denarnica, — blagajnica. [gov. §d)ulbenn)tfen n. zadeve zastran dol-Šdjulbforbtrung f. terjatev, dolg. rdjulbfrct nekriv, nedolžen. §d)ulbitnfr m. šolski sluga, [služba. §d)ulbienlt vi. šolska —, učiteljska fdjuibig dolžfn; — fein dolžen biti (sem), dolgovati; Biel — zadolžen; bu 6ift fdjuibig ju u. f. m. ti imaš storiti, tvoja dolžnost je . . . .; (eines Ker« gel)en§ —) kriv; fich — madjen okriviti se, krivega se storiti; bež Sobeš — fein smrti zapasti (-padem), [žengc. §d)ulbigt m. dolžnik; krivec, obdol-Sdjulbigkfit f. dolžnost. Šdjulbklage f. tožba za dolg. fd)ulblas nedolžen, nekriv. gdjulblaftgheit f. nedolžnost. Sdjulbner vi. dolžnik; —in f. dolžnica. Sd)itlbpo|! f. dolg, postavek dolga. |d)ulbfd)ein m. dolžno pismo, dolžni list; obveznica. gd)ulboerrct)«ibung /'. dolžni zapis, zadolžnica. §d)ule f. šola, škola, učilnica; učilišče; l)oI)e — vseučilišče, visoke šole pl.; učenci. fdjulen učiti, vaditi, uriti, šolati. Sdjiiler m. učenec, šolar; (Stubent) dijak; dem. učenček, šolarček. fd)iilerl)nft šolarski, dijaški. §d)iilerin f. učenka, šolarica. Sdjulfad) m. šolstvo; učiteljska stroka. |djulf«rien pl. šolske počitnice, šolski prazniki pl. §d)ulfonb m. šolski zalog. §d)ulfreunb m. šolski prijatelj, — podpornik; (®litfd)iiler) součenBc. gdjulfud)s m. šolnik, šolnikar. [lišče. |d)ulgebttnbt n. šolsko poslopje, uči-Šd)ulgefa|)rtt m. součenec. Šdjulgtljilfe m. šolski pomočnik. Šdptlgtlb n. šolnina, učnina. [vilen. fdpilgeredjt po šolskih pravilih, pra-gdjulgertt} n. šolska postava, šolski zakon. §d)ulljaus n. šolsko poslopje, šola. šd|ulinfputor vi. šolski nadzornik. Sdjuljaljr n. šolsko leto. Šdjuljugtnb f. šolska mladež (-i). Sdjullcljrer m. učenik, učitelj; šolnik. ©dmßeljrcratnt — 603 - ©d)ufž Sjd)uUtljrctauit n. učiteljstvo, učiteljska služba, gdjulleljrerttt f. učiteljica. Sdjulmaitn to. šolnik, učitelj. |d)ulnteilter m. f. ©d)ullel)rer. gd)ulmeilierin f. učiteljica; šolnikova —, učiteljeva žena. fdjulmeirtern vesti (vedem) se kakor učitelj; strahovati. §d)ulorbttung f. šolski red. §d)ulpriifung f. šolska skušnja, šolski izpit. Sdjulratl) to. coli, šolski svet; individ. šolski svetnik, — svetovalec. §d)ulrebe f. šolski govor. Sdjulregel f. šolsko pravilo, — vodilo. Sdjulfadjt f. šolska reč (-1), — zadeva. 5d)ulltttub to. šolski prah. §d)ull!rafe f. šolska kazen (-i). §d)ul(tunbe f. šolska ura. Sd)itUer f. pleče, pleča pl.; rama, rame (-ena); oplečje; ©d)ulter= plečni. §d)ulterblatt n. lopatica, lopata. §d)ulterbled) n. naramgk. 5d)itltrrbud)t f. medplečje. Idjultergegenb f. oplečje. §d)ultergriite f. lopatični greben. §d)ulteri)öl)e f. lopatična kolčica. Fdiuiterig plečnat, plečast; ramast. fdjultern na ramo deti (denem), — dejati; impf, devati; fdjultert bctž toefir! puško na ramo! gd)ultfrtud) n. oglavnica. |d)uitl)ei^ to. župan, gdptliibung f. šolska vadba. 5d)ulunter'rid)t to. šolski poduk. §d)iduerfa|Tung f. šolska uprava. 5d)ulroefen n. šolstvo, šolske zadeve pl. |d)uhmffenfd)ttft f. šolsko znanstvo. §djul;eit f. šolski —, učni čas. §d)ul;e to. župan. §d)ul|tugms n. šolska svedočba, šolsko spričevalo. 5d)ul;iit f. županja. §d)ul;ud)t f. šolski red in strah, fdjmnnidn vihrati. §djunb m. odrtek; izvržek. §d)upf to. sunljej, dregljej, potisljej. Fdjupfftt dregniti, suniti; impf, drezati, suvati; potisniti. §d)uppe f. luska, luskina, lupinica, ikra; (®ecf—) krovna luska. t v — fdjuppen luščiti, lupiti, goliti; olii-ščiti, olupiti, ogöliti; fid) — luščiti se; lupiti se, leviti se, goliti se; oluščiti se, oleviti se, zleviti se. fdjuppenformtg luskinast, luskast, $d)uppenfIofftr to. luskopluta. fdjuppenlos brez lusk. §d)uppenpait;er to. luskinast oklep. fd)uppenreid) lusknat, luskinat. gdjuppeureptilie f. luskaš. §d)uppentl)ier n. luskavec. §d)uppentourj f. lusnec, luš. fdjuppig luskav, lusknat. §d)uppigkeit f. luskavost. §d)ur f. striža, strižba, striž (-i), fdjitren kuriti, netiti, rašiti; pod-kuriti, podnetiti, ppdrašiti; fig. pod^ „ pihovati, dražiti. ^C^Vm'/*"/ Mfl f Sd)iirtr to. kurilSc j podpihovalec. §d)urf to. rudosledna jama. [rudo. * fdjiirfen iskati (iščem) rudo, slediti gdjiirfer to. rudosledec, iskalec rude. §d)iirfgelb n. najdnina. gdjitrfiutg f. rudosledba, iskanje rude. §ri)ittf)nltttt m. greblja, kopač, kopača, rašilo, žežSlj. [komu. fdjurigellt nadlegovati koga, nagajati §d)urke to. malopridnež, malovred-než; potepuh, slepar, lopov. §d)urkenltveid) to. sleparski čin, sle-parstvo, lopovščina. fdjurhifd) malopriden, malovreden, sleparski, lopovski. §d)i'trlod) n. isteje pl., žekno. fd)urren (bon ber ffia^e) presti (predem), gosti (godem). §d)urtooUc f. strižna volna. §d)ur; to. krilo. §d)iirjie f. predpasnik, predpas, pred-prt, opregača. fd)iir;en podvezati (-vežem), pod-pasati (-pašem), spodrecati; einen Šno= ten — zaozlati, vozel narediti, zadrgniti. Idjitrjer TO. podpasovalec. §d)ur;feU n. usnjato krilo, opregača, usnjati predpasnik. |id)ur;giirtel m. pas, zapregač. |d)iir;ung f. (bež Sfnotenž) zaozlaj, zaozlavanje. §d)itfs to. strel, sprožljej, pok; (£a= bung) naboj; (b. 23affer§) skok, curek; ©d)üffel 604 '__fSrfji't tjövtVMofört ©c£)üj5entbefen (Sauf) dir, let, tok; (©d£)0fžling) od-rastlek, mladika; (SKenfcti) prismoda, vihravSc; einen — tljun ustreliti; einen — befotnmen ostreljen biti (sem); fig. einen — l)aben prismojen —, zaletel biti (sem); ©d)uf3« strelni. §d)ii|Tt[f. skleda; (flache) latvioa, plit-viea; (Ijöljerne) torilo; eine — um« lehren povezniti skledo; dem. skledica, skledičica. [polica. gdjitfTelbrett n. sklednik, sklednjak; §d)ü(]"elfled)te f. skledičar. §djitfjitlge|M n. f. ©djüffelbrett. §d)üfftlfd)rank m. sklednjak, omara za sklede. gdjiiffelinage f. tehtnica s torili. fd)ursftrttg gotov ob. pripravljen za strel. [lom. Idjulsfert neranljiv, varen pred stre-gdjufsgetb n. strelščina. fdjufsgfredjt ugoden za strel. §d)u|slinie f. strelna črta. [met. Sdjufsiueitc f. streljaj; ferbofr. puško-§d)uf6ttiunbe f. strelna rana, prestrel, ostrelba. - * [črevljarski. 5d|u(ler »irčrevljar, čevljar; ©c|ufter-gdjufttraljle f. šilo. |d)u|lerbral)t m. dreta. §d)u(lergam n. preja za dreto. §d)ufttrgefflle m. črevljarski pomaga-lec, — pomagač. gdjufttrljanbtoerk n. črevljarstvo; ba§ — betreiben črevljariti. gdjitftcrin f. črevljarica. SdjuJlerjunge m. črevljarski učenec, idjufttrfencif m. krivec. |d)ullfrleifttn m. kopito. fd)u(iern črevljariti, črevlje delati. 5ri)u(lermerl(ftätte f. črevljarnica. Srf|uftrnuerhmtg n. črevljarsko orodje, gdjutt m. sip (-i), sipina, razsip, groblja, razmet, razval; (Sriimmer) razvaline ^Z.^Tiodrtine pl. §d)iittboben m. žitnica, kašča. 5d|iittbnmm m. nasip. §d)iittt f. zasip, zagreb, gromada; (©troj)) otep; (Šadiftroh) škopnik. gdjntttlhopf m. tresoglav. fdjiittcln tresti, majati, gugati, mikati; stresti, zmajati; (ftar!) zmika-stiti; (mit b. Sppfe) kimati, odkimo-vati, majati. fri)iitten sipati (sipljem), suti (spem u. sujem); usuti, nasipati; (gliiffigež) liti (lijem); uliti, izliti; in ettnaš — vsuti v, vliti, vsipati; (bom ©etreibe) plenjati, plen imeti (imäm); ficfy — sesesti se, sesiriti se. fd)iittet redek; (bom Stamme) redko-z6b; —e ©teile izredčina; — mad)en izredčiti. fdjütterbärtig redkobräd. fdjiitttrljaarig redkoläs. §d)iitterheit f. redkost, redčina. fdjiittcrn stresti; impf, stresati, po-tresati. gdjiittgabel f. vile pl. Idjuttijalbt f. prodovina, groblja; grič, läberje. §d)uttl)anftn m. groblja, grobljišče. §d)uttkarr»n m. samokolnica, tolige^ii. Sdjiittkaften m. žitnica, kašča/-|d)ulttaniint f. sipki plaz. -Sdjiittler m. majalec, stresalec. ' §d)iittplah m. sipališče. Sd)iittung f. sipanje; zajez. Šd|ittj m. varstvo, bramba; zavetje, zaščita, zaslomba, obrana, okrilje; (im SBafferbau) zatvornica, zapornica. §d)ut|befot)lent m. varovanec; f. varovanka. gdjutfblattern pl. cepljene koze pl, vimenice pl. gdjutjbrett n. zapornica, zatvornica, zastavnica. §d)utjbrief m. zaščitno pismo, gdjutp unb 2ru£bünbni0 n. zveza za boj in odboj, zveza bojna in odbojna. Sdjiitje m. strelec; (bež SBeberž) čol-nič, snovälnica ; (©ternbitb) strelec; ©cf)iij}en= strelski. fdjüßen varovati, čuvati, ščititi, braniti, zaslänjati; (bertreten) zastopati; okovarjati; obvarovati, zaščititi, obraniti, zasloniti, okovariti. §d)iitjtnbrubtrl"d)aft f. strelska družba. §d)itfsenct)linbtr m. valjast zapor. §d)ui;engel m. angelj varuh. §d)iitjtngeftllfd)aft f. strelska družba, strelci pl. §d)iihcn(jaus n. strelišče. Srf)iitjtr m. varuh, čuvar, čuvaj; zavetnik, zastopnik. gdjitfjenrotfMt n. strelstvo. ©d)uggeift 605 — fd)h)ammartig 3idjut;geifl m. duh zaščitnik, — varuh. |d)ut|gelb n. zaščitnina. gdjutjgeltite n. varni —, svobodni sprevod. [nik. §d)utj9t noflt m. sovarovanSc, sobranje-Sdjuijgott m. Bog zaščitnik, — varuh. |d)utjjjrilige m. svetnik varuh, — zaščitnik, — pomočnik, patron; f. svetnica zaščitnica, — pomočnica, patrona. §d)ut;()Err-«i.varuh, zaščitnik, zavetnik. 5d)utii)errfdjaft f. varstvo, okrilje. |d)itl;ling m. varovanec, branjengc. fdjufjlos zapuščen, brez zavetja, brez obrane. §d)uijlo|tgf!»it f. zaptiščenost. §d)utimann m. zaščitnik, branilec, stražnik. §d)uijtnnutr f. paž, medzidje, branik; fig. zaščita, obramba. §d)iif;niittel n. branilo. |d)nl(0rt »». pribežališče; (toinbftdjer) zatišje, zavetje, gdjuitpodittt pl. f. ©djugblattern. Sdjutjpodienimpfung f. cepljenje koz, stavljenje osčpnic. §d)ut}rtbe f. zagovor. šd)ubrfbner m. zagovornik, zavetnik, zagovarjalSc. §d)ut}ttiad)e f. sprevodna straža. 5d)utjinaff( f. branilo, hranilno orožje. |djui}tutl)t f■ jez ; fig. obrana , za-slouiba, zaščita, zaklon. §d)uijioll m. zaščitna carina. §djuti;olirt)llrm n• zaščitno carinstvo. fdpnabbclit čopotati, ploskotati, žlem-petati (-ečem). §d)isabt m. ščurek, žohar. fdjitmd) slab, nemočen, obnemogel, medel; nevečBn, malovečen, nebogljen; (Sidjt) brleč, medel, mižav; —er 93e= točiš slab —, lahek dokaz; —er SBein lahko vino; ber geinb ift p — je premalo sovražnika; —e Stimme tih glas; —e garbe medla barva; (biiuu) tenek, šibek; — werben slabeti; oslabeti; brennen brleti, mrlihati; meine gete ift ju — moje pero je preokorno; fpred)en tiho govoriti. §d)U)üd)e f. slabost, slabota, nemoč (-i); malovečnost, onemoglost. fd)toäd)cn slabiti, slabotiti, slabšati; ' oslabiti, oslabotiti, oslabšati. fd)n>ad)gläubig slaboveren, maloverBn. fdjnmdjljeit f. slabota, slabotnost; ost. fdjtuad)l)trjig slabosrčen. §djrond)()frjtgkeit f. slabosrčnost. gdjtuadjliopf m. bedak, bebec, tepec, budalo, trap. fdjnmdjltijpftg slaboumen, bedast, bu-dalast, topoglav. Srijmadjhupfigkeii/^ slaboumnost, topo-glavost, slaboumje. fdjiuädjüd) slaboten, nebogljen; (fran!) bolehen, bolehav; mlahav. §d)iuiid)lid)htit f. slabotnost, nebogljenost ; mlahavost. §d)tuäd)Hng m. slabeč, slabotnik. fd)umd)ftd)tig slaboviden, brljav. §d)mad)ftd)tige m. slabovidec, brljavec, §d)road)|tnn m. slaboumnost, slaboumje. fdjraadjftnnts slaboumen; kesnogläv. §djiuäd)uttg f. oslaba; slabotnost. idjmaben m. ($unft) sopar, puh, čad;. (fRei^e beim ÜDMljen) red, redica, plast (-1); (©djtoanj) repek, gdjmabengriitje f. jagliči^Z., jegličif>Z. Šdjnmbron f. f. (Sžcabroit. fdjmabronieren blebetati (-ečem), klepetati (-ečem). gdjttmgtr m. svak (SKontt b. ©djtoeftcr); dever (Šruber bež äRanneS); šurjdk (SSruber ber grau). §d)rongerin /'. svakinja, svast (-i); želva (zava, zeva, zavična, zalvična) (©djtuefter b. ©ianneS); jetrva (grau b. Sruberž). |"d)iuäg«lid) svaški. fdjnmgem svačiti se; posvariti se. gdjutftgerfdjaft f. svaštvo, svaščina, svojščina, prirod. §d)roS()er m., f. ©d)wiegerDater. gdpualbr f. lastovica, lastovka; @d)tt)alben» lastovičji, lastovični. §d)roa!bfnbm'|!raudjTO.t1ilinje,tršlika. §d)iualbenhotf) m. lastovičjek, lastov-jek. [lastovičar. §d)tualb«ufd)iuan; m. (©djmetterfing) Sdjmalg m. šviga. |d)Uiall m. puh; slap; (SBaffer—) naval; roj; (9ftenfcE)en—) gneča, pritisk.. gdjnmmtn m. goba, gliva; dem. gobica, glivica. fdjmammartig gobast, glivast. ©djtt)ämmd)en — 60G — Schwarzbrot §d)iuämmd)en n. gobica. frf)iimmmid)t gobast, glivast. fdjwammig gobat. |d)tnammfammler m. gobav. Sdjiaammfpiniifr m. gobovec. 5d)iuammfleut vi. gobovec. Sdjtuammfuppc f. juha z gobami. |d)uian to. laböd , lebed; Sd)man* labodji. fd)iuanen f. a^nen. gthiuanengefang m. labodova pesen (-i), labodje petje; fig. poslednja pesen. Sd)itinitettl)nls to. labodji vrat; fig. prebeli vrat. rdjiunneitttittf! bel kakor sneg, prebel. gdjiuang to. f. Schwung; (©ebraud)) navada. fdpiMttger noseča, nosna, v drugem stanu, samodruga; (Eljemie) napolnjen, navzet, napojen; (Suft) soparen, težek; — lnerben zanositi, spočeti (-čnem); — ge^en noseča biti (sem), nositi; fig. nakanjati, liamerjati. rdjmangeni nosečo storiti; spečati; wer hat fte gefdjwängert ? od koga ima otroka? (bei interen) ubrejiti, uple-meniti; (d)etn.) napolniti, napojiti, navdati; impf, napolnjevati, napajati. gthroangerfdiaft f. nosečnost, noseči stan. fthiuaitk šibek, tenek, vitek, šviglast. §d)tBank to. burka, šala , gluma; smešnica. (djtunnken majati se, gugati (-gljem) se, kolebati, zibati (zibljem), vegati se; (im ©efjen) loviti se, omahovati; (Knie) utripati (-pijem), uklekovati se, ušibo-vati se; (unentfcljtoffen fein) obotavljati se, omahovati; — tnadjen zazibati, zamajati, zagugati. - lU^-- ) podrepiti, rep podvezati (-vežem). Sd|uian)feber f. repno pero (-esa). 5d)iBttnjflo(Te f. repna plavuta. rd)iuanilos brezrep. 5d)inan;lutd)e pl. repati krkoni pl. §d)ioan}meife/!mlinarček,dolgorepka. |d)tt>an;riemen to. podrepniea, pod-repni remen. §d)ioan;llern m. repatica. |d)iuan;ltiith n. rep; repina. fd)tuapp! interi. čop! plesk! plosk! §d)rottr m., —en m., —e f. tvor, tur, ulje (-esa), vred; gnojni mehur. ("djnmren gnojiti se; ognojiti se, pri-saditi se, pribrati (-berem) se, raz-gnojiti se. Sd)!onrm to. roj, (in Körnt, mladič); (Sdjar) tropa, trop, truma, vršelo. fthtnfirmen rojiti; rojiti se; (herum—) klatiti se, skitati se, kolovratiti; (mit ®eräufdj) hrupeti, vršeti; (bei 9?adit) ponočevati, vasovati; (phantafieren) blesti (bledem), blazniti, sanjariti. Sdjiuitrmcr m. sanjač, sanjalec, pre-napetnež, zanesenec; (im geuerwerf) švigalec; (Jgerumftreicher) potepinec, rojüec, skitalec; (5Jad)t—) ponočnjak. Sdjnmrmerei f. sanjarstvo; prenapetost, zanesenost; ponočevalstvo. rdjiuarmtrifd) sanjav, sanjarski; prenapetih mislij. 3d)U)iirme)eit f. rojni čas. Idjiuarte/l tolsta koža, bradina (^ftr.); krajnik, krajec. fdjnmrj črn; (Vferb) vran; —ti s$ferb vranec; —e Kuh mavra, čada, črnka; — machen črniti; počrniti; — werben črneti; —er Sonntag tiha nedelja; (Bom 9tufj) sajast; (B. 8tauch) okajen, zakajen; (B. b. Sonne) zagorel; —e ©ebanfen hudobne misli. fd)iuar;8ugtg črnook, črnih očij. gdliuarfbart m. črnobradek. fd)nmr;barttg črnobrad. §d)iuar;beere f. borovnica, gdjiuatibeerftrauth to. borovničevje. fd)iuar}blau črnomoder. §djmar}bleier} n. črni svinčenec. fdjroarjbraun črnorjav. gdpuaräbrot n. črni kruh. ©djmarjborn — 607 — ©d)h>efelfiiure gd)nmr;born m. trnoljica, črni trn. Sd)nmr;broffeI f- kos. Šdiiuurjt n. črno, črnina. gdjnmr;e m- črnjiih; (Seufel) vrag, hudič; (&eger) zamorec, črnec. §d)njär;e f. črnota, črnoba; (Körper) črnina; (Littel) črnilo. fd)tuürjen črniti; počrniti, začrniti; (trübe machen) temniti, mračiti; omra-čiti, otemniti; fig. mraziti; omraziti. gdjuiiirjer m. črnilec; (Schmuggler) tihotapec. §d)tuar;erle f. črna jelša. Šd)umr;fiirber m. barvar na črno. fd)ttmr}pgelig črnokril. gd)roar;flügler m. črnokrilec. fd)roar}füßig črnonog, črnih nog. fd)itiar;getb črnorumen, črnožolt. fehro orjgrftreift pasast, črnoprogast. fd)nmr;grau temnosiv. fdjitmrjijiMrig črnolas, temnolas, gdjrourjljoli n. f. SJlabefljoIj. |djroar}hiifer m. črnjuh. §d)n)arjkel)ld)en n. pogorelček, pogo-relBc, črnjevka. gd)tmir;hopf m. črna glava; (^erfon) črnoglavec. fdjttmrjhäpftg črnoglav. 5d)iuar;l;iimuicl m. zamorska kumina. |d)umrjkünftler m. f. Sauberer, fdjraiirjlid) črnkast, črnikast, začrnel; (®eficf)t) zagorel, zagorelkast, črno-manjast. [lost. Sdiraiirjlidjheit f. začrnelost, zagore-Sdjnmriplöttdjen n. črnoglavka, ko-vaček. gdjroarjroek m. črna suknja; ($erfon) čmosuknjež. fdinmrjrotf) kostanjast, temnordeč. fd)nmr;rd)etkig marogast, grahast. fd)ttmtifd|itatielig črnokljun. fd)itmr!fd)tt)än;ig črnorep. Sd]ioar)fc()cr m. črnovidec. §d)U)nr;fped)t m. črna žolna. §d)rtmnfud)t f. črnivost, črnica. §d)rour;nmlb m. črni gozd. gdjinarjniur; f. črni koren, kozja smrt (-i). fd)itmr;;äl)nig črnozob. fdjroatjen govoričiti, gobezdati, žlobudrati, klepetati (-ečem), klohasati, kvasiti. gd)iuäi;er m. blebetälec, blebetač, brbra; žlobudra, žlobudralo; klepetä-lSc, kvasač, klobasač. gdjmiiherei f. blebet, blebetanje, br-bränje, žlobudranje. Sdjroiiiierin f. blehetalka, klepetulja, žlohodraika. fdjnmtjlmft blebetav, klepetäv, žlo-hudräv, brbrav. §d)iun^f)aftigl{eit f. blebetavost, žlo-hudravost. gd)umf;fud)t f. f. ©tf)hja|sfjaftig!eit. gdpuebe f. visenje; in ber — fein viseti; eä ift nod) in ber — še ni do-gnano, še teče. fd|ioeben plavati, nositi se, vznašati se, zibati (zibljem) se; unbeweglich — viseti; (jtoifdjen gurd)t unb §offnung) omahovati (med strahom in upom); e§ fdjtoebt mir bor ben Slugen prav pred očmi mi je, očitno mi je; —be Sßerljanblung še nedognana obravnava; —be ©taatžfdjulb nezaloženi državni dolg; fdjtoebenb viseč; vodoraven, gdjmebebnum m. gred. gdjroebfliege f. trepetalka. gd)tuefel m. žveplo, sera; ©ct)toefeI= žvepleni. fd)iuefelartig žveplenast. [lina. gdpuefelauflöfuttg f. žveplena raztop-gd)mefelbnb n. žveplena kopel (-i), žveplene toplice pl. gdjroefelblunte f. žvepleni cvet. gdjmefeIbiort)b n. žveplov dvokis. gd)tuefeler; n. žveplena ruda, žve-plenica. [klinček. gd)roefelfnben m. žveplenka, žvepleni fdjmefelgelb žveplenast, žvepleno-rumen. gdjtuefelgerud) m. žvepleni duh, duh po žveplu. gdjroefelgruhe f. žveplenica. rdjrocfelljoltig, fdjmefetig žveplen; —e ©äure žveplena sokislina. gdjroefclfjoijdjen n. žvepleni klinček. gdjroefelhies m. železni kršeč. gd)U)cfeIho()lenftoff m. ogljikov sulfid. gdjiuefelmetnU n. žveplena kovina, fditoeftlreicf) žveplenat. gdpuefclfnl; n. žveplena sol (-1). fdjroefelfauer žveplenokisel. gd)iuefelfäure f. žveplena kislina. ©djmefelroaffer — 608 — ©djmeller §d)n)efelnia[fer n. žveplena voda. Sdjtoefelroafferfloff m. vodikov sulfid. §d)taefelttiainrer(lof|fgos n. žvepleni vodik. gdjtBCtf m. rep; dem. repek, repič, repiček; (am Sleib) vlek, vlak; (be§ Stometen) rep, metla. fd)iueifen intr. klatiti se, motati se, krožiti, pohajati, vlačiti se; tr. (im SBuffer) plakati; opläkniti, oplähniti, splahniti. fdjtueiftg -rep; j. 33. langfdjmeifig dolgorep. §d)ioeifral)mett m. napenjalo. [tica. Srijttjetfflerit m. repata zvezda, repa-§d)uieif(tiitk n. repina. fd)roeigett molčati (-čim); (berftum* men) umolkniti, obmolkniti, utihniti; (auf furäe Qeit) pomolčati; fdjmeige! molči! tiho! jezik za zobe! §djmeigen n. molk, molčanje; ju nt — bringen sapo zapreti komu, jezik zavezati (-vežem). fdjiocigenb adi. molčeč; adv. molče, fdjtueigfam molčljiv, molčečen, molčeč, gdpueigfamkeit f. molčečnost, zamolč-ljivost. gdpuein n. svinja, prašiča; (rnönnl.) prešič, prasBc; prase (-eta); (MecEž) svinja; ©dpnein» svinjski. Sdjiueinbür m. merjasec, meresec. |d)iueinbraten m. svinjska pečenka, pečena svinjina, fdjmeinen svinjski. Sdiuicttterei f. svinjarija, svinjarstvo. §d)tuetnfetf n. salo, svinjska mast (-1). gtfiroeinfleifdj n. svinjsko meso, svinjina, prešičevina. §d)tueinl)8nMer m. svinjär. §d)tuetnljauf /'. svinjska koža. Sdjroeinljtrtm. svinjär, svinjski pastir. Sdpueinigcl m. prešičji ob. rilčasti jež. fd)tueiutfd) svinjski, svinjarski. §d)tueinkoben m. f. ©dimcinftall. |d)U)einkotl) m. svinjšček, svinjek. 5dlioeimnuttet f. prašiča. Sdjineinsborfte f. ščetina. 5d)roeinsbrot n. (Cyelamen) soldatek, kokorik, krvavi lisec, gdpueinfdjneiber m. rezär, rezalec. 5d)tneinskopf m. svinjska glava, gdjroeinsutagen m. svinjski želodec. gdjmeinftall m. svinjak, svinjski hlev; ©ommer— kolet; SBinter— koteč, gdjnieintrog m. korito. Šd)inein;ud)t f. svinjereja. 5d)iuetnii'td)ter m. svinjerejec. gdituein;unge f. svinjski jezik. |d)roeilj m. pot, znoj; im —e fein potiti se; in — Jommen spotiti se; ©djtoeijš» potni, znojni. [kopel. Sdjmeißbab n. potilna kopel (-i), znojna fdpuetfibar zvaren, varek. fd)tneiibid)t neprepoten. gdjroeiftbriife f. znojnica. fd)tueißen tr. (Eifen) variti, zvariti; intr. (SDfenfd)) potiti se; (meibmöitn.) krvaveti. gdjroeißer m. varilec. rd)iueif)ig poten, znojen. gdjtueiklod) n. potnica, potna luknjica, gdpueißmittel n. potilo, zdravilo za pot. fd)tueiljtreibenb kar pot žene, potilen. Sdjuieifjtropfen m. potna sraga, potna kaplja. gdpueißtud) n. potni robec,potna ruta. gdjroeißung f. zvar. šdjroeiierei f. f. SJJeierei. gd)toei;erkiife m. švicarski sir. fdjtuelen intr. tleti; tr. paliti, žgati (žgem). fdjraelgen (fd)lemmen) požreševati, zapravljati, žreti; (Bergeuben) tratiti, razsipati (-sipljem). Sdittielger m. razkošnik, požrešnik, zapravljivec; razuzdanec. gdjroelgerei f. razkošje, požrešnost, zapravljivost, razsipnost, nasladno življenje. gd)iuelgerin f. razkošnica, požrešnica; zapravljivka. fdjtuelgertfd) razkošen, požrešen; zapravljiv, razsipen, razuzdan, gdjtoelle f. prag; (ber 33riicfe) blazina, fdjtueilen intr. (bom Seib) oteči, na-buhniti, obrekniti; impf, otekati; ge» fcbmotlen zapuhel, otekel, zabrekel; (3ßaffer) rasti, naraščati, kipeti, napenjati se; tr. napeti (-pnem), impf. napenjati; (ba§ 38affer —) vodo zajeziti, — zagraditi; (im 3Baffer —) razmočiti, impf, razmakati; ber SDtutf) fd)tneHt bie 33ruft srčnost širi prsi. gdjroeller m. prag. Sdiwemm* — 609 — Sdjtt»mml)aut 5rf)tticntm= plavni. Odjniemme f. kopališče, kopanje, fdjroemmen plaviti, goniti, nesti; naplaviti, nanesti; (ab—) oplakniti, splahniti; impf, oplakovati. Sdjroemmerbe f■ naplavina, nanosina. 5d)rucmittart m. kopališče. l Sdjtuengel m. kembelj (-na), Slepec, camglj; (beim SJrunnen) ročnik, vaga. fdjroenhen vihteti, sukati (sučem), mahati, kriliti; fidj — zasukati se, zavrteti se, kreniti, obrniti se; impf. obračati se, kretati se. Sdjrotnliutig f. obrat, okret. fd)iorr (phys.) težgn, težek, težak, (aucf) žmetgn in Steierm.); (gewichtig) bremenit, tehtgn; (befdjnierlidj) težaven; (micljtig) važgn; (laftig) težak, nadležgn; —e Seiten hudi časi; —e Strafe ostra —, huda kazen (-i); —e Sunge okoren jezik; —e Siinbe velik greli; —e§ (Selb lep denar; — werben ju SRittlje užaliti se, inako se storiti; — hören nagluh biti (sem); — adv. težko, težkoma. [ljiv. fd)iuerall)mtg nadušBn, nadušljiv, sip-Sd)nierall)miglieit f. nadušnost, sip-ljivost. Sd)tiicrr f. teža; (phys.) težnost; (Sditoterigleit) težava, težkota, težavnost, težkoča; (S8id)tigfeit) važnost, tehtnost; (Strenge) ostrost. [nina. §d|it)erebene f. težiščna ploskgv, rav-fd)iueren f. befdjtoeren. fdjroerfällig neokreten; nespreten, okoren. [nost. 5d)ti)erfiilliglttit f. neokornost, okor-fd)iuetfii|ig okornih nog, težkonog. fdjitierljrrjig otožen, težkega srca. ftt|U>erl)örig naglüh, priglüh. fdjrocrköpftg trdogläv. Sd)roerkraft f. težnost, fdinierlid) adv. težko, jäveljne, težko da, jedva (ferbofr.). 5d)roerlinie f. težiščnica. fdperlos breztežen. 5d)H)ermutl) f. otožnost, turobnost, klävernost. fdlitiermittljig otožen, turoben, težko-miseln, pobit, klavern. gdjroerpunkt m. težišče. |d)ttierfpat m. težBc. m §d)n>ert n. meč. šd)nierttl m. sabljanica, deveta sraj-čica, meček. gdjmertfeger m. mečar, sabljar. fdjroertformig mečast, meču podoben. Jadjroertfortfal; m. konica. §d]roertl)teb m. udarec z mečem. Sdjmertlilie f. perunika; plutnik. 5d)inertorben m. red mečenoscev. §d)niertfd)eibe f. mečeva nožnica. §d)inertfd)lag m. udar z mečem; oljne — brez maha z mečem, ne potegnivši meča. gdjmertftrrtd) m. udarec z mečem. 5d)tnertträger m. mečenosBc. §d)nit|ler f. sestra; Barmfjerjige — milosrčna sestra, milosrdnica; (S3un* beg—) posestrima; dem. sestrica, ses-trička; Sdjtoefter» sestrin. §d)tuellerbunb m. posestrimstvo. [ski. fd)nieHtrIid) sestern, sestrski, sestrin-§ d)m elter fd) aft sestrstvo; posestrimstvo. §d)iucftetfof)n m. sestrič, sestrnik. Šd)iueilertod)ter f. sestrična, sestrnica. Šdjinibbogtn m. oblok, obok, svod. Šdjnriegereltern pl. (ISItern b. SRannež in ©epg auf b. grau) sveker, svekrva; moževi stariši pl.; (Sltern ber grau u. f. tt>.) tast, tašča; ženini stariši pl. Sdpmegermutter f. svekrva; tašča. |d)ioiegerfoljn m. zet. |ri)roiegerlod)ter f. snaha, sneha, si-novlja (žena). £id|iutegen>ater m. sveker, tast. Idjniiele/.žulj, ožuljek; (§i£blä§d)en) mozolj, mozöljgc; (am gufje) otiska; — befommen otiščati (-im) se, ožuliti se. fd)iuielig žuljav, žuljnat, ožuljen. fdjtuierig težaven, težkotgn, težek. §d)n)ierigkeit f. težava, težavnost; (§inberni§) ovira, zavirek, napotek. §d)n»mman|lalt/kopališče, plavališče. fdjnummen plavati, pluti (plujem u. plovem); preplavati, prepluti; (fließen) teči, liti (lijem), cediti se. §djtmmmer m. plavar, plaveč. §d)tt>tmmfeber f. plavuta, plavut (-i), plutva. Srf)tt)tmttifufj m. noga plavka. žd)immmfiif;ler m. plitvonožec. šd)tuimml|aut f. plavna koža, — kožica. Sd)ttrimml)ofen — 610 — fdjhmngreicf) §d)immml)ofcn pl. plavne hlače pl. Srf)totmmkäfer m. potapljalgc, kozäk. Sdjnitmmcißer m. plavarski mojster, gdjtoimmplal; m. plavališče, kopališče. §d)tmtnmfd)ult f. plavarnica. 5d)ioitnmuogcl m. plovSc. Sd)tutlti)c f. lišaj. §d)toinbel m. omotica, omot (-i), omotičnost, vrtoglavica; fig. sleparija. gdpuinbtltt f. sleparsko dejanje, sle-parstvo; vrtoglavo početje. §d)n)inbelgti|t m. vrtoglavost, vihravost ; sleparija. [t6n. fd)iuinbtlig vrtoglav, omotičSn, omo-gdpninbtlkopf m. f. Sc£)tt>inbler. fd)ioinbtln intr. (Sdjttrinbeleien ma= d)en) slepariti; intr. u. ivipers. v glavi se vrteti, glava se mi moti, omotica se me prijema. fd)it)iitbelfiid)tig omotičav; vrtoglav. fd)tuinbfn giniti, gubiti se; zginiti, miniti, zibniti, preiti (-idem), preteči, poteči; impf, pojemati, potekati; (ab« neunten) sušiti se, hujšati, slabeti. §d)ltiiltbltr m. vrtoglavgc, vihravgc; slepar, slepilSc. Sd)rainbfud)t f. sušica, jetika, dera. fdjroinbfitdjtig sušičSn, jetičgn. §d)n)iugc f. krilo, perot (-i), perot-nica; (gutter—) pletenica; (b. SCSagen) polica; (Sdjaufel) gugalnica; ujčkal-nica; (in ber SOlil^Ic) tresilnica. §d)roingelkraut n. bilnica, kostreba. rd)iuingen tr. mahati, majati, vihteti, sukati (sučem); trepati (s čim); (®e« treibe) plati (poljem), veti (vejem), prevevati; (3rtad)S) trepati, otrepati, otresati; intr. ber $enbel fcfymingt nihati se; bie Saite fdjtoingt tresti (tre-sem) se; "ficfj — splavati, popeti (-pnem) se, povznesti se, vzdigniti se, švigniti, buhniti; impf, popenjati se, vzdigovati se; (aufš $ferb) vzpeti se, skočiti, zagnati (-ženem) se, zavihteti se; (fd)au« telit) kolebati se, gugati se, guncati se, ujčkati se. gdjtmngung f. zamah, zamašaj; (9ßen« bel—) nihaj; (Jon—) tres, tresäj; (fort« fd)reiteube —) postopno tresanje; (fte« ijenbe —) stoječe tresanje; (allgemein) mahanje, utrepanje. §d)tuingungsa« f. os (-i) nihaja. §djn)ingungsbautr f. čas nihaja. |d)tt>ingungsl)tnbernts n. ovira nihaja. Sd)n)ingungsintenlttät f. jakost nihaja. |d)toingungspunkt m. nihališče, tre-sišče. §d)n)ingungsit)tilt f. razmah, fdjioipps! interi. plesk! tresk! fd)tottrtn brneti, brenčati (-im); čvr-čati (-im), cvrkati. fd)totrrenb brenčeč, brneč, cvrkav. §d)toifj m. f. Sdjroeifj. Sdjroilibab n. znojna kopel (-i). fd)rotl;en potiti se, znojiti se; pot me poliva; — mad)en potiti, razpotiti, uznojiti. Sdjtoiben n. znojenje, potitev. fdiroiljtgpotgn, mokgr od pota, znojgn. §d)n)ii;miltil n. potilo. fd)toörtn priseči (-sežem), zapriseči; zarotiti se, zakleti (-kolnem) se; impf. prisegati, zaklinjati se; — laffen zapriseči , v prisego vzeti (vzamem); impf, zaprisegati, zaprisegovati; (bei ber Seele) pridušiti se, impf, pridu-šati se. [zaklinjalgc. §d)toörtr m. prisegalec, prisegovalgc, fd)roiil soparen, soparičgn, otöhSl, zagaten; — fein pariti se. §d)toitle f. soparica, spärica, spar, otohlica, kühalica. Sd)umi(l f. spuhlina; (©efdittmlft) otok, oteklina; (Sombaft) nadutost, šopir-nost. rdjnntlltig nabuhgl; napuhnen; nadut. §d)it)iilßigktit f. nabuhlost, napuhne-nost, nadutost. §d)tnung m. mah, vzmah, zagön, vzlet; (ber Seele) povzdig; (ftil.) polet, vzlet, povznos; in — bringen povzdigniti; in — fommen razviti (-vijem) se, raz-cvesti (-cvetem); zavladati, razširiti se; vznesti se; impf, vznašati se; in einem — mähom, mahoma, na mah. §d)toungfeber f. letalno pero (-esa), letälnica. fd)ronngl)aft živ; vzletgn. Sdpoungkraft f. zamašnost, prožnost. §d)imtngmafd)ine f. sredobežni stroj, vrtilka. Sdjttnmgrnb n. zamašnjak; mahalo, mahalnica. fd)iouttgreid) vznesen, navdušgn. ©djtttur — 611 — ©edjjeljntel gereut m. prisega, rota; eilten — tljun zapriseči (-sežem), zarotiti se, zakleti (-kolnem) se. fd)rourbrüd)ig prisegolomSn, krivo-prisežSri, krivorotSn. gdjraurgcbitr f. rotriina. |d)itmrgerid)t n. porotna sodba; porotna sodnija, porota; ©djtuurgeridjtS» porotni. 5d)ttiurgcrid)tcl)of m. porotno sodišče. Sd]itiunttantt m. porotnik. 5d)it)urj)lni; m. rotišče. ftientififd) f. «riffenfdjaftlidj. §rlaue m . suženj, sužnik, rob; ne-yoljnik; (©efongene) jetnik, ujetnik; fig. hlapec; ©claben= sužnji, robski, hlapčevski. §tlnt)enbien|l m. hlapčevstvo, sužnost; — Derridjten sužnjevati, robovati, hlap-čevati. Srtnrettljnnbel m. kupčija s sužnji. Itlauenljiinbler m. kupčevalSc s sužnji. Srlaornjod) n. jarem sužnosti. Štlmienmarkt m. suženjski trg. Štirtoenrdjtf n. ladija s sužnji. §rlat)en|t(tnb m. sužnost, suženjstvo, robstvo; sužnji pl. §tlat>erei f. sužnost, robstvo; in b. — (eben sužnjevati, robovati, hlapčevati. grlanin f. sužnica, sužnja, nevöljnica; jetnica. [ski. ftlutrifd) suženjski, lilapčevski, tlačan-ftontriereu obračuniti; denarnico pregledati, impf. — pregledovati. Scoittrienutg f. obračun, pregled. Scoittro n. obračun, gcorbut m. kurdej. §torpion m. ščipalec, škorpijon, frribeln pisariti. Jtribler m. pisač, pisün. Itropljeln (©crofeln) pl. želve (žolve) pl., živice pl.; bezgavke^)/.; bramorji^i. frropijuliSs (fcrofulög) želvast. §trnpri m. dvom, spotika. [sti. ftrttpulijs prenatančen, pretenke ve-5rri:))idolttiit f. tankovestnost, pre-tenka vest (-1). §trutinium n. glasoštetje. Irnlptur f. f. Sitbfjauerei. fetoitte f. črta sečnica; presečnica. fedjs num. šest, šestero; um — llljr ob šestih. §cd)s f. šestica, šestka. fed)s= šesto, šestero. fcdjsarmtg šestorok, šesterorok. gcdjsedt n. šestoogelnik, šestokot. fedjsedtig šesterokoten. §ed)seuber m. šesterak, šesternik. |ed)fer m. šestak, šestica. fedjlerlei num. šesteri. fedjsfnd), fed)§fältig šesteren, šester-nat, šestogiib. fedjsfeberig šestoperen. fed)sflädjig šesteroplosk. fedjsfliigelig šesterokril. ftdjsfiifig šestončg, šestonogat. §ed)sfii^ler m. šestonožec; (§ejameter) šestomer. fedjsljunbcrt num. šeststo. fedjBljunberifte num. šeststotni. femsjäijrig šestleten, rcdjsltbpftg šestoglav. fedislötljig šestloten. fed)smal num. šestkrat, šest potov. ftd)smalig šestkraten. jred)smonat(id) šestmesečen. §td)sj)fiinber m. šestfuntnik. fed)sj>fitnbig šestfunten, šestlibern. fed)sfeitig šesterostran, šestostranski. fcd)6ftlbig šesterozložen, šesteroslov-čen. fedjstaufenb num. šest tisoč. Jedjstaufenbfle num. šesttisočni. §ed)stel n. šestina, šestinka. fedjstens adv. šestič, fedjster num. šesti, jfedjstjjnlb polušesti. fedjsunbjtuauiig num. šest in dvajset, dvädeset šest." Sedjsroodjen pl. otročja postel (-i), babine pl. gedjstuijdjiterin f. porodnica, otročnica. fed)5}ftf)mg šesterozob. red|S|öllig šest palcev, fedjtelrt perilo kuhati, žehtati. §ed)tel|"d)aff n. žehtnjak, žehtnik. fed);el)n num. šestnajst; C8uf)I) šest-najstka, šestnajstica. §ed)jtl)nenber m. šestnajsterak. |ed);el)nem. šestnajstak; šestnajstica. fed)jtl)nerlei šestnajsteri. fed);et)nfad), fed^eljnfiiltig šestnajste-ren, šestnajsternat. [ka. §ed);el)ntfl n. šestnajstina, šestnajstin- ©edijefintelformat — 612 — ©eelenamt §ed);eljntelformat n. šestnajsterka. fedj^eljntens adv. šestnajstič. fed)}ig num. šestdeset. §ed);igtr m. šestdesetica, šestdesetka; (Herfen) šestdesetžk, šestdesetletni človek ; —in f. šestdesetletni ca. |ed);igerlei num. šestdeseteri. fed)jigfad), fedßigfültig šestdeseterBn, šestdeseternat. fedjiigjüljng šestdesetleten. |ed)iigmal adv. šestdesetkrat. fed);ig|te num. šestdeseti. [ka. §ed)jig|!el n. šestdesetina, šestdesetin-feternieren odločiti, izločiti, oddeliti; impf, odločevati. getefs m. odločba, odločitev, izločitev, federen raztelesiti; parati, getret n. tajnost; skrivni pečat; j. Stbort. gecretör m. tajnik; (©ekrani) pisalna omara, pisalnik. [služba, gerretariat n. tajništvo; tajnikova geeretion f. izločevanje, geri m. sekt (vino), gerie f. razkol, odcepek. gctticrer m. razkolnik, odcepljenec. gertion f. odsek, gedionslinie f. črta odsečnica. geriot m. izsek kroga, gecunba f. drugi razred, geeunbaner m. drugošolec. gecunbaitt m. dvobojni drug, priča, ferunbiir drugoten, drugega reda, drugoreden; podružen. gecnnbatoedjfel m. druga menica, gecunbe f. sekunda; hip. fentnbieren (@efang) pripevati, prilagati, priklädati; (®uell) v dvoboji pomagati, — pričati. gecunbogenitur f. drugorodstvo. gebe? ti., —format n. šestnajsterka. gebiment n. usedlina, gošča, podmäst (-i), kal. gebimentärformation f. skladovita —, sedimentarna tvorba. gebimentge|lein n. usedlina; (frl)(talfi= nifd)e§ —) oborine pl. febimentieren uleči (-ležem) se, usesti (-sedem) se na dno. Str m. jezero; dem. jezerce, gee f. morje; offene — široko morje, počina; f)of)e — veliko —, odprto morje. gee* jezerski, jezerni; (3Jteere§=) morski, pomorski. [morka. geeaitrooljner m. primorec; —in f. pri-BtearTenal n. pomorska orožnica. geebad) m. jezernica. geebiir m. morski medved. Seebediert n. jezerska kotlina. Serbeljörbe f. morski urad, morska oblast (-i). geebett n. jezerišče. geebinfe f. srpica, primorska sita. Seeblnme f. lokvanj, pljučnik. geeboben m. dno jezera, jezersko dno. Seerompafs m. kompas. Seebienll m. mornarska služba, mor-narstvo. geefaljrer m. pomorščak, pomorski brodnik, morski brodär. geefaljrt f. morska vožnja, brodarstvo. Seeftfd) m. jezerska riba, riba jezernica; morska riba. geefradit f. morski naklad, geefräulein n. morska deklica, geegebirge n. morske ob. podmorske gore pl. [morji, geegefedjt n. pomorska bitka, boj na Seegcgenb f. morska krajina. geegeriri)t n. pomorsko sodišče, geegras n. haluga, morska trava, geegrunb m. morsko dno. geeljafen m. pristan, pristanišče, luka. geeljanbel m. pomorska trgovina, geeijölje f. nadmorska visokost (-i), geetjunb m. tulenj, morski p6s. geeigel m. morski ježek, geejungfer f. morska deklica, geekarte f. morjevid, morska mapa. geekrankljeil f. morska bolezen (-i). Seekrieg m. pomorska vojska, geekiifte f. morski breg, morska obal (-i), morsko obrežje; (Sanb) primorje, pomorje. geelanb n. primorska dežela, leeliinber m. primorec. feeliinbifd) primorski, geele f. duša; dem. dušica; ©eelen* dušni, duševni; zadušni. S erlernt rt m. čin duše. geelenabel m. blagodušje, dušna bla-gost, — plemenitost. geelenamt n. črna maša, zadušna maša, bile, zadušnice pl. ©eelenangft — 613 — ©eget Seelennngft f. dušna bridkost, dušna stiska. geelenarjt m. dušni zdravnik. Stelenfriebt m. dušni mir. geelengro^t f. velikodušje, velikodušnost, ferlengnt predober, gtelenljanbel m. kupčija z ljudmi, geelenljeil n. zveličanje duš, dušno zveličanje. geelenljirt m. dušni pastir, feelenkrank na duši bolan, dušebolSn. gtelenkranke m. dušebolnik. geelenkrankljeit f. dušna —, duševna bolezen (-i), geelcnkummet m. dušna toga. Seelenleben n. duševanje. geelenleljre f. nauk o duši, dušeznan-stvo, dušeslovje. Seflcnletbett n. dušno trpljenje, feelenlos brezdušen, geelenmeffe f. črna —, zadušna maša. Stelennaljrung f. dušna hrana. Seclenpein f. dušna muka, — stiska. Štelenplage f. dušna muka. getlenrnlje f. dušni pokoj, mir duše; mirna vest (-1). [bolje. 5etlenrd)tntr; m. dušna bol (-1), duše-§eeltnl"d)n>iid)e f• malodušje. getlenjpeift f. dušna hrana, — paša. §tclenfpiegel m. dušno zrcalo, [duše. šetltnlliirke f. dušna moč (-1), moč Stelenllörung f. dušni narušaj. jaeelentag m. vseh vernih duš dan (dneva), geelentrolt m. dušna tolažba, ftelenoergniigt iz duše vesel, geeltnoerknufcr m. IjudotržSc; prodajalec duš. Setltnuermbgen n. dušna znanost, dušna moč (-1). Seelemtmnberung f. preseljevanje duš. ŠrcUnttiofjl n. dušni blagor. Seeltnptftanb m. dušni stan. Šteloroe m. morski lev. geelforge f. dušno pastirstvo, dušno skrbništvo. [nik. geelforger m. dušni pastir, dušni skrb-|ttiuft f. morska sapa. [država. §eemad)t f. ladijevje; (©taot) morska geemann m. pomorščak, mornar, fetmannifd) mornarski. geemattnfdjaft f. pomorščaki pl., mornarji pl. Seemaitnskunft f. pomorska umetnost. Seemeile f. morska milja, geeoffirier m. pomorski častnik, geepjferbdjen n. morski konjiček, geepflanje f. morska ober jezerska rastlina. geepolp m. hobotnica; osmonožec. Šftraub m. pomorski rop; pomorsko roparstvo, gusarstvo. geeräuber m. pomorski ropar, morski razbojnik, gusar. feerttuberifd) roparski, gusarski. geeredjt n. pomorsko pravo, feercidj jezernat. geereifenbe m. pomorski popotnik, geerofe f. f. ©eeblume. geelal; w. morska sol (-1). geefalpure f. morska kislina. geefd)iff n. morska ladij a. geefd)iffal)rt f■ pomorsko plovstvo. geefd)lad)l f. pomorska bitka, bitka na morji. geefd)ilbhröte f. morska želva, geefdpalbt f. čigra, ribič, geefolbat m. pomorski vojščak; pomorščak. geefpiegel m. morska gladina. gee|taat m. pomorska država. gee|labt f. primorsko mesto, geeftern m. morska zvezda, geeftranb m. morsko obrežje, [vihar, geefhtrtn m. morska nevihta, morski geetang m. morska haljuga. geetaube f. galeb, tonovšica. geetreffen n. bitka na morji, pomorska bitka, geetruppen pl. pomorska vojska, geeufer n. morski breg, morska obal y (-i), primorje. ure* geeunfoll m. nesreča na morji, geeungebeuer n. morska pošast (-i), morski velikan, gecoolk n. mornarji, pomorščaki pl. feeroörts adv. proti morju, k morju. gettt>a|Ttr n. jezernica. geemefen n. (SKarine) pomorstvo; mornarstvo. geetoinb m. mornik, morski veter, gegel n. jadro; mit boKen —n z razpetimi jadri; bie — ftreidjen jadra ©egelfalter 614 — ©eibenraupe spustiti; bie — einjieljen jadra speti (spnem), — zviti; Segel» jaderni. gegelfalter m. jadralec, ftgelfcrtig gotov —, pripravljen na odhod po morji, z razpetimi jadri. Segelgartt n. preja za jadra. Segelnindjer m. jadrar.' fegeln jadrati. [jadrnik. §egelfd)iff n. jadrenica, jadralka, gegelRange f. jadrenica, rajna, gegeltud) n. platno za jadra, jadrovina. Begeluierlt n. jadrovje. gegen m. blagoslov, (žeggn); (2Btr* !ung) blagor, blagodär. fegenbringenb blagonosen, dobroten, blagodargn. fegenreid) blagovit, blažen. Segenfprectjctt n. blagoslavljanje. gegenfprud) m. blagoslov, gegensoerhihtber m. blagovestnik. gegler m. jadralec; (Sögel) hudournik, brizga. fegnen blagosloviti, žegnati; impf. blagoslavljati; (preifen) blagrovati; (be= feligen) blažiti; oblažiti, osrečiti; impf. osrečevati, gegnen n. blagoslavljanje. [blažina. gegnuitg f. blagoslävljenje; blagota, Šcij- vidni. geljare f. vidna os (-1). feljbar vidgn, (vidljiv), fejjen videti; (ftftauen) gledati, zreti; (■— laffen) kazati (-žem); pokazati, na ogled postaviti; pokazovati; fid) — laffett prikazati se, impf, prikazovati se; fie|e! glej! lej! poglej! pogledi! fid) fatt — nagledati se. geljen n. vid, videnje; baž — Ber» lieren obnevideti. feljenb videč, geljenbe m. vidgc. feljensniiirbig ogleda vredgn; znamenit, mikalgn. geljenstBÜrbiglieit f. znamenitost, mi-kalnost; ogleda vredna stvar. geljer m. vidgc; (Sßropljet) vedež, ve-deževalgc; —in f. vedeževalka. gefjljiigel m. vidni pomolgk. getjkraft f. vid. geljlod) «. zenica. Iranern m. vidni živgc, vidnik. geljne f. kita; (am Sogen) tetiva. ftfjnen fid) hrepeneti, koprneti, hlepeti, želeti česa, tožiti se komu po čem; mreti —, mrtgv biti (sem) za čim, omedlevati, dihteti. geljnen n. hrepenenje, koprnenje, poželenje. §e!jnettotelcik n. tetivni mnogokotnik. feljnid)t kitast, žilast. feljnig kitnat, žilav, trsgn. reljnlid) željgn, spreželjgn, goreč, hrepeneč, dihtiv. ge|nfud)t f. hrepenenje, koprnenje, goreča želja, hlepenje. [željiv. re(jn|ud)tig hrepeneč, koprneč, po-feljr adv. zelo, jäko, močno, silno, sila, grozno, rameno, šembrano; (©u« perlatiB) pre-; ju — preveč, odveč, čez mero. geijroljr n. daljnogled. gel)ltraf)l m. vidni žargk, vidni trak. Bcljroeite /'. dogled. Šcl)tninliel m. vidni kot. r»id)t plitgk, plitgT; —e ©teile plitvina, plitčina. geidjtljeit f. plitvost, plitkost; fig. puhlost, jalovost. geid)tling m. plitvež. getbe f. svila; (gebref)te —) stikana svila, sükanka; (Žida), geibel n. maslec. geibelbaft m. navadni volčin. geibeln pl. volčini pl. feiben svilen, svilgn, svilnat, (židan). feibenöljnlid) svilnast. geibenbau m. svilarstvo, sviloreja. geibenet n. svilni mešič. geibenfabrih f. svilärnica. geibenfabrikant m. svilar. geibenförber m. svilobarvgc. [obleka, geibengcttmnb n. svilnata ob. svilena geibengeiuebe n. svilnata tkanina, geibenijttnbel m. trgovina —, kupčija s svilo. gribenljiinbler m. kupčevalgc s svilo. Šeibenljanblung f. prodajalnica svilnate robe. geibenljut m. svilnati klobuk, geibenkleib n. svilena —, svilna obleka, geibetitnanufactur f. izdelovanje svilnate robe. Setbenraupe f. svilna gosenica, svil-11 i ca, sviloprejka, svilöd. feibenreid) 615 — ©eitenlraft feibenreid) svilovit, svilnat, geibenfdjtnani to. pegam. [predse. Sttbenfpintter m. svilni prelčc, svilo-getbcnfpinneret f. sviloprejnica. Seibenfpimterin f- sviloprejka. geiben|toff to. svilenina. Seibentud) to. svileni robec, geibemoeber to. svilotkalec. geibenjeng n. svilenina. 5fibcnjud)t f. svilarstvo. 5eibeit)iid)ter m. svilar, svilorejec. Seife f. milo, (žajfa); ©eifen» milni, feifen militi; omiliti, ožajfati. feifenartig milast. [pena. geifenblafe f. milni mehurec, milna Seifengeill to. milovfe. §eifenliünblet to. kupčevalec z milom, geifenfteber to. milar, milovär; —in f. milarica. [niča. geifenfieberet f. milarnica, milovar-šeifenttiaffrr to. milnica, (žajfnica). feigen f. feigen, geiget to. f. ©ei£»er. feiger adi. navpičen; adv. navpik. geigerarbeit/,.odtapljanje,odločevanje (medi od srebra), geigerlinie f. navpična črta. feigem navpik kopati (kopljem); od-tapljati; odtopiti. 5eigerfrt)nd)t m. navpična jama, navpični rov. geilje f. cedivo; izeejek; gošča, feifen cediti; precediti, pretočiti; precejati, pretakati. geiljer m. cedilo, cedilnik; (Sßerfon) eednik, cedilSc, precej evalSc; —in f. cednica, cedilka, precejevalka. geiljerkorb m. cedilnik. [no. geiljertud) to. cedilni prt, cedilno plat-feil to. vrv (-1); (©trid) konopec, ko-110p, vože (-eta). geiler to. vrvär, vožar; Seiler» vrvar-ski, voMrski. gtiletei f. vrvarstvo, vožarstvo. geilerljanbroerh n. f. ©eilerei. geilermei|ter m. f. ©eiler. geiltanjer to. vrvohodec, vrvolazec, vrvoplesgc; —in f. vrvolazka, plesalka na vrvi. geiltanjerkunlt f. umetnost vrvohoje, — vrvolazbe. [tök. gettn m. strd (-i); čisti med; samo- fetnten cediti se. getntljonig TO. samotök, tekoči med. |ein w. bit (-i), bivanje, sostvo. fein biti (sem), bivati; für fid) allein - samovati; nidjt fein ne hiti; ijfterž fein bivati; fei nidjt bofe ne hodi hud! irgenbtoo — nahajati se; toaž foll ba3 fein ? kaj hoče to, kaj to pomeni ? e§ tft au§ mit iljm po njem je; guter Hoffnung fein noseča hiti; id) bin be§ Xobe§! mrem! eš ift au§ ber SKobe ne nosi se več; e§ ift mir um ettoaž gre —, prede mi za kaj; toillenS fein nameniti, misliti; fobiel an mir ift kar morem, po svoji moči; ©djanltoirt, ©djnfter, fnedjt, Saniert u. f. to. fein krčmariti, čevljariti, hlapčevati, gospodariti n. f. to. feilt pron. refl. svoj; (beäfelben) njegov; feiner Seit svoje dni; feinettoegen zavoljo —, zaradi njega, za njega delj. feinig svoj; (bešfelben) njegov; bie ©einigen svojci pl.-, njegovi, geifadjteia f. zmanjšanje dolgov, geisntograpl) m., ©eištnometer to. po-tresomer. feit coni. kar, odkar; praep. od. [rok. feitab adv. na strani, na samoti, od feitbem coni. odkar, geite f. stran (-1), strana; plat (-i); (glädje) ploskev; (am Körper) bok; (am ©djiff) bok, stena; bei — stran, na stran, spoti; (bie fdjöne — eines SeugeS) lice; ©djerj bei — brez šale; Don — be§ ©erid)te§ od sodnije, od sodišča; an ber rechten — anfäffen za pravo žilo prijeti (primem); (5(5artei) stranka; (jTljeil) del, stran, geitel to. maslec. Seiten» stranski, postranski, pobočni. geitenangriff to. napad od strani, geitenanftdjt f. pogled od strani, geitenbrett n. stranica; krajnik. geitenbriithe f. primostek. geitenbad) n. pristrešek, pristrešje. geitenbrndt to. tlak na stene, — stran, geitenflftdje f. (ploskev) postranica, stranica, geitengebünbe n. prizidek, geitengeroeljr w. sablja, bajonet; pobožno orožje. geitenhraft f. sila sestavljača. fettenlang — 616 — Selbftlob feitenlang jedno stran dolg. Seitenlinie f. postranska črta; pobočna proga. Seitenmauer f. postranski zid. §titennaf)t f. postranski šiv. [dija. |eitenfd)iff n. (b. tirdje) pokrajna la-|eitenfd)lagaber f. pristranska pri-vodnica. geitenfdjmerj m. bolečina v boku. ieitenfripmminer pl. bokoplovke pl. §eiten(ted)en n. bodljaji pl. §eiten|lrafje f. postranska cesta. §eiten|liitfe n. jednačica, drugarica. |eitentafd)e f. pobočna torba, torbica, geitentpl n. postranska dolina. §eitent(jüt f. postranske duri pl. Seitentram m. žrd (-1). leitentrieb m. odrastlek, panoga. §eitennmnb f. stranice pl.; pobočna stena, ostenek. Seitemueg m. stranski pot, stranska pot, stranpot. §eiteniuinkel m. prikotek. Seitenjaljl f. število stranij. Šeiten;immer n. stranska izba. feitljer adv. od tega časa, od te dobe, odzdaj, odsibmal. feitijerig dozdanji, dosedanji, feitioann adv. od kedaj. feitnmrts adv. v kraj, stran, na stran, felbattber num. saraodrug, sam drugi, felbbritte num. samotretji, sam tretji, felbe f. berfelbe. fetbfünfte num. samopeti, sam peti. [elbig isti, tisti. ftlbflpron. sam; Don — sam od sebe; (o^ne frembe £>ilfe) samotež; (an unb für fid;) sam na sebi; fid) — angepren sam svoj biti (sem); ju fid) — fomnten k sebi priti (pridem), osvestiti se, zavedeti (-vem) se; impf, zavedati se; er ift bte ®emutl) — gola ponižnost ga je; adv. celo, tudi, i. felbll* samo; sebe samega. §elbftabtöbtung f. krotitev samega sebe, — lastnega mesa. [sebe. §elbftttd)tung f. spoštovanje samega felbftänbig samostalen, samosvoj, samostojen. §elbßänbigkeit f. samostalnost, samostojnost. §elbftanklage f. zatožba samega sebe. gelbltanfdjauung f. smatranje samega sebe, nazor o samem sebi, samozor. gelbftaufopferung f. žrtvovanje samega sebe, samožrtva. [sebe. gelbftbeflediung f. oskrumba samega Šelbllbefrudjtung f. samoplodba. Selbltbeljerrfd)ung f- oblast nad seboj. Felbftberedjtigt samsvoj, samovlasten. Selbftbeftimmung f. samoodločba. §elblibetrad)tung f. premišljevanje samega sebe. felbllbeiuegenb samogiben. gelbltberoegung f. samogibnost. frlbllbeiuufst samosvesten, svesten samega sebe. BelbUberaufstfein n. samosvest (-i); junt — bringen osamosvestiti koga, osvestiti koga; jum — fontmen zavedeti (-vem) se samega sebe. felbrteigen samovlastčn, samosvoj, gelbßentleibuug f. samomor. 5elbftent;üniwng f. samoužig, sarno-vnetje. §elblterl)altung f. samoohrana, samo-ohranjenje. gelbflertjaitungstrieb m. nagon samo-ohranjenja. gelbfterkenntnis f. spoznavanje samega sebe; spoznanje samega sebe. felbltgefttllig samoljuben, samorad, samomil. felbBgefalligkeit f. samoljubnost, sa-moljubje, samougodje. §elbligefül)I n. samočutje. Selbllgeleljtte m. samouk. Selbltgenüglamkeit f. samodovoljstvo. |elbllgertt)ofs n. samostrel. SelbUgefprttd) n. samogovor. felbltgeroadjfen samosevBn, samorašč; —e 4$flanje samosevka. [vlada. Selbftl)errrd)aft f. samodrštvo, sarno-gelbllljerrfdjer m. samodržec, samo-vladar; —in f. samovladalka. [moč. §elblll)ilfe f. samopomočje, lastna po-felbftifd) sebičen. gelblUaut m. samoglasnik, glasnik, felblllautig samoglasen. [tel. felbllleudjtenb samosijajen, samosve-§elbftliebe f. samoljubje, ljubezen (-i) do samega sebe. felbllliebig samoljuben. [hvala. gelbSlob n. samolastna hvala, samo- ©elbftlober 617 ©enbling gelbltlober m. samohvalec. [stvo. Selbflntorb m. samomor, samomor-gelbßm'orber m. samomorgc, samo-davljenSc; —itt f. samomorka, felbfhnörberifd) samomoren, samo-morski. [vladje. gelbllregierung f. samouprava, samo-§eib|trul)m»i. lastna hvala, samohvala, felbllfdjaffenb samotvorčn. §elbltfd)iiubung f. f. ©elbjtbefledung. Stlbnfdjatten m. nasebna tenja. gelbllfdjau f. samozör.»» iclbftrdljulb f. lastna krivnjst.ftU&i«. gelbltfdjuts m. samobran. M [elbllfeienb samobiten. §elb|lfud)t f. sebičnost, samopašnost. felblifüitylig sebičen, samopridSn; sa- §tlbftriid)ttgc m. sebičnik, samopašnik; f. sebičnica, samopašnica. Seiblltäufdjung f. ukana samega sebe, samoukana. fefblttl)tttig samodejSn, samotvorBn. §eibfttl)ötighfit f. samodejnost, samo-delavnost, samotvornost. §tlbitüberrd)ät;ung f. samoprecenjanje. |elb|tiiberniinbun"g f. premaga samega sebe. [mega sebe. gelbUnerleugnung f. zatajevanje sa-ftlb|l»erllanblid) adi. samoumen, samoumeven; adv. samoumno. §elblt»er[tiimmelung f. pohabljenje samega sebe. [sebe. Selbrtuertrnuen n. zaupanje v samega felblltiernmllung f. samouprava. felbRroilltg samovoljen, samohotSn. §tlbR;erfeiiung f. samorazkroj, samo-raztvor. §tlb|l;ünber m. samonet, samožig. feld)en sušiti, voditi; posušiti, po-vöditi, prekaditi; impf, prekajati, pre-sušati. Selker m. prekajevalec. ieid)fleifd) n. prevöjeno —, prekajeno —, suho meso. [niča. §eld)kammer f. vodilnica, prekajeval-§tld)rour|t f. posušena klobasa, §elen n. selen, selenij. gelenit m. selenit, Marijino steklo. §tleitograpl)i' f■ opis lune, seleno-grafija. SeUnlaure f. selenova kislina. |eltg blažen, zveličan; (gliicttid)) presrečen, blagovit; ber —e OTann! blagor možu! (berftorben) rajni, pokojni; preifen) blagrovati, poveličevati, blagoslavljati; (— ntadjen) zveličati, impf, zveličevati. gelige m. nebeščan, zveličanBc; (S8er-jtorbener) rajni, rajnik, rajnki, pokojnik; /.rajna, rajnka, rajnica. geligkeit f. blaženstvo, blaženost, blagost; (etoige —) zveličanje; (@nt* jüden) radost, veselje. [vati. feligmadjen zveličati, impf, zveliče-^^feltgmnd)enb zveličalen, zveličevalen, blažilen, oblaževalen. Seligmadjer m. zveličar, zveličalec; oblaževalec. §eligmnd)ung f. zveličanje. (eligpreifen f. felig. [ličane. §eltgfpred)ung f. prištetev med zve-Seligiuerbuttg f. zveličanje. feiler, Sellerie f. zelena, feiten adi. redek, poredek; (unge* tobljnl.) nenavaden; adv. redko, red-koma, malokdaj, malokrat, geltenljeit f. redkost, redkota. feltfam čuden, neobičen. gcltfomkcit f. čudnost, neobičnost. |emt(ter n. poluletje, tečaj, semester, fentertrnl poluletni. Semeltralprüfung f. poluletna skušnja, poluletni izpit. gemikolon n. f. ©tridipunlt. §emtnar n. semenišče; (Ideologie) duhovno semenišče, bogoslovnica. SeminariR m. semeniščnik; (Xljeol.) bogoslovec. gemtnel f. zemlja, žemljička, žulka (©teiertn.). genat m. starejšinstvo, senat; (91u§® fdjufš) odbor. Senator m. starejšina, odbornik. Senats» starejšinski. Senatspräfibent m. odborni predsednik, prvosednik. Senbbote m. sel, poslanec; preglednik, getibbrief m. poslanica, list, poslano pismo. fettben poslati (pošljem), odpraviti, vpotiti; impf, pošiljati, odpravljati, genber m. pošiljalec, pošiljatelj. Senbling m. poslanec, pošiljanBc. šeitbung — 618 — fequenS §enbung f. pošiljatev, poslatev; (baž ©enben) poslanje, odprava, vpotitSv. Senf vi. gorčica, gorjušica; ©enf» gorčični, gorjušični. Sen fbrittjc f. gorčična omaka. Senfkorn n. gorčično zrno. §eitfntel)l n. gorčična moka. Senfpfla|ler n. gorčični obliž. Šenfteig m. gorčično testo. §enge f. žig, požig, palež, smod. lengen tr. paliti, smoditi; požgati (-žgem), posmoditi, popäliti; impf. požigati, posmojati; (t), b. ©onne) pripekati, prigrevati, prižigati; intr. žgati se, paliti se, smoditi se. gengllätte f. požigališče, smodišče. Senior m. starejši, starejšina; senior. Šeniorat n. starejšinstvo. genftblct n. (©onbe) grezilo, vodomer, vodomerni svinec. §enke f. nižina, nižava; (Crt 311m SSerfenfen) grezina, grez (-1). genkel m. j. ©entblei; vrv (-1) z gre-zilno iglo. §enkel|lift m. grezilna igla. fenken (in bie liefe laffen) pogrez-niti, v globino spustiti, ponoriti; impf. pogrezovati, v globino spuščati; (ing SBaffer) potopiti, utopiti, potapljati; (eine SRebe u. f. tu.) grobati, grebenčiti; pogrobati, pogrebenčiti; (ben 93lid) povesiti, impf, povešati; (neigen) nagniti, impf, nagibati (-gibljem); fiel) — nagibati se, spuščati se, zniževati se, usedati se; usesti (-sedem) se. Senket m. grebenica; ($erfon) po-grezovalčc, potapljalec; grebeničar. Senkgrube f. greznica, stoka. |enklinie f. navpična črta. fenkred)t adi. navpičen, pravokoten; adv. navpik. ^geitkung f. (be§ 93obenž) used; (ber ©ttmme) spuščaj (glasa), znižatev. Seltne vi. planšar, planinar; ©ennen= planinski, gemtenalpe f. planina. |enner m. f. ©enne; — fein planša-riti, planovati. Sennerei f. planšarstvo; planšarnica. §ennert)iitte f. planšarska koča, — staja. gennerilt f. planšarica. Senneobaum m. senes. Sennesblätter pl. senesovo perje. Šenfal vi. mešetar, sensal; — fein mešetariti, mešetovati. genfarie f. mešetarina. |enfotion f. pozornost, vtis, osup, hrup; senzacija; — tnod)en pozornost vzbuditi, vtis narediti, hrup napraviti. §enfe f. kosa; dem. kosica; Senfen-kosni. fenfenfijrmig kosast. Senrent|atntucr m. kosarnica. Šenfenmann m. kosal; fig. smrt (-i). Šenfenring m. kosir, grivna. §enfenfd)mieb m. kosär. Senfenllein m. osla. Senfenltiel m. kosišče, rantišče, ratišče. fenfibel čutljiv, rahločuten, genftbilität f. čutljivost, rahločutnost. Senten; f. rek, izrek, pregovor; (Ur--tljeil) razsodek, odloček. fentimentnl občutljiv, prečutljiv, sentimentalen. Sentimentalität f. prečutljivost, meh-kočutntjst; sentimentalnost, reparabel razločen, oddvojen. leparat adi. odločen, oddeljen; poseben, sämezen, posamen; adv. posamič, posebej, posämezi. [mir. Sepnratftiebe m. posebni mir, osobit Separation f. f. Xrennung. Separator vi. ločilec. geparatismus m. separatizem, raz-društvo, razdružljivost. §eparatift m. razdružnik, odločenec. fepnratiltifd) razdružen, razdružljiv, samosvoj. [epatieren odločiti, razdružiti, odde-liti; impf, odločevati, razdruževati, od-deljevati. Sepia f. sepija, plotica. September m. kimovec, september, ferbofr. rujan. geptemoiraltafel/'. septemviralni stol; sod sedmerice, leptentrional f. nörbltd). §eptime f. sedmica, sedmi glas. Šeptuagelima f. tretja predpostna nedelja. §eptuaginta f. sedemdeseterica. fequens sledeči, nastopni; subst. na-slednjik. (Sequester 619 Sendje Seqwefler m. sekvester, ferbolr. za-ustava. Sequfflratton f. sekvestracija. [yiti. feqne|lritren sekvestrovati; zausta-Sernit n. seraj. jjerapt) w., Seraphim seraf, serafin. ferapt)tfd) seraflnski. §erenabe f. serenada, podoknica; petje —, godba pod oknom. Sereniflimus to. presvetli. Sergeant m. seržant; f. getbtnebel. Serie f. vrsta, red (-i); serija, feriiis f. ernftljaft. |erös voden, vodeničast; sokrvSn. Serptntin to. kačnik, serpentin, gä-dovSc. Serpentine f. vijugavica, Mjuoi pl., ridasta cesta. , yl/y^^^- §trum n. voda; sirovatina; sokrvlca. §ertJire m. u. m. namizje, namizna posoda, fertjtereit j. bebtenen. Setoiette f. prtič, obrisača, otirača. geroitut f. služnost, Servitut; SerDi« tutš- služnostni, servitutni. fetmlutsfrri brez služnosti./' / / §eroitutsrerf)t n. pravica do služnosti, pravo na služnost. [mera. geroiiutsaerljSItnis n. služnostna raz-Sefatn to. sezam, morsko seme (-na). §elfel to. stol; sedež; Seffel« stolov, fefaljaft naseljen, useljen, nastanjen, osedSl. [nost. gefstjaftigkeit f. vseljenost, nastanje-gefltott f. seja, sejna doba, [dišče. Sebe f. zasad, nasad, sadišče, zasa-fet;en tr. staviti -,phil. dejati (denem), postaviti; ([igen machen) posaditi, raz-posaditi; impf, posäjati, razposajati; (flehen machen) postaviti, impif . postavljati; (liegen machen) položiti, dejati (denem); impf, polagati, devati; (eine grift —) ustanoviti, dati, določiti; impf, ustanavljati, dajati (dajem), določevati; (gum 5(3fanbe —) zastaviti; zastavljati; (in b. Sotterie —) staviti; $iel — konec storiti; in gfteifiett — izpustiti, impf, izpuščati; aujjer ©tanb — nemogoče storiti; außer ®raft — preklicati (-kličem), razveljaviti; in ©djreden — preplašiti, prestrašiti, v strah pripraviti; in SSerltmnberung — osupit.i; eine Jpenne — nasaditi, impf. nasajati; (SBdume) saditi, zasaditi, vsaditi; impf, zasajati, vsajati; (in lin* Joften) stroške delati komu; in? SBerf — izpeljati (-peljem); izpeljevati; in 9ioten — zložiti, impf, skladati; in glamnten — zažgati (-žgem), zapaliti; unter SSaffer — poplaviti; ben gufj auf ettoaž — stopiti na kaj; ®enfntal — spominek postaviti; impf, staviti, postavljati; in ein Slmt — službo izročiti komu; ich fege barein v čast si štejem; fich — sesti (sedem) se, vsesti se; impf, sedati se, posedati; fid) he® rum — razposesti se, impf, razpose-dati se; fich in *>en — si v glavo vtepsti (-tepem); fid) in ©efaljr — v nevarnost se podati (-dam), impf, podajati; baš ©djiff hat fid) gefegt ladija je obtičala; (B. b. giüffigfeit) usedati se, ubrisati (-šem) se; (0. b. ©efdihiutft) splahniti; fich aužeinanber — zmeniti se, dogovoriti se, pogoditi se; fich 'n SJarfd) — odriniti, na pot kreniti; ftcf) jur Suhe — v pokoj iti (idem, grem); fid) in ©unft — prikupiti se komu, priljubiti se; ba§ Söaffer fegt fid) voda pada, uteka se; fid) su Sferbe — zasesti, zajahati; fich S^r SBehre — braniti se, v bran se postaviti; intr. (fpringen) planiti, zagnati (-ženem) se; über ben §lufg •— reko prepluti, — preplavati; über bie ©renje — mejo prestopiti; über ben ©raben — jarek preskočiti; impers. ež tnirb Schläge — pretep bo; šiba bo pela; e3 fegte Biel äftütje mnogo je truda stalo; gefegt, baf§ recimo, denimo, postavimo. ge^en n. saditev, saja. gehet to. stavec, postavljalec; (in ber ®rucferei) črkostavec, stavec; ((Som« pofit.) skladalec, skladatelj, gehhnfe m. zajka, zajklja, geijling m., Segpflanje f. sadika, sa-jenka; grobenica, reznica. Sehrebe f. reznica, ključ, sajenica. letjteid) m. näsadni ribnik. |et)ung f. detje; postavka; (®hefi§) stavek. §eud)e f. kuga, kužna bolezen (-i), pomor ; (SBiel)—) živinska kuga; Send)en» ©eucfienbejir! - 620 — fiebenfad) §tud)tnbe;irk m. kužni okoliš. §eud)tn|toff m. kužnina, kužilo. ftufjtn vzdihati, vzdihovati, vzdihovati ; vzdihniti; (ftöl)nen) ječati (-im), stokati; nad) ettb. — vzdihovati po čem. §euf}tr m. vzdih, vzdihljej; (5ßerfon) vzdihovalSc. feragefimal šestdesetinski. Stritt f. šesti razred, šesta šola. gertantr m. šestošolec. Strtant m. šesternik. ftfual, fejuetl spolni, gtrualitöt f. spolnost. |ljanil m. šal. gibilant m. sikalec, sičnik. fibljllt f. šembilja, prorokovalka; bie alte — stara babura. Itd) pron. sebe, se u. f. tu.; sebi, si; jeber ift — felbft ber Sßäd)fte vsak je sebi najbližnji; bei — pri sebi; mit — s seboj; an — sam na sebi; — gel)en laffen svojim željam se udati; für — zase; bon — od sebe; Ijter fi$t fid)§ gut tu je dobro sedeti. §id)el f. srp, srpica; dem. srpek; fid) mit ber — ffneiben užeti (-žanjem) se. fidjelf'ormig srpast, ftdjeln žeti (žanjem); požeti. §td)tlfd)mieb m. srpar. .^/U,k/>«-jid)er adi. varen, zavetgn, siguren; 'Uiftt (gefifert) zavarovan, v zavetji; (getbifž) gotov; be§ Sebent — življenja svest tf^j. (v svesti); —ftellen zavarovati, zago-töviti; zagotavljati; id) bin einer ©ad)e — gotovo vem; fid) — Ibiffen ne bati (bojim) se nevarnosti; —e§ ©eleit spre-voditi koga; adv. zares, gotovo, za trdno, za gotovo. §id)trl)ett f. varnost, varščina, varstvo ; (©orglofigteit) brezskrbnost; (©d)ufj) zavetje, zatišje; (©etnifžljeit) gotovost, zanesljivost; (Sßfanb) zastava, zalog; (Sürgfdjaft) poroštvo; ©id)er= ljeitž« varstveni, varnostni. an;tg num. sedemindvaj-Sirbenjatjt f. sedmica, sedminka. Piebenjig f. ftebjig. [dobSn. Rebförmig sitast, situ ob. rešetu po-§iebmad)er m. sitär, rešetar. §iebner m. sedmica; (SKunje) sedmak. Šiebranb m. obod, obvöd. Siebfrharbeit f. rešetanje rude. ficbfclicn rudo sejati, — rešetati. ftebjeljn num. sedemnajst. §iebje()ncr m. sedemnajstica. fifb;el)nerlei sedemnajsteri. ficbjeljnfad) sedemnajstergn. licbjrljnfiiltig sedemnajsternat. ftebrehitjttljrig sedemnajstletni. Rfbjtljnmal adv. sedemnajstkrat, sedemnajst potov. Siebjeljnte m. sedemnajsti. Siebentel n. sedemnajstimi. Rrfafeijtitens adv. sedemnajstič, litbjig num. sedemdeset, jaiebjiger m. sedemdesetnik, sedemdesetletni starček; —in f. sedemdesetletnica. Rtbjigerlei sedemdeseteri. Reb;igfad) sedemdeseter6n. Reb}igfälttg sedemdeseternat. fteb;igjäl)rig sedemdesetleten. Siebiigltc m. sedemdeseti, [ubogljen. Red) bolehav, bolehen, betežen, ne-§ted)e m. hromötnik, bolehavec. Redjen bolehati, bolehen biti (sem); (f)in—) hirati. Siedjenljaus n. hiralnica. §ied)l)eit f. bolehavost, bolehnost, hiravost. §ied)ling m. f. Siedje. |itd)t()um n. j. Sied)f)eit. §iebe f. vrenje, vretje. Rebel)ei| vrel, vroč. §iebehiht f• vrelina, peklina, vročina vrele vode. liebelet f. selišče, selo. Rebeln seliti se, preseljevati se. giebelung f. selitev, fteben intr. vreti, vrvrati, kipeti (überlaufen); zavreti, skipeti; noch 3eit — povreti; genug — dovreti; rec^t in§ Sieben fommen razvreti; tr. (SKilch) variti, zvariti; — machen povreti, zavreti, pokuhati, skuhati. §ieben n. vretje, varitev. ftebenb vrel; —e§ Sßaffer krop. Siebepuiikt m. vrelišče, varišče. Bieber m. varilec, varič. |icberei f. varilnica, varnica. Bieblanb n. nižava. |ieg m. zmaga, premaga; pobeda; premaganje; ben — erfechten premoči (-morem), premagati, zmagati, preobla-dati; impf, zmagovati, premagovati. giegel n. pečat; ($etfchaft) pečatnik; ein — aufbrüden auf etm. pečat udariti, — pritisniti na kaj; unter — legen zapečatiti; bie — abnehmen odpečatiti; SBrief unb — geben pismeno zagotoviti; unter bem — ber Skrfd)nriegenheit pod zavezo molčljivosti. JSiegelbenmljter m. pečatnikar. Čjiegelerbe f. pečatna glina. [tov. §iegelfiilfd)er m. ponarejevalec peča-§iegelkunbe f. nauk o pečatih, pe-čatarstvo. giegellach n. pečatni vosek. Regeln pečatiti; zapečatiti. §iegelring m. pečatni prstan. Birgelftodi m. pečatnik. Šicgelroachs n. pečatni vosek. Regen premoči (-morem), zmagati, premagati, preoblädati, predobiti, užu-gati; impf, zmagovati, premagovati; ber Eintrag fiegt nasvet obvelja, fiegenb zmagovalen, zmagonosen. Jaieger m. zmagalec, premagalec, pre-magovalec, preobladalec, predobitnik; Sieger» zmagalčev, zmagalski. Siegerin — 622 — Sinecure giegerin f. zmagalka, zmagovalka, giegerkrone f. zmagalski venSo. gieges» zmagalski, zmagalni. giegesanfjug m. zmagalni sprevod. Stegeabogen m. slavolok, giegesnadjrtdjt f. poročilo o zmagi, fiegestrunken zmage prevesel, pijan zmage. fieggekr'önt zmagovalen. fiertgfiuol)lit zmage navajen. Itegreiti) zmagovit, zmagonosen, zma-godoDiten. [viš ga! fiel)! interi. glej! lej! poglej! no! gteke f. (bei ben SSBgeln) samica, štele f. komat, povodec za konje, (iejen vikati, (onikati). gtgill n. f. Siegel, ftgillieren f. ftegeln. gignal n. znamenje, gignalentent n. znamenje; (33efd)rei* bung) opis. gignalfetter n. ogenj za znamenje; kres za znamenje; navestilni ogenj, (tgnalilteren znamenje dati, navestiti. gignalflange f. palina. gigitator m. podpisnik, gignntur f. znamenje, znamka; (Un* terfcljrift) podpis, gignifiration f. pomen, jtgniertn znamenovati; zaznameno-vati, zaznamiti; (nnter(djreiben) podpisati (-pišem), impf, podpisovati. ftlabieren zlogovati, slovkati, slov-kovati. gilbe f. zlog, slovka; betonte — na-glašeni zlog. gilbennteffnitg f. zlogomerje. Silbenrätsel n- zlogovnica. gilbenRedjer m. cepidlaka. BilbenRedjerei f. cepidlačenje. gilber n. srebro; dem. srebrce; gebie» genež — čisto —, samorodno srebro; anS — berfertigt srebrn; feinež — suho srebro; Silber» srebrni, gilberabtr f. srebrna žila. gilberagio n. nadavek na srebro, gilberarbeiter m. srebrar. gilberauflöfung f. srebrna raztoplina. gilberbcrgroerk n. srebrni rudnik, rudnik na srebro. gilbtrbefd)log f. srebrni okov. gilberblenbe f. srebrnata svetlica. gilberbralji vi. srebrna žica; unechter — posrebrena žica. gilberer; n. srebrna ruda. gtlberfaben m. srebrna nit (-i), ftlberfnrben srebrast, srebrnat. gilberfnfan m. srebrni tetrev. (ilberfiiljrrnb srebronosen. gilbergang m. srebrna žila. gilbergeljalt m. srebrnost. gilbergelb n. srebrni denar. gilbergerSttje n. srebrno posodje, — orodje, srebrnina. giibetgltmj vi. lesk srebra; argentil, srebrni sijajnik. gilbergliitie f. srebrni glaj. gilbergrofdjen m. srebrni groš. plberljell čist kakor srebro. gilberl)od);eit f. srebrna poroka, gilberljittte f. topilnica za srebro, gilberklang m. čisti —, srebrni glas. gilberklnmpen m. kos srebra. Silberling m. srebrnjak. gtlberlüfung f. srebrna raztoplina. gilbermitn;e f. srebrni denar, srebrni penez. (tlbevit srebrn, srebren. (ilbern srebriti; posrebriti, posrebr-niti; impf, posrebrovati. gilberpapter n. srebrnati papir, gilberpappel f. beli jagned, beli topol, ftlberreid) srebrnat, srebrovit. gtlberring m. srebrni prstan. Šilbetferoire m. u. n. srebrno namizje, srebrna posoda. gilberftab m. srebrni prot, srebrna palica. gilberRoff m. srebrovina. gilberRrid) m. gospica. gtlbcrmare f. srebrnina. gtlberjeng n. srebrnina. [silueta. gilljouette f. senčni obraz, sencepis, gilttiutn n. kremenec, silicij, gtiurforntatton f. silurska tvorba. Simbol n. ]". Simbol, gintonit f. simonija. pmpel prost, priprost. gimsm. zidec,prikrov; (33rett) polica, gimfe f. loč, ločnica. Emulieren na videz delati, [doben. (tntultan skupen, nerazdelen; isto-gimnltanljaftung f. skupni dolg. ginetnre f. služba brez dela. Sing« — 623 — 6inngebicf)t Sing= pevski; za petje, fingapparat m. pevski stroj, fingbar pevgn, spevfin. gingbarkeit f. pevnost, spevnost. Singcicabe f. veliki čriček, — čvrček. SingbrolTtl f. drozeg, droz; cik. fingen peti (pojem), popevati, prepevati ; ju — anfangen zapeti; ju 6nbe — dopeti; genug — napeti se; med)fel» toeife — odpevati si; erbärmlich — kruliti; nach 9?oten — po sekiricah peti; (Sögel) peti, žvrgoleti, gostoleti, pesmi drobiti. gingen n. petje, prepevanje; burd) — gewinnen pripeti (-pojem), (ingenb pojoč, prepevaje, prepevajoč, giriglehrer m. pevski učitelj. |inglult f. pevoljubje, veselje do petja. Šingmeffe f. peta maša. Šingriin n. zimzelen; popan. finglpiel n. igra s petjem. [žila. Šingltimme f. pevski glas; fig. pevska šingfiunbe f. pevska ura. lingitlar m. jednina, jednojnik. ftngulär posamezen, posamen. Singoogcl m. ptica pevka, ptič pevec; pl. ptiči pevci. Singroeife f. napev. §ing;irpe f. škržat. linken pasti (padem), upasti; impf. upadati, pojemati; (in eine gliiffigleit) toniti, utoniti, potopiti se; impf, utapljati se; (in »eiche Körper) udreti (-derem) se, pogrezniti (se); impf, udirati se, pogrezovati se; (ju Šoben) zgruditi se, ščeniti se, zgrezniti se; impf, šče-pati se; baž igauS fintt hiša se useda; in Chnmad)t — omedleti; aufž Knie — poklekniti, impf, poklekovati; b. Kopf — laffen glavo nagniti; in einen Schlaf — zaspati (-spim); id) laffe beu 2Rutf) — srce mi upada; bi§ in bie fintenbe 9Jad)t do trde noči. Sinn m. (Crgait) čut, čutilo, čuvstvo; (SBemufžtfein) zavest (-i), svest (-i); (SSille) volja; (SBerftanb) um, razum, pamet; (Slbfid)t) misel (-i), nakana, namera; (SBebeutung) pomen, smisel; (ber fleifcf)lid)e —) poltenost; bnreh bie —e wahrnehmen čutiti; začutiti; an= beren —e! toerben premisliti se; auf feinem —e »erharren ostati (ostanem) pri svoji misli; fid) au§ bent —e fchla» gen iz glave si izbiti, pozabiti; 23ö)"es tm —e Ijaben zlo misliti, namerjati; in ben — Jommen na misel priti (pridem) , v glavo pasti (padem); einež —eš fein jedne misli biti (sem); ju —en iommen zavedeti (-vem) se, impf. zavedati se; bon —en fommen onesvestiti se, obnoreti, zblazneti; im —e liegen v glavi biti komu, skrbeti koga; feiner — tenek čut; froher — veselo srce; Ipher — visoke misli; im engern —, Weiteren —e v ožjem —, šiijem smislu; im —e be§ ©efejjel po postavi, po besedah zakona. gimtbilb n. podoba, prilika, pripodoba. Rnnbilblid) pripodoben, prispodoben, v priliki. ginntäfur f. zareza po smislu, jtnnen misliti, razmišljati, premišljevati, preudarjati, pretehtovati; (auf etmaž —) namerjati, naklepati, nakle-povati, presti (predem); gut gefinnt dobro misleč; auf Sift — zvijačo snuti (snujem), — kovati (kujem). §innenbur(t m. meseno poželenje, poltenost. ginneneinbritch m. vnanji čutni dojem. ftnnenfällig očuten, čutom pripadajoč, ginnengenuls m. telesna —, poltena sla ob. slast (-i). ginnenlult f. mesenost, poltenost, poltena naslada, mesena slast (-i), ginnenraufd) m. omama čutov. Sinnenret; m. čuvstveno dražilo. Sinnentaumel m. čuvstvena pijanost. Siunenoeruurrung f. čuvstvena zmešnjava, — zblodnjava. Sinttcnmnl)n m. čuvstvena domneva; čuvstvena zmota. Sinnemoelt f. čutno stvarstvo, telesno stvarstvo, vidni svet. ginnesänberung f. premislek (pre-miselka), spremislek. Sinnesart f. mišljava. ginnesempfinbung f. čutilni očut, vnanji očut. Sinnesorgan n. čutilo. §innestäufd)ung f. pričut, obniama čutov; (ber Slugen) privid; (b. (Mjorž) prisluh. §inngebid)t n. puščica, dovtipni napis. /T 1 c^nstt' - - J* finngemäß — 624 — ©ifcungSsimmer (inngetnäfj adi. smiseln; adv. smislu primeren; smisloma. (innig umen, umeten, spremišljen. (tnnlid) čuten; viden; telesen, mesen, polten. §innlid)keit f. čutnost, vidnost; telesnost, mesenost, poltenost. ftnnlos brezsmiseln; —es SSort ne-smislica; (bernunftloš) brezumen, nespameten; (betoufžtloš) nezaveden, ne-svesten; (empfinbungžloš) neobčuten, neobčutljiv, brezčuten; — Ijanbeln brez pomiselka ravnati. Sjinnlofigkeit f. brezsmiselnost; neob-čutnost; nezavednost; nespametnost, brezumnost. Itnnreid) smiseln, pomenljiv, umen, ostroumen, bistroumen. §innfprud) m. rek, modri izrek, pregovor, prisloviea. finnuerroanbt sosmiseln, jednoznačen. §innoeriuanbtfd)aft f. sosmiselnost, jednoznačnost. ftnnooll pomenljiv, smiseln, (internal coni. ker. §inter »>■ okuje^Z.; okujina, okovina, škaja; (Sropfftein) siga, kapnik. ftntern kapa t i, kapljati, cediti se, curljati, pocejati se. Sinterroaffer n. kdpnica. Sinus m. sinus, (pristava, lonica). gippe f. žlahta, svaščina, rodbina; (bcräd)tlicf)) svojat (-i). |ippfd)aft f. f. Sippe. Sirene f. sirena, morska deklica, liroeeo m. široko (jug), mornik, veter od morja. §irup m. sirop, sirup. ^Bieren ustaviti, zaustaviti, obusta-viti; impf, ustavljati, zaustavljati. gillierung f. ustava, zaustava; bie — erfolgt zvršitev se ustavi. §itte f. šega, običaj, navada; ©itten nrav, nrav (-i), nravstvo; bon guten — lepega vedenja, spodobnega —, nravnega obnašanja; ©itten= nravstveni, nravni. [zakon, gittengefet; n. nravstveni —, nravni |ittenlel)re f. nravstveni nauk, nauk nravstvenosti. Rttenlos nenrav6n; izpačen, razuzdan. §ittentofigkeit/nenravnost,izpačenost. §ittenreinljeit f. nravstvena čistost, gittenfprud) m. nravstveni rek, — izrek. Sittenuerberbnis n. nravstvena popa-čenost, poguba nravnosti. [dolžen, (ittig nraven, čeden, nepopačen, ne-fittlid) nraven, nravstven, čeden, pošten ; —er SKenfd) človek lepih nravov, nravni človek; —e§ ®efiit)t nravstveno čuvstvo, čuvstvo nravstvenosti. §ittlid)keit f. nravstvenost, blago-nravje, moralnost. fittfam nraven, pošten, sramežljiv. §ittfamkeit f. nravnost, čednost, poštenost, sramežljivost. Situation f. lega, položaj, pologa; situacija. Situationsplan m. načrt položaja. |ituationsjeid)nen n. risanje —, črtanje položaja. §it| m. sedež, sedalo; (in ber Sirctje) stol; (91ufentl)altžort) bivališče, stano-vališče, prebivališče; (Drt) mesto; b. erften — geben na prvo mesto posaditi, impf. — posajati; ben — auf-fd)lagen naseliti se, nastaniti se, na-stanoviti se. §ibbank f. klop (-i); (lange) protina. Šibbein n. sednica. fi^en sedeti; ein wenig — posedeti; fid) miibe — nasedeti se; öfter? — posedati; jn lange mo — zasedeti se; — bleiben obsedeti, (bon äJiäbcheu) ne omožiti se, (b. Singen) obtičati; eine SBeile — posedeti, posedati; (in ber Sinberfprache) čičati; (roohnen) bivati, stanovati; im Serfer — zaprt biti (sem); — laffen zapustiti, impf, zapuščati; ba§ 3d)iff figt ladija je obtičala; ba§ 83rett fiftt deska je pribita; baž Sileib figt gut obleka se podaja, — se prilega, — se prileže, — dobro stoji. Sikeu n. sedenje, seja; čič. Štfjier m. sedeč, posedalec. šttifleifd) m., er hat fein — nerad sedi. Šitifü^t pl. sedilkepi., sedalke pl. Sikutig f. seja, zasedanje; Sijungž sejni. — \ Sikungsprctokoli n. sejni zapisnik. Šihungsfaal m. sednica, zbornica. Sitmngstag m. sejni dan (dneva), iitjungsjimmer n. sednica. ©falbe — 625 — folbatifdj Skalbe m. skald. fkarnihel m. zavitBk. Sknrmbelblitme f. zvitkarica. Skelet n. okostniea, ogrodij., ogrodje, kostjak, kostnjak. glielettljiere pl. vretenčarji pl. [zSm. Bkeptieismus m. dvomljivost, skeptici-Bkeptiker m. dvomljivSc, skeptik, fkcptlfd) dvomljiv, skeptičen. Ski))t f. načrt, črtež, prvi osnutBk, obrisBk. fki;;ieren načrtati, načrt osnovati. Sklerite pl. trdci pl. j Blaue m. slovan, gloven. . flaoifd) slovanski,"slovenski, flaoifieren slovaniti; poslovaniti, posloveniti. Blatiiß m. slavist, poznalBc slovanskih na^cij, J^ty! tt^f gliodoih to. slivovöc, slivovka. Smaragb to. smaragd ;©ntaragb« smaragdni, smaragdov. fo pron. ki, kateri; adv. tako, takisto ; —Wie kakor, kot, liki; — grofi tolik, takäBn; eben — grofj jednolik; coni. (wenn) ako, če; — bod) če tudi, dasiravno; fobann potlej, potem; fogar celo; folange dokler; fofef)r kakorkoli; fo toabr mir ©ott Ijelfe tako mi Bog pomagaj! fobatb coni. brž ko, kakor hitro, čim. forial družaben, družinski, socijalen. gocialift m. socijalist. §ociatio to. družilnik. §0cietät /'. družba; bratovščina. |odte f. kopitBc, obiijsk; ftcE) auf bie — madjen kopita pobrati in iti; pobrisati jo. gothel to. podzid, podnožje. Šoba f. soda, pepelnata sol, solajka. |obbrennen n. zgaga, deravica, re-zallca; gorečica, žeravica. foeben adv. ravno kar, prav sedaj. Sofa n. sofa, blazinjak, počivahiica. fofern coni. kolikor, ako. ~H> r*' 5off m.pijanstvo; (fdjledjtež ©etrünfe) čmiga, čobodra, čorba. fofort adv. neutegoma, zdajci, prec, precej, koj. fognr adv. celo, še celo, kaj še. fogltid) adv. pri tej priči, takoj, gre-doč, spotoma, precej, kar precej. goljlbanb n. prag, dno. gotjle f. (am gufje) podplat, stopal; (unterfter SBalfen) podsek, podloga; (ant glufžbett) dno struge; (©djmefle) prag; ©of)Ien» podplatni. [šiti. foljlen podšiti (-šijem), podplat pri-goljlengiinger to. podplatar. gofjlenmushtl to. podplatna —, sto-palna mišica. 3ol|lenfd)irtte f. oplat (-i). [usnje, goljlleber n. podplati pl., podplatno goljn to. sin; dem. sinBk, sinčBk, sinko; an —ež ftatt annehmen posinoviti, usi-noviti, posiniti; ©o^n» sinovski. följnbar spravBn, spravljiv, följnen f. füfjncit. got)nskinb n. vnuk. Boljnsfoljn to. vnuk, sinovBc. Šoljnstod)ter f. vnuka, sinovlja. Šobnsioeib n., ©oljnžfrau f. snaha, goiree f. soareja, večerna družba, fohratifd) po Sokratovo, sokratski. golarjaljr n. solnčno leto. Bolaioed)fel to. menica samica. [o!d)enfaUs adv. v jednakem slučaji, kadar se kaj jednakega primeri. foldjer pron. tak, takov, takšen; auf fotelje SIrt tako, takisto. foldjergeltallt, fotdjcrmafsen adv. po takem, na tak način; po tem takem, fotdjerlei takšen. Bolb to. plača, mezda; in eine§ — treten komu služit iti, v službo stopiti. gotbat m. vojak, vojščak, vojnik, žol-nir, soldat; — werben med vojake —, k vojakom iti (grem), v vojaško službo stopiti; (freiwilliger) dobrovoljec; prostovoljec; ©olbaten» vojaški, vojniški; žolnirski, soldaški. golbatenbienl! to. vojaška služba, vojaštvo, vojništvo. golbatenfreunb to. prijatelj vojakov, vojaški prijatelj. golbatenlieb n. vojaška pesBn (-i); ferbofr. davorija. golbatenmantel to. vojaški plašč, lolbotenroth to. vojaška suknja. Solbatettftnttb to. vojaški stan, vojaštvo, vojaščina; število vojakov, golbatenoolk n. vojaki, vojščaki pl. Bolbateska f. vojačina. folbatiftt) vojaški, vojniški. ©ölbling — 626 — ©onberbarfeit §ölbltng m. najemnik, najetöc, plačanec. Sölbner m. f. ©ölbling. §0le f. slanica, razsol (-i), slana voda. fülcntt svečan, golennität f. svečanost, folib trden, trpeč, trpežen; (efjrltcfi) pošten, zanesljiv. §olibarljaftung f. skupna odgovornost; zajedniško jamčenje. folibarifd) adi. skupBn, zajedniški, vsi za jednega; adv. skupno, zajedno. golibaritöt f. skupnost, zajedništvo. golibitiit f. trdnost, trpežnost; poštenost, zanesljivost. golibum n. celoskupnost; in — Ijaften zajedniški porok biti (sem), vsi za jednega, jeden za vse. folig slaničen, slan. §olitiir m. jedinec, samosijec. füll t it imeti (imam), treba je, trebati, dolžnost je, dolžen biti (sem); pufig burd) ba§ ^räfent mit naj, Sonbitional ob. burd) ben ŠmperatiB: folt id) ge^en ? naj grem? mag joll id) tl)un? kaj naj storim? td) tneifj ntc£)t, mož icf) tt)un folt nevem, kaj bi počel; bu foflft nid)t ftetjlen! ne kradi; (jtitn Službrucfe ber 2Bat)rfd)eintid)leit) neki, neki da, pre, baje, baje da; er foll Iran! fein baje da je bolan. Sollen n. dolžnost, dolg; ©oll unb §aben dolgovina in imovina. Söller in. mostovž; veža; nadstropje; f. 9lltau. [zastopnik, gollicitator m. solicitator; oskrbnik, Solo n. samospev, jednospev. folo adv. sam, samcat. Solbctsttuis m. hiba v govoru, golofünger m. samopevec. |olftitium n. kres; (©onnenmenbe) solncevrat, solnčni obrat, golftitiatjiunkt m. obratišče. lolutioit /'. f. Sluflöfung. foloent f. jal)tung3fiil)ig. goluenj f. f. 3al)luitgäfäf)igfeit. fomit adv. torej, tedaj, po tem takem. §ontmer m. leto, poletje; im — po letu; ©ontmer« poletni, letni. §ommerabettb m. poletni večer, lommerapfel m. zgodnje —, rano jabelko (©teierm.). §omtneran;ug m. poletna obleka. §ommeraufenlljalt m. poletno bivališče, letovišče. [hruška. Sontmerbtrn f. zgodnja hruška, rana Šommereidje f. dob, poletni hrast, Somtnerfaben m. pajčja nit (-i), šommerfelb n. jaro polje. - y^-jL' Šommerfledt m. pega. .^vrHt, fcCu.-^, fommerfletkig pegav, pegast. ' Jiommetfrudjt f. jaro žito, järina. gommergetreibe n. jaro žito, järina. Sommerglut f. pripeka, poletna vročina. §ommerl)aus n. letna hiša, letovnik. Šommerkletb n. letno oblačilo; bot. letno perje. §ommerkora n. jara rž (-i), jarica. Šomntrrletjne f. prisoje, osoje. fommerlid) leten, poleten. Soitittterlitibe f. velikolistna lipa. Šommerluft f. poletni zrak. Sommermorgen m. poletno jutro, fommern, eš fommert leto nastopa, poletje se bliža. Sommernad)l f. poletna noč (-1). Šommerobfl n. zgodnje —, rano sadje. Sommerpunht m. letišče. šommerrodi m. poletna suknja, šommerraat f. jara setev, järina, jaro žito. gommerfollütium n. kres, poletni solnčni obrat. SommerfprofFe f. pega. fommerrprolTtg pegav, pegast. Sommersjeit /'. letni čas, letna doba; jur — po letu. Somtnertociteit m. jara pšenica, šomtnertnoljnrtt! m., ®ontmertBof)nung f. letovišče. Sommertuurj f. veliki poletni koren; kačja glava. Sommer seug n. lahka tkanina. Somnambule f. f. 9iad)tmanblerin. lomnambulismus m. snohoja, som-nambulizem. fonad) adv. torej, tedaj. §onate f. sonata, popevka. Sonbe f. f. ©entblei, fonber praep. brez, bez. fonberbar poseben, čuden, čudovit, divgn, čudežen. [divnost. Sonbtrbarkeit f. posebnost, čudnost, ©onbergelüfte 627 — ©onntagžffeib Sonbcrgelüfle n. želja po odeepljenji. Šottbcrgut n. osebno posestvo. Sonberijeit f. posebnost. |onberintereffe n. posebna —, sebična korist. fonberlid) adi. poseben, osobit; adv. ..posebno,- osobito. JioKbfllingm, čudak, posebnež, fonbern deliti, sebiti, ločiti; oddeliti, odločiti, razdružiti; impf, odločevati, oddeljevati, razdruževati; (lefen) od-brati (-berem); impf, odbirati. fonbrrn coni. ampak, temuč, temveč, marveč, nego. gonberllellung f. osamelo stanje, od-cepljenost. foittiirren greziti, vodo meriti, gonett n. sonet. Sonnabenb m. sobota, fonnabenbs adv. v soboto, gönne f. solnce; dem. solnčice; bte — gef)t auf, — unter solnce vzhaja, — zahaja; bie — brennt solnce pripeka; bie — jiefjt SBaffer solnce pije vodo; bon ber — berbrannt ogorel; Sonnen« solnčni. fonnett fid) solnčiti se, na solnci se greti (grejem); (b. Sienen) prašiti se. Soitntuanbeler m. častilec solnca. Šotitieitnnbrurf) m. jutranja zarja, zor, zazor; bei — ko se razsveti, ko solnce posije. [iztok. Sonnenaufgang m. solnčni vzhod, — Sonnenbahn f. solnčna pot (-i). §onnenbe}irft m. osolnčje. Sonnenblume f. solnčnica. §onnenci)tlus m. solnčni krog, solnčni kolobar. |onittttfnriitl f. lučnica. Sonnenferne f. odsolnje. §onnenfmlternis f. solnčni pomrk, solnčni mrk; bei eintretenber — ko solnce mrkne. |omten"edten pl. solnčne pege, — priže, — niaroge. Jjonnenglanj m. solnčna svetloba. Šonneuglut f. solnčna pripeka, foitnenljell svetel, jasen kakor solnce; očividen, očiten. §onnenljof m. solnčni kolobar. §onitenh'dIje f. solnčni višek, solnčna visokost. Sottnenjaljr n. solnčno leto. fonnenftlar jasen kakor solnce, očiten. Sonnenkreis m. solnčni krog. Sonnenlauf m. solnčni tek, tek solnca. lonnenltdjf n. svetloba, solnčna svetloba, fonnenlos brezsolnčen; odsojen. SonnennSI|e f. prisolnčje, prisolnje lonnenniebergang m. zahod. Somtenraud) m. sopar, par. Sonnenregen m. dež s solncem gonnenfdjetn m. solnčni sij; solnčni svit; e§ mar — solnce je sijalo. §onnenfd)irm m. solnčnik, senčnik. Šonnenfeite f. prisoje, prisojna stran (-i)- fonitenfeifig prisojen, vsojen. Sontieitllottb m. solnčni stan, solnčno stanišče. Sonitenllcin m. solnčni kamen. [ca. Sonnenftid) m. solnčni zapäl, solnčari-§onnen(ltU|lanb m. solncestaja. §onnenjlral)l m. žarek, solnčni trak. §onnenfi)fltm n. osolnčje. |onnentag m. solnčni dan. Bomteutljau m. rosika. Sonnenuhr f. solnčna ura. Sonnemtntergattg m. solnčni zahod, zaton, zapad. [manjast. fomtenuerbrannt zagorel, ogorel, črno-gonnennmgen m. solnčni voz. gonnenmärme f. solnčna toplina, toplina solnca. gottnenroenbt f. solnčni obrat; kres. goitnenroenbftuer n. kres, kresni ogenj. gonneitrour; f. solnčni koren. gonnen;eit f. solnčni čas. [bar. Somtennrhel m. solnčni krog, — kolo-fonnig solnčen, solnčnat, prisojen, fonnfeitig prisojen, vsojen. Sonntag m. nedelja; Gospodov dan (dneva). fonntügig nedeljni, nedeljski, fonntags adv. v nedeljo. Sonntags» nedeljni, nedeljski. Sonntagsbudjflabe m. nedeljska črka. gonntagsfeier f. praznovanje nedelje. Sonnfagsgottesbienft m. nedeljska božja služba, gonnfagsktnb n. srečni človek, gonntagskleib n. pražnje —, praznično oblačilo. ©onntagžfleibung — 628 — ©paltenf)öf)le gonntagsfeleibung f. pražnja obleka, praznična obleka. Sonntagsruhe f. nedeljski počitek. Sonntagsfdjule f. nedeljska šola. Fottor glasen, jasen, fonjt adv. sicer, inače, drugače, ako ne, razven tega, mimo tega, vrh tega. foultig drug, ostal. §opbistna n. lažen izvod, varav sklep. SopljiR m. sofist, lažnivi modrijan. §opiji|terei f. lažno modrijanstvo, zvi-jaštvo. [stičen. ropl)iltifd| modrijanski, zvijaški sofi-Sorbnpftl m. oskoruša. §orbet n. šerbet, hladilna pijača, gorge f. skrb (-i), briga, mar; — tragen skrbeti; roditi; brigati se za kaj, skrb biti (je) komu za kaj; baš nt a d) t mir — to me skrbi, skrb me je česa, to me briga; bafiir fjat er feine —n to ga ne skrbi, to ga ne briga, ni ga skrb, za to mu ni mar; ber« geblidje — prazna skrb. forgen skrbeti, brigati se za kaj, roditi; v skrbi biti (sem) zastran česa; Jorge nid)t ne skrbi, ne boj se; (fid) bemühen) prizadeti si, impf, prizadevati si, starati se. forgenfret brezskrben, neskrbBn, brezbrižen; —er 3uftanb brezskrbnost. §orgenfreit m. brezskrbnež, lahko-živec. Jiorgenftuljl m. ždič, pič. |orgfalt f. skrbnost, skrbljivost, mar-nost, prizadevnost, brižnost. forgfiiltig skrben, skrbljiv, prizadeven, marljiv, maren. [den. forglos neskrben, malomaren, nero-gorgloftgfeeit f. brezskrbnost, malomarnost, nemarnost. forgfant skrbljiv, skrben, marljiv. gorgfamKeit f. skrbljivost, marnost, marljivost. §ortt f. vrsta, šara, baža. fortieren odbrati (-berem), prebrati; impf, odbirati, prebirati. |ortiment n. zaloga, skladišče raznega blaga. §orttmentsl)anbel m., ©ortimentžbudj» fjanblung f. poverno knjigotrštvo. §ortimentst)änbler m. poverni knjigo-tržSc. §ottife f. neumnost, bedaštvo; za-bavljica. [nar. §ou vi. sold; francoski bakreni de-Soubrette f. hišna, komornica, sobarica. Souffleur m. prišepetač, prišepetalec, suner. foufflieren prišepetavati; prišepetati. Souper n. večerja. Toupieren večerjati. Souterrain n. podzemlje. [minek. Sounenir n. spominsko darilo, spo-Šouoeraitt m. samodržec, vrhovni vladar, vrhovnik. gouoerainitfit f. samodržnost, vrhov-ništvo, vrhovnost. foniel num. toliko; relat. adv. kolikor; fobiel ich weife kolikor vem. fooielerlei toliker. fonitlmal adv. tolikrat. fonielte toliki; (relat.) koliki, foiueit adv. dotle, tako daleč; (relat.) dokler, kakor daleč, kolikor. fotooljl — al§ aud) coni. i — i. ne samo ■— ampak tudi; kolikor — toliko. §pagat m. motvoz, vrvca, špaga. §päije f. preža; paznja; Spät)» zve-davni, pazljivi, pazni. fpäl)eu pozvedati, ogledovati, opazovati, motriti; (lauern) prežati (-im), streči (strežem), oprezovati. gpäljer m. ogledovalec, opazovalec; (©pion) ogledüh, prežalec. [prežalka. Spöbertu f. opazovalka, ogledovalka; Spalier n. ograja, brajda; (bon peten) zastor, opna. gpalt vi., ©palte f. pok, poka, reža, razkol, raza; (geber) razcep, precep, prereza; (©ebirgž—) razpoka; i'Eo= lumnen) predelek, stolpec; (Srb—) razpoklina, razsedlina. [niča. Jjpaltart f. cepnica, cepilnica, krojil-fpnltbar razkolen. gpaltbarheit f. cepkost, razkolnost. Spattel n. krhljič, krhelj, klojec. fpalten klati (koljem), kälati, cepiti, krojiti; razklati, preklati, raz-, pre-cepiti, razkrojiti; ficf) — cepiti se, ka-lati se, krojiti se, deliti se; razkalati se, razcepiti se, razdeliti se; — in jtuet Steile razplatiti se, razpoliti. gpaltenhöhle/". razpoki podobna jama, razpočnica. ßtyt+ldui odtUje*, ©p alter 629 ©paf§ gpalter m. cepilgc, krojilSc. [kolina. gpaltfläd)e f. razkolna ploskev, raz-gpaltfrud)t f. pokovSc. Spaltfu^ m. razklana noga. Spaitljufer m. dvoparkljar. fpaltig razpokan, razpokel, preklan, razcepljen, gpaltkeil m. klin, zagozda, zagvozda. gpaltnteffer n. cepilnik, cepilni nož. gpaltfd)näbler pl. širokokljuni pl., lastovice pl. gpnltfdjnitt m. precep, razcep; razkol, prekol. gpaltftiidi n. razkolek. gpnltung f. nesloga, razpor, razprtija, razdor, nesložnost; (©djištna) razkol; razcep. gpaltungsrid)tung f. razcepna smer (-1), razkolna mer. §}ion m. treska, trska , treščica; (Sjoijfpane) iver, iverek, iverje; odle-tek, oseček. gpanbett n. posteljnjak, posteljišče. fpiinen odstaviti, impf, odstavljati. gpnnferkel n. odojek, sesno prase (-ta), gpange f". spona, skoba; (Slrm—) zapestnica, zarokvica. gpanljobel m. lučni strug, fpanifd) španski; (—e gliege) španska muha; (—e SBanb) zaslon; (—el SRo^r) trstovec. §pnnleud)ter m. svečnik, čelešnik. §panma| n. obodna mera. |pnnn m. uart; (©efpann) svez. Sponilbrett n. postranica, stranica. Spönne f. ped (-1), pedenj, pedal (-i), fpannen napeti (-pnem), nategniti, razpeti, raztegniti; impf, napenjati, nategovati, razpenjati, natezati; (ein« (pannen) vpreči (-žem), zapreči; impf. vpregati, vprezati; (ben §aljn —■) napeti, navreti; mit gefpannter Slufmerf« famteit pazljivo; (baž ŽRab) zavreti, impf, zavirati; baju — pripreči (-žem); impf, priprezati. fpnnnenbmikalen,zanimiv; natezljiv. gpantter m. napenjalec, naprezač ; (bot.) pedic. gpnnnfeber f. pero (-esa), vzmet (-i), fpannljod) ped visok, fpönntg vprezen. gpannkette f. zavora, zavor. Spannkraft f. razpenjavost, napetost, gpannagel m. svornik, iglica. üpannral)men m. proje pl. gpannltodi m. (beim SBebeftuM) osne y (gen. osen) pl. ^^Ka ni^^r gpannftrirk m. spona. ?>•» tUi lajiL} Spannung f. nanetost: (eleftr") naponf-tja* . nateg; (§anblung) napenjanje, nate-^i—» zanje; (jmifd)en jtnei Sßerfonen) nesloga , vzkrižnost; in — nesložno; (SKauer—) zveza, gpnnnungsnteffer m. naponomer. gpannroeite f. razpetina, stežaj. §par= hranilni. Sparbilftn m. prihranjeni košček, prihranjeni založaj. §parbiid)fe f. hranilna puščica. Sparcaffa («e) f. hranilnica. Ipartaffabud) n. hranilnična knjiga, fparen hraniti; prihraniti, prištediti; impf, prihranjevati; varčno ravnati, varčno delati. gparer m. hranilec, varčni človek; —tn f. branilka. Spargel m. beluš, špargelj; Spargel« belušev, špargljev. gpargelerbfe f. stročja detelja, gpargelgenmdjfe pl. belušnice pl. fpargtlgriin špargasto zelen, gpargelftein m. špargovec. [blago. Spargut n. prihranek; prihranjeno Iparfjerb m. štedilno ognjišče, gparhüdje f. kuhinja s štedilnim ognjiščem. §parkun(t f. štedljivost, varčnost, fparlid) skop, pičel, redek, sporen, gparofen m. štedilna peč (-1). gparpfennig m. prihranjeni —, založeni denar, prištedek. §parren m. lemez, škarnica, šperovec, krokva, glaja. gparre|t m. ostajek, prebitek, gparrkreuj n. lemezni križ. Sparriuerh n. lemezi pl., škarnice pl. fparfam varčen, hranljiv, štedljiv. gparfamkeit f. varčnost, štedljivost. gparfudjt f. skopost, stisljivost. [parfüdjtig skop, skoporit, stisljiv, gpafs m. šala,burka, gluma; — treiben šaliti se, burke uganjati; norce briti (brijem); (oljne —) brez šale, zares; baä mar ein — to je bil smeh! fpaffen — 630 — ©peculationžgeift (paffen šaliti se, norčevati se, burke uganjati, šale zbijati. [človek. Spalfer to. šaljivSe, glumač, smešen SpnITsrei f. norčija, fpafsljaft šaljiv, šalen, smešen, smeš-Ijiv, burkast. Spala Ijaftigkeit f. šaljivost, smešnost. Spafslu|l f. šaljivost. [liha. gpafsoogel to. glumač, šaljivčc, pav-Spat to. kalavSc; gelb— živec; SŠal!» fpat drstev; gtufž— jedavgc. fpät adi. pozen, kes6n; adv. pozno, kesno; — merben pozniti se, noč nastaja, mrači se; ju — tommen zapoz-niti, zapozniti se, zanočiti se; impf. zapoznevati; bie Up get)t ju — ura zakesneva, ura zastaja; im —en Sltter v sivi starosti, v poznih letih. Spätbirn f. ozimka. Späte f. poznost, kesnost, kesnota. Spateifenftein m. jeklenSo. Spatel m. veslica; lopatica, (patelfbrmig lopatičast. Spalen m. lopata, fpalefteiio adv. najpozneje. Spätfrol! m. pozni mraz. Spätgeburt f. pozni porod, ~ !?»(.<"« »v Spätljerbft m. pozna jesen (-i). Spätren n. otäva; vnuka, otavčič. Spatium n. presledek, praznina; @pa= tien pl. (in ber S3ud)bruderei) preklad, pretka. Spätjaljr n. jesen (-i), podzimek. Spätling m. poznjak, poznič; (meibl.) poznica; jesenšček, (meibl.) jesenščica. Spätobll n. pozno —, ozimno sadje. Spätfommer m. pozno leto. Spal} to. vrab?c, vrabelj; (SBeibdien) vrabčela, vrabčevka, vrabljica; ©pajjen« vrabčji, vrablji, vrabljinji. Spabenneft n. vrabčje —, vrabljinje gnezdo. [parieren izprehdjati se, prehajati se, šetati (-am, -čem) se; izprehoditi se; — gel)en na izprehod iti (idem, grem); — fahren izprevoziti se, impf, izpre-vazati se; (müffig —) pohajati, postopati, pohajkovati. Spajierfatjrt f. izprehodna vožnja, iz-prevožnja. Spaziergang m. izprehod, sprehod, pohäj. Spaiiergänger m. izprehajalec, spre-halec, šetalSc; —in f. izprehajalka, šetalka. §pa;ierort to. izprehajališče, šetališče. Spazierritt to. izpreježa. Špajterjlodi to. izprehodna palica. |ped)t m. žolna; (©d)marj—) črna žolna; (@run—) zelena žolna; (33unt« fpedjt) detel, gpedjtmeife f. brglez, plezär. fpectal specijalen, poseben, osebit; podroben, nadroben; obširen. Specialtommiffton f. posebna komisija, posebno poverjenstvo. Speeialität f. posebnost. Sperialharte f. potanki zemljevid. 5pecialuollmad)t/'posebno pooblastilo, fpetiell adi. poseben; posamezen, nadroben; adv. posebej, na drobno. Species f. vrsta. [popis. Speeifieation f. razvrstba; podrobni fpetifirierett razvrstiti; potanko popisati; impf, razvrščati. [sebni lek. Spetificunt n. posebno zdravilo, po-fpecififd) vrsten; osobit, poseben, svojstven; primeren. Špedt to. slanina, boh, špeh; ©ped« slaninski, špehov. Spedibirit f. špehovica. Špedtljals to. debeli vrat. Spediljänbler to. slaninar. fpeckidjt slaninast, špehast. fpedüg tolst, tolščen, masten, debel. Speckkäfer to. slaninar; žužur. Spedimaus f. netopir, mračnik, pir-pogačica, pirhpogačica. Spedilau f. krmljenka, pitana svinja. Špedifd)neiber m. slaninorez. Spetkldjinarte f. slaninska koža. Špedtllein to. salovec. Špeetakel n. prizor; šundgr, hrup. fpectakuliSs hrupen. Speetralanaltjle f. spektralna analiza; — razkrojba. Spertralapparat m. šarovni pristroj. gpertrofkop n. šarokaz. Spectrum n. šar, spektrum. Speculont to. prometnik, špekulant. Šperulation f. promišljava, proumo-vanje; (laufmänn.) promet, prometba; špekulacija. Speeulationsgeijl to. prometnost. fpeeulatiö — 631 — fperr fpcntlatio promišljalgn, proumljiv; (faufiit.) prometen, prometnosten; spekulativen. fpeculteren promišljati, proumovati; prometovati; auf ettn. — prežati (-im) na kaj. fpebieren odpraviti, poslati (-šljem), razposlati (-šljem); impf, odpravljati, pošiljati, razpošiljati. Sjpebiteur m. odpravnik, špediter, jäpebition f. odprava, odprema, razpošiljava ; (Ort) odpravljalniea, od-premnica; Spebitionž» odpravljalni, odpremni. §pebitionsromptoir n. odpravljalniea, odpremnica. fpebitionsgebiir f. odpravnina. 5pebitionsgefd)Sft n. odpravništvo. Ipebitioitsnmre f. odpravno blago, od-premno blago. [ostBn. §pttr m. kopje, sulica; (gaden) ost, 5pftrfd)aft m. kopjišče, ratišče. Špeibedten n. pljuvalnica, pljuvalnik. §peid)e f. prečka, špica; — einlegen naperiti kolo ; alle —n napera; (ana» tom.) koželjnica. §peid)el m. slina; (Služtourf) pljunek. |peid)elbritfe f. žleza slinovka, sli-navica. §peid]elflufs m. slinotök, slinavost. £peid)elledter m. lizün, prilizovalgc. SpeidjelRoff m. slinoba, slinovina. 5peid)en= pestni; koželjni. Bpeid)enbetn n. koželjnica. gpeirijenring m. pestni obroč. Speidjer m. žitnica, sipnica, kašča. fpeidjern spraviti v žitnico; impf. spravljati v žitnico. Speidi m. špajka. fpeien pljuvati (pljujem); pljuniti; (33Iut) hrkati, bruhati; bruhniti; blju-vati, bljevati (bljujem), kozlati. Ijpeier m. pljuvač, pljuvalec; bljuvač. fprierlid), es ift mir — davi me, bljuvati se mi hoče. Jjpeil m., n., Speiter m. špila, šibica; ferbofr. zaponjač. fpeilen našpiliti, impf, našpiljati, nabadati. 5peife f. jed (-i), jelo; jestvina, jedilo ; (Nahrung) hrana, živež, krma; (in ber Sinberfpr.) papa. gpeifebret m. griz. Ipeifefaltenpil; m. užitna lisičica. Ipeifegaft m. gost. Speifegerätl) n. jedilna priprava. Ipeifeijaus n. gostilna, gostilnica. gpeifekammer f. shramba zajedi, jedilna shramba. Upeifekaften m. omara za jedila, jedilna omara. gpeifekeUer m. hram, klet (-i). Špeiftmordjtl f. užitni smrček, fpeifen intr. jesti (jem); obedovati; ju SDtittag — južinati, kositi, obedovati; ju Slbenb — večerjati; id) ttmnfd)e tt>ol)l gefpeiSt ju haben dober tek, na zdravje, Bog blagoslovi; tr. jesti, uživati; užiti; jentanben — sititi, hraniti, pasti (pasem); nasititi, napasti. [pl. §peifere|t m. zjedi^Z. f., jedni ostanki gptiftröljre f. požiralnik, ješčnik, goltanec. gpeifefaal m. obednica, jedilnica. gpeifefd)rank m. omara za jedila. Speifejettel m. jedilni list. Špeifejintmer n. f. Speifefaal. ■ • ✓ Speifung /'. nasičenje, hranjenje.,CsCt/u* Spelt, Spelj m. pira, pirjevica; pol-^ . v žana; Spelt» pirni. Spelutilit f. beznica, jama. [osina. yV Ipelje f. pleva, mekina, strok; resa, Ipenbage f. dar, darilo. [delek. Speitbe f. dar, darilo, podarek, po-fpeitben darovati, dariti, deliti; podariti, pokloniti, podeliti; impf, poklanjati, podeljevati. §penbeit n. delitev, daritev, podelitev, podaritev. §pcnber m. darilec, delilec, darovalec; —in f. darilka, delilka. fpenbfam darljiv, darežljv, radodaren. Spengler m. klepar. §peititabel f. f. Stednabel. Sperber m. skobec, kragulj. §perberbaum m. skorš, oskorš; brek. Spetberbeere f. oskoruša, oskorušnica, brekulja. §perberkraut n. strašnica. Sperling m. vrabec, vrabelj; Sper» lingS» vrabčji. Spermnret m. f. äöatratl). fperr trd, rod, pust, suh; —e geiten trdi časi. „ t, -PUO-4' / Sperrbaum — 632 — Spielgefährte Spertbnum m. (am SBagen) zavora; f. Sdjlagbaum. Sperre f. zapera, zapora, zaprtje; zaklep, zatvor; (geridjtl.) zapečatba, za-pečačenje; (Šlrreft) zapor; (Siftierung) zadržba, ustava, zaustava; (ŠRab—) zavor, zavora; — anlegen zapečatiti. fperren zapreti (-prem), zatvoriti, zakleniti; impf, zapirati, zaklepati; (ben gtuf§) zajeziti, zagraditi; impf. zajezovati, zagrajati; (Ijjanbel) ovreti, ustaviti; impf, ovirati, ustavljati; (au§* fpreiten) razpreti, impf, razpirati. §perrgelb n. vratarina. Sperrholj n. zatika. Sperrkette f. zavora, zavornica. Sperrleifte f. razpora, proj. Sperrmaul n. zijalo, zijäk. Sperrab n. ščipa, zapirač. Sperriegel m. zapäh, zatik, zatika. Sperrftab m proj. Sperrftunbe f. zatvorna ura, ura za-tvorjenja. Sperrung f. zapor, zaprtje. fperrtueit adv. na stežaj. Spefen pl. stroški pl., potroški pl. Spejerei f. dišavina, dišeče reči pl., kramenija. Spejereiljanbel m. kupčija z dišavino, — z dišečimi rečmi. Spejereil)änbler m. dišavinar, trgovec z dišavino. Sphäre f. (Kugel) krogla; (Umfang) obseg; okrožje; (2Birfung§frei3) področje; (höhere —) nadzemlje, nadze-meljski svet. fpljärifd) obgl, okrogel, sferičen. Sphäroib m. paoblo, pakrogla, sferoid. fphäroibifd) pakroglast, sferoidBn. Sphinr f. stinks. fpidten s slanino pretakniti, presla-niniti; impf, s slanino pretikati, sla-niniti, špikati. ' gflidinabel f. pretikalnica, špikalnica. Spiegel m. zrcalo, ogledalo; dem. zrcalce, ogledalce; (b. SBafferž) gladina, vodena površnina; (bei Sögeln) oko; (ebener —) ravno zrcalo; (fpl)ärifd)er —) kroglasto zrcalo; (3erftreuungž—) razmetno zrcalo; Spiegel» zrcalni. Spiegelbeleg m. pozrcalina. fpiegelblonk čist kakor zrcalo. Spiegelfabrik f. zrcalnica, izdeloval-nica zrcal. Spiegelfolie f. pozrcalina. Spiegelfechterei/', sleparija, sleparstvo. fpiegelglatt pregladek, gladek ko zrcalo. Spiegeltjanbel m. zrcalarstvo. Spiegelljnnbler m. zrcalar. fpiegelljell presvetel. Spiegelmetall n. zrcalovina. fpiegeln svetiti se, zrcaliti se, bliščati (-im) se, lesketati (-am, -ečem) se; fid) — gledati se, ogledovati se; an jernub. razgledovati se, zgledovati se nad kom. Spiegelrnljmen m. zrcalni okvir, fpiegelrein prečist, čist kakor zrcalo. Spiegelrohr n. kotozör. Spiegelung f. zrcaljenje. Spicgelnmnb f. zrcalna stena. Spiel n. igra; Spiel» igerni. Spielart f. različek; način igre. Špielball m. žoga; fig. igrača. Spielbank f. igralnica. [igrač. Špiclbruber m. igralec, kvartopirčc, Ipielbod'.e f. donda, punica, pun-čika, čeča. Spieleinlage f. stava, uložek v igri. fpielen igrati, igrati se; (Spiere) orsati se; (33la§inftr.) piskati; (©eige) gosti (godem); (Drgel) orglati, orgle prebirati; (§orn) trobiti; (Karten) kvartati; (Kegel) kegljati; ju — an< fangen zaigrati, zagosti; genug — na-igratise; fpielenb tool)in fommen pri-gosti, pritrobiti kam; bie galjne — laffen z zastavo mahati; eilte SKine — laffen zažgati (-žgem); 58aE — žogo biti (bijem); m. b. ©locfe — pritrko-vati; baž ©tiid fpielt auf bent Sanbe dejanje se vrši na kmetih; ben ftreuten — raztresenega se delati; fid) arm — zaigrati; ber ®iamant jpielt demant se leskeče, — preliva; eš fpielt in§ ©rüne zelenkasto je, vleče na zeleno ; f. fchillent. Spieler m. (Schau—) igrač, igralec; (Karten—) kvartalBc; (glöten—) pis-kalec; (©eigen—) godec. Spielerei /'. igrača, igračiea. Spielerin f. igralka, Spielgefährte m. soigralec; vrstnik. Spielgelb — 633 — ©pitat Spielgelb n. denar za igro, denar od igre; godbarina. §pieglürh n. sreča pri igri. Spiclljnus n. igralnica. Spielkarte f. kvarta, karta. Spielleute pl. godci pl.. Špielmann m. god6c, piskač, trobec. Spielmarke f. znamka za igro. Spielraum m. prostor; polje; (bom ffiinbe) omah. §pielfod)e f. igrača. Spielfudjt f. igrohlepje, igroželjnost. Spifluljr f. ura z godbo. Spitliuare f. igrača, fpieliueife adv. igraje, igrajoč. Spiel;eug m. igrača. Spifljimmer n. igralnica. Špier n. os (-1), osina; fig. troha. Spiergrns n. ostrica. Špirrfinuie f. osladje, oslad; hudičev ogrizek. Jpiefj m. raženj; (Speer) kopje, sulica; (bon §olj) drog. Spie^bodi m. srnjak, špičak. §piefibiirgrr m. priprosti meščan, fpielbitrgerlid) priprosto-meščanski, fpie^eit natakniti, nabosti (-bodem); impf, natikati, nabadati. Spieker m. špičak. Ipiefigefelle m. malopridni tovariš, — pajdaš. SpirligsTeUrdiaft/\ malopridna družba. Ipieiglan; m. raztok. |pic|rutlje f. šiba; —n taufen skoz šibe letati, — teči (tečem). §pie|fd)aft m. ratišče, kopjišče. špitfiHnnge f. ratišče, kopjišče. Čpie^lrnger m. suličar, kopjenik. Ipiker m. žrebelj, cvek, klin. §piUbnum m. f. Faulbaum; (im ©d)iff» bau) valjar, vreteno. Spille f. vreteno; koželj; dem. vre-teuce; (anatom.) f. ©peidje. fpiUeit točiti. SpiUrab n. vreteno s palci. Spinat m. špinača. Špinbet f. vreteno; (SEelle) preslica, vretenica; dem. vretence. Spinbtlbaum m. kozji preslec, käp-čevje, trdoleska. [doben. fpinbelformig vretenast, vretenu po-§pinn= prejni, predilni, r Spinne f. pajek, (pavok, pajok), opä-lek; dem. pajček; (langbeinige—) suha južina; Spinnen» pajčji. fpinnefeinb smrtno sovražen. Spinntfeinbfdjaft f. smrtno sovraštvo fpinuen presti (predem' napresti. Hr-").' Spinnen n. preja.^1"^^ 1 '[kov., -t ^ Spinnenfeinbfdjaft f. sovraštvo do paj-^Xfa. Spinnengewebe n. pajčevina, pajčina, pavočina. /ii-tci bUeCici Spinnentljier n. pajkovec. Spinner m. prelec. [prejnica: Spinnerei f. preja; (JDrt) predilnica, Spinnerin f. predica, prelja. Špinnerloljn m. prednina. Spiitnermaljl n. oprednica. Špinnljaar n. predivo ; (fein) ohlanica. Ipinntjaus n. predilnica, prejnica. Spinmnafdjine f. samopreljka. [tek. špinnrab n. kolovrat; dem. kolovra-gpinnrorken m. preslica, prešlo; (obere Stieil) koželj; (baž giactjž baran) ko-delja. gpinnftube f. predilnica, prejnica. §pinnmebenl)aut/!pajčevinasta mrena, fptnniuebig pajčevinat, pajčinat. gptnt m. belina, belotina; (im S3rot) svalek, cmok. fpintig svalkast, cmokast, fpintifteren mozgati, mozgovrtati, dlakocepiti; f. grübeln. §pinti(lerer m. mozgovrtec, dlakocep, izmišljalo, gpiun m. ogledih, vohun, prežalec. Spionage f. ogleduštvo, vohunstvo, fpionieren ogledovati, pozvedovati, zasledovati. fpiral zavit, vrtelast. [črta. Spirallinie f. spiralna črta, zavojita Spiritual m. spiritual, nadzornik v duhovnem semenišči. Spiritualismus m. duhoslovje. Spiritualität f. dušnost. fpirituell dušen; duhovit, duhäpoln. fpiritubs f. geiftig. Spiritus m. duh, pridih; (glüffigteit) vinski cvet. Spiritusbrennerei f. žganjarna. Spital n. bolnišnica, bolnica; (Sirmen» fpital) ubožnica, siromašnica; Spital» bolnišnični, bolnični. i^C- * SpitalSöertoalter — 634 — Sportein Spitalsoerroalter to. oskrbnik bolnišnice; oskrbnik siromašnice. [pil; ost6r, rtast, šiljast; —er 28 hitel oster kot. Spil) to. kužek, špicSlj. Spiljbogen to. rtast lok, lomljen —, gotski oblok. Spi^bogenllil to. zidava v rtaste obloke. Spiljbube to. malopridnež, neporednež, slepar, goljuf; tat, lopov, cigan. Špitjbiibcrti f. goljufija, malopridnost, sleparija, sleparstvo. §pitybiibin f. malopridnica, sleparica; ciganka, tatica. fpiljbiibtfd) sleparski, malopridni, goljufen. gpiijf f. ost (-1), osten, konica; (Sd)ei= tet) vrb; (Spige ber Euroe) teme (-na); (Slrpftall) rt, rogelj; (£>eereš—) čelo; (®ad)e§—) sleme (-na); (iiujjerfter XI)eil) konec, končina; fig. Spigen pl. načelniki, prvaki, glave; an bie — fid) ftetten na čelo se postaviti; ettuaS auf bie — treiben pretirati, presiliti, pretegniti; an ber —- fteljen na čelu stati (stojim), zapovedovati; —n pl. (gefloppelteš ©e» Wirf) čipke pl., zobci pl. \ Spihel to. osleduh, ovadüh, prežalec. ostriti, šiljiti; poostriti; bie na uho vleči, uhö nastavljati. Sptften* s čipkami, z zobci, špibenbanb n. čipkasti trak. Spil;enl)änbler m. prodajalec čipek. Spiticnldeib n. oblačilo s čipkami. Spitjeitliloppelei f. kleklanje čipek. |pibtnnttl)trti f. šivanje čipek. Spilšentud) n. robec s čipkami, fpi^finbig premeten, prebrisan, bistroumen. Spiljfmbigfieit f. premetenost, bistroumnost. Spiljljammer to. oškrd. Špitjl)0ue f. cepin, pikon, kramp. Špitjljut to. rtasti —, šiljasti klobuk, fpiljig oster, ostroröb, šiljat, rtast; robat; (SBorte) zbadljiv, zbodljiv; (o. SSinfel) oster. Spihheimer pl. jednokaličnice pl. Špitjlsopf to. šiloglavBc. špilimous f. rovka, bezgavka, hrčica. Šphlturfjfer n. ostrinjek. [vek. Spitiname to. pridevek, priimek, vzde- itbel to /tr- * ^pilteti o A' f > Cf»rcn — i 1 9titfe»n= Spibnaft f. kljukasti nos; C$erion) kljukonös. Spi^räule f. f. ^pramibe. Špitjroinhel m. oster kot. fpitinrinlielig ostrokoten. Spitjroort n. zbadljiva beseda. Spih;al)n m. derač, očnjak, köl. Spleiße f. okujine pl. fpleißen f. fiffeS) proga; e§ ift feine — Bon ihm ni duha ne sluha. fpiiren slediti, vohati, tražiti; zaslediti, ovohati; impf, zasledovati, za sledom iti (idem n. grem), gpiirer m. slediih, vohun. [vižel. gpurtjUttb m. vohon, vohonski pgs, fpurtos adv. brez sledu, brez znamenja, da ni ne duha ne sluha. §punueitc f. širina kolotečine, raz-tečina. gpute f. speh; f. (Site. fputen fid) paščiti se, podvizati se, žuriti se, spešiti se. gtaar m. f. ©tar. gtaat m. država; (Saifertfjum) cesarstvo, carstvo; (Königreich) kraljestvo; (Sanb) dežela, dežel (-i); (ipofftaat) dvor, dvorjaniki pl.; ($rad)t) leskota, velikolepje, gizda; (Šleib) prekrasna obleka, gizdava oprava, gtaatenbunb m. sodržavje. [niča. §taatenge(d)id)le f. državna povest-gtaatenkunbe f. državoznanstvo. gtnatenred)t n. mejnärodno pravo, ftaattid) državni. Staats» državni, štaotsamt n. državna služba. Staatsangehörige m. državljan. Staatsongehörigkeit f. državljanstvo, gtaatsangelegenfjeit f. državna zadeva, državna reč (-i). gtaatsanleljen n. državno posojilo, državni zajem. gtaatsamnalt m. državni pravdnik; državni zastopnik. Staatsamuattfdjaft f. državno pravd-ništvo. gtaaisannmltfubfjitut m. namestnik državnega pravdnika. gtaatsauflage f. državni davek, državni naklad. Staatsaufroanb m. državni trošek, državni stroški pl. gtaatsausgabe f. državni stroški pl.; državni izdatki pl. Staatsbank f. državna banka, gtaatsbankerott m. državni bankrot, državni propad. gtaatsbauten pl. državne stavbe pl, državne zgradbe pl. Staatsbeamte m. državni uradnik; državni činovnik. §taatsbef)iirbe f. državni urad, državna oblast (-i), gtaatsbiirger m. državljan, ttaatshiirgerlid) državljanski, gtaatsbiirgerfdjaft f. državljanstvo, državljanska pravica. StnatscalTa f. državna blagajniea, državna denarnica. Staatscontrote f. državno nadzorstvo, državna kontrola, gtaatscrebit m. državni up. Staatsbiener m. državni služabnik. Staatsbienft m. državna služba, gtaatseffecten pl. državni (vrednostni) papirji pl. gtaatseigenthum n. državna lastnina, — imovina; baš ift— to je državno. gtaatseinkommen n. državni dohodki pl. Stnatseinnaljme f. državni dohodek, gtaotseinridjtung f. državna uredba, gtaatserforbernis n. državna potreba. Staatsform f. način vladanja, gtaatsgebiet n. državno ozemlje, državno področje. (taatsgefiit)rlid) državi nevaren. gtaatsgefiiUe n. državni dohodki pl. gtaatsgefüngnis n. državna ječa. Staatsgeheimnis n. državna skrivnost, državna tajnost. gtaatsgefetj n. državna postava, državni zakon, gtaatsgemolt f. državna oblast (-i). Saatsgiltig veljaven v državi, veljaven za državo; baž ift — to velja v državi. ©taatägläubiger 639 .-r Staatsgläubiger m. državni upnik. Staatsgrunbgefeli «. državni temeljni zakon. [posestvo. Staatsgut n. državni imetek, državno Staatshaushalt m. državno gospodarstvo. [čarna. Stoatsljengllcnbepot ». državna žreb-Štaatsholjeit f. državna vrhovnost. Staatshan}let f. državna pisarna. Staatshanjler m. državni kancelar. Stantsfilughfit f. državniška modrost. Štaatsliunlt f. državništvo. |taatslel)re f. državoznanstvo. Stnatstrricon n. državoslovni rečnik. Staatsmann m. državnik, politikar. (Inatsmännifd) državniški. Staatsminilter m. državni minister. Stontsinittel pl. državni prihodki pl. Staatsmonopol n. državno samotrštvo, državna samoprodaja. [ve. Staatsoberhaupt n. vladar, glava drža-Štantsobligation f. državno dolžno pismo; državna obveznica, obligacija. Staatsbhonomie f. državno gospodarstvo. [stvo. Stnatsorganismus m. državno ustroj-štaatspapier n. državni papir. Štontsprorurator m. f. Staatsanwalt. Staatsprüfung f. državni izpit. Staatsrat!) m. (SSerfatnmlung) državni svet, državno svetovalstvo; (Sßerfon) državni svetnik, — svetovalec. Staatsrecht n. državno pravo. Saatsred)tlid) državnopraven. Staatsrechtslehre, StaatSred)tSmiffen= jtfjaft f. državno pravoslovje; nauk o državnem pravu, veda državnega prava. Staalsregel /'. državno pravilo, državno vodilo. Staatsregierung f. državna vlada. 5taatsreligion /'. državna vera, državni verozakon. Staatsrüdtfidjt f. državni ozir. jatatttsruber n. državno krmilo; atlt — fein na krmilu biti (sem), vladati. Stnatsfad)e f. državna stvar (-1), — zadeva. [blagajnica. Staatsfd)ahm. državni zaklad; državna Staatsfdjein »1. državni dolžni list. 5tnatsfd)ulb f. državni dolg. Staatsfdjulbentilgungsfonb m. državna razdolžna zaloga. Staotsfd)uiboerfet)rtibung f. državno dolžno pismo. Staatsfecretör m. državni tajnik. Štaatsftegel n. državni pečat. [nik. Staatsfiegelbemahrer m. državni pečat-|taats(treid) m. državno nasilje; prevrat državne vlade. §tantsumuml;ung f. državni prevrat, državna prekucija. Staatsnerbred)en n. hudodelstvo zoper državo; veleizdaja. Staotsocrfnffung f. ustava, državna ustava. Stnntsoermdgett n. državno imetje, državno premoženje. Staatsoerfammlung f. državni zbor. Staatsoertrag m. državna pogodba. Slaatsoeriuaitung f. državna uprava. Štaatst)oranfd)lag»i. državni proračun, ftontsioegen, Bott — adv. od države. Staatsioirtfchaft f. državno gospodarstvo. Staatsmiffenfrijaft f. državoznanstvo, državoslovje. (taatstuiffenfdjaftlid) državoznanstven, državosloven. Staatsjeugnis n. državno spričevalo. Staatsjioedi m. državni namen, državna svrha. §tab m. palica, bätina; dem. paličica; šiba, šibica, grčavka; (milit.) čelništvo, štab; (phhf.) prot; ben — brechen über jentb. na smrt koga obsoditi. gtabeifen n. železne šibke pl., kovano železo. (tabil stojen; stalen, stanovit. gtabilerklärung f. izrek stanovitnosti, — stalnosti. Stabilität f. stojnost, stalnost. Stabilitätsfähigkeit f. stojljivost. Stabilitätsformel f. izraz stojnosti. Rabillos brez podpore. Stabs» štabni, štabski. 5tabsnr;t m. štabni zdravnik, [nik. Stabsoffitier m. štabni oficir, — čast-gtabrourj f. (Artemisia abrotanum) abarat, božje drevce. gtndjelm. bodeč, osten, bodica; (S0te= nen—) želo, Žalec; trn, ost, bodalce; fig. nagon. gtadjelbeere f. kosmulja, ägras, kosmato grozdičje, — grozdjiče. ©tarffelbijtel — 640 — ©taljtftidj §tad)elbiftel f. turek, gladež. |tnd)elborn m. trn, osten. gtadjelfifd) m. ježevka. §tad)elflo|ftr m. ostropluta. gtndielfortfal; m. trnek. |tnd)ell)oar n. ščetina. §tnd)fll)äutfr m. iglokožec. ftadjcltg bodeč, oster, trnjev, bodljiv. Rttdjeln spodbosti (-bodem), spodbuditi, impf, spodbädati, spodbujati. Stnrfjchturs f. povodni oreh. |tnd)elfdjtt)fin n. ježevec. [jezik. Sitldjcluiitgt f. bodljivi —, zbadljivi §!abe n. f. ®eftabe. §tabfl m. skedenj. §tabium n. stadij, daljava 125 korakov; stopnja; doba, čas. §tobt/Tmesto; (Sefte) trdnjava, utrjeno mesto; dem. mestece (mestice); ©tabt« mestni. §tnbtar;t m. mestni zdravnik, gtnbtbeitmte m. mestni uradnik. Stnbtbruioljner m. meščan, mestjan. §tttbtbf;irl( m. mestni okraj, mestni okoliš; obmestje. §tobtbraud) m. mestna šega. |tabtbiirgrr m. f. ©tftbter. [narnica. StnbfrafTe f. mestna blagajnica, —• de-Stöbtfbunb m. medmestna zveza, gtobter m. meščan, mestjan; —in f. meščanka, mestjanka. gtnbtgcbiet n. obmestje. Itnbtgenofs m. someščan, gtabtgtfprnd) n. pomestna govorica. §inbtgraben m. mestni okop, — rov. gtabUjauptmann m. mestni glavar. StnMijauptmannfdjaft f. mestno glavarstvo. gtabtljaus n. mestna hiša. [mestu. Räbtifd) mesten, meščanski, kakor v flnbtkunbig po vsem mestu znan, po vsem mestu razvpit. gfitbtleben n. mestno življenje. |t«btmagiftrat m. mestni magistrat, mestno poglavarstvo, — oblastvo. [je. gtabtmauer /'. mestni zid, mestno ozid-§tabtmi(ij f. mestna vojaščina, gtabtpljljftcus m. mestni nadzorni zdravnik. gtabtrntl) m. (Serfammlung) mestni odbor, mestno svetovalstvo; (Sßerf on) mestni odbornik, mestni svetovalec. I §tabtred)t n. mestno pravo, mestna pravica. §tabtfd)ulb f. mestni dolg. 5tabtfd)ule f. mestna šola. §tnbtfd)tt)albe f. (Hirundo urbica) domača lastovica, podgorida. gtabtlicgel n. mestni pečat. §tabt!l)eil m. mestni del, del mesta, jaiabtoerorbnete m. mestni odbornik, gtobtoolk n. meščani pl., meščanstvo. Štttbtnmdje f. mestna straža. Stnbttnappen n. mestni grb. štnbtuifOn n. meščanstvo. §tnbtrounbar;t m. mestni ranocelnik. |t(iffagc f. stafaža, olepšava, gtaffel f stopnja;)". ©proffe, Stufe. [lo. Itaflfelfi f. podstavek; slikarsko stoja-Štnfjrclgebct n. pristopna molitev. |tafjellrinb n. f. ©tufenlanb. gtaffette f. štafeta, brzovestnik; (baž Schreiben) brzovestnica. (lafftcrttt preskrbeti, opraviti, pre-videti; impf, preskrbovati, opravljati; (tleib) olepšati; (§ut) obšiti (-šijem); (mit ©olb) pozlatiti. StafScrimg f. oprava, olepšava; (@olb> ftaffierung) pozlačenje. §tngnation f. kalužnost; otrplost, zastaja, onemoglost. (lagnitrtn kalužiti; zastati (-stanem), otrpniti, onemoči (-morem); impf, zastajati, omagovati. |tol)l m. jeklo, ocel; (geuer—) kre-silo; (28e§—) ognjilo; geprteter — kaljeno jeklo; (grifd)—-) surovo jeklo; (®uf§—) lito jeklo ; <štat)U jekleni, ocelni. §tnf)larbeit f. jekleni izdelek. Ifaljlarbeittr m. jeklar. |tnl)lbltd) n. jeklena plasa, pločevina. §tttljlbral)t m. jeklena žica. |läl)len jekliti, kaliti, oceliti; ojekliti; fig. ukrepiti. flttljlfrn jeklen, oclen. ^taljlcrj n. jeklena ruda. Italjlfahrik f. jeklarnica. §tai)lfebtr f. jekleno pero (-esa). §taljlpmmer m. samoköv za jeklo. §fnl)lt)i'tttt f. jeklarnica. I'.aljirdjneiber m. jeklorezBc. |taf)ll!ein m. jeklenovBc, siderit. |tal)l(lid) m. jeklorez. ©taljtoare 641 ©tanb Staljlroart f. jeklenina, jeklovina, jekleno blago. §tahlmafTer n. železita voda. Stakt f. kol, podajač. gtaket m., ©tafetenjaun m. plot iz kolov, ograja iz zabitih kolov, plot. Stalagmit m. stoječi kapnik, navzgor-nik; stalagmit. Stalaktit m. viseči kapnik, navzdolnik. Stali m. hlev; Pferbe— konjak, konjušnica; staja; ©djtucin— svinjak, svinjski hlev, hlevSc; ©d)af— ovčak, ovčjak, ovčji hlev; (b. Dd)fen u. Sül)e) volovjak, kravjak; §ül)ner— kurnjak, kurnik; Siegen— kozjak, kozji hiev; Stall« hlevski, hlevni.. (j « Italien scati (ščim). t^i^V , Stallgelb n. hlevščina. Stnllgeriitt) n. pohlevje. štnllkncdjt nt. konjar, konjüh, konjski hlapec. §tnllmciller m. konjtišnik; nadkonjär. Stallung f. hlev, staja, Stamm m. deblo, panj; (©tengel) steblo; (abgehauener —) parob, paro-bek, hlod, čok, klada; (®efd)le4t) rod, rodovina, pokoleuje; (SBolfž—) pleme (-ena); (Kapital) glavnica , matica; (gramm.) deblo; — beS Sorperž trup; Stamm« prvotni, izvirni. Stammbaum m. rodovnik, rodoslovno drevo (-esa). Stammbud) n. spominjak. Stammburg f. rodni grad. Štnmmmpital n. glavnica. Stammdjen n. debelce, stebelce, [na. Štammeigcntljum n. glavinska lastni-Rammeltt brbljati, brbotati; (ftottern) jeeati, jecljati. Stammeln n. brbljanje; jecljanje. Rammelnb brbljav, jecljav. Stammeltern pl. prvi stariši pl., pradedje pl. (tammrn izhajati, biti (sem) rodu; (gramm.) izvirati, izpeljavati se, proizvajati se. Stammfolge f. rodosledje. Stammform f. osnovna oblika. StammgaH m. vsakdanji —, stanovitni gost. [niča. Stnmmgelb n. zakladni denar, glav-StammgenofTe m. rojak, rodovinžc. Stammgut n. dedina, dedovina, de-dinstvo, dedščina. gtammljalter m. zarodnik. Stammljol; n. deblovina, hlodovje. ßämmig deblovit, deblat; (äJtenfd)) zastaven, trščat. §tammleiter f. poglavna lestvica. Stammler m. brbljavBc,jecljavgc: -—in f. brbljavka, jecljavka. |nik. Stammregilter n. rodoslovje, rodoslov-itamntfd)lofs n. dedinski —, rodni grad. [zlog. §tamm[tlbe f. debelski zlog, osnovni štammfilj m. dedina; rodna stolica. Stammtafel f. rodovnik. [rodu. Štammtmter m. zarodnik, začetnik Itammoermbgen n. rodovinska imovina, dedinsko premoženje. Itammoerraanbt soroden, jednoroden; ber ©tantmbertoanbte rojak; bie — rojakinja. [renina. Stammiuort n. koreninska beseda, ko-|tamm;af)l f. praštevilo, prvo število. Stampfe f. stopa; (§anblung) phanje. Dampfen cepetati (-am, -ečein), tepe-tati (-am, -ečem), topotati, ob tla butati; peketati, ob tla udarjati; (§irfe) phati (pham, pšem); (int äJlörfer) tolči (-čem), drobiti; stolči, zdrobiti. gtampferro. phalec; (SBerfjeug) phaj, pah, tolkač; —in f. phalka. gtampfgang m. stope pl. Stampfmafd)ine f. phalo, phalni stroj. Stampfmüjjlc f. stope pl. £lautpffd)lägel m. f. ©tantpfer. Stampfllüdfw^ril. Stampiglie (©tatnpiHe) f. štempilja, pečatilo. gtanb m. stan, stališ; (Pfa£) mesto; (Sieh—) število; staja; (©efteH) stojalo, stalo; (®attung) vrsta, razred; (Serfaufišbube) tržni šator (šotor); ©tänbe pl. stanovi pl.; feften — ha^cn trdno stati (stojim); guten — gaben v dobrih razmerah biti (sem); fdjroe« ren — ha&en v mučnem položaji biti; juftanbe bringen dognati (-ženem), dovršiti, napraviti; ber Sauf fommt ju« ftanbe kup se sklene; ber Sergleid) fommt juftanbe pogodijo se, poravnajo se; im —e erhalten v dobrem stanu ohraniti; im —e führen imeti (imam) ©tanbarte — 642 — zapisano; itn —e fein premoči (-morem), mogoče je komu; außer —e fein ne moči; in ben — fejjen jtnnb. potrebne pomočke komu dati (dam); einen SSerbred)er juftanbe bringen koga ujeti -jamem), pred sodnika postaviti; mit einem —e jufrieben fein s svojim stanom, zadovoljen biti; bie ©ad)e ift ju« ftanbe gelommen reč se je napravila; ber l)öd)fte — bež SBafferš najvišja voda; — b. ^nbuftrie stanje obrtnosti; Siirger— meščanstvo, meščanski stan; ŠRitter— viteštvo, vitezi; Qungfern— devištvo; SBittuen— vdovstvo; Gčl)e— zäkon; lebiger — samski stan ; e. SDiann bom —e mož visokega rodu; Seljr— učiteljski stan, učiteljstvo. [dero. gtanborte f. praporec, zastava, ban-gtaitbbilb n. kip, soha. gtänbdjen n. podoknica. gtänber m. podstavek, steber, [stan. žtntibfocrljoljuitg f. povzdiga v višji Stanbeol)err m. plemič, žlahtni gospod, plemenitaš. gtanbeskbrper m. stanovski oddelek. Ranbestnäßig primeren stanu, gtanbesioaljl f. volitev stanu. gtanbes;uRänbigkeit f. stanovska pristojnost. ftanbeunterrdjieb m. razloček —, razlika stanov. [stanov, gtänbenerratnmlung f. zbor deželskih gtäitbeioefen n. stanovstvo. Ranbfäljig f. ftabil. gtanbfeRigkeit f. stalnost, stojalnost. Štaitbgelb n. mestnina, stojina. Ranbljaft stanoviten, stanovit, stalen; trden, jak. gtanbljaftigkeit f. stanovitnost, stalnost; trdnost, jakost. Rnnbljaiten vztrajati, dotrajati. Rüttbig f. beftänbig. Rältbifd) stanovski, deželnih stanov; —er aiužfdjufg stanovski odbor, gtanbkerje f. sveča stalnica. Stanblager n. stanišče. [črta. gtanbtinie f. črta osnovnica, glavna gtanbort m. stojišče, stanovišče, sta-jališče; bivališče. gtanbpunkt m. stališče, motrišče, smatrališče. gtanbquartirrra. stanišče, stanovališče. U-) rvft/ gtanbred)t n. preki sod, nagli sod. Ranbredjtlid) adv. po prekem —, po naglem sodu. gtanbrebe f. nagrobni govor, gtanbrifs m. načrt, očrtek, črtež. gtanbuogel m. stalna ptica, gtange /'. drog, ranta, prekla, rajiea (©teierm.); (Sfal)l)kol; (SBiežbaum) žrd (-1); (©olb—) palica, šibica; (§iil)ner= ftange) greda, gred (-1); jemanbem bie — t)alten potegniti se za koga, zagovarjati koga. gtängel m. f. Stengel, gtangeneifenn. železo v palicah, [last. Rangenförmig rantast, paličast, prek-gtangenliol; n. rante pl., kolje pl., late pl., prekle pl. - gtangenl"d)tnefel m. 'žveplo v* sibieah. gtangenfilber n. srebro v šibicah, — v zlitkih. gtangemirkel m. veliko šestilo. Ränken zbadati, šiintati, ščuvati (šču-jem), zabavljati, svajo delati. gtünker m. svadljivBc, zabavljivčc, šuntar, ščuvaj; (ftintenbe ^erfon) smrd-ljivec, smrdüh. gtönkerei/'. svaja, zdražba, zbadanje; (©eftanl) smrad, smradež. gtiinkerin f. svadljivka, zabavljivka; smrdulja. Ränkern smraditi; zasmräditi, usmrä-diti; (ftöbern^.stikati (-čem), vohati; prestakniti. gtanniol n. stanijol, kositrni list. stante pede adv. na mestu, kar na mestu. gtapel m. kol; (Jpaufe) gramada (grmada, gromada), kup, zagreb; (Črt) skladišče, sklad, skladališče; (@<|'PS tnerfte) ladijenica, brodarnica; ein Sdjiff Bom — laufen laffen ladijo spustiti na morje. Raprln koracati; (legen) skladati, zlagati; (unterlegen) podlaga ti; podložiti, gtapelgelb n. skladnina. gtapelort m. skladišče, gtapelplat; m. skladišče, gtapelredjt n. skladna pravica, ftapetiuare f. skladno blago, gtapfe f. stopinja, stopaj, trag, gtar m. (Söget) škorec, skvoree; (SBeibdjen) škorčevka; (am Sluge) bel — 643 — ©tattlidjleit (-1); (fcfjmarjer —) slepota črna; (2Kaß) star; ©tar» škorčji. Rath adi. močen, krepek, jak; ramen, čvrst, korenjaški, silen; (Mite) hud, oster; —er SJtenfd) hrust, trščat človek; adv. močno, jako, silno; ftdrfer toerben močneti (močnejem). RarkbriiRig prsat, prsnat. Stärke f. moč (-1), sila; krepost, ja-kost, čvrstost; (®icfe) debelost, debelina; (9JleI)l—) škrob, krfka. Stärkentafdjine f. skrobilo. Barken krepiti, krepčati, jačiti; okrepiti, okrepčati, pokrepčati, poživiti, ojačiti, potrditi; impf, pokrepčevati, oživljati, potrjevati; (SSäfdje) skrobiti; poskrobiti. Bärkenb krepčalen, krepilen. gtarkfabrik f. skrobarnica. Rarkgebout zastaven, zajeten. Barkglänjenb sijajen. Stärktjänbler m. skrobdr. Starkmel)! n. škrob, skrobovina, krfka. Stärkung f. okrepa, okrepčava, po-trdba, poživljava. Stärkungsmittel n. krepilo, krepčalo. Štarfcnmfdje f. perilo za skrobljenje. §taroft m. starosta, starejšina. Barr tog, okorel, otrpen, premrl, dreven, odrevenel; — tnerben okreniti; (Sörbertpile Werben —) otrpniti, pre-mreti (-mrem), odreveneti, okoreti; — anjetjen srepo —, strmo gledati, viriti, štrleti; upreti (-prem) —, izbuljiti oči v koga. Barren okrepniti, okreniti; (D. Salte) dreveneti, premreti, otrpniti, okoreti, skrepeniti; (Bon Jjjaaren) sršiti se, ščetiniti se, po konci vstajati. Starrheit f. togost, otrplost, okorelost, premrlost. Starrkopf m. trmoglavec, trdoglavec, svojeglavgc, trdovratnež; (meibl.) svoje-glavka, trmoglavka, trdovratnica. Barrkijpfig trmast, trmoglav, trmo-glavgn, svojeglav, trdogläv, trdokorgn, trdovraten. Starrköpfigkeit f. trmoglavost, svojeglavost, trdovratnost. Starrkrampf m. odrevenelost, krč. gtanlinn m. trma, trmoglavje, upor-stvo, trdovratnost. (larrftnntg trmast, trdovraten. Starrfudjt f. mrtvičnost, omrtvelost. Štartin m. štrtin, štartin. (tat u. j. tu. f. ftet. Ratarifd) postajajoč; počasgn. gtatik f. statika, nauk o jednakotežji. Station f. postaja; (Slnfteilung) služba, mesto. Bationär stanovit, stalgn. Rationieren mesto —, službo imeti (imam). Stationsdjef m. postajni načelnik, gtationsort, ©tationSplag m. postaja; stanovišče, stanišče. Stotifl m. statist, stojak. gtatiRik f. statistika, državopis. StatiRiker m. državopisgc, statistik. ItntiRifd) državopisgn, statističgn. Statin n. stalo, stojalo, podstavgc. Ratt praep. namesto, mesto; coni. ne da bi — še le, ne da — ampak še. Statt f. mesto, torišče; ostanek; ju« ftattcn fonimen prav priti (pridem), 11a hvalo priti; impf, prav hoditi; an SinbeS ftatt na mesto sina, — hčere; za otroka; an £inbes> ftatt nehmen po-sinoviti, pohčeriti; Bonjtatten geljen od rok iti (idem, grem), odsedati se, spe-šiti se, ročiti se; an meiner — na mojem mestu. Stätte f. mesto, torišče; in Sufam« menjejjungen meijt mit ber ©ilbe -išče gebilbet: S3ranb— pogorišče; ®ampf— bojišče; fjufludjtž— pribežališče. Rättelos brez ostanka, brez ostaje. Rattfmben vršiti se, goditi se; dovršiti se, zgoditi se; — laffen dopustiti, dovoliti; impf, dopuščati, dovoljevati. ftattgeben dopustiti, privoliti; impf. dopuščati, privoljevati. Rattljoben mogoč biti (sem), dopuščen biti; f. ftattfinben. [ven. Rattljaft umesten, pripuščen, posta-Stattljaftigkeit f. umestnost, dopu-ščenost. Statthalter m. cesarski namestnik. Statthaltern f. cesarsko namestništvo. gtatttjaltereirath m. namestniški sve-tovalgc, — svetnik. Rattlid) ugledgn, vznesen, odličgn; znatgn; lep, zal. Stattlidjkeit f. brhkota, brhkost. ©tatue — 644 — ©ted)fpaten Statue f. kip; soha, slop. [povje. Štatuengruppe f. skupina kipov, ki-Rntuieren ustanoviti, postaviti; impf. postavljati, ustanavljati; ein Stempel — kazniti koga drugim v strah. §ttttur f. postava, rast (-1), stas. Status m.stan,stanje;sestava, osobje; status quo sedanji stan; im status quo belaffen pustiti, kakor je bilo dosedaj. Statut n. ustanova, zakon; —en pl. pravila pl., naredbe pl. Staub m. prah; dem. prašgk; — ma* d)en prašiti; zaprašiti; ficf) auš bem — machen pobrati (-berem) jo, pobrisati (-brišem) jo, pocediti jo, popihati ; (©täublein 33rot) trohica, mrvica. Raubbebedtt prašSn, zaprašen. Staubbcfeit m. ornelo, ometlica. Staubbeutel m. prašnica. Staubblüte f. prašni cvet. štaubbranb m. snet (-1). Rauben prašiti se, kaditi se; ež ftan&t prah se dela. Rauben prašiti, prah delati; oprašiti; s prahom potresti. Stftuber m. ometalo, omelo, ometih. Räubern izprašiti. Staubfaben m. prašnična nit (-i), prašna nit (-i). Staubfeber f. mah, puh. Staubfigur f. praholik. Staubgefäß n. prašnik. Raubig prašgn, prašiv, prašnat; — toerben zaprašiti se, oprašiti se. Staubkamm m. gosti glavnik; gosto-zobi česalnik, — češglj. Staubk'arnd)en n. prašno zrnce. Štattblaus f. gnida. Staublaoine f. suhi —, prašni plaz. Štaubledter m. praholizgc, lizävt. Staubnteljl n. poliska, mel (-i). Stnubpil; m. prašnata gliva. Staubregen m. pršica, pršavica; ež fällt — prši. [dgc. Staubfd)iuarunt m. krvnica, babji pez-Staubmeg m. pestič; vrat. Štaubroirbel m. vrtingc. Štaud) m. rokavgc; rokavnica. Raitd)en (§anf) sušiti; posušiti; (glufg) zajeziti, zagraditi; impf, zajezovati, za-gräjati; (b. Sleijd)) voditi, povdditi, posušiti; (SSare) v sod tlačiti, gatiti. Staube f. grm; dem. grmič, grmičgk; coli, grmovje, šibje; (fdjlanter Stamm) šiba, šibica, palica. Raubenartig, ftaubenförmig grmast. Staubengcroäd)5 n. grmasta rastlina. Raubig grmat, grmovit. Raueit jeziti; zajeziti; f. ftaud)en. Raunen strmeti, čuditi se, divitise; ostrmeti, osupniti, presenetiti se, zavzeti (-vzamem) se, začuditi se; impf. zavzemati se. — Tla^L- ^ •%.*/erkRätte f. kamenärnica. §teinnufs f. koščak, koščanSc, kostete. [ovočje. §teinobR n. koščičasto —, pečkovnato Šteinol n. kameno olje, nafta, jateinped) n. skalna smola. gteinpflaRer n. kameniti tlak, käm-nati tlak. Steinplatte f. kamena plošča, skrl (-i). |teinrabe m. klavžar, samotar. Reinreid) kämnat, kainnovit; fig. pre-bogat. Steinreid) n. rudstvo, rudninstvo, ka-menstvo. §teinrütl)el n. slegür; rudejSc. [(-i), šteinfal} n. slankamen; kamena sol |teinfame to. tičje proso. 5teinfd)id)te f. plast (-1) kamenja. 5teinfd)leifer to. kamenobrusSc. §teinfd)leuber f. prača, frača. §teinfd)matjer to. repaljšica, beloritka, poaskalar. §teinfd)neiber to. kamenorez, kameno-rezSc. gteinfdjneibekunlf f. kamenorezba. |teinfd)reiber m. kamenopisSc. Steinfplitter to. bruseč. Steintaube f. divji golob, fteinroall to. nasip iz kamenja. Iteiniueidjfel f. razblikec. Steimuurf to. lučaj. Šteinumrjel/'. sladka korenina, osladič. Steif) to. rit (-i), zadnjica; guza, mrda, mrdanja; Steifj» ritni. gtei&beiit n. trtica, sednica. gteiifu^ to. ponirek, potapljalček, potikalka. gtelloge f. polica. §tellbid)ein n. sestanek, shod, skrivni shod. §teUe f. mesto; (Crt) kraj; (33ef)örbe) oblast (-i), oblastništvo , gosposka ; (Sienft) služba, urad; an Crt unb — na mesto; na mestu; auf b. — zdajci, spotoma, pri tej priči, koj, brž. (teilen postaviti, deti (denem), dejati (dem, denem), položiti; impf, postavljati, devati; polagati; pokladati; (f)in» ju) pristaviti, impf, pristavljati; auf freien gufj — izpustiti, oprostiti; impf. izpuščati; Bor ©eridjt — pred sodnika postaviti, — pripeljati (-peljem); eine grage — vprašati, poprašati, vprašanje zastaviti; in ©ntpfang — med dohodke zapisati (-pišem); impf. — zapisovati; rid)tig — ugotoviti; eine gorberung — terjati, zahtevati; ©olbaten — vojake dati; frei — na voljo ob. izbiro pustiti; ficf)er — zavarovati; id) fteHe ben $att postavim, dajmo da; (nach b. Seben —) streči (strežem); fid) — stopiti, postaviti se; impf postavljati se; fich 'n Crbnung — razrediti se; (fdjeinen) delati se, hliniti se, vesti (vedem) se kakor; storiti se, potajiti se; fid) perföntid) — sam priti (pridem); falls fich einer nicht felbft ftedt ako kdo sam ne pride. ftellenioeife adv. mestoma, po nekaterih mestih, tam pa tam. §teUfal)rt f. vožnja z dostävnikom. (tellig staven, postaven. §tellfd)raube f. naravnalni vijak, vrtež. übt — At&rs Z^ti-. Stellung — 648 — Sterbehemb Stellung f. postava, stan; (Sage) lega, mesto; (milit.) vojaški nabor, novačenje; (bor ©erid)t) prihod, dohod; (Slang) služba, urad; (ber SBorter) stava, razstava. v > ■ - StellungsallersclaTfe f. naborna vrsta. Stellungocoinmiffion f. naborna komisija. Itellungspflithtig nabor6n; —e Qatire naborna leta. [len. ftelloertretenb namestSn, namestova-§teUuertreter m. namestnik, namesto-valBc; —in f. namestnica. gtelluertretung f. namestovanje, na-domesto vanje. §tellnmgen m. dostavnik, najemni voz. §tel}e /'. hodulj a, hodaljka, štula; (Kritcfe) bergla. §tel;engeljer m. berglar. gteljenooget m. dolgokrak, močvirnik. Steljfuß m. lesena noga, štula. Stemnteifen n. dleto; dem. dletce. fiemmen vpreti, podpreti; impf, podpirati; (fällen) podreti (-derem), posekati; impf, podirati; (aušeinanber) razpreti, razklati (-koljem); impf, razpirati, kalati; (ein Sod)) izdolbsti (iz-dolbem), dletiti; ben Strm — sloneti z roko; nasloniti se z roko; b. Jgänbe in bie Seite — podpreti se z rokami, podbočiti se; fid) — upreti se, upeti (-pnem) se; impf, upirati se, upenjati se. Stemmer m. podpiralSc, podpora; (am 28agen) ročica. StenintleiRe f. opora, opernica, opirača. Stempel m. (im äßorfer) tolkač, tol-kalnik; (in ber Stampfe) phaj, pah; (33liiten—) pestič; (am Stabe) pesto; (Rapier—) kolek; (bei Metallarbeitern) pečat; (Stampiglie) beležilo; Stempel® kolkov, kolkovän; štempljan. Stempelabgabe f. kolkovina. Stempelamt n. kolkovni urad. Stempelbliite f. pestični cvet. Stempelbogen m. kolkova pola. Rempelfrei kolka prost, kolku ne podvržen. [kovina, gtempelgebiir f., Stempelgelb n. kol-Stempelgefälle n. kolkovni dohodek. Steinpelgefet} n. postava —, zakon o kolku. Stempelmarke f. kolkova znamka. (tempeln kolkovati; udariti pečat na kaj. Stempelpapier n. kolkovani papir. fiempelpflid)tig kolku podvržen. Stempelfcala f. kolkova lestvica. Štempelfdjneiber m. pečatar. JtempelRänbig nadploden. Stempelträger m. pestičnjak, pestičar. Stempelübertretung f. kolkovni prestopek. Stemplet m. kolkovalec. ftenbelkraut n. podlesek. Štenbelnmr; f. cepetec, ceptec. Stengel m. steblo; dem. stebelce; (Kraut—) kocenj; storž; prot; Sten« gel« stebelni. flengelig steblikast; protast. ilengeln v steblo iti (idem, grem), stebliti se, steblati. Stenograplj m. tesnopisBc, brzopisBc, Stenograf. Stenographie f. tesnopisje, brzopisje, stenografija. ftenographieren hitro pisati (pišem), tesno pisati; brzo pisati. Ilenographifd) hitropisen, tesnopisen, brzopisBn. [stinja. Steppe f. stepa, step (-i); pušča, pu-Reppen prešiti (-šijem), prešivati. Steppenflufs m. stepna reka. [jezero. Steppenfee m. stepno —, pustinjsko Steppenroolf m. stepni volk. Štepper m. prešivalBc. Steppnaht f. prešev, prešiv. Stepprodt m. prešivana suknjiča. Steppltid) m. prešiv, bod. Sterbe« smrtni, mrtvaški. Sterbebett n. smrtna postelja, smrtna postel (-i). Sterbeblith m. smrtni pogled, pogled umirajočega. gterbebud) n. smrtne bukve pl., knjiga umrlih. Sterbefall m. smrtni slučaj, smrt (-i); 3a|l ber Sterbefälle število umrlih. Sterbegebet n. molitev za umirajočega, gterbegelb n. mrtvaščina. Sterbegeriilt n. smrtni odBr. Sterbeglocke f. smrtni zvon, mrtvaški zvon, navčBk (Dberfr.). Sterbeljans n. smrtna hiša. Sterbeljemb n. mrliška srajca. ©terbejaf)r 649 ftetig Sterbrjaljr w. smrtno leto, leto smrti. Sterbelager «. f. (Sterbebett, [mrtvih. Šterbelifte f. imenik umrlih, kazalo Serben mreti (mrem, mrjem), umirati; umreti, v Gospodu zaspati (za-spim); dušo izdahniti, dušo pustiti; preseliti se v večnost, ločiti se od sveta; življenje skleniti, smrt storiti; poginiti; on einer Äranffjeit — za boleznijo umreti; bor Sllter — od starosti umreti; eineS gemaltfamen Sobeš — za silo umreti, umorjen biti (sem); eine? fd)redlid)en, fd)mäl)ltd)en JobeS — strašno —, sramotno smrt storiti. Sterben n. smrt (-i), umiranje; im — liegen umirati. Rerbenb umirajoč. Ilerbenskrank na smrt bolän (bölen). Sterbensiuörtdjen n., tein — kar besedice ne. §terbellunbe f. smrtna ura. Sterbetag m. smrtni dan (dneva), gterbejeit čas smrti; smrtni čas. Štrrbetimmer n. smrtna soba. Rcrblid) umrljiv, uinrjoč, smrten. Sterblidje m. smrtnik. Šterb lid)heit f. smrtnost; umrlost, umrljivost; (Mortalität) pomiranje. §terblid)keifst)erljältnis n. razmer po-miranja. [rajoče. Stetbfatrament n. zakrament za umi-Stereograpljie f. telopis, telesopisje. Stereometrie f. telomerstvo, teleso-meije. Rereometrifd) telesomergn. §tereofkop n. telozor; stereoskop. Rereotijp stalen, neizpremenjen, stereotipen. | oelotisk. Stereotijpenbrudi m. stereqriprii ti:" Reril f. unfruchtbar. . Sterilität f.f. UnfntditlOTeTtV, Sterling m. Sterling. w1 Štern m. zvezda; dem. zvezdica; (Slugen—) zenica, punčica, zrklo; (an ber ©tira) lisa; feinem —e folgen iti (idem, grem) za svojo srečo; er ift unter feinem cjliicfiichen ©terne geboren nima sreče; in bie ©terne ergeben v zvezde kovati (kujem) koga; ber — fdineujt fid) zvezda seutrinja; ©tem« zvezdni. Sternanbeter m. zvezdomolec. [lernartig zvezdast, fternbebedit zvezdnat, zvezdat. Sternbebedmng f. zakritje zvezde. Rernbefäet zvezdnat, ozvezdsn. Sternbilb n. sozvezdje. Štemblumer m. zvezdocvetka. Šteritdjen n. zvezdica. [ževalec. Sternbeuter m. zvezdär, vedež, vede-ŠternbienR m. zvezdočastje. Sternenbahn f. zvezdni pot, — tir. fternenljell zvezdojasen, zvezdosvit. Sternenhimmel m. zvezdnato nebo. Stemenkrone /'. zvezdni venSc. Sternenielt n. zvezdišče, zvezdnato nebo, zvezdovit svod. Remfbrmig zvezdast. Sterngruppe f. ozvezdje. Sterngucker m. zvezdogled, zvezdär. Šterngudterei f. zvezdogledstvo. Remljell f. fternenhetl. gternjatjr n. zvezdno leto. Sternkarte f. zvezdokaz, zvezdovid. Šteritkenner m. zvezdoznange. Sternkenntnis f. zvezdoznanstvo, zvez-darstvo. §ternkoralle f. zvezdasta korala. Sternkraut n. zvezdnica. Šternkreu; n. zvezdni križ. [ža. Sternkreujorben m. red zvezdnega kri-Sternkunbe f. zvezdoslovje, zvezdar-stvo. [slovgc. gtemkunbigem. zvezdoznange, zvezdo-Rentlos brezzvezdgn. Remreid) zvezdnat. Sternfdjnuppe f. zvezdni utrinek, zvezdni utrnek. Sternfeljer m. zvezdogled. Sternroarte f. zvezddrnica, zvezdama. Stemiueite f. zvezdna daljava. Šternjeidjen n. zvezdno znamenje. *§ter; m., ©terje f. rep; (^flugftene) ročica, priroč; rälica; ©terj (©peife) žganci pl.; žganjek. (terjen potepati se, skitati se. (let stalen, stanovit, stanoviten, trden; neprestan, neprestalen, reden. fietig adi. uporen, kujav; (mathem.) neprestan; adv. zdržema; —e ©röfje stalna —, nepretržna količina; — pro» portioniert stalno sorazmeren; — Per» längern neprestanoma —, nepretrgoma podaljševati. ©tetigfeit — 650 — ©ticfluft Stetigkeit f. upornost, kujavost; stalnost, neprestanost, zveznost, nepre-tržnost. (leta adv. vedno, neprestano. Steuer f. dača, davščina, davek, dan (-i); birecte — neposredni davek; in« birecte — posredni davek; — auflegen davek naložiti; — aužfdjreiben davek razpisati (-pišem); — abfdjreiben odpisati davek; (@abe) milodär, miloščina; ©teuer« davčen, davkarski. Steuer n. f. ©teuerruber. Stcuernbrdjreibung f. odpis davkov. Steueramt n. davkarski urad, dav-karstvo. Steuerausfdjretbung f. razpis davkov. Ileuerbar davku podvržen. §teuerbeamte m. davkarski uradnik. gteuerbe;irk m. davčni okraj. Šteiterbogen m. davčni list. Steuerbuch n. davčna knjiga. Steuerrenfus m. davčni eensus. Steuereinnehmer m. davkar. Steuerfrei davka prost, brez davkov. Steuerfreiheit f. prostost davka. SteuergcfüUe n. dohodek iz davkov, gteuergemeinbe f. davčna občina. Steuergulben m. davčni goldinar. Steuerjaljr n. davčno leto. Steuerlifte f. davčni popis. [milar. Steuermann m. korman, krmar, kr-/ fteuern (Sinfjalt tfinn) odvrniti, ovreti (-vrem), 7 olcom priti fpridem): impf, i-fi' odvračati, ovirati; (®d)iff) krmiti, kor-maniti, strtimati, strumljati; zakrmiti; (bei—) priložiti, dati. Steuernadjlafs m., ©teuernad|fid|t f. spregled —, odpust na davkih, odpust davka. Steuernagel m. zakolnik, iglica. Steuerpatent n. postava zastran davkov, davčni patent. [nost. Steuerpflid)t f. davčna dolžnost, davč-jteuerpflidjtig davku podvržen, ob-dačen. Steuerpflidjtige m. obdačenec. Steuerrepartition f. razdelitev davkov, gteuerriidillanb m. davčni zastanek, — zaostanek. Steuerruber n. krmilo, kormilo, krma. Steuerfat; m. davčni postavek. Steuerfdjein m. davčni list. Steuerft)llem n. davkarstvo. Stenerumlegung/1. f. ©teuerrepartition. Steuerung /'. krmilo; razdeljevalnik pare, parovöd; zaprečba. Steuermefen n. davkarstvo. 5feiter;nl|lung f. plačilo davka. Steuerjufdjlag m. davčna doklada. Stfjenie f. napon. |tid) m. zbodljej, zbadljej, bodeč, bo-dež; (Snfect.) pik, ujed; (fartenfpiel) zasek, ubitek; (beim ©raoieren) ure-zek, vrezek; šiv, uböd; itn — laffen zapustiti, na cedilu pustiti, popustiti ; impf, zapuščati; — f)flftelt držati (držim) se; fig. ne uteči komu, ne uiti (-idem); baž ift ein — inl §erj to v srce sega, to v srce boli, srce presune; einen — l)aben prismojen biti (sem); ber SSein l|at einen — vino cika, na kislo vleče. Stidjbalken m. napušč, trakelj. Stichblatt n. ščitek; branilo; f. giel* fdieibe. Stidjel m. dletce, dolbilo. Stichelei f. zbadanje, zbadljive besede pl., pikanje. Ilidjeln pikati, zbädati; ubadati, drezati, pečkati. Stidjelrebe f. zabavljica, zbadljive besede pl. gtidielmort n. zbadljiva beseda, jtidjljalten držati (-žim) se, ne trgati se; fig. obveljati. ßid)l)ültig trden, obstojen, stanoviten; veljaven, temeljit. Stid)ier m. zabavljivec, zbadljivec. |tid)ltelle f. zabodälo. |tid)mort n. napovedna beseda, na-povednica; f. ©tidjeltoort. gtidjmunbe f. ubodlina, rana od uboda. Ricken intr. zadušiti se, zalopniti se; tr. dušiti; zadušiti; vezti (vezem). Sticken n. vezenje, gtidter m. vezec. Stidierei f. vezilo. Šfidtertn f. vezilja. Štidlflufs m. dušica, zadušica. Stickgarn n. vezivo. Stickgas n. dušeč. [kašelj. Štidihuften m. zadužni —, zadušljivi Stickluft f. zadušljivi zrak, dušilna sapa. šticfmufter — 651 štiftungšoerttmltung Stidtmußer n. vezilni vzorec, štidmabel f. vezilna igla. [pl. Štidiroljmen m. vezilni razpon, proje ŠtidiBoff m. dušik. ÜidiBoffijältig dušičnat. Stidmierk n. f. Sticferei. ätidiimtr; f. blušec. §ti(k;eug n. vezilna priprava. Rieben tr. prašiti, prhati; razpršiti, razpoditi, razgnati (-ženem); intr. raz-prašiti se, razpršiti se, razprhniti se; c8 ftiebt praši se, kadi se; (Siegen) prši; gunfen — iskre lete. Stief= nepravi, nepristni, po poli. Štiefbruberm. polubrat,brat po očetu, brat po materi. Stiefel m. škorenj, škornja, škornjica, bota, postol; črevelj; (§albftiefel) čižma; (^utnpe) troba, škornja; in —n obut. Stiefelette f. čižme pl. §tiefell)akcn m. obuvač. Štiefeltjolj n. les za škornje; kopito. Stiefelknedjt m. sezuvač, hlapec, zajec. StiefelleiBen m. kopito. [vati. Riefeln tr. obuti (-ujern), impf, obu-Stiefelpitljer m. škornječedec. [pl. §tiefetröljre f. golenica, škornica, sare Stiefeirrfjaft m. sara, golenica. Stiefeltern pl. očim in mačeha; nepravi stariši pl., nepristni stariši pl. 5ticfeltmd)fe f. voščilo za črevlje, mazalo za škornje. Stiefeljieljer m. hlapec, sezuvač. [stra. Stiefgefd)it)iBer pl. polubrat, poluse-Štiefkinb n. pastorek, pastorče (-eta). Stiefmutter f. mačeha, mačuha, pisana mat! (-ere). Stiefmiitterd)en n. sirötica; mačešica. iitfmiitterlid) kakor mačeha; mačehen. 5tieffd)iuefter f. polusestra, po poli sestra, sestra po očetu ob. po materi. JStieffoljn m. pastorek, pasterek. Stieftod)ter f. pastorka, pasterka. jatieftmter m. očim, očuh, očiman. Üiefuäterlid) očimski; kakor očim. Stiege f. stopnice pl.; gredice pl. Itiegengepufe n. šije pl.; stopnišče, gredišče. gtirgli^ m. lišček; lisec, stričevka. Stiel m. ročaj, ročnik, držaj, držalo; (am S3eil) toporišče; (SJedjen—) grab- ljišče; (ber ©enfe) kosišče; (TOeffer—) rog; (am ßbfte) pecelj, petelj, recelj, peteljka; (Stengel) steblo, kocenj. Stieleidje f. dob, gnilec. Bielen nasaditi; nasajati. Ilielig pecljat, peceljnat, reeljat; steblat. ßiellos brez peclja ob. reclja. gtier rti. bik, junec. Rier strm, srp, divji; — cmfefjen srpo gledati. Bieren intr. pojati se, goniti se; tr. uploditi, ubrejiti. gtierfleifd) n. bikovina. Stierljnut f. bikova koža. Sjtierkopf m. bikoglavBc, bikač. gtift m. klinec, stogla; dem. klinček; (mit einem Stopfe) igla, iglica; (am Sdjnürbanb) zateznična igla; Š3lei— svinčnik, svinčnica. gtift n. (Snftitut) zavod; (Silofter) samostan; (Stiftung) ustanova, zaloga. Bitten ustanoviti, osnovati, utemeljiti, napraviti, vpeljati (-ljem), založiti; impf, ustanavljati, utemeljevati, na-prävljati, zakladati, zalagati; grofjen Sluten — veliko dobrega storiti, — učiniti; ein SBitnbniž — zvezo skleniti; grieben — mir skleniti, impf. — sklepati; ein S3ermäd)tni§ — voliti. §tifter m. ustanovnik, ustanovitelj, utemeljitelj, začetnik, osnovalgc; založnik ; —in f. ustanovnica, začetnica, osnovalka; založnica. Riftifri) samostanski, ustanovni. Biftlid) samostanski; ustanovni, [ski. gtifts« ustanovni, založni; samostan-gtiftsbrief m. ustanovno pismo; za-ložno pismo. Stiftsbnme f. kanonisa. §tiftsfriiulein n. gospodična v zavodu, zavodna gospodična. §tiftsl)iitte f. snidnica, sveti šator. Stiftung/', ustanovitev, založitev, utemeljitev; (b. geftiftete Sact)e) ustanova, zaloga; lttilbe — milodarna ustanova. §tiftungsfeier f. obletnica ustanove. §tiftungsplalim. mesto zavoda; mesto ustanove, ustanovno mesto, gtiftimgstag m. dan ustanovitve. §tiftungsoernmltuitg f. ustanovna uprava. , ©til — 652 — ftintenb gtil m. slog; (Schreibart) pisava; (Söauart) stavbinski slog; (itt bilben» ben fünften) sklad, slog; (Sčalenber) koledar, štetev; ©til» slogov, gtilart f. vrsta —, način sloga. §lilett n. f. ®o(d). Rilifteren zložiti, sestaviti, napisati (-pišem); impf, skladati, sestavljati, spisovati. gtililt m. pisalgc, stilist; slogoznanec. Stililtilt f., ©tilleljre f. nauk o slogu, skladoslovje, slogoslovje. RiliRifd) slogoslovBn, stilističen. §tilitbimg f. vaja v slogu. Šti Ins curlae m. f. ffanjleiftil. Itill adi. tih, tihotSn; (ruljig) miren, pokojen, pohleven; (fdjweigfam) molčeč, malobesedBn; — fteljen postati (-stojim), obstati, ne ganiti se — galten ne ganiti se; —er Ort zatišje, zavetje; — jdjtoeigen molčati (-čini)'; premolkniti; — werben utihniti, potihniti , umolkniti; ftifl! tiho! tiho bodi! molči! I)ulte ftilt! obstoj! postoj! postani! adv. tiho, na tihem, nati-homa, molče. gtiile f. tiho ta, tišina, tihost; — b. ©eele dušni mir, — pokoj; (©djweigen) molk. Hillen tr. tešiti, toliti, miriti, tažiti; utešiti, upokojiti, umiriti, pomiriti, utöliti, utažiti, potažiti; (ba§ 33lut) ustaviti, zaustaviti; impf, zaustavljati; ben Surft ■— žejo ugasiti, odžejati; (b. £inb) dojiti; podojiti; (b. ©djmer» jen) pregnati (-ženem); (b. Verlangen) izpolniti; (3oru) tr. potolažiti, ukrotiti; intr. potihniti, utihniti, odjenjati. §tilleben n. tiho življenje; (äJtaler) zatišje, zabit (-i). §tillfd)iueigen n. molk, molčanje; — beobackten molčati (-im); mit — über» geljen zamolčati, ne omeniti, jlillfcbttieigenb molčeč, molče. StillRonb m. prestanek, prenehljej. §tillung f. potolažba, utešitev, pomiritev, gtilluugsmittel n. mirilo, tešilo. §tilliuerben n. premolk, premolkljej, umolkljej. gtimmbanb n. glasotvornica. Rimmbered)tigt kdor ima pravico glasovati; ber ©t—e glasovalec. gtimme f. glas; ohne — brez glasu, brezglasen, nem, mutast; bie — er= heben, — hören lajfen glasiti se; oglasiti se, spregovoriti. Rimnten intr. ujemati se, skladati se, zlagati se, ubirati se, ubrano se glasiti, strinjati se, vezati (vežem) se, stikati se; für etm. — glasovati, svoj glas dati komu; svoj glas dajati komu; tr. ubrati (-berem), impf, ubirati; gut geftimmt ubran, skladen; höher — napeti (-pnem); impf, napenjati, nate-zati, nategovati; nieber —- odjenjati, popustiti; impf, odjenjevati, popuščati; freubig — veseliti; razveseliti, udobro-völjiti. Stimmeneinhelligkeit f. jednoglasnost; mit — jednoglasno. ^.gtimmeneinheit f. jednoglasnost. štimmengleid)heit f. jednakoglasje, jednakost glasov. Stimmenmehrheit f. večina glasov. Stimmenminberheit f. manjšina glasov. §timmen;iihlung f. štetje glasov, gla-soštetje. §timmer m. ubiralec, glasovalec; (SBerfjeug) ključ. Rimmfäljig sposoben za glasovanje, glasovalen. Stimmführer m. kolovodja, glasovodja. §timntgabel f. glasbene vilice pl.; ubiralo. Stimmgcbung f. glasovanje, oddajanje glasov. Stimmlage f. glas Stimmlaut m. f. ©elbftlaut. Stimmorgan n. glasilo. Stimmrecht n. volitvena pravica, pravica glasovanja. Stimmrifce f. glasilka. Stimmumfang m. obseg glasa. Stimmung f. (©emütl)?—) volja, raz-položnost, razpoložaj; öffentliche — ubor javnega mišljenja, javno mišljenje; frohe — vesela duša, veselje; (baž ©timinen) ubiranje; ^Buftanb) ubranost. ( Stimmittel m. glasovnica, volilni list. Rinken smrdeti; zasmrdeti. Rinkenb smrdljiv, smradeč, smrdeč; — mad)en smraditi; osmraditi, za-smraditi; — werben usmraditi se. — « ©toHenfluft ©tinler — 653 — Stinker to. smrdljivSc, smrdüh. Sinkfaul len, da smrdi, ilinkig smrdljiv. §tinkkäfer to. govnjač, govnovdl. §tinkkalk m. smrdeč, smrdljivi vap-nenec. Stinktier n. smrdljivSc. [ten. Stinkrour; f. razhudnik; f. SJadjtfdiat» Stipenbift m. štipendist. Štipenbium n. štipendij, ustanova, §ttrn f. čelo; dem. čelce; @tirn= čelni. Stirnausmudjs m. izrastek na čelu. Stirnbanb n. šapelj, parta; načelek, ovijača. Stirnbein n. čelo, kost (-1) čelnica. §tirnblatt n. čelni list, načelnjak. §tirngegenb f. očelje. fttrnjjammtt to. široko kladivo, 5tirn()icb to. udarec po čelu. cl&Mj* Rocken tr. köliti, trte koliti, k trtam 'ff* kole zabijati; intr. zastati (-stanem), impf, zastajati; (in ber9iebe) spotikati se, ustavljati se; jezik se zapleta; (ge» rinnen) okreniti; otrpniti; (bidjt mer« ben) gostiti se; fid) — obrasti (-rastem) se, zarasti se; impf, obraščati se. |todifin|ler pretemen; tema kakor v peči; —e 9Jad)t trda noč (-i), [trap. Stodififd) to. trska; fig. bedak, tepgc, Rothfremb ves neznan, čisto tuj. gtodiljaus n. vojaška kaznilnica, ftodtljausarreft to. zapor v vojaški kaznilnici. (lodtig preperel, preležan. Storkleudjter to. svečnik, štodimeifter to. ječar. , , Stpdtprügel pl. tepenje s palico, pa- rw&pi-,' " ' batine pl. [laz (tirnig čelat, čelnat, - ».v^Mr } trafgefel;bud) n. kazenski zakonik. Itrafgeroalt f. moč (-i) —, oblast kaznovanja. Strafgrijfie f. velikost kazni. |traft|aus n. kaznilnica, fträflid) f. ftrafbar. Jäträflidjkeit f. f. Strafbarfeit, jsträfling m. kaznjenec; (toeibl.) kaznjenka. ftraffoš — 656 — ©trafjenbettefei ftraflos brez kazni, nekaznjen. Strafloltgkeit f. nekäznjenost, brez-kaznjenost. [ni. Strafmali n. odmera —, odmerek kaz-§trafmilbentng f. zlajšava —, polaj-šava kazni. [ni. gtrafmilberungsgrunb m. polajšek kaz-§trnfmiltel n. kaznilo, pokorilo. |trajforbre f. kazenski ukaz, povelje kazniti. §trafort m. pokorišče, kaznovališče. gtrafprebigt f. svarilni govor. |trafprorefs m. kazenska pravda. Itrafprocefsorbnung f. red kazenske pravde, käzensko-pravdni red. §trafredjt n. kazensko pravo, kazenska pravica. Rrafredjtlid) kaznopraven. [sodje. §frafred)t0pflege f. kazensko pravo-|trafral)t0uetl)anblung f. kazenska obravnava. [niča. §trafregifter n. kazenska razpredel-§trafrid)ter m. kazenski sodnik. §traffad)e f. kazenska reč (-1), kazenska zadeva, gfraffonttion f. potrditev kazni. Štrajffat; m. odmerek kazni. StraftnbeUe f. kazensko razkazilo. §trajfurf(jeil n. kazenska sodba, obsodba v kazen. Strafverfahren n. kazenska obravnava, kazenska pravda. J5trafBtrjiil)ntng f. zastarelost kazni. |trafuoliilre(kuttg f. izvršitev kazni, izvršba kazni. §traftioU;iel)ung f- izvršitev kazni, jtrafroiirbig kazni vreden, kazniv, gtrafmiirbigkeit f. kazni vrednost, kaznivost. gtraljl m. žar, trak, žarek; (äöaffer—) curek; (am $ferbel)ufe) strela; (Slijj) strela; Straelen« žarni, žareči. §tral)lbliitige pl. kolobarnice pl. Rraljleit žareti, sijati (sijem); svetiti se, bliščati (-ščim) se, lesketati (-am, -čem), bliskati se, blisketati, migljati; (Dom Pferbe) scati (ščim). |MI)leit f. fämmen. §tral)lenbred)img f. lom trakov, ftrafjlcitb žareč, bliščeč, žaren; —ež Slntlijj žarno lice; —e SGßärme žareča toplota, žar. gfral)Unkraitj m., ©traljlenfrone f. žarni venSc, žarni obsev; obstret. Ilraljlig stremenat; žareč, sijoč. §fral)lktts m. stremenovec. Straljlpunkt m. tračišče, trakovišče. Itraljlitein m. trakavec. §fral)lfl)itr n. zvezdär. Itraljfimg/'. žarenje; bliščava, sijanje. Straljlungstifrmögtn n. žarljivost. Štraljlroetter n. treskavica. |träl)tt m., ©traljne f. predeno, štrena, pasmo, ftramm f. ftraff. Rrampeln drobneti; (im 33ette) zve-rati se, razvčrati se, becljati. [ljati. Itrampfen cepetati (-am, -čem), tap-Jatranb m. morski breg, morsko obrežje; obala; pomorje, obmorje; pe-skovina, peščina; ©traitb» pobrežni, obrežni, obmorski. Strartbberooljner m. primorec. jlranben ob breg trčiti, na skali se razbiti (-bijem), raztrusniti se. gtranbgeredjtigkeit f. f. ©tranbredjt. gtranbgut n. plavje, plavina, izme-tanina. [lojnik. gtranbliiufer m. prodnik, volar, po-gtranbraum m. obrežje, pobrežje. §tranbred)t n. obrežna pravica, pravica do obrežne izmetanine. §traitbfd)nepfe f. kožica. Štranbfd)roalbe f. bregulja. gtranbfee m. pomorsko jezero. Stranboogcl m. obrežni ptič. Strang to. konopec, vrv(-i), vože (-ta), zadrgnica; (am SBagen) podvezniea, poveznica. [dušiti. ftrangulieren zadaviti, zadrgniti, za-§trapa;e f. težava, trud, muka. ftrapajierm mučiti, pestiti, truditi. §tra|e f. cesta, pot; (©affe) ulica; (©teig) steza; auf offener — 11a planem, na plani cesti, na solnci; ©tragen^ cestni. Strafjenanlegung f. zgradba novih cest. Straienarbeiter m. cestni delavec, ce-stodelec. [cest. gtra^enbau m. zgradba cest, delanje §tra|enbeleud)tung f. cestna osvečava. |tra|enhereiter m., ©ttafjeneinraumer m. cestni ravnalec, cestar, gtra^enbettelei f. beračenje po ulicah. ©trafjenejcefž — 657 — ftreden Straßenercefs m. ulični izgred. Straßengraben m. cestni rov, cestni jarek; položič, prevor. Straßenmaut f. cestnina, cestovina. Strnßenmautcinncljmrr m. cestninar, cesto vinar. Straßenmorb m. umor na očitni cesti, javni umor. [cesti. Straßenraub m. razboj —, rop ua Straßenräuber m. (cestni) razbojnik, tolovaj, ropar. ftraßenräuberifd) razbojSn, tolovajski, roparski. Straßenfäuberung f. čiščenje —, sna-ženje ceste. StrnßenjoU m. j. ©trafjenmaut. Strateg m. vojnoslov6c, strateg. Strategie f. vojnoslovstvo, bojeznan-stvo, strategija. Rrategifd) vojnosloven, vojnoznan-stven, strategičSn. Straube f. kosmatica, kosmatinka, hrapavica. Itrauben jeziti se, rod biti (sem), (träuben intr. u. tr. šopiriti, ščetiniti, jeziti; fid) — jeziti se, ščetiniti se, po konci vstajati, sršiti se, sršeti; (fid; toiberfegen) upreti se, ustaviti se; impf, upirati se, ustavljati se, proti-viti se, nasprotovati; braniti se. Itraubig zmršen, kuštrav, ščetinast, nasršen, kosmat, liräubig uporen. Straubkopf m. zmršenčc, kušter, raz-kuštranSc. gtraud) m. grm; dem. grmič, grmiček; coli, grmje, grmovje, grmičevje. Straud)bieb m. zavratni tat, tatinski klatež. Itraudjeln spotakniti se, zdrzniti se, spolzniti (se), izpodpolzniti (se), na-opak stopiti; impf, spotikati se, polzeti, naopak stopati; fig. pregrešiti se. Straudjen m. nahod; kihavka, kiha-viea. Itraud)förmig grmast. §traud)t)al; n. dračje, hrast (-i), hrašča. jtraud)ig grmast, grmat, grmovit. Strandjler m. spotikalec. Straudiritter m. zavratnik. |troud)itierh n. grmovje, grmje, gr-mifje, dračje. Strauß m. šop, šopek, povojek, kita, kitica; (am Kopfe) čop, šop; (Sögel) noj; (©trčit, Kampf) ravs, kavs, prepir, boj; ©traufs» čopast; nojev. Straußfeber f. nojevo pero (peresa). Stra;;e f. straca, priročna knjiga, pri-ročnica, prvi zapiski pl. Strebe f. (e. §anblung) odpor, upor; (©tilge) opora, podpora, podpernica; eine ©tii|e jur — fegen podpreti, impf. podpirati. Strebebalken m. tram. [(-i). Štrebcbanb n. komolec, poprečna vez Strebebaum m. opornica, opornja. Strebekraft f. osrednja moč (-i), itreben prizadevati si, poganjati se, napenjati se; prizadeti (-denem) si, pognati (-ženem) se, napeti (-pnem) se; nad) etm. — gnati se po čem, ho-teti (hočem), hrepeneti, iskati (iščem), koprneti, želeti, težiti na kaj; mit ÜÖiüIje — ubijati se, truditi se; miber ettn. — upirati se; upreti se; nad) b. Seben — po življenji streči (-žem); nach »erbotenen ®ingen — seči (sežem) po čem. Streben n. prizadeva, prizadetgv, pri-zadevek, prizadetje; trud; pohlep; skrb (-1); težnja; hrepenenje, hlepenje; finn« tid)e§ — čutno teženje; Werniinftige§ — umno teženje. [pora. Strebepfaljl m. opora, opornja, pod-Strebepfeiler m. podporni steber, opornik. Streber m. hlepilec, težilec. (trebfant dovzeten; marljiv; obrten, prizadeven. gtrebfamkeit f. dovzetnost, marljivost, obrtnost, prizadevnost. (tretkbar raztezen, raztegljiv, razpen-ljiv; vlačen. Streckbarkeit f. razteznost; vlačnost; razpenljivost. Stredie f. dalja, daljica, daljina; (®ifenba£)U—) proga; eine — SBegež kos poti; — SanbeS del —, kos zemlje; (SBerfjeug) tezalnica, tezalo; na-tezalnik. Rredien raztegniti, razpeti (-pnem), stegniti; impf, raztegovati, raztezati, razpenjati; (§anb) pomoliti, prožiti; impf, stezati; (©fen) vleči; b. SBaffen — ©freier 658 — ftreiten orožje položiti, udati se; ju Soben — podreti (-derem), povaliti; (S3eine) raz-krečiti, impf, razkrečevati; ftd) — (er» Wad)enb) stegniti se, zlekniti se; impf. stegovati se, zleeati se; (ftd) erftreden) stegati se, segati; raztegati se, vleči se; ber SESeg ftredt fid) pot se vleče. Stredter m. razpenjač; nateznica. gtredintuskel m. nateznica. Stredtofen m. steklarska hladilnica. Streduuare f. kovano blago. Štrediiuerk n. valjalnica. §treid) m. udargc, mah, mahljej; einen — geben udariti, lopiti, opläzniti, osnmkniti; —e befommen tepen biti (sem); (buitttner —) budalost, neumnost , budalaščina; (mutf)WiIIiger —) zvito delo; vragolija; prekanjeno dejanje; luftige —e machen smešne praviti, — uganjati. Streidjbnnm m. ploh, perilnik. Streidjbrett n. plužna deska, oplaz. 5treid)e f. smuga, gladilka, ščetka. §treidjeifen n. strugač, golilnik. ftreid)eln božati, gladiti; pobožati, pogladiti. (treid)en tr. mazati (mažem); po-mazati; (ftreicf)eln) gladiti; pogladiti; (mifdjen) brisati (brišem); obrisati; (Wegen) brusiti, ostriti; nabrusiti, zostriti; (bie SBoKe) česati (češem), grebenati, gredašiti, držati; (Strid) jiefjeit) črtati; podčrtati; (m. b. 9httf)e) smükati, švrkati, šeškati, tepsti (tepem); osmtikati, ošvrkati, ošeškati, otepsti; (aitš b. SRedjnung) brisati, izbrisovati; izbrisati, prečrtati; (bie ©egel) jadra spustiti, impf.— spuščati; intr. (B. SBinbe) briti (brijem), hlideti, pihati (pišem), vleči; (I)erumftreid)en) skitati se, klatiti se, potepati se, kolovratiti; (B. giften) drstiti se. §treid)er m. gladilec, drzalec. Štreid)fifti) m. ikrača. §treid)garn n. lovna mreža, draga. 6treid)i)amen m. sak. StreidjljoljM.smugalnik; (b. ©etreibe» nteffen) raz. [godalo. Streidjinllrument n. godbeno "orodje, štreidjnmdjer m. rogovilež, burkež. §treid)tna| n. razalna mera. Itreitijmultk f. godba. Streidiriemen m. brusilni jermen, gla-dilnik, brusilnik. 5treid)Uogel m. f. gugoogel. StreidjtuoUe f. kratka volna. [nina. Streidjrounbe f. rana od udarca, mah-§treid);eit f. drest, drstenje, mrest (-i), drstni čas. §treifu. Streifen m. proga; plaz, plaza, riža; (granfe) pram; (Stiicf) kos. (treifen tr. oplaziti, opläzniti; (mit Verlegung) odrgniti, prasniti, raziti, odreti (-derem); impf, oplazovati, odr-govati, odirati; (mit ber ŠRutfie) kec-niti, kreniti, šleniti; intr. dotikati se, zadevati se; (i)erum—) vlačiti se, stikati. kolovratiti, skitati; (B. ber 9|Sa» trouide) ogledovati, pohajati (na oglede), obhajati; (B. Struppen) četovati; geftreift progast, pasast, prekast; bie Sdjlcmge ftreift ftdE) kača se levi. gtreifer m. stikalec, preiskovalec. Streiferei f. stikanje; ogledni obhod, ftreiftg progast, pasast, prekast, rižast. §treifregen m. pöjelica, prehodni dež; štrkoč (-i). §treiffdjufs m. ostrel, ostrelek. Streifung f. preiskovanje, ogledni obhod; četovanje; (ber Ärtjftalle) proge pl., maroge pl.; —en einleiten pogon dvigniti. gtreifmunbe f. praska, ražena koža. gtreifjeit f. f. Streifung. |treif;ugm. preiskovanje, ogledni obhod; četovanje. Streit m. boj, bor; (gani) prepir, 1 svaja, razpor, spor, razprtija, kreg; in — geratfjen spreti se, skregati se; — f)aben prepirati se, kregati se; gelehrter — učena pravda. §treitart f. balta, bojna sekira, ßrcitbor bojevalen, vojgn, bojSn, vojaški, bojevit. Streitbarkeit f. bojevalnost, junaštvo; bojevitost. §treitbegier f. bojaželjnost, bojevitost. Breiten bojevati se, biti (bijem) se, boriti se, vojskovati se; (junfen) prepirati se, pričkati se, prekärjati se; (Bor ®erid)t) pravdati; (fid) meffen) skušati se, poganjati se za kaj; (nriber« ftreiten) upirati se, nasprotovati, nasproti biti (sem). ftreitenb llreitenb bojevalgn, vojsko valSn; na-sprotovalgn, prepirgn. Streiter m. bojevalSc, borge, borilgc, vojskovalgc; (gitnler) prepirljivSe, prič-kalSc-; —in f. bojevalka, borilka, pre-pirljivka. Streitfrage f. prepirno vprašanje; raz-por, prepirna reč (-1). Ilrritfiiljrenb, ftreitfü^renbe Partei f. pravdalge. §treitgenofs m. soborge, tovariš v boji. Streitgier f. bojaželjnost, bojevitost. Sreitgierig bojaželjgn, bojevit, gtreitijanbel m. pravda, prepir, fireitig prepirgn, sporgn, pravdgn; (jtoeifel^aft) dvomgn, dvomljiv, dvoj-b5n; ■— werben spreti se, sprijeti (spri-mem) se, razpreti (-prem) se; — mad)en izpodbijati; izpodbiti (-bijem); pravdo začeti s kom za kaj. Streitigkeit f. prepir, razpor, spor; (3toeifel) dvomljivost, dvojbenost. Streitheule f. kij. Streitkolben m. buzdovan, šestoper-nica. Streitkraft f. vojna moč (-i), bojna sila. Streitluft f. bojaželjnost, bojevitost, borljivost; prepirljivost. (treitlullig bojaželjgn, bojevit, borljiv, bojahlepgn; prepirljiv. Streitplatj m. bojišče, borišče. Streitpunkt m. sporna točka. Štreitiadje f. sporna reč (-i), [spis. Štreitfd)rift f. sporni spis, pravdni §treitfud)t f. prepirljivost, pravdlji-vost. [ljiv. Itreitfiidjtig prepirljiv, svadljiv, pravd-Streitoerfaljrrn n. obravnava v spornih rečeh. Streitnmffe f. orožje. Streitwagen vi. bojna kola. Rreng adi. strog, ostgr; (unfreunb» lid)) osorgn, srep; (genau) natančgn, ostgr; —er Söinter huda zima; —e§ Seben trdo življenje; —e Drbnung te-sčn red; itn —en Sinne v pravem pomenu; adv. strogo, natanko. Strenge f. strogost, ostrost; osornost, srepota; (©enauigfeit) natančnost. Rrengflüffig težkoplavSn, težkotopgn. §treu f. stelja, naštel (-i), nastilo; Saub— listje.' ©tridmufter Streubiidjfe f. sipniea, štupniea, sipal-nik, pesečnica; |Jucfer-r- sladorna sipniea, sladkornica. [treuen tr. suti(spem), sipati (-pijem), trositi; potrositi; impf, potresati; (©treu) stlati (steljem), nastüjati; na-stlati (-steljem); (©taub) prhati; prh-niti; (Pfeffer) oštupati; (©alj) soliti; osoliti; (©amen) sejati; usejati; ba§ ©etreibe ftreuet gut žito daje mnogo slame. [vile pl. Streugabel f. listne vile pl., steljne Streut) iitte f. listjäk, listnjäk. Streupuloer n. štupa. Streufanb m. sipa, sipalo, posipalo. Streufanbbüd)fe f. sipniea, sipalnica. ŠtreuRrolj n. slama za naštel (-i). Strid) m. črta, poteza; (m. b. §anb) poteza, potegljej; (ber Sögel) prelet, preletavanje , selitgv , vlak; (©djar) kita, jato, vršelo, trop; (®egenb) stran (-1); dežel (-i), predel, krajina; (Oon gifdjen) drstitgv, drest, drstenje; (§of)l* mafj) korge; (ülßetall) raza; (Setftrid)) vejica; (im ®efid|t) prask, proga; (b. sfinge) brazda; bem &ucf) ben — geben gladiti, likati. Uridjeln črtati, črte delati; prečrtati. Stridjmetljobe f. računanje ob črti. §trid)punkt m. podpičje. Štridjregen m. pojelica, pojavica. Strid)taube f. popotni golob, golob 1, selge. [potnica. Stridjoogel m. ptica selilka, ptica po (itid)loeire adv. tam pa tam, sem terh>MtJ tje, po nekaterih straneh, u. - U-ft^rc*. Strid)icit f. ptičja selitgv. li/U^ti. Strick m. konöp, konopgc, vož, vože— s< .. (-ta), vožinge, vrv (-1); (am §euwagen)r ****** podveznica, poveznica. ' liltit - Stridtarbeit f. pletilo, pletenje. Stridibeutel vi. pletena mošnjica. jtridten plesti (pletem), pletevati; splesti, zaplesti. Stridier m. pletgc. Štridterei f. pletenje; pletilo. |tridierin f. pletica, pletilja, pletarica. §tridifled)te f. stremen. Stridigarn n. pletivo. Stridtkörbdjen n. pletilnica, pletarčgk. Stridtmafdje f. petlja, zanka. |tritkmufter n. pletilni vzorge. — 659 — ©tridnabel — 660 ftro$enb gtritbnabel f. pletenka, pletilna iglica, pleteničica. §tritktuerk n. yryi pl. f., konopje; pletenina, pletoyina. §tri(k;eug n. pletilno orodje, pletilo. gtriegel m. čohalo, čohalnik, konjsko česalo. ftriegeln čohati, česati (češem); očo-hati, očesati. gtriente f., Striemen to. proga, plaz, plaza; (Starbe) brazgotina; (im ©rot) svalSk; (int ®arn) krotoyica. (triemig progast, pasast, plazast; brazgotinast; svalkast; krotovičast. §tfie;el to. krž, kržič, štručgk; (!£>od)« jcitžbrot) pogača. 1>Jt Strippe f. uho (ušesa), stremen, petlja. u iA Prwtlt uho našiti (-šiiem)- Itrittig prepirSn, preporgn. [šargk. (Ktr*^ §trobet m. spletenina, krotovica; če-z <, Strot) n. slama; dem. slamica, slamka; J^jj. Joggen— rženica; ipafer— ovsenica; jTjf* Srbfen— grahovica; ©ot)nen— bobo-^gJv vica, bobovka u. f. to.; ©itnb ©trot) otep v slame; ®acf)— škopa, škopnik; leereS — brefd)en prazno slamo mlatiti, bob v steno metati (mečem); @trol)= slamni, slamnati. [iz slame, gtroljnrbeit f. slamnato delo, izdelek |trol)banb n. poreslo, povreslo, po-veslo; kita. §troljbett n. slamnica. |trol)boben to. svisli pl., odgr. Štroljbunb to. otep, škopnik. Strol)bud) n. slamnata streha, [niča. Štroljbadjroinbe f. vitra, vitrica, krov-Slroljbedte f. ponjava, slamnata pletenina, slamnata odeja. |trol)ern, ftröfjern slamnat, slamgn; fig. pust, pelhek, neslastgn. ltrot)gelb slamast, žolt kakor slama, gtrotjgemebe n. slamni pletež. [bil (-i). Strohtjalm to. slamna bilka, slamnata §trol)l)ut to. slamnik. štrul)l)utmrtd)er to. slamnikar. StroljbitHe f. s slamo krita koča. Stroljkopf to. tepgc, bebgc, tumpgc. |tro(jkorb TO. bedgnj, pehar, [košarica. Stroljkörbdjen n. slamnica, slamnata Strofjhranj to. svitgk. Štroljmanu to. ptičji strah, strašilo; fig. reva, trap. gtrotimotte f. rogoznica, štorija. Štroljmeffer n. slamoreznica, slamo-rezna kosa. gtroljfadi m. slamnjak, slamnjača, slamnica; (m. SKaišftrof) gefüllt) liibnica. §trot)rdjaube f. škopa, škopnik. Strol)fd)neiber to. slamorezgc. Strof)trUer m. slamnati podstavgk. Štroljtmfd) to. slamnata metlica. Štroljnritnje f. vdova po živem moži; —r to. vdovgc po živi ženi. §trold) to. vlačugar, potepač, klatež, skitalgc. Strom »i. velereka, reka, velika voda; (e(ettriftf)er) tok; (beä ©luteš) obtok; Suft— prepih, vlak. lirontab, ftromabmartž adv. po vodi, niz vodo. §tromamool)ner to. obvodnik, potoč-nik, porečnik, povodnik: 3lntnof)ner b. ©aoe, ®rau u. bgt posavgc, podravgc. Itrotnauf, ftromaufmärtS, ftroman adv. proti vodi. §trombett n. struga, korito. Rrbmen teči, valiti se, pretakati se, dreti (derem); (b. Segen) liti (lijem), curkoma teči. §tromenge f. rečna ožina. Štromentuiidilung f. razvoj reke. Stromgebiet n. porečje. Stromgefälle n. pad reke, strmgc. Štromgefd)iuinbigkeit f. brzina reke. Stromkarte f. vodokaz, rekokaz. Stromquabrant m. tokomer. Štromfdjeibe f. raztok. §tromfd)nelle f. brzica. Stromltnrke f. jakost toka. |tromfi)ltem n. sorecje. §tromtl)al n. porečna dolina, [java. §tr'omung f. tok, val; (reifjenbe) der-štromunterbred)er m. prekidalo. Itromroalfer n. rečna voda, potočniea. (trommeife adv. curkoma, v curkih. Stromnieite f. rečna širina, Stroptje f. kitica; odstavek. Brosen obilovati, hohoteti, nabrekniti ; popoln biti (sem); ti ftro|t bon geljlern polno je pogreškov; er ftrotst bon ©eleljrfamfeit sama učenost ga je. Rrobenb obilgn, bohotgn, prepoln, natlačen; bon —er ®efunbl)eit zdrav ©trud — 661 — Strudt m. štruk. [(-i). Structur f. sestava, slog; stas, zrast Strubel m. krnica, požiralnik, cmrk, tonnin; (Sßirbel) vrtinec, vrtün, sveder; (Speife) gibanica, potica (povitica), Štrukelj. Itrubeln vreti (vrem), kipeti, v vrtinec se gnati (ženem); vrvrati. Strumpf m. nogavica; (©ode) kopitec; (©tamm) parobek, štor, trš. Striunpfbnnb n. podveza, podvezek. štrumpfljore f. hlače z nogavicami. ŠtrumpfUridtrr m. nogavičar. Strumpfwirker m. nogavičar; —in f. nogavičarica. Strunk m. kocen, storž. Strupfe f. (podčeveljski) hlačni trak, hlačna podpona. (truppig zmršen, razmršen, razku-štran, kuštrav; —e §aare zmršeni —, razkuštrani lasje. Stiibd)en n. sobica, izbica; kamrica. Stube f. čumnata, soba, izba; (S3e= pttniS) shramba; ©tuben« hišni. Stubenljodier m. zapečnik, zapečkar, zaprtnik; —in f. zapečnica. Stubenmöbdjeit n. hišna. Štubenjins m. sobarina, plačilo za izbo. Stiiber m. polträk, štiber; f. 92afen» ftiiber. Sturcntur f. štukatura. Studi m. štuk. Studi n. del, kos; dem. kosec, košček; (83'rot) kos, drobljanec, drobež; (53rud)« ftiid) odlomek, drobec; (iüolj) krepel, krepelec, krpelj; (SSie^) glava, rep; (Sadje) reč (-1); (Seinmanb, Sud)) troba; (®d)aufpiel) igra, igrokäz; Bon freien —en radovoljuo, sam od sebe; in —e getjen razdrobiti se, razkrhniti se, razbiti (-bijem) se. Stiidtdjen n. košček, drobelj, drobljanec, mrvica. Itiirkeln sestaviti, impf, sestavljati; (jer—) drobiti, mrvičiti, mrviti; razdrobiti, razmrviti. Itiidien pristaviti, prišiti (-šijem); impf, pristavljati, pridelovati. Stiithgiefier m. topolivec. Štitthgie&erei f. topolivnica. Stiidigut n. topovina, bronovina; (©lodengut) zvonovina. §tiithl)öl;er pl. statve pl. (tiidtmeife adv. po kosu, po koscih, na drobno, kos za kosom. §tiidiioerk n. krparija, kosovina. |tubel f. stop, podstavek. §tubent»n. dijak, učenec; visokošolec; študent; ©tubenten« dijaški, gtubentenßiftung f. dijaška ustanova. |tubienpZ. uki pl., nauki pl., učenje; misli pl. f.; (geidjnungžbt.) vzori pl, predloge pl.; ©tubien* naučni, učni, šolski. Stubienabtfjeilung f. razdelek ukov; šolski odsek, — oddelek, gtubienfad) n. učni predel. [loga. Štubienfonb m. učni zalog, šolska za-__ Stubienljofcommiffion f. dvorna komi- J ) sija za šolstvo. StuMenjaljr n. šolsko leto. Stubienorbnung f. učni red. Stubienplan m. učni načrt. [pl. Štubienroefeit n. šolstvo; učne zadeve Anbieten učiti se, šolati se; z duševnim naporom premišljati; (bie 9lecf)te —) učiti se prava; jmbn. — loffen v šolo dati, v šolo poslati (pošljem); (na^benfen) misliti, premišljevati; ftubiert učen, izšolan. Stubierftube f. učna soba. Štiibieriimmer n. učna soba, učilnica. §tubiofus m. dijak; visokošolec. §tubium n. uk, nauk, učenje; duševni napor. 1ffUs**>, Stufe f. stopnja, stopinja; '(Steppen- " ftujrc) stopnica; (B. Erj) cok, gručaTkbs. "J StufetierpM. čista mda, ruda v celih fyyfoL kosih. / Stufenfolge f. zaporednost, gfufengnitg m. postopnost; (©raba« tion) stopnjevanje. Stufenlanb n. stopnjevina; gredje. Stufenleiter f. lestvica. Sufentueite adv. od stopnje do stopnje, postopno; stopnjema. Stut)l m. stol, stolica; dem. stolček; (©i&) sedež, sedišče, sedalo, sedališče; (Sl)ron) prestol, stolica; (33etftut)l) klečalo, klečalnica, pruka; (Strcfjett—) klop (-1); (®ad)—) krov, strešni klobuk ; (©locten—) jarem ; 23eict)t— spoved-nica; 9ßrebigt— leča, propovednica; SBeber— statve pl.; Senget— kobilica; @tut)I6ef|örbe — 662 — Sturm (Ejcremente) blato; ((Somitat) županija; ©erichtl— sodišče; (Si(5 eines Sofien SBürbenträgerä) stölica; auf — geljen k potrebi iti (idem u. grem); er tiat einen fdjweren — zapira —, zapeka se po njem; leinen — t)aben zapečen biti (sem), zaprt biti; Stuf)!« stolov. §tut)lt>ei)örbe f. županijska oblast. §tul)lfeier f. praznovanje sedeža sv. Petra. [odpreti, omečiti. Stuhlgang m. potreba; b. — beförbern |tuljlgerid)t n. županijski sod, župa-nijsko sodišče. §tul)lgeRell n. kozolci pl. [slanjalo. ftuljllehne f. naslonilo, slonilo, na-5tul)lmad)er m. stolar. Štuljlririjter m. županijski sodnik. §tutjlfiiule f. srčnik, veternik, ključ, menih. gtul)l{roang m. priperica, zaprtje. Stulpe u. Stülpe f. zafrkljej, zavih-ljej, zavihaj; (§ut) okrajec, krajevBc, streha, obod. gtulptjut m. zavihani klobuk. Stulpnale f. zavihani nos. [pl. StulpRiefelw. podvihani škorenj, sleci ftülpen pokriti (-krijem), zavezniti; (umfeljren) povezniti; (auffchlagen) zavihati (-višem), zavihniti, zafrkniti. (liilpig zavihan, zafrknen. Rumm nem, mutast, mutav, mut; fig. brezglasen; — Werben obnemeti, oomüteti; — fein ne govoriti, malih besedij biti (sem). Stumme m. mutec, nemec; f. muta, nema ženska. Stummel m. kratka lula; f. Stumpf. Štummtjeit f. nemost, mutavost, ne-mota. Stiimper m. šušmar, mojster skaza, pačuhar, krpär. [čuharija. §tümperei f. šušmarija, krparija, pa-ftumpf top, tumpast, skrhan; — machen zatopiti, skrhati, okrhati; —e skomina; —e 3<>hne haben skomina mi je; skominast; (geftujst, ab» getürmt) okleščen, prirezan ; kebast, omuljen, štulast; (eine Kuh —en Öörnern) štida, štulavica; — machen okrniti, omtiliti, zatopiti; —er SJJenfd) tumpec, topoglavec; —er SBinlel top kot; —e Sinne slabi —, gluhi počutki; (@eift) opokel, top; —e SlJafe ploščnati nos, tumpasti nos. §tumpf m. okršek , konec , štula; (SBaum—) panj, štor, parobek, štrkelj, štrcelj, ril; (Sufj—) štida; mit — u. Stiel s korenino, popolnoma. dumpfen krhati, topiti; okrhati, skrhati, zatopiti; (ber Spige berauben) omuliti, okrniti; (abfürjen) oštuliti; (33äunte) prisekati. gtumpfheit f. topost, topota; (ber Qöhne) skomina, oskomina; fig. topo-glavost, opoklost. Rumpfkantig toporöb. Stuntpfkopf m. topoglavec. [nos. Stumpfnale f. ploščnati —, tumpasti Rumpfnafig s ploščnatim nosom. Stumpftet) umn; m. kebasti —, kosi rep. ftumpffd)nmn;ig kosorep, kosorepka. Stumpfte m. topoglavost, trpogla-vost. ftumprtnnig topoglaven, trpoglaven. Stumpfroinkel m. top kot.. ftumpfniinkelig topokoten! §tunbe f. ura; fig. čas; dem. urica; um welche —? obkorej, obkore; bis p Welcher — ? dokorej, dokore; bil ju biefer — dosorej, dosore; jur — sedaj, pri tej priči; ju guter — o pravem času; um btefe — obsorej; p jeber — vsak čas; — geben podučevati; @tun= ben» urni. |tunbengebet n. ure pl. [ure. Runbenlang adi. celouren; adv. cele §tunbenlauf m. tek časa. štunbenrab n. urno kolesce. [ure. štunbenlchlag m. bitje —, odbijanje štunbenutjr f. ura, ki ne kaže minut, štmtbcmeiger m. urni kazalec, [uro. Rünblid) adi. vsakouren; adv. vsako Stupf m. bodeč; dregljej, becljej. Rupfen dregati, drezati, becäti, bezati, gnjocati; dregniti, gnjocniti. |tupfer vi. dregalgc, drezalec. [zabit. Rupib neumen, topoglav, trpoglav, §tupibitat f. neumnost, topoglavost. §turm m. burja, huda ura, nevihta, vihra; (im Kriege) zaskök, naskok, napad, naväl, juriš; — laufen naskočiti, napasti (-padem); impf, naskako-vati, napadati; im — einnehmen z naskokom vzeti (vzamem); (iumult) fiurmberoegt — 663 — ftü&en hrup, hrum; — läutert plat zvona biti (bijem); (ber ©eele) nemir, nepokoj. Rurtnbeniegt nepokojgn, nemiren, vzj>urkan. Sturmbodt m. ovBn, stenolom. Rürmett intr. vršeti, vrševati, hrumeti, bobneti; (lärmen) hrumeti, hru-peti, divjati, vihrati, razsajati, rohneti; (rennen) vihrati, valiti se; zvihrati; (wol)in —) pridreti (-derem), prilo-mastiti, pridivjati, zvihrati; (b. SBinbe) besneti; (b. 9)?e£re) bučati (-im); tr. rušiti, lomastiti; porušiti, podreti; podirati; (einen Črt) naskočiti, navaliti; naskakovati. Ritrmenb viharen. Stürmer m. naskakovalec. Sturmflut f. visoka plima; razburkano valovje. Sturmglorhe f. plat zvona; b. — tauten plat zvona biti (bijem). Sturtnljahen m. maček. Sturmhaube f. železna kapa, čelada. Šturmlpit m. železni klobuk; (Sflanjc) omej. Rfirmifri) viharen, buren; razburkan; nagel, silen; —ež SSetter huda ura, nevihta, hudo vreme; —e ©i&ung hrupna —, viharna seja. [viea. Sturmleiter f. naskočpa —, bojna lest- (turmtoo miren. - Sturmpetition f. silna prošnja; silovita prošnja, — zahteva. [korak. Sturmfd)ritt m. nagli korak, naskočni šturmrdjtoalbe f. hudournik, hudo-urnica. Shtrntoogel m. hudournik. [burja, bturmiuetter n. nevihta, huda ura, Sturmloinb m. vihar, piš, polomäj, lomast, strehoder. Sturmtrug n. naskočna priprava, šturj m. pad, padec; (llmfturj) pre-vaf, prekuc; (— be§ gelfenš) strmec, strmina; (— bež 28afferž) slap; (©in« fturj) udor, razdrtija, razsip; (®ectel) pokrov, pokrovBc, rena. Sturadter m. praha. Šturjbad) m. skakalec, slap. 5tür;e f. zvračilo; (®edel) pokrov, rena; (am Sfing) ročica. §tüt;ebed)er m. kupa s pokrovom. Stiirjel»». strnišče, ritovje; (amSBein« ftod) rezje, rožje; (beim §otje) ritina. Rürjen tr. zvrniti, prevrniti, prevaliti, prekucniti, prekopicniti, prevratiti; impf, zvračati, prevračati, prekucevati; (®opf) povezniti, povezovati; (©laž) izprazniti, zvrniti; impf, izpraznovati, zvračati; (©etreibe) obrniti, pregrebsti (-grebeni) z lopato; impf, obračati, pregrebati; Sider — podorati (-orjem), impf, podarjati; ledino —, praho orati; ju Soben — na tla butiti, — telebiti, — treščiti; einen grtruitfenen — na glavo postaviti; bom Xt)rone — s prestola vreči (vržem), — pahniti; jmbn. — izpodriniti koga; in® Ungtüd — v nesrečo pripraviti; intr. (faden) pasti (padem), zvrniti se, prekucniti se, zvaliti se; impf, padati, prekucevati se; tbofjtn fd)nett — puhniti, planiti; Ijeftig ju Soben — telebiti, telebniti, butniti; in einen Slbgrnnb — strmoglaviti se, zgrezniti se, prevaliti se; bom Sferbe — s konja pasti; ju« fammen — zgruditi se, zgruzniti se; fiel) — zagnati (-ženem) se, zakaditi se, zapoditi se. Sturjglas n. poveznik. §tute f. kobila; ©tuten« kobilji, gtuterei f. kobilarna, žrebarnica. |tutfiillen n. žrebica, kobilica. «—V iVi^+JL+stfLi, Sturmmöoe f. galeb, pijäl»(-i). „SjTo^ - |tuhm.okršek,štula; (@ettief)r)kratka risanica, kratka risana puška, štuc. Stuhiirmet m. rokavec. Štitltbiidjfe f. kratka risanica. §tülp f. podpora, podpernica; opora, opirališče; fig. podpora, zaslomba, varstvo, zavetje. Ruhen tr. prisekati, kosorepiti, prikrajšati; impf, prisekovati, prikrajše-vati; geftufct kosorep; (Säume) prisekati, priklestiti; impf, prisekovati; ba§ §aar — pristriči (-strižem), pri-rezati (-režem), okrožiti; impf, pri-rezovati, krožiti; intr. ostrmeti, osupniti , zavzeti (-vzamem) se; impf. ostrmevati, zavzemati se; (bom Sieh) plašiti se, ustaviti se. Rühen podpreti, impf, podpirati; an ettoaš — opreti, nasloniti; impf, opirati, naslanjati; fid) — opreti se, impf, opirati se; zanesti se, impf, zanašati Stuger — 664 — Succeffor §tul;er m. gizdalin, gizdavSc, lišpavgc; (iDeibl.) gizdalinka. Stubglns n. nizek kozarec. Rnijig osupel, osupnen, začudivši se; — fein (ö. $ferben) ščetiti se. (Iiiing kujav, trmoglav, gtütoiglieit f. kujavost, trmoglavost. Stiitjliopf m. kiijaveo, kujež, trmo-glavec. JStiitjIeiter /'. lestvica z oporo. §tutjol)r n. koso uho (ušesa); prisekano uho. gtiitjpunht m. podporišče, oporišče, opirališče. §tuhrd)nian; m. kosorepka, kosorepec. Suaba f. zgovornost, sladki jezik, fuboltrm nižji, manjši, področni, podčinjeni. [nost. §ubn!tfrnntio f. področnost, poddruž-Subalttrnbeantte m. podčinjeni uradnik. fubalternierenb poddružen, področen, gubalternofficier m. področni častnik, fubarrenbator m. podzakupnik, podnajemnik. gttbbinlion m. subdijakon. |ubl)n(tntion f. očitna dražba, gubjert n. ($erfon) oseba; (foufm.) kupčijski služabnik, lekarski pomočnik; (gratnut.) osebek, podmet. [ten. fubjertit) subjektiven; oseben, podme-Subjettimtät f. subjektivnost, pod-metnost. [stavek. §ubjectfaf; m. podmetni —, osebkov Subjourital n. sodnevnik. [taknen. fubjunrtiu domnel, domneven, pri-fubiim f. erhoben. Sublimat n. prehlapina, razhlap (-i), Sublimat. Sublimation f. prehlapovanje. [povati. fublimieren prehlapiti, impf, prehla-sub littera pod črko. fublunarifd) podmesečen. fubmifs pokoren, ponižen, gubmiffion f. ponižnost; f. Semutf). Suborbination f. pokorščina, poslušnost, podložnost; podrejenost. fuborbinationsuiibrig zoper pokorščino (vojaško), uporen. [nen. fuborbinieren podrediti; f. unterorb« luborbiniert podrejen, poddružen. Subonjb n. sokis. sub rosa adv. skrivaj, med nama ostani. Subftribent m. podpisnik, podpisec. fubferibieren podpisati (-pišem) se —, naročiti se na kaj; impf, naročevati se. Subfcription f. podpis, naročba. fubfibiarifd) pomočen, pomožen, podporen. Subfibiarrtd)t n. pomočno pravo. |ubftbien pl. pomoč (-i), [moč (-i). §ubftbiengelb n. podpora, denarna po-SubRRen) f. obstanek; (2ebensutttet> halt) kruh", hrana; (Šlužfommen) dohodek; er hat feine — nima živeti. §ub|i|!en)mittel n. življensko sredstvo, živež, dohodek, gubflantialitiit f. bistvo, bistvenost. fubltantiell bistven, biten; (nahrhaft) redilen. [ime (-na). SubRantiu n. samostalnik, samostalno fubflantioiCd) samostalen. §ubRans f. bistvo; (®runbmefen) pod-stat, (-i); (SBefen) bitje, bistvo,bitnost; (Sem) jedro. fubRituieren namestiti koga s kom, namestnika komu postaviti; impf, nameščati, postavljati; (aritljm.) zame-niti, impf, zamenjati. SnbRitut m. nadomestnik. §ubRitution f. nadomestitev, nadome-ščenje; (arithm.) zamena, zamenjatev. gubltitutionsmethobe f. zamenjalni način. gubRitutserbe m. nadomestni dedič. SubRrat n. podlog, fublumitren (folgern) izvajati; f. nor= aušfegen. [genta, gubtangente f. podtečnica, subtan-fubtil tanek, tenek, droben. §ubtraction f. odštevanje, odbijanje. §ubtrahenb m. odštevanec. [I6c. Subtratjent m. zmanjševalec, odšteva-fubtraljieren odšteti (-štejem), impf. odštevati. Subocntion f. denarna pomoč (-i), — podpora. gncreCs m. uspeh; f. (Srfolg. 5ucte|Tton f. nasledstvo, nasledba. fuctefn» adi. zaporeden, nasleden; adv. zapored, zaporedoma, po tnalu, po malem, polagoma. SuctelTor m. naslednik fuccefforifd) — 665 — fummen fucrtlTonrd) prestopajoč (ö. ©rbbeben). Sutturs m. f. Säeiftanb. §ud)t f. iskanje; b. §unb l)at eine gute — pes dobro sledi, p6s ima dober nos. fud)en iskati (iščem), tražiti; poiskati; (nadjforfdjen) popraševati, po-zvedovati; e. SIntt — za službo se vleči, — se poganjati; §iinbe( — rad se prepirati ; SRatti — za svet vprašati, impf. — vpraševati; §ilfe — pomoči prositi, — poprositi; b. äBcite — pete odnesti; gefucf)t prošen, zaželen; prisiljen. Sudjer m. iskalec; pozvedovalec. |ud)t f. pohlep, strast (-i); faHenbe — božjast (-i), padavica; (b. b. SKurflobe« nen: veliki beteg); (Šranfljeit) bolezen {-i); (Neigung) naklonjenost, nagnenost. gub m. var, vretje; im — fein vreti (vrem). Siib m. jug, poludne (-va), poludan-ska stran (-1); Süb» južni, poludanski. fiibbeutfd) južnonemški. Subel m. kal, luža, kaluža, kališče, mlaka. [rija. Sitbelei f. nesnaga, svinjarija, maza-Šubelflerii m. madež, packa, fubelljaft zamazan, nečeden, nesnažen, fubelig umazan. [packar. Subelbod) m. nečedni kuhar; svinjar, Subelmagb f. Ilečedna —, umazana dekla, [nečedno delati, fubeln packati, svinjati, madeževati; §ubclumfd)e f. nesnažno perilo. |iiben m. f. Siib. |iibfrud)t f. južni pridelek, južni sadež; @iibfriid)te pl. južno ovočje. pbgegcnb f. južna stran (-i), jug; južni kraj. §ubl)iitte f. solovarnica. §iibhreu; n. južni —, poludanski križ. füblänbtfd) južen, poludneven, poludanski. §ubler m. packalec, mazač, svinjalec, nesnažnik, nečednik; —in f. nesnaž-nica, nečednica. fiiblid) južen, poludneven, poludanski. pbmeer n. južno morje, pboft m. jugovzhod, füb'ölllitt) jugovzhoden, južnovzhoden. giiboltroinb m. jugovzhodnik. Šiibpol m. južni tečaj, južnik. äiibpolarlanb n. južnotečajna dežela, gübpunbt m. južišče. §ub[al; n. varjena sol (-1), kuhana sol. gitblee f. f. Sübmeer. giibflane m. Jugosloven, Jugoslovan, fiibflamfd) judoslovenski, jugoslovanski. §iibfitboft m. jugojugovzhod. [dnevu, fitbraiirts adv. proti jugu, proti polu-gubiuerh n. solovarnica, solina, gitbinefl m. jugozahod, jugozapad. fiibnie|lltd) jugozahoden , južnoza-paden. Siibitifrtiuinb m. jugozahodnik. §iibtt>inb m. jug, poludnevnik, mornik. guffir n. pripona, končnica. |iijffltng m. pijanec, pijančevalec. §utfrnganbird)of m. namestni škof. §uffragium n. volilni glas. [nik. giiijnaitnr m. spravni oltar, — žrtve-fiiljnbar spravljiv, pomirljiv; spraven, pomiren. giiljne f. sprava, pomiritev; spravilo; poravnava. fiiljnen poravnati; pomiriti, spraviti; f. riidjen. Sii!]ttopfer n. spravna daritev. §iil)nung f. sprava, pomiritev, gujet n. predmet; f. ©egenftanb. gulfib n. žveplec. §ultan m. turški car, sultan; —in f. sultanja, sultanka. §ulj(e) u. Sulpf. (f. b. asilb) lizalica; (Saljlale) solina, razsol (-i); f. Sauije u. ©alterte. |ul;en (füljen) soliti; nasoliti, osoliti; divjačino s soljo vabiti. fuljig (fitljig) strjen, osoljen, žolčen. giumma f. f. Summe. §ummanb m. prištevnik. fttmmanfd) adi. kratek, okrajšan, po-čezen; adv. počez, ob kratkem; —eš S3erfal)ren kratka pravda, okrajšana sodba. §ummarium n., —en pl. posnetki i>Z., spiski pl., skupni zneski pl. Sutnmamrfaljrcn n. okraj šana pravda, sumarno postopanje. |iimmd)tn n. skupiček. Summe f. vsota; znesek, fummen (SStenen) brneti, brenčati (-im), šumeti; (28efpe) vršeti; (itn Dfr) zveneti, šumeti. Summen pmrnen n. brnenje; šumenje; (in b. ©tabt) šum, hrup. fittnmierbar seštevgn. rmumietett sešteti (-štejem), impf. seštevati. pntpf m. močvir, moeviije, močal (-i), močava, močevina, grezi^Z., barje, muza (©teierm.); blato, luža; Sumpf» močviren, muževčn. pmpfbinfe f. loč (-i), loček. Sumpfboben m. močvirna tla pl. Sumpfet; n- barjevec. guntpffieber n. glenoviea. [močarina. fumpfgegenb f. močvirje, mečava, Sutnpfgras n. mlačina, kisla —, močvirna trava. pmpfgrunb m. močvirje, grezina. fumpftg močviren, močvirnat, pod-mokSl, mužnat, greznat. pmpflad)e f. kaluža, mlakuža. pmpflnnbfdjaft f. močvirje, barje. §umpfppit;e f. močvirska rastlina, bared. pmpftorf m. šota. pntpfoogel m. močvirnik. iumpfnmffer n. blätnica (voda), bla-tušnica, kalnica. pmpfroetlje f. plešec. pmpfroiefe f. podmokla senožet (-i), močve pl. [(-im); fumfeit šumeti, šumljati, brenčati §unb m. struga, preliv. Sitnbe, f. greh; (gepritt) pregrešek; (Softer, Übertretung) pregreha; (Unred)t) krivica; eine — begeben grešiti, pregrešiti se, dušo ogrešiti; impf, pre-greševati se; Siinben» grešni. pnbenbekenntnis f. izpoved (-i), spoved (-i). pnbenerlafs m. odveza grehov, [šek. pnbeitfall m. prestopek, greh, ogre-junbenfrei brez greha, brezgrešen. pnbengelb n. krivični denar, pregrešni denar. pnbenlctj! f. breme (-ena) grehov, teža grehov, grešno breme. pnbenleben n. pregrešno življenje, fiinbenlos brezgrešgn, brez greha, pnbettopfer n. daritev za grehe, pnbenftplb f. grešni dolg, grešna krivda. [za grehe, pnbenftrafe f. pokora —, kazen (-i) ©upplent Siinbentpt f. grešni čin, grešno delo. pnbennergebung f. odpuščenje grehov, odpustek grehov. pnber m. grešnik; ber arme — obsojenec, k smrti obsojeni hudodelec; —in f. grešnica. pnbflut f. potop, vesoljni potop, fünbpft grešen, pregrešen, pnbpftigkeit f. grešnost. fiinbigen grešiti, greh delati; pregrešiti se, ogrešiti se, greh storiti, pnbiget m. grešnik. fitnMid) f. fiinbpft. pnbopfer n. f. Siinbenopfer. fuperarbitrieren na novo presoditi, — pregledati; impf, na novo presojati, — pregledovati; (SJfilitiir) zdravstveno presoditi, — pregledati. pperarbitrierung f. nova presoja, nov pregled; (SKilitör) zdravstvena presoja, zdravstveni pregled, fuperb izvrsten, krasen, fuperfein vrlo tenek; vrlo ličen, prefin, izvrsten, prežlahten. pperintenbent m. Superintendent, višji cerkveni nadzornik. Superior m. starejšina, višji glavar, superior. fuperhlug premoder. Superlotio m. tretja stopnja, presežna stopnja. Snpermtingel pl. poočitki pl., nad-očitki pl. [nik. fupernumerär nadštevilen; nadbroj-pperon)!) n. prekis, superoksid. pperpffiitbung f. nadrubež. Superpränotat'ion f. nadpredznamba. pperreoifton f. višji pregled. Superfatj m. nadvknjižba. pperdition f. f. Slberglaube. ppinutn n. namenilnik, supin. Suppe f. juha, čorba, jmppenkraut n. zelišče za v juho, jušno zelišče. pppenlbffel m. žlica za juho. Šuppenftplfel f. skleda za juho. Suppentopf m. lonec za juho. ppplement n. dopolnek, dodatek, do-stavek; Supplement« dopolnilni, fupplementiir dopolnilni, dopolnitni. ppplent m. nadomestnik, namestni učitelj. — 666 — ©upplicant — 667 — ©ijftemifieruTtg Supplicant m. prositelj, prosilec, fupplirieren prositi česa (pismeno), lupplierrtt nadomestiti koga, impf. nadomeščati; dopolniti kaj, impf, dopolnjevati. Supplik f. prošnja. [fegen, fupponirrcti domnevati; f. Porauž» Suppofition f. f. Soraušfegung. [(-i). Supremat n. vrhnja vlada, nadoblast Suprematie f. prvenstvo, nadoblast (-i), fupra adv. gori, zgorej. Surrogat n. nadomestek. Surrogatkaffee m. nadomestek za kavo. fuspenbieren odložiti, impf, odlagati, odkladati; (aufgeben) ustaviti, zaustaviti; impf, ustavljati; (Dom 2lmte) od službe začasno odstaviti, ob službo dejati (denem), impf. — devati. Suspeubierte m. odstavljenec. Šuspenbierung f. začasno odstavljenje od službe. Suspenlton f. odstava, zaustava. Suspenfutn n. neodločena stvar (-i); in suspenso adv. neodločeno. füß sladek; (©peife) slasten; (ange» netjm) prijeten, ljubezniv, mil; —e» 35rot opresen kruh; —er ©djlaf tiho —, sladko spanje; —er öerr sladkač; — fein sladkati se —, lizati (ližem) se lomu; — mad)en sladiti; posladiti, osladiti; — werben mediti se. Süßapfel m. medičnik. [pečenec. |üßbrot n. sladčiea; opresnik, pre-Süße f. sladkost, sladkota; slad (-1), slaja, slast (-i), sladkoba. liißeln sladeti; fig. sladko govoriti, fiißeu sladiti, slajšati; osladiti, osläj-šati. Süßßolj n. sladič, sladka koreninica. Süßigkeit f. sladkost, sladkota, prijetnost; (®ing) slaščica, sladčiea, sladkarija, sladkal (-i). Süßklee m. medena detelja, fiißlid) sladkoben, nasladen, sladkav, osladen. Süßling m. slädkavec, sladkač; pri-lizovalec. Süßmaul n. obliznel, sladkosnedež, sladkoustnež; (meibl.) obliznela, sladkosneda. Siißltoff m. sladkoba, sladica. Süßteig m. opresno testo. SüßitmfTergebilbe n. sladkovodni utvor. Süßtoafferkalk m. sladkovodni vap-nenec. Süßumfferpolijp m. sladkovodni polip. Süßroafjrerfdjnetke f. sladkovodni polž. Süßunirj f. sladič, osladič, sladka korenina, sladki koren. SuRentation/^ preživfik, preživljava, iz-državanje; ©uftentationž» preživljalni. fijllogifteren umstvovati; izvajati. Syllogismus m. razsöd. Symbol n. podoba, znamenje, simbol. Symmadjie f. bojna zaveza. [nost. Symmetrie f. sömernost, sömer, sklad-Ft)mmetrif4 someren, skladen, sklado-mer6n. |t)mpatl)etifd) sočuten. Sympathie f. sočutstvo, sočut. Sympljonie f. soglasje, simfonija. Symptom n. znak, znamenje, znamek; prikazek, primerek. Sinagoge f. zbornica (židovska), möl-nica, židovska šola. [istočasje. Synd)tonismus m. sočasje, istočasnost, fyndironiRifd) istočasen, sočasen. Synbicat n. sodništvo. Syitbicus m. sodnik, sodeč, [memba. Synekbodje f. sinekdoha, besedna pre-Si)nkope f. opuščaj, okrajšek. Sijnobe f. cerkveni zbor; ©t)nobal= cerkvenozborni, sinodalni, cerkvenega zbora. fynonym f. finnoertoanbt. Synopfis f. pregled, posnetek, fyntaktifd) skladosloven, sintaktičen. Sipitar f. skladnja, skladoslovje, sintaksa. Syntljefts f. sestava, zveza. fi)ntt)etird| sestaven. Stjpljilis f. sramna kuga. fijpl)ilitifd) sramnokužen. Srjrup m. sirop, sirup. |t)Rem n. sestav, sklad, sistem; ®e» birgž— gorstvo; Qoll— carinstvo ; rOen— živčevje. [tika. SyRematik f. sestavoslovje, sistema-ftjRematifd) sestaven, skladen, sistematičen. fyRemifteren ustanoviti, v red spraviti, urediti. fyRemiftert ustanovljen. SyRemifierung f. ustanovitev. SCabagie - 668 — SCafeltoerf fabagie f. tobakarna; beznica. fabak m. tobak, duhan; ©cfynupf— drobni tobak, tobak za nos, — za nju-hanje; %abab tobačni, tobakov. fabakbetttel m. mošnja —, mehür —, mehir za tobak. ®abakbüd)fe f. tobačnica. fabakbofe f. f. Sabafbücfrfe. [tobak, fabakfabrtk f. tovarna —, fabrika za fabakfelb n. tobačišče, duhanišče. Jnbakljnitbcl m. kupčija s tobakom. Šabakmonopol n. samotrštvo s tobakom, samoprodaja tobaka. Tabakpfeife f. pipa, lula. fabokpflanje f. tobak, duhan, toba-kova zel (-1). f obakroudjer m. tobakar. fabaktraftk f. tobakarna, prodajal-nica tobaka, fabaktrafikant m. prodajalec tobaka, fabakoerlag m. skladišče za tobak, zaloga tobaka, pbatičre f. f. Sabafbüdjfe. tabellarifd) razpredelen, tabelaren, f abellt f. razpredelnica, tabela. Šabernakel n. sveto hranišče, taber-nakelj (-na), f ableau n. slika, skupina; pregled, fable b' (jote f. skupna miza, skupni obed. fabular* zemljeknjižni, zemljiškoknjižni, v zemljiški knjigi vpisan, vknjižen. f abulargefud) n. (,3ntabutationšge)urda; dem. trobentica; bie — blafen trobiti, trobentati; zatrobiti, zatrobentati. trompeten trobiti, trobentati; zatrobiti, zatrobentati. frompetenblume f. trobentica. ffrompetenfd)all m. trob, trobljenje, trobentanje. Jrompcter m. trobec, trobentač, tropf m. revišče, siromak, siromä-ček; f. Sölpel. tropfbar kapljiv, kapen; —e glüffig* feit kapljiva tekočina. tropfbarflüfltg kapljivo tekoč, fropfbarkeit f. kapljivost. tropfbier n. patoka, podčepina. friipfthcn n. kapljica, kanec, tröpfeln kapljati, käpati (-am u. kap-ljem); (tiom Segen) rositi, škropiti, pršeti, štrkati. ®ropfen m. kaplja, kanec, sraga; (©prijjer) štrkotina. [niti. tropfen käpati (-am u. kapljem); ka-®ropfenfall m. kap. [ljah. tropfenmeife adv. po kaplji, po kap-®ropfregen m prhävica, drobni dež. fropfltein m. kapnik, kapec, scejeni kamen, fropffteinbilbung f. kapnina. Sropfnmlfer n. kapnica. Jropftoein m. podčepina, podčepnica. Žtopfiour) f. rdeči kreč. frophüe f. zmagoslavno ob. zmago-dobitno znämenje, trofeja. tropifd) prenesen, tropičen; (in ber ©eographie) vroč, topel, tropičen; —e 3one topli ob. vroči pas. [trop. fropus m. prenos, prenosba, podoba, frofs m. druhäl (-i), truma; (ßt> päd) pratež, prtljäga. frofspferb n. tovorni konj, tovär. frojt m. tolažba, tolažilo, uteha, utešilo. |roltbrief m. tolažni ob. tolažilni list. troltbringenb tolažBn, tolažilen. Eroftbringer m. tolažnik, tešitelj. trölten tolažiti, tešiti; potolažiti, uto-lažiti, utešiti. f rölter m. tolažnik, tolažitelj, tešitelj, utešitelj; —in f. tolažnica, tolažite-Ijica u. f. to. Sroltgrunb m. tolažek, tolažilo, troltlid) tolažilen, tolažen, utešBn. troftlos nepotolažen, obupen, neuto-lažen, brez tolažbe, brez utehe. Troftlofigfeit ' - 689 — truppentoeife emmuug f. povoden (-i), poplava, nastop vode. iiberrdjraenglid) adi. preobilen, čezmeren, prekomeren; adv. nezmerno, silno. iibfrfdjiotmmen preplavati, prepluti (-plujem). Übtrfdjroung m. omäh, premah; (llber» maß) preobilica, preobilje; (mil.) pre-pasnik, prepasni jermen, überfeeifd) prekmorski, zamorski. Uberfet)bar pregleden. Überreifen pregledati, razgledati; impf, pregledovati, razgledovati; (nid)t beuchten) prezreti, impf, prezirati; (un* geal)nbet laffen) izpregledati, prizanesli; mpf. izpregledovati, prizanašati. überfeitben poslati (pošljem), impf. pošiljati. jiberfenber m. pošiljalec, pošiljatelj. überfrttEn (ein «ud)) prestaviti, prevesti (-vedein), preložiti; impf, prestavljati, prevajati, prelagati; (Sannt* d)en) presaditi, impf, presajati; (oon einem Orte auf einen anberen fegen) prestaviti, predejati (-denem), preložiti; impf.prestavljati, predevati, prelagati; (fpringenb) preskočiti, skočiti čez kaj; impf, preskakovati, skakati (skačem u. skakam) čez kaj; (einen glnf®) preplavati, prepluti (-plujem); prebresti (-bredem), pregaziti; prebroditi, pre-drožiti, prejädrati; (einen Beamten) premestiti, prestaviti; impf, premeščati, prestavljati. Perfetjem.prestavljalec, prelagatelj, prevoditelj. Uberfttitrgtbiir f. prestavnina, pre-vodnina. [teljica. Übtrfe^erin f. prestavljalka, prelaga-§berfet;ung f. (eine® Sudie®) prestava, prevod; (eine® Saume®) presaja, presaditev; (eine® Seamten) premestitev, prestava. |lbcrfiri)t f. pregled, razgled. iiber(id)tlid) pregleden, überfiebeln seliti se; preseliti se, impf. preseljevati se. ilbfrfitbclung f. selitev, preselitev, preseljevanje. Überftebtiungsbcitrag m. donesek ob. prinesčk za selitev. |[ber(tebrlungsi!o(lrn jaZ. stroški selitve ob. preseljevanja. [vreti. überleben prekuhati, preväriti, pre-itberftegeln prepečatiti, zapečatiti na kaj. iiberfinnlid) nadčuten, nadtelesen. |lberfinnlid)keit f. nadčutnost, nad-telesnost. überfpannen prepeti (-pnem), prepreči (-prežem), prevleči; impf, pre-penjati, prepregati; (ju fet)r fpannen) prenapeti, prenategniti; impf, prena-penjati, prenatezati. iiberfpanitt prenapet, pretiran, ttberfpanntljcit f. prenapetost, pre-tirauost. iibtrfpringen skakati (skačem) čez kaj; skočiti čez kaj, preskočiti; impf. preskakovati. überllänbig zastal, dostdl, prestal; (überreif) prezrel; (0. Saume) prestar. iiber(lel)en prebiti (-bodem), prestati (-stojim), pretrpeti. iibcrlieigcit prelezti, prekoračiti, prestopiti; impf, prelezovati, prestopati; (§inberniffe) premagati, v okom priti (pridem); (b. Gräfte) preseči (-sežem), impf, presegati, biti (sem) čez —, nad —; (übertreffen) preseči, preteči, prekositi; impf, presegati, pretekati, prekašati. [kolkävati. itberllempeln prekolkovati, impf, pre-überjlimmen preglasiti, z večino glasov premoči (-morem); impf, preglasovati, z večino glasov premagovati. überfireidjen premäzati (-mažem); prepleskati; prebarvati; (m. Sialf) pre-beliti, pobeliti. überllr'ömen razliti (-lijem) se, impf. razlivati se; (B. §erjen) kipeti; vzkipeti. überprjen fid) prekucniti se, pre-kopicniti se, zvrniti se; impf, prekucevati se, prekopicevati se, zvračati se; (fich übereilen) prenagliti se. übertäuben 698 — Übung übertäuben oglušiti, preglušiti. übertölpeln preslepiti, prevariti. iibertofen prešumeti, prevršeti, pre-bobneti. ybertrag m. prenos, prenesek. übertragbar prenesen, prenosen, übertragen prenesti, prenositi; impf. prenašati; fig. izročiti, impf, izročati, izročevati; —er SSirtungšfreiž izročeno področje; (überfegen) prestaviti, prevesti (-vedem), preložiti; impf, prestavljati, prevajati, prelagati. Übertragimg f. prenos, prenositev, prenašanje; izročanje, izročevanje; prestava, prevod. übertreffen preseči (-sežem), preteči, nadkriliti, prekositi; impf, presegati, pretekati, nadkriljevati, prekašati. übertreiben pretirati, prenapeti (-na-pnem), presiliti; impf, pretiravati, prenapenjati, presiljevati. Übertreibung f. pretiranost, prenapetost. übertreten prestopiti, prekoračiti, stopiti čez kaj; impf, prestopati, stopati čez kaj; (b. ®efe|) prelomiti, prestopiti, prekršiti; impf, prelamati, prestopati. ybertreter m. prestopnik, prelömnik; —in f. prostöpniea, prelomnica. Übertretung f. prestopek, prelomBk, prekršek; int — šfalle ko bi postavo prestopil ob. prelomil. [siljen. übertrieben pretiran, prenapet, pre-jjbertritt m. prestop, übervölkert preljudnat, prenaseljen. Überoölkerung f. preljudnatost, prenaseljenost; pregosto ljudstvo, iiberooll prepoln. iiberoortljeilen prekaniti, prevariti, opehariti, oplehtäriti. iiberraadjen stražiti ob. čuvati (nad kom), gledati (na koga), nadzorovati (koga). Uberiond)fen prerasti (-rastem), impf. preraščati. überwältigen premoči (-morem), premagati, zmagati, prevladati; (bezähmen) užiigati, ukrotiti. itbertocifen prepričati, dokazati (-kažem) ; impf, prepričevati, dokazovati, iibertnei^en pobeliti, obeliti. überwiegen prevagovati, prevladovati, pretegovati. übermiegenb pretežen, prevladen; —e 3Rel)rzal)l znamenita večina. itbertoinben oviti (-vijem), poviti; impf, ovijati, povijati; (beftegen) premoči (-morem), premagati, prevladati; impf, premagovati, prevladovati, ybertoinber m. zmagalec, premagalec, premagovalgc. itberraintern prezimiti, impf, prezi-movati; čez zimo rediti, — prerediti. ftberrointerung f. prezimljenje, pre-zimovanje. itbcrniudjern razpasti (-pasem) se, raz-ploditi se; tr. zamoriti, zajesti (-jem), izpodriniti. Überitmrf m. vrhnja suknja ob. halja. Über;al)l f. presežno število, [vati. Überzahlen pre plačati, impf, preplače-überjäljlen prešteti (-štejem), pre-brojiti; impf, preštevati. [odveč, übetjäljlig nadštevilBn, čezštevilSn. Überzahlung f. preplačilo, preplatčk. überjeugen prepričati, preveriti, uve-riti, osvedočiti; impf, prepričevati, preverjati, uverjati. überjeugenb prepričalen, prepričevalen, iiberjeugt prepričan, preverjen, uverjen. yberjeugung f. prepričanje, preveijenje, osvedočenje. Überteugungskraft f. prepričevalnost. übersehen prevleči, impf prevläeiti; mit Stieg — z vojsko napasti (-padem), impf. — napadati; fich ~ Pre" obleči se, impf, preoblačiti se; (Bom §intmel) oblačiti se; pooblačiti se, ijbenutkern posladoriti; presladoriti. Überjug m. prevleka, pövlak, povlaka. itbcriiocrd) adv. prek, poprek, povprek, poprečno. übltd) navaden, 6bič6n, običajen. Üblichkeit f. navada, običaj. Übligbeit f. f. Ubelfeit. übrig ostäl, preostal; — bleiben ostati (ostanem), preostäti; impf, ostajati, preostäjati. übrigens adv. vrh tega, mimo tega, razven tega, sicer, inače. ■Übung f. vadba, vaja, vežbanje; au£ ber — fommen odvaditi se; Ubungš* vadbni, vadni. \yt>$* V». JLUtM t^oc- Übunggplafc — 699 — utnbraufen Übungsplak m. vadišče, vežbališče. Übuttgsrd)ule f. vadnica. ybungsfd)ullel)rer in. vadniški učitelj, yfer n. breg, obäl (-i), obala, obrežje, pobrežje; Ufer» brežni, obrežni, po-brežni. yferbetooljner m. brežan, pobrežan. yferbrud) m. podmol. ilfergegcrtb f. obrežje, pobrežje. [je. Jjferianb n. porečje, pomorje, primor-yfmtd)t 11. pobrežna pravica. Uferfd)roalbe f . bregovnica, bregulja. ul)! interi. uj! Uijlaite m. ulän, ulänec. Uljr f. ura; um ein — ob jedni; um jloet — ob dveh; um fünf — ob petih; um wie oiel — obkorej, obkore ? irie triel — ift ež koliko je ura? koliko je na uri? Ufjr« urni. Uljrbanb n. urni trak, trak za uro. Üljrberkel m. pokrovček od ure. illjrfabrik f. urärnica. lllirfebtr f. pero (peresa) v uri. ijljrfutferal n. tok za uro. UljrgeljÖHre n. okrov od ure, urnica. Üljrkette f. urna verižica. [ski. Illjrmadjer m. urar; Ul)rmad)er= urar-Ul)rmad)erkunfl f. urarstvo. [ure. Uljrrab n. urno kolesce, kolesce od lUjrrdjliifTel m. ključek od ure. lltjrrdjnur f. urna vrvca. lHjrroerk ».urni stroj, urno kolesovje. yijrjeiger m. urni kazalec, urno kazalo. Pu m. velika üharica, vjer (-i), ykus m. ukaz. Ulmbaum m., Ulme f. brest, (in ftt.) ilmovSc; Hinten» brestov. yimen()ol; n. brestovina. Ultnennmlb m. brestov gozd, brestje, brestovje. Ultimatum n. poslednji izrek, zadnja beseda, ultimatum. [vek. Ultra m. prenapetnež, prenapeti člo-Ultramarin n. ultramarin, višnjeva barva. yitramontanismus m. ultramontani-x6m (nauk o neomejeni papeževi oblasti t cerkvenih zadevah). um praep. (herum) okoli, okrog, krog; (»ur 3eit) o, ob, j. 58. — toie Biel Uljr obkorej, obkore? — fed)gllbr ob šestih; (für) za, j. 85. Sluge — Sluge okö za oko; (um ethmž) po, j. 33. — SBaffer fd)iden po vode poslati (pošljem); — ®otte§ SBilleit za božjo voljo, za božji čas, za Boga; eg Ijanbelt fiel) — fein Seben gre mu za življenje, gre mu za glavo; 6d)abe — il)n škoda ga je, škoda za-nj; coni. (um ju) da, da bi, j. 33. ber ŠRenfd) lebt nidjt — ju effen človek ne živi, da je; — tnie Biel — foDiet kolikor — toliko, čim bolj — tem bolj; rec&tg — na desno, na pravo! linfg — na levo; — unb — krog in krog, okoli in okoli; in gufammenfegungen o-, ob-, pre-, pod-. umadtern preoräti (-orjem), impf. preärjati; (eine Pflanje) podoräti, impf. podarjati; (runb herum ädern) oboräti, impf, obärjati. umünbern prenarediti, predrugačiti, izpremeniti; impf, prenarejati, izpre-minjati. llmänberung f. prenaredba, izpre-memba. umarbeiten predelati, prenarediti; impf, predelovati, prenarejati. Umarbeitung f. predelava, prenaredba. umarmen objeti (-jamem), ogrliti; impf, objemati; (järtl.) obimčkati. Umarmung f. objem, objetje, objemanje. ymbau m. pregradba, prestavba, pre-graditev. [zidati, umbauen pregraditi, prestaviti, pre-umbeljalten na sebi obdržati (-im), ne sleči. umbiegen upogniti, zavihati (-viham u. -višem), zavihniti, zafrkniti; impf. upogibati (-bijem), zavihati. umbilben preobraziti, prepodobiti; impf, preobraževati, prepodabljati. itmbinben obvezati (-vežem), ovezati; impf, obvezovati, ovezovati; (b. SJfan» tel) ogrniti, impf, ogrinjati; (um bie SDlitte) opasati (-pašem), impf, opaso-vati; (anberg binben) prevezati (-vežem), impf, prevezovati. [vati. umblättern prelistati, impf, prelisto-Utttblith m. ozir, ogled, umbltdten ozreti se, ogledati se; impf. ozirati se, ogledovati se. umbraufen bučati (-im), šumeti, vršeti okoli koga. umbredjen 700 — umgehen umbredjen prelomiti, pregeniti; (D. b. ©egertt) prevrstiti, impf, prevrščati. umbringen usmrtiti, umoriti, ubiti (-bijem), ob življenje pripraviti; impf. moriti, ubijati. [ljej. Umbug m. pregib, pregibljej, zagib-umbrejjen zasukati (-sučem), obrniti, zakreniti, zasukniti; impf, sukati, obračati, vrteti; einer Šaube ben Öats — golobu vrat zaviti (-vijem), impf. — zavijati. [čanje. Umbreljung f. vrtenje, sükanje, obra-Ömbrurii m. prenatisk, prenatiskanje. umbrudten ]>renatisniti, drugače natisniti; impf, prenatiskovati, drugače tiskati. unteggen prevlačiti, prebranati. umfahren (jn Soben fahren) povoziti ; (um ettoaž herumfahren) okoli... peljati (peljam u. peljem) se, ivipf. — voziti se. Untfall m. padec, padanje; (b. Siel)el) cepanje, erkanje. umfallen pasti (padem), zvrniti se, prevrniti se, zgruditi se; impf, padati, zvračati se; (b. Sieh) poginiti, cepniti, crkniti; impf, cepati, crkati. ilmfang m. obseg, obsežek; (e. Stabt) okolica, okoliš, obližje, obmestje; im Dollen —e v polni meri, do dobrega, popolnoma. umfangen obseči (-sežem), impf, obsegati ; (umarmen) objeti (-jamem), impf, objemati; mit einer SRauer — obzidati; m. einem goune— ograditi, umfangreid) obsežen, obširen, umfaffeii obseči (-sežem), objeti (-ja-mem), okleniti; impf, obsegati, objemati , oklepati, v sebi imeti (imam), držati (-im); mit bem ©eifte — razumeti; impf, razumevati, umfalfenb obsežen, obširSn. Ilmfttffungsmauer f. ozidje, obzidje, umfliegen obleteti, impf, obletavati, obletovati. umfließen obteči, impf, obtekati, okoli teči. umformen preobraziti, prepodobiti, prenarediti; impf, preobrazovati, pre-podabljati, prenarejati. Umformung f. preobrazba, prena-redba. . C Umfrage f. popraševanje, pozvedo-vanje; — ha'^en popraševati, pozve-dovati, pozvedävati. umfrteben ograditi, impf, ogräjati. Umgang m. (b. Umhergehen) pohajanje ; (feierl.) sprevod, procesija; (b. ein« malige Umbreljen) zavrtenje, obrat, zasuk ; (b. Sermeiben D. ettoaž) ogibanje, opuščanje; Don einer Sadje — nehmen ogniti se čemu, opustiti kaj; impf. ogibati se česa, opuščati kaj; (b. S8er= fehren m. Sßerf.) občevanje, druženje, pajdaštvo, tovaršija, tovarštvo; — mit einem hoben občevati, dražiti se, paj-dašiti se, pečati se, znanje imeti (s kom); fein — ift nicht ber befte ni mu dražba najboljša, nima najboljših tovarišev ob. znancev. [žen. umgänglid) uljuden, priljuden, dru-Umgänglidjheit f. uljudnost, priljudnost, družnost. llmgangsfpradie f. občevalni jezik, umgarnen omrežiti, v mrežo ujeti (-jamem). umgeben obdati, obstöpiti, obsüti (-spem u. -sujem), okleniti; impf, obdajati, obstopati, obsipati, oklepati; (Dom geinte) obsesti (-sedem), obleči (-ležem), obkoliti; impf, obsedati, oblegati; (m. b. gaune) ograditi, zagra-diti; impf, ogräjati, zagräjati; (m. e. SKauer) obzidati, impf, obzidovati. Umgebung f. okolica, obližje, okrožje; (b. ©tabt) obmestje. Umgegenb f. f. Umgebung, umgehen intr. (fid) breljen) sukati (sučem) se, vrteti se, obračati se; (ju ®nbe gehen) dotekati, dospevati, koncu bližati se; mit —ber 5ßoft s povratno ob. s prvo pošto; (umhergehen) okoli iti (idem), — hoditi; mit jemanbem — občevati, družiti ob. pajdašiti se s kom; mit jemanbem gut — dobro s kom ravnati ob. postopati; (fich ettoaž beschäftigen) pečati se ob. ravnati s čim; mit einem $lane — nameriti , nakäniti; impf, namerjati, naklepati; tr. (um einen, um ettoaš herumgehen) obiti, obhoditi; impf. obhajati; bie ©renjen — meje ogledati ob. pregledati; impf, meje ogledovati ob. pregledovati; (Umgang nelj* Umgebung 701 — umtommen men) ogniti se, umakniti se, ukloniti se; impf, ogibati se, umikati se, uklänjati sa. ymgeljung f. obhöd; vnemarpuščanje, preziranje; mit — beg ©efegež brez ozira na postavo, ne glede na postavo, ne drže se postave. umgekeljtt adi. nasproten; adv. narobe, naopak. umgefialten prestrojiti, preosnovati, preobraziti, prestväriti, prenarediti; impf, prestvärjati, prenarejati. Umgeftaltung f. prestrojitev, pre-osnova, preobraženje. umgießen preliti (-lijem), impf, prelivati; (runbum begießen) obliti, impf. oblivati. umgraben prekopati (-kopljem), raz-kopati; impf, prekopavati, razkopavati; (runbum graben) okopati, impf. okopavati. ymgrabung f. prekop, razkdp, prekopavanje, razkopavanje; okop, oko-pavanje. ltmgrenjen omejiti, omejičiti, ogra-ničiti; impf, omejevati, ograničevati. umgürten opasati (-pašem), opeti (-pnem); impf, opasovati, openjati; (anberž gürten) prepäsati, impf, pre-pasovati. umljaben nositi, na sebi imeti (imam), umijadten posekati, podreti (-derem); impf, podirati, posekavati; (b. Srbe) prekopati (-köpljem), impf, prekopavati. umljalfen f. umarmen, umljängen ogrniti, impf, ogrinjati; ben SJlantel — zagrniti se ob. zaviti (-vijem) se v plašč; (anber§tnol)in hon* gen) preobesiti, impf, preobešati. Umt)äugttitd) n. ogrinjača, zagrinjača. umhauen j. utnljaden. umljäufelrt ogrebsti (-grebem), impf. ogrebati. umher adv. okoli, okrog, krog; (in gufammenfeg.) ob-, o-, po-, raz-. umherblidten ogledovati se ob. ozirati se krog sebe. umherflattern okoli letati po —. uml)trführen izprevoditi, impf, iz-prevajati. umhergehen pohajati, izprehäjati se, okoli hoditi po —. umherirren bloditi, klatiti se, vlačiti se, skitati se. umherliegen ležati (-im) raztreseno, — tam pa tam, raztresen biti (sem), umherpilgern romati po svetu, — križem sveta. umherfd)auen okoli gledati, ogledovati se ob. ozirati se krog sebe. umherftellen razpostaviti, impf, raz-postavljati. umhertreiben fid) potepati se, klatiti se, pohajkovati. umhenuanbern hoditi po svetu, pohajkovati. umljerjtehen klatiti se po svetu, vlačugati se. umhin adv.; teh ta'" nid)t — biefež ju thun ne morem si kaj, ne morem utrpeti ob. ne morem se vzdržati, da ne bi tega storil, auch ne morem drugače, nego da to storim. umhüllen ogrniti, oviti (-vijem), odeti (-denem); impf, ogrinjati, ovijati, ode vati. [valo. Umhüllung f. ogrinjalo, ovijalo, ode-umhiipftn skakljati okoli —; obskak-ljati, impf, obskakljävati. Ilmkehr f. vrnitev, povratek; fig. iz-preobrnitev. umkehren intr. vrniti se, povrniti se, nazaj oDrniti se; fig. izpreobrniti se; impf, vračati se, nazaj obračati se; izpreobračati se; tr. obrniti, prevrniti; fig. izpreobrniti; impf, obračati, prevračati , prevračevati; izpreobračati; (einen £opf) povezniti; (umwerfen) prevračati, premetavati. umkippen intr. omahniti, zvrniti se, prevrniti se; tr. (einfaffen) obrobiti, podrobiti, zarobiti. umhleiben preobleči, impf, preoblačiti; (Belleiben) obleči, impf, oblačiti; fich — preobleči se, impf, preoblačiti se. Jjtmkleibung f. preoblačenje; oblačenje, obleka. umkommen poginiti, konec- vzeti (vzamem), smrt storiti, ob življenje priti (pridem); impf, poginjati, konec jemati (jemljem); Wer mit bem Schwerte umgeht, wirb mit b. Schwerte — kdor meč izdira, pod mečem Umtreiž — 702 — Umfdjlagžbogen Unthrrts m. okrog, obvöd, obod; (Um= fang) obseg, okrožje; (Umgebung) okolica; eine ®ieile im Untfreife jedno miljo na okoli ob. v okoliši, umkreifen okrožiti, obkoliti. umkried)en oblezti, oblaziti. umlaben preložiti, preklasti (-kla-dem); impf, prelagati, prekladati, lltnlnbuttg f. prekladanje, prelaganje. Umlage f. (b. 33ud)br.) obloga, oblo-ž6k; (SSertpitung b. ©teuer) razdelitev davka; (©teuer) prikläda. Umlauf»!, tek, obtek, höd, obhod; (b. 331ute§) obtok, pretök; im — e fein (bom Selbe) biti (je) med ljudmi. umlaufen tr. (im Saufen ummerfen) v teku podreti (-derem) ob. prevrniti; impf. — podirati ob. prevračati; (§er= umlaufen) obteči, impf, obtekati; intr. (um feine 9ld)fe) vrteti se, sukati se, obračati se; (im Greife laufen) okoli teči, okoli tekati; (Bergenen) preteči, miniti; ež läuft baš Serüdjt um govorica je, govorica se raznaša. Umlaufsfdjreiben n. okrožnica, llmlaufsjeit f. obhodni čas. Clmlaut m. premena glasu, umlauten glas premeniti, impf, glas premenjati. umlegen položiti, impf, polagati; (anberg legen) preložiti, impf, prelagati ; einen «erbanb — obvezati (-vežem) , impf, obvezovati; (bie ©teuer) razdeliti, porazdeliti;Jmpf. razdelje,-vati, porazdeljevati.-%rv^»~ umlenken obrniti, zakreniti; impf. obračati; fig. prepreči (-prežem), na drugo stran potegniti. * umliegenb obližnji, okolni; bie —e Segenb okolica, t. ummauern obzidati, impf, obzidovati. umnäljen obšiti (-šijem), impf, ob-šivati; (anber§ —) prešiti, impf, pre-šivati. untneljmeu j. S. einen ÜDiantel ogrniti se —, impf, ogrinjati se s plaščem. utnpflattiett presaditi, impf, presajati ; (runbum bepflanzen) obsaditi, impf, obsajati. umpflügen f. umadern. umprägen prekovati (-kujem), impf. prekävati. umreißen podreti (-derem), porušiti; impf, podirati; (umftofjen) prevreči (-vržem), zvrniti, prekucniti; impf. prevračati, zvračati, prekucevati. umreiten objezditi, objähati; (p 33o< ben reiten) pojezditi, pojähati. umrennen lete podreti (-derem), po-dirjastiti; impf, podirati. umringen obstöpiti, obsuti (-sujem u. -spem), obkoliti; impf, obstöpati, obsipati. Umrifs m. načrt, očrt, obris, umruljren mešati; premešati, raz-mešati. umfatteln presedlati, impf, presedla-vati; fig. prepreči (-prežem), misli sprevreči (-vržem), plašč po vetru zasukati (-stičem). Umfaß m. prodaja, razpečava, promet, umfiiumen obrobiti, zarobiti. umfd)anien ograditi, utrditi, z ob-kopi obdati; impf, ogräjati, utrjevati, z obkopi obdajati, ymfrijanjmtg f. obköp. |mfd)an}ungslinit f. obköpna črta. umfdjatten obsenčiti, zasenčiti; impf. obsenčevati, zasenčevati. IIntfd)au f. ozir, ogled, umfttjauen fid) ozreti se, ogledati se; impf, ozirati se, ogledovati se. umfdjiffen jadrati ob. veslati okoli —; objädrati, obveslati. Umfd)Iag m. prevrat, prememba, premena ; (9luffc6lag) oslec, zaslec, ošiv, zavratek, ovratek; (eineS SBriefeš k.) zavitek, ovitek, zavoj, ovoj; (in ber SJfebie.) obveza, obkladek. umfd)lagen intr. prevrniti se, zvrniti se, prekucniti se; impf, prevračati se, zvračati se, 'prekucevati se; (fid) än« bern) preobrniti se, izpremeniti se, predrugačiti se; impf, preobračati se, izpreminjati se; (B. SBetter) prevreči (-vržem) se, impf, prevračati se; (b. SSeine) zavreti, zbersati se, skisati se; (ausarten) popačiti se, odröditi se; tr. zavihati (-viham u. -višem), podvihati, zafrkniti; impf, zavihavati, podviha-vati, zafrkovati; (SJfünjen) prekovati (-kujem), impf, prekävati; (ein Slatt) obrniti, impf, obračati. [pola, llntfdllagsbogen m. ovojna ob. zavojna umfd)leid)en — 703 - umftofjen umfd)leid)ett oblezti, oblaziti; impf. oblezovati. umrd)ltiftn zagrniti, impf, zagrinjati. umfd)lie&en obdati, okleniti; impf. obdajati, oklepati. umrdjmben prepisati (-pišem), impf. prepisovati; (betreiben) opisati, očr-tati; impf, opisovati. Mmftt)reibung f ■ prepis, prepisovanje; opis, opisovanje. Umfdirift f. opis, okolni napis. ümrd)iitten (b. tr o denen Singen) pre-suti (-sujem u. -spem), impf, presipati (-sipam u. -sipljem), presipavati; (Bon flitffigen Singen) preliti (-lijem), impf. prelivati; (Berfd)iitten) razsuti, impf. razsipati, razsipavati; razliti, impf. razlivati. umfd)nmrmen rojiti okoli —, ob-rojiti (koga). Utnfdpueif m. ovinek; oljne —e naravnost, brez ovinkov. Umldjuning m. prevrat, preklic, pre-kret, nagla premena, umfegeln jadrati ob. veslati okoli —. utnfeijett fid) ogledati se, ozreti se, nazaj pogledati; impf, ogledovati se, ozirati se, nazaj pogledovati; fid) nad) ettoaž — gledati za čim, skrbeti za kaj; (ettt>a§ beifd)affen) poiskati (-iščem) ob. preskrbeti si kaj. untfein preteči, preiti (-idem), miniti. Rmfeite f. nasprotna stran (-i), narobe stran. umfetten prestaviti, predejati (-denem) ; impf, prestavljati, predevati; (umpflanzen) presaditi, impf.presajati; (SSaren) prodati, razpečati; impf, prodajati, razpečavati. ymfid)t f. previdnost, preudarnost, \ opreznost. [zSn. umfidjtig previden, preudaren, opre-umftnlten zgruditi se, zvaliti se, na kup pasti (padem). umfonlt adv. zastonj, zaman, brez plačila. umfpannen (b. Sterbe) prepreči (-pre-žem), impf, prepregati; (umfaffen) ob-seči (-sežem), preseči (-sežem); impf. obsegati, presegati. umfpinnen opresti (-predem), za-presti; impf, opredati, zapredati. umfpringen mit ettnaš delati ob. ravnati s čim; (fpringenb jtnb. umgeben) obskočiti, impf, obskakovati (koga); (fpringenb umluerfen) skakäje (skakajoč) podreti (-derem), — prevreči (-vržem); impf, skakäje podirati, — prevračati (-koga). f mflanb m. okolščina, okolnost; (6ad)e) stvar (-1), zadeva, stran (-1); (@reigni§) prigodek, primerek, pripe-tek; (Sigenfdjaft) lastnost, svojstvo; (3uftanb) stan, stanje; (S3ebingung) pogoj; (Umfd)meif) ovinek; (©djnrierig« feit) ovira, zadržek, težava, sitnost; Umftänbe tnadien ustavljati se, upirati se, krčiti se, obotavljati se; unter foI= d)en Umftänben pri tem takem, v takih okolščinah; nad) llmftänben po potrebi, kakor potreba nanese; oljne Biel Um« ftänbe p madjen brez ovinkov, na ravnost; unter allen llmftänben na vsak način, vsakakor; in anberen Um« ftänben fein noseča biti (sem), v drugem stanu biti. um(tänblid) adi. natančen, nadroben, obširen; adv. natančno, nadrobno, obširno. gm(länblid)(teit f. natančnost, nadrob-nost, obširnost. [stavek, iltnrtanbsral; m. prislovni ob. prirečni |fm|tanbsiuort n. prislov, prirečje. umjledjen prekopati (-köpljem), prevreči (-vržem); impf, prekopavati, pre-metovati. umftedieu obtakniti, impf, obtikati; (anberg ftecfen) pretakniti, impf, pre-tikati. umReljen stati (stojim) okoli —; (B. SBief)) crkniti, poginiti; impf, crkati. unt|leigett prestopiti, impf, prestopati, umftellen obstäviti, obstopiti; impf. obstavljati, obstöpati; (anber§ ftellen) prestaviti, premestiti; impf, prestavljati, premeščati. umftempeln prekolkovati, impf, pre-kolkävati. umftimmen (ein mufital. Qnftrument) preubrati (-berem), impf, preubirati; (jemanben) pregovoriti, preveriti; impf. pregovarjati, preveijati. umdoßen zvrniti, podreti (-derem), ! prevaliti, prekucniti; impf, zvračati, umftrat)len — 704 — unabfeh&ar podirati, pre valj ati, prekucevati; (ein leftatnent) ovreči (-vržem), razdreti (-derem), impf, razdirati; (einen 93e-Wei§) ovreči, zavreči, izpodbiti (-bijem); impf, izpodbijati. umltral)len obsijati (-sijem), impf. obsevati. um Bridten omrežiti, zaplesti (-pletem); impf, omreževati, zapletati. umltrijmen obtekati, teči okoli —. umltiilpen zafrkniti, zavihniti. Umflur; m. prevrat, prekuc, preku-cija; (einer SJiauer) razpad, porušenje. umlliir;en tr. prekucniti, zvrniti; impf, prekucevati, zvračati; (e. ©lauer) podreti (-derem), porušiti; impf, podirati, rušiti; (b. Šopf) povezniti, impf. povezovati; intr. zvrniti se, prekucniti se; impf, zvračati se, prekucevati se; (Bon einer ffllauer zc.) podreti se, razpasti (-padem); impf, podirati se, razpadati. Umlturjgebanfce m. prevratna misgl (-i). Umffurjpartti f. prevratna stranka, JJmtaufd) m. zamena, zamenjava, umtnufdjen zamenjati, zmenjati; impf, zamenjevati, zmenjevati. umtljun j. 33. einen äßantel ogrniti se —, impf, ogrinjati se s plaščem; fid) nad) ettnaš — prizadeti (-denem) si, impf, prizadevati si za kaj. Ilmtrieb m. (beg Bluteš) tök, pretok, pretakanje; geljeime —e skrivne spletke ob. zvijače pl., skrivno početje, skrivno gibanje. • unttt)|J ift ihm — ju SJiuthe nekako čudno ob. težko mu je pri srci. unhöflich neuljuden, nepriljuden. J.lnl)öflichlieit f. neuljudnost, nepri-ljudnost. unholb neprijazen, nevoščljiv, nenaklonjen. |lnholb m. grdohin, grdin, neuljudnik. Ilnicumn. jedinec svoje vrste, unikum. linierte m. zjedinjenec, unijat. Uniform f. uniforma, jednolična obleka, jednolična oprava. uniformieren uniformovati, jednako ob. jednolično obleči. uniformiert uniformovän, v uniformi, jednolično oblečen, yniformität f. f. ®leid)förmigfeit. unintereffant nemičen, nemikalen. Union f. zveza, družba, društvo, unifono adv. jednoglasno. |(nitarier m. unitarec. ünioerfal, untberfeH splošen, občen, vesoljen. llniuerfaltrbe m. dedič vse zapuščine. Ilniuerfalerbin f. dedična vse zapuščine, blagovnica, ynioerfalletikon n. vseobčni slovar. Ilnioerfalmebictn f. vseobčno zdravilo, zdravilo za vse bolezni. yniuerfitiit f. vseučilišče, visoke šole pl., univerza; UniDerfitatž« vseučiliščni, visokošolski. ynioerfitätsbilbung f. vseučiliščna omika, — izobraženost. ynioerfitätsgebäubtM. vseučiliščno poslopje, vseučilišče. [samica, ynioerfitätskanjlei f. vseučiliščna pi-yniuerfitätsmatrikel f. vseučiliščna matica. yninerfitätsprofeffor m. vseučiliščni profesor. [tor. llnioerfitiitsrerior m., vseučiliščni rek-ynioerfitätsreform f. vseučiliščna pre-ustrojha. ynioerfitiits|htbium n. vseučiliščno učenje; UniBerfitatžftubien pl vseučiliščni nauki pl. ynioerfitäts;eugnis n. vseučiliščno spričevalo. Uniocrfitttt n. vesoljni svet, vesoljnost. ynhe f. pubič, urh; kut, mukavBc, smiikalica. unkemtbar, unfenntlid) nepoznaten. Unkenntlichkeit f. nepoznatnost; biž jur — tako da ni bilo poznati. Unfenntniš Unkenntnis f. nevednost, neznanost, neznanje. unfeeufit) nečist; — leben nečistovati, nečisto živeti. [niča. Unkeufdje m. nečistnik; — f. nečist-ynkeufd)l)eit f. nečistost, nečistota. unklar j. 39. bom SEBaffer nečist, moten, kalgn; fig. nejasen, nerazločen. unklug nespameten, nerazumen; —er SBeife po nespametnem, po neumnem, unkbrperlid) netelesen, breztelesen. Rnkoften pl. stroški pl., troški pl.; auf — einež auberen v škodo drugega. Unkraut n. plevel, glota, drač u. dračje (St.), kokolj; — berbirbt nicfjt kopriva ne pozebe. unkriegerifd) nevojaški. Unkunbe f. neznanje, nevednost, unkunbig neveden, nevešč; — fein ne znati (znam), ne vedeti (vem); ben Unfunbigen fpielen delati se kakor bi ne znal. unlängll adv. ondan, onkrat, nedavno, ni dolgo temu kar —, pred kratkim, unlauter nečist; neodkritosrčen. Unlauterkeit f. nečistost, nečistota; neodkritosrčnost. unleiblid) neznosen, neprenesen, ne-pretrpen, neprebiten. unlesbar, unleferlid) nečiten, kar se ne da brati ob. čitati. unleugbar neutajen, nezatajen, kar se ne d! utajiti ob. zatajiti, unlentfelig nepriljudSn, neuljudön. unlieb neljub, nedräg. unlieblid) neljubek, neljubezniv. unloblid) neslaven, nevreden hvale. Unluft f. neveselje, neračenje, mržnja. unlultig nevesel, mrzek. unmanierlid) nespodoben, nepristojen. Unmanierlid|keit f. nespodobnost, nepristojnost. [žast. unmännlich nemoški, nemožat, mev-Unmännlid)keit f. nemoštvo, nemo-žatost. Unmaß«, nemera,nezmera. [ponižen, unmaßgeblich nemerouajen, skromen, unmäßig adi. nezmeren, brezmeren, črezmerBn; adv. sUno, neznano, nenavadno. Unmäßige m. nezmernik, nezmernež; — nezmernica. Unorbnung Unmäßigkeit f. nezmernost, brezmer-nost, netreznost. Unmenfd) m. nečlovek, živina ne človek, divjak, grozovitnež. unwentdilid) nečloveški, živinski, divjaški, grozovitem Unmenfd)lid)keit f. nečlovečnost, gro-zovitnost. [čuten, unnterklid) neznaten, neopazen, ne-unmef5bar neizmeren, nepremerčn. Unmilbe f. nemilost, unmittelbar neposrednji, naravnost en; (näcftfte) bližnji, prvi, glavni. unmoglid) nemogoč, nemožen, kar ni mogoče ob. možno. [nost. Unmöglichkeit f. nemogočost, nemož-unmotaiird) nenravSn, nenravit, ne-moraličen, razuzdan. unmiinbig nedorastel, nedoleten, ma-loleten, nezrel. Unmiinbigkeit f. nedorastlost, nedo-letnost, maloletnost. Unmutl) m. nevolja, nejevolja, gnev. unmutljignevoljen,nejevoljen,gnevžn. unmutljsooll ves nevoljen ob. gneven. Unmutter f. nemati (-matere), ünmiitterlid) nematerinski, nemate-ren, materi neprimeren. unnad)al)mbar. unnachahmlich nepo-snemBn, kar se ne da posnemati. unnachgiebig neodjenljiv, neprizanesljiv. unnad)fid)tlid) neprizanesljiv, brez-milosten, brez milosti ob. prizanašbe. unnahbar nepristopen. unnatürlich adi. nenaraven, nepri-rojen; adv. črez nemoč, brez mere; neznano, strašno. Unnatürlidjkeit f. nenaravnost, nepri-rojenost. unnennbar neizrečen, nedopoveden. unnbthig nepotreben, odveč; —er SCBeife po nepotrebnem. unnük nekoristen, brezkoristen, nepotreben, neraben; eine —e Slrbeit ttmn prazno slamo mlatiti. unobligat neobligaten, nepredpisan, nezapovedan. [pačen. unorbentlich nereden, neporedčn, nä-Unorbnung f. nered, zmeda, razvlaka; aHeš ift in — vse je razvlečeno ob. raztreseno. — 712 — nnorganifdj — 713 unfdjutbig wtotganifd) neorganski, neživoč. uuotgattiftftt neurejen, neuravnän. wtorfl)ograpt)ifd) nepravopisSn, krivo- unpaarig lih, neparen, unpattetifd), unparteilich nepristrän, nepristranski. Unparteilichkeit f. nepristranost. unpnfftnb neprimeren, nepriličen, nepristojen. unpüfslid) ne prav zdrav, malo bolan, slab; er ift — ni mu (prav) dobro, ne počuti se dobro. Unpäßlichkeit f. slabost, unpntriotifd| nedomoljuben, nerodo-ljuben, nedomoroden. unperfonlid) brezoseben, neoseben, unpoliert nepolikan, neuglajen. unpolitifd) nepolitičen; (itnfiug) ne-moder, malo moder. unproportioniert nerazmeren, brez-razmeren. Utirati) m. nesnaga; (,fteljricf)t) smeti (-ij)pl.\ — ntadjen smetiti; nasmetiti, zašmetiti. [nevaren, unrathfam kar se ne more svetovati, unredjt adi. nepräv, napačen; (un= gerecht) nepravičen, krivičen; adv. ne prav, napak; po krivem, po krivici. Unredjt n. krivica, krivda, krivično dejanje. unred)tmä|ig nepostaven, nepravičen, krivičen. UnredjtmS^igkeit f. nepostavnost, nepravičnost, krivičnost. unreblid) nepošten. [nje. Unreblid)keit f. nepoštenost, nepošte-unregelttmfjig nepravilen, nereden. Unregelmä|igkeit f. nepravilnost, nerodnost. unreif nezrel, negoden, golen; (b. b. Eeibežfrudjt) nedonošen; —e grnd)t nezrel sad, golenec. Unreife f. nezrelost, negodnost. unrein, unreinlid) nečeden, nečist, nesnažen, umazan; (p. ©etreibe) smet-ljiv, neprečiščen. Unreinlidjkeit f. nečednost, nečistost, nesnažnost, nesnaga; smetljivost. unrettbar nerešljiv, nerešen, untidjtij adi. nepräv, napačen; adv neprav, napak, naopak. Unrichtigkeit f. napaka, pomota, unritterlid) neviteški. Jfnrulje f. nepokoj, nemir; (Sarm) hrup, šunder; (Sufrufjr) vstanek, vstaja, punt. Jfnruljeßiftet m. nepokojnež, nemirne! ; vstajnik, puntar. unrutjig nepokojen, nemiren, unriiljmlid) neslaven, uns pron. dat. nam, dual, nama; acc. nas, dual. naju. unfüglid) nedopoveden, neizrečen, nnfanft nerahel, nevoljen, nemehek; er faßte ifjm fein —e§ SŠort ni mu je rekel ostre —, trde —, žal besede, unfaubet nesnažen, nečeden, umazan, jlnfauberkeit f. nesnažnost, nesnaga, nečednost, umazanost. nnfd)Sblid) neškodljiv , nekvarljiv; •ež ®ing nedolžna reč; — machen s poti spraviti. imfdjdtibar neprecenljiv, necenjen; (Borsiiglicf)) izbran, izvrsten. Knfdjnhbarkeit f. neprecenljivost, unfdjeiitbar neznaten, neznamenit; (feinen ©chein l)a&enb) nesvetel, temen, bled. ynfdjeinbarkeit f. neznatnost, nezna-menitost; temnost, bledost. unfdjiihltd), unfdjirtfatn nepristojen, nespodoben; neprimeren, nepriličen, nepripraven. Rnftt)ithlid)heit f. nepristojnost, nespodobnost ; neprimernost, neprilič-nost, nepripravnost. unfd)tffbor neploven, nebroden. nnfd)lad)tig f. unflefdjlacfjt. Knfdjlitt n. loj; Unfd)litt= lojen, lojev. pfd)litlkerse f. lojena sveča, lojenica. unfdjliiffig neodločen, omahljiv, brez trdnega sklepa; — fein omahovati, ne znati kaj bi, ne znati bi li. Unfdjliiffigheit f. neodločnost, omahljivost. [plehek. unrd)ntadd)aft neslasten, neokusen, |(nfd)inadil)aftigkeit f. neslast (-i), ne-slastnost, neoktisnost. Unfdjulb f. nedolžnost; (SJeufcfffjeit) čistost, čistota. unfdjulbig nedolžen, čist; (eineS SSer= bredjenš) nekriv; —er ftinber Xag te-pežni dan, pametva, otepnica, šapavica, Ilnfctiulbigerflärung — 714 — unter šapelica; —er 2Beife po nedolžnem, po krivem; an ettnaž — fein nad čim nedolžen biti (sem), pri čem ne biti kriv, ne imeti (imäm) krivnje ob. krivde; (nidjt fdjabenb) neškodljiv. ynfdjulbigerhliirung f. spoznanje za nedolžnega ob. nekrivega; razsodba, da je kdo nekriv, — nedolžen, izjava nedolžnosti. [pogled. llnrd)ulbsmiene f. nedolžni obraz, — unfdiulbsooll ves nedolžen, unfdpuer netežek, lahek, unfelbflanbig nesamostalen. Unfelbftiinbigheit f. nesamostalnost. unfelig nesrečen, neblažen. JInfeligkeit f. nesrečnost, neblaženost. unfer pron. pers. nas, dual, naju; pron. posses. naš, dual, najin; (in Še» äieljung auf b. ©ubject b. @age§) svoj; —einer, —ein§ mi, nas jeden, jeden izmed nas; eš ftnb — bier štirje smo; —§gleid)en naš vrstnik, naša vrstnica, itnfctig, unfrig naš. Unlcrige. Unfrige m. našinec. unfertljnlben, unfertmegen, unfertttril» len zavoljo nas, radi nas, zarad nas, zastran nas. unfidier ne varen, nevaren; (ungetnifš) negotov, nezanesljiv, nezanesen. ynlid)erl)eit f. nevarnost; negotovost, nezanesljivost, nezanesnost. unltdjtbar neviden. ynfid)tbarheit f. nevidnost. [äbota. jjnfinn m. nesmisel (-i), neumnost, unfinnig nesmiseln, brezmiseln, neumen, brezumen, budalast, nor. Knfitte f. grda —, napačna navada. un(ittlid) nenraven , nenravit, zlo-nraven, slabega zadržanja. ynltttlidjkeit f. nenravnost, nenravi-tost, zlonravje. unftatttjaft nedovoljen, nedopuščen. ynltattljaftigkeit f. nedovoljenost, ne-dopuščenost. unlterblid) neumrjoč, neumrljiv, brez-smrten; (ewig) večen, neminljiv, neugasljiv. yn(terblid)keit f. neumrjočnost, ne-umrljivost, brezsmrtnost; večnost, ne-minljivost, neugasljivost. llnCtern m. nesrečna zvezda, nesrečno naključje, nesreča. unltet nestalen, nestanovit, opoteč; ein —er äJtenfd) nestanovitnež, ve-ternjäk. ynftetigkeit f. nestalnost, nestanovi-tost, nestanovitnost. uttdrafbat, unfträflid) nekazniv, nekriv, nedolžen. [nost. ynlträflidjkeit f. nekaznivost, nedolž-unltreitig nedvomen, nedvojben, kar se ne da, izpodbijati, — tajiti, unftubiert neučen, neük, neizšolan. untabelhaft, untabelig brez graje, brez madeža, negrajen, brezmadežen. yntabell)aftigheit/,.brezgrajnost,brez-madežnost. untauglid) nesposoben, nepripraven, neprikladen. yntauglidjkeit f. nesposobnost, nepri-pravnost, neprikladnost. unten adv. doli, dolej, zdolej, spodi, spodej; nach — dol, navdol, spod, vniz; bon — odzdoli, odzdolej, od-spodej; — am doli pod, vznožji; Don — Weg izpod, spod, j. S. bon — weg hauen izpodsekati, Bon — meg beißen izpodgrizniti. [tje. untenljin adv. odspodej tje, odzdoli unter praep. pod; (unter ettoaš fjer= Bor) izpod ob. spod česa, j. — ber 33an! hernorjieljen spod klopi potegniti; (jtnifcben) med; (auž ber äJcitte) izmed, j. 33. einer — ihnen jeden izmed njih; (mit) s, z, 5. 33. — ber Se* bingung s tem pogojem; — bem 5ia» men po imeni; — bem 2. biefež 2)io= nateg drugega dne tega meseca; eine ^erfon — 20 fahren oseba ki še nima 20 let ob. ki še ni 20 let stara; — einem ob jednem, h krati; — ftaiier granj Qofef za cesarja Franca Jožeta; — ber ipanb jufteden skrivaj dati (dam); etmaš — ben §änben haben delati ab. v delu imeti (imäm) kaj; — Bier Slugen med nama, brez prič; — ben SDSaffen fein pod orožjem ob. v orožji biti (sem); — Schlofž u. Siegel pod ključem; — bie Solbaten gehen k vojakom iti (grem); jemanbem — bie Slugen treten (lommen) komu pred oči stopiti (priti); jemanbem ettoaž — bie JJafe reiben pod nos podrobiti ob. očitati komu kaj; (in 3ffc9 ) P0<'~> nižji. Unterabteilung 715 Untergang Unterabteilung f. nižji —, spodnji oddelek. [podoravati. unteradtern podorati (-orjem), impf. Unterabmiral m. podadmiral. Unteramt n. nižji —, podrejeni uräd. Unterarm m. podlaket, podlehti. Unterärmel m. spodnji—, dolnji rokav. Unterart f. nižji razpol, nižja vrsta, llnterarjt m. podzdravnik. ilnterauffefjer m. podnadzornik. llnteraugengegenb f. podočje. llnteraugentib n. dolnja trepalnica. Clnterbalfeen m. spodnji tram. Unterbanb n. podveza, flnterbau m. podzidje, podstava, pod-zidek, podstavek; (im äkrgb.) podköp. Unterband) m. podtrebuh, dolnji del trebuha. Unterbnudjgegenb f. podtrebušje. unierbauen podzidati, impf, podzida-vati; (unterph'en) podkopäti (-kop-ljern), impf, podkopovati. Unterbeamte m. nižji uradnik, llnterbefeljlsljaber m. podpoveljnik. Unterbegriff m. prvi pojem, podrejeni pojem. Uitterbelj'örbe f. nižje oblastvo, — oblastništvo, nižja gosposka. Unterbeinkleib n. spodnje hlače pl., spodnjice pl., gate pl. Unterbett n. blazina. Jlnterbejirk m. podokraj. unterbinben podvezati (-vežem), impf. podvezovati; (bie 9čabelfcf)nur) zavezati, impf, zavezovati. Unterbinbung f. podvez, podvezovanje. unterbleiben zaostati (-ostanem), ne zgoditi se, opustiti se; impf, zaostajati, opuščati se. unterbred)en pretrgati, prenehati, prekiniti, ustaviti, zaustaviti; impf, ustavljati, zaustavljati; jemanben im Sieben — besedo prestriči (-strižem), v besedo seči (sežem) komu; impf, v besedo segati komu. Unterbrechung f. prenehljej, pretrg, prestanek; ustava, zaustava, zaustav-ljenje; otjne — neprenehoma, v jedno mer, neprestano, nepretrgoma. unterbreiten podgrniti, impf, pod-grinjati; (ein ©efu<|) predložiti, impf. predlagati. unterbringen nastaniti, pod streho spraviti; impf, pod streho spravljati; jeine Stinber gut — otroke dobro preskrbeti, dobrim ljudem izročiti; einen Sebienten bei jemanbem — službo preskrbeti strežaju pri kom; (Kapital) naložiti, impf, nalagati. Unterbruftgegenb f. podprsje. ynterburg f. podgradje. Unterbad) vi. podstrešek, podstrešje, spodnja streha. unterbes, unterbefjen adv. med tem, tačas. Unterbiacon m. poddijakon. ynterbialect m. podnarečje. uitterbriicken (jemanben) stiskati, tlačiti, zatirävati; (etttmž) zatreti (-ta-rem), zadušiti, udušiti, potlačiti; impf. zatiravati; (ben gora) požreti (-žerem), impf, požirati, ne kazati (kažem); (eine Sdjrift) utajiti, skriti (skrijem); impf. utajevati, skrivati; (bernidjten) ugonobiti, zamoriti; impf, ugonabljati. ynterbrüdter m. zatiralec,, stiskalec, tlačitelj. — ^'^»"Wf*"- ynterbrückung f. zatiratev, tlačitev, zatiranje, tlačenje, stiskanje. untere (ber, bie, ba§) dolnji, zdolnji, dolenji, spodnji; (niebere) nižji, spodnji. untereinanber adv. med seboj, skup; (burcfieinanber) vse vprek. unterfangen fid) drzniti se, predrzniti se, upati si u. se. unterfertigen podpisati (-pišem), impf. podpisovati. ynterfertigung f. podpis; podpisovanje, unterfeuern podkuriti, podnetiti, pod-päliti; impf, podkürjati, podpäljati. Unterflödje f. spodnja plat (-i), spodnja ploska. unterfreffen podjesti (-jem), izpod-jesti; impf, podjedati, izpodjedati. Uttterfuft m. spodnji del noge, spodnja noga, stopalo. ynterfutter n. pöd(v)laka, podšev, podstava, podloga; (bei .gimmerl.) podboj. unterfuttern podšiti (-šijem), pod-staviti, podložiti, podvleči; impf, pod-šivati, podstavljati, podlagati. Untergang m. (ber Sonne) zahod, zaton, zapad; (SBerfalt) razpad, pogin, konee; — ber SSelt konec sveta. Untergattung Unterjäger — 716 — 7 Untergattung f. podpleme (-na), gntergebäube n. podzidje, spodnje zidanje, spodnji ob. dolnji del poslopja, untergeben podložen, podvržen. Untergebene m. podložnik, podanik. Untergebirge n. podgorje. Untergebifs n. spodnji zobje, spodnje ozobje. untergeben (b. §immelš!orpern) zaiti (-idem), v zaton iti (grem); impf, zahajati; (int SSaffer) potopiti se, po-grezniti (se), utoniti; impf, potapljati se, pogrezovati se; (jugrunbe geljen) propasti (-padem), impf, propadati; (0. ÜDienfchen) konec biti (je) koga, gi-niti; poginiti. Untergeljitfe m. podpomočnik. llntergehöl} n. f. Unterholj. Üntergenmd) n. spodnja soba, — izba. Üntergemtinbe f. podobčina. untergeorbnet podrejen; —e 58ef)örbe nižja oblast (-i), gntergeridjt n. nižje sodišče. Untergerinne n. dolnji žleb. Untergefdjofs n. pritlični del hiše, stan pri tleh. Untergefpann m. podžupan. [voza. ilntergejtell n. podstavek, spodnji del Untergetuanb n. spodnja obleka, untergießen podliti (-lijem), impf. podlivati. untergraben podkopati (-kopljem), iz-podkopati; impf, podkopavati, izpod-kopavati; fig. omajati, podreti (-derem). Untergrübet m. izpodkopovalec. Untergrabung f. izpodkopovanje. lintergras n. otava. untergreifen podseči (-sežem), impf. podsegati. j. Jlntergurt m. podprog, podpas. üntergürten podpreči (-prežem), pod-pasati (-pašem); impf, podprezati, pod-pasovati. Unterljnar n. spodnji lasje pl. unterhalb praep. pod, doli za; adv. spodej, zdolej. Unterljnls m. (bei Dchfen) nader. Unterhalt m. živež, žitek, hrana; (bei ben Ifjieren) reja, krma, piča, klaja; (ber ©iiter) vzdržanje, ohramba. uuterljalten (j. 58. ein ©efäjj) pod-staviti, impf, podstavljati; (aufredjt erhalten) ohraniti, obdržati (-držim); impf, ohranjevati, obdrževati; Siebe — ljubezen imeti (imam) ob. gojiti; ba» §euer — skrbeti da ogenj ne ugasne; ein ©efpräd) — pogovarjati se, pomenkovati se; einen SBriefmechfel — pisma si pisati (pišem) drug drugemu; (jemanbem feinen Unterhalt geben) rediti, živiti, preživljati, skrbeti za —, zalagati, zaklädati; (jemanbeš ©eifte eine angenehme Sefdiäftigung gewähren) komu kratek čas delati ob. čas kratiti, zabavati koga, razveseljevati; ficf) — kratkočasiti se, kratek čas si delati, dobre ob. zidane volje biti (sem), razveseljevati se. unterljaltenb zabaven, kratkočasen. Unterhaltsholten pl. stroški za vzdrževanje, preživnina. Unterhaltsreoers m. obveznica za preživljanje ob. vzdrževanje. Unterhaltung f. veselica, zabava, razveseljevale; (Erhaltung) vzdrževanje, ohramba. Unterhaltungsblatt n. zabavni list, zabavnik. Unterhaltungsgabe f. dar (-ü) druge zabavati ob. razveseljevati. [foften. Unterhnltungskollen pl. f. Unterhalte unterhanbeln pogajati se, dogovaijati se; (atž äRäfler) mešetovati, mešeta-riti, posredovati. Unterhänbler m. pogajalec; mešetar, posredovalec. Unterljanblung f. pogajanje, dogovarjanje; mešetovanje, posredovanje. UnterhanblungsfeunB f. umetnost pogajati se ob. dogovarjati se. Unterhaus n. spodnja hiša; (im $ar> lamente) zbornica poslancev. Unterhaut f. podkožica. Ünterhautjellgeroebe n. mezdra. [ča. Unterljemb n. spodnja srajca ob. roba-unterhöhlen izpodriti (-rijem), izpod-vrtati, izpodvotliti, izpodkopati (-ko-pam u. -kopljem). Unterhol} n. podraščina, hosta. Unterhofen pl. svitice pl., spodnjice pl., spodnje hlače pl., gače pl., gate pl., brgeše pl. unterirbif^ podzemeljski, podzemen. Unterjäger m. (milit.) podlovgc. unterjochen i-U, «W.V - 717 - Unterorbnung ' unterjod)en podjarmiti, pod se ob. pod jarem spraviti, podvreči (-vržem) si; impf, podvra&ti, pod se ob. pod jarem spravljati. Unterjodjer m. podjarmitelj. Unterjochung f. podjarmljenje. llntcrkämmerer m. podkomornik, pod-ključar. Uuterkan;ler m. podkancelär. Jlnterkauf m. mešetarjenje; (SSorfauf) prekiipovanje. Unterköufer m. mešetar; prekupec, prekupovalSc. Unterkeljle f. f. llnterfinn. ynterkiefer m. spodnja čeljust (-i). Unterkinn n. podbradek. llnterfcleib n. spodnja obleka, spodnje oblačilo; (ber grauen) gozgc. ynterkoljlrabi m., Unterfotjlriibc f. podzemeljska koleraba, podzemljica. unterkommrit (®ienft finben) službo najti (najdem) ob. dobiti, mesto dobiti, v službo priti (pridem); (Dbbacf) finben) pod streho priti (-dem), streho dobiti; (ivipers.) pod roke priti (pride). Unterkommen «., Unterlunft f. služba, mesto; stan, stanovanje, streha; jeman» bem — geben koga pod streho vzeti (vzamem), ivipf. — jemati (jemljem). Unterlage f. podloga, podklada, pod-stava. Unterlanb n. dolenjsko (-ega), dolenja stran (-1). yntertänber m. dolenjöc, dolanjec. Unterlänge f. spodnja ob. dolnja dolžina. Unterlafs m. prenehljej, prestangk ; o^ne — neprenehoma, nepretrgoma, neprestano. unterlagen opustiti, pustiti; impf. opuščati, puščati; aud| ne storiti, ne izpolniti. UnterlalTcr vi. opustnik, zamudnik. Ünterlaffung f. opuščenje, opuščanje, zamuda, zamudek. Unterlaffungsfiinbe f. opustni greh, zamuda dobrih del. Unterlauf m. dolnji tek; (b. ©djiffež) dolnja paluba. unterlaufen leteti ob. teči pod kaj; (Dorfommen) primeriti se, pripetiti se, naključiti se, zgoditi se; bie §aut ift mit SSlut — kri je pod kožo zasedla ob. podpliila. unterlaufen adi. (mit 33lut) podplüt, zaseden, s krvjo zalit. unterlegen podložiti, impf, podlägati, podkladati; (einen anberen ©inn) podtakniti, dati (dam); impf, podtikati, dajati; pferbe — konje prepreči (-pre-žem) ob. menjati; impf, konje pre-prezati ob. menjavati. Rnterleljrer m. podučitelj. Unterleib m. trebuh. [z6n (-i). ynterleibskrankl)eit f. trebušna bole-unterliegeit podleči (-ležem), podležati (-im), obnemoči (-morem); impf, podlegati , obnemagati; (einem ©eridjte) podvržen ob. podložen biti (sem); im Proceffe — pravdo izgubiti; ber ©träfe — kazni zapasti (-padem); e§ unter» liegt feinem ßttteifel ni dvomljivo ob. sumno, o tem ni dvoma ob. suma. ynterlieutenant m. podporočnik, fnterlippe f. spodnja ustnica, untermauern podzidati, impf, pod-zidovati. untermengen zmešati, primešati ob. podmešati (jedno drugemu). unterminieren podkopati (-kopljem), izpodkopati; impf, izpodkopavati. unternähen podšiti (-šijem), impf. podšivati. unternehmen podvzeti (-vzamem), početi (-čnem), započeti, lotiti se (česa), poprijeti (-primem) se (česa); ivipf. podvzemati, počenjati, započenjati, po-prijemati se (česa); eine Seife — na pot odpraviti se. ynternehmen n. podvzetje, podjetje, početje, započetje, započetba. unternel)menb podvzetgn, podjeten, podvzemljiv. Unternehmer m. podvzetnik, podjetnik; ■—in f. podvzetnica, podjetnica, ynternehntung f. f. Unternehmen. Üntrrnehmungsgeill m. podvzetnost, podjetnost, podvzemljivost. [jetSn. urtternehmungslultig podvzeten, pod-ynterofftrier vi. podčastnik, unterorbnen podrediti, poddriižiti, (pod koga) postaviti; impf, podrejati, poddruževati. [tSv. ynterorbnung f. podredba, poddruži- Unterpfanb — 718 — unterftefien Untcrpfaitb n. zastava; etwa« als — geben zastaviti, impf, zastavljati kaj. unterreben fid) pogovarjati se, pomenkovati se, meniti se, kramljati. Untcrrebimg f. pogovor, pomenek, pomenkovanje, kramljanje. llnterridjt m. uk, nauk, podük, pod-učevanje; jemanbem — erteilen učiti ob. podučevati koga (v čem). unterrichten učiti; podučiti, impf. podučevati; (in Kenntnis fegen) sporočiti (komu kaj), vedeti dati, na znanje dati; impf, sporočevati, na znanje dajati ; id) bin oon allem unterrichtet vse vem, vse mi je znano. Unt»rrid)t5- učni, naučni. Ünterriditsanltatt f. učilišče, učilnica. llnterrid)tsgelb n. učnina. -Üntcrrid)tsminilirr m. naučnilnimster. ilnterrid)tsmtnifterium n. naučno tni-nisterstvo, ministerstvo za uk. Uitterridjtsorbnuttg f. učni red, učni zakon. Unterriditsfjjradie f. učni jezik. Untcrrtdjtsmrrcit n. šolstvo, šolske zadeve pl. Unterrock m. spodnja suknja; (b. SBei« ber) spodnja janka, podrašnik; indra. unterlagen prepovedati (-vem), zabra-niti; impf, prepovedati, zabranjevati. Unterfagung /'. prepoved (-i). Ünterfaipeterfänre f. duščeva okislina. ynterfat; m. podstava, podstavek; (in ber Sogif) podrek. Unterfaum m. podmet, podrob. unterfd)äben premalo ceniti, prezirati, unterfdjeiben ločiti; razločiti, impf. razločevati; fid) — ločiti se, razločevati se, razlikovati se. mtterrdjeibenb razločilen, razločevalen. Untcrfdieibung f. razločitev, razločba, razločevanje. Unterrd)eibungskraft f. razločevalnost, razločilna moč (-i). |tnterrd)eibung5jeid)en n. ločilno znamenje, ločilo, ločilnica, ločnica. Unterfd)eibungs;eid)enlel)re f. nauk o ločilib ob. ločilnicah. llnterfd)enkel m. krača. unterrd)irben podložiti, podstäviti; impf, podlägati, podklädati, podstäv-ljati; (etwas Unechtes an bie ©teile beS Eckten fegen) podtakniti, podvreči (-vržem) ; impf, podtikati, podmetävati; ein untergefdjobeneS ftinb) podvrženec, podtaknenBc; podvrženka, podtaknenka. Unterfdlieb m. razloček, razlika; ohne — beS StanbeS ne glede na stan, brez ozira na stan. unter|"d)ieblid) različen, razen, raznoter, mnogoter. untcrfd)Iäd)tig (0. Stabe) lopaten, pod-liven, na lopate; —eS SBaffer podko-lesna voda; —e 9Riif)le mlin s kolesi na lopate. unterfdjlagen izpodmekniti (-maknem), zatajiti, za se pridržati (-im); impf. izpodmikati, zatajevati, za se pridrževati ; jemanbem ein Sein — nogo komu izpodbiti (-bijem) ob. podstäviti; impf. izpodbijati, podstävljati. ilnterfdjleif m. potuha; kok; — ge< ben potuho dajati; kotačiti, potakati (-tačem). untetrdjreibeu podpisati (-pišem), impf, podpisovati. Unterfdjreiber m. podpisec, podpisnik, podpiso valeč, llnterfdjrift f. podpis. Unterfdjule f. nižja šola. unterfeeifd) podmorski, unterpenken potopiti, pogrezniti; impf, potapljati, pogrezovati. unterfetjt trščat, čokat. Itntcrrekthcit f. trščatost, čokatost. unterfinken utoniti, utopiti se, pogrezniti (se); impf, utapljati se, pogrezovati se. unterfpiiken podslaniniti, s slanino nabuckati. [rati. untfrfptfijcn podpreti, impf, podpi-Unterftaatsfecretär m. državni pod-tajnik. Unterltabt f. dolnje ob. spodnje mesto, llnterltanb m. stan, stanišče; jeman bem — geben koga na stanišče vzeti (vzamem), impf. — jemati (jemljem). Unterltanbgeber m. stanodajalec, unterflöitbig podrastel. [vališča. -nnterftanbstos brez stana ob. stano-unterftc (ber, bie, baS) najnižji, najbolj spodnji. unterteilen j. S. einem ©ericf)te spadati ob. biti (sem) pod kako sodišče; unterftefjenb — 719 — UnterttJürfigleit (unter ein Obbad) treten) stopiti pod streho, vedriti; fid) — drzniti se, pre-drzniti se. unterlteljenb podložen, podvržen, pod-družgn, spadajoč. KnterReUe f. nižje mesto, nižja služba, unterteilen podstäviti, impf, pod-stävljati; podvreči (-vržem), podtek-niti; impf, podtikati. unterRreidjen podčrtati, impf, pod-črtovati. uuterltreuen nastlati (-steljem) živini, podstlati pod živino; impf, nastiljati, podstiljati. Unterftufe f. spodnja stopnja. unterRüben podpreti, pomoči (-morem) , potegniti ob. pognati (-ženem) se za koga; impf, podpirati, pomagati, potegovati •—, potezati —, poganjati se za koga, na pomoč biti (sem) komu, na roko iti (grem) komü; (befräftigen) trditi; potrditi, impf, potrjevati; mit ©elb — z denarji zalagati ob. zakla-dati (koga). UnterRüßtr m. podpornik, pomočnik; —in f. podpornica, pomočnica. MnterRiitjung f. podpora, pomoč (-i), pripomoč (-i), zaslomba; llnterftiigungž« podporni, pomočni. lliitcrltiitjungDcnlTr f. podporna blagajna, — denarnica. jtnterRiitjungsfonb m. podporna zaloga ob. zaklada. ilnterRüljungspunht m. podporišče. unlerfudjen preiskati (-iščem), pregledati ; impf, preiskävati, preiskovati, pregledovati; (ergeben) pozvedeti (-zvem), impf, pozvedati, pozvedovati; (prüfen) izprašati, preskusiti; impf, iz-praševati, preskušati. ilnterfudjer m. preiskovalec, pregledovale; pozvedovatgc; izpraševalec. Uuterfud)ung f. preiskava, preiskovanje, pregledovanje; pozvedovanje; izpraševanje; Unterfudjungž« preiskovalni, pregledovalni; pozvedovalili; iz-praševalni. [sodišče. ynterlud)ungsgerid)t n. preiskovalno llnterfudjungskoRen pl. preiskovalni stroški pl., stroški preiskave. ynterfud)ungsrid)ter m. preiskovalni sodnik. |Interfud) ungsoerfafirtn n. preiskovalno postopanje, ravnanje pri preiskavi, untertngs adv. po dnevu. untertoud)en tr. potopiti, pogröziti, pondreti; impf, potapljati, pogrezo-vati, pondirati; intr. vtopiti se, pogrezniti (se), ponikniti, pondreti se; impf, vtäpljati se, pogrezovati se, pondirati se. [valeč, llntertnudjer m. potapljälec, pogrezo-untertl)an podložen, podvržen, llntertlian m. podložnik, podanik, podvrženec. untertljttnig podložen; (alš Službrue! ber §öflic£)feit) ponižen; (gel)orfam) pokoren. yntertl)änigkeit f. podložnost; poniž-npšt; pokornost. llntertl)ansufrl)(iltnis n. podložništvo, razmerje podložniško. fflutertl)eil m. spodnji del, — konec. unterinnd)fen podrasti, prerästi; impf. podraščati, preraščati (prerastati). unteriuiirls adv. dol, navzdol, na-vzpod, v niz. untermnff en izpodprati (-perem), iz-podriti (-rijem), izpodmleti (-meljem), izpodkopati ( kopljem); impf, izpod-pirati, izpodkopavati. ifntertoflffer n. dolnja voda. unteriuegs adv. med potjo, med potom , medpötoma, po poti; — fein potovati, popotovati. unterroeiftn učiti; podučiti, napeljati; impf, podučevati, napeljevati. Hntertneifung f. učenje, poduk, pod-učevanje, napeljevanje. Unterwelt/'. podzemelje, podzemeljski svet, zdolnji svet. unterwerfen podvreči (-vržem), pod svojo oblast ob. pod se spraviti; impf. pod svojo oblast ob. pod se spravljati. unterwölben oblok napraviti (pod čim). unterworfen podvržen, podložen, unterwühlen izpodriti (-rijem), izpodmleti (-meljem), izpodrvati (-rujem); impf, izpodrijati. untenniirftg podložen, pokoren, v čigar oblasti, suženj. Unterwürfigkeit f. podložnost, pokornost, sužnost. unterzeichnen — 720 — unBerantmortücf) unterbiet) nen podznamiti, impf, pod-znamovati; (unterfcf)reiben) podpisati (-pišem), impf, podpisovati. iltttftjeidjnct m. podpisalec, podpiso-valec. [ngc. ynter;eid)ttete m. podpisani, podpisa-unterjieljett tr. 5.58. ben SBagen unter baž $aanblung) pačenje, ka-ženje, kvar, kvara, izkaza, poguba, nesreča. oerberblid) poguben, pogibelen, po-gubonosen, kvaren, .škodljiv. Berberhnis n., Serberbtfjeit f. izprijenost, popačenost. oerbeutlichenpo-, ob-, razjasniti; impf. po-, razjasnjevati. Berbeutfdjen — 729 — bereljren t)erbeutfd)en ponemčiti, v nemški jezik prevesti (-vedem); impf, ponem-čevati, v nemški jezik prevajati. Derbid)ten tr. zgostiti; impf, zgoščati, zgoščevati; intr. zgostiti se, zagostiti se; impf, zgoščevati se; (Ban SSolfcn) sprijeti (sprimem) se, zgostiti se; impf. sprijemati (sprijemam, sprijemljem) se, zgoščevati se. öerbidjtungsmittel n. gostilo, [nikov). jjerbict n. razsod, razsodek (porot-»erbienen služiti; prislužiti; (burili Slrbeit) pridelati, pridobiti; impf, pridelovati, pridobivati; (al? Sanbmantt) prikmetovati; (alž ®refd)er) primlatiti; (all prigospodariti k. Uerbienlt m. zaslužek, prislužek, dobiček, zasluženo plačilo. fltrbicnft n. zasluga; ein SJJtann Bon —en zaslužni mož; Sßerbicnft« zaslužni. Uerbicnlikreu; n. zaslužni križec, križec za zasluge, oerbienßliri) zaslužen. [služkov. »erbienltlos brez zaslužka, brez za-öerbienßmeboiUe f. zaslužna svetinja, kolanja. üerbienßorben m. zaslužni red. »erbingen fid) v službo stopiti, zadati (zadam) se. [čiti. serbolmetrdjen tolmačiti; pretolma-tierboppeln podvojiti, impf, podvajati;' (bie ©cfjritte) podvizati se, pospčšiti (korake). Berboppelung f. po-, udvojba, podvojitev. üerboppeUutgsteirfjeii n. udvojäj, znak podvojitve. otrborben spačen, popačen, izprijen, pokvarjen, skažen, pohabljen. tierborbenljeit f. s-, popačenost, izprijenost, pokvarjenost, pohabljenost. oerborren sehniti, veuiti, sušiti se; usehniti, posušiti se, zveniti. oerbröngen izpodriniti, odriniti, odtisniti; impf, izpodrivati, odrivati; (b. (äffen) zajedati. oerbreljen zasukati (-sukam, -sučem), zviti (zvijem); prevrniti; impf, zasu-kavati, zvijati; prevračati; (ben Slrm) izviniti, izpahniti; (b. SBaljrljeit jc.) iz-krhati, napak obrniti; impf, krhati, izpre-, izvračati; (b. Kopf) zmešati. oerbrtifad)en potrojiti, utrojiti; in trojiti, potrojevati. nerbriefen mrzi mi, pod nos se mi kadi; zamrzi mi, zagreni mi, pokadi se mi; lafž bid) itidjt — ne bodi ti žal. Berbrie^lid) zlovoljen, čemeren, za-merčen; e. — madjen ozlovoljiti koga. Merbriepd)lieit f. zlovoljnost, čemer-nost, vnožljivost. fflerbrufs m. neprijetnost, zamera, zdražba, sitnost. Berbuften izpuhteti, izdišati se, iz-, razvonjati se. nerbnmmen tr. bebiti; izbebiti; po-neumiti; intr. poneumiti se, bebec ob. neumnež postati (-stanem). uerbunfieln temniti; o-, po-, zatem-niti, omračiti, zamegliti; fid) — po-temnevati, temneti, temniti se, mra-čiti se; oblačiti se; o-, potemneti, omračiti se; pooblačiti se. nerbunlitlt potemnel, temen, jö erbititbelung f. mrak, pomrak; (pliil.) potemnelost, temnost. nerbiinnen tr. tanjšati, tenčiti; raz-tanjšati; redčiti; razrediti, izredčiti; intr. stanjšati se, izredčiti se; Ber» bünnte Suft redek zrak. Merbiinnnng f. tanjšanje, stanjšava; izredčenje. nerbunfteu f. Berbampfeit. nerburlten zažejati se, žeje umreti (-mrem, -mrjem); impf, žeje umirati. oerbiiltern tr. omračiti, otemniti; impf, temniti; intr. omračiti se, otem-neti; impf, temneti. aerbuljt osupel, osupnen, zbegan, otrebcln plemenititi, blažiti, žlaht-niti; oplemenititi, oblažiti, požlahtniti; impf, oblaževati, požlahtnovati, pitomiti; berebelt (burd) ©ultur) pitoven, pitan, pitom. oereljelidjen ženiti; oženiti; (b. SJtfib« djen) možiti; omožiti, udäti (-dam); impf, udäjati; fich — ženiti se; oženiti se; možiti se; omožiti se, udati se. Derel)elid)ung f. ženitev, možitev, udäja. [poved (-i). geretjelidjungsBerbot n. ženitvena pre-nereljten častiti, spoštovati, čislati; počastiti; (fdjenten) darovati, podariti, pokloniti. Beref)ren§i»ert — 730 — SSerfaffungžaužfchufš »ere hrensroert, »erehrenžmitrbig častit-ljiv, častit, spoštljiv. Verehrer m. častilec, spoštovalec; ljubimec. Verehrung f. češčenje, spoštovanje, čast (-1); (®efd)enf) dar, poklon. oerehritugsiocrt j. »erehrenžmert. Verein m. društvo, družba, »ereittbar, öereinbarlirf) družen, družljiv, zjedinljiv. uereittbarfti f. Bereinigen, «ereilten jediniti, družiti, vezati (vežem), strinjati, sklepati, stikati, spajati ; zjediniti, združiti, zvezati, strniti, skleniti, spojiti; ficrflad)en sploščiti. 'Jertlnd)itttg f. beg SBiffenž, Derfladjteä SBiffen površnost, površno znanje. oerfledjten zaplesti (-pletem), preplesti; impf, za-, prepletati. 'Jerflrdjtuttg f. spletež. tierfliegen razkaditi se, izpuhteti, iz-hlapeti, izpäriti se, izkaditi se, raz-gubiti se; impf, raz-, izkajati se, iz-puhtevati, izhlapevati, gubiti se; (D. ®erüd)en) raz-, izdišati (-dišim) se; (C. b. 3eit) miniti, preiti (-idem), uteči (-tečem), preteči, zbežati (-bežim); impf, miniti, teči, hiteti; fig. razkaditi se, o-, uhladiti se, umiriti se, upasti Derfiifiren (-padem), potolažiti se; fid) — (irre —, ju meit fliegen) za-, razleteti se; impf, zaletovati se. »erstehen u-, preteči; impf, utekati se, pretekati; (D. b. Qeit) f. Derftiegen. oerftolTen pretekel, minil, pretečen. oerflud)en prekleti (-kölnem), impf. preklinjati. Mcrfludjte m. prekletnik; — f. pre-kletnica. nerfliid)tigen fid) f. öerbampfen. lletflufs m. pretek; nad) — einež Qa1)re3 čez leto; Dor — breier SEBodjen pred tremi tedni. Oerfolg m. nastop, nastopSk. »erfolgen preganjati, poditi, tirati, pojati, gnati (ženem) se za kom (intr.), dreti (derem) za kom (intr.) ; b. geinb — sovražnika poditi, drviti, pritiskati za sovražnikom (intr.), na pete mu biti (bijem) (intr.), zasledovati ga; ein Sßilb — goniti —, zasledovati zver; ben 2Beg —■ svoj pot iti (idem, grem); bie ©pur — slediti, po sledu iti, sledu se držati (držim); ben 9ted)t3lueg — pravnim potom; einen ©ebanlen — slediti misel. Verfolger m. preganjalec, zasledovalec, zatiralec. Verfolgung f. preganjanje, zasledovanje, preganjatev, zatira. l>erfrad)ten na vozu dalje poslati (pošljem), impf. — pošiljati. »erfrieren zamrzniti, zmrzniti; impf. zamrzovati, zmrzovati. \j\ wL-^Ji^Xu.! 1 oerfroren zmrzel. ' J uerfriiljt prezgodnji, prenagljen, »rrfitgbar razpoložen, pripravljen, premestljiv. Verfügbarkeit f. razpoložnost, pre-mestljivost. oerfitgen narediti (kaj s čim ob. zastran česa), odrediti; impf, razpolagati; napraviti, naročiti, zaukazati (-kažem); impf, naprävljati, naročati, zaukazo-vati; fict) — napotiti se, napräviti se, podäti (-dam) se. Urrfügitttg f. naredba, odredba; za-ukaz, povelje, naročilo; e§ ftetjt ju beiner — na razpoläganje ti je, stoji ti na voljo, zapovedüj. oerfüljrbar razvožen, razpeljiv. — 731 — »erführen 732 33ergifšmeinnid)t »erführen razvoziti, impf, razvažati; (irreführen) zapeljati (-peljem), zvoditi, zavesti (-vedem); impf, zapeljevati, zvajati, zavajati. Verführer m. zapeljivke, zvodnik, za-vodnik; —in f. zapeljivka. »erführerifd) zapeljiv, zavoden, za-vodljiv, zvodljiv, zamamljiv. Verführung /'. zapeljanje, zapeljäva, zapeljevanje, zavedba. verfüttern klasti (kladem), pokladati; poklasti, pokrmiti; (burd)§ glittet »er» berben) preopasti (-pasem), prepasti, pre-, zakrmiti. »ergnffen fid) zatelebati se, zazijati se, zagledati se. [opeliniti. vergällen greniti, kaliti; ogreniti, »ergangen pretekel, minil, prešel, prejšnji; —eš Qaljr lani, lansko leto. Vergangenheit f. preteklost, pretekli čas, minilost, prešlost. uergänglid) minljiv, begoč, premin-ljiv, nestalen, nestanoviten. Vergänglichkeit f. minljivost, nestal-nost, nestanovitnost. »ergamen zamrežiti, zamotati, v mrežo uloviti. vergeben prizanesti, odpustiti, spregledati; impf, prizanašati, odpuščati, spregledovati; (abtreten) prepustiti, odstopiti ; impf, prepuščati, odstopati; (»on fif geben) oddati (-dam), impf. oddajati; (eins2lmt) podeliti, dati (dam); impf, podeljevati, dajati (dajem); f. »ergifteu. »ergebene adv. zastonj, zabädavo, zaman, brezuspešno, brez uspeha. »ergeblid) odpusten, prizanesBn, od-pustljiv, prizanesljiv; adv. f. »ergebend; (umfonft) prazen, brezkoristen, zastönj-ski, zaman, ničev, ničeven; —e SDZüfje aitftuenben prazno slamo mlatiti, pšenico po ledu sejati (sejem), bob v steno metati (mečem). Vergeblidibeit f. ničevnost, ničnost, praznost. Vergebung f. odpuščenje, odpuščanje, odpust, prizanesba; (einer Stelle) podelitev; f. Vergiftung. vergegenwärtigen pred oči postaviti, predočiti; impf, pred oči postavljati, predočevati. vergehen intr. miniti, preiti (-idem), pre-, poteči (-tečem), jenjati. nehati, ponehati, preminiti; impf, minjevati, prehajati, pre-, potekati, ponehävati, preminjevati; (». e. ©efcf)t»ulft) splab-niti; (».Schnee) kopneti; skopneti; »or ®urft — žeje onemoči (-morem:. — omagati, ■— umreti (-mrem, -mr-jem); impf, žeje omagovati, — mivti (mrem), — giniti; »or greube — sko-prneti (od) veselja; tr. prehoditi ves čas, s hojo pregnati (-ženem); (beim Sartenfpiei) zadeliti; fid) — pregrešiti se; (irre gehen) zaiti (-idem), zabloditi. zagäziti, zagrešiti se. [zmota. Vergehen n. prestopek, pregrešek, üergeilligen oduhöviti. »ergelten vrniti, povrniti, poplačati; impf, vračati, vračevati, povračati, pn-vračevati. Vergeltung f. plačilo, vračilo, povra-! čilo, povračba. »ergelTen zabiti, pozabiti, zaboraviti;. impf, pozabljati, pozabljevati, zaboräv-ljati; fich — spozabiti se, zapozäbiti se. VergelTenijeit f. pozaba; in — fommett pozabiti se; in — bringen izbrisati (-brišem) iz spomina, pozabiti, »ergefslid) pozäben, pozabljiv. Vergefslidjlieit f. pozabnost, pozabljivost; auž — pozabič, pozabivši, po-zabljivši. »ergeuben zapraviti, potratiti, iz-trätiti, pognati (-ženem), razsipati (-sipam, -sipljem); impf, zapravljati, tratiti, razsipoväti. Vergewaltigung /'. sila, preobläst (-i). »ergeroilTetn zagotoviti, zatrditi; impf. zagotavljati, zatijevati. vergießen preliti (-lijem), impf, prelivati, prelijati; (Xljränen) točiti, impf. pretakati; (uerfd)ütten) razliti, izliti; impf, razlivati, razlijati. »ergiften ostrüpiti, zastrupiti, tru-vati; (burd) ®ift tobten) zavdati (-dam), otrovati; impf, za vdajati; fig. okužiti, impf, okuževati. [vanka. Vergiftete m. otrovanec; — f. otro-Vergiftung f. zavdäja, zavdänje, otro-vänje, ostrupljenje. Vergifsmeinnid)t n. potočnica, mačje oči pl. Berglafen — 733 33cr£)ältnige;rpoitcnt ntrglalen tr. stekliti; postekliti, o-, postekleniti; intr. stekleneti; ostekle-neti, ostekleti, postekliti se. flergleid) m. pri(s)podoba, primera, prilika; irrt —e ju v primeri k —, proti —; (Služgleid)) nagödba, poravnava; (Vertrag) pogodba, tirrgleidjbat prispodobSn, primeren, tiergleidjen primeriti, pri(s)podobiti; impf. pri(s)podäbljati; (Berföljnen) spraviti, pobögati, pobotati, pomiriti; impf. spravljati, bötati, pomirjati; fiel) — dogovoriti se, pogoditi se, poravnati se; spraviti se, pobögati se, pobotati se, pomiriti se; impf, dogovarjati se, pogajati se; spravljati se, pomirjati se. üergleidjs« poravnalni. [pisnik. Öcrglrid)sprotol:oll n. poravnalni za-ilrrgleidjuug f. pri(s)podabljanje, pri-merjatev, primerjava, prispodobitev. Uftgleid)ungsgrab m., —ftufe f. primerjalna stopnja. fltrgleidiungapunkt m. srednji člen prispodobe, pri(s)podobišče. [meroma. ocrgIeid)ungGiueireaefo.priinerjaje,pri-«rrgliiljen dožariti. u-cuSryu. Urrgnitgen f. veselje, radost, zabava, jfrgniigen ftcf> veseliti se, radovati se, zabavati se. orrgniigt vesel, radosten, dobro-voljen, dobre volje, llrrgnitguitg f. veselica, zabava, »ergnugimgsriirfjtig zabavoljuben. «ergolben pozlatiti, impf, pozlačevati. Utrgolber m. zlatar, pozlatär, pozla-čevalec, Urrgolbung f. pozläta. »trgännen privoščiti, priželeti; impf. privoščevati; eš war mir nid)t Bergimnt ni nri bilo dopuščeno, — usojeno. oergottern obožiti, med bogove uvrstiti ob. prišteti (-štejem); impf, obo-iavati, med bogove uvrščevati ob. prištevati. Vergötterung f. oboža vanje, «ergraben zakopati (-köpljem), za-grebsti (-grebem); impf, zakopovati, zagrebati. «ergreifen (b. Sßare) razpopasti (-padem) ; bie äBare ift Bergriffen blago je razpečano ob. razprodano, —je pošlo; fid) — seči (sežem) ob. zaleteti se v kako pravico; (an jmb.) lotiti se koga; an heiligen Singen — oskruniti svete reči; an ben ©efejjen — prestopiti ob. prelomiti postave. nergrößerit večati, vekšati, veličiti. veličati; povečati, povekšati, poveličiti, poveličati; impf, povečavati, povekše-vati, poveličevati; (erweitern) razširiti, impf, razširjati, razširjevati; (Bermel)* ren) pomnožiti, vzmnožiti; impf, množiti, pomnoževati; fic^ — narasti (-rä-stem) , zrasti; impf, naraščati, na-rastati. üergrö^ertmg /'. večava, povečava, povečanje, povekšava; razširjatev; vz-množba; SergröfjerungS» večajoči, ve-čalni, vekšalni, povekševalni. gergrbfjcrungsform f. večajoča oblika. fergrößeruitgsglaB n. večalo, oergiiten povrniti, škodo poravnati, — nadomestiti; impf, povračati, škodo poravnati, — nadomeščati. Vergütung f. povračilo, odmena; (S8e» loftnung) nagrada. Ucrljcift m. zapor. L Jlerljnftsbefeljl m. povelje koga zapreti. uerljafteit zapreti (-prem), v zapor ob. ječo dejati (dem, denem), — vtakniti; impf, zapirati, v zapor devati (devam, devljem). gerljaftete m. jetnik, ujetnik; — f. j et,niča, ujetnica. oerljalleit razdoneti, izgubiti se; impf. razdonevati, izgubljati se, pojemati (-jemam, -jemljem). oerljnlten (ju etto.) morati, siliti; pri-mörati, prisiliti; (Berbergen) zatajiti, utajiti, zamolčati (-molčim); impf, tajiti, prikrivati; (ben 3ltl)em) zadržati (-držim), pridržati; impf, pridrževati, dušiti; fid) — biti (sem), imeti (imam) se; e§ Berl)itlt fid) fo taka je; e. @acf)e Berl)ätt fid) jur anbern wie — reč proti reči je (se ima) kakor —; (fittl.) vesti (vedem) se, nositi se, delati, početi (-čnem), počenjati. Uerljalten n. vedenje, ravnanje, ficrljültnis n. razmerje, razmer, razmer (-i); (ŠBejiefjung) odnos, odnošaj, ozir; im —e ju v primeri k —. Merpltniserponent m. kazalec (eksponent) razmera. 33erI)äItniSglieb — 734 — Berfjören {lerhällnisglieb n. člen (razmera), üerhältnismäßig razmeren, sorazmeren. [mera. Verhältnisquotient m. količnik raz-fltrljällnisrfdjmtng f. razmerni račun. Strl)ttIlntsniort n. razmernik, predlog. Verhältniswahl f. razmerno ob. raz-mersko število. Vrrholtung~lcl|re f. nauk o vedenji. Verljaltungsregel f. pravilo ob. vodilo ravnanja, — vedenja. uerijntlbtltt tr. razprodati (-prodam), impf, razprodäjati; obravnavati, razpravljati; intr. pogajati se, dogovarjati se. Vtrljanblung f. obravnava, razprava, dogovor; razprodaja. Verhanbluugstag m. obravnavni dan (dneva), za obravnavo določeni dan. nerljängen zavesiti, zastreti (-strem), zagrniti, zasloniti; impf, zavešati, zastirati , zagrinjati, zaslanjati; (über jmb.) nakloniti, pri-, usoditi, umeriti; impf, naklänjati, pri-, usojati; (Strafe) odločiti, odmeriti, skleniti, izreči (izrečem); impf, odločevati, odmerjati, sklepati, izrekati; ben $üget— brzdo spustiti, — popustiti; mit »erhängtem ßügel gefpreugt lomtnen na skok —, na splav pridirjati. Verhängnis n. usoda, kob (-i). uerljiiitgnisouU usoden, usodepoln, kob6n. oerljarren vstrajati, stanoviten ostati (-stanem), biti (sem) in ostati; impf. stanoviten ostajati. uerprten tr. strditi, zatrditi; impf. s-, zatrjevati; (b. §erj) zakrkniti; (b. Unterleib) zapirati, zapekati; intr. otrpniti, zakrkniti; (B. SSlut) sesesti (-sedem) se, zgostiti se; (B. gett) okreniti se, zagiiliti se. uer|)ärtet otrpel, otrpnen, opokel, trdovraten. Verhärtung f. trdina,- zatvrdina; (beg ^erjenS) trdovratnost, zakrk, opoklost; (beg Unterleibes) zapor, zapeka; (einer SBunbe) zagulek. [zamotati, oerljafpeln zatakniti, impf, zatikati; oerljafst sovražen, zöpern, mrzek, i omrzljiv, oduren; — rnadjen mraziti; omräziti, pristuditi. : Verbau m. zaseka, zasek, pregraja. uerljauen zasekati, z zaseko pregra-diti, pot zavaliti ob. založiti; impf, za-sekovati, z zaseko pregraditi. uerheereit opustošiti, razdejati (-denem), pokončati, popleniti, zatreti (-trem); impf, pustošiti, razdevati (-de-vam, -devljem), pokončevati, pleniti, zatirati. Verheerung f. pustošenje, razdevanje. üerhehlen prikriti (-krijem), pri-, utajiti; impf, prikrivati, skrivati, potikati; (b. S3al)rt)eit) zatajiti, zamol-čati (-molčim). uerljetlen tr. celiti; zaceliti; intr. celeti; zaceleti, zaceliti se, sceliti se. oertjeimlidjen f. Berf)el)len. uertjeiraten fid) (B. SJJanne) ženiti se; oženiti se; (B. SSeibe) možiti se; omo-žiti se, udati (-dam) se. Verheiratung f. ženitev, oženitev, možitev, omožitev, irdaja. nerl)ei|en obljubiti, impf, obetati (-betam, -bečem). Verheißung f. obljuba, obet. oerljelfen pomoči (-morem), pripomoči, pripomagati. oerherrlidien slaviti, veličati; razsla-viti, poveličati; impf, razslavljati, poveličevati. Uerherrlidjer m. slavitelj, proslavitelj. Verljerrlid)te m. proslavljenec. äerljerrltrijutig f. slava, veličanje, pro-slävljenje. uerljeren začarati, začiniti, narediti komu. uerhinbern ubraniti, ovreti (-vrern), zadržati (-držim), pre-, zaprečiti; impf. braniti, ovirati, zadrževati. fflerhinberung f. ovira, ovirek, za-i preka, zadržek. BerhinbernngsfalI m., im —e če je kdo zadržan, če kdo ne utegne. Verhinberungsurfadje f. zadržni vzrok, uerh'öhnen zasramovati, zasmehovati, oponašati, rogati se komu. Verhöhnung f. zasramba, zasramo-vanje, zasmeh, roganje. Berljbr m. zasluh, zaslišanje, izpraševanje. oerbiSren zaslišati (-slišim), izprašati; impf, zasliševati, izpraševati. r Skrhorjimrner — 735 — SSerfleineruttg flcrhörfimtner n. zasliševalnica, izpra-äevalnica. »erhiiUen zagrniti, pregrniti, zastreti (-strem), prekriti (-krijem), odeti (-denem), zagiili t i; impf, za-, pregrinjati, zastirati, prekrivati, odevati; (öertjcim« lidjen) prikriti, impf, prikrivati. ocrljungrrn lakote umreti (-mrem, -mijem), glada poginiti, nertjungert sestradan, ncrljunitn pokvariti, izpakedrati, iz-kaziti. vergüten preubraniti, ubraniti, od-vmiti, obvarovati; impf, odvračati. Berifirator m. overovatelj. terifirieren overiti, overoviti, «erirren fich za,iti (-idem), zabloditi, zabresti (-bredem), zagaziti, zatepsti (-tepem) se, izgubiti se; impf, zabre-dati, izgubljati se. llerirruug f. blodnja, zmota, zmot-njäva. pomota. Dfrjngm izpoditi, pregnati (-ženem),i odgnati, razgnati, spökati; impf, raz-pojati, pre-, od-, razganjati, tierjähren zastareti, zastarati se. iierjiingen mladiti; pre-, pomladiti, prenoviti; impf, pre-, pomlajevati, prenavljati; (math.) omäliti; (arch.) zožiti, impf, zoževati; »erjiingter SJiafjftab oinäljeno merilo; fich — mladiti se ; omladeti, prenoviti se; impf, omlaje-vati, prenavljati se. Urtknuf m. prodaja; jum — na prodaj ; — mit SSorbeiialt beS 2Bieber0er=! taufeš prodaja na rešilo. verkaufen prodati (-däm), razprodati, razpečati; impf, prodajati, razprodajati, razpečavati; na prodaj imeti (imam). Uerkiiufer m. prodajalec; —in f. prodajalka. oerknuflid) prodajen, na prodaj. Berkoufs« prodajni. Örrkaufsgemölbe n., SBerfaufžlocale n. prodajalniea, štacuna. [cena. Verkaufspreis m. kup, cena, prodajna Serkeljr m. promet; (§anbelžOerfefjr) trgovina, kupčija; (Umgang) občenje. »erheljrrn tržiti, trgovati, kupčevati; (umgehen) občiti, občevati, družiti se, shajati se; (fahren) voziti se, pluti (plovem); f. umfel)ren. Verkehrsmittel n. pomoček ob. sredstvo za kupčijo; občilo. Verkehrsweg m. kupčijski pot. uerkel)rt adi. prevrnen, zvrnen; (fittl.) naopačen, napačen, popačen, izprijen; adi'. naopak, napak, narobe. Verkehrtheit f• naopačnost, napačnost, popačenost, izprijenost; obrtica. Verkeilung f. f. Untfe|fltng. ocrkeilen zag(v)ozditi, zakliniti, s klinom zabiti (-bijem); impf. — zabijati. »erkennen ne izpoznäti (-znam), zmotiti se nad čim; impf, ne izpoznävati. urrkcttrn verižiti, z verigo ob. lancem vezati (vežem); zverižiti, — zvezati; fig. strniti, stakniti, zjediniti, zvezati; impf, strinjati, stikati, jediniti, vezati; gut Oerfettet dobro vezan, povezan ; eng Oerfettet tesno zvezan, v tesni zvezi, v tesnem stiku. Verkettung f. poveza. urrkckrrn zakrivoverca imeti (imam) ob. razglasiti; impf. — razglašati, pitati (koga) s krivovercem; (junt Seger machen) pokrivoveriti. oerkie fe In kremeniti se; okremeniti se. oerkitten zalepiti, zamäzati (-mažem). oerklagen tožiti; zatožiti. Ufrkläger m. tožnik, zatožnik; —in tožnica. Verklagte m. toženec, za toženec; — f. toženka, zatoženka. oerklären ozäriti, objasniti, ujasniti, razbistriti; fig. poveličati, oslaviti, raz-släviti, preobraziti, izpremeniti; impf. poveličevati, o-, razslavljati, preobra-ževati, spreminjati. Verklärung f. osläva, oslavitev, pre-obraženje, spremili, izpremenjenje. oerkleiben opaziti, obložiti, prevleči (-vlečem); impf, opaziti, opaževati, obkladati; fid) — preobleči (-oblečeni) se, impf, preoblačiti se. Verkleibung f. opažba, obklada; preobleka. — 6-T*. ^ »A^j-l-vvi' Cr ':(. uerkleiitern manjšati, mäliti, mänjiti, drobiti; po-, umanjšati, umaliti, uma-njiti; fig. ponižati, na nič dejati (denem); impf. poniževati, na nič devati (devam, devljem). Verkleinerung f. manjšatev, pomanj-šatev, pomanjšanje. SBertleinerungžglaš — 736 — Berläftern Iletkleinerungsglns n. manjšalo, manj-šalno steklo. üerhlciueruttgGraoct to. manjšalka, manjšalna beseda, uerkleiftern zaklejiti. Berklingen razdoneti, razbrneti. ticrfuictcn zagnesti (-gnetem), za-, umesiti. oerknien zaklečati (-klečim); pre-klečati. ocrknijd)em okosteneti, okoščeneti. ucritniipfeit f. Berbinben. nerkodjen tr. pokuhati, zakuhati; intr. prekuhati se, u-, pokuhati se. uerkoljlcn tr. poogljeniti; intr. oglje-neti; izogljeniti se, izögljiti se. ücrlml)luttg f. ogljenitSv. Ilerkoljlungsprotefs m. ogljenjenje. tierkommen na nič priti (pridem), izkaziti se, zbögati se. oerkiirpern utelesiti, upöltiti; fid) — utelesiti se, upoltiti se, poživotiti se, meso postati (-stanem), impf. — postajati. uerkorten f. foften. [hrana, flerköltigung f. prehranitev; živež, ierkriedjen fid) razlezti (-ležem) se, porazlezti se; kam lezti; zalezti; skriti (-krijem) se. oerkriitneln drobiti, drobtiniti, mrviti, mrvičiti; zdrobiti, razdrobiti, razmrviti. »erkriitnnten kriviti, kljiičiti; skriviti, sključiti. nerkritppelit ohrometi, zakrneti, po-kvečiti se. oerkiiljlen fidj prehladiti se, premra-ziti se; impf, prehläjati se. üerküljluttg f. prehlad, prehläja. »erkiimmerit tr. greniti, kaliti; zgre-niti, izkaliti; intr. hujšati (se), hirati; shujšati (se); (B. ®urft) zažejati se; (B. junger) zalačniti se. oerkihtbigen oznaniti, naznaniti, raz-oznaniti, razglasiti, oklicati (-kličem), napovedati (-vem), objaviti; impf. oznanjati, razglašati, oklicevati, napovedovati, objavljati. [klicar. $erkiinbiger m. oznanjevalec; glasnik, Serkiinbigung f. oznanilo, oklic, razglasilo, navestilo; ©larieng — Marije Device ob. Marijino oznanjenje, fetküitbung f. objava, objavljenje. oerkiinlleln premöjstriti in skaziti, preumetničiti. oerkupfero pohakreniti, obäkriti. oerkiirjen kratiti, krajšati; prikrätiti, okratiti, skratiti, prikrajšati, skrajšati; impf, prikračevati, skrajševati; fid) bie 3eit — kratek čas si delati, kratkočasiti se; (ben Soljn) utrgati, impf. utrgävati. üerkiirumg f. prikrajšanje, prikrati-tSv, prikrajšek. [šaj. tlerkiirjungsjeidjen n. kratica, (s)kraj-oerladjen za-, posmehovati se, smejati (smejem) se ob. rögati se komu. oerlnben naložiti, natovöriti; impf. nalagati, nakladati; napak naložiti eb-natovöriti. - x^Lü-Jiy^ Bering m. zaloga, založba; izdänje; SSerlagž« založni. [gärna. üeriagslntd)l)onblitng f. založna knji-flerlagskollen pl. založni stroški pl. fierlagsredjt n. založna pravica, nerlangen zahtevati, hoteti^hočem), hrepeneti; poželeti, zaželeti; eš »er= langt mid) ju tniffen rad bi vedel. Merlangen to. zahteva; želja, hrepenenje. oerlängetn daljšati; po-, razdaljšati, podolžiti; impf, podaljševati, [šava. Verlängerung f. podaljšek, po-, zdalj-oerlangranten opočasniti;). Berjögeru. gerlafs m. zapuščina, ostavščina, zapuščeno blagö ob. premoženje. uerlaffen zapustiti, pustiti, ostäviti; impf, zapuščati, puščati, ostavljati; (unterlaffen) opustiti, impf, opuščati; fich — zanesti (-nesem) se, zaupati; impf, zanašati se; —er Crt samija; —e 28aife samohräna sirota. Jjerlaffenfdjaft f. f. SSerlafž. lerlaffenfdjaftsabljanblung f. obravnava zapuščine, zapuščinska obravnava. flerlaffenfdiaftseurator m. oskrbnik zapuščine. yerlaffenfchaftsgläuMger m. upnik zapuščine. [masa. tlerlalTenrd)aftsmo(Te f. zapuščinska lerlaffenldjaftanermögen n. zapuščeno premoženje ob. blagö, zapuščina, ostavščina. [veren. oerläfslid) zanesSn, zanesljiv, zvest, I nerläflern ogrditi, opsovati. SSerloub — 737 Berlieren ötrlaub m. dopuščenje, dovoljenje, orrlauben z listjem pokriti (-krijem), — zadelati. ücrlauf m. pretek; nad) — eines §aljrež ob letu, za leto dnij; nad) — Don brei Sagen čez tri dni; ben — ber Sacf)c erzählen prigodbo natanko ob. nadrobno povedati (-vem). oerlaufen teči (tečem), hiteti; preteči, miniti; fid) — razteči se, raz-bežati (-bežim), razprhniti se, razkropiti se; (bom >8ielj) razbezljäti; (irre laufen) zateči se, zabloditi, izgubiti se; (am 33iHarb) zaleteti se. oerlautbaren razglasiti, oznaniti, na znanje dati (dam), oklicati (-kličem); impf, razglašati, oznanjati, oklicavati. Verlautbarung f. razglas, oznanilo, oerlauten, e§ berlautet pravijo, slišati je, čuje se. [-bijem). tierleben preživeti, prebiti (-bom, oerlegen založiti, nekam dejati (dem, denem); impf, zalagati, nekam devati (devarn, devljem); (auf e. anbere geit, CrtJC.) preložiti; (Berfdjteben) odložiti, impf, odlagati, odlašati; (ein SDSerI) založiti, izdati (-dam) na svoj račun; impf, zalagati, izdajati; jmb. ben SSeg — komu pot zadelati, — zastaviti, — presekati; fid) auf ettnaS — poprijeti (-primem) se česa, lotiti se česa. ocrlegen adi. zmeten, zmeden, zmožen, zmešan, zbegan, osupel, v zadregi; (burd) Siegen) zaležan, preležan; — ntacf)en zmesti (-metem, -medem), zmotiti, zmešati. öcrlegenljeit f. zadrega, stiska; in — fegen v zadrego pripraviti, f. Oerlegen madjen; wir werben in arge — tornmen hüda nam bo predla, hudo nas bo pobiralo. [niča. Jlerleger m. založnik; —in f. založ-nerleibeu priskutiti, pristuditi, omrä-ziti, ogreniti, ogorčati, ogäditi. »erleiden razposoditi; podeliti, dodeliti, podati (-dam), podariti, pokloniti; impf, podeljevati, poklanjati. öerleit)ung f. posojilo; podelitev, po-daritev, poklonitev, podaja. Bcrleiljungsredit n. podäjna —, pode-lilua pravica. [litve. öerleiijimgstag m. dan (dneva) pode- »erleilen zapeljati (-peljem), zvoditi, s pravega pota odvrniti; impf, zapeljevati, zväjati, s pravega pota odvračati, jjerleiter m. zapeljivec. Verleitung f. f. Verführung, üerlernen pozabiti, iz spomina izgubiti ; impf, pozabljati, iz spomina izgubljati. Beriefen prebrati (-berem), impf, prebirati, brati ob. čitati pred kom; fid) — začitati se, zlo čitati. flerlesliße f. bralni imenik. uerlel;bar poškodljiv, ranljiv, ocrleljen kvariti, vrediti; pokvariti, poškodovati, povrediti, pohabiti; (ber* ttmitben) raniti; (b. 9?ecE)t, ©)re ?c.) skruniti, kvariti, žaliti; oskruniti; (©efeg) prestopiti, prelomiti, prekršiti; impf, prelämljati; (Drbnung) motiti, rušiti. oerletjlid) f. Berlegbar. Jlerletjung f. poškodovanje, poškodba, kvar, kvara, vred; oskrumba, oskru-nitev , žalitev; prestop , prestopek, prekršek, prelom. Berleugiten tajiti; zatajiti, utajiti; impf, zatejevati. uerleuntben obrekovati, obrekati, opravljati, raznašati, obirati, na nič devati (devam, devljem), grditi, črniti, ogovarjati, obdajati. JJerleumber m. obrekovalec, opravlji-vec, ogovarjalec; —in f. obrekovälka, opravljivka. oerleumberifd) obrekovalen, obrekljiv, opravljiv, ogovarjäv, obirav. Ucrlcumbuttg f. obreka, obrekovanje, opravljanje, obrok. gerleumbuitgsfud)t f. opravljivost. ierlintieren po dražbi prodati (-dam), uerliebcn fid) zaljubiti se. Uerliebte m. zaljubljenec; — f. za-ljubljenka. oerlieren gubiti, tratiti; izgubiti, za-pasti (-padem); impf, izgubljati; ben SSerftanb — obnoreti, pamet izgubiti; bie garbe — obledeti; ben rechten S8eg —, bie ©pur — izgrešiti pravi pot, — pravo sled; beim ©piele — zaigrati ; burd) fd|led)te SBirtfdjaft — za-gospodäriti; al§ SSirt, guf)rmann, Sanbmann 2C. — zakrčmariti, zavozä- Surf * V**^"* '»-t^vd- J ' ajerlieS O - 738 - Vermögen riti, zakmetovati je.; ftd) — izgubiti se, razgubiti se, porazgubiti se; (fid) unbemerft entfernen) izmuzniti se, na-tihoma pobrati (-berem) jo; in ©e= I banfen — zamisliti se, impf, zamišljati se. [niča. Jerlies n. (podzemeljska) ječa, tem-uerlobeit zaročiti, impf, zaročati. Verlöbnis n. zaroka, zaročitev. Verlobte m. zaročenec, zarččnik; — f. zaročenka, zaročnica. [prim&miti. oerlodien zvabiti, privabiti, zvoditi, uerlodienb vaben, vabljiv, mikalen. Verlodtuitg f. vaba, vabilo, z vaba, zvabilo. oerloren izgubljen; zgrešen; — geben izgubiti se, v izgubo iti (grem). nerlöfd)en intr. gasniti. ugasniti; impf, ugasovati; tr. f. nu§löfd)en. uertofen žrebati; izžrebati. Verlofung f. žrebanje, izžrebanje. Verloll m. izguba, izgubiček, gubitek; — leiben, — erleiben na izgubi biti (sem), okiipiti se; bei — pod izgubo. oerluRig werben izgubiti; (im ©piete) zaigrati; (im ^ßroceffe) zaprävdati, zapästi (-padem). oermod)en zadelati, zaphäti; impf. zadelävati; (im leftam.) voliti; (©peife) beliti; zabeliti, začiniti. Vermädjtiiis n. volilo, netmaljlen pomleti (-meljem), zmleti. »ermSljlen fid) omožiti se, v zakon stopiti, udati (-dam) se; (B. Sionu) ženiti se; oženiti se, v zäkon stopiti. Vermnljlung/".poroka; ženitev, udaja; možitev. UermntjUmgsfeier /'. svatba. fva). Vermolilungstog m. poročni dan (dne-üermolebeien prekleti (-kolnem), impf. preklinjati. oermnuern zazidati, impf, zazidovati. uermeljren množiti; pomnožiti, umno-žiti; impf, po-, umnoževati; večati; povečati; fid) — raz-, pomnožiti se; zarediti se, za-, razploditi se, razpasti (-pasem) se; impf, raz-, pomnoževati se; zarejati se, za-, razplojevati se; (B. ®ewiid)fen) razrasti (-rastem) se, impf, razraščati se. Vermeljrung f. množitev, po-, raz-, umnožit.ev, umnožaj, razmnož(ba), po- množ(ba); (B. Sferen) razplöd; (oon ©ewödjfen) razrast (-i). oertneiben ogniti se, izogniti se (čemu); impf, ogibati (-gibljem) se. Vermeibung f. ogib; nad) — ognivši se; bei — weiterer Soften da ne bo več stroškov. oernteiiitlid) kakor seje mislilo, kakor se meni (daje); dozdeven, domneven. nermelben oglasiti, naznaniti; impf. oglašati, naznanjati, nermengen zmešati, pomešati. oermenfd)lid)en počlovečiti. nermelTen meriti; izmeriti, premeriti; irffjtf. izs premerjati. nermelTen adi. drzen, predrzen, drzo-vit, smel, prezaupen. VermefTenljeit f. drznost, predrznost, drzovitost, smelost, prezaiipnost. uermerTentlid) f. oermeffen. VermefTer m. mereč, merilec. fermelTung /'. merjenje, izmera. oermieten v najem dati (dam), impf. — dajati (däjem); fid) — f. fid) Der bingen. Vermieter m. najemodalec. iermtnberit manjšati, mäliti; z-, po-mänjSati, umäliti. oermifd)en f. Bermengen. [vit. nermifdit mešan, z-, pomešan, luešo-»ermilTen izgrešiti, pogrešiti; impf. pogrešati, pogreševati; leicht— lahko utrpeti, impf. — u trpe vati. «ermitteln posredovati; (©egenfötse) pomiriti, zmiriti. nermittelll praep. s, z, s pomočjo. Vermittelung f. posredovanje, posredništvo. Vermittler m. posredovalec, posrednik ; mešetar; —in f. posredovalka, posrednica. oerntobern trohneti, prhneti, gniti (gnijem); strohneti, sprhneti. zgniti. prepereti. [perel, trhel, uermobert trohljen, (s)trohnel, pre-oermöge praep. po, zaradi, pri; (mit §ilfe) s, z, s pomočjo. oermögen premoči (-mörem), zmoči, zmožen biti (sem); (befigen) imeti (imäm), premoči. Vermögen n. (ffltoglidjfeitSgrunb) moč (-i), vzmožnost; (jeitl. ©liter) imovina, öermbgenb — 739 — berpacfen imetje, imenje, premoženje; (gät)ig= feit) zmožnost; (ßraft) moč (-1). tirtm'ögenb zmožen, premožen, mogoč. Vermügensbfhenntnis n. napoved (-i) premoženja. Veritiögenserbin f. blagovnica, [nja. Šermogensobjert n. predmet premože-flermögensllanb m. stan imetja, vse premoženje. Uermbgeitoiibertragung f. imovinski prenos. üermbgertsiunftnnbe pl. premoženje; premožnost, oermoglid) imovit, premožen. tirrmorfd)en j. bermobern. otrtnummen ošemiti. 'ywt-4-i' • oermuttjen meniti, misliti si, pri-, domišljati se, domnevati. Vermuttjen n. domneva, dozdeva, do-zdevek, misel (-i); roiber aüe§ — nasproti vsaki nadi, vse drugače kakor se je mislilo; allem — nad) kakor vse kaže, kakor je podoba. oermutljlid) adi. dozdeven; adv. blezo; baje, prej ko ne, brž ko ne, po vsej priliki. Vermutljitng f. dozdeva, dozdevek, domnevanje; (Sßerbaft) sumnja. oernadilüffigen zanemariti, zalenobiti, z ob. v nemar pustiti; impf, zanemarjati, ne roditi (za kaj). V ernad)18ffigte zanemarjenik; — f. zanemarjeni ca. Vemad)läfligung f. zanemärjenje, zanemarjanje, zanemära, nemar (-i). vernageln zabiti (-bijem); (e. $ferb) zakovati; (eine Kanone) zagläviti, za-gvozditi. oernagelt fig. zabit, butast, oerniiijen pošiti (-šijem), zašiti; impf. zašivati. oernarben zaceleti, zaceliti se, zarasti (-rastem) se. veratljmen slišati (slišim); zaslišati, začuti (-čujem); (geridjtlidj) zaslišati, izprašati; fid) — lafjen oglasiti se, iz-pregovoriti. ntrnebmlid) slišen, razločen, glasgn. yerneiim!id)keit f. slišnost, razločnost. lerneljmung f. zaslišanje, verneigen fid) prikloniti se, impf. priklanjati se. Verntigung f. priklon, poklön. oerneinen zanikati, odreči (-rečem); impf, zanikävati, odrekati, verneineitb nikälBn, zanikälen. Verneinung/! nikanje,zanik, zanikanje, lerneinungsmort n. nikälnica. vernidjten pokončati, ukončati, uničiti, ugonobiti, i-azdejati (-denem), porušiti, strätiti, polomästiti; impf, po-končavati, ukončevati, uničevati, ugo-näbljati, razdevati (-devam, -devljem). rnid)tung f. pokončava, pokončanje, uničenje; — einež Vertrages ovržba. , Vernunft f. pämet (-i), um, razum; .jur — fommen zavedeti (-vem) se, izpametovati se. Verniinftelei f. umstvovanje, umni-čenje, modrovanje. vernünfteln umstvovati, umničiti, modrovati. [znanje. Vernunfterkenntnis f. limstveno spo-öernunftgemiiß adv. po pameti, vernünftig pameten, umen, razumen, oemunftlos brezumen, brez uma. uermmftmiiliig umen, ümstven. iUfrnunftmii|igkeit f. umstvenost, po-ümnost. oeröbtn opustošiti, v puščavo spreobrniti ; impf, pustošiti, v puščavo spreobračati. oeröbrt pust, puščoben, oerijffentlidjen razglasiti, objaviti, na znanje dati (dam); impf, razglašati, objavljati, na znanje dajati (dajem). uerorbnen ukazati (-kažem), zaukä-zati, veleti; impf, u-, zaukazovati, velevati; (beftimmen) ustanoviti, impf. ustanavljati; (ürjtl.) zapisati (-pišem), predpisati, zaukazati; impf, za-, predpisovati, gtrorbnete m. pooblaščenec. Verorbmtng f. ukaz, naredba. Verorbnnngsblatt n. ukazni list. verorbmmgsmiiljig po ukazu, ukazu primeren. Derorbnungsiueg m. ukazni pot; im —e po ukazu. verpadjttn v zaküp ob. v najem dati (dam); impf. — dajati (dajem). uerpndtcn zložiti, impf, zlagati; kani spraviti ob. zamotati; impf, kam spravljati ob. zamotävati. »erpaHifabiercn — 740 — SSerruf uerpallifabieren obkoliti, s koli ograditi; impf.— ogräjati. oerpnttjtrn oklöpiti. oerpaffen zamuditi; zapozniti se; impf, zamujati. oerprften kiižiti; okužiti; zasmräditi. t)erpetfd)ieren pečatiti; zapečatiti, oerpfiiljlen f. öerpallifabteren. urrpfiinbtit zastaviti, impf, zastavljati. Verpfänbung f. zastava, uerpflanjett zasaditi; presaditi; impf. zasäjati; presajati. uerpflegen oskrbeti, preskrbeti, z živežem založiti; impf, ua skrbi imeti (imäm), oskrbovati, preskrbljevati, z živežem zalägati ob. zaklädati. Verpfleget m. oskrbovalec; hranitelj. Verpfleg5= oskrbovalni, oskrbni, ilerpflegsamt n. oskrbovalni uräd. Vcrpflegsruntritct m. pogodba zastran preskrbovanja, oskrbna pogodba. Vepflegsnmgajin n. oskrbovälnica. Ücrpflrgsioefen n. oskrbovalstvo. Verpflegung f. oskrba, oskrbovanje; postrežba; živež, hrana. t>erpflid)ten dolžnost komu nalagati, vezati (vežem); zavezati, impf, zavezovati; fid) — zavezati se, impf, zavezovati se. ucrpflidjtet zavezan, dolžen; i d) bin — veže me dolžnost. Verpflichtung f. zaveza, dolžnost, [ti. uerpfufdjeit izkaziti, pokvariti, pohabi-uerpidjen zasmoliti. uerpönen pod käznijo prepovedati (-vem) ob. zabraniti; impf. — prepovedovati. [viti. ocrprolfett poträtiti, zaträtiti, zaprä-uerprooiiintieren z živežem preskrbeti ob. založiti, ivipf. — preskrbovati, — zalagati ob. zaklädati. tierpuppen fiefi zabubiti se, zapresti (-predem) se; impf, zabubovati se, za-predati se. Verpnlj m. zamäz, zamäzek; belež. oerputjen zamäzati (-mäžem); pobeliti; f. berfd)leubcrn. tierquidirn f. amalgamieren. »errammeln zagraditi, zadelati, za-stäviti; impf, zagräjati, zadelävati, za-stävljati. Verratl) m. izdäja, izdäjstvo. tjettotljen izdati (-dam), impf, iz-däjati; (ber £brig!eit) ovaditi, impf. oväjati; (ju erferinen geben) razodeti (-denem), impf, razodevati (-devatn, -devljem); ber S'nobe Beträft) dečku se zna, — se vidi; er Bcrrätt) Einlagen kaže nadarjenost. [düh. Verrütljer m. izdajalec, izdäjnik; ova-Verriitl)etct f. izdäja, izdajstvo. Verrntljerin f. izdajälka, izdäjnica. öerrätljerifd) izdajen, izdajalen, izdajalski. oerraud)en pokaditi, izkaditi; f. Der batttpfen. uerräumeit založiti, oerredjnen zaračuniti; v račun vzeti (vzamem); impf, zaračunjati, v račun jemati (jemljem); fid) — zaračuniti se, ušteti (-štejem) se, zmotiti se v računu ; impf, zaračunjati se, uštevati se. Verrcdjnung f. zaračunjanje. oerredtett crkniti, stegniti se, cepniti, krepniti; crkati, cepati, krepati. oerreben fiel) žareči (-rečem) se, zagovoriti se. tjerreifen oditi (-idem), odriniti, po svetu iti; impf, odhäjati. uerreißen raztrgati, uerreitfeen izviniti, izpahniti. [čemi. oerrennen zaskočiti, pot preteči (-te-oerrid)ten opräviti, storiti, dodelati, izvršiti, dogotoviti; impf, opravljati, dodelovati, izvrševati, dogotävljati. Verridjtung f. opravilo, opravek; delo, dejanje. uerrtegeln zatekniti, zapahniti; impf. zatikati, zapahovati. oerringern nranjšati; zmanjšati, znižati; impf, zmanjševati, zniževati. oerroRen zar(u)javeti. uerrudjt preklet, brezbožen, malopriden; hudoben, zel. tlerruditheit/-. malopridnost, hudobija, uerriidten premakniti, premestiti; prestaviti, preložiti, prenesti (-nesem); impf, premikati, premeščevati; pre-stävljati, prelagati, prenašati; (b. Sopf) zmesti (-medem), zmešati. oerriidtt zmočen, zmeden, prismuk-nen, zmešan, nor. [norost. VerriidUljeit /'. zmedenost, zmešanost, Verruf m. slabi glas. berrufen — 741 — »erfdjlagen »errufen, in SSerruf bringen ozlo-gläsiti; adi. slabega glasü, na slabem glasu, razvpit. tiers to. stih, verz; (in b. 33ibel) odstavek, vrsta; fataleftifd)er — nedo-merni ob. nepopolni verz; h>)perfata» leftifcher — nadmerni verz; afatalef» tifd)er — popolni ob. celoviti verz. »erlogen (berfpred)en) obljubiti, impf. obetati (-betam, -bečem); (abfragen) odreči (-rečem), odpovedati (-vem), ne privoščiti, ukrätiti, prikratiti; impf. odrekati, odpovedovati, kratiti; (b. ®e« tBe^re) odpovedati; bie giifje — mir noge mi odpovedujejo, »erlagen zažagati; sežagati, požagati. IJertalbudjIlabeH pl., SBerfalien^Z. (velike) začetne črke ob. začetna pismena pl. »erfalien zasoliti, presoliti, [soljen. t)erfal;rn ob. berfafjt adi. preslän, pre-»crfammeln zbrati (-berem), skupiti, skup spraviti; impf, zbirati, sküpljati; fich — zbrati se, impf, zbirati se; sniti (snidem) se, impf, shajati se. [sestanek. U c r lani m hi n 5/'. zbor, skupščina; shod, fierfammlungsliaus n., — locale n., —faal to. zbornica, sestanišče. flerfammlungsort to. zborišče. »crfanbrn peščiti se, peščeniti se; s peskom zasuti (-spem, -sujem) se, s-, zapeščeniti se. Uersart f. vrsta stihov ob. verzov. Čcrfafe m. zastava. [niča, Serfahantt n. zastdvnica, zastavljäl-Serfahsetlel m. zastavni list. »erlauern kisati se; skisati se. [ti. »erlaufen zapiti (-pijem), zapijančeva-»erltiumen zamuditi, zakasniti; impf. zamujati, zakasnjevati; f. »ernad)Iäffigen. üerfäumnis f. zamuda. Öersbau to. stoposkladje, stihotvörje. »erfdjaffen priskrbeti, dobaviti, pri-bäviti, (komu k čemu) po- ob. pripomoči (-morem) ob. pomagati, pripo-magati; impf, priskrbovati, dobavljati, pribävljati; ©eltung — veljavo zado-biti, impf. — zadobivati. »erfdjaleit obiti (-bijem), opaziti; impf, obijati, opažati. »erfd)alien razzveneti, pozveneti, glas se porazgubi. »erfdjiiint sramežljiv, sramen. llerTctjanttljpit f. sramežljivost. »erj"d)an;en fich zagraditi se, z okopom se obdati (-dam), utrditi se; impf. zagrajati se, utrjevati se. Merfdjaitjung f. okop, utrdba, »erfdjärfen zostriti, poostriti, öerfdicirfititg f. poostrenje, poostritev. »erfd)orren zagrebsti (-grebem), zakopati (-kopljem), zasuti (-spem, -su-jem); impf, zasipati (-sipljem), zagrebati, zasipavati. [bati se. »erfd)aiien fich zagledati se; zatele-»etfdjeiben umreti (-mrem, -mrjem), dušo pustiti, ločiti se iz tega sveta. »erfdjcnlien podariti; podeliti; raz-dati (-dam), porazdati; impf, podarjati, podeljevati, razdajati. »erfcheuiijen preplašiti, odpoditi, raz-poditi. »erfd)idien razposlati (-pošljem); im j >f. razpošiljati. »erfd)iebbar premičen, premakljiv, tlerfchiebbarlieit f. premičnost. »erfd)iebcn premakniti, impf, premikati; (auf e. anbere 3e't) odložiti, preložiti; impf, odklädati, odlašati, »erfdjieblidj f. »erfchiebbar. »trfd)iebeit različen, razen. »erfd)iebcnartig raznovrsten, raznoter, raznolik. fjerfd]iebeuljeit f. različnost, raznost. »erfd)iefien postreljati; (b. b. garbe) obledeti, barvo izgubiti. »erfdjimmeln plesneti (plesnejem); splesneti. »trfdjlafen zaspati (-spim), zaležati (-ležim), speč zamuditi; adi. zaspan, tožljiv, pospän, dremljiv; e. —er TOenfd) zaspanec, pospane (-eta), tožljivec. |lerfd)lag to. predel, pregraja; f. Stifte, »erfdjlagen pozabiti (-bijem), zabiti; impf, pozabljati, zabijati; zapažiti, pregraditi, predeliti; impf, pregräjati, predeljevati; (toohin —) zanesti (-ne-sem), zadrviti, zagnati (-ženem); impf. zanašati, drviti, zaganjati; ben S3aH — žogo zavreči (-vržem); b. Spferb — konja zakovati; ba§ »erfd)lägt nid)tg to nič ne de; adi. zabit, top, neumen; prekanjen, premeten, preslikan, zvit, zvitorep. 3krfd)lagcnf)eit — 742 — ' fcfcfjreibung Uerrd)tagrul)eit f. prekänjenost, premetenost, zvitost, ofrrrf)Iiimmtti zablätiti. oerfd)led)tern slabiti, slabšati; poslabšati, izpriditi. oerfdjleiern zagrniti, zakriti (-krijem), zavesiti; impf, zagrinjati, zakrivati. uerrd)leinten zasliziti, zasliniti. Uerfti)leimung f. zasliženje. §erfd)lei| m. prodaja, uetfdjleißeit tr. prodati (-dam), razprodati, razpečati; impf, prodajati, raz-prodäjati, razpečavati; (Berlieren) zapraviti , poträtiti; impf, zapravljati, tratiti; intr. zlizati (-ližem) se, oguliti se, odrgniti se. IJcrfrijlcifjec m. prodajač, prodajalec. Betfd)leppen raznesti (-nesem), raz-liositi, razvleči (-vlečem); impf, raz-našati, razvlačevati; (e. Stanffyeit) zanesti, zatrositi. Bcrfdjleubern zapraviti, zaträtiti; impf, zapravljati. oerfd)lie$bar zaklepSn, na zatvör. uerfd)licfjen zakleniti, impf, zaklepati; zapreti (-prem), za tvoriti; impf, zapirati. uerfdjlittttttern tr. hujšati; izhiijšati, pohujšati; intr. hujše pritisniti, impf. hujše pritiskati. uerfdjlingen (in einanber fdjlingen) zaplesti (-pleteni), preplesti, zapetljati, zamotati, zazänkati; impf, za-, prepletati, krotovičiti; f. Berfdjluden. oerfd)lo(ren (Gffjorafter) zaprt, tih, malobesedSn. oerfdjludten pogoltniti, požreti (po-žrem); impf, goltati, pogoltoväti, požirati. Vcrrd)lufs m. zapor, zaklep, zatvör, zapiralo; im — Robert pod ključem imeti (imam). Berfd)mad)ten giniti, mreti (mrem), medleti, koprneti; obnemoči (-morem), obnemägati, zmedleti, skoprneti, oslabeti; impf, zmedlevati, oslabevati. »erfd)Utnf)en zavreči (-vržem), zavrniti; impf, zametati, zametovati, zaničevati, zavračati. oerfdjmeljen raztopiti, pretopiti, stopiti; impf, stäpljati; fig. zliti, impf. zlivati se; splaviti; phil. aud) zmesiti. IHrrdjmtliung f. zmes (-i), zliv. nerfdimerjen pretrpeti, prestati (-stojim, -stanem), preboleti, prenesti (-ne-sem),, ugrešiti. pozabiti; impf, pre-trpevati, prebolevati, prenašati. uerfdimierrn po-, izmazati (-mažem); (burd) ©djmieren Derftopfen) zamazati, impf, zamazovati. [j. fdjtau. oerfdjmiljt prekanjen, premeten, zvit; Berfdjmitftljeit f. prekänjenost, premetenost, zvitost; ©d)taut)eit. nerfd)nappeit fitf) zaskočiti se, zabäp-niti se; (im Sieben) zagovoriti se, žareči (-rečem) se, neprevidno izblek-niti (tr.) uerfdjneiben razrezati (-režem), zre-zati; impf, razrezovati; ftd) — urezati se, impf, urezovati se. nerfdjneien zainesti (-metem), zasue-žiti, zapasti (-padem); impf, zametati, zapädati. Derfdjnittene m. skopljenec, rezanec, uerfdjnitteln zrezljati, impf, zrez-ljävati. nerfd)nupfen ponosljäti. uerfdinitpft nahöden, oerfdjollen prešel, zazäbljen; er ift ganj — ne duha ne sluha ni po njem, nič se ne ve o njem. uerfdfonern o-, polepšati, ukrasiti, ozaljšati; impf, o-, polepSävati, lepšati, ukraševati, krasiti, zaljšati. gerfdjöiterung f. lepSäva, o-, polep-Säva, ukrašenje; jur — zaradi lepšega, v olepšavo. Berfd)riinken zagraditi, pregraditi, zadelati ; impf, zagräjati, pregräjati, za-delävati; navzkriž postaviti, — dejati (denem), križem dejati, prekrižati; impf, navzkriž postavljati, — devati (devarn, devljem), križem devati. uerfdjreiben zapisati (-pišem), impf. zapisovati ;(burcE) Schreiben oerbraudjcn) popisati, impf, popisovati; SSaren — pisati po blago, naročiti si —, impf. naročati si blago; fid) — zapisati % zmotiti se v pisänji; (für einen) pismeno zavezati (-vežem) se ob. zaporo-čiti se za koga. fletfdjreiber m. zapisovalec, zaveznik. fierfd)reibung f. zapis; pismena zaveza; (Obligation) zadolžnica, obligacija. oerfcfjreien — 743 — Berfegen OKfdjrtitn razkričati (-kričim), raz-nesti (-nesem); f. befdjreien. Bfrfd)roben izprevrnen, narobe, čuden, napačen; zavit, zasukan. »trfdirumpfen grbiti se, grbančiti se, ključiti se, krčiti se; zgrbiti se, zgr-baučiti se, skljiičiti se, skrčiti se. »trfdjulbtii tr. zadolžiti, v dolgove zakopati (-kopljem); intr. zadolžiti se; za-, pregrešiti se. llrrfd)ulbfn n. pregrešek. otrfdjulbtt zadolžen, v dolgove zakopan, v dolgeh. ofrfd)iitttn zasuti (-spem, -sujem), impf, zasipati (-sipljem), zasipavati; (gliiffigež) razliti (-lijem), izliti; impf. razlivati. otrrdjiuiigtrn fid) v svaštvo stopiti, postati (-stanem) komu svak, — paša-nog (mož ženine sestre), osvačiti se. Örrfdiniägming f. svaštvo. orrfdpoeigrn zamolčati (-molčim), zatajiti; impf, zamolčavati, zatajevati. «crTripeltrn oteči (-tečem), zateči, zabühniti, zabrekniti, obrekniti; impf, j o-, zatekati. Ofrldjinemmeii zatopiti, zapläviti; impf, zatäpljati, zaplävljati. oerfdiroenbcn zapraviti, za-, potratiti, pognati (-ženem); impf, zapravljati, tratiti, razsipati (-sipljem), poganjati; (3cit) tratiti, gubiti, izgubljati. Wfrfd)lt)fnbfr m. zapravljivec, raztoč-nik, razsipnik; —in f. zapravljivka, raztočnica, razsipnica. t)trrd|iocnbtrird) zapravljiv, potraten. Uerfd)iutnbung f. zapravljivost, potrata. orrfdjroelttrn ji d) posestriti se. urrrd|iuitgtn zamolčljiv, molčljiv, molčeč. Wfrfd)tBifgenl)fit f. zamolčljivost, za- molčečnost. oerfdjroimmen (B. gar ben) za-, prelivati se, zlivati se, zapläviti se. Bfrfd)tuinbrn izginiti, zibniti, izgubiti se; impf, giniti, izginjati, izgubljati se. nrrrdiroinbntb Mein predroben, neskončno mal ob. majhen; —er glufž ponikvenica, ponörnica. orrfdjtuilUrn posestriti, impf, po-sestrovati. oerfditoiltert podoben; j. BertBanbt. oerfditoollcn o-, zatekel, zabuhel, obrekel. oerfd)toommen (B. gar ben) zalit, za-plävljen. uerfdjiobren fid) zarotiti se. [rötnik. UerfttyiBörer m., Serfdjroorene m. za-|er|"d)ioörung f. zarota. mfel)Cit pre-, oskrbeti, prevideti, založiti; impf, pre-, oskrbovati, zalagati, zaklädati; (b. ®ienft) opravljati; (b. Šranfen) prevideti, impf, prevido-vati; (jemanbeS ©teile) namestovati, zastopati; fid) — pregledati se, spregledati se, prezreti (-zrem); (ertnar« ten) dočakovati, nadejati se, v svesti si biti (sem) česa; (fid) üerforgen) pre-, oskrbeti se, prevideti se, založiti se; impf, pre-, oskrbovati se, zalagati se, zaklädati se. Mtrfeljf n n. spregled, pogrešek, pomota; auž — po pomoti. uerfel)rcn raniti, poškodovati, uerfeiftn razmiliti. fflerfehunft f. stihotvorstvo. §erl>kiinftler m., SBerfetnadjer m. stiho-tvorec. ocrfenben poslati (pošljem), odpraviti; razposlati; impf, pošiljati, odpravljati; razpošiljati. Urrfmbtr m. pošiljič, pošiljalec, razpošiljate. gcrfenbung f. pošiljanje; razpošiljava, razpošiljatev, odprava. ofrffngcn smoditi, paliti; osmoditi, opäliti, zacvrkniti. utrfenhcn pogrezniti, potopiti, utopiti ; impf, pogrezovati, potäpljati; (b. ©arg) spustiti, impf, spuščati; fid) in ©ebanfen — zamisliti se, zatopiti se v misli. ocrfttjtn prestaviti, premestiti, preložiti; impf, prestävljati, premeščati; (oerpfiinben) zastaviti, impf, zastavljati; (Berpflan^en) presaditi, impf, presajati; (antroortcn) od-, zavrniti, odgovoriti; impf, od-, zavračati, odgovarjati; (b. ©ren^ftein) premakniti, prestaviti; impf. premikati, prestavljati; in ©djretfen — prestrašiti; einen ©cf)lag — udäriti, loputniti, pritisniti; einen ©treicE) — prismükniti; e. Cfjrfeige — pljuskniti, Serfegung — 744 — SSerftanb zaušnico dati (dam), impf, pljuskati; e. Stid) — zbosti (-bodem); in b. !Ruf)e« ftanb — v pökoj dejati (dem. denem), upokojiti, umiroriti; in bie 9iotf)roen= bigteit — morati, siliti; primörati, prisiliti. flerfeßuitg f. prestara, premestitev, premestba: presädba; zastava; (phil.) premena. tlcrfefmngspriifung f. premestni izpit, ierfeufjtn prestökati, prezdihovati. Versfuß m. stopa, stopica. uerRdjerit zagotoviti, uveriti, zatrditi; impf, zagotavljati, uverjati, zatrjevati; (affecurieren) zavarovati. uerftd)ert zagotovljen; zavarovan. UeiTirtjerte m. zavarovanec. Öerftdjerung f. zagotovljenje, zagotovilo; zavarovanje. Vetrtd)erungsonllolt f. zavarovalnica. £erfid)erungsbetrag m., —prämie f. zavarovalnina. [družba. t^ftridjerungsgefeUfdiaft f. zavarovalna P -^iierftcgeln; pečatiti; zapečatiti, pečat pritisniti na kaj. uerfiegen presahniti, impf, presihati; usahniti, posušiti se; impf, usihati. otrfifttitrtn verze ob. stihe delati ob. tvoriti, pesmäriti. [vati. oerRtbern posrebriti, impf, posrebro-»erftnlieit pogrezniti se, ponikniti, utoniti; impf, pogrezati se, ponicevati, utapljati se; ing Ungtiid — v nesrečo zabresti (-bredem), — pogrezniti (se). ccrfinneit fid) zamisliti se, impf, zamišljati se. oerltnnlidjen nazorno stvoriti: f. ber» anfdjaulidjen. Verfton f. prestava, tolmačenje; fig. govorica. oerftljen zasedeti, presedeti. Vershunft f. f. »erfefunft. tlerskiinlller m. f. SSerfetiinftler. Ütrsmnß n. mera verzom ob. stihom; stihomerstvo. oerfiitjnen spraviti, po-, zmiriti, spri-jateljiti, sprijazniti; impf, spravljati, pomirjati; (ben 3"™ K.) tolažiti, to-liti; potolažiti, utoliti. [ritelj. Verföljiter m. sprävnik, tolažnik, mi-utrfiiljnlid) spravljiv, potolažljiv, pomirljiv. Vtrfoljnopftr n. spravni dar. Serfbl)nung f. sprava, potolažba. po-! mirjenje. uerforgen oskrbeti, preskrbeti, pre-videti; impf, oskrbovati, preskrblje-vati, previdovati. Verforger m. oskrbovatelj. [vanje. Verforgung f. oskrbljenje, preskrblje-ferforgungsanlialt f. oskrbovalni™, preskrbljevalnica, ubožnica. VerrorgungsgeniilTe pl. preskrbuiim. oerfpiiten tr. zapozniti, zakasniti, zamuditi , ustaviti, zadržati (-držim); intr. ob. fid) — zapozniti se, zapozneti, zakasniti se, zamuditi se; impf, za-poznovati se, zamujati se; (nadjti) za-nočiti se. Vergütung f. zamuda, zakasnjenje. oerfperrrn zapreti (-prem), impf, zapirati; zagraditi, impf, zag rajati. Vtrfptrrtn n. zapor, zaprtje, »erfpielen zaigrati, (v igri) izgubiti; impf, (v igri) izgubljati. oerfpotten sramotiti, zasramovati, zasmehovati, oponašati, rögati se (komu). Verfpottung f. sramočenje, sramoti-tev, zasrämba, roganje. uerfpredten obljübiti; obetati (-betam, -hečem), ljubiti; fid) — žareči (-rečem) se, zagovoriti se; (mit einer s$erfon) zaročiti se; icf) berfpredje mir oiel Don if)ni dosti pričakujem ob. nadejam se ob. obetam si od njega, mnogo obeta. Merfpredjen n. obljuba, obet, obetanjc. uerfpred)titb kazen, obeteu. Dtrrprtd)tr m. obetalec, obetnik. Šerfpredjung f. f. SSerfprecben. öerfprtngtn razkropiti, razkaditi, razprimiti, razplašiti. oerfpiinben zavehati, z veho zabiti (-bijem). »erfpiireu čutiti; začutiti, utrlictmpfen razbiti (-bijein), raztolči (-tolčem) ; (mit b. Stampfe) postopati, razstöpati. Verltnnb m. razüm, um; (Vernunft) pämet (-i); (Sinn ber Siebe) pomen, smisel (-i); (©nfidjt) sprevidnost, razumnost; (Urtljeilšfraft) razsodnost; e. SOJann bon — razumen mož; bež —eš berauben obreziimiti; ju —e fommen spametovati se. SSerftanbcSbegriff — 745 — berftopfen Jlerflanbesbtgriff m. razumek. 6erftanbesfd)ärfe f. bistrotimje, ostro-üinje. i>erlfanbcsfti)road) slaboumen. öfrßanbesftbniäibE f. slaboumje. Srrflmtbrsturrttt n. razumno bitje, itrßünbig razumen, pameten, raz-borit; spreviden; razsoden, ötrlliinbigt m. razumnik, nerltanbigen seznaniti (koga s čim), dopovedati (-vem), razložiti (komu kaj), podučiti (koga v čem); impf, seznanjati, dopovedovati, razlagati, poduče-vati; (melben) poročiti, naznaniti, obvestiti; fid) — porazumeti (-urnem) se, sporazumeti se, pobögati se, dogovoriti se, zmeniti se, pogoditi se. gerlfnnbiglieit f. razumnost, razbo-ritost. Uerltiinbigung f. poročilo, naznanilo, obvestilo; sporazum, dogovor. otrftänblid) razumen, razumljiv, umeven, razločen, razgoveten (ferb.). BerH8iiblid)fetit f. razumljivost, umev-nost, razgovetnost. urrrtnnblos nerazumen, brezumen. Berfliinbnis n. razumnost, blagoraz-umje, razumevanje, razumeva, raz-umevek; (@intrad)t) složnost, sprava; gum «befferen — da se bolje razume; mit richtigem — stvar prav razumejoč. oerlfanbreid) preraztimSn. »erliiirken ojačiti, ukrepiti, podkrepiti; impf, ojačevati, u-, podkrepljati; po-, raz-, umnožiti, povečati; impf. pomnoževati, povečevati. llrrftdrluutg /'. ojačenje, ukrepljenje; pomnožitev. flerltärkungsfruppen pl. pomočne čete pl., pomočna vojska. [niti. uerllaudjen zviniti, izpahniti, izmak-Derlfedjen zašiti (-sijem), zavrpati (ferbofr.). berRerh n. skrivališče. üerRetken skriti (-krijem), poskriti, zakriti; impf, s-, po-, zakrivati. UtrflfdiEnfpirl n. skrivalica; SSerfteden fpielen kotinati, skrivälico igrati. tierReljen umeti (urnem, umejem), razumeti (-urnem), razumevati, znati (znam), vedeti (vem); er berftef)t feinen Spafl z njim se ni šaliti ob. norče- vati; fich — porazumeti se, zmeniti se, dogovoriti se; (auf ettoaž) umeti, znati; (ju ettna§) odločiti se, lotiti se; baž »erfteljt ficf) to se ve, se ve da, to se razume. »erReigen fid) kam zalezti (-ležem); previsoko speti (-pnem) se, popeti se, mero prestopiti. oerReigern po dražbi prodati (-dam), impf. — prodajati. jlerRtigerung f. dražba , licitacija; SSerfteigerungS* dražbeni. oerReinern okameneti. nerReinert okamenel. Merlteinerung f. (©igenfdjaff) okame-nelost; ($etrefact) okamenina, okame-nelina; (^rocefž) kamenenje, okame-nenje. uerlfellen založiti, zastaviti; impf. zalagati, zastavljati; (iiberfteHen) preložiti, prestaviti, premestiti; impf. prelagati, prestavljati, premeščati; ficf) — pretvoriti se, impf, pretvarjati se; potuhniti se, potajiti se; impf, pota-jevati se, hliniti se, hüliti se, delati se; (Berunffalten) skremžiti, nagrditi. uerRellt pretvoren; hinavski, potüh-nen, prihüljen. tlerRellte m. f. §eud)fer. lerRtllung f. pretvära; hinavščina, potaja, potüha. MerReUungskunR f. pretvornost, hlin-jivost, potäjnost, pottihnenost. nerRimmeit razglasiti, izkaziti, po-kaziti; impf, razglaševati, kaziti; fig. ozlovöljiti, impf, ozlovoljeväti. uerRimmt razglašen, neubrän; fig. ozlovoljen, čemeren, turoben. gerRtmmung f. zla volja, čemernost, turobnost, uerdodicn intr. zakrkniti, otrpniti, odre-veneti, okameneti; impf, otrpnjevati; tr. o-, zatrditi; impf, o-, zatrjevati. nerlfodit trdovrät, trdovraten, otrpel, otrpnen, trdokoren, odrevenel. I|erRotktf)Cit f. trdovratnost, otrplost. utrRol)Ien skriven, tatinski; — ertnetfe skrivaj, skrivši, skrivoma; —ertoeife fomnten prikrasti (-kradem) se. otrRopfen mašiti, gätiti; zamašiti, zagatiti; zadelati, zapahniti; impf, za-gačati; (b. Spetfen) zapreti (-prem), oerftopfenb 746 Vertiefung zapeči; impf, zapirati, zapekati; (bie 9Wf)re) začepniti, zatakniti; impf, za-čepovati, zatikati; fid) — (D. Gaffer) zagostiti se, zagölsniti. ucrftopfcttb. —e Speifen zaporčne jedi. oerRopft (B. Äörper) zaprt, zapečen, zabuhel. MerRopfung f. gata, gačenje, zagati-tev; (0. Äörper) telesni zapor, zapeka. uerßorben rajni, rajnik; b. —e 33 nt» ber rajnik brat; b. —e äßutter räjnica mati (matere); ber K—e pokojnik. tlerßo^ m. pogrešek, zagrešek, pomota, hiba. »erßo^en intr. pregrešiti se, zmotiti se; impf, pregreševati se; tr. zavreči (-vržem), zapoditi, odpähniti, odgnati (-ženem), iz hiše pahniti ob. suniti. oerRreid)eit tr. zamäzati (-mažem), zalepiti; impf, zamazovati; (m. sJ5ed)) zasmoliti; intr. preteči (-tečem), miniti; impf, po-, pretekati, hiteti. «erRrid)en pretekel, minil. uerRrttken zaplesti (-pletem), zaho-motati; impf, zapletati, zahomätati; (aKeš @arn —) poplesti; b. ganjen Jag — ves dan preplesti; fid) —■ zaplesti se, uplesti se. oerRrijnteit preliti (-lijem), pretočiti; impf, prelivati, pretakati. uerßitmmeln okrniti, pohrömiti, po-kvečiti; impf, krniti, okrnjevati, po-hrämljati. uerßitmmelt okrnjen, krn. oetflummen obnemeti, onemeti, besedo izgubiti; (plöglid) aufhören ju reben) ob-, umolkniti, obmolčati (-molčim); u-, potihniti. Mtrfud) m. poskus, posktišnja; —e machen poskusiti. uerfudjen poskusiti, skusiti; impf. poskušati; (B. ©petfen) okusiti, pokü-siti; impf, o-, pokušati; (jnnt Söfen) izkušati, zapeljevati. Uerfttdjer m. skušnjavec, zapeljivBc. |erfud)sftation f. izkušavališče. uerfud)sroeife adv. za poskušnjo, poskusoma, Verfudjung f. skušnjava, napast (-i), oetfiimpfttt zamočviriti, zamlakiižiti. »crfiinbigen ficE) pregrešiti se, ogrešiti se s čim; impf, ogreševati se. nerfunken in — vtopljen v —. oerfii^en sladiti, slajšati; posladiti, osladiti, poslajšati; impf, osladovati, poslajševati; (ju füg ntadjen) presladiti, ■impf, presläjati. nersioeife adv. stihoma, vrstoma. oertagen odložiti, preložiti; impf. odkladati, prelagati. Vertagung f. odlog, prelog. [šaliti, ucrtiinbeltt zatratiti, zanorčevati, za-oettanjen zaplesati (-plešem), zaräjati; (bie 9fad)t tjinburdj) preplesati. ucrtnurd)rn zameniti, zamenjati; impf. zamenjevati; (heitnlidj) podineniti. Vertaufdjung f. zamena, verteufelt vražji, zlodji, presnet, nertljeibigen braniti; obraniti; (mit SKSorten) zagovarjati, potegovati se ob. poganjati se za koga. tlcrtfjcibigcr m. zagovornik. Verfijetbiguttg f. bramba, obramba, obrana; Sisertijetbigungš» obrämbeni, hranilni. Vertljeibiguitgsrebe f. zagovor, obräm-bena beseda, govor v obrano. fertljeibigungsfdjrifl f. zagovorni spis, branjenioa. nertljeilen deliti; raz-, porazdeliti; impf. VAL-, porazdeljevati; (b. SKuni» tion) razdäti (-däm), porazdati; impf. razdävati, razdajati. Verkeilung f. delitev, razdelitev, razdelka. oertljcuent dražiti; zdražiti, podražiti, podrajšati; impf, z-, podraževati. Verteuerung f. podražba. «ertljieren poživiniti, zagovedniti. oerttjun zapraviti, zatratiti, poträtiti, potrositi; impf, zapravljati, potrošati; (auž $ummt)eit) zanorčevati; (a. Über» flngfjeit) zamodrovati. Btrtiral navpičen, vertikalen. Verttcallinie f. navpičnica. Vertttalfd)eitellinie f. temenska navpičnica. oertiefen vglöbiti (se), vtopiti se v —; fid) — vglobiti se; in ©ebanfen — zamisliti se, v misli se vtopiti. oertieft. —e3 33t(b vrezana podoba. Vertiefung f. vglobljenje, glob (-i), globel (-i), globenica, globina, zaglobje, jama, draga, podanja, kotanja. »ertilgen — 747 Serurtijeitung ueriilgen zatreti (-trem), zamoriti, uničiti, pogubiti, pokončati; impf, zatirati, uničevati, pogübljati, pokon-čevati. Vertilget m. zatiralec, pokončevalec. Vertrag m. pogodba; dogovor; einen — eingeben pogoditi se; dogovoriti se. »ertragen (»erfdjteppen) zanesti (-ne- sem), zanositi; impf, zanašati; (nad) »erfd)iebenen Seiten) raznesti, razvleči (-vlečem), razvlačiti; impf, raznašati, razvlačevati; (ertragen) prenesti, prebiti (-bom, -bijem), pretrpeti; impf. prenašati, prestajati, pretrpevati; fid) — pogajati se; zlagati se, v složnosti živeti, za ljubo se imeti (imäm). »ertrhgtid) pogodljiv, pogoden; phil. (congruens) skladen; složen, spraven, mirovit. Verträglid)kcit /'. složnost, spravnost. Vertrags« pogodbeni; dogovorni, »ertragsmä^ig pogojen, pogodbi primeren; adv. pogojema, po pogodbi. Vertragspflidjt f. dolžnost po pogodbi prevzeta. »ertranen zaupati, zanesti (-neseni) se (na koga); impf, zaupovati, zanašati se; (übergeben) izročiti, zaupati; impf, izročati. Vertrauen n. zaupanje, up, vera. Šertrnueiismamt m. zaupni mož, zaupnik, poverjenik. Vertraurnssotum n. zaüpna izjäva. »crtrauensroürbig zanesen, zaupen, zanesljiv, zaupanja vreden. »ertraulid) zaupljiv, poverljiv; skriven, tajen; -—e Sifsung tajna seja. yrrtraulid)keit/'. zaupnost, zaupljivost, »ertraut veren, zanesljiv; (mit etro.) izveden, vešč. Vertraute m. zaupnik, povernik; — f. zaupnica, povernica. Vertrautheit f. vernost, zanesljivost; izvedenost. »ertreibett pregnati (-ženem), iz-, zagnati, spoditi, zapoditi, pretirati, prepoditi, prepojati, spökati; impf, preganjati ; (Kranffjeit) ozdraviti; zaceliti. »ertrcten pohoditi, razh oditi, zatep-täti; (jemanben) zastöpiti, impf, zastopati; (an Stelle) namestovati; (ben SEBcg) zastöpiti, zaskočiti. Vertreter m. zastopnik; (Steltoertret.) namestnik, namestovalec. Vertretung f. zastöp, zastopstvo; na-mestovänje; in — be§ 58orftel)er§ namesto väje predstojnika. [lästvo. Vertretungobeljortir f. zastopniško ob-Vcrtricb m. f. Slbfag. Vertriebene m. prognanec, izgnanec; — f. prognänka. »ertrinken zapiti (-pijem), impf, za-pivati. »ertrodmen usahniti, posahniti; impf. usihati. »ertröllen tolažiti s čim, tešiti s čim, komu upanje delati, komu kaj obetati (obetam, obečem). uertufdjen prikriti (-krijem), utajiti, zamolčati (-molčim); impf, prikrivati. oeriibeln za zlo vzeti (vzamem), zameriti; impf, za zlo jemati (jemljem), zamerjati; hüditi se, hudovati se (nad kom). »eriibelnb, gern — zamerljiv, »eriiben storiti, učiniti, zakriviti, ueruneljren onečastiti, obrezčastiti, v nečast pripraviti, osramotiti; impf. onečastovati, nečast delati, sramotiti. Verunehrung f. onečaščenje, sramo-čenje, sramota, oeruneinigen f. entzweien, »ernngtimpfen f. »erteumben. ueritngliidten ponesrečiti se, nesreča se komu pripeti, nesrečen postati (-stanem). »erunretnigen gnüsiti, grditi, skrü-niti; ognüsit.i, zagrditi, onesnažiti, one-čistiti. »erunftalten pačiti, grditi, kaziti; spačiti, nagrditi, izkaziti, spakedrati. »eruntreuen poneveriti, izneveriti; fig. ukrasti (-krädem), izmäkniti; impf. poneverjati, izneverjati; izmikati (-mikam, -mičem). [vera. Veruntreuung f. poneverjenje, izne-»erurfad)en povzročiti, učiniti; impf. povzročevati, učinjati. uerurtheilen obsoditi, impf, obsojati, obsojeväti; jum Sobe — na smrt ob. k smrti obsoditi. gerurtt)eilte m. obsojenec; — f. obsojenka. Verurteilung f. obsodba, obsoja. öerbielfadjen utmtlfndjeit množiti; mnogovrstno storiti. »eroielfiiltigen razmnožiti, umnožiti; impf, raz-, umnoževati. Veruielfiiltigung f. razmnožba. ueruoUltoninmen spopolniti, dovršiti; impf, spopolnjevati, dovrševati. Verootlkommnung f. spopolnitev, udo-vršba. [dovršljiv. otruoUliommmittgofttljig spopolnjiv, Bfroolllmmmnungsfäljightit f. spopol-njivost, dovršnost. uerBollllnnbigen popolniti, impf, po-polnjeväti. uermndjfen zarasti (-rastem), obrasti; impf, za-, obraščati, (zarastati); (ju» fantntenmachfen) zrasti, prerasti; impf. zraščati, (zrastati); adi. za-, obrastel; zaraščen; (bucfelig) grbav. Verwad)fung5pd)e f. (min.) složna ploskev. utriunljrfit hraniti, varovati, čuvati; shraniti, obvarovati, okoväriti; (Ber» fdjlie&en) zapreti (-prem), pripreti ; jmb. ettuaž ju — geben shraniti kaj pri kom; fid) — ograditi se, zabraniti se; impf, ogräjati se, zabranjevati se. Berumijrlofcit zanemariti, v nemar pustiti; impf, zanemarjati, v nemar puščati. Vernmhrung f. varstvo, skrb (-i); ograda (proti čemu), zabrana; in — haben hraniti; in — geben f. ju Ber« wahren geben; — einlegen f. proteftieren. uerwai(en osiroteti, osameti. verwaist osiročen, osamljen, siroten, osirotel. oeriualten oskrbovati, upravljati, ravnati; (b. SReid)) kraljevati; (ba§ §aul) gospodariti; (ein Slttlt) opravljati, upravljati. Verwalter m. oskrbnik, upravnik; —in f. oskrbnica, upraviteljica. Verwaltung f. oskrbovanje, uprava; Verwaltung^» upravni. f erroaltimgsbeh'örbe f. upravna oblast (-i)", upravno oblastvo. Verwaltungsjahr n. upravno leto. [pl. Verwaltungskolten pl. upravni stroški ferwaltungsfijitem n. upravstvo. uerinanbelu izpremeniti, premeniti, pretvoriti, izpreobrniti, izprevrniti, »erweigern preongaviti, prestväriti, preobraziti; impf, preminjati, pretvarjati, prestvar-jati, preobražati. [tvornik. Vernianbler m. (Transformator) pre-Verwanblung f. mena, premena, pre-tvo'r, sprememba; (zool.) preobrazba, preobraževanje. üerujatibiiuigotaljl f. f. Verwanbler. serroaubt soroden, v rodu. v žlahti. Verroanbte m. sorodnik, žlahtnik; — f. sorodnica, žlahtnica. Veriuanbtrdjaft f. sorodstvo, sorod-ništvo, rod (bie Verwanbten coli.); (chem.) sorodnost: einfädle — prosta —, boppelte — dvojna —, priibižpo» nierenbe — pripremna —. oermanbtrrijaftlid) sorodovinski, rodo-vinski, po rodu, po žlahti. [stva). geriuanbtfdjaftsgrnb m. koleno (sorud-Verwanbtfdiaftshraft f. (chem.) sorod-ljivost, sorodnost. verwarnen svariti; posvariti. Verwarnung f. posvarilo, uerroafdjen zapräti (-perem); adi. razmit; (im ©egenf. ju martig zamit, vel); (Berwäffert) voden, zavodenjen. oetwebeit zatkati (-tkam, -tkem); preplesti (-pletem), impf, prepletati. oennedireln zameniti, premeniti; impf, zamenjati, zamenjavati, pre-menjati; (au§ 3rrtl)um) zmotiti se, zmesniti se. gerwedjfelung f. zamena, zamenjava, premena. [smel. otrwegen drzen, predrzen, drzovit, Venuegenheit f. drznost, predrznost, smelost. oertneljen intr. potihniti, pojenjati, vleči (-ležem) se; tr. spihniti, od-, razpihniti, razveti (-vejem), razmesti (-metem), raznesti (-nesem); l mit @d)nee) zamesti (-metem); (e. ®diiff) za-, odnesti (-nesem). »erwet)ren braniti; u- , zabraniti; impf, u-, zabranjevati. jermeljung f. razpihovanje; zamet, »ermtithličhen mehkiižiti; omehkužiti. Vermeidlidjung f. mehkužnost. verweigern odbiti (-bijem), odreči (-rečem), ne dovoliti, ne dopustiti; impf, odbijati, odrekati, ne dovoljevati, ne dopuščati. — 748 — Serrocigerung — 749 — berroifd)en Dtrnicigerung f. odbitev, odreka, nrriufilen muditi se, baviti se; po-muditi se, počasiti se (pri dem), postati (-stojim), zabaviti se (okoli česa). tlerroets m. svar, svarilo, ukor, karanje; einen — geben posvariti, pokarati. oerineifett (komu kam) pokazati (-kä-iem), vpötiti ob. napotiti, odpraviti ob. poslati (pošljem) (koga kam); (Oer« bannen) izgnati (-ženem), prognati, iz-tirati; (jutneifen) odkazati, impf, od-kazovati; (ScrroeiS geben) svariti, karati, grajati; posvariti, pokarati, pograjati. {Jeriueifung f. odkäz, v-, napotitev, odpirava; prognanstvo, iztiranje; SSer« roeijungS« odkazni, odpravni. BerroeifungserkenntniG n. odkazni ob. odpravni sklep. [dek. 'Jertneifungsurtheil n. odkazni razso-urriurlhrtt veniti, vedniti; oveniti, zvedniti. uertuelklid) venljiv. oeriuelkt vel, vedel, uvel, ovenel. neriuenbbar raben, porabSn, porab-ljiv; sposoben, pripravgn. Ueriuenbbarkeit f. poräbnost; sposobnost, pripravnost. ueriuenben (megroenben) odvrniti, impf, odvračati; (t)erbraud)en) upotre-biti. porabiti, obrniti; impf, upotreblje-vati, upotrebljävati, porabljati, obračati; (aufroenben) potrošiti; gleif) auf ettnaS — prizadevati si za kaj, ukvarjati se s čim; fid) — (fiir jemnb.) pognati ^-ženem) se, potegniti se, potruditi se; impf, poganjati se, potegovati se, govoriti , truditi se (za koga); fid) — taffen služiti, rabiti. flermenbuttg f. (SBegmenbung) odvračanje; (Serbrauch) poraba, poräbnost, upotrebljävanje; ©leifj) prizadevnost; (— fiir jmb.) zagovor; (®ienft) služba; bei einem ülmtc in — fteljen služiti pri kakein uradu. ceriuerfen založiti, zagnesti (-gnetem); (SBorte einer Miebe) prevreči (-vržem); (auSeinaitber roerfen) razvreči, razme-tati (-mečem), razliičati, razliitati; (D. ben üöiaurern) ometäti (-mečem); (als untauglich megmerfen) zavreči; impf. zametati (-metam, -mečem), zametä-vati; (ein ©efud)) odbiti (-bijem), odreči (-rečem), uermerfenb, gerne — zametčen. oeriuerflid) zavržljiv, zaničljiv. uermerten ponovčiti (v denär spraviti) kaj; na korist ob. v prid obrniti; uporabiti; impf, ponovčevati; na korist ob. v prid obračati; uporabljati. oerinefen trohneti, gniti (gnijem); strohneti, zgniti. Uerroeler m. upravnik, upravitelj; namestnik. oeriuesltd) trohljiv, strohljiv, prhljiv. llenueslid)l:eitf t.rohliivost, pi'hljivost. geriuefuitg f. t.rohnoba, gniloba, uertuickeln zaplesti (-pletem), zamotati, zahomotati, zapeti (-pnem); impf. zapletati, zamotävat.i, zapenjati; fju« fantmenbrehen) krotičiti, krotovičiti. uerinidtelt zapleten, zamotan, üeriuidielitng f. zaplet, zapletek, ho-matija, zmotnjäva; (im ©ant) krotovica. Uerroiefene m. prognanSc, izgnanec; — f. prognänka. »eriuilbem zdivjati, podivjati, za-govedniti, poživiniti se; oduriti se, odureti. uernulbert zdivjan, divji, zagoveden, odurel, udurBn. flemrilberte m. divjak, odiirnež, za-govednež. oeriuinben (Berfdjmerjen) preboleti, pretrpeti, pozabiti. oerinirken potkati (-tkani u. -tkem); zapästi (-padein), izgubiti; zakriviti, pregrešiti se; b. Seben— smrt zaslužiti. verwirklichen uresničiti, obistiniti, ostvariti, oživotvoriti; impf, uresničevati, ostvärjati, oživotvarjati. oenoirren motiti, begati; zmotiti, zbegati, zmesti (-medem), zbloditi, zbroditi, znerediti, zmešati; (b. öaar) skuštrati, razkuštrati; (b. ©am) zmeš-trati; f. Bermideln. oermirrt zmočen, zmeden, zmešan, tleriuirrung f. zmešnjava, zbroja, zmeda. oerinirtfchaften zagospodäriti; zago-spodinjiti. oerraifdjen zamäzati (-mažem), zabrisati (-brišem); zagläditi. Oerttrittern — 750 SJerjierung oerioittern prepereti, sprhneti, razpasti (-padem), izvetriti se. ofrmitttrt preperel, sprhnel; —er ©anbftein soldan. [lost. Berroittfrung f. preperelost, sprhne-Srnuitttrungstirortrs m. preperevänje. Smoitterungsprobuct n. prhlenina. utriuitiotn obvdoveti (-vejem), vdovec ob. vdova postati (-stanem), otrtoiliott obvdovel, vdov. ofrioblintlt razväditi, impf, razvajati. Venoöl)tiung f. razvada, razvaja, urnuorfen zametän; ometän; zavržen, malopriden. [pridnost. Wtrtoorfenljtit f. zavrženost, malo-utriuorrtn pomešan, zamotan; zmeden, zbegan, zmočen. Uerioorrenljfit f. zmedenost, zmešnjava, zmeda, zmotnjava. otriounbbar ranljiv, utrtounben raniti. oeriounbfrn fid) začuditi se; zavzeti (-vzamem) se, ostrmeti,osupniti; impf. čuditi se, zavzemati se, ostrmevati. fltriuunbming f. (za)čudenje, (začu-jenje), zavzetje, udivljenje; in — fegen zadiviti (koga). [ka. ilertounbftf m. ranjenec; — f. ranjen-Btrniunbung f. ranitev, ranjenje. oerrofinfd)cn prekleti (-kolnem), pro-kleti; impf, preklinjati, pogubljevati. oerniiiitfdjt proklet, preklican; (oer= ^aubert) začaran, uklet. oenoiiften pustošiti; opustošiti, opu-stötiti, razrušiti, razdejäti (-denein), raz-valiti, pokončati, polomastiti; impf, rušiti, razdevati, končevati, pokončevati. Vfrioiillcr m. pustošnik, pokončevalec. Üeriuiiltung /. pustošenje, pokonče-vanje, raz val. oertagtn obüpati, izgubiti srce, srce komu upade; impf, obupovati, izgub-ljevati srce, srce komu upada. oerjagt obupan; obüpen, obupljiv, plah, plašljiv. [plašljivost. Oerjogtljfit f. obupanost; obtipnost, otr;äi)[tn fid) ušteti (-štejem) se, za-šteti se, prešteti se. orrsapfen začepiti. oenartctu razmäzati (-mažem), raznežiti ; mehkiižiti; omehkiižiti, po-mehkužiti. oerjärtelt nežljav, razmazan, razvajen, pomehkužen; ein —ež Ä'inb razniaz. oeriaubrrn začarati, ukleti (-kölnem), narediti (komu), začiniti. orrjiiuntn zagraditi, impf, zagrüjati. öenaimung f. ograja, plot. itrjebrtn použiti (-žijem), zaužiti, pozaužiti; impf, použivati; (D. Sfoft) izjesti (-jem). [nina. fltr;chrungs[leuer f. užitnimi, potroš-ÜEnttjrungsfteuertiquioalent n. uame-stek za potrošnino. OerjeljrungsrteHerturrfjIag m. doklada k užitnini. ofr;eid)nen (fehlerhaft ^etchn.) zarisati (-rišem), napak narisati; (aufzeichnen) zapisati (-pišem), popisati, zaznämnjati, zaznamovati; impf, zarisävati, napak narisovati; za-, popisovati. Ilttsrichnis n. popis; spisek; zaznamek; SJamenloer^eidiniž imenik. otrjeifjtn odpustiti; prizanesti (-nisem), spregledati; impf, odpuščati; prizanašati, spregledovati. otrfctblith odpusten, prizanesen. Verjcitjung f. odpuščenje, prizanesba, spregled, otrserrtn HategniU, spačiti; impf. natezati, nategovati, pačiti; (b. ®efid)t i zategniti (obraz), spačiti se, zmrdniti se; impf, zategovati, pačiti; (tueinenb) kremžiti se; skremžiti se. Dfnftteln raztrositi, impf, raztrošati. Uer;icht m. odreka, odpoved (-i); — leiften f. oersichten: SScrjicfjt- odpovedni. oer|id)ten odreči (-rečem) se, odpovedati (-vem) se, vzdati (-dam) se; impf, odrekati se, odpovedovati se. Ber;id)tlciftuiig /'. f. Serjicht. urnicijm pretegniti, zategniti; impf. pre-, zategovati, zatezati; ben SJlunb ob. baš @efid)t — f. oerjerren; (Der= äögern) odldšati, odlagati; ein Äinb — otroka razmaziti ob. popačiti, potuho mu dati (dam); fich — razvleči (-vlečem) se; vleči (vlečem) se, zategovati se; (0. Srettern) zvreči (-vržem) se, skriviti se, zvežiti se; (Ooriiberjiehen) preiti (-idem), preminiti, izgubiti se. ucriieren lepotičiti, lepšati, krasiti; olepotičiti, olepšati, ukrasiti, nakititi. ilersitrung f. ukräs, nakit. berjtnnen 751 aSieljtueibe nerjinntn pokositeriti, poriniti, oetlinfctt obresti dati (dam), impf. — dajati (dajem), oerjtnslid) obresten. Beriügertt zatezati, zakasniti; zadr-žavati, pozniti, muditi, odlašati, od-klädati; fid) — vleči (vleče) se. oerfogert (t), ber ©efdjttrinbigfeit) po-jemalen. fltrfogerung f. zatezanje, kasnjenje, zamuda. [pl- üeridgerimgo}inrcii j^. zamudne obresti oerjolltn ocariniti, plačati carino, tierjiithen zamakniti, impf, zamikati, oenudtern presladiti, impf, preslajati. tlerjug m. odlog; Serjugg« zamudni. Öerjugsjinfen pl. j. Serjftgerungžjirtf. uerntieifelit obupati, zdvojiti; impf. obupovati. oer;toeifelt obupan; obupen, brezupen. Berjroeiflttng f. obüp, obüpnost; Ser» jlneiflungž« obupni, otrjtuetflungsooll obupen, obupljiv. nerjtoetgen fid) razrasti (-rastem) se_, raziti (-idem), razdeliti se, razprostreti (-strem) se, razširiti se; impf, razraščati se, razhajati se,,razprostirati se, širiti se, razširjati se, prožiti se. üerjrortgmig f. razrast (-1), razšir, razširjenost, tieften f. mehür. Seficatorhtm n. mehiirjevgc, priščilo. fiefper f. večer, podvečer(je); (®otte§» bienft) večernice pl. Uefperbrot n. malica, mala jtižina; zavečernja. Detla f. Vesta. 'Malin f. vestälka. StRibnlum n. f. Sorljof. Seteran m. dosluženec, doslužeiii vojak; fig. starina; veteran. neterinSr živinozdravilski. Veterinär m. živinozdravnik. ileteriniirfdjule f. živinozdravilnica. Settel f. vlačiiga, nečistnica; (alteS SBetb) babnica, babišče, babše (-eta). Setter m. stric; (ntiitterli^erfeitž) njec; (SZeffe) stričnik. oeratorifd) nagajiv, tierteren nagajati komu, stikati (su-čem), pestiti koga. [zrcalo, flerierfpitgel m. slepilno ob. mamilno pabuct m. cestovöd, vijadükt. Üinticum n. brešno, popotnica. Vibration f. tres; tresävost. öibrteren tresti (tresem) se. f itar m. vikar, namestnik. §irarint n. vikärstvo. oire= pod-, namestili. Siceabnttral m. podadmiräl. Stcebiirgermeifter m. podžupan, županov namestnik. Mitebiretfor m. podravnatelj. §icebom m. namestnik, fiitek'öntg m. kraljev namestnik. Šicepriifibeitt m. podpredsednik, llirtualien pl. živež, jestivo, hrana. |tthtalienl)anbcl m. kupčija z živežem, branjärstvo. [jar. fiftitalieiiljünbler m. branjevec, bran-iibe glej, poglej. »ibiniteren poveriti, impf, poverjati, poverjevati. Mtbimterung f. poverilo. Siel) n. živina, blago; (Tf)ier) (-i), živad (-i), živalda; živinče (-eta); (Mein—) drobnica; (3tinb—) govedo; coli, goved (-i), goveja živina; fünf ©tüd— pet glav, pet repov; SBielj» živinski. {)tel)ar;neibunbe f. živinozdravilstvo. iliel)befd)ntt f. ogled živine. [red. Siel)befd)auorbitung f. živinogledni Cliri)bremfe /'. goveji brencelj. gieljfutter n. živinska klaja, — krma, ■— piča. fiel)l)iiitbler m. živinski kupec ob. kupče valeč. iitl|l)irt m. govedar, pastir, fieljijürbr f. tamar, osek. uieljtfdj živinski. gieijltranhljeit f. živinska bolezgn(-i). Šiti)inagb f. kravarica. _ [jem. {lieljniarlit m. živinski semenj ob. se-Šieljpafs m. živinski potni list. flitl)fd)abe m. škoda pri živini. Šieljfeudje f. živinska kuga. Ilieljitall m. hlev (volovjäk, kravjäk, ovčjak zc.). Šieljftanb m. živina, zastava; (Ort) staje pl. ffliel)tritb m. gonja, stegna. §iel)trtft f. pašnik, spašnik. tlitijtueibe f. paša. SSiefjjudjt Uiel))itd)t f. živinoreja. §ie(j;üti)ter m. živinorejec. Biel adi. mnog, mnogoter; adv. mnogo, veliko; wie— (interr.) köliko, (rel.) kolikor; fo— toliko; (in SftSg.) mnogo-. Bieladjltg mnogoös. oielaberig mnogožilat, žilnat. uielorntig mnogorök. oielartig mnogovrsten, oielaltig vejnat, gostovejen. uielblütterig mnogolist, mnogolisten. aielbtuiig mnogoznačen, mnogopo-menljiv. Btcledt n. mnogokötnik. üieletkig mnogokoten. [izučen. oielerfaljren preizkušen, veleizkušen, «telerlei mnogoter, mnogovrsten, raznoter; auf — SBeife mnogoterno; ttrie — koliker; fo — toliker. uielfad) mnogokraten; —e Qaljl množina, üielfadje n. mnogokratnik. Btelfällig mnogoteren, mnogoternat; mnogogüb. oielfarbig nmogobärven, mnogobö-jen, pisan. fltelflad) n. mnogoploščnik. nielförtnig mnogolik, mnogoličen. Utelfraß m. požeruh, nenasit, netek, netečnik. oielfü^ig mnogonög, mnogonožen. Bielgeliebt preljub , predrag, pre-ljübljen. Bielgeprielen mnogocenjen, preslavBn. uielgetrru prezvest. oielgliebertg mnogočlen. [(-i), llielljeit f. mnoštvo, mnogost, množ fiirlljufer m. mnogopärkljar. nielfüljrig mnogoleten, večleten, oirlkantig mnogoröb. Bielleidjt adv. morda, morebiti, nemara. utelmal, BielmalS adv. mnogokrat, velikrat, velikokrat, dostikrat, večkrat, uielmalig mnogokraten, večkraten. Bielmeljr adv. marveč, temveč, tem bolj, toliko bolj, toliko več. Bielfagettb znamenit, pomenit. Bielfd)reiber m. mnogopisBe; (ber* äd)tl.) pisün. [ski. oielfeitig mnogosträn, mnogosträn- Bierfigig Mielfeitigkeit f. mnogostränost. Biellilbig mnogozložen. oieltljetlig innogodelen. [čen. BielBermägenb premožen; premogo-BielBerfpred)enb obeten, kazen, flielroeiberei f. mnogoženstvo. [pa. Bielroentger adv. toliko manj; nikar Bteltniflenb mnogoveden. Uielmiffer m. vedež, vedomec, vedo-vina, mnogoznalec. flielroilferei f. nmogoznalstvo. Sieljaljl f. množnik, množina. Biel;Sl)lig množen. nier štirje, štiri ob. četveri; četvero; (in 3ufammenfe6g.) četvero-; ju —en po štirje; bie «ter ob. ber Vierer četverica, četverka, šterka. Bierbeinig f. Bierfüfjig. BierblStterig četverolist. gieretk n. četverokotnik. Bieredtig četverokoten. niererlei četveri. [nat. Bierfad), Bierfältig četveren, četver-uierfläd)tg četveroplosk. Mierfii^er m. četveronožec. Bterfi't|ig četveronog, četveronožen. Miergefpann n. četver (-i), četverka. fjterijänbcr pl. (zool.) četveroroke pl. uierljiinbig četvero rok. Bierbügelplatte f. četverobrdje. Bierljunbert štiri sto. Bterljunbertmal štiri stokrat, nierljunbertlte štiristoti. Bierkantig četverorob. oierköpftg četveroglav. Mietling m. (mit breien pgleict) ge> boren) četverček; (ein @anje§ anž Bier ©inljeiten befteljenb) četvrtak; (b. Bierte SHjeil eine§ Šanjen) četrt (-i), četrtina, četrtinka; (ber Bierte Jljeil öfter» reid)ifdjen 5Kefeen§) polovnik; (jroei folcfie Vierlinge) mernik. utermiiri)tig četveromočen. Biermal štirikrat, štiri pote. oiermalig štirikraten. Biermonatlid) četveromesečen. nierriiberig četverokolesčn, na štiri kolesa, [ski. Bierfeitig četverost.ran, četverostran-oierltlbtg četverozložen. nierfthtg na štiri sedala, na štiri sedeže. — 752 — Sierfpanner — 753 Sogelflug Uierfpanuer m. četverovprežnik. ilirrfpännig četverovprežen. merRintmig četveroglasen. »itrtägig četverodneven, Stiridänski. oitrtaufenb štiri tisoč ob. jezer. »iertaufrnbRt štiritisočni. »irrtf četrti, četvrti. Viertfl n. četrt (-i), četrtina, četr-tinka; SOiortbeS— krajec. Vitrtrlbautr m. četrtnjak. Viertflbogtn m. f. Guabrant. Virrttlljubt /'. četrtinsko zemljišče. Vierteljahr n. četrtletje, četrt leta. iitrttlialjrig četrtleten. Uicrteljal]rfd)nft f. četrtletnik. Vitrttllirris m. četrtnik. Vitrttlftuubt f. četrt ure. »itrtens adv. četrtič, v četrto, »iertljolb polčetrti. mertlirileit razčetrtiti. oitrlljtilig četverodelBn. uiermijd)rittlid) četverotedenski, štiritedenski, štirinedeljen, na štiri tedne. oitrjtljn štirinajst, ; (Sierjeljnjaljl) štiri-najstica, štirinajsterka. merjtljnjiiljrig štirinajstleten, »itritljnif štirinajsti. Vitr;tl)nttl n. štirinajstina, oitrtcljrttftts adv. štirinajstih. oitr;rilig četverovrsten. öierjfiten pl. kvatre pl. tiitrjig štirideset. ^itr;igtr m. štiridesetnik, štirideset- I letni človek. »iet}igjiU)rig štiridesetleten. BitrjigRt štirideseti. Uierjigflrl n. štiridesetina, iierjigRtns adv. štiridesetih, oitrfdllig štiripalčen, štiri palce. Vigilif f. nočna straža. [mrtvih. Uigilien pl. bile pl., molitve (pl.) po jjigtieite f. vinjeta, obrazek. Clilla f. vila, selski dvorec, oincuiierrn s pridržkom zadolžnico zavezati (-vežem), vinkulirati. [jati. «inbirieren kaj kot svoje nazaj ter-Uiole f. vijola, vijolica; (©eföfj) posoda, tikev. eiolett vijoličen, vijölast. Uioline f. vijolina, gosli pl. Öiolhtfpieler m. goslar. (iiolunrell n. vijolončel. Viper/', gad; (©anb—) modras, pod-skal; Siper« gädji. Viperulod) n. gädina. Virtuofe m. glasbeni umetnik, izvrst-nik, virtuöz. [tuöznost. Uirtuofität f. izvrstnost, izvrščina, vir-vis-ä-vis nasproti, iz očij v oči. Uiriou f. prikazen (-i), prividek. fiifier n. naličnik; (am @etoel)r) muha, trifteten meriti. Vilterer m. mereč, merilec. VilttrRab m. sodomerka. fiintntion /'. ogled. [valeč. Vifitator m. ogleda, oglednik, ogledo-|i(itc f. poset, obisk, pohod, obiskovanje. Vilitenharte f. vizitnica, posetnica. irifitirrrn pregledati, preiskati (pre-iščem); impf, pregledovati, preiskävati. vista na pokäz; 38ed)fel ä — menica na pokäz. [talen, otlal tičoč se življenja (samega), vi-Vitalempfinbung /'. vitalni občtit. Vitalfiltn m. životno čutilo. Šitriol m. n. n. galica, vitrijöl. öitriolnrtig galičast. Vitriolen n. galičnjak. üitrioll)ällig galičav. Ditrioliil n. hud(ičev)o olje. VitriolfBure f. galična kislina. ŠitriolnrafTer n. galičnica. Vlies n. runo. »liesljaorig runoläs. Votabel f. beseda, slovka. fotabularium w. j. SSorterbud). Cloral m. samoglasnik, vokäl. Vocalismns m. samoglasna sestäva, vokalizem. oocallos brez samoglasnikov. Uoralmurdi /'. petje, pevstvo. [kov. §otaltt>ed)fel m. menjava samogläsni-Vocatit) m. zvälnik, vökativ. Vogel m. ptica, ptič; dem. ptičica, ptiček, tiček, tičica; (3Könnd)en) samec; (SBeibdjen) samica; Sögel* ptičji. Vogelbauer n. j. Sogeltjauš. Vogelbetrbaum m. jerebika. llogelbtuttr m. ptičegledec. [proso. VogelbmtR m. ptičji svinec, svinčeno Čogrlfang m. lov (-1), ptičji lov. iogelfänger m. ptičar. Vogelflug m. ptičji let. bügelfrei 754 Bollenben flolksherrfchaft f. ljudovlada. Solksktieg m. narodna ob. črna vojska. Solhskiidjt f. ljudska kuhinja. Uolhslub n. narodna pesem (-i). Öolltstnann m. narodov ljubljenec. Volksmärchen n. narodna pravljica, oolltsmnfjig ljudski, naroden. Volksmenge f. mnoštvo ljudstva; uogelfrei (geächtet) preklican, gogelgarn n. mreža. Vogelgefong m- ptičje petje, [gajba. Vogelhaus n. kletka, tičnik, tičnica, Vogelkotl) m. ptičjek. Vogelleim m. ptičji lep ob. lim. Vogeltnift m.}. Sogelfotf). Vogelneit n. ptičje gnezdo. Vogelperfpectioe f. odzgornja (ptičja) I ljudstvo, perspektiva ob. uočba. Volksfage f. narodna pripovedka. Vogelpfeife f. piskalo. yolksfchäkung f., —Zählung f. popis Bogtlfcheud)e f. ptičje strašilo. ljudstva. Vogelfdjlag m. past (-i), zapadka^žerjal Bolksfdjule f. ljudska šola ob. učilnica, (-i), progla, podpesica. „ M*A -Vogelfdjlinge f. zadrga, zanka, progla. ilogelfd)rot m. u. n. šibre pl. Vogelsteller m. ptičar. [litev. Üogclftrid) m. ptičji prelet; ptičja se-fiogt m. vojd; (Šlofter—-) zavetnik; (Statthalter) namestnik; (Slmtmann) upravnik, oskrbnik; (Sd)lofž—) dvorski kastelän. tjogtfi f. vojdstvo; zavetništvo; na-mestništvo; upravništvo, oskrbništvo. i |lolkn. ljudstvo, ljud; (Kation) narod. Solkanu maloljuden, brezljuden. tfölkerbuitb m. zveza narodov, plkerkunbef. (Ethnographie) narodo-pis", narodopisje; (Ethnologie) narodo-znanstvo. Volksfprad)e f. narodni jezik. V olksllamm m. pleme (-ena) (narodno). Šolkstljum n. narodnost, öolksthütnlid) naroden, ljudski. Votkstradjt f. narodna noša. [shod. Šolksoerfammlung f. täbor, närodui VolksBerfnmmlungsplals m. taborišče. Volksnertreter m. narodov zastopnik. Volksuertretung f. narodov zastop, narodno zastopništvo. Ilolksroefeit n. narodstvo. [stvo. Volksroirtfchaft f. narodno gospodar-Volksjnljl j. Solfšmenge. lolksjaljlung f. f. aSol!8fchä|ung. »oll poln; (bi§ oben) kopät; nicht ganj — navän; (Boüftänbig) popoln; cel, ves; au§ —em ffliunbe na vsa plkerred)t n. mednarodno ob. sonä- usta; auž —em §erjen iz vsega srca; rodno pravo. — Silite gibat. uölhemd)tlid) narodopraven. Bollauf adv. do vrha, do sita, na nölktrrrid) ljudnat. prebitek. Mlkttfdjaft f. narod. [rodov. ootlbliitig polnokrven, krvnat. plketnmitberung f. preseljevanje nä- Vollbliitigkeit f. polnokrvnost. üolkreid) f. Bbtferreicfi. VoUblutftute f. čistokrvna kobila. Volks» ljudski, narodni. Bollbringen dovršiti, zvršiti, dokon- Volksaufklärung /'., Solfšbilbung f. čati, doprinesti (-nesem), dognati (-že- narodna omika. j nem); impf, do-, zvrševati, dokonče- Volksblatt n. list za prosto ljudstvo,: vati, doprinašati. ljudski list. ' pllbringung f. dovršitev, zvršitev, Volksd)arakter m. narodni značaj, nä- dovršba. rodna narav (-i). Bollbriiftig prsat. Volksbid)tcr m. narodni pesnik. Bollbiirtig pravi, pristnoroden, polno- Volksbidjtigkeit f. gostost ljudske na- roden; —er Sruber pravi ob. pristni selitve, ljüdnost. folksfell n. närodna svečanost, ljudska veselica. Volksgebraudj m. narodni običaj, ljudska šega. Volksgeill m. närodni duh. brat. [rodnost. Vollbiirtigkeit f. polnorodnost, pristno-Bollbufig polnih neder, prsat. Bollenbeit dokončati, dovršiti, dodelati, dogotoviti; impf, dokončevati, do-vrševati, dodelovati, dogotävljati. Bollenbet — 755 Borangel)en uollrnijct dovršen, dodelan, dogotov-ljen; fig. popoln, dovršen. »olltnbs adv. popolnoma, do cela, do čista, do čistega, do konca, do kraja, dokončno. Volltnbung f. dokončanje, do vršite v; fig. popolnost, dovršenost. üöUrrei f. samogoltnost, samopaš-nost, požrešnost. »ollfiihrtn izpeljati (-peljem), impf. izpeljevati; f. Bollbringen. Uollgeljoll m. polna plača. Vollgtnufs m. popolni užitek, popolno uživanje. VoUgrnmlt f. polna oblast (-i). ooUgiltig polnoveljavgn; dober in trden. Vollgiltigkfit f. polnoveljavnost. BoUljaltig obsežen. Vollbfit f. polnost, polnota. ÖoUlimgfl m. celäk. BÖllig adi. popoln, poln; adv. celo, popolnoma, do čista, do vrha. Bolljäljrig polnoleten, doleten. Volljährigkeit f. polnoletnost. Bollkommen adi. sovršen, dovršen, popoln ; adv. zvrhoma, popolnoma, čisto, do čista. Vollkommenheit f. sovršenost, dovršenost, popolnost. BoUhörntg jeklen, zrnat. Vollkraft f. polna moč (-1). uollkröftig polnomočen. uolleibig životen. Vollmalt f. polna oblast (-i); pooblastilo. VoUmodjtsgeber m. pooblastilec. VoUmadjtsntljmtr m. pooblaščenec, llollmnlj 11. polna mera. fiollmonb m. ščep, polna luna; učep. Bollltönbig poln, popoln. Vollllänbigkfit f. popolnost, üollllrtdten dopolniti, dovršiti, zvršiti, opraviti, izpeljati (-peljem); impf, dopolnjevati, do-, zvrševati, izpeljevati. Vollllrfditr m. zvrševalec. VolKlrtdtnng f. dopolnitev, zvršba. [be. Sollflredtungstlauftl f. pristavek zvrš-oollioidjtig polnotežSn, dotežen, tehten, poln. Bolljäljlig polnošteven, polnoštevilen, popoln, cel. Boll;iet)bar zvršen, zvršljiv, dopolnjiv. »oll;iehen zvršiti, dopolniti, izpeljati (-pelj em); impf, zvrševati, dopolnj evati. uolljitljtnb zvrševalen. VoU}iel)er m. zvrševalec. fiolljug m. zvršitev, zvršba, zvršetek. VoUjltgsoerorbnung f. zvršitvena na-redba, Voll;ugsuorf(hrift f. zvršitveni ukaz. Volontär m. dobrovoljec. Volta=§öule f. Voltin steber. Voltigt f. umetni skok. [žer. Voltigtnr m. umetni skakalec, volti- ioltigiertn umetno skakati (skačem). Volumttt n. prostornina, telesnina. Volummeter, SBotumcnonteter n. obi-momer. uoluminös obimovit, obsežen. oon praep. od; (Bom Orte meg) od, raz, s, z; iz; — toegen zaradi, zbog, zavoljo; — bannen od tod; — innen od znotraj; — mcldjer geit an odklej; — nun an odslej, od seh dob, od ob. po seh mal; cž ift — geftern abenbS sinočno je; einer — unž jeden od ob. izmed nas; — ©runb auž temeljito; — §erjen gern iz srca rad, prav rad; — neuent iz nova; — red)tšmcgen po pravu, pravoma, po pravici; — amtS® toegen uradno, službeno; — fdjönem SSuchfe lepe rasti; blau — Slugen modrih očij, modroök; ein SJlann — SSer» bienften, — ©hren, — Vermögen, — ©tanbe zaslužen, pošten, premožen, odličen mož; eine Sftenge — Sriefen množina pisem; ein g^eunb — mir moj prijatelj; — Sirot leben ob kruhu živeti; — etto. fpredjen o čem govoriti. oonnötljeit adv. treba; — ha')en treba biti (je) komu česa. Bor praep. pred; (auž, tnegen) od; — ber geit prevred; — einem Šol)« lani, lansko leto; — jtnei Qaljren predlanskim; baS ift mir — allem lieb to mi je nad vse (ljubo); adv. prej, pred, popred. Vorobettb m. predvečer; delopüst. Vorahnt m. praded. Borallers adv. nekdaj. Bornn adv. spred, spredaj; (Oortoiirtš) naprej. uorangehen prednjačiti" (komu). »orangefjenb 756 SBorbermann ne;ai)ien naprej po. poprea pia-bctnijluug f. predplata, prei- eilett miprej hiteti. / tjorongefjtnb naprejšnji. Voranfdjlng m. proračun; ben — ent« werfen proračun izdelati. [java. llormifcigt /'. naprejšnje oznanilo, pro-§orart>eit f. osnovno ob. pričetno delo, priprema, priredba. uoriuto adv. spredaj, napred, popred; JUtn — zanaprej, prej. (j /J »orausbebenlten popred premisliti, impf. — premišljevati.; oorausbeftintmen popred odločiti ob. ustanoviti; impf, popred odločevati ob. ustanavljati. [čati. uorau5be;nl)len naprej ob. popred pla Vorausbe;&l)lmtg plačilo uornuaeileit oornusfageit naprej povedati (-vem), j impf, naprej pripovedati, prerokovati. ooruusfdiidien popred ob. naprej poslati (pošljem), impf. — pošiljati. oornusfcben vzeti (vzamem), impf. vzemati, misliti si, domnevati si, do-mišljevati si; biež üorauägefefjt če je taka, če bo to. yorauslefeung f. domneva, pogoj; unter ber — pod pridržkom da, s Jem pogojem. (V/V-n^V-cto,«Ca ••• ^'•'jvidno. uorauslraitlid) adv. previdoma, pred-ooraus;aljlen f. t>oraužbejaI)len. ■IJorbnu m. predzidje. oorbaiten predzidati; (bertjiiten) pre-uhraniti, pred odvrniti; impf, pre-ubranjevati, pred odvračati. Vorbebad)t m. premislek; nakana; nt. •— s premiselkom, navlašč, nalašč, ho-toma, hote; oljne — nehote, nehötoma. uorbebädjtig premišljen, previden, oprezen. Vorbebettlung f. znamenje, predzna-menje; slutnja. Uorbebingiutg f. pogoj. Vorbegriff m. prvi pojem. Vorbehalt m. pridržek, pridržaj, iz-vzetek. uorbeljalteit pridržati (-držim) si, izvzeti (-vzamem) si; impf, pridrževati si, izvzemati si; izgovoriti si. uorbeljnltlid) adv. s pridržkom uorbei adv. mimo; tik; e§ ift — proč je, po njem je. »orbeigefjeu mimo iti (grem). uorbeifein preteči (-tečem), preiti (-idem), miniti. oorbereiten pripraviti, pripremiti; impf, pripravljati, pripremljati. Vorbereitung/', priprava, pripravljanje, priprema; Vorbereitung^« pripravljalni. Vorbereitungsfdiule f. pripravljalna šola, pripravljalnica. llorbereitungsinifrenfd)aft f. pripravljalna veda. Vorberge pl. predgoije; podgorje. Vorberidjt m. naprejšnje oznanilo; predgovor. Vorbefd)eib m. poklic ob. poziv pred gosposko. oorbefdjeiben pred gosposko poklicati (-kličem) ob. pozvati (-zovem). uorbeten (naprej) moliti. Vorbeter m. molilec, predmolilec. vorbeugen odvrniti, ubraniti, pre-ubraniti, zabraniti, v okom priti (pridem) čemu, ogniti se čemu; impf. odvračati, ubranjevati, ogibati (-gibljem) se. Vorbilb n. vzgled, vzor. iorbitbtid) vzgleden, vzoren, ^orbilbttng f. prva omika, fjorbitte f. predprošnja, prošnja za —. norbitten prositi za koga. Vorbote m. naznanjevalec, napovedovalec, napovednik; (ein leblofer —) napoved (-1), znamenje. oorbringeit izreči (-rečem), razložiti; impf, govoriti, razlagati. Vorburg f. predgrädje. [pušč. Vorbad) n. pristrešek, pristrešje, na-uorber prednji, sprednji. Vorberartn m. podlahti^i., predramje. Vorberbtufl f. predprsje. Vorberfufi m. prednja noga. Vorbergeftell n. plužje, plužne pl, plužniki pl., plužna pl. JJorberglieb n. prednji ob. prvi člen; (mtlit.) prva vrsta. Varbetgliebtitaßeit pil prednji udje pl. Votbergntttb m. predje, ospredje, prednja stran (-1). uorberbattb adv. za zdaj. Vorberljnnb f. zapestje, šaka (ferbofr.). Vorberliaupt n. (Sdjeitel) teme (-ena). Vorberljaus n. sprednja hiša; predurje. lorbermnun m. prednik. Sorberfag 757 — Vorhaben Vorberfat; m. prorek. Üorberfeite f. pročelje, čelo. Vorberltlj m. sprednji sedež, uorbtrftf najprednji. [kljun. Vorbertl)eil n. spredSk; (beš ©d)ilfeš) Borbtrjaljn m. prednjäk. norbringeit naprej dreti (derem) ob. siliti, prodirati, napredovati. ooreilen požuriti se; pohiteti (naprej); (juBorfomtiten) prehiteti, preteči (-tečem); impf, prehitevati, pre-tekati; (fiel) übereilen) prenagliti se. ooreilig prenagel. Voreiligkeit f. prenaglost. Voreingenommenheit f. (BorgefafSte SKeinung) prevzetost, preusvojeno mnenje. Voreltern pl. praroditelji pl. [titi. üorenipfinben predöütiti, že pred ču-Vorempfinbung^predčutje; f. s)lt)nung. uorentljnlteii pridržati (-držim) , zadržati , skratiti, u-, pritrgati; impf. pri-, zadrževati, kratiti, u-, pritrgovati. Vorerinnerung f. napominjanje, na-pomena. uorerd adv. najpred, najprej, naj-preje, najprvo, pred vsem drugim. uorernmljnt pred imenovan, gori omenjen, napominan. uorerjäljlen praviti, pripovedati, pripovedovati. Vorfaljr m. prednik, iorfnljren (im galjren pBortommen) prehiteti, preteči (-tečem); ber SBagen ift Uorgefatjren voz se je pripeljal; er fuhr Bor unb bie Slnbereu nad) on se je prvi vozil, a ostali za njim. Vorfall m. slučaj, pripetljej, prinier-ljej, nakljiičba. uorfnllen pasti (padem) pred kaj, naprej pasti; (fid) ereignen) prigoditi, pripetiti se, primeriti se, naključiti se; impf, pripetovati se, primerjati se, na-ključati se. Vorfallenl)eit f. prigoda, zgoda. 8orfa|len= predpöstni. [hajati. oorfinbeit najti (najdem), impf, na-Vorflut f. začetek plime, prva plima, uorforbern pozvati (-zovem) ob. povabiti pred se (pred sodišče); impf. pozivati, poväbljati —. Vorforberung f. poziv, povabilo. Vorfrage f. prvotno ob. prvo vprašanje. norführen privesti (-vedem), dovesti, pripeljati (-peljem) pred koga; impf. pripeljavati. [skazovanje. Vorführung f. dovöd , pripeljänje: Vorführungsbefehl m. povelje, da se kdo pri-, dovede ob. pripelje. Vorgang m. postopek; (SBerlauf) tek: (Ereignis) dogodljej, dogodba. Vorgänger m. prednik, predhodnik, vodnik. uorgängig prednji, predhoden, uorgebeit položiti, dejati (dem n. denem). ob. dati (dam) pt;ed koga; impf. pokladati, devati (devam u. devljem), dajati (dajem); (BorauSgebeu) naprej dati; prvi dati; (angeben) trditi; eine ftranfljeit — delati se bolnega, izmisliti si bolezen. Vorgebirge n. (l£ap) nos, rt. uorgeblid) namišljen, uorgefafst domišljen, umišljen; eine —e 2Keinung f. Voreingenommenheit. Vorgefühl n. predčiitje. uorgeljen naprej iti (idem u. grem); napredovati; (übertreffen)preiti (-idem), preteči (-tečem), prehiteti, preseči (-se-žem); impf, pretekati, presegati; (ge= fchehen) zgoditi se, dovršiti se; impf. goditi se, vršiti se; (Berfaljren) postopati. Uorgeljen n. početje; postopanje, oorgeljenb prejšnji, predhoden, oorgrnannt gori imenovan. Borgefdjidjtlid) predzgodovinski. Vorgefd)mark m. predkus. Vorgelebte m. predstojnik, uorgeltern adv. predvčeraj, pred včerajšnjim, pred včeranjimj, — abeitbž pred sinočnjim. -ff-hitoi Vorgtebel m. nastrešek, pričelje. oorgreifeit prvi ob. poprej seči (sežem), predseči; impf, predsezati v —; vpletati se v —, posegati v —, vtikati (-tičem) se, vrivati se v —. oorl)nben na misli ob. v mislih imeti (imam), misel koga biti (je), namenjen ob. nakanjen biti (sem), misliti, meniti , naklepati, namerjati; (Bor ftd)) pred seboj imeti (imam). Vorhaben«, misel (-i), namera, nakana, naklep. f Vorhalle - 758 borleud)ten Uorljatle f. veža, preddurje. öorljalttlt pred koga kaj držati (-im); (ein Vergehen) očitati, oponašati. Uorhanb /'. prednja roka; (Vorrang) prednost, prvenstvo; bie — haben Sartenfp.) prvi biti (sem). uort)anben pričujoč, gotov, pri rokah. jJorljttttg m. zastor, zavesa, zägrinjalo. oorl)iingen zastreti (-strem), zavesiti, obesiti pred kaj; impf, zastirati, za-vešati, obešati pred kaj. [žabica. UorhSngfdjIofs n. viseča ključavnica, forljaua n. f. Vorhatte, oorljer adv. pred, popred, prej, poprej, pred tem; furj — otodi, ravnokar, malo prej. uorhetbeRimnteit naprej ob. popred odločiti, impf. — odločati, »orherempftnbeit že prej občutiti. Borhcrgeljenb prejšnji, predhoden, oorljerig prejšnji, poprejšnji, »ot'herrfdjen nad vladati, premagovati; (überwiegen) pretezati; b. 6bene herrfdjt bor največ je ravnega sveta, oorherrfdjfitb pretežen, [prerokovati, »orherfagen pred povedati (povem); Uorljerfagung f. prerokovanje, oorljcrfeheit prevideti. Morherfehnng /'. previdnost, oorheroerliiinbigeit popred naznaniti, impf. —• naznanjati. Borhertniffen poprej vedeti (vem), oorljin adv. f. Borger, vorhinein adv. f. oorauž. Uorljof m. preddvor, pridvor; (im Dljt) pridvorek, naton. UorhöUe f. predpekel. forjjut f. (na)prednja straža. Borig prejšnji, poprejšnji; — eS 8al)r lani, lansko leto, preteklo leto. Uorjoljr n. lansko ob. preteklo leto. Gorjaljrig lanski. Uorhammer f. be» $jerjen§ srčni pridvor, predsrdje. IJorliauf m. prekup. forkiiufer m. prekupec. Borkehreit napraviti, pripraviti, potrebno preskrbeti; impf, na-, pripravljati, potrebno preskrbljevati. Uorhehruitg f. priprava, naredba. SorRenntnis f. pripravljalno znanje, osnovna vednost. Morfeird)e f. lopa. Borftontmen koga prehiteti ob. preteči (-tečem); impf, prehitati, pretekati; (fich ereignen) prigoditi se, primeriti se, pripetiti se; impf, primerjati se; (ftcf) Borftnben) nahajati se, biti (sem), bivati, dobiti se, dobivati se. Borkommnis n. prigoda, prigodek. oorlaben povabiti, poklicati (-kličem) ob. pozvati (-zovem) pred koga; impf. povabljati, pozivati. [zivni. florlabung f. poziv; Vorlabungš» po-Sorlage f. predloga; (chem.) (?luf= fattgegefäfj) kdpaliea. Horlanb n. (Šeidjbau) predzemlje. oorlängß adv. nedavno, pred kratkim. Uorlnfs m. samotök, samomaščina. norlaffen pred koga pustiti, impf. — puščati. Uorlauf m. f. Vorlafž. norlaufen koga preteči (-tečem), gorliiuftr m. predhodnik, sprednik. norliiuftg predhoden, predbežfu; sprednji, poprejšnji; (Borbereitenb)pripravljalen; (jeitroeilig) začasen; ado. popred, poprej, začasno, za sedaj. oorlaut preglasen; brzorek, prenagel v govoru, brzousten; predrzen; — fein segati (komu) v besedo. Vorleben n. dosedanje ob. poprejšnje življenje. Uorlegeblatt n. predloga, vzoree. Sorlegelöffel m. velika žlica, oorlegen predložiti, pred koga položiti ; impf, predlagati, — polagati; (baš gutter —) klast.i (kladem), pokladati; eine grage — vprašanje zastaviti. Vorleger m. predlagalec, predložitelj. lorlegeldjlors n. žabica, viseča klju-1 čavnica, loket. oorlefen brati (berem) ob. čitati komu kaj; pročitati. Oorlefer m. bralec, čitalSc, čitatelj, predčitatelj. tforlefitng f. branje, čitanje; (Seetion) uk, lekcija, predavanje; — haften predavati. oorlefjte predzadnji, predposlednji. oorleiidjten svetiti; mit gutem Jki< fpiele — dober vzgled (lajati (dajem), komu v dober vzgled biti (sem). borlieb — 759 SSorratf) »orlieb adv. za ljubo. Dorltebe f. posebna ljubezen (-i); pri-strastje; mit — ficfE) womit befdiäftigen posebno rad se s čim pečati. üorliegrn ležati (-im) ob. biti (sem) pred čim. oorliegenb pred (nami) ležeč, pričujoč, navzoč; ber —e galt sedanji ob. ta slučaj. uorliigeit komu lagati (lažem); nalagati komu kaj. i)ormad)eit kaj pred čim napraviti, impf. — napravljati; zagraditi, zadelati; (alg SDiufter —) komu kaj pokazati (-kažem), pokazati kako se dela; jemb. ^offett —• šale uganjati s kom; jentb. eiucu blauen ®unft — slepiti koga s čim, mamiti ga. Dormagen m. prednji želodec, želodčič. uormalig nekdanji, nekdajšnji, poprejšnji, bivši, oormals adv. nekdaj; prej, poprej, öormamt m. prednik, fiormaitet f. predzidje. Šormerkbud) n. beležna knjiga; inž — eintragen v beležno knjigo zazna-menati, zapisati (-pišem), zabeležiti; impf. — zaznamenävati, zapisavati, zabeleževati. »ortlterlien zabeležiti, zaznamenati, zapisati (-pišem); impf, beležiti, za-znamenavati, zapisavati. flormerhitng f. beležba, zabeleženje, zaznamenilo, zaznamek; SGormer!ung§» beležili, zabeležni, zaznämni. Uormiltag m. predpoludne (-dneva), dopoludne, dopoldne, dopoldan. uormittiigig pred-, dopoldanji, pred-poldnevčn. Bormittags adv. (beg SBormittagg) dopoldne, predpoldnem. Uormittagsbrot n. predjiižnik, mala jiižina, predpöldniea. Dormitlagsgottesbienll m. dopoldanja služba božja. Doriintternad)! f. predpolnočje. öormitlernädjUg podpolnočen. oonniiteritad)ts adv. pred polnočjo. Uoruumb m. varuh, skrbnik, jerob; jemanben alg — crträfjlert, — bestellen komu varuha odbrati (-berem), — postaviti. Dormunbrdjaft f. varstvo, oormunbiiljaftlid) varstven. $lorinunbfd)afts» varstveni. Šormiuibrdjaftaaitgelegenljeit f. varstvena ob. sirotinska zadeva. Hormunbfdjaftsgelber pl. varstveni ob. sirotinski denarji. Dorn, borne adv. spred, spredej; bon — od spredej, spredej; bon — anfan« gen od kraja začeti (-čnem); bon — ^er že od začetka, že v začetku; nach — ju k prednjemu koncu, uornädjtig sinočen. fornaljme f. započetek, započetje, oprava; — einer Prüfung izpitovanje; — einer llnterfud)ung preiskavanje; — beg Qeugenberljöreg zaslišavanje prič; f. bag Vornehmen. Morname m. ime (-ena), krstno ime. uornehm imeniten, odličen, plemenit, blagoroden; gosposki; ein —er Wann imenitnik, plemenitnik; —e 2eute velika gospoda coli.; — tf)un imenititi se, imenitno (moško, gosposko) se nositi ob. držati (-im); (im üblen ©iime) bahati se, šopiriti se; bag SSornehmfte babei ift poglavitna reč pri tem je. nomeljnten započeti (-čnem), opraviti; eine ©djürje — predpisati (-pa-šem) se; eine Unterfudjung — preiskati (-iščem), pregledati; impf, preiskovati, pregledovati; Seugen — priče zaslišati (-slišim), impf. — zasliševati; (befragen) izprašati, izpitati; impf, iz-praševati, izpitovati; fich — nameniti se, nakaniti, skleniti. Vornehmen n. namera, nakana, sklep; f. S3ontaI)me. oornehmlid) adi. izvrsten , osobit; adv. osobito, posebno, zlasti. Uornel)tnt(|uerci f., iBornel)tittf)uii n. bahanje, šopirjenje. oorneigett (fich) nakloniti (se), pri-pogniti (se). Borplat; m. (bor einem Jpaitfe) pred-hišje; prednje mesto. [ža. ilorpltenm. predstraža, prednja stra-florptiifung f. predskušnja. fjorrang m. prednost, predstvo; ben — l)aben prednost imeti (imam) ob. prednji biti (sem). [množina. Dorrntl) m. zaloga; (SJlenge) obilica, 1 /tfUnnr^**^ . borrätf)ig — 7( oorriitljig gotov, v zalogi; ba3 —e ©elb kar je denarja; aUeš—e ©etreibe Berfanfen vse žito, kar ga je, prodati (-dam), vso žitno zalogo prodati; e§ ift nicbtž mel)r — ni nič več, vse je pošlo ob. poteklo. Uorred)i n. predpravica, prednost, llorrrbf f. predgovor, llarrrbnrr m. predgovornik. fomift f. preranost. norreifeit prerano dozoreti, impf. — dozorevati. normten jezditi pred kom; (if)m int Seiten juBorlontrnen) prejezditi koga. 'Jorrfiter m. predjezdec. oorridjten pripraviti, napraviti, pri-strojiti; impf, pri-, napravljati, pri-strojevati. tlorridjtnug /'. priprava, naprava, oorriidtett intr. naprej pomakniti se, impf, pomikati (-mikam ob. -mičem) se; napredovati; tr. pri-, pomakniti; impf, pri-, pomikati; f. Bormerfen ; Borgeriicfteš Sllter visoka starost; int norgeritclten Sllter na stare dni, v visoki starosti. oorrufrn pred se poklicati (-kličem), pozvati (-zovem); impf, pozivati, flomtfung f. poziv, uorfogen narekovati. Morlnl; m. sklep, trdna misel (-i); (böfer) nakana, naklep; (grantnt. = SBorberfag) prorek; einen — foffen skleniti, impf, sklepati; feinen — änbern premisliti se, impf, premišljati se; mit — nalašč, navlašč. oorfnljltd) adi. umišljen, nakanjen, premišljen, s premiselkom; adv. ho-toma, vedoma, nalašč, s premiselkom. Portion f. prvi ogled. uorfd)«nen gledati, štrleti, moleti izpod ob. iznad česa. Borfd)cin m., jurn — lommen prikazati (-kažem) se, pokazati se, na svetlo ob. na dan priti (pridem); impf. prikazovati se, na svetlo ob. na dan spraviti, obelodaniti. oorrd)iebcn pred kaj poriniti, impf. — porivati; ben Siegel — zapahniti, z zapahom zapreti (-prem); impf, za-pahovati, z zapahom zapirati; b. ©tiefel —• poddelati. I 80 — Borfegen oorfdjie^en intr. švigniti, šiniti, puhniti; impf, švigati (izpod česa); (Bon Sflanjen) pognati (-ženem), impf, poganjati; tr. (®etb —) založiti koga z denarjem, impf, zakladati —. Oorfdjlng m. predlog, nasvet; einen — madjen predlagati, nasretovati; (mus.) prednotka; f. 33erfcf)lag. Borfdjlogen intr. (n. b. SSage) pre-mahniti; impf, premahovati, prevago-vati; tr. predlagati, nasvetovati. {|orfd)madi m. duh, dušeč, oslast. oorrdjrtiben predpisati (-pišem), impf. predpisovati; zapovedati (-vem), ukazati (-kažem), veleti; impf, zapovedovati, ukazovati, velevati; (int SBudje) zapisati, zaznamovati; impf, zapisovati. oorfdjrtitenb postopen, progresiven; (fortfd)ritt(icf)) napredujoč, napreden. 5orfd)rift f. predpis; (©ebot) zapoved (-i), ukaz, povelje. »orrdinftoniäßtg po predpisu, po zapovedi, povelju primeren. Borfd)riftstoibrig proti predpisu — zapovedi, ukazu nasproten. Borfdjub m. speh; (Unterftitgung) pomoč (-i), pripomoč (-i), podpora; — leiften pripomoči (-morem), pomagati, podpirati; (b. llnterfdjleif) potuho dati (d'amf, impf{-~ dajati (dajem). oorfd)ui)ro poddelati, okäpiti, ogla-viti, podšiti (-šijem), podstrojiti. Borfdiutjung/-. oglavje, podšiv. [šola. tlorfd)ult f. pripravljalnica, osnovna fiorfd)ufs m. prvi strel; (äftoft) sarno-tök, samomaščina; (Sorratf)) zaloga; (Vorjaf)tung) predplača, predujem; SBorfdjufg» založni. BorrdiuIsrafTe /'. založnica, posojilnica. Šorfdjufsgelber pl. založni denarji pl. Borrd)ufsiotife adv. predplačno. uorfd)iitten v bran držati (držim), braniti se —, zaslänjati se s čim; fig. izgovarjati se s čim, izgovore delati. Borftl)tn prevideti, preskrbeti, oskrbeti; fid) — varovati se, paziti; (mit ettnož) preskrbeti se, privideti se; impf, preskrbovati se ob. preskrbljr-vati se. Ü0lTel)iutg f. previdnost, norftfeen pred koga postaviti, pred-I postaviti; impf. — postavljati, pred- Sor|'egung — 761 — SBorftofe postavljati ob. predstavljati; fich — skleniti, nameriti se, nameniti se. tiorfciiung f. predstava. Sorlicftt f- previdnost, opreznost; — ©ottež previdnost božja, oorlidjtig previden, oprezen. t)orfid)tsl)albtr adv. iz previdnosti; zaradi večje varnosti. Uorfid)tsmafjregel f. oprezna naredba. Sorfilbf /'. predpönka; prednji zlog. oorUngrn peti (pojem), predpevati; zapeti komu. Uorfib m. predsedstvo, prvo mesto; ben — führen predsedovati, predsednik biti (sem). [führen, uorfiticn pred kom sedeti; f. Sorfig Uorfitjenbe m. predsednik. Üorfommrr m. predpoletje, predletje. Üorforgt f. skrb (-1). Sorfpann m. u. f. priprega, prevöj, doprega, sprema; auf ■— gehen na spremo iti (-idem), impf. — hoditi. oorfpannen pripreči (-prežem), impf. pripregati, priprezati; f. einfpannen. Uorfpannchnter m. priprežni najemnik, fiorfpanner m. priprežnik. IJorfpamts- priprežni. uorfpiegeln koga mamiti ob. slepiti, z obljubami pitatfT\ - ,. . Uorlpiel n. predigräTr»}»« oorlpielen zaigrati; (mit einer glöte) zapiskati; (mit ber Biotine) zagosti (-godem). oorlpredien narekovati; (für jmbn.) zagovarjati koga; (fich melben) oglasiti se, zglasiti se. oorrpriitgen skakati (skačem) pred kom; (Borroiirtžfpriugen) naprej skočiti; fig. (Oorragen) izpod —, iznad česa moleti ob. štrleti; e. —ber äßintel napuščen kot. borfprung m. naprednji skok, skok naprej; einen — Bor femb. geroinnen prehiteti —, preteči (-tečem) —, preseči (-sežem) koga; (Borjpringenbe $heite) jezik, krmol, krmulja, umol, rilec; (beim ^aufe) napušč, izstop; — bež Bienenftodeš jezik, polica; (Bor« ragung) štrlina; (einež Bergeš) čelo; (bas anž ben ©arben Bon jelbft auž« fallenbe ©etreibe) osipek; fig. prednost, predstvo. Borrtabt f. predmestje. Bornäbtifd) predmesten, üordanb m. predstojnik, glavar, načelnik; (SBürbe) predstojništvo, glavarstvo. UorllanbsfteUnertreter m. predstojnikov ob. glavarjev namestnik. oorltedien večji biti (sem), odlikovati se pred kom; (herOorftcchen) v oči biti (bijem), — bosti (bodem). oorltedten pred kaj vtakniti, impf. — vtikati; fich — nakaniti, skleniti, florliedtnabel f. bucika, naprsna igla. € orftedtitagel m. osnik, vojnik, lunek; opfenek; igla, iglica, svornik. uorReljen predstojnik ob. načelnik hiti (sem), načelovati. l1orftcl]cr m. f. Sorftanb. Üorlteljerin f. predstojnica, načelnica, glavarica. Morltehhnnb m. ptičar. fiorfteUbnrheit f. pomiselnost. BorfteUen pred koga kaj postaviti, impf. — postavljati; jmb. cttoaž — predstaviti komu kaj, predložiti, dejati (denem) kaj pred koga; impf, predstavljati, predlagati; pred oči postaviti , predočiti, opomniti; impf, pred oči staviti, predočevati, opominjati; e. grembcn feinen Befannten — tujca predstaviti svojim znancem; jmb. bem Könige ■— voditi koga pred kralja; jmb. ben 9fugen einer ©ad)e — dokazovati ob. razlagati komu korist česa; (reprüfentieren) namestovati; (©inroen« bnngen ntadjen) ugovarjati; fid) — predstaviti se; (fid) benten) pomisliti, impf, pomišljati kaj, misliti si, predočevati si kaj; bies fteHt fich auf gleiche SBeife Bor to se jednako kaže; ich ftelle mir bie Sache fo Bor to reč si tako mislim; bal hätte id) mir nie Borge« ftettt tega bi si ne bil nikoli mislil ob. nadejal; ftelle e§ il)m beutlich Bor razločno mu povej. UorlteUung /'. predstava; (©ebanfe) misel (-i), pomisel (-i), predstava, pred-očba; (Jljeater-—) predstava, glediščna igra ; (Erinnerung) spomin. Borltellungokraft f. pomislivost. Sorfttllnngslireis m. f. Sfbeenfreiž. fiorltoft m. napustek. Borftofjen — 762 — Borroitsig BorHo^en (Borwürtgftofjen) potisniti, poriniti, naprej pahniti; impf, potiskati, porivati; (unBermnthet begegnen) naleteti na koga; (b. b. ©djneibera) ob-rohiti, obšiti (-šijem) s čim (ki ima drugo barvo). uorltrediftt pomoliti, naprej stegniti; impf, pomäijati, naprej stezati; (leiten) za nekaj časa posoditi, impf. — posojati, — posojevati, založiti koga s čim. [uk. Vorllubium n. pripravljalni ob. osnovni flortiinjer m. kolovodja, prvi plesalec, flortfjtil m. prid, korist (-i), hasgn (-i), hasčk; (@ewinn) dobiček, obrest (-i); — bringen koristiti, hasniti, pri-diti, pridovati, ugajati, goditi; auf feinen — fel)en vodo obračati na svoj mlin; feinem geinbe b. — abgewinnen ob. ablaufen sovražnika prekositi ob. prehiteti. uortljcilhaft koristen, hasnovit, hasniv, prospešen; — belannt na dobrem glasu. uortljun (eine ©cljürje) predpasati (-pašem), impf, predpasovati; b. ŠRiegel — zatakniti, zapahniti; impf, zatikati, zapahovati. t)ortljiir /'. vnanje ob. prednje duripZ. 'J o r trab m. prednja četa ob. straža, predvoj. Wortrag m. govor, besedovanje; ein afabemif^er — predavanje; einen — halten predavati; einen guten — ha6en dobro predavati; (im ©ingen) dobro peti (pojem) ob. pevati; (int Sefjren) predavanje, učba. oortragcn nesti (nesem), nositi pred kom; einem e. Saterne — svetiti komu; (lehren) učiti, predavati, razlagati, razkladati; (e. Sonftiict) izvesti (-vedem), impf, izvajati, igrati, gosti (godem), piskati u. f. W. [nost. Vortragaftunlt f. govorništvo, govor-uortrefflid) izvrsten, izboren. llortrcffltdjkcii izvrstnost, izbornost. nortreten naprej stopiti; (Bor jmb. treten) pred koga stopiti; izmed srede stopiti. flortritt m. prednost; fie tarnen unter — bež ©rofjBaterž prišli so z dedom na čelu. flortud) n. predpäs, predpasnik, zastor. Borüben provežbati. Boriiber adv. mimo. oorübergehen preiti (-idem), mimo iti; miniti, preteči (-tečem); impf. prehajati, mimo hoditi; minjevati. Boriibergel)tnb adi. mimogredoč; začasen; adv. mimogrede; začasno. Vorübung f. provežba. florunterludjung f. začetna preiskava, fjorurtljeil predsodek, uorurtheilsfrei brez predsodkov. Doruater m. ded. uoroorjiil)tig predlanski. Boroorlebte predpredzadnji. Borwahl f. prva volitev, oorwalten premoči (-morem), impf. premagovati, predstvoriti, zvonec nositi, gospodariti. Morwanb m. pretveza, izgovor; unter betu —e izgovarjaje se, z izgovorom; unter bem —e ber greunbfd)aft pod plaščem prijateljstva; einen — nehmen I izgovarjati se s čim. Bormanb f. pročelje, prednji zid. uormarts adv. naprej, dalje. Bormiirtsbriitgcn unaprediti kaj, na-j prej spraviti. Bormfirtsgeheu napredovati, uorweg adv. izpred (koga), uorwtghauftn prekupiti, impf, pre-; kupovati. [pl. Vorwehen popadki pl., predbolesti Borweine* jokati (jokam ob. jočem) pred kom. uorwfil'eit pokazati (-kažem), impf. 1 pokazovati. Vorweiftr m. pokazovalec. tlorroclt f. prasvet, predpotopni svet. Borweltlid) prasveten, predpotoptn. Bormenben f. Borfchüfcen. Borwtrfcn vreči (vržem), impf, metati (mečem) pred koga; (Borrütfen) očitati, oponašati, predbacivati. Vorwerft n. pristava; (mit.) prednja gradba; vnanje ozidje. uormtegen pretegovati, premagovati, prevagovati. VorrotfTen n. znanje, vednost; ohne mein — brez moje vednosti ob. mojega znanja. Vorroil; m. radovednost., sničavost. uormihig radoveden, sničav. SBorroort 763 2B8ad)fam{eit Borioort n. predgovor; (grantm.) predig; (SSerfjiiltnižtBort) razmernik. üortmtrf m. o ponos, ukor, očitek; j. a. ®cgenftanb. oorrourfsootl oponosBn. »or;SI)Ifn šteti (štejem]; prešteti, impf, preštevati komu kaj. §ortrid)tn n. predznak; znamenje. Doritidjnett narisati (-rišem) komu kaj; (beftimmen) označiti, naznačiti. oorjeigtn pokazati (-kažem), impf. pokazovati. Uorjeigfr m. pokazovalžc. fiorjfit f. starodavnost. öorjfitflt adv. svoje dni, njega dni, nekdaj. [preran. »orjritig (Bor ber geit) prezgodnji, oorj(itlid) starodaven, oorjietjcn (Ijeroorjieljen) izvleči (-vlečem) ; ben !8orl)ang — zastreti (-trem) z zastoroin; fdjägen) čemu pred- nost dati (dam) pred dragim, impf. — dajati (dajem); kaj bolj ceniti ob. čislati od drugega, kaj nad kaj staviti, üorjimtttcr n. prednja soba. 2S- $or;ug m. prednost, prvstvo; feine 93orjiige njegove vrline; mit — z odliko, z najboljšim uspehom; — I)abert prekositi koga, odlikovati se pred drugimi. oorjiiglid) adi. odličen, izboren; poseben ; adv. odlično; posebno, sosebno, izvlasti, zlasti. Bor)iiglid|iieit f. odličnost, izbo^nost. Öor;ugstIa[fe f. odlični red. flor;ugsrd)iiler m. odličnjak. oorjugsiotife adv. posebno, sosebno. ootimit glasovati. - T«-Čt J Dotierung f. glasovanje, tlotio n. obljuba, zaobljuba. Öotiofeirdje f. votivna ob. zaobljubila cerkev. Uotum n. glas (-u). fiulcan m. ognjenik, vulkan, oultnnifd) ognjeniški, ognjebljuven, vulkanski. ouItaui[ifrrn vulkanizovati, razpäliti. flulgata f. od papeža potrjeni prevod sv. pisma, vulgata. Bitloo adv. po domače, obično. Slabc f. sat; coli, satovje. iood) buden, vzbujen, vzdramljen; (tnad)enb) bdeč, čujoč; — fein bdeti, čuti (čujem); — werben buditi se, dramiti se; vzbuditi se, vzdramiti se. tDad)- stražni. ŠJnd)torp6 ». stražarstvo, stražni zbor. ŽDadjbienlt m. straža, stražitev, stra-ženje. ffilnd)t f. straža; — Ijatten na straži biti (sem), stražiti; auf bie — sieben na stražo iti (idem u. grem); —n au§« fteHen postaviti stražo; —abtbfen iz-meniti stražo. toadjfn bdeti, čuti (čujem), čuvati; (über etmal) bdeti, čuti nad čim, paziti na kaj, kaj na skrbi imeti (imam); bie gonje SRadjt — vso noč prečuti; f. betoacbcn. ffiad)tn «. bdenje, čuvanje. Šlari)ffUfr n. stražni ogenj. ŽCadjgflb ii. stražnina. nmdjhobenb stražen, na straži. tt1nd)ljnu5 n. stražnica, stražarnica. &)ad)l)olber m. brin, brina; in fiiirut. smrlin, smolovec; coli, brinje, smolje; 9£8acl)f|olber« brinov, brinjev. Padjljolberbtere f. brinovica, brinova jagoda, IUad)t)olbfrbranntnmn m. brinovec, brinjevec; borovička. ü1ad)t)albfrbro(Trl /'. borovnjak, bri-I novka, branjug. Pariimrillfr m. f. 2Bad)tmeifter. U)ad)parabt f. ogled straže, stražna parada. lDad)polten m. ($erfon) straža; (Ort) stražišče. ttlari)s n. vosek; aus — voščen; mit — überziehen povoščiti; 2Bad)3« voščev, voščen. ffladjsabbrudt m. voščev odtisk, vo-ščeva tiskanica. it) a d) tam pazen, pazljiv, čuvit, skrben, stražljiv. Pad)["amhrit f. pazljivost, čuvitost. wadjäartig 764 — SBagenfterje nmd)sartig vosku podoben, voskovit, ®lad)5bleid)e f. voščeno belilo, padjsblume f. voščeni cvet. roadtfett rasti (rastem u. rasem); do-rasti; ein wenig — porasti; zrasti; (auSeinanber) razrasti; tfli^.razrastati; (fid) meljren) množiti se, širiti se; razmnožiti se, razširiti se; gewad)fen fein kos ob. zagomBc komu biti (sem). B3fld)fen n. rast (-i), rastenje. tuad)fenb rasten, rašč, raščav. iuftd)fern voščen, od voska. Padjsfabrik f. voščarnica. [bakla. Pad)sfadsel f. voščena plamenica ob. tttad)5farbe f. voščena barva. [niča. JUadjskerje f. voščena sveča, vošče-Padjsleinntanb f. povoščeno platno. Itlad)slid)t n. f. SSa^Ierje. iöadjspflonme f. rumena sliva. Pad)sftodi m. voščenica, voščev svitek. pad]stl)itm n. rast (-i), rašča, rastilo. Ü)nd)Itube f. stražarnica. Paditel f. prepelica; podpodäk, pod-podänka, podpodica, podprda; äßadjtel* prepeličji. JUari)tell)UHb m. prepeličar. [star. tUodjtelkonig m. prdalec, kosec, hra-pnd)tclfd)lag m. prepelevanje (pet pedi). [let. Padjtelltrid) m. prepeličji let ob. pre-Pad)tehoewen m. (Melampyrum ne-morosum) višnjavec; (Mel. arvense) poljski Črnivec. lüiid)ter m. stražar, stražnik, čuvaj, čuvar, varuh; —in £ stražarica, ču-varica, čuvajka, - /7 ffladjtmeilter m. nadstražnik, straž-mešter. [šče. Pad)ttl)urm vi. stražni stolp, straži-nmdielig majav, gugav, hlipav, tresoč. Padtelkopf vi. tresoglavec. luodieln majati se, zibati (-bijem) se, gugati (-gljem) se, hlipati se; (beim @ef)en) omahovati, opotekati se. roadter vrl, jak, korenjaški. globe f. meča, litka, lidke pl. fijobenbein n. piščal (-i). Pabentnuskel m. mečna mišica, riba, fflaffe/.'orožje ;(Vertheibigungžmittel) branilo; SSaffen« orožni; vojni, bojni. Paffenbrnber m. sobojnik, soborec. Paffenbihtbnts n. vojna zaveza. Htaffenbienlt m. vojaška služba, vojaške vaje pl. ro(!ffenfftl)ig sposoben za orožji-, lönffetigehlirr n. rožljanje z orožjem, paffeitgetätl) n. orožje, lüaflfengewoll f. bojna ob. vojna sila Paffengliitk n. vojna ob. bojna sreča, paffenkammer f. orožnica. [hrup. Pafjfenlärnt m. hrup orožja, orožni nmffenlos brez orožja, brezorožen. IDaffetipais m. orožni list. Slafjfeitimtent n. orožni patent, ftaffeitplnt) m. bojišče, oroži.šče. Paffenrotk m. vojna suknja. Paffentulje f. premirje, paffenruljm m. vojna slava, [orožja. ijOttffenfd)mieb vi. orožar, izdelovalec Slnffenltillftnnb m. premirje. Paffeittröger m. oproda. Staffenitbiing /'. vojaška vaja. 10 offnen orožiti; oborožiti. Pagarnt n. vagarnica, mestna vaga. iBÜgbur vagljiv, tehtljiv. [Taga-Page f. vaga, tehtnica; (am SBagen) ftagebalken vi. prečka, gredelnica, Pageljals m. predrznež, predrzni človek. Pagemad)er m. vagar, tehtničar. Pagen m. voz; (ffintf^e) kočija; (8ei< ter—) kola pl.; dem. vozek, voziček: all ©ternbilb f. S3är. roagen tvegati, vagati; tvegati se, drzniti se, upati se. mögen vagati, tehtati; zvagati. fflagenadiie f. os (-i), podvoz (-i). Pagenbaum m. svora, sora, razvora. Pagenbeid)fel f. oje (ojesa), ojnice pl Pagengelb n. voznina. Pagengeleife n. kolovoz, kolovoznik, kolotečina, kolomaja. ttlagcnliipfe f. ročica. Pagenleiter f. lestvica, lojtra, lojtr-nica; (baž $aar) lojtre pl. Pagenlenker m. voznik, kočijaš. Pagennagel m. osnik, rednik, zaosek. Pagenrab n. vozno kolo (-esa). Pagenremife f. klonica, kolnica, ko-larnica. Pagenfdjfte f. gredanica, škarnje pl. Pagenfd)miete f. kolomaz. Pagenfperre f. zavora, zavörnica. Pagenlter« f. svornica, repica. SSagentrain — 765 — Sß3al)rf)eit Ulngcntraiit m. vozovlak, vozovi pl. iBngtrtiidi n. vagana reč (-1). BJaggon m. vagon, železnocestni voz. ttlngiiet m. kolar; 28agner= kolarski. Ulagiterljanbnierli n. kolarstvo; — be« treiben kolariti. IDagiterin f. kolarica. ltlagiterfiui)l m. kolovrta. ttlngnis n. odvaga, odvažnost, od-važno ob. pogumno delo, nevarščina. inagredjt horicontalen, vodoraven, ravnotežen, neprevesen. , , ^ 7 ttlagfd)ale f. važnica. lil ni)l f. volitev, izbor; auž freier — drägovoljno; bie — fteljt i^m frei na voljo mu je; eine — treffen voliti; izvoliti; s2Baf)ls volilni, izborili, volitveni. iBaljlott m. volitev; (Sdjriftftürf) volitveni spis. Ulaljlausfrijreibiitig f. razpis volitve. nml)lber izvoljiv, kdor more izvoljen biti. IDäljlbarheit f. izvoljivost, zmožnost voljen biti (sem). mal)lbered|tigt kdor ima pravico voliti, upravičen voliti, fflaljlbrredjtigte m. upravičeni volilec. lllaljlbefpredjung f. dogovor o volitvi. iöal)lbr;irli m. volitveni okraj. Ulalilbritber m. pobratim, [bratstvo. Ulaljlbrubcrrdjaft f. pobratimstvo, po-iüaljlrertifirot n. volitveno potrdilo. itml)len voliti; izvoliti, izbrati (-be-rem); impf, izbirati. 0)äl)ler m. volilec; —in f. volilka. fuSI|lertlalTt f. volilski razred, iualjlerifd) izbirčen, kočljiv. OTfilrrlille f. volilski imenik, nmljlfäljtg f. roäf)lbar. fflaljlfürft m. izborni knez. [vina. ftlaljlfiirilentljum n, izborna kneže-ftlaljlgefeti n. volilni zakon, volilna postava. £Ual)ll)nttbhuig f. volitev, izbiranje. U)al)Il!Örper m. volilni zbor. iUaljllille f. imenik volilcev. ttlablttiantt m. volilec. it)ol)Iort m. volitveni kraj, volišče, töaljljietiobe f. volilna doba. fi)al)Iplal; m. bojišče, bojevališče. tDnljlprotokoll n. volilni ob. volitveni zapisnik. iOal)lrrd)t n. (actiöcs) pravica izbora ob. volitve, volilna pravica; (paffiocž) pravica izvoljivosti, pravica izvoljen biti. IBaljlreid) n. izborna država. IBaljirdjitieller f. posestrima. Ötahlfprud) m. poslovica, geslo, fljaljlltnnme f. glas (-ü). ttlafjltag m. dan volitve, volilni dan (dneva). [litvi. Pol)luiutriebe pl. spletke (pl.) pri vo-ŠBafjlurne f. volitvena posoda. ll!al|luerraiumliuig/'. volilni zbor, shod volilcev. [nost. ttlafjlurriuanbtfdjaft f. izborna sorod-ft)al)ljettel m. volitveni list. iUaljljiintner n. volilnica. ftnljn m. blodnja, blodna misel (-i); dozdevek, domišljava. lunljnen meniti, domišljati si, krivo ob. napak soditi. Ulal)ngebtlbe n. blodnotvorje. |Ual)nglnube m. prazna vera. filaljnfmn m. blodnja, blodnomislije, brezumje; blaznost. loatjnftmiig blodnomiseln, brezumen; blazen, zmešane pameti. U)al]ttfinmge m. brezumnik; — f. brez-umnica. [nenost. Mlaljmuitt m. prismojenost, prismuk-lontjntuitjtg prismojen, prismukneu. loaljr adi. prav, resničen, istin, isti-| nit; (treu) zvest, veren; adv. res, zares; für— res da; nid)t — kaj ne ? ali ne ? für — verovati, verjeti (ver- jamem); — fpred)en resnico govoriti; fo — ntir @ott f>elfe tako mi Bog pomagaj! tako mi Boga! mal)ttn hraniti, varovati, roaljren trpeti, trajati, biti (sem), iniiljreiib praep. za, o, ob; — bel Sriegeš ob vojski; — ber Regierung SDlaria Jf)erefiaš za Marijo Terezijo; — ber StJJatjIgcit med obedom; coni. dokler, med tem ko; adi. trpeč, trajajoč, trpežen. lunljrljnft prav; (roafjr) resničen, istin, istinit. roal)rl)Bflig adi. resničen, zaresen, prav, pravcat; adv. resnično, zares, res. IDaljrljaftighrit/'. resničnost, istinitost. ŠDa^r^tit f. resnica, istina. SBaljrheitžfreunb 766 SBattad) KlnljrljEttsfrtunb m. resnicoljub, roahrljeitsliebenb resnicoljuben. Pahrheitsfinn m. čustvo resnice ob. istine. roaljrlidj adv. resnično, zares, v resnici, po pravici. [pazljiv, wahrnehmbar zaznaten, dočuten, za-maljrnehmen zaznati, impf, zaznavati; čutiti; začutiti; (m. ben 2lugen) videti; zagledati, zazreti; (ertennen) spoznati, sprevideti, uvideti, zapaziti. ttlahntehmurtg/'. zazna(va)nje, čutenje, sprevidenje. U3al)rnehmungooermögen n. zaznatnost, dočutnost. mahrfageit vedeževati, veščevati; vra-žariti; f. propljejcien. ttlnhrfager m. vedež, vedeže valeč, ve-ščec, vražar; —in f. vedeževalka, vra-žarica. [valstvo. IDaljtfagrrei f. vedeževanje, vedeže-tnal)rfd)einlid) adi. verjeten, verljiv; adv. verjetno, brž ko ne, bržda, nemara, menda, bržčas, boje; ež ift — podoba je, da —. [ljivost. Pal)rftheinlid)Iieit f. verjetnost, ver-Pahrftheinlidjkeitsredjnung f. račun verjetnosti. Paljrfprud) m. izrek —, razsod porotnikov, pahrung f. varstvo, obvarovanje, piihtung f. veljava, vrednota, čislo. paljrjeidien znamenje, fflaib m. fgdrbepflanje) (Isatis tinc-toria) oblajst; SBaib« oblajstov. poib» (für Qagb) f. SBeib*. Ülaife f. sirota, sirotica; m. sirotek, sirotej; — werben osiroteti, stariše izgubiti, osameti; äBaifen« sirotinski, sirotinji. Paifenbud) n. sirotinske bukve pl. Paifengelb n. sirotinski denarji pl. pnifenljnus n. sirotišnica, sirotišče. pail'enktnb n. sirota. [ženje. paifenuermügeit n. sirotinsko premo-paib m. gozd, les, loža; (bitter) bosta, šuma; (§ain) log; (Kulturwalb) gaj; (Eidjen—) dobrava; SBalb« gozdni. Palbaml n. gozdni urad. Palbbereiter m. logar, gozdar, [nec. Palbbemohuer m. pogozdnik, goija-Pnlbbiette f. divja bučela. Mlalbbirn f. drobnica, ftalbblöße f. laz. Palbbranb m. gozdni požar, palbcultur f. gozdarstvo, šumarstvo. fflalbbieb m. gozdni tat. fualbein adv. v les, v gozd. ttlolberbfe f. grahor. iuülberreid) gozdnat, lesnat. Palbefel m. divji osel. [kvar. Palbfreuel m. gozdna škoda, lesni palbfreoler m. gozdni tat. palbgegenb f. gozdnata krajina. Palbgefeh n. gozdni zakon, gozdna postava. Palbgrunb m. gozdno zemljišče, palbijorn n. lovski rog. palbtjuhn n. divja kura. palbljüter m. gozdni čuvaj, [sovnat. malbig gozdnat, gozden, lesnat , le-Palblerdje f. gozdni škrjanec. palbmeiller m. nadlogar; (Sßflanje) prvenec, dišeča perla, strašnica. Palbmenfd) m. divji mož. palbitmnphe f. gozdna vila. [zelje. Palbrebe f. srobot, vezela; coli, ve-palbredjt n. gozdna pravica, drva-ščina. Palbfd)aben m. škoda v lesu, gozdna poškodba. Dalbfdilag m. drvosek. Palbfdilutht f. f. <2d)tucht. Palbrdjnepfe f. kljunač, sloka. Palbllreu f. stelja, stelivo, listje. Palblaube f. divji golob, grivuik, grivar. Palbteufel m. gozdni hudir. Paibthier n. gozdna žival (-i). Palbuttg /'. lesovje, lesovina, pnlbweg m. gozdni pot. Palbwiefe f. senožet (-i). [stvo. palbmirtfchaft f. gozdarstvo, šumar-Palbrins m. gozdnina. palfifd) m. kit. Palfird)fang m. kitolöv, lov kitov, palftfdjfnnger m. kitolovec. Palke /'. valjalnica, stopa, [teniti. iualken valjati; povaljati; (bünn) PalUer m. valjalec. Palkererbe f. suknarsko ilo. palkmüljle f. f. Salle. Pall m. oköp, nasip, zasip. Pallad) m. (Sferb) skopljenec. roallen — 767 — loanfenb malim kipeti, vreti, jeriti se; romati, potovati. (reifen) . fflanbelgrimb m. premenjevaluo zemljišče. Malier m. (gatjrer) romar, božjepotnik, potnik; —in f. romariea, potnica. £0 a U f a t) r t f. božja ob. romarska pot (-i), romanje. mallfalirteit romati, na božjo pot iti; (idem u. grem), na božji poti biti (sem). Wallfahrtskirche f. romarska cerkev. Wallfahrtsort vi. božja pot, mesto' božje milosti. Wallung f. valovanje, palm m. krnica, vrtinec; (bie fdjiefe Jiičbtung einež ®ad)ež an ber fd)malen Seite) kič, kačka. fflalnufs f. laški oreh. Palratlj vi. kitova (ribja) tolšča ob. mast (-i). Palrofs n. mrož. lOrtlnntri f. gabez, svalnik. roalfd) f. melfd). malten vladati, gospodovati, oblasto-1 vati, upravljati, gospodariti, ravnati i (s čim), voditi. Walter m. ravnalBc, gospodar, vladar; j. Šachtoalter. Wni;e f. valj, valjgc, valjar, uinlien valjati; povaljati, zvaljati. inSIten valiti, valjati, kotati, kotaliti, točiti, takati; (um ettuaä l)erum) sukati (sučem); (im ®otl)e) kalužati; bie Sd)ulb auf jrnb. — kaj na koga zvrniti, impf. — zvračati, koga dolžiti. Wiil;en n. valjanje, loalienfbrmig valjast. IDalifr m. okrogli ples, valček. Wnlituerh n. valjarna, valjalnica. Wamme f. ožrelje, podgrlje, pod-vratnik. Wams bunec, jopič, Wanb f. stena; f. Seite; fpanifche — zaslonjalo. Waubbekltibuitg f. oboj, opona. Wanbel m. (Sebenžtoanbel) življenje; vedenje, ravnanje; dejanje, delo; f. SBechfel. luanbelbnr spremenljiv, nestalen, nestanoviten. Wanbelbarheit f. spremenljivost, nestanovitnost. j ! j .... . ' < trne f. ožrelje, podgrlje, pod- Wanbuljr f. stenska ura. k, nader .ft'evl \ /f^"*- i h lUange f. lice; SESangen* 1 is ti. podsuHlJlC", kamižola, zo- SJangengritbdjen n. jamic; nianbeln iti (idem u. grem), hoditi, šetati, izpreliajati se. Wanbelllern m. f. planet, paiiberbitd) n. potna knjižica, potne bukvioe pl. Wnuberbiinbel n. popotna cula. lllnnbtrtr m. popotnik, potnik, po-potovalec; —in f. popotnica, popoto-valka. [sokol. Wnnberfalhe m. sokol solilec, selilui Wanbergefelle vi. sopotnik, popotni tovariš. umnbern potovati, popotovati, hoditi; (fiebetn) seliti se; preseliti se. Wanberrotte f. siva podgana, Wanberfdjaft f. potovanje, popotovanje, pot po svetu. panbersmann m. popotnik, potnik. Wanberjtab m. popotna palica, romarska palica. [golob. Wanbrrtaube f. golob selilSc, selilni Wanberung f. potovanje, popotovanje, pot po svetu. [selilka. Wanberuogel m. selilna ptica, ptica Wanber;eit f. čas potovanja, iimitbfell k steni pribit. Wanbgemälbe n. slika na zidu, na-zidna slika, Wanbkaleitber m. stenski koledar, viseči koledar. Paitblaus f. stenica. Pnnbler m. šetalec, Panbleudjter m. obzidni svečnik. Panblung f. povzdigovanje; f. ©on» jugation. Wanbfdjrank vi. vzidna omara. Wanbuljr f. stenska ura. lični, jamica na lici; lična jamica. HJnngenriitljf f. rdečica. Wangenfdjeibe f. stranica, postranica. mankelhaft, —tnutljig omahljiv, nestanoviten. Wankelmutl) m., —finn vi. omahljivost, nestanovitnost. tuankett omahovati; (beim ©eben) opletati, šepati, kinkati; (0. Sraften) pešati. roankenb majav, omahljiv, šepav. wann — 768 warzenförmig wann adv. kedaj, kdaj; relat. kadar; bann unb — včasi, časi; — immer kadar koli. Panne f. kad (-1), banja; ničke pl. iuanneit adv., »on — odkod, odkoder. Pand m. trebuh; vamp. [past. umttftig trebušen, trebušnat; vam-Pame f. stenica; 28anjen= stenični. panjenkraut n. steničnik. uianjig steničav. Pappen n. grb; einen Sfbler im -führen orla v grbu imeti (imäm); äßappen« grbovni. Pappenatnt n. grbovni urad. Pappenbilb n. podoba v grbu. [nik. Pappenbud) n. knjiga grbov, grbov-Pappenfelb n. polje na grbu. Pappettkunbe f. grboslovje, grbo-znanstvo, heraldika. Pnppenkttnbige m. grboznanec. Pappen|"d)ilb m. ščit z grbom, grbovni ščit. [z6c. Mlappenfdjnciber m. grborez, grbore-Pappenuerleifjung f. podelitev grba. mappnett orožiti; oborožiti. Pare f. blago, roba, tovor; !uqe — drobno blago, drobnimi; grüne — ze-lenjad (-i), zelenjava, zelenina; 1)01« §erne — lesenina, lesovina. Parenabfat) m. razprodaja blaga, parenartikel m. blago. Ularenausfuljr f. izvoz blaga. Pnrenbefd)au f. ogled blaga. Pareneinfuljr f. uvoz blaga. Parenljalle f. dvorana za blago, pro-dajalnica. Parenkmtbe f. poznavanje blaga, Warenlager n. zaloga blaga, skladišče blaga, fflarenpreia m. cena blaga. Ötorentaufd) m. zamenjava blaga. Parentransport m. prevoz blaga. IBnrenuerfenbung/'. razpošiljava blaga. iDarenuer{eid)ttis n. popis —, kazalo blaga. fflarettoorratl) m. zaloga blaga. Parenjoll m. carina, (uvoznina, iz-voznina, prevoznina). warnt topel, goi-ek; (Ijetfj) vroč, vrel; (lau) mlačen, moren; fig. goreč, iskren. Pnrmbab n. toplice pl. föarmbeihen n. grevnica. warmblütig tople —, vroče krvi, toplokrven. IDärtttc f. toplota, gorkota; (friße) vročina; freie — prosta toplota; fig. gorečnost, vnetost. pärmeäquator m. toplotni polutnik. Öärmetapacität f. navzetnost za toploto. pärnteeinljeit f. toplotna jednica. Pärmeempfmbug f. očut toplote. itmrmeer;eugenb toploroden. pärmeflafdje f. giffilM'. sd)w n. vrbovec. Peibepla^ m. pašnik, pasišče, pašten (paštena), muljava. Peibered)t n. pašna pravica, pravica do paše. [vrbovec. Pciberid) m. krvenka, zvinjek, čibrije, Peibefd)abe m. popaša. Peibejins m. pašnina, paševina. Peibkned)t m. lovski hlapec, peibting m. latvica; medenica, pfibntann m. lovec. iBeibmiimtifd) lovski. PeibtBerk n. lov, lovstvo. Peife f. motovilo; f. ipafpel. iueigern f. Berweigern; fid) — braniti se, upirati se, ustavljati se, krčiti se, obotavljati se; ukrčiti se. Peigerttng /'. upor; im —žfaHe ko bi se branil ob. upiral, ffleiljbilb n. posvečena podoba. Ptiljbirdjof m. namestni škof, škofov namestnik. Pttljbrunnen m. blagoslovljena voda. Peilje f. posvečenje, posvečevanje, posvetilo; (6igenfd;aft) posvečenost; (SBcif) m.) kanja, kanjuh, srakolič, I sokolič. tueiljen posvetiti, blagosloviti; impf. posvečevati, blagoslavljati. ffleilier m. ribnik, ribnjak, kal; Cikr-fon) posvečevalec. Peibkelfel m. kropilni kamen, kotlič z blagoslovljeno vodo, kropilnica. [/ti$köpfig beloglav, ser. PetfHeber n. irh, irhovina. roeifjlid) belkast. Pei<ng m. belin, belinec, belec, peikmetil n. bela moka. [nino. Ptifinoljtrin f. šivilja za belo prte-Peififd)nian; tn. belorepka. peiäfpießgläm m. belotec. Peififtein m. belak (kamen). Peifitamte f. )'. Sanne, roeißrooltig belornn. Peikrolit) f. šmarnica, bela bramorka. roeik)at)nig belozöb. Ptifimtg n. prtenina, perilo, platnina. Pfiluitg f. povelje, ukaz, napotek, rotit adi. daljen, dalek, oddaljen, odročen; (b. Sleib) ohlapen, omašen, opla-ven, preširok; (geräumig) prostoren, prostran, širok, obširen, širen; (Dom ipaarfamm) redek, redkozöb; adv. daleč, daleko; (Diel) mnogo, veliko; in fo — toliko; bei —em nicht nikakor ne, kratko in malo ne. roeitäliig vejnat, širokovejen. roeitaus adv. mnogo, nad vse. roeitbtriihmt daleko sloveč. Peitc f. dalja, daljava, daljina; (D. Saume) prostranost, prostranstvo, prostornost; baš — fuchen uteči, šila in kopita pobrati (-berem). roeittn fich širiti se; raztezati se, zevati, daljšati se; razprostraniti se; razširiti se, raztegniti se. roeitrr adi. dalji, nadaljšnji, nadaljnji; adv. dalje, delj, dlje; unb fo — in tako dalje ob. naprej; — beförbent odpraviti, impf, odpravljati, dalje pošiljati. rotite« adv., ohne — vsekako, koj, precej, zdajci, brez obotavljanja. Weiterung f. nadaljšnica, nasledek, rotitgreifenb razsežen. roeitijer adv. od daleč, roeithin adv. daleč, daleč tje. roeitläufig obširen, razširen, raztezen, prostoren; (eirtgel)enb) natančen, določen; (D. Schreiben) raztezen, obširen. Weitläufigkeit f. razteznost, obširnost, natančnost, roeitfehidjtig daljen, roeilfchroeiftg obširen, raztezen, [nost. Peitfchroetfigkeit f. obširnost, raztez-loeitreltenb dalekoviden, daljnoviden, roeittragenb daljnonosen. Peitung f. širina, prostranstvo. SBeijen — 777 — SMttoeife gittjtn m. pšenica; (rauher —) resnica, resulja, osinka, kosmatica; (glat« ter —) golica; (türftfdjer —) turšica, koruza, debelača, sirgk; SBeijen* pše-nični. ffieijtnnther tn., —fetb n. pšeničišče, pšenična njiva, ffleuenboben m. tla za pšenico. Ö3ci;titbrot n. pšenični kruh, pšenič-njak, beli kruh, pogača. Itleijenmtfjl n. pšenična moka. fpeijenllroli n. pšenična slama, pše-ničnica. roeldjer proti, relat. kateri, kteri, ki, koji; proti, interr. kateri, kteri; tt)e(ct) eilt kak, kakov, kakošfn; um — 3eit obkorej; — immer kteri koli, kdor koli. roctdjerlei kakov, kakošfn, kakšen; relat. kakoršBn. roelk vel, vedel, suh, usehel, usahel, melken veniti, vedniti, sušiti se; zve-niti, poveniti, posušiti se. pellbank f. blazina. BJeUbnum m. vratilo, vreteno. tßelle f. val; vratilo; —n fdjlagen valoviti, valove delati ob. gnati (ženem). Pellenberg tn. valovni vrh, vrh vala. fflellenbeuiegung f. valovanje, iuetlenformig valovit, valast. Petlenleljre f. nauk o valovih. Wellenlinie f. črta valovita, valjavica. PeUenmeer n. valovito morje, äeltenfdjtng m. valovitev. DJellentljal n. valovni dol. töetlentritt m. podnožnik. IDctlrab n. kolo na vreteuu ob. vratilu. Slets tn. som; SSetä- somov, raelfd) laški, vlaški, italijanski; —e SRujš laški oreh; —e <5prad)e laščina. PelCd)tanb n. laška dežela. iBelsfltifd) n. somoviua. Pelt f. svet; (Srbe) zemlja; (Seute) svet, ljudje; bie jcf)öne — lepi spol; in ber ganjen djrifttidjen — po vsem križanem svetu; SBelt® svetovni, svetni, posvetni. B)eltad)fe f. os (-i) sveta, ideltall n. vesmir, vesvoljni ob. vesoljni svet, sosvetje, vesmirni svet. IBeltanfdjauung f. nazor o svetu. f. leta od stvarjenja sveta, lellung f. svetovna razstava. Peltbel)errfd)er m. svetovlad. weltbekannt znan po vsem svetu, weltberühmt preslaven, svetoslavSn. Peltbejminger tn. vsedobitnik, prema-galec (obvladalBc) vsega sveta. Pettbiirger tn. svetovljan. Pelteljte f. posvetna čast (-1). Pelterfdjaffer m. stvarnik sveta. Peltgebiiubr n. svet, vesmir. Peltgegenb f. stran (-1) sveta. Peltgeilllidje m. posvetni duhovnik. Peltgeirttid)keit f. posvetna duhovščina. Peltgeriiufd) n. posvetni hrup. [dan. Peltgerid)t n. vesoljna sodba ; sodni Peltgefd)id)te f. občna zgodovina, po-vestnica sveta. weltgefd)id)ttid) zgodovinski, povestni. Pettgiirtel m. zemeljski pas; f. gene-Peltljanbel m. mednarodna kupčija, svetovna trgovina. Pcltt)errrd)oft f. svetovlada, gospodo-vanje vsemu svetu, svetovna oblast (-i). Peltkarte f. svetovid. Peltkinb n. posvetnež, svetovnik. Peltkreis tn. zemski krog, vesoljni svet. Pettlauf m. tek sveta, meltlid) svetovgn; posvetgn, svetgn. Peltmaitn m. posvetnež, posvetni modrijan. Peltmeer n. ocean, vesoljno morje, obzemeljsko morje. Pettorbnung/". uredba sveta, svetovna uredba, itleltpot m. svetovni tečaj. Pettprieller m. f. 2BeItgeiftlid)e. Peltraum m. vsemirje, svetovno prostranstvo, svetovni prostor. Pettreid) n. svetovna država. Pettreife f. potovanje okoli sveta. Peltfd)au f. svetozor. Itlfltfdjmert m. svetožalje. PeltlMung/-. stanje ob. mesto v svetu. Peltltiirmer m. svetoborgc. Peltfiiltem n. osvetje, svetovje. Petttljeil tn. del sveta. [ga. Peltton tn. posvetna ob. gospodska še-peltuntfegelung f. oplovljenje sveta. Peltuntergang m. konec ob. razpad sveta. Peltweife m. modrijan. DÜ 28elttt>eigf)eit 778 SEBerfnteifter Peltroeisljeit f. posvetna modrost, posvetno modrijanstvo. lüeltttuinber n. čudež celega sveta, svetovni čudež. Penbe m. Slovenec. IDtttbe f. obrat, okret. Penbeljals m. vrtoglavka, vijeglavka. Pcitbeftrets m. povratnik (rakov, ko-zorožčev). Prnbeltreppe f. polžaste stopnice pl. rotnben obrniti, impf, obračati; (len= fen) ravnati, obračati; fidj — obračati se, sukati (sučem) se; obrniti se, za-sukniti se, zasukati se, kreniti; (Bom SGBetter) sprevreči (-vržem) se, spreobrniti se, spremeniti se; impf, sprevračati se; an jemanben — obrniti se, priteči, zateči se. Penbepflug m. ralo. Penbepuniit m. hist. prekret; astr. obratišče. Penber m. raženj. Penbung/'. obrat, obrnitev, okret; obračilo; (Slnberung) sprememba, premena; eine — nad) littts madjen na levo kreniti, — obrniti se. roenig num. ind. malo, troha, tropica, betva, mrva; mal, majhen; malokdo, malokteri; — $eit malo časa; in —en lagen čez malo dnij ob. v malo dneh; mit —en 28orten z malo besedami; Bon — leben ob malem živeti ob. se živiti; ein — nekaj, malo; fo — als tako malo kakor; —er manj, menj; nid)t —er ne manj; je —er befto kolikor manj, toliko; nidjtS befto —er pri vsem tem, vendar le. Penigkeit f. malenkost, malota, maj-henost, malica, troha, betva. nienigllens adv. vsaj, najmanj, kon-čema, barem. inenn coni. ako, če, ko, da; (mann) ko, kadar; alg — kakor bi; — aud) dasi, dasi tudi, če prav, če ravno, ako tudi, če tudi, makar, akoprem, premda; — bod) da bi le, če bi le, da bi vsaj. mer pron. kdo; (relat.) kdor; — immer kdor koli. Perbebejirft m. naborni okraj. Perbebetirkscommanbo n. poveljstvo nabornega okraja. [cev. Perbelifle f. imenik vojaških novin- r^rM.1 werben (SKäbdjen) snubiti, v snuboke iti (idem u. grem), prositi; zasnubiti; (©olbaten) vojake nabirati, novačiti, v vojake jemati (-ljem); vzeti (vzamem). Slerbeofftcier m. naborni častnik. Perbeplatj m. naborni kraj, nabira-lišče. ^ fflerber m. šnubač, snubec, snubok; (milit.) nabiralec. Perbung f. snubitev, snubljenje; (mil.) vojaški nabor. tnerben postati (-stanem), impf postajati , prihajati; (anfangen) začeti (-čnem) se, impf, začenjati se; übel — težko prihajati; beffer — boljšati se; poboljšati se; arm — ubožati, obubožati; lidjt— daniti se, svetliti se; razdaniti se 2C. Perber m. nasip, zasip, namet; sipina; otoček. werfen tr. vreči (vržem), zalueiti, zadegati, zakrepeliti; impf, metati (mečem), lučati; (ju Boben) treščiti, te-lebiti; (Sffiift) kidati; pokidati; (@d)nee> ballen) kepati se; intr. (Bon ^^ieren) storiti, vreči (vržem), omladiti se, skotiti; oteliti se, okoziti se, ojagniti se, oprasiti se zc.; fid) — in ein anbereš Meib preobleči se, impf, preoblačiti se; (b. fiolj) vežiti se, zvijati se; zvežiti se, vreči se, zviti se. Perfer m. metalec, lučalec. [niča. Perfte f. ladj arnica, korabnica, brodar-Hlerg n. tulje pl., tuljava, ogreb, otre pl., potirki pl., zadnje predivo. Perggarn n. hodna ob. hodnična preja. Petgleinroanb f. hodnik, hodnično platno. fflerft delo; dejanje, čin; izdelek, rokotvor; (33udj) spis, knjiga; (SSerg* mer!) rudnik; (ŠBaH) okop, nasip; bie §anb ang — legen dela se lotiti ob. poprijeti (-primem). Perfebiene f. delavna hučela, delavka. Perhbrett n. dilja, deska. Perhelbreljer m. pocestni orglar. Perhfuljrer m. delovodja, poslovodja. Perkgerfitl) n. f. SBerfjeug. Perhijolj n. les za razne izdelke. Perkleute pl. delavci pl., težaki pl. raerfilos brezdelen, nedela ven. Perhtneirter m. f. SBerffüfjrer. SBerfftatte — 779 — tBcttcrn fflerkßütte f. delavnica; (b. Sdjmiebeš) kovačniea; (bes Scf)nciber§) äivarnica; (bes SBagnerž) kolarnica k. Blerktag m. delavnik, vsednji dan. tüerktagskleibung f. vsednja obleka. ü)etkti)ätig delaven, delotvorBn. 8lerkt()ätigkeit f. delavnost, delotvor-nost. . tDerkuerßänbige m. izvedenec, veščak. Ölerkjeug n. orodje; priprava; fig. sredstvo. perrnut m. (Artemisia Äbsynthium) pelin; SSermut« pelinov, raermutbitter grenek kakor pelin. Permuttrank m., —mein m. pelinovec, pelinkovec. Blerre f. bramor; podjed. Slerlte f. vrsta. inert vreden; (treuer) drag, ljub; (gefdjäj|t) čislan, cenjen; — fein veljati, vreden biti (sera), za kaj biti. Peri m. vrednost, vrednota, veljava; ($reiž) cena, kup; (Stufcen) prid, korist (-i); eine Sadje Bon — draga reč; ift nidjt oljne — ni brez cene ob. brez prida; Ijoljer — visoka cena; auf etm. — legen čislati ob. ceniti kaj. raertarm malovreden, brez posebnega prida. Perttjnltung f. čislanje. wertlos brez cene, brezcen, ničev. fflertloRgkeit f. brezcenost. iDertmn kllab m. merilo vrednosti. Pertmeffer m. cenomer. Wertpapiere pl. vrednostni papirji pl. röertrdjötten čislati, v čislih imeti (imam), ceniti, spoštovati. IPertrdjäffung f. čislanje, spoštovanje. HtertRempel m. vrednostni kolek, niertnoll dragocen. ttlertuumi)me f. rast (-i) vrednosti. Šlertiiolf m. volkodlak, fflefen m. bitje; bitnost, bistvo; (b. Setragen) nrav (-i); vedenje, obnašanje; (ftriegStoefen) vojaštvo; (Schul« mejen) šolstvo. [nost. fflefenljeit f. bitnost, bistvo, bistve-nterenttidj biten, bistven, glaven, fflefentlidie n. bistvo, jedro, iöefpe f. osa, osinec; SSefpen« osji, osinji. fljrfpeniteR n. osinjek, osir. pefpenRid) m. osji pik. PeR vi. (SBinb) zahodni veter, zahod-nik, zapadnjak, krivec, podsolnčnik; äßeft« zahodni, zapadni. PeReontinent ni. zahodna celina. PeRe f. oprsnik, telovnik, brez-rokavnjak. ffleflen vi. zahod, zapad; večer. PeRkiiRe f. zahodni breg, zahodno obrežje. PeRlanb n. zahodne dežele pl., zahodna zemlja, zahodni svet. tueRlid) zahoden, zapaden, večeren. PeRpunkt vi. zapadišče, zahodišče. PeRfeite f. zahodna stran M). ineRmärts adv. proti zahodu, — za-padu ob. večeru. PeRiuelt f. zahodni svet. PeRiBiub vi. f. Seft. pette f. stava, vadlja; obklada (ferb.); eine — eingeben staviti; es gilt eine — stavim; um bie — ftreiten izkušati se. Petteifer m. tekma, wetteifern tekmovati, kosati se, izkušati se. tuetten staviti, vadljati. Petter n. vreme (-ena), povetrije; fdjlagenbež — sapa treskava; fdiöneä — lepo vreme; Jdjledjtež — slabo ob. grdo vreme: (Überlauf) pojelica, po-javica; (©emitter) nevihta, hudo vreme, neura; onnermetter) grmenje, grom; e§ mirb fdjonež — vedri se, vremeni se, jasni se. petterableiter m. strelovod. Petteranjeiger m. vremenokaz. Petterbadj m. hudournik. Petterbadj n. pristrešek, nadstrešek, petterfaljne f. veternica; petelin (na strehi). Pettergemdlk n. hudourni oblak. Pettergtas n. vremenik. petterkunbe f. vreinenoznanstvo. mettertaunifd) nestanoviten. PelterlSuten n. zvonjenje hudi uri. Petterleudjten n. bliskavica, žarnice pl., drnice pl. metterleudjten bliskati se; žarnice ob. drnice igrajo. Petterlodj n. preduh. mettern grmeti, treskati, vihariti; fig. razsajati, razbijati, razgrajati. SSetterproptjet 780 — toiberfefeen PetterpropljEt to. vremenski prorok. pettErrd)aben to. škoda po hudem vremenu, ujma. PettErfdjtag m. toča, pobitje. pettErltraljt to. strela. Mcttcrtnmic f. vedrenica. niEttcriuenbifd) nestanoviten. Petterioolke f. hudourni oblak. PettJtjeigtr m. vremenik. KlEttgslb 11. stava. Cürttgrfnng to. nadpevanje. fBettkampf to. tekmovalni boj, poskusni bor. Pettliämpfer m. borilec, tekmec. pEtttouf to. tek za stavo, pretekanje. tuEttlaufen za stavo teči. lUcttliiiifer to. tekalec za stavo. Pettremten n. dir, dirka. Ö!ettHreit to. tekma. roet|en brusiti; nabrusiti; (reiben) drgati, drgniti; bie gunge — jeziko-vati, jezikljati, jezik brusiti, ttleijer to. bruseč, brusilec. iÜEkkiftE f. vodir, oselnik, šapun. pEkfdjiefer to. brusnik. filE^rtEin TO. brus; osla. Pit^Tt f. voščilo; črnilo za črevlje. it)id)fEU voščiti, svetliti, mazati (ma-žem); povoščiti, namazati (da se sveti). Pid)5lfinnmnb f. povoščeno platno, pidjt to. malovrednež; armer — siromak, ubožec; smotlaka. [škrat. Il1id)lelmätind)tt! n. malič, skrkljič, midjtig važen, znamenit(en); imeniten; tehtovit; —e ©ad)e velika reč; — tfjun šopiriti se, košatiti se, šče-periti se. pidjtigkeit f. važnost, znamenitost, tehtnost, imenitnost; ©ad)e bon — važna reč (-1). pid)tigtl)Ufrei f. šopirnost. Pidie f. grašica, grahorica. Pitkel to. svalek, povitek, svitek. Pidtelbaitb n. povoj; plenica, pelenica. Piditlhinb n. pelenček, dete v povoji, mtikeln viti (vijem), motati, zavijati; zaviti, zamotati; (um ettoaž) oviti, impf, ovijati; (pfammen—) zviti, impf. zvijati. HHtkelfd)itur f. povoj. pidteitadiEr m. grahorišče. pidiUr to. zavijač. Pibber to. oven; mrkač; ($iegenbo«f) kozel, trkač, praz; SBibber« ovnov. roiber praep. zoper, proti, nasproti; (in gufammettfejsg.) pre-, proti. Pibtrbrudi to. protitlak, odboj, odpor, toibtriinanbtr adv. jeden proti drugemu, drug zoper drugega. miberfaliren dogoditi se, prigoditi se, primeriti se, pripetiti se, naključiti se; impf, primerjati se, goditi se; — tafien skazati (-kažem), storiti; impf, skazovati. Piberljaktit m. (an ber Singet) zalast (-1), zazobek; kljuka. Ptberkiage f. nasprotna tožba. Ptbfrkliigtr to. nasprotni tožnik. Piberlage f. opora, ruibrrlcgeit opovreči (-vržem), ovreči, izpodbiti (-bijem), spodbiti; impf, izpodbijati. PitErlEgungf. opovržba, ovrg, ovržba. inibErlidj zopern; neugoden, neprijeten, netečen. pibErlid)keit f. zopernost. lüiberit mrzi ob. studi se mi. mibernatiirlid) protinaraven. pibErpart to. nasprotnik, zoperuik, j protivnik. [tavati, miberrattjen odsvetovati, impf, odsve-iuiberred)tlid) brezpraven, pravici nasproten. Piberred)tlid)ktit f. brezpravnost, piberrebt f. ugovor; upor. miberrEben ugovarjati; jezikovati; gobezdati. PibErrill m. viher. Piberruf m. oporek, preklic, toiberrufen oporeči, preklicati (-kli-čem); impf, oporekati, preklicevati. mibtrruflid) oporečen; preklicljiv. Piberrufsurkunbe f. preklicevalna listina. Piberfadier to. f. SSiberpart. piberrd)Ein to. odsev, odsvit, odsij, odsevanje. luiberfdjeinen odsevati, odsvitati, svetlobo odbijati. nribetfrifen [icfj ustaviti se, upreti se, postaviti se, protiviti se, zoperstaviti se; impf, ustavljati se, upirati se, nasprotovati, postavljati se, zoperstav-Ijati se. miberfe|tid) 781 — miebererlangen tnibcrTe^lict) uporen, protiven, na-sprotljiv. töiberrc^lid)hctt f. uporstvo, upornost, protivnost, nasprotljivost. pibcrfimt m. nasprotni pomen; neumnost, nespamet (-i). luiberfinnig razumu protiven ob. nasproten, brezumBn, nespameten, nuberfprnltig uporen; trmoglav. PtberfpenltigCTO. upornik, trmoglavec. Piberrpenlligheit f. upornost, trmoglavost, nepokornost. Ptberlpiel n. nasprotje, unbtrfprndjtn ugovarjati, oporekati; upirati se; pobijati, podirati; oporeči, upreti se, pobiti, podreti; (leugnen) tajiti. ioibtrfpred)enb protisloven, preko-slovßn; nasproten, navzkrižen. ttliberfprutt) m. ugovor, protislovje, prekoslovje. Piberfprudjsgeill m. nasprotljivost. piberltanb m. upor, odpor, odboj; — leiften upirati se, protiviti se, v bran staviti se. pibrrRnnbsfiitjiglteit f. odpornost. ÜJiberftanbshraft f. odporna sila, od-porljivost. miberfteljett upreti se, ustaviti se; impf, upirati se, ustavljati se, protiviti se; (b. ©peifen) upirati se, presedati, studiti se, mrzeti; upreti se, pristuditi se. tuiberflreben upirati se, nasprotovati, braniti se, protiviti se, prečiti se. Utiberltreit m. odpor, upor, opreka, nasprotje. roiberllreitrit upirati se, v opreki ob. odporu biti (sem), nasprotovati, ne ujemati se, o čim navzkriž biti. nubi-rßrritenb nasproten, protiven, navzkrižen. iniberroärtig zopern, ostuden, nadležen, pust, siten; —e§ ®ing naskuta. piberinärtigheit f. zopernost, prekost, protivnost, nadležnost. Pibertoille m. nevolja, nepovoljnost, mrzost, nevšečnost; mit — z nejevoljo, nerad. roibertoiUig nevoljgn, nejevoljen, loibmen odmeniti; posvetiti, v dar podeliti; impf, odmenjati, posvečevati, darovati. Ulibmer m. posvečevalec. Pibmung f. odmemba; posveta, posvetilo ; (Stiftung) zadušbina, ustanova. Pibmungsbrief m. darilno pismo,ustanovni list. [list. Pibmungsharie f. (milit.) vojnoslužni mibrignasproten, protiven, odporen; (unangenehm) zopern, oskuten, pre-naskuten. tuibrigenfalls adv. sicer, inače, inako, drugače, v nasprotnem slučaju. Pibrigkeit f. protivnost, zopernost, ime adv. kako V kak? — grofe kolik, kolikošBn ? — tljeuer po čem ? — rneit kako daleč, doklej ? —Biel koliko ? —Bielte kateri? koliki? — benn ba§ kako pa to? —fo kako? coni. kakor, kakti; rnie Biel — fo Biel kolikor — toliko; mie oft — fo oft kolikorkrat — tolikokrat; — immer kakorkoli. Piebe f. trta, vitra. Piebeljopf m. vdeb, vdob, smrdokavra. toieber adv. zopet, spet, opet, iz nova, znova, vnovič, drugoč, še enkrat. Pieberabbrudt m. nov natisk ob. natis, ponatis. Pieberauffmbung f. najdba, najdenje, tuieberaufleben znova oživeti, pieberaufnnljme f. obnova, niieberaufrniirtnen pogreti (-grejem), impf, pogrevati. loieberbeliommen zopet dobiti, zado-biti; impf, zadobivati. tuieberberufen zopet poklicati (-čem), nneberbereijen zopet zasesti (-sedem), impf, zasedati; (©teile) službo zopet podeliti. roiebereittbringeit zopet privesti (-ve-dem); vnovič vložiti, impf. — vlagati. iniebereinfe|en postaviti v poprejšnji stan. ffltebereinfebung f. postavljenje v poprejšnji stan. tniebereintreten zopet vstopiti, impf. — vstopati. toiebererinnern fid) znova spomniti se, opomniti se; impf, znova spominjati se. iBiebererkennen znova spoznati, impf. — spoznavati. miebererlangen zopet zadobiti, impf. — zadobivati. SBiebererlangung — 782 SSiefe pitöeterlattgung/'. zopetna pridobitev, fpitbemfal; m- povračilo, tmcbererftatten zopet povrniti, impf. po vračati. ÖHtbrrgnbf f. povračilo; f. 9iepro= buction. roiebergebärtn preroditi, preporoditi; impf, prerojevati. tuicbrrgeben vrniti, nazaj dati; impf. vračati, nazaj dajati, piebergeburt f. preporod, imebergenefeit preboleti, ozdraveti. piebergenefene m. ozdravljenec. Ptebergenefung f. prebolenje. [lik. pieberijall m. odmev, jek, odziv, ma-roieberhallen odmevati, odzivati se, odglašati se, razlegati se, oriti se, odjekniti. tuifberijerrtrlirtt povrniti, popraviti, ponoviti; impf, popravljati; e. ffiranfejt — ozdraviti, izlečiti; impf, ozdrav-ljati, lečiti. pieberljerltellung f. poprava, obnova; ozdravljanje; nad) feiner — ko ozdravi. tmeberljolert ob-, ponoviti; impf, ponavljati, opetovati. iuieber()olentltd) adv. večkrat, opeto-vano, češče. pitberljnler m. ponavljalec. Picbtrljoluiig f. ponavljanje, ponovitev, opetovanje, ponavljava; 2Bieber= Ijolungž» ponavljalni; im —IfaHe če bi se to drugi pot (zopet) zgodilo, če bi se to ponavljalo (ponovilo). Pieberljolungspriifung f. ponavljalna skušnja, ponavljalni ob. popravljalni izpit. Pifbetijolungsrrfjule/'ponavljalna šola, ponavljalnica. fflieberljolmtgsjetdjett n. ponavljaj, roieberkäuen prežvekati, prežvekovati. Pieberliiiuer m. prežvekovalec, prežve-kalec, preživač; —in f. prežvekovalka. pieberkauf m. odkup, rešilo; auf — tieräußern na odkup ob. na rešilo prodati. roieberkaufett odkupiti, rešiti, zopet (nazaj) kupiti. Pieberkäufer m. odkupnik, rešilec. luieberkäuflid) odkupen. Pieberkaufsredjt n. pravo odkupa, odkupna pravica. Pieberkaufsoertrng m. rešilna pogodba, rešilno pismo, pogodba na rešilo. Pieberfcttjr f. vrnitev, povratek. miebetheljren vrniti se, povrniti se, nazaj priti (pridem); ponoviti se; impf. vračati se, povračati se, nazaj prihajati; ponavljati se. toieberkommen zopet priti (pridem), povrniti se. pieberfmnfl f. vrnitev, povratek. roieberrdjallen f. roieberfjatlen. luiebtrfeljen zopet videti. Piebertaufe /'. prekrst, prekrščevanje. miebertaufen prekrstiti, znova krstiti; impf, prekrščevati. Pieberläufer m. prekrstnik, dvokrst-nik, prekrščevalec, prekrščenec. ttiieberum adv. zopet, spet, znova. ioieberuerel)eli(t)en fid) v drugo poročiti se, znova omožiti (refp. oženiti) se. toieberoereittigen zopet združiti, znova zjediniti. Pieberoereinigung f. ponovljeno zje-dinjenje, obnovitev združenja. raiebernergelten povrniti, plačati; impf. povračati, plačevati. [eevalec. Pieberuergelter m. povračnik, povra-piebernergeltung f. vračilo, povračilo, povračevanje; SSiebertiergeltungž» vra-čilni, povračilni. Pieberiuudjs m. mladje, izpodrastek, izpodrejek, omlada. Piege f. zibel (-i), kolevka; dem. zi-j belka, zibka, zibelčiea. PiegemelTer m. sekač, sekalec, sekal-ček, sekljač. roiegen (fcftaufeln) zibati (zibljem), gugati, kolebati, ljuljati; (Wägen) tehtati, vagati. Piegenbanb n. trak povezač. Piegenlieb n. pesmica pri zibeli, za-zibalka, uspavanka, aja-tutaja! Piegenmäbdjen n. pestunja, pestema. iaiel)ern rezgetati (-am u. rezgecem), hrzati (-am u. hržem), rzati. Pieljern n. rezget, hrzanje. Piesbaunt m. žrd (-i); mit b. — it fefftgen požrditi, povezati (-vežem); impf, povezovati. Piefe f. travnik, senožet (-i), koše-nina, košenica, seča, senokošnja; (fflur) trata, livada. i Sßiefel — 783 — SBiHfommbedier piefel n. podlasica, lasica, granoslek. Hüffen« travniški, senožetni. Ölirfenampfet m. kislica. JBirfenbau m. obdelovanje travnikov, piefenboihsbart m. travniška solnč-niea, kozja brada, piefenflur f. trata, livada. piefenfuthsfd)wan} m. lesičji rep. Piefenfurd)e f. prekopa, jarek, draga, piefengras n. senožetna trava, trav-nišnica. piefenhnopf m. kampanelica. Piefenkiid)enfd)elle f. kosmatinec, piefenlanb n. košenina. ttüefenfalbei m. (Salvia pratensis) bäEkovina. piefenfthwingel m. kostreba, bilnica. piesroaths m. košenina, senožet (-i), wierooljl coni. akoravno, čeravno, ako-pram, četudi, dasi, dasiravno, čeprav. wilb divji; (erzürnt) jar, srdit, razkačen; (aužgelaffen) razuzdan, samo-pašen, neugnan; (graufam) grozovit, grozoviten, srep, ljut; (rol)) surov, neotesan; (öbe) pust, neobdelan; (o. ©e« tuäd)§) samorašč, samoseven, samorasel; —er Spargel bildš; —er Apfelbaum lesnika; —erSirnbaum drobnica; —eš £I)ier zver (-i), zverina; — toerben zdivjati, podivjati, obdivjati. Pilb n. divjina, divjačina, divjad (-i); zverina, zverjad (-i). Piibbad) m. hudournik, sušeč, büjica. ftilbbaljn f. lovska zaseka; (in ber gul)nnann3fprad)e) pricestje. pilbbnuu m. lovišče; lovska pravica, pilbbraten m. pečena divjačina. Pilbbret n. divjina, divjačina. Pilbbieb m. zverinski tat, tatinski strelec, divji lovec, pilbbieberri f. tatinski lov. Pilbe m. divjak; — f. divjakinja. Pilbfaljre f. gaz (-i). Pilbfang m. lov; (iffiilbling) divjak, zagovednež, neotesanec, surovež. wilbfremb popolnoma tuj, tuj in neznan. pilbfreoel m. zverinski kradež, lovni prekršek. wilbgewad)fen samorastel, samoseven; —e Spanje samosevka. Pilbljafer m. divji oves. Pilbtjeit f. divjost, surovost * ne- . i otesanost. _ Ma^u-tu** f »WM. ef- y^ ß Pilblager n. brlog, lož, jazbina. "frJvfUt Pilbling m.divjak; surovež, zagovedy^, ^ než, neotesanec. ^ * PilbmeiRtr m. zverinski nadglednik. fi^ pilbnis f. puščava, pustina, divji kraj. pilbfd)ongefet; n. zakon o varstvu divjačine, pilbfdjonjeit f. prepovedani lovski čas. Ptlbfd)ur f. volčji kožuh, volčja šuba (šavba), kosmata volčina. Hilbfdjiit} m. f. SBilbbieb. „ , - , Pilbfdjiuein n. divja svinja. » Pifbilanb m. brlog, staja, leža. £ wilbwadjfenb samoseven, samosevski/ samorastel; —e ^ftanje samosevka; m. samosevec. Pilit m. volja; auž freiem —n prostovoljno, dobrovoljno, sam rad, neprisiljen; toiber —n nehote, nerad, ne-hotoma; mit—n nalašč; um — tuillen zaradi, zavoljo; um @otte§ tuillen za božjo voljo, za Boga! legter — poslednja volja, zadnja volitev, oporoka; ((Einwilligung) privoljenje. willenlos brezvoljen, brez svoje volje, nesamovoljSn. willens fein pri volji biti (sem), lio-teti (hočem), misliti, nameravati, kaniti, namenjen biti; id) bin — volja (misel) me je. pillensäukeruitg f. razodenje svoje volje. Pillenserklärung f. izrečenje poslednje volje. ' [volja. Pillensfreiljeit f. svobodna (prosta) Pillenskraft f. volja, willfahren izpolniti komu voljo, storiti mu po volji (po všeči), ugoditi, ustreči (-strežem); impf, ugajati, ustrezati. willfährig ugodljiv, ustrežljiv, usluž-ljiv, voljan, ustrežen. Pillfäljrigheit f. ustrežljivost, ugod-ljivost, voljnost, ustrežnost. willig adi. voljen, radovoljen, dobro-voljen, pripravljen, rad; poslušen; adv. volje, rad. willigen privoliti. Pilligkeit f. voljnost, dragovoljuost. pillkommbedjer m. dobrodošlica. roiWommen — 784 — minbfidjer willkommen dobro došel (došli)! Bog te (vas) sprimi! pozdravljen(i)! — heißen bogosprijeti, pozdraviti z „Bog te sprimi"; er ift überall — povsodi ga z veseljem sprejemajo (pozdravljajo), povsodi ga imajo radi. füiUliommen m. u. n. bogosprimek, veseli sprejem, dobrodošlica. Pillkommtrunk m. zdravica, dobrodošlica, nazdravica o prihodu. Pillkür f. samovolja, samovoljnost, svojevoljnost, samovoljstvo. [danje. ttlillliitrljerrfrfjnft f. samovoljno vla-niillkürlid) samovoljen, samohotSn, svojevoljen; poljuben. wimmeln mrgoleti, gomzeti, gomiz-ljati, gomäziti, vrveti. pintmer m. u. f. (fnorr im §otje) grča, hrga; (Sdjmiele) zagnanec; (£)ig= blatter) ogorec, mozolj, prišč. mintmerig grčav, mozoljast. pimnterlinj m. jeealo, cmerda. wimmern ječati (-im), javkati, tar-J nati, cviliti. Wimpel m. zastava, bandero, prapor (na ladij i). [trepalnica. Wimper f. veko, vejica, osemci pl., wimpern trepati (trepljem), mežikati; treniti, migniti (z obrvmi). Piltb m. veter, sapa; (gelinber) vetrič, vetrec, sapica, hlad; (heftiger) burja, piš; bem —e an§gefe|t na vetru; — machen pahati, pahljati, hladiti; (prah* len) bahati se, ustiti se; (— Bon etto.' befommen) ovohati, oslediti, zapaziti, začutiti; er tnirb Don —en geplagt vetrovi ga nadlegujejo, napenja ga. Winbbeutel m. bahač, vetrenjak, fufla. Pinbbrud) m. polom od vetra. Pinbbiidjfe f. puška vetrenjača, vetrovka. Pinbe f. (§afpel) motovilo; (©öpel) vitel, vinta, navoj; (Convolvulus) slak. ! Pinbebaum m. stožer. Piitbei n. zaprtek, klopotec. pinbel f.-plenica, plena, pinbelkinb n. pelenček, dete v plenicah (v povojih). winbeln poviti (-vijem), impf, povijati (v plenice). winben viti (vijem), motati; (SMnje) viti, plesti (pleteni); (bie §änbe) roke lomiti; (brehen) vrteti, sukati (-am n. sučem); (Saften in bie öölje) z vitlom vzdigovati, vintati, navijati; fid| — viti se, zvijati se. pinbfacfeel f. bakla. Pinbfahne /'. veternica. pinbfall m. (SBinbbruch) polom od vetra, podrtija po vetru, od vetra polomljeno drevje, polomki pl., polomij enina. pinbfang m. sapnik, veternik. ptnbfege f. žitna čistilnica na veter, vevec na sapo. Pinbgott m. Eol, bog vetrov. Piiibharfe f. Eolova harpa. Pinbhofe f. veterni stolp, peščena tromba. Pinbhunb m. hrt, ogar1. [vetren. winbig vetern, vetroven, vetrovit, Pinbkolik f. madron, kolika od zaprtih vetrov, napenjanje, winbleidjt lahek kakor veter. Pinblidjt n. bakla, plamenica. Piitbling m. (Convolvulus) slak. Pinblod) n. preduh, odušnik, sapnica. Pinbmadjen n. bahanje. pinbmad)er m. bahač, bahavec, ustež, hvastalec, širokoustnež. [mer. pinbmefTer m. (Slnemometer) vetro-Pinbmühle f. mlin na sapo (na veter), veterni mlin; veternica, veternjača; (5Bogelfcheud)e) klepetec, ropotec. [sapo. Pinbofen m. veterna peč (-1), peč na Pinbpodte f. divja öspica. Pinbrab n. k^e^a^dušniku, mlinek. Pinbrifs 7».$mom) v gozdu, od vetra polomljeno drevje, polomast (-i). Pinbrbsd)en n. (Anemone nemorosa) veternica, travnica, velikonočnica. Pinbrofe f. vetrovnica, severnica. Pinbsbrout f. vihar, vihra, piš. minbfd)icf zvezen, nakrivljen. Pinbfdjirm m. zavetje, zatišje, zaklon od vetra. pinbfd)lag m. f. SBinbfaH. iutnbfchneU hiter kakor veter. Winbfeite f. stran od katere veter vleče; auf ber — na vetru, proti vetru obrnen. mtnbfiiher zaveten, zatišen; —er Crt zavetje, zatišje, kraj skrit pred vetrom (od vetra zaklonjen). SSinbipiel — 785 3Binterfd)laf Pinbfpiel n. hrt. ruinbriili brezvetern, tih, zaveten, zatišen. Pinbltille f. brezvetrije, tišina. Pinblloß m. vihar, nevihta; e§ Jommt ein" — veter pritegne, vihar zabuči. pinbftrid) m. vlak vetra, prepih; bem —~aužge)egt na burji, na vetru; (in ber ©cf)neeroet|e) zbris. [vihta. JHinbllurm m. piš, vihar, burja, ne-pinbfndjt f. (Tympanitis) boben, trebušna napihnenost, roinbtreibenb vetrove odganjajoč; —e§ SJttttel sredstvo zoper vetrove, tninbtrodten na vetru posušen. > ttlittbmig f. .pvinek, zavinSk. ' niinbionrts adv. proti vetruff((£&t> Pinbioelje f. zamet. pomežikati, pomežikniti; (m. b. §anb) mahniti, namahniti; impf, migati; kimati (-am u. -ljem); mežikati, mahati. Pinken n. miganje, kimanje. pinker m. migalec, kimalec. piitfelnflfe m. cvilež, jokava opica, pinfeler m. cvilec, cvilež, cmerda. minfeln cviliti, javkati, cvičati (-im), ječati, cmevkati, cmeriti se. Pinfeln n. cvil, cviljenje, cmevkanje. pittler m. zima; im — po zimi; ben — jubringen zimovati, prezimovati; prezimiti; SSinter» zimski, pozimski; (Bon ber ©aat) ozimni, ozimi. pinterabeitb m. zimski večer, pinterapfel m. ozimnik, ozimka. ) pinteranfrntf)alt m. zimovanje, pre- Pinbroirbel m. veterni vrtinec. Pinbjng m. prepih, spih. Pinfc m. migljej, mig, namig; einen — geben po-, namigniti, pokimati; (m. ben 9tugen) pomežikati, namežikati. pinkel m. kot, ogel; (ein entlegener) zakotje, zakotek, zakraj, zamak; 3Bin= M- zakotni, skrivni, pinkelbrntkerei f. zakotna tiskarna. Pinkelelje f. skrivni zakon, divji zakon, zakotna ženitev. pinkeleifrn u. ogelnik, ogelnica. , PiitkelgalTe f. zakotna ulica, zagata. Piitkelgrnb m. kotna stopinja, piitkelijnken m. (b. ben ©egern) vrsto-mer; ogelnik, kljuka, winkelig oglat, na ogle. pinkelmalj n. oglomer, ogelnik. fflinkelmefTer m. oglomer, kotomer. PinktlntcITung f. kotomerstvo, oglo-merstvo. minkelredit pravokoten, s pravim kotom (oglom). Pnhelfd)reiber m. zakotni pisar, pravdoskaza. Pinkelfd)ule f. zakotna šola, skrivna učilnica. pinkeloerfammlung f. skrivni shod, zakotno zborovanje, pinkeljirkel m. kotomerno šestilo. Pinkeljug m. zvijača, prazen izgovor; pl. zvijanje f. 3ian!e. ininken migniti, pomigniti; (nidenb) kimniti, pokimati; (mit ben 2lugen) /^./-zimovanje; (Ort) zimovišče, prezimo- vališče, zimovnik. pinterbirn f. ozimka, ozimica, pintereidie f. graden, črepinjek. pintetfrud)t f. ozimno žito, ozimina, zimnina, ozmina. iöintergerfte f. ozimni ječmen, pintergetreibe n. f. 2Binterfrnd)t. pintergriin«. (vinca) zimzelen, zimo-straž; (hedera) beršlin. pinterljaar n. ozimna dlaka. Pinterljafer m. ozimi oves. Pintcrkiilte f. zimski mraz. pinterkleib n. zimska obleka, Winterlager n. zimovišče, zimovnik. pinterleljne f. (be§ BergeS) osojna stran (-1), osoje pl., osojnica. piitterlein m. ozimni lan, ozimi lan, ozimec, turščak. ininterlid) zimski. Pintermonat m. gruden, prosinec, wintern zimovati; e§ wintert zima nastopa, zima se bliža, na zimo gre. pinternadjt f. zimska (pozimska) noč (-1). PinterobU n. zimsko sadje, ozimci pl, ozimke pl. [rastlina. Pinterpflan;e f. pozimna ob. ozimna pinterquartier n. zimovišče, zimovnik, prezimovališče. pinterrotk m. zimska suknja. Pinterfnat f. ozimna setev, ozimina. pinterfd)laf m. zimsko spanje; — galten' zimo prespati (-im), impf, pre-spavati. Sßinterfeite — 786 — SEirren Pintafrite f. severna stran (-1). Pinterfonitemufube f. zimski solno-vrat, zimski solnčni obrat. pintertag m. zimski (pozimski) dan (dneva). Pintcrung f. prezimovanje. Pinteroorratl) m. zaloga za zimo. Pintmt)ei;fn m. ozimna pšenica, pinttrjrit f. zimski čas, zimska doba, zima. pinjfr m. gornik, vinogradnik; —in f. vinogradnica. Pittjtrlifb n. vinogradnikova pesem (-i), pesem o trgatvi. Pin;ernu(Ttr n. vinjek, kosir, noraz, reznik, krivec, tuinjig majcen, majčken, droben. Pipfel m. vrh; dem. vršič, vršiček; coli, vrhovina, vrhovje, vršičje. tuipffln razvršiti, drevesu vrh pri-rezati (-režem), —■ prisekati; impf. drevju vrhove prirezovati, — prise-kovati. Pippe f. (Sippe, ©leictigetmdjtžgrenje) prevračišče, pretreslica; (b. Šred)§ler) vitra; (Solben) ročica; (©d)aufel) gün-calica, gugälnica, ujčkalnica; Sippe u. — obrezovanje cekinov. roippen ujčkati, guncati; ftppen unb — denar (po zlati vagi) obrezovati, rotr pron. mi (f. me); (dual) midva (f. medve). pirbfl m. vrtinec, vrtača; (am Sopfe) vrh glave, teme; (©pinbel) vreteno; (©djminbel) vrtoglavica, omotica; (an ber ©eige) kolek, klinček, škrnek; (am genfter) kljuka; (anat.) vretenec, sklep; — bon ©efd)äften sila opravil, posla čez glavo; — fdjlagen bobnat.i. f(-i). pirbribrin n. vretence, sklepna kost pirbelbogen rn. gombela. pirbflgcid m. vrtoglavec. wirbelig vrtinčast; (fd)minbelig) vrtoglav, omotičen, pirbtlknodjen m. vretence, pirbrlkörper m. plošček. wirbeln vrteti se, sukati (sučem) se, viti (vijem) se; (auf b. Srommel) drobiti na boben, brčati, bobnati; (trii» lern) žvrgoleti, drobiti, gostoleti. pirbtllaule f. hrbtenica, pirbelfturm m. vrtuna, hud vihar. Pirbelfudjt/'. vrtoglavost, vrtoglavica. wirbeirüd)tig vrtoglav. Pirbeltljier n. hrbteničnik. Pirbelroinb m. vihar, piš. glirkeifen n. (SBirfmeffer bei ben Suf» fc^mieben) podrezilnik, kopitnjek. wirken delati, činiti, tvoriti, dejstvo-vati, delovati; učiniti, storiti; (Ineten) mesiti, gnesti (gnetem); zamesiti, umesiti; (ben §uf aušfcf)neiben) rezati (režem), strugati; (meben) tkati (tkem), na statvah delati; (©triimpfe) plesti (pletem). wirkenb delaven, dejalen, tvoren. Pirker m. delavec; (SBeber) tkalec; nogavičar. loirklid) adi. resničen, istinit, dejanski ; (bei Sitein) pravi; adv. v resnici, zares, za gotovo, v istini, v ozbilji; — madien obistiniti, učiniti, izvršiti, uresničiti. pirklidjkrit f. resničnost, istinitost, istina; (©ein) bitnost; (Sfiat) dejanje; jur — »erben obistiniti se, uresničiti se. wirksam delaven, dejalen; (aužgiebig) izdaten, krepek, močen; (nüglid)) koristen, dober; (giltig) veljaven. Pirkfamkeit f. delavnost, dejalnost; izdatnost; veljavnost, veljava, moč (-1); in — treten veljavo (moč) zadobiti; tn — fein moč imeti (imäm), veljati; außer — treten veljavo izgubiti, ob veljavo priti (pridem); auger — fegen veljavo (moč) vzeti (vzamem), ob veljavo dejati (denem u. dem), razveljaviti. Pirkftuljl m. nogavičarske statve pl. Pirkung f. učinek, uspeh, posledek; (©eltung) moč (-1), veljava; oljne — fein nič ne izdati, nič ne pomagati, biti (sem) zastonj; ba§ SKittet l)at eine gute — zdravilo pomaga. [lava. Pirkungsart f. način delovanja, de-Pirkungskrets m. delokrog, področje; übertragener — izročen delokrog, preneseno (povetjeno) področje. wirkungslos brez uspeha, brez učinka, neuspešen, zastonj. rairr zmeden, zmešan; zahomotau. Pirrbunb n. sveženj slame, otep. Pimtt pl. homatije pl., zmešnjave pl., spletke pl., zmedarije pl. wirren wirren zmesti (zmedem), zmešati, zahomotati, zaplesti (-pleteni), zamotati. [pl. Pirrgnru n. zmedena preja, zamotki Pirrkopf m. zmešana glava, vrtoglavic, zmedenSc. pirrfal«. liomatija, zmešnjava, zmot-njava, zmedarija. fstelja. pirrflroj) n. zrfiedena slama, slamna prrwurr m. koloboeija, zmeda, nered, kodrčija. tuirfdj osorgn, mrmrav, neprijazen, fflirt m. krčmar, gostilničar, oštir; (£>iiuSwirt) gospodar. Pirtel vi. vreteno, vretence. Pirtin f. krčmarica, gostilničarica, oštirka; (igauSWirtin) gospodinja. toirtlid) vabljiv, gostoljuben, prijeten, f. wirtjdjafttid). U)irtrd)ttft/'. gospodarstvo, (b. SBirtin) gospodinjstvo ; (§auS—) hiševanje; (Sianb—) kmetovanje, kmetija; (®aft—) krčmarstvo, gostilničarstvo; (euphem.) was ift baS für eine — kakšen nered je to; — führen (als SBirt) gospodariti, (alž SBirtin) gospodinjiti, (als Sanbm.) kmetovati, (als JpauSmtrt) hiševati. wirtrdjaften gospodariti, gospodinjiti, hiševati. pirtCdjafter wi. gospodar, hišnik; —in f. gospodinja, ključarica. roirtrdjaftlid) gospodaren, gospodarski ; (fparfam) varčen, štedljiv. [stveni. Pirtfdjafts* gospodarski, gospodar-Pirtfdiaftsamt n. gospodarstveni ob. gospodarski urad. Pirtfd)aft5betrieb m. gospodarjenje. pirtrdjaftsertrSgnis n. dohodek od gospodarstva, pridelek, prigospodarek. Pirtfd)aftsgeb8ube n. gospodarsko poslopje. pirtfd)aftsgerfitl)e n. gospodarsko ob. kmetijsko orodje. Pittsbaus n. krčma, gostilnica, pivnica; 3BirtSl)auS= krčmarski. [ničar. IDirlst)ousbf|tt}er m. krčmar, gostil-pifd) m. omelo; dem. omelce, metlica; (befdjriebeneS Rapier) čečkarija. wifdjen intr. (entwifdjen) smukniti, zmuzniti se; tr. (abwifd)en) brisati (brišem), ometati, otirati; obrisati, otreti, omesti (ometem). wittern Pifd)er m. brisač, brisalec, otirač; (©erftttie) brisalo, otiralo; (SkrweiS) ukor, graja; einen — erteilen omiti (-mijem), ošteti (-štejem) koga. Pifdjloppen m. brisalka, brisla, cunja. Pifd)tud) n. brisalo, brisalka, otirača. pifdjnmfd) n. u. m. neumno žlobu-drauje, prazne besede pl. pifent m. divji vol. pismut n. u. m. bizmut; SBiSmut* bizmutni, bizmutov. wifpeln (wifpern) šepetati (-am u. šepečem), čebljati. pifsbegier(be) f. radovednost, vedo-željnost, zvedavost, vedčnost. luifsbegierig radoveden, vedoželjen, zvedav, vedčen. [v6c. Pifsbegierige m. radovednež, zvedlji-piffelei f. polovično znanje, površna vednost. wiffen vedeti (vem), znati; ju — tljun naznaniti, na znanje dati, povedati (-vem), javiti; Wiffe vedi, znaj. Piffen n. vedenje, ved (-i), znanje, vednost; oljne mein — brez moje vednosti; meines —S kolikor jaz veni, kolikor je meni znano; nad) beftem — kakor (kdo) najbolje ve in zna. milfenb adi. vedoč; adv. vedoma. PilTcnfdjaft f. vednost, veda, znanost, znanje, znanstvo; učenost; Sltabemie ber —en akademija znanosti, znanstvena (znanostna) akademija. miffenfdjaftlid) znanstven, vednosten, učen, znanosten. Piffenfd)aftlid)keit f. znanstvenost. Piffenrdjaftsleljre f. vedoslovje, znan-stvoslovje. milTettstuert znanja vreden, vreden da se ve. Piffenspueigm. predel znanosti, znanstvena stroka; znanost. miffentlid) vedoč, vedoma, namenjen, s preudarkom, navlašč. Itliffer m. vedBc, vedež, znalec. pifsgier f. (SöifSluft) f. SBifSbegier. joifsluftig radoveden. Pitfrau f. f. SBitwe. luittem intr. vremeniti, nevilitovati, grmeti; tr. (fpiirenb Wahrnehmen) vohati, duhati, čutiti, slediti; za-, iz-, ovohati, za-, oslediti. — 787 — SBitterutxg 788 — SBofjlanftanb pitterung f. vreme (-ena); fdjlecl)te — grdo vreme; (©piirfinn) voh, duh. Pitterungskunbe f. vremenoznanstvo. PttterungsoerI)iilttti|TepZ. vremenstvo. Pittljum n. vdovščina; vdovstvo. Pitme f. vdova; dem. vdovica; — werben ovdoveti; SSittoen« vdovski, vdovji. [plača. Pitmengeljalt m. vdovščina, vdovska Pitmengefellfdjaft f. vdovska oskrbo-valnica, vdovsko društvo, društvo za preskrbovanje vdov. pitroenfd)aft f. (—ftanb m.) vdovstvo; in — leben vdovstvovati. Pitroer m. vdovec. pil; m. bistroumnost, dovtipnost, bistroumje; dovtip. Piljbolb m. šegavec, bistroumnež, dovtipnež, šaljivBc. miseln dovtipne opombe delati, še-gavo zbadati koga. roii)ig šegav, dovtipen, bistroumen, prebrisan, znajden. mitjigen spametiti, spametovati, zmo-driti, zučiti. Pikkopf m. prebrisančc, bistroumnež. pitjling m. dovtipolovBc, šaljivge. raibloG brez soli, brez bistroumja. roiijreirf) bistroumen, zelo dovtipen, poln dovtipnosti. ino (interr.) kje? (— Ijerum) t0di, kod; (relat.) kjer; koder; — immer kjerkoli, koderkoli; (indefin.) nekje, nekod; bon — (interr.) odkod? (relat.) odkoder; (indefin.) odnekod; coni.ako, če, akoli. inobei pri čemer (čemur). Podje f. teden; auf bie — prihodnji teden; jtoeimal in ber — dvakrat na teden; 2Bod)en= tedenski. Pod|ttt pl. otročja postelja; in bie — fomtnen poroditi, poviti (-vijem), biti (sem) na porodu; in ben — fterben na porodu umreti. [pl., porod. Podjenbett n. otročja postelja, bäbine Podjenblatt n. tednik. Pod)cnkinb n. novorojenček, novo-rojenčič, novorojenec. rood)tnlang adv. po cele tedne, po več tednov. Pod)enIohn m. tedenska plača, tedenski zaslužek, tednina. Podjeitmarkt m. tržni dan (dneva u. dne), tedenski sejem. Pod)ettfd)rift f. f. SBodienbtatt. Podjentag m. delavnik, dan v tednu, mijdjentlid) adi. tedenski; adv. vsak teden; breimal — trikrat na teden, trikrat v tednu. Pödjner m. tednar; — fein svoj teden imeti (imäm). P'od)nerin f. otročnica, porodnica, ob-rödnica, posteljnica. Podien m. preslica, koželj. moburd) (burd) meldjež Wittel interr.) s čim? po čem? (relat.) s čimer (čimur), po čemer, loofern coni. če, ako. luofiir (interr.) za kaj ? čemu? (relat.) i?l kar. Poge f. val. wogegen (interr.) proti čemu? zoper kaj ? (relat.) proti čemur, zoper kar. roogen valiti se, valove gnati (ženem), zibati se. roogenartig valovit. Pogenbrang m. naval valov, kipenje (butanje) valov. Pogengebrauft n. (—geräufcfj, —getöfe) šum valov, šumenje —, hrumenje —, bobnenje valov, mogig valovit. [koder, moker (interr.) od kod? (relat.) od-moljin (interr.) kam? kamo? (relat.) kamor. molji adv. (redjt) dobro, prav; — belomme e3 na zdravje; lebe — z Bogom! srečno! zdrav ostani! meifjt bu — ali veš ? anti veš ? veš Ii ? (ja) kajpada, seveda, tjada, dro; (interi.) blagor! dobro! — bir blagor tebi (ti); (coni.) pa, pač; fjeute nid)t, morgen — danes ne, jutri pa (pač); ba3 ift — nid)t biel to pač ni veliko. Polji n. blagor, blaženstvo; (©liitf) sreča; (©efunbljeit) zdravje; baš aH« gemeine — občni blagor, splošna korist (-i). —^ niof)lad)tbar spoštovan, mnogočislan. moljlatt interi. nu, le, nuj(te), haj-di(te), na noge, kvišku, pokonci! rooljlanfeljnlid) viden , očiten, znamenit. [nost. Poljlanltanb m. spodobnost, dostoj- rooljlanftanbig — 789 — tüot)Itf)ättg njohlanßäitbig spodoben, dostojen. Pohlanllänbfgltrit f. j. 38of)lanftanb. wohlauf fein biti (sem) zdrav in vesel, biti dobre (zidane) volje. mof)laii5gmillet z dobro opravo, z vsem potrebnim dobro preskrbljen. iBol)lbebad)t dobro premišljen, pretehtan in preudarjen. nio()lbtbäd)tig oprezen in previden. Pohlbefinbrn n. zdravje, wohlbehalten čvrst in zdrav, dobro ohranjen, nepokvarjen, wohlbekannt dobro znan. laoljlbrltomntnt tekniti, prileči (-ležem) se, goditi, ugajati; tnof)l befontnte e« na zdravje! Bog pomagaj! wohlberrbt zgovoren. [roden, moljlebel prežlahten, plemenit, blago-iuol|lerfnl|rru vrlo vešč, dobro izkušen. Pol)lrrgrl)en n. sreča, blagostanje, niohlcrljalten v dobrem stanji, ne-oslabljen, nepohabljen. wohlerwogen f. rooljlbebadjt. wohlerwogen dobro vzrejen. IUo^IfnJ)ft f. sreča, blagostanje, bla-ženstvo. moljlfeil cen, po ceni, dober kup; —cr cenejši, bolj poceni, boljši kup; ju — preceno; — roerben poceniti se. Poljlfeilheit f. cenost, dober kup. wohlgebaut (—gebilbet) lepo zrastel, čedne postave, lepega stasa. wohlgeboren blagoroden; — bla-gorodni gospod, Vaše blagorodje. Wohlgefallen všeč biti (sem), po všeči biti, dopasti (-padem), aopadati, ugajati, po godu biti. Wohlgefallen n. dopadenje, radost, veselje; — an etto. haben veseliti se, radovati se (česa), wohlgefällig všeč, dopadljiv, prijeten. Pol)lgrfül)l n. ugodni počutki pl., ugajanje. wol)lgelaunt dobre (židane) volje, vesel, dobrovoljen. wohlgelegen pripraven, zložen, wohlgemeint dobrohoten. [voljen, tuoljlgtmutlj dobre volje, vesel, dobro-Pahlgemutl) m. (Origanum) dobra misel (-i), tuoljlgenaljrt dobro rejen, debel, wohlgeneigt blagonaklonjen. moljlgeorbitet dobro urejen, dobro uravnan. UJohlgerud) m. vonjava, prijeten duh, blagovonj. o 1)IgeYd)tttnds m. slastnost, prijeten okus, blagovkusnost. mohlgefinnt dobromisleč, blagohoten, lnoljlgrfittct blagonraven, nravSn, čednega obnašanja, lepega zadržanja, spodobnega vedenja. ttloljlgeltalt f. čedna postava, lepota, lepoličnost. moljlgellaltet čedne postave, brhke | rasti, lepega stasa, lepolik, brhek. [zen. woljlgewogeit blagonaklonjen, prija-Pol)(grmogenljeit^blagonaklonjenost. looljlljabetib premožen, imovit. Wohlhabenheit f. premožnost, imo-vitost. [den. tuohlig ugoden, prijeten, blagougo-Pol)lklang m. blagoglasje, miloglas-nost, prijetni glas. luohlltlingenbmiloglasen, blagoglasen. IDoljllnut m. ubrani glas, blagoglasje. poljlleben n. lahko in dobro življenje, 1 razkošje, lahkoživnost. Poljlmeiiten n. dobrohotnost, [leč. niohlnteinenb dobrohoten, dobromis-IDohlrebenheit f. blagorečje, lepogo-vornost, zgovornost, lepa beseda. lUoljlrebner m. lepogovornik, lepo-besednik. niohlriedjenb dišeč, blagodišeč, blagovonj av. wol)lfd)tttetkrnb slasten, vkusen, blago-vkusen. Pohirdjinedier m. sladkosnedež, raz-košnik, dobrojedec. Pohlfeilt n. zdravje; juttt — na zdravje! (aB 3uruf &em SJiefenben) Bog pomagaj! auf jemanbeš — trinten komu na zdravje napiti (-pijem), impf. — napijati. Poljlltanb m. blagostanje, sreča, bla-govitost, premožnost. Poljlthflt f- dobrota, dobro delo; je» ntanbem eine — erroeifen storiti komu dobro, dobroto izkazati. Pohlthäterwi. dobrotnik, dobrodelnik; —in f. aobrotnica, dobrodelnica. niohlthStig dobroten, dobrotljiv, dobrodelen, blagotvoren, blagodaren. äßopptigfeit — 790 — SBotfžmild) Poljlthiittgkeit f. dobrotljivost, dobrodelnost, dobrotnost; SBo^ttt»ätigfeitS= dobrodelni, dobrotni, dobrotvorni. Pol)lthätigkeitsan|!alt /'. dobrodelni zavod, dobrotna naprava. Pojjlthätigkeitsoerein m. dobrodelno društvo, dobrotvorna družba. Pol)ltl)8tigkeitsiroedi m. dobrodelni namen, dobrotna namera. inol)ltf)Utt dobro storiti; dobro delati, blagotvoriti; (nüglid) jeitt) koristiti; (angenehm fein) dobro deti u. dejati (dem, dejem u. denem) goditi, ugajati; fich — ugajati si, streči (strežem) si, privoščiti si, gostiti se. Pohlthun n. izkazovanje dobrot, izvrševanje dobrih del, dobrotvorstvo. ttioljlocrinent dobro zaslužen; (D. 9ßer* fonen) velezaslužen. Poljloerhalten n. spodobno vedenje, lepo obnašanje, čedno zadržanje. Pohlotrljaltungsjeugnis n. spričevalo o lepem vedenji. Pohloerlei m. u. n. (Arnica montana) brdnja, kokovičnik, sv. Antona roža, arnika. toohloerftanben adv. namreč, da veš (da veste). iuo[)locr(lehctt dobro razumeti, — razumevati. roohloermahrt dobro shranjen, dobro spravljen. loohlioeiolid) adv. prav modro, z dobrim preudarkom (premiselkom). looljlioiffcnb dobro vedoč, dobro vede. toohlioolleit dobro hoteti (hočem), dobro želeti. Pohlioolleit n. dobrohotnost, dobro-voljnost, naklonjenost, blagovolje. luoljlioollenb dobrohoten, blagovoljen, naklonjen, nagnen. iool)l;iemeitb spodoben, dostojen, looljnbar za stanovanje pripraven. Pohnbarkeit f. pripravnost za stanovanje. tooljiten stanovati, bivati, prebivati, imeti (imam) svoj stan, biti (sem) stanoma, domovati. pohngebüube n. hiša, dom, pohištvo, tooljnhaft stanujoč, prebivajoč, stanoma ; — fein prebivati; ftdj — nieber« laffen nastaniti se, naseliti se. Pofjnfjaus n. hiša, dom. Poljnort m. (—plag, —fig) bivališče, prebivališče, stanovališče; feinen — im« bem preseliti se. Pühnpartei f. najemnik, gostač; (toeibl.) najemnica, gostija. Pohnllnbe f. stanica, soba. P olj mm g f. stan, stanovanje, stanišče, stanovališče, bivališče; — nelj» men nastaniti se. Pohnungsaufkiinbigung f. odpoved (-i) stanovanja. Pohnungsoerünberuitg f. preselitev. Poljnjimrner n. stanica, soba, izba. Pojtoobe m. vojvoda. Po jioobrdjaft f. vojvodina, voj vodstvo, roolben v oblok zidati, oblokati, obokati. P'ölbung f. oblök, obök, svod. polf m. volk; dem. volčič; (am Sichte) tat; (9lammblocf) oven; (§autentziin= bung) volk; (oom Stitt) sedno, sadno; fich tintn — gehen odrgniti si kožo pri hoji, dobiti volka; fid) einen — reiten odrgniti si kožo pri ježi (pri jahanji), dobiti sadno (sedno). Potfbeere f. norica, polfeifen n. skopec za volkove, roölfen kotiti; skotiti, mlade imeti, roolfgtau siv kakor volk, volčje barve. Polfgrube f. volčja jama. pijlftn f. volkulja, volčiča, mblfird) adi. volčji; adv. po volčje. Polfludjs m. navadni ris. polfmenfd) m. volkodlak. Polfs« volčji. [volčina. polfsbalg m. volčja koža, volčji meh, polfsbart m. (SSocföbart Tragopogm) kozja brada. Polfsbrut f. volčad (-i), volčje leglo, polfsfarbe f. volčja barva, sivost. Polfsgebifs n. volčji zobje pl.; (für hartmäulige ^ferbe) trda uzda, volčja žvala. Polfsgeijeul n. volčje tuljenje, polfshaar n. volčja dlaka, polfsljaut f. volčja koža, volčji meh, volčina. Polfahunger m. volčji (pasji) glad. ^Solfsm\lä)f. (Euphorbia cijparissias) mleček; (Euphorbia esula) kolesnik, mlečni drenik. 2ßolf§mild)fchwärmer — 791 — wonnig Polf5mtlchrd)tBÖrtncr m. (Sphinx euphorbiae) mlečkovi večernik. Polfspel; m. volčji kožuh, volčja šuba, kosmata volčina, volčura. Polfsfd)lud)t f. volčji brlog. Polke f. oblak; dem. oblaček, oblačič; bie" Sonne get)t hinter bie — solnce gre v zastavo. mölken oblačiti, mračiti; fid) — oblačiti se, mračiti se; pooblačiti se, zmračiti se. roolkenan adv. (k) nebu pod oblake, v oblake, kvišku. raolkenartig oblakovit. roolkenbekleibet z oblaki zagrneri, z oblaki opasan. molkeitbelnben naoblačen. Polbenberg m. zastava, Polhenbrud) m. ploha, naliv; c3 ift ein"— gefallen oblak se je utrgal. Polkenbampf m. čad. inolkenerjeugenb oblakoroden. molkenfrei (—teer, —lož) brezoblačCn, vedgr, jasen. Polkenfammler m. zganjalec oblakov, molkig oblačen, ttloll» volnen, volnast, volnat. Pollorbeit f. volnarija. Pollorbeiter m. volnar. Pollblunte f. (Verbascum thapsus) lučnik, divin. Polle f. volna; (Vlies) runo. tnoUen adi. volnen, volnat. loollen vb. hoteti (hočem u. čem); ntd)t — ne hoteti (nočem u. nečem); (bor* haben) kaniti, nameravati, misliti, volja t misel) me je; ©Ott motte Bog daj! Bog hotel! id) motite lieber jaz bi rajši, pollen n. hotenje, volja, pollenfärberei f. barvanje volne (vol-nine). [ka. Pollenkleib n. volnena (volnata) oble-Polleitniare f. volnina, volneno blago, volnata roba. Pollen;eug n. f. SBoKenmare. Pollgarn n. volnena preja. [nik. Pollgras n. (Eriophorum) suhoper-Polli)aar n. volnasti lasje pl. ioolll)aarig volnolas. Pollhanbel m. kupčija z volno, volnarija; — betreiben volnariti, z volno kupčevati. Pollljonbler m. kupčevalec z volno, volnar. tnollig volnat, volnast. [deše pl. Pollkomm m. greben za volno, gre-Potlkömmer m. gredešalec. Pollkrämpel f. f. SESotttamm. Pollkraut n. f. SBoIlblume. Pollmarkt m. volneni semenj, [šuba. Pollpel; m. volneno krzno; kožuh, Pollfnmmt m. volneni baršnn (žamet). Pollfd)ere f. ovčje škarje pl, volno-striške škarje pl. Pollfdjerer m. volnostrižec. Polltdjur f. striža, striženje volne. Pollfpinner m. volnopredec. Pollfpiniteret f. predilnica za volno, volnoprednica. Polltpinnerin f. volnopredica, volno-prejka. Pollnll f. razkošnost, sla, naslada, nasladuost, pohot, pohotnost; (®nt* jüden) radost, veselje. Pollu|tbiener m. pohotnik, hotljivec, nečistnik. niolliiltig pohoten, pohotljiv, nasla-d6n, razkošen. Polliiltling m. hotljivec, nasladnež, nasladnik, pohotnik, nečistnik. Polluftfdiroeller f. pohotnica, nečist-nica, hotljivka. Polloiei) n. strižno blago, ovce pl. Polln)Sfd)e / volneno pranje ob. perilo. Polljeug n. volnena roba, volnina. 100mit (interr.) s čim? (relat.) s čimer (čimur). niombglid) če (ako) mogoče, tuonad) (interr.) po čem V (relat.) po čemer. lootteben (interr.) poleg česa? (relat.) poleg česar. Ponne f. radost, veselje, slast (-i), razkošje. Ponnebedjer m. čaša razkošja, kupa radosti. [gled. Poniteblidt m. razkošen (sladek) po-Ponnemonat m. majnik, cvetni mesec. monneooU poln radosti, radosten, razkošen. Ponnejeit f. preveseli (razkošni) čas, radostna doba. toonnig (wonniglich) prevesel, pre-radosten, razkošen, rajski. woran woran (interr.) na čem? po čem? (relat.) na čemer, pri čemer (čemur). worauf (interr.) na čem? na kaj? (relat.) na čemer (čemur), na kar. woraus (interr.) iz česa ? (relat.) iz česar. worein (interr.) v kaj ? (relat.) v kar. Porfel f. vevnica, vejalnica, vejača. worfeln veti (vejem), vejati; zveti, zvejati; noc£) einmal — preveti, pre-vejati; ber geworfelte ©etreibefjaufen vršaj. Porfelit n. vejanje, vejatSv, vetev. itlorfler m. vevSc, vejalSe. Porffdjaufel f. f. SBorfel. porftenne f. vejališče, gumno, gurn-nišče, sked6nj, pod. worin (interr.) v čem ? (relat.) v čemer (čemur), wornad) f. wonact). Port n. beseda, slovo; ein SUiann bon — mož beseda; frembeS — tuja beseda, tujka; (Službrud) izraz; baž — führen govoriti; baž grofje — fiteren v vsem imeti (imäm) prvo besedo, zvonSe nositi; einem ba§ — reben zagovarjati koga; — für — po besedah, od besede do besede; in§ — fallen besedo presekati, seči (sežem) v besedo; (ba§ SSerfpredjen) obljuba; nid)t — l)al« ten besedo snesti (snem); fein — geben obljubiti, obetati, besedo dati; —e Wecbfeln zbesediti se, prepirati se; ju — fommen laffen v besedo pustiti; !ein — fagen ne žugniti, ne črhniti, ne ziniti; unnüjje —e berlieren prazne besede razdirati; SBort® besedni. ttlortabkiirjung f. okrajšanje besede, skrajševanje besed (besedij). Portableitung f. izpeljava (izpeljeva-nje) besede, izvod (izvajanje) besed (besedij). wortarm reven v besedah. Portbilbung f. slovotvorje, tvoritev besed. wortbrüd)ig besedolomen; — fein ne držati dane besede, skujati se. pörterbud) n. slovnik, slovar, besednjak, rečnik, besedišče. P'drterbud)fd)reiber m. spisovatelj slovarja, slovnikar. Porterklärtr m. razlagalec besed. SBortfinn Porterklärung f. razlaganje besed, besedna razlaga. Portfall m. sklon, padež. JDortfamilie f. besedna rodovina mortfell mož-beseda, trden v obljubi. Portfolge f. besedni red, razporedba ob. razvrstitev besed. Portforfdjung f. besedoslovje, znanstveno izvajanje besed. Portfügung f. skladnja, vezava (vezanje) besed, slovoskladje. Portfüljrer m. govornik, besednik. PortfüUe f. obilica (obilnost) besed. Portgattung f. besedno pleme (-ena), besedni razpol. - l^f) [besed. Portgebraud) ni. besedna raba, raba Portgejünk n. prepir za gole besede, sporekovanje, pričkanje, prekarjanje. Portgrübelei f. tuhtanje besed, raz-glabanje besed. Portgrübler m. pretuhtovalec (preiskovalec) besed, razglabalec besed po koreninah. wortkarg kratkih besedij, malobese-den; — fein malo govoriti. Portklauber m. prebiralec besedij, cepidlaka. Portkram m. prazne besede pl. Portkunbe f. znanje besed, besedo-znanstvo, besedoslovje. Portlaut m. besede pl.; nacf) bem — po besedah. wörtlid) adi. dosloven; adv. po besedi, od besede do besede. wortlos brezbeseden, nem, molčeč; ne črhnivši besede. Portmadjer m. besedokujež, izmišlje-valec novih besed. Portmadjerei f. kovanje novih besed (novink). Porträtl) fel n. besedna zastavica. Portregiller n. kazalo besedij. mortreid) bogat v besedah, mnogo-beseden, besednat, besedovit. Portreid)tl)um m. bogastvo (obilnost) v besedah, mnogobesednost, besedo-vitost. Portfd)wall m. prazne besede^Z., puhlo besedovanje, prazno mnogobesedje. wortfelig zgovoren, radogovoren. Portfinn m. besedni pomen, smisel (-i) besed. — 792 - SSortfpiel - 793 — ttmnbenboll flJortfpiel it. igra z besedami, äortßrllitng f. razpostavljanje —, razvrstitev —, razporedba besed, be-sedostavje. Hlortßreit m. f. SBortgejant. tOorttnufd) m. pomenkovanje, [glas. Portton m. bespdni naglas, — pri-Portoerbrrljer m. sprevračevalec (za-vijač) besed, zvijačnik. ü)ortioed)frl m. prepir, pričkanje, pre-karjanje; in einen— geraten zbesediti se, sporeči se; in einem — begriffen fein prepirati se, pričkati se, pre-karjati se. iBortn)ur;el f. koren besede, korenika. Port;u!"ammenfel|ung f. sestava besed, besedna sestava. worüber (interr.) o čem? od česa? čez kaj? (relat.) o čemer, od česar, čez kar. worunter (interr.) pod čim ? (relat.) pod čimer (čimur). luouoti (interr.) od česa? o čem? (relat.) od česar, o čemer. roonor (interr.) pred čim? (relat.) pred čimer. mo;u (interr.) čemu ? zakaj ? po kaj ? (relat.) k čemur, za kar. inradi razbit, podrt, raztrusnen, razdejan, neraben. Prod; h. podrtine (pl.) ladije, razbit brod, podrta (razbita) ladija, kosi ob. ostanki (pl.) razbite ladije. Hludjer m. (unerlaubte Qinfen) prevelike ob. prenapete obresti pl.; (un= ef)renl)afte§ QinSgefdjäft) odrtija, ode-ruštvo, lihva; — treiben previsoke obresti jemati (jemljem), na prevelike obresti posojati, lihvovati, lihvariti. Pudjerblume/". (Chrysanthemum leu-canthemum) ivanjščica, dekliški hlap-ček, pekel-vice, volovsko oko, velika smrdela. [ jenje. Pud)eret f. odrtija, oderuštvo, lihvar-D3ud)erer m. oderuh, odrtnik, lihvar. Pudjergefeh n. zakon o oderuštvu, postava zaradi odrtije, oderuški (lih-varski) zakon. |Dud)erin f. oderuhinja, lihvarica. mud)ertfd) odemški, lilivarski. roudjern (in üppigem 3Bad)8tl)um fid) ausbreiten) hobotno razraščati se, bujno rasti, hitro zarejati se, preveč množiti se ; (28ud)er treiben) lihvariti, lihvovati, krivičnih (previsokih) obrestij iskati (iščem), odirati. IPud)erpflan;e f. bujnorastoča rastlina, hobotnica. Pudjerfudjt f. oderuštvo, lihvarstvo. ühtdjerjins m. previsoka (prevelika) obrest (-i). Pud)5 m. rast (-1); im bollfteit —e ftefen najbolj rasti; (gorm u. ©eftalt beS SeibeS) rast, vzrast, stas, postava; einen fdjönen — Jjabert biti (sem) lepe rasti, — lepega stasa, — lepe postave, — lepo vzrastel. niüdjfig rastoč; rasljiv. Pud)t f. teža, preteža, breme (-na). iuud)ten intr. (mitSBudjt laften) težiti, zelö težek biti (sem); tr. (in b. §aitb —) tehtati, težkati; potehtati, po-težkati. wud)tig težek, težkoten. uiüljictt riti (rijem), rovati (rujem); brbati, brskati, razgrebati; (bie ©e-müttjer aufrühren) ščuvati, šuntati, dražiti, motiti javni red, rovariti. Pitljler m. rovar, šuntar, ščuvalec. piiljlrrci f. rovarstvo. Püfjlmaus f. krtica, rovka. Puljne f. (Sod) itn ®i§) okno, oduška. Pulß m. okrogla napeta stvar, klobasa, svitek, žmula; (am Srefdjftegel) voža, goža, gož (-i). [last. tuulfltg nabuhel, nadut, napet, žrnu-PulRlippe f. napeta (debela) ustnica. Pintb m. svitek. tounb ranjen; odrt, oguljen, ožuljen; (Pom Siegen) senast, sednast. Punbarmeiltunbe f. ranocelstvo, kirurgija. Puttbarjt m. ranocelnik, ranocelčc, kirurg. muitbiir)tlidj ranocelski, kirurgijski. Punbbalfattt m. celilni balzam, ceiilno mazilo, celilo. Pmtbe f. rana; (bom Siegen) sedno, sadno; eine offene — odprta (krvaveča, živa) rana; eine bernarbte — za-celjena rana. tumtbtnfrei brez ran, neranjen, cel. Punbentnal n. znamenje rane, rana. tounbenooll z ranami obložen, poln ran. SBunber — 794 roiirfelförmig fflunber n. čudo (čuda u. čudesa), čudež; — toirfen čudeže delati. tmtnberbar čuden, prečuden, čudežen, čudovit, divgn. Punberbaum m. (Ricinus) kloščevina, kleščevina. Pttnberbilb n. čudodelna podoba, čudotvorna slika. [nec. Punberbrunnen m. čudodelni stude-Punberbing n. prečudna reč (-1). punbergerd)id)te f. čudna zgodba, nranbergrolj čuda velik, za čudo velik, čudovito velik. niunbtrf)0lb čudomil. Pttnberkinb n. čudovito dete, čuden otrok. [ken. nmnberklein majcen, majčken, mič-rouitberlid) čuden, Čudežen, čudovit, ltmnbcrlieblid) čudomil, preljubezniv. Punberntann m. čudežnik, čudodelec. rounbern fich čuditi se, diviti se; začuditi se; id) lann tnidj nidjt genug — ne morem se načuditi. tmmbcnicf)mcn, es nimmt tnidj munber čudim se, čudno se mi zdi. [žen. nmnberfom čudovit, čudoviten, čude-tmtnberfd)ün čuda lep, čudovito lep, sprelep, prekrasen. Punberfd)Dn()eit f. čudovita lepota, rounberfelten silno redek, neizrečeno redek, veloredek. [zrcalo. Punberfpiegel m. čudežno (čarodejno) Punberflob m. čudodelna palica. Pimbertljat f. čudež, čudodelstvo. Punbertljäter m. čudodelnik, čudodelec, čudotvorec; —in f. čudodelnica, čudodelka, čudodejka. tt)unbertl)8tig čudodelen, čudotvoren, čudodelski. Punbertljier n. čudna žival (-i), nnmbttnoll čudapoln, čudovit, pre-čuden, predivBn. Punbermoffer n. čudodejna voda. Punberiuerk n. čudež, čudovito delo. Punberieidjeu n. čudežno znamenje, čudo, čudež. Punbfteber n. mrzlica od rane. luunbfiißig ranjenih (bolnih) nog, holnonog, ranjen na nogah, ntunbgelegen senast, preležan. Punbklee m. (Anthrjllis vulneraria) ranjek, uročnik. Punbmal n. f. 28unbenmat. PunbpflaBer «. obliž za rane. Punfd) m. želja, želenje; (©ratuta» tion) voščitev, voščilo, voščenje; nach — po godi, po všeči, po volji, povoljno; fehnlichfter — živa želja. Punfdjart f. želevni naklon, želevnik. iminfd)bar kar se more poželeti. pünCdielhut m. čudodelni klobuk. piinfd)elruthe f. čarodejna šibiea. toiinfd)en želeti; po-, zaželeti; {je= manbem) voščiti; privoščiti; @liid — srečo voščiti, čestitati. [je. nränfthenstnert zaželen; eš ift — želeti pünfcher m. voščilec, voščitelj. Piirbt f. čast (-1), dostojnost, dostojanstvo; männliche — moštvo; unter feiner — hflWen smatrati kaj za sebi nedostojno, imeti za nevredno sebe. Piirbenträger m. dostojanstvenik, visok uradnik. nmtbeooll dostojanstven, častitljiv, velikovažen. roiirbig vreden, dostojen; — fein biti (sem) vreden, zaslužiti. raiirbigen (mitrbig erachten) vrednega (vredno) šteti (štejem), — smatrati, — spoznati, — imeti (imam), — ceniti, — čislati; er nmrbigte mid) fautn feinež Slideš komaj da me je pogledal; fie miirbigte ihn nicht einmal e. Südes še pogledala ga ni, še ozrla se ni nanj; (SBiirbe Oerleihen) častiti, poviševati; počastiti, povzdigniti; (tarieren) ceniti; oceniti; (erwägen) pretehtati, premisliti, preudariti. Piirbigkrit f. vrednost, dostojnost, piirbigung f. ocena, ocenitev; spoštovanje, čislanje. Purf m. lučaj, hiteč; met, vržek, vrgljaj; einen — thun vreči (vržem), zagnati (-ženem); in ben — fomtnen priti (pridem) na met, zadeti (-denem) na koga, nameriti se nanj, naleteti nanj; (bet Stlierenj gnezdo, leglo. Purfangel f. trnek, ödica. Purfanker m. mali maček, malo sidro. Piirfel m. kocka. Piirfelbeitt n. kockasta kost (-i), kocka, vrtelka. niürfelförtnig adi. kockast; adv. na kocke. Würfelig - 795 - würben würfelig kockast; kockovan. würfeln kockati, kockovati, v kocke igrati. Pürfelfpiel n. kockanje, igra v kocke. Purfgarn n. metalna mreža, mreža metnica. Purfgefdjofs n.' metalno orodje, metalo, metalnica; zaluček, vržen strel. Purfltraft f. metna sila. Putfkreifei m. volk, brnklica. Purffdjauftl f. vevnica, vejača. Purffpieß m. kopje, sulica, wurfweife adv. metaje, lučaje. Purfweite f. domet, lučaj, würgen daviti, dušiti; zadaviti, zadušiti, vrat zadrgniti, pitrgen n. davljenje. [morije. Pürgengel m. smrtni angelj, angelj pürgeplal; m. morišče. Piirger m. davilec, morilec, ubijalec; (Lanius) srakoper. wiirgerifd) morilen, morilski. Purm m. črv ; dem. črvič, črviček ; (im Singeroeibe) glista; (im §o!j)kukSc, lesni črv; (SDiarotte) muha. [doben. wurmartig črvast, glistast, črvu po-pünndjen n. črvič, črviček. murmen peči, grizti, žgati (žgem); črvičiti; baž murntt if)n to mu gre (hodi) po glavi. Purmfarn m. (Tanacetum vulgare) vratič, lopatka, glistnica. Purmfieber n. glistna mrzlica, wurmförmig f. wurmartig. Purmfortfaß m. slepič. Purmfraß m. črvoj edina, črvotočina. wurmfrößig črvojeden, črvotočen. wurmig črviv; (ö. Dbft) piškav, črviv. murmkrank glistav. Purmkranktjeit f. gliste pl., glista-vost; črvivost. Purmkraut n. glistnik, črviv6c. Purmmel)l n. črvojedina. Purmpuloer n. prašek zoper gliste. Purmfame m. f. SRainfarn. purmllid) m. črvina, črvojedina. murmllid)ig črviv, piškav, črvojeden. Purmfudjt f. glistavost. Purft f. klobasa; dem. klobäsica; (Slut—) krvava klobasa, krvavica, mülica; (Seber—) jeterna klobasa, je-ternica. Purftbiigel m. rožič, basalnik. Piirllel n. klobäsica. purftfiillc f. nadeva, bulja; (für Slut« roürfte) godla. PurRfitller m. klobasar. Purlllippe f. napeta ustnica. PurRfuppe/!juha s klobasami ;(3Ke|el» fuppe) godla. ' [niča. Pür;büd)fe f. pušica za dišave, dišav-pitrje f. dišava; začimba, obela, obel (-i), zabela; fig. sladilo, slajšava, slast (-1). Purjel f. koren, korenina, korenika; (gramm.) koren, korenika; (aritf)tn.) koren; dem.koreninica,korenček; coli. korenje, koreninčije; — faffen (treiben, fd)lagen) korenine pognati (-ženem), ukoreniniti se, prijeti (primem) se; impf, korenine poganjati; mit ber — aulrotten izkoreniniti, s korenino iz-dreti (izpuliti, izruvati, iztrebiti); äßurjel» korenski, koreninski, murjelartig korenast, koreninast. Pur)clnus)iel)eu n. razkorenjevanje, proizvajanje korena. Purjelblaft n. list iz korena. Purjelerponeiit m. izložnik korena. Purtelgenmrijs n. korenje, korenjača; korenska rastlina. unirjelig korenat, koreninat, korenit, wurzellos brez korena, brezkorenski. Purjelmann m. koreninar, korenin-čar, zeliščar, nabiralec koreninic. murjeln (SBurjcl faffen) korenine gnati (ženem), korenine poganjati, korenje dobivati, koreniti (se), koreniniti se; korenine pognati, prijeti (primem) se, ukoreniniti se, ukoreniti se; (— gefafSt haben) korenine imeti (imäm), ukoreninjen biti (sem); (nad) 28urjeln müh* len) riti (rijem) za koreninami, koreninic iskati (iščem). Purjelrnnlte f. korenska razga, pri-tlešna loža. f— vttAt J { [ [nit. ''■' '■ wur;elreid) korenat, koreninat, kore-Purjelfilbe f. korenski zlog, korenika. PurjelRodi m. korenika. purjelwerk n. korenje, koreninje. ŠQur;elltiort n. korenka, prvotna beseda. wür;en začiniti, zabeliti, z dišavd potresti; impf, začinjati, beliti; fig. sladiti, slajšati. toürjljaft - 796 — jadftg iniirjtjoft (toiirjig) dišaven, dišeč; začinjen, vkusen. Piirjkramer m. dišavar. [žebica. Jöürjnogcl m. (SSJiirjnetle f.) klinčeva lOürjnjein m. dišavno vino. nntfd)cn smukniti, šiniti. Puli m. (Sdjmuts) nesnaga, blato, smeti pl., kup nesnage; (SBirrttmrr) zmes (-1), šara, ropotija, kodrčija. niiilt pust, puščobSn, pustotgn, zapuščen; —e§ £anb nenaseljena (ne-obljudena) pokrajina, neobdelan svet, puščava, pustotina; —e§ Seben divje —, razuzdano —, samopašno življenje; (djaotifdj) zmeden, razrit, razmetan, piilladter m. ledina, celina, prelog. piifte f. puščava, pustinja, pustotina. niitlteu tr. pustošiti; opustošiti; intr. (luilb luirtfdjaften) tratiti, trošiti, razsipati (-sipljem), zapravljati. piiHfUti/1. pustinja, puščava, pustota. piiRljeit f. pustost, pustota, divjost. piiflliug m. samopašnik, razuzdangc, strastnik, razsipnik; (toilber äJtenfdj) divjak, neotesangc, podivjanSc. Piiltuug f. krčevina, ledina, puščava. Putl) f. togota, besnost, jarost, divji srd, gnev; (ber §unbe) steklost, steklina ; in — gerattjen raztogotiti se, razjariti se, razkačiti se, razsrditi se, zbesneti. niiitljen besneti, divjati, razsajati, razgrajati, togotiti se, rohneti, groziti se, razjarjen (razkačen) biti. Uiütljenb besSn, divji, razkačen, raz-jaijen; (b. Jgunb) vzteksl, stekel; — madjen razsrditi, razkačiti, razjariti, raztogotiti; — ttierben razsrditi se, raztogotiti se, zbesneti; (bom §unb) vzteči; — anfallen drahniti na koga, besno ga napasti (-padem). iout|)entbrannt razkačen, razsrjen, razdražen, razjaijen, jar, togotgn. Piitljer m. besnik, divji razsajalge. piit|)erti f. besnenje, divjanje, besno počenjanje (razgrajanje). Piitljtrid) m. krvolok, krvoločnik, trinog, samosilnik, grozovitnež. roiittjig )■ roiitfjenb. niutl)fd)ttumenb (mutljfcfjnaubenb) peneč se od jeze, penast od jeze, srd pihaje, srd dghteč. Jfontljippe f. Ksantipa; (Jgaugbradje) huda žena; triv. vrag od babe. jTcilflaRe f. izgnanje ob. iztiranje tujcev. Jenie f. pogostinski dar, pogostinka; (©inngebidjt) nadpis, pšica, ksenija. .1'enomante f. tujčevanje, tujeljubje. ^l)loglt)ptik f. lesodolbstvo, lesodolbna umetalnost, rezbarstvo. Jtjlograpl) m. lesorez, lesorezgc, rezbar, rezljar. Jljlograpljie f. lesorezba, rezljanje, rezljarija; (§olsjd)nitt) lesorez, rtjlograptjird) lesorezgn. gamoiuurjei f. (Discorea alata) jam. fjpßlo'fbe f. zaklinski šiv črepinje, za-klinski stik na globanji, ypsiloida. Upfilon n. črka y, goli y, ypsilon. Srop m. izop. Jathe f. roggl, rogglj, rog, zob, nos, zobgc, gača; (ara Saumaft) rogovila, zob; (Sig—) kruncelj, ledena sveča; (am §irfd)getbeil)) parog, parožič. jadttrt zobčati, na zobce rezljati; nazobčati; gejadt nazobčan. jatkig zobčast, rogljat, rogljast; (äftig) vejnat, rogovilast. jagen 797 Qaljnfrone jagen plašiti se, bati (bojim) se, pogum izgubiti, ne upati si (se), obupävati. 3ager m. plašljivgc, strašljivgc, malo-dušnik. (agl)aft plašljiv, bojazljiv, strašljiv, malosrčen, plašgn, boječ, malodušgn. Jagljaftigfteit f. plašljivost, bojazljivost, malosrčnost,'strašljivost, malo-dušnost. jäljc uločgn, vlačgn, žilav, zateggl, trdSn, trpežgn; fig. trd, skop, stisnen. 3Kfjeit f. (3al)igfeit) uločnost, žila-vost, trdnost; fig. stisnenost, skopost. 3al)l f. število, čislo, broj; QafyU številni. [urad. 3al)lamt n. izplačevalnica, plačilni ;al)lbar izplačgn; ift — se ima (mora) plačati. ;SI)lbar števgn, številen, brojen; ift — se more (da) šteti ob. prešteti, se da brojiti ob. izbrojiti. jal)len platiti, plačati, poplačati; impf, plačevati. ;iit)len šteti (štejem), brojiti, števi-liti; pre-, sešteti, prebrojiti. 38l)len n. štetje, števenje, štetgv. 3aljlenlei)re/'. številoslovje, številstvo, računstvo. 3al)lenorbnung f. (3aljteniurnu§ m.) številni red, številna vrsta. |al)ler m. plačnik; plačevalgc. 3üljler m. števgc, števnik, brojitelj. 3al)leritt f. plačnica; plačevalka. 3al)lfigur f. številka, }al)Ilos neštevilgn, brezštevilgn, ne-seštet, brez števila, nebrojSn. 3aljllofigheit f. brezštevilnost; (Un« jafl) tema. Jaljlmcifter m. izplačevalgc. jal)lreid) množgn, mnogoštevilgn, obilgn, mnogobrojgn, številgn; bogat. 3al)ltag m. plačilni dan (dneva), dan plačila. 3al)lung f. plačilo, plača, platež; (b. Sagten) plačevanje; bie —en einftelten ustaviti plačevanje, nehati plačevati, ne plačevati; 3a|lung§» plačilni, pla-težni. 3iil)limg f. štetje, števenje, štetgv. 3ajjlungsanroeifung f. plačilna nakaznica. [iiämet, 3al)lungsaiiflage f. plačilni nalog, — 3af)lungsouftrag m. plačilni ukaz. 3aljhutgo()ogen m. plačilna pola, plačilni list, izplačilnica. }af)lungsfäl)ig zmožen plačati; er ift — more plačati. }al)lnngsfliid)tig zavoljo dolžnega plačila ubežgn. 3al)lungsfril! f. plačilni (ob)rok. ;al)Iungsunfiil)ig nezmožgn plačati; er ift — ne more plačati. 3aljlungs;eit f. čas plačila. [nost. Bnfjliucrt m. številna (brojna) vred-laljliuortn. števnik, številnik,brojnik. |al)l;eid)en n. številno znamenje, številka. {nljtn krotek; ukročen, udomačen, domač, privajen; pitom, pitovgn (pi-tomen); — werben privaditi se, kro-tgk (domač) postati (-stanem), udomačiti se. jäljmbar ukrotljiv. jäljmett krotiti; ukrotiti, privaditi, udomačiti; (Seibenfdjaften —) brzdati, uzdati, vladati. 3ftljmer m. krotitelj, krotilgc. 3al)n m. zob; dem. zobgk, zobgc, zob-čgk; 3öpe toecfjfeln nove (druge) zobe dobiti; fig. er ljat lange 3&W skomina ga (se mu), ima skomino (u.pl.); Qat)n* zobni, zobo-. jaljnarm redkozöb; —ež Sl)ier redko-zobnik. |aj)nar;t m. zobozdravnik, zobolečnik, zobni zdravnik, zdravnik za zobe. 3aljnbra(Te f. (beffer: —braffen m.) (Dentex vulgaris) zobätgc. Jlaf)nbiir(te f. ščetka (ščetica) za zobe. lütjnefmirfdjen n. škripanje z zobmi, jaljnen (Qä^tte belontmen) zobe dobivati, zobiti se. jüljnen (mit S^nen Derfeljen) zobe delati, zobiti, zobčati; nazobčati. 3al)nfiiule f. gniloba zob, zobna prhlina. Safjnfleifd) n. zeberna, zöberne pl., zobernice pl., dlesna n. pl., dlesno, jafjnformig zobast. 3al)ngeftt)roiir n. zazöbiea, skula. 3nl)iii)bl)le f. zobna jamica, zobišče; luknja v zobu. Jafjnheim m. zobova klica, lafjnhrone f. zobov (zobni) vengc. gatjnlaut 798 J r gauberbannj^eL-l^ -ll, 3aljnlaut m. zobnik, faijnltbre f. zoboslovje. jaljnlos brezzob, brezzoben, brez zob. ^aljnliidie f. škrba, škrbina. ml)tili'tdug škrb, škrbast, škrbozob, škrbav. 3af)nliidtigt m. škrbBc, škrbozobnik; — f. škrbozobnica. Baljnmittel n. zdravilo (lek) za zobe. |aj)nntrt) m- zobni živec, zobna čut.nica. 3aljnpult)er n. zobni prah (prašek). Soljitrab n. zobato kolo (kolesa). 3nljnfd)me[i m. zobna sklenina. |ajjnfd)mfr; m. zoboböl, zobna bolečina; id) l)abe — zobje me bole. laljnRodjer m. zobotrebec, trebilnik za zobe, bodkalo. 3a(jnfubftan! f. zobovina. latjnnifdjrel m. dobivanje novih (drugih) zob, izmena zob. 3otjnn)cl) n. f. gafinfdjmerj. Šatjnrour; f. konopnica. 3aljn;angt f. zobne klešče pl. 3äljrt f. solza. 3ange f. klešče pl.; dem. kleščice pl. Jangenfijrmtg kleščast. 3angenkäftr m. (Schröter, Lucanus cervus) kleščar, klešman. 3aitfc m. prepir, svaja, ravs in kavs, kreg, pričkanje; einen — anfangen sporeči se, spreti se, razsvaditi se. 3ankapftl m. vzrok razprtije ob. prepira, spotikljej, zadevica. janken prepirati se, svaditi se, sva-jati se, kregati se, pričkati se, ravsati se, kavsati se, ujedati se, besediti se. Banker m. prepirljivec, svadljivec, prepiralec. 3Snkerei f. prepiranje, prepir, kreganje, ravsanje, ravs in kavs, pričkanje. 3iiitkerin f. prepirljivka, svadljivka. jünkifd] prepirljiv, prepiren, svadljiv. 3ankftifttr m. zdrahljivec, dražilec, zavadljivec. 3ankrnd)t f. prepirljivost, svadljivost. ;ankfiid)tig f. jänfifd). 3äpfd)eu n. jeziček (mali). 3apf>n m. (pfropf) čep, čepek, čepinec, pilek, zatič; (an 9f abelbäumen) storž, češarek; (®il—) krunec, ledena sveča, japfen točiti (po malem). 3apfenbaum m. storžnjak. 3apftnbitr n. podčepina. lapftnboljrer m. čepnik. japfenfijrmig čepast; storžast. Japfenkraut n. (uvularia) vratnik, naglist. [drožnik. fapfeulod) n. čepova luknja, čepnica; fapfenllreid) m. mirozov. 3apfenroein m. podčepina. |apfer m. točilec, točaj, krčmar. fappeln drgetati (-am u. drgečem), utripati (-tripljem), trepetati (-am u. trepečem), mezgetati; (m. ben (pjjen) cepetati, brcati; triv. mencorititi. Jappeln n. drget, drgetanje; cgpet, cBpetanje. 3appler m. cBpStalo; triv. mencoritec. 3ar m. car, cesar. 3argt f. obod, okrajec, okvir, rob; (l)änbelfüd)tige§ SSeib) prepirljivka. ;art nežen, tenek, rahel; mehek, Šibek; (fcfjttmd)) slab, slaboten; (flein) droben, majčken. Jörttlkinb n. miljenček, ljubček, raz-vajenček, negovanček. järteln milovati, ljubkati, negovati, nežno ravnati s kom. jartfüljltnb nežnočuten, rahločuten, čutljiv, mehkočutgn. 3artgefiil)l n. rahločutnost, čutljivost, nežnočutje. [milina. Jartljtit f. nežnost, rahlost, mehkost; ^artljetjig nežnosrčen, rahlosrčen, mil, milosrčen, blagosrčBn. järtlid) mil, nežen, prisrčen, blag, rahel, blagosrčBn; — tljun militi se; božati, srčkati, ljubkati; negovati, milovati. Prtlidjkeit f. nežnosrčnost; (3ärtüd)= tljun n.) negovanje, ljubkanje, miljenje. Jartling m. mehkužnež, mehkužnik; f. a. Ijdrtelfinb. 3afer f. vlakno, nitka, jaferig vlaknast, nitkast. jafern nitkati, pukati. |auber m. čar, začaranje, uroki pl., copernija; ben — löfen odtvoriti, od-delati (komu); (Slnmutl)) milina, mi-lota, čarobnost, bajilo; gauber« ča-rovni, čarodelni, čarobni, čarodejski, bajalni. 3auberbamt m. za-, ukletje. 7 Qau&crfmd) — 799 — 3epntl)err 3auberbud) n. črne bukve pl., čaro-dejska knjiga, kolomon. 3auberet f. čaranje, copernija. 3aubcrcr m. čarovnik, čarodej, čaro-delnik, copernik. jcntbcrtn f. čarovnica, čarodejka, copernica. jauberifd) čarovSn, čarovniški, baja-l?n, čarodejSn, čarodejski; (reijenb) mičSn, čaroben, milöben, prekrasen. 3aiiberkrnft f. čarodelna moč (-1). 3auberkraut n. čarodelno zelišče. 3auberhunfl f. čarovništvo, čarodej stvo. 3auberlaterne f. čarodelna svetilnica. 3aubrrmitttl n. bajilo. y < * ittubtrit čarati, čarovati, cöprati; začarati, narediti, nagoditi. Jlauberfprud) m. čarodejne besede pl, bajalne besede pl, zagovor, urok. 3aubertranh m. čarovna pijača, jauberroelt f. čarobni svet. 3mibertocrh n. čarodejstvo, čari pl. 3aubtrcr m. obotavljalSc, obotavlji-v?c, odkladalSc, odlašalec, omahljivgc, žužnja, žužnjalo, mečkalo. [kav. lauberpft obotavljiv, žiižnjast, mgč-Janberpftigheit/'. obotavljivost, mgč-kavost; obotavljanje. jnubcrn obotavljati se, očajati se, omecävati, žužnjati, mečkati; omahovati, odlašati, odkladati. 3num m. uzda, vajet, voj, brzda, žvala; int — piten uzdati, brzdati, straho-vati, krotiti. jtiumeit uzdati, brzdati; obuzdati, obrzdati, uzdo natakniti. 3aumgcbifs n. žvala. jaitmlos neobuzdan; razuzdan, razbrzdan. 3onn m. plot, ograja, meja; (leben* biger —) živa meja, seč (-i), živica. (dunen graditi, plot delati; 0-, pre-, zagraditi, plot narediti. 3aungerte f. prot. 3aunhirfd)e f. (Lonicera xylosteum) volčja črešnja; zimolez. Zaunkönig m. stržek, palček, kraljic, strežič, kraljiček. 3nunliidte f. vrzel (-i). 3aunpfal)l m. kol. Šaunring m. roč, trta. 3nuuriibe f. (Bryonia dioica) blu-šec, bilušen. 3aiuirutl)e f. j. 3aungerte. launfdjliipfer m. f. 3aunfonig. Jauntl)iir f. lesa, laz (-1), vrnile pl. jnufen rovati (rujem), puliti, pukati, pipati (pipljem), čupati, skubsti (sku-bem), drapati; (bei ben paaren) lasati; zlasati, razkuštrati. 3ebnotl) Zebaot, Gospod vojnih trum. 3ebra n. cebra, zebra, 3ed)brubtr m. vinski bratec, pravi pijanček. "3ed)e f. (Snnung) ceh, delavska družba; (int Šergtti.) zadružni rudnik; (SReip) vrsta, red; (toften b. ©elageš) zapitek. fedjeit popivati, pijančevati. Jedjer m. pivec; pijanec; —in f. pivka; pijanka. ;ed)frei jmbn. piten plačati (plačevati) za koga. 3cd)gElngc n. popivanje, pijančevanje; pijača, gostija. 3ed)ilte f. cekin, laški zlatnik. ledjmeiRer m. načelnik ceha, ceh-mojster. Jedjfdiulb f. na dolgu ostali zapitek. leihe f. (geif m) klop, klošč, kloštir, laščec (laščeca); (©d)af—) čeper. |el)e f. prst (na nogi); bie große — palec (na nogi). 3el)ciifpit)e /'. konec prsta; auf b. —it po prstih. ^el)ent m. (and) Sept) desetina, [ski. jeljentbar desetini podvržen, desetin-leljentberedjtigt upravičen desetino pobirati, imajoč pravico do desetine. |eljentbered)tigung f. desetinska pravica, pravica do desetine. jejjenlen (becimieren) desetiti; (ben 3epnt auflegen) desetino nalagati ob. nakladati, desetiniti, desetini podvreči (-vržem), desetino jemati (jemljem) ob. pobirati; (ben 3ePnt entrichten) desetino dajati ob. odrajtovati (plačevati), desetariti. iel)entfret desetine prost. Seljentfrope f. desetinska tlaka ob. robota. Jejjentljerr m. gospodar desetine, de-setinar, desetničar. 3ehentf)olb 800 Seit 3cl)rutl)0lb m. desetinski podložnik, desetinSc. jetjpntpflidjtta desetini podvržen, pod desetino, dolžen desetino odrajtovati. |el)entred)t n. f. 3ehentbered)tigung. leljn num. deset. jetjn f. (3el)ner m.) desetica, desetka. ;t(jntrlti deseteri. ;etjJtfttd) (—fältig) deseteren, deseter-nat, deseterognb, desetkraten. 3eljngulbeit=ßonknofc f. desetäk. Stljnjäljrig desetleten, ^cijjtlireit^erftiirft n. desetica. jfljnmnl desetkrat, deset potov, ttljnmalig desetkraten. Jehnpfiinber m. desetfuntnik. jehnpfiinbig desetfunten. jeljntägig desetdneven, jefjntaufenb deset tisoč. jE^rtte num. ord. deseti. Jeljntel n. desetina, desetinka. ;et)ntens desetič. jehntljalb poldeset, devet in pol. jehrrtt (leben) živiti (hraniti) se, jesti in piti (jem in pijem), trošiti; zajesti, zapiti, potrošiti; (mager madjen) sušiti, jemati (jemljem), pobirati, [trošilec. 3e(jrer m. jedec, pivec, použivalec, Žefjrfifber n. siišica, [rtjrfrei f. jechfrei. ^eljrgelb n. (—Pfennig m.) popotnica, potrošnina, hranarina. 3el)rung f. (Unterhalt) živež, hrana; (3ehrgetb f. oben). 3cid)ett n. znamenje, znak, beleg; (SKarfe) znamka. 3eid)Ctt= risarski. |eid)ettbrett n. risarska deska. 3eid)enbud) n. risarska knjiga, risanka. 3eid)enbeuter m. vedeževafee, razlagalec predznamenj, tolmač čudežnih prikaznij. 3eid)enbeuterei f. vedeževanje, prerokovanje iz predznamenj, razlaganje čudežnih prikaznij. 3eid)enbeuterin f. vedeževalka, 3eid)enfeber f. risarsko pero (peresa), risalnik, črtnik. 3etd)enkreibe f. risarska (črna) kreda. 3cithenkunll f. risarstvo, črtarstvo. §eid)enlel)re f. znakoslovje. [črtar. |eid)enmeifter m. učitelj risanja, risar, 3eid)enpapiet n. papir za risanje, risarski papir. 3etd)enrd)ule f. risarska šola, šola za risanje. 3eid)enfprad)e f. govorjenje z znamenji, sporazumevanje z migljeji in kretanjem. 3eid)enßut m. risalnik, črtnik. risalce. leidjentifd) m. risarska (črtarska) miza. jeidjnen risati (rišem), črtati; ob-, narisati, načrtati; (bezeichnen) zazna-menati, zaznämenovati, označiti; impf. znämenati, znämenovati; (unterfdjrei= ben) podpisati (-pišem). 3eid)nen n. risanje, črtanje, leidjner m. risar, črtar; —in f. risa-rica, črtarica. |rid)nnng f. naris, risarija, risanje, na-, obrisek, načrt, črtež. Jeidjnungsfaal m. soba za risanje, risalna dvorana, risalnica, risarna. 3eibeltneifter m. čebelar, bučelar. jcibeltnelTer n. podrezilnik. jeibeln podrezati (-režem); impf. podrezovati. [bttčele. jletbelroeibe f. čebelna paša, paša za 3eibel;ins m. čebelnina, btičelarina. Šeibler m. f. 3eibelmeifter. leigeftnger m. kazalec, feigen kazati (kažem); po-, razkazati. 3eiger m. kazalec, pokazovalec; (an ber Uljr) kazalo, kazalnik. jeiljen dolžiti, kriviti, krivdo zvra-čati na koga, očitati; obdolžiti, okriviti, krivdo zvrniti na koga. [dica. 3etle f. vrsta, red; dem. vrstica, re-jeilenroeire vrstoma, redoma, vrsta za vrstjo, red za redom, po vrstah. Jeilenweifer m. vrstni kazalnik, vrstna kazalka. 3eifet f. (3eift m.) suslik. Seifetbör m. medved-kosmatinec. 3ei(tg m. čižek, cizek; fig. razuzdanee, zapravljivec. 3eit f. čas, doba, vreme (-ena); (feftt.) god; (9J?ufje) lažno, prost (prazen) čas; um welche — obkorej? um biefe — osorej, obsorej; »on »elcher — an od-klej ? »on biefer — an odslej; biž ju welcher — doklej ? biž ju biefer — doslej, dosorej; Dor langer — davno, davnej; tior ber — prerano, prezgodaj, Beitabfdjnitt — 801 — gcHfcrn prenaglo, prehitro, prevred; bon — ju — (jujeiten, injeiten) včasn, tedaj pa tedaj, včasih, tu pa tam; berjeit sedaj; beizeiten za časa, zgodaj; öorjeiten (feincrjeit) nekdaj, svoje dni; ju gleicher — hkrati, ob jedneln, vse kmalu; ic{) habe feine — ne utegnem, ni mi lažno. Seitab rdjnitt m. doba, razdobje. 3eitalter n. vek, doba. 3eitbauer f. čas, doba, trajanje. Zeitfolge /'. j. ©hronologie. 3eitgei(l m. duh časa. icitgcmiik času (okolščinam) primeren (pristojen). 3eitgeno|Te m. (so)vrstnik, sočasnik. leitgenofltn f. (so)vrstniea, sočasnica. ;eitl)er (feitljer) ta čas, do zdaj. jeitig adi. (früh) zgoden, ran; (reif) dozorel, zrel; adv. o pravem času, za časa, zgodaj, za rana, prigodi, za goda. jeitigen tr. goditi, zoriti; zgoditi, do-zoriti; intr. goditi se, zoriti se, zoreti, dozorevati; ugoditi se, dozoreti. 3eitigung f. zoritev, dozorevanje, gojenje. 3eitkuitbe f. časoslovje, časoznanstvo. Šeitlang f., eine — (aud): eine lang) nekaj časa, nekoliko časa, do-neklej. _ 3eitlauf m. tek časa. leitläuftejoZ. (auch: Skiläufe) časi pl. jeitlebens svoj živ dan, svoje žive dni pl., celo življenje, do smrti. jeitlid) časen; (früh) zgoden; (irbifdj) posveten, minljiv, za ta svet; b. Qeit« liehe fegnen temu svetu slovo dati, vse posvetno zapustiti. |eiUid)heii f. časnost; posvetne reči pl. Seitlofe f. (Colchicum autumnale) podlesek; očtim, močunge, ušivka. 3eitmangel m. pomankanje časa, skopo odmerjen čas, skopost časa. 3eitmaft n. (in ber ^rofobie) časo-merje, mera. Seitrnefler m. časomer, krono^pet& i leitperinbe f. doba, vek — v** * jeitraubenb muden, zamuden, počasen, kasen. [dobje. 3eitraum m. čas, občasje, doba, raz-|eitred)nung f. štetje let, preraču-nanje časa, časoslovje; f. ©hronologie. 3eitfd)rift f. časopis, časnik. |eittafel f. časoslovno kazalo. 3eitumltnnb m. položaj časa, okolnost; pl. razmere časa. 3eitung f. (9tad)richt) novica, glas, poročilo; (ßeitfdjrift) novine pl., novice pl., glasilo, glasnik, časopis, časnik. Zeitungsartikel m. novinski članek, časniški sestavek. leitungsbureau n. novinarnica, časnikarska pisarna. 3eitungserpebition f. odpravništvo no-vin, razpošiljalnica časopisa, ekspedi-cija časnika. Jeitungsnadjridjt f. novinsko poročilo, časopisno naznanilo. leituitgsrebacteur m. urednik novin ob. časopisa. leitungsfihreibtrm. novinar, časnikar, novičar. jMtungstrSger m. raznašalec novin, raznaševalec časnika; (^Softentrdger) klepetec, novičar, zdrahljivBc. |eitungsioefen n. novinarstvo, časnikarstvo, novičarstvo. ^eitoerholtnis n. časovno razmerje. |eituerluft m. izguba časa, izgubljeni čas, potrata časa; ohne — brez po-inude, brez odlašanja. Jeitoerfäumnis f. zamuda časa, dan-gubitev. Jleituertrcib m. kratek čas, zabava. ;eitoertreibenb kratkočasen, zabaven, leitoertreiber m. kratkočasnik, kratko-časnež, zabavnik. feitioeilig adi. začasen, tačasen; adv. ta čas, za ta čas, začasno. jeitnieife včasi, včasih, časi, časih, tu pa tam. 3eitiuort n. glagol. [golen. }titioörtlid) glagolski; glagolov; gla-3ellbruber m. samotar. |flle f. sobica, celica, stanica, izbica; (in ber SBabe) lonček, piskerc; (am 9tab) korec; (bot.) stanica. jeüenförmig staničast. 3eUengeiuebe n. staničasta pletenina ob. tkanina, staničevina. 3eUcnpflan;e f. brezcevna rastlina. |ellenrab n. kolo na korce. 3ellhaut f. stanična mrenica. }eUig staničav. 3eUkent m. stanično jedro. Woff — 802 — jerpla|en Zellltoff m. staničnina, vlaknina. Šelot m. gorečnik, gorečnež, prena-petež, zelot. Jelt m. (miegenber ©ang eine? Seit« tljiereš) zibanje, pasji hod, mimohod; baš ^ferb geljt im — konj se ziblje, konj podaja, ima pasji (petelinov) hod. Jclt n. šator, šotor, stan. leiten m. kolaček, strden mlinSc. |tlter m. (^afžgiinger) konj z ziba-jočim (pasjim ob. petelinovim) hodom, konj za ježo, jezdni konj. Zeltflafd)e f. vojaška sklenica ob. laggv. Itltlager n. šatorišče, šotorišče, sta-nišče. Jeltnmgen m. voz s šatorsko opravo; pokrit voz. peniti) m. nadglavišče, zenit, nad-temenišče, nadtemenska točka. [nik. Jeolitl) m. (Sprubelftein) zeolit, vrel-|epl)t)r m. zahodni vetgr, večernik; prijetSn hlad, sapica, vetrič; zefir. jer= raz-; z-, s-, pre-. {erarbeiten razdelati, razdejati (-denem) ; fif — zdelati se, ugonobiti se. {trbetßen raz-, pre-, zgrizti, raz-, pregrizniti. jerberlien razpočiti se, raznesti se. {trbredjen tr. lomiti; raz-, pre-, po-, zlomiti, razbiti (-bijem), streti (strem u. starem), raztrupati; fid) ben Sopf •— beliti ob. lomiti si glavo; intr. raz-, ubiti se, streti se. [h6k. ;erbred)ltd) razlomljiv, razlomen, kr-3erbreri)lid)lieit f. razlomljivost, raz-lomnost, krhkost. ;erbröeheln drobiti, mrviti; raz-, zdrobiti, raz-, zmrviti. jerbrefdjen raz-, premlatiti. jerbritdten mečkati, stiskati, mučkati, tlačiti; raz-, zmečkati, stisniti, stlačiti; zdruzniti. {erfahren raz-, zvoziti, z vozom raz-gaziti, s koli utreti (-tarem). {erfahren adi. raz-, zvožen, utrt; fig. raztresen, nesložSn, razvrt, razdrt, razdejan. Zerfahrenheit f. raztresenost, razmiš-ljenost; nesložnost, lerfall m. razpad, razsip. {erfüllen razpasti (-padem), razsuti (-sujem) se, razvaliti se, podreti (-de- rem) se, razrušiti se; impf, razpadati, podirati se, rušiti se; (getfjeilt fein) deliti se, ločiti se, krojiti se. Jerfallenheit f. razpadlost. jerfeilen raz-, prepiliti. {erftken razdrapati, raztrgati. ;erfleird)en mesariti; razmesariti, raz-mrcvariti, raztrgati. jerflie&en ^ergehen) topiti se, taliti se, tajati se; raztopiti se, stajati se, razpustiti se, razliti se; (b. Schnee) kopneti; skopneti. {trfrefjtn razjesti (-jem), razgrizti; impf, razjedati. 3erglitberer m. razdevalgc, razparal?c, raztelesovalgc, anatom. ;ergliebern raztelesiti, razuditi, razparati; (einen Safe) razložiti, razbrati (-berem); impf, razlagati, razbirati, razkladati. 3erglieberung/'. raztelesba, razdevanje na ude; (beš Safeel) razlaganje, razbiranje, razbor. ;erl)acken (jerhauen) razsekati, se-sekati; razsekävati. jerkauen razzvečiti, prežvečiti; fig. premleti (-meljem), premlevati, pre-natanko razlagati. ;erklüften razpočiti, razsesti se. Zerklüftung f. razpoka, razsedlina. jerknicken po-, zlomiti, zmečkati. ;erknirfd)t skrušen, strt, potrt, pobit. Žerknirfdjnng f. skrušenost, potrtost, skesanost. {erknillern razpršiti se. jerkraken razpraskati. jerlalTen razpustiti, raztopiti; impf. razpuščati. raztapljati; (in gett) raz-cvreti. - v r *-y-Jt*-*' - {erlegen razložiti/razstaviti; impf. razkladati, razstavljati; (chem.)krojiti; razkrojiti; (tranchieren) razrezati (-režem), razsekati, razkosati. {trlumpt raztrgan , razcapan , raz-drapan, capast. {ermahlen raz-, semleti (-meljem). {ermahnen zmeti (-manem), razdrobiti, streti (-tarem), razmečkati, raz-mlinčiti. jernagen razglodati, zgrizti. {erpflitdten raztrgati, razčupati. jerplaljen razpočiti se. äerquetfdjen 803 — Qerftreuunggfpiegel jerquetfchen mečkati, druzgati, mlin-čiti; zmečkati, zdruzniti, zmlinčiti, streti (-tarem). lerraufcn razkuštrati, razmršiti, zdra-hati, razkodrati. < icrrauft razkuštran, zinršen, tršast. Šerrbilb n. nespodoba, spaka, nakaza, ierreiben treti (tarem), meti (manem); streti, zmeti. jerreißen tr. trgati; pre-, raz-, strgati, razčesniti; intr. trgati se; pre-, raz-, utrgati se. jerren vlačiti, tirati (sem ter tje). icrrinnen topiti se; raztopiti se, razpustiti se; (D. Sd)nee) kopneti, skopneti. jerriittcn razgugati, razmajati, pre-tresti; bie ©ejunbljeit — zdravje iz-podkopati, zdravje rušiti. Zerrüttung/'. zmešnjava, zmotnjava, zmeda, nered. ;erfd)eUen razbiti (-bijem) se, raz-kršiti se, raztreščiti se. ;erfd)ießeit razstreliti, itrfdjlagen razbiti (-bijem), raztolči; fid) — razbiti se; (D. Kauf, B. b. š>eirat je.) razdreti (-derem) se, razvreči (-vržem) se. )crfd)ntel;en tr. topiti, taliti; raztopiti, raztaliti; intr. topiti se, tajati se, taliti se; raztajati se, razpustiti se, raztopiti se; (B. ©djnee) kopneti; skopneti. ;erfd)mettern raztreskati, razbiti (-bijem), raztrupati. ierfdineiben pre-, razrezati (-režem), razkrojiti; (ntit ber ©d)ere) raz-, pre-striči (-strižem). jcrTebbar raztvorgn, razkrojen, raz-tvorljiv, razkrojljiv. itrleßen (ehem.) raztvoriti, razkrojiti, razločiti; impf, raztvarjati, razkrajati; fich — raztvarjati se, razkrajati se; raztvoriti se, razkrojiti se. Jerrebung f. krojitgv, razkroj, raz-tvorba; razpad. (krojilo. 3erfebungsmittel n. raztvorilo, raz-3crrct)ungsprobiict n. raztvorbina, razkroj ina. [razcepiti, jerfpnlten raz-, preklati (-koljem), jerfplittern razcepkati, razdrobiti, raz-mrviti; b. 3eit — potratiti, zapraviti. lerlprengen razgnati (-ženem), razstreliti , razvreči (-vržem), raznesti; (eine ©djar) razpoditi, razpršiti, razkropiti, raztirati, razkaditi, razprašiti. ;erfpringen počiti, pokniti, regniti, razpočiti se, razleteti se. jerftampfen razpghatl, raztolči; (mit güfjen) razteptati, razgaziti, razman-drati. jerltiiuben razprašiti, razpršiti, jerftieben razprašiti se, razkaditi se, razpršiti se, razprhniti (-se), jerprbar razrdšgn, raz-, porušljiv. jeritiiren po-, razrušiti, razvaliti, raz-dejati (-denem), razdreti (-derem), razsuti (-sujem), razgraditi, razsaditi, podreti; impf, rušiti, razdevati, raz-, podirati, razgrajati; (Bernid)ten) pokončati , uničiti; impf, pokončevati, uničevati. Jtr|USrer m. raz-, podiralgc, rušilge; pokončevalgc, uničevalgc. 3erltörwtg f. razdor, razrušenje, po-rušitSv; podiranje, rušenje, razdevanje, pokončavanje. 3er(türung5ioutl) f. pokončevalnost, uničevalnost, uničevalna strast (-1). jerltohen raztolči, razpghati, streti (-tarem), razmeti (-manem). jerftreuen raztresti, razsuti (-sujem), raznesti, raztrositi, raz metati (-mečem); impf, raztresati, razsipati, raznašati, razmetovati; (bengeinb —) razkropiti, razpoditi, raztirati, razgnati (-ženem), raztepsti (-tepem); fid) — razkropiti se, razbegniti (se), razgubiti se, razpršiti se; fig. razmisliti se, razvedriti se, zabaviti se, kratgk čas si napraviti. jerltreut raztresen, razmišljen, zbegan v mislih ; (b. £id)tftral)len) razmetan, razsut. [ngc. 3erftrciite m. razmišljenSc, raztrese-lerftreunng /'. (3crftreutt)eit) raztrese-nost, razmišljenost; (Aufheiterung) zabava, veselje, veselica, razveseljevanje; (be§ üidjteä) razmet, razsev, razsipanje; 3erftreuungž= razmetali, razmetalni, razsipalni, raztrosni. lerllreuungslinfe f. razmetna leča, leča razmetnica, razsevna leča, razsevka, Jerltreunngspunkt m. razmetišče, raz-sevališče. Jerltreuungsfpiegel m. razmetno zrcalo, razsevno zrcalo. 3erftreuung*fud)t tjyfa^'&e . /Iv.' fyt^v - tfUJ+^i 804 — 3cugfiauš ^ |er|Jttmmgsfud)t f. nagnenje do raz-veseljevanja, zabavoljubje, razuzdanost. 3erRreuungst)erm'dgeit n. razmetnost, razsevnost. jerftüdteln razkosati, razsekatinakose, razdrobiti. ;ertl)eüen razdeliti, razločiti; impf. razdeljevati; (bie SBolfen) razgnati (-ženem), razpihati (-am u. -pišem), raz-poditi; impf, razganjati; (e. @efd)ttmlft) razplaviti, razločiti, razgnati; (in jtDei Steile) razpoloviti, razpolovičiti; fid) — razdeliti se, raziti (-idem) se, razkrojiti se; impf, razkrajati se, razhajati se; (b. b. ©efdjttraift) splahniti, impf, splahovati. jertrennlmr razločgn, razdelen, razločljiv. ;ertrennen razločiti, narazen spraviti; (eitt Sleib) parati, porjati (porjem); razparati, razporjati. jertreten teptati, mandrati; po-, raz-teptati, razmandrati, pohoditi, po-, raz-gaziti, streti (-tarem) z nogo. jertriimntern razvaliti, razdreti (-de-rem), po-, razrušiti, razdrobiti, razbiti (-bijem). jertuerfeit razvreči (-vržem), razme-täti (-mečem); impf, razmetavati, raz-metati; ficf) — raz-, spreti se, skregati se. ;erioitf)len razriti (-rijem), razbrskati, razkopati (-kopljem), razgrebsti (-grebeni); impf, razlivati, razkopavati. lertoitrfnis n. razpor, razdor, razprtija, nesložnost. jerjaufen raz-, skuštrati, skodernati, razčupati, z-, razmršiti, razdrahati, razcapudrati, razkocati. jerjoust s-, razkuštran, kuštrast, tr-šast, z-, razmršen, razdrahan, razca-pudran, razkocän. ;er}upfen pukati, kosmati, cSfrati; razpukati, razkösmati, razcefrati. jeter interi. joj prejoj! pomagajte! 3etergefd)rei n. klic na pomagaje, silno vpitje, vik in krik, kričanje na vse pretege; ein — ergeben kvisk in vrisk ob. vik in krik zagnati (-ženem). jetern na vse pretege vpiti (vpijem), na vso moč kričati, dreti (derem) se, udelovati. 3ettel m. list, listek; (SSantnote) bankovec; (bei äßebern) osnutek, osnova, snutek. Jettelbank f. bankovnica, banka ki bankovce izdaja. [valo. ^ettelbaum m. snovalno vratilo, sno-3etteld)en n. listič. 3ettelenbe n. konci pl., abranki pl., zavraki pl., krajnik, ureznik. lettetgarn n. osnova, snutek. jetteln snovati. -Jtdt^a* { [nik. 3ettelrnb n. tkalsko motofilo, snoval-3etteltr8ger m. listonosec, raznaševalec listov. C-zJ^yZ y^f/Ktunn) 3eug m. u. n. (Stoff) tvarina, snov (-i), roba, blago; (©etoebe) tkanina; (leinen) platnina, prtenina; (b. SBöder) kvas; (©erütlje) priprava, orodje; (Sing) reč (-1), stvar (-1); alteS — starina, stara razvlaka, šara in ropotija; lieber» lid)e§ — druhal (-i), lopovi pl., potepuhi pl., zanikarneži pl.; buntntež (aU berne§) —,neslanosti pl., norčarije pl., neumnosti pl., kvante pl.; bummeš — reben kvasiti, čvekati, čenčati. Jeugamt n. urad za bojno pripravo. 3eugbaum m. vratilo. [tisk. Jeitgbrudl m. tiskanje tkanin, tkanino-3euge m. priča, svedök; pričevalec; falfd)er — kriva priča, krivopričuik. |eugefall m. (genetivus) rodilnik, ge-netiv. jeugen (erzeugen) roditi, ploditi; za-roditi, zaploditi; (3eugni§ geben) pričati, svedočiti, pričevati, dokazovati; izpričati, dokazati (-kažem), osvedočiti. jeugen adi. od tkanine, tkaninski. Seugenausfage f. izpoved (-i) svedokov, besede (izpovedba) prič. ^eugenberoeis m. dokaz s svedoki, dokaz po pričah. [prič. 3eugeneib m. prisega svedokov ob. jeugenfrei brez priče, na samem. 3eugenfüf)rer m. dovodnik prič. leugenlos brez prič ob. svedokov. 3eitgenfd)aft f. pričevanje, svedočenje. 3eugenoerl)brw. (—berneljmung/'.) zaslišanje prič, izpraševanje svedokov. 3eugcr m. roditelj, rodnik. 3eugljaus n. orodnica, orodišče, kla-nica; (für Siriegžgeriit£)fd)aften) vojaška opravnica, orožnica, orožarna. geugmeifter — 805 - Siefiung 3eugmeifter m. nadzornik orožnice, cajgmojstgr. Seugnis n. (pl. Qeugniffe) spričevalo, svedočba; — geben pričati, pričevati. 3eugfd)mieb m. ročni kovač, izdelovalec železnega orodja, 3eugimg f. roditev, zarod. 3eugungsglieb n. rodilo, plodilo. 3eugtmgskraft f. rodilua moč (-1), ro-dilnost. [pl. 3eugungsorgane pl. rodila pl , plodila 3eugung5uermijgen n. plodilna (ro-dilna) zmožnost. 3eus m. Zevs, Zen; (flato.) Perün. 3ibethnbe /'. cibetka. )tdt nakisen, kiselkast, okisel. jidtrlfleifd) n. kozlet.ina, [ček. 3idtlein n. kozle (-eta), kozlič, kozli-uditndi adv. križem, sem pa tje, siksak. 3ted)e f. (Überjug) na-, prevlaka. Šiege f. koza; dem. kožica. Siegel m. opeka; (®ad)—) strešnik, strešna opeka. 3iegelbremter m. opekar. 3iegelbremterei f. opekarnica. 3iegelbod) «. streha z opeko krita, ceglasta streha. 3iegelerbe f. ilovica ob. glina za opeko, opekovina. 3irgeU)iitte f. f. Qtegelbrennerei. Siegelofen m. opekarska peč (-1), opeenica. 3tegelReitt m. f. Siegel. 3iegen= kozji. Šiegenbnrt m. kozja brada. Siegeitbodi m. kozel; prč, cap. [na. 3iegenbodtfleifd) n. kozlovina; prčevi-ŠiegenfeU n. kozja koža, kozlina. 3iegenfleifd) n. kozje meso, kozjevina, kozličevina, jiegenfiiftig kozonog. Siegenfiiljler m. kozonožec. 3iegengeritedter n. meket, meketanje. 3iegen^irt m. kožar, kozji pastir. 3iegeni)iirbe f. kozara. 3iegenkSfe m. kozji sir, ožemčič. 3iegenkotlj m. kozjek, kozji bobki pil. 3iegenlantm n. kozle (-eta), kozliček. 3iegenleber n. strojena kozlina, Stegentnelker m. (Caprimulgus) kozo-doj. podhujka, legen (legena), leže-trudnik. 3iegenmild| f. kozje mleko. |iegeitlloll m. kozji hlev, kozjak, kozara. Birgemuolle f. kozja volna ob. dlaka. |iegen;udjt f. kozarstvo. 3ieger m. f. Qiegenfdfe. |iegler m. opekar, ceglar. lieljbrunnett m. šterna na vago. Jielje f. reja, iz-, odreja, iz-, odgoja, vzrejanje. 3iej)ellem pl. redniki pl., hranitelji pl., vzrejevalci pl., gojitelji pl. ;iel)en tr. vleči; vlačiti, potegovati, potezati; zvleči, potegniti; bie Stuf« tncrffamfeit an ftd) — pozornost nase obrniti (impf, obračati); baš ©d)wert — meč potegniti ob. izdreti (-derem); Bor ©ericfjt — pred sodišče pozvati (-zovem), — poklicati (-kličem), — postaviti; auf feine ©eite — dobiti 11a svojo stran; jur Safel — povabiti; jur ©träfe — kazniti, kaznovati; in bie Sange — odlašati, zavlačiti; ju 9tatl)e — za svet vprašati, posvetovati se s kom; SJJugen — korist imeti (imäm); tn§ Söcl)erlid)e — 11a smešno stran obrniti, impf. — obračati; jur SSerantmortung — na odgovor pozvati (-zovem); (galten unb erjiel)en) rediti, gojiti; odrediti, od-, izgojiti; intr. (fid) fortbewegen) iti (grem), potovati; oditi, potegniti jo; au§ bem Sanbe — iz-, preseliti se; fid) — vleči se, razprostirati se. Jieljer m. vlačilec, potegovalec; (2Berf« jeug) natezalnik. 3ieljgelb n. odgojnina, rejščina, 3iel)kinb n. rejenec, rejenčgk; rejenka, I rejenčica. 3iel)kraft f. vlečnost, privlačnost. 3iel)lod) n. žrelo. 3iel)tnafd)ine f. vlačilni stroj. Šieljmutter f. rednica, hraniteljica, odgojevalka, krušna mati (matere), lieljpflalier n. mehurnik, omušičnik. 3iel)rab n. kolovrat, vreteno. 3iel)feil n. vlačilna vrv (-1). Jieljroljn m. rejenec. 3iel)tod)ter f. rejenka. 3iel)ttttg f. vlečenje, potezanje; (baž Sofen) vzdigovanje srečk, srečkanje, I žrebanje. 3ie£)UtigžIifte — 806 — jimmern Jietjuitgslille /Ukazalo vzdignenih srečk, razpreglednica izžrebanih številk. 3iel)ungstag m. dan srečkanja, dan žrebanja. 3iel)oater m. rednik, hranitelj, od-gojevalec, krušni oče (očeta). jteljioeg m. vlačilna steza, vlačilna pot (-i). 3iel)iuerk n. vlačilo, vlačilno orodje. 3iel n. cilj, konec, namen, namemba, namera, smoter. {ielen meriti; na-, pomeriti; fig. naklepati, namerjati; —beä 3e'ttt>ort Pohodni glagol, prehodnik. girier m. merilec, ciljar; kazalec, jiellos brez cilja, brez gotovega smotra, brez posebne namere; —ež 3eittoort neprehodni glagol, nepre-hodnik. 3ielpitnkt m. cilj. 3iellri)eibe f. tarča; — b. SBigeš predmet šal in dovtipov. {temen spodobiti se, spodoben biti (sem), pristovati, pristajati se. Sierner m. (SrammetSOoget) brinovka, smölnica; (Siüdenftüd) hrbtanec, hrb-tovina; (Odjfenjiemcr) volovska žila, bikovica, bikovSc, ušib. jtemlid) adv. precej, še dosti, pri-lično; adi. precejšen, priličSn, precej velik. [nik. 3ieraffe m. gizdalin, gizdavBc, šopir-3ierat m. lepotija, lepšava, okras, ures, kinč, nakit. Jierboum m. lepotno drevo (-esa); gierbaume pl. lepotno drevje. gierbe f. (Qier f.) dika, kras, lepšava, lišp, lepotilo, kinč. jierbelos brez lepotije, prost nakita, nenakičen. jieren lepotiti, lepšati, krasiti, kin-čati, kititi, lišpati, zaljšati; olepšati, okrasiti, nakititi, okinčati, ozaljšati; fidj — (affectieren) delati se, pačiti se, prenavljati se, prisiljeno se vesti (vedem). Siererei f. pačenje, prenavljanje, neslano vedenje, gizdalinstvo. Tiergarten ni. vrt za zabavo, perivoj, cvetnjak. — Jierkunll f. olepševalstvo, olepševalna umetnost (-i). jierlid) dičSn, lep, mičen, čeden, zal. 3ierlid)keit/'. dičnost, lepota, mičnost. lierpflaitje f. lepotna rastlina, cvetlica krasotica. Jierpuppe f. gizdalin, gizdavBc; (tueibl) gizdavka, našopiijenka. Jiefelmaus f. (Spermophilus) miš-glodalka, polh; (Mus citellus) suslik. Jiffer f. številka, število. Šifferblatt n. kazalnik, cifrenica. iiffermäßig po številkah, s številkami. 3ifferfd)rift f. pisanje s številkami, tajno pismo. 3ifferfumme f. seštevek številk, ^igeuner m. cigan; fig. plašar, plašiir, slepar, rokovnjač; —in f. ciganka; fig. plašarica. jigeunerifd) ciganski. [jek. 3igeunerkrautn. (Lgcopodium) lisič-|igeunerteben n. ciganjenje, ciganstvo, i cigansko življenje. [pati se. jigeunerit ciganiti, vlačiti se, pote-3igeunerfprad)e f. ciganščina, cigan-; ski jezik. 3igeuneroolk n. cigani ob. eiganje pl. Jigeunermeib n. ciganka. |immer n. soba, izba, stanica; tym--mer» sobni, izbni; (Zimmermanns) ' tesarski. Zimmerarbeit f. tesarsko delo. [vanje, limmerarrell m. zapor v sobi, sobo-3immerart f. tesarska sekira. |immerbalken m. greda, tram. limmerbethe f. strop v sobi, petro. Jimtnereinrid)tung f. sobna oprava, posobje, pohišje. 3immcrgefell m. tesarski pomagač. |imtnerijattbtuerk n. tesarstvo, limmerljerr m. (3immermieter)gostač, najemnik sobe. Zintmerljof m. tesarsko torišče, tesa-lišče, tesarnica. 3immerf)0l; n. les, tesarski les, hlodi pl., bruna pl. Šimmermaler m. sobni slikar. 3immermann m. tesar, tesač. 3immermannskunlt f. tesarstvo, limmermanitslabe f. tesarska skrinjica, truga, plenkača. 3immermeiller m. tesarski mojster, jimmertt tesati (tešem); obtesati, stesati, narediti. gintnternagel 807 — git^er jimtnernagel m. klin, moznik. jitntncrplak m. f. gimmertjof. 3immer(mker m. čistilec sob, voščilec sobnih tal. 3immertl)iir f. sobne duri pl. 3immeriuid)fer m, f. gintmerpufcer. |immet m. (gimntt) sladka skorjica, cimet. Jimmetbaum m. cimetovo drevo (-esa), drevo sladke skorje, cimetovgc. ^immetriitbe f. sladka skorja, {imperlid) presiljeno sramežljiv. 3imperlid)keit f. pretirana sramežljivost. ^inh n. cink, cinek; Q\rd- cinkov. 3inkblcttbc f. cinkova svetlica ob. slepot.ica. [vršac. 3inke f. rogel, zob; (beš SBcrge§) rt. Rinken m. (3'nfe f.) ukrivljena troba, zavita trobenta, rdžnica. 3inkenbliifer m. trobec, kornetist. linker; n. cinkova ruda, cinkovica. 3inhplatte f. cinkova plošča, [beloba. 3inkmei| n. cinkovo belilo, cinkova |inn w. kositer, ein; ginn» kositerni, činov, kositernast. 3innauflbrung f. razpuščeni ob. raztopljeni kositer. Jinnbergnierk n. kositernik, rudnik na kositer. Jinne f. vrh, sleme (-ena), zobčast nadzidek, kresta. {innen kositren, cinast. 3inner; n. kositrovec, kositerna ruda. |inngefd)irr n. kositemo ob. cinasto posodje. 3tnngte|er m. olovar, kositrar, cinjar. 3inngie|eret f. olovarstvo, kositrar-stvo; olovarnica, kositrarnica. 3inngras n. (Equisetum) preslica, preslička, hvošč. [kositer. 3imtgrube f. kositernik, rudnik na jinnljaltig kositrovit, cinovit, 3innober m. cinober, rumenica. 3innplatte f. kositerna plošča. 3 i rut Hein m. kositrovec. [nina. 3inntoare f. kositerna roba, kositre-|ins m. obrest (-i); dača, davščina; (§auž—) stanarina, najemščina, go-staščina; (s$ocf)t—) najem u. najem, najmovina , zakupnina , zakupščina; 3in§» obrestni, najemni, zakupni. jinsbar davku podvržen, dačni. 3insbekenntnis n. izpoved o najmarini. Binfen pl. f. gntcrejfen. jinleit (eintragen) nesti, donašati; (entrichten) najmovino plačevati, [stih. Jinfenausllanb m. zastanek na obre-• linfenbeiug m. dobivanje obresti. 3infenertrng m. dohodek od obrestij. |tnsfaf|ton f. napoved najemščine. {insfrei neobdačen, dače prost; najemščine prost. — w/m*' 3insfitS m. obrestna mera. jinspflidjtig dači (davku) podvržen. 3ins[leuer f. najmarina; obrestnina. JinsjaljI f. rimsko število, indikcija. |ipfel m. rogelj, konec, iipfelig rogljat. lipperleiit n. f. ©id)t, s$obagra. 3irbelbriife f. češerika. 3irbelhiefer f. limba, cemprin. Sivbelitufs f. (Pinus cembra) pinija, limba; (Nux picea) limbov oreh. Jirkel m. (Sreiž) kolobar, okrog, kolo, obod; (3Ber!jeug) šestilo, šestar. Jirhelbogen m. ukrožen obok, okrožen obod. [dast. itrkelförmig okrožen, okrogel, obo-3irkellinie f. okrožna črta, krožnica, obodnica, kolobar. jirkeln šestiliti, šestariti, s šestilom (šestarjem) meriti, jirkeirunb popolnoma okrogel. 3irkelfd)enkel m. šestilni krak. 3irkeirdjmieb m. šestilar. Širkelfdjnitt m. krožni urezek. Jtrpe f. cvrček, čriček, žrikovec. »rpcit (0. §eintcf)en) ščrkati, cvrčati (-im), škrleti, škripati (-pijem), cvr-kati; (ö. Vögeln) ščrleti, cikati, čivkati. ^irpen n. cvrkot, cvrčanje, ščrk, ščrkanje. {tfdjeltt štišljati, susati, süsljati, šepetati, ščebljati. jifdjen sikati (sikam u. sičem), zviz-dati, žvižgati, psikati. [danje. |ifd)en n. psik, zvizd, sikanje, zviz-3tfd)er m. sikalec, zvizdalec. 3ifd)lnut m. sikalec, sičnik. 3t|ererbfe f. (cicer arietinum) či-čerka, cizara. \ Jitljer f. citre pl.; — jpieten citrati, igrati na citre. 3itherfpieler — 808 Solltarif Zitherfpieler m. (—fdjläger) citralgc, citraš, citrar. Zitteraal m. (Gymnotus electricus) električna jegulja, električni ogor. litterer m. trepetalgc, drgetalgc, drgetalo. [jäsika. Jitterefpe f. (Populus tremula) osika; Zittergras n. (Briza) migalica, Marijini lasci pl., solzice Marije device. 3itterm«t n. lišaj. jittern tresti se, trepetati (-am u. trepečem), drgetati (-am u. drgečem). gittern n. trepet, drget, tresavica, trepetanje, drgetanje. jitternb tresoč (se), drgetav; (mit b. Kopfe) tresoglav; (mit b. £anb) treso-rök; —eš ©rbreicft ozibi pl., tresečina. Zitterpoppel f. (Populus tremula) trepetlika, osika, jäsika. Zitterrodje m. (Torpedo) električni škat, trnjača. Zitterroels m. (Silurus electricus) električni som, otripni som. m. (feiner bunter Kattun) cic. litje f. (auch 8«tm)sSs. sSs§k, sgsgc, cizgk, bradavičica na dojilih. Jtijen sgsäti, cuzati, zizati. [bolji. 3obel m. sobol; $obe!= sobolov, so-3obelfünger m. sobolar. Zobelfell n. sobolovina, sobolova koža. Zobelmühe f. sobolovka, sobolova kapa. 3obelpel;w.sobolov kožuh;sobolovina. j Jobiacallidjtw. zodiakalno sijanje, od-soj zverinskega kroga. Jobiatus m. zverinski krog, zodiak. 3ofe f. hišina, sobarica. 3iigerer m. obotavljalgc, odlašalge, odkladalgc. (ögerit obotavljati se, odlašati, odkla-dati, zatezovati, očajati se, muditi se. pgcrung f. obotavljanje, odlašanje, odkladanje, očajanje, pomuda. Zögling m. rejenge, gojenge; (meibl.) rejenka, gojenka. Joll m. (SKap) palge; (SIbgabe) mit-nina, carina, cöl; ®inful)r— uvoznina; : ®urd)fuf)r— prevoznina; 2lužful)r—-izvoznina je. mittetft -ina; goli» mit-ninski, carinski, čolni. [na. Zollamt n. mitninski urad, mitninar-jotliimtlid) mitninarski. jtollang palec dolg. 3oUanfats m. mitninski nastavgk. lotlaufTet)er m. mitninski ob. carinski nadzornik. 3oUausfd)luf6 m. čolni izjemgk. ;otlbar mitnini podvržen. Zollbeamte m. mitninski ob. čolni uradnik, mitninar, čolnar. Zolleinnehmer m. pobiralgc mitnine, mitar, čolnar, mitninar. sollen (entrichten) dati, plačati, opraviti; impf, dajati, plačevati, opravljati; Sichtung — v čislih imeti (imäm), čislati, spoštovati; Sanf — zahvaliti se, zahvalnost skazovati. Zollerhebung f. povišanje mitnine, zvišanje cola. 3otlermiiljig«iig f. znižanje mitnine, zmanjšanje carine ob. cola. joUfrei mitnine prost, carini ne podvržen , brezcolen; ©ebanfen finb — misli so svobodne. 3ollfreiheit f. oproščenje od mitnine, brezcolnost. Zollgebiet n. mitninsko področje, mit-ninišče. Zollgebür f. mitninska ob. carinska pristojbina, col. [stava. 3oUgereb n. carinski zakon, čolna po-Jollgen>id)t n. mitninski utež, čolna vaga. Zollgrenze f. mitninska ob. carinska ob. čolna meja. Sollhaus n. mitnica, mitninarna. jollig palge dolg, palge debel, palec širok. Zollinie f. f. Qoügtenje. follma^ n. mera na palce. Šollner m. mitar, čolnar, mitninar. Šollorbnung /'. mitninski ob. carinski zakon, čolni red. 3oltpüd)ter m. zakupnik mitnine. ;ollpflid)tig mitnini podvržen. 3ollpfunb n. čolni funt. Šollfah m. mitninski nastavgk, čolni cenik. Zollschranke/1. mitninska zavora, čolna pregraja. 3oUllab m. eolno merilo-, pošet. Šolllliiite f. mitninišče, eolnišče, mit-ninarnica. Zolltarif m. mitninski postavgk, čolna tarifa. gollberein 809 a« 3oUurretn m. mitninarska zveza, colno društvo. 3oUuerfal)rcrt n. mitninarsko postopanje, colno ravnanje, carinjenje, co-lovanje. JoÜnrriuoItung f'. uprava mitnine. 3olloorfd)rift f. predpis o mitnini, mitninski ob. carinski ob. čolni predpis. Solliorfen n. mitninstvo, carinstvo. Jone f. pas; gemäßigte — zmerni pas; Ijeifje — vroči pas; falte — mrzli pas. 3oograpl)ie f. popis živalij, živalopisje. |oolog m. živaloslovec, životinjar, zoolog. 3oologie f. živalstvo, živaloslovje, zoologija, joologild) živalosloven, zoologičen. |oopl)l)teit pl. živalske rastline; zooflt. 3ootomie f. paranje ob. raztelesovanje živih živalij, zootomija. 3opf m. kita, pletenica; čužka, svilen trak; čop. jopfätjnlid) kitast, čopast. Jopfbanb w.vpletek, opletalnica. iopfen kito plesti (pletem), lase spletati. 3opfljanr n. dolgi lasje pl., spletalni lasje pl. iijpfig s kito, pleteničav. jüpfifd] (altmobifdj) starošegen, staro-kopiten; pedantičen. Sopftljeil m. pramen. Jörn»». jeza, srd, gnev, jad; fjeftiger — togo ta, ihta, ljutost, srditost; irt — bringen raz-, ujeziti, razsrditi, raz-huditi, razkačiti, raztogotiti; in — geraden (tommen) u-, razjeziti se, raz-huditi se, razsrditi se, razljutiti se, raztogotiti se; jemanbeS — bejdjttrid)* tigen jezo potolažiti, udobrihati koga; fein — hnt M flelcgt jeza ga je minila, potolažil se je. 3ornblidt m. jezen ob. srdit pogled, jornentbrannt (—entflammt) razjarjen, razpaljen, od jeze razvnet, razkačen, ljuto razsrjen. ;ornig jezen, srdit, ljut, togoten, razkačen, razjarjen, razsrjen, hud; — toerben u-, razjeziti se, razsrditi se, razljutiti se; impers. jeza me popade; — fein jeziti se, srditi se, togotiti se; impers. jeza me grabi (popada); triv. (®roK Ijegen) piko imeti (imäm). ;ornmüti)ig jezav, jeznorit, togoten. 3ornmiitt)igt m. jezavec, jeznoritnež, togotnik, togotnež; — f. togotnica, triv. jeznoritnica. 3ornmütl)igheit f. togotnost, jezno-ritnost, srditost. [čen. iornfdjnanbenb jezen kot gad, razka-jornfiitn m. f. 3ornmiitt|igfeit. lormoutl) f. razjarjenost, razkačenost, jarost, togota. Jote f. umazana —, kosmata —, sramotna —, grda —, klafarska beseda, kvanta; —n reißen kosmato ob. nesramno govoriti, klafati, klobasati, kvantati, debele brusiti, nespodobne opombe delati, joten f. Qoten reißen. 3otenlieb n. nesramna —, umazana —, kosmata —, klafarska pesem (-i). 3otenrei^er m. klafač, kvantač, kva-sač, klobasač, nesramnik. 3otenreifierei f. klafarija, kvante pl., klobasanje, nesramno govorjenje. 3otenreifjerin f. ženska nespodobnega govorjenja, nesramnica. ;otig nesramen, nespodoben, debel, opolzSl, kosmat, umazan. Jotte f. kosem, kosmič, kosmatina, kodra, koder, runo; (int Siinnbarm) resica; (an Kleibern) cunja, capa, candra. Jottelbär m. kosmati medved, kuštra-sti medved, medved - kosmatinec. ;ottelig kuštrast, kodrast, kosmat, zmršen. [racati. {Ottein (fcfjroerfällig geljen) kocati, ko-;ottcitfiiftig kosmatonög. ?0ttid)t kosmatinast, cunjast. jottig kosmat, kocast, kodrast, kuštrast, kodrav, kuštrav; (jerriffen) raztrgan, razdrapan, capast, razcapan; — madjen razkuštrati, razkodrati. jupraep. k, h; (Ijinein) v; (auf) na; (biž ju) do; (bei) pri; (für) za; (jur geit) o, ob; za; (je) po; — gufj peš; — s$ferbe jež, na konji; — £>aufe domä; ©aftljof—r ^oft gostilnica pri pošti; Kaffeefiauž —m Slefanten kavarna pri slonu; — ffltittag o poldne; — Dftern o veliki noči; — ljunberten juacfcrn po sto, na stotine; —m Seifpiel na primer; adv. proti; auf tnid) — proti meni; (ba§ SKafe iiberfteigeub) pre-; — groß prevelik; — Hein premajhen; — fatt premraz; (in Uufammenfefjgn.) (= hinju) pri-, (= Der) za; bie Tfjitr ift — duri so zaprte; interi. le: fdllag — le udari; nur — le le, le daj,'le'no; ©fitd — Bog daj sredo. ptadierit zaorati (-orjem), priorati; impf, prioravati. jimbbieren prišteti (-štejem), ivipf. prištevati. 3utiau m. prizidek, jubauen (hinjubauen) prizidati, impf. prizidävati, prizidoväti; (Derbauen) zazidati, impf, zazidoväti, zazidävati. ;ubeißeit prigrizniti. [(-i). Zuber m. čeber, bačSv u. bačva, käd jubereiten pripraviti, prigotoviti, pri-ravnati, pristrojiti; impf, pripravljati, prigotavljati. Zubereitung f. priprava, pripravljanje, pripravek. {uberge fteljen kvišku ob. pokonci stati (stojim), sršati u. sršeti (-im). ;ubeffern priboljšati, zboljšati. Subefferung f. priboljšsk, zboljšSk. jubelten (D. b. 83ienen) zalepiti, zadelati, jitbinben zavezati (-vežem), impf, zavezovati. Sitbleibett zaprt ostati. ;ublin;eln po-, namSžikniti komu, z očmi namigniti. jubriitgen do-, prinesti; impf, pri-, donašati; bie Qeit — prebiti (-bom), preživeti; fdjlafenb — prespati (-spim); bie 9Jacf)t — prenočiti, impf, nočiti, prenočevati; ben SSBinter — zimo preživeti, impf, zimovati, prežimo vati; gut bie 3eit — čas dobro obrniti, impf. obračati; einem ein ©laš — napiti (-pijem), impf, napivati u. napijati. Zubringer /«, pri-, donašal6c,donosnik; j (Stngeber) ovadnik, ovaduh; (Kuppler) podvodnik; (llnterf)änbler) mešetar; t —in f. do-, prinašalka; ovaddhinja; podvödnica. Zubuße f. pridatsk, dodatek, pri-vržek, priplatek, doplača, pri-, doplačilo; (Slufioanb) stroški pl., potro-šek, založljej. A »M«, / r ~ t^v^ ^ - 8io .. jubüßen pri-, dodati, pri-, doplačati, privreči (-vržem); potrošiti. 3uet)t f. (ba§ Slufjietjen) reja, odreja, gojitev, vzgajanje; (fittlidje (Srjiet)ung) vzgoja, nravnost, sramežljivost, čut za poštenje; (®ifciptin) red, strah, pokorščina; in — f)alten v strahu imeti (imam), ostro imeti ob. držati, stra-hovati, ne puščati svoje volje komu, strogo vzgojevati ga; ber — entttmd)fen šibi odrasti; fd)Ied)te — razuzdanost, preveč prostosti; in güd)ten sramežljivo, pošteno, spodobno, nravno; (gort» Pflanzung b. Spiere) pleme (-ena), plod, razplod; (aufgewogene Spiere) priredek u. prirejek ; (SRace) pleme,' pasmina; (am Pfluge) gredeljnica, gredänjica, plužna veriga, gožva; QuäjU plemenski, za pleme. ;iid)ttn rediti, odrejati, ravnati, gojiti, vzgajati. Züdjter m. rednik, vzgojevalBc. Zud)tgebiet n. plemenski okoliš. ;ud)tgen>oljnt strahu ob. reda vajen, strogo vzgojen. 3ud)tt)aus n. kaznilnica, pokorilnica, strahovalnica, prisilna delavnica, po-pravnica. Zud)tt)äusler m. kaznjenec, pokorje-nec, strahovanBc, jetnik. Zud)tl)engU m. žrebec za pleme, pa-stüh, celak. jiidjtig sramežljiv, spodobnega vedenja, lepega obnašanja, nraven, pošten; (!eufd)) čist, nepokvaijen. ;iid)tigeu pokoriti, strahovati, krotiti, kazniti, kaznovati; (mit SBorten) svariti, karati, kregati; pokarati, posvariti, okregati; (m. b. 9tutt)e) šeškati, tepsti (tepem); našeškati, otepsti. Jiidjtiger m. strahovalec, pokorilec, kaznovalec; —in f. strahovalka, kazno-valka. Ziidjtigheit f. sramežljivost, čistost,, poštenost, jiid)tiglid) f. jüdjtig. Ziidjtigung f. kazen (-i), pokora, šiba; strahovanje, kaznovanje. [pleme. Zudjthui) f. plemenska krava, krava za |üd)tling m. f. 3ud}tf)iiužler. ;ud)tl05 razuzdan, nesramen, brez strahu, nespodoben, nečist. 3ud)tlofigteit - 811 - jueignen 3iid)tlofigkeit f. razuzdanost, brez-sramnost; nered. 3ud)tmeifter m. strahovalec. 3udjtod)S m. junec za pleme, bik, plemenjak, plemenski junec. 3ud)trutl)e f. šiba »trahovalka. 3ud)tfflu f. ($ud)tfd)lt>ein n.) svinja za pleme, plemenska svinja, plemenjača. 3ud)tfd)nf n. plemenska ovca. 3ud)tftitr m. {. 3"d|tod)ž. |ud|t[tutr /'. kobila za pleme. iud)ttnuglid) prikladen za pleme, plemenski. 3ud)tmelj n. živina za pleme, plemenska živina. 3ud)troibber m. ovSn za pleme, plemenski oven. ;ud)tniillig ubogljiv, voljan, poslušen, poslušljiv. 3udi m. trgnotje, trzaj, zganotje, drhtäj, utripljej; einen — tf)un zganiti se, zmeziti se, treniti, zmigniti. judien zganiti, zganiti se, zmigniti, trgniti, treniti, zmeziti se, zadrgetati; impf, migati, tripati, utripati (-am u. -tripljem), meziti se, drgetati (-am u. drgečem); (D. 58lig) švigniti, impf. švigati; bie Sldjfel — z ramo migati, komizgati; z ramo (s pleči) zganiti, skomizgati. »itken (baä ©cfjtuert) meč potegniti, izdreti (iz nožnice), posmukniti, zavili teti; mit gepdtetu ©djluerte z golim mečem. 3udier m. cuker, sladkor, slador; $uder» cukreni, sladkorni; cukrov, sladkorjev. 3udierbiidier m. slaščičar, sladčičar. Šudierbiithcrei f. (Crt) slaščičarnica; (©etncrbe) slaščičarstvo; (Qudermerf) cukrenina, slaščice pl. 3udterbädserin f. slaščičarica. Šudierbirne f. ctikrenica, cukrenka, medenka, medenčnica, sladkornica. 3utkerbiid)fe f. sladkornica, sladornica. Suthererbfe f. sladki (cukreni) grah. 3utkerfitbrik f. cukrarna, cukrarnica, sladkornica. 3mkergcl)alt m. cukrovina. jurkerljnltig cukrovit, sladkornat, kar ima cukra v sebi. 3udterljanbrl m. trgovina s cukrom. 3udierkdati se. , jufammenljangenb v zveži, zvezan, skladen; adv. nepretegoma, zdržema, v jedno mer. s^^toe*!/^ [jem). iufommenbiinfen kopičiti, na kupe spravljati; nakopičiti, nagrniti, na kup spraviti. iufantmenljeften sešiti (-šijem), speti (spnem), stakniti. jufammenljeijen nadražiti jednega na drugega, zdražbo ob. zdraho napraviti. jufamrnenjagen segnati (-ženem), impf. seganjati, zganjati. jufatumcnhnufen skupiti, nakupiti, pokupiti; impf, s-, nakupovati. jufamrnenkleben tr. zlepiti, sklejiti; intr. skupaj držati (-im) se, biti (sem) zlepljen. ;urammenklingen soglasno zveneti; bie ©läfer — trčiti s kozarci. {ufammenknupfen speti (spnem), skop-čati, zvezati (zvežem). pfammenfomtnen 821 äufamntenfinten jufammtnkommen sniti (snidem) se, sestati (-stanem) se; impf, shajati se, sestajati se, zbirati se; (oon ©elb« fummen) nabrati (-berem) se, nana-diti se. 3ufanimtitkunft' f. sestanek , shod, snidenje. 3u[ammtnkunftsort m. shajališče, zbirališče, sčakovališče. ;ufammenlaf|en pustiti vkup, ne ločiti; (3TE)iere jur Begattung) pripustiti, impf. pripuščati. [val. Zufantmenlauf m. stekanje, vreva, na-jufnnmitnlnuftn steči (stečem) se; impf, stekati se; (D. SMfšmengen) vreti skupaj; privreti, natepsti se, nabrati se. ;u[ammenlttuttit vkup zvoniti, vabiti, jjufantmenlebtn družno (v zadrugi) živeti. 3urnmmtn(cbcn n. družno življenje, obče žitje. lufammritlrgut zložiti, impf, zlagati, skladati; (juj. falten) zganiti, jufatmntnliitljtn zvariti, zlotati. jufaninttnnagrln zbiti (-bijem) z žeblji, jufainmentiiiijen sešiti (-šijem). jufammtnntljtnen vkup vzeti (vzamem), povzeti; impf, vkup jemati (jemljem), povzemati; (auSpgžtoeife) posneti (-snamem), zbrati (zberem); ein ®leib — pojeti (-jamem), všiti (-šijem); fid) — vse moči zbrati (zberem) , vse žile napeti (-pnem), potruditi se. ■ jufamnitnpaditn zložiti, impf, zlagati, skladati. ;ufniuntenpa[rtn ujemati se, prilegati se, skladati se. [kati. ptrammeitprffltn stisniti, ivipf. stis-pifamntenraffen pobrati (-berem), pograbiti ; fid) — moči povzeti (-vzamem) si, sile zbrati. jurammenrtdjnen sešteti (-štejem), zbrojiti, zračuniti; impf, seštevati. jujTammenrtibtn streti (starem), zmeti (zmanem), zmleti (zmeljem). ;urntiimeiirolifn zviti (zvijem), zmo-tati, svitek narediti; impf, zvijati, zmotavati. ;ufanunfnrcttcn fid) zbrati (zberem) se v tropo, skupiti se v trumo, spun-tati se, zarotiti se, buno napraviti; impf, zbirati se v trope, skupljati se v trume, puntati se, buno napravljati. 3nfommettruf m. sklic, sklicanje, jufcimmetmtftit sklicati (-kličem), se-zvati (-zovem); impf, sklicevati, se-zivati. ;ufamtnettfd)affen spraviti skupaj, impf. spravljati skupaj. |urnmmtufd)nrrcn zgreniti, z-, na-drgniti skupaj, nagrabiti; impf, zgre-bati, grabiti, vkup drgniti. ;u|"amMfn|"d)i(!|fn razstreliti, razrušiti ob. razvaliti s strelom; (®elb) zložiti, v sklad dati, sklad napraviti; impf. skladati, v sklad dajati. jufnmmfnfd)IagMt zbiti (zbijem), impf. zbijati; (jerfdjtagen) razbiti, streti (starem), raztrupati; impf, razbijati; b. ipftnbe — skleniti, prekrižati, križem dejati (denem); impf, sklepati. ]urnniinfit[d)lfpptn zvleči, navleči skupaj, navlačiti, nanositi. ;ufatnmtn[d)mel{ttt tr. stopiti, raztopiti, staliti; scvreti; impf, topiti, taliti, cvreti, raztapljati; intr. raz-, stopiti se, raz-, stajati se, raztaliti se; impf, topiti se, tajati se, taliti se; (D. ©c§nee) kopneti, skopneti; (Meiner mer« ben) zmanjšati se„ skrčiti se. ;u[ammth[d)inieben zvariti. iu(ammcit(djmier(nzmazati(zmažem), sčečkati. pt|"amntfn[d)neiben zrezati (zrežem), sesekati. jufontmenfdiniiren zategniti, zadrgniti, tesno zvezati (zvežem). jurantmenfdjredttit (—fdjaubern) stre-petati (-tam u. -čem), prestrašiti se. Iitfatmimtfdirumpffit skrkniti, skrčiti se, zgrbiti se, zgrbančiti se. |ufamuienfd)u[s m. sklad, skladež. jufammtnfd)ittten (skupaj) sesuti (-su-jem), ivipf. sesipati (-sipljem). jufammen[d)ioet|en zvariti, jufammenrthbar sestavljiv. Htrammcnfcijrn sestaviti, zložiti; impf. sestavljati, skladati, zlagati; jufant« niengefejjteg Sßort zložena ob. sestavljena beseda, zloženka, sestavljenka. 3ufatmitcitfct)uiig f. sestava, sestavljanje; sklad, zlaganje, lufammenfmlien zrušiti se, zgruditi se. jufantmenfparen 822 jufammenjietjen utlnmmtnfparfn prihraniti, pri-, na-štediti. iufamnttn fpriftn skupaj obedovati, mrnmmttiflcrftctt tr. stakniti, impf. stikati; intr. skupaj tičati (-im). {ufamrneitlMfn sestaviti, impf, sestavljati. {itfammcnfttutrn zložiti, sklad napraviti, v sklad dati. jufrtmmtnrtitnmen intr. skladati se, ujemati se, zlagati se, biti (sem) v soglasji; tr. ubrati (-berem), impf. ubirati. jufammtnRimmeiib soglasgn, skladgn. jurommcnilopfen stlačiti, zmašiti. ;u|"amtnfnftopptln paberkovati; iz raznih pobirkov sestaviti, skrpati. 2u|"ninmtiifto| m. udar stvari ob stvar, spor; (feinblid)e§ Sufammentreffen) spopad, sprijeni; ber — erfolgte spopadli so se, spoprijeli so se, udarili so se. j {ufttmmtnßößtn tr. stolči; (ein§ ins anbere) vkup poriniti, spahniti; (mit ben ©täfern) trčiti; intr. dotikati se, zadevati se; (aneinanber grenzen) mejiti, mejašiti, vezati (vežem) se, držati (-im) se skupaj; (jufammentreffen) zadeti (-denem) se, udariti skup (na, ob), butiti skup (na, ob), trčiti skup (na, ob); srečati se, strniti se; impf, srečevati se, strinjati se. jufammenftriinun steči se, impf, stekati se; zgrniti se, impf, zgrinjati se, sovrevati. ;ufammen|tüdse!n iz koscev zložiti, sestaviti, skrpati; impf, iz koscev skladati (zlagati), sestavljati, krpati. jufommntftiirjen podreti (-derem) se, razsuti (-sujem u. -spem) se, razvaliti se, zvrniti se na kup, raz-, porušiti se; impf, podirati se, rušiti se, razpadati; (öon lebenben äßefen) zgruditi se, pasti (padem) na kolena. uifommenfudien skupaj poiskati (po-iščem). jufummentrogen znesti, nanesti, z-, nanositi; impf, znašati, nanašati. ;ufomntcntrtffen sniti (snidem) se, sestati (-stanem) se, skupaj zadeti (-denem), naleteti na koga, slučajno nameriti nanj, srečati se; impf, shajati se, srečavati se; (iibereinftimmen) strniti se, priti (pridem) v sklad; impf. strinjati se, ujemati se, vezati (vežem) se, skladati se, zlagati se. 3urnntntentref|ftn «. sestangk, srečanje; (b. Utnftonben) slučaj, naključje, sokob. ntrcimmcntretrit tr. pohoditi, pomen-drati, poteptati; intr. vkup stopiti, sniti (snidem) se, zbrati (zberem) se, sestati (-stanem) se. ;ufnmmentrribfn segnati u. zgnati (-ženem), vkup nadreviti, vkup spoditi; impf, seganjati, vkup naganjati, vkup zganjati; ((Mb) vkup spraviti, skupiti, nabrati (-berem); impf, vkup spravljati, skupljati, nabirati. 3ul'ammfntritt m. shod, zbor, sestangk. fufanmuntrommrin zbobnati, z bobnom sklicati (-kličem); impf, z bobnom sklicevati, skup bobnati. mfnmmentropftu nakapati se. »tfamtncmondjfcrt zrasti se, impf. zraščati se. Sufammettiurben setkati. [hati. jufatnmenrceljrn na kup (vkup) spi-jurammennjerfett vkup vreči (vržem), nametati (-mečem); impf, vkup metati, na kup lučati; (burd) einanber) pre-, razvreči, razmetati, podreti (-derem) ; impf, razmetavati, podirati. jurommemuidttln zviti (-vijem), zmetati; impf, zvijati, vkup motati. jufitmmemmrlitn (juf. toeben) splesti (spletem), stkati; (mittbirfen) vzajemno delovati, skup pritegniti, sodelovati. Htrammemtiiirftltt iz raznih koscev sestaviti, skrpati. jurammtttiäfjlen sešteti (-štejem), impf, seštevati. (ufnntincnjittjDnr krčljiv, skrčljiv. mfammenjieljtn vkup potegniti, vkup zvleči; impf, vkup vleči; (Sruppen) zbrati (zberem), skupiti, združiti; impf. zbirati, skupljati, združevati; (bie Šilinge) zadrgniti, zategniti; impf. zategovati; b. ©tirne — čelo na-, zgr-bančiti u. zgubančiti; (fiirjer machen) o-, skrajšati, skrčiti; fid) — grbiti se, stiskati se, grbančiti u. gubančiti se; zgrbiti se, zgrbančiti se, nagubančiti se, stisniti se; (frampftjaft) krčiti se; skrčiti se; (bon ben SBblfen) zbirati se, kopičiti se; nakopičiti se. jufamntenjietienb 823 jufperren uifamm(n;iel)(nb zagoltBn, oškrapSl. Butat) m. dostavek, dodatek, doložek, privržek, pridavek; (Segterung) primes (-i), primesek; dodatni• —frage dodatno vprašanje, ^/fcr '-^it^fißt-^Tö ;ufd)anbrn merbeit v sramoto priti (pridem), na sramoti ostati (ostanem), osramotiti se. fkaj. ;ufdjan;tn jmb. etm. nakloniti komu iufdiSrftti zostriti, priostriti, pri-špičiti. ;itfd)arrrn zagrebsti (-grebeni), zasuti (-sujem u. -spem), zakopati (-kop-ljem); impf, zagrebati (-bamu. -bijem), zasipati (-pam u. -pijem), zakopavati, tufdiautn gledati. Bufdjnurr m. gledalec; —in f. gledalka. 3ufd)autrraum m. prostor za gledalce, gledališče, predel za gledalce. »tfd)oufrln zagrebsti (-grebeni), za-kidati. jitfdjidicit poslati (pošljem), doposlati; impf, pošiljati, dopošiljati. )ufri)itbcn potisniti, zariniti, primakniti, poriniti; ben Stiegel — zapahnit.i; ben Eib — siliti koga na prisego, gnati (ženem) ga na prisego. jnfdjiehtn priložiti, privreči (-vržem), do-, pridati; impf, prilagati, dodajati, prida vati. Bnfdjlag m. (int Jpüttenbau) primes (-i), primesek; (beim ®eid)bau) dosip, popravek; (jur ©teuer) naklada, do-, klada, priklad. y-svi-tn-U- 's. 5?.v*Uv |ttfd)lagtn nabijati, udrihati, pretepati, mlatiti, tolči; (bie Spre) zalopiti, zaloputniti; (ein fjrafš) sod zabiti (-bijem), začepiti; (ein 93ud)) zapreti; (e. ®cid)) zajeziti, zamašiti; (int §ütten= bau) primesiti; (Sretter) pribiti, impf. pribijati; eine Summe — pri-, došteti (-štejem), privreči (-vržem); (beim S8er= tauf) podražiti, s ceno poskočiti. jufd)If))|)tn privleči, na vleči, navlačiti. iufdjiic^en zapreti, zakleniti, zaključiti; impf, zapirati, zaklepati, jufdjmiertn zamazati (-mažem). ;urd)nal(rn zapeti (-piiem). ;ufd)navpen (m. aufgefperrtem 9Jtuub) šavsniti, hlastniti; impf, hlastati; (b. 5>ectel) zadleskniti, zaklopiti se, zaklop-niti se; (jufpringen) zaskočiti. jufdjuttbfit krojiti, u-, prirezovati; u-, prikrojiti, pri-, urezati (-režem); gtatt — gladko prirezati, pri-, začeliti. Jufdjneibtr m. krojač. } u fd) n e t r n zapasti (-padem), zamesti (-metem). Jufdptitt m. kroj, prikroj, prikrojek, osnova; (gorat) oblika; bie ©act)e ift fd)on int — herborben stvar je že v spočetku (v osnovi) skažena. pttdjniirfn zadrgniti, zategniti, jufdjrnubeit zaviti (-vijem), priviti, zašravbati. !utd)rriben pripisati (-pišem), impf. pripisovati. Bufdjrcibung f. pripis, pripisovanje, riiifdjrift f. dopis, list, pismo, pisanje, lufdjuro m. dodatek, primeček, privržek, pridavek, priklada. tutdiiifttn (Ijinju—) prisuti (-sujem), impf, prisipati (-sipam u. -sipljem); (flüffigeä) pri-, doliti (-lijem); impf. prilivati, dolijati; (Der(d)iitten) zasuti, impf, zasipati. ;ufd)nmren z gnojem zalepiti se, za-krmežljati se. jufcljcn gledati; fief) ju glej! pazi! varuj se! jufel)(itbs ad®, vidno, očividno, očitno, vidoma, da je kar videti. 3ufeljer m. gledalec, {ufetjr adv. preveč, čezmerno, jujein zaprto biti (sem), jufntben f. jufdjicten. 3uf(ttbrr m. pošiljatelj, pošiljalec. Htfcticu pristaviti, impf, pristavljati; (juttjuu) pri-, do-, pridodati, privreči (-vržem), pridejati (-denem); impf. dodavati, pridevati (-am u. -ljem); ((Mb) dolagati, dokladati, doplačevati; (bebrängen) pritiskati, nadlegovati, pestiti, sukati (sučem), privijati, napadati, v stisko (zadrego) spravljati, preganjati , zatirati, zdelovati, mučiti, trdo prijemati koga, biti (sem) mu za petami. jufidjent trdno obljubiti (obetati), zagotoviti; impf, zagotavljati. Ju(id)erung f. zagotovilo, obljuba, jufirgrltt zapečatiti. [kuha. Julfjcift f. prijed (-i), prigrizek, pri-pitperren zapreti, impf, zapirati. jufpigen 824 — jutl)eilen jufpiijut priostriti, pri-, ošpičiti. lufpradje/^na-, prigovarjanje, tolažba. ;ufpred)en prigovarjati, nagovarjati, na srce govoriti; 9ftuti) — srčnost dajati, osrčevati, hrabriti, bodriti, pogum delati; Troft — tolažiti, tešiti; (juertcnnen) prisoditi, impf, prisojevati, prisojati; intr. (anreben) na-, ogovoriti; impf, na-, ogovarjati; bei jemb. — obiskati (-iščem), posetiti, oglasiti se pri kom, priti pogledat h komu, ostati (ostanem) pri njem; impf, obiskovati, oglašati se, zahajati v posete; ber glafcf)e — povabiti se k vinu, rad srkati ga, biti (sem) vinski bratgc. ;ufprettgen zakaditi se, zaprašiti se (proti), spustiti se v dir, pridirjati (proti čemu). jufprtngcit priskočiti, prihiteti; (ju« fd)nappen) zaskočiti (se). lufprud) m. prigovarjanje, tolažba; (gerid)tt.) prisodba; (SSefud)) obisk, po-set, pohod; er hat trielen — zelo zahajajo k njemu, dosti obiskovalcev ima; er ijat leinen — nič ne zahajajo k njemu, zapuščen je. (čepiti. jufpiinbrn z veho zabiti (-bijem), za-|u|lanb m. stan, stanje; tm —e ber £runtenl)cit v pijanosti, pijan; itn —e ber Nüchternheit v treznosti, trezen; itn —e ber SBetrmfžtlofigleit v nezavesti, nezavesten. juflanbe bringen dovršiti, dokončati, izvesti (-vedem), narediti, učiniti, uresničiti, iz-, dogotoviti; — lotnnten narediti se, napraviti se, po-, nastati (-stanem), ustanoviti se. Jultaitbebringuitg/1. izvršba, izvedenje, izpolnitev. 3u|tanbehommcn n. uresničenje; ustanovitev. juftSnbig pristojen; — fein pristojati (pristojim), pripadati, spadati. 3ultänMglieit f. pristojnost, lultünbigkeitsbeijörbe f. pristojno ob-lastvo, pristojna gosposka. jultönblid), — eš Qeittoort neprehoden ob. neprehajalen glagol. jullatteit fommen prav ob. ugodno priti (pridem), v prid ob. na korist priti, prileči (-ležem) se, prikladno ob. ugodno ponesti se. mltedten (heimtid) jufommen laffen) skrivaj priskrbeti, potajno pritakniti, pod roko dati. julteljen (gebüren) pristojati (-im), iti (grem), spodobiti se; (obliegen) dolžnost je, spodobi se; e§ ftebt mir ju imam pravico ob. oblast; (gehören) pri-, spadati (pod koga). julMen dostaviti, vročiti, predati; impf, vročati, vročevati, dostavljati, predajati (komu kaj). 3u(ieller m. vročnik, vročevalec. ItiileUung f. vročba, vročevanje, vročitev, vročilo; gufteKungš» vročilen, vročitven. ^ultellungsbogen m. vročilna ob. vro-čitvena pola. Jultellungsbud) n. vročilna knjiga. Šullellungsgebitr f. vročbarina, vroč-nina, dostavnina. 3ttlleUungsnad)tt)Ci5 m. vročilni izkaz. lultcUungsfdjctn m. vročilni list, do-stavnica, mftimmen pritrditi; pri-, dovoliti; impf, pritrjevati; do-, privoljevati. lultiutmung f. pritrditev; privolitev, privoljenje. jltflopfen mašiti, gatiti; zamašiti, za-čepiti, zagatiti, zadelati. jttllo^en poriniti, potisniti, suniti; (ttJtberfahren) pripetiti se, primeriti se, prigoditi se, naključiti se, zadeti (-de-nem) koga; e§ ift ihm ein linglüd ju» geftofjen nesreča ga je zadela, jultrömen pri-, dotekati. ?itllut}cn prirezati (-režem), prisekati, pristriči (-strižein); obtesati (-tešem), oklestiti, oškrnjati; (aufpugen) olikati, olepšati, nagizdati. jutage treten na dan (na svitlo) priti (pridem), pokazati (-kažem) se, v jav-I nost priti. mthal adv. navzdol, navdol. guthat f. primes (-i), primesek, prida tek; (bei Spetfen) začimba; f. a. Bugehör. (utljätig prikupljiv, dobtikav, pri-1 kupen, prijazen, uljuden, ugodljiv, pri-j zadeven, postrežljiv. (utheilen prideliti, oddeliti, odkazati I (-kažem), odrediti, odmeriti, odločiti. jutljeit Werben — 825 — juwcnbcn jutljeil werben v del priti (pridem), kot delež pripasti (-padem), doleteti, zadeti (-denem). iuthulid) f. jutptig. Zutl)ulid)keit f. udvornost, uljudnost, prikupnost, prijaznost, ugodljivost, prizadevnost, postrgžljivost. jutljun pridejati (-denem), priložiti; impf, pridevati, prilagati; (sumad)en) zapreti, impf, zapirati; bie Slugen — oči zatisniti, zamižati (-im); fich jmbm. — prikupovati se, dobrikati se, laskati se, prilizovati se, postrežljiv biti (sem). Zutljun n. prizadevanje, prizadevSk, trud, sodelovanje, pripomoč (-i); oljne mein — brez mene. $utf)unlid) f. ptfjdtig. ;utragrn donesti, prinesti; impf, do-našati; fid) — primeriti se, pri-, do-, zgoditi se, naključiti se, pripetiti se. Sutriiger m. donašalec , donosnik; (Slngeber) tožnik, ovaduh. juträglid) prikladgn, koristen, dobro-dejen, v prid; ber ©efunbl)eit — zdrav, zdravilen; — fein prijati, goditi, dobro deti (dem u. denem); pridovati. Zuträglid)ktit f. koristnost, futrnuen zaupati, zanesti se u. zanašati se na koga; ba§ hätte ich bir nicht jugctraut tega bi ne bil mislil o tebi, temu bi se ne bil nadejal o tebi. 3utraueit n. zaupanje, zanašanje; b. — hegen upati, nadejati se; iut — za-našaje se, nadejaje se. jutraulid) zaupen, zaupljiv. Zutraulid)heit f. zaupnost, zaupljivost, jutreffen (gefd)ehen) prigoditi se, primeriti se, pripetiti se; (ftimmen) zlagati se, skladati se, ujemati se, vkup iti (grem). jutreten pristopiti, impf, pristopati, jutrinken napiti (-pijem), nazdraviti; impf, napijati, nazdravljati. 3utrinkfornteI f. napitnica, zdravica. Zutritt m. pristop; freien — haben smeti h komu, imeti (imam) odprta vrata; ben — geftatten pustiti koga k sebi (pred se). juoerlöffig zanesljiv, gotov, nedvomen; (treu) zvest, vestSn. ZunerlSffigkeit f. zanesljivost, gotovost; (Sreue) vestnost, vernost, zvestoba. 3uocrfict)t f. zaupanje, zanašanje, trdna nada; ber — leben trdno se nadejati, popolnoma zanašati se. 5U»erfid)tlid) adi. poln zaupanja, ves zaupljiv; —e Hoffnung trdno ob. živo upanje; adv. zanesljivo, gotovo, nedvomno, za gotovo. juoiel adv. preveč, čezmerno; etw. Wirb mir — naveličam se česa, preseda mi. ;unor adv. (po)pred, (po)prej. {uo'örberlt adv. najpoprej, narpred, pred vsem drugim, v prvi vrsti. juoorkommen prehiteti, prestreči (-strežem), preteči, prekositi. luoorkouimntb postrežljiv, uslužen, postrežen, poslužgn, prijazen. Zuoorkommenheit f. postrežnost, po-strežljivost, u-, poslužnost, prijaznost, ugodljivost. juoorthun preteči, prekositi, nadkri-liti, premagati, užugati, prehiteti. Zuwad)5 m. prirastek, priraščaj; (Ser» mehrung) umnoženje, pomnožek; (an Sieh) prireja, prirejek. ;un>ad)fen prirasti, umnožiti se; impf, priraščati, prirastati; (b. SBuu« beu) zarasti se, zaceliti se; impf, zaraščati se. Zuwnge f. privaga, priklada, na-, privržek. juwägen odvagati, odmeriti, juwäljen pri-, na-, zavaliti (pred ob. na kaj); jmb. b. ©d)ulb — krivdo zvaliti ob. zvrniti [impf, zvračati) na koga. juwartfit čakati; počakati. Zuwnrtnng f. počak. juwege bringen izvesti (-vedem), dovršiti, storiti, učiniti. jiimeljen pihati (proti komu), nasproti pihljati; (».©djnee = »erwel)en) zamesti (-metem), zasuti (-sujem); impf, za-metati, zasipati. }uweilen adv. (v)časi, (v)časih. juiocifcn nakazati (-kažem), odkazati, naložiti, odrediti. Zuiurifitng f. nakaz, odkaz, nalaganje, juweit adv. predaleč, juwenben obrniti, impf, obračati; (jutheil Werben laffen) nakloniti, priskrbeti , pridobiti; impf, naklanjati, pridobivati. proerfen — 82(3 3>oeier utrotrfm vreči (vržem), impf, metati (mečem), lučati, dometavati; 93tiefe — pogledovati koga; Äitffe — poljubce pošiljati; bie X|üre — vrata zaluščiti ob. zaloputniti; eine ©rube — jamo zasuti (-sujem). jutuerke gel)en ravnati, postopati, počenjati. {lituieheln zaviti (-vijem), zamotati. Utttriberpraep. zoper, proti, nasproti; adi. nasproten, zopern, oduren, mrzek, prinaskuten; — laufen nasprotovati, nasproten biti (sem); — toerben priskutiti se. jutoinhen na-, pomigniti, pokimati; impf, namigavati. ;ujä()len prišteti (-štejem), impf, prištevati; (ftiicttueifc ^erjä^len) od-, našteti, impf, naštevati. jujieljen zategniti, zadrgniti; privleči ; (jmb. JU ettu.) privzeti (-vzamem), poklicati (-kličem), povabiti; impf. privzemati; (auflaben) navleči, nakopati (-kopljem), nakloniti, provzročiti; fich eine Stranlfyeit — nakopati si bolezen, bolezen stakniti ob. skupiti; fich einen SSertueiš — dobiti ukor, stakniti jo, skupiti jo. 3u;ict)ung f. privzetje; mit — gtueter SJidnner privzemši si ob. pridruživši si dva moža; ohne jetnanbž — brez koga, brez čegave pomoči. 3umd)t f. prireja, prirejek. 3ufug m. pomočna četa, vojaška pomoč (-i). [palo. 3n)arhcifen n. ščipalne klešče pl., šči-jurneken ščipati (ščipljem); uščipniti, uščeniti. jitiaitg m. sila, siljenje, nuja, mo-ranje; au§ - po sili, šiloma, prisiljen; fid) — anthutt siliti se; (Stuhl— u. Urin—) tiščanje. jtunitgen siliti, s silo delati; prisiliti, s silo zabiti (-bijem), s silo spraviti. Jtuängling m. prisiljenge. ;ttmngl05 brez sile, neprisiljen; prost, svoboden. Iroatigs« posilni. Sreangsaitleljen n. (3ioang3anleil)e f.) posilni zajem, prisiljeno posojilo. Inmngsarbeitsljaits n. posilna —, prisilna delavnica, — delarnica. 3roftngsturs m. prisilni kurs. [halja. Šniangsjacke f. silovni jopič, ovirahia Zwangsmittel n. sila, prisilno sredstvo, jiuangspafs m. prisilni popotni list, odkazan pot. [silo. jioangoiueife adv. po sili, šiloma, s jttianjig num. dvajset; dvajsetero. Broanjiger m. (QahO dvajsetka; (TOiinje) dvajsetica, dvajseterica. ;ronu;igerlei dvajseteri. jiunttiigfnd) (—fältig) dvajseteren, dvajseternat. ;roan)igjährig dvajsetleten, jnmttjigmal dvajsetkrat, jtuaitjigjifiinbig dvajsetfunten. puaujigile num. ord. dvajseti. 3iunmigllel n. dvajsetina, dvajsetinka. juMnngltens adv. dvajsetič, v dvajseto, jnmnjigtägig dvajsetdneven. juiaujigtaufenb dvajset tisoč. ;roar adv. sicer, res da, zares; unb — in pa, namreč, in to. 3iueck m namen, namemba, svrha, namera, cilj in konec; (Sfagel) žrebelj, klin, cvek; dem. klinec, klinček. {medibienlid) namenu primeren, — prikladen, koristen, ugoden. jmetklos adi. brez namena, brezkori-stgn, odveč, neprimeren; adv. zastonj. jmeckmaljig koristen, pripraven, prikladen, primeren, ugoden. 3roeikmäkigktit f. primernost, ugodnost, koristnost, prikladnost, pripravnost. jiuedtroibrig namenu nasproten, neprimeren, neprikladen, neugoden. Zmediroibrigkeit /'. neprimernost, neugodnost, neprikladnost. j taci num. dva, dve; dvoje; je — po dva, dva in dva; um — Ut)r ob dveh; (9ßaar) dvojica; jmei« dvo-. [rok. Uueinrmig dvoramen; (—hänbig) dvo-poeiäugig dvook. jroeibeinig dvonog. uueiblätterig dvolisten. jrocibeutig dvoumen, dvoplaten, dvoličen; negotov, dvomljiv, sumnjiv. 3iueibeutigheit f. dvoumnost, dvo-umje, negotovost. jiBeibräljtig dvožicen; v dva stremena. 3nieier m. dvojka; (SDJiinje) dvojak, dvojača. grocierlci — 82T — jrccitfjcilig jrotierlei dvoj, dvojgn, dvovrsten, jtucifnd) (—fällig) dvojnat, dvostrok, dvogub. jtneifäbig dvoniten, v dve niti, v dva stremena. 3tutifel m. dvom, dvomba, dvojba; sumnja; oljne — brez dvoma, brez dvojbe, nedvomno, gotovo, zanesljivo, to je da (tjada); int — fein dvomiti, dvojiti, biti (sem) negotov; in — jic-fjen dvomiti (dvojiti) o čem; podvomiti ; (argwöhnen) sumnja ti; allen •— benennten vse dvome razgnati (-ženem). uufifcl!)nft dvomen, dvomljiv, negotov; sumen. 3roeifell)aftigkeit f. dvomnost, dvom-ljivost, negotovost, iroeifellos brez dvoma, nedvomen; za gotovo, za trdno. jroeifeln dvomiti, dvojiti; sumnjati. jroeifelfdjtneiker in. dvomljivec, ne-odločnež, omabljivec. ;infifelsal)ne adv. brez dvombe, za gotovo, nedvojbeno. [vost. Snmfelfudjt f. dvomljivost, omahlji-Štoeiflerm. dvomilec, dvojilec, dvomljivec, omahljivec. [peroten. jroeiflügelig dvokril, dvokrilat, dvo-3it)rtfliigler m. dvokrilec, dvoperotnik. jtoeiformig dvoličen, dvojeoDrazen. trorifü|ig dvonog, dvonožen. 3iuctfiifjlrr m. dvonožgc. 3roeig m. vejica, grana, mladika, mladica, odrastlek (-stelka), brstika; (ber SRebc) rozga; (b. 33ergež) panoga, razrastek; ($icnftfad)) stroka državne službe, predel, oddelek ; auf feinen grünen — fommen ne opomoči (-morem) si, ne izkopati (-kopljem) se. 3tneigbol)n f. stranska železnica. Šrarigelang m. (®uett) dvospev. Iroeigefpaitn n. dvovprega, dvojad (-i). ;n)eigig vejnat, granat, košat, jroeigipfelig dvovrh. Jnieiglein n. vejičica, mladičica. ;toeigiieberig dvočlen. [dvojača. 3roeigrofd)tn(iiirii «. šestak, šestica, Sroeignlbenlliidt n. dvoforintnik. Štoeiljanber m. dvoročec. jroeiljänbig dvorok, dvoročgn. jraeiljängtg dvostran, na dve strani viseč, potoglav, vegast. jiueiljöuptig dvoglav, dvoglavCn. jiueiijnuftg dvodomen. 3iuril|tit f. dvojina, dvojnost, jiteiljenkelig dvoročen, dvouh. jineiljörnig dvorog. 3iueil)ufer m. dvoparkljar. jroeiljufig dvokopiten, dvoparkljat. )iueil]unbrrt num. dvesto, jroriljunbertel n. dvestotina. itueif)unbertjnl)rig dvestoleten, pneiljimbertmnl dvestokrat. )iueil)nnbertlle num. ord. dvestoti. )ineijäl)rig dveleten, predlanski. 3ineikampf m. dvoboj. Itneikämpftr m. dvobojnik. iineikbpfig dvoglav, dvoglaven. Jrotikreu;er|!itdt n. dvojak, dvojača. Šioeilaut m. dvoglasnik. jroeinmdjtig dvomočen. jmetmal dvakrat, dva pota. ;roeimalig dvakraten. 3roehnn(lcr m. dvojadrenica. jineimonatltd) dvomesečen. Jroeipfitnber m. dvofuntnik. jiueipfiinbig dvofunten. nneiräberig dvokolesen, dvokolen. na dve kolesi; — erSBagen dvokolica, dvo-kolesnica. imeireiljig dvoreden. jroeiruberig na dve vesli. ;nietrd)id)tig dvoplasten, jroeifdjiteibig dvorezen, na dve strani oster, obojestran. jiocifeitig dvostran, na dve strani, fiueiftlbig dvozložen. V--Smeiftnuig dvoumen. ' / pueiRljig za dva, z dvema sedežema. , Jnietfpnnner m. dvovprežnik. jmeifpännig dvovprežen. inmrpifjtg dvorten, dvozob. {aeiilimmig dvoglasgn. jtueillödtig v (na) dve nadstropji, z dvema nadstropjema, dvonadstropen, peiltiinbig dveh ur, dve uri trajajoč, pneitägig dvodneven, jiueitaufenb num. dve tisoč, ptieite num. ord. drugi, vtori. jroeitens adv. drugič, v drugo. ;roeitgeboren drugorojen. 3meitgeborene m. drugorojenec, dru-jec; ■— f. drugorojenka. ;roeitl)eilig dvodelen. groeiroeg — 828 — gwiiflburg 3niftiurg m. razpotje, liuciiufibmi f. dvoženstvo, bigamija. ;iun;adtig dvorogljat, dvozob. Ztnet;al)( f. dvojina. Jnteijitljit m. (Bidens) dvozob, ušivSc. jnitijcilig dvovrsten, dvoreden; —e ©erfte ploädec. jtueitiflfmg dvoštevilčen, dvoštevilen. jtufijüngig dvojezičen, dvoličen, ne-odkritosrčgn, omahljivega značaja. Jroeijimgigkttt f. dvojezičnost. Initifültglfr m. dvojezičnik, dvoličnik, na dve plati človek; figamož. jmerd) adv. (v)prek, povprek, počez. Smerdjfell n. prepona, prečna mrena; jrnb. baž — erfdjitttern spraviti koga v močen smeh. 3iutrd)l"a(h m. bisaga, prekramnica. Jtotrg m. pritlikavec, pattiš; (®aum» ling) palček; gmerg» pritlikav, pritličen. <3tutrgbanm m. pritlično drevo (-esa), pritlikavec. Ztutrgbirkt f. nizka ob. pritlična breza, fiurrgljaft pritlikast, pritlikav, pritličen. Zrarrgin f. pritlikavka. [bor. Iturrgkiefer f. rušje, košutje, gorski Biurrgpalmt f. pritlična palma, riiurrgfpifituaits f. hrčica, mala rovka, lioetfdjt (3toetjc£)!e) f. češplja; sliva; gmetjdjlen* češpljev, slivov. Ju)ftrd)kenbnum m. češplja, sliva, češpljevo drevo (-esa). Ziurtfdjktnbrantniein m. slivovec, sli-vovica, slivovka. [vovnik. Zratlfdjkfngartfit m. češpljev vrt, sli-liuttfdjkennnts n. češpljevec, čežana. Zniidt m. vščip, vščipljej. Zroitkel m. zaklinek; (im Kleibe) kožica, golobec, srček. jiuithtn ščipati (ščipljem); uščipniti, uščeniti; e§ jmicft micf) im Seibe ščiplje —, zavija —, grize —, kolje —, bode —, črviči —, ujeda me po trebuhu; (fpiel.) cvikati, cvik igrati. 3n)idter m. ščipalec; (SBerfjeug) šči-palnik, ščipalnica; —tn f. ščipalka. jiuiritrrn mežikati, pomežikavati. 3nitduniiljle f. cigalica. 3n)ith;ange /'. ščipalne klešče pl., šči-palnice pl., ščipala pl. Zroiebndi m. prepečenec, suhor, pre-sušenec. 3n)ieb«I f. čebula, čebul, luk; gtoiebel» čebulov, lukov. jtmtbekrttg čebulast. 3roirbslbnu m. čebularstvo, pridelovanje čebule, lukarija. Zuncbtlbmttr m. lukar, čebular, pridelovalec čebule. 3n)ifbflgrit)tid)s n. čebulnica. 3iui(bcll)änbltr m. čebular. ftutrbcln čebuliti, s čebulo začinjati; začebuliti, s čebulo začiniti; fig. pestiti koga. ZniirbeliDur«! f. gomoljica. 3tt)itbrari)f f. drugo oranje, praha, druga kop (-i). jioirbradjen v drugo orati (orjem), prašiti, praho orati. jroicfad) dvojen, dvojnat. 3n)itgef(it8dj n. dvogovor, lioiflid)! n. somrak, mrak. Itoieftl m. räzsoha, rogovila, gača, kobalja. 3tt)Urclnrtti m. trabje. jurieftlig räzsohast, rogovilast, rogu-Ijast, precepljen, kobaljast. jroitfrln precepiti, razcepiti, razsošiti. Zmiefpalt m. razpor, razdor, razprtija, razprtje, razpra, svada, nesloga, neskladnost, nejedinost, nesložnost. Zuiietradjt f. f. gmiefpalt. puictradjtig prepirljiv, svadljiv, raz-doren, nesložen. 3n)ittrad)tgeift m. prepirljivost, svad-ljivost, nesložnost. 3iutftrnrf)trnmc m. seme razprtije, vzrok nesloge. [lih. Zroilrij (StoiEid)) m. dvotkanina, cvi-jtttildjen dvotkaninski, cvilihast. 3imUid)roeber m. tkalec dvotkanine, cvilihar. 3n)ilitttg m. dvojček, dvojčič, bliznec (blizenca), dvojče (dvojčeta). Zroilliitgsapfel m. (—birn /1. ;c.) zra-ščena (zrastla) jabolka, zraslica. Zioillingsbruber m. j. groiding. 3u»Uingsgc(iirit n. ozvezdje dvojčkov. Iroillingskinbn. dvojček, dvojče (-eta). 3millingsrd)nielltr f. dvojka, bliznica. BtuillittgoRrom m. sotočnica, sovodnica. jtuingburg f. višegrad, silni grad. Bnringc — 829 — äiriitfdjern 3roingt f. (Seim—) spona, svora; (©tod—) okov, okovanje. jioingrn siliti, morati, nuditi, pri-, naganjati; pri-, posiliti, primorati, nagnati (-ženem), prinuditi. Sulinger m. ograda, velika železna kletka; pesjak, pasji obor; (^erfon) silnik, samosilnik. [trinog. Sroingljerr m. nasilnik, samosilnik, 3roirl m. vrtelj, vrteljec; vreteno. 3it>irlbol)rcr m. vrteljčni sveder. 3iuim m. sukanec, konSc, nit (-i), cvirn. uuirntn adi. sukančev, končnat, cvir-nat; verb. sukat i (sučein); po-, sesu-kati; (bon ber ®age) presti (predem), dromljati. 3niirnfabrn m. konec, nit (-i). 3n)irnknäuel m. klopčič sukanca. 3imrnrab n. sukalnik, kolovrat za sukanec. 3mirnrtibe f. sukana svila. 3n>irnllrumpf m. c.virnata nogavica. 3mirniuidiel m. navitgk. Stmrmotnbe f. motovilo za sukange. jsntfdjcnpraep. med, mej; adv. vmes; (in gujaminenjcgungen) med-, vmesni. 3iuird)cnatl m. prestangk ob. presledek med dvema dejanjema, [stavba. 3ttnfd)cnbou m. medzidek; vmesna 3nrifd)enbel)'6rbe f. vmesno oblastvo, srednji urad. 3tuifd)enbedi n. podpalubje. 3roifd)encreignia n. f—fall m.) vmesni dogodek__7 3n>ird)cufrnge f. vmesno ob. postransko vprašanje. [spev. Jiuifdjengefang m. vmesno petje, med-limfdjtnlmubel m. prekupovanje, po-srednja kupčija ob. trgovina. iuifdjenl)änMer m. prekupec, posrednik, posredovalni trgovec. 3n)ifd)enknod)en m. vmesna kost (-1). 3n)ifd)ennmuer f. medzidje, vmesni zid, pretin, prestenek. Snnfdjenmuskel m. mejkostna mišica. |nrifd)ettort m. osredje, vmesje. 3toi|"d)rnpunht m. vmesnik; vmesni členek. 3roird)ettr(utm m. prostor med —, med-sredje, razdalja, presledek; (t), b. Qcit) medčasje; ein leerer — praznota, praz-— incJo-bi ki nina, prazno; ein lici)ter — spreumljej, osvestljej, jasna doba, veder trenotek. 3toifd)enrcbe f. seganje v besedo, pre-sekavanje govora. jtuifdjettreben vmes govoriti, v besedo segati, govor presekavati, se v govor vmešavati; v besedo seči (sežem), govor prestriči (-strižem), vmešati se. 3n)ifd)enregent m. meclvladar, začasni vladar. |ioifd)enregierung f. medvladje, začasna vlada. 3ttiifri)ciif(it) m. medstavek, srednji ob. vmesni stavek, vmetek. 3u)ifd)enfpiel n. medigra, vmesna igra. 3nJtfd)enllH(k n. srednji kos, vložek, vkladek. Jiuirdjenltitnbe f. vmesna ob. srednja ura; medurje, presledek med urama. 3iuifd)entriiger m. posredovalec. 3roii"d)ent)erke(jr m. meddeželna kupčija, vzajemni promet. Jiuirdjcnronnb f. medstenje, pretin, pregradna stena. 3iuifd)tiiitieite f. razdalja, razstoj. |u)ifd)enniort n. vmetek, medmet. |roifd)rn;nun m. pregradni plot. 3iuirri)ettieile f. vmesna vrsta. 3roifd)en{eit f. medčasje; in ber — ta čas, med tem (časom). 3ioird)cniellftoff m. mejstaničnina. 3tuird)rti)oll m. meddeželna mitnina, meddeželni col. Jtuifdjenjollinic f. meddeželna mit-ninska poteza ob. črta, meddeželna čolna meja. 3miti m. razpor, svaja, razprtija, razprtje, zdraha, zdražba, räzpra; in — gerat|en spreti se, svaditi se, navzkriž priti (pridem) s kom; — ftiften dra-hati, zdrahe ob. zdražbe delati, razprtije. napravljati. jiuifteit prepirati se, klati (koljem) se, v razporu biti (sem), biti navzkriž s kom. uuiftig svadljiv, zdražljiv, prepirljiv. 3tnilligktit f. svadljivost, prepirlji-vost; razpor, razprtija. jroitfdjern črčati u. čvrčati (-im), čvrk-ljati, ščrleti, žvrgoleti, gostoleti, ščeg-ljati, ščebljati, drobeliti, gostožiliti; (ü. ©rillen) cvrčati, čričati, škripati groitter — 830 — »rnfelž (škripljem); mie bie Sitten fungen, }o — bie Qutigen takisto mladiči ščrle, kakor jih starci uče. Jroitfer m. dvospolnik, obojec, obojak, polutan, mešangc, hermafrodit. Jroitterblume f. dvospolna cvetlica, dvospolnica. Jroitferbing n. obojče (-eta). Jiuitterefel m. mezeg, jnnftergrunbfat; m. dvostrano vodilo, polovičarsko načelo. puitterljaft dvospolgn, mešan, dvo-stran, polovičarski. [čarstvo. Jmitteriuefen n. dvospolnost; polovi-puölf num. dvanajst, dvanajstero; — ^erfonen dvanajsterica; unt — Up ob dvanajstih. Iio'olfedi n. dvanajsterokotnik, dva-najsterokotje. juiiilfethig dvanajsterokotgn. ^roolfer m. dvanajstak; (bie Stoölf) dvanajstica, dvanajstka. puolferlei dvanajsteri. ;roölffad) (jmölffältig) dvanajsteren, dvanajsternat, dvanajsterostrok, dva-najsterogub. 3uioIfftitgerbnrm m. dvanajstnik. ituülffitfiig dvanäjsteronög, dvanaj-steronožgn. puölfjäljrig dvanajstleten, jtuölfmal dvanajstkrat, jro'olftnalig dvanajstkratgn. nuulfpfunbig dvanajstfunten. Stublffeitig dvanajsterostran. miölftögig dvanajstdnevgn. jinölfte num. ord. dvanajsti. Siuolftel n. dvanajstina, dvanajstinka. puolftens dvanajstič. ltt)älftl)eilig dvanajstdelen. 3iu2lf;al)l f. dvanajstica, dvanajsterka. 31] m um n. kvas (-a u. -u). 3i)thos m. pivo, ol, ječmenge. 3t)f()0ted)nifc f. pivovarska umetalnost, olarska izvedenost. Skr^cttfjutč ciiitrjer gcogntyljifdjci- bauten. Jlbbajia Opatija, Sv. Jakob pri morji. libelTijnien Abesinija, fldjeit Align, Cahe pl. flbelsberg Postna, ilbrianopel Drenopolje. ilbriatifdjes 9Jieer Jadransko ob. Adri- { jansko ob. Adrijatsko morje, flffrind) Javorje pl. ilfrika Afrika; Sttfrifaner Afrikangc, Afričan; Slfritnnerin Afrikanka, Afri- j čanka; afrifanifd) afriški, afrikanski. Ügüifdjes Söleer Egejsko morje. ,. |lgt)pten Egipgt; Šigtjptier Egipčan; Sigtjlptierin Egipčanka; dgt)ptifc| egiptovski. ilgratn Zagreb; Slgromer Zagrebčan; Slgranterin Zagrebčanka; adi. zagrebški, gid) Pob. lilbnnien Albanija, Arnavtsko; ällbo« nefe Albangc, Arnavt, Arbanas; 3116a« neferin Albanka, Arnavtka; at6anefi)'cb albanski, arnavtski. gibona Labin. glerniibriett Aleksandrija. Algier Algerija, Algir. illpen Planina. Ültenburg Stari grad. flltlsk Stara Loka. žlltllabt Staro mesto, flltoater Veliki Praded. Amerika Amerika; Slmerifaner Ame-rikanee; Slmeritanerin Amerikanka; amerifanifd) ameriški, amerikanski. Antfelfelb Kosovo (polje). Anatolien Anatolija, Natolija, Mala Azija. Antona Jakin. flnbalufien Andaluzija, flntignnno Tinjan. linlioari Bar. Aquilea Oglej. Arabien Arabija. Arbe ßab. Ard) Kaka. iirdjtpel Arhipelag. Armenien Armenija, flritburf Varpa ves. Ärnfels Arvež. Slrnolbjtein — 831 flrnolbflein Podklošter. flftett Azija. flop Zasip. Aßling Jesenice pl. §ti)tn Atene pl. flttjos Sveta gora. fltlantifdjer Ocean Atlantsko morje. titna Etna. |juen Loška vas; Log. Iluersprrg Turjak. flugsborf .lugova vas, Logaves. flurdpuik Osvetim. fluspife Gostopeč. flußig Ustje (nad Labo). flulterliti Slavkov. fluRralieit Avstralija. [morje. fliOiuifri)es ffliecr Azovsko ob. Suroško Babylon Babilon. |ad)ergebirge Pohorje, ßabett Badensko. Žaiern Bavarsko, Bavarija, Pärsko. Baireutl) Barut. Šaitat Banat; adi. banaški. Bftrentljal Zävrh. Baujen Biidišiu. Belgien Belgija. fielgrab Beli grad. BeringRraße Beringov preliv. Berlin Berolin. fierrrß BeršSc. Billidjgra; Polhov grad6c. Birkenborf Podbrezje. flirnbnumer 3Mb Hriišica. Bifd)oflak Škofja Loka. Bleiburg Pliberk. Bocchedi Cattaro Boke Kotorske^Z. Babenbad) Podmokli pl. Bogliuno yBoljün. Böhmen Češko. följmcrnialb Siimava. 6bljmird)=feipn Češka Lipa. Bologna Bolonja. Borbeaur Bordö. Bosnien Bosna. Bo}eit Bolzan. firanbenburg Branibor. Braunau Brüuov. [šviški. |raun[d)tu»ig Brunšvik; adi. brun- fregenj Bregnica. BrriTad) Breze pl. Breisgau Brizgov. — ®eutfd)lanb Breitenau Zalog. firmen Breina, Irestia Brešija. Breslau Vratislav, Vratislava. gretagne Bretanjsko. Britannien Britanija, Britansko. Briidtl ZamostBc. Briinbl Studenec. Brünn Brno. Šruititborf Studenec. friiffel Bruselj. Buccari Baker. Bubiueis Budejevice pl. BukareR Bukreš. Bulgarien Bolgarija, Bolgarsko. gunjlftu Boleslav. t£aital ta Mtandje Kanal la manš, Rokav. (Eaplanb Kaplandija. (JapobiRrio Koper. Čarlopago Bag. farthaga Kartagina; (Sarttjagcr Kar-tažan, Kartaginec. (EaRelmtooo Novi grad. (ŽaRmt Kastva. (Eattoro Kotor. Člirrfano Kršan. Perfo Čres. fljina Kitaj, Kitajsko; (Sljineje Kitajec; d)inejijd) kitajski. (gtjtubim Hrudim. [ski. (Eitli Celje; (Sillier Celjan; adi. oelj- (Eiuibnte Čedad. (ConRaittinopel Carigrad. (EookoRraße Kukov preliv, Čorfu Krf. ffiorgnale Lokva. ^nrinona Kormin. Curjola Korčula. Čtjjiern Ciper. Čmslau Časlava. §;ernoioilt Černovice pl. golmatien Dalmacija; Dalmatiner DalmatinSe. •Dänemark Dansko; ®änc Danec. §onjig Gdansko. SefTau Desov. Seutfdjau Nemška Loka. Beutfd)borf Nemška vas. [pl. §eutfri)lanb Nemčija, Nemško, Nemci $eutfd)Ianb§6erg — 832 — Jlmtfd)Ianb5berg Lonč. Stuffdjrut Nemške Rovte pl. Siakooar Djakovo. Šnitper DnepBr. Ilnitfttr Dnester. Bnbernig Doberniče pl. Šoitotibčrg Rogaška gora. Bonau Donava, Dunav. Borntgg Trnovo. Borpot Derpet. flrrtdjtnburg Kozje. Brau Drava. Jlrtsbfit Draždane pl. flulttgno Odsinj. ihtppiad) Duplje pl. Öura;;o Drač. Biirnbad) Suha vas. Cbtntljol (Sir.) Polom; (Sirnt.) ŽrelSc. (Žbfrnborf Doberla ves. (£btr|lrtn Svinec. Čbru Eber. Čgfr Heb. fgg Brdo. Žljrtnljttuffn Arnož. (Eibrnfdjik Ivančice pl. ftbisiualb Ivnica. Žifatk Izaka. (Štftnad) Izenak. (£ifen()of Železnica. Čtomtrr Ledeno morje. Čisnrrtt Železniki pl. Člbc Laba. (flfaß Alzacija. Čmmersborf Šmrče pl. (Smerce). (Ettglanb Anglija, Angleško; ©ng» lönber Anglež; adi. angleški, ffins Aniža. (Epcrits Prešov. (žpljefus Efez. ČrladjRfiit Jelšane pl., Jelšovgc. (Erlau Jager. (Engcbirgt Rudne gore pl. (EfTcg Osek. (Etfd) Adiža. (guropa Evropa; ©uropaer EvropSc, EvropejSc; adi. evropski, evropejski. Jrtiltrif; Bistrica. Mbkirditn Trg. jTcrlad) Borovlje pl. |trnigg Bernik. f tfy\\% Besnica. ftudjting Bitinje pl. Jcufrlanb Ognjena zemlja, /ianona Plomin. [čine pl. ?id)ttlgebirgf Smrečnice pl., Smre-Jtnifd)f toalbinjel Finski ob. Čuhon-ski polotok. Jfiutnt Reka. Jlaltad) Blata pl. /kbnig Smlednik. Jlitrd) Bovec, florctt) Florenca. Jranken Frankönija. Frankfurt Frankobrod, Frankfurt, /rankrtid) Francija, Francosko, ifran; Vranjsko. Jran;borf Borovnica. [dežela. J ran; = lofefs = 1'anb Franc - Jožefova Jreiburg Frajburg, Pribor. /rticntljurn Podbrežje. Jrefad) Breze pl. /refen Brezje. /reubfntljal Bistra. Jriaul Furlansko, Furlanija. Jrirbau Ormuž. frierad) Breže pl. Jroljnlciten Ketina. fiinfkirdjen Pečuh. ©ail Žila. (ßalififlt Galicija, (fiallenftls Golnik, (ßalltnllfin Podpeč. (ßallitn Galija, (ßamltng Gameljni pl. (ßaronnf Garona. (5rmona Glimona, ftcnf Geneva. (ßnurn Genova, (fimut Rovte pl. (ßerladjftein Kolovec. (filanflufs Glinica. (fjlak Kladsko. (šlognu Glogova. (filognitj Glognica. (ftmiinb So vodenj, (ßntfen Gnezno. (fionobit; Konjice pl. (ßöriad) Gorje pl. fiortfd)ad) Goričane pl. (gor; Gorica; ©örjer Goričan; adi. goriški. ©otteštfjal — 833 — Klattau (ftottestljal Skočidol. ffjottrd)ee Kočevje, (ßrobisha Gradiška, Gradišče, ifiraffttbrunn Knežak. (ßrafrnftein Grabštenj. Wran Ostrogon. <ßraj Gradec; ©rajer Gračan; adi. graški. törenlad) Škrljevo. (ßriedjenlaitb Grecija, Grško, (ßriffen Grebinj. (ftrünlnttb Grenlandija (zelena dežela), (jkoßbritttnnien Velika Britanija, (ßfoftgallenbtrg Šmarna gora. (ßroftglodiner Veliki Zvonar. ;e Vinkovci pl. Sifigttano Vižinjan. Sölkertnarkt VelikovSe, VelkovSe. Solosko Volovsko. Sorarlberg Predarelsko. Sorau Borova. Sorber = 2nbifti Prednja Indija, Waag Vag. Pagram Ogrun. Paitfd) Vič. Paijrit Vacov. Pallad)ei Valahija, Valaško. Paltenborf Bavta vas. Parasbin Varaždin. Itlarfd)au Varšava, patfd) Vače pl. lDeid)fel Visla. ttleidjfclbiirg Višnja gora. iüeinmr Vojmir. Peinbiiljel Vinja gorica. Peinit; Vinica. Pei&tttfels Bela peč. peiftenllein Zagradec, prifikitrfjeu Bela cerkev. fUcrrifte Veržeje pl. perfdjeti VeršBc. Peter Vezra. pefcfnbten Zahodnja Indija. Peltpljalen Vestfalsko. pielu;ka Velička. Piett Dunaj, Beč; SESiener Dunajčan; SBicnerin Dunajčanka; adi. dunajski. Piefelburg Mošonj. Pigljt Vajt, ßlilbenegk Bilnik. Pinbifd)fei(trit; Slovenska Bistrica. Pinbifd)gra; Slovenji Gradec, pinbifdjittnbsberg Podčetrtek. Ptppad) Vipava, Lipava. illittingnu Trebonj. Podiein Bohinj. Polfsberg Volšberk. Polfsbiiljel Volčji potok. Polga Volga. Polhijnitn Volinj, Volhinija. BtüUttn Velenje. Poltrd)ad) Vuče pl., Volče pl. Pörbl Otočič. pörtl)er«§ee Vrbsko ob. Celovško jezero. Pru^nth Brusnice pl. piirtemberg Virtemberško. piirjburg Vircburg. pur;en Podkoren. 3ora Zader. Inrskoe §elo Carsko selo. 3nrj Sorica. |attd)eit Suha. Beblitjborf Sedlice pl. Šeier Sora. 3ellnih Selnica, lellting Cajnkovci. Šemplin Zemno. ^eng Senj. 3ips Spiš. 3trklnd) Cerklje pl. lirknik^Cerknica. 3Utau Žitava. 31ot;om Zločov. 3naim Znojmo, Znojem. 3oll Podvelh. 3ollfelb Gosposvetsko polje. 3ombor Zombor. 3optenberg Sobotka, 3ürid) Curih, Tigur. 3metitif; Svinica. 3imfd)ehuiä|Jem Medvode pl. |roiitau Svitava, SBcrjetcfjnič einiger ^erfonennamen. fbalbert m. Adalbert, Vojteh (cesž).). flbelljeib f. Adelajda, Adela, Dela; dem. Delica. [Dolfe. fibolf m. Adolf; (im gem. ättttaggton) llgatl|t f. Agata. Agnes f. Neža; dem. Nežika u. Nežica. fgijbius m. Egidij, Ilen, Tilen, Tilh. flletanber m. Aleksander, illerius m. Aleš, Aleksij. [LojzBk. Alois to. Alojzij; (gem.) Lojze; dem. Rloifta f. Alojzija; (gem.) Lojza; dem. Lojzika. fltnnlia f. Amalija; (gem.) Mälika u. Mälica. flutbrofuto to. Ambrož, Ambrozij. Änbreas to. Andrej, Andrijaš; dem. Andrej če, Andrej ček. [čika. jlnna f. Ana; dem. Anica, Anka, An-flitton m. Anton; (gem.) Tone; dem. Tonče, Tonček. fntottie f. Antonija; (gem.) Tona; dem. Tönica, Töncika. Apollonia f. Apolonija; (gem.) Polöna; dem. Polönica, Polönka. glugultin m. Avguštin; (gem.) Gustel. Barbara f. Barbara; (gem.) Barba; dem. Bärbika. gartfjolomäus m. Jernej; dem. Jernej če, Jernejček, NejčBk. Öetni|arb m. Bernard. §laftus to. Blaž; dem. Blaže, Blažek. ®8tilie f. Cecilija; (gem.) Cila; dem. Cilika. Cafpar m. Gašper. Čljarlotte f. Karolina; dem. Karolinka. ŽljriRine f. Kristina; dem. Kristinka. f (jrillof to. Krištof. (Eljrijfoftoutus m. Krizostom, Zlatoust. (Clara f. Klara; dem. Klärica. Clemens m. Kiemen. fpiUus m. Ciril; dem. Cirilček. Daniel m. Danijel, Danilo, [(ruff.). Čemettius m. Demeter; Dimitrij lorotljea f. Doroteja, Dora; (gem.) Rotija; dem. Dorica, Dorka, Rotijiea. (Ebuarb m. Edvard; (Slavoljub, Slavo-mil tarnt.). (Elirabetl) f. Elizabeta; (gem.) Ošpeta, Špela, Liza; dem. Špelica, Lizika, fmilie f. Emilija; dem. Milica, Milka. (Erasmus m. ErazBm. Jfelir to. Feliks, Srečko. Jerbinanb m. Ferdinand, Ferko; (gem.) Nande; dem. Nandek. Jrnntista f. Frančiška, Franja; (gem.) Franica; dem. Fräncika. Jraitciscus to. Frančišek , Franjo ; (gem.) France; dem. Francek. jrriebrid) m. Friderik, Miroslav. (fieorg to. Jurij; dem. Jurče, Jurček. (ßertraub f. Jedert; (gem.) Jera; dem. Jerica, ffiottfrieb to. Bogomir, (gottlieb to. Bogomil. (Brcgor m. Gregor, Gregorij; (vulg.) Grega u. Groga; dem. GregBc u. GrogBc. feinrid) to. Henrik, Hinko. gelene f. Helena; (gem.) Lena, Lenka, Alenka; dem. Leniča, Alenčica, Jelica. fertitagoras m. Mohor. Hieronymus to. Hijeronim; (gem.) Jeronim. Ignaj to. Ignacij (Ognjeslav, Vatro-slav troat.); (gem.) Nace; dem. Nacek. Irenaus to. Irenej; Jernej (bgl. 39ar» tljolomiiuž). |ahob to. Jakob; (gem.) Jaka; dem. Jakec. |oblt to. Jošt. |oljann m. Jovan, Ivan, Janko; (gem.) Janez; dem. Ivanek, Janezek; Anže, Anžek. [ka. |ol)anna f. Jovana, Ivana; dem. Ivan-fofef to. Jožef, Josip; (gem.) Jože, Pepe; dem. Jožek, Joško. |ofefa (Sofefine) f. Jožefa, Josipina; (gem.) Zefa, Pepa; dem. Zefka, Pepica. |ulte f. Julija; dem. Jülika. Sari 841 ßadjartag garl m. Karol (Dnigotin). finroüne f. Karolina (Dragojila); (gem.) Lina; dem. Linica. $atl)arina f. Katarina; (gem.) Katra; dem. ftätljdjen Kätrica, Katinka, ftosmos m. Kozina. i'abislaus m. Ladislav, Lacko. £a;arus m. Lazar, i'eo m. Leon. f eontjarb m. Leonard; (gem.) Lenart. Žeopolb m. Leopold (Lavoslav); (gem.) Polde; dem. Poldek. feopolbine/-. Leopoldina (Lavoslava); (gem.) Polda; dem. Poldika. forenj m. Lavrencij, Lovro, Lorenc; (gem.) Lovre. futiu f. Lucija; (vulg. audj) Luca. t'ubniig m. Ludovik, Ljudevit. fufeas m. Lukež; (gem.) Luka; (Svi-toslav). Partus m. Marko; (gem.) Marka. Pargareta f. Margareta, Marjeta; (gem.) Meta; dem. Marjetica, Marjetka, Metka. Paria f. Marija; (gem.) Mica, Mina; (triv.) Maruša; dem. Marica; Micika, Minica, Minka; Marušica. Partija f. Marta. Parti« m. Martin (Davorin), älatljias m. Matija; (gem.) Matijčc, Matic; dem. Matiče, Matiček, itlatljilbe f. Matilda; dem. Tilka. PattljSus m. Matevž, Matej. Pettjobius m. Metodij, Metod. Šlidjael m. Mihael; (gem.) Miha; dem. Mihec, Miško (froat.). Blofes m. Mojzes, Mojsij. Natalie f. Natalija; Božena (froat.). iliholaus m. Nikolaj; (gem.) Miklavž; Nikica (Iroat.). ©Iga f. Olga. (Ottilie f. Otilija. Oltto m. Oton. töttohar m. Otokar. goul m. Pavel; (gem.) Pavle; dem. Pavelček. JJjter m. Peter. fltjilipp m. Filip; (gem.) Lipe. gaimunb m. Rajmund, Eajko; (gem.) Mund. ftidjarb m. Rihard, Rikardo (froat.). godjus m. Rok. lofalie f. Rozalija; (gem.) Rozala; dem. Zälika. Kitbulf to. Rudolf; (gem.) Dolfe. §eba(liattTO. Sebastijan; (gem.)Boštjan. figismunb m. Žiga, v Sigismund. |imon to. Šimen, Simon. |opl)ie f. Zofija; dem. Zöfika. Stanislaus to. Stanislav; (gem.) Stanko. §tepljan to. Štefan; dem. Štefek, Ste-fanček. Stepljanie f. Štefanija. Sljeobor m. Teodor (Božidar). £tjeopi)ilus to. Bogomil, fijerefia f. Terezija; (gem.) Reza; dem. Rezika. Pomas Tomaž, Tomo; dem. Toma-žek, Tomica. yirid) to. Ulrik; (gent.) Urh. Clrban m. Urban; (gem.) Verbau, llrfula f. Uršula; (gem.) Urša; dem. Uršika. Valentin m. Valentin; (gem.) Tine, | Balant; dem. Tinče, Tinček. Jleit to. Vid. öittor m. Viktor (Zmagoslav). [Cene. pnten; m. Vincencij, Vinko; (gem.) thej. Penjel m. Venceslay, Vaclav (<"ed).). Pilljelm to. Vilhelm, Viljem, plabimir to. Vladimir, Vladko. Polfgang to. Volbenk, Vuk (= Volk froat.). Jaoer m. Ksaverij. Jadjarias m. Caharija. ^crkfieruitgen flbforbern terjati; izterjati [t. tirjati. fibfittjrungsntittel n. čistilni lek ft. či-stiyni lek. flcrlamation f. vzklik; per acclama-tionem z vzklikom. Alumnus m. bogoslovBc. Aufklärung f. (beš ©eifteS) prosveta ft. osveta. flugengläfer pl. očali pl., naočniki pl. flugur m. ft. n. Surihel f. ft. n. Aufpirien ft. ätuspiciert. ausmurjcln izrvati ft. izruti. flrt f. robilnica ft. robevniea; ebenfo bef Šuubajt. tfank f. pruka ft. prnka. [delnica, ■j ßankaetie f. bankna — ft. bankina fasrelief n. fi. m. beflügeln peroti — ft. peruti dati. fietßbeere ft. SSeifjbere. ßefüd) m. poset. berudjen posetiti. be;etd)nen znamenovati, znamenati; zaznamenovati, zaznamenati. f ote m. sel ft. sBl. grautjungfer f. podsnehlja. brellljaft neboglen, bolehBn, betežBn. Srombeerllraudj m. ostrožnica, ostroga. ®anbelaber m. svetilnik, lestenSc. |ap n. ft. m. Čarbonabe f. pržola. f arbunkel m. prišč, tvor, ulje (-esa). caprijiös ft. capriciij§. |f)rt)folitt) ft. C££;rt)jotit. Čotangente ft. ©ontangente. [pismo. Crebitio n. poverilno — ft. poveralno |ribar ft. Sribator. tultiniert izobražen ft. izobrazen. Cijlilus ft. ©tjelul. unb Delinquent ft. Xeliquent. befperat ft. belfperat. (Etjeparten pl. ženitbena — ft. ženit-bina pogodba. Statt „fidjer" fdireibe richtig „Slidier"; ebenfo 9lid)faf3, 9lid)gebür, 3lid)mafi, Stidjftab. (£ifcrfud)t ft. ©inferfud)t. ileitbe f. ubožica ft. ubozica. ffipljeu m. ft. f. Čpifcopnt ft. ©pižcopat. Čfparfette ft. ©žparfette. guter n. ft. f. JFafer f. ft. m. Ja(lnad)t, gaftnad)t§narr, Safttag ft. gafternadjt, gaftertag. ^eitd)el=, gendjelöl n. koprčev, kopr-čevo olje ft. kopričev, kopričevo olje. Jonbs m. (fpr. gonb) ft. gonb. ©atter n. ft. m. fjals; auž üoUem —e ladjen na ves glas se smejati (smejem u. smejim). farnltrenge f. opärnost (b. SSte^); an ber — leibenb opärBn. itjr (P. jtoeien) njijin ft. njijn. leid)tftmtig lehkomiseln. morgig jutršnji, jutrašnji ft. jutraj-šnji. ©nkel m. f. Cfjeim. frunk m. popivBk. Überflutung f. poplavSk. 9lfcfür§ungett. adi. = Stbjcctiö. adv. = SlbBerbium. arith. = aritljmetifd). astr. = aftronomifd). bot. = botanifd). ehem. = (j^emife^. coH. = (JoIIectiBum. coni. = Gonjunction. dem. = ®emimttiö. f. = Femininum. fig. = figiirlid). gem. = gemein. gen. = ©enetiB. geom. = geometrifdj. impf. = imperfectiB. indecl. = inbeclinobel. interi. = ^nterjeetion. interr. = interrogatiB. intr. = intranfitiB. iter. = iteratio. m. = SKošculinum. »iai7». = matffematifdj. miZ. = militärifd). min. = mineralogifd). mont. = montaniftifdj. »»ms. = mufitalifdj. w. = Sieutrum. n?tm. = Numerale. pf., prf. = perfectiu. phil. = p!)ilofopf)ifd). phys. = phhfttalifdj. pl. = Pural. praep. = ^rapofition. pron. = Pronomen. re/Z. = reflejiB. rel., relat. = relatiB. f. = fielje. ft. = ftatt. subst. = SubftantiBum. ir. = tranfitib. in». = tribial. u. f. m., ?c. = unb fo meiter. ; meist nadj uorauSgetjenben imper» fectiben geitmörtern auf nadjfolgenbe perfectiBe; baSfelbe geidjen bient jur Trennung flobenifdjer, ju bemfelben beutfdjen ©^lagmorte geprenber Stuš* briide, bie in berfdjiebener 33ejie£)uttg gebraust merben unb bemnatf) Ber« fdjiebene S3ebeutung haben. n/lL<