GEOGRAFSKI OBZORNIK be tudi v priobalnem delu regije zato ne prihaja do večjih ekoloških problemov. K temu sta pripomogli tudi velika razparceliranost zemlje in majhna velikost posesti. To otežuje intenzivnejšo obdelavo in s tem zmanjšuje kmetijsko obremenitev regije. Glavne zelenjadarske, vinogradniške in sadjar- ske površine so v priobalnem, jugozahodnem delu obravnavane regije in so potencialni vir preobreme- njevanja tal. Ta območja so že več kot sto let v glav- nem ena in ista, vendar je njihova analiza pokaza- la še vedno veliko raznovrstnost. Uporaba mineral- nih gnojil in zaščitnih sredstev je tu velika, vendar je v povprečju še vedno pod slovenskim povprečjem za njive. Zaradi velikih potreb zelenjadnic po hra- nilnih snoveh v glavnem ne prihaja do preobreme- njevanja prsti. Avtorici dostopne analize niso poka- zale tovrstnih problemov, analiz o obremenjevanju tal z nitrati pa je za tovrstno sklepanje še vedno pre- malo. Zelenjadarstvo pesti pomanjkanje organske sno- vi v prsti, kar je tudi posledica majhnih količin gno- ja v regiji, tako da se morajo kmetje v zadnjem ča- su odločati za podoravanje in zeleno gnojenje. Vinogradniške površine se tudi strukturno spremi- njajo, saj se pri obnavljanju večina kmetovalcev od- loča za čiste vinograde, ki zamenjujejo nekdanje »me- šane kulture«. Posledice specifične obdelave, ki jo zahteva vinogradništvo, se že kažejo v prsti. Količine bakra v vinogradniških tleh ponekod presegajo do- voljeno mejo tudi za dvakrat, kar je posledica dolgo- trajne uporabe bakrenih pripravkov. Po porabi mine- ralnih gnojil in njihovi strukturi pa avtorica sklepa, da verjetno prihaja do preobremenjevanja tal z nitrati. Zaradi pomanjkanja gnoja je večja poraba mi- neralnih gnojil. Dejanska poraba, ugotovljena z an- ketiranjem kmetovalcev, je večja kot jo za Koprsko primorje izkazujejo uradni statistični podatki. Velike pa so tudi razlike med posameznimi usmeritvami v kmetijstvu. Največ mineralnih gnojil porabijo ze- lenjadarji (1270 kg/ha), sledijo vinogradniki (972 kg/ha), sadjarji (920 kg/ha) in kmetije z me- šano dejavnostjo. Najmanjši porabniki so živinorej- ci (393 kg/ha). Znotraj regije je največja poraba mi- neralnih gnojil in tudi zaščitnih sredstev v priobalnih katastrskih občinah. Povprečna poraba škropiv je si- cer dvakrat večja od slovenskega povprečja, vendar je pri tem upoštevana tudi vinogradniška poraba mo- dre galice in nanjo odpade približno polovica vseh škropiv. Skromna je poraba insekticidov, medtem ko herbicidov kmetovalci skoraj ne uporabljajo. Največ škropiv uporabljajo v sadjarstvu (1 89 kg/ha), sledi- jo kmetije z mešano dejavnostjo, vinogradništvo (166 kg/ha), zelenjadarstvo (147 kg/ha) in živino- reja (128 kg/ha). Značilen je odnos kmetovalcev do uporabe mi- neralnih gnojil in zaščitnih sredstev, ki je še prema- lo strokoven in glede varstva okolja pomankljiv. Če- trtina kmetovalcev ne pozna točnega pomena poj- ma karence, pri količinah in vrstah mineralnih gno- jil in zaščitnih sredstev pa se večina odloča pretež- no po lastnih izkušnjah, tako da se vsaj občasno za- stavlja vprašanje oporečnosti posameznih pridelkov. Primerjava zasebnega in družbenega kmetijstva je pokazala, da intenzifikacija nekaterih kmetij dohi- teva družbena posestva ali jih celo presega. Energet- sko najzahtevnejše so v Koprskem primorju bile kme- tije z mlečno živinorejo (62 GJ/ha), saj so na hek- tar porabile dvakrat več energije kot drugi. Večji po- rabniki so bili še zelenjadarji (40 GJ/ha), sledili so sadjarji (37 GJ/ha) in vinogradniki (34 GJ/ha), manj energije pa so porabile kmetije z mešano dejavnost- jo. Dve tretjini kmetij je preseglo mejo energetske in- tenzivnosti 15 GJ/ha. Polovico do tri četrtine ener- getskih stroškov so pomenila mineralna gnojila in zaš- čitna sredstva, pomemben je bil tudi delež nafte. Pov- prečna stopnja energetske porabe v kmetijstvu Ko- prskega primorja ni bila visoka, obstajali pa so ve- liki razponi znotraj zajete populacije kmetovalcev. Avtorica je na koncu raziskave izdelala regiona- lizacijo na osnovi kmetijske preobrazbe z upošteva- njem enajstih kazalcev, ki imajo za kmetijsko preo- brazbo odločujoč pomen. Katastrske občine je na os- novi tega razvrstila v štiri razrede in jih prikazala na karti. Ta karta kaže na pojemanje preobrazbe po- krajine zaradi kmetijstva v smeri od obale v notra- njost in je lahko uporabno izhodišče za usmerjanje bodočih raziskav voda in prsti, ki naj bi ugotovile de- jansko obremenjenost pokrajinskih elementov zara- di kmetijske dejavnosti. RELIEF SLOVENIJE Irena Rejec Brancelj V mesecu decembru leta 1 995 je izšel zemljevid Relief Slovenije. Avtorja zemljevida sta dr. Drago Per- ko in dr. Milan Orožen Adamič z Geografskega in- štituta ZRC SAZU, ki je zemljevid tudi izdal in zalo- žil. Tiskala ga je tiskarna Mladinska knjiga. Zemlje- vid je namenjen predvsem uporabi v šolah in pri znanstvenih raziskavah. 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK Gre za tematski zemljevid, ki prikazuje relief Slo- venije v merilu 1:250.000. Osnova zanj so bili po- datki stometrskega digitalnega modela reliefa Geo- detske uprave Republike Slovenije. Ta vsebuje za vso Slovenijo podatke o nadmorskih višinah presečišč mre- že 100 krat 100 m. Na podlagi teh podatkov so bi- li izračunani stometrski višinski pasovi, zemljevid jih vsebuje 23, od -100 m do 2100 m in več, in na njih temelji barvna lestvica. Senčenje je bilo izvedeno z izračuni ekspozicij in naklonov, kar poudarja raz- gibanost površja. To senčenje pa ni običajno, tako kot ga poznamo v klasični kartografiji, ampak je do- ločeno s posebno metodo hkratnega upoštevanja na- klonov in ekspozicij, ki jo je originalno razvil dr. Dra- go Perko, in omogoča poudarjen prikaz makro in me- zo reliefnih oblik. Zemljevid je v celoti pripravljen ra- čunalniško, saj je bilo le tako mogoče obdelati mno- žice podatkov, enakovredno vrednotiti pojave in s tem dobiti dokaj objektivno sliko površja ter pripraviti barv- ne izvlečke in filme za tisk. Pri izdelavi zemljevida niso bili potrebni nobeni klasični ročni postopki. Za- to zemljevid Relief Slovenije predstavlja prelomnico pri prehodu iz klasično pripravljenih tematskih kart v računalniško tematsko kartografijo. S tem pa se po- stavlja ob bok podobnim dosežkom v mednarodnem okviru. Rezultat kombinacije vseh treh že omenjenih ka- zalcev in osnovnih podatkov je izredno plastičen pri- kaz površja Slovenije, kjer lepo izstopijo osnovne po- krajinske enote, nekatere tektonske prelomnice, vr- šaji, gorske pregrade, kraška polja idr. Morda se zdi- jo nekatere razlike, zaradi izbrane barvne lestvice, preveč poudarjene, vendar v celoti nazorno prika- žejo raznolikost površja Slovenije. Pokažejo njeno veliko reliefno energijo, še bolje kot doslej pa izsto- pijo temeljne enote oziroma reliefni tipi: visokogor- je, hribovje, gričevje, planote, kotline in ravnine. Pou- darjene so lega Slovenije na stičišču velikih geograf- skih enot, kar ji daje tolikšno raznolikost, njena pre- hodnost in njena odprtost v vse smeri, ki jo je zaz- namovala tako v zgodovinskem kot v družbenem raz- voju. Zaradi razgibanosti in raznolikosti je površje v Sloveniji zelo pomembna pokrajinska sestavina, ki odločilno vpliva na številne naravnogeografske, pa tudi družbenogeografske razmere. Ob reliefnem zemljevidu bo mogoče lepo pojasniti intenzivnost bur- je v Vipavski dolini, izdatnost padavin v Bohinjskih gorah, razporeditev in obseg najkakovostnejših kmetijskih zemljišč, najugodnejših vinogradniških območij in leg itd. Enostavneje bo razložiti nastanek cestnega križa v Sloveniji, primernost za poselitev in vpliv na gospodarstvo v posameznih pokrajinah. V po- moč bo lahko pri razlagi principov regionalizacij in tipizacij površja. Spoznanja, ki jih je doslej omogo- čilo le opazovanje tridimenzionalnega reliefa, poto- vanje ali terensko delo v izbranih pokrajinah, bodo v veliki meri razvidna z novega zemljevida. Zemljevidu je dodana rečna mreža, ki naj bi ime- la sicer zgolj orientacijski značaj, žal pa pri njenem izboru in prikazu niso bili tako dosledno upošteva- ni kriteriji kot pri površju. Tako so prikazani vodoto- ki različnih redov, nekateri istega reda pa so izpuš- čeni. To pozornega opazovalca zmoti in po nepo- trebnem razočara. Zaradi različnih virov za digita- lizacijo hidroloških elementov se na nekaj mestih reč- na mreža ne ujema povsem z dnom dolin oziroma mejo države. Predstavljena karta bo gotovo izredno dobrodošla pri pouku geografije v šolah, saj nudi številne možno- sti za njeno uporabo. Verjetno bo zemljevid našel upo- rabnike tudi izven geografskih krogov. Omeniti je tre- ba še to, da digitalni zemljevid omogoča tudi nad- gradnjo vsebine. Z dodajanjem posameznih podat- kovnih slojev (naselij, prometnic, imen, regionalizaci- je idr.) nastane celovit zemljevid Slovenije, prirejen za geografske in druge potrebe. Avtorja za doseda- nje napore pri pripravi zemljevida nedvomno zaslu- žita pohvalo in pozornost strokovne geografske jav- nosti. Uspešnost projekta pa bo najbolje pokazal od- ziv širše geografske javnosti in drugih uporabnikov. UJMA 9 Miha Pavšek Deveta številka Ujme je s prek 300 stranmi na- jobsežnejša doslej. Tudi tokrat so geografi, ki so bi- li med glavnimi pobudniki za nastanek revije, zapol- nili dobršen del obsežne vsebine. Naslovnica in uvodno poglavje sta namenjena sto- letnici ljubljanskega potresa. V drugem, najobsežnej- šem, je pregled vseh naravnih nesreč v letu 1994. Podrobneje so predstavljena neurja v Zasavju, po- rečju Bolske, na Golniku in na območju Pohorja. Sov- padala so s poletnim obdobjem izredno visokih tem- peratur zraka, zato je nekatera območja prizadela suša, ki je bila vzrok za večje požare. Tu je še pre- gled potresov, požarov, podnebnih značilnosti, one- snaženosti zraka, onesnaženj okolja z nevarnimi snov- mi, kakovosti tekočih voda v sušnejših obdobjih in 29