SLOV íeto - Año VIII. No. 370. "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta 9 arg. 3.-leto 5 6.— celo i n wwiia t TARIFA B-BDUdlDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 ENOSTNOST MIŠLJENJA Velika večina čuti in sluti, da kapitalističen sistem, ki ga je zgradil liberalizem, ne služi več. Vse bogastvo je v rokah neka¡ternikov ki po mili volji razpolagajo z njim. Ljudstvo pa ima Potrpljenje, dokler more. ko pa le ne gre več, tu Pa tam plašno zahteva svoje pravice, dokler prikipi sila do vrhunca. In tedaj se zgodi, kot se je v Rusiji in se ta čas v Španiji dogaja. Zastonj je vsako jadikovanje. Brez sentimentalne jokavosti in tudi brez idealističnega filozofiranja je treba pogledati odločno kruti realnosti y oči. Tla se premikajo pod nogami. Starejši bi se ne dali kako potolažiti, mladina pa nikakor ne išče nove poti in nove orjentacije, ker zgodo vifla le ni šla tako neopaženo mimo nje, da bi s® ne zavedal^ kako nesmiselno je življenje ve-cifce ljudstva v današnjem družabnem sistemu. Delavoljni ne dobijo zaposljitve, ker jih nadomeščajo stroji. Bogatini živijo v krasnih pa-kčah, hodijo na letovišče in zabave na kate-%oli del sveta, povsod jim za denar razkošno ležejo, in kot bogovi kapitala, človeške igno-ra«ce, uganjajo vsakovrstne orgije s ženskami ^ jih je družba v propastila. Medtem pa veči-^ ljudstva živi v zanikarnih stanovanjih, nima ^arja za izlete izven vsakodnevne poti od staranja pa do dela, in delavske žene in njih ^Uzine cesto nimajo najpotrebnejšega za vsakdanje potrebščine. Spremembe pa ne prihajajo kar Čez noč, tem V®Č je potrebno včasih mnogo let in tudi sto K predno pride ljudstvo do prepričanja, da Mlo zapeljano. Vse to pa zato, ker od družbe ^ dobilo prave izobrazbe, Samo pa nima toliko in se niti preveč ne prizadeva* kakšno bi koralo biti dostojanstvo povprečnega človeka. tega sledi, da masa za vsakim potegne, sa-^o da ji zna pihati na srce, pa če more svoje ^'Hšče ali ne praktično zagovarjati. ^a svetu sta danes samo dve poti, slišimo katere, leva in desna, srednje je ni. &akor se razume. Za levičarje so navadno 'Strani tisti, ki so i" manjšini, ampa,k delavko v pravem pomenu besede je vendar v ve-S in bi bilo torej njeno mesto na desni. Vsaj j* teološkega stališča so v Rusiji tisti na desni 01 so kapitalističnih državah na levi. Torej, čo bi bilo delf/vstvo pametno, bi ne 1)110 He na levi in ne na desni, temveč bi bilo levi jn na desni ter po sredi in povsod, zato je «tv, Franeova vojska se polagoma bliža Madridu Frankova vojska se dobro založena z muni-cionom in orožjem ter živežem ki vsega dobiva iz inozemstva, polagoma bliža Madridu. General Franco izdaja, razne proglase, da ne bo storil nič zalega prebivalstvu, če se bo prostovoljno podalo. Obenem pa sta poslali v špansko vodovje tudi rtalija in Nemčija večje število podmorni-lcov in imata baje pripravljene tudi druge vojne ladje, da ko bo prišlo do odločilnega spopada med fašisti in ljudsko fronto, bosta tudi oni dve posegli v zadevo, ker kot kaže bo isto-tako po drugi strani napravila tudi Rusija... Po drugi strani pa je tudi madridska vlada dobro pripravljena, da odbije vsak napad. Mobilizirala je vse moške orl 18 pa do 45 leta, ki se vežbajo v vojaški disciplini pod vrhovnim vodstvom sovjetskih in francoskih častnikov. Vlada ima na razpolago dovolj municiona in orožja ter letal in tankov, da ko bo napočil odločilen trenutek, upa z lahkoto zlomiti moč re- volucionarcev. Ministrski predsednik Largo Caballero je dal sledeči proglas na prebivalstvo: —Madridsko ljudstvo in bojevniki na fronti: Prišel je odločilen trenutek. Sovražnik hoče proti naši volji zmagati. Ni dovolj, da ga samo zadržimo, temveč ga moramo pognati iz bližine mesta za vedno ter osvoboditi Madrid fašistične nevarnosti. Vlada je vsestransko dovolj pripravljena, da bomo lahko dosegli zmago na celi črti. Vzdržati moramo železno disciplino: niti en korak nazaj, vedno naprej z vpoštevanjem mojega uka^ za, da se nikomur ne vzame življenja, ki nam kot jetnik, pade y roke. S. tem bomo dokazali, na kateri strani se bori prava ljudska civilizacija in kdo je pravi branitelj ljudskih mas. Vpo-števajte mirno in s zaupanjem ukaze vaših voditeljev in vojnih komisarjev. Poraz fašizma v Španiji pomeni ixjegpy, po?a» povsem fjvotm ' RUSIJA JE PRIČELA POŠILJATI, ŽIVEŽ, OROŽJE IN MUNICION V ŠPANIJO Rusija je sporočila svetovni javnosti, da ne bo več neutralna glede dogodkov v Španiji, ker da ima dovolj dokazov, da Nemčija in Italija podpirata fašiste. Nemčija odločno zanikuje, da bi zalagala z orožjem in municionóte fašiste, vepdar ne to drži, kajti celemu svetu je znano, da Nemčija in Italija nista neutralm in bi moral biti samo norec tisti ki bi izjavam njihove miroljubnostim v.rjel. , Nemčija je napadla Rusijo, da je ona tista ki ni neutrallia, vendar jo ta obtožba ne zadene več, ker je Rusija javno izjavila, da bo odslej podpirala lefile, kar mora vsa svetovna javnost smatrati «a pravilno, saj je bila madridska vlada, legalno izvoljena, medtem ko hočejo fašisti kot povsod nasilno priti do oblasti. Tz Berlina poročajo, da je v Madridu že vse-polno luskili častnikov ki bodo pričeli voditi vojne polke proti fašistom. Enako da je Rusija piičela (iovažfiti tudi orožje in munición. Ncničij:i in Italia, kakor tudi ves kapitalistični tisk skuša napraviti vtis, da hoče Rusija provokirati vojno, vendar se manever noče prav posrečiti, .ker ljudstvo se prostovoljno vendar le noče vkloniti fašizmu, dasi se je bati, da se ga bo pričelo, kjer bo le kaj izgledov na uspeli, v to siliti z raznimi pretvezami. čaka na ljudsko mnenje, oziroma na. tiste ki bodo za njih denar znali ljudsko mnenje ustvariti, da bo šlo v imenu domovine in Boga z nova V klavnico ter se morilo za kapitalistične interese, kot se je v zadnji svetovni vojni. Če bo fašizem dosegel svoj namen med ljudstvom, da se ho pustilo potegniti, tédaj je vojna v Evropi neizogibna, če pa ne, pa se bosta Nemčija in Italija zaenkrat še potuhnili,in bo španska vlada s pomočjo sovjetov kaj kmalu vzpostavila red in mir. Če bo vojna ali pa ne. je po našem mnenjii v vsakem slučaju fašizem obsojen na propast. Če ne bo ;vojne, bo duh bratstva in socialne pravičnosti kmalu objel vse narode, ker se v tem smislu po vsem svetu zelo mnogo dela, čeravno se morda tudi o nasprotnem šp več, bodp prej ali slej narodi prišli k solricu spoznanja, da se ne splača umirati na bojnih poljanah za kako namišljeno domovino ali vero. Če pa pride do vojne, bo res žrtev zelo velika in krvava, osveta zatiranega ljudstva pa bo neizbežna. Zato se ne bojimo ničesar, naj pride, kar pride, vse nam prinaša rešitev in boljšo bodočnost, če bomo znali rabiti pamet in razum. (Članek je bil napisan še za prejšnji teden, ki pa ni nič izgubil na veljavi, zato ga, priobču-jemo. Op. ur.) fij naše neizpodbitno stališčte, da med delav- Zaenkrat pa je ves svet prisluhnil ter postal om ne potrebujemo nesoglasja za melonko-?tlle predsodke političnega ali verskega mne-Posameznika, temveč potrebujemo strpno-^ ift skupnega dela proti skupnemu sovražni-^ ki je v prvi vrsti naša nevednost in malo-^»ost na pram samim sebi in tistih ki se res-lc&o trudijo za dosego boljše bodočnosti, na ^turnem in na gospodarskem polju. pozoren na politične dogodke v Evropi. Mir visi lia zelo tanki niti. Vse pa zavisi od demokratičnih držav, če bo vojna ali ne, in pa od razumevanja ljudstva, če bo v tem kritičnem momentu znalo uveljaviti svoje mnenje, in ne bo malomarno šlo mimo dogodkov. Nemčija in Italija ter ves kapitalističen svet STAVKA GRAFIČNIH DELAVCEV Ker so prejšnji teden zastavkali vsi grafični delavci, Slovenski tednik ¡ni mogel iziti. Upamo pa, da bo kmalu prišlo do sporazuma med delavci in gospoda,rji, ter da bomo zopet redno izhajali. IZ JUGOSLAVIJE Po raznih poročilih, ki prihajajo iz Jugoslavije, izvemo, da so se gospodarske prilike nekoliko zboljšale, vendar ne toliko kot bi bilo želeti in priCakovati spričo naravnega bogastva Jugoslavije. V Jugoslaviji vse preveč gospodari tuji kapital. Narod pa se zastruplja z nepotrebno politiko, ki nima nobenega določenega pravca. Bivša srbska diktatura je Hrvate tako zdivjala, da so še sedaj pripravljeni vsakomur se udiniti, samo da se čimprej razbije Jugoslavija. Notranji nemiri seveda zelo sladko mažejo pri srcu Mussolinija i.n Hitlerja ki si od tega obeteta dobičkov. Dr. Maček, vodja hrvatov, zahteva samostojno Hrvatsko, zaenkrat samo upravo, pozneje pa bi menda zahteval tudi samostojno republiko, ker bi tako zahteval tuji kapital ki si skuša obdržati gospodarsko kolonijo na hrbtu hrvatskega naroda. Jugoslavija je v zunanji politiki bolj naklonjena mednarodnemu fašizmu kot pa. protifa-šizmu. Posebno katoliški politični krogi skušajo prepričati, da so vsi protifašisti-komuni-sti in brezbožneži. To jasno prikazujejo glede krvavih dogodkov v Španiji ki očitno simpatizi-rajo.R revolucionarci. Neki škof je celo izdal pastirski list v katerem poziva vse vernike, da naj molijo za zmago revolucionarcev. V kljub vsem slabim neprilikam pa smo trdno prepričani, da jugoslovanski narod ne bo utonil v fašistični atmosferi. Po zadnji vesteh bo baje Jugoslavija priznala Abesinijo Italiji. Za tem gotovo tiči kak sporazum med Italijo in Jugoslavijo, vendar zaenkrat, ne moremo še nič slutiti kakšen bi bil ta sporazum. Morda bo Mussolini kaj odnehal s pritiskom na Primorsko ljudstvo? —o— Iz Patronato v Pariz« Patronat v pomoč faš. žrtvam v Parizu nam od časa do časa poroča o nečloveškem postopanju politinih jetnikov v jugoslovanskih" zaporih. Ni dolgo tega, ko je bil obešen hrvat Djuro Halabarac, ker da je menda, ubil nekega stražnika, ker je bil preveč goreč zasledovalec pro-tifašistov. Po najnovejših vesteh pa se je stanje političnih jetnikov pod sedanjo vlado nekoliko zboljšalo. Seveda je mnogo zalegal javni protest. od zunaj. Manj z maslom namazanega kruha priporočajo nemcem Nemški minister zračne plovbe Goering je držal govor na zbrano ljudstvo ter je dejal med drugim, da potrebuje Nemčija: prvo, orožje; drugo, nove fabrike; tretje, domove za delavce. Nadalje je dejal, da vsak državljan ki se ne more privaditi kruhu brez masla ni pravi nemec. Jaz, je dejal, jem manj masla in sem zgubil precej na teži. Hitler pa sploh ne je masla in mesa, in kar lahko napravi on, lahko tudi vsak drugi. Nemčija da ima še dovolj naravnega bogastva za izčrpovanje in da v enem letu in pol ne bodo potrebovali nič več petroleja iz tujine. Na dalje je priporočal Goering ženskam, da naj bodo varčne, da se da družina nasititi tudi z majhnimi stroški. Vse to je potrebno, je nadaljeval zračni general, da se dobro pripravimo doma. in da bomo potem zahtevali tisto kar nam je svet ukradel. Volilna kampanja v Združenih državah v Združenih državah se vrši ljuta volilna kampanja za predsedniške volitve. Obe nasprotujoči si stranki, demokratska, ki ji načeluje Roosevelt in pa republikanska ki ji načeluje Landon, ne bosta potrošili za propagando nič manj kot 10 miljonov dolarjev. Roosevelt je dejal, da je sramota za ameriško civilizacijo, da bi bili od nekaj magnatov odvisni vsi ostali prebivalci in da bi ljudje še nadalje čakali v vrstah na krožnik juhe. Za ameriško ljudstvo bi bilo vseeno bolje, če bi zmagal Roosevelt, ker je v času svojega predsednikovanja dokazal, da ima vsaj nekaj smisla za delavstvo, medtem ko ga Landon s svojimi finančniki ne bo imel prav nič, kot ga niso imeli Hoover in drugi pred njim. Sicer pa nobeden predsednik v današnjem sistemu ne more služiti narodu, ker sistem tega ne dovoljuje. Zato bo pa na svetu dobro še le takrat, ko bo narod kulturno in politično toliko zrel, da bo današnji sistem kratkomalo vrgel med staro šaro ter postavil na njegovo mesto novega ki bo slonel na pravični socialni podlagi. V Argentiniji sta javno protestirala proti mučenju političnih jetnikov, Slovenski tednik in hrvatska/Argentinske novine. Portugalska obdolžuje Sovjete Portugalski zunanji minister je poslal 46 strani dolgo noto komiteju neutralnosti v London v katerem "dokazuje" koliko orožja in municiona da je Rusija poslala španski vladi. Obenem dokazuje, kako da ima Rusija, namen komunizirati Španijo in jo napraviti za svojo kolonijo in bi bila seveda tudi Portugalska v veliki nevarnosti, če bi se sovjetom načrt posrečil. Ruski poslanik v Londonu, Majski, je zelo ironično odgovoril na portugalsko noto ter je dejal, da je portugalski zunanji minister res pravi genij v zbiranju podatkov, samo škoda, da niso resnični, ker da nimajo nobene dokazane postavke. Rusija da nima prav nič potrebo kake kolonije v Španiji, ker ima svoje zemlje dovolj, pač pa da je sovjetska Rusija odločno na strani španske demokracije, kar nimajo potrebe povdarjati zakaj. Vendar da to še ni glavno temveč, da če bi v Spanji zmagali fašisti, bi se vsa Evropa kmalu zapletla v vojno. Rusija pa je dovolj jasno dokazala, da noče vojne temveč mir, ker je prepričana, da bo mirnim potom dosegla zmago vsega delavnega ljudstva, medtem ko fašizem prorokuje lepšo bodočnost z —- orožjem. Kot portugalski zunanji minister je tudi italijanski poslanik pri angleški vladi, Grandi, ponovno predstavil neutralnemu komiteju cel niz obtožb proti Sovjetom. Neutralni komite ima res dela čez glavo pri pregledovanju in utemeljevanju, koliko je resnice na teh obtožbah, vendar to ni glavno. Odločilne važnosti je, da se v Spanji odločuje usoda Evrope in da ves demokratični svet sočustvuje z nesrečnim španskim narodom, ki ga je vzel mednarodni kapitalizem na muho, ter želi zmage ljudski fronti, in simpatizira z vsemi tistimi državami ki v tej težki uri stojijo španskemu narodu ob strani. Ob obletnici italijanske revoluciie Ob 34 letnici revolucije italijanskega fašizma in pohoda na Rim, so bile po vsej Italiji velike proslave, tembolj, ko je fašizem slavil ponovno zmago 3 podjarmljenjem Abesinije. Italijansko ljudstvo, da ima sedaj prostor pod sonlcem ki ga še lansko leto ni imelo. Vse to da je dosegel veliki duce, četudi je bil od povsod bojkotiran, se mu je na vse zadnje vendar le moralo vse vkloniti. To pa da ni samo zasluga Mussolinija temveč tudi italijanskega, ljudstva ki je disciplinirano sledilo vsem modrini odredbam svojega voditelja. Franco da bo kmalu v Madridu; Belgija da tudi- ni več s Francijo; nova pogodba z Nemčijo da je velike bodočnosti; vse je v redu v Podonavju in Mala antanta da je že tudi pričela obračali oči v Rim. Sedaj da se pojavlja mogočen sovražnik na horizontu — komunizem, ampak "trije velikani" Mussolini, Hitler in papež da so več koi dovolj za potlačenje komunizma v Evropi. Pariz. — Vlada je določila 5 miliard frankov za zgraditev ogromnega števila vojnih letal. ŠIFKARTE (odhod in prihod) - DENARNE POŠILJKE - HRANILNICA samo pri Banco Germánico DE LA AMERICA DEI, SUQ Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Nase uradjie ure so: od 8^ do 7 zvečer, v sobotah do 12i/2 ure. No. 370. Sisan 2 VLADNE ČETE SO PRIČELE Z OFENZIVO Vladne čete so pričele v petek s splošno ofensivo na celi črti. Na nekaterih krajih so že potisnili fašiste nazaj. Iz Združenih držav je prispelo več vojnih letal ki da jih je kupila španski vladi neka prijateljska država. Ministrski predsednik, Largó Caballero je d jal, da če bodo vladni pristaši disciplinirani, da bodo kmalu -premagali fašiste. OKNO V SVET London. —- Nemčija in Italija sta se pogodili, da bosta ¿¡kupno vodili za enkrat sami di-plomatični boj, proti Rusiji in Franciji. Zvezi med Nemčijo in Italijo da se je posrečilo odtegniti Malo antanto od Francije in Rusije ter da vsak dan bolj gre delo v klasje. Glavno zasluga, da Mala antanta ni pristopila na franeoskorusko stran/ kot je želela Ces-koslovaji in tudi bivši romunski zunanji minister Titulesco, da je jugoslovanskega ministrskega predsednika Stojadinoviča. Sedaj pa bo menda poleg Nemčije prva tudi Jugoslavija priznala Abesinijo za italijanski imperij. Kakšno plačilo bo zato dobila, še ne vemo, slutimo pa... Pariz. — Vsled neiskrenega stališča Belgije napram Franciji, da je zadnja prisiljena zgra-.diti nove utrdbe prav do morja. ^Zadržanje Belgije pa je tudi ponovni dokaz, llikih držav in da so zelo pripravno polje za iz-■da male državice niso nič drugega kot žoga ve-koriščevanje tujega kapitala. Madrid. — Vlada je dovolila, da lahko nemoteno odpotujejo vsi inozemci iz Madrida. Rim. — Med nemško vlado in Vatikanom je priñlo do boljših odnošajev, ker je Hitler prišel do prepričanja, da mu bo lahko katoliška cerkev zelo mnogo koristila v boju proti Rusiji, Če jo bo znal izrabiti, kot jo je znal Mussolini. / GOSPODARSTVO KAKO JE ZAMIŠLJENA ZADRUGA "SLOVENSKI ZADRUŽNI DOM" Nekaterim, ki radi zabavljajo, se zdi nekoliko čudno, ker še ni Slovenski Zadružni Dom odprl svoje prodajalne. Drugi se čudijo, zakaj ni že gotovo poslopje i.t.d. Ljudje ki malo mislijo in dosti govorijo, so pač vedno na razpolago, tem v pojasnilo hočemo še enkrat pov-dariti, kakšna, je bila misel ustanoviteljev prve slovenske zadruge v Argentini. Če je človek le količkaj pameten, bo prišel do zaključka, da se z takimi ustanovami ne postopa tako kot, na primer, pri navadnih pevskih društvih, kjer se bere 10 ali 12 ljudi, si izberejo pevovodjo in zapojejo par pesmi. Nauče se eno igro in še kaj takega, pa je veselica, na koncu katere se malo zapleše. Od talcih veselic ostanejo samo spomini in le nekaterim koristi izobraževalni namen istih. Pri zadrugah pa ni tako. Tu se gre v prvi vrsti za skupne koristi članstva, katero ima enake pravice in dolžnosti. Tu se gre za gospodarstvo, brez katerega je življenje nemogoče. Tu se gre za izboljšanje ekonomskega stanja Rim. — Badoglio in Musolini sta izdala knjigo kako so italijani zavojevali Abesinijo. Rim. — Mussolini je odpotoval v Milan kjer bo imel več govorov na italijanski narod in na vso svetovno javnost, ki jo bo pozival, naj se nikar ne vklone svjetizmu. Obenem pa bo su-gestiral naj se general Franco proglasi za španskega diktatorja, ker da bo imenu miru to naj bolje. Barcelona. — Fulvio Panteo, italijanski državljan in častnik, ki pa se je boril na vladni strani je bil te dni težko ranjen. Omenjeni je bil osebni prijatelj Mussolinija dokler ni isti dal umoriti Mateottija. Od takrat pa se bori proti fašizmu. Madrid. — 16 fašističnih letal so vladni letalci sklatili na tla. , članstva in to z skupnimi močmi. Tu se gre za osvobojenje gotovega dela ljudi, kateri nočejo biti odvisni od posameznih kapitalistov, ki jih iskoriščajo. Zberejo skupno svoje moči, da se lahko branijo, ker se zavedajo, da je v skupnosti večja moč. Seveda se taka zavest ne more >iii jI i pri plitvo mislečih ljudeh, ampak le taki, ki imajo radi svobodo in neodvisnost, se lahko zbirajo v zadrugah, katere postanejo njihove trdnjave. To se ne more zgoditi od da.ues do jutri, ampak le postopoma in z dobro premišljenimi načrti. Teh načel so se zavedali ustanovitelji S. Zadružnega Doma in zato so takoj v začetku pov-darjali, da so sicer pravila jaleo obsežna, da se jih pa sprejme radi mogočega poznejšega delovanja. Povdarjali so, ker so se zavedali odgovornosti, da se bo sedaj gledalo delovati samo na tem, da se kupi lastno zemljišče in, da se delovanje pri vseli ostalih oddelkih za sedaj opusti, ker se pač brez temelja ne more zidati. Nikjer ni lulo rečeno, da se bo odprla kaka trgovina ali kaj sličnega, ker je pa.č nemogoče v takokratkem času. Pripravljalni odbor se trudi dobiti primemo zemljišče, katero bi že lahko kupil, ako bi bilo na primernem kraju. Ker pa se zaveda, da ko bi bilo kupljeno, ni več pomoči, zato raje nekoliko več počaka da bi se ne prenaglil. Ko bo pa enkrat določeno zemljišče in bodo vsi člani zadovoljni, se bo kupilo in na njem postavilo, kar bo pač mogoče. Gradov si ne moremo postavljati v oblake. Z dobro in treznomisleČimi člani se pa da napraviti precej in zato ni opravičeno govorjenje, da smo se ustavili, ampak gremo popolnoma po programu naprej- Počasi sicer, zato pa gotovemu cilju nasproti. Rojaki pristopajte k S. Zadružnemu Domu, da boste z vašimi nasveti in načrti pripomogli k uresničenju skupnih želja "imeti svoj lasten dom". ZA ŠPANSKO LJUDSTVO Ker je revolucija v Španiji pahnila v neznosno bedo ves narod, se bodo po vsem svetu ustanovili razni dobrodelni odbori, tako tudi v Argentiniji, ki bodo zbirali obleko in živež za nage in lačne Špance. Slovenci ker smo povsod raztreseni ne bomo posebej zbirali temveč se bomo kar Špancem pridružili ter prispevali vsak po svojih močeh. Kam in kako bomo že še poročali. STAVO — PLAČAL Z ŽIVLJENJEM Na Dock Sudu (Buenos Aires) sta živela prijatelja Gregor Sistuk in Nikola Kusochik, oba pol'aka stara 27 let. V soboto popoldne je šel Nikola obiskati Gregorija. Ta mu je med drugim povedal, da si je kupil nov revolver, katerega mu je tudi razkazal. Med pogovorom in ugibanjem, je rekel Gregorij, da je revolver malega kalibra in skoro samo za strah. Nikola pa je trdil, da je dovolj močan za usmrtiti človeka. Gregor je trdil le svojo in stavil, da krogla ne prebije podglavnika, katerega je vzel iz postelje in si ga postavil na prsi, ker je hotel dokazati, da je gotov, da je njegova trditev prava. Nikoli je dal revolver in ga silil naj strelja. Nikola, se je branil, ker se mu je zdelo prenevarno, a ker ga je Gregorij le silil je "šprožil". Krogla pa je prebila podglavnik in se ustavila v prsih predrznega Gregorija, kateri je na mestu ostal mrtev. Nikola, je vse naznanil na policiji, katera sedaj preiskuje, če se je res tako zgodilo. 1 I I NIKDAR NE POZABITE da . Za poslati denar v domovino hitro in z najmanjšim stroškom, Za vlagati denar v hranilnico kjer je varen z dobrimi obrestmi, Za nakup ladijskih prevoznih listkov s najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah NUDi EDINO LE tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360 - (medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre) VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili. Cerkveni vestnik 1. nov. Praznik vseh Svetih in prva nedelja mesecu! Sveta maša na Saavedri ob pol lih za rajnega Ivana Zadnik. V soboto 24. okt, je šel. zdrav z doma in ga je pri znancih nenadno po. iskala smrt. Več?,raice bodo na Paternalu ob pol 5 h. V letnem času bo ta ura primernejša, in bodo sedaj do nadaljnega večernice ob pol 5 h. To nedeljo popoldne bomo imeli spomin vseh mrtvih, z molitvami za rajne. Ne pozabimo svojih, ki so že v večnosti, spomnimo se nanje, da bomo vredni da se bo kdo tudi na nas spomnil, kadar bomo i/, vic prosili pomoči. Prihodnjo nedeljo. 7. nov. bo maša na Avellaneda večernice pa na Paternalu. V Villi Devoto bomo slovensko službo božjo ukinili, dokler ne bo zgrajena cerkev sv. Rafaela in upamo, da. takrat z lepšim uspehom. Ta cerkev se ni, izkazala za primerno. Tako lepe slovesnosti pa šenismo imeli letos, čeprav je bilo. že vsekaj zanimivega in vzpodbudnega. Na slovesnosti srebrne maše se je zbralo ljudi, da je bila kapela že kar pretesna. Gotovo kakih .">00 ljudi. Vodil je vso slo.venost superior očetov Kamilov (iz Paternala), ki je bil že od vsega, .početka podpornik slovenske službe božje. 1'risel je tudi salez. bogOslovec Vlad. Zmet. Govor pa je imel g. Kastelic. Vdele^il se je tudi odpravnik poslov, g. Dr. Božo Stojariovič in. več. drugih oseb iz poslaništva. Zastopana so bila štiri slov. društva, namreč : Tabor, Prosvéta, Ljudski oder in Avellaneda, Zastopano tudi Hrvat. kal. društvo, oba patronata, jugosl. Sokol. Prihiteli so domala vsi slovenski kulturni delavci in odlični možje. Pevski zbor, za to priliko pomnožen, je svojo nalogo častno rešil. Na kosilu je vladalo prav slovensko veselo razpoloženje in smo marsikatero rekli in tudi zapeli. V spomin smo se seveda tudi malo naslikali in so nekateri posnetki lepo izpadli. Ivdor bi si želel kak spominček naj se oglasi ob priliki službe božje. Približuje se veliko slovensko romanje v Lujan, ki se bo vršilo v nedeljo 29. nov. Poskrbite že sedaj, da se pravočasno na to pripravite, da ne bo kake ovire. To naj bi bila naj- veličastnejša. naša prireditev tega leta. Lepo ste naprošeni vsi, da storite, kar je komu mogoče, da bo vdeležba čim lepša. Da ne bo nepotrebnih težav, prosim da si omislite vozne listke že naprej. Dobili se bodo' v kratkem ob enem s posebno knjižico s pesnicami, ki jih bomo skupno peli. Hladnik Janez. Dragi roj Piki! Beseda je prešibka, da bi se Vam tu mogel primerno zahvaliti za velik dokaz ljubezni, ki ste mi jo pokazali ob moji petindvajsetletni^ mašništva. Ni bil to samo moj praznik, bil je to praznik ri?še celotne družine, ,naše ljubezni. Torej ne samo, da .ve nisem varal, ko sem pri<-čakoval, da me sprejmete tu v tujini kot prijatelja, prepričali ste me, da ste mi še večl ko prijatelji, da sem prišel med rodne brate. Naj ponovim v zahvpfo in povdarjam še enkrat samo to: se bolj si bom prizadeval, da bo tudi meni v vsem mojem delovanju med Vami geslo "Sveta Gora", to veliko geslo našega življenja, našega tipljenja in našega hrepenenja. Bog pl;'ičaj! Dav.'d Doktoric. F ranic F. QÜÍROGA 1441 l! S n a u r - Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se mm ANA C H R P O V A Slov. babica dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621 u T. 38 Mayo 8182 ROJAKI v. -<>h» <><»'9-i £ ZOBOZDRAVNICA i Dra. Samoilovic de Faiicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15- 20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 <> Veliki zavod ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje lia podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraatenja, izguba spomina in Šibkost. RSVMATIZEM: kila, naduha, got.a. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: urez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30,— Plačevanje po $ 5.— na, teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPEOCIJALISTI jo edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 PLAZA OS1.CE- Dekliška Greda CESTA BREZ KONCA Ob cestah brez konca, ki se vijejo kakor trakovi skozi gozdove in gorske doline, stoje pogosto preperela znamenja, ki so obledela v soln-cu in dežju. Čedalje neznatnejša postajajo pod sivo, prašno skorjo, ki jim jo prinesejo hitri avtomobili, ko drve brez obzira mimo njih. In prav tako kakor tem znamenjem, se godi tudi ljudem, ki stoje živ dan ob strani. Takšen je bil na primer Janez, mizarski pomočnik Janez Križ. Janez so mu rekli, ker je bilo župniku to ime všeč, in Križ zaradi tega, ker ga je bil nekdo našel pod kamenitim križem na vaškem trgu, kjer ga je bila mati odložila. In da mu ni bilo treba preživeti mladosti v vaški sirotišnici, kakor vsem drugim.najdenčkom, se je moral zahvaliti samo mizarju Lencu, ki ga je vzel k sebi, ker si je njegova žena tako zelo želela otroka, pa svojega ni dobila. Toda tako, kakor se zgodi pogosto v življenju, se je zgodilo tudi tu. Žena mizarja Lenca je naposled vendar do- FEO DO R A Obupno Je neprestano ječal: — Feodora, ljubljena, kje si? — Draga moja, oglasi se, tvoj Vladimir te kliče! Gorje meni, rešil sem te in zopet izgubil! — Feodora! — Feodora! — Tokrat pa ni bila Sala, gospod poročnik, — spregovori nekdo čisto blizu Vladimirja Borotina, Iz valov pa se dvigne z gornjim telesom Dimitrij. — Hitro, Dimitrij, hitro, primi se za ta les, — reče Vladimir, ko je spoznal svojega slugo. — Mislim, da bova za nekaj trenutkov tudi na tem brunu na varnem. In če bova imela srečo, bpva lahko na njem prispela Se na obrežje! Sicer pa bi ml bilo boljše, da bi utonil v Volgi, kajti izgubil sem dušo svoje duše, izgubil sem bitje, ki mi je bilo najdražje na evetu! , — Poglejte tja, gospod poročnik, — vzklikne Dimitrij, — tam plava neka žena, morda Je oha! — To Je Mimoza, — spregovori Vladimir s drhtečim glasom. — Toda tudi to je dobro, tudi njo morava rešiti! Sem, Mimoza! — Samo glejta, da se bosta fidva obdržala nad ,vodo, jaz sem dobra plavalka, — stá slišala Dimitrij in Vladimir Japonkln glas. — Ce vama Je mogoče, ostanita na mestu, kjer sta sedaj, tudi jaz bom priplavala tja! In zares se je posrečilo lepi Japonkl, da je prU spela do napol podrtega čolna, kjer sta sedela Via dimir in njegov sluga. Oba sta ji ponudila roke in Jo potegnila k sebi in Mimoza je bila rešena. — Rešeni! — vzdahne mladi poročnik in vroče solze so se mu udrle po licih- — Mi trije smo rešeni, samo ona — ona je izgubljena! Se enkrat Je odjeknil njegov močni glas, še enkrat je Vladimir Borotin zakllcal ljubljeno ime, toda zaman — niti najmanjšega glasu ni bilo v odgovor. Iz daljave je prihajalo smrtno in obupno vpitje nesrečnih žrtev z "Rurlka". Ponosni parnik Je eksplozipja popolnoma uničila, zadnji kosi so se morali potopiti. V temni noči so pluli brodolome! po globoki Vol-81. Štiri ure ao blodili po nelimerni vodni pustinji šele takrat, ko se je na vzhodu začelo svitatt, Je •Vladimir opazil, da Je blizu suha zemlja. živela svoj blagoslov, in nekega dne, ko je prišel Janez iz šole domov, je za vrati spalnice prvič zajokal mladi Lene. Tako se je zgodilo, da najdenček Janez ni ostal domač otrok, atopak samo siromak, ki so ga v hiši trpeli. Toda zadovoljen je bil tudi tako, kajti slabo ^e mu res ni godilo. Nihče mu ni storil nič hudega, in da ni bil nihče z njim preveč ljubezniv, tega niti opazil ni, ker pač ljubezni ni bil vajen. Z malim Andrejem se ni nikoli prepiral. Saj je bilo jasno, da se mora, vselej u-makniti in molčati, ker mora biti hvaležen. Saj je dobival že od prvega dne svoje vsakdanje kosilo, jed in stanovanje. Tako je rekla pogosto gospa Lenčeva, ne da bi si bila pri tem mislila kaj hudega. In Janez je mlademu domačemu sinu rad pomagal. Iz odpadkov, ki jih je dobil v delavnici, mu je izdeloval prav lepe reči. Konjičke in ladje in vozove s kolesi, ki so se res premikali, in pogosto, kadar ni bilo nikogar blizu, mu je pripovedoval najbolj čudne reči o gozdu in drevju in škratih, ki uga- Z rokami so veslali in vodili razvaline čolna proti obali in komaj so jo dosegli, komaj so začutili pod svojimi nogami trdna tla, so se vsi trije — Vladimir, Mimoza in Dimitrij, zmučeni, prezebli in lačni, Izmučeni na telesu in duši zgrudili na tla. Toda preden je Vladmir zaprl svoje trudne oči, je še enkrat obupano vzkliknil: •— Feodora — Feodora! Našel sem te, — izgubil sem te! Nikoli več te ne bom videl! šele čez šest ur se je Vladimir prebudil iz svojega pol nezavestnega spanja in takrat je opazil v daljavi vas. Poklical je Dimitrija in ga poslal iskat voza. Kmalu je dospel do njih preprost kmečki voz in ko se Jfe Vladimir pogodil za ceno, so se vsi odpeljali v Nižnji Novgorod. Pet ur hoda od mesta, kjer se je ponesrečil pa-rebrod "Rurik", se je nahajalo preprosto taborišče ciganov. Pod košatimi vrbami, so si Cigani postavili štiri platnene šatore, ki jim niso nudili eicer nobenega ugodttega stanovanja, tmfi pa zavetišče pred vetrovi in deževjem. Ti cigani sO se zelO razlikovali od drugih. Niso kradli, niti niso počenjali zločinov. Prežvljali SO se pošteno. Moški so z dovoljenjem oblasti prirejali po večjih vaseh in mestih cirkuške predstave, ženske pa so hodile od hiše do -hiše, kjer bo prerokovale radovednim in nadebudnim mladenkam, zvečer pa so pri predstavah izvajale svoje narodne ciganske plese. Poglavar te ciganske družine je bil že precej ostareli cigan Janoš. Čutil Je, da njegove moči pojemajo, pa je zato želel izročiti vodstvo svojemu sinu Kazimirju, lepemu stasitemu mladeniču, ki Je hil ponos vse ciganske družine. Kazimir naj bi prevzel vodstvo ciganske družine ravno danes, ko se je nameraval za vadno zve-zati z družico svojega življenja, dvajsetletno elgan-,ko Maro, ki Je radi svoje izredne lepote nosila častni priimek "Divja roža". Zato je razumljivo, da so se danes vršile v ciganskem taborišču velike predpriprave za vésélo svát-bo. Moški so blekli svoje praznične obleke, čistili godala ženske pa so na ognjišču sredi taborišča pripravljale bogato pojedino. Naposled se je zihrkčilo. Taborišče Je zažarelo v Bajni luči, godba Je zaigrala, fantje so vriskali in pTepeváll, ko je etari poglavar Janoš izvrševal pod starodavno košato njajo svoje neumnosti med drevjem. Pripovedovati je znal Čudovito lepo, dosti lepše kakor mizarjeva žena. S tovariši svojíh let pa, Janez ni imel dosti skupnega. Ni se zmenil za pretepe, indijanske igre in podobno. !Bil je tudi dosti nežnejši kakor vsi drugi, skoraj dekliško vitek. In Če jc vneto rezljal kakšno igračo, je bil teko resen. "Ta bi utegnil postati mojster, če bi ga poslali učit rezbarstva", je nekoč dejal tujec, ki je videl dečka pri delu. Mojster sam pa je bil drugačnega mnenja. Hotel je imeti poceni delavno moč, dokler še Andrej ne bo za delo. In tako je pač prišel Janez za učenca v mizarsko delavnico. Zelo spreten je bil in mojstru ga ni bilo treba nikoli oštevati. Naposled je iz najdenčka postal pomočnik Janez. Prav hitro je šlo, tako hitro skoraj, da se je sam temu čudil. Šele tedaj, ko je lahko položil svoje pomočniško pismo v borno imetje, se je prav zavedel, da je že dosegel. Ena in dvajset let! Da, in potem se je še nekaj zgodilo. Branjevka v sosedni hiši je imela hčer Kri-sto. Zelo ljubka je bila in njene kite so bile debele kakor roke. Visele so ji čez hrbet in se zibale, kadar je šla po cesti. Janez je bil vselej vesel, kada.r jo je videl skozi okna delav-IMMHtMIMMtMMMMMMMMMM» vrbo poročni obred. Veselb razpoložen Je krenil ves ciganski sprevod k središču taborišča, kjer Je stala bogato pogrnje-na miza, Godba je igrala poskočno koračnico, svatje sb ukall in veselje je prlkipelo do vrhunca, ko je poglavar JanoŠ dvignil čaSo na zdravje novoporoSefl-cev. Naenkrat je presekal nočno tišino obupen klic. Svatje so onemeli in vsi so se obrnili proti Volgi, odkoder je prihajal obupni "na pomoč"! Na pomoč! — Nekdo je v nevarnosti! — spregovori poglavar Janoš. — Dá, zdi se mi, da se je nekdo ponesrečil na Volgi, — odvrne Kazimir. — Potem je naša dolžnost, da mu gremo nemudoma na pomoč, — nadaljuje poglavar Janoš. Kazimir je pogledal svoje tovariše in jim dejal: ■— Jaz sam grem na reševalno delo, kdo od vas se upa z menoj na razburkane valove? Takoj so. se javili trije plečati mladeniči, ki bo vzeli s seboj dolg drog, skočili s Kazimirjem v čoln in nemudoma zaveslali proti sredini razburkane Volge. Niso Že dolgo veslali, ko so zagledali na sredini ,Volge veliki lesen hlod, katerega se je obupno držalo neko vitko telo. ? Kazimir Je videl, kako telo omahuje in bal se je, ,da bo njegova pomoč prepozna. Da bi opogumil neznano osebo, ji je zaklical: Samo trenutek se držite in rešeni boste! Neznana oseba se je nato sicer skušala še foolj oprijeti rešilnega hloda, toda moči so ji vidoma pojemale in Se predno je dospel do nje rešilni čoln, je še enkrat zakrilila z rokami nad vodno površino, nato pa je izginila v valovih. Ko Je Kazimir opazil, kaj se je zgodilo, ni niti trenutek pomišljal. Urno Je slekel čevlje in vrhno suknjo, nato pa Je planil za neznano osebo v valove in se potopil. Minile so tri dolge minute in naposled se je prikazal Kazimir na površini in v naročju je nosi neznano osebo. Tovariši v čolnu so mu takoj priskočili na pomoč in trenutek pozneje se Je Kazimir že povzpel na čoln. Ko so cigani natančneje pogledali neznano osebo, ki jo je tako funaSko reiil Kazimir, so opazili, da nice. Toda iznenada je postalo vse drugače kakor prej. Na levi strani prsi je začelo Janezu nekaj butati ob rebra kakor trdne pesti ob težka vrata, ki so sedemkrat zapahnjena. In nič pametnega mu ni prišlo na misel, kar bi z njo govoril. Samo zmeraj bi bil rad hodil z njo, kadar jo je srečal, in govoril o vremenu, ki je bilo zdaj lepo in deževno, kakor je pač naneslo. Potem pa je nekoč po dolgem premišljevanju vendar šel z njo na izprehod iz mesta, pa se je z njo pogovoril. Kristi je bilo prav in rdeč val krvi ji je žalil obraz, kakor bi se bila sramovala njegovih in svojih besed. Izlet je bil resnično lep in dekle je bilo kar kor kakšna dama z lepo počesanimi lasmi in najlepšo prazniško obleko. Čez pisane poletne planjave je takrat vodil Janez Kristo in daleč, daleč sta prišla. In ko je rdeče popoldansko solnce že skoraj zašlo za gore in gozdove, tedaj sta oba zavila v skrit gostilniški vrt. In gostilničar je rekel: "milostna gospa" in enkrat celo "gospod soprog'. To je Janeza čudno vznemirilo, hkratu pa je čutil tudi nekaj kakor srečo in ko sta se vračala domov, je boječe stisnil Kristino roko. In zdelo se mu je, kako bi bilo lepo, če bi hči branjevke postala nekoč Križeva mojstroyka. O tem pa ni govoril in samo zaradi tega ne, ker se ni bilo dovolj denarja. Tako je čas tekel dalje. Andrej se je iznenada nehal brigati za rezljane konjičke in celo indijanske puščice so se zaprašile na podstrešju. In preden se je Janez zavedel, je postal tudi Andrej pomočnik, kakor on prej sam, komaj z dvajsetimi leti. In Kriste iznenada ni bilo nekega zimskega popoldneva, in štiri tedne nato se je poročila z nekom, ki ni bil iz domačega kraja. Ko se je peljala stran z vsem svojim imetjem, tedaj je stal Janez pri oknu in stiskal križe, da so se krivili. Rekel pa ni ničesar in tudi ničesar storil ni. Samo čeljusti so mu postale bolj robate, da so se videle skoraj kosti skozi kožo. In odslej ni šel nikoli več v mesto. Samo nekoč, kmalu po Kristinem odhodu, mu je rekel mojster: "Nikar si tega ne jemlji preveč k srcu. Saj boš lahko dobil drugo 1" Tedaj pa je Janez odkimal in šel hitro iz sobe. Da, in potem spet ni dolgo trajalo in mojstrova žena je umrla. Tedaj je tihi Janez Križ napravil rakev iz najboljšega mecesnove- ga lesa. In ob grobu je stal z mojstrom in z Andrejem. Z istim Andrejem, ki jé prvič zaplakal takrat, ko je Janez prišel iz šole. Ko je začelo spomladi spet zeleneti je prišla (Sledi na strani 9) Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil novomodne vzorce, za obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene smerne, blago trpežno Se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) je ta oaeba žena mlada deklica, v kateri bi naSi cenjeni čitatelji takoj spoznali veliko kneginjo Feodoro. Toda Feodora ni kazala nobenih znakov življenja. >Na prvi pogled je izgledala mrtva, toda ko je Kazimir prislonil svoje uho na njeno srce, je na svoje veliko veselje opazil, da srce Se utripa. _Tovariši, zdaj pa urno nazaj v taborišče! Morda jo bomo še lahko rešili! Ko so naposled prispeli do obale, jih je že pričakovala vsa ciganska družina. Kazimir je takoj izročil nezavestno Feodoro sta-ri ciganki iGejzi, ki je napravila Feodorl v ženskem Satoru prijetno ležišče. . Nato ji je odstranila mokro obleko in jo oblekla v svoje cunje, ki so bile sicer umazane, toda suhe. ,Nato je začela drgniti Feodoro po sencih, drgnila ji je roke, v usta pa ji je vlila okrepčevalne pijače. Po polurnem naporhem delu se je Feodora naposled zganila. Trudoma je odprla svoje oči. začudeno je pogledala okoli sebe, naposled pa je skoraj neslišno vprašala: — Kje sem? Feodora Jé hotela Se nekaj vprašati, toda premagala jo je slabost, zaprla je oči In zopet padla v globoko nezaveS|. «Gejza pa je nato stopila k ognjišču in začela kuhati zdravilne trave, ki naj bi neznani deklici rešile življenje. • Ko se je vrnila zopet k Feodorinem ležišču, je na svojo žalost opazila, da se je Feodore lotila vročica. Mladi deklici se je bledlo in ciganka nikakor ni mogla razumeti, zakaj Feodora neprestano obupno kriči: — Vladimir! Vladimir, reši me, preganjajo me! — Uboga sirota, gotovo si se hudo prehladila v mrzlih valovih Volge in sedaj se te loteva pljučnica. Toda ne boj se, mila moja golobica, stara Gejza - bo storila vse za tebe in če te sama ne bom mogla reSiti, bom poslala v mesto po zdravnika! Vladimir, Mimoza in Dimitrij so zopet stanovali v Nlžnjem Novgorodu. NI nam treba Se posebej opisovati kakšen obup je mučil mladega poročnika. Vladimir je bil bled, ni jedel ne spal in vsa prizadevanja Mimozina, da bi ga spravila vsaj za trenutek v dobro voljo, ao ostala brezuspešna. Vladimir je mislil le na svojo nesrečno Feodoro. Vsak dan je hodil ob Volgi, gledal na valove, iskal je po obrežju, toda o Feodori ni bilo ne sluha ne duha. iNa njegovi poti ob obrežju Volge je Vladimlrja kakor zvest pes spremljal Dimitrij, ki se je resno bal, da si njegov gospodar ne bi vzel v obupu življenja. Tudi danes je stikal Vladimir po obrežju Volge za Feodorlnim truplom in dva koraka za njim je stopal Dimitrij. — Vse je zastonj, moj dragi Dimitrij, — spregovori Vladimir, — Feodore ne bom nikdar več videl! Dimitrij je videl, kako so polzele njegovemu gospodarju solze obupa in žalosti po brazu, ni pa vsaj malo potolažil. vedel, kaj naj bi storil da bi svojega gospodarja Tudi njemu je bilo pri duši hudo In da ne bi pokazal Vladimirju žalostnega obraza in tako Se bolj povečal njegovo žalost, se je obrnil proč. Tedaj je zagledal v daljavi jezdeca, ki je na vse mogoče načine priganjal svojega konja. Vsakdo je lahko opazil, da se jezdecu zelo mudi. Nekaj trenutkov pozneje je neznani jezdec že pri-dirjal do Vladimlrja in Dimitrija. Sunkoma je ustavil konja, dvigni kapo v pozdrav n vprašal ponižno: — Oprostita, gospoda, prosim vaju, povejta mi, kje fie nahaja v mestu najboljši zdravnik? Dimitrij ki je takoj opazil, da je neznani Jezdec cigan, je nezaupno pogledal svojega gospodarja. Toda Vladimir se Je vidno zanimal za mladega cigana in je odvrnil: — 'Lahko ti ustreženi. Najboljši zdravnik v Nlžnjem Novgorodu Je doktor Ciril Avarčenko. Dvomim pa, da bo hotel s teboj v cigansko taborišče. Zakaj pa potrebuješ zdravnika? — nadaljuje Vladimir. — Kolikor je namreč meni znano, cigani k svojim bolnikom navadno ne kličejo zdravnikov, Rmpak jih sami zdravijo s raznimi zdravilnimi zelišči. _ Da, gospod, — odvrne mladi cigan, ki nI bil nihče drug kakor Kazimir. -— Res je, ml cigani k •svojim bolnikom ne kličemo zdravnika. Toda pri nas se nahaja bolana neka mlada deklica, za katero smo prepričani, da je visokega rodu in moramo zato vse storiti, da ji rešimo življenje. Vladimir se je vidoma zdrznil. - ■ , —■ Kaj praviš? Mlada deklica visokega rodu? Trenutek pozneje je že Vladimir skočil k mla- demu ciganu ga prijel za roke in vzkliknil: — Kakor Boga te rosim in rotim, povej ml, kako se imenuje bolana deklica povej mi, kako se imenuje bolana deklica, povej mi, kako izgleda in kako je prišla v vaše taborišče! Kazimir je nato v kratkih besedah razodel Vladimirju, kako je na svojo poročno noč rešil iz mrzlih valov Volge neznano deklico, jo prenesel v svoje taboriSče kjer pa je deklica nevarno zbolela. In Se je dejal: —.Sedaj se ji blede in neprestano kliče: Vladimir moj ljubljeni, kje ei? — Feodora, moja ljubljena Feodora, da to si ti! Počakaj le Se trenutek in tvoj Viadimir bo zopet pri tebi! — Daj mi konja! — vzklikne Vladimir ciganm. — Jaz sam bom pojezdll v mesto, poiskal bom najboljšega zdravnika, bogato ga bom nagradil, samo da reSi moji ljubljeni Feodori življenje! Vidva pa počakajta tukaj, — nadaljuje Vladimir, — in ko bom pripelal zdravnika, se bomo vsi skupaj napotili v vaše taborišče! To rekšl se Vladimir vzpne na konja, ga udari po stegnih in v urnem diru zdrvi proti mestu. Pol ure pozneje sta Dimitrij In Kazimir opazila, da se jima v naglem diru približuje iz mesta elegantna kočija. Trenutek pozneje se je kočija že ustavila, nakar Je Vladimir dejal: — Kazimir, tvojega konja sem pustil v mestu, dobi ga pozneje. Ne boj se zanj, za tvoje velike zasluge te bom kneževski poplačal. Toda ne izgubljajmo več časa, — nadaljuje Vladimir, — Dimitrij in Kazimir skočita na kočijo in sedaj urno proti taborišču. Po enournl vožnji, ki pa se je Vladimirju zdela cela večnost, so naposled prispeli naši znanci * cigansko taborišče. — Kje je Feodora? — Je vzkliknil Yladimir, ko jih je Kazimir pripeljal do šatora ciganke Gejze. ' 2e je hotel planiti v Sator k svoji ljubljeni Feodori, ko ga je zdravnik zadržal, rekoč: — Oprostite, gospod poročnik, potrpite vsak trenutek! Morda se je vaSa gospodična zaročenka medtem že zavedla in bi ji nenadno svidenje samo lahko škodovalo. Vladimir je' uvidel, da inia zdravnik prav in Je ubogal. . * :" (Nadaljevanje) DRUŠTVENE VESTI Iz nedeljske prireditve Nedeljska prireditev Slovenskega prosvetnega društva je izpadla proti priakovanju dobro, tako v moralnem kot v materjalnem oziru. Treba je vzeti poštev, da je bila propaganda bolj slaba, ker S. T. vsled stavke grafičnih delavcev, teden pred prireditvijo ni izšel. Vkljub vsemu pa se je dvorana napolnila in je bilo občinstvo prav zadovoljno s programom ter-je z vidnim zanimanjem sledilo vsaki točki. Petje je bilo dobro podano. Mešan zbor je moral na splošno željo občinstva celo ponavljati. Vendar petje Prosvetnega zbora bi še vse lepše učinkovalo, če bi zbor, odnosno posamezni glasovi ali bariton, dal več izraza na gotovih mestih. Solospev ni bil prikladen za to prireditev in tudi ni. bil dovolj naštudiran. Treba je vzeti v poštev, da kar je dobro za domače zabave, ni istotako tudi za velike prireditve. Gojenci iz zavoda Lipa z deklamacijami in petjem so se. dobro odrezali, tembolj če vpoš-tevamo, da so bili najboljši sporani med argen-tinci ki pa so čudovito dobro izgovarjali slovensko besedilo. Vsaka točka posebej, ki so je predstavljali naši in argentinski malčki, je bila navdušeno Aplavdirana. Drama "Rožmarin" je vsem zelo ugajala. Vse uloge so bile prilično dobro podane, najbolje pa Toneta in Lenke v zadnjem dejanju. Vsak, ki ni videl drame "Rožmarin" mu je lahko resnično žal. Omeniti moramo veselo dejstvo, da so po •dolgih letih prišli na našo prireditev tudi zastopniki kr„ poslanega Jugoslavije in sicer : konzul dr. Božidar Stojanovič; komisar, dr. Kosta Veljanovič; korespondent, clr. David Doktoric; ter vsi ostali uradniki. Vsi visoki uradniki jugoslovanskega poslanstva so z vidnim zanimanjem sledili vzporedu od prve točke pa do zadnje. Ko je urednik S.T. obrazložil dr. Stojanoviču, da so vsi igralci in igralke kot tudi pevci in pevke, z režiserjem in pevovodjem vred, samo navadni delavci in ■delavke, se ni mogel načuditi, ter je vsakemu posebej stisnil roko ter čestital. Kot ponavadi, se je po končanem sporedu vršila lepa prosta zabava do enajste ure. ZAHVALA Na nedeljski prireditvi so preplačali vstopnino: Dr. Božidar Stojanovič, Dr. Kosta Veljanovič, Dr. David Doktorič in arhitekt Viktor Sulčič je poslal pleplačano vstopnino ker se radi zaposlitve ni mogel osebno vdeležiti prireditve. Na tem mestu se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Odbor SPD. I. PEVSKE VAJE V petek 6 nov. pevske vaje za moški zbor. V nedeljo 8 nov. pevske vaje za ženske. ČLANI IN ČLANICE • V nedeljo dne 8 novembra pridite vsi v društvo kjer se bomo slikali. Izseljenski koledar za leto 1937 Mnogo se jih je prijavilo za Koledar in se vsak dan prijavljajo novi, nekateri prosijo naj malo počakamo za denar in tako dalje. Sporočamo vsem, da smo rok podaljšali do 15 novembra. Prijavite se do takrat vsi in če je le mogoče tudi nakažite denar, ker moramo tudi mi v tiskarni naprej plačati in sicer v treh obrokih, denarja pa nimamo, če ga prej ne dobimo od naročnikov. Koledar bo zelo zanimiv. Poleg potrebnih nasvetov bo vseboval tudi lepo branje in bo bogato ilustriran s tukajšnjimi in z našimi doma-čimi kraji. PONOVITEV "REVČKA ANDREJČKA" Dne 6 decembra bo Slovensko prosvetno društvo ponovilo prekrasno dramo "Revček An-drejček". S tem hočemo dati priliko vsem. da bodo to prelepo igro lahko videli, ki jo še niso in ki jo tudi tisti ne morejo pozabiti, ki so jo že videli in bi jo radi še enkrat videli. SESTANEK Jutri pridite vsi delujoči člani v SPD. I. kjer bo sestanek dramatičnega in pevskega odseka ter se bomo na kratko zmenili o nadaljnjem delovanju. Zagotovo pridite tudi vsi tisti igralci ki ste igrali pri Revčku Andrejčku. "Slovenski Tednik" Dalle Oral Cesar Diaz 1657, Ü. T. 59-3667 Buenos Aires -oOo- INFORMACIJSKI URAD V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoldicati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, ¿brnite se do nas po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE Ko iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno! NAŠI ZASTOPNIKI Za Avellanedo: Liberat Taučar, Chaca-buco 587. Za Cordobo: Frane Kurinčič, Calle Pinzón 441, Pueblo San Martin. Za Rosario: Anton Brisar, Calle Ricar-done 51. Za Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastop-fliki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do ajih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista. Na dalje lahko poravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco Germánico, pri Skrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio na Pater-nalu. DOMAČE VESTI HIMEN Danes sta si obljubila večno zvestobo g. Mirko Peljhan, doma iz Ljubljane in gdČna,. Sla-vica Ušaj doma iz Raven pri černičah na Goriškem. Ženin je javni sodelavec pri Slovenskem tedniku in član SPD. I. ter je v naši naselbini vsem dobro poznan, enako je tudi nevesta stalna naročnica S. T. in članica SPD. I. Člani in članice SPD. I. jima želijo obilo sreče v novem stanu. Tem željam se iskreno pridružuje tudi uredništvo Slovenskega tednika. HIMEN Poročila sta se gdčna. Stanič Josefina doma iz Kanala in g. Friderik Moro, doma iz Kr-mina, Bilo srečno! Nevesta je tudi naročnica našega lista. NOV GROB V STAREM KRAJU Emil Cotič in njegova žena Rezka sta prejela, iz domovine žalostno vest, da je preminul v Gorici 26 avgusta po celi okolici dobro znan gostilničar "Pri belem zajcu" Josip Molar v starosti 55 let. Omenjeni je svak oziroma brat Emila Cotič in njegove žene Rezke ki stanujeta v Villa Lugano v Buenos Airesu. Vsem preostalim naše iskreno sožalje! ŽALOSTNA VEST V pondeljek je umrl nagle smrti Ivan Zad-nik doma iz Loč pri Trstu. Doma zapušča ženo in dva nedorastla otroka. Vsem preostalim naše najiskrenejše sožalje! PRODA SE: po zelo nizki ceni vse potrebščine za zidanje: okna, vrata, podove itd. Naslov: Angela Devetak, Olavariño 2351. Bs. Aires, PRODA SE: lepo zemljišče v Caserosu po zelo ugodni ceni. Informacije na uredništvu. Službo dobijo ženske za razna domača dela, plače od $ 70.—. razume kaj malega na čevljarstvo. Službo išče par moških za vsako delo, kdor kaj ve o kaki zaposiltvi, naj nam takoj javi. Pomagajmo si medsebojno. OGLAŠEVATELJEM NA ZNANJE Valentič Mario, ki se na zahtevo izkaže z našim overovljenjem, je polnomočni zastopnik oglasnega oddelka Slovenskega tednika. IZ CORDOBE Naznanjamo slovenskim izseljencem, da priredi DKD. Iskra v nedeljo dne 8 novembra ob 4 uri popoldne svojo prvo pomladansko prireditev v Ukrajinskem salonu v ulici 82 št, 1533, Barri Ingles. Spored bo sledeči: 1.) Otvoritev. Godba. (Orkester) 2.) Deklamacija. Moje poljane. 3.) Deklamacija. Juventud, (v arg. jeziku). 4.) Igrokaz v enem dejanju. Prizor iz delavskega življenja: "V PRISTANIŠČU" Po končanem sporedu prosta zabava, šaljiva pošta, srečkanje in ples do polnoči. Svira dobroznani češki orkester. Vstopnina moški: $ 0.80, ženske prosto. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA P. B. La Plata. — Izgubljene številke Vam bomo dostavili. Ostale koit vidite drugje pojasnjeno, niso izšle. Pozdrav! A. M. Mendoza. — Nič zato, če smo malo počakali, samo da se poravna kadar se more in je boljša prilika S. T. je last slovenskega delavstva, ki smo vsi, in piše za skupne izesel-jenske koristi ter ste lahko brez skrbi, da bo tak tudi v bodoče ostal. Pravite, da nam ne morete pridobiti nobenega naročnika ker tam nobenega Slovenca ni. Nič zato, če ste Vi in Vaša družina naročeni na S. T. ste popolnoma izvršili Vašo dolžnost. Pozdrav. M. P. Mesto in J. P. Loma Verde, prejeli polletne naročnine od E. Živec na Paternalu. Pozdrv! J. K. Devoto. — Kot želite. Res ste imeli smolo. Z dobro voljo pa se vse premaga. K nam lahko pridete brez skrbi, ker zadeve ki jo o-menjate, za nas ne obstoja več. Pozdrav! J. P. Mesto. — Vzrok je pojasnjen na drugem mestu. Pozdrav in na svidenje! D. P. D. Malagueña. — Naročnine za Tednik in Koledar prejeli v redu. Sliko tudi. Vse bomo napravili kot želite. Pozdrav! J. N. Tandil. — Vse liste odpošljemo hkratu. Naslov je res včasih malo slab ker delamo več kopij skupaj, vendar to ni glavni vzrok temveč pošta ki je večkrat malomarna, četudi si ne pusti tega očitati Za Koledar bomo vpo-števali. Pozdrav! P. B. Las Heras. — Kot smo pojasnili vzrok na drugem mestu,, list zadnji teden ni izšel. Za Koledar prejeli na znanje. Da bi tudi na deželi prejemali list do nedelje, bi ga morali izdajati en dan preje. Pozdrav! • Š, Š. Merceditas. — Nas veseli, da ste Hrvat in da se vseeno zanimate za S. T. Uredništvo se ne more za vse dogodke posebej zanimati Tudi listov ne čitamo vseh natanko, da je to naš poklic, ker jih nam prihaja preveč, vendar kar je bolj važnega nam nič ne uide. Nas v prvi vrsti zanimajo samo načelne smernice jugoslovanske zunanje politike, v notranje zadeve pa se ne spuščamo, ker v izseljen-stvu nismo za to poklicani. Pozdrav! J. O. Daraguiera. — Prejeli v redu. Pozdrav! L. T. Avellaneda,. — Iz raznih zaprek ni mogel urednik priti osebno tam. Vsekakor v kratkem na svidenje. Denar prejeli v redu Več osebno. Pozdrav! J. V. Mesto. — Vzrok je pojasnjen na drugem mestu. Drugo kot želite. Pozdrav! A. L. Mercedes. — Kot vidite pojasnjeno na drugem mestu, omenjene sobote list ni izšel. Pozdrav! M. N. Mesto. — Naročnino smo dobili v redu. Za drugo tudi sedaj veste. Pozdrav! J. B. Mesto. — Prejeli v redu. Pozdrav! M. J. Carmen. — Seveda bomo počaka1,i-Brez zaupanja ne smemo biti. Pozdrav celi družini! R. B. Rosario. — Naročnino za Tednik in Koledar prejeli v redu kakor tudi za tiskovni sklad. Če ima človek poñtene namene, rade-rvoIje vsakemu ugodimo in radi počakamo tudi dve leti, če treba, kot smo Vas, ko ste nas za to prosili. Želimo Vam in vaši družini več zdravja kot ste ga bili deležni doslej. Vse drago se bo potem z dobro voljo premagalo. Pozdrav! A. T. Rio Negro. — Naročnino prejeli v redu. Nič zato, če smo morali malo počakati. Ne vemo pa ali je $ 5.— samo za list ali tudi za Koledar kot pišete, da bi ga rad imel. Gena listu je na prvi strani, koledar pa stane po pošti $ 1.80. Pozdrav! D. D. Mesto. — Kot vidite smo Vam ugodili, Zakaj pa ne. Pozdrav! J. K. Rosario. — Za Koledar in za tiskovni sklad prejeli v redu. Pozdrave izročili. Pozdrav ! M. B. Temperie. — List bomo pošiljali na novi naslov. Če bi bilo mnogo takih članov kot je oni ki ga Vi omenjate bi bilo res koristno. Vam se zdi, da je urednik "blaga duša", vsi seveda pa, niso tega mnenja. Pozdrav in na svidenje! F. K. Cordoba. — Naročnino prejeli v redu. Glede V. S. mislimo da bo sedaj prav. Pozdrav ! S.K.D. Ornus, Brazilija. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav! S. Z. Montevideo. — Opravičilo je pojasnjeno na drugem mestu. Našim zastopnikom pošiljamo list brezplačno. Pozdrav! A. K. Llavallol. •— Vpoštevajte druge okoliščine in mislimo da bo dslej prav. Pozdrav! P. L. Colonia Raronda. — Naročnino prejeli v redu. Nas veseli. Pozdrav! M. M. Berazategui. — Naročnino za, Koledar prejeli v redu kakor tudi za tiskovni sklad. Imenik naročnikov ne vemo, če bomo objavili ali ne. Pozdravi Vsi drugi ki ste potom naših zastopnikov, in-kasantov, telefonično ali osebno iskali kakor-šnegakoli pojasnila ali naročila na našem uredništvu, smo vzeli na znanje. Informacijski urad bo vsem odgovoril prve dni v tednu. Kaj se je Danilotu sanjalo Skalinov desetletni Danilo ni bil kaj uka-željni dečko. Na poti v šolo je večkrat zavil v gozd in tam stikal za ptičjimi gnezdi in drugimi skrivnostmi gozda. Ko je za njegove aventure izvedela njegova dobra mamica, ga je vselej hudo oštela, zaleglo pa največkrat ni nič, četudi je Danilo svečano obljubil, da ne bo šel več v gozd temveč naravnost v šolo. Kar naenkrat pa se je Skalinov Danilo zelo spremenil. V gozd je šel še le nazaj grede iz šole ter je ob poteh natrgal cvetja ki ga je poklonil svoji mamici ki je bila lepo dišečega divjega cvetja vedno tako zelo vesela. Čujmo kaj je neugnanega Danilota tako iz-premenilo: Neke pomladne noči je sanjal takole: Sel je v šolo a, namesto v učilnico je zavil v gozd. Sanjal je kako neumni da so njegovi sošolci, ko hodijo v šolo, ko pa je v gozdu tako lepo. Ko nekaj časa tako po gozdu sem in tja stika, se skloni nad zvončkom, da bi ga utrgal. A glej. čudo. Zvonček se pogreza, v zemljo in zvoni. — Danilo, Danilo, pojdi v šolo. Zvonček se je popolnoma pogreznil v zemljo a iz nje se je še vedno čulo zvonenje: Danilo, Danilo, pojdi v šolo. Danilo se prestrašen naokrog ozira. Zdelo se mu je neverjetno, kar vidi in sliši. Sklonil se je nad žolto trobentico, in glej tudi trobentica je zletela kvišku ter trobentala: Danilo, Danilo, pojdi v šolo. Danilo tedaj prestrašen zbeži po gozdu. Od vse povsod se mu zdi, da čuje klice in Zvonenjer Danilo, Danilo, pojdi v šolo, Kakor bi ga coprnice podile je tekel proti potočku ob katerem je imel navado postavljati ihlinčke. Ob potoku vgleda lepo marjetico, a komaj se jo dotakne, da bi jo utrgal, že milo zakliče: Danilo, Danilo, pojdi c šolo. Danilo ni imel nikjer več obstanka. Vse ga je WWWt IIWII IH —MIHU I.......».....m.......nun..... SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO NUDI SVOJIM ČLANOM: čitanje knjig najboljših domačih in tujih pisateljev. Čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Znižanje vstopnine na priditve in prosto na domačo zabavo. Kulturni cilj: Širjenje in izboljšanje glasila in drugih izobraževalnih pripomočkov. ...... Gospodarski cilj: Ustanovitev lastnega doma, itd. Brezplačno krogljišce. V tvojo korist je, da postaneš član tudi ti. Društveni prostori: GRAL. CESAR DIAZ 1667 - BUENOS AIRES preganjalo, naj gre v šolo. Ves gozd, in vse cvetke .so se zarotile proti njemu. &e mlinček klopočc kot bi se mu rogal. Potrt sede v travo in prične bridko jokati. Mlinček pa kar naprej ropoče: Danilo, Danilo, trda butica, v šolo pojdi, da bo kaj iz tebe. Celo valčki potoka so pričeli šumljati: Danilo, Danilo, v šolo pojdi in nauči se kaj, da ko 1o bo odneslo v morje življenja, kamor odhajamo mi, boš kaj vedel in znal. Danilo skoči kvišku, da bi bežal ven iz tega zakletega gozda in se mu spodrsne ter pade v. ... oli, padel je s postelje na tla. Sreča, da so bile samo sanje, si je nasmehni! Danilo. Odsihmal pa je redno hodil v šolo. Vsi so veseli Danilove spreobrnitve, najbolj pa dobra mamica. Brinda. NEKAJ ZA VSE Staroegiptski zdravniki so stanovali s svojimi družinami sicer v lastnih hišah, a vsak je pripadel kakšnemu duhovniškemu kolegiju. Kdor je potreboval zdravnika, se je moral zgla-siti. v svetišču in povedati, kaj je bolniku. Predstojnik zdravnikov v svetišču je nato izbral med njimi specialista za ta primer. V starem Egiptu je bilo namreč že mnogo specialistov. Ljudje jemo gotovo več, nego bi nam bilo potrebno za življenje. Pod normalnimi pogoji bi se mogel človek preživljati baje s tretjino običajne hrane. Navzlic temu pa ni videti, da bi običajna množica hrane ljudem kaj preveč škodovala, samo mora biti sestavljena s pametjo. V berlinski bolnišnici so napravili poskus, da bi prekomplicirano krvno transfuzijo nadomestili z vzbrizkanjem 30 kubičnih centimetrov štiriodstotne raztopine grozdnega sladkorja. To nadomestilo za krvno transfuzijo pa se doslej še ni popolnoma izkazalo. V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD Fotografija "LA MODERNA ODKOD KLAVIR IN POMADA Izvor besedi: lak, lupa, rasa itd. Klavir ima svoje ime iz latinskega "clavis", ključ. Kakšne zveze pa so med klavirjem in ključem? Nu, v srednjem veku, ko so govorili mnogo latinščine, so z imenom clavis označevali ključ do zaklopk v piščalih orgel, pozneje se je to ime prijelo tipke, ki piščal tako rekoč odpira in zapira, ime se je prijelo vse vrste tipk in na zadnje so začeli še klavir sam označevati s tem imenom. Ali veste, od kod prihaja beseda "lak"? Priselila se je od indijskega, "laksa" preko arabskega "lakka" in italijanskega "lacca" k nam. V indščini pomeni "laksa" sto tisoč, označuje pa tudi neke žuželke, ki jih je nešteto. lJih teh žuželk na neko vrsto hrasta, povzroča ma tem smolnato izločino, ki so jo ljudje pobirali in Uporabljali kot lak za barvanje. "Pomada" izvira zopet iz francoskega "pom-ma", jabolko. Mazilo je pa prejelo to ime, ker je imel kralj Ludvik XV. navado, da si je iz jabolk in maščobe sestavljal neko mažo za lase. , IZa povečevalno sjteklo uporajbljtamo iizraq "lupa". Ta izvira iz latinskega imena za volkuljo, lupa. Zdravniki imenujejo okroglo obolenje pod kožo lupa in samo zato, ker ima po-večalno steklo takšno obliko, se ga je prijelo čudno ime. eBseda "rasa", ki jo dandanes tako zlorabljajo, prihaja iz arabskega "ras" — glava, izvor. Sedaj bomo razumeli, zakaj se abesinski rasi tako imenujejo. INSTITUDO - DENTAL - POPULAR 2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrst*- stavljanja zob NOVOPOROČENI" Najboljši In najtrajnejži spomin je lepa In dobro Izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5,— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsat. Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. dan od osmih zvečer, tudi oh sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires (Pride iz strani 6) nova mojsirovka v hišo. Tedaj je bilo iznena-da spet polno življenja v hiši. loputanja, vrat, smeha in govorjenja. Stari Lene se je umaknil v, podstrešje. Tam je sedel pogosto tiho na toplem solneu in dostikrat se je pogovarjal z branjevko, ki je,živela prav tako sama. Trgovino je prevzel neki najemnik, ki je prinesel od Bog ve kod vse mogoče stvari. Časih je pogledal Janez po delu za obema starcema. In kadar je brainjevka. vzela iz žepa pismo, ki ga je poslala Krista iz tujega mesta, tedaj se je vselej zgodilo, da je Janez hitro odšel s klopi pred hišo. In tedaj je dejal-vselej stari Lene, prav tako kakor takrat, ko se je preselila iz mesta: "Nikar si tega ne jemlji več k srcu, saj boš lahko dobil drugo!" In Janez je prav tako odkimal kakor takrat. Kaj na,j bi bil rekel? In potem je dobil važno delo. Prav hitro je moral napraviti zibelko iz najboljšega mecesnovega lesa. Andrej mu je sam narisal načrt.. In Janez je žagal in meril osem dni. Kajti nikoli se mu ni zdela dovolj udobna, nikoli niso bile krivine dovolj lepe, nikoli niso bile cvetice na njej pisane. Toda naposled je bila le taka, kakor je morala biti, i« drobni deček, mali Andrej, je ležal v njej in se cmeril ves dan. Prav tako se je navadil strica Janeza, kakor vsi drugi v hiši. Kdo bi mu bil pa znal tako izrezljati konjičke in ladje in vozove s kolesi ki se resnično obračajo : Tudi je vedel najbolj čudne reči o gozdu m drevesih in škratih, ki uganjajo med vejami svoje neumnosti. Dosti lepše, kakor lastna mati p še. celo lepše kakor stari oče, ki mu je polovica zgodbe ostala vselej v brezzobih ustih. In zato tudi mali Andrej ni razumel, zakaj so vsi v hiši jokali, ko je Janez napravil zaboj, v katerem je potem ležal stari oče, lepo ravno, s sklenjenimi rokami. ; In dan nato. ko sta se sprehajala po vrtu z neštetimi križi, je prosil otrok starega pomočnika, naj mu napravi najlepšo igračo, ki more na svetu biti. In tedaj mu je ta že z drhtečim! prsti napravil majčkeno zibelko in ne do f vei'11 Pegast zaboj iz mecesnovega lesa n t! dve igrački imajo ?e danes v mizarski delavnici na trgu. In nihče ne ve. kdo ju je na pravil. Ne mladi gospodar, ne njegova žena Kajti Janez Križ je že davno pozabljen. In to je zaradi tega, ker žive ljudje, ki stoje zmerom ob strani, kakor znamenja ob cesti, ki «e vleče v daljave. V «Jncu in dežju oblede Čedalje neznatnejši postanejo pod sivo, prašno skorjo, ki jo puste avtomobili, ko drve mimo njih. Restaurant "O S O RI Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno svadbe Vsako nedeljo ples. CENE SMERNE - Prenočišč* po 70 cc-nt. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 INTERNAL SLOVENSKI TEDNIK i J" 1 'JLL-L______ No. 370 Iz Jugoslavije SPOR MED ŠKOFOM IN DUHOVNIKI 'V šibenifiki škofiji vladajo med duhovniš-tvom in škofom dr. Mileto zelo napeti odno-Saji. Vzrok sporov sta šibeniško bogoslovje, v katerem študira baje cela vrsta nekvalificiranih bogoslovcev in pa stara zahteva dela duhovnikov, da se ustanovi samostojna ninska škoija in odcepi od šibeniške. Predvsem podpirajo to zahtevo duhovniki iz bivše zadrske škofije. Sklicali so sestanek v Preku, ki pa se ni vršil, ker je predčasno zvedel zanj škof dr. Mileta in ga prepovedal. Na sestanku so hoteli sprejeti duhovniki resolucijo, v kateri bi zahtevali od škofa dr. Milete, da se odreče upravljanju škofije, ki pripada bivši zadrski škofiji. Koliko je nasprotstvo med škofom in duhovniki, dokazuje to, da je škof premestil celo vrsto starejših Uglednih duhovnikov iz Šibenika na deželo, kjer jim je dodelil povsem male župnije. "PRIJATELJI SELJAŠKE SLOGE" Znan je, da morajo biti člani gospodarske organizacije bivše HSS, "Seljaške sloge", samo pravi kmetje 'od pluga in motike". V zadnjem času pa je cela vrsta hrvatskih intelektualcev izrazila željo sodelovati pri njenem delu. Proti takemu sodelovanju se je odločno upiral ideolog "Seljaške sloge", znani radičevski prvak g. Rudolf Herceg. Sedaj so nali sporazumno rešitev s tem, da bodo ustanavljali društva "Prijateljev Seljaške sloge", v katerih bodo lahko včlanjeni tudi nekmetje. Pogoj za sprejem v to društvo pa je, da položi vsak kandidat izpit na podlagi preeitanja del pokojnega, Antona Ra-diča, ki je položil ideološke temelje hrvatskemu kmetskemu gibanju. SOČANI POSTAVIJO V LJUBLJANI SPOMENIK SIMONU GREGORČIČU Spomenik je že gotov, treba je še zbrati prispevke Ljubljana, 3. oktobra. — Dne 24. novembra 1936 poteče 30 let, kar je izdihnil Simon Gregorčič. Lepota njegovih pesmi je svojedobno navdušila ves narod. Ljudje so se trgali za njegove knjige, nov plamen narodnega navdušenja se je dvignil ob naših mejah, vsepovsod so se deklamirali in peli njegovi globoko občuteni in zaradi tega v srce segajoči stihi. Pa tudi danes je vsaka pesnitev Goriškega slavčka duhovna injekcija, ki nam oživlja spomine na izgubljeni planinski raj, na s trto ovite griče, CASA "CAMBAS" Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej Av. SAN MARTIN 2718 Buenos Aires na z oljkami posejane bregove ob sinjem Jadranu, na skalnato dolino, skozi katero se vije bistra Soča, nas navdaja z upi in nas bodri na vedno novo delo... za ujedinjeno Jugoslavijo. Še nam pretresa srca njegova oda Domovini : "O vdova tožna, zapuščena, ti mati toliko sirot!", ki je danes bolj ko kdaj resnična slika položaja, fie čujemo njegov poziv na borbo v proroški pesnitvi naslovljeno Soči, in njegova sveta oporoka nam kliče: Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod! Klanjamo sa spominu velikega pesnika, ki mu jo narod takoj po njegovi smrti sklenil postaviti spomenik. Toda v 30 letih zbirka ni uspela... Ali ni zaradi tega naša naloga, da se oddolžimo? Tembolj ker je spomin na njega tudi spomin na tuge, solze in trpljenje naših bratov... Zato mu postavimo "Sočani" skromen spomenik v prestolnici Slovenije, v beli Ljubljani še letos, da počastimo 30 letnico njegove smrti in prosimo za. prispevek vsakogar, ki je zaradi njegovih divnili pesmi vzljubil svojo veliko domovino in ki želi, da bi postale resnica proroške pesnikove besede, s katerimi je tolažil svoj revni teptani rod: "Tvoj je vstajenja dan!" Društvo Soča Matica v Ljubljani.. Vse priprave za postavitev so dovršene. Pesnikov kip je ustvaril naš nadarjeni kipar Zdenko Kalin, vlilo ga je domače livarsko podjetje Mostar na Galjevici. Prispevke sprejema Soča Ljubljriana1, trg kralja Petra I. Osvoboditelja št. 8. na čekovni račun pošt, hran, št. 12727 in uprava "Jutra" Ko se je umival in brisal, je ostal brez las in in brk — V vasi Nikinci v Sremu se je pripetil čuden dogodek. Kmet Pišto Kurcinak se je zjutraj na dvorišču umival in, ko se je brisal z brisačo, je opazil na njej vse polno las in dlak svoje brade. Kmalu je bil brez las in brk. Vaščani so bili prepričani, da je voda zastrupljena. Nihče se ni hotel več umivati, v vodo pa so pomakali pse in mačke, da bi videli, če tudi njim izpada dlaka. Ko se to nizgodilo, so šele poklicali zdravnika, ki bo zdaj ugotovil, kakšna bolezen je bila vzrok naglega in popolnega, izpada las in brade. SVOBODA ZA DELAVTSTVO "Slovenec" objavlja uvodnik k zaključku stavke tekstilnega delavstva v Sloveniji, ki je bila po njegovem mišljenju posledica potrebe izenačenja delovnih pogojev. Toda "kakor so bile na eni strani delavske zahteve upravičene, tako pa je bilo seveda jasno, da se z nezakonitimi sredstvi ne bo dalo doseči izboljšanje. Zato je posegla vmes banovinska oblast, ki je smotreno in mirno privedla, do rešitve spora, ki je zadovoljil obe strani. Naša banovina je pokazala s svojim uspelim posredovanjem v- velikem in težkem sporu pot tudi drugim banovinam". Glasilo JRZ pi-ipisuje uspeh izboljšanju gospodarske konjunkture v zadnjem času. "V talcih razmerah so mezdna gibanja veliko bolj uspešna. Uspešna pa sj delavska gibanja zato, ker se lahko poslužuje delavstvo vseh zakonitih sredstev za iboljšanje svojih razmer in ne preti danes več vsakemu delvskemu gibanju strahovalni bič kot je to bilo pod prejšnjimi režimi". Uvodnik "Slovenca' je, kakor čujemo, vzbudil posebno zanimanje med delavstvom v Kranju in Mariboru. Moda — Križ božji, kaj se je pa zgodilo, ženica? Zakaj imaš na ušesu obliž? . — Obliž? To vendar ni obliž, temveč moj novi klobuk. Dr. J. H AH N NOTRANJE BOLEZNI — PREZGODNJE ALI ZAKASNELO PERILO JAJČNIK — MATERNICA — BELI TOK — ŽELODEC — DROBOVJE — OBISTI — SLABA KRI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI. Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Tucumán 2729, esq. Pueyrredón SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER — PLAČEVANJE TEDENSKO ALI MESEČNO. f (> I Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL Specijalisii za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije • Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatičue bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — AN ALISE GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 16 do 21. CALLE CANGALLO 1542 i > i¡> i r PROTIŽIDOVSKA AKCIPA V ZAGREBU Zabeležili smo že, da je v Zagrebu začel izhajati list "Mlada Hrvatska", ki ga izdajajo hrvatski klerikalci in ki si je v svoj program postavil tudi borbo proti židovstvu na Hrvatskem in zlasti v Zagrebu. V zadnji številki prinaša list mastno tiskan uvodnik z .naslovom "Tfijinstveni gospodarji". V članku pravi med drugim: "Ko so v Zagrebu postala svobodna velika, stavbišča, na katerih je bil prej Zagrebački zbor (velesejem), so i bila vsa prodana preko noči. In preko noči so se začele na tem mestu dvigati velikanske zgradbe. Milijonske zgradbe. Zagrebčani, ko se danes sprehajajo po Martičevi ulici in gledajo, kaj s tako naglico rase iz zemlje, delajo značilne pripombe: Zida se nov Tel Aviv ali. Jeruzalem. Naša krščanska raja pa se čudom čudi, kakšni so vzroki, da se sedaj naenkrat pri nas zida na vseh straneh. Do včeraj so umirala gradbena podjetja in na tisoče raje je bilo brez posla, a sedaj, evo, je prenehala kriza, našel se je denar, ki ga preje ni in ni bilo, in zida se z milijoni, na veliko! Odkod naenkrat toliko denarja? In zakaj ta denar v zgradbe ko je mrtvo naše gospodarstvo in pomanjkanje denarja še vedno ubija široke sloje? Na vsa ta vprašanja bi ne mogli najti pravega odgovora, ako ne pogledamo na zastore našega gospodarskega življenja, ako ne poiščemo tajnih in nevidnih dirigentov, ki imajo v svojih rokah vse niti in gospodarijo po mili volji z življenji, priznavajoč samo en zakon, a. ta je njihov žep in njihova korist... Kdo so ti tajinstveni gospodarji, ki jih čutimo, ki pa se tako težko dajo najti in videti? Kje so in kako jim je ime?" Konec uvodnika se glasi: "Naš list bo posvetil posebno pozornost prav temu vprašanju, da se odkrijejo tajni pokretniki in na sonce privedo povzročitelji vseli nadlog naše sedanjosti." , AKCIJA PROTI "HRVATSKEMU DNEVNIKU" V Zagrebu je izšla v nedeljo prva številka novega tednika pod naslovom "Hrvatska Isti-na". List urejuje dr. Mate Hanžekovič, ki je bil preje urednik "Hrvatskega Dnevnika", a je nedavno tega pustil to službo. Novi tednik je pričel sistematično akcijo proti dr. Mačkovemu glasilu "Hrvatskemu Dnevniku", kar je vzbudilo v Zagrebu in v vsej javnosti nemalo senzacijo. V uvodniku napoveduje "Hrvatska Istimi' neizprosno borbo proti posflmeznimj osebam, ki se nahajajo v bližini dr. Mačka in imajo odločilen vpliv nanj. Nato se obrača proti "Hrvatskemu Dnevniku" in zatrjuje, da ta list ni glasilo dr. Mačkovega pokreta, mar-yeč par oseb, ki imajo glavno besedo v konzorciju "Hrvatskega Dnevnika". Odločilni či- CASA "CASTRO" ČEVLJARNICA — KNJIGARNA Šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in ženske TRELLES 2668 — Paternal ZAIÜTOSTi ¡ i ' KONEC INKVIZIJE Prvi jo je ustavil Napoleon Bonaparte, odpravljena pa je bila šele pred sto leti Pred sto leti 15. julija 1834 je španski kralj s posebnim dekretom ustvaril delovanje inkvizicije v področju svoje države. S tem je Španija kot zadnja država v Evropi odpravila sra,-motno gonjo, ki je zahtevala ogromno žrtev kr pahnila. Španijo v splošno pomilovanje civiliziranega sveta. Llórente, zgodovinar inkvizicije na Španskem, je izračunal, da je zahtevala strahovlada tega. gibanja samo v španski državi do leta 1808 nič mnj ko 32.000 žrtev. K tem pa je treba prišteti še 18.000 oseb, ki so bile sežgane in effigie, in 291.000 ljudi, ki so morali prenašati manj strašne muke, ki pa so se često kljub vsemu končale s smrtjo. Pod vplivom Pombalovega reformističnega gibanja, na Portugalskem je španska inkvizicija izgubila mnogo na svoji moči že sredi 18. stoletja. Kljub temu pa je bilo v zadnjih desetletjih imenovanega stoletja okolu 4000 procesov, ki so obravnavali lažje primere. Napoleon I. je leta 1808 prvič prepovedal inkvizicijo. Njegova prepoved pa ni ostala dolgo v veljavi, kajti kmalu po povratku Burbonov je Perdinad VIT obnovil inkvizitorsko delovanje in mu vrnil vse stare pravice... Ustavna revolucija, 1. 1820 je izposlovala ponovno ukinjanje inkvizicije, ki pa ni dolgo trajalo, kajti že 1. 1825 se je inkvizijsko gibanje zopet okrepilo in restavriralo. Šele po karlistovski vstaji po Ferdinandovi smrti (1833), ko se je morala inkviziciji zaslužene zadnje ure. Zadnja žrtev Izabela nasloniti na liberalni režim, So odbile inkvizicije je bil neki učitelj, ki je padel 1. 1826. Zaradi njega je velel sestaviti škof v Va-lenciji posebno sodišče, ki ga je obsodilo na smrt na. garotti, predhodnici giljotine. BIK PROTI LEVU Na neki farmi v bližini Johannisburga so otroci pasli gospodarjevo čredo, ko se je nenadno pojavil lev, planil na enega izmed otrok nitelji v tem konzorciju so trgovci Kohek in PeniČ in poslanec dr. Žiga, Scholl. Zlasti te tri list ljuto" napada in ji močita, da so sebioneži, ki hočejo v svoje osebne svrlie izkoristiti Ra-dičevo zapuščino. O "Hrvatskem Dnevniku" pravi, da postavlja v ospredje razne klepetulje in sistematično zapostavlja, gotove ugledne osebnosti, ako niso pristaši gospodov Pe-niča, Koheka in dr. Scholia. — Vsa hrvatska javnost se sedaj vprašuje, kdo stoji za. "Hrvatsko Istino" in dr. Hanžekovičem, odnosno ali je smatrati to dr. Hanžekovičevo akcijo za pisovati globlji pomen. in ga s silnim udarcem šape vrgel na tla. Kriče od strahu so se otroci razbežali. Pomoč iz farme bi gotovo prišla prepozno, da bi rešila napadenega. Toda. v zadnjem trenutku se je vrgel mogočen bik na leva in ga prisilil na dvoboj s svojimi rogovi. Nastal je strašen spopad med obema krepkima živalima, ki ga je bik odločil sebi v prid. Lev jo je popihal. Biti je moral težko ranjen, kajti njegova sled je bila še daleč v goščavo krvava, Napadeni deček je sicer močno ranjen, vendar upajo, da ga bodo ohranili živega. POSEBNA PLAČA ZA BADOGLIA Italijanski uradni list, je objavil odredbo, po kateri bo maršal Badogli, osvojitelj Abesinije, vse življenje dobival dohodke, ki jih je imel kot vrhovni poveljnik v Vzhodni Afriki, poleg tega bo dobival še plači kot maršal Italije in šef italijanskega, glavnega stana. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Mlada ljubezen On: "Dušica, vroče te ljubim, toda žal mi ne bo mogoče, da bi se ta teden videla. Mi ostaneš zvesta?" Ona: "Seveda, če treba tudi štirinajst dni." Na zboru Govornica: "Predavanje je končano. Pripravljena sem, da odgovorim na vsako vaše vpraša,-ai je!" Glas iz občinstva: "Prosim, kje ste kupili ta svoj krasni klobuk?" Pri fotografu Ljubitelj vina: "Te slike ne morem vzeti, saj na nji sploh nimam nosu." , Fotograf: 'Seveda, seveda, na fotografski plošči se rdeča barva ne pozna..." Čudno Mož: "Urša, kaj pa je z mojim čopičem za britje, da je čisto za nič?" Žena: "Čudno. Še včeraj, ko sem z njim pleskala okno, je bil prav dober!" Ruska klinika za vse bolezni Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni 55« venerične bolezni spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika 8 po-bolozni Dra. A. IZAGUIRTCE-a, ženske se sprejemajo v posebnih prosto-vodstvom poznanega specialista za navedene sebnim konzultorjiem, kateri se nahaja poti rili s posebnim vhodom in posterežene po gospej Dr. ¡Vfatlldi Krasting, katera se je diplomirala v Rusiji, v Parizu in Rícenos Aiiesu. —: Imamo zdravnike specialiste za vse vrste bolezni. — žarki X, laboratorij, Električno zdravljenje. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali hnorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOV5NSKI. SUIPACHA 28 ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGO-ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNI "el semanario esloveno" (yugoeslavo) Oral. CESAR DIAZ 1657 Año VIL Núm. 370| buenos aires PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. unvv.'5^^..vtiaucat^c^K^rjfL-v.t.^«Bi-jucraasim»;. , ijuaaucmrr-«¡scMti-ittcHiii nil IW iimii m m—n»i«w uit iiummiii ■■ Ure ju jo: Jan Kacin GORKI PRINAŠA NOV SVET Gorki je prav tako oče nove Rusije, kakor je Lenin Eno najboljših karakterizacij Gorkega je napisal Merežkovskij, ki pravi, da je Gorki nova, nesveta Rusija. Isti Merežkovskij je tudi napisal, da veliki ruski pesniki kažejo od kod Rusija prihaja. Gorki pa kaže, kam gre. V teli kratkih besedah je zapopadeno vse, kar se da povedati o Gorkem. Znani češki publicist, F. Peroutka je posvetil velikemu ruskemu pisatelju ob smrti obširen spominski članek, ki v njem točno analizira Gorkega in njegovo pot skozi življenje. Ruska klasična literatura je v celoti vzeta zgodovina puntarjev, ki so se pa kmalu urie-sli, pravi Peroutka. Punt je dvignil Gogol, napisal je prvi del "Mrtvih duš", napisal "Revizorja", v smehu je izrekel resnico in pokazal, da. potrebuje Rusija reformo. Upor pa ni trajal dolgo. Gogol se je ustrašil, sežgal nadaljevanje "Mrtvih duš", proklel svoje natiskane spise, češ, da so bili vsi napadi nanje več ali manj upravičeni in da je bilo to, kar je napisal, slabo, mrtvo, napisano v bolezenskem in nesvobodnem stanju. In v bistvu ponavlja večina ruskih pisateljev to Gogoljevo zgodbo. V začetku upor, potem pa pokora, hrepenenje po miru in pokoju. Puškin je prešel od opevanja svobode k opevanju carja, prišel tako daleč, da je odobraval usmrtitev svojih prijatelj. ¡Dostojevr skij je živel od svojega 24. leta med napred-njaki in tega' si vse življenje ni mogel odpustiti, o teh svojih letih je pisal, kakor da jih je preživel med merjasci, klečal je v občudovanju in spoštovanju "pred hrbti kitov", na katerih sloni Rusija, pred pravoslavjem in sa-modržavjem. Nakrasov ni imel povoda za ke-sanje, bil je vse življenje mnenja, da rusko ljudstvo pač mora trpeti. Gončarov se je pregrešil kvečjemu z ljubeznijo do reda, pravilnega računanja in angleških strojev. Turge-njev je raje odpotoval iz Rusije, a Tolstoj, ki ga je v mladosti tudi prevzemal pomos razuma, prišel kakor Gogol do naziranja. da so njegova dela škodljiva in da je edino važno na svetu ne protiviti se zlu in delati si, sam svojei ;