• DELEGATSKA POTA
JOŽE KONDA O DELU XXV. KONFERENCE DELEGACIJ ZA ZZD
Zakaj pojema zanimanje?
Vsak izmed nas se je včasih že izmaknil kakemu seslanku; morda si res nismo utegnili vzeti uro, dve delovnega ali prostega časa, morda pa si ga iz raznih razlogov niti nismo hoteli. Na videz opravičljiv izgovor je vedno mogoče najti. Tudi delegati XXV. konference delegacij za zbor združenega dela naše občinske skupščine se, kot je bilo razbrati v po-govoru s predsednikom te konference Jožetom Kondu, skladiščnikoin v Staninvestu, (ozd Gradnja in vzdrževanje objcktov, ne navdušujejo nad sestanki.
»Z Ijudmi se je težko zmeniti,« pravi Jože Konda. »Nekateri imajo prav takrat, ko naj bi bila seja konference, delo na terenu, drugi pogovor s prcdstavnikom, tretji rečejo, da na seje nebodo hodili. Ob uri, ko je konec de-lovnega dne, pa vsi tako hitro zginemo skcvi vrata, da sestanek
popoidne sploh ne pride v poš-tev.«
Jože Konda tudi opaža, da de-legati večinoma ne prebirajo gradiva in da na sestanke konfe-rence prihajajo vedno eni in isti Ijudje. Navadno so to predsed-niki temeljnih delegacij. »Če se obrnem na koga drugega, dobim
odgovor: Povejte to predsedni-ku. To ravnanje pa seveda usmerja misel tudi na to, da se . temeljne delegacije najbrž bolj poredko ali pa sploli ne sestajajo in da delegati zagotovo nimajo nikakršne povezave s tistimi, ki so jih izvolili.«
V prodajalni Planike na Zalo-ški cesti pravijo, da spadajo pravzaprav bolj v Center in da ne
XXV. konferenco za zbor združenega deia na.še občin-ske skupščine sestavijajo: Staninvest — tozd Gradnja in vzdrževanje objektov (nosilec konference), Kurivoprodaja, Riko Ribnica — tozd Opre-ma, Komunainu podjetjc — tozd Javna razsvetljava, Ko-munalno podjetje — Samski dom, Komunalno podjetje — lo/.d Rast, Agrotehnika Gruda in Planika — proda-jalna na Zaloški cesti.
občutijo pripadnosti k XXV. konferenci delegacij. V podob-nem položaju je tudi Staninvest, saj je bolj usmei jen v Center kot v našo občino (tu pri nas imajo le
en lozd), tako da ni čudno, da se Jože Konda čuti pri delu osam-Ijen. Zdi se mu, da se domala vsi v njihovem tozdu — od vodilnih in strokovnih delavcev do delav-skega sveta — obnašajo, kot da delegacija ne obstaja.
Pogostokrat je slišati, da je samoupravljanja premalo in da je prav v uirjevanju lc-tega naša prihodnost. V nasprotju s tem pa delegati čutijo, da na najpo-membnejših področjih našega življenja in dela nimajo dovolj vpliva. Zato so tudi sestanki te in še marsikatere konference dele-gacij bolj formalnost kot re-snična potreba. Toda vprašanje je, če je prav sprijazniti se s takim stanjem.
D. J.