5 Koliščarski kompleks raste 12 Celoletno delovanje Društva Zapotok 20 Motokrosisti v naravi Mostiščar Številka 09 • Glasilo Občine Ig • Leto XXVI • December 2020 S rečno 202 1! 2 Mostiščar 09 | December 2020 Dragi bralci in bralke Mostiščarja, prišli smo do konca leta in zadnje številke, iz katere vsaj z voščili veje duh prazničnega časa. Z daljšim pismom se ja- vlja župan Janez Cimperman, iz občinske hiša pišejo o pro- jektu Na-kolih, o selitvi enote vrtca Studenček v nove pro- store, obširne novice je pripra- vil režijski obrat. Poslanka Alenka Jeraj piše o letu, kot ga še ni bilo, v rubri- ki Društva je Društvo Zapotok pripravilo pregled aktivnosti v iztekajočem se letu, v nada- ljevanju za spremembo nekaj pesniških del članov Društva Fran Govekar Ig. V Kotičku za mlade boste izvedeli, kaj se je župan zme- nil z Božičkom, učenci OŠ Ig pišejo o pouku na daljavo in o tradicionalnem slovenskem zajtrku. O tradiciji prazničnih kruhov preberite v rubriki Dobro je vedeti. Bojan Jerlah je ponovno napisal dve zgodbi na podlagi pripovedovanj do- mačinov z Ižanskega. Celo vrsto neprimernega obnašanja v naravi pa opažajo lovci, kaj vse je in kaj ni pri- merno početje v gozdu, piše Lovska družina Tomišelj. Skrb za urejeno okolico je timsko delo, tako pravijo v podjetju Voka Snaga. Zakaj, boste izve- deli v rubriki Dobro je vedeti. V rubriki Ižanska pažarna poleg voščil še članek PDG Iška vas o zahtevnem reševa- nju, pri katerem so sodelovali letos poleti v Iškem vintgarju. Jakob J. Kenda zaključu- je serijo člankov o planinski transverzali, Šahovsko dru- štvo Ig piše o svojih letošnjih okrnjenih aktivnostih, njihov član Igor Jelen je postal držav- ni podprvak. Za konec še strani, name- njene oglasom, ne spreglejte vabila na ogled jaslic v narav- ni velikosti, vabi Turistično društvo Krim. Ogledate si jih lahko individualno ob upošte- vanju vseh ukrepov za prepre- čevanje širjenja epidemije. Prijetno branje in srečno 2021 vam želi uredništvo Mostiščarja  BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ig. Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. 11. december 2020 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Suzana Bratkovič Zavodnik, Zdravko Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja) Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig Rok za prihodnjo številko Gradivo za prvo številko Mostiščarja v letu 2021 zbiramo do četrtka, 21. januarja. Predvideni izid številke je 5. februarja. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. TIF SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji-te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Uredništvo Mostiščarja Bralkam in bralcem Mostiščarja želimo lepe praznike v krogu najbližjih ter vse dobro in predvsem zdravo leto 2021! Uredništvo Mostiščarja 3Mostiščar 09 | December 2020  ŽUPANOV KOTIČEK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Drage občanke, spoštovani občani letošnje leto je kot zakleto. Že od marca naša življenja ogroža virus in nam preprečuje, da bi živeli v ustaljenem ritmu, kakršnega smo ga bili vajeni pred tem. Kljub opozorilom stroke konec maja, ko so se stvari začele umirjati, da se virus na jesen lahko ponovno pojavi še v večjem obsegu, smo to opozorilo jemali premalo resno. Res je, da smo bili vsi naveličani in željni sprostitve ukrepov, ki so hromili javno življenje, a zaradi prevelike sproščenosti po prvem valu in nezavedanja, da je virus še vedno prisoten med nami, je jesen ponovno prinesla težave. Zaradi ponovne širitve virusa imamo spet zaprte vrtce, šole, fakultete, prepovedane gospodarske dejavnosti, omejitve gibanja med občinami, ukinjen javni promet itd. Zdravstvo je na robu zmo-gljivosti, medicinsko osebje utrujeno, umrlji- vost med starejšo populacijo zelo velika. Kljub strogim na- vodilom stroke in sprejemanju ukrepov vlade proti širjenju virusa pa veliko število drža- vljanov ne upošteva ukrepov. Še več, požvižgajo se na njih oziroma se iz njih norčujejo. Nekateri bi še kar žurali ne glede na vse težave, s kateri- mi se srečuje država in njeno zdravstvo. Občina Ig iz vsega tega seveda ni izvzeta. Po uradnih podatkih se je od marca do sredine novembra v naši obči- ni okužilo 210 oseb, kar pa ne pomeni, da je ta številka točna. Vsi, ki so bili okuženi, niso šli na testiranje oziroma nekateri niti niso zaznali slabega poču- tja, so pa bili okuženi in neve- de prenašalci virusa. Ne glede na številke menim, da smo občanke in občani Občine Ig dokaj disciplinirani. No, nekaj pa je tudi takih, ki mislijo, da jim virus ne more do živega, in ne spoštujejo ukrepov. Spreje- te sklepe vlade je treba nujno spoštovati, če želimo obvlada- ti epidemijo. Samo sprejemanje ukrepov ni dovolj. Če se ne bomo vsi državljani obnašali samozašči- tno, ne bomo preprečili širje- nja virusa v okolju, ampak se bo ta širil vse hitreje in bomo živeli v strahu. Spoštovanje omejitev gibanja, omejitev socialnih stikov in osnovnih zaščitnih ukrepov je nujno, če želimo preprečiti vse tisto, kar se zdaj dogaja. Vse vas, drage občanke, spoštovani občani, naprošam, da upoštevate in spoštujete navodila zdravstve- nega osebja in ukrepe vlade, da čim prej snamemo maske in zadihamo s polnimi pljuči. Kljub težavam, v katerih smo se znašli, so dela v občini potekala skoraj nemoteno. Vsi projekti, ki so bili predvideni za izvedbo v letošnjem letu in so bila za njih v proračunu zagotovljena sredstva, so kon- čani ali pa tik pred končanjem. Eden pomembnejših, ki je že končan, je krožišče pri KPD- ju, ki sta ga financirala drža- va in občina. Za realizacijo tega projekta je bil postopek dokaj zahteven in časovno razvlečen. Občina je morala pridobiti soglasje ustreznos- ti projekta od lastnika ceste (ministrstva za promet), kar je bil pogoj, da se za projekt za- gotovijo sredstva v državnem proračunu. Vrednost projekta je bila 679.320,95 evra. Delež občine je bil 121.000 evrov, večinski del pa je zagotovil državni proračun. Izgradnja je potekala dokaj hitro, čeprav so svoje delo morali opraviti tudi arheologi, saj gre za območje z bogato kulturno dediščino iz rimskih časov. Kaj so ar- heologi našli, je bilo že napi- sano v enem od predhodnih Mostiščarjev. Nadomestitev starega nevarnega križišča s krožiščem je velika pridobitev na področju varnosti in ureje- nosti prostora. Zelo zahteven projekt v le- tošnjem letu je tudi gradnja kanalizacije in obnove vodo- voda v vasi Podkraj. Zelo zah- teven pravim zato, ker je na nekaterih območjih trase tako trda kamnina, da je bilo treba projekt celo delno preprojek- tirati, da zagotavlja optimalno možnost priključkov. Hkrati s kanalizacijo in obnovo vodo- voda se je zgradila tudi nova javna razsvetljava. Z izgradnjo kanalizacije in obnove vodo- voda pa Podkraj še ne bo po- polnoma urejen. V letu 2021 je nujno treba izdelati projekt pločnika in projekt odvajanja cestne padavinske vode. Tak projekt je že izdelan za del To- mišlja in pridobljeno je soglas- je Direkcije za infrastrukturo. Ko bo projekt izdelan tudi za Podkraj in bo dano soglasje, bo Občina Ig z Direkcijo za in- frastrukturo sklenila pogodbo o sofinanciranju posameznih del. Želim si, da bi bili ploč- niki, meteorni kanali in nove asfaltne površine na vseh od- sekih v letu 2022/2023 zgra- jeni. Pogoj pa je, da bo projekt pločnika pravočasno priprav- ljen. To ne bo enostavno, kajti za pločnik bo treba pridobiti zemljišča vseh lastnikov ob cesti ter zagotoviti sredstva v občinskem in državnem prora- čunu. Enaka projekta je treba pripraviti tudi za vasi Staje in Brest. Smiselno bi bilo, da bi vsi omenjeni projekti potekali hkrati. Eden večjih projektov, ki tudi že poteka, je projekt z delovnim naslovom Na-kolih. Gre za projekt, ki bo razkril, kako so pred več tisočletji tu na ižanskem morostu tisoč ali več let živeli mostiščarji. Ce- lotni projekt združuje tri sklo- pe. Prvi od treh je interpreta- cijski center, katerega gradnja se že končuje v središču Iga. V tem objektu bo interpretacija dediščine kolišč in biotske ra- znovrstnosti. Na sotočju Iščice in Želimeljščice v pravem bar- janskem okolju pa je načrtova- no kolišče v naravni velikosti kot muzej na prostem. Gradnja se začne predvidoma februarja naslednjega leta. Tretji sklop je povezovalna pešpot med obema lokacijama. Vrednost celotnega projekt je 2.300.000 evrov: v višini 1.590.000 se fi- nancira iz evropskih in držav- nih sredstev, 700.000 evrov pa iz občinskega proračuna. Rok za konec celotnega projekta je leto 2022. Gradnja objekta za interpretacijo vsebin biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč ter ureditev okolice ima rok za konec del v sredini le- tošnjega decembra. Ko grad- binci odidejo, v objekt pridejo pripravljavci vsebin in njihovi postavljavci. To so biologi, ar- heologi, grafični oblikovalci in arhitekti. Oni so zadolženi in odgovorni, da objekt zaživi in dobi dušo preteklosti našega prostora, da prikažejo, kako so nekoč tu na Ižanskem ljudje živeli, kaj so počeli, kako so se prehranjevali, s kom so trgo- vali itd. Pri celotnem projektu sodelujejo Ministrstvo za kul- turo, Ministrstvo za okolje in prostor, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Kra- jinski park Ljubljansko barje, Narodni muzej Slovenije in Mestni muzej Ljubljana. Projekt Na-kolih je projekt prihodnosti. Je projekt, ki bo Občino Ig postavil na zemlje- vid Evrope. Je projekt, ki bo generator razvoja Občine Ig na področju turizma, s tem pa bo turizem postal eden nosil- nih stebrov razvoja Občine Ig v prihodnosti. Če bomo znali in bili sposobni izkoristiti vse 4 Mostiščar 09 | December 2020  ŽUPANOV KOTIČEK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// naravne danosti in danost, ki jo bo omogočal projekt Na-ko- lih, bo to vsem v občini prines- lo dodano vrednost, ki se je danes še ne zavedamo. Upam, da se ne bo kje zalomilo. To pravim zato, ker je bilo kar nekaj pritiskov in poskusov s strani dela lokalne politike na različnih državnih in lokal- nih ravneh, da bi se realizacija tega projekta preprečila. Hva- la bogu jim to ni uspelo. Več- desetletne sanje nas Ižancev se bodo končno uresničile. V tem letu smo se zelo drzno in tudi z velikim strahom lo- tili urejanja razmer v Iškem vintgarju. Mislim, da ni treba razlagati, s kakšno anarhijo smo se spopadli v preteklosti. Težko najdem pravo besedo za vse tisto, kar se je v tej dolini dogajalo. Kar nekaj let smo se ukvarjali z odpadki, nekontro- liranim kurjenjem na prostem in divjim parkiranjem. Vsak ponedeljek se je pobiralo in odvažalo na kupe odpadkov, ki niso bili odvrženi samo poleg zabojnikov, bili so praktično vsepovsod. V sušnem obdob- ju, v času velike požarne ne- varnosti, se je kurilo in peklo, kjer se je kdo spomnil. Avto- mobili so bili parkirani vse- povsod, tudi tam, kjer je bilo prepovedano. S tem početjem pa so lastniki vozil prepreče- vali dostop intervencijskim vozilom in tistim občanom, ki živijo v tem prostoru. 27. 5. 2020 je občinski svet na pred- log občinske uprave sprejel sklep ter potrdil Odlok o pro- metnem režimu in varovanju narave in okolja na območju naravne vrednote Iški vintgar. Na podlagi tega odloka smo začeli v Iškem vintgarju ureja- ti kaotične razmere. Nov režim je prinesel korenite spremem- be, nihče pa ni vedel, kako se bodo obiskovalci odzvali. Po nekaj tednih smo ugotovili, da je bil to pravi korak. Obisko- valci so se v veliki večini po- zitivno odzvali na ukrep, kar nam je vlilo pogum, da s tem projektom nadaljujemo in Iški vintgar spet postavimo med najbolj prepoznavne sloven- ske turistične destinacije, ki jih krasita neokrnjena narava in dobra kulinarična ponudba. Vsaka sprememba pa ne naleti na pozitiven odziv pri vseh obiskovalcih. Tudi v tem in drugih primerih je bilo tako. Vedno se najde kdo, ki ni pripravljen spoštovati spre- memb, in posledica je plače- vanje predpisanih kazni, ki niso ravno nizke, na katere pa posamezniki, ki so v manjšini, odreagirajo zelo agresivno. A če želimo zavarovati naše na- ravne vrednote in tiste, ki tam živijo, je nujno potrebno spre- jemati in spoštovati predpise. Kar nekaj odlokov za posame- zna področja v Občini Ig bo še treba sprejeti, če jih želimo za- ščititi pred nasiljem pločevine in obiskovalci, ki jim za naravo ni kaj dosti mar. Kdor se ne drži omejitev in s tem krši pravila, je kaznovan. Kazen pa povzroči negodo- vanje, upor, obtoževanje dru- gih ter prikazovanje sebe kot žrtveno jagnje, čeprav je kazen plačal zato, ker ni spoštoval prometnih predpisov ali dru- gih omejitev v prostoru. Doma si prav gotovo ne upa z umaza- nimi čevlji v stanovanje. Pred mesecem ali več mi je nekdo na mizo položil ne- kaj popisanih listov, ki jih je skopiral iz Twitterja ali Face- booka, ne vem natančno. Je pa bilo prav zanimivo branje, manjši del ga zapisujem. Mar- ko B. je preko enega od druž- benih omrežij obvestil svoje prijatelje, da je moral plačati kazen, ker je parkiral na nedo- voljenem mestu pri slapovih v Iški (Mala vas). Na omrežju je zapisal, citiram: »Evo novi ukrepi že delujejo. Da sem se šel s svojo hčerko skopat za pol ure do jeza sem dobil tale listek … Bravo, Janez Cimper- man, res znaš veliko naredit za kraj in krajane«. Plačilni listič je objavil na omrežju, češ pog- lejte, kako velika žrtev tega bedaka župana sem! In sprožil se je plaz obtoževanj njegovih všečkarjev na moj račun, ne da bi preverili, kaj je pravzaprav resnica. Nadaljevanje branja je bilo zelo zanimivo. Plaz obtožb je imel tako dolg seznam, kaj je treba z mano storiti, da sem se resno vprašal, v katerem času živim. Urška mi očita v opravičilo kazni Marku, da nič ne delamo, samo zaračunava- mo. Matjaž je napisal: »Poča- kat pa potunkat«. Sprašujem se, v kaj me bodo potunkali? Grega pravi: »Zelo žalostno, toda resnično.« Simon odgo- vori: »Naj gre ta župan v PM. Marko B. loh ga počakamo z kako karjolo dišečega, haha- ha.« Vključi se Tina, ki napiše »Tele slovenske janeze je treba za kravateljc in v penzijo, za- por ali Goli otok … samo sranje delajo in zepe filajo….se mal pa ti bodo lezalnik in sencnik ra- cunali ko si ga bos na svoj vrt postavil.« Na koncu teh po- govorov, nisem namreč vseh zapisal, pravi Aleš »Red je red. Marko B. odgovori saj to je problem ker ga ni…« In kdo si zasluži Goli otok, karjolo gnojnice, tunkanje? Sramota, da toliko odraslih ljudi (vse te osebno poznam) ne razmišlja niti toliko, da bi se prepričali, kaj je resnica. Režim prometa v naselju pri jezu (Mala vas) so zahte- vali stanovalci in tudi to, da se prekrškarje kaznuje! To je resnica! Če se ne motim, v tem naselju živi tudi oče Marka B. Marko, svetujem ti, da svojih grehov ne nalagaš na pleča drugih. Vsak od nas ima do- volj svojih. Če pa je imelo to pisanje po družbenih omrež- jih drug namen, pa je skrajno zaskrbljujoče in vredno vse obsodbe. Drage občanke spoštovani občani, prihaja božično-novo- letni čas, zato vsem želim ve- sele božične praznike ter sreč- no, zdravo in uspešno novo leto. Janez Cimperman Dragi občanke in občani, letošnje leto nas je kot družbo postavilo pred številne izzive. V prihodnjem želimo, da življenje postavimo na nove tirnice, po katerih bomo uspešno vozili naprej. Preživite lepe praznične dni, vesel božič in cenite čas, namenjen bližnjim. Srečno 2021! Župan Janez Cimperman in občinska uprava 5Mostiščar 09 | December 2020  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Na-kolih Koliščarski kompleks raste Jeseni 2019 se je v sre-dišču Iga začela gradnja objekta, ki bo namenjen predstavitvi dediščine kolišč in biotske raznovrstnosti Lju- bljanskega barja. Do konca le- tošnjega leta bo podjetje Resal d.o.o. končalo gradbena dela – ta so obsegala novogradnjo, t. i. interpretacijski center, re- konstrukcijo obstoječe stare kamnite kašče ter zunanjo ure- ditev okolice. Že več kot leto dni vzpo- redno poteka tudi snovanje razstave, ki bo postavljena v interpretacijskem centru. Po začrtanem vsebinskem kon- ceptu, ki sta ga pripravila par- tnerja ZRC SAZU in javni za- vod Krajinski park Ljubljansko barje, je Atelje Ostan Pavlin pripravil načrt opreme razsta- ve, skupini pripravljavcev raz- stave se je poleti pridružila še skupina grafičnih oblikoval- cev iz TAK kolektiva. Prenos vsebin s papirja v trodimen- zionalen prostor tega arhi- tekturno zelo dinamičnega objekta postaja vse bolj opri- jemljiv. Razstava je zasnovana interaktivno in bo obiskovalce spodbujala k aktivnemu sode- lovanju. V pritličju nas bo po- peljala v zgodovino, v čas 19. stoletja, ko so se začele prve načrtne raziskave narave Lju- bljanskega barja ter so bila v bližini Iga odkrita in raziskana prva prazgodovinska kolišča pri nas. V nadstropju bo rdeča nit razstave raziskovanje – npr. spoznavanje današnjih metod, ki jih uporabljajo arheologi in naravoslovci pri raziskova- nju Ljubljanskega barja. Za- nimiv bo kronološki pregled več tisočletij dolgega obdobja koliščarjev ter spoznavanje živalskih in rastlinskih po- sebnosti Ljubljanskega barja. Zadnji del razstave je name- njen mednarodnemu pomenu Ljubljanskega barja (Unesco, Natura 2000). Drugi del koliščarske zgod- be bo nastal na barju, kjer bo zgrajeno kolišče v naravni ve- likosti in urejena povezovalna pot. Občina Ig je poleti izvedla dva javna razpisa za gradnjo koliščarske naselbine s povezo- valno potjo, a neuspešno. Cene prijavljenih gradbincev so na- mreč presegale zagotovljena sredstva. V pripravi je ponovi- tev javnega razpisa, za katere- ga upamo, da bo uspešen. Ker gradnjo delno financi- ramo z evropskimi sredstvi, napredek redno spremlja tudi naš posredniški organ, to je Ministrstvo za kulturo. Pred- stavnika ministrstva sta bila nazadnje na delovnem obisku konec novembra in sta si ogle- dala tudi gradbišče ter bila z videnim zadovoljna. Občini ministrstvo nudi vso podporo, da bo operacija Na-kolih us- pešno končana. Maja Zupančič Natalija Skok Čestitam vam ob našem državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti. Ob 30-letnici ga praznujmo s ponosom in veseljem! Župan Janez Cimperman s sodelavci Zimski nočni pogled na vhodni delPogled na novogradnjo z južne strani Obisk z ministrstva za kulturo 6 Mostiščar 09 | December 2020  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Prenovljena enota vrtca Studenček že pričakuje otroke Enota Vrtca Ig Studenček se je preselila iz stavbe pod občino v stari vrtec na Troštovo ulico. Takoj ko bodo sproščeni ukrepi zaradi epidemije, bodo otroci iz od- delkov Zajčki, Lunice, Kužki že lahko vseljeni v prenovljene prostore. Preselitev je bila pot- rebna zaradi povečanih vred- nosti radona v spodnjih pro- storih pod občinsko stavbo. V starem vrtcu so obnovljene tri igralnice s sanitarijami, razde- lilna kuhinja, garderobe, skup- ni prostor za vzgojiteljice, zu- nanji WC in zunanje površine. Stari vrtec je montažne gradnje in je bil zgrajen leta 1985. Dejavnost v njem je bila opuščena v letu 2013 s prese- litvijo otrok v novi centralni vrtec. Od leta 2016 do 2019 je bil del prostorov uporabljen za prostore šole v času gradnje prizidka k šoli. Sanacija starega vrtca je le začasna rešitev do prizidave centralnega vrtca, saj je stav- ba energetsko neustrezna, prav tako so dotrajane inšta- lacije. Otroci pa bodo imeli boljše pogoje kot v prostorih pod občino, saj je bil stari vr- tec namensko grajen za pro- grame vrtca. Na voljo so tudi ograjene zunanje površine za igro otrok. Prepričani smo, da se bodo otroci, vzgojiteljice in drugi zaposleni v njem dobro počutili. Polona Skledar Igralnica je pripravljena na prihod otrok. V starem vrtcu na Igu so bile obnovljene tri igralnice. Opremljena razdelilna kuhinja Občina Ig Sprejemna pisarna Uradne ure: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne infor- macije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnje- vanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00 Krajevni urad Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uradne ure: torek: 8.00-12.00 in 13.00-15.00 V krajevni urad se vstopa posamično, čakalnica je pripravljena v pritličju stavbe. Več informacij: Krajevni urad Ig, tel.: 01/286-20-03 v času uradnih ur ali Upravna enota Ljubljana, tel.: 01/306-32-00. 7Mostiščar 09 | December 2020  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Režijski obrat sporoča Dela v Podkraju gredo h koncu. Dela v PodkrajuObnova vodovoda na Malem vrhku Obnova vodovoda Podkraj z novo kanalizacijo in obnovljenim vodovodom V Podkraju bo konec decembra 2020 končana investicija obno-va vodovoda in izgradnje kanalizacije. Nadaljevanje obnove v Kotu in na Kremenici Konec meseca novembra 2020 je bila z izbranim izvajalcem na javnem razpisu podpisana pogodba za sanacijo vodovoda Kremenica – faza I in obnovo vodovoda čez Kot v sklopu projekta povezovalni vodovod Ig–Staje–Kot. Dela bo izvajalec začel v me- secu decembru 2020, če bodo vremenske razmere to dopuščale. Obnova vodovoda v Škrilju Zaradi številnih okvar na javnem vodovodu in priključkih, ki so se pojavili hkrati (v dveh tednih), je bila v novembru izvedena obnova glavnega voda in obnova vodovodnih priključkov v Škri- ljah (Mali vrhek–Krajček). 8 Mostiščar 09 | December 2020  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pregledi hidrantov V oktobru so prostovoljna gasilska društva v občini opravila preglede hidrantnega omrežja. Hidranti morajo biti dostopni in jih ni dovoljeno ograjeva- ti (nadtalne) ali zasipati (podtalne). Prav tako ni dovoljeno na hidrantnem omrežju odvzemati vode brez soglasja upravljavca javnega vodovodnega omrežja. V času zimskih padavin smo večkrat naleteli na situacijo, ko je bil hidrant zasut s snegom. Prosimo, da lastniki objektov in zemljišč ob kidanju snega tega ne mečete na podtalne in nadtalne hidrante. Variantne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Občina Ig je v letošnjem letu (2020) naročila izdelavo variantnih reši- tev in operativnega programa za od- vajanje in čiščenje odpadnih voda za celotno območje občine Ig, kjer še ni zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Izvajalci, podjetje Vodar d.o.o. iz Celja, so pripravili variantne rešitve, ki so jih občinskim svetnikom in vaškim svetom predstavili preko videokonference v sre- do, 11. 11. 2020.  Predstavitev je bila sicer mišljena v živo v dvorani v Centru Ig, vendar epidemiološke razmere tega niso dopuščale. Dokumenti in videoposnetek konference so bili objavljeni na spletni strani občine. Občani so lahko pripombe, vprašanje, predloge podali do 26. 11. 2020. Študija variant odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Ig za- jema primerjave različnih variant za opre- mljanja še neopremljenega dela občine, in sicer za aglomeracije, ki jih je občina zakonsko obvezana opremiti po oskrbo- valnih standardih, določenih v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpa- dne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19), kot tudi za naselje zunaj območij aglomeracij. Po terenskem pregledu celotnega ob- močja je bila študija razdeljena na šest enot, ki obravnavajo naselja, za katera je bilo smiselno preveriti variante povezova- nja med seboj oz. na obstoječe vode. Glede na veliko površino vodovarstve- nih območij v Občini Ig je smiselno pred- nostno izbrati variante, ki komunalno od- padno vodo odvajajo zunaj teh območij in predvidevajo njeno obravnavo na skupni komunalni čistilni napravi, kar omogoča boljši nadzor nad učinkovitostjo čiščenja in olajša upravljanje. Predvsem z vidika začetne investicije je tovrstno opremlja- nje zahtevnejše od opremljanja z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, zato je končna odločitev kompromis. Ob dolo- Zaščita vodomerov pred zmrzaljo Zaradi nizkih temperatur pod ledi-ščem v zimskih mesecih so posledice zaznavne tudi na vodovodnih priključ- kih, vodomerih in hišnem vodovodnem omrežju, če uporabniki ne poskrbijo za ustrezno zaščito in občasen pretok vode. Vodomeri so v lasti lastnikov objektov, zato morajo lastniki ali uporabniki sami poskrbeti za preventivno zaščito vgraje- nih vodomerov in vodomernih jaškov. Vodomer pred zmrzaljo zaščitimo z dovolj globokim vodomernim jaškov z izoliranim pokrovom in dodatno toplo- tno zaščito nad vodomerom z izolacijski- mi materiali, s čimer preprečimo dostop mrzlega zraka. Dodaten preventivni ukrep proti poškodbam vodomera, priključka in internega hišnega vodovodnega omrežja zaradi zamrznitve je, da zagotovimo sta- len pretok vode. Prosimo, da v času nizkih temperatur redno pregledujete vodomerne jaške, vo- domere in poskrbite, da ne bo prihajalo do nevšečnosti zaradi zmrzali. Vsako okvaro na hišnem vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru je treba takoj prijaviti upravljavcu vodo- vodnega sistema na telefonsko številko dežurne službe 041/408-407. Poškodova- ni vodomer lahko zamenja le upravljavec vodovodnega sistema. Stroške, ki so pos- ledica neodgovornega ravnanja lastnikov, krijejo lastniki sami. Demontaže vgraje- nega vodomera lastniki ne smejo izvesti samostojno. Nepravilno postavljen oz. zagrajen hidrant Podtalni hidrant na pločniku z označbo o lokaciji Zmrznjen vodomer 9Mostiščar 09 | December 2020  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: − po telefonu: 01/2802-314 − po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si − prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Urnik Zbirnega centra Matena Zimski čas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Če je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Je to podoba Ljubljanskega barja, ki si jo želimo? Svinjarija brez primere Le kakšne misli se podijo po glavi osebe, ki je v Krajinskem parku Ljubljansko barje odvrgla kup avtomobilskih delov kljub dejstvu, da zbirni center Matena deluje nemoteno, prav tako delujejo tudi zbirni centri v okolici? To osebo lahko samo vprašamo: Ali je to zate čisto Ljubljansko barje? Ali skrbiš za čisto okolje? Ali je težko pripeljati odpadke v za to namenjen prostor? Vse, kar lahko rečemo, je: SVINJARIJA BREZ PRIMERE. Uroš Čuden Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Župan 01/280-23-02 Direktor občinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Režijski obrat 01/280-23-14 Medobčinski inšpektorat 01/788-87-50 Srečno 2021! čitvi strategije je mogoče izbrane sklope v fazi izvedbe razdeliti v več faz in tako prioritetno opremiti strnjene dele naselij, dodatne povezovalne vode pa dograditi pozneje. Tako se sama investicija lahko poraz- deli. V fazi projektiranja je kljub vsemu smiselno končno situacijo obravnavati enotno, da se opredeli točke priključeva- nja in končne zmogljivosti kanalizacijske- ga sistema. V Študiji variant odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Ig so identificirani smiselni ukrepi za zagota- vljanje ustrezne opremljenosti območja. Roke za izvajanje ukrepov, prednostne naloge in finančne vire se bo na podlagi te študije določilo v okviru občinskega operativnega načrta. Študija variant služi kot predinvesticijska zasnova skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Variantne rešitve bosta obravnavala pristojni odbor in Občinski svet, ki bosta na podlagi izbranih variantnih rešitev po- trdila tudi Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Ig. Katja Ivanuš, režijski obrat 10 Mostiščar 09 | December 2020  IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///////////////////////////////////////////////////////////////// Želimo vam, da bi se vam uresničile vse želje, pričakovanja in sanje, tudi tiste, ki ste jih postavili visoko nad oblake. Srečno! PGD Kot - Staje in SVS Kot  IZ ŽIVLJENJA STRANK //////////////////// Vesele božične praznike in srečno ter pozitivno v letu 2021 vam želijo PGD Tomišelj ter SVS Tomišelj in SVS Podkraj Vse želje, ki letos se niso izpolnile, vse sanje, ki niso sadu obrodile, v prihodnjem naj letu dobijo polet, naj čim prej izpolni se njihov obet! PGD Iška vas in SVS Iška vas Spoštovane sovaščanke in sovaščani, letošnji božič bo zagotovo drugačen od prejšnjih. Želimo vam vse dobro, obilo zdravja in dobre volje. Za naše voščilo smo si sposodili besede Svetlane Makarovič. Naj se uresničijo. SVS in PGD Škrilje V srebrnem ivju bakle plapolajo, božični sel prinaša sporočilo, da že minevajo najhujši časi, da se bo vse na bolje obrnilo. Dobrota bo premagala sovraštvo, ljubezen v srcih bo pregnala mraz, zato praznujmo v miru, sestre, bratje, zaupajmo v srečnejši novi čas. Naj bodo prazniki prepredeni s prijateljstvom, ljubeznijo, predvsem pa notranjim mirom. V prihajajočem letu ustvarite tisto, kar ste načrtovali, in poiščite, kar ste pogrešali. Želimo vam lepe praznike in vse dobro v letu 2021. 11Mostiščar 09 | December 2020  POSLANSKI KOTIČEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Leto, kot ga še ni bilo Slovenijo, Evropo in cel svet je zajela epidemija, kakršne ne pomnimo. Za- radi tega smo v DZ RS sprejeli že šesti zakonski paket (PKP6), s katerim želimo ohraniti kon- dicijo družbe, države in gospo- darstva tudi za čas po epide- miji. Sprejeli smo nekaj novih ukrepov, nekatere, ki so se iz- kazali za učinkovite v prejšnjih paketih, pa podaljšujemo. Največ sredstev je šlo za pomoč tistim, ki delajo, in za pomoč podjetjem, da se ta de- lovna mesta ohranijo. Tako smo v petih paketih namenili več kot 300 milijonov evrov za nadomestilo izplačil oziroma plač tistim, ki začasno čaka- jo na delo. Te pomoči je bilo neposredno deležnih skoraj 150.000 zaposlenih. Poleg tega je bilo 10.000 upravičencem izplačanih preko 110 milijonov evrov temeljnega mesečnega dohodka za samozaposlene. Tistim, ki so bili izpostavljeni v času epidemije, je bilo izpla- čanih za skoraj 200 milijonov evrov dodatkov. Za pomoč turi- stičnemu gospodarstvu so bili izdani turistični boni. Doslej je to ugodnost izkoristilo več kot 800.000 ljudi in izplačanih je bilo okrog 125 milijonov evrov. Bone bo možno izkoristiti tudi v prihodnjem letu. Pomagali smo s subvencijami pri izpa- du prihodkov v šolstvu, preko 10.000 kmetom iz različnih na- slovov, največji del sredstev iz teh paketov pa je bil namenjen plačilu ali pa subvencijam pri oprostitvah plačila prispevkov za različna socialna zavarova- nja, za poklicno zavarovanje (151.000 posameznikom), za pokojninsko in invalidsko za- varovanje, kjer je bilo upravi- čencev skoraj 500.000. Povečan je bil znesek dodat- ka za veliko družino in izplačan več kot 30.000 upravičencem. Izplačan je bil enkratni soli- darnostni dodatek za upoko- jence, ki ga je prejelo 305.000 tisoč upokojencev z najnižjimi pokojninami. 150.000 upra- vičencem je bil izplačan tudi solidarnostni dodatek. Zago- tovili smo dodatna sredstva za zaščitno in ostalo potrebno opremo v času epidemije, za kar je šlo preko 100 milijonov evrov, in izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so bili prizadeti v tem času, so dobili pokrite stroške, za kar je bilo izplača- nih preko 100 milijonov evrov. Tako je zdravstveni sistem oh- ranil kondicijo in nas rešuje tudi v bistveno bolj zaostre- nih razmerah drugega vala. PKP6 prinaša podaljšanje ukre- pov začasnega čakanja na delo, dvignili smo maksimalne viši- ne delnega povračila izplačila nadomestila plače, in sicer na povprečno plačo. Uvedel se je ukrep v obliki delnega povra- čila nekritih fiksnih stroškov, česar v spomladanskih ukrepih ni bilo. Dodatno se zagotavlja informacijske tehnologije za šolanje na daljavo, podaljšuje se roke, ko gre za izpolnjevanje pogojev pri usposabljanju mla- dih raziskovalcev, subvencioni- ra se zaščitna oprema za dijake in študente s področja zdra- vstva in socialne varnosti, so- financira sobivanje staršev ob bolnem otroku v zdravstvenem zavodu za otroka do vključno 14. leta starosti. Dodatno je sproščena jamstvena shema, podaljšuje se moratorij za kre- dite. Starše se razbremenjuje plačila vrtcev, zagotavljajo se topli obroki za učence staršev do 3. dohodninskega razreda, torej za učence iz tistih družin, ki so socialno šibke. Uvajamo tudi financiranje zaščitne opre- me za športnike in še nekaj manjših popravkov. Napove- dan je še PKP7, ki bo naslavljal izhod iz epidemije v naslednjih treh mesecih. Pričakujemo, da bo cepivo, ki prihaja v upora- bo, uspešno zaustavilo širjenje epidemije v Evropi in tudi v Sloveniji. Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475. Lah- ko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko obiščite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS  IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// »Zaradi izzivov odkriješ o sebi stvari, ki jih nisi vedel. Zaradi njih se potrudiš in sežeš čez meje običajnega.« Cicely Tyson Letošnje leto je zagotovo izziv za marsikoga izmed nas. A naj bo to tudi priložnost za nov razmislek o življenju in poslanstvu, ki ga imamo kot člani te družbe. Naj vam praznični dnevi prine- sejo veliko miru, veselja s svojimi najdražjimi, ponosa ob spo- minjanju pomembnih prelomnic v življenju našega naroda, novo leto pa naj bo zdravo in uspešno. Srečno in vse dobro! Občanke in občani! Letošnje praznovanje božiča in novega leta bo drugačno. Situacija z novim virusom nas je osamila in prisilila k drugačnemu ravnanju. Morda pa bo zato božič še bolj doživet, ko se bomo zazrli vase in razmišljali o dogajanju okoli nas. Želimo vam ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, novo leto pa naj prinese zmago nad virusom, nato pa vse, kar se vam zdi, da ste zamudili v letošnjem letu, ter čim več izpolnjenih želja. OO SDS Ig Ob prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti čestitamo vsem članom in simpatizerjem stranke SLS z željo, da se med nas spet povrne povezanost in sodelovanje za skupno dobro, kot je bilo v času osamosvajanja naše države pred 30 leti. Blagoslovljene in mirne božične praznike vam želimo. Naj bodo letos preživeti v krogu družine. Novo leto naj vam prinese veliko zdravja, zadovoljstva in nove izzive. Občinski odbor SLS Občine Ig se zahvaljuje vsem za sodelovanje in vaše aktivno vključevanje za dobro vseh v naši občini. Želimo si, da bodo rezultati skupnega dela vidni v prihodnje. Srečno 2021! Občinski odbor SLS Ig 12 Mostiščar 09 | December 2020  DRUŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Celoletno delovanje Društva Zapotok Leto, ki nas je postavilo pred številna prilagajanja in izzive, za katere še slutili nismo, se počasi poslavlja. Smo v prazničnem mesecu, in kot običajno, naredimo inventuro za nazaj in nove načrte za prihajajoče leto. Kaj nas čaka, ne vemo, a v Društvu Zapotok gledamo naprej z optimizmom. Za nazaj pa – nekaj načrtovanih dogodkov smo izpeljali, nekatere smo prilagodili ukrepom, nekatere pa žal odpovedali. Kljub vsemu smo ostali zvesti sami sebi in se nismo pustili preplašiti. To so naše male zmage, ki štejejo in na katerih bomo gradili pozitivno naravnanost tudi za prihodnost. Stojkov nočni pohod Prvo januarsko soboto smo uspešno speljali 10. Stojkov nočni pohod. Po novoletni ev- foriji je pohod ponudil spro- ščujoč čas preživet v naravi in veselo druženje s pohodniki. Delovna akcija na zeliščnem vrtu V maju smo organizirali delovno akcijo na zeliščnem vrtu. Za poseg je bila potrebna delovna mehanizacija in veli- ko rok, tako ženskih kot moš- kih. Odstranili smo dotrajano ograjo in napravili podložni beton za nove stebre. Preložili smo vse notranje kamne, ure- dili potke in dosuli sekance. Opleli smo zelišča in mednje dodali traktorsko prikolico zemlje. Številnim članom, ki so se odzvali na akcijo in prispe- vali s traktorjem, mešalnikom, agregatom, se zahvaljujemo, prav tako tudi vsem ostalim, ki so ročno prispevali, da je zeli- ščni vrt lepo urejen prostor za sprostitev. Pripravljena je tudi lesena ograja in tablice z napi- si zelišč, kar pa bo moralo po- čakati do sprostitve ukrepov. Stojnica na Barjanki V septembru je organiza- torjem uspelo realizirati ko- lesarsko prireditev Barjanka. Številni kolesarji so se s po- stankom na Igu na stojnici Društva Zapotok okrepčali z zeliščnimi napitki in energij- skimi ploščicami. Mednarodni dan miru Mednarodni dan miru smo letos namesto v septembru obeležili šele v decembru. Prestavljali smo datum in upa- li, da se srečamo na kulturni prireditvi. Kljub vsemu smo posadili drevo miru in sveč- ke miru prižgali individualno. Prav gotovo zdaj drugače gle- damo na marsikatero stvar v življenju. Zavedamo se, kako pomembna so druženja, med- sebojni odnosi, dotiki, prija- teljski objemi. Odpovedane tradicionalne prireditve in drugi dogodki Prireditvi Pozdrav jesen- skim kmečkim opravilom smo se odrekli, prav tako vodene- mu sprehodu po Zapotoški učni poti, številnim delavni- cam v naravi, predavanjem in ustvarjalnicam. Tudi preostala družabna srečanja, kot so telo- vadba, balinanje, plezanje, so bila odpovedana. Individualne aktivnosti Ljudje se zdaj še bolj za- vedamo, kako pomembno je zdravje. Skrbimo zase z več gibanja, zdravo prehrano, več počitka. Močan imunski sis- tem si vzdržujemo s sprehodi v naravo, tekom, kolesarje- njem. Nemalokrat rečemo, da imamo srečo, da živimo na kmetih, v hribih, v naravi. Vse je bilo že tolikokrat povedano, a pogosto spregledamo spoz- nanje, kako narava pozitivno vpliva na človeka. Čar narave je, da zna presenetiti, na vsa- kem koraku, v vsakem letnem času, v kateremkoli življenj- skem obdobju. Ob sončnem svitu se zdi, da se čez pokra- jino razpne mila lepota. Opol- dne se objamemo s toplimi sončnimi žarki, jeseni skozi zrak žare rdečkaste barve. Ko smo na poti v gozdu, v hribu, v gori ali na travniku, so oči lač- ne sinjine neba, a hkrati vidijo vsako drevo, vsako rožo, vsako skalo in skoraj nam je žal, da nismo večkrat hodili po tem lepem svetu. Shranjujemo bar- vita čustva in sončne spomine. Kar vidimo, vzamemo za svo- je. Pot se nenehno spreminja, spušča, dviguje, zavija. To je pot izzivalnega zadovoljstva. Smo popotniki svobodnih misli in ugodja. Novoletno voščilo Mogoče je zdaj pravi čas, da se ustavimo in užijemo življenje s tistimi, ki so nam resnično pomembni. Preživi- te zadnje dni v letošnjem letu obkroženi s toplino in ljubez- nijo. Ostanite prijazni drug do drugega. Naj bodo letoš- nji prazniki domači, pristni in varni. Novo leto pa naj bo zdravo, sproščeno in veselo. Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Delovna akcija na zeliščnem vrtu Žajbelj v polnem razcvetu 13Mostiščar 09 | December 2020  DRUŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spominska tabla v Mahu V OO Združenja za vred-note slovenske osamo-svojitve Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica ob- žalujemo, da je bila že drugič uničena spominska tabla, ki smo jo postavili v Mahu v spo- min na dan, ko je pripadnik Te- ritorialne obrambe RS Zoran Drnovšek v času osamosvojit- vene vojne sestrelil helikopter okupatorske JLA. Letos je na slovesnosti zbrane nagovoril minister za obrambo mag. Ma- tej Tonin in opozoril, kako po- memben dogodek je bil to, saj je v mnogočem obrnil potek vojne. Kmalu po tem je bila ta- bla podrta in smo jo ponovno postavili. Pozneje je bila po- novno odstranjena. Sprašuje- mo se, koga tabla, ki opozarja na osamosvojitvene dogodke, tako zelo moti. Očitno je mote- ča, saj tabla, ki predstavlja ko- lišča, očitno ni tako zanimiva in ostaja na svojem mestu. Ig je v času osamosvojitvene voj- ne igral pomembno vlogo, in na to bi morali biti Ižanci po- nosni. Žalosti nas, da so očit- no med nami posamezniki, ki na to zgodovino niso ponos- ni. Predlagamo jim, da svojo objestnost izražajo kje drugje, tablo v Mahu, ki jo bomo po- novno postavili, pa pustijo pri miru. OO Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica Ob koncu leta Letošnje leto si bomo zapomnili, saj smo se, in z nami cel svet, srečali z epidemijo, kakršne je niti najsta-rejši ne pomnijo. Nas je pa prisilila, da smo se vpra- šali, kam svet drvi in ali so bili naši dnevi res polno izko- riščeni. Zavedeli smo se tudi, kako pomembna dobrina je zdravje. V Društvu Fran Govekar Ig smo morali kar nekaj pri- reditev odpovedati, med njimi tudi Koliščarski dan, ali pa jih prilagoditi. Veliko predvidenega programa nismo uspeli izvesti, a obljubljamo, da ga bomo takoj, ko bodo razmere to dopuščale. Še naprej se bomo trudili in vas razveseljevali z gledali- škimi in lutkovnimi predstavami, koncerti, literarnimi sre- čanji, likovnimi razstavami in turističnimi prireditvami. Društvo Fran Govekar Ig Spoštovani občani! V hišah prižiga se luč za lučjo, na cestah glasno kraguljčki pojo. Spet prišel je k nam ta praznični čas, ko veselje, nasmeh ozarja obraz. Veliko sreče in lepih sanj naj vam kljub negotovim časom prinese božični dan. Naj bo z upanjem začeto, mirno, veselo ter predvsem zdravo, zdravo novo leto 2021! Vse lepo, predvsem pa zdravja v letu 2021 vam želi Turistično društvo Krim Spoštovani člani in prijatelji društva VSO, spoštovani domoljubi! December je povezan z mnogo pomembnimi dogodki naše samostojnosti. 17. decembra leta 1990 je bil prvi postroj nastajajoče slovenske vojske v Kočevski Reki. 23. decembra 1990 je bil plebiscit o samostojnosti Republike Slovenije, kjer smo se večinsko odločili za samostojno pot. V spomin na ta dogodek praznujemo 26. decembra dan samostojnosti in enotnosti z željo, da bi bili vsak dan bolj povezani in enotni ter zazrti v svetlo prihodnost naše domovine. Letos pomembne obletnice praznujemo okrnjeno, ni velikih proslav, pohodov in drugih dogodkov. A na te izjemne trenutke naše zgodovine nismo pozabili, saj so bili del osamosvojitvenega procesa in rojstva nove države, katere 30-letnico bomo praznovali v prihodnjem letu. Voščimo vam ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, mirne in blagoslovljene božične praznike, v novem letu pa veliko zdravja in izpolnjenih želja. OO Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica Želimo vam mirne in blagoslovljene božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa iskrivih idej, zdravja, vedoželjnosti in mnogo lepih, nepozabnih trenutkov. Tudi z nami. Srečno! 14 Mostiščar 09 | December 2020  DRUŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovani člani Ribiškega društva Smuč! Dovolite, da se vam ob koncu leta zahvalimo za pomoč in podporo pri uresničevanju naših nalog, ki smo si jih zadali v začetku leta. V prihajajočem letu vam želimo obilo zdravja, sreče, zadovoljstva in dober prijem. Naj bo skok v novo leto čim bolj miren in brez ovir. Preživite ga v krogu svojih najdražjih. Ribiško društvo Smuč  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vem poet svoj dolg Samo pesnik lahko reši svet pred neosebnimi neonskimi lučmi hladom kapitala nabrušenimi meči laži pišem nonšalantnosti. Samo pesnik pozna uroke, ki začarajo srce in um s svojim dletom zna izklesati resnico iz kamna udomačiti besedo, da leže k nogi in krotko pogleda. Kruh iz besed Moja ptica v duši radovedno, lačno, pohotno, požrešno, kljuva drobtinice besed, da se nasiti. Včasih zakikirika kot petelin ki je zamudil svit. Drugič splete semena v ogrlico, da nahrani lačne mladiče. Darja Avsec Božič za Kevina Naj bom Otrok ki z nestrpnimi prstki razvezuje Darilo v upanju, da je notri tisto, za kar je pisal Vesolju. Letos si želim ozdravljenje planeta in ljudi na njem. Da bi se vsi lahko pogreli okrog Ognja in imeli koga, da jih Objame. Letos si ne želim Potice, ampak le Kos kruha z orehi in toplo skodelico čaja. Ko v soju prazničnih luči noč zažari, se prepletajo spomini preteklosti z željami v prihodnosti. Marija Apovnik Najlepše darilo, ki nam ga nakloni življenje, je čas. V letu, ki prihaja, ga izkoristite v dobri družbi, ustvarjalno in nasmejano. Vsem članom in občanom želimo mirne božične praznike ter zdravja in sreče v novem letu 2021. Predsednik GMD Ig Braco Vukosavljević Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš, ta svet je lep, če nekoga rad imaš, če stisneš roko komu, ki ga kaj boli, ta svet je lep, če si človek do ljudi. (Tone Pavček) Upravni odbor Društva upokojencev Ig vam vsem želi, da bo prihajajoče leto prežeto z zdravjem, harmonijo in osebnim zadovoljstvom. 15Mostiščar 09 | December 2020  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Blagoslovljen božič Božični večer. Vonj cimeta. Lučke. Dišeče smreke. Svečke na adventnem vencu. Poseben čas, ko Gospod prihaja k nam. Sramežljivo. Prijazno. Brez obsojanja. Brez zahtev. Prihaja in prinaša mir. Veselje. Toplino. Objema. Blagoslovljen božič. Zima Ivje se je ujelo v veje dreves. Skoznje sramežljivo sije sončni žarek. Hladno je. Zima. Skozi meglico se vidi zvonik. V daljavi mesto. Čudovito stvarstvo. Človek nad vsem tem. A v resnici tako majhen. Majhen drobec. Majhen trenutek. Ujet v kratek trenutek današnjega dne. Alenka Jeraj Zima Potem nekega dne pride zima, ljudem dobrohotno, nežno prikima. V dneve prinese kup zimskih besed: plundra in sanke, kurjava in led, bele snežake in šal, rokavice, tople kapuce, prehlad, krvavice … Otrokom obljublja naročje darov, odraslim sneženih skrbi in strahov … S puhastim prtom prekrije smeti, z ivjem jih v čarni okras spremeni … V prazničnem času še zlo, grdobije, sklep o iskreni ljubezni prekrije. Včasih v zamrznjeni svet odhitimo, srcu in duši za hip dovolimo, da bi trenutek v miru doživela, v belo tišino vsemirje zajela… Vsaka snežinka je misel srca, kaže kristalasto pot do neba, Kamor odtavajo praznične želje, da bi vsi našli mir, srečo, veselje … Jožica Kenk Šubic Mislice o decembru Zakaj bi štela dneve, mesece, leta? Na mobitelu se izpiše DECEMBER. Čas je za nov koledar. ∞∞∞∞∞∞∞∞∞ Ne štejem več dni. Pridejo, minevajo in odidejo … Pripotovali so spet do meseca decembra. ∞∞∞∞∞∞∞∞∞ Kar iz navade trgam liste z meseci. Glej no, december! Izbiram nov koledar … Kupim takega s šopki. ∞∞∞∞∞∞∞∞∞ Letošnje leto so vsi meseci APRIL. Kaj pa DECEMBER? Vsi trije dobri možje, prosim, potrudite se! Natrosite sneg! Seveda ne do brade! Samo toliko, da bo pred našo hišo stal sneženi mož. Jožica Kenk Šubic  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Šolanje na daljavo Vrata šole so se spet zaprla in vsak je spet doma pred svojim računalnikom. Maske mo- ramo zdaj nositi tudi zunaj. No, kar se tiče ocenjevanja znanja, imamo to preko vi- deokonference. Torej pri ustnem ocenjevanju znanja te učitelj samo sprašuje in ti odgovarjaš. Na začetku pokažeš, ali imaš kaj pred sabo, torej kamero malo premakneš okoli sebe, nato pa samo lepo odgovarjamo, nič drugače kot v šoli. Kar se tiče pisnega ocenjevanja, pa je malo drugače. Prvi test, ki ga bomo letos rešili, je bila matematika. Potekal je preko kviza. Ob določenem času se odpre in čez točno eno uro se zapre. Nato imaš še pet minut za oddajo na- loge. Kamero in mikrofon imaš vedno vključena, da so prepričani, da rešuješ s svojo glavo brez kakršnekoli pomoči. Kviz ima približno 17 vprašanj. Sicer pa nam učitelji oziroma učitelji- ce dajo snov za cel teden v spletne učilnice. To poteka tako, da se na začetku pri- javiš, torej vpišeš svoj elek- tronski naslov in emšo. Kli- kneš na predmet, ki ga želiš opraviti. Nato greš na nas- lednji predmet in to nadalju- ješ toliko časa, da prideš do konca. Seveda pa imamo to razporejeno za vseh 5 dni. Imamo tudi veliko vide- okonferenc, kjer vprašamo, če česa ne razumemo, in se dogovorimo za datume oce- njevanj. Delamo tudi snov tako, da smo popolnoma na tekočem. Korona nas torej ne zaustavlja in je skoraj vse enako kot v šoli. Vem pa, da si veliko učencev želi nazaj v šolo, saj jim računalnik dela težave, če ne to, pa vsaj, da vidijo svoje prijatelje oziro- ma prijateljice. Sara Škulj, 7.a Moj trenutni vsakdan Zjutraj vstanem, med si namažem, še mleko popijem in v šolo pred računalnik zavijem, ki me čaka vsak dan. Šola na daljavo spet se začenja, učni listi, ocene, vsi ti kupi papirja. Vsi se res trudimo, da čim boljši bi bili. Šola je prva, vedno deluje, vse ostalo stoji. Leja Gačnik, 7.a Pesmi so napisali člani Literarne skupine Društva Fran Govekar Ig. 16 Mostiščar 09 | December 2020  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Voščilo 2021 Sonce je skrito, nebo postalo je mračno, vremenska napoved pravi, da to od dežja bo drugačno. Ko na tla padejo bele snežinke, otroci jih pobirajo za spominke, odrasli pa se spomnijo na vse zimske utrinke. A naenkrat s tal se zasliši neznan šepet, glasen, ljudje stečejo k modri hiši, da bi slišali ta glas, dovolj jasen: »Vse Zemljanke in vsi Zemljani naj mi bodo v novem letu zdravi, ljubitelje nakita naj pričakajo uhani v darilih na najboljši novoletni zabavi!« Razšli so se vsi pozneje, saj je veter skorajda že lomil veje. »Vošči jim v novem letu še uspehov in sreče, naj vsi nekoč srečni upihajo svoje stote sveče.« Samo še to mi je povedati utegnila, preden ubožica se je v luži stalila. Kian Hodžić, 8. b Tradicionalni slovenski zajtrk letos na daljavo V petek, 20. 11. 2020, smo obeležili dan slovenske hrane in spremljajo-či tradicionalni slovenski zajtrk, ki je potekal pod sloganom Zajtrk z medom – super dan! Letošnji zajtrk je bil jubilejen, že deseti po vrsti in tudi prvi, ki ga nis- mo izvedli v šoli. Učence smo spodbudili, da si doma privoščijo zajtrk, sestavljen iz kruha, medu, masla, mleka in jabolka ter izvedejo spremljevalne aktivnosti. Izvedba projekta nam je kljub šolanju na daljavo pokazala, da lahko tudi v trenu- tni situaciji najdemo dobre plati. Čas šo- lanja na daljavo je lahko priložnost za iz- boljšanje prehranskih navad, zlasti za vse tiste, ki jim zjutraj zmanjka časa za zajtrk, ker se jim mudi v šolo. Je tudi priložnost, da bolje spoznamo slovenske pridelovalce in kupujemo več lokalno pridelane hrane, s tem pa podpremo prizadevanja za ohra- njanje čistega okolja in našega slovenske- ga podeželja. Urška Brvar Rušnjak, vodja prehrane, OŠ Ig Slovenski tradicionalni zajtrk Zajtrk slovenski je uravnotežen in zdrav, pij mleko domače, ne črn kakav. Po kruhu svežem vsa hiša diši, le hitro vstani, zaspanko, zdaj ti. Jabolk dobrih ne manjka na mizi in maslo na kruh si veselo namaži. Če medu za zajtrk tradicionalnega ni, čebelica kranjska ga brž naredi. Gotovo je prava slovenska žival, njen med pa je sladek in zdrav. Kaja Zrimšek, 8. b Zajtrk Tadeje in Mateje Železnik Zajtrk, narisala Eva Petrovčič Slovenski zajtrk na daljavo 17Mostiščar 09 | December 2020  KOTIČEK ZA MLADE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Praznični kruh Med ljudmi je bil kruh v vseh časih zelo spoštovana jed. Ni še dolgo tega, kar so veljale hiše, ki so ga vedno imele, za pre- možne. Kruh v hiši je veljal za zunanji videz blaginje, mnogo krajev pa ga ni poznalo druga- če kot za praznike. Nadome- ščali so ga žganci, polenta, v novejšem času pa tudi krom- pir. Kruh je stara jed, poznali so ga že pred pe tisoč leti. Pek- li so ga v žerjavici. Prakruh je bil nekvašen. Ostanki nekva- šenega kruha so pri nas mlin- ci, gibice, pogače, presnec ipd. Pred približno dva tisoč leti pa si je človek izboljšal kruh s kvasom. Za naše kraje so ohranjeni zapiski, da so kvas delali na več načinov, dokler ni prišel v rabo industrijsko izdelan pivarski kvas. Še pred prvo svetovno vojno in tudi med drugo so v nekaterih kra- jih Dolenjske izdelovali kvas iz prosene oziroma koruzne moke in mošta. Iz tega so za- mesili hlebčke, jih posušili, pred peko zmleli in zmešali v moko. Temu kvasu so rekli kravaje. Po drugih krajih so mu rekli droži. Droži pa so tudi hlebčki, ki so jih puščali v mentrgi od stare peke in z njimi zamesi- li novo testo. Ta način peke je med ljudmi še vedno znan. Poslužujejo se ga poleti, kjer še pečejo kruh doma. Kruh z drožmi je malo kiselkast, se dalj časa drži in ostane svež. Drože so delali tudi iz hmelja in koruzne moke. Kruh so me- sili iz različnih vrst mok. Med najbolj okusne domače kruhe so spadali: pšenični kruh iz pšenice, mlete na črno, soržič- ni (pol pšenični, pol rženi) in rženi. Manj dober je bil koru- zni in ajdov kruh, če ni bil do- volj mešan s pšenično moko. V hribovitih krajih, kjer dobro uspeva oves, so pekli ovse- njak, ki pa je danes že močno pozabljen. Najbolj prazničen pa je bil kruh iz bele pšenične moke. Iz testa za vsakdanji kruh so poskušali ustvariti boljše vrste kruha ter jim dati lepši videz in okus. Mešali so dvoje različ- nih barvnih vrst testa. Vsako so posebej razvaljali, položili drugega vrh drugega in zvili. Tako je nastal pisan kruh. Pšenični kruh so izboljšali z različnimi dodatki, npr. z mle- kom, jajci, maščobo pa tudi z nadevi. To je tako imenovani mlečni sadni kruh. Kot doma- ča obrt je cvetela po Gorenj- skem peka prest, predvsem okrog Škofje Loke, okoli Trsta pa je slovela peka big. Prve so nosili na ljubljanski trg, druge pa na tržaškega. V današnjem času je peka kruha doma posebnost. Do- ločene jedi so mnogo boljše, če so popestrene z domačim kruhom. Le z njim postanejo te jedi resnično ljudska spe- cialiteta. Med take jedi lahko štejemo kranjsko klobaso, ki jo jemo kuhano ali surovo, do- mače salame, vratnik, šunko in sploh narezek iz domače mesnine. Prav tako pa dober domač kruh dopolnjuje neka- tere mlečne izdelke, npr. kislo mleko, kislo smetano, mas- lo, pa tudi zaseka je boljša na kosu domačega črnega kruha kot na belem pekovskem. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Ko drobne pozornosti pobožajo naše srce in se sleherni lahko ljubljenim v oči zazre, se trenutki topline prepletejo v spomine, dnevi se napolnijo z veseljem, ki ne mine. Ko je biti človek človeku največ, kar lahko storimo, in si srečno novo leto iz srca zaželimo. (M. Perme) V imenu učencev in zaposlenih na OŠ IG vam želimo SREČNO 2021! Obisk Božička Dragi otroci, župan je pisal Božičku, da tudi letos ne sme pozabiti na vas. Božiček je z daljnega severa sporočil, da misli tudi na otroke z Ižanskega. Zaradi zdravstvenih razmer vas ne bo mogel obiskati osebno. Prosil je poštarje, da vam bodo do praznikov prinesli darilo. Do takrat bodite pridni in lepo preživite praznike. P. S. Božiček bo obdaroval otroke od letnika rojstva 2014 do začetka novembra 2020 Občina Ig 18 Mostiščar 09 | December 2020  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Skrb za urejeno okolico je timsko delo Ravnanje z odpadki je timsko delo Voke Sna-ge, ki skrbi za zbiranje odpadkov in njihovo pot v predelavo, ter občank in ob- čanov, ki ste ključni pri tem, da nastane manj odpadkov, za tiste, ki nastanejo, pa ustrezno poskrbite. Obveznost vseh občanov je, da svoje odpadke pravilno lo- čujete in jih odlagate v ustre- zne zabojnike. Pri tem si lahko pomagate z e-abecednikom od- padkov na www.mojiodpadki.si. Na nepravilno ravnanje z odpadki vas bo z obvesti- lom na zabojniku opozorila Voka Snaga, za ponavljajo- če nepravilno ravnanje pa lahko medobčinski inšpek- torat, ki je pristojen za nad- zor, izda tudi globo. Kadar imate bioloških in/ali mešanih komunalnih odpad- kov več kot običajno, jih lahko pospravite v 50- ali 100-litrske tipizirane vreče Voke Snage in jih na dan odvoza postavite poleg ustreznega zabojnika. Naenkrat lahko pripravite do pet vreč, pri čemer teža po- samezne vreče ne sme prese- gati 10 kilogramov. Vreče so naprodaj preko spleta (www. vsezaodpadke.si/vokasnaga) in v Centru ponovne uporabe na Povšetovi 4 v Ljubljani. Zadnje čase se poleg zaboj- nikov na številnih lokacijah nabirajo odpadki, ki spadajo v zbirni center oziroma je zanje treba naročiti kosovni odvoz, številni odpadki pa so names- to v zabojnike odloženi poleg njih. Odlaganje odpadkov po- leg zabojnikov je prepoveda- no. Odvoz kosovnih odpadkov je enkrat na leto brezplačen, uporabniki pa ga naročite, ko ga potrebujete. To storite tako, da izpolnite e-naročilnico na www.mojiodpadki.si, izberete datum znotraj razpisanega po- mladnega ali jesenskega ter- mina ter počakate na klic, da se dogovorite o podrobnostih odvoza kosovnih odpadkov. Občinska zakonodaja dolo- ča, da morajo vsi uporabnikovi zabojniki, tudi tisti za embala- žo in papir, stati na zasebni površini. Zabojnik na dan od- voza do 6. ure zjutraj postavi- te na prevzemno mesto, to je na rob javne površine, kjer se smetarsko vozilo lahko ustavi in izprazni zabojnik. Več informacij na www.vokasnaga.si in www.mojiodpadki.si. Lahko jim tudi pišete na vokasnaga@vokasnaga.si ali pokličete v Center za pomoč in podporo uporabnikom na telefonsko število 01 477 96 00. Voka Snaga d.o.o. V zbirnih centrih odpadke sprejemajo brezplačno, za nekatere pa veljajo količinske omejitve, in sicer za gradbene odpadke in izolacijske gradbene materiale (0,5 m3), pnevmatike (5 kosov), kosovne odpadke (3 m3), zeleni odrez (1,5 m3), salonitne plošče (evropaleta do višine pol metra) in pohištveni les (2 m3). Grad- bene odpadke sprejemajo samo v Zbirnem centru Barje. ZAČASNI ZBIRNI CENTER MATENA od 1. novembra do 31. marca: ob sredah od 9. do 13. ure ter od 14. do 17. ure od 1. aprila do 31. oktobra: ob sredah od 9. do 13. ure ter od 15. do 19. ure Zbirni center je odprt vsako prvo soboto v mesecu od 9. do 12. ure. ZBIRNI CENTER BARJE od 1. novembra do 31. marca: od ponedeljka do sobote od 6. do 18. ure od 1. aprila do 31. oktobra: od ponedeljka do sobote od 6. do 20. ure Zbirni centri so ob praznikih zaprti. Odlaganje odpadkov iz gospodinjstev je za občane brezplačno. Zabojniki na pločnikih cestiščih in drugih javnih površinah so nevarni za pešce, kolesarje in voznike. Na odvoz odpadkov vas lahko en dan prej opozori brezplačen SMS-opomnik. Nastavite si ga na spletni strani www.mojiodpadki.si preko aplikacije Moji od- vozi. 19Mostiščar 09 | December 2020  ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// Vsak kraj nosi svoj pečat, ki ga tkejo tamkajšnji ljudje. Hiter način življenja tudi na vasi ne dopušča več nekdanjega vaškega druženja, zato vse bolj izginjajo prigode, ki jih piše življenje in bi jih bilo treba ohranjati. Marsikje zgodovinski spomin in nekdanje posebnosti izginjajo, mimo gredo zgodbe ljudi, vržene v viharje življenja, kar je popolnoma v nasprotju z našimi predniki, ki so živeli premišljeno in preudarno, svoj vsakdan pa so začinili z obilico humorja. Srečevali so se ob delu in v prostem času, v domovih, pa tudi v božjem hramu in gostilnah. Tam so se sklepale kupčije, pogovori o politiki, davkih in vremenu, ob popitem kmozarčku pijače pa so planile na površje zgodbe kraja in ljudi. Tedaj prav gotovo ni manjkalo za dolg rep natolcevanj in različnih ugibanj o posameznikih, posebno če so bili drugačni ali so se razlikovali od večine. Taki sta tudi ti dve zgodbi iz podkrimskih vasi. Ožboltova žeja Ožbolt je bil velik revež, saj je bil že od mladosti vzgajan z 'eno čez ušesa'. Rodil se je v raztrgani lesenjači, v hiški, kjer je bilo devet otrok, ki so vsak dan ho- teli jesti, zato je bil že kot otrok enkrat na pol sit, drugič pa na pol lačen. Ko je do- polnil devet let, mu je prst usode pokazal pot trpljenja in ponižanja. Oditi je moral v sosednjo vas, kjer se je udinjal za pas- tirja in je že zarana okusil vse bridkosti otroških let. Njegove zemeljske blagodati so bile grenke, saj je jedel kruh s sedmimi skorjami. Na vasi je obstajalo eno in edino pravilo, in sicer delo. Janez Trdina je napi- sal v eni izmed črtic naslednjo misel: »Ob dobrih letinah kmet izhaja, ob srednjih ga hudo pobira, ob slabih ga tare lakota, da vse mrgoli beračev!« Zato je kmetov vsak- dan narekoval, da mora na vigred vsaka motika najti roko, kajti narava ne kaže rada gole riti in je kajpak morala biti ob- delana vsaka ped zemlje. Tudi pri tem gos- podarju je veljalo sveto prepričanje, da je počitek hudičeva iznajdba, zato je bilo tre- ba delati od zore do mraka, saj je bilo po- sestvo raztreseno kot izgubljeni žganci v mleku. Tako so tekla leta, mladost je hitro minila in Ožbolt, ki je zamenjal v tem času ducat gospodarjev, je poskusil več slabega kot dobrega. Na stara leta je postal brez- domec, vsem odveč, prejšnji gospodarji, kjer je služil, pa ga malone poznati niso hoteli več. Hodil je od hiše do hiše in še bog, da je dobil kje krožnik čabodre, v ka- teri ni bilo praviloma niti za ocvirk zebele. Na kresni dan je prišel Ožbolt na Smo- letovo domačijo. Usedel se je na klopico pred hišo in pobožno čakal, da se poka- že na pragu kakšna krščanska duša. No, čakal ni prav dolgo, saj je kmalu stopil iz hiše gospodar in presenečeno pogledal zgrbljenega berača. »Jej, jej, Ožbolt, ali prav vidim? Kar ne- kaj časa je minilo, odkar te ni bilo na spre- gled. Kaj bo dobrega, kaj te je prineslo k hiši?« hlini začudenost stari Smole. Nastala je tišina, nato pa se prišleku le odveže jezik, saj že po naravi ni bil brbljav. »Krščenduš, žejen sem,« precedi skozi zobe in pogleda gospodarja. Glas se mu je tresel, saj je minilo kar nekaj dni, ko je zadnjič obrnil kozarec in pognal kaj moč- nega po grlu. »Marička, pa ravno k meni te je prignala žeja,« zategne Smole in radovedno preba- da s pogledom sključenega berača. »Vode je v vsakem grabnu na pretek,« se namu- zne in počasi stopi v hišo ter se vrne z veli- kim kozarcem vode. Molče postavi pijačo pred berača, nato pa odhiti po opravkih. Prav gotovo je minila debela ura, ko za- nese Smoleta ponovno mimo Ožbolta. Ta je še vedno sedel pri polnem kozarcu kot božji volek in se tudi za ped ni premaknil. Stari Smole se zamisli, nato pa radove- dno vpraša: »Kaj nisi potožil, da si žejen. Kar spij, vode nam hvala bogu ne manjka!« se gospodar široko zasmeji, kajti dobro je poznal Ožbolta in njegove pobožne želje. Prišlek ga pogleda izpod čela in navrže z jeznim glasom: »Hudič frdamani, saj ni- sem rekel, da se bom umival. Žejen sem, pa ne vode, saj to sam dobro veš. Pes, ki ne dobi vode, in pijanec, ki nima vina, posta- ne betežen in siten, takrat pa za nobeno rabo ni!« Smole je vedel, da je stopil Ožboltu na žulj in ga dodobra vznejevolil, zato ni ho- tel več dolgoveziti. Hitro se je obrnil in odhitel s kozarcem v klet, kjer je v sodu hranil rujno kapljico. Bil je preudaren mož in je vedel, da Ožbalt išče srečo v kozarcu, čeravno nima groša, da bi vino plačal. Pri- voščil mu je to veselje, kajti žaba bo skaka- la v vodo, četudi bi jo postavil na prestol. Italijanski soldat Bila je vojna in nič ni kazalo, da bo kma-lu kaj bolje. Ljudje so se zapirali v svo- je domove in niso po nepotrebnem hodili naokoli, saj so Lahi nadavno v svoji ihti požgali Iško vas, vrstile pa so se še druge represije po okoliških vaseh. Tudi nekdaj odmevna Murnikova gostilna je životarila in živela največ od redkih posameznikov iz vasi ter od italijanskih soldatov, ki so prihajali iz bližnje postojanke. Predvsem ti so pogosto zahajali, saj je za šankom stregla brhka Murnikova hči, ki je rada posedala med vojaki in s sladkim govore- njem večala promet. Bil je mrzel zimski dan, ko je prišla so- sedova Lojza na klepet. Imela je dobro no- vico in skrivnosti ni več hotela imeti samo zase. »Veš, Katra, jaz imam novega fanta, se moram kar pohvaliti. Ti ne veš, kako je čeden in postaven v uniformi. Pa tako lepe črne lase ima, čisto skravžlane. Joj, pa tako lepo govori. Je iz Rome doma, da- leč iz južnih krajev. Briga me, kaj si mislijo ljudje in kaj govorijo, jaz vem, da je prav tako veren in pošten, kot smo mi. Imam ga tako srčno rada, da ti ne morem povedati. Pa tudi ni karsibodi. Ima visoke čine kot kakšen Tito in je menda general ali major, če ne kar kaplar. Kaj pa jaz vem, se prav nič ne spoznam na njihove čine. Ko je bil včeraj pri meni, mi je obljubil, da me bo domov v Italijo peljal in se bova tam po- ročila. Joj, kako sem srečna. Veš, pa tudi pod palcem ima denarja, da sam ne ve, ko- liko. Mi je povedal, da polne kufre. No, pa saj sem se tudi sama prepričala, mi je tošl pokazal.« Če je soldat dolgo z doma, rad k drugim ženskam roma. Skravžlan – kodrast, kufer – kovček, tošl – denarica Bojan Jerlah Prijateljici 20 Mostiščar 09 | December 2020  ZELENA BRATOVŠČINA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Motokrosisti v naravi Vožnja z motornimi vo-zili je v naravnem oko-lju zakonsko prepove- dana in kazniva, a to nekaterih ne prepriča, da se ne bi čedalje bolj množično podali pred- vsem z motorji za motokros pa tudi s štirikolesniki, terenci in pozimi z motornimi sanmi. Tako početje je ne le nezako- nito, ampak tudi škodljivo in etično sporno. Negativni vpli- vi vožnje v naravnem okolju so večplastni. Poleg hrupa motornih vozil, ki je zelo mo- teč ne samo za uporabnike narave, temveč predvsem za živali, je najbolj očitna in ne- gativna posledica tovrstne vo- žnje sprememba v sestavi tal. Vožnja po gozdu kot tudi na travniških površinah povzroči veliko poškodb – razrito zem- ljo, uničeno travno rušo, pove- čano erozijo, hkrati pa pomeni lokalno uničenje pridelka na travnikih ali škodo na mladem drevju. Za vožnjo v naravnem okolju so najbolj občutljive ži- valske vrste, ki se hitro vzne- mirijo ali so v občutljivem ži- vljenjskem obdobju, na primer v času razmnoževanja. Prav tako so ogrožene vrste, ki se ne morejo pravočasno umak- niti z območja, kjer se vozi. Rastline te možnosti nimajo, tako da lahko vožnja po ras- tišču kakšne izmed redkih ali ogroženih rastlin resno ogrozi prisotnost te vrste v širšem prostoru ali celo spremeni rastiščne razmere do te mere, da rastlina ne more več uspe- vati. Pri preprečevanju ozi- roma omejevanju negativnih vplivov vožnje v naravnem okolju bi pomagalo predvsem ozaveščanje. Gozd in travnik, po katerih se vozi z motornimi vozili, sta življenjski prostor rastlinam in živalim, prav tako imajo ta zemljišča lastnike, ki so neposredno oškodovani za- radi nevestnih voznikov. Hrup motokros motorjev spremeni vedenje živali, ki se tako prep- lašene ne morejo normalno prehranjevati, kar je še pose- bej kritično jeseni, ko živali nabirajo zaloge, in pozimi, ko v visokem snegu skoraj ne morejo do hrane, pri begu pa izgubijo veliko energije, ki jo nato težko nadomestijo ali pa zaradi tega tudi poginejo. Po- leg tega vožnja z motornimi vozili v naravi pomeni nadle- govanje in ogrožanje drugih koristnikov tega prostora, na primer planincev. Prosto spuščeni psi v naravi Morda se številka sliši sko- raj neverjetno, a psi v enem letu ubijejo okoli 1.600 divjih živali. Največ jih sicer ubijejo pozimi, ko je divjad izčrpa- na ali ne more zbežati zaradi snega. Treba pa je poudariti, da divja žival lahko umre že samo zaradi preganjanja, tudi če je pes ne ujame. Izgube energije namreč ne more kar tako nadomestiti. Zakon je glede izpusta psov v naravo zelo jasen. Psov ni dovoljeno spuščati prosto v naravo brez nadzora. Težava so neodgo- vorni lastniki, ki pogosto mis- lijo, da njihov ljubljenček ne more narediti popolnoma nič narobe, a že nekoliko manjši psi so dovolj močni, da ubijejo mladička, v skrajnih primerih celo odraslo žival, če delujejo v tropu. Po mnenju Lovske zve- ze Slovenije so največja gro- žnja divjadi kmečki psi, ki ni- majo omejenega gibanja in se ponoči v posamezni vasi zbi- rajo v krdela. Ti ponoči iščejo plen po gozdovih kot volkovi in nesrečno žival raztrgajo pri živem telesu. Smeti v naravi Lastniki gozdov se pogosto srečujejo s problematiko ne- dovoljenega odlaganja smeti v gozdovih. Številni neozave- ščeni in neodgovorni obisko- valci gozdov smeti med hojo odmetavajo in tako smetijo gozd. Še večji problem so po- samezniki, ki odpadke, names- to da bi jih oddali na ustre- znem zbirnem mestu, te raje odpeljejo v gozd in jih odvrže- jo v jarke, pod cesto ali ob goz- dnih vlakah. Za posameznike, ki na sprehodu odvržejo smet ali dve, bo morda dovolj zgolj ustno opozorilo, za nekoga, ki je pripeljal in odložil večjo količino odpadkov, pa je prija- va na policijo verjetno edina prava pot. Omenimo še po- hodništvo v teh časih. V času epidemije se izogibajmo pra- znovanjem, obiskom, nakupo- vanjem in krajem, na katerih se zadržuje večje število ljudi. Izkoristimo to obdobje za po- vezovanje z družino, zase, za kakšno knjigo in seveda spre- hod v naravi.  V gozdu opa- žamo ogromno pohodnikov, sprehajalcev psov, kolesarjev in drugih rekreativcev. V goz- du smo vedno le obiskovalci, saj je to dom številnim živalim in rastlinam, ki jih lahko moti- mo pri življenju. Kot ne želimo, da obiskovalci v našem domu povzročajo škodo, ne povzro- čajmo škode v gozdu. Rastline in živali nam bodo hvaležne, gozd pa bo ostal lep in zdrav. Držimo se osnovnih pravil. Če se po gozdu  sprehajamo, se držimo uhojenih poti. Tako ne poškodujemo podrasti. Če nabiramo gozdne sadeže, ho- dimo tako, da čim manj poško- dujemo podrast. Za nabiranje ne uporabljamo pripomočkov, ki povzročajo škodo na rastli- nah in gozdnih tleh. Spoštuj- mo oznake o morebitni pre- povedi nabiranja. Po gozdnih poteh in vlakah se ne vozimo z motorji, štirikolesniki, avto- mobili in drugimi vozili. S ko- lesi se vozimo le po gozdnih cestah. Vožnja po gozdnih vlakah in gozdnih poteh s ko- lesom ni dovoljena, razen tam, kjer je to izrecno dovoljeno in  posebej označeno. Psi naj bodo na vrvici, saj lahko pla- šijo gozdne živali. V primeru srečanja z medvedom se bo pes morebiti zagnal v medve- da: Medved se bo branil, zato se bo pes v strahu vrnil k la- stniku, medved pa mu bo zelo verjetno sledil. Znajdemo se lahko v zelo nevarni situaciji. Z motornimi vozili se  vozimo le po cestah, kjer vožnja ni prepovedana z znakom. Parki- ramo le tam, kjer je to mogoče in tako, da ne oviramo prevo- za drugih vozil (gozdarskih tovornjakov).  Ne parkiramo, kjer je skladiščen les,  in  ne parkiramo na obračališčih  za gozdarske tovornjake, da ne motimo gozdne proizvodnje. Video past na Krimu je najprej ujela medveda, ki ga je kmalu pregnal motokrosist. Najprej srne, kmalu zatem človek na štirikolesniku 21Mostiščar 09 | December 2020  ZELENA BRATOVŠČINA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Če je mogoče, se glede parki- ranja dogovorimo z lastnikom gozda. Med hojo  ne lomimo vej in ne trgamo majhnih dre- vesc, grmov in drugih rastlin. V gozdu ne kričimo in ne poslušamo glasbe. Hrup pla- ši živali. Ne kurimo ognja. Ne odmetavamo cigaretnih ogor- kov, saj so ti lahko povzročitelj gozdnega požara. Ne odmeta- vamo  ovojnih papirčkov, em- balaže in drugih  smeti. Goz- dnih živali se ne dotikamo. Če najdemo mladiče, jih pustimo pri miru, saj starši niso daleč. Ne uničujemo oznak v gozdu. Vsaka oznaka ima določen pomen in jo nekdo uporablja. Če jih uničujemo, povzročamo škodo drugim ljudem. Štefan Gorenčič, Lovska družina Tomišelj  IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Nesreča v Iškem vintgarju Sredi avgusta letos se je visoko v ka-njonu reke Iške zgodila nenavadna nesreča. Skupina pohodnikov se je podala ob reki Iški proti sotočju Iške in Zale. Hodili so po evropski pešpoti E6, ki je zaradi podrtega drevja na nekaterih mestih zelo nevarna. Eden od pohodnikov je stopil na podrto smrekovo deblo in spodrsnil ter padel na vejo, ki je štrlela iz debla. Padel je tako nesrečno, da si je pod pazduho predrl ar- terijo (žilo) in začel močno krvaveti. Prija- telji so mu priskočili na pomoč in zasilno zaustavili krvavitev. Eden od njih se je od skupine oddaljil, da je našel mesto, kamor seže telefonski signal in je lahko obvestil center za obveščanje 112. Ta je aktiviral PGD Iška vas in Gorsko reševalno službo. Na mesto nesreče je takoj odšlo štiri- najst gasilcev PGD Iška vas, med njimi dva bolničarja. Lokacija nesreče je bila precej visoko v vintgarju, kjer je dostop možen le peš. To je za gasilce pomenilo več kot 2 km teka in vse skupaj 28 min od poziva do prihoda na lokacijo. Kljub precej navidezno velikem številu minut so bili na kraju več kot deset minut prej kot pa gor- ski reševalci in helikopter, ki je bil hkra- ti aktiviran. Ob prihodu sta bolničarja ustrezno oskrbela poškodovanca. Zaradi nedostopnega terena in narave poškod- be prenos poškodovanca po pešpoti ni bil mogoč. Gasilci so ga z gorskimi reševalci prenesli z mesta nesreče (med podrtimi drevesi) na bolj primeren kraj, kjer so ga z vitlom vzdignili v helikopter in odpeljal v bolnišnico. Želimo si, da bi se vse naše intervencije končale srečno tako kot ta. Janez Rupert, PGD Iška vas Maša Janežič Reševanje pohodnika LETO, KI PRIDE, KO ZDAJŠNJE ODIDE, NAJ VAM PRED VRATA PRIPELJE DARILA BOGATA: LJUBEZEN IN ZDRAVJE, USPEHE IN SANJE PA ŠE VREČO, NABASANO S SREČO. OBENEM SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA VSE PRISPEVKE IN IZKAZANO PODPORO V LETU 2020. G A S I LC I P GD I G Dragi vaščani in občani! Novo leto naj vam prinese paket, poln zdravja, sreče, poguma, optimizma, ljubezni, sanj, čudežev, zmag in zadovoljstva. SVS in PGD Iška Loka Vesele božične praznike in srečno novo leto 2021 vam želi PGD Matena 22 Mostiščar 09 | December 2020  IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Naj bodo prazniki prepredeni s prijateljstvom, ljubeznijo, predvsem pa z notranjim mirom. V prihajajočem letu ustvarite, kar ste načrtovali, poiščite, kar ste pogrešali ... in predvsem ostanite zdravi. Vesel božič in srečno novo leto 2021! PGD Vrbljene - Strahomer Transverzala. Slovenska, planinska. Ko sem leta 2017 kot prvi Slovenec prehodil 'ma-ter vseh poti', 3.500 ki- lometrov dolgo Apalaško pot, sem za to imel mnogo dobrih razlogov. Eden pomembnej- ših je bil gotovo ta, da sem na podlagi te izkušnje lahko nato vzpostavil in prehodil sloven- sko Transverzalo, kakršna bi morala biti. Transverzalo je leta 1951 predlagal vodja mariborskih markacistov Ivan Šumljak in njegova zamisel je bila izvrstna v mnogo pogledih. Bilo bi je za okoli dva meseca hoda, s čimer bi bila dovolj dolga, da bi štela za eno pravih transverzal. Bila bi unikatno krožna, saj med pravimi tran- sverzalami ni druge takšne, in s takšno svojo formo bi bila še dodatno združevalna. Za- objela bi celotni slovenskih svet, s čimer bi dala pohod- niku celostno sliko te dežele. Namenjena bi bila vsem, ne le tistim, ki so kos tudi zelo zahtevnim plezalnim potem. A takšne Transverzale žal niso nikdar vzpostavili: od Pohorja je prek Kamniških, Karavank in Julijcev šlo zelo hitro, po- tem pa se je začelo zapletati. Tja do konca petdesetih jim jo je nekako uspelo speljati še prek Porezna, Golakov in Na- nosa do Slavnika, toda nazad- nje so jo iz več razlogov, tudi nasprotovanja tedanje oblasti, raje usmerili po izrazito nepla- ninskem svetu do morja in jo tam končali. Skladno z najboljšim iz Šumljakovega predloga je bilo torej treba v marsičem dodelati tudi staro polovico. Mnogo odsekov po visokogor- ju gre pač po zelo zahtevnih poteh, ki jim vsak nikakor ni kos: takšnim delom, ki bodo še naprej v veselje ljubite- ljem prepišnih ostenj, so zato dodane tudi variante za tiste planince, ki imajo raje manj zahtevne poti, da Transverza- lo zdaj res lahko prehodijo vsi. Nekaj odsekov stare polovice je tudi spremenjenih skladno s prepričanjem skrbnikov naj- bolj uspešnih in priljubljenih transverzal, da je njihove trase nujno nenehno izboljševati: z Idrije je recimo Transverzala po starem zgrešila ravno naj- boljše iz tamkajšnje bogate naravne in tehnične dedišči- ne, po novem obrede vsaj naj- pomembnejše. Transverzali so nadalje dodane pristopne poti, ki vodijo iz vseh večjih urba- nih slovenskih središč, spet skladno s tradicijo najboljših takšnih dolgih poti, saj so pot- rebne predvsem mestnim sraj- cam. Sploh pa dolgi poti toliko doda, če se nanjo odpraviš z lastnega praga, in ker je kro- žna, nato ves čas hodiš svoje- mu domu naproti. A predvsem je bilo kajpada treba določiti potek manjkajo- če polovice od Slavnika dalje, in to – spet skladno z mislijo, naj bo Transverzala pot za vse – po obstoječih označenih po- teh. Po letih tehtanja možnih variant, ki jih je bilo treba tudi prehoditi, zdaj Transverzala s Slavnika zavije v krog prek Br- kinov do Snežnika in se nato vije preko mnogo tisočakov Ribniškega in Kočevskega, prek Gorjancev in Posavskega hribovja, preko Menine, Ro- gatca, Pohorja, Kozjaka, Pece in še naprej. Celotna trasa krožne poti, ki ima skoraj 1.200 kilometrov in nabere blizu 70.000 metrov skupnega vzpona, je razvidna iz interak- tivnega zemljevida na www. transverzala.si. Tam v okviru pogosto zastavljenih vprašanj najdete tudi vse osnovno o naši dolgi poti ter predvsem potopisa z obeh transverzal: ameriške in slovenske. Že prvi je napisan tako, da deluje tudi kot vodnik, sploh pa je takšen tisti s Transverzale: s svojimi opisi, namigi in navodili je prav gotovo obvezno čtivo za vsakogar, ki ga bo Transverza- la poklicala na svoje steze. In v prazničnem mesecu je paket obeh knjig na voljo po še pose- bej vabljivi ceni! dr. Jakob J. Kenda, član PD Krim Pogled z Dovške Babe proti Triglavu  PLANINSKI KOTIČEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Toplini vsa vrata naj božič odpre, naj srečno obdobje za nas se začne. A leto prihodnje naj zdravja da obilja, ljubezni pa v čaši brez dna. SREČNO in ZDRAVO 2021. PGD in SVS Brest Naj iskrivost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke v mozaiku časa, naj čarobnost zimskega ivja na drevju zasenči črne misli in skrbi, naj vas toplina in iskrenost besed osrečujeta vse leto. Naj pozitivne misli svetlijo jutro kot zarja iz prelepih krimskih in mokrških gora. Naj upanje in sreča šepetata nam še neizpete melodije o prijateljstvu in ponovnem snidenju na vsakodnevnih, čeravno včasih vijugastih poteh našega življenja. Veliko sreče in zdravja vsem želi Planinsko društvo Krim! 23Mostiščar 09 | December 2020  ŠPORT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Šahovska dejavnost v letu 2020 Igor Jelen postal državni podprvak V letošnjem letu so bile športne ak-tivnosti otežene. Izjema ni bil niti šah, saj je bilo mnogo tekmovanj odpovedanih. Na žalost tudi ŠK Ig ni mo- gel v okviru občinske prireditve organizi- rati memorialnega turnirja Vesne Rožič in mladinskega odprtega turirja. Dokler je bilo mogoče, so se naši člani udeleževali tekmovanj. Tako sta Anja in Luka Jelen tekmovala na državnem mla- dinskem prvenstvu februarja 2020. Tim Janželj se je v januarju udeležil odprtega turnirja v Novi Gorici. Šk Ig je tekmoval v Ljubljanski ligi, ki se je marca predčasno končala. Tudi državni reprezentanti, med katerimi sta naša člana Lara in Tim Jan- želj, niso tekmovali, saj sta bili odpoveda- ni Evropsko člansko prvenstvo, ki bi ga letos gostila Slovenija, in tudi Šahovska olimpiada v Moskvi. Lara se je udeležila odprtega turnirja v Oslu in si krepko po- pravila ratinške točke. Tim je na podlagi predhodnih uspehov pridobil naziv med- narodni mojster. Kljub težavam zaradi covida-19 je Ša- hovski zvezi Slovenije uspelo izvesti Dr- žavno prvenstvo članov, članic, mladincev in seniorjev v enotnem turnirju v prvem tednu septembra v Portorožu. Nastopilo je 72 igralk in igralcev, med njimi trije naši člani: Anja, Igor in Luka Jelen. Najboljšo uvrstitev je z osvojenim 2. mestom med člani dosegel Igor Jelen. Mladinka Anja in mladinec Luka sta igrala nekoliko nad pričakovanji in si izboljšala točke. V času epidemije in karantene so se nekatera tekmovanja vrhunskih šahistov preselila tudi na splet. Za šah to ni bila novost, težava je lahko v tem, da je treba zagotoviti enake pogoje za vse udeležence (povezave) in onemogočiti goljufanje. Ne- kaj manjših tekmovanj je v okviru kluba organiziral tudi ŠK Ig. Čestitamo članom ŠK Ig za dosežke v letu 2020 in upamo na boljše razmere v prihodnjem letu. Bralcem Mostiščarja in občanom želi- mo mirno in zdravo novo leto. Adrijan Rožič, predsednik ŠK Ig Kerim Vodnik Mednarodni mojster Igor Jelen Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Župnijska Karitas Ig Svete maše iz župnijske cerkve sv. Martina lahko spremljate na spletu: zupnija-ig.rkc.si Zahvali Iskrena hvala vsem dobrotnikom za pomoč in podporo, ki smo jo v tem letu še kako potrebovali pri našem delu. Prepričani smo, da nam boste tudi v prihodnje s svojimi darovi pripo- mogli k lajšanju stisk ljudem. Iskrena hvala za vso pomoč in sodelovanje uredništvu glasila Mostiščar, še posebej odgovorni urednici. Vsem želimo vesele in blagoslovljene božične praznike ter zdravo in srečno novo leto 2021. Župnijska Karitas Ig  ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Želimo vam vesele in blagoslovljene božične praznike ter zdravo in srečno novo leto 2021. Župnijska Karitas Ig Šah je način življenja, življenje pa je način šahiranja. (B. Franklin) Srečno in zdravo novo leto Vam želi ŠAHOVSKI KLUB IG Klub s posluhom za mlade www.sk-ig.si 24 Mostiščar 09 | December 2020  KRIŽANKA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. DETEKTIVSKE SERIJE • december 2020 • št. 168, leto 24 • 2,99 € • Med gledalci izredno priljubljeno kriminalistično serijo o poli- cijskemu inšpektorju so predvajali od februarja 1968 do janu- arja 2003. Inšpektor Columbo (Peter Falk) je nekoliko nemarno oblečen, navidezno naiven in preveč dostojen detektiv, ki daje vtis nekoga, ki ni sposoben rešiti nobenega kaznivega dejanja, kaj šele zapleten umor. A njegovi rezultati kažejo, da je vse skupaj le skrbno načrtovana in uspešno izvedena krinka, ki daje osumljencem lažen občutek varnosti. V resnici je briljanten pre- iskovalec z očesom, ki vidi sleherno nepomembno podrobnost, in sposobnostjo, da navidezno nepovezane informacije sestavi v kompleksnejšo sliko … SK_168_-_001_116.indd 1 27.11.2020 14:43:29 Nove edicije že na prodajnih mestih www.salomonov-ugankar.si NOVO! VSAKO DRUGO SOBOTO! KRIŽANKE UGANKE SUDOKUJI OSMEROSMERKE DRUGA ZABAVNA VSEBINA Ugankarska pop stritev za vroče dni! EUR 1,59 700 € v denarnih nagradah in še mnogo privlačnih blagovnih nagrad KORPUSKUL – splošni izraz za osnovni delec v fiziki, MIX, Tom – predvojni ameriški igralec in režiser vesternov, OKIČ, Fani – naša pisateljica in raziskovalka človeških prakultur, ROLLS, Charles Stewart – soustanovitelj britanske tovarne avtomobilov Rolls Royce FUORN - retoromansko ime cestnega prelaza Ofenpass v Švici, ROSEG - skoraj 4000 m vrh z ledenikom na severnem pobočju v pogorju Bernina na švic rsko-it lijanski meji, ŠKOLJ - grad v ruševinah nad no ranjsko Reko n robu parka Škocjanske jame 25Mostiščar 09 | December 2020  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI LESA, GREGOR CELARC S.P. 031/573-255 ODKUP – SEČNJA – SPRAVILO Nudimo vam odkup vseh vrst GLS tako listavcev kot iglavcev po konkurenčnih cenah in zagotovljenemu plačilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. ZOBNA AMBULANTA PRENADENT www.zobozdravstvo-prenadent.si • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolečinsko lasersko zobozdravstvo, • ustni higienik • laserski dermatološki posegi Draga 1, 1292 Ig GSM: 040 934 000 oglas Prenadent 2016_97x137.indd 1 5. 03. 2020 10:39:12 Naj vam leto 2021 spremeni sanje v resničnost in naj se trud izkaže v dosežkih. Srečno 2021 Odkup živine Bolha Matija s.p. Hvala, ker nam zaupate že 30 let! 10:00 - 20:00 13:00 - 20:0070 445 888 Tel: 070 445 888 Delovni čas: Ponedeljek - petek: 10.00 - 20.00 Sobota in nedelja: 13.00 - 20.00 Nagradna igra za vinjeto 2021! Kuponček se dobi pri računu nad 25 €. Nanj napišite telefonsko številko in ime ter ga odddajte dostavljalcu. Sprejemamo naročila za sarme za 1. 1. 2021! Sprejemamo naročila za sarme za 1. 1. 2021! Ocvrt piščanec ZA DOMOV (sreda, četrtek, petek, sobota in nedelja) 1,5 do1,8 kg 18 € + 1 l cvička gratis 10:00 - 20:00 13:00 - 20:0070 445 888 Srečno 2021! 26 Mostiščar 09 | December 2020  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Srečen in lep božič ter zdravja in svetlobe v letu 2021 Studio oko d.o.o. Banija 85, SI-1292 Ig E-pošta: info@studio-oko.si Tel.: +386 31 626 171 Logo v krivuljah - CMYK Barve: - C0 M0 Y0 K100 - črna - C23 M0 Y95 K16 - zelena - C12 M0 Y90 K48 - temnejša zelena - opcijsko Fonti: - Aldrich Regular - Cronos Caption BLOKI in svincniki z vašim logotipom › DARILNI BONI bakrena zlata srebrna NUDIMO VAM TUDI ŽALNE ARANŽMAJE D R E N O V G R I Č 1 2 8 , V R H N I K A W W W . V R H O V E C . E U 24 – URNA DOSEGLJIVOST 031 637 617 041 637 61701/ 755 14 37 BREZPL AČN A DOS TAVA na območju Ljubljane z okolico. Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: – ikebane, vence, žarne venčke, sveče … – zemljo in pesek za grobove – poročne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! Cvetličarna Grdadolnik oglas cvetlicarna Grdadolnik 2016_97x65.indd 1 3.3.2016 7:36:34 27Mostiščar 09 | December 2020 Obvestilo Turistično društvo Krim in Konjerejsko društvo Krim v sodelovanju z Občino Ig bosta, če bodo dopuščale razmere v zvezi z epidemijo covid-19, pripravila tradicionalno Žegnanje konj, ki bo na Štefanovo, 26. decembra 2020, ob 10.30 na Hipodromu Vrbljene. Obveščamo vas še, da bo prireditev izvedena le, če bodo razmere v zvezi z epidemijo to dopuščale! Turistično društvo Krim in Konjerejsko društvo Krim v sodelovanju z Občino Ig  ZAHVALE /////////////////////////////////////  VABILA //////////////////////////////////////// Tvoja mila podoba ostaja z menoj – v srcu in spominih Z A H V A L A V 91. letu je umrla moja draga mama ALENKA BOŠTJANČIČ 17. 5. 1930−23. 11. 2020 Na Igu je živela zadnjih devet let, žal skoraj polovico časa priklenjena na posteljo. Od nje smo se poslovili v času epidemije, zato smo jo na zadnjo pot pospremili le najožji družinski člani. V veliko pomoč mi je bila srčna patronažna sestra Ingrid kakor tudi lekarna na Igu. Zahvaljujem se prijateljem in sosedom za izraze sožalja, darovanje sveč in cvetje. Posebna hvala svaku Tinetu z družino, sosedom Bošnjakovim in Francu Stražišarju. Gospa Silva je bila tudi tokrat uslužna in nezamenljiva. Pogrebni zavod Vrhovec pa zelo profesionalen – lepa hvala. Tudi v imenu sorodnikov Milena - Mojca Reven Boštjančič Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. Z A H V A L A Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice in babice DRAGICE GOLOB (1947−2020) Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi patronažni sestri Ingrid Babeli Planinc in pogrebnemu zavodu Vrhovec. Žalujoči: mož Stanko, sin Bojan in hči Tatjana z družinama Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin nate. Z A H V A L A Tiho se je poslovil naš dragi JOŽE ŽELEZNIKAR 1927−2020 iz Iške vasi. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za besede sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju za podporo in gospodu župniku za obred slovesa. Vsa toplina njegovega srca bo ostala z nami. Vsi njegovi Pri ogledu upoštevajte ukrepe NIJZ (razdalja, maske)! Ogled jaslic priporočamo v večernih urah – predvsem zaradi osvetlitve jaslic in okolice. Sveta noč, blažena noč! Vse že spi, je polnoč. Le Devica z Jožefom tam, v hlevcu var´je detece nam. Spavaj, dete sladko, spavaj, dete sladko. Spet je leto naokoli in tu je adventni čas in pričakovanje rojstva Jezusa. Člani TD Krim bomo spet postavili na ogled JASLICE POD KRIMOM, ki bodo na ogled na hipodromu Vrbljene v času od 22. decembra 2020 pa vse do svetih treh kraljev – 6. januarja 2021. Občina Ig Turistično društvo Krim Dostava hrane 040 336 179 01 286 46 77 www.gostilna-mars.si Brest 45, Ig PONEDELJEK–SOBOTA 11.00–21.30 NEDELJA in PRAZNIKI 12.00–21.30 VSEM NAŠIM STRANKAM ŽELIMO MIRNE IN VESELE PRAZNIKE, TER OBILO ZDRAVJA IN USPEHOV V PRIHAJAJOČEM LETU 2021!