LETO XXIII. — številka 75 L'stanovlteljt: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Tržič. - Izdaja cP Gorenjski tisi Kranj. — Glavni urednik Igor Janhai gITsVlT TocTai KRANJ, sreda, 30. 9. 1970 Cena 50 par Lis. izhaja od oktobra 194? kot tednik. Od J.. Janu. rja 195* kol poltednik. Od i. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob s r - d 9 h in sobotah Umrl je G. A. Naser V ponedeljek zvečer je kairski radio sporočil svetu osupljivo, nepričakovano in tudi za nas žalostno novico. Gamala Abdela Naserja, egiptovskega predsednika in enega od stebrov politike nevezanosti, ni več. Zdravniki so kmalu nato sporočili, da je prvi mož Združene arabske republike umrl zaradi srčne kapi. V Kairo prihajajo sožalne brzojavke državnikov z vsega sveta. Med prvimi jo je poslal predsednik SFRJ Josip Broz-Tito. Ob Naserjevi smrti — truplo očeta egiptovske revolucije bodo pokopali jutri, 1. oktobra — so v ZAR proglasili 40-dnevno žalovanje. Spomin na preminulega egiptovskega predsednika smo tudi Jugoslovani počastili s 24-ur-nim žalovanjem, ki je poteklo danes opolnoči. Gamal Abdel Naser se je rodil 15. januarja 1918 v Beni Meseu, vasi, ki če-Pi ob Nilu, kakih 400 kilometrov nad Kairom. Doma so le stežka prenašali stroške fantovega šolanja, Le-ta je kot dijak sodeloval v demonstracijah proti Britancem in organiziral stavko, zato so ga izključili. Toda že leta 1937 je kot gojenec vojaške akademije dokazal, da ni °d muh, in komaj 20 let star dosegel čin poročni- ka. Beda, ki ji je bil priča v rodni vasi, in razkošno življenje kairskih gornjih slojev, ki so se zbirali okrog kralja, mu nista ugajala. Pristopil je k mladim, protibritansko razpoloženim oficirjem, prežetim z idejo o arabskem nacionalizmu. Medtem (leta 1948) so arabske države napadle novoustanovljeni Izrael. V manjšem spopadu je bil Naser hudo ranjen. Več mesecev je preživel v ujetništvu, dobil potem čin polkovnika in postal predavatelj na vojaški akademiji. Kasneje ga najdemo v krogu častnikov-ustano-viteljev gibanja »Svobodni oficirji«, ki so 23. junija 1952 izvedli državni udar in zrušili Farukov monarhistični režim. Vendar naprednim pučistom tudi konservativizem nove-vega vodje, generala Mohameda Nagiba, ni bil pogodu. Odstranili so ga in ustanovili revolucionarni svet, katerega predsednik je aprila 1954 postal Naser. Žal niti on niti štab njegovih sodelavcev nista imela nobenih izkušenj, zato je sprva šlo zelo težko. Osnovni cilj revolucije, egiptovska neodvisnost, bi lahko novi režim drago stala; po nacionalizaciji Sueškega prekopa so združene izraelsko-britansko- francoske sile sprožile intervencijsko akcijo z edinim ciljem — vreči Naser-jevo vlado in se spet usidrati ob kanalu. Toda ljudstvo ni obrnilo hrbta svojim osvoboditeljem in agresija je klavrno propadla. Naserjeve pozicije so se okrepile. Prekaljen od grenkih izkušenj je predsednik ZAR začel uveljavljati »politiko pozitivne nevtralnosti«, ali, z drugimi besedami, politiko nevezanosti. Seveda za časa Naser-jevega predsedovanja tudi ni manjkalo napak, ki so Egipt drago stale. Eno manjših predstavlja neuspel poskus združitve s Sirijo (leta 1958). Polom je vladi odprl oči in jo opozoril, da mora poskrbeti za kar najhitrejšo notranjo reformo, za modernizacijo na vseh nivojih, predvsem pa za odpravo razlik znotraj posameznh slojev družbe. Vendar so pri tem le delno uspeli, kar se je pokazalo 1967. leta, med junijsko vojno z Izraelom, ko je ZAR utrpela hud vojaški poraz. A svetu dostikrat nerazumljivi značaj Arabcev nas je znova presenetil, saj so ljudje spontano zavrnili Naserjev odstop in dokazali, da osebnost danes žal pokojnega državnika uživa nesluteno podporo naroda. Potrošniki! Vcletrgovsko podjetje KOKRA — Kranj sporoča, da prireja od 1, do 31. oktobra 1970 tradicionalno reklamno prodajo pod nazivom: Vf«l z nagradnim žrebanjem 1000 praktičnih £pi& dobitkov Vsak nakup prek 30 din bo žreban 4. novembra 1970. Rezultati žrebanja bodo objavljeni v vseh naših prodajalnah in v časopisu GLAS 7. novembra 1970. Potrošniki! Pri nakupu v naših za jesen bogato založenih trgovinah ne pozabite oddati odrezka para-gonskega bloka v skrinjico z napisom JESEN V KOKRI — nagradno žrebanje. Blok shranite do objave žrebanja. Kupci, ki bodo izžrebani, lahko vzamejo dobitke v prodajalni, kjer so kupili blago do 15. decembra 1970. Po tem roku izžrebane številke zapadejo. Obiščite prodajalne KOKRA Dfcl« gacija I , rtai j a v Kranju Kranj, 29. septembra — Pod vodstvom predsednika občine Mostar Radmila An-driea je prispela popoldne na dvodnevni obisk v Kranj 5-članska delegacija Mostar-ja. Delegacija, v kateri so predstavniki občine in nekaterih delovnih organizacij, v okviru povezave med jugoslovanskimi mesti vrača lanski obisk predstavnikov Kranja v Mostarju. Med obi- skom si bodo oghdali KŽK. Iskro, šolo France Prešeren in Tekstilindus. jL,esna industrija Jelovica škof ja Loka vsako leto za svoje upokojence priredi izlet. Minulo soboto, 26. septembra, je tako skupina 82 nekdanjih delavcev odpotovala v neznano. Ugibali so, kam gredo, in nazadnje spoznali, da je cilj njihove poti Logarska dolina. Upokojence je tovarna tudi pogostila, direktor Franc Puhar pa jih je seznanil z najnovejšimi uspehi podjetja — Foto: F. Perdan ■jati m /s X Zasedanfe generalne skupščine na Jesenicah 24. oktobra letos bo preteklo 25 let, odkar je bila v San Franciscu ustanovljena Organizacija združenih narodov, ki ima danes že prek 120 članic. Slovesnosti v počastitev te pomembne obletnice so že vse leto pod geslom borba za mir in enakopravno sodelovanje med narodi. Jugoslavija pri tem ne zaostaja, kar potrjujejo tudi pohvalne besede generalnega sekretarja U Tanta med svojim obiskom pri nas. Svoj prispevek k temu pomembnemu jubileju hočejo dati tudi Jeseničani. Po šolah bodo dve uri tedensko govorili o miroljubni mednarodni organizaciji, posebno pa se bo na praznovanje pripravil tudi občinski center klubov OZN. Pred praznikom (najverjetneje navečer 24. oktobra) bodo na Jesenice povabili enega od članov republiškega odbora za praznovanje tega jubileja, ki bo govoril o njegovem pomenu. Učenci osnovnih šol pa bodo pripravili simbolično zasedanje generalne skupščine. -jk Glasilo jeseniške mladine Na zadnji seji predsedstva občinske konference zveze mladine na Jesenicah so se dogovorili, da bodo oktobra izdali prvo številko Informacij občinske konference ZMS, v kateri bodo objavili tudi delovni program konference in njenih organov. Oktobra bodo prav tako organizirali seminar za vodstva aktivov v delovnih organizacijah, na katerega nameravajo povabiti sekretarja centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije, Marjana Rožiča, ki je bil pred leti družbeni delavec na Jesenicah. Do konca leta bodo obnovili mladinske aktive na Javorniku in Koroški Beli, na Blejski Dobravi, na Plavžu in na Savi. šele potem bodo pripravili seminar za vodstva mladinskih aktivov v krajevnih skupnostih. Prihodnja seja predsedstva bo v naslednjem tednu. Na njej bodo obravnavali kadrovska vprašanja in položaj učencev v gospodarstvu. jk Orientacijski pohod na Još ta Krajevna organizacija združenja rezervnih vojaških starešin v Stražišču je izvedla v nedeljo orientacijski pohod po okolici Stražišča s ciljem na Joštu. Pohod je bil namenjen zbliževanju starešinskega kadra v organizaciji ob nalogah, ki ko ristno pomagajo obnavljati nekatere vojaške vrline. Na startnem mestu pred šolo Lucijan Seljak je bil ob tej priliki razstavljen vojaški material, ki ga prodaja Partizanska knjiga iz Ljubljane. Pohoda se je udeležilo 31 članov organizacije. Vsi udeleženci so dosegli izvrsten uspeh, 6e izvzamemo rezultate streljanja, zmagala pa sta Bajželj Jošt in Flajnik Jure, ki sta zbrala 122 točk. Zmagovalca bosta prejela za nagrado enoletno naročnino revije Naša obramba. S. B. Novice s Koroške # V začetku septembra je nastopil službo na jugoslovanskem konzulatu v Celovcu konzul Branko čop, ki je pred leti že deloval na jugoslovanskem konzulatu. t Prejšnjo nedeljo je bilo v Celovcu tradicionalno srečanje športnih novinarjev Koroške in Slovenije. Novinarji Skrb za obeležja Preteklo nedeljo je lovska družina Stol iz Žirovnice svečano prevzela v oskrbo 12 spominskih obeležij iz NOB na območju Ajdnc pod Stolom do Zelenice. To je prva lovska družina v Sloveniji, ki prevzema oskrbo za spominska obeležja. D. S. so se pomerili v tenisu, kegljanju, plavanju in nogometu. Tekmovanje je bilo v Celovcu in ob Vrbskem jezeru. Vse pokale so odnesli novinarji iz Slovenije. 9 S prvih oktobrom začno veljati določila o prispevkih kmetov po zakonu o pokojninskem zavarovanju. Od tega dne naprej bo treba plačevati tudi redne prispevke v pokojninsko blagajno. Višina prispevka je določena po vrednosti kmečkega gospodarstva. 0 Cesta na Dobrač je bila v nedeljo prizorišče zanimive avtomobilske dirke, ki je veljala za evropsko prvenstvo gorskih avtomobilskih dirk. Najuspešnejši so bili Haldt (Švica), Furthmavr (Nemčija), Otner (Avstrija), Pilone (Italija) in Mass (Nemčija). KRANJ Kranj, 29. septembra — Ob 13. uri so se na občinskem sindikalnem svetu v Kranju sestali predsedniki strokovnih odborov. Govorili so o delovnem programu za prihodnji mesec. Na današnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL so člani razpravljali o delovnem programu, pripravah na volilne konference organizacij socialistične zveze in organizacijsko kadrovskih vprašanjih. Občinski sindikalni svet bo danes, jutri in v petek pripravil v štirih delovnih organizacijah v kranjski občini (F.xoterm, Servisno podjetje, Sava in Iskra) pogovore z direktorjem, predstavniki samoupravnih organov in izvršnih odborov sindikalnih organizacij. Govorili bodo o gospodarjenju v delovnih organizacijah in o sklepih druge konference slovenskih sindikatov. RADOVLJICA Radovljica, 29. septembra — Popoldne so se sestali na seji člani komiteja občinske konference ZK. Razpravljali so O delu komiteja, programu usposabljanja komunistov in sklicanju zasedanja občinske konference. Pri občinski konferenci SZDL se bo danes popoldne sestala sekcija za kmetijstvo. Govorili bodo o stališčih in sklepih seje konference zveze komunistov Slovenije in o aktualnih političnih in družbenoekonomskih vprašanjih razvoja kme tijstva. Člani predsedstva občinskega komiteja zveze mladine Radovljica se bodo jutri popoldne na redni seji pogovorili o pripravah na sejo konference. Na dnevnem redu pa je tuđi razprava o kadrovskih vprašanjih in o denarni pomoči mladinskim aktivom na terenu. Slavko Zalokar — podpredsednik stalne konference mest Jugoslavije V Ohridu je bila 24. in 25. septembra 18. skupščina stal-j ne konference mest Jugoslavije. Na njej so ocenili delo konference in njenih organov med 17. in 18. skupščino ter razpravljali o občini in interesnih skupnostih. Na skupščini so izvolili tudi no- vo predsedstvo in organ« konference. Za predsednika stalne konference mest Jugoslavije je bil izvoljen predsednik skupščine Skopje Dragoljub Stavrev, za podpredsednika pa predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. A. 2. ' Združitev vrtcev v radovljiški občini Po poletnih počitnicah odbornikov gorenjskih občinskih skupščin se bosta danes (sreda) popoldne na 19. skupni seji sestala tudi oba /bo; a radovljiške občinske skupščine. Obravnavala bosta poročilo o delu vzgojno varstvenih zavodov v občini in sklepala o predlogu za združitev v skupni zavod. Razen tega pa je med dragim na dnevnem redu tudi razprava o predlogu razvoja poklicnih šol v občini. A. Ž. Srečanfe mladih V nedeljo je bilo v Idriji je govoril predsednik zveze srečanji- slovenske in itali- mladine Jugoslavije Janez janske mladine. Na srečanju Kocijančič. Seminarji ZMS Republiška konferenca zveze mladine Slovenije bo v petek in soboto pripravila v Mladinskem domu v Bohinju seminar za mentorje aktivov zveze mladine na gimnazijah, ekonomskih in teh-ii'čnih srednjih šolah V Slo- veniji. Na seminar so povabili okrog 90 udeležencev. V nedeljo pa se bo začel v Mladinskem domu v Bohinju dvodnevni seminar za predsednike aktivov zveze mladine in predsednike šcd-skih skupnosti v gimnazijah in ekonomskih šolah. pri. 'Gorenjski kreditni "f; banki Elektrotehnično podjetje Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje priprave dela Pogoj: višja strokovna izobrazba clcktro stroke oziroma srednja strokovna izobrazba — elektrotehnik za jaki tok z najmanj 5 let prakse na ustreznem delovnem mestu. 2. vodje grupe elektroinstalacij (2) Pogoj: elektrotehnik za jak; tok ali z delovodsko šolo oziroma visoko kvalificirani elektroinstalater 3. več kvalificiranih elektroinstalater jev 4. več nekvalificiranih delavcev Pogoj: dokončana osemletka, mlajši, veselje do elektro stroke. Za vsa razpisana delovna mesta se zahteva, da so odslužili JI.A ali da so oproščeni Objava velja do 15 oktobra 1970 Stanovanja podjetje nima. OD se izplačuje v skladu s sistemom o nagrajevanju. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Gregorčičeva 8, splošna služba. Gasilci pred spremembami V preteklem letu je bilo v škofjeloški občini petnajst požarov, ki so povzročili za 197.915 dinarjev škode. Šestkrat se je pojavil rdeči petelin zaradi nepazljivosti, tri požare je povzročila iskra, včasih je vzrok v slabih električnih napeljavah ali vžigu saj. Kakorkoli že, ko enkrat gori, so potrebni hitri ter izurjeni gasilci. Dvajset teritorialnih in pet industrijskih prostovoljnih gasilskih društev na območju loške komune je sedaj vključeno v občinsko gasilsko zvezo. Društva imajo zdaj 595 članov. Pri tem 318 gasilcev še ni prekoračilo tridesetega leta, 77 pa je starih več kot 45 let. Število gasilcev bi za sedaj predstavljalo poroštvo za uspešni boj zoper požare, slabše pa je z njihovo izobrazbo in starostnim sestavom. Tako sta brez kvalifikacije še vedno sto dva gasilca. Zaradi gospodarske rasti komune in koncentracije bogastva v industrijskem bazenu na Trati predlagajo strokovnjaki, da bi se v škofji Loki osnovalo ponovno poklicno gasilsko društvo. Poleg treh desetin, od katerih bi bila ena nastanjena v Stari Loki, bi bili v društvu trije poklicni gasilci. Takšna rešitev je predvidena že za prihodnje leto. Ostalo območje občine pa bi razdelili na tri sektorje, ki bi še naprej vključevali prostovoljne gasilce. Njihovi centri bi bili v Železnikih, Žireh ter Poljanah. Po podatkih gorenjske turistične zveze so imeli lani na Gorenjskem prenočitvene zmogljivosti najbolj zasedene v hotelu Grajski dvor v Radovljici. Zaradi tega so se pri vodstvu hotela in v?d"m,*iVO tudl pri skuPščmi odločili, da je treba urediti še nove prostore s posteljami. Kot 'dimo na sliki so delavci gradbenega podjetja Gorenje poleg dosedanjega hotela do četrtega nadstropja že zgradili skelet nove zgradbe, ki bo imela 6 nadstropij in bo s tem tudi najvišja Mavba v Radovljici. Do sedaj so v hotelu imeli 86 postelj, ko bo nova zgradba nared, pa jih °° Približno še enkrat toliko. V spodnjih prostorih bodo uredili še zimski bazen, avtomatsko egljišče, konferenčno sobo in restavracijo. Vodstvo hotela si Je zasedbo svojih zmogljivosti agotovilo s tem, da ima posebno pogodbo z elektronskim centrom IBM, ki od jeseni do Pomladi tu pripravlja seminarje za pouk osebja, ki dela s kompjutorji. Denar za graditev Prispeval kolektiv hotela z lastno udeležbo, drugi del pa bodo krili s krediti. — B. Blenkuš Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji, ko so razpravljali o gasilski službi, j poudarili potrebo, da se de-nama sredstva gasilske dejav- | nosti uporabljajo predvsem za nabavo nove in sodobne opreme, manj pa naj se za zdaj vlaga v zidove. A. Igličar O maloprodajnih cenah Za jutri popoldne je predsednik kranjske občinske skupščine sklical 18. skupno sejo obeh zborov. Dnevni red je precej obširen in obsega devet točk. Najprej je predvidena razprava o polletnem gospodarjenju v občini in o delu Zdravstvenega doma Kranj po združitvi, takoj za tem pa bodo od- borniki razpravljali o spremembi maloprodajnih cen za meso, olje in kruh. Sledila bo razprava o štirih odlokih o zazidalnih načrtih, o poročilu o škodi, ki je nastala na komunalnih objektih v neurju sredi julija, o petletnem programu akcij krajevnih skupnosti v občini itd. A. Ž. Gostinstvo na polževi poti vzpona Na nedavni seji občinske skupščine Kamnik so odborniki med drugim razpravljali tudi o gostinstvu v občini. Splošna (in že zdavnaj znana) ugotovitev je, da so v Kamniku stare gostilne, ki po opremljenosti zaostajajo za gostišči v drugih krajih. Slišali smo tudi kritično pripombo, da gostinci nočejo prevzeti organizacijo za gostinske storitve ob raznih praznikih. Tako je predvsem zaradi stališča gostincev letos v Kamniku odpadla jubilejna prireditev Dan narodnih noš, zadnje dni v avgustu pa tudi tradicionalni pastirski praznik na Veliki planini. Na starem gradu v Kamniku je gostišče s tujskimi sobami last planinskega društva Kamnik. V Kamniku pravijo, da se zakupniki tega gostišča menjajo kot gobe po dežju. Čeprav je na starem gradu čudovita izletniška točka, je gostišče večkrat zaprto, za red v okolici nihče ne skrbi, prav tako ne za lokal, ki bi ga morali obnoviti. Odbornica Frančiška Grčar je dejala, da zasebni gostinci ne dobijo kredita za obnovitev lokalov. Predsednik občinske skupščino »e s tem ni stiinjalvin je obljubil, da bo na prihodnji seji poročal, kako je s krediti za zasebne gostince. Tri družbena gostinska podjetja so v prvem polletju letos zabeležila za 21 odstotkov porast celotnega dohodka. Toda to je predvsem zasluga fostinskega podjetja Planika, i je ustvarila 51 odstotkov celotnega dohodka gostinstva. Gostinski promet v družbenem sektorju je v prvem polletju znašal 456 milijonov S din, od tega odpade na promet od hrane 191 milijonov S dni. Promet od hrane se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 15,7 odstotka. J. Vidic Cestno podjetje v Kranju razpisuje prosta delovna mesta, in sicer: 1. vodja tehničnega sektorja 2. vodja enote asfalt 3. glavni kalkulant 4. referent za varnost prometa in izjemna dovoljenja Za delovno mesto pod 1. se zahteva visoka strokovna izobrazba gradbene smeri in 5 let ustrezne prakse pri nizkih gradnjah ter potrebne organizacijske sposobnosti, pod 2. in 3. višja strokovna izobrazba gradbene smeri in 5 let ustrezne prakse in pod 4. višja strokovna izobrazba gradbene smeri in 3 leta ustrezne prakse. Nastop dela je možen takoj oz. po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Interesenti za razpisana prosta delovna mesta naj se javijo pismeno ter priložijo dokazila o ustrezni izobrazbi in dosedanji praksi na upravo podjetja. Rok razpisa je 15 dni od dneva objave. Enakopravno odločanje — želja mladih V petek, 2. oktobra, bo v Kranju redna letna konferenca občinske organizacije zveze mladine. Na GLASOVA vprašanja o preteklem delu in prihodnjih nalogah občinske mladinske organizacije odgovarjajo Edi Resman, Drago To-mažič, Marjana Markovič, Erika Lozar in Franc Bajt Kaj je značilno za delo mladih aktivov v delovnih organizacijah med lansko in letošnjo letno konferenco? $ EDI RESMAN: Vodil sem komisijo za družbenoekonomske odnose pri občinski mladinski konferenci. Delali smo na osnovi dveh dokumentov: zaključkov seminarja v Bohinju o uresničevanju stališč III. republiške konference ZMS in programa dela naše komisije. Pri tem nismo silili v širino, ampak smo si zastavili le nekaj nalog. Tovarniške aktive smo spodbujali, da bi bolj razpravljali o položaju mladih v tovarnah in da bi se bolj vključevali v družbenopolitična in gospodarska dogajanja v kolektivih. To nalogo smo uresničevali predvsem ob volitvah v samoupravne organe. Lotevali smo se tudi stvari, ki ne redijo vedno otipljivih rezultatov. Aktivom smo svetovali, da ob vseh pomembnejših spremembah v kolektivih sklicujejo konference. Ob tem se sami tudi družbenopolitično in ekonomsko izobražujejo 7i bodoče samoupravljavce. Zahtevali smo, da se položaj mladih in njihove organizacije zapiše v statutih. Na tem področju je naredila največ Iskra, ki je sklicala uspešno problemsko konferenco o vlogi pripravnikov. Hoteli smo doseči, da pripravnik ne bi bil ,pomožna' delovna sila, ampak delavec, ki mora spoznati vso tovarno, ne samo določeno delovno mesto. S tem so uspeli samo v Iskri ... To tudi dokazuje, da so problemske konference uspešnejše kot kampanjsko delo v preteklih letih. V dveh letih, odkar delam v zvezi mladine, sem spoznal, da dolgoroena kadrovska politika ni nekaj imaginarnega, ampak življenjska nuja. Na žalost pa se vodstva podjetij tega vedno ne zavedajo. Zato se danes srečujemo z določeno kadrovsko krizo kranjskega gospodarstva.« • DRAGO TOMAŽIČ: »Mladina mora v podjetju nekaj pomeniti. Na žalost pa preradi ostajamo le pri besedah in tako smo mi mladi glede odločanja I« vedno v manjšni. Ker ZMS V preteklosti ni bila vedno uspešna, se danes srečujemo s pojavi, da se mladi branijo delati v organizaciji. S tem problemom se srečujemo tudi v IKOSU, kjer sem zaposlen. Odpraviti to nezainteresiranost je naša prva naloga, šele nato bo organizacija zaživela. Tako smo na primer predlagali, da bi mladi delali eno prosto soboto, denar pa naj bi dali v mladinsko blagajno. Od 75 mladincev se jih je odzvalo le 33... Na koncu bi rad povedal, da daje mladini vodstvo tovarne vso podporo. Zavedajo se namreč, da tudi organizirana mladina lahko veliko prispeva k razvoju mladega podjetja.« Zadnja leta se je občinska organizacija prizadevala, da bi zaživela tudi samouprava dijakov na šolah. Rezultatov ni bilo. Kje so vzroki? #| MARJANA MARKOVIČ: »Sem dijakinja gimnazije in delam v mladinski organizaciji. Na vprašanje bi odgovorila takole. Prvič. Na gimnazijo prihajajo mladi, ki še ne vedo natančno, na katero fakulteto se bodo vpisali. To se največkrat odločijo v predzadnjem ali zadnjem letniku. Drugič. Dijaki se bojijo profesorjev. Recimo. V razredu se pojavi problem. Meni se ga dijaki ne boje povedati, profesorju pa. Skratka, bojijo se, da se njihova odkritosrčnost pri pouku ne bi maščevala. Tretjič. Dijaki ne vidijo smisla in potrebe, da bi delali v mladinski organizaciji. Komaj čakajo na maturo, želijo, da bi jo pridobili na najlažji način. Ne zavedajo se koristi od aktivnega sodelovanja pri pouku. In četrti vzrok. Profesorjev ne briga dosti, ali mladinska organizacija dela ali ne. Vsak gleda le na svoj predmet, učna snov drugega profesorja pa jih ne briga. To je slabost. Prav tako neradi hodijo na naše konference.« Zakaj je v Kranju propadla zamisel o ustanovitvi osrednjega mladinskega kluba? $ ERIKA LOZAR: »želja po osrednjem mladinskem klubu v Kranju živi že nekaj let. Rečeno je bilo, da bo klub v delavskem domu. Izkazalo pa se je, da prostori niso ustrezni in da je načrt neuresničijiv. Prav tako ni bilo dovolj denarja in ljudi, ki bi klub strokovno vodili. Tcrej, ostali smo le pri programu, pri občinski konferenci pa obstaja komisija za ustanovitev mladinskega kluba, ki še naprej vrta, kje naj bi klub bil. Mislim, da družbena skupnost naše zamisli ni sprejela.« Spomladi je bila problemska konferenca, ki je obrav navala krajevno samoupravo in delo v mladinskih klubih. Na konferenci ste ugotovili, da je treba vnesti v delo mladinske organizacije na terenu nove oblike dela. Kakšne naj bi bile te oblike? # FRANC BAJT: »Na tretji konferenci je bil sprejet delovni program terenskih aktivov in klubov. Prav tako je bila osnovana komisija za delo teh aktivov, katere član sem tudi sam. Sprejeli smo nov način dela, ki je bil uspešen. Ker smo določili gravitacijske centre, smo omogočili boljše sodelovanje med aktivi na določenem področju. Osnovna naloga aktivov pa je bila še vedno enakopravno vključevanje mladih v krajevno samoupravo in sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Povedati moram, da je bila mladina na vasi zelo aktivna ob referendumu in ima precejšnje zasluge, da je referendum uspel. Prav tako so oživeli klubi. Na žalost pa ugotavljamo, da so nekateri aktivi prenehali delati. Primanjkuje jim vodstvenega kadra. Mislim, da bi prav tu lahko odigral svojo vlogo osrednji mladinski khib, o katerem smo že govorili. Ker se je nov način dela torej obne-sel, bomo z njim nadaljevali, posebno z gravitacijskimi centri, ki omogočajo razvijati tudi take dejavnosti, katerih en sam aktiv ne bi zmogel. Važno Je sodelovanje. Torej ne gre za nov način dela, ampak za nadaljevanje starega, uspešnega m že preizkušenega.« Pogovore pripravil J. Košnjek Kmetijsko živilski kombinat Kranj Obrat Kmetijska zadruga Radovljica Gorenjska cesta 12 razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev, in sicer: 1. kamion tam 4500, letnik 1961 (v voznem stanju) 2. avto škoda — furgon (v nevoznem stanju) Licitacija bo v torek, 6. oktobra, na dvorišču obrata KZ Radovljica. Vse informacije glede cen oziroma licitacije lahko dobite na upravi obrata KZ Radovljica, Gorenjska c. 12, telefon 70-253. Pred licitacijo treba položiti 10% varščine. Vzgojni ukrepi uspešni Občinski skrbstveni organi na Jesenicah obravnavajo letno od 60 do 80 primerov mladoletniškega prestopni-štva. Po določilih rodbinske in kazenske zakonodaje imajo ti organi številne pomembne naloge, saj v ta okvir ne sodijo samo mladoletni prestopniki, ampak tudi otroci, ki še niso dosegli te starostne meje. Poglejmo nokaj statističnih podatkov. Jeseniški skrbstveni organi so leta 1963 obravnavali 58 primerov, leto kasneje 76, leta 1966 103, 1967. leta 78, predlanskim 73, lam pa 80 primerov. Kako težki so bili prestopki mladoletnikov in otrok pove podatek, koliko teh se je znašlo pred sodiščem in kolikšnim so bili izrečeni vzgojni ukrepi. Pred štirimi leti se je 18 mladoletnikov znašlo pred sodiščem, šestim pa so bili izrečeni vzgojni ukrepi, od tega dvema strožji nadzor skrbstvenega organa. Leto kasneje, ko je bilo število n i la dole t n i h prest opnikov največje, pa je 19 primerov obravnavalo sodišče, trem pa je bil določen strožji nadzor skrbstvenega organa. Predlanskiim je bilo pred sodiščem 29 mladoletnikov, politiko, kakršno uveljavljajo danes večja trgovska in rro-! izvodna podjetja zima; obči« ]• ne, prišlo do siromašenja eko-| nomske moči občine in do j krnjenja samoupravnih pravic« Problem je torej dokaj širok in zadeva vSoj indirektno vse občane. Zato je zdaj tisti trenutek, ko naj ekonomski in politični činitelji v občini dajo čimprej celo* it odgovor ' na vrsto vprašani, ki se že \ pojavljajo ali pa se še bodo prav v zvezi z večanjem integracijskih primerov v tržiški : občini. In gospodarsko-poli-j tična jc^en to obljublja. 1 -ok TISKARSTVO NA GORENJSKEM (Nadaljevanje) Kot dandanašnji, tako so se tudi nekoč večje tiskarne otresale tiskanja periodike v manjših nakladah. In tako so se naročniki obračali na manjše, uslužnejše in cenejše tiskarnice. Se nadalje — pač po tradiciji izpred prve svetovne vojne — je tiskarna tiskala razna lokalna glasila (»Kam-ničan«, »Mengšan«, »Domža-lec«), strokovni list »Fotoamater«, kinološko glasilo »Naši psi«, gledališki list »Drama« ter celo vrsto enobarvno in večbarvno tiskanih tednikov, mesečnikov, revij in časopisov (»Orlic«, »Naša volja«, »Naša misel*, »Naš dan«, »Gruda«, »Praktična gospodinja«, »žena*, »Novi tednik«, »Ilustrovani tednik«, »Naše morje« in druge). Število zaposlenih v tiskarni je v 1. 1940 naraslo na 15 — 18. Prihod nemških okupatorjev pa je delo v tiskarni močno zavrl. Lahko rečemo, da so se Vodnikovi in Knezovi tiskarji v častnem številu odzvali klicu NOB. Sprva so oskrbovali razne gorenjske tehnike s papirjem in tiskarsko barvo, pozneje pa so skoro v celoti opremili partizansko tiskarno 4 M, ki je delovala pri sv. Trojici in v Kropi pri Bočni (podatek po dr. Branku Berčiču). Solastnik tiskarne Anton Knez, s katerim sva bila osebna prijatelja, je vso po mlad 1945 trpel v ljubljanski oelogardistični ječi, tik pred koncem vojne pa je bil zverinsko umorjen pri Turjaku. KRMPOTICEVA TISKARNA Na Viru pri Domžalah je pričela že kmalu po koncu prve svetovne vojne delovati manjša tiskar-nica. Ustanovil jo je istrski tiskar Josip Krmpotič iz Pu-Jja. Pribežal je v naše kraje še pred zasedbo Istre po Italijanih. Krmpotičeva tiskarnica je zaposlovala le tri stavce, priključena pa ji je bila tudi knjigoveška in kartonažna delavnica. Velikih naročil sicer ni bilo, a zato več manjših. Saj je bilo v bližini kar več no vih tovarn, ki so potrebovale obilje tiskovin in podobnih komercialnih tiskov. Po sporočilih je Krmpotič celo nekaj knjig natisnil. Zanesljivejši pa je podatek, da je Krmpotič že v 1. 1925 tiskal lokalni listič »Domžalca«, 1. 1927 pa zabavni časopis »Grlico«. Prav v tem letu je Krmpotič zašel v stečaj. Leto za tem, 1928, so biJi Krmpoti-čevi stroji (in črkovno gradivo) prodani na dražbi. En bloc so vse odkupili ljubljanski lazaristi, ki so prav tedaj snovali svojo lastno Misijonsko tiskarno v Grob-Ijah, nedaleč od Domžal. PETER VEIT Snet smo prišli do velikega imena v zgodovini tiskarstva na Gorenjskem. Kajti tudi Petra Veita smemo šteti med mo že, ki so kaj dali na sloves svojih podjetij in ki so bili ponosni na svojo črno umetnost. Ce je že tiskarske stroje in črkovno gradivo od Krm-potiča odkupila misijonska družba, tedaj je vsaj koncesija bila zadržana na Viru pri Domžalah. Njena nova lastnika sta postala 1. 1928 tiskarski strojnik Peter Veit, domačin iz Vira, in kamniški stavec Alojzij Sitar. (Dalje prihodnjič) Črtomir Zoreč Stavci ln strojniki Veitove tiskarne na Viru pri Domžalah leta 1938 V galeriji Prešernove hiše v Kranju so minuli petek, 25. septembra, zvečer odprli razstavo del slikarja Viktorja Ungerja iz Gradca. Otvoritvi je prisostvovalo precejšnje število ljubiteljev likovne umetnosti. — Foto: F. Perdan Gost iz Gradca v Prešernovi galeriji Ne ugotavljamo več, tokrat že kar lahko trdimo, da so pota izmenjave raznih razstav na Gorenjskem povsem samosvoja in nepričakovana ter tako tudi velikokrat prijetno presenetljiva. Ob tokratni razstavi del dr. Viktorja Ungerja, ki je v aprilu razstavljal v Mariboru, je predvsem del trditve o prijetnem presenečenju povsem na mestu. Že osebnost tega Dunajčana, rojenega 1892. leta in živečega v Gradcu, ter njegova življenjska pot pomeni srečanje z upornim predstavnikom tiste vrste mož, ki jim v Ameriki pravijo selfmademani ali po naše ljudi, osebnosti, ki so ustvarile same sebe. Si lahko predstavljate upornost moža, ki šele s 45. leti konča visokošolski študij, seveda ne zaradi lagodnosti in udobnosti življenja, temveč povsem zaradi drugih težav, ki mu jih je natreslo življenje. Toda ni mu dovolj to, kar je dosegel in s čimer bi bil marsikateri poprečnež povsem zadovoljen. Ne, prične še risati in slikati in se tudi na tem področju izobraževati na ljudski univerzi v Gradcu, najprej pri profesorju Hartigu ter kasneje še pri profesorju Fellingerju. V vabilu na otvoritev razstave je med drugim zapisano tudi, da se »v zadnjem času Unger oddaljuje od konvencionalnega in se bolj ali manj posveča abstraktnemu načinu upodabljanja, pri čemer je dal prednost poskusom z različnimi materiali. Zanj je slikanje potovanje v neznano, osrečujoča avantura, ki jo želi posredovati tudi soljudem.« Nas pa seveda zanima kako to doseza. Najprej ugotovimo, da je motivno in snovno zelo raznoliko njegovo slikarstvo, saj nam na razstavi pokaže vrsto podob z motivi krajine od Jalovca in Pirana v Sloveniji tja do Sardinije, tu so tihožitja z rožami in sadjem, pa podvodni svet in gozd v zahajajočem soncu, skratka raznovrstnost, ki ji pripada zdaj tehnika akvarela, drugič gvaša in monoti-pije. Tudi oblikovno je Un-gerjevo slikarstvo raznovrstno: od realnih, tako rekoč popotnih vtisov v akvarelu in gvašu, iz naših obmorskih krajev ali alpskih vedut do abstrahlranih, slikarskemu hotenju podrejenih in preoblikovanih motivov raznih skal (npr. motiv iz Sardinije in še nekaj drugih) vse do mikavnih izletov v abstrakcijo, ki jo slikar najde pod morsko gladino v predmetnem svetu, odkjer črpa inspiracijo svoji abstrakciji. Teh- nično se to brez dvoma akademsko uglajene stvaritve V tehniki akvarela, gvaša, mo* notipije in drugih tehnikah ln bi ob slikarjevih »osreču-jočlh avanturah« lahko dodali samo kritične pripombe na kompozicijsko neurejenost nekaterih del, ki so nastala nekontrolirano pod vplivom prav tega osrečuje-čega ustvarjalnega zagona npr. abstrahirani motivi skaL Ob tem pa lahko ugotavljamo še drugo tudi prav mikavno dejstvo, da se Unger-jevo slikarstvo tudi barvno ločuje, kar je opazno pri slikah, ki jih je delal verjetno neposredno v naravi, tako kot plemareisti in je posledica tega zelo svetla paleta z barvami, ki so zasičene 2 belino, vtem ko se pri abstraktnem svetu potaplja V močno zasičeno barvitost. Tako nastajata dva svetova1, ki se seveda medsebojno prepletata: prvi in verjetno starejši je svetal odraz pred-metnostl v naravi, drugi Pa je temačen abstraktni odsev slikarjeve notranjosti. A. Pavlovec lO let pevskega zbora v Kropi Moški komorni zbor KUD Stane Žagar iz Krope bo kmalu praznoval desetletnico dela. Lahko se pohvali z bogato kulturno dejavnostjo, saj so imeli poprečno po petdeset nastopov letno. V soboto zvečer so nastopili v festivalni dvorani na Bledu v pozdrav varaždinski Svobodi, ki je obiskala radovljiško občino. V nedeljo pa so 2 narodnimi pesmimi razveseljevali obiskovalce kravjega bala v Bohinju, lb Pt> koneani vaji, pred obilnim kosilom in skupnim veseljem so mladinke pripele borcem lepe šopke. — Foto: K. Makuc Uspešna vaja teritorialne obrambe Slavje »osvobojene« Zabnic Noč med petkom in soboto, od 25. na 26. september, je bi!a ne«iirna, razburljiva, skoraj dramatična. Začelo se je kmalu ^ Polnoči. Po ulicah je bilo slišati tekanje, trkanje po vratih, CanJe ljudi, ki so bili komaj zaspali. Pomeli so si oči, na- takniu niso uniformo in vzeli šotorsko krilo. Zaspane otroške oči mogle doumeti in s pretiranim strahom so pozdravljali "Uajajočc borce. Morda se je marsikomu pozneje še bolj ulio srce, ko so v temno noč odjeknili prvi streli, rafali rzostrelk, eksplozije bomb ... Vet ^cli§ču ni prišla več v poštev taktika in borbenost, mar-r«nost, mirnost in veščina. — Foto: K. Makuc Sovražnik je bil spustil de-santne enote na območje med Drulovko in Žabnico. Kljub temni in megleni noči niso ostali nezapaženi. Enota teritorialne obrambe je bila v rekordnem času na zbornih mestih, se združevala v vode, čete, bataljone . .. Razdeljevanje orožja, posvetovanja poveljstva, dajanje konkretnih nalog vodjem enot, vse je potekalo hitro, tiho, in seveda skrajno previdno. Kmalu zatem, ko so v večjih in manjših skupinah izginjali v črno noč, so odjeknili prvi streli. Sovražnik — plavi se je bil že utrdil. Naši — rdeči so ga iznenadili. Boj je bil hud, vroč. Izid brez uspeha. Na sovražnikovo območje so prodrli naši obveščevalci, varnostna služba je razpredla svojo mrežo. Šlo je za taktiko, za vojaško strategijo in zvijače, kdo bo koga. Sovražnik se je pripravljal v protinapad. Naši so to izvohali. Ko so z vsemi silami jurišali na naše položaje, so tam našli samo pomendrano travo. Naših ni bilo več. Umaknili so se bili in se pripravili na obkroževanje. Med plavimi se je povečala negotovost, zmeda. Naši so to izkoristili. Specialke, kompasi, merjenje azimutov, vse je teklo med komandnim kadrom z veliko hitrostjo, spretnostjo čas je usoden! Pet minut pred četrto uro sta bila v štabu naših prva dva ujetnika. Toda smeh! Ko so člani varnostne in obveščevalne službe prišli z velikim upanjem, da jim preobrnejo obisti in zvedo vojaške skrivnosti sovražnika, so zapazili, da sta bila to dva naša. Razočarani so odvrgli zapisnik in naše oboroženo spremstvo z ugrabitelji vred se je pokazalo površno. Bila sta dva mlajša fanta nekje iz Desnice. Nista se držala enote, zaostala ob neki ograji in v temi sta postala sumljiva. Bojišče pa se je postopoma razvnelo do srditih bojev. Povelja prek majhnih radijskih postaj so tekla nepretrgoma. »Štiriinštirideset kliče petinšestdeset Prvi vod je uspešno odbil napad. Toda sovražnik znova zbira sile.« »Štiriinštirideset, štiriinštirideset! Utrdite se! Pripravite se!« »Tukaj petinšestdeset. Me slišiš štiriinštirideset, petinštirideset, dvainštirideset... Nobenih funkcij niti imen krajev in komandantov več. Vse samo šifrirano! Razumeli?« »Da, Sledil protinapadu, Čez 10 minut. Zarcgljalo je povsod. Medtem pa so naši privedli nove, prave ujetnike. Pet ali šest plavih. »Kje ste se zbrali? Kako se imenuje vaša enota? Kakšne konkretne naloge ima. Koliko vas je? Kakšno orožje imate? Kdo je vaš komandant, nadrejeni?« Zasliševali so jih posamezno, skupno, kakor pač. Stvar razumeli.« je ukaz o splošnem in sicer točno taktike Vse se je vrtelo okrog glavnega cilja, zvedeti • moč, kraj sovražnika, njegov cilj .. . Pač vojaške tajne. Toda plavi se tudi niso pustili kar tako. Izmikali so se bistvenim odgovocpm, se izgovarjali, da v temi in megli niso videli. Vse .je prišlo prav, samo da niso izdali svoje enote Bili so resnično zajeti po vseh vojaških prar vilih Ko sem pozneje pobaral enega od plavih, kako da so se pustili zajeti, kako da niso oni zajeli kaj »rdečih«, je dejal, da so ostali brez moči ob vsej napadalnosti rdečih. Toda eden izmed »plavih« je svojemu »ugrabitelju« med potjo do štaba kratko in malo dejal: >-Svinja zagrizena, ko se ne daš pregovoriti! Boš že videl ko mi boš spet pripeljal avto v popravilo!<. Se veda je to bilo izfcčenb bolj za šalo kot zares in ves štab rdečih, zlasti tistih, ki so poznali oba junaka, so se sproščeno krohotali. V štab so prihajali še nekateri zamudniki. V ambulanti so bili bi cz posla. Toda nekega možaka so privedli semkaj. Spoštljivo izvleče neki list. »Pa vi ste na bolniškem,« je dejal zdravnik, ki tudi si cer ordinira v zdravstvenem domu. Prek štaba mu je uredil ustrezno dovolilnico, da je smel svobodno mimo straž in zased, kajti vse ceste in poti naokrog so bile strogo nadzirane. Še dovoljenje ni bilo dovolj brez gesla. Član republiškega štaba se je zresnil, ko je tik pred njegov avto padla bomba z močno eksplozijo. Mnogi delavci KŽK — obrat Žabnica so morali stati mirno nekje v temi, dokler iz štaba ni bilo rešeno po vseh vojaških pravilih. Ko je prodrl dan skozi goste plasti megle preko Sorskega polja, se je bilo že vse umirilo. Ranjencev ni bilo, razen enega, ki je bil v resnici opraskan po licu od lesene manevrske krogle. Ujetniki so bili svobodni, celo pohvaljeni tisti, ki so na zasliševanju dobro vzdržali in vsi, rdeči in plavi so bili spet hu- | domušni Kranjci. Zbrali so se in odkorakali, enota za enoto prek polja do Zabnice, kjer '; jih je čakal pravi partizanski zajtrk — cela klobasa s kopitom kruha in veliko porcijo dobrega šipkovega čaja. Utrujenost se je odmaknila. Sonce je prodrlo skozi meglo in enote so odkorakale naprej na strelišče v lepi dolini blizu Crngroba. Tudi tam so se odrezali rdeči in plavi. Komandanti in organizatorji, vključujoč predstavnike JLA, predstavnike teritorialne obrambe občine, republike in zveze, vsi so ugotavljali, da sp bile vaje Uspešne. Glavno slavje pa je bilo popoldne, ko so se borci vrnili s strelišča v »osvobojeno« Žabnico. Komandant teritorialne enote tega območja se je v svojem govoru zahvalil vlseni udeležencem in vsem organizatorjem .ter še posebno gostiteljem za to prireditev Predsednik krajevne skupnosti pfi je poudaril po-mensr\£t&> teritorialne obrambe in primerjal današnje udeležence z nekdanjimi partizani, ki so bih v Žabnici vedna najtopleje sprejeti. Sledil je'program. Pionirji v svojih uniformah so prinesli kupe šopkov, pionirke in mladinke so jih pripenjale na prsa svojim »osvoboditeljem-.:. Taborniki kokrškega odreda so presenetili navzoče z leno vajo, zatem pa so do srca prodrle recitacije in pesmi iz mladih grl. Vsa Žabnica, Bitnje in okolica se je sprostila v skupnem veselju in zabavi. Vojska, pravzaprav obramba, se je spojila z vsemi organizacijami na terenu, z mladimi in starimi. Vsi so kramljali o istem — o želji po svobodi, miru in prijateljstvu 2 vsemi, toda enotni, močni in organizirani, pripravljeni na vse kot nekoč. Bila je to, vsaj na Gorenjskem, prva resnejša vaja določene enote teritorialne obrambe, Sredi noči so bili iznenada vpoklicani. Potek bojev med »rdečimi« in >p'a-vimi« (ti so bili vsi rezervisti LM) niso bili planirani do podrobnosti, marveč prepuščeni sposobnosti in taktiki vodstvenega kadra. Seveda po določenih vojaških pravilih. Velika udeležba vpoklicanih, disciplina slehernega borca, obrambna sposobnost in celotni izid vaje pa doka/uje-, da smo pripravljeni tudi, če bi šlo za res. Tokrat vojni dopisnik K. Makuc Komunalno po sklepu DS prodaja: podjetje Tržič TOVORNI AVTO TAM - KESON, 1959, izklicna cena 18.000 din TOVORNI AVTO TAM — K1PER, 1961, izklicna cena 25.000 din na javni dražbi 2. oktobra ob 11. uri na dvorišču uprave podjetja Pristava 80. Družbeni sektor ima prednost. Presajenih 5000 organov Na nedavnem tretjem mednarodnem kongresu o presaditvah organov v Haagu so ugotovili, da je bilo v zadnjih desetih letih z operacijami po vsem svetu presajenih okoli 5000 različnih organov, od tega 4000 ledvic Pokazalo se je, da je presaditev ledvic uspešnejša kot presaditev drugih organov. Bolnik ima 90-odstotno možnost, da preživi najmanj leto dni, če je darovalec ledvic najbližji sorodnik. Ce pa je ledvica presajena s tuje osebe, pa ima bolnik le 70 odstotkov možnosti, da preživi leto dni. Od 164 bolnikov, ki so jim presadili srce v 59 bolnišnicah po vsem svetu, jih je le 20 živelo nekaj časa po operaciji, sedem pa jih je živelo več kot 21 mesecev. Vseh 24 bolnikov, ki so jim presadili pljuča, je umrlo 10 mesecev po operaciji. Iščemo bivšega vlomilca Neko londonsko podjetje je v časopisu The Times objavilo oglas, v katerem iščejo »živahnega strokovnega in večkrat kaznovanega vlomilca, ki pa trenutno živi mirno življenje«. Nekdanji vlomilec naj bi dobil mesto svetovalca pri neki agenciji, ki se ukvarja z zaščito trgovskih hiš pred tatvinami in vlomi. Med kandidati, ki so se javili na oglas, so izbrali petdesetletnega Charlesa Covvdena, ki je bil v svoji pretekli karieri šestnajstkrat kaznovan zaradi vlomov, presedel pa je v ječi 15 let. Mikroorganizem preživel veliko potovanje V izolirani plasti iz penaste snovi na televizijski kameri surveverja 3, ki jo je z Lune prinesla nazaj posadka apolla 12, so znanstveniki po temeljiti preiskavi odkrili mikroorganizem vrste strcptococcus mitis. Ta je po vseh znakih sodeč preživel start in tridnevni vesoljski polet kakor tudi 950 dni v brezzračnem in sovražnem okolju na Lunini površini. Kaže, da so mikroorganizem nevede zavlekli v ohišje kamere, ko so jo pred startom popravljali. Po popravilu so sicer opravili na sistemu kamer termalne brezzračne teste, to je da so izmenično zmrzovalr in sregieval' naprave v brezzračnem prostoru. Tako možnost, da mikroorganizem preživi, so znanstveniki predvideli! Črna laboda na Bledu Zvedeli smo, da se bosta kmalu trem belim labodom na Blejskem jezeru pridru-žda še dva črna. Bledu jih bo podarila uprava rekreacijskega centra na Donavi na Dunaju. Podarili ju bodo, ker so brali v časopisih, da so imeli na Bledu precej težav z udomačen jem belih labodov. Leti so jo namreč že nekajkrat popihali drugam. Darovalci z Dunaja obljubljajo, da se bosta črna laboda hitreje udomačila. A. 2. — če bi za trenutek utihnila, bi mogoče slišala bučan je slapa 1 Pa si res prepričan, da nihče ne ve za naju dva? 7Za izlet prelep izbran končno je napočil dan; preden družba zbere se, sonce dolgo greje že. Molčal; so in zelo globoko tuhtali. Vsak zase je videl, kako nosi, iz zagate pa se ni znal nihče izmotati. Pesnik, ki je dal tudi nekaj na videz, je stanje še poslabšal: »In ljudje se nam bodo smejali.« »Smejali,« je potrdil tudi Crnuh. »Tovariši, imam idejno!« je vzkliknil kro jač. »No, pa recite, če nisem pameten! Na pot ne vzemimo ničesar. Spotoma se bomo ustavili, pojedli in popili malo, pa bo. Vzeli bomo le denar. Zvito, ali ne!« 2olna se je spomnil, da je bil prej poražen in je hitro dodal: »In štiri dni za pot.« »Štiri, štiri,« je pritrdil Mihec, kot da drugače sploh ne bi moglo biti. Pozabil je že namreč, za koliko so se prej menili. »Štiri,« je prikimal tudi Crnuh. Ravno je razmišljal, kako bi prodal kakšno kožo in kosti, vendar se mu je vse pomešalo. Pesnik, kot se za tako dušo spodobi, si ni belil glave zaradi denarja. Ga bo že kje staknil! Tudi čudeže ni izključeval. Vprašal pa je: »Koliko ur pa bomo hodili?' »Deset, morda še manj« »Potlej bomo pa lačni in strašno žejni,« je menil Žolna. »Tovariši, stvar je čisto preprosta. Spodaj pod Triglavom se najemo in napijemo. Do vrha bomo siti. Prej še kupimo nekaj kruha in vina, ga vzamernc s seboj na vrh, tam pa pojemo in popijemo to zalogo in smo do doline zopet dobri.« »Pametno,« je moral priznati Žolna, Crnuh pa je tudi pokimal. Pot pa je Mihec takole nakazal: »Malo peš, nato z vlakom, pa spet malo peš, na vrh in tako nazaj.« Topel veter je vel nad krošnjami dreves. Nebo je bilo brez oblačka. Čudovit dan se je pripravljal. »Ena . . ., dva .... tri . . ., štiri,« je štel počasi Crnuh na gostilniškem pragu. »Ja, zdajle bosta pa prišla,« je ugotovil in še enkrat na prste štel do štiri, da se ne bi mogoče zmotil. »Štiri je ura,« je bil prepričan. Saj je tudi vedel po tem, kako visoko je že sonce. »Malo še počakam,« je brundal v črno brado. »Ce ju ne bo, ko bo v zvoniku še enkrat udarilo, grem ponju.« Usedel se je na stopnico pred gostilno Pri dveh dečkih. Levo roko je tiščal v žepu, kjer je imel spravljen denar. Dovolj ga bo, je bil zadovoljen. Zopet je bila ura. Tokrat je udarila samo enkrat. »Ah, kar ponju stopim,« se je odloči). Malo se je le bal, da ga bi kje prepodili. Lahko bi se vrnil in potrkal na gostilniška vrata, gotovo bi mu odprli, a je lepše, da gredo na Triglav. Žolna je imel svoje domovanje čisto blizu gostilne. Le čez travnik je stopil in je bil pri njem. Še preden pa je potrkal na vrata, je zaslišal Crnuh vpitje: »Na, tu imaš denar, na! Ti ga bom ie dala, mrha stara!« Ustrašil se je. V naslednjem trenutku je pritekel izza vogala Žolna. Preplašeno s« Je oziral proti hiši. Očitno je bilo, da ga Je napodila žena. »No, zdaj pa imamo,« je žalostno, skoraj z jokajočim glasom izdihal Žolna. »Stara mi ne da denarja. Vse je šlo po vodi.« Crni mož je preplašeno buljil v pesnika. Bal se je, da res ne bo nič z izletom. »Samo dva rdeča sem staknil. Za tako dolgo pot pa bo premalo. Stara ima denar Ivan Sivec Crnuh, Mihec pa še Žolna Tovariša sta zaupala krojaču, zato si nista delala skrbi. Mihec pa je dovolj močno zaupal vase. »In kdaj gremo?« je vprašal bradati mož, ki je »hudega« dobro prenašal. Skrbel ga je rok, da ne bi mogel prodati kosti in kož. »Tovariši, danes smo sedmega, čez . . .« »Ne, danes smo trinajstega,« je Žolna prekinil krojača. »Kadar imam denar, je vedno sedmega,« je vztrajal Mihec. »Pri meni pa je vedno lepo, če smo trinajstega,« je razlagal pesnik. Nista si mogla biti edina. Nazadnje je Mihec odločil: »Ccz teden dni, ob štirih zjutraj.« »Ob štirih zjutraj!« »Velja!« Crnuh je debelo gledal, ker ni točno vedel, koliko je teden dni. Po daljšem prerekanju so sklenili, da je še najpreprostejše, če na predvečer izleta pride k njemu Mihec. Denar pa naj pripravi čimprej. »Tončka, Tončka, še enkrat,« je zavpil krojač in položil glavo na mizo, Crnuh se je še trdneje prijel za mizo, Žolna pa je z očmi blodil po sobi. »Živel, Triglav!« je vzkliknil Mihec. Prijatelja sta povzela za njim: »Živel! Živeli mi! Triglav!« Vas Potok se je ravno prebudila v sončni zarji. Tudi prvi kmetje so že vstali in nekateri so napregli vole ter odhiteli na polje. Petelini so se novega jutra razveselili, saj jim je kot nalašč za nove bitke. Grlice so se spustile s streh in pridno sp pomagale po birati zrna domačim kokoškam. Mačke so sc vračale z nočnih potepanj. Tu in tam se je slišalo pok biča ali prigovarjanje delovni živini. v kuhinjski omari. Mislil sem ga vzeti, ko je šla molzt, pa se je, zavraga, takoj vrnila* »Kaj bova pa zdaj?« je vzdihnil Crnuh-»Ali je ne bi malo poprosil?« »Hm, ti ,naše' še ne poznaš! Po hrbtu jO dobiš, če stikaš okrog nje.« Odbilo je zopet v zvoniku, ko se je Žolna spomnil: »Kje pa je Mihec? Mogoče ima on denar.'* »Ja, pa res,« so se zaiskriie temne oŠ velikanu. »Pojdiva k njemu!« »Pojdiva!« Prišla sta do Mihčeve hiše. Pogledala sta v kletne prostore skozi okno. »Nič ni videti,« sta ugotavljala. »Mogoče spi pod tistim krojem,« je Bie-nil Žolna. »Mogoče,« mu je pritrdil Crnuh. »Pogledati bi morala od bl'zu.« »Saj, saj.« Poizkušala sta odpreti okna, ki so bila v višini zemlje. Zadnje je bilo na srečo sam° priprto. Žolna je spretno zlezel skozi okno in natančno pregledal omaro, posteljo, Pre" metal razne kroje in dele oblek. Nikjer Sa ni našel. »Tako majhen spet ni,« je zarobantil snik, ko je lezel skozi okno ven.« Pa je P11 tebi sinoči bil?« »Bil.« »Kdaj pa?« »Popoldne, še psa mi je pomagal dajati iz kože.« »Morda pa naju več ne mara,« je posumil Žolna. Milo se mu je storilo ob misli, da n« bo mogel piti na njegov račun. »Kaj pa, če je pri Tinci,« se je spomni Crnuh. »Oh, saj res! Pojdiva pogledat!« Razcestja j MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Kako naj bi se potem podrobno spominjali dne, ko so Italijani za kazen postrelili celo vrsto moških ter izropali in požgali vas. Torej ne morejo vedeti, kdo se je italijanski vojski postavil P° robu. A tudi, ko bi vedeli, bi molčali. O tem sem prepričan. Preveč sovražijo kozjebradca, kakor pravijo učitelju zaradi njegove črne, šiljasto Prirezane brade. On pa zato grozi, naj povedo staršem, da on že ve za vse in da bo sam pripekal skvadriste. »Vse, ki so se tistega pobinkošt-Ivr3 dne v°iskoval' Ploti Italijanom, bomo po Pa tudi tiste, ki so zgradili kapelico, oneča-sčeno in oskrunjeno s tistim prekletim napisom,' Preti otrokom in jim napoveduje, da od te kapele ne bo ostal kamen na kamnu, prav tako ka-Kor ne bo ostal kamen na kamnu od vsega, kar v.teJ novi, italijanski pridobljeni deželi spomina na ščave. Ljudje sprva niso dali na njegove 8pOŽnie nič. Menili so, da se bo počasi unesel. ' es. ki preveč laja, ne grize,' so govorili, vseeno Pa so prosili šolsko oblast, da bi jih rešila uči-e|ja in poslala novega, takega, ki bo otroke tudi aj naučil. Niso uspeli. Morda bodo uspeli sedaj, . ?r Se bo za vas zavze! tudi monsignor Trinko, "kot ugleden profesor in znanstvenik že dolgo z'va ugled tudi pri učenih in baje narodnostno 'Pnih Italijanih. Monsignor namreč meni, da orajo oblasti vztrajati in izpolnjevati sklepe mirovne pogodbe, obenem pa kljub žalostni slo-L-nskj usodi upa. da bodo sedaj, ko je toliko sl°VenCCV po spodar in gospodinja sama. Nanijeta in jo naložita na traktorsko prikolico. Domov jo lahko pripeljeta najmanj trikrat več kot včasih — čez 2 000 kg, če ni mokro. Sin naredi popoldne praho. V štirih urah zorje lahko 1,5 do 2 ha površine. Ker se ti dve deli (spravljanje zadnjih pridelkov s polja in oranje prahe) opravila danes mnogo hitreje kot včasih, ostane jeseni več časa za pripravljanje drv in — če je suho — za grabljenje stelje. Ivan Slvec (Nadaljevanje) »Planšarjev je že malo, toda za kravji bal nas bo ostalo«'. V nedeljo je bohinjsko turistično društvo že šestnaj-stič priredilo kravji bal oh Bohinjskem jezeru.*' Čeprav je kazalo na dež, se je zbralo okrog šest tisoč ljudi. Prizadevno turistično društvo je dobro poskrbelo za zabavo. «b 10. uri je začela igrati gotjanska godba na pihala. Ob 11. uri so se zaslišali kravji zvonci in planšarji so pripeljali krave s planin. Ko so se planšarji zbrali na odru, se je veselje šele začelo. Nastopil je kroparski pevski zbor, folklorna skupina Tomaž Godec, Ukc in pa ansam' el Veseli Gorenjci. Kljub zbadljivemu naslovu upamo, da se bo ta pribl j ubijena turistična prireditev obdržala in planšarstvo ne bo Izumrlo. SLIKI desno: okrog 11. Ure so začeli prihajati planšarji in planšarice s kravami in z vso opravo k jezeru. Osem tropov je bilo: š t cf letov, Petrlcev, Ukčov, Urban-čev, Andrejev, Odarjev, Me-žnarjev in Jurčev trop. Opravo so nosili »basovci« Tonček, škantarjev Martin, Urbančev Martin, Lojze, Marjan, Janez, Andrejev Tone, sirar Tine Gartner, planša-rici Francka in Tilka. Najbrž pa še nisem vseh naštel. SLIKE levo: Ukc se je na lanskem kravjem balu že poslavljal, pa so ga letos spet pregovorili, da je pove> dal nekaj o planšarstvo; precej resnega pa tudi pikrega in šaljivega. »Od zore do mraka se planšarju srajca v znoju namaka.« Toda planšar, nič se ne boj, zavri-skaj in zapoj!« Omeniti moram, da je tudi naslov tega prispevka njegov. Celo o modi je govoril. O času, ko so bila dekleta zapeta od nog do glave in je bilo malo videti fantovim očem. Pa primerjajmo z današnjo »folkloro.« Ni bilo lahko prinesti kotel s planine. će je že bal, mora biti seveda tudi ples. Na odru je zaplesala in igrala domaČa folklorna skupina Tomaž Godec. A. U. GLAS * 11 STRAN ljubljanska banka nadaljuje tradicijo zanesljivega bančnega servisa MODNA HIŠA Za jcsensko-zimsko sezono 70—71 je Modna hiša v Ljubljani pripravila bogato kolekcijo ekskluzivnih modelov ženskih plaščev in kostimov v aktualnih materialih, barvah in krojih, tako da bo lahko vsaka ženska našla sebi primeren model. Odklonjeno zlato Ob neopravljeni zlati poroki dveh Makekovih na Jezerskem Dve sestri: Marija in Bcrta, hčerki znanega Mi.kcka na Jezerskem sta ena za drugo letos beležili 50. obletnico poroke. Bilo je to v tistih politično, nacionalno in kulturno razgretih časih leta 1920, ko sta se obe poročili, obe ostali na Jezerskem in obe še dandanes s svojima partnerjema nadaljujeta z napred-n mi idejami, sodelujeta v našem razvoju in napredku. Iz pretirane skromnosti pasta odklanjali ceremonije zlate poroke, kot je v navadi. Toda, ko jih je v soboto zvečer obiskal član Sveta za zadeve borcev in VVI občine Kranj Andrej Brovč ter predsednik občinskega odbora ZZB Pavle Bajželj sta bili prijetno presenečeni. Z njima pa tudi oba moža: Ivan Anko in Jože Sku-ber. Zbrali so se pri Ankovih, po domače pri Jenk, v veliki hiši tik pod znanimi ovinki pod Jezerskim vrhom. V veliki kmečki izbi je bilo tiho, skorajda slovesno, ko je Brovč izročil cvetje obema paroma ter darila. K temu so se pridružile še krajevne organizacije. Brovč se je obema družinama zahvalil v imenu Sveta oziroma naše družbe za vse, kar so prispevali skozi dolgo življenjsko pot za našo narodno in nacionalno samozavest in za našo svobodo, kar je prišlo tembolj do veljave na njihovem obmejnem področju. Ob zakuski je stekla beseda. Enainsedemdesetletni Ivan Anko je pripovedoval mnoge zgodbe in doživetja iz prve svetovne vojne, njegova žena Marija pa o nekdanjem in današnjem življenju na Jezerskem. Potem je pokazala kroniko, ki jo piše. Iz raznih dokumentacij je zbrala dokaj podatkov o Jezerskem od 14. stoletja naprej. Razdeljeno po zgodovini, šolstvu (prvič so začeli otroke učiti 1852. leta!), po lastnišlvu zemljišč, po gradnji hiš in podobno ima zlasti zbrano veliko iz konca preteklega in tekočega stoletja. Od prve svetovne vojne ima zbrane tudi vse padle, isto iz zadnje vojne, vse umrle od 1915. leta naprej in podobno. Tudi Bertin mož Jože Sku-ber, ki mu je 74 let, ima za seboj burno življenje. Zlasti prvo svetovno vojno. Njegova žena Berta pa prav ob tej priložnosti ni mogla pozabiti sina Tcjka, ko je padel v partizanih. Tudi o Milanu dolgo ni vedela ničesar, ki je sodeloval v partizanskih enotah s'. >/\ Srem in naprej. Veliko, veliko je bilo spominov. Obe sestri slavljenki oziroma vsi štirje slavijenci imajo nepozabne spomine na nekdanje težko življenje, na delovanje v naprednih organizacijah, na ilegalno udejstvo-vanje in na današnje ži ljenje. Želja? Vsi pravijo, da je doseženo, kar so vedno želeli — svobodo, mir, čas, ko nikomur ne manjka kruha, in se nikomur ni bati aretacij. Toda želja je samo še ena — veliko zdravja, in še enkrat zdravja, zdravja in tihe sreče v krogu svojih dragih. Samo to smo jim vsi tudi iz srca zaželeli. K. Makuc Pot skozi Vintgar Ko sem se spuščal po kamnitih stopnicah proti slapu Vintgar, ki tako slikovito končuje sloviti kanjon Rodovne, sem se najprej ustavil pri Korbarjevih, ki skrbijo za žejne in lačne goste in seveda tudi prodajajo vstopnice za ogled soteske. Povedala sta, da sta letošnjo sezono ustvarila prek 6 milijonov S din prometa. Mnogi gostje sprašujejo, zakaj poleti čez slap teče tako malo vode. Korbar-jeva je povedala, da je nad slapom jez električne centrale, ki porabi zelo veliko vode. Nadaljeval sem pot skozi sotesko. Tujih gostov skoraj nisem več srečal, zato pa veliko več šolarjev, ki prihajajo v ta gorenjski kot skoraj iz vse države- Mostovi, ki so postavljeni nad penečo se Radovno, so dokaj dobro oskrbovani in jih obnovijo vsako pomlad, tako da je prehod popolnoma varen. V zahodnem delu soteske pa že dolga leta skrbi za obiskovalce Nežka Prešeren, žena prvoborca in predvojnega komunista, revolucionarja in zglednega planinca Andreja Prešerna, ki je že jeseni 1941 padel na Pokljuki. Tudi Než-i ka je imela letos veliko pro-j meta, saj so poleg jedače in ' pijače obiskovalcem na voljo tudi razglednice in spominki. Kiosk ho odprt do konca oktobra. Nekaj deset metrov nad vhodom v sotesko pa je restavracija . Vintgar, ki ima tudi lep in senčen vrt, kjer posebno poleti gostje radi posedijo, seveda tudi zaradi dobre postrežbe gostilničarja Mirka in njegove žene. Restavracijo nameravajo obnoviti. Zelo razveseljivo je dejstvo, da so delavci cestnega podjetja iz Kranja položili asfalt od Fortune do restavracije Vintgar. Asfaltna cesta povezuje tudi Fortuno in Ivanov most v Grabnu. Dela je v glavnem financirala občina Radovljica, deloma pa tudi krajevna skupnost Gorje. J. Ambrožič m KRANJ Veletrgovsko podjetje KOKRA Kranj razglaša v skupnih službah engro skladišča prosto delovno mesto FAKTURISTKE Zaželena je dvoletna administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Prijavite se osebno na upravi podjetja, Kranj, Poštna 1. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Razvitfe prapora LD Selca V nedeljo, 27. septembra, popoldne so člani lovske družine Selca v Selški dolini na svečanosti razvidi svoj prapor Pokrovitelj prireditve je bila skupščina občine Skofja Loka. V njenem imenu je zbrane :lovcc pozdravil Tine Kokelj, načelnik za gospodarstvo. O nastanku in razvoju lovske družine Selca je spregovoril starešina LD Selca Janko Prežel j. Med gosti je bil tudi Miloš Kelih, predsednik zveze lovskih družin za Gorenjsko. 75-letnica PD Radovlrl^a Planinsko društvo Radovljica praznuje letos 75-letnico delovanja. Ob tej priliki bo v soboto, 3. oktobra, v kino dvorani v Radovljici proslava, na kateri bodo na kratko spregovorili o razvoju društva in njegovih po membnejših delovnih uspehih. Podelili bodo tudi nagrade in odlikovanja, v kulturnem programu pa bodo nastopili: pevska zbora iz Radovljice in Krope ter folklorna skupina iz Gori j. Kranj CENTER 30. septembra franc. barv* film VRV IN PIŠTOLA ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. VV filma UPOR KAZ-njencev ob 20. uri 1. oktobra amar. barv. W film UPOR KAZNJENCEV ob j 16., 18. in 20. uri 2. oktobra amer. barv. CS film DOLGO UMIRANJE V ENEM DNEVU ob 20. uri Kranj STORžIC 30. septembra franc. barv. film ŽENSKE VLADAJO ob 16. in 18. uri, amer. barv-film PROSTOR POD SOH-CEM ob 20. uri 1. oktobra angl. barv. CS film LAVVRENCE ARABSKI ob 15.30 in 19.10 2. oktobra amer. barv. VV film UPOR KAZNJENCEV ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 30. septembra amer. fi''n ' TARZAN ob 19. uri I 1. oktobra amer. film TAR" ; ZAN ob 19. uri Jesenice RADIO 30. septembra amer. barv. film Z MOJO ŽENO PA Nb L oktobra angl.-ila.lij. CS film VRNITEV IVAN' HOA 2. oktobra amer. barv. f^111 CHABASKO Jesenice PLAVŽ ..j 30. septembra angl.-i'^ barv. CS film VRNITE 1VANHOA 1. — 2. oktobra amer.-^1'-'' barv. film BOLJE VDOV'* KOT. . . Dovje Mojstrana ...^ 1. oktobra amer. barv. i" M ATT HELM UREJA RACU" NE Kranjska gora 1m 1. oktobra amer. barv. 1»' Z MOJO ŽENO PA NE Javornik DELAVSKI D NA VEČERJO ob 17. in Škofja Loka SORA 30. septembra franc. ba^' film SHALAKO ob 18. in - ' Ur* fin* 1. oktobra amer. barv7. 1 ^ KNJIGA O DŽUNGLI ob ln 20. uri ^ fjllll 2. oktobra amer. barv. ^ KNJIGA O DŽUNGLI ob in 20. uri Opravičujemo se SGP Projekt Kranj ter bralcem za napako sobotni številki in ponovno objavljamo razpis SGP Projekt Kranj Odbor za delovna razmerja razpisuje za šolsko leto 1970/71 naslednje štipendije: 1. dve štipendiji za Študij na ekonomski fakulteti 2. dve štipendiji za študij na gradbeni srednji šoli J^°k prijave je 15 dni po objavi! Prošnje sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Kranj, Nazor -leva 1. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo oz, sporočilo o opravljenih izpitih in potr-lo ° Premoženjskem stanju staršev. Kovinotehna Celje DELOVNA ENOTA JESENICE Cesta maršala Tita 1 razpisuje prosta delovna mesta 1. blagajnika 2. višjega referenta v notranji trgovini na debelo pogoji: Pod tč. 1. srednja ekonomska šola z 1 letno prakso ***.ad^inistrativna Šola s 3-letno prakso, potrdilo o ^■kaznovanju, poskusna doba 3 mesece; pod tč. 2 s ,a pkonomska šola s 3 letno prakso v komerciali, rednja ekonomska šola s 5 letno prakso, poskusna ooba 6 mesecev. Itodt dohodki po pravilniku o delitvi osebnih doza ,7 Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih rinPOS . ev Pošljite komisiji za sklepanje in odpove- van,e del. razmerij pri tukajšnjem podjetju. Rok •lave velja do 10. oktobra 1970. Potrošniki: Obiščite na novo odprto prodajalno VTS »Florijan Bobić« na Jesenicah, Prešernova 29 NUDIMO VAM veliko izbiro opreme za gospodinjstvo in gostinstvo gospodinjske aparate TV sprejemnike Izkoristite izredno ugodne pogoje kuPovanja na kredit: 6 mesecev brez pologa, obresti in jamstva 12 mesecev z 20 °/b pologom 24 mesecev z 20 °/o pologom TV sprejemniki RIZ in Ei na 30 mesecev brez pologa PRODAM Poceni prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku Prodam zazidljivi kombinirani levi nerjaveči ŠTEDILNIK. Sv. Duh 35, Škofja Loka 4259 Prodam dvoje levih novih BALKONSKIH VRAT. Pegam Marjan, Zg. Besmca 68 4320 Ugodno prodam ŠTEDIL NIK na elektriko in plin. CirMova 8, Kranj 4321 Prodam SADIKE vrtnih jagod Prcbačevo 27, Kranj 4322 Prodam PREBIRALN1K za krompir in dve KRAVI po izbiri. Pinlar Franc, Sv. Duh 7, škofja Loka 4323 Prodam HRUŠKE tepke in drobni KROMPIR. Sp. Duplje 72 4324 Prodam KONJA srednjih let ali zamenjam za KRAVO in ČISTILEC za žito (tri jer). Cajhen Peter, PŠata 32, p. Dol pri Ljubljani 4325 Prodam dva PRAŠIČA težka po 50 kg. Poženik 6, Cer kije 4326 Prodam PRAŠIČA za zakol ali pitanje. Jezerska cesta 91, Kranj 4336 . vrniti v Kranj. -dh V petek na kranjskem stadionu Osnovnošolsko prvenstvo v atletiki za at5'0tL.^tanovlJena skupnost pripr-,C j. na osnovnih šolah v šr.teiV Ja prvo tekmovanje tek i! , letu 197071 ■ V Pe" nu popoldne bodo na stadio- osnOVnrkanJu tekmovale ekipe Proer^ -Šo1 občinc Kra»i-Škemu7iJC prireJen republi-že Pr^j krn°vanju in bo zato Saiiie7n-i?rt>gIed kva,itete Pogosti » S<>1 in njihovih mož-Sko n,,a Uvrstitev na republi- Tek„!Cnstvo-ob 15 kovanje se bo pričelo p^^^^*1 na sporedu pa bo- do naslednje discipline: učenci — 60 m, 400 m, višina, daljava, krogla (4 kg), 4x60 m; učenke — 60 m, 300 m, višina, daljava, krogla (3 kg), 4x60 m. Vsaka šola lahko prijavi po eno ekipo v vsaki konkurenci. Za ekipo lahko nastopita v vsaki disciplini po dva tekmovalca oz. tekmovalki. Najboljša ekipa v vsaki konkurenci bo dobila pokal Par tizanskega kurirja. M. Kuralt Od nedelje do nedelfe G0j^9**MET — Vse možne točke so tokrat ostale na p. °n.iskem. Kranjski Triglav je s težavo, a zasluženo Trli*8*1 l7o,° s 4:3 (1:2) V derbiju conske lige pa je ^c v Škof ji Loki premagal LTH z 1:0 (0:0). rnina prihodnjega kola: Unija : Triglav, Tržič : Tol- n- »*3a krajina : LTH. ler^°KOMET — v republiški moški ligi je Tržič doma Korei \So5tanJen» 13:13 <7:6)- v ženski ligi pa sta oba jjer ,ka Predstavnika izgubila. Rezultata: Alplcs : Ko-h0{jnS (3:5)> Kranjska gora : Polet 9:12 (6:7). Pari pri-StPJVega koIa: Branik : Tržič, Koper : Kranjska gora, ek!»r : Alples. ležen^*^^ ~~ ^ republiški moški ligi so bili zabe bor naslet,nji rezultati: Triglav : Branik 75:40, Mari rCpu,',^cscnice 87:60, Kroj : Ljubljana 89:69, v ženski Kroi sk* hgi Pa so Jesenice premagale Konus s 53:43, p' Pa Trnovo s 43:38. glav3';1 ^Prihodnjega kola: Kroj : Ilirija, Tolmin : Tri Kroj °Scnicc : Celje; ženske: Ilirija : Jesenice, Litija : •ha°J?BOJKA — V republiški moški ligi je Kamnik do-Jesen5xUbiI 2 1:3 2 ekiP° Gaberje, v ženski ligi pa so Pari k.G odPravi,e Ljubljano s 3:2. Jeseni prinodnJega kola: Mislinja : Kamnik, Sever : J. J. Zlati in srebrni fubilej no na Gorenjskem Gorenjski nogometaši in funkcionarji v letošnjem letu praznujejo kar dva jubileja. Letos bo poteklo 50 let od prvih organiziranih nogometnih tekem na Gorenjskem in 25 let od obstoja gorenjske nogometne podzveze. Nogomet so v Sloveniji igrali sicer že pred prvo svetovno vojno, vendar so bila vsa ta tekmovanja neorganizirana. Iz podatkov je razvidno, da jc bila leta 1920 ustanovljena ljubljanska nogometna podzveza, ki je zajemala celotno področje takrat ne dravske banovine, to je sedanji teritorij nogometne /veze Slovenije. Z drugimi besedami povedano, ljubljan ska nogometna podzveza je pred drugo svetovno vojno opravljala poslanstvo in naloge sedanje republiške zveze. Zaradi lega praznujejo nogometaši v letošnjem letu 50 letnico organiziranega nogometa v Sloveniji in s tem tudi na Gorenjskem. Kakšen je bil razvoj te priljubljene igre z žogo na Gorenjskem? Dijaki kranjske gimnazije so že leta 1909 v Kranju pod vodstvom piof. Roberta Kende formirali svoje moštvo. Leta 1912 so na Jesenicah ustanovili nogometni klub Golico. Tako sta praktično že pred pi-vo svetovno vojno obstajala na Gorenjskem dva nogometna kluba. V tistih časih se je tekmovalo neorganizirano. Ker se je nogomet v Ljubljani po vojni že organizirano razširjal, so tudi v Kranju 3. julija 1920 ustanovili na občnem zboru nogometni klub Korotan in ga prijavili ljubljanski nogometni pod-zvezi, da ga uvrsti v tekmovanje. Prav zanimiv je dogodek iz prvih začetkov organiziranega nogometa na Gorenjskem. V letu 1921 je bila v Kranju nogometna tekma med Korotanom in ljubljansko Ilirijo pod vodstvom sodnika iz Ljubljane. To tekmo so Kranjčani izgubili, za poraz, pa so obdolžili sodnika. Zato so ga zaprli v garderobo in ga spustili šele, ko je priznal Kranjčanom zmago. Poleg Korotana se jc na Jesenicah prav tako razvijal nogomet in so do druge svetovne vojne imeli kar tri nogometne klube. Leta 1923 so v Škof j i Loki ustanovili NK Sokol, v Tržiču pa so ustanovili nogometni klub leta 1929. v St raži šču pri Kranju pa je 1933 nastal NK Savica, prav tako pa so leta 1935 v Naklem ustanovili prvi vaški nogometni klub. V teh klubih so igrali mladi ljudje iz delavskih vrst, študentje, nasploh vsakdo, ki je imel veselje do nogometnega športa. Po drugi svetovni vojni je bilo treba začeti znova. Leta 1945 je bil v Ki;anju ustanovljen Okrožni fizkulturni odbor, ki je imel v svoji sredi referenta, za nogomet. To funkcijo je opravljal Jože Ta-ler, s sedežem na Jesenicah. Že jeseni istega leta je bil ta referat z Jesenic prenesen v Kranj in od takrat je sedež nogometnega foruma za Go- renjsko vseskozi v Kranju. Razumljivo je, da so se menjala imena tega foruma od referenta, poverjenika za nogomet, poverjeništva za nogomet za Gorenjsko do sedanje oblike nogometne podzveze za Gorenjsko. Od leta 1945 pa tja do 1958 jc imela gorenjska nogometna podzveza kar 26 klubov, danes pa jih ima le 14. Ob tej priliki se spra šujemo, zakaj takšen padec v številu nogometnih klubov in aktivov v zadnjih letih. Poleg vodenja tekmovanja je gorenjska nogometna podzveza vse pred leti vodila tudi poli tiko nogometnega športa na Gorenjskem. Razumljivo je, da so funkcionarji tega foruma skrbeli za to, da se je nogometno življenje, koder se je le pojavilo, tudi utrjevalo. Po prvem republiškem kongresu za telesno kulturo se je politika športa prenesla na občinske zveze za telesno kulturo. Podzveza pa je bila odgovorna le za organizacijo raznih tekmovanj. Politika športa je postala stvar posameznih občinskih zvez za telesno kulturo. Ker v posameznih gorenjskih občinah različno gledajo na nogometno igro, je razumljivo, da so v posameznih krajih odpadli nekdaj aktivni klubi, ker za to ni bilo razumevanja pri pristojnih občinskih forumih. Zanimiv je tudi podatek, da so v 25 letih po vojni na Gorenjskem odigrali več kot 5100 raznih nogometnih tekem, ki jih je absolviralo okoli 11.000 registriranih nogometašev. Pri podzvezi nogometnih sodnikov Kranj se je v teh letih zvrstilo okoli 90 sodnikov, sedaj pa jih ima podzveza 36. Ko že najamo angažiranost aklivmn udeležencev v nogometnem športu na Gorenjskem, ne smemo prezreti dejstva o pasivnih udeležencih nogometnih prireditev, to jc gledalcev. Amaterske nogometne tekme na Gorenjskem namreč spremlja vsako nedeljo v sezoni 1500 do 2000 gledalcev. Mišljenja smo, da je treba ta pokazatelj zabavno in rekreacijskega značaja nujno upoštevati pri ocenjevanju vrednosti in po membnosti nogometnega športa v našem družbenem življenju. J. Javornik SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31 tel. 22-053 Odkupuje vse žitaric« — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, kr milno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne —• skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah Lesee : Borec 3:5 V kvalifikacijski tekmi za vstop v I. slovensko šahovsko ligo so kranjski Šahisti premagali ekipo Lesc s 5:3 in si tako pridobili pravico nastopanja v pivi slovenski ligi. V ligi bo sodelovalo O'sem najboljših ekip Slovenije, in to: prvak Notranjske, Dolenjske, • Primorske, Gorenjske ter ekipe: Dom- žale, Ljubljana, Anhovo in Borovnica. Posamezni rezultati dvoboja pa so bili: MaLi : Murovec remi, Prest ti : Bukovac 1:0, Hal in. ski : Matjašič remi, Vrečko: : DjOrdjevič remi, J. Hro-vat : Jovič 0:1, Strie : Voji-čič 0:1, S. Hrovat : Sire 0:1, Butorac : Piirc remi. F. štagar Kavčič - 49,4 Na sobotnem in nedeljskem kvalifikacijskem tekmovanju za ekipno prvenstvo Slovenije in Jugosla vije v atletiki so v Celju sodelovali nekateri najboljši predstavniki Triglava le kot posamezniki, ker klub nima dovolj denarja, da bi se udeležil tekmova nja s celo ekipo. Prvi dan tekmovanja je Iztok Kav čič dosegel zelo dober rezultat v teku na 400 m in tako izboljšal gorenjski članski in mladinski rekord. Edino prvo mesto je za Kranjčane osvojil Dušan Prezelj v troskoku. Lado Konc je bil drugI pri skoku s palico, prav tako 9 kot Kavčič v teku na 800 m. Slovenski prvak v skoku v daljavo Udovč je odlično prestal svojo prvo preizkušnjo na 200 m I zelo dobrim rezultatom 22,9. Na tekmovanju sta bila tudi metalca Satler in F Fister. Prvi je ponovno premagal 15 m v suvanju krogle in zasedel tretje mesto, Fister pa je bil v metu kopja šesti. REZULTATI — 203 m: 5. Udovč 22,9, 400 m: 3. Kavčič 49,4, 800 m: 2. Kavčič 1:55,1, troskok: 1. Prezelj 14,46, palica: 2. Konc 400, krogla: 3. Satler 15.00 kopje: 6. Fister 54,53. M. Kuralt GLAS SREDA - 30. septembra 1 -v p r a š a n j e ■o %9 o a g o v o r i Ste že slišali, da pri godbi na pihala igrajo tudi ženske? Medtem ko so pri nas takšni godbeniški kolektivi redki, pa imajo ponekod v tujini prave ženske pihalne orkestre. Pri več kot 70-članskem pihalnem orkestru jeseniških železarjev igrata tudi dve dekleti. Obiskali smo ju in poprašali, kako se počutita med samimi moškimi, enega od godbenikov (ki je oče mlade god-benice) pa, s kakšnimi težavami se srečuje godbeniški kolektiv. TATJANA LAZAR (rojena 1933.) z Jesenic, ulica Franca Benedičiča 3: »Oče igra pri godbi že od 1945. leta in tako sem pred 7 leti tudi jaz začela hoditi na vaje. Končala sem glasbeno šolo na Jesenicah, sedaj pa hodim na srednjo tehnično šolo — metalurški oddelek. Prav dobro se počutim v god-beniškem kolektivu, kjer igram flavto. Dvakrat na teden imamo vaje pri godbi, dvakrat na teden pa v glasbeni šoli. Tako nimam kaj dosti prostega časa. Moj konjiček je glasba, rada pa tudi potujem in berem. Sprva se mi je zdelo malce nenavadno, da bi sodelovala pri godbi, sedaj pa sem se tako navadila, da še ne mislim končati.« DRAGA AŽMAN (1953) z Jesenic, Cesta maršala Tita 87: »Najprej mi je bilo malo nerodno, potem pa sem se navadila. 2e v osnovni šoli sem imela veselje do glasbe, zato tudi sedaj obiskujem srednjo glasbe- no šolo v Ljubljani. Pri orkestru že pet let igram flavto. Imamo dober program, le instrumenti so že precej stari. V prostem času najraje berem in vadim. Všeč mi je vsaka dobra glasba in bom najbrž tudi po končani srednji šoli nadaljevala s študijem na akademiji. Pa tudi pri orkestru bom še sodelovala.« KAREL AŽMAN (1923) z Jesenic, Cesta maršala Tita 87: »Pri godbi igram že 12 let in ker je hčerka Draga imela veselje do glasbe, sem nekc?a dne prinesel domov flavto. Zaposlen sem v železarni, pri orkestru pa igram klarinet ali saksofon. Preden sem postal član godbeniškega kolektiva sem igral tudi violino. Naš orkester igra skladbe domačih in tujih avtorjev (tudi moderne). Cas bi že bil, da bi dobili boljše instrumente, saj nismo navaden vaški orkester. Kaže pa, da zaradi denarnih težav nekaj časa še ne bomo dobili novih.« A. Ž. SVEČANOST ZA JUBILANTE PODJETJA SAVA — Vsako leto priredi za delavce - Jub,,a^! kadrovska služba oziroma oddelek za socialno varstvo v Industriji gumijevih, usnjenih W K mičnlh izdelkov Sava v Kranju posebno svečanost. Na srečanje povabijo vse delavke, k 20 let in vse delavce, ki so 25 let v Savi, nadalje vse tiste, ki so se to leto upokojili in so ^ zaposleni v podjetju najmanj deset let ter tiste, ki to leto praznujejo 50-letnico rojstva ^ so v podjetju več kot deset let. Na svečanem srečanju jim pripravijo kulturni Progra.nMaI1. slavnostno večerjo. Minuli petek popoldne je bilo takšno srečanje, na katerem so se Ju' ti tovariško pogovorili in obujali spomine, v hotelu Creina v Kranju. Med kulturnim P^°?ay. mom so jih pozdravili in jim zaželeli še veliko delovnih uspehov direktor podjetja in pred niki družbenopolitičnih organizacij. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Lesce spet mednarodno športno središče Po pravkar končanem svetovnem prvenstvu v padalstvu se Lescam obeta še ena zanimiva mednarodna prireditev. Naslednji teden, to je v soboto, 3. in nedeljo 4. oktobra bo na letališču v Lescah že tretje mednarodno tekmovanje radijsko vodenih modelov za pokal Bleda. Organizatorji tekmovanja pričakujejo okoli 40 tekmovalcev iz Avstrije, Nemčije, Švice, Italije, Poljske in Bolgarije. Letos so se prvič prijavili tekmovalci iz socialističnih dežel. Razveseljivo je, da je udeležba na tem tekmovanju vsako leto večja. Tudi pri nas je za ta šport vse več zanimanja, saj letos tekmuje kar 8 tekmovalcev, medtem ko sta bila lani le dva. Blejsko tekmovanje letečih modelov sodi v okvir mednarodnega tekmovanja za 3L-trofejo. Tekmovalcem se za ta pokal seštevajo točke s prejšnjih tekmovanj v Lie-chtensteinu in Lienzu. Za gledalce bo mr/raninjj vejši nedeljski popoldans*' Program, ki sicer ni tek^J valni, pač pa bodo modela"' pripravili gledalcem nekaj bavnih atrakcij s svojimi t* dijsko vodenimi modeli. Tekmovanje v Lescah, prav šele tretje po vrsti, i že našlo svoje mesto v Bjg narodnem koledarju pri«"e<" tev FAI, kar nedvomno po^ ni uveljavitev te prireditve svetu. Vsak dan je na mostu čez Savo v Otočah precej prometa. Na tem delu je Sava globoka. Zato bi bilo prav, da bi most skrbno vzdrževali, ker bi bil lahko vsak P hitro usoden. — Fotc: F. Perdan