^ r

V Trstu, v saboto 2. junija 1883.
(

Tebaj VIII.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»T *4inMtl j« mM«.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako trado in sabate o poludne. Gana let0 • gld ' za P°lu ® Zft fietrt letaigld. SOkr. — Posamezna številke ae dobivajo pri opravnUtvu in v trafikah v Trst« po & kr., y Bartol in / AjMVMiaJ po « kr. — Narodnim, reklamacije in inaerate prejema Opravaiitva • via Zaata 5«.
Vai dopisi ae pošiljajo Uredništvu »vla Tarrante« Nuova Tipografiajvsak mora bit frankiran. Rokopisi urez posebne vrednosti se ne vračajo. — Interati (razne vrste naznanila in poslanice) ae zaradunijo po popodtti — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr.
Tabor v Brezovici.
Jutri se zopet zbere slovansko ljudstvo v shod pod milim nebom, v takozvani tabor. Tabori so iznajdba Angležev, ki vse svoje občne želje na takih shodih razpravljajo in imajo takim javnim shodom, ki so mogočno uplivali na javno menenje, zahvaliti marsikatero svoboščino, za katero so se potezali leta In leta. Slovenci so začeli v letu 1868 s takimi shodi, katerih glavna terjatev je bila zedinjena »Slovenija«, denes se to zahtevanje vedno živo vzdržuje ▼ naSem narodu, akoprem ga več ne poudarjamo pri vsakej priliki, kajti gotovo je, da pride naš narod iz vsake nevarnosti le potem, ako ni več razdružen v toliko kronovinah, ampak Živi skupaj pod eno in isto deželno upravo. Tudi Istra je imela uže pred tem taborom 3 tabore, in sicer prvega v Kubedu v letu 1869, v Kastvi v letu 1871, v Dolini leta 1878, jutri bode tudi v Brezovici, in reči moramo, da smo s temi tabori Istro od vseh strani, razen od morske obkolili.
V turških vojnah so imeli tudi Slovani svoje tabore, v katerih so branili sebe In svoje proti trjno-Btvu Turkov, v srednjem veku Slo je sploh vse z materijalno silo. A v novejšem času so nastali mej narodi boji tudi na duševnem polju. Kakor v srednjem veku Turki, prav tako so v novejfiej dobi znani ve-likonemci in lahoni vsiljevali nam Slovanom v Avstriji s postavo in državno avktoriteto tujo kulturo ter nam hoteli vzeti to, kar nam je najdražje: narodnost in pravico, da se razvijamo po svoje. — Kakor Turki v srednjem veku z fizično silo, prav tako so nas pritiskali omenjeni naSi sovražniki v novejšem času z moralno silo. Kakor pa smo Be Turkom ustavljali se zidanimi tabori, prav tako se ustavljamo svojim novejšim sovragom tudi s tabori, a ti tabori so ograjeni z duševnim obzidjem, in kakor so v srednjem veku storili svojo dolžnost zidani tabori, prav tako se je nadejati, da ti naši novošegni tabori v še večjej meri koristijo ubogemu zatiranemu Slovanstvu, ter se iz njih odbije tuje naailstvo.
Tak pomen ima tudi jutrajšnji tabor v Brezovici, četrti v vrsti istrskih taborov; tudi ta tabor ima namen odbijati krivice, katere nam delajo morda druge narodnosti in politične stranke.
Posebno potrebno pa je, da se dobro zatabore istrski rodoljubi in ker so se uže zataborili povsod ob skrajnih mejah, želeti bi bilo. da bi oprti na to trdno podlago polagoma pomikali se v sredino ter tam zgradili pravo ognjišče, po katerem bi se ogrevala zanemarjena narodnost.
Podlistek.
(Spiaal J. Turgenjev, preložil M. MAlovrh.)
(Dalje.) X.
Volincev je vstal okolo devete ure in doznavši, da sedi Ležnjev na njegovem balkonu, močno se začudi in p da k sebi pozvati.
»Kaj se je zgodilo?« vpraSa on Ležnieva* »ti si hotel domov iti.«	'
»Da, hotel sem, no srečal sem Rudina ... Čisto sam je stopal po polji, a na lici se mu je bral notranji vihar. Vidim — in se vrnem.«
»Zato Bi se vrnol, ker si Rudina videl?«
»To je, da prav povem, jaz ni sam ne vem, zakaj sem se prav za prav vrnol; — gotovo zato, ker si mi ti na um priSel; hotelo se mi je Se nekaj časa v tvojej družbi biti, a domov pridem še vedno prav.«
Volincev se žalostno nasmeje.
»Da, da, ti zdaj ne moreš na Rudina misliti, da bi se mene ne spomnil... Jevrem I« vsklikne Volincev močno, »prinesi čaja!«
Prijatelja sta začela čaj piti. Ležnjev navede razgovor o gospodarstvu, o novem pokrivanji žituic s papirjem ...
Kar naglo skoči Volincev sč stola in udari tako močno na mizo. da so čafie odskočile in zazvonile.
»Ne!« vsklikne jezno; »ne, tega mi ni dalje prenašati mogoče! Tega pametnjaka moram dobiti pred-se In, ali on mene, ali pa jaz njega ustrelim.«
~u-I>?SLtlJfla k*j?tl vPraša Ležnjev; »čemu to vpitje I Ctbuk ti je na tla pal... Kaj ti pa je?«
.	da ne morem slišati niti imena njegovega,
da bi mi ne šinila kri v glavo.«
»Ali brate, ali brate! Kako da te ni sram!« reče
Po vseh dosedanjih taborih je oživelo vsaj nekoliko narodno gibanje in napredovanje v dotičnih krajih; glede Istre se more to najbolj trditi v Ka-stavščini; a želeti bi bilo, da bi bil uspeh Brezo-viškega tabora večji, nogo vseh dosedanjih, ker prav zdaj so nastopili jako važni časi za Slovane v Avstriji in Še posebno važni za Slovence in Hrvate v Istri; posebno pa je želeti, da bi na tem taboru bila Se bolj potrjena v Istri uže dobro obstoječa zveza mej Hrvati in Slovenci, ker baš tega tabora se vde-leŽČ Slovenci in Hrvati in se na njem ne bode delala nobena razlika mej enim ali drugim jezikom, kakor to skoraj v obče ne delajo istrski rodoljubi ter je tam ule nekako utrjena in samo ob sebi razumevna neka ideja, za katero so nekateri bolj severni rodoljubi posebno uneti ob prilikah kakih velikih narodnih slovesnostij v Zagrebu; v ostalem pa so jako osko-srčni. Gospoda, če je kde, v Istri je prelepo doka« zano, da so Slovenci in Hrvatje pravi bratje, sinovi ene in iste majke, in da je zastonj jih tam ločevati etnografično.
Vsem skupaj pa je skrbeti za svobodo in napredek istrskega Slovana, ki še posebno v sredini Istre živi kakor pravi rob druzega naroda.
Zataborimo se torej zdaj dobro v Brezovici in od tam delajmo v sredino Istre, da tudi tam napravimo svoj tabor in začnemo potem delati z dobrim uspehom po vsej tej zemlji. Na Brezoviškem taboru velja klic: »Živela srečna, napredujoča Istra,« ta klic naj ostane potem gaslo vseh delalnih rodoljubov na Primorskem, posebno pa društva »Edinost«, katero naj ne upeha, ampak naj se Širi vedno dalje po vsej Istri, katere slovanski prebivalci pa tudi ne smejo pozabiti tega društva, ampak postajati tnu morajo zvesti udje in požrtvovalni podporniki, ker le tako bode moglo to društvo tudi izvrišiti teško postavljeno si nalogo! V tem zmislu torej navdušeno pozdravljamo jutrajšnji tabor v Brezovici: »Živeli taboriti, Živela srečna, napredujoča Istra!«
Lazar, Lazaret in Lazaroni.
Članek o slovenskih ljudskih šolah v Trstu Časnika •Triester Tagblatt«. o katerim članku smo zadnjič nekoliko omenili in zagotovili priobčiti ga, glasi se tako le:
Zgodovina ljubi katehetično metodo; k vsacemu vprašanju, katero stavi, pristavi takoj odgovor. Tudi zgodovina, katere obzor je politični mikrokozem Trsta, spol nuje se prav enako. Daje le deželni odbor sklenol,
Ležnjev in vzdigne lulo, ki je bila Volincevu pala iz ust. Njega--«
»On me je razžalil, močno razžalil,« reče Volincev, hodeč po sobi... »da, on me je razžalil. Ti sam moraš to priznati. Sprva nisem vedel, kaj hoče. On je potajno koval železo; kdo bi bil tudi kaj ta-cega o njem mislili Toda z menoj se ne bode šalili Tega prokletega filozofa ustrelim, kakor kako pišče!«
»Bi listem kaj pridobili, ba! O tvojej sestri nečem ni govoriti. Misliš, da bi si pri Nataliji kaj opomogel, če tega filozofa ustreliš?«
Volincev sede.
»Potem pa mi je iti. kamor me Oči vede! Tu bi mi žalost srce zamorila, nikder mi ni najti miru.«
»Ti pojdeš — to je nekaj druzega! Proti temu ti ne bodem govoril. Veš kaj ? Pojdiva vkupe — v Kavkaz, ali v malo Rusijo golobe jest. To je lepa misel, jeli ?«
»Da; a sestra? Komu naj jo v varstvo prepustim?«
»Zakaj ne bi Šla ona z nama? To hi gotovo lepo bilo! Služiti jej, bodi moje delo; odk6de ne bode nikdar trpela ; ako jo je volja, priredim jej vsak večer serenado in rož jej nasipljem pred nogo, če le hoče. Midva pa. prijatelj, prerodiva se popolnoma ter pri-neseva takšne trebuhe nazaj, da nas nobena ljubezen več ne bode nadlegovala.«
»Tebi je vedno šala v mislih!«
»Tu niti sledti ni o Šali. To je gotovo lepa misel.«
»Ne!« vsklikne zopet Volincev; »tolči se želim ž njim in se moram I«
»Spet! Kaka sitnost se te je denes poprijela?«
V tem hipu pride sluga s pismom v roci.
»Od koga?« vpraša ga Ležnjev.
»Od Dimitrija Nikolnjiča Rudina. Prinesel ga je sluga«.
»Od Rudlna?» ponavlja Volincev; »za koga?«
»Za vas!«
»Za-me? Daj sem !«
Volincev zgrabi pismo, odpečati ga hitro in začne
prošnjo za italijansko vseučilišče uže zopet prepisati, ule je podalo 1429 slovanskih tržaških obitelj prošnjo za osnovanje dveh ljudskih Šol z slovenskim učnim jezikom. Načelo, v katerega imenu je mestno sveto-valstvo kakor deželni zbor zahtevalo vseučilišče, na isto načelo se opira prošnja, ki od mestnega sveta zahteva osnovo dveh ljudskih Sol. Vsa načela pravice bi se morala tajiti, ako bi oni, ki se sklicujejo na to načelo v lastni svoj prid, zatajili to načelo, ker se drugi zase nanje naslanjajo.
Za 4000 za šolo sposobnih otrok, ki so dolžni Šolo obiskovati, imajo prosilci brez dvombe popolno pravico zahtevati, da se elementarni poduk omogoči. Vsled naših državnih temeljnih zakonov imajo pravico zahtevati, da se ta elementarni poduk deli v materinem jeziku otrok. To zahtevanje štirnajststo slovanskih tržaških rodbin pa ni le pravično in opravičeno, ono je tudi upor zoper krivico, ki se je leta in desetletja godila, upor zoper nespolnjevanje zakonov, pod varstvom katerih tudi teh štirnajststo rodbin, hvala Bogu, še živi, ono je bolestni klic naroda, ki se v imenu narodnostnega načela z nogami tepta, in Se več je to zahtevanje: ta prošnja naglaša oživljalno in krepČevalno avstrijsko mišljenje v sredi prebivalstva, kateremu je to mišljenje ali popolnoma tuje, ali ga pa skriva v kakem s pajčevino zaprede-nim predalom malodušne spravljivosti, da ga nikoli o pravem Času ne more najti.
Nemci v Trstu z enako prošnjo še nikoli niso razjezili italijanisimov. Ne malo izmej njih protrese zarad te «slovanske prodrznosti* enaka groza, kakor njihove italijanske mestne tovarile, in gotovo bi vohali v tej peticiji panslavistične spletke, ako ne bi za višje razrede teh ljudskih Šol zahtevala poduka v nemlkem jeziku. To zahtevanje v prošnji pa je resnično patrijotično, prav avstrijsko dejanje. Ono je jasen izrek mišljenja, ki zahteva varstvo lastne narodnosti v družbi državnih narodov in zvezi mej njimi.
Dokler so vladali nemški liberalci, bilo je pospeševanje italijanske narodnosti postulat avstrijske državne modrosti. Se le pred dvema letoma se je tržaški pristaš te stranke, gospod Teuschl, v državnem zboru potegnol za ta postulat. Ali doslej mu njegovi varovanci niso napravili vesela, da bi razodeli bili le najmanjše sočutje za nemški državni jezik, za kateri je v svojem italijanski govorjenem računskem poročilu tako gorko govoril. Da ni takrat izvrševalna oblast državnih interesov varovala, ker je zavarovala državnemu jeziku svojo veljavo in pravico v nekaterih učiliščib, dopustila bi bila vladajoča stranka, da se raztrga najnaravnejša i najpotrebniša vez mej
— ■	*	■ I	T I	.1
čitati. Ležnjev ga gleda pozorno: čudno, skoraj veseli izraz strmenja Be mu je čital z obraza.
»Kaj je!« vpraša Ležnjev.
»Citaj,« reče Volincev in mu ponudi pismo.
Ležnjev čita pismo, ki se tako le glasi: »Milostivi gospod Sergej Pavličl
Danes odhajam jaz iz doma Darje Mihajlovne in odhajam za zmerom. Gotovo se bodete temu čudili, posebno po tem, kar se je včeraj mej nama dogodilo. Zakaj mi je tako delati, Vam ne morem razjasniti; ali zdi se mi, da sem Vam dolžan javiti svoj odhod. Vi me ne ljubite ter me celo smatrate za hudobnega človeka. Ni mi tu v mislih, zagovarjati in oprati se: opere me čas. Po mojih mislih, možu ni pristojno in je tudi brez koristi, pristranskemu človeku dokazovati nepravičnost njegovih predsodkov. Kdor me umeje, bode me tudi zagovarjal; kdor me umeti ali neče ali ne more — mi ne more nič. O vas sem se prevaril. V mojih očeh ostanete Vi, kakor ste bili poprej, pošten in plemenit Človek; mislil sem, da se vi morete povzdignoti nad okoliše, v katerem ste odgojeni — prevaril sem se I E, kaj zato; ni se mi to zgodilo ni prvikrat, niti zadnjikrat. Se enkrat: jaz odhajam. Želim Vam vso srečo. Priznajte mi, da je ta želja povsem odkritosrčna in jaz se nadejam, da bodete odslej tudi res srečni. Morebiti, da s časom izpre-menite svojo sodbo o meni.
Da-li se še kdaj vidiva, ne vem, no vsakako vsprej-mite zagotovilo mojega spoštovanja.
D. R.«
»P. S. Onih dve sto rubljev, ki sem Vam jih dolžan. Vam koj pošljem, čim pridem na svoje posestvo v T ... ej gubernijl. Prosim Vas, ne recite nič o tem pismu Darji Mihajlovnej.«
»P. S. S. Zadnja prošnja: Ker zdaj odhajam, upam, da o mojem obisku pri vas ne bodete nikdar govorili Nataliji Aleksejevnej«--
»No, kaj praviš k temu?« vpraša Volincev.
avstrijskim Primorjem in avstrijskimi notranjimi deželami. Ona stranka, ki je hotela okrepiti svojo moč zoper severne Slovane s tem, da je Italijanom zoper Slovane nož v roke potisnola, ni pomislila, da je s tem avstrijsko državno mišljenje na morskih bregovih uničenju posvetila.
Lansko leto in letos, ko je iredentovska luža valila visoke valove, brali smo v »Moniterju gospoda dr. Russa, «da Italija zader.e v Trstu na konice mečev nemške državne vojske, da se odbije vsak napad na bregove nemškega sredozemskega morja«. Avstrijskega duhii, avstrijske državne zavesti, avstrijskega patrijotizma pa ne bi branila bila, ako bi se bile v avstrijskem Primorji popolnoma vresničile namere one stranke, katere organ se je prodrznol tiskati one nezaslišane besede.
Nedavno smo v tem časniku brali, da Italijani iz tega, ker se je dalmatinskim in istrskim Slovanom dala jezikovna enakopravnost, morajo spoznati, <ia so bili nemški liberalci ntijvečji njihovi prijatelji. O tem ne dvomimo. Ali vsi pravi Avstrijci morajo pripozna-vati, da more avstrijsko državno mišljenje na teh bregovih še le pod sedanjo vlado do popolne veljave
Eriti, in da nemški državni jezik tukaj nahaja krepko rambo in resnično sočutje pri onih, katerim stran-karstvo očita, da hočejo Avstrijo poslovaniti.
Ce je kaj moglo obsojati levice politiko, bila je gotovo to njena »italijanska« stran. Najprej so si hoteli nekoliko «Si» prilaskati, potem so potrebovali nekoliko sabljarjev zoper Slovane, i nazadnje se je iz tega izcimila Avstriji sovražna propaganda, katere — morebiti ponevedoma — sokrivdniki so bili. Take reči se za z vaj :i jo prav tako, kakor beseda sv. Lukeža: «Ubog kakor Lazar.« Najprej so izvedli iz tega imć za ubožnice in so jih imenovali Lazaret, potem so dobili iz tega Ime za lenuhe ter jih imenovali La-zaroni.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	dunajskem deželnem zboru je poslanec SchB-nerer ostro tožil zoper to, da se je preiskava zoper njega še potem nadaljevala, ko je bil deželni zbor uže odprt, če prav sodišče ni prosilo, naj deželni zbor preiskavo dovoli.
Pri volitvah v mestih v galiSki deželni zbor so bili izvoljeni večjidel poprejšnji poslanci. V Brodiju je
Eadel poprejšnji poslanec Zucker i na njegovo mesto il izvoljen Simon, v DrohobiČu minister Ziemial-kovski, v Stanislavu Kaminski, v Novisaku minister Dunajevski z vsemi glasovi.
V	Oalieiji so pri volitvah v deželni zbor z malo izjemo zmagali kandidatje središčnega volilnega odbora. Rusinskih kandidatov je bilo le enajst izvoljenih, in večina teh ima zmerne politične nazore.
V	primeri s poprejšnjimi volitvami so Rusini pridobili 4 sedeže, temu nasproti pa 8 prejšnjih zgubili.
V Levovu se zdaj mudi nendanji varlavski vrhovni ikof Felinski, ki je prišel vsled pomiloščenja iz dolgoletnega prognanstva v Sibiriji, in je na poti v Rim.
V	Levovu ga narodna stranka tako rekoč na rokah nosi. 3i. maja |e bil na obedu pri katoliškem vrhovnem škofu, včeraj pri knježinji Sapieha in za danes je povabljen k deželnemu maršalu Zyblikieviču. Na večer pa odpotuje.
Za Hrvatsko z Oranico vred izdelani in cesarju v potrjen je predloženi zakonski načrt deli vso deželo v osem velikih županij in 53 okrajnih uredov.
Vnanje dežele.
Ruski car je zadnjega maja sprejel deputacijo vshodnje-rumeljskega deželnega zbora v posebnej av-dijenci. Zvečer se je vdeležil s carico vred bala, kateri je prireredilo moskovsko plemstvo. Danes je v
»Kaj bi tu rekel?« odgovori Ležnjev; »vsklikni z Azijatom »Allah! Allah!« in deni v zobe prst začudenja — to ti je svobodno storiti. On odhaja ... Srečen pot! Ali to je zanimivo, da je tudi to pismo pisal iz dolžnosti, kakor je bil tudi k tebi prišel iz dolžnosti... Pri teh gospodih je vsak korak dolžnost in zopet dolžnost in sama dolžnost,« — doda Ležnjev z lehkim smehom in pokaže na post seriptum.
»In kake fraze trosil«, norčuje se Volincev. »On se je o meni prevaril; on se je nadejal, da se jaz ovzdignem nad okoliše... moj Bog, to je neumno akor kaka pesen, ali pa Še bolj.«
Ležnjev ne odgovori nič in se le smehlja.
Volincev vstane.
»Zdaj grem k Darji Mihajlovnej, da vidim, kaj in kako je ...«
»Pusti ga brate, naj se odpravi. Kaj bi ga zdaj napadali. Zdaj ti ne bode več na potu — kaj hočeš več? Raji lezi spat; vso noč si se po postelji obračal... tvoje stvar! gredo na bolje ...«
»Po Čem to slutiš.«
»Zdi se mi tako! Daj, zaspi malo, a jaz se grem k tvojej sestri zabavat.«
»Idi z Bogom, meni se ne ljubi spati; raji pojdem na polje.«
»Tudi prav; idi na polje.--Ležnjev gre k
Aleksandri Pavlovnej.«
On jo najde v salonu; ona ga ljubeznivo pozdravi. Vedno se je njegovih pohodov veselilia, ali denes jej je bilo lice žalostno. Vznemirjal jo je vče-rajSnji prinod Rudinov.
»Vi ste prišli od brata ?«ogovori Ležnjeva. »Kakšen je denes?«
»Dober; odšel je malo na polje.«
Aleksandra Pavlovo a umolkne.
(Daljo prihodnjič.)
Moskvi velikanska ljudska veselica, za katero so dalj Časa delali velike priprave.
Car je podelil mnogo odlikovani. Nemški vojaški poslanec general Werther je dobil AleksandrovNevski red. Lignitz brilante k redu sv. Ane ; policiiski minister Koslov najvišje priznanje; luteranski cerkveni načelnik Richter red belega oris, katoliški metropolit, vrhovni škof mohilevski Gintovt in varšavski vrhovni škof Popiel red sv. Ane prve vrste, moskovski luteranski viši i pastor Diokkcf red sv. Stanislava rve vrste, načelnik varšavskega konsistorija avgs-urškega verespoznanja Ervert škofovski naslov. Petem je dobilo rede mnogo velikih obrtnikov vsled zaslug za trgovino in cbrtnijo. mej temi |e tudi več nemških, avstrijskih, angleških in francoskih podanikov. — Po ukazu vojnega ministra so se zlajšale kazni vsem vojaškim hudodelcem, vsi namestniki častnikov so postali častniki, zalog za sirote v vojni padlih vojakov se je pomnožil za dvajset tisoč rubljev.
1\ Moskve je še vedno mnogo poročil. Na bal 28 maja v Granovitajej palači prišla sta tudi car in carica. Pri polonezi je car plesal s carico, potem z grško kraljico in soprogama Waddington in Jaure, carica pa z Schweinitzem, VVaddingtonom in Jau-rejem. V dvorani so bila razstavl|ena darila, katera so se poklonila carskemu paru. — 29 pa je bil bal pri moskovskem generalnem governerji, katerega sta se zopet vdefežila car in carica, katerima je ljudstvo, ko sta se tja peljala, navdušeno «Ura» klicalo. Car je plesal kadriljo z nadvojvodinjo Marijo Terezijo in hčerjo generalnega governerja, carico pa je sukal nadvojvoda Karol Ljudevit in generalni governer.
Poročila iz vse Rusije došla pravijo, da se je kronanje povsod z veluo navdušenostjo praznovalo.
Varlavski generalni governer grof Albedinski je zadnji dan meseca maja umrl.
V	italijanskem državnem zboru je ministerski načelnik naznanil dopolnitev ministerstva ter nagia-šal, da se bo vlada ostro držala politiških načel, katera je objavila deželi pred splošnimi volitvami ter jih branila v drtavnem zboru. — Mancini je predložil trgovinsko pogodbo z Nemčijo ter nujnost zanjo zahteva. — One, ki so v Rimu na trgu Sciarra nemir delali, oprostile je porotno sodišče; obsojeni so bili le Ferrati, Tor.di in Passera, prvi zarad šču-vanja k uporu, druga dva zarad tiskovnih pregre-škov, v enoletno ječo in globo 5oo lir.
Bismark se je sedem let pogajal z Rimom v katoliških cerkvenih zadevah, a menda mu za spravo ni bilo mnogo, hotel je s tem menda slepiti le katoliške državne poslance, da bi v njegov rog trobili. Toliko je gotovo, da se je nemški izvenredni poslanec SchlOter iz Rima vrnol ter se je pogajanje ustavilo.
V	francoskem senatu se je 29. t. m. uprl Beran-ger v imenu svobode vesti zoper odpravo duhovnikov v bolnišnicah ter zahteval od ministra notranjih opravil, naj se upre fanatizmu uprave javnih dobrodelnih zavodov in pariškega mestnega sveta, ker ta fanatizem žali verske Čute bolnikov. Minister je odgovoril, da je storil vse, kar je bilo v njegovej moči, da versko svobodo v bolnišnicah zagotovi ter se je o tem dogovarjal z vrhovnim škofom, a brez vspeha. Minister je pripoznal, da so v bolnišnicah duhovniki potrebni.
V	Kajiri so našli okrožnico brez podpisa, katera govori o patrijotičnem društvu, katerega namen je iz-gnanje tuje okupacije. Vlada tam veliko razburjenje.
Dopisi.
Loi^Jer v tržaškej okolici 30. maja. Poročevalec o procesiji Sv. ReŠnjega telesa v Trstu ni povsem resnice poročili. On trdi, da niti od jedne fare iz okolice niso bile deklice, katere so
O tržaškej zgodovini.
Dalla Groce Fra Ireneo iz reda bosih karmeli-tarjev. Tržačan, dal je v 1.1698 v Benetkah pri Giro-lamo Albrizziju na svitlo svoje delo v fol. tem le naslovom: Historia antica e moderna, saera e profana della citti di Trieste. To delo »Zgodovina tržaSkega mesta« je bila posvečena, kakor sam pravi, »a S. M. Giuseppe re di Romani et Ungaria, arciduca d' Au-stria« in ima v tekstu dokaj ksilografovanih ilustracij predstavljajočih spomenike iz starega veka. Ta pater je prvi, ki je naša krajna imena skončujoča se na — a -f- » polatinil, s tem, da je slov. izrazu dodal latin. konč. sred. spola um. Na pr. slov. Rojan v Ro-janum; Grijan v Grignan-um Itd. Kesneji zgodopisci tržaške pasmi so kaj hlastno segnoli po teh izrazih, rekoč: Vidite, naš Ireneo je posnel svojo zgodovino po latinskih listinah, ki sedaj jih ni več, on nam je se obranil latinskih izrazov naše okolice, katere so • i Slavi. Serbi e Croati« po svoje prav grdo popačili.
Naši italijančiči verujejo, da je mož golo resnico pisal — ali temu ni tako; poglejmo kaj pravijo njega sodobniki in drugi. Opat Fontanini sloveč kritikar je prvi to zgodovino prerešetal, in Apostolo Zeno sloveč Italijanski pisatelj v pismu iz Benetek 1. 1699 N. 38 p. 63 T. VI. odgovarja njegovej kritiki: »II giudizio che date sopra P opera di Fra Ireneo 6 degno di vol. Voi non potete meglio criticarlo; ei peggio serivere non poteva.
Slavni Tlraboschl v Lett. Ital. T. VIII. P. II. pag. 373; pravi: »La storia di Trieste del p. Ireneo della Groce carinelitano scalzo, stampata in Venezia 1698, che per l* antichita in essa pubblicate fu onorata di molti encomj, e leggesi con frutto.« Tedaj, njega delo le zarali ohranitve prastarih napisov, osobito rimske dobe ima nekoliko veljave Patru Ireneju pozni biograf Peter Stancovich v Vol. 2. pag. 278. Biografija degli distinti Istriani pravi: Quest opera, quantuuique contenga molta /angkiglia, ha pero il uuo
vrvice cerkvenih zastav držale, v svojej lepej narodnej obleki oblečene, ampak da so bile vse po mestno našemljene. G. poročevalec — ako se ne motim v osebi — bil je oa tako vzvišenem prostoru, s katerega bi bil mogel zapaziti 6 deklic pri cerkvenih zastavah Katinarske procesije v narodnej obleki. Lahko je videl razen peče vrhu druge bele obleke modri trnk. 8 katerim so bile prepasane in lepi ru-deči garofolček nekde vtaknen, kder ga je mogel vsak človek videti! G. poročevalec naj mi pa vendar ne Šteje v greh, ako sem njegovo poročilo nekoliko — žalibog le nekoliko — popravil, v ostalem je povsem resnico poročal in njegovo očitanje je bilo na pravem mestu.
Okoličanke, ne dajajte poročevalcu več priložnosti za takovo grajanje in uzroka k očitanju, da ste — našemljene. Vdeležite se procesije vse v svojej krasnej narodnej obleki in prepričane bodite, da poročevalec vas ne bode grajal, ampak čestil vas bo in hvalil. Ne pozabite zaradi katere napake ste bile grajane in opustite to napako.
V Bazovici, 28. maja.
Jutro je bilo jasno, raz lin so zvonovi vabili verne k molitvi: bila je nedelj*. Mlado in staro je prihajalo ▼ tropah, iz bližnje šole je prišla dolga vrsta dečkov jn nežnih deklic v belih oblačilih, nekatere so nosile jerbaščke s cvetjem, da bodo trosile pot pred gospodom; tudi šopkov in vencev ni manjkalo, saj danes bode slovesen obhod,
Orgle lepo zadon6, pevci zapojo, na oltarji bere župnik slovesno sv. maso. Po končanej daritvi 89 prične procesija: prvi je križ, za njim možje, potem zastave, za njimi žene, spet križ, za njim šolska mladež, pevci in župnik z najsvetejšim. Dolga lepa procesija se je zavila okolo cerkve v velikem polukrogu. Marljivi cerkovnik je napravil na štirih prostorih lepe oltarje, enake Šatorom, pokrite z zelenjem ter okrašene s podobami in trakovi raznih boj. Lepo je donelo ubrano petje vaških pevcev, katere je dobro uvežhal mladi organist A. Ražem cerkovnika sin. Čestitamo mlademu organistu za njegov napredek.
Skozi našo vas so uže zgodaj drdrale kočije tujcev — meščanov, kakor tudi tridesetorica tržaških inženirjev se je napotila v sv. Kancijan pokušat vode.
Okolu poludnevaso se zbirali oblaki, ter uže dovolj temni obečali nam dežja, ali še kapljice ga niso dali.
Popoludne grem na sprehod mimo pokopališča, ker je bilo odprto, vstopim. Tužen kraj — dom miru. Kaj more res človek umreti, Se hoče zadobiti — miri Svetoivanski dobro znani umetnik je izrezal iz belega kamena nov kiasea nagrobni spomenik, katerega venci dičijo: žalujoče soproge, družine in nepozabljivih prijateljev. Kedo počiva pod to rahlo nakopano gomilo? Mlad 35 letni mož — oče blažega Brca, velike duše, nepozabljivi naš zdravnik Fr. Perhavec.
Ko bi vedel, da po njegovej ločitvi nam slavni magistrat le za silo zdravnika pošilja — teško bi mu bilo, ker on je vedel, je li potreben zdravnik v našem okraji.
Iz Lokve, 18. maja.
Gotovo je koristno, d& se na svetu napake na vse mogoče poštene načine odpravljajo in zmanjšujejo. Prav je tedaj, ako se po časnikih ljudstvo kako reč opozori, katero bi bilo treba prenarediti in popraviti. — Pričetkom t. leta se je tudi nekdo nase občine usmilil, ter začel pometati po njej: — vendar pa, čeprav ima naočnike — ne vidi in ne loči smeti od koristnih reči, in tako hoče vse vkup izme-sti. — Da se o neki zid zaletava, ki ga mora večkrat gledati, to naj ule bode; da je prijatelj Šol-Bkej mladini, katere tovariš je uie nad 20 let, to se samo ob sebi umeje, tudi milosrčnost in usmiljenje do ubogih mu dela čast. Nasprotno pa je nehvaležno da po nepotrebnem v časnikih grdi občino, v katero večinoma zaradi potrebe zahaja. V začetku se je spravil na g. župana, kateri mu je premalo učen. Ven-
prezio, e vi si trovano non poehe notizie per la pa-tria interessanti, e scritta che fosse con migliore critica. e riformata, sarebbe commendevolissima, e tuttavia quale si t rova 6 meritevole d i somma lode. Tako pravijo o njej sloveči pisatelji. Tržaški zgodovinski lili-putanci, ki vedno njepa naj raje citirajo, osobito pa »L' Indipendente«, naj bi tem avktoritetam verjeli ter uže spoznali, da i Ireneo ni bil nezmotljiv, ko je to pisal; — ali, hočeš-li tvrdovratneža prepričati, zaman ti delo! ta se bo vedno le zadiral: v Trstu slovenski jezik nema pravic itd. Poglejmo, kaj pravi o Trstu i njega jezikih .Takop Filip Tomasini Novograjski (Citta-nuova) v Istri škof v I. 1641. Ta je zapustil delo naslovom: Komentari historiino-zemljepisni Istre. V teh se nahaja popis tržaškega mesta iz one dobe. Ta škof o Trstu pravi, da je bogato In lepo mesto, zahvaliti se ima čistemu iu zdravemu zraku in bogatej trgovini in prebivalcem, da broji do 7000, ki se v velikej veČini pečajo s trgovino. Hvali lepoto tržaškega žen-stva in mestnega svetovalstva dobro gospodarstvo, ki je bilo tačas prav dobro podkovano z novci. O prebivalcih v mestu pravi, da govore neko popačeno fri-julsko narečje, velika množica njih govori slovenski i nekateri govore i tudi nemški. Govori i tudi o tržaškej okolici in pravi, da se v tej pridela dokaj izbor-nega vina, ki se pa skoraj vse v mestu popije. To je zgodovina, Indipendente! Ne tuli mi več v svet, da v mestu niso nikdar slov. jezika poznali. Le v roko vzemi knjigo svetlega pisca, pa se takoj prepričaš o istinitosti mojih besed! Tudi poduk v slovenskem jezici se je Še v minolem stoletji pričel v Trstu in ▼ njega najbliŽjej okolici. Leta 1789 se je odprla Šola ▼ ŠČedni; f. 1790 šola na Prošeku in i to leto so se odprle ilirske šole v mestu; vse to je znamenito, in dobro da se ve. Kakor se iz tega vidi, p. Ireiieo ni nobena avktoriteta, kritika je ovrgla njega delo, ker v njem preveč mrgoli vsakojakih kotlov — le nekoliko pozora je vreden zavoljo skupaj zbranih latinskih napisov.
dar pa na6 gt župan bolj razločno svoje ime podpisuje, nego marsikateri učeni g. uradnik ali doktor. On je skrben gospodar, kar je razvidno iz tega, da je poplatil v 6 letih uže nad 7000 gld. občinskega dolga, kateri se je pri poprejšnih načelnikih naredil. Koliko je za popravo občinskih potov, vodnjakov in druzih koristnih reči skrbel, tega ni treba naštevati, ker naši občani predobro vedo, in pri zadnjej volitvi so mu b tem, da so ga [soglasno županom izvolili, svoje zaupanje kot poštenjaku izrekli. Da g. dopisnik zaradi šole županu očita, to pa je uže hudobno — kajti vsakemu je znano, da imajo županstva na Goriškem z šolo le malo opravila, ker za Šolska poslopja skrbč le c. kr: okrajna šohka svetovalstva. G. Afrikanski v 41 Štv. Edinosti zopet napada in zasmehuje našo policijo ter njene organe opisuje, kako neusmiljeno z miloščine prosečiml ubožci ravnajo.'— Žalibog, da vlada s postopači premalo ostro postopa, in jim pušča iz dežele v dežele postopati in beračiti, — Taki berači domačim ubogim miloščino kradejo in navadno potem grdo zapijejo. — Prav isti postopač, za katerega se g. Afrikanski toliko poteza, uŽe mnogo let pogosto iz kranjske dežele v tukajšno občino zahaja, vsak krajcar, ki ga dobi, precej na žganji zapije, potem pa ljudi napada, ošteva, po vasi kriči, pohujŠljivo se vede in take besede govori, da jih ne smemo zapisati. Navadno hodi v takih slučajih cela tropa otrok za njim, katerim je gotovo v pohujšanje. Uže pred tremi leti je bilo enkrat v Edinosti radi tega potepuha prašanje, zakaj policija ne zabrani tacega pohujšanja itd. Omenjeni postopač je tudi na sv. birme dan pijan razgrajal in celo višje goste žalil, Ukazalo se je tedaj občinskemu podžupu (slugi) naj ga odpravi. Ker pa se je postopač v bran stavil ia celo|s palico pretil ter podžupu obleko trgal, bil je poslednji prisiljen silo rabiti; — vendar pa ne tako, kakor g. Afrikanski zlovoljno opisuie. To naj bo v pojašnjenje, da se ne bo o nas tako slabo mislilo. G. Afrikanskega pa prosimo, naj v prihodnjo le take reči graja, katere so resnično graje vredne.
Lokavshi.
CSradldka, 28. maja.
Na sv. Rešnj. telesa dan se je obhajala navadna slovesnostna procesija v Gradiški in se nje vdeležila vsa višja gospoda, društvo veteranov, nekaj vojakov, izvrstna gradiščanska banda, mnogo deklic v enakej obleki i mnogobrojno ljudstva. Mej procesijo so bili strelali vojaki in pokali topiči; a pri tem seje iz neprevidnosti pripetila nesreča; 14. letni mladenič je to-piče pomagal nabijati, ko je pričel nabijati enega, v katerem so morale biti še žive saje, uzge se strelni prab, nabasalnik zadene mladeniča v desno roko i mu prebije tri prste, kojih enega so mu uže odrezali; v obraz ga je strašno osmodilo, da utegne Še oslepćtl. V nedeljo 27. t. m. pa je bila slovesna pro> cesja svet. Rešnj. telesa v Zagradu v najlepšem redu, vodili so jo trije duhovniki, vdeležili se je izvrstni pevci, poljanska banda in oddelek veteranov, mnogo deklic v belej obleki — i mnogobrojno ljudstva.
12. dan t. m. je šel nad 40 letni Lupine, oče mnogo otrok, iz Praprota nad Nabrežino v Gorico k zdravniku, ker je bil uže več let bolan, ali ko je v Gorico dospel, šel je v Sočo, kder se je kopal do 28. i m. popoludne; pri Zravščini so ga danes popo-ludne iz vode izvlekli i na večer pokopali.
Boljunc, 27. maja.
Ni k malu okraju, da bi toliko vrjel na coprnice in bil tako poln vraž, kakor je Breg, kder raste izvrstna Brežanka. Ako pri nas zboli kak človek, kaj mislite, da Vam gredć po zdravnika? Kaj še! K babam v Trst, ali kam drugam gredć z lasmi ali vodo bolnika in ločijo potem bolnike z različnimi uže znanimi sredstvi. — Ta okraj je sploh od nekdaj zaostal, ker je bil zapuščen; šole so se še le začele, gosposke se za nas ne brigajo drugače, nego kadar je treba plačevati davke, vsled česar mi eksekutorja najbolj poznamo. V Dolini je Še kaj, ker tam imajo uže znanega g. kanonika iu ljudoljuba Jana, pa več učiteljev, a povsod drugod smo popolnoma zanemarjeni. Potrebovali bi prav silno zdravnika, za katerega smo se uže potezali in se nam je dajala dobra nada, da
§a dobimo, a ta nada je zopet splavala no "odi. Na-ejamo se pa, da naš vrhovni župan, g. Lampe zopet oživi to opravičeno nado in da bode delal na to, da dobimo zdravnika, ki bo morda tudi kajj pomagal v odpravo vraž. Neomika našega ljudstva je tudi kriva, da se včasih v teh krajih pojavijo surovosti. Tako na
Eriliko so nekemu posestniku v Logu poleg Ricmanj, ateri stanuje v Trstu in ni sovražnik našega ljudstva, uže večkrat iz čiste hudobije poruvali trte, drevje in sploh v svojej hudomušnosti Škodo delali na posestvu. To je vendar vandalizem in stavi v slabo luč vse prebivalstvo. Take ljudi bi morali pametni možje zasledovati in jih izročiti pravici, kajti zarad takih surovežev in nevestneŽev vendar ne sme priti v slabo ime vsa vas. Čestita duhovščina, učitelji, župani, skrbite vi, da se polagoma iz teh sicer prijaznih krajev odpravi vraža in surovost, snovajte bralna društva, podučujte ljudstvo, da bo napredovalo v narodnem, gmotnem in moralnem obziru.
Iz Vodic v Istri 26. maja.
Mila mi «Edinost»! Sprejmi v svoje ljubo mi naročje prvi dopis iz tega sela: Imeli smo tii pri nas blizo 30 let duhovnika, prečastitega gospoda Martina Poklukarja, kateri je vedno rad mladeniče in deklice čitanja, pisanja in računstva učil. On je bil predobra, milosrčna duša, ni se po nepotrebnem mešal v stvari, ki ga niso brigale. Verne ovčice so ga celo spoštovale. Pokosila pa ga je 24. maja nemila smrt, in 26. je bi pogreb. Pogreba se je vdeležil prečestiti gosp. farman Ivan Brecelnik iz Krušice, in čč. gg. iz Golca in Lanišč Ivan Ivanič. Sv. mašo je opravil preČ. g. farman iz Krušice. Kakor sem se prepričal, žalovali so v Vodicah, Danah in Jelovicah na pogreba dan. Spremila je na pokopališče truplo pokojnega mnogobrojna množica vrnih ovčič. Tako se počesti človek.
ki je pri ljudeh priljubljen. — Zemljica naj mu bode lahka 1 Osobito pa moram tu pohvaliti čč. gg. Martina Ribariča. c. k. poštarja iz Vodic in Matijo SankoviČ-a, župana iz Dan, ki sta vso pozornost na to obračala, da se je vse v redu vršilo. Kar se je pa precej po smrti pokojnega godilo, to pripuščam drugemu g. pisatelju. — Veliko skrb ima c. g. Martin Ribarič za svojo vas in želi, da bi vedno bolj in bolj napredovala. Pod njegovim vodstvom je potrošila vas Vodice v kratkem času: za nove zvonove 3800 gld. za popravljanje cerkve in pokopališča 200 gld. za popravljanje šole 800 gld. za dva vodnjaka in 2 kala §00 gld. Vsega skupaj je: 5700 gld. Namenjeni so tej vasi še drugi veliki troški za zidanje novega zvonika. Bog hotel, da bi se le hitro začel zidati, in da bi se srečno dovršil! Za to vas ste zdaj zelo potrebni dve osebi: duhoven in učitelj. Vodičanil potrudite se, da si doboste dobrega dušnega pastirja in marljivega narodnega učitelja. Na dobrih gospodih je veliko ležeče. Prihodnjič kaj več.
Domače in razne vesti.
Tržaške novosti. Dva samomora bila sta v četrtek zjutraj. Mizarja Jakoba Melan-a, 25 letnega moža, našli so obešenega v včetrtek zjutraj v lastni delalnlci v via Solitario, Št. 519. — Na enemu drevu prav poleg ceste, ki pelje iz bošketa k lovcu, pa so našli obešenega Albin Permerja-u, 43 letnega konjskega hlapca, rodoma tržačana. — Nek kovač 18 letni Peter PalaiČ iz Dalmacije je v zaporu 4 krat poskusil, da se obesi, a straža je pazila nanj in ga vsakikrat rešila; — zadnjo pot so ga komaj rešili ter so ga potem izročili v bolnico, kder ga bodo mogli paziti.
Tejteži. Včeraj popoludne so se na akvedotu 3 elegantni gospodje v pričo več sto ljudi prav po fa-kinsko pretepali, palice so Švigale in kietvina je odmevala, klobuki so ležali na tleh; a ko se je bližala policija zginoli so vsi trije, vsak po svojem potu. — Ali v sredo zvečer so se elegantno oblečene gospe pa v javnem vrstu prav tako lasale, kakor si na deželi kaki neuki ljudje predstavljajo boj mej copernicami.
—	Morala je posredovati policija, a še tej je šlo prad težavno. — V Trstu ni iti na obleko; većina v Trstu je oblečena gosposko, a tudi velika večina teh gospodov s cilindrom in gospej s »kapelinom« na glavi prekosi v surovosti najrobatejšega gorenjskega Janeza.
Pijanec Štefan Fior, fakin prišel je predvčerajšnjem pijan domu, zdrsnol je po stopnicah in si glavo tako razbil, da težko ozdravi.
Ntsreča. V Llojdovej ladjedelnici sta včeraj dva kotlarja delala skupaj na parniku »Avstrija«, pri tej priliki je tovariš mesto po zeležu, udaril svojega te-varša Petrovčiča s kladivom po glavi tako močno, da je tekoj obležal nezavesten in so ga morali v bolnico odnesti.
Zakonske predloge za Trsi. Poročilo gledč tržaške svobodne luke in o predlogah, v katerih se je zedinila mešana komisija Iz poslancev trgovinskega ministerstva in tržaške trgovinske zbornice, dovršeno je in se predloži trgovinskemu ministru. Minister-ski svet določi o tej zadevi, sklene potrebne zakonske predloge ter jih predloži državnemu zboru v jesenskem zasedanji. V Trstu se sploh govori, da nova luka ne zadoščuje, da je prostora še veliko premalo i da je za nove stavbe potreba Še — 15 milijonov gld.
Svetinje tržaške razstave so se začele razpošiljati 29. maja ter se k malu razpošljajo vsem, katerim se bile priznane.
£<loydov največji parntk »Titania« spuste v morje vtorek 5. junija ob 9. uri. Ta parnik je največji, kar jih je to društvo dosedaj imelo. Kakor hitro pa Titanijo morje objame, položi se postelj trem še večjim parnikom, kateri se bodo imenovali: Elektra, Poseidon in Amfitrite. Avstrijski Lloyd ima zdaj 82 parnikov in jih bode še nekoliko potreboval za nova pota v Ameriko in Afriko. Da avstrijski Lloyd tako napreduje, zato gre ,vsa hvala izvrstnemu vodju vitezu Petke, rodom Čehu, kateri je glavni vodja ladjedelnice. Prej so se parniki večjiael na Angleškem tesali za dragi denar, od kar pa ima Petke vod stvo v rokah, delajo se doma v lastnej ladijedelnici" kar daje obilo zaslužka domačim obrtnikom in de-* lalcem.
Angleško sredozemsko volno bro-
dOVje, ki se je v saboto zakotilo pred Kotorom; pride prihodnji mesec v tržaško luko in ostane tu dalj časa. Poveljnik mu je viceadmiral lord Hay ter ima zdaj pet oklopnic, ki se imenujejo: Superb, Te-meraire, Alezandra, Helicon in Inflexible. Čuje se, da g. deželni namestnik baron Pretiš priredi angleškim gostom banket v gradu Miramare v cesarjevem imenu. Avstrijski podadmiral Pauer napravi veliko veselico v vrtu Vitla Nekar; angleški konsul pa priredi na čast svojim rojakm sijajno soarejo.
Policijsko* Nek mizar j'e v sredo v prepira z svojim tovarišem hudo zamanol z nožem po njem, ta seje srečno ognol iu odnesel zdravo kožo; hudobneža pa so takoj krepke roke policije v zavetje spravile. — Drug dolgoprstnež je hotel v nekej hiši, kamor se je splazil, obleko pokrasti, pa je bil zasačen pri svojem podjetji ter ubegnol. — Drug fant je pa
Srav ta dan v nekej tabakarni kupil nekoliko tobaka, ržal v roki pregnen bankovec, rekoč, da je desetak,
Ea ko mu tabakina da 9 gld. in 90 kr. nazaj, položi ankovec in smuk skoz vrata, bil je pa le — petak.
—	Žepni tat je v javnem vrtu hotel potegnoti Žepno uro nekemu gospodu, pa ni se mu posrečilo, policija je bila tičku za petami, skriti se je hotel v krčmo, kder ga je našla in odpeljala v luknjo. — Nek fakin je hotel raniti svojega nasprotnika z dolgo šivanko za vreče, tudi ta je zapal pestem policaje in čaka kazni. — Čevljarski pomagač, ki je v cerkvi sv. Antona pri šmarnicah ukral nečemu gospodu kapo, ujel se je takoj pred crkvenimi vrati v vrvico, katero mu je stražnik okolo roke dal, da je v ožjej zvezi lažje
korakal v tamnico. — Sinoči se je zbe«edila neka dekla z svojim l|u)>im, ta jo je pa s ključem hudo ranil, policija ga je zaprla.
Iz pred porotnega sodišča. Marija Kofler, iz Beljaka na Koroškem, ukrala je svojej gospodinji B. zlato zapestnico z diamanti, 2 bankovca po 50 gld. in več druzih stvari, kar je vse sama obstala ; bila je obsojena na 14 mesecev teške ječe. — Nek fakin je Šel s ponarejeno listnico na posodo po dve polimani plahti za vozove v zalogo Zucolin ; ker jih pa ni vrnol, naznanilo se je policiji, in res, dobila jih je na nekej ladij i, kamor jih je bil prodal; bil i« kaznovan na 3 mesece ječe. —
Včeraj je sedel na zatoženej klopi nek V. Ben-venuti, laški podanik in kamnorezec Nabrežini, zatožen posiljenja proti 13 letnej deklini Ani Gubes. Sodba vršila se je pri zaprtih vratih, porotniki so zanikali dano jim vprašanje, vsled česar je bil B. oproščen. Ko sta dekle in zatoŽenec iz sodnije šla, obljubil ji je, da jo hoče poročiti. —
Ivan Matelič, težak in A.Schott. agent pri trgovcu Savorgrani, prodala sta sporazumljena 44 vreč riža, 4 kvintale moke in še mnogo družin stvari v vrednosti okolo 10(10 gld.; obsojena sta bila Schott na 4 leta in Matelič na 5 let teške ječe.
Statistika meseca aprila. Rojenih je bilo 402, mej temi 178 moškega, 224 ženskega spola. Zakonov se je sklenolo 102 ; verskih 93 in 4 civilni. Umrlo je 332 oseb, 177 moških in 155 ženskih. — Volov se je pobilo 1288, krav 391 in 3 biki, telet se je zaklalo 2297, jancev 19, jančkov 5629, prascev 10 in konj 12.
Volilni shod. Iz dopisa, kateri nam došel iz Krasa (žalibog prepozno!), posnamemo, da bodo 5; t. m. volilni shod županov in drugih veljavnih mož v Komnu. 7. t. m. pa se bode konstituiral centralni volilni odbor v Gorici.
Konfiskacija. »Slov. Narod« je bjl v sredo zvečer vsled telegrafičnega zaukaza na tržaškej pošti zaplenjen.
IzvJeŠče o tršćanskoj Izložbi godine I88H je 136 obsežna, jako elegantna knjiga v veli-kej osmrki, katera ima na prvej strani sliko hrvatskega paviljona na tržaški razstavi. — Knjigo je spisal gosp. Milan Krešič, tajnik trg. zbornice v Zagrebu in tudi v tržaških narodnih krogih jako poznana in priljubljena osoba. Knjiga je jako razgledno razvrščena in se ozira posebno na te le oddelke razložbe: Pomorska izložba, Bosna in Hrcegovina na izložbi .Dalmatinska. Istra i Primorsko na izložbi, Trst na izložbi, ostale avstrijske dežele na izložbi, Reka na izložbi in konečno hravatki paviljon. Mi moramo odkritosrčno čestitati gosp. Krešič-u na tako temeljitem in lepem delu.
Povoden) na Ogerskem. Reka Temes je naglo tako narastla, da je 27. m. m. na več mestih prodrla nasipe in mnogo polja zalila.
Nesreče. Na reki Tiči no v Italiji je 26. maja zvečer 22 osob utonilo. Nek ribič je vzel v Čoln 28 delalcev, da jih prepelje v Loreto; sredi reke se je Čoln prekucnol in rešilo se je le šest osob. Vsled te nezgode je osirotelo 73 otrok, ki nemajo Človeka, ki bi jim skrbel za živež. — 30. maja, ko je bila množica ljudstva na mostu mej Broklinom in Novim Jorkom, zakričal je nekdo : »Most se podira !> Vsled tega je nastal grozen strah, vse je začelo begati ; pri tem pa je bilo več ljudi do smrti pobojenih in zmečkanin.
POZI V !
Ko so ae 20. t. m. vpljivni in veljavni možje Notranjske v Postojni posvetovati o kandidatih za deželni zbor, dogovarjali so se ob jednem o sprejemu Nj. veličanstva v Logatci. Stvar so prepustili tamošnjima gospodoma Županoma in slavnostnemu odboru, ki naj se v to svrho izvoli. — Ta se je osnoval 24. maja, ter imel prvo sejo 28. istega meseca, katere se je vdeležil i gospod c. k. okrajni glavar Mahkot. Ukrenol je odbor mej drugim, da povabi tem potem vsa Županstva, društva, razna zastopništva, rodbine m posamezne osobe v Notranjskej, da se poklonijo v imenu slednja Nj. veličanstvu o Njega prihodu v Logatec-ldrijo, ter da se vdeleže velikanske ljudske slavnosti, katero priredi slavnostni odbor v imenu Notranjcev o priliki pohoda Nj. veličanstva v Notranjsko.
Spored :
I. 1. Štirinajstega julija razsvitljava in sprevod s plame-nicami iz Dol Logatca do c. k. okr. glavarstva v Gor. Logatec, katerega spremna vojaška godba.
2.	Petnajstega julija: budnica.
3.	Slovesni poklon dostojanstvenikov, Županov, društev itd. Nj. veličanstvu na kolodvoru Logaškem ob 7. uri zjutraj.
4.	Slovesna sv. maša pri sv. Nikolaji v Dol. Logatci z asistenco, — mešani pevski zbor z orgijami in vojaškim orkestrom.
5.	Skupni obed, pri katerem svira vojaška godba.
6.	Poklon Ni. veličanstvu o Njega odhodu iz Logatca ob 3. uri popoludne.
II. Ljudska veselica, — vrši se pod milim nebom.
1.	Pozdrav.
2.	Slavnostni govor.
3.	Petje in godba.
4.	Ples in prosta zabava.
5.	Zvečer umetalni ognji, kresi itd.
Posamezne točke petja, godbe in plesa se določijo pozneje.
V Logatci, 29. maja 1883.
Slavnostni odbor.
Prošnjo
za slovenske ljudske šole v Trstu (v mestu) so podpisali: (nadaljevanje) And. Plesivac, Ant. Plesivac, Jak. Rapotec, And Krc-ševič, Ant. Mezgec, Luk. Hrovatin, Fr. Urabic, Stef. Culn, J. M. Vesiak, Ant. Lulik, Fran. SamiČ, Iv. Novak, Jos. Dobrila, Stef. Lulik, Jak Metlika, Fran. Suman, Jan. Ca-zofura, Jos. Kralj, Mat. Hrovatin, Luk. Krisman, Jak. Zi-darič, Ant. Hrovatin, Filip Juriševič, Tom. JuriŠevič, Fran Svetina, Blaž. Drulina, Miha Turkovit, Mih. Kupteršin,
Ant. Bonaza, Ant. Burlovič, Mih. Juriševič, Mih. Hervatin. biaž Kulot, Ant. Skrabec, Jernej Cehovin, Jan. Gerdovič, Fran Kondrat, Jan. Celher. Lovro Valenčič, Ant. Zofret, Peter Dodić, Jan Zie^Ier, Peter Zigler, Jan Cebohin, Ant. Vrč, Ignac Baša, Ant. Vrč, Zorzi Cesar. Ant. Požar, Jak. Mikol, Jos Polis, Matia Dekleva, Mat. Stolfa, Fran. Obran, Jos. Prešel, Kari Ferfila, Juri Negode Jos. Negode, Ant. Joras, Val. Snideršič, Ant Scerl, Jak. Bisjak, Jak. Desco, Ant. Pesco, Gasparo Kirm, Fran Kirm, A.Jakomini, I.Jais, Mar. Scherl, Jos Kljun, Iv. Jaksitič, Mih. Sabec, Mat. Meršnik, And. Gulin, J. M. Vatrovac, J. M. Kljun, Jan. Pupis, Jan Sutej, Jak. Molič, Fr. Prelec, Mat. Kulman, Fr. Rolle Jov. Tomažič, Luk. Ajdič, Jak. Pogan, Ant. Bonne, Jož. Jarz, And. Jerms, Ant Krovs, Fil. Potočnik, Jos. Macovetz, Zelen Miho, Iv. Dolinar, Mih. Mešc, Iv. Zergol, Ant Zergol, Ant. Kljun, Ant. Skomina, Iv. Klun, Jos. Klun, Mor. Klun. Jos. Kralj, Ant. Lovrenčić, Mih. MartinCiS, Jos Martinčič, Ant. Marz, Iv. Marz, J09. Marz, Jos. Marz, Just. Marz, Mih. Marz, Jos Mozetič, Ant. Pe-tersin, Ant. Peteros, Val. Peteros, Ant. Pregarc, Jos. Pregarc, Jak. Remetz, Ant. Radovic, Jak. Rodeschein, Jos. Spocapan, Jak Spacapan, Mih. Spacapan, Jos. Valentič, Jos. Višnovic, Mat. Višnovic, Jak Vremec, Jos. Krisman-čič, Ant. Krišmančič, Jak. Križmančič, Miha Medvet, Fr. Mose, Jak. Slobic, Blaz. Marcusa, Ant. Peteros, J. M. Purič, And. Purič, Jak. Purič, Lov. Purifi, Iv. Purič, Jos. Purič, Stef. Purič. Ant. Pečar, Matia Pečar, Iv. Pischiur, Jos. t)ujc, Jernej Višnovic, Jos. Pregarc, Ant. Pregarc, Fr. Nadališek, Iv. Višnovec, Mat. Gregorič, And. Scherl, Fr. Ferluga, Iv. MohorČiČ, Iv. Požar, Iv. Majcen, Jos. Funda, Jos. Slatenber, Alojz Pegam, And. Može, Iv. Žafran, Jos. KrapeŠ, Ant. KrapeŠ, Fr. Okoren, Iv. Krapei, lan. Presar, Alb. Lišelombr, Jos. Krašen, Mat. Katalan, Jos. Sušelj, Ant. Pogorelec, Iv. Silic, And. Mahnič,
Tržno poročilo.
Kava — vedno prav mlahova, vsled česar so tudi cene nazadovale. — Prodalo se je 2000 vreč R'o po gld.37 do gld. 52.—, kakih 300 vreč Sant03 gld. 42 do gld. 56.—, Java gld. 54 do gld. 66.
Sladkor — Se precej živahen promet po trdnih cenah, katere vtegnejo še poskočiti. — Prodalo se je 6000 metr. stotov sladkorja v vrečah po gld. 29*A do gld. 32.
Sadje. — Pomeranče in limoni po viših cenah; — levantiosko sadje zanemarjeno. — Za suhe čespe je prenehalo prašanje iz Amerike. Pomeranče in limoni gld. 4 do gld. 7'/,. rožiči gld. 8.—, mandlji gld. 95 do gld. 100.—, fige v vencih gld. 23.—, opaša gld. 23—, cvebe Cisme gld. 19 do gld. 22.—, Eleme gld. 22 do gld. 30.—. Sultanina gld. 27 do gld. 40.
Olje — v dobrem ohrajtu, cene jako trdne in više. — Jedilno velja gld. 38 do gld. 41.—, namizno pa gld. 60 do gld. 73.
Riž — jako obrajtan, cene trdne; italijanski velja od gld. 161/, do gld. 23'/,. Rangoon gld. 12M4 do gld. 14.
Petrolje— tukaj brez vsake spremembe še vedno na gld. 9'/4, v Ameriki pa je cena poskočila.
Domači pridelki. — Fižola gre silno malo; cena od gld. 8 do gld. 13.—; dobro maslo pa gre od gld. 92 do gld. 100.
Žito — mlahova kupčija. — Pšenica ogerska velja gld. 11.15 do gld. II1/,. koruza ogerska gld. TI. do gld. 7.70.
Les — srednja kupčija, cene nespremenjene.
Seno — dobro obrajtana. Dobro konjsko gld. 1.60 do gld. 2.—, volovsko gld. 2 do gld. 2.40.
Borano porodilo.
liorsa jako mlahova, tudi kurzi postali so slabši, v obče malo prometa.
Dunajska l»orwa
dne 4. junija.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 7*	gld.	20	kr.
Enotni drž. dolg v srebrn .... '8	»	75	»
Zlata renta..........98	•	90	»
5% avst. renta........93	•	20	•
Delnice narodne banke.....S38	»	—	»
Kreditne delnice........ 294	•	50	•
London 10 lir sterlin......120	»	—	•
Napoleon...........9	»	52	»
G. kr. cekini.........5	»	66	»
100 državnih mark.......58	»	50	»
Poslano.
Kur »Soča« v svojej štev. od 1. junija nI mojemu pozivu v »Edinosti v Štev. od 30. maja jasno brez ovinkov odgovorila, ampak pd starej navadi, kakor bi se svetlobe bala, iti okolo tavala in ne izrečno povedala, da ona tudi mene mej grajenje všteva, radi tega s tem le izrečem, da odgovorim v «Edinosti» v številki od 9. t. m. na njen nesramen napad ter dokažem, da »Soča« Ima namere mene po nepravičnem načinu ogrditi in počerniti pred slovenskim narodom sploh in posebno pa pred mojimi sorojaci, Kra-ševci, da bi gotovo dosegla svoje sebične namene, katere «Soču», kakor poznano, drugim potem doseči ne more, nego tia vporablja vsako še tako slabo sredstvo.
Sežana, 2. junija 1883.
R. Mohorčič.
Razglas.
Podpisani orglarski umetnik se priporoča vsem prečfstitim cerkvenim predstojništvom in slavnemu občinstvu za popravo in ubiranje orgelj. klavirjev in harmonijev. V svoji stroki dela uže mnogo let, inje na Slovenskem in HrvaŠkem popravil preko 40 orgelj, ter ima o tem mnogo izvrstnih spričeval, najzadnje od preč. cerkvenega predstojniŠtva v Tomaju — Stanuje v Trstu, via Ghega Št. 11. v 4. nastropju.
(2—1)	Anton Pleskovič.
Naznanilo.
Fran Geržina, posestnik v Slavini blizu Prestranka v postonjskem okraju naznanja, da ima 500 zvezkov (bal) dobrega, trdega pivškega sena. za krave, vole ali konje na prodaj, in to po najniži mogoči ceni, namreč 100 kilogramov postavljenih na kolod vor sv. Peter, za 4 gld. 80 kr.
IVlirodilnica (drogerija) G, B. Angeli
tovarno šopkov
odlikovana na krnetijsko-obrtnijskej razstavi v Trstu 1. 1S82.
Velika zaloga
barv mljetih na olje In naravnih, firnežev vsakovrstnih angleških, francoskih in domačih, povlaka amerikanska za čistiti parkete, da se precej svitle, kakor tudi barvenib firnežev za sobna tla.
Zastopstvo in zaloga imenitnega flrneža za kočije od A. LEFRANC iz Pariza in Florence.
12-1
Proda se9 ali pa v najem se da
ena hiša v najboljšem stanu z 5. sobami, dvorano, kuhinjo, kletjo, hlevom, poleg hiše je velik vrt z vodnjakom, v katerem je vedno najboljša voda. — To posestvo je v bližnji vasi Log-Ricmanje, kder bo Šla mimo tudi železnica Herpelje-Kozina-Trst. Za pogoje in razjasnila obrnoti se je na
G. B. ANGELI
mirodilnica (drogerija) na lesnem trgu v Trstu. 4-1
Nič več kašlja
10-8	Prsni čaj
napravljen po lekarničarju G. B. Rovi s, v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, Se tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, »pričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta či.j je sestavljen iz samih rastlin in čiatl kri, ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 aoldov.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za pre-»tCilje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ikatlja velja 30 aoldov.
Plaiter in tudi tinktura proti kurjim očenom in
IVAN AMHAUSER
fabrikant vsakovrstnih šopkov in krtaiS
po najnižjih cenah, odi ikovan na tržaškej razstavi 2 srebrno medaljo
V Trstu, Via delle Beccherie Nr. 1392—1.
KAROL LUDVVIG
fabrikant vsakovrstnih Šopkov (pinzeljsv) in krtač
v Mariboru — na Štajerskem Tovarna: Allerheiligengasse N. 14 — Prodajalnica: Herrengasse N. I.	12—6
Kedor hoče, dobi cenike. Naročbe na omenjene izdelke prejema g. Amhiuaer. Via delle Beccherie N. 1392—1.
Kraljica vsih lekov.
Deset let velikanskega uspeha, čudodelne zdravilne moči, je ta lek dobro poznan ne le v cesarstvu avstrijsko - ogerskem, ampak tudi na inostranskem.
Jako po ceni, je znak dobrodelnosti in pomoči v človeškem trpljenju in se nahuja v kajžici ubožca, kakor tudi v palači velikega bogatina.
S premi j evana po prlporočbah najučenejŠih zdravnikov, in po neskončnem številu spričeval, se odlikuje zaslužno mej tolikimi zdravili, o katerih tako pohvalno govorć četrte strani časnikov.
Kraljica vseh lekov jc Franz'sche Essenz, napravljena po Gabrielu plccolt-u, lekarničarju v JLJublJanl, kateremu se pošiljajo naročbe, in katere se izvršujejo točno proti povzetju.
Gosp. (J. Piccoli, lekarničar v Ljubljani.
Podpisani spri čuje čisto resnico, da je tinktura Franz'sche Essenz spoštovanega gosp. Piccoli-a. lekar-ničarja v Ljubljani visoko obrajtana od mnogih bolnikov tudi drugih bliŽnih far zarad nje čudodelne in hitre pomoči in nenavadnega uspeha, tako sicer, da ga ni dneva, da ne bi prišel kak bolnik k njemu v Fianono in ga
Erosil, naj mu prooakako steklenico te čudodelne esence, atero on vedno ima pri rokah za svojo in rabo družine.
Fianona 3. oktobra 1862.
Anton Tolatsich. župnik-kanonik.
Uže mnogo časa zdravim mnoge bolezni z najboljšim uspehom le s čistili. Predpisujem tudi Vašo Franz'sche Essenz, katera razun nje znane uspešnosti, ima tudi
E rednost, da prouzročuje obilna izpraznenja brez da bi aj dražila črevesje.
Trst v oktobru 1882. 20—4	Dr. Pardo, praktični zdravnik.
UManovljano 1111,
I Albert ^ Samassa
c. kr. dvorni zvonar
fabrikant strojev in gasilnega orodja •v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo.
Vsake sorte gasilnlcs izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidroforl vozovi za vodo, vrtne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki
zoper požare. Crkveni svečniki In druge priprave Iz brona.
Sesalke in orodje za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz ko-nopnine in gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.	12-5
sest
M. .».tUJ.
Novo zbolJlMl popolno««
varni bril aparat,
Dosedaj nedosežen in tako popolen, da daje vsakteremu popolno gotovost; s čem je vsakemu tudi brijenja nezmožnemu mogoče, da se obrije hitro In z dosedaj nepoznano gotovostjo pred vsako nevarnostjo. (Da bi se kedo vrezal, ali na kak drug način kožo poškodoval je vsled posebne konstrukcije aparata popolnoma nemogoče), Gena enega komada 3 gld; izredno finega -A gld.
Popis se slikami se doda vsakemu aparatu brezplačno.
BV Agentom in prodajalcem po fabrliklh cenah n Odpošilja se proti predplačilo ali proti povzetju. «Le neposredno se dobi ta aparat* pri
Klinal & Baumann, Dunaj, I., Tegetthoffstr. št. 3.
NB Svari se pred porarejenjem ; vsak komad našega na novo zboljsanega popolno varnega brivnega aparata ima našo varnostno znamenje (K. & B. Wien.)
(5-2;
SV Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. ^—
Cvet zoper trganje,
po dr. MalUSu.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatnem, trganje po udih, lolectne v krili ter iivcih, oteklino, otrnnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva nt^j se samo *ctetu toper trganje po dr. Mališu* % zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
^Varstvena znamka).
Planinski želiggni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne boleči ne; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in bo se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobdlu, otrpnenih udib, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah & 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Rupoilljava ae le leden zavoj.	20-18
Naročila iz dežele izvrše se takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu \ LJubljani.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIČ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.