p
rti
CD
01 1 /1 orač- i ,>01'ie'> februarja 1905. Tečaj 1 Jer ^11/laKJu i--
lin :DR5Kl
10002706 , 1	C06ISS s I \ ^ I \ I
(dOSPODAR
List za povspeševanje kmetijstva
v slovenskem Primorju.
U.cchijc in i/daj,] Anton Štrckelj, državni potov.ilni učitelj kmetijstva v Gorici.
l i.I izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca Ler staite K na leto. Naiočuino £ pošiljali je na upravo ..Piimotskega Gospo-duja" v Goiicl ^Pri rudeči hiši št. 7). a\a\
Kmetovalci!
Naša primorska dežela rii ravno najbolj rodovitna dežela, loda radi svoje lege in milega obnebja ima za kmetijstvo take ugodnosti, kakor jih dobimo le malokje. Žal pa, da zna le malo naših kmetovalcev te ugodnosti izkoriščali. Velika večina gospodari še vedno tako, kakor se je gospodarilo takrat,. ko ni bilo se železnice in parobro-dov. t o raj v času. ko se je pridelovalo le za domačo rabo in za domači lig. Zato vidimo, da se dohodki lakim kmetovalcem vedno manjšajo in preti jim propad. Xe znajo, kako bi se rešili iz svojega obupnega stanja. Pomoči jim treba! Kako pomagali?
Pokažimo jim pol. po kateri pridejo do boljšega gospodarstva. do gospodarstva, ki ho primerno sedanjemu času in sedanjim razmeram, učimo in dramitno jih, in rešili jih bodemo!


To nalogo dal si je list, ki ga imate pred seboj.
Ljubi kmetovalci! Primorski Gospodar Kazal vam bode, kako m kal delajte na polju, v vinogradu, v sadovnjaku, v vrtu. na travniku in pašniku, v gozdu,"' v kleti, v hlevu in sploh pri svojem premoženju, da boste imeli od njega kolikor mogoče mnogo dobička. Ce bcsle potrebovali sveta ali kakega pojasnila, dajal vam jih bode ra-dovoljno. Obenem branil bode vaše koristi in polegoval se za nje. kjer bo le mogel.
Po pregovoru »več oči več vidi, več glav več ve«, nudil bode tudi vam prostor, da izražate v njem svoje mnenje, svoje želje in svoje težnje.
Oklenite se loraj ljubi kmetovalci "Primorskega Gospodarja«, čil ijte. podpirajte in širile ga!
Uredništvi).
\ t'
»čT^sšjšTv
„Primorski Gospodar".
Pred
dvema letoma nehala sta izhajati oba slovenska kmetijska lista, ki smo ju imeli na Primorskem in sicer „ Vinarski in vrtnarski list-' v Trstu in „Gospodarski list" v Gorici. S tem smo ostali slovenski primorski kmetovalci brez glasila.
Po nalogu in s pomočjo visoke vlade lotil se je podpisani z izdajo in z uredništvom novega lista, ki bo služil v pospeševanje kmetijstva v slovenskem Primorjn, toraj na Goriškem, v tržaški okolici in v slov. Istri. List se ho najbolj pečal z vinarstvom, sadjarstvom in z živinorejo, združeno z mlekarstvom, ki so v teli krajih najbolj važne kmetijske panoge. Zanemarjal pa ne bo pri tem drugih kmetijskih strok, osobito bo obračal svojo pozornost tudi vrtnarstvu ter zboljšanju travnikov in pašnikov. Podpiral bode družabno življenje in poročal o delovanju nziiih naših kmetijskih društev in zadrug.
..Primorski Gospodar" izhajal hode dvakrat na mesec in bo slal 2 kroni na leto. Ta cena je tako nizka, kakor je nima skoraj noben slovenski list. Ko smo poslavljali to ceno, vzeh smo v obzir našega siromašnega kmeta, ki mu je težko trošiti veče svote, obenem pa smo računili na Icm veče število naročnikov. Čim več bo teh, tem večo in lepšo vsebino bo list prinašal. Zato širile list! V nobeni kmelski hiši ne bi smel manjkati
Duševno podporo listu obljubili so razni naši kmetijski prvaki, med temi slovenski potovalni učitelji kmetijstva, učitelji na kmetijski šoli v Gorici, nekateri ži /iuozdravniki, poznavalci avstrijskega prava ter skušeni kmetovalci po deželi.
List se naroča pri: Upravi „Primorskega Gospodarja" v Gorici, (Pri rudeči hiši št. 7.), Prva številka lista poslala se je vsem bivšim naročnikom „Vinarskega in vrtnarskega lista" ter nekaterim drugim kmetovalcem in prijateljem kmetijstva. Kdor se misli na list naročiti, naj se naroč , v nasprotnem slučaju naj ga vrne.
Int. Strckclj.
+ % : i J *•'. ^
v
Naša dežela in sadjarstvo.
V kratkem se dogradi nova železnica, ki bo vezala v najkrajši črti gor ko Primorje z mrzlim severom. Ker bo tekla ta železnica ravno po sredini naše dežele, smemo pričakovati od nje mnogo dobička. Ž njo se popolnoma spremene naše trgovinske razmere in s temi se mora spremeniti tudi naše kmetijstvo, osobito pa naše sadjarstvo.
Do sedaj smo pridelovali pri nas sadje večinoma le za domačo rabo in samo neposredna bližina Gorice (Brda in Vipavsko) kolikor toliko tudi za kupčijo. Tržaška okolica, slovenska Istra in naš Kras niso pridelali sadja niti za svojo potrebo. Gorska stran Goriškega se je pač pečala nekoliko bolj s sadjarstvom, ker so se pa pridelovale tod le slabejše sadne vrste, katerih se ni znalo pravilno izkoristiti, ni donašala ta plemenita kmetijska stroka ludi tukaj onih dobičkov, kakor bi jih lahko. Radi slabili komunikacij prišlo je sadje od tod v Gorico večinoma vse raz-.
bito in na pol gnilo. Marsikedo ni dobil radi tega za sadje niti toliko, kolikor ga je stala vožnja. Vse drugače obeta se nam od sedaj naprej. Na delo toraj, da izkoristimo nove ugodnosti, ki se nam ponujajo.
Slovenski del Primorja je za sadjarstvo kakor ustvarjen. Le malo je krajev, kjer bi zamogli pridelati tako lepo in, kar je še posebno važno, tako okusno sadje, kakor ga lahko pridelujemo mi. To prihaja večinoma od obmorskega, vročega in pri tem vendar dovolj vlažnega ozračja. Tudi zemlja vpliva kolikor toliko na razvoj in okus sadja. V zemlji, ki je jako rodovitna, dobimo pač lepo sadje, ne pa tako okusno. Zato vidimo, da je kraško sadje, ki raste na mršavi zemlji navadno najbolj okusno. Deloma pro-uzročuje to tudi velika množina železa, ki se nahaja v kraški zemlji. Po našem mnenju in po mnenju mnogih strokovnjakov se zamore meriti naše sadje glede okusa in tudi glede lepote prav lahko s tirolskim, katero slovi po vsem svetu. Tirolci za-morejo v resnici sedaj pokazati lepše sadje kakor mi, toda to ne prihaja od njihove dežele kot take, marveč od skrbnega obdelovanja sadnega drevja. Pritlično drevje, na katerem pridelujejo oni najlepše sadje, je nam skoraj še popolnoma neznano. Prijatelj, ki je obiskal prošlo jesen veliko mednarodno razstavo v Diisseldorfu na Nemškem, kjer smo razložili tudi Primorci svoje sadje, je pisal v Gorico, da odnese naša dežela ,.krono" iz razstave. Slično je priznalo tudi c. kr. kmetijsko ministerstvo. In vendar smo poslali na razstavo samo navadno sadje iz visoko-debelnega drevja, ki je rastlo večinoma le malo obdelano po travnikih in na polju. Kakšno bi bilo šele naše sadje iz pritličnega ali vsaj dobro oskrbovanega drevja!
Sadno drevje rodi v naši deželi jako dobro, če ga prav oskrbujemo Prehodil sem to in ono deželo, kjer se pečajo s sadjarstvom, toda reči moram, da nisem videl še nikjer lako obloženih jablan kakor sem jih videl prošle jeseni po naših Brkinih, na Kanalskem in Tolminskem. Tudi v nekaterih vrtovih na Krasu sem videl hruškina drevesa, ki so se kar lomila od obi-lega sadu. Na Vipavskem in v Brdili pravil mi je že la in oni, da mu donaša eno samo črešujevo drevo 60 do 100 kron na leto. V tržaški okolici in v slovenski Istri videl sem tudi že mnogo s krasnim sadjem preobloženega drevja. Prazni so toraj izgovori, da noče pri nas sadno drevje roditi. Seveda ne rudi vsakemu
A
gospodarju! Kdor se ne briga za sadno drevje drugače kot takrat, Uo je čas sadne trgatve, saj tudi ne zasluži, da bi mu rodilo, hi takšnih malomarnih gospodarjev je pri nas, žali Bog, jako mnogo. Ko spozna naše ljudstvo koristi, ki jih daje sadno drevje, potem bo naša dežela vsa drugačna nego je sedaj in takrat gotovo ne bo več treba prigovarjati kmetovalcem, naj sade in pridno oskrbujejo sadno drevje, kajti h temu jih bo priganjala njihova zavest sama.
Koristi, ki jih daje sadno drevje 50 velike. Jaz sem trdnega prepričanja, da bi ne douašala nobena kmetijska panoga našim kmetovalcem tolikih dobičkov, kakor bi jih donašalo sadjarstvo, če bi se ga resno in pravilno poprijeli. Rano in fino sadje prodajamo dandanes pri nas že precej dobro! Srednja cena črešenj bila je letos v Gorici nad 40 vinarjev bj in prve črešnje prodajale so se tudi po kroni in dražje. Seveda so bile pozne črešnje nekoliko bolj po ceni, vendar tudi tem ni pala cena nikdar pod 20 vin Kraške zimske hruške (zimska dekanka. Hardenpontovka in Dielovka) prodajale so se v Trstu že meseca septembra po 60 do 80 vin. /.•</, a meseca decembra prodal si jih prav lahko tudi po kroni in celo po 1 K 20 vin. kilo. Glede teh cen pač se ne smemo pritoževati! Te cene pa se z novo železnico, ko dobimo v deželo več sadnih trgovcev in se tudi voznina na sever jako zniža, gotovo še mnogo povečajo. Osobito, če si bodemo znali pridobiti za naše sadje tudi dobro ime, se nam ne bo treba bati, da ne bo mogoče prodati sadja. Poglejmo Tirolce! Oni prodajajo lepo jabolko belega zimskega kalvila na domu po 60 in celo tudi po 120 vinarjev. Jaz sam sem že jedel jabolko, ki je stalo 1 krono 20 vinarjev. Seveda ga nisem sam kupil. Marsi-kedo bo rekel: To pač ni mogoče! Za krono dam jaz polu oprtnik jabolk. Dragi moj, kdor kupuje jabolka po kroni komad, tisti ima fin želodček in ne ugaja mu vsaka lesnika. Visoka gospoda je dandanes izbirčna in če se ji kaj dopade, ne štedi ne s krono ne s cekinom. Osobito gre rada za modo. Kar vidi na visokih mizah, po tem hrepeni, to hoče imeti. In beli zimski kalvil leži navadno na cesarski mizi.
Razumi se pa samo ob sebi, da ne bodemo mi svojih jabolk kar naenkrat tako drago prodajali, kakor jih prodajajo Tirolci. Predno so prišla njih jabolka do sedanje slave, trajalo je leta in leta. Mi moramo skoraj še le začeti! Če bodemo sadili bolj
plemenito sadno drevje, to drevje boljše oskrbovnli ter s sadjem ravnali bolj pravilno, dosežemo gotovo Tirolce prej ali slej.
S tem pa nočem reči, da moramo povsod pri nas zasajati ■ samo najbolj fino in najbolj drago sadje. Ne, povsod nemarno z,a tako sadje dovoljne gorkote. Po visočinah, kjer je zrak mrze), sjako sadje ne vspeva. Tod bodemo sadili zato trpežniše drevje, ki pa ne daja tako finega sadja. Tudi (o sadje da se koristno uporabili. V Londonu, največem mestu na svetu, je 25 tvornic (fabrik), ki izdelajo vsak teden za približno 45.000 do 55.000 kron marmelade (vkuhaiiega sadja). Razun tega vkuhajo tudi angležki sadjarji sami velikanske množine tega soka in vendar se vse lahko in dobro proda. Angleži so že davno spoznali' vrednost marmelade in jo dajejo celo vojaštvu. Pri nas smo tudi v tem oziru še daleč odzad. Pa ne samo z marmelado bi se lahko naši ljudje okoristili, marveč ludi s sadnim vinom. Sadno vino je jako prijetna, zdrava in okrepeujoča pijača, ki se ne razločuje mnogo od grozdnega vina, če jo znaš seveda prav napraviti. Tu pa tam sem že pil rajši sadno nego grozdno vino. Tudi sušenje sadja bi nam lahko donašalo lepe dobičke, napravljati pa bi morali drugačno sušje, nego ga napravljamo dandanes, ko ga še kmetski otroci komaj vživajo.
Sadno drevje zahteva med vsemi našimi koristonosnimi rastlinami skoraj najmanj deli okoli sebe. In priden delavec za-more oskrbovati tudi G o alov velik sadovnjak, ki nosi prav lahko, če so količkaj dobre sadne cene 3000 do 0000 kron čistega dobička na leto. Iz tega znmoremo sprevideli, da bi donašalo sadjarstvo pri nas lepe doh.idke, če bi te stroke preveč ne zanemarjali. Zato gauimo se!
gradi h iu smo začeli zasajati divjo amerikausko trto, pokazalo se je več načinov trluega cepljenja. Pri nas se je vdomačilo skoraj izključno cepljenje v zeleno, ki se vrši meseca inaja iu sicer
st.
večinoma radi tega, ker je bilo to cepljenje takrat najbolj priprosto in je dajalo tudi najlepše nspelie. Zimsko ali lesno cepljenje zahtevalo je mnogo orodja in na ta način cepljene trte so se večinoma slabše sprejele. Samo v nekaterih krajih v Istri je premagal slednji način.
Mi ne moremo reči, da ni zeleno cepljenje dobro in da ga moramo opustiti, ne, to cepljenje obdržati moramo tudi nadalje, priporočamo pa, da se poprimemo obenem tudi zimskega cepljenja, osobito cepljenja amerikanskih reznic ali kolči, katero se je zadnji čas tako spopolnilo, da si ne moremo želeti bolj pri-prostega, ednostavnega in tudi cenega cepljenja nego je to.
Obenem je uspeh ž njim jako dober. Tudi tu moramo le priporočati, da se sade v vinograd le cepljene trte, ker dobimo ž njimi mnogo bolj jednako-merne vinograde, nego če jih za-sajamo z divjaki, o katerih ne vemo, kako se nam primejo. Saj se čestokrat dogodi, osobito če nastopi za časa zelenega cepljenja slabo vreme ali bolj pozno močna peronospora, da si ta ali oni tudi polovico in še več trt s zelenim cepljenjem popolnoma skazi. Da ne vzgleda taki vinograd potem razumljivo. Če zasajamo vino-
Pod. I. Kako je izvršiti prerezo pri cepljenju.
nikdar lepo, je samo na sebi
grad s cepljenkami odpade nam skrb za cepljenje, katero je vršiti ob času, ko je povsodi največ dela. Tudi zelenih cepičev nam ni treba iskati in povrhu tega rodi nam taki vinograd eno leto prej.
Ako cepimo amerikanske kolči meseca marca ali aprila v roki, ž njimi ravnamo tako, kakor hočemo opisati ter jih nato zasadimo za eno leto v trtnico, kjer se vkoreničijo, dobimo na prav lahek in cen način cepljenke. Osobito priporočamo take cepljeuke za vinograde v ravnini, kjer ne mislimo nasipati mnogo zemlje in se ni radi tega bati, da pride cepič pod zemljo.
Kdor misli na cepljenje naj si že prej pripravi amerikanske kolči. Dolgost kolčem znašati mora 30 do 45 cm. Za ravninske
vinograde posluževali se bodemo kratkih, za bolj viseče vinograde, kjer stiša močno škoduje, bolj dolgih kolči. Nad 45 cm dolge trte niso dobre, ker poganjajo na njih korenike bolj pri vrlin a spodnji del začne lahko gnili ali plesu it i. Plesnoba pa je v amerikanskih vinogradih hud sovražnik. Kedar režeš te kolči, deni vsako vrsto posebe in zveži jih po 100 ali 200 v snopič ter nato zakoplji v zemljo, da se ne posuše. Pazi, da rabiš samo dovolj dozorjen les! Kolči iz sredine so za cepljenje najboljše, končne kolči so večinoma premalo dozorele
Razuii amerikanskih kolči, pripravi si potrebno število ce-pičev! Priporočam ti, da vzameš cepiče samo od one trte, ki znaš, da je dobra. Mladike morajo
biti popolnoma zdrave, dozorele in dovolj krepke. Če jih je potolkla toča ali jim vzela perunospora listje, ue dajo dobrih cepičev. Za režnjo cepičev je najboljši čas meseca decembra do
polovice februarja.	Pod CePilni st,oj.
Cepiče vsake trtne
vrste zveži posebe ter zapiši na snopič ime ter na to zagrebi kakor amerikanske kolči v zemljo.
Kedar cepiš, jemlji samo toliko teh trt iz zemlje, kolikor jih rabiš za dva, ti i dni. Amerikanskim kolčem odreži vse oči a pod spodnjim očesom prereži jih s škarjami gladko. Stara prereza ni dobra. Očisti jih nato zemlje ali peska ter deni pokončno v vodo močil. Mladike, ki jih rabiš za cepiče, prereži na sredi med dvema členoma in sicer tako, da bo štrkelj nad očesom nekoliko daljši od onega pod očesom. Ta štrkelj služi nam pri cepljenju, da cepič zanj lažej držimo. Po cepljenju ga je vrhu očesa odrezali. Cepiče močiti je 1 do 2 dni pred cepljenjem v vodi.
Najboljši način za cepljenje je oni, kakoršnega kaže l.po-
doba in se imenuje angleška kopulncija. Cepič iu podlaga prereže!. i se poševno tako, da je prereza 11do 2 krat tako dolga kakor je trta debela. Cepič prerezati je za 1 cm pod očesom ju sicer na tisti strani, kjer se nahaja (»ko. Blizu člena je nakopičeno v mladiki več rcdilnili snovi, zato se rana lažej zaceli. Zgoraj stržena (srca) napravimo nato v prerezi poševno zarezo proti strženu tako, da nastane jeziček, kakor ga kaže podoba. Da bodo prereze in zareze popolnoma gladke, rabiti je ojstro, ne predebelo rezilo. Najboljši so „Kuucle" jivi noži, ka-koršui se rabijo tudi za zeleno cepljenje. Cim je režnja do-
vršena, vtakne se jeziček, ki se nahaja na cepiču, v zarezo
* ^ %
Pod. 3. Cepitni stroj odkrit.
na podlagi, nasprotno pa jeziček na podlagi v zarezo na cepiču tako globoko, da se obe prerezi popolnoma pokrijeta. Ta jezička imata namen, da pritrdila cepič k podlagi, kar popolnoma zadostuje, da se oba
sprimeta. Nadaljne obveze kakoršne so se rabile pred leti, ni potreba za cepljenje kolči, ki se potem umetno kalijo, ker ne bi mogel zrak do rane iu ta bi se radi tega ne zacelila tako lahko in tako dobro. Vsaka obveza toraj bolj škoduje nego koristi. Povdarjati moram še enkrat, da je treba napraviti zarezo poševno, vendar ne preveč pri vrhu in tudi ne pregloboko, če hočemo, da dosežeta jezička svoj namen. Cepič mora sloneti na podlagi dovolj trdno, ko smo oba dela združili.
Kdor misli cepiti veče množine trt in ni posebno izurjen v tem cepljenju, njemu priporočamo pripravo, ki jo kažeta na-
slednji dve podobi. Ta priprava prereže 1i irlo, ki jo nasloniš v sklep, kateri se nahaja na sprednji strani, čim potegneš ročaj na zadnji strani na desno popolnoma pravilno, čim pa porineš isti ročaj spet na levo, napravi ti na isti trti potrebno zarezo. S pripravo cepiš na dan od 1000 do 1500 kolči. Delo je, kakor smo se prepričali, jako dobro. Ta cepilni stroj dobiva se pri Karolu Feitzelmnyer na Dunaju, IV., Joliann Straussgasse 28 in stane 50 K. En par nožev za reservo stane 4 K in kdor hoče naročiti za te nože primerno brušalo (oslo), ga stane še 3 K.
se tudi srca mladih ljudi. Saj se bliža pust, čas veselega rajanja. Sedaj, ko še vedno spi mati narava in večina opravil zunaj poslopja miruje, pač ne smemo vzeti našim mladim za zlo, če se nekoliko povesele. Vsako veselje pa mora trajati do gotove meje in v dostojni obliki! „Norr' dnevi naj ne vplivajo na naše možgane!
Ponočni mrazovi, ki so navadni meseca februarja, vplivajo jako ugodno na gornjo zemeljsko plast. S tem, da zemlja po noči zamrzne in se po dnevi zopet otaja, razpadejo različne zemeljske tvorbe in redilne snovi, ki se nahajajo v njih, sc razkroje ter postanejo rastlinskim koreninam lažej dohodne. Ker se voda, ko zmrzne, razširi, zato vidimo, da je zamrznjena in spet otajaua zemlja bolj rahla. Huda zima obeta toraj dobro letino.
Ker boš imel meseca marca na polju in v vinogradu preveč opravila, zato skrbi, da deneš dokler je še mraz, doma vse svoje stvari v red.
Spomniti te hočem naglavna opravila na domu: Knjige za svoje poslovanje pripravi si in račune prejšnjega leta skleni, če nisi že prej tega storil. Tudi kmet ne more izhajati dandanes
(Dalje prihodnjič).
bre/. knjigovodstva. Le z rednim zapisovanjem zamoreš izprevideti kaj ti donaša dobiček, kaj zgubo. Prvo razširi, drugo opusti!
Naroči potrebno seme. Pomni, da dobra letina odvisi jako mnogo od dobrega semena. Dobro seme, ni nikdar preplačeno, zato knpuj ga samo od zanesljivih tvrdk! Naroči si tudi potrebna umetna gnojila (superfosfat. kalijevo sol, soliter) ter modro galico in žveplo! Kedar je vreme lepo, zrači različne shrambe, kakor kleti, žitnice, senike itd. Skrbi, da bo vedno v hlevu svež zrak. Če nimaš tu posebnega zračnika, odpri ob lepem vremenu okna. Pazi pa, da ne bo trpela živina mraza, zato polagaj ji gorko steljo in odprtine v stenah, ob vratih in na stropu hleva zatakni. Mlečno živino krmi po zimi po dvakrat, vozno po trikrat na dan a vselej polagaj toliko krme, da bo živina popolnoma sita, vendar polagaj majhne porcije! Šele ko požre živina prvi del krme, daj ji drugega. Živino poji vsaj dvakrat na dan, toda ne s premrzlo vodo. — Če nisi še pretočil lanskega vina. pretoči ga ! Sedaj je zadnji čas za to delo. Vino zalivaj vsaj vsakih 8 do 14 dni, da se ne napravi na njem vinski cvet ali pa ocetna mrena. Odrabljeno vinsko posodo operi in zakadi z žveplenim dimom. — Da ti krompir in drugo korenje ne pomrzue, hrani ga v dovolj gorkem prostoru. Kar gnije odberi in odstrani! Orodje popravi in poglej ali se ti različni stroji ne kvarijo.
Na polju: Če je zemlja mokra, ne opravljaj tu nobenega dela. 1'ogazeua in poteptana zemlja ne da se zlahka popraviti. Če je polje dovolj suho, orješ lahko za jaro žito. Seme oprati je prej v 2 do 3% raztopini modre galice (bakrenega vitrijola), kar zamori kali različnih žitnih bolezni, ki se nahajajo na semenu. Kedar voziš gnoj na polje, razgrni ga čim prej, da ne premoči dež kupa. To bi provzročilo, da bi žito na dotičnem mestu hobotalo in nazadnje poleglo. Če je mraz ozimino preveč privzdignil ali jo celo izril, potlači jo s pomočjo valjarja. — Preglej, če so jarki in poti ob polju v redu. Kar najdeš slabega popravi! — Deteljišča gnoji s pepelom ali pa s superfosfatom (3 do (i 7 za 1 h<i) in s kalijevo soljo (3 do 6 7 kajnita ali 1 do 2 7 48odstotnega žveplenokislega kalija za 1 h<i). Gnojenje s Tomasovo žlindro je že prepozno in ne bi imelo letos pravega učinka. Gnojnice ne smeš voziti na deteljo, pač pa zaleže žitu, krompirju, zelju, turšici, travi, trtam in sadnemu drevju. — Drobno kamenje po polju pograbi ter znosi na veče kupe.
V	vinogradu: Nadaljuje se rigolanje. Korenike starih trt in drugih lesnih rastlin odstrani, ker so čestokrat uzrok ples-nivcu. Če ni vreme premrzlo lahko tudi zasajaš trte. V lepem vremenu izvršuje se tudi režnja in vežnja. Če misliš meseca marca in aprila cepiti, nabcri si cepičev! Kolje, ki ga staviš v trsje, moči nekoliko dni v 3 do 5% raztopini modre galice, da tako hitro ne pregnije. Še mnogo boljša je neki 3 do 5% raz_ topina fluornatrija. Tudi če one dele kolja, ki pridejo v zemljo, ožgeš, trajalo bo kolje dlje časa. Če nisi vinograda še pognoji! in imaš gnoj na razpolago, gnoji!
V	sadovnjaku: Drevesne jame se pripravljajo. Izkopati jih je 100 do lfiO rm široko in f>0 do 70 mi globoko. Sadno drevje se sadi. Za režnjo cepičev je sedaj najboljši čas. Mlado
, in pritlično drevje se obvezuje in prevezuje. Če manjka mlademu drevju opora, daj mu jo! Staremu drevju odstrani nepotrebne in posušene veje! Pokončuj goseuična gnezda in nastavljaj ptičja gnezdišča ! V drevesnici se presajajo divjaki in zimsko cepljenje se pričenja.
V	vrtu: Zemlja, ki si jo v jeseni prekopal, se poravna in v njo se seje grah, peteršilj, špinača, solata, korenje, mak itd. Pripravljajo se gorke zimske gredice, v katere seješ: rano solato, rano zelje in rane vrzote, paradižnike, papriko, redkvico, kumare, čebulo. Rastline, ki so se preko zime pogrnile z listjem ali slamo, se odgrnejo. Spargeljni se gnoja ter okopavajo. Vrtnice in drugo lepotično drevje se obrezuje in čisti. Če hočemo imeti rano hi-jacinte in druge čebulaste cvetlice, poganjati moramo čebulice v gorkem prostoru (v zimski gredici ali v gorki sobi).
Na travniku in pašniku: Po vlažnih travnikih popravljaj in čisti jarke, po katerih odteka škodljiva voda. Če je premalo jarkov, napravi še nove. Če teče blizu suhih travnikov voda, skušaj jo napeljati na travnike. Krtovine poravnaj in mah postrži. Za to delo je najboljša travniška brana. Branati se ne sme, če je travnik premoker. Po kraških travnikih čisti kamenje in grmovje. Na plitva mesta nanosi zemlje. Če hočeš, da bo rastla na travniku lepša trava, gnoji ga z gnojnico, če pa hočeš, da se bo tu detelja bolj razvijala, pognoji ga s superfosfatom in kalijevo soljo, kateri gnojili nadomestiš lahko z lesnim pepelom. Pašnike čisti kamenja ter gnoji jih kakor travnik.
V gozdu: Pripravi kurjavo za poletje! Za sečnjo stavbi-nega lesu je sedaj zadnji čas. Oskrbi si za vinograd in sadovnjak potrebno kolje. Listja ni sicer dobro jemati iz gozdov, ker je tu nekako gnojilo, kjer premanjkuje stelje, je pa škoda v primeri z dobičkom neznatna. Za nabiranje listja in gozdne trave je sedaj najbolj ugoden čas.
M-
Dopisi in poročila.
Rihcnberk, 14. januarja 1905. — V drevesnicah našega vinarskega in sadjarskega društva izkopali smo letos 574 hruškinih drevesc. 1074 jablan, 320 črešenj in 223 breskev. Od hruškinih drevesc je 31 bernardinske masleuke, 65 figovke, 74 Lieglove maslenke, 88 jabolčnika (domača vrsta), 96 solnograške, 120 kob-dilke, 40 vrtolanke, in 74 Hardenpontovke. Od jablan je 567 drevesc belega, 71 rudečega astrahana, 166 kanadske renete ter 270 drevesc različnih vrst. V drevesnicah je ostalo še približno 11.300 divjakov. Med temi je okoli 6000 divjih hrušk a ostali * so jablan, črešnja, rešeljika, marijana in breskva. Večina teh divjakov se bo požlahtnila spomladi v roki. Izkopana cepljena drevesca so jako lepa. Vsaki društvenik, katerih je 76, dobil je po 25 drevesc brezplačno. Ostalo drevje bodemo prodali po najugodnejši ceni na korist društvdie blagajne. Da bodemo imeli v prihodnje dovolj divjakov, stratificirali smo letos 8 /.-</ kostanja, 1 hj sladke maiidle, 3 /.;/ jabolčnih in 3 /.</ hruškinih peskov, 4 /.</ črešnjevih koščic, xj., /.■</ koščic sanžulijenske slive, 1 /.•»/ trnavčnih koščic; potem 20 gramov grosuljevega semena, 40 </ maguoliji-nega semena in '/2 /.v/ semena divje rože. To semenje bi dalo materijal za nekaj časa in skušali bodemo, kakor vidite, tudi z drugimi trgovskimi rastlinami.
Za povspeševanje kmetijskega zadružništva dovolil je nižeavstrijski deželni zbor za tekoče loto 300.000 kron. Koliko so dovolili pa naši deželni zbori??

Gospodarske drobtinice.
17. česa obstoji mleko? Kravje mleko obstoji povprečno iz 87'25"/„ vode, 3'30"/n tolšče, 3'5()"/0 sirnine, 0 10>/„ beljakovine, •1-60"/ (J mlečnega sladkorja in 075% pepela. Kozje mleko je bolj gosto, ker ima v 100 /.-»/ povprečno samo 85-5 /,•</ vode, toda 4-8 /,</ tolšče, 38 /,•(/ sirnine, l-2 /.7/ beljakovine, 4 /../ mlečnega sladkorja iu 07 /.7/ pepela. Najboljše je ovčje mleko, ki obstoji iz samo 83"/» vode, ima pa 5 3'/,, tolšče, 4 (>'/0 sirnine, 177,, be» ljakovine, 4'6"/0 mlečnega sladkorja iu 0'8"/o pepela. Najbolj drag;', snov v mleku je tolšča. V večili nilekarnali plačuje se radi tega vse mleko po množini te snovi, ki se s posebnimi pripravami na prav lahek način določa. Navadno se nahajajo tudi druge snovi v mleku v razmerju s tolščo, zato bi se moral ta način plačevanja uvesti v vseh mlekarnah. Oni, ki pomnožujejo mleko z vodo ali mleko posnemljejo ter ga nato oddajajo v mlekarno, škodujejo si s tak m ravnanjem sami, ker se njihovo mleko mnogo slabše plačuje. S takim določevanjem zamoremo tudi ponarejeno iu slabo mleko razločevati od dobrega in mu določili primerno vrednost. V mlekarnah preiščejo mleko vsakega zadružnika navadno po trikrat mesečno na množino tolšče, ter na podlagi teh preskušenj, preračunijo mleko celega meseca. Mleko se mora seveda preiskati ob nedoločenih dneh.
Koliko jajc podloži jedni koklji? — Za valenje odberi samo mirne koklje. Pure se dado uporabiti tudi za valenje kokošjih iu račjih jajc, vendar večkrat nego dvakiat v letu naj se jim ne pusti ležati. Jajca namenjena za valenje hraniti je v hladnem iu suhem, toda ne premrzlem prostoru. Najboljše jih je deli v jileve ali v reznico. Ne sine se jih pa postavili pokončno (na špico), marveč poležno. Če so jajca zamazana, oprali jih je v morui vodi, da se na ta način otvorijo luknjice v lupini, skozi katere diha mlado pišče. Kokoši polagali je v prvi spomladi (po zimi) največ 11, bolj pozno 1.3 jajc. Cc je koklja velika, smemo to število povečati do 17. Puri lahko podložimo tudi 25 kokošjih jajc; zaniogla bi jih sicer greti veče število, toda mladičev ne bi mogla bolj pozno lahko pogriujati. Iz kokošjega jajca izleze pišče v 20 do 23 dneh. Puriuih jajc zamore greli pura samo 15 do k večemu 20. Iz nje iz lezejo mladiči v 27 do 30 dneh. Oos
zamore greti 12 do .15 jajc in jih vali 28 do 32 dni. Ravno toliko časa vali raca, nji pa smemo podložiti do 18 jajc. Golob greje samo 2 do 3 jajca in sicer 17 do 1!) dni, gnjezdi pa 6 do lOkrat v letu.
Kedaj rediti in kako hraniti ejpičsj? — Za množenje sadnega drevlja in tudi lcpoličnega grmovja poslužujemo se dandanes izključno cepičev, popkov ali potaknjencev, ker le ž njimi zamoremo lastnosti prejšnjega drevesa ohraniti. Za pomladansko cepljenje sadnega drevja rezati je cepiče v času, ko sok miruje, toraj najboljše meseca januarja in februarja. Cepiče, ki jih naberemo v tem času, hranimo lahko dlje časa, nasprotno moramo čim prej uporabiti one cepiče, v katerih se je že začel sok premikati. Kedar nabiramo cepiče, vzemimo samo take enoletne mladike, ki imajo krepko razvite popke. Iz ene mladike naredimo lahko več cepičev, med katerimi so oni iz sredine in iz prednjega konca najboljši. Mladike je koj zvezati v snopiče, katerim je privezati leseno ploščico z imenom sadne vrste. Nato se zakopljejo cepiči v senčnatem kraju v zemljo in sicer tako, da pride spodnji del okoli 10 '•//* globoko, a ostali del se pokrije s fraščem, z listjem ali s kakšno drugo odejo, to pa zalo, da se cepiči na zraku preveč ne posuše, kar bi seveda slabo vplivalo na poznejšo raščo.
Da dobiš dobro suho svinjino, nadrgaj meso naprej s suho soljo, katere vzemi za 100 /.</ mesa 3 /.;/, če misliš hraniti svinjino čez poletje pa 4 hj. Ako imaš manj mesa, rabi primerno manj soli. Najbolj močno soli ob kosteh, ker začne meso tukaj najprej gnili. Č in si to svršil, deni meso v korito ali kako drugo posodo tako, da pridejo veči kosi mesa na dno a z manjšimi zapolni prazna mesta. Da dobi meso prijetnisi okus, deneš lahko med njega nekoliko lavorjevega (lojberjevega) listja, na debelo zdrobljenega popra, rožmarina, suhe materne dušice (timjaua), bri-njevih jagod, bazilike in klinčkov. Nato raztopi za vsakih 100 k<j mesa v 36 litrih gorke vode 3 kile soli, 8 dekov solitra in I kilo sladkorja. Raztopino ohladi ter polij ž njo meso. Dobro je, da raztopino včasih odločili in vliješ vnovič na meso. Majhne kose mesa pusti v razsoli 8 do 14 dni, veče 2 do 5 tednov. Osoljeno meso obesi v dim, k,deri ga navda z ocetno (lesno) kislino in s kreozotom, tvarinaina, ki ovirasla gnilobo. Najboljše so kadilne
čumnate (sobe), kakoršae imajo iti pa tam po Kranjskem in tudi v našiti gorati pod streho poteg dimnika. S pomočjo kositerjevili zatvor vpusti se dim v tako dimnico, kjer se jednakomerno razdeli in skozi drugo odprtino spet uhaja v dimnik. Tu se hrani lahko tudi že okajeno meso, zatvoro je treba seveda prej zapreli. Da se meso obenem tudi suši, imeti mora dimnica odušuike, skozi katere prihaja in odhaja zrak. Kdor nima take dimnice, rabiti mora za kajenje mesa dimnik. Ker ni dobro, da prihaja h mesu pregorek dim, obesiti je meso, čim bolj visoko v dimnik. Kaditi je meso toliko časa, da dobi kostanjevo barvo Veče komade mesa kadili je dlje časa nego majhne. Najboljši dim za kajenje je oni iz lesu listnatega drevja, osobito bukve. Brinjev dim da mesu posebno dober okus. V premogovem dimu ne sinemo kadili. Meslni trgovci s suhim mesom, ki nimajo dovolj prostorov za kajenje nadrgnejo slanino navadno samo s soljo, kateri dodajo na vsakih 32 delov 1 del solilra in 1 del sladkorja ter de-nejo meso v korito, kjer ga z razsoljo večkrat oblivajo. Ko se je slanina soli navlekla, puste, da se odcedi a nato jo mažejo z umetnim kreozotoin ali z ocetno kislino, kamero je prej stanšati s 3 deli vode. Ko se meso osuši, je že ..oka eno" in dobro za mestne ljudi. Ker nima to meso vendarle prave barve po dimu, dene večina trgovcev vendarle nekoliko dni tako napravljeno vajenino v dimnice. Ta način priporočal bi se k večemu za slanino ali speli
Zmrzel krompir ne sme se polagati v velikih množinah živini, ker je radi strupa solanina v vecih množinah jako nevaren. Kdor ga hoče dajali živini ali prešicem, vedno naj ga skuha. Srednji živini dati ga je največ ti do 8 /.</ na dan.
Iščejo se
reznice atnerikanskih trt
ruprestris iiionlicole in npanje portalis. Ponudbe pošiljati je na lipravništvo »Primorskega (iospodarja .
Tiska „Naiodna tiskarna" v Goriu. (Odguv. Josip Marušič).