PoStnina piatona v gotovini. IZIIAJA VSAK TOKEK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino/ industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, 'mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu Gregorčičevi ulici, v Ljubljani 11.953. LETO X. Telelon št. 2552. LJUBLJANA, 1. oktobra 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 113. Fr. Zelenik: Sporazum. Neštetokrat smo slišali in čitali to besedo, ker neštetokrat so jo pri vseh mogočih, umestnih in neumestnih prilikah porabljali politiki in pisali časopisi, pa jo smemo tedaj tudi mi enkrat porabiti v ^Trgovskem listu«. Kakor bi želeli in želimo, da bi se narodni poslanci sporazumeli za pametno in trezno. gospodarsko politiko, katera je tako potrebna državi in da bi nehali enkrat s svojim brezplodnim in škodljivim strankarenjem in m osebnostmi, za kar pač niso namenjene dnevnice poslancem, tako bi bil potreben sporazum tudi v trgovini. Ni mogoče v kratkem časopisnem članku navesti vse slučaje in prilike, katere bi naj obsegal sporazum trgovskih krogov, danes navajam le nektj, o čemur bi se naj začelo takoj raMiišljati in razpravljati. Naša trgovina bi nam lahko povedala prav zanimive stvari o plačilnih raHmerah, posebno v drugih delih naše države. Plačila se zavlačujejo na vse mogoče načine. A ko se ter ja zamudnika, ti odgovori, da če platiti >idučih dana«, pa ti »iduči daniš so zel* številni, ali se zavlačuje plačilo z izgovorom, da »nema novaca, da je poalovna kriza i stagnacija« itd. S takimi izgovori zavlačujejo plačilo tudi ljudje, ki imajo novac in bi lahko plačali, pa ker že vse govori o krizi in stagnaciji, tedaj tudi oni izrabljajo taka opravičila in ne plačajo v prave® času. Nastaja ceia veriga, ki objema vso trgovino in ovira trgovsko poslovanje. Če Abraham ne plača Izaku, ne more plačati Izak Jakobu in Jakob ne Mojzesu itd. Tožen je bil trgovec na drobno za neki račun. Prišel je osebno k sodišču in prinesel seboj knjigo odjemalcev. Predložil jo je sodniku in zastopniku svojega upnika ter je lepo pojasnil svoj položaj in dokazal, da ima precej v knjigah oziroma pri odjemalcih, od katerih ne more dobiti niti pare. Tako je dejal med drugim: Glejte, gospodje, toliko imam v knjigah, vmes so stari računi pri dobrih posestnikih, opominjal sem in terjal, toda nihče mi ne plača z izgovorom, da nimajo denarja. Vem, da so vmes taki, ki imajo denar tudi v hranilnici, pa ne plačajo. S čim naj jaz plačam? Trgovec na Štajerskem mi je pra-yd, da je prišel k njemu posestnik, ki •!e p.™alPfr volov,-Imel je pri njem doJga, pa je hotel še za 4000 Din. Vprašal ga je, kje ima denar *;a vole, pa je rekel, da ga je dal v >sparkaso , ker dobi činš. šo pa tudi odjemalci, ki res nimajo med letom denarja in morejo plačati, ko vnovčijo svoje pridelke. rgovec pa jma tudi potujoče odjemalce. Pa to niso odjemalci, ki moida potujejo po svetu, ampak od h-govme do trgovine. To je pa tako: odjemalec k trgovcu in ga lepo povpraša, ce bi mu dajal blago. V to je seveda vsak trgovec nemudoma pripravljen. Ojemalec je videti jako dober, ker vzame prilično blaga iii ga takoj pia5a. Parkrat sproti plača, potem Pa pjača parkrat le deloma in Kasneje ostane dolžan odjem. Trgovec mu seveda radevolje daje na kredo, nT* ■ ^eP° plačeval'. Nabere se azadnje precej^ znesek, odjemalca nit fJ. a Pa ni več blizu. Odpoto->1 gi° trS°vino, kjer začne jemati na enak način, kakor pri prejšnjem trgovcu. o takih odjemalcih bi nam trgovc. v večjih krajih lahko marsikaj povedali. Drugje pravijo takim potujoči odjemalcem tudi »ptice selivke-;:. Ali nisem navedel hvaležne snovi za razgovor in sporazum! Popolnoma napačno je, da trgovec skriva pred svojim tovarišem trgovcem neprilike z odjemalci, namesto, da bi se poraz-govorila in sporazumela, kako bi preprečila takim odjemalcem poslovanje. Ne mislite in ne goljufajte sami sebe z mislijo, da se take izgube morejo brezpogojno vkalkulirati v ceno in da se morajo kriti s prodajo drugim odjemalcem. Izkušnja in življenje nam dokazuje, da vseh izgub ni mogoče vkalkulirati in da vseh ne. plačajo dobri odjemalci, kar pač dokazujejo številni konkurzi. Mnogo je primerov, da je trgovec propadel radi izgub pri odjemalcih, kakor marsikateri ni mogel nadomestiti izgub. Trgovec je posredovalec med pridelovalcem in potrošačem. Truditi se mora, da bo njegovo posredovanje kolikor mogoče uspešno in poceni. Njegova naloga je tudi, da onemogoča nepoštene odjemalce in izkoriščevalce kredita, da radi teh ne bodo trpeli pošteni odjemalci in plačniki. Nepošteni odjemalci povzročajo škodo trgovcu in vestnim odjemalcem. Posamezni trgovec ne more mnogo Storiti v tem pogledu, potreben je sporazum med trgovci posameznih strok. Ne bom razlagal, kakšen naj bo sporazum in v čem naj obstoji. O tem razmišljajte trgovci sami in stanovske organizacije. Porazgovorite se med seboj, pišite >Trgovskemu listu« svoje mnenje in nasvete; da priobči in seznani druge, pa se bo ugotovilo, kaj bi bilo v korist trgovca in odjemalcev, v čem se naj trgovci sporazumejo in kako. STATISTIKA PROMETA NA NAŠIH ŽELEZNICAH. Generalna direkcija železnic je pričela objavljati podatke o osebnem in tovornem prometu na naših železnicah. Ravnokar je objavila podatke o prometu v prvem četrtletju tekočega leta. Podatki nudijo zelo dragocen materija! za vsakega gospodarja in bilo l>i velike koristi, da bi se zbrali taki podatki tudi o prometu v prejšnjih letih. Po statistiki za prvo četrtletje tekočega leta je znašal osebni železniški promet 9 milijonov 500.397 potnikov, in sicer v januarju 3,492.586, v februarju 2,754.490, v marcu 3,261.851. Skupni dohodki osebnega prometa so znašali v tem razdobju 147.5 milijona dinarjev. Prtljage je bilo odpremljene 4.927 ton; dohodki prtljažnega prometa so znašali 5.1 milijona dinarjev. Skupni blagovni promet pa je v tern razdobju dosegel 3,631.421 ton (tovorni 3,240.471 ton, brzovozni 35.346 ton, vojaško-tovorni 35.983 ton in režijski 619.621 ton), medtem ko so dohodki od tovornega prometa znašali 350.1) milijona dinarjev. Skupni dohodki železnic od osebnega, prtljažnega in tovornega prometa so v prvem četrtletju dosegli 503.5 milijona dinarjev. Ker nam niso znani podatki prejšnjih let, ni mogoče razsoditi, kako se razvija naš promet. Vendar, je tudi ta nepopolna statistika v marsikaterem oziru zanimiva. Od skupnih prometnih dohodkov v višini 503.5 /milijona dinarjev odpade 70% na tovorni, 20% na osebni in \% na prtljažni promet. Od blagovnega prometa pa zopet odpade po teži 619.621 ton ali 17% na režijski promet, to je na promet za lastne potrebe železnic. Redukcije carinarnic v Sloveniji. Finančni minister je izdal odlok, s katerim se ukine veliko število carinarnic in carinskih ekspozitur. Te redukcije težko prizadenejo tudi Slovenijo, kjer se imajo ukiniti: carinarnice v Murski Soboti, Čakovcu in v Tržiču ter carinska ekspozitura v Celju. Carinarnica v Bohinjski Bistrici se spremeni v oddelek carinarnice na Jesenicah. Z istim odlokom se ustanovijo: carinarnica v Koto-ribi, carinski ekspozituri pri Sv. Ani in na Jezerskem (kot oddelka ljubljanske carinarnice) in carinska ekspozitura v Dolnji Lendavi (kot oddelek carinarnice v Kotoribi). Finančni minister motivira te redukcije z nazadovanjem carinskih dohodkov. V času od 1. aprila do 11. septembra t. 1. so carinski dohodki znašali 704.5 milijona dinarjev, dočim proračun za 1. 1927/28 predvideva za to razdobje 750.5 milijona dinarjev. Poleg tega se navaja kot argument dejstvo, da so te carinarnice inaftjše važnosti, ker se nahajajo v notranjosti države in ker morejo njihove posle prevzeti obmejne carinarnice. Argumenti, katere navaja finančni minister ne držijo. Dohodki carinarnic so bili sicer v prvih petih mesecih dejansko manjši, kakor pa so predvideni v proračunu, odnosno manjši kakor v istem razdobju preteklega leta, vendar je upoštevati naslednje: Zaradi zastoja v zunanji trgovini so dohodki carinarnic v poletnih mesecih vedno manjši, v jeseni pa se vsako leto dvignejo. Tudi tam je bilo v mesecih maj, junij in julij zaznamovati znaten primanjkljaj carinskih dohodkov napram proračunu, navzlic teinu pa so v preteklem proračunskem letu (1926/27) skupni carinski dohodki pre- koračili predvideno svoto. Da pa tudi letos kažejo carinski dohodki izrazito rastočo tendenco, nam potrjuje dejstvo, da so v I. desetini septembra znašali carinski dohodki 56.2 milijona Din napram. 54.2 v III. desetini avgusta, 52.8 v II-desetini avgusta, 48.2 v I. desetini avgusta, 41.8 v 111. desetini julija, 37.9 v II. desetini julija in 37.8 v I. desetini julija. Upoštevati pa je tudi treba, da je bila v proračunu za 1. 1927'28 brez stvarnega povoda povišana postavka predvidenih carinskih dohodkov za 38.5-milijona Din. Finančni minister gotovo ve, da bodo* dohodki v ostalih mesecih tekočega proračunskega lela višji kakor v prvih petih mesecih, in vendar računa na podlagi primanjkljaja za prvih 5 mesecev, da bo znašal primanjkljaj za celo leto okrog 100 milijonov dinarjev. ? Pa tudi tedaj, ko bi bilo dejansko pričakovati, da bo znašal primanjkljaj carinskih dohodkov 100 milijonov Din, to> dejstvo finančnemu ministru še ne daje pravice kratkomalo ukiniti carinarnice-Če smatra, da je zmanjšanje števila carinarnic potrebno, tedaj hi bila njegova dolžnost, stopiti prej v stike z gospodarskimi krogi prizadetih krajev. Proti taki ukinitvi, ki se je izvršila., ne da bi se prej vprašalo gospodarskih krogov, odločno protestiramo! Ne dovolimo, (la bi se v času najhujših kri* delali takšni eksperimenti. Zahtevamo, da se pri vprašanjih, ki so za gospodarski razvoj tako važna, upošteva predvsem mnenje gospodarskih krogov. To je minimum, kar smemo zahtevati. Zastavili bomo vse, da se taki nepremišljeni koraki popravijo! TAKSNA PROSTOST REKLAMNiH NAPISOV. Finančna oblastva v Sloveniji so do zadnjega časa smatrala, da je taksna prostost reklamnih napisov omejena le na table, izvešene na pročelju v ožjem 'inislu besede ali v notranjosti trgovskih in obrtnih lokalov. Izvešenje na stranskih zidovih hiše pa je zavezano taksi za stalno reklamo, ker ti zidovi ne spadajo več k trgovskemu ali obrtnemu lokalu, ampak tvorijo v svojem razmerju k tem lokalu že tuj objekt. Na intervencijo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je o tem vprašanju izdala Generalna direkcija poreži1 pod št. 65.776 z dne 15. julija 1927 sledeče pojasnilo: »Slučaji, v katerih se nahaja tabla ali firma podjetja na ulico ob vhodu na dvorišče, na katerem se podjetje nahaja ali se nahaja tabla na eni strani hiše, na drugi strani iste hiše pa je obratovalnica (prodajalna) spadajo pod 2. pripombo, 3. odstavek tarifne postavke 8. taksne tarife, odnosno take table niso zavezane plačevanju takse«. ANGLEŠKA TRGOVSKA BILANCA. V uradnem listu objavljeni podatki za mesec avgust kažejo zboljšanje angleške trgovske bilance; vendar pa opozarjajo • itnes« k previdnosti in pravijo, da to zboljšanje ni zadostno, da bi doseglo položaj trgovine pred dvema letoma. Tako izvoz kot uvoz sta nazadovala in sicer za yeč kot 2 do 3 milijone funtov, pri čemer je izvoz relativno bolj nazadoval kot uvoz. Pasivnost trgovske bilance za Prvih osem mesecev znaša 258 milijonov funtov in se je napram letu 1926 zmanjšala za ca 16 milijonov funtov, a s© je proti isti dobi leta 1925 zvišala za °a 11 milijonov funtov. Izvoz v avgustu je dosegel vrednost 68‘2 mil. funtov (ju- lij 658), uvoz 90‘1 (933). Kot ugodno znamenje navajajo izvoz bombaia v vrednosti 12 8 mil. funtov; tudi izvoz volnenega blaga je naraste!. Izvoz vozi! skupaj z motornimi vozili je dosegel v prvih letošnjih osmih mesecih 6 9 milijonov in stalno raste. PLAČEVANJE DAVKA NA SLUŽBENE PREJEMKE PRIVATNIH NAMEŠČENCEV. Ker so neki davčni uradi odklonili sprejem 20% bonov za plačilo davka na službene prejemke privatnih nameščencev in za plačilo davka na zaslužek telesnih delavcev, je finančna delegacija na predlog Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani odredila, da se morajo 20% boni sprejemati, ako so za to dani zakoniti pogoji, tudi za plačilo navedenih davčnih vrst. MED BEOGRADOM IN SOFIJO BO VZPOSTAVLJEN ZRAČNI PROMET. . Listi prinašajo vest iz Sofije, po kateri je jugoslovenska vlada stavila bolgarski vladi predlog glede vzpostavitve zračnega prometa med Beogradom in Sofijo in glasom katere je bolgarska vlada predlog sprejela. V kratkem se bodo pričela tozadevna pogajanja. Ljubljanska borza. Tečaj 30. septembra 1927 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZE: Barlln 1 M 18-61 0916 1094-— 7'9976 27(5-06 66-64 1(58-02 309-76 1364 9-945 1097--8-0276 276-86 66-84 . 163-82 311-75 Budimpefita 1 pengO Curih 100 fr DmjuM 1 iilinff London 1 funt Newyork 1 dolar .... Prag« 100 kron Trat 100 lir Stran 2. «tmmpsrwi', vrm&MMnummBmsm* •sagMSBBmci^jma»'agmmmamaxma Kriza solitra v Giiils. Neugodni položaj, v katerem se nahaja chilenska industrija solitra zlasti v zadnjih dveh letih, je rentabilnosti podjetij zelo škodoval. Višina od podjetij solitrove industrije izplačanih dividend je padla od 19.7% v letu 1920 in od 12.7% v letu 1924 na 3.2% v letu 1926. Poglejmo seznam: (BB^SBaraBaflBOKOr O -1 .jn CL) v xi*' s O _ lili CD ^ ^ Pj Q bL > ,3 ^8 83 u Ph > OJ TJ S OJ TJ S > 19.7 2.524 13.1 1.904 12.7 2.185 9.8 2.519 3.2 1.616 1920 21 5.902 1928 21 8.279 1924 20 8.765 1925 19 11.420 1926 18 12.218 Število podjetij je padlo za 3, delniška glavnica je pa v istem času narasla za več kot za 100 odstotkov. Dividend so izplačali v zadnjem letu pičlih 400.000 funtov, proti skoraj 1,200.000 funtom leta 1920. Produkcija leta 1926 se je proti letu 1925 skrčila za 36%. Kriza v chilenski solitrovi industriji je v prvi vrsti posledica naraščajoče konkurence sintetičnega dušika. Nemčija, ki je bila pred vojsko važen odjemalec,chilenskega solitra, je danes glavni producent sintetičnega dušika in ne preskrbuje samo lastnega trga, temveč eksportira tudi velike množine v druge dežele. Dočim znaša cena solitrokislega natrija ca 9 funtov in 16 šilingov za tono, znaša cena chilenskega solitra 7 funtov '17 šilingov do 8 funtov, k čemur pride ..še voznina iz chilenskih pristanišč v Evropo, ki znaša ca 2 funta za tono. Chilenska vlada pozna kritični položaj solitrove industrije in ji hoče pomagati. Mej drugim je izdatno znižala železniško voznino za soliter, petrolej in premog. Napravili bodo državno centralo solitra, ki bo skrbela za dvig te za Chile tako izredno važne industrije. Obljubljena je državna. denarna pomoč za producente, ustanovitev solitrove banke itd. IZ DANSKE IN FINSKE. Razna znamenja kažejo, da bo Danska premagala težko krizo, pod koje pritiskom je njeno gospodarsko življenje že več let. V prvi vrsti omenjajo padajoče število brezposelnih; pred pol leta jih je bilo še 65.000, sedaj jih je samo še 47 tisoč. Sicer je ta padec deloma sezijski pojav, a število se skoraj gotovo ne bo več dvignilo na 65.000; kulminacija brezposelnosti je gotovo že prekoračena. Boljša konjunktura se oznanja tako v poljedelstvu kot v industrijskih obratih. Pridelek, ki je trpel vsled dolgotrajnega •deževja, si je vsled solnčnih dni zadnjih tednov oppmogel dn bo skoraj gotovo dosti nad povprečnostjo. Ker je poljedelstvo na Danskem glavna gospodarska panoga, se bo ugodna njegova konjunktura gotovo povsod v dobrem smislu poznala. Povpraševanje po industrijskih in plovbnih listinah je v zadnjih tednih neprestano raslo. Cene so se stabilizirale in ne morejo konsumenti računiti na nadaljni padec; zato je tudi veselje do nakupa dosti večje kot v prvi letošnji polovici. Gospodarski razvoj Finske opravičuje da je nadaljnji razvoj danskega gospodarskega življenja v veliki meri odvisen od položaja svetovnega gospodarstva. Ker je nova svetovnogospodarska kriza še zmeraj mogoča, svarijo pred prevelikim optimizmom. Ugodni gospodarski razvoj je otežkočen tudi vsled hudih domačih političnih bojev, ki so se prenesli na gospodarsko polje. * * H« Gospodarsik razvoj Finsek opravičuje velike nade v bodočnost. Trgovina Finske z inozemstvom je predvojno stanje že davno prekoračila. Industrijska produkcija neprestano raste, kar je v veliki meri posledica izrabe nekaterih najvažnejših slapov — v prvi vrsti znanih slakov Imatra — in njih uporabe za industrijske namene. Država pospešuje izvoz z dovoljevanjem velepoteznih eksportnih kreditov. Zelo omembe vreden je razvoj trgovskih odnošajev z Nemčijo. Sprejemna možnost Nemčije za najvažnejše predmete agrarne Finske raste kar naprej, zlasti za celulozo, papir itd. Sicer pa prehajajo Finci od dne do dne bolj na to, da sami celulozo producirajo in njeno kakovost izboljšujejo. V earinskopoliti-čnih vprašanjih se zanima Finska v prvi vrsti za izgradbo naijela največje ugodnosti. Finska sama nima pravih zaščitnih carin, temveč skoraj le finančne carine, ki so pa pač deloma precej visoke. Zelo veliko potrebuje Finska umetnih gnojil, njih poraba raste od leta do leta; leta 1926. so jih uvozili za ca 60 odstotkov več kot leta 1925. Kar se tiče avtomobilov, krije Finska 95% svoje potrebe v Ameriki; to pa zato, ker zahtevajo težavne finske cestne razmere avtomobile najboljšo kakovosti in največje motorne kapacitete. Ztjlo obsežno jo na Finskem stavbno gibanje; lani na primer so zgradili samo v glavnem mestu Helsinki stanovanjskih hiš z 10.000 sobami. Nove stanovanjske hiše in novi prostori za industrijske obrate reprezentirajo vrednost 500 milijonov mark investirane glavnice. Kupna ali delovršna pogodba? — Nje deljivost. Sodne odločbe. • Toženec si je hotel dati pokriti svojo streho s salonitom in se je v ta namen obrnil na tožnika. Ta trdi, da sta se res tudi dogovorila za materijal in kritje strehe, za dogovorjeno skupno ceno 20.000 Din. Lotil se je takoj dela in izgotovil materijal. Po dogovoru je imel priti po ta materijal toženec do začetka novembra in ga prepeljati ob svojih stroških na svoj dom, kjer bi tožnik potem z njim streho pok*!. Toženec je pa vedno odlašal priti po blago in se je na pismene in ustne pozive, ki so mu dajali naknadne roke za prevzem materijala in mu pretili s posledicami, izgovarjal na razne načine, dokler ni končno izjavil, da se je za delo in materijal le pogajal, ne pa pogodil. Ko se mu je pa to dokazalo, je v prizivu v svoji obrambi proti tožbi, ki je bil z njo zahteval dolžnik plačilo 19.500 Din za izgotovljeni materijal, vztrajal pri nastopnih pravnih prigovorih: Dogovor je bil tak, da bo tožnik popravil mu streho za 20.000 Din, a se je on zavezal vrniti tožniku stroške prevoza materijala na svoj dom tako, da je obljubil sam izvršiti prevoz. Kraj izpolnitve te pogodbe ni kraj tožnikovega podjetja, temveč tožencev dom, in to v vsakem primeru, naj se presoja ta dogovor kot delovršna pogodba ali pa kot kupna pogodba. Odločilna je končna vsota, a pogodba se ne da umetno raztrgati na dve povsem ločeni pogodbi, v kupno pogodbo in v delovršno pogodbo. Če pa gre za delo-vršno pogodbo, sme zahtevati tožnik plačilo za to delo še le, ko delo izvrši, tako da je tožba vsaj prezgodnja. Toda tudi če bi bil kraj izpolnitve kraj tožnikovega podjetja in če bi šlo za kupno pogodbo, še ne zadostuje tožnikova izjava v tožbi, da je pripravljen izročiti mu prodani materijal. Da tožnik zadosti svoji zavezi, izročiti kupcu prodani materijal, bi ga bil moral v smislu § 1425 obč. držav. zak. položiti pri sodišču. Tudi je napačen tožbeni zahtevek, ko enostavno zahteva plačilo za izgotovljeni materijal in se ne ozira na tožnikovo zavezo, da izroči tožencu ta materijal. Če se vzame pogodba za kupno pogodbo po §§ 1052 in 1066 obč. drž. zak., se mora izvršiti dajatev in nasprotna dajatev iz te pogodbe istočasno. Tožbeni zahtevek bi se moral torej glasiti na plačilo dolžne kupnine proti izročitvi kupnega predmeta v kraju, kjer se mora pogodba izpolniti. Priizvno sodišče ni ugodilo prizivu in je potrdilo prvo sodbo, s katero je bil toženec obsojen na plačilo vtože-nega zneska. — Med strankama sklenjeno pravno opravilo je kupna pogodba, ker je po vsebini dogovora glavno tvarina, ki jo ima dobaviti tožnik tožencu — § 1166 obč. drž. zak. Toženec niti ne pobija prvosodne ugotovitve, da je izjavil, da pride po materijal, ko bo pot lepa, oziroma na spomlad. V prizivu celo sam priznava, da se je zavezal opraviti prevoz materijala s kraja tožnikovega podjetja na svoj dom. Pravilno se mora potem sklepati, da je kraj izpolnitve tega dela kupne pogodbe tožnikovo obrato- vališče in ne toženčev dom, 'ki leži v drugem kraju — § 905 obč. drž. zak. Izpolnitev pogodbe je po § 918, 2. odst. obč. zak. deljiva. Spričo tožen-čevega odklonilnega stališča glede izpolnitve pogodbe je torej mogel tožnik zahtevati, naj izpolni toženec prvi del kupne pogodbe, t. j. plača izgotovljeni materijal, od drugega dela pogodbe, t. j. izvršitve krovskega dela, je pa mogel enostransko odstopiti — § 918, obč. drž. zak. Ker pa je bil tožnik pripravil vse naročeno blago že koncem oktobra in ga dal tožencu na razpolago, a se na prizivna izvajanja glede založbe blaga pri sodišču po § 1425 obč. drž. zak. kot novoto ni ozirati, je tožnik upravičen zahtevati iz naslova izpolnitve pogodbe na blago odpadajočo kupnino, t. j. znesek, ki preostaja od dogovorjene vsote 20.000 Din po odbitku 500 Din 'za neizvršena krov-ska dela. Revizijsko sodišče ni ugodilo reviziji in je potrdilo prizivno sodbo. — Pogodba se je sklenila med strankama tako, da pripravi tožitelj v svoji delavnici v Mariboru najprej materijal za streho v vrednosti 19.500 Din da pride toženec po to blago, ga spravi, t. j. prepelje na svoje stroške iz Maribora na svoj dom v Ruperče, in tukaj potem izvrši tožitelj še potrebna krovska dela v ocenjeni vrednosti 500 Din. Z ozirom na ceno materijala in na ceno krovskih del samih je očitno, da gre za kupno pogodbo po § 1166 obč. drž. zak. Od te pogodbe je izpolnil tožitelj prvi in pretežni del s tem, da je obvestil toženca, da mu je materijal na razpolago za odvoz. Ko je pa toženec obstoj pogodbe zanikal in ni hotel odpeljati zanj fce pripravljenega materijala, je bilo tudi tožitelju nemogoče izpolniti še drugi, manjši del pogodbe, t. j. streho s tem materijalom prekriti. 1 Že kakor je bila pogodba sklenjena, jo je moral tožitelj izvršiti v dveh delih, drugi del seveda še le, ko bi toženec odpeljal materijal na svoj dom. Ko toženec od svoje strani te pogodbene dolžnosti ni izpolnil, je mogel tožitelj tožiti na izpolnitev pretežnega dela pogodbe, t. j. na plačilo materijala. Toženec pa izvršitve krovskih del niti ni zahteval, prigovarjal je na-več le, da je prenizek znesek, ki si ga je odbil tožitelj za krovska dela od skupne kupnine. Po vsej pravici je mogel torej tožnik odstopiti od krovskih del, ki mu jih je toženec sam onemogočil. (§ 918 obč. drž. zak.) Ni torej utemeljen uveljavljam revizijski razlog pravnopomotnosti, češ, da je tožbeni zahfevek preuranjen, ker pogodbe ni bilo izpolniti v Mariboru, marveč z opravo krovskih del še le v Ruperčah. Revizijo je bilo torej treba j zavrniti. R. St. LISTEK. Dr. R. Andrejka: Oris sedanjega stanja našega društvenega prava. ('Nadaljevanje.) Društvene podružnice. O društvenih podružnicah govorita §§ 10 in 11 društv. zakona in sicer določa § 10, da veljajo določbe § 4—9 društv. zakona tudi za ustanovitev podružnic, § 11 po določa kompetenco ministrstva za notranje posle za taka društva, katerih delovanje po podružnicah sega čez več dežel. Podružnica ali iilijalno društvo je odcepek glavnega društva, izvirajoča in črpajoča svoj pravni obstoj od glavnega društva, po čigar volji nastane. W postanku torej je podružnica nesamostojno pravno bitje, ki se sme ustanoviti le s privolitvijo glavnega društva nikakor pa ne zoper njegovo voljo. Pri njenem delovanju se ji mora sicer vobče priznati juridična osebnost, v tem se razlikuje od poslovalnic ali sekcij, ki so nesamostojni odseki glavnega društva, vendar je njen obstoj popolnoma odvisen od obstoja glavnega društva, iz katerega izvira. Mnogokrat predlaga in povzroči glavno društvo samo ustanovitev podruž- nice; če pa tega ne stori, so ostali predlagatelji odvisni od stališča matičnega društva, čigar pritrditev morajo izkazati. Nasprotno pa podružnica kot dete glavnega društva stoji in pade ž njim. Ako se torej glavno društvo razide ali razpusti, prenehajo ipso iure tudi podružnice. Postopanje pri predlaganju pravil snujoče se podružnice je potemtakem enako kakor pri drugih društvih, vendar je treba predložiti pri nameravani ustanovitvi poleg pet izvodov podružničnih pravih tudi en izvod pravil glavnega društva ter eventuelno potrdilo o njega pravnem obstoju. Katero društvo sme ustanoviti podružnice? Z ozirom na določbo § 4 a) smotru društva in o sredstvih s katerimi se ta smoter dosega, bo to le onemu društvu prepuščeno, v čegar pravilih je ustanovitev podružnic kot sredstvo za dosego društvenega namena izrecno označena. Zato se tudi vedno zahtevajo pravila glavnega društva. Ako ta pravila še vrhu tega določajo za privoljenje glavnega društva posebne formalitete, n. pr. sklep obč. nega zbora glavnega društva, se mora doprinesti tudi to dokazilo. Podružnica je zato vezana glede vseh podstav svojega obstoja na privoljenje glavnega društva. Brez tega privoljenja podružnica ne sme spremeniti svojih pravil, saj so se predla- • gala svojedobno ali neposredno po glavnem društvu, ali pa vsaj z njega privolitvijo. Podružnica tudi ne sme samovoljno izstopiti iz organizacije glavnega društva, spremenivši svoja pravila ali proglasivši svoj razhod. Gestokrat poljubno ne sme brez privoljenja glavnega društva razpolagati s svojo imovino; tudi sicer je njeno poslovanje podvrženo nadzorstvu glavnega društva, ki odpravlja dognane ne-rednosti ter če treba tudi disciplinira odgovorne člane društvenega vodstva. Nasprotno pa prostovoljni razhod ali oblastveni razpust podružnice ne vpliva prav nič na pravni obstoj glavnega društva. Za podružnice inozemskih druste je v smislu ukaza ministrstva za notranje stvari 5. januarja 1882, .J’ _c in z dne 25. marca 1884, št. 45-76, potrebno dovoljenje ministrstva za notranje stvari ter se niora tudi v tem ■lučaju dokazati obstoj glavnega v inozemstvu delujočega' društva. Glede ustanovitve podružnic naših društev v inozemstvu ni nikakih posebnih določb in veljajo tu predpisi mednarodnega prava o reciprociteti, odnosno trgovske pogodbe. Omeniti je še razliko med podružnico in med sekcijo (posredovalnico, poslovalnico, izplačevalnico itd.) glavnega društva. Vse te tvorbe in odseki glavnega društva so popolnoma nesa- mostojne organizacije, ki nimajo juri-dične osebnosti. Smatrati jih je le za ( odseke pisarne glavnega društva, podvržene navodilom njegovega načelstva, katero odgovarja za njihovo dejanje, odnosno * njihove obveznosti. Zato manjka tem sekcijam in poslovalnicam, čeprav je včasih njih sedež različen od sedeža glavnega društva, zastopstvo na zunaj, zato tudi nimajo niti posebnega občnega zbora mti oo. V prvih osmih mesecih tega leta *' a ji nudi Francija novo posojilo \ s> kodove tovarne. Na nekem zborovanju je izjavil železniški minister, da dobiva številne ponudbe na zakup železnic; tako je dobil tako ponudbo tudi od neke angleško-ameriške družbe, ki obljublja državi za vsako leto več sto milijonov. SVETOVNA PLOVBA 1937. 'a prvo in drugo četrtletje 1927 ima- mo glede graabe novih trgovskih ladii sledeče podatke: 1. četrtletje 2. Sefcrtlatje ten ton Anglija 579.839 437.112 Nemčija 183.669 109.889 Danska 12.075 44.530 Holandska 21.446 41.110 Švedska 31.920 19.500 Druge države 117.916 121.474 9446.865 773.615 Kakor vidimo, sta v drugem četrtletju samo Danska in Holandska svojo gradbeno delavnost zvišali, dočim vidimo pri Angliji in pri Nemčiji močno nazadovanje v produkciji. Med »drugimi država-mk so mišljene USA s 26.770 tonami, Italija z 22.420 tonami in Francija z 20.644 tonami, itd. Splošno je nazadovanje prav veliko, za 173.000 ton ali za 18 odstotkov. Sicer je pa to lahko tudi sezijski pojav. • P. n. trgovcem druitvom in organizacijam! KOLEDARJE za leto 1928 tevriuje v vseh oblikah tiskarna,,MERKUR" v Ljubljani Gregoričeva ul. 2,3 Laitna knjigoveznica I Naročila sprejema in izvriuje koledarje le • • • sedaj • • • ObU^0 koncesijonirani mednarodni informacijski zavod Viktor Blažič, Ulili, Mn ti ft ]]/|. P interesentom za preskrbo strokovno __ LorJ-k^ed^T861110111 “ Preskrb0 strok°vno izvedenih trgovskih' trgovsko kreditnih ln zasebnih informacij po brezkonkuren«nlh cenah! Zahtevajta prospekti Ali si že pridobi! »Trgovskemu iistu« vsaj ene^a novega naročnika? RAZNO. Chilenski soliter v Jugoslaviji. V drugem članku poročamo o krizi chilenske-ga solitra. Sedaj izvemo, da je chilenski konzul v Zagrebu obvestil jugoslovansko vlado o pripravljenosti chilenske vlade za sklep trgovske pogodbe z Jugoslavijo. Tretjina vse chilenske produkcije je v rokah v Cliile naseljenih Jugoslovanov, ki nameravajo zgraditi v Su-šaku veliko skladišče solitra za oskrbo Jugoslavije, Ogrske, Rumunije, Bolgarije, Grške itd. Sedaj se ta oskrba vrši preko Hamburga. Ladje, ki bodo v Su-šaku izlagale chilenski soliter, naj na povratku v Južno Ameriko vzamejo s seboj jugoslovanske izvozne predmete, zlasti cement. Eden prvih pogojev za izvedbo tega načrta bi morala biti trajna carinska prostost za uvoz solitra v Jugoslavijo. Chilenski soliter dobivajo večinoma v AtacamL, pusti pokrajini prav na severu Chile. Bolgarski pridelek. Ravnateljstvo bolgarskega Statističnega urada priobča o letošnjem pridelku sledeče podatke: 1 - -c r« O M ,23 Vrsta -S 9? Č S O Pride nietrs stotih Pšenica 1,015.000 12,180.000 Pšenica 1,015.000 12,180.000 Rž 179.000 2,058.000 Ječmen 250.000 3,375.000 Oves ‘167.000 1,640.000 Koruza 050.000 8,781.000 Riž 5.200 64.480 Sladkorna pesa 15.800 3,160.000 Krompir 10.600 848.000 Tobak 15.600 128.000 Bombaž 9.000 24.000 Lan 300 1.400 Konoplja 4.800 32.000 Letošnji pridelek je bil kljub izredno dolgi suši obilnejši kot v zadnjih dveh letih. Ruski dolgovi Franciji. Ruski poslanik v Franciji je prinesel francoski vladi nove predloge o odplačevanju dolgov, ki jih dolguje Rusija Franciji. V 61 letnih obrokih naj plača Franciji po 60 milijonov zlatih frankov. Za to naj bi dobila Rusija kredit 120 milijonov dolarjev v šestih letnih obrokih po 20 milijonov dolarjev. Rusija bi plačala na ta način y 61 letih 3660 milijonov zlatih frankov, dočim znaša ves predvojni ruski dolg f ranči ji 17 K milijard zlatih frankov. S krediti 600 milijonov zlatih frankov, ki »i Jih Francija dala, bi se odplačalo prvih deset obrokov. Rusija je imela pred vojsko v inozemstvu okoli 23 milijard zlatih frankov najetega kredita, od teh v Franciji 70 do 80 odstotkov. Na Francoskem so dajali denar vsi sloji prebivalstva, v svrho naložitve. Manjše zne-®ke i.e imela Rusija najete v Holandiji, Angliji in Nemčiji, prav malo v Avstriji. Kiiske vojne dolgove zaveznikom cenijo na 20 do 21 milijard; a Rusi stavijo tildi velike protizahteve in se to vprašanje zaenkrat ne more pretresati.’ ^adolženje nemškega kmetijstva. — Nemški zavod za raziskovanje konjunkture je svoje v lanskem letu započeto delo o ugotovitvah kmetskega zadol-zenja nadaljeval in izgradil. Nabrali so Prav zanesljive podatke, ki omogočajo natančno ugotovitev zadolženja; in ti nam pravijo, da je zadolženje nemškega kmetijstva od konca leta 1925 do srede leta 1927 naraslo od 3200 milijo-nov mark na 4900 milijonov, torej v poldrugem letu za 1700 milijonov mark a i za več kot 40 odstotkov. Dalje je še (.a; 800 milijonov v takozvanem plavajočem kreditu. Nadvrednotne dolgove cenijo na 3100 milijonov. Pri ugotovitvah niso upoštevali dolgov pri rentni banki, ,u J0, °benem obrestna obremenitev no-Ijedelstva. ^•ovbni načrt Holandija—Dunaj. V zadnjem času se je pogajala dunajska sKUpina inženjerjev in plovbnih podjetnikov z nemškimi kapitalisti o izvedbi načrta, ki bi bil v slučaju uresničitve velikega pomena za Dunaj in za vso Srednjo Evropo. Gre za ustvaritev plov-benosti po Ludwigovem kanalu, ki veže Bamberg in Regensburg, torej Ren in Donavo. Ta prekop je tako plitev, da se doslej ni splačalo ploviti po njem tovore v obsegu, da bi se splačalo. Dunajski inženjerji so pa izdelali nov ladijski tip, ki omogoča prevažanje velikih tovorov tudi po vodi majhne globine. Enote tega tipa bodo izdelovali v Linzu. Na Nemškem so zaenkrat še skeptični in ne verjamejo v tak tip. Tudi se nemška državna železnica boji, da bi v slučaju uresničitve trpel njen blagovni promet. Ker je vzorec novega tipa še tajen, se seveda ne more presojati, ali se bo mogel načrt izvesti ali ne. Seveda, če ga bodo izvedli, potem bi zlasti Dunaj veliko pridobil. Sicer je pa ta načrt že itak predmet dolgotrajnih in več let se že vršečih dogovorov glede velike vodne ceste Ren—Donava ■ oziroma Rotterdam—Galac. Ta vodna cesta bi vodila iz Holandije naravnost tudi v našo državo in ni dvoma, da bi tudi mi imeli veliko koristi od nje. Gospodarske vesti. Zadnjič smo pisali, da je bilanca vžigalične družbe Sol« zelo ugodna. Sedaj beremo, da znaša 'njen čisti dobiček 10,050.000 Kč; izplačali bodo 25 odstotno dividendo ali 50 Kč (lani 40 Kč). V rezervni sklad so nakazali 2,500.000 Kč. — Dosedanji j)redsednik Mednarodnega jeklenega kartela Mayrisch je bil tudi za drugo leto kartelovega obstanka soglasno izvoljen za predsednika. Sedež kartela ostane Luksemburg. — Angleška Zveza ve-leindustrijcev je razposlala na organizacije drugih držav povabilo na skupno konferenco. Konferenca naj preiskuje, kako bi se moglo omogočiti sodelovanje organizacij, tudi z ozirom na podporo del, ki jih je izdala Zveza narodov. — Letos so pridelali v Italiji 7,875.000 meterskih stotov južnega sadja. Količina je sestavljena iz 4,770.000 stotov citron, 2,705.000 stotov oranž, 350.000 stotov mandarin in iz 50.000 met. stotov raznih drugih vrst južnega sadja. — Odpor ameriškega državnega oddelka proti 30 milijonskemu dolarskemu pruskemu posojilu ima svoj vzrok tudi v strahu, da bi trpela pri tem Dawesova odplačila. — Na koncu lanskega leta je bilo v Parizu nad 145.000 avtomobilov in motornih koles; zasebnih avtomobilov je bilo 82.000, taksometrov nad 16.000, tovornih avtov ca 35.000. — 21. septembra je odplula na prvo potovanje v Južno Ameriko iz Trsta največja motorna ladja sveta, >Saturnia«. Naš so-trudnik dr. Šarabon se je peljal z njo do Neapola in nam bo poslal daljši članek o njeni zgradbi. — Kanada bo mogla eksportirati 390 milijonov bušelov pie-nice. Ker bo tudi pridelek v U. S. A. in v Argentini izredno dober, bo obilica žila letos zelo velika. — Ameriška vlada se pripravlja na resno carinsku vojsko s Francijo. — V plenarni seji Mednarodnega jeklenega kartela 27. soptembra so dovolili proti francoskim željam Nemcem dosedanjo produkcijsko kvoto 29.38 milj. ton. Nemška domača kvota znaša 72 %, inozemska kvota 28%. — V Maroku so odkrili v bližini Kenitre bogata skladišča železne rude. Izkoriščala jih bo vlada sama. — Španska petrolejska družba, o kateri smo že poročali in ki bo pod Vodstvom banke Urquijo, bo dobila glavnico 195 milijonov peset. Delnice družbe bodo vpeljali na borzo šele tri leta po začetnem poslovanju. — Velika pariška blagovna prodajalna Printemps objavlja zaključek za poslovno leto 1926/27, ki izkazuje 25 milijonov frankov čistega dobička; lani ga je bilo 35 milijonov. Kljub temu je pa ostala dividenda na lanski višini, 41.75 frankov za osnovne in 31.95 frankov za prednostne delnice. — Finska trgovska bilanca izkazuje za prvih osem mesecev importni previšek 91 milj. mark; lani je znašal še 138.8 milijonov. — Ukrajina poroča o rekordnem pridelku sladkorne pese v znesku 77 milijonov stotov, kar znači proti lanskemu letu 30 odstotni previšek. Ruski sladkor je važen zlasti kot izvozni predmet v Orient in v Osrednjo Arijo. — Berlinska filmska Kodak d. d. se je združila z Glanzfilm d. d., podružnico družbe Glanzstoff. Glasnico so dvignili na 10 milijonov mark. Nemška Kodak d. d. je mišljena kot osrednje produkcijsko podjetje za vso Vzhodno Evropo. — V Berlinu se bodo sestali vodilni električni industrij« in se bo vršil razgovor tudi o tekočih mednarodnih vprašanjih elektrike. — Združenje v evropski in- dustriji emajla se nadaljuje. Cene srednjeevropske zveze so dvignili in na novo uredili, pa bodo prišli šele pozneje z njimi na dan. — Lani so napravili na Ogrskem 17.500 vagonov sladkorja; 10.000 vagonov so porabili doma, 7000 vagonov so eksportirali, ostalo je samo 500 vagonov. Letos bo sladkorja manj, a bo kvaliteta boljša. — I. G. Far-ben je za produkcijo titana ustanovila posebno družbo in hoče produkcijo in prodajo v Nemčiji, Avstriji in v drugih deželah poenotiti. Po STotu. Francoska kemična industrija, koje združitveno gibanje je v zadnjem času zelo napredovalo, je pričela s pogajanji tako z nemško I. G. Farben kot as nemškim’ kemičnim trustom. Zdi se, da bo prišlo v bližnji bodočnosti do inte/esne skupnosti teh treh velikih narodnih kemičnih organizacij. — Novi sklep Rusov za zelo bistveno znižanje cen bencina je v strokovnih krogih zelo presenetil. S tem se bo že itak srditi boj na nemškem petrolejskem trgu še bolj poostril. O petrolejskem vprašanju bomo priobčili poseben članek. — Položaj poljske kovinske industrije je še zmeraj relativno ugoden. Eksport se dobro razvija, zlasti v Rumunijo, ki naroča v prvi vrsti cevi, potem pa tudi v Latvijo, Estonsko, Japonsko in Jugoslavijo, ki je naročila zlasti veliko tračnic. V zadnjem času se je pa za poljsko kovinsko industrijo prav posebno začela zanimati Amerika. — Na novo beremo, da se vršijo pogajanja za ustanovitev mednarodnega električnega trusta, čeprav ustanovitev zaenkrat še ni aktualna. — Elektrifikacija avstrijskega Burgenlanda je sedaj določena in jo bo izvedla neka nemška tvrdka. — Francoski držami dohodki v prvih letošnjih osmih mesecih so nesli več kot ‘25.810 milj. frankov. Dohodki v avgustu so bili s 3300 milijoni frankov za 500 milijonov večji kot dohodki v lanskem avgustu. — Na praški borzi notira 280 vrednostnih listin s skupno delniško glavnico 3005 milijonov Kč. Po statistiki Narodne banke so izplačale te delniške 'družbe za leto 1925 vsega skupaj za 329 milijonov Kč dividend, torej za več kot 10% delniške glavnice. Približno dsti znesek so izplačale družbe za leto 1926, ker ga napram letu 1925 niso bistveno spremenile. — Zadnja cenitev kanadskega pšeničnega pridelka govori o 459 milijonih bušelov. Lani je znašal pridelek 410 milijonov bušelov, v rekordnem letu 1923 pa 474 milijonov bušelov. Torej letošnji pridelek ne bo dosti zaostajal za rekordnim pridelkom leta ,1923. — Pogajanja za novo trgovsko pogodbo med Ogrsko in Italijo so se pričela v Ženevi, se bodo nadaljevala v Rimu in se bodo zaključila v Budimpešti. Dosedanjo pogodbo označajo kljub velikemu prijateljstvu med obema državama za neporabno. Tudi med Ogrsko in Jugoslavijo se bo izvedla nova trgovska pogodba. — Hranilne vloge pri vseh 374 čsl. denarnih zavodih so znašale v prvem letošnjem polletju (14.408 milijonov Kč. Od tega zneska pride na 204 češke občinske hranilnice 8970 milj. Kč, na 68 nemških občinskih hranilnic pa 4579 milj. Kč. Vloge niso posebno narasle, ker je bilo dosti dvigov. — Na Ogrskem se opaža že dolgo časa pomanjkanje denarja, tri mesece sem raste zasebna obrestna mera kar naprej. Finančni krogi pravijo, da se bo to pomanjkauje nadaljevalo do konca novembra. Težkoče denarnega trga so v prvi vrsti posledica zaprtja dovoljevanja kreditov v Ameriki. Niti kratkoročnih dolarskih kreditov ne more Ogrska v Ameriki dobiti. Kot nadaljnji vzrok pomanjkanja denarja navajajo vsakoletno jesensko potrebo. Kmetje nočejo prodajati po nizkih cenah in jemljejo pri denarnih zavodih predujme, zaloge pa držijo doma. Vendar upajo finančni krogi, da se bo položaj tekom leta zboljšal. — Nemške tovarne za izdelovanje železa v palicah so še zmeraj dobro zaposlene. — Ameriški kovinski industrijci zahte- vajo od državnega tajnika Mellona zvijanje uvozne carine m nemško jeklo, vsled nelojalnih metod, ki jih baje uporabljajo nemški importerji. Mellon (je obljubil, da bo uvedel preiskavo in da bo nato objavil svoje ukrepe. Vse je radovedno na izid preiskave. TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejinsko poročilo. Prignalo se je 7 konjev, 8 bikov, 91 volov, 270 krav in 10 telet, skupaj 386 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu 27. septembra 1927 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7.75—8.25, poldebeli voli od 6—7, plemenski voli od 3.75—5.50, biki za klanje 6.25—8.25, klavne krave debele 6.50 do 8, plemenske krave 5—6, krave za klobasarje 3.50—4.50, molzne krave 5 do 5.50, breje krave 5—5.50, mlada živina 7.50—8.50' Din. Prodalo se je 167 komadov, od teh v Avstrijo 40 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso.I. in II. vrste 1 kg 10—18, meso od bikov, krav in telic 10—18, telečje meso I. in II. vrste 17—22.50, svinjsko meso sveže 15—30 Din. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 800.000 kg lesnih odpadkov; do 7. oktobra t. 1. pa glede dobave plinskih cevi in 10.000 kg streš-ne pločevine. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 8. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1500 m tračnic in navadnih žebljev; do 10. oktobra t. 1. glede dobave 250 komadov lopat za premog in 100 komadov rudarskih sekiric, 1500 kg prozornega železa, 100 komadov karbidnih svetilk, 1000 kg mila za pranje perila in 500 1 olja. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 13. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 125 m3 jamskega lesa. — Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 17. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave rasuae-ga kaučukovega in drugega materijala. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 200 komposterjev. — Dne 14. oktobra t. 1. pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 350.000 kg sena. — Dne 15. oktobra t. 1. pri Upravi državnih monopolov v Beogradu, ekonomsko odelenje, glede dobave večje količine raznega papirja; dne 17. oktobra t. 1. glede dobave 1,680.000 komadov vreč od jute; dne 20. oktobra t. 1. pa glede dobave knjigoveškega in tiskarskega materijala. — Dne 17. oktobra t. 1. pri pirekci-ji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje v zakup, kolodvorske restavracije v Mostarju; dne 18. oktobra t. 1. glede dobave bombaža za čiščenje, kleja, solne kisline in terpentinovega olja; dne 20. oktobra t. 1. glede dobave drv za podžiganje. — Dne 18. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic, ekonomsko odelenje v Ljubljani glede dobave 70.000 zvitkov brzojavnih trakov; dne 19. oktobra t. 1. pa glede dobave gorilcev za petrolej. — Ofertalna licitacija za dobavo raznih tiskovin Direkciji državnih železnic, ekonomsko odelenje v Ljubljani, ki je bila razpisana za dan 10. oktobra t. 1., se bo vršila dne 21. oktobra t. 1. Prodaje. Dne 11. oktobra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici olertalna licitacija glede prodaje okoli 320 vagonov saj od lokoaio-tiv. — Dne 12. oktobra t. 1. se bo vrSila pri Upravi 2. zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu ofertalna licitacija glede prodaje odpadkov od starega in novega usnja, odpadkov od blaga in raznih drugih odpadkov. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. ■ Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljena, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredi« Ljubljana Telefon it e v.: 2040, 2457, 2548; Interurban: 2706, 2806 Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna narotlia, nreduiml in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- žn inozemstvo, safedepositi itd. HM iBW»mBS»atMB«miiiiiig«Bsaaaa8gBgBas»ameBW veliko Galanterija veSško Trikotaža za dame in gospode. Volna Za pletenje v vseh barvah. Velika izbira nogavic, kravat v raznih eenah. Kompletne potrebStine za krojače, šivilje in ževljarje. - Bazne toaletne in kozmetične potrebščine pri Josip Petelinčku, Ljubljana Sv. Patra nasip 7 ob vodi. Postrežba toCna Cene niške. točna. c*; tovarna W vinskega kisa,cLio.l, LfubUana naifineiii in najokusnejši namisni kis is pristnesa vina. Zahtevajte ponudbo i Tehniino in hfflUenKno naknoder-eneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna« UbUbsb, Dmajeka cesta la, ll.asdi«r. “ Izdelovanje oljnatih barv, tirnaia, lakov in steklarskega kleja. — Zaloga kemičnih in rudninskih barv. — Potrebščine za slikarje, pleskarje, ličarjo in druge, vse v »• stroke spadajoče. Se priporočam Ivan Jančar trgovina MIKLOŠIČEVA C. 4 I sKtADIŠČi: ^VIDOVDANSKA 14. VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe IVAN JELAČIN LJUBLJANA ZaSosa svsfe pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Tolno in solidna postreiba! Zahtevajte ceniki Veletrgovina | v Ljubljani priporoma Špecerijsko blago rasnovrstno žganja, moko in deželne pridelke. • Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna prežama *a kavo In mlin *■ dHave s električnim obratom. Ceniki na raspoiagol Vse vrste trgovske knjige kot: amerlkan-skl Journall, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne Strace, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske zvezke Vam nudi s svoilml prvovrstnimi isrilelkl najugodneje A. JANEŽIČ, Ljubljana Florljanska ulica št. 14 knjl0°veznlca< Industrija Šolskih zvezkov m frerovskih knjig. Na veliko t Na malo t Tiskarna MERKUR, Ljubljana trg.-lnd. d. d. - Simon Gregorčičeva ulica 23 tfe prlporola sa tlak vsakovrstnih tiskovin za trgovce, obrtnike, Industrljce In urade. .. Lastna Knjigoveznica Ureja dr. IVAM PLESS. — TrgOT«ko-lndu»lrl]»ko d. d >MERKUR) kol iadajatelj* in tipkarja. A. SEVER, juhljana.