Zadcuqwtii ! Podpirajte svoje gospodarske, socialne, stanovske in prosvetne ustanove. Ne tratite svojih že itak skromnih moči na raznih straneh, kajti tako ravnanje gre v prid našim nasprotnikom. Naše skromne moči pomenijo — kadar so združene — veliko silo. Gospodarsko žarišče naše zadružne organizacije je naša Zveza in njeno Zodcužna ..KO-OP" hotel „PALAS“ - KaStel Stari • - ' Rivijera Sedam KaStela . ■ Hotel „K()-OP" - Ulcinj Najprijetnejše peščeno obrežje V VRNJAČKI BANJI: Hotel „KO-OP“ Tri rtajfopše itavbe z najmodernejšim komforom go odprte celo leto . . V SLOVENIJI« Hotel ..KO-OP” - Gozd-Martuljek /* ; / Biser slovenskih planin V ZAGREBU : Konačište MKO-OP“ — Branimirova ul. 1 V BEOGRADU: Konačište „KO-OP“ - Dečanska ul. 12 Konačište „KO-OP“ — Sarajevska ul: 26 Zadružni restoran „KO-OP“—Dečanska ul. 12. Povsod sodoluii konfor, prvovrstna postrežba in nijsolidnejše cene. Informacije dobite pri upravah posameznih podjetij, kakor tudi pri Hotelsko A D. „KO-OP“, Beograd, Poenkareova ul. 21. Zveza nabavljalnlli zadrug drž. uslužbencev Zadiug-aiiU Zahtevajte v vseh zadrugah In trgovinah samo čalne mešanice znamke V" katere so sestavljene iz najboljših čajnih vrst Glavna zaloga pri tvrdki ^f-rau £fuUlaiia 2aCiansAa cesta 29 Trgovina s čajem In dišavami na veliko SiegeC ČL Scug lIlIllllillllllllllllllllllllllMlIllllllllll d. z o. z. LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA 135 INDUSTRIJA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA TELEFON 27-19 llllllllllllllllllllllllllilll PIVO LEŽAK m BOK PIVOVARNE UNION V LJUBLJANI NAJBOLJE PRIPOROČA! MR TEKSTILNA TVORNICA MARKO ROSNER MARIBOR BRZOJAVI: ROSNER MARIBOR TELEFON 22-32 Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, cinkovo belilo, litopon, lanene tropine ter vse slikarske potrebščine prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi najugodneje kupite pri domačem podjetju NEDIČ ZANKL tovarna olia. lakov In barv družba z omejeno zavezo LASTNIK Franio Nedič Centrala v Ljubljani, podružnica v Mariboru, ekspozituri v Novem Sadu in Beogradu — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah BRATJE TUMA D. D. Z O, Z, MOSTE PRI LJUBLJANI Pod Ježami 9 - Telefon 4508/5 Zastopstvo svetovn. znam. H. Heine & C o., Leipzig ETERIČNA OLJA parfumske kompozicije, esence, barve, droge in kemikalije za apoteke, parfumerije, tvornice mila, soda-vičarijc i. t. d. TRANSPARENTNI PAPIR (celofan) ter izdelki iz istega, kakor vrečke za bonbone, kavo i. t. d. Prva hrvatska štedionica Osnovana leta 1846 v Zagrebu Podružnice: v vseh banovinah države V dravski banovini: Ljubljana, Maribor, Celje Brzojavni naslov: PRAŠTEDIONA Obavlja vse bančne transakcije najku-I a n t n e j e ZAHTEVAJTE „A L K 0“ B RA N DY MEDICINAL Dobiva se v vseh naših poslovalnicah! n« Buzzolini Ljubljana, Tyr£eva cesta 205 »ETOILE” Račun Pošt. hran. v Ljubljani št. 14.804 Telefon: Ježica 4 Priporoča se tvrdka GREGORC & Co. veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga Brzojavni naslov: GREGORC LJUBLJANA ^Telefon štev. 22-46 GRADBENO IN TESARSKO PODJETJE Mavrič Anton stavbenik in sodni izvedenec ima tehnično pisarno v Ljubljani na Tyrševi cesti št. 55 ali Bežigrad J. — Telefon številka 33-82. Podjetje gradi visoke in nizke stavbe, ima lastni kamnolom, lastne gramoznice in lastne stroje. Izvršuje skice, načrte in proračune. Številna in lepa gradbena dela širom Slovenije pričajo o solidnosti podjetja. Illlllllllllllllllllillltllillllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllilin DELI IN PRIBOR ZA AUTO IN MOTOR TELEFON 22-36 FRANC JURIN Ljubljana • Tyrševa 34 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN Olj, (Vd. kmlj (JdeJbLit- II. ZADRUŽNI KOLEDAR za navadno leto 1941 Izdale zadruge drž. uslužbencev in železničarjev: Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Brežicah, v Kočevju, v Kranju, v Krškem, v Ljubljani, v Murski Soboti, v Novem mestu, v Velenju, v Zabukovci; Nabavljalna zadruga uslužnencev drž. železnic v Ljubljani; Kreditna zadruga drž. uslužbencev v Kranju, v Ljubljani (Hranilni in posojilni konzorcij) Uredil in odgovoren za vsebino: Dr. Benko Leopold, železniški uradnik, Ljubljana, Tyrševa cesta 89 TISKALI J. BLASNIKA NASL., UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D. V LJUBLJANI ODGOVOREN L. MIKUŠ ^MOo 52273 erzitefne biblioJske v Uj ubijani p^’ ^ lil ^ iim_šLI£_lUlL Rodoslov našega kraljevskega doma Sve za krst častni i slobodu zlatnu! Geslo dinastije. Njegovo Veličanstvo kralj Peter II., Beogradu. Zasedel prestol 9. X. 1934. rojen dne 6. IX. 1923. v Kraljev oče: iNj. Veličanstvo Viteški kralj Aleksander I. Ze-dinitelj, rojem ina Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1888, t 9. X. 1934, poročen 8. VI. 1922 z Njenim Veličanstvom Marijo, princeso roirnunsko, rojeno dne 9. I. 1900, kralj ica-mati. Kraljeva brata: 'kraljevič Tomislav, rojen 19. I. 1928 v Beogradu, in kraljevič Andrej, rojen 28. VI. 1929. na Bledu. Kraljev ded: Nj. Vel. kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj, f 16. VIII. 1921. in kraljeva stara mati: kneginja Zorka, f 4. III. 1890. Kraljev stric: N j. kralj. Vi sočan st v o kraljevič Gioraje, rojen na Cetinju dne 8. IX. 1887. Nj. Visočanstvo knez namestnik Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 27. IV. 1893., poročen z grško princeso Olgo, rojeno 29. V. 1903. Njuna sinova: knez Aleksander in knez Nikolaj ter hčerka princesa Elizabeta. Kr. namestniška oblast. 1. Nj. kralj. Visočanstvo Pavle Karadjordjevič. 2. Radenko Stankovič, senator in bivši prosvetni minister. 3. Dr. Ivo Perovič, bivši ban savske banovine. Namestniki: senatorja Jovan Banjanin in dr. Zec. Kraljevina Jugoslavija. GRB. Dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu; vrh obeh glav krona kraljevine; na prsih ima orel ščit, na katerem je bel križ na rdečem ščitu, 25 polj, ki so menjaje se rdeča in srebrna, in tri zlate šesterokrake zvezde nad belim polumesecom na modrem ščitu. DRŽAVNE BARVE: Modra bela rdeča. Navadno leto 1941 ima 365 dni in se začne in konča s sredo. Astronom ni letni časi. Pomlad se začne 21. marca ob l.uri 21 m nut. Poletje se začne 21. julija ob 20. uri 34 minut. Jesen se začne 23. septembra ob 11. uri 33 minut. Zima se začne 22. decembra ob 6. uri 45 minut. Go devinsko število. Zlato število.....................3 Epakta..........................XXI Sončni krog......................17 Rimska številka...................8 Nedeljska črka...................GF Letni vladar je sonce. Državni prazniki. 1. Ciril in Metod, slovanska apostola : dne 5. julija. 2. Vidov dan: dne 28. junija v spomin junakov, padlih za vero in domovino. 3. Petrov dan: dne 6. septembra (rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II.). 4. Zedinjenje Jugoslavije: dne 1. decembra. 5. Železničarski praznik: Sv. Konstantin in carica Jelena 3. junija. Znamenja lunininih premen. Mlaj @ Prvi krajec O Ščip ® Zadnji krajec C Mrki sonca in lune. Letos bosta sonce in luna dvakrat mrknila. Pri nas bo viden le delni lunin m k dne 5. sept. Dne 13. marca bo delni lunin mrk; viden y Sev. Ameriki izjemno skrajnega severovzhoda, v zapadnem delu Južne Amerike, na Tihem oceanu, v Avstraliji, v Vzhodni Aziji in na juž. delu Indijskega oceana. Dne 27. marca bo obročasti sončni mrk; viden v Novi Zelandiji in Polineziji, na južnem delu Tihega oceana, v Srednji Ameriki, na Antilih in v Južni Ameriki izven vzhodnega dela. Dne 5. septembra bo delni lunin mrk; začetek ob 18. uri 18 minut, konec ob 19. uri 14 minut. Viden bo na skrajnem severozapadu Sev. Amerike, na zapadni polovici Tihega oceana, v Avstraliji, na Indijskem oceanu, v Aziji, Evropi z izjemo jugozapadnega dela in v Afriki. Dne 21. septembra bo popolni sončni mrk; viden bo v Vzhodni Evropi, na Rdečem morju, v Aziji, na Sundskih otokih, na Filipinih, Novi Gvineji, v sev. delu Avstralije, na Japonskem, v severozapadnem delu Tihega oceana in na skrajnem zapadu Alaske. Vremenski ključ zvezdoslovca J. W. Herschla Ako se spremeni luna, pomeni ob uri poleti pozimi 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnika 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar 4. do 6. dež sneg in vihar 6. do 10. spremenljivo dež ob severozapadniku, sneg ob vzhodniku 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter 12. do 14. veliko dežja sneg in dež 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno 16. do 18. lepo lepo 18. do 22. lepo ob severu ali za-padniku, dež ob jugu ali jugozapadniku dež in sneg ob jugu ali zapndniku 22. do 24. lepo lepo JANUAR Za katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 S Novo leto 19 S Bonifacije Drago vit 2 C Makarij 20 C Danilo, ap. Zlatan 3 P Genovefa 21 P Juliana, d. Slavimir 4 S Tit, škof 22 S Anastazija Dobro m ir 5 N Telesfor 5 23 N Tucni dan Grozdana 6 P Sv. 3 kralji 24 P Badnji dan Darin 7 T Valentin, škof 25 U H. Hrist. Svetoslav 8 S Severin 26 S Suh. p. B. Bogoljub 9 C Julijan 27 C Stef. p. m. Nikosava 10 P Pavel pušč. 28 P 20.000 muč. Dobroslav 11 S Higin, papež 29 S 14.000 dcce Božidar 12 N Ernest opat 30 N Anisije m. Bodigoj 13 P Bogomir ® 31 P Melanija Bogomir 14 T Hilarij, škof 1 U Nova god. Neda 15 S Maver, opat 2 S Silvestar Radoslav 16 Č Marcel, papež 3 C Malahije Tomislava 17 P Anton, pušč. 4 P Jevstatije Zvonimir 18 S Priska dev. 5 S Teona, m. Vera 19 N Knut muč. 6 N Bogojav. Hranimir 20 P Fab. in Seb. € 7 P Sab. J. K. Živojin 21 T Neža 8 U Georgije Janja 22 S Vincenc 9 S Pol ijevtko Sviloj 23 Č Zar. B. D. M. 10 Č Grigorije Voljica 24 P Timotej 11 P Teodosije Milislava 25 S Sp. sv. Pavla 12 S Tatjana Košava 26 N Polikarp 13 N Jermilo Vsevlast 27 P Janez Zlat. © 14 P Sv. Sava Dušana 28 T Ildefons, škof 15 U Pavao Tiv. D ra gomil 29 S Franč. Sal. 16 S C. V. ap. P. Gorislava 30 C Martina 17 Č Antonije Dcsislav 31 P Peter Nol. 18 P Maksim Divna Sonce stopi v znamenje vodnarja dne 20. januarja. 5. januarja ob 14. uri 40 minut; nestanovitno. — © 13. januarja ob 12. uri 4 mi- nute; mrzlo. — <2 20. januarja ob 11. uri 1 minuta; veter in mrzlo. — © 27. ja- nuarja ob 12. ur 3 minute; jasno in vetrovno. Dan naraste za 57 minut od 8 ur 43 minut na 9 ur 40 minut. Svoji k svojim! Zadrugar kupuje samo v svoji zadrugi. »Slavila” jugoslovanska zavarovalna banka Ravnateljstvo: Ljubljana, Gajeva ulica 2 Telefon: 21'75, 2T76, 2T77 zavaruje vse! FEBRUAR Za katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 S Ignacij 19 S Makarije Budmil 2 N Svečnica 20 N Jeftimije Ljubomira 3 P Blaž 21 P Maksim, P. Bojmir 4 T Andrej $ 22 U Timotije Daroslav 3 S Agata 23 S Kliment Jagoda 6 Č Doroteja 24 C Ksenija pr. Žali m ir 7 P Romuald 25 P Grigorije Malina 8, S Janez od M. 26 S Ksenofont Zvezdodrag 9 N Apolonija 27 N Pr. m. J. Z. Bogoslava 10 P Skolastika 28 P Jevrem, S. Vojmil 11 T Prik. ,Lur. M. 29 U Pr. m. Ig. Dobrana 12 S Evlalija © 30 S Vel. Tri J. Zvonimir 13 C Štefan, opat 31 C Kir. i Jov. Vrativoj 14 P Valentin, m. 1 P Trivun Cvetna 15 S Favstin 2 S Sretenj. G. Ljuboslava 16 N Julijana 3 N Simeon E. Strahomir 17 P Donat, m. 4 P Isidor, prp. Vesela 18 T Šimen € 5 U Muč. Agat. Dobrana 19 S Konrad 6 S Vukola, pr. Bratomil 20 C Rajmund 7 Č Partenije Drago 21 P Eleonora, Srečko 8 P M. T. Strat. Miloslav 22 S St. sv. Petra 9 S Ničifor, m. Gojslav 23 N Peter Dam. 10 N Pankratije Čudomil 24 P Matija, ap. 11 P D. Kratov. Divka 25 T Pust 12 U Melentija Bludomir 26 S Pepelnica © 13 S Martinijan Nikna 27 Č Leander, škof 14 Č Avksent. Inoslav 28 P Roman 15 P Onisim, ap. Sodka • Sonce stopi v znamenje rib dne 19. februarja. 4. februarja ob 12. uri 42 minut; nestanovitno. — © 12. februarja ob 1. uri <26 minut; vetrovno. — € 18. februarja ob 19. uri 7 minut; jasno. — © 26. febru- arja ob 4. ri 2 minuti; nestanovitno. Dan naraste za 1 uro 20 minut od 9 ur 43 minut na 1 ur 3 minute. Gorje mu kdor v nesreči biva sam, a srečen ni kdor srečo uživa sam! (Gregorčič.) DOTO za Vašega otroka in prihranke za Vašo starost si zagotovite z življenjsko polico „3 L AVI J E“ MAREC Za katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 S Albin 16 S Pamfilag 2 N Simplicij 17 N Teodor T. Mojmir 5 P Kunigunda 18 P Lav, papa Belin 4 T Kazimir 19 U Ap.Arhipa Milana 5 S Euzebij 20 S Lav, ep. Mislav 6 Č Miroslav 1) 21 C Timotije Sladoje 7 P Tomaž Akv. 22 P Evgenija Danica 8 S Janez od B. 23 S Polikarp Zvezda 9 N Frančiška 24 N Obret. G. Jelen 10 P 40 mučencev 25 P Tarasi p. u. Bodi n 11 T Heraklij 26 U Porfirije Danimir 12 S Gregor 27 S Prokopije Stana 13 Č Nikefor, škof ©' 28 Č Vasilije,pr. Radoja 14 P Matilda 1 P Evdok. Svetovid 15 S Longin 2 S Teodor Desimir 16 N Hilarij 3 N M. Evtrop. Velislav 17 P Jedert 4 P Gerasim Ljubislava 18 T Ciril Jer. 5 U Kanon, m. Budimir 19 S Sv. Jožef 6 S 42 muč. Slavoljub 20 C Srečko 6 7 C Vasilije Zlata 21 P Benedikt 8 P Teofilakt Vlada 22 S Oktavijan 9 S 40 muč. S. Tuga 23 N Viktorija 10 N Kodrat, m. Slavo 24 P Gabrijel 11 P Sofronije Dražislav 25 T Oznan. D. M. 12 U Teofan, is. Jaroslav 26 S Emanuel 13 S Ničifor Predrag 27 C Rupert © 14 C Benedikt Srdan 28 P Janez Kap. 15 P Agapija Stanimir 29 S Ciril, muč. 16 S Savin, muč Uma 30 N Tiha ned. 17 N Aleksije Branivoj 31 P Benjamin 18 P Čirilo Pribislav Sonce stopi v znamenje ovna dne 21. marca. 5 6. marca ob 8. uri 43 minut; oblačno. — © 13. marca ob 2. uri 47 minut; sta- novitino. — € 20. marca ob 3. uri 51 minut; nestanovitno. — © 27. marca ob 21. uri 14 minut; megla. Dan naraste za 1 uro 37 minut od 11 ur 6 minut na 12 ur 43 minut. Samotno drevo podere vihar, v gozdu upre se mu, zanj mu ni mar! Združeni v zadrugi bomo kljubovali vsem neprilikam. Dokler še ni prepozno, se zavarujte proti vsem nesrečam pri „ Slaviti” APRIL Za katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 T Hugon, škof 19 U Hrisanto Mutimir 2 S Frančišek P. 20 S Tito, čud. Gojmir 3 Č Rihard 21 Č Pr. Jakov Žarko 4 P Izidor 22 P Vasilije Dušica 5 S Vincenc D 23 S Pr. Pikon Dabiživ 6 N Cvetna ned. 24 IN Artemije Čudna 7 P Herman 25 P Blagovesti Radivoj 8 T Vojteh 26 U Blag. Gav. Viljenica 9 S Marija KI. 27 S Matrona Ljuban 10 C Vel. četrtek 28 Č Ilarion Srčanica 11 P Vel. petek ® 29 P Marko A. Rada 12 S Vel. sobota 30 S Jovan čut. Sava 13 N Velika noč 31 N Cveti Zdegoj 14 P Vel. pon. t P Marija, pr. Jelača 15 T Helena 2 U Tito, čud. Gestirada 16 S Tu ribi j, škof 3 S Niki ta Božislava 17 Č Rudolf 4 C Vel. četvrt. Vitigoj 18 P Apolonij 5 P Vel. petak Gradislava 19 S Krescencij 6 S Vel. subota Tihorad 20 N Bela nedelja 7 N Uskrs Dragislav 21 P Anzelm 8 P Uskrs. pon. Dragomira 22 T Soter in Kajo 9 U Uskrs. ut. Ljutomir 23 S Vojteh 10 S Terentije Dobriča 24 C Jurij 11 Č Antipa, ap. Jurislav 25 P Marko 12 P Pr. Vaših Tugomir 26 S Klet in Marc. @ 13 S S. M. Art. Sekana 27 N Peregrin 14 N Prp. Mart. Raduna 28 P Pavel od K. 15 P Ap. Arist. Slavica 29 T Peter, m. 16 U Agapije Tankoslava 30 S Katarina 17 S P. Simeon Samorad Sonce stopi v znamenje bika dne 20. aprila. $ 5. aprila ob t. uri 12 minut; jasno. — ® 11. aprila ob 22. uri 15 minut; nesta- novitno. — € 18. aprila ob 14. 2 ri 3 minute; jasno. — © minut; megla. 26. aprila ob 14. uri Dan naraste za 1 uro 30 minut od 12 ur 45 minut 'na 4 ur 15 minut. Ura- hranilnik! Zvestoba za zvestobo! Le če boš Ti zvest svoji zadrugi, bo ona lahko zvesta Tebi. Že za 2 din dnevno zavaruje doio „ SLAVI JA" NAJ Za katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Č Filip in Jakob 18 C Jovan, uč. Žiga 2 P Atanazij 19 P Jovan, st. Živana 3 S Najel. sv. Križa 20 S Teodor, T. Solnčarica 4 N Florijan 5 21 N Januarije Valhun 5 P Pij V. 22 P Teodor, s. Desirad 6 T Janez, p. 23 U Durdev d. Zdemir 7 S Stanislav šk. '‘24 S Sava, st. Prisnoslav 8 Č Prik. sv. Mih. 25 C Marko, A. Budislav 9 P Gregor N. 26 P Vasilije Prvinica 10 S Antonin šk. 27 S Simeon, m. Dvorna 11 N Frančišek H. © 28 N Ap. Jason Ljerka 12 P Pankracij 29 P Vasilije Stojmir 13 T Servacij 30 U Ap. Jakov Jasna 14 S Bonifacij 1 S Jevrem. Svetolik 15 C Zofija 2 C Atanasije Jaromira 16 P Janez Nep. 3 P Timotije Mladena 17 S Bruno 4 S Pelagije Dušoje 18 N Aleksander € 5 N Irina, m. Mladica 19 P Celestin 6 P Jovan P. Vitoslava 20 T Bernard 7 U Akakije Milodar 21 S Feliks 8 S Jovan Bog. Jelina 22 C Vnebohod 9 Č Pr. m.ev.N. Boža 23 P Deziderij 10 P Simon Z. Milorad 24 S Janez P. 11 S Čiril i M. Cveta 25 N Gregor 12 N Sv. Epifan Zdestan 26 P Filip Neri © 13 P Glikerija Dragica 27 T Magdalena 14 U Isidor Volkašin 28 S Avguštin 15 S Pahomije Jaromir 29 C Marija M. P. 16 Č Spasov d. Dana 30 P Ferdinand 17 P Andronik Milica 31 S Angela 18 S Mč. Teodor Bojslav Sonce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. maja. '5 4. maja ob 13. uri 49 minut; jasno. — © 11. maja ob 6. uri 15 minut; neslano- vitno. —- <5 18. maja ob 2. uri 17 minut; dež. — © 26. maja ob 6. uri 18 minut; nestanovitno. Dan naraste za 1 uro 14 minut od 14 ur 17 minut na 15 ur 31 minut. Samo z združenimi močmi se dosežejo veliki cilji. Zadruga je za Tebe in za druge! PROTI POSLEDICAM zakonite dolžnosti jamstva zavaruje „SJkwiia” JUNIJ Za katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 N Binkošti 19 N Patrika Radovan 2 P Bink. poned. 1 20 P Talalej ev. Velimir 3 T Klotilda 21 U C. K. i C. J. Radoslava 4 S Frančišek 22 S Sv. Vlad. Dika 5 C Bonifacij 23 C Mihajlo Dobromil 6 P Norbert 24 P Prep. Sim. Miljutin 7 S Robert 25 S Tr. o. gl. P. Bogomil 8 N Sv. Trojica 26 N Duhovi Svetin 9 P Prim. in Feb © 27 P Duh. pon. Dostana 10 T Marjeta 28 U Duh. utor. Rusmir 11 S Barnaba 29 S Teodosije I Ir voj e 12 C Sv. Reš. Telo 50 C Isakije, pr. Zorica 13 P Anton P. 31 P Jeremije Zlatana 14 S Vasilij 1 S Justin Bislav 15 N Vid in. 2 N Ničifor Dragomir 16 P Benon € 3 P Lucijan Tratomir 17 T Adolf 4 U Mitrofan Bodin 18 S Feliks in Fort. 5 S Dorotej Bogdan 19 Č Julijana 6 Č Visarion Milava 20 P Srce Jezusovo 7 P Teodot Nenadej 21 S Alojzij 8 S Teodor, s. Miloš 22 N Akacij 9 N Cirilo, arh. Gostimi r 23 P Sidonija 10 P Timotije Višeslav 24 T Janez Krstnik © 11 U Bartolom. Janislav 25 S Viljem 12 S Onufrije Grlica 26 Č Virgiilij 13 Č Akilina Hrana 27 P Ladislav 14 P Pr. Jelisije Ladislav 28 S Vidov dan 15 S Vidov dim Zorana 29 N Peter in Pavel 16 N Tihon, čud. Peroslav 30 P Sp. sv. Pavla 17 P Manojlo Predislav Sonce stopi v znamenje raka dne 21. junija. J) 2. junija ob 22. uri 56 minut; jasno. — ^£) 9. junija ob 13. uri 34 minut; stano- vitno. — (t 16. junija ob 16. uri 45 minut; nestanovitno. — © 24. junija ob 20. uri 22 minut; jasno. ;Dan naraste do 21. junija za 13 minut, potem pa do konca junija upade za 1 mi- nuto, prvega je dolg 15 ur 30 minut, zadnjega pa 15 ur 42 minut. Zakon narave ni samo medsebojna borba, temveč tudi medsebojna pomoč. Zadruge so bile vedno potrebne', danes so bolj kot kdaj koli. Ali pojdete na počitnice? Ne pozabite na zavarovanje proti vlomski tatvini „ Slavi je“ JULIJ Za katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 T Presv. Kri Jez. 18 U Leontije Bogoslav 2 S Obisk B. D. M. I> 19 S Ap. Juda Dragonama 3 C Heliodor 20 Č Melodije Nada 4 P Urh 21 P Julijan Belizar ' 5 S Ciril in Metod 22 S Ap. Sv. J. Dobruška 6 N Izaija 23 N Agripina Domogoj 7 P Vilibald 24 P R, Jov. Kr. Negoda 8 T Elizabeta • © 25 U Mč. Fevr. Milolika 9 S Veronika 26 S David, pr. Hvalimir 10 C Amalija 27 C Pr. Samson Ljubica 11 P Pij L p. 28 P M. K. i J. Medo 12 S Mohor in Fort. 29 S Petrov dan Draguška 13 N Marjeta 30 N Sabor 12 a. Dragan 14 P Bonaventura 1 P Kuz. i D. Svobod in 15 T Henrik 2 U Pol. h. B. Vladimir 16 S D. M. Karm. € 3 S Mč. Jakint Bogdan 17 Č Aleksij 4 C An dri ja Držislav 18 P Miroslav 5 P Atanasije Miroslav 19 S Vincenc 6 S Prp. Sisoje Radoš 20 N Elija, prerok 7 N Toma i Ak. Česlav 21 P Danijel 8 P Prokopije Zora 22 T Mar. Magd. 9 U Pankratije Pribina 23 S Apolinar 10 S 45 muc. Brana 24 Č Kristina © 11 Č Eufimija Ratimir 25 P Jakob 12 P Mč. Pr. i 11. Boljedrag 26 S Ana, m. B. D. M. 13 S Sab. arh. Jana 27 N Pantaleon 14 N Ap. Akile Dušan 28 P Viktor 15 P Mč. Kir. i J. Svetomir 29 T Marta 16 U Mč. Antin Dobrila 30 S Abdon in Sen. 17 S Vm. Mar. Vitodrag 31 Č Ignacij © 18 C M. Jak. i E. Jeleniča Sonce stopi v znamenje leva dne 23. julija. $ 2. julija ob 5. uri 24 minut; jasno. — © 8. julija ob 21. uri 17 minut; nestano- vitno. — € 16. julija ob 9. uri 7 minut; nestanovitno. — © 24. julija ob 8. uri 39 minut; vroče. — 5 C 1. julija ob 10. uri 19 minut; oblačno. Dan upade za 50 minut od 15 ur 42 minut na 14 u 52 minut. Laže je podirati kot graditi. Pomagaj, zidaj stavbo svoje zadruge! Ne zahtevaj od nje, kar bi bilo v škodo skupnosti! Nesreča ne počiva! Ne _... odlašaj s sklenitvijo 1 Z ____________zavarovanja ^ Tf 1J AVGUST Za katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 P Vezi Sv. Petra 19 P Makrina Dedom ir 2 S Alfonz 20 S Pr. Ilije Bojan 3 N Avguštin 21 N Sim. i Jov. Mi raca 4 P Dominik 22 P Mar. Magd. Ljubačica 5 T Marija Snež. 23 U Trofim.iT. Predobra 6 S Sprem. Krist. 24 S Kristina Vlastina 7 C Kajetan © 25 Č Smrt p. A. Vidojka 8 P Čiri jak in tov. 26 P Paraskeva Godeslav 9 S Roman 27 S Pantelija. Našemir 10 N Lovrenc 28 N Prohor Juriča 11 P Tiburcij 29 P Kalinik Bolemir 12 T Klara 30 U Ap. Sila Dobrogost 13 S Hip. in Kas. 31 S Jevdokim Davola 14 Č Evzebij 1 C N. Kr. G. Dobrina 15 P Vnebovz. D. M. € 2 P Pr. M. sv.S. Budin ja* 16 S Sv. Rok 3 S Isakije Nemira 17 N Hijacint 4 N 7 det. u E. Rad igo j 18 P Helena 5 P Evgenije Branislava 19 T Ludvik 6 U Preobraž. Ljudevit 20 S Štefan 7 S Dometije Žarka 21 C Ivana, F rane. 8 C Emilijan Mirjana 22 P Timotej ® 9 P Ap. Matija Ostrivoj 23 S Filip m. B. 10 S Lavrentije Bogovoljka 24 N Jernej 11 N Mč. Euplo Borivoj 25 P Ludvik 12 P Mč. Fotije Dragorad 26 T Cefirin 13 U Maksim, p. Perunika 27 S Josip K. 14 S Pr. Mihej Zlatko 28 Č Avguštin 15 C Vel. Gosp. Milogaj 29 P Obgl. Jan. Krst. § 16 P Mč. Diom. Želided 30 S Roža Limb. 17 S Mironistr.. Milka 31 N Rajmund 18 N Flor. i L. f «* Mildrag Sonce stopi v znamenje device dne 23. avgusta. © 7. avgusta ob 6. uri 38 minut; nestanovitno. — ® 15. avgusta ob 2. uri 40 mi- ■nut; stanovitno. — © 22. avgusta ob 19. uri 34 minut; jasno. — i) 29. avgusta ob 15 . uri 4 minute. Dan- upade za 1 uro 30 minut od 14 ur 51 minut na 13 ur 21 minut. Sloga jači, nesloga tlači. Vse bomo dosegli, če bomo složni. Izložbena okna, ogledala itd. zavaruje proti razbitju „Slavija“ SEPTEUBIEU Za katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 P Egiclij 19 P Andrej, st. Mladin 2 T Štefan 20 U Samujilo Mil jeva 3 S Serafina 21 S Ap. Tadej Lepa 4 C Rozalija 22 Č Agatonik Nedamisel 5 P Lovrenc ® 23 P Irenej, ep. Nedeljka 6 S R. d. K. P. II. 24 S R. K. P. II. Radon ica ? N Marko 25 N Bartolom. Mrena 8 P Rojst. D. M. 26 P Andrijan Gostinja 9 T Peter KI. 27 U Pr. Timen Vsemir 10 S Nikolaj, šk. 28 S Pr. Mojsije Rakita 11 Č Prot. in Hijac. 29 Č U. gl. j. K. Slaven 12 P Gvidon 30 P Aleks. Jov. Večedrag 13 S Virgilij C 51 S Pol. č. p. B. Zremil 14 N Ime Mar. 1 N Sim. Znanoslav 15 P Nikodem 2 P Mamant Svegoj 16 T Ljudmila 3 U Antin Nik. Sodimira 17 S Rane sv. Frane. 4 S Vavila i m. Prvan 18 Č Jožef K. 5 Č Zah arija Sokolica 19 P Januarij 6 P Evdoksije Vitograd 20 S Evstahij 7 S Sozont Morana 21 N Žal. D. M. © 8 N Mala Gos. Blagoslav 22 P Mavricij 9 P JoakimiA. Celimir 23 T Tekla d. m. 10 U M. Mitrona Slavna 24 S D. M. reš. ujet. 11 S Pr. Teod. Sadi voj 25 C Kleofa 12 C Avtonom. Uroš 26 P Justina 13 P Kornilije Stojslava 27 S Kuzma in Dam. 3 14 S Krstov dan Radomira 28 N Vaclav 15 N Vm. Nikita Vidica 29 P Mihael 16 P Vm. Eufim. Stojan 30 T Hijeronim 17 U Sv. Sofija Jekica Sonce stopi v znamenje tehtnice dne 23. septembra. © 5. septembra ob 18. uri 36 minut; nestanovitno. — € 13. septembra ob 20. uri ,31 minut; jasno. — © 21. septembra ob 5. uri 38 minut; nestanovitno. — $ 27. sep- tembra ob 21. uri 9 minut; megla. Dan upade za 1 uro 35 minut od 13 ur 21 minut na 11 ur 46 minut. Ni pravice brez dolžnosti! Od zadruge lahko zahtevaš svoje pravice le, če si do nje storil svojo dolžnost. Shrambe so polne! Vsak rezumen gospodar zavaruje sadove svojega dela P r * £> g • • OKTOBE R Za katoličane Za pravoslavne Za pravoslavne 1 S Remigij 18 S Evmenije Semislava 2 Č Angeli var. 19 Č Trofim Miran 3 P Terezija 20 P Mč.' Jevst. Vitomir 4 S Franc. As. 21 S A. Kodrat Tegodrag 5 N Plači d ® 22 N Foka i J. Dumnuka 6 P Bruno 23 P Z. Jov. K. Brunoslav 7 T Justina 24 U Simeon Dragonika 8 S Brigita vd. 25 S Mati Jevr. Dragosta 9 C Dionizij 26 Č Smrt J. E. Svetina 10 P Franc. Borg. 27 P Kalistrat Stremil 11 S Nikazij 28 S Uariton Negoslava 12 N Maksimilijan 29 N Miliolj d. Drugislav 13 P Edvard € 30 P Grigorije Rosica 14 T Kalist 1 U P. Bog. Sestrena 13 S Terezija d. 2 S Kiprijan Radislav 16 Č Gal, op. 3 Č Dionisije Velena 17 P Marjeta 4 P Stevan Št. Mira 18 S Luka 5 S Haritina Travica 19 N Peter Alk. 6 N Ap. Toma Stojgoj 20 P Janez Kanc. © 7 P Ig. Sergije Rasa 21 T Uršula d. m. 8 U Pr. Pelag. Stojslav 22 S Kordu!a 9 S Ap. J. Alf. Zorislav 23 C Janez Kapistr. 10 Č Evlampije Živka 24 P Rafael 11 P Ap. Filip Blagota 25 S Krizant. in Dar. 12 S Prov. iTar. Zlatija 26 N Kristus Kralj 13 N Karpo i T. Vranica 27 P Sabina !> 14 P Pr. i Paraš. Srebra 28 T Simon in Juda 15 U Jeft. i Luk. Mila 29 S Narcis 16 S Mč. Long. Gradimir 30 Č Marcel 17 Č Pr. Osija Vladika 31 P Vplbenk 18 P Ev. Luka Gorazd Sonce stopi v znamenje škorpijona dne 23. oktobra. © 5. oktobra ob 9. uri 32 minut; stanovitno. — € 13. oktobra ob 13. uri 52 minut; nestanovitno. — © 20. oktobra o 15. uri 20 minut; jasno. — 5 27. oktobra ob 6. uri 4 minute; stanovitno. Dan upade za 1. uro 30 minut od 11 ur 41 minut na 1 0 ur 11 minut Edinost v poglavitnih, obzirnost v postranskih, ljubezen v vseh vprašanjih — to bodi vodilo zadrugam in zadrugarjem! (Luzzati.) SLAVIJA” Če bi vsaka žena vedela to, kar ve vsaka vdova, ne bi ostal noben mož nezavarovan. = NOVEMBER Za katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 S Vsi sveti 19 S Probor Ljubomil 2 N Verne duše 20 N Artemije Zdanila 3 P Hubert 21 P Ilarion Bogomil 4 T Karlo © 22 U Averkije Dragomir 5 S Mirko 23 S Ap. Jakob Savina 6 Č Lenart 24 Č Mc. Areta Ratislav 7 P Engelbert 25 P Makrijan Zdenko 8 S Bogomir 26 S Mitrov dan .Nežir 9 N Teodor 27 N Mč. Nestor Sebislav 10 P Andrej 28 P Tarent i H. Golobica 11 T Martin, šk. 29 U Anastazija Višnjica 12 S Martin, p. 30 S Zinovije Davorin 13 Č Stanislav 31 C Stahije Nevenka 14 P Jozafat 1 P Kuzman Borislava 15 S Leopold 2 S Akindin Volčiča 16 N Janez T. 3 N Čurdic Večerin 17 P Gregor C. 4 P Pr. Janiči je Ljubava 18 T Odon 5 U Galaktije Oliva 19 S Elizabeta © 6 S Pavao, arh. Imica 20 Č Srečko 7 C 33 mučen. Vladiboj 21 P Dar. B. D. M. 8 P Sab. a Mili. Grmislav 22 S Cecilija 9 S Mč. Onisif. Jezdimir 23 N Klemen 10 N Erasto i dr. Ravijola 24 P Janez od K. 11 P Stevan D. Ječa 25 T Katarina 5 12 U Jovan, mil. Kol orni r 26 S Konrad 15 S Jovan Zl. Zdedrag 27 C Virgilij 14 C Ap. Filip Vedrana 28 P Sosten 15 P Mč. Gurije Lelija 29 S Saturnin 16 S Ap. Matej Skoromir 50 N Andrej, ap. 17 N Grigorije Hrabroslav Sonce stopi v znamenje strelca dne 22. novembra. © 4. novembra ob 3. uri 0 minut; nestanovitno. — € 12. novembra ob 5. uri 53 minut; jasno. — © 19. novembra ob 1. uri 4 minute; vetrovno. — $ 25. no- vembra ob 1 8. uri 52 minut; megleno. Dan upade za 1 uro 8 minut od 10 ur 8 minut na 9 ur. Brez prepričanja ni idealov! Veruj v pravilnost zadružne ideje! Nezgoda tudi Vas lahko doleti. Zavarujte se proti nezgodi ------------------ pri SirnUi DECEMBER Za katoličane Narodna imena Narodna imena 1 P Zedinjenje 18 P Ujedinj. Božena 2 T Bibijana 19 U Pr. Avdije Tihomir 3 S Franc. Ks. © 20 S Grigorije Sveljub 4 C Barbara 21 Č Vaveden. Velika 5 P Saba ap. 22 P Ap. Eilim. Sojana 6 S Miklavž 23 S Amfiloh. e. Vladovita 7 N Ambrož 24 N Katarina Veselili 8 P Br. sp. D. M. 25 P Kliment Rodana 9 T Valerija 26 U Alimpije Savica 10 S Pr. Lor. hiš. 27 S Jakov, P. Dražič 11 Č Damaz C 28 Č Stevan i Ir. Gojica 12 P Maksencij 29 P Paramon Široslav 13 S Lucija 30 S Andrija Vitača 14 N Spiridion 1 N Nanm Voj m ir 15 P Kristina 2 P Uroš, c. S. Cvetana 16 T Albina 5 U Sofronije Jaronega 17 S Lazar 4 S Barbara Strojslav 18 C P. Roj. D. M. © 5 C Sv. Sava Ljubonega 19 P Vladimir 6 P Sv. Nikola Ugl ješa 20 S Evgenij 7 S Amvrosije Boživoj 21 N Tomaž 8 N Patapije Tomislav 22 P Dimitrij 9 P Zač. Bogor. Zvezdana 23 T Viktorija 10 U Jovan d. Ozrislav 24 S Adam in Eva 11 S Danilo Dunja 25 C Božič, r. K. 5 12 Č Spiridion Žitogoj 26 P Štefan 13 P Evstatije Zlatka 27 S Janez ap. 14 S Tirso i dr. Pelislav 28 N Ned. otročiči 15 N Elevterije Zorica 29 P Tomaž 16 P Pr. Agej Vrhoslav 30 T David, kr. 17 U Danilo Branimir 31 S Silvester 18 S Sevastijan Blažena Sonce stopi v znamenje kozla dne 22. decembra. © 3. decembra ob 21. uri 51 minut; nestanovitno-. — € 11. decembra ob 19. uri i48 minut; jasno. — © 18. decembra ob 11. uri 18 minut; veter. — 2> 25. decembra ob 11. uri 43 minut; stanovitno. Dan upade do 23. za 20 minut potem pa do konca meseca naraste za 4 minute, prvega je dolg 8 ur 58 minut, zadnjega pa 8 ur ^ 2 minut. Pravijo, da bo prišel nov socialni in gospodarski red. Kakšen bodi ta red, mora odločevati tudi zadružništvo. Najboljše božično in novoletno darilo za vsakega je življenjska polica „Slavije” Poštne pristojbine Pisma Za Slovaško, Za Jugoslavijo Grčijo, Turčijo in Romunijo države Opombe do gr din P do gr din P . din P 20 1 50') 20 3 4 *) V krajev, prometu 50 2 — 40 4 50 6 — din r— 250 500 3 5 50 60 80 6 7 50 8 10 — Največja teža 2 kg 1000 10 — 100 9 — 12 — Nakaznice Za Jugoslavijo Za ostale države Opombe do din din P do din din P 100 500 1000 2000 3000 3 5 7 9 11 — 100 200 300 400 500 4 4 5 5 6 25 75 25 75 25 Brzojavne nakaznice: poleg nakazniške še brzojavna pristojbina po številu besed in ekspresnina. 4000 13 — 600 6 75 *) Za vsakih nadaljnih din 100-— po 5000 15 — 700 7 25*) 50 para več. Vplačila s čekovno položnico Tiskovine Vzorci Opombe do din din P do gr din P do gr din P 100 50 50 50 100 1 Tiskovine: za inozem- 250 — 75 100 1 250 1 50 stvo za vsakih 50 gr din 0-75. 500 1 — 250 1 50 500 2 50 1000 1 50 500 2 50 tiskovina. 2500 2 — 1000 4 — Vzorci: za inozemstvo 5000 2 50 2000 7 za vsakih 50 gr din 10000 3 3000 10 — 0'75, najmanj din 1‘50. Dopisnice: Tuz. din 1'—, inoz. din 2'— (za Slovaško, Italijo, Romunijo, Grčijo in Turčijo din 1'50. Priporočnina: Tuz. din 4'— (v krajevnem prometu din 3'—), inoz. din 5'— (za Slovaško, Romunijo, Grčijo in Turčijo din 4’—). Ekspresnina za pis. pošiljke: Tuz. din 4'—, inoz. din 8’— (za Slovaško, Romunijo, Grčijo in Turčijo din 6’—). Paketi (za tuzemstvo) Vrednostna pisma (tuz.) do kg din P Obvestn. Pristojb. za vredn. din P do din din P do din din P 1 5 100 1 100 1 3 9 — 500 2 — 500 2 — 5 13 — 1000 5 — 1000 5 — 10 20 — 1 — 5000 10 — 5000 10 — 15 28 — i.t. d. za 6000 11 — 20 36 — vsakih 7000 12 — 25 55 — 1000 1 — i. t. d. Za pakete: dostavnina do 5 kg din 2'—, do 10 kg din 4'—, do 25 kg din 5'—. Ekspresnina do 5 kg din 10’—, nad 5 kg din 15‘—. Brzojavne pristojbine Navadna brzojavka: vsaka beseda din 0'70, najmanj din 10'—. Plačan odgovor (R. P.): vsaka beseda din 0’70, najmanj din 10'—. Nujna brzojavka (D): vsaka beseda din 2‘10, najmanj din 20'—. Prejemno potrdilo: pismeno din 4'50, brzojavno din 7’—. Posebni sel: pristojbina za brzojavko, pristojbina za obvestilo din 5'50, dnevna kilometrina din 10’—, nočna din 20’—. Telefonske pristojbine Za krajevni promet se za eno govorilno enoto (3 min.) plača din 1 — Medkrajevni promet Za medkrajevni pogovor se plača za Med 8. in 21. uro Med 21. in 8. uro din din vsako povorilno enoto (3 min.) P P I pas od 0 do 25 km 8 6 II pas od 25 do 50 km 12 — 10 — III pas od 50 do 100 km 18 — 15 — IV pas od 100 do 200 km 24 — 21 — V pas od 200 do 400 km 30 — 26 — VI pas od 400 do 600 km 36 — 32 — VII pas nad 600 km 42 38 — za vsako nadaljno minuto ali del preko prve enote je plačati še tretjino pri- stojbine za celo enoto (3 min.) Nujen telefonski pogovor se plačuje z dvakratno, zelo nujen pa z desetkratno pristojbino. Zaisek Karol ^tmkov —ib polnili kovcegov Izdelava prvovrstna, postrežba točna in solidna Liubliana VII. - Celovška cesta 67 Železniški prometni zdravniki 'ŠF Ordinacija S -S Rajonski sedež Rajonski zdravnik čas r-j kraj od | do ure 1 Bistrica Boh. jezero Dr. Petrič Josip doma 8 14 12 16 2 Borovnica začasno nezasedeno. lazdelfeno na okrožje Logatec in Ljubljana V. 3 Brežice Dr. Peček Josip doma 8 10 4 Celje Dr. Čerin Josip v amb. 10-30 12 5 Čakovec I Dr. Ružič-Perič Stanka substitut doma 8 14 9 15 6 Čakovec II Dr. Purič Blaž doma 7 17 8 18 7 Črnomelj Dr. Malerič Boris doma 10 12-30 8 D. M. v Polju Dr. Gregorčič R. doma 8 10 9 Dolnja Lendava Dr. Lipnjak Dan. doma 12 14 10 Dravograd Dr. Erat Josip doma 8 12 11 Grosuplje Dr. Podkoritnik F. doma 8 9-30 12 Jesenice Dr. Tancar Avg. doma 8 11 13 Kamnik Dr. Polec Julij doma 9 11 14 Karlovac Dr. Tuškan Ivan doma 8 14 10 15 15 Kočevje Dr. Hočevar T. doma 10 11 16 Kranj Dr. Fajdiga B. doma 8 12 17 Kranjska gora Dr. Volbank J. doma 9 12 18 Litija Dr. Lebinger Fr. doma 8 11 19 Ljubljana I Dr. Avramovič P. Aleksandrova 4 v amb. 14-30 15-30 20 Ljubljana II Dr. Kačar Ivo Stari trg 50 v amb. 1645 17-45 21 Ljubljana III Dr. Jereb Stanko Sv. Petra c. 29 v amb. 17 18 22 Ljubljana IV Dr. Jamšek Miro Tyrševa 199a v amb. 10-30 11-30 23 Ljubljana V Dr. Igličar Vinko Tržaška 12 v amb. 9-30 1030 24 Ljubljana VI Dr. Krisper Ant. Moste, Orglarjeva 18 v amb. 12 13 25 Ljubljana Vil Dr. Rupnik Vilko Knezova 37 v amb. 7-15 8-15 26 Ljutomer Dr. Porekar Ciril doma 8 12 27 Logatec Dr. Strnad Jože doma 8 13 12 15 28 Maribor I Dr. Vrtovec Josip v amb. u 12-30 Tattenbachova 2 doma 14 15 29 Maribor II Dr. Marinko Vilko v amb. 8 9-30 Razlagova 15 doma 14 16 30 Maribor III Dr. Stopar Ludvik v amb. 10 12 Studenci Kr. P. 39 doma i 15 16 •-i, s Ordinacija š Rajonski sedež Rajonski zdravnik čas kraj od |. do >co ure 31 Maribor IV Dr. Korenčan Anton Jurčičeva 8 v amb. doma 8 14 10 16 32 Dr. Zorjan Ivan v amb. 7'30 9-30 Maistrova 5 doma 14 15 33 Maribor VI Dr. Daražio Aleks. v amb. 10.30 12-30 Magdalenska 21 doma 15 17 34 Maribor VII Dr. Vrečko Frid. Gregorčičeva 21 v amb. doma 17 8 18 9-30 35 Maribor Vlil Dr. Cijan Davorin, v amb. 11 12-30 Vrazova 6 doma 14 16 36 Metlika Dr. Omahen Gustav doma 8-30 9-30 37 Murska Sobota Dr. Brandieu Sil. doma 8 12 38 Novo mesto Dr. Ropaš Milan doma 9 12 39 Ormož Dr. Hrovat Anton doma 8 11 9 13 40 Poljčane Dr. Mrgole Mat. doma 7 8 41 Žalec Dr. Ločniškar Ad. doma 8 11 42 Pragersko Dr. Marin Vilko Razlagova 8, Mar. sub. v amb. v Mar. 9 10 43 Prevalje Dr. Flis Davorin doma 8 11 44 Ptuj I Dr. Hronovsky A. doma 7 30 13-30 11 17 45 Ptuj II Dr. Vrečko Vlad. (i: s 7-30 7 X 00 š 46 Radovljica Dr. Šarec Janez doma 8 11 47 Rakek Dr. Baraga Lojze doma — . — 48 Ribnica Dr. Oražem Ivan doma 9 16 12 17 50 Rogatec Dr. Ogorevc Mar. doma 9 11 51 Ruše Dr. Zorec Adolf doma 8 13-30 52 Savski Marof Dr. Erenta Josip doma 8 10 53 Sevnica Dr. Turk Jakob doma 8 9 . 54 Slovenjgradec Dr. Strnad Stanislav doma 8 14 9 15 55 Slov. Bistrica Dr. Jagodič Simo doma 9 11 9 11 56 Slov. Konjice Dr. Rudolf Ivan doma 12 13 14-30 15-30 57 Sv. Jurij Dr. Svetina Franjo doma 7-30 12 58 Škofja Loka Dr. Kocjančič V. doma 8 12 59 st. lij Dr. Bačar Just doma 9 10 60 Hudo pri Stični Dr. Fedran Gregor doma 8 14 61 Trebn je Dr. Dereani Ciril doma 8 11 62 Velenje Dr. Kolšek Davorin doma 9 11 63 Videm-Krško Dr. Bogataj Jože doma 9 11 64 Vižmar je Dr. Arko Jože doma 7-30 9-30 65 Vuzenica Dr. Pregl Maks doma 8 12 66 Zidani most Dr. Matko Karol doma 8 11 Pogodbeni zobozdravniki v Ljubljani Zdravnik Stanovanje Ordinira Od — do Dr. Logar Anton Gedališka 16 vsak dan 8—11 15—18 Dr. Perko Milan Moste, Vodmatska " vsak dan razen sobote 9—13 15—17 Dr. Pirc Ivo Pred škofijo 1 vsak dan 9—12 14—18 eno mesto začasno nezasedeno Pogodbeni zobozdravniki v Mariboru Zdravnik Stanovanje Ordinira Od — do Dr. Kac Leon Aleksandrova 22 vsak dan 8-30—12-30 Dr. Kac Rudolf Aleksandrova 22 vsak dan 8—12 15—18 Dr. Kristan Boris Kneza Koclja 2 vsak dan 8—12 15—18 eno mesto nezasedeno Ostali pogodbeni zobozdravniki Dr. Brenčič Viuko, Ptuj, Dr. De Gleria Stanko, Kranj, Dr. Furlan Anton, Novo mesto, Dr. Glančnik Josip, Jesenice, Dr. Guštin Zora, Murska Sobota, Dr. Kožuh Ludvik, Ribnica, Dr. Krautberger Alojz, Celje, Dr. Mayr Julij, Sevnica, Dr. Picej Joža, Slovenjgradec, Dr. Vrbovec Stanko, Celje. P. N. DRŽAVNIM USLUŽBENCEM PRIPOROČAMO VSE PISARNIŠKE, ŠOLSKE IN TEHNIČNE POTREB ŠČINE Samozastopstvo za A G R I P P O KARTOTEKO v obliki knjige v veletrgovini s papirjem M. TIČAR, LJUBLJANA ŠELENBURGOVA UL. 1 in SV. PETRA CESTA 26 TELEFON ŠT. 29-34 Primerna darila za vse prilike. - Največja izbira NALIVNIH PERES Zdravniki-specialisti Centralne ambulante v Ljubljani Zdravnik Specialist za Ordinira Od do razpisano notranje bolezni vsak delavnik 1» 12-30 Dr. Debevec Franjo pljučne bolezni torek četrtek 1630 16'30 18 18 Dr. Cirman Ciril rentgenizacijo vsak delavnik I8 9 torek Dr. Zajec Stanko fizikalno zdravljenje in elektroterapija sreda četrtek }l4 16 petek ponedeljek 8 9 Dr. Pintar Ivan ženske bolezni in porodništvo torek sreda 8 16-30 9 18-30 petek ponedeljek 8 9 Dr. Blumauer Robert kirurgijo sreda petek }n 13-30 torek 14-15 16 15 Dr. Prevec Slavko očesne bolezni četrtek 14-15 16-15 petek 10 12 Dr. Švajger Drago ušesne, nosne in vratne bolezni torek četrtek sobota 8-30 11-30 8-30 1015 13 1015 Dr. Brecelj Anton otroške bolezni in posvetoval. za matere torek četrtek sobota )” 12 ponedeljek kožne in spol. bolezni torek Dr. Bajželj Ivo na domu Dalmatine- sreda 11-30 12-45 va 3/1 četrtek petek razpisano kontrol, zabozdravnik po potrebi po potrebi ponedeljek Dr. Marinčič Ivan živčne bolezni torek sreda četrtek h 16 Zahtevajte vedno in POVSOD LE N IVE A GREMO za DAN in NOČ Zdravniki-specialisti podružnice Centralne ambulante v Mariboru Zdravnik Specialist za Ordinira Od do Dr. Benčan Josip Sodna ulica l/III ženske bolezni vsak delavnik 1” 12-15 Dr. Furlan Josip Vrazova ul. 2/II ušesne, -nosne in vratne bolezni ponedeljek torek sreda petek i;:- 12 n 16 Dr. Jurečko Ivan Gregorčičeva 6 živčne bolezni ponedeljek torek četrtek petek h 14 Dr. Koklič Ivan Tyrševa 2 očesne bolezni ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota 17 11 18 12 Dr. Kreuziger B. Prešernova 2 kožne in spolne bolezni ponedeljek torek četrtek petek |l3'30 16 Dr. Luiman S. Kralja Petra trg 2 notranje bolezni ponedeljek torek sreda petek 15 Dr. Majcen Josip Aleksandrova 21 kirurgijo vsak . delavnik 11 14 12 15'30 Dr. Pavlič Franc -stan: Aleksandr. 1 ord.: Frankopan. 20 fizikalno zdravljenje ponedeljek torek sreda petek 16 8 16 16 18-30 9 18-30 18-30 Dr. Radšel Franjo Maistrova 15 pljučne bolezni ponedeljek sreda petek 12 12 13 15 15 14 Dr. Valjavec Val. Gregorčičeva 10 otroške bolezni vsak delavnik KS 9 15 Posecaite Telefon 27-30 KINO SLOGA Llubliana, Kolodvorska ul. 39 (Last Narodnega železničarskega glasbenega društva ..Sloge") Najlepša dvorana, najboljša aparatura in izbrani sporedi. — Predstave ob delavnikih ob: 16., 19. in 21. uri. Ob nedeljah in praznikih ob: 10*30., 15., 17., 19. in 21. uri. Tlabaulfalna ^acUuiaištaa m naš čas Miloš Štibler, Beograd V' •2e drugo leto se nahaja Evropa in velik del celega sveta v težki vojni. Iz zgodovine je znano, da so se posledice vojn, posebno dolgotrajnih, najbolj občutile pri preskrbovanju ljudstev z življenjskimi potrebščinami, predvsem s hrano, z obleko, z obutvijo in s stanovanji. Znano je tudi to, da so se v takih težkih časih vedno našli ljudje, ki so hoteli pomanjkanje življenjskih potrebščin izkoristiti, predvsem na škodo kdnsumentov, za lastno bogatitev. ,,Vojni dobičkarji" je splošno znan pojm in se izgovarja vedno z dodatkom grenkosti, nezadovoljnosti in negodovanja proti tej skupini ljudi, a obenem tudi proti vsem onim, ki vojnega dobičkarstva niso preprečili, dasiravno so za te stvari vedeli in so tudi imeli možnost (manjkala je mogoče sposobnost), da ta škodljiv pojav vojnega gospodarskega življenja preprečijo. Svetovna vojna od 1914—1918 je v tem pogledu dala mnogo materiala, iz katerega so se uprave držav učile in so mogle za novo vojno vnaprej pripraviti načrt za pravilnejše preskrbovanje ljudstva z življenjskimi potrebščinami. Ako danes pogledamo v razne vojskujoče se in v nevtralne države, tedaj vidimo, da se v sedanji vojni že od samega začetka na tem polju dela mnogo več, nego se je delalo v teku in proti koncu zadnje svetovne vojne. V začetku zadnje svetovne vojne v lem pogledu tako rekoč ni bilo pripravljenega ničesar, šele težave, ki so v teku vojnih let postajale vedno večje in nevarnejše, so odločujoče kroge nagnale do tega, da so države začele z intervencijo v korist širokih ljudskih slojev, ki so z vsakim dnevom trpeli večje pomanjkanje in radi tega postajali tudi vedno manj odporni proti navalom sovražnika. Državne in vojne oblasti so začele v zadnjih letih svetovne vojne z vedno večjo intervencijo posredovati v korist konsumentov, toda posebnega rezultata niso dosegle. Vojnega dobičkarstva je bilo tudi v času intervencije javnih oblasti sramotno mnogo. Vse to je vendarle bila odlična šola za one, ki so takoj po končanju svetovne vojne morali zopet misliti na obrambo domovine za primer nove vojne. In res je, da so vse države že zdavnaj pred začetkom sedanje vojne pripravljale načrte za čim pravilnejše preskrbovanje vojske in naroda v ozadju z najvažnejšimi življenjskimi potrebščinami. Kadar govorimo o prehrani v času vojne, tedaj moramo imeti pred očmi dva činitelja, za katera je treba v interesu narodne obrambe skrbeti: Vojska in ostali narod. Vojska ne sme biti gladna, bosa in gola. Čim nastopi tak trenutek, morala takoj pada, a s tem pada tudi odporna moč vojske in volja za nadaljevanje bojevanja. Toda ni dovoljno, da je z vsem preskrbljena vojska, nego je ravno tako važno tudi to, da je narod, ki je ostal doma — žene, otroci, starčki, za vojno službo nesposobni — preskrbljen z vsemi najnujnejšimi potrebščinami. Ako vojak na bojišču ve, da njegovi doma ne trpijo pomanjkanja, da ne gla-dujejo, da ne trpijo mrazu, da niso goli in bosi, tedaj je njegovo razpoloženje vsekakor čisto drugačno, nego bi bilo v nasprotnem primeru. Zadovoljen bo in bo to samo povoljno vplivalo na njegovo vojaško moralo, na njegovo voljo za izvrševanje težke dolžnosti do domovine. Iz tega sledi, da je treba za ljudstvo izza bojišča glede prehrane in sploh oskrbovanja z najvažnejšimi življenjskimi potrebščinami skrbeti ravno tako, kakor za vojaštvo samo. Saj morajo ljudje doma tudi mnogo več delati, nego v mirni dobi, ter morajo skrbeti ne le za sebe, nego tudi za veliko število vojakov, ki so samo konsumenti, a ne obenem tudi producenti hrane in drugih življenjskih potrebščin. Nekdaj je posebno za prehrano nevojakov skrbela v vojnih časih trgovina. V zadnji svetovni vojni so v poznejših letih že začeli ustanavljati razne centrale za prehrano, toda razdeljevanje življenjskih potrebščin se je vršilo največ po trgovini. Ako bi se bili s tem pečali samo pravi trgovci, bi še nekako šlo, toda so se pojavili takrat kakor gobe po dežju v celih masah razni mračni prekupčevalci, ki s trgovskim poslom nikdar nobene zveze niso imeli. Podkupovanje, tihotapstvo, ponarejanje blaga itd. se je razpaslo kakor nikdar poprej, a vse to je šlo na škodo konsumentov. Po vojni je vsak pošten človek pljunil, kadar so mu prišli pred oči ljudje, ki so bili znani kot „vojni dobičkarji" in ,,vojni goljufi". Mržnja proti tem ljudem je bila splošna. Toda v teh časih je začelo rasti tudi zanimanje za nabavljalne — konsumne zadruge. Pri vseh narodih je bilo teh zadrug že pred vojno 1914—1918 (oziroma na Balkanu 1912—1918) v precejšnjem številu. Posebno močno pa so se začele razvijati v zadnjih letih vojne, a še bolj po končani vojni. V Angliji je prirast članstva znašal od 1918. leta do 1939. okoli 250°/o, po količinskem prometu pa še mnogo više. Isto je bilo pri vseh ostalih narodih. V Jugoslaviji je število članstva v nabavljalnih zadrugah v tej dobi naraslo približno za 1000°/o. Zakaj to ogromno povečanje nabavljalnega (konsumnega) zadružništva? Zato ker konsumenti vsak dan bolj spoznavajo, da so te zadruge najboljši zaščitniki njihovih interesov. Boljši od najboljših trgovcev, kajti tudi najboljši in najbolj soliden trgovec želi nekaj profilirati na račun konsumenta, medtem ko je konsumna zadruga konsument sam. Ako ostane nekaj poslovnega prihranka, tedaj je tudi to lastnina konsumenta, a ne neke tretje osebe, ki od konsumenta jemlje več, nego mu daje. Mnogi trgovci govore proti zadrugam. Izjema so grosisti-veletrgovci, ki radi poslujejo z zadrugami, ker jih je izkušnja mučila, da je pri teni poslovanju rizik mnogo manjši, nego pri poslovanju s trgovci. Ogromna večina trgovcev, posebno manjših, pa kar uživa pri napadanju in obrekovanju zadrug. Zadru-garjev to prav nič ne moti; saj vedo, da zadruga pomeni v gospodarskem življenju velik napredek. Se v nedavni zgodovini imamo primer, ki je na las podoben boju trgovcev proti zadrugam. Ko še ni bilo železnic, so blago prenašali vozniki, „fur-mani“. V teh ljudeh so železnice naletele na največje nasprotnike, ki so bili nasprotniki samo zato, ker so se bali, da bodo izgubili svoj zaslužek. Dejali so: ,,Živina se bo splašila, ako pojde železnica skozi naš kraj“, in tako so tudi v Sloveniji mnogi gospodarsko važni kraji ostali več ali manj oddaljeni od železnice (Sl. Bistrica, Konjice, Škofja Loka, Velike Lašče itd.). Toda železnica je pomenila napredek in je zmagala. Sčasoma je tudi ona dobila konkurenta v avtomobilu, a avtomobil v zrakoplovu. Zmaguje vedno to, kar je boljše in koristnejše za ljudstvo. Popolnoma isto je s trgovci in zadrugami. Zadruga je povoljnejša za konsumenta, nego trgovec in samo radi tega ona napreduje in zmaguje, ne samo pri nas, nego po vsem svetu. Zadruga prihrani posredniški profit za konsumenta, ne vara ga glede kakovosti blaga, ne pri ceni ne pri meri ne pri vagi. V vsakem pogledu zadruga zastopa interese konsumentov, medtem ko je pri-rodno, da trgovec išče profit na račun konsumenta. Trgovec dela za sebe, zadruga dela za vse združene konsumente, pomaga pa obenem tudi nezavednim konsumentom, ki so ostali izven zadrug in ki se še dalje zalagajo pri trgovcih. Tako so trgovci prisiljeni, odkar se je pojavila zadruga, da zmanjšajo svoj profit. To pa samo radi novega nevarnega konkurenta — zadruge. Zadruga je s tem najboljši regulator cen in že radi tega zasluži vso podporo od vseh za napredek vnetih ljudi, posebno pa tudi onih javnih činiteljev, katerih dolžnost je skrbeti za to, da bi se ravno najširšim slojem omogočilo čim cenejše življenje. V osnovnih gospodarskih faktorjih: produkciji, posredovanju in konsumu ali potrošnji ima potemtakem zadruga izredno važno nalogo. Kar je bila železnica za ,,furmane", to je nabav-Ijalna zadruga za trgovce. Železnica je napredek in zadruga prav tako. „Furmani“ so se jezili, trgovci se tudi jezijo. Toda to zadrugarjev nič ne moti. Nezadružni posredovalci dan za dnevom bijejo po zadrugah, toda zadruge živijo in se stalno razvijajo in rastejo. Njihova je bodočnost. Nekdaj, ko se konsument še ni zavedal škode, ki jo trpi zaradi posredovalčevega profita, takrat je posredovalec bil potreben, kakor je bil potreben ,,furman", dokler ni bilo železnic. Ko pa je konsument spoznal, da lahko posredniški profit zadrži za sebe, in tp s pomočjo kon-sumnih zadrug, takrat pa se je moralo zgoditi to, kar se je nekdaj zgodilo ,,furmanu". Pravi zadrugarji ne sovražijo trgovcev. Oni samo hočejo, da si nabavljajo svoje potrebščine brez trgovcev, česar jim nihče ne more zameriti. Največja kapaciteta jugoslovenskega, pa danes menda tudi svetovnega zadružništva, je oče srbskega zadružništva g. Mihajlo Avramovič. Ko govori o trgovcih, pravi približno takole: Kulturni ljudje ne smejo sovražiti trgovcev. Le-tem je dovoljno, da so socialni činitelji vstali proti njim. Dosti brige imajo, ker znanost še ni spregovorila niti ene besede, ki bi mogla ogražati akcijo zadrugarjev. Dosti jim je, ker se morajo braniti proti sili, katere preprečiti ne morejo. Zadrugarji bodo ohranili svoje dostojanstvo s tem, da razvijajo svojo zadružno akcijo, toda ni dostojno, da širijo kakršno koli mržnjo, posebno proti stanovom, ki so bili potrebni skozi stoletja, a so mnogokrat potrebni tudi še danes. Poglejmo dejstva! Zadružništvo je nujna posledica nezdravih pojavov v današnjem gospodarskem življenju. Ta mržnja ni potrebna in ne more dati nič koristnega. Kdor dela v tem prirodnem socialnem procesu Z mržnjo, dokazuje s tem samo svojo slabost. Najmanj je to potrebno zadrugarjem, kajti njihova stvar ima tako močne osnove, da jim mržnja ni potrebna. Zadružništvo in mržnja se medsebojno izključujeta, kajti zadružništvo je ljubezen do bližnjega. Mržnja ne popravlja krivic, nego jih ustvarja. Zadružništvu pripada bodočnost. Ima sicer mnogo sovražnikov, kakor jih je imela še vsaka dobra in poštena stvar. Celo Kristusa so križali, dasiravno je odrešil svet. Toda dobra stvar vseeno zmaguje in bo zmagala. Sovražniki so zelo glasni. Nekdaj so se „furmani“ bali, da bo vlak v njihovem kraju živino splašil, sedaj njihovi nasledniki sprašujejo, kdo bo davke plačal, ako bodo vse zadruge delale. Prazna je furmanska, a prazna je tudi današnja proti nabavljalnim zadrugam. Kdo pa je plačeval davke takrat, ko ni bilo zadrug? Mar trgovci? Ne, nego zmeraj konsu m ent in zopet k o n s um e n t. Kadar so se davki trgovcem zvišali, takrat so trgovci to breme prevalili na svoje odjemalce gotovo v dvakratnem znesku. Strašilo z davki je torej prazno in ne more nobenemu človeku več imponirati. Najmanj še tistim zadrugam, ki že itak plačujejo vse davke in to gotovo bolj pošteno, kakor mnogi in mnogi drugi nezadružni podjetniki. V Sloveniji spadajo med te zadruge ravno največje v Ljubljani in Mariboru. Pot, po kateri hodi zadružništvo in posebno še nabavljalno ali konsumno zadružništvo, je pravilna. Vsak dan je več ljudi, ki to uvidevajo. Zato se za bodočnost tega plemenitega socialno-gospodarskega pokreta ni treba prav nič več bati. Navzlic vsem težavam, ki so že tu in ki bodo še prišle. Mlademu zadrugarju v spomin Oktobra minulega leta se je v Velenju dogodila velika nesreča, ki je zahtevala dvoje mladih življenj. Deževnega jutra je na ribniku v bližini državnega rudnika streljal race uslužbenec rudnika Jože Kvartič. Da si otme plen, ki mu je padel v vodo, je Kvartič stopil v mal čolniček ter odrinil od brega. Zaradi neprevidnega ravnanja se je čolnič prevrnil in mladi lovec se je pričel potapljati. Slučajno se je nahajal v bližini kurjač državnega rudnika Ulrih Janko, ki je opravljal svojo službo pri črpalki elektrarne. Ko je opazil lovčevo nesrečo, je, oblečen v delovno obleko, brez obotavljanja skočil v mrzle valove ter plaval ponesrečencu na pomoč. Kljub nečloveškemu naporu ni mogel pomagati potapljajočemu se Kvartiču. Zato je skušal že omagujoči Ulrih sam zopet priplavati do brega. Par metrov pred bregom so pa tudi njega zapustile moči, pričel se je potapljati. Na njegove klice so sicer prihiteli ljudje, ki so delali v bližini, toda bilo je že prepozno. Požrtvovalni reševalec je utonil, preden mu je mogel kdo pomagati. Enako Ulrihu, se je nekdo izmed njegovih prijateljev pognal oblečen v ribnik, toda zaradi kalne vode utopljenca ni našel. Medtem je prispelo reševalno moštvo z rudnika ter po preteku pol ure potegnilo iz vode Ulrihovo truplo. Velika je izguba, ki jo je z Ulrihovo smrtjo utrpelo velenjsko delavstvo kakor tudi tamkajšnja nabavljalna zadruga državnih uslužbencev. Tovariš Ulrih je bil vsem vzgled iskrene nesebičnosti, vseskozi prežet samo z mislijo, kako pomagati svojemu bližnjemu. Bil je zadrugar v pravem pomenu besede, ki zadružništva in tovarištva ni imel samo na jeziku. Kakor je živel, tako je tudi umrl. Smrt ga je dohitela v trenutku, ko je zastavil svoje mlado življenje, da pomaga tovarišu. Že zgodaj je mladi Ulrili opazil vso bedo in trpljenje ljudi, zlasti svojih tovarišev pri delu, rudniških delavcih. Njegovo stremljenje, da jim pomaga, ga je potisnilo v vrste borcev za svobodo, resnico in pravico. Čeprav še razmeroma mlad, je po zavednosti prekašal vse svoje tovariše. Tako je postal eden izmed najbolj agilnih članov delavskega kulturnega društva „Svobode“, pozneje „Vzajemnosti“, postal je navdušen pevovodja delavskega pevskega odseka „Zarje“, udejstvoval se je kot član „Zveze rudarjev Jugo-slavije“, dalje kot član prostovoljne gasilske čete na rudniku, bil izvoljen na rudniku od svojih tovarišev za obratnega zaupnika ter bil končno izvoljen v nadzorni odbor nabavijalne zadruge državnih nameščencev v Velenju. Vztrajno in neumorno je vršil svoje delo v prospeh velenjskega delavstva. Odločen in dosleden, je odkrito branil koristi svojih tovarišev, sovražil vsako polovičarstvo in kompromisarstvo, dosledno stopal po poti, ki mu jo je narekoval čut tovarištva. Pri svojem delu je naletel na nemalo ovir in doživel marsikatero razočaranje, toda zavedal se je odgovornosti do tovarišev, zato ni ostal na pol pota, vztrajal je v borbi do konca svojega mladega življenja. Njegov pogreb je pokazal veliko priljubljenost, ki jo je. užival med delavstvom. Od ust do ust je šel glas, da sličnega pogreba v Velenju še ni imel rudniški delavec. Nepregledna vrsta tovarišev in prijateljev ga je spremljala na zadnji poti. V jesenskem vetru so plahutali rdeči trakovi vencev in govorili ljudem, da lega k počitku borec, ki je padel pri izvrševanju svoje tovariške dolžnosti. Janko, že več mesecev ležiš pod hladno rušo in vzlic občutni vrzeli, ki si jo zapustil v naših vrstah, še vedno ne moremo verjeti, da te ni več med nami. Čeprav te je smrt iztrgala iz naše srede na vrhuncu življenjske sile, sredi največjega dela, tvoje plemenito stremljenje ni bilo zaman. Kar si sejal, ne bo propadlo. Na tvoje mesto stopajo novi borci, ki bodo započeto delo nadaljevali, dokler ne zasije delovnemu ljudstvu lepša bodočnost. Zadrugar. Na svetu poznana in znamenita tvrdka: VILIM BENGER SINOVI Edini proizvajalci perila prof. dr. Jiigera Izdeluje in dobavlja specialne fazone v vseh kvalitetah: trikoje vseh vrst, kopalne kostume, volneno, bombažno in svileno žensko in moško perilo itd. Vse pod znamkami: Maratti, Silmira, Ribana, Trikodeno, Grazila Glavno skadišče: ,, Z O T cl Tovarna konfekcije ]Y1 cl IVI O 1* Piškur Lojze, sodnik, Murska Sobota: Zadružništvo v Prekmurju IS nadaljnjemu spoznavanju tega lepega dela slovenske ^ zemlje naj prispeva tudi ta članek, ker bo iz njega razviden dober del gospodarske dejavnosti in socialnega položaja prekmurskega prebivalstva. Ljudje tokraj in onkraj Mure, ki so čutili potrebo, da Prekmurje prikažejo slovenski javnosti v tem ali drugem oziru, so v toku 20 let sicer napisali v ta namen že lepe prispevke, vendar mislim, da je tudi vsako nadaljnje delo, ki prikazuje vse strani življenja v Prekmurju, potrebno in koristno. Mladi in zavedni prekmurski rod, ki je obiskal slovenske srednje in visoke šole, je sam prispeval največji delež za popolno vključitev Prekmurja ostali Sloveniji, ki se je po upravni priključitvi tudi gospodarsko in kulturno popolnoma naslonilo na materno zemljo. Po vsej pravici moremo prištevati n. pr. pisatelja Miška Kranjca med najboljše predstavnike sodobne slovenske literarne generacije. Prekmursko ljudstvo je mirno, trezno, delavno, pa tudi revno. Gosta naseljenost, mestoma celo preko sto (100) na km2, neenakomerna razdelitev zemlje in vladajoči dedni sistem, so problemi, ki globoko posegajo v žitje in bitje teh ljudi. Že od nekdaj so hodili Prekmurci na sezonsko delo, da so si s težko prisluženim denarjem lajšali bedo, oziroma pridobili sredstva za življenje. V tujino so morali, ker jim domača zemlja ni nudila možnosti obstoja in zaslužka. Danes, ko je pot v tujino radi vojne deloma zaprta1, je treba nujno na drug način tem ljudem pomagati. Zemlja še vedno ni pravično razdeljena med one, ki so je potrebni in ki bi jo tudi z ljubeznijo obdelovali; potrebno je delavce zaposliti pri javnih delih, ki so v Prekmurju tudi nujno potrebna, pa tudi na državnih posestvih, saj so Prekmurci še v tujini znani kot najboljši delavci. Pri prikazovanju splošnega socialnega položaja, pa bi šel preko okvira tega članka, čeprav mislim, da ne bo odveč, opozoriti vsaj na to, kar je najbolj potrebno ozdraviti. To pa zlasti zato, ker bi bila hvaležnost ljudstva velika, ko bi videlo, da so ga bivši gospodarji — grofje — res izkoriščali. S tem bi se povzdignila tudi narodna zavest, ki je nujno v zvezi s splošnimi socialnimi prilikami, zlasti pa še, ker je Prekmurje sprejelo osvobojenje kot odrešitev izpod še napol fevdalnega grofovskega gospodstva. Socialne in gospodarske prilike same v Prekmurju kar kličejo zadružne delavce, da ustanavljajo zadruge. Sezonski delavci prinašajo iz tujine denar, rabijo ga zopet za potne stroške, ko odhajajo nazaj. Hranilnice in posojilnice, ki so razpredene skoraj po vseh večjih krajih, so dobro regulirale ponudbo in potrebo po denarju. Razen tega mora večina teh sezonskih delavcev kupovati življenjske potrebščine, ker nimajo dovolj zemlje. Zato so bile po deželi ustanovljene številne nabavljalne zadruge. Če poleg tega še upoštevamo dejstvo, da se je vgnezdil v vseh večjih krajih Prekmurja, zlasti na Goričkem, Žid, ki je imel prvotno edini denar in trgovino, nam je jasno, da je zadružna ideja v Prekmurju padla na rodovitna tla in tudi obrodila lepe sadove. V Prekmurju imamo vse vrste zadrug. Prednjačijo denarne zadružne ustanove, razen teh pa je več nabavljalnih, živinorejskih, agrarnih in drugih kmetskih zadrug, ki imajo za cilj, pomagati kmetskemu stanu, zlasti glede prodaje kmetskih pridelkov in nakupa potrebnih predmetov, strojev in drugih potrebščin. Obstoja zadruga mlatilničarjev in mlinarjev, električne zadruge, zadružna tiskarna, zadružni delavski dom, tako da je zlasti v soboškem srezu gospodarsko udejstvovanje v veliki meri v okviru zadružništva. Zadruge so se v večjem številu začele ustanavljati nekako pred 15 leti, ustanavljajo se še vedno nove in glede na uspehe njih poslovanja ima ta zadružni pokret vse pogoje, da morda prej kakor v drugih krajih Slovenije da zadružni pečat vsemu gospodarskemu življenju. Velik korak k temu cilju je bil storjen tudi v začetku tega leta, ko je bila v Murski Soboti ustanovljena Osrednja kmetijska in blagovna zadruga, ki kupuje danes vse poljske pridelke za osrednji prehranjevalni urad in je s tem izpodrinila židovskega veletrgovca. Potrebno bi bilo dati vsemu temu praktičnemu zadružnemu delu tudi temeljite idejne opore, zadružnega duha, duha solidarnosti in vzajemne pomoči ter zadružne borbenosti, pa bi bilo vse na najboljši poti. Obe slovenski zadružni zvezi, katerih članice so te zadruge, bi morale pošiljati v Prekmurje tudi zadružne propagandne delavce, oziroma gledati na to, da bi v zadružno šolo v Ljubljani povabile tudi večje število prekmurskih zadružnih delavcev. Tako bi se ustvaril kader pravih zadru-garjev, ki bodo pri svojem delu ne samo gospodarsko članom pomagali, temveč tudi zadružno idejno ter vzgojno delovali. V okviru teh splošnih misli ne smem pozabiti omeniti uradniški zadrugi, in sicer Nabavljalne ter Kreditne, ki na prometu in številu članstva zlasti zadnje čase stalno rasteta in ki sta uradništvu res v veliko korist. Zanimivo je malo pogledati v zgodovino zadružnega pokreta v Prekmurju. Še pod Madžarsko je zaslediti v Prekmurju 14 zadružnih denarnih ustanov in samo eno nabav-Ijalno zadrugo, in sicer Krščansko nabavljalno zadrugo za Dobrovnik in okolico, ki je bila ustanovljena leta 1904. Kre- ditne zadruge, kakor so se imenovale zadružne denarne ustanove, pa so bile ustanovljene v soboškem okraju v štirinajst večjih podeželskih okrajih; prva 1. 1894 v Kupšincih, 1. 1895. v Puconcih, 1. 1899. so na podlagi zakona iz leta 1898. sledile zadruge še v Strukovcih, Kramarovcih, Sotini, Sv. Juriju, Gor. Lendavi, Martjancih, Bodomcih, Pertoči in Kruplivniku. Te zadruge so bile prve denarne ustanove na deželi, kasneje so bile ustanovljene še nekatere hranilnice v obliki delniških družb, n. pr. 1. 1907. v Rogaševcih, 1. 1914. v Križevcih ter v Cankovi in Gor. Petrovcih. V dolnjelendavskem srezu pa je bila še poprej, in sicer 1. 1881. ustanovljena Beltinska hranilnica tudi v obliki delniške družbe, medtem ko v tem okraju zadružnih denarnih ustanov ni bilo in jih še danes ni mnogo. Te zadružne kreditne ustanove v Prekmurju je ustanovila Centralna kreditna zadruga s sedežem v Budimpešti. Njihovo poslovanje je bilo centralizirano ter posamezne zadruge niso smele dovoljevati posojil, tako da so imele te zadruge bolj značaj hranilnic kot pa posojilnic. Tudi vse vloge so bile odposlane v centralno zadrugo. Po zadružnih spisih, ki jih je madžarsko okrožno sodišče v Szombathelyu šele 1. 1951. odstopilo naši državi, je razvidno, da so te kreditne zadruge redno poslovale. Po osvoboditvi Prekmurja je prišel zadružni pokret v novo fazo. Prva! leta sicer ni zaslediti ustanavljanje zadrug, kar je z ozirom na novo nastali položaj povsem razumljivo, ter je bila prva zadruga ustanovljena 1. 1921. v Murski Soboti, in sicer je bila to Prekmurska posojilnica, včlanjena v Zvezi slov. zadrug v Ljubljani. Ta zadruga še danes obstoja, čeprav jo je denarna kriza teže prizadela in njeno poslovanje omejila. Šele 1. 1925. je bila nato ustanovljena Kmečka posojilnica v Murski Soboti, včlanjena v Zadružni zvezi. V naslednjih letih, zlasti 1. 1928. in 1929. kakor tudi po letu 1930. pa je bilo ustanovljenih tudi izven Murske Sobote po deželi lepo število zadrug vseh vrst, tako da danes ni večjega kraja v Prekmurju, zlasti v soboškem srezu, ki ne bi imel vsaj ene zadružne ustanove. Samo hranilnic in posojilnic je 33 po številu, 8 je nabavljalnih zadrug ter večje število raznih drugih kmetskih zadrug, tako da je skupno dosedaj zaprosilo za registracijo pri okrožnem sodišču v Murski Soboti iz samega Prekmurja 73 raznih zadružnih ustanov, od katerih pa 13 ni zaprosilo za registracije po novem zadružnem zakonu oziroma pravilih. 60 zadružnih edinic uspešno posluje, pa tudi od zadnjih 13 jih je nekaj takih, ki dejansko poslujejo, kr pa le zaradi neznanja niso zaprosile za registracijo po novem zadružnem zakonu. Gornje število zadrug je za Prekmurje vsekakor več kot lepo in kaže na nujne predpogoje zadružnega dela. Zadružne denarne institucije so rešile prekmursko ljudstvo odvisnosti od židovskega kapitala in oderuških obresti kakor tudi odvisnosti od domačega velekapitala, ki ljudstvu ni bil naklonjen. Denarna kriza po letu 1930. je sicer tudi tukajšnje zadružne ustanove teže prizadela, tako da jih je 23 zaprosilo za odlog plačil v smislu tozadevne uredbe, vendar so danes že skoraj vse v položaju, da redno poslujejo. Nabavljalne zadruge imajo vse svoje lastne trgovine in uspešno vršijo svoje naloge. Zlasti nova ustanovljena Osrednja blagovna kmetijska zadruga v Murski Soboti je kljub kratkemu obstanku s tako vnemo na poslu, da je postala uvaževanja vreden faktor prekmurske trgovine doma in preko Mure. Nabavljalne zadruge so razen Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Murski Soboti, v Markovcih, Krogu, Do-manjševcih, Hodošu, Lucovi, Ženavlju ter Čikečki vasi. V lendavskem okraju so bile 1. 1924. ustanovljene številne kreditne zadruge, in sicer agrarne ter agrarne zajednice, organizirane v Savezu agrarnih zadrug v Zagrebu, ter so imele za cilj predvsem prevzem agrarne zemlje v zadrugi ter kreditiranje agrarnih interesentov. Te zadruge so sedaj sicer večinoma prestale poslovati, ko je likvidirana agrarna reforma. Od drugih zadrug bi bilo še posebej omeniti „Stroj“. nabavno in prodajno zadrugo mlatiIničarjev in mlinarjev v Murski Soboti, Dijaško gospodarsko zadrugo v Murski Soboti ter Zadružno tiskarno Sv. Družine v Črenšovcih in zadrugo Delavski dom v Murski Soboti. Če končno še omenim, da je 52 zadrug včlanjenih v Zadružni zvezi, 8 pa v Zvezi slovenskih zadrug, sem podal nekako številčno stanje ter posamezne vrste zadrug v Prekmurju. S posameznimi zadrugami se podrobneje ne morem baviti, ker bi to vzelo NAJBOLJŠE KEKSE, VAFELNE, BISKVITE IN ČAJNO PECIVO dobite pri tvrdki B. PAUER d. z. 0 z. LJUBLJANA SV. PETRA CESTA ŠT. 48 TELEFON 30-83 CELOVŠKA CESTA ŠT. 109 preveč prostora, zadostuje naj ponovna ugotovitev, da Prekmurje potrebuje zadružnih delavcev in propagande zadružne ideje, da se bodo vsi praktični pogoji za uspešno zadružno delo tudi popolnoma izkoristili ter ljudstvu gmotno pa tudi idejno pomagali. V Murski Soboti je bila 1. 1928. ustanovljena Na-bavljalna zadruga, 1. 1935. pa tudi Kreditna zadruga državnih uslužbencev, v katerih je včlanjena pretežna večina državnih in samoupravnih uslužbencev in kateri pristopajo zlasti v zadnjem času tudi ljudje drugih stanov in poklicev, kar je najvidnejši znak uspešnega dela in koristi, ki so jih člani deležni. Zadrugi imata od leta 1938. dalje tudi lastni Zadružni dom v Zvezni ulici, ki je last Nabavljalne zadruge do V10 in v vrednosti 298.006'60 din, Kreditne pa do 710 in v vrednosti 24.266 din. V Zadružnem domu je lepo urejena zadružna trgovina, ki je vedno primerno založena s potrebnim blagom tudi danes, ko tu in tam zmanjka kake vrste blaga. Po najnižjih mogočih cenah zadruga prodaja in bo po sklepu poslovnega odbora prodajala tudi v bodoče glavne živežne potrebščine, kakor moko, mast, sladkor in drugo, ne da bi iskala dobička, da bo tako na eni strani članom — uradnikom — pomagala prenašati draginjo, ker jim niso bili prejemki niti najmanj sorazmerno z naraščajočo draginjo zvišani, na drugi strani pa, bo s tem tudi vplivala na višino cen temu blagu pri ostalih trgovcih. Nabavljalna zadruga ima sedaj 160 članov. Od ustanovitve pa dpsedaj jih je bilo 288, od katerih sta dva umrla, 126 pa se jih je odselilo. Blagovni promet je znašal v zadnjih treh letih: Leta 1937...................din 682.165‘68 „ 1938........................ 656.187'10 „ 1939...................„ 712.185-56 „ 1940. do 30. sept. 1940 . „ 452.698-15 Dom Nab. zadruge drž. uslužbencev v Murski Soboti. Stanje fondov kaže sledeča razpredelnica: Konec leta Rezervni fond Imovina biv. penz fonda Fond za zadružno propagando Fond za skupne prosvetne in zdrav, svrhe članov Fond za dobrodelne ustanove Fond za dubioze din P din P din P din P din P din P 1937 61.680 75 5.965 — 2.993 98 25.165 80 — — 1938 61.893 50 5.993 75 2.682 73 24.917 07 12.466 57 — — 1939 63.168 — 3.345 49 2.223 23 12.878 — 12.673 57 358 25 1940 do 30./9. 65.072 — 3.345 49 2.284 98 12.878 25 12.707 32 1.277 32 Poslovanje Kreditne zadruge pa najbolj nazorno prikazuje spodnja razpredelnica: Leto Število članstva Deleži din Posojilo Vloge Dečja štednja • Stalna štednja Rezer. fond din Promet din štev. strank din štev. sirank din štev. | strank ! din štev. strank din 1933 48 5.530 18 44.908 5 18.876 100 500 48 1.460 — 112 342 1934 88 19 520 65 132.139 11 33.436 100 3.269 88 11.166 579 687.186 1935 120 51.500 83 180.693 20 31.408 100 5.272 109 23.405 2.412 1,138.462 1936 127 40.520 108 241.280 26 63.481 101 8.024 120 34.359 4.876 1,406.348 1937 159 51.300 107 263.424 27 91.877 104 10.068 131 44.770 7.468 1,607.372 1938 195 73.033 134 356.012 29 52.639 103 11 659 160 68.728 7.683 2,066.317 |1939 196 74.397 150 328.626 27 22.798 103 13.068 164 87.730 13.572 1,942.763 Vloga zadružništva v današnji dobi Hf adružništvo ni samo organizacija malega človeka, ki naj ^ lajša težko gospodarsko stanje s tem, da nudi zadru-garju cenejše in boljše blago. Ne, zadružništvo pomeni precej več. Zlasti v današnji dobi, ko stojimo na pragu usodnih dogodkov, ko se svet gospodarsko in socialno preobrazil je, je zadružništvo tista organizacija, ki nam lahko nudi oporo in smernice za bodočnost. Seveda niso „Ročdelski pionirji" v preteklem stoletju pri ustanavljanju prve zadruge v Angliji ničesar drugega nameravali, nego preprečiti preveliko izkoriščanje delavstva s strani brezvestnih trgovcev in špekulantov. Toda z ogromnim gospodarskim in industrijskim razvojem zadnjih desetletij so se razmere bistveno spremenile, pojavile so se nove potrebe in zahteve. Vzporedno z gospodarskim razvojem kapitalizma so porastle in se razširile tudi zadruge. Z novimi razmerami so se pa tudi v zadružništvu pojavile nove naloge in možnosti udejstvovanja. Zato je dolžnost vsakega člana, aktivno sodelovati v zadružnem pokretu. Člansko delo se ne sme omejevati samo na kritiziranje uprave, vse drugo pa: prepustiti upravi in nadzorstvu zadrug. Vsak je dolžan po svojih močeh čim več doprinesti k skupnemu zadružnemu delu. Ne smemo se posluževati samo pravic in ugodnosti, ki nam jih zadruga nudi, pripoznati moramo tudi dolžnosti, ki jih imamo kot člani zadruge, ter te vestno izvrševati. S tem bomo okrepili položaj zadruge, da bo članstvu lahko nudila čim več ugodnosti ter tako pomagala vsakemu posamezniku, obenem pa ji dali možnost, da bo lahko v polni meri izvrševala svojo nalogo do skupnosti kot gospodarsko-socialna organizacija, kot družbena ustanova, ki naj kot celota vpliva na razvoj naroda. Prva neposredna naloga konsumnih zadrug v današnji dobi je še vedno dobava življenjskih potrebščin kupcem brez vsakega izžemanja, torej izločitev vseh prekupčevalcev, pijavk in verižnikov, bodisi krščanskih ali judovskih. To je, dobavljati potrošačem blago neposredno iz tovarn po najkrajšem in najcenejšem potu. Dosedaj je zadružništvo s svojim obstojem že dokazalo, da so mnogobrojni prekupčevalci, preko katerih romajo živi jenske potrebščine iz tovarn do kupca potrošača, popolnoma nepotrebni. Dokazalo je, da se njih veliki dobički, ki jih na ta način vlečejo iz žepov malega človeka, lahko porabijo za skupne potrebe, oziroma da lahko ostanejo v rokah potrošačev. Obenem pa silijo zadruge s svojimi konkurenčnimi cenami in boljšo kvaliteto blaga privatne trgovce k znižanju cen in izboljšanju blaga. To je važna družbena naloga, ki jo vrše naibavljalne zadruge. Že samo dejstvo, da je vmesni prekupčevalec kapitalist nepotreben, kar so zadruge v praksi dokazale, opravičuje njih obstoj in delovanje. S tem so zadruge že storile veliko delo in pokazale, v kakem smislu naj se v bodočnosti reorganizira narodno gospodarstvo. Nadaljnjo važno nalogo vrši zadružništvo tudi s tem, da uči v zadružnih organizacijah na tisoče in tisoče ljudi iz delovnih slojev samostojno voditi svoje lastne gospodarske zadeve. Uspevanje mnogobrojnih zadrug, katerih člani so po večini delavci in katere delavci sami vodijo, dokazuje zmožnost delovnih slojev, da svoje zadeve sami vodijo in upravljajo. Tako je zadružništvo dokazalo, da je delovno ljudstvo sposobno, vzeti svojo usodo v lastne roke, ne da bi potrebovalo tako zvane voditelje, ki se mu vsiljujejo z vseh strani. Prav tako nam proizvajalne zadruge dokazujejo, da je podjetje ali tovarna lahko last vseh, ki pri produkciji sodelujejo, da je oseba privatnega kapitalista, lastnika podjetja, v isti meri nepotrebna kot prekupčevalec pri prodaji blaga. Praksa nam je tudi pokazala, da znajo delavci za-drugarji prav dobro voditi svoje zadružne tovarne. Prav za prav še bolje, ker ostaja na ta način dobiček, ki bi ga lastnik podjetja vtaknil v svoj žep, v zadrugi, to je v podjetju. Treba pa je gledati na možnost zadružništva popolnoma stvarno in brez vsakega pretiravanja. Da bi v današnjem gospodarskem redu bilo' zadružništvo zmožno izločiti prav vse prekupčevalce ter jih popolnoma nadomestiti z zadružnimi organizacijami, na to za sedaj ne smemo misliti. Še manj pa, da bi prišlo v roke zadružništva celokupno proizvajanje življenjskih potrebščin. Konkurenčna moč velekapitala, njegova organiziranost, koncentracija in zveze, ki jih ima tja do najvplivnejših državnikov, to predstavlja tako ogromno silo, ki ji v današnjem gospodarskem redu zadružništvo ne more biti kos. Ne mislim radi tega vloge zadružništva podcenjevati, pač pa popolnoma odkrito pokazati, kakšno je razmerje sil v današnjem gospodarstvu. Celo v deželah, kjer je zadružništvo visoko razvito, predstavlja to le manjši del celokupnega narodnega gospodarstva. Iz dosedanjih izvajanj pa sledi, da ima zadružništvo vzlic vsem zaprekam ogromen pomen za gospodarsko šibke sloje, ker vsaj delno omiljuje njih težko gospodarsko stanje. Važen pa je pomen zadružništva zlasti radi tega, ker je dokazalo, da je možna boljša in smotrnejša ureditev narodnega gospodarstva. Razen tega je zadružništvo šola za delovne sloje, ki usposablja malega človeka za izredno težke naloge, katere ga po vsej verjetnosti čakajo v bližnji bodočnosti in mu obenem nakazuje smer bodočega razvoja družbe. —ič. Profesorska. Nek izredno pozabljivi profesor je pred pričetkom predavanja segel v desni žep telovnika, hoteč pogledati na uro. Toda, ker je ni našel, je poklical slugo in mu naročil: „Tecite brž k meni na dom in mi prinesite uro.“ Medtem pa je že segel v levi žep, izvlekel uro, pogledal, koliko kaže in pristavil: „Če boste hitri, boste že v četrt ure nazaj.“ Dr. Stanlko Jereb: Letovanje v železničarskem mladinskem domu v Gozdu-Mariuljku s posebnim ozirom na klimaiične faktorje V /''e hočemo presoditi in oceniti vrednost letovanja na ^ zdravstveno stanje dece, si moramo predvsem biti na jasnem glede faktorjev, od katerih v pretežni meri zavisi duševni in telesni razvoj kakor tudi zdravje doraščajočega otroka. Če pri tem presojanju pustimo v nemar elemente, ki jih je otrok podedoval, vidimo, da je za telesni razvoj otroka odločilna v glavnem rezultanta, ki jo tvorijo higien-sko-dietetična-klimatična komponenta. Kar zadeva higenske komponente, treba poudariti samo najvažnejše momente, in to so: čistoča telesa, primerna obleka in obutev, primerno, zdravo, suho in sončno stanovanje, primerna, konstituciji telesa ustrezajoča fizična in psihična zaposlitev. Ravno pri vsem tem opažamo velike pogreške, ki izvirajo deloma še iz nepoučenosti in nerazumevanja ljudi, v glavnem pa so ti nedostatki zakoreninjeni v materialnem pomanjkanju prizadetih. Rešiti finančni problem ljudi, pomeni večinoma isto, kot rešiti njih higienski problem. Če se le ozremo nekoliko okrog sebe, vidimo, v kakšnih stanovanjih, pod kakšnimi pogoji, v kako primitivnih higienskih razmerah mora živeti dober, če že ne pretežen del doraščajočih otrok. Družine šestih do desetih članov se drenjajo v majhnih, večinoma eno- do dvosobnih stanovanjih, ki so po navadi „pritlična“, kar pa skoro vedno pomeni, da so temna, vlažna kletna stanovanja. Na dlani je, da morajo iz takih stanovanj rezultirati samo bledi, slabotno razviti, vsem boleznim lahko dostopni otroci. Kjer ni sredstev za boljša, higienska stanovanja, često tudi ni sredstev za primerno toplo obutev in obleko pozimi in prav tako tudi ne za izdatno hrano. Klima kakega kraja je za vse prebivalce ena in ista; vsi vdihavajo isti zrak, vsi morajo biti na istem mrazu ali vročini, vetru in dežju — to pa le, kadar so zunaj. Vsi pa vemo, da nismo noč in dan zunaj pod milim nebom, da nas večina, posebno pa otroci, ob slabem vremenu in pozimi preživi precejšen del dneva in celo noč v stanovanju. Kakšna klima pa vlada v stanovanjih, ki smo jih malo prej opisali, si lahko predstavljamo. Razen tega mora otrok odsedeti še dnevno po štiri do šest ur v učilnicah, katerih ozračje tudi ne vpliva dobro na zdravje, ker je zaradi prenatrpanosti v razredih skrajno pomanjkanje dobrega in svežega zraka. To naj bi bila majhna ilustracija okolnosti in razmer, pod katerimi se mučijo doraščajoči organizmi večine mestne dece, posebno pa še oni našili železničarskih otrok, katerih roditelji so v materialnem pogledu na precej šibkih nogah. Kako so rešeni ti problemi v Mladinskem domu? Kakšne koristi ima deca od letovanja v tem domu? Mnogim je danes že poznan kraj, kjer stoji ta dom. Je to dolina, ki leži 750 m nad morjem in ki je usmerjena od vzhoda na zahod. Proti jugu meji na do 2400 m visoke vrhove Martuljkovih gora, proti severu je pa zaščitena z vrhovi Karavank. Vsa je zelena, porasla z gozdovi smrek in macesnov, pokrita je s sočnimi pašniki in zelenimi košeninami. Po njej se vije bela cesta, zraven te pa šumi in se zaletava v bregove še neukročena, prešerna Savica. Levo in desno ti grme na ušesa slapovi, ki padajo preko strmih skal v dolino. Okoli vrhov se vijejo in rajajo meglice, na sinjem nebu pa sije sonce, toda ne ono neusmiljeno pripekajoče, ki nas utruja in omamlja s svojo vročino v nižinah, temveč prijetno ogreva-joče. Narava stopa v tem kotičku naše domovine pred nas v vsem svojem veličanstvu in sijaju. Dolina ni ravno široka, ni pa tudi tesna. Lega in položaj Mladinskega doma, ki stoji s pročeljem obrnjen proti jugu, na ravnici, poraščeni s smrekovino in macesni, tik ob vznožju Karavank, je zelo ugoden. Dom je oddaljen dobrih 200 m od državne ceste, ki je kot pri nas skoro vse, bela in seveda tudi nekoliko prašna. Vendar za onečiščenje ozračja Mladinskega doma ne prihaja v poštev, ker leži predaleč. Tudi drugih virov za okuženje in onečiščenje ozračja v Martuljku ni, dim in saje industrijskih Jesenic ostajajo skoraj (20 km daleč. Dom ima svoj lasten vodovod, ki zajema podtalno vodo iz 25 m globokega vodnjaka. Okrog in okrog doma je razsežno zemljišče — naraven park — ki služi deci za igranje in prosto bivanje na zraku. Za kopanje je nalašč za to sezidan bazen, ki ga napaja voda iz gorskega potoka s pobočja Karavank. Ta voda se predhodno segreva na valoviti strehi s pomočjo sončne toplote, tako da je voda v bazenu temperirana na 20 do 26° C. Da notranja ureditev v vseh podrobnosti ustreza modernim higienskim zahtevam, mislim, da ni treba posebe poudarjati. To je lahko vsak obiskovalec takoj opazil. Železniška postaja je oddaljena 5 min. od Mladinskega doma. O klimato-fizioloških faktorjih tega kraja, ki nas najbolj zanimajo, kar se tiče letovanja otrok, ni ravno lahko spregovoriti. Manjkajo nam namreč potrebni, skozi več let eksaktno ugotavljani rezultati opazovanj elementov, ki sestavljajo klimo. Da se nekoliko seznanimo, kateri so ti elementi, je treba povedati, da so v glavnem le-ti: zračni ali barometrski pritisk, temperatura in vlažnost ozračja, oblačnost in dolgost sončnega sija, padavine in vetrovnost, elektriciteta ozračja in končno, kot najvažnejši faktor, žarenje sončne toplote in sončnih kemično učinkujočih ultra-vijoličastih žarkov. Klima, to je torej rezultanta naštetih elementov, ki vplivajo kot dražljaji na naše telo, je v medicinskem pogledu lahko ali zdravilno-dražilna, ali pa blagodejno vplivajoča. Zdravilno-dražilna klima se odlikuje po tem, da posamezni njeni elementi izvajajo na nas, našemu zdravju ugodne dražljaje, ki naše telo vzpodbujajo, da ustvarja zadostne množine obrambnih snovi. Slednje so nam potrebne v boju proti različnim, posebno infekcijskim boleznim, oziroma, da se le-teh ubranimo, še preden nastopijo. Sem predvsem prištevamo klimo visokoležečih, od vetrov zaščitenih krajev v planinah, kakor tudi hladno morsko klimo. Blagodejno vplivajoča klima pa je taka, pri kateri ali sploh manjkajo učinki draženja na naše telo, oziroma intenziteta teh zaostaja za, blažilnimi učinki. To je predvsem vlažno-topla klima, ki vlada na otokih juga. Vedeti moramo, da naše telo reagira na klimatično-fizikalne dražljaje na več ali manj določeni način. Če si sedaj pobliže ogledamo elemente, ki sestavljajo klimo v Gozdu-Martuljku, dobimo približno sledečo sliko: Zračni pritisk je radi višje nadmorske višine kraja nižji. Pri temperaturi +10° C znaša srednji barometrski pritisk 696 mm ali z drugimi besedami povedano, zračni pritisk v Martuljku je za 9—10% nižji, kot ob morski obali, in približno 6% nižji, kot v Ljubljani. Zmanjšanje zračnega pritiska in istočasno zmanjšana množina v zraku imata kot posledico povečanje števila rdečih krvnih telesc in množine krvnega barvila, kakor tudi povečanje celotne množine krvi v organizmu, kar opazimo že pri kratkem bivanju v krajih z zmanjšanim barometrskim pritiskom. Dalje je za-pažena že pri bivanju v krajih z zmanjšanim zračnim pritiskom hitrejša akcija srca in dihanja. Preosnova hrane se zviša. Vidimo torej, da je bivanje v krajih z zmanjšanim zračnim pritiskom zelo ugodno, posebno za organe cirkulacije, dihanja in preosnove, ker okrepijo njihove funkcije. Temperatura v tem kraju ne pozna velikih dnevnih sprememb v mesecih, ki prihajajo v poštev za letovanje. Podnevi imamo srednje temperature, ki se sučejo v senci okrog 15 do 20r' C. V Gozdu ni poleti dni, ki bi bili zelo topli oziroma soparni, kakor znajo biti neznosni v tem pogledu v nižje ležečih krajih in mestih. Noči so vedno prijetno hladne in osvežujoče. V najtoplejših dnevih vlada v senci primeren hlad, ki ga še stopnjuje zelena okolica in ob vznožju Karavank in Julijskih Alp z gozdovi porasla pobočja. Regulirajo toploto tudi vetrčki, ki vsakodnevno, posebno pa ponoči, pihljajo s pobočij planin in osvežujejo ozračje s svežim planinskim zrakom. Ozračje samo ni preveč nasičeno z vlago in je razmeroma suho, kar sledi že iz višje lege same doline. V takem ozračju se tudi laže prenaša i toplota i hlad, ker suh zrak mnogo slabše vodi oboje. Eventuelna ohladitev ozračja se radi zaščitenosti doline proti mrzlim severnim vetrovom, kakor tudi proti neugodnim južnim ne občuti kot neprijetna. Stopnja obla jen ja ozračja je namreč v prvi vrsti odvisna od vetrovnosti, ki vlada v kraju. Da pa nenadne spremembe temperature neugodno vplivajo na naše zdravje, pa vsakdo dobro ve iz lastne izkušnje. Radi bolj suhega, oziroma razmeroma malo vlažnega ozračja ni v tej dolini opažati soparnosti ter tudi direktne sončne žarke lahko in prijetno prenašamo. Glede oblačnosti je bilo posebno letošnje (1940.) poletje v primeru z letovanji v prejšnjih letih jako neugodno. Vendar kljub temu, da so skoraj sleherni dan nebo zastrli oblaki, ni bila oblačnost taka kot v nižinskih krajih, kjer se navadno nebo cel dan ne razjasni. V Martuljku je kljub letošnjim neugodnim vremenskim razmeram bilo le malo deževnih dni. Jutra so bila navadno jasna in je sonce sijalo celo dopoldne. Šele po poldnevu se je navadno rahlo pooblačilo, proti večeru pa je zopet bilo nebo jasno. Vidimo, da je bilo v Martul jku še razmeroma dosti sonca in sončnih dni, kar so letos v Dalmaciji pogrešali. Če je pa za kratko dobo porosil dež, je bilo nebo potem še jasneje in so sončni žarki, posebno pa njihov ultravijoličasti del, skozi očiščeno ozračje laže prodrli do nas. Kar se tiče elektricitete v ozračju, vemo, da je ionizacija ozračja tem večja, čim večja je čistoča zraka in čim više leži kak kraj na eni strani: na drugi strani pa, čim bolj se približujemo Alpam. Zdi se, da ima ravno ta povečana ionizacija ozračja važno vlogo pri našem dihanju, splošnem počutju in krvni sliki, in sicer v ugodnem smislu. Najvažnejši sestavni faktor klime v zdravstvenem pogledu pa je vsekakor žarenje sončne toplote in svetlobe, prav posebno pa ultravijoličasti žarki. Zdravilna vrednost in pomen dražljajev žarenja, prav posebno ultravijoliča-stega, je v tem, da pripravljajo naše telo do produkcije tako zvanih antitelesc, to je snovi, ki se z njimi telo brani bolezni, ozir. že razvite zdravi. Intenziteta sončnega žarenja pa je v prvi vrsti odvisna od čistoče ozračja, skozi katerega se mora prebiti, da pride do nas, in od dolžine poti, ki jo je moralo napraviti skozi atmosfero, čistoča ozračja pa je premo sorazmerna v njem suspendiranih, često mikroskopsko majhnih delcev — prahu, dima in saj. Važno vlogo ima tudi vlaga v ozračju ali sopara. Vsakdo pozna pojav, kako vroče more sonce sijati po kakem kratkem nalivu, to pa radi tega, ker je dež ozračje očistil imenovanih primesi in nesnage. Glede dolžine poti skozi atmosfero vemo vsi, da je sonce opoldne najbolj vroče, to pa radi tega, ker imajo njegovi žarki tedaj tudi najkrajšo pot skozi atmosfero. Tudi njegovi žarki so tedaj najbolj kemično aktivni in tedaj se prebije škozi ozračje tudi največja množina ultravijoliča-stih žarkov. V Martuljku so dani vsi pogoji za dovoljno količino učinkujočih ultravi iol-ičastih žarkov. Ozračje je čisto, kraj sam ima višjo nadmorsko višino, kot pa kraji, od koder prihajajo otroci na letovanje; oblačnost ni prevelika ter je sončnih dni primeroma zadostno število. Pa ne samo to ultravijoličasto žarenje sonca prihaja kot zdravilni učinek pri bivanju v višjih legah v poštev, tudi nebo samo izžareva kemične aktivne ultravijoličaste žarke; zato vidimo, da v takih krajih zagorimo, oziroma nam potemni polt tudi, če nismo te izpostavili soncu, ampak smo se nahajali samo v senci. Ti ultravijoličasti žarki se odlikujejo posebno z majhno valovno dolžino in so ravno radi tega razpršeni po ozračju. Ta pojav pozna vsakdo, ki je le količkaj bival zunaj po planinah, naši ljudje pa pravijo, in to pravilno, da je to posledica boljšega planinskega zraka. Še bolj poznajo ta pojav fotografi, ki slikajo zunaj po planinah, kjer morajo tudi pri posnetkih v senci dobo razsvetlitve filma ali plošče primerno skrajšati in rabiti potrebne rumenice. Po analizi teh faktorjev, ki v glavnem sestavljajo klimo v Gozdu-Martuljku, lahko rečemo, da klima tega kraja vsebuje vse faktorje, ki prihajajo v poštev za okrepitev našega zdravja, kolikor je ta okrepitev odvisna od klime. Ka^ se tiče medicinske opredelitve te klime, bi rekel, da stoji nekako v sredini med prej omnejeno zdravilno-dražilno in med 1)1 a go vpil vaj očo. Mladinski dom v Gozdu-Martuljku ima torej z ozirom na klimato-fiziološlke faktorje jako posrečeno lego. Prehrana domu zaupane dece je dobra. Hrana je okusno pripravljena, za doraščajoči organizem pravilno sestavljena, posebno kar se tiče razmerja beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob; deca jo dobiva v dovoljni količini, razdeljeno na pet dnevnih obrokov. Tudi v tem pogledu ne bi nikdo mogel imeti kakih pripomb. Tudi sama okolica Mladinskega doma ter edinstvena, nepotvorjena božja narava ugodno vpliva ne samo na telesno, ampak tudi na duševno počutje mladine. Ravno v tem kraju si otroška duša lahko ustvari sliko o mogočnosti narave. Vedre postajajo duše naših otrok pri pogledu na Martuljkove velikane, na sinje nebo nad njimi ter večni sneg v njihovih grapah. Da pa ta mladina ne bi povsem v prelepi prostosti „podivjala“, skrbi vodstvo doma poleg drugega tudi za to, in sicer na ta način, da prirejajo razne akademije, na katerih nastopa mladina, ki se ki j uh duševni zaposlitvi z naštudiranjem različnih vlog prav dobro zabava. Kakšen je bil letošnji uspeh pri mladini z ozirom na prej obrazloženo? Podatki se tičejo 192 otrok, za katere imam na razpolago potrebne informacije. Celokupna teža ob prihodu dece v dom je znašala 84.280 kg, pri odhodu pa po 28 dnevnem bivanju 85.790 kg. Prirastek na teži znaša torej 1510 kg. Največji prirastek pri posamezniku je bil 5'30 kg. Nekaj otrok je na težini tudi izgubilo, vendar je iz statističnih podatkov razvidno, da je letovanje v Martuljku predstavljalo za nje le izpočetka prejak dražljaj za njihovo konstitucijo, ker se je večina izmed njih proti koncu letovanja začela rediti. Upoštevati pa moramo, da ta mladina nikdar ne miruje, kadar ji je dovoljeno kretati se in teka po mili volji po obširnem zemljišču, ali pa hodi na izlete; torej v domu je ne redijo, kot v sanatorijih z obilno mastno hrano in skoraj večnim počitkom. Koliko je deca sicer pridobila na zdravju, ne morem povedati tako točno s številkami, ker se pač nismo spuščali v eksaktno ugotavljanje, da bi tudi te pridobitve zmerili z aparati. Vendar se da to ugotoviti tudi na oko. Koža, ki je pri prihodu bila pri marsikomu ohlapna, brez naravne napetosti in elasticitete, je postala zopet elastična, napeta, bolj sveža in debelejša, mišičevje obilnejše, čvrstejše in bolje tonizirano. Vidljive sluznice in koža lica so pordele, kar zavisi od povečanega števila rdečih krvnih telesc in večje množine krvnega barvila. Preosnova hrane je bila tudi, kakor že same številke težine govore, pojačana. Pripomniti bi bilo tudi to, da se opazuje glavno prirast teže kakor tudi drugih objektivnih znakov poboljšanja ravno pri deci slabotne konstitucije, male težine in slabokrvnosti. V tej astenični in slabokrvni, nerazviti deci se najčešče za vsemi temi znaki skriva prikrita tuberkuloza in prav ta deca, ki se nahaja v največji nevarnosti za svoje zdravje in svoj obstoj, najbolje prenaša in izkorišča v svoj prid letovanje v Martuljku, tako da lahko trdimo, da je specialno za najbolj slabotne otroke letovanje v tem kraju zelo koristno in zdravilno. Strupen kritik. Angleški kritik Walkley ima zelo ostro pero in je med književniki radi ostrih kritik splošno osovražen. Najkrajša, a obenem najjeidrnatejša njegova kritika pa je brezdvomno ona, ki je v njej kritiziral dramatsko delo „Strašna noč“. Po predstavi „Strašne nooi“ je v svoji kritiki napisal le eno besedo: „Res!“ Gozd na Gorenjskem. Martuljkooa skupina. Špik (2472) Foio: Fr. Pavlin, Jesenice Prijateljice. ,Joj, kako si se postarala Vida v tem času, ko se nisva nič videli. Najmanj za deset let izglodaš starejša." „Tako? Tudi jaz bi te komaj spoznala, če ne bi bila še v istem plašču, kot pred osmimi leti, draga Olga!" Smola. Janez pleše na domači zabavi pri Lešnikovih. Svoji plesalki zelo spretno dvori. ..Milostljiva, kako mladostni ste. Lahko bi bili hčerka in ne milostljiva." Ogorčeno mu odvrne plesalka: „Saj tudi sem hčerka. Zadružništvo drž. uslužbencev v Jugoslaviji Širši krogi naših zadružnikov še vedno nimajo prave slike o razmahu zadružništva državnih uslužbencev v naši državi in o materialni in moralni moči, ki jo predstavlja. Zato na naslednjih straneh priobčujemo najvažnejše podatke o poslovanju dveh najbolj izrazitih panog našega po-kreta: nabavijalnega in kreditnega zadružništva. Stanje zadrug, včlanjenih v Zvezi nab. zadrug drž. uslužbencev v Beogradu. Vrsta zadrug Stanje 1. 1939. Na novo včlanjenih L 1940. Skupaj Nabavljalne 115 28 143 Kreditne 185 8 193 Stavbene 17 2 19 Proizvajalne 12 — 12 329 38 367 ■ Še nekaj podatkov: Nabavljalne zadruge imajo razen glavnih prodajalen na svojih sedežih še 51 podeželskih podružnic (največ na teritoriju dravske, hrvatske in drinske banovine). Zveza sama je poleg svojih poslovalnic lastnica mnogih zadružnih, letoviških, oziroma zdraviliških domov, dveh mlinov in večjih kompleksov zemljišč, ki eo namenjeni za postavitev tovarn in objektov za lastno proizvodnjo. Centrala Zveze: Beograd, Poencarejeva ul. 19 in 21. Domovi in prenočišča: Beograd, Dečanska ul. 12, Sarajevska ul. 26; Zagreb, Branimir o va ul. 1; Sarajevo, Šibenik, Cetinje, Gospič, Nikšič, Kumanovo, Benkovac, Podgorica. „Ko-op“ hoteli: Vrnjačka banja (3 Dom „Mihajlo Avra-movič“, Dom „Kosta Stojanovič" in „Sveti Gjordje"), Ka-štel Stari ob Jadranu („Palas“), Gozd - Martuljek (Dom „Mi-hael Vošnjak"), Ulcinj. Mlini: v Adi in Molu v Banatu (ob reki Tisi). Zemljišča: v Sremski Mitroviči (16 ha), v Kraljeva (500 nr), v Skopi ju (1000 m2). Pekarna „Soko“ v Beogradu (posluje samo za teritorij mesta Beograda). Razmestitev vseh vrst zadrug in zadružnih podjetij v okrilju Zveze širom države pa bo najbolje prikazala naša priložena karta. Zadružniki! Zavedajte se moči, ki jo predstavljate, bodite ponosni na svojo zadružno zgradbo! Zbirni pregled poslovanja nab. zadrug drž. uslužbencev po banovinah za 1. 1939. >8 CVS Zbirni pregled ija kred. zadrug drž uslužbencev po banovinah za 1. 1939 'n LO % LO co 04 3 co 05 S > vH CD vH 05 LO d? CD I> s S S O od CD cd LO od LO 04 CD LO co 05 CO ^ *r* tH t-H O LO LO LO r-H O Ph (74 LO tH LO cd 04 04 cd -d g ^ d ^ a a .Sl- O CD 05 00 LO 21 05 04 O £ g s 04 CD C3 -2 ^ > ^ a; c3 _ Z .2 >c/3 05 LO 00 rH 04 T-H CD lO CD Tb LO s 00 rH g T-H S S od CO lO TjH 05 LO LO [> i> o O • io t> T—< CO T-H t-H 04 cd -d 04 LO iO 05 r- o S 04 04 04 LO o CD CO M7! 00 04 I> t> 05 CD I> 05 2 S co (M § 04 m S m o g S T3 O lO LO CO O I> 05 04 CD O 05 CO Th 04 cd CD LO I> O CO T-H 1 i « CD CD 05 LO 04 CO 04 O S g CD 05 co >§ O O I> CO LO T-H CD t-H O t-H •Ip LO 04 co g 05 04 • t—i a ._ 04 04 CD tH g LO CD 04 05 £ !> >N CO 00 CD T—< CO q CO t-H 04 o o 3 05 CD 04 g s cd LO CD ^d O ^3 l> 04 CD 04 rH 04 LO 05 CO oi cd 04 tH rH 04 cd rd CO o 04 CD T* LO 04 CO 05 CO O 04 05 CD LO LO Tb CD 04 k a LO CO O; CD vH 04 05 00 04 t> -4-J ■—< >C/D >0 05 CD 04 S -d -d tH t> od od O bD 7=2 P O CO tH co 05 § LO 04 CD 04 04 185 >CO N a a o p d PQ cti m % Lh O iž "S > o iž rt A rt 'G 'G cd ■m fH rt rt iž S ^ rt ■% % d d rt no rt O5 a> m M Q 3 > Q M > S Q ti •**oo > Maribor S._r_ ftuii* V; '*wPi<4 * 1.2. f~rT+ • pr^a 'arazdJn ^^Ks.ptoter ^ V Vfrvftt . 1 3f - Kr Zabuto' 3*'catfl9 4 D.Mt>. Kofr»«ica? Novo mesto * --1 Kodrvje r\/v (?il ^ —!r6.Hi«vBa/\ Karlovac? Juiak * > - —' •C&- _ krilevci«* <. •■• \---- ^ AAAA #«*00O VlrovTtlca '^J^Zi9reb** Samobor Koitanjcvica^. G rubiino Slatina« ® •Gareinica Ljubi ia-RwJa rt?, Carin • ^ Bos Krop* BosRstrovac Prijedor ... Srnti*? •VE- -____ • Vobor K^oP^.j* W-,ALj v„rn.w»t. •' ■•' Konr,o?Ai'- K.Jl.Strvi e e A Ll. Uike.*!3^ «. -. Negotin* Svilajnac f— 'V S.R. 1n°“ Ravna Reka a Zajora?.®^ VBoijevac f— •tajnice ?* Čajetina Koop-Hotei Trs&nik Krusevac Vmjačka-Banj«!* y Aieksandnovac Aleksinac UA®JWar Plevtje « ® i.k t « • "“m*A .»rrekinj. Vlhotlfi«- MA^visin« * “*l,*Cipljina | ^Metkov««' ZadirdJtg® državnih složbenika učlanjene uSavezu nabav, zadruga drislužbenika aiJB® ©grad«! Legenda: • Habavljačke. • Prolzvodačlie . ©ZemljiiteSaveza • Kreditne, ® Mlin. Saveza-, li^Ffekara-Soko- o Stanbene, i Domovi Saveza, 4 Prodavnice nabav.zadmga-.sa.-Dri.Banjaluka. ft Kcop-Noteli i Mladinjkidom, il-Žtl.Ljubljana.CnbrDrž.Maribor.Z.Z.-Žel.Tagreb.D.n-Dri.Mostar. D NrDrž.hikiit.Ž.S.-Žetbarajrro.S.REcnjski Rudnik, R Z.=Rudarska Zenica. D P’Dri.Pcdgorfca. . • - M Zabipk •A Savnik Kelaitn Danllovgrsd • A p.v. Vijepoij« •Lnovi Paizr K. Mitroviča • • Prolcuplje l«SkoMc‘,'$\ Pirot V t Conbro^«® ^L- Bertne »Peč ®Vranj« Gnjilane . e.*Dakovica ®Prizrem ‘•.•Ku Tetovo Ali? 3 Skoplji C a re vo Srio«A^— koplje„ Veles •.•štip m Debor •.Kičevo S trum 1(5«* ValandSvo*« Prilep- ^e^dellja^ Ohrid ^®*Bitoij — ^ : — Merilo. 1:3,ooe-ood vitamini Vitamina A in D se nahajata v ribah, ribjem olju, svežem surovem maslu, medu. — Vitamin A je potreben za rast telesa in dober vid. Vitamin D ali proti-rahitični vitamin prepreči rahitis, mehčanje kosti, gradi močne kosti, zobe, zdrava pljuča, ledvice, jetra. Vitamin C se nahaja v sveži zelenjavi in sadju. Posebno veliko vitaminov je v peteršilju, rdeči papriki, paradižnikih, oranžah, limonah, grozdju, gra-pefruitu, jagodah. Vitamin C je potreben za ohranitev zdravega dlesna, prepreči skorbut (krvavenje in razpadanje dlesna), uničuje v želodcu in krvi kužne klice, daje nam moč, da hitreje prebolimo bolezni. Vitamin B Nahaja se v vseh lu-ščinah, užiten je v kruhu, kateremu nismo odvzeli otrobov, v jajcih, jetrih, čebuli, neluščenem rižu, ješprenju, kaši, masti in olju. Vitamin B preprečuje nastanek kožnih bolezni, pa tudi bolezni živčevja in mišičja. Znani so nam še drugi vitamini: E, F, G, H, celo do črke K so prišli v Moskvi. Delovanje teh vitaminov ni še čisto jasno. Ce manjka v našem telesu vitaminov, je telo uvelo, slabo zgrajeno in oskrbovano. Pri gradnji hiše je treba mnogo raznih delavcev: zidarjev, mizarjev, krovcev, ključavničarjev itd. Vsak ima svoj posel in svojo odgovornost. Tako je z vitamini. Vsak organ ima svojega delavca — vitamin, ki rrmi donaša hrane in snovi, da se razvija in ostane zdrav. M. Doma fvdfnaoileaa zdmoiCo za &CaMwne in na pliucih Mm Potrebujemo: 5 prav lepih svežih debelih jajc, Vi kg kandi-sovega sladkorja in K 1 konjaka ali dobrega močnega vina. Jajčka skrbno umijemo v kisu, oplaknemo z vodo, obrišemo ter jih položimo drugo poleg drugega na dno primerne porcelanaste, glinaste ali emajlirane posode. Jajčka se ne smejo tesno dotikati drug drugega in ne sme biti med njimi preveč praznega prostora. Na jajčka vlijemo precejeni sok petih ali šestih limlon, ki smo jih preje dobro umili in z valjanjem zmehčali, da smo dobili iz njih več soka. Limonin sok naj jajčka pokrije, toda zelo skopo. Če bi hoteli, da so nam jajčka čisto pokrita, bi bilo treba več soka, kar bi pa za zdravilo ne bilo dobro. Posodo postavimo na hladen temen prostor in jajčka vsak dan previdno obrnemo. Zelo moramo paziti, da ne ubijemo jajc, ker bi s tem takoj vse pokvarili. Istočasno denemo v veliko čašo ali kozarec za marmelado sladkor, ki smo ga prej zavili v čisto krpo in z lesenim kladivom dobro zdrobili, da se bo čim hitreje stopil. Na sladkor nalijemo konjak, pokrijemo in postavimo na polico k jajčkom. Po štirih dneh dodamo konjak s sladkorjem jajčkom in pustimo, ne da bi kaj obračali, v miru stati še 4 dni. Če se nabira na vrhu pena, jo pobiramo z žličico, da ne pride do pokrivalke. Deveti dan pre-deremo s čistim rezilom notranjo kožo jajc, da se razlijejo, in pomešajo z ostalo tekočino. Z vilicami, žlico ali žvrgljo steremo še vse ostanke lupine in odstranimo jajčjo kožico, v kolikor je ostala v večjih krpah. Nato vse skupaj dobro premešamo, vendar ne tako, da bi se začelo peniti. Če se nam zdi, da je posoda, kjer smo imeli jajčka, premajhna, predenemo v večjo skledo. Naposled precedimo sok skozi čisto prekuhano krpo, ki pa mora biti dovolj močna, da se nam pri stiskanju ne pretrga. Precejeni sok nalijemo v prekuhane in suhe steklenice, dobro zamašimo in postavimo v suh temen prostor. Pred uporabo tega zdravila steklenico dobro stresemo, da se apno, ki se je vsedlo na dno steklenice, pomeša s tekočino. Tega zdravilnega saka popijemo do 4 velike žlice na dan. Prvo žlico vzamemo na tešče, drugo pol ure pred obedom, tretjo pol ure pred večerjo in četrto, preden gremo spat. Kdor nima rad zdravila, pripravljenega s konjakom, mu ga pripravimo z vinom. Za otroke pripravljamo zdravilo vedno samo z vinom, ker vsebuje konjak zanje preveč alkohola. Tista količina alkohola, ki je v vinu, je pa otroku potrebna in mu bo samo koristila. S tem zdravilom dobimo vase dosti hranilnih in zdravilnih snovi, predvsem neuničenih vitaminov in apna, ki je tako nujno potrebno pri gradnji in popravljanju bolnih organov, posebno pljuč, ledvic, jeter, zob, kosti itd. Na pljučih bolni ljudje potrebujejo še posebno veliko apna, da se jim zacelijo rane, ki so se jim napravile na pljučih. Vzporedno s tem se bodo popravili tudi zobje, dobili bodo debelejšo plast emajla, ki ščiti zobe pred bakterijami, ki so vedno v ustih in se hranijo na naših zobeh. Če pa je vrhnja plast zoba dovolj debela in trda, je bakterije ne morejo prezreti in nam zaradi tega zobje ne gnijo. Za zgradbo zobovja pa je v prvi vrsti potrebno apno, potem šele druge snovi. Apneni limonin sok ima izredno prijeten okus. Otrokom ga ni kmalu dovolj! Z malimi izdatki in trudom si ga lahko pripravimo sami in ne bo nam treba izdajati velikih vsot za manj vredna zdravila, ki jih bodo otroci morda celo odklanjali. To zdravilo uživamo po več mesecev točno isto količino na dan, ne da bi zdravljenja prekinili. Še preden so nam zdravila pošla, že moramo skrbeti za druga. Spomladi bodo jajčka sveža in limone najboljše. Pri izbiri jajčk se raje odločimo za take, ki so bela in zelo hrapava; te nam že na videz obetajo dosti apna, ki se bo rado raztopilo v limoninem soku. Če smo pri tem opravilu previdni in čisti, se nam bo zdravilo prav gotovo posrečilo. Če pa se nam prvič ne posreči, bomo pa za drugič bolje vedele! Za časa zdravljenja s tem sokom moramo prilagoditi temu primerno tudi svoj način življenja in prehrano. Uživajmo čim več sadja in zelenjave, skrbimo, da bo prebava v najboljšem redu, da bo telo lahko odvajalo sproti vse strupene snovi. Pri slabokrvnih in bolnih na pljučih še posebno skrbimo za razvedrilo, ki je gotovo pol zdravja, ker taki ljudje, posebno mladi, kaj radi zapadejo otožnosti. M. Jtad&ii na Meki in pecita Ni je kmalu tako grde stvari, kakor so madeži na obleki. Madeži izdajajo nemarnost in omalovaževanje nas samih in drugih ljudi, ki se jim upamo priti „pred oči“ v umazanih oblekah. Človek,, ki ima na obleki madeže, tudi drugače ni preveč občutljiv za čistočo. Otroke bi bilo že v rani mladosti treba opo- zoriti, kako grdo je, če imamo madeže na obleki. Imamo primere, ko je začel otrok jokati, če je dobil na obleko madež. Ta otrok bo čist tudi, ko bo velik. Madež na obleki moramo čimprej očistiti, ako ni mogoče že kar takoj. Svež madež je laže odpraviti kakor suhega. Včasih zadostuje že malo čiste vode, pa nam madež izgine. Tudi slina čisti dobro, če je čista. Madežev od mleka, jajc, omake in krvi, ne smemo nikoli prati v vroči vodi, ker jih vročina še strdi in jih pozneje težko odpravimo, ne da bi poškodovali tudi tkanine. Take madeže najprvo namočimo v mrzli vodi, nato v mlačni in stiskamo tako dolgo vodo med vlakni, ,da je madež samo rjavkast; potem pa namočimo prizadeti kos v lahki raztopini sal-miaka. Ko je madež izginil, kos v mlačni vodi dobro speremo in posušimo. Volnenih in belih svilenih stvari ne smemo nikoli prati v vroči vodi in milnici, ki vsebuje dosti sode. Barva postane rumenkasta in vlakna so tudi prizadeta, da se začno kmalu trgati. Če smo z močno alkaličnimi čistilnimi sredstvi pokvarili blago, da je zgubilo svojo pravo barvo, moramo dotično mesto takoj politi s kako kislino: razredčenim limoninim sokom ali z razredčenim kisom. Isto velja pri nezgodah z močnimi kislinami. Hitro polijemo prizadeto mesto z raztopino pralne sode, boraksa ali salmiiaka. Blago bo spet dobilo svojo prvotno barvo. Za odpravljanje madežev kislinskega ali lugastega značaja veljajo ista pravila kakor pri zastrupijenju s kislinami ali lugi. Protistrup za luge so kisline: limonin sok in kis, oba razredčena. Protistrup za kisline pa so lugi: milnica, pepelnica, jedilna soda, mleko, apnena voda itd. Prvo ali drugo sredstvo zaužiti strup razredči in ga je laže spraviti iz želodca, tako pa tudi iz obleke v oBliki madeža. JioCfi a naših a&Cekafi Če pravočasno nekaj ne ukrenemo proti moljem, nam lahko povzročijo zelo veliko škodo. V neki hiši so molji prežrli točno na sredi hrbta lep nov črn kostim. Gospodinja je bila vsa obupana. Samo dva meseca ni bila vzela v roke kostima, ki je v poletnih mesecih visel v omari. Niti na misel ji ni prišlo, da bi bila morala ta komad vsaj vsakih 14 dni obesiti na sonce, zrak in veter. Enaka nesreča se je zgodila neki drugi ženi. Ko je jeseni vzela iz skrinje svojo krzneno boo, je bila vsa uničena od moljev. V Ameriki, kjer je veliko volne in krzna, napravijo molji vsako leto za ogromne milijone škode. Največ škode delajo na finih volnenih preprogah, kajti tam je težko najti tla, ki bi ne bila pokrita s preprogo. Tudi veljajo nepokrita tla za največjo revščino (bare floor). Ce opazimo, da nam molj frfota po sobi, hitimo za njim in ga skušamo uničiti z rokami. Toda to je samo en molj, morda vrhovni poglavar družine moljev, ki se skrivajo kje v topli, mehki ip temni postelji našega krzna in volne. Molj izleže jajčka in iz jajčk so kmalu tu mladiči. Ti mladiči ugonabljajo volno, še preden so se dobro izločili iz jajčec. Molj je zelo nevaren človeški družbi, zato mu ne smemo dovoliti, da bi se rodil pod našo streho! Vse naše volnene in krznene stvari, ako jih imamo, znesemo po večkrat na mesec na sonce, zrak in veter. V zimskem času nam tega ni treha, ker v mrazu se nam molji ne bodo zaredili v obleki, ki jo večkrat nosimo. Največjo pažnjo volnenim izdelkom pa posvetimo spomladi, ko jih spravljamo čez poletje. Skrbno jih moramo čistiti vseh madežev, volnene odeje operemo, krzno in drugo volneno blago stepemo prahu, skrtačimo, presušimo in presončimo, natresemo na obleke veliko naftalina ali položimo med nje krpe, namočene v terpentinu, ter vse skupaj dobro zavijemo v časopisni papir, potem pa še dobro zašijemo v vrečo iz gostega blaga. V prodajalnah s papirjem dobimo papirnate vreče, v katerih so predmeti precej varno spravljeni. Molji ljubijo temo, nesnago, toploto, volno, lase in krzno. V čiste, prezračene in presončene in zavarovane predmete molji ne bodo našli poti. Cenjene ga&padinje, zahtevajte KIS ZA VLAGANJE kumare in sočivja, najfinejši vinski in naravni kis, katerega izdeluje ter za njegovo jakost in kakovost jamči TOVARNA KISA Brata Pečnik Ježica pri Ljubljani TELEFON JEŽICA štev. 6 O spanju šatskega Umka Šolski otrok potrebuje še posebno dosti spanja. Neprespan otrok se nikakor ne more dobro učiti, ker ne more zbrati svojih misli. So ljudje, ki trdijo, da se imajo za vse svoje uspehe zahvaliti spanju. Dan po neprespani noči je bil vedno slab dan. Če velja to za odrasle ljudi, mora še bolj veljati za otroke, ki jih pri njihovem delu. ne spremlja toliko razum. Otroci ne smejo hoditi pozno spat in tudi ne smejo prezgodaj vstajati. Prava ura za vstajanje je sedma ura zjutraj, za spanje pa osma zvečer. Otroci naj večerjajo zgodaj, nikoli pa ne pozneje kakor ob sedmi uri. Sicer je zdravniško dokazano, da otroku pozna večerja ne moti spanja, pa radi ljubega reda naj bo večerja vsak dan točno ob eni in isti uri, če' prej ne, vsaj ob sedmih. Če bo šel otrok dovolj zgodaj spat, bo zjutraj prespan in bo lahko vstal. Neprespan otrok težko vstane, ni ga mogoče spraviti iz postelje, potem pa je čemeren. Ravnajmo se po sledeči označbi in dobro bomo storile otrokom in sebi, saj se marsikateri materi šele potem „ohladi glava“, ko gredo otroci spat. Starost Čas spanja let zvečer od ure zjutraj do ure skupaj ur 4—6 6 ali 7 7 12 — 13 6—8 7 „ 8 7 11 — 12 8 — 10 7 30 „ 8 7 11 - 11V2 10 — 12 8 „ 830 7 ioy2 - n 12 — 14 830 „ 9 7 10 — IOV2 14 — 16 9 „ 10 7 9 — 10 16 — 18 930 „ 10 7 9 - 91/2 18 dalje 10 „ 11 7 8—9 Važno je, da hodi otrok vedno ob isti uri spat in tudi tako vstaja. Prve ure spanja so najbolj mirne, proti jutru se začne otrok obračati, dokler ni ob svoji uri čisto zbujen in pripravljen, da vstane. Mirno, dobro spanje pa zavisi v glavnem od tega, kako je otrok pripravljen, preden gre k počitku. Nikoli ne sme otrok v posteljo, ne da bi se bil prej umil: obraz, vrat, roke in noge. Ako je količkaj mogoče, naučimo otroke, da si bodo vsak večer, preden bodo smuknili v spalno obleko, umili tudi svoj spodnji del telesa. Posebno pozornost moramo posvetiti zobovju šolskega otroka. Če si otrok noče umiti vsak večer zob, naj tudi kazen zato ne izostane, če. ni pomagala prej lepa beseda! Naj se nikoli ne zgodi, da je šel otrok spat z nečistimi zobmi! Med dnevom so se med zobmi nabrali ostanki hrane, ki ponoči gnije in kislina razjeda zobe. Umivanju zob se bo otrok tako privadil, posebno če bo vedel, zakaj si jih mora čistiti, da bo vstal sredi noči in si jih šel umit, če bi tega ne bil storil zvečer. Tudi naj ne gredo otroci nikoli v posteljo, ne da bi se bili preoblekli v spalne srajčke. Naj bo to spalno oblačilo kakršno koli, samo čisto in ohlapno naj bo in ne tisto, v katerem je bil otrok ves dan. Če je otrok na vse te stvari navajen zgodaj v svoji otroški dobi, jih ne bo nikoli opustil pozneje v življenju, dočim se pozneje otroci kaj težko navadijo na take stvari. Večerno umivanje in preoblačenje preide otroku tako v navado, da se tega dela niti ne zaveda, opravi ga skoro podzavestno, zato pa tudi brez truda. Več umivanja pomeni manj pranja perila, kar je posebno važno za sedanje čase, ko je milo drago. Megličeva. JhaviCa duševne higiene Po zadnji svetovni vojni so postali ljudje bolj mračni, nesrečni in nezadovoljni sami s seboj. Učenjaki, ki so to spremembo na ljudeh še bolj občutili in globlje dojeli, ker so slutili, kakšne porazne posledice bi moglo imeti tako razpoloženje za zdravje narodov, so prišli do sklepa, da so potrebna pravila za duševno uravnovešenost človeka. Ta pravila so bila sprejeta na zdravstvenem kongresu v Torontu in so naslednja: 1. Napravi si načrt za življenje in drži se ga. 2. Potrudi se, da se vživiš v svoje delo. 3. Prilagodi svoje misli o delu zavesti, da je tvoje delo tudi delo za tvojega bližnjega in za domovino. Vsak poklic ima svojo vrednost. Skrbi, da se pri svojem delu čim bolj usposobiš. 4. Tvoji izdatki ne smejo presegati tvojega zaslužka! Ne zanašaj se na druge, da ti bodo pomagali. Bodi ponosen! Skrbi, da imaš v hranilnici malo vsoto denarja za izdatke, ki jih ne moreš kriti iz rednega dohodka. Misel na ta znesek je velika tolažba. Skrbi za stare in onemogle dni že v svojih mladih letih. 5. Dan si razdeli v tri dele: v delo, razvedrilo in počitek. Delo je bistvo našega življenja. Brez dela ni življenja. Dnevi naj ti ne potekajo brezplodno. Po delu mora priti razvedrilo. Ne išči razvedrila po gostilnah ali plesiščih v kasno noč, temveč tam, kjer se spočijete duh in telo. Ne zaničuj počitka! Brez počitka boš slabo delal. Telovadi vsak dan. 6. Predaj se svojemu delu z vsemi svojimi duševnimi in telesnimi močmi in isto stori tudi pri razvedrilu. Ne bodi polovi-čar, ker se ne boš dovolj odpočil. Naj ne vplivajo osamljeni primeri na smernico tvojega življenja, temveč pojdi po svoji začrtani poti. 7. Jej zmerno in žveči počasi. Ne použij ničesar, česar nisi dobro zgrizel. Dobro se zavedaj, katere stvari so škodljive za tvoje zdravje, in dosledno jih odklanjaj. Uživaj samo zdravo hrano. Alkohol škoduje, pa tudi kava in čaj. V mali količini je zdravilo, v veliki strup! Nikotin je strup! 8. Skrbi za svoje telesno zdravje. Čuvaj nad svojimi zobmi! Na vsak svoj rojstni dan pojdi k zdravniku, da te preišče in ugotovi dobre in slabe strani tvojega zdravja, in ravnaj se po njegovih navodilih. 9. Ne muči se s temnimi mislimi. Zatri jih v sebi s silo in misli na vesele stvari. 10. Imej zaupanje v bodočnost. Skušaj si predstavljati sleherno zadevo s čim svetlejše strani. Žalosten in zagrenjen človek hitreje zapade telesnim in duševnim boleznim. 11. Ne verjemi, da se te drži smola in da zate ne bo nikoli več svetlega dneva. Ne čakaj sreče s prekrižanimi rokami! 12. Zdravniki smatrajo za zdravega človeka tistega, ki je notranje uravnovešen, zdrav in skromen. 13. Ne pričakuj preveč od življenja, poglej, koliko so dobili drugi, ki so prav tako gradili gradove v oblake! Razočaranje prinese bolezni in obup. 14. Kadar ti je zelo težko pri srcu in se ti zdi, da ne moreš več živeti, da ne vidiš nikamor več, tedaj pojdi k svojemu dobremu prijatelju, ki ima zdrave nazore o življenju, in mu potoži. Bolje ti bo, megla se bo razpršila, spet boš videl svetle dneve. 15. Ce pa se zavedaš, da se je nekaj v tebi spremenilo, kar je tuje tebi samemu, ker nikoli nisi bil tak, tedaj pojdi k zdravniku in mu to povej. Zdravnik bo razumel, ker pozna delovanje raznih žlez, ki so dostikrat odgovorne tudi za duševne pojave. 16. Ne vzgajaj mladine v bojazni, ne v hlapčevstvu, vzgajaj jo v samozavesti, ljubezni do bližnjega in do domovine. 17. Upoštevaj mnenje svojih bližnjih. Ne zavrzi nasvetov, ne da bi jih bil prej proučil. Skušaj najti izvor predsodkom do izvestnih oseb ali dejanj. Ljudje, ki so polni predsodkov, radi zapadejo živčnim in duševnim obolenjem. Ne imej predsodkov! 18. Ne razburjaj se, če te ljudje ne razumejo. 19. Štej do sto, preden daš svojim čustvom priliko do razburljivega izražanja. Dobro premisli, kdaj je nujno potrebno, da kaj pripomniš, in kdaj ni. Za neizgovorjene besede ti ne bo nikoli žal, za izgovorjene čestokrat. Obvladaj se! 20. Bodi si na jasnem glede spolnih odnosov. To so prirojena čustva, ki naj jih vodi in usmerja naš razum! Skušaj v tem pogledu razumeti svojega bližnjega, postavi se v takem primeru na fiziološko, znanstveno in zdravstveno stališče. Skrbi, da bodo tvoji otroci pravočasno obveščeni o spolnem vprašanju in o zahtevah organizma, ki se bodo pojavili. Ne dopusti, da se jim bo ta skrivnost razodela po umazanih ustih! 21. Imej zaupanje v pravico in ljubezen in naj te noben dogodek ne odvrne od tvoje vere! 22. Bodi dober, pošten, pravičen, delaj vedno samo tako, da ti nikdar ne bo vest ničesar očitala, pa bo tvoja smrtna ura lahka, kadar koli bo prišla. Katje ie davno iireiskušeno je gotovo dobro T. S.: Kramljanje o vojnem letalu v Oe pred 30 leti nihče niti sanjati ni mogel, da bo naprava, O ki so se z njo ukvarjali „usekani tehniki", že za naših dni spremenila vojno umetnost. Takrat so se prva šibka letala komaj vzdignila v zrak in le najgorečnejši so verovali, da je novi stroj več kakor senzacija za zijala. Danes je narobe. Nekritična gostobesednost novin je ustvarila celo zgrešeno prepričanje, da je letalo najnevarnejše orožje, ki zmore vse, ki mu ne moreš uteči. Res, ni je več vojske brez zrakoplovstva, toda uničiti z njim vse in izsiliti odločitve, to, se zdi, vendarle ni mogoče. Pa pokramljajmo raje o rečeh, ki nas bolj mikajo! Letalo je danes mnogo hujše orožje, kakor je bilo v minili vojski, saj se je v teh 20 letih talko spopolnilo, da si tega takrat niti veščaik ni upal misliti. Hitrost in nosilnost, s tema pa tudi daljava letenja, so se za nekajkrat povečale. Težko bi dobili sodoben bombnik, ki ne bi preletel 450—550 km na uro, ali lovca izpod 550 km. Seve, to so največje hitrosti, ki jih uporabljamo samo v sili; navadno letamo z manjšo močjo, s tako imenovano „potno brzino", ki je blizu za četrtino manjša, ker bi sicer stroji preveč trpeli. Zaradi boljše predstave si preračunajmo to velikansko hitrost na bolj otipljive številke. Letalo, ki brzi s 540 km na uro (km/h), šine v 1 sekundi 150 m daleč. Nameri si v svoji okolici teh 150 m in si živo misli, da jih preletiš v sami sekundi! Kilometer ima ta ptič za seboj v pičlih 7 sekundah; vso Ljubljano, ki meri poprek okoli 3 km, bi torej preletel v 21 sekundah. Kaj lahko v tem času storiš, da se ga ubraniš? Nič! Vidiš, kako ogromnega pomena je za tvojo varnost dobra obveščevalna služba, ki te za časa opozori, da se bližajo^ sovražni letalci. Velika je tudi nosilnost letala. Današnji bombnik naloži razen 2—5 ton goriva (bencina, olja) še posadko od 4—10 ljudi in orožja tudi 1—4 tone bomb raznih velikosti. Temu primerno so močni tudi stroji. Zaradi varnosti in gospodarske delitve dela so vsa večja letala opremljena z več stroji, navadno 2—4, katerih vsak zmore 800—1200 konjskih sil (ks). Tolikšna moč kajpa na debelo žre bencin. Pri polni brzini lahko računamo 20 gramov na uro za vsako konjsko silo; pa izračunaj, koliko porabi bombnik s 3000 ks, če je 4 ure v zraku! Seve je tudi zanesljivost strojev skoraj popolna in se zelo redko pripeti, da ta ali oni motor zataji. Zaradi samega letenja to pri večmotorniku tudi ne pomeni mnogo, ker je gorilna moč tako razdeljena, da na pr. dvomotornik z enim samim motorjem vsaj še vodoravno lahko leti, trimotornik z rlvema pa skoraj normalno, se torej lahko celo še vzpenja. Enomotornik in vobče letalo, ki nima več zadosti gonilne sile, se mora seve pri priči spustiti. Zaradi velike hitrosti in nosilnosti letimo lahko brez primere dlje kakor tovariši v minili vojski. L. 1916. so bili veščaki presenečeni, ko je priletel prosluli italijanski pesnik D’Annunzio nad Dunaj, 600 km za fronto! Danes pa lahko povprečen bombnik ostane brez prestanka 7—9 ur v zraku in preleti v tem času 2500—3000 km. Od nas bi torej prišel Sl. l. Slika je posneta pozimi 1916. na ruski fronti iz višine 5000m. Vidijo se strelski rovi, zvezni jarki, pred njimi žične ovire. skoraj v vse evropske kraje ter v severno Afriko in nazaj, ne da bi pristal. Lovec kajpa ne more tako daleč, saj to tudi ni njega namen; še vedno pa ostane v zraku 2—3 ure; lahko bi torej preganjal sovražnika do Beograda ali Napo-lija in se spet vrnil. Letalec sam je tudi mnogo huje oborožen kakor nekdaj. Ponajveč je na avionu 4—5 strojnic debelega kalibra (12, 13, 20—22 mm), čedalje bolj pa se letala opremljajo tudi z brzostrelnimi topiči (kaliber okoli 37 mm). Najbolje so seve oboroženi lovci. Tako ima poznano angleško lovsko letalo 8 strojnic v krilih. Ko že vse napreduje, so „napre- dovale“ tudi puške, in tako ne dobiš več strojnice, ki bi ustrelila manj ko 700—800 krat na minuto; da, normalno-kalibrske letalske strojnice zaregljajo celo 1300 krat. Mnogovrstna je poraba letal v vojski, zato niso vsa enaka, temveč so prilagojena vsako svojemu opravilu. V splošnem jih ločimo v bombnike-daljinske poizvedovalce, bombnike-strmoglavce, bližinske poizvedovalce in lovce. Že imena kažejo, s čim se ukvarjajo. Strmoglave! so posebno trdno izdelana letala s potrebnimi merilnimi napravami za Sl. 2. Posnetek iz višine 1600 m. Razločno vidiš na spodnji polovici reko, na zgornji pa cesto in železniško postajo. bombardiranje v strmoglavem letu. Ta način je mnogo bolj zanesljiv, kakor bombardiranje iz vodoravnega leta. Letalec šine iz velike višine zelo strmo na cilj, pri čemer meri z vsem letalom. Posebno merilo mu omogoča, da leti natanko na cilj. Ko doseže zadosti veliko hitrost (do 800 km/h) in primerno nižino, sproži bombo. Ta zleti z isto brzino (do 250 m v sekundi!) po isti poti naprej, torej naravnost na žrtev; napadalec se pa obrne znova v višino (Sl. 3. in 8.). Zaradi velike hitrosti je tako delo naporno in terja izurjenega, izkušenega in vestnega človeka. Strmoglavo bombardiranje je zanesljivo; trdijo, da zadene 95% bomb. Učinek je tudi zato večji, ker ima bomba zastran velike hitrosti veliko prebojno moč. Ta način se uporablja za manjše cilje: ladje, čete, mostove, utrdbe in podobno, kjer je treba velike natančnosti. Bomba, spuščena iz vodoravnega leta, prosto pada zaradi svoje teže; poleg tega jo potegne letalo za seboj, ker ima seve izstrelek spočetka isto brzino naprej kakor avion, v katerem se je peljal. Tako ne pade naravnost navzdol, marveč leti proti zemlji v loku kakor kamen, ki ga zalučamo z vzvišenega stojišča (Sl. 4.). Za letalca je precej težko natanko določiti ta lok. Krivuljo določamo z merili, ki so \ Sl. 5. Bombardiranje iz strmoglavega leta. Sl. 4. Bombardiranje iz vodoravnega leta. v bistvu sestavljeni iz sekundnega časovnika, ravnil z višinskimi in sekundnimi lestvicami ter premičnimi muhami. Pri preračunu je treba upoštevati višino, iz katere bombardiramo, hitrost letala, veter in odpor padajočega izstrelka v zraku. Brž ko ni eden teli činiteljev pravilen, ne zadeneš v celo. Vidite, da je majhne cilje težko uničiti, zato se ne čudite, če si hodijo nasprotniki po cele tedne obmetavat naprave, pa te na koncu še vedno stoje. Letalo ni več „sezousko“ orožje kakor včasih. Danes ga ne zadrže ne oblaki ne megla, ne dež ne sneg. To in pa veliko povečanje daljav je storilo, da mora biti letalec v plovbi po zračnem morju zelo dobro podkovan, da se ne Sl. 5. zgubi. To plovbo omogočajo zanesljive naprave. V vedrem vremenu zadošča za kratke daljave zemljevid, na večje razdalje si pa moraš pomagati še s kompasom in časovnikom, da voziš v ravni smeri in da veš, koliko poti imaš že za seboj. Kadar zemlje ne vidiš — v megli, oblakih in ponoči — se moraš posluževati še višinomera. Sicer si pa v takih primerih raje pomagamo z radiom. V načelu je plovba po brezžičnih aparatih preprosta. Izkoriščamo lastnost obročaste navpične antene, da daje najmočnejši glas takrat, ko je obrnjena vzporedno z valovi, ko torej kaže v smeri, iz katere prihajajo; najšibkejšega pa takrat, ko stoji na to smer pravokotno. Če napravimo reč tako, da anteno vrtimo nad okroglo ploščo s kompasno stopinjsko lestvico, lahko po najmočnejšem glasu doženemo, iz katere svetovne smeri prihajajo valovi neke brezžične oddajne postaje. Če si na zemljevidu to smer začrtamo od tistega mesta pod tem kotom in če si poiščemo še kako drugo postajo ter si tudi to smer vrišemo, se nahajamo nad krajem, kjer se premici sekata (Sl. 5.). (N. pr.: Brzojavec v letalu je dognal, da leti od radijske postaje A v kotu 71° — računano od zemeljskega severa S, — postajo B je pa slišal v kotu 338°. V tem trenutku je letalo nad, krajem, kjer se premici sekata (Sl. 3.1* Če nas je zanesel veter iz smeri, tedaj bomo nad drugim krajem kakor bi morali biti po preračunu in se moramo vrniti na pravo pot. Za plovbo po radiu je uporabna vsaka postaja, samo vedeti moramo, katero slišimo. Zato postaje v vojskujočih se državah ponoči, ko letala najraje napadajo, ne oddajajo, da ne bi sovražniku pomagale na tej poti. Plovbni preračuni morajo biti natančni, saj prideš na daljavo 1000 km že za 20 km iz smeri, če si se pri kom- Sl. 6. Letalca pozorno opazujeta inštrumente in vodita letalo skozi meglo. pasu uštel za eno samo stopinjo, kaj šele, če ne računaš z resnično hitrostjo. Zanesljivi plovbni inštrumenti na pr. omogočajo Nemcem, da hodijo obstreljevat London tudi, kadar ga ne vidijo. Leteč v smeri in računajoč pot po času, vedo, kdaj so nad mestom, in na slepo spuščajo bombe. Seve z njihovih letališč do tja m več ko 120—150 km, London pa meri povprek 50—40 km. Kdor bi hotel zgrešiti tak velik cilj na tako kratko razdaljo, se bi moral ušteti za 10—15 kompasnih stopinj; takega letalca pa ni na svetu. Desetkrat teže je Angležem najti ponoči Berlin, saj imajo do tja 1200—1400 km, in letijo skoraj ves čas nad branjenim ozemljem. Letenje v temni noči in v megli je pa kočljivo tudi čisto voznotehnično. Brž ko človek ne vidi horizonta, si začno njegovi čuti norca briti iz njega; kmalu ne ve, ali stoji na nogah ali na glavi. Pripetilo se je že, da je kdo priletel strmoglavo iz oblaka, čeprav je bil prepričan, da leti pravilno vodoravno. Izumili so zato vrsto naprav, ki pri letenju brez vnanje vidljivosti, „na slepo“ pravimo, kažejo položaj letala, ali je vodoravno ali visi, ali se vzpenja, ali pada, kako visoko je, s kolikšno brzino leti itd. Letenje s pomočjo teh inštrumentov je popolnoma varno. Učinkovitost letalstva zelo zavisi od vidnosti. Podnevi in v vedrem vremenu se vidi skoraj vse, tudi iz velikih višin, zlasti v navpičnici. Iz višine 5000 m na beli cesti dobro razločiš premikajočega se človeka, avto ali voz. Na veliko daljavo zagledaš naselja, hiše, ceste, železnice in vode (Sl. 1, 2.). Soparičaist zrak sicer znatno omeji vidnost v daljave, le malo pa vidnost v navjučnici. Tudi v mesečnih nočeh se zelo dobro vidijo gozdovi, naselja, vode, ceste in železnice, luči, tudi slabotne, pa z velike daljine. V temnih, celo deževnih nočeh sem se prepričal, da se še vedno vidijo iz srednjih višin bele ceste, večje vode pa iz daljave več kilometrov. Iz manjše višine, 1000—2000 m, se kajpa vidi vse še bolje. Pred leti sem na vajah zalotil ves bataljon, ki se je bil skril pod drevje ob cesti. V oči so me dregnile dolge enake sence na travniku — bilo je proti večeru — Sl. 7. Skozi vrata na dnu letala zažvižga bomba v globino. v pravilnih razdaljah, toda ne bil bi spoznal vojaškega oddelka, če ne bi bili mnogi posamezniki izpod vej, po svojih mislih oprezno, zijali vame. Svetli obrazi na temni zelenjavi so mi pokazali, iz kakšnih „kolov“ je senčasti obcestni „plot“. Letel sem 1200 m visoko. Sprašujete, koliko prav za prav takale bombnikova pošast vleče nevarnega tovora in kam ga spravi? Kakor v drugem, se tudi v tem tipi zelo razločujejo. Za presojo pa naj povem primer večjega letala. Le-to naloži ali do 330 zažigalnih bomb po 1—2 kg, ali 12 bomb po 100 kg, ali 4 po 250 kg, ali pa 2 po 500 kg. Mislimo si učinek, če spusti, leteč s hitrostjo 300'km, vseh 12 stokilskih bomb v presledku po pol sekunde, na ljubljansko postajo: na vsakih 50 m bi se razletela ena bomba; postaja bi bila za lep čas uničena. Pa dodajmo k enemu letalu še dva spremljevalca — tako navadno napadajo — kar da še 24 bomb. Ker letita tovariša 30—50 m levo in desno za vodnikom, bi nastala s tem 600 m dolga in 100 m široka raz-orana groblja. Pri tem ne pozabimo, da pri današnji natančnosti meril bombarder sicer morda ne bo zadel leve tirnice na tiru št. 2, po kateri si je vzel smer, zatrdno pa izstrelek ne bo zadel v prazno, saj je cilj velik. Bombe se obešajo za kljukice na posebna vešala v trupu, pod njem ali pod krila. Ko mu pride cilj pod muho, bombarder s pritiskom na gumb ali s potegi j ajem za ročico odpne kljukico in bomba zažvižga v globino (Sl. 7.). Mnogo ljudje sprašujejo, kaj se zgodi, če zadene letalo krogla. No, prav kakor vojak ni mrtev, če mu preluknjaš kapo, tako tudi aviona ni konec, če mu tudi stokrat preluknjaš krilo; prav nič se mu ne pozna. Kdor ga hoče uničiti, mora že zadeti kak plemeniti del: m 'M Lji; V S1- a _ Strmoglavčcva bomba švigne na smrtno pot. posadko, posodo za gorivo, motor, nosilce kril in podobno. V zraku kaj zadeti pa ni lahko, že zaradi velikanske hitrosti ne. Z zadetki z zemlje tako ne moremo mnogo računati. Skušnje v 'tej vojski namreč kažejo, da protiletalsko topništvo ni resen uničevalec letal, ampak kvečjemu nagajač, ki ti pri delu ne da miru; komaj 2% vseh zbitih letal si piše na svoj rovaš topništvo, vse ostalo opravi lovec. Toda s tem smo spet v področju, ki ne spada več v ta članek. Saj nismo hoteli drugega, ko pokramljati o rečeh, ki nas delajo najbolj zvedave. Mark Twain: Dejstva o znani pogodbi za dobavo govedine V nekaj besedah bom narodu skušal razložiti vso zadevo (v ’ katero sem bil sam zapleten, in to v neznatni meri), ki je tako razburila javnost, izzvala toliko jeze in polnila stolpce listov obeh polobel s potvorjenimi poročili in ekstravagantnimi komentarji. Izvor vse te afere je bil približno tak (z vso resnostjo trdim, da lahko vsak podatek v tem kratkem zgoščenem poročilu najdete v uradnih zapisnikih): Umrli John AVilson Mackenzie iz Rotterdama, v državi New Yersey, se je pogodil z Zvezno vlado okoli 10. oktobra 1' 1861., da bo dobavil generalu Shermanu skupno trideset sodov govedine. Yse v redu. S to govedino se je napotil za Shermanom, toda ko je prišel v AVashington, je Sherman že izginil v Manasas; mož je zato pobral svojo govedino in krenil za njim, a bil je prepozen; šel je za njim v Nashwille, iz Naslrwille-a v Cha-tanogo, iz Chatanoge v Atlanto — a Shermana ni nikjer jnogel dohiteti. Iz Atlante je ponovno krenil za njim in mu je tako rekoč sledil za petami do morja. Končno je zvedel, da je Sherman odpotoval na ladji „Kvarkersko mesto“ v Sveto deželo. To ga ni prav nič zmedlo, vkrcal se je za Beyruth v nadi, da ga bo po poti prehitel. Ko pa je prišel v Jeruzalem, je zvedel, da se Sherman, popolnoma naravno, ni vkrcal za Sveto deželo, ampak je izginil nekam v prerije pretepat se z Indijanci. Zato se je s svojo govedino vrnil v Ameriko in krenil za generalom v Skalne gore. Po dolgem in napornem potovanju se je približal generalovemu taboru na dve nhlji; toda tedaj se mu je pripetila nezgoda. Našli so ga Indijanci, ga pobili s tomahavkom in ga skalpirali ter mu na koncu povrhu še pobrali govedino. Vso so jo pobrali, le en sodček so pustili, katerega je zaplenila Shermanova armada, tako da je koncem koncev junaški dobavitelj vsaj delno, še po svoji smrti izpolnil pogodbo. S testamentom je zapustil to pogodbo svojemu sinu Bartolomeju Wilsonu. Ta je sestavil najprej račun, nato je legel v posteljo in končno umrl. Račun se je glasil: Zedinjenim državam za račun pokojnega Johna Macken-zieja iz Rotterdama (New Yersey)! Za trideset sodov govedine za generala Shermana............................. 3000 Dol. Za potne in transportne stroške.......... 14.000 „ Skupno 17.000 Dol. Pogodbo je prejel kot zapuščino William J. Martin, ki jo je poskušal vnovčiti, a je prej umrl, preden je to dosegel. Naslednji dedič je bil Barker J. Allen in tudi ta jo je poskušal vnovčiti, a tega ni doživel. Zapustil jo je J. Rogersu, ki je poskušal stvari napraviti konec, pa je prišel samo do devetega preglednika računov. Tedaj je namreč prišla ponj smrt in ga docela nepozvana vzela s seboj. Pogodbo je prejel neki V. Plopkins iz Comectituta, ki je v štirih tednih in dveh dneh prišel do dvanajstega preglednika računov in na ta način dosegel rekord. V svoji oporoki je zapustil pogodbo svojemu ujcu Johnsonu. Zadnje njegove besede so Bile: „Ne jokajte za menoj, rad grem na drugi svet." Zares je rad odšel, sirota nebogljena. Sedem ljudi je podedovalo pogodbo; a vsi so pomrli, še preden so jo mogli vnovčiti. Končno je prišla pogodba v moje roke, in sicer po nekem rojaku H. B. Hubardu iz Indiane. Ta je bil dalj časa z menoj skregan, a na zadnjo uro je poslal po mene in mi vse odpustil, povrhu pa mi je dal še pogodbo o govedini. Tu se končuje zgodovina pogodbe vse do časa, ko je prišla meni v roke. In sedaj se bom potrudil in skušal narodu jasno in pregledno razložiti vse, kar sem imel jaz v zvezi s pogodbo opraviti. Odnesel sem račun o govedini z računom o potnih in prevoznih stroških predsedniku Zedinjenih držav. Predsednik mi je dejal: „Torej, Sir, kaj naj naredim za vas?" Odgovoril sem mu: „Gospod predsednik! Ali na dan 10. oktobra 1861., ali pa okoli 10. oktobra je pokojni John Wilson Mackenzie iz Rotterdama v New Yerseyu sklenil z vlado pogodbo, da bo dobavil generalu Shermanu skupno 30 sodov govedine ...“ Tedaj mi je segel v besedo in me je zelo prijazno a odločno vrgel ven. Naslednjega dne sem poselil državnega tajnika. Dejal je: „No, kaj bo dobrega, gospod?" Pričel sem: „Vaše kraljevsko Veličanstvo! (Mislil sem, da ga bo ta nagovor kaj bolj ganil.) Ali 11. oktobra 1861., ali pa okoli 11. oktobra je pokojni John Wilson Mackenzie iz Rotterdama v New Yerseyu sklenil z vlado pogodbo, da bo dobavil generalu Shermanu skupno 30 sodov govedine ...“ Dalje tudi tu nisem prišel. „Dobro, dobro, gospod," me je prekinil, „v tej vladni pisarni nimamo nobenih poslov s pogodbami o govejem mesu." Pozdravil sem in odšel. O vsej stvari sem intenzivno premišljeval in končno sem drugi dan obiskal vojnega ministra, ki mi je dejal: „Le brž gospod, ne zadržujte me!" Rekel sem: „Vaše presvetlo Visočanstvo! 11. oktobra 1861., ali pa okoli 11. oktobra 1861. je pokojni John Wilson Mackenzie iz Rotterdama v New Yerseyu sklenil z vlado pogodbo, da bo generalu Shermanu dobavil skupno trideset sodov govedine ...“ Tudi tu ni šlo dalje. Baje tudi on ni imel nobenega posla s pogodbami o govejem mesu in generalom Shermanom. Pričel sem vso stvar še enkrat premišljati in dozdevati se mi je začelo, da je to vse skupaj zelo čudna vlada. Izgledalo je, kot da bi se možje radi izrezali iz afere tako, da bi jim je znamka, ki zajamči trgovcu lahko prodajo. Kdor čevlje kupi, je zadovoljen: trgovec, ker s čevljem te znamke svojo stranko brezhibno postreže, občinstvo pa, ker pozna, da je ««®*ROT©S“ izdelek prvovrstna kvaliteta. Znamka tiRROTOS** nudi trgovcu garancijo za zadovoljne odjemalce. Dobite jih v vseh zadružnih prodajalnah. JeŠe« izdelovanje čevljev, TrŽIČ ne bilo treba plačati tistih trideset sodov govedine. Drugega dne sem se prikazal pri notranjem ministru. Poklonil sem se mu do tal in pričel: „Vaše vsemogočno carsko Veličanstvo! Na dan 11. oktobra ali pa morda okoli 11. oktobra 1861 .. „Že vem dobro, že vem, gospod. Slišal sem že o vas. Pojdite, pospravite svojo dolgočasno zgodbo o govedini in se ne prikažite več v tem uradu. Ministrstvo za notranje posle nima nič opraviti z oskrbo vojske." Odšel sem. Toda sedaj sem bil besen. Rekel sem si, da bom svojo pravico dosegel na ta ali drugi način. Siti me bodo do grla, bodo že videli! V vseh oddelkih te čudne vlade me bo dosti, vse dokler ne bo ta stvar urejena in moja pravica dosežena. Ali bo račun izplačan, ali pa bom padel na polju slave kot vsi moji predniki. Naskočil sem poštnega ministra, zalezoval predsednika Kongresa (narodna skupščina, op. prev.), oblegal poljedelskega ministra1. Tudi oni niso imeli nobenega posla s pogodbo o govedini. .Odšel sem k direktorju generalnega patentnega urada1. Nagovoril sem ga: „Vaša prejasna zvišenost: Na dan 11. oktobra ali...“ „Gromska strela! Zdaj ste našli še mene in zdaj boste še tu divjali z vašim alarmantnim govejim računom! Dragi gospod, mi nimamo nobenega posla s pogodbami za vojsko!" „Da, to je vse v redu, vse lepo . . . Toda nekdo mora plačati račun in vi boste plačali sedaj takoj ali pa —- ali pa bom zaplenil ves ta stari patentni urad z vsem, kar je v njem. ‘ „Toda, prijatelj ...“ „Prijatelj gor, prijatelj dol, me nič ne briga! Meni je vseeno, ne poznam nobene razlike, cenjeni gospod. Patentni urad je odgovoren za to govedino, tako mislim jaz in patentni urad bo to, hočeš nočeš in pristojen ali nepristojen, plačal." Končno se je stvar končala z bitko. Patentni urad je zmagal. Toda nekaj koristnega sem vendar izvlekel iz te afere. Dejali so mi, da je morda finančno ministrstvo pravi kraj za te stvari; tja da naj grem. In jaz sem šel. Dve uri in pol sem čakal in potem me je sprejel prvi direktor državne blagajne. Pričel sem: »Vzvišenost! Ekscelenca! Zelo plemeniti, prečastiti si-njore! 11. oktobra 1861. ali pa morda okoli 11. oktobra 1861. je pokojni....“ »Nehajte, gospod. Poznam vas. Pojdite k pirvemu overo-vatelju računov!" Tako sem storil. Ta me je poslal k drugemu pregledniku računov; drugi k tretjemu, a tretji me je poslal k petemu - za vsako perilo! kontrolorju v oddelku za sesekljano meso. Vse skupaj je obetalo najbolje. Mož je prebrskal svoje knjige in akte, a o pogodbi Mackenzieja ni bilo ne duha ne sluha. Odšel sem k šestemu kontrolorju tega oddelka. Tudi ta je premetal vse svoje akte, vse svoje papirje, toda brez uspeha. Pogum mi je občutno splahnel. V tem tednu sem dospel do dvanajstega kontrolorja, naslednji teden sem se znašel v oddelku za reklamacije, tretji teden so me odposlali v oddelek za zapadle pogodbe in nato sem presedlal v oddelek za zamrznjene kredite. Tega sem končal v treh dneh. Končno mi je preostal le še en kraj. Oblegal sem šefa računskega urada (oddelek razno") — prav za prav n jegovega tajnika — njega namreč ni bilo. Tam sem našel v sobi šestnajst mladih dam, ki so nekaj zapisovale v knjige; sedem postavnih uradnikov pa jih je nadzorovalo. Mlade dame so se smehljale preko ramen, mladi uradniki so jim vračali smehljaje in vse je izglodalo tako prisrčno kot na svatbi. Dva ali trije uradniki, ki so prebirali časopise, so me strogo pogledali, ko sem vstopil; a svoje čitanje so lepo nadaljevali in nihče mi ni dejal ne bev ne mev. Sicer pa sem se že navadil na to vrsto uradniške vneme v vsej svoji karijeri, polni napetih dogodkov, vse od časa, ko sem vstopil v prvo pisarno oddelka za sesekljano meso in končal v oddelku za zamrznjene kredite. Tako sem bil že izvežban, da sem lahko stal na eni nogi, vse od trenutka, ko sem vstopil v kakšno pisarno, pa tja do hipa, ko me je nagovoril uradnik. Če sem izmenjal nogo trikrat, je bilo to že zelo dosti. Sedaj sem stal na eni nogi toliko časa, da sem jo moral zamenjati štirikrat. Tedaj sem rekel nekemu uradniku, ki je čital: „Prevzvišeni postopač! Kje se nahaja veliki vezir?" „Kaj hočete reči, gospod? Na koga mislite? Če bi radi šefa oddelka, vam moram povedati, da je odšel." „Ali bo danes obiskal harem?" Mladenič me je nekaj hipov motril, potem pa je čital dalje svoj časopis. Toda meni so navade uradnikov zelo znane. Vedel sem, da sem na konju, če bo prebral časopis, preden bo prišla druga newyorška pošta. Še dvoje časopisov mu je ostalo. Ko je tudi te prebral, je zazehal in me vprašal, kaj želim. „Proslavljeni in spoštovani bedak, na dan 11, oktobra 1861. ali morda .. „A tako! Vi ste mož z govejo pogodbo. Dajte mi vaše papirje!" Vzel jih je in dalj časa porabil zato, da se je znašel v njih. Brskal je tu, brskal je tam in končno je našel že davno izgubljen zapisnik o tej pogodbi o govedini — končno je našel kamen, ob katerem so se mnogobrojni moji predniki spotaknili, preden so prišli do njega. Bil sem do dna duše presun jen in vzradošeen, da sem doživel ta kip. S tresočim se glasom sem dejal: „Dajte mi ga sem. Sedaj ko vlada uredila vso stvar!" Tedaj je mož odmahnil z roko in izjavil, da je treba še nekaj urediti. „Kje je ta John Wilson Maekenzie?" je vprašal. „Mrtev je.“ „Kdaj je umrl?" „On prav za prav ni umrl — njega so ubili." „Kako ?‘‘ „S tomahavkom." „Kdo ga je udaril z njim?" »Indijanec, to je jasno. Ali ste morda mislili, da ga je nadzornik nedeljske šole?" »Tako? Torej Indijanec. Kako se piše ta Indijanec?" »Kako se piše? Tega ne vem." »Toda jaz moram to vedeti. Ali ste bili vi tedaj poleg? Ali ste videli, ko so ga skalpirali?" Pokazal sem mu svojo glavo. »Če bi bil tedaj zraven, bi verjetno ne imel več kože na glavi. Bil sem odsoten. Vi torej hočete vedeti, če se je ta stvar v resnici zgodila?" »Da! To je naša naloga! Od kod torej vi veste, da je Mackenzie mrtev?" »Zato ker je umrl v tem času in ker imam razloge, da verjamem, da je od tedaj mrtev. Vem, da je mrtev, prav zares." »Mi moramo imeti dokaze. Ali ste morda ujeli Indijanca, ki ga je ubil?" »Ne.“ »Dobro, ujemite ga, morilca in morilsko orodje." »Toda ..." »Da, da! Morate dobiti Indijanca in tomahavk. Če se bo Mackenzijeva smrt na ta način lahko dokazala, tedaj boste lahko stopili pred komisijo, ki je namenjena pritožbam, z nekaj izgledi, da bo vaša stvar malo napredovala in da bodo vaši otroci eventuelno doživeli to, da bodo prejeli denar. Toda smrt tega moža se mora dokazati! A lahko vam povem tudi to: vlada ne bo nikdar plačala prevozne in potne stroške ubogega Mackenzie j a. Morda bodo plačali tisti sodček govedine, ki so ga zaplenili Shermanovi vo jaki (če bo Kongres dovolil potrebne kredite za to), toda ostalih devetindvajset sodov, ki so jih pojedli Indijanci, ne bo nikdar plačala. Niti enega centa ne." »Dolgujejo mi torej le okoli sto dolarjev in še to ni sigurno?Tn to po vseh Mackenzijevih potovanjih po Evropi, Aziji, Ameriki s to govedino? Po vseh njegovih težavah in mukah? Po vsem tem pokol ju nedolžnih ljudi, ki so hoteli, da bi se jim izplačal ta račun? Toda, mladi človek, zakaj mi ni tega povedal oni prvi nadzornik iz oddelkov za sesekljano meso!“ „On ni nič vedel za to! To končno tudi ni njegova naloga." > - , ; | I 11 „A zakaj mi ni povedal tega oni drugi? Zakaj ne tretji? Zakaj mi niso vsi ti oddelki in ministrstva tega povedala ?“ „Nihče ni vedel. Tu delamo mi vsi le po pristojnosti. Vi ste pristojno postopali in ste dosegli, kar ste hoteli. Taka pot je najboljša. To je edina, sicer počasna, zelo počasna celo, toda sigurna pot.“ »Hvala,“ sem izjavil. Toda tudi za to uslugo sem se hotel izkazati hvaležnega. „Da,“ sem mu dejal, „ta pot je res sigurna smrt. Za mnoge ljudi našega plemena je bila smrt. Sedaj vidim, da je prišla vrsta tudi na mene. Mladi človek, vidim, da ljubite ono lepo osebico tamle, z blagimi modrimi očmi in z jeklenim peresnikom za ušesom. To vidim v vaših neizrekljivo nežnih pogledih; vi bi se radi z njo poročili — pa ste revni. Nate, dajte mi roko, vzemite to pogodbo o govedini, vzemite jo in pojdite, ter bodite srečni! Naj vas Bog blagoslovi, moji otroci!" To je vsa zgodba o znani pogodbi o govedini, ki je vzbudila v javnosti tak vik in krik. To je vse, kar vem. Uradnik, kateremu sem poklonil pogodbo, je umrl. Nič ne vem, kaj se je godilo dalje z njo in s tistimi, ki so prišli z njo v dotiko. Če bi se hotel kdo zanimati zanjo, bi jo morda prav lahko zasledil s pomočjo Urada za izogibanje pred odgovornostjo v Washingtonu. Tako bi lahko po dolgem, mučnem in zavlačevanja polnem delu zvedel to, kar bi prvi dan lahko dognal, če bi bilo delo Urada za izogibanje pred odgovornostjo bolj duhovito organizirano. (Poslovenil V. B.) Prisebnost. Znani francoski gledališki in filmski igralec Saša Guitry, se nekoč ni mogel otresti nekega domišljavega bankirja, ki ga je neprestano nadlegoval s pozivom na kosilo ali večerjo. Nekega večera je primahal zopet bankir v umetnikovo garderobo, seveda zopet s povabilom. Saša Guitry povabila ni mogel odkloniti in tako sta se zmenila za prvo -sredo zvečer. Komaj je zaprl bankir vrata za seboj, že se je Guitry obrnil k svojemu tajniku in mu rekel: »Pišite temu volu, da sem v sredo zadržan ...“ V tistem trenutku pa je opazil, da se je bankir že vrnil v sobo, — verjetno je kaj pozabil — in ne da bi trenil, je igralec prisebno nadaljeval: »kajti v sredo sem povabljen k temu gospodu." \/eliko priznanja, pa tudi dovolj neopravičene kritike, ▼ sploh silnega zanimanja vseh slojev našega radoznalega mesta je povzročila tajna objava nekega lista, da je Janez Neroda, že skoro preveč znani višji državni uradnik v stanju večletnega pokoja, ustanovil času in okoliščinam primerno društvo, katerega ustanovitelj, upravnik, nadzorni odbornik in edini član je on sam, namreč Janez Neroda. Kakor naj bo danes, namreč v teh „letečih“ časih, vse moderno ali vsaj modernizirano, tako naj bi tudi novo društvo nosilo tak naslov, ki bi že s svojim nenavadnim imenom tako rekoč podčrtaval važnost njegovega udejstvovanja. Ime društva je torej: „ROM, družba z neomejeno zavezo”. Namen društva: Eksploatacija riža, olja in moke. Naj najprej pojasnimo, da ROM, ta velepomembna besedica v našem begajočem gospodarskem životarjenju ne pomenja morda imena glavnega in stolnega mesta rimskega cesarstva in papeževe prestolnice, pa tudi ne zlatega ali vsaj pozlačenega okvirja, morda za „cenik življenjskih potrebščin", ampak so to začetne črke skromnih besedic: riža — olja — moke. ROM je tedaj velekoristna ustanova, vredna slave našega, za blagor očetnjave delujočega domo- in rodoljuba Janeza Nerode. Zakaj taki časi so prišli nad deželo, da je začelo sumljivo zmanjkovati raznoterih, za življenje prepotrebnih življenskih potrebščin, v prvi vrsti pa riža, olja in moke. Zato in samo zato je šel Neroda vase, ter začel ugibati, kaiko in kaj bi bilo ukreniti, da ne bi vesoljni svet zašel v lakoto, ki jo celo v prošnjih in križevih tednih opevajo kot hudo šibo božjo, rekoč: „Lakote varuj nas, o Gospod!" Takole je Neroda jadikoval: „Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti! Moja zaloga riža, olja in moke ter še nekaj drugih potrebščin bo kmalu pošla, zakaj zadnja inventura v skrivni sobi, kjer je nekoč poleževala stara Rolona, kaže skrajno žalostno sliko. Kako je že z rižem? V večjd vrečici ga bo komajda 18 kil, v papirnati za polovico manj, potem še pet vrečk po dve kili in deset po eno kilo. Vsega skupaj ga ni niti petdeset kil. Kam plovemo ? Z oljem sem še na slabšem: Štiri cinkasti vrči po dvajset kil, tri pletenke po deset, dve po pet, osem zelenk in še litrska steklenica olja, ki je pa že v rabi. Če rad ješ solato, če kdaj pa kdaj ocvreš ribe in če si pogosto mažeš kurja očesa, ti ga bo kmalu zmanjkalo, oj zmene nerodno! Kaj počneš potem, ko bodo posode prazneBoš belil s petrolejem, ki ga je tudi težko dobiti, ali pa boš žrl cvrtje, praženo na vodi?! O zalogi moke ni vredno govoriti: Dve originalni vreči ničle, petdeset kil ostre in poldrugo vrečo dvojke. Toliko je spravljene pod posteljo v posebni sobi. Nekaj papirnih vrečic po deset kil in nekaj po pet je pomešanih med drugimi živili v shrambi. Malo je to, Bog ve, da res. Če imajo homatije trajati še dalj časa, slaba ti bo predla, oj Neroda!" Tako in podobno je Neroda prešteval in sešteval in množil produkt svojega truda in je slednjič sklenil, da bo odslej vsak dan voglaril po vseh zadružnih prodajalnah in izkoristil vsak hip in vsako priliko, da si nabavi živilskih potrebščin v okvirju svoje vse hvale vredne ustanove „ROM, družbe z neomejeno zavezo". Ko je pa drugo jutro po „inventuri“ stopil — v smislu sklenjenega dogovora, odobrenega soglasno na sinočnji od-borovi seji — v zadrugo, se mu je naenkrat stemnilo pred očmi, napadla ga je omedlevica in skoro bi bil padel, da se ni oprijel železne ograje, ki je bila pritrjena ob stopnicah pri vhodu v prodajalno. Ko je prišel malo k sebi, se je začel drgniti po sencih, zamižal je in stisnil trepalnice, se podrgnil po čelu, nato zopet pogledal in zdaj vnovič zastrmel na lepak, ki je bil nabit na vratih. Vsebina, katere se je naš junak tako nazarensko ustrašil, pa je bila le-ta: »Zaradi izvanrednih prilik nismo mogli dobiti dovoljne količine riža, olja in moke. Odslej dobi vsak član na glavo mesečno največ po pol kg riža, četrt litra olja in deset kg moke." Neroda se je zamišljeno podal v park, sedel na prazno klop ter sklical skupno sejo obeh odborov. Soglasni sklep edine točke dnevnega reda je bil ta, da se pooblasti odbornik Neroda naj »ukrene sam vse potrebno po svoji uvidevnosti." In je šel Neroda naravnost na policijo, kjer je prijavil na stanovanjskem oddelku strica Filipa, teto Marijano, taščo Filomeno, nečaka Jakoba in dijaka Radoznala kot sostanovalce. Medtem je zmodroval, da bo odslej štelo za Nerodovo širšo družino kar osem oseb, če štejemo še staro Polono, ki je pa prihajala zadnje čase v hišo samo še pomivat in malce pospravljat. »Riža dobim odslej osemkrat po pol kile, kar znaša štiri kile, dva litra olja in osemdeset kil moke. Malo bo, malo, bo treba še kje pogledati. Načelo družbe je slej ko prej, da se zaloga viša, zato pa naj poskrbi ,ROM‘ in pika!" In je šel Neroda kot predsednik družbe v lastni osebi in stopil do starega prijatelja Jereba, ki je bil sicer član zadruge, pa kot vdovec ni baš mnogo kupoval. Zato ga je Neroda takoj brez vsakega uvoda nagovoril, naj mu da vsaj za pol leta svojo nakupovalno knjižico, češ da ima mnogoštevilno družino, v shrambi pa niti ščepca moke, ne prgišča riža in ne naprstnika olja. Ko je Neroda dobil zahtevano knjižico, se je lepo zahvalil rekoč: „Saj sem vedel, da si fant od fare. Glej, dobro delo si napravil. Mene in mojo družino si tako rekoč rešil lakote, katere nas obvaruj sam Bog.“ Polona je imela knjižico delavskega konsumnega društva: „Kar sem daj knjižico, ti tako ne potrebuješ moke, saj kruh itak pri nas dobivaš." In je dobil tudi knjižico svoje postrežnice Polone. „Lej šmenta, kmalu bi bil pozabil na tega hudimana, soseda Matijo. Od njega dobim knjižico, če ne zlepa -----“ tako je modroval Neroda v smislu pravil družba ROM ter jadrno krenil na stanovanje soseda Matije: „0, saj si doma, Matija. Veš zastran tistega dolga sem tukaj. Saj vem, da tudi ti nimaš in ne živiš v preobilici, ampak časi so negotovi in saj veš, da imam veliko družino. „Jxcwa kava fe uedna (Uažfa!“ - Ule zato! ŽIKINA MEŠANICA VAM JO POPOLNOMA NADOMESTI! Pripravljena je zares strokovnjaško, kot mlečna kava sploh ne potrebuje primesi prave kave, kot črna ali turška pa je izvrstna že z '/3 primesjo prave kave. POCENI JE, ker Vam prihrani izdatek za cikorijo. Če nimaš v gotovini, vsaj zadružno knjižico mi prepusti za nekaj mesecev. Nimam doma ščepca moke in tudi drugih stvari mi primanjkuje. Da knjižice ne moreš dati? Dobro, pa daj denar, ne moreni, da bi familija crkala od gladu, dokler imam še kaj denarja razposojenega." Tudi to in še nekaj drugih knjižic je Neroda dobil „na-posodo“ in tako je dobrodelna družba „ROM“ postala v nekaj mesecih visoko — aktivna. Komaj da je Neroda še zmagoval podrobni nakup riža, olja in moke ter še drugih potrebščin po raznih zadružnih in privatnih trgovinah. Ni samo on kolovratil okoli, vsa družina je morala poseči v ta junaški boj proti kruti sovražnici lakoti. Toliko dobrin si je Neroda že pridobil s pomočjo svoje družbe, da je postal s časom že malce objesten. „Vsak mesec po četrt litra olja, to je za berače. Vsaj vsak teden enkrat bi bilo dobro naskočiti vsako prodajalno. Pa poskusimo!'4 In ga je, kakor pravimo, malo polomil. In baš to je bilo začetek nesreče, morda celo začetek konca velepomembne družbe „Rom, družbe z neomejeno zavezo". „Ej, gospod višji Neroda, s to knjižico ste bili komaj pred nekaj nevi v naši trgovini. Ne vidite žiga, da ste vzeli že riž, olje in moko? In še nekaj, gospod višji Neroda! Odslej so riž, olje in moka maksimirani in dobi družina največ eno kilo riža, liter olja in trideset kil moke." Take in podobne pozdrave je dobival Neroda po vseh zadružnih in privatnih trgovinah in začela ga je skrbeti prihodnost. Prvo skrb si je odvalil od srca z dejstvom, da je pet ljudi zopet odjavil pri stanovanjskem oddelku državne policije. Druga skrb je bila dosti važnejša. Kako namreč pospraviti vso bogato' zalogo, ki si jo je nabavil v duhu družbe ROM v teku zadnjih mesecev? Vse mu je bilo že na poti. Izpraznil je tedaj spalnico, ki je bila baš najprostornejša soba v stanovanju, eno posteljo prestavil v jedilnico, drugo prenesel v kuhinjo, prazno spalnico je pa priredil za veleshrambo raznih živilskih potrebščin, zlasti pa riža, olja, moke, pa tudi sladkorja in petroleja. Toda nesreča, pravijo, nikoli ne počiva. Ko je bil Ne 1 'enašanjem vreč, vrečk, vrčev in in si je ves razgret brisal potne srage z vročega čela, se je neroda nerodna spodtaknil ob petdesetlitrsko pletenko olja in da bi se obdržal v ravnotežju, zagrabil za rob slabo pritrjene police, ki je z vso svojo bogato in težko vsebino zagrmela po sobi, razbila pletenko olja, prevrnila vrč s petrolejem in pogrnila tudi nesrečnega Nerodo pod sabo. Neroda vrčkov, pletenk vedre in keblic že skoro gotov je naenkrat plaval med zmesjo riža, olja, moke, bencina, sladkorja, petroleja ter drugih špecerijskih potrebščin in gledal iz te mešanice kakor miš iz moke. — Od tistega časa Neroda ne hodi vec po nakupih. 1 ra-vi jo, da je svojo družbo ROM likvidiral z neomejeno zavezo, da se nikoli več ne bo ukvarjal s takimi in podobnimi zadevščinami. Pravijo tudi, da je Neroda od tedaj postal silno redkobeseden. Šam hodi na sprehod in znanci, ki so ga videli, so pripovedovali, da ima navado, da glasno govori sam s sabo ter da so razločili besede, ki jih je ob taki priliki izgovarjal: rom-pom-pom, rom-pom-pom. Nam se Neroda smili. Smili prav iz srca. Zlasti pa tisiti zakladi, ki bi marsikomu od nas prišli prav in katere se pri nas tako salamensko težko dobi, namreč: ROM = riž, olje in moka. Prav za prav bi bilo treba Nerodo zlasati in ga pretepsti, to nerodo nerodno. Če ga dobe zadružne kolesarice v roke, gorje mu, zme-šancu nerodnemu! V Braziliji mečejo kavo v morje, kadar je te božje stvarce preveč, Neroda pa gre in zmeša riž, olje in moko s petrolejem, kadar je teh dobrin najmanj. Da bi ga zlodej! Joža Šeligo: KRIŽEV POT ^godnja pomlad je. Nebo je jasno in na uvele travnike in t-J vrtove, na puste in prazne gozdove, na sivo ravnino, ki v dalji utone v megli, sije toplo pomladansko sonce. Žalostna gora ... Nedogledna ravan, ki se zdi, da se šele tam daleč, daleč v daljavi, ki se da komaj slutiti, prelije v planine, ta nedogledna ravan je pri nas vzkipela in kakor v silnem hrepenenju rodila tri griče z belimi cerkvicami na vrhu: Sv. Ano, Sv. Jožefa in Žalostno goro. — Kakor trije vali stoje ti trije griči ob robu ravnine. Tam se začne čisto drugačen svet kakor pa je na ravnini, tam se začne življenje, ko se zdi, da v ravnini življenja ni, da je sama črna prst, šota, umazani jarki, napolnjeni s črno in mastno vodo in visoka, pusta, nikdar tako živo zelena trava kakor je posejana po teh gričih in gmajnah... Zares! Menda nikjer na svetu ne dobiš tolikega nasprotja kakor tu, kjer ravnina prehaja v gričevje, kjer se črna prst naenkrat zamenja z živo rjavo, skoro rdečo prstjo, kjer mole iz zemlje tudi po njivah mogočne skale in so vsa pota ograjena s škarpami.. . Med Žalostno goro in Svetim Jožefom leži vas. Okoli nje so travniki in njive, nad njimi pa pojo svojo enolično pesem že tisočletja temni gozdovi. Tam so gmajne, posejane z redkimi bori in med sivimi, z mahom poraslimi skalami poganja brinje. Žalostna gora ... Na koncu vasi, kjer so samo še samotni kozolci in skednji, zavije s ceste bela pot ob kapelici v hrib. Med njivami in travniki, s skalami posejanimi, ki pa so tako lepi kakor menda nikjer na svetu ravno o binkoštih, ko je na Žalostni gori prvo žegnanje, se vije in vzpenja ta pot. Samo nekaj minut te vodi pot med zelenjem, posejanim s kraškim kamenjem in že si v senci lip, ki so jih Bog ve kdaj zasadili naši dedje in pradedje. Tik ob poti so lipe, drugače pa so na levi in na desni kamenite gmajne; skale, preprečene z robidovjem in med njimi samotni brinjevi grmi. .. Ob toplih poletnih večerih zadoni ob sobotah s srede vasi fantovska pesem. Ob kamnu se zbero fantje; pesem za pesmijo se zliva v tišino jasne poletne noči in ne redko utihne šele takrat, ko se izza Krima še kradejo rahli odsevi jutranje zarje. Naprej je takrat zmerom pel Dolinarjev Ivan. Njegov glas so poznali možaki, poznale so ga matere, najbolj pa je bil poznan dekletom, ki so po vsej vasi odpirala okna in za- sanjala v prijetno toploto in tišino poletne noči, kadar se je zaslišala fantovska pesem z vasi... ■ Ivan je bil med vsemi fanti najmlajši, a najbolj postaven. Pod cesto, na koncu vasi je stala bajta, kjer se je rodil in preživljal otroška leta, dorasel v fanta in postal tako velik in močan, da si ga starejši fantje niso več upali napoditi z vasi, ko je stopil ob večerih mednje in z njimi zapel prešerno ali otožno fantovsko pesem. Tam, ob pesmi, ki je bila zapeta iz-srca kakor izrečena ne bi bila nikoli; tam v tišini poletne noči in v čaru zvezd, ki so sijale in se utrinjale na temno modrem nebu; — tam se je v Ivanovem srcu porodilo hrepenenje, doslej neznano hrepenenje po sreči, hrepenenje, ki mu ga ni razložila mati v naročju, ne učitelj v šoli, ne župnik s prižnice. Tam je prvikrat začutil v sebi mehkobo, ki se je je skoro sam pred sabo sramoval: Saj je bil med fanti naj večji, najbolj močan, imel je med vsemi naj lepši glas in zato ni bilo čudno, da so kar vsa dekleta iz vasi gledala za njim, kadar je s koso na rami stopal med njivami v dolino ... — Ne, Ivan se ni takrat ozrl za nobeno in samo smejal se je, ko so mu ob večerih na vasi pravili fantje, kako ga ima ta ali ona rada in mu bili zraven nevoščljivi, ker se dekleta za nobenega izmed njih niso tako zanimala kakor ravno zanj. Pod Žalostno goro so na vrtovih ob hišah in skednjih zacvele češnje. Vse je bilo v najlepšem, prvem pomladanskem zelenju. Po vrtovih in ograjah je vse brstelo, v grmovju so zapeli pesem ljubezni drobni ptiči, prvi znanilci pomladi. Utihnila je burja in temni gozdovi so sedaj ob večerih šumeli novo, toplo pesem pomladi, ki jo je južni veter prinašal od Tisovcev... Nedeljsko popoldne je bilo. Sonce je sijalo na sveže preorane njive in na trave, ki so plaho zelenele med njimi. Ivan je bil tako sam doma na vrtu in ko je bilo že pozno popoldne, je stopil na cesto. Šel je skozi vas, ki je bila tiha kakor je zmerom ob nedeljskih popoldnevih, le iz gostilne na sredi vasi se je slišala pijana in neubrana pesem. — Ivana ni premotila pesem iz gostilne; sam je zavil na koncu vasi ob kapelici na pot, ki je vodila na Žalostno goro, med cvetočimi travami, med zoranimi njivami in brstečimi, dehtečimi lipami na vrh k cerkvi, na vrh, kjer kipi proti jasnemu nebu mogočen stolp. Sam je prišel na vrh. Rdeča cerkvena streha se je blestela v večernem soncu. — Ivan je zastrmel v ravnino, ki so jo oblivali poslednji sončni žarki. Hodil je po ravnici, ki leži okoli cerkve, se ustavljal ob kapelicah, ki je vsaka pomenila eno postajo križevega pota .. . Tam so peli temni gozdovi svojo tisočletno pesem. Tam so ležale pod hribi med zelenjem vasi, skromne in tihe; -r- nad njimi so sijale v soncu puste kamenite gmajne, sive, mrtve .. . Na levi so šumeli hrastovi gozdovi pod Sv. Jožefom, ki se je zdelo, da je njegov stolp nagnjen in se bo zdaj zdaj zrušil v dolino ... Vsa ravan je bila tako praznično svetla v tem pomladnem soncu, tako pisana ob robovih, kjer so ležale vasice in so tam daleč temneli daljni jelovi gozdovi... Tam so žarele v zahajajočem soncu planine, še vse pokrite z belino . . . Pod hribom je zamolklo ropotal vlak, sopihal proti borovniškim klancem in hitel med temnimi gozdovi dalje, dalje proti morju. Ivan je bil ves ujet v to večerno lepoto in v čar pomladne pesmi, ki je dihala od povsod in jo je zanj prepevala sleherna veja, sleherna bilka. Naslonil se je na kapelico sedme postaje in ni slišal korakov, ki so se mu za hrbtom bližali. Nenadoma so mu drobne roke zakrile oči in nežen glas je vprašal: „Kdo je?“ Ivan je bil tako zaverovan v lepoto večerne pokrajine in obenem tako iznenaden, da nekaj trenutkov ni vedel, kaj bi. Še z rokami si ni vedel pomagati. Roke pa so se same odtegnile in k Ivanu se je nagnil droban, bled obraz. „Pavla!“ je vzkliknil Ivan in zastrmel v temne dekletove oči. — Kako lepo so sijale vanj te lepe oči! Nekaj so mu pripovedovale, nekaj prav tako lepega kakor pesmi, ki jih poje ob večerih s fanti na vasi. Nikdar še ni čutil v prsih toliko mehkobe kakor v tem trenutku. „Pavla!?“ Ivan je nehote in nevede prijel dekle za drobno roko in ni mu je umaknila. Skupaj sta obšla s Pavlo vseh štirinajst postaj križevega pota, drug drugemu sta pripovedovala, kako lep je ta pomladni večer in Ivan je videl v tem bledem Pavlinem obrazu naenkrat vso svojo srečo, v njenih očeh je bral iz-polnjenje hrepenenja, ki ga je že toliko pomladi sam nosil v srcu. „Pavlar Njene oči so bile tako lepe kakor ta pokrajina, ki je vedno bolj temnela in tonila v noč, ko je za daljnimi griči zašlo sonce in je vedno bolj ugašala na sinjem nebu večerna zarja. Drobni glas edinega zvona od farne cerkve je naznanjal zdravomarijo. Hladen veter je zavel sem od gozdov. Pavla se je stisnila k Ivanu. Njen bledi obraz je postal v polmraku še bolj bel in iz njega so govorile temne oči...: — Poglej vendar, kako te imam rada... Samo zate bi dala te lepe oči, samo tvoj je ves ogenj, ki mi gori v prsih, če hočeš... Ivan je postal od tega večera ves drug. Nič več ni maral za šumne zanave, nič več se ni smejal s fanti na vasi, nič več ni prepeval z njimi. Tiha sreča mu je sijala samo iz oči. — V dolino je hodil vsako jutro delat na-žago, večere pa je presedel sam na domačem vrtu in premišljal včasih pozno v noč, kako bi mogel narediti tako, da bi bila Pavla vsa in zares njegova in bi bil z njo združen do smrti. Vedel je dobro, da mu oče ne bo dal hiše; saj so bili doma še štirje, ki so bili vsi mlajši od njega in so tudi čakali, da jim bo dom izpolnil hrepenenje po življenju. Fantje z vasi so se odpravljali v'Kanado. — Nekaj denarja je imel Ivan prihranjenega, za nekaj je pa prosil očeta. Ni mu povedal, da ima dekle, ker nihče v vasi še ni vedel za ljubezen med njim in Pavlo. Nihče ju ni videl, ko sta hodila ob lepih nedeljskih večerih pod Žalostno goro. Ivan je samo njej zaupal načrte, ki jih je imel za njuno bodoče, skupno, srečno življenje. — Dve leti bo v Kanadi; kaj je to!? In vendar bo tam zaslužil toliko, da se bo vrnil in ustvaril zase in zanjo dom, ki bo v njem zaživel z vso ljubeznijo, zdaj za vse ljudi skrito — ... Šli so: Bobnarjev jaka, Petelinov Matevž in še drugi iz sosednjih vasi. Francelj jim je igral na harmoniko, ko so se poslavljali od domačih. Vse vasi so preromali, obšli so vse gostilne in ob pesmi pozabljali, kako je težko slovo, ko ne veš, ali boš še kdaj videl to zemljo in ljudi, ali boš tudi tam daleč za morjem morda našel srečo, ki bo prav tako lepa kakor si jo slutil doma, a je nisi mogel in je tudi ne bi mogel doseči nikdar samo zato, ker so te njive tako skalnate, ker so travniki tako majhni in revni in ker so gozdovi že vsi padli in ne morejo'dati sončne bodočnosti mladini, življenja željnim ljudem. V vsaki vasi je kateri izmed njih imel dekle in šel je tudi k njej po slovo ... — Ali se vidita še kdaj? — Ali bo dala tujina obema srečo, da bosta nekoč združena? — Take misli so trle marsikoga med njimi, medtem ko je skozi usta prihajala pesem za pesmijo in je bila ena bolj vesela od druge. Tako je mislil tudi Ivan, ko je prepeval s fanti in jemal slovo. Mislil je na Pavlo, hrepenel po njej in ko hrepenenja ni mogel utopiti v vriskih, v vinu in veselem smehu, se je dvignil in v mraku odšel k Cvarovim. Pavla ga ni pričakovala. Saj sta se poslovila že v nedeljo, ko sta sama hodila pod cerkvijo in zadnjič govorila drug drugemu besede ljubezni, zvestobe in bolesti ob slovesu. In Ivan je prišel; prišel je po poslednje slovo. Preveč je gorela v prsih ljubezen, da bi se mogel zdržati in ne bi pogledal v oči njej še enkrat; zdaj, ko je vedel, da ji še lahko, dočim ga bo jutri železna cesta že odpeljala od teh gričev proti morju in še naprej v novo domovino. Ni mu bilo več do tega, da bi še naprej skrival svojo ljubezen njenemu očetu in materi, saj bosta tako onadva kakor vsa vas končno zvedela vse in — saj njega tako ne bo doma. Pavla je bila pred hišo, ko je prišel Ivan. Prvič sta si ta večer pogledala v oči vpričo ljudi, in sam Cvar je obnemel, ko je videl toliko ljubezni in sreče v dveh mladih ljudeh in mu je Ivan povedal iz oči v oči, da bo Pavla samo njegova... * Na vasi je utihnila pesem, tista lepa pesem, ki so jo peli samo fantje, ki so odšli v tujino za kruhom. Res, že se je tu pa tam oglasilo petje ob večerih, ali nič več ni bilo v teh pesmih tiste duše, kot so jo znali pričarati tisti, ki so se odpeljali čez mor je . .. Pomlad je bila vedno lepša, vedno bolj zelena; sonce je tako toplo obsevalo in oživljalo zamrle gmajne in osivelo ravan. Vse je ozelenelo. Vsa drugačna pa je bila ta pomlad za Pavlo. Stari Cvar, ki je starejšo Marijo dal za ženo trdnemu kmetu gori v hribih, se nikakor ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi se njegova najmlajša hčerka Pavla omožila s človekom, ki si mora po svetu iskati kruha, ki nima zemlje in hiše. — Ne, bo že on gledal, da bo Pavla dobila takega, ki bo vreden Cvarovega imena in bo njegov denar prišel na grunt! — Prihajali so snubci. Cvar je rohnel, ko Pavla ni za nobenega marala. Prihajala so Ivanova pisma. Cvar je pobesnel, ko je videl, da Pavla ljubi samo enega, da njenemu srcu ukazuje samo ljubezen in mu nikdar ne bo ukazovalo bogastvo in grunt... Pavla je bledela od dne do dne bolj. Na Žalostni gori so po dolgih letih spet zapeli zvonovi. Železni zvonovi so naznanjali gričem, gmajnam in ravnini od Krima do Ljubljanskega vrha jutro, veliki zvon je spet zakraljeval ljudem in tej lepi, pisani pokrajini. Ni donel tako lepo kakor oni stari bronasti zvon, ki je ob njegovi pesmi obmolknil Cankar in ki so ga morali v zvoniku razbiti, ko so ga vzeli in iz njega prelili top, ki je potem morda marsikomu, ki je poslušal njegovo pesem iz zvonika, zapel ob Soči pesem smrti . . . Pavla je poslušala novo pesem z Žalostne gore. Tudi Ivan je poslal nekaj dolarjev, da se je zdaj glasila ta ubrana pesem po vaseh, ki so raztresene po ravnini in med skalnatimi griči. Saj ji je pisal, da bo kmalu, kmalu prišel domov m bosta potem skupaj poslušala to pesem, skupaj uživala srečo, ko bosta za vedno združena ... * Zavriskali so fantje na vasi, ko so se po dolgih letih vrnili domov. Dekleta so zajokala od sreče, saj niso pozabili v tujini nanje. Tudi Ivan se je vrnil. Pisal je domov in Pavli, da pride. Takrat je Pavla legla. Ivanovo pismo ji ni moglo več dati toliko sonca v dušo, da bi začela verovati v novo srečo, v skupno srečo z njim. Kamenite njive in trde očetove besede so storile svoje. Nekaj tednov prej, preden se je vrnil Ivan, je Pavla tiho umrla in železni zvonovi so ji peli na zadnji poti.. . Za njeno smrt je Ivan zvedel šele doma, ko ga je vlak zvečer pripeljal iz tujine, ko je bila prav tako lepa zgodnja pomlad in so zvonovi naznanjali vasem zdravomarijo. Ivan je ostal sam. Saj je bilo življenje zdaj prav tako kakor prej, preden je odšel zdoma, samo takrat je ležala pred njim sreča, takrat je vedel, za koga hoče prestati vse, samo da bo enkrat tudi njegovemu hrepenenju zadoščeno in bo dobil mir ob človeku, ki ga je ljubil in je ona ljubila njega. Zdaj so ostale samo gmajne, puste tudi v pomladi, ostali so gozdovi in šumeli otožno pesem smrti ob večerih; nova je bila samo pesem zvonov, ki so peli, peli svojo enolično pesem. Življenje ukazuje in življenje je tudi Ivana peljalo naprej, naprej. — Saj je morda to le ena postaja njegovega življenja, saj se mu je ljubezen nasmehnila ob postaji križevega pota, ko je vanj pogledalo dvoje temnih oči, ki jih ne bo mogel nikdar pozabiti. Andre Gide. Nekoč so znanega francoskega pisatelja Andreja Gide-a povabili na večer, kjer je mlad pisatelj prednašal svoj najnovejši ep. Gide je med čitanjem večkrat zadremal in morali so ga venomer buditi. Ko so ga četrtič zbudili, je Gide nejevoljen vzkliknil: „Ljubi prijatelj! Eno ali drugo morate opustiti: ali me nehajte uspavati, ali me pa nehajte buditi.“ HA-CI, HA-CI! Zadovoljim sedite v ikinu ali gledališču im poslušate izvajanje igre. Naenkrat: HA-CT! ITA-CI! Vaš sosed je močno kihnil. To ise neko-likoikrat ponovi. Velilka, suha vročima je v prostoru. Razgreti pridete v ledeni mraz ceste. Že pomoči glavobol, omotica. Vsled oku-ženja, vsled kihanja Vašega soseda, mogoče tudi vsled prehlada dihalnih organov, ste si nakopali gripo, angino! V tisočih primerili se lahko izognete takim epidemičnim boleznim z dasinficiran jem ust. Dr. Kepplerjevi Biomenthol bonboni so za take primere pravilno izbrani. Ti ojačeni Eukalyptuis-Mentol-bonibonii z okusom poprove mete razkužijo usta in sluznico nosu ter so tudi za želodec koristmi. Preprečili so že veliko bolezni! Dobivajo se v bufejih, lekarnah, drogerijah itd. Cena samo 2 Dim. V. Ardov: SAMONIKLA NATURA W dvorani kina se je poleg mene, ne da bi se mu mudilo, V z vso lagodnostjo široko zleknil v naslonjač meščan povsem navadnega videza, oblečen tako kakor so oblečeni povprečni nameščenci v pasjih poletnih dneh: srajca brez ovratnika, podvihana v obliki klina, hlače, zjutraj še bele, z zmečkanim pasom. Na ne preveč izrazitem nosu mu je jahal ščipalnik s štirioglatimi šipami, oči pa — naj mi bralec oprosti banalni opis! — oči so mu bile kakor kositer. Drugih besed ne najdem. Poleg njega se je, enako zaskrbljena, spuščala v naslonjač, kakor je vse kazalo, sopotnica v njegovem življenju, meščanka, ne več mlada in nič kaj vesela. Zelo je verjetno, da bi pozabil na vnanjost te dvojice in na samo dejstvo njune navzočnosti pri tej poldrugourni predstavi, da se ni pogovor teh dvoje ljudi, komaj je začel prizor, izkazal tolikanj zanimiv, da sem bolj poslušal svoja soseda nego sledil dejanju na platnu. Sam film je bil navadne vsebine: dekle in dva čestilca; prvi — skromen plavolasec, drugi — tipičen temnolasec, ki prvega čisto izpodrine, vendar pa da dekle koncem koncev prednost skromnemu plavolascu pred blestečim temnolascem. To je vse. Ni treba, da si poseben poznavalec kinematografske umetnosti, da napoveš skoro vse vsebinske poteze takšnega filma. Moja dva soseda pa sta od vsega početka predstave pokazala takale svojstva: ona je doumevala zelo počasi, kaj in kako, in izpraševala je moža, ki ji je drage volje ob-jasnjeval... Toda kako ji je objasnjeval! Začelo pa se je tako, da je moja soseda, ko je predrzni temnolasec šepetal dekletu na uho besede, katerih smisel ni dopuščal nobenih dvomov, vprašala: — Kaj ji razlaga, Pav Palč? — Pav Palč je zazdehnil in odgovoril: — Malokaj je, o čemer lahko govorita ... Morda o ceni malinovca ... Naglas in zdehanje sta bila dokaz, da se Pav Palč ni šalil. Potem je skromni plavolasec prihajal k istemu dekletu s cvetlicami v roki. — Kaj pa tukaj? — je vprašala žena. — Kaj, kaj! Povedal ji bo, da je koza ali kaj podobnega. — S cvetlicami ne psuješ ... tradicija jamči za kakovost! Pros.m tale zavitek! Zelo ljubim dobro belo kavo. Mati mi je rekla: »Pravo Kneip-povo sladno kavo dobiš samo v zavitkih s sliko in podpisom župnika Kneippa." Kneippova SIADNA KAVA — Hm, kaj vse veš! Čez gobec jo vsak čas mahne, da, e temi cvetlicami, prav čez gobec! Naslednje slike so pokazale, da ima žena prav: plavolasec s cvetlicami ni mahnil in tudi ne ozmerjal dekleta s kozo. Toda žena ni kljub tej temeljni pomoti nehala izpraševati moža za pojasnila. Ko sta ,se tekmeca — svetlolasec in temnolasec — z blesketajočimi se naočniki oddaljila k odločilnemu razgovoru, je žena zopet plaho vprašala: — Kam pa zdaj? — Jasno kam: prigriznit in zalit. Mladina pač — kaj hoces . .. Po nekaj slikah se je na platnu zopet pojavil temnolasec. Spričo bližajočih se dogodkov je prihajal z nasršenimi obrvmi. Žena je pobarala: — Pa tu, kdo gre? — Zdravnik. — Kakšen zdravnik? — Kakšen, kakšen! Navaden! — Kam pa gre? — je vprašala žena. — Poklicali so ga in gre. Kam pa hodijo zdravniki? K bolnikom. Tedaj se je prikazala na platnu druga slika: temnolasec je pravkar korakal naravnost proti gledalcem. Treba je pravici na ljubo povedati, da zaradi nerodnosti snemalca res ni bilo na prvi pogled možno uganiti, da je to še vedno eden in isti mladi človek. Zato je odpustljivo, ako je žena zopet zastavila vprašanje: — In ta, ki tu gre, kdo je ta? Mož je brez obotavljanja pojasnil: —• Policaj. — Kako da je v civilu? — Preoblekel se je. Pri kriminalnih preiskavah se često preoblačijo. Medtem se je na platnu razpletla drama: dekle se je prepričalo, da je temnolasec malopridnež. Kljub temu, da jo je mučila ljubezen, mu je pokazala vrata. Režiser je pri tem prizoru posnel dekletov kazalec posebno izrazito. — Kam neki kaže? — je bila zopet žena radovedna. Že kam ... — Ali kaj, kaj kaže? — Eh, moj Bog! Kako splošno informacijo daje, recimo : levo, za vogalom ... Ko se je zdaj na platnu vnovič pokazal temnolasec, je zopet vprašala žena: — Kdo pa je tale? — Kak staroupokojenec. — Od kod? — Bog to. Morda sosed! Zavrnjeni temnolasec je s kovčegom v roki baš odhajal v drugo mesto. Žena je pričela od kraja: — Kam pa ta? — Že zopet ena in ena! Mar ga več ne poznaš? To je vendar zdravnik, tisti, se ne spomniš, ki je šel po ulici. Inštrumente v kovčeg, pa hajd v prakso! Pri vhodu v hišo, kjer stanuje dekle, se zdajci pojavi zmagoslavni plavolasec. — Glej, Pav Palč, še eden! Kdo neki bo pa ta? — Nihče. Kar tako — pasant. Dekle je vsa trepetajoča čakala plavolasca v svoji sobi. Zacingljal je zvonec. Mož je zopet zazdehal in odgovoril: — Kdo pa zvoni? — se je iskreno začudila žena. — Nihče. Najbrž so se pošalili otroci. Sliko je zaključil poljub med plavolascem in dekletom. Žena je spremljala pozorno ta mični prizor do kraja in takoj potem vprašala: — S kom pa se poljubuje? Mož se je dvignil z mesta in porogljivo zarentačil: — Mar ni vseeno s kom? Se pač poljubuje, ker ji prija... Kako pa je s kruhom. Je že doma, ali bo zdaj še treba k peku ponj? — Doma je, — je odvrnila žena. — Ampak kakšne nerazumljive slike ti prikazujejo. — Ne vem, kaj prav za prav še hočeš? Pogledala si — in dovolj. Pojdiva domov!... Ne bom tajil, nekoliko časa me je vedenje te dične dvojice v kinu kratkočasilo. A potem bi bil verjetno pozabil na obstoj tega meščana s štirioglatim ščipalnikom in z očmi kakor kositer, da nisem približno čez teden dni izza gori opisane predstave v kinu slučajno prišel v neki urad. Sedel sem v majhni sobici brez oken pred upravnikovim kabinetom in čakal, da pridem na vrsto. Iz kabineta pa so prihajali k meni glasovi tako samega upravnika, kakor tudi poset-nika, ki je bil sprejet pred menoj ... . Vvtavi JCcnCa VeCikeya V odtenku fram/kovskega kralja Karla Velikega glede uprave njegovih posestev (Capitulare de villiis iz 1. 812) je med drugim odrejeno, da ®e v kraljevskih vrtovih mora sejati vodopija (cikorija), ki so jo zelo cenili kot zdravilo, ker ugodno deluje na prebavo, jetra in ledvice. Dandanes se troši cikorija redno' v gospodinjstvu v obliki dobre, bele kave s Frančkom, ki se izdeluje iz korena domače oplemenjene cikorije. — Vidite li, tovariš, je žuborel mehko posetnikov glas — prosim vas, da mi dovolite prestaviti to notranjo pregrado v mojem stanovanju. Poldrugi meter sem, poldrugi meter tja... — Pa okna? — je izpregovoril glas upravnika, ki se mi je zdel znan. — Kako okna? — je izgubljeno ponovil posetnik. — Ali ostanejo okna na mestu? — Kam pa naj bi šla? — je s čisto upadlim glasom pripomnil posetnik. Imejte v vidu, da ne gre za tako zvano temeljno steno. — Za temeljno steno odgovarja graditelj. — Toda naše hiše pripadajo upravi rajonskih stanovanj. — Tem bolj. Prinesite mi podatke, ki se tičejo temeljev. — Oprostite, gospod upravnik, kakšno vlogo pa imajo tu temelji, ko gre vendar zgolj za notranjo stanovanjsko preureditev? — No, glejte, vidite, saj pravim, brez graditelja je izhod izključen. — Pa saj mi graditelja nimamo. — Najdite ga. Brez njega ne morem na noben način... Tedaj je bilo slišati, kakor da se je posetniku zakolc-nilo. S šuštenjem se je dvignil, in odprl vrata. Tedaj sem stopil sam v kabinet. Za upravnikovo mizo je sedel moj sosed iz kina. Oči kakor kositer, očrtane v ščipalnikova pravokotnika so gledale name z neizrazno brezčutnostjo. — V kakšni zadevi? — je vprašal upravnik. Hotel sem odgovoriti, a v hipu sem si premislil, požve-koval z ustnicami ter mahnivši z roko zapustil kabinet. Kdo me bo zato obsojal? (Iz ruščine prevedla M. Kragelj in S. Kun.) Bernard Shaw. Strupeni Irec je velik gurman. Zelo nerad pa je, če igra godba. Ko je sedel nekoč v neki izbrani londonski restavraciji, je poklical k sebi dirigenta orkestra. „Dragi prijatelj," mu je ljubeznjivo dejal „ali bi hoteli kaj zaigrati, medtem ko bi jaz jedel?" „0, da, vse, kar želite ... Morda Griega ..., Wagnerja ..., Liszta ...?“ „Ne, ne. Mislim, če bi zaigrali kakšno partijo pokerja, medtem ko jem." Stance ffiatka: (Odlomek.) "fr nedeljo pri rani maši sta še ženin Poljančev Rudek in V nevesta Julika bila pri prečeščenju; popoldne bosta pri zdavanju. Ure so jima lezle kakor polž. Tedaj pa so se začuli vriski pozavčinov, klarinet je butnil ob ušesa pričakujočih Senkovičevih, zazvončkljali so konjski kra-guljčki. Že gredo po snaho. Harmonika jih je spremljala. Brž so zapahnili vežna vrata. Za nje so se postavili starešina in drugi, ki so se spoznali kaj na ženitovanjski katekizem. Treba je bilo odgovarjati včasih na prav zavita in dvoumna vprašanja. Že so Poljančevi svatje poskakali z vozov in njihov starešina je pozdravil na stopnicah s klobukom v roki: pohvaljen bodi Jezus Kristus!" Potem je pričel govoriti, kakor bi rožice sadil: Dolgo da so iskali. In so izvedeli, da pri njihovem hramu imajo čudovit vrt, ki v njem cveto same žlahtne cvetke. Posebno ena izmed njih jim je zadišala, ki ji pa imena ne vedo. Starešina Vidovič od znotraj pa jih povpraša za hišno številko, če se niso morda zmotili, in jim potlej pove, da takšna dehteča roža res raste v njihovih gredicah, samo da ne ve, če bi je oni bili vredni. S čim lepim in dopadljivim se le morejo izkazati? Neki godec se odzove, da so prišli iz Rima, ker je tam neznanska zima. Oče starešina pa nadaljuje v imenu vseh, da verujejo v Devico, božjo porodnico, da imajo takšen tegeljček, kamor bi lahko presadili njihov rdeči nageljček. In vrtnar bo dober gospodar. Ko so tako marsikaj povoljnega izvedeli, so jim dali vstopiti. Potem so si segli v roke, jim ponudili obložene mize in jim napili. V hišo so najprej izza dimnika privlekli grdo babo in povprašali ženina in starešino, če je mogoče to tisti cvet, ki so se oglasili zaradi njega pri njihovem hramu. Ne, take coprnice si le naj porinejo nazaj v dimnik, da jo posušijo zgago babjo. Drugo jim pokažejo belooble- ceno svatovco. Ta je ženinu ugajala, da si jo je izbral za družico. Tedaj šele so privedli v začudenje vsem lepo nevesto z mirtinim venčkom na glavi. V rokah je nosila krožnik s prstanoma in dva pušeljca iz rožmarina in rdečega nageljna. Pokloni se jim, rekoč: Prinesla sem vam vesel glas, Jezus, Marija bodita pri vas! Kaj pa ste vi meni prinesli? In ženin je pristopil na ta pozdrav k njej z drhtečimi besedami: „Vero, upanje in ljubezen!" Nato sta se poljubila na lice. Nataknila sta drug drugemu prstan in pripela šopek na prsno stran. Tačas ni nobeno oko ostalo suho od pre-vzvišene ginjenosti. Nekateri so jokali na glas. Godci so zaigrali, da se je dvignilo srce. Gostovanjšearji so si nalili kupice in malo prigriznili. Še prekmalu je požvenketal ženinov starešina in oznanil, da je prišla ura ločitve od nevestinega doma. Bil je čas se zdevati na vozove in za cerkev. Konji so že od nemira prhali na dvorišču. Medtem se je Julika poslovila od staršev, bratov in sester ter jih prosila za odpuščanje za slednjo žalitev v svojem samskem stanu. Solze so ji privrele. Za! ta trenutek ni bilo besede. Mati je samo še segla za slovo nad duri v hišni škropilnik in z blagoslovljeno vodo poškropila Juliko in ji voščila srečen pot. Hčerka se ji je od notranje bolesti zgrudila na prsi, ki so jo dojile. Komaj da je videla čez domači prag. Krotke oči so ji bile vse zalite. Črn koleselj je stal pred stopnicami, da je sedla vanj. Dve svatovci z njo. Rudek se je ozrl tedaj spredaj iz svojega voza na njeno lepo obličje in začutil v sebi blago dehteč vonj rože, svoje gartrože. Majcenovič in njegova Pepa sta se tudi vozila med gostovanje!. V cerkvi so se vsi vsuli k oltarju v bližino ženina in neveste. Edino Majcenoviču ni bilo mnogo za to ceremonijo in se je zadaj pod korom zacaparil v klop in se predal svojim domišljavim mislim. Župnik je kmalu nad pari izrekel svoj blagoslov in jih zavezal. Slednjič je še natočil v kupico prinešenega vina ter ponudil nevesti in ženinu, da sta pila. Dala sta naprej tudi drugim gostovanjščarjem. Ti so poskušali od blagoslovljenega vina tako dolgo, da so steklenico izpraznili. Nato so se vsuli iz cerkve. Šele to je Majcenoviča zmotilo v njegovih razmišljanjih. Nekam hitro se je skončalo, da ni niti utegnil dograditi v mislih svojih novili hlevov za konje, po katerih je že od zdavnaj tako hlepel. Ravno tedaj je videl novoporočenca, da sta stopila po cerkveni ladji ter pokleknila še pri Marijinem oltarju. Pomoliti sta še hotela skupno za srečen zakon. Tam je že prej bila zatopljena v svojo notranjost Majcenovičeva Pepa m se potoževala svojemu Bogu. Opazivši kraj sebe brata in njegovo nasmehljano Juliko, ju je blagrovala v srečni zvezi, kakor da sta ustvarjena drug za drugega. Nasmejala se jima je od radosti, ki je nevesti kar odsevala s pordelega obraza. Odstopila je, da ju ne bi morda raztresla s svojo navzočnostjo. Starešini sta medtem poravnala v župnišču oklice in poroko, gostovanjščarji so se zbazderili počasi na vozove, harmonika se je zagugala skladno s klarinetom, konji so cepetali. Prispela sta tudi ženin in nevesta ter se vsedla v skupno kočijo. Tržačani so ob cesti prodajali zijala. Zlasti ženske so vedele marsikaj pripomniti tako o ženinu kakor o nevesti, ki ji je venček zlezel preveč na čelo. „Glejte, to se pa pelje. Grofek!“ je neka ženska kar s prstom pokazala na Majcenoviča. Ta se je še bolj bahato držal in vlekel dolgo viržinko. Pepika' pa je sedela poleg njega kakor otrok, ki mu vzame pura kruh. Zavili so v klanec proti Poljančevemu hramu. Tedaj so se začeli vozovi drug za drugim ustavljati. Fantje so Ru-deku napravili šrec. Pripeli so od debele loščice na eni strani do druge preko klanca žlajdrnice in lance, jih omotali s trnjem in pregrajo zastražili. H ključavnici sta se postavila dva najmočnejša dečka, namazana s sajami, z dolgimi brki in zarjavelo sabljo. Na vsaki strani v ogradu pa je bila opravljena v maškore deca, kričala in mahala, šolarji iz celega tistega kota, počenjajoč vsakovrstne norčije: so podirali peč, zvonili našemljeni s kravjimi zvonci, vlekli plug, poskakovali in plesali, fantje so kosili in mlatili, dekleta so žela in prela ob kolovratih. Kdor je le mogel, je natrleščil kaj na sebe, če ne drugega svinjsko kožo ter zganjal vsakojake vragolije, pokal z dolgim bičem, Adamov Filpek se je preoblekel v babo in naphal s slamo deda, ter s tem krošnjaril okoli, ne da bi se moglo spoznati, ali ded babo ali baba deda nosi. Od voza do voza pa je hodila ciganica s koritcem in detetom ter prerokovala iz dlani in metala karte. Ženinu in nevesti je napovedala, da bosta imela čuda dece v svojem dolgem in srečnem zakonu. Pomudila se je pri Majcenovičev! Pepi, ki je zvedela, da bo možu ušla z doma, če je mož ne bo nosil bolj na rokah. Grofici se vendar spodobi. Pri tem se je ciganka zakihetala z dolgimi kehlji. Bila je odurna, da se je sinek Martinek kar privijal od bojazni k materi in začel vreščati. Med čakanjem so godci kratkočasili ljudi in dajali ljudskemu norenju še večjo živahnost. Med gostovanjščarji je raslo razpoloženje. Starešini sta se pogodila s stražarjema: Za rajški sta jih pustila dalje. Majcenoviču je bilo- tega zadrževanja že dovolj. Že je skočil z vo-za in hotel kam po drvjačo, da bi s silo presekal verige. A tedaj so že zarožljali po tleh in prehod je bil prost. Nekdo je pobiral od gostov v sito drobiž. Ljudi se je nabralo ob plotovih za celo mašo. Med sabo so razhajajoč se govorili, da bosta ta dva za svojega gospodarstva imela vsega v izobilju, ker ju je pričakovalo toliko žanjic, mlatičev in predic. Gostuvanje je trajalo tri dni in tri noči. Ženin in nevesta sta svečano sedela za šibečo se mizo polno vsega, kar si je srce poželelo. Samo kdaj pa kdaj sta si imela povedati kaj drug drugemu. Od pričakovanja so jima drhtele besede. Gledala sta in poslušala, kar so jima polagali v govorih na dušo starešini in drugi veseljaki v napitnicah. Trudila sta se, da bi prepoznala neprenehoma prihajajoče maškore, ki so v pismih že naprej plačevali muzikantom kakšen valček, polko ali šamarijanko. Okoli hrama pa so se potikali pomela ji, prežeč na točaje in kuharice, da jim nekaj navržejo. Od preobjestnosti so Poljancu celo sani spravili vrh strehe na kolarnici. Drugo jutro so gostovanjci hodili od hiše do hiše po jutrnicah. Spravljali so skupaj povabljence, ki so se kdaj po polnoči siti in napiti razkropili po svojih domovih k počitku. Našemljene in norosti zganjajoče so zabavali godci. Kamor so prišli, so bili pogoščeni. Plesali so in na tihem pri hiši kaj zmaknili, kar so potem zvečer gnali na dražbo. Domači so predmet spoznali in gospodarica je morala privleči iz razporka mošnjico. Krajcarje je morala položiti godbenikom, ki so tem hrupneje svirali. Pri Majcenoviču sta pozavčina naravnala nekaj drugih za burko pripravljenih ljudi, da bi lovili v njegovi mlaki ribe. Nista dobro poznala Štefa, drugače ga gotovo ne bi hotela združiti. Zvabili so ga, da jim je pomagal pri napenjanju mreže nad vodo. Držati so jo morali čepečld. Tedaj se mu je od zadaj približal pozavčin in ga sunil v mrežo. Tako so Majcenoviča skopali. Ta pa ni poznal šale. Komaj je zlezel iz mlake — z njega se je kar cedilo — je razjarjen izdrl iz plota kol in bežal za pozavčinom. Tudi drugi so se krohotajoč razpršili, ko so ga videli vsega besnega. Če bi koga izmed onih, ki so ga speljali na led, mogel dobiti, Bog ve, če mu ne bi razklal glave v svoji neugnani razburjenosti. Zaradi neumestne šale se je Majcenovič tako nadul, da se ni več pokazal na gostuvanju. Sam Poljanec je šel ponj. pa ga ni mogel pripraviti nazaj v dobro voljo. Toda vse zaman. Preklinjajoč je grozil, da bo kanalje že do krvi izplačal, samo pod pest naj katerega dobi. Potlej je vso svojo jezo bruhnil celo nadenj, da naj rajši hčeri da svoje, da si lahko postavi hleve, ne pa da zapravlja in troši za požrtijo ljudi. Zakaj pa Pepi ni služil tri dni gostuvanja? In kako dolgo bo še moral čakati nanj, da se stegne? Ali mar naj do tedaj on buba ogle svojega lirama. Pasti se itak nima kje, saj še hčeri niti travnika ni dal zapisati. Vse mu je na najgrši način izmetal, kar ga je že dolgo tiščalo. Mogoče da bi še starega Poljanca sunil skozi vrata, če mu jih ta ne bi prej sam zadrlesknil za seboj. Rudekovo gostuvanje pa je minilo tudi brez Majceno-vičevega Štefa, ki so mu bili vzdeli priimek Grofek. Vsem povabljencem, ki so ga poznali, se je zdelo celo dobro, da ga ni med njimi, ker bi itak iskal samo zdrahe. In ker sam ni šel, ni tudi žene Pepe pustil, da bi hodila zadnji dsn hubat kosti med samosvoje Srjance, ki imajo sloko pišče za svojega skupnega družinskega patrona. Srjancem je bilo tako tudi povšeči, da jih vsaj ni mogla pikati obreška sitna muha. Vas Obrež je namreč imela najbrž od tistih dob, odkar je neki radoveden Muha hodil gledat na Ivanjščico svoj hram, kako se od tam vidi, za svoj domači grb muho na lancu. Sprva je bila mišljena ivanjska muha, toda čas vse zmenja ... Manj znane besede: Prečeščenje = obhajilo, zdavanje = poroka, pozavčin = vabi na gostijo ali gostuvanje, tegeljček = lonček za cvetlice, gostovanjci = gostovanjščarji = gostje, zacapariti se — zdevati se =zbazderiti se, šrec = zapora, loščica = divja jablana, žlajdrnice = verige = lanci, natrleščiti si = navesiti si, kehlji = zobje, drvjača = sekira za drva, kolar.nica = shramba za vozove, pomelaj = nepovabljen gost, hubati = glodati. Dvorni zdravnik. Nekoč je neki oxfordski univerzitetni profesor, ki je bil znan po svoji strogosti, napisal na tablo v univerzitetni avli: „Cenje-nim slušateljem sporočam, da so me imenovali za osebnega zdravnika Njegovega Veličanstva." Neki hudomušni dijak je pa pod to sporočilo napisal pričetek angleške himne: „Good save the king!" (Bog obvaruj kralja!). Mladinska pravljica V'. /?ivela sta kmet in kmetica, ki sta imela troje hčera. Sta- rejši dve nista Lili mnogo prida, najmlajša pa ne le, da je bila marljiva, ampak je bila tudi tako lepa, da so se vsi ozirali za njo. Oče kmet, je nekoč odhajal na semenj. Pred odhodom je vprašal hčere, ali si morda česa žele. — Hotela bi blago za narodno nošo! — je odgovorila najstarejša. Isto željo je izrazila tudi druga hčerka. — In ti, najdražja? — se je obrnil oče do najmlajše. — Ako že smem izbirati, potem mi kupi rožo-škrla-tico, — je prosila tretja hči. — Kaj boš z njo, dekle? Mar ni bolje, da ti kupim lepo obleko? — je svetoval oče. Toda ni je mogel pregovoriti. Piči je vztrajala pri svoji prošnji. Kmet je objel svoje hčere, se zavihtel na voz in se odpeljal v mesto. Tam je nakupil za starejši hčerki balo blaga za obleke, rože-škrlatice za najmlajšo hčer pa ni našel nikjer. Vrnil se je domov. — Tu imata, za kar sta me prosili — je dejal starejšima hčerkama in razganil pred njima živo pisano blago. — Zate pa, draga, žal, to pot ničesar, ker rože-škrlatice nisem našel nikjer. Morda pojde prihodnjič bolj po sreči... ^—• . Ko sta starejši deklici krojili in šivali obleko, sta se škodoželjno norčevali iz najmlajše sestre. — Kdo bi ,si mislil, kako je zvita! — se je rogala prva. — In kako domišljava! — je dodala druga. — Kaj si bo neki izbirčnica šele prihodnjič poželela? Nekaj tednov pozneje se je oče zopet odpravljal na sejem. Zopet je vprašal hčere, kaj naj jim kupi. To pot si je vsaka od starejših obeh hčera zaželela svileno ruto. Najmlajša pa si je spet zaželela rožo-škrlatico. Oče se je vrnil s sejma in prinesel obema starejšima hčerkama svileno ruto. Za najmlajšo pa rože-škrlatice zopet ni našel nikjer. Ali to potrpežljive mladenke ni užalostilo. — Pa drugič, ako bo sreča mila! — se je naismehnila očetu. Čez nekaj časa je odhajal kmet tretjič v mesto. Zopet je vprašal dekleta, česa si žele. Starejši sestri sta si topot zaželeli lepe, dragocene uhane. Najmlajša pa je ponovila staro željo: — Očka, ako utegneš, mi prinesi rožo-škrla-tico! Oče je okjel svoje tri hčerke in se odpeljal na semenj. Ko je za starejši hčerki kupil uhane, je vpraševal naokoli po roži-škrlatici. Toda kjer koli je vprašal — nihče mu ni vedel sveta, kje bi jo našel. Z žalostnim srcem je zapuščal sejmišče in se vračal proti domu. A glej! Komaj je privozil iz mesta, sreča siromašnega starca, ki drži v roki — rožo-škrlatico. — Prodaj mi cvetico, — ga je ogovoril kmet. — Pošteno ti jo plačam! -— Roža ni za noben denar na prodaj! — je odvrnil starec. — Pač pa ti jo podarim pod enim pogojem: ako daš svojo najmlajšo hčerkico za ženo mojemu sinu, sinjemu orliču. Oče je premislil, kaj bi storil. Ako odkloni 'cvet, bo pžalostil hčerko. Ako ga sprejme, jo bo moral prepustiti neznancu. Dolgo se je obotavljal, a končno se je odločil: — vzel je cvetico. — Ko jo bo fant zasnubil — je mislil — ga itak dekle, ako ji snubec ne bo všeč, še vedno lahko zavrne. Kmet se je vrnil domov. Starejšima hčerkama je podaril lepe uhane, najmlajši hčerki pa rožo-škrlatico. — Ta cvet mi ni prav nič všeč — je takoj pojasnil °če. — Priznati ti moram, da za denar ni bil na prodaj in da mi ga je dal neznan starček pod pogojem, da se oženiš z njegovim sinom — s sinjim orličem. — Ne delaj si skrbi, očka! — ga je tolažilo dekle. — Sinji orlič — je brhek vitez, ki mu je dana tajinstvena moč, da se izpreminja v orliča, ki krili po zraku. Sicer pa je dober in nežen! — Ali ga poznaš? — je vprašal oče. ~vDa, očka! — je pritrdila hči. — Prejšnjo nedeljo je prišel v našo cerkev in me vso mašo ogledoval. Vem, očka, da me ljubi! lil Kmet je zaskrbljeno odmajeval z glavo. Potem pa je prekrižal hčerko na čelo in dejal: — Lezi, draga hčerkica — čas je spanja. Noč prinese svet. Kasneje vidimo! Deklica se je zaprla v svojo kamrico. Rožo-škrlatico je v lončku postavila na odprto okno, ji prilila vode in sanjavo zrla v modro zvezdno daljavo. Nenadoma ugleda v mesečini čudovitega ptiča, prhutajočega s sinjezlatimi krili. Vedno bliže plava in hip nato že švigne skoz odprto okno v kamrico. Komaj se dotakne poda — glej: že se ptič spremenil v lepega, mladega, sta-sitega viteza. Deklici zastane sapa. Ali čim vitez izpregovori, ji je lahko in radostno pri srcu. Do zore pokramljata. A ko prvič zapoje petelin, se vitez poslavlja, rekoč: — Vsako noč, ko postaviš rožo-škrlatico na okno, priletim k tebi. A tu ti dajem pero od mojih kreljuti. Ako si poželiš kakršnega koli nakita, stopi na stopnišče in pomahni v desno z njim. Vse bo tvoje, kar si boš zaželela!---------- Pri teli besedah se je vitez izpremenil v sinjega orliča, zakrilil je in odletel skoz okno v temni gozd. Dekle je z očmi sledila njegovemu poletu. Ko pa je za gozdom utonil, je zaprla okno in usnula. Odslej se je sinji orlič, čim je dekle postavilo rožo-škrlatico na okno, vračal vsak večer zopet k njej ... Napočila je nedelja. Zvonovi vabijo v cerkev. Verniki se odpravljajo k maši. Tudi obe starejši sestri se pripravljata k odhodu. Oblekli sta se pravkar v svoji novi, blesteči narodni noši. Ogrnili sta se z novima svilenima rutama, a v uhorsta si zataknili prelestne zlate uhane. Odhajaje z doma, se še ponorčujeta nad mlajšo sestro: — Glejte, bedakinjo! Nima kaj, da bi oblekla! Š svojo rožo-škrlatico bo morala ostati doma! — Kaj zato, dragi sestrici! —- jima je odgovorila. — Kaj tako skrbita zame! Saj bom doma prav tako lahko molila! Starejši sestri sta odšli. Mlajša sestra pa je sedla v svoji ponošeni obleki k oknu in z očmi spremljala dobre, pobožne ljudi, ki so hiteli k maši. Vsi so nosili najlepše obleke, vse je bilo v svili in žametu, vsem je žarela iz oči sreča in sijalo zadovoljstvo ... Ko ni bilo nikogar več na idici, je dekle švignilo na stopnišče. Ozrla se je naokoli in ko je videla, da je sama, je zamahnila z orličevim peresom v desno. In glej! Kakor bi trenil priskočijo tisti hip prednjo služabniki z zlatimi našitki, razgrinjajo pred njo na tucate dragocenih oblek ter ponujajo na stotine najizbranejših in najžlahtnejših demantov. Pred vrati zahrznejo nemirni vranci, vpreženi v kočijo iz samega kristala. Dekle je na mah oblečeno in okičeno. Nemudno sede v kočijo in se odpelje v cerkev. Tam vse strmi vanjo in občuduje njeno lepoto. — To je princesa ■— so šepetali — daleč iz devete dežele prihaja, iz Indije Koromandije!... Pri zadnjem evangeliju je zapustila cerkev. Sedla je v kočijo in vranci so jo bliskoma potegnili domov. Ljudje so drveli iz cerkve za njo, da jo še enkrat vidijo, da se še enkrat opoje z njeno lepoto. A zaman so se prerivali in gnetli — o njej že ni bilo ne sluha, ne duha več. Komaj je prispela naša deklica do stopnišča svoje hišice, že je zamahnila s svojim orličevim peresom v levo. In kakor bi trenil — že je bila spet preoblečena v svojo skromno, ponošeno obleko, a kočija je izginila. In kakor da se ni ničesar zgodilo, je zopet sedla k svojemu oknu in gledala dobre, pobožne ljudi, ki so se vračali od maše. Tudi njeni sestri sta se vrnili domov. —- Da si videla, sestrica, kakšna kraljična je danes obiskala našo cerkev! Ljudje se je kar niso mogli nagledati in se ji načuditi! Njene lepote ni moči izraziti! Biti mora kakšna tuja princesin ja! Kako razkošno je bila nališpana! Minula je druga in tretja nedelja. Deklica z bogatim nakitom se je vedno spet vračala v cerkev. In ljudje so jo vedno imeli za princeso. Ko so jo zadnjo nedeljo služabniki razpravljali, so ji v naglici pozabili odpeti demantno zaponko v laseh. Ko sta se hudobni sestri vrnili iz cerkve, sta zopet pričeli pripo- vedovati o lepi princesi. Tedaj sta nenadno ugledali v sestrini kiti zaponko z ognjeno žarečim demantom. — Kaj nosiš tu? — sta vzkliknili. —- Prav takšno zaponko je imela v glavi lepa caričina v laseh. Deklica je vzkriknila in zbežala v svojo kamrico. Sestri pa sta stikali glave in ugibanja, sumničenja, opravljanja in natolcevanja ni bilo več ne konca ne kraja. Deklice ni zlobno početje njenih sester spravilo iz ravnotežja. Njihovemu hudobnemu podtikanju se je samo smehljala. Toda sestri nista odnehali. Jeli sta mlajšo sestro budno oprezovati. Vsak večer sta se priplazili k vratom njene kamre in prisluškovali. Neko noč sta začuli sestrino kramljanje s sinjim orličem. Vztrajali sta do zore pri vratih in pri ključavnici sta videli kako je skrivnostni ptič odletel skozi okno tja proti temnemu gozdu. Tedaj sta skovali zloben načrt. Vtihotapili sta se v sestrino kamrico in spretno vdelali v sestrino okno tenko brušena, koničasta rezila, da bi si na njih sinji orlic ranil kreljuti. Deklica o vsem tem ni slutila ničesar. Ko je tisto noč po svoji navadi spet postavila lonček z rožo-škrlatico na okno, je legla v posteljo in trdno zaspala. Sredi noči je priletel sinji orel in se zaplel s svojimi krili v nastavljena rezila. Zaplaputal je s perutnicami, da bi poletel v sobo, a vsak poizkus in ves trud sta bila zaman. Z ranjenimi, prerezanimi krili se je moral vrniti. — Zbogom, dragica! — je še kriknil. — Ako me boš hotela še enkrat videti, me poišči stotisoč streljajev od tod. Preden pa me najdeš, boš morala prelomiti troje železnih popotnih palic, obrabiti troje parov železnih čevljev ter izglodati troje železnih pogač. Daši je deklica trdno spala, je vendar slišala te okrutne besede. Spanec ji je kakor mora tiščal veke in najsi se je še toliko trudila, ni se mogla zdramiti. Drugo jutro se je plaho ozrla okoli. Bil je že svetel dan — toda sinjega orliča ni bilo od nikoder. Tedaj se je ozrla na okno in z grozo opazila na njem nastavljena rezila, a na njih ostrini kri, ki je curljala na rožo-škrlatico. Dekle je bridko zajokalo. Jokalo je tri dni, prejokalo tri noči! Toda solze so bile zaman: sinjega orliča ni bilo več nazaj. In ko je poizkusila zamahniti z orlovim peresom, se tudi služabniki niso več prikazali. Vsa objokana je končno stopila pred svojega očeta in ga prosila za blagoslov. — Grem, da poiščem sinjega orliča! — je odločno izjavila. Dala si je izkovati troje železnih popotnih čevljev, prav toliko železnih popotnih palic in prav toliko železnih pogač. Prvi par čevljev je obula, se oprla ob prvo od popotnih palic in se napotila v smer, od koder je prihajal njen sinji orel. Hodila in hodila je po temnem gozdu. Stopala je čez drn in strn, da so se železni čevlji že jeli obrabljati. Železna popotna palica se ji je prelomila, a tudi prva železna pogača je bila domala izglodana. Deklica je stopala in stopala dalje. Gozd pa se je vse bolj in bolj mračil. Nenadoma ugleda pred seboj majhno kočo, ki je stala na žabjem kraku in se neprestano vrtela. — O, kočica mala! Postoj za hip z vrati k meni, da morem notri! Tako sem sestradana! Kočica se je ustavila. Dekletce je vstopilo. V edini izbi je počez ležala na tleh stara baba Jaga. Njen nos je bil tolikšen, da ,se je s konico dotikal stropa. — Kam pa, kam, lepa devojka? — jo je vprašala babura. — Imela sem prijatelja, sinjega orliča z lesketajočim se perjem. Moji sestri sta mu prizadejali zlo, pa je zato odletel daleč od mene, tja k daljnemu morju, za visoke gore. In zdaj sem na potu, da ga poiščem. -7— Oj, deklica, dolga, predolga je pot do njega! — je dejala čarovnica. Trikrat boš morala prehoditi deveto deželo, da ga najdeš. A povrh je on medtem že zaprosil ca-ričino za roko. Baba Jaga je ponudila lepi deklici pogače in medice. Dala ji je tudi prenočišče. Ko se je drugo jutro zdramila, je deklico prebudila in ji rekla: — Vstani, skrajni čas je že, da se odpraviš. Poišči mojo sestro in njo vprašaj za nasvet. Tu ti poklanjam srebrni mal kolovrat z zlatim vretencem. Ko prideš do morja, v deželo, kjer živi sinji orlič, zasuči preslico in odvije se ti zlata nitka. Tedaj se ti približa caričina, ki prihaja vsak dan k morski obali na izprehod. Videla bo srebrni kolovrat in ti ga hotela odkupiti. Toda ne sprejemaj mi zanj nobenega denarja. Pač pa ji ga podari pod pogojem, ako ti dovoli videti sinjega orliča. Baba Jaga je nato segla za klopčič, ga zakotalila po stezi in še dodala: — Sledi samo' klopčiču, pokaže ti pravo pot! — Dekdica se je spet znašla v temnem, neprodirnem gozdu. Hodila in hodila je, vedno dalje in dalje. Gozd se je bolj in bolj mračil. Vrhovi dreves so segali skoro do neba. Gredoč je obrabila že drugi par železnih čevljev, prelomila drugo popotno palico, izglodala drugo železno pogačo. Tedaj se je klopčič zaustavil pred majhno kočo, ki je stala na žabjem kraku in se neprestano vrtela. — O, kočica mala! Postoj za hip z vrati k meni, da morem notri! Tako sem sestradana! Kočica se je ustavila. Dekletce je vstopilo. — Kam pa, oj kam, lepa devojka? — jo je ogovorila baba Jaga z okostenjakovimi nogami. — Iščem prijatelja, sinjega orliča, z lesketajočim se perjem. — Oj, deklica, ali pa tudi veš, da obhaja sinji orlič jutri svojo svatbo? Prihodnji dan, ko sonce še ni bilo vzšlo, prebudi baba Jaga deklico in ji reče: — Vstani, draga moja, čas odhoda je napočil. Poišči spotoma mojo starejšo sestro in jo vprašaj za svet. Tu pa imaš srebrn krožniček z zlatim jajčecem. Ko prideš do morskega brega v deželo, kjer prebiva sinji orlič, zakotali jajčece po krožniku. Približala se ti bo caričina in hotela odkupiti krožnik in jajce. Toda glej, da ne sprejmeš od nje nobene odkupnine. Zahtevaj od nje samo, da ti pokaže lepega. orliča. Dekle je globoko vzdihnilo, se zahvalilo babi Jagi in se napotilo dalje za klopčičem. Zopet je stopala po temnem gozdu, vedno dalje in dalje. Gozd je bil vedno temnejši in neprodirnejši. Vrhovi dreves so segali do samih nebes. Gredoč se ji obrablja že tretji par železnih čevljev, prelomi tretja železna palica in tretja pogačica je že izglodana. In glej, klopčič se tedaj zaustavi pred kolibo na žabjem kraku, ki se neprestano vrti. — O, kočica, kočica mala! Postoj za hip z vrati k meni, da morem vanjo! Tako sem izmučena! Kočica se zaustavi. Tretja baba Jaga, najstarejša od trojice, je prebivala v njej. — Kam pa, kam, deklica? — Mladega, sinjega orliča iščem, onega s lesketajočim se perjem! — Joj-joj tebi, deklica —- orlič se je baš danes oženil s caričino', — odvrne baba Jaga. Tudi tretja čarovnica je pogostila deklico in ji dala prenočišče. Zjutraj, ko zvezde na nebu še niso ugasnile, jo je baba Jaga prebudila: — Zdaj pa urno pokoncu, dekletce in hitro na pot! Tu vzemi tele zlate statvice in tole malo iglico, ki sama vbada. Ko prideš v deželo sinjega orliča, sedi na morski breg. Približala se ti bo caričina in odkupiti ti bo hotela statve in iglico. Toda ne sprejmi od nje ničesar, ampak izrazi le željo, da vsaj za trenutek vidiš sinjega orliča. Devojka se je zahvalila babi jagi in s solzami v očeh je sledila pred njo kotalečemu se klopčiču. Kmalu se je gozd začel redčiti. Svetlejši in svetlejši je postajal. Naposled se je razgrnilo pred njo modro morje. In tam, v daljavi je ugledala obrise zlatega grajskega krova, ki se je bliščal v soncu. — To je gotovo dežela sinjega orliča! — je pomislila deklica. Sedla je, kakor ji je bilo naročeno, na obrežno sipino, vzela v roko srebrni kolovrat in zlato vreteno ter ga zasukala. Izpod prstov se ji je odvijala zlata nit. Tedaj se ji iznenada približa caričina, obdana od dvor-janic in služabnic. Čim je ugledala, deklico, je stopila k njej ter jo vprašala, ali ji ne bi prodala srebrni kolovrat in zlato vretence. — Ako mi dovoliš, da za trenutek vidim mladega orliča, sta kolovrat in vreteno tvoja! — je izjavila deklica. — Sinji orlič je pravkar legel k počitku, — je odvrnila caričina — in zabranil je vstop vsakomur. Ali, ako ga želiš le za hip videti, ti bom vseeno dovolila! Caričina je vzela kolovrat in vreteno, odhitela je v dvorec, zataknila orliču začarano iglo v obleko, da bi ga prevzel omotičen spanec. Potem je naročila služabnikom, Križe na Gorenjskem Zahtevajte prvovrstne čevlje znamke ,,Gran“, s katerimi se boste gotovo zadovoljili. — Dobite jih v zadružni prodajalni da privedejo k njemu deklico, sama pa je ta čas nadaljevala svoj izprenod. Deklica je vstopila in se zadržala trenutek ob orličevem ležišču. Bil je trenutek sreče in žalosti hkrati. — Zdrami se, vstani, dragi orlič! — je zaklicala. — Jaz sem tu, tvoja draga! Tri železne palice sem prelomila, tri železne čevlje izhodila, tri pogače izglodala! O, koliko bridkega sem prestala, da sem te našla! Toda orlič je trdno spal in ni ga bilo mogoče zdramiti. Ko se je princesa vrnila od izprehoda, je odslovila deklico. Potem pa je izvlekla orliču iglo iz njegove obleke. — Ah, kako dolgo sem spal — je vzkliknil on. — V sanjah sem slišal, kakor da je nekdo plakal in tožil. Toda nisem in nisem mogel odpreti oči. A pri srcu mi je bilo tako tesno. —^ Sanjal si, — je odgovorila caričina. — Nikogar ni bilo tu! Naslednji dan je sedela lepa deklica zopet na sipini in kotalila je zlato jajčece po srebrnem krožniku. Princesa je šla mimo in je prosila deklico, da bi ji oboje prodala. — Oboje je tvoje, ako mi dovoliš, da le za hip vidim sinjega orliča! Princesa je pristala na to. In spet je zataknila orliču začarano iglo v obleko. Spet stoji lepa deklica pri dragem svojem orliču in kakor prvič, ga tudi to pot ne more prebuditi. — Zdrami se, vstani, dragi orlič! Jaz sem tu, tvoja draga! Tri železne palice sem prelomila, tri železne čevlje izhodila, tri pogače izglodala! O, kako sem te iskala, moj dragi! Toda orlič je trdno spal in ga ni Lilo moči zdramiti. Caričina se je po izpreliodu vrnila v grad, odslovila deklico in izvlekla začarano iglo iz orličeve suknje. Orlič je odprl oči. — Ah kako težko sem spal, •— je vzdlihnil. — Slišal sem plač in bridke vzdihe, a oči nisem mogel odpreti in težko mi je bilo pri srcu. — To se ti je sanjalo, — je odgovorila princesa. — Nikogar ni bilo tu! Tretji dan je deklica zopet žalostno sedela na morskem bregu. Držala je v roki zlate statvice in iglo, ki je sama vbadala. Čim jo je ugledala princesa, takoj je pristopila k njej in jo prosila za statve in iglo. — Dovoli mi, da za trenutek vidim lepega orliča — pa lahko obdržiš oboje, je prosila deklica. Caričina je privolila. Urno je pohitela v grad, prisedla k carjeviču in ga pričela ljubeznivo česljati po laseh. Pri tem pa mu je spretno zataknila v lase začarano iglo, da je v trenutku zaspal. Nato je poslala svoje služabnike po deklico. Zopet je deklica poizkušala z vsemi sredstvi prebuditi svojega prijatelja. Objemala ga je, ga poljubovala, ga v solzah klicala in rotila. Toda — ni se prebudil. Tedaj ga je deklica pričela božati po laseh. In — glej: čudežna igla je pri tem izpadla. Sinji orlič se je zdramil. Ko je ugledal svojo lepo deklico pred sabo, je bila njegova radost nepopisna. In deklica je začela pripovedovati. Povedala je vse, kar se ji je zgodilo: kako nevoščljive sta ji bili sestri, kako je tavala dokler ga ni našla in kako je odkupila pri cari-čini dovoljenje, da ga Audi. Tedaj jo je sinji orlič še bolj vroče vzljubil. Nemudoma je poklical predse prince, dvorjane in podanike in ko jim je vse razjasnil, jim je rekel: — Vem za vaše mnenje, katera izmed obeh teh žena mora poslej z menoj deliti življenje. Vsi princi, dvorjani in podaniki so enoglasno odločili, da je treba caričino odsloviti in da se mora sinji orlič poročiti z lepo deklico. Sinji orlič je sledil .njihovemu nasvetu. Takoj je odvedel drago deklico pred oltar. Tri dni in tri noči so slavili svatbo, kakršne deveta dežela dotlej še ni videla. KONEC. Joža Šeligo: ALELUJA Glej, tam sta dva; en sam poljub ju sklenil je; pomlad je ... In v našem srcu je še up, in še ljubezen, bratje? Pomlad, pomlad je sredi cest v očeh ugaslih vzbuja in novi spev z dreves, iz gnezd glasi se aleluja! Ze mraz od nas beži, beži ■ ■ • Potoki že šumijo, ob potih trava zeleni in grmi se budijo. Sred kamenja se cvet užge; pomlad, pomlad prihaja! In v moji duši led je še, ga sonce ne odtaja. Urezal se je. Neki bahač je nekoč iz javil teologu Herderju: „Če bi bil moj sin idiot, bi ga kratko in malo poslal v bogoslovje." „Zdi se mi pa, da vaš oče ni bil teh misli," ga je na kratko zavrnil Herder. VOHUNSTVO IN LJUBEZEN Valentin Williams „Od strahu bi umrla,“ je dejala Brenda Vane v trenutku, ko je njen tovariš prižgal luc v predsobi, „če bi morala živeti sama v stanovanju gori v vrhu hiše. Dajte, da si malo opomorem od teh stopnic." „Kar dobro se je treba vzpenjati, to je res,“ je odvrnil Clive, „toda, če v hiši ni ravno dvigala, pa je vsaj miru v c« vec. „In vam se ne zdi žalostna taka samota? Toda kaj pravim! Za človeka, ki navadno živi v samotah džungle..." Smehljaje je odprl Clive vrata salona. „Glej,'' je osupnila Brenda, „kako udobno znajo moški živeti. „Ne boste odložili klobuka? Če bi se radi počesali, izvolite v kopalnico. Vanjo se pride skozi mojo spalnico. Medtem bom pripravil kavo. Odprl bom še steklenico šampanjca ...“ „Toda vi boste priredili pravo pravcato pojedino," je ugovarjala Brenda, „če bi vam pustila, bi me gostili s šampanjcem že prej pri naši večerji v Oclahamu." Odložila je svoj klobuček, ga zagnala na divan, ki je stal pred malim kaminom, stresla s svojimi črnimi, bliščečimi lasmi in potem izginila v sosedno sobo. Komaj pa je zaprla vrata za seboj, žeje dvignil Clive glavo od malega aparata za kuhanje kave. Njegove trde, skoro preostre črte so za-dobile nedoločen izraz. Za trenutek je nepremičen obstal, prisluškujoč proti vratom; potem pa je po prstih stopal proti omari, kjer je imel ■majhno zalogo pijač. Težke preproge so dušile njegove korake. Lahen šum se je zaslišal iz ■spalnice in Clive ga je sprejel s takim izrazom, kot da bi ga pričakoval. Mirno je odprl vrata omare, zaslišal se je nov šum, to pot pa je prihajal iz omare. Clivova roka je segla v omaro, nekaj je škljoenilo, potem je zavladala zopet tišina. Clive je zaprl omaro in se hitro vrnil k mizi. Bil je ves zaverovan v svoji kuharski prizadevnosti, ko so se vrata spalnice odprla in se je Brenda Vane pojavila' na pragu. Gledal jo je, ko je stopala proti njemu, prostodušna in samozavestna, z rokami v žepih elegantnega športnega kostuma, s cigareto v dolgem zelenem ustniku v ustih. Cigareta je bila njena strast. Segla je po klobuku in rokavicah in z vzdihom sedla med blazine na divanu. „Sredi noči nahajati se sama v stanovanju moškega, to ni kar tako!" je resno dejala. „Častna beseda, če bi moja draga mama živela, bi sigurno umrla." ,,Pojdite, pojdite!" je mirno pripomnil Clive. „Kaj hočete reči?“ je vzkliknila in skočila pokonci. „Povsem enostavno: to, da je vaša mati Slovanka in da so Slovani že po temperamentu sovražniki vsake konvencionalnosti." „Zakaj pravite, da je bila moja mati slovanskega rodu?" „Dovolj je, če vas pogledam." „Vsi moji prijatelji pravijo, da sem tip Angležinje. Zdi se mi, da ste me pozorno ogledovali. No poglejmo, na kakšen način ste prišli do tega .. .“ Stegnil je svoje dolge noge proti ognju in jo s čudnim izrazom ogledoval. „Po črti vaših obrvi? Po gotovi rafiniranosti v izrazu nosnic? Po načinu, kako si vaše lase počešete na sence? Kako bi določil te stvari? Ljubko bitje ste, draga moja, toda vi niste angleški, ampak ruski tip. Prav tako je z vašim temperamentom. V njem je nekaj bežnega in krutega. Toda, kakšna se vam zdi moja kava? Hočete šampanjca?" Stopil je k omari in se z odprto buteljko vrnil k Brendi, ki ga je premerila s hitrim pogledom. „Ali ste mi prijatelj, Francis?" „Vsaj veste, da vas ljubim, kot vas ljubijo vsi, ki pridejo v dotiko z vami," je veselo odvrnil. „Tudi vi mi ugajate," je mirno odgovorila. „Bežite, bežite! Se bi radi norčevali iz mene?" Dvignila je srlavo in ga gledala: „Ali mi ne verjamete?" „Ni prijetno," je po daljšem presledku dejal, „da človek nikdar ne ve, ali se šalite ali ste resni." Strog izraz, ki je spremljal njegove besede, ji je ore-gnal poslednjo sled lahkomiselnosti. Ognjevito je položila svojo roko na Cliveovo. „Ne spoznam se. Dvojne narave sem: vesela in v istem hipu resna. Ženske so take, veste. Toda prav gotovo je, da čutim do vas, Francis, veliko naklonjenost. Živim samotno in sem sama v Londonu. Nisem še spoznala človeka, ki bi name naredil tak vtis, kot vi. Zaupam vam ...“ „Zakaj?“ „Ker vas ljubim!" je preprosto odvrnila. Vrgla je cigareto v ogenj, naslonila na svoja ramena Cliveove roke in ga prisilila, da ji je zrl v obraz. „Ali mislite prav to, kar govorite," je s skoro surovim tonom dejal Glive. „Ali ste prepričani, da ste to, kar ste?" Brenda je skočila pokonci. Solze so se ji pojavile v očeh. „Nikdar nisem hotela biti kaj drugega, kot sem," je vzkliknila. „Ali ste mislili, da sem lažnjivka." „In pri vsem tem," je mirno nadaljeval on, „zanikate, da ste v vohunski službi našega sovražnika, Natalija Iva-novna?" Pričakoval je, da se bo zrušila pod obtožbo ali ga pa bo silovito zavrnila. Toda ona ga je resno motrila. „Ali ste poizvedovali o meni?“ Kratko in ostro je prikimal. „V normalnem primeru,” je nadaljeval Francis in sedel ob kamin, „bi bili sprejeti kot takšna, kakršno se predstavljate, da ste, to se pravi, kot ljubka Angležinja, ki obiskuje visoko družbo, ki živi mirno v elegantnem stanovanju, ki deli svoj čas med klubom, kjer igra bridge in nakupovanjem v trgovinah ter razkošnih sprejemih. Potem se sestane s kakšnim visokim funkcionarjem, ki je prišel iz Orienta, posebno, če je, kot jaz, samski in^ iz divjih predelov Afrike . .. Toda naredili ste napako. Če bi me hoteli srečati na kakšen bolj pripraven način, bi šlo. Toda nape ljati Petra Arbuthnota, da bi vas tako diplomatično predstavil .. .“ Vstala je. Bila je rdeča od jeze. „To je ključ zgodbe. Ali vam je Peter povedal f „Kdor ga pozna tako dobro kot ga poznam jaz, tega dragega Petra, bo lahko povedal, da je, kar se tiče molčečnosti, povsem nemogoč. Tistega dne, ko se mi je bil približal v hotelu „Savoju“, ko sem kosil, ni postopal diplomatično... pristna terpentinska krenili za čevlje daje obutvi lep in odličen lesk, jo konzervira in ščiti usnje pred prezgodnjim razpadanjem. Odtod izvira tudi njen svetovni sloves Za parketna tla in linolej: Schmoll ___________ PASTA 2a šport in štrapac: za parkete SclMlOll GUMITRAN mast za usnje 2tati piefiiadu dihatnih ocgattov proti kašlju, hripavosti, bolečinam v vratu, xa pre-prečenje gripe, angine: BONBONI v zelenih zavitkih Ojačeni Eukalyptus-menthol bonboni z okusom poprpve mete. De-sinticirajo usta in kreočajo želodec 1 vrečica 2 din Neobhodno potrebno v hladnem letnem času, tudi za šport, lov, v gledališču, kmuj Dejal je, da ga že dolgo nadlegujete, da bi vas seznanil z menoj... In jaz, kadar srečam damo, tako inteligentno, lepo in elegantno kot ste vi, ki brez vidnega razloga umira od želje, da bi spoznala, tako brezpomembno osebo kot sem jaz, ki sem zbežal iz gozdov Malake . .. Ali zanikate, da ste imeli poseben namen, ko ste se hoteli seznaniti z menoj ?“ Brez besed je skomignila z rameni. „Povprašal sem po vas tu in tam. Zvedel sem, da ste vzgojeni v Angliji, rojeni v Petrogradu, živeli v Sibiriji, Shangaju, Carigradu, Berlinu, Parizu in sedaj v Londonu, da se gibljete v krogih, ki so blizu našega sovražnika, da imate elegantno stanovanje brez vsakih dohodkov in . . . da ste ta večer prišli k meni, da bi mi vzeli neko torbo na umivalniku moje sobe." Natalija je zaprla oči. Umaknila je pogled od Cliveja. Zdelo se je, da je v zadregi; toda skrivoma je pogledala na uro. Končno je stresla z glavo in se nasmejala: „Prava pravcata policijska preiskava, čeprav so mi pripovedovali, da ste pravi začetnik. Vem, da ljudje vaše vrste, ki so v poslednjih mesecih nadzorovali utrdbe v Sin-gapooreju, niso tako nepomembni, tako nedolžni, kot izglodajo, da so. Toda vi ne pripadate Intelligence Service u in čestitati si moram na tem.“ „Zakaj ste brskali po predalu mojega umivalnika, medtem ko ste se nahajali v moji sobi?“ Zdelo se je, da jo je vprašanje presenetilo. „Vrata so bila zaprta. Kako ste mogli. . „Človek je previden, kadar sprejme damo, ki se je prej tako vsiljevala .. . Ali bi vas smel prositi, da mi vrnete torbo?" „Kaj boste napravili z menoj?" je ponižno vprašala. „Nič,“ je odvrnil. „Vrnite mi torbo in pojdite! Nič hudega vam ne bom storil." „Zakaj?“ je sladko dejala. „Dama, kot ste vi, ne more živeti brez denarja. Predstavljam si, kaj ste morali pretrpeti kot vsi ruski emigranti." „Je to edini razlog?" Z napol odprtimi ustmi je željno pričakovala njegovega odgovora. „To ni edini razlog. Dobro veste za drugi razlog!" „Povejte ga!" „Ste tako lahkomiselni kot druge ženske. Postopal sem pošteno z vami. Ali ne bi mogli tudi vi delati tako z menoj? Vrnite mi torbo in pojdite!" „Žal, prijatelj, toda to ni mogoče ...“ „Nobenih zavlačevanj," je trdo vzkliknil. „Vrnite mi torbo!" Bliskovito je izvlekla roko izpod klobuka, ki ji je ležal na kolenih. „Ostanite, kjer ste!“ Videl je, da se v njeni, na koleno naslonjeni roki blišči avtomatska pištola. „Tako?“ je v smehu dejal, „sedaj se igrate s pištolo? Sicer pa, draga prijateljica, s pištolo ali brez nje, od tu ne boste odšli s tem, kar meni pripada." Stopil je korak naprej. Tisti hip pa so se brez šuma odprla vrata salona in majhen, rumenopolt možic, v črni suknji in črnem klobuku, je vstopil. „Roke kvišku," je zavpil. Obrnil se je k Nataliji. „Vse v redu?" „Vse v redu, Boris," je hladnokrvno odgovorila. „Pa-zite na gospoda nekaj hipcev." S popolno brezčutnostjo je Glive dvignil roke. Možaka, ki je stal pred njim, ni niti pogledal. Le na žensko je pazil. Ta je segla v žep, izvlekla torbo in jo izročila možu, ki je kar žarel od veselja. Dejala mu je nekaj po rusko, mož se je priklonil, in medtem ko je ona s pištolo držala Cliveja v šahu, se je s torbo izgubil tako tiho kot je prišel. Čuden šum je pretrgal tišino. Francis Glive, ki je pozorno gledal k vratom se je obrnil proti Nataliji. Ta se je smejala. „Oh, dragi moj. Komaj morem temu verjeti. To se pravi, zaigrati dober udarec: priti v vašo sobo, najti vaše tajne beležke v popolnem redu v predalu. Vrgla sem pogled na nje, da bi videla, če je vse v redu, a vzela jih nisem. Poglejte, ne norčujem se iz vas." Vrgla je pištolo na divan. On jo je gledal ves otrpel od presenečenja; potem je skočil v svojo sobo in minuto za tem.se je prikazal z usnjeno torbo, zapečateno z rdečim voskom. Iz nje je privlekel listine. „Prav imate," je dejal ves zmeden. „Toda, kaj pomeni vse to? Druga torba? Ne razumem!" S prekrižanimi rokami je hudomušno zrla vanj. „Dober udarec. Prevara. Zelo nevarna zadeva, ki pa je k sreči uspela." „Prevara?“ je zategnil Glive. „Popolna zbirka lažnih poročil, pripravljenih od Ko-miteta imperialne obrambe za te preveč radovedne ljudi, ki se vlečejo za vami, odkar ste se izkrcali." „Toda, pri bogu, kdo ste vi?" „V vsej državi je samo ena oseba, ki bi vam na to vedela odgovoriti, razen mene seveda. Toda pustimo šale: sem C. S- „Protivohunska organizacija?" „Prav to." „Zakaj so vas postavili za moj hrbet? Nisem vohun. Ali mi ne zaupajo ?“ „Ne. Vaša zvestoba ni nikdar prišla v vprašanje. Bali smo se le za vašo molčečnost. Videla sem, da nekatere moje prijateljice kažejo preveč zanimanja do vas in tako so me določili, naj grem nad vas. Naš prijatelj Boris ima prvorazredno tolpo.“ „Toda vi ste zelo dobro obveščeni o teh ljudeh." „Seveda,“ je resno odvrnila. »Vpisana sem v tajni službi naših sovražnikov, delam pa za vašo protivohunsko službo. Vidite, da mi je bilo lahko igrati to burko z Borisom. Prisiljeni smo bili na ta način preprečiti namere njegovih ljudi, ki so hoteli vdreti v Vaše stanovanje kot roparji. Ostalo veste." Oba sta molčala. Potem je Glive dejal: „Ali ste gotovi, da je res, kar govorite?" Boječe je pritrdila; oči je uprla v tla. „Ne vem. Povejte mi kakšno drugo laž in videli bomo." »Ljubim vas in to je resnica," je odvrnil on. Dvignila je glavo in ga gledala. »Resnico sem hotela slišati," je dejala. »Sveti Bog!" je vzkliknila. »Glejte, vaši načrti so padli na tla!" Torba z načrti je ležala na tleh. »Pustite jih, kjer so," je veselo odvrnil. »Imam druge načrte, ki vas bodo bolj zanimali." Joža Prinz: Polnočni sonet Iz bežnih sanj mi hrepenenje vstaja kot mlado jutro, ki se v dan prelije iz mraka, kadar sonce vanj posije, ki z zarjo rožno prestol si obdaja. A duša moja, ki se v njem opaja pozabe si želi, da z njo prikrije nemir, ko slike žive fantazije pode se v noč, ki trudoma odhaja. Tako se v sanjah mi nebo odpira blestečih zvezd, a njega tesna vrata koprena mračnih slutenj mi zastira. Ko pa bo v polju zelenela trata in cvet brstel, ki mi sedaj umira, bo povrnila mir mi Vesna zlata. Prof. Stanko Bunc: 0 pisavi in postanku naših priimkov \l novejšem času skušajo neki ljudje po rodbinskih imenih " in njih pisavi dokazovati slovensko ali neslovensko narodno poreklo osebe ali družine, ki nosi tisto ime. Iz naslednjih izvajanj, slonečih na zgodovinskem gradivu, se bosta pokazali dve važni ugotovitvi: 1. Zmotno je mišljenje, da nemški priimki med nami kažejo že na nemško pokolenje njih nosilcev; 2. Krivična im za naš narod sramotna je praksa, da pišejo mnoge družine svoje slovenske priimke v grdi in popačeni tuji obliki. (Prim. Maks Goričar, Etnolog XII, 82—122 in A. Ž., Priimki — od kod? Jutro 17. marca 1940). I. O pisavi imen. V naših krajih so vse cerkvene matice, ki jih je ukazal voditi tridentinski cerkveni zbor — najstarejše segajo v dobo okoli 1600 —, pisali do Marije Terezije izključno v latinščini. Imena so vpisovali po posluhu in v krajevni narečni izreki, ki je bila za tujca matičarja često nejasna. Beležili so jih po latinskem pravopisu, seveda nedosledno in spričo pomanjkanja ustreznih črk za posebne slovenske glasove tudi precej nerodno, a kljub temu še dokaj točno in slovenščini primerno. Mnogo slabše je bilo s pisanjem priimkov v urbarjih in drugih listinah že v prejšnjih stoletjih, še prav posebno pa v jožefinski dobi, ko se je vpeljala okoli 1770 nemščina kot poslovni jezik obvezno tudi v cerkvene matice. Uradniki, ki so uradovali samo v nemščini in bili tudi po rodu večinoma le tujci, Nemci in Italijani, so pačili naša imena s prilikovanjem nemščini v izreki in pisavi pa tudi s prevajanjem, brezpriimkarjem pa so dajali seveda le nemška imena. Pa še io: nemški pravopis je bil tedaj brez urejenih pravopisnih pravil, jako samovoljen in nedosleden (prim. genanndth, Paumgarttl), zato tudi nahajamo eno in isto ime zapisano na nešteto načinov: Rak, Rakk, Rakh, Ragk, Rakgh, Rhak, Raag, Raagg itd. Vse te oblike so ohranjene v rojstnih, poročnih in mrliških maticah. Preokret v pisanju priimkov se je izvršil v dobi narodnega političnega prebujenja, zlasti po 1848. letu, ko so zavedni slovenski duhovniki brez uradnega dovoljenja začeli pisati imena v domačem slovenskem pravopisu. Pri stari pisavi so ostali priimki samo tedaj, ko je nosilec imena zaradi svoje neslovenske miselnosti in opirajoč se na avstrijski zakon o nespremenljivosti rodbinskega imena vztrajal na nemškem pravopisu svojega pristno slovenskega, a v preteklosti potujčenega imena. Matičar je moral, prisiljen po politični oblasti, popustiti in zapisati priimek v tuji obliki. Žalostno je, da se dogajajo podobni primeri še dandanes. II. O postanku priimkov. Pisani viri iz 15. in 16. stoletja izkazujejo še prav malo rodovnih ali rodbinskih priimkov v današnjem smislu. Osebe so zabeležene večinoma le s krstnim imenom in navedbo kraja, kjer leži kmetija (Jurij v Brezju); če gre za tržana ali rokodelca, pa s krstnim imenom in navedbo poklica (Jurij krojač). Od 15. stol. dalje nahajamo v nekih urbarjih že mnogo priimkov. Toda ti priimki so velikokrat bolj vzdevki kmetij, kakor pa imena podložnih kmetov, ki so na njih živeli. Ime se je držalo bolj hiše ali posestva kakor pa rodu; često je prevzel novi priseljenec prejšnji priimdk (vzdevek kmetije). Graščinski gospodi je bila glavna stvar kmetija in njeni dohodki, ne pa kmet. Šele v 16. in 17. stol. je začel dobivati priimek zaseben značaj, se polastil premoči nad vzdevkom kmetije in prejel večjo stalnost in nespremenljivost. Ime nosi sedaj rod in z novim priseljencem prejme kmetija novo ime. Kljub temu pa nahajamo še dandanes mnogo starih vzdevkov kmetij ali po-edinih hiš, ki jih je življenje v soseski ohranilo ponekod celo iz dobe Celjslkih grofov (n. pr. nad Mozirjem). Drugače je bilo z ljudmi, ki niso bili stalno naseljeni, niti sicer navezani na grudo (hlapci, dekle, najemniki, gostači, rokodelci); ti so bili še v 17. stol. brez priimka. V matične knjige so jih beležili s krstnim imenom in imenom gospodarja, pri katerem so stanovali ali služili, oz. z navedbo kraja, kjer so prebivali, ali pa z navedbo poklica, ki so ga opravljali. Iz teh zgodovinskih podatkov so že tudi prikazani glavni viri za rodbinska imena v maticah 16. in 17. stoletja: I. krstno ime gospodarja (Vid, gostač pri Janezu Podbregarju), 2. ime kraja in bivališča (Jurij Anže pod bregom, Luka na Ločnici), S. poklic in njega posebnosti (Jurij krojač), 4. kako osebno svojstvo, ljudski vzdevek in slučajnost. Pri tem pa je treba posebej pripomniti, da so za ženske osebe dodevali h krstnemu imenu rodbinski priimek izključno v ženski obliki: Marija Mlakarica, Kotnica, Blaznica, Grmela (od Grmek), Pelkojca (od Petek) itd. 1. Priimki iz krstnih imen. Krstno ime je najprvotnejši vir za rodbinska imena v maticah. Osebno ime očeta ali gospodarja se je prejelo najprej stalno hiše kot vzdevek, nato prešlo na rodovino in s tem našlo pot v matice kot priimek. Tako ime je nastalo med ljudstvom v življenju soseske in matičar je samo prejel in zapisal že rabljeno ime. Nekaj priimkov pa ima svoj izvor gotovo tudi v maticah samih, ko je dobil otrok po matičarju hote ali pomotoma očetovo krstno ime iz prejšnjih matičnih vpisov, dasi se je eam otrokov oče drugače imenoval. Pri ustaljevamju in ohranjevanju priimkov so imele matice važno nalogo. V vrsti osehnih (krstnih) imen, ki so dala osnovo za priimke, nahajamo tudi precej takih, ki jih dandanes več ne rabimo (Emerik, Encij, Erhard, Sebastijan, Melhior itd.). Iz enega imena lahko dobimo dolgo vrsto samostojnih pri-imlkov. Tako zelo plodovito ime je n. pr. Janez, (ki je dalo tele priimke: Janeš, Janežič, Janič, Jančič, Jenčič, Janoš, Janžek, Janžekovič, Janko, Jenko, Jankovič, Janša, Ivančič, Ivanjšek, Ivanjščak, Ivanuša, Juvan, Juvane, Juvančič, Hanžič, Hanžek, Planželič, Ilanžekovič itd. Zanimivi so priimki: M e 1 i h a r iz Melhior, Bajde iz Vid, B e n k o rz Benedikt, Mikuž iz Dominik, Rataj iz Konrad, Orožen iz Erazem, L i p o 1 d iz Leopold, Marin iz Marina, Marija, L e n a r d in Linhart iz Leonard, Seidl iz Sei-frid, Arh in Pl e i n z iz Henrik, Wastian iz Sebastijan, Bernard iz Bernhardt, Balant iz Valentin, K a s p a r iz Gašper, W e s t e r iz Silvester itd. 2. Priimki iz krajevnih in ledinskih imen. Iz označbe kraja in bivališča, dodanega krstnemu imenu, so nastali najprej krajevni vzdevki, ki so šele sčasoma dobili vlogo priimkov (Borovnik) oz. prejeli za novo funkcijo še posebno končnico -ar (Borovnikar, Hostnikar). Krajevne oznake so pisane v virih kljub tujemu uradnemu jeziku skoro vselej v slovenščini, seveda v narečju, najpogosteje pa v sklonih na vprašanje kje si doma? ali od kod. si? (mestnik, orodnik ali rodilnik s predlogom). Tovrstni priimki so n. pr. Pustoslemšek (iz Pustoslemenščak) na Pustem slemenu doma; Tominšek na Temenu; P e s t o t n i k na pusti, opuščeni kmetiji; Vodušek (iz Vodovšček) ob vodi; Vi d m a r z vidma, cerkvenega sveta; F 1 u d e r n i k ob fludru, strugi za spuščanje splavov čez jez; Robnik na Robu; Prodnik na Produ; Plaznik ob Plazu; Pečovnik na Pečovju; Zavratnik za Vrati; Bukovnik v Bukovju; Logar v Logu itd. (Za imena okoli Solčave glej članek Fr. Mišiča v Časopisu za zgodovino in narodopisje v Mariboru, 1938, 191—201!) Podobnega izvora so tudi priimki, ki jih je ustvarjalo notranje preseljevanje. Kdor se je s Kranjskega preselil na Štajersko, so mu rekali v novi domačiji Kranjec, oblast pa ga je poznala kot Krainerja. Štempihar je iz Kamne gorice (Steinbichler); Arhar iz Rake (Arch), pri Hrvatih je Rački; Felaher je doma od Bele (Fellachj; Peto-var iz Ptuja (Poetovia), Steiner iz Kamnika (Stein), Polajnar iz Poljan; dalje imamo Korošce, Dolence, Gorence, Kočevarje, Lahe, Čehe, Moravce, Hrovate in Horvate itd. Nasilno ponemčevanje dokazujejo tudi primeri: Modrinjaka, doma iz Modrin je vasi, so nemške oblasti zapisale kot Mbderndorferja, ker so vas nazivali Moderndorf; Hochmiillerja vodijo matični zapiski v nepretrgani vrsti naravnost do slovenskega G o m i 1 a r j a , itd. 3. Priimki iz naziva posla in poklica. Po obrtu, rokodelstva! in sploh zaposlitvi imamo mnogo priimkov, kar je jasno, saj so rokodelce in obrtnike zabeleževali le s krstnim imenom in navedbo poklica oz. zaposlitve. Poleg slovenskih imen (Kovač, Zidar, Krivec, Kolar, Sedlar, Rešetar, Sitar, Lončar itd.) imamo veliko nemških in celo nekaj latinskih priimkov. Tuja gosposka, graščaki in uradniki, so uporabljali v pisanju in govorjenju le nemške, duhovščina pa včasih tudi latinske nazive za podložne rokodelce in uslužbence, dasi so bili ti skoro izključno samo domačini Slovenci. Ljudstvo se je navadilo na tuje nazive za obrt in nje izvrševalce in matičarji so jih sprejeli. Tako so prišle premnoge slovenske družine do nemških priimkov in jih še dandanes nosijo, četudi niso bili njihovi predniki nikoli nemškega pokolenja. Mnogo imen je iz nemščine: Šuštar, Šlosar, Žnidar, Veber, Glaser, Baumgartner, Pintar, Puntar, Borštner, Bognar, Tišler, Jager, Cimperman, Kramer, Rihter, Mežnar, Vahtar, Vavpot, Žagar itd. Iz latinščine nahajamo le nekaj primerov: Pistor = pek, Skribe = pisar). Njihovi potomci, ki so si po zgledu drugih patronimičnih imen prideli obrazilo -ič, -ičič ali -šič, so postali: Šušteršič, Žnidarič ali Žnidaršič, Kramaršič, Mežnar ič ali Mežnaršič, Rihteršič, Vavpotič, Pintarič itd. Dokumenti pa izkazujejo še drug zanimiv in važen pojav. Pogosto se je namreč dogodilo, da je slovenski človek izgubil že svoj ustaljeni priimek, ki se je umaknil nazivu rokodelstva, ker je bil obrtnik bolj znan po svojem poslu kakor pa po imenu. Njegov novi priimek pa je bil zapisan v nemščini. Tako je postal v Marenbergu iz Hribernika Strohschneider, ker je bil v tamkajšnjem samostanu za slamorezca. Za prevajanje slovenskih imen v nemščino nahajamo ogromno primerov. V Vitanju so n. pr. P o d 1 e s c a , Slugo in Kneza spremenili v Plolzerja, Dienstmana in Herzoga. Po drugod imamo primere: W e'b e r za Tkalec, M ii 1-1 e r za Mlinar, Schmidt za Kovač, Bauer za Kmet, Neubauer za Novak, (novine = nova zemlja), Pl a f n e r za Lončar, Maurer za Zidar, Fleischhaker za Mesar, K b n i g za Kralj, Kaiser za Cesar, B i s c h o f za Škof, B r a n d -statter za Pogorelec, W a 11 a n d za Balant itd. Pri ponemčevanju pa je nastalo tudi mnogo takih imen, ki so tuja samo na videz, samo po pravopisu ali s kako majhno glasovno spremembo. K a u z za Tkavec, V o 11 e r za Volar, Gertschar za Grčar, Potliessnigg za Podlesnik, Pottotschnigg za Potočnik itd. 4. Priimki raznih drugih izvorov. Kot priimki so se uveljavili številni nazivi za živali: Jarc, Golob, Medved, Volk, Zajc, Senica, Sternad, Jereb, Kos, Pajk, Petelin, Picek, Jelen, Povh, Maček itd. Ali izvedenke: Kosič, Jelenc, Uršič, Volčič itd. Rastlinskih priimkov imamo malo: Lešnik, Sre-bot, Kopriva, Koren. Važni so za postanek priimkov razni vzdevki, sloneči na kaki lastnosti ali značilnosti dane osebe: Majcen, Debeljak, Velikonja, Divjak, Burja, Vesel, Ozebek, Ogrizek, Megla, Toplak, Pivec, Modic, Bezjak, Lakota, Mrzel, Prešeren, Smrdu itd. Zanimiva so imena: Vrtorepec, Pecigos, Kuripečič, Poiščikruh, Strebirit itd. Iz povedanega moremo navesti tele ugotovitve, na njih pa postaviti želje in zahteve. 1. Upravne oblasti, ki so v krstnih, poročnih in mrliških maticah, v urbarjih, pogodbah, zapisih in drugih javnih listinah dajale slovenskim ljudem priimke v teku 15. do 18. stoletja in še dalje, niso bile nikoli v slovenskih rokah, zato ni mogel dobiti pri nas niti en Neslovenec slovenskega imena. Nasprotno pa je velik procent naših ljudi dobil tuje ime ali pa so mu ga potujčili. Spričo tega je torej krivično soditi o poreklu osebe, upoštevajoč le priimek. Samo zgodovinsko raziskovanje porekla vsake rodbine more zatrdno povedati, ali je nosilec neslovenskega imena tudi neslovenskega pokolenja ali ne. Gotovo je med nami tudi nekaj takih ljudi, ki so prinesli svoj tuji priimek s seboj, ko so se naselili med naše ljudstvo kot kolonisti bodisi v večjih masah (na Kočevskem, nad Škofjo Loko) ali pa kot poedinci, obrtniki ali uslužbenci po trgih in mestih. Tako je n. pr. ugotovljeno, da je neki W e b e r priseljenec iz Sudetskih dežel, Hinterlechner pa obrtnik iz Bavarske, ki se je naselil v Ljubljani po Nanoleonovih vojnah kot čevljar. Veliko teh kolonistov se je že davno poslovenilo in tako njihovo ime tudi več ne razodeva tistih narodnih čustev, ki bi pripadale imenu. 2. Ko smo dobili upravo v svoje roke, so bili priimki že davno določeni in udomačeni in so zaradi odredbe o nespremenljivosti rodbinskih imen ohranili pisavo. Ostalo je vse pri starem, dasi imamo od tega vsak dan škodo. Naše oblasti so v svobodni državi uredile pisavo krajevnih imen in jim dale pravo domačo obliko, pri priimkih pa niso storile prav nič. Drugače so to vprašanje uredili naši sosedje na severu in jugu, četudi njihove predaleč idoče reforme odločno odklanjamo. Številni so med nami ljudje, ki niso zadovoljni s pisavo svojega priimka in bi ga radi popravili. Zaradi želje ljudstva in še prav posebno pa zaradi samostojnega življenja svobodnega naroda je že skrajni čas, da se očistijo naši slovenski priimki tuje navlake, ki je nelepo znamenje stoletne podrejenosti. Od naših poklicanih oblasti pa pričakujemo, da bodo iz kulturnih, narodnoobrambnih in državnih interesov pokazale dovolj razumevanja in dala slovenskim priimkom tudi slovensko obliko ter tako odpravile razne Pottotschnigge, Wesenschegge, Dettitschegge, Potliessnigge, Lbsohmigge, Rakus-che, AVessiacke in Lies-siacke. (Prim. moj Pregled slovnice slov. knjižnega jezika, stran 114 in 115!) llllllllllllll’lllillllMllll|lllllllllll!llllllllllllllllllllllllli:illlllllllllllll!llllllllllllllllllilllllllilllll[||llllllll|lliimi|l|||lll!!ll||i||||||||[|||||||||ll|||||||||lli::;'_!:[!ll||||||]|||]|||!llll!lllll|HIHII'lll|lli;;ii||lll|ll|llll|| Joža Prinz: ZA SPOMIN Pomladna zarja, ki jo duša sluti, Razliva plamen čez morja planjave In sij, ki plove do neba višave Medleč, kot lesk je bojnih vil peruti. In v hrepenenju, ki srce ga čuti, Čarobne lučke božice sanjave Elektre, zažare kot pramen slave V polnoč, kot biseri iz zvezd razsuti. Iz njenih lučk se mi usoda vtrinja Jasno kot pesem, ki v akord se zlije, A smoter njen mi v večnosti izginja. Sonet pa moj naj v Tvojem srcu klije, Naj lije vanj in v njem se zopet zgrinja In naj pomnik bo moje poezije. ...............................................................................................Illlllll.............. IIIIIIIIIIIH!IU!l[! 64 lll!llll!IUIIIIIIIIII!lil!llllllilillll!l!lllll!!lll! I[lllllllllllljl!l!l[l!ll!l!llll!lll!ll kjer boste najceneje in dobro postreženi FRANC KOŠENINA GLINCE TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 49 TELEFON 27-40 IZVRŠUJE vsa kleparska, vodovodna inštalacijska dela, toplovodne in sanitarne naprave. Izpeljava strelovodov, kritje streh z lesocementora in vsa v to stroko spadaj, dela in popravila. Ponudbe, strok, nasveti vedno in brezplačno na razpolago. DELO SOLIDNO CENE ZMERNE fJ^aCeslaa £ikm CENTRALNE K U R J AV E VENTILACIJE IN VODOVODI £fubtiana Slomškova ulica 27a Prva Jugoslovenska tovarna za diaslad, slad in kvas Rudolf Zaloker Ljubljana-Vič se priporoča za odjem prvovrstnega kvasa in diaslada PARFUMERIJA KOZMETIKA GALANTERIJA RUDOLF BOIČ LJUBLJANA RESLJEVA CESTA ŠTEV.3/I Oskrbuje zadrugo že več let s svojimi fabrikati Učiteljska tiskarna V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA UL. 6 izvršuje vsa tiskarska dela od najfinejših do najpreprostejših. Vsa naročila izvršuje točno po naročilu po ugodnih cenah. V knjigarni Učiteljske knjigarne in njeni podružnici v Mariboru imate bogato zalogo šolskih knjig za vse šole. Pri nas dobite vse tiskovine in potrebščine za urade, zadruge in društva. * Pri nas je bogata izbira vsakovrstnih knjig. Posebno priporočamo mladinske knjige po znižanih cenah. Pri nas naročajo svoje potrebščine zadruge, trgovci, industrijska podjetja, obrtniki in rokodelci. * Naše knjigarne v Ljubljani in v Mariboru preskrbujejo hitro in poceni knjige in modne revije iz inozemstva. * Restavracije, hoteli in gostilne imajo v naših knjigarnah bogato izbiro papirnatih servijet. Naša knjigoveznica izdeluje vsa v njeno stroko spadajoča dela od najpreprostejših do najfinejših po zelo zmernih cenah. Učiteljsko tiskarno in njeni knjigarni v Ljubljani in v Mariboru priporoča dobro blago, solidna postrežba in zadružna zavest. LJUDSKA SAMOPOMOČ zavarovalna zadruga z o. j. v Mariboru, V LASTNI PALAČI Z AVA RUJ E ZDRAVE OSEBE OBEH SPOLOV: 1. za Dosmrtno zavarovanje v starosti od 16. do 80. leta. Polna zavarovana vsota sc izplača v primeru smrti ali z dovršenim 85. letom; 2. za posmrtno zavarovanje s kraj-šanim plačevanjem na 10, 15, 20 in 25 let v starosti od 16. do 65. leta. Zavarovalna vsota se izplača ob smrti zavarovanca ali z dovršenim 75. letom ; 5. za doživetje in smrt v starosti od 16. do 60 leta na 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 let. Zavarovalnina se izplača ob smrti zavarovanca, oziroma po potekli dogovorjenih let; 4. za doto od 1. do 16. leta in se zavarovalnina izplača z dovršenim 21. letom. Do sedaj izplačali na zavarovalninah nad 42 milijonov din. Rezervni fond znaša nad 7 milijonov din, Zahtevajte brezplačno in brezobvezno prospekte ! Sprejemamo zastopnike ! HAG TRGOVAČKO D. D. veletrgovina kratke i pletene robe Zagreb Washingtenev trg <1 Poštanski pretinac 329 TRIKO PERILO iz bombaža, volne in svile, kopalne obleke, športne drese itd., izdeluje v priznano odlični kakovosti „LANA“ TEKSTILNA TOVARNA Ljubljana, Gregorčičeva 5 iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiitiiMiiimiMiiimiiiiiiMiiiij Zavarovanja proti nesrečam na vožnjah___________ proti odgovornosti in jamstvu________ proti ognju_______ in vlomilecm______ zavarovanja na doživetje in smrt sprejema \ ,Slavija‘ zavarovalna banka I jugoslovanska v Ljubljani iiimmiimMiiiiiimiimiiimiiiiMiMMiiiMtmmiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimiiiitiiiiiiniiiiiimiiiiimiiiiiMiimiii PLOSCICE za ŠTEDILNIKE in OBLOGO STEN PECI m ŠTEDILNIKE Samotna opeka — dimniška vratiča kupiš najcenejše pri FELLACHER RADO LJUBLJANA Tyrševa c. 51 Najnovejše vzorce v apartnih krojih in skladnih barvnih desenih prinaša EF-KO pletilna in trikotažna industrija £iu&Ci.ana, Zidanška ulica 5 Pletenine: jopice, puloverje, s viter je, jersey obleke, modne športne drese, kopalne in obalne obleke, pižame itd. Trikotaža: perilo, bluze, srajce za dame in gospode v svili, macco in volnenem predivu. Tvernlca Čokolade Adolf Zavrtanik Lesce pri Bledu priporoča vsem cenjenim odjemalcem svoje prvovrstne izdelke SKUBIC IVAN, Ljubljana Veliki Stradon st. 9 - Trnove tovarna rolet izvršuje vse vrste lesenih rolet, platnenih in drvotka-nih zaves, oprema odrov Delo solidno. , Cene zmerne! 11 keksi* Tanko Ema trgovina sadja« selenlave In deželnih pridelkov na debelo. Ljubljana, Kapiteljska 3. Foto-aparati »Triglav*1 KIHO-APARATI mehanična delavnica In i»llarna Specialna foto trgovina TRŽIČ, Dravska banovina Janko Pogačnik Zaloga: Železnina Lj u b 1 jana FR. STUPICA Tyrševa cesta 20 Ljubljana HOMA & CO. MEHANIČNE TKALNICE SVILENIH IZDELKOV, BARVARNA, APRETURA IN TISKARNA MARIBOR in POBREŽJE L Telefon štev. 21-77 Brzojavi : Thoma Maribor IZDELUJE VSE VRSTE BLAGA, kakor: Crepe de chine, Crepe Satin, Crepe Mongol, Crepe marocaine, Crepe imprime, modno svilo v različnih izdelavah, svileno podlogo za plašče. Svilene brokate, nadalje vse vrste jaccpiardnega blaga, brokate za odeje, satin za ^ deje. Svilene rute, Echarpes, Shawls in podnoznice lastnega izdelka nudi po n a j n i ž j i ceni tvrdka ANTON MERHAR LJUBLJANA Sv. Petra c. 22. Tel. 49-85 Tiskarna !bumla Ljubljana, Celovška c. 1.4 (nasproti Velesejma) Še vedno ne poznate tega grafičnega podjetja, katero Vam izvršuje vse tiskovine lepo in zelo solidno Telefon štev. 35-52 ^ PARNA PEKARNA Jmsuk Tlcmde peče prvovrstni kruli in vsa desertna peciva. — Sprejema naročila za prireditve. Telefon 23-98 Ljubljana VIL, Medvedova ul. 30 kul&ki štofoai su još bolji — udovoljavaju i največim zahtevima, a do-bivaju se u svakoj boljoj u tu struku zasecajučoj radnji Tvornica sukna Franje Brandeker k. d. K U IA Dunavska banovina DOMAČI PROIZVODI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii o 1888 1940 Tvrdka Josip Bauman veležganjarna, izdeloval-nica ruma, likerjev in sadnih sokov v Št. liju pri Mariboru priporoča svoje izdelke kakor: priznano pristno domačo slivovko, raznovrstne likerje, pelinkovec, rum, pristno droženko, prL.vi naravni brinjevec, tropinovec in gorski malinovec Ceniki in vzorci na razpolago! Ugoden nakup raznih budilk, žepnih in stenskih ur, zlatnine, srebrnine in optičnih predmetov po nizkih cenah priporoča tvrdka J. VILHAR, urar LJUBLJANA. SV. Petra c. 3« Strgulec Pavel Ljubljana Gosposvetska cesta 13 Kolizej Telefon 28-97 Specialno ključavničarstvo za železo-pohištvo in izdelovanje žičnih posteljnih mrež Rafte za žejo in slast najboljšo brezalkoholno pijačo »Sinalco« CIRIL. KAMPL. SODAVIČAR MARIBOR Kettejeva ul. 1. Tel. 23-97 Mineralna voda in limonada Justin Gustinčič MARIBOR Tattenbachova ul. 14 Telefon štev. 21-30 Mehanična delavnica, trgovina koles, šivalnih strojev in otroških vozičkov. Nakup in prodaja rabljenih strojev, železa, kovin litin, cunj, papirja itd. August Ehrlich Maribor ""im n jjiir lasap" Vigogne predilnica Tkalnica Tvornica vate J!UHIIIIPIUIIIIIIIIIII>>IIIIIIIIIIII>I>IIIIIIIIIU Welle Rudolf ml. mesarila ur ek a ieva liti ca mesarila Košaki - Maribor Aleksandrova c. 49 En detail — En groš Telefon štev. 22 — 37 Vsakovrstno sveže meso ved n o na razpolago! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii jiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllllllB Najlepši izdelki čokoladnih figur za Miklavža in božično darilo, kakor tudi bonbonjere in čokoladne desertne bonbone Vam nudi „MARION" tvornica kanditov in čokolade Č A K O V E C Zastopstvo: JERAS MAKS LJUBLJANA Obnova F. H s v a k dobavlja kompletne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke in pribor, železno pohištvo in otroške vozičke, linolej, preproge, zavese, odeje najceneje! Maribor Jurčičeva 6 / Telef. 39-05 iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii IVAN JAVORNIK Mesar, preknjevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa Ljubljana, Domobranska cesta štev. 7 Telefon 31-5? Podružnice: Wolfova ulica 12, tel. 27-03, Miklošičeva cesta 17, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. 21 in Dolenjska cesta št. 49, nasproti Rakovnika. Stojnica Šolski drevored poteg Zmajskega mostu DomaCa žganjarna In destilacija Jelen' Velika zaloga vseh vrst pristnega domačega žganja, raznih likerjev, ruma, malinovca, vermoutha i. t. d. na drobno in na debelo Dobro blago ! Nizke cene ! IVAN ZALETEL Si. vu nad Ljubljano Telefon štev. 710 Mariborska tekstilna tvornica družba z o. z. MARIBOR P r e d i 1 n i c a tkalnica b e 1 i 1 n i c a apretura barvarna tiskarna tkanin TKALNICE: Maribor in Varaždin Telefonska št 24—15 Brzoj.: »Tekstiltvor“ ]yj E L J E železniška postaja : —--—■■—--■--Maribor, gl. kolodvor „0REL“ MARIBOR Najmodernejši komfort, tekoča mrzla in topla voda, centralna kurjava, dvigalo, auto garaže. Glavno zastopstvo za Maribor in okolico za Gostilničarske pivovarne d. d. Laško. SE PRIPOROČA VILKO BLATNIK MARIBOR Gosposka ulica 1 Izdelovalnica vseh vrst čevl j ev Zahtevaj ' ^ctmo naše nakaznice Priloga k Zadružnemu koledarju za leto 1941 Dnevnik prejemkov in izdatkov Januar Prejemki Izdatki Predmet Oospadittje zahtevajte pri Vasem trgovcu izrecno t. sladno kavo A. JARC, Maribor — Košaki RESMAN LOJZE - LJUBLJANA Cesta 29.oktohra (Rimska) št. 21 — Telef. 33-53 •/ JI m ‘maš čistiti čet&fea! Ji Predvsem uporabljaj vedno je - šinol ‘ pasto, s katero čistijo čevlje milijoni ljudi. Smol-postu čisti, barva in daje naj lepši sijaj. 2. Nikdar ne smeš obeh čevljev na enkrat namazati, temveč vedno le enega in ga takoj krtačiti. " \ 3. Nato moraš gladiti čevelj z mehko in suho krpo, da dobi sijaj, : S Šmo I r pas to se 'čistijo dudi galoše, lakasti čevlji, vse usnjene torbice, usnjeno in politirano pohištvo, avtomobili, konjska oprava in celo igralne karte! - ' , . ; Za šport in štrapac upodabljaj pri mokrem vremenu Smol Gu m i i ra n mast ža usnje marka »iDivja raca“ ‘i : - . r—^,---,_4 pOS_ . V plačno in frapko pozlačeno in v kakovosti nedosegljivo ‘KO^BINOS.. britvico, kakoi' tudi brogriroj ),Važni / •' nasveti za. pt^vjino britji*. - ; • j"- SAMOPRODAJA v t,KONBINOSf<, Maribor ' • •-Poštni predal to »V .v • • ■'s> 'v • . -■rv- • U. «>■ 7: Sj-i" 'St—tr: r-f""-.. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 030055315 cobiss o