BOŽIČNA
SODOBNA
Preilo je. Naj kar koti m zgodi: zdaj vemo, da mi temo zaiari spet mlado jutro, in da pitane dan, ko viak xločin bo dvojno kaznovan
Prfilo je, kakor pride rm oblak zastrlo sonce, razgrnilo mrak, in Božič ni več praznili bil miru, vsa srca usihala »o od strahu.
In včrujemo, 'da ni* dalef laz, ko spomnil Božič se bo tudi nat ter nam prinesel mir in i mirom nit, čez sleherni slovenski dom razlit.
O
ato XIV
'tov. 292
TELEFON UREDNIŠTVA 25-6J TELEFON UPUAVE 25 -67 lo 2R-61 TEI P FON OOLASNEOA ODDELKA 25—67 PqA>vamic» Liubliana PraniISVan 6 tel 46—91 Pofinvn'nica Celic Prešernova > telefon 2^
Maribor 23. do 26. decembra 1940
NAROČNINA NA »58CC Pralama« « tiara*' ali oe ooitl M dta. Dostavil*« si 4»ei 16 din talina K din poftTN' rnnvm p »fnn- n «c
Cen«
din 1*~~
POSTN1NA Pl AČANA V OOTOVTN1
BOŽIČU LETA 1940
ADOLF RIBNIKAR
priliki in na ves glas zahtevali pravico do življenja, ki bi morala biti splošna in enaka.
Zastonj so se na vse mogoče načine trudili dopovedati, da je treba s pametjo izravnati tudi napetost med bogastvom in siromaštvom. Kajti tudi mi smo bili brez zlata, a tudi brez industrije, brez Hdejkomlsov, brez večje trgovine In obrti ter brez višjega uredništva, ker vse to Je bil priv legi j za tnlerodce, po možnosti za grofe In barone. Nihče bolj kot ml nismo čutili na lastni koži, kako zlato vlada nad narodi in jih tlač’. Delavna roka našega kmeta in delavca ter b!stra glava našetra šolanega človeka bi sicer po svoji kakovosti in vrednosti lahko paralizirala moč zlata, a kaj, ko ie vse nj hovo blagoslovljeno delo in življenje končno moralo biti posvečeno samo kapitalu in namenom tujih veliakov. Slovenci smo z redkimi izjemami dobil’ zaposlitev samo če ie bilo treba ooravliatl trda dela nai-nižle vrste; ves bollši kruh so nam od <edali tnlerodnl prlsellend, ki so prihaial' k nam kot agenti tulega kapitala in kot nlonirli načrtnega raznarodovanja. Jugoslovani pa smo moral’ s trebuhom za kruhom in se s svole zemlje tromoma Iz-sePevat! v Ameriko In druge kraje.
Da bi našemu v suženjstvu že zaslepljenem« narodu tem lažle vladal tuj ka-oJtal. tu| upravni režim In tnl duh z vso Hrerobzlmostlo, brez pravičnost^ In po štenla, so nas na vso mo? razkrajali po načelu: dlv*d“ et Imoeral Slovensko zemljo so razdelili na oet, Sest več alJ man’ avtonomnih Vronovin s tnlerodno večino netit) so borbe med mes+J ’n trwj. no»oe-5evali boi med oosnmevn*ni? stanovi. M**d naše lJtidetvo so zanaSaU «a><Kra«tn»i*o ne*tmno«t sv*tovnon«7or*klh In noPHč nlh borb. rta smo se Slovenci mod sebo’ rfrnWT. finWe»r«11 In mrcvar’11 slrnrnf nrav do mtrve«a ter da smo nrl tem ho1J za-ne«PJvo pozabili na svojo narodno skup nost.
In ko ie prlSla svetovna volna, se Je ra narodno zavedne S1ov«n**»> račelo m«-čen’*Hro. jeto’*-«Ve Jn ta^oris?^ «;o začel’ polniti s »politično sumljivimi« Slovenci,
slovenske može in fante so gnali v najbolj nevarne strelske jarke, da se kot heloti bore za svoje tlačitelje, bore torej
v	tuji službi za tuje interese proti samim sebi In proti lastnm krvnim bratom. Do ma pa so slovenske kmetice morale oddajati z muko pridobljene kmečke pridelke za tuje cilje In namene.
Kot plačilo za velikanske vojne žrtve, ki jih je slovensko ljudstvo hote ali nehote, zavedno ali nezavedno, doprinašalo za Avstrijo, so kovali načrte, kako bodo vse Slovence — če Jih bodo pustili na rodni zemlji — napravili sploh samo še za sužnje m hlapce. Kako bo nlihov kapital do onemoglosti ropal delovno silo našega kmeta ;n delavca, kako bodo Izpodrinili In presrnali zadnje« našega trgovca in obrtnika, kako bodo iz uradov in šol potisnil) vse naše nameščence, ka’ vse bodo napravili z našimi ženami in dekleti, kako bodo vzgajali moško mladino za janičarje, kako bodo vreli iz naših
ljudskih šol  slovenskih srednjih *ol In
univerze nam n‘so hoteli dati — slovenski Jezik, Iz cerkva na slovensko molitev. Pripravljali so za slovenski narod Jn za slovensko ljudstvo nalstrašnelše podlarm-HenJe, kJ »ra le lahko samo Prešeren pravilno označil z besedami: »Mani strašna noč le v črne zernlle krili, kot so pod sveti‘m soncem »nžni dnevi.«
Miaiša današnja generacija sl še zamišljati ne more, s k»Mn*ml metodam’ In natnerfidnelšlml sredstvi se je na slovenskem ožemita nod čmorolto oblasta nnlčeval slovenski narod, kako so slovenskega človeka čim da<ie boli deera d'rali za bremravneera In fitn^omen talnih nravlc neza ved« Jočeta se nHloiMnarla In kako ie Je v slovenskem IJndstvu povrh še z vso vehemenco zaHral lastni narodni fnt In vaa narodna čast.
čmožolHm mogotcem ni bilo mogoč" ničesar donovedafi. ničesar svetovat? Namesto da b! naoetost med narodi, na-netost med pravico In krivico, napetost med bogastvom In Siromaštvom izravnavali s pametio in r*wmom, so hotel' "voje oknnatorske načrte podpreti še z oboroženo silo.
Avstrije ni več. Propadla Je lu propast) je morala, ker so njeni oskrbniki Izgubili pamet In tako mora prej ali slej propasti vsakdo, kdor pogrešno računa, da Je mogoče narode s silo trajno držati v suženjstvu. Zagrabili so za orožje la kot orjaki navalili na majhno Srbijo, v prepričanju, da jim bo tako njihov glavni načrt za popolno podjarmljenje južnih Slovanov najlažje uspeL Imperialistična ofenziva veles Te se Je razdrobila na Junaški obrambni sili malega naroda. Tlačitelj je bil pogažen hi nnlčen. Zmagalo Je brezpritnemo junaštvo majhne srbske vojske, ramo ob rami z jugoslovanskimi dobrovoljci. Zmagala |e pravica nad kri* vico, zmagala je resnica nad lažjo, gele ob koncu svetovne vojne je bil do golega razkrinkan avstrijski general H5ffer, Id Je leta In leta varal svet z lažnivimi vojnimi poročil.
Nekdaj vsemogočna velesila se je leta 1918. čez noč razbila, in Iz male Srbije se Je rodila mogočna Jugoslavija. »Naša država ni ustvarjena za zeleno mizo. Naša država je sad brezmejnih žrtev In naporov celih rodov. Njeni temelj? počivajo na kosteh njenih najboljših sinov, ki so s svolo krvjo kupili pravico do življenja, svobodo In neodVsnost.« To tehtno ugotovitev in opozo^lo svetu je sredi sedanjega vojnega meteža sporo«! kr-mar In čuvar Jugoslavije, knez namestnik Pavle v govoru I. decembra, na dan narodnega praznika. Povedal je pa tudi, da Juposlavlfa ničesar druffe*a ne Seli kot mir. Naša dr?ava Je nevtralna In vodi mlrolhtbno politiko, želi sl prilatoltstva In sodetovanla z vsemi svojim’ sosedi, Id sooštojejo nedotakljivost In njeno neodvisnost.
Ve« »vet ve, kal hoče In kaf Ml fago-slavlla v tej volni. Zato ni čudno, da Je »tigosi«v;la v času, ko se sedanja volna *e nrTiHžuie svolem« vrhuncu In ko le v Pvrool Samo še nekaf od vojne direktno neorizadetJh dr?aV, Izven volnena vi-harla. od marsikoga zares zavidanja vredna oaza miru In reda. Jugoslavija nima danes noh*mewa vidneera sovražnika več 'n čtmd»'>e hntt *e n nrthil**fejo novi prijatelH. V UkofU Loki le doma narodna prislovlca, češ da pravilo brhka dekleta: »Tak sem lina fleoaV. da ml je kar sP*n«. Ta nrislovica m’ stil pred oči, ko vkHm. koljvo nri*ateljev Ima naenkrat n«Sa lena ln<ros1av1|a.
NaSn lenota pa nas ne sme preslepiti In nas ne sme nan«*avHl l«trfrnm*a»tne. Čeprav vsi želimo iz vsega srca mir,
Izredno ugoden geopolitični položaj
Jugoslavije, vsestransko spoštovanje vzbujajoča samozavest In hrabrost našega naroda ter nemala modrost in spretnost za zunanjo politiko naše države odločujočih in odgovomh činiteljev, omo-Ročujejo, da smo Jugoslovani lahko presrečni, ko preživljamo tudi letošnji Božič
1	absolutnem mirti in v relativnem zadovoljstvu okoli domačega ognjišča. In če nam bo pomislek na grozote padajočh bomb In na brezmejno trpljenje drugega človeštva In drugih narodov grenil letošnje skromno božično zadovoljstvo, ne Smemo pozabiti na gorja, ki smo jih tudi mi sami morali pretrpet’ v preteklosti.
Potrebno je to zato, da se bomo bolje Mvedali pomembnosti svoje lastne države ter da bomo znali zadostno ceniti svojo svobodo in neodvisnost. Samo taka fcavest nam more dati vso odločnost in moč, ki je neobhodna, da bomo srečno prebrodit’ negotove čase, ki se bližalo Ne motimo se, če trdimo, da bo (ikv:da-cija sedanie volne še mnogo težja in nevarnejša, kot je sama volna Jn na! ie še tako strahotna. Priti mora In j>riš1o bo po velikem trplienhi in razdeianlu novo ivUenje med narodi, novo žMJenle pa tudi v notranjosti naroda. Pri formirani« nove Evrope mi ne moremo ostati ob *tmni.
Pravkar je vod’a nemškega rajha v svo’em govoru dokazoval, da <tre v tel voini v glavnem za boj med dvema nasprotnima si svetovoma: borba za+lranih in tlačenih prot' t1ač1te’iem. borba nesrečnih nemnničev za človeške in večje socialne pravice.
juoroslavHa In lugoslovanl ne snadamo tned tlačitelje. Med nami imato tulerodd Cfi’o vel ke nrertoravice. Med drmriml narodi na svetu »n ne oo lastni krivdi smo Se danes narod neman*č«v.
Po<1 oblastjo čmn?nPih notentotov nJ-Smo bili samo o**!*Vt brerobrJmeora ka-Pita1!st’?ne<»a ^Vorl^nia in irs<»*nva«1a temveč so nam 5» r>ip kri in sr^ha« d*t5o Pokoina AvstrHa le sicer imela farno™? pnrprrraf 19 ustavnega zakona, ki ie določal da so vsi avs*r-i«kl narod’ v šoli v uradu in v lavnem ?’vilenlu en^oorav-ni. v resnici in v nraksi oa le bilo vnrav to 7nfco««lro Wrt1ni<»ri tomP” 7« no«1 nf<7«VnMVnatt in fcrlvV« W ,5h ,a delalo Av»Wti ntpH avnUmJ dr?avi’ani. r)i>M In
dprpMnll'! nrftrI	trAlnO	SA	5.	^lo-
va«’«!’!’ na-rtHJ tei *r> WH V Av«*r‘fl v
®tvi upirati brezpravnosti ter ob vsaki
Kako Je bilo nekoč,
ko smo se borili za pravice slovenskega Jezika
IVAN HRIBAR
Koder koli danes naš ali nam naklon je-, ni Človek potuje po onem delu slovenske domovine ,ki mu je sreča bila tako mila* da je leta 1918. prišel v sestav kraljevine Jugoslavije, ima prijetno zavest videti, kako je na vsem tem ozemlju — prav do skrajnih dosledkov — zagospodovala naša blagoglasna govorica. Povsod se mu namreč blešče nasproti in ga pozdravljajo javni in zasebni napisi v slovenskem jeziku kot dokaz, da je ta svet naša neutesnjena narodna postojbina, na kateri smo polnopravni gospodarji
Večina sedanjega pokolenja, v čegar roke polagoma prehaja to gospodarstvo, sprejema označeni položaj kot nekaj samo po sebi umljivega in si morebiti niti misliti ne more, da bi moglo biti — in je nekdaj tudi res bilo — drugače.
Mi. sedaj že redki pripadniki starega pokolenja ,ki stojimo tako rekoč ob robu že izkopanih grobov, pa vemo in se še danes z neizrekljivo trpkostjo v srcih spominjamo časov, ko je naš jezik bil
E režiran in zaničevan ter iz javne upora-e izgnan, tako da je svoje zavetišče imel le še v kmečkih domovih in — deloma — v cerkvah. Saj je v naših mladih letih celo bela Ljubljana, naša sedanja lepa in ponosna trelja prestolica kraljevine Jugoslavije, po javnih in zasebnih napisih bila bolj podobna kakemu nemškemu podeželskemu mestu, kakor pa glavnemu mestu dežele Kranjske in duševnemu središču slovenskega naroda.
Zal, da je temu zunanjemu licu bilo podobno tudi življenje, ki se je razvijalo v mestnem ozidju. Le kmetiško prebivalstvo. ki j e prihajalo v mesto po opravkih* in katero je skrbelo za njegovo preživljanje, ie storilo, da je izpod tuje navlake prihajal na površje pravi narodni značaj mesta. Drugače je vse — kakor omamljeno po neki. nalezljivi bolezni podobni^ slepoti — svoje zaničevalo in tuje poveličevalo. Ce sta se sešla le dva škrica, sta jo vdarila gotovo po nemško in vsaka gosposko oblečena ,pa tudi že vsaka na pol po gosposko našemljena ženska se je spakovala s svojo „aber-abersko" nemščino, ki je na pravo nemško uho morala doneti ravno tako odvratno, kakor doni na slovensko dandanašnja „kaj ne — kaj ne“ slovenščina .
Kako je to na nas mlade, za materni jezik in narodne pravice goreče rodoljube delovalo, je težko povedati, in ko bi to tudi popisati skušal, bi se sedanja mladina ne mogla zamisliti v tedanje naše duševno razpoloženje. Bledo sliko o tem sem podal v knjigah „Moji spomini"; ▼ teh-le vrsticah pa hočem navesti dogodivščino, ki je silno značilna za razgibanost našega takratnega narodnega boja, ki pa ob enem pokaže, da vkljub vsej srditosti vendarle ni bil brez šegavih vmesnih naključij kakršnih je tako bogato človeško življenje. Za neodpustljivo žalitev našega narod-
gerja oznako navadnega občevanja med železniškimi potniki in sprevodniki. To občevanje je imenovani nemški pisatelj označil tako-le: I. razred: potnik zadirčen, sprevodnik vljuden; II. razred: potnik vljuden, sprevodnik vljuden; III. razred: pol-
■
7-
, ■ ■
; ,
mmm
nik zadirčen, sprevodnik zadirčen; IV. razred (kakršnega so par let imeli mešani vlaki Južne železnice):	potnik vljuden,
sprevodnik zadirčen. Seveda sem — vsaj jaz — vsak nepristojen slučaj železniškega osebja vpisal v pritožno knjigo na eni ali drugi postaji, ali ga pa naznanil naravnost generalnemu ravnateljstvu Južne železnice na Dunaj.
Cim bolj so se talce pritožbe množilo, tem bolj so na Dunaju jeli uvidevati, da je že v interesu miru najbolje popuščali.
In tako so se polagoma jele pojavljati na Kranjskem dvojezične table postajnih imen in bilo je ukazano, da se morajo imena postaj ob vlakih izklicevati tudi v slovenskem jeziku, v železniških vozovih pa so viseli upravni razglasi v slovenskem jeziku. Za štajerske postaje je dunajsko generalno ravnateljstvo tudi dalo napraviti dvojezične napise, toda odpor proti tej „narodni koncesiji1' Slovencem je bil med nemškimi državnozborskimi poslanci tako silovit, da je železniško mi' nistrstvo generalnemu ravnateljstvu Južne železnice prijateljsko nasvetovalo, naj teh tabel ne izobesi. Ostale so torej shranjene v železniškem skladišču na Dunaju
Zato pa je generalno ravnateljstvo — kakor v zameno za dvojezične napisne table — priporočilo svojemu vlakospreinne-mu osebju ,naj na Štajerskih postajah južno od Maribora izklicuje postaje tudi v slovenskem jeziku. Torej po svobodni volji dotičnih sprevodnikov.
Eno nad vse važno posledioo je ta naš načelni boj vendar imel: Južna železnica je polagoma odstranila z južnoštajerskih postaj nemške uradnik p, * vlakov od Maribora na jug pa nemške sprevodnike, ta jih nadomestila s Slovenskimi.
Vendar je med temi ostalo nekaj nemškutarjev, ld so po znani resnici, da je „poturica hujši od Turka“, skrbeli, da boji za naše jezikovne pravice na železnicah niso ponehali. In o enem slučaju boja s take vrste sprevodnikom, naj tu poročam.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo, ko me je dolžnost klicala v Slovenske gorice. Bil je krasen sončen dan, ko_ sem — opravivši svoj posel v Ormožu — najel po obedu voz in se odpeljal na Po-lenšak. Tu sem v prijetnem razgovoru sedel z gostilničarjem Lovrencem in se oziral po prekrasni, skrbno obdelani ptujski okolici. Široka Lukarija se je razprostirala ravno pod nama in čez njo mi je
_	___	njo	mi
polzel pogled v gorenjo in dolenjo haloško
Bilanca letošnjega leta
nega ponosa smo poleg drugega zlasti občutili deistvo. da se j« Južna žlezni ca, katere velik del njenih prog je tekel po slovenski zemlji, delala, kot da nas sploh ne pozna. Imena na njenih postajnih poslopjih so bila samo nemška, vsi napisi nad uradi in vse potujočemu občinstvu namenjene objave samo nemške, in po takratnih službenih predpisih upeljano iz-klicavauje postaj — ob postanku vlakov na njih — samo nemško. Da bo preziranje slovenskega naroda Se popolnejše in njega žalitev se večja, so bili potujočemu občinstvu namenjeni upravni razglasi v železniških vozovih nemški in madžarski I
Svoj boj za odpravo teh narodnih krivic smo morali torej prenesti tudi na to polje in laskam si. da sem ga jaz prvi Začel ter ga — potem pač s sopomočjo neustrašnih tovarišev, zlasti bratov Sokolov — tudi res dokaj dobro in ne brez uspehov vršil. Prijeten pa ta boj ni bil. Saj nas je ovirala v njem — poleg nenaklonjenosti juž-noželeznfške uprave na Dunaju — tudi okoliščina, da je na postajah vzdolž slovenskega ozemlja službovalo mnogo nemških uradnikov in da je med vlakevodnim in spremljevalnim osebjem bilo isto tako precej oseb nemške narodnosti.
Zato so bili nastopi nas bojevnikov za pravice slovenskega jezika v železniškem obratu često spremljani z neprijaznimi odmevi železniških uslužbencev na kolodvorih in v vlakih, kar je včasih dalo povod za dokaj glasne, pa tudi bučne nastopa, ki so zlasti takrat, kadar je odpor s strani železniškega osebja postal v načelnem oziru žaljiv, segali celo čez Petra Roseg-
moramo biti vendar pripravljeni, da bomo znali braniti to, kar smo si tako težko priborili. Vsakdo lahko ve, da se mi svobodi in neodvisnosti ne bomo odpovedali.
G. Mussolini je dejal: »Narod, ki ne zna braniti svoje svobode, ni vreden, da jo uživa.« Podjarmljeni in zatirani nočemo biti več. Ostati hočemo na svoji neokrnjen! zemlji svoji gospodarji Svoje duševne in ročne sile hočemo tudi mi uporabiti najprej za svojo državno in narodno skupnost Zavedamo se, da na ta način svoje delovne sile najbolje uveljavimo za narod, a zavedamo se, da jih na ta nač*n najbolje izkorisfmo za življenjsko skupnost tudi z drugimi narodi.
Dr. VEKOSLAV KUKOVEC
Jasno je, ko se okrog nas po svetu toliko dogaja, da mora naša skrb biti, imeti pregled tudi o stanju položaja naše domovine. Naša politika, ki more po naravi biti poglavitno zunanja politika, je našla izraz v poudarku kraljevskega namestnika kneza Pavla, da je nedotakljivost naše neodvisnosti na vse strani za nas najdiragocenejša. Po pravici se je ob tej priliki praznika zedinjenja pokazalo na okolnost, da samostojnosti nismo dobili podarjene, ampak je drago kupljena z 'življenjem najboljših sinov naroda, kar naj velja kot merodajen vzrok, da pričakujemo od vsakogar, da to zgodovinsko dejstvo spoštuje, če se že ne sklicujemo na druge enako veljavne argumente.
Silno važna postojanka letošnje bilance je vsled doseženega sporazuma med Srbi in Hrvati visoko narasla aktivnost hrvat-skega elementa v življenju države. Ako je bil isti dolga leta nerazpoložen, je to bila stvar, ki je ni bilo mogoče več potlačiti. Tega pa tudi treba ni bilo. V novem položaju vidimo Hrvate z lastnimi silami v novih gospodarskih organizacijah smiselno delovati za povzdigo stanja v Hrvatski, posredno pa nedvomno v celi državi. V zmoti je bil. kdor je domneval, da morajo s tem drugi izgubiti.
V svoji brošuri »Slovenci 1914-1934« sem poizkusil na podlagi zgodovinskih podatkov pokazati, kako so Slovenci v ‘svojih deželnih zborih in deželnih odborih dvigali z lastno močjo domače gospodarstvo in poudarjam danes kakor takrat, da bodo, v novi svobodi kot historična individualnost, kakor Hrvati v bližnjem saboru, delali zopet čudeže. Že dolga leta se pa iz hrvatskih ust ni slišalo tako odločne volje za interes cele države kakor to leto v govorih hrvatskega voditelja dr. Mačka in drugih hrvatskih predstavnikov javnega življenja. S tem so podali svetu dokaz, da skupnost ne izgublja, če se poedincu omogoči življenje.
Na to točko v bilanci našega javnega življenja se sklicujemo zlasti z zadoščenjem oni Slovenci, ki smo z aktivno udeležbo Slovencev pri volitvah 5. maja 1935 na listi dr. Mačka pomagali prebiti
led brez priznavanja, celo ob preganjanju.
Aktualna točka je pa danes novi .evropski red in se nekaterim zelo mudi dobiti pristanek Jugoslavije na istega. Iz javnih odgovorov v časopisju smo doslej pri nas čuli poudarek, da ima naš narod svoje tipične razmere tudi v gospodarstvu. Vendar se je iz govora ministrskega predsednika pred beograjskim občinskim svetom kazalo na koncesijo, katero je treba dati delu nasproti kapitalu ter se poudarjalo, da vlada že hodi po tem potu, iz tujine so se pa te besede celo tolmačile kot pričetek pristajanja naše države na novi red. Da je razmerje med delom in kapitalom že danes spremenjeno, je pripisati nujnosti zahtev življenja, ki se ji ni treba vpirati. Ali bode pa naš narod odločil o priznanju novega reda, ne da bi pri njem merodajno sodeloval.
holmogorje z njunimi slikovitimi zidanicami vrhu skrbno obdelanih vinogradov; med Lukarijo in Halozami pa se je kakor srebrn pas vila deroča Drava. Srce mi je ob lem pogledu navdajalo neko sveto raz-položenje zaradi lepote naše domovin«, dokler se to razpoloženje ob pogledu na desno, kjer se je pokadi nad nemškutar-skm Plujem mrki g. * . ni spremenilo i trpko občutje ob zavesti, kaj to mesto in grad v zgodovini našega naroda po* menita.
Nekaj minut po sedmih zvečer sem se — ves še pod vtisom tega občutja — odpeljal s ptujske železniške postaje proti Pragerskem, kjer sem na kolodvorskem [>eronu [»čakal iia priključek proti Ljubljani.
Ko se mariborski vlak pripelje, me j® silno razdražilo, ker je sprevodnik izkliceval ime postaje in napoved prestopanj® samo v nemškem jeziku. Vendar se, prt* stopivši k vlaku, obrnem vljudno k njem'-3 ler zahtevam po slovensko, naj mi odpre oddelek drugega razreda za nekadilce. Spre; vodnik me premeri od nog do glave in m1 odpre vratiča tretjega razreda. Nataknjeni kakor sem že itak bil. ponovim svojo zahtevo nekam osori je. .Tedaj se pa zadere sprevodnik nad menoj po nemško: ,,Kaj pa hočete? Povejte po neniškol“
„Vi mi nimate ukazovati, v katerem j®* ziku naj govorim. Tu smo na slovenski« tleh" mu odgovorim s trdnim poudarkom po slovensko.
„Saj znate vendar tudi po nemško!" odvrne osorno sprevodnik po nemško.
„Kaj Vam to mar!" ga zavrnem s S® večjim poudarkom. „Poslužujoč se svoje državljanske pravice, govorim z vami slo* venski in vi nimate mkake pravice, mi v tem oziru kaj drugega predpisovati, a®" pak morate — kadar ste v službi — * menoj tudi v istem jeziku občevati"
Med temi mojimi besedami stopi spre-vodnik k oddelku drugega razreda za n®; kadilce in mi ga jame odpirati. Stvar b* bila s tem morebiti končana, ko bi se v meni ne bila razvila jeza zaradi njegovega predrznega nastopa tako, da sem mu *** brusil: „Ce tega ne boste storili, že najden} načina, da vas k temu prisilim. Saj je tU<U skrajno predrzno, da postajnih imen O® izklicujete tudi v slovenščini".	H
j.Vi mi nimate ničesar predpisovati*! mi odvrne po nemško sedaj te od j«** sopihajoči sprevodnik.
„Jaz ne", ga zavrnem, , pač pa bi Va® priporočilo Vašega ravnateljstva moralo biti ukaz".
Polglasno predse brundajoč, zapre sedaj sprevodnik vratiča voznega oddelka, v katerega sem se bil popel, jaz pa sedem poleS vratič in gledam po nastopišču, kjer je stopal z nekim železniškim uradnikom Jj* mu nekaj živahno prijjovedovai Pač bržkone o svojem nastopu z menoj.
Po kakih osmih minutah se vlak p1^ makne. Skoro čisto pomirjen sem sed» ob oknu in zrl iz vlaka ven. Uradni** s katerim je bil na nastopišču razgov&T' jal sprevodnik, se, ko drči moj voz min*0 njega, proti vlaku nakloni Zardel se®i ker se mi je zdelo, da velja ta naklon mei>1 in da ima izzivalen pomen. Kasneje sel® izvedel, da je bilo ravno narobe. Prišel K namreč od enega onih takrat še redkift slovenskonarodnih uradnikov, Id so ^ štajerskih postajah službovali. Seveda «** kaj takega še v glavo pasti ni moglo.
Ko sem imel Pragersko za sabo, sem nekaj časa_ oziral po zeleni zaradi močvijj
je vprašanje, ki še ni dozorelo. Da bi pri-stanek bil sprejemljiv, če bi se nam novi red hotel vsiliti, soditi in ceniti bode v okviru prvodecemforske izjave predstavnika države o nedotakljivosti naše neodvisnosti.
ygk«	‘	OJ
pred r
dorom po kupeju in sem se pripravljal, <"* zadremljem. Niso mi še trepalnice zlcz[e skupaj, ko začutim* da vozi vlak p°* časneje in se polagoma ustavi. Tedaj se P“ odpro vratiča mojega oddelka na stežaj* zadoni proti meni glasen klic „WindisC&' Feistritz, Slovenska Bistrica, eine Minute » in, bomf, s$ zaloputnejo vratiča, spi'®' vodnik pa gre dalje ob vlaku. navijajoč še parkrat: „Windisch-Feistn»> eine Minute".
Dasi je počasi legala noč na zemljo> se mi je začelo vendar v glavi danit1-Radovedno sem pričakoval, kaj bo 1®*®“ sledilo. Nič več me ni posiljeval spanec-Ze smo bili skozi drugi predor in k m a*: smo imeli priti na novo postajo, kater® postajno poslopje leži na ravno nasprou1* strani slovenjebistriškega. Vlak obstal)®-In res: vratiča mojega voznega oddelka se s silo .ki jih vrže z glasnim udaro®1" ob steno voza, odpro in sprevodnik zatu« proti meni :„P61tschach-PoliČane, Minuten", na to pa zaloputne vratiča »* stopa ob vlaku ponavljajoč nekolikokra „P61tschach, zwei MinutenI"
Ali naj še dalje pripovedujem? Mi®*,1*? da ni potreba, kajti blagovoljni bnu? so gotovo že uganili, kakšen je bil nadajJ nji potek moje vožnje. Naj torej le k1-®1;, ko ugotovim, da se je „bumf‘‘ in ponavljal na vseh postajah do vkliuc"" Trbovelj Od Zagorja dalje je bilo ukazn. naročeno dvojezično izklicevanje potvy
Zagorja dalje se mi je vsa jeza zato P*’' legla, ker sem spoznal, kako bistroUnl".
je nemškutar znal razločevali mod nai-^
lom in oblasti.
priporočilom predstavljene
miJ
Nekaj času primernih besed o demokraciji
*	-j
, Univ. prof. dr. Gorazd KuSoj
Pred poldrugim stoletjem je z veliko francosko revolucijo stopil v ospredje politični ideal demokracije. Obvladoval je vse devetnajsto stoletje »n segel še v dvajseto. Da, celo zdelo se je, da dosega prav po svetovni vojni svoj najbolj zmagoslavni razmah. Vendar je šlo skoraj vzporedno s širjenjem njegove praktične obistinitve vštric neko razočaranje, češ da dejansko ne izpolnjuje tistih nad, ki so se stavljale vanj in da je državna ureditev, zgrajena na njem daleč od tistega vzornega reda človeškega sožitja, o katerem «o verovali, da ga je edino on sposoben izoblikovati. Vse več je bilo glasov, da sta demokratična misel in na njej osnovani državni red zašla v krizo. Del teh glasov je vztrajal pri demokratičnem idealu in iskal vzrokov krizi pred vsem v pomanjkljivi organizacijski izvedbi demokratičnega načela. Drtrgi del pa je iz različnih nagibov, zasledujoč pri tem posebne cilje, trdil, da so miselne osnove demokracije same na sebi pogrešne in da zato demokracija ne more biti podlaga pravilni državni ureditvi. Kot tekmec demokratičnemu ideafb se je v novih oblikah pojavil avtokratični ideal državnega reda v različnih odtenkih, od botjševiške diktature proletariata do vodstvene ideo'ogije fašističnega in narodnosodalističnega državnega in narodnokolektivističnega totalitarizma.
V	tem tekmovanju dveh različnih političnih idealov ni odveč, če si zopet na kratko predočimo miselne osnove demokracije. 2e takoj velika francoska revolucija je s krilatico »svoboda, enakost, bratstvo« enostavno, a točno, izrazila ideje demokracije. Svoboda pomeni politično samoodločanje. V najčistejši obliki bi bila izvedena tam, kjer ni ljudstvo neposredno oblikov. svojega drž. reda, kjer bi si samo nalagalo postave, potrebne za všečno življenje v skupnosti. Ta izvirna oblika demokracije seveda ne ustreza potrebam sodobne države in je mogoča le v neraz-Sežnlh političnih enotah z najprimltivnej-Simi potrebami V sodobni obliki demokracije pa pomeni svoboda političnega Samoodločanja to, da bodi čim širši krog ljudi poklican izvoliti tiste skupnostne organe, ki bodo v imenu ljudstva o»>l'kovaH in vzdrževati državni red, Avtoriteta teh Organov Ima svoj izvor v zaupanju naroda, katerega vidni znak Je izvolitev.
Druga miselna sestavina demokracije je enakost. Ona dopolnjuje sestavino svobode in ji šele daje poseben polit čni smisel, zakaj svoboda sama na sebi ne bi mogla služiti za podlago nobenemu družbenemu in državnemu redu, ki že po svojem bistvu obvezuje tiste ki re mu podrede. Misel demokratične svobode se namreč staplja z mHljo enakosti na ta način, da hoče posameznik svobodo ne le zase, ampak tudi za druge, iz česar že nastaja zahteva, da ta svoboda ne more biti omejena, temveč da mora biti urejena. Sama volja posameznika, da mu je svoboda vrednota v isti meri za sebe samega kakor tudi za njegove vrstnike, pa nastane samo tedaj, če posameznik priznava enakovrednost svojega bistva z bistvom svojih soljudi. EdJno tako gledanje odnosa človeka do sočloveka omogoča idejo demokratične oblike skupnosti. Tudi več’n-sko načeo tvorbe skupnosti volje, ki je criactlno za demokracijo, išče svojo opra-vičbo v nače’u svobode ?n enakosti. Id?a1, h kateremu je treba stremeti, je soglasno nastala skupnostna volja, zakaj tedaj se votie vesh posameznfkov skladajo s skupnostno voljo, odločbe ckupnostne volje co njihove svobodne odločbe. Ker pa je ta ideal v življenju le težko in redko doseg-ljiv, si pomaga demokracija z večinskim nače'om. češ ker so vsi enaki, enakovred ni, je najbo’j prav, da doseže obvez iost več>nski sitleo. zakaj v tem primeru je več tistih ki so ga svobodno cnre’eti* in ki bodo tvegovo izvn|an<e občutili kot njihovi volji utsrezno, nego ostalih.
Tretja miselna sestavina demokracije pa je bratstvo, ki je prav za prav obseženo že v prav pojmovani enakosti. Ono je laizirano krščansko načelo »ljubi svojega bližnjega kakor samega sete«, je načelo naravne človečanske etike, je prava vsebina demokratičnega ideala, ki je ravno zavoljo njega vzbujal toliko nad. Ali običajno so v zgodovini velikih in lepih človeških idej njih pravo vsebino pozabili in zanemarili in se oklenili samo njihovih golih oblik in jih napolnili z vsebino, ki ni v ničemer več ustrezala prvotni zamisli.
Tudi ideji demokracije se ni godilo nič boljše. V praksi se je izmaličila v takozva-no formalno demokracijo. Njeno bistvo je v tem, da priznava posameznikom Isto odlično, kar se di nekontrolirano svobodo političnega udejstvovanja, ne da bi se brigala za sociološke in psihološke pogoje, ki morajo biti podani, da bi tak način politične organizacije mogel delovati v prid posameznikom in skupnosti Ona prinaša režim političnih strank in jim zasužnji svo bodo posameznika, prinaša njihovo brezobzirno, dostikrat zgolj demagoŠko propagando s pomočjo tiskane in govorjene »vesede, volitve parlamenta postanejo borba za državno oblast s strani strank, ki bodo skušale potom državnega pristroja uresničiti svoje posebne interese s tem, da jim dajo obeležje splošno državnih in splošno družbenih potreb. K temu še pristopa čeato izigravanje načela večine s pomočjo votivne geometrije, t. j. votivnega reda, ki sicer nosi na zunaj vse znake demokratične misli, v resnici pa omogoča manjšini v narodu da dobi v parlamentu zaneslivo večino, če so na tak način važne socialne in nacionalne skupine potisnjene v stalno brezupno opozicijo, mora zgubiti demokratična ureditev svoje zaupanje in prej ali slei propade politični ideal demokracije sploh. Zato opažamo, da prina-
ša formalna demokracija politično organizacijo raznih družbenih skupin, v neenotnih nacionalnih državah tudi nacionalnih skupin, ki si stopijo nasproti v ostri borbi svojih posebnih interesov, tako da izgubljajo popolnoma iz vida vrednoto in potrebe skupnosti. Tudi ni čudno, če tedaj često postane formama demokracija samo fasada, katero razbije tisti, ki se je v njenem kritju dokopal do državne oblasti, katero hoče sedaj za vedno (».držati.
Gotovo je, da se dajo razne pomanjkljivosti formalne demokracije zboljšati z reformami, ki težijo za tem, da bi narodno predstavništvo čim bolj točno izražalo mnenja in razpoloženja v narodu, s čimer bi večinsko načelo zopet doseglo svojo opravičbo, ali ki skušajo v nacionalno neenotni državi dati posameznim narodnim individualnostim posebno avtonomijo ln samoupravo, s čimer naj bi bila za krog avtonomnih in samoupravnih poslov izključena majorizacija od strani druge nacionalne individualnosti.
Vendar je upravičen dvom, da bi zgolj take reforme mogle rešiti demokratični ideal. Zdi se, da bo mogel prav zaživeti le, če bo prišlo načelo bratstva do svoje veljave. Ono zahteva kot osnovo za resnično demokratično ureditev pravično rešitev socialnega vprašanja, torej socialen red, ki bo priznan od vseh pomembnih plasti naroda. Le v okviru takega reda. ki ne more in ne sme potem biti več predmet načelnfh osporavanj, je mogoče na novo nastajajoča vprašanja reševati na pravi demokratični način, t. j. potom stvarnega, čisto nacionalnega, nestrastnega ocenjevanja nasprotujočih si interesov in njemu sledečega kompromisa.
.Druga zahteva bratstva pa je duhovna skupnost demokratičnega občestva, zgrajena na spoštovanju os" losti vseh njenih udov, poštena, s stvarnimi razlogi podprta
diskusija njihovih mnenj, kolikor se tičejo skupnostnih zadev. Odklanjati mora zato vsako svetovnonazorsko nestrpnost in svojeglavnost, ki bi utegnila razdvojiti duhove demokratične skupnosti- Verska naziranja v navadnem smislu se brez težave lahko prilagode demokratičnemu okviru, kolikor se drže svoje specifične sfere, namreč odnosa človeka do Boga, zakaj nič ne sili demokratične skupnosti, katere interesi zadevajo samo tuzemske življenjske potrebe njenih udov, da bi prt njihovem ostvarjanja prišla v navskrižje s kakim verskim naziranjem. Za demokracijo Je narobe značilno njeno priznanje in ncvmeša vanje v svobodo vere In vesti, ker je prepričana, da nam ljudem niso oa-na zanesljiva sredstva za spoznanje metafizičnih resnic, zavoljo česar tudi drža-
vi	o njih ne more iti sodba.
Pač pa se mora upreti demokratična ideja prav z načela človeškega bratstva z vso silo in vsemi sredstvi tistim svetovnim naziranjem in njihovim nosilcem, ki zanikujejo pravilnost njenih miselnih osnov, t j. da je ideal človeške skupnost) v enakosti in bratsvu njenih udov in » Isti meri svobodnega udejstvovanja človeške osebnosti, Id drugim ne škoduje, temveč oplaja njihovo duhovno In gmotno imovi-no. Avtokratskim zamislim in gibanjem ne sme dopuščati razmaha v imenu priznavanja cele vrst* posameznikovih in skupinskih svoboščin, zakaj dane so zato, da z njimi posamezniki po svojih najboljših močeh izoblikujejo čim popolnejšo vse bi no demokratično urejene državne skupnosti, ne pa zato, da bi jo z njihovo pomočjo odpravili Povsodi tam, kjer se demokratična ideja ni mogta uspešno upreti avtokratskim zamislim (z izjemo primerov, kjer se je morala vdati zunanjim pritiskom), naj so prihajale z leve ali desne, je Ml vzrok v tem, da je sama zgubila zaupanje vase in to zato, ker Je formalni izvedbi njenega načela svobode In enakosti manjkalo socioloških tal demokratičnega bratstva, t j. izravnane, homogene socialne in duhovne skupnosti, kajti le-ta je pogoj, da na priznanju svobode in enakosti posameznikov izgrajene metode demokratične državne ureditve morejo dati povoljnfh uspehov.
Demokracija bo mogla obstati le, če bo všečno rešila socialno vprašanje in če bo znala vzgajati skupnostni občestveni duh vzajemno s priznanjem človeškega dostojanstva posameznika.
SPOMIN IZ SVETLIH DNI
Leta 1903. me je usoda zanesla iz rodnega mesta Ljubljane v sončno Gorico. Prišel sem v zame povsem nov in prelesten svet Nobene megle več, samo sonce in Svetloba. Narod poln krvi, živahen, dovzeten in dober. Zemlja pestra in čudovito raznolična.
Od morja gori se razteza na desnem bregu Soče furlanska nižina, na levem kraška planota do bujne vipavske doline. Potem začno na desnem bregu slikovita Brda, na levem čepovanska planota do tja, da se dvignejo iz tal julijske in karnijske Alpe. Vsak teh razmeroma malih razdelkov ima drugačno klimo, drugačno zemeljsko kulturo, drugačne pridelke in tudi drugačno ljudstvo. Kakor se mehka furlanska črnina razlikuje od trdega kraškega terana, kakor je ognjeni vipavec povsem drugačen od silnega briškega vina, — tako je Goriška rodila povsem različne ljudske tipe: značajni Kraševec zre malo od zgoraj na sangvinlč-nega Vipavca, ki ima pa zopet povsem drug značaj kot ga imajo Sanjav), malce melanholični Brici, ki se spet bistveno razlikujejo od ponosnih gorjanov, od katerih so nalznačilnejši vlsokostasi Koba-ridci in mali okretni Trentarji.
Sprejet sem bil prijazno in ljubeznivo. Manjkalo je mlad'h delovnih moči in zato !e bil vsak, ki je prišel, dobrodošel. V eku let— do svetovne vojne — sem si pridobil mnogo dobrih in zvestih prija-eijev. s katerimi sem še danes povezan
Dela je bilo mnogo. Nacionalnega, prosvetnega in gospodarskega. In bilo je veselo delo. Cela vrsta mladih ljudi le M!a na razno’ago. ag?ln!h. marljivih h’ -•oh-ih govornikov. Zlasti le bilo na de 'reli mnogo inteligentnih nčifeliev. ki so pomagali našim ljudem povsod; med nji-
Dr. DInko Puc
mi so bili odlični strokovnjak! v sadjarstvu, živinoreji, vinogradništvu. Pa tudi
V ,V;	'
>■
med kmetskim ljudstvom smo itnefl mnogo razboritlh odličnih mož, ki so znali vedno in povsod zastaviti možato besedo.
V	Gorici sami smo ustanovili z denarno pomočjo Bogomila Vošnjaka Narodno prosveto, v okviru katere smo uredili veliko knjižnico (po našem vzorcu so se kasneje ustanavljale napredne knjižnice po vsej Sloveniji) in dramatsklm odsekom, ki je vzdrževal slovensko gledališče v novozgrajenem Trgovskem domu Vato smo organ?z!ra!i Zvezo narodnih Irnštev, ki je usmerjala prosvetno delo po vsej deželi s knjižnicami, čitalnicami,
predavanji, pevskimi zboru fn dramatičnimi predstavami. Tujerodne popevke so izginile, narodna zavest se je krepila od dne do dne.
Seveda smo imeli tudi politične boje med našimi rojaki. Toda če Je šlo za skupen nastop proti skupnemu sovražniku, smo biti takoj skupaj. In priznati treba, da je zlasti stari Izkušeni politik Anton Gregorčič, s katerim sicer politično nismo stati na isti črti zelo veliko storil za prebujenje našega naroda.
Raznarodovanje se je ustavilo. Napredovali smo na vseh poljih, število naše inteligence je rastlo, mladina je bila navdušena. Vsako zborovanje, vsako predavanje, in teh je bilo ogromno, je bilo odlično obiskano. Med seboj smo sl bili na čistem, da potrebujemo samo še 10 let.
To lepo delo je prekinila Svetovna vojna.
Na dan mobilizacije julija 1914. — bila ie nedelja — smo sedeli v hotelu pri Pošti pri čaši pizenca dr. Marušič, dr. Šapia, dr. Faninger, Damir Fajgel in še nekateri vrijatelji tor razmotrivali položaj. In zaključili smo, da bo Avstrija propadla, da bo nastala Jugoslavija, da bo Italija dobila naše Primorje ln da bo revolucija podrla carizem v Rusiji. p0 končani vojni smo se sami čuditi svoji dalekovldno-stl
Pol ure zatem sem bil aretiran in prepeljan na goriški grad. kjer sem že na-iel Andreja Gabrščka. Vtaknili so vsakega v malo kazemato, dolgo kak« 3 m, široko 2 m, ki sta dobivati hič skozi malo 'ino, ki je bila spetiana skozi poldrag! meter debel /Id. Sotezal sem v svojo tino m ker sta bili ječi skupaj, sva z Gabrščkom lahko govorila, ne da bi se mogla videti
Razgled je bil krasen. Gorica je ležala pod gradom, kot bi jo gledal Iz letala, prav pod nama veliki trg Travnik. Videl se Je tudi velik del okolice. Grajskega dvorišča pod nama pa le manjši kos, vendar dovolj, da sva videla še marsikaterega znanca, ki so ga pripeljali tisto popoldne. Kolikor Jih niso ta dan, so jih v naslednjih dneh; v glavnem inteligenco, narodne borce, med njimi zlasti mnogo učiteljev. Med prvimi so bili stari Jakil, dr. Gradnik, Alojz Urbančič, Križman, Rakušček, dr. Irgolič, pozneje dr. Franko in še mnogi drugi. Toda tisto popoldne še nisva vedela, kako daleč pojdejo preganjanja. Gledala sva skozi lino in razmišljala, kaj bo.
Naenkrat se prikaže pod zamreženo Hno vojak s puško, ki mi zagrozi, da bo strelial, če ne grem od line proč. Na srečo sem ga takoj spoznal, bil je eden izmed naših fantov iz Gradišča. Poklical sem ga po imenu, nakar je ves začuden vprašal; »Zakaj So pa Vas zaprli?« Povedal sem, da zato, ker nas dolže simpatij z Rusi In Srbi. Nasmejal se je in rekel, da potem bi morali zapreti zelo veliko Slovencev. Prosil sem ga, naj nas pusti pri okrni, kar je seveda takoj dovolil in obljubil, da bo tudi ostale vojake obvestil, da ne bodo sitnarili.
Tisti dan sta se tudi, še danes ne vem na kak način, utibotapila na grad dr. Marušič in dr. Gabršček, ki sta naju iskala. Z dvorišča sta nama pod varstvom najinega GratFščana povedala, da bova »na varnem« menda do konca vojne ter sta v tolažbo dostavila: »vojne bo pa kmalu konec«. Odvrnil sem, da je bo konec za tri leta. PoelovlU Smo so z bolj elegičnim »na svidenje«, ker Marušič Je moral še tisti dah v vojake. Videla sva se res šele v šestem letu potem v Parizu.
Tako sva sl z Gabrščkom preganjala čas z gledanjem in poslušanjem. Vsak glasnejši zvok se je čul v to višine. In ko se je zmračilo, smo točno slišali navdušene govore iz restavracije pri Jelenu, čeprav posameznih besed ni bilo umeti. Opetovano se je oglasila sokolska koračnica, himna »Hej Slovani« in druge narodne popevke. Vede,a sva takoj, da je to poslovilni večer Sokolom, ki so odhajali na vojsko.
Pozno v noč sem legel na trde deske, ki so nadomeščale postelj. Zaspal sem kljub temu trdno. In bilo je že precej pozno jutro, ko mo je zbudifo neko petje iz mesta. Zlezel sem zopet k dni in poslušal.
V	resnici: z vieh strani so prihajali v gručah mobiliziranci in prepevali »Hej Slovani«. Po solkanski cesti so korakale, od Pevme in Podgore, od Ajševice in po mirenski cesti, gruče fantov In mož in vsi so prepevali vedno znova In znova: Hej Slovani!
Prijelo me je za srce in poklical sem Gabrščka:
»Drejc, ati sHšlš?«
Takoj se je oglasil z nekam zadušenim glasom:
»Slišim!«
»Pomisli, proti Ru*om in Srbom Jih pošiljajo, pa prepevajo ,Jlej Slovani”!«
In takrat sem točno čul, da je Gabršček ihtel kakor dete. Med solzami pa je rekel:
»Dlako, dobro smo Jih vzgopti!«
Še dva dneva so prepevali vseslovansko himno po goriških cestah. Nama dvema pa, bednima jetnikoma, je silen ponos na najin rod polnil dušo, saj sva vedela, da tak rod ne propade.
sragKS
Rojstvo Človekovo - prerod človeštva !
Or. Viktor Maček
Praznik rojstva Človekovega oživlja v vsakem, če že ne verskih čustev, pa vsaj spomine ljubke domačnosti otroških let, ko smo se z vedrimi srci oklepali mile skrivnosti Deteta v jaslih.
Božična skrivnost sega še dalj, saj usodno prepleta pota človeštva, žareč kot betlehemska zvezda tik njegovih okovjih.
Rojstvo Človekovo — prerod človeštva!
Ob prvem Božiču je tedanji svet sicer še sijal v zmagoslavju rimskega svetovnega imperija. Pod bliščem grško-rimske omike, veličastja imperatorjev in pod težo bogastva oblastnikov pa so že pokali temelji takratne družbe. Takrat se je na vzhodu teptanemu obupancu rodila luč nove resnice o vsečloveški pravičnosti, na katero se je začel graditi nov svet.
Na moč podobne so razmere letošnjega Božiča. Sporedno z vojno vihro in hujše od nje ruši sedanji svet potres v njegovih najglobjih nravnih temeljih in družbenih osnovah. Drugače ne bi celo oba bojna tabora opravičevala strahotne borbe s svetlim ciljem novega, na človečan-stvu in pravičnosti zgrajenega reda, ki da bo vreden sad tolikšne žrtve.
Tako se je tudi to pot izkazala čudovita žilavost volje človeškega rodu po dvigu. Njegova pot je kakor plimovanje. Komaj razkrije najglobja oseka pusto, z razbitinami in preživelimi tvorbami zasuto dno črne pogube, tako da preti brod
človeške usode nasesti, že prihrumi plima povračujoče se življenjske sile in splove ladjo preko čeri človeških strasti na odprto morje nove bodočnosti.
Od krdela do rodu, od rodu do plemena in od tega do naroda in države, tako se je izpopolnjevala oblika družbene povezanosti človeškega rodu. Skladno s tem dvigom je bogatelo njegovo versko čustvovanje, so se plemenitile njegove nravi in je v razmaknjena obzorja zorela vesoljna ideja človečanstva.
Rimsko načelo izžemanja in uživanja se je moralo umakniti krščanski misb žrtve, samozataje in ljubeče tvornosti.
Po polomu rimske države je bolj zbegane kot sproščene človeške tolpe zope' uvrstil zgodnji družinsko zasnovani fevdalizem v nov red. Ko pa se je tekom tisoč let spačil v izkoriščanje in okostenel v kaste, je njegove okove razbila 'rancoska revolucija.
Njeni dediči smo mi, v dobrem in slabem. Sedai že skoraj samo v slabem. Vlada ljudstva se je sprevrgla v vlado nekaterih, v najboljšem primeru v vlado strank, ki so si zakone krojile po svoje. Ničeva je zato postala enakost pred zakonom. dočim se je svoboda izrodila v brezredje, kjer si more pretkanejši in brezvestnejši kopičiti bogastvo in moč.
Torej je človeštvo zopet enkrat na dnu. Toda če je na dnu, je obenem tudi na prvi stopnici vzpona, le da je ta zadetek preokreta mnogo popolnejši in
mnogo več oteto kakor v vseh primerih doslej.
Nekoč je klic po prerodu prešinjal le nekatere narode in dežele, pa še tam zgolj najbolj napredne in omikane, naP plemenitejše. Danes pa pretresa ves svet, srce vsakogar, pa da to prizna ali ne. Od najpriprostejšega kmeta in delavca do najomikanejšega izobraženca, pri vseh je misel ista; novi, boljši, pra-v;čnejši red!
Vročica pretvorbe poživlja- bednega berača in grabi za srce najoblastnejšega bogataša. Prvega ne samo zato, da bi samovlado bogastva pregnal s samo-drštvom doslej teptanega, da bi torej zgolj vloge izmenjal; slednjega pa zato, ker ni v njem samem več prepričanja, da sta njegova last in oblast od Boga, potrjeni po božji in človeški postavi. Zato je nekoč kvečjemu delil miloščino, zahtevo pa pobijal s »pravično« silo. danes pa nudi robo. sam popravlja, popušča in presnavlja družbo. Glas vesti in krvi ga celo ženeta k obširno zasnovani dobrodelnosti raznih »zimskih pomoči«.
Tako smo sami priča, kako iz razvalin preživelih oblik poganja nov red. Smrtni boj stare družbe prehaja v porodne krče novega sveta. Tak je zakon rasti in vzpona človeštva. Božič pa je njegov simbol.
Zatorej slavimo z Božičem obenem tudi praznik te vere v rast človeka in zaobljubo, da nas ne bo zmanjkalo, ko bo po razdejanjih te vojne nova družba zahtevala src. rok m žrtev.
Dr. Igor Rosin«
O narodni skupnosti
Ves naš narodni napor za svobodo je bil skozi stoletja en sam krik ponižanega in užaljenega, da pride tudi on do svoje pravice. Vsa ta nacionalna borba je ena sama zahteva po enakosti in ves nacionalni napor naše doslej ponižane rase nam govori samo eno; tudi jaz sem človek. To velja za narod kot celoto in za posameznika. Svobodnim ljudem se ni zdelo vredno živeti življenja ponižanih; rajši so
živeli vzravnano in nevarno življenje, čeprav v bedi in revščini. Zgodovina Crne gore je tipičen primer za to. Osebna samozavest, ponos in odpor proti nasilju je bil bistveni vzrok borbe in še danes sta naše spoštovanje pred samim seboj in naša osebna samozavest vezana na naš nacionalni čut in narodno svobodo. Ta vrednota je v bistvu neodvisna od matericlnega vprašanja in njena idealna vrednost
Bojan Ribnikar
TRIJE ZGLEDI
Poznam posestnika, ki je imel lepo posestvo 67 oralov najlepšega gozda in njiv, a je vse skupaj zapravil. Nekaj v krčmi, kjer je z družino znal v povojnih letih zapraviti ob nedeljah tudi po dva tisočaka. Nekaj zaradi preveč razsipnega življenja, največ pa zaradi premalo dela. Njegova hiša, sedaj na pol porušena bajta, ima povsod luknje. Zaradi malomarnosti hodijo on in njegovi razcapani. Na prostovoljni ku-luk, kadar se njegovi sosedi dogovorijo, da bodo popravili cesto, ki jim jo je voda odnesla, pa ga sploh ni Pripovedovali so mi o možu, ki je v soboto opoldne pripeljal po Dravi drva v Maribor. Popoldne jih ni hotel spraviti v mesto, sobota je vendar „anglcški" praznik! Ob nedeljah se ne dela, v ponedeljek pa je „plau“. V torek jih je pripeljal.
Videl sem rokodelca, kako je v ponedeljek preganjal „mačka“, v torek pa sedel v vaški krčmi in z drugimi obračal karte.
Poznam posestnika, ki ima majhno posestvo 13 oralov njivic in nekaj dreves, pa vseeno pošteno živi. Nekaj zasluži z delom v gozdu; za „karuzo“ pravi skromno, da je .dovolj. Ostalo pridela doma. Ima napravo za trenje lanu, lepo živino v hlevu, čebele in kunce ter vedno čisto in v redu okoli hiše in hleva.
Pripovedovali so mi o delavcu v kamnolomu, ki je prišel h gospodarju prosit za dva tisoč dinarjev posojila. Ko ga je vprašal, kaj bo z denarjem, mu je dejal, da bi rad kupil njivo, ki leži poleg njegove hišice. Začuden ga je gospodar poslušal, ko mu je pripovedoval, kako si je s prihranki kupil hišo in vrt, pa mu je brezobrestno posodil, da si dokupi šc njivo.
Vidim čevljarja, kadar pridem zve-
čer domov. Vedno mu gori luč in pogoste so sobote, ko dela do polnoči.
Te tri postavljam za zgled! Za zgled spoštovanja dela!
Prvi trije so po logiki današnjega časa in demagoških besedah nezaposlenih agitatorjev raja na zemlji „žrlve razmer1', plen izkoriščevalcev" in ljudje, ki čakajo ^odrešitve". Prve tri bi drugod proglasili za saboterje" in „škodljive človeški družbi", pri nas pa so upoštevani. In vprav somišljeniki tistih, ki take ljudi drugod preganjajo, jih pri nas stavljajo za zgled kot žrtve nesocialnega reda.
Vse preveč je pri nas tarnanja in premalo resničnega dela; preveč pomilovanja in premalo trde vzgoje. Navdušujemo se za tuje miselnosti, odobravamo tuje interese in včasi celo zatrjujemo, da so naši.
Enim očitamo, da so škodljivci, drugim odobravamo, da delajo samo v svojem interesu. V isti sapi- obsojamo prve zaradi iste stvari, ki jo delajo drugi.
Pri vsem tem pa pozabljamo na svoje skupne interese, na svoje skupno delo in uspehe, a tudi na svoje vzajemne žrtve in nesreče.
Ko bo prenehala demagogija in ko se bomo zavedeli, da je v delu, naši zavednosti in slovenski demokraciji uspeh, bomo na pravi poti.
V	novi družbi po vojni ne bo več prostora za nedelovne ljudi. Se manj bo mogoče, da se bodo poslavljali škodljivi elementi za zgled in se uporabljali v agitacijske namene. Delo pa, ki bo prinašali? po svoji vrednosti in množini pravično nagrado, bo posla-
lo	tisti spirilus movens človeškega življenja. kakršen je danes na žalost šc v veliki meri denar.
z izgledi na boljši ali slabši materleln! položaj nedokazljiva. Leži namreč » krvi. Intenziteta te želje je še danes glavna in odločujoča predpostavka svobode in obstoja sploh -vsakega naroda.
Vsi vemo, da je konec romantike in rodoljubarskega nacionalizma. Čarobne formule o jeziku in kulturi, o sinovih majke Slave in v. gaju zeleneči lipi ne delujejo več. Premalo so in brez vsebine za današnjo stvarnost, ki ji je narod delovna skupnost in kjer ima vsak član naroda na nje imovini pravico vsaj nujnega deleža in dostojnega vzdrževanja.
Toda, kakor daje članstvo narodne skupnosti pravice, izvirajo iz nje tudi dolžnosti. Danes v dvojni meri. Ni' kakega stanu ni in nohenega razreda, ki bi smel odklanjati odgovornost pred narodom in zgodovino. Tudi razredni boj ni opravičilo za to. Nič ni danes lažjega, kakor z demagogijo izrabljati težki položaj množic in ustvarjati nezadovoljstvo v času, ko nam je potrebna narodna enotnost bolj kakor v vseh zadnjih tisoč dvesto letih. Ni res, da ni dobre volje in da se ni ničesar storilo. Mi imamo delovno pravo enako najkullurnejšim narodom v Evropi in s kmetsko razdolžitvijo smo rešib kmetsko posest, pa čeprav še mnogo manjka do končne rešitve agrarnega problema. Javnost ni indiferentna i® plača mežiškega rudarja je enaka pl#& okrajnega sodnika. Morda je mnogo-kaj nepopolno in kritike potrebno. To- % da mnogo je tudi neizbežnega, če snte hoteli ohranili mir na mejah in zelo malo jih je, ki niso znižali svojcg® standarda. Prišel je čas, ko je treba povedati resnico, pa čeprav je nepopularna in je laže govorili množicam
o	pravicah, kakor o žrtvah. V časih živimo, kjer je vsako delo na razkro-jitvi narodne skupnosti veleizdaja.
Nikogar ni, ki bi lahko delal, kar bi hotel. Mi vsi smo povezani in če nf drugače, z vrvjo obešenjaka. Poznanj, Besarabija, Dobrudža in Lorena ka; žejo, kako se danes rešujejo nacionalni problemi. Mi smo po tisoč dvesto le* tih helolskcga življenja tako rckoc prvič v zgodovini postavljeni v položaj, da lahko sami branimo svoje-Naša generacija bo odgovarjala pr^ zgodovino za stališče, lci ga danes vzema. Ne mi Slovenci niti mi Jugoslovani nc bomo oblikovali fiziognomije novega sveta, ki pride po tej voj-
i.	Prevzeli bomo resnice, do' kateri®
ni
Na zmagoslavni poti
plutovinastim bremenom
Krf, Valona, Drač so bile postaje na I srečnega, s poti vojne ladje, na katere krovu smo okoli pasu.
Pod ponosno plapolajočo francosko za- Kakor je nenadno prižel, tako se je stavo zapluli nekega zimskega dne pred vihar sredi noči hipoma polegel. Morje dva in dvajsetimi leti iz Bnndisija po se je umirilo in zvezdnato nebo se je od-istem zgodovinskem Jonskem morju, ki prlo nad nami v vsej svoji Južni krasoti, je bilo še malo prej samo pozorišče voj- V trenotku smo se znašli v mirni in nih operacij štirih ogromnih ladjevij in ki svetli helenski noči. Tako smo se pribli-danes zopet ni nič drugega več kot upo-1 žali jutru in grški obali.
Krf nas je pozdravil s salvami s trdnjave in z vojnih ladij, zasidranih v hn-
Števna geografska okolnost na zemljevi-1 dih vojnih štabov.
Takrat pa, ko smo mi pluli po njem. I ^ozantnem številu v pristanišču, z obiski
smo ga gledali z drugimi očmi. Kajti tedaj smo uživali v počitku, ki je vendar
-trških funkcionarjev in poveljnikov zavezniškega vojnega ladjevja. Tudi zapu-
Prišel po štiriletni borbi, in v zavesti, da ščali smo ga v dimu pozdravnih strelov, je zmagoslavje te borbe vse naše. Tedaj grmečih z vseh onih pomorskih velika-ie bilo Jonsko morje prosto, tostran in nov, ki so tako nazorno prikazovali moč onstran je stal prijatelj, na koncu naše | treh imperijev. Toda med zmagoslavjem Poti pa nas je čakal svobodni Dubrovnik v naši novi državi.
Lepa je bila tista pot; vrh tega pa je zapovrstje dogodkov, krajev, vtisov, vr stečih se sredi krasot mediteranske prirode in okolja, spletalo simbole, ki so nas zdaj navduševali, zdaj zopet navdajali z žalostjo. Na zunaj je bila pot zmagoslaven povratek v domovino jugoslovanskih državnikov, parlamentarcev, borbene emigracije. Ce si pa imel veselje, da si hotel doživljati globlje, ti je nudila ta vožnja še nekaj več: spomine,• vzpodbu io, opomine. Tako so mogle imeti celo ceremonije in akti kurtoazije tudi za stvarno motrečega človeka prijetne barve.
V	Brmdisfju, koncu naše suhozemske
vožnje od Pariza preko Rima smo bili
gostje na italijanski vojni ladji: obed je
bila obličnost, ki je bila prisrčna. Nato
vkrcanje na veHko francosko križarko in
Popoldne odhod iz brindisijske luke, ob
nekoliko nemirnem morju, ki pa nikakor
ni obetalo viharja, kakršen se je dvignil I prihoda in odhoda so bili trenutki, polni
kmalu, ko nas je zagrnila noč. Sredi ne- svečane tišine: tedaj, ko nas Je vodila
prodirne teme s krova hudo zibajoče se pot mimo brezimnih, preprostih križev
ladje ni bilo videti drugega kot rdeči	luči	otoka Vida	in	jim je spomin prišteval	one
dveh spremljajočih nas francoskih	tor-	junake, ki	jim	je grob	Jonsko morje.
Pedovk: kot simbola sta bili zaščite ve- V mislih imam zgodovinsko pot srt)-
like nacije! Se ne minula nevarnost od- ske vlade in članov srbske narodne skup-
trganih min se je spričo teme. ki jo je ščine, ki so se po strašni štiriletni vojni
Prinesel orkan, povečala in tako smo ča- vračali domov. Naša ladja Je rezala v
kali konca, bodisi že srečnega ali ne- nasprotni smeri isto pot, ki so ji> morali
opraviti voditelji poražene Srbije, pred
k ,	.	. .	...	....	.	dvema letoma. Toda kakšna razlika! Ta-
bodo drugi in večji prišli preko mno-'
ge krvi in trpljenja. Toda v lomjavi sveta lahko izgubimo to, kar imamo.
Z narodno neodvisnostjo ni igrali! Mi | ra smo jo izgubili pred tisoč dvesto leti in nikdar več je nismo dosegli do	danes; Srbi so jo izgubili na Kosovem J	Podnevi	je	življenje	v Adenu strašno,
m za štiri stoletja je padel mrak na Velika vročina pritiska večino leta, toda srbsko zemljo: narod je živel v bedi Angležev to ni motilo, da bi si tukaj ne m ponižanju. Mi nismo vse obsegajo- postavili močne postojanke. Admiral Fi ča Rusija, da si lahko izgubljene po- sher, strašni »morski volk« Anglije, je krajine pridobimo nazaj.	I	trdil, da se podnebje ne tiče mornarjev
Mi smo na tem, da vse ali ohra- čeprav je vroč, je bil Aden v teku sto-nimo, ali pa izgubimo vse. Prilike, ki 1 e ti j vedno privlačna točka za osvajalce.
nudijo velikim narodom v desetlet- Za Rimljani so ga zaman poskušali zase-jih, se nudijo malim komaj v stoletjih st: Portugalci. Arabcem se je posrečilo Mi smo bili pred svetovno vojno že J Pognati 1 urke iz njega. Nekaj nad sto Ua tem, da umremo, ko je prišla re- 'e* se v‘5e tu britska zastava, šitev. Pred letom in pol, ko je bila Leta 1937. je postal Aden posest an kriza na vrhuncu, smo imeli uho na ileške krone.. Šteje tiad 46.000. prebival-zemlji in tenko poslušali. Vprašanje cev. Je sodobno mesto, olepšano z žeje, če bi vzdržali še eno dobo poni- lenimi vrtovi, ki so jih z velikim trudom žanja. Kakor smo dolgo iskali poti do zasadili. Nad mestom dominira močno narodne osvoboditve in sporazuma in oborožena trdnjava. Pristanišče je pri smo jih našli, tako bomo našli tudi pol vlačna točka za ladje, ki prihajajo iz do socialne pravičnosti, ki jo iščemo. Sueza ali Indije v Rdeče morje. Lani so Toda najmnnje, kar lahko zahteva bili odobreni vel’kf krediti za nove utrd-vsak svoboden član vladajočega naro- be, danes ie Aden glavni center britskih da tudi tu, je načelo legalilete.	letalskih si! na Vzhodu.
Napredni del Slovenije, ki je skozi Aden ni samo središče kolonije, ki me-generacije pripravljal in pripravil du- ri 90 km’, temveč tudi prestolnica pro-bovne možnosti osvobojenja, ve, do lektorata, ki je štiristokrat večji od nje-ima manjšina v izjemnem	času	tudi	^a. Meji na	kraljevino	Jemen, na savd-
izjemne dolžnosti.	Zalo pa,	čeprav ne	sko Arabijo	in sultanat	Maskata.
nosimo formalne odgovornosti za do- Sile osi so se pogajale z vladarjem Je-godke, hočemo rajši hvaliti kot gra- mena. da bi jim odstopil bazen za pod-jati in raje onesposobiti se za opozi- mornice. Toda. ta je ostal zvest Velik' cijo, kakor z demagoško frazo izpod Britaniji. Še močnejši od njega je krali hašali ravnotežje	narodu, čigar	uso-	fbn Saud. ki	je pred 14	leti s svojo voj-
da je na tehtnici.	_	sko uniči! šest armij ter	vrgel s prestol?
Najmanje kar lahko želimo kot pro- tri poglavarje Gospodar je nad svetim' tipriznanjc, je lojalnost. Posebno ob muslimanskimi' mesti, vrhovn* glavar letošnjem Božiču, prazniku sprave, ko livjih arabskih čet. Tri mesece pred se-imamo trdno in utemeljeno zaupanje, ianjo vojno se je njegov odposlanec seda smo prešli preko krize in da nam sta! s Hitlerjem v Berhtesgndenu. To pn bo mir ohranjen.	!	(bn Sauda ni motilo, da ne bi, čhn se je
Rudolf
Golouh
krat sta se srbska vojska hi narod omikala preko albanskih gora m d) albanski obali do Krfa, sejoč na tej poti življenja svojih najboljših borcev. Sedaj pa je bilo ono, kar se je zdelo pred dvema letoma tako obupno daleč in kakor izgubljeno tako popolnoma uresničeno 1 Pred leti tz meja svoje države pobegla vlada, pobegli narod, pobegla vojska so se zmagoslavno vračali domov.
Tu, na tej zgodovinski poti sem prvič spoznal od blizu mnogo zgodovinskih osebnosti onih dni, katerih mnogo ni več med živimi. Bil je tu Nikola Pašič m bili so tu ugledni hrvaški politiki. Od Slovencev sva bila zraven na tej poti le dva kasnejši minister in senator Ivan Hribar in jaz. Ne more se reči torej, da je bila Slovenija na tej vožnji številno zastopana, a zastopana je vendar bila.
Reči moram: prav je bik), da sta se na tej naši poti vrstila vihar in mir, salve topov in spomini komaj preteklega gorja Kajti v domovino nam je bilo treba priti očiščeni v zavesti, kaj je resnična zgodovina naroda: borba, porazi, zmage.
'še isto jutro, ko smo se izkrcali na Krfu, smo z Nikolo Pašičem na čelu obiskali pokopališče na otoku Vidu, ta največji spomenik srbske vojske. Pogled na to veliko smrtno občestvo na neobljudenem otoku, na to monotonijo samih preprostih lesenih križev, ki nosijo vsi ist’ napis: »Za slobodu i pravdu«, je bil bolj pretresljiv, kakor bi mogel biti še tako velik in umetniško izdelan spomenik. Tem globlje pa smo dojeli njegovo idejo v onih dneh, v atmosferi onih zgodovinskih dogodkov, k! so pravkar Izzveneli. Bili so govori, venci ob tem obisku, toda dejstvo je s svojo zgovornostjo nadkri-'jevalo sleherno, še tako udarno in prepričevalno besedo.
Turoben je bil ta spomin, toda sedaj
je bilo drugače. Vojna je končala z zmage bivših poražencev m beguncev. Zmagali so, ker se niso uklonili In zato je bil Kri le bežen spomin na naši poti, ki ni vodila več preko albanskih gora, temveč po Jadranu do osvobojenega Dubrovnika, Sarajeva, triumfirajočega Beograda.
Ta slavna vožnja od Pariza do naše prestolnice ie bila že večkrat opisana, spomin nanjo se vrača vedno znova, danes ga pa oživljajo posebno krvavi boji, ki se bijejo nad in na istem Jonskem morju, na istih albanskih gorah in istih obalah.
Ko smo se tedaj vračali v domovino, se nismo le zavedali, da je napočila nova doba za osamosvojene narode, temveč smo bili tudi uverjeni, da ni bilo le konec ene vojne, nego vojne sploh, da bo človečka zajednica odslej živela v nrirn la v miru napredovala, da ne bo tega mini nihče več rušil.
Kako nemirna mora biti zato danes vest Evrope, če se je zgodilo drugače, če je dopustila, da se na njenih tleh raz-besne nove vojne, da nastajajo vedno nova Vidova grobišča, da je naša generacija drugič pahnjena v pekel uničevanja. da morajo ljudje spet bežati s svojih domov, umirati v napadih in umikih armade.
Ni mogoče vedeti, kdaj se bo svet spet umiril, kdaj se bodo .mogli bežeči povrni domov. Toda čeprav je vojna strašna (in neodpustljiva) igra. pri kateri se sreča stalno menjuje in je današnji zmagovalec jutrišnji poraženec, je eno vendar gotovo in nespremenljivo: Da ie zmagoslavna pot omogočena le onim. Id se znajo boriti in se nočejo ukloniti.
.Človek s poštenimi očmi"
A
EchsUe
D
E
m
začela vojna, pregnal Nemce iz Arabije ter ostal v najkorektnejših odnošajih Anglijo. Prav tako tudi sultan Maskata. na vzhodnem delu Arabije.
Aden je važno pristanišče za letala, k 'ete v Indijo in obratno. Velike zaloge bencina koristijo prometu. To dragoceno gorivo pridobivajo Angleži z Bahrainskih otokov v Perzijskem zalivu. Nekega dne ie šeika teli otokov, Hamade Isa obiskal Anglež Hoimes ter ga zaprosil, če bi smel iskati vodo. Šeik ga je pooblastil in Angležu se je posrečilo, da ni našel le bistre studenčnice, nego tudi bogate za-'oge petroleja. Ljudje, ki so se dotlej ba-vili z lovom bisernih školjk, so našli na mah zaslužek pri petrolejski industriji, ki je dala v letošnjih osmih mesecih 1.200.000 ton nafte.
Upravitelj Adena je eden najboljših angleških kolonialnih pionirjev. William Ingram. Kot sin duhovnika je še zelo mlad stopil v angleško vojsko, se boril v Franclji in Malj Aziji. V 22. letu je bil ranjen kasneje je posta! podkomisar Zanzibarja Z mlado ženo je dospe! v Aden. od koder sta skupaj vodila znanstvena poto-
vanja po Arabiji tn obiskala kraje, kamor ni stopil še noben Evropec. Posrečilo se jima je, da sta pomirila 300.000 bojevnikov raznih plemen ter si pridobila ea-upanje 1300 starešin in uglednih arabskih družin. Ko sta se vrnila v Aden. Je Ingram na vprašanja, kako sta mogla ostati živa med divjimi Arabci in jih colo pomiriti, odgovoril:
—	To je stvar psihologije. Treba je samo dobro poznati Arabce. Imel sem po-eg sebe ženo, ki je znala »ukrotiti« slabši spol«.
Prestiž Ingrama je rastel med Arabci vedno bolj. »Človeka s poštenimi očmi« so ga imenovali in ga vedno znova klicali za razsodnika. Njegova velika zasluga je, da je ogromna večina Arabcev prijateljsko orientirana do VeHke Brit*, nije. In ker je Turčija, v nasprotiu s svetovno vojno 1914-18, zdaj tudi na strani Angležev, imajo ti na velikem prostora od Dardanel do Adena in Perzijskega zaliva prevladujoč vpliv, v katerem ne bo režko zatreti vsak poizkus tujega vmešavanja. Aden pa jp na jugu Arabije k!Ju£ do Vzhoda, točka, ki prevzema nase veliko vlogo svetovnega Imperija.
Kako se je Srbija borila za svojo nevtralnost
Jugoslavija odnosno nje srbski del je v preteklosti preživljal podoben mednarodni položaj, kakor ga ima danes. V krimski vojni 1853—56 je bila Srbija za vlade Aleksandra Karadjor-djeviča izpostavljena diplomatski ata-ki z raznih strani, ostala je pa po zaslugi svoje nevtralnostne politike izven vojnih razračunavanj.
Jovan Ristič popisuje v svoji knjigi ,,Spolnjašni odnošaj Srbije11 to zanimivo poglavje, ki v marsičem spominja na sedanje dogodke v Evropi, predvsem poseganje velesil na balkansko področje. Krimska vojna se je vodila med Rusijo na eni ter Turčijo, Francijo, Anglijo in Sardinijo na drugi strani. Avstrija in Prusija sta bili izven konflikta, v drugi fazi vojne sta stopili na stran zahodne koalicije.
Ruska vojska je potem, ko so pogajanja v Carigradu glede svetih mest in kristjanov v Turčiji propadla, poslala junija 1853 svoje čete čez Prut ter zasedla Moldavijo in Vlaško. V septembru istega leta je prišlo do prave vojne, v oktobru so se Rusi in Turki prvič spopadli, v novembru 1853 pa je ruski admiral Nahimov uničil turško črnomorsko vojno mornarico pri Sinopi. Francija in Anglija sta nato aprila 1854 napovedali vojno Rusiji.
Pred zasedbo Moldavije in Majske se je hotela Rusija še sporazumeti z Avstrijo. In, kar je najbolj značilno za caristično ..slovanofilsko' politiko, na račun Srbije! Car Nikolaj I. je namreč ponudil Francu Josipu I. dogovor, naj bi avstroogrska vojska zasedla Bosno in Hercegovino ter Srbijo, če bi okupacija ruske Romunije ne prisilila Turke na kolena. Avstrija je ponudbo odklonila. Car je po franco-sko-angleški vojni napovedi na strani Turčije še enkrat poskusil pridobiti Dunaj in Prusijo za načrt skupnega nastopa proti Turkom, toda tudi to pot ni uspel. Začela se je vojna, v kateri je bila Srbija z vseh strani tarča diplomatskih snubljenj in preizkušenj.
Ob začetku krimske vojne je vladi Aleksandra Karadjordjeviča načeloval Ilija Garašanin. Ta je imel zelo delikatno nalogo: Rusija je bila pravoslavna zaščitni ca Srbov, Francija in Anglija na strani Turčije, katere vazalna država je še tedaj bila tudi Srbija. Avstrija je zbirala svoje čete onstran Save in Donave, vsa zunanja politika Garašanina je terjala mnogo pazljivosti in prilagodljivosti. Sam Garašanin je bil nasprotnik prevelikega ruskega vpliva v Srbiji, kjer ni manjkalo gorečih rusofilov. Naslanjal se je politično bolj na Francijo. Rusija je še pred krimsko vojno zahtevala, da se . odslfani Garašanin s predsedništva vlade. Očitali so mu, da je Košutov in Mazzinijev učenec. Srbija je morala res žrtvovati tega državnika. Ko pa je Rusija zahtevala še zamenjavo celo vrste visokih uradnikov, je naletela v deželi na splošen odpor. Morala je popustiti.
Že v prvih dneh vojne je Srbija izjavila turški vladi, da bo ostala strogo nevtralna. Oborožcvala se bo dalje, preprečila pa bo vsak poizkus vpada v njeno deželo, pa naj pride s katere koli strani. Končno je tudi ruski poslanik v Beogradu svetoval Srbiji nevtralnost, pa močno oboroževanje, za vsak primer. Srbija je dobivala orožje tudi iz Avstrije, morala je pa Dunaju striktno izjaviti, da bo ostala nevtralna. Turčija je s posredovanjem Francozov in Angležev ponudila Srbiji poseben ferman, po katerem bi dobila potrdilo svojih pravic. Bala se je, da bi Srbija ne zašla v ruski tabor. Carska vlada v Petrogradu je Srbiji svetovala, naj ta predlog odbije, ker bi tako izgubila svoje pokroviteljstvo nad Srbi.
Ko so Avstrijci zbirali svoje čete ob Savi in Donavi, je Rusija ponudila Srbiji, naj sodeluje z njo v vojni proti Turkom Toda, srbski državniki so sc zavedati, da bi poslala Srbija v tem primeru ognjišče bojev velesil. Vlada je ruski predlog odbila. Z izjavo, dano Turčiji, je Srbija obljubila, da bo ostala nevtralna, uprla se Uiko ruski,
kakor turški vojski, če bi vkorakala na njeno ozemlje. Suverena Turčija je s priznanjem tega stališča tako rekoč prepustila Srbom, da sami odločajo
o	vojni in miru. Beograd je bil prepričan, da lahko le z nevtralnostjo prepreči vpad avstrijske, ruske ali turške vojske, obenem se pa tudi ne zameri francoski in angleški diplomaciji.
Avstrija je še dalje zbirala svoje čete na srbski meji, češ da hoče preprečiti Rusom vpad v Srbijo in zavarovati svoje meje pred revolucionarnim gibanjem v Srbiji. Turki so poslali beograjski trdnjavi 30 novih topov. Srbska vlada je sporočila Turkom, kako sovraži narod Avstrijo, da bi se vsi dvignili proti njej, če bi avstrijske čete prekoračile mejo.
Krona vseh diplomatskih uspehov srbske nevtralnosti med krimsko vojno je pa bilo pospešeno oboroževanje, pripravljenost, da narod svojo nevtralnost tudi odločno brani. Ko je bilo zbiranje Avstrijcev v Sremu in Banatu naj večje, so Srbi prenesli državno blagajno iz Beograda, popi-
sali vse vojne obveznike, V prvem pozivu je bilo v tedaj mali Srbiji zabeleženih 80.000 pešcev in 16.000 konjenikov, v drugem 40.000 mož. Vlada je nabavila orožje in ga razdelila med narod. V Kragujevcu so tedaj vlili 85 lopov. Vojvoda Kničanin je prevzel vrhovno poveljstvo. Francoski častnik Mondin je gradil utrdbe, Atana-sije Nikolič in Poljak Zach sta pripravila strategične načrte za obrambo pred Avstrijci. Srbska vojska je stala krepko in odločno na braniku nevtralnosti.
Pomirjenje je nastalo, ko je ruska vojska na zahtevo Avstrije izpraznila Romunijo. Avstrijske čete so se umaknile od srbskih mej. Turški zavezniki so pa še dalje grozili Srbiji, da na mirovni konferenci ne bodo upoštevane njene težnje, da bo izgubila še dosedanje svoboščine, če ne bo odločno stopila na stran Turčije. Tedanji zunanji minister Aleksa Simič je dejal:
„PohIteti moramo še bolj z oboroževanjem. štiri sile nas hočejo poga-zili, toda ne dajmo se. Preden nas bo-
do pregazili, bodo morali tudi oni prestati še mnogo žrte,v.“ Slavni zgodovinar Leopold Ranke pravi k tej dobi srbske odločnosti, da „je ostala Srbija v krimski vojni •nedotaknjena? ker je pokazala vso odločnost, tla bo z orožjem v roki branila svojo neodvisnost. Brez lastnega orožja ni politične neodvisnosti in svetu!“
Srbija je izšla iz krimske vojne v istih mejah, kakor je bila. Rusko pokroviteljstvo so zamenjale zahodne sile, podpisnice miru. Turčija je sicer formalno še obdržala svoje garnizije v Srbiji, ni pa smela intervenirati z orožjem v njej. Diplomatsko obzorje se je za Srbijo razširlio, kar je blio velikega pomena za nadaljnji njen razvoj. Prilike pa, v katerih se je morala tedaj izmikaLi srbska diplomacija spletkam od zunaj, so bile v marsičem podobne sedanjim. Pričajo dovolj zgovorno, kako moramo biti v obrambi svoje domovine odločni tudi danes, č* hočemo ostati vredni potomci svojih prednikov ter pravi sinovi sadov de* mokracije v svobodi.
V predbožičnih dneh na Malti
Poročevalec United Press a si je minile dneve ogledal Malto, mogočno angleško utrdbo v Sredozemskem morju, ki je imela od začetka vojme z Italijo že nad 165 letalskih napadov. Nad 200 oseb je bilo doslej ubitih, 400 ranjenih od letalskih bomb, ki jih odvržejo Italijani z višine 5500 m, tako da brnenja motorjev ni več čuti. Le redko se spustijo v strmoglavem padu nad trdnjavo.
Na Malti, ki ima na prostoru 233 km blizu 250.000 prebivalcev, je doslej 700 ljudi brez strehe. Ti se zatekajo v mogočne rove utrdb nekdanjih malteških vitezov. Največja škoda je bila prizadejana revnejšim predmestjem, kjer je več novih hiš, zgrajenih prav tako kakor stare patricijske palače iz mogočnih kvadrov.
Izpnehajal sem se po ulicah, pravi dopisnik, in povsod opazil delavce, kako so odstranjevali italijanske ulične napise ter jih prebarvali. Na njih mesta so prihajali angleški napisi. Maltežani so bili povsod na delu, kljub preslanim eksplozijam niso izgubili humorja. Vlačili so iz razvalin omare, slamnjače, lonce in druge posode ter jih nalagali na enokolnice z oslovsko vprego. Blizu katedrale sv. Ivana sta udarili dve bombi, ki pa nista eksplodirali. Verni Maltežani smatrajo to za čudež ...
Sedem sto Maltežanov si je pripravilo stalna podzemna bivališča. Ti niso izgubili vere v zmago, čeprav so biti nekateri po bombah tudi iz teh lukenj že trikrat pregnani. sem po kilometer dolgem, v živo skalo vsekanem tunelu, ki ga razsvetljuje elektrika. Na obeh straneh postelja pri postelji. Spodaj pri izhodu sem se spet znašel na soncu, pod južnim pobočjem utrdb, ki branijo La Valletto, da je ni mogoče zavzeti. V železniškem predoru, ki ni več v prometu, biva 350 Maltežanov. Oblasti so pa zgradile še ogromno zaklonišče, v katerem ima zavetje 2000 oseb.
Malta leži komaj ool ure poleta od
''tržne pa konca Radie. Prioravdena je m obrambo pred vsakršno iti vaz'jo po morili OM-ee m v>-e r ."'"h b’ *'■ ■ ita-
Itaiijanke, žene Maltežanov, so internirane. V ostalem je ves glavni otok ena sama trdnjava. Po vseh poljih, potih in ulicah je na kupe rezervnih žičnih ovir, kolikor niso te že prepredene na ves strani. Kamnite hiše z mogočnimi kvadri so fzpre-menjene v majhne utrdbe, povsod je pripravljeno, d*a se vsak poizkus padalcev, spustiti se na Malto, že v kali zaduši. Malteški kmetje so sami sestavili prostovoljske stotnije, ki bodo takoj stopile v akcijo, čim bi se pojaviti sovražni padalci.
Zatemnitev se izvaja zelo strogo. Kine-matrografi pa delujejo še vsak dan. Ulice La Vallette so polne ljudi. Begunci, ki so se sprva zatekli na deželo, so se vrnili, videč, da je roka Angležev nad mestom dovolj močna in varna. Nikjer ni opaziti, da bi primanjkovalo hrane, čeprav je Malta posebno glede mesa navezana na uvoz. Nekaj pa je, kar je Maltežanom še posebej prihranilo živce: ni se jim treba bati, da bi opazovati krvavordeče nebo, ožarieno po velikih požarih zažigalnih bomb. Kajti, kakor rečeno, vse hiše na
otoku so zgrajene iz debelega kamenja? prav tako je ostrešje razen opornikov, brez lesa. Poslopja so tako močno zidana, da jih more porušiti Le zadetek v polno.
Maltežani so pobožni ljudje, zato se * vnemo udeležujejo verskih obredov. K* so na otokih gospodarili malteški vitezi? so praznovali velike praznike z vsem sijajem. Posebno slovesno so odmevali P® starem mestu in daleč po morju ubrafti toni zvonov s starega stolpa katedrale sveti večer. Ulice so bile živahne vso noč, ljudje so se zgrinjali ob velikih jaslicah? ki so, prirejene ponekod v zelo živi prispodobi kar na ulicah, ▼ kotih poslopij? zbujale splošno pozornost Letos se bo praznično razpoloženje svete noči umaknilo v domove za zagrnjenimi okni, v zakloniščih se pa pripravljajo že zdaj, da bo ob jaslicah pričarano božično razpoloženje. Malta to pot ne bo razsvetljena, toda ljudje pravijo, da bo kljub eventualnem11 zračnemu napadu njih mogočni zvon vseeno donel v temno sveto noč pod zvezdnatim nebom Sredozemskega morja...
Nade nemškega teologa
v mesijanstvo Slovanov
ijane, blizu 200 o:eb, v.
Kot zanimivo kurioziteto sedanje dobe prinašamo izvleček iz lani v založbi »Vita Nova« v Lucemu v Švici izišle knjige protestantskega teologa dr. Walterja Schu-b a r t a : »Europa tmd die Seele des Ostens«. Avtor analizira večni boj med evropskim Vzhodom m Zahodom ter ugotavlja, da je doživela Evropa v zadnjem tisočletju dve dobi: gotsko in prometejsko.
človek gotike h 11. do 16. stoletja je
z mogočnimi katedralami dvignil pogled, pota zaupanja k nebu. Nekako 1450. do 1550. je v ta svet prodrl prometejski človek, ki »se je dvignil proti avtoriteti bogov, odvrnil pogled od neba ter posvetil vse misli problemom zemlje, hoteč ji z vso strastjo svojega nagona zavladati«.
Danes smo spet na prelomu. Nad prometejsko kulturo se je dvignil temni oblak ter jo zasipanje s smrtonosn. strelami. Evropa gre naproti krvavi katastrofi (kniiga j« bila pisana pomladi 19391). Proces vpadanja evropske moči se ni začel šele 1914, nego že pred 400 letu Toda, na obzorju se že svita, javlja - se nova doba ivanovskega človeka, ki bo preobli-čfl svet po mesijanskem vzoru. Ta vzhodni človek bo spoštoval vrednote gotske dobe, ki jo je prometejsko nasledstvo zavrglo.
Avtor naziva novi duh z vzhoda Ivanovski po zgledu Janeza Evangelista, ki je učil pomirjen je, enakopravnost in ljubezen med ljudmi. Mnenja je, da so Slovani, predvsem pa Rus* zaradi svoje periferne lege najbtižji ivanovskemu človeku. ■>Vc,:ki dogodek, ki se pripravila, le vzpon Slovanov v v!š‘no, ki bo odločala o kri! -tornem razvem Fvrcve. Trewb*1 ohr**.-* j ru-Le nravi predstavlja le p-cliediiD fazo.
Značilnost vseh Slovanov je veilka težnj8 po svobodi. De pa jo dosežejo, morajo * prehodni dobi preiti pot peklenskih nW» despotizma.. ji
Prometejsko miljenje je trikrat zaje^ Rusijo: ob evropeizaciji po Petru Velikem, ob francoski revoluciji in v nastoPu »brezbožnega boljševizma«. Sahubart pra' vi, da »je boljševizem zadnji veliki p®* Izkus, da se s sOo znova vzpostavi prometejski duh na rnstdh Ceh.. A.
V	zaključku svoje knjige pravi avtor-»V Rusiji nastaja nov človek, nov tip IJ*~* kot plod stoletnega čiščenja med vzhodno in zahodno kulturo. Ta človek, ki se bistveno razlikuje od onega pred 1917. b" pravi Rus in dedič večnih vrednot zahodne kulture. Bo to človek z dušo vzhodnjaka, ki se pa bo ojeklenila z zahodno k*jj' turo. Imel bo tipičen slovanski žar, bo P*'8' vo nasprotje Evrope. Ta človek šele Izrekel odtočno besedo pomlrjenja Vzhodom In Zahodom. Bodoča Rusija ona, ki bo izmučenemu človeštvu da svežino hi ga obnovila v modernem sir\‘ slu. Prometejski človek je obsojen ... smrt, poraja se Ivanovski tvorec! '. čuje dr. Sc hub a rt svoja razmišljanja, P kliučujoč tako svoje delo oni literaturi, že od velikega nemškega filozofa Her ja dalje pričakuje prerod evropskeg duha po Slovanih.
> O
"o*
r’"-s
Ostali smo brez M obe love nagrade za
Ivo Lapajne
•	• •
Odbor, ki upravlja Nobelovo ustanovo, je za letos odklonil podelitev nagrade za mir. Tako smo čitali v listih, žal, tako je zdaj tudi v svetu da je težko najti laureata, ki bi bil dostojen Le počastitve...
Najtežje seveda v Evropi! Kajti, ta „azijski polotok", ki gospodari izven doma 56.6 odst. površine naše pre-mičnice ter ima preko morja pod seboj 681 in pol milijona ljudi, izgublja v svetu vedno bolj nekdanjo gospodarsko premoč. Se leta 1913. je bila Evropa udeležena s 70 odst. na svetovni trgovini, zdaj je le še s 51.6 odst.! Ostale celine, predvsem Severna Amerika, jo bodo kmalu dosegle, če se ne bo vase zagrizeni kontinent
o	pravem času spametoval.
Pravijo, da je Evropa preobljudena Da, res Je v njej 612.090 km2 površine, kjer biva nad 135 duš na 1 km2. Toda, to je komaj 5.4 odst. vse evropske površine! Na svetu je prostora še za 6 do S milijard ljudi, od tega bo lahko prevzela Evropa po računih nemškega geografa Pencka najmanj 26 odst.!
Pravijo, da je Nemčija preobljudena. da ne more dihati v svojih mejah, od tod težnja po življenjskem prostoru. Res ima rajh 3105 km2 površine, kjer je zgnetenih v mestih nad 1000 ljudi na 1 km2. Je to komaj 0.5 odst. vsega državnega ozemlja. Ima pa Nemčija 164.246 km2 zemlje, kjer biva 135 do 747 ljudi na 1 km2. Zadnji rekord ima industrijska okolica Dusseldorfa. Sku pa j torej ima Nemčija prcobljudcnr zemlje za 26.8 odst vse državne površine.
Hic Rhodusi Čitali pa smo zadnje čase, kako so v prenaseljeno deželo prihajali sto in stotisoči priseljencev iz sosednjih držav. Pa tudi, da vele-industrijskim centrom še primanjkuje delavstva, da ima avtarkično gospodarstvo, kljub prenaseljenosti, še mnogo možnosti za razvoj.
Prenaseljene so pa še drage dežele Evrope. Anglija na pr. ima doma 5837 km* zemlje, kjer je 1038 do 14.500 ljudi na 1 km*. Zadnji primer velja za London. Primerjajoč nemško osnovo, 135 ljudi na 1 km2, ima Velika Britanija doma 69.418 ali 28.6 odsL svoje zemlje prcobljudene. Državni povpre-Ček Nemčije znaša 135, Anglije 196. Holandske 232, Belgije 265 ljudi na 1 km2. V Belgiji je 63.1, na Holandskem celo 67.6 odst. državnega ozemlja prenaseljenega! In vendar vse te dežele, čeprav imajo kolonije, niso v novejši dobi vanje poslale več izseljencev, kakor nekaj slo tisoč. Nemčija na pr. je imela pred vojno v svojih kolonijah na prostoru 2,950.000 km2 le 29.000 belcev.
Boj za življenjski prostor, gledan skozi prizmo teh dejstev, ima tedaj značilno ozadje. Morda je krivica drugje? Se leta 1870. je znašal ves svetovni promet 50 milijard mark. Deset let kasneje je svetovna trgovina dosegla 64, leta 1900. že 90 milijard mark Sliri leta pred svetovno vojno je beležil svetovni promet 150, 1912 pa najvišji rekord, 175 milijard mark! Po vojni je svetovna trgovina silno padla, šele 1935 je dosegla 97, naslednje leto na 105. v pripravah za sedanju Vojno leta 1937. pa 130 milijard mark Na glavo Angleža je prišlo pred sedanjim konfliktom 279, Francoza 216 Nemca 83. Japonca 61, državljana USA 59, Italijana 41, državljana SSSR pa
11	milijonov mark deleža na svetovni trgovini.
Nemčija je bila torej, kljub pogrešanju ko'r>n:j pred Japonci. Američani Italijani in Husi. Angleži so bili daleč v ospredju. Toda, kaj morejo pionirji evro'sk ' kulture v prekomorskih deželah za Lo, če so pridobili beli rasi
ogromne ploskve zemlje davno prej, preden so se drugi zavedli, da je tudi zanje še nekaj prostora v svetu? Ev ropski izseljenci so preorali v preko morskih deželah zemljo, ki daje povprečno 1.376,000.000 ton žitaric. Od lega odpade na anglosaksonske dežele 78 odst. Zadosten dokaz tvornosti v deželah, od katerih bo po zaslugi velikih žrtev Albiona imela in morala imeti nekoč vsa Evropa koristi!
Kaj pa idejna plat sedanjega koh-flikta? Že več let po vojni se je širila literatura geopolilikov, da postaja Evropi slovanski živelj vedno bolj nevaren. Koeficient rojstev, so rekli, znaša v neslovanskih državah od 14.8 do 18.8, v slovanskih pa od 22.4 do 44.2! Se leta 1879. so šteli Slovani v Evropi 27.4, leta 1910. 32.2, leta 1939. eelo 4G odst. vsega evropskega prebivalstva. Nemški statistični strokovnjak Burg-dorfer je svaril, da bodo šteli Slovani 1930 že 303 milijone duš ali 50.S odst. prebivalstva Evrope. Na skupni površini slovanskih držav 22,002.946 km2 je bilo še pred sedanjo vojno 238 milijonov 900 tisoč duš, na 900.000 km2 slovanskega ozemlja izven Rusije se je po Versaillesu dramila zavest svobode in napredka. Kaj tedaj? Nastala je teorija, geopoliLična iznajdba, da Rusija ne spada v Evropo, temveč v Azijo. Brez nje ne pomenijo ostali Slovani mnogo, te bo v rasno politični bilki laže obvladati.
Torej, Rusija azijska država? Ali ne bi po isti teoriji spadala po vseh prirodnih osnovah gradnje zemeljskega površja, tembolj tudi po kulturno najbolj prosvetljeni dobi svojega razvoja južna Španija k Afriki? In Turčija je bila, ki s svojim glavnim trupom sloni v Aziji, v svetovni vojni tako omiljena evropski država, čeprav je le majhen nje kos ležal na Balkanu? Prozorne teorije, ki imajo pre-otipljiv cilj.
Evropa je tedaj že tretji, prav za prav peti zaporedni Božič v vojnem razpoloženju. Od kar so uporni Ma-rokanci z generalom Francom stopili na španska tla in zanetili državljansko vojno, v Evropi ni bilo več miru.
Iz Španije se je vojna vihra premaknila v osrčje Evrope. Od Dunaja k Sudetom, Pragi, Memelu in Gdansku, od krvavih bojev ob Visli in pred Varšavo do junaškega odpora finskega naroda se vleče veriga obračunavanj. Preko Danske na Norveško, preko Ho landske, Belgije in Francije se je spustil zračni val na Veliko Britanijo ter išče in vrta po njej rešitve h končni zmagi. Milijardne vsote dinarja, sto in stotisoči bomb in tonaže vojnih ter trgovinskih parnikov so šle po zlu Zdaj grme topovi : v severni Afriki, žvenketajo bajoneti po gorah Albanije, vse to zalo, da najde Evropa pravičen in ir.
Mir? Po španski državljanski vojni je ostalo doslej izmed 34 evropskih držav komaj le šc 12 nedotaknjenih, če upoštevamo zraven vse liliputanske vladavine. To se pra.vi, 1,026.220 km ali komaj 9 odst. evropske površine je bilo doslej obvarovane pred vojno, komaj 43,814.440 Evropccv ali le 8.2 odst. vsega prebivalstva naše celine se more pohvalili, da še niso bili potegnjeni v krvavi ples. Kakor goreča lava se razleza vojna po raznih kotih Evrope, iščoč povsod rešitve za marsovske razigranosti, ki segajo že čez glavo. Nemčija ima trenutno v Evropi 176,828.000 ljudi pod seboj, Italija pa po zadnjih umikih v evidenci prehrane z vsem imperijem 55,600.000 ljudi. Blok sil osi kontrolira neposredno v Evropi 221,628.000 ali 41 odst vsega prebivalstva. Kje je še mir?
Briand in drugi pridigarji Panevro-pe, odnosno Zedinjenih držav evropskih, so še o pravem času legli pod zemljo. Njim je razočaranje nad sedanjo Evropo prikrajšano. Zaman je bila njih beseda, da terja pravičnost spoštovanje ljudske svobode in človeškega dostojanstva pri vseh narodih sveta. Ljudje in narodi Evrope so navezani že po kulturi tal eden na drugega. Vsi bi lahko živeli v svobod med seboj ter mirno reševali spore v spoštovanju in razumevanju. Evropa v kateri sc narodom ugrablja svoboda in ustvarjajo koalicije z imperialističnimi cilji na račun šibkejših, se ne bo
mogla nikol! pomiriti. Morala bo propasti, kljub vsem pridobitvam svojega genija ter polagoma umreti. Kajti, evropska kultura je sinteza umskih tekovin, vseh njenih narodov, zato je treba vsakemu izmed njih priznati pravico do svobodnega izživljanja. Majhne države nimajo ničesar razen svoje svobode, čemu tedaj neprestana borba, večne restitucije.
Usoda evropskih narodov je prešla skoro isti politični duhovni in gospodarski proces, čeprav so nastale med njimi v teku časa diference. Prava kultura ne prenaša šablon ne uniformiranosti. Še manj je ta mogoča v lažno prikrojenih geopolitičnih težnjah, ki jim zemlja in ljudje sami vpijejo resnico v obraz.
Milijoni Evropcev so šli preko morja, v njih potomcih je zrasla državna tvorba USA. Najbolj eksponirani evropski življi v stari domovini žive v Novem svetu v idealni skupnosti in vsak je ponosen, da je Američan. Ali bi ne mogla najti Evropa v tem zgled, podrla med seboj vse ekscentrične izume, carinske pregrade in postavila pod kap vse, ki se klanjaju Marsu, da krvave sinovi evrazijskega polotoka? Za vse bi bilo ne le prostora, nego tudi kruha in kulturnih dobrin v izobilju, evropeizacija sveta bi skupno z zahodno hemisfero zavzela vse drugačno pot, kot jo je mogla doseči v najzrelejši dobi svojega vzpona. Naj zavlada med nami načelo, da je treba že v vojni pripravljati mir in ne v miru kovati orožje za bodočo vojno. Beseda vojna bo potem za daljšo dobo izginila iz naših besednjakov. Nobelove nagrade za mir potem ne bo treba več, saj bo ta med nami postal večen!
V	novi Evropi sc mora duh sile uklonili sili duha! Zavladati mora načelo humanosti. Industrijski zahod, povezan z mostom prehodnega ozemlja srednje Evrope k agrarnemu vzhodu bi tako dosegel v načelih demokratičnega življenja in pravične porazde> . Iltve kruha na vse sloje narodov dobo, ko bo v prazničnih dneh res ouna-
V. J'
njen trajni mir vsem ljudem, ki so dobre volje...
Šli so na pot, poldrag milijon jih je bilo, zdaj hrepene po svojcih, domovini . „ .
Na obisku pri francoskih ujetnikih v Nemčiji
Poldrag milijon francoskih vojnih ujetnikov je v nemških taboriščih. Dopisnik švicarskih listov, ki je žrtve francoskega poraza obiskal, pripoveduje med drugim naslednje:
Vojni ujetniki v Nemčiji so pod nad zorslvom posebnega poveljstva nemške oborožene sile. Z njimi postopajo po predpisih 1929. v Ženevi sprejete mednarodne pogodbe. Francoske in angleške interese zastopajo v Nemčiji USA, one nemških ujclnikov v Angliji in Kanadi pa Švica. Zato si je zastopnik slednje lahko nemoteno ogleda! življenje vojnih ujetnikov v Nemčiji Z izjemo častnikov je večina poij škili in belgijskih ujelnikov odpušče-
na na domove. Ostali so še Francozi in Angleži, ki so porazdeljeni na 120 velikih taborišč. K tem je treba prišteti še koncentracijska taborišča ujet nikov v zasedeni Franciji. Za generale so določena posebna domovanja, ostali častniki so nastanjeni v starih gradovih in kasarnah, podčastniki pa v ločenih barakah. Vsakemu taborišču poveljuje štabni častnik z več pomočniki.
Obiskal sem eno izmed častniških taborišč, oddaljeno dve uri vožnje z avtom iz Berliua. Poslopje, kjer biva 1200 francoskih častnikov, je bilo prej norišnica. Ograjeni prostor z drevoredom služi za izprehode. Tu se bavijo častniki z raznimi poučnimi tečaji, uniforme vseh vrst so zastopane med njimi. Mnogi, ki se jim na zunaj pozna, da so absolvirali pariško Sor-bonno, se bavijo s problemi fizike in kemije. Ne manjka celo primitivnega odra s scenerijo Pariza in razglašenim klavirjem. Režiserji razpolagajo celo z lastnim orkestrom in se trudijo, da nadomestijo z zabavnimi gledališkimi komadi košček izgubljeni' domovine.
Najpriljubljenejše zbirališče za ujete častnike je spodaj v kletni kantini Tu so na razpolago francoski in nemški časopisi, tu se pije in kadi, kolikor dopušča žep. Vsak častnik dobi
primerno plačo, stotnik na pr. 2.90 marke na dan. Kako zelo so francoski častniki tudi v ujetništvu povezani z domovino, priča dejstvo, da so samo v tem taborišču prihranili od plač nad dva milijona frankov in jih poslali svojcem v Francijo. Vse stroške oskrbe ujetnikov nosi seveda francoska država.
Za zdravstveno stanje v častniškem taborišču skrbijo en nemški in dva francoska zdravnika. Lažje bolnike zdravijo v taboru, težje prepeljejo v bližnjo mestno bolnišnico. Težo ujetnikov kontrolirajo dvakrat na mesec.
V	splošnem ugotavljajo, da se ujelol-
ki v brezdelju rede. Kdor se hujša, dobi v hrani dodatek. Francoski zobozdravnik in zobolehnik sta odprla primitivni atelje, v katerem imata na dan povprečno 20 pacientov.
Hrana odgovarja oni, ki jo imajo Nemci. Kava in črn kruh za zajtrk, kosilo iz enega lonca, t. j. juha, krompir, zelenjava pa nekaj koščkov mesa, vse skupaj pomešano. Za večerjo je juha ali kava, kos kruha in posebne vrste klobasa. Častniki jedo v spalnicah iz svojih posod. Dejali so, da je hrai.a zelo enolična, da se pa v danih prilikah pač ne da pomagati.
Važna za ujetnike je dostava pošte Videl sem, s kakšno skrbjo in ljubeznijo opremljeni in založeni prihajajo paketi iz Francije. Med ujetimi časi niki vlada v tem pogledu pravo fran cosko tovarištvo. Dele med seboj do brote, ki jih prejemajo od doma. Pisma se seveda strogo pregledajo, preden jih dobijo ujetniki v roke.
Z nenavadno strastjo goje v taborišču športne igre, posebno ping-pong Nič manj kot GOO žogic je v tednu stalno v igri. Po večerni zabavi morajo biti vse luči ob 22. uri pogasnjene. Na obrazih vseh častnikov sem čital zaskrbljena vprašanja, kaj bo z njih domovino onkraj Rena, in kdaj se bodo spet mogli vrniti vanjo...
Moštvo francoskih vojnih ujetnikov je nastanjeno v posebnih taboriščih. Na stalnem mestu jih biva le 250.000. 1,250.000 jih je nameščenih ▼ posebnih delavskih centrih. Od tod jih pošiljajo na delo na deielo, na cestna dela in drugo opravke. Po mednarodnem pravu jih v vojni industriji ne smejo uporabljati. V vsakem stalnem taborišču okrog Berlina je približno 45.000 uje-t5:i Francozov. Blizu 5000 jih ostaja doma, ostali pa korakajo vsak dan na delo v bližnje tovarne ali na kmetije Takšno orjaško taborišče je pravo mesto barak. O ujetnikih vodijo posebne kartoteke, kjer ima vsak ujetnik svoj list z opisom in odtison prsta sliko in podalki o svojcih v domovini Živahno je vrvenje v poštnem oddelku, kjer ima 10 Francozov opravka samo s korigiranjem naslovov in pravilnim dosfevljanjem pisem.
Naval pošte in paketov je posebno zdaj prod prazniki velik. V dolgi dvorani je več sto ujetnikov, ki sortirajo došla pisma in karte. Vsak dan prihajala dva polna vagona pisemskih vreč in paketov, ki se potem razdeljujejo na posamezna taborišča. Sele tam se paketi v navzočnosti naslovljencev odpirajo. Vsak ujetnik lahko prejme poljubno množino pošle na mesec, sme pa poslati v domovino v tem času le dvoje pisem ali dopisnic.
Pred prihodom v taborišče se morajo ujetniki temeljito okopati in iznebili mrčesa. Obleka se desinficira in očisti. V dveh velikih barakah leži nekaj nad 200 bolnikov. Zrak je tu neznosen. Dvajset francoskih zdravnikov skrbi zanje, težko ranjene pošiljajo po zasilnem okrevanju v Francijo. Pravkar je čakalo 650 mož, da jih pošljejo v domovino.
Pod vodstvom nemških podčastnikov je na delu v neki baraki 120 francoskih čevljarjev. Tu sem videl fran^ coskega ujetnika iz Toulousa, ki je iz ležkega vojaškega čevlja napravil ljubko damsko obuvalo.
Kakor častniki ’se tudi moštvo ni [moglo pohvalili z | nevajeno kuhinjo.
Pour 1‘Allcmag-jne, c‘est pas mal“
| je dejal neki ujet-jnik, ko smo ga [vprašali, kako je j s hrano. V pogo-^ vojni pa je bilo j vsako tretje vpra* išanje ujetnikov:
! „Zakaj nas ne pu-| ste še domov?" In ta želja ter hrepenenje po do-1 mu preveva sle-I hernega. Kljub te-'mu, so dejali nemški častniki, so ujetniki disciplinirani in korektni. Poizkusov pobega doslej ni bilo.
Thomas Mann :
Kriza demokracife Je stvarno kriza svobode
»Demokracija Je človeško sporazumevanje med logično nasprotnostjo, izmir-jenjem svobode in enakosti, individualnih vrednot In potreb družbe. To sporazumevanje ni nikoli dokončno doseženo, ono postaja naloga, ki jo mora humanost vedno znova rešavati. Danes občutimo, da se prenaša težišče v zvezi s svobodo in enakostjo na stran enakosti in ekonomske pravičnosti, torej od individualne na socialno stran.
Na dnevnem redu je danes socialni zakon demokracije. Samo v tej duhovni
formi in razpoloženju se rešavajo individualne vrednote in ekonomska pravičnost. Le tako bo mogla demokracija vzdržati nalet nečlovečanskega duha in nasilja ter izpolniti svojo veliko konservativno nalogo: Da bo varuh krščanskega temelja zahodnega življenja in civilizacije proti barbarstvu.
Thomas Mann, eden najodličnejših knji ževnikov Nemčije, ki se je moral zateči v tujino, je izdal v Stockholmu 1. 1939. knjigo »O problemih svobode«. V njej pravi med drugim:
»Kriza demokracije je stvarno kriza svobode. Rešitev demokracije pred sovražnim navalom, ki ji danes preti, je mogoča le v pravičnem razumevanju pro blema svobode. Vsak, kdor govori o pogojih. ki bi jih morala svoboda sama sebi določiti, o prostovoljni omejitvi življenjskih dobrin, socialni Samodisciplini svobode, pa lahko pričakuje, da bo obtožen izdajstva tako svobode, kakor demokracije.
Rešitev vprašanja svobode Je otežko-čena s tem, ker obstaja trojni odnos do nje. Ima pr »v e sovražnike, ki Bh
je treba odstraniti. Ima prave prijatelje, med katere se hočemo prišteti vsi. Ima pa tudi lažne prijatelje* ki ustvarjajo zmedo, ker zavestno afl nezavestno zamenjavajo ljubezen do sv«>^ bor*- jn interese zanjo s svojim egoiz- ’ mom. Ti kriče, da je demokracija v ne* varnosti, dočim pravijo za svobodo, da se mora postaviti v neko odrešilno socialno osnovo.
Stvarno ie ravno narobe res, ker se more demokracija rešiti edino le z zrelo in modro svobodo, ki je izšla iz stadij3 socialnega preroda. Da sta liberalizem in svoboda identična, da obstaja ali pade eno z drugim, to Je mnenje fašizma — eno izmed mnogih, toda najnevarnejše-Nočemo mu podleči.
Liberalizem na duhovnem in gospodarskem polju je življenjska sinteza neke dobe. Je duh časa. a ta se menjava. Svoboda je pa nesmrtna ideja, ki nikoli ne zastari in tudi ne Izgine z duhom časa* Kdor trdi. da z liberalnimi formami propada tudi sama svoboda, ta nl nJen prijatelj.
Tako skrbe Angleži za svoje državljane!
Grčija, Portugalska in Anglija so tri pomorske države, katerih vsaka je orien tirana v svoj delokrog. Vendar so te tri države prešle posredno prizadete v zgodovino po zanimivi pustolovščini, katere glavni junak je bil portugalski izseljenec Don Pacifik.
Don Pacifikova družina se je iz Portugalske preslila v angleški Gibra>tar, od tod pa 1. 1843. v Atene. Grškim oblastem je Don Pacifik dokazal svoje poreklo z angleškim potnim listom. Pripovedoval je, da ima s portugalsko vlado še staro pravdo zaradi ve*ikega posestva, ki ga je njegovemu očetu zaplenila vlada za časa Napoleonovih vojn.
Don Pacifik je s svojo staro materjo in mlado nečakinjo samotno živel v Atenah. Ni trgoval, posojal je denar za visoke obresti pomorskim kapitanom ter na kraju postal lastnik večih ladij, katerih gospodarji se niso mogli iznebiti dolgov. Kupil si je v mestu prizemno hišo z majhnim vrtom in pridno čital židovski talmud.
Na dan velikega četrtka so atenski pobalini, ki bogataša niso mogli videti, priredili neobičajno demonstracijo. Napravili so veliko lutko iz slame, češ, da je to Juda Iškariot, jo nosili po mestu, pljuvali vanjo ter jo na koncu zažgali. Don Pacifik je previdno zaprl svojo hišo, priporočil služkinji, naj varje mater in nečakinjo, odklenil psa. ga spustil na dvorišče ter se skrivaj podal v pirejsko luko. kjer je bila vedno zasidrana kaka angleška ali francoska ladja. Ko se je zvečer vrnil domov, je opazil strašno razdejanje. Streha hiše je bila porušena, pohištvo odnešeno ali zažgano, vse sobe oneča-ščene, pes ubit, dočim je služkinja, ki je bila katobčanka, izginila. Ukradene so mu bile vse dragocenosti in tudi listina, na podlagi katere je tožil portugalsko vlado za odškodnino. V tem trenutku je Don Pacifik prešel v zgodovino.
Kot angleški podanik je odšel naravnost ua angleško poslaništvo. Poslanik, bivši pomorski Častnik, kapetan Lyons, je popisal dogodek in prizadejano škodo. Ko je Don Pacifik, ohrabljen po tolikšni ushržnosti zaprosil, naj bi mu izplačali že vnaprej nekaj tisoč drahem, mu je poslanik pokazal vrata.
Don Pacifika so poklicali na policijo,
kjer so mu zagrozili, da ga bodo aretirali, če bo še dalje zahteval, naj mu grška vlada izplača odškodnino m ono vsoto, ki bi jo imel na podlagi izgubljene listine zahtevati od Portugalcev. Žid je vztrajal pri tem, da sme kot angleški državljan zahtevati odškodnino. Vsak dan zakasnitve da pomeni za grško vlado izgubo, ker bo morala plačati večje obresti. Odšel je spet na angleško poslaništvo, kjer so mu dejali, da je postopal pravilno in obI|ubi>i, da se bo zanj zavzel sam takratni zunanji minister, lord Pal-merston v Londonu.
Minilo je več mesecev. Kapetan Lyons je bil prestavljen iz Aten, kakor so se hvalili Grki, na njih intervencijo. Zamenjal ga je poslanik Mr. Wysse, ki je bil znan kot flegmatični ljubitelj starin. Ko je Don Pacifik stopil pred njega in mu potožil svoje zahteve, je poslanik z mračnim obrazom naglasil, naj se ne roga angleški vladi:
— Ena postelja 15 šterlingov, 1 skrinja 20 šterlingov 1 Hišo, ki je bolj podobna kolibi, in ki ni bila vredna tisočaka, računate 10.000 funtov šterlingov. Don Pacifik se je izgovarjal, da so mu mimo dra gocenega pohištva ukradli tudi listino, na podlagi katere bi lahko dobil od portugalske vlade 50.000 funtov šterlingov. Zahteva zato toliko, ker se nadeja da bo dobi vsaj 30.000.
— Lopov ste, kakor vsi Židje, toda imate srečo. Palmerston namreč zahteva od grške vlade zadoščenja.
Don Pacifik je zadovoljen odšel. Toda, minilo je leto in nič se ni zgodilo. Židovski rojak v Pireju mu je pojasnil, da ima Francija več vpliva v Atenah. Thouvenel, franooski poslanik v Atenah da je namenoma nagovarjal grškega ministra, naj v Don Padfikovi aferi ne popusti Angležem. Don Pacifik je bil razočaran, zaman je čakal tri leta na rešitev svojih, zahtev.
V nekem februarskem jutru 1850. se je pojavila pred pirejsko luko ponosna eskadra angleške vojne mornarice in vrgla sidra. Admiral Parker se je s skupino častnikov izkrcal in obiskal kralja Otona. Grki "so menili, da gre pri tem za demonstracijo. Angleški častniki so v naslednjih dneh bili redni gostje na poslaništvu, zvečer so se umaknili na la-
ToQl
djo. Don Pacifik je prejel poziv, naj bo pripravljen za vkrcanje. V strahu za svoje sterlinge tn boječ se topovskih granat mož ni vedel, kaj početi. Da ga ohrabrijo, so mu postavili pred vrata stanovanja angleško stražo.
Admiral Parker ni streljal na luko. Postavil je straže na 20 grških trgovinskih parnikih in Don Pacifik se je zadovoljil s tem, češ, da bo do!g grške vlade s teni poravnan. Toda denarja tu bilo. Poslovni tovariš mu je javil, da je tudi francoska vojna mornarica na poti v Pirej. Te pa ni bilo Iz Pariza pa je bil napovedati baron GroB kot posrednik med Veliko Britanijo in Grčijo. Stroške zanj, da bo moral plačati Don Pacifik sam.
Angleški topovi so bili še dalje namerjeni na Pirej. Don Pacifik je bil prepričan, da ne bodo streljali, zato jih je zdaj z neko simpatijo opazoval. Poklicali so ga še enkrat na angleško poslaništvo in vprašali, če je pripravljen odstopiti od portugalskega dela svojih zahtev. Ko je Don Pacifik odklonil, mu je poslanik dejal, da ima nalogo, zahtevati vso vsoto, da pa bo slabo zanj, če bo stvar še dolgo trajala.
Pet mesecev so bile zasidrane angleške vojne ladje v Pireju. Grki so se jib že tako navadili, da niso več mislili na odhod. Baron GroB, ki se je končno 1® pojavil v Atenah, je po neuspelem posredovanju odpotoval. Že so menili, da j® vojna med Francozi in Angleži neizbežna. Angleška mornarica se je začela pripravljati na odhod in v Atenah so govorili, da bo šla naproti francoskim bojnim ladjam.
Vse se je pa končalo srečno. Don Pacifik je bil poklican v poslaništvo, kjer so mu rekli:
— V blagajni je 180.000 drahem za vas.
— Pa moj portugalski dolg?
— Videti je. da vam je Palmerston naklonjen. Pojdite v London, morda vam bodo tam dali novo eskadro bojnih ladU na razpolago, da se afera nadaljuje v prestolnici Portugalske, Lisboni...
Parkerjeva eskadra je odplula iz Pireja. izstreiivši običajni pozdrav. Don Pa* cifik je z denarjem v žepu strmel na obali zanjo. Postal je zelo spoštovan h* ugleden meščan Pireja. In ko je kasneje čital v londonskih »Timesih«. da je b» njegov primer celo povod veliki, razburljivi zunanjepolitični debati v angleškem parlamentu, se mu je zde'o povsem naravno, da ga je lord Palmerston bratm v štiriurnem zagovoru, naglašujoč. da se mora angleški državljan čutiti povsod P° svetu varnega in zaščitenega, kakor je to bilo v starih časih pri državljanu rim-skesra im-perija. Don Pacifik je bil pr*" pričaii, da je ta »elvis rotuaaus« oa sam-*
Ivan Potrč
In božic je potrkal na vrata...
V vaški cerkvi
Kmetica se je poškropila z blagoslovljeno vodo, ki je bila nalita v velik in okrogla sto izdolblen kamen, se prekrižala, nato pa izvlekla iz žepa na janki paternošter. Počasi se je zrivala med klečečimi ženskami do stolov in do bandera — na svoje staro mesto. Cerkev je bila polna vaščanov, ženske so bile za-vite v volnene in pletene rute, moški pa so stali gologlavi in v zimskih suknjah.
V stranski kapeli je molila neka ženska rožni venec in nekoliko žensk tam okoli ji je odgovarjalo, da se je vselej zaslišal po cerkvi pritajen šepet, kakor če bi vzvalovalo žito na polju, ko potegne letni veter čez zrelo klasje. Kmetica se je oprijela droga, na katerem je viselo bandero, ter se počasi spustila na kolena. Bila je že v letih.
Pred oltarjem so gorele vse sveče, vsa cerkev je bila bogato razsvetljena. Zapele so orgije in začela se je maša. Srenja po cerkvi je zapela, od zadaj pa sc je še vedno slišalo prihajanje težkih okovanih čevljev ter stepanje snega pred cerkvijo. Vedno, kadar so se odprla zateglo škripajoča vrata, je zavela zima v cerkev, kakor da bi ljudje prinašali s snegom odeta polja v cerkev k polnočnici.
Kmetica je dolgo zrla v razsvetljen oltar, ustnice pa so ji ž&brale molitve, nato pa se je sklonila ter si obrisala mokre oči. Ko je mašnik pred oltarjem na-peval ter so mu s kora odgovarjali, so se oči kmetice orosile, da sama ni vedela ali od prevelike luči na oltarju, v katerega je zrla kakor z zaupanjem in pričakovanjem, ali od mraza, ki je silil od zadaj v cerkev. Počasi je videla za razsvetljenim oltarjem domačo njivo, ono v bregu, ki jo je bilo treba vselej prekopati, da je rodila, ter zagledala na njivi Franca, prav takšnega kakršen je bil Pred 25-imi leti, ko mu je rodila sina. Podoba ji je ostala živo v spominu, kajti Franc je odšel še tisto leto v Galicijo, od koder se ni več vrnil. Požrla ga je fronta. *
Potem se starki misel počasi premakne. Sin je pri vojakih. V prsih jo stisne.
Takrat, ko je mašnik pred razsvetljenim oltarjem zapel novorojenemu Sinu, je starka pozabila, da je v cerkvi — docela je zlezla v dve gube; — ustnice so ii krčevito zažebrale:
»Kristus, reši nas vojske! Ceščena si Marija...«
Kaj naj ona začne z gruntom, z njivo v bregu?
Starka se vzdrami šele takrat, ko začnejo škripati okovani škornji po kame-nitem tlaku ter začnejo ljudje odhajati iz cerkve. S pisano ruto si obriše oči ter se zazre v oltar, nato pa‘se oprime droga ter počasi vstane. Pri škropilnici se še enkrat z zaupanjem prikloni s svojim starim in zgaranim hrbtom pred oltarjem ter se še enkrat zazre s pričakovanjem v razsvetljen oltar, kjer leži božje dete in v napis, ki razodeva:
»In mir ljudem na zemlji...«
je ležalo malo tihega pričakovanja... Nekaj trenutkov zatem sta se kakor nora pognala v meglo in grabo proti koči.
V	koči je bilo zakurjeno. Pesem in dekle s harmoniko sta ustvarjala med planinci domač večer. Smučarja — fant in dekle — sta se zrinila med mlado in živo družbo, ki je vsevprek vpila, do skoraj samotnega kota na zadnji strani izbe, kjer je bilo najmanj trušča.
Večer je hitro minil. Kmalu je bila pol-
ba pod kolo, ki se je začelo počasi ustavljati. Žagar je pomojel glavo iz kolibe ter zagledal staro podobo: žleb, ki je bil ves zaledenel in iz katerega so viseli žven-glji ter z ledom obteženo kok>.
»Za danes bo dosti,« si je dejal, pobral sekiro ter jo zataknil za tram, nato pa si naložil polno naročje odžaganih odpadkov in jih zanesel v bajto.
Ozka graba, ki so jo oklepali, visoki s smrekami in snegom pokriti grebeni, je
»Bo*g ve. ali so oče dobili plačo?
Potem je dejal Karl ek:
»Da se le ne bi napili.«
»Meni bodo kupili žemljo in klobaso!« je vzkliknila Minka in se nasmehnila.
»Molčite že!« je rekla na kratko mati in se zazrla v gluha okenca na kolibi.
Potem je bjla nekaj časa tišina, v kateri se je slišalo samo prasketanje in cviljenje mokrih drv v gašperju, žagarjevi pa so poslušali, kedaj bo božiček udari! s škornjem v vrata.
Ali bo Minka dobila žemlio in klobaso?
V	tovarni
Na planinah
Na gorske grebene je začel počasi in uporno legati mrak. Smučarja — fant in dekle — sta se že dokaj upehana vzpenjala po strmi in zaledeneli ploskvi snega.
Oba hkratu sta obstala ter se zasopla pogledala. Nato se je fant nasmehnil ter dejal:
»Ta greben še! pa bova videla kočo.«
Tudi ona se je nasmehnila ter z voljo, tako da je fant to videl, opičila palice v sneg ter se pognala na zadnji greben. Fant ji je sledil.
Malo zatem je smučarka zakrilila z rokami ter vzkliknila:
»Luč. France! Rna. dve, tri...«
»Koča ...« je dejal fant. »Najin prvi božič.«
Pod grebenom so se v rahli megli svetlikala okna planiške koče. kakor da bi vabila. Preden sta se smučarja sklonila ter se pognala po zadnjem kosu poli do '”či pod grebenom, sta se zazrla drug v drugega, v narahlo nasmejanih očeh pa
noč. Ko so potem ob tem času po cer kvali zapeli: »In mir ljudem na zemlji...« ter so tudi v koči prižgali sveče na drevescu ter pogasili luči, se je v kotu pla ninske koče dekle primaknilo k fantu, prijelo za njegovo roko, oči pa so ji po iskale njegove oči, skratka, ves obraz je pričakoval... takrat se je fant zganil, se za trenutek ulovil z njenimi očmi, nato pa skoraj odmaknil roko, kakor da bi se ustrašil sveta, ki je delal trušč okoli drevesca.
»France«, je rekla ona, a ji je bilo takoj žal, da ga je poklicala. Odmaknila se je še sama ter se z velikimi očmi zazrla po sobi. On ji je takrat nekaj govoril, hitel je nekaj dopovedovati, a ga ni poslušala, njegove besede ji niso več segle do srca.
Bilo ji je, da bi zajokala.
V	pohorski grabi
Žagar Klanfar je potegnil za ročico in spustil zapornico. Voda se je vlila iz žle-
bila nekaj po poldnevu brez sonca. Kolibo v grabi je poiskalo sonce samo okoli poldneva.
Žagar še ni dobro sedel za peč, da bi se pogrel, ko se je ustavila pred njim žena ter rekla:
»Sveti večer bo.«
To je on prav tako vedel. Ne da bi ga bilo treba opominjati. Vendar se žagar na tak večer ni hotel spreti z ženo, žc zaradi otrok ne.
Dvignil se je — ter odšel brez besede iz bajte. Napotil se je na kmetijo — po plačo.
Popoldan nad bajto je bil sicer kratek, ker je kmalu legel mrak nad grabo, ali za žagarjeve otroke in ženo je bil dolg. Otroci so pogledovali skozi zaledenela okna, dokler se ni ničesar več videlo. Potem so še samo prisluškovali. Čakali so na škripanje korakov po ozki in za-mrzM gazi, na tisti znani udarec v vežna vrata, s katerim je oče odpiral vrata v kolibo.
Prva je spregovorila Lenika:
Ob desetih je prišla zamena kakor vsak večer; plavži so goreli noč in dan. že leta in leta ni ugasnil plamen v njih. Stara partija je prepuščala delo novi, m ponekod je delavec, ki je napuščal .šilit ter oblačil suknjo — zunaj je bila hladna zimska noč — zaklical med truščem, ki so ga delali stroji ter ga je povzročalo gorenje v pečeh, svoji zameni:
»Vesel božič!«
Plavžar mu je nekaj odgovoril, ali med mrmranjem, da se ni dalo razločiti med
■	ropotanjem; sicer ga pa oni niti slišal ne ' bi več — vzela ga je noč.
Delavci so medtem prijeli za delo kakor vsako drugo noč; tudi stroji so ropotali iti plavži so šumeli kakor vsako drugo noč. V tovarni okoli plavžev ni delo nikoli počivalo, tudi na božič ne. Delavci okoli plavžev so bili oblečeni v vsakdanje obleke, tujli njihovi obrazi so bili zagreti in umazani od znoja.
Ali vendar je božič potrka! tudi na fabriko, čeprav niso delavci napravili nobenega drevesca, niso prižgali nobene svečke.
Fridlov Franc je pod plavžem pograbil z obema rokama drog. a preden ga je zagnal v peč, da bi se izlila iz nje tekoča in ko sonce razbeljena lavina. je pomislil za trenutek na otroke in ženo, ki jih je pusti! okoli drevesca. Preznojen obraz, ki je bil drugače zgaran od dela, je spreletela neka volja do dela. od katerega je živela družina ter se je veselila ta čas božiča okoli drevesca; in takrat. ko so po cerkvah brali polnočnice, je Fridlov Fronc z vso močjo objel drog ter butnil z njim v odprtino na peči. da bi predrl razbeljen oklep ter bi se izlila lavina.
V	teh njegovih rokah je bil božič Fri-diove družine.
Božič pa je trkal tudi pri drugih plav-žarjih — vse te roke so delale za svojo in božičnico drugih ljudi.
Slovenske božične šege in navade
Kljub temu, da smo Slovenci dobrih dvanajst sto let pokristjanjeni, nas naše šege in običaji ob vseh večjih praznikih živo spominjajo na vero naših pradedov, ko so si še svobodni izbirali svoje kneze, starešine in bogove. Teh pradavnih usedlin našega ljudsva zasledimo največ o božiču, ob novem letu, na pust, na Jurje-vo in na^res. Tudi velika noč ne dela izjeme. Krščansko bogoslužje je v prejšnjih stoletjih polagalo vso skrb na iztrebitev pogansk h preostankov, ko pa se je poizkus izjalovil, je glavne praznike preložila na čas prejšnjega poganskega praznovanja. Mnogokrat se je zamenjal samo svetnik, običaji so ostali.
Božični čas je bil za našega človeka čas veselja in ugodne prifke, ko si je mogel zagotoviti to in ono za vse leto. Skoraj vsi reorganizatorji božičnega cerkvenega petja vedo povedati, da so bile nekdanje melodije polnočnic nekam zelo poskočne, vriskajoče in je le škoda, da nam n'so več ohranjene. V Kamni gorici na Gorenjskem je župnik Anton Ver-bajs šele leta 1892. odpravil tale običaj: Ko so med polnočnico zapeli cerkven' pevci pesem «8e lepša si kot sladki raj«, so se po vsej cerkvi, na koru, sredi cer-
kve in okoli oltarja oglasili otroci in odrasli s starimi ženicami vred s piskanjem, kukanjem in žvrgolenjem; vse to so naredili z majhnimi mehi, ki so jih stiskal' v rokah. Bil je to čudovit koncert, ki ga omenjeni župnik ni mogel prenašati. To je bila svoječasna božična koleda, ki so jo prinesli ljudje tudi v cerkev. Saj je še
v	današnjih dneh ohranjena v Prekmurju pesem, Iti jo pojejo na božič koledniki pred hišami sosedov in se prične »Adam in Eva sta grešnika dva. Veselta sc z nama danes viiva (vidva) oba ...« V ljutomerskem okraju pa je ludi še preostanek take božične kolede in se glasi:
»Vstante, vstante, vsi lidje, božič že po jajce gre, pet za zeksar, Iri za groš. da si kupi baba nož!«
Našim gospodinjam bo kar žal za one stare zlate čase, ko je bilo toliko fajc za desetino, ki jih moraio sedaj skoraj z zlatom plačevat’, a tudi marsikomu drugemu bo kar milo, če se spomni na to prekmursko koledo, ki jo zapojejo odrasli fantje pred hišo tja v noč:
Zdaj pa zbogom, oča, mati!
Mi odidemo od vas; sreča, radostno veselje naj ostane pri vas!
Zdaj pa oča se obujte pa nam neste pintek vo,
vi	pa mati klobasice, kaj s jo denem v torbico.
Pintek, ki ga prinese »vij« (ven) gospodar, ie zelenka z dobro kapljico.
Kar dela tega dne gospodar in družina, ima vse pomen za bodoče leto. Kdor bi hodil bos na božični večer, bi ga vse leto bolele noge, ali pa bi dobil na paši veliko ran na noge. V Savinjski dolini mora biti gospodar na sveto noč vso noč »na nogah«, če bi kmet spal na te velike praznike, bi imel smetljivo žito. še srečo bi zaspal, če bi šel na sveti dan k počitku, Poleg gospodarja pa morajo bedeti fudi drugi družinski člani, če ne bi, bi jim poleglo vse žito. Tudi ogrski Slovenci svojčas n'so šli k počitku; ko so si; vrnili od polnočnice, so se vlegli na tla na slamo, ki jim jo je pripravil ta čas va-. mh hiše. V Prekmurju na mora sedeti gospodar, kravar, ponekod tudi vsi člani
družine, pr; obedu na »sveti post«, to je dan pred božičem, na blazinah, to je na »vzglavniku« ali pa morajo imeti sedeže pod.ožene s cunjami, da bo živina debela. živino lepo nakrmijo, preden gredo k polnočnici, da tako tudi živina ve za sveto noč. V dravski dolini in v Beli Krajini pa skrbe za napredek živine še s krajo krme. Med polnočnico gredo k devetim sosedom in ukradejo pri vsakem po en ročaj krme 'n jo dajo svoji živini na sveti dan. Kdor naredi tako, ima najlepšo živino daleč na okoli. Belokranjci to ukradeno krmo tudi sežgejo in potrosijo preosta-
li	pepel med drugo krmo in živina, ki to poje, bo najdebelejša.
čeprav svojčas ni b'la ravno trda za jajca, je vendarle bilo veliko vredno, če so kokoši pridno nesle jajca. Zaradi tega so obmetavali na poti k polnočnici kurnik z iveri in kokoši so potem rade nesle. To delajo še v današnj h dneh v okolici Lendave. Drugi spet vržejo v ta namen jajce preko slemena ali pa obmetavajo kurnik kar s kamenjem. Kure jim potem dobro nesejo, a se jih tudi nobena bolezen ne prime. Nekateri pa gredo ob polnočnici stresat kokošnjak 'n ob tej priliki govore: Pr’ sosedovih naj bo sam kokodajs: pri nas pa sam jajc!
Za dobro nesnost kokoši pa že tudi zadostuje, če kokoši splašijo, ko se vračajo od polnočnice. Gospodinja, ki hoče imeti prav obilo jajc in piščancev, se vsede na »sveti post«, to je dan pred božičem, na ognjišče in glasno reče: »Kelko vas (las) imam na glavi, telko piščancev in bilic naj bo na mojem dvorišču!« To mora ponoviti trikrat, a pri tem je ne sme nihče videti in slšati. Kurje pravde so na Slovenskem znane. Pameten gospodar si takole pomaga že v naprej: Prt, s katerim je bila pokrita božična miza, razgrne ob polnočnici na ono stran, kamor hoče, da se bo hodila kuretnina past, potem pa naj sosed le čaka, kda^ se bo prikazal kljun na njegovem travniku, da bi ga ubil. Da se drže kokoši vedno na določenem mestu, dosežejo tudi s tem, če na zaželen prostor potrosijo drobtine z božične mize, kokoši bodo hodile vedno tja in bodo tam tudi nesle. Kokošji tat naredi veliko škode, ali naj pr!javijo na deželi kurjo tatvino orožnikom? Bog ve, če bi našli tatu! Zato je najbolje, če si vsakdo pomaga sam, četudi tatu res dobijo, pa kokoške ni več. Z metlo, s katero so na sveti večer trikrat pometli hišo, zakopljejo pod kokošnjak; iz hiše pa jo morajo nest’ tako, da se z njo ne dotaknejo hišnega praga. Tat, ki pride v kokošnjak, je kakor prikovan in ne more z mesta, dokler ga kdo ne ogovori.
Kmetska hiša bi bila uboga, če ji svinje ne uspevajo. Rabske Slovenke pečejo na »sveti post« svinjam buče, a tudi k polnočnici nesejo v žepu nekaj bučnega semena ’n ga med povzdigovanjem mešajo v žepu. Med tem mešanjem govorijo: »Kuste tikvi, knote tikvi!« Buče potem silno. obrode, svinje imajo dosti krme in pri hiši je slanina in klobasa.
V	božčnem času se spomnijo tudi sadnega drevja. Pri rabskih Slovencih gre moški po kosilu na »sveti post« v drvarnico in razpolje tam nekaj polen. Spremljevalec ga vpraša, kaj prav za prav dela: on mu odgovori: »Dehorje odganjam od hiše!« Po kosilu potresavajo sadno drevje in govore: »Bodi rodno kot moje črevo!« Sadno drevje tresejo tudi na. sveti večer, ko zvoni večno luč in potem jim obilo obrodi. Po sadnem drevju udarjajo f tudi z žlico. V šoštanjski okolici tresejo sadno drevje domov grede od polnočnice in gledajo na to, da prav močno potresejo jalova drevesa. Ko tako drevo prihodnje leto obrodi, dobi prvi sadež žena ki je v tem letu rodila.
čebelar pa gre, ko se vrne od polnočnice, poslušat k panju, iz onega, v katerem sliši peti matico, bo dobil prvi rol.
če ni vode pri hiši, je gospodinja velika reva. Kdor zajame na sveti dan pred sončnim vzhodom pri studencu vode in jo pomeša z moko, ho dobil kvas, ki g*1 bo mogel rabiti vse leto. Preden gredo k polnočnici, se mora vsakdo umiti. Na le-zersketn je šel nekdo neumit k polnočnic5 in ko se ie na poti ozrl na svoj dom, ie videl svojo hišo v plamenu, med povzdigo van?eru pa čarovnika, ki ga je grdo gle dal. Na sveti večer ne smelo vliti vod-preko praga, s tem bi naredil' povoden’ Voda ob no’nočn5ci na svet* večer s-2«	n?	v vino. w'n»c‘'
pa io je treba na dom, še preden min.
Kakšno J e bilo
staroslovensko božično drevesce?
Ado Makarovič
Božično drevo je prastara podoba umrlega boga, ki bo zopet vstal, oživel, kakor se sulio drevo zopet (spomladi) oblisti. Najslarejše božično drevo je bilo drevo brez listov, srbski badnjak, slovenska gola lipa, ki se na syeti večer razcvete. Kmet izpod Pece je pripovedoval Davorinu' Trstenjaku, (Kelemina, Bajke, str. 50; Kotnik, Štorije, str. 93) da hodi na božične večere na goro in čaka, da zavonja lipa, ki raste pred jamo Kralja Matjaža. Ta lipa bo v eni noči ozelenela in se razcvetela. Tudi srbski badnjak je golo listnato .drevo. Iglavec kol božično drevo je nemški običaj, ki so ga tujci napak prevzeli od Slovanov.
I Prve sledove lega drevesa najdemo I v- Egiptu, kjer je podoba v grobu Ie-' žečega O s i r i s a - A š e r a ali Dedu in pomeni umrlega boga, umrlo življenjsko moč, a le „spečo“, ki se bo spomladi „zbudila“.' Tako je prvotno tudi slovansko božično drevo in prva drevesa, ki so jih za božič postavljali Nemci, so gola kakor kak „obcšalnik“, kakor piše neko nemško poročilo. Božično drevo pomeni torej drevo ž groba. Na grobove pomembnejših mož so naložili kup kamenja kot nekako stopničasto piramido, in vrh nje so zasadili drevo brez listov. Zato se je v vzhodni Nemčiji na ozemlju, ki je bilo enkraL slovansko, imenovalo
n v*v j / v•v j
Božiček, božiček,
nikar nas ne pozabi!
Svetlih cči in trepetajočih src se v teh dneh gnetejo mlade glavice pred bogatimi izložbenimi okni, ki so kakor daljne sanje. Ta bi rad avto, drugi konjička, tretji sanke, pa punčko in voziček. Kdo bi mogel priti tem nedolžnim željam do
konca?
božično drevo „Perjamide“, to je piramida. Spomin in dokument o suhem drevesu na piramidi se nam je pa ohranil samo pri Slovanih (EucuUK), in sicer se imenuje „ženilovarijsRo drevesce".. To drevesce sestoj* iz tro-stopničaste lesene piramide, na kateri stoji deblo s šestimi kipečimi vejami. Shranjeno je v etnografskem muzeju v Krakovem. (I. O. Plassmann, Die Stufenpvramide, Germanieni št. 3, 1910.) Spomin na boga v grobu, ki je že poslal istoveten z dedom, se je aV človeškem življenju večkrat obujal.’
V	veri, da bo umrlo božanstvo—junak—kralj vstalo, in da bo takrat njč-govo drevo v eni noči vzcvehlo, kakor so verovali že Egipčani (bajka , o Aronovi palici je egipčanskega izvora), so ljudje krasili ob zimskem sončnem obratu svoj badnjak, slovensko bi rekli budnik — to je drevo, ob katerem se čaka vstajenje umrlega heroja in celo noč bdi —; kakor tisto drevo na grobu, ki bo v enem samem večeru vzcvetelo in cvelo eno noč, tako je bilo slovansko božično drevo v enem večeru okrašeno in jč gorelo do jutra.
To drevo je istovetno z drevesom, pri katerem bo Kralj Matjaž premagal sovražnike in ki je pri Nemcih znano kot „Schlachtenbaum“. V krajih, kjer še rastejo ostanki kakega slovanskega kultnega drevesa se dajo še danes ugotoviti dve stranki. Ena, kateri pripadajo lastniki drevesa, čuva di*evo kot veliko svetost, druga stranka pa se ga boji in skuša z vsemi sredstvi onemogočiti njegovo rast! (Georg Brundl, Der Schlachtenbaum, Morgen-post iz Brna od 31. 12. 1939.) V prvi imamo predstavnika staronaselnika, v drugi pa priselnika, ki ve, da mu po splošni veri od tega drevesa ne more nič dobrega priti. Drevo na grobu, ki bo v božični noči vzcvetelo in bo nanje Kralj Matjaž obesil svoj ščit, je znano še kot drevo zadnje bilke* „Kjcr trivršna smreka (= lipa) rase“ (Pozenčan, glej str. 193 ,,Vodnikovega Spomenika1*) se bo bil zadnji boj. Tri-vršno drevo spominja spet na tristop-ničasto piramido in je drevo na božjem grobu, pozneje na junakovem. Zato je zelo verjetno, da je šestero vej na „ženitovanjskem“ drevescu Hucu-lov bilo prvotno razvrščeno na tri pare nasproti si stoječih vejic in tako je bilo tudi prvotno slovansko božično drevo.
polnočnica. Na Koroškem pa je voda nosila med povzdigovanjem polnočnice zlato. Na božič gore tudi zakladi in se svetlikajo v modrem plamenu. Kdor ga odkoplje med polnočnico, mora v letu dni umreti, če je domačija tako oddaljena od cerkve, da ne prodre do nje glas zvona, gleda oni, ki gre zadnji k polnočnici, čez levo ramo na streho. Na slemenu vid* čepečega peklenščka z vrečo denarja, če vidi, da vrag na strehi čepi in v rokah vrečo denarja drži, potem je to znamenje, da je v hiši zakopan zaklad; če pa peklenšček kar po strehi pleše, tedaj denarju v hiši ni. Pa tud’ drugače moreš na ta praznik postati bogat. Ko zazvoni poslednjič k polnočnici, je treba leteti trikrat okoli hiše in ob vrnitvi v.sobo. je,na pragu grda kača z zlato krono na glaw, čez prag je povrniti bel prtič,, poškropljen kaipak z blagoslovljeno vodo, nap j pa postaviti ghnast lonec s svežim kravjim mlekom. Kača se bo spravila na mleko io or’ tem odložila zlato krono. Kdor pob.e-re to krono in jo shrani pri denarju, mu *»a nikoli ne bo zmanjkalo in tudi drvgatS? bo vedno sreča z nitm. '	f	)
Na božično b!!?o očistijo tud5-hlev.; k«’-*i tega večera živ'na govori. Pogovor p-3 sliši le oni, ki ima nrnorotno seme v ušesu. imeti ga more tudi v čevliti ali pa/ **nu, pa zato vedeti ne sirie;; .V .k.orošk".
^t-nnr5	Mnrvan nrv^Djrfrr	vO1
(lov, k; sta menila, da bo prvi zaklan na
gospodarjevi sedmini, drugi pa na svatbi kmetice, gospodarja bo pri tretji brazdi pičila velika bela kača. Ko sta šla hlapec in gospodar spomladi orat, si je hlapec zapasal sekiro z dolgim ročajem in odrinil gospodarja od pluga. Pri tretji brazdi je planila kača na njega, a on jo je preklal na dvoje. Doma pa sta našla gospodinjo v podobi preklane kače, mrtvo.
Polnočnica je tudi pravilen čas, da se spozna, katere ženske v vasi so čarovnice. Kdor hoče to vedeti, dela od Lucije, to je trinajst dn' pred božičem, lesen stolček tako, da naredi vsak dan nekaj in da je stolček izdelan na sveti večer. Za ta stolček uporabljajo nekateri tudi trinajst vrst lesa in mora biti zbit brez vsakega žeblja. Med povzdigovanjem stopi oni, ki,je stolček izdelal nanj in vse čarovnice se pri tem obrnejo in ga gledajo, čarovniški stolec je mogoče narediti tudi iz hrasta, ta pa služi le opravljivkam, da spoznajo pri povzdigovanju ob .polnočnici, ko stopijo nanj, vsa dekleta in fante, kise imajo radi.
Med polnočnico je tudi mogoče priklicati vraga. Iti je tropa na križnot, narediti krog, s'top'ti v ris hi zažglžgati. Vra« prileti in nagaja ter straši onega v risu, čp,se pa ta ne, ustraši, se^odkuoi in mu da vse, kar oni v risu zahteva. V ne-katerHv kruiilr Oa ie ;le tak ris kaj. Prida kamor. 5® -osijalo sortce in še hi prodrl glas zvotih.
Na Jezerskem so si pridobili na sveti večer tudi lastnost, da so postali nevidni, to je, da jih nihče ni mogel zagledati* Na sveti večer so si preskrbeli od razpadle mrtvaške rakve desko, v kateri je izpadla grča. Skozi odprtino odpadle gr* če je bilo treba ob polnočnici med pt>v' zdigovanjem gledati po cerkvi in vrag lc brž pristopil in se odkupil z denarjem ali pa je dal za desko tudi kapo in kdor se j« z njo pokril, ga nihče ni mogel videti. Taka kapa je bila zelo čislana in ljudje so si jo želeli, da bi hodili z njo po gostijah in pojedli najboljše kose s krožnikov:
Nevidnost se more pridobiti tudi * kostjo črnega mačka. Tega je treba med polnočnico skuhat’ v takem kraju, katnof še ni posijalo sonce in ni prodrl zvonov glas. Ko se meso lušči od kosti, je treba prebirati kosti, biti morata vedno dva, da eden opazi, kdaj je drugi dob'l pravo kost v roke, ker se mu zdi, da na na Hc51 mesta zmanika. Dva sta naredila tako, P® ko je prvi držal kost v rokah, je drug pobegnil, ker jp mislil, da jc prvena v*e vrag. Tekla sta drug za drunim, nevldn ie videl teč' tovariša pred seboi. ta na j slišal samo cenetanie za seboi. Pod!,a se tako dofgo, dokler ni oni s kostjo telebnil na tla, zgubil kost in nosfal za svo-iena drona zone* viden. Sed«? sta snO 7**«’« d*> s*« **nšla zaželeno kos* "	'8
že tudi ob njo.
V. M*
Di/n emir, solni i"
00
Dr. Makso Šnuderl Spomini na Albanijo
vic, ker sem bil premlad in prelahkomi-seln. Tudi so me komarji pikali, toda malarija se me ni prijela. Bil sem v Draču dve leti in skupno z nekim židovskim praporščakom najdelj tam, vsi drugi častniki so bili že ponovno izmenjani.
Ljudstvo živi po rodovih. Jaz vsaj nisem opazil kake narodne zavednosti, pač f>a silno rodovno zavest. V glavnem govore dve narečji, in se dele v Gege in Toske, ki se med seboj komaj razumejo.
Arnavti z goratih krajev so visoki lepi možje, hodijo z nekako uklonjenimi ko leni, da se pozibavajo. To je zdrav in bister rod. Je pa čisto primitiven, seve da brez kulture, pa tudi brez civilizacije, Najvišje spoštuje svojo neodvisnost in čast. Krvna osveta je seveda naravna stvar. V mnogem so podobni Črnogorcem. Možje so tudi tam zgolj za juna štvo, delo doma in na polju mora opra viti žena. Ženski novorojenček ni dobro-
pri Sicadru
Dve poti sta vodili v zimi 1. 1916—17 iz Avstrije v Albanijo. Po kopnem ena, če& Lov-čen, Cetinje, preko Skadar-skega jezera do Skadra in od tam do Lješa preko Mamura-ša in Vorre v Tirano in Drač. Eto Skadarske-ga jezera smo potovali s tovornimi avtomobili, čez jezero s parnikom na lopatice, do Lješa spet z avtomobilom.
Tam pa je bilo ceste konec. Ko smo izstopili, smo videli polno grobov ob cesti z napisi v nemščini, da tukaj počiva hraber srbski vojak. Tako sem opazil sledove umika srbske vojske skozi Albanijo. Od Lješa pa je bik) treba dalje z žično vzpenjačo. To je bila neprijetna stvar. Obesiti se je bilo treba na tak kavelj, po katerem so pošiljali vreče ali zaboje, se z obema rokama držati za drog in tako skoraj cel dan romati do končne postaje. Žična vzpenjača se je včasih zataknila in neredko so morali potniki preždeti ure in ure v višini nad kakim prepadom. Arnavti, ki so prežali v zasedah, so si večkrat vzeli potnike na muho in jih postrelili s kavljev na žici. Zato smo s strahom nastopali to zadnjo fazo te dolgotrajne poti. Šele čez čas je bila zgrajena ozkotirna poljska železnica.
Druga pot je bila po morju. Ladja je iz Zelenike v mraku krenila na prosto morje in ob obali plula proti jugovzhodu.
* zimskih mesecih naravnost do Drača,
- poletnih je pretrgala vožnjo v Starem Baru. Manjše ladje so se lahko ustavile tudi v St. Giovanni di Medua, po albanski Shinjin, v Draču pa še tako majhni ladji ni bilo mogoče pristati, ker je luka preplitka. Parniki so se ustavljali kake 3 kilometre zunaj, ljudi in blago je bilo treba s trabaklji zavleči ob obal. Italijani so sedaj baje napravili ozek kanal, da posamezna ladja lahko dospe v Inko.
Od pomladi 1918 so začeli Italijani te ponočne transporte nadlegovati, ker se je adino na ta način oskrbovala ca. 100.000 številna avstrijska vojska, ki je stala Italijanom nasproti južno od Berata in El-'oasana ob Vojuši preko Lima do Ohridskega jezera.
Jaz sam sem imel čast, da sem bil na ‘isti ladji, ki je bila prva torpedirana bli-cu rta Rodoni. Takrat je izginilo nad tisoč ljudi na ladji »Linz«. To katastrofo sem opisal v knjigi »Izgubljena zemlja«. Odslej so torpedirali še več ladij, spremstvo dveh torpedovk se je izkazalo za lezadostno. Zato so pozneje vojaki rajši x>tovali po kopnem, zlasti ko je bilo žične vzpenjače konec Seveda pa je to Totovanje trajalo tri dni delj kakor ono x> morju.
Albanska pokrajina ni lepa. Deloma ravni, deloma gričevnati kraji ob morju le poznajo zime, nekaj kilometrov glob-je pa se že začne hribovje. Močvirnate pokrajine okoli Lješa (Alessio), Drača in Fierija so leglo najstrašnejše malarije v Svropi, tropične malarije. V poletnih mesecih je avstrijska vojska morala do 90% svojega moštva izmenjati zaradi obolelost; za to malarijo Zgodilo se je. da je Uamah na cesti padel vojak mrtev. No-, siti smo morali čez obraz. pajčolane in dolge rokavice. Okna. vrata in še posebej ostelie smo imeli zadelane z gostimi Tire^ami. Pa vseeno je prenašalec malarije. komar anofeles našel pot do človeka. N.iigov pik pa ie prenesel strašno bolezen. Vojaki so morali od aprila do oktobra dnevno 'emati kinin kot profilak-tično sredstvo. Jaz ga nisem nikoli je-Vn'al.' tuHi ni«»m nosil pajčolana ne roka-
Rado Cencurčt
Ni bilo šc dovolj prelite krvi, gorja, glada in pomanjkanja vsega, česar človek potrebuje najnujnejše za svoje življenje. Pot za nami je bila težka in vse od Prištine naprej posejana s trnjem. Po njej smo korakali četniki vojvode Vuka, proti koncu poti že skoraj bosi in goli. Ali smo to zaslužili, ali se nismo borili za svobodo, za našo domovino?
„Ni še konec vsega hudega, še morate potrpeti moji sokoli, še vas čaka glad, mraz in vse, kar je s tem v zvezi, vse do morja!“ Tako nam je govori in nas vzpodbujal naš sedaj pokojni poveljnik vojvoda Vuk.
Za svobodo je treba trpeti in zopet trpeti, za domovino biti pripravljen vsak trenutek umreti, kajti samo trpljenje in smrt prineseta svobodo naši bodočnosti
Po dežju, blatu in mrazu korakamo povešenih glav preko visokih gora s času primernim imenom Prokletije. Mislim, da nosi to ime od tistega časa, ko se je hrabra srbska vojska umikala in našla pot čez to gorovje. Pot je bila dolga in naporna. S praznimi želodci, mokri in premraženi, smo na kraju dosegli ravnico in cesto, ki je peljala v Skader. Hvala Bogu, prvo arnavtsko mesto, kjer se bode dobilo vsaj nekaj toplega, čeprav za drag denar, milo ali s silo; tako si je vsak posamezen zamišljal položaj. Toda delali smo račun brez krčmarja. Nismo pomislili, da je pred nami po večini že vsa srbska vojska prešla Skader in je pokupila in pobrala vse, kar je bilo dobiti.
Naš dobrovoljski odred, imenovan četniki ali komite, je imel nalog, da ščiti umikajočo se vojsko. Bili smo dobro oboroženi ter smo vedno na svoj način obračunali z Arnavti, ako so hoteli delati neprilike na poti in vprav zaradi tega smo prišli povsod prepozno, da bi našli kaj prehrane
Dne 24. decembra leta 1915., torej vprav pred 25 leti, smo postavili ša-tore pred Skadrom in ko smo bili gotovi ter se hoteli nekoliko s praznimi želodci odpočiti, me je moj prijatelj
Slovenee in vojni drug, ki je še edini ostal iz Busije, opozoril, da je sveti večer. Sveti večer v takem stanju, v kakršnem smo bili mi, nikjer hrane, nikjer koščka drv, da bi se ogreli, zapuščeni od vseh!
Moje misli so hitele nazaj, ko sem bil še deček, kako lepo je bilo na današnji večer pri domačem ognjišču, pri starših .in pri polni mizi kolin. Tudi kasnejši božični prazniki, ko sem bil od doma, so mi ostali v svetlem spominu. Vse to se je vrstilo pred mojimi očmi, samo glad me je spomnil, da smo na poti, katere konca nismo vedeli.
Nismo dočakali dneva, ko nas je povelje „Pripravite se“ dvignilo, da smo odšli s kraja, kjer bi lahko umirali od gladu. Morali smo priti do kruha in kruh nas je čakal pri morju, tako so nam obljubo vali. Tako je korakala vojska za tem klicem naprej proti morju.
Kakšno razočaranje, ko smo dospeli do morja v Lješ, kjer nas je čakalo samo lepo, modro Jadransko morje; a to je bilo vse. Hrane nikjer in hrabro srbsko vojsko je čakal zopet samo glad in mraz.
Nikoli ne bom pozabil besed, ki nam jih je vedno in povsod ponavljal naš komandant:	„Mi nismo za
to tukaj, da uživamo, Vi dobrovoljci niste stopili v srbsko vojsko zato, da Vam bode dobro in ugodno, temveč zalo, da skupaj z nami trpite, da se borile in za domovino umrete (in je tudi za domovino padel na solunski fronti, naš poveljnik vojvoda Vuk). Naša borba je boj za svobodo bodočnosti, za svobodo naših naslednikov!
Ali se naša mladina zaveda, koliko tisoč junakov je padlo za to svobodo, katero zdaj ona uživa? Da je srbska vojska prešla albansko Golgoto, kjer so padli njeni najboljši vojaki, da je iz tega trpljenja vzrasla naša lepa Jugoslavija. Naša mladina, nada naše bodočnosti prečcs'o pozablja, s koliko krvjo je bila odkupljena ta svoboda!
došel m povzroča zamero med rodbino matere in očeta. Moško dete pa oče prekriža z nabojem in mu položi puško v zibelj. Znano je, da so Albanci izborni strelci. Ljudstvo blizu obale pa je od malarije degenerirano. Ljudje so majhni in drobni. Otroci od dveh do 10 let imajo v teh obalnih krajih čestokrat napihnjene, velike trebuhe, kar človeka čudno dojmi, ko srečava na vsak korak take otroke. V delavskih četah po par sto mož so delali arnavtski delavci pri meni v draški luki, kjer smo izkrcavali tovorne ladje. Proti hudi poletni vročini (Drač je na višini Neapelja) se varujejo ljudje z ovčjimi kožuhi. Ti delavci so bili silno leni ljudje. Na priganjanje so odgovarjali, da so bolni. Res se je zgodilo, da je kak Albanec izstopil iz vrste, počepnil ob cesti, glavo sklonil med kolena in umrl.
Amavt sovraži vse, kar ne pripada njegovemu rodu. Zlasti so sovražili Italijane. Edino spoštovanje so kazali do Srbov. V času, ko je bila vsa Srbija zasedena, so trgovci rajši jemali groš z glavo kralja Petra kakor avstrijsko papirnato krono, čeprav srbski denar ni bil v tečaju. Ugleden Arnavt mi je rekel, da je edino Srb po svojem junaštvu podoben Albancu.
AFbanci malo govore, mnogo se poslužujejo gest. Namesto odgovora, da je kdo umrl, položi desnico v vodoravno lego pred prsi s hrbtom roke navzgor. Nato obme dlan. Tako slikovito pokaže, da so ga zagrebli. Namesto besede zlatnik pokaže nekako tako, kakor pri nas osla. Zanika s tem, da z glavo pokima ali pa da mlaskne z jezikom.
Zanimivo je, da po arnavtsko pomeni iliir svoboden. Verjetno so Arnavti ostanki prvotnega ilirskega naroda. Obiskovati sem moral tečaj za albanščino. Moram reči, da ne poznam tako neurejenega in težkega jezika, kakor je albanščina. Sklonov sploh ni bilo konca in glagolskih oblik je toliko, da se človeku vse zmeša. Besede imajo nazale kakor francoščina. angleški th. poljski I, navsezadnje pa je še izgovarjava stavka z naglasom tako posebna, da se je nismo mogli priučiti. In če sem potem ogovoril kakega Arnavta s še tako pravilno šolsko albanščino, me ni razumel niti besedice. Razen mogoče besede buk. ki pomeni kruh, ali pa ka, kar pomeni ima, ali ska, nima; nikalnica se sploh tvori z s. Mnogo se uporablja beseda po. Sama na sebi pomeni da, spominja pa na slovenščino, ki ta zlog tudi mnogo uporablja. Ditn emir, dober dan, tunja tjeta, dolgo življenje; tlumti goja, pomeni: žari naj ti grlo, kadar je kdo kaj prijetnega povedal. Zotni pomenf gospod, toda pušk (s členico puška) in top (s členico topi) pomeni isto, kakor pri nas. Sploh sem imel vtis, da so vsi izrazi, ki so nastali nekam od začetka srednjega veka v albanščini, izposojeni.
Po veri so katoličani, pravoslavni fn muslimani. V Draču je bilo tudi mnogo grško-pravoslavnih. Leta 1920 sem Šel na vežbo v naši vojski in sicer spet med Albance, tokrat v Prizren Tam pa sem srečal večinoma katolike. Mohamedanci co pomešani tudi s Turki.
Dežela je revna, ogromna močvirja na ravnini okrog Medue, Drača in Fierija so eglo malarije. Kot samostojna državna tvorba brez tuje pomoči se Albanija zaradi pomanjkanja prirodnega bogastva spričo neobstoječih prometnih zvez in seveda nikakšne industrije in sploh prav nikakšne državne upravne ureditve-ne bi mogla držati. Zato smo pa videli, da se je vsak arnavtski mbret naslanjal na '<nko velesilo (Mbret znači: državni poglavar) Dežela nosi vse posledice sto-'etnega turškega zatiranja.
Živahno se spominjam občutkov, ki morajo navdajati sedaj ljudi pri bombar-iranju albanskih mest Od poletja 1918 dalje so dnevno »Caproni« bombardirali Drač. da bi nas od tam pregnali. Ko smo morali oktobra 1918 res nazaj radi srbskega prodora v južni Srbiji, so se poprej tako pohlevni Albanci spravljali nad nas. Cele oddelke umikajoče se vojske so dobro oborožene albanske bande do go-'ega slekle, med njimi pa tudi bataljon Francozov, ki so pritiskali za nami.
i
Kdo še ni videl naših košatih ln grčavih drvarjev? Po vsej Sloveniji so doma. Močni, jeklenih mišic in zagorelega ter raskavega obraza. V letih jim ie gozd razoral Uca ln čela, dlan! so jim kakor podplat. Vse življenje jim mine v gozdu. Dan za dnem podiralo drevesa, žagajo in koljejo, dokler jih slednjič življenje samo ne podre...
Nekoč so šli ...
Vladko Kos
Aoci so ilolgo. uro no bežijo, oh. kadar poro bol na dnu srca; na nebu zvezdo tiho se smejijo, ped oknom rože r vetrn zadrhtijo, ki iz temo ledeno šepeta
i\ocoj som sklonil truden glavo r roke, A'emir mi nem razpalil je srce. nocoj na majhno mislil sem otroke, ki v zlatih sanjah pno si sanjske loke iti ki nocoj nekje smehljajo spe.
A ocoj. Bog ve zakaj, sem mislil nanje: l\ai ko bi iz teme vzdivjal vihar, iztrgal jim iz src omamne sanje, smehljaj oči. m hlad položil vanje, nasmoli niti se no bi več ni l{ dar.
Nenadoma noči se grozne zbal sem nekje z otroki sanjajo ljudje -še mio glavo sklonil sem. zaspal sem, morda za hip le. pa spet vztrepetal
sem;
vzdrhtelo v mrzli grozi jo srce.
Vred mano tam snežinke v noč letijo in veter brije in zavija volk, gore v mrtvaški pesmi lej donijo, in preko njih in skozi noč hitijo postave bele nekam v strašni molk.
A« glaralt svetijo se v mesečini čelade blede, kakor bled obraz, žvenket orožja trga se v tišini m krik obupanih in jok v temini, m z njim noč gre. z volkom glad in
mraz.
Počasi, liho mož za možem pada. poslednji sen snežinke v sneg mu tko: omahne mati z detetom od glada; kako. ali napojila bi ga rada, a mrzlo prsi. mrzlo je telo.
Poznam jili zilaj: može, žene. otroke brez sanj, ki v noč to tavajo, in sklanjajo k molitvi nemi roko. to mrzle, drobne, blede svoje roke, in k daljnim zvezdam šepetaje zro:
so ugrabili nam domovino2« Vrt sneg obupa solze padajo: en sam trepet in krik doni v tišino otrok brez sanj, ki romajo v temino in v nemo noč se strti jokaio.
Tedaj se dvigne stare
C SIV
obrnili:
\e jokajte! Saj mine vsaka noč!« hi glej, kako dvigujejo se v nudi. kol cvet razcvete i■ sončni sc pomladi, in gredo dalje spet se smehljajoč.
Potem so svetle zvezde obledele, izginilo mrtvaške so gore, na nebu zopet zore so zardele in v njih so ptice o vstajenju pele, in v dalji z valčki pelo je morje.
Tedaj so bleda lica zažarela, zasvetile so v zori se oči: v neznani sreči srca so drhtela,, valovom v dalji duša jo zapela . . . (Hej - košček• sanj iz davnih, lepili
dni!
In spet je vzkliknil starec sivobvadi: Pojdimo, bratje, ven smo iz noči . . .« \asrnchnili so vanj se spet vsi mladi, potrjeni v poprej .še rahli nudi, in z meči v rokali so za njim odšli.
Minil je dan. minila noč ledena, v mrtvaških gorah jo zavijal volk, vihar divjal čez polja je rumena, in pesem zadonela je jeklena; v platnenih rdečih je utihnil molk.
Omahnili so. padli, pa so vstali; ljubezen je močnejša kakdr močili grom in srd. O, v n je j so se
smehljali
in šli naprej, v domovih spet obstali, kot sanjali so srečni sen nekoč.
0. vidim jih! Oči se jim smehljajo; še sonce se smehlja in z njim nebo; v očeh skrivnostni žarki se igrajo, na ustnah sreče sladki dih imajo: povsod zvonovi svobodo pojo.
Čuj. vedno tiše. tiše . . . Glas izginja, !■■ meglil se še zgrinja pred menoj.
(Ul prem oči. IS a nebu se utrinja privid, in moč že v dalje se zagrinja,
1. r duši moji spi pokoj.
A ič več sc zanje ne bojim nocoj!
Večni	temelji
Hatiivaf Hel}ar
V’ dobi po prvi svetovni vojni so sv pojavili povsod po Evropi in Ameriki glasniki novih smeri v umetniškem ustvarjanju, ki so boleli namenoma podred dotedanje temelje in zgraditi nove. pa so v največ primerih ustvarili samo razumsko skonstruirane forme brez resnično občutene in do-življene vsebine. Nekateri so tudi menili. da je za zaposlitev vsebine zadosti enostavna tendenca in so samo s lega zrelišča tudi vrednotili vse nove ustvaritve. Kakor drugim, ludi nam
sinili neke vrsle nadkubizem. ki so ga ponovno krstili z imenom ..najvišja umetnost'” supremalizem
Nova šola se je odrekla vsakemu posnemanju in celo vsaki stilizaciji form v naravi in je razglašala, da se mora umetnik, ki hoče ustvarili delo svobod-esti ne samo vsako-■ ampak tudi kakršne | kar s čemer koli. Ekslra-slikarstva. ki ni bito je padla v oči ludi umetnost.
ri člani sovjeta so >gično posledico fc
ne kreacije, otn vrstnih sižejev. koli podobnosti vagantnost lega podobno ničemur, bojevnikom za proletarsko
.- a
mm
>■• ’ '
čemu slike'.' Ne kat j nedolžno priznali njihove doktrine. ...Mirno lahko rečemo." je dejal eden izmed njih, .,mrtva i umetnost proletariatu ni potrebna« ! Buržujska umetnost mora poginiti. Sh-! karti, katerim pripada bodočnost v j sovjetski državi, mora jo delati listo« bo od njih zahtevat proletariati danes slike, jutri lepake, napise, kakor pač nanese potreba. Samo laki sli-! kar ji so koristni za skupnost, samo oni storijo socialno delo." Z drugimi j besedami, edina vrsta slikarstva, ki so ! strinja s sovjeti je — sobno slikarstvo. Toda ne očitajmo ruski revolucija da še ni rodila nove umetnosti. ' vročici socialnega prevrata in polm ■gospodarski krizi ne more vzcveteli prerod umetnosti. Revolucije so vedU<> jomrtvile umetniško aktivno,sl. predeti so jo oplodile. V Franciji smo morah 'počakati na romantiko, da je šlo * Delacroisom in Hudom v klasje selite francoske revolucije. .Morda bo lak<* tudi En
bo v tem. da b» vzbudila na-
zaVest, ki je dremala od l^a
i ruski revoluciji, najbolj gotovih posledic revo-
Slovencem v lem oziru ni bilo prizaneseno na nobenem področju umetniškega ustvarjanja, vendar lahko Intimo. da je ta doba že precej za nami in se pojavljajo sedaj le še kdaj pa kdaj posamezni zapozneli primeri.
Svoj vzor so videli glasniki teh smeri ponajveč v sovjetski umetnosti, kajti prav lam so boleli po boljševiški revoluciji zavreči vse prejšnje kol buržujsko in ustvariti novo. pa če bi tudi bilo širokim ljudskim plastem še stokrat bolj tuje. kakor je bilo buržujsko staro. Kako revolucijo in nato evolucijo je doživelo to posili iiov.o-lurstvo. nam opisuje nazorno Louis Rcnau v svoji študiji ..Emeluosl v sovjetski Rusiji". Prevod je objavila letos ..Emeluosl" v svoji 3. številki, iz katere posnemamo tu nekaj glavnih misli.
,.Y svojem naivnem prepričanju:' pravi Reau, ..da je ebako lahko gradili kakor podirali, so boljševiki mislili. da se jim bo posrečilo na razvalinah Iniržujske umetnosti zgraditi proletarsko umetnost, ki naj bi bila tako različna od stare umetnosti, kakor je različen komunistični paradiž od carskega pekla. Toda v lej panogi je bil polom popoln. Pomanjkanje konstrukcijskega gradiva in odsotnosti skoraj vseh ruskih umetnikov (Reau se omejuje na likovno umetnost, a velja to tudi za vse ostale zvrsti , ki so bili prisiljeni pobegnili iz dežele, ker niso1 imeli naročil, sla vodila v skoraj popolno ohromelost umetniške produkcije. Kot posledica revolucije se je ruska umetnost razdelila v dva različna toka: sovjetsko in emigrantsko umetnost.
Ker ni bilo mogoče graditi na terenu. se je konstruiralo na papirju. Boljševiški teoretiki učijo, da je bil efekt kapitalističnega režima disharmonija v človeškem življenju, ker so se podeželski kraji zapostavljali za mesti. A’ slikarstvu sicer ni bilo tako pomanjkanje materiala, kakor v stavbarstvu. občutno pa je bilo pomanjkanje naročil. Aristokracija je bila uničena. preplašeno meščanstvo ni niti najmanj mislilo na slike in edini odjemalce jr ostala država. Y začetku je sovjetska vlada razdelila za milijone rubljev nakaznic med umetnike, strogo pazeč pri tem. da so bili le ofi eielne mane deležni le ekstremni slikarji: kubisti in 1'uturisli. ki so si domišljali. da predstavljajo revolucionarno umetnost. Ker pa je bil kubizem, po natančnem računu vz do. produkt idmnžuazije, so boljševiki skušali tan-
it pa zdi
/um
prizu
klovnov h tarski
ni naša.
dva! Vsi umetniki Produkt
so. da jr bil kubizem za narod prazna hrana, kakor akademi-
.judski komisar l.unačarski je končno: ..Futurizem je nadaljevanje buržujske umetnosti z nekaterimi revolucionarnimi primesmi". Kamenev pa je zaklical: ..Dovolj je ti Pavlihe niso pro-iu njihova umetnost je buržujske pokvaril nosli in degeneriranosti. Potrebujemo resnično proletarsko ninelnosl. ki bo raziumljiva. delavcem in kmetom. Moramo jo ustvarili in ustvarili jo bomo!"
A si boljševiški esteti so si edini v i razglašanju propadanja buržujske! umetnosti. Toda nesreča je v tem, da! ne vedo, kaj bi postavili mi njeno mesto. Proletariat, tako pravijo, občuti j globoko indiferentnost za vsako sodobno umetnost. Ali ne bi bilo pravilneje I reči: za umetnost sploh? Ali je sploh kaka umetnost, ki bi proletariatu? Boljševiki za prav. ne da bi se lega zavedali, k nizko utilitaristični koncepciji umetnosti. Propagandna umetnost, ljudsko popularne podobe, kjer je važna samo vsebina, plakati, napisi, naj bo! Toda
I uci j e
rodno
1812. dalje, in sicer tako pri množicah, ki so privezane na narodno grudo, kakor ludi v emigrantskih kolonijah. Ro* ska umetnost bo torej imela v bodoče, kakor vse kaže. nacionalne ne nacionalistične! tendence. Predreti mora do svojih lastnih korenin in črpali 5, voj ih lastnih temeljev, koda zanikati tudi ne sme pclrograjskc preteklosti in se sistematično poglabljati samo v bizantinizem ali celo v Moskvo za časa Ivana Groznega, pod pretvezo, dat se hoče. otresli evropeizacije. 'V ostalem so si vsi napredni in kultivirani ruski kritiki složni v lem. da- je treba rojake opozorili pred to nevarnostjo.'
Te ugotovitve dobrega poznavalci pretekle in sedanje ruske umetnosti« ki je preživel veliko tel v Rusiji, nam najbolj nazorno pričajo, da je umetnost lahko samo produkt naro ine b.U-nosti, ne pa mednarodne umske konstrukcije in da je včasih najbolj buržujska prav op a umetnost, ki najbolj kriči, da je proletarska, še več. da je v bistvu celo •protinki buržujske degeneracije. Dokazuje pa končno tudi, da l)o resnično, notranje zanimanje za umetnost ostalo vedno omejeno le na določen krog ljudi, ki imajo za h* duševno in umsko prcdispozicijo h* da nikoli ne bo mogla ■ zainteresirali bila potrebna j vseh slojev do zadnjega človeka. Zah’ prihajajo pravi je ludi ..proletarska ' umetnost prač tako prazen pojem, kakor liberalna, katoliška ali katera umetnost ali ni. je nad časom in skim slojem. Je
koli. Umetnost ju ako pa je umetnost, nad nazorom ali ljofP vseobea.
Gustav JMolf
tCiiitimer
Fran Hoš
V začetku i. 1855. je prišel v Celje 27 letni gimnazijski suplent dr. Gustav Adolf Lindner, matematik, fizik in filozof.
Celjska gimnazija je štela tedaj okrog 200 dijakov, skoro le Slovencev, ki jih je kasneje poučevalo 6 rednih in prav toliko učiteljev suplentov. Vodja te šole z nemškim učnim jezikom, kjer je slovenščina životarila le kot nevažen predmet, je bil ad-mohtski benediktinski pater Ehrenbert Eettinger, ki je sumljivega prihajača nemilostno sprejel. Vede] je, da prihaja na šolo zaveden Ceh in Slovan, pregnanec iz svoje domovine, kjer je kratko služboval v Jičinu. Poslan je bil daleč sem v pregnanstvo, v malo Celje, kot svobodoljuben človek in sovražnik vsakega absolutizma, ki se je branil učiti filozofsko propedevtiko po reakcionarnih uvedenih
njih izdaji pogajal že s celjskim tiskar-narjem Jeretiuom. deretin teh pesmi n> izdal, pač pa je pri njem izšla leta 1860 njegova znamenita Psihologija«, ki je doživela več izdaj. Med mladim1 Celjankami si je v Zamolovi rodbini P°' iskal življenjsko družico, ki mu je rodila veliko otrok. Leta 1860. stvo na celjski gmnaziji Premru, sposoben mož.
»erja. Kljub izboljšanim je Lindner želel prosti svet, a v
je prevzel vod' Slovenec JosiP ki je cenil razmeram nazaj na Češko dobi konkordata,
Lind' pa s* in v ki ie
šolskih knjigah. Zakaj bi! je velik, globok duh. močan značaj.
Tudi sredi tujega, neugodnega okolja se je Lindner znašel v sebi. V neumornem delu je ustvaril mnogo spisov s področja filozofije in pedagogike, ki se ji je posvečeval s posebno vnemo in temeljitostjo. Pisal pa je tudi pesmi in se je o !
vladah tudi nad avstrijskim šolstvom. nu>
! to ni moglo uspeti. Objavljal je nove ra/-' prave zlasti pa so bile važne knjige. 's! jih je napisal:	Empirična	psihologija*’
"Formalna logika«. Uvod v študij tild' zofije«, »Ideje k psihologiji družbe kot podlagi socialne vede«. Kot filozof ie b'
: pozitiven realist, njegova pedagoška d<>' ! gnan.ia slone tur psihologiji in sociolog]!1. Pozneje je bil glavni sodelavec revbc -Paedagogiuma«. izda! pa je tudi sploŠnb še dolgo priznane učne knjige s potr ?ia pedagogike, didaktike in metodike-Spomin na Lindnerja je bil obnovljen
m
\
Odlomek iz še neobjavljenega romana
Dr. Makso Šnuderl
Prihod
Osvobojene meje, kronika severne meje 1918/19*
V
J Ufl a -«»R sr
rga w g
L
Prejšnjega dne se je bil ustavil vlak iz Avstrije, vozeč več slo srbskih ujetnikov. Srbi so debelo gledali, ko so jim začeli na peronu vzklikali tuji vojaki. Začudeni so sprejemali zvrhano polne menažovke s hrano, kakršne doslej niso dobivali v ujetništvu. Mili so prepričani, da so še daleč v Avstriji. Nekateri ogovorjeni so nezaupljivo skomignili z rameni in se obrnili proč Kako govore ti Švabi? Razumeš ga in spet ga ne razumeš. A zastaven narednik, zanašajoč se na svoj čin. je stopil k poveljniku straže.
„Kakšni ljudje pa sle to, Moga li lvoga?“
Okoli njega se je nabralo vse, kar je bilo domačega v bližini.
Slovenci smo. vaši bralje!“
.,Kje pa smo, majke li avstrijske?'1
.,Kaj avstrijske! V Jugoslaviji smo! Doma ste!“
Nekdo je pojasnil. ,,Vidiš, to tukaj je vse država kralja Petra!"
,.A kako daleč je do Beograda?"
„Tri dni z vlakom, če pojde dobro.1'
Narednik je odbil z zaničljivo kretnjo. Tri dni! To da bi bila vse Srbija?
„Srbi, Slovenci in Hrvati smo zdaj v eni državi."
Narednik je zibal z glavo. Z očmi je nezaupljivo švigal po prisotnih, da bi kaj uganil. Prekleti Švabi, kaj ga spet trapijo. A ncRdo ga je pogodil z najboljšo:
„Ali ne vidiš, da nosimo vsi srbsko Irobojnico na čepicali?"
Narednik je trznil. Res je! Pogledal je enega, drugega, vsi srbsko troboj ko, obrnjeno sicer, a vendar rdeče —modro—belo. „Bože moj —“ je bolj zapel ko izgovoril.
„In ne slišiš, da govorimo skoraj kakor ti?"
„Dabome, ne govorite sicer srbski, pa vendar vas razumemo!" čez obraz se mu je razlilo veselje. ,,Ajd, bračo!" .je vzkliknil in udaril najbližjemu v roke. ,.Ja sam narednik Jovo!"
Pojasnili so mu, da potrebujejo vojakov, ker hočejo Nemci mesto za se-
4.	decembra na slavnostnem zborovanju Učiteljskega društva v Celju, ko je to obhajalo 70 letnico svojega obstoja, zakaj njegova ustanovitev je v tesni zvezi z Lindnerjern. ki niu je bil prvi predsednik.
Leto 1869. je prineslo konec avstrijskega državnega absolutizma in konkordata. V sledeči ustavni dobi so se pričeli stanovi organizirati, tako tudi učitelj stvo, ki je doseglo povsem nov položaj in veljavo.
Tako so v celjskem okraju učitelji Vuč-nik iz Vojnika. Koderman s Frankolove ga, Zdolšek iz Nove cerkve in Škoflek iz Celja sklenili ustanoviti učiteljsko dru štvo. Stopili so v stike tudi s profesorjem Undneriem. ki je bil pravkar kljub pro testom nemškega mestnega občinskega sveta imenovan za šolskega nadzornika
v Celju. Vendar slovenska društvena »ravila še tudi zdaj niso našla milosti pri vladi, tako da se je moralo roditi dete s posili nemškim licem: »Bezirk Cillier Lelirerverein«. Na občnem zboru lQ. 'maja 1870. je bil izvoljen za njegovega Prvega predsednika profesor dr Gustav Adolf Lindner, toda le za leto dni.
Razmere v državi so bile dokai izpre-inemene. Zato je Lindner mogel zdaj po nad 161etnem pregnanstvu doseči premestitev iz Celja v češko domovino Postal ie ravnatelj gimnazije v Prachaticah, nato pa češkega učiteljišča v Kutni gori. L. 1881. pa je doživel največje priznanje svojega dela: poklican je bil kot reden Profesor pedagogike na novo češko univerzo v Pragi. Tu se je nadvse uspešno uveljavljal do svoje smrti 1 1887
Prof. Janko Orožen, ki je ob stoletnici njegovega rojstva v Zborniku SŠM napisal razpravo o Lindnerju. pravi o njem: »Kakor Masaryk. ki je prišel v Prago istočasno z njim. je bil tudi Lindner glasnik humanitete. torej ideje tako tipične za češko zgodovino, ideje, ki po KoMrju nravi: Ako rečeš Slovan, naj se ti odzove človek.«
be in ker je treba zavarovali nove meje države. Naj ostanejo Srbi tu. dobe obleko, orožje, dobro hrano in mezdo. Vsaj mesec dni. dokler se ne nabere domačih vojakov dovolj. To je narednika še bolj podj<repilo v veri. da je res žc v svoji državi. To pa je ludi neznansko podžgalo njegovo samozavest.
..Kako se imenuje to meslo'?"
,,Maribor.11
,,Dobro, a vi, kako si rekel?"
,,Slovenci!" so se smejali oni.
„Počakajle!" je odvrnil in slopil k svojim.
Na peronu se je razpostavila dvojna vrsta razcapanih in bolnih trpinov. Narednik se je razkoračil pred njimi. ..Bračo vojnici! Moram vam povedati veliko čudo: Bratje, v Srbiji smo!"
Ujetniki so dvignili glave. ..Resnico vam pravim, dospeli smo v Srbijo. Od tukaj je še tri dni z železnico do Beograda, a vsa ta zemlja je naša in vse tukaj spoštuje koL svojega našega kralja Petra. Naša vojska je zmagala, slovanske zemlje pa so se priključile naši kraljevini!"
„Bože, bože!" je vzdihnil pred njim kaplar in zavzet strmel v narednika.
„Dabome, ti vojaki in oficirji, ki jili vidite v avstrijski obleki, so naši, saj nosijo srbsko trobojnico na šajkačali."
Nemir je spreletel vrste.
„Vidite", je povzel narednik, ..Švabi tukaj ne dopuste, da bi se tu določile meje. Borijo se zu meje s Slovenci. Ali vesle kdo so Slovenci? To so naši, a imenujejo se Slovenci, kakor sc imenujejo Sumadinci, Bosanci ali Črnogorci. A Švabi nam niso dovolili, da bi mi kaj izvedeli o lem. Ali veste, kaj so še Slovenci? Oni, ki govore jezik, ki sicer ni srbski, pa ga vendar razumeš!"
I ..(), bože sačuvaj!" je vzdihoval l^a-i piar od začudenja.
:	..Toda Slovenci sedaj nimajo dovolj
vojakov. Treba pa je zavarovali našo državno lasi, vojašnice, skladišča, ko-
BmSilifcII
m
Kal
...pH
jEPjŽit;
tim  mM
! lodvor pa tudi mejo. Naša vojska še ! ni prispela do sem. Toda zdaj smo mi lu. Sliri. leta sicer nismo videli hiše, dece in žene, kot ujetniki smo morali delali kakor živina za Švabe, toda ali ne bomo sedaj vsaj par tednov ostali lu, da postavimo slraže. pa da se. maj-ku jim švabsku, malo pomaščujemo? Jaz ostanem! Kdo še?"
Vrste so se zmedle*. Skupine so se j naglo razdelile. Bolnike in one. ki so imeli velike skrbi radi doma, je narednik izločil.
..Ali dobimo puške?" so vpraševali j s skrbjo.
..Ase. kakor svobodni junaki!" jim ! je zagotavljal narednik.
Oslalo je nad sto mož. Večinoma še | vedno nezaupljivi so korakali v vojtiš-! nico. Selc; ko so dobili obleke in pu-j ške, se jim je. razlalilo srce. Mnogi S so puške objemava)! in božali. Prv:> j delo je bilo. da so jih očedili ih slrp-| kovnjaško ogledali. Potem so se iia-j glo udomačili.
I ..Kh. Švaba, sad da mi dodješ!" je | vzklikal kaplar in vihlel puško. Drugi so zamišljeno sedeli po posteljah.
,,Vidiš, nije Srhin, a ipak mu razumeš jezik!"
..Vidiš, lo li je bral!" so modrovali I drugi.
Nadporočnik Rajko Zajec pa jezma-I jeval z glavo. ..Ubogi Maister, kje !>;> | vzel soldale, da bo zasl raži I Nem e e i pred lemi junaki!"
Toda precejšen del je v naslednjih idneh sledil domotožju in'izginil proli domu, preostali pa so bili res ju naki. —
Meščani so obnemeli, ko so videli korakali čelo Srbov po ulicah. I)a. ni dvoma, lo ne more bili prevara, voja ki korakajo drugače. Irdo udarjajo po tleh, roke mečejo od sebe in takih obrazov nimajo domači vojaki. Kaj se godi?
Zastopniki mestne občine so se že drugi dan zglasili pri general1.! in zali-levali odslovitev Srbov, češ da se ji j? prebival sivo boji. Maister pa je odslovil odposlance. \alo so' delavci v kurilnici in delavnici južiie železnice ustavili delo zahtevajoč odstranitev srbskih straž. 'Ko pa jim je Maister j obljubil moke in masti, so se delavci j vrnili na delo, Srbi pa so ostali.
Zaslužni možje,
Pleteršnik Maks (1840—1923), profesor. Sestavil je znameniti slovensko-nemško-slo-venski slovar. Rodil se je v Pišecali pri Brežicah.
Dr. Korun Valentin, pisatelj in pravnik (1865 —1940). R. na Glinjah pri Braslovčah.
Baš Lovro (1849—1924), politik in novinar, gl. urednik Celjske »Domovine«, narodni borec staj. Slovencev. R. v Spodnjih Gor-čah pri Braslovčah.
Dr. Ipavic Gustav (1831—1908), glasbenik narodni buditelj, gospodarstvenik. R. v Sv. Juriju pri Celju.
Dr. Ipavic Benjamin (1829—1908). zdravnik, glasbenik, skladatelj. R. v Sv. Juriju pri. Celju.
Dr. Ipavic Josip, sin Gustava (1873—1921) glasbnik. R. v Sv. Juriju pri Celju.
Dr. Kukovič Avguštin (1849—1889), prof. bogoslovja v **— iboru. Soustanovitelj Ce-cilijinega društva za lavantinsko škofijo. R. v Sv. Juriju pri Celju.
Pečnik Janez (1821 — 1S83), znan arhitekt, deloval na Dunaju in na Ogrskem. R. v St'. Juriju pri Celju.
Dr. Pajk Janko (1837—1899), profesor, pisatelj in literarni zgodovinar R. v Sv Pavlu pri 'reboldu.
Popovič Janez 2. Valentin (1705—1774), prof. plemiške akademije v Kremsmtinstru, zbiratelj slov. narodnega blaga za zgodovino slovenskega jezika. R v Arclinu pri Škofji vasi
Dr. Samec Maks (1844—1889), zdravnik, znan prevajalec Turgenjeva. R. v Arclinu i pri Škofji vasi.
Jelovšek Martin (1837—1905),	sodni izve-!
denec in pisatelj razprav o strojstvu. R. vi Teharjih.
Stojan Mihael (1804—1863), dekan, urednik,! dopisnik »Drobtinic« in »Novic«. R. v Teharjih
Bezenšek Anton (1854—1915), univ. docent v Sofiji, priredil stenografski sistem za I Ruse in |užne Slovane. R. v Bukovju pri i Vojniku.
Kaš Igo (1853—1910), pisatelj, znan potopi-! sec po slovenski zemlji R. v Vojniku.
Lipe? Viktor (1835—1902), tiarodopisec. j člankar. urednik »Lovca«. R na Vranskem
Hausenbiehler Janez (1835—1896), narodni! buditelj in gospodar, prvi hmeljar v Sav. I dolini R. v Žalcu.
Dr. Oblak Vatroslav (1864—1896), univ prot., jezikoslovec, raziskovalec staroslo-trenščine. R. v Celju.
ki so orali s!oven!e£tatersko Bedfno
Wiestiialer Fran (1849—1927), gimn. ravnatelj, literarni zgodovinar in leksikograf. R. v Celju.
Končnik Peter (1844—1919), gimn. ravnatelj, znani pedagog in izdajatelj šolskih knjig. R. na Viču pri Dravogradu.
Miklavec Filip (1863—1910), gospodarski in ljudski pisatelj. R. v losipdolti na Pohorju. Miklavec Peter — Podravski (1859—1918), prevajalec slovenskih spisov, sotrudnik poljskih, ruskih in čeških listov. R. v Josin-dolu n. P.
Vrban Ivan — Zadravski (1811—1884), pisatelj in prevajalec. R. v Vuhredu.
Hašnik Jožef (1811—1883), ljudski pesnik in komponist. R. v Trbonjah pri Vuzenici. Matek Blaž (1852—4910), pisatelj, pisec matematičnih učnih knjig. R. v Gornjem gradu.
Kolenc Anton (1868—1922), veletrgovec, veliki slovenski mecen, V oporoki je zapustil 750.00(1 din za ustanovo visokošolcem, 125.000 celjskim srednješolcem. R. v Radmirju.
Lakše Franc (1868-—1928), župnik, jezikoslovni in zgodovinski pisatelj. R. v Pustem polju ob Savinji.
^r,.^ran Gross (1851-—1892), pravnik, prvi dirigent ljubljanske Glasbene Matice. R. v Žlaborju ob Savinji, knjig o čebelarstvu. R. v Mozirju.
Lipold Jožef (1736—1855),* župnik in ljudski pesnik. R. v Mozirju.
Upold Marko (1816—1883), rudniški geolog, pospeševalec čipkarstva. R. v Mozir-Štiftar Božidar - Tvorcov (1846—1913), profesor, pisec o Rusiji in Rusih ter imenoslovec, R v Solčavi.
Orožen Fran (1853—1912), profesor, pisec zemljepisnih kniig in planinski organizator. R. v Laškem.
Orožen Ignacij (1819—1900), dekan, domači cerkveni zgodovinar. R. v llaškem. riffemus Mihael (roj 1418), prof. teologije v Tiibim^a na Nemškem. Ustanovitelj štipendije za slovenske rojake, utemeljitelj _ protestantizma na Slov R. v Laškem Goličnik Janez (1737—1807) župnik, pisec Aškerc Anton (1.856—1912), pesnik, potopisec in arhivar. R, v Globokem.
Dr. Topolovšek Ivan (1851—1922), prof. in!
pisateli. R. v La'—riku pri Laškem Kranjc Jurij (1862—1933), znan kmet zadru-gar in finančnik. R. v Marija Gradcu.
Dr. Stegenšek Avgust (1875—1929), prof, mariborske »slovnice, niše-: umetniških arheoloških in zgodovinskih razprav. R. v Sv. Lenartu pri Laškem.
Fon Ivan (1860 -1920), profesor, vzgojeslov-ni pisatelj in pisec šolskih knjig. R. v Loki pri Zid;., s m mostu.
Kuhar Štefan (‘1882—1915), zbiratelj narodnega blaga in »Narodnih pesmi.« R. v Bra-toneih v Prekmurju.
Dajnko Peter (1787-1873), filolog in nabožni pisatelj, uvedel »dajnščico.« R. v Gornji Radgoni,
Bizjak Gotard (1783—1840), sioviti kemik, R. v Radgoni.
Dr. Babnik Janko (1861—1928), 'pravnik, preds. \is. dež. sodišča v Ljubljani R. v Ljutomeru.
Dr. Knolc J. Ivan (1793—1862). prof. patologije in farmakologije na Dunaju. R. v Ljutomeru.
| Volkmer Leopold (1741—1783), pesnik. R. v i _ Ljutomeru.
Schreiner Henrik (1850—1920), pedagog in i pisatelj, ustanov. Slov. Šol. Matice. R. v ; Ljutomeru.
Dr. Miklošič Fran (1813—1891), znameniti slavist. R. v Radomerščaku.
Miklošič Janez (1823—1901), organizator slov. glasb, življenja v Mariboru. R. v Radomerščaku.
Dr. Mohorič Fran (1866—1928), pravnik in književnik. R. v Stročji vasi pri Ljutomeru Dr. Razlag Radoslav (1826—1880). narodni borec m književnik, R. v Radoslavcih pr' Ljutomeru.
Wurzer Matija (1832—1921), vnet narodni borec in župnik v Rušah. R. v lvanjševr c ih.
Slekovec Matija (1846—1902), zgodovina^ prvi predsednik Zgod. dr. v Mariboru R v Kirnovi pri Negovi.
Fekonja Andrej (1851-1920). liter z<*odiA-vinar. R. v Negovi.
Dr Missia Jakob (1838-1902), goriški nad-skof m kardinal. R. v Hrastju — Moti Frauensfeld Josip (1861—1893). pesnik, zbi ra teli nar. blaga. R. v Radenskem vrhu.
Intimen ,osip (1857- 1930), narodni bo-rec, politični pisatelj R. v Biserjanih pr Sv. Juriju oh Ščavnici, frstensak Davorin (1817 1883), književnik publicist, pristaš ilirizma. R. v Kralievcih' Kosar Jakob (1814—1816), pesnik, narodni preroditelj. R. v Slaptincih.
Ur. Kovačič Fran (1867—1940), prelat zgodovinar, urednik OZN. R. v Veržeju Dr. Turner Pavel (1812—1924). narodni bo-re*>Jn mceen v Mariboru. R. v Framu Dr. Glaser Karel (1845—1913). liter, zgodovinar. R. v Hočah.
J\a Golgoto - is dotoi e volje -
Danes slišim in berem povsod imena: Valona. Drač, Tirana, Mokra, Eibasan itd. Ljudje izgovarjajo ta imena cesto nekako brezbrižno, kakor imena z drugih bojišč. V meni pa vzbujajo ta mesta spomin na albansko tragedijo iz i. 1915 . ko sem kot jugoslovanski vojni dobrovoljec-Slovenec prehodil s svojimi številnimi srbskimi m manj številnimi slovensk mi in hrvatskimi tovariši to najtežjo pot, kakršne zgodovina pri drugih narodih ne pozna.
Da bi prispeva! svoj delež k dvigu junaškega odpornega duha med rojaki, naj opišem svoje doživljaje iz tistih dni, ko sem if dobre volje pomagal srbsk m bratom nesti pretežki križ na albansko Golgoto.
*
V začetku svetovne vojne so me ob mobilizaciji !. 1914. poklicali v avstrijsko vojsko in to v Ronke, kjer so me dodelili obmejnemu zaščitnemu bataljonu. Tu sem spoznal oficirja Gruberš ča in Čeha An-drejsa. Postali smo tako dobri prijatelji, da smo se skupaj veselili vsakega neuspeha nam tuje avstrijske vojske. Dne 12. ok. tobra 1914. smo zapustili Ronke in odpeljali so nas v neznano smer. šele v Zagrebu smo izvedeli, da gremo proti jugu, proti S biji.
Pri Davidoviču smo že videli posledice slavne avstrijske »zmage«. Peljali smo se z malo gozdno železaco proti Olovu. Koncem oktobra je krem! naš bataljon nekemu razkropljenemu madžarskemu bataljonu na pomoč. Ker pa so bili v našem bataljonu zbrani po večini Slovenci iz sedanjega italijanskega ozemlja, nam je bil poraz, ki smo ga doživeli, v veliko veselje. Toda — ostalo nas je le malo, pa smo morali odriniti k nekemu drugemu madžarskemu bataljonu, kjer pa smo Slovenci prestali mnogo bridkih ur.
Dne 4. decembra 1914. smo taborili v mali vasi Breznici pri Valjevu. Pri splošnem porazu in umiku avstrijske armade smo dobiti tudi mi povelje za takojšen umik. Ker sem si že do'go želel prilike, da bi zbežal k bratom Srbom, proti katerim se nisem hotel boriti, sem si pri umiku mislil: sedaj — ali nikoli! Skril sera se za neko hišo in čakal. Prikaže se avstrijski oficir in me sili, naj zbežim. Rekel sem mu, da sem ranjen in ne morem bežati. Zapustil me je in odšel nazaj — jaz pa- sem kmalu zagledal napredujočo srbsko vojsko, šel sem ji nasproti. Prijazno so me sprejeli, še posebno, ko sem povedal, da sem Slovenec. Poslali so me proti Kragujevcu, od tam pa v Niš. Tu je bilo lepo in prijetno; za novo leto nam je igrala vojaška godba same slovanske skladbe, ki so nam bile tem milejše, ko pa smo morali dotlej poslušati samo nemške koračnice. V svojem mladostnem navdušenju sem pisal domov dopisnico, ki pa je povzročila domačim mnogo skrbi in gorja. Oblasti so odredile preiskavo in zaplenile vso korespondenco.
V Nišu se mspoznal tovariše dr. Draga Marušiča, pokojnega Toneta Lušina en Toma Šorlija, pozneje pa sem našel še prof. Josipa Jerasa, s katerim sva bila prijatelja že od prej. V Nišu sem spozna! tudi ožjega rojaka polkovnika J. Stibila-Vukasoviča. čudi! sem se mu, da je po tolikih letih znal govoriti še vedno tako lepo »po vipavsko«. Rekel mi je: »Jaz — pej nej — nisem kakor naše punce, ki gredo v Trst pa pa enem tednu-že pozabijo, odkod so prišle . .« Ta mož je napravil Slovencem mnogo dobrega. Ne bomo ga pozabiii. Naj mu bo lahek počitek pod sivim Čavnom v prijazni, sončit? vipavski dolini!
S tovarišem Vladkom Žnidaršičem sva d0bi'a pegavi legar in so naju prepeljali v bo’nico. Več dni sem ležal v nezavesti. Ko sem se zbud;l, sem slišal, da je tovariš Žn:daršič bolezni podlegel. Bilo mi ga je 3^e’o žal — bi! je zares dober tovariš.
. Ko sem ozdravel, so me poslali v niško ttr'njavo skupaj s tremi češkimi študenti. Dne 22. oktobra 1915. smo dobili pove’je, da moramo zapustiti Niš. Potovali . smo skoz; Prokuplje, KuršumHo, Priština. Prizren Bičane, Piškopejo, Debar, Struge. Čukus, E’basan, Tirano in Drač v Valono. Coveška beseda je preslabotna, da b; mo'i’r oHc?M s*r?*ne' ^rzore. k! smo iih videli in dožvel; na tej pošas:ni poti čez
Pai»el Krečič, Zagreb
puste, zasnežene, divje, albanske planine, i stran Le.ta pa je naenkrat ustavila pre. Do smrti;ne bom pozabil izmučenih srb- voz in pustila onemogle tisočgiave mno-skih mater i- malimi otročki v naročju, m j žice srbskih vojakov, ujetnikov in begun-
pa starcev, ki jim je gle ala iz oči vsa groza gla n in smrtne . utrujenosti . . Koliko teh ubogih ljudi je našlo večni mir,in pokoj v albanskih gorah! Smilili so se mi v dno.: srca, poizkušal sem j m pomagati — pa sam nisem imel ničesar.
cev čakati v rečnem pesku
Pričelo se je grozno umiranje.Videl sem strašne prizore, ko so si ljudje tešili neznosni glad s pečenim mesom neznanega izvora . . . Nismo se čudili — in tudi nihče drugi, ki kaj takega še ni videl, naj
Na kiaju človeških sil. katere so nam iz-j se ne čtidi ... Ko smo nekateri uvideli,
pili lakota, mraz in napori, smo se pri-vlekl. v Eibasan. če bi imel denarja, bi si rr.ogel tu kaj kupiti. Toda moje imetje je bio le še par srajc, ki sem jih zamenjal za nekaj kilogramov krompirja in malo dtobiža. V Elbasanu smo čakali nekaj dni, nato smo krenili dalje. Upali smo, da bomo kmalu rešeni, toda vse nade so se razblinile ob povelju, da moramo še naprej do Valone . . .
Tu se je začel najtežji del poti. Izne-mogli in do smrti utrujeni smo bredli čez strašna močvirja, neštete hudournike in reke. Višek stiske je bil pri Osumu, kjer je bil prehod čez reko peš nemogoč. Tisoči ljudi so čakali, da bi jih zavezniška talijanska vojska prepeljala na drugo
da se more to neznosno čakanje ob reki končati samo s smrtjo, smo odšli v bližnji gozdiček, da bi našli kaj za pod zobe Peti dan že nismo okusili jedi . . . Blizu neke vasi smo se ustavili. Okrog polnoči smo zaslišali streljanje. Napadli so' nas Albanci in izropali moje tovariše. Meni in še nekaterim se je posrečilo pobegati, sicer bi nas doletela ista usoda.
Naslednji dan smo krenili proti reki v upanju, da bomo morda 1? kako mogli priti" na drugo; stran. Sreča se nam je nasmehnila: Italijani so zopet pričeli s prevažanjem/ Prav mi je prišlo, da sem znal italijanski, pa smo prišli prej na vrsto. Nadaljevali smo pot v Valono, kjer smo se r a v n o n a s v e t i večer 1915
j — torej pred 25 eti — vkrcali na ladjo,
I	ki nas je odpeljala na otok Asmara, odtod pa po sedmih mescih v Franejo. |Tam sem zbo e; od prestan h muk, zaradi [česar sem se iočil od svojega tovariša | Adama Sardoča, ki je de;a! v francoski ovarni za vojno n -ustrjo V Franciji sem ostal do leta 1918., ko sem se odpe jal-i na solunsko fronto. Spomladi 'eta 1919 sem se vrnil iz Kosovske Mitroviče domov. , Velik je bil napor neznosne so bile prestane težave pri abanskem umiku. A vendar mi je bi'o morda še težje, ko sem se mora! skozi žične ovire pretihotapiti v svojo lepo rodno Vipavo ...
četrt stoletja je nvnilo od tistega težkega albanskega doživetja. Ali je res že tako do’go? Ko mislim nazaj, mi je zmerom pred očmi visoka in krvava cena, s katero smo odkupili našo lepo, zedinjeno domovino Jugoslavijo. Zato so njeni temelji trdni,-kot živa skala. Cenimo svobodo in spoštujmo žrtve, ki so ji bile darovane! Tako bomo postali vredni padlih žrtev in svobode.
Vhodna vrata stare Ljubljane
Stara Ljubljana je imela v 18. stoletju pet vrat.
špitalska vrata so imela štirioglati stolp. Na desni strani so mejila na špitalsko poslopje, na levi na nekdanjo Dežmanovo hišo. Prehod je bil tesen, ker je bila tesna-in ozka tudi špitalska ulica. Stolip je bil precej višji od špitalskega poslopja ter je imel dve nadstropji. V prvem nadstropiu je imel stanovanje čuvaj, v drugem nadstropju pa je bila shramba za različno orodje. Višina stolpa je bila vzrok, da je bila ozka špitalska ulica vedno vlažna in blatna. Stolp so leta 1786 podrli. Poslej je' dobila ulica jasnejše lice, svež zrak in lep razgled. Na levi strani nekdanjega stolpa so zgradili lep vodnjak, na desni strani zidu pa pu-s.til-i prostor za obešanje oglasne deske deželnih stanov.
Vrata Ljubi ja n s k e g a grad u so bila višja od Špitalskih. Imela so širok in prostoren stolp z dvema nadstropjema. Pod stolpom sta bili. dve ječi, ena pod-
zemeljska z železnimi vrati, nad njo-je bilo čuvajevo stanovanje. Druga ječa- je bila v I. nadstropju, prostorna izba v II. nadstropju je bila namenjena - za razno obrambno orodje in orožje. Na vnanji strani vrat proti mestu so bili vitki marmornati stebri, nad vrati pa se je košatila soha cesarja Karla VI. iz belega marmorja nad črnim marmornatim obokom. Prehod skozi vrata ze bil tako tesen, da so često obtičali trgovski vozovi med vrati in je bilo treba blago razložiti. Prehod za množice pešcev je bil zato večkrat po več d-ni zaprt.
Od stolpa je vodil do Ljubljanice visok zid, ki je zatemnjeval vso ulico. Leta 1791 so zid podrli in vrata odstranili.
■Nemška vrata, ki so oklepala poslopje' nemškega viteškega reda in so vodila do tako imenovanega Auerspergovega vrtnega »cvingarja«. Imela so prostoren in širok prehod za vožnjo. V bližini teh vrat jc bila glavna vojaška stražnica. Prebivalce tega okraja je moti! močan in
Križanka
	1 i	21	3	4	5	6		;p
7		8					v	9
10	n	</ 'i? lil in	i 2			SSIfcJl%	13	
J4		15	■		-	16		
-j	17		18		19			• (
20		’ 21		22			m	23
24		fcf 'k-	25			52	2fc	
	''T"-”"! - ' ■ jS> *	27				28	i |	
'	29				30		31	r/"
32				3 S		34		35
36 oraenm«			37		38	pi|§	39	
	MJ.** rjna mvmintik	40						
Vodoravno: 1 velik zločinec; 8 gloda-lec; 10 del kolesa; 12 visok uradnik; IH obli-! ka gl. »biti«; 14 začimba; lb začimba; 17 | poljska cvetica: 19 čistilno sredstvo; 21 raz-j liojnik, hajduk; 2-1 veznik;,2:> eni; 26 plos-j kovna mera; 27 prst; 29 plazilec (2. skl. | .nnož.); 30 ropar; 32 lev (v srbohrv.); i prestolnica evr. države; .!6 on ( v nen-švni); 37 del soda;’ 39 grška črka; -iti dan v tednu.
i
Navpično: 2 predlog; 3 suženj; 4 reka v Jugoslaviji; 5 malomaren; ti on (v nemščini)"; 7 ptica pevka, del; 9 domača žival; 11 morska žival; 13 osebni zaimek; 15 se rani za barvanje; 16 velik morski sesale-; 18 rokodelec; 19 oblika gl. videti; 20 sorodnik; 22 ljubek;. 23 Število; 17 lepa ptica; 28 vladar; 29 veznik; 3.1 železniška proga;, 32 zdravilo; 33 osebni zaimek; 35 svojilni zaimek; 37 akademski naslov; 38 predlog.
neprijeten vzduh, ki je prihajal iz vojašnice. V ulici je stalno vladala nesnaga. Ko so bila teta 1792 ta vrata odstranjena, je Nemški trg dobil lepši razgled in boljši zrak.
Karlovška vrata so bila visoka, imela so debelo trdno obzidje. To je zelo zatemnjevalo ves okraj, v njem so se po* noči skrivali 'razni sumljivi ljudje. Na levi strani je obzidje mejilo na grad, na desni je segalo do Ljubljanice. Vrata so sc 1792. začela rušiti, naslednje leto so jih podrli.
Frančiškanska vrata so bila tam, kjer je stalo pred 1. 1903. lepo licejsko poslopje’ na Vodnikovem trgu. Bik* so najmočnejša mestna vrata in so predstavljala pravo trdnjavo. Napravljeni so bila iz sekanih kamnitih kvadrov. Imela so dva stolpa, med katerima sta se vzpenjala dva mostička. Prednji stolp na nfčšt-ni strani je imel skalnate štirioglate vi' soke temelje, ki so nosili dve nadstropji-Stolp je imel v I. nadstropju bivališče za čuvaja, ki je stalno stal oborožen na pre' ži ob malem stolpovem okencu. Leta lt$9 so na stroške deželnih stanov ta vrata porušili. Nastal je najlepši prostor v Ljubljani.
Frančiškani so imeli na mestu, kjer je bilo tedanie'licejsko poslopje, samostan if cerkev. Cerkev je leta 1073 sezidal bogat ljubljanski trgovec Peter Baldariz in J° posvetil sv. Filipu. Leta 1403 so frančiš^3' ni cerkev prezidavati. Leta 1412 je bil3 prenovitev končana in razširjena ob samostanu. Leta 1575, ko so bivali lutera11' s/ki učitelji v Ljubljani, so meščani sam’0' stanu ukmili vse dohodke, vendar so navzlic temu ostali redovniki še nadalje ^ njem. Po reformaciji, ko so bili lutenim pregnani iz Ljubljane, so frančiškani ’v večjem številu obljudili samostan, a__s° se iz njega kmalu preselili na današnj| Mariiin trg, kjer so zasedli izpraznjen avguštiinsfci samostan. Iz nekdanjega frofl' čiškanskega,' samostana pa se je razvil0' ponosno liceisko poslopje, ki so ga P3 tudi podrli.'Na nasprotno stran liceja se je vselila glavna policijska stražnica. VS3 okolica ie t odstranitvijo zidiu in m e* trm1 vrat dob;la ninotjo lepše lice, razgled. d°' ber zrak in večji prostor.	E.	D-
AFORIZMI O ŽENAH
Krasno ženo ljubi previdno, nik°** blazno.	(MauppassatU)
#
Žena vidi v globino, mož v daljavo.
(G. D. Grabbe)'
*
Žena ne misli na nič ali pa na kaj P°* d&bnega.	(A.	Dumas;
•
Žena, ki stopa na opolzko pot življenja-prične navadno s šampanjcem, šampanjec šmni in sika prav tako ' ača, ki je v raju zapel »la 'Evo.
(A. P. Cehov)
Hožična pripovedka
is Laškega
Malo je krajev v severni Sloveniji, o katerih bi bilo toliko pripovedk, kakor o Laškem. Tam je znana pravljica o »Divjem farovžu«, o »Zakletem Padežniku«, o »Kaznovanem Tremerčanu«, o postanku »Blagoslovljenega studenca« itd. Nič manj niso zanimive legende o Marija Gradcu, o Kuretnem, o Sv. Mohorju in Sv. Krištofu. Vse to so vasi v okolici Laškega.
Tudi o vulkanskem področju Laškega je znanih nekaj pripovedk. Tako pravi teka pravljica, da je na vrhu Huma, ki se ponosno dviga nad mestom, skrita liknja v goro, kjer kraljuje desetglavi ;maj. Ta čuva Laško in je zato zmaj udi izoblikovan v zdraviliškem parku, 7saj bil je pred leti...
Ker smo že pri laškem zdravilišču, naj >ovem pripovedko, kako so toplice nastale. Sam Bog jih je dal, tako smo se ;e v laški ljudski šoli učili. Na sveti veter pred mnogimi deset in celo stoletji je lil zgrajen temelj sedanjemu modernemu sdravilišču. Tako govori namreč pripovedka, ki jo zna menda vsak šolarčekv Laškem in okolici.
Sveti večer. Laško je bilo takrat še vas. S snegom pokrite strehe so se lesketale v srebrni mesečini. Farni zvon p vabil k polnočnici. S hribov so se po-iiikale procesije ljudi, ki so si svetili s teskami. Bližala se je polnoč...
Okolica sedanjega blagoslovljenega jtudenca na levem bregu Savinje naproti zdravilišča je bila takrat še močno arasla. En sam gozd je bil tod in kozje iteze so vodile v dolino. Med hribovci je
bil tudi sivolasi mož, ki je poslednjič hotel biti pri polnočnici. Z vnuki se je odpravil v farno cerkev v Laškem. Težko je hodil po visokem snegu in že so ga zapuščale moči. Zvonovi so ravno poslednjič vabili k polnočnici, ko so starčku zmanjkala tla pod betežnimi nogami. S kozje steze je stopil v prepad. Nastal je vrišč in prestrašeni ljudje so našli moža vsega polomljenega pod visoko skalo. Bil je v globoki nezavesti.
Nekdo je takoj odhitel v župnišče po gospoda, da prinese ubogemu starčku zadnjo popotnico. V cerkvi so prepevali božične pesmi, mlad kaplan pa je hitel ministrantom proti sedanjemu blagoslov' ljenemu studencu. Nikjer ni bilo vode, da bi starčku izprali rane. Savinja je bila predaleč, v zmedenosti pa se nanjo tudi nihče spomnil ni. Duhovnik je videl, da ranjenca niti spovedati ne bo mogel, ker je bil nezavesten. Pripovedka pravi, da je takrat gospod udaril z Bogom ob ska lo. In glej! Pritekla je voda, mlačna, da se je v hudi zimi kar kadilo iz nje. S to vodo so izprali starčku rane, da se je zavedel. In še več. Ta čudežna voda je moža ozdravila, da je bil potem še osemkrat pri polnočnicah.
Nekaj let kasneje so topli vrelec za jeli. Tja so hodile perice.od blizu in da leč pozimi prat. za bolnike pa so nosili zdravilno vodo domov. Kmalu nato se je našel podjeten človek, ki je v bližini iskal tople vrelce m jih res našel. Nastalo je kopališče, ki še dandanes privablja vsako leto na stotine bolnih ljudi v svoj blagodejni objem. -Ig.
Celjska	stadiona
in smuška
Celje, za Ljubljano m Mariborom tudi r športnem pogledu naše najbolj napredlo mesto, je dalo slovenskemu športu že šdlične športnike. Celjski športniki bi še narsikaj lahko nudili, ako bi jim le bilo nožno. Čeprav po uspehih tako poznano, je bik) Celje doslej po športnih napravah eden najskromnejših krajev. Edine naprave, ki so vse plod privatne iniciative, so skromna nogometna igrišča od katerih je samo eno — Glazija — delom odgovarjalo najnujnejšim športnim potrebam.
Sedaj pa je videti, da se bodo tudi celjskim športnikom vremena zjasnila. Tam proti Teharju gradi tovarnar We-sten ogromen stadion Mnogo skromnej-
•	še, pa vendar športnim potrebam odgovarjajoče, bo novo igrišče, ki ga gradi mestna občina SK Celju in Sokolu v zameno za Glazijo, kjer bi morala že začeti rasti iz tal nova sodna palača. Novi prostor leži na Sp. Lanovžu ob Kersnikovi ulici in mestni avtobusni garaži. Obseg prostora je 25.000 m3 v obliki pravokotnika in ima lego vzhod-zahod. Nogometno igrišče, ki je že skoraj gotovo bo dolgo 105 in široko 70 m. Okrog igrišča bo najpopolnejše tekaiišče dolgo 400 m in za 6 prog. Tudi vse skakalne priprave za mete bodo v notrajosti med igriščem in tekal iščem. Na zahodni strani je v surovem stanju zgrajena 27 m dolga garderoba, ki bo opremljena z vsemi potrebnimi higijenskimi napravami. Prostora je na južni strani še dovolj, da se bo lahko sčasoma zgradila primerna tribuna. Tudi prostor sam bo polagoma zasajen z drevjem, ki mu bo dajalo prijetnejše lice. Novo igrišče bo nudilo celjski mladini vse potrebno za krepitev zdravja. Igrišče, ki je sicer nekoliko bolj oddabeno iz mesta kakor Glazija, je vendar še vedno mestu naibližje je na odprtem. sončnem in prijaznem terenu in Ik> kmalu glavno zatočišče celjskih športnikov Otvorjeno bo prihodnjo spomlad z večjimi prireditvami.
Celjani so znani tudi kot zimski športniki. Toda tudi ti občutijo pomanjkanje terenov v neposredni bližini mesta.
Če vas je slučajno v sončnih nedeljah koncem novembra in začetkom decerm bra zanesla pot na Celjsko kočo, ste gotovo z začudenjem opazili, kako mladi fantje kopljejo štore in korenine na novih izsekah iz Tolstega vrha v dolino na severnih obronkih hriba. To so požrtvovalni kulukarji, člani smučarskega odseka SPD, ki pripravljajo teren na novi progi, da jim sneg ne bi prekrižal računov, ker ob prvem snegu mora biti proga očiščena in pripravljena. Izpolnjena jim je bila dolgoletna želja, da so sedaj dobili lepo progo za smuk.
Nova proga, katere traso je napravil g Feri Pleteršek, referent za telesno vzgojo pri celjski občini, teče v dveh variantah: ena je dolga 1400 m, druga pa 1300 m. Višinska razlika znaša 350 m. kar je za takšno dolžino precejšnja strmina, ki bo zahtevala od vseh tekmovalcev in smučarjev največje opreznosti in znanja. Ta nova proga je za celjske smučarje zelo primerno božično darilo posebno, če jim bo ob praznikih tudi nebo naklonjeno Izseke je oskrbela celjska občina. Z novo progo se obeta Celjski koči še živahnejši razmah. Z rešitvijo enega vprašanja in z zadostitvijo želji celjskih smučarjev se je pojavilo novo vprašanje, kako oskrbeti številne goste, ki jih bodo v še večjem številu kakor sedaj, privabljali zasneženi tereri Celjski koče.	p.	s.
VZOREN ZAKONSKI M02
— Moj mož. — pravi ponosno gospa Vetemikova, — ne pije in sedi vsak večer doma.
— Kadi tudi ne?
— Redko kdaj Navadno sl prižge cigaro po dobri večerji, vendar pokadi največ po dve cigari na mesec!
Cez bož čne prazn ke ob:ščite
Galerijo 3Mei, LMana, Gosposvetska cesta 3
7/.
noj bi bil iudi zadnji!
\
Ali ste storili vse, da obvarujete v bodoče Vašega otroka zobobola? Navadite ga pravočasno na redno čiščenje zob, zjutraj in zvečer, s Sargovim Kalodontom.
Sargov Kalodont prizanesljivo polira zobno sklenino in temeljito čisti zobe. Prepreči tvorbo zobne naslage, ki v poznejših letih navadno povzroča zobni kamen.
SARG-
zobnemu
fetomnul
PUM
iutajefutetno- ekmonucuA!
Božični	spomini
„ Pobreškega
Pobreška občina je menda najpopular nejša v državi, ker je dolgo vrsto let imela »prezidenta«. Vsak Mariborčan, posebno pa otroci, imajo »Pobreškega prezidenta« v dobrem spominu, saj je z njim zvezano mnogo veselih in tragičnih doživljajev. Sedaj ga ni več med živimi. Starega Hantiča je letos pobrala smrt in z njim je izumrl rod pobreških »prezi-dentov«.
Vsak dan je bil »Pobreški prezident* v mestu. Bil je vedno bos. na glavi klobuk s širokimi krajci m šopom pisanega perja. Prezidentska perjanica! V znak »dostojanstva« s: je stari Hantič pobarval noge do kolen z zlato barvo, za spremembo pa živordeče ali modro. V rokah je imel vedno šopek cvetja. Sredi ulice je po navadi ustavil kako žensko, ki je menda še nikoli ni videl, ter ji izročil cvetje z okorelim napisom na velikem papirju. Vedno ga je spremljala skupina otrok, ki so ga razposajeno dražili in mu dajali pobude za razne norčije. Kadar mu je bilo dolgčas, je »Pobreški prezident« po tarzansko vzlikal na ulicah svoj popularni »Obar jo«, tako da so ga nekateri tudi tako klicali.
Posebno svečani so bili za »Pobreškega prezidenta« sveti večeri. Takrat si je oblekel najlepšo »uniformo«. Ponavadi je mel narobe obrnjen zimski površnik, ki je bil ves v franžah, na glavi prav tako narobe obrnjen klobuk, obrašen s smre-
kovimi vejicami, na katerih so bile pritrjene majhne božične svečice ali pa žarnice žepne električne svetiljke, ki jo je imel v žepu. Vedno je zahajal k polnočnicam v magdalensko cerkev. Tako našemljen in s prižganimi svečkami na glavi, s pozlačenimi nogami in z majhnim božičnim drevescem v rokah je prišel v cerkev. 2c pred vrati je zaklical »Obar jo«, nato pa s svojim »spremstvom« stopil v svečano razsvetljeno cerkev. Seveda je bilo potem zbranosti vernikov konec, ker se je povsod slišalo pritajeno hihitanje. Ob neki priliki se spominjam, da mu je padel klobuk z gorečimi svečicami z glave na rute tezenskih ženic, ki so pričele kar sredi slovesne maše na ves glas klicati na pomoč. »Prezident« Hantič pa se je takrat milo razjokal... Pravili so mi, da je takrat po dolgih letih prvič jokal. Spravili so ga iz cerkve in neki njegov znanec ga je tz usmiljenja povabil na božični čaj in dober prigrizek.
»Pobreški prezident« ni bil slab človek. Tudi neumen m bil tako, saj se je le bolj delal, ker je vedel, da njegove norčije ljudi zabavajo. Vsakikrat pa je dobil za svoje podvige kakšnega kovača od tistega, ki je kakšno nagajivost naročil. Zato je zabaval ljudi bolj obrtoma, kajti včasih je Hantič zašel tudi k nam v uredništvo, kjer se je zelo pametno razgovarjal in tožil o svojem bednem življenju. -Ig.
Za dobro božično voljo
Vstop
Po-ebna .božična razs ava, det slovenskih slikarev
Ivan« in Bsuna Vavpotiča ter L| iba Ravnikatia
prost Odpi to vsak dan od 8. do 20. ure do Novega leta
UIIIIHHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUliiiiuiimnhimmiiimMiiui^i.
GLEDALIŠKI IGRAVCI V KOZARCU VODE
Ko je na svojem popotovanju po . ivropi slavni ameriški humorist Mark Tvvain nekoč prisostvoval v Parizu generalni vaji Scribejeve komedije kozarec vode“, so na vaji igralci še precej „plavali ' kot se pravi, če kdo ni posebno trden pri svojem delu. Mark Tvvain se je pomembno ozrl na gleda-iškega ravnatelja, ki je sedel kraj njega, in mu dejal: „Cudovito, kako imenitno plavajo v navadnem kozarcu vode !“
Oče In sin
— Oče. že spet si se napil vina. čeprav dobro veš. da ti je zdravnik prepovedal.
— Sin. »zapomni si. da ne dam prav nič na zdravnike. Ali naj mar umrem od žeje zato, da bom živel nekaj let delj?
AMERIŠKI POLJUB IZ LETA 1873
Leta 1873Je neki ameriški romantik na tale način opisal nežni poljub:
»Bila je noč. ^Par. razgret, od ljubezni, se je natihoma izvil v bledi mesečini iz sence pod lipo. Ko so se njune ustnice združile, so dale glas kot krava, kadar s težavo izvleče nogo iz mastnega blata.«
V	šoli
Učitelj: — Človek, ki se umakne, ker nima prav. je moder. No. kakšen pa je človek, ki se umakne, četudi ima prav? Učenec: — Prosim, to je poročen mož!
Razgovor v medenem tednu
Mož je nekaj dni po poroki grozil svoji ženi:
— Ce te vidim koketirati s kakim moškim, se ustrelim.
— In kaj boš storil če bi me videl, kako bi koketirala kar z dvema?
Naša roka - ogledalo našega značaja in naše
Malo razkritij o hiromantiji in njenih tajnah za domačo porabo
Iiiromantija, to je nauk o poznavanju in razlaganju človeške.roke, je prastarega izvora, saj sega njena zgodovina daleč nazaj v sivo davnino. V vseh časih in pri vseli narodih jih je bilo ljudi, ki so znali iz oblike roke in njenih črt uganiti značaj človeka in njegovo usodo.
V starem veku je imela Iiiromantija sploh veliko veljavo. Juvenal, Cicero in drugi učenjaki omenjajo to znanost nekajkrat v svojih spisih, ker so se v tistih časih zlasti rimski avguri veliko z njo ukvarjali. Za Cezarja vemo, da je bil sam ni^ister na tem polju. Po rok ali si je izbiral svoje zaupnike in pravijo, da ga nihče ni mogel prevarati, komur je on po gledal na roke. Tudi v starih Atenah sta slavna grška modrijana Platon in Aristotel resno preučevala problem človeške roke. Kot posebno učeni hiromanti pa so sloveli stari Perzl.
V srednjem veku hiromantija ne zaznamuje nobene višje ravni. Narobe: postala je privilegij ciganov in čarovnic. Zanimivo pa je, da krščanska cerkev, ki ie sicer strogo nastopala proti vsakovrst-
. iiim »ljudskim prerokom«, — rokobral-cev v splošnem ni preganjala. Nov podvig je dobila Iiiromantija v XVI. stoletju in v XVII. jo najdemo na višku v vseh kulturnih deželah. Angliji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji. Začetkom XVIII. stoletja .je najbolj slovela univerza v Jeni kot »vir hiromantične učenosti«.
Dandanes je Iiiromantija že več ali manj priznana veda, saj izide o njej leto za letom vse polno knjig in razprav od znamenitih učenjakov, na ameriških univerzah so v novejšem času ustanovili celo posebne stolice za hirologijo in hi-romantijo, in tudi moderna medicina se čedalje bolj zanima za »ogledalo človeške rokev katerem se često prikazujejo prvi znaki kakega notranjega obolenja,
ki ga zdravnik drugače na pacientu niti še ne more ugotoviti.	«
1
Sedem tipov roke
Ker bo naše čitatelje stvar gotovo zanimala in ker spada že nekako k izobrazbi modernega človeka, vedeti nekaj tudi o hiromantiji, podajamo tu kratek pregled njenih izsledkov, dognani in naukov.
Študij o roki delijo raziskovalci v dva dela: 1. v hirognomiio oziroma hirologi-jo, ki se peča z zunanjo obliko in karakte ristiko roke; 2. v hiromatijo, ki so ji glavna stvar črte na dlani. Razmerje med dlanjo in med prsti nam pove, kakšno je duševno in telesno ravnovesje dotične osebe. Dlan nam pokazuje osebne lastnosti, miselne posebnosti, odpornost telesa in moč duha. Prsti nam izdajajo človekov temperament. Narodi na nizki stopnji kulture nimajo med dlanjo in prsti pravega razmerja, roka jim je zveri-žena in neizrazna, nekako nedozorela.
V	splošnem ločimo sedem tipov roke:
1. osnovna roka: velika, široka dlan, močni in grobi prsti, nič mehkobe, palec nazaj zakrivljen. To bi bila roka težakov, ljudi počasnih misli.
2. delavna roka: izgleda malo lopatasto, palec velik. Vrhnji členki na . prstih so kakor razprti v lopatke. Ta roka kaže voljo, odločnost in pridnost.
3. umetniška roka:	vitka, koničasto zgrajena, koničasti prsti, Lepo. sorazmerje'med obliko in črtami.
4. praktična roka: prsti bolj širjavasti, ua koncu ravno odrezani. Najdemo to roko pri uradnikih in solidnih meščanih. Zanesljiva je in metodična, pa tudi večkrat duševno povprečna.
5. filozofska roka: široki, vozlasti prsti. Dlan enakomerna. Prsti sc končavajo ovalno ali pa koničasto, palec je velik in drugih prstov sproščen. Vozli na prstih se ostro ločijo ob členkih. Logika in metafizika ustvarjata to roko.
6. psihična roka: zašiljeni, majhni, lahno upognjeni ozki prsti, brez vozlov. Palec nežen, fin, lepo modeliran. Izdaja inteligenco in idealizem. Redka je ta roka. . ■
7. mešana roka:	sestavljena	i/.	vseli
prejšnjih, neopredeljena. Imajo jo navadno ljudje, ki o vsem nekaj vedo ali pa
o	ničemer nič. Ta roka je zelo pogosta.
Toliko o tipih rok na splošno. Je pa seveda tudi še drugih znakov, ki ali dopolnjujejo ali pa spreminjajo splošno oceno o značaju roke. Tako n. pr. ozka dlan
kaže na slaboten značaj, debela in trda pa na močno razvit instinkt, celo na brutalnost. Premehka roka je negotova, lena. Važen je palec:	Če	je majhen, da
sklepati na neodločnost, močno razvit pa na avtoritativnega duha. Sploh je sproščen, od drugih prstov v široko razdaljo postavljen palec znamenje duševnosti in čustvenosti. Plaho se h kazalcu stiskajoč izdaja slabiča, ozkosrčiieža in egoista. Ge je nohtni členek daljši in bolj razvit kot drugi členek, kaže na razvito voljo. Prekratek prvi členek pomeni nepremišljenost. lahkomiselnost, omahljivost.
TEMELJ ROKE JE DLAN,
ki že sama na sebi veliko izraža. Široka, trda dlan voljo do dela in osebno vrednost. Toda proti prstom nesorazmerno velika dlan izdaja človeka, ki ni uravnovešen in je nagnjen k nasilnosti in hudobnosti. Ozka in neizrazita dlan nam razodeva duševno omejenost, počasnost mišljenja, trmo in nezaupanje. Ozka, a jako trda dlan pa egoizem in razdražljivost. Srednjevelika dlan, prijetno mehka in dobro proporcionirana, je- izraz .normalnega, živahnega človeka. Elastičnem gibka je sploh znamenje prave inteligence in dobrega srca.
Kaj razodevajo črte na dlani
Največ pa nam razodevajo črte v dlani. Ce pogledate v svojo dlan, vam takoj padejo v oči šfiri razločne črte,' ki oblikujejo črko M. Prva črta v tej črki navzgor je življenjska črta, druga ’ navzdol možganska črta, tretja navzgor usodna črta in četrta navzdol srčna črt*
V	- tem znamenju M je torej že vse zapopadeno, kar v glavnih potezah določa življenje človeka: 1,,njegovo življenjsko sposobnost, 2. njegovo miselnost, 3. njegovo usodo. 4. njegova čustva in nagone. Zato sp te štiri črte glavne in najvažnejše za presojo značaja človteka frt njegove usode. Oglejmo si jih bliže: in sicer na levi roki, ki je merodajna.
L življenjska črta se začenja med palcem in kazalcem in teče proti zapestju. Globoko in krepko začrtana pomeni dobro zdravje. Pretrgana, široka in bleda bolezen in tudi nizke nagone, nčznačaj-nost. Ce je močno rdeča in globoka, je ta oseba surova, brutalna, trmasta in zelo nagle jeze. Ce črta naenkrat preneha, ne da bi se nadaljevala, pomeni to nepričakovano smrt. Če so na tej črti vidni majhni kolobarčki, je to znamenje bolezni šali nezgode. Če je življenjska črta v eni
roki pretrgana, v drugi pa ne, pomeni to, da bo oseba po dolgotrajnem bolehanji popolnoma okrevala. Bele lise na živ(-Ijenjski črti povedo, da s srcem in nje- ■ govim zdravjem ni vse v redu. Vejice,'fe se odcepijo od te črte, imajo tudi svoj pomen: če segajo navzgor, obetajo srečo v življenju, navzdol obrnjene pa udar-ce usode in nepričakovane- izgube.
2. črta glave; ki se začenja tam, kako; J f življenjska črta. in gre navadno preki dlani na desno. Krepko in dobro začrtam izdaja pametnega in bistroumnega čip'
'A
veka s čvrsto voljo m stanovitnostjo. Ct je krepka, obenem pa zelo ravna, bo človek ravnal samo z glavo, nikoli pa~’ srcem. Pri njem je vse preračunljivosti Zelo dolga in vodoravna kaže na skopost, zavist, sebičnost. Če je pa zekj kratka pa pomeni slab spomin, pozabljivost, raztresenost. Kjer te črte 'sploh ni-je to zelo slabo znamenje: oseba utegne imeti bolim nagnjenja in je .suženj svojii. strasti. Dolga in v loku zapognjena.črta kaže na bogato domišljijo romantično naravni, pesniški dar. Na koncu zakrivljeni v kljukico pa izdaja lažnjivega, pretkanega in nezanesljivega človeka. Če se črti glave v svojem začetku.nad palcem zdnu ži s srčno črto, priča, da prevladuje čir nad razumom.
3. srčna črta; Izvira pod mezincem ir' gre preko dlani proti kazalcu. Kakoi; pove njeno ime, pokazuje ta črta vse, kai tiče srčnih zadev kake osebe., Če nma a začetku majhne vejice, obeta prijetni življenje iii predstavlja dobrega, poštenega človeka. Če se pa začenja na trdi brez vejic, ^kaže am-trtiosrčnost.. Koto-batei ali pa včrižrcč na 'tej črti: nestanovitnost..iBiihavost in več ljubezenski! niz m er ir. Močno rdeča srčna črta kaži strastnega človeka, močno bleda pa človeka z nenormalnimi nagnjenji, Če je tj črta obdana z mnogimi majhnimi črticami, ta človek ne bo imel sreče v ljubezni Čim razločnejša in jasnejša je srčna črta tem bolj. odkrito in pošteno je čustvova; nje in .mišljenje dotičnika.
4. črta usode. Se začenja ob zapestibi tam kjer nehava življenjska črta, in se končava navadno pod sredincem. Če |e pretrgana in razvejana, vas čakajo v ž v-
1	jen ju razije ovire in težave. Če se p-e* hitro neha pod sredincem, kaže na slab« proti koncu življenja. Razcepljena ta koncu v vile pa pomeni srečno s la ros.
Če 'stil usodna in življenjska črta obe iz-retino kratki, oseba iie bo dolgo živela
V	sredini dlani pretrgana ,usodna črk, kaže na preselitev v daljno tujo debelo.
Če je pa ^prekinjena tako na črti glavi
W. E. Barthell:
ZENA V DŽUNGLI
Eksotični roman iz INDIJE
Poldne in popoldne sta prešla... en iskalec za drugim se je Vračal in zmerom brezupne je so gorele prazne -oči plavolase žene.
Tedaj pridrvi iz globine — jezdec — in vihti že od daleč nekak papir v roki.
(ilasno krikne Beata.
Zamaje se, oprta na Ma\vaso in Glia-giro, slu nasproti. Jezdec je bil v uni-tormi — poštni sel iz Darshillinga.
Čez smrtno-bledi Beatiri obraz je zažarelo. kakor da bi ji njena sreča zanetila v duši neugasiH) luč. Vsi se odmaknejo... Vsi se smehljajo, kakor se je smehljala mati.
Končno — končno! Agnes je rešena! Pošiljajo ji sporočilo! Vedo, kako trpi. Od nekod je prišla pomoč.
Smehljaje vzame brzojav iz jezdeče-vih rok, ga obrne — vsi se ji nasmehnejo — obriše si solze z oči — odpre in bere:
>Pridi takoj. Pred mrtev. Stric James.«
Počasi se dvignejo črne trepalnice — možje, ki so se smehljali, se prestrašijo; njihovi obrazi potemnijo. Dvoje nadnaravno velikih, modrih oči jih pogleda kakor oči umirajočega, blede ustnice se od-pro. hripave besede so se izgubile hropenju smrtne tiroze.
Potem Beata razširi roke, kakor da hoče vzleteti. Neka sila jo potegne naprej.
Nezavedna se zgrudi preplašeni Ma-\vasi v roke.
HIMAVATSKA PESEM
James VVilgard je odrl usta k ostremu odgovoru. Vendar jih je zopet zaprl in stisnil zobe, kakor bi se bal, da pride brez njegove volje zla beseda čez njegove ustnice. Mister Brinton, balasorski komisijonar, je opazoval njegov izraz; v tem razgovoru se ni počutil dobro. Zakaj se meša ta Američan, ki je drugače tako vešč, v to stvair, ki je izključna zadeva angleških oblasti? Pokašljeval je v dlan. in se sklonil čez pisalno mizo.
»Razumem vaše želje, mister VVilgard«. je tiho začel. »Vem, da žalujete za svojim edinim sorodnikom. VVell. Vendar naši preiskavi ne smete delati krivice. Ugotovili smo izvor samokresa. Ugotovili smo, -da je bil njegov lastnik visokošolski študent iz Kalkute Ali Sindh, ki je delal v vaši predilnici kot navaden delavec. Strahopetno, kakor je ta drhal v! vedno, je takoj po dejanju izginil, ver-ije-tuo v Tarah Kako morete tedaj očitati
komisijonarju Mac Ownu v Kattaku, da je nadaljnje raziskovanje ustavil kot brezizgledno?«
James VVilgard vzdihne, da so se mu široka pleča dvignila iti spet povesila. Gledal je skozi majhno okno pisarne preko akacij in magnolij na trg pred zgradbo. Tropska vročina je žehtela nad vsem, iu brneči prezračevaleč je komaj stvar-jal hladeči val sape. Trudno so rriu zdrsele oči po prostoru in obvisele na stari podobi kraljice Viktorije, prve anglešKe kraljice, ki je bila kronana tudi za cesarico Indije. Slika je bila zelo starinska, j Potem so zdrsele na šibkega komisijo-narja za veliko diplomatsko mizo in obvisele na njegovem brezizraznem obrazu.
»Well«. pravi končno. »Torej se'ne da nič več storiti. Nikak novinec nisem v te.i deželi in poznam težkoče. Ničesar vam ne očitam. Mister Brinton. Tudi Riglu Honourable Mac Ownu ne.«
»Res«, je sočutno dejal mister Brinton. »Zaslišal sem sam pol Balasorja, toda nihče ne ve nič o tem Ali Sindhu. Vi kot njegov delodajalec, Mister VVilgard, niste niti slutili, da je pravzaprav visok-o-šolec iz Kalkute. Šele mi smo to ugotovili.«
Kako bi tudi, Ali naj potipam srce vsakega svojega delavca?«
»Jaz sem mladca po naključju spoznal pred nekaj dnevi. Videl sem ga v pristanišču, kako je govoril ljudem. Verjetno pristaš zmešanega Mahatme.«
»Vi ^imenujete jVLvhatmo — zmešanega?« ’
»Yes. Otročarija je to. Nič drugega.«
»Dal vam bo še mnogo dela.
»Blaznost, sir. Predstavite si človeka, ki se hoče boriti proti Angliji z dušo! Brez orožja! — Ah!...«
»In vendar mislite, da je nasilni Ali Sindh privrženec' tega Mahatme?«
»Vprav, ker Mahatma pridiguje svobodo! Prosim vas. Mister VVilgard, kaj je svoboda?«
»Res«, pravi James VVilgard malce trudno. »Kaj bi pa tudi pomagalo, če ujamete tega Ali Siudha in ga kaznujete? Ali pa če vseli dvajset tisoč duš Bala-sorja obglavite ali pa obesite? - Nič. j Mrtvega s tem ne boste oživeli. In njegove obupane žene tudi ne boste potolažili.«
Vljudno je Mister Brinton vstal.
Resnično, žalostno naključje! Moža iij tor-oka izgubiti v enem samem dnevu-Kako se kaj počti vdova?
Stari Američan pogleda Angleža.
»Kako naj ji gre?« odvrne čez čas* »Od onega dne leži brez jasne zavest'-Živčni pretres, pravi zdravnik v Dard-shillingu — tja srno jo prepeljali v bolnišnico. Zmedeno govori!«
Nenadoma sc je razvnel. :,Če bi‘sedeli ob njej in slišali, kako govori z možem, ki je že šest tednov pod zemljo, in kako se igra z otrokom, ki se je že davno breč moči 'kje ugonobil!« OkreniI se je in šftj s hrbtom roke čez oči.
(Dnlje.)
Mar i'b o r . od 23. do 26. XII. 1b4t)
kakor na srčni črti, bo ta oseba sklenila jiespametno ljubezensko zvezo ali zakon.
Na dlani so še druge črte, ki pa so bolj postranskega pomena; naj omenimo le zdravstveno ali želodčno črto, ki se začenja navadno v bližini življenjske in usodne črte in drži navzgor proti črti glave oziroma srčni črti. če je ta črta krepka, rožnate barve in čista, izpričuje zdravo kri in dobro zdravje, bledikasta pa kaže slabotnost in bolehavost. Kdor jo ima razrezano i-n pretrgano, ta bo večkrat zbolel. Rjavkasto barvana zdravstvena črta kaže na bolna jetra iti sploh obolenja drobovja. Slednjič so tu še zapestne črte, ki, če so dobro razvite, pomenijo dobro zdravje in tudi srečo v življenju.
3
ta kat hribci raa dlani
Razen črt pa so za presojo roke važne tudi vzbokline na dlani, ki jih hiromantija pozna sedem in jih označuje takole:
1. Venerin hribec (pod palcem do zapestja); močno razvit, kaže strast in ljubezen, izredno razvit pa sanjavost*?misticizem.
2. Jupitrov hribec: normalno razvit — vedra, odkritosrčna narava. Zelo ozek: ozkosrčen in malenkosten človek. I rd hribec: izgledi na čast in slavo, mehak: oseba bo zamujala prilike za doseganje uspehov.
3. Saturnov hribec (pod sredincem): normalen — interes za resne študije; zelo širok:	melanholičen, pesimističen
značaj; zelo majhen:	brezpomembna
oseba,
4. Apolonov hribec (pod prstancem): dobro razvit kaže človeka, dovzetnega za umetnost, glasbo, slikarstvo, literaturo. Preveč razvit: bahač. Preslabo razvit: ta človek bo marsikaj započel, a ničesar ne dokončal.
3.	Merkurjev hribec: (pod mezincem): dobro razvit — trgovska nadarjenost, preveč razvit: lakomnost, lažnivost in varanje;..slabo razvit: nespreten, za življenjski boj nialo sposoben človek.
6. Marsov hribec (pod Merkurjevim hribcem na robu dlani): normalen kaže energičnega, pogumnega in odpornega človeka, premočno razvit pa gospodovalnega in togotnega človeka. Če je ta hribec povrh še teman in pretkan z rdečimi črtami, se je takega človeka treba varovati, ker je nasilen in krut. Slab Marsov hribec pa kaže. na pomanjkanje poguma in moči.
7. Lunin hribec (pod Marsovim hrib-cem dol do zapestja): normalno in dobro razvit izpričuje umetniško nadarjenega, lepoto ljubečega, k saniarenju nagnjene-1 ga človeka. Močno razvit in trd: oseba | je muhasta in krivična. Mehak: neodlo-j čnost. nestanovitnost, pomanjkanje ener- -žije. Če ta hribec ni razvit, imaš opravka z golim materialistom.
*
To bi bjii torej glavni podatki za približno presojo človeka po njegovi roki, za natančno in več ali manj sigurno presojo pa je seveda treba temeljitega študija in velike prakse, in kar je poglavitno: tudi nekaj naravnega daru za to. Hiromantov je veliko število, toda malokdo med njimi je mojster, večinoma so šuštnarji. Kakor rečeno: našim čitateljem smo hoteli podati samo nekaj navodil k čitan.iu roke. Kogar to zanima, naj se jih posluži in preštudira najprej svojo roko. Olavna je tu leva roka, desna roka samo dopolnjuje oziroma potrjuje to, kar je zapisanega v črtah leve roke. In zapomnite si tudi to: sleherni človek ima drugače začrtano roko, kakor sta tudi značaj in usoda slehernika različna.
Žena je najlepša takrat, kadar prosi (tlpttščanja ali pa sama odpušča.
(Honore de Balzac)
*
Žena je ko dobra knjiga: čim večkrat jo prebereš, tem več prikupnosti najdeš v njej.	(Mobere)
»V e 2 e r n I k«
Ljubljanski študentje;
Če te zanima, dragi čitatelj, ti bom pokazal nekaj sličic iz življenja ljubljanskih študentov, ki dajejo našemu, vedno bolj se razvijajočemu mestu, tako značilen Videz. Toda oprosti! Ne bom opisal vsega. Mnogo posebnosti in dogodivščin je skritih in se skoraj ne opazijo niti nikdar ne zvedo, razen če nisi sam udeležen. Teb ne bom opisoval, naj ostanejo tajne.
In kaj naj začnem opisovati? Ali šolo, puste profesorje in šolske predmete? Ne, dragi čitatelj! To je povsod enako in ti ie prav dobro znano.
Na promenadi, tam na Aleksandrovi cesti, . ki je takorekoč shajališče vseli študentov. Od Daj-dama in dalje do poti v rožniški gozd valovi korzo. Takole okoli pete ure popoldne, po navadi
I	im dva in dva in dve in dve, a tudi po več skupaj začno prihajati na ljubljanski \ korzo. Peta šola, višji razredi; manj akademikov, ki ložirajo okoli »Emone« zve, čer, saj zanje ne ostaja hora legaiis. In sc začne običajna pot, gor in dol in spet sem in spet tja. Ampak ne mislite, da .ie samo to. O ne! Gojijo družabnost.in marsikateri s.e seznani z marsikatero in doživlja tu na promenadi neobhodno potrebno petošolsko ljubezen. V ostalem obirajo profesorje, pa šolo hi nogomet in vojno in zmage in poraze. A prekmalu se pomaknejo kazalci ure na sedmo in tedaj je konec promenade. A zjutraj v šoli: »Koruznik, že zopet niste pripravljeni! Ali se niste ničesar naučili včeraj na promenadi? In niti pozdravili me niste, ko ste šli mimo mene! Cvek!« -A Koruznik je zvečer spet na promenadi.
Na prvem vogalu Aleksandrove, stoji vsak večer zaključena skupinica študert-tov. Ta-ta, be, na tis, kaj bi Zlata brez milijonov, kaj boš, če je treba saksofon, klarinet, boben, trombo in kaj še vse. To so naši muzikantarji. Že tretje leto ali še več postajajo tam vsak večer. Sprva so samo debatirali. Nato nabavili instrumente. Začeli so se sami učiti, skupno igrati doma. Prvi angažma, borbe s po-
klicnimi godbeniki, danes je to naš najboljši jazz v Ljubljani, sestavljen iz študentov.
Zbirališče, bolj petičnih, mondenih študentov pa je pri Petričku. Slaščičarna in kavarna.
Časniki, časopisi, slaščice, voda, prijetni prostori. Še to:, razgled na promenado. Razna stalna omizja v pritličju in prvem nadstropju. Poznani tako, stalno omizje. On in ona, dalje on, zadnje čase sam, ker se ona počasi kuja, dalje on, stari don Juan, in ona, film se' razvija ...
Kolosalni so brucovski večeri. Je že tako, da je bruc velik revež. Privoščijo si ga bajte in redni krokarji, dokler ne opravi predpisanih izpitov, hi ko pride do brucovskega večera, ko Njegova nezmotljiva cesarost Zeleni car izkaže bru-com milost, da jim otipa njihova telesca in določi njihov spol. To vam je zabave m dovtipov. Nato pa še sprevod po mestu. da pač vsakdo vidi, da si bruc. Na čelu brucmajor, sledijo bobnar, bruci z lampijoni in nato stroga komisija. Sprevod jih navadno pripelje v gostilno, in tam, ko se stare bajte in redni krokarji zalivajo z vinom, morajo bruci spiti veliko vode in mnogi kaj preslišati. A na koncu koncev je le fletno, saj je to takorekoč prvi izpit na univerzi;
Še bi se dala povedati marsikatera vesela. O pavzah na koncertih, v gledališču in o plesih in o demonstracijah in življenju v akademskih društvih. A — bi cenjeni čitatelj utegnil misliti, da naši študentje zapravljajo čas. Ne, to je samo nekaj takole veselih večerov, drugače pa čez dan, je ljubljanski študent pri resnem delu, saj ie njegov cilj, priti čim prej do kruha, zlasti če je reven študent. Iti teh je morda največ- ki se težko prerivajo skoz šole, češče lačni kot siti in ki okusijo več grenkega .kot veselega.
A kljub vsem tegobam, mladost je mladost. ona premaga vse težave, in v veseli zabavi se marsikaj hudega pozabi.
An.
Zena je ona, ki določa, okus m kulturo svojega časa.
Za sodoben dom si izbere
pSKSBS&jRarr'.
TfflgPTiT	'	>	'M
fihat«r pii
m
m !jf
-Ut/ ¥
4-KLKKTKONSK1 SUPER SPREJEMNIK
1 * I
Sodobni StudsnS
Korenov Janez je bil petošolec. Odličnjak. ki mu ni bilo para. Vsi so ga imeli radi, matere so ga stavljale za vzgled, le tovariši so zmajevali z glavami:	»Tale
naj bo sodoben študent? Saj tiči samo pri knjigah. Vsaj športnik naj bi bil! Za nič drugega se ne zmeni kot za učenje.
O	športu, politiki, gledališču se z njim še pogovarjati ne moreš. Na plesne vaje pa najbrže sploh ne bo hodil. Kako pa? Ce sreča sošolko, si komaj upa pozdraviti. Toliko, da ne zardi. Peta šola nanj nima nobenega vpliva.«
Janez je take očitke nekaj časa poslušal. ne da bi se zmenil zanje. Kmalu pa so mu začeli presedati. Sklenil je, da se bo poboljšal. V šesti se je poprijel športa. Vneto je nabijal žogo, se učil plavanja in celo za silo igral ping-pong. Buljil je tudi v šahovnico in reševal šahovske orehe. Aljehina je poznal kot svojega strica. S Keresom, toliko da si ni dopisoval. Bot vi muk mu je •bil star znanec. »Zdaj bodo gotovo zadovoljni,« si je dejal. Tovariši so že še bili, a njegovi rojaki so godrnjali:	»Kakšna je dandanes
mladina, samo šport ji gre po glavi. — Nekdaj, še dobro pomnim, je bilo čisto drugače. Res, da so študenti radi popivali, a sicer so bili fantje na mestu. Vsaj pomenil se je človek lahko z njimi. Danes pa ne slišiš drugega kot šport. Kje sta še bila Hašk in Ljubljana, kje je zmagal Železničar, kje* se bije Maraton in ali je bil izid 5:2 ali 4:3.« — »Ce jih poslušaš kako nemogoče govorijo! Saj človek kmalu pol ne razume. G samih siciljan-kali. francoski obrambi, šahu in šehu. matih in remijih čenčajo, da imam že kar polna ušesa!« se je jezil krojač Boštjan.
Janez je vse to slišal, pa je molče pogoltnil. Zaklel pa se je. da bo enkrat za
Kuzma
vselej napravil konec tem očitkom.
In tako je začel letošnje leto s sklepom. da bo' skušal ugoditi tokrat profesorjem in sošolcem. — Jadralno letalstvo je lep šport, pa tudi ugodno vpliva zlasti na mladega človeka. Torej, Janez, ce hočeš biti sodoben? Janez prikima.
—	Časi so nevarni, dobro ie če zna človek streljati. Študent se vpiše v strelsko družino. — Skavtizem vzgaja tovarištvo. poleg tega pa je taborcnje v naravi kaj zdravo. Jadranska straža budi ljubezen do morja. Pa ne samo morje, tudi ostalo domovino mora dijak poznati. Študent potuj! Janez pritrdi in postane član JS. RK in ES. — Janez, morda boš še kdaj minister, treba ti bo govoriti v zbornici. Vadi se že zdaj. Literarni krožek!
»Janez, kaj meniš, ali nodo zmagali Angleži ali Nemci? Zdi se mi. da je presneti Nostradamus- le uganil. Kakor je videti, se vojna ne bo končala tam kjer se je začela. Kaj se ti zdi?« Joža je ves v politiki. Janez pa molči. Res. treba bo citati časnike. Sicer se kar osramotim.
»Koren,' si bral »Samorastnike«? Kaj se ti zdi? Ti, ampak tista Kranjčeva Povest o dobrih ljudeh«. Ta mi je bila na moč všeč,« mu navdušeno govori Tone. - »Si žc čital »Mlakarjeve spomine«? Do solz sem se nasmejala. Imenitni so. Ali ne?« ga sprašuje Olga.
»Ali si videl »Damo tropskih noči« z Robertom Taylorjarn? Manon mi je ugajala. bi toalete! Pa tudi tehnična plat! Le kdaj bodo vrteli Marijo Stuart« z Žarah Lcandrovo? To bom šel na vsak način gledal. Boš šel z menoj?« ga vab: Peter. »Saj res. kino je tudi še na svetu. Moj Bog, tudi to je treba, če hoče biti človek sodoben. In jutri je matematična!« Janez
iiša manufakture
1. C. Maver
Največja izbira tekstilnih novitet		
	Prodajamo satno kvalitetno blaijo	
		Naročajte vzorce po pošti
		
		
3HBI0 d. z o. z. L|UBt.)ANA, Miklošičeva cc?.?a 7 RAB!OVAL, LIHBLfANA, RaimaLtiova tt-ica ž:$ AMTCN »REMEC, CELIH, MitthsSiševa ulica 2 L. LU5ICKY, MARIBOR, Koroška cesta 11
vzdihne jn gre zvečer v kino. A giej smola! Pri blagajni ga-vidi profesor. Kora legaiis! ‘Polivala v dijaško knjižico! Je Ptič hudo, če profesor ne razume, da mora biti človek sodoben. A kaj zatok Zdaj je tudi on potrjen in slovesno sprejel v vrste sodobnih študentov. It.ir mso mečic solze.
Na poti v šolo ga dolili- tovariš Milko: »Janez, si bil .v teatru: Gorkega Na dnu«? Krasno, ti rečem. Pa popoldne na koncertu?« — -Ne! »Skoda, sijajno je bilo. Lahko ti je žal«
Popoldne pa začne pošteno pihati. — Presneta reč. le kaj bo letos z zim '.? Noče, pa noče snežiti. Se nekaj.tedno\ m Božič bo tu. Snega pa nikjer. Ampak le počakaj, oh prvi prilik; jo mahnem,na Sv. Planino. Ce boš šel z menoj, te bom kristijanijo naučil., 11111 prigovarja K»rl. Koren uvidi: Smučanje je lep in zdrav šport.
»No, Koren, kolikokrat ste bili pa vi na Triglavu?- ga vpraša dobrodušni profo-sor zemljepisa, navdušen planinec. Janez odkima, da še ni bil Da vas n; sram! Študent mora poznati vse kozje, stezice ■svoje domovino Poleti ve- vzamem s seboj na Kamniško sedlo in Stol.« Dekleta pa se začno hihitati.' Ce č«n\ „ preveč !;^:i po hribih, štofasto hodi, plesat!
V	nedeljo po plesnih \ ajah. Ti Janez, si že plčsal s Sonjo? To ti je pimčka. Pa kako pleše. S\ving ji že tako gre! T i-nc in Zora pa valček tako vrtita, du »m-b že nekajkrat trčili skupaj. Ampak red kar hočeš, čeden par sta mežika 1 Janez povesi glavo. Mea cttlpa! Si- v i mu je popolnoma zmešala glivo, ITu v ga zafrkavajo, ker ji ponriga ' kitm ftlore, Le to ga jezi. da n,- m	ti
z njo, kolikor bi rad..Zla«;: z do; kiA. ■::> so plesne vaje skrajšali. M ,rja in /a M -klavža kaj. boijše, se tolaži, pa i,- res 1:' •. Saj to se je pri Janezu utdi.po.iualo. Bivši odličnjak je ob komeren.." prinesel domov štiri c veke. Pa ka /ato! Posla je sodoben, posta! ie študent iu odslej To tudi pri dekletih hitel najbrže več uglcTi.
Doma pa s tem niso bili uje kaj zadovoljni. Grdo so ga gledali in zmm/vaii z glavami. Oče pa ,ic godi pril:	1 ik «
ie Janez i/premeni! Včasih je lil odličnjak.« Že, a ni h ; sodoben dijak. ? -doben?! Nepotrebno! Janez IvT" :> vzdihne. Koliko žrtev je bilo cene. Ta sc je dokopal do ugleda v la/redu in zdaj? Nekaj v je pa ie prid »bil; rkuhrač spoznanje, da ima Ribničan le nrav: »Ce se enemu prikloniš, pa drugemu hrbet pokažeš!
Stran 18.
»Večernik«
Maribor, od 23. do 26. XII. 1^40
Zadnie vesti 23. Xil. 1940
Halifax veleooslanik v Washingtonu
‘ v	*
Dosedanji angleški zunanji minister odhaja v USA zastopat Anglijo — Vo^nl minister Eden njegov naslednik — Magesson pa novi vojii minister
LONDON, 23. dec. Reuter. S'noči je bilo uradno objavljeno, da je dosedanji zunanji minister Velike Britanije, lord H a-IIfax, Imenovan za veleposlanika v VVashi. gtonu. Na njegovo mesto v angleški vladi je prišel dosedanji vojni mini te/ Anthony Eden. Dosedanji minister za kolonije- viokaunt C r a n b o r n e, je dobil baronski naslov ter mesto v Zgornjem domu, ki je zvezano z važnimi po;ebn:mi nalogami. Mesto vojnega ministra je do-
bil David Margesson, do:edanji glavni tajnik konservaiivne stranke. Imenovanje lorda Halifaxa za veleposlanika je najboljše odjknllo v Angliji in Ameriki. Po.tdarjajo, da je najprpravnejša o:eba za to mesto, ker je s pokojnim Chamberlainom dolgo vodil politiko pomiritve ter codeloval v Monakovem in drug'h podobnih aktih. Kot tak bo s svojo novo politiko lahko prepričal Američane o pravilnem stališču angleške vlade. Anthony
Eden ima 43 let L. 1935. je postal prvič zunanji minister ter je bil v zadnj h 84. letih najmlajši angleški zunanji minister. Od letošnjega maja pa je vojni miniJer.
V/ASHINGTON, 23. dec. Associated Press. V ameriških političnih krogih s.e smatra, da je lord Halifax iz tr^h vzrokov imenovan za veleposlanika. Glavni vzrok je bi! Edenov prihod na položaj zunanjega ministra. To se postavlja vw zvezo z [ Edcnovim stališčem do Rusije, ki ga že
Nemci pripravljajo napad
LONDON, 23. dec. ZPV. Kakor izjavlja- i letalstvo. Navzlic težkim izgubam na
jo na poučenem mestu, se vrši v Nemč'ji velik premik’ čet, pa tudi razni drugi znaki dokazujejo, da se Nemčija pripravlja na neko vojaško akcijo, ali celo na več akcij istočasno. Ni izključeno, da bo nemško vrhovno vodstvo skušalo poizkusiti splošni napad na Anglijo že v najbližjem času, ker se zaveda, da se razmerje sil med d.žavama osi In Ang:ijo stalno spreminja v korist slednje. V Londonu pa izjavljajo s tem v zvez! da j Anglija popolnoma pripravljena na vsak napad in ga bo temu primemo sprejela.
MOSKVA, 23. dec. Ass. Press. Sovjetski list »Trud« pravi, da bo invazija Velike Britanije zelo težka, dokler bo Anglija imela premoč v mornarici in nezlomljeno
obh straneh je računati z dolgo vojno. 2e s prvim dnevom, ko je Italija stopila v vojno, se je videlo, da ne bo mogla vzdrževati zvez v vzhodnem delu Sredozemskega morja in s svojimi kolonijami v Afriki. Angleške ladje v Jadranu so nova
nevarnost. »Krasnaja Zvezda« pa razpravlja o bitkah v Libiji ter pravi, da je za Angleže večjega pomena število ujetnikov ter razbitje posamezni divizij, ki se ne dado nadoknaditi, od števila kvadratnih kilometrov zasedenega ozemlja.
Nemški protest proti politiki USA
BERLIN, 23. dec. ZPV. Zastopnik zunanjega ministrstva je podal v soboto zastopnikom tiska zelo ostro izjavo kot odgovor Nemčije na povečanje ameriške podpore Angliji. USA so se postavile odkrito na stran Anglije in sovražno nasproti Nemčiji. Tak položaj postaja nevzdržen. Posebno pa je izrazil nezado-
VABILO
NA NAROČBO!
Naročnina na mesec po poiti
V teku dveh in pol leta smo povečali obseg »Večernika« ob delavnikih od štirih na 8 strani, sobotno-nedeljske številke pa od'šestih na 16 strani. Obseg prazničnih številk »Večernika« smo dvignili na 32 strani.
V teku dveh in pol (eta smo dnevno naklado »Večernika« popetorili, naklado sobotno-nedelj-skih številk pa celo posedmorili. Avgusta leta 1938. smo začeli tiskati »Večernik« v 3400 izvodih, že v 50. tednu letošnjega leta pa smo v rednem tisku ^Večernika« dosegli naklado
?4.590
izvodov. Letošnje izredne praznične številke bo treba tiskati nad
Dostavljen po naiem razna šalcu
37.(03
Posamezna
številka
1
din
3o?" rrofoikc sprejemalo:
izvodov.
Trudimo se, da bo »Večernik« čim prej najpopolnejši slovenski dnevnik, ki bo po vesteh in po kakovosti vsebine vzor slovenskih listov.
Trudimo se, da postane »Večernik« najbolj pri-jubljcni in največji ljudski dnzvnik, ki bo v ponos severni Sloveniji, v korist vsem Slovencem, naši jugoslovanski državni in nacionalni misli pa v pomoč.
Dosedanje naročnine nismo povišali, niti cene za posamezne številke. Povišati tudi ne nameravamo, dokler bo naklada »Večernika« tako rastla kot do sedaj in dokler nas ne bo v to prisilila še bolj katastrofalna draginja.
Vabimo Slovence, da nas v našem prizadevanju podpro. Vabimo jih v krog naših novih naročnikov. Stare naše naročnike pa kot prijatelje našega lista prosimo, da nam vsakdo od njih tudi v svojem interesu pridobi za novo leto vsaj še enega novega naročnika.
,,Večernik" v sleherno s!ovens?'c h’?ol »VEČERNIK«
Uprav? »Večernika« v Mariboru, Kopališka ulica 6, tel. H5-G7 00 (77 Poslovalnica »Večernika« v Ljubljani, FmneiS\-ansl;a uli"a 0, tel. 45-91 Poslovalnica »Večemika« v Celju, Prešernova ulica 3, tel. 200 Poslovalnica »Večernika« v Ptuju, Cučkova hiša.
voljstvo z namero o odstopitvi interniranih ladij Angliji. Oblika te izjave je bila taka, da je treba pričakovati močno poostritev odnošajev med Nemčijo in USA.
dolgo zastopa. Znano je, da je poteg Lloyda Georgea Eden najbolj vnet za sodelovanje z Rusijo. TuiJi v Moskvi polagajo na njega veliko nad. Drugi vzrok je odstranitev iz vlade zadnjega ostanka Chamberlainove politike. Tretjič pa zaradi tega, k_>r je bil lord Halifax kot član »clivedenske stkupine«, kateri na čelu je lady Astor. Ta skupina si je dolgo priza-\ devala najti pomirjenje in sodelovanje z j Nemčijo.
NEW YORK„ 23. dec. Reuter. Uradnega odgovora na nemške izjave o air-e-riški vojaški pomoči USA Veliki Brta-niji še ni bilo, vendar pa se vidi iz soglasne reakcije ameriškega tiska, da je o položaju dobro informiran. »Ne\v York Times« pišejo, da ni mogoče s pretnjami izpremeniti ravne črte ameriške zunanje politike, k| je: pomoč Angliji do zadnjih mej možnosti. List pravi, da sta obe stranki in ves ameriški narod za čim večjo materialno pomoč Angliji.
NEV/ YORK, 23. dec. Reuter. Predsednik odbora za finančno rekonstrukcijo USA, Jesse Jones, je izjavil, da ?e Amerika šele sedaj začu+ila vojno psihozo. Kmalu bod vse ameriške tovarne delale 24 ur na dan.
Zopet več'i leta!ski napadi
BERLIN. 23 dec Ass. Press. Nemški bombniki so včeraj napadli z doslej neznano silo Liverpool in Birlienhead ter naredili veliko požarov v obeh mestih. Nemško vojaško poročilo pravi, da so italijanska letala sodelovala pri napadu. Napadeno je bilo tudi pristanišče Har-vvich.
LONDON, 23. dec. Reuter. Angleški bombniki so v noči med soboto in nedeljo ter sinoči napadli sledeče cilje v Nemčiji: GelSenkirchen, Koln, Mannheiin, nadalje Rotterdam, Calais, Ostende, Vlis-singen, WilhelmShaven in Lorient v Franciji. Glavni cilj napadov so bile rafinerije petroleja in železniške zveze.
Sesti dan obleganca Bardi‘e
RIM, 23. dec. ZPV Italijani poročajo z r.frišklh boj šč, da se nadaljuje v Cirenaj-kt topniško obstre jevanj in ja tudi letalstvo zelo aktivno. Italijansko letalstvo je zopet' izvršilo vrsto uspelih akcij in pri tem uničilo tudi več sovražnih lelal.
KAHIRA, 23. dic. Reuter, šesti dan obleganja Bard je je potekel v znamenju dovažanja angleški čet. Maršal Graziani ni po:lal nobene pomoči obkoljeni posadki v Bardiji.
j KAHIRA, 23. dec. Reuter. V teku zadnjih 24 ur so angleške čete pred Bard’jo 1 dobile pojačanja, ki še vedno prihajajo.
| KAHIRA, 23. dec. Ass. Press. Napadi . angleške vojske v Libiji se nadaljujejo se-I daj polig obleganja Bardije tudi na raz-(ne postojanke italijanske vojske dalje v notranjosti puščave. Tako so Angleži med drugim zavzeli tudi zelo važno oazo Džarabuk.
Napad na Reko in Sušak
1 ZAGREB, 23 dec. ZPV. Iz poročila kabineta bana Hrvatske posnemamo, da so bila včeraj ponoči ob 1.30 nad Suša-i kom tuja letala, ki so metala bombe. Lažje ranjenih je 7 oseb, povzročena je tudi materia’na škoda. Uvedena je preiskava, i LONDON, 23. dec. Ass. Press.. Angleška letala so napadla Reko v Italiji in Izmetala nanjo nekaj bomb, ki so zadele cilje.
POLOŽAJ NA ALBANSKEM BOJIŠČU
ATENE, 23. decembra. Reuter. Grško uradno poročilo pravi samo, da so v Albaniji lokalni spopadi. V Atenah zatrjujejo, da je sedaj H mara popolnoma v dosegu grških topov, položaj italijanskih čet pri Tepeleniju in Klisuri pa je nebran-Ijiv.
RIM, 23. decembra. ZPV. Iz Alban je poročata, da je itn!5jansk? vojska odbih vse grške napade in tudi sann izvršila več ufife,!h protinapadov. Skupaj z vojsko na kopnem nastopajo tudi letalske
isjHV"	ČETE	y	|?OWTNf Tl
BU\'AP^TA. ?3. dec A A V Tem^š-var so rr1s’c n In 18, dfe»«bra rov'0
 vr,Mre; N“hov ko-
*,rnd".!t ]c general Haber.
LETALSKI NAPAD NA MESTRE KAHIRA, 23. dec. Reuter. Angleški bombnik iso v soboto ponoči dosegli nov rekord v zimskem poletu. Preleteli so okoli 2200 km v mraza 35 stopinj do Benetk, kjer so napadli petrolejske rafinerije v Porto Marghera, ki ležijo na celini v bližini železniške postaje Mestre. Bombe so zadele v polno.
ITALIJANSKI OČITKI VICHYJU
RMI, 23. dec. Ass. Press. Italijanski magacin »Rassegna Italiana« obtožuje vi-chyjsko vlado, da komplotlra z generalom de Gaalleom ter da ima namen združiti francoske afriške posesti z ozemljeni, ki ga ima pod oblastjo general de Uaulie. »Rassegna Italiana« pravi, da bi francoske in angleške posesti v Afriki tvorile ogromen blok. ki bi bil namenjen za ra' nad na Ita'i;o
DVE BOMBI NA ŠVICO BERN, 23. dec. Ass. Press. Neidentificirano letalo je vrglo nocoj bombo na švicarsko vas Hoengg, ki lež okoli 8 km severnozahodno od Curiha. Razdejala je neko hišo in raniia več prebivalcev. Druga bomba je padla v bližini neke avtomobilske tovarne v Cur:hu, vendar ie povzročila le malo škode.
NEMŠKO LETALO NA IRSKEM
DUBLIN. 23 dec. P..-u‘er. Na irsko szeniljč ie padlo angk ':o letalo. Pilot i« interniran.
TOOTOOr
hem snegu. V zimski naravi se često ustavljamo, da prisluhnemo tišini, ki vlada v čarobnem gozdu.
Poglejmo še v druge predete Sloveni. Iz Mozirja v Savinjski dolini je dobre ure vzpona na Mozirsko planino, ki
■MK!: ' - "	-	'"P
Prekmurska vprašanja
Cks b. primerjali razne pridobitve Prek-j enot na podlagi zastarele in netočne ma-murja v teh dvajsetih letih življenja v.džarske katastrske izmere, je nepravilno svobodni državi, bi prišli do zaključka. I in nesocialno. Današnja katastrska evi-se je pri vseh delih najmanj upošte-1 denca ne odgovarja dejanskemu stanju, valo gospodarsko-socialno delo na pode-j Prekmurski kataster je zastarel in kot želju, ki je v bistvu življenjskega pome-j tak je nujno potreben obnovitve!
na za celo Prekmurje. Ne smemo sicer .prezreti pozitivnost različnih gospodarskih in javnih pridobitev Sobote, kot središča Prekmurja, toda podeželje je še v vsakem oziru potisnjeno v ozadje.
Med splošnimi javnimi deli sta predvsem nujni dokončni regulaciji Mure in daykj_ Kultume in 0,bjcktne Spreinembe. Ledave v celem toku. Znano je, da tvo- ki mnn(m	„a
V zvezi s katastrsko novoizmero, eventualno z reamfoulacijo, je nujno potrebna tudi klasifikacija, ker je prav zaradi zastarelosti katastra, ki med vojno ni upošteval kulturnih sprememb, danes mnogo kmetov, ki so preobremenjeni z
rijo najrevnejši predel Prekmurja ravno tista naselja, ki so v neposredni bližini teh dveh vodnih žil. Vsako leto Mura in Ledava poplavita ogromne komplekse sveta in je gospodarjenje spričo teh vsakoletnih elementarnih nezgod skoraj nemogoče. Tudi prometne vezi teh krajev z ostalo Slovenijo so zelo slabe. Z regulacijskim delom bi bilo nujno potrebno izgraditi in izboljšati tudi ceste. Današnje ceste so za večji promet — posebno pozimi in v jeseni — skoraj neuporabne. Tudi vzhodni in jugozapadni predeli terjajo isto. Pri Hotizi bi bilo potrebno zgraditi novo cesto, kakor tudi most čez Muro. Ta predel, ki je zaradi stalnih poplav popolnoma močvirnat, je potreben tudi načrtnega izsuševanja, kar bi bilo nujno tudi pri vseh ostalih obmurskih predelih.
Zelo važno je tudi dokončna ureditev zemljiških razmer v zvezi s katastrsko izmero in strokovno klasifikacijo zemlje.
Obdavčenje posameznih gospodarskih
ki mnogo uplivajo na višino davka, se bodo morate v najkrajši bodočnosti urediti s kontrolnim klasificiranjem.
Da se ne dotaknemo pomanjkanja šolskih zgradb in šolstva sploh, tako v Soboti, kot tudi v ostalem Prekmurju ter drugih del na izgraditvi Sobote, ki še vedno tvorijo preobširen načrt za javna in gospodarska dela, si oglejmo nekaj prav vidnih zaprek, ki ovirajo normalni razvoj Sobote. Poleg primerne postaje, ki je doslej zaradi svoje lege še vedno večja zapreka razvoju Sobote, je nujna tudi kanalizacija. V bodoče bo pri izgraditvi in razširitvi Sobote treba upoštevati terenske prilike in temu primerno graditi stavbe Urediti bo treba tudi soboško pokopališče, saj je najlepša lega Sobote proti Rakičanu zaradi pokopališča zapostavljena. Ta teren je tudi prikladen za kanalizacijo. Pokopališče bi trebalo prenesti. Isto velja seveda tudi z izrealitskim pokopališčem, kjer bo v nekoč stala soboška bolnišnica. — ko.
Snežne razmere
v naših gorah
z sodobnimi TUNGSRAM KRYPTON
žarnicami! Zadovoljni bodete, ker bo razsvetljava boljša, poraba toka pa manjša.
BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI!
Mraz je pritisnil, vse ie trdno zmrznjeno in na podlago je zapadel suh sneg do višine 25 do 30 cm. Za smučarje bo torej tudi letos preskrbljeno. Še nekaj dni, navezali bomo smučke in stopili po su-
da v
skih Alp na jugu pozdravlja Snežnik z vso Notranjsko, na drugi strani Grintovec itd. Povsod v bližini smučišč najdeš udobna zavetišča Slovenskega planinskega društva.
3 ie
tam časten uspeh. Izmed važnih kulturnih dogodkov je predsednik omenil gradnjo moderne galerije in vseučiliške knjižnice, postavitev kraljevega spomenika v Zvezdi in ustvaritev monumentalnih Žal. Letos je dobila Ljubljana tudi glasbeno visoko šolo, zdaj gredo prizadevanja še za ustanovitev umetnostne akademije. V Mariboru bo skoraj dovršena obnova mestnega gradu, tam pripravljajo za prihodnje teto tudi odkritje spomenika kralju Aleksandru.
Po poročilih tajnika dr. Ložarja In blagajnika msgr. S t e s k e je bila dana razrešnica staremu odboru, ki je bil nato ponovno izvoljen. Za častnega člana je bil izvoljen prof. Strnen. Sprejet je bil še predlog, naj izhaja društveni »Zbornik« odslej štirikrat na teto. Z občnega zbora so bile poslane vdanostne brzojavke kralju in knezu namestniku ter pozdravi ministru dr. Kreku, banu dr. Natlačenu, škofu dr. Rožmanu in mestnemu predsedniku.
DOM SPI) NA KOMNI SREDI KRASNIH SMUČIŠČ
Vprašate, kam naj krenete? Izbire obilo. Krog in krog Bohinja leže valovite planote, samotna pota vodijo skozi zasnežene gozdove vsaka ima svoj posebni čar. Ta zemlja je ključ do smuškega raja - Komne. V velikem^ polkrogu se vijejo Bohinjske gore od Sije in Vogla preko Podrte gore in Bogatina tja čez Kal in Lope.
Živahno vrvenje bo v prihodnjih dneh tudi v okolici Kranjske gore in Rateč. Ure vzpona na Krvavec iz Cerkelj so bogato poplačane; čim višje se dviga?, tembolj se odpirajo razgledi na vse strani. na Gorenjsko z belimi vrhovi Julij-
znana po prostranih smuških poljanah. Ze v bližini Celja so ugodna terišča pri Celjski koči. Pohorje pa ima posebno pozimi še prav posebne čare. V jutranjem soncu se lesketajo snežni kristali ob pot od Mariborske koče do Ruške koče, hitro drsijo smuči mimo zamrznjenega Šumika proti Klopnem vrhu in dalje pro ti Pesku, odtod mimo Ribniških jezer do znanega Seniorjevega doma, ki ima v svoji okolici najprostranejša smučišča; v drznem smuku privoziš na Pungart, do koče pod Kopo. dalje proti Slovenjgrad-cu, še kratek skok na Kremžarjev vrh — in vso krasoto Pohorja si videl v treh ali štirih dneh.
Liubl.ansko umetnostno
zg dovkiskc društvo
V knjižnici ljubljanskega muzeja je [važnejših dogodkov na polju imelo umetniške-zg-odovmsko društvo redni občni zbor. ki ga je vodii predsed. d r. W i n d i s c h e r V pozdravnem govoru je predsedn>k počastil spomin b.la-gopokojnega dr. Antona Korošca, nato je podal pregled društvenega delovanja in
siovensKe
umetnosti in kulture. Zlasti živahna je bila likovna umetnost, ki je prirejala razne razstave tako v slovenskih mestih, kakor tudi v Zagrebu in Beogradu. Slovensko slikarstvo je bilo zastopano tudi na razstavi v Benetkah in je doseglo
Pokopališko vprašanje
v Lučah
Pred leti je bito naše pokopališče razširjeno v strnjenem naselju, kar je popolnoma protizakonito. Ljudska šola s 150 učenci je nizko tik pod pokopališčem in ob deževju je obdana deloma z vodo, ki se odteka z in izpod razširjenega pokopališča. Štejemo v čast bivšemu šolskemu upravitelju Lužniku, ki se je naj-energičnejše boril, ne oziraje se na desno in levo, proti razširjenju pokopališča. Prepričani smo, da bi do protizakonitega razširjenja ne prišlo, ako bi bil on v odločilnem času še v Lučah. Že desetletja je vodnjak ob šoli pokvarjen in prav je to, saj je boljše, da je 150 otrok brez pitne vode, kakor pa da bi bili izpostavljeni nevarnosti okuženja s slabo vodo. Ob priliki kolavdacije pri razširjenju pokopališča v jeseni teta 1937 je bila komisija opozorjena na protizakonitost razširjenja ter na nevarnost okuženja, toda brezuspešno. Še do danes se ni začela akcija niti za gradnjo vodovoda, niti za kanalizacijo naše vasi. Šolski otroci so še vedno brez vode. ob nalivih pa so okrog šole umazane luže.
SAMO PRVEGA V MESECU BERAČI
V Doboju živi star možakar, ki se že od mladosti preživlja z beračenjem. Toda ni navaden berač, ker prosi samo vsakega prvega v mesecu. Ima poseben sistem beračenja. Višino milodarov je sam določil, dobrotnike pa ima večinoma v vrstah državnih uslužbencev. Starejši in bolje plačani mu morajo dajati po 2 do 3 din. mlaiši on po en din na mesec. Če opazi, da si ie kdo kupil motor ali kolo. mu zviša milodar Če opazi, da mu kdo dolguje mesečni prispevek, ga terja naslednji mesec za oba obroka. Ker je njegov način beračenja podoben pobiranju davkov, so ga nazvali za eksekutorja.
Elektrifikacija
Ptujskega polja
Četudi vodi po vsem Dravskem in Ptujskem polju glavni daljnovod elektrarne Fala že dolgo tet, večina vasi in krajev tudi v bližini tega daljnovoda ni mela doslej električnega toka, ker vkljub večkratnim poizkusom do elektrifikacije posameznih krajev ni prišlo. Manjkalo je na eni strani pravilne organizacije, na drugi pa potrebnega denarja. Ptuj z bližnjo okolico je bil elektrificiran pred 15 teti in sicer na ta način, da se je osnovala posebna zadruga, ki si je s posojilni nabavila potrebna denarna sredstva za krajevno omrežje in transformatorske postaje. Električni tok kupuje elektrarna od Fale. Znano je, da je imel Ptuj do-sedaj najnižjo tarifo za tok v dravski banovini. Z nizko prodajno ceno se je zadrugi posrečilo dvigniti konsum do take višine, da znaša sedaj mesečna poraba povprečno 70—80 tisoč kWh. Poleg tega pa je zadruga odplačala tudi vse velike investicije v svoje krajevno omrežje in začela z akcijo na razširitvi elektrifikacije tudi na širšo ptujsko okolico. V zadnjih letih je elektrificirala Sv. Vid, Pobrežje, Hajdino, Lancovo vas, Jurovce, Tržeč in Podlehnik. Skupno z elektrarno Fala je imela v načrtu tudi nadaljnja elek-triticijska dela. Lani je nastal zastoj.
Pomanjkanje in podražitev petroleja pa nujno zahteva nadaljevanje dela. Banska uprava je zaupala elektrifikacijo Ptujskega in Dravskega polja Zadružni elektrarni v Ptuju m Fali. Končuje se nova trasa Spuhlja, Zabovci, Markovci in Nova vas. Vse predpriprave z. nadaljevanje tega voda po Ptujskem polju (za traso: Bukovci* Stojnci, Muretinci in Zagojiči) so v polnem teku.
Vzporedno z deli na levem bregu Drave pa organizirajo in pripravljajo projekt tudi na desnem bregu Drave Predviden je daljnovod iz Rač do Majšperka. Iz njega bi se napajala krajevna omrežja Strgojnci, Šikole, Pangerci, Jablane, Cirkovce, Dragonja vas, Pleterje, Župeč.ia vas. Sv. Lovrenc. Apače.. Ptujska gora' in Majšperk. Vse krajevne oblasti teh vasi so zaupate elektrifikacijo Zadružni elektrarni v Ptuju na ta način, da postane vsak posamezni konsument njen član. Za kraje med Hajdino in Zlatoličjem ter Slovenjo vasjo pa pripravljajo statistične podatke in potrebne načrte.
Interesenti prispevajo zadrugi v ra/.-merju investicij in prijavljenih izvodov posameznih luči svoj prispevek za krajevna omrežja Tudi banska uprava daje za te investicije znatne podpore. Ker morajo biti vsi konsumenti člani take zadruge, nastaja menda največja zadružna ustanova te vrste v banovini, če ne v državi.
Krst ciganov
V Gornjem Zebancu pri Čakovcu je bilo te dni svojevrstno cigansko slavje: slavili so krst velike ciganske družine. 16 ciganov je naprosilo vaškega župnika, da jih je krstil. Ob tej priliki so bite tudi štiri ciganske poroke, seveda v cerkvi. Ta slovesnost je zbrala vse vaščane, ki so nanosili ciganskim nevestam mnogo I darov. Gostili so se dan in noč.
Dotrpela je naša zlata, dobra mamica, babica, prababica, tašča in sestra, gospa
Marija Bračič
vdova po nadučitelju
Pogreb nepozabne bo v torek dne 24. decembra ob pol 15. (3.) uri popoldne iz kapelice na Pobrežju v rodbinsko grobnico.
Rodbine: Bračič, Re'vat, Arko, ličar, Kirbisch, Berce, Hollborn
Maribor, Pilštanj, Sv. Trojica, Sv. Lenart, Dunaj.
Z novim ietom se obeta zvišanje nekaterih davkov. Takoj 1. jan. bo zvišan davek na poslovni promet za 20% (doslej stopnja 2.5. odslej 3%); posledica bo zvišanje skupnega davka na poslovni promet. Luksuzni davek bo zvišan od 25 do 100% (doslej je bila stopnja 12—22%, iova bo od 15 do 40%). Zvišane pa bodo tudi trošarinske stopnje skoraj za vse predmete, ki so podvrženi državni tro-
šarini (sladkor, kava, žarnice, električni tok, plin za razsvetljavo, špirit, bencin in mešanice, plinsko olje, olja in tolšče za mazanje, surova in neprečiščena nafta, trošarina na cement in hidravlično apno, pivo, vino, izvlečki, esence, eterska olja. liker, .konjak, rum). Zvišane bodo tudi nekatere takse, predvsem za prenose ter za prošnje. Carinski azio bo 15 din (doslej 14 din) na 1 zlati dinar.
' Vesele božične praznike in srečno Novo leto 19-10 že!i veletrgovina Alojz Mastnak, Celje, Gosposka ulica. Jla debelo! Na drobno!
* Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim cenj. strankam Koibezen Franc, manufaktura, Celje.
Gumištambiljc dobite pri graverju Vili-baldu Veber. Celje, Dečkov trg 5.
* Vesele božične praznike in srečno Novo leto vošči vsem svojim odjemalcem podružnica Učiteljske tiskarne v Celju.
m. Odlikovan je bil s kraljevim ukazom mariborski odvetnik dr. Rudolf Ravnik z redom Jugoslovanske krone lil. stopnje za svoje zasluge na nacionalnem, kulturnem in gospodarskem- polju ter za zasluge pri ustvaritvi hrvatsko-srbskega sporazuma.
m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 21. do vključno 27. decembra Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85 ter lekarna pri sv. Roku, voga) Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32.
Narodno gledališče
Ponedeljek, 23 decembra: zaprto.
Torek, 24. decembra: zaprto.
Sreda, 25. decembra, ob 15.: »Pikica in Tonček«. Znižane cene. Ob 20.: »Habakuk«, Premiera. Izven.
Četrtek, 26. decembra, ob 15.: »Na cesaričin ukaz«. Znižane cene. Ob. 20.: »Habakuk«.
Kino
* Grajski kino. Danes biser češke Ulmske umetnosti. ..Skušnjava". Naš božični spored ,,Dva divja goloba".
Grajski kino. Za božične praznike prinaša prekrasen film »Dva divja goloba«, sijajen planinski film po Ganghofer-jeveni romanu. Paul Richter, Karin Hardt, in naš rojak ivan Petrovič.
* Esplamuie kino. Odličen nemški vele-napeli film „Trije Kodom". Najboljši akrobatski svetovnoznani trio izvaja v filmu vratolomne akrobacije.
Esplanade kino. Božični spored sijajna veseloigra polna humorja in zabave: »Gospodar v hiši«. Hans Moser, Leo SJezak, Maria An-dergast. Sledi veliki glasbeni in ljubezenski film »Ljubavni sen«.
o. Trpežne nogavice in perilo vedno na zalogi zelo ugodno pri Mirku Brečku, Maribor, Aleksandrova c. 23.
■ Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“.
* Nagli tempo našega časa zahteva od nas prekomerni duševni in telesni napor. Zato moramo paziti zlasti na prehrano, ki naj bo lahko prebavljiva, pri tem pa krepilna in zdrava." Zlasti važno je, da pazimo kaj zav-žijemo zjutraj in zvečer. Čaša toplega »EMONA« čaja Vas ne bo nikoli razočarala, ker je to resnično zdravi, cvetlični čaj, ki Vam nudi tudi z dodatkom mleka, citrone, ruma ali žganja, prijetno pjačo. Toda samo pravi »EMONA« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Bahovec v Ljubljani. Dobi se kovsod.
očala ? ...
Hipi. optik p@t@En
* Union kino. Do vklučno danes »Trije bratje siromaki«, z znamenitimi komiki brati Ritz. Zabava in smeh. — Torek radi onrme zaprto! — Naš božični spored! »Andy Hardy na divjem zapadu«, velefilm napete vsebine z znamenitim mladim igralcem Micky Ronev-em v glavni vlogi.
Union kino. Božični spored veliki pusiolov-ni in zabavni covbojski film »Hardy na divjem zapadu«. Micki Ronej v glavni vlogi. Sledi velenapeti kriminalni pustolovni film »Psoled-nji gangster«.
m. Poceni meso je prodajal v Studencih mesarski pomočnik Avgust Kolar v »črni mesnici«, ki so jo sedaj odkrila oblastva ter ugotovila, da je prodajal te dni 7000 din vrednega vola, ki ga je ukradel v Nasovi pri Apačah ter pripeljal v Studence’. Sumijo, da ima na vesti še več takih slučajev.
OGLEJTE si veliko zalogo
KORTIN O - radio in BRAUN aparatov
pri tvrdki
A. BSRKE
L I u b I ja n a, Mestni trg 9
POUK
RUŠČINA SAMOPOUK
za odrasle na podlaia nemščine (Methode Toussaint-Langenscheidt ■ Unterriehts-briefe, Selbstunterricht fiir Knvachsene), do sedai najboljša metoda za vse, ki žele temeljito obvladati svetovni iezik največjesa slovanskega naroda. Kompletna izdaja se proda za polovično ceno Maribor. Aleksandrova cesta 40 21230-21
IŠČEM PROFESORJA
za nekoliko pomožnih ur latinščine Ponudbe z navedbo honorarja i/rosim pod ^Dovršen izgovor« na okI. oddelek Večernika«.	21368-21
PRIDELKI
Prodam večjo množino SENA
in otave sladke, vino, plemenskega bika- 1 leto starega, teža 400 kk'. Marija Gamse r, dvorska. Zg. Kungota.
21288-23
GONILNI .JERMENI
7 in 10 cm široki poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	21335-28
ŽIVALI
Prodam
2 KOBILI
muricodolske pasme, 6 let stari, srednje težke, prvo- i vrstni za vprego Ogleda se r/ri E rane IVUuzel. Bistrica uri Rušah.	21240-24
RAZNO
TVOJA SLI K A
V LEPEM
OKVIRJU
N A J L E P S E BOŽIČNO DARILO
VAHTAR
TYRSEVA ST. 7
NEMŠČINA
ITALIJANŠČINA.
FRANCOŠČINA
»o lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Gregorčičeva 3, pritličje desno (nasproti realke).
I 21367-21
VOZILA
Prodam
AVTO STEYER 55
skoraj nov- v odličnem stanju. Naslov v ogl. odd. »Večernika«	21277-22
— —    ;---------------------
B M.V ' MOTORNO KOLO |
351) ceni, tipa 39, v izvrstnem I stanju m; proda za ceno din ; 1 i,0ih>	lzv,e se n.i Tržaijk
.•usti .-><• dvorišče. 213(>ti-22 1
VEVERICE, DIHURJE. LISICE
kune. zajce in vse ostale vrste diviačin kupujem po uaivišiih dnevnih cenah. Sprejemam v strojenje in bar vanje. Peter Scmko, Mari-bori Aleksandrova cesta 13.
20774-28
o. Prozorne nogavice zelo ugodno iz nod-ne trgovine Mirko Brečko, Maribor, Aleksandrova c. 23.
* Nameščenstvo in delavstvo tovarne tekst, družbe Košaki se tem potom najtopleje zahvaljuje za plemenito socialno gesto, katero je izkazalo vodstvo tovarne s tem, da je razdelilo med nas enotno in belo moko ter mast v izdatni meri, katero smo z velikim zadovoljstvom sprejeli ter ob tej priliki izrekamo £• šefu najlepšo zahvalo, hkrati pa mu žeiimo vesele božične praznike in Novo leto. Nameščenstvo in delavstvo tovarne tekstilne družbe Košaki.
* Vsem cenjenim darovalcem h kamniški šolarski božičnici se firisrčno zahvaljuje ter želi vesele praznike in srečno novo leto —' upraviteljstvo.
o. Tople rute, modne kape nudi v izbiri zelo ugodno modna trgovina M. Brečko, Maribor, Aleksandrova c. 23.
VELIKI SNEŽNI ZAMETI V POVAR-DARJU
Po poročilih, ki prihajajo iz Juane Srbije, so bili tamkaj veliki snežni zameti, ki so povzročili težke prometne ovire. Največji zameti m snežne burje so vladale v okolici Kičeva in Gostivarja. V zametih so obtičali tudi štirje vlaki.
S I G N III N E Š T A M P I L J K E IN BARVA „S O F R A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-1”
VELIK KOŽUH
(Fiakerpelz), malo rabljem sc po nizki ceni proda. Pogled in cena .Maribor, Aleksandrova 40-	21229-28
trgovina s steklom in porcelanom
MARIBOR
Gosposka ulica
Vsakovrstne odpadke
papirju m cunj kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah trgovina vseh vrst surovin
Maribor - Pobrežje, Cankarjeva uB. 16 Nakupovainica Kopal ška ul. Te?. 27-43
Stran 20.
»V e č e r n i k«
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKEVSEM NAROČNIKOM, INSERENTOM, ČITATELJEM IN PRIJATELJEM LISTA ŽELI
»VEČERNIK«
Davke b©d® zvišali
CUNtf M A 1.1 M OGLASOM v malih oKlasiii stane vs^Ka ocseda 51 uai najmanjša fnitst< jbina zn ie aiilasc »e din JO.—- Dražbe oreklicl donisovanja iu ženitovonJski oglasi din 1.— do besedi Najmanjši znesek za tc oglase ir din 1-.— Debelo tiskane oesede se raiunajc dvojno Oglasni davek za enkratno oblavo znaša dir. i-- /.titsrh za male oglase se plačuje takoj pri aaročilu. oziroma ca >e vooslatl v olsmu skupni z naročilom ali oa po ooimi položnici na čekovni račun ^t. 11.409 — 7.a vsr oismene cdzovcue Hlede malili oclasov se tnora oriložitl 2oainka za 3 din
>iadki
ČRNI DALMATINEC
stiki sadjevec, novo vino. staro vino. okusen prigrizek-. vse to Vani nudi najcene.it bile Pinterič. Tržaška cesta.
21224-1
OBRT • TRGOVINA
^PZiK!ADNEJSE
houcno
;l rn . i
mr\W
O fr o G c /?
KANC
POSESTVO
s kovačijo na prometnem, K prostoru ob državni cesti v ;	TRGOVCI!
Fiamu, bli/u avtobusne W‘ Dokler je še zaloga, založite staje in kolouvora naprodaj. se s cclimi orelii in medom.
..orenoc Fran. A.__l .dobite v Medarni. Ljubljana.
LEPE PARCELE	Židovska	ulica	6.	2553-13
na sončni strani, tudi na obro-
NAJBOl.JŠE VINO
s i praznike nabavite v gostilni ■> Prešernova klet« v Gosposki ulici. Prispela je
nova posili;-.a; kar ie nekaj Specialitet 25-43.
Tratenik, telefon j 0K' 21366-1
naprodaj Vprašati Zgor-Radvanie. Zvezna 5. _____________________ 21357-11
HIŠICA Z VELIKIM VRTOM
naprodaj. Zg Radvanje, Delavska 23. Natančneje se izve pri Petrovič Tomo. Maribor, Kneza Koclja 37, vsaki dan od pol 15 do pol 16. ure _____	__	21364-11
Prodani donosno
TRGOVSKO HIŠO
z gostilno v Studencih. Cena din 250.000- Naslov v ogl. odd.. »Večernika«. 21365-11 i
VEČ PARCEL
v poljubni meri ali velikosti naprodaj. 15 minut na perife-riii mesta Celja, vse ob cestah Cena za kvadratni meter od 20 din naprej Naslov v odd Večernika« Celje.
21331-11
STROJI
ŠIVALNE STROJE
za hišno uporabo ter vsako obrt popravljam, stare zamenjani, rabljene kupim.	Novi
stroji za vse svrhe,	nadomestni deli, rabljeni	stroji
vedno na zalogi. Strokovna mehanična delavnica	.Maribor, Mlinska ul. 10.	21113-14
CoRifinenfa!
Ajafe'*-«.
ŠEL ŽEL. POSTAJE
35 le,s,tar. pravosl- vere. visoke postave, soliden m dober, /, mesečno plačo 2500- -din, lastnik krasnega posestva z mesečnimi dohodki 10.000 din, bi poroči! gospodično, vdovo ali ločenko do 40 let z dežele ali mesta Navodila daje »FIDES«, Zagreb, Vlaška '66 proti nakazilu din 10. v znamkah	21352-19
GOSPODIČNA
/. dežele, 17 let stara, riim-kat. vere, izredno lepa, plavolasa, visoke postave, zajamčeno čiste preteklosti, dota 100.000 din v gotovini z dediščino, šivilja- odlična gospodinja, bi poročila boljšega mladeniča. Navodila dale .-HDES«.. Zagreb, ;Vlaška 66 proti nakazilu din 10 v znamkah. 21354-1’-*
Moderni šfegetji za ples in pet?© edino na ploščah
v Z:
’2.>..v-č ' 'DENAR,
trgovskega pomočnika
d ob.-, j moč- .‘-»rčjmemo. Po-' ucibe na Ud. »Večertt!-k:i« Pod - Samostojen«
21299-2
BOLJŠO STREŽNICO
iščem za dopoldne. Resne ponudbe pod Desni breg« na ogl. odd. Večernika«. _____________________ 21271-2
Iščem
IZVEŽHANO SLUŽKINJO
za vse, katera zna prati in likati, k 'mali družini. Naslov . ogl odd. Večernika«
21244-2
Kupujemo iii prodajamo HRANILNE KNJIŽICE,
j vrednostne papirje valute r/o | najugodnejših cenah. Prodajamo srečke drž- razredne loterije. Bančno kom. zavod-1 Maribor, Aleksandrova-c 40.
20843-12
POMORSKI KAPETAN
39 let star, s premoženjem v nepremičninah v vrednosti od <300-000 din, mesečnim dohodkom 5 do 10.000 din. iščem zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10 proti nakazilu din 10-—.	'______21338-19
VDOVA
popolnoma sama, zelo lepa Židovka, dota 2,500 000 din, iščem zakonskega druga. Navodila daje »NADA«; Zagreb, Jelačičev trg 10 proti nakazilu 10 din. •	21339-19
KUHARICA
28 let stara, dota v gotovini
j din 16.000, iščem obrtnika ali
--------------------------4	slično.	Navodila daje »NADA«.
ŠIRITF »VF^FPMIV« i	Zagreb- Jelačičev trg 10 proti
SIKU C »VEL, L KIVI K«!	,,akazihl jo tiiM	21343-19
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ul. 30 i Ljubljana. Prešernova ul. 44 j
MAMINA EDINKA
2(1 let stara s premoženjem 130.000 din, iščem zakonskega druga. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg JO proti nakazilu 10 din- 21347-19
e
VDOVEC
48 let star, s premoženjem 4,000.000 din. mesečno rento 19.000 din, iščem zakonsko družico. Navodila daie »NADA,, Zagreb, Jelačičev trg 10 proti nakazilu 10 din 21348-1
VDOVA
popolnoma sama, 37 let stara, dota v gotovini .500.000,— din iščem zakonskega druga. Navodila daje • NADA . Zagreb- Jelačičev trg 10 protj nakazilu 10 din. 21349-19
čokolada
MAJERJA
» 4 -5 delavnimi člani, vešči m >Uiue in živinoreje, sprejmemo takrii v dobro in stalno službo. . Uprava veleposestva Ornig, Št. Janž na Dravskem polju.	21363-2
SOLIDNA VDOVA
srednjih let, z manjšim premoženjem išče službo gospodinje k samskemu starejšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Večernika -.	 21314-3
Bmui.rtunr.M.ia
V najem sc oddajo s 1. jan. ali I febr- sledeča STANOVANJA
v novt hiši v Medvedovi ulici 13:
a) I soba, kabinet, kopalnica, kuhinja, plin v pritličju:	b)
I- soba j p kuhinja, plin. v pod .pritličju: c) I soba in kuhinja ( pliti, v podstrešju. Vprašati j pri Obersnu. Kopališka. ulica J št. 4.
b o n b
n
Sončrro
4 sobno
Kupimo
VLOŽNE KNJIŽICE
Prekmurske banke d. d--Murska Sobota- Bančni kom. zavod Maribor- Aleksandrova 49.	21236-12
LEPE ŠIVALNE STROJE
poceni, tudi na obroke dobite pri Ivan Zaverski- Tržaška c 48. Maribor. 21260-i4
STANOVANJE
'v novi hiši v bližini parka išče- za takoi ali s. I iebruar-ietn ' 1941' nemški državni uradnik. Ponudbe na ogl. od-del Večerni!; pod >21.262« 21262 o
ODDA
GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Bet-navska c. 48	21331-8
SOSTANOVALEC
se sprejme na stanovanje in hrano a!- br II' (>/!
.Miklošičeva 21333-8
'•>- >2*1
Spccijalna delavnica za ure vi- .
..iaiije-popravljanje
elektromotorjev in dinam Izvršujem inštalacije na pogon iu luč, na skladišču ves clektromaterija! ter motorji za pogon jn diname za luč.
Fr. f*ei činih č
-lektrooodjetie- Liublhinu Ciosnosvetska cesta 16.
Teleiou 23-71.
Ves mizarski in
STAVBENI MATERIAL
premog drva, apneni prah itd. nudi tvrdka Kraser, Studenci.	21022-15
POmŠTVO.ppREMA
Kupimo takoj dobro ohranjeiio PISALNO MIZO m stol. Ponudbe na ogl. odd. Večernika« »od Navedba
cene«.	21221 -17
ŽENITBE - DOPISI
MIŠICO	!
v cciimi rdi .'Kobe; Maribora , kupim za 5u Je lOlj.flOU Po-1 nudite poj K .sen kupec« na j ogl ultf včfriiika«.
ATI 334-11
ENONADSTROPNA HIŠA
davka prosta, z velikim gospodarskim poslopjem, 1500 m- zemljišča zasaieno cea 50 dreves' \seb vrst m trto,’ vse rodno ua mariborski ueriferili, se proda zn .'eno 220 IM m din 'Letu donos din 24.000
a«! >v v ogl.
(.'d d Večerni-2136! -1!
POSOJILA
do 2o.no i din na 20 mesečno b ročno .dplučilo se dobi. In-, rsrnjacijs ustmeno pri Adam Črešnar Maribor- Kneza Koclja ulica št 2/1 levo vsak delavnik od 15. Jo 14 ure: pismeno z znamko za 3 .din zft vtgovor na Radoslav Piškur Maribor- Vrhunska cesta 2.
.	21239-12
KOt DRUŽABNIK
n s * opi n i |< dobro vpeljanemu avioprevtjžništvu. Ponudile pod »Sloga« na ogl odd Večernika«.	21359-12
ŽELEZNIŠKI NAMEŠČENEC , r-
z gotovino. ,34 leten, neože- 9' tiien- želi poročiti simpatično gospodično. Ponudbe na ogl. odd. Večernika« pod »Izleti v pomladi	21304-19
ZDRAVNIK
32 let star s premoženjem cOO.OOU din. mesečnim dohodkom <S do ld.OlK) din, iščem zakonsko družico. Navodil*' daje - »NADA«. Zagreb. Jelačičev trg 1.0 proti nakazilu 19 din. ____________ 21340-19
VDOVA
popolnoma sama- 35 let sta-im dota v gotovini 30.000 din, iščem trgovca, obrtnika ali slično Navodila daje NADA -Zagreb, Jelačičev trg Iti prot; nakazilu lil din. 21341-19
OROŽNIK
hfiietue zunanjosti, premoženje v gotovini 30.000 din in mesečno plačov1400 din- iščem zakonsko družico- Navodila daie »NADA--- Zagreb. Jela-
c;(*ov rrtr in proti nakazilu
VDOVEC
! 33 let star-,s premoženjem v-' golovini in nepremičninah din 750.000 in mesečnim dohodkom 10.000 din. iščem .zakonsko družico. Navodila daje-NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10 droti nakazilu 10 din. I 21546-19
URADNICA
35 let stara. rim.-kat.' v ere zelo solidna in inteligentna, z mesečno plačo din -luuti iii doto v gotovini din. 150 000. ter z zelo lepo zlatnino v vrednosti eca. din 200.000, 6; poročila boljšega gospoda ■Navodila daie »FIDES--. Zagreb. Vlaška 66 proti nakazilu din 10 v znamkah. 21350-19
L««) '.jsiipsii! vCarihr f4ctni'i &ttem;« Zahtevajte brezplačne sezname
*mmmBUBS8g?msmsmsm&
UČITELJ
ki vodi posle upravitelja. -12 let star. rini.-kat. vere, vdovec, srednje postave, sojjden in dobrosrčen z mesečno plačo din 2350, lastnik l.Cpe hiše v manjšem podeželskem mestu. želi poročiti gospodično ali vdovo iz dobre meščanske ali podeželske hiše. Navodila daie »F1I)ES.;. Zagreb-Vlaška 66 proti nakazilu din 10.— v L panikah- 21355-1"
TRAMVAJSKI KONDUKTER
24 let sar. rim-Akat vere, zelo lep ju prijeten ter strogo soliden, -z mesečno plačo din 1650, • združeno s pokojnino-edini sin iu dedič večjega posestva, bi poročil gospodično .ali mlajšo vdovo z dežele ali mesta. Navodila da.ie »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66 proti nakazilu din 19 v znamkah.
.	21356-19
ŽENSKI KOTIČEK
MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo naieeneje pri Š Kciiš-u Stolna L 11406-18 Kdor hoče imeti za nizko ceno močtie
NOGAVICE
rokavice, perilo trikotaža, volna- pletenine. Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice.
  	16799-1S
JABOLKA
kg od din 4-- naprej, se prodajajo na drobno pri Kmetijski družin'. Meliska cesia 12-Maribor. _	21322-1 s
Najcenejše in najboljše garantirane
TRAJNE KODRE
iznebijo samo salon Kosem-Mel.iska_cesta 63.	21283-18
ASTROLOŠK A SPFCIALIS ’ KA Mm. F E LICI T A
daje nasvete oh torkih in petkih Sodna ulica 26, llf/8
 	__	-21331,18
DARILA ZA BOŽIC
damske torbice, denarnice, listnice. aktovke, kovčege priporoča Sterbal. Aleksandrova 42- Trg Svobode 6.
21 1(:1-|N
Kupim, t.rkoj ddiiro blifanjeii DIANINO de.brc znamke- PliičJin"takoi. H.vuek. Maribor. Stritarjeva 3(i.	21290-20
CARINSKI URADNIK
42_. let. star. mesečna plača 2.50" din iščem zakonsko družico Navodila daie »NADA«. Zagreb Jelačičev irg 10 proti nakazilu 10 din 21336-19
ŽELEZNIŠKI URADNIK
38 let star, imam v gotovim in premičninah TO.OOii din-.- z. mesečno i.ktčo 2000 din- iščem zakonsko družico. Navodila daie -NADA-. Zagreb Jelačičev trg in prot: nakazilu din 19-—.	21344-19
VDOVA
21342-19 "I Rt stara, rim.-kat vere, zelo prijetna in solidna Slovenka. popolnoma sama. z doto din 400.000. bi poročila' boljšega gospoda Navodila daje FIDES ■ Zagreb. Vlaška 66 proti nakazilu din 10.
21351-19
DRAŽESTNA ŽIDOVKA
30 let sani. dota v gotovim ‘-•inoiin din. iščem zakonskega druga Navodila daje »NA-DA«. Zagreb Jeiač Tev trg 10 i.roi’ nakazilu 10 din. 21337-19
LOČENKA |33 let stara, dota v gotovini j lOO.OOO din. iščem moža, ka-! "eri ie voljan biti sani', moi. j Navodila daie NADA Za-j greh. Jelačičev trg 10 proti I nakazilu 10 din 213-15-19
j ŽELEZNIŠKI INŠPEKTOR
'fmkojeuec- 60 let star, rim. j kat \ are- mesečna pokojnina j eca din 300!), živi v Zagrebu-
bi' poroči! holišo v d- v., ul; ; >-j čenko do 57 leta Navodila ! daie »FIDES Zagreb. Vlaška j 06 pri)rt nakazilu din to. v I znamkah.	21353-19
Zlollišv c'.:. •' k.
najleose c1- rifrs?
gehk. «..bir,
MiM.	;
M A rib 3 1. L‘,CkSd.TC.f ovc- c. tv *
STROJ*
i mm*
Stroje obdelavo lesa
Stroie za obdelavo lesa. kakor za mizarstvo, kolarstvo. sodarstvo 1. t. d., ter žaelne naprave dobavi v naiboliši izvedbi
Robert Raznižnik
LJUBLJANA Pražakova ulica 8-1. Tel. 35-54.
»n Ir,
Redilo za svinje
preizkušeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi rlblp moko naglo redi Vase svinje in jih dela odporne proti boleznini
1	paket 8 —, 1 kg 25 — po pošti s povzetjem 15.—, ozir. 35— din Glavna zaloga:	Lekarna
ori Zamorcu. Maribor 2-Gosposka 12
nltiPe, Ifžavir ustanov; in pl« tet’ ofor'
Preden opremite Vaša podjetja, ustanove in gasilske domove z gasilskimi aparati, zahtevajte ponudbo od tvrdke
ANDRE! ZUPAN, Ljubljana, Celovška 50
ki dobavlja točno po predpisih že komisijsko odobrene motorne brizgalne, univerzahie točnike, naprave za gašenje s kemično peno za požare mineralnih olj, špirita, smole, bombaža itd.
SCHHEIDEB
ZAGBEB. NIKOLICEVA 10
ZAHTEVAJTE BttESPl,ACHI CtKI
Jrodaia v vi ar ibon
11
n iinovr
urč če us
n a
f i
n e ’ s i m
bi
a <r o m
*n zde avo Vas dosteže
krojaški atelie
Frant Cve lin
Maribor. Gosposka ul. 32
orednoft' cg’a-ževania v dne -nlku .VeCerniku'
velika naklada, velik krog čitatelj« v s kupno močjo, zaupanje citateljev v vsebino lista . . •
jamčijo za uspeh
Zlato in srebro.
nrilijante, zastav Ijalne listke iš£e nujno za nakup
JOgerievsin,
iviarihor v osDOska 15
Vesel Božič ! 1
Lepa darila
za vsakogar dobite najceneje v parfumeriji
,ELVO\ Maribor
Vetrinjska ulica it. 18
Kupim in stroiim kože vseh vrst
Franc Wa*oer
Zoo og. <tre larator
MARIBOR, Slovenska 18
Srečno novo Leto!
Kro ni teča
loiice Kumei|-Rut
se prične
8. Jancaua I94i
Priiava:	Liubliana, Jadran-
ska 22 (tramvajska oostaia). Stan in dom- — Po naročilu izdeluicm vse kroie (šilite) po tu-ri )n iuruaiu-
Kupujem in plačam visoke cene za lepa prvovrstna namizna
iabolka
Kanada, Bellefleur, London Peppmg, Kalbit, onathan in dr. pl vrste, kakor tudi druge navadne vrste Bobovec Mo-šančke, Oemason. Carev čltd sadje, ze enjava m dežel n
ioaipina Bolm
pridelki en gros Maribor, Koroška c. iO na dvorišču
Vsem svojim ceni. strankam želitn
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Boža Ivan. krojaški modni salon. Frančiškanska ulica 21
se CMDI
S
abolka
»cg d n 5’—
Aleksandiova ceta 51 Telefon 23-63
Darilo
za celo življenj el
Kot že marsikomu je bil mali pisalni stroj CONTINENTAL skozi desetletja zvest, nikdar odpovedujoč pomočnik in je njegov napredek spremljal in zasledoval. Sedaj imamo nov. posebno lahek in ploščat stroi
CONTINENTAL 200,
odličen mali siroj z vsem pripadajočim, zgrajen z največjo priciznostio - izdelek Wcmderer-Werke
Nizka cena —
ugodni pogoji!
Samoprodaja: IVAN LEGAT-MEHANIK
MARIBOR, Vetrinjska ul.30 LJUBLJANA, Prešernova ul.44
želite oglaševati, pokličite telefon
4
25-67
VERITAS
GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLAD1SČE
Anton Bremec
Ce fe
Zahtevajte cenik
Oglejte si veliko zalogo
Šivalne skale ah Meleso
prodaja poceni in na male mesečne obroke
Rupert Draksler
MEHANIK, MARIBOR, VETRINJSKA UL. 11
Prevzema vsa popravila šivalnih strojev m koles kakor emajliranje, poniklanje in pokro-manje po najnižjih cenah.
NOalANi VC2ICHI
oo vseh cinah
K.
i
flOGOMIft DIVJAK
Utico knezt• koci>a
100.000 zadovoljnih poslušalcev
priča o prvovrstni kakovosti radioapara tov
Popolnoma naraven gias, minimalna poraba toka,\ okušna zunanjost in predvsem s gurnost v obratu vsled uporabe najboljših snovi in sestavnih delov, so posebnosti teh sprejemnikov.
G a no z topstvo:
KAD 0 MARIBOR, d. z o. z., Maribor, Glavni trg 1. telefon 2648
Strokovni radrolaboratorij', bogata zaloga vseh v radiofonijn spadajočih aparatur in sestavnih delov, garancija za vsak aparat in elektronke. — Zastarele aparate vzamemo v račun.
i.!
i
■	*w*	*-•	■
- : *aw: /**» mumam
j ralšs ss8p Mše, u šiediše još te više"
o st/?,
Dl
(e, tal iom niie više'
toast ^0M
Ona /e srečna,
ona nosi patentirane, zakonito zaščitene
higienske hlačke z vložkom
Nosijo se prijetno, diskretno uničenje Higienski napredek! Na želj-' obiski na doni. Nakup zmore vsaka žena. — Dopisi na Marija Kacijan, Maribor, Vrbanska cesta 2-5.
V VSAKO HISO
n
V E C E R N I K"
za sigmranje zabojev, vreč, sodov tcož, kamenja itd.
StatHftiifke
Sigurna im/a Štampiljke 12 o-umija in kovin
»Sofra« Oreaorčičeva Uka 24
Maribor. ® lel e*on 25-1*
za moške obleke in plašče, damske kostume in plašče hubertuse, oficirske in železničarske uniforme tet v češk n aner eški kvaliteti po znano nizkih cenah kro;aške ootrebščine dobite samov Mariboi (pr> glavn p o I i c i ii>
Veliko Izbiro zimskega Map
češimMmam
Marihm (nri o^lavn noliciii) W Mttg^arfSfeMMgiiačl
Valentin Železnik Kopališka ulica 2
fDrava‘ le prava zavarov. malega človeka
"ratHMss
Vašim dragim za Božič živUensko polico »DraveM
Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov’
Mizarji! Lesne industrije!
Pri nabavah za Vaše podjetje zahtevajte brez-O obvezne ponudbe za razne stroje in njih dele in orodje pri zastopstvu
»
ELHOMA
«
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA št. 3, TEL. 25-31
Pri nas dobite vse stroje, ki prihajajo v poštev v lesni stroki. Izdelki samo prvovrstni m to brez konkurence tako v.ceni kakor v ehmčnl dovrse-r.osti — Mnogo reterenc na razpolago.
STROIE DOBITE TUDI NA ODPLAČILO IN TO POD JZELO UGODNIMI POGOJI.
Zahtevajte ponudbe, ki so brezobvezne, dobava točna in kratkoročna.
Ža takojšnjo dobavo iz skladišča v Ljubljani so na razpolago in to še po stari ceni in starem tečaju sledeči stroji:	.
1 reskalni stroj brzo tekoči s o—o—900 obratov v minuti, z motorjem 5 KS, z vsem potrebnim pomožnim orodjem, in reskarnimi pripravami.	...	•
1 poravnalni stroj 400 mm sinne s krožno za-cro in vrtalno pripravo kakor brusilni aparat za brušenje nožev z vsem priborom.
o universalna stroja 6 krat kombinirana z vsemi pomožnimi pripravami, kompletnim orodjem s pridelanim motorjem 5 KS. Dobava takoj iz tovarne.
Vsa tozadevna pojasnila in ogled brez-obvezen pri zastopstvu
»ELHOMA« SLEJKO
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 3.
Pm dMc:
dnevno lepe divje zajce, žive postrvi, žive karpe, žive ščuke, sveže čajno maslo in dnevno vse specialitete živil. Vsak četrtek in petek prodajam ribe tudi na trgu, vogal Strossmayer. in Orožnove u
IVAN LAH, (preje F. Greiner) — Maribor. Gosposka ulica 2
ZLATO IN URE
so darovi trajne vrednosti v bogati izbiri in poceni pri
MJLGER^SIN
Maribor; Gosposka ulica št. 15
Vkljub obročnemu odplačevanju, stroga strokovna in solidna postrežba
3. G.
Božiček morajb«^ lefosji^^
m . m * m	*-'<*	F* iniauu uiagu uustc uuuui uciiai, *vi vai
VSaiff	J	obhajati	Božič	udobno	—	torej	pohitite	z	delom!
Vsaka družina ima izven stanovanja še kakšno shrambo: podstrešje, drvarnico, klet, hodnik, vrt, delavnico ali gospodarsko poslopje. V takih prostorih leži navadno mnogo predmetov, kateri se cenijo kot brezvrednostni, vsakemu je pa žal za čas, ki bi ga porabil pri spravljanju.
Po lastni izkušnji vem, da imate v teh prostorih vsakovrstne železne predmete kod: peči, štedilnike, njih plošče in cevi, kotle, lonce, železne postelje, ograje, mreže, mreže za kanale, želez, stebre, verige, jeklene vrvi, krampe, lopate, sode. rezervoarje, vseh vrst orodje, razne stroje, nosilce, železne palice itd. Ni dvoma, da imate doma mnogo stare gume, papirja in cunj, ki Vam po kotih trohni. Tudi steklo ima lepo vrednost! Vse omenjene predmete poiščite po Vaših prostorih, jih zapeljite k dobro poznani tvrdki JUStIN GUSTINČIČ, Maribor Kneza Koclja ulica 14, ali podružnici vogal Ptujske in Tržaike ceste, kjer bodete vse dobro prodali.
Za prodano blago boste dobili denar, ki Vam bode pripomogel v današnjem času liati Božič udobno — torei Dohitite z delom!
JOS. BENKO
prva jugoslovanska izdelovalnica šunk, tovarna prekajenega mesa, praških konserviranih šunk, izvoz živine, telet, prašičev in mesa.
Glavna zaloga:
Murska Sobota s
v .
podružnice: MARIBOR, Glavni trg 16 _ Aleksandrova cesta 19
CELJE in GORNJA RADGONA.	VOŠČIM	VSEM CENJ. ODJEMALCEM
VESELE B02IČNE PRAZNIKE!
- r >
!
LJUDSKA SAMOPOMOČ
zavarovalna zadruga z o. s. v Man bor u, v Jasfm palači, zavaruje zdrave osebe:
Sprejemamo zastopnike.
Zahtevajte brezplačno in brezobvezno prospekte!
1. za posmrtno zavarovanje v starosti od 16. do SO. leta. Polna zavarovana vsota se izplača v slučaju smrti karenčni dobi ali z dovršenim S5. letom;
2. za posmrtno zavarovanje s skrajšanim plačevanjem na 10, 15, 20 m 25 let v starosti od 16. do 65. leta. Za-vaiovana vsota se izplača ob smrti zavarovanca ali z dovršenim 75. letom*
3. za doživetje in smrt v starosti od 16. do 60. leta na 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 let. Zavarovalnina se izplača ob smrti zavarovanca oziroma po poteku dogovorjenih let;
4. za doto od 1. do 16. leta in se zavarovalnina izplača z dovršenim 21. letom.
Do sedat tzplaiah na zavarovalninah nad 44 milijonov dinarjev 1
Premijska rezerva znaša nad 7 milijonov din.
Kdor se zavaruje, shranjuje!
&
IVAH	KR
Maršbor, Aleksandrova c. 13
Telefon štev. 22-07
Božično darilo! Hareer roleri, kanarčki, odlikovani
2-krat s šampionatom, srebrnini pokalom, z zlatimi in srebrnimi kolajnami in diplomami. Iste pasme se prodajajo tudi plemenite samice, razpošiljajo se po celi Jugoslaviji. Jamčim za živo dostavo. Vzgojitelj kanarčkov KAREL I' 1 E D L E R, Mlinska ul. 21-1.
J
Božični okraski
Božične in novoletne dopisnice, albumi in kasete za darila v največji izbiri. — Velika zaloga prvovrstnih nalivnih peres znamke Pelikan, Osmin, Hardtmuth, Montblanc. — Knjige — Slikanice — itd.
Knjigarna, veletrgovina s papirjem
Franc Leskovšek
C E L JE, G L A V N I T R G IG
RADIO STARKEL £ MARIBOR £
Vesele Božične orazmke in srečno Novo leto želi
Bata
Murska Sobota
OZ.UBO
TEL. 29-72
Staro lelezo, kov ne
gumo, steklenice in vsakovrstne predmete plača n a i b o i še
METAMA
«ra*š Ota ■	«	■	■	ju	**
Ljubljana, Gosposvetska cesta 19 Telefon 32-88'
Vdihu Mita
vodečih kvalitetnih nemških znamk kpkor;
Telefunken
Lorenz
Mende
Blaupunkt
Radione
Vam olajša nakup Brezobvezno predvajanje Naistare|ša, moderno opremljena radto-delavnica i
RADIO STARKEL
Maribor, Trg svobode 6, Tel. 26-85
DITTRICH G.
Murska Sobota
SUUuUa Pavka
slaščičarna
•'
Murska Sobota
Aleksandrova cesta 18
Kakršna bateri:a — takšen pogon in vožnja.
BATERIJA
ona je, ki nam daie sigurnost, da se motor takoj vzge in da celotna električna napeljava deluje v redu, in pravilna.
»
VARTA
a
baterija omogoča sigurno
in brezhibno delovanje Vašega motorja.
Dobi se pri: AMERICAN IMPORT COMPANY, Ford zastopstvo, Maribor, Glavni trg 22.
pri naših nnseren-kupujte ter oglašujte
inž. arh. Delenec „
& inž. Šlajmer
gradbeno podjetie in tehnična pisarna d, z o. z.
Maribor, Pri parku št. 5 — Telefon št. 22-12
Špecerijska in kolonilalna engros trgovina
i
Miloš Oset
Maribor, Glavni trg 23
Telefon 21-73
jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani
Clastni dom v Gajev! in Tyrievi utici)
Ekspoziture:
MARIBOR, Aleksandrova 6/1 - Tel. 20*66 CELJC. Ulica dr. 6. Zer/ava f, - Tel. 1.99
zeli svojim zavarovancem in poslovnim vrij ate tjem srečen Božič m usoesno Novo leto/
Sprejema vse vrste e!ementarnih zavarovanj, ter življenjska v najmodernejših kombinacijah Zahtevajte neobvezne prospekte
bo povečan 2 oglaševanjem v »Večerniku«, ker ga čitajo vsi krogi
cVesele božične praznike
zeli vsem svojim cenjenim odjemaleem tvrdka
Senk Franc
pohištvo
Trata-St.Vid,tel.704
Vesele božične prasnltce iele
______vsem	monm oaiemalcem tieaece tvrdke•.
Slaščičarna
L TOMOVIČ Maribor	Oosposka	»I.	2
Izdelovanje kovin, izdelkov in ponik. »RUDA«
Stanislav Kotoun Maribor	Trstenjakova	ul,	5
Lesna industrija
»D RAV A« « d. d.
Maribor - Jugoslavija
Modno krojaštvo za dame in gosp. BABIC In LESNIK
Maribor	Vetrinjska	8L	7
Slikarstvo in pleskarstvo SAJKO & LAZAR
Maribor
Konfekcija - moda MAKS KOTNIK
Maribor	Grajski	trg	1
Gostilna pri »Jelenu« IVAN ROBEK
Maribor
Meljska c, 22
Modna trgovina PETIT PARIŠ
Maribor
Rodilo se je dete,
Veseli čas, božični čat,
Naj praznik velik bo za Vas: Vse dobro najdete pri nas, Izborno hrano, tečno, zdravo, Najboljši čaj in slastno kavo. Opojno vino raznih vrst Za ženitnine in za krst,
Vsak dan dobite sveže pivo In oraniado in likerje,
Da lice rdeče bo in živo, Poskusi sam naj, kdor ne verje.
Oglasi naj se liar pri nas v
GOSTILNI PRI LOVCII
ljubi) a na. Rimska vogal, Belweisova c. - Telefon 44-95
V liita 13 najraii »n .toior oglas
v veliki izbiri in najceneje kupite v
TISKOVNI
Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25*45.
SBB
zavarovalia delni ka dr
v Zaorsbu
zavaruje pod najugodnejšimi pogoji:
ŽIVLJENJE: smrt in doživetje po raznih tarifnih kombinacijah, zavarovanje dote otrokom v
zvezi s hraniiniki-urami
ELEMENT AR: požar, vlomska tatvma, razbitje stekla, nezgode, zakonita dolžnost jamstva,
avtokasko, transport
CENTRALA V ZAGREBU
Poslovalnice v Dravski banovini: Podružnica LJUBLJANA, Aleksandrova c. 6 (v lastni palači)
Glavna zastopstva^ MARIBOR, Aleksandrova cesta 12 / C^ELJE, Kralja ^etra cesta 29
“““ 5"gu\TaV 'BERMH ABD
ZLATO IN URE
Valentin Železnik Kopališka ulica 2
so darovi trajne vrednosti v bogati izbiri in poceni pri
MJLGER
RADIO
NEMEC
Maribor, Gosposka ulica SL 15
Vkljub obročnemu odplačevanju, stroga strokovna in solidna postrežba
KOLESA
ŽELE2MIKA
Murska Sobota
Vaem cen/, odfcmatcem iellmo vesele božične prašnike In srečno novo leto
MANUFAKTURNA TRGOVINA
Ebonspangor Šalamon Murska Sobota’
Sata Radie
<«l1y ^ izpopolnite svoje knjižnice s knjigami, Id jih še nimate,
jP«, 1	sebi	in	svojcem	nabavite	knjige za osnutek
nove knjižnice,
Preciznost in kvaliteta Sodobn! aparat z najpopol-h "*V* Hill nejšim glasomI ^CSSS^^SSHr Generalno zastopstvo in
skladišče
Radio Bremec — Celle
Zastopniki:
Radio LuSicki, Maribor, Koroška cesta 11 Radio Zupan, Mojstrana Edvard Fischbacher, Trbovlje
obdarite mladino za božit z lepo knjigo,
Popolno izbiro najtepMh knjig Vara mtdi knjigarna in papirnica
vse vrste žime nudimo po izredno nizkih cenah
Uv UlllUUulu	ne	po-
zabite si ogledati pred nakupom našo zalogo. Zahtevajte našo ponudbo
Državna hipotekarna banka
Kraljevine Jugoslavije
(prej Uprava fondov)
Ustanovljena ieta 1862
Centrala v Beogradu
GLAVNE FILIJALE:
Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Skoplje, Banja Luka, Zemun in Niš.
FILIJALE:	f
Kragujevac, Petrovgrad, Valjevo in čačak.
AGENCIJE:
Pančevo, Bitolj, Prijepolje, Sabac, Leskovac in Zaječar.
Banka upravlja z vsemi državnimi in javnimi skladi; pupilnimi, depozitnimi in cerkvenimi kapitali; z denarjem občin, samostanov
ustanov itd.
Emitira obveznice in založnice.
Sprejema hranilne vloge
Dovoljuje posojila na nepremičnine, občinam in samoupravnim ustanovam — posojila na doklade in dohodke.
Izvršuje vse 06tale vrste bančnih poslov.
Bilančna vsota z dne 30. novembra 1940. znaša 27.256,000.000.— dinarjev.
Bančna obratna sredstva znašajo 14.625,000.000.— dinarjev.
Banko uoravlia samostojen upravni odbor. Za vse bančne obveze jamči država.
O
c
(
PIVO
LEZAK IN BOC
iz pivovarne
se najbolj priporoča
PoStna hranilnica kraljevine Jugoslavije
Centrala v Beogradu, lilllale v Zagrebu. Liubllanl, Saralevu,
Skopliu,	Podgorici
Glavni posli poštne hranilnice
Soreiema vloge za Štednlo ter na iste plačuje 4% obresti. Na vloge do din 2.000'— se ne daje zabrana niti pridobijo založne pravice.
Vrši preko čekovnih računov najhitrejša in najcenejša naplačila in izplačila tu in inozemstvu.
Dale POSOlila na podlagi državnih in od države garantiranih vrednostnih papirjev. Vrši izplačila kuponov na državne vrednostne papirje.
VzdrŽule poslovne zveze s poštnimi hranilnicami in velikimi državnimi
zavodi po celem svetu.
Za vse vloge pri poštni hranilnici jamči država
»BMEJI
POSOJILNICA NARODNI DOM
v Mariboru z. z o. i. « nastareši slovenski denarn zavod v Mariboru
REZERVE BLIZU DIN 12.000.000'-
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril novo slaščičarno na Ale ksandrovi cesti 15 v Mu>ski Poboti, S tem obveščam vse svoje cen ene odjemalce da jih bom post egel z najfinejšimi tortami, deserti in z izvrstnim čajnim Decivom ter domačimi keksi in najraz ičnejšimi bonboni in čokolado, ludi prejmete s- ecialne orientalske oroizvode. ča obilen obisk se priporoča in želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
SlaS£i2«rn«i
Abduld S maUovic - Murska Sobota
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIIIIlillllirllllllllllllllllllllllllllliiiiH
HAHN PAVEL
Murska Sobota
Vesele Božične praznike in srečno Novo leto želi
Gomb
Frane
ključavničarstvo
Murska Sobota
drsalke, sanke, smuči in ves smučarski pribor v največji izbiri pri
PINTER & LENARD
Maribor, Aloksandrova cesta 34
Stran 28.
»V e č e r ni k«
AEG
Računski stroji
ADLER RHEINMET ALL
pisalni stroji
Ivan Karbeutz, Maribor, Gosposka 3, Tel. 26-42
V esetcBožične praznike in srečno Novo leto zeli
Kuštor Enger
i
modno kroiaštvo za dame moške in otroke
LJUBITELJI ORIENTALSKIH UMErNIN !
Obveščam cenj publiko, da se v primeru potrebe nakupa perzijskih preprog, antikvitet itd, obrnejo na spodnji naslov Obenem se priporočam za nakup Starih perzijskih preprog katere tudi popravljam, snažim, obnavljam in zamenjavam. Akceptiram tudi pismene ooDudbe
»TEHERAN«	T*i»fon«.»
Orientalski saion, skladišče perzijskih kakor tudi vseh ostalih vrst tepihov id aotikvitet
M. Mutevelič, Ljubljana, Selenburgova 4
Flisar Karlo
glauni zastopnik zauaroualnice ,lU605l.RUnE‘ za Prekmurje
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
‘ •* " .
& sitHs KARO
MARIBOR« GOSPOSKA ULICA 13
-RADIO
Murska Sobota
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi
TO PELIKAN
I. liKcr in drog
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniM
MARIBOR
Predilnica Prva domača tvornica klotov in siikov ® Tvornica hlače-vine # Prva domača tvornica sukanca za šivanje <§
Vesele božične praznike1
Radarska družba
- Celje
Rudnik Pečovnik
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
OBVESTILO
Naznanjam, da vodim kamnoseško obrt nadalje pod strokovnim nadzorstvom ter vsem cenilnim odjemalcem želim vesele božične praznike i
Katarina Močnik vdova
8 Srečno in veselo novo lelo S
■ E
Izdeluje vse vrste blaga:
Kanafasi, cefirl, barbendi, inleti, gradi za madrace, brisače, žepni roboi Ltd.
Telefon 21-68 Ruška tekstilna tvornica Telefon 21-68
F. Vlach, Maribor
želi
Ludvik Šiftar ■
to\/arna perll«
Murska Sobote
■
■
■
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
GRAfSRI KINO V MURSKI SOBOTI
& lem
nabožni velefilm: Drama V Lurdu
veiefum:	Nesmrtni valček
veietitm:	Zlata Venera
in opereta:	Nannette
Vesele božične praznike želi svojim cenj. gostom
Rosa Zamparutti
Delikatesa ♦ Celje, Ulica dr. Gregorja Žerjava
Vsakovrstne odpadke papirja in cunj
kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah
B. Železnik
trgovina vseh vrst surovin
Telefon štev 27-43 Mari bor-Pobrežje, Cankarjeva 16 Nakupovalnica: Maribor, Kopališka ulica
Domaink o Mir o
Murska Sobota, Lendavska 8
Trgovina z mešanim blagom Zaloga pogrebnih potreb š č i n
»Wl
9
■ni
Stran 30.
„0^	 ,r
p^r ISlO	26	^56/7? svojim prijateiiem
9^X
^ar	Gostilničarska	pivovarna
d. d., Laško
et1
za moške obleke in plašče, damske kostume in plašče hubertuse, oficii-sWe 'n ieleličarske uni o.- me tei v češki »n ang eški Kvaliteti po znano n.zluh ccmb krojaške j.otiebsčine dobite samo v
Veliko izbira zimskega Kasa
k*
a
m
Papilarno varni denarni zavod	H
Celjska mestna hranilnica	I
v Celju	;
ustanovljena leta 1864	M
■
izvršuje vse hranilnične posle najugodneje
tl
Veliko lastno premoženje	li
•	u
Za hranilne vloge iamči neomeeno in nepreklicno še mestna	ob-	r
čina Celje z vsem premožen em in davčno močjo	■	:
Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 10.799	ti
Ziro-račun pri Narodni banki	Telelon štev. 35	,
....j
i tacni
Oglas v ,fVečerniku" ima na j večji uspeh!
AGA« - RUSE
združene jugoslovanske tvornice acetilena in oksigena d. d. Ruše
priporočajo svoje prvovrstne izdelke:
Kisik 99.6% Dissous plin
(stisnje.i in raztopljen, acetiien v jeklenkah)
Aparati in pomožni material
za avtogeno varenje vseh kovin.
Bogato ilustrirani cenik s podrobnimi navodili pošljemo na zahtevo brezjiačno.
Interesenti se lahko vsak čas udeleže brezplačnega varJnega tečaja v Rušan.
■
Celje
Osnovana 1923. leta, prevzemši poslovanje dotedanje Drž. cinkarne, osnovane 1873. leta.
Predeluje in izkorišča cinkovo rudo in cink
Glavni proizvodi Cinkarne d. d.:
cink, surov in rafiniran v blokih, cinkova pločevina vseh dimenzij in debelin, bakrena pločevina vseh dimenzij in debelin, cinkov prah, žveplena kislina, koncentrirana in nekoncentrirana, zelena galica (železni vitriol), katran, cinkovo belilo »briljant*
Glavno zastopstvo za prodajo izde!kov Cinkarne d. d. ima tvrdka:
Metalno akcijonarsko društvo Beograd, Karadjordjeva cesta 1
ki vrši veleprodajo ter ima stalno na skladišču modro galico, lito-pon. minij, kositer (cin) v blokih in palicah, aluminij, baker, antimon. Poleg tega trguje tudi s starimi kovinami in kovinskimi odpadki vseh vrst.
Prodaja elektromotorjev v Ljubljani: L. Pa Ul 12 Prodaja avtomobilov v Ljubljani: Ea ROSS
IliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiimHiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiHiniimiiiiip
ŠKODA
NadaUule nemoteno svoj program
Dobavlja: Celotne električne centrale in njih dele -Celotne industrijske naprave - Posamezne dele in pomožne naprave - Železne konstrukcije in transportne naprave vseh vrst -Gradbene stroje - Vozila - Obdelovalne stroje Precizno orodje - Lite in kovane dele v vseh velikostih itd.
Serijski Izdelki kot so Dieselovi in elektromotorji - Plinski motorji - Drobilci - Posnemalniki za mleko -Precizno orodje - Kolesa in kolesne garniture za ozkotračne železnice - Matični ključi - Nakovala - osebni in tov. avtomobili
so v Jugoslaviji vedno v zalogi
Generalno zastopstvo Skodovih zavodov:
JUOOŠKODA A. D.
Zagreb, BoSkovičeva 32/L - Tel. 67*51
m&m
?>Ww£f'
7117-42
Udobne hišne copate Iz kariranega dubla, gospodom po napornem delu za odmor zelo potrebni.
7252-57
Visoke hišne copate za otroke, izdelane iz toplega volnenega dubla.
Od	števflke	27 do 30	din	39.—
Od	številke	30.5 do 34	din	45.—
Z obšitim podplatom:
Od	številke	27 do 30	din	45.__
Od	številke	35.5 do 34	din	49.—
72286—24
Tople ženske copate iz mehkega filca z gumijastimi podplati.
5461—64883 Z4o topli otroški čevlji telečjega boksa, komblnit auknom.
7155—49
Ženske visoke tople hišne copate iz kariranega dubla s kožnimi podplati.
:delani iz s toplim
6662-44722
Izdritjivi čevlji za dečke od telečjega boksa, z usnjenim) podplati in petami Od številke 27 do 30	din	149.—
Od številke 30.5 do 34	din	169.—
Od številke 34.5 do 39	din	190,—
2927—64850
Praktični moški polčevljl iz govejega boksa s kožnimi podplati in petami.
2405—66115
Udobni ženski polčevlji Iz črnega ali rumenega boksa, s pentljo Iz krokodilove kože na nartu.
9679—64728
Elegantni moški visoki čevlji iz fine telečjega boksa s kožnimi podplati petami.
Izdriljive In tople moške nogavice. Cena din 14.—.
Praktične in tople moške
Cena d!n
29^ 49,—
3935—64618
tzdržljivl ženski čevlji 'iz goveja boksa z močnimi kožnimi podplati nizkimi petami. Odlični za štrapae.
NASE NOVE GUMIJASTE 1GRRACKE
vs»kea° otrckV**6 W p"4KTICNe' °* »*»««« Cev™ DABUjTE m lgR^KE
4267—68004
Visoki molki čevlji z močnimi gumijastimi pod-plati Im petami, kombinirani z usnjem iz gumiranega platna. Služijo odlično za težka dela.
'V:	..
v ••• ' *
izd te tn arejtije ADOLI’ HJBMKAR * Mariboru liska Mariborska tiskarna d d., predstavnik M *	Ui.lLI.A v Mariboru - Uglasi po ceniku - UokopiM	«
M rraCajo, — Uredništvo iu uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — leieioo uredništva štev. 25-67. in uprave štev. 24-iiZ. — Fošuu čekuuu cučuu štev. 11