EH GLAS Uto XLV - št. 83 - CENA 40 SIT Kranj, petek, 23. oktobra 1992 Kranjska Gora, 21. oktobra - Rekordno število udeležencev in r*zstavljalcev se je minula dva dneva udeležilo 39. gostinsko-tarističnega zbora, ki so ga pripravili v Kranjski Gori. Pripravili so različna tekmovanja v pripravljanju jedi, mešanju pijač, pa tudi tekmovanja sobaric in receptorjev. Tudi slabo vreme ni Kotilo tekmovalcev pred hotelom Prisank, ki so pripravljali ?*Jčjo obaro. Več na gospodarski strani. V.Stanovnik, foto: "•Gazvoda Kongres O cestah - Bled, 22. oktobra - S pozdravnim nagovorom predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana se je v sredo na Bledu začel prvi slovenski kongres o cestah in prometu. Oba dneva (sreda, četrtek) je na njem sodelovalo 600 strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske in med njimi tudi generalni direktor Mednarodne cestne zveze, ki ima članice po vsem svetu, Maurits VVillem VVesterhu-is. Že prvi dan je minister za promet in zveze Marjan Krajne opozoril na žalostno stanje naših cest in se zavzel za ponovno uvedbo bencinskega tolarja. Podobne ocene o stanju cest so bile tudi na Okrogli mizi Gorenjskega glasa, ki jo v prvem delu objavljamo na 6. strani. - A. Z. - Foto: D. Gazvoda ez 45 dni bomo volili novi parlament in predsednika republike Izbira med strankami in posamezniki j„ ^'hodnjih dneh bodo stranke na konvencijah določale kandidate dej; *n<)idatne liste za volitve predsednika republike, za poslance br>aVnega zbora in svetnike v državnem svetu. V prvih dneh novem-Utn> Dreteče rok za vložitev kandidatur, /a poslance in svetnike Se - Predloženih kandidatur ni mogoč, predsedniški kandidati pa •"ko "premislijo" do 16. novembra. skiKranJ' 23- oktobra - SI .loven« ?aD]PaJ*lament je po številnih •ilno JC iz8,asoval tak<> v°-*avn ZalconodaJ0 za volitve dril, Jf,8a zbora (90 poslancev) k0v\ .avne8a sv«,a (40 svetnico k 1 naPOvcduje ostro volil- •ne?i?H enco s,rank in P°sa' stah k na kand'datnih li- s°Va| ul b°m0 na vo,iScu 8la" didaJ! hkrati M stranko in kan-izid a' JO ho Predstavljal, je boodni«£°!OV' Saj ne s,ranke, /go'J PriIJubljenost u8led l amPak predvsem ižoi" *andidata. V skupščini CčTar' Volilni sistcm na" v0ni ^emlJe strankarskim vrho- Osnovi ?CCJ Pris,°Jnosti, da na števila glasov stranke same določajo, kdo se bo na osnovi tako imenovane strankarske nacionalne liste usedel na poslanski sedež. Odločalo bo število glasov, ki so jih kandidati dobili v posameznih volilnih okrajih in prav tu se lahko marsikateri stranki postavi kabinetna računica na glavo. Strankam in predlagateljem kandidatnih list in kandidatov je zato jasno, da bo v veliki meri odločala strategija in ocena, kateri kandidat v določenem volilnem okraju lahko iztrži največ. Za vložitev kandidatur oziroma kandidatnih list je še 14 dni časa. Kandidati oziroma kandidatne liste morajo hiti potrjene Drcvi. 23. oktobra, ob 19. uri bo v hotelu Park na Bledu 6. letošnja GLASOVA PREJA Na temo GOSPODARSTVO -SEDANJOST IN PRIHODNOST sc bosta pogovarjala podpredsednika slovenske vlade ^ Viktor /akcij in Herman Ribnik e/erv»cije lahko sporočite po telefonu 211-860 ali 211-835. Pokrovitelj ^< na zborih članov strank ali predlagateljev oziroma konvencijah, ali s podpisi, če gre za samostojne kandidature oziroma kandidature na državljanskih listah. Kandidature za predsednika republike in državni zbor morajo biti vložene do 11. novembra do 24. ure. Kandidature za predsednika republike se vlagajo pri republiški volilni komisiji, kandidature oziroma kandidatne liste za državni zbor pa sedežih volilnih komisij po volilnih enotah, ki jih je 10, od katerih sta dve za italijansko in madžarsko manjšino. Pravila igre za kandidiranje za državni svet so nekoliko drugačna. Kandidature za izvolitev 22 predstavnikov lokalnih skupnosti v državnem svetu je treba vložiti 30 dni pred dnevom glasovanja, to je do 6. novembra do 24. ure. Kandidature za 18 predstavnikov stanovskih, delodajalskih in delojemalskih interesov pa jc treba vložiti do 10. novembra do 24. ure. • J. Košnjek Obvezen vpis begunskih otrok v šolo Slovenska vlada je sredi oktobra sprejela sklep o začetka pouka za šoloobvezne otroke, začasne begunce iz Bosne in Hercegovine. Pouk bo potekal po skrajšanem učnem programu, prilagojen razmeram v posamezni občini. Ministrstvo za šolstvo in šport zato obvešča vse starše in skrbnike Šoloobveznih otrok, začasnih beguncev iz BIH, da bo vpis v obvezno osnovno šolo s skrajšanim programom 26. in 27. oktobra. Vpisati se morajo tudi otroci, ki zaradi različnih razlogov nimajo statusa za* časnega begunca. Vpis bo v občinah, kjer so zbirni centri za začasne begunce iz BiH, v zbirnih centrih, tam, kjer zbirnih centrov ni, pa v občinskih prostorih. Se enkrat poudarjamo, da je vpis v šolo obvezen. BORZNI POSREDNIK! teL; 064/217-271 tat 294 ton 212*422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Zupani kot komunalci V Sloveniji se po vzorih naših zahodnih sosedov menja zakonodaja tudi na področju lokalne uprave in javnih služb. Zakonodaja bo marsikaj korenito spremenila: občine izgubljajo svojo upravno funkcijo, čaka jih le še skrb za komunalo. Pojem »velikih« županov bledi, poslej jih čaka občinska komunalna problematika. Slovenija je majhna, centralizacija državne uprave naj bi bila tako bolj smotrna. Tudi za večje gospodarske sisteme -železnica, ptt, energetika - naj bi skrbela država, za javne službe lokalnega pomena pa občina. Komunalne direkcije na občinah bodo po lastni presoji organizirale javne službe. Že zdaj pa je jasno le to, da bi se občinam vsako »drobljenje« komunalnih služb hudo maščevalo. V tem vmesnem obdobju pa smo priča vsakršnim zmešnjavam. Ilustrativen primer so ljubljanske tržnice, ki so se z občinskim blagoslovom kot družbeno podjetje privatizirale, nato pa se dale občini v najem. Zakonodaja preprečuje vsakršno divje privatiziranje, tako da strogo loči državno in družbeno lastnino. Državna lastnina, ustvarjena z davki, prispevki, nikoli ne more biti zasebna, družbena pa bo z raznimi koncesijami lahko oddana v zasebne roke. Privatizacija se tudi na tem področju hočeš nočeš začenja.. Dokaj liberalna zakonodaja opredeljuje pristojnosti in odgovornosti, še nikoli doslej pa ni bilo vsaj okvirno opredeljeno, na kakšen način se bodo zbirala in delila sredstva. Bomo dežela bogatih in revnih občin ? Razmeroma udobno je po zahodnih zgledih politično opredeliti nov sistem, a v praksi se prej ali slej izkaže, da vse izhaja iz de na rja. • D. Sedej V Radovljici dve srednji šoli Gostinska šola med vrtcem in zavarovalnico Občina in republika bosta za gradnjo nove gostinske šole namenili tudi kupnino od prodaje Doma Matevža Langusa v Kamni Gorici. Radovljica, 19. oktobra - Občina Radovljica in republiško ministrstvo za šolstvo in šport bosta v kratkem podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju pri izgradnji srednje gostinske šole v Radovljici. Pogodbeni strani se zavezujeta, da bosta storili vse potrebno za to, da bi z gradnjo šole začeli še letos. Kot je znano, je radovljiški izvršni svet že septembra posredoval republiški vladi in njenemu ministrstvu za šolstvo in šport predlog, da bi v občini organizirali srednješolsko izobraževanje na dveh samostojnih šolah: v turistično-ekonom-ski s 16 oddelki in gostinsko-strokovni z 29 oddelki. Turisti-čno-ekonomska šola naj bi bila v sedanji stavbi (na Gorenjski cesti 13 v Radovljici), ki bi jo obnovili in povečali, novo gostinsko šolo pa bi zgradili v Ra- (ycC kot {4c*n Aoto) tudi v §kof|i Loki vpisuje nove člane Tel 064/620 2«« Malo višje pokojnine Ljubljana, 21. oktobra - Oktobrska uskladitev pokojnin s plačami je /do skromna, pokojnine se povečujejo za borih 0,7 odstotka. Statistika namreč kaze. da so se za toliko povečale avgustovske plače v primerjavi z julijskimi, zato bodo temu gibanju z dvomesečno zamudo kot vedno sledile tudi pokojnine. Te se povečujejo od 1. avgusta da- ^eO tokratni uskladitvi pokojnin je sklepala še skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (vanj se je namreč prelevila bivša pokojninska skupnost). poslej pa bo o sprotnem gibanju pokojnin v skladu s plačami odločal upravni odbor zavoda. • D. Ž. dovljici med vrtcem in zavarovalnico Triglav. Pogodba, ki jo bosta podpisala občina Radovljica in republika Slovenija, določa, da bo občina za srednjo gostinsko šolo pridobila komunalno opremljeno zemljišče, prostorski ureditveni načrt in lokacijsko dovoljenje. Obe pogodbeni strani, ki sta solastnici Doma Matevža Langusa v Kamni Gorici, bosta za gradnjo šole namenili pričakovano kupnino od prodaje doma, o nadaljnjem financiranju pa se bosota dogovorili posebej. • C. Za-plotnik CIM0S - CITROEN ^ T Gregorčičeva 8, Kranj telefon: 064/211-380 PREIZKUSNA VOŽNJA vsako sredo od 12. do 18. ure z vozili CITROEN AX in CITROEN ZX. SALON VOZIL Javni intervju z Zmagom Jelinčičem Prihodnji petek, 30. oktobra, ob 18. uri pripravljamo javni intervju s predsednikom Slovenske nacionalne stranke Zmagom Jelinčičem. Pogovor bo v restavraciji hotela Creina v Kranju. Vodila ga bo priljubljena novinarka Ljerka Bizilj. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Vse večja medijska gneča Način, s katerim je osrednji slovenski dnevnik pred dnevi pospremil na pot še nerojeni slovenski časopis Republika, nam'več kot dovolj zgovorno kaže, kako na področju dnevnega slovenskega časopisja že sedaj vlada izjemna gneča. Še nekaj let nazaj je imelo Delo tu svoj ekskluzivni monopol, ki sta ga nekako »ogrožala« le Večer in Dnevnik, vendar ne bistveno. Z demokracijo pa so se v Sloveniji začeli pojavljati novi časopisi, ki ne skrivajo svojih usmeritev. Delo, ki se sicer še vedno lahko pohvali s precej pomembno vlogo pri izpostavljanju slovenske demokracije (navsezadnje je v tem časopisu že v bivšem režimu obstajalo pomembno jedro opozicije), se zdaj čuti močno ogroženo. Podobno kot pri nastajanju Slovenca se je tudi pred rojstvom Republike v tem kolektivu (še bolj pa najbrž v njegovem vodstvu) razširil strah, da jim bo začela upadati naklada. Ta strah nikakor ni neupravičen, saj so vsi nastajajoči slovenski dnevniki pred Delom v prednosti že po tehnični opremljenosti, hkrati pa tudi po številu zaposlenih. Osrednji dnevnik še vedno nosi klasično breme socializma z velikim številom zaposlenih novinarjev, ki so bili nekoč bolj ali manj vestni prepisovalci uradnih dokumentov. Bralci tega časopisa lahko z lahkoto ugotovijo, da tudi zdaj njegovo podobo v glavnem oblikuje peščica znanih novinarskih imen, v glavnem tistih, ki so, kot že omenjeno, sodelovali v bivši opoziciji, ali pa so k Delu prišli iz drugih znanih slovenskih medijev. Prisotnost novega časopisa na že tako tesnem slovenskem medijskem prostoru je za obstoječe časopise toliko nevarnejša, ker to pomeni tudi odžiranje kvalitetnih novinarskih kadrov. Teh v državi ni ravno na pretek. Republika je imela v tem precej uspešnejšo roko od Slovenca, saj je k njej »prestopilo« kar nekaj pomembnih imen, med njimi tudi z Dela. Tudi slovensko novinarstvo končno dobiva svojo tržno ceno in tu uredništvom, ki jim odhajajo odlični kadri, ne preostane drugega, kot da se tolažijo s tem, kako odhajajoči niso nikoli s srcem pripadali hiši. O tem, da za novonastajajočimi časopisi stoji ogromen zagonski kapital, ni nobenega dvoma. Dobro je tudi, ker je več ali manj jasno, iz katere smeri ta prihaja. S tem seveda časniki dobivajo svojo podobo, tako kot je to navada povsod po svetu. V prihodnje bodo konservativni bralci v roke jemali Slovenca, levičarji Republiko, tisti, ki se bodo še naprej navduševali nad samostojnim časnikom za samostojno Slovenijo pa bodo brali Delo. Tako razmejen medijski prostor bo v veliko pomoč predvsem analitikom slovenskega političnega prostora, saj si bralci (in ti so glavni rir dohodka za časopise) praktično ne bodo mogli privoščiti plačevanja naročnine za več dnevnikov. Še posebej zato, ker bodo (razen komentarjev) objavljali več ali manj iste novice. Ravno pri slednjih pa se odvija najbolj kruta bitka za bralce. V medijski vojni bo preživel tisti, ki bo objavljal najbolj sveže in ekskluzivne novice, ne pa oni, ki bo zagreto podpiral določeno strankarsko politiko. Tehnika bo tako na vsak način prehitela politiko, saj je tudi drugače veliko tveganje, če se novinarji namesto na profesionalnost zanašajo na politične botre. Pluralizem slovenskega strankarskega življenja se nujno pozna na področju množičnega obveščanja, vprašanje je le, ali v Sloveniji lahko preživi toliko dnevnikov, kot jih bomo z Republiko imeli v kratkem. Odgovor bomo verjetno poznali že čez nekaj mesecev, do tedaj pa nam preostane lepa priložnost, da spremljamo pravo paleto medijskega prostora. Ob tem pa ne smemo pozabiti tega, da sta pred drugo svetovno vojno v Sloveniji kraljevala predvsem dva dnevnika - klerikalni Slovenec in liberalno Jutro. Koliko sta današnja demokracija in pluralizem vrednejša od predvojnega, se bo torej videlo tudi v tem, koliko različnih mnenj premoreta. NARODNI DfMOKRATI Narodna demokratska stranka vabi na razgovor o ravnanju s kmetijskimi zemljišči, z naslovom POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL Razgovor bo vodil republiški poslanec Narodnih demokratov Andrej šter. V razgovoru bodo dobrodošle prav Vaše ugotovitve in vprašanja, zato je Vaša udeležba zelo zaželena. Razgovor bo v nedeljo, 25. oktobra 1992, ob 11. url v dvorani Doma Stražliče. JEM Jeseniške mesnine Sp. Plavž 14 64270 Jesenice * Na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 7. 10 1992 in na podlagi 41. člena Statuta podjetja objavljamo RAZPIS za direktorja podjetja za mandatno dobo 4 let Poleg splošnih pogojev določenih z Zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali biotehnične fakultete — da imajo vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 4 leta na vodilnih delovnih mestih — da obvlada tuj jezik - nemški, angleški ali italijanski — da imajo sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev Kandidat naj prijave z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj in ostalih pogojev razpisa pošljejo v 30 dneh po objavi razpisa v zaprtih pisemskih ovojnicah na naslov JEM - Jeseniške mesnine, Sp Plavž 14, Jesenice, s pripisom "za razpisno komisijo". O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonskem roku. Marko GOLOBIC, tajnik državne volilne komisije pojasnjuje način decembrskih volitev Predsednika in državne poslance bomo volili neposredno Neposredno in po večinskem sistemu, kar pomeni, da bodo izvoljeni kandidati z največ glasovi, bomo volili tudi 22 svetnikov, predstavnikov lokalnih skupnosti v državnem svetu, 18 svetnikov, predstavnikov različnih stanov, delodajalcev in delojemalcev, pa posredno, najverjetneje 10. decembra. Kdo lahko predlaga kandidate in kandidatne liste? Politične stranke in volilci. Tudi politične stranke niso nič drugega kot stalno organizirani volilci z določenimi političnimi cilji, pojasnjuje Marko Golobic, tajnik državne volilne komisije, ki je to funkcijo opravljal tudi ob volitvah maja leta 1990. Politične stranke lahko kandidirajo v državni zbor na tri načine. Prvič: listo politične organizacije lahko predlagajo trije delegati sedanje republiške skupščine. Drugič. Listo kandidatov politične stranke ali koalicije lahko določijo člani te stranke ali koalicije na sestanku v volilni enoti, vendar mora biti pod listo 50 podpisov. In tretjič. Če pa liste ne določijo v volilni enoti, ampak jo na primer strankarski vrh v Ljubljani ali kje drugje, potem mora biti lista podprta s 100 podpisi volilcev, ki prebivajo v volilni enoti in imajo pravico v njej voliti. Liste ali posameznike za državni zbor pa lahko predlagajo tudi volilci. V tem primeru prihajata v poštev dva načina. Če se na primer na Gorenjskem odločimo za listo ljubiteljev vina, ali listo za prenovo Gorenjske ali za listo ljubiteljev Triglava, mora to listo, če želi na volitve, s podpisi podpreti 100 volilcev v volilni enoti. Lahko pa kandidira tudi posameznik kot neodvisni kandidat in tudi v tem primeru je potrebnih 100 podpisov volilcev iz volilne enote, kjer bo lista vložena. Tudi kandidate za predsednika republike je mogoče določiti na več načinov. I a h k o ga določijo volilci s 5000 podpisi. Ta primer poznamo, pravi Marko Golobic. Predsedniškega kandidata lahko določi tudi stranka na dva načina. Predlog mora podpreti 8 delegatov sedanje skupščine ali pa mora predlog stranke podpisati 3000 volilcev. Kandidata pa lahko povsem samostojno določi 30 delegatov sedanje skupščine. Neposredne in posredne volitve državnega sveta Za izvolitev 22 predstavnikov lokalnih skupnosti v 40-članskem državnem svetu bo Slovenija razdeljena na 22 volilnih enot in v vsaki enoti po izvoljen en svetnik. V tem primeru lahko izjemoma kandidirajo kandidate tudi občinske skupščine, vendar le po enega kandidata. Razen občinske skupščine pa lahko kandidate za svetnike določajo politične stranke po volilnih enotah, vendar sme vsaka stranka predlagati le enega in kandidaturo podpreti s podpisi. Teh 22 predstavnikov lokalnih skupnosti v državnem svetu bo izvoljenih na neposrednih volitvah, izvoljeni pa bodo tisti, ki bodo dobili največ glasov. Osemnajst svetnikov bo izvoljenih v interesnih organizacijah na posrednih volitvah, prek elektor-jev. To so 4 predstavniki delodajalcev, zbornice, združenj lastnikov, skratka tistih pravnih oseb, ki se pojavljajo na tržišču dela. V tem primeru se za volitve prijaviš. Mi ne vemo, pojasnjuje Marko Golobic, katere organizacije bodo za to pooblaščene. Za štiri svetniška mesta bodo kandidirali delojemalci oziroma sindikati. Ti bodo izvolili svoje elektorje in jih skupaj s kandidati poslali nam, mi pa bomo 10. decembra, ko bodo volitve, sklicali volilni zbor, volilni kolegij elektorjev, ki bo izvolil 4 državne svetnike iz vrst delojemalcev. Enega svetnika bo na svojem zboru izvolila Zadružna zveza Slovenije, enega Kmečka zveza, za druga prosta mesta pa se bodo prijavile razne poklicne in stanovske organizacije, kot so raziskovalci, kemiki, fiziki, samostojni poklici kot na primer advokati ali duhovniki, samostojni kulturni delavci itd. Tu bodo volitve posredne in na volilni komisiji še ne vedo, kdo od teh se bo prijavil na volitve. Kdo bo izvoljen Na volišču bo vsak volilec prejel tri glasovnice: za volitve predsednika republike, za volitve poslancev državnega zbora in za volitve 22 predstavnikov lokalnih skupnosti v državnem svetu. Na glasovnici za volitve predsednika republike bodo napisani vsi kandidati. Vrstni red kandidatov na glasovnici bo določen z žrebom. Če bo kateri od kandidatov že 6. decembra dobil nad 50 odstotkov veljavnih glasov volilcev, bo izvoljen za predsednika. Če pa ne, bo o predsedniku odločal drugi krog, v katerega se uvrstita kandidata z največ glasovi, zmaga pa tisti, ki dobi v drugem krogu več glasov. Druga glasovnica bo glasovnica za državni svet. Imena kandidatov bodo zapisana po vrstnem redu in treba bo obkrožiti enega. V enoti bo izvoljen tisti, ki bo dobil največ glasov že v prvem krogu. Tretja glasovnica pa bo glasovnica za volitev poslancev v državni zbor. Ta bo strankarska. Najprej bo zapisana zaporedna številka, nato ime liste kandidatov oziroma ime stranke, če pa bo koalicijska lista, bo pač ime drugo, zatem pa priimek in ime kandidata liste. Tako določa zakon. Volilec bo moral obkrožiti eno zaporedno številko. S tem bo dal glas stranki oziroma listi in kandidatu. Stranka oziroma lista stranke ali koalicije mora nastopiti v vsakem okraju z drugim kandidatom. Izjema je le ta, da en kandidat liste lahko kandidira v dveh okra-jih. Kdo bo izvoljen Marko Golobic razlaga. V vsaki od osmih volilnih enot. Gorenjska je skupaj s Kamnikom in Idrijo prva volilna enota, njen sedež pa je v Kranju, bo izvoljenih 11 poslancev. Volilna komisija bo najprej razdelila sedeže med stranke. Do tega bo prišla s seštevkov vseh glasov, ki jih je dobila lista v vseh okrajih oziroma volilni enoti kot celot' Za sedež bo potrebnih 9,1 odstotka glasov ali ena enajstina. Čebj na Gorenjskem volilo 160.0$ volilcev, bi bilo potrebnih za e" sedež približno 14.200 glasov. C« stranka dobi 27 odstotkov glasov, dobi tri sedeže, če jih dobi 18 odstotkov, dobi dva sedeža itd. K" bo volilna komisija to ugotovila-bo začela določati, kdo bo na te*1 sedežih sedel. Če dobi recim" stranka v volilni enoti tri sedeži jih bodo zasedli najuspešneje kandidati po posameznih okrajih. Stranka ima recimo 11 kandidatov in tisti, ki so dobili p° okrajih najvišje odstotke glasov-bodo dobili poslanske sedeže. T° bo tako imenovana prva delite'' sedežev. Odločilen bo torej uspej1 stranke, kolikov sedežev bo dob'' la v enoti, prav tako pa uspe'' kandidata, koliko glasov bo dob'1 v volilnem okraju. Ker pa po v0" lilnih enotah vsi sedeži v prvi delitvi ne bodo razdeljeni in bod0 viški in manjki glasov (če d0''' stranka 13 odstotkov, ima en & dež in 4 odstotke glasov viška).se bodo ti viški zbirali za vsak" stranko na državni ravni in se v drugi delitvi vračali v volila* enote, kjer se bo ugotavljalo. kd° bo še prišel v parlament na osnovi odstotka glasov v volil"' okrajih. Tako se bo razdelila P0-lovica viška glasov, samo polov'' ca pa bo ostala domena strank*-oziroma njena odločitev, kdo o° dobil poslanski mandat. To P0" meni, da bo vpliv stranke na zasedbo poslanskih mest minim"! len in da bodo odločilni glasoV1 stranki in posameznemu kan*11 datu. Zato so stranke prepričane-da so tokratne volitve v PTCCeV. nji meri loterija predvsem g'eCl kandidatov, ki bodo izvoljen' Volitve so vendar tekmovanj pravi Marko Golobic. Prvo J* medstrankarsko tekmovanje sedeže, drugo pa je tekmovanj znotraj vsake stranke, kateri ka didat bo uspešnejši. Vsaka s'ril" ka bo lahko v najboljšem PTl]V\_ ru spravila v državni zbor le ga ali dva poslanca mimo yoJ volilcev. Mislim pa, da je tO P~_ steno in naj volilci odločijo. * mu bo dodeljen sedež v dr*8 nem zboru. Prihodnjič o m° bitnem drugem krogu vol'' y volilni pravici naših državlja^ na tujem in stroških volitev-J. Košnjek I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA V sredo in včeraj je zasedal družbenopolitični zbor Dva zbora sprejela "Toplakov" zakon Kljub nasprotovanju vlade in nekaterih poslancev je po zboru občin tudi družbenopolitični zbor sprejel zakon o obrestni meri, ki ga je predlagala skupina poslancev na čelu z dr. Ludvikom Toplakom. Zbor združenega dela pa je ta zakon zavrnil. Ljubljana, 23. oktobra Zaradi ocene, da slovenske banke zaračunavajo oderuške obresti in so prav te vzrok stečajev in slabega položaja v podjetjih, po drugi strani pa banke / njimi krijejo zgrešene plasmaje denarja, so po-i lanci dr Ludvik Toplak, Franci Feltrin ill Anton Horvat predlagali zakon o obrestni meri. po ka terem naj bi bila obrestna mera fS-odslotna, če se stranke ne dogo-vonjo drugače, maksimalno pa 12- odstotna Zbor občin je zakon sprejel, zbor združenega dela ga je zavrnil, v sredo pa ga je sprejel tudi družbenopolitični zbor kljub ugovorom vlade in nekaterih poslancev. Nasprotniki tega zakona so menili, da bi to ponililo Dal monetarni sistem in spet uvedlo administrativni način gospodu jenja, ogrožena pa bi bila tudi sa nacija bank Zagovorniki /.ikona p.i \.> odgovarjali, da bi prai ta /.ikon pnsilil vlado in banke k resnejšemu pristopu k sanaciji Ker je bil tudi družbenopolitični /bor "za" (druga dva zbora sta enako menila že pred tem), je dokončno ratificiran sporazum med vladama Slovenije in Madžarske o odpravi vizumov, veljati pa |c Začel tudi zakon o izvajanju resolucije Varnostnega sveta O/.Ps št. 757 o ukrepih zoper Srbijo in črno goro. Samo še soglasje družbeno!*^, ličnega /bora je bilo P°,rc^jfcUai di za sprejem zakona o terjatev do Iraka in /vezne dir cije za promet in rezerve iz ,piv posebnega pomena. Družben^ litični /bor je k zakonu doda jj terjatve do Angole in Kube. -a pa |i- n.uočil, naj v enem rO*' tudi rešitev /a terjatve do j*1 por '.^ V raj nadaljeval z zasedanje obravnaval nedokončane P? s prejtnjih sci • J. KoteH* . Nujna komisija za mejna vprašanja Komisija skupščine za notranjo politiko /<■ sklenila. Ju /e treba takoj ustanoviti komisijo .a določltei "' i HrvaŠko Komisija /< ugo lovila, da sla se novi državi mtdstboJHC / 1111 k i ►JI • J k GLAS (JataaerMelj »a iaaajataij: ( asopisno podjetje GORbNJSKI GLAS KRANJ Uralalika politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltrdmk s poudarkom na dogajanjih na (Kiicnjvkrm Pr*aW4alk faaopiaaefa wttim: Ivan Bizjak IMrrktot la glatal arrialk Marko , JjS^L Odgovora* aredatca: Uopoldina Bogataj < Noviaar)! la areaalki: Helena Jelovcan. Jofr Kotniek, lea Mencinger, Stojan S.tic Darinka Vilcj, \ Uma M.m,.wuk, Manja Vol.j.ik < velo /.iplonnk ' »oiu-i /-l)fK "j: Andrej Žalar, Štefan iargi / ObllkovaaJV Igor 1'okorn Trkati bo arcjaaje: Ivo Seknc, Mirjana Draksler. Nada Prevc / LektoriraaJ*: Mariela Vo/lif, Fatofranja: < forazd Sini« Tlak: l'oJiriir DELO I..a iVivopisov in revij, Ljubljana / UralaHr*«: Mole Pijadeja I, telefon 211 «60, 211493, lelefa« 213-163 / Naročala«, aprata. piupagaa4a, oglaal: Hlctvvcivova If. iclrlon .'IK 463, lakta« |i*-»l '' s ,'iJ'1"' telefon 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne ure vsak dan 7 I 7 00. / Časopis i/haja ob torkih in petkih Naročnina trimesečni" naročniki imajo 20% popusta /a tujino letna naročnina 140 1)1 M Oglasne storitve po ceniku Prometni davek po stopnji S odstotkov, (mnenje RMI 2t/27 v)2) Seja vseh treh zborov skupščine občine Jesenice Gospodarstvo kot črka na papirju Jesenice, 22. oktobra - Mučne obtožbe v jeseniškem parlamentu. Zelenci so naravni rezervat, kmetom pa pravično odškodnino. O begunski Problematiki zaradi nesklepčnosti niso sklepali, o gospodarstvu pa ni °'lo iz delegatskih ust niti ene besedice. Po več nesklepčnih skupnih se- proti kandidatu vložena ovadba jah jeseniškega parlamenta je bi la zadnja skupna seja sklepčna. Na njej so končno sklenili, da se bodo podelila občinska priznanja I. avgust Vidu Černetu iz Kranjske Gore, Janezu Jenku z Jesenic 'n posmrtno Veri Smukavec z Jesenic, kolektivno občinsko priznanje pa Rdečemu križu Jesenice. Kdaj bodo nagrade podelili, k ni znano. Prvič smo na sejah jeseniške skupščine doživeli nekaj precej mučnega: ko naj bi tajno glasovali o predlogu za imenovanje Antona Stražišarja za predstojnika "pravnega organa za notranje zadeve občine Jesenice, je Janez Sekat iz družbenopolitičnega zbora °stro protestiral proti imenovanju Antona Stražišarja, češ da je zaradi malomarnosti pri vodenju podjetja in izdaje poslovne tajnosti podjetja. Anton Stražišar je odgovoril, da je bil sedemnajst let direktor KOOPa v Mojstrani, ki ga je uspešno vodil, zdaj pa je podjetje na robu propada, kar naj bi bil plod delovanja sindikata Neodvisnost. Le-ta je začel z neutemeljenimi kazenskimi ovadbami proti njemu - da pa nekdo na javni seji skupščine izreče tako hude obtožbe na račun drugega delegata, ki je predlagan za neko delovno mesto, pa je označil za nedopustno. Predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinarjeva je dejala, da ne ve ničesar o tem, da bi bila proti Antonu Stražišarju vložena kazenska ovadba, da pa bo zahtevala pojas- nilo, kdo lahko te podatke sploh lahko izda. Janez Šebat naj pojasni, od kod mu taki podatki in se v primeru, če se bo ugotovilo, da je blatil ugled kandidata, Antonu Stražišarju javno opraviči. Nato so na predlog Mileta Crnoviča glasovali: Anton Stražišar je od 62 glasov dobil 39 glasov in mu je do izvolitve manjkal samo en glas! Na skupni seji tudi niso imenovali novega komandirja policijske postaje na Jesenicah, saj v zboru združenega dela ni dobil zadosti glasov. Na sejah, ki jih je odlično vodil predsednik družbenopolitičnega zbora Janez Markeš. so razglasili Zelence za naravni rezervat, vendar z dodatkom, da zemljišča v Zelencih služijo izključno le v kmetijske namene, kmetje pa naj ne bi imeli pravice do enkratnega nadomestila, ampak do nadomestila. Se pravi, da bi se v skladu z novo zakonodajo dogovorili za pravično odškodnino. Izglasovali so tudi predlog odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Delavska univerza, sprejeli proračun s tem, da bi se povečala družbena denarna pomoč in dali zeleno luč za garancijo za kredit za nabavo naprave za sežiganje plina v čistilni napravi Jesenice. • Za jeseniški parlament pa je že kar značilno, da o perečih gospodarskih temah bolj malo razpra vlja in mu je gospodarska problematika le črka na papirju - tudi tokrat so delegati brez besed in brez sleherne razprave sprejeli informacijo o gospodarskem poslovanju v občini Jesenice za prvih letošnjih šest mesecev. Ko pa je prišla točka »begunci«, je bilo nekaj razprave, vendar do glasovanja o sklepih ni prišlo, saj so bili zbori že nesklepčni.* D. Se-dej Seja jeseniškega izvršnega sveta Prihajajo novi komunalni stroški Jesenice, 22. oktobra - Jeseničani naj bi plačevali novo komunalno sto-r'tev od 1. novembra dalje. Informacija o rezultatih popisa je izčrpna in m*rsikaj pove. Priporočajo izredne živilske preglede! Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so med drugim razpravljali o informaciji o rezulta-hh popisa prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev po krajevnih skupnostih. Informacija je zelo i/črp-Pa in med drugim ugotavlja, da Je v občini kar polovico aktivnega prebivalstva zaposlenega v industriji in le 3 odstotki v obrti in osebnih storitvah, da se povečuje delež dnevnih migrantov, da sta °Pazna dva tokova preselitev. Pr-y#ga predstavljajo preselitve v krajevne skupnosti Hrušica in Žirovnica, drugega pa preselitve v mestne krajevne skupnosti. V občini se tudi povečuje število starejših občanov. Posebna komisija je pripravila tudi poročilo 0 varstvu pred nalezljivimi boleznimi zaradi higiensko - epidemioloških razmer na Jesenicah. V šolah in vrtcih bodo morali poostriti nadzor na sanitarno tehničnimi ra/merami. Rdeči križ pa naj bi poskrbel, da bi bile družine, ki so sprejele be- gunce, bolj seznanjene s problematiko. Podjetja in zasebniki, ki zaposlujejo delavce, ki delajo z živili, pa naj bi napotili zaposlene na izredne živilske preglede. Izvršni svet je že 80 podjetjem poslal priporočilo za izredni živilski pregled. Na eni izmed naslednjih sej pa bodo ponovno razpravljali o potrditvi cene nove komunalne storitve - dehidracije blata. Pereče pomanjkanje investicijskih sredstev je podjetju ONIKS narekovalo iskanje nadomestnih rešitev za zagotovitev stiskalnice za de-hidracijo blata, ki je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja kot tudi za samo obratovanje či- stilne naprave. Po predlogu naj bi občani od 1. novembra dalje plačevali komunalnemu podjetju 5,20 tolarja za kubični meter, firme pa po 18 tolarjev za kubični meter. Izračun je pokazal, da bi se mesečna obremenitev štiri -članske družine povečala za 83.20 tolarja. Na seji pa so spregovorili tudi o problematiki begunskega centra na Hrušici, ki ga begunci nočejo zapustiti. Zdaj center upravljajo begunci sami, po nekakšni samoupravi, saj upravnik in osebje nimajo nobene besede več. Na Jesenicah ne vedo, kako naj bi center sploh ogrevali - od 170 termoakumulacijskih peči je vsaj 40 takih, ki jih je treba popraviti. Center naj bi preselili, o tem pa naj reče odločilno besedo urad za begunce • D. Sedej denacionalizacija v radovljiški občini Poravnave so bolj redke Največji problem je v tem, ker slovenski parlament še ni sprejel zakona o odškodninskem jMadu in ker je družbeno premoženje precej obremenjeno s hipotekami Ljubljanske banke, *' 'ahteva jamstvo države. ^•dovljica> 19. oktobra - V radovljiški občini so doslej prejeli 279 dena-?lon»lizacijskih vlog, od katerih je 117 popolnih. Uprava za urbanizem, s 'odloča o vračanju stavbnih zemljišč, stanovanjskih in poslovnih ob- 0v* podjetij in kapitalskih deležev, je rešila 14 primerov, 44 jih resu- v'"g pa ne more reševati, ker so vezane na ustanovitev odškodnin a sklada. Uprava za gospodarstvo, ki je pristojna za vračanje kme-'cmljišč in gozdov, je doslej odločala v 23 zadevah, 11 vlog pa še skeg "jskih rešuje. Kot je na ponedeljkovi seji il Vršnega sveta povedala Nada Ga-tei - lonkli, predsednica denauo J*tttacijske komisije in vodja ob cjnske premoženjsko-pravne službe, so pri vračanju poslovnih PtOStorov in objektov poravnave J^ed zavezanci in upravičenci J°'J redke. listi, ki upravljajo / Racionaliziranim premože« "Jem, ikoraj vedno ugovarjajo Nacionalizacijskim zahtevkom in trdijo, da se je vrednost premoženja v času, ko so Z njim upravljali, bistveno povečala. Vsak tak ugovor zahteva več upravnih postopkov in dokazovanje / izvedenci - cenilci. Ko ko misija po končani obravnavi i/da poročilo o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju, miat.i zavezanec in upravičenec možnost, da se na poročilo pritožita Zavezanci te pravice načeloma ne izrabijo, ampak se zato, da podaljšajo postopek, raje pritožijo na odločbo Težave nastajajo tudi zato, ker republiška skupščina še vedno ni sprejela zakona o odškodninskem skladu. Po zakonu o denacionalizaciji bi iz sklada plačali odškodnino tistim nekdanjim lastnikom, ki jim premoženja ne bi mogli vrniti v naravi, ali čc je tedanja vrednost premoženja za 30 odstotkov manjša kot v času podržavljenja in če so zavezanci podržavljeno premoženje pridobili s plačilom. Leska Murka, na primer, je skoraj vse poslovne prostore kupila, zato postavlja odškodninski zahtevek, o katerem pa za zdaj m mogoče odločili, ker ni sklada Čeprav je radovljiška občina med tistimi, ki so rešile največ denacionalizacijskih vlog, med drugim tudi zapleten primer denacionalizacije zemljišč in drugega premoženja nekdanje agrarne skupnosti Poljče, pa v občini še poskušajo pospešiti postopke. Izvršni svet je na ponedeljkovi seji sklenil, da bo spodbujal nadurno pogodbeno delo strokovnih delavk v upravi in poiskal možnosti za dodatno začasno zaposlitev. Denacionalizacijo ovira tudi to, da je precej družbenega premoženja obremenjeno s hipotekami Ljubljanske banke. Čeprav bi podjetja, ki so po zakonu dolžna vrniti podržavljeno premoženje nekdanjim lastnikom, lahko poplačala banko iz preostalega premoženja, pa banka vztraja pri tem, da hipoteke prevzame države oz. določi jamstvo. • C. Za-plotnik Strankarske prireditve ob koncu tedna Socialno-demokratska prenova Škofja Loka vabi danes, v petek, 23. oktobra, ob 18. uri v hotel Transturist na 3. sejo občinske konference, ki bo hkrati tudi volilna konvencija za oba škofjeloška volilna okraja. Poleg predstavitve kandidatov in njihove izvolitve bo predstavljena programska pobuda SDP Slovenija zdaj ter programska izjava Združene delavske liste. Združena delavska lista Kranj - Delavska stranka, Demokratična stranka upokojencev, Socialdemokratska unija in SDP Kranj organizira danes, v petek, 23. oktobra, ob 15. uri v Lovskem domu Pan-gerščica pri Tenetišah kostanjev piknik, ki naj bi se ob 16. uri nadaljeval z volilno konvencijo liste. Ob 14. uri v Lovskem domu tudi okrogla miza o ekologiji, v tej "vroči" jeseni obljubljajo vroč kostanj in mošt, člane pa vabijo,.da se jim pridružijo z družinskimi člani in prijatelji. Ograniziran bo tudi prevoz s kombijem izpred kina Center ob 14.30, 15.00 in ob 15.30. uri. Slovenski krščanski demokrati Kranj organizirajo v petek, 23. oktobra ob 19. uri v dvorani občinske skupščine javno okroglo mizo z naslovom Volitve 92 - pasti volilne zakonodaje. Na prireditev vse zainteresirane prisrčno vabijo. Slovenski krščanski demokrati Kranj bodo v torek, 27. oktobra, gostili predsednika svoje stranke Lojzeta Peterleta v Kranju z naslednjim urnikom: ob 10. uri bo obiskal Dom upokojencev Kranj - na ta obisk vabijo tudi ostale upokojence, ob 11.30 je načrtovan obisk tovarne Sava, ob 13. uri bo srečanje z nemškimi mobiliziranci v hotelu Creina in ob 13.30 razgovor z gospodarstveniki in člani SKD tudi v hotelu Creina. Med 15. uro in 16.30 pa je predviden obisk v krajevnem odboru SKD Cerklje. Socialdemokratska stranka Kranj - Predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije vabi na predvolilne prireditve, ki bodo v soboto, 24. oktobra, popoldne v Kranju. Začeli bodo z otroškim živ-žavom ob 15. uri pred Prešernovim gledališčem, ob 17. uri bo v gledališču predstavitev kandidatov stranke na prihodnjih volitvah, ob 18. uri pa se bo začel kulturno-zabavni program. Slovenski krščanski demokrati Huje - Planina organizira v ponedeljek, 26. oktobra, ob 19. uri v osnovni šoli Matija Čop na Planini predavanje in pogovor na temo Zdravstvo po novem. Predaval bo dr. Janez Remškar, poslanec v zboru združenega dela slovenske skupščine. Slovenska ljudska stranka - Delavska zveza prireja v soboto, 24. oktobra, ob 10. uri v domu Julke in Albina Pibernika na Jesenicah srečanje na temo Delavec danes in jutri. Ob 10. uri bo okrogla miza, ob 12. uri pa bodo ogroženim družinam podelili ozimnico, ki so jo zbrali člani Ljudske stranke. Območni odbor Slovenske nacionalne stranke Tržič prireja v soboto, 24. oktobra, ob 17. uri v dvorani občinske skupščine občni zbor. na katerem bodo predstavili delo odbora od ustanovitve sledil pa bo pogovor s predsednikom stranke Zmagom Jelinčičem. Kandidacijska konferenca SDP Tržič Zaupanje v vztrajne ljudi Tržič, 20. oktobra - Člani SDP Tržič so sinoči pretehtali ponudbo strankinega programa in se seznanili z delovnim načrtom občinskega volilnega štaba. Izbrali bodo kandidata za volitve v državni zbor. Kritike na račun članov SDP prihajajo zadnji dve leti iz vrst tistih, ki tudi sami nimajo pokazati kaj dobrega, je v uvodu konference med drugim ugotovil predsednik SDP Tržič Janez Piškur. Ponovil je znane podatke o naraščanju brezposelnosti v tržiški občini, zaradi česar se slabša socialni položaj prebivalstva, še posebej mladine. Zato dajejo v svojem programu glavni poudarek prav reševanju socialnih problemov. Le-teh se zavedajo tudi v tržiški Delavski stranki, je ocenil predsednik Franci Albreht; ob združevanju svojih moči z upokojenci in člani SDP si obetajo uspešnejši nastop na volitvah in poznejši razplet težav. Ko je govoril o času pred volitvami, se je podpredsednik SDP Slovenije Borut Pahor najprej vprašal, zakaj njihova stranka ostaja pomembna politična sila. Spomnil je na soustvarjanje v slovenski politični pomladi in na program stranke, ki omogoča napredek; vseeno je dal prednost zaupanju do ljudi, ki so vztrajali v stranki kljub krizi. Čeprav ima tržiška SDP le okrog 110 članov - nekdaj jih je povezovala petsto in več, nameravajo izbrati za volitve v državni zbor obetavnega kandidata. Sedmim predlogom predsedstva so zato udeleženci konference pripisali še imena po svoji izbiri, osebo z največ glasovi pa bodo nato kandidirali. Dogovorili so se še o načrtovanih dejavnostih do volitev. • S. Saje Zaskrbljenost Zelenih Slovenije Ljubljana, 21. oktobra - Usoda bodočega zakona o varstvu okolja je zelo negotova, so med včerajšnjo tiskovno konferenco opozorili predstavniki Zelenih Slovenije. Na dnevnem redu za prihodnjo sejo slovenske skupščine ni predloga za sprejem tega zakona, zato je komaj možno, da bi ga dobili pred volitvami. Razen tega je z novim zakonom o vladi načrtovana ukinitev ministrstva za varstvo okolja, kar bo še otežilo reševanje ekoloških problemov. Bolje gre, kot je povedal vodja poslanskega kluba Zelenih Slovenije dr. Hubert Požarnik, pri pripravi predloga za izdajo zakona o varstvu živali pred mučenjem. Obenem se objavili, da 22. oktobra ustanavljajo v Ljubljani Društvo ljubiteljev Ljubljanskega barja. • S. S. smo Na pobudo številnih državljank in državljanov sporočamo, da lahko vsi, ki želite, tudi finančno podprete kandidaturo Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije. Denarne prispevke lahko nakažete na tekoči račun Pooblaščenega organizatorja volilne aktivnosti: 50100-620-133-05-1017152-1400002 pri Ljubljanski banki Obljubimo, da bomo / denarjem ravnali varčno; podatki o tem bodo po volitvah na voljo darovalcem. Na željo gospoda Milana Kučana bo morebitni preostanek sredstev uporabljen /a humanitarne namene. PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Začenja se Praznični vikend ■ Zg. Brnik - V krajevni skupnosti Zgornji Brnik, eni najmlajših v kranjski občini se danes začenja prvo praznovanje njihovega krajevnega praznika, ki so ga izbrali med 23. in 30. oktobrom prav zaradi več dogodkov v kraju v preteklosti do danes. Praznovanje, ki bo v prihodnje potekalo pod naslovom Praznični vikend na Zgornjem Brniku, bo letos zares svečano. Tako bodo že danes (v petek) ob 16. uri slovesno odprli novo trgovino Živil na Brniku, jutri pa bodo v prostorih nad trgovino odprli tudi razstavo slik in narodnih noš; izdelava le-teh je v tem delu občine pod Krvavcem že kar tradicija. Jutri dopoldne bodo gasilci imeli tudi suho vajo, popoldne pa bo srečanje z družabnimi igrami na Vov-kah pri žagi, v gasilskem domu pa bo ta čas medkrajevno šahovsko prvenstvo za prehodni pokal krajevne skupnosti. Zvečer, prav tako jutri, ob 19. uri bo v prenovljeni cerkvi Janeza Krstnika koncert Moškega pevskega zbora dr. Janeza Bleivvei-sa iz Kranja, Mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna in Komornega moškega pevskega zbora Davorina Jenka iz Cer-kelj. V nedeljo ob 14. uri bo v prenovljeni cerkvi tudi slovesna maša z blagoslovitvijo, po njej pa bo srečanje krajanov in narodnih noš pred novo trgovino na Brniku. • A. Ž. Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov Prvi poskus na Hrušici Jesenice, 21. oktobra - Komunala na Jesenicah se pripravlja na izvedbo modelnega projekta za ločeno zbiranje odpadkov. V drugi polovici novembra bo začela razdeljevati nove posode prebivalcem KS Hruška. Drugačen način zbiranja odpadkov od včeraj predstavlja na razstavi Čisto mesto v jeseniški šoli Tone Čufar. Razmišljanja o nujnosti ločenega zbiranja komunalnih odpadkov iz preteklosti so za Jeseničane dobila trdnejšo osnovo ob ponudbi mešane firme Barles iz Senovega za ogled takšnega postopka v Avstriji. Tam so spoznali tudi urejanje deponije in kompostiranje bioloških odpadkov. Ker je bila dana tudi ponudba za financiranje modelnega projekta, so se na Jesenicah odločili za testiranje novega načina zbiranja odpadkov. »K taki odločitvi nas priganjajo povečane potrebe po odvozu smeti, ki se zadnji čas kažejo predvsem v mestnem centru. Ločeno zbiranje odpadkov namreč omogoča skrajšanje transportnih poti pri odvozu. Največja ekonomska prednost je možnost ponovne uporabe surovin, za varovanje okolja pa bo zlasti pomembno zmanjšanje uporabe deponijskega prostora,« ugotavlja Mojca Kobentar iz Komunale na Jesenicah. Za polletni preizkus ločenega zbiranja odpadkov so izbrali Hrušico, ker so tam bloki, individualne hiše in tudi kmetijska poslopja. V drugi polovici novembra bodo po vseh tamkajšnjih gospodinjstvih začeli razdeljevati nove posode za odpadke in obenem pojasnjevati način zbiranja. Individualne hiše bodo imele lesene zabojnike z vrečami za posamezne vrste odpadkov, ob blokih pa bodo namestili plastične sistemske posode, v katerih bodo posebej zbirali gospodinjske odpadke in odpadne surovine, kot sta papir in steklo. »Posode za preizkusno zbiranje na Hrušici bomo sedaj delili zastonj, pozneje pa bo ta strošek vštet v ceno odvoza odpadkov,« poudarja Kobentarjeva in dodaja: »Ko bomo dobili v najem poseben dvoprekatni kamion za odvoz teh posod, bo stekel nov jia-čin zbiranja odpadkov, predvidoma decembra letos. Zato smo v sodelovanju s firmo Barles pripravili v OŠ Tone Čufar na Jesenicah razstavo Čisto mesto, kjer si vsak lahko do 2. novembra ogleda nove posode in zve vse o prednostih ločenega zbiranja odpadkov. Večje skupine lahko na Komunali zaprosijo tudi za strokovno vodstvo na razstavi. Po polletnem preizkušanju modelnega projekta na Hrušici bomo nov način zbiranja odpadkov postopno uvajali še drugod v jeseniški občini.«• Stojan Saje Pevski zbor Lubnik v Švici Zven slovenske pesmi Letos je bila zadnja nedelja v septembru je že 24 let nedelja, ko se srečajo Slovenci živeči v Švici in sicer v Einsiedelnu. ljetos je na tem srečanju sodeloval tudi Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke. Pevci so na tem dvodnevnem srečanju imenovanem Marijina božja pot najprej nastopili v Baslu v cerkvi, kjer se dvakrat mesečno k maši zbirajo Slovenci iz Basla in okolice. Zbor pod vodstvom Tomaža Tozona je na orglah spremljal organist Tone Potočnik. Glavno mesto pevskega nastopa in srečanja s Slovenci v Švici (finančno so zboru potovanje omogočili ob sponzorju Alpetouru, Potovalni agenciji Kranj še številna družbena in zasebna podjetja iz Škofje Loke) je bilo v Einsiedelnu, kjer so se v nedeljskem dopoldnevu pred romarsko cerkvijo zbrali Slovenci iz Švice, Avstrije, Francije, pa tudi iz Slovenije, spremljali pa so folklorni, zabavni in glasbeno instrumentalni program. Škofjeloški pevci so s svojim petjem sodelovali pri slovesni maši, ki jo je vodil slovenski škof Metod Pirih. Pevskemu zboru je spet z igranjem na orgle pomagal mojster Tone Potočnik. Srečanje se je nadaljevalo v dvorani Dorfentruma v Einsiedelnu, kjer je pevski zbor Lubnik tudi nastopil s svojim programom in pesmimi, kot so Zdravljica, Znamenje, dodali pa še Pevca in Ave Marijo iz opere Gorenjski slavček. Ko se Slovenci s petjem ogrejejo, pač ne odnehajo. S petjem je nadaljeval moški del zbora, ki so se mu pridružili še nekateri nekdanji člani tega zbora, kot so Lojze Peterle, ki je na to slovesnost v Švici priletel iz Avstralije, pa dr. Metod Benedik, Tone Potočnik in drugi, zapeli pa so Oj, Triglav, moj dom in Žabe. • Tončka H. Križaj KRATKE GORENJSKE Slikarska kolonija na Kokrici - Kranj - Danes, v petek se na Kokrici v Galeriji Dežman začenja L slikarska kolonija likovnih samorastnikov Gorenjske. V slikarski koloniji bo sodelovalo 15 članov likovne sekcije, poleg slikarjev tudi ustvarjalci v drugih likovnih tehnikah - od lesoreza do kovinskih konstrukcij in vitraža. V slikarsko kolonijo je organizator povabil tudi mentorje: akad. slikarja Milana Batistc in Zmaga Puharja ter prof. umetnostne zgodovine Andreja Pavlovca. Tri najboljša dela v tej likovni koloniji, ki bo trajala do nedelje, 25. oktobra, bodo nagrajena. Žirija bo za razstavo izbrala najzanimivejša likovna dela, v Galeriji Dežman pa jo bodo odprli predvidoma v petek, 6. novembra. Planinski izlet v neznano Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi ljubitelje planin na izlet v neznano, ki bo v četrtek, 5. novembra, z odhodom ob 8 uri izpred kina Cen ter. Priporočajo vremenskim razmeram primerno planinsko obutev in obleko Skupne hoje bo za tri ure. Obljubljajo tudi veselo družabno prireditev Pokaži, kaj znaš, kviz in srečelov. Praznik v Žireh Največji pridobitvi telefonija in cesta Prav v teh dneh se praktično začenja gradnja zdravstvene postaje. V Žireh pa so dobili tudi rekreacijski center pri Poljanškovem jezu. Žiri, 22. oktobra - V začetku leta oziroma bolj določno lani ta čas je v krajevni skupnosti Žiri, tako po številu krajanov kot po obsegu precej veliki mejni krajevni skupnosti v škofjeloški občini še, kot so ugotavljali v vodstvu KS, slabo kazalo. Negotovost, kako bo z načrti, reševanjem in urejanjem najnujnejših potreb, niso bili spodbudni. Zdaj, ko bodo jutri slovesno proslavili krajevni praznik, je slika obrnjena. Pravzaprav smo lahko zadovoljni, da nam je nenazadnje marsikaj uspelo, seveda pa imajo poleg krajanov za to zasluge predvsem Izvršni svet občine, PTT podjetje. VGP, PUH, so ugotavljali ta teden. Pred letom dni je v krajevni skupnosti kar precej razburjala telefonija. Zdaj je problem lete rešen. Takratni dogovori so držali in danes imajo več kot 400 novih telefonov. Tako je zdaj v krajevni skupnosti v zadnjih devetih letih z že drugo telefonsko akcijo telefonija zgrajena in lahko bi rekli, da je ni domačije, ki ne bi imela telefona. Druga velika pridobitev pa je bila letos urejena cesta na Breznico, kraj z 11 hišami, ki je na meji s sosednjo občino. Prvotno so načrtovali, da bi uredili okrog 700 metrov ceste, danes je urejene in asfaltirane kar dobra dva kilometra. Krajani Breznice so povezani z dolino in je dana ena od osnovnih možnosti tudi za spodbudnejša razmišljanja in odločanja o turizmu. "Ob pomoči Izvršnega sveta je bil dokončan tudi del ceste pri šoli pod cerkvijo. Sicer pa smo letos kar precej delali na vzdrževanju cestnega omrežja v krajevni skupnosti. Najrazličnejših cest imamo namreč kar okrog 200 kilometrov. Precej smo de- lali na odvodnjavanju in vsa ta dela so tudi pomenila precejšnjo vsoto denarja. V letošnjem vročem in suhem poletju smo se sicer spopadali s pomanjkanjem vode v nekaterih krajih in gasilci ali pa krajani sami so vozili vodo v najbolj kritičnih dneh. Sicer pa je potekala ob tem tudi gradnja treh vodovodov. Vodovoda Breznica in Snopkova grapa se zaključujeta, v Zirovskem vrhu pa izgradnja še traja in v sedanjem delu vključuje pet do šest hiš. In nenazadnje je treba poudariti tudi precejšnja ureje- Jutri, sobota, ob 19. uri bo v dvorani Svobode v Žireh slovesnost, na kateri bodo med drugim podelili tudi priznanja KS za letos, v programu pa bodo nastopili šolarji, dekliški komorni zbor in moški pevski zbor ter godba na pihala. Planinsko društvo po bo v nedeljo organiziralo že II. pohod okrog Žirov. Približno triurni pohod bodo vodili planinski vodniki. Stari (ob vsakem vremenu) bo ob 8.30 izpred Zadružnega doma v Žireh. Žirovci imajo danes tudi manjši rekreacisjki center pri Poljanškovem jezu. valna dela Podjetja za urejanje hudournikov (Plastuhova grapa) in Vodnogospodarskega podjetja Kranj," je med obiskom ta teden pojasnjeval tajnik KS Vinko Kopač. Z ureditvijo Poljanškovega jezu in programa okrog njega, za kar gre zasluga predvsern Slobodanu Poljanšku, so Žirovci dobili tudi manjši rekrea; cijski center s teniškimi igrišči, možnostjo za čolnarjenje, pl3' vanje... Premaknilo pa se je tudi pri Zdravstveni postaji. Prav v sredo so ob izdaji lokacijskega dovoljenja izbrali najugodnejšega izvajalca. Načrti so seveda še naprej kanalizacija v starem delu žirov, rekonstrukcija regionalne ceste in izgradnja enostranskega pločnika ter celovita komunalna ureditev načrtovane sta; novanjske soseske v Plastuhovi grapi s povezavo s centrom. Sj* cer pa v prihodnje ob vse večji odvisnosti od proračuna (samoprispevka ni več, rednega priliva od zaposlenih na račun bruto osebnih dohodkov prav tako ne) v krajevni skupnost' ocenjujejo, da bodo načrte >n potrebe lahko bolj ali manj h tro uresničevali ob lastni volj1 in pripravljenosti vseh v kraje vni skupnosti, da jih uresničijo • A. Žalar ŽIRI KLRDIUAR ŽIRI [podjetje lahke obutve p O Strojarski 12 ?in ČESTITAMO OB KRAJEVNEM PRAZNIKU KMETIJSKA ZADRUGA ŽIRI M -S0RA Mercator HJM"-::':*i Mesoizdelki škofja Loka 40 let zaupanja žrl 064/6»1-214 Q KRAJEVNA SKUPNOST ŽIRI 78 PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Redke prve lastovke v zdravstvenem zasebništvu Zdravnikom se ne mudi v zasebno prakso Sodeč po skromnem odzivu iz splošnega osnovnega zdravstva in zobozdravstva na Gorenjskem, se zdravnikom nič kaj ne mudi začeti z zasebno prakso. Na Gorenjskem so do začetka tedna v občinah podelili le dve kon-Cesiji za zasebno prakso, in sicer zobozdravnikoma v Škofji Loki in Radovljici. Specialistom jo podeljuje ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo. Pot do zasebne prakse ni ravno enostavna. Preden se zdravnik odloči začeti na svoje, najprej preračuna, kako bo posloval ob veljavnih cenah (pod- cenjenih) zdravstvenih storitev. Po strogih tehničnih normativih mora opremiti ordinacijo (ali jo najeti pri javnem zavodu), nato pa poslati vlogo na zdravstveno ministrstvo, ki zasebnika tudi vpiše v register zasebnih zdravstvenih delavcev. Svoj blagoslov k zasebni praksi dasta tudi zdravniško društvo in zdravstvena zavarovalnica (s slednjo bodo namreč zdravniki večidel sklepali pogodbe, če naj za paciente ostanejo razme- Koncesije za zasebno zdravstvo nezakonite? Ob začetkih privatizacije zdravstva se je oglasil sindikat zdravstva in socialnega skrbstva, ki je podvomil o zakonitosti doslej izdanih koncesij za zasebno zdravstveno dejavnost. Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo, ki te koncesije izdaja, po mnenju sindikatov ne upošteva predpisov, ki urejajo to področje. Zakon o zdravstvenem varstvu namreč določa, da strokovne, tehnične in druge pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti in vodenje registra zasebnih zdravstvenih delavcev predpiše minister, pristojen za zdravstvo. Minister pogojev še ni predpisal, čeprav je že minil rok, zasebna zdravstvena dejavnost pa tudi že poteka. Tudi koncesije je moč podeliti le tistim zdravstvenim delavcem, ki omenjene pogoje izpolnjujejo. Koncesije so že izdane, čeprav ministrstvo še ni razpisalo pogojev, kijih morajo izpolnjevati za- sebni zdravniki. Ob vsem tem je vprašljivo, ali so doslej izdani akti o koncesijah zakoniti, ugotavljajo v sindikatu. Pogojev za dodeljevanje koncesij ni, dokler ni opredeljena mreža javne zdravstvene službe, ta pa ne more biti opredeljena, dokler slovenska skupščina ne sprejme plana zdravstvenega varstva. Ob preuranjeno izdanih koncesijah pa sindikat skrbi tudi usoda morebitnih presežkov med zdravstvenimi delavci, ki bi lahko nastali kot posledica podeljevanja koncesij brez ustreznih dokumentov, preprečiti pa želi tudi možnost divje privatizacije v zdravstvenih zavodih. Sindikat noče ovirati nastajanja zasebništva v zdravstvu, poudarjajo sindikalisti iz zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije v svojem sporočilu. Pač pa pričakujejo, da se prehod k zasebništvu opravi na zakonit način in ob varovanju pravic zdravstvenih delavcev in delovnih mest. V skladišču tržiškega Rdečega križa Blago je zloženo kot v trgovini Tržič, oktobra - Občinsko skladišče RK Tržič zaseda že štiri prodore v stari mestni šoli. V stavbi, ki je predvidena za rušenje, kljub skromnim razmeram skladišče ponuja videz urejenosti. Za red v "km prostovoljno in brezplačno skrbita zakonca Pavlin - Kinler. Dnevna svetloba komaj prodre v hodnik stare tržiške šole, *Jer je v pritličju prvi prostor občinskega skladišča Rdečega križa. Tudi hlad ni manjši kot *unaj. Dotrajan oplesk odpada * sten, verjetno zaradi vlage. podobno je v treh nadstropnih Prostorih, do kamor vodijo °brabljcne stopnice. »Pri Rdečem križu smo vse-*n° zadovoljni, da imamo tukaj *°*olj prostora za skladišče,« je J Pri prvih besedah hvaležna Kom paviiB Kihler. ki je že dol 'go predsednica komisije za s°cialna vprašanja pri občinam odboru RK Tržič. Ona in "J0* Štefan skrbita za urejanje s*ladišča in izdajo opreme. *Ob sredah in petkih zjutraj so |Jr»dne ure za begunce, ob pone-^'jkih pa /a socialno ogrožene iz domače občine. 7*\ se Jjji reda vsi ne držijo, kar nas °vlr* pri drugem delu. V enem Prostoru imamo namreč še pre-2 robe v škatlah, ki jo je treba prtKledati in razvrstiti na svoje J>«sto. Potlej je veliko lažje in JJjtk najti tisto, kar bi prosilci e,el> imeti,« pojasni Ro/a Ko se z njo sprehodim po ko so trije otroci že odrasli. Rada dela kaj koristnega in pomaga drugim. Zaboli jo le, če jo domačini zaradi tega kdaj gledajo postrani. Jezna je tudi, če begunci zaradi izbirčnosti pretaknejo pol skladišča in ostaja za njimi nered. «Blaga v skladišču je res veliko, a manjka večjih številk moških in ženskih oblačil,« pojasnjuje sogovornica in doda: »Tudi copate bi rabili pa cele re nespremenjene). Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo izdaja koncesije specialistom, za osnovno zdravstveno dejavnost, zobozdravstvo in lekarne pa so pristojne občine. V petih gorenjskih občinah, kjer smo iskali informacije o odzivu na razpis za zasebno zdravniško prakso, zaenkrat še ni bilo velikega zanimanja. V Kranju, kjer čaka na odločitev ena sama vloga, sodijo, da zato, ker še vedno ni sprejet zdravstveni plan in z njim določena mreža zdravstvenih zavodov. Enako menijo tudi v Škofji Loki, kjer so te dni vendarle izdali koncesijo zobozdravniku, prej zaposlenemu v domačem zdravstvenem domu. Pogoj za dodelitev koncesije je namreč tudi odpoved delovnega razmerja v javnem zavodu, s tem se namreč obstoječa zdravstvena mreža ne spreminja. Tudi v Radovljici so izdali koncesijo zobozdravniku, sicer pa je ta gorenjska občina prva, ki je dobila zasebno kliniko, namreč diagnostični center v vili Bogatin na Bledu. V Tržiču zaenkrat še ni bilo očitnega zanimanja za zasebno prakso, prav tako ni še nobene tovrstne vloge na Jesenicah. Tod pripisujejo nezanimanje zelo zahtevnim tehničnim normativom. Če zdravnik nima ravno pogodbe z zdravstvenim domom, mu je težko začeti, vprašanje pa je tudi, koliko bo javni zavod zainteresiran za oddajo svojih prostorov zasebnemu konkurentu. Na Jesenicah menijo, da v njihovem zdravstvenem domu ne bo tovrstnih ovir, če se vendarle pojavijo kandidati za zasebno prakso. • D. Z. Žlebir rjuhe in uporabne odeje. Dobri ljudje od vsepovsod, tudi iz tujine, nam darujejo marsikaj. Prejšnji mesec se je začel odvoz posteljnih vložkov, blazin, odej ter toplih oblačil v begunski center.« Pred odhodom se zanimam, kako delijo blago prosilcem. Roza odgovarja, da je treba pač od primera do primera presoditi, koliko kdo res potrebuje. Malo nerada pove, da po pomoč Rdečega križa prihaja tudi vse več domačinov. Tega se mnogi sramujejo, zato njihova imena ostajajo skrita. • Stojan Saje skladišču, me urejenost prostorov spominja na trgovino. Zvem, da so v tovarni Rog izdelali stojala za obleke, drugod so darovali obešalnike, pa tudi velike polivinilaste vrečke pridejo prav ob izdaji blago. V raznolikih poklonjenih omarah je zloženo perilo. Posteljno perilo je Roza kar sama oprala in zlikala doma. Pravi, da sedaj nima toliko domačih opravil. MALA ANKETA Večina še čaka na odločbo o dohodnini Prvi davčni zavezanci so že prejeli odločbe o dohodnini, jo bodisi že plačali ali pa prejeli razliko, ki jim jo je dolgovala država. Večina ljudi pa na odločbe še čaka. Med njimi so tudi naši naključni sogovorniki. 2IOLPEC ZA UPOKOJENCE vesc|0 0va"k v Beli krajini Društvo upokojencev Kranj vabi na Ob 7° m,,tl|i'>^iii|c s Beli krajini, ki bo v sredo, 17. novembra. SprCje "n 'UXr.li so bodo odpeljali i/prccl kina ( enter. Prijave Poldne a,° v društveni pisarni v ponedeljek, sredo in petek do- Brdih 1 Pokojenci i/ / abnice pa v sredo, 4. novembra, vabila vseJa.n,n,)V;,nK v < ionska brda l/lclniki naj ob 7. uri Čakajo sprejcnv',v,nhl|s»iii postajah od Strelišča do Sv. Duha. Prijave "•'n še P°verJeniki društva, ki so prinesli obvestila členom ^krtiriov'i * krajini Žabniiki upokojenci pe pojdejo vtav tak j" iUU'' V "c lo k i a|int>. m sicei S torek, II novcmhia, žišča. 7- un 1 vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha do Stra K^^kollikl pojdejo na ./let Društvo sladkornih bolnikov hi"'K'Nl1 >ii"1|/"a n,lu,,u'vni izlet na Dolenjsko (Šentjernej, Kori fcajničark '° V SOno,°' novembra Prijave sprejema ,0rna Kranj % tkalnici diabetične ambulante Zdravstvenega di ostal«"1 ?b ,(,,k,,>. četrtkih in petkih dopoldne, kjer dobite Osi .1 oiimii. talt '»l»rmau,e Majda Peter- v M^kfLA "*'i °b napovedi dohodnine sem izračunala znesek, ki mi ga dolguje država. Okoli. treh tisočakov naj bi dobila vrnjeno Med letom, ko so obračunavali akontacijo dohodnine, sem za olajšavo prijavila enega otroka, ob napovedi oba. Odločbo še čakam, tako kot večina davčnih zavezancev.« Mileva An-drejevič: »Do konca oktobra naj bi vsi dobili odločbe o dohodnini, so nam obljubili. Vendar je jaz še nisem. Kot so mi izračunali oh napovedi, naj bi dobila vrnjenih nek.u ii iocako> Olajšava je zaradi treh otrok Zdaj slišim, da bodo v davčno olajšavo šteli tudi nakup učbenikov, toda jaz na /.ilost nimam več spravljenih računov« Milan Zako-tnik: »Nisem Še dobil odločbe za dohodnino, pa tudi za nikogar od svojih znancev ne vem, da bi jo. Računam, da bom malenkost dobil še vrnjeno, ker mi štejejo otroke v olajšavo, žena pa naj bi malenkost doplačala « BMilan Flor-jančič. »Nimam še odločbe o dohodnini. Sodeč po izkušnjah znancev jih najprej prejema-m jo tisti, ki do- bijo denar vrnjen, plačniki pa bodo na vrsti kasneje. Z ženo bova oba morala malenkost doplačati V olajšavo se nama je med drugim štel tudi odkup Stanovanja, zdaj pa čakam, kako bo z olajšavo za šolske knjige.« • D. Z. Zlebir, foto: D. (.a/voda Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Odprti telefon: 211-835, 211-860 Odprti telefon Gorenjskega glasa zvoni, za tokrat smo s sodelovanjem Nataše Kus iz območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Kranju pripravili odgovore na naslednja vprašanja. Marija E., Žirovski vrh: Ali bodo zdravila na recepte, ki jih zdaj plačujemo 100-odstotno, enako kot zdravila z negativne liste plačana iz prostovoljnega zavarovanja? Odgovor: Plačilom stroškov za zdravila z negativne liste se izognete le s sklenitvijo zavarovanja za paket nadstandard. Če se zavarujete samo za paket popolno zdravstveno zavarovanje, so vam brez doplačil zagotovljena le zdravila s pozitivne in vmesne liste in pomožna zdravilna sredstva, predpisana na recept, za zdravila z negativne liste pa morate plačati polno vrednost. Vika T., Šenčur: Kot podjetnica plačujem 10.000 tolarjev (minimalno od bruto dohodka), če se prostovoljno zavarujem za paket popolno zdravstveno zavarovanje, plačam še 12.000 tolarjev, skupaj torej 22.000 tolarjev. Kaj za to dobim? Odgovor: Paket popolno zdravstveno zavarovanje vam zagotavlja uveljavljanje pravic do vseh zdravstvenih storitev na področju vseh zdravstvenih dejavnosti, zdravil s pozitivne in vmesne liste in pomožnih zdravilnih sredstev, predpisanih na recept, reševalnih prevozov, ki niso nujni, in ortopedskih, orto-tičnih, slušnih, očesnih, zobnoprotetičnih in drugih tehničnih pripomočkov, brez kakršnihkoli doplačil. Vse naštete pravice pa veljajo za zdravstvene storitve, ki se uveljavljajo po predpisanem postopku in standardu. Gospod Beljak iz Kranja sprašuje: Rad bi se prostovoljno zavaroval za 12.000 tolarjev na leto in bi odplačeval obroke, če je mogoče. Kam naj se obrnem? Odgovor: Zavarovalno premijo lahko poravnate v največ štirih (četrtletnih) obrokih, v zneskih, ki veljajo na dan zapadlosti obroka, brez poračuna morebitnih razlik. Za sklenitev prostovoljnega zavarovanja se oglasite na Zavodu za zdravstveno zavarovanje v Kranju na Stari cesti 11. Gospa Štravs z Jesenic: Kaj je v paketu popolno zdravstveno zavarovanje, so zajete tudi toplice? Zakaj naj upokojenci ne hite s prostovoljnim zavarovanjem? Odgovor: Paket, ki vas zanima, je podrobneje razložen v odgovoru gospe Tkalec. Vključuje tudi zdraviliško zdravljenje, ki ga odobri pristojna komisija Zavoda. Upokojencem smo priporočili, naj ne hite, ker se z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dogovarjamo za skupinsko zavarovanje vseh upokojencev. Damjana M., Kranj: Kakšni so pogoji in prednosti družinskega zavarovanja? Odgovor: Sklenitelj zavarovalne police lahko prostovoljno zdravstveno zavaruje poleg sebe tudi družinske člane. Pri sklenitvi t.i. družinskega zavarovanja ima sklenitelj dva odstotka popusta od premije, določene za eno osebo. Če so premije različne, sklenitelj sam odloči, od katere premije bo uveljavljal omenjeni popust. Na vprašanja bralcev bomo spet odgovarjali v torkovem Gorenjskem glasu. Telefon je še odprt, pokličite in vprašajte, kar vas zanima! SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRŠNI SVET Komisija za drobno gospodarstvo RAZPIS POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA Objavljen na podlagi 9. člena Odloka o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Kranj in sklepa Komisije Izvršnega sveta za drobno gospodarstvo. 1. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: — nakup in graditev poslovnih prostorov — adaptacije poslovnih prostorov — nakup opreme, patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti 2. Posojila se dodeli: — samostojnim obrtnikom — podjetjem v zasebni, mešani in družbeni lastnini Sedež obratovalnice oz. podjetja mora biti na območju občine Kranj. 3. Za posojila je namenjenih 4.681.000,00 SIT. 4. Posojilo znaša največ 20 % predračunske vrednosti investicije. 5. Doba vračanja posojila je 6 let. 6. Obrestna mera za posojila znaša 50 % obrestne mere za investicijske kredite. 7. Vloge se predložijo Skupščini občine Kranj, Sekretariatu za gospodarstvo, Slovenski trg 1, najkasneje v 20 dneh od objave razpisa. 8. Vloga mora vsebovati: — naziv obratovalnice oz. podjetja ter ime in priimek osebe, ki jo zastopa — naslov obratovalnice oz. podjetja — opis in predračunsko vrednost investicije — višino zaprošenega posojila 9. Vlogi je treba predložiti naslednjo dokumentacijo: a) dokazila glede na namen posojila: — pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo — pri gradnji in adaptaciji poslovnih prostorov gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun, zemljiško-knji-žni izpisek, izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela, in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila pri nakupu opreme, patenta in blagovne znamke predračun ali račun oz. kupoprodajno pogodbo b) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov. 10,0 dodelitvi posojila bo odločal Izvršni svet Skupščine občine Kranj v 30 dneh od dneva poteka roka za predložitev vlog. Sklep Izvršnega sveta bo posredovan vsem vlagateljem najkasneje v 8 dneh po sprejemu. Številka: 403-019/90-01/I Predsednik komisije Datum: 20. 10. 1992 Stane Vreček Okrogla miza v sodelovanju s Cestnim podjetjem Kranj Cesta, le kdo tebe ljubi?! Gorenjska ima slabe ceste. Preveč očitno lobijevsko je zato obnašanje tistih, ki na trenutke, ko jim pač to ustreza za "utišanje" Gorenjcev, vlečejo na dan "kraljevski" Karavanški predor in hkrati podcenjujoče namigujejo na tisti del že ničkolikokrat poudarjenega cestnega križa, ki se nanaša na 18 kilometrov že zgrajene avtoceste na Gorenjskem. Pa ima Gorenjska prav v podaljšku tega "križa" na primer velik križ v nivojskem infarktnem križišču v Podvinu in ima tudi škofjeloško občino, ki je po najslabših cestah na drugem mestu v Sloveniji (takoj za Mozirjem). Razgaljena slika na Okrogli mizi je pravzaprav tako nenavadno slaba, da je še kako resno zastavljeno vprašanje: Smo se Gorenjci zdaj zares zavedeli? Smo res enotni in vemo, kako je z našimi cestami? Smo resnično prepričani, da je varovanje "vrtičkov" dogovarjanje s figo v žepu, ki nam bo pomagala samo toliko, da bomo, kadar se nam bo zazdelo ali zahotelo lažje brezuspešno zavpili, kako imamo slabe ceste. Vendar ne le gorenjske; nasploh ceste v Sloveniji niso dobre, ali bolje: so slabe. V gospodarskih razmerah in pogojih, v kakršnih danes smo, ceste zaostajajo za 20 let. In če jih bomo s tolikšnim deležem oziroma denarjem, kot smo ga letos namenili zanje, urejali in gradili še naprej, jih bomo najmanj naslednjih 40 do 60 let in več. Je temu, da je tako in da bo še naprej slabo s cestami, če bomo delali tako, kriv integralni proračun? Smo v Sloveniji pripravljeni priznati, da z Gorenjskega na Primorsko ne bi smela biti najboljša pot prek Avstrije in Italije in na Prekmursko prek Avstrije? Okrogla miza Gorenjskega glasa, ki smo jo skupaj s Cestnim podjetjem Kranj v petek pripravili na Smarjetni gori je kazala ob zaključku prepričljivo spoznanje, da cest ne gre več zanemarjati; ne v Sloveniji in še posebej ne v njenem delu na Gorenjskem. Omizje z vodjo delovne teme Ceste, kolovozi, stezice ali Kam vodijo gorenjske ceste, poslancem Emilom Milanom Pintarjem in sogovorniki, ki so jim poslanci, predsedniki občin oziroma občinskih vlad (bilo ni le Jeseničanov), krajevnih skupnosti z Gorenjskega in občin Idrija ter Tolmin po predstavitvi stanja in razmer na svojem območju zastavljali vprašanja, so sestavljali: direktor Cestnega podjetja Kranj Bogdan Drinovec, podsekretar Ministrstva za promet in zveze Milan Brečko, pomočnik direktorja Republiške uprave za ceste Metod di Batista in podsekretar Ministrstva za finance Peter Černigoj. Zasedba torej "takoj izpod vrha", ki ji je ravensko težo dal tudi kandidat za predsednika na volitvah Ivan Bizjak. Ceste so slabe; oporekanja pa "sramežljivo'1 lepotičenje Poslanec Emil Milan Pintar je bil že v uvodu prispodobno neposreden: "Če bo država toliko dajala za vzdrževanje cest, kot daje, potem bodo ceste postale kolovozi, kolovozi pa stezice. Zlasti škofjeloški del je po cestiščih druga najslabša občina v Sloveniji. Sicer pa ima Gorenjska nasploh dotrajano cestno mrežo. G. Drinovec, nam prikažete to, kar mnogi Slovenci ne verjamejo ozii*bma ne vedo, da imamo na Gorenjskem podpovprečne ceste (razen predora in tistega odseka avtoceste). Bogdan Drinovec, direktor Cestnega podjetja Kranj: "Slovenija ima kategoriziranega cestnega omrežja skupaj z lokalnimi cestami 14.702 kilometra Od 181 kilometrov avtocest jih je na Gorenjskem 18 kilometrov (10 odstotkov). Magi stralnih je v Sloveniji 1357 km, na Gorenjskem 105 km, regionalnih 3391 km, na Gorenjskem 436 km (13 odstotkov), lokalnih 9773 km, na Gorenjskem pa od tega 552 (6 odstotkov). Brez lokalnih je na Gorenjskem 11,4 odstotka vsega slovenskega cestnega omrežja. Po podatkih Republiške uprave za ceste (RUC) je v Sloveniji slabih in zelo slabih magistralnih in regionalnih cest 22,5 odstotka, na Gorenjskem 27,4. Vsak četrti kilometer gorenjske ceste je slab ali zelo slab. RUC, ki deluje v okviru Ministrstva za promet in zveze, upravlja z avtocestami, magistralnimi in regionalnimi, z lokalnimi pa občine. Vse pa se financira iz republiškega proračuna; tako ceste, s katerimi upravlja RUC, kot lokalne. Cestno podjetje Kranj je na Gorenjskem le pogodbeni vzdrževalec magistralnih, regionalnih in velike večine lokalnih cest. Lokalne pa vzdružujejo tudi krajevne skupnosti, ki so za kilometer lokalne ceste po sprejetju proračuna konec marca letos dobile 25 000 tolarjev, po renominaciji avgusta pa 35.000 tolarjev. Avtoceste vzdržuje Podjetje za vzdrževanje AC Ljubljana. Od oktobra lani do sprejetja proračuna 30. marca letos je RUC pripravil kar šest predlogov porabe proračunskih sredstev za ceste. Za redno vzdrževanje cest naj bi šlo 1,6 milijarde tolarjev, porazdeljenih po Sloveniji. Že junija pa je bilo vzdrževanje zaradi pomanjkanja denarja ustavljeno. Novogradnje, kamor sodi tudi AC Hrušica-Vrba, so bile pomembna postavka s 13,5 odstotka, vendar so bila potem dela tudi ustavljena. Za rekonstrukcije in obnove obstoječih cest in mostov je bilo namenjeno 3 milijarde tolarjev, na Gorenjsko pa 127 milijonov ali dobre 4 odstotke. Najhuje pa je, da dela, ki so bila predvidena, sploh niso stekla vse do zdaj. Sele avgustovska renominacija proračuna je prinesla minimalno vzdrževanje, vendar brez novembrske in decembrske zimske službe. Tako smo talno signalizacijo začeli obnavljati šele septembra (šola!). Za pretežno lani narejen odsek bohinjske ceste v Obrnah je bila pogodba za dela z nami sklenjena v ponedeljek, 12. oktobra (!). Za nadaljevanje del Sovodenj -Kladje je šele po renominaciji sklenjena pogodba za 30 milijonov, za preostalih 30 pa bodo dela ustavljena (kasneje je Metod di Batista pojasnil, da bo sklenjen aneks k pogodbi in se bodo dela nadaljevala na edini poslej (recimo) urejeni poveza- vi s Primorsko). Za že lani /a ze, da ustvarimo zavest, da Gorenjska ni enakopravno udeležena v delitvi denarja, naj Milan Brečko z ministrstva za promet in zveze oceni prizadete besede Bogdana Drinovca." Milan Brečko, podsekretar Ministrstva za promet in zveze: "Zelo dobro poznam gorenjske ceste, saj sem sedem let delal na nadzoru vzdrževanja na gorenjskih cestah in direktorju Dri-novcu, ki se je v razlagi že vnaprej zavaroval, moram oporekati. Stanje ni katastrofalno samo na gorenjskih cestah, ampak na celotni mreži v Sloveniji. Je takšno, da bi terjalo takoj prepla-stitev 1500 kilometrov magistralnih in regionalnih cest. Res je, da so na Gorenjskem slabi elementi, vendar ne na vseh cestah. V Sloveniji ima kar 60 odstotkov magistralnih cest neustrezne elemente in 69 odstotkov regionalnih cest. Nekaj tega gre tudi na račun izredno ostrih predpisov, ki jih imamo pri nas in delamo na tem, da bodo le-ti v prihodnje bolj elastični. Kar pa zadeva financiranje, so naše ekonomske razmere zelo slabe. In ko smo septembra pripravljali osnutke plana za prihodnje leto, bi po varianti, ki bi zadovoljila srednje (ne optimalne potrebe) potrebovali še enkrat toliko denarja, kot smo ga dobili letos. Denarja pa je pač toliko, kolikor ga je in delitev med vzdrževanjem cest in novogradnjami ni ustrezna. Primorci - Gorenjci: enotna ocena o potrebni povezavi in tudi za mizo skupaj (občini Idrija in Škofja loka) četa dela na obvoovi magistral- ne ceste Kraji - Hrušica je pogodba šele zdaj v podpisu. Sele z renominacijo je bil zagotovljen denar za obnovo mostov Peračica, Ljubno in za most v Železnikih. Več kot 20 let čaka joča obnova ceste R 321 Kamna Gorica se bo začela ureiati s sofinanciranjem Cestnega podjetja Kranj in občine Radovljica (pogodba danes 19. oktobra! - Ob velikih naporih g. Jana, sicer bi spet izpadla. -op.p). Opredeljena je obnova ceste Britof - Hotemaže (samo asfaltna preplastitev brez pločnikov). Marsikaj bo sploh težko realizirati, ker je zima pred vrati. Sicer pa je z renominacijo zdaj delež na Gorenjskem na ta način 5-odstoten, po obsegu cest pa bi moral biti vsaj 12-odstoten." Pintar: "Pozabljamo, da so gorenjske ceste v alpskem območju, kjer bi morali imeti /a vzdrževanje enkrat, dvakrat in celo več časa za vzdrževanje kot na cestah drugje. In ker je eden od ciljev današnje Okrogle mi- Morda je temu kriva politika, da gradimo AC v tolikšnem obsegu. Sicer pa za leto 1993 predvidevamo program po popolnoma drugačnih osnovah. Določili smo prioriteto, ki na prvo mesto postavlja obstoječo cestno mrežo; se pravi vzdrževanje, šele s presežki sredstev pa potem vlaganja v novogradnje. Mislim, da je tak način gospodarjenji s cestami edino pravi in v tem smislu bo pripravljen tudi program za prihod nje leto." Pintar: "Mislim, da je bila to bolj korekcija, kot oporekanje. Denarja je res toliko, kolikor ga je. Vendar pa vlada, sedanja in prejšnja /na problem parlamentarne razprave, ki je ob cestah vroča, rešiti tako, da opravi renominacijo, ne da bi jo pokazala parlamentu. S tem sta si obe vladi (Drnovškova in Peterletova) kupili popularnost in socialni mir. Sicer pa prosim g. Metoda di Batista, pomočnika direktorja RUC, da pojasni, kakšen je pri vsej stvari in cestni politi ki na Gorenjskem delež RUC" Pomočnik direktorja Republiške uprave za ceste Metod di Batista in voditelj Okrogle mize poslanec Emil Milan Pintar. Metod di Batista, pomoč direktorja RUC: "RUC oziroma uprava pripravlja za ministrstvo strokovne predloge, osnutke programov, plane, ministrstvo pa jih verificira in da naprej v skupščinske procedure. Uprava ima potem tudi čisto operativna dela (priprava vse potrebne dokumentacije, dovoljenja, oddaja del, nadzor nad izvedbo...) Veliko je bilo že govora, koliko Gorenjska dobi oziroma ne dobi. Dejansko ima Gorenjska zelo slabe ceste in tudi specifične pogoje zaradi goratega dela Slovenije. Ima najslabše zgornje ustroje v Sloveniji, sploh škofjeloška občina. Drži pa tudi, da Gorenjska ni dobila iz programa cest samo 4 do 5 odstotkov, kot prav g. Drinovec, marveč 24 odstotkov; seveda na račun predora Karavanke in AC Hrušica - Vrba. Magistralne in regionalne ceste ob renominaciji niso dobile dovolj denarja za redno vzdrževanje. Zimska služba sploh ni pokrita in trepetamo, kako bo z zimo. Naša velika težava je, da infarkt na cestah, o katerem je pri podvinskem križišču na primer govoril g. Pintar, ni infarkt kot je pri elektriki, ko ta pač "crkne". Na cestah se promet pač premika pet, deset kilometrov na uro in tako na stanje na njih lažje gledamo "z odlašanjem". Ko g. Pintar pravi, da je cestnina previsoka in preusmerja voznike na necestninske ceste, moram reči, da mi menimo, da je prenizka. Da pa bi cestnino ukinili, bi to pomenilo, da bi bili prva država v svetu, ki bi se odločila za to (za Gabonom - op. p.), čeprav so v svetu o tem velike polemike. Ne smemo tudi gledati, koliko Gorenjska dobi samo eno leto. Analiza vlaganj od 1976. do 1989. leta (čeprav je zaradi starih podatkov in sprememb lahko tudi sporna) pove, da je Gorenjska i/ vseh virov (bencin, cestna taksa itd) prispevala 9 odstotkov, povprečje za Slovenijo je 10 odstotkov, dobili pa je Gorenjska nazaj K) odstotkov za vzdrževanje, 21 za novogradnje, za rekonstrukcije in obnove 15. Se pravi, delež, ki ga je dobila, je večji, kot je prispevala. Ob tem pa še enkrat poudarjam, da so ceste na (iorenjskem slabe." Pintar: "Dejstvo torej ostaja. Gorenjska ima slabe ceste, Slovenija pa zaostaja približno 20 let /a tistim, kar bi na tej Stopnji razvoja potrebovala. Zaostanek pa se še kopiči; na leto povprečno za pol leta. Ob tem pa povzroča vrsto negativnih posledic v gospodarstvu, varnosti prometa, i/gubljamo dragocena življenja (dva razreda otrok na leto!), na cestah je na teden več žrtev, kol smo jih imeli v celi vojni. Očitno je, da s sedanjim sistemom denarja za ceste do kakšnega hitrega nacionalnega cestnega programa ne bomo prišli. Zato se Čedalje bolj poraja zahteva, da se povrnemo v sistem tako imenovanega bencinskega tolarja. Narejene so tudi if razne kombinacije; da se iz sedanje cene potegne 3 tolarje, Slovence pa zaprosi /a dodatnih 7 tolarjev, lako bi direktno /a ceste dobili 10 tolarjev od litra prodanega bencina in pri 2 milijardah litrov bi to zneslo 20 milijard, ki bi jih dali v poseben sklad samo za novogradnje, iz proračuna pa bi še naprej financirali vzdrževanje oziroma obstoječo cestno mrežo. Zato vprašujem g. Petra Černigoja iz Ministrstva za finance, kako oni vidijo cestne denarne stiske, dragih kreditov in ideje, da bi ustanovili poseben sklad." Peter Černigoj, podsekretar Ministrstva za finance: "S tem predlogom smo bili seznanjeni. Od predlagateljev pa bi želeli slišati, zakaj bi bilo denarja več, če je spravljen v desnem žepu, kot če je v levem. Če se da to dokazati, bi bila stvar zelo dober recept. V vsakem primeru, kolikor nam je znano, bi se ta sredstva zbirala iz neke vrste takšnih in drugačnih davkov. Torej iz tega, kar mi sami prispevamo. Če pa smo pripravljeni več prispevati za ceste, ne vidim nobene ovire, da se to ne bi zgodilo skozi integralni proračun. Prednost integralne ga proračuna, kot jo osebno vidim, je transparentna, da se vidi poraba, da imajo poslanci, ki odločajo, možnost razporejati. Seveda bodo uradne službe te predloge ocenile, povedale, kakšne so posledice, da n« bi v nekih napačnih pričakovanjih poslanci sprejemali nekaj, kar bi se izkazalo, da je čisto nekaj drugega, kot je. Moji predhodniki so povedali, da je velik problem pri gospodarjenju s cestami. Gre za nezadostno investicijsko vzdrževanje To dokazuje tudi svetovna banka v uradni študiji, da v 85 državah v razvoju, ki gradijo nove ceste, propadajo obstoječe. Nisem direktno odgovoril, ven; dar če bi bil poseben sklad, b) morali biti razlogi za to, ki bi bili razumljivi in jasni. Morda bo kasneje v razpravi kdo obrazložil, kakšna prednost bi to bila." Voditelj Okrogle mize g. Pintar m podsekretar Ministrstva -a promet in zveze Milan Brečko pa se ne dasta s tem v zvezi "na lahko" odpraviti m v nadaljevanju so mnenja različna: Brečko: /.a kaj je denarja v desnem žepu več. kot v levem ? Na"1 je pravzaprav vseeno in ne gre za to. ali je denar v levem ali v desnem, ludi ni naš cilj. da hi se izgonih proračunu, /uradi nas gre lahko tudi skozi proračun. Bistvo je v tem, da ta denar dobi' mo, da lahko z njim računamo, ne samo letos, tudi v prihodnje-Gre za sistem m na so žel/o financiranja na lem področju, kol )e znan v Avstriji in za popolno ločitev gradje avtocest od vzdrieVO' nja in gospodarjenja z obstoječo cestno mrežo Bistveno je torej da na ta način dobimo več denarja za vzdrževanje in gradnjo cest. Pintar: "Če je prednost integralnega proračuna družbena ki"1' Irola in razvitost porabe, poleni moram reči. da tO ni več res fw nas je neka/ poslancev in če kdo lahko reče. da je kdo dobil Pra vočasno pred sprejetjem na vpogled renominacijo proračuna. I'"' leni /e bil seveda v hol/sem položaju, kot sem bil jaz. ki taklneg" predloga nisem dobil " O žepih pa: "Očitno /e. da imamo Sl»' vend več levih rok in samo eno desno. In iz levega hitreje pOf°' bl/amo denar kot i: desnega. In če je cela vlada v levem iepa' potem ima cela vlada apetil za ta denar in pri cestah se v prvi'"1 trenutku najmanj pozna lo /<• nenazadnje 30-lclna praksa S'1 to, če bi jaz moral dvigniti v parlamentu roko. da podro"'"' bencin za 7 tolar/ev hi /o samo pod pogo/em. da la denar ne gr( v integralni proračun, ker je notri vse. od cene mleka, do pOtrVV nih čolnov v Koprskem zalivu..." Taler, poslanec DPZ in namestnik zunanjega ministra: "Sem 'a govornik integralnega proračuna. Slabost sklada so krediti jih zdaj plačujemo " Bizjak, predsedniški kandidat: "Prav je, da se jasno loči del -avtoceste in za ostalo Resno pa je treba delati, da se na te"1 P" dročjii uredi zakonodaja." Peter Smuk, predsednik občinske skupščine Triič: "Politika »J upravlja lokalne in regionalne ceste, gospodarstvo pa naj se Ion —r ■ — - v — ... ... ^........... ....... A....... p,. avtocest listi, ki ho menil, da /e neki odsek mieresanten. dO avtocesta zgrnili na/ naredi podjetje, zbere denar in veselo in pobira potem cestnino Ne strinjam se. da je jioslancem <7'^. stavno dvignili roko za določen odstotek podražitve bencinu ceno energije se poviša/o vse cene I o je stvar nacionalneg'1 I spodarstva , ^ Poslanec Ster iz Kranja: "Kar zadeva integralni proračun. za to. da bi z bencinskim tolarjem oglobih vse voznike 10 ki /o povzročata zlasti tovornjaki Sicer jhi /e odločitev o " ^ gralnem proračunu zame jasna Z boljšo organizacijo in re' vami prav v organizaciji sem za integralni proračun ^. Omenjena je bila tudi možnost, da bi se potem še drugi oduH^ li na podoben način za posebne sklade. Sieer pa je bilo pouAaT)^ no, da najbrž so neki razlogi za izločitev dela denarja za ceste- ■ cer se ne bi toliko držav prav glede cest odločilo za takšno visnost od integralnega proračuna. Kar zadeva najemanje kr* tov pa je treba vedeti po eni strani, da je bila logika 10 ^. proračun ni imel dovolj denarja za ceste. Podobne razmere '''^ di danes. Po drugi strani pa se ra imo ne sprašujemo po kr** .( ki se najemajo za gospodarstvo, obrambo in še za kaj, tn J prav tako treba odplačevati. , Zato je bila razprava s tem v zvezi sklenjena z misli/o. d* ha biti pri odločitvi vendarle previden, da jo prepustimo sir*' ^ njakom, pri čemer pa izkušnje kažejo, da vsa resnica ni »<"'"' eni, ali na drugi strani. (Nadaljevanje v Gorenjskem kl»',u • A Zalar, folo: I). ,kI" t) KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Pred novo arheološko razstavo w w ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA BOHINJA Bohinjska Bistrica - V decembru na Linhartov dan bo Bohinj dobil novo razstavo. V prostorih Malega vojnega muzeja, kjer je tudi Usnjarski muzej, bo na ogled stalna razstava Arheološka najdišča v Bohinju. Razstavo pripravljajo v Gorenjskem muzeju Kranj, njen avtor pa je arheolog Andrej Valič. Na več panojih bodo nazorno predstavljena nekatera arheološka najdišča s tega območja, predvsem pa bo prikazano vse, kar arheologija in zgodovina doslej vesta o najstarejši dejavnosti na tem področju - o železarstvu. Razstavo bodo dopolnjevali tudi v dosedanjih številnih izkopavanjih najdeni predmeti shranjeni v Narodnem muzeju v Ljubljani, Gorenjskem muzeju Kranj in Tehničnem muzeju na Jesenicah. S tem bi Bohinj k svoji brez dvoma izjemni turistični privlačnosti dobil še možnost, da bolje predstavi tudi svojo kulturno podobo. Ta pa je brez dvoma prav tako zanimiva. Stane Gabrovec piše v članku Prazgodovina Bohinja v Bohinjskem zborniku iz leta 1987, da naselitev Bohinja sega že v čas /> stoletja pred našim štetjem. Takole piše: "... Za železno dobo bomo rekli, da je bil Bohinj močno naseljen v starejši, to je halštatski dobi, zelo slabo poznamo srednjelatensko obdobje, to je tretje in drugo stoletje Pr-Kr., močneje pa je Bohinj 2opet zaživel v prvem stoletju Pr- Kr., takrat že kot del kraljestva Norika in vključen v njegovo železarsko trgovino. Ker |e bil Bohinj del Norika, pa je bil tudi njegov prehod pod Jamsko nadoblast lahek, miroljuben in brez krvavih osvajanj. Y okviru rimskega imperija so njegovi zaselki nepomembni. Zopet je pomembnejši, ko je bila zgrajena utrdba na Ajdovskem gradcu, očitno rcfugij, zatočišče v nemirnih časih preseljevanja. In odmaknjen od 8'avnih poti, ki so najhitreje vodile v Italijo, je bil Bohinj 2atočišče staroselcem še tudi v Ježkih časih propada rimskega 'mperija, ko so se skozi sloven-Jko zemljo valila "barbarska" Jjudstva v obljubljeno deželo b°gastva Italijo. Z njimi so se Prav v Bohinju gotovo srečali udi naši prvi predniki in se najbrž že takrat od njih naučili Ajdovski gradeč - znamenitost Bohinja pridobivanja železa in železarske obrti, s čimer so ostali prebivalci Bohinja povezani vse do danes, ko se vozijo v jeseniške železarne..." Osrednje mesto bo na razstavi pripadlo Ajdovskemu gradcu, 585 m nadmorske višine visokemu griču ob vhodu v Bohinj, s katerega je lep razgled po vsej spodnji bohinjski dolini in na gore proti Triglavu. "Še dandanašnji vidiš razvalino, ki Ajdovski se gradeč imenuje..." je v Krstu pri Savici zapisal pesnik France Prešeren in s tem ustvaril slovenski mit v najvišjem pomenu besede, postal je del slovenske zgodovine (Gabrovec). Ko je pesnitev leta 1836 izšla v posebni knjižici, je to vsekakor bila nova spodbuda za raziskovalce bohinjske zgodovine, da so na griču iskali sledi razvalin gradu, ki ga "niso mogle meč, sekira in lopata" odpreti. O tem piše v ljubljanskem Zvonu leta 1883 dr. Janez Mencinger, toda našli so le rimske novce in oglje. 2e pred tem so seveda Ajdovski gradeč obiskovali raziskovalci kot na primer zgodovinar Franc Ksa-ver Richter leta 1820, kasneje tudi geolog A. von Morlot in še drugi. Med najpomembnejše raziskovalce Bohinja in Ajdovskega gradca pa je treba šteti VValterja Šmida, ki je raziskoval Bohinj že pred prvo svetovno vojno in tudi kasneje. V jeseniškem Tovarniškem vestni- Posvet, zbornik, razstava l ARHITEKT IVAN VURNIK ^•dov|jica - Poleg arhitektov Plečnika in I abianija je Ivan Vurnik •gotovo najpomembnejša osebnost slovenskega arhitekturnega snovanja tega desetletja. Radovljiško Društvo arhitektov si *»deva / vrsto projektov od posveta, zbornika, razstave in morda **sneje tudi monografije osvetliti premalo znano delo lega ^^mjekta, katerega dela se lahko primerjajo z evropskimi merili. jjji , ^er pa je ustvarjalni opus Ivana Vurnika, radovljiškega ro-Vrst* ^anes ^e slabo raziskan, so se v Radovljici odločili za celo 0s° dejavnosti, ki naj bi pomen tega arhitekta vsestransko Prin " ^ začetku novembra letos, točneje 5. in 6. novembra, Canrav|ja organizacijski odbor pri Društvu arhitektov Radovlji-stro|cOSVC-0vanJe' na katerem bodo sodelovali ugledni slovenski Prav/|>Vn,akl 1,1 Pisci. V Arhitekturnem muzeju Ljubljana so pri VUr , °bširni znanstveni katalog, ki bo služil pri obdelavi tem i/. meJ1', CK>» ustvarjalnega opusi N.i posvetu bodo sodelovali $ui>, gini ,>c,or Krečič, Marko Pozzcto, Dušan Blaganje, Nace nit|b,SVeUl b(Hl° kaineje obji svojP^vJjubi|.mi pripravili tu ivljenc v zborniku. Prihodnje leto tudi razstavo 0 arhitektu, ki se je po veno razlikoval od Plečnika S predstavitvijo nje vUrn L'V""0 bogate življenjske in ustvarjalne poti naj bi Ivan k| '* dobil med pomembnimi arhitekti naše preteklosti mesto. V.._ . fiemno hc ^°kotl!u ,Van Vurmlt ic b"' VVagncrjev študent na Dunaiu. ncga t ■'"že Plečnik Veljal je za poznavalca novega in napred ^•ni*n jr M ,c Prizadeval tudi pri šolanju mladih arhitektov nJU, oblilf*** ,V?J*m ekspresionizmu pri arhitekturnem oblikov.i ,,C|s''iii Vi ,n|U lMCl,mctov in opreme. Med njegovimi pomenih '''22, ! S" '"'dru/na gospodarska banka \ I |ubijani iz leta ^''"Mi/ |»' (|orn li.i lahoru iz leta 1925 tet Narodni doffl l s«, /(. nekaterih kopališč, med njimi tudi radovljiški, ?r°jekti l/r,/ '""^'""»•'li/tna. Med njegovimi urbanističnimi 727. V..!/S,.,)P"' n;»črl /.1 vrstM delavske hise v Mariboru 1/ leta Gorjuše - Pradavni rudarski znaki na skalah ku iz leta 1938 beremo zapis Slavka Smoleja, da je prof. Smid "lani na Ajdovskem gradcu izkopal dokaze, da je bila v Bohinju tudi že višja železarska umetnost pred prihodom Slovanov; in sicer v grobiščih in predvsem v gradišču... je našel izredno lepe sekire, kladiva, šilje, igle in celo šivan-ke v okopanih temeljih kova-čnic in topilnic železne rude..." Danes je Ajdovski gradeč porastel z drevjem in grmovjem, vendar pa se med travo zlahka najde prastara uhojena pot do vrha, pomagamo pa si tudi z modrimi vodniškimi markacijami, s katerimi je v Bohinju označenih še nekaj poti kulturne dediščine. Za sedaj seveda ob vznožju griča še ni označeno, da pot vodi mimo nekdanje talilne peči za železo, tako imenovane vetrne peči, le nekaj koščkov žlindre priča o nekdanjem in občasnem tudi sedanjem legalnem in tudi zasebnem izkopavanju. Ni treba biti ravno arheolog, da malo pod vrhom griča odkrijemo zravnane terase, na katerih so nekdaj stala bivališča staroselcev, malo nižje pa so ostanki kamnitega obzidja, ki naj bi varovalo te od rudarjenja in žele-zarjenja živeče staroselce pred vsiljivci. Seveda pa so kasnejša obdobja na tem mestu prav tako pustila nekatere sledove. Žal pa Ajdovski gradeč po arheološki plati še ni dokončno raziskan, niti še ni povsem razjasnjeno ime, ki ga gradišče nosi. Sicer pa je Josip Tominšek, ko je raziskoval ime Ajdovski gradeč, ugotovil, da mu Bohinjci pravijo Ajdovski grasc. Kadar bo na ravnici na vrhu tega vsekakor znamenitega griča tudi pano z osnovnimi arheološkimi in zgodovinskimi podatki, vrisanimi grobišči staroselcev v bližini in drugimi najdišči, ki so povezana z obdobjem železarstva na tem koncu Bohinja, bo vsekakor storjen nov korak k povezovanju turistične in kulturne ponudbe. Tako pa obiskovalci Bohinja hodijo mimo, ne da bi vedeli za arheološke ostanke, ki bohinjsko zgodovino označujejo več kot 2000 let nazaj. Pa ne le v dolini, pač pa tudi na pobočjih gora, bližnje Pokljuke, Jelovice in gora Triglavskega pogorja, kjer so nekdanji prebivalci iskali železovo rudo. V bližini Gorjuš so v skalah rudarska znamenja stara nekaj sto let ali še starejša. Zal pa so nezavarovana in so se jih brezvrstni zbiralci spominkov lotili kar s sekirami oziroma ostrimi predmeti ter tako načeli ta pradavna rudarska in kulturna izročila. • Besedilo in foto: Lea Mencinger 1 k,'Min v načrt zadružne vasi, ki je nastal kot posledica slu V(>rku Pa je bil leta V) V) predstavljen na svetovni razstavi v Ugje Svoje tamiili v arhitekturi pa ic razstavljal tudi 1 na Pnmcr v Berlinu in Parizu PREMIERA V ČUFARJEVEM _GLEDALIŠČU_ Jesenice - V salonu Kosove graščine bo jutri, v soboto, 24. oktobra, ob 20. uri druga premiera na mali sceni Gledališča Tone Čufar. Uprizorili bodo slovensko krstno uprizoritev drame Mira Gavrana LJUBLZNI GEORGEA VVASHINGTONA v prevodu Alenke Bole Vrabec in režiji Marjana Bevka. Vdovo Georgea VVashingtona igra Tatjana Košir, njegovo prijateljico Silvio pa Manca Ogorevc. Scenografija in kostumografija sta delo Jožeta Bediča in Darje Vidic. Predstavo bodo ponovili v torek, 27., in v sredo, 28. oktobra. PRAZNOVANJE TRŽIŠKIH _PRAVIC_ Tržič - Po prizadevanju tržiških gospodov Paradajzarjcv in Lambergov, ki sta leta 1462 z drugimi kranjskimi plemiči prišla tesarju Frideriku lil na pomoč ter ga osvobodila upornih Du-najčanov, je dobil Tržič 12. decembra 1492 posebne tržne pravice 111 svoboščine ter je bil iz vasi povzdignjen v trg. V počastitev 500-letnicc tržiških trških pravic na pobudo žu-pana Tržiča, g. Petra Smuka, Zveza kulturnih organizacij Tržič skupaj s svojimi društvi in skupinami organizira oktobra in novembra priložnostne kulturne prireditve po vseh krajevnih skupnostih v tržiški občini. Preteklo nedeljo je prva iz nizov prireditev potekala v domu krajanov v Lešah z nastopom Folklorne skupine Karavanke, v petek. 23 oktobra 1492, ob 19. uri, pa se bo v prostorih OŠ Križe s samostojnim koncertom predstavil Komorni zbor PFKO z diri gentom Jožefom Močnikom. Na tej prireditvi, kakor tudi na vseh dmgih, bo O pomenu obletnice spregovoril Kopan Tržiča, program pa bo povezovala Marina Bohinc. Ob tem dodajmo, da bodo vse ljubiteljske kulturne skupine pri ZKO Tržič nastope opravile brezplačno in na ta način dokazale, da kljub temu da so jih v praznovanje vključili tik pred zdajci (!). lahko prispevajo svoj kvalitetni delež k praznovanju. Prireditve po KS so tudi gmotno podprla tržiška podjetja in za-lebniki • Boris Ktiburič KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja akademski slikar Milan Batista. V galeriji Mestne hiše je na ogled pregledna razstava tihožitij Antona Plemlja. V galeriji Lipa razstavlja slike Mira Narobe. V galeriji Pungert razstavlja fotografije Boštjan Gunčar. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je še do konca tega tedna na ogled razstava ilustracij Miroslava Šupota. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava barvnih in črnobelih fotografij gorenjskih fotoamaterjev. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši (etnografski muzej) razstavlja oljne slike Jakov Hura. RADOVLJICA - V galeriji Časa Brigita v Lancovem je odprta prodajna razstava jesenskega ciklusa oljnih slik akad. slikarke Brigite Poiegar. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Igor Pustovrh. V galeriji Fara je do konca meseca na ogled medklubska razstava fotografije m. temo "Konj". TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Mohorjevih koledarjev. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled kiparska dela kamniškega kiparja Mihe Kača. KAMNIK - V galeriji Balantič je odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Petra Adamiča. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 19.30 uprizorili komedijo Rayja Coonevja ZBEŽI OD ŽENE - za izven in konto. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA IN KONCERT - V galeriji Loškega muzeja bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo Vozovi in sledovi. Etnografsko razstavo o vozovih je pripravil Goriški muzej. V kapeli Loškega gradu pa se bo danes, v petek, ob 19. uri s koncertom predstavil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja z novim zborovodjem Damjanom Močnikom. Program obsega skladbe iz švedske romantične zakladnice, slovenske ljudske in umetne pesmi. RADOVLJICA: VELIKA NARAVA - V galeriji Šivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik, ki so nastale v likovni koloniji Velika narava letošnje poletje na Lancovem in v okolici žirija pa je najuspelejše slike sedmih umetnikov izbrala za razstavo. Razstavljajo: Brigita Požegar-Mulej, Vida Slivniker, Črtomir Frelih, Boris Zulian, Hugo Wulz, Ros-witha \Vulz in Stanislava Sluga Pudobska. Na otvoritvi bo pesmi iz zbirke Luč delfina bral Miklavž Komelj. TRŽIČ: RAZSTAVA SLIK - V paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo akrilnih platen slikarke Bernarde Šmid iz Lesc. V kulturnem sporedu bo Neža Maurer predstavila svojo poezijo. LJUBLJANA: KONCERT OKTETA - V nedeljo, 25. oktobra, ob 11. uri bo v Slovenski filharmoniji nastopil Slovenski oktet. Na sporedu koncerta je Franza Liszta Maša za moški zbor in orgle v c-molu,št. 892 in pa slovenske ljudske pesmi. KRANJ: LITERARNI VEČER - V torek, 17. oktobra, ob 18. uri bo v knjižnici kranjske gimnazije literarni večer s pesnico Mojco Seliškar ob njeni pesniški zbirki Prah in jagode. KOR. BELA - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v cerkvi na Koroški Beli koncert Komornega pevskega zbora Anton in Janko Ravnik iz Bohinja. Program obsega sakralne pesmi domačih in tujih glasbenikov ter črnske duhovne pesmi. BEGUNJE - V galeriji Avsenik danes, v petek, in jutri, v soboto, poteka Hohnerjev dan za vse učitelje harmonik in nadarjene učence. V okviru tega bosta tudi dva koncerta: danes ob 17.30 bo koncert harmonikarskega orkestra KUD Vide Pregarc iz Ljubljane, jutri, v soboto, ob 18. uri pa koncert Tria Virikus Unites (Tomaž Lorenz, Jerko Novak, Franc Žibert. Program povezuje Alenka Bole Vrabec. DOMŽALE - V baročni cerkvi v Grobljah pri Domžalah bodo v torek, 27. oktobra, ob 20. uri zaključili letošnji festival s koncertom A. V iva Id i ja LETNI ČASI v izvedbi madžarskega komornega orkestra Vezsprem Strings. Cerkev bo ogrevana. bat I borni bombažna predilnica in tkalnica i tržič Po sprejeti prisilni poravnavi in prekinitvi stečajnega postopka, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič objavlja v obratu Tkalnice naslednja prosta delovna mesta: L TKANJE (5 delavk) L ČIŠČENJE STROJEV (3 delavke) 3. VLAGANJE OSNOV - v pletilnici (I delavec) 4. VDEVANJE (1 delavka) 5. RAZPIHOVANJE (1 delavka) Pogoji: (pod št. 1, 2, 4 in 5) — dokončana osnovna šola (II. st.) — eno leto delovnih izkušenj — en mesec poskusnega dela Pogoji: (pod št. 3) poklicna šola, smer strojni ključavničar ali pletilec (IV. st.) — eno leto delovnih izkušenj — en mesec poskusnega dela V sektorju komerciale pa objavlja naslednje prosto delovno mesto: 1. VODJA NABAVE (1 delavec) Pogoji. — visoka ali višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — znanje tujega jezika — 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (3 mesece), z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: BPT Tržič, splošni sektor, Predilniška cesta 16, Tržič. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Vse za leto turizma 1993 Poučno druženje gostincev Kranjska Gora, 22. oktobra - V sredo so se v Kranjski Gori na letošnjem gostinsko turističnem zboru zbrali slovenski turistični in gostinski delavci. Kljub težavnemu letu, ko se naše turistično gospodarstvo še ni opomoglo težav zaradi med vojno izgubljenih trgov (in je zato zaposlenih v turizmu letos celo manj kot pred dobrim letom), pa so dokazovali, da zaupajo v prihodnost razvoja te za Slovenijo še kako pomembne gospodarske panoge. Letos so se gostincem prvič pridružili tudi teritorialci in delavci v obratih družbene prehrane, ki se tudi vse bolj zavedajo, da se ne je le z usti, temveč tudi z očmi. Ob slavnostnem odprtju srečanja, ki se ga je udeležil tudi slovenski minister za turizem in gostinstvo mag. Janez Širše so podelili priznanja združenja za gostinstvo in turizem. Med drugimi ga je za svojo urejenost dobil tudi RTC Krvavec. Pri združenju za gostinstvo in turizem Gospodarske zbornice Slovenije so s pripravami na letošnji tradicionalni gostin-sko-turistični zbor začeli sorazmeroma pozno, saj so sprva načrtovali sejem gostinstva in turizma v Mariboru. Ker Gornja Radgona sejma ni sprejela, pa so se vseeno odločili, da turistično gostinski zbor mora biti. Ne le da bi ohranili tradicijo, saj je bilo do sedaj že 38 tovrstnih zborov, temveč predvsem zato, ker se zavedajo, da je izobraževanje ravno v kriznih časih še kako pomembno. "Kranjska Gora nam je ponudila zelo ugodne pogoje, kar pa je bilo zelo pomembno, saj nismo vedeli, kako množično bo letos ta zbor obiskan. Sprva smo mislili, da bodo vsa tekmovanja potekala v hotelih, vendar pa smo dobili rekordno število prijav. To pa je prav zanimivo in dejansko se je izkazalo, da zbor, kjer se gostinci srečujejo, kjer vidijo nekaj novega, kjer se da nekaj pokazati in uveljaviti, mora biti," je ob srečanju povdaril sekretar Združenja Miro Pretnar. V Kranjski Gori pa je bilo tokrat videti zlasti veliko mladih, ki so se iz vse Slovenije pripeljali, da vidijo starejše kolege, ki že opravljajo poklic, za katerega se oni šele učijo. Tudi učenci srednjih šol za gostinstvo in turizem pa so se pomerili na tekmovanju v pripravi palačink. Generalni pokrovitelj tokratnega srečanja je bila Kolinska -Gastro Ljubljana, v Kranjski Gori pa so se predstavili tudi številni tuji in domači proizvajalci gostinske opreme. • V. Stanovnik, foto: D.Gazvoda SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ 64001 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33 Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj objavlja za nedoločen čas delovno mesto KURJAČA nizkotlačnih kotlov Pogoj: poklicna šola tehniške smeri, izpit za kurjača, vozniški izpit B kategorije Nastop dela po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 8 dneh. NAREDITE NEKAJ ZA SVOJO POSTAVO! SLENDER Y0U vas pričakuje del. čas od 9. do 21. ure Zakon o lastninjenju podjetij V Bomo končno dobili delnice Kranj, 20. oktobra • Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij bo parlament sprejemal 28. oktobra, mnogi napovedujejo, da ga bo tudi sprejel, saj gre za politično uravnotežen predlog. Pripravili so ga poslanci Emil Milan Pintar, Janko Deželak, Mile Šetinc in Angelca Zerovnik, z njim pa je že soglašala vlada. Pogovarjali smo se z Emilom Milanom Pintarjem, ki pravi, da gre za enakopraven predlog poslancev in vlade. "Zakon predstavljate kot uravnotežen, mislite na politično ali vsebinsko ravnotežje?" "Eno in drugo. Pri političnem mislimo predvsem na prvega od štirih principov, ki je prav vsebinska uravnoteženost zakona, kar pomeni, da so upoštevani vsi lastninski upravičenci in da pri razdelitvi nihče ne dobi večinskega deleža. Uravnotežena sta obseg prodaje in razdelitve, državljanom .gre 40 odstotkov, državi prav tako 40 odstotkov. Ko gre za razdelitev 20 odstotkov na zaposlene in 20 odstotkov na ostale državljanje, smo pregledali pripombe in ugotovili, da jih je bilo približno toliko za povečanje kot za zmanjšanje razdelitvenega deleža zaposlenih, zato lahko govorimo o politični uravnoteženosti." "Lahko torej rečemo, da vsebuje elementarno pravičnost?" "Absolutno. Prvo od štirih načel je ravnotežje, drugo odprtost modela, saj vsak lahko v igro vstopi s svojim s svojim kapitalom in pridobi večinski delež, kar velja za zaposlene, menedžment, državo itd. Tretje načelo je pravičnost, kar pomeni, da smo upoštevali vse, ki imajo upravičene zahtevke, četrto pa izvedljivost zakona, enostavnost, zato je načela treba razumeti kot splošna, upoštevali smo vse legitimne interese, ne pa vsakega posamičnega" "V predlogu je glede na osnutek spremenjen odnos do bivših lastnikov?" "Do njih imamo od začetka pozitiven odnos, šlo je predvsem za vprašanje tehnike. Zakon o denacionalizaciji namreč vsebuje posebno metodologijo izračuna vrednosti, ki lahko bivše lastnike pripelje tudi do povsem nestvarnih zahtev, zato smo se odločili za premislek. Pristojni organ, ki izda odločbo, mora preveriti verjetnost upravičenosti zahtevka, tako po vsebini kot po obsegu. Bivši lastniki pa so bolj zaščiteni, kajti če pristojni organ ne reagira pravočasno, lahko poiščejo zaščito v rednem sodnem postopku. Tudi vsebinske narave pa je problem, kaj se zgodi z izločenimi sredstvi. Če jih pravnomočna sodba ne dodeli bivšemu lastniku. Več predlogov je bilo, odločili smo se, da jih dobi sklad za razvoj, ki jih nato proda, podjetje pa ima prednostno pravico nakupa." "Predvidena je revizija dosedanjih privatizacij, torej tudi divjih?" "V zadnjih dveh letih so podjetja iskala učinkovitejše modele upravljanja in organizacije dela, bilo pa je tudi nekaj sprememb, ki imajo značaj prilaščanja. Da bi jih izbrskali in hkrati ne bi uničili upravičenih sprememb, smo se odločili za revizijo, ki jo lahko zahtevajo vsi lastninski upravičenci, agenciji v nekaterih primerih niti ne bo potrebno presojati. Poročila o reviziji bosta dobila predvsem javni tožilec in družbeni pravobranilec samoupra vijanja, če tedaj to ne bo že tožilec za gospodarstvo, ki bosta presodila, če obstali utemeljen sum, da je šlo za prilaščanje. Pojem utemeljen sum je prenesen iz kazenskega zakonika Zakon torej ni retroaktiven, ne razveljavlja počez, ne kaznuje preteklosti glede na sedanje za- kone, temveč omogoča revizijo, kjer so bili tedanji zakoni kršeni, se proces ustavi, vrne. Če bo šlo za dolgotrajne procese, bo tako podjetje prevzela država in vpeljala red." "Revizijo bo torej lahko zahteval vsak delavec?" "V otvoritveni bilanci in programu se bo jasno pokazalo, kakšne so bile spremembe in agencija se zanjo ne bo odločila, če bodo zahteve popolnoma neupravičene." "Uvajate otvoritveno bilanco?" "Knjižna vrednost družbenega kapitala je ponekod popolnoma neprimerna, ocenjevanje podjetij bi dalo preveliko moč in zaslužek ocenjevalcem, zato smo se odločili za srednjo pot, kjer ne bo prišlo do prodaje podjetja, bo zadoščala otvoritvena bilanca, ki bo določila vrednost kapitala. Zdaj smo se odločili, da bo navodila pripravila vlada." "Iz lastnine podjetja izločate obdelovalno zemljo in gozdove?" "Če bi ostala, bi postala predmet kupoprodajnih pogodb, kar pa po ustavi ne sme. Prenašamo jo v last države in v upravljanje skladu. Na vprašanje odškodnine za zemljo, ki so jo podjetja kupila, so pogledi različni, mi ga vidimo v transformaciji, zato ima dve pomanjkljivosti: zakaj naj bi družbeni sklad odškodnino plačeval drugemu družbenemu subjektu in če bi bila izterjana, bi zaposleni s tem manj pridobili kot bi izgubili, saj bi dobili 20 odstotkov na razdelitvenem delu, izgubili pa na 40 odstotkih delnic, ki jih morajo odkupovati od države, če bodo šli v interni odkup. Zmanjšanje bilance bi jim torej prinesel plus, odškodnina pa bi stvarno pomenila minus. Vprašanje, ki ga zastavlja poslanec Potrč, pa vsebuje strah, da bo prenos pospešil denacionalizacijo in bo novi lastnik pritiskal na sedanjega uporabnika teh sredstev. Tega seveda ne moremo preprečiti, saj ne želimo krniti lastniških pravic po zakonu o denaciona lizaciji. V otvoritveno bilanco pa bo treba vrniti sklad skupne porabe, kar bo problematično tam, kjer ga niso valorizirali, saj ga bodo morali zdaj po ustreznih postavkah." "Koliko je tega premoženja?" "Težko je reči, ker je deloma izven Slovenije, več kot proizvodna podjetja ga imajo banke, železnica in druga infrastrukturna podjetja. Tretja stvar, ki jo bo potrebno napraviti z otvoritveno bilanco, pa bo dogovor z upniki, ki bodo pripravljeni svoje terjatve spremeniti v lastninske deleže. S tem bi jih iz pasive prenesli v aktivo, počistili vzajemno lastništvo, sa| imamo primere, ko sta podjetji kupili drugo drugega, izločili nestvarne terjatve, ki so prazno breme, zato jih nima smisla vleči v ot voritveno bilanco, sa| bi potem zaposleni morali odkupovati prazno lastnino Otvoritvena bilanca naj bi pomenila tudi re alno vrednotenje zalog in vsega ostalega." "Bo otvoritvena bilanca tehnično zahtevna?" "Bo, vendar je prednost v tem, da jo bo podjetje pripravi- lo samo, vsekakor pa bo manj zahtevna kot letna bilanca." "Kaj vse mora biti še sprejeto, da bo zakon uresničljiv?" "Zakon uvaja šestmesečni moratorij za priprave, razmislek. V tem času bodo pripravljena navodila in nekateri zakoni. Pripraviti je potrebno zakon o odškodninskem skladu, kar ne bo težko, pogledati je treba zakon o razvojnem skladu in agenciji, potreben je zakon o družbah, ki je že v parlamentu, pripravljen je zakon o investicijskih družbah, prav tako o soupravljanju. Mislim, da večjih težav ne bo. Vsi pa so spregledali, da je potreben tudi zakon o uporabi kupnine, ki je seveda zelo pomemben. Dolgo smo se borili, da se ne bi zlila v proračun, zato smo napisali, da se uporablja po posebnem zakonu, nastaja pa študija o državnem in-tervencionizmu." "Ze pri predstavitvi zakona ste povedali, da boste predlagali povečanje vrednosti lastninskih certifikatov?" "Sprejeli smo vladno zahtevo po uvedbi sistema voucher-jev, ki v prvi fazi izloča zaposlene, ki niso slovenski državljani, vključijo pa se lahko pri internem, prej imenovanem delavskem odkupu, saj soustvar-jajo dobiček, ki bo pri tem uporabljen. Rešili smo problem, če pride v podjetje več voucher-jev, kot znaša 20 odstotkov vrednosti podjetja, odprt pa je problem, če jih pride premalo, kar se bo zgodilo v 50 do 70 podjetjih. Z Deželakom bova jutri vložila amandma, da se v takih podjetjih količina teh delnic lahko v povprečju poveča za polovico, če seveda ne prekoračijo 20 odstotkov vrednosti podjetja, razdele pa se lah ko v enakovrednih deležih vseh zaposlenih, tudi upokojencem, ali pa v neenakomernih deležih, razmerje pa ne sme biti večje od ena proti pet. Če bo parlament to sprejel, bo to neke vrste nagrada ljudem v boljših podjetjih, v bistvu pa gre za to, da sicer v teh podjetjih delavci ne bodo dobili 20 odstotkov upravnih pravic." "Vrednost voucherjev je zdaj določena na 300.000 tolarjev, nekateri jih le zdaj vidijo kot gotovino, zastavlja se seveda vprašanje inflacije?" "Vprašanje inflacije se zastavila, kei smo uvedli šestmesečni moratorij za veljavnost za kuna in s tem vrednost vouc-ln-tirv premaknili v sredo |>n hodnjega leti Upoštevanje rasti maloprodajnih cen m prali tična rešitev, ker ne bi dobili okrogle številke, za delnice pa piše, da mora biti njihovi vred nost deljiva z deset /ato smo se odločili za okroglo številko 300.000. ko pa jo prenašamo v leto 1993, je seveda prenizka, če upoštevamo inflacijo, potem bi po mojem morali vrednost določiti na 400.000 tolarjev. Razdelitev ne bo spodbujala inflacije, nekako jo bo blokirala, bolje rečeno obračunala, zavzel se bom, da bo voucher vreden 400.000 tolarjev, kar se mi zdi prav. S tem pa se vračamo na mojo izhodiščno trditev, ki jo je vaš časopis objavil pred letom in pol, da naj bi državljani in zaposleni dobili 6.000. mark. Če bi zdaj delili, je to približno 300.000 tolarjev, če bomo sredi prihodnjega leta, pa sem za 400.000 tolarjev. Ljudje naj seveda ne mislijo, da dobijo gotovino, saj le določamo nove lastnike, ki bodo od lastnine imeli korist le, če bo podjetje dobro funkcioniralo, če bo lastnina dobro uporabljena." "Kljub temu je moč pričakovati, da jih bodo vnovčevali?" "Mislim, da nekateri takoj. Z dveletnim moratorijem prodaje smo preprečili, da bi se papirji nekega podjetja hkrati pojavili na borzi in s tem sesuli njegovo vrednost. Seveda pa nismo želeli, niti ne moremo preprečiti medsebojne prodaje, posebej pa smo zapisali dedovanje. Računamo, da tisti, ki bo šel po delnice v svoje podjetje, teh ne bo želel prodati, če mu bo prinašala visoko dividendo. Tisti, ki nismo v podjetjih, lahko dobimo samo delnice investicijskih družb, ki imajo visoko stopnjo varnosti, dividenda oa bo po moji oceni 3- do 5-od-stotna, saj temelji na povprečni donosnosti kapitala v Sloveniji. Seveda bodo prodaja, toda mislim, da ne bodo množične. listi, ki bo nakupil delnice, bo imel določeno rento, seveda pa se ne bodo prodajale po nominalni ceni. Če bo povprečna obrestna mera 3 do 5 odsttona, bodo imele nominalno vrednost, če bo 7-odstotna, potem bodo predstavljale 80-odstotn0 nominalno vrednost." "Smo v Sloveniji kaj zamudil' v primerjavi z drugimi država* mi, ker tako dolgo mečkamo * lastninjenjem ali pa je bolje-da smo počakali?" "Bolje, da smo počakali. I?r" zave, ki so začele drugače. s° prešle na kombinirani mod* delitve in prodaje, saj je zarad1 poenostavljenih modelov prl' šlo do problemov, na Češke111 na primer zaradi strahotnega porasta investicijskih skLidov. sa j |ih imajo že več kot 400-Nekateri govore o divjih PrlV£-tizacijah, toda, prilaščanja bilo skozi slabo pripravljen Z*' kon še več, tega ne bi mogli p0' praviti, zdaj lahko. NajveČJ* škoda jc, ker nekatera podjeU aktivno čakajo, odlašajo z invC Sticijami, ki bi povečale "M"0 vo vrednost Vladi sem pred I* gal, naj bi jih vpisali v ko"*", zaposlenih, vendar odmeva bilo." "S sprejemom lastnin*!^ zakona se bo sedanji |'1,r meni dostojno poslovil?" "Za razliko od mnogih n'1^ narjev in cenenih, podežel**f humoristov pravim, da je P' lament v dveh letih veliko nar^ dil, sprejel je ustavo, zakon ladnUT d.i.i ske zakone za novo družb* . ureditev. Vl— - neKi* denacionalizaciji, volilno zakonodajo, če bo * še ta /.ikon, ho dal VM S|S Natedii pa je n«*H k.II se mi |C kot sociolog" /l.s. na začetku velik in težko ^ ničljiv cilj, pokazalo se )c- ^ lahko sku|>.i| sedijo l|ud|C 17 ^ ko protislovnih skupin, kis t, včasih medsebojno obstrelj^i li in pobijali S tem je P'^'ah da ic Slovenija ena redkih c 0 socialističnih držav, ki li'\t transformacijo družbene«* |)t. stema pelie po mirni i1t,u:. $ pa po poti nove revolucije-M. Volčjak rezervacije in informacije 218-323 MENJALNICA D-D PUBLIKUM KRANJ. Bletweisova 16 od ponedeljka do petka 7.-17. ure REZERVACIJE, INFORMACIJE: (064)217-960,218-463 UGODNOST - PRILOŽNOST dNORaiiria PIZZA DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 830 - 2200 NEDELJA OD ll 00 - 2200 IZJAVA TEDNA EN LIBERALEC IN STO KAPLANOV Naš pisatelj Ivan Cankar je v svojem času kot socialdemokrat kandidiral na volitvah. Viri govorijo, da je bil kaj skromen volilni kandidat in v svoji predvolilni kampanji ni maral nobenega sponzorja. Celo to se je zgodilo, da mu je simpatizer na ljubljanski železniški postaji plačal kozarec vina in golaž. Cankar je vino spil, golaž pa odstopil nekemu vojaku, ki 8* jo vračal s fronte... Za današnjo rabo pa naslednja Cankarjeva predvolilna izjava, ki velja predvsem za Kranjčane: »En liberalec naredi več škode kot 100 kaplanov!« • D.S. Mala anketa LAHKOVERNO LJUDSTVO? Menda Slovenci potrošijo ogromno denarja za razne '9re na srečo. Televizijski loto, športne napovedi, blagovno denarna loterija so legalno ožemanje lovcev na srečo. Množično vključevanje v igre na srečo, kot so Catch the cash, Fair Plav, Turbomatica pa povzdignejo slovensko naivnost v nebeške višave. Kaj o tem pravijo naključni mimoidoči? Matjaž Novak: »Včasih ku-P'rn srečko za 3 x 3 ali loto. Kupil sem srečko za slovensko poletje, poletni in jesenski 3 x 3. Srečko kupim bolj iz dolgčasa, ne zato. da bi kaj sadel. Catch the cash, Fair ^'av in druge igre pa me na srečo ne zanimajo « Lidija Pomborg: »Igrati loto in druge igre na srečo je dobro in brezzvezno. Včasih sem kaj kupila, pa ni bilo nič. Zdaj ne kupim nič več « Rok Peterman: »Pri Catch lee cashu in Fair Playu dobijo tlsti, ki prvi vplačajo, drugi p l29ubijo Organizatorji to av dobro vedo Kolegi so 100 ^reprical'. da sem vplačal dot v Jack Pot '9ro Za bili -a,i so' da bomo vsi do RfiriLPotem pa nihče ni dobil , "n|l>.> koinisi|i za oigan"''C)hj prireditev. Slovenski trg I, Kranj Dodatne informacije te po tel 218-46 j ■voji ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Domači zdravnik Tudi grozdje prežene angino Vedno znova se pri iskanju nasvetov obračamo k znanemu francoskemu zeliščarju M. Messegueju, ki v svoji drobni knjižici "Narava ima vselej prav" prijetno opisuje tudi zdravilno moč domačih sadežev. Grozdje ima pri njem še posebno mesto in pravi, da mu nikoli ne bo prenehal peti hvalnic. Grozdno kuro bi morali začeti takoj jeseni, pravi, ko so grozdi lepo zreli in prepojeni s soncem. Kura naj bi trajala brez premora teden ali celo dva tedna. Tiste dni jejmo izključno samo grozdje, približno kilogram do dva na dan. Po končani kuri bodo jetra "čisto nova", ledvice bodo prečiščene, tako da bomo lahko Polni moči dočakali zimo. Seveda je treba grozdje temeljito umiti, da z njega speremo vse kemikalije. No, če imamo brajdico doma - na Gorenjskem skorajda ni hiše, ki bi ne imela malo trte ob sebi in to grozdje zagotovo ni škropljeno - si privoščimo domačega. Sicer pa bo grozdje vse do novega leta in še dlje dobiti na stojnicah. * Ker vsebuje grozdje veliko naravnega sladkorja, ki ga telo veliko lažje asimilira kakor rafiniran sladkor, bomo imeli občutek sitosti in se sploh ne bomo počutili šibke. Glede na njegovo hranilno vrednost grozdje pogosto primerjajo z mlekom; kot rastlinska hrana je baje prav toliko vredno kot materino mleko. . Iz grozdja je odlična tudi marmelada. Menda je najbolj zdrava izmed vseh marmelad. Pri pripravi pa je seveda treba odstraniti Peške, oziroma jo kuhati le iz soka, ki ga iztisnemo iz grozdov. Pomagati bi si morali z želinom. Grozdje in grozdni sok francoski zeliščar M. Messegue najbolj Priporoča otrokom, nosečnicam, športnikom, ljudem, ki bolehajo na jetrih in revmi, pa tudi vsem, ki jih muči visok krvni pritisk ali kaka kožna bolezen. Samo diabetiki se mu morajo odreči, ker je v grozdju preveč sladkorja. Tudi rozine dajejo moč in ugodno vplivajo na dihalne organe. *tto dajajte otrokom rozine namesto bonbonov, pravi M.M. Tako bodo veliko bolj zdravi. In še nekaj za gospodinje: v kuhinji lahko namesto limone JjPorabljate zeleni grozdni sok. Ta sok tudi pri angini dobro nadomesti limono. Obložite z grozdnimi jagodami nekatere pečen-,'.nPi\ perutnino in divjačino. Grozdje raztaplja maščobe in 0,aJša prebavo. Prav je, da vemo Kako shranjujemo jabolka V sadnih shrambah razpostavimo zimsko sadje na policah in v zabojih le v eni plasti. Le tako imamo potreben pregled in lahko brez dotikanja in prestavljanja ugotavljamo, kako je s plodovi. Tako pravočasno odstranjujemo obolele plodove. Če nimamo na voljo ustrezne shrambe za zimsko sadje, ga lahko naložimo v zaboje med šoto. Šota mora biti groba, predvsem pa povsem suha. Vsako plast plodov ločimo z 2 do 3 cm debelo plastjo šote. Plodovi se ne smejo dotikati. Razdalja med steno zaboja (tudi med dnom in pokrovom) ter plodovi mora biti okoli 5 cm. Ves zaboj je torej obdan s 5 cm debelo plastjo šote. Tako pripravljene zaboje smemo dati tudi v prostor, v katerem včasih pade temperatura tudi na nekaj stopinj pod ničlo. Pogoj za dobro hranjenje plodov pa je, da uporabimo le povsem zdrave. Poskusimo še me Sladko zelje malo drugače Pita z zeljem Vlečeno testo: 40 dag moke, 1/4 1 vode, 1 jajce, 2 žlici olja, 2 žlici kisa ali limoninega soka, sol. Nadev: 10 dag masti ali olja, 1 kg sladkega zelja, 2 čebuli, 10 strokov česna, sol, poper, kumina. Poliv: kisla smetana, 1 del mleka, 2 jajci, sol, poper. Napravimo testo, ki naj pol ure počiva. Medtem prepražimo čebulo, nato še narezano zelje, solimo, popramo in pražimo toliko časa, da se zelje zmehča. V manjšem pekaču po plasteh nalagamo testo, ga potresemo z zeljem, ga polijemo s polivom in nadaljujemo, dokler ne zmanjka sestavin. Poliv napravimo tako, da vse sestavine razžvrkljamo. Malo preden je pita pečena, jo polijemo še s tremi del vrelega mleka. Pito jemo toplo. Zeljna pašteta Testo: 1/2 kg moke, 1 surovo maslo ali margarina (25 dag), 10 žlic mrzle vode, 1 jajce, sol. Nadev: 1 kg zelja, 3 čebule, 3 trdo kuhana jajca, 3 žlice sesekljanega peteršilja, sol, poper. Testo na hitro zgnetemo v gladko kepo, zavijemo v folijo ali damo v pokrito posodo v hladilnik za pol ure. S testom obložimo pekač tako, da robove privzdignemo, potresemo z nadevom, del testa pa pustimo, da z njim prekrijemo zgornjo plast. Nadev: zelje narežemo na rezine in 5 minut kuhamo v slani vodi. Nato ga popečemo še na prepraženi čebuli, primešamo še sesekljana ali naribana jajca in ostale sestavine. KRANJ PROJEKTIRA • IZDELUJE • INSTALIRA • SERVISIRA • PRODAJA - SVETUJE TELEFON NC (064) 216-161. 216-271 - DIREKTOR 214-836- KOMERCIALA 212-ia7 - NABAVA: 216-691 -TELEFAX: 216-194 KOROŠKA 53c - RTV SERVIS: 216-172 - TRGOVINA 216-850 - TEKOČI RAČUN 51500-601-10^93 SDK KRANJ IteBrin shujševalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski prepara-H) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja Idealne telesne teže. Izjema pri tem je ^ng - Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi Je zdravilen, iz naravnih sestavin in-ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja j^gubo teka. Z rednim pitjem čaja ^°g • Slang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo f»talo gladko in gibčno. Čaj Čang - ,ang je sestavljen iz posebnih ^stavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci S P't|em tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. BtfiCUjB| - Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja nečutite v želodcu nobene teže, niti kakšne dnige neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo te/e |e dovolj, da ?* dan pred obrokom popijete 011 sk(*ielico tega čaja in vsi problemi "JJ^eni. Zaradi Izgube telesne tek J ^teiH-rvo/iij.n.isprotiK,, ohranili ,e dobro razpoloženje >s" učinek (i'e|)opi|ftedvesk(idelui i ng • Šlanga pred spanjem. ^1 Cang - ilang lahko naročite po j* 'lnanaslov:l)žirlo,p p,45,61000 (^l|anain po telefonu: tr? i? x ,,ri Kla|a nj sl()VT[n^'m , .'*u ekskluzivno podjetje foStn CanK-S»«nRajp 599 SIT + ^ini broški 1'lacatepo povzetju. ime in priimek ulica in št. poštna št. in kraj število zavitkov Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana Moda Klic divjine Svet mode narekuje to jesen kose oblačil i/ leopardove kože. Toda ne i/, prave kože, nanjo kar pozabite. Boj proti ubijanju teh redkih živali je v svetu zelo močan in z originali je konec. Lahko si pa privoščite poceni nadomestek v umetnem usnju ali v blagu. Tekstilci, ki gredo v korak z modo, so h- i/ delali svile, jersevje in podobno blago, i/ katerega bodo lahko poljubno Uvali hluze, obleke, hlače. Ce hočete torej v ko-i.ik / modo, I i vttj ni kos oblačila omislite v leopardovom ali risovem vzorcu. SOBOTA, 24. oktobra 1992 PROGRAM TV SLOVENIJA 7.05 7.15 7.15 7.35 7.45 7.55 9.05 11.05 12.00 12.05 13.00 13.05 13.10 14.00 14.50 16.50 16.55 17.00 17.10 18.00 18.30 18.50 18.55 19.05 19.12 19.22 19.30 20.26 20.30 21.40 21.45 22.30 22.55 23.05 23.07 23.10 23.10 23.55 0.55 2.45 Video strani Izbor Radovedni Taček: Očala Lonček, kuhaj!: Čokoladni fondue Oscar Junior: Čudoviti konec tedna, italijanska otroška nanizanka Modro poletje, ponovitev 33. in 34. dela španske nadaljevanke Klub klobuk Zgodbe iz školjke Poročila Video strani Video strani Napovednik Intervju: dr. Janez Drnovšek, ponovitev Tednik, ponovitev Zapisani vetru, ameriški film (ČB) EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Brazilska trilogija: Po zlati mrzlici, ponovitev angleške dokumentarne serije Prisluhnimo tišini Dober tek! - Kuharski nasveti Paula Bocuseja, 7. del EPP Risanka Napovednik Žrebanje 3x3 EPP TV Dnevnik, Vreme, šport. Utrip EPP Festival narečnih popevk - Maribor '92, prenos EPP P. Yeldham: Zasebna vojna za Lucindo Smith, avstralska nadaljevanka TV Dnevnik, Vreme, Šport Festival narečnih popevk -Maribor '92, razglasitev rezultatov, posnetek Napovednik EP, Video strani Sova Popolna tujca, ameriška nanizanka Rimljanka, italijanska nadaljevanka Nora ljubezen, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.50 Video strani - 14.00 Tok, tok, ponovitev - 15.55 Sova, ponovitev: Bagdad Cafe, ameriška nanizanka; Rimljanka, italijanska nadaljevanka - 17.46 Poglej in zadeni - 18.30 Do mači ansambli: Krkin pozdrav z Dolenjske prinašajo Fantje z vseh vetrov - 19.00 Nagrada, švedska zabavna oddaja -19.25 EPP -19.30 TV Dnevnik ORF - 20.00 Chopin s Po-goreličem - 20.30 Lov na Stegnerja, angleški film - 22.10 Tračarije v živo - 23.10 Ob 30 letnici delovanja Bo ba Dvlana, posnetek iz New Yorka - 2.10 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.50 Koledar 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Kaj se mi dogaja? 11.30 Smogovci, otroška nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Beverly Hills 90210, otroška nanizanka 12.50 Pozdrav iz domovine 13.15 Slika na sliko, ponovitev 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Alo. alo, ponovitev humoristične nanizanke 14.30 Izbrali ste, poglejte 16.00 Poročila 16.10 Spored narodne glasbe 17.05 Blufonci, risana serija 17.30 Televi zija o televiziji 18.00 Poročila 18.05 TV razstava: Juraj Dobrović 18.20 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnev nik 20.00 TV teden 20.20 Hennessy, angleški barvni film 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila 0.05 TV spored za nedeljo 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.30 Video strani 17.40 Prvenstvo Hrvaške v košarki Cibona : Zagreb 19.15 Glasba 19.30 Dnevnik 20.00 TV teden 20.20 črno-belo v barvah/V avtobusu, angleška humoristična nanizanka/ Film 23.30 Hit depo 2.00 Spored za nedeljo KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka na poved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Veleposlaništvo, ponovitev ameriške kriminalke 12.30 A Shop 12.46 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Verdi, italijanska na daljevanka 21.20 E H Milharčič: Intervju 21.47 Dnevno informativni SLOVENIJA 1 Nora ljubezen, ameriški barvni film S prikolico s konji se kaskader Eddie, zadnji pravi "cavbov", vozi skozi pustinjo, na fotografiji v poltovornjaku je obraz ženske. Ista ženska v sobi puščavskega motela, nekje v motelu zanemarjen star mož, v ozadju okviru z zabrisano fotografijo. Trije junaki, povezani med seboj, moški in ženska, ki sta bila strastno zaljubljena in sta še, pa skušata svojo strast zatreti, in starejši moški, ki bo znal povedati, kaj se je v preteklosti v resnici dogajalo. Eddie in May sta polbrat in polsestra in stari mož je'njun oče, ki ju je imel v zvezah z dvema različnima ženskama. Kot najstnika sta se May in Eddie po naključju srečala in takrat se je razvnela njuna strastna ljubezen, ki je hotela kljubovati tudi ince-stualnosti, pa to ni bilo mogoče. Drug od drugega sta sicer zbežala, May se je skrila v osamljenem motelu in Eddie je potoval od dela do dela. program 22.00 Poročila v angieš-čni: Deutsche VVelle 22.20 Video-grom - Glasbena oddaja 23.30 Starejši mojstri ameriške glasbe: B. B. King 0.05 Astrološka napoved 0.15 Erotična uspavanka 0.40 MCM 2.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 6.00 Textvision 9.00 Čas v sliki 9.05 Roseanne, serija 9.30 Show Mix, ponovitev 10.30 Navihanec, franco-sko italijanski film 12.00 Spomini 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Opereta, nemški film 15.20 Eis baby 15.30 Jaz in ti. otroški program 15.35 Disnevjevi gumijasti medvedki, risana serija 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 W. Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Cirkissimo - Cirkus iz Kanade 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Grad ob Bodenskem jezeru: Večerja za dva 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Show Rudija Carrella 21.50 Zlata dekleta: Kraj dejanja Miami 22.20 Junak, ameriški triler 23.55 Čas v sliki 0.00 Pekel Alžirije, francosko italijanski film 1.35 Poročila/Ex libris 1.45 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.30 An gleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Vremenska panorama 13.45 1000 mojstrovin L RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi -12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP 15.00 - Učimo se angleščine - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja. EPP -18.00 - Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj danes 9.20 - Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet 11.20 - Tečaj nemškega jezika 12.15 - Osmrtni ce, zahvale 12.20 - črna kronika -12.55 Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote 14.30 - Velike ideje malih glav 15.30 - Dogodki in od mevi 17.00 Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes jutri 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 -Jutri nasvidenje 1. radio žmi 14.00 - Napoved programa 14.15 Naše okno 14.35 - Misel za dan 14.40 Minute za družino 15.00 -Dogodki danes jutri 15.30 - Pre nos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 19.00 Ka/ vcdrilno popoldne na vaUmh Kacha 7.m 16.15 - Nagrajenec oddaje Od srca do lonca 16.30 EPP 17.00 športni utrinki 18.00 Novice obvestila - mali oglasi - somrtnice 19.00 - Odpoved programa KINO 24. oktobra CENTER amer ris SNEGUUČICA IN 7 PALČKOV ob 15 30. amer. avant film BATMAN SE VRAČA ob 17., 1915 in 21 30 uri STORŽIČ amer pust pravlj film KAPITAN KLJUKA ob 16. uri, amer. trda erot ZAČETNICA V HIŠI UUBEZNI ob 18 30 in 20 15 uri ŽELEZAR prem amer srhlj MESEČNIKI ob 17., 19 in 21 uri DUPLICA avstral kanad zgod film ČRNO OGRINJALO ob 18 in 20 uri TRŽIČ amer melodr RAJSKO POLETJE ob 18 in 20 uri RADOVUICA amer fant trill FREE JACK ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer film PETER PAN ob 18 uri, amer drama DIVJA ORHIDEJA II ob 20 uri NEDELJA, 25. oktobra 1992 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Program za otroke, ponovitev 9.00 Živ, žav, ponovitev 9.50 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka 10.20 Naša pesem '92. 3. oddaja 11.00 Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 1. oddaje 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 12.35 Krkin pozdrav z Dolenjske prinašajo Fantje z vseh vetrov, ponovitev 13.05 Begunci, tu z nami 13.20 Video strani 15.25 Video strani 15.35 Napovednik 15.40 Maksim Gorki: Življenje Klima Samgina, ruska nadaljevanka 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Viharni vrh, angleški film 18.50 TV mernik 19.05 Risanka 19.15 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport, Zrcalo tedna 20.26 EPP 20.30 Dobrovo: Jesenski 3x3, pre nos 21.30 EPP 21.35 Življenjske preizkušnje, angleška poljudnoznanstvena serija 22.25 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.50 Napovednik 22.53 EPP, Video strani 22.55 Sova 22.55 Ameriške video smešnice. ameriški varietejski program 23.20 Rimljanka, italijanska nadaljevanka 0.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.40 Video strani - 12.50 Sova, ponovitev - Popolna tujca, ameriška nanizanka; Rimljanka. italijanska nadaljevanka - 14.40 Napovednik -14.45 športna nedelja - 14.46 Ljubljana: Cestnohitrostne dirke -16.00 Kvalifikacije za EP v odbojki Slovenija : Avstrija, posnetek iz Murske Sobote - 17.00 Formula 1, posnetek iz Suzuke - 18.50 Žoldni časi, ansambel Drava in Duo sester Velik 19.25 EPP 19.30 TV Dnev nik - 20.00 Videogodba - 20.30 TV prodaja nepremičnin - 20.35 Brazilska trilogija: Borba za ohranitev gozdov, angleška dokumentarna serija - 21.25 Mladen Kerstner: Dirigenti in muzikanti, nadaljevanka HTV - 22.20 Mali koncert Kvartet pozavn Slokar - 22.35 športni pre gled - 23.06 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Horoskop, ponovitev 8.30 Po ročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Dogodivščine Toma Savvvera in Huckleberrvja Finna, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenčki 10.30 Nedelj •ki živec 11.30 Spored narodne glasbe 12.00 Poročila 12.06 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Gusarji neba, avstralski barvni film 15.00 Operne arije 15.30 Show Rudija Carrella 17.00 Ljubosumnost po italijansko, italijanski barvni film 18.50 Budi mir, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 Duka Bego vič, hrvaška dramska nanizanka 20.50 Vela Luka 92 Oliver, Jasna in prijatelji 21.40 Ljubezen za Lidijo, angleška nadaljevanka 22.36 Dnev nik II 23.00 Slika na sliko 23.46 Po ročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.56 Poročila 2. PROGRAM TV HRVATSKA 16.20 Video strani 16.30 Nedeljsko športno popoldne/Gillette šport/ Avtomobilizem: Formula 1 za VN Japonske, posnetek/Rallv Pariz -Moskva Peking, posnetek/Konje ništvo 19.30 Dnevnik 20.06 čudežni stroj, poljudnoznanstvena serija 21.00 Odletel bom, ameriška nada Ijevanka 22.00 Hrvaška nogometna liga 23.06 Šport 23.20 Jazz 0.06 Vi deo strani KANAL A 9.00 MCM 9.06 Astrološka napoved 9.10 MCM 9.30 Dekliška kraljica, ponovitev ameriške komedije 11.00 Verdi, ponovitev italijanske nada Ijevanke 11.46 Male živali 12.06 Po dobe na filmskem traku, ponovitev 12 20 Za zdravje 12.30 Video grom, ponovitev 13.40 Video strani 1900 Slovenija 1_ Življenjske preizkušnje, nadaljevanka Skalne obale Božičnega otoka vsako leto novembra preplavi na milijone rakovic. Okoli polnoči zlezejo svoja jajčeca v morje, kar je silno nevarno. Če rakovico zajame val, se namreč utopi, a nagonu, da poskrbi za potomstvo, se kljub temu ne more upreti. Nekatere živali, npr. morski ježki, so dvospolne. Samci in samice hkrati izločijo svoje spolne celice, ki se potem v vodi združijo v oplojeno jajčece. V morju razpršijo svoja jajčeca številne ribe, žabe jih odlagajo v ribnikih in potokih in komarji na vodno gladino, kjer plavajo majhni spravi. Mnogi starši tvegajo življenje, da bi jih zavarovali. Napoved sporeda, Vreme 19.02 MCM 20.00 Risanka 20.05 Frklja, ameriški barvni film 21.40 Ervin Hladnik Milharčič: Intervju 22.00 Marlboro music shovv 22.30 Prestop, slovenski barvni film 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program 9.05 Donavski valovi - literarno potovanje 9.35 Pisati za televizi jo 10.05 Austrina Nostra 10.15 Uni verzum: Zmaji prihajajo 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Vsakdanjik, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Srečanje z naravo, ponovitev 13.35 Otrok iz predora, avstrijski film 15.05 Cirque du soleil 15.25 če ti praviš, ljubi Bog 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.55 Se demkrat jaz in ti, pregled programa za prihodnji teden 16.15 Daktari, serija 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 17.50 X Large, mladinska oddaja 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru: Dva lopova na dopustu 19.30 Čas v sliki 19.48 šport 20.15 Ljubo življenje, serija 21.10 Angel za Felixa, serija 22.00 Vizije 22.10 Igra v gori, drama 23.10 La damantion de Faust 23.50 Zvok no či 0.30 Poročila/Ex Libris 0.40 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 4.50 Formula 1, prenos VN Japon ske iz Suzuke 8.00 Vremenska panorama 9.00 čas v sliki 9.05 Heidi, risanka 9.30 Vesoljska ladja Enterprise, serija 10.15 Pan Optikum 10 30 Beg belih konjev, ameriški film 12.00 Clipf 12.30 Pogledi s stra ni 13.00 Dober dan Koroška 13.30 športno popoldne Formula 1. posnetek VN Japonske 18.00 čas v sliki 18.06 Milijonar, serija 18.30 Slika Avstrije 18.56 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 10.00 - Poročila Radia Slo venije 10.06 - Na vrtiljaku z Roma no (otroška oddaja) 11.00 - Po do mace na Kranjskem radiu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 -Osmrtnice, zahvale 12.40 - Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 16.00 - Izbor pesmi tedna - 17.20 - športna oddaja 18.30 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri 1. RADIO ŽIRI 9.00 Napoved programa - radijski koledar EPP 10.00 športni utrinki 10.20 - Od tu in tam 11.00 • Novice in dogodki osmrtnice obvestila mali oglasi 11.40 Sprehod po kinodvoranah - 12.00 Nedeljska duhovna misel - 12.15 EPP 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev 13.30 Nedelj sko popoldne Radia Žiri vmes vreme • prometna varnost - glasbena lestvica 16.30 Odpoved programa - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 Napoved, otroški porgam 9.00 Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet 11.00 - Radijski sejem, EPP 12.00 - Prvi del čestitk. EPP 13.00 Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk. EPP 16.30 Dogodki in odmevi 16.00 - Tretji del čestitk, EPP 17.00 Razgovor, EPP 18.30 Resna glasba 19.00 Odpoved KINO 25. oktobra CENTER amer ris SNEGULJČICA IN 7 PALČKOV ob 10 uri. amer avant film BATMAN SE VRAČA ob 18 30. 18 45 in 21 ur. STORŽIČ amer ris SNEGULJČICA IN 7 PALČKOV ob 16 uri, amer trda erot ZAČETNICA V HIŠI LJUBEZNI ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer srhlj MESEČNIKI ob 17 , 19 in 21 uri DUPLICA amer melodr RAJSKO PO LETJE ob 18 in 20 uri TRŽIČ amer pust pravlj film KAPITAN KUU KA ob 11 30 in 20 uri RADOVLJICA amer fant trill FREE JACK ob 20 ur, ŽELEZNIKI amer kom PAPEŽ MORA UMRETI ob 19 uri ŠKOFJA I OKA amer film PETER PAN ob 18 uri Že od nekdaj je moja skrivna želja, da napišem - knjigo! Ena dobra knjiga od mene bi že zdavnaj ugledala beli dan, če me ne bi, čustveno labilnega tipa, stalno begalo, s kakšno temo bi se mi bilo vredno zapisati v slovensko zgodovino. Vem le, da me k pisanju knjige sili sla po nesmrtnosti, v zadnjem času pa že nuja, da kot Slovenka napišem eno čisto pravo slovensko knjigo. In ko smo bili tik pred zdajci, da se začne uresničevati moj ve-leprojekt, da namreč kot Slovenka napišem eno slovensko knjigo, se je zataknilo pri vsebini. Moja, tako nenadno pisateljsko prerojena duša se je na vso srčno moč ogrevala za eno pošteno ljubezensko temo: ona se zaljubi, on je pa ne ljubi. In ko se ravno zgodi, da se on vanjo tudi zaljubi, začne treskati v romanco vsa puhlost in hudobija okolja, slovenskega seveda. Poanta mojega romana bi pač bila: malo morgen, da boš ti na teh tleh slovenskih lahko čisto po človeško samo ljubil in bil ljubljen, pa magari samo na daljavo in čeprav drugim nič ne jemlješ, špekuliraš pa še manj! Se od pamtiveka ne dovoli! Ampak romanca bi zanalašč imela srečen konec! Nesrečna ljubimca vsega doseči ne moreta, ljubita pa se še naprej, do prerane smrti. Tak pristop k mojemu knjigotrškemu podvigu bi bil več kot aktualni odsev slovenske sodobnosti, saj garantiram, da je danes pod a) več kot 75 procentov Slovencev in Slovenk nesrečno zaljubljenih in pod TEMA TEDNA Slovenka piše slovensko knjigo b) več kot 50 procentov Slovencev in Slovenk bi se nemudoma odselilo od svojih bab in dedcev, če bi imeli kam iti in če bi nam bila lastna zahodna družbena mentaliteta, ki meni, da je vse en velik nič od niča, če ni ljubezni in sreče. Pri nas pa: moja bajta pa moj zelnik pa moj avto pa moj vikend pa še veliko takih ničev od niča, duša pa prazna in srce otopelo. A zdaj vidite, kakšen bestsel-ler bi bila moja knjiga, če že zdaj tako brihtne ven sekam? A ne bo nič, kajti nujno se moram vključiti v sedanjo dirko politične memoarske literature, ki preplavlja Slovenijo. Razen tega bo pisanje lažje, kajti tema je znana: zadnja slovenska vojna na slovenskih tleh - pisano po doživetju in zasebnem videnju stvari. Moja ljubimca bi se zdaj ljubila zdaj odljubila pa tako trpela, da bi še mene duša bolela; kot iz topa, v dveh dneh pa vam napišem knjigo, kako seje meni dogajala vojna. Bili bi sami » fakti « in za med bi se prodajali. In bi tako kot prava slovenska pisateljica, ki je spisala slovensko knjigo, imela krasen profit in bi si kupila svojo bajto in svoj zelnik in svoj vikend in še veliko takih zadev, na katerih tu in zdaj temelji življenjski stil Slovencev in vse njihove vrednote. Moji vojni memoarski fakti bi izhajali iz baze - kako smo mi, majhni človečki, ki se nam sanjalo ni o datumu slovenske osamosvojitve, doživljali in preživljali vojno. Recimo: meni, bodoči pisateljici slovenske knjige za slovensko uporabo, je daleč najbolj ostal v spominu nek napet vojni dan, ko me je od samega strahu kar črvičilo. In kaj napravi človek v trenutkih božjastnega strahu? Nekaj dela! In meni se je zdelo še najbolj pametno, da grem na dvorišče oprat svoj novi avto, da kar sija - vojna gor ali dol! Ko je bil že »na-žajfan«, nenadoma skoči na dvorišče teritorialec, kajti na sosedovem vrtu je bila obrambna baza teritorialcev. Teritorialec gromko vzklikne: »Stran, stran! Zdej bo pa pokou!« Kaj bo »po* kou«, od kje bo «pokou« - ni' kjer žive duše, kaj šele kakšnega bombnika! In priznam in se ke-sam in naj me kar zaprejo: nemudoma skočim v avto in ga za* tegnem nazaj po poti, v varno zavetje dreves. In hudobno p°" mislim, strašansko se boječ za lastni avto, za katerega smo var' čevali dve leti: »Boš ti pokou-Meni po avtomobilu že ne!4* Takšna je bila moja nezavednost in hudo prav bi bilo, da za to brezbrižnost »fašem« vsaj kakšno leto pogojno in mama naj pride na sodnijo! Drug moment je bil, ko me je silni strah primoral, da v klet odvlečem svoje lastne starše. Ata, ki je že v častitljivi starosti, se je na moj poziv, da gn?' mo nemudoma v klet, samo na široko zasmejal: »Jest že nikamor ne grem!« in naprej bral Svetinovo Ukano, mama pa Je žalostno gledala na vrt in zavzdihnila : »Ne zganjaj panik*-Pojdi paradajze privezat, da j"1 ne bodo stoukl!« Tretji moment bi bil opis ne' nehne slovenske skrbi za pt°' metni red: ženska, ki je na bal' konu v stolpnici sredi mesta opazovala tanke na križišču magistralne ceste, je v nekem trenutku zgroženo vzkliknila-»Lej no! Rdeča luč na semafof ju, pa so jo tanki kar prevozili'* O ja, tudi mene in meni p0' dobne čaka pravičniška kazen-Za nekaj časa - dokler si hrabn ne podelijo vseh častnih zna; kov in priznanj - smo izdajale še na varnem, a prišel bo čas obračuna z gnilobo mojega kova... • D. Sedej ČRKA 0 JE DOMA NA JESENICAH Naša bralka z Jesenic nam je poslala naslednji račun, ki ga je prejela v Kovinotehni, PE Fužinar na Jesenicah. Kupila je vrček za čaj, ki stane 1.715 tolarjev. In piše: » Nemogoče je mogoče, se mi je zdelo, ko sem prejela račun, ki vam ga prilagam. Pri nakupu vrčka za čaj so mi pri Kovinotehni na Jesenicah zaračunali ĐEZVO - mislim, da več besed ni potrebno...« Črka Đ je pač doma na Jesenicah.... • D.S. KOVINOT*HNA cei,« TE TEHNIČNA TRGOVINA . tel. (©6*) 81-952 o«. M$M............. račun N° 048933 Kupec Naslov V soboto, 24. oktobra 1992, ob 15. uri vabi KLUB - MODRI JANEZ svoje člane - učence, starše in učitelje v Kranj na Osnovno šolo France Prešeren. Sodelujete lahko v literarni, računalniški in slaščičarski delavnici, se vključite v humanitarne dejavnosti: — zbiramo stare knjige, zvezke in papir. ZELENI JANEZ vam bo zamenjal star papir za nove zvezke; — evidentiramo družine, ki bodo sprejele v času počitnic na svoje domove učence iz drugih mest (Ptuj, Nova Gofica) oz. bodo izvedle izmenjavo otrok. Vabljeni pa ste tudi na družabno srečanje ob 18. uri, kjer bo gostja večera pisateljica Berta GOLOB iz Kranja, za glasbo pa bo poskrbel priljubljeni kantavtor Adi SMOLAR iz MUTE OB DRAVI. Državna založba Slovenije Dejavnost kataloške prodaje LJUBLJANA KRANJ TEL. (064) 211-917 Organizator prireditve: T Vrsta blaga Cena din Znesek din SOSEDSKA UDDEZEN Ratečani so besni, ker se »njihova« obmejna policijska staja v Ratečah imenuje Obmejna policijska postaja KranjsK gora Na vse načine zahtevajo, da se postaja preimenuje v M teče i Grdo bi bilo seveda zapisati, da se Kranjskogorci in Ratečfln tradicionalno ne marajo. Ampak prav prijazni pa drug do CW5 gega le niso in to je samo eden izmed primerkov »sloge« 016 krajema, ki sta le nekaj kilometrčkov narazen. Preden vam povemo naslednjo dogodivščino, moramo n poznavalcem povedati, da je med Ratečami in Kranjsko Go še majhna vasica Podkoren Samo nekaj minut hoda od Rat?.i« In so nekoč vprašali starejšo Ratečanko, ki je orno*' svojo hčer. y »Povej no, Minca, kam pa se ti je omožila hči? Koga P8' vzela?« Minca je žalostno skomignila z rameni in zamrmrala: »Ah, nekega pritepenca je vzelal« . lt Spraševalci so otrpnili. Le od kod? Menda ja ni ženi'1 kakšnega Ljutomera ali Lendave? »Od kod pa je,« so vztrajali. »Ah,« je skrušeno dahnila, » iz Podkorenal« • D.S. /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d, Kranj NAGRADNI KVIZ Tokrat objavljamo zadnje od ie-stih vprašanj v nagradnem kvizu LB - Gorenjske banke d.d. Kranj. Le eden od treh ponujenih odgovorov pri vsakem vprašanju je bil pravilen - označen je bil s črko, ki jo je bilo treba vpisati v lik za nagradno geslo. 2e ob torkovem petem vprašanju je precej reševalcev pravilno izpisalo geslo in rešitve že prihajajo - z današnjo šesto črko bo rešitev še lažja. Za vsak primer pobrskajte po časopisih v minulih treh tednih, preverite odgovore in sestavite geslo. Kupone z geslom pričakujemo na naš naslov (GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ) do prihodnje srede, 28. oktobra, do 12. ure, ko bo javno žrebanje za res lepe nagrade, ki jim cena na borzi prijetno raste! Ko pošiljate rešitev na dopisnici (kupon z geslom), pripišite Vaš naslov. Nagradno vprašanje št. 6: PRVA NAGRADA 500.-DEM Vprašanja oktobrskega kviza so povezana z denarjem, vrednostnimi papirji in zgodovino bančništva. Izmed prispelih pravilnih rešitev bo izžrebanih 15, ki bodo prejeli: 1 nagrada 500 DEM 2. - 5. nagrada -100. DKM 6. -15. nagrada praktična darila za lažje finančno poslovanje. Ker bo prvih pet nagrad izplačanih v obveznicah Republike Slovenije, prva emisija (RSL 1), so dejansko nagrade vredne več kot 500.- oz. 100- DEM, saj ta obveznica drii borzni tečaj nad 115,0. Vse nagrade prispeva LB GORENJSKA BAN KA d d Kranj, ki je kviz pripravila skupaj /. GORENJSKIM GIASOM. KUPON Hranilmška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 380 leti Francoz Hueges Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v ita lijanskem mestu ustanovile medna rodni inštitut za varčevanje. Takrat so sklenile: »31 oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisno besedo širila načela in ideje varčnosti.« V katerem italijanskem mestu je to bilo? 0) Benetkah P) Trstu K) Milanu U3 K0 ŽELITE SVOJEMU KAPITALU DATI DRUGAČNO OBLIKO r AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIM PREDPISOV v kranjski gimnaziji začnteK tečaja bo v ponedeliek 26. 10. 1992 ob 18 url VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF motornem kolesuvA'" ^ tornom kolesu T^>^| -S? 311-035JJ Dr. MATJAŽ KMECL, predsednik programskega sveta Socialdemokratske prenove Slovenije Slovenija zgublja kondicijo ^Vse očitke o boljševizmu bomo jemali kot govoričenje žensk ob štirni in naj si jih vsak, ki jihjgovori, zatakne za klobuk. Prepričani smo, da smo predvsem odgovorni slovenskemu narodu in njegovi prihodnosti. Ne smemo razočarati teh ljudi in jih hkrati ne speljati v ne-koslepo ulico, iz katere se bomo težko izmotali. Pripravljeni smo komurkoli priznati, če je bjla_z naše strani storjena napaka. Pripravljeni smo sprejeti to dediščino. Za storjene kri-vjce smo se že ničkolikokrat opravičili, čeprav generacijsko nismo ne krivi ne dolžni, ampak smo naredili prelom v politični organizaciji in smo zaslužni za temeljne spremembe," pravi dr. Matjaž Kmecl. Socialdemokratska prenova Slovenije je sprejela predvolilni oziroma volilni razglas. Pri njego-*m nastajanju in vsebini je vaš Prispevek pomemben. Katere so glavne značilnosti tega dokumenta? Dr. KMECL: "Ta predvolilni ali volilni razglas je nastal na tradiciji reformirane stranke Socialdemokratske prenove. Ta stranka je v resnici, in tega ne kaže skrivati, nastala iz nekdanje Zveze komunistov, še zlasti iz njenega reformistične-ga krila, ki je obstajalo že dolga leta nazaj, skozi 80. leta pa je postalo prevladujoče in je v bistvu pripravilo vse osnove za neboleč ali zelo malo boleč Prelom na dveh ravneh. Prva je bH prelom z Jugoslavijo in njeno partijsko ter centralistično logiko, druga raven pa je bil Prelom z enopartijskim sistemom. V tem kontekstu je takrat nastalo geslo o sestopanju z oblasti, ki je samo po sebi nekoliko nenavadno in iracionalno, toda v tem kontekstu je bilo dovolj smiselno. Nastala je Prenoviteljska stranka in ta grupacija je na ta način šla na Prve pluralne volitve. Uvertura k tem volitvam je bil znamenit odhod slovenske delegacije z jeznega partijskega kongresa ,n takrat je bilo definitivno konec monolitne jugoslovanske komunistične partije. Danes jahko kdorkoli govori, da je bi-Jo to enostavno. Pa ni bilo. Tako kot nekajletno delovanje, zlasti predsedstva oziroma vodstva Zveze komunistov, ko snio sedeli na nočnih sejah in čakali na skupinsko aretacijo. Je bilo tudi to veliko tveganje. Predvolilni razglas temelji na Prepričanju, da prenova s tem *e ni končana. Zastavljena je bila daljnosežno s ciljem oblikovati moderno, sodobno delujočo stranko, ki noče biti edini nosilec oblasti, razen če ji tega gobici sami ne zaupajo. Dobri đve leti novega načina urejanja vPrašanj v državi Sloveniji sta Pokazali, da se je s tem odprla ^'a vrsta velikanskih problemov Lahko je danes govoriti JJJtt, da je bilo 45 let kata-strofalnih. Zagotovo pa je da-es vedno večja skupina Slovencev, ki meni, da je današnji f?s katastrofalen zaradi težav, S Jih imajo s preživetjem. Prašanja socialnega varstva, dravstvenc zaščite, šolanja in aiož ,*nJ nosti za šolanje in zaposlovanje so danes ostrejša, kot so ?'U prej. Tudi pred tem ni bilo Realno, vendar jc bilo zagoto-v,Jeno učinkovitejše socialno varstvo. Ti problemi so takšne narave, da politika ne more enostavno mimo njih. Ce je socialdemokratska prenova ali Prenoviteljska stranka socialdemokratske vrste strank, po ■c|n je to eno njenih temeljnih v,od'*č. To je generalna pred volilna ponudba." J"?_ nijo **CCL: "( dotno Slovc-stUjaJV ,rt*ba pomladiti, kri po fi*icn 0 star narod, ne samo v in JCI>< sin,si„ Demografska da JU, ",sk;t politika je taka. Padec 1,0 otr°k znižuje. Ta 'etih i SC 'C /dM v osemdesetih radi r," J V,"(,M" bolj itnn. Za-cia|ni,li"s|,,'/"ol| rdeč, kdo jc boljševist in kdo nega razloga, da bi ubrali obratno pot. Najti bi morali način, da se gozdovi in ostala imovina, ki je bila nacionalizirana, po možnosti tako ali drugače odkupi z obveznicami, ne pa da se vrača vsak košček gozda, vsaka stara bajta včasih zelo problematičnim potomcem. To so zame bistvena vprašanja, do katerih je treba biti zelo pozoren in pazljiv. Politika trenutno ni takšna. Oklevanje s sprejemom lastninske zakonodaje in večni, že skoraj nagnu-sni prepiri v parlamentu so skrajno nerodovitni in jih je treba preseči. Naš volilni razglas meri predvsem v to smer." Kako odgovarjate na ugovore, da niste stranka socialdemokratske usmeritve, ampak levičarji ali celo boljševiki? Dr. KMECL: "Sem pristaš stališča, čeprav nimam veliko somišljenikov, da se ne kaže pretirano ukvarjati, kdo je na levi, kdo na desni in kdo v sredini. Važna je socialdemokratska ideja, ki zagovarja optimalno demokratično reševanje življenjskih in socialnih vprašanj, da bo, kolikor se pač da, zaščiten in varen vsak posameznik. To ni lažna, zbirokrati-zirana zaščita, ki jo je deloma poznala stara jugoslovanska država in za čimer se je skrivalo marsikaj, tudi samovoljno urejanje političnih in socialnih vprašanj iz enega centra oblasti. Nam gre za socialdemokratski način urejanja teh vprašanj, ko slehernik prevzema tudi del osebne odgovornosti zase in za druge. To je bistveno. Vaši stranki očitajo "sumljivo" obnašanje ob osamosvajanju. Na zadnji seji konference ste te očitke zavrnili Dr. KMECL: "Osebno mislim, da je napočil trenutek, ki ni najbolj primeren za slovenski napuh. Sedaj sc nič koliko Slovencev trka po prsih, obenem pa dolžijo drug drugega, kdo je bolj in kdo manj zaslužen za slovensko osamosvajanje. Ne gre pa samo zanje, ampak predvsem za ljudi, ki so sc znašli v pravno neurejenem položaju glede lastninjenja, glede privatizacije, pa za anonimne ljudi, ki pobirajo veliko rento. Na cestah še ni bilo nikdar toliko dragih avtomobilov, po drugi strani pa šc nikdar toliko revščine in strahu za preživetje. Včasih je bil socialni ra/pon |.i sno ra/viden. Imeli smo ljudi / imeni in priimki, na katere so leteli vsi očitki. Danes pa ne vemo zanje. Tu nc mislim samo na mafijsko omrežcvatije Slo venije. Danes lahko govonmo 0 več mafijah. To ni samo do- nm'lin.1 SrnOgOTI ki m albanska in.it 1 ampak steguje k nam rok« tudi italijanska. Koristi nc bodo Imeli s.inio tujci, ampak tudi domači pridobitniki in ve- 1 i/mki." PREDVOLILNE ODPRTE STRANI Urednikova beseda Predvolilne Odprte strani je prva zakupila ZDRUŽENA LISTA - Delavska stranka, Demokratska stranka upokojencev, Socialdemokratska unija in SDP. Preberite, kaj ponujajo! K sodelovanju vabimo tudi druge stranke, ki lahko zakupijo in sami uredijo in seveda napišejo vse, kar bi želeli povedati volilcem. Oblikovanje, vsebino in urejanje predvolilnih Odprtih strani je prepuščeno stranki, ki bo prostor zakupila. Leopoldina Bogataj SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO! ZDRUŽENA LISTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdentokratska nntja SDP Slovenije SDP je nastala kot stranka slovenske pomladi. Njena vloga pri spremembi prejšnjega sistema, zgodovinski NE Beogradu, ustavna dopolnila, ustvarjalna vloga pri osamosvajanju, med agresijo na Slovenijo, povezovalna vloga pri sprejemanju ustave in sedaj volilne zakonodaje nam dajejo ugled trdne in zaupanja vredne parlamentarne stranke. Kot takšna stranka smo se odločili, da v predvolilni boj stopimo z geslom Slovenija zdaj in ponazoritvijo naše želje, da hočemo ustvarjati mlado in prenovljeno Slovenijo. Radi imamo, hočemo prenovljeno Slovenijo, pravi naslovna stran volilnega razglasa. Na njem se rdeče srce, ki nam bije na levi strani, povezuje v šopek z rumeno prenoviteljsko zvezdo, ki simbolizira našo evropsko usmerjenost, in lipovim listom, ki izraža naše osamosvojitvene zasluge in prizadevanja za zeleni slovenski dom pod Triglavom. Na ta način simbolno izražamo svojo željo in odločenost, da gradimo razvojno uspešno in socialno pravično Slovenijo. Smo stranka, ki preprečuje vračanje na staro razklanost slovenske družbe, ki v preteklosti Sloveniji ni nikoli prinesla nič dobrega. Nismo za to, da bi bili cenjeni le tisti, ki udrihajo po svojih političnih tekmecih in jih prikazujejo kot sovražnike ljudstva. Nismo za to, da bi vsakdo bral le en časopis, se pogovarjal le z ljudmi svojega ideološkega kroga, ki ga bodo trepljali po ramah, kadar bo pljuval po nasprotnikih. Nismo za to, da se v mednarodnih stikih omejujemo le na ideološke somišljenike. Nismo za to, da gledamo vsak svoj televizijski program. SDP ostaja stranka, ki jc odločilno oblikovala slovensko pomlad in je odločilna prepreka, da bi zmagala zadrta konservativna zaplankanost bojevite desnice. Vemo, kaj hočemo, moramo in /moremo storiti. Imamo izkušnje, pridobljene v boju z dogmatskim krilom stare partije, spretnost, pridobljeno v beo-giaiskih bojih s centralizmom in velikosrbstvom, ugled, pridobljen ob sestopu z oblasti, še nezaceljene brazgotine zaradi krivičnih obtožb v času dveletne Demosove vladavine. Nafti največji prednost pa je /vesto članstvo, tisoči aktivistov, desettisoči članov m sun patizerjev, stotisoči volilcev, ki so to ostali, kljub temu da jim ca, bila bi bolj konservativna in manj uspešna. Skratka: Stranka slovenske pomladi, brez katere ne bi bilo niti osamosvojitve, niti mirnega prehoda v demokracijo niti Ie-vosredinske vlade je ugledna in zaupanja vredna parlamentarna in vladna stranka z edinstvenim potencialom članov, simpatizerjev in volilcev. Takšna stranka lahko reče zase: Če SDP ne bi bilo, bi si jo morali izmisliti! Veseli smo, da sooblikujemo Združeno listo Delavske stranke, DESUS-a, SDU in SDP. To je zveza levosredinskih strank, ki so jim skupna prizadevanja TUDI DESNICA PRIZNAVA, DA JI BIJE SRCE NA LEVI. je to pretekli dve leti lahko samo škodilo. Nikogar ne silimo v naše vrste, nikogar ne sprašujemo, zakaj je z nami, nikogar ne odganjamo, če želi soustvarjati Slovenijo zdaj. Takšnega članstva nima nobe- • na stranka na Slovenskem. In to bo v predvolilnem boju še kako odločilno. SDP je presegla svojo krizo, zaupanje vanjo se med ljudmi utrjuje, negotovost in dvomi so za nami. Imamo nov program, pomlajeno vodstvo, vedno več zaveznikov na levici, trmasto in požrtvovalno članstvo. Smo v vzponu, ki nam vliva novo samozavest. Utrdili bomo svoj položaj v novem slovenskem • parlamentu. To nam bo omogočilo učinkovitejše uveljavljanje socialnodemokratskih ciljev, kot so: socialna država, soupravljanje zaposlenih, socialna varnost upokojencev, invalidov, otrok, enakopravnost žensk, utrjevanje položaja manjših itd. Brez SDP bi desnica uspela izničiti zasluge tistih, ki so med drugo svetovno vojno za svobodno Slovenijo in slovenski narod dali največ. Brez SDP bi bili danes ogroženi socialna država, interesi delojemalcev, sklepanje socialnega pakta, oblikovanje novega razvojnega konsenza, prijaznost do manjšin, enakopravnost žensk, regionalna uravnoteženost Sloveli i|e in še marsikaj. Odrivanje SDP na obrobje politične scene si lahko želi le nekdo, ki nasprotuje tam ciljem. Brez SDP bi bila Slovenija manj evropska, bila bi bolj centralistična, zatohla podalpska provin- za uspešen razvoj, socialno-de-lavske interese in socialdemokratski program. Skupaj bomo uspešnejši na volitvah, ki terjajo povezovanje levosredinskih sil. Naše povezovanje kaže, da ne bomo ponavljali napak iz leta 1990, ko so kandidati Demosa marsikje zmagali samo zaradi razdrobljenosti levice. Enakopravnost vseh povezanih strank je zagotovljena s kon-senzualnim načinom sprejemanja odločitev. Stranke Združene liste bodo delovale po načelu: "Vse za eno, ena za vse!" Vsaka vnaša v skupen nastop na volitvah svoj program, članstvo, ime in simbole na način, da bo skupen rezultat večji, kot bi bil seštevek ob ločenem nastopu. Skupen nastop zagotavlja, da bodo vse stranke Združene liste zastopane v novem slovenskem parlamentu. V njem bodo poslanci, izvoljeni na Združeni listi sestavljali enega največjih in najbolj učinkovitih poslanskih klubov. Skupen nastop zagotavlja tudi, da bo levica na volitvah bolj uspešna kot na prejšnjih. Želimo si, da bi uspeh na volitvah ustvaril pogoje za nastanek nove levosre-dinske formacije, ki bo zrasla na načelih evropske demokratične levice in ob spoštovanju enakopravnosti, vzajemnosti in ohranjanja visoke stopnje avtonomije njenih sestavnih delov. SDP bo v uspeh združene liste vložila vse svoje moči. PODPRITE KANDIDATE ZDRU ŽENE LISTE! dr. Ciril Ribičič, Predsednik SDP RINA KLINAR, PREDSEDNICA JESENIŠKEGA IZVRŠNEGA SVETA: Staro se poslavlja, novo se še išče Jesenice, 8. oktobra - Diplomirana sociologinja Rina Klinarjeva je članica predsedstva SDP Slovenije in predsednica jeseniškega izvršnega sveta. Avtocesta bo končana prihodnjo jesen. Novi načrti za razvoj občine. Za strpni in kulturni dialog. JANEZ KOCIJANČIČ Predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinarjeva je tudi podpredsednica SDP Jesenice in članica predsedstva stranke SDP. Rina Klinarjeva takole ocenjuje program stranke SDP Jesenice danes in Jesenice jutri: »V programu Jesenice danes in Jesenice jutri smo opozorili na temeljna vprašanja razvoja jeseniške občine in po dveh letih dela lahko ocenimo, kje sta izvršni svet in skupščina uspela realizirati program in kje so še problemi. V tem obdobju se je med drugim pojavila vrsta kritik na račun dela jeseniškega izvršnega sveta. Rada pa bi povedala, da se če-stokrat ne loči med dvema stvarema. Velikokrat se namreč še vedno kritizirajo odločitve iz preteklosti, na katere sedanji Člani izvršnega sveta nimajo in ne morejo imeti nobenega vpliva. Povem naj, da je izvršni svet Jesenice 11- članski, da se vsi sklepi sprejemajo z večino in da je nemogoče, da bi samo nekdo lahko odločal. Lahko pa trdim, da si vsi člani izvršnega sveta prizadevajo, kako bi razrešili posamezne težave in poiskali najbolj racionalne rešitve. Res pa je obenem tudi, da je sedanji čas v razvoju občine eden najtežjih: staro se poslavlja, novo pa se še išče. Ta proces pa seveda poznam, saj sem po poklicu sociologinja. Na Jesenicah je morda še težje kot drugod, saj je to občina s prev- žili tudi v dokazovanje, da v slovenska metalurgija ostane v večinski slovenski lasti, kar je dobilo ustrezen odmev. Trudimo se tudi, da bi občina imela kar največ od prometnih tokov, da bi se razvijalo podjetništvo in obrtništvo in da bi ohranili kmetijske površine, ki jih imamo. Bolj kot doslej je treba izkoristiti obmejno lego, ki jo imajo Jesenice. Z ustrezno davčno politiko bi morali spodbujati obrt, vendar imamo s proračunskimi sredstvi malo možnosti za večjo spodbudo obrtništva. Zaradi finančnih težav tudi na komunalnem področju ne moremo realizirati vseh nalog. Pred na- KAR BOMO NAPLOSKALI, TO BOMO IMELI. ladujočo industrijo, ki je prav zdaj v največjih težavah. Tudi ostale dejavnosti v občini so bile zelo povezane z železarno in so zato zdaj vsi skupaj v velikih težavah. Vse to vpliva tudi na negospodarstvo. V občini je izobrazbena raven zelo slaba, slabša od slovenskega povprečja. Od 2.200 nezaposlenih jih ima 80 odstotkov manj kot peto stopnjo izobrazbe, v občini je večji delež tujcev kot drugod... Naša prizadevanja so usmerjena v to, da bi bil prostor, ki nam je na voljo, racionalno porabljen. Nemalo truda smo vlo- <3P SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO! ZDRUŽENA USTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije NAŠ CILJ JE: - EKONOMSKO USPEŠNA IN SOCIALNO PRAVIČNA DRŽAVA PODPIRAMO: RAZVOJNE PROGRAME, KI JIH BODO URESNIČILI - SAMOZAVESTNI - STROKOVNO SPOSOBNI LJUDJE NE GLEDE NA STRANKARSKO PRIPADNOST NE BOMO DOPUSTILI: DA SE RAZVOJNO VPRAŠANJE SLOVENIJE LOMI NA HRBTIH: - OTROK - UPOKOJENCEV - BREZPOSELNIH - HENDIKEPIRANIH - VSEH VRST MANJŠIN ZAHTEVAMO: - SVOBODO IZBIRE POD ENAKIMI POGOJI ZA VSE - VARNOST IN STABILNOST POGOJENO S PRAVNIM REDOM - MODERNO IN PRIJAZNO ŠOLO - PRAVICO DELAVCEV DO SORAZMERNEGA DELEŽA LASTNINE IN SOUPRAVLJANJA - LOČENOST CERKVE OD DRŽAVE - PRAVICO DO ZDRAVEGA OKOLJA V NAŠI DRŽAVI NAJ NE BO: - MANJ VREDNIH DRŽAVLJANOV - MANJ VREDNIH ŽENSK - MANJ VREDNIH OTROK SVOJ OPTIMIZEM IN SVOJ GLAS DAJEMO TISTIM, KI: - HOČEJO IN ZNAJO - STA JIM VREDNOTI SOCIALNA PRAVIČNOST IN SOLIDARNOST mi so načrti za nov kolektor od Jesenic do Kranjske Gore, pripravljeni so načrti za plinifikacijo Jesenic in dograditev čistilne naprave. Od leta 1987 poteka program realizacije napeljave telefonskega omrežja po občini in do zdaj so ostali nerešeni problemi le v Kranjski Gori in na Blejski Dobravi. O izgradnji avtoceste smo v minulem obdobju zares veliko govorili - tako na sejah izvršnega sveta kot v skupščini. Zaradi nenehnih finančnih težav je bilo veliko zapletov, kar rok za dokončno izgradnjo avtoceste prestavlja v prihodnje leto. Če se bodo rešili problemi financiranja, bo cesta dokončana jeseni prihodnjega leta. Pri tem dosledno vztrajamo, da morajo izvajalci vzporedno popraviti tudi vse poškodbe, ki so nastale na lokalnih cestah. Napravljeni so že posnetki vsega stanja in tako bomo z dokumenti dokazali, kaj je treba sanirati. Prav zdaj pa se ob avtocesti gradi počivališče Jesenice. Zame pa je in bo ostala temeljna naloga pri uresničevanju programa Jesenice danes in Jesenice jutri predvsem spoštovanje sočloveka, kar smo tudi zapisali v volilni program. Spoštovanje človeka tudi v tem smislu, da se mu bo zagotavlja la socialna varnost. Pri tem pa je treba ustvarjati tudi take pogoje, da bodo mladi rodovi v naši občini radi živeli in ustvarjali. Morali bi v prihodnje imeti več sposobnih vodstvenih kadrov in ustvarjalnih ljudi. Letos se v firmah zelo malo štipendira, kar je zaskrbljujoče in kar bo dolgoročno nedvomno vplivalo na nadaljnji razvoj. Ce me sprašujete po kulturi in medsebojnih odnosih, glede na to, da kot predsednica izvršnega sveta moram nenehno odgovarjati na razna vprašanja, moram reči, da sc sama trudim za strpni in argumentiran dialog. Zame so pomembni le ljudje in njihova pripravljenost za delo ne glede na strankarsko pripadnost. Delitev na »prave in neprave« odločno odklanjam; vsi imamo za seboj tudi preteklost in iz te preteklosti živimo zdaj in bomo jutri. Naša stranka je priznala napake, ki jih je storila v preteklosti in poskušala popraviti krivice, ki so bile storjene posamezniku. Predvolilni čas, ki prihaja, bo čas tudi podtikanj in nizkih udarcev, zame pa je pomemben le argumentiran dialog in konstruktivna kritika, ki teži k razreševanju problemov. Nobena seja jeseniškega izvršnega sveta še ni bila zaprta za javnost in pod mojim vodstvom tudi nobena ne bo. Vsak predlog od kogarkoli, ki želi soustvarjati lepšo prihodnost občine, jc bil in bo vedno dobrodošel...« Razvojna uspešnost nima fige v žepu Stranka socialdemokratske prenove gre na volitve z jasno opredeljenim gospodarskim programom, ki ga je objavila in ki je smiselno vsebovan tudi v programskem dokumentu "Slovenija zdaj". Stranka podpira Drnovškovo vlado in meni, da je na nekaterih temeljnih področjih uspela uveljavljati pravilno gospodarsko politiko, ki že daje prve rezultate. Te je videti v stabilnosti tolarja, umiritvi finančnih tokov na osnovi restriktivne monetarne politike, prvih znakih ustavljanja padanja proizvodnje in rahlem porastu življenjske ravni prebivalstva. Gospodarske razmere, v kakršnih živimo v neodvisni in suvereni Sloveniji, pa terjajo še bistveno več. V SDP se predvsem zavzemamo za gospodarski in razvojni preobrat, ki bi slovensko družbo peljal v smer blaginje in socialno pravične države, v kateri bodo živeli v medsebojnem ustvarjalnem ravnotežju kapital, delo in znanje. Odločno odklanjamo vse tiste politične poglede in težnje, ki slovensko družbo vračajo v položaj pred drugo svetovno vojno in, povsem v neskladju z dogajanji v razvitem svetu, vzpostavljajo razmere divjega prvobitnega kapitalizma, v katerem bi bila grabežljivost nekaterih osnovno gibalo, socialna stiska in siromaštvo velike večine ljudi pa nujna posledica. Zato se zavzemamo za jasno nacionalno gospodarsko strategijo, ki bo morala temeljiti na novi opredelitvi trgov, ki jih je Slovenija tako dramatično izgubila v burnih dogajanjih zadnjih dveh let. Da bi uspeli pri zavzemanju za zdrav denar in ohranitev delovnih mest, je potrebno z učinkovito podporo MIRAN POTRČ iz ene v drugo manjšo državo, ki razpolaga z bistveno zoženim trgom, je potrebno pravično porazdeliti. Zato morajo država, delojemalci in delodajalci uskladiti in podpisati poseben socialni pakt, torej družbeni dogovor, s katerim bodo ta bremena pravično porazdeljena. Zlasti je nujno, da se omejijo pretirani apetiti slovenske države, ki je mnogo predraga za zmožnosti obubožanega gospodarstva. NA ZADNJI VEČERJI SO SE OČITNO POZABILI DOGOVORITI, KAKŠEN NAJ BO ZAJTRK NARODA... izvoznikom povečati izvoz in ustvariti pogoje za ponovni rast proizvodnje v Sloveniji. Vse to ni mogoče brez hitre in učinkovite lastninske prenove gospodarstva, ki je še vedno pretežno v družbeni lasti in brez sanacije podjetij in bank. Tako zahtevne projekte bomo lahko izpeljali le, če bo slovenski parlament ustrezno sodeloval z vlado in če ne bodo njegovega dela ovirali le proceduralni zapleti in medstrankarski spori. Stranka socialdemokratske prenove v svoji opredelitvi za tržno gospodarstvo odločno nasprotuje monopolom, ki so zlasti problem majhnih gospodarstev. Nesmiselno bi bilo, če bi morali na Slovenskem plačevati najdražjo hrano v Evropi in če bi se cene posameznih proizvodov in storitev, ki jih proizvajajo in predajajo proizvajalci, ki so v monopolnem ali oligopolnem položaju, dvigale preko razumnih in mednarodno primerljivih okvirov. Bremena težkega in dragega prehoda iz enega v drug družbeni in gospodarski sistem ter V razmerah družbene in gospodarske krize ima izjemni pomen tudi pravilna socialna politika, ki s sistemom pravično razdeljenih socialnih podpor ne rešuje samo položaja gospodarsko ogroženih slojev, ampak ima posebno razsežnost, saj ustavlja gospodarsko drsenje navzdol. Prav tako se zavzemamo za razvojne projekte, ki bodo ohranili čisto in človeku prijazno okolje ob pospešeni sanaciji ekoloških grehov in ran iz preteklosti. Naš cilj pa ni samo boljša življenjska raven prebivalstva, ampak tudi demokratičnost v upravljanju družbenih in gospodarskih zadev. Tudi delo je naslov za upravljanje. Zato se zavzemamo za sistemsko i" praktično učinkovito ureditev soupravljanja. Zlasti pri tem se kot leva oz. levosredinska demokratična stranka razlikujemo od vseh tistih, ki ponujajo zgolj vladavino kapitala in do obupa trkajo na prebujena m često pretirana nacionalna čustva. Ljubljana, 12. oktobra 1992 Za enakopravno vlogo dela in kapitala Integralno samoupravljanje, po katerem naj bi bil delavec hkrati tudi lastnik in upravlja-lec družbenih sredstev, se tudi pri nas doslej zgodovinsko ni potrdilo. Toda za mnoge, posebej prave socialno-demokrat-sko usmerjene ljudi, s tem ni zavržena njegova temeljna ideja, da družba, v kateri kapital in njegovi lastniki vladajo vsem odnosom in ljudem, nc more biti pravična, napredna in tudi nc dolgoročno uspešna. V družbi, ki naj zagotavlja gospodarsko učinkovitost in razvoj, a hkrati tudi socialno pravičnost, torej v socialni državi, moramo delu in delavcem dati polno veljavo. Napredne družbene spremembe, za katere se zavzemamo v SDP, mnoge pa jc začela že naša predhodnica, so se zaradi oblasti Demosa takoj po volitvah v letu 1990 sprevrgle v zavračanje vsega, kar je bilo sprejemljivega in dobrega v našem dosedanjem razvoju. In posledica tega je tudi dejstvo, da sc bivše samoupravljanje ni pravočasno spremenilo v soupravljanje delavcev, da se vsem, ki so desetletja ustvarjali družbeno lastnino, ni priznalo njihovega solastništva v podjetjih, in da so se iz vseh teh razlogov bistveno zmanjšale tudi dejanske pravice delavcev v podjetjih. Vsi zaposleni in upokojenu so zato danes v bistveno slabšem položaju glede svojih pravic, kot bi smeli biti. To je neod-pustljiva krivda bivšega Demo sa in Peterletove vlade, ki je s svojo ideološko naravnanost^ in revanšizmom oškodovala in postavila v brezpravni polo/ai večino državljank in državi).i nov. premoženja vsaj 40 odstotkov delnic brezplačno razdeli delavcem in upokojencem, od tC' ga vsaj 25 odstotkov delavcem v svojem podjetju. Na tej p0"' lagi bi predstavniki delavcev tudi kot lastniki soupravlja" podjetja. Pri soupravljanju, ki je pravic na podlagi dela, pa zahtevamo - da se soupravljanje uvede za vse zaposlene, ,• - da soupravljanje zajema tU" sodelovanje predstavnikov delavcev v upravnih organih $° spod.irskih družb. HVALA ZA TRINAJSTO PLAČO. RAD BI DOBIL VSAJ PRVIH DVANAJST... V SDP smo se ob sprejemanju ustave izborili, da jc Slovenija opredeljena tudi kot socialna država in da je pravica do IOU pravljanja ustavno /agolovljc na. Zdaj morajo ta ustavna načela vgraditi v zakonodajo - Življenje. 1 astnmska zakonodaja mota vsem zaposlenim in upokojencem priznati njihov delež pri ustvarjanju družbene lastnine. Vsaka drugačna rešitev bi bila nova kraja. Naša osnovna zahteva je bila, da postanejo zaposleni v podjetjih, upokojenci, pa tudi tisti, ki so v zadnjih le tih postali tehnološki presežki, lastniki vsega tistega prcinože nja podjetja, glede katerega ni mogoče ugotoviti dokumentna nega lastništva države, bank, drugih podjetij ali dcn.uion.ih EACUlkih UDI av ičemm Naša minimalna zahteva pa jc, da se v sedanji vrednosti diu/bencga - da vsebina soupravljanja ekonomskih in socialnih vp šanjih ter o pravicah iz de -nega razmerja ni omejena mo na informiranje ali PjL«, tovanjc, temveč pri naAjU-membnejših vprašanjih v* '■. čuje tudi soglasje predstav . kov delavcev ali njihovo pT%j( co do veta na sprejeto odi1 tcv uprave podjetja. SDP - socialno demokrat^ prenova jc in bo pravicam . poslcnih posvečala enako s kot razvojnim vprašanjem n ' družbe. Se več. Trdno je P/jj, pričana, da stabilen in uSPC.nC-ra/voj ni mogoč brc/ ga partnerstva dela in kap'1' j. Volilni glas /a SDP K /a«°,^ glas ia gospodarsko uspc*. ^ m socialno pravično»t. * j lahko zagotovi le en.ik'-lV vloga dela in kapitala Ljubljana. 2. oktobra 1992 JOŽICA PUHAR, MINISTRICA ZA DELO REPUBLIKE SLOVENIJE Govorjenje o boljševizmu in reolsocializmu pri nas je otročje in smešno Bili ste ena izmed redkih, ki po političnih spremembah niste spremenili ali celo zatajili svoje strankarske pripadnosti SDP. Ne da bi želeli zmanjševati vaš strokovni ugled in izkušnje, ki ste jih imeli na področju zaposlovanja, bi radi vprašali, ali ni morda bilo vaše imenovanje v vlado po prvih večstrankarskih volitvah del taktike, po kateri naj bi politični nasprotnik dobil enega, vsaj v teh razmerah, najtežjih resorjev? »Mislim, da ne. Niti ob povabilu k sodelovanju, niti v času svojega dela, nikdar nisem imela tega občutka. Že pri sestavljanju vlade Lojzeta Peterleta mislim, da je šlo za iskanje dovolj kompetentnih ljudi, zlasti za področja, na katerih stranke niso imele posebnega interesa. Ce bi bilo drugače, mislim, da bi prišlo pozneje večkrat do resnejših zapletov v težnjah po učinkovitejšem delovanju, saj so bila moja prizadevanja vedno usmerjena k rezultatom.« Na tako imenovanem hearingu -zaslišanju pred pristojno skupščinsko komisijo - ob kandidiranju v vlado dr. Drnovška, ste sko-fajda edina iz prejšnje vlade dobila za svoje delo in prizadevanja "edeljeno podporo in priznanje, mi to dejstvo potrjuje, da so rezultati le pomembnejši od strankarske pripadnosti tudi pri sestajanju vlade, kar je nedvomno eminentno politično dejanje? »Težko bi ocenila, ali je šlo santo za to. Človek seveda gleda ,z svoje perspektive in enostransko vrednoti svoje rezultate Tisti, ki bolje poznajo področje in s katerimi sem sodelovala, so gotovo lažje presojali dejansko dosežene rezultate, tisti pa, ki so bolj politično Usmerjeni in več dajo na politi-prepričanja, pa so mogli Presojati tudi vrednostni okvir, sPosobnosti in možnosti. Sama nisem nikdar skrivala svoje strankarske pripadnosti, kot ste *€ ugotovili, nisem pa je tudi Posebej poudarjala. * temu bi rada dodala, da poceni vabilo v vlado in ugodna Pfesoja o doseženih rezultatih Potrditev strokovnosti in profesionalnega odnosa do dela. Vendar pri konkretnem razrc-^vanju problematike in ravna-nJu v različnih razmerah - od Prizadevanj za sprejem primer-n.c zakonodaje s primernimi rejami do prizadevanj za preprečevanje npr. odpustov de-avcev - so tudi osebno prepri-anjc in nazori zelo pomembni Cr vplivajo na rezultate. Moje avnanje zagotovo vodi social-Cfnokratsko prepričanje, ne pde na to, kako se stranka, ki Jl Pripadam, imenuje. Gre torej a odnos do socialne države, za otranjc človeško vodilo, ki ga sicer profesionalnem odno- su m mogoče spregledati.« j.j .....»Am vašega kolege iz Nem- $ ob"ki JiJ"*" 'f',''*a'1' ttpotorilo Slovenija nikakor ne smemo na pot j**'«lizma brez socialnih kore-|2|** s,e imeli pri prizadeva- Za to v vladi teiave? irnr|)ram u8°toviti, da sem v|a'a °b začetku dela prejšnje ma c kar precej težav pri prelijevanju svobodnjaško oz $t0v a'n° usmerjenih ekonomi-v j-' 1 so razmišljali predvsem krj'mcn/i.iah velikih družb, ka- Vztr' N,a *»»•«<•« in ZDA Proiajn° Prepričevanje in nas-žcrrnVan,C Jc ta 8robi liberali ,c Počasi obrusilo « 5jMj [ dr. Drnovška, kije "W£>n" po,rttil- J" j' P" "rojih ti\>ec v"h v ekonomiji konzerva- l**ie?*' trdih ekonomskih ko ^ ki imajo mnogokrat lah rav^*°c'aln<- posledice? Judi zaradi realnega zaostajanja nadomestil za gibanjem OD, na drugi strani pa je med brezposelnimi po mnenju nekaterih precej težje zaposljivih, ki naj bi jih obravnavali posebej. Kakšna so ta razmerja? »Razmerja se v bistvu neprestano spreminjajo. Težje zapos-1 ji vi so nekdaj predstavljali skoraj tretjino brezposelnih, danes, ko med brezposelne prihajajo mladi iz šol ter tisti, ki izgubljajo delo, se je ta delež bistveno skrčil, seveda pa na pomenu in zahtevnosti reševanja ni nič izgubil. Ne zdi se mi smotrno, da bi jih obravnavali posebej, saj vsak, ki je brezpo- KJER NI PERSPEKTIVE, JE DOVOLJ PROSTORA ZA RETROSPEKTIVO. jNrtJL*?^ ministra mag. (,a-^oj, ,ahkl' dejali, da ni da »Predvsem je treba vedeti, da se trenutno nahajamo v veliko bolj zaostrenih razmerah, kot so bile v času vlade Lojzeta Peterleta, ko še nismo imeli izgube južnih trgov, raznih blokad, itd! Tedaj smo poskušali postaviti okvire novega sistema, drugačnih odnosov, današnje razmere pa neusmiljeno zahtevajo tudi trše ukrepanje. Danes moramo v samostojni Sloveniji oblikovati učinkovit ekonomski sistem. Ob tem pa moram ugotoviti, da sedanja ekonomska politika, vsaj tisti del, ki ga obvladuje vlada, ni asocialna, priznava nujnost socialne politike. Če so ekonomski ukrepi nekoliko trši, te spremljajo tudi rešitve v socialni politiki, ki naj določenim kategorijam ljudi ponudijo drugačne perspektive oz. alternative. Drugo vprašanje so naše možnosti, saj vemo, da smo skoraj povsod "prekratki", ni pa to posledica politike, ki bi bila brez socialnega posluha.« Že pred zamenjavo vlade je bilo veliko besed o socialnem partnerstvu in socialnem sporazumu. Družbene spremembe so nam prinesle tudi pluralizacijo sindikatov. Kakšne so vaše izkušnje in prizadevanja na tem področju? »Družbene spremembe so bile zelo ugoden trenutek tudi za transformacijo in lahko bi rekli živahno reorganiziranje sindikatov, ki naj se v medsebojni konkurenci v boju za delavske pravice dokažejo. Mislim, da smo še v fazi precejšnje razdrobljenosti, ki jc v tem trenutku na poti k socialnem sporazumu, pa tudi pri spremembah sistema, še določena ovira. Pričakujem, da bo postopoma le prevladala večja sinhronizacija v njihovem delovanju, zlasti po izvedbi lastninjenja, ko bodo dobili nasproti prave zastopnike kapitala. Sele takrat se bodo namreč izkristalizirali različni interesi in s tem klasične tri pozicije: delavci - kapital - država, pri čemer bodo sindikati morali postati zastopniki interesov delavcev, zaščite pravic tistih, ki razen prodaje svoje delovne sile nimajo drugega. Danes sc čutijo ogroženi predvsem od države, ki pa nima druge izbire, da se izgradi in dogradi. Ko bodo nastopili lastniki, bo nedvomno potreb na večja sindikalna enotnost, saj se ve: kadar se prepirata dva... Država je vsekakor zainteresirana, da se v tem klasičnem tripartitnem odnosu čimprej vzpostavi pravo ravnotežje, značilno za tržno ekonomijo • \a področju zaposlovanja je seveda največji problem naraščajoča brezposelnost, ki jo rešujete z državno pomoč/o tistim, ki \o iz guhilt delo, ter ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Pri nadomestilih za brezposelnost vam je grozila toiba sindikata Neodvisnost vest, da delavcem ne bo vseeno, kaj se dogaja s podjetjem, to pa je dobra osnova partici-pativnega sistema, ki naj bi ga s tem zakonom uvedli. Poznam izkušnje tudi iz drugih ekonomij in položaj je dokaj razli- čen: ponekod je sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij le na papirju, drugod pa se je uveljavil tudi v praksi. Učinkovito participiranje delavcev v upravljanju podjetij je v pretežnem delu Evrope, tudi zara- di motivacijskih momentov tega sistema, prednost, za katero si prizadevajo, in v kontaktih npr. z Italijani so nam izrazili prepričanje, da bo prav pri nas, z izkušnjami iz preteklega samoupravljanja, dobro zaživelo.« BORUT PETRIĆ, POSLANEC DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Kaj so storili za boljše življenje ljudi? seln, potrebuje individualno obravnavo in reševanje, čeprav seveda temu še zdaleč v teh razmerah nismo kos. Pri nadomestilih za brezposelnost izhajamo iz zavarovalniškega principa za riziko brezposelnosti, ko naj bi nekomu, ki brez svojega vpliva in krivde izgubi zaposlitev, zagotovili minimalno materialno varnost. Pri tem pa je po našem mnenju pomembno, da to nadomestilo človeka ne uspava, destimulira za reševanje svojega problema. V razmerah, ko mnoga podjetja s povečevanjem težav na trgu in nelikvidnostjo znižujejo zaslužke, se ne sme pripetiti, da bi tisti, ki prejema nadomestilo za brezposelnost prejemal več, kot tisti, ki dela. Zaradi vsega povedanega mi nismo hiteli z valorizacijo nadomestil. Znano je tudi, da imajo mnogi druge vire in načine preživljanja, razpaslo pa se je tudi delo na črno ter po pogodbah, kar nameravamo z novimi predpisi preprečiti. Iz istega vira pa se finančno podpirajo ukrepi zaposlovanja, ki obsegajo vrsto programov, s katerimi se povečuje konkurenčnost nezaposlenih na trgu delovne sile (izobraževanje, usposabljanje za podjetništvo oz. samozaposlovanje) ter stimuliranje ustvarjanja novih delovnih mest. Prepričani smo, da bi prav ti ukrepi morali dobiti vso prednost, saj le ti vodijo k uspešnemu reševanju brezposelnosti. Daljša brezposelnost namreč ljudi za delo onesposa-blja. Podatki kažejo, da približno tretjina brezposelnih dobiva nadomestilo, tretjina pa je zajeta v ukrepih aktivne politike zaposlovanja.« Končajmo pogovor z nekoliko bolj političnim vprašanjem: pred dnevi, ko ste predstavili predlog zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij, ste opozorili na to, da nam bodo pri uresničevanju tega zakona pomagale izkušnje s samoupravljanjem. Bi nam lahko to nekoliko obrazložili? »Trdno sem prepričana, da je imel naš bivši samoupravni sistem dosti pozitivnih elementov, predvsem v smislu spodbujanja ljudi in njihovega razumevanja in dozorevanja za gospodarsko razvojna vprašanja. Ljudje so ga sprejeli kot vrednoto in v marsičem sodelovali. Po drugi strani pa moramo priznati, da jc bil ta sistem v precejšnji meri naiven, ko je pred postavljal vključevanje vseh, ki n.i| bi se tudi na vse razumeli V tem smislu je predstavljal oviro oz. blokado za večjo gospodarsko učinkovitost. Prav zaradi tega pa so, po mojem mnenju, vsi napadi in govorjenje o boljševizmu in realsocia-li/mu otročji in smešni, posebej iz ust tistih, ki tega niso do Biveli, pri nt! pa tega že ni naj-manj M) let. Ostale pa so nam nekatere izkušnje, znanje in za- Gorenjci vas poznajo predvsem kot nekdanjega vrhunskega športnika, Kranjčanom pa ste znani tudi po vaši obrti oz. tekstilnem podjetju. Kako vam uspevajo koraki v poslovni svet? »Prehod iz življenja povsem izpolnjenega s plavanjem v normalno življenje zame ni bil lahek. Navajen sem sicer bil trdo delati, vendar je življenje zahtevalo še marsikaj drugega. Dve leti sem se ukvarjal s prodajo koledarjev, ob tem pa je žena odprla obrt, nakar sem se ji, s kapitalom iz prodaje koledarjev in imenom iz plavanja, pridružil. Začetki pred šestimi leti so bili težki, povedati pa moram, da je, ob vsej konkurenci in bistveno manjši kupni moči ljudi, danes še težje. Za to dejavnost nisem imel nikakršnih strokovnih osnov in vse o poslu sem se učil ob poslu. Iz plavanja so mi ostala le številna poznanstva ter sposobnost komuniciranja z ljudmi. Po nekaj letih mislim, da posel do ravni, do katere sežem, obvladam.« In kakšni so načrti? »Podobno kot v plavanju, imam tudi pri poslu višje zastavljene cilje, kot jih morda lahko dosežem. Plani segajo dve, tri leta v naprej, nekoliko bolj dolgoročen cilj pa je velika lastna proizvodnja, razširitev lastne prodajne mreže po vsej Sloveniji in ustvarjanje blagovne znamke, ki bi nekaj pomenila v Sloveniji, morda pa tudi širše.« Pravzaprav je nenavadno - vsaj zelo redki so primeri - da se nekdanji vrhunski športnik in mlad podjetnik ukvarja s politiko. Kako je prišlo do tega? »V politiko sem padel bolj po naključju. Na prvih večstrankarskih volitvah me je Liberal-no-demokratska stranka povabila kot nečlana h kandidaturi stranko so začeli prihajati ljudje, ki so iskali osebne koristi, ki so zaslutili možnost moči, kariere in vpliva, tako na republiki, kot na občinski ravni. Zato sem se odločil, da to stranko zapustim in po temeljitem razmisleku sem se odločil za Stranko demokratične prenove. Prepričan namreč sem, da je prav v tej stranki najmanj ka-rieristov in komunistov, zaradi katerih je ta nekdanja partija izgubila svojo nekdanjo pozicijo. Taki ljudje so SDP zapustili in jih je po vseh strankah polno. Tudi ljudje, ki v tej stranki OBLASTNIKI MISLIJO, DA SO DOBILI LJUDSTVO NA REVERZ. in iz ostanka glasov sem bil izvoljen za delegata družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Za razliko od mnogih, ki so v politiki in se z njo ukvarjajo iz neposrednih koristi, se sam vključujem iz posrednih. Torej ne zaradi službe, položaja, moči in privilegijev, pač pa s ciljem prispevati k temu, da bo vsem ljudem bolje in s tem posredno tudi meni. Če bo večina ljudi živela dobro - vsi preprosto ne morejo, to smo poskušali, pa nam ni uspelo -in ne životarila, bo tudi meni bolje, saj živim s svojim poslom, ki je odvisen od njih.« Kaj ste pričakovali od tedanje ZSMS - LS oz, LDS, kot se danes imenuje? Kaj je tedaj vplivalo na vaš politični izbor? »Od LDS sem pričakoval širino, tolerantnost in kot današnje ime pove: liberalnost in demokratičnost. Iz te stranke je prišlo v slovenski pomladi veliko dobrih iniciativ pomembnih za demokratični razvoj, ki smo ga dosegli. Žal je bilo temu tako samo na začetku. Tudi v to v Kranju delujejo danes, so mi po svojih pogledih in nastopih najbližje.« Kakšen politični vpliv, pa mislite, ima SDP na občinski ravni in po čem naj bi volilci sodili na prihodnjih volitvah? »Danes je SDP od vpliva ali celo sodelovanja pri oblasti v Kranju povsem odrinjena, kar nenavsezadnje potrjujejo tudi dogodki v zvezi z novo kranjsko vlado. Očitno so v kranjskih vrhovih ocenili, da se te stranke ne da poceni kupiti za koalicijo. Ta stranka bi zahtevala res temeljito rekonstrukcijo vlade, strokovne ljudi. Ne bi se zadovoljila s posameznim delovnim mestom ali funkcijo v tej vladi kot nekateri, ki so morali zamižati na eno ali celo na obe očesi. To pa je samo potrditev karierizma, o katerem sem govoril. Prepričan sem, da volilci ničesar ne bodo pozabili. Ko se bodo ponovno odločali in presojali, bodo iskali odgovor na vprašanje: kaj so naredili za to, da bi mi bolje živeli?« MIR JAM JAN BLAŽIČ, PREDSEDNICA OBČINSKE ORGANIZACIJE SDP ŠKOFJA LOKA Sedanja oblast nas vrača nazaj V teh dneh pred začetkom volilne kampanje potekajo številni razgovori in pisni stiki vodstva naše organizacije s članstvom in simpatizerji, saj želimo pridobiti čim več konkretnih usmeritev in predlogov za dokončno oblikovanje svojega volilnega programa. Čimbolj demokratično želimo priti tudi do predstavnikov naše stranke, ki nas bodo zastopali na prihodnjih volitvah. Naše članstvo pozdravlja krepitev skupnih moči levosredinskih sil, ki lahko le tako postanejo prava protiutež konzervativni desnici. Odprta in enakopravna zveza levosredinskih strank imenovana Delavska lista, za katero so se sporazumele Delavska stranka. Demokratska stranka upokojencev. Socialdemokratska unija in Socialno-demo-kratska prenova, je po našem mnenju prava po«, na kateri se lahko do volitev ali po volitvah srečajo še nekatere stranke, s sorodnimi in kompatibilnimi programi. Članstvo SDP Škofje Loke izraža odprto negodovanje nad ravnanjem občinskega izvršne- in vodstev podjetij v preteklosti, gospodarstvo občine izkazuje boljše poslovne rezultate in fleksibilnost v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji. V SDP Škofje Loke ugotavljamo, da prav tej osnovi danes 'lahko pripišemo zasluge, navkljub skrajno negativnemu ali brezbrižnemu in nekompetent-nemu odnosu sedanje občinske oblasti, za uspešno ohranjena delovna mesta ter v Sloveniji LJUDSKI VODITELJI NAJ SI KONČNO POIŠČEJO USTREZNA LJUDSTVA. ga sveta, ki navkljub izglasovani nezaupnici v dveh skupščinskih zborih brezpravno deluje naprej in nas s svojim ravnanjem zlasti na kadrovskem področju - najbolj jasno in brez-sramno se to odraža pri odločanju o imenovanjih ravnateljev osnovnih šol - vrača v najbolj mračne in svinčene čase. Zahvaljujoč bolje vodeni gospodarski politiki bivše oblasti eno najnižjih stopenj brezposelnosti. Kar simbolična potrditev tega je tudi nagrada za managerja leta, ki jo je dobil dolgoletni direktor Seširja, naš strankarski tovariš. Pred nami je eden najzahtevnejših procesov preobrazbe gospodarstva in s tem kar celotne družbe: lastninjenje. V SDP se bomo zavzeli, da delavci pri tem ne bodo oškodovani. JANEZ PIŠKUR, PREDSEDNIK OBČINSKE ORGANIZACIJE SDP TRŽIČ vsaj otrokom omogočimo enakopravni začetek Občina Tržič je že vrsto let v specifičnem položaju, saj lahko rečemo, da njeno življenje temelji na delu v predelovalni industriji. Že vrsto let je opazen zaostanek v razvoju in le obojestranski zaposlenosti (moža in žene) gre zahvala za sorazmerno ugoden standard življenja v teh krajih. Z naraščajočo krizo predelovalne industrije brezposelnost strmo narašča in več kot tisoč nezaposlenih v občini Tržič pomeni več kot četrtino za delo sposobnega prebivalstva. Ta delež pa opozarja, da socialna bomba v Tržiču tiktaka veliko hitreje, kot bi morda sodili po absolutnih številkah, tak položaj pa zahteva tudi učinkovitejše ukrepanje. V SDP smo se zato odločili, da v občinski skupščini sprožimo vprašanje socialnega položaja v občini in zahtevamo pripravo socialnega programa, ki bi olajšal položaj tako številnim občanom. Naše pobude pa se v občinskem parlamentu zelo težko prebijajo. Kar tričetrt leta je trajalo, da smo dobili zasnovo socialnega programa, pa še pri tem ugotavljamo, da gre za vrsto nesporazumov. V pripravah na tovrstno skupščinsko problematiko smo pridobili od poklicanih in pristojnih institucij in organov potrebne osnovne podatke, za katere pa se izkaže, da jih občinska vlada razume in zlasti tolmači po svoje. Najbolj kričeč primer so podatki o brezposelnih, ki jih je po podatkih Zavoda za zaposlovanje oz. njegovi enotni vseslovenski metodologiji preko 1000, medtem ko izvršni svet priznava le dobrih 400. Kako uskladiti pri tem podatke, da jih dobrih 600 nezaposlenih dobiva sicer zelo skromna nadomestila za brezposelnost in da je nekaj več kot 150 vključenih v razne oblike priprave na zaposlitev? Dimenzije problema so pri tem seveda bistveno različne, saj bi skoraj trikrat manjši delež bil skoraj normalen pojav. Vprašanje je, kako si lahko neki organ lasti pravico, da po svoje, mimo vseh uradnih metodologij. pridobivanje potrebnih sredstev iz republike. Ob dobrem poznavanju razmer bi lažje prispevali k drugačni politiki, ki se kroji v republiki, od ustreznejše družinske politike do drugačnih davčnih olajšav ter politike stanovanjskih najemnin. Zlasti nas boli, da smo vedno bolj oddaljeni od načela enakopravnega starta otrok v življenje, katerega osnovni predpogoji so enake možnosti izobraževanja, zdrave prehrane in zdravstvenega varstva. Bodimo za konec konkretni: Žalosten je pogled na to, da v šolah vse pogosteje opažamo, da dva učenca (brata ali brat in VSEGA SEM SIT, ČEPRAV SEM LAČEN. standardov in meril, ustvarja v bistvu lažno sliko stanja, hkrati pa na tej osnovi - zaostrena problematika traja že leto in pol - nič ne ukrene. Samo kot primer lahko navedemo podatek, da ob vseh občinskih vlaganjih v zasebno podjetništvo deluje le manj kot polovica registriranih in da so le-ti zaposlili le 60 delavcev. V svojih pobudah SDP opozarja tudi na posledice: razmah dela na črno brez osnovnih zavarovanj, mnogi vse težje poravnavajo osnovne stroške bivanja, otroci zapuščajo vrtce, starši vse težje zmorejo zagotoviti osnovne pogoje za šolanje otrok in družbena prehrana otrok vse bolj nazaduje. Prepričani smo, da v Tržiču, kljub omejenim pristojnostim in ne-navsezadnje omejenim materialnim možnostim, potrebujemo socialni program, ki mora biti del strategije razvoja občine. Le načrtni pristop omogoča reševanje ugotovljenih stisk ljudi, ustreznejšo politiko lokalnih cen, hkrati pa agresivnejše sestra) lahko vzameta le eno kosilo, mnogi učenci pa tudi obrabnino za sicer v šoli sposojene učbenike težko prispevajo. Denar za učbenike smo po težkem boju v občinski skupščini med alternativami namena: za obnovo cerkva, za veterinarski zavod, za gasilce, dobili le kot posojilo, mi pa od staršev te kar občutne zneske težko izterjamo. V občini je kar tretjina učencev, ki so jemali v šoli kosilo, tega odpovedala in podoben položaj bi bil tudi pri malicah, če ne bi dobili posebnih sredstev iz republike. Prav ta primer - na osnovni šoli v Krizah bo iz republiških sredstev plačana vsaka peta malica - dokazuje, da se z organiziranim pristopom in pritiskom, nekateri problemi dajo rešiti, zato tak pristop terjamo tudi v občini. Poznavanje dejanskega položaja bi morda le preusmerilo našo pozornost in napore k pravim problemom in tedaj proslava 400. obletnice tiskih pravic z vrtoglavim predračunom ne bo glavna preokupacija te oblasti... AFORIZMI: Matija Logar SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO! ZDRUŽENA LISTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemoknitska unija SDP Slovenije j PREJELI SMO Kazenska ovadba zoper lastnike (?) obrtniške banke Prihaja čas volitev. Nekdo je z nezmotljivo točnostjo ugotovil, kdaj je potrebno uveljaviti sklep z dne 7. julija 92. Gospodje zdra-harji lepo sliko vaše učinkovitosti ste pokazali. Najprej ste rabili tri mesece in pol za prvi del naloge, ki vam je bila poverjena: »Priprava manjkajočih aktov in izvedba registracije.« Te naloge niste opravili v smislu našega dogovora, ki smo ga podpisali vsi! Zadnji trenutek ste zavili na svojo pot in hoteli tudi ostale prepričati, da vam sledimo. Želeli smo, da se stanje čimpreje uredi v smislu prvotnega dogovora. Zato smo ob vašem vsiljivem nadlegovanju že v večini pristali na vaš predlog. Vendar se nam je postopoma stanje izbistrilo in smo uvideli, da je edino pravilno stališče tistih, ki nikdar niso pristali na vaše predloge. Tako tudi nikoli niste dosegli potrebnega 90-odstotnega soglasja za spremembo dogovora iz letošnjega januarja. Na koncu je ostala skupina pobudnikov puča, nekaj razžaljenih naivnežev in sopotnikov, ki šteje 13 ljudi od 65. Ti iz različnih motivov, izsiljujejo krepko večino in ji povzročajo materialne in politično škodo. Ustvarja vzdušje, v katerem bo resnično težko ustreči zahtevam, kijih postavlja Banka Slovenije za registracijo hranilnic. S kakšno pravico to počnete? Niti koraka niste storili v pomoč pri reševanju stanja, kakršnega je zapustila pobegla operativna ekipa (Rupar, Kogovšek. Kern). Za novega ravnatelja vam je pommebno le poreklo. Ne zanima vas njegova višja kvalifikacija in daljši staž v bančništvu od predhodnika. Ne zanima vas resnica, da uspešno rešuje (skupaj z vodstvom in lojalnimi sodelavci) stanje, kakršnega je zapustila od vas občudovana ekipa. Kako je z varnostjo našega denarja ? Večina je pokazala komu zaupa. Enako tudi stranke, ki ne reagirajo na vaše provokacije. Imamo pa veliko željo. Pustite delati tistim, ki so pripravljeni in jim uspeva. Vaša udarna ekipa (Šuc, Krajnik, idr.) naj še naprej uraduje v sosednjem prostoru - v bifeju, kjer menda povsem obvlada razmere. Če ima večje želje, naj ustanovi lastno podjetje in ga postavi na noge. Predlagam, da je pri delitveni bilanci hranilno kreditne službe, udeležence enako kot druge nastajajoče hranilnice. Vrnimo se k začetku. Zakaj je preteklo tri mesece od sklepa vaše skupine z dne 7. julija 1992 do vaše že takrat dogovorjene tiskovne konference, kije bila šele 7. oktobra 92. V vsem tem času se ni dogodilo nič novega. Na vse predstavljene očitke je bilo že odgovorjeno v polemiki z novinarji Šubicem (odgovor je bil objavljen tudi v Gorenjskem glasu) v mesecu juliju. Mogoče ste nezadovoljni z delom tožilstva, kriminalistov in Banke Slovenije, ker se do sedaj niso oglasili v SHP. Če vaš zadolženi ni na to nalogo pozabil, je prav gotovo precej zavlačeval. S svojim delovanjem povzročate škodo tudi stranki, kije zaradi svojih jasnih stališč mnogim trn v peti. Navsezadnje je vseeno ali delate to preračunano ali iz naivnosti. Hvala za take člane in simpatizerje. V Tržiču se nas je deset prvotnih vlagateljev od dvanajstih (eden je med tem želel, da se mu vloga izplača) odločilo, da po dogovoru s HKS SHP, p.o. ustanovimo svojo hranilnico. Pridobili smo nove kandidate in imamo skupno vpisanega 1234.000 DEM kapitala. To predstavlja skoraj dve tretjini kapitala, kot je bilo zbranega ob ustanovitvi v Kranju. To ni pošteno. Predlagam, da prenehate s svojo razdiralno dejavnostjo. Izgubili ste vse zaupanje in verodostojnost. Mi se želimo posvetiti čimprej le uspešnemu delu v našo in korist naših strank. Tržič. 12. oktobra 1992 Predsednik zbora ustanoviteljev SHP Tržič, d.o.o. Janez Knific Raven političnega marketinga Podpisani tudi sam podpiram kandidaturo Milana Kučana za prvega predsednika RS, žal bi mi bilo, če ne bi uspel. Zmotili pa sta me dve stvari v reklami, objavljeni v Delu 10. 10. in še nekaterih časopisih. Prvič, navedba, da kot predsedniški kandidat ne pripada nobeni stranki. Milan Kučan je en sam in pripada eni stranki. Ko sem jaz vedno poročen, ne pa včasih ja, včasih ne, kakor priložnost nanese. Je to manipulacija ali podcenjevanje strankarstva in parlamentarne demokracije, kije ena največjih pridobitev zadnjilh let ? Edini model nadstrankarstva je pač nadstranka. Drugič, za vsaj enega z liste uglednih Slovencev z reklame vem, da je samo podprl kandidaturo, ni pa dal pobude, da se Milan Kučan izvoli, kot piše v reklami. To je manipulacija z ljudmi od vsega začetka kandidacijskega postopka, kar ne vliva zaupanja niti pred volitvami niti po njih. Spisek z reklame je obenem žaljiv za delavce in kmete, saj so bili 45 let dobri, da se na njih gradi vlada nadstranke, sedaj pa jih niso prosili za podpis. Oni vedo. koliko trdega dela je potrebno za kruh funkcionarjev in profesorjev. S takimi manipulacijami se raven političnega komuniciranja žalostno niža. Vesel bi bil, če bi bile te napake narejene zaradi neprofesionalnosti Studia Marketing, ne po želji naročnika. Milana Kučana ne bom volil, saj če je kdo celo življenje gradil na ideji proletarskega internacionalizma in se zna naenkrat obrniti k ideji nacionalnega razvoja in elit, je zmožen tudi obrata nazaj ali kam drugam. Njegov nahrbtnik iz preteklosti je dejstvo, na katerem se Slovenci ločujemo, ne glede na to, kaj je v njem. Za novega predsednika si želim novega človeka, potegni-mo črto pod neko obdobje. To pa ne pomeni, da Milana Kučana ne cenim, bi ga pa bolj, če bi se reklami take ravni odpovedal. V Kranju, 14. oktobra Peter Metlikovič GLAS f EKONOMSKA 1 IPROPAGANDAf Zakulisne igrice... (Gorenjski glas, 9. oktobra 1992) Pojasnilo k odmevu g. Miha Prevca, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu, 16. 10. 1992, t dokazili, ki so na vpogled v šoli Opozarjam na netočnosti, ki jih je g. Miha Prevc navedel, verjetno, zaradi pomanjkanja podatkov: 1. Mandat ravnatelja mi ni potekel maja, temveč 31. julija 1991- 2. Na občinski komisiji za volitve in imenovanja je g. Prevc dobil 5 glasov in ne 6 od devetih članov (Glej zapisnik komisije štev. 108-7/91 z dne 10. 7-1991). 3. V zboru združenega dela je za g. Prevca glasovalo sedem delegatov. Zbor ima 23 delegatov, navzočih jih je bilo osemnajst-(Glej zapisnik skupne seje štev. 061-5/90 z dne 15. 7. 1991). 4. Glasovanje o moji zaupnici v kolektivu ni vodila ga. Bonca (Glej zapisnik z dne, II. 1991). 5. Mandata članom sveta šole nisem podaljšal sam, kot to navaja g. Prevc. ampak je bil P0' daljšan na podlagi dopisa Mini' strstva za šolstvo in šport. (Glej dopis štev. 028-5/91 z dne, 10. 1991). Leopold Nastr*"1 MLAJŠEGA UPOKOJbNCnT ODPREMO KNJIG HONORARNO ZAPOSLIMO. NAJRAJE IZ RADOVLJICE. DIDAKTA d.o.o.. Kranjska cesta 13, RADOVLJICA TEL.: 064-75-962, 064-75-988. Charles VVebb 59 DIPLOMIRMNEC. Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja Na sebi je imela tanek prozoren dežni plašč in na glavi klobuček iz enakega materiala. Ko jo je zagledal, se je Benjamin v hipu ustavil, izvlekel roke iz žepov in dolgo nepremično zrl vanjo. Nato je odhitel v restavracijo poleg postajališča. Usedel se je za mizo pri oknu in naročil steklenico piva. Ko mu ga je natakarica prinesla, ga je hitro popil. Na oknu restavracije so bile velike črke. Od časa do časa je rahlo nagnil glavo, da sc je mimo velikega zelenega M lahko prepričal, kako Hlaine še vedno stoji v dežju na avtobusnem postajališču, drugače pa je sedel lepo vzravnan, tako da )e bil tisti M natanko med njegovim obrazom m hlaine. Ko je bila prva steklenica prazna, je naročil drugo. Medtem je k pločniku zavil avtobus in se ustavil. Benjamin je hitro vstal in pogledal čez črko M. Vrata avtobusa so se odprla, toda Elaine je šoferju odkimala, vrata so se zaprla in avtobus je odpeljal naprej. Ob mizi je stala natakarica. "Ste končali?" ga je vprašala. "Ne," je odgovoril. "Se eno." Pokimala je. "Kje je stranišče?" "Zadaj, gospod." Benjamin je odhitel v zadnji del restavracije in v stranišče. Tam si je pred ogledalom počesal lase, nato pa se je hitro vrnil k mizi in hitro spil steklenico piva, ki je že čakala nanj. Nato jc vstal in odšel iz restavracije nazaj na dež. Elaine jc stala na robu pločnika in gledala v izložbo trgovine na drugi strani ulice. Benjamin se je odkašljal in sc napotil proti njej. Nekaj korakov za njo sc je ustavil, se zopet odkašljal m se nasmehnil. "Elaine?" je poklical in se rahlo nagnil naprej. Hitro se je obrnila. Benjamin je pokimal "Samo ... samo sprehajal sem se," jc rekel. "Zdelo se mi je, da si ti." "Hej!" Obrnil se je Preti vrati rest.tvrat i|e |e stal moški v sami sr.iji i in si nad glavo držal jedilni list, da se je zavaroval pred dežjem. "Bi plačali pivo?!" je zavpil. "Ah!" je zavzdihnil Benjamin. Odhitel je nazaj in segel v žep po denarju. Pomolil JC mo/aku nekaj dolarskih baukove r\. la jih je s prosto roko v/el iti j i I i /mečkal v pest. "Je to kakšen študent ski trik?" je pripomnil. "Kaj?" "Da popiješ in kar odideš! Je to študentski trik?" "Ne. Oprostite." Obrnil se |e in se vrnil k Elaine "Kaj pa počneš tukaj?" ga je vprašala. "Kaj?" "Kaj počneš v Bcrkclevju?" „ "Ah," jc rekel Benjamin. "No, tukaj stanujem. Začasno-Elaine ga je gledala izpod čela, nato pa se jc ozrla po uli^'1 "("'akaš na avtobus?" je vprašal Benjamin. Ne da bi ga pogledala, je pokimala. iti?r No," je nadaljeval Meiijanun "Kam ... kam pa bi uteg V mesto," jc rekla. ni'* Benjamin se je nagnil naprej in pogledal po ulici. V d*jP* se je skozi dež videl avtobus "I ahko lahko bi se peljal s ta<> je dejal. "Ce te ... če te ne bi preveč motilo." "Ne!" . di|. Možak iz restavracije je /oprt stal preti vrati in si držal Jc ni list nad glavo. "Vaš drobiž!" jc vpil. . Benjamin se mu jc nasmehnil in pokimal. "Lahko ga obu te!" je /aklu-al "Kai " "Kar imejte ga' Možak ga |« nezaupljivo gledal in mu molel thobi/ N',/'')l.-nje je Benjamin pohitel po pločniku do njega in možak H1" r siiesel kovanec v dlan. j "Hvala." je itkel Benjamin Spravil jc diobiž v žep, sC vr^ tei molče čakal poleg Elaine, doklei avtobus m pripeljal °° ™ sta|ališča in se vrata niso odprla. V avtobusu jc bila gneča, zato nista mogla sedeti ^Jjji Elaine se |e usedla nek|e bli/u siedme poleg staic|se /fiisk' . v naročju držala dežnik, Benjamin pa jc šel mimo nje 1,1 sl"v meti dva stana na široki zadnji sede/ Podhom skozi čas »Kraparji« so se le v Gorje ženili Podhom pri Bledu - Marjan Zupan je eden redkih kroničarjev, ki zgodovino svojega kraja zbira in ureja izredno sistematično. Zanimiva pričevanja starejših Podhomcev so posneta na magnetofonski trak. Film Podhom skozi čas in film ob 100-letnici obstoja soteske Vintgar. 32-letni Marjan Zupan iz Podhoma že od leta 1984 piše krajevno zgodovino. »Začelo se je tako,« pravi Marjan Zupan, »da sem povsem po naključju našel nekaj starih fotografij in začelo me je zanimati, kako so nekdaj živeli v mojem Rojstnem kraju. Zgodovinar Jo-zt Dežman mi je pomagal, da sem sistematično zbiral gradivo •n me je vseskozi strokovno usmerjal. Vsa pričevanja starejših imam Posneta na devetih kasetah, imam pa tudi veliko pisnega gradiva, ki sem mu dal delovni naslov Podhom skozi čas. Držim se načela, naj vse, kar se najde v neki hiši, pri tej hiši ostane - tudi dokument podhomske srenje »z leta 1700 naj ostane v hiši, kjer so ga doslej hranili. Zelo veliko se najde seveda v starih župnijskih knjigah. Zgodovino Podhoma sem razdelil na več vsebinskih poglavij. Tako stare in najstarejše katastrske listine kažejo, kako se je skozi čas drobila vaška posest. Kronika vsebuje običaje ob življenjskih mejnikih Podhomcev, °pisuje podhomske družine, govori o sodelovanju na vasi, tožbah... Arhitektka Angelca Koc-jančič, Kajžarjeva po domače, je poskrbela, da je v kroniki tudi arhitekturni prikaz podhomskih hiš. Včasih smo imeli na vasi gostilne, trgovine, celo hotel Hom, danes nimamo nič. Zelo zanimivo je videti, kakšen je bil standard bivanja in kako se je skozi cas ta standard spreminjal, kako je bilo z vodo in elektriko, kako so gradili železniško progo 'n kako je prav ta gradnja vplivala na življenje v vasi. Tedaj so Podhomci prav dobro zaslužili, ko so »furali« za potrebe železnice. Iz kronike je razvidna vsa gospodarska dejavnost, vključno z °hrtjo, ki je razen /vončarstva danes sploh ni več. Prihodnje leto bo 100- letnica soteske Vintgar, zato bo zelo prav prišlo tudi gradivo o vsej zgodovini soteske |n delu tedanjega olepševalnega društva. Bolj malo se ve, da so včasih Podhomcem pravili »kraparji«, seveda po krapih, ki so jih verjetno zelo radi jedli. V šali se je govorilo, da se po krapih ve, katera gospodinja jih je pripravila. Iz kvašenega testa naj bi namreč gospodinje napravile obliko skodelice tako, da so jo oblikovale kar na lastnih kolenih. In ko so se krapi pojavili na mizi, naj bi se po obliki krapov videlo, na katera kolena se je pritisnilo testo. Sosednjim vaščanom v Zasipu so, denimo, pravili »prgarji«, po hruškah in če gremo naprej, imamo v Žirovnici »kašarje«. V kroniki ne manjka podatkov in pričevanj o veri, običajih, kulturi, šolstvu. Malokdo ve, da so se Podhomci vedno raje zadrževali in celo ženili le v Gorje, izjemoma in zelo redko pa v bližnji Zasip. Iz dokumentov je razvidno, da so jih nekoč »prefarali« v Zasip, nakar je sledil odločen odpor vsega Podhoma. Tako odločen, da so jih morali takoj »prefarati« nazaj v gorjansko župnijo. Morda je naključje, morda pa tudi ne, da so se Podhomci od leta 1850 do 1950 ženili le z Gorjankami in da v tem času v Podhom iz Zasipa ni prišla niti ena sama nevesta... Podhomci imamo seveda svoje znane in slavne sokrajane. Med njimi je prav gotovo eden izmed najznamenitejših profesor dr. Albin Belar, ki je imel v Podnomu znanstveni observatorij. Imel je zelo občutljive aparature, se-izmografe in vse je natančno meril. Na njegov račun kroži veliko šal in dovtipov. Med znanimi krajani, ki sem jih posebej omenil, so še Jakob Zumer, ki je poskrbel, da je postala soteska Vintgar prehodna, Jakob Jan, posestnik, Andrej Prešeren, prvoborce in fotograf, Anton Zalokar, železniški delavec, ki se je na prav nenavaden način upokojil in užival najdaljši »pen/ion«, Matija Klinar, med drugim imenitni govornik, Lenč-kova Pavla, interniranka, Janez Zalokar, župnik v Ameriki. Nekdaj so pravili, da je Janez Zalokar, kadar se je vrnil v domači Marjan Zupan iz Podhoma zbira gradivo o zgodovini kraja, obenem pa za potomce zabeleži tudi vse, kar se danes dogaja... kraj, od domačih zahteval dvoje: da ga vsi pričakajo na vratih, in da je v kleti velik sod vina. In ko se je nekoč vrnil, se je vrnil v času, ko so bili vsi »na rovtu«. Niso ga mogli pričakati, v kleti pa tudi ni bilo vina. Samo užaljeno se je obrnil in nikoli več ga ni bilo...« Marjan Zupan je posnel vi-deofilm pod naslovom Podhom skozi čas, v katerem ne manjka zanimivih pričevanj. Podhomci so pokupili 45 kaset. Marjan filma seveda ni posnel zaradi denarja, saj je s pomočjo odbora za kulturo iz Radovljice komaj pokril stroške, ampak iz čistega ljubiteljstva. Skupaj s prijate- ljem Mitjem Nočem za 100-le-tnico Vintgarja snema film z igranimi epizodami v soteski. Pripravlja razstavo starih predmetov, razstavo, ki bo verjetno v avli osnovne šole v Gorjah. Na Radiu Triglav na Jesenicah pa bo vodil oddajo Zgodba drugače - tokrat po domače. Predstavljal bo stare običaje in pričevanja, ki bodo zanesljivo zelo zanimiva, saj je Marjan že s svojo kroniko Podhom skozi čas dokazal, da je izredno dovzeten za vse, kar se je v naših krajih nekoč dogajalo. In da zna vse gradivo sistematično urediti in predstaviti v privlačni obliki. • D. Sedej Jutri (sobota. 24. oktobra) bo popularni jutranji klepet na Radiu Kranj na sporedu že petnajstič. V dosedanjih oddajah je Sonja Zaplotnik povabila vse tiste Gorenjke in Gorenjce, za katere ste na kuponih iz Gorenjskega glasa poslali največ glasov. Tokrat je največ kuponov pripselo za SIMONO VODOPIVEC - seveda, saj je v tem mesecu Simona začela v Gorenjskem glasu objavljati svojo zabavnoglasbeno rubriko in tudi to ji je prineslo dodatne glasove. In ker po petnajsti oddaji pride šestnajsta, glasujte in sooblikujte lestvico popularnosti na Gorenjske. Ta klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam: m GLAS DROGA PORTOROŽ Kupon na dopisnici z Vatim naslovom pošljite na RADIO KRANJ, 64000 Kranj, v vsaki oddaji bodo izmed prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom Barcatfeja. £%gm ZADETEK V PETEK Podjetje ARNOL d.o.o. inženiring, proizvodnja, trgovina, storitve Titov trg 3/a, Škofja Loka tel.: (064) 622-481 tax (064) 632-483 ^k Loka. Spodnji trg 38 ,el (064) 622-756 ' fotografiranje za vse vrste dokumentov " zvijanje filmov ' komercialna fotografija Led v drugi seriji kvizov ZADETEK V PETEK smo prebili pred štirinajstimi dnevi v Okrepčevalnici Filaver. Danes od 16. do 19. ure je na RA DIU ŽIRI na sporedu druga oddaja - tokrat z neposrednim prenosom iz Doma na Goropekah. kjer za odlično gostilno s prenočišči skrbi Marta Maček. Tekmovalna ekipa natančno bere Gorenjski glas, tekmovalci (ki so se prijavili kot posamezniki in jih bomo iz studia med oddajo poklicali domov) pa imajo doma poleg telefona leksikon in »plonk listke«. Ni kaj nagrade v kvizu so lepe, vprašanja pa kar pri jetno težka. V seriji A je potrebno nekaj vedeti o glasbim, v seriji B •o srednje težka splošno izobraževalna vprašanja, v seriji C pa so najtežja oziroma najzahtevnejša vprašanja. Temu ustrezne so tudi nagrade: za ekipo 1.000. tolarjev v A seriji (tekmovalci - »telefonisti« prislužijo 500.- SIT), v B seriji je pravilen odgovor vreden 1.500.- tolar jev (za »telefoniste« 1.000. j in v C seriji 2.000. SIT (za posameznike 1.500 tolarjev). Nato pridejo usodna vprašanja v seriji »VSE ALI NIC«, ki tekmovalni ekipi prinesejo ali potrditev nagrade ali pa ničlo; tekmovalcem po telefonu pa podvojitev prisluženega zneska ali pa ničlo. Danes ob 19. uri bo vse jasno: ekipa na Goropekah bo (tako ali drugače) imela razlog za to, da izkoristi gostoljubnost dobre gostilne. Tisti, ki bodo od ?ovarjali po telefonu, bodo veseli - če bodo znali pravilen odgovor, e pa ne - svet se ne bo podrt in čez štirinajst dni bo nov kviz »ZA DETEK V PETEK« Z VPRAŠANJI ZA POSLUŠALCE TOKRAT SODELUJETA Ekktromotoqi in gospodin/ski aparati, d o o Otoki 21, 64228 Železniki, Stovenip telefon 064/6644)-Teleks 37578yvisem •leleloks 064/67150 10 Škofja uoka BLAŽEVA 3 tel (064) 620-381 tax: (064) 631 - 867 PODJETJE ZA GRADBENO OBRTNE STORITVE PO Z OBRATI MIZARSTVO. PARKETARSTV0, PEČARSTVO. KERAMIČARSTVO, STEKLARSTVO, PLASTIČARSTVO. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, KOOPERACIJA. lir f K j|( ) žin ^ OM/691-214 K>i SLAŠČIČARSTVO VILMA MAZZINI Starovaška 24, ŽIRI tel. (064)591-085 Trgovina GUMB Nataša Korpič Koširjeva c. 6, ŠKOFJA LOKA tel. (064) 632-301 GLAS Druga oddaja jesenske serije kvizov ZADETEK V PETEK bo na Goropekah, kjer bo tekmovalna ekipa. Za obisk se priporoča DOM NA GOROPEKAH Gostilna in prenočišča, Marta Maček Goropeke 15 tel (064) 691-122 PONEDELJEK, 26.oktobra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Video strani 9.10 Program za otroke 9.10 Zlati srček, ponovitev festivala otroške popevke 10.05 J. Mortimer: Odloženi raj, ponovitev angleške nadaljevanke 10.55 TV mernik, ponovitev 11.10 Forum, ponovitev 11.25 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 16.06 Video strani 16.15 Napovednik 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Radovedni Taček: Dvorana 17.25 Bratovščina Sinjega galeba, TV nadaljevanka 17.50 Jakec in čarobna lučka, angleška risana nanizanka 18.00 Oscar Junior: Nočni pohod, italijanska otroška nanizanka 18.10 Obzorja duha, ponovitev 18.40 EP, Video strani 18.45 W Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.05 Risanka 19.15 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 EPP 20.35 Dosje 21.15 EPP 21.20 Dušan Jovanovič: Življenje plejbojev, posnetek predstave AGRFTin CD 22.45 TV Dnevnik, Vreme, Šport 23.10 Napovednik 23.13 EP, Video strani 23.15 Sova 23.15 Brooklvnski most, ameriška nanizanka 23.40 Večerna zarja, španska nadaljevanka 1.00 Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija 1.25 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.30 Video strani - 14.40 Oči kritike, ponovitev - 15.40 Sova, ponovitev - Ameriške video smešnice, ameriški varietejski program; Rimljanka, italijanska nadaljevanka -17.30 Športni pregled, ponovitev -18.00 Regionalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika - 19.00 Videošpon 19.25 EPP - 19.30 TV Dnevnik RAI 3 - 20.00 Štiri v vrsto, TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka -21.00 Gospodarska oddaja: R & R -21.25 Sedma steza - 21.55 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: čemu živeti - 22.45 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev -Roger Corman: Pet pušk na zahod, ameriški film - 23.56 Film 0.25 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Stara vohunska mačka, angleška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.06 TV Šola 11.30 Prekanjeni lisjak, lutkovna serija 12.00 Točno opoldne/Poročila/ Detektiva z Beverly Hillsa, ameriška humoristična nanizanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 15.35 The big blue 16.00 Poročila 16.06 Učimo o Hrvaški: Po Hrvaškem Zagorju 16.36 Malavizija: Dogodivšči ne Toma Sawyerja in Huckleberrv Finna, otroška serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dobri človek z Dunaja, dokumentarna oddaja 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Hrvaška v svetu 20.55 Snežni metež, kanadski barvni film 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.55 Poročila 0.10 Vi deo strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.20 Video strani 17.30 Hennessv, ponovitev angleškega filma 19.30 Dnevnik 20.06 Murphy Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Hitreje, višje, močneje 21.35 China beach, ameriška nadaljevan ka 22.25 VOX 22.50 Chillers, ameriška nanizanka 23.45 Horoskop KANALA 10.15 A Shop 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 18.30 Po slovni dosje, ponovitev ameriške dokumentarne serije 19.00 Napo ved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 Za zdravje 19.25 MCM 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dne Slovenija 1 W. Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija V običajnih okoliščinah tiger ne napade človeka, ampak mu gre rajši s poti. Obstajajo pa tudi izjeme. Ko je velika mačka ranjena ali pohabljena, ne more več loviti svojega običajnega plena Takrat pa se zares lahko zgodi, da tiger napade tudi človeka. vno-informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Teden na borzi 21.35 Poslovni dosje, ameriška dokumentarna serija 22.07 Dnevno-in-formativni program 22.20 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 22.40 Compakt - Tedenski pregled zunanjepolitičnih dogodkov 23.00 A Shop 23.10 MCM 0.00 Astrološka napoved 0.05 MCM 1.00 Video stra- TV AVSTRIJA 1 6.00 Textivision 9.00 Jutranji program 9.05 Roseanne, serija 9.30 Klub za seniorje, ponovitev 10.10 Muzikanti iz Avstrije 10.15 Pan-op-tikum 10.30 Poroči se z mano, Che-rie, ponovitev avstrijsko-nemške komedije 12.10 Teleskop: Nevtralnost - mit ali priložnost 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sin-ha Moha, brazilska telenovela 14.00 Kobra, prevzemite, serija 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Korax, oddaja o živalih 15.30 Am, dam, des 15.50 Črni blisk Black, serija 16.15 Detektivi za varstvo okolja 16.30 Nagradna igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru: Pozdravi iz Benetk 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum: Priča iz ledenika 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Dva silna tipa, ameriška akcijska komedija 23.00 Človek iz zastavljalnice, ameriški film 0.35 Čas v sliki 0.40 Polnočni klici, serija 1.25 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.30 1000 mojstrovin 16.40 Leksikon umetnikov 16.45 Srečanje po Madžarsko, tečaj madžarskega jezika 17.00 Vsakdanjik: Kruh ljubezni 17.30 Orientacija 18.00 Milijonar, serija 18.30 Gaudimix 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Jolly Joker, magazin 21.00 Naredi sam 21.08 Re portaže iz tujine 22.00 Čas v sliki RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Meda polna skleda - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami -napoved programa do 19. ure -16.15 - Od srca do lonca - 16.30 -EPP - 17.00 - Športne novice -17.10 - Otorški program 18.00 - Novice in obvestila - osmrtnice 18.10 -Mladinski program 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - črna kronika 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi radio Slovenija 16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi 18.50 -Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvide nje jutri l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop 12.00 Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila 14.30 - Novice, EPP 16.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 - čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP KINO 26. oktobra CENTER amer avant film BATMAN SE VRAČA ob 17.30 in 20. uri STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR amer srhlj MESEČNIKI ob 18. in 20 uri TRŽIČ avstral kanad zgod. film ČRNO OGRINJALO ob 17 45 in 20 uri TOREK, 27. oktobra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.55 9.05 9.06 9.55 9.55 10.25 10.45 11.00 11.30 12.00 12.05 14.35 14.45 14.50 15.35 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10 17.25 17.30 17.50 18.35 18.40 19.10 19.20 19.22 19.30 20.00 20.05 20.30 20.35 21.36 21.40 22.30 22.55 23.05 23.30 23.33 23.35 23.35 0.00 1.00 Video strani Program za otroke Zgodbe iz školjke šolska TV, ponovitev Analitična mehanika Angleščina - Follovv me Muzzv, angleščina za najmlajše Sedma steza, ponovitev Prisluhnimo tišini, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Čemu živeti, ponovitev Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Roger Corman Pet pušk na zahod, ponovitev ameriškega filma EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Lonček, kuhaj1 Pizza Prvi uspehi: Maja Furst - klavir Denver - poslednji dinozaver, ameriška otroška nanizanka I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah EPP Alpe - Donava - Jadran Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport EPP Žarišče EPP Osmi dan EPP J. A. Lukas: Skupna dežela, ameriška nadaljevanka TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče Poslovna borza Sprehodi po stari Ljubljani Napovednik EP, Video strani Sova Haggard II., ameriška nanizanka Večerna zarja, španska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.20 Video strani - 14.30 Dosje, ponovitev - 15.10 Sova, ponovitev -Brooklynski most, ameriška nanizanka. Večerna zarja, španska nadaljevanka; Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija -17.20 Svet poroča - 18.00 Slovan ska kronika - 18.10 Regionalni programi Koper - 19.00 V službi rocknrolla - 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik ORF - 20.00 štiri v vrsto, TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka -21.00 Glasba, shovv in cirkus: Neverjetne zgodbe 22.00 Omizje -0.00 Svet poroča, ponovitev - 0.40 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro. Hrvaška/Stara vohunska ma čka, angleška humoristična nam zanka 10.00 Poročila 10.06 TV šola 10.05 Narava: Družina hrasta veli kana 10.25 Kemija: Anorganske spojine kisika 10.50 Biologija: Pojav sladkovodnih meduz 11.05 TV Lek sikon Gobe 11.15 Tuj jezik 11.30 Mali svet 12.00 Poročila/Ujetnik dvorca Zenda, nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 China Be-ach, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.40 The big Blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški 16.36 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Naredi in prihrani 18.36 Santa Barbara, ameriška na daljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Kokain Evropska zveza. 2/2 del avstrijskega doku mentarnega filma 21.00 V velikem planu 22.36 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.56 Poroči la 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17 45 Video strani 17.46 Snežni me tež. ponovitev kanadskega barvne ga filma 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20 05 Državnik novega kova, angle ška barvna humoristična nanizanka Slovenija 1 Večerna zarja, španska barvna nadaljevanka Zgodba je pretresljiva in prepričljiva že zato, ker je nastala po trilogiji španskega pisatelja Manuela Andujara, ki se je bil prisiljen po koncu državljanske vojne izseliti v Ameriko. Avtor pripoveduje o tedanjih razmerah v Andaluziji, ko v majhnem kraju Las Encinas strahuje morilski Santiago, ki si prilašča vso oblast nad prebivalci kraja. Dva junaka sta v ospredju te družinske sage: mladostna prijatelja, ki ju življenje razdruži in ko odrasteta, živita za različne cilje. Benito je sin Gabriele, ki ima velik vpliv na njegovo življenje. Ovdovela mati se korenito upira družbi, v kateri vladajo moški, zlasti Santiagu, ki je krivec za smrt njenega moža. Vse upe polaga v sina, ki kasneje študira v Madridu in se po povratku konsolidira z uporniki. 20.35 Mesta za Dubrovnik, serija 21.10 China Beach, ameriška nadaljevanka 22 15 Tri ljubezni. 7 del švedske nadaljevanke 23.06 Premiere, ki nih ni bilo - M. Grgić: Priča 23.50 Horoskop KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS. risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Teden na borzi 12.00 A Shop 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 Za zdravje 19.25 MCM 19.46 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni program 20.28 Vreme 20.30 Drugačen svet. ameriška nadaljevanka 21.20 Kole šarjenje po Ameriki, dokumentarec tedna 21.50 Krvna zaobljuba, ameriški barvni film 23.30 Vreme 23.32 Dnevno informativni program 23.46 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.06 Astrološka napoved 0.26 A Shop 0.25 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program 9.06 Roseanne, serija 9.30 Klub za seniorje 10.10 Muzikant« iz Avstrije 10.15 Pan optikum 10.30 Poroči se z mano, ponovitev av-strijsko nemške komedije 12.10 Teleskop: Nevtralnost - mit ali priložnost 13.00 čas v sliki 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno 14.30 Devizni tečaj 14.36 - Misel za dan 14.40 Vse za moj avto 16.00 - Dogodki danes jutri - 16.30 - Prenos dnevno infor mativne oddaje R Slovneija 16.00 - Radio Žiri spet z vami napoved programa - 16.15 - Od srca do lonca 16.30 EPP 17.10 - Aktualna tema 18.00 Novice osmrtnice obvestila 18.30 - Narodno zaba vna lestvica 19.00 - Odpoved pro grama RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 Hov ne znam domov 8.40 Pregled dnevnega tiska 9.00- Gorenjska včeraj da nes (regionalna poročila) 9.20 Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.55 Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika 12.56 - Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 14.20 - Novinarski blok 15.30 Dogodki in odmevi 17.20 Novinarski blok 18.00 Go renjska danes - jutri - 18.20 - Tečaj nemškega jezika 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri jutri 19.00 - Nasvidenje jutri 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop. EPP 13.00 Danes do trinaj stih, EPP 14.00 Obvestila 14.30 Novice. EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Obvestila 16.30 Dogodki in odmevi 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 - čestitke 18.30 Informativna oddaja BBC. EPP 19.00 Odpoved programa KINO 27. oktobra CENTER amer avant film BATMAN SE VRAČA ob 17 30 in 20 uri STORŽIČ Danes zaprtol ŽELEZAR amer srhlj MESEČNIKI ob 18 in 20 un ŠKOFJA LOKA avstral kanad zgod film ČRNO OGRINJALO ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče ob 18 in 20 uri t Plesna šola STE/* vabi na tečaje ob nedeljah in četrtkih v Restavracijo PARK - Brioni inf.po tel.: 327-308 23. LESTVICA »TRZISKI HIT« TH. Just another day - Jon Secada 2. Vrni se - Janko Ropret 3. Ostani mlad - Peter Pan 4. The one - Elton John 5. Vrni mi morje... - Agropop 6. It's my life - Dr. Alban 7. Greh - Sokoli 8. Please don't go - Double You 9. This used to be - Madonna 10. Too funnkv - George Michael PREDLOGI: DOMAČI: Nisem važna - Hajdi TUJI: November rain - Guns'n'Roses Pišite, izbirajte, poslušajte, sodelujte... Vaše dopisnice pričakujemo do torka, 27. oktobra 1992, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Nagrada gre tokrat v Škofjo Loko, Sebastjanu Demšarju iz Frankovega naselja 68. Čestitamo! Lep pozdrav! Jernej in Jekica KUPON RADIO BUD Predloga: Tuji Domači Naslov SONČKOV KOT Yes, yessss Sploh vam ni treba iti v Rt, nasprotno vsi lahko pridete ven. Zakaj? Yes, ves sem si rekel, ko sem po rokah valjal kup dopisnic, ki ste jih to rundo poslali Vi, dragi moji, ops, drage moje. Tako mi ni bilo potrebno jemati raznih pomirjeval v stilu Bali (vseeno Boži hvala za nasvet), skoraj rajši bi od veselja kaj dol zvrn'u (brez pregrešnih misli prosim). Joj, ta skravžlana, ne me smejat s fizko, to je bila moja največja šolska muka, a veš jaz sem bolj romantična duša, ptički pa to. Na P.S.S. bi odgovoril Don't Ask, kar pa se tiče Aligatorja, no po moje je lepši kot Stane Dolanc, nikol pa se ne ve. A bomo zdaj žrebali. Za to kultno dejanje smo si sposodili roko simpatične punce z očalci, katere tip ali pa brat se je v Sončku zanimal za koncert Metallice, ki bo sredi novembra na Dunaju (karte pa to). Nežna roč'ca je izžrebala dopisnico Terezije Galin iz Drnovškove poti 6, 61240 iz Kamnika. No tole se mi zdi nekam znano, jebat ga folk ma zeg'n. Seveda čestitamo, pa to. VAM NUDI Kranj v blagovnici Kokra, Žiri ■ pletenine Almira - širok izbor in nizke cene - jeans Emmanuel - 10 % popust pri gotovinskem plačilu v trgovini Slon, Žiri - od 26. 10. 1992 dalje dodatna ponudba metrskega blaga iz uvoza po izjemno ugodnih cenah. Dodatna ugodnost: popust za člane Kluba Kokra TOP 3 1. Cuntdown To Extinction - S fullam velika smrt 2. Spominčice - Kreslinov Lado in ena banda iz Beltinec 3. Tourism - Tisti duo k' n' ve kje je Slovenija NOVOSTI Novosti je spe nekaj, kaj pa drugega. Tu je spet ena dost dobra zadeva, no kaseta od novogonških Avtomobilov, ki se kliče "Mraz" (imajo fantje prav), tu je novi LP Erica Claptona "Unplugged" (kar je tudi v zvezi z zimo, saj pomeni nesplu-ženo), tu je Chic s "Chicism" in z majhno zamudico glasba iz filma Twin Peaks (Who kili Laura Palmer pa to). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 67: Ah je možno, da je na naslovnici nove kasete Avtomobilov eno čist' navadno kolo? Če mislite, da je napišite na dopisnice ja, zaradi mene pa lahko napišete tudi Franci na balanci, če vam tako bolj paše. Zadevo pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa v Kranj, do srede, 28. oktobra, s pripisom "Baj-sikl San". Renata ne me basat, da tisto v holandščini pomeni: Kako ste kai? Ti, Sleepvvalkersov še nisem gledal, ampak, če je to Rock'n'Roll komad, so to mogoče The Sonics (zadevo imam namreč posneto na kaseti. Hjong juing zhijang. Ha, a uganete, v katerem jeziku je to, tisti, ki pa ve, kaj zadeva pomeni, je pa d'best faca, pa full mega cool easv............tip ali tipčica. GLASBA JE ŽIVLJENJE Naša oddaja Glasba je življenje, ki je na sporedu vsako soboto točno opoldne na Radiu Triglav Jesenice (frekvenca 96,0 MHz), je značilna tudi po tem, da skušamo pritegniti k sodelovanju čimveč poslušalcev. Ker gre za vedro glasbeno oddajo, smo uvedli tudi akcijsko TELEFONSKO PETJE. Vsi poslušalci, ki nam po telefonu zapojejo, se uvrstijo v finalno žrebanje, ki bo decembra, čaka pa jih glavna nagrada HI-FI stolp. Bralce bi rada opozorila tudi na oktobrsko nagradno igro, saj gre za 60-kilogramsko vrečo prave kave, ki jo poklanja za poslušalce oddaje Glasba je življenje angleška firma ED F MAN COFFEE. Glasbena uganka ni težka, treba je le dobro prisluhniti in poslati rešitve na Radio Triglav Jesenice s pripisom Glasba je življenje. Tudi to soboto smo povabili gosta, ki trdi, da se pogovarja z ribami. Peti ni hotel, je pa veselo zažvižgal, pa ne s piščalko. Gostili bomo notranjega ministra Igorja Bavčarja, ki pravi, da glasbenega posluha sicer nima, medtem ko ima pri posluhu za kakšne bolj življenjske stvari več sposobnosti. Na vprašanje, kako bi komentiral, če bi kapelnik dirigiral policijski godbi Pesem o svobodi s pendrekom, pa je dejal: »To dvoje je nezdružljivo, ampak glede na to, da godejo v policijskih uniformah, včasih sodijo zraven tudi taki rekviziti.« Radi prisluhnete horoskopu? Naš glasbeni horoskop bo tokrat namenil čas ribam, med katerimi je cela vrsta imenitnih glasbenikov: J. S. Bach, F. Chopin, B. Smetana, O-Gerschwin, M. Ravel, G. Harrison, J. Cash... Še nekrat opozarjam vse, ki bi radi zapeli znano geslo celjske Kovinotehne Nemogoče je mogoče, da nam sporočijo svoj naslov in telefonsko številko. Poklicali vas bomo. Nagrada je imenitna: barvni TV sprejemnik Gorenje 63 s tele-tekstom, za najbolj izvirnega pevca pa videorekorder. • Simona Vodopivec ZABAVNA GLASBA ZLATI DON JUAN V šestih letih delovanja jf skupina Don Juan pod vodstvom Braneta J. Vunjaka vedno v ospredju in trdno zasidrana na slovenski sceni, saj je vedno znala sveže delovati z dodajanjem pevke -gostje. Kot kaže se ta vloga sedaj nasmiha škofjelošk1 pevki Miki... Sicer je skup1' na bila vso sezono razprodana, zaključek poletnih nastopov pa je proslavila z enkra^ tnim celodnevnim koncef* tom izvajalcev na Mašunu pri Ilirski Bistrici, ki se zbira' jo v založniški hiši Mandarino, ki jo je osnoval njiho vodja Brane J. Vunjak. D0*! Juan nekako povezuje m'3 eizvajalce, ki stopajo v sve 5 glasbo in jim pomaga - . spremljevalna skupina, Ve° no je bila navzoča tudi n. kompilacijskih kasetah N>|| naj, nai..., ki so po Pra^,a. I - ; iN • i ii.uil.Uiltu'' "''g de. Zaradi povpraševanjay letos prišlo celo do ponatis prve kasete iz serije Naj, n l naj, na kateri je prva uspe niča in nasploh prvi P°snn-tek Don Juana Rume"a oblekca. Tik pred izidoiii P-je seveda nova kaseta N >' naj, naj 7 - plod dela in nac tov mladih glasbenikov/> rim samostojnim kaset*. Don Juana, pri katerih je ^ la lanskoletna z naslone Rad bi ti rekel nekaj uspešna in bo za pr°da'(ji,ć-grajena z nagradnim o d ■ jem zlate kasete, se se ^ pridružujeta dve kaseti, pomenita za popularno za . vno skupino prerez n'to.vl>jaj-mihli iVt n.i .uuiio kaseti ^ > večje uspešnice Don Ju I i:i : I Drugo Tipi" kot GORENJSKI DNEVI OB 2. OBLETNICI OTVORITVE NOVE TRGOVINE PRI SPAR markt SPAR0VEC Struga - Strau. tel: 0943-4227-2349 NAGRADE, v VELIKI NAGRADNI IGRI samo za BRALCE GORENJSKEGA GLASA! 1 digitalni stolp na daljinsko vodenje / dvojnim kasetofonom ITD. 2 stereo radiokasetofon i dvoinim kasetnim delom ITD 3 radiokasetofon. 4 likalnik; 5. sanke. 6 otroški bob, 7. vvalkman; 8. sodček piva; 9 2 kg kave; 10. madžarska salama 2rebanie nagrad bo pri nas v trgovini v soboto, 31 10 1992, ob 12 uri Prisrčno vabl|eni Nagradnu pa bodo obveščeni tudi v GORENJSKEM GLASU -xg-1- X NAGRADNO VPRAŠANJE: Koliko let |e Sparovec v novi trgovini7 Obkrožite pravilni odgovor 1 ali 2 ali 3 leta??? IME IN NASLOV:................................................................................. Kupon odda|te pri nas v trgovini na|kasne|e do 31 10 1992 do 11 4b ure PLANINA III POSLOVNO PRODAJNI CENTER NA VZHODNEM VHODU V KRANJ eUJmfcffa Mmm...! Kranj Jaka Platiše 17 tel.: 326-971 Del. čas: 8.-19. sob. 8.-12. ure igrače, kozmetika, parfumerija, šolski program, darila 0 iz stekla in keramike, uvožene pijače in slaščice VELIKA IZBIRA • UGODNE CENE Kranj, Jaka Platiše 17 tel.: 324-002 Del. čas: 9. -12., 15. -19., sob. 8.-12. ure E H A V R H MONA ITALIJANSKA RESTAVRACIJA Odprto: od 12. - 24. ure, nedelja zaprto J. Platiše 17, Kranj, tel. 324-116 LISA KRONA MODA Kranj, Jaka Platiše 17 tel.: 326-973 MODA ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Del. čas: 9. -12., 15. -19. sobota 9.-12. ure B O R Z N O POSREDNIŠKA H I t A d. d. K & K INVESTMENT D.O.O. Kranj, J. Platiše 17, tel./fax: 331-045 VREDNOSTNI PAPIRJI finančno svetovanje ZA LEPŠI DAN IN NOČ Kranj, Jaka Platiše 17, Dober izbor znanih svetovnih firm in Prešernova 1 tel.:331-460, 215-168 Del. čas: 8. -12., 15. -19., sobota 9.-12. ure POROČNA. VEČERNA IN SVEČANA OBLAČILA ^/rO/7^7\ Šivamo tudi po naročilu. / c j t i f-i \ He|ena Semc Jaka p|atjše 17 64000 Kranj rnOdnl Crt£ti£ \ ® 064/326-362 Del. čas: od 9.-12. ure __ j i in od in od 15. -19. ure; sobota od 9.-12. ure ELEKTRO TRGOVINA - ELEKTRONIKA Kranj Jaka Platiše 13 tel.: 326-981/983 fax: 326-982 Odprto: 8. -12., 15. -19. sobota 8.-12. ure I/.DLLAVA OBNOVA IN PRODAJA REZERVNIH AVTOMOBILSKIH DELOV STANE PLESTENJAK mooo kranj trgovina z avtodeli ff? „j^J3 .~ „.t,nk«,„,m, Tel.: 326-238 m potrebščinami Del. čas: 8. - 12., 14. -19. sob. 8. - 12. ure • OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO Tel: 326 995 KONKURENČNE CENE KranJ- Jaka ^tiše 13 Del. čas: 8.-12,14.-19., od 1. 9. 92 NON STOP sob. 8.-12. ure RAČUNALNIŠKI ENGINEERING. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE ZA OTROKE IN ODRASLE Kranj, Jaka platiše 13 tel.: 324-039, 326-785 fax: 325-879 4 sukanci, gumbi, zadrge, volna, spodnje perilo, otroška fodJc,J' olastninilc 45 odstotkov njihovega družbene-pod ' U 'lu 'adruKc so morale zahtevke za lastninjenje teh ja i^'J (osnova jc poslovno sodelovanje v risu od I januar do do 31 decembra 1990) Oddati M pristojna ministtstv.i bra^| ' "Ptembra letos, ministrstvi bi morala do 28. novem-lasin.l-^ tc odločiti o zahtevkih zadrug, podjetja, ki bi sc .. "uiunu VI / ti lit l V K 111 OlUlUfj, |!WUJVtJH, .....- ločiti P° zakonu ° zadru8an. Pa oi sc morala do tega roka bli|c(^.1'lcova,i v družbe. Ker še ni zakona o lastninskem preo u,i <> lastninjenju preostalega družbenega kapitafa in se druž.b'"1'111 pot'lc,'i< m enotne metodologije /a ugotavljanje b° treh"^'1 k,'P',a'a v ,cn podjetjih; nc ve se, kolikšen delež bododftkm »^ktlanjmi lastnikom, ni /nano, kolikšen delež °bliko <1cl,lvu- pod|et|.i se niso sprc|cla programov pre-'udi v Van|'' "d ii Da bi /.ikon o zadrugah lahko uresničevali in drugih0'" P°Klav,u> kl določi lastninjenje klavnic, mlekarn vlad i n 1 P.°l'Je,|i. s katerimi so zadruge poslovno sodelovale, drutat .M* ,kuP**ini, da b •astni "'/^'i uveljavljat, šele *a"toldkei"1 prcohlikovanJu podjet Plotniij bl zak°n spremenili po ni i roke, ki jih določa /akon o /a pol leti po sprejetju zakona o ti I Vlada sc /av/ema tudi litrem postopku • < . Ža- ljeno s plombo. Povzročitelj požara je odškodninsko odgovoren lastniku gozda za povzročeno škodo, državi pa za stroške obnove. Posek na golo je dovoljen le izjemoma. Lastnik gozda lahko t.i. sanitarne sečnje, pri katerih število dreves ne presega deset, in ustrezna varstvena dela opravi brez odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, vendar mora o opravljenem delu pisno obvestiti zavod najkasneje v dveh tednih. Drevesa smreke, bora in bresta z gozdnih in negozdnih površin je po poseku treba obeliti; le izjemoma je les, ki ga niso napadli podlubniki, mogoče spravljati, prevažati, skladiščiti in predelovati tudi v lubju, vendar le ob pogoju, da je pozimi posekan les obeljen najkasneje do 15. maja. les, ki je posekan poleti, pa najkasneje v 30 dneh po sečnji. Isti časovni roki veljajo za uničenje lesnih ostankov pri predelavi lesa v lubju. Paša v gozdu je prepovedana. Taksa za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest Gozdne ceste so lastnina inve-stitorjev ali javno dobro v lasti lokalne skupnosti. Za upravljanje in urejanje cest, ki so javno dobro, poskrbi obvezna lokalna javna služba, ki ob veliki razmo-čenosti cest tudi določi za vožnjo največjo dovoljeno težo vozil in čas omejitve. Tisti, ki s svojimi vozili trajno ali začasno čezmerno uporabljajo gozdne ceste, morajo pridobiti dovoljenje lastnika oz. obvezne lokalne javne službe. Lastniki gozdov plačujejo za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest posebno takso, ki je prihodek občine. Višina takse je odvisna od katastrskega dohodka gozdov, pobira pa jo davkarija hkrati z davkom od kmetijstva. Gozdne ceste bodo odmerili, lastnike pa razlastili in jim plačali odškodnino nih cest, ki niso pomembne samo za gozdarstvo, ampak tudi za "odpiranje" odročnih zaselkov in posameznih kmetij. Čeprav so te ceste v preteklosti zgradili z razliko med prodajno in odkupno ceno lesa, pa niso bile odmerjene in so formalno še vedno last gozdnih posestnikov, ki z uveljavitvijo zakona o dohodnini od njih tudi plačujejo davek. Predlog zakona predvideva, da bi ceste odmerili in da bi lastnike parcel, po katerih potekajo ceste, razlastili in jim iz slovenskega odškodninskega sklada plačali ustrezno odškodnino. Nekatere Gozdna gospodarstva in republiška vlada bodo v pol leta po sprejetju zakona sklenila sporazum o delitvi premoženja in delavcev. Premoženje in delavci se bodo razdelili med Zavod za gozdove Slovenije, temeljne organizacije kooperantov oz. iz njih nastale zadruge in med izvajalska gozdarska podjetja, ki se bodo lastninila po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Sporazumi bodo vsebovali tudi ugotovitve o presežku delavcev, ki je nastal zaradi sprememb v gozdarstvu in vračanja podržavljenih gozdov nekdanjnim lastnikom. V okrog slovenskih gozdovih je 11 tisoč kilometrov gozd- od teh cest bi glede na dosedanjo uporabo postale javne ceste, druge, ki so namenjene predvsem za gospodarjenje z gozdovi, pa bi ostale gozdne ceste in kot javno dobro last lokalnih skupnosti. Za odmero in odškodnine bi bilo treba zagotoviti 3,5 milijarde tolarjev, postopke pa bi končali v desetih letih. Do odmere in razlastitve bi ceste ostale sestavni del gozda, za njihovo vzdrževanje bi skrbel Zavod za gozdove Slovenije, sredstva za to pa bi zagotavljali iz republiškega proračuna in s posebno takso, ki jo bodo plačevali lastniki. • C. Zaplotnik Posvet o Triglavskem narodnem parku Mojstrana - Slovenska ljudska stranka, krščanski in narodni demokrati, kmečka zveza in združenje razlaščenih lastnikov prirejajo jutri, v soboto, ob 17. uri v hotelu Triglav v Mojstrani posvet o Triglavskem narodnem parku. Na posvetu bodo oblikovali stališča do vračanja kmetijskih zemljišč in gozdov v parku, govorili pa bodo tudi o željah nekaterih v Sloveniji, da bi v park naselili medveda. • C. Z. MEŠETAR Koliko za kmetijska zemljišča in gozd? Lastnik zemljišča iz Lesc je v katastrskem okraju Lancovo zahteval za gozd četrtega razreda po 114 tolarjev za kvadratni meter, v katastrskem okraju Begunje je bil travnik četrtega razreda naprodaj po 116 tolarjev za kvadratni meter, na Bohinjski Beli so travnik osmega razreda prodajali po 25 tolarjev za kvadratni meter. Lastnik iz Radovljice je travnik četrtega razreda ponujal po 60 tolarjev za kvadratni meter, v katastrskem okraju Cešnjica so ponujali njivo in travnik po ceni deset mark za kvadratni meter oz. v ustrezni tolarski protivrednosti na dan plačila, v katastrskem okraju Selo pa so gozd prodajali po 45 tolarjev za kvadratni meter. AGROMEHANIKA. poslovni center Hrastje pri Kranju, tel. i 064-325-680 AKUMULATORJI! Tudi letos najcenejši v Agromehamki! Cena že od 2.900 SIT dalje! Brezplačni pregled in vgraditev akumulatorja! Brezplačna zamenjava hladilne tekočine! IZREDNA PRILOŽNOST V OKTOBRU model '93 52.880,- SIT posebni 5 % popust s tem oglasom 50.240,- SIT Ji TV - HIFI - VIDEO od ponedeljka do petka 9 do 12 ure in od 15 do 19 ure C Talcev 3. Kranj (pri gostilni Blažun) tel 212 367 V zalogi tudi Samsung 51 cm s teletekstom za samo 38.276. Za ves program SAMSUNG možnost nakupa na 3 obroke SIT Petelini in petelinčki Kdor je že kdaj hodil po kmečkih dvoriščih, mu verjetno niso ušli vsakdanji prizori, kako se petelinčki na gnojišču ali v "kurici"petelinijo in postavljajo pred (svojimi) poslušnimiput-kami. Primerjave s politiko se vsiljujejo kar same. Tudi politični prostor je kot kmečko gnojišče, na katerem se menjavajo petelinčki, ki redno, prav vsak dan kikirikajo in se postavljajo, zdaj pred volitvami pa še posebej zvesto nagovarjajo svoje "putke ". In kaj ima kmetijstvo opraviti s petelinčki? Pravi petelini (z rožo na glavi) so del domala vsakega kmečkega dvorišča, politični petelini in petelinčki pa močno vplivajo na razmere v slovenskem kmetijstvu in gozdarstvu ter na položaj slovenskih kmetov. Če je za peteline značilno, da se radi kljuvajo zaradi tega, kdo bo prvi stopal pred putkami in kdo bo na kupu gnoja prvi zapel, potem enako velja za politične peteline in petelinč-ke. Tudi ti se radi prepirajo o tem, kdo bo vodil "putke", kdo je najbolj zaslužen, da stopa pred njimi, kdo je najpametnejši, čigavo (politično) prepevanje je najlepše, kdo bo največ storil za njihovo blagodat... No, med pravimi petelini s kmečkih dvorišč in petelini iz političnega prostora bi našli še nekatere podobnosti! Za oboje je značilno, da radi brskajo in da se radi tedaj, ko je najbolj razbrskano, umaknejo, da raje brskajo po sosedovem gnojišču kot po domačem in da je boj še posebno hud med starejšimi petelini in mladimi petelinčki. Ko se petelini rujejo in kljujejo, so ponavadi najbolj zbegane putke (tiste s kmečkih dvorišč in one, ki "zapolnjujejo" slovenski politični prostor), ker preprosto ne vedo, kateremu petelinu bi sledile. Odločitev pa je težka, kajti vsak obljublja veliko. Ki-ki-ri-ki! 9) C. Zaplotnik, C. Zaplotnik Zadružna reforma Jože Smole predsednik blejske zadruge Nove člane bodo po sedanjih merilih sprejemali še do konca oktobra. Bled - Nekatere gorenjske kmetijske zadruge, med njimi tudi blejska, so se z novim zakonom o zadrugah organizacijsko in upravno uskladile kasneje, kot je določal zakon (do 30. junija). V blejski so postopke končali avgusta, še vedno pa čakajo na uradno registracijo. Na občnem zboru so izvolili upravni odbor zadruge, za predsednika pa Jožeta Smoleta iz Koritnega in za podpredsednika Franca Sušnika z Bohinjske Bele. Zadružna pravila so sprejeli že na referendumu, pravila pa določajo, da je obvezni zadružni delež dvesto mark oz. ustrezna tolarska protivrednost, jamstvo pa dvakratna vrednost deleža. V zadrugo se je doslej včlanilo okrog 80 kmetov, medtem ko je z zadrugo prej sodelovalo 150 kooperantov. Najmanj članov je z gorjanskega območja, kjer so bile precej močne težnje, da bi se ločili od blejske zadruge in ustanovili svojo. V zadrugi bodo do konca oktobra še sprejemali člane po sedanjih merilih, potem pa bodo sprejeli nova. Upravni odbor je tudi sklenil, da bo vršilec dolžnosti direktorja še naprej Vladimir Zemljak. • CZ. KMETJE IN LASTNIKI GOZDOV POD UGODNIMI POGOJI odkupujemo HLODOVINO RDEČEGA BORA in drugih gozdnih sortimentov Vse informacije dobite po tel. (064) 218-798/po 20. uri/ VABI V TOVARNIŠKO TRGOVINO V TRŽIČU (ob tovarni - vhod »trajbah«) MASIVNO IN TAPECIRANO POHIŠTVO, 30 % POPUST pri plačilu Zlitovih izdelkov v gotovini KREDITI - DOSTAVA Odprto: 9. -17., sobota od 9.-12. ure ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Alpska liga Jeseničani končno zanesljivi tudi doma Jesenice, 20. oktobra - V torek zvečer so v 13. kolu letošnje alpske lige hokejisti Acroni Jesenice tudi pred domačimi gledalci dokazali, da so pravi borci. Po vodstvu 2 : 1 so v zadnji tretjini dobesedno zasuli gol Fasse in z rezultatom 8 : ! (1:0, 1:1, 6:0) zanesljivo osvojili pomembni točki. Gole za Acroni Jesenice so dali: Andrej Razinger 3, Murajica Pajič 2, Kvartalnov, Rahma-tulin in Malgin. Že jutri v 14. kolu alpske lige Jeseničani gostujejo pri ekipi Allegheja, v torek pa jih čaka novo gostovanje v Beljaku. Za navijače, ki se že odpravljajo na srečanje med našimi in avstrijskimi državnimi prvaki zapišimo, da se bo tekma v Beljaku začela ob 19.15 uri. Prvo srečanje na Jesenicah se je končalo v korist Acroni Jesenice z rezultatom 3 : 5. Jeseniški hokejisti bodo v Podmežakli spet igrali v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri, ko gostijo ekipo Fiemma. • V. Stanovnik Državno hokejsko prvenstvo Danes Bled - Olimpija Hertz Bled, Jesenice - V 7. kolu državnega hokejskega prvenstva, ki je bilo odigrano minuli torek, so bili doseženi naslednji izidi: Cinkarna - Acroni Jesenice 8 : 1 (3:0, 1:0, 4:1), Triglav - Olimpija Hertz 0 : 18 (0:5, 0:5, 0:8) in Slavija Beton - Bled 3 : 13 (0:1, 2:5, 1:7). Pred današnjim kolom na lestvici še naprej vodi Bled brez izgubljene tekme s 14 točkami, druga je Olimpija Hertz z dvema točkama manj, tretja je Cinkarna, četrte Acroni Jesenice, peti Triglav in šesta Slavija Beton. Najzanimivejše tokratno srečanje bo prav gotovo na Bledu, kjer se bosta pomerili ekipi Bleda in Olimpije Hertz. Tekma bo ob 19. uri v športni dvorani na Bledu. V dvorani Podmežaklja bosta ob 18. uri igrali mlada jeseniška ekipa in Triglav, tretji par pa je Cinkarna - Slavija. • V. Stanovnik Karavanški pokal za mladince Kranj, oktobra - 18. novembra se bo začelo tekmovanje za hokejski Karavanški pokal za mladince. V tem tekmovanju ima kranjski Triglav veliko možnosti za dobro uvrstitev (celo prvo mesto), če vemo, da je prvo moštvo, ki v državnem prvenstvu dosega dobre rezultate sestavljeno predvsem iz mladincev. Tokrat bodo v tem tekmovanju, ki se igra dvokrožno, nastopala moštva KAC-VVinterhur (Celovec), EC BIC VSV (Beljak), Olimpija (Ljubljana), Jesenice (Jesenice), Zagreb (Zagreb) in Triglav (Kranj). Tekme v Celovcu, Kranju, Beljaku in Jesenicah se bodo igrale ob 19.30 uri, v Ljubljani pa ob 17.30 uri. Hokejisti Zagreba bodo igrali z Avstrijci obakrat v Beljaku ali Celovcu, ker njihovi hokejisti ne želijo hoditi na Hrvaško. # J. IMarinček Hokejisti vabijo Hokejsti klub Triglav Kranj vabi vse mlade, rojene leta 1984 in mlajše, ki jih veseli hokej, da se vpišejo v hokejsko šolo H K Triglav. Vpis v šolo je vsak dan ob 16. uri na drsališču PPC Gorenjski sejem. Vabljeni! HOTEL »DELFIN« Izola »B« kat. - pri nas je lepo tudi jeseni, zato vas vabimo na prijetne počitnice na topli slovenski obali. Imamo notranji bazen z morsko vodo 31°C, zabavne večere s plesno glasbo, kozmetiko, masažo, pedikuro, izlete v okolico in dlje, najem koles, frizerja, fotografa in dobro pizzerijo. OKTOBRA IN NOVEMBRA UGODNE CENE. UPOKOJENCI IMAJO POSEBNE CENE. OTROCI PA ŠE DODATEN POPUST. Rezervaci|e in informacije po tel: 066/63-554 ali 63-552 in po faxu 066/63-441. __, Pričakujejo vas. JEM Jeseniške mesnine Sp. Plavž 14 64270 Jesenice Na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 7 10. 1992, JEM -Jeseniške mesnine, po. RAZPISUJE prosta dela in naloge TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom Za dela in naloge se podpiše individualna kolektivna pogodba Pogoji — veterinar ali živilski tehnolog, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v stroki — da obvlada tuj jezik; nemški, angleški ali italijanski — da je komunikativen in da ima sposobnost organiziranja proizvodnje Kandidat naj prijave z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj in ostalih pogojev razpisa pošljejo v 30 dneh po objavi razpisa v zaprtih pisemskih ovojnicah na naslov JEM - Jeseniške mesnine. Sp Plavž 14, Jesenice, s pripisom "za razpisno komisijo" O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonskem roku Namizni tenis Začela se je gorenjska liga Kranj, 20. oktobra - Prejšnji teden so se začela tekmovanja v gorenjski namiznote-niški ligi. Kot je sporočil Tone Korenjak, so bili v prvem kolu doseženi naslednji izidi: - skupina A - Mu-rova-Jesenice 2 6:4, Merkur - Križe 2 2:8, Predoslje -Partizan 2 6:4. Prost je bil Gumar - Trenča. - skupina B - Križe 1 - Križe 3 7:3, Partizan 1 - Odisej 7:3. Prosta sta bila Sport Carman in Jesenice. Klub Sava iz Kranja je iz neznanih razlogov odstopil od gorenjskega li-gaškega tekmovanja. • (vs) Ob začetku prve odbojkarske lige Blejske odbojkarice med tri Bled, 21. oktobra - Letošnjo sezono se je odbojkaricam Bleda, ki so že lani igrale v najkvalitetnejši državni ligi pridružila še moška ekipa. Obe ekipi igrata s precej spremenjeno ekipo, zlasti dekleta pa imajo želje po uvrstitvi med tri najboljše slovenske ekipe. Moška ekipa OK Bled, ki je uvrščene ekipe Tovil Olimpije V Topolšici zmaga Grmove Topolšica, 17. oktobra - Minulo soboto je bil v termah Topolšica 3. tekaški maraton, ki je štel tudi za pokal Gorenja. Med 143 tekmovalci je na 21 kilometrov v absolutni konkurenci zmagal Zivko Romeo, Dinamo Zagreb, med ženskami pa je bila najhitrejša Olga Grm, Klub trmastih iz Preddvora. Zelo dobro so se izkazali tudi drugi gorenjski tekmovalci, zlasti veterani l mek. Štros in Gregorič. • A. Cijan letos napredovala v 1. ligo je v sezono startala v precej spremenjeni postavi. Z aktivnim igranjem sta prenehala Aleš Petriček in Andrej Polajnar, Franci Debeljak pa se je vrnil v matični klub OK Bohinj. Iz Žirovnice se je na Bled vrnil Go-razd Ferjan, okrepitev ekipe pa sta tudi dva igralca lani drugo- Favoriti naprej Kranj, oktobra - Odigrano je bilo kolo v pokalu MN Gorenjske. Srečali so se Jelen Triglav . Lesce, Tržič : Bled, LTH : Creina Dolnov in Sava : Alpi-na. Rezultati: Jelen Triglav : Lesce 3:1, LTH : Creina Dolnov 1 : 2, Sava : Alpina 1 : 1 po streljanju enajstmetrovk 4:1. V nadaljnje tekmovanje so se uvrstili: Jelen Triglav, Bled, Creina Dolnov, Sava. Tekmovanja bodo 22. oktobra, srečali pa se bodo Bled : Creina Dolnov, Sava : Jelen Triglav. Tekme se igrajo ob 14.30 uri. • J. Marinček Zapleti pred zaključkom DP v avtomobilizmu Šuster za zeleno mizo Konec tedna bo v Ljubljani mednarodna dirka v cestnohitrostnem avtomobilizmu, napetost pa se ne stopnjuje samo zaradi konca državnega prvenstva, ampak tudi zaradi zapletov med obema najboljšima voznikoma Matjažem Tomljetom in Dagmarjem Šustrom. Vse namreč kaže, da je naslov državnega prvaka, kakor tudi nedeljsko dirko že dobil veteran Suster. kajti malo verjetno je, da bo Tomlje sploh nastopil. Nesporazumi med Tomljetom in Šustrom so se začeli že po zadnji gorski dirki na Črnivcu, ko je Tomlje vozil z enim preširokim platiščem, komisija pa ga je kljub zmagi diskvalificirala in Tomlje se je odločil posloviti se od dirkanja. Vzroki za nenastop na nedeljski dirki pa je, ker Tomljetu ne dovolijo nastopati z licenco za mednarodne dirke, njegov klub Donit Olimpija (kateremu predseduje Suster) pa ga na dirko ni prijavil, ker domnevno ni izpolnil obveznosti do kluba V klubu kljub vsemu zahtevajo od Tomljeta (i/ njegovega lastnega žepa) 15.000 mark, kot pogoj za nastop na dirki, vendar kljub temu ni izključen disciplinski postopek proti njemu. Kljub zapletu dirka v Ljubljani na severni obvoznici bo. neuradni trening jc predviden že za v soboto, prva dirka v nedeljo pa bo ob 11.15. Se včeraj pa ni bila jasna usoda dirke za pokal Daihatsu, ki jo)C organizator, da bi razvrednotil pokalno tekmovanje skušal uvrstiti na program že v soboto pred uradno otvoritvijo, neuradno pa smo izvedeli, da bo pokalna dirka /a nedeljsko osrednjo. • M. G. Mladinsko balinarsko prvenstvo Kranj, oktobra - Borut Belcijan, državni prvak v kategoriji mlajši mladinci, (lan BK Center, ki je osvojil 7. mesto v II. SBI. med 17 klubi, bo v soboto kapetan državne reprezentance, ki se bo pomerila z vrstniki sosednje države Hrvaške v Ljubljani. Srečanje mladih reprezentanc bo na balinišču Balinček z začetkom ob 9. uri. Ob tem bo še srečanje mladinskih vrst, iz (iorenjske pa repre/.entanta Moričnik iz Radovljice in Vehar iz Trate. I udi tO srečanje bo na balinišču Bulinček v Ljubljani • J. M. Obvestila Športna zveza Kranja skupaj s komisijo za kegljanje razpisuje Občinsko prvenstvo za člane Sestanek predstavnikov bo v sredo. 28. oktobra, ob 17 uri v prostorih KK I riglav pri /lati ribi Na sestanku bo govora o začetku tekmovanja in tistemu tekmovanji • J.M. Športna zveza Kranja organizira delavske športne igre v kegljanju in vaterpolu Prijave z vplačam) prijavnino I (MM) SI I je potrebno j>o slati do 5. novembra 1992 na naslov Spon na zveza Kranja, Partizan-lkl I I Kranj • J. M. Starejše pionirke Kranja državne prvakinje Slovenske Konjice, oktobra - Pionirk« KK Kranj, ki jih vodi trener Poljanšck, so v soboto v Slovenskih Konjicah zabeležile odličen rezultat Postale so državne prvakinic in dokazale, da se \ Kranju z mladimi dobro dela /a moštvo so nastopile Josilovski, Dežman, Korali, Nad, Robck. Omeic Jenko, Pavlica, Kovač, Po-povič, Magdalenič. V pofinalni tekmi so premagale Apis s 35 : 32, \ dualu pa še ('omet 51 49 V finalni tekmi sta v ekipi Kranja izstopali Pavlica in Ko\.ič • J, Marinček TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp BesnicdHI OKTOBER MESEC VAŠEGA NAKUPA UGODNI KREDITI lntormaci|e 1)64-403-871 Miha Rozman in Damjan Marinko. Tako bo moška ekipa Bleda v tej sezoni nastopala v postavi: Gregor Humerca, Mitja Zupan, Gregor Kozamernik, Matjaž Silič, Gorazd Ferjan, Blaž Lenček, Miha Rozman, Damjan Marinko in Aleš Miko. Ekipo, ki je s pripravami na sezono začela že 3. avgusta, vodi Stane Ferjan, v pokalu republike Slovenije pa seje že uvrstila med osem najboljših ekip. V novo ligaško sezono pa so startali z željo, da v močni konkurenci zasedejo mesto v sredini lestvice. Na prvi tekmi so izgubili z ekipo Salonita, to soboto pa se bodo prvič v letošnji ligi predstavili doma v tekmi s kamniško ekipo Novi grafiti. Blejska ženska ekipa je lani zasedla 4. mesto v prvi ligi, letos pa sta ekipo zapustili odlična napadalka Polona Kraigher, ki je odšla k ekipi Palome Branika, in Marinka Gogala, ki je odšla k OK Plamen iz Kro- pe. V delo ekipe sta se ponovno vključili podajalka Draga Zupan in Ksenija Beravs, tako da bo ženska ekipa OK Bled letos nastopala v postavi: Nataša Artiček, Špela Petrač, Nina Tur k, Petra Grahovec, Meta Hudovernik, Vilma Repe, Ksenija Beravs, Draga Zupan in Nada Domitrovič. Artičkova in Petračeva sta hkrati kadetski reprezentantki Slovenije, Do-mitrpvičeva pa je članica ženske državne reprezentance. Ženska ekipa letos pričakuje uvrstitev v končnici (med prve tri) in s tem možnost nastopa v evropskem pokalu, ki se mu je letos zaradi pomanjkanja denarja morala odpovedati. Odbojkarice Bleda so minule dni odigrale že dve koli. V prvem so v Mariboru gladko premagale ekipo Branika Rogoze Magic, v torek pa so doma nepričakovano visoko izgubile z ekipo HIT Casino Nova Gorica s kar 1 : 3. Blejke, ki že 14 dni trenirajo brez bolnega trenerja, pa bodo za načrte v sezoni morale pokazati več borbenosti in strniti vse moči-• Štefan Udrih Vabila, prireditve Gorski tek na Kriško goro - Izpred gostilne PrBenk v Križah bo to soboto orgaiziran gorski tek na Kriško goro. Prireditev je rekreativnega značaja, sodelujočim pa bodo prtljago na vrh prepeljali žičničarji. • J.Kikel Košarkarski spored - V I. slovenski košarkarski ligi ekipa Kokra Lipje v soboto gostuje v Celju. V Kranju bo gorenjski derbi med košarkaricami Kranja in Odeje Marmorja. Tekma bo v soboto ob 18. uri v dvorani na Planini. Ekipa košarkaric Oniks Jesenice go; stuje v Rogaški Slatini. V sredinem srečanju med Jeseničankarni in Kranjčankami so bile boljše Kranjčanke, ki so zmagale z rezultatom 50 : 77. V II. moški košarkarski ligi - zahod ekipa Jesenic gostuje v Črnomlju, tekma med Radovljico in Borovnico pa bo med tednom. • V.S. Rokometni spored V I. državni ligi za ženske ekipa Kranja g0' stuje pri Polju. V II. državni ligi za moške ekipa Seširja v soboto doma gosti ekipo Novo Line. Tekma bo v dvorani Poden ob ~(. uri. Ekipa Preddvora Infotrade pa v soboto ob isti uri v dvoran' na Planini gosti ekipo Mokerca. Ženska ekipa Save Kranj dom3 v soboto ob 17. uri gosti ekipo Škofje Loke, ekipa Kranja pa g0' stuje pri Olimpiji II. Pari III: državne lige za moške pa so: Sešir' Radovljica S. Bled. Be snica - Loške smojke (nedelja ob 10.30/' Peko - Sava Kranj (sobota ob 19. uri), Herbalife Storžič - Preddvor Skala (sobota ob 18. uri) in Zabnica - Preddvor info. II. (ne' delja ob 10. uri). • V.S. Plezalci v Kamniku - Jutri, 24. oktobra, se bo v Kamniku zbra'3 večina najboljših slovenskih plezalk in plezalcev. Tam bo narnr?f) tekmovanje v športnem plezanju na umetni steni, ki se bo za<"tL1 s kvalifikacijskim nastopom ob 10, uri. Finalno tekmovanje _ ob 17. uri. Čeprav na tekmovanju ne bo Ortarjeve in Lukiča zara di turneje po ZDA, bodo preizkušnje na 11-metrski steni gotov napete in zanimive • S. S. Namiznotenisači prvič tudi v Krizah - To soboto se bodo v 3- k0'" državnih lig namiznotenisači Križ prvič predstavili doma. ^af]y igrajo v III. ligi, dekleta pa v drugi. Tekmovanja v Križah se do začela ol> 10. uri V I. državni ligi pa ekipa Merkurja tok igra domi ki Nogometni spored V nedeljo, 25. oktobra, bodo v prvi •|**fjjj| nogometni ligi odigrali 12. kolo. Tekme bodo ob 14. uri. Z'v -Naklo gostujejo v Novem mestu pri Studiu I). V drugi s'°vCll^fj ligi bodo v nedeljo ob 14. uri igrali 10. kolo Kranjski 'c'c|\ f,tv glav igra v Kranju z Ilirijo Romico. V III. slovenski ligi zahod |;|_ vod'1 nimi Finali iz Pirana, Creina Dolnov gostuje pri Svobodi, - ^ do tekme 10. kola jutri ob 14.30. Jelovica L H igra doma z->flrjc* IJ a igra doma z Vodicami V slovenski mladinski ligi bodo V ne^f\. JO ob 12. uri igrali 10 kolo V Kranju bo derbi med Jelenom glavom in S( I Ohmpijo iz Ljubljane V zahodni skupini obm« t) mladinske lige bodo v nedeljo ob 12. uri igrali 10. kolo *csc0je(-ni gOatUJCJO v Medvodah pri Loki, v Kranju pa DO gorenja*' bi med /anco m Dolnov Crcino. • J. K. Gorenjska nogometna liga ("'lam bodo igrali jutri ob 14.30- ^ bodo Tržič Bitnje, rrboic Britof, Visoko Sportina Bled. *r CC : Alpina, S.n.i lesentce, Hraitje Polet, loj) I rade R.c,pyd- Vciesovo, Preddvor Živila Naklo, Alpina B Železniki. J brezje : Podgorje in Šenčur : Kondot Ob I 2 10 bodo ig**' ,'iri niče llinden H< Mavčiče V nedeljo ob 9 tO bodo igrali 'J1'^. mladinci Pari bodo Sencui Creina Dolnov, Jesenice 'l sl|t-ki. Visoko Živila Naklo. Sava : Zarica in Jelen friglav "''|S • R. Gros (,orenjskt mladinski derhi V zahodni skupini diugf ' ,ck lige vodi NK Dolnov ( rema iz Kranja, ki |e zmagal v vse* mah I Jrugo meslo j>a deli NK /arica iz Ktan|a (doslci 0fli' bliene točke). V nedeljo bo kranjski derbi med obema mi' ,vjti ob 10.30 na igrišču Zarica. Prav mladim i lega klub,, s«' kol x ci Prijetno presenečenje tekmovanja, v preteklem kolu s" P tfjc gali Piran v gosteh (enako število točk) kar s 5 I, Crei"-1 1 dom.i narav nosi katastrofalno premagala Bilje / 11 (' ki,nizkih obetavnih mladincev bo lom sc kako zanimiv' RENAULT KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont, Kranj, Servisno prodajni center Labore Odslej Volvo tudi v Kranju V servisno prodajnem centru podjetja Alpetour Remont na Laborah imajo od srede novo pridobitev, saj so s podpisom pogodbe z novomeškim Revozom postali uradni prodajalec in tudi serviser za avtomobile volvo. Poleg prodaje in servisa bodo skrbeli tudi za ostale poprodajne aktivnosti, predvsem pa bodo bogato založeni z vso dodatno opremo, ki jo za vozila volvo ne manjka. Vozil volvo pravzaprav ni potrebno posebej predstavljati: znana švedska tovarna že od vsega začetka skrbi za visoko kvaliteto, udobje in predvsem varnost svojih vozil. Letos je generalni zastopnik za slovenski trg postal novomeški Revoz, kar je razumljivo, saj tovarni Renault in Volvo že dlje časa tesno sodelujeta, pri tem pa ohranjata avtonomnost obeh znamk. Sodelovanje, ki se je pred leti začelo na področju razvoja tovornih vozil, se je razširilo tudi na sodelovanje pri prodaji osebnih vozil, kar pomeni, da razvita Renaultova trgovska mreža v Sloveniji, skrbi tudi za prodajo vozil volvo, seveda v popolnoma ločenih salonih. Rezultat tega je, da je podjetje Alpetour Remont že tretji slovenski prodajalec in servi- ser avtomobilov volvo in če smemo soditi po dosedanjih izkušnjah pri prodaji in servisiranju renaultov, bodo verjetno tudi eden od najuspešnejših. To je tudi razumljivo, saj se v Remontu že od vsega začetka prodaje, servisiranja, prodaje rezervnih delov in dodatne opreme vozil renault in sedaj tudi volvo trudijo, da bi kupcem kar v največji meri nudili čimbolj ugoden nakup vozil, ter kar najvišjo kvaliteto poprodajnih aktivnosti. V Remontu so v zadnjem času pripravili precej novosti, še posebej razveseljivo je, da bodo kupci lahko odslej kupovali vozila renault in volvo na kredit ali leasing. Tistemu, ki bi rad svoje staro vozilo zamenjal za novo. mu bodo staro po tržni ceni vzeli v račun, Direktor podjetja Alpetour Remont Mohor Bogataj na otvoritveni slovesnosti. V RAČUN VZAMEJO RABLJEN AVTO KATEREKOLI ZNAMKE PO TRŽNI CENI V REMONTU KUPLJENA VOZILA SERVISIRAJO 20 % CENEJE RENAULT IN VOLVO TUDI NA KREDIT BREZ POLOGA SERVIS VOZILA, REZERVNE DELE IN DODATNO OPREMO LAHKO PLAČATE TUDI OBROČNO SVETUJEMO PROIZVAJAMO PROJEKTIRAMO PRODAJAMO MONTIRAMO li keramika o d NOVO MESTO d.d. VSE NA ENEM MESTU • kmečke peči • •oplozrečne peči • »tedllnlkl • kamini • Pl**a peči • Polnomontažne peči • zdravo In ekonomično gretje • ekološko čisto okolje • lahko vzdrževanje, kakovost In trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji INFORMACIJE \ PIONIR KERAMIKA Novo mesto. d.d. Slakova 5 tel.: 068 21-201. 26-016, 26-015 fax : 068 24-298 (g©EM«aiGLAS pri čemer nista pomembna niti znamka niti starost vozila. Vsak kupec novega vozila pri nakupu prejme tudi koristno darilo, avtoradio ali pa elektronsko napravo za preprečevanje rjavenja Rust Evader. V svoji celoviti ponudbi kvalitetnih storitev Remont prodaja tudi vse rezervne dele za vozila renault in volvo, veliko dodatne opreme in tudi avtoplašče Sava in Bandag. Vse storitve, rezervne dele in opremo je mogoče plačati tudi obročno, celovita ponudba v servisno-prodajnem centru na Laborah pa se zaokrožuje z avtopralnico in tehničnimi pregledi vozil. Ob podpisu pogodbe za prodajo in servisiranje vozi volvo pa so v Remontu v sredo imeli čast predstaviti tudi nov model iz serije 800. Gre za nov model 850, ki PRIPRAVA VOZILA ZA ZIMO SAMO 880 SIT + PORABLJENI MATERIAL AVTOMOBILE IN REZERVNE DELE LAHKO KUPITE TUDI V POSLOVALNICI NAMA ŠK. LOKA TEL:631-482 so ga uradno predstavili letos. S svojo dolžino 4660 milimetrov in 1341 kilogrami teže daje videz udobne in prestižne limuzine. Opremljen je s pet-valjnim prečno postavljenim motorjem z 2345 kubičnimi centimetri gibne prostornine in s po štirimi ventili na valj, kar mu zagotavlja največjo moč 170 KM in najvišjo hitrost 215 kilometrov na uro. Posebej je treba omeniti spoštovanja vreden pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro, ki znaša 8,9 sekunde in relativno skromno bencinsko žejo, ki znaša od 6,4 litra pri 90 km/h in 8 litrov pri 120 km/h. Za napajanje z gorivom skrbi mikroprocesorska naprava mo- tronic, za čistočo izpuha pa ogrevana lambda sonda in tri-stezni uravnavanj katalizator. Vozilo je serijsko opremljeno s številnimi dodatki, posebno pozornost pa so v tovarni namenili varnosti in zaščiti karoserije, za katero jamčijo kar osem let. Sicer pa so odslej pri Remontu poleg renaultov na voljo tudi vsi modeli volvo, od najmanjšega 440 do največjega 960. Imenovanje za koncesio-narja in serviserja vozil volvo pa pomeni tudi priznanje podjetju Alpetour Remont, ki se je doslej izkazalo kot uspešen in kvaliteten prodajalec in serviser vozil renault. VSAK KUPEC VOZILA PREJME KORISTNO DARILO DELOVNI ČAS SERVISA VSAK DAN 6. -19. URE, SOBOTA 7.-13. URE ■,v-." y& w KMETIJSKA ZADRUGA CEjRKLJJbj j z.o.o. Cesta Toneta Fajfarja 38 64207 Cerklje V naših POSLOVALNICAH CERKLJE. ŠENČUR IN V0KL0 VAM NUDIMO: • sredstva za varstvo rastlin, mineralna gnojila (KAN, NPK 15:15:15, NPK 13:10:12) • semena za kmetovalce in vrtičkarje • krmila za pitano govedo, krave molznice, piščance, kokoši nesnice, krmilno pšenično moko, pesne rezance, sojo, koruzo in rudninske dodatke • kmetijske stroje: nakladalci za gnoj, trosilci hlevskega gnoja, prekucne prikolice, plugi, obračalniki, kosilnice, vitle • gradbeni material: opeko, cement, apno, betonsko železo, armaturne mreže, betonske bloke, salonit plošče, strešno opeko, siporeks, dimne tuljave, pohištvene cevi, vodovodni in elektro material • delovne obleke, delovne halje, zaščitno obutev, zaščitne rokavice • premog PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP! Loka, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje Škofja Loka, p.o., '40 let zaupanja Kidričeva c. 54 Rezultati žrebanja srečk velike prodajne akcije »LOKA« Škofja Loka, ki je bilo v četrtek, 15.10.1992, v Blagovnem centru Medvode. Izžrebane številke srečk so naslednje: glavni dobitki srečka štev. 24899 - avto Opel Astra srečka štev. 33598 - pralni stroj srečka štev. 2970 - motorno kolo srečka štev. 31482 - videorekorder ostalih 198 privlačnih nagrad srečka štev. 8557 - kosilnica srečka štev. 19715 - kolo srečka štev. 8598 - obveznica podjetja »LOKA« za 500 DEM in »LOKA« kava srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev 241 647 743 823 968 1324 12061 2241 '2246 2587 2913 2961 3105 3109 13304 '3336 3338 3805 3891 4042 4358 4814 4840 4852 4859 5555 5844 5918 i 6067 16169 '6349 6402 6473 srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srefka Hn 6551 6697 6848 6960 7061 7076 7102 7330 7561 7566 7593 7767 7906 8001 8256 8504 8638 8751 9268 9277 9291 9339 9708 9759 9999 10235 10285 10297 10670 10713 10868 11008 11254 srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev 11830 11848 12208 12293 12435 12691 12700 12890 12972 13139 13301 13327 14296 14297 14314 14322 14373 14534 14538 14674 14831 14918 15106 15634 15927 16008 16042 16215 16414 16901 16962 17042 18002 srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev. 18168 18216 18224 18492 18718 18782 18938 19085 19282 19439 19753 20176 20629 20821 21775 21914 22002 22364 22398 22455 22542 22769 22791 22828 22842 23149 23419 23541 23581 23585 23602 23648 23721 srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev. srečka štev srečka štev. srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev 23786 24411 24444 25102 25206 25456 26432 26648 26798 26940 28569 28866 29047 29351 29457 29628 29649 29746 30033 30166 30176 3119? 31198 31313 31362 31634 31718 31743 31920 31989 32189 32249 33163 srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev srečka štev. srečka štev srečka štev srečka štev 33424 33432 33492 33534 33707 33730 33900 34042 34336 34396 34450 34554 35117 35292 35608 35643 36174 36346 36566 36580 37011 37059 37118 37186 37515 37848 39491 39503 39565 39603 39668 40006 40011 Srečni izžrebanci dobijo dobitke v Blagovnem centru Medvode, seveda s predložitvijo kupona z izžrebano številko. Dobitke je potrebno dvigniti najkasneje do 20. 11. 92. Dobaviteljem, ki so sodelovali v nagradni akciji: AV-TOTEHNA VIS Ljubljana, MERKUR Kranj, POMURKA Trženje Ljubljana, GLOBOČNIK Kranj, IMPULZ Domžale, MIR Mesoizdelki Radgona, KRAS Sežana, Saponia-Dagmerc Ljubljana, Mihelič-Libero Ljubljana, MIP Nova Gorica, Emona Obala Koper, Minikem, Adria Zadar, Ilirija Vedrog Ljubljana, KZ Škofja Loka, Delaramis Izola, Biroo-prema Ljubljana, Fructal Alko, KZ Goriška Brda, VINA Koper, DANA Mirna, VINO Krško, firma REKAR, VINO Šmartno, Slovenija vino Ljubljana, EMBA Ljubljana, FRANCK COMMERCE Ljubljana, SMB Ljubljana, INTES Maribor, DROGA Portorož, KOLINSKA Ljubljana, ŽITO Ljubljana, MM tradtng Ljubljana, MERITA, IMICOM Ljubljana, Mlinotest Ajdovščina, Kraš commerce Ljubljana, Novateks Ljubljana, Vigros Murska Sobota, Podravka Ljubljana, Klasje Celje, TOP TRADE Ljubljana. ŽIMA Ljubljana, SVILANIT Kamnik, MULLER DROGERUA Ljubljana, TEH-NOCHEM Ljubljana, LEK LJubljana, KRKA Novo mesto. TEOL Ljubljanam, KIMI Ljubljana, ZMAJ Ljubljana, POLZELA Polzela, TOSAMA Domžale, Mesarija Kalan, PEKS Škofja Loka, Tobačna tovarna Ljubljana, MESOIZDELKI Škofja Loka, UNION Ljubljana, JATA, Ljubljanske mlekarne Ljubljana, RAŠICA Gameljne, ERA Velenje, PALOMA Sladki vrh, MAKO Maribor, ALPINA Žiri, se iskreno zahvaljujemo. A Agromehanika aj^VS^JlK 64001 KRANJ - Hrastje 52/a NAKUP PO NAJUGODNEJŠIH CENAH • TORPEDO 55A - pogon na vsa štiri kolesa • TV 826 - dvocilindrski motor SLAVIJA • TV 822 - dvocilindrski RUGERINI motor • AVTOMOBILSKE PRIKOLICE od 330 do 700 kilogramske • TRAKTORSKE PRIKOLICE • PLUGI ZA VSE TIPE TRAKTORJEV • TRAKTORSKE IN AVTOMOBILSKE GUME • AKUMULATORJI VESNA, MUNJA, TOPLA SEZONSKO ZNIŽANJE CEN ZA ŠPORTNI PROGRAM ŠKROPILNICE IN ATOMIZERJI od 2001 naprej POLEG NIZKIH CEN NUDIMO TUDI MOŽNOST NAKUPA NA DOLGOROČNE ALI KRATKOROČNE KREDITE. VSE INFORMACIJE DOBITE V NAŠEM POSLOVNEM CENTRU V HRASTJU •g? 326-033, 324-035 Trgovina odprta vsak dan od 7. do 17. ure ob sobotah od 8. do 12. ure PRVI MED JAPONCI V EVROPI ^OTIUHA. Ljotffo««trt: 0*1 31Jm • ttULC, Motov?« «*tMl m H3 • HttKTfl. M»$tft tal.- 064 h m ♦ *0i*n0, Jelmi« iti., m 81IW • VIMIH. Oteto *ov« M««« tal..- m m to ♦ mm, s»v«i<« m. um bi 3R9 • t«, m ut. o« v\«i • KOS. Mulo »ti. 063 u\ 090 • ACKOSEKVIV Morthor Nt: 062 33 /41 • AV10HIŠA. MtfUko Sehoto 06» ?S 209 • MG Moto tel 060? 61 760 INFORMACIJE 0 VOZILIH IN PRODAJNO SERVISNI MRE/I: NISSAN ADRIA d.o.o., tel.: 061 301 355 • GARANCIJA TRI LETA ALI STO TISOČ PREVOŽENIH KILOMETROV • GARANCIJA NA BARVO TRI LETA • ŠIROKA MREŽA POOBLAŠČENIH SERVISOV PRI NAS IN PO VSEJ EVROPI • CENTRALNO SKLADIŠČE REZERVNIH DELOV JE V EVROPI, ZATO SO VEDNO VSI DELI NA RAZPOLAGO PO KONKURENČNIH CENAH • ODSLEJ PRODAJA NA KREDIT PO UGODNI. OBRESTNI MERI E3 NISSAN IB]@IIBI SIEMENS - SLUŠNI APARATI. K nam pridete naglušni - v pol ure odidete z več življenjske radosti - slušnim aparatom SIEMENS (z receptom povračilo ZZ2S). Vsak četrtek od 13. do 17. ure v ART OPTIKI, Bleivveisova 18, Kranj. GATTON INT., d.o.o. Informacije po tel.: 064/73-313, od 19.30 do 20.30 ure. Po dogovoru pridemo tudi na dom. MflUOCLflSl ^217-960 PIZZA DTJLOVRJ ČAS: Vsak dah od a!! 22« NEDELJA OD I 1 8 - 22 APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, J garancijo, ugodno prodam, 9 21^650_14845 PANASO NIC - brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno, Prodam 9 632 595_14919 AGROIZBIRA ČIRČE nudi ugodno AKUMULATORJE, VESNA TOPLA. 12 V 40 Ah 2990, 12 V 50 Ah. cena 4 550 SIT, 12 V 97 - 100 Ah, fena 7 100 SIT, itd Možnost plači g s čekom na 30 dni. AGROIZBI-KRANJ. Prosen Slavko, SmledniSka 17_14952 AVTORADIO, nov, cena 7 500 SIT, Prodam 9 84-560 15034 [HLADILNO ZAMRZOVALNO OMARO, ugodno prodam 9 °5l_880 15055 TRAJNOŽAREČO TOPLOVODNO pEČ, za centralno ogrevanje, Fe rotherm SS 25, brez bojlerja, nera °'ieno, ugodno prodam 9 Pl_98J_15059 ŠTEbTuK Gorenje, 2 E + 2 P, ^gradni, rabljen, prodam 9 J24-365 ali 327-526_15067 JRAKTOR 72 45, prodam 9 51^42 15069 ^NlMOG 411, prodam .9 725 563 Bva TERMO AKUMULACIJSKI PE i! Aog, 2 KW in 3.5 KW, prodam * 76 145 15076 pc7<-=-- -h1- reroterm, novo, z bojlerjem, ^ KW, m GORILEC Klekner, s r^Bdgrot|«:m, prodam 9 51 123 £°l*asti REDUKTOR, močnejše iz B?,dbe. cena 500 DEM, prodam 9 5^!&4 15087 JJfORADIO Sony XR 5352 14X20 2|W Blaupunkt Freiburg (2 x 11 iyjj Prodam « 46 161 15093 PET t - za centralno ogrevanje, novo Toterm »70 20 % ceneje, prodam. 15096 Gol,), DpiLj'v"uSt8r' e^r8n 51, cena 680 -~tlv1. ugodno prodam 9 /0 193 ka "-EC za hlevski gnoj in vrtal fEfo BRANO, 25 m, kupim 9 gl£2ZiJ6?_ 15100 Dr?FNl STROJ VVestfalia. nov, odnn, 620 /41 15106 p^JN0?ARf ČO toplovodno ter ' *a centralno ogrevanje, Fero jj? 1 FF 25, brez bo|lerja, nerablje ^godno prodam -B? 691 981 nrr. P'^NIK Kuppersbusch, nov, ^gg^'rc, Trboje 100 15150 le,AjN02AREČO PEČ, »taro dve Fr.' ugodno prodam Ajdovec _15160 35 onn at*'er- 18 centralno, novo, dar^-pol, s popustom 35 % , pro Cen. Bč'ak Joi|. Tomšičeva 23, ^^rem____15187 ^W0AKUMULAC|JSK0 PEC. 5 UrQH'n elek»rični KAMIN, 15 KW, fepTjJIM5jJ47_15174 koS^UMULACIJSKO PEC in k«) °'n,ra"i BOJLER (les elektri Vodarn 74 535i zvečer PRALNI STROJ, cena 3.000 SIT, prodam. Tomič, Podbrezje 112 Mizarsko kontaktno BRUSILKO, širine 92 cm, znamke Stemag, in kovinske NOSILCE za ostrešje, prodam 9 324-613_15212 MOTOKULTIVATOR Gorenje Mu-ta, prodam. Brezje pri Tržiču 44 BARVNI TV Gorenje, ugodno naprodaj.^ 51-973_ 15246 GATER OSAR 56, prodam 9 217- 478_15248 PLETILNI STROJ Pfaff electronic 6000, z motorjem, prodam 9 214-602_15256 JVC KAMERO GLS 707 SVHCC, prodam. 9 50-372 15263 ŠIVALNI STROJ Ruža - Step, ce-na po dogovoru, prodam 9 620-149 15266 BARVNI TV Grunding, upravljalec, cena 300 DEM, prodam Dedič, C. 1 maja 34, Jesenice 15270 RAČUNALNIK Atari 520 ST, brez monitorja, prodam 9 725-028 BARVNI TV Grunding, star 10 let, cena 300 DEM, prodam 9 218- 647_15276 AVTOMATSKO TEHTNICO, TRAN-SPORTNI TRAK in SORTIRNIK KROMPIRJA, prodam. 9 328 238 LTH SKRINJO, 380 I. prodam 9 46-228_15301 HLADILNIK Gorenje, kombiniran, z zmrzovalno omaro, nerabljeno, prodam 9 77-477 15303 DVOKASETOFON in GRAMOFON po ugodni ceni, prodam 422 181 15308 TRAJNOŽARECO PEC G orenje, poceni prodam. 9 421 403 15320 TROSILEC hlevskega gnoja, odlično ohranjen, s štirimi pokončnimi valji, prodam Sušnik, Bohinjska Bela 82_15325 HLADILNO ZAMRZOVALNO OMARO, prodam Možno obročno odplačilo. « 215 530 15329 ŠTEDILNIK Kuppersbusch in ŠTE-DILNIK (4 -f 2), nerabljen, pro dam 9 422 634 15331 POMIVALNI STROJ prodam * 82-217_15335 NAPRAVO za sitotisk ugodno prodam ^ 242 150, popoldan 15342 BARVNI TV Orion, ekran 51. z da Ijinskim upravljalcem, prodam 9 327 613_15346 TEFfMOAKUMULACIJSKO PEC. 4 KW, prodam 9 75 935 15351 ŠTEDILNIK, 2 plin. 2 elektrika, nov, ugodno prodam 9 75 913 ali 73 364_15356 /AMR/ovAi no SKRINJO Gora nje, 210 I, ohranjeno, cena 200 DEM, prodam Potočnik, Blejska dobrava 85/j 15361 KUPPERSBUSCH, nov, še zapeki ran, bel, in električni BOJLER, ma 10 rabljen, 80 I, ugodno prodam 9 46 175_15374 CEPILNIKE DRV, VITLE, 4 tone, ter SAMONAKLADALNE PRIKOLICE, 14 kubične, za vse vrste traktorjev, vse novo, po ugodni ceni dobite nat 061/666 396_15395 RAČUNALNIK Spectrum, z dodat no opremo, prodam ^ 311 312 _15401 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2 KW. ugodno prodam 9 242 374 _t6411 11 RMOAKUMUl ACIJSKO fl C AEG. 3 KW, staro 3 leta, cena 100 DEM, prodam.9 421 246 15413 TRAKTOR IMT 539, letnik 1990, 200 ur, cena 7000 DEM, prodam 9 403 613_15419 ŠIVALNI STROJ Pfaff. cene 200 DEM, prodam. 9 622 427 15420 CENTRALNO PEČ, novo, Stedler, 35 KvV. prodam 327 323 15422 Sintschnig QlaL°VEC' Sudbahngurtol 8, tel 9943 463 321440 (blizu y vne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO ^UVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU I*a vaš avto se bomo potrudili vedno velika zaloga in ugodne cene vozil OpjjJJjj*0 sk,ad,šče originalnih nadomestnih delov in dodatne Vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v Modernejši delavnici Rotacijsko KOSILNICO Fella, poceni prodam. Zg. Brnik 26/a 15430 CISTERNO, plastično, okroglo, za gorivo, novo, 3.000 I, in OUNI GO-RILEC, prodam. 9 061/614-592 PRALNI STROJ, rabljen, potreben manjšega popravila, programator in motor sta brezhibna, prodam. C. Staneta Žagarja 26, Kranj 15442 HIDROFOR, 80 I, poceni prodam. «241-660 15450 KUHINJSKO NAPO Gaggenau, vr-hunske kakovosti, ugodno prodam, g- 061/823-599_15453 GORILNIKE, obnovljene, VVeisha-upt in Elco, ugodno prodam 9 061/823-599_15454 MOTOKULTIVATOR Gorenje Mu-ta, z dodatki, skoraj nov, ter KOTEL za žganjekuho, 60 I, starejše izvedbe, in INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ Singer, za izdelavo dolžine (slepi šiv), prodam. 9 421-666 15464 ŠTEDILNIK, starejši, kombiniran, 2 -t* 2, in pomivalno KORITO, zelo ugodno prodam Koren, Vrečkova 4, Kranj_15467 TERMOAKUMULACIJSKO PECT 3.5 KW, prodam 9 45-711 15468 ZAMRZOVALNO OMARO, vgrad-no, prodam. 9 327-560 15470 KUPPERBUSCH, novejši, prodam. Leper, Pot na pil a rn o 10, Tržič KOFFE APARAT Gaggija, na dve ročki, prodam. 9 311-777, od 20. dalje_15485 ŠTEDILNIK, 2 + 2, Iskra Corona Rosterei, skoraj nerabljen, prodam 9 311-077_15493 PEČ za centralno kurjavo, novo, Emo 24 L, prodam 9 76-586 OSEBNI RAČUNALNIK PC XT, 3.5" in 5.25" FDD, Hercules monitor 14", prodam 9 45-331 15505 PEČ Lakoterm, prodam. Markun, Kriška 22, Drulovka, sobota popoldne in nedelja do 11. ure 15510 MoTOR pralnega stroja Kandi in HLADILNIK, 220 I, prodam Stoja-kovič, Podnart 25/b 15514 .Ok*Jl LOKI in na BLEDU na GORENJSKEM STREŠNO OPEKO Kongrad, 300 kosov, rjavih, s posipom, novomeški, angleška licenca, in 10 levih in 10 desnih obrobnih OPEK, kupim. 9 691-858, po 16. uri_15072 KLETKO, za 120 kokoši, kupim, 9 45-738_ 15192 Manjše STANOVANJE v Škofji Lo-ki, lahko starejše, kupim. 9 622-959_15227 STANOVANJE, enosobno ali dvo-sobno, kupim. 9 325-240, po 17. uri_15251 Več BIKCEV, starih 10 dni, kupim 9 45-117_ 15268 TELETA, starega 10 dni, kupim, 9 725-687 15280 TELETA simentalca, starega do 10 dni, kupim. Ilovka 5, 9 217-062 MENJALNIK za R 4 Diesel, kupim. 9 891-282 _ 15364 BIKCA simentalca, starega en teden, kupim 9 401 -165 15373 Kovaško OGNJIŠČE, NAKOVALO, konjski PLUG, kupim. 9 697-082 MLIN - ŠROTAR, za mletje zrna in storžev, kupim. ^ 403-625 15402 Dvosobno STANOVANJE, z goto-vino do 65.000 DEM, kupim 9 325-305_15403 HLODOVINO smreke, bukve, jese-na, kupimo * 58-094 15431 SLOVAR (slovensko-angleški ali angleško-slovenski), kupim, 9 43-259_ 15499 R 4, od letnika 1988 do 1989, ku-pim 9 242-421 15508 »fftacije >730 informacije 064/77-910 LOKALI ■E GLASBILA KLAVIRSKO HARMONIKO VVelt meister, 40 basno, novo, prodam 9 74-638 15031 PIANINO prodam Voglarjeva ulica 2, Naklo, ali 9 213 444 15231 HARMONIKO, BS-AS, s poltoni, ohranjeno, prodam 9 70-015 GR. MATERIAL Izdelujemo in prodajamo suhe smrekove, borove in macesnove OBLOGE OPAŽ raznih širin in dolžin ter iz istovrstnega lesa ladij ski POD in klasični PARKET 9 64 103 13845 STREŠNIKE Kikinda 333, 200 ko sov, kupim. 66-031 15169 STREŠNO cementno OPEKO, rabljeno, 2 000 kosov, cena zelo ugodna, prodam ^ 41 859 15286 TRAJNOŽARECO PEČ, novo, 32 KVV, Tam Stadler, z regulacijskim KOLESA ventilom, cena 1 000 DEM, in dve _ OKNI Kli Logatec, 140 x 90 cm, za polovično ceno, prodam 9 79 528 15298 GOSTINSKO OPREMO, rabljeno in tudi HLADILNI PULT (ŠANK), prodam. 9 311-291_15025 POSLOVNI PROSTOR (trgovina), 50 kvad m, v Radovljici, oddam 9 79 933_15314 DISKOTEKO na Gorenjskem, v sklopu katere je tudi kava bar (80 kvad. m), terasa (30 kvad. m), od dam v najem. Lokal je moderno opremljen in odlično vpeljan. Lokalu pripadajo tudi vsa potrebna skladišča in petsobno stanovanje. Obvezen odkup inventarja, šifra: TAKOJ, ZELO UGODNO! 15338 Moderno opremljen in dobro vpeljan KAVA BAR GEPARD, v centru Žiri, oddam v najem Obvezen od-kup inventarja g* 43 402 15339 POSLOVNI PROSTOR, za tehni-čno trgovino, cca 30 kvad m, v pritličju, v Kranju na prometni toč ki, vzamem v najem ali odkupim «,fax 216-141 15370 NOČNI LOKAL, v okolici Kranja, se daje v najem 9 311-777, od 20 ure dalje 15484 MOTORNO KOLO BT 50 S, letnik 1986, registriran do 8/1993, pro dam 9 218 905 15443 SIPOREKS, 80 kosov, dimenzije 60 x 25 x 10, in 170 kosov STREŠNI KOV Dravograd, prodam flf 311 680_15315 OKNO, trojni termopan, s pregib nimi polkni, 180 x 140, prodam ^ 65 861_15396 STREŠNO OPEKO Bobrovec, 2 000 kosov, oddam, flf 70-077 STREŠNO OPEKO, valovito, ra bljono prodani ^ 31 1 1 /5 15476 BUKOVE PLOHE, zračno suhe, prodam & 41 100_15497 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM angleščino za 1 in 2. letnik srednje iole. 9 50 836 uri u i j uspešno instruira mate matiko in fiziko. 9 311-471 14818 KNJIGI za biologijo in kemijo, za 8 razred OŠ. kupim tf> 323-617 IN<',nUJIRAM nemščino za osno vne in srednje šole 9 242 077 Nemška konverzacija, prevajanje, poslovna korespondenca ^ 312-620. Kranj_15376 INSTRUIRAM kemijo in fiziko za osnovno šolo. poceni V1 43 249, po 16 uri_15416 INSTRUIRAM matematiko in fizi ko za vse šole Uspešno in poceni ■g- 241 278_15496 INSTRUIRAM matematiko za vse stopnje 9 310 803 15512 ZELO UGODNA KARAMBOLIRANA VOZILA: Audi 80 Ouatro, 1988 Polo 54 KS, 1988 in 1991 BMW 325e, KAT, 1985 BMW 325i, 1988, BMW 525i, 1989 BMW 535i, 1990 BMW Alpina B6. 3.5 E30, 1990 Mitshubishi Eclipse 4WD, 1991 Mitsubishi Colt, 1987 Tovota Corrola 16v, 1990 Tovota Carina Diesel, 1991 Daihatsu Feroza. 1992 Opel Kadett Caravan, 1989 Peugeot 205 GTI, 1990 Peugeot 405 SRI. 1991 Goli 90 KS. avtomatik, 1990 Goli Syncro, 1990 Escort Diesel 1.8, 1990 Opel Vedra 2 Oi, 1990 Opel Ornega Variant, 1989 Suzuki Carrv, 1989 Golf GTI VR6, 1992 Porsche 911 Turbo 2. 1991 Firma BUGAJSKI Vrba/Velden ob Vrbskem jezeru Tel.: 9943-4274-4111 KUPIM Vse vrste GOZDNIH SORTIMEN TOV odkupujemo CIRLES PRED DVOR, « 45 420_14939 STANOVANJSKO PRAVICO ku pim * 329 875. od 16 do 18 ure OBVESTILA SAVNA, SOLARIJ, MASAŽA OS VEŽILNI NAPITKI, vsak dan od 17 ure do 22 ure, torek samo za žen ske, ponedeljek zaprto Možen na kup kart za rekreacijo 1992/1993, za podjetja 211 927, od 9 do 10 ure in od 17 ure dalje Vablje ^__ 14788 Cenjene stranke obveščamo' da lahko svoja obuvala dvignejo do konca oktobra 1992, zaradi prene hanja delovanja delavnice ČE VUARSTVO STARMAN 15113 Odkupujemo TRD LES - javor, jesen, brest, oreh, sliva, češnja, hruška. Plačilo v devizah, cena od 10-30 % višja od tržne. 9 214-464, v večernih urah 15340 ARMAL PIPE pod tovarniško ceno. 9 801-166_15400 Pozor - savna na deželi! Vsa sezo-na 2.000 SIT, g 70-164 15432 POPRAVILA termoakumulacijskih peči Kodrič, Zg. Besnica 36, ® 403-153_15446 Obveščamo cenjene prebivalce Naklega ter okolice, da smo odprli PRODAJALNO PLINA. Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, 9 47-809, Poklukar, Krako-vo 1, Naklo. Se priporočamo! OBLAČILA OBLEKO za planinarjenje Gore Tex, cena 400 DEM, prodam. 9 48-049_15262 KRZNENO JAKNO, manjšo, iz no-trije, ugodno prodam. 9 422 506 ZIMSKI PLAŠČ, nov, ugodno pro-dam® 75-062 15435 Nekaj ŽENSKE GARDEROBE, št 38, in otroške JAKNE, za 12 let, prodam 9 218-809 15449 POROČNI OBLEKI, št. 40 in 42, prodam. ® 403-617 15522 OTR. OPREMA Izdelujemo in prodajamo OTROŠKE STOLČKE z mizico, za starost od 6. mesecev dalje. Mizarstvo Smolej, Kovor 63, Tržič g 57-313 Otroški KOŠEK poceni prodam, ■g 802-040, Smokuč 26, Žirovnica OTROŠKE SMUČI, s palicami, za starost 3-5 let, prodam. 9 84-535 Otroški BMX KOLO, do 10 let, prodam "g 327-029_ 15309 Otroški kombinirani VOZIČEK Tri buna in STAJICO, prodam. 9 241-507__15458 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, posteljico in stolček, prodam 9 51 -499_15486 VOZIČEK, avstrijski, kombiniran, viola barve, ugodno prodam. 9 78-480 15520 OSTALO INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj nerabljen, prodam za polovično ceno« 77 609 14723 Suhe borove DESKE, PLOHE in PRIZME, prodam 9 218 339 KOTEL za žganjekuho, nov, 100 I, prodam q? 422-040 15022 Polovico KRAVE prodam, flfr 64 011 15050 AVTOPRIKOLICO, novo, velikost 170 x 110, prodam. Dvorje 87, Cer-klje_15095 Rabljene LETVE, 3.5 x 4 cm, in su he DESKE, 2.5 cm, prodam. 9 45 291 15114 AVTOPRIKOLICO, nosilnost 600 kg, prodam.9 84-735 15214 AVTOPRIKOLICO, novo, velikost 170 x 110, prodam. Dvorje 87, Cer kije_15215 CVETOČE MAČEHE prodam. 9 45 532_15228 SNEŽNE VERIGE za osebni avto VW, poceni prodam. 9 216-120 BUTARE, 200 kosov, prodam 9 45 336_15274 OBLOGO OPAŽ, borovo in smre-kovo, prodam 9 633 244 15278 DRVA, metrska, razžagana, trske, z dostavo, žagamo tudi na domu, prodam.9 325 488 15287 BUKOVA DRVA, sveža, prodam 9 421 345_15321 HLODOVINO, lipovo in jelševo, prodam.9 65 808 15334 COSMODISKE, cena 4 300 SIT, prodam. 9 620 701 15348 Cvetoče MAČEHE prodam Vele sovo 7, Cerklje 15389 DRVA, bukova ali mešana, pro dam 9 46 073_15447 GAJBICE, po 200 SIT/kos, pro dam. Babni vrt 6, Golnik 15506 ZAPRAVUIVČKA, cena 2.000 DEM, prodam Mali, Sr. vas 56, Šenčur Semenski KROMPIR, Jerla in De-zire, prodam.« 45-172 15088 Krmilno PESO, na njivi ali populje-no, prodam. Opalk, Sp. Otok 6, Radovljica 15099 RDEČ KORENČEK in RDEČO PESO, prodam. 9 061/841-059 PŠENICO, 600 kg, prodam. Sp Brnik 43, g 421-212_15164 HRUŠKOVO ŽGANJE, domače, letnik 90, in HRUŠKE moštarice, ugodno prodam. Okroglo 11, Na-klo, 9 47-761_15182 REPO, za kisanje, prodam 9 421- 182_15281 Drobni KROMPIR, za krmo, pro-dam.g 421-591_15282 REPO, za kisanje, in KOLERABO, prodam 9 44-562 15283 REPO, za kisanje, prodam. 9 422- 806_15323 Krmilni KROMPIR, prodam. 9 421 -082_15330 JABOLKA voščenke, neškroplje-na, prodam. Zg. Bitnje 19, 9 312-392_15366 JABOLKA, neškropljena, za ozimnico, cena 40 SIT/kg, prodam. Sp Otok 24, Radovljica 15383 Domače ŽGANJE, kvalitetno, prodam. ?fi1 NISSAN MICRA. letnik 3/1991, prodam. 9 50 372_15264 YUGO 55, letnik 1989. karamboli ran, prodam. 9 41 126 15265 ZASTAVO 101. letnik 1967, regi-strirano do 7/1993. cena 3 800 DFM, prod.m, 9 215 434 15287 126 P, letnik 1984. registriran do 1/1993, prodam 9 70 042 15269 ZASTAVO 101, letnik 1980. regi strirano do 3/1993, prodam Alp ska c 1, Lesce_16277 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984. re gistrirano celo leto. prodam Kali Ska 14, stanovanje 1, Drulovka FIAT YUGO UNO. letnik 11/1990. črne barve, registriran, prodam 9 241-178_15291 ZASTAVO 750. letnik 1981. pro dam. 9 324-245_16296 ZASTAVO 101. letnik 1983, in ra zne DELE za Zastavo 101, prodam 9 326 142 15296 ZASTAVO Comfort, spuščena alu platišča, prodam Vičič. Planina 73, Kranj_16302 OPEL KADET Turbo Diesel Inter coler. letnik 1990, 36 000 km. pro dam Rozman, Črnivec 25/a. Brez je_16306 YUGO 46. letnik 1990, dodatno opremljen, prodam 9 329 354 R 4 GTL. letnik 1986, prodam 9 242 662_16313 FORD TAUNUS. starejši letnik, re Jistriran celo leto, prodam 9 7 164_15316 GOLF JXD. letnik 1987, odlično ohranjen, prodam 9 323 439 YUGO 45 A, letnik 1987, bele barve, z dodatno opremo, prodam 9 324-505_15322 R 4 GTL, letnik 1986, prodam 9 48-254_15328 ZASTAVO 128, letnik 1986, regi-strirano do 25/7/1993, cena po dogovoru, prodam. 9 74-433 15332 R 19 GTS, letnik 7/1989, 41.000 km, metalik, dobro ohranjen, prodam. 9 311-163_15336 VVARTBURG, letnik 1989, registri-ran do 29/8/1993, prodam. Marki-zeti, Pristavška c. 31, Tržič 15341 YUGO 55 SCALA, letnik 1989, regi-striran do 9/1993, prevoženih 33 000 km, rdeče barve, cena 500 DEM, prvi lastnik, prodam 9 50-622_ 15343 VW 1300, letnik 1969, pravkar regi-striran, prodam 9 216-710 15345 YUGO 45, letnik 1988/1989. prodam 9 41-225_15347 ZASTAVO 750, letnik 1982, regi-strirano do 12/10/1993, cena po dogovoru, prodam Svetinova 16, Jesenice (Koroška Bela) 15349 GOLF Diesel, letnik 1983, prodam. 9 59-152_15350 ŠKODO 105, letnik 1980, registrirano do 8/1993, cena 1.200 DEM, prodam. Gatej, Davča 13, 9 696-013_15352 ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do 5/1993, cena 1.200 DEM, prodam. Gatej, Davča 13, Železniki,« 696-013_15353 ZASTAVO 101, letnik 1976, neregi-strirano, prodam « 328-620 _15357 ZASTAVO 128, letnik 1988, prodam« 70-210_15358 R 4, letnik 1989, registriran celo leto, drap barve, ohranjen, prodam 9 324 606_15359 R 4 GTL, od letnika 1987 do 1989, kupim« 216-141_15371 GOLF JGL. letnik 1981. cena 3.900 DEM, prodam « 68-181 15375 YUGO 55, letnik 1985, registriran do 6/1993, prodam Praprotna Poli ca I.Cerklje 15379 YUGO 55, letnik 1985, prodam « 620 428_15392 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985. re gistrirano do 7/1993, cena 2 300 DEM, ugodno prodam Muratovič, Cesta na Loko 9. Tržič 15407 GOLF JGL, letnik 1982, prodam Tenetiše 15, Golnik 15408 GOLF Diesel, letnik 12/1985. bele barve, cena 9000 DEM, prodam Prebačevo40 15414 OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1987, pet vrat, 71 000 km, cena 13 200 DEM, prodam Prebačevo 40 15415 OPEL KADETT limuzina, letnik 1987, prodam Pušar, Pungert 4, škofja Loka_15424 YUGO 55 GVL, letnik 1989, pro dam Urbanč, Zlato polje 3, Kranj _15445 R 12, letnik 1976, neregistriran, vozen, motor v odličnem stanju, ce lega ali po delih, prodam Cena po dogovoru DolenŠek, Zagoriška 2, Bled_15448 R 4 GTL, letnik 8/1988. prodam. « 222 762, od 15 do 19 ure 15452 126 P, letnik 1980, registrirano do 4/1993, cena 700 DEM, prodam « 216-227_15455 R 4 TLS, letnik 12/1978, registriran do konca leta, cena 1 000 DEM. prodam Kos, C Revolucije 2/b, Jesenice 15457 ZASTAVO 101, karoserija obno vijena, registrirano do 3/1993, pro dam Radončič, Zlato polje 2/b Kranj_16486 MERCEDES 190 D, letnik 1986. odličen, z opremo, cena 30 000 DI M prodam 9 622 708 15481 COMFORT, letnik 1980. ugodno prodam.« 325-056 16487 ZASTAVO 101 (,TI 55 letnik 1986, prodam 9 43 2'>ll 15498 OPEL KADETT C, letnik 1975, prva registracija 1977, registriran do 20/9/1993. rdeče barve, cena 2 900 DEM, prodam Jurič, Koroška 36, Tržič Ogled vsak dan do 13 ure _16616 126 P. letnik 1986, prodam « 43 082, Kne JAVE SPREJEMA "SLOVENSKA KNJIGA", LITIJSKA 38, 61000 LJUBLJANA (PRODAJA PO DOMOVIH!)._V4684 Honorarno ZAPOSLITEV nudimo osebi za predstavitve protivlomnih alarmnih sistemov za hiše, vikende, stanovanja, lokale itd 9 74 710, od 18. do 20. ure 14839 Pražarna JANCO vabi ZASTOPNT KE za prodajo kave na Gorenjskem« 217 584_15035 TESARJA, za izdelavo ostrešja stanovanjske hiše, iščem 9 47-149 ali 48-249_15043 Iščemo prijetno DEKLE za strežbo v lokalu « 41-919 ali 41-723 _15078 Dva MIZARJA takoj zaposlim 9 43-007 15080 Honorarno zaposlim prikupno DEKLE za pomoč v strežbi 9 43-149, od 10. ure dalje 15082 PRIPRAVNIKA kovinarske stroke, iz Kranja ali okolice, zaposlim ŽIČNO PLETILSTVO - ALEŠ, 9 401-137_15089 Honorarno ali redno zaposli"1 FANTA, starega od 16 do 22 let, za priučitev v lesni stroki 9 061/612-919, zvečer_15107 Za ZASTOPNIKE nudimo dober zaslužek in možnost redne zaposli" tve. 9 59-041, do 17.30 ure I51]g Nudimo honorarno DELO 323-135_15J21 ZASTOPNIKA za prodajo kave potrebujemo za škofjo Loko in okol'-co. « 325-712, zvečer 15168 DEKLE, za delo v strežbi, z območja Škofje Loke, honorarno zap0' slim ter FANTA ali MIZARJA *8 občasno delo v mizarski delavnici- « 401-326_1518» UPOKOJENKO, za pomoč, iščem Hrana in stanovanje zagotovljeno 9 47 337_15191 ZASTOPNIKE, za prodajo kmečkega priročnika, iščemo. Honorarno ali redno « 633-181_15]*! DELO na vašem domu pakiranj6 kuvert za angleško firmo Pošlji!' kratek življenjepis in kuverto z v3' šim naslovom in znamko, nato boste prejeli nadaljna navodila. 64226 Žiri, p.p. 47_j522j DELO na vašem domu. Pošlji!' kratek življenjepis, kuverto znamko in naslovom, potem bost dobili navodila Povzek Irma. Bitnje 156, Žabnica__152*J CLUB EXCLUSIVE zaposli honorarno dva NATAKARJA, z lastni"1 prevozom in D.J. a « 45 Wj Exclusive_Jj*!? Mednarodno podjetje išče spo sobne in pridne sodelavce *a rektno prodajo na področju Slov nije Pridnost, poštenost in Pr,z devnost vam zagotavljajo teC!etj sko izplačilo v konvertibilni va'u j Sestanek 24/10/1993, sobota 01 20 uri, v hotelu Creina, restav ja Vmoteka 530j Upokojenka sprejme kakršnok0'1 DELO (najrajši pomoč v kuhi")' Šifra: ZANESUIVA___25i-- Želite delati doma, pokličiteJm, 215 530 od 20 do .' 1 ure EKONOMISTKO - KOMERp'^j LISTKO, sposobno za pomoč voderi|u podjetja in komercia ^ delih, zaposlimo « 620 263J*> DELO na domu, pošljite *'v,,J^e(Vl pis v angleščini, plačilo v D ^ Košir, Pot na Bistriško pla"'"0^) Tržič__2^ NATAKARICO, redno ali bon°/'f no zaposli Pizzerija « 632_0fjL^ STAREJŠO ŽENSKO, za P°^°fln, gospodinjstvu, možnost na* . tve, ostalo po dogovoru, '* « 323 366____ Dve STREŽNICI, komuniketiv'11^ samostojni, zaposli dnevni ba'(jtf6 218 950. od 19 do 20 ure 15p .i .Mu delo na domu 9 Trgovina Vencelj zaposli TR° j KO pripravnico Pismene P° ^ be Trgovina Vencelj, Preddvo^, TRGOVSKO P0DJETJE"M^2$ D OO iaće OSEBO za vo«" 4 išče OSEBO za knjigovodstva, honorarno, "Tjiji dO. GOLF Diesel, letnik 1987, 4 vrata, prvi lastnik, prodam Podbrezje 45, Duplje_16521 ZAPOSLITVE ŽELITE sodelovati z enim največjih koncernov na svetu? Ste sposobni prodajati, kar ja najvažnejše na ev ropskem trgu in prvič pri nas? (h)lasitc sti nam na telefon 061/324 434_14166 K SODI t OVAN JI) VADIMO OH GANIZATORJE SKUPIN IN ZA STOPNIKE ZA PRODAJO NA TE RENU "VELIKA ŠOLA KUHANJA TIMES ATLAS SVETOVNE ZGO DOVINE, NARAVNI ZDRAVNIK" ŽIVALI NUDIMO REDNO ALI HONORAR _______ NO ZAPOSLITEV S KONKUHI N ČNIM ZASLUŽKOM PISNE PRI ure dnevno Pisne ponudbe po 0 te na naslov Morcum ° oq$ 71$ 15517 Kranjska 13, Radovljica, PRIKUPNO DEKLE honorern« ^ posli FRAKL BAR na Bled" ^74 50 1 72 al. 76 067 zaf KUHARJA za peko P'*^..*"^ pizzerija v Mavčičah 9 4 ŽENSKO za delo v strežbi »•j^jfl mo « 46-017 ZAHVALE ^ Družina Pave, Srednja B,"0'p<> zahvaljuje vsem za darovanj moč ob nesreči BIKCA, oba 180 kg har. Ambrož 5. Cerklje prodaj PRAŠIČE, za nadaljno rejo, 20-80 kg, in krmilni KROMPIR, prodam. Globočnik, Letališka 7, Voglje, Šenčur_15071 Zamenjam mlado jalovo KRAVO za brejo ali z mlekom. Ažman, Zg. Lipnica 11, Kamna gorica 15073 PURANE, za zakol, stare 5 mesecev, težke do 25 kg, prodam. Stare, Pokopališka 22, Kokrica, Kranj ___15084 Enoletne KOKOŠI nesnice, za za-kol ali nadaljno rejo, prodam. Možnost plačila s čeki. Drinovec, Stra-hinj 38, Naklo_15086 TELIČKO Frižijko. staro 3 tedne, prodam. Jamnik, Žabnica 8 15105 Enoletne KOKOŠI ter BIKCA, tež-kega 100 kg, prodam. « 45-738 __15110 KRAVO simentalko, jalovo, prodam. Glinje 1_15146 KRAVO simentalko, s teletom ali brejo, kupim. « 45-216 15148 TELICO, v 9 mesecu brejosti, prodam. Pire, Trboje 100_15151 MLADIČE nemškega ovčarja, stare 6 tednov, prodam. _> 212-811 TELIČKO, staro teden dni, pro-dam. 9 79-702 _15171 Enoletne KOKOŠI, žive ali očišče ne, prodam. Voglje, Letališka 7, Šenčur_15173 TELE, za nadaljno rejo, prodam. y 403-172_15197 TELIČKO simentalko, težko 130 kg, prodam. Ančimer, Predoslje 13, Kranj_15201 PURANI - če želite za božič pečenega, je sedaj pravi čas za nakup 6 tednov starega « 241-189 15209 KOKOŠI, za zakol ali nadaljno rejo, in KLETKE, prodam. Mali Franc, Zg Duplje 42, _> 47-139 15221 Male oglase, označene tPOD ŠIFRO«, so oglaševalci naročili za objavo tako, da zanje malooglasna služba Gorenjskega glasa zbira pisne ponudbe interesentov. Zato Vam naslova oglaševalca ne moremo posredovati - stik z njim naveže te tako, da na naslov GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ posredujete pisno ponudbo z Vašimi podatki v zaprti kuverti, nanjo pa obvezno dopišete šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Oglaševalec »Pod šifro« bo zatem sam navezal stik z Vami. Veliko uspeha Vam želi GORENJSKI GLAS in se priporoča. SANSKE KOZE, 51 -087 prodam. 15236 PLEMENSKE OVCE in OVNA ter KOZE in KOZLA, KRAVO po izbiri, prodam. 9 43-086 ali 44 263 TELIČKO pasme Hohstein, od do bre mlekarice, prodam Praprotna Polica 29, Cerklje_15238 Mlade HRČKE. prodam « 324 457_15242 pujske, stare 7 tednov, prodam y 68 662_15250 BIKCA, črnobelega, starega 10 gni, prodam 45 336_15275 telkTko simentalko, za rejo, pro dam <_ 310 511 15294 Težkega PRAŠIČA, za zakol, pro-dam. Zelnik, Predoslje 92 15380 PSA, pritlikave pasme, ugodno prodam ■_• 78-403, zvečer 15382 BIKCA simentalca prodam. 45 787_15384 ŽREBIČKO Haflinger, staro 7 me-secev, prodam. « 49-437 15386 BIKCA, črnobelega, težkega 100 kg, prodam. « 422-020 15388 ŽREBIČKA, čistokrvni Haflinger, starega 6 mesecev, prodam. Gre-gorc. Pšenično 16, Križe 15393 TELIČKO simentalko, staro 4 ted-ne, prodam. Posavec 124 15363 BIKCA simentalca, starega do 14 dni, kupim in prodam brejo KOBILO, z žrebetom, starim 5 mesecev. Zg Bela 37, _» 45-705 15399 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam, fjf 70-567 15412 TELIČKO simentalko, staro 8 ted nov, prodam Pegam, Zg besnica 16_15428 BIKCA, črnobelega, starega 10 dni, prodam. Jezerska c. 43, Kranj 15433 KOBILO Haflinger, staro 7 let, bre jo, in dva jahalna SEDLA, prodam. g 622 932_15456 Mlade tigraste MUCKE, oddamo dobrim ljudem _» 216 220 15462 BIKCA, težkega 200 kg, « 695 109 prodam 15463 OVCE Ljubno 1 in JAGNJETA. prodam 15307 ^ELETA prodam Zg Brnik 69 TELIČKO" simentalko. staro 10 dni, Prodam Mošnje 7, Radovljica i_15319 KRAVO simentalko, brejo 9 mese Cev, prodam Pšenična polica 14, Cerklje 15360 KU?KE , zelo lepe, nemške ovčarje ■ Rotvailer, prodam Mijovič, Za ^ejem 10, Ribno pri Bledu 15362 fUJSKE. stare 8 tednov, in SVI NjO, za dopitanje ali zakol, pro P^rtv^Sp. Brnik 60 15368 kUNcT za zakol ali nadaljno rejo. Prodam _> 41 037_15377 '-•Po MUCKO, mlado, tigrasto, **8ro 5 mesecev, podarim « 45 202 15378 KOKERŠPANJELA, starega 8 ted nov, čistokrven, cepljen, prodam. -_• 327 522, od 16. do 18. ure KOBILO Norik, križano, staro 5 let, brejo, prodam ali menjam za go ved. Leber, Žirovnica 48, fjf 802 731 15471 KRAVE s teleti, TELICE, prodam ali zamenjam za poljubno _* 061/641 021, zvečer_15472 BIKCA simentalca, prodam. Hu mar, Zalog 46, Cerklje. H? 421 675 _15477 KRAVO, brejo tri mesece s tretjim teletom. Jan, Zg Besnica 24 15479 RJAVE JARKICE ter PRAŠIČE, pri merne za rejo ali zakol, prodam _ 65 546, Stanovnik 15488 TELIČKO simentalko, staro dva tedna, prodam Zaloše 5, Podnart, fg 70 458_15491 TELICO simentalko. staro eno leto, težko 300 kg, prodam691 744 15501 TELICO simentalko, staro 7 ted nov, prodam. _f 422 770 1 5502 KRAVO, brejo 3 mesece, prodam m 802 222_15518 OVCE in JAGNJETA, prodam * 79 066 15519 SPOROČILO O smrti Sporočamo žalostno vest, da jc umrla naša upokojena sodelavka JULIJANA LAMBERGER Ohranili jo bomo v trajnem spominu. iskra INSTRUMENTI OTOČI Otoče, 13. oktobra 1992 ZAHVALA Ob smrti nase drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE JERIČ roj. Jagodic prijate /adnji poti, ebej sc /a h v a \? ,sku'"<> zahvaljujemo sorodnikom, sosedom j.Cni m znancem, ki sle jo pospremili na njem /a< 11 .**r*>Vit|| , vel|e in nam i/ra/ili sožalje Posebej : Kmo Navčku /,i pogrebne storitve, gospodu Gučku in K /upniku za lep pogrebni obred. Vsi njeni ^"Jjanca, si.sk.i vas, Senturika gora, Kranj, 12. oktobra 1992 POZNANSTVA Ne iščite partnerja drugje, oglasite se v AFRODITI ženitni posredovalnici v Kranju. Za dekleta do 30 let brezplačno. Vabimo vas tudi na MARTINOVANJE, 14. 10.92 « 324-258 in 51 -245 14124 PRIREDITVE Trio PRAPROTNIKA igra, prepeva za ohcet in zabavo. « 70-015 DUO igra na ohcetih in zabavah. « 46-137_ 15344 PLESNA ŠOLA KRANJ vse generacije. « 41 -581 šola za 15483 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda in strica FRANCA MASTENA iz Britofa 277 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, spremstvo in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se kolektivu Gorenjski tisk in Oljarice iz Britofa. Hvala dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje, govorniku Janezu Rozmanu in g. župniku iz Predoselj za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se organizacijam: ZB, RK, Gasilcem, DU in KS ter pevcem iz Predoselj. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Enaka zahvala velja tudi sosedom iz Male Rupe. Vsi njegovi Britof, Kranj, 11. oktobra 1992 V SPOMIN Žalostni so naši dnevi, odkar si v mraku brez slovesa mnogo prezgodaj odšel od nas. Naš dom je prazen brez tebe, a v naših srcih je ostala neizmerna bolečina. Spomin na tebe ne ugasne in solza na licu se ne posuši. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti in lučka ljubezni ti v pozdra\ gori. 24. oktobra mineva žalostno leto dni, odkar je v 8. letu ugasnila toplina srca našega malega sina, bratca, vnuka, bratranca in nečaka PRIMOŽA SINKOVIČA iz Radovljice, roj. 20. 3. 1984 - 24.10. 1991 prvošolček Primož, ne bomo te pozabili, za vedno boš ostal v naših srcih. Hvala vsem, ki mu prižigate svečke, se ga spominjate ali pa postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Vsi njegovi: mamica, ati, sestra Tatjana, brata Andrej in Tomaž, mama in ostalo sorodstvo. V SPOMIN Vsak dan znova se zbudim z-mislijo nate. moja ljuba mamica, in vsak dan bolj Te pogrešam. Vse je tako prazno brez Tebe, tudi najin dom je prazen, tih in žalosten. Danes mineva žalostno leto, odkar si me mnogo prezgodaj in brez slovesa za vedno zapustila. BERNARDKI - MARIJI MAROLT Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, še posebej hvala vsem, ki ste jo kdaj na kakršenkoli način osrečili v njenem težkem življenju. Iskrena hvala vsem, ki seje se vedno spominjate in postojite ob njenem grobu. Hči Andreja in sestra Helena Bled, 23. oktobra 1992 ZAHVALA Delo. skromnost m poštenje. tvoji /<• bth ilvtjtnu /akaj. le smrt \ zela ie prerano '' Niti zbogom nisi rekel. mli roke nam podal. d \ \n ih naših vedno lun ,<\ltil Ob smrti dnpp očela in starega očeta LEOPOLDA AJDOVCA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom /a podai|cno cvetic, i/rcčena so/al|a lei spremstvo na njegovi /.adnji poti Posebna zahvala g. župniku /a lepo Opnvtjcfl Obred, sodelavcem ŽIVILA NAKI.O ter pevcem /a /a|>cte taloatinke. Se enkrat vsem iskiena hvala! Žalujoči :jiin I <>j/. z družino Predoslje, 16. oktobra 1992 ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ded in praded VIKTOR OBED iz Sp. Besniee Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, Planinskemu društvu Kranj, Društvu invalidov, Elektru Kranj, Društvu upokojencev, sodelavcem Iskre in gospodu župniku za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Ana, sin Oto in hči Mirjana z družinama Besnica, 12. oktobra 1992 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so pisno in ustno izrazili sožalje ob smrti dragega očeta JANEZA BERTONCLJA Zahvaljujem se g. župniku iz Podbrezij in osebju Doma upokojencev Kranj. S hvaležnostjo Mija Kranj, 21. oktobra 1992 ZAHVALA Ob izgubi našega moža, očeta, brata, strica in bratranca ANTONA KALANA Poglajnovega ata z Okroglega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovašča-nom, prijateljem in znancem. Posebej se zahvaljujemo g. župniku, Navčku, pevcem iz Predqselj, govorniku, zvonarjem, darovalcem cvetja in sveč in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Enaka hvala Onkološkemu inštitutu in dr. Koselu. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi Okroglo, 5. oktobra 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tete in tašče JULIJANE LAMBERGER rojene Rakovec se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, SCP Gorenje iz Radovljice, OŠ Jakoba Aljaža v Kranju, KS Ljubno in ZB Ljubno. Prav tako se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi kirurškemu oddelku bolnišnice Jesenice in dr. Tomažu Ažmanu. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku za ganljive besede. Vsem skupaj še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni Posavec, oktobra 1992 t ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete KRISTINE KRISTANC roj. Kveder se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem prodajnega sektorja PLKA in sodelavcem VELOPNFVMAT1KE SAVE za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. PoaeblU zahvala dr. Nataši Golob, dr. Milanu Udirju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za opravljen cerkevni obred, pevcem za ganljive pesmi in Mariji Svetelj za pomoč Vsem in vsakemu posebej se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni Srednja vas, Tržič, II. oktobra 1992 Koliko je vreden tolar menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 59^0 60,45 8,40 834 13/21 Aval Bled 59,50 60.20 835 830 — COPIA Kranj 59,40 60,20 8,45 8,60 — CREDITANSTALT N. banka Lj. 5930 60,30 8,40 8,60 — D-D Publikum Kranj 59,70 60,44 835 8,49 17/21 EROS (Stari Mavr), Kranj 59,50 60,15 8,40 835 18/23 Geoss Medvode 59,20 60,00 830 835 15/20 Hranilnica LON, d. d. Kranj 59,50 60,40 830 830 — HIDA • tržnica Ljubljana 59,65 60,50 8,42 8,60 17/22 Hipotekama banka, Jesenice 59,00 60,20 S\25 8,40 16/24 INVEST Škofja Loka 59,50 6Q,60 8,40 8,60 16/24 LB — Gorenjska banka Kranj 58,35 60,75 8,13 8.63 — Loreraa Bled 59,40 60,10 830 830 — Merkur — Partner Kranj 59,10 60,46 8,40 839 — MIKEL Stražišče 59,80 60,50 836 8,47 21/21 Otok Bled — — — — Poštna banka, d. d. (na poštah) 5830 59,80 830 8,44 — SHP — Slov. pos. in hran. Kranj 59,60 60,40 836 8,48 — SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 59,70 59,86 8,48 830 12/22 Sloga Kranj 5930 60,20 834 8,47 — Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) 59,60 60,40 8,40 830 15/23 WILFAN Kranj 59,80 60,35 830 8,60 — Pri nakupu in prodaji SKB zaračuna 1 % provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 23 %. Ljubljanska borza: Zaradi seminarja v Portorožu torkovega sestanka ni bilo, na četrtkovi dražbi pa je nemara pod vplivom seminarja visoko poskočila vrednost državnih obveznic druge izdaje, s 84,6 na 90,7 odstotka, medtem ko je državnim obveznicam vrednost za kanček padla, s 117 na 116,9 odstotka. Lastnike je zamenjalo kar 15.382 lotov državnih obveznic prve izdaje in 1.584 lotov druge izdaje. Na prostem trgu obveznic je bil promet največji z obveznicami občine Laško, ki jim je cena z 81 padla na 80,7 odstotka, prodali so 1.084 lotov, in z obveznicami Gorenja, ki jih je cena porasla s 85 na 85,7 odstotka, prodali so 880 lotov, na tretjem mestu pa je bilo trgovanje z obveznicami občine Zagorje, ki jim se cena s 82,5 narasla na 83,9 odstotka, prodali so 318 lotov. Na prostem trgu delnic je lastnike zamenjalo kar 200 lotov delnic Rogaške, ki jim se cena s 2.215 padla na 2.000 tolarjev. Trgovanja s kratkoročnimi vrednostnimi papirji skroraj ni bilo, saj so prodali le dva devizna dela decembrskih malih dvojčkov. Bled, 22. oktobra - V hotelu Toplice je potekala ameriško-sloven-ska poslovna konferenca, ki so jo pripravil GZS, fondacija Pharos, ameriški poslovni svet za JV Evropo in ameriško veleposlaništvo, ki so se je udeležili tudi predstavniki slovenske države. Uspeh je nedvomno že to, da so na poslovno konferenco prišli predstavniki 38 ameriških podjetij, ki torej želijo navezati stike z našimi. Predstavniki slovenskih podjetij pa so seveda dobili dragocene informacije, kako je moč tržiti na prostranem ameriškem trgu. Foto: D. Gazvo-da Novi znaki naših radioamaterjev Ljubljana, 21. oktobra - Zveza radioamaterjev Slovenije je po osamosvojitvi naše države usmerila svoje prizadevanje k doseganju pogojev za samostojno delovanje v svetovnem radioamaterskem prizorišču. Gre predvsem za spremembo klicnih znakov, do PoDTilVCk katere seje pot odprla šele po sprejemu Slovenije v OZN. Sedaj so urejene vse formalnosti, so med drugim objavili na tiskovni konferenci Zveze radioamaterjev Slovenije. Slovenski radioamaterji bodo dobili nove znake, katerih prvi del (S5) pomeni pripadnost Republiki Sloveniji. Nove znake bodo prvič uporabili 24. oktobra 1992, ko bodo množično sodelovali na enem največjih mednarodnih tekmovanj radioamaterjev. To je seveda pomembno tudi za promocijo naše mlade države v svetu« S. S. Težko pričakovano imenovanje Radio Kranj dobil vladno v.d. direktorico Kranj, 21. oktobra - Na današnji seji kranjske vlade so za vršilko dolžnosti direktorja Radia Kranj imenovali Marijo Jane, dipl. ekonomistko, članico te vlade, ki naj bi te naloge opravljala v prihodnjih šestih mesecih neprofesionalno. Predlog je pripravila kadrovska komisija, z delom pa naj bi začela že naslednji dan, sproti pa naj nas bi o razmerah obveščala. S tem dnem je tudi dokončno razrešen dosedanji vršilec dolžnosti Peter Tomazin. Tik pred sejo kadrovske komisije je, po besedah predsedujočega Petra Oreharja, prispel še en kadrovski predlog kolektiva Radia v ustanavljanju, vendar se zanj ob že predhodno usklajeni rešitvi niso mogli odločiti. Soglasno sprejeto "zunanje v.d.-jevstvo" je po mnenju izvršnega sveta najboljša začasna rešitev, saj so prepričani, da bo skupščina tako dolgo odlašano imenovanje organa upravljanja kmalu izvršila. S tem pa bi se, skupaj z že imenovanim programskim svetom, odprle poti "normalnega" razreševanja težav in z današnjim imenovanjem uvedenega skoraj neposrednega vladnega upravljanja medija. • Š. Ž. Spremembe v kranjski vladi Mandatar pripravil predlog Kranj, 22. oktobra - Danes so iz občinskih služb poslali gradivo za prihodnje zasedanje zborov kranjske občinske skupščine, v katerem bo zagotovo vzbudil največ pozornosti predlog Petra Oreharja, mandatarja za sestavo nove kranjske vlade, s katerim predlaga nekatere spremembe v sestavi kranjskega izvršnega sveta. Tudi po tem predlogu naj bi izvršni svet štel 17 članov: predsednika, 3 podpredsednike, 7 profesionalnih in 6 zunanjih članov, predlaga pa naslednje spremembe: Peter Orehar, dosedanji podpredsednik za gospodarstvo in infrastrukturo postaja predsednik, na njegovo mesto pa naj bi prišel Ferdinand Rauter; na mesto Marjana Kneta, ki odhaja v pokoj, prihaja Marija Jane, ki naj bi bila odgovorna za negospodarstvo, Finančne in davčne zadeve, novi sekretar za družbene dejavnosti pa naj bi postal Mišo Đačić; mag. Draga Tomšiča, odgovornega ;a področje družbene lastnine naj bi zamenjal Miran Tivadar, ki je že uspešno deloval v tem izvršnem svetu na področju zaposlovanja (in po dobrem letu s te funkcije odstopil), za področje zaposlovanja pa naj bi poslej odgovarjal mag. Andrej Košič. Za sedemnajstega člana vlade še ni predloga in bo, kot piše v gradivu, poslan naknadno. Skupna seja zborov kranjske občinske skupščine, na kateri naj bi izvolili tako prenovljeni izvršni svet, bo v sredo, 4. novembra. • Š. Ž. Mednarodna konferenca v Martuljku Bled, 23. oktobra - Triglavski narodni park je eden od petih soor-ganizatorjev mednarodne konference na temo "Ljudska kultura in nacionalizem", ki jo pripravlja alternativna organizacija za pospeševanje kulturnega, družbenega, ekološkega in gospodarskega razvoja v prostoru Alp - Pro Vita Alpina - 24. in 25. oktobra v hotelu Špik v Gozd Martuljku. Sodelovali bodo ugledni strokovnjaki iz Avstrije, Nemčije, Češke in Slovaške federacije ter Slovenije. Organizatorji vabijo vse, kr jih zanima obravnavana tematika.« S. S. Prva regionalna konferenca na Bledu Oblikovanje potrošnikove zavesti Bled - Včeraj se je na Bledu začela prva regionalna konferenca za Centralno in Vzhodno Evropo, ki bo govorila o oblikovanju potrošnikove zavesti. Konferenco organizirata Zveza potrošnikov Slovenije in Mednarodna zveza potrošnikov, povabljene pa so vse potrošniške skupine iz Centralne in Vzhodne Evrope. Namen blejske konference je izmenjava izkušenj med potrošniškimi organizacijami, utrditev vloge slovenske Zveze potrošnikov v mednarodni organizaciji in izobraževanje sodelavcev, ki naj bi delovali v regionalnih uradih potrošniške ^veze v več slovenskih mestih. V delavnicah, ki potekajo v okviru konference, bodo predstavljeni tudi najpomembnejši dosežki posameznih evropskih potrošniških organizacij. V torkovi številki Gorenjskega glasa se nam je v članek pod naslovom Socialni pakt je več kot le dogovor o plačah prikradla neljuba napaka. Pravilno besedilo v predzadnjem odstavku se namreč glasi: Načela in izhodišča, o katerih smo se pripravljani v sindikatih takoj pogajati in podpisati dokument, so predvsem v ohranitvi kolektivnih pogodb za gospodarstvo in negospodarstvo ter v nezmanjšanju realnih izplačanih osebnih dohodkov. Avtorju in bralcem se za napako opravičujemo. Kranj, 22. oktobra - Dve večji Iskrini podjetji, Terminale in Iskro Telekom, je danes obiskala slovenska ministrica za delo Jožica Pu-har. Z vodstvi podjetij se je pogovarjala o procesih kadrovskega prestrukturiranja. Ministrstvo za delo namreč sofinancira nekatere ukrepe aktivne politike zaposlovanja, od preusposabljanja delavcev za druga delovna mesta do dokupovanja zavarovalne dobe odvečnim delavcem, dodeljevanja odpravnin kadrovskim presežkom in še mnogočesa. Iskra Telekom se je že zatekla k tovrstni možnosti in že drugič kandidira za omenjena sredstva. V Terminalih, kjer se prav zdaj ukvarjajo z reševanjem sto presežnih delavcev, pa bi jim tudi prav prišla finančna injekcija države. Več o tem na 3. strani. -D.Ž., foto: G. Šinik Obravnava proti razpečevalcem ponarejenih tolarjev Danes nadaljevanje Kranj, 23. oktobra - Včeraj zjutraj se je na Temeljnem sodišču v Kranju pred petčlanskim sodnim senatom, ki mu predseduje sodnik Igor Mokorel, začela glavna obravnava proti šesterici, obtoženi različnih kaznivih dejanj, od ponarejanja oziroma razpečevanja ponarejenega denarja do tatvin ter prikrivanja in pomoči pri tem. Osrednja točka obtožnice je 570.000 ponarejenih tolarjev v bankovcih po tisoč, ki jih je policija po neuspelih poskusih zamenjave v marke avgusta letos zasegla pri Heleni Bartol. Razen nje so obtoženi še Stane Celar, Tomaž Markelj, Breda Bezinovič, Vilko Čebulj in Antonija Rejc. Obravnava bo predvidoma trajala dva dni. Prvega je sodni senat včeraj zaslišal 26-letnega Tomaža Marklja iz Kranja, ki je povedal, da je ponarejene tolarje prevzel od 23-letnega znanca Staneta Celarja. Zakaj se je zavestno spustil v umazani posel (finančno je solidno preskrbljen), ni vedel prav povedati, največ mu je šlo za to, da Celarju, ki je "nanj gledal zviška", dokaže, da je ponarejen denar sposoben vnovčiti. Vendar ga je bilo, kot jc priznal, tega strah, zato je v menjavo poslal svojo življenjsko sopotnico Heleno Bartol. Ta ni vedela, da je denar ponarejen, to jc slišala šele od Iva S., ki naj bi ji tolarje zamenjal (za 8.100 mark) v svojem avtu na parkirišču nasproti SKB na Primskovem. S pO" slom seveda ni bilo nič, Helena Bartol je odšla domov, TomaŽ Markelj jo je nato še istega dne napotil menjat na ljubljansko tržnico. Tu je posegla vmes policija. Stane Celar je v zagovoru v preiskavi zanikal kakršnokoli vpletenost v kaznivo dejanje, v katerega ga je s svojo izjavo potisnil Tomaž Markelj. • H. J. Mobilizirani v nemško vojsko uveljavljajo pravice Kranj, 22. oktobra - Pri združenju mobiliziranih Gorenjcev v red' no nemško vojsko 1941 do 1945 v Kranju deluje posebna komisija, ki skrbi za invalide in svojce padlih, pogrešanih in umrlm med vojno in po njej. Komisija želi pomagati prizadetim, zat0 jim posreduje nekaj informacij. Med drugim se invalidsko rento v Fuldi odobri samo za invalidnost, ki je nastala v vojnih dogodkih in če je invalidnost v*jH! od 25 odstotkov. Oceno invalidnosti opravi zdravnik, po umrl' priznanih invalidih jc mogoče uveljavljati pokritje dela pogrcP. nih stroškov, za vdove se lahko uveljavlja renta v Fuldi. Priznan invalidi lahko vsakih nekaj let zaprosijo za balneološko zdravu nje. Nekatere stroške mora plačati prosilec sam. . Združenje in društvo sta v stikih z republiško vlado kot tudi pristojnimi organi Zvezne republike Nemčije zato, da bi zag°u vili še druge ugodnosti. Nemške in naše oblasti predloge še Pr° • čujejo, Ustanovljena je bila tudi že posebna medresorska kom1* ja v republiki, v katero so vključeni tudi člani društva mobili/,r nih Slovencev v nemško vojsko Vse informacije dajejo v P'sJ.a. združenja mobiliziranih Gorenjcev v Kranju, Poštna ulica 3, v!> ko sredo in petek od 9. do 12. ure. ^ V Merkurjevih prodajalnah smo znižali cene več kot 100 izdelkom od 10 do 25%. Z Merkurjevo kartico zaupanja pa so cene še za 5 % nižje. Mešalniki, rezalni stroji, varilec vrečk, kavni mlinček, budilki GORENJE MGA; zamrzovalne skrinje LTH, električno ročno orodje ISKRA ERO In BLACK & DECKER; mešalci LIV In ALKO; vsi izdelki HELIOS; konice, sekači, sidra, vijaki... TRIFIOX; vrtno orodje ADLUS, motorna kosa ALPINA; motorna škropilnica STIHL, izdelki LAMA, UKO, TOVARNA MERIL, KEMIKAL... Do 14. novembra za takojšnja plačila nad 1.000,00 SIT.