269
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Zlo se govori, da bode gosp. minister notranjih oprav, baron Bach, odstopil in za poslanca sel v Rim, njegovo službo pa bode prevzel sedanji deželni poglavar galiciški grof Goluho vski; na mesto policij nega ministra gosp. baron Kempen-a bo stopil bivši poslanec v Parizu baron Hubner; tudi gosp. minister kupčijstva vitez Toggenburg bo odstopil; gospod minister baron Bruk pa ostane. Kmali se bo slišalo, koliko je resničnega na tem. — Ravno pred natisom „Novic" smo iz „Wiener Zeitung" zvedili, da je ta novica po najvišjem cesarskem sklepu od 22. t. m. gotova.
—    Ukaz slavnega c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk 8. dan t. m. (natisnjen v deržavnem zakoniku, ki je bil 20. dan t. m. izdan) oklicuje to-le: Presvitli cesar so dovolili, da v gimnazijskih šolah tistih dežel, kjer večina ljudstva ni nemškega jezika, nima več veljati cesarski ukaz od 9. dec. 1854, po kterem je v višjih razredih večidel mogel nemški jezik biti učni jezik, ampak le toliko se ima povsod nemški jezik učiti, da ga govori in piše vsak, ki je gimnazijalne šole doveršil. — Ukaz ta je za omiko druži h domačih jezikov sila važen; vidili bomo,   kako  ga bojo gimnazijski vodji spolnovali.
—   Ker se lahko zgodi, da se s paketov, v kterih se dnar ali druge veliko vredne reči po pošti pošiljajo, napisi (adresse) lahko odtergajo, ako se le na pakete na posebnih listih pritisnejo, je c. k. ministerstvo kup-čijstva ukazalo, da vsi napisi (adresse) takih dnarnih paketov, žakljev, sodcov ali skrinjic se imajo naravnost na paket, žakelj, sodeč ali skrinjico zapisati, ne pa na poseben listek papirja, kteri seje dosihmal le na ambalažo z vozkom ali oblati pritiskoval; če je kaka reč v limano platno zavita, se ima kosmata stran ven oberniti in na to napis napraviti. Poštam jedošel ukaz, da drugač adresiranih reči ne smejo jemati. Če kdo tudi kaj dru-zega kakor dnar ali dnarne reči po pošti pošlje, naj napravi tak napis,  čeravno za   te ne velja omenjena postava.
—   Po razsodbi najvišje sodnije velja za goljufijo, ako se pri kaki dražbi (licitirengi) dvoje ali več licitantov pogovori in se potem po ti nepošteni poti kaka reč za manj proda kakor bi se bila brez te zvijače prodala in se tedaj škoda godi licitacijni masi. Kdor se tacega dogovora krivičnega stori, se ima po §. 200 kazenske postave kaznovati, ker je hudodelstva goljufije kriv.
—  Zbor šolskih mož, ki bi se bil imel že lani posvetovati o začasni osnovi gimnazij al nih šol, je spet odložen, morebiti do prihodnjega leta.
—  Tisti vojaki, kteri so v laški vojski zgubili eno roko ali nogo, dobijo vsak dan 10 novih kraje, za priklado
čez svoje navadno plačilo; (isti pa, ki so zgubili roko in nogo ali so popolnoma oslepeli, prejmejo po 20 novih kraje, namečka.
—   V več mestih gornje Avstrije se bo od 22. avg. do 7. sept. 950 cesarskih vprežnih konj po očitni dražbi prodalo.
—   Kakor piše vladni časnik, se bo novi, že oklicani občinski (srenjski) postavi pridjalo še več paragrafov, kakor na priliko, opravilo županij v sodniških zadevah, v šolstvu itd.; tudi se bo povedalo, kakošno obleko bo smel mestni župan v službinih opravilih imeti itd.
—   Na cesarskem vertu v Schonbrunn-u cvete ravno zdaj amerikanska cvetlica „Victoria regia", ktero gre vsak gledat kdor le more. Vsaki dan se prikažejo na nji nove zelene peresa, ki so tako velike in terdne in močne, da se kakih 5 let star otrok lahko na-nje vstopi in jih vendar ne polomi.
—   Mnogokrat imenovani francozki krotivec hudih ali saj porednih konj Rarey pride ta mesec na Dunaj in bo tu za dnar kazal, kako v malo minutah najhujega konja spreoberne v pohlevno ovco.
Iz Reke 19. avg. Časnik „Eco di Fiume" zagotovlja, da se francozka vlada brani tiste avstrijanske ladij e nazaj dati, ktere so Francozi v laški vojski vjeli in ktere so   sodnije zaplenjenih ladij   že obsodile.
Iz Tersta 18. avgusta. Po silni vročini, ktera je skor neprenehoma skozi 7 tednov terpela, je pred dvema dnevoma deževno vreme nastopilo. Zalibog! da je za polje na Krasu in v Istri že skor prepozno. Grojzdje že spet letos na Primorskem zlo boleha.
Iz Tiroljskega. Iz Inšpruka 13. avg. Včeraj je bil zbor pomnoženega deželnega odbora končan, ki je le malo dni terpel.
Iz Laškega. Deržavni zbor toskanski je v Flo-renci 17. dan t. m. z 168 glasovi sklenil, da nikakor noče poprejšnega vladarja nazaj; vsi poslanci so govorili za ze-dinjenje Toskane s Sardinijo. Ravno tak duh veje tudi v Mod eni, kjer je deržavni zbor 19. dau t. m. ravno to sklenil. Tudi v Parmi je taka, ker ni res, da bi bili ondi „rudečo republiko" oklicali. Kolikor bolj se pa v teh deželah čujejo glasovi veljavnih in imenitnih ljudi, da nočejo več prejšnih vladarjev, ampak da Lahi hočejo popolnoma Lahi biti, toliko več se sliši iz Pariza, da je terdna volja cesarjeva, da bota prejšna vladarja v Toskani in Modeni spet nastopila svoj prestol, in da zatega voljo je ostalo še 50,000 Francozov na Laškem. Iz vsega je očitno, kako zlo še vre na Laškem; zatega voljo se pa tudi lahko razume, zakaj zbor v Ziirich-u tako počasi napreduje. Časnik „Ind. B." piše, da v pervem zboru ni bilo nič važnega; v drugem zboru pa je bil razpor že očiten, ko je prišla beseda na to, da imajo poprej sni vladarji spet nastopiti svoje vladarstva; poslanec sardinski je naravnost rekel, da kaj ta&ega sardinska vlada nikdar ne bo poterdila. Da je ta beseda osupnila ves diplomatični svet, se lahko povzame iz tega, da so une dni kursi spet zlo padali in se še le poslednje dni spet enmalo povzdignili, ko je „Oest. Corr." prinesel iz Ziirich-a novico, da bode sicer tukajšni zbor še dalje časa terpel, da pa bo meja Lombardije kmali določena in tudi to, koliko dolga bo Sardinija s Lombardijo na-se vzela. — To se bo že dalo poravnati, — al pravda za volj Toskane, Mo-dene in Parme bo huda, in če je res, kar pišejo an-gležki in rusovski časniki, ne bo ta homatija dognana brez velikega kongresa, ker v taki važni reči, ktera ima pogodbe od leta 1815 prenarediti, hoče tudi an-gležka, ruska in pruska vlada besedo imeti. Očitno je, da se Sardinija opira na angležko vlado in da njene misli ste tudi ruska in pruska vlada; ruski „Invalidtf pravi, da Toskana, Modena in Parma niso bile plen laške vojske, tedaj osode teh dežela ne morete samo francozka
in avstrijanska vlada določiti. Radovedno tedaj ves svet pričakuje, kako se bo ta zlo zamotani klopčič izmotal. — Ga riba Id i se je odpovedal svoji dozdajni službi in je te dni prišel v Livorno.
Iz Turina 17. avg. Kralj je danes zvečer iz Milana nazaj prišel. Obilna množica ga je z veselim klicom sprejela. Iz Rima. Ker ni prav, da je predsednik ministerstva •ob enem tudi predsednik deržavnega svetovavstva, so sv. oče papež sklenili, da ima predsedništvo v der-žavnem svetovavstvu namesto minsterskega predsednika kardinala Antonelli-ta kardinal d i Pietro prevzeti.
Iz Francozkega. Iz Pariza. Vsi časniki so polni popisov, kako slovesen je bil na Napoleonov dan vhod cesarja in armade, ki se je na Laškem bojevala. Kakor vlada iz polnih rok trosi slavivne križčke in druge svetinje, je ljudstvo trosilo po ulicah, kjer je cesar z armado jezdaril, cvetlic in lavorovih vej na cente. V7endar nad vsem premaguje le glas zadovoljnosti za voljo tega, da je vojske konec in da so se vojaki spet vernili v domačijo, kjer jih čaka na polji in v delavnicah dela dovelj. — Važniša kakor druge novice Napoleonovega dneva je ta, da je cesar Napoleon odpustil vsem, ki so zavolj političnih pregreh v temnicah ječali ali iz Francozkega pregnani bili ali ki so sami iz dežele bežali. Število vseh teh je sila veliko; večidel vsi bojo radi zapustili ječe ali se vernili v domovino nazaj; le nekteri bojo morebiti rekli, da n e marajo za Napoleonovo pomilostenje, ker so besedo dali, da nočejo ž njim nikoli nič opraviti imeti. L. Blanc, Causi-diere, Proudhon, Viktor Hugo, Charras in še mnogi drugi imenitni možje se bojo tedaj lahko vernili na Francozko nazaj, ako se ne bojo ravnali po izgledu generalov Chan-garnier, Bedeau in Leflo, kteri bi se bili že davnej lahko domu vernili, pa nočejo. Ledru-Rollin bi utegnil eden iz male množice tistih biti, kterih veselo pomilostenje ne zadeva; L. Rollin je bil namreč v pravdo Orsinitovo zapleten. — Naj vendar ob kratkem popišemo slovesni vhod francozke armade v Pariz. Cesarska garda, ki se je praznično oblekla, je bila čedna in nališpana; za tega voljo je Parizarji niso s takim krikom sprejeli kot druge kerdele, ki so bile tako umazane kakor bi iz vojske prišle; na čelu i. kerdele je jezdil maršal Baraguav d'H i 11 i e r s, ki je že pod Napoleonom I. levo roko zgubil; množica ga je z veselim hrupom pozdravljala; on jo je pozdravljal prijazno; na čelu drugega kerdela, v kterem so Turki in Zuavi, je jezdaril maršal Mac-Mahon, kterega je ljudstvo s še večjim veseljem sprejemalo; al mož se je nekako čmemo deržal, ker mu ni bilo prav, da je slavna armada kot truma komedijantov se ljudstvu skazovala; — tretje kerdelo je napeljeval maršal Canrobert, ki je ves vesel na konji sedel in pozdravljal ljudi na levo in desno, in čebolj so upili, bolj mu je igralo veselje v očeh; — četerto kerdelo je peljal maršal Niel; ko ga ljudstvo zagleda, ni bilo krika ne konca ne kraja; zmagovavec pri Soiferinu je, kakor pravimo, zvonec nosil pri današnji slovesnosti. Cesarja Napoleona so pozdravljali povsod glasni živio-klici; na tergu Vendomskem ga je čakala cesarica, mali sinček in vsa diplomatična gospoda. Ko triletni princ, oblečen spet kot grenadirsk k orpora I (Tautek še ni avanziral), očeta cesarja zagleda, se ustavi prav po vojaško iu očetu presentira. Po ulicah je bilo ljudi, da se je vse terlo (pravijo, da je bi Jo čez poldrugi milijon tujcov ta dan v Parizu") in iz okinj je molela glava nad glavo.
Iz Rusije 10. avgusta. „Cas" zagotavlja, da je že sklenjeno, da se bode v rusovskih sodnijah vpeljala ustna in očitna  obravnava.
Iz Nemškega. Iz Bero I i na 17. avg. Kralj počasi umira; osem dni že leži kakor mertev z zapertimi očmi in se nikakor   ganiti   ne   more.  —  Iz   več   nemških   dežel   se
270
čedalje bolj čujejo glasi za prenaredbo nemške zveze, po kteri naj bi se osnovala edina močna Nemčija. Nemci stopajo za dognanje te zveze sedaj tako na noger da se govori, da bode sedanji pruski vladar očitno oklicati dal, da pruska vlada ne poterdi tega početja, ktero bi utegnilo le seme biti za nove razpertije na Nemškem. Drugi pa pravijo, da ta preklic ne gre pruski vladi iz serca, ker ravno po prenarejeni nemški zvezi bi ona bila poglavar i ca nemške edinosti, in avstrijanska deržava bi zgubila svojo sedanjo veljavo.
Iz Belgije 16. avg. Kakor se kaže, se je belgiška vlada zlo zamerila francozki, da se namerja mesto Ant-werpen močneje utaboriti kakor je dozdaj. Akoravno vladni francozki časniki Belgijancom zavoljo tega ojstre levite bero, se vendar belgiška vlada ne bo dala ustrašiti in bode dognala, kar je že pred 11 leti sklenila. Zakaj nek Francoz pisano gleda na močnejšo terdnjavo Antvverpniško? Uganjka te zastavice ni težka: Leta 1848 so Francozi na glas govorili, da bi si radi Belgijo prisvojili. Od tod sedajni hrup.
Iz Angležkega. Iz Londona. 13. dan t. m. je bil drugi shod letošnjega deržavnega zbora končan. Zastrau laških homatij je kraljični govor poslancom na znanje dal, da angležka vlada še nič gotovega ne ve, kako stoje laške zadeve, — za tega voljo se tedaj že zdaj ne more reči: ali se bo angležka vlada udeležila kongresa, ki bi v poravnanje teh homatij utegnil na versto priti. Iz Turškega. Iz Carigrada. V zahvalo, da je ruskega velikega kneza Konstantina tako prijazno sprejel, je sultan od ruskega čara prejel St. Andrejev red v de-mantih, ki je čez 1 milijon pijastrov vreden.