15 54 Ai
h C
i L U <r
ISREDUJA KNJIŽNICA
PRimurfSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	. An <.
Abb. postale I gruppo (j6D3 4UU lil*
Leto XXXVn. Št. 71 (10.893)
TRST, sreda, 25. marca 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni * Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
DANES POPOLDNE BO VLADA POROČALA V ZBORNICI 0 GOSPODARSKIH UKREPIH
Krščanska demokracija že govori o reformi premične lestvice in o sodelovanju s KPI
~~	Soda listi v h udi zadregi, sa j so bili ve-
TISKOVNA KONFMNCA GJNIRALNIH TAJNIKOV CGIL-CISL-UIl	dn0 za ohranitev draginjske doMade
Ne dotikajte se draginjske doklade!
RIM — Sindikat se ne umika odgovornostim ob sedanji hudi krizi, vendar pa jasno zahteva, da obstaja politično vodstvo, ki mu lahko verjame, ki je dosledno in ki uživa zadostno večino pri izvajanju svojega programa. Že iz tega stavka, ki je bil večkrat ponovljen na včerajšnji tiskovni konferenci treh tajnikov sindikalne federacije CG1L - CISL - UIL Lame, Carnitija in Benvenuta, je jasno razvidna kritika Forlanijevi vladi zaradi zadnjih gospodarskih ukrepov. Na tiskovni konferenci bi morali sicer govoriti o stališču do sklepov zadnjega zasedanja vodstva Confindustrie (ki so jih sindikalisti včeraj jasno označili za reakcionarnem), vendar je, glede na aktualnost problema, tekla razprava' predvsem o zadnjih
vladnih ukrepih. Ocena, ki jo dajejo sindikati, nikakor ni mila. Z nasprotji, ki obstajajo danes v Italiji, je dejal Benvenuto, si nihče ne prizadeva za premostitev krize, kar bi predpostavljalo enotno politično vodstvo. Kar zadeva možnost sestave vlade s KPI je Benvenuto dejal, da «sindikati temu ne nasprotujejo*. Tajnik CISL Carniti je dejal, da gre tokrat za izzivanje sindikata in to v trenutku, ko vlada trdi, da razpolaga z večino, kot kaže pa z njo razpolaga le vsak drugi dan. Tajnik CGIL Lu-ciano Lama pa je jasno povedal, da so nesprejemljive zahteve po spremembi ustroja draginjske doklade in da sindilcati vztrajajo pri zahtevi po priznanju poklicne usposobljenosti v okviru obnovitve delovnih pogodb.
POTEM KO JE <DESEIERICA> PODPRLA ITALIJANSKE MANČ« UKREPE
Forlani zadovoljen s smernicami evropskega sveta v Maastrichtu
EGS zahteva, naj Italija spremeni sistem določanja draginjske doklade
MAASTRICHT (Nizozemska) -Evropski svet v Maastrichtu, ki so •e ga predvčerajšnjim in včeraj Udeležili predsedniki držav in vlad »deseterice*, se je končal kot pričakovano brez dokončnih sklepov, a s pozitivnimi sugestijami, kako bi Ev ropska gospodarska skupnost prebrodila sedanjo težko gospodarsko in družbeno krize.
Poleg »razumevanja* do italijanskih težav in nedeljskih ukrepov rimske vlade je »deseterica* nakazala smernice, ki bodo v prihodnjih dneh v veliko pomoč, ko bodo morali reševati sporne tpčke o kmetijskih cenah in o vprašanju livarstva.
Za Italijo, ali bolje povedano za Forlanijevo vlado, je bistvene važnosti, da sta Forlani in Colombo prepričala svoje partnerje, da ni imela Italija drugih možnosti, da so bili nedeljski finančni in denarni u-krepi neizbežni. Forlani pa si šteje v dobro, da je »deseterica* poudarila potrebo o premostitvi vprašanja cen kmetijskih pridelkov pred 1 aprilom. O livarstvu pa bi morali že jutri razpravljati ministri za industrijo »deseterice*.
Italija je morala med drugim po vsej verjetnosti požreti marsikatero pikro na svoj račun, saj si drugače ne moremo pojasniti, zakaj je EGS vztrajala, da mora Italija »pregledati* svoj sistem draginjske doklade. Resnici na ljubo so take zahteve že stare, Italija pa se jim je Vedno izmikala. Danes EGS vztraja Pri tej zahtevi, ki bi pomenila za Italijo uvod v nevarno družbeno konfrontacijo, saj je draginjska doklada za italijansko delavstvo edini blažilni ukrep proti skokoviti inflaciji. Kaj vse se za tem in za For-lanijevimi besedami o »narodni enotnosti* skriva, ni še jasno, a nedvomno je italijansko gospodarstvo zabredlo v take težave, da že skrbijo EGS. In prav ob tem je razumljivo evropsko »razumevanje in »očustvovanje* Italijanskemu gospodarstvu je treba na kak način Pomagati, da ne sproži težko za ustavljivih irocesov v sami gospo darski skupnosti, (voc)
Na sliki (telefoto AP): udeleženci evropskega sveta v Maastrichtu.
RIM — Danes popoldne bodo trije gospodarski ministri Andreatta, Reviglio in La Malta obrazložili poslanski zbornici ukrepe na področju gospodarske politike, ki jih je vlada sprejela na svoji nedeljski seji. Glede teh ukrepov je debata med političnimi silami, ki tudi v vrstah sindikalnega gibanja in v krogih podjetnikov, izredno vroča in v poslanski zbornici bo vzdušje, v katerem bo razprava potekala, kar se da napeto. Govorijo že o drugem obdobju gospodarskih ukrepov: o ukrepih namreč, katerih namen naj bi bil okrepiti italijanske zarjavele proizvodne in finančne mehanizme.
Mnog' se sprašujejo, katere ukrepe vlada lahko sprejme, da bi spet spravila v tek italijansko gospodarstvo. Kaže, da imata Andreatta in Piccoli glede tega zelo jasne pojme: gre v bistvu za en sam ukrep
in sicer za reformo premične le-----------------------
stvice, se pravice mehanizma, ki urejuje dragnjsko doklado, s katero delavci, sicer le delno in pozno, pridejo do denarja, ki jim ga je od-žria inflacija. Zakladni minister je to včeraj jasno povedal, sinoči pa je ta namen potrdil tudi demokristjan-ski tajnik Piccoli.
Sedaj bo treba videti, če bo vladi uspelo te svoje načrte uresničiti.
Dejstvo je, da v vrstah vladne večine ne obstaja enotnost glede tega vprašanja. Socialisti, ki so morali požreti devalvacijo (gre za ukrep, proti kateremu so se večkrat jasno in ostro izrekli), nimajo najmanjšega namena doživeti ponovnega ponižanja.
Tajnik stranke Bettino Craxi je v hudi zadregi in je trenutno politično dokaj osamljen. Ima precej slabe odnose s krščansko demokracijo in prav gotovo mu niso bile všeč Pic-cclijeve izjave na televizijski »politični tribuni*. Piccoli je namreč rekel, da je večina šibka in da nima pozitivnih odnosov s komunistično partijo. Kar zadeva pa gospodarske ukrepe, je baje sam demokristjanski tajnik svetoval Andreatti, naj se posvetuje z vodjo opozicije. Craxi se prav tako zavoda, da so v vrstah večinske stranke v teku resni manevri, katerih prvi namen je zmanjšati vlogo, ki jo imajo socialisti v: vladni večini in zrahljati privilegirane odnose mod krščansko demokracijo in socialistično stranko. Griza politiko, ki jo krščanski demokraciji vsiljuje trenutni politični položaj. Nekateri vidni predstavniki Zaccagninijeve struje ugotavljajo, da je spričo gospodarske krize, spričo «žrtev», ki jih je Forlani zahteval cd številnih kategorij državljanov (od javnih uslužbencev do zdravnikov od delavcev do majhnih podjetnikov) e-dini izhod ponovna vzpostavitev odnosov s komunistično partijo, saj v tam položaju marsikdo spet zagovarja politiko nacionalne enotnosti, pa čeprav v sodobnejši in bolj sprejemljivi obliki. Tudi razprava o predlogu republikanca Visentinija je šla v to smer in prav gotovo ni naključje, da je Napolitano izrazil v bistvu pozitivno oceno za predlog republikanskega predsednika.
Sedaj se v Rimu sprašujejo, koliko časa bo Forlani še zdržal za kr-
NARASLI SA VA IN DONA VA RUNO OGROŽATA BEOGRAD
milom vladne ladjice. Pravijo, da je v petek Forlani is odstopil in da ga je samo poseg predsednika republike Pertinija prepričal, da je o-stal na svojem mestu. Lahko pa bi usodni korak naredil Craxi in tako presenetil vse: vladno krizo bomo povzročili maja, po našem kongresu, je včeraj izjavil vidni socialistični predstavnik	R. G.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiimniiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA ZASEDANJU PREDSEDSTVA REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDl
Določili so glavne usmeritve za počastitev spomina na Tita
Zagotoviti še treba idejnopolitično vsebino, ki bo primerna njegovemu imenu in delu
LJUBLJANA — Predsedstvo republiške konference SZDL je poleg tekočih vprašanj na včerajšnji seji obravnavalo in potrdilo izhodišču za obeleževanje in ohranjanje imena in dela Josipa Broza Tita. Stališča glede tega so na zvezni ra v ni že toliko usklajena, da .je ored sednica koordinacijskega odbora Mara Žlebnik predlagala, naj jih
njegovega imena in dela — so po udarili na predsedstvu SZDL. ko so določili glavne usmeritve in najpo membnejše aktivnosti: glede založ niške dejavnosti je dogovorjeno, da mora programsko usklajevanje po tekati tako, da bodo vse publika cije koristile nadaljnjemu znanstve-no-tehničnemu bogatenju revoluci name misli. Pri tem se .je treba i upreti vsem oblikam komereializa
publik in pokrajin in določijo zneske, ki jih bodo v tekočem letu dali Črni gori za odpravo posledic potresa. Skupna sredstva, ki jih bo Črna gora prejela v 10 letih, znašajo 53,6 milijarde dinarjev.
* tudi cena naj bo takšna, da
Pri negovanju spomina na Josipa ^	a,,;.*™™ i-,-
Broza - Tita je treba zagotoviti idej nopolitično -vsebind. ki bo dostojna
Referendumi bodo 17. maja
RIM — Referendumi bodo 17. maja. Tako je včeraj sklenila Forlanijeva vlada, ki je sprejela ustrezni zakonski odlok. Kot znano, je ustavno sodišče sprejelo šest referendumov: o dosmrtni ječi, o »zakonu Ccssiga* (ukrepi proti terorizmu), o vojaških sodiščih, o orožnem listu in dva referenduma o splavu.
RASTOČA DRUŽBENA IN POLITIČNA NAPETOST PO VSEJ POLJSKI
PRED SREČANJEM MED VLADO IN SINDIKATI USTANOVLJEN V BVDGOSZCZU STAVKOVNI ODBOR
VARŠAVA — Člani koordinacijske komisije sindikata »Solidarnost*, ki so še včeraj popoldne zasedali v Bydgoszczu, so izvolili desetčlanski stavkovni odbor, kateremu so postavili na čelo Lecha Wa-leso. Sklep je bil sprejet v zvezi s predvideno opozorilno stavko, ki naj bi bila jutri ter splošno stavko, ki naj bi zajela vso Poljsko za nedoločen čas v torek, 31. marca. Tako opozorilna, kot splošna stavka, pa še nista dokončno proglašeni, ker je zmagala Walesova teza, da
Nagovor španskega kralja članom vojaških svetov
Podreditev vojske iitični oblasti!
politi
Vlada pripravlja zakon za zaščito demokrac je
MADRID — Pod obtožbo, da je sodeloval pri neuspelem državnem udaru pred mesecem dni, so včeraj aretirali v Španiji topniškega kapetana Gonzaleza Cuevasa,' ki je skušal zbežati v Maroko, žar pa se mu ni posrečilo. Zarotniške sile v vojski pa medtem nadaljujejo svojo dejavnost po vojašnicah. Med drugim trosijo letake v katerih pojasnjujejo vzroke, ki so pripeljali do neuspelega puča.
Kralj Juan Carlos je včeraj v govoru pred člani višjih vojaških •vetov treh rodov vojske, izrazil svoje zadovoljstvo, »kot kralj in kot spanec* z obnašanjem vojske v kritičnih urah poskusa državnega uda-ra. V svojem govoru je kralj. poudaril, da je vedno spremljal z zaskrbljenostjo stopnjevanje terorizma, katerega žrtev so največkrat Pripadniki oboroženih sil. Obljubil pa je, da bo država prešla na odločen ofenzivni boj proti terorizmu.
Vlada Calva Sotela je medtem pripravila protiteroristične ukrepe Pri katerih izvajanju bo sodelovala tudi vojska. Tu pridejo v poštev hadzor nad mejami, sodelovanje pri enotnem poveljstvu protiterorističnega boja, zaščita javnih poslopij ter drugih važnih objektov, tako * baskovski pokrajini kot drugje.
Vlada pripravlja sedaj tudi nov zakon o obrambi demokracije.
je treba počakati na rezultate srečanja med sindikalnimi predstavniki in vlado, ki bo danes v Varšavi.
V	predvidevanju opozorilne in splošne stavke so se menda že vsi sindikalni organi krajevnih organizacij »Solidarnosti* preselili v tovarne in razne večje industrijske obrate iz varnostnih razlogov.
Položaj na Poljskem je v teh u-rah zelo napet. Predsinočnjim se je zdelo, da so na sestanku v Byd-goszczu zmagale teze skrajnežev, ki so zahtevali takojšnjo splošno stavko. Pri glasovanju so zmagali skrajneži z 21 glasovi proti 20. Lech Walesa. ki je vseskozi izpričeval svojo zmernost ter zahteval, naj sindikat upošteva morebitno vladno pripravljenost, je razjarjen zapustil dvorano ter se vrnil po daljšem premoru. Včeraj zjutraj pa so v bistvu zmagale njegove teze, ki predvidevajo možnost prekinitve stavkovnih pobud, če bi prišlo do sporazuma z vlado.
V	vrstah »Solidarosti* prihaja do hudih nasprotij, čeprav v določeni meri prevladujejo skrajneži, vsaj na krajevnih ravneh. Ti so še vedno pod vtisom dogodkov v Byd-goszczu, ko je. policija nasilno obračunala s sindikalnimi predstavniki.
Navskrižja pa niso le pri sindikatih. Tudi poljska združena delavska stranka doživlja težke trenutke. Nasproti si stojijo zastopniki teze, da je treba spoštovati sprejete obveze in prisluhniti zahtevam delavcev in delovnih množic ter konservativni ljudje, ki bi hoteli zatreti s silo vsako bolj demokratično pobudo.
Včerai je ponovno zasedal politbiro PZDS, kjer so priš'e do izraza popolnoma nasprotne težnic. Med drugim naj omenimo stališče Stefana Bratkovvskega, ki je pred-
sednik poljskih časnikarjev in tudi član centralnega komiteja, ki je naslovil na člane partije pismo v katerem jih poziva, naj zavzamejo odločna stališča do vseh tistih voditeljev, «ki se izmikajo sprejetim obveznostim in ki bi hoteli pahniti državo in poljsko družbo v neizogibno katastrofo*.
«Gazeta robotnicka*, ki izhaja v Wroclawu je objavila članek glavnega urednika Piotra Bartosza v katerem piše, da se na Poljskem
dogaja nekaj nenavadnega: osnovne partijske organizacije so sprejele resolucije, ki zavračajo resolucijo politbiroja, ki je bila sprejeta prejšnjo nedeljo. Bartosz zahteva sklicanje centralnega komiteja.
Včeraj je zasedal tudi državni svet (kolektivno predsedništvo republike), ki bi utegnilo sprejeti u-krep prepovedi morebitne stavke.
Vojvoda gdanske pokrajine je včeraj uvedel v Gdansku racioni-ranje živil.
bodo publikacije dostopne kar naj širšemu krogu ljudi.
V zvezi z obeleževanjem datumov in obletnic je bilo sprejeto stališče. da bo dan rojstva tovariša Tita tudi v prihodnje obeležen v okviru proslav dneva mladosti ob manifestacijah, ki spremljajo pot štafete mladosti. Vsako leto bo Jugoslavija počastila spomin predsednika Tita 4. maja, ob obletnici njegove smrti. Letos bo sklicana skupna komemorativna seja vseh organov in organizacij v federaciji ter delegacij republik in pokrajin, na vseh javnih zgradbah bodo ra-zobešene zastave na pol droga, v delovnih organizacijah bodo njegov spomin počastili z enominutnim molkom in piskom siren. Ustrezno bodo spomin tovariša Tita tega dne počastili tudi v šolah in na javnih prireditvah. Ime predsednika'Tita naj v vsaki republiki nosi največ eno mesto. Delovne organizacije in druge njegovega imena praviloma ne bodo nosile, če res ne gre za izjemno pomembne kulturne in znanstvene, ustanove, enako velja tudi za športne ■ in'kulturne prireditve. Tudi pri gradnji spomenikov in spominskih obeležij je dogovorjen razumen in smiseln pristop. Spomenik Josipu Br.ozu - Titu naj bo zgrajen samo v glavnih mestih republik in pokrajin. Izdelavo in prodajo predmetov z imenom in likom Tita pa bo usmerjal poseben zvezni zakon, (jp)
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je dostavil skupščini SFRJ osnutek sklepa, ki določa zneske sredstev po republikah in pokrajinah za Črno goro. Pri sprejemanju zakona o sredstvih za odpravo posledic potresa je bila sprejeta oobveznost, da vsako leto določijo obveznosti re-
iiiHMiiiiiiiiiiiiimMiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiNiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiia
Protest zaradi razsodbe v Catanzaru
ANPl je včeraj v Rimu organiziral manifestacijo iz protesta proti razsodbi sodnikov v Catanzaru. Udeležile so se jc tudi številne delegacije bivših deportirancev, med njimi tudi preživelih iz tržaške Rižarne (AP)
Pertini odpotuje v Južno Ameriko
RIM — Drevi bo predsednik republike Sandro Pertini odpotoval na daljši obisk v Latinsko Ameriko. Po tehničnem pristanku na Ber-mudih se bo sestal z državniki iz Mehike, Kostarike in Kolumbije. Omenjeni deželi sta. skupno z Venezuelo edtni južnoameriški državi, ki temeljita na svobodni in demokratični ureditvi. Z njimi ima Italija tesne gospodarske odnose, saj so te dežele bogato založene s petrolejem. Pred povratkom v domovino bo Pertini obiskal še Portugalsko, kjer bo skušal pospešiti postopek vključevanja te države v EGS. Da bi omogočili odhod italijanskega predsednika, so nadzorniki letalskih poletov odložili 48-umo stavko, ki bi se. morala pričeti jutri .
BEOGRAD — Predsednik beograjske'mestne skupščine je že v ponedeljek zvečer proglasil izredno stanje v desetih od šestnajstih beograjskih občinah. Izredno stanje in delno mobilizacijo so uvedli zaradi narasle Save in Donave, ki že nevarno ogrožata nekatere predele Beograda. Včeraj je na primer Sava že dosegla višino 716 cm.
Vlaki z beograjske železniške postaje še naprej nemoteno prihajajo in odhajajo, voda pa je že poplavila del bližnje Ulice vojvode Nikši-ča. Ogrožen je tudi promet proti Nišu. Zaradi tega so na tem območju Beograda angažirali precejšnje število ljudi, da bi zaščitili progo. V primeru, da bi voda preplavi1* progo bi morali prebivalci glavnega jugoslovanskega mesta uporabljati Topčidersko postaj«.
Zabrežje pri Obrenovcu je trenutno najbolj ogroženo mesto n* vsem poplavljenem področju. Prebivalci v enotah civilne zaščite in teritorialne obrambe poskušajo vse, da bi preprečili še večjo naravno nesrečo, stanje pa je še naprej kritično. zlasti na vsem 43 km dolgem obrambnem nasipu ob Savi in Kolobari.
Tudi tragično železniško nesrečo pri Stalaču je po vsej verjetnosti povzročila narasla voda. Preiskovalni sodnik okrobiega sodišča iz Kraševca je sporočil, da se je nesreča pripetila, ker se je podrl podporni zid nasipa, kar je bila posledica razjedaječega delovanja južne Morave, katere gladina je te dni zelo visoka. Reševalne ekipe so medtem iz razbitin izvlekle že 37 trupel. Nadaljuje se tudi čiščenie proge, da bi jo čimprej usposobili za promet.
Na sliki (telefoto AP): Donava j* zajela tudi srednjeveško trdnjavo v Smedcrovu.
V SPOMIN m UMORJENEGA NADŠKOFA ROMEU
SALVADORSKA GVERILA PROGLASILA PREMIRJE
Ofenziva režimskih sil proti osvobojenemu ozemlju se je izjalovila
SAN SALVADOR — Narodnoosvobodilna fronta Salvadora »Farabun do Marti* je včeraj enostransko proglasila 24-urno premirje v spomin na lani tragično preminulega sansalvadorskega nadškofa Oscarja Arnulfa Romera, ki so ga desničarji umorili med mašo v kapeli onkološke bolnišnice «Božje previdnosti* v San Salvadoru.
Fronta »Farabundo Marti* .je obenem pozvala prebivalstvo, naj se udeleži vseh verskih obredov v spomin na pokojnega škofa, ob šestih zvečer pa naj se oglasijo vsi zvonovi salvadorskih cerkva. Po vsem tem salvadorska gverila napovedu je. da bodo vsekakor z vsemi sredstvi preprečila, da bi oborožene sile salvadorske vojaško-civilne hunte zasedle tudi ped osvobojenega ozemlja.
Kljub izdatni ameriški vojaški pomoči in prisotnosti zloglasnih »zelenih čepic* pa ni uspelo režimskim silam »očistiti* pokrajino Chalate nango, da so vojake raje umaknili na mejo s Hondurasom. Desetdnevna režimska ofenziva se .je torej izjalovila, kar so včeraj posredno priznali salvadorski uradni krogi.
Povsem razumljivo je tragično smrt nadškofa Romera nadvse slovesno proglasila salvadorska Cerkev z mašami zadušnicami po vsej državi Salvadorska Cerkev je navsezadnje tisti glas vesti, ki opominja Zahod in vse omikane ljudi, da so trditve o »komunistični zaroti* izmišljene Pokojni nadškof Ro-mero se je jasno postavil v bran trpečih in izkoriščanih, zato ga je salvadorska oligarhija umorila, kot je predsinočnjim desnica po muče-
nju umorila skupino 25 mladincev, ki so prispeli v sansalvadorsko'katedralo, c)a bi se včeraj 'udeležili maše zadušnice. (voc)
Oreste Scalzone nenadoma izginil
RIM — Oreste Scalzone, voditelj skupine »Autonomia ope-raia», katerega je sodišče izpustilo na začasno svobodo, j« nenadoma zapustil prisilno bivališče v Rimu in izginil neznano kam. Kaže, da je Scalzone »odšel* že pred tednom dni, do odkritja pa je prišlo šele včeraj, ko je policija izvedla običajni pregled na njegovem domu.
Scalzone ja, ki je bil 1968. leta med voditelji študentovskega boja, so aretirali, skupno s profesorjem Tonijem Negrijem, v okviru preiskav o «7. aprilu* o padovskih avtonomistih. Kasneje so ga rbtožili sodelovanja pri ugrabitvi in umoru predsednika KD Alda Mora, vendar pa se je izkazalo, da so bile obtožbe, brez prave o-snove. Iz zdravstvenih razlogov so septembra lani Scalzo-neja izpustili na začasno svobodo.
Iščejo ga po vsej Italiji, zaenkrat pa sodne oblasti niso proti njemu izdale še nobenega zapornega naloga
VLADNI UKREPI IN TRŽAŠKO GOSPODARSTVO
OMEJITEV KREDITOV BO MOČNO ZAVRLA PROIZVODNE DEJAVNOSTI
Preti nevarnost, da se bo kriza če zaostrila - Devalvacija lire brez večjega vpliva v krajevnem merilu
Ukrepi za utrditev gospodarstva, i se je zopet umiril na ravni 28,75-29
ki jih je prevzela vlada v nedeljo, so odjeknili tudi v Trstu, kakor po vsej Italiji. Komentarji i.i pripombe pa se medsebojno tudi močno razlikujejo, pač glede na to, iz kakšnega zornega kota gledamo na novo stvarnost, oziroma kateri kategoriji občanov pripada kdo.
Sindikalne organizacije ugotavljajo, da bo novi, krepak »pritisk na zavoro*, še povečal nevarnost gospodarske recesije in povečanja brezposelnosti. Na Tržaškem, kjer
Slavke se je udeležilo nad 70 % naših šolnikov
Poziv sindikata slovenske šole k včerajšnji stavki je naletel na velik odziv med našimi šolniki. Podrobni podatki o položaju na posameznih šolskih zavodih niso še znani — deloma tudi zaradi tega, ker se je stavkovnega gibanja udeležilo tudi slovensko osebje tukajšnjega šolskega skrbništva — in celotna slika bo znana šele danes. Kolikor smo lahko izvedeli, je bila včeraj na srednji šoli na Opčinah le ena ura pouka, v Nabrežini, na Proseku in pri Sv. Jakobu sploh ni bilo pouka. Na srednji šoli pri Sv. I-vanu je pouk trajal par ur, v Rojanu pa sta se stavke udeležila menda le dva profesorja, tako da je bil pouk reden. Kar zadeva osnovne šole, je znano le, da je odpadel pouk na zavodih svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva. Tudi podatki o poteku stavke na višj h srednjih šolah bodo znani danes. O-pazovalei menijo, da se včeraj na Tržaškem udeležilo 70 do 75 odst. vseh slovenskih šolnikov.
lir na dinar ne glede na nominalo bankovcev. Pa še to rahlo naraščanje tečaja čez nedeljo razlagajo o-pazovalci prej kot posledico ustreznega nihanja avstrijskega šilinga kakor pa »psevdo-devalvacije* lire. Vidnejših sprememb na tem področju zaenkrat torej ni opaziti.
Pač pa opozarjajo na bankah na drugo, neprimerno hujšo komponento vladnih ukrepov, to je na dvig e-skompte mere na rekordno višino 19 odst. in povečanje obveznega depozita pri zavodu Banca dTtalia. Nova restrikcija pomeni, da bodo aktivne obrestne mere, si pravi mere, ki veljajo za bančna posojila, poskočile na nemogočo višino 25 - 26 odst. ali morda še više. Kateri in-dustrijec, mali industrijec ali obrt-! nik bo še lahko najel posojilo, da bi ' okrepil svoje proizvodne strukture in zaposlil novo delovno silo" V tem vidijo bančniki največjo nevarnost za italijansko in še posebej za tržaško gospodarstvo. Morda pa bodo zadovoljni varčevalci, ker jim bodo
banke pri male višje obresti na denarne vloge? Tudi ob tem vprašanju je obzorje vse prej nego rožnato, kajti mnenja bančnikov si niso edina: nekateri pravijo, da se bodo pasivne obrestne mere najbrž res nekoliko dvignile, drugi pa trdijo da se to ne bo zgodilo in da se bodo »škarje* med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami le še bolj razširile kot doslej, (ef)
Skupščina delavcev šiivanske papirnice
Tovarniški svet štivanske papirnice Cartimavo in pokrajinska vodstva sindikatov so sklicali jutri glavno skupščino za uslužbence papirnice. Obravnavali bodo teme, ki so bile na dnevnem redu vsedržavnega sindikalnega zasedanja v Mon-tecatiniju in ki zadevajo pogajalno strategijo v okviru gospodarske politike sindikatov. Skupščina bo ob 14. uri na sedežu tovarniškega sveta.
OB VČERAJŠNJI RAZPRAVI V DEŽELNEM SVETU
Italijanska vlada in dežela F-JK morata zagotoviti razvoj Trsta
0 družbenem m gospodarskem položaju mesta predloženih več resolucij - Tonel (KPI) m Štoka (SSk): odobriti zakon za globalno zaščito slovenske manjšine
Družbeni in gospodarski položaj Trsta je vsekakor zaskrbljujoč in to zaradi pomanjkljivih intervencij osrednje rimske vlade, pa tudi deželni odbor ni naredil vsega, da bi se propadanje gospodarstva glavnega mesta Furlanije Julijske krajine zaustavil. Skratka, od obljubljenega je prišlo v Trst malo ali nič, mesto z vsemi svojimi komponentami pa se mora temu stanju upreti in zahtevati, da se mu o-mogoči družbenogospodarski preporod in rast.
S temi mislimi so posamezni svetovalci v deželnem svetu včeraj o-risali svoje resolucije, o katerih bo svet danes glasoval. Razprava v skupščini .je bila namreč v popolnosti posvečena gospodarskim in družbenim vprašanjem Trsta in ker so govorniki osvetljevali svo.ta stališča na doigo in široko (saj je tudi argument važen), se bo razprava nadaljevala še danes, nakar bo predsednik deželnega odbora repliciral, po tem pa bo sledilo glasovanje posameznih resolucij. Resolucije o tem vprašanju so pred-
smo že nekaj let priča postopnemu nazadovanju gospodarskih dejavnosti in kjer je nevarnost brezposelnosti stalno prisotna (pomislimo na primer na nedavne primere Vetrobel-Sirt, Dreher in Bloch in še posebej na aktualni primer miljske ladjedelnice lantieri Alte Adriatico), je zaskrbljenost sindikatov in vsega delavstva toliko bolj upravičena. Zaradi tega so delavci že včeraj množično reagirali na poziv osrednjega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL ter uprizorili v številnih obratih dveume stavke, v okviru katerih so organizirali sindikalne skupščine. Dalo se je včeraj ustavilo predvsem v obratih prehrambenega in kemijskega sektorja. Za danes pa so napovedane dveurne stavke v drugih obratih. Prva se bo začela že ob pol osmih v železarni Italsider pod Skednjem, kjer bo sindikalni shod z nastopom predstavnikov pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze. Pozneje bodo sledile prekinitve dela v drugih proizvodnih organizacijah, v pristani šču, v tovarni Velikih motorjev pri Boljuncu, itd. Na sindikalnih shodih razpravljajo predvsem o tem, kakšen naj bo enoten odgovor, ki ga bo vsedržavno sindikalno vodstvo dalo 30. oziroma 31. marca For-lanijevi vladi v zvezi s pravkar sprejetimi gospodarskimi ukrep in v zvezi s splošnim stališčem italijanskih delavskih množic do reakcije vsedržavne industrijske zveze na zahteve sindikatov, kakršne izhajajo iz nedavnega kongresa v Monteca-tiniju.
Poslovni krogi si od devalvacije lire obetajo določen, čeprav količinsko omejen, razvoj izvoza na tuja tržišča. Pri tem pa si ne delajo utvar, da bi takšen trend lahko trajal dalj časa, tudi upoštevajoč dodatne u-kreps, ki jih vlada napoveduje za konec tedna. Trgovci na drobno menijo, da bi devalvacija lire utegnila ponovno priklicati večje število turistov — kupcev iz Jugoslavije. V tej zvezi smo se včeraj pozanimali pri nekaterih tržaških bankah, kjer pa so glede takšnega razvoja bolj previdni. Prejšnji petek, ko še ni bilo znano, kaj se kuha v rimskem loncu, je dinar kotiral 28,80 lire za večje in 29 lir za manjše bankovce, v ponedeljek je tečaj naraste) na 29,10 oziroma 29.30 včeraj pa
tmiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiHiiifiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiMfiiiiniiiiiimiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiatuiiiiiiiiiiiiiiiiii
Z NALOGO, DA PODPRE KANDIDATURO TRSTA
Včeraj pri Miramaru umestili mestni odbor za sinhrotron
Okrogla miza o prispevku znanstvene raziskave k družbenemu napredku
V mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru so včeraj umestili mestni odbor za sin-hrotronsko sevanje, ki bi moral prevzeti vse možne pobude zato, da bi moderni vseevropski nakupiče-valnik (sinhrotron) dodelili našemu mestu. Člani odbora so minister za znanstveno in tehnološko raziskavo Romita, pet tržaških parla mentarcev (Cuffaro, Gerbec. Gruber Benco, Modiano in Tombesi), vladni komisar Marrosu, župan Ce-covini. predsednik province Carbo ne, deželni predsednik Comelli. rav natelj miramarskega centra, Nobelov nagrajenec Salam, predsednik centra za znanstveno raziskavo An-zellotti, predsednik CNR Quaglia-riello, odgovorni za tržaški konzorcij za fiziko prof. Fonda, odgovorni za tržaški del mednarodne u-stanove za znanstveno raziskavo Stasi predsednik inštituta za jedrsko fiziko Zichicchi, rektor tržaške univerze De Ferra in ravnatelj mednarodne šole za višjo znanstveno raziskavo Budini.
V znanstvenem poročilu je prof. Zichicchi predvsem poudaril pomen novpga centra za sinhrotronsko sevanje, za katerega kandidira na evropskem merilu kot italijanski predstavnik Trst. Zichicchi je orisal vse možne znanstvene dosežke in pa tudi rezultate, ki bi lahko bili takoj usmerjeni v razne produktivne in socialne namene.
Po namestitvi je bila na sporedu v centru še okrogla miza na temo: »Prispevek znanstvene raziskave k socialnemu napredku*. Pri okrogli mizi. kateri je predsedoval tržaški rektor prof. De Ferra. bi moral sodelovati tudi minister Romita. ki je v zadnjem hipu odpovedal prisotnost zaradi nujnih obveznosti. Nadomeščal ga je svetovalec Roc-ca. ki je potrdil, da bo ministr-
stvo za raziskavo podprlo na
fi-
nančni in diplomatski ravn.' tržaško kandidaturo. Med drugim je vlada preko inštituta za jedrsko fiziko že zagotovila v naslednjih letih fond 35 milijard lir.
Dr. Anzellotti. predsednik konzor-
JUTRI IN V PETEK NA FILOZOFSKI FAKULTETI
Kardeljeva misel in delo na dvodnevnem simpoziju
Pobuda inštituta za zgodovino . Sodelovanje jugoslo. vanskih in italijanskih poznavalcev Kardeljeve misli
Jutri in v petek (od 17. do 20. urei bo na filozofski fakulteti tržaške univerze simpozij na temo «Edvard Kardelj — misel in doli tično delo*. Zamisel za zanimiv dvodnevni shod sta dala profesorja, ki na inštitutu za zgodovino na tržaški filozofski fakulteti poučuje la zgodovino vzhodne Evrope. Cih simpozija je predstaviti in osvetliti študentom tržaške univerze in širšemu tržaškemu občinstvu nekatere poglavitne vidike Kardeljevega teoretičnega in praktičnega dela Prireditelji znanstvenega shoda po udarjajo, da sta misel in delo pokojnega slovenskega politika in misleca v našem mestu še premalo, poznani: zato nudi simpozij priložnost za spoznavanje, poglabljanje in diskusijo o Edvardu Kardelju, zato je pomembno, da pride na simpozij širše občinstvo in ne samo študenti in profesorji.
Filozofska fakulteta je podobne znanstvene shode organizirala že v preteklosti, toda letos je prvič, da
MllllllllltltllllllllllllllllllllllimiMIIHIUMIIMrMIIIIIIIIIIIIIMIMIMfllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIHIIIItllMIIIIIIIIIIIIM
Drevi v gledališču Rossetti koncert v prid handikapiranib
Med nastopajočimi zelo znana imena opernih pevcev in glasbenikov • Izkupiček je namenjen štipendiranju handikapiranib
Kot smo že napovedali, bo drevi ob 21. uri v gledališču Rossetti in-štrvmentalni in vokalni koncert, ki ga ob letu handikapiranib prireja kulturni krožek »II Carso» t> sodelovanju s stalnim gledališčem Furlanije - Julijske krajine. Obeta se bogat koncert za vse ljubitelje klasične glasbe in opernega petja, saj je med številnimi nastopajočimi tudi nekaj državno in svetovno afir miranih glasbenikov in pevcev: med njimi naj omenimo znanega tržaškega tenorista Carla Cossutta in mezzosopranistko Noro Jankovič Program obsega tematsko dva de la: v prvem delu se bodo v raz ličnih inštrumentalnih zasedbah predstavili komorni alasbentlci. v drugem delu pa bodo nastopili o-perni pevci. Pevce bosta na kla-
virju spremljali pianistki Neva Merlak in Fiammetta Zuliani.
Uvod v glasbeni večer bo predstavitev poezije mladega handika-piranega Franca Saia. ki naj bi nekako simbolizirala mednarodno leto handikapiranib in spodbudila k spoznavanju in zbliževanju z njihovim svetom. To ie tudi namen, ki so si ga zastavili organizatorji. Nocojšnja prireditev naj bi bila priložnost direktnega srečanja s sve lom handikapiranih in poizkus njihovega normalnega vključevanja r širšo družbeno skupnost. V ta namen so prireditelji sklenili, da gre celoten izkupiček koncerta v dobrodelne namene oziroma v sklad za štipendiranje handikapiranih m višjem in visokošolskem študiju.
so za temo izbrali proučevanje sa mo ene osebnosti (navadno so o-bravnavali posamezna zgodovinska obdobja).
Na simpoziju bodo sodelovali znani strokovnjaki in poznavalci Kardeljeve misli. Predavali bodo Dušan Bilandžič. proučevalec jugoslovanske povojne zgodovine, na temo tEdvard Kardelj — ideolog koncept ta modernega socializma», Adolf Bibič, docent na ljubljanski fakul teti za novinarstvo, politologijo in sociologijo ter direktor revije Teorija in praksa, o «Kardeljevem konceptu samoupravnega pluralizma*. Paolo Calzini, docent iz Bologne, na temo tNeuvrščenost in vprašanje miru*. Marco Dogo. docent na tr žaški univerzi, na temo tNarodi, politika in vojna: aspekti Kardeljevega teoretičnega prispevka*. Naj-dan Pašič, predsednik srbskega u-stavnega sodišča, tEdvard Kardelj — teoretik in graditelj socialistič nega političnega sistema*, Jože Pirjevec o tEdvardu Kardelju, zunanjem ministru v letih 1948-1949* ter Karel Šiškovič na temo tEdvard Kardelj in narodnostno vprašanje*.
(km)
Jutri
celodnevna stavka v javnem prometu
Deželna sindikalna zveza FILT-CGIL - FeNLAI-CISL - FNAI-UIL, ki združuje delavce, zaposlene v javnem prometu, sporoča, da bo jutri, 26. marca, po vsej Italiji celodnevna stavka vsega osebja s področja javnpga prometa. S tem bo prizadeto delavstvo odgovorilo na odklonilno stališče, k: so ga organizacije delodajalcev (Feder-trasporti, Fenit, ANAC in Intersind) zavzela do sindikalnih zahtev v okviru dolgotrajnega spora glede delovne pogodbe. Zaradi splošne stavke 26. marca je sindikalna zveza preklicala že napovedani triurni stavki, ki naj bi bili v kraja vrnem merilu danes, 25. in v petek, 27. marca.
cija za Center za znanstveno raziskavo. je poudaril, da se pojavljajo v današnji družbi nasprotujoče si težnje, kot so ohranitev visokega življenjskega standarda in pa vedno večja produktivnost in indu strijska konkurenčnost, vse to pa se ne bo dalo istočasno uresničiti, če se bo država in v tem primeru naše mesto zadovoljilo z obrambo doseženih rezultatov in ne bo skušalo iskati novih poti, ki bi zagotovile mestu kvalitetni skok.
Prof. Zichicchi je predvsem omenil, koliko je že bilo napravljene ga na znanstveni ravni v tržaških krogih, predvsem po zaslugi mednarodnega centra za fiziko, ki je deloval predvsem kot agregacij-ska točka za italijanske znanstvenike in kot most do znanstvenih ambientov tretjega sveta.
Zel konkreten je bil prof. Av-veduto. predstavnik ministrstva za šolstvo. Avvpduto je takoj pripomnil. da je to najslabši moment za znanstveno raziskavo, saj je znano, da v trenutkih ekonomske krize vlada od vselej zmanjša prispevke ravno tistim panogam, ki so navidezno manj produktivne. Tako gre danes največji delež energetskim raziskavam, industrijski tehnologiji in obrambi. Zato bo treba paziti, da bo vsem jasen prehod potencialnih dosežkov centra z znanstvene v produktivno sfero, in biti gotovi, da bodo raziskave res take, da se jih bo lahko uporabilo kot važen parameter ekonomskega prebujenja Koliko pa je lahko znanost važna v tem pogledu, dokazuje primer Japonske, ki je ravno na razmahu svoje tehnologije zgradila izreden ekonomski skok in se predstavila tudi pri nas kot ekonomska velesila. Avveduto je tudi poudaril, da je za znanost potrebno tudi ustvariti temu primerne in pripravljene kadre, pri čemer bi moralo prevzeti največ pobud ravno ministrstvo za šolstvo. Predstavnik Con-findustrie Varasi je opozoril na hudo situacijo državne in lokalne industrije, ki si ne more privoščiti avantur v trenutku, ko je sama zašla, tudi zaradi podcenjevanja raziskave kot glavnega momenta za industrijsko prenovljenje in napredek, v hude vode. Manjkalo pa ji je tudi povezave z univerzo in znanstvenimi krogi in ko bi center za raziskavo lahko dokazal, da to vrzel lahko odpravi, bi se lahko konkretno govorilo o prispevkih industrijskih krogov. Za CNR je prof. Vacciago opozoril, da je preveč idej okoli bodočega centra, in da bo ta uspešen le, če bo znal osredotočiti svoje zanimanje na nekaj konkretnih problemov, in te obdelal, (uk)
ložile skupine LpT (dve), KPI in KD, medtem ko so ostali pred stavniki političnih skupin, med temi tudi Štoka (SSk), predložili interpelacije.
Giuricin (LpT) je v svojem zelo dolgem posegu ugotovil, da je za sedanje kritično stanje tržaškega gospodarstva kriva predvsem o-srednja vlada, pa tudi vse politične sile iz mesta samega. V bistvu je ponovil stare teze svoje skupine in zahteval za Trst prosto cono, ki naj bi bila edina rešilna bilka. Spustil se je v frazarjenje in »zgodovino* mesta v zalivu ter ni povedal nič novega, ali bolje rečena konkretnega. Po drugi strani pa ie ob osvetlitvi resolucije svoje skupine Tonel (KPI) razgrnil široko pahljačo nerešenih problemov, podal tudi nekatere rešitve ter dejal, da .je treba o gospodarskem in družbenem položaiu Trsta na široko razpravljati. Tonel je tudi poudaril vrednost pobude KPI, da se industrijska cona na Krasu pre mesti drugam, sai je s tem KPI hotela odstraniti glavno oviro pri izvajanju osimskega sporazuma Zakaj se potemtakem ne izvajajo tudi ostale točke sporazuma, st i je vprašal Tonel. Komunistični sve-' tovalec je nato obravnaval vpra- > šanje ladjedelnice Alto Adriatico ter izrazil zaskrbljenost nad potekom dogodkov, ob koncu svojega posega pa je Tonel poudaril, da smo v zadnjem času v Trstu priča nacionalističnim izpadom, ki pe- j ljejo mesto v temna obdobja pol- 1 pretekle zgodovine. Ti izpadi so naperjeni proti Slovencem, ki že preveč časa čakajo na odobritev zakona za globalno zaščito. Ko j munisti zahtevajo, da se to vpra-* šanje reši še letos. Komunistični svetovalec ie nato ožigosal Jejstvo,1 da se na Trgu Unita ne sme go j voriti v slovenščini in nov/.al de- | želo. naj nastopi pri odgovornih.) da se zbriše enkrat za vselej zlo-g'asni «veto». Slovencem ie treba dari jamstva, ie de.ial Tonel. ki iih | lahko zagotavlja samo demokratič j na politična volja. Tudi v tem šte- ; ieio deiania. kot vel;a;o za Kolon i kovec in kot bodo vebala pri Ba J nih in v Trebčah. Odločitve z vrha | odločno odklanjamo, sai ie treba prej vprašati za mnenje prizade- j to nrebivalstvo.
Resolucijo KD .je nato orisal svetovalec Vigini, ki se .je zavzel za i sodelovanje med Italijo in Jugo-! slavijo ter poudaril da se strinia s programskimi linijami deželnega odbora za rešitev tržaškega go spodarstva. Bologna (LpT) pa je dejal, da je treba preiti h konkretni realizaciji tistih infrastruktur, ki so potrebne za razvoj mesta.
Sledila so vprašanja posameznih svetovalcev predsedniku deželnega odbora. Med drugim je spregovoril i
tudi Štoka (SSk), ki je ugotovil, da smo v tržaški pokrajini priče vsestranskemu nazadovanju. Predstavnik SSk je nato ožigosal raz laščanje slovenske zemlje, ki bremeni celotno skupnost ter se vprašal, koliko delovnih mest bo nudil sinhrotron pri Banih, ki bo Slovence spet prikrajšal za njihovo zemljo. Štoka je nato omenil zadnja razlaščanja na Kolonkovcu, ki hromijo že tako ubogo tržaško kmetijstvo in predvsem slovenskega kmeta, svoj poseg pa je zaključil z ugotovitvijo, da mora biti slovenščina na Trgu Unita dovoljena in da ne sme več priti do takih diskriminacijskih izpadov.
(nč)
• Ob 37. obletnici pokola v Ardea-tinskih jamah je tržaška občina položila venca na spominski obeležji obeh Tržačanov, žrtev nacističnega zverinstva, Maria Haipla in kap. Paola Petructija. Navzoči so bili podžupan Bassani, odbornik Colom-bis in svetovalca Monfalcon (KPI) in Sai (KD).
V PONEDELJEK V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Plemenito zvočno muziciranje Kvarteta Smetana» iz Prage
Na programu dela Mozarta, Beethovna, Janačka in Smetane
Kvartet Smetana iz Prage, ki je nastopil kot predpredzadnji gost koncertne sezone Tržaškega koncertnega društva, je že star znanec v Trstu. Gostoval je tudi v lanski sezoni in zapustil vtis zelo uigranega komornega ansambla. Sestav Ijajo ga violinista Jiri Novak 'n Lubomir Kostecky, violist Milan Škampa in čelist Antoniu Kohout. Kvartet deluje od prvih vojnih let, gostovati pa je začel leta 1952. Njegovi člani so torej po letih starejši godbeniki, kar obenem pomeni tudi, da so interpreti starejše praške šole pristne muzilcaličnosti. Ki prihaja najlepše do izraza ') gojenju lepote zvoka in v težnji po čimbolj ubranem muziciranju brez kakršnega koli izstopanja tega ali onega inštrumenta, seveda kolikor to ne zahtevajo izvajana dela. Predvsem pa je tudi njihov tokratni nastop potrdil, da so mojstrski interpreti del svojih domačih avtorjev, ki jih v glavnem tudi izvajajo na pamet, kar je malodane izjemen pojav pri kvartetih. V češkem in slovaškem melosu jim godala še posebej zapojejo v žlahtni zvočnosti in spevni milini pa tudi z odsevom ritmične pestrosti, kot ie bil to primer pri izvedbi Janačkovega Kvarteta za godala št. 2, imenovanega
DR. MAZZURC0 SPREJEL PEIECACUO KZ IR SKGZ
Prefektura za pravično rešitev na Kolonkovcu
Včeraj se je nadaljeval krog posvetovanj za mimo in pravično poravnavo vprašanja o kolonkovških razlastitvah za potrebe tako imenovanih cenenih in ljudskih stanovanj. Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec in tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Dušan Udovič sta se v spremstvu enega od prizadetih kmetovalcev sešla s podprefektom dr. Mazzurcom na njegovo povabilo.
Bukavec in Udovič sta podprefekta seznanila s trenutnim položajem ter naglasila, da Kolonkovčani ob upoštevanju dobre volje delavskih zadrug ne odklanjajo prav nobenega tvornega predloga, ki bi utegnil privesti do mirne in pravične rešitve vprašanja. Hkrati pa seveda ne morejo odstopiti od svojih osnovnih zahtev, ki so jih ob razumevanju delavskih potreb že itak omejili do skrajnosti.
Dr. Mazzurco je to stališče vzel na znanje s pripombo, da je potrebno napeti vse sile za mimo poravnavo problema in za pravično rešitev. Menil je, da je treba preprečiti kakršno koli zaostritev in prefektura se v mejah svojih pristojnosti v tem smislu tudi obvezuje.
Pripomnimo naj. da se je podprefekt predvčerajšnjim razgova-rjal s predstavniki delavskih gradbenih zadrug. Kolikor nam je dano vedeti, se tudi slednje zavzemajo za razrešitev problema brez pretresov, res pa je tudi, da je njihova odškodninska ponudba, ki so jo še nekoliko zvišali, še daleč ped sprejemljivo ravnijo. Od tod nuja, da v zadevo posežejo pristojne oblasti in da nanje v tem pogledu pritisnejo politične sile, ki zaenkrat moleje.
Sicer pa Kolonkovčanom, kot znano, ni zgolj do pravične odškodnine, temveč zahtevajo splošno re /i-'jo načrtov PEEP, preureditev urbanističnih predpisov, ki jim zdaj onemogočajo kakršno koli nepremičninsko spremembo in seveda ustrezno protivrednost, ki naj jih poplača — če je to sploh mogoče — za nepopravljivo družbenogospodarsko in narodnostno škodo, (dg)
tudi tlntimno pismo*, v katerem se kot freska na trenutke rapsodične-ga razpona, prepletajo ritmi, romantična čustva, izrazana na impresionistični način kot odsev notranje doživljanji avtorjevih občutij. Kljub fragmentarnosti skladbe jo je kvartet izvajal z globokim smislom za celovitost, v kaiero se povezuje skozi intimno izpovedovanje.
V tem smislu je kot žlatni dodatek izzvenela tudi Smetanova Polka, zaigrana z lahkotno zvočno in ritmično živahnostjo.
Svoj program je Kvartet Smetana začel z Mozartovim Kvartetom št. 3 in v G K 156 ki ga je skladatelj napisal v letu 1772, ko mu je bilo komaj 16 let, v kateri pa je kljub enostavni strukturi že krepko prisotna mojstrova inventivnost. V središču sporeda pa je bil Beethovnov Kvartet v e-molu op. 59 št. 2, posvečenem ruskemu ambasadorju na Dunaju. Praški gostje so ga podali v vsej njegovi arhitekturni mogočnosti in simfonični razsežnosti, gmotni linearnosti pa vendar tudi prefinjeni nadrobni razčlenjenosti. v kateri se vloga posameznih godal nenehno razpleta in spet zliva od uvodnega Allegra preko počasnega toda božanskega Adagia, kapricioznega Allegretta z vključeno mogočno rusko temo, ki je sicer v podtonu celotnega Kvarteta, do zaključnega hitrega Finala.
Po nekoliko neizraziti interpretaciji v prvih dveh stavkih, je Kvartet Smetana v drugih dveh izpričal vso svojo zvočno plemenitost in intimen muzikalni zanos, (jk)
miiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiitiuii.n n m 111111111 iiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiitiMimiiiitiiii it milil iiiiiiiiiiimmiiiriiMiiiiimiiiiiiiiui
VČERAJ V TRSTU ZBOROVANJE PROTI SMRTNI KAZNI
Krepitev demokracije je najboljše orožje proti nasilju in terorizmu
Jutri proglasitev izvoljenih v glavno skupščino tržaške zdravstvene enote
Jutri ob 17.30 bo v dvorani tržaškega občinskega sveta predsednik volilnega urada na osnovi volilnih rezultatov proglasil izvoljene kandidate, ki bodo sestavljali 60-člansko glavno skupščino tržaške krajevne zdravstvene enote. Seja bo javna.
................................................milimi...........................................umu.........■■■■•■■■■■■■■■i.........min
Pismo uredništvu
Parkirišča za nedeljske izletnike v Glinščico
Ker se je začela sezona izletov, in ljudje hodijo radi na sprehode sem opazil, da kot v mestu, ni parkirnega prostora niti na podeželju, kot je bilo razvidno v nedeljo, 22. marca t.l., ko se je v Glinščico podala peš velika množica izletnikov.
Predlagal bi dolinski občini sledeča parkirna prostora za avtomobile izletnikov, ki se radi podajo peš v našo Glinščico:
1. ker tovarna Velikih motorjev ob nedeljah ne obratuje in ima zelo velik parkirni prostor, bi tale prostor lahko služil za parkiranje avtomobilov nedeljskih izletnikov. Od parkirišča bi vozil avtobus do Gornjega konca, le v primeru slabega vremena tega ne bi bilo treba, ker b: izletnikov ne bilo. Parkirišče bi upravljala dolinska občina in bi dotočili neko parkirno pristojbino, kot
V znak protesta in mobilizacije' Zveza komunistične mladine Italije, proti peticiji MSI, da bi v Italiji Stranka proletarske enotnosti. Mla-ponovno uvedli smrtno kazen, ie dinska zveza republikanske stranke enotni odbor proti smrtni kazni vče- Mladinska zveza italijanske social-ra.j sklical v Trstu zborovanje in demokratske stranke, Mladinsko gi-sprevod. Odbor, ki ga sestavljajo banje KD in Mladinska komisija
; Slovenske skupnosti, je sklical vče-i rajšnjo manifestacijo na osnovi e j notne izjave, ki poziva V boj za i demokracijo in kulturno sožitje in ! seveda proti smrtni kazni in vsem, ki rovari.jo. da bi demokracijo oši-bili. V izjavi je jasno rečeno, da smrtna kazen nikakor ne more biti orožje proti terorizmu, saj »je naj-učinkovite.jši odgovor proti terori zmu le delo za takšno demokracijo, ki bo podlaga družbene pravičnosti in svobode*. V izjavi je nadalje rečeno, da mora boj proti terorizmu temeljiti tudi v zaupanju v državne ustanove, ki morajo postati učinkovite in neoporečne *
Ob samem poteku manifestacije bi lahko spletli daljše razmišljanje, ostajamo pa pri dejstvih, če prav jih neizbežno barvajo osebni I občutki. Z Goldonijevega trga je krenil proti Trgu Unita in nato proti palači gledališča Verdi sprevod, v katerem so hodili številni protago nisti nekdanjih študentskih bojev. Skupina .je nosila tudi letak. »Trg Fontana, kdo je bil kriv?* Razsod ba sodišča v Catanzaru je med prisotnimi močno odmevala in bila druga vsebinska točka manifestacije. še toliko globlje so jo občutili tisti,^ ki so v prvi osebi doživljali ozračje, ki ga je sprožil pokol v milanski banki. Manj je bilo na včerajšnjem sprevodu srednješolskih in univerzitetnih študentov, malo jc bilo tudi dijakov slovenskih sred njih šol.
Po sprevodu so se manifestanti zbrali v dvorani krožka CCA, kjer je bilo zborovanje. Kljub temu, da se je k besedi oglasilo precej mla dih predstavnikov te ali one stranke, je bilo prav zborovanje šibka točka manifestacije: zadnji posegi so odmevali v skoraj prazni dvo rani. O vsebini zborovanja bi lahko zapisali, da so se vsi govorniki odločno izrekli proti smrtni kazni, seveda .je bilo čutiti razlike med strankami in skupinami, ki so na pobudo uradno pristale. V polemičnem tonu pa so mladi radikalci in predstavniki socialistične mladine obrazložili, zakaj sta njihovi organizaciji odklonili prisotnost v odbo-
ru, ki je priredil včerajšnjo manifestacijo. (am)
Trčenje na križišču
Ob 7. uri so včeraj sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnice 21-letnega delavca Roberta Cerovazzi-ja, ki se je malo prej ponesrečil v Ul. Conti. Cerovazzi je agentom izjavil, da je s svojim motorjem znamke taciva 250 vozil po Ul. Conti v smeri proti Trgu Perugina, ko je na križišču z Ul. Settefontane vanj trčil avto fiat 126, ki ga je vozila 71-letna Emilia Danieli vd. Gherri. Mladi motorist se bo zaradi zloma leve noge moral zdraviti 30 dni.
Novi odbor Časnikarskega krožka
V ponedeljek se je sestal na prvi seji novoizvoljeni odbor Časnikarskega krožka za porazdelitev funkcij v odboru. Za predsednika je bil jo-trjen Chino Alessi, Fulvia CostanU-nides je podpredsednica in tajnica, podpredsednika sta še Claudio de Polo in Giorgio Milossevich, blagajnik je Gualberio Niccolini, člani pa Tristano Giraldi, Gianfranco Viato-ri, Claudio Barin, Luciano Ceschia, Primo Rovis, Jože Koren, Mario Cividin, Giorgio Cesare in Alvise Ba-rison. V nadaljevanju seje je udbor razpravljal še o društveni dejavnosti in o problemih upravljanja krožka.
V SOBOTO V DOLINI
Mednarodni posvet o ženski in materinstvu
»Ženska in materinstvo — zakonski predpisi in njihovo uresničevanje* bo tema srečanja, ki ga deželni odbor ZŽI prireja v soboto, 28. t.m., ob 9. uri v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu. Srečanja se bodo udeležile ženske delegacije iz SR Slovenije, s Koroške in iz Furlanije - Julijske krajine. V časnikarskem krožku pa bo jutri na isto temo tiskovna konferenca, na kateri bodo članice ZŽI predstavile povzetek poročil, ki jih bodo delegacije posredovale na sobotnem srečanju.
Nesreča na delu
Zidar Fulvio Infanti (18 let) iz Ul. Cordovado se je včeraj zjutraj laže ponesrečil na delu. Infanti je delal za podjetje «Recchi* v bližini ladjedelnice Sv. Marka; med opravljanjem svojega posla je zdrsnil, tako da je nerodno padel in si zlomil desno zapestje in zvil desni gleženj, za kar se bo moral zdraviti 29 dni.
Počila je guma vespe
Mladi motoristki, ki se je včeraj popoldne vozila z vespo iz Ban v smeri proti mestu, je nenadoma počila zadnja guma, tako da je zgubila ravnotežje in se prevrnila. Motoristka Celestina Ruzzier, 16-letna študentka iz Ul. Giuliani 40, se je laže poškodovala: s privatnim vozilom so jo pripeljali v glavno bolnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja 20 dni.
se to godi v mestu. S tem denarjem bi morali kriti stroške upravljanja avtobusa, ki bi moral v tem primeru biti brezplačen, ali pa brezplačno parkiranje ter plačanje vožnje. Avtobus bi vozil po urniku ali pa po številu izletnikov.
Tega parkirišča bi se lahko posluževali večkrat, ker so v Boljuncu in Dolini večkratni vaški prazniki na leto, tako bi bilo več prostora za razvedrilo in lepše okolje, kot je ob prazničnih dneh dandanes.
2. kjer cesta iz Boršta na Jezero križa bivšo železniško progo, bi lahko med cesto in mostom pri Hrvatih uredili parkirišče na tako imenovan poševni način, od tod pa bi izletniki pešačili naprej.
Mislim, da bi bili domačini Hr vatov na ta način zadovoljni in bi v svoji vasi imeli mir pred ropotom avtomobilov.
Na vsak način pa bi bilo treba te predloge dobro preučiti, da ne bi s tem koga oškodovali.
S spoštovanjem
Bruno Žerjal
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi
JANKO KRALJ
Pogreb bo jutri, 26. t.m., ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v samatorsko cerkev.
Žalujoči: žena Fani, hčerki Vera in Nirvana z možema, vnuki Karin, Katja in David, sestri Zofka in Marija ter drugo sorodstvo-
Samatorca, 25. marca 1981 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče
FRANC GOMBAČ
Pogreb bo jutri, 26. marca, ob 8.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči hči Ana, sin Dario in drugo sorodstvo
Trst, 25. marca 1981
S SEJE ODBORA SSO
Dežela naj pravično odmeri prispevke za kulturne pobude
Odbor Sveta slovenskih organizacij je na svoji zadnji seji razpravljal o vrsti problemov, ki so se v zadnem času spet pojavili v naši javnosti tako na kulturnem področju, kot glede razlastitev, globalne zaščite in industrijske cone. Glede novega zakona o kulturi, ki bo v kratkem predmet razprave v deželnem svetu, je odbor menil, da gre za prepotrebno preosnovo sedanjega pravilnika, ki je močno zanemarjal potrebe slovenskih organizacij in mačehovsko delil prispevke za delovanje na kulturno -prosvetnem področju, ki je temeljne važnosti za razvoj naše manjšine. Odbor Sveta slovenskih organizacij je ob tem izrekel pripombe na račun smernic in kriterijev no vega zakona, kakor so bili orisani na drugi konferenci o kulturi, ki bila pred nedavnim v Gorici. Poudarjeno je bilo. da bi slovenska društva in ustanove, kot nosilke posebnih interesov, morale biti deležne posebnih posegov, pri tem pa ne bi smeli čakati na zakon o globalni zaščiti, kot je bilo slišati
na konferenci. Prav tako je treba zavračati ozki kriterij podeljevanja pomoči samo večjim in preizkušenim pobudam in prireditvam, ker pri tem trpi prav dejavnost, ki neposredno raste iz potreb ljudstva; misliti pa bi morali tudi na pospeševanje stikov z emigranti v Evropi in Slovenci v Italiji.
SSO je izrekel tudi zaskrbljenost zaradi zamud, ki nastajajo v zvezi z zakonom o globalni zaščiti, glede govoric o morebitni lokaciji proste industrijske cone na Goriškem pa je bila ta možnost zavrnjena, saj tudi v tem primeru veljajo isti pomisleki in ugovori, ki govorijo proti industrijski coni na tržaškem Krasu.
Poleg tega je odbor razpravljal o organizaciji gostovanja pevskega zbora Korotan iz Clevelanda, ki bo sredi julija nastopil na dveh prireditvah na Goriškem in Tržaškem. To gostovanje bo pomagalo spet vzpostaviti že preveč zrahljane vezi med zamejskimi in izseljenskimi Slovenci.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
RAZPIS NAGRADNEGA NATEČAJA
ob 150 obletnici rojstva FRANA LEVSTIKA za učence in dijake slovenskih šol na Tržaškem
1.	za učence osnovnih šol likovni natečaj —
risba ali slika prizora iz Levstikovega Martina Krpana; risbe ali slike je treba oddati v NŠK do všt. 30. aprila 1981.
2.	za dijake srednjih šol —
a)	literarni natečaj: pismen sestavek o Levstikovem Martinu Krpanu, ki naj obsega najmanj dve strani;
b)	likovni natečaj: slika prizora iz Levstikovega Martina Krpana, posamezno ali skupinsko.
Pismene sestavke ali risbe, oz. slike je treba oddati v NŠK do všt. 30. maja 1981.
3.	za dijake višjih srednjih šol —
a)	literarni natečaj: literarno - kritična ocena enega izmed Levstikovih del: izdelek naj obsega najmanj pet strani;
b)	likovni natečaj: risba, oz. slika prizora iz Levstikovega Martina Krpana ali pisateljev portret.
Pismeni izdelki ali risbe oz. slike je treba oddati v NŠK do všt. 30. junija 1981.
Posebni žiriji bosta ocenili najboljša dela in določili prve, druge in tretje nagrade za vsako stopnjo.
Vsa dela bodo razstavljena na posebni razstavi ob »Levstikovih dnevih«, ki bo konec septembra v Kulturnem domu v Trstu, Ulica Petronio 4.
Gledališča
ROSSETT1
Danes ob 21. uri gala predstava v dobrodelne namene ob mednarodnem letu za handikapirane.
* * «
Danes ob 18. uri gostuje Stalno gledališče iz Turina z VVedekindovim. delom «Musik». V abonmaju odrezek 7. Rezervacije pri osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 bo na sporedu delo G. D’Annunzia «H piacere» z Ludo vico Modugno in Gigijem Angeli 1-lom. Rezervacije pri osrednji blagajni.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 25. marca
Oz. M. D.
Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 18.23 — Dolžina dneva 12.25 — Luna vzide ob 23.10 in zatone ob 8.31.
Jutri, ČETRTEK, 26. marca MAKSIMA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,5 stopinje, najnižja 8,3, ob 18. uri 11,9 stopinje, zračni tlak 1013 mb rahlo narašča, brezvetrje, vla ga 85-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lorenzo Micheli, Damiano Scrigni, Gabriele Danielut, Luigi Di Fresco, Daniel Peri, Diego Pauluzzi, Monica Pertout.
UMRLI SO: 78-letni Aldo Dianel-lo, 66-letni Ferdinando Križman, 80-letni Arrigo Gregorat, 54-letni Mario Facco, 72-letna Andreina Koko-ravec vd. Smolars, 69-letni Eugenio Amoroso, 62 letna Carmela Wruss vd. Zhok, 65-letni Albino Brandolin, 58-letni Arcadio Zagolin, 72-letna Giulia Loj vd. Miniussi, 70-letna Virginia Boenco por. Lange, 83-letni Pietro Bartole, 68-letni Virgilio Mar-chi, 67-letna Onelia Maran vd. Can-dotto, 80-letna Valeria Zugna vd. Parma, 79-letni Giuseppe Cicuta, 69 letni Carlo Giorgi, 83 letna Maria Gerin vd. Del Bianeo, 84-letna Gri-selda Clum vd Claister, 73-letni De-siderio Zocchi, 37-letni Antonio Mlac, 69-letna Maria Cergol por. C.iacchi, 42-letni Walter Rabilloud, 87-letni Umberto Bormioli, 69-letni Bruno Depase, 68-letni Erneste Bonifacio.
Kino
Ariston 16.00 cUomini contro*. Samo za udeležence tečajev 150 ur.
Eden 17.00 «Ca' m6glie"Tn bianeo... Tamante al pepe». Prepovedan mladini pod 18. Ičtdth.
Ritz 18.00 «Laguna blu». B. Shields, Christopher Atkins
Excelsior Danes zaprto.
Grattacielo 16.30—22.15 «Alfredo, Al fredo*. D. Hoffman, C. Gravina.
Fenice 16.30 «1 mastmi della guer-ra*. Prepovedan mladini pod. 14. letom
Aurora 16.30 «Una vacanza bestialen I Gatti di Vicolo Miracoli.
Cristallo 16.30 «11 bisbetico doma ton A. Celentano, O. Muti.
Vittorio Venelo 16.30 «La soldatessa alle grandi manovren E. Fenech, R. Montagnani, N. Banfi. Prepo vedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «Due sotto il divanov. W. Mathau.
Modem-' 16 00 »Patrick vive anco-ran Prepovedan mladini pod 14 letom.
Lumiere 16.00 «Morte di una caro-gnan Alain Delon.
Mignon 16.00 «L-invincibile del Kung Fun
Nazionale 15 45 — 22.15 «Le porno peccatrici di provincian Prepovedan mladini pod 18. letom
Filndrammalicn 15.00 »Proibitissi mon Prepovedan miadini pod 18. letom.
Radio 15.30 «Labbra aperten Pre-vedan mladini pod 18. letom.
Mladinski krožki in mladinski odseki kulturnih društev na Tržaškem prirejajo v soboto, 28. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu
KONCERT slovenskega kantavtorja ANDREJA ŠIFRERJA
KD VESNA
priredi jutri, 26. marca ob 20.30 v Domu Albert Sirk v KRIŽU
FILMSKI VEČER
Svoje najnovejše filme bo predvajal Aljoša Žerjal.
f Čestitke
Včeraj je praznovala 19. rojstni dan PATRIZLA ŠKABAR, jutri pa bo FRANKA ŽERJAL praznovala 18. rojstni dan. Obema iz srca želijo vse najboljše nona, nono in stric Karlo.
Včeraj je praznoval 1. rojstni dan PATRIK SAVARIN. Da bi zrasel v pridnega in zdravega fanta, mu želijo mama, očka, noni, nono, teta in stric.
Razna obvestila
SLOVENSKI KULTURNI KLUB
priredi v soboto, 28. marca, t.l. ob
19.30	okroglo mizo v zvezi s polemikami, ki so nastale zaradi gledališke predstave «Ženski na podeželju*. Okrogle mize se bodo udeležili Miroslav Košuta kot ravnatelj SSG, Miranda Caharija in Lidija Kozlovič kot igralki, Zora Tavčar kot kritik in Egidij Košuta kot psiholog. Večer bo potekal na sedežu kluba v Trstu, Ul. Donizetti 3.
KD Igo Gruden - ŠD Sokol vabita člane in prijatelje na »Družabni večer«, ki bo v soboto, 28. marca, ob
20.30	v Prosvetni dvorani v Nabrežini.
■ JiU.lJVff—
Ob 33-letnici smrti nepozabnega sina Ladija daruje mama Marija Miklavec vd. Kette 10.000 lir za Dijaško matico.
Andrej Cerkvenič daruje 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
Mali oglasi
telefon (040) 794672
PRODAM zazidalno zemljišče v Dolu ob državni cesti. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 0481-5728.
PRODAM fiat 500 L - letnik 1972 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na štev. 225 320.
16-LETNA hitra strojepiska išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon številka 228 318
PRODAM dober goveji gnoj. Mirko Batistič, Rupa 8 Sovodnje ob Soči. Telefon 882-048.
URADNIKA/CO z obvladanjem knjigovodstva in davčnega sistema IVA sprejmemo takoj v službo. Informacije na telefonsko številko 51239 vsak .delavnik od 830 do 10. ure .. ,,L,
PODJETJE z Opčin nujno potrebuje delavca šoferja z vozniškim dovoljenjem" C kategorije. Telefon 211 336 ali 213-592
PRODAM dežni plašč, primeren za deklico staro od 7 do 9 let. Telefon 713-22.
V SOBOTO, 21. marca, sem v Dolini izgubila denarnico z osebnimi dokumenti. Poštenega najditelja prosim naj telefonira na št. 231-164.
ŠD POLET nudi svojim članom in prijateljem društva mopede tomos z 12 odst. popustom in možnostjo šestmesečnega obročnega odplačevanja Naročila v društvenih prostorih v Prosvetnem domu na Opčinah vsak četrtek od 20. do 21. ure.
. saj® a
SAN C A - D K C n E DIT-O Q1 TBI-ESTE.. "TRŽAŠKA’ KREDITNA ji A N K A
v. . S.P.A.-	■'
TflBT - ULICA F. FlLZI 10 -	B1-4riO _
24. 3. 1981	
Ameriški dolar	1040 —
Funt šterling	2.345.—
Irski funt šterling	1.816,—
Švicarski frank	545,—
Francoski frank	209.—
Belgijski frank	29,25
Nemška marka	496 —
Avstrijski šiling	69,75
Kanadski dola-	875.—
Holandski 1 iorin*	448.—
Danska krona	156.—
Švedska krona	225,—
Norveška krona	191.—
Drahma	18.—
Mali dinar	28,75
Veliki dinar	28,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel 211-001: Prašek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225596; Nabrežina: tel 200 121; Seslja n: tel 200 197; Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel 27M24
zdravstven; dežurna služba
Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441.
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
PRIREDITA
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
KONCERT AKADEMSKEGA KOMORNEGA ZBORA IZ KRANJA
ki bo v soboto, 28. marca, ob 20.30 v kinu Verdi v Miljah. VABLJENI!
KOORDINACIJSKI ODBOR
PROSVETNIH IN KULTURNIH DRUŠTEV V OBČINI DOLINA KPD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ
VABITA NA
OTVORITEV RAZSTAVE
AMATERSKE LIKOVNE SKUPINE KUD SVOBODA IZ KOČEVJA
ki bo v petek, 27. marca, ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Razstava bo v okviru proslav 10-letnice pobratenja med občinama Kočevje in Dolina.
PO IZVOLITVI ČLANOV SKUPŠČINE
TEŽAVNO RAZMERJE SIL V GORIŠKI KRAJEVNI ZDRAVSTVENI USTANOVI
KD pripadlo 20 predstavnikov, KPI16, PSI 5, PSDI 4, PRI 2, MSI 2 in SSk 1 ■ V petdesetčlanski skupščini tudi Andrej Jarc (KPI) in Cradimir Gradnik (SSk) * Kakšna večina se ko ustvarila?
V petindvajsetih občinah na Goriškem, tako kakor tudi v vseh drugih občinah v naši deželi, so bile v ponedeljek zvečer volitve za izbiro 50-članske skupščine goriške zdravstvene enote, organa, ki naj bi izvajal nadzorstvo nad delovanjem celotne zdravstvene službe v goriški pokrajini. Za mesta v tem organu se je potegovalo 129 kandidatov na listah sedmih strank, ki so jih predložili socialdemokrati, mi-sovci, republikanci, socialisti, SSk, komunisti in krščanska demokracija. Volitve so bile posredne — to pomeni, da so predstavnike v glavno skupščino goriške zdravstvene enote volili občinski svetovalci. Delni (in ne dokončni) podatki o izidu volitev so bili znani že v ponedeljek zvečer, kmalu po zaprtju volilnih sedežev na posameznih županstvih. Izide je včeraj pregledal in overovil tudi osrednji volilni urad pri goriškem županstvu ter pozno popoldne objavil imena izvoljenih predstavnikov, ki jih bodo danes predpoldne tudi uradno proglasili. Člani skupščine se bodo sestali v roku enega meseca ter izvolili devetčlanski upravni odbor, ta pa iz svoje srede še predsednika. Upravni odbor bo dejansko vodil vse tekoče zadeve zdravstvene enote.
Napovedi o porazdelitv' mest med predstavnike posameznih strank so se skoraj povsem uresničile. Izjemo predstavljajo socialisti, ki se bodo morali zadovoljiti samo s petimi predstavniki) dva predstavnika (predviden je bil samo eden) pa bodo imeli misovci.
Komunisti bodo imeli 16 predstavnikov, socialisti 5. socialdemokrati 4, krščanski demokrati 20, republikanci 2. SSk 1 in misovci 2.
Na komunistični listi (prejela je skupaj 32.095 glasov) so bili izvo ljeni: Fulvio Bergomas (8480), Lu-cio Poiani (8395), Sergio Marin (7455), Erminia Signorelli (7130), Duilia Bernes (6995), Vera Furlan (0990). Aldo Fain (6940), Guido Rossanda (6685). Mirio Ottone Bol zan (6490), Andrej Jarc (6380), Gianmassimo De Pace (6340), Fcr-ruccio Bigatton (6165), Umberto Volpato (5955), Mauri/io Salomoni (5930), Raffaele Franco (5915) in Adriano Fontana (5785).
Na listi št. '4, ki so jo predsta vili socialisti (prejela je skupaj 11.115 glasov) so bili izvolieni: Lu-cišnb Span^hčro ' (5285). Gino Sac-cavini (4555). Luciana Lassig (4 ti soč 455), Gianlranco Soranzio (4 tisoč 385) in Giovanni Maiani (4100).
Socialdemokrati so prejeli skupaj 7585 glasov, imajo štiri predstavnike. od katerih so tri izvolili s polnim kvocientom, četrtega (ki je pravzaprav liberalec, ki je kandidiral na socialdemokratski listi) pa sb Izvolili iz ostanka glasov. Izvoljeni so:	Francesco Esposito
(7130), Alfio Zampi (4575), Albino Pillon (4530) in Paolo Sluga (3925).
Lista krščanske demokracije je prejela skupaj .39.035 glasov in 20 predstavnikov. 19 predstavnikov so izvolili s polnim kvocientom, dvajsetega ,pa iz ostanita. KD bodo predstavljali: Micheb Martina . (13 tisoč 470). Rvo Nadah (8835). Aldo Basso (8275), Renzo Pagotto (7760), Cesare Calzolari (7495). Luigi Gar-bin (6700), Salvatore Colella (6600), Erminio Tuzzi (6575), Dino Maroc-co	(6365),	Carlo Padovese	(6045),
Livio Moreu (5980), Guido Bcscarol (5880), Vincenzo Cisilin (5795). Ma-nuela Marussi (5770). Gianbattista Di Mercurio (5580), Isolina Bidoli (5380), Nora Rea (4850), Armando Obit (4565), Marino Piani (4380) in	Eugenio	Micotti (4215).
Republikanci so prejeli 3365 glasov, imeli pa bodo dva predstavnika in sicer Agostina Maja (3365) in	Fabia	Zanettija (3080).	Zanetti
je bil izvoljen z ostankom.
Slovenska skupnost je prejela 2335 glasov in jo bo predstavljal Gradimir Gradnik (1870). Misovci so	prejeli	3315 glasov ter	imajo
dva predstavnika, Romano Capu-sotto (2340) in Oria Comarja (1935). Comar je bil izvoljen z ostankom glasov.
Slovenci bomo imeli torej v novem organizmu samo dva predstavnika Andreja Jarca in Gradimira Gradnika, z ozirom na našo številčno prisotnost pa bi morali imeti še katerega več. Sicer pa so ponedeljkove volitve potekale, v kolikor smo uspeli zbrati podatke, precej nerodno in tudi prostih strelcev ni manjkalo.
Jutri seja rajonskega sveta v Štandrežu
Jutri ob 20 30 se bo v prostorih kulturnega doma Andrej Budal, sestal na redni seji štandreški rajonski svet. Na seji bodo razpravljali o ojačitvi električnega in plinskega omrežja na področju štandre-
ža ter o nekaterih težavah glede napeljave elektrike za obrtniške in druge proizvodne dejavnosti. Na sejo je predsednik Reščič povabil goriškega podžupana Del Bena ter predsednika občinskega podjetja Marina Marina.
V NOVI GORICI
Osmo srečanje mladih z obeh strani meje
V soboto bo v Novi Gorici 8. obmejno mladinsko srečanje med predstavniki Zveze socialistične mladine Slovenije iz Kopra, Sežane, Nove Gorice in Tolmina ter predstavniki MO SKGZ.
Srečanje prireja OK ZSMS Nova Gorica.
66.281-KRAT SO OBISKALI KNJIŽNICO
Skoro 140.000 knjig je šlo med bralce v prejšnjem letu
Novogoriška knjižnica Franceta Bevka uspešno izpolnjuje svoje poslanstvo
Goriška knjižnica Franceta Bevka je V letu 1980 v celoti izpolnila dogovorjeni program, v nekaterih pogledih pa celo presegla kljub znanim prostorskim, kadrovskim in finančnim težavam. Tako je med bralce Goriške knjižnice vpisanih 5.628 uporabnikov (ali vsak deseti občan), ki so obiskali knjižnico 66.281-krat ter si izposodili 139.660 enot knjižničnega gradiva ali za 10% več kot 1979. leta. To pame-ni, da si v Goriški knjižnici povprečno vsak občan izposodi 3 knjižne enote. Dnevno obišče Goriško knjižnico povprečno 211 obiskovalcev, čeprav vsakemu desetemu obiskovalcu ni bilo mogoče iz-'posoditi gradiva, ki ga je potreboval.
Goriška knjižnica je namreč morala izredno skrčiti nakup knjižnega gradiva, ker so v zadnjih dveh letih neverjetno poskočile cene knjigam. saj so se podvojile. S tem se je bistveno zmanjšala kupna moč Goriške knjižnice, ki nikakor
PO NASTOPU SVETOVALCEV PAIZE (KPI) IN LONCA (KD)
NA SEJI $0 ZNIŽALI TON POLEMIKE MED KPI IN POKRAJINSKIM ODBOROM
-	^	.....	W *	' ••	V ’ * V ■•••■¥* -f 4. n	t «	«	K*»	. ,f
Pokrajinski odbor bo sestavil študijsko komisijo o vprašanjih gospodarske krize
Včerajšnja seja pokrajinskega | kati deželno ravnovesje. O Chiario-
sveta v Gorici, napovedana za 17. uro, se je začela z enourno zamudo, ker so se medtem sestali načelniki političnih skupin in spremenili dnevni red seje tako. da so na jprej dali besedo predsedniku upravnega sveta pokrajinskega prevoznega podjetja ‘,AlJi) Italu Chiarionu, ki je poročal o reorganizaciji prevozov. Še preden pa so se lotih prve točke na dnevnem redu, so v skladu s poslovnikom prvo uro po svetili sporočilom predsednika, posegom in interpelacijam svetovalcev. Tako je Chiarion prišel na vrsto šele ob 19. uri. Zaradi netočnega pričetka sej (netočnost je splon značilna • lastnost v javnem političnem udejstvovanju, ki jemlje veliko dragocenega časa) je na eni izmed prejšnjih sej nekdo, ki .je že eno .Jfitp.,.čakaj na sklep D9kj».ii>is|ceRa sveta, prišel v sejno dvorano s transparentom, da je opozoril na svojoeaebnj. problem ,f?o Jgip uvod nem pojasnilu, ki se nam ie zdel umesten, preidimo k poteku seje.
Na začetku je predsednik Cum-peta obsodil razsoooo v Latanzaru, ki je razburila javnost, ni osvetlila ozadja krvavega pokola na Trgu Fontana, niti ni kaznovala storilcev. Komunist Paiza se je pridružil predsednikovemu stališču, krščanski demokrat Agati pa se je vprašal, koga je potrebno obsoditi zaradi razsodbe, mar sodnike, ki so žrtve terorizma. Rekel je, da bo država v drugostopenjski razsodbi nadaljevala z iskanjem resnice o zločinu. Socialist Cej je ugotovil, da razsodba kaže na sile, ki ribarijo v kalnem, ki hočejo destabilizirati politični sistem in udariti po njem. Na začetku seje je predsednik Cum-peta odprl in hkrati omilil polemiko med KPI in pokrajinskim odborom, ki se je začela v javnosti z odprtim pismom pokrajinskega tajnika KPI Paize in odgovorom pokrajinskega predsednika Cumpete. (O zadevi smo poročali v nedeljski številki). Paiza je pojasnil, da bo stranka vodila opozicijo na osnovi dejstev. Cum peta je odgovoril, da bodo sestavili študijsko komisijo, ki bo konkretno delala na gospodarskih vprašanjih v sodelovanju z deželo in strokovnimi skupinami, da bi ponudila paket predlogov za odpravo vzrokov gospodarske krize. Najprej je Aga ti, za njim pa Longo, pokrajinski tajnik KD, Paizovo pismo ocenil bolj kot izziv krščanski demokraciji, kot pa napad na pokrajinski odbor. Longo je nakazal pripravljenost na soočanje s KPI v iskanju rešitev za vodenje javnih ustanov, o katerih govori KPI v svojem pismu. Dodal je še, da je pri reševanju goriških vprašanj potrebno is-
iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuHMiiiimiimiiiiiiniiiiminiiHiiiMiiiimiiiiiiiiifitiiniiiMiiiiiio
KAKO SO STAVKALI SLOVENSKI ŠOLNIKI
PROFESORJI V CELOTI UČITELJI PA POLOVIČNO
Stavko je oklical deželni Sindikat slovenske šole
Včerajšnja enodnevna stavka na slovenskih šolah vseh stopenj na Goriškem je uspela. Skoraj stoodstotno so stavkali profesorji na srednjih šolah, manj stavkajočih je bilo med učitelji, še manj med otroškimi vzgojiteljicami.
Med učitelji na goriškem didaktičnem ravnateljstvu je bila udeležba v stavki 38-odstotna, med u-čitelji v doberdobskem šolskem o-krožju pa 48-odstotna. Udeležba vzgojiteljic iz Goriee v stavki je bila 30, iz Doberdoba pa 42-odstot-na.
Odstotke za srednje šole je te žje izračunati, ker profesorji, ki so imeli včeraj prosti dan, niso ocenjeni kot stavkajoči, če tega niso izrecno sporočili. Tako je na nižji srednji šoli na 40 profesorjev, kolikor jih je na tej šoli zaposlenih, stavkalo 30, dejansko pa so bili na
delovnem mestu, se pravi, da so poučevali, po naših podatkih samo trije. Na ostalih srednjih šolah (učiteljišče, gimnazije - licej in trgovska šola), so stavkali vsi profesorji, ali bolje rečeno, da pouka ni bilo. Na nekaterih šolah je ne-učno osebje v celoti stavkalo, na drugih pa samo delo ali celo sploh ne.
Stavko je oklical Sindikat slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini, veljala pa je za vse šolnike razen za vzgojiteljice občinskih otroških vrtcev.
Z oklicem stavke je hotel sindikat opozoriti na svojo zahtevo po izvajanju kolektivne delovne pogodbe veljavne za razdobje 1979-81 in na vključitev specifičnih zahtev slovenskih šolnikov v to pogodbo na podlagi ločenega sestanka, ki naj ga ministrstvo skliče s predstavniki jezikovnih manjšin.
novem poročilu, ki se nanaša na reorganizacijo prevozov, bomo poročali prihodnjič.
Deželni odbornik Mizzau na obisku pri ERSA
Deželni odbornik za kmetijstvo Alfeo Mizzau je obiskal deželno u stanovo za razvoj kmetijstva ERSA in se udeležil seje upravnega odbora te ustanove, ki se je sestal v prejšnjih dneh v Ul, Roma v Gorici. Gosta je pozdravil predsednik odbora Mario Lucca, ki je uvodoma označil dvojno vlogo ustanove za razvoj kmetijstva v tem, da predlaga deželni politični oblasti smernice za razvoj kmetijstva, v drugi fazi pa skrbi za izvajanje konkratftij^.itu-segov, za katere se odloča politična oblast.
Lucca je tudi omenil nekaj..tež*v„ ki bi jih kmetijstvu lahko povzročila monokultura koruze in se zavzel za valorizacijo intenzivnih specializiranih produkcij. Govoril je tudi o agriturizmu in izrazil željo, da bi dežela čimprej sprejela zakon o tej dejavnosti, ki predstavlja pomemben vir dodatnega dohodka za številna kmetijska podjetja.
Za njim je spregovoril odbornik
Mizzap. Poudaril je. važno vlogo, ki jo Ersa opravlja na kmetijskem področju in rezultati njenega dela. Mizzau je tudi zagovarjal politično izbiro deželne uprave, da se daje vsa prednost in olajšave predvsem podjetjem družinskega značaja. Govoril je tudi o pomenu kmetijstva v širšem gospodarskem pogledu ter o posameznih panogah kakršne so živinoreja, intenzivno kmetijstvo in agriturizem, katerim bo morala de želna uprava posvetiti v bližnji bodočnosti največ pozornosti. Deželni odhornik je nato odgovarjal na vpra šanja prisotnih.
DANES V GORICI
Baget Bozzo bo govoril o terorizmu
■Na ppvabilo goriške pokrajinske uprave ter pokrajinskega odbora za.jobr-ambo demokratičnih ustanov, bo, politolog Baget Bozzo danes, ob 11. uri, govori' o italijanski družbi in terorizmu. Predavanje bo v pokrajinski sejni dvorani.
• Tržiška sekcija VZPI - ANPI je
v zvezi z razsodbo sodišča v Catan-zaru poslala te dni predsedniku republike ter milanskemu županu protestni telegram.

VAŠKI POSVET V GABRJAH
Domačini bi radi imeli urejeno otroško igrišče
Prostor za to bi bil v Ogradi - Na srečanju s predstavniki občinske uprave tudi razprava o uporabi poslopja stare šole
V Gabrjah si prizadevajo, da bi občinska uprava uredila na območju vasi igrišče za otroke in nekaj drugih športnih objektov na odprtem. Prostor v ta namen je že določen in sicer na kraju, ki mu domačini pravijo v Ogradi in kjer bodo v prihodnjih letih zgradili precej novih hiš. V tem smislu je tekla beseda na petkovem srečanju, ki ga je sovodenjska občinska uprava • imela v Gabrjah, na sedežu prosvetnega društva Skala, z občani tega kraja. Poleg tega so razpravljali še o nekaterih vprašanjih splošnega značaja ter o zadevah, ki posebej zanimajo Gabree.
Tako je župan Primožič (posvet je odprl občinski svetovalec Občinske enotnosti, Bernard Florenin) sprožil vprašanje uporabe starega šolskega poslopja ter vaščanom povedal, da namerava občina uporabiti prostor, seveda po popravilu strehe, za skladišče. Občinska u-prava pa ne nasprotuje tudi drugim rešitvam. Ena takih je, da bi poslopje in bližnje zemljišče prodali domačinu, pridobljeri denar pa bi uporabili za ureditev športnega in otroškega igrišča v Gabrjah.
Vsekakor se morajo o tem pomeniti Gabrci sami ter izdelati predlog, o katerem bo tekla .beseda na prihodnjem posvetu. Eno pa je gotovo, je dejal župan, občina ne namerava izvajati nikakršnih posebnih popravitvenih del.
Župan Primožič je nadalje seznanil vaščane, da bo od ponedeljka, 30. marca, spet redno odprt otroški vrtec v Rupi, vaščani pa so predstavnike občinske uprave opozorili na nekaj manjših vprašanj, ki jih bo po vsej verjetnosti mogoče rešiti v razmeroma kratkem času. Tako naj bi se uprava pozanimala za namestitev poštnega nabiralnika ter za postavitev občinske oglasne deske, za dopolnitev javne razsvetljave in namestitev nekaterih, po mnenju domačinov, nujno potrebnih prometnih znakov itd.
Gabrci' so opozorili nadalje na črna odlagališča smeti in odpadkov — v zvezi s tem je podžupan Klemše poročal o sobotni prosto
voljni delovni akciji za čiščenje okolice — ter gradbenega materiala. Menda so z odpadnim gradbenim materialom povsem zasuli dostop do Vipave, na koncu Kozje ulice in bi bilo torej nujno tako početje prepovedati.
Prosveta
V prosvetni dvorani v Pevmi bo danes ob 20. uri Miladin Čeme predvajal svoj film o potovanju na Kitajsko. Vabi prosvetno društvo «Naš prapor*.
Na sedežu prosvetnega društva »Briški grič« v Števerjanu bo jutri, 26. marca, ob 20. uri Naško Križnar iz Nove Gorice predvajal etnografske filme. Predvajanje sodi v akcijo za ureditev Briškega etnografskega muzeja.
Razna obvestila
. Upokojenci iz doberdobske občine se bodo jutri ob 15. uri zbrali na sestanku na sedežu PD Jezero.
Sovodenjska občinska uprava priredi v soboto, 28. t.m., od 14. do 18. ure v sodelovanju s, kulturnimi športnimi in drugimi društvi, prostovoljno delovno akcijo čiščenja Smeti in odpadkov. Uprava vabi k sodelovanju zlasti ■ osnovnošolsko mladino, dijake ter posamezne občane.
ni mogla zadovoljiti vseh potreb občanov. Značilen je podatek, da je knjižnica kupila v celem letu komaj eno knjigo na d v. vpisana bralca. Knjižnica, ki jo dnevno o-bišče 211 obiskovalcev, je v povprečju zmogla kupiti komaj 17 kniig dnevno.
Knjižnica je uspela pripraviti cb redni dejavnosti tudi vrsto literarnih večerov, razs av ter ur pravljic. Mpd vso to dejavnostjo je prav gotovo posebnega pomena izid obsežne strokovne publikacije Zbornik Goriške knjižnice Franceta Bevka ter vsestransko sodelovanje pri pripravah in izvedbi 8. sklica plenuma kulturnih delavcev OF.
Pomembna jj tudi dejavnost matične službe, ki je preteklo leto prvič sistematično skrbela za delo nesamostojni knjižnic v občini, ki delujejo največ v okviru društev. Tako je z nasveti, strokovno pomočjo in drugimi oblikami sodelovanja pomagala knjižnicam v Desklah, Kanalu, Prvačini, Braniku, Renčah (delovati je pričela v letu 1981) ter drugim. Pomembna je tudi pomoč, ki so jo nudili knjižnicam zamejskih Slovencev, še posebej je razveseljivo, da je pričela cb pričetku leta 1981 z rednim delom knjižnica Damira Feigla v Gorici, s katero sodeluje Goriška knjižnica že vrsto let.
Seveda vseh teh rezultatov ne bi bilo mogoče doseči brez vsestranske angažiranosti celotnega kolektiva Goriške knjižnice, ki ga še vedno pestijo hude kadrovske, predvsem pa prostorske težave. Prostorske stiske, ki že leta utesnjuje delo te kulturne ustanove, ni bilo mogoče rešiti. Akcija za gradnjo nove knjižnice še ni dala konkretnih rezultatov, čeprav je vključena v program samoprispevka.	Z. J.
Drevi zadnja letošnja abonmajska predstava
Letošnja abonmajska sezona italijanskega gledališča v Gorici se zaključuje, pravzaprav se bo sklenila z nocojšnjim nastopom gledališke skupine Alberta Lionella, v režiji Lamberta Pugellija. Goriškemu občinstvu bodo predstavili Pirandello-vo komedijo «11 piacere delVone-stč».
Predstava bo v Verdijevem gledališču s pričetkom ob 21. uri.
ŠOLA GLASBENE MATICI?
priredi jutri, 26. marca, ob 20.30-v predavalnici v Ul. della Croce 3 v Gorici
DRUGO PRODUKCIJO
gojencev Glasbene šole, na kateri bodo nastopili gojenci višjih razredov.
Vabljeni!
V FEIGLOVI KNJIŽNICI
v Gorici, Ul. della Croce, 3, bo danes, ob 20. uri, predvajanje dokumentarnih
ETNOGRAFSKIH
FILMOV
iz raznih slovenskih pokrajin. Predvajal jih bo NAŠKO KRIŽNAR, kustos Goriškega muzeja v Kromberku. Vabljeni!
-Kino
-b/.r •?."
Corfea
VERDI 17.30-22.00 »Lili Marlen«. G. Giannini in H. Scbygulla. Film v barvah.
CORSO 17.00—22.00 «Venerdi 13». B. Palmer in A. King. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 »Giochi ero-tici di una moglie perversa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
/ riič
PRINCIPE 17.30—22.00 »Adele H — una storia d’amore».
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Rust ne-ver sleeps*.
Aom Gorica in okolicu
SOČA 18.00—20.00 «Jaz in nilski konji*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Hotel dra-cula*. Nemški film.
DESKLE 19.30 «Posebna obravnava*. Jugoslovanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in [>onoei je v Go rici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 84-972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
, mmm
.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož in oče
FRANC NANUT
Pogreb bo danes, v sredo, ob 15. uri z doma v Ul. 24. maja št. 36 v Sovodnjah.
Žalujoči: žena Pepca, sin Cvetko, hči Marija, svaki ter nevesta z vnuki.
Sovodnje, 25. marca 1981
Z NEDELJSKEGA MNOŽIČNEGA POHODA OB KONCU SEMINARJA 0 GLINŠČICI
SKOZI GLINŠČICO BREZ MEJE DO BEKE VESELO, PRIJATELJSKO, Z JASNIMI CILJI
RIM — Vse kaže, da je dizel motor postal tista karta, na katero stavijo skoraj vse avtomobilske hiše za izhod iz hude'krize, ki spričo energetske krize, pesti Vstf aTOtfo-bilsko industrijo, ne samo v Evropi, temveč tudi v Združenih državah. Nekateri veljkani, na primer General motors, so že napovedali, da bo leta 1985 kar 20 do 25 od sto njihove proizvodnje odpadlo na avtomobile z motorjem na nafto.
Gre za trend, ki se. je v nekaterih velikih avtomobilskih hišah začel uveljavljati v zadnjih letih. Tildi tiste tovarne, ki prej niso imele v svojem'proizvodnem programu rao-
s % Ff .
Kolona se vije proti Beki
Mednarodni seminar o dolini Glinščice se ne bi mogel skleniti na lepši in pomenljivejši način, kot se je z izletom čez odprto mejo na jugoslovansko stran, na tisti malo poznani predel, ki je nadaljevanje Glinščice in ki naj bi bil vključen v idealno zamišljeni naravni park. Za to priložnost je bil izjemoma odprt za prost prehod brez kakršnega koli osebnega dokumenta dvolastniški blok v Botaču, ki ga v bistvu predstavlja mostiček čez pomladno žuborečo Glinščico. To dejstvo v prvi vrsti, potem pa prekrasen sončni dan in pa seveda sama spodbuda, ki je izšla iz seminarja, je prispevalo, da se je izlet spremenil v pravcati manifesta-tivni pohod, saj je udeležba presegla vsa predvidevanja.
Koliko je bilo udeležencev pohoda? Kdo bi jih mogel prešteti. Vsekakor več stotin, morda celo 2000. Predvsem v vsem Boljuncu in vsej njegovi okolici ni bilo niti enega samega prostora več za parkiranje. Železnih ščurkov je bilo na stotine tako. da je policija morala že na Gorici zaustaviti avtom pot v dolino proti Gornjemu koncu. Po sami dolini je bilo na ozki stezi, ki se vije nad žuborečo Glinščico, kot na mestnem korzu. Skoraj, skoraj, da bi bilo dobro, če bi na nekaterih ožjih prihodih namestili semaforje za enosmerni promet. V samem Botaču najbrž tudi še niso videli toliko ljudstva, mladega in starejšega pa celo otročičev v na-hrbtnih nosilih. Prevladovala je seveda slovenska govorica, toda tudi italijanskih someščanov je bilo mnogo, morda celo v razmerju ene tretjine.
Premična ograja na mejnem mostičku je bila odstranjena, samo napis je še označeval mejo. Šef jugoslovanske obmejne milice in karabinjerski oficir "ž dvema podčastnikoma so bili edini uniformirani možje postave in še ti izven službe. In ko sta si župana sosednih občin Švab za dolinsko in Bemetič za sežansko na mostičku simbolično segla v roke, se je za njima na čelu dolge raztegnjene kolone začel pohod, ki je vsaj podpisanega spominjal na enega od tolikih brigadnih partizanskih pohodov brez meja, seveda s to bistveno razliko, da je bi'a takrat glavno vodilo tišina in konspiracija, tokrat pa je bila kolona kot žuboreča reka v nasprotnem toku, prekipevajoča sproščenega veselja in proti vrhu tudi že kar glasno sopihajoča, saj je razdrapana pot do Beke, speljana skozi gost gozd hrastovja Kar krepko silila v strmino, seveda ne 20 minut kot je bilo rečeno, verjetno za spodbudo, pač pa dobrih 40 minut, vse do tam, kjer se odpre planjava in z nje pogled na vasici Nasirc in Mihele ter bolj na levo na idilično cerkvico Drage, ki jo meja loči od vasice na italijanski strani, pa na cerkvico in šolo na Pesku.
Toda resnici na ljubo bi lahko tiste, ki planjave niso dosegli, prešteli na prste ene roke in med njimi je bil tudi tržaški župan Ce-covini, izletniško napravljen v dokaz najboljše volje, da skupno z drugimi pride do cilja. Nekje na sredini strmine pa se je ustavil, se poslovil od skupine sohodcev, jim naročil naj pozdravijo prijatelje na vrhu in jo mahnil nazaj. Kaj se je neki zgodilo? Utrujenost, druga obveznost, morda neprava druščina? Nič od vsega tega: kužek se mu je izgubil nekje na poti. Zamudniki, ki so župana srečavali, ko se je spuščal v dolino, so pravili, da je ves čas z žvižgi klical živalco. Upamo, da jo .je priklical.
Sicer pa je bila pohodna druščina družbenih predstavnikov kaj zanimiva, v tem primeru sicer ne toliko po tem, kaj je kdo predstavljal, pač '■a po svoji zunajnosti. Oba sosedna župana Švab in Ber-netič kot prava planinca v karirastih izletniških srajcah, športnih čevljih in vetrnih jopičih, predsednik deželnega sveta Colli kot njuno pravo nasprotje: v beli srajci (brez kravate) in v mašnem «gvantu» kot za kak deželni protokolarni sprejem, toda herojsko odločen, da kljub pomanjkanju treninga pride na cilj. Nekje vmes, pa vendarle bolj športno kot ne, deželni odbornik za planiranje in proračun Coloni z nepogrešljivo čepico s ščitnikom pa z mladeniško hitrim korakom kljub svojim 49. letom, ki jih je praznoval prav na ta edinstveni nedeljski dan. Za treniranega hodca, kot je predsednik naše SKGZ Žarko, je bila to seveda malenkost. Svoj tradicionalni nedeljski Slavnik je pač zamenjal, tokrat po službeni dolžnosti z Beko, seveda v popolni planinski o-premi in s pogostim prehitevanjem bolj počasnih pred seboj. Tudi karabinjerski kapetan iz Milj v nedeljski uniformi, jo je krepko
mahal v klanec in lovil sapo za bolj izvežbanim jugoslovanskim kolegom.
No, toda vse to le mimogrede, za folkloro na «višji ravni*, sicer pa je ta opis tudi zgovoren dokaz, da udeležencem ni šlo toliko za videz kot za pravo olimpijsko vsebino, da je pač bilo najvažnejše prisostvovati.
Po dobrih 40 minutah hoje, minuto več minuto manj, skozi gozd (kako mikavna mora šele biti pot sredi poletja in gostega zelenja pa v zraku, ki ti napolni pljuča s kisikom) se je razvlečena kolona pretolkla na livado nekoliko nad vasico Beka, poznano iz partizanskih časov po tem, da so jo Nemci popolnoma požgali in da je v njeni bližini bila Trstu naj-
bližja partizanska bolnišnica. Organizatorji pohoda so poskrbeli, da dobrega domačega žganja, ki se po takem naporu dobro prileže, ni zmanjkalo, čeprav na tolikšno množico izletnikov prav gotovo niso računali. Razpoloženje je bilo imenitno ob splošnem so-glašanju, da je bila zamisel za ta manifestativni pohod res posrečena in pomenljiva sama kot taka, še bolj pa kot pobuda, ki se mora razviti, saj so za to dani vsi pogoji. Zato je treba tudi pritrditi županoma Švabu in Ber-netiču, ki sta na ustrezno vprašanje o njunih vtisih odgovorila:
Švab: Mislim, da je to najboljši dokaz kaj lahko naredijo ljudje, ki se med seboj razumejo in vedo ka.i hočejo.
Bemetič: To .je poseben občutek, ko ste prav na sami mejni črti pa ljudje nimajo občutka, da so na meji. Prost prehod, pa taka udeležba, to je vendar čudovita stvar, ki bi jo morali večkrat ponoviti.
In še:
Švab: To je tudi prispevek k miru in sožitju in k vsemu tistemu, kar se da v miru, v razumevanju in enakopravnosti narediti na vseh področjih od kulture do gospodarstva . . .
Bemetič: Prav tako, to je konkreten primer prijateljstva ob meji, to je delček osimskega duha, ki ga lahko v takem razpoloženju kot je današnje, uresničujemo na vseh področjin.
In poglejmo še, kako sta pohod ocenila deželni odbornik za planiranje in proračun Coloni in članica izvršnega sveta SR Slovenije dr. Marija Zupančič-Vičar:
Coloni: Pomembnost tega dne je v dokazu, da lahko živimo ob odprti meji kot prijatelji. Dolgo časa smo pripravljali to srečanje, zdaj smo naredili preizkušnjo tudi na terenu. Zdaj se lahko sporazumemo tudi o tem, da bi srečanja take vrste postaja trajna.
Dr. Zupančič - Vičar: Mislim, da nas ta dolina še bolj združuje kot sicer; navdušeni smo nad tem. da smo danes uspeli na tak način zaključiti dvodnevni seminar. ki je pokazal tudi, da ima dolina po znanstvenih odkritjih zelo veliko pomembnih znamenitosti in lepot.
Take in podobne odgovore, taka in podobna razmišljanja je bilo slišati z vseh strani kot v e nem samem uglašenem zboru tudi na prehitrem povratku, ko se je že začel spuščati mrak in ko se je reka izletnikov' spet zagozdila v kanjon Glinščice, da bi se potem v samem Botaču. pa v Boljuncu in drugih vaseh Brega porazgubila kot ponikalnica po gostilnah in proti domovom.
Toda ponikalnica ima tr lepo lastnost, da se na določenem mestu in po določenem času spet pojavi na površini. Upajmo, da se bodo pojavile na tak način še nove in spet nove pobude.
j. k.
Kolona takoj po prestopu meje v Botaču

Escort tudi kot dostavno vozilo
V začetku aprila bo v Italiji v prodaji «escori van» dostavno vozilo, ki so ga izdelali- na podlagi limuzine, vendar z nekoliko spremenjeno zadnjo premo in vzmetenjem. Tudi aescort vam* ima pogon na prednja kolesa
dela z motorjem dizel, recimo torinski Fiat (naj navedemo podatek, da so v Italiji leta 1976 izdelali bo-

ZAHTEVNEJŠA NAVIGACIJSKA NALOGA
Ugotovitev «stojišču» pri priobalni plovbi
Čolni za vsak žep
Pred tedni smo zapisali, da je zarisovanje smeri ali kurza plovbe glavna navigacijska naloga in v veliki večini primerov tudi edina, ki res služi počitniškemu kapitanu. Danes pa torno vseeno prešli na nekoliko zahtevnejšo nalogo, ki naim bo le redkokdaj služila, a je pri ugotavljanju znanja za tujce v jugoslovanskih pristaniških poveljstvih glavno vprašanje. Določiti moramo naš položaj na morju, seveda ne z ugotavljanjem višine sonca, temveč glede na znane objekte na obali.
Na pomorski karti najprej poiščemo najizrazitejša objekta na o-bali, ki ju vidimo z našega čolna. Z ročnim magnetnim kompasom jima določimo smer, ki jo prerišemo na zemljevid. Kjer se bosta premici sekali, bo naša približna lega. Da bo «stojišče» zanesljivejše poiščemo še tretjo znano točko, v takem primeru bodo tri premice zarisale manjši trikotnik, čigar težišče bo naš položaj pred obalo. Verjetno je že marsikdo ugotovil, da rabimo tako nalogo predvsem pri brodolomih, da lahko oblastem sporočimo naš položaj, seveda če imamo na krovu tudi radijski oddajnik. Bodite pa prepričani, da vam ne bo nikoli uspelo v nesreči ugotoviti vašega položaja, da bi pa ga sporočili reševalcem, so le skrite želje, ki se dopustniškemu kapitanu le redkokdaj uresničijo. Po vsem tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako preprečiti, da ne bomo na morju prepuščeni samemu sebi. Zakon predpisuje, da jč treba imeti na krovu ročne o-gnje in rakete, kdor pa jih je že kdaj rabil, je z zaprepaščenostjo ugotovil, da so le jalov pripomo-
ček. Tudi radijski oddajnik je le varnostno slepilo, saj nimamo med brodolomom časa, da bi poklicali na pomoč. Edina zanesljiva naprava ki jo lahko imamo nt vsakem čolnu, tudi najmanjšem, je aparat, ki samodejno oddaja klice na pomoč. Naprava je nepremočljiva, da smo lahko z njo tudi v vodi. kar je med brodolomi povsem normalno. Ravnanje je skrajno preprosto, saj ima naprava le stikalo, ki ga ob potrebi premaknemo. Naprava oddaja radijske impulze, ki jih sprejemajo radijske postaje na obali, ki obenem tudi ugotovijo kraj brodoloma. Vse skupaj je torej skrajno preprosto, da lahko s takim »oddajnikom* ravna tudi otrok.
Seveda nam ugotavljanje položaja služi tudi v manj tragičnih primerih, predvsem ko preverjamo smer naše plovbe. Običajno pa pluje počitniški kapitan tako blizu o-bale, da mu je položaj jasen že na oko. Po vsem tem ne bo odveč, da vas seznanimo še z eno navigacijsko nalogo, ki je bila zelo v čislih pred desetletji in se je sedaj ponovno poslužujejo počitniški kapitani. V mislih imamo siste dveh pokritih smeri.
Pokrita smer je premica, ki teče skozi dva znana objekta na obali. Pozicijska črta postane, ko se pri opazovanju s čolna objekta med seboj pokrijeta. Sistemi je v rabi navadno v ozkih prelivih, ko se izmikamo plitvinam. Sezname pokritih smeri so nekoč navajale pomorske karte, danes pa jih preberemo predvsem v »Pel jam Jadranskega morja* v manjši meri tudi v »Navtičnem vodiču po Jadranu*.
MOTOR NA NAFTO ZA IZHOD IZ KRIZE
ČEDALJE VEČJI USPEH DIESLOVEGA MOTORJA
Proizvodnja se občutno veča iz leta v leto
rih 2930 avtomobilov z dizel motorjem, se pravi 0,2 odstotka celotne proizvodnje, medtem ko je Franch ja že takrat proizvajala 125 tisoč tovrstnih avtomobilov, kar znaša 4,2 odstotka celotne proizvodnje, še večji odstotek pa so beležili v Zahodni Nemčiji, kjer je proizvodnja dizlov bila tradicionalno zelo visoka, se pravi 5,5 odstotka vse proizvodnje), so povečale proizvodnjo Tovarne, ki leta 1976 niso imele v svojem proizvodnem programu avtov z dizelskim motorjem, so svojo tovrstno proizvodnjo vrtoglavo {»večali: Fiat leta 1976 ni izdelal niti enega samega avta z motorjem dizel, dve leti kasneje se je proizvodnja že povzpela na 25.000 kosov, leta 1976 na 50.800, leta 1980 na 56.000; tudi Volks\vagen je o-krepil proizvodnjo od 7.900 kosov leta 1976 na 204 tisoč leta 1978 in 268 tisoč leta 1979.
Ta pojav postaja toliko bolj za-hirniv, * če - upoštevamo na rašča joči delež, ki ga proizvodnja modelov z motorjem dizel, zadobiva v primerjavi s celotno proizvodnjo v nekaterih evropskih državah. V Franciji je na primer delež avtov z dizlom znašal leta 1970, lani pa kar 7 od sto. Zahodna Nemčija, ki je od vedno največji proizvajalec dizlov in kjer je proizvodnja trikrat večja kot v Franciji, ki je na lestvici takoi za njo, proizvajala leta 1970 2,7 od sto dizlov, leta 1979 pa se je ta delež povzpel na 13,3 od sto.
Ameriški in japonski proizvajalci za sedaj he predstavljajo nobene resne konkurence, saj odpade na avte z motorjem dizel v ZDA nekaj manj kot 2 od sto celotne proizvodnje, na Japonskem pa celo manj kot 1 od sto.
Uspeh avtomobilov z motorjem dizel gre seveda pripisati ne samo energetski krizi, temveč tudi dejstvu, da je zadnja generacija teh motorjev mnogo bolj izpopolnjena. Zadnji modeli so mnogo bolj hitri in poskočni, kar je seveda vplivalo na prodajo. Predvidevajo, da bodo leta 1990 prodali kar deset milijonov avtov z motorjem na nafto in s tem uspehom se mislijo okoristiti tudi tovarne, ki ne proizvajajo motorje, temveč nekatere bistvene sestavne dele. Angleška tovarna Lucas bo naložila kar 60 milijard lir, da bi okrepila svojo proizvodnjo sestavnih delov za motorje di zel, njen največji konkurent, za hodnorremška tovarna Bosch pa prav gotovo ne bo ostala križem rok.
Že večkrat smo poudarili, da je lahko navtični turizem dostopen tudi plitvim žepom, če se zadovoljimo z manjšim čolnom in ne iščemo prestižne jahte. Ob tem pa vsaj v Italiji nastajajo hudi zapleti. Špartanska ladjica gre le slabo v prodajo. Dovolj zgovorna je ugotovitev, da smo na tržaškem «Nauti-campu* skoraj pogrešali cenena plovila. Pred leti so italijanska podjetja pričela z uvoz»m severnoameriških aluminijastih čolnov, ki
pa so šli slabše v promet, saj so bili skrajno preprosti.
Ze na zadnjem genovskem navtičnem sejmu smo oparili, da so take čolne pričela graditi tudi italijanska podjetja, ki skušajo zadostiti italijanskim okusom. Na sliki dva primera italijanskih čolnov iz aluminijavih zlitin podjetja «E-fetti* iz Mezzane Bigli pri Pavii. Družba proizvaja kar sedem čolnov različnih dolžin od 3,70 metra do 5 metrov. Najcenejši stane 695 tisoč lir, najdražji pa 2.600.000 lir.
Japonci predlagajo omejitev izvoza avtov v Združene države
TOKIO — Japonska bi utegnila predlagati zmanjšanje svojega avtomobilskega izvoza v Združene države od 1.700.000 na 1.600.000 enot letno. Gre za predlog, ki ga je dal ugledni finančni časopis «Ni-hon Keizai* in ki pravi, da bi v zameno Združene države lahko pristale na revizijo sedanjih dvostranskih sporazumov o koncesijah za letalske dražbe ter za odpravo o-mejitev za izvoz nekaterih drugih izdelkov iz Japonske z ZDA.
J TAL!JANŠKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Intervju z znanostjo
13.00	Umetnost v mestu
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Kapetani in kralji - 5. del
14.30	Danes v parlamentu
14.40	šolska vzgoja:
Black Capital:
\Vashington D.C.
15.10	Pepper Anderson, posebni agent — TV film
16.00	Rock star: Dire Straits
16.30	Happv days — TV film
17.00	DNEVNIK 1 — Flash 17.05 3, 2, 1. . . Stik!
18.00	Šolska vzgoja: Znanost
18.30	Problemi gospoda Rossija
19.00	Italijanske kronike
19.20	Eischied — 2. del
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Dallas — TV film Rojstni dan
21.35 Quark — potovanja v svet znanosti
22.15	športna sreda Lucca: Boks
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Druai kanal
12.30	DNEVNIK 2 — Za in proti
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja: Osnovni tečaj za ekonomijo
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Župan v Casterbridgeju
15.25	Šolska vzgoja:
Rabiti filmsko kamero
15.25	Voziček komikov
16.30	Ka.i delajo zlata vredni ljudje: Tino Straulino
16.45	Glasbeni prostor
17.00	DNEVNIK 2 - Flash 17.05 Popoldan, n. del
17.05	Mnenje Franca Piccinellija
17.20	Na razpolago delavcem Program za mladino
17.30	Čarovnica Bia — risani film
18.00	Šolska vzgoja:
Rumeno, rdeče, oranžno, zeleno modro, plavo
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Večerne športne vesti
18.50	Programi pristopanja
19.05	Dober večer s. . . Supergulpom!
Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.40 Anna Kuliscioff — 4. del TV nadalj.
21.35	«Shirley McLaine al Lido»
22.25	Zgodbe detelje
Ob koncu DNEVNIK 2
Tretji kanat
15.00	Prenos nogometne tekme Italija — Malta (juniores)
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Sreča Palladia
20.05	Šolska vzgoja
20.40 «Assalto alla terra* — film 22:ia DNEVNIK 3
22.50	«feig' Bahd "mCmories* ~.
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.25 - 11.25 Slalom za moške
15.25	Nogomet:
Jugoslavija — Bolgarija
17.20 Slalom za moške
18.30	Obzornik
18.45	Zapisi za mlade
19.15	Risanka 19.24 TV nocoj
1.9.25	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK 19.55 Vreme
20.00	Orel in korenine, dok. oddaja o Louisu Adamiču Današnja odda.to z naslovom Orel in korenine je posvečena 30 letnici smrti Louisa Adamiča, našega a-meriškega rojaka, pisatelja, publicista in politika. Oddaja, ki je kulaž pričevanj
nekaterih njegovih sodobni kov, sorodnikov in drugih poznavalcev njegovega življenja in delovanja, skuša z asociacijami vzbuditi o zračje njegovega življenja, zlasti pa njegove tragične smrti, ki še danes ni pojasnjena. Pred kamero se zvrstijo: njegova brata Stane in France Adamič, pol bratranec Bojan Adamič, njegov najožji sodelavec, večletni predsednik direkto-rija Slovenskega doma v Clevelandu, danes že pokojni Janko Rogelj, Ana Praček-Krasna, nekdanja u-rednica «Glasa naroda* v New Ycrku, zgodovinar Vladimir Dedijer, ki je bil v Ameriki takrat, ko je Adamič pisal svoio knjigo o Jugoslaviji Orel in korenine. predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak, predsednik Slovenske izseljeniške matice Stane Kolman, ravnatelj Sloven skega etnografskega muzeja Boris Kuhar, raziskovalca Adamičeve dokumentacije Jerneja Petrič in Matjaž Klemenčič, pisateljica in prevajalka Mira Mihelič, ki je prevedla tri Adamičeve knjige, nekdanji ameriški veleposlanik v Beogradu, ki ima zdaj pomembno funkcijo v \Vashingtonu, Law-rence Eagleburger in Vida Tomšič, predsednica republiškega odbora za obeleži-tev 30-letnice Adamičeve smrti pri RK SZDL, članica predsedstva SRS, ki je podala sklepno misel o njegovih zaslugah za zbližanje med obema narodoma.
21.15	Film tedna: 26 dni v življenju Dostojevskega, sovjet ski film
Sovjetski režiser Aleksander Sarchi. (eden veteranov njihove kinematografije, sai je bil rojen 1908), je kot filmski režiser predvsem znan po svoji adaptaciji romana Ana Karenina.
Današnji film tedna 26 dni v življenju Dostojevskega, prikazuje zelo kratko obdobje v živl.ienju pisatelja. To je obdobja, ko je Do stojevski po ženini in bratovi smrti doživljal veliko ustvarjalno pa tudi finančno krizo, ki jo je še povečevala obveza do založnika. V nekaj tednih bi Dostojev ski namreč moral oddati ro kopis novega romana, toda pisanja se ni mogel lotiti.
22.35 V znamenju
Kooer
16.00	Smučanje
17:30' Ponovitev filma
19.00	Visok pritisk, glasbena oddaja
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20.30	Plavalec — film
22.00	TV D — Danes
22.10 Nogomet:
Jugoslavija — Bolgarija
Zagreb
17.45	Mak ob progi
18.15	TV koledar
18	25 Kronika občine Gospič
18.45	Zabavna medigra
19	30 TV DNEVNIK
20.00	Prosta sreda
21.15	Spomeniki revolucije
ŠVICA
18.00	Program za najmlajše
13.05 Mladinska cddaja
18.50 Štor blazers
19.20 Znaki
TRST A
7.00, 8.00, 13.00. 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah;
9.00	Glasbena matineja.; 10.10 Radijski koncert; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Pod Matajurjan; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba; Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Roman v nadaljevanjih - Fulvio Tomizza: »Boljše življenje* - 2. del; 15.00 Nove plošče; 16.00 Slovenska literatura v Italiji; 16.15 Po poklicu jazzar; 17.10 Mi in glasba: - Mladi izvajalci - Letošnja revija «Primorska poje*;
18.00	Iz sveta umetnosti: Likovna umetnost; 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Glasbena oddaja; 12.05 Glasba po željah) 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.33 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.00 Kje naj se ustavimo; 15.45 Mini juke box: 16.00 Znane in neznane besede; 16.10 Glasbeni program; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. . .; 18.15 Orkester pianista Rolfa Hansa Miillerja; 19.15 Poje Josipa Lisac.
KOPER
(Slovenski program)
6.30.	7.25, 13.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 13.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 13.05 Zapojmo pesem - spored mladinske zborovske glasbe; 14.37 Glasbeni notes, objave in reklame; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Vaš telefon, naš mi-
krofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic -25-888; 16.30 Primorski dnevnik;
16.45	Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00,	10.00,	12.00,	13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.C0 Glasbeno prebujanje; 7.25 Kakšna glasba!; 9.00 Radio anche io; 11.00 Štiri četrtine: 13.25 Poštna kočija; 13.30 Ulica Asiago Tenda; 14730 Knjiga in diskoteka; 15.03	Rally;	15.30	Popoldanska
srečanja; 17.03 Patchwork; 18.20 Sexy West; 19.30 Glasbena oddaja; 21.03 Nagrada 33.
RADIO 2
7.30,	8.30,	9.30,	10.00,	11.30,
12.30,	13.30,	15.30,	16.30,	17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi: 9.05 Radijska priredba;
9.32	- 10.12 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Corrado dva: 13.41 Glasba in kino; 15.00 - 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 Dirro club;
17.32	Mali antični svet; 18.32 A-merika, Amerika; 20.40 Scazio X. glasba za vse okuse; 22.00 - 22.50 Nočni čas.
LJUBLJANA
6.30,	8.00, 9.00, 10.00. 11.00.
12.00,	14.00. 19.00 Poročila; 6.50
Dobro jutro, otroci!: 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za. . .;	11.35
Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Razmišljamo, ugo tavljamo. . .; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zbo rovska glasba v prostoru in času; 18.15 Naš gost; 18.30 Odskočna deska: 19.35 Lahko noč. otroci!:
19.45	Minute z ansambtom Borisa Franka: 20.00 Koncert za besedo - Pomlad; 20.25 Minute z Boliu-slavom Martinujem; 21.05 Vincen-zo Bellini: Odlomki iz opere Norma.
SMUČANJE
V VELESLALOMU ZA SP V BOROVCU
Še ena zmaga Saše Žirova
Phila Mahra loči od Stenmarka še šest točk - Križaj sedmi, Foppa osmi
BOROVEC — Mrtvi tek med Stenmarkom in Philom Mahreom v boju za svetovni pokal se nadaljuje.
V veleslalomu v Borovcu je sicer zmagal Sovjet Žirov, ki je bil tokrat več kot prepričljiv, saj je imel v prvi vožnji daleč najboljši čas, v drugi pa je bil le malenkost počasnejši od Švicarja Gaspo-za, toda Stenmark je iz tega tekmovanja izvlekel cele kosti. Bil je sicer «šele» drugi, kar pa je vseeno, ker mu veleslalomi itak ne nosijo več točk, važno pa je, da je prehitel Phila Mahrea, ki si je po zelo dobri prvi vožnji (tretji najboljši čas) v drugi zapravil precej točk, ki jih tako krvavo potrebuje v tem zaključnem obdobju svetovnega pokala. Pristol je šele na petem mestu in je tako za rep ujel eno samo točko, s katero je za malenkost skrajšal svoj zaostanek za Stenmarkom: zdaj znaša 6 točk.
Če upoštevamo, da je Stenmark v drugem delu tekmovanja za svetovni pokal pokazal slabo formo, Mahre pa, nasprotno, odlično, potem je prednost pol ducata točk presneto tenek in ranljiv oklep, za katerega skriva Šved svoje upe. Ti so zdaj zreducirani na eno samo varianto: danes v Borovcu in v soboto v Laaxu ne sme biti Američan ne prvi, ne drugi, ne tretji in to niti enkrat. Ker pa Stenmark ve, da mora biti v obeh preostalih nastopih svetovnega pokala pred A-meričanom čim več tekmovalcev, bo gotovo skušal biti eden izmed njih tudi sam, saj je trenutno (kljub slabši formi) eden redkih, ki je to sposoben narediti.
Zaključni boj za moški svetovni pokal bo torej v obeh preostalih nastopih izredno zanimiv, lahko pa se tudi zgodi, da bo zanimiv le v enem, to je v današnjem slalomu v Borovcu.
Jugoslovani so bili z nastopom svojih tekmovalcev včeraj zadovoljni. Križaj, (ki je sicer specialist za slalom) je osvojil odlično sedmo mesto, Strel pa deveto, Kuralt je bil 25., uvrstitve ostalih pa so bile slabše. Omeniti moramo presenetljivo vožnjo mladega čižmana, ki je imel izredno visoko startno številko, pa se je kljub temu uvrstil na 41. mesto s časom, ki je v drugi vožnji le za malenkost zaostaja! ra rezultati najboljših tekmovalcev.
Italijane je razvedril le nastop Foppe, ki si je (po zadnjih zelo spodbudnih rezultatih v evropskem pokalu) včeraj priboril v Borovcu nadvse ugledno osmo mesto, medtem ko je bil 'lockler 13., Giorgi 26., Bielier 32. itd Med ostalimi naj omenimo še odlično vožnjo Norvežana Halsnesa, Id je spet opozoril nase, pa tudi na to, da bo v prihodnji sezoni gotovo eden izmed tistih, ki si bodo pogosto rezervirali mesto med dobitniki točk svetovnega pokala. Lestvica veleslaloma je bila
1.	Žirov (SZ)	2’29"39
2.	Stenmark (Šve.)	2’30”55
3.	Gaspoz (švi.)	2'30"67
4.	Halsnes (Nor.)	2'31”05
5.	P. Mahre (ZDA)	2'31"79
6.	S. Mahre (ZDA)	2’32"68
7.	Križaj (Jug.)	2'32’’77
8.	Foppa (It.)	2'32"78
9.	Strel (Jug.)	2'32"83
10.	Spiss (Av.)	2'32"9J
11.	Stock (Av.)	2’33”12
12.	Soerli (Nor.)	2'33"41
13.	Nockler (It)	2'33"57
14.	Zurbriggen (Švi.)	2'33”70
15.	Strolz (Av.)	2'33”73
16.	Luthy (švi.)	2’33”88
17.	Jager (Av.)	2’34”24
18.	Jakobsson (Šve.)	2’34"31
19.	Skajem (Nor.)	2’34”66
20.	Navillod (Fr.)	2’34”70
SKUPNA LESTVICA SP
1.	Stenmark (Šve.)	260
2.	P. Mahre (ZDA)	254
3.	Žirov (SZ)	162
4.	S. Mahre (ZDA)	144
5.	Miiller (švi.)	140
6.	Križaj (Jug.)	137
7.	Wenzel (Lie.)	118
8.	Weirather (Av.)	115
9.	Pcdborski (Kan.)	110
10. Or'ainsky (Av.)	105
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA SP
Danes štiri tekme
V	okviru kvalifikacij za SP v Španiji leta 1982 bodo danes igrali v treh skupinah štiri srečanja.
V	skupini 2 se bosta v Rotterdamu ob 20. uri spoprijeli Nizozem-
ska in Francija. V Bruslju pa bosta ob isti uri igrali Belgija in Irska.
LESTVICA SKUPINE 2
IRSKA
BELGIJA
FRANCIJA
NIZOZEMSKA
CIPER
12:6
7:3
9:0
4:3
4:24
V skupini 3 bosta v Ankari ob 15. uri igrala Turčija in Wales.
. LESTVICA SKUPINE 3
WALES	3	3	0	0	9:0	6
SZ	2	2	0	0	7:1	4
ČSSR	2	1	0	1	2:1	2
ISLANDIJA	4	1	0	3	4:12	2
TURČIJA	3	0	0	3	1:9	0
V skupini 6 bo ob 20. uri v Glas-gowu na sporedu srečanje Škotska -Severna Irska.
LESTVICA SKUPINE
PORTUGALSKA 3 ŠKOTSKA	3
S. IRSKA	3
IZRAEL	5
ŠVEDSKA	4
6
4:0
2:0
3:1
1:5
1:5
HOKEJ NA LEDU
SP B SKUPINE
NOGOMET
V PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV
Pomemben uspeh Dve točki za Prosečane v zadnjem kolu «plave» vrste
Jugoslavija je včeraj premagala Romunijo Tudi «azzurri» zmagali
ORTISEI — Jugoslovanska reprezentanca je včeraj v 4. kolu svetovnega prvenstva B skupine v Orti-seiu v hokeju na ledu osvojila zlata vredni točki proti neposrednemu tekmecu za obstanek v tej skupini. «P!avi» so namreč po dokaj izenačeni in razburljivi tekmi premagali Romunijo s 3:2. Za Jugoslavijo so bili uspešni Mlinarec, Rudi Hiti in Suvak.
Italija pa je po predvidevanju včeraj premagala še Norveško in je tako ohranila prvo mesto na lestvici.
V včerajšnjem zadnjem srečanju je Švica nepričakovano premagala NDR.
IZIDI 4. KOLA
Jugoslavija - Romunija 3:2
(1:1, 1:1. 1:0)

ATLETIKA
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU UISP V AREZZU
Spodbuden uspeh mladih adrijevcev
Skupno je nastopilo osem predstavnikov lonjerskega društva - Najbolje se je odrezal Ivan Komar (6. mesto)
V nedeljo je bilo v Arezzu, kot smo že poročali, državm, prvenstvo v krosu za vse ženske in moške kategorije članov vsedržavne atletske zveze UISP. Na tem tekmovanju, kjer je v raznih kategorijah startalo okoli 4000 tekmovalcev, jr prvič nastopilo tudi osem članov lonjerske Adrie v ravno toliko kategorijah. Utrujenost zaradi dolge vožnje se je poznala predvsem pri najmlajših, saj so kar štirje imeli manj kot deset let. To ni dajalo dosti upanja na boljše uvrstitve, saj jt bila konkurenca izredno hudo (samo v najmlajših kategorijah je nastopilo čez 80 društev).
Izredno lep dan in važnost tekmovanja pa sta verjetno na naše tekmovalce pozitivno vplivala, saj je že v prvem teku deklic letnika 1972 mala Lara Milar v izredno številni konkurenci, (ki je bila sicer v vseh kategorijah), osvojila celo 9. mesto, potem ko je billa,,(Jo polovice proge celo med prvo peterico. Takoj .za njo pa je gotovo največjs presenečenje pripravil mali Boljunčan Ivan Komar, ki je v kategoriji dečkov letnika 1972 startal izredno samozavestno in vodil tja do zadnjih 200 m, ko je nekoliko popustil, a je vseeno zasedel zelo dobro 6. mesto. Sledil je nato start deklic letnika 1971, kjer je Adrio predstavljala Mariza Viller. Odločno je startala in se do zadnjih metrov držala z najboljšimi. Njej je sledil David Milano v kategoriji dečkov 1971. Kljub temu, da to ni njegova disciplina, je zasedel dobro 40. mesto. Na vrsti je bila nato Sandra Roveri, v kategoriji deklic 1969. Po lepem startu in prvem delu proge, je v zadnjem delu popustila: 51. mesto pa je vsekakor pozitivno.
Presenetila pa je Tanja Rakovič med deklicami letnika 1968, ki je zasedla 52. mesto z zelo dobrim časom.
Marko Saksida (dečki 1967) je po
lepem dosežku na deželnem prvenstvu tudi v Arezzu pokazal, da stalno napreduje. Zasedel je sicer 62. mesto, a izredno številna konkurenca (čez 150 tekmovalcev) in končni čas sta vsekakor lepo zadoščenje. Zadnji je bil na vrsti David Gregori med naraščajniki (letniki 1965-66), ki je predstavljal sicer uganko zaradi še pomanjkljive priprave, dosegel pa je gotovo več od predvidenega.
To gostovanje lahko zelo pozitivno ocenimo, tako glede doseženih rezultatov kot glede nabranih izkušenj, ki bodo gotovo koristila našim atletom za bodoče nastope.
REZULTATI
DEKLICE Kat. 1972 (800 m)
1. D. Mazzucco (Arci Porta - VC) 9. Lara Milano (Adria) 3'00” Kat. 1971 (800 m)
1. M. Deina (S. S. Pietro - CA)
8. Mariza 'Vdler (Adria) 2’45” Kat. 1969 (1.200 m)
1. M. Riva (Pol. Novate - MI)
51.	Sandra Roveri (Adria) 4’50” Kat. 1968 (1.200 m)
1. S. Pili (S. S. Pietro - CA)
52.	Tanja Rakovič (Adria) 4’38”
DEČKI
Kat. 1972 (800 m)
1. A. Caro (G. S. Aurora - SI)
6.	Ivan Komar (Adria)	2’48”
Kat. 1971 (800 m)
1. A. Gaio (GS Sobrano - VC)
40.	David Milano (Adria)	2'40”
Kat. 1967 (1.600 m)
1. E. Grilli (Giordani - Messina) 65.	Marko Saksida (Adria)	5’34”
Kat. 1965/66 (2.000 m)
1. F. Perobelli (Brandizzo - TO) 47.	David Gregori (Adria)	6’39”
R. F
GIMNASTIKA
našem občinstvu in bo le-to s svojo prisotnostjo obogatilo prireditev samo.
Prinčič Vili
NOGQMET
RIM — V okviru mladinskega prvenstva UEFA bo danes Italija odigrala povratno nogometno srečanje z Malto. Tekma bo v Rimu.
Poljska - Japonska	11:2
(4:1, 6:0, 1:1)
Italija - Norveška	6:1
(2:0, 3:1, 1:0)
Švica - NDR	2:1
(0:0, 1:1, 1:0)
LESTVICA
Italija 8; NDR 6; Poljska in Švica 5; Japonska, Jugoslavija in Norveška 2; Romunija 0.
Danes prost dan.
KOŠARKA
ZA UVRSTITEV V ČETRTFINALE
Carrera v Forliju Liberti v Turinu
Drevi bosta znana ostala dva četrtfinalista sklepnega turnirja za italijanski košarkarski naslov («play-off»).
V	Forliju se bosta spoprijela Re-coaro in Carrera <po dveh tekmah .je stanje med ekipama neodločeno 1:1), v Turinu pa bosta igrala Gri-maldi in Liberti iz Trevisa (tudi v tem primeru sta obe ekipi izboje vali po eno zmago).
DEČKI
Ferroviario — Kontovel 69:68 (35:31)
KONTOVEL: Emili 19, Grilanc 6, Cunja, Piras 2, Pertot, Terčič 10. Škabar 2, Starc 27, Danieli 2, Brischia.
V	nedeljo so Kontovelci po zelo izenačgni tekmi klonili proti ekipi Ferroviaria. ki zaseda peto mesto na lestvici. Kontovelci so zadnji dve minuti igrali vse preveč živčno, skozi vso tekmo pa so slabo branili. Pohvala gre tokrat le Danieliju,
D. S.
V gosteh so odpravili Don Bosco - Ponavljajo se neuspehi večine naših ekip
Don Bosco — Primorje 0:1
PRIMORJE: Zettin, Metelko, Gašperlin, Pertot, Martellani, Antoni, Rupel (Danieli), Vidali, Zimmermann, Sedmak, Rochetti.
STRELEC: Vidali iz U-metrovke (v 86. min.)
V zadnjem kolu prvenstva so naraščajniki Primorja v gosteh osvojili pomembno in povsem zasluženo zmago. Tudi s prikazano igro so Prosečani popolnoma zadovoljili, saj so bili skozi vso tekmo boljši od nasprotnika. Čeprav so rdeče -rumeni prišli do odločilnega gola le iz 11-metrovke, so imeli napadalci Primorja celo vrsto ugodnih priložnosti ,ki pa jih niso znali izkoristiti.
Vesna — Stock 0:1 (0:1)
VESNA: Ciacchi, Altin, Zarotti, Musizza, Tamaro, Puntari, Candot-ti. Del Bello, žužek, Seghene, Kost-napfel.
Naraščajniki Vesne so prepustili Stocku ves izkupiček in so s prikazano igro povsem razočarali.
«Plavi» igrajo vse preveč individualno, brez vsake povezave.
S tako igro Križani gotovo ne bodo dosegli vidnejših uspehov, člansko moštvo pa tudi ne bo imelo kakovostnih zamenjav ob takem naraščaju.
Candotti
KADETI
Breg — Zaule 1:1 (0:0)
STRELEC za Breg: Sergio Kraljič.
BREG: Smotlak, Kofol, Šavron, Zobin, Grizonič, Tul, S. Kraljič, Pavletič, Martini (Korošec), Fabjan Kraljič, Franko Kraljič (Žerjal).
V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, v nadaljevanju pa so Brežani večkrat spravili v resne težave nasprotnika in tudi povedli s Sergiom Kraljičem, ki je v kazenskem prostoru z glavo premagal nasprotnega vratarja. Nato je sodnik izključil Fabjana Kraljiča, ki je bil glavna sila Bregovega napada. To so izkoristili nasprotniki in remizirali. Nato se je tekma umirila.
iiliiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiuiiinnifmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiMi
NOGOMET
DANES V SUROTICI
Prijateljsko srečanje Jugoslavija - Bolgarija
Srečanje se bo pričelo ob 15.30 (tudi po TV)
SUBOTICA — V Subotici se bo sta danes ob 15.30 v prijateljskem nogometnem srečanju dvajsetič spoprijeli reprezentanci Jugoslavije in Bolgarije (dosedanji obračun Jugoslavije: 11 zmag, 3 neodločeni izidi in 5 porazov). Tekmo bo nepos redno prenašala tudi ljubljanska televizija, medtem ko bo koprska
prenašala to srečanje ob 22.10.
Za obe reprezentanci bo današnja tekma zelo važna preizkušnja pred bližnjima kvalifikacijskima tekmama za SP. Jugoslavija bo namreč 29. aprila igrala v Splitu proti Grčiji, Bolgarija pa 13. maja v Sofiji proti Finski.
Oba trenerja sta že najavila postavi, s katerima bosta začeli današnje srečanje.
JUGOSLAVIJA: Pantelič; Krmpo tič, Hrstič; Zajec, Stojkovič. Bu ljan; Petrovič, Sliškovič, Halilhod-žič, Šljivo, Pasič. Rezerve: Marič. Vorotovič, Bakrač, Jerolimov, Šestič, Kaličanin in čop.
BOLGARIJA: Hristov, Subotinov, Baleski, Vasilev, Maldanski. P. Svetkov, Konstantinov, Slavkov, Ge-nijakov (Gregorov), Markov, č. Cvetkov. Rezerve: Velinov, Cveta-,uinv, Zdravkov, Jenčev.
SODNIK: Robert Jacent (Madžarska).
Oba trenerja sta najavila, da bosta v drugem polčasu zamenjala
po nekaj nogometašev, (nb)
NOGOMET
BOLOGNA — Danes bo v Bologni povratno četrtfinalno srečanje italijanskega nogometnega pokala med Bologno in Laziom. V prvem srečanju v Rimu so zmagali Bo-lonjčani z 2:0
v GaKi« t
Namesto na tekmo, naravnost pod tuš: zaradi blatnega igrišča so srečanje naraščajnikov Krasa in
Primorca bili prisiljeni odložiti
Kros «Pet nlinova
V Milanu so predstavili letošnje mednarodno tekmovanje v krosu «Pet mlinov*, na katerem bo mednarodna udeležba res kakovostna. Nastopili bodo kar štirje olimpijski zmagovalci in zmagovalke (Yfter, Ovett, Kazankina, Olizarpnko).
Tekmovanje bo na sporedu v nedeljo, 5. aprila.
V zadnjih minutah pa se je resno poškodoval Bregov vratar Smotlak.
F K
NAJMLAJŠI
Libertas — Breg 5:0 (4:0)
BREG: Zupin, Olenik, štrajn (Smotlak), Ciacchi, Rapotec, Godina, Di Donato, De Martin, Barut, Boneta, Tul.
Tržačani so nedvomno boljši in poraz je bil neizbežen. Brežani so se sicer potrudili (najbffljši je bil Ciacchi), kaj več pa niso zmogli.
Primorje — Giarizzole 1:4
(1:2)
PRIMORJE: Micheli (Spadone), Kemperle, Nabergoj, Malalan, De Pase, Zankolič, Glavina, Celea, Ca-puano, Comino in Simac.
STRELEC za Primorje: Celea (v 10. min.)
Potem ko so po desetih minutah igre Prosečani prišli v vodstvo z lepim strelom Celee s prostega strela izven kazenskega prostora, so rdeče - rumeni nepričakovano prepustili pobudo gostom, ki so seveda to izkoristili in najprej remizirali, tik pred koncem prvega dela igre pa prešli v vodstvo. Tudi v nadaljevanju se stanje na igrišču v bistvu ni spremenilo. Gostje so bili vedno v premoči in so realizirali še dva gola.
ZAČETNIKI
San Sergio — Breg 7:1 (4:0)
BREG: Mauri, Koren, Ražem, O-lenik, Bevk, Kaiser, M. Raffaele, Švara.
Brežani so tekmo začeli v osmih in visok poraz je bil praktično neizbežen. V okrnjeni postavi so nastopili zaradi neresnosti nekaterih igralcev, oziroma staršev, saj taka odsotnost oškoduje tiste, ki se na tekmo resno pripravljajo.
F. K.
Primorje — Ponziana B 1:3
(1:2)
PRIMORJE: Costanzo, De Bernardi (Maurovič), Fagin, Draga, Regancin, Sardoč, Glavina, Vascot-to, Bainat, Grando.
Na proseškem igrišču so začetniki Primorja nepričakovano izgubili proti ekipi Ponziane B, s katero so v prvem delu prvenstva premagali z 2:0. Prosečani so sicer prvi povedli, vendar so tokrat zaigrali nekoliko pod svojimi sposobnostmi. Nekateri igralci so bili tudi preveč živčni in seveda to je negativno vplivalo na igro. Gostje pa so zaigrali bolj mirno in urejeno in tudi zasluženo zmagali,
CICIBANI
San Vito — Primorje 5:0 (3:0)
PRIMORJE: Costanzo, Frasinelli, Umek, Štoka, Maurovič (Gregoret-ti), Tavčar (Grmek), Kralj.
V gosteh so cicibani Primorja do-j živeli visok poraz proti sicer solidni ekipi San Vito. Toda izid srečanja je vsekakor prestroga kazen za rdeče - rumene, ki so prejeli vsaj tri zadetke bolj zaradi neizkušenosti kot pa zaradi zasluge svojih nasprotnikov.
H. W.
MLAJŠI CICIBANI Breg — Esperla Sl 1:7 (0:4)
STRELEC za Breg: Aleš Ota
BREG: Bandi, Glavina, Alberti, Vodopivec (Kozina), Ota, A. Raffaele (Govoni), Slavec.
Kljub prizadevanju Bregove najmlajše vrste, je močnejši nasprotnik zasul vrata z zadetki. Edini gol za Brežane je dosegel Ota.

SMUČANJE
Slalom za SP v Wangs Pizolu
ŠESTA ZAPOREDNA ZMAGA HESSOVE
Zinijeva za las ob prvo mesto - Lep uspeh Blažičev«
Startna lista smučarskega tekmovanja «Kanin 81»
VVANGS - PIZOL - Švicarka E-rika Hess si je (ob odsotnosti Na-digove, ki si je svetovni pokal že zagotovila) priborila včeraj v slalomu v VVangs Pizolu (ki so ga v tem kraju priredili namesto v Mariboru, kjer ni bilo dovolj snega) že šesto zaporedno zmago, kljub temu pa jo je na lestvici za svetovni pokal z drugega mesta izpodrinila Wenzlova, ki je bila v slalomu šele četrta.
Izredno priložnost, da pride končno do zmage, za katero se že toliko časa zaman poteguje vsa italijanska ekipa, je imela včeraj Daniela Zini. Po prvi vožnji je vodila s prednostjo kar 52 stotink sekun de in je vse kazalo, da ne bo mo gla nobena druga tekmovalka te prednosti izničiti. Toda Zinijeva je že v začetku druge vožnje naredi la veliko napako in tako v italijanskem taboru niti včeraj, kljub vendarle zelo dobremu drugemu me stu Zinijeve, vzdušje ni bilo naj boljše.
Veseli pa so bili Jugoslovani: Nataša Blažič je namreč prvič prišla do točk v svetovnem pokalu, osvojila pa je za njo izvrstno osmo mesto, ki je bilo posledica zlasti njene odlične prve vožnje.
Danes bo v VVangs Pizolu še ve-les'alom, kjer je še odprto vpraša nje zmagovalke na lestvici velesla lomsikega svetovnega pokala, za katerega se trenutno potegujeta Na digova in McKinneyeva.
LESTVICA SLALOMA
1.	Hess (Švi.)	1’29"96
2.	Zini (It.)	1’31”09
3.	VValliser (Švi.)	1’31"44
4.	Wenzel (Lie.)	l’jr'75
5.	McKinney (ZDA)	1’31”81
6.	Pelen (Fr.)	1'32”04
7.	Glur (švi.)	1.32"28
8.	Blažič (Jug.)	1’32"88
9.	Serrat (Fr.)	1'33”32
10.	Rey (Fr.)	1*33”80
SKUPNA LESTVICA SP
1.	Nadig (švi.)	289
2.	VVenzel (Lie.)	234
3.	Hess (Švi.)	232
4.	Cooper (ZDA)	186
5.	Epple (ZRN)	177
6.	Pelen (Fr.) in
McKinney (ZDA )	176
8.	Kinshoffer (ZRN)	165
9.	Nelson (ZDA)	161
10.	Serrat (Fr.)	148
TENIS
Franulovic izločen že v prvem kolu
MILAN — Na mednarodnem teniškem turnirju WCT v Milanu so v prvem kolu dosegli sledeče izide: Gullikson (ZDA) Franulovič (Jug.) 4:6, 6:4, 7:6; Šmid (ČSSR) -Levvis (VB) 6:3, 6:0: VValts (ZDA) -Caujolle (Fr.) 6:3. 6:2; Ocleppo (It.) VVilkinson (ZDA) 6:4, 6:2; Amaja (ZDA) oadri (ZDA) 7:6, 6:2; Smith (ZDA) Lutz (ZDA) 6:3. 6:2, Gunhardt (švi.) - Berto-lucci (It.) 6;2, 6:4; Rennert (ZDA) -Wilander (Šve.) 6:3. 61; V. Amri-traj (Ind.) Taygan (ZDA' 4:6, 6:3. 6:1; S. Mayer (ZDA) - Bueh-ning (ZDA) 6:2, 6:2; Gottfried (ZDA) - Gehring (ZRN) 6:1, 6:1; G. Mayer (ZDA) Gomez (Ekv.) 7:6, 6:1; Borg (Šve.) - VValtke (ZDA) 6:3, 6:1.
Turnir prijateljstva v orodni telovadbi
Kot smo pred dnevi že poročali, se bo v nedeljo, 29. t.m., v telovadnici Kulturnega doma v Gorici odvijal finalni del turnirja prijateljstva v orodni telovadbi. Pričetek prireditve je predviden za II. uro.
Ta turnir je že 8. po vrsti, ter ga organizira Gimnastični center iz Nove Gorice v sodelovanju z našim združenjem.
Na njem nastopajo ženske in moške telovadne vrste Slovenije, Hrvaške, Vojvodine ter Bosne in Hercegovine. Turnir je dvodneven in je sicer prvi dan namenjen kvalifikacijam, ki bodo v Novi Gorici, drugi dan pa finalnim nastopom najboljših. Letos je torej prvič, da se bo finale tega kvalitetnega tekmovanja odvijal pri nas v zamejstvu. To prireditev bodo tudi vključili v o-kvjr slavnosti ob 10. obletnici ZSŠDI. Prepričani smo. da bo ta manifestacija naletela na ugoden odziv pri
ŠZ Bor atletska sekcija
obvešča, da bo v petek, 27. mar-. ca, ob 19.30 na stadionu (Prvi maj* seja odbora sekcije. Prisotnost obvezna.
• « •
ŠZ Bor
sklicuje v petek, 27. marca 1981, svoj redni
OBČNI ZBOR
na stadionu d. maj* v Trstu, Vr delska cesta 7, ob 20. url v prvem In ob 20.30 v drugem sklicanju.
* • •
TPK Sirena
poziva člane in prijatelje, da se udeležijo tekme v veleslalomu (Kanin 81», ki ga priredi SPDG na Nevejskem sedlu, 29. marca. • • •
Športna šola Trst
sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 26. marca, ob' 20.
337 smučarjev iz vseh krajev našega zamejstva se je vpisalo na zadnje smučarsko tekmovanje letošnje sezone, ki bo v nedeljo na Nevejskem sedlu v priredbi' Slovenskega planinskega društva iz Gorice in bo potekalo pod nazivom «Kanin 81». Objavljamo seznam pri javljenih in njihovo startna številko.
«Baby sprinta
1. A. Žezlina; 2. N. Martelanc; 3. R. Bensa; 4. E. Paulina; 5. E. Bavcon; 6. D. Antonič; 7. M. Guštin; 8. A. Prlgc; 9. T. Dolhar; 10. V. Fakin; 11. M. Rolich; 12. T. Hrovatin; 13. J. Zapušek; 14. T. Tence; 15. M. Sulli; 16. M. Ko-korovec; 17. M, Kosmina; 18. T. Kermec; 19. A. Sterni; 20. J. Dra-sič; 21. J. Rudež; 22. M. Šuber;
uri v Ul. sv. Frančiška 20.
Predstavniki šol naj prinesejo s seboj izpolnjene anketne pole in seznam doslej vplačanih prispevkov.
• « •
SK Devin
prireja v nedeljo, 29. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Na razpolago je še nekaj mest. Interesenti naj čimprej telefonirajo od 20. do 21. ure Lucijanu Sosiču, telefon 208 551.
• « «
SPDT
prireja v nedeljo, 29. marca, avtobusni smučarski izlet na Jevejsko sedlo ob priliki tekmovanja (Kanin 81». Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11.
• * •
ŠD ..iladina
organizira v nedeljo, 29. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo.
23. E. Žerjal; 24. F. Rapotec; 25. M. Tomšič; 26. M. Prešelj; 27. A. Kosmač; 28. R. Sulini; 29. C. Malalan; 30. A. Volpi; 31. D. Tav-cer; 32. P. Rudež; 33. P. Ferluga; 34. S. Sosič; 35. E. Vodopivec; 36. M. Tence; 40 A. Kuzmin
Miški
37. D. Paulin; 38. D. Gombač; 39. S. Kokorovec; 40. J. Gombač; 41. A. Škabar; 42. E. Ciani; 43. M. De Grassi; 44. M. Franza: 45. P. Sterni; 46. D. Sosič; 47. M. Tomšič; 48. B. Zavadlav; 49. R. Paulina: 50. A. Nanut; 51. M. Gre-goretti; 52. A. Turk; 53. L. Bella-fontana; 54. I. Tomasetig: 55. E. Dolhar; 56. S. Škerk; 57. G. Tav-cer; 58. I. Križmančič; 59. C. Zidarič; 60. S. Peric; 61. M. Valentinčič; 62. D. Zidarič; 63. M. Rupel; 41. A. Kuzmina.
Odhod izpred spomenika padlim ob 6.15. Prijave na sedežu društva (Dom (Albert Sirk») v Križu jutri, v četrtek in petek od 19. do 20. ure.
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI
obvešča, da bo v petek, 27. marca, ob 18. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20, odbojkarska komisija. Dnevni red: 1. deželni občni zbor FIPAV; 2. rekreacijski odbojkarski turnir Revi val 81; 3. organizacija odbojkarskega praznika. Pri sotnost obvezna.
Pisarna Združenja slovenskih športnih društev v Gorici ima novo telefonske številko 33-029.
Miške
64. M. Fajt; 65. K. Volpi; 66. M. Tence; 67. A. Sosič; 68. P. Dolhar, 69. O. Bresciani; 70. E. Prelec; 71. M. Gerlani; 72. K. Lasič; 73. M. Kosmina; 74. S. Bensi; 75. V. Hermec; 76. N. Vesnaver.
Medvedki
77. P. Križman; 78. D. Gomizelj; 79. D. Lutman; 80. M. Kokorovec; 81. B. Sain; 82. S. Mučič; 83. M. Lokar; 84. P. Mihelič; 85. P. Kralj; 86. M. Gustinčič; 87. D. Pahor; 88. A. Purič; 89. V. Batello; 90. M. Rupel; 91. C. Cosoli; 92. P. Hmeljak.
Medvedke
93. V. Pangos; 94. V. Purič; 95.
S.	Žezlina; 96. K. Gabrovec; 97. I. Kralj; 98. V. Martelanc; 99. E. Antonič; 100. E. Verč; 101. L. Nanut; 102. R. Plet.
Cicibani
103. A. Antonič; 104. D. Košuta; 105. A. Grilanc; 106. I. Vodopivec; 107. A. Škabar; 108. D. Cesar; 109. F. Glessi; 110. E. Bensa; 111. B. Fabčič; 112. L. Bogateč; 113. M. Chemelli; 114. V. Bric; 115. M. Nanut; 116. M. Feri; 117. B. Tavčar; 118. I. Primožič; 119. P. Fonda; 120. A. Leban; 121. V. Ciampa; 122. B. Žerjal; 123. A. Selj.
Cicibanke
124. J. Martelanc; 125. T. Škabar; 126. K. Škrk; 127. M. Can-ziani; 128. A. Škrinjar; 129. B. Cor-batto; 130. S. Sedmak ;131. F. Mus-si; 132. T. Kokorovec; 133. K. Dolhar; 134. T. Sosič; 135. M. Milič; 136. K. Turk; 137. I. Gulič: 138.
T.	Pieri; 139. H. Sosič; 140. A. Pahor.
Pionirji
141. D. Vodopivec; 142. M. Kralj; 143. A. Piščanc; 144. K. Purič; 145. I. Škabar; 146. A. Pangos; 147. B. Gulič; 148. B. Vižintin; 149. A. Stefančič; 150. M. Bauzon; 151. A. Tavčar; 152. B. Paoli; 153. A. Šuligoj; 154. N. Sedmak; 155. M. Kalc; 156. D. Waltritsch; 157. I.
Gustinčič; 158. I. Gombacci; 159. D. Inamo; 160. E. Lutman.
Pionirke
161. N. Šuligoj; 162. K. Škerk; 163. E. Paulina; 164. V. Logar; 165. K. Milič; 166. S. Lutman; 167.
K.	Rebula; 168. M. Malalan; 169. M. Spanghero; 170. T. Hmeljak.
Mladinci
171. S. Sanzin; 172. R. Tavčar; 173. R. Starec; 174. P. Starec; 175. A. Lokar; 176. D. Zidarič; 177. A. Sedmak; 178. M. Malalan; 179. M. Škabar; 180. O. žužek; 181. H. Can-telli: 182. D. Poljšak; 183. I. Walt-ritsch; 184. M. Sossi; 185. R. Pertot; 186. L. Čorbo; 187. A. Walt-ritsch: 188. S. Sosič; 189. D. Devetak; 190. D. Zahar; 191. I. Pertot; 192. M. Čotar; 193. D. Kozina. Mladinke
194. K. Bauzon; 195. M. Chemelli; 196. C. Peric; 197. A. Margon; 198. B. Gruden; 199. M. G. Legiša; 200. R. Paoli: 201. J. Košuta; 202. T. Kuret; 203. V	Tul.
Člani
204. S. Kuret; 205. I. Piščanc; 206.	A.	Križnic;	207.	š,	Ožbot;
208.	I.	Plesničar;	209.	R.	Čorbo;
210.	A.	Corbatto;	211.	A.	Bezin;
212. I.	Kuret;	213. B.	Milič;	214.
V. Kukanja; 215. D. Rebula; 216.
R.	Škabar; 217. W. Štule; 218. M.
Furlani; 219. M. Lutman; 220. A. Prašeli; 221. E Bogateč; 222. M. Tomšič; 223. M. Vogrič: 224. M. Boneta; 225. F. Fiorilli: 226. N. Culot;	227.	A.	Starc;	228. F.	Radovič;	229	A.	Corva;	230. B.	Bogateč;	231.	R.	Pavšič:	232., R.	Fa-
ganel; 233. E. Ferluga; 234. B. Zobec; 235. E. Malalan.
Članice
236. E. Milič; 237. C. Kralj; 238.
L.	Legiša; 239. B. Mahne; 240. L. Hrovatin; 241. G. Zandomeni; 242. P. Magnani; 243. E. Sedmak: 244.
M.	Ferluga; 245. R. Tomšič; 246.
S.	Paulina; 247. K. Dellafontana; 248. S. Boneta; 349. R. Rapotec.
Amaterji
250. V. Peric; 251. D. Benči; 252. P, Facchin; 253. S. Sosič;
254. S. Paulina; 255. B. Gombač; 256. M. Dolhar; 257. K. Rolich; 258. A. Rupel; 259. S. Paulina; 260. B. Baša; 261. L. Trampuš; 262. Z. Bogateč; 263. I. Nanut; 264. O. Za-nella; 265. B. Grilanc; 266. P. Gabrielli; 267. I Berdon (T.C.); 268. E. Sterni; 269. S. Ferluga; 270. R. Fait; 271. V. Gregoretti; 272. F Tence; 273. D. Bensi; 274.
D.	žužič; 275. M. Bresciani; 276. R. Pieri; 277. M. Mucic; 278. D. Križmančič; 279. M. Rapotec; 280.
I.	Gulič; 281. F Drasič; 282. D. Košuta; 283. G. Piran; 284. M. Šuber; 285. B. Kuzmin.
Amaterke
286. D. Lutman; 287. S. Škabar; 288. A. Sugan: 289. M. Vodopivec; 290. Z. Drasič; 291. S Peric; 292. M. Facchin; 293. M. Volpi; 294. S. Sosič; 295. T. Nanut 298. A. Ciani; 297. L. Tence; 298. L. Nanut; 299.
J.	Volčič.
Veterani
1. M. Škabar: 2. S. Cesar; 3.
E.	Chemelli; 4. R. Rebula; 5. A.
Inamo; 6. S. Milič; 7. J. Pangos; 8. A.	Lokar;	9.	A. Bauzon;	10.
J. Purič; 11. G. Vesel; 12. S. Rebula;	13. M.	Kokorovec; 14.	E.
Guštin; 15. P. Milič; 16. M. Kuzmin; 17. S. Korošec; 18. V. Tomšič; 19. J. Lutman; 20. N. Kosmina: 21. A. Zandomeni: 22. B. Čorbo: 23. P. Lutman; 24. P. Sam zin; 25. A. Žezlina; 23. A. Škabar; 27. A. Kralj; 28. R. Florjančič.
Dame
29. N. Canciani; 30. S. Ruchin; 31. Z.	Rebula;	32.	S. Bauzon;	33.
Florjančič; 34.	L.	Kralj; 35.	M.
Škabar; 36. A. Zandomeni; 37. M. Čorbo; 38. E. Milič.
KOLESARSTVO
Dirka po Kampaniji
Jutri bo na sporedu tradicionalna mednarodna kolesarska dirka po Kampaniji. Start in cilj bosta v Sorrentu.

OBVESTILA
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 lir — vnaprel plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 100.00. letno 1000,00.
Postni tekoči račun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
25. marca 1981
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT> DZS «1000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 mm)
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI.
• j • V J™	ttaliianskej
f zaa l a V j4 £TT zveze časopisnih11
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska f ^i>st založnikov fieg
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj
Nerešeni vozli Srednje Amerike
Srednjo Ameriko in sploh večino Latinske Amerike so codkrili* španski konkistadorji, pustolovci, predstraž-s evropskih trgovcev in razkošnih dvorov, ki so iskali' predvsem zlato. Našli so ga manj kot so upali; potolažili so se s tem, da so podjarmili o-svojene dežele Španiji in jih organizirali tako, da so iz prebivalstva lahko izželi čim več dobička s čim manjšimi stroški.
Vira naravnega bogastva sta bila dva: kmetijstvo in rudniki. Kmetijstvo je imelo svojo osnovno celico v «haciendi» v upravnem središču veleposestva, ki je proizvajalo hrano za velemesta in za kolonialno silo, torej za tržišče, in v tem smislu je bila »hacienda* kapitalistični element, ob katerem se je razvil razred poljskih delavcev, ki so jih dolgovi prikovali na zemljo.
Rudniki so bili svet zase; precej se jih je izčrpalo do XVIII. stoletja. Takrat se je Španija zavedela, da srednjeameriške kolonije niso važne le zaradi rud, ampak da so lahko tudi trg za njene proizvode. Te dežele so začele od tedaj postajati vedno bolj specializirane izvoznice prehrambenih surovin, potrebnih Španiji, kot so kakav, sladkorni trs in tobak; uvažati pa so začele španske proizvode. Ta sprememba je imela dve pomembni posledici: med kolonijami in matico so nastajala vse hujša trenja in konkurenca: posamezne dežele, pa so se začele med seboj razlikovati. Prej so bile med seboj povezane tudi po proizvodnji, tvorile so neko celoto, z uvajanjem monokultur pa so se razcepile v nepovezane kose, ki so bili vsak zase povezani s Španijo. To pa ni vse: 'ier se je trgovina razvijala, so jo ho-
teli vse bolj prevzemati v roke španski trgovci, velesile (Anglija, Francija. ..) pa so se začele puliti za vpliv in nadzorstvo nad tem virom bogastva.
Španiji je uspelo ohraniti svojo oblast nad Srednjo Ameriko do leta 1810, kar je pravzaprav presenetljivo dolgo, glede na trhlost njene državne strukture.
Ko jv Napoleon zaposlil Evropo, so imeli domači vodilni sloji zlato priložnost, polna štiri leta. da se pripravijo na osamosvojitev. Res, leta 1810 je vstaja zajela vso špansko posest, od Mehike do Argentine. To ni bila revolucija, uporniki niso hoteli spremeniti razmerja sil znotraj dežel, hoteli so le pretrgati odvisnost od Španije in sami prevzeti njen sistem vladanja. Bili so večinoma predstavniki bogatih slojev, španski potomci «kreoli». Španija je reagirala šele leta 1815 in druga faza upora je trajala do leta 1825. Ponekod je upornikom uspelo ohraniti odvzeto, ponekod manj, ponekod pa nič.
še tisto malo, kar je uspelo kreolom doseči z u-parom jim je kmalu odvzela Anglija, ki je tu hotela nadoknaditi izgubo svojih evropskih tržišč. A tudi Anglija ni imela sreče: ravno takrat se je prebujal na severu nov velikan — ZDA so leta 1923 proglasile svoje načelo «Amerika Američanom*, kar naj pomeni, da je ves kontinent predvsem njihovo lovišče.
Glavne korenine današnjih kriz pa ležijo znotraj tamkajšnje družbe. Vojna s Španijo ni dovolj razbila starega reda. ker ga «kreoli» sploh niso hoteli razbiti. Ostajali so še nerešeni vsi stari problemi: rasni, pokrajinski, gospodarski in politični. Novi voditelji, ki so zamenjali Špance, so razvili do notranje opozicije svoje glavno oredje: vojsko. Z vojsko so začeli zatirati vse probleme, ki jih niso bili sposobni reševati. Posamezni režimi srednjeameriških državic, ki so vse bolj ostajali v rokah veleposestnikov in veletrgovcev so bili, v notranjosti dovolj močni, da so z vojsko zatirali stalne upore kmetov, a prešibki da hi gospodarsko in družbeno strukturo dvignili z nizke ravni, na kateri so jo podedovali od Španije.
V zunanjih odnosih pa so jim velesile, zlasti ZDA, iztrgale iz rok vse vajeti in vsilile svoje interese. Povsod, kjer je meščanstvo razvilo nekaj naprednih sil, ki so hotele presekati vozel zaostalosti in odvisnosti, za kar je bila prvi pogoj agrarna reforma, ki bi nujno prizadela interese ZDA ,so te poskrbele da so bili ti poskusi zadušeni v krvi; to politiko so ZDA razvile že v času mehiške revolucije (1910 - 1916). Danes jo nadaljujejo v Salvadorju.
(Poseben dopis)
LJUBLJANA — Na jubilejnem 20. sejmu Alpe Adria je bil včeraj dan Furlanije - Julijske krajine. Ob tej priložnosti se je v Ljubljani mudila gospodarska delegacija iz dežele. ki jo je vodil deželni odbornik za turizem Adriano Bomben. Delegacija se je srečala s številnimi predstavniki gospodarskega in turističnega življenja Slovenije in Ljubljane ter obiskala sejem, na katerem je tudi deželno odborni-štvo za industrijo in trgovino na 120 kvadratnih metrih uredilo kolektivno razstavo na temo «človek in prosti čas».
Predstavniki gospodarstva iz Furlanije - Julijske krajine so se dopoldne najprej srečali s predsednikom mestne skupščine dr. Marjanom Rožičem. Dr. Rožič je ob tej priložnosti poudaril 20-letno povezovalno vlogo ki jo je opravil sejem med tremi neposrednimi sosedami in pri tem podčrtal, da so bili pomemben povezovalni člen v tem procesu zbliževanja Slovenci onkraj meja. Torej ima sejem ne samo ekonomski, temveč tudi politični pomen. Poudaril je tudi u-spešno sodelovanje Ljubljane s tržaško pokrajino in predvsem z Gorico, katere župan bo danes prišel na obisk v Ljubljano. Deželni odbornik Bomben je v tem pogovoru omenil, da je v tem trenutku političnih sil v deželi v o-sredju vprašanje zaščite Slovencev in zagotovil da bo stvar kmalu rešena. Poudaril je še nedavne skupne pobude o enotnem turističnem območja od Kanina do Nevejskega sedla in pa začetek skupnih naporov za urejanje okolja kot se je
•lllll>IMII«>llll(l»ll«*««l«>l»ll>«ll«««««llllt«»«««««ll««*«l*>«>lll««IIIM«lll«»l««M«r>ll«lll«l«««l«IIIMIIIIIIIIII«l«llll««M«l«»6«»«ia«l>IM>lMllia»M«l«Minil«ll>ll«ll«l«l«ll>««llll«lllll»l<U*«Ml>l«lllll>l««llll»IUI«IMIII«l«*ll««l«ail«IM«IMI>«IIIMw,r
NA MEDNARODNI KONFERENCI O RAZVOJU ZIMBABVEJA
Zimbabvejski premier Mugabe terja pomoč za uresničitev razvojnib načrtov države
Dežela mora odpraviti posledice stoletnega socialnega izkoriščanja Velika Britanija in EGS pripravljeni prispevati za razvoj kmetijstva
VČERAJ V LJUBLJANI OB PRILOŽNOSTI SEJMA ALPE ADRIA
Poudarek na sodelovanju med Slovenijo in deželo Furlanijo - Julijsko krajino
Odbornik Bomben omenil, da je v tem trenutku političnih sil v deželi v osredju vprašanje zaščite Slovencev - Danes obisk iz Veneta
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
NAIROBI — Kakih 250 predstavnikov iz dobrih 60 držav in mednarodnih organizacij, ki so se zbrali na petdnevni konferenci o obnovi in razvoju Zimbabveja v Salisburyju, je premier Robert Mugabe pozval, naj prispevajo kaki dve milijardi dolarjev posojil in pomoči, da bi dežela lahko odpravila posledice stoletne kolonialne navzočnosti in sedemletne osvobodilne vojne.
Mednarodn - konference o razvoju Zimbabveja se udeležuje 44 držav z vsega sveta, med njimi ZDA, ZSSR, Kitajska, Velika Britanija, ZR Nemčija, kot tudi enajst mednarodnih investicijskih ustanov ter 16 nacionalnih agencij. Namen konference je ta, da bi mednarodna skupnost z u-godnimi krediti in pomočjo podprla
triletni razvojni program Zimbabveja, ki ga je minister za načrtovanje in razvoj dr. Chidzero objavil pred dnevi. Ta dokument, ki nosi naslov »razvoj v enakosti*, predvideva razmah gospodarstva in ohranja zasebno lastnino, večina v lasti kakih 200 tisoč pripadnikov bele manjšine v deželi, hkrati pa se zavzema za izboljšanje enakopravnega položaja se-demmilijonske afriške večine, zlasti še na kmetijskem področju. Kakih 5 200 belih farmarjev je, namreč imelo v lasti polovico zimbabvejske plodne zemlje, po pravilu najboljše, medtem ko so afriške kmetovalce o-mejili na slabšo in zvečine že dodobra izrabljeno zemljo v prenaseljenih plemenskih rezervatih.
Med otvoritvijo petdnevne mednarodne konference je premier Robert Mugabe pozval mednarodno skupnost, naj z dodelitvijo potrebne pomoči konkretno izpriča svojo naklonjenost do zimbabvejskega eksperimenta v izgradnji brezrasne in demo-
•mutiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHniiiiiiitinmiiiiHHiMiiiimimiiiHiuiifiHiiiiHMiiiiiimMiHHiiiiiiMmiin
Vedeževalci ustanovili svoje poklicno združenje
RIM — Najrazličnejši vedeži, ti-ti, ki napovedujejo usodo s kartanj. demonologi, astrologi, pronote-apevti in drugi so sklenili, da bodo lastopali javno: «Grmade za ča-ovnice so že zdavnaj izginile — o izjavili predstavniki vedežev v timu — mi pa hočemo priti na lan iz votlin*.
«Plava kolesa» za parlamentarce
RIM — Makup stojal za kolesa in uvedba diplomatskih uplavih koles» je zadnja domislica radikalcev, ki, v skladu s svojimi ekološkimi načeli, redno prihajajo v parlament s kolesom. V pismu, ki so ga na sloviti predsednici poslanske zbornice Jottijevi se pritožuje jo, da nimajo ustreznih parki rišč za svoja kolesa in predla gajo, naj parlament priskrbi tudi ostalim poslancem in se natorjem enako prevozno sred stvo, ki bi nadomestilo drage in neokretne «plave avtomobile*, predvsem upoštevajoč dejstvo, da bodo Trg Monteci-torio kmalu zaprli za promet, najstarejšim članom parlamenta, ki ne zmorejo preveli kih naporov in potrebujejo pomoč šoferja pa naj bi država nudila tandem.
Predsinočnjim je bila v Rimu tiskovna konferenca na kateri so o-peraterji »skrivnostnega sveta* preastavili svojo novo zakonito združenje, ki je vpisano s temi kraticami «A.L.B.O.» — oziroma «Albo per la legalizzazione delle basi del-l’occultismo*. Namen ustanoviteljev organizacije, je da uzakonijo poklic »ezoterista*.
Združenje se je zateklo za pravno pomoč k odvetnikom. V decembru lani ga je ustanovilo sedem u-stanovnih članov: predsednik Clau-dio Alari (profesor astrologije in medijske znanosti), Evaldo Caval-laro (predsednik središča za aplicirano dinamično hipnozo), Cristina Gigante (preučevalka poganstva na ezoterični ravni), Piero Antonori (odgovoren za tisk) ter čarovniki -vedeži «Efrem del gatto*, «La ma-ga di Orgosolo* in »Sinderea*. V seznam vedežev in čarovnikov so se že prijavili številni drugi vedeže valci.
Novo združenje ima namen, da zajamči poklicno resnost in uspo sobljenost svojih članov za izvrše vanje svojega poklica. Vedeževalci se sklicujejo na dejstvo, da množična sredstva množičnega ob veščanja (časopisi, televizija, radio itd.) objavljajo na široko njihove prispevke, oglase itd., toda pri tem ne zagotavljajo poklicne resnosti. Na tiskovni konferenci, ki je bila v neki restavraciji v Trasteveru, so udeleženci izvedli nekaj točk iz programov svojih nastopov.
kratične družbe, nasproti rasistični Južni Afriki. Kot je poudaril, bi Zimbabve potreboval mednarodno pomoč zato, da bi lahko okrepil svojo politično neodvisnost izborjeno pred enajstimi meseci, še z neodvisnostjo na ekonomskem področju. Dežela se želi spopasti s posledicami stoletnega socialnega izkoriščanja, je rekel Mugabe, ki je pripeljalo do skrajno neenakega gospodarskega razvoja, dvema močno industrializiranima središčema, to je s Salisbury-jem in Bulawayem, koder je vse sadove razvoja uživala bela manjšina, in z zaostalim in nerazvitim afriškim podeželjem na drugi strani.
Za celotne investicije v nadaljnji gospodarski razvoj bi Zimbabve potreboval blizu šest milijard dolarjev za kratkoročne, to je triletne cilje pa približno 1,8 milijarde dolarjev: pri tem je mišljena v prvi vrsti pomoč za naselitev kakih 650.000 afriških kmetovalcev na neizkoriščeni zemlji belih farmarjev ter obnova infrastrukture, razdejane med sedemletno osvobodilno vojno. Pritisk «zemlje lačnih* je čedalje hujši in minister Chidzero je nedavno opozoril, da bo dežela doživela novo revolucijo, če ne bo dobila dovolj mednarodne pomoči, da bi lahko odpravila rasistično obarvano ekonomsko neenakost iz kolonialnih časov
Premier Mugabe je med otvoritvijo konference rekel, da so notranje razmere v Zimbabveju dosti bolj mirne kot kdajkoli poprej, navkljub posamičnim pojavom nasilja, ki jih povzročajo »nekateri kriminalni elementi*. Pritožil se je, da mednarodna skupnost ni izpolnila tistih obljub o pomoči, ki jih je bila aala pred letom dni pred razglasitvijo neodvisnosti Zimbabveja, očitno iz strahu pred negotovimi notranjimi razmerami. Toda Zimbabveju je pomoč potrebna ravno zato, da bi utrdil svojo notranjo stabilnost in s tem aktivno prispeval svoj delež v mednarodni skupnosti, je rekel premier Mugabe.
Kot kaže, bodo potencialni mednarodni kreditorji omahovali z odobravanjem pomoči Zimbabveju ravno zavoljo stalno navzočega spopada med obema koalicijskima partnerjema v vladi, to je med Mugabe jevo večinsko partijo ŽANU in manjšinsko ZAPU ministra brez listine Joshua Nkoma. Nedavno je ta spor prerasel v Bulawayu v oborožena obračunavanja med nekdanjimi gverilci pod vodstvom Mugabeja in Nkoma, pri čemer je bilo 180 mrtvih, malo pred otvoritvijo konference pa je prišlo do novega incidenta na severovzhodu dežele, koder sr bivši Nkomovi borci ubili tri vojake nove združene zimbabvejske vojske, med njimi enega belega, ki so jih bili prišli razorožit.
Poslednji britanski guverner v času zadnjih treh mesecev pred razglasitvijo neodvisnosti lord Soames je na konferenci hvalil izredni mednarodni ugled, ki si ga je priboril
premier Mugabe, in se zavzel za povečano pomoč Zimbabveju. Kot napoveduje, naj bi Velika Britanija o-dobrila v prihodnjih treh letih Zimbabveju 200 milijonov dolarjev pomoči. Evropska skupnost je pripravljena finansirati s 17,5 milijona dolarjev šest kmetijskih načrtov v Zimbabveju. Skratka, vzdušje na mednarodni konferenci v Salisbury-ju je optimistično in vse kaže, da bo uspešnejša od podobne mednarodne konference, ki je bila novembra lani v mozambiški prestolnici Maputu, na kateri devet dežel z Juga celine, med njimi tudi Zimbabve terjalo blizu dve milijardi dolarjev za uresničitev raznih transportnih načrtov, obljubili pa so jim le kakih 650 milijonov — pri čemer naj bi bila dejansko nova sredstva borih 55 milijonov, ki so jih obljubile skandinavske države, Belgija ' Nizozemska. Zimbabve se nadeja dobiti več.
TIT DOBERŠEK
izkazal na nedavnem posvetovanju o dolini Glinščice.
Deželna delegacija je bila zatem na obisku pri podpredsedniku republiškega izvršnega sveta Dušanu Šinigoju, ki je na kratko orisal 5-letni razvojni načrt Slovenije in v njem še posebej poudaril določbe glede obmejnega gospodarstva, ter načrte glede cestnih povezav na tem območju. Na tem pogovoru so ugotovili tudi. da se je sodelovanje med severnojadranskimi lukami izboljšalo, da so se dogovorile nastopiti z enotno ponudbo. Odbornik Bomben je ugotovil, da gre sejem Alpe Adria prek interesov ekonomske povezave in da postaja pomemben činitelj zbliževanja dežel in njihovih ljudi. Med obiskom na Gospodarski zbornici Slovenije, pri predsedniku Andreju Verbiču so z zadovoljstvom ugotovili, da se kljub mednarodni gospodarski krizi, ekonomski tokovi med deželama ne zmanjšujejo temveč nasprotno, da se nenehno bogatijo in s tem v zvezi so sprejeli tudi dv" predloga: naj bi uvedli tesnejše sodelovanje
Občni zbor Kmečke zveze na Koroškem
CELOVEC — Na občnem zboru slovenske Kmečke zveze preteklo nedeljo v kulturnem domu na Radišah so se zavzeli za to, da bi glasilo koroške kmetijske zbornice »Der kaemtner Bauer* občasno objavljalo tudi prispevke v skAnsiskem jeziku. Tudi slovenski kmetje, ki so včlanjeni v *bo*nico, plačujejo zbornični prispevek in že zaradi tega bi morali imeti pravico, da bi v kmečkem glasilu sprejemali tudi slovenske prispevke.
Na občnem zboru so razpravljali tudi o vprašanju dvojezičnega pouka na koroških kmetijskih šolah ki se zavzeli za boljšo kooperacijo med slovensko Kmečko zvezo in Zvezo slovenskih zadrug. Skupaj z drugimi dejavniki naj bi skušali slovenske kmete bolje vključevati v nove blagovne tokove in jih na področju pri — in predelovanja njihovih proizvodov bolje organizirati. V razpravi je zastopnik skupnosti južnokoro-ških kmetov v kmetijski zbornici, Ignac Domej, nastopil proti temu, da v zbornici slovenščina ni dopuščena kot enakopraven jezik. (Sindok)
spodarstveniki Slovenije in Ljubljane. za izmenjavo načrtov za v prihodnje ter dogovorov o tem, kako jih uresničiti. Izrazil je prepričanje o pravilnosti take poti kot sta jo ubrali sosedi in v to. da bodo kmalu doseženi novi uspehi.
Ob tednu mednarodnega sodelovanja Alpe Adria prihaja danes na obisk v Slovenijo delegacija dežele Veneto, ki jo bo vodil predsednik deželnega odbora prof. Car-lo Bernini. Tudi ta delegacija, v kateri so v glavnem predstavniki gospodarstva iz Veneta, se bo srečala s številnimi predstavniki gospodarskega življenja Slovenije, s predsednikom republiškega izvršnega sveta Janezom Zemljaričem, govorili pa bodo tudi o sodelovanju v okviru dežel skupnosti Alpe -Jadran.
JURE PENGOV
Ob 37. obletnici pokola pri Ardeatinskih jamah
MONCHEN - Milijarder za deset dni'. Neobičajna sreča je doletela skromnega italijanskega natakarja. ki je kar čez noč ugotovil, da se je na njegovem tekočem računu nabralo kar za dvajset milijonov mark (deset milijard lir). Radost pa je bila žal kratkotrajna. Banka je kaj kmalu uvidela napako in sanjsko življenje je splavalo po vodi.
RIM — Zaradi dogovora z ostalimi zahodnoevropskimi državami letošnja uvedba legalne ure ne bo sovpadala z uvedbo poletnega železniškega voznega reda. Legalna ura bo letos trajala od 2. ure 29. marca, do 3. 27. septembra, poletni urnik pa bo stopil v veljavo šele 31. maja.
Ob prisotnosti civilnih in vojaških oblasti ter borčevskih organizacij so se včeraj poklonili spominu 335 žrtev, ki so jih nacisti na včerajšnji dan pred 37 leti zverinsko usmrtili v Ardeatinskih jamah pri Rimu. Vlado je zastopal obrambni minister Lagorio, rimsko občino pa župan Pe-troselli. Po katoliškem in židovskem verskem obredu so položili vence ob spomenik žrtvam pokola	(Telefoto AP)
iiiiiitiiMiitiiiHMfiitiiiiiintiiiiiiiimttimiiiiiiiiiiiiiintuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiitiiiititHiimiiiiMimtiiiiiHiiuiimMMimiifimiuiiiiiiimiiitmiiiiiiiiiiiHfiitiii«
PRIMORSKE VESTI
Široka akcija za izboljšave kmetijstva v piranski občini
Neizkoriščene so odlične geografske in klimatske prednosti te občine predvsem za povrtnine
PIRAN — Delež kmečkega pre-’ občinske konfererce zveze komuni-bivalstva je v piranski občini med stov. Da je kmetijstvo doslej taku najnižjimi v Jugoslaviji — znaša močno nazadovalo, je bržkone kriva samo 4 odstotke vsega prebivalstva, I tudi skorajda popolna organizacij-
manjših in srednje velikih podjetij in pa naj bi tako kot je že v praksi med Slovenijo in avstrijskimi deželami gospodarske zbornice Slovenije in Furlanije - Julijske krajine prirejajo seminarje, na katerih se bodo gospodarski operaterji z enp in druge strani seznanili z gospodarsko zakonodajo sosednjih dežel.
Na večerni tiskovni konferenci je odbornik Adriano Bomben ugotovil ,da je bil obisk v Ljubljani ob dnevu Furlanije - Julijske krajine na sejmu izredno koristen zaradi neposrednega pogovora z go-
ki ustvarja le okoli 3 odstotke druž benega proizvoda, kar kaže na močno stagnacijo kmetijstva v piranski očini. To je toliko bolj očitno. če vemo, da je bilo Kmetijstvo na tem območju pred vojno pravzaprav edina gospodarska dejavnost. Takrat so ladje dan in noč vozile vrtnine, sol, vino in živinorejske proizvode v Trst in Benetke Če bi bila stopnja deagrarizacije enaka kot pred 10 ali 20 leti, bi čez nekaj let tudi to pičlo obdelovanje zemlje povsem zamrlo. Vendar gospodarski tokov: narekujejo drugače. Kmetijstvo je treba spraviti na noge in mu povrniti nekda njo veljavo.
O razmerah na področju kmetij stva v piranski občini so predsinočnjim spregovorili komunisti na seji
ska zmeda, ki vlada na tem podro čju. Družbeni sektor se usmerja predvsem v sadjarstvo in vinogradništvo, kjer skuša z uvajanjem sodobne tehnologije in z najrazličnej širni melioracijami izboljšati obde lovalne površine. Zasebni sektor pa je skorajda pozabljen.
Kooperantski odnosi v piranski občini niso'zaživeli. Razlog je skril v neurejenih odnosih znotraj Tozd Živila in Tozd kmetijska proizvodnja v HP Drogi, ki je nosilec kmetijske dejavnosti v občini Piran. Zasebno kmetijstvo je s kmetijskimi delovnimi organizacijami pove zano v glavnem s kratkoročnimi pogodbenimi odnosi, ki so drugače povedano še zmeraj le navadni kupoprodajni odnosi. Kmetovalcu nihče ne jamči minimalne odkupne ce-
Referendum o razporoki leta 1974 ni pomenil samo odločitve o nekem načelnem vprašanju, predstavljal je tudi začetek novega načina odnosov med državo tn državljani, ki so prvič lahko neposredno odločali o nekem vprašanju. Kljub številnim pomislekom o umestnosti takih načinov odnosov, predvsem v primerih, ko vprašanje ni eno samo in ko je načelen odgovor lahko težak, odvisen od trenutnega razpoloženja ali od subjektivnih koristi nekaterih slojev (pomislimo le na namen, da bi se Tržačani z referendumom izrekli o industrijski coni. ki jo predvideva osimski sporazum), pomislekom, ki postavljajo v dvom celo izid referenduma, pa vendarle ostaja dejstvo, da predstavlja referendum mobilizacijo velikega števila državljanov: najprej kampanja za zbiranje podpisov, nato ' postopek pred ustavnim 'n kasacijskim sodiščem, nadalje volilna kampanja, glasovanje, polemike po glasovanju: vse to traja poldrugo leto in prav toliko časa teče v državi razprava o vprašanjih, ki so predmet referenduma.
Taka mobilizacija je bila re-
Nezaupnica
strankam
S

4.
UREJA B. BREZIGAR
snični cilj predlogov radikalne stranke; radikalci so bili takrat pravzaprav gibanje, v parlamentu niso bili zastopani, ko so na spojem kongresu v Turinu leta 1972 sprožili predlog za osem referendumov. Med temi je bil tudi predlog za odpravo fašistične kazenske zakonodaje, vključno z določili o «celovitosti človeške rase» (integritet della stirpe), to je z določili, ki so popolnoma prepovedovali splav. To določilo je bilo leta 1975 izločeno iz skupine osmih referendumov, s pomočjo tednika VEspresso so radikalci zbrali zadostno število glasov, preden bi do referenduma prišlo pa je parlament odobril zakon o splavu (22. maja 1978).
Leta 1977 pa so radikalci zbrali podpise za ostalih' osem referendumov. Predlagali so odpravo zakona o finansiranju strank, «za-kona Reale» o boju proti terorizmu, zastarelega zakona o umobolnicah, zakona o parlamentarni preiskovalni komisiji (z odpravo bi izginila imuniteta parlamentarcev). konkordata z Vatikanom, nekaterih določil kazenskega zakonika «Rocco», vojaškega kazenskega zakonika in vojaških sodišč.
Ustavno sodišče je zavrnilo štiri zahteve: konkordat, ker gre za mednarodni dogovor, vojaški kazenski zakonik in vojaška sodišča (takrat so radikalci predlagali popolno odpravo vojaških sodišč), ker gre za ustavna določila, ki
ne morejo biti predmet referenduma in določila kazenskega zakonika, ker je bila zahteva preveč heterogena. Volivci bi se morali torej izreči o štirih vprašanjih. Dve od teh pa je medtem parlament spremenil: določila o parlamentarni preiskovalni komisiji in o psihiatrični oskrbi. Med drugim velja poudariti, da je prav Damoklejev meč referenduma prisilil nekatere politične sile, predvsem krščansko demokracijo, da je pristala na reformo psihia trične oskrbe, s katero je tako dolgo zavlačevala.
Ostala sta tako dva referenduma: o zakonu Reale in o finansiranju strank. Zakon Reale je vseboval vrsto restriktivnih določil v okviru boja proti terorizmu. V parlamentu so zanj glasovali samo predstavniki sredinske večine, proti pa levica. Leta 1978, ko so se o tem morali izreči volivci, pa je v parlamentu obstajala drugačno večina, narodna so Udarnost z vlado, ki jo je vodil Andreotti. Tudi levica je zato pozvala svoje volivce, naj se izrečejo proti odpravi zakona, ki naj bi ga nato spremenili v parlamentu. Radikalci so bili torej osamljeni.
Kljub temu pa se je za odpravo zakona Reale izreklo veliko število volivcev, 7.400.619, oziroma 23,5 odstotka glasov, dokaz, da mnogo volivcev ni upoštevalo navodil svoje stranke. Zanimivo je,
da je bil zelo visok odstotek glasov za odpravo zakona prav v nekaterih mestih, ki so najbolj okusila terorizem (Turin 26.9%, Rim 27%) in to kljub dejstvu, da so prav v Rimu mesec dni pred referendumom (ki je bil 11. junija 1978) ubili Alda Mora.
Odraz prave nezaupnice strankam pa je bil izid referenduma o finansiranju strank. Kljub temu, da so se za odpravo tega zakona izrekli samo radikalci, je prejel njihov predlog kar 43.6 odstotka glasov. Ta podatek je bil prvi simptom vzdušja, ki vlada v Italiji. Sicer pa velja poudariti, da je parlament sprejel zakon o javnem finansiranju strank zato, da bi ne prihakilu več do poneverb in do škandalov, v katere so bili prepogosto vpleteni vidni politiki (seveda predvsem vladnih strank). Stranke so prejemale državno finansiranje, škandali pa kljub temu niso izginili.
To nezaupanje v stranke je prišlo najbolj do izraza v velikih mestih, torej tam, kjer je imelo prebivalstun največ stika s politiki. V številnih mestih se je ve-čila volivcev izrekla za odpravo tega zakona: Turin (51%), Rim (53.2%), Neapelj (55.3%). Bari (53%), Palermo (57.7%), Cagliari (57.7%), Trst (56.7%). Zdržala je srednja Italija, trdeči otok*, torej dežele in mesta, ki jih je tradicionalno upravljalo levica (Emi-liia - Rnmagna. Toskana, Liptf-rija, delno Lombardija); Jug. ki je bil od nekdaj demokristjanski fevd, pa se je premočno izrekel proti zakonu o javnem finansiranju strank.
Prihodnjič: Druga ofenziva radi kalcev.
ne ali odkupne količine svojih proizvodov. Zato se zasebniki težko odločijo za specializacijo svoje proizvodnje na en sam pridelek, ampak raje sejejo «vsakega po malo*.
Samoupravne interesne skupnosti za razvoj in pospeševanje kmetijstva šc zmeraj nimajo, čeprav jo ustanavljajo že 4 leta ' Glavni vzrok je v tem, da v teh štirih letih niso uspeli zagotoviti stalnih in zadostnih finančnih .virov. Tudi kmetijska zemljiška skupnost ima veliko skrbi. V obdobju od 1976 do 1988 so v piranski občini spremenili 34 hektarjev kmetijskih površin v stavbna in to pretežno zemljišča 3. in 4. kategorije. To se lahko dogaja predvsem zato. ker občina še nima sprejetega prostorskega plana. Težko je opisati, kakšna škoda nastaja s ‘tem, vendar kaže, da imajo nekateri precejšnje koristi od spreminjanja rodovitne zemlje v zazidljive parcele. Pravkar .je na primer v javni razpravi .zazidalni načrt, ki v Strunjanu predvideva pozidavo rodovitne zemlje prve in druge kategorije, kjer se 11 družin ukvarja predvsem s pridelavo vrtnin. Oni trdijo, da bi za razvoj strunjanske krajevne skupnosti na tem delu potrebovali največ 40 zazidljivih zemljišč, tu jih pa načrtujejo več sto.
Pri odkupu vrtnin in sadja prihaja do velikih težav in problemov. saj ima.jo kmetovalci občutek, da vse ne teče tako, kot bi moralo. Svoj kilogram krompirja prodajo za 2.80 dinarja. V trgovini pa stane 20 dinarjev. Kaj je z razliko? če svoje blago prodajo izolskemu Tozd Živila (kjer .je sedaj urejen odkup pridelkov) dobijo za pet. 19 ali celo 20 dinarjev manj denarja, kot če jih prodajo koprski Agrariji.
S proizvodnjo vrtnin se v piranski občini ukvarja kar 800 proizvajalcev na 606 hektarjih razdrobljenih n.jiv, pridelajo pa na leto 3173 ton vrtnin. Vendar imajo na celotnem obalnem območju velika klimatskih in geografskih prednosti. ki so še povsem neizkoriščene. Sem namreč vozijo solato, radič in paradižnike iz krajev, kamor bi pravzaprav morali od tu voziti te vrtnine. Piranski komunisti so na seji občinske konference po oceni vseh razmer v kmetijstvu menili, da bo v najkrajšem času potrebno narediti vse tiste korake (od organizacijskih do vzpostavljanja pravih dohodkovnih odnosov med proizvajalci. organizatorji proizvodnje in tržiščem), ki bodo kmetijstyu omogočili normalen razvoj.
BORIS ŠULIGOJ
BONN — V okviru velikanske pro-tineonacistične akcije je včeraj policija v ZRN izvedla po vsej državi preko tisoč stanovanjskih preiskav. Povod za tako širok poseg je preiskava v zvezi s širjenjem neonacistične propagande.