The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United States of America Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagej GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 32 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 15, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII SOCIJALISTI IZGUBILI BITKO. — VLADA ZADOBILA POPOLNO KONTROLO NAD DUNAJEM. — VEČ STO OSEB, MED NJIMI ŽENSKE IN OTROCI, PADLI V BOJIH.— TOPOVI STRELJALI NA STANOVANJSKE HIŠE. POJAVIL SE MU NOV SOVRAŽNIK Dunaj, Avstrija. — Z združenimi močmi mestne pohcije, državnega vojaštva in oborožene fašistične organizacije Heimwehr je socijalistična re. Voiucija, ki je izpremenila Dunaj v ponedeljek in torek \ pravo bojišče, do korenin zadušena. Kancler Dollfuss slavi popolno zmago nad socijali.-:tii> nimi nasprotniki. Koliko življenj je sta! ta krvavi ples, vlada ne mara uradno objaviti in bržkone tudi še ni mogla clo torka popoldne zbrali podatkov; računa pa se, da je več sto oseb padlo. SWz: 15 let so imeli socialisti popolno kontrolo nad Dunajem Socijalist je bil župan in z njim ves rjegov mestni odbor. Danes plapola nad mestno hišo heirowehrovski belo-zeleni prapor. .r?upaii Kari Seitz. kakor tudi pav drugih mestnih odbor ni ko v, je i lilo aretkanih. 1 >ry. Rim se je posrečilo zbežati "preko meje prod maščevalno roko kanclerja DollfuMsa. V sredo se je sestavilo vojaško sodišče, Pi'ed katerega je bilo postavljenih osem oseb, katere se obdol-žuje, da nosijo glavno krivdo za celi puč. Ako bodo obtoženci spoznani krivim, bodo po pre-ke m sodu tako ustreljeni. Kakor se more zdaj izpre-videti, je bila vlada dobro pripravljena za nastop socijali-stov. Skoraj neposredno po proglasitvi generalne stavke je bilo namreč vojaštvo že alarmirano in vse ceste, ki vodijo v osrednji del mesta, so takoj za-barikadirali z žičnimi ovirami. Glavna moč socijalistov je bila namreč v zunaj ležečih delih mesta, predvsem v stanovanjskih hišah, katere je dala tekom let zgraditi za delavce mestna uprava. Te hiše so bile tako razpostavljene po mestu, da so služile socijalistom kot nekakšne trdnjave, iz katerih so streljali na napadalce. Med temi hišami je bila znamenita predvsem takozvana Kari Mar-xova hiša, ki je veljala za največjo stanovanjsko hišo na svetu. Dolga je skoro eno miljo in v njej je stanovanj za 4,500 oseb. Vse te hiše so danes bolj ali manj poškodovane od krogel iz topov, ki jih je vojaštvo na nje oddajalo. Izida, kakoršen je, namreč. Popolni poraz socijalistov, je bilo mogoče že v naprej pričakovati. Dasi so bili socijalisti tudi močno oboroženi, toda proti Premoči vojaštva, ki je imelo na razpolago tudi artilerijo, so bile njih sile prešibke. Borili pa so se socijalisti nad vse vztrajno, kajti vedeli so, da od tega dogodka odvrni njih politično ž ivljenje v Avstriji. Izgubili so in temu je sledilo tudi t°> kar so pričakovali, namreč, je vlada socijalistično stranko razpustila in jo proglasila Protizakonitim. Med padlimi žrtvami je gotovo tudi več žensk in otrok, ki so 'lašlj smrt v razvalinah, ko so °Povi streljali na stanovanjske hiše. NEMČIJA SE^ VESELI Naziji trdijo, da jim je avstrijska revolucija olajšala propagando. Berlin, Nemčija. — Na ra- buke v Avstriji gledajo nemški naziji z dokaj zadovoljnim očesom in trdijo, da se z njimi gladi pot nazijski invaziji v Avstrijo. Dollfuss je sicer zmagal, pravijo, a ta zmaga stoji na skrajno slabih nogah. Videlo se je namreč zdaj, kako slabotni so avstrijski fašisti, heimwehrovci, ko so morali za svojo zmago poklicati vojaštvo na pomoč. To, pravijo naziji, kaže, da imajo heimwehrovci le mali odstotek prebivalstva za seboj, druga pretežna večina so nazijski somišljeniki. iidaj, ko so prišli heimwehrovci v popolno oblast nad Avstrijo, bodo brez dvoma naziji malo izpremenili način svoje taktike. Namesto splošne propagande, ki so jo vodili doslej, bodo v naprej skušali v heimweh. rovskih vrstah samih zasejati nazijski duh in tako se bo vršila propaganda od zgoraj navzdol. Ko bodo prej ali slej postali heimwehrovci naziji, ne bo treba niti priključiti Avstrije Nemčiji in s tem vznemirjati ostalo Evropo: Ostali boste na zunaj dve vladi, ki pa boste pod skupnim vodstvom nazijev. t*& Jugoslavife* NOVA VLADA V JUGOSLAVIJI; SRŠKIČEVA VLADA ODSTOPILA; NOVO VLADO JE SESTAVIL NIKOLA UZUNOVIC. — V TRIGLAVSKEM POGORJU SE JE SMRTNO PONESREČIL MARIBORSKI TRGOVEC. — RAZNE NEZGODE IN NESREČE. SUka kaže veliko zborovanje neke domoljubje organizacije na Dunaju, ki je obljubila, da bo podpirala kanclerja Dollfussa pri njegovi borbi proti nazijem. Točasno pa je boj z naziji stopil v ozadje, kajti Dollfussu so se pojavili nOv> sovražniki, socijalisti, s katerimi vodi krva-vave bitke. MOŽ, KI NE VE ZA SVOJO SREČO Vancouver, B. C. — Sodišče je poslalo svoje poizvedovalce, da najdejo nekega Jack G. Smitha, ki se bavi s tem, da prodaja Indijancem po obrežnih krajih klobuke. Jack je oči-vidno zadovoljen s svojim poklicem in niti pojma nima, da ga sreča lovi. V Angliji mu je namreč neki sorodnik zapustil premoženje, vredno $200,000. Poleg tega mu je bilo zapuščeno pred par meseci neko drugo premoženje, vredno $50,000. Vrhu tega je zadel dva dobitka pri konjskih dirkah. Jack pa o vsem tem nič ne ve in nemoteno naprej prodaja klobuke. -o- AMERIKANEC "GA LOMI" Pariz, Francija. — Pri paradah, ki so jih vprizorili po tukajšnjih ulicah pretekli ponedeljek komunisti, je vzbujala posebno pozornost neka moška figura, oblečena v kričečo sta rogrško obleko s sandali na nogah. Bil je to Amerikanec Raymond Duncan. Ta ameriški pre-napetež se je že prej enkrat "proslavil", in sicer v letu 1980 v New Yorku, ko je organiziral svojo lastno parado, s katero je hotel pokazati simpatije z indijskim Gandhijem. V to svrho je korakal s svojimi pristaši po newyorških ulicah do morskega obrežja, kjer je vzel količino morske vode, da napravi iz nje sol. KONTROLA NAD BORZAMI Predlog za pošteno trgovanje na borzah. Washington, D.C. — Poleg sedanjega predloga, ki je bil stavljen kongresu od senatorja Fletcherja v svrho kontrole nad delniškimi borzami, se namerava v ta namen staviti še drugi predlog, in sicer od illinoiškega demokratskega poslanca Sa-batha. Njegov predlog, pravi Sabath, bi prepovedoval vsako zakulisno trgovanje na borzi in s tem umetno dviganje ali nižanje cen od strani raznih finančnih magnatov. -o- V MONTANI VIDELI METEOR Billings, Mont. — Nenavaden naravni pojav so imeli tukajšnji prebivalči priliko opazovati pretekli ponedeljek ponoči. Preko mesta je namreč prižvižgal s strahovito hitrostjo goreč meteor, ki je v naslednjem trenotku z glasnim pokom eksplodiral in se razde, lil v dva kosa, na kar sta oba za obzorjem izginila. Goreči krogli je sledila dolga proga iz svetlih isker. Celi pojav je bil viden kakih 45 sekund. -o- POZABIL NA SVOJEGA OTROKA Chicago, 111.— V ponedeljek zjutraj je Fred Lange, 808 So. California Ave., zadel s svojim avtomobilom v obcestni drog na 18. in Paulina St. Po nezgodi je skočil iz avtomobila in zbežal. Ljudje so pozneje našli karo in v njej štiriletno deklico, ki je jokaje klicala o-četa. Po licenčni številki so izsledili Langeja, ki je izjavil, da ga je kolizija popolnoma o-motila, da ni vedel, kje je in kaj dela, ter je tudi povsem pozabil na otroka, ki ga je imel s seboj. -o——- Lep zaslužek vam nudi kampanja "Am«r, Slovenca"! KRIŽEM SVETA — Abo, Finska. — V ponedeljek se je otvorila obravnava pred višjim sodiščem proti 28 osebam, ki so obdolžene vojaške špOOOCM)0(M»0000<>000{W><)<>00 OOOOOOOOOOO^1 S) 1931, by Ed;jar Rice Burroughs. Inc AH rights reserved. AMERIKANSKI SLOVENEC frvi «» mjstarejH slovenski list v Ameriki, Jatanovljon let« jl«M. Uhaja vsak dan razua nadel), pone-ttljkov in diievov po praznikih. Izdaja In tiikai EDINOST PUBLISHING CO. NaMov uredhiitva in oprave: 1849 W. Cermak Rd.r Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: t a cfetb Ifcto Cm pol leta . Ca četrt leta Za Chicago. Kanado (n Evropo: celo leto ___$6.00 ______________3.00 _______1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameriea. KatabUahed 1*91, Iasued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addresa oi publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year___— For half a year--- For three months-- Chicago, Canada and Europe: For one year___$6.00 For half a year____3.00 For three months__1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko r tednu je čaa do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa ae ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vra£a. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. povedati uvažanje nemoralne literature in podob iz inozemstva ter spraviti pred sodišče vsie, ki se posredno ali neposredno ba-vijo s proizvajanjem ali z razpečevanjem literarnih in umetniških umazanosti. "Polunbi" bo spustila hudournik v nemške hleve, da odnese ves gnoj in ves smrad, ki se je tam nakopičil in zastrupljeval telesno in duševno zdrav zarod nemškega naroda. "Polunbi" je dovoljena po mednarodnem pravu. Zakaj se je ne poslužujejo tudi druge države? Tožbe in zdravilo Vedno in vedno slišimo pritožbe, češ, da katoličani v Zdr. ržavaK ne uživajo v p oštevali j a v socijalnem, političnem, go. ■podarskem in industrijalnem življenju Amerike, do katerega bi bili upravičeni z ozirom na svoje število, vzgojo ter omiko in zmožnosti. Zdravilo zoper te pritožbe je pa razvoj, razmah in razširjenje katoliškega tiska. Razširjenje in naraščajoč vpliv katoliškega tiska je bil vzrok, da se je neorganizirana manjšina katoličanov na Jloland-iskeni razvila v dobro poučen in odločen živelj, ki je zahteval zase svoje pravice, da prispeva po svojih močeh k dobrobitu dežele in vlade. In vsled zmožnosti svojih voditeljev so dosegli pripoznanje, ki je daleč presegalo vsako pričakovanje. V Nemčiji je katoliški tisk znatno napredoval. Celo v sedanji težavni dobi in razmerah je nemško časopisje jako vplivno. Dr. Kost, znan nemški katoliški publicist, pravi, "da je ravno katoliški tisk, ki mora braniti pravice katoličanov proti ijidifereiltnemu ali sovražnemu nekatoliškemu časopisju." V Avstraliji so si ustvarili katoličani časopisje, ki brani katoliško stvar z izredno možatostjo, k oje ga vpliv raste od dneva do dneva. Znano je splošno, da presega katoliško časopisje v Angliji daleko razmere, kakoršne bi pričakovali ob njihovem primeroma malejfi -ifeViftt. I hi z ume-] i bomo to, če vpoštevamo moč, vpliv anglešKoga katoliškega tiska, visoko stališče angleških katolikov na leposlovnem polju, in visoko izobrazbo katoličanov v Angliji. In če mi opozarjamo na uspehe in vpliv katoličanov v omenjenih deželah, ne smemo nikakor pozabiti velike važnosti in vpliva našega lastnega katoliškega časopisja, posebno "Amer. Slovenca". Prišel je čas, mislimo mi, katoličani, posebno mi Slovenci V Združenih državah, prenehajmo tožiti o razmerah, ki se bodo končale same, če bodo vsi katoličani rabili zdravilo, ki je' bilo po drugih deželah tako uspešno, namreč: da podpirajo, širijo, Utrjujejo svoje katoliške liste in mesečnike, da bodo močan činitelj pri tvor j en ju javnega mnenja med narodom. Boj proti umazanosti "Germania" poroča, da se je I. oddelek nemškega policijskega ravnateljstva z vso silo vrgel na boj proti umazani knjigi in nemoralni sliki. V to svrho je ustanovljen poseben urad, kjer sodeluj, jo notranje in propagandno ministerstvo, tajna državna politi j a, zveza knjigarjev, vse krščanske cerkve in nemška kulturna zveza. Namen te ustanove je, posluževati se vseh sredstev, ki jih nudi medna!', dna pogodba, sklfenjena 1910 in obnovljena 1923 policijskim oblastem, ki si smejo neposredno med seboj dopisovati pod Šifro "Polunbi" (Polizei-Unziichtige Bilder — poli-fija-umazrne slike). Nemška "Polunbi" bo ne samo zasegla vso umazan:; literaturo in pornografične proizvode, ki jih je bilo nebroj v 'Nemčiii, ampak bo neusmiljeno konfiscirala tu'di druge knjige in slike, ki bi kolikor toliko žalile dober okus in I vaino vplivale na mladino, "Polunbi" ima pravico sama pre- NAROČNICA A. S. PIŠE Cokedale, Colo. Ker ravno pošiljam, naročnino, si kot večletna naročnica Amer. Slovenca dovoljujem napisati par vrstic v naš hvalevredni list A. S. — lz naše naselbine še ni bilo dopisa v tem listu. Kako tudi, saj smo mi edina slovenska družina v tej naselbini. Je druga naselbina, kakih osem milj od tukaj, kjer je par slovenskih družin, katere sem obiskala in dobila tam eno naročnino. Ni sicer to veliko, a je vseeno boljše kot pa nič. So pač tudi tukaj krive še vedno slabe delavske razmere, kakor menda na več krajih drugod. Tukajšnji rudniki obratujejo le po dva dni na teden, nekateri pa še manj. Preživljamo se po večini z upanjem na boljšo bodočnost. Rada prebiram dopise zavednih katoliških žena in mož ši-rom Amerike, ki se bojujejo za verske pravice in resnice. Kje j pa naj človek najde tolažbo, jako ne v veri, zlasti v teh kri. itičnih časih ? — Pozdrav vsem Jčitateljem in sotrudnikom tega lista. Antonija Frlan. -o-- DRUŠTVO KRŠČ. ŽENA IN MATER Sheboygan, Wis. Na letni siaji se je udeležilo precej T6po število članic ih jlele bi, da bi skozi celo leto v tako lepem številu prihajale na sieje. Sklenjeno je bilo, da priredi društvo Card party v nedeljo, 18. febr. popoldne ob 2. uri v cerkveni dvorani. Vstopnina 15 centov. Za najboljše igralce imamo pripravljene lepe nagrade. Igralo se bo 66, 500, rummy in sheepshead. V prvi vrsti se priporočamo vsem sta-jrim in mladim faranom cerkve 'sv. Cirila in Metoda, da bi se j udeležili te Card party. |. Ustanovile smo Sewing club in želimo, da bi članice našega društva pristopile k temu klubu. Sklenjeno je bilo, da se bodo vršili sestanki šivalnega kluba vsako sredo zvečer v šolski sobi. Članice so tudi naprošene. da bi skupaj sodelovale za bazar, ki se bo letos vršil. Obenem se naznanja članicam, da bomo imele v soboto, dne 24. febr. skupno sv. spoved ter v nedeljo skupno sv. obha-Ijilo pri 8. sv. maši. { Zdaj pa moramo poročati, da smo zopet izgubile iz naše sre-!de dve članici: Mrs. Anna Kra- shek in Mrs. Cecilia Sheck. Bog jim daj večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti. Odbor za leto 1934 je sledeč: Predsednica Mrs. M. Eržen, podpreds. Mrs. L. Bowhan, tajnica Mrs. F. Melavc, blagajni-čarka Mrs. I. Mohar. Nadzornice Mrs. M. Prisland in Mrs. M. Brezovnik. — Pozdrav. Odbor. NAZNANILO ČLANICAM PODR. ŠT. 3 S.Ž.Z. Pueblo, Colo. Cenjene članice podružnice št. 3 SŽZ: Naznanja se vam, da je bil za leto 1934 izvoljen novi odbor, in sicer so bilte v ta odbor izvoljene: Predsednica Mary Kolbezen, podpreds. Mary Papeš, tajnica Frances Ra-spet, blagajničarka Jožefa Meglen. Redne seje se bodo vršile vsakega 16. dne v mesecu in sicer v St. Mary's School Hall. To se vam naznanja, da boste vedele, ker na zadnji seji 16. j an. ni bilo udeležbe kot bi imela biti. Žal, da se poglavitnih sej ne udeležujete v večjem številu. Moja želja je, da bi bile naše odbornice zadovoljne in da bi društvo oziroma naša podružnica lepo napredovala. — Bog daj, da bi se v tem letu število članic podvojilo in da bi štelo vsaj 100 članic koncem meseca decembra. Sedaj nas je 177. Pretečeno leto smo napredovale za 61 članic. Članice, sedaj je spet odprta kampanja za' nabiranje novih članic. Le marljive bodimo in složno delajmo, morda dobimo še tisto spominsko knjigo iz Milwaukee. Ali bi se nam podala! Poskusimo, saj naš list Zarja pripoveduje, da vsaka članica, ki bo pristopila meseca marca, aprila in maja, bo plačala samo 50c namesto dolarja. Povedati vam moram, da se je na seji 16. jan. sklenilo, da plača vsaka članica 15c posebne doklade. Iz tega sklada se bodo kupile cvetlice, kadar bo katera članica bolna in morala v bolnišnico. Teh 15 centov mora vsaka članica plačati pred mesecem julijem. Predlagano je bilo in tudi potrjeno, da mora vsaka članica plačati svoj redni asesment vsaj vsaki tretji mesec redno, ako tega ne stori, se sama suspendira. Da bostie razumele. Katera bo hotela prinesti plačati k meni, rade volje postrežem in za vsako bom storila rade volje, kar mi bo mogoče, za dobrobit podružnice in naše SŽZ. Složno delajmo, pa nam je napredek zasiguran. Žalostna vest je, da so kar tri članice naše podružnice bile silno težko bolne in so se vse tri morale podvreči težki operaciji. Hvala Bogu, pa so vse tri že doma iz bolnice in se počutijo precej boljše. Amalija Jeršiii in Marija Zaletu so že skoraj zdrave, le Mary Težak je še na postelji, ker ima še vedno sitnosti z nogo. Bog daj, da bi vse tri čimprej okrevale in ostale zdrave, ker so še mlade in matere več otrok. Zelo slabe čase smo imeli in težko je bilo življenj©, vendar, kakor izgleda, se razmere počasi izboljšujejo in upamo, da se bodo še bolj. Tega pa, da bi nikomur ničesar ne manjkalo, ne bomo nikoli 'dočakali. Zato moramo biti Bogu hvaležni, da se je vsaj obrnilo na boljše. Vreme imamo prav toplo in to nam je veliko pripomoglo, marsikaj se je prihranilo. Samo to ne vemo, če je tako vreme dobro za zdravje. Prehuda suša je. Samo enkrat smo dobili nekoliko snega letošnjo zimo, in to je bilo še koncem meseca novembra, od tedaj pa nič več. Dal Bog, da bi se vse na dobro obrnilo. Lepo vreme in zdravje je najboljše za človeka. K sklepu tega naznanila prav lepo pozdravim vse odbornice in vse članice SŽZ., posebno pa našo predsednico Mrs. Prisland. Posnemajmo jo v njenem neutrudnem delovanju za večjo SŽZ. Posnemajmo jo, da bomo tudi me znale junaško prenesti in pretrpeti, kot to dela ona. (Plačano nazn.) Margareta Kozjan. --o- ZA SLOV. POPLAVLJENCE V STARI DOMOVINI Pueblo, Colo. Kmalu potem, ko so prišla poročila iz stare domovine o strašni povodnji, ki je razdejala naše lepe slovanske pokrajine in še posebno one v kočevskem srezu, ozir. Struge, Do-brepol.je, in v ribniški dolini, še posebno pa vas Retje v Loškem potoku, se je v Pueblo, Colo., organiziral poseben odbor iz vseh tukajšnjih društev, katerega namen je bil pomagati kolikor mogoče onim, ki so najbolj prizadeti. Postavilo se jie posebne nabiralne komiteje (po večini ženske), ki so pričeli pobirati milodare od hiše do hiše. Naše slovansko ljudstvo je usmiljenega srca. Čeprav so ljudje povsod skoro brez vsakega dela, se je vseeno nabrala lepa svota denarja kakor tudi raznega drugega blaga. En večer se je naredila veselica, kjer se je vse nabrano blago potom tombole (keno) spravilo v denar. — Vse skupaj se je nabralo v Pueblo za poplavljence kočevskega okraja $404.00. Pač lepa svota za te čase. Tem potom se spodaj | pod pisani odborniki ta dobro. jdelne akcije prav lepo zahva-iljujemo vsem komitejem, ki so tako pridno delali in nabirali prostovoljne prispevke. Nadalje najlepša hvala vsem darovalcem, ki so darovali v denarju ali blagu. Prisrčna hvala pa tudi vsem onim, ki so prišli na tombolo in pripomogli, da smo vse nabrano blago , spravili v denar. Denar se je odposlal v staro domovino na tozadevne odbore za razdelitev. In sicer v Struge se je odposlalo $180.00, v Do-brepolje $125.00, za Ribnico Ožir. Retje v Loškem potoku se pa denar še tukaj drži, ker še nismo dobili imena tozadevnega odbora za razdelitev. Kakor hitro dobimo v roke imena odbora, se bo denar takoj odposlal, in sicer vsota $99.00. — Torej še enkrat prisrčna hvala vsem darovalcem, kakor tudi pobiralcem in delavcem pri tomboli. i .IMENA DAROVALCEV, ZA POPLAVLJENCE V KOČEVSKEM OKRAJU. Dr. sv. Jožefa št. 7 KSKJ., $25.00 Po $10.00 so darovali: Dr. sv. Peter in Pavel KSKJ., S. S: P. D. Pomoč, Dramski klub Zora, Marija Čistega Spočetja, sv. Trojica HZ., sv. Ana. Po $5.00 so darovali: Marija Pomagaj JSKJj Krščanske matere, Joseph Stefauich, Kansas, Marija Blatnik, John Germ, Rev. Ciril Zupan, John Gorsich, Matt J. Kochevar, Joseph Rus. Po $2.00 so darovali: Frank Sterzi-nar, Anton Terdina, j. K. Snedec, Cecilija Stcblaj, Josephine Meglen, Anton Okoren, Anton Janinik, John Zobec, Frank Miheiich, Anton Glach, Joseph Kruli Mrs., Anton Prelesnik, Frank Dremel. Po $1.50: Joe Merhar. Joe Jersin. j Po' $1.25 so darovali: Teresa Fear, i Po $1.00 so darovali: Andy Fabian, i Frances Roitz, Andy Dimond, Louis Potoakr, Mary Snedec, Mary Vidmar, Tony oNvak, Mike Mišmaš, Joe Boitz, John Zbacnik, Frances Verbich, Anton Težak, Ana Pachak, Alfonz Hdche-var, Anton Boitz, Louis Bradich, Joe Kochevar, Frank Kochevar, Anton Ur-sick, Anton Dejak Frank Mehlo, John Janintk, Rudolf Karlingcr, Katarina Knep, Marko Gor'she, Frank Gnidica, Anton Kochevar, Martin Miklich, Mary Vodopich, joe Koncilija, Joe Gornik, John Prijatelj; Frank Boitz, Ana Butkovich, Frank Bregar, Joe Prijatelj, joe Germ, Mark Stepan, Louis Ursick, Louis Russ, Joe KrasOvic, Louis An-zick, Frank Braoicn, Louis Germ, Adolf Levsliin, Martin Kolbezen, Jerry Simonich, John Cernac, Mary Ogulili, Frank Novak, Mary Papish, A. Ca-stelar, John l'elchaver, Matt Novak, Louis Trontel, Rose Levstik, Joe Me-hte, Ignac Zupančič, Mary Zupancich, Frank Rus, John Kerne, Frank Jarc. Frank Brajda, Anton Branovich, Frank Garvas. John Perko, Mary Papish. Matt Kochevar, Gabriel Egan, Mr. in Mrs. Pavlin, Peter Flich, John Klan-char, Mr. in Mrs. France!, Mr. in Mrs. Lesar, John Merhar, Frances Grebanc, Jack Katelec, Joe Godec, Joe Spilar, Mary Francel, Jack Papish, Louis Klun, John Klun. P o 75c so darovali: Mary Mohor-chich, Joe Bradich, John Plut. — Mrs. Merhar 70c, Frank Miklich 55c. J'o 50c so darovali: John Stuzinski, John Erjavec, Joe Jurglich, Anton Go-lob, Joe Golob, Karol Mishmach, John Prijatelj. John Peterlin, Joe Zupančič, Joe Bradich, Angela Mishmash, Angela Grebene, Pija Perko, Peter Perse, Frank Culig, John Princ, Frances Pechnik, Joe Stepan, Frances Mohar Mary olgan, Louis Godec, Jacob Skuf-ca, Blaz Kerin, John Petric, John Tom-sick, Frank Volk, John Rus, R. Matja-sicb, John Novak, John Jersin, John Kristan, Joe Rus, John I'ovshe, Robert Rohlek, Joe Sernel, John Snider Louis Miheiich, Joe Cuzak, Joe Bezel, John Petric, John Gruden, Joe Hbchc-var, Cash, Joe Blatnik, John Skull. Ana Princ, Ana Grahek, Joe Perse, Anton Kochevar, Josephine Matuiich, Jack Henigsman, Frank Zupančič, Mary Dragovicli, Anton Horvat, John Susel, Joe oDvgan, Ana Grahek, joe Zabuko-(Dalje na 3. strani.) Ponoči. — Cuj mož, korake slišim na hodniku. — Koliko je pa ura? — Dve. — Potem se pa nikar nič ne boj. Jaz se vračam iz gostilne. * * * Boljše. — Prijatelj, v nedeljo bi napravila avtomobilski izlet z najinima ženama. Ali veš predlagati kaj boljšega? — Vem, izlet brez žen. Dobro jo je zavrnil. — Do- vtip, ki ste mi ga povedali, gospod, je star najmanj 50 let. — Gospodična, vi imate pa res izboren spomin. * * H! Kdo je srečen. — Vaša hčerka je torej že pol leta omože-na. Je srečna? — Da, mož jo nosi na rokah. Vsako željo, ki ji jo prečita iz oči, morava izpolniti midva z ženo. •i* * * Imeniten jetnik. — Paznik : Številka 99, ali ste me klicali? Jetnik: Da, klical sem vas, da bi mi odklenili vrata, ker moram postaviti pred nje čevlje, da mi jih osnažijo. * * * Pri zobnem zdravniku. — Nič strahu! Stisnite zobe in lista široko odprite! * * s0000000000-0-00-000-0-0C>000-0<>0<> 5 POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka 2-34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. (Metropolitan Newspaper Service) Nemški kapitan Zuppner, ki je vpdil zrakoplov je zmajeval ž glavo rekoč: "Ti veš, da jaz sem bil vse skozi dvomljiv v to kar ti domnevaš da bo.." "Poglej," zakliče Gridley kapitanu, "ako si pazil na solnce zadnje ure, lahko vidiš, da je globoka udrtina na zemeljski obli, tudi ako tamkaj ni odprtine. Veliko nižje se že nahajamo, kakor smo bili. Opaziš lahko tudi, da je polnočno solnce'veliko nižje, kakor je bilo. Kmalu bo zašlo in če se ne motim bomo kmalu zagledali drugo luč. Zrakoplov se je res v tej smeri ponižal med neko ledeno ustje in kmilu so opazili neke žarke različnih barv. Zrakoplov je zavozil v neko megleno mavrično osvetljavljanje. Od vseh strani so svetili razni žarki. Več ur so vozili ne vedoč kam skozi ta žarno osvetljen kraj. Zrakoplov se je nižal bolj in bolj. Kmalu so občutili toplejšo klimo. Srebro se je dvignilo dvajset nad ničlo in še višje. Tarzan vzklikne naenkrat: "Kopno! suha zemlja se vidi!" Vsi so prihiteli h sprednjim oknom. Nekateri so ugibali, da so nad Sibirijo. Toda Gridley je dokazoval, da je Sibirija kakih 1000 milj od 85-tega ravnika. Ugibali so to in oho, a kmalu so pripluli v jasne kraje in videli so,- da je to novi svet. Gridley je kriknil vesel: "To je Pellucidar, novi svet v notranjosti zemlje. Vsi so postali, vznemirjeni in opazovali velike gore in valoviti svet, pokrit s snegom in ledom vse naokrog. Kaj se je zgodilo z njimi tukaj? "Ustavite in držite na mestu v stalnosti zrakoplov!' zano.ve Jasori. "Prepričan sem, da se vidi razpoka polarne odprtine. Zdaj bo mbrda kazalo kompasa kazalo navpik ali navzgor, v teh okoliščinah se m' bomo mogli zanašati ha kompas več/treba bo voditi, zrakoplov previdno po razmerah in okoliščinah, da kam ne zaetenemo. Če me domnevanje moje teorije ne vara, bomo kmalu zavozili v odprtino in skozi to v notranjost zemeljske oble." Četrtek, 15. februarja 1934 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran 3 POTRESI IN NEVIHTE GROZIJO PO VSEH NASELBINAH SNUJEJO NAČRTE ZA KONEČNO ZMAGO. — VSI SO GLOBOKO INTERESIRANI, KDO BO ODNESEL KONEČNO ZMAGO V LETOŠNJI KAMPANJI. — OD KJE PRIDE IZNENADENJE? RIVŠI VLADNI URADNIK ARETIRAN Ako bi vremenoslovec proučeval' stanje atmosfer, ki se zbirajo nad nekaterimi slovenskimi naselbinami v Ameriki v sedanji kampanji lista "Amer. Slovenec", tedaj bi označil premnoge kraje, kjer groze v teh dneh veliki viharji in potresi. Povsod se pripravljajo te zadnje dni, da udarijo z vso silo in presenetijo svoje n'asprctnike. Kakor vojskujoči generali so in delajo razne strategične poteze, s katerimi naj bi premagali svojega nasprotnika v drugi naselbini. Naj bo že tako ali tako, islina je, da zmaga bc na strani tistega, kdor bo te dni pridno in vzdržno agitiral naprej za nove naročnike. Vsakemu agitatorju je treba vedeti in pa stalno imeti pred očmi, da novi naročniki sc tisti faktor, ki bodo dobili vsakemu največ glasov v tej kampanji. Zato rfaj agitatorji te dni predvsem agitirajo za itsve naročnike, kajti ti so, ki štejejo in bodo vsakemu dali največ glasov. Te zadnje dni je vozil naš ekspresni vlak naročnine iz sledečih nlaselbin sledečim kandidatom: Za Rt. Rev. M. Bilbana, Gilbert, Minn-, je pripeljal od Rev. J. Trobeča, Rice, Minn., SO glasov; od Mrs. J. Kastelic, Eveleth, Minn., 7 starih naročnin, kar da 200 glasov; od Mrs. M. Smo-lich, Aurora, Minn., 50 glasov; skupaj to pot 300 NADALJNIH GLASOV. Rev. Paškal Esser, La Salle, III., je prejel cd Mr. Antona Štrukel, La Salle, III., 1 novo in 6 starih naročnin, kar da 450 glasov; od Mr. Fr. Jerina, Cg5esby, lil., 10 starih naročnin, kar da 275 glasov. Skupaj 725 NADALJNIH GLASOV. Mr. Jože Fs-jfar, Chicago, 111., je prejel od Mr. Joseph Ray, Chesterton, Ind., 50 glasov; od Mrs. M. Roth, Chicago, 111., 30 glasov; sam je dobil 2 novi in 6 starih naročnin, kar da 1160 glasov. Skupaj to pot 1240 NADALJNIH GLASOV. Mrs. Ursula ivšek, Rock, Springs, Wyo., je sama poslala 1 novo in 2 stari naročnini, kar da 325 NADALJNIH GLASOV. Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont., je prejela od Mr. ^'farko Gornika, Butte, Mont., 1 novo in 1 staro naročnino, kar da 275 NADALJNIH GLASOV. Mrs. Mary Mainar-ch, Cumberland, Wash., je prejela od Mrs. Josephine Richter, Enumclaw, Wash., 100 NADALJNIH GLASOV. Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo., 32 prejela od Mrs. Ivanke Gruden, Meadow Lands, Pa., 50 glasov; Mrs. A. Frlan, Cokedale, Colo., 1 ncvo in 1 staro naročnino, kar da 275 glasov; cd Mr. Gep. Pavlakovich, Denver, Colo., 125 glasov; cd Mr-Johna Požar, Esmeralda, Cab, 50 glasov; Mrs. A. Blatnik, Spring Valley, 111., 50 glasov; Mrs. Katarina Cesar, San Francisco, Cal., 50 glasov. Skupaj to pot 600 NADAJLJNIH GLASOV. — V poročilu z dne 1. febr. se je vrinila pri poročilu za Mrs. Meglen naslednja neljuba pomota: Poročalo se je, da je prispevala Mrs. Bara Kramer, San Francisco, Cal., 60 glasov, kar pa je bilo pomotoma vknjiženo. Teh 60 glasov sta prispe.. veli kakor sledi: Mrs. Mary Fliss, Girard, Kans-, 10 glasov in Mrs. Agnes Stefanich i z Cherryva'e, Kans., 50 glasov, kar je skupaj 60 glasov, kar naj se blagovcli vzeti v blagohotni popravek. Skupno število pa je bilo pravi!r,!o, kakor priobčeno, Mrs. Ivanka Mohar, Sheboygan, Wis., je prejela od Mrs. Mary Prisland, Sheboygan, Wis., 7 starih naročnin, kar ji da 200 NADALJNIH GLASOV. Rev. Anzelm Murni Willard, Wis., je prejel od Mrs. M, Kcshmerl, Monterey Park, Cal., 30 NADALJNIH GLASOV. DVA "SOVRAŽNIKA" SE SREČALA M -. Nista sicer vedela, zakaj, vendar sta fc'la možakarja, ki kaže slike, "sovražnika" pred petnajstimi leti. Bila je pač °Jna in tako se je zgodilo, da je Chas. Hale (na levi), ki je Uzd v kanadski armadi, ujel nemškega vojaka, J. Orninga. a"*>je dni sta se oba slučano srečala, in sicer v Chicgi, kjer Sta oba zaposlena pri CWA. RAZNO Ker je bivši pcrrtožni tajnik za aeroiravtiko v trgovinskem departmenUj pod Hcoverjevo adnrnistracijo, Wm. P. Mac-Cracken (na levi), zažgal dokumente, kateri bi utegnili pričati o korupciji, ki je vladala svoječasno pri oddajanju pogodb za prevoz zračne pošte, ga je ukazal senat aretirati. Senatski maršal Jurney čita MacCrac.kenu zaporno povelje. Rev. Odilo Hajnšek, Johnstown, Pa., je prejel od Mr. Jože Zorca, Frcntenac, Kans., 50 glasov; Mrs. Mary Mencinger, Cleveland, O., 50 glasov; Mr. C. Križe, Rankin, Pa., 50 glasov; Mr. Math Staresinich, Melvindale, Mich., 50 glasov; Mrs. Marie. Petelin, No. Braddock, Pa., 50 glasov; Mrs. M. Ahlin, Petersburg, O-, 50 glasov; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich-, 1 ncvo in 1 staro naročnino, kar da 275 glasov; Mr. Mathias Klu-čevšek, Johnstown;, Pa., 3 nove in 2 stari naročnini, llar da 850 glcsov. Skupaj to pot 1425 NADALJNIH GLASOV. Rev. Victor Rogulj, Milwaukee, Wis., je prejel od Mrs. Frances Žužek, Milwaukee, Wis., 1 novo in 1 staro naročnine, akr da 300 glasov; cd Mis. Frances Stergar, Indianapolis, Ind., 25 glasov; od Mrs. Lucije Gregorčič, Milwaukee, Wis., 3 nove in 22 starih naročriln, kar da 2525 glasov. Skupaj tc pot 2850 NADALJNIH GLASOV. Rev. Milan Slaje, Cleveland, O., od Mrs. M. Poznich, Cleveland, O., 3 nove in 5 starih naročnin, ker da 1225 glasov; od Mr. Simona Bizjak, Cleveland, Ohio, 50 glasov; od Mr. Franka Radež, Indianapolis, Ind., 1 novo in 6 staiih naročnin, kar da 227 glasov. Skupaj to pot 1502 NADALJNIH GLASOV. Mr. Martin Težak, Joliet, III., je prejel cd Mr. Marko Dra-govana, PorterviHe, Cal., 50 glasov; od Mr. Martina Videtich, Que., Canada, 50 glasov. Skupaj 100 NADALJNIH GLASOV. KANDIDATI ZAVZEMAJO NASLEDNJE POZICIJE: Mr. Jože Fajfar, Chicago, III. ..............................41,499 glasov Rev. Victor Rogulj, Milwaukee, Wis.................. 39,375 " Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo.................28,713 " Mr. Martin Težak, JoHet, HI. ..................... 26,524 » Rev. Milan Sloje, Cleveland, Ohio ......................25,9*28 " Rev. Odilo Hajnšek. Johnstown, Pa. 25,074 " Rt. Rev. Matije Bilban. Gilbert, Minn..................14,254 " Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont................. 6,800 " Mrs. U. Ivšek, Rock Spring3, Wyo................ 4,915 " Mrs. Ivanka Mohar, Sheboygan, Wis. 3,640 " Rev. Paškal Esser, La Salle, 111. .................. 3,238 " Mr. Frank Radež, Indianapolis, Ind..... 3,077 " Mrs. Mary Malnarich, Cumberland, Wash........... 2,850 " Mrs. Joseph Drasler, North Chicago, 111.............. 2,812 " Rev. A. Murn, Willard, Wis................................. 1,855 " KDO BO NA VRHU LISTE PRIHODNJIČ? KDO? IZ KATERE NASELBINE PRIFRČI NAJVEČJA BOMBA PRIHODNJIČ? IZ KATERE? Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. VELIKA N0C bo letos že-1. aprila, torej že čez par tednov Darila za velikonočne praznike aVojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo. VČERAJ SO BILE NAŠE CENE: Dinarji: Za $ 2.80 Za $ 5.15... Za $ 6.50... Za $12.25... Za $24.00... ... 100 .... 20!) .... 250 .... 500 .1000 Din Din Din Din' Din Za izplačila- v dolarjih: Za $ 5.00 pošljte.............$ 5.75 Za $10.00 pošljite............$10.85 Zri $15.00 pošljite............$16.00 Za $2£()0 pošljite............$26.00 Za $40.00 pošljite............$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na! JOHN. JERICH (V pisarni Anicrikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS NEKAJ FRANCOSKE STATISTIKE Najnovejša franco: l«;a statistika pravi, da ima Francija 191 milijonarjev. Osebni dohodnini je v Franciji podvrženih 2,080.163 oi'2b. Med temi; je 1,428.995 takšnih, ki imajo pod 20.000 frankov dohodkov it a loto. Statistika izpričuje, da Francozi nič kaj radi ne plačujejo davkov. Avtomobilskih Hastnikcv ima Francija nad 2 milijona. ZAKLAD V SMETEH Varšavska policija skuša razjasniti čudno najdbo. Neki hišnik. je našel pri izpraznjevanju zaboja s smetmi v časnik zavit šop vrednostnih "papirjev, ki predstavljajo vrednost 150.000 zlatev. Najdbo je takoj odnesel na policijo, ki meni, da gre za ukradeno blago, ki ga je. moral neznan tat iz tega ali onega vzroka odvreči. -o- ANEKDOTA V neki umetniški družbi v Parizu je nekdo omenil, da je 1 imel Paschal kot šolarček navado pregnjati si glavobol z geometričnimi nalogami. "Pri meni je bilo narobe," je menil Tristan Bernard, ki je bil tudi navzoč, "jaz sem imel navado., da sem geometrične na-' loge pregnjal z glavobolom." -o---i KOLIKO POJE ČLOVEK NA j LETO Zdrav človek porabi na leto' za hrano približno desetkratno količino lastne teže. To pomeni,1 da porabi, ako znaša njegova j teža n. pr. 70 kg, okoli 700 kg jestvin. Od tega odpade na1 kruh in krompir kakih 870 kg. Razen tega pa poje ša veliko količino sočivja, mesa itd. -o- STO SE JIH ZASTRUPILO S SLADOLEDOM Lima, Peru. — V nedeljo se je pričel takozvani karnival latinske Amerike, ki ga^obhaja jo po vseh južnoameriških dr-j žavah, kakor tudi na Kubi in v Mehiki. Središče proslav tvorite mesti Lima in Buenos Aires-Začel pa se je karnival z nesrečnim slučajem. Od pokvarjenega sladoleda S3 .je namreč v tukajšnjem mestu v nedeljo zastrupilo nad sto oseb. Vse so bile prepeljane v bolnico, kjer so jih spravili izven nevarnosti. o \ . . I H I I « \ ■> 1d -strant ) Boh* $1.00, Frank Gromek 50c. Carol Occlmto 50c, John Rohol Deii-qiiacri 25c. V slučaju, da sc je vrinila kaka pomota. obvestite odbor, ki vam bo rade -volje popravil ali pojasnil. Karovalcev za kino party nismo Nick l'abja-' označili kaj je kateri dal, ker bi viselo preveč dela. Torej naj oprostijo. V imenu poplavljenccv se zahvaljujemo vsem darovalcem, kakor tudi pobiralcem, ki se niso, zbali truda in potov od hiše do hiše. vec, Mike olinar. joe Pitpish, Martin Skufca, Matt Kohalich, ........ ničli, MH. Derklichteh, Anton Težak, Mrs. Zobec, Frank Adamich, Frank 1'etko.vsek, Johana Stancar, John Petek, Primož Ivan, John Petric, Louis Raspct, Frank Renart, Louis 1'eeek Joe BrgUis, Amalija Kochevar, I .oni,- Želeti je, da SG rojaki, pof ob Lesar, Frank Permc, Jack Vidmar, - • , n. ' v. Jack I'apes h, .Mike Lesar. Mike [>a- n0 Pa 0111 doma 12 Struskc 111 pish, John Kastelic, Johana Zupančič, I DobPBpoljske fare, nekoliko John Gerni,- Anton I'relcsmk, Mary J zavzamejo ter vsaj nekaj med svojimi sorojaki naberejo, Ka.i- K raso vec, Alojzija Turlip, Martin Kra sovec, Louis Videč, Jack Jersin. Mark Okichich, Joe Fabjanchich, Antonija Klun, Joe Pugel, Anton Kralich, Anton, Alohorchich, I-'rank Krizihan, Johana Zabukovec, h rank Zupancich, Peter Kochevar, Fred Judnich, Joe Skerjanc, John Mramor, Jack Krasovcc Mary Kochevar, Louis Pele, Katty Mohar Fraiik Hoitz, Frank- Lustik, Fratik Kochevar. Tony Kaiser. K:ifty Iliru-, Johana Prosen. Kraiik Košek, John Zni-tlarsich, John Stonich. Joh nia Sknl 40c, Mark Vivoda 35c. Mrs. 1'ctrns 50c, Steve Ogulili ,i5c. Po 25c so darovali: Xace Mishmash, Peter Antuno\jich, Johana Katur, Martin Stiipolski, Anton Pucel, Albert Pele, Anton Jaklovich, Anton Tekavec, Tony Kochevar, Frances Zaje, Mary Krasovcc. Mary Pavlovcc, Joe Toni-sick, Frank Perko, Frank Kadunc. Mary Kochevar, Joe Givha, Anton Gradi-shar, Joe Ferkul, Mary Vidmar, Mrs. Mladincu, Kristina jersin, Katty Blazina, Stanislava Culig, Peter Culig, Fraiicesl Pritekel, Josephine' Glavicli, l.udvig Princ, Margareta Kozjan, Mary Slak, Caroline Spraitzar, Joe Fabjan, Anton Ferko, Frank Cantula, Joe Kral, Mary Kogovsek, Anton Vodishck Mary Mehle, Gertrude Papish, Mary Potlogar, Joe Ahlin, Martin Simonieh John Star, Anton Turlip, joe Smerajc Joe Klun, Mrs. Smerekar, Mrs. jersin Mrs. Levar, Mrs. Vox, jack Skube, Martin Krasovcc. Anton llribernik ! Anton Delacli, Mary Sterk, Marv Ple- i se. Rose jerich, Anton Stanu«', Frank stala V struških ti potreba je v resnici velika. Ivan Šteh, ki je predsednik odbora za Dobrepolja in Struge, piše: "Potok Kašca je drl preko rodovitnih videmskih, podpeških, podgorskih, bruho-vanških in kompolslcih njiv kot pravi hudournik, ki je bil nad .1000 metrov širok; koder s i jo žalil, je odnesel vso plodovito zemljo, tako da danes, kjer jo bilo prej lepo rodovitno dobre-,poljsko polje, tam re kažejo sedaj skale, kajti voda je odnesla vso zemljo. Kmet, ako bo hotel kaj na spomlad vsejati, bo moral na.i-prvo pripeljati na njiv?, -dobre zemlje. Vsa ta voda je pa -.šla v Struge, kjer je nastalo pravo jezero. Tri do štiri kilometre dolgo in dva do tri kilometra široko. Voda je pa v Strugah stala več dni, na nekaterih krajih celo več tednov. Uničila je vse, kar je dosegla. In vse 'one .borne hišico, katere so že vasicah in so Mutz, Anton Lukanic, Mrs. Rigler, bilo podedovane od roda do ro- Valentin Mol,ar Frank Jersin Anton ^ radi vodc VE,: raZpadle.' Butkovich, Caroline l etros, ]ohu Vi- ' 1 dec, Mrs. I'ugel, Frank Tckavc. Mary /td. _ — Tako nam piše prija- Rupar Louis Perko, Anton Galich. tel j Šteh. R a Vil O V istem Slllislu John Težak,- A. J Lepek, Mike Jersin, tudi ige d obr e pol j J? ki župrtik, hrank Nozich, lohn ravcich, lton Mrkun. vich. I Torej rojaki, ako je vam kje Po 20c so darovali: Matt i vec, Rose količkaj mogoče, zavzemite se svoje rodne brate onkraj Chora k. morja, pomagajte jim sedaj, ki Po 10c so darovali: Franks Marin- so v skrajni sftl Kak morebiti chich, Jack Kabida, lohn /upancieh, , . . , v.., John Narod, Jack Novak, Stanley Go- nabl'am denar odposljlte na Grahek, John Kukar. I Po 1.5e so darovali: John Culig; Nick jza KITAJCI SE STEPLI MED SEBOJ Montreal, Que. — V tukajšnji kitajski bolnici se je v nedeljo vršilo zborovanja treh kitajskih strank v svrho, da se doseže med3 njimi soglasje. Namesto do soglasja pa je prišlo do pretepov, med katerim so padli tudi revolverski streli in Je bilo enajst oseb ranjenih. -o-- ANEKDOTA Na Wagnerja je napravilo sviranje Franza Litzta nepopisen vtis. Nekoč se je v takšni ekstazi vrgel na tla in je lezel po vseh štirih k mojstru. Pri bližal se mu je z besedami: "Franz, k tebi sme priti človeška para samo takole." •-o- lob, Mrs. Sclrina, Josephine Brumjak Anton Dabicli je dal $5.00, katere je dobil, za srtčkanje peciva, ki ga je spe-kla njegova žena. Na večer, ko smo imeli tombola (keuo) je prišlo notti $68.80. Za prireditev kino party so darovali v blagu sledeči: Mike Pogorelcc, John Gorsich, Mary Mochilnikar, Kraiičcs Lesar, Mark Simonieh, Martin Simonieh. James Mishmash, Tony Skull, Joe Brcgar, Frank Javornik, John Jenko, Anton Pritekel. John Centa, Peter Zuuieh, Ignac Barkar, John Zaletel, John Klun, Johana Klun, Jennie Zasek, John lleglar, John Jakiich, John krajsek. Anton Zakrajsck, Joe Zakraj-Pavchek, Frank Oklesen, Ignatz Pugel, Joe I'erko, Ignatz Miklich, Julia Sto-fac, I'rank Tekavec, Ana Tekavcc. Frank Skerianc, Mrs. LlCgkir, Joe Miklich, Louis Korošec, Anton Babich. Ercul Louis, Mark Kochevar. John Težak, Joe Skendar. Anton Gradishar, Paul Rus, Martin Krasovcc, Mary Go-dec, Mary l.lozich, Ana Mihclich, Frank Skull, Mrs. Strah, Mr. Smerajc, Joe Mutz. Anton Spelich, joe Novak, Louis Adamich, J. Zdravje, John Mihclich, Mrs. Blatnik, Ana ' Barbieh, Mrs. Henigsmali, Mr. in Mrs. Shovat-ta, Mrs. Yalotz, Oskar Gorshe, Mrs. Skaro, Mrs. Fritzel, Mrs. Dolinar, Ed Mensinger. Mr. in Mrs. Bartol, Jack Skube, Mrs. Devorich, Mrs. Vask'o-vi;ch, Mrs.t Morgan. I-'. Turlip, Mary Simonieh, Mrs. Culig, I'rank Krasovcc, Mrs. Mcrhar, Antony Kasel, Katty Kolar, Frank Lest, Mary France!. John Trontcl, Joe Menciri, Frances Gregorich. Pozneje so darovali še sledeči: Frank odbor za Dobrepolje in Struge in sicer Ivan Šteh, predsednik, in Anton Mrkun, podpredsednik; Andrej Orehek in Fran:. Hočevar. Denar, ki bo prišel tem možem v roko, bo pravično in nepristransko razdeljen onim, ki so najbolj potrebni. John Germ, preds. bivše organizacije za slov. poplavi j ence v kočevskem okraju, Pueblo, Colo, Frank Pečnik, tajnik. John Merhar, blagajnik. »{RITE "AMER. SLOVENCA"! Lemone pomagajo revmaiikom da se čutijo 10 let mlajši Niknrte niti en dun vei trpeti vsleil revrrm-tičnih ali nevritičnih boločin. Lahko se jih i'/.nebite, in sc Sijtite bolje in Ii-tn mliijSi v kratkem Sašu. Poskusite to. Dobite si »fivoj IlEV PHESCHIPTION. ZmsSajte sta domu » kvartom vode, pri'deviitc sok štirih iomon. Celo v trdovratnih kroniinih slučajih nastopi olaj-navadno v -'.S urah, včasih pa Se/, no P, Je enostavno, prijetno, stane samo nekaj centov na dan, in ako no boste sijajno zadovoljni /. uspehom, vam bo vaš dčrtav povrnjen. Na prodaj, priporočano in mu-antii-ano pri vseh vodilnih druKiaUh. Vsak drualst vam «a lahko preskrbi. Ako (.sa važ lekarna i* šo nima v zylott'i, lahko dobit,; zavoj "Rev Proscription" pil C.0.1). od Honlx. Inc.. r,( W. Illinois St.. Chicaao, 111. Plačate $2.00, ko se vam ilstavi. Varujte vaše oči Alco vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST -r- Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0S23 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. o V uradu "Amer. Slovenca" —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; —lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj i* starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stad kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. r Stran 4 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 15. februarja 1931 ZGODOVINSKA POVEST Dr. O. I.: -----——-; < I. CVETJE IN SLANA. Ljubezen bila mi je še neznana. Dejal sem, da je v njej samo veselje; Zdaj vem, kakova je grenka hrana. Levstik. Slovenske gorice — kako ste vendar lepe! Hribček za hribčekom se dviga iz tal, zgleda kakor bi bili to strnjeni valovi morja, ki je odteklo pred davnimi časi. O j vinogradne gorice, kako ste mične .ljubke z vašimi belimi hrami po vrhovih, obširnimi vinogradi in bujnimi sado-nosniki. Biser ste cele pokrajine, poezija vas obdaja, tako lepa, tako bujna! In vmes gradovi, veličastni, mogočni, žive priče, da so tudi tukaj bili graščaki, ki so gospodarili nad slovenskim ljudstvom, ki je zdiho-valo' pod težkim jarmom, v katerega je bil vpre-žen tukajšnji rod. A niinulo je vse! Glej tam na malem griču tako pričo — grad Hrastovec! Visoka je stavba, črno je zidovje in temno gleda dol v dolino in tja črez zelene hribe in vinske gorice, kjer veselo prepevajo fantje in dekleta, ko rahljajo zemljo, da trta tem boljše obrodi. — Bilo je v drugi polovici meseca aprila leta 1599. Nenavadno toplo je sijalo solnce celi dan, da so potihnili po gajih veseli krilatci in čakali, da zapihlja rahel veter od zapada. Tam nad Kozjakom so se začeli zbirati temni oblaki, vedno višje in višje so vzdigovali svoje črne glave, katerih robovi edino so še žareli od žarkov zahajajočega solnca. Neka tajnostria tišina .je navdala celo naravo. Od daleč se je čulo zamolklo grmenje. Podložniki, ki so delali na polju, so gledali plaho proti zapadu. so pospravili svoje reči. položili motike na ramo in odhajali hitro vsak proti svojemu domu, hlapci in dekle pa so stopali po složni poti proti gradu Hrastovec, da najdejo zavetje pred bližajočo se nevihto. Mimo je še bilo vse, a le za trenutek. Tam po cesti, ki vodi po klancu v ravnino proti Sv. Lenartu, se je dvignil gost prah, mogočni sile pritiskajočega viharja. Vedno hujše je pihel vete)-, visoke smreke okoli grada so se ustavljale z orjaško silo vedno bolj naraščajoči burji, veje so se nagibale na vse strani in povzročale bučno šumenje, ki se je slišalo daleč na okrog. Nebo se je stemnilo, svetli bliski so razsvetljevali črno nebo in grom je pretresal zemljo. Pri glavnih vratih hrastovškega gradu je stal vratar Pankracij. Videti mu je bilo, da bi rad zaprl močna vrata, a čaka in gleda nemirno proti jugu, od koder se vije pot skozi sadonos-nike dalje po gozdu proti Sv. R upe rtu. Zavija se v suknjo, katero je razgalil veter, tišči si kosmato čepico na glavo in se stiska v kot. Zdajci se močno zabliska, rezek pok — vlije se ploha. V tem trenutku zasliši peketanje konja, vedno bližje in bližje, vratar pogleda in zapazi jezdeca. "Hvala Bogu," vzdihne, "zadnji čas je bil, da je prišel gospod Friderik domu." Rekši se postavi pred vrata ter čaka, da sprejme konja, raz katerega je skočil mladi graščak, ki je v najhujšem diru prijezdil v grad. "Gospod so imeli srečo," meni dobrodušno že sivolasi Pankracij, "bliža se hudo neurje, bojim se, da ne bo toče." . "E kaj to," meni smehljaje graščak, "saj nisem iz soli, toča me pa tudi ne pobi je." Rekši se strese, da se znebi mokrote in krene po stopnicah v stanovanje. Mladi graščak baron Ivan Friderik je bil edini sin sedanje lastnice grada baroninje Margarete Herberstein in že rajnega Ivana Herber-stein. Bil je visoke, močne postave, temnih las in lepih, rujavih oči. Vsaka njegova kretnja je kazala, da je iz starodavne plemenitaške rodbine. Nič prevzetnega ni imel na sebi, bil je prijazen z vsakomur in podložniki ga niso mogli prehvaliti. Po očetovi smrti je bil svoji materi edina pomoč, nadzoroval je obširna posestva in pazil, da so oskrbniki natančno izpolnjevali dana povelja. Napram podložnikom je bil pravičen. dobrega srca, zato pa so ga tudi vsi vzljubili. • Baron Friderik je dospel v prvo nadstropje. Prid velikimi vratmi postoji, nato pa jih odpre in stopi v prostorno dvorano. "Dober večer, draga mama," pozdravi prijazno svojo mater graščakinjo Margareto, ki je sedela v naslonjaču, ter ji poljubi, spoštljivo roko. Mati mu nalahko pokima, a iz obraza bilo je brati, da ji ni nekaj po volji. "Vendar enkrat prideš, v velikih skrbeh sem že bila za te." "Ah draga mati," pravi smehljaje sin Friderik, "nikar se ne vznemirjajte, za me se ni treba bati." "Kje pa si bil tako dolgo," vpraša mati svojega sina, ki je med tem sedel na stol blizu mizo, ki je bila že pogrnjena za večerjo. Friderik si potegne z roko črez čelo, kakor bi nekaj premišljeval, narahlo zarudi, nato pa nagloma reče: "Pogledal sem vinograde v Zgornji Voličini in Zavrhu, kako se trs razvija, in ali bo treba kmalu zemljo v drugokrat zrahljati." "Da, da, v Zgornjo Voličino pač kaj rad greš, mhm — Friderik, le resnico povej, si pa že bil zopet pri oni protestantovki, kaj ne, tisti zapeljivki na Štraleku ?" "Mati," vzklikne sin, "saj ne tajim, a ne mučite me tako." ' "Svarim te in ne mučim, sin, sin, pazi, da te ne omreži popolnoma ta ničvrednica, ta ni za te." "Mati ne govorite tako, ona je vzorno, pošteno dekle, nepokvarjeno." "Ali se ti blede," razvname se graščakinja in strogo pogleda sina, "ali ne veš, da si plemenitega rodu iz hiše slavnih Herbersteinov, in ti se ponižaš do navadnega dekleta, katerega oče ima malo graščinico na tistem bregu pri Ru-pertu in je samo navadni plemič." "Pa ima nad vse plemenito srce in to je več vredno kakor najvišje plemstvo." "Tako govoriš ti potomec Herbersteinov s tvojo materjo — neizkušeni sin, ali si že padel tako globoko, da se pomešavaš med to sodrgo." "Mati, jaz si ne morem pomagati, vzljubil sem nedolžno dekle Agato in druge ne maram." "Kaj tako daleč je že s teboj," vzrohni baro-ninja in se dvigne iz naslonjača ter stopi pred sina, ki skloni nekoliko glavo, "nikdar ne privolim v to, da bi poročil to kočarico — za te imam ža določeno t nevesto iz plemenitaškega rodu." "Siliti se ne dam, mati," vzravna se zdajci Friderik in gleda mirno svoji materi v oči, "A-gata ali pa nobena druga." "Nikdar, zapomni si," sikne mati jezno, "že prihodnji teden je zaroka z Zofijo Stubenberg iz Vurberga, tako sem določila z njenim očetom Jurijem in materjo Heleno." (Dalje prih.) sIRITE "AMER. SLOVENCA"! TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC i izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Povestne knjige KI JIH IMA V ZALOGI IN ZA KATERE SPREJEMA NAROČILA KNJIGARNA "AMER. SLOVENCA". AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana ............$0.70 BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c Mehkovezana .................................. 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ............-................................... 50c CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ....................................s....... 75c ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162. str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva ............................ 65c ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ...................................... 75c DUŠICA, spisala B. Orczv. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ........................................S3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško, Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore do-bra volja ........................................$1.00 FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresautna zgodovinska povest, zelo priporočljiva "J..................... 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele ii) povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa .....................................................$1.50 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki Vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c GLAD, S3, zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani.....$1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delili. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Karl Fid gor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske povesti. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-meriik, Vrlo . interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c IZLET GOSPODA BROUCKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani.......... 60c '^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCKVOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO t ■J O IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strani........$1.25 IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani .................................................. 75c JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ............................ 30c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ...................$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ...................................$1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30? strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00 V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska nt>č med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa to'liaka."' — MoPiii pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — — Bojim se te. — Črtica iz življenja' političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 ' strani ......................................$100 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zve- | zek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol.. .$1.25 KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1,00 KRIŠTOF DIMAC, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. A-mefiška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem zapadu ................................................$1.50 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po ............................ 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirlii. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. •— Tiskovna pomota. — Spominčica. Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane .................................... 50c KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Er- mite. Trdo vezana knjiga..........$1.25 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 RASTLINA, KI ŽRE OTROKE Ameriški botanik prof. Van-dering, je na svoji nedavni eks-pediciji v Mehiki skušal razjasniti skrivnost velike, agavi podobne rastline, o kateri trdi tamošnje prebivalstvo, da se hrani z živalskim in tudi človeškim mesom. Na rastlini sami ni raziskovalec našel nič posebnega, kvečjemu to, da ima z dolgimi, ostrimi trni posajene liste, ki se ponoči zaprejo in zjutraj znova odvijejo, tako da ima rastlina ponoči obliko o-gromnega ananasa. V takšni rastlini so našli nekje skoraj do kosti shujšano truplo otroka, sinčka nekega farmarja in po tem primeru se je razširila med ljudstvom govorica, da požira rastlina meso. Prof. Vandering pa se je materiala, zunaj pa iz kratkih kosov žice in kovine; viselo je s pomočjo žic na prečnem delu droga in je bilo vrhu tega z večjo žico pritrjeno k samemu drogu. Ta žica se je ovijala droga in njena dva konca sta bila zvita tako skupaj, kakor bi to človek napravil z močnimi kleščami. Warren ne občuduje samo. inteligence in spretnosti, s katero sta ptici tehnično rešili te. za njiju vsekakor novovrsten gradbeni problem, temveč tudi silo njunih kljunov, ki sta zmogla žico zvijati na takšen način. POLITIKA SAMO ZA MOŠKE Berlin, Nemčija. — Cilj nazi-jev je, da izključijo ženske iz političnega delovanja. Tako se zaman trudil, da bi jo pripravil je v nedeljo izrazil dr. Goeb-do tega. Tako je ostala otroko- bels, minister za propagando, va smrt nepojasnjena. Mogoče ko je imel nagovor na tisočgla- vo množico voditeljic nemške- (Dalje prih.) Naročilom za knjige je pridjati potrebni znesek, bodisi v Money Ordru, bančnem draftu ali čeku. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL je to, da je otrok pred nočjo v svoji neprevidnosti zlezel med liste "mesojedne rastline", kjer se je na trnih tako ranil, da je izgubil zavest. Listi so se v temi zvili okoli njega in se je v njih zadušil ali izkrvavel. — Truplo so našli šele nekoliko tednov pozneje in od tedaj je šla po deželi govorica o agavi. ki požira ljudi. -o- NEKAJ ZA VSE Odrasla oseba potrebuje, da se nasiti, dnevno povprečno 1800 g pripravljene jedi, pri pretežno rastlinski in nemastni hrani pa 2500 do 3000 g. Sivo mreno imenujemo tisto očesno bolezen, pri kateri postane očesna leča motna, tako da žarki ne morejo več pravilno skozi njo. Bolezen se pojavlja običajno v starosti in po ranah na leči ter zadeva eno samo ali obe oči. Razvija se v splošnem zelo počasi in se končuje s slepoto. Edina pomoč je operacija, to je odstranitev o-bolele leče. Po operaciji je treba nositi posebne, debele naočnike, a človek ž njimi le vidi — kar je tudi glavno. Nauk o stanicah je utemeljil 1838 Scheider za rastline, leta 1839 Schwann za živali. Mehurčki od mrzlice na ustnicah so znak infekcije. V tem stadiju uporabljaš proti njim cinkov prašek ali smukec, ko se okrastijo pa borov vazelin in cinkovo mazilo. --o- ZOPET NOVA KNJIGA O PO STANKU ŽIVLJENJA Profesor medicinske fakultete praške Karlove univerze, dr. Franc Samberger, je izdal pred kratkim knjigo "O postanku in razvoju življenja". V knjigi trdi, da je živel nekoč človek v morju kot amfibija (dvoživka) in navaja v dokaz neke slično-sti človeških žlez in jeter z o-nimi drugih amfibij. Profesor opisuje nadaljni razvoj človeka iz amfibije, ki naj bi po njegovem mnenju odgovarjal em-brionalnemu razvoju. Zadeva je v toliko nova, da govori praški profesor o začetkih človeka kot amfibije. Nadalje pobija Darwinove nauke in preide na koncu izvajanj na čuvstvo, kulturne potrebe in sramežljivost, ki so izključno človeška svojstva in za katere ne najde primere v živalstvu. V nekaterih točkah se približuje celo sv. Pismu. Seve tudi Šambergerje-va domneva o postanku človeka ni drugega kakor ena teorija več. --o- GNEZDO IZ ŽICE Varuh nekega južnoafriškega muzeja Ernest Worren poroča o čudnem gnezdu, ki so ga našli na kakšnih deset metrov visokem drogu električnega voda. Zgradil ga je parček vran in je tehtalo svojih 10 kg. To ni čudno, kajti gnezdo je bilo znotraj iz sena in mehkega ga ženstva, ki so se zbrale tukaj h konvenciji iz cele Nemčije. "Ne izključujemo jih," je dejal minister, "zato, ker bi jih morebiti ne marali, marveč zato, ker jim hočemo vrniti njih čast. Ženska je po, svoji naravi bolj ustvarjena za tiho in skrito delo in vse javno delovanje naj prepusti moškim. Nasprotno pa se ne namerava žensk izključiti iz javnih poklicev." Ženske so govorniku navdušeno ploskale. CHARLES LACOMME JE BIL IMENOVAN GL. UPRAVITELJEM VSE POTNIŠKE SLUŽBE FRENCH LINE M. Charles E. Lacomme Henri Morili de Lincjays, tukajšnji generalni upravitelj French Line, je potrdil poročilo, da je bil Charles Lacomme, bivši ravnatelj družbine prtljažne službe, imenovan glavnim upraviteljem potniške službe. V njegovo področje spadajo vse družbine potniške zadeve. Mr. Lacomme, ki je bil že večkrat v Zdr. državah ter obiskal važna središča na Vzhodu in Srednjem Zapadu, je graduiral na College Chaptal v Parizu. Svoječasno je bil u-služben pri American in Red Star Lines v Parizu. Ko se je vrnil iz vojaške službe, je začel proučevati prometni sistem med Francijo in Zdr. državami. Ko je stopil v službo French Line je postal zelo popularen, ker je začel omogočati potnikom, da so lahko vzeli svoje avtomobile v Etvropo. Meseca avgusta 1914 je bil pozvan v vojaško službo in o-stal v nji do leta 1919. Bil je večkrat ranjen ter je bil odpuščen kot kapitan z odlikovanjem častne legije. Lacomme je popolen Pari-žan, pozna pa tudi ameriško razmere, ker je bil več let v stiku z Amerikanci. V svojem privatnem življe' nju se bavi s slikanjem. Poročen je ter ima sina in hčer. Boljšega moža Freneh LiP® ni mogla imenovati na velevaž no mesto.