PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Lex Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 3	Maribor, petek 22.1.2016
OBČINA APAČE
8. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu »Pokopališče« v Apačah
Na podlagi določb 46., 57. in 61.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12, 14/15 - ZUUJFO, v nadaljevanju: ZPNačrt) ter na podlagi 7. 31. člena Statuta Občine Apače (Uradne objave Občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 2/07, 53/12) je župan Občine Apače dne 15.01.2016 sprejel
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU »POKOPALIŠČE« V APAČAH
1.	člen (splošno)
S tem sklepom določa župan Občine Apače začetek in način priprave sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu »Pokopališče« v Apačah (Uradne objave občin Pomurja, štev.: 27/86 in 22/87; v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve UN Pokopališče.
2.	člen (pravna podlaga)
Pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev UN Pokopališče, je Zakon o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) in ostali podzakonski predpisi.
3.	člen
(ocena stanja in razlogi za spremembe UN Pokopališče)
(1)	Odlok o Ureditvenem načrtu »Pokopališče« v Apačah je bil sprejet v letu 1986 in sprememba v letu 1987.
(2)	Občina želi na pokopališču zgraditi mrliško vežico drugačnih oblik in dimenzij kot jih določa veljavni ureditveni načrt.
(3)	Ker predviden poseg odstopa od toleranc, določenih z veljavnim odlokom, se pristopi k spremembi in dopolnitvi predmetnega odloka.
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XII
(4) Predvidene spremembe in dopolnitve UN Pokopališče ne spreminjajo namenske rabe zemljišč na obravnavanem območju UN Pokopališče.
4.	člen
(območje sprememb UN Pokopališče)
Območje sprememb UN Pokopališče se nanaša na zemljišča, ki jih ureja UN Pokopališče, in sicer obsega naslednje zemljiške parcele: parc. št.: 544/1, 560/3, 545/2, 565/2, 564/2, 561/2, 560/2 k.o. 181-Apače.
5.	člen
(vsebina in oblika sprememb UN Pokopališče)
Spremeni in dopolni se tekstualni in grafični del odloka UN Pokopališče.
6.	člen
(način pridobitve strokovnih podlag in strokovnih rešitev)
Strokovne podlage za spremembe in dopolnitve odloka o UN Pokopališče niso predvidene.
7.	člen
(roki za pripravo UN Pokopališče)
(1)	Občina Apače bo v skladu z 61.a členom ZPNačrt-a postopek izdelave sprememb in dopolnitev UN Pokopališče, nadaljevala kot skrajšani postopek.
(2)	S tem sklepom se določijo naslednji okvirni roki priprave spremembe in dopolnitve UN Pokopališče:
Aktivnost	Predvideni čas izvedbe
Začetek - sklep o pripravi in objava sklepa v uradnem glasilu	
Priprava osnutka	7 dni
Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora	15 dni
Izdelava dopolnjenega osnutka	10 dni
Naznanilo javne razgrnitve	7 dni
Javna razgrnitev in javna obravnava	15 dni
Preučitev pripomb in predlogov iz javne	7 dni
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 45
razgrnitve	
Potrditev stališč do pripomb	3 dni
Izdelava predloga	7 dni
Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora	15 dni
Izdelava usklajenega predloga	7 dni
Sprejem in objava odloka v uradnem glasilu	7 dni
8.	člen
(nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja)
(1)Nosilci	urejanja prostora, ki bodo pozvani k izdaji smernic in mnenj so:
1.	OBČINA Apače, Apače 42b, 9253 Apače.
2.	JP Prlekija, Ormoška cesta 3, 9240 Ljutomer.
3.	ELEKTRO Maribor, OE Gornja Radgona, Lackova ulica 4, 9250 Gornja Radgona.
4.	Agencija RS za okolje, Slovenska ulica 2, 9000 Murska Sobota
(2)	Če se v postopku priprave izkaže, da so nosilci urejanja prostora tudi drugi organi oziroma nosilci javnih pooblastil, se le-ti vključijo v postopek.
9.	člen
(ocena finančnih posledic)
Sredstva v zvezi s financiranjem postopka sprememb in dopolnitev UN Pokopališče zagotovi občina.
10.	člen (začetek veljavnosti sklepa)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin - Lex localis, veljati pa začne z dnem objave.
Številka: 3500-0001/2016 Datum: 15.11.2015
Občina Apače Franc Pižmoht, župan
OBČINA DUPLEK
9. Odlok o proračunu Občine Duplek za leto 2016
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08- odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US in 40/12 - ZUJF in 14/2015-ZUUJF0) in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 110/11 - ZDIU12, 46/13 ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415 in 38/14 -ZIPRS 1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP in 96/15 ) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na 11. redni seji, dne 20.01.2016 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE DUPLEK ZA LETO 2016
I.	Splošna določba
1.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Duplek za leto 2016 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
II.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v evrih
Skupina / podskupina kontov	Proračun leta 2016
I. SKUPAJ PRIHODKI(70+71+72+73+74+78)	5.469.435
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	4.604.188
70 DAVČNI PRIHODKI	3.925.333
700 Davki na dohodek in dobiček	3.511.783
703 Davki na premoženje	310.800
704 Domači davki na blago in storitve	102.750
71 NEDAVČNI PRIHODKI	678.855
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	255.755
711 Takse in pristojbine	5.000
712 Globe in druge denarne kazni	8.600
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev 714	Drugi nedavčni prihodki	18.000 391.500
72 KAPITALSKI PRIHODKI	356.130
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	50.000
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	306.130
73 PREJETE DONACIJE	3.200
730 Prejete donacije iz domačih virov	3.200
74 TRANSFERNI PRIHODKI	505.917
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	505.917
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna (EU sredstva)	0
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	6.369.635
40 TEKOČI ODHODKI	1.691.510
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	449.480
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	67.580
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 46
402 Izdatki za blago in storitve	1.055.430
403 Plačila domačih obresti	56.000
409 Rezerve	63.020
41 TEKOČI TRANSFERI	2.189.504
410 Subvencije	20.000
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.574.300
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	145.550
413 Drugi tekoči domači transferi	449.654
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	2.450.471
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	2.450.471
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	38.150
431 Investicijski transfer pravnim osebam, ki niso prorač. uporabniki	25.000
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	13.150
I. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)	-900.200
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
Skupina / podskupina kontov	Proračun leta 2016
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	0
440 DANA POSOJILA	0
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
C. RAČUN FINANCIRANJA	
Skupina / podskupina kontov	Proračun leta 2016
VII. ZADOLŽEVANJE (50)	800.000
50 ZADOLŽEVANJE	800.000
500 Domače zadolževanje	800.000
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551)	244.800
55 ODPLAČILA DOLGA	244.800
550 Odplačila domačega dolga	244.800
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-345.000
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	555.200
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	900.200
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA	345.000
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Duplek.
IV. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
•	prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07-uradno prečiščeno besedilo), ki se uporablja za namene določene v tem zakonu,
•	okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
•	okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov
•	prejeta sredstva za sofinanciranje projektov
•	prihodki od občanov, ki se namenijo za izgradnjo kanalizacije,
5.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
(1)	Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna:
•	samostojno in brez omejitev v okviru istega podprograma,
•	med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 % podprograma in
•	med glavnimi podprogrami, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 % glavnega programa.
(2)	Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
(3)	Župan s poročilom ob polletni realizaciji proračuna in ob koncu leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2016 in njegovi realizaciji.
6.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
(1)	Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
(2)	Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme
• drugi prihodki, ki jih določi občina.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 47
presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
(3)	Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
(4)	Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
(5)	Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7.	člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
(1)Župan	lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet.
(2)Projekti,	za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
(3)Novi	projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
8.	člen (proračunska rezerva)
(1)V	stalno proračunsko rezervo občine Duplek v letu 2016 izločamo 62.500 evrov.
(2)Na	predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 20.000 evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet
9.	člen
(splošna proračunska rezervacija)
(1)	Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za leto ni bilo mogoče predvideti, občina v letu 2016 oblikuje splošno proračunsko rezervacijo v višini 520 €.
(2)	O porabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42. členom ZJF.
V.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države
10.	člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 210 evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.
VI.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
11.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
(1)	Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2016 lahko zadolži do višine 800.000 evrov.
(2)Poroštev	občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Duplek, v letu 2016 ne bo izdajala.
12.	člen
(obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje)
Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni medobčinski stanovanjski sklad, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se v letu 2016 ne smejo zadolževati in izdajati poroštev.
VII. Prehodne in končne določbe
13.	člen
(začasno financiranje v letu 2017)
V obdobju začasnega financiranja Občine Duplek v letu 2017, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
14.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0323-1/2016-3 Datum: 21. 1. 2016
Občina Duplek Mitja Horvat, župan
10. Odlok o porabi proračunske rezerve Občine Duplek za leto 2016
Na podlagi 20. člena Statuta Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/07, 15/10, 32/11 in 24/15 )
in 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 -ZFisP in 96/15) je občinski svet Občine Duplek na 11. redni seji, dne 20. 1. 2016 sprejel
ODLOK
O PORABI PRORAČUNSKE REZERVE OBČINE DUPLEK ZA LETO 2016
1.	člen
Ta odlok ureja namen in višino sredstev iz proračunske rezerve v letu 2016.
2.	člen
Sredstva proračunske rezerve se v letu 2016 porabijo v višini 50.000 EUR za odpravo posledic naravne nesreče, in sicer za sanacijo plazu na občinski lokalni cesti št. LC 203160 Hrastovec-Jablance-Korena.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0323-1/2016-4 Datum: 21. 1. 2016
Občina Duplek Mitja Horvat, župan
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 48
11. Kodeks ravnanja izvoljenih predstavnikov Občine Duplek
Občinski svet Občine Duplek je na svoji 11. redni seji, dne 20. 1. 2016 sprejel:
KODEKS
RAVNANJA IZVOLJENIH PREDSTAVNIKOV OBČINE DUPLEK
1.	člen
Opredelitev izvoljenega predstavnika
Za namene tega kodeksa izraz 'izvoljeni predstavnik' pomeni vsakega politika, ki opravlja mandat lokalnih ali regionalnih oblasti, ki mu je bil podeljen s splošnimi volitvami (volitve z neposredno volilno pravico) ali na posrednih volitvah (v izvršilni organ ga je izvolil svet lokalnih ali regionalnih skupnosti).
2.	člen Opredelitev funkcij
Za namene tega kodeksa izraz 'funkcije' pomeni s splošnimi ali posrednimi volitvami podeljen mandat in vse funkcije, ki jih opravlja izvoljeni predstavnik v tem mandatu.
3.	člen Namen kodeksa
Namen tega kodeksa je določiti standarde obnašanja, ki se pričakuje od izvoljenih predstavnikov pri opravljanju njihovih dolžnosti, in seznaniti državljane s standardi obnašanja, ki jih imajo pravico pričakovati od svojih izvoljenih predstavnikov.
II.	Splošna načela
4.	člen
Primat zakonitosti in javnega interesa
Izvoljeni predstavniki opravljajo mandat po zakonu in morajo ravnati v skladu z zakonom. Njihovo delovanje pri opravljanju javnih funkcij je namenjeno zadovoljevanju javnega interesa.
5.	člen
Cilji izvrševanja mandat
Izvoljeni predstavniki se obvežejo, da bodo svoje funkcije opravljali vestno, odprto in da bodo voljni odgovarjati za svoje odločitve.
6.	člen
Omejitve izvrševanja mandata
Izvoljeni predstavniki pri opravljanju svojih funkcij spoštujejo pooblastila in posebne pravice ostalih političnih izvoljenih predstavnikov in javnih uslužbencev. Pri opravljanju svojih funkcij ne smejo drugega političnega predstavnika ali javnega uslužbenca spodbujati h kršenju načel, ki so vsebovana v tem dokumentu, ali mu pri tem pomagati.
III.	Posebne obveznosti
1.	Prevzem funkcije
7.	člen
Pravila, ki urejajo volilne kampanje
Namen volilnih kampanj kandidatov je zagotoviti informacije in pojasnila volivcem o političnih programih.
2.	Opravljanje funkcije
8.	člen Prepoved favoriziranja
Izvoljeni predstavniki ne smejo opravljati svojih funkcij ali izrabljati posebnih pravic svojega položaja v zasebno korist posameznikov ali skupin posameznikov z namenom, da bi od njih pridobili neposredno ali posredno osebno korist.
9.	člen
Prepoved izvajanja pooblastil v svojo korist
Izvoljeni predstavniki ne smejo opravljati svojih funkcij ali izrabljati posebnih pravic svojega položaja za doseganje neposredne ali posredne zasebne ali osebne koristi.
10.	člen Konflikt interesov
Če imajo izvoljeni predstavniki neposredno ali posredno osebno korist v zadevah, ki jih obravnavajo lokalni ali regionalni sveti ali izvršilni organi, morajo takšne interese naznaniti pred odločanjem in glasovanjem.
Izvoljeni predstavniki se vzdržijo odločanja ali glasovanja o vprašanjih, v katerih imajo neposredni ali posredni osebni interes.
11.	člen Nezdružljivost funkcij
Izvoljeni predstavniki ravnajo v skladu z veljavnimi predpisi, ki omejujejo sočasno opravljanje dveh ali več političnih funkcij.
Poleg tega ne smejo opravljati funkcij, izvoljivih mandatov, poklicev ali uradnih zadolžitev, ki vključujejo nadzor njihovih lastnih funkcij v vlogi izvoljenega predstavnika ali če naj bi jih sami nadzirali v vlogi izvoljenega predstavnika.
12.	člen
Izvajanje diskrecijskih pooblastil
Izvoljeni predstavniki si pri opravljanju svojih diskrecijskih pooblastil ne smejo zagotavljati neposrednih ali posrednih osebnih koristi ali jih zagotavljati posamezniku ali skupini posameznikov z namenom, da bi od njih pridobili neposredno ali posredno osebno korist. Za sprejete odločitve morajo biti, kadar je to potrebno podani razlogi z opredelitvijo dejavnikov, ki so podlaga za odločitev, zlasti pa veljavnih pravil in predpisov, ter prikaz, da je odločitev sprejeta v skladu s temi pravili in predpisi.
Če takšnh pravil in predpisov ni, morajo razlogi za odločitev vsebovati elemente, s katerimi se prikaže njena sorazmernost, poštenost in skladnost z javnim interesom.
13.	člen Prepoved korupcije
Izvoljeni predstavniki se pri opravljanju svojih funkcij vzdržijo obnašanja, ki po veljavnem notranjem ali mednarodnem kazenskem pravu šteje za aktivno ali pasivno podkupovanje.
14.	člen
Spoštovanje proračunske in finančne discipline
Izvoljeni predstavniki se obvežejo, da bodo spoštovali proračunsko in finančno disciplino, ki zagotavlja pravilno upravljanje javnega denarja, kot predpisuje ustrezna notranja zakonodaja.
Pri izpolnjevanju svojih dolžnosti izvoljeni predstavniki ne počno dejanj, s katerimi bi odtujili javna in/ali nepovratna sredstva. Poleg tega ne ravnajo tako, da bi javna ali nepovratna sredstva uporabili za neposredne ali posredne osebne namene.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 49
3. Prenehanje opravljanja funkcije
15.	člen
Prepoved zagotovitve določenih funkcij
Izvoljeni predstavniki pri opravljanju svojih funkcij ne ukrepajo tako, da bi si zagotovili bodoče osebne profesionalne koristi, potem ko prenehajo opravljati svojo funkcijo:
•	v javnih in zasebnih organih, ki so jih nadzorovali
med opravljanjem teh funkcij;
•	v javnih in zasebnih organih, s katerimi so med
opravljanjem teh funkcij vstopili v pogodbeno razmerje;
•	v javnih in zasebnih organih, ki so bili ustanovljeni
med trajanjem njihove funkcije in v skladu s pooblastili, ki so jim bila zaupana.
IV.	Sredstva nadzora
1.	Prevzem funkcije
16.	člen
Omejitev in prijava stroškov kampanje
Kandidati za svoje volilne kampanje porabijo sredstva v sorazmerni količini in v sprejemljivih okvirih.
Vestno delujejo v skladu z ukrepi, sprejetimi po veljavni zakonodaji, ki predpisujejo javno objavo izvora in količine sredstev, ki jih namenijo za financiranje kampanje, in količino porabljenih sredstev ter način njihove porabe.
Če ta vsebina ni predpisana, informacije o tem zagotovijo na prošnjo.
2.	Opravljanje funkcije
17.	člen Izjava o interesih
Izvoljeni predstavniki delujejo v skladu z ukrepi po veljavnih predpisih, ki predpisujejo javno objavo in spremljanje njihovih neposrednih in posrednih interesov, njihovih ostalih mandatov, funkcij ali poklicev ali sprememb njihovih sredstev.
Če ta vsebina ni predpisana, informacije o tem zagotovijo na prošnjo.
18.	člen
Skladnost z notranjimi in zunanjimi nadzornimi ukrepi
Izvoljeni predstavniki pri opravljanju svojih funkcij ne ovirajo izvajanja nadzornih ukrepov, ki jih lahko na podlagi ustrezne utemeljitve in načela odprtosti, sprejmejo ustrezni notranji in zunanji organi.
Vestno ravnajo v skladu s takoj izvršljivo ali pravnomočno odločitvijo teh organov.
Pri navajanju razlogov za svoja dejanja ali odločitve, ki se preverjajo pri takšnem nadzoru, izrecno omenijo obstoj nadzornih ukrepov in organe, ki so pristojni za njihovo izvajanje.
V.	Odnosi z javnostjo
19.	člen
Objavljanje ter utemeljevanje odločitev
Izvoljeni predstavniki so v času svojega mandata odgovorni za celotno lokalno prebivalstvo.
Izvoljeni predstavniki se odzivajo na zahteve javnosti glede opravljanja njihovih funkcij, razlogov za njihova dejanja ali delovanje služb in oddelkov pod njihovo pristojnostjo.
Spodbujajo in promovirajo ukrepe, ki pospešujejo odprtost v zvezi s pooblastili, njihovim izvajanjem in delovanjem služb ter oddelkov pod njihovo pristojnostjo.
VI.	odnosi do uslužbencev
20.	člen Zaposlovanje
Izvoljeni predstavniki se obvežejo, da bodo preprečili zaposlovanje upravnega osebja, ki ne temelji na načelih priznavanja odlik in strokovnih sposobnosti in/ali za namene, ki so drugačni od potreb oddelka. Pri zaposlovanju uslužbencev ali napredovanju izvoljeni predstavniki sprejmejo nepristransko, utemeljeno odločitev, ki izkazuje skrbnost dobrega gospodarja.
21.	člen
Spoštovanje vloge uslužbencev
Izvoljeni predstavniki pri opravljanju svojih funkcij spoštujejo vlogo podrejenih uslužbencev lokalne uprave brez vpliva na zakonito izvajanje njihovih hierarhičnih pristojnosti.
Javnih uslužbencev ne smejo prositi ali od njih zahtevati, da sprejmejo ali prezrejo kakršne koli ukrepe, z namenom da bi s tem dosegli neposredno ali posredno korist zase ali za posameznike ali skupine posameznikov z namenom, da bi od njih pridobili neposredno ali posredno korist.
22.	člen Promocija vloge uslužbencev
Izvoljeni predstavniki pri opravljanju svojih funkcij zagotovijo, da se vloga in naloge podrejenih uslužbencev lokalne uprave čim bolj predstavljajo v javnosti.
Izvoljeni predstavniki spodbujajo in predstavljajo javnosti vse ukrepe, ki pospešujejo storilnost služb ali oddelkov pod njihovo pristojnostjo, ter motivacijo zaposlenih.
VII.	Odnosi z mediji
23.	člen Sodelovanje z mediji
Izvoljeni predstavniki se celovito odzivajo na vse prošnje medijev za informacije glede opravljanja njihovih funkcij, vendar pa ne razkrijejo zaupnih informacij ali informacij iz zasebnega življenja izvoljenih predstavnikov ali tretjih oseb.
Spodbujajo in predstavljajo javnosti vse ukrepe, ki pospešujejo poročanje medijev o njihovih pooblastilih, opravljanju funkcij in delovanju služb in oddelkov, ki spadajo pod njihovo pristojnost.
VIII.	Informacije, razširjanje in ozaveščanje
24.	člen
Razširjanje kodeksa med izvoljenimi predstavniki
Izvoljeni predstavniki se obvežejo, da so prebrali in razumeli vse določbe kodeksa in pravil v njem, in izjavijo, da so voljni upoštevati določbe kodeksa.
25.	člen
Razširjanje kodeksa v javnosti, med osebjem lokalnih uprav in mediji
Izvoljeni predstavniki spodbujajo in predstavljajo v javnosti vse ukrepe, ki pospešujejo razširjanje tega kodeksa med podrejenim osebjem, v javnosti in medijih, in s katerimi te osebe poučujejo o načelih, ki so vsebovana v tem dokumentu.
IX.	Nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem kodeksa
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 50
26.	člen Častno razsodišče
Občinski svet za presojo o etičnosti ravnanja funkcionarjev imenuje častno razsodišče. Člani častnega razsodišča so uveljavljeni občani, ki uživajo zaupanje javnosti.
Občinski svet člane častnega razsodišča imenuje na podlagi javnega poziva. Za člane razsodišča veljajo zakonske določbe o nezdružljivosti.
Število članov občinskega častnega razsodišča je liho, člani so najmanj trije in največ sedem.
Imenovani člani med seboj imenujejo predsednika častnega razsodišča. Način sklicevanja, vodenja in poteka sej lahko častno razsodišče uredi s svojim poslovnikom.
Razsodišče odloča z večino vseh članov.
27.	člen
Presoja skladnosti ravnanja s kodeksom
Častno razsodišče presoja skladnost ravnanja s kodeksom lokalnih funkcionarjev in drugih nosilcev javnih funkcij. O začetku obravnave presoje skladnosti odloči častno razsodišče.
Častno razsodišče o vsakem primeru, ki ga obravnava, sprejme odločitev o presoji skladnosti ravnanja s kodeksom. Odločitev je pisna.
O svojih ugotovitvah častno razsodišče obvesti župana in občinski svet, odločitev o presoji skladnosti pa objavi na spletni strani občine.
28.	člen Spremljanje izvajanja kodeksa
Častno razsodišče spremlja izvajanje kodeksa v obliki redne presoje etičnega ravnanja funkcionarjev in drugih nosilcev javnih funkcij.
Častno razsodišče enkrat letno poroča občinskemu svetu o izvajanju kodeksa oziroma ga seznani s stanjem na tem področju.
Številka: 0323-1/2016-7
Datum: 20. 1. 2016
Občina Duplek Mitja Horvat, župan
12. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek
Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1 G, 50/14, 90/14 -
ZDU-1l, 14/15 - ZUUJFO in 76/15), je občinski svet občine Duplek na svoji 11. redni seji dne 20. 1. 2016 sprejel
NAČRT
RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE DUPLEK
1.	člen
Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek za leto 2016 vsebuje:
•	načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe občine Duplek,
•	načrt razpolaganja z zemljišči v lasti občine Duplek,
•	načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb v lasti občine Duplek,
•	načrt najema nepremičnega premoženja za potrebe občine,
•	načrt oddaje nepremičnega premoženja v najem in
•	načrt pridobivanja premičnega premoženja.
2.	člen
1. Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe Občine Duplek
Zap . št.	Okvirna lokacija	Okvirna velikost v m2	Vrsta nepremičnine	Predvidena sredstva (v EUR)	Ekonomska utemeljenost
1.	Spodnji Duplek	1250	Nezazidano stavbno zemljišče	30.500	Za potrebe širitve lokalne ceste skozi Spodnji Duplek - izboljšanje prometne varnosti
2.	Dupleški vrh	210	Nezazidano stavbno zemljišče	6.000	Za potrebe širitve lokalne ceste skozi Dupleški vrh - izboljšanje prometne varnosti
3.	Zgornji Duplek	700	Nezazidano stavbno zemljišče	28.000	Za potrebe izgradnje parkirišča za šolo v Žitečki vasi- izboljšanje prometne varnosti
4.	Spodnji Duplek	120	stanovanje	60.000	Za potrebe oddelka vrtca-reševanje prostorske stiske
5.	Spodnji Duplek	120	stanovanje	60.000	Za potrebe oddelka vrtca-reševanje prostorske stiske
			SKUPAJ: 184.500		
2. Načrt razpolaganja z zemljišči v lasti Občine Duplek
Zap. št.	Parc. štev.	k.o.	Orientacijska vrednost	Metoda razpolaganja	Ekonomska utemeljenost
1.	366/14	711-Vurberk	66.100	Javno zbiranje ponudb	tega zemljišča občina ne potrebuje ne za lastno delovanje ne za zagotavljanje javnega interesa
2.	819/12	684-Zgornji Duplek	30.465	Javno zbiranje ponudb	tega zemljišča občina ne potrebuje ne za lastno delovanje ne za zagotavljanje javnega interesa
3.	819/13	684-Zgornji Duplek	27.900	Javno zbiranje ponudb	tega zemljišča občina ne potrebuje ne za lastno delovanje ne za zagotavljanje javnega interesa
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 51
4.	819/14	684-Zgornji Duplek	27.000	Javno zbiranje ponudb	tega zemljišča občina ne potrebuje ne za lastno delovanje ne za zagotavljanje javnega interesa
5.	819/15	684-Zgornji Duplek	26.505	Javno zbiranje ponudb	tega zemljišča občina ne potrebuje ne za lastno delovanje ne za zagotavljanje javnega interesa
6.	819/16	684-Zgornji Duplek	31.410	Javno zbiranje ponudb	tega zemljišča občina ne potrebuje ne za lastno delovanje ne za zagotavljanje javnega interesa
7.	412/2	711-Vurberk	25.050	Javno zbiranje ponudb	Zemljišče okrog vurberške šole - tega zemljišča občina ne potrebuje ne za lastno delovanje ne za zagotavljanje javnega interesa
8.	411/5	711-Vurberk	42.975	Javno zbiranje ponudb	Zemljišče okrog vurberške šole - tega zemljišča občina ne potrebuje ne za lastno delovanje ne za zagotavljanje javnega interesa
9.	412/4	711-Vurberk	725	Javno zbiranje ponudb	Zemljišče okrog vurberške šole - tega zemljišča občina ne potrebuje ne za lastno delovanje ne za zagotavljanje javnega interesa
		SKUPAJ: 278.130			
3. Načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb v lasti Občine Duplek
Zap . št.	k.o. in šifra k.o.	ID oznaka stavbe	ID dela stavbe	Orientacijska vrednost	Metoda razpolaganja	Ekonomska utemeljenost
1.	711-Vurberk	347	/	50.000	Javno zbiranje ponudb	(stara vurberška šola ) občina je ne potrebuje ne za lastno delovanje ne za zagotavljanje javnega interesa
			SKUPAJ: 50.000			
4.	Načrt najema nepremičnega premoženja za potrebe občine
V letu 2016 ni predvideno novo najemanje nepremičnega premoženja.
5.	Načrt oddaje nepremičnega premoženja v najem
Zap . št.	Parcelna številka	k.o. in šifra k.o.	Predvidena mesečna najemnina	Metoda oddaje v najem	Ekonomska utemeljenost
1.	1124/4 (delno)	684-Zgornji Duplek	5 €/m2	Neposredna pogodba	tega občina ne potrebuje ne za lastno delovanje ne za zagotavljanje javnega interesa
2.	310/4- gostinski prostori	711-Vurberk	250 €	Zbiranje ponudb	tega občina ne potrebuje ne za lastno delovanje ne za zagotavljanje javnega interesa
3.	310/4- poslovni prostor	711- Vurberk	100 €	Zbiranje ponudb	tega občina ne potrebuje ne za lastno delovanje ne za zagotavljanje javnega interesa
4.	328/10- gostinski prostori	711-Vurberk	300 €	Zbiranje ponudb	tega občina ne potrebuje ne za lastno delovanje ne za zagotavljanje javnega interesa
6. Načrt pridobivanja premičnega premoženja
Zap. št.	Vrsta premičnega premoženja	količina	Predvidena sredstva
1.	traktor	1	30.000 €
3. člen
V primeru spremenjenih prostorskih potreb občine Duplek, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi tega načrta ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, se lahko sklene pravni posel, ki ni predviden v tem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem občine. Skupna vrednost teh poslov lahko znaša največ 20 % skupne vrednosti načrtov iz prvega člena.
4.	člen
Načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme v skladu z določili Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti organ, pristojen za izvrševanje proračuna.
5.	člen
Načrt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0323-1/2016-8
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 52
Datum: 21. 1. 2016
Občina Duplek
Občina Duplek Mitja Horvat, župan Mitja Horvat, župan	_
13. Sklepi o spremembah plačila javnih vrtcev v Občini Duplek
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS št. 100/2005, 25/2008 in 36/2010) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 10. redni seji dne 9.12.2015 sprejel naslednje sklepe:
SKLEPI
O SPREMEMBAH PLAČILA JAVNIH VRTCEV V OBČINI DUPLEK
1.	Sklep:
Za dneve odsotnosti otroka iz vrtca se prispevek staršev sorazmerno zniža v odvisnosti od dnevnega stroška živil v ceni programa in razmerja med določenim plačilom za odsotnega otroka in najvišjim možnim plačilom staršev.
2.	Sklep:
V ceni programa javnih vrtcev v Občini Duplek so za posamezne obroke prehrane upoštevani naslednji stroški živil, ki so osnova za zmanjšanje cene v primerih iz sklepa št. 1.
Obroki prehrane	Dnevni strošek obroka v ceni
Zajtrk	0,43 €
Malica	0,33 €
Kosilo	0,77 €
3.	Sklep:
Starši, ki želijo svojega otroka ob enomesečni ali dvomesečni odsotnosti v času poletnih počitnic rezervirati mesto v izbrani enoti oz. oddelku, plačajo za mesec, ko je otrok odsoten, 30 % njim določenega zneska plačila; v nasprotnem primeru za ta čas otroka izpišejo iz vrtca, pri ponovnem vpisu pa je otrok razvrščen v odvisnosti od razpoložljivih kapacitet. To določilo velja samo za starše, ki imajo skupaj z otrokom stalno prebivališče v Občini Duplek, za druge starše pa samo v soglasju z občino, plačnico razlike med ceno programa in plačilom staršev. To pravico lahko v breme proračuna Občine Duplek uveljavijo tudi starši s stalnim prebivališčem na območju Občine Duplek, katerih otroci so vključeni v javne vrtce v drugih občinah, če jo je skladno z odločitvami teh občin možno uveljavljati.
4.	Sklep:
Za čas nepretrgane daljše bolezenske odsotnosti otroka lahko zavod na osnovi vloge staršev, ob predložitvi ustreznih zdravniških potrdil, plačilo staršev za program vrtca za čas odsotnosti zniža tako, da znaša plačilo za prvi mesec odsotnosti 30 % njim določenega zneska plačila, za ostali čas pa se starše plačila vrtca oprosti. To določilo velja samo za starše s stalnim prebivališčem v občini Duplek.
5.	Sklep:
Sprememba v zvezi z izračunom prispevka staršev začne veljati s 1. 1. 2016.
Številka: 0323-1/2016-5 Datum: 21. 1. 2016
14. Sklep o imenovanju odgovorne urednice novic Občine Duplek
Na podlagi 1. odstavka 10. člena Odloka o javnem glasilu občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik št. 25/01, 9/02, 1/09) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik št. 17/07, 15/10, 32/11, 24/15), je občinski svet občine Duplek na svoji 11. redni seji dne 20. 1. 2016 sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU ODGOVORNE UREDNICE NOVIC OBČINE DUPLEK
I.
Za odgovorno urednico Novic Občine Duplek se imenuje Majda Struc.
II.
Mandat odgovorne urednice Novic Občine Duplek traja štiri leta.
III.
Ta sklep prične veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0323-1/2016-6 Datum: 21. 1. 2016
Občina Duplek Mitja Horvat, župan
OBČINA HAJDINA
15. Sklep o imenovanju predstavnika ustanoviteljev v Svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) in 18. člena odloka o ustanovitvi zavoda Zdravstveni dom Ptuj je občinski svet Občine Hajdina na svoji 9. redni seji, dne 23. 12. 2015 sprejel naslednji
SKLEP
O IMENOVANJU PREDSTAVNIKA USTANOVITELJEV V SVET ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
1.	člen
Za predstavnika ustanovitelja občin desnega brega reke Drave se v Svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj imenuje Ivan Ogrinc, Skorba 35, 2288 Hajdina.
2.	člen
Mandatna doba člana sveta traja 5 let.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 53
Številka: 014-22/2015 Datum: 23.12.2015
Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan
OBČINA MAJŠPERK
16. Sklep o imenovanju predstavnika ustanovitelja v svet javnega vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
Na podlagi 17. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/12, 34/15, 55/15) in 13. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj (Uradni list RS, št. 44/06) je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 1. dopisni seji, dne 15. 1. 2016 sprejel
SKLEP O IMENOVANJU PREDSTAVNIKA USTANOVITELJA V SVET JAVNEGA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OŠ DR. LJUDEVITA PIVKA PTUJ
I.
Občinski svet Občine Majšperk imenuje kot predstavnika ustanovitelja v svet javnega vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj: Kodrič Marijo iz Občine Žetale.
II.
Mandatna doba imenovanega člana v svet zavoda začne teči z dnem imenovanjem v svet zavoda in traja štiri leta.
III.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradno glasilo slovenskih občin.
Številka: 6060-1/2016-2 Datum: 15.11.2015
Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja
17. Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj
Na podlagi 17. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/12, 34/15, 55/15) in 18. člena Odloka o ustanovitvi zavoda Zdravstveni dom Ptuj (Uradni list RS, št. 27/05, 110/07) je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 1. dopisni seji, dne 15. 1. 2016 sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU PREDSTAVNIKOV USTANOVITELJA V SVET ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
I.
Občinski svet Občine Majšperk imenuje kot predstavnika ustanovitelja v svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj: Ogrinc Ivan, stanujoč Skorba 35, 2288 Hajdina.
II.
Mandatna doba imenovanega člana v svet zavoda začne teči z dnem imenovanjem v svet zavoda in traja pet let.
III.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradno glasilo slovenskih občin.
Številka: 170-3/2015-3 Datum: 15.11.2015
Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja
OBČINA ŠKOFJA LOKA
18. Statut Občine Škofja Loka uradno prečiščeno besedilo - UPB-2
Na podlagi 1. alineje drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO ), petega odstavka 100. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 11/13 - uradno prečiščeno besedilo) in prvega odstavka 104. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 74/11) je Občinski svet Občine Škofja Loka, na svoji 11. redni seji, dne 21.01.2016, potrdil uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Škofja Loka, ki obsega:
•	Statut Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 33/10)
•	Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/13)
•	Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 98/15)
STATUT
OBČINE ŠKOFJA LOKA URADNO PREČIŠČENO BESEDILO - UPB-2
I. Splošne določbe
1. člen
Občina Škofja Loka (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Binkelj, Bodovlje, Breznica pod Lubnikom, Brode, Bukov Vrh nad Visokim, Bukovica, Bukovščica, Crngrob, Dorfarje, Draga, Forme, Gabrk, Gabrovo, Gabrška Gora, Godešič, Gorenja vas - Reteče, Gosteče, Grenc, Hosta, Knape, Kovski Vrh, Križna Gora, Lipica, Log nad Škofjo Loko, Moškrin, Na Logu, Papirnica, Pevno, Podpulfrca, Pozirno, Praprotno, Pungert, Puštal, Reteče, Rovte v Selški dolini, Sopotnica, Spodnja Luša, Staniše, Stara Loka, Stirpnik, Strmica, Suha, Sv. Andrej, Sv. Barbara, Sv. Duh, Sveti Florijan nad Škofjo Loko, Sv. Lenart, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Sv. Tomaž, Ševlje, Škofja Loka, Trata, Trnje, Valterski Vrh, Vešter, Vincarje, Virlog, Virmaše, Visoko pri Poljanah, Zgornja Luša, Zminec.
Sedež občine je v Škofji Loki, Mestni trg 15.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 54
2.	člen
Na območju Občine Škofja Loka so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti, kot ožji deli občine:
•	Bukovica - Bukovščica, s sedežem v Bukovščici, Bukovščica 4;
•	Godešič, s sedežem na Godešiču, Godešič 100;
•	Kamnitnik, s sedežem v Škofji Loki, Mestni trg 15;
•	Sv. Lenart - Luša, s sedežem v Škofji Loki, Mestni trg 1 5;
•	Log, s sedežem v Gabrku, Gabrk 1;
•	Reteče - Gorenja vas, s sedežem v Retečah, Reteče 33;
•	Stara Loka - Podlubnik, s sedežem v Škofji Loki, Podlubnik 139;
•	Sv. Duh, s sedežem v Sv. Duhu, Sv. Duh 10;
•	Škofja Loka Mesto, s sedežem v Škofji Loki, Mestni trg 1 5;
•	Trata, s sedežem v Škofji Loki, Frankovo naselje
69;
•	Zminec, s sedežem v Zmincu, Zminec 35. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine so določeni s tem statutom.
3.	člen
Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine, in izvršuje posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.
4.	člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih zadevah javnega pomena po organih občine, ki jih volijo na podlagi neposredne, splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter po drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi neposredno - na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Občani kot posamezniki in njihove organizacije lahko sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem predlogu ne sme trajati manj kot trideset (30) dni.
Skladno z zakonom se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5.	člen
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku, ki ju predpisuje zakon.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
6.	člen
Občina ima svoj grb, zastavo, žig in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določijo z odlokom.
Občina podeljuje občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
II. Naloge občine
7.	člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), opredeljene s tem statutom in zakoni, še posebno pa:
1.	Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
•	sprejema statut, odloke in druge splošne akte občine,
•	sprejema proračun in zaključni račun občine,
•	načrtuje prostorski in okoljski razvoj z integracijo prostorskih in okoljskih vidikov v vse ostale lokalne zadeve javnega pomena ter sprejema prostorske akte,
•	predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
•	določi organizacijo in način dela občine v vojni in v izrednih razmerah.
2.	Upravlja občinsko premoženje tako, da:
•	ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
•	pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
•	gospodari s stavbnimi zemljišči in določa pogoje za njihovo uporabo,
•	sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
•	sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3.	Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
•	spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
•	sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
•	oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
•	pospešuje razvoj gospodarskih dejavnosti, obrti, turizma in kmetijstva,
•	sodeluje z gospodarskimi subjekti ter v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
•	z javnimi sredstvi v skladu s predpisi pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov,
•	pomaga pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni in izrednih razmerah.
4.	Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
•	sprejema in uresničuje stanovanjski program občine,
•	spremlja ponudbo in povpraševanje na trgu najemnih stanovanj s ciljem izboljšanja stanovanjske oskrbe,
•	zagotavlja gradnjo oziroma pridobivanje neprofitnih stanovanj in jih oddaja v najem,
•	omogoča občanom najemanje stanovanjskih posojil.
5.	Ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako, da:
•	zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 55
•	nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
•	gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6.	Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
•	ustanovi vzgojno-izobraževalni oziroma zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
•	v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
•	sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
•	z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
•	ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kakovost življenja njenih prebivalcev.
7.	Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
•	spremlja stanje na tem področju,
•	pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
•	sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi ter drugimi pristojnimi organi in institucijami,
•	lahko podeljuje denarne pomoči socialno ogroženim občanom.
8.	Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije na način, da:
•	omogoča dostopnost kulturnih in športnih programov ter projektov,
•	spodbuja in zagotavlja pogoje za razvoj kulturnih in športnih dejavnosti na profesionalnem in ljubiteljskem področju,
•	zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
•	skrbi za varstvo kulturne dediščine v okviru svoje pristojnosti,
•	usklajuje programe medobčinskega pomena,
•	sodeluje z društvi in jih vključuje v aktivnosti občine,
•	z materialnimi in finančnimi sredstvi spodbuja izvajanje teh dejavnosti enakomerno na celotnem območju občine.
9.	Zagotavlja varstvo okolja in učinkovito rabo energije tako, da:
•	zagotavlja varstvo zraka, tal in vodnih virov,
•	zagotavlja varstvo pred hrupom,
•	zagotavlja zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
•	izvaja naloge, ki jih določa zakon, odloki, uredbe in drugi predpisi o varstvu okolja in učinkoviti rabi energije,
•	pospešuje zanesljivo, varno in učinkovito rabo energije v smeri zniževanja izpustov toplogrednih plinov in zmanjševanja ostalih škodljivih emisij ter uporabo obnovljivih virov energije,
•	spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja in učinkovito rabo energije,
•	sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja in učinkovito rabo energije,
•	sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
•	z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja in učinkovito rabo energije v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
•	občinske ceste, ulice in druge javne poti,
•	javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine,
•	površine za pešce in kolesarje,
•	objekte za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
•	spomenike in spominska obeležja na območju občine.
11.	Zagotavlja požarno varnost in varnost občanov v primeru naravnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
•	organizira reševalno pomoč v požarih,
•	organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in drugih nesreč,
•	zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
•	zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
•	sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
•	opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
12.	Ureja javni red v občini tako, da:
•	sprejema programe varnosti,
•	ureja promet v občini in zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah,
•	določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
•	organizira občinsko redarstvo,
•	opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
•	opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
8.	člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naslednje naloge:
•	organizira občinsko upravo,
•	ugotavlja javno korist v primeru razlastitve za potrebe občine,
•	določa namensko rabo prostora,
•	evidentira občinsko nepremično in drugo premoženje,
•	zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
•	organizira mrliško pregledno, pokopališko in pogrebno službo in
•	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
9.	člen
Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe, določeno v področnih predpisih.
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.
III. Organi občine 1. Skupne določbe
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 56
10.	člen
Organi občine so:
•	občinski svet,
•	župan in
•	nadzorni odbor.
Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji.
11.	člen
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom, odloki in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
Občinska uprava odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe ožjih delov občine.
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
Občinsko upravo sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje organizacijske enote.
Delo občinske uprave vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje župan. Občinsko upravo usmerja in nadzira župan.
12.	člen
Če ni v zakonu, s tem statutom ali poslovniki drugače določeno, organi občine, ki delajo na sejah, veljavno sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina njihovih članov. Člani organa odločitve sprejemajo z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
13.	člen
Delo organov občine je javno.
Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca Državnega zbora Republike Slovenije dati pojasnila, ki jih poslanec potrebuje pri svojem delu v volilni enoti.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine ter z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov. Uradno glasilo, v katerem se objavljajo splošni akti občine, je Uradno glasilo slovenskih občin.
Za objavo drugih pomembnejših odločitev organov občine, ki neposredno zadevajo občane, se uporabljajo tudi oglasna deska občine, ki je na sedežu občine, spletne strani občine in lokalna glasila.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine, oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe tajne narave določajo zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico do vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet
14. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje 28 članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta in traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan najpozneje v 20 dneh po izvolitvi članov sveta. Če je za izvolitev novega župana potreben drugi krog volitev, župan skliče prvo sejo občinskega sveta najpozneje v 20 dneh po drugem krogu volitev. Če seje ne skliče v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije. Do potrditve mandata novemu županu vodi sejo najstarejši član občinskega sveta.
S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta.
Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.
14.a	člen
Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
15.	člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
Oblikovanje volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom opredeli občinski svet z odlokom.
16. člen
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge akte občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo koristi občine.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
•	sprejema občinski proračun in zaključni račun,
•	sprejema prostorske akte in druge akte razvoja občine,
•	na predlog župana sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave,
•	v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
•	odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 57
•	nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
•	potrjuje mandate članov občinskega sveta in ugotovi izvolitev župana ter ugotavlja razloge za predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
•	imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora predčasno razreši člana nadzornega odbora,
•	imenuje člane občinske volilne komisije,
•	imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
•	določi, kateri od članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
•	na predlog organa, pristojnega za izvajanje proračuna, sprejme letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine,
•	določi vrednost premičnega premoženja, nad katero je treba posamično premično premoženje uvrstiti v letni načrt razpolaganja,
•	odloča o najemu posojila in dajanju poroštev,
•	razpisuje referendume,
•	ustanavlja, spreminja in ukinja ožje dele občine,
•	s svojim aktom v skladu z zakonom določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, ter odloča o povračilih stroškov,
•	v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti izvaja svoje pristojnosti na področju določanja plač direktorjev in drugih predstavnikov porabnikov občinskega proračuna,
•	določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
•	ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
•	v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi javnega zavoda imenuje oziroma daje soglasje k imenovanju direktorja oziroma ravnatelja javnega zavoda,
•	imenuje člane ustanovitelja v svet javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina,
•	imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
•	določi program in načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne sme biti v nasprotju z nacionalnim programom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
•	sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
•	določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
•	odloča o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov,
•	odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
17. člen
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(črtan)
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
(črtan)
18.	člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi eden od preostalih podžupanov. Če tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj šestkrat letno.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta. Seja pa mora biti v 15 dneh po podani pisni zahtevi za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v 7 dneh po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Zahteva za sklic seje občinskega sveta vsebuje predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oz. utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva.
19.	člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
20.	člen
Občinski svet dela in odloča na rednih in izrednih sejah.
Seje občinskega sveta so javne.
Občinski svet sklene, da se javnost izključi, če to zahtevajo razlogi, določeni v 5. odstavku 13. člena tega statuta.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja, pobude in predloge ter odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta in se nanašajo na uresničevanje pristojnosti občine.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanom, članom občinskega sveta in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila in predsednika nadzornega odbora.
Predsednik nadzornega odbora, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave, vodja organa skupne občinske uprave in predstavnik občine v skupnem organu za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 58
obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
21.	člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje, če je tako določeno z zakonom, statutom ali poslovnikom občinskega sveta ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
22.	člen
Razloge za predčasno prenehanje mandata članov občinskega sveta ter postopke v zvezi z s predčasnim prenehanjem mandata članov občinskega sveta in postopke za nadomestitev člana občinskega sveta ureja zakon.
23.	člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet s splošnim aktom ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
24.	člen
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. Predsednika odbora ali komisije občinskega sveta izvolijo člani odbora ali komisije izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora ali komisije.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
25.	člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
26.	člen
Občinski svet lahko razreši predsednika in posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3. Župan
27.	člen
Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana je štiri leta.
Mandatna doba župana se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta.
Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi:
•	mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe,
•	mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz katerega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno oziroma poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
28.	člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovati.
Poleg tega župan:
•	predlaga občinskemu svetu v sprejem statut občine, poslovnik občinskega sveta, proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
•	izvršuje občinski proračun in pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
•	skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
•	sprejema posamične programe ravnanja s stvarnim premoženjem,
•	skrbi za objavo statuta, poslovnika, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
•	predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije,
•	določi podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
•	odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive in o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko pooblasti direktorja občinske uprave za te naloge,
•	imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in skupaj z župani občin ustanoviteljic tudi predstojnike organov skupne občinske uprave,
•	ustanavlja začasne komisije za posamična področja iz svoje pristojnosti in o tem seznani občinski svet na naslednji seji,
•	odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na drugi stopnji,
•	izmed članov občinskega sveta imenuje podžupane in jih razrešuje,
•	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
•	v skladu s tem statutom opravlja naloge v krajevnih skupnostih,
•	razpisuje volitve v svete krajevnih skupnosti,
•	sklicuje zbore občanov,
•	predlaga občinskemu svetu razpis referenduma,
•	predlaga podelitev državnega odlikovanja,
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 59
•	vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države pri Ustavnem sodišču RS, s katerim se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti,
•	v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo nadzor, in
•	opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in ta statut.
•	Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.
29.	člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. V tem primeru mora župan sklicati prvo naslednjo sejo občinskega sveta najpozneje v treh mesecih.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži na ustavno sodišče zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali če je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek na upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
30.	člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite, reševanja in pomoči, predvsem pa:
•	skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za uresničevanje zaščitnih ukrepov in odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
•	skrbi za obveščanje prebivalcev ob nevarnostih in izvaja z zakonom določene naloge s področja alarmiranja prebivalcev ob nevarnostih,
•	imenuje poveljnika civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe civilne zaščite ter poverjenike za civilno zaščito,
•	imenuje odbor za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
•	sprejme načrt zaščite in reševanja,
•	vodi zaščito, reševanje in pomoč,
•	določi organizacije, ki opravljajo določene operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči, ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
•	ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
•	sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
•	v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
•	predlaga pristojnemu organu razporeditev na delovno dolžnost občinskih oziroma pokrajinskih delavcev, potrebnih za delo v vojni.
31.	člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se
občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu, takoj ko se ta lahko sestane.
32.	člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje izmed članov občinskega sveta župan.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
V	primeru županove odsotnosti ali zadržanosti župana nadomešča tisti podžupan, če ima občina več podžupanov, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. Med nadomeščanjem opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V	primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novoizvoljenega župana podžupan. Če ima občina več podžupanov, pa tisti podžupan, ki ga določi župan, razen če je župan razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma če je župan razrešen,odloči občinski svet, kateri od podžupanov bo opravljal to funkcijo.
V	soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno.
33.	člen
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupani ne morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
Med nadomeščanjem opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
34.	člen
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti in o tem obvesti občinski svet.
35.	člen
Razloge za predčasno prenehanje mandata župana in podžupana ter postopke v zvezi z njunim predčasnim prenehanjem mandata in postopke za izvolitev novega župana ureja zakon.
4. Nadzorni odbor
36.	člen
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
•	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
•	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
•	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 60
37.	člen
Nadzorni odbor ima 7 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najpozneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Trajanje mandata članov nadzornega odbora je vezano na mandat občinskega sveta, ki ga je imenoval.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in zaželeno znanje iz finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kandidate za člane nadzornega odbora predlagajo politične stranke in liste, ki so zastopane v občinskem svetu ter sveti krajevnih skupnosti.
Člani nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
38.	člen
Prvo sejo nadzornega odbora po imenovanju skliče župan, najpozneje v roku 30 dni od imenovanja članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Škofji Loki, Mestni trg 15. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
Nadzorni odbor pri svojem poslovanju uporablja žig občine.
39.	člen
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni program nadzora in predlog finančnega načrta. Z letnim programom nadzora mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna.
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem programu nadzora. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v letni program nadzora, mora najprej dopolniti letni program nadzora. O dopolnitvi letnega programa nadzora obvesti župana in občinski svet. Enako velja za spremembo letnega programa nadzora.
Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim se določi nadzorovana oseba, obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana oz. članov nadzornega odbora, ki bodo nadzor vodili. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega
proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana.
Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega programa nadzora in sprejme o tem poročilo. S poročilom o izvajanju letnega programa nadzora seznani občinski svet in župana. S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila.
40.	člen
Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna.
41.	člen
Za vsa dejanja v okviru posameznega postopka nadzora nadzorni odbor, na predlog predsednika nadzornega odbora, pooblasti najmanj dva ali več članov nadzornega odbora, izmed katerih se določi vodja nadzora (v nadaljnjem besedilu pooblaščeni člani nadzornega odbora).
V postopku nadzora je odgovorna oseba nadzorovane osebe dolžna nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pooblaščeni člani nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, imajo pravico zahtevati vse podatke v okviru svoje zadolžitve, ki jih potrebujejo za izvedbo nadzora. Odgovorna oseba nadzorovane osebe je zahtevane podatke dolžne dati.
Po opravljenem pregledu pripravijo pooblaščeni člani nadzornega odbora predlog poročila, v katerem so navedeni nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v 30 dneh od prejema predloga poročila izdelati odzivno poročilo in ga posredovati nadzornemu odboru. Nadzorni odbor mora v 30 dneh uskladiti končno poročilo z navedbami v odzivnem poročilu. Končno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, določene z zakonom.
42.	člen
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče Republike Slovenije ter občinski svet.
Če nadzorni odbor ugotovi, da obstajajo razlogi za sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 61
43.	člen
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora ter v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
44.	člen
Član nadzornega odbora predlaga predsedniku nadzornega odbora svojo izločitev iz posamezne zadeve, če so podane okoliščine, ki spravljajo v dvom njegovo nepristranskost, oziroma so podane okoliščine navzkrižja interesov.
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti, oziroma če ugotovi, da so podane okoliščine navzkrižja interesov.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
45.	člen
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank, vključenih v postopek nadzora. Ob hujših kršitvah mora obvestiti pristojno ministrstvo, računsko sodišče in ob sumu storitve prekrška ali kaznivega dejanja obvestiti tudi pristojen organ pregona.
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
46.	člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
47.	člen
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.
48.	člen
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo in organizacijo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.
5. Občinska uprava
49.	člen
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določita s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
50.	člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
51.	člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti druge uradne osebe občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
52.	člen
Župan izvaja nadzor nad doslednim izvajanjem predpisov na področju upravnega postopka.
Direktor občinske uprave je dolžan zagotoviti, da upravno poslovanje v občinski upravi poteka v skladu s predpisi na področju upravnega postopka.
53.	člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
54.	člen
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi iz odločanja ali opravljanja posameznih upravnih dejanj v upravni zadevi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika organa občinske uprave o zadevi tudi odloči, če je pooblaščen za odločanje v upravnih zadevah.
O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana pa občinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči.
IV. Krajevne skupnosti
55.	člen
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 62
območja po postopku in na način, ki ju določa ta statut za ljudsko iniciativo.
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom. Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet ugotoviti interes prebivalcev te krajevne skupnosti, pri čemer se ta interes nanaša na ime in območje te krajevne skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki se razpiše za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
56.	člen
Na območju Občine Škofja Loka so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti, ki obsegajo območja naslednjih naselij oz. ulic:
•	Bukovica - Bukovščica: Sv. Tomaž, Praprotno, Spodnja Luša od hišne številke 1 do 13 in hišna številka 38, Stirpnik, Bukovica, Ševlje, Knape, Pozirno, Bukovščica, Strmica;
•	Godešič: Godešič;
•	Kamnitnik: Cesta talcev - del s hišnimi številkami 4, 4 a, 6, 6 a, 10 in 12 ter hišne številke 41, 42, 43, 44 in 45, Demšarjeva cesta, Kamnitnik, Kidričeva cesta - del do hišne številke 22 ter hišni številki 22 a in 23 a, Koširjeva cesta, Ljubljanska cesta - del do hišne številke 8, Partizanska cesta, Potočnikova ulica, Sorška cesta, Stara cesta, Suška cesta, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica, Kapucinski trg - del hišne številke 4 in od 6 do 9, Pod Plevno;
•	Sv. Lenart - Luša: Rovte v Selški dolini, Spodnja Luša - del od hišne številke 14 dalje brez hišne številke 38, Sv. Lenart, Zgornja Luša;
•	Log: Brode, Bukov Vrh nad Visokim, Gabrk, Gabrška Gora, Kovski Vrh, Log nad Škofjo Loko, Na Logu, Valterski Vrh, Visoko pri Poljanah;
•	Reteče - Gorenja vas: Gorenja vas - Reteče, Reteče;
•	Stara Loka - Podlubnik: Binkelj, Crngrob, Križna Gora, Moškrin, Papirnica, Pevno, Stara Loka, Cesta talcev - del brez hišnih številk 4, 4 a, 6, 6 a, 10 in 12 ter brez hišnih številk 41, 42, 43, 44 in 45, Groharjevo naselje, Podlubnik, Trnje, Vešter, Virlog;
•	Sv. Duh: Dorfarje, Forme, Grenc, Sv. Duh, Virmaše;
•	Škofja Loka Mesto: Sv. Andrej, Sv. Ožbolt, Podpulfrca, Puštal, Sv. Barbara, Blaževa ulica, Cankarjev trg, Grajska pot, Studenec, Fužinska, Klobovsova ulica, Kopališka ulica, Mestni trg, Novi svet, Kapucinski trg - del brez hišne številke 4 in od 6 do 9, Poljanska cesta, Spodnji trg, Vincarje;
•	Trata: Draga, Gosteče, Hosta, Lipica, Pungert, Trata, Suha, Frankovo naselje, Hafnerjevo naselje, Kidričeva cesta - hišna številka 23 in del od hišne številke 24 dalje, Ljubljanska cesta - del od hišne številke 9 dalje;
•	Zminec: Bodovlje, Breznica pod Lubnikom, Gabrovo, Sv. Petra Hrib, Sopotnica, Staniše, Sveti Florijan nad Škofjo Loko, Zminec.
57.	člen
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
•	dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
•	sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb,
•	dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
•	dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo,
•	dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.),
•	oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
•	dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov,
•	seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
•	sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
•	spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
•	dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog.
Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevnim skupnostim, določijo z odlokom, ki ga občinski svet sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
Občinski svet mora pred vsako odločitvijo, ki se nanaša na posamezno krajevno skupnost, obvezno pridobiti mnenje te krajevne skupnosti. Če krajevna skupnost ne poda mnenja v 30 dneh, lahko občinski svet odloči brez tega mnenja.
58.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. V pravnem prometu nastopa v svojem imenu in za svoj račun v okviru nalog, določenih s tem statutom in posebnim odlokom.
Za administrativna opravila, pomoč predsednikom in svetom krajevnih skupnosti skrbi delavec, ki je v sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana, so nični. Predpis občine, ki je potreben za izvršitev občinskega proračuna, določi kateri pravni posli in do katerega zneska so ti pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
59.	člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta krajevne skupnosti določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet Občine Škofja Loka.
Sveti krajevnih skupnosti štejejo naslednje število članov:
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 63
•	svet Krajevne skupnosti Bukovica - Bukovščica šteje 10 članov;
•	svet Krajevne skupnosti Godešič šteje 7 članov;
•	svet Krajevne skupnosti Kamnitnik šteje 11 članov;
•	svet Krajevne skupnosti Sv. Lenart - Luša šteje 7 članov;
•	svet Krajevne skupnosti Log šteje 7 članov;
•	svet Krajevne skupnosti Reteče - Gorenja vas šteje 7 članov;
•	svet Krajevne skupnosti Stara Loka - Podlubnik šteje 13 članov;
•	svet Krajevne skupnosti Sv. Duh šteje 9 članov;
•	svet Krajevne skupnosti Škofja Loka - Mesto šteje 15 članov;
•	svet Krajevne skupnosti Trata šteje 15 članov;
•	svet Krajevne skupnosti Zminec šteje 7 članov.
Volilne enote za volitve članov svetov krajevnih
skupnosti določi občinski svet z odlokom.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti s funkcijami občinskih funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon. Določbe zakona, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata članu sveta krajevne skupnosti.
Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nepoklicna.
60. člen
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik sveta krajevne skupnosti najpozneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Svet krajevne skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ju izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja in zastopa krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Podpredsednik sveta krajevne skupnosti nadomešča predsednika med njegovo odsotnostjo in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
60.a	člen
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati.
Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan, najmanj polovica članov občinskega sveta ali najmanj tretjina članov sveta krajevne skupnosti.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
61.	člen
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom in odlokom iz drugega odstavka 57. člena, naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
•	obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
•	daje pobude za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
•	sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s skupnim premoženjem krajevne skupnosti.
Mnenja in stališča ter pobude iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na predloge splošnih aktov občine, mora predlagatelj v postopku priprave predloga za obravnavo na občinskem svetu obravnavati in občinskemu svetu o tem pisno poročati.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
62.	člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
63.	člen
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, določbe zakona, ki ureja javne finance, ki ureja financiranje neposrednih uporabnikov občinskega proračuna in tega statuta. Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
63.a člen
Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi občina, z njimi pa upravlja krajevna skupnost.
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
63.b	člen
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti.
Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana občinski svet.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti imajo pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (UJP) odprte svoje podračune
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor.
64.	člen
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
• če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 64
•	če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
•	če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
Preden občinski svet izda sklep o razpustitvi sveta krajevne skupnosti, mora opozoriti krajevno skupnost na njeno nezakonito ravnanje ter ji predlagati, kako naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če krajevna skupnost ravna v skladu z opozorilom, občinski svet postopek o razpustitvi sveta krajevne skupnosti s sklepom ustavi.
Občinski svet razpusti svet krajevne skupnosti, če ugotovi, da razlogi niso odpravljeni, da so bili uporabljeni vsi milejši zakoniti ukrepi ter da je predčasna razpustitev sveta krajevne skupnosti v danem primeru primeren in nujen ukrep za zagotovitev samouprave te krajevne skupnosti.
65.	člen
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom in zakonom.
V. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini
66.	člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
1. Zbor občanov
67.	člen
Občani na zboru občanov:
•	obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
•	obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
•	obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
•	predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij in imen ulic,
•	opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
•	dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom in varovanja življenjskega okolja,
•	obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan primerno in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
68.	člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti ali za posamezno naselje. Zbor občanov lahko skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini. Župan mora sklicati zbor občanov v krajevni skupnosti ali naselju na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti ali naselju.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek vsakega volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter podpis volivca. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo dovolj volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najpozneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
69.	člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.
70.	člen
Zbor občanov vodi župan, od njega pooblaščeni podžupan ali pooblaščeni delavec občinske uprave. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5 odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve, in vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum o splošnem aktu občine
71.	člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(črtan)
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 65
72.	člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najpozneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(črtan)
Najpozneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
73.	člen
Če je sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
74.	člen
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj sto volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s 1. odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v 8 dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v 8 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
75.	člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali podpisovanjem na seznamu.
O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem oziroma obrazec seznama, ki vsebujeta jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom dovolj volivcev.
76.	člen
Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s 4. odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej 30 in najpozneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo, oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa, dan glasovanja in referendumsko območje.
Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne vložitve zahteve in najpozneje do izteka roka za razpis referenduma.
Akt o razpisu referenduma se objavi tako, kot je s tem statutom določeno za objavo splošnih aktov občine.
77.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
78.	člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu in ga objavi tako, kot je v statutu občine določeno za objavo splošnih aktov občine.
78.a	člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja lokalni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
3.	Svetovalni referendum
79.	člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4.	Ljudska iniciativa
80.	člen
Najmanj 5 odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 66
uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najpozneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najpozneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
VI. Občinske javne službe
81.	člen
Občina zagotavlja opravljanje obveznih javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
•	neposredno v okviru občinske uprave,
•	z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
•	z dajanjem koncesij,
•	z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega izvajanja javnih služb lahko občina skupaj z drugimi občinami ustanovi javni zavod ali javno podjetje.
82.	člen
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom javnega zavoda ali javnega podjetja iz 3. odstavka prejšnjega člena tega statuta ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb občinski sveti udeleženih občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
83.	člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina na podlagi zakona javne službe naslednje dejavnosti:
•	vzgojo in izobraževanje,
•	zdravstvo in lekarništvo,
•	socialno varstvo,
•	kulturo,
•	šport.
84.	člen
Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja:
•	oskrbo s pitno vodo,
•	odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
•	zbiranje komunalnih odpadkov,
•	prevoz komunalnih odpadkov,
•	obdelavo mešanih komunalnih odpadkov,
•	odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
•	upravljanje distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
•	urejanje in čiščenje javnih površin,
•	vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih občinskih javnih površin,
•	gasilstvo,
•	upravljanje pokopališč in pogrebna dejavnost,
•	pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih živali v zavetišču in
•	izvajanje dejavnosti na drugih področjih, če tako določa zakon.
85.	člen
Občina lahko z odlokom določi kot javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
VII. Premoženje in financiranje občine
86.	člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine.
Nepremično in premično premoženje se lahko pridobita brezplačno, razen če bi taka pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve. Neodplačna pridobitev finančnega premoženja občine je dovoljena v skladu z določili predpisov na področju javnih financ.
Za prodajo ali zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine se smiselno uporabljajo prepisi, ki veljajo za prodajo in zamenjavo državnega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno. Za prodajo ali zamenjavo finančnega premoženja občine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine.
Župan sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem občine v rokih, določenih za pripravo in spremembo proračuna za določeno časovno obdobje.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega premoženja.
O pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja odloča občinski svet, če ni z zakonom drugače določeno.
87.	člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
Financiranje občine, sestava proračuna in finančnega načrta, priprava proračuna in finančnega načrta, sprejemanje proračuna, izvrševanje proračuna, upravljanje in razpolaganje z občinskim premoženjem, zadolževanje, upravljanje z dolgovi, poroštva države in občine ter zadolževanje javnega sektorja, računovodstvo, zaključni račun proračuna in proračunski nadzor so urejeni z določbami zakona, ki ureja področje javnih financ, zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za posamezno leto, uredbe oziroma akta o prodaji, oddaji ali zamenjavi nepremičnin in premičnin v lasti Republike Slovenije, zakona na področju financiranja občin ter z drugimi zakoni in akti.
89. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet v skladu z zakonom. Postopek sprejemanja proračuna občinski svet natančneje uredi s poslovnikom.
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev 1. januarja leta, za katerega se sprejema.
Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
Župan predloži občinski proračun ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po njegovem sprejetju.
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 67
90.	člen
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
V	splošnem in posebnem delu proračuna in v načrtu razvojnih programov se prikažejo: ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo in tekoče leto ter načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja v občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
91.	člen
Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. Za finance pristojen organ občinske uprave mora redno spremljati izvrševanje proračuna in o tem, če je treba, obveščati župana.
V	okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, ki so določena s predpisi, ki urejajo področje javnih financ in ki so določena s splošnimi akti občine, sprejetimi na podlagi takih predpisov.
Župan je odgovoren za vzpostavitev notranjega nadzora javnih financ, kot to določa zakon, ki ureja področje javnih financ.
Župan je v skladu z zakonom pristojen za prevzemanje obveznosti, verifikacijo obveznosti, izdajo odredbe za plačilo v breme proračunskih sredstev občine in ugotavljanje pravice izterjave ter izdajanje nalogov za izterjavo v korist proračunskih sredstev. Župan lahko s pooblastilom prenese posamezna upravičenja na podžupana ali posamezne javne uslužbence občinske uprave.
Župan poroča občinskemu svetu v tretjem četrtletju koledarskega leta o izvrševanju tekočega proračuna.
92.	člen
Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine.
V	odloku o proračunu se določijo obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev občine, posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna ter drugi elementi, ki jih določa zakon, ki ureja področje javnega financiranja.
Pri izvajanju ukrepov za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, zagotavljanje proračunskega ravnovesja in drugih ukrepov, določenih z zakonom, so pristojni organi dolžni ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
Rebalans proračuna predlaga župan pod pogoji in na način, kot določajo predpisi na področju javnega financiranja.
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
93.	člen
Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financirane nalog občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot preteklo leto.
Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan ter o tem obvesti občinski svet in nadzorni organ.
Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.
Začasno financiranje se izvaja za obdobje, na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi na področju javnih financ.
94.	člen
Sredstva proračuna se uporabljajo za financiranje funkcij občine, za izvrševanje njenih nalog in za druge namene, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali splošnimi akti občine, ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njenih nalog in programov.
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih določa zakon ali odlok o proračunu občine.
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom ali prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo. Če se proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug proračunski uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo.
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu.
95.	člen
V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo in proračunsko rezervacijo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.
96.	člen
Zaključni račun proračuna občine je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za preteklo leto.
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga v skladu s predpisanimi roki predloži občinskemu svetu v sprejem.
Župan o sprejetem zaključnem računu obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po njegovem sprejemu.
97.	člen
Občina se lahko zadolži in izdaja poroštva v skladu s pogoji, določenimi v zakonu in statutu.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če je z zakonom, ki ureja financiranje občin, to dovoljeno, in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoči vpliv na upravljanje, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Skupna višina zadolžitve in izdanih poroštev se določi z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.
98.	člen
Naloge finančnega poslovanja občine izvršuje finančna služba občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem izvaja župan, nadzorni odbor in občinski svet, vsak v okviru svojih pristojnosti.
Nadzor nad finančnim poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna, kjer je Občina Škofja Loka
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 68
ustanovitelj oz. soustanovitelj ter lastnik oz. solastnik, opravljajo župan, pristojni oddelek občinske uprave in nadzorni odbor občine.
99.	člen
Nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. Splošni in posamični akti občine 1. Splošni akti občine
100.	člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, pravilniki, odredbe in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge akte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, popravke, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov, potrjuje uradna prečiščena besedila aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom in statutom občine.
101.	člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga po postopku, ki velja za sprejem odloka, sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
102.	člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredijo organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
103.	člen
Z odlokom občina na splošen način ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
104.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
105.	člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
106.	člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
107.	člen
Statut, odloki in drugi splošni akti občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine, ki je Uradni list Republike Slovenije, in začnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
Interni akti občine, ki urejajo notranje delovanje občinske uprave, se objavijo na oglasni deski občinske uprave in na intranetu občine.
2. Posamični akti občine
108.	člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti odloča občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX.	Varstvo občine v razmerju do države in širših lokalnih skupnosti
109.	člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine.
110.	člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi v nasprotju z zakonom ureja razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko ravna, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
111.	člen
Občina lahko v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko občina sproži tudi zoper nosilce javnih pooblastil v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon.
112.	člen
Občina ima v postopku, v katerem se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov in organizacij, pred državnimi organi položaj stranke, če so s temi akti neposredno prizadete njene pravice in koristi, določene z ustavo in zakoni.
Občina ima pravico biti obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine.
113.	člen
Državni zbor mora pred sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo tičejo koristi občine, pridobiti njeno mnenje.
X.	Prehodne in končne določbe
114.	člen
Organi občine so dolžni odloke in druge splošne akte uskladiti z določbami tega statuta v 9 mesecih.
Peti odstavek 59. člena tega statuta se v delu, ki se nanaša na nezdružljivost funkcije člana sveta krajevne skupnosti s funkcijo javnega uslužbenca v občinski upravi, in drugi odstavek 17. člena tega statuta se v delu, ki se nanaša na nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom v službi krajevne skupnosti, začneta uporabljati na način in pod pogoji, določenimi v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 60/07).
115.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati Statut Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) in na njegovi podlagi sprejeti statutarni sklepi. Slednji se
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 69
uporabljajo do izdaje predpisov, izdanih na podlagi tega statuta, če niso z njim v nasprotju.
116. člen
Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS.
Številka: 020-0001/2008 Datum: 8.4.2010
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/13) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi:
Prehodna in končna določba
47.	člen
Občinska uprava je dolžna odloke iz Statuta pripraviti v 9 (devetih) mesecih od začetka veljavnosti teh sprememb in dopolnitev.
48.	člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati 15. (petnajsti) dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 020-0001/2008 Datum: 20.12.2012
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 98/15) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Prehodne in končne določbe
26. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določba 4. člena se prične uporabljati od 01.01.2016. 27. člen
Z dnem uveljavitve teh sprememb in dopolnitev statuta prenehajo veljati:
•	Statut Krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto, Uradni list RS, št. 51/97,
•	Statut Krajevne skupnosti Kamnitnik, Uradni list RS, št. 51/97,
•	Statut Krajevne skupnosti Godešič, Uradni list RS, št. 51/97,
•	Statut Krajevne skupnosti Log, Uradni list RS, št. 51/97,
•	Statut Krajevne skupnosti Lenart nad Lušo, Uradni list RS, št. 51/97,
•	Statut Krajevne skupnosti Zminec, Uradni list RS, št. 51/97,
•	Statut Krajevne skupnosti Stara Loka-Podlubnik, Uradni list RS, št. 51/97,
•	Statut Krajevne skupnosti Reteče-Gorenja vas, Uradni list RS, št. 51/97,
•	Statut Krajevne skupnosti Bukovica-Bukovščica, Uradni list RS, št. 64/97,
•	Statut Krajevne skupnosti Sv. Duh, Uradni list RS, št. 63/98, 72/98 in
•	Statut Krajevne skupnosti Trata, Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/96 in 25/96.
Do uveljavitve odloka iz četrtega odstavka spremenjenega 59. člena, se za vsako krajevno skupnost smiselno uporabljajo določbe statutov iz prejšnjega odstavka, ki določajo število članov sveta krajevnih
skupnosti, volilne enote in število članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti.
28. člen
Določba tretjega odstavka spremenjenega 59. člena, ki določa število članov svetov krajevnih skupnosti, se začne uporabljati ob prvih naslednjih rednih volitvah članov v svete krajevnih skupnosti.
Številka: 020-0001/2008 Datum: 10.12.2015
Občina Škofja Loka mag. Miha Ješe, župan
OBČINA VOJNIK 19. Statut Občine Vojnik
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF in 14/15-ZUUJFO) je Občinski svet Občine Vojnik na svoji 10. redni seji dne 17. 12. 2015 sprejel
STATUT OBČINE VOJNIK
1.	člen (vsebina statuta)
(1) Statut ureja:
1	status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini;
2	naloge občine in njenih ožjih delov;
3	organizacijo občine:
3.1	skupne določbe,
3.2	občinski svet,
3.3	župana,
3.4	nadzorni odbor občine,
3.5	druge organe občine;
4	ožje dele občine;
5	neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini:
5.1	zbor občanov,
5.2	referendum o splošnem aktu občine,
5.3	svetovalni referendum, 5.5 ljudsko iniciativo;
6	občinske javne službe;
7	sodelovanje občine z drugimi občinami;
8	premoženje in financiranje občine;
9	splošne in posamične akte občine in druge določbe, pomembne za delovanje občine^
10	prehodne in končne določbe.
(2) V statutu uporabljeni izrazi se v slovnični obliki za moški spol uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
1 Status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini
2.	člen
(območje, ime in sedež občine)
(1) Občina Vojnik (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
Arclin, Beli Potok pri Frankolovem, Bezenškovo Bukovje, Bezovica, Bovše, Brdce, Čreškova, Črešnjevec,
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 70
Črešnjice, Dol pod Gojko, Dedni Vrh pri Vojniku, Frankolovo, Gabrovec pri Dramljah, Globoče, Gradišče pri Vojniku, Homec, Hrastnik, Hrenova, Ilovca, Ivenca, Jankova, Kladnart, Koblek, Konjsko, Landek, Lemberg pri Novi Cerkvi, Lešje, Lindek, Lipa pri Frankolovem, Male Dole, Nova Cerkev, Novake, Podgorje pod Čerinom, Polže, Pristava, Rakova Steza, Razdelj, Razgor, Razgorce, Rove, Selce, Socka, Straža pri Dolu, Straža pri Novi Cerkvi, Stražica, Tomaž nad Vojnikom, Trnovlje pri Socki, Velika Raven, Verpete, Vine, Višnja vas, Vizore, Vojnik, Zabukovje, Zlateče in Želče.
(2)	Sedež občine je v Vojniku, Keršova ulica 8.
(3)	Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4)	Uprava Občine Vojnik uradno posluje tudi z elektronskim naslovom obcina@vojnik.si. Sporočila, prejeta na navedeni naslov, redno sprejema in pregleduje sprejemna pisarna Občine Vojnik.
(5)	Občino predstavlja in zastopa župan.
(6)	Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(7)	Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
3.	člen (naloge občine)
(1)	Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonih, ter naloge, določene s predpisi občine.
(2)	Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država občini zagotoviti potrebna sredstva.
4.	člen (uradno glasilo občine)
(1)	Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati petnajsti (15.) dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2)	V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
5.	člen
(uresničevanje lokalne samouprave)
(1)	Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2)	Občani odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov z referendumom in ljudsko iniciativo.
(3)	Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem predlogu ne sme trajati manj kot trideset (30) dni.
(4)	Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
6.	člen
(grb, zastava in praznik občine)
(1) Občina ima svoj grb in zastavo: • Grb občine ima obliko ščita. Razdeljen je na tri barvna polja: levo - zeleno polje, v katerem je krona v rumeno-črni kombinaciji s črno obrobo, desno -rdeče polje je prekinjeno s sivim pravokotnikom.
•	Na zastavi občine je občinski grb, ki je postavljen pravokotno na daljšo stranico zastave z zgornjo stranico grba. Višina grba je enaka polovici širine krajše stranice zastave. Grb je postavljen tako, da je njegova sredina točno na meji spodnje in srednje tretjine zastave. Osnovna barva zastave je svetlo zelena.
(2)	Občina ima žig, ki je okrogle oblike. V zunanjem krogu ima na zgornji polovici napis -
Občina Vojnik, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv organa občine - občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinska uprava, občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb občine.
(3)	Obliko, vsebino in uporabo grba in zastave občine podrobneje določa odlok. Velikosti, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom.
(4)	Praznik občine je četrti oktober.
(5)	Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
7. člen (ožji deli občine)
(1)	Na območju občine so, kot ožji deli občine, ustanovljene krajevne skupnosti, in sicer
•	Krajevna skupnost Vojnik na območju naselij Ahtikova ulica, Arclin, Arclinska cesta, Belakova ulica, Bezovica, Bovše, Brezovnikova ulica, Celjska cesta, Cesta ob Hudinji, Cesta talcev, Cesta v Šmartno, Cesta v Tomaž, Črešnjevec, Čufarjeva ulica, Dedni Vrh pri Vojniku, Gabrovec pri Dramljah, Globoče, Gradišče pri Vojniku, Hrastnik, Ilovca, Ivenca, Jankova, Kašova ulica, Keršova ulica, Kladnart, Koblek, Kratka pot, Krožna pot, Konjsko in Lešje, Male Dole, Murnova ulica, Parmova ulica, Petelinškova ulica, Pot na Dobrotin, Pot v Konjsko, Pot v Lešje, Pristava, Preložnikova ulica, Pristovškova ulica, Prušnikova ulica, Razgor, Razgorce, Škoflekova ulica, Tomaž nad Vojnikom, Ulica bratov Jančar, Ulica Stanka Kvedra, Ulica Janeza Žige Popoviča, Vinterjeva ulica, Višnja vas, Voduškova ulica, Želče, Žlavsova ulica. Krajevna skupnost Vojnik ima sedež v Keršovi ulici 8, 3212 Vojnik.
•	Krajevna skupnost Nova Cerkev na območju naselij Čreškova, Homec, Hrenova, Landek, Lemberg pri Novi Cerkvi, Nova Cerkev, Novake, Polže, Razdelj, Selce, Socka, Straža pri Novi Cerkvi, Trnovlje pri Socki, Velika Raven, Vine, Vizore, Zlateče. Krajevna skupnost Nova Cerkev ima sedež v Novi Cerkvi 22, 3203 Nova Cerkev.
•	Krajevna skupnost Frankolovo na območju naselij Beli Potok pri Frankolovem, Bezenškovo Bukovje, Brdce, Črešnjice, Dol pod Gojko, Frankolovo, Lindek, Lipa pri Frankolovem, Podgorje pod Čerinom, Rakova Steza, Rove, Straža pri Dolu, Stražica, Verpete, Zabukovje. Krajevna skupnost Frankolovo ima sedež v Stražici 2, 3213 Frankolovo.
(2)	S tem statutom so določene naloge občine, ki jih na svojem območju in pretežno v korist svojih prebivalcev izvajajo ožji deli občine krajevne skupnosti.
(3)	Krajevne skupnosti se lahko ukinejo ali se lahko spremeni njihovo območje s spremembo statuta občine. Pobudo za ustanovitev krajevnih skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali deset (10) odstotkov prebivalcev dela občine.
(4)	Statut določa pravni status krajevnih skupnosti, organizacijo, pristojnosti in delovanje njihovih organov, njihovo sodelovanje z občani in občinskimi organi,
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 71
financiranje ter stvarno premoženje posameznega ožjega dela krajevnih skupnosti.
8.	člen
(status krajevnih skupnosti)
(1)	Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
(2)	Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev proračuna, določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
(3)	Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
(4)	Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
9.	člen
(naloge, prenesene v izvajanje krajevnih skupnosti)
Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti, in so v okviru z zakonom določenih področij nalog s tem statutom prenesene v izvajanje njihovim svetom.
2 Naloge občine
10.	člen (naloge občine)
(1)	Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom, zlasti pa:
1	sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine
2	pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem;
3	ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;
4	zagotavlja javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva;
5	gradi in vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, splošne knjižnice, zdravstvenega doma, ambulant, športne dvorane idr.;
6	zagotavlja obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe v skladu z zakonom;
7	gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo;
8	zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost;
9	skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom;
10	gradi in vzdržuje ter upravlja:
•	občinske ceste, ulice in javne poti,
•	površine za pešce in kolesarje,
•	igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
•	javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine in
11	zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini ter
12	skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč.
(2)	Občina opravlja naloge, določene s tem statutom in podrobneje z odlokom:
•	ustvarja pogoje za glasbeno izobraževanje ter izobraževanje odraslih;
•	pospešuje društveno dejavnost na področju skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
•	podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov;
•	pospešuje društveno dejavnost na področju kulture, športa, turizma;
•	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
11.	člen (naloge krajevnih skupnosti)
(1) Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti praviloma samostojno:
•	skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno;
•	skrbijo za pluženje in odvoz snega na kategoriziranih javnih poteh;
•	skrbijo za vzdrževanje kategoriziranih javnih poti;
•	lahko skrbijo za vaške vodovode, če ni drugače določeno;
•	upravljajo lastno premoženje ali premoženje občine, ki jim je dano v uporabo;
•	izdelujejo načrte zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine;
•	pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju;
•	pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve ali nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena se lahko podrobneje opredelijo z odlokom.
3 Organizacija občine
3.1	Skupne določbe
12.	člen (organi občine)
(1)	Organi občine so:
•	občinski svet,
•	župan in
•	nadzorni odbor.
(2)	Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3)	Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. Občina ustanovi: svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, štab civilne zaščite in druge organe v skladu z zakoni.
(4)	Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(5)	Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
(6)	Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.
13.	člen (javnost dela)
(1) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 72
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. (2) Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa njegov poslovnik.
14.	člen
(neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko iniciativo.
15.	člen (občinska uprava)
(1)	Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2)	Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
(3)	Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija.
(4)	Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe.
(5)	Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
3.2 Občinski svet
16.	člen (občinski svet)
(1)	Občinski svet Občine Vojnik šteje osemnajst (18) članov.
(2)	Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom.
(3)	Območja volilnih enot za volitve članov občinskega sveta določa odlok.
17.	člen
(konstituiranje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta.
(2)	S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta.
(3)	Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z
ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.
18.	člen
(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta)
(1)	Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon.
(2)	Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
19.	člen
(pristojnosti občinskega sveta)
(1)	Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine.
(2)	Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
•	sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana;
•	v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih;
•	odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ;
•	sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem nad vrednostjo enega (1) odstotka proračuna za tekoče leto;
•	potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja;
•	določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen;
•	odloča o najemu posojila in dajanju poroštva;
•	s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje;
•	določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb;
•	ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom;
•	imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona;
•	določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih (5) let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari;
•	sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari;
•	določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni;
•	sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba;
•	lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa;
•	v okviru kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas v kabinetu župana;
•	odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 73
20.	člen
(seje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2)	Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom.
(3)	Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu.
(4)	Podžupan lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen.
(5)	Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja.
(6)	Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju sej zagotavlja občinska uprava.
(7)	Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta, podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta.
21.	člen
(pravice člana občinskega sveta)
(1)	Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.
(2)	Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3)	Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(4)	Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za pobude in vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
22.	člen (odločanje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2)	Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(3)	Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
23.	člen
(izvrševanje odločitev občinskega sveta)
(1)	Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan.
(2)	Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta.
(3)	Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave.
(4) Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji.
24.	člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Vojnik ima toliko članov, kolikor je strank, list in neodvisnih kandidatov v občinskem svetu, vendar najmanj pet (5) članov, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji.
(2)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je v delovno telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je občina ustanovila.
(3)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta, članov nadzornega odbora in članov svetov krajevnih skupnosti in jih izvršuje.
(4)	Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(5)	Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določen s poslovnikom občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije.
25.	člen
(stalna delovna telesa občinskega sveta)
(1)	Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
•	Odbor za družbene dejavnosti;
•	Odbor za finance in občinsko premoženje;
•	Odbor za okolje in prostor ter komunalo;
•	Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja;
•	Odbor za gospodarstvo in turizem;
•	Statutarno pravna komisija;
•	Komisija za vloge in pritožbe.
(2)	Odbori in komisiji iz prejšnjega odstavka štejejo pet (5) ali sedem (7) članov. Število članov posameznega odbora in komisij določi občinski svet s poslovnikom.
26. člen
(1)	Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. Predsednike odborov in komisij imenuje praviloma občinski svet, sicer jih volijo člani odborov in komisij izmed sebe. Prvo sejo delovnega telesa skliče predsednik, če je že imenovan, sicer pa župan.
(3)	Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 74
člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. Predlog mora biti obrazložen.
27.	člen
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta)
(1)	Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2)	Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3)	Komisije in odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela, oblikujejo mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
(4)	Podrobneje določa način dela komisij in odborov občinskega sveta poslovnik občinskega sveta.
28.	člen
(ustanovitev občasnih delovnih teles)
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.
3.3 Župan
29. člen (pristojnosti župana)
(1)	Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
(2)	Poleg tega župan predvsem:
•	predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta;
•	izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna;
•	skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta;
•	sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem pod vrednostjo enega (1) odstotka proračuna za tekoče leto;
•	predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja, notranjo organizacijo občinske uprave;
•	določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja;
•	imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic;
•	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave;
•	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
30. člen (objave splošnih aktov)
(1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih
splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom.
(2)	Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajst (15) dni po sprejemu.
(3)	Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v osmih (8) dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji.
(4)	Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti.
31.	člen (podžupan)
(1)	Podžupana ali največ dva podžupana imenuje župan izmed članov občinskega sveta najpozneje v petinštiridesetih (45) dneh po konstitutivni seji občinskega sveta.
(2)	Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu, ter nalogami, pri katerih mu pomaga.
(3)	Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana.
(4)	V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana, podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(5)	V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
32.	člen
(komisije in drugi strokovni organi občine)
(1)	Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu.
(2)	Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
3.4 Nadzorni odbor občine
33.	člen (nadzorni odbor občine)
(1)	Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom.
(2)	Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
34.	člen
(imenovanje članov nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor ima pet (5) članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v petinštiridesetih (45) dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti več kot peto stopnjo strokovne izobrazbe in najmanj pet (5) let delovnih izkušenj s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 75
Župan in predsednik nadzornega odbora ne smeta biti iz iste stranke.
(2) Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani, njihove organizacije in politične stranke v občini.
35.	člen
(konstituiranje nadzornega odbora)
(1)	Prvo sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih (15) dneh po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2)	Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
36.	člen
(delovanje nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(2)	Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora.
(3)	Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi v uradnem glasilu občine.
(4)	Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb.
(5)	Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig, ki je v obliki kroga, premera petintrideset milimetrov in je obrobljen z dvema vzporednima krogoma. V sredini žiga je grb Občine Vojnik v velikosti trinajst milimetrov, ob krožnicah pa je na spodnji polovici žiga glede na grb napis »OBČINA VOJNIK«, na zgornji polovici pa napis »NADZORNI ODBOR«.
37.	člen
(program dela nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna.
(2)	Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
(3)	Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal, ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja občinsko premoženje, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba).
(4)	Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora.
(5)	S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana. Ko poročila vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena
nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila.
(6) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.
38.	člen (predmet nadzora)
(1)	Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
(2)	Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna.
(3)	Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.
(4)	V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
39.	člen
(izločitev člana nadzornega odbora)
(1)	Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno.
(2)	Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
•	je odgovorna oseba zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala;
•	je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj,
posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe;
•	če je član nadzornega odbora udeležen ali je
sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3)	Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
40.	člen
(osnutek poročila nadzornega odbora)
(1)	Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru, razen odzivnega poročila nadzorovane osebe.
(2)	Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 76
izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(3)	Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(4)	Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu.
41.	člen (odzivno poročilo)
(1)	Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
(2)	Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
42.	člen
(vsebina poročila nadzornega odbora)
(1)	Po preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
(2)	Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister.
(3)	V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenja, priporočila oziroma predlogi.
(4)	Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.
(5)	V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(6)	Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in z drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(7)	Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
(8)	Negospodarno poslovanje je tisto, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(9)	Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(10)	Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(11)	Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
43.	člen
(postopanje nadzornega odbora)
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih (15) dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
44.	člen
(obravnava poročila nadzornega odbora)
(1)	Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2)	Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
45.	člen
(javnost dela nadzornega odbora)
(1)	Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom.
(2)	Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
(3)	Seje nadzornega odbora niso javne. Dokončna poročila nadzornega odbora se objavijo na uradni spletni strani občine v skladu z zakonom.
46.	člen
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)
(1)	Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja občinska uprava.
(2)	Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
(3)	Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
47.	člen
(sredstva za delo nadzornega odbora)
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
48.	člen
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta, pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
3.5 Drugi organi občine
49.	člen (drugi organi občine)
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
Št. 5/29.1.2016_Uradno glasilo slovenskih občin
posameznega organa.
Stran 77
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 78
50.	člen
(poveljnik in štab civilne zaščite)
(1)	Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
(2)	Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
4 Ožji deli občine
51.	člen
(sodelovanje pri opravljanju nalog občine)
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
•	dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih
programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in pri nadzoru nad opravljenimi deli;
•	sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo
in o zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb;
•	dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji;
•	dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v
smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo;
•	dajejo pobude za dodatno prometno ureditev
(prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.);
•	oblikujejo pobude za spremembo prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine;
•	dajejo mnenja glede sprememb namembnosti
kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov;
•	seznanjajo pristojni organ občine s težavami in
potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja;
•	sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih
prireditev;
•	spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem
obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja;
•	dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in
upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog.
52.	člen
(svet krajevne skupnosti)
(1)	Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2)	Svet Krajevne skupnosti Vojnik šteje devet (9) članov, Svet Krajevne skupnosti Nova Cerkev in Svet Krajevne skupnosti Frankolovo pa štejeta vsak po sedem (7) članov.
(3)	Volitve članov sveta krajevne skupnosti se na podlagi razpisa župana opravijo hkrati z volitvami članov občinskega sveta. Volitve članov svetov krajevnih skupnosti se opravijo po večinskem sistemu v volilnih enotah, ki jih z odlokom določi občinski svet.
(4)	Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna.
53.	člen
(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti)
(1)	Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset (20) dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti, sejo pa vodi najstarejši novoizvoljeni član sveta.
(2)	Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
(3)	Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
54.	člen
(predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti)
(1)	Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2)	Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja in zastopa skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, določene s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(3)	Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
55.	člen
(seje sveta krajevne skupnosti)
(1)	Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
(2)	Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati.
(3)	Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan, najmanj polovica članov občinskega sveta ali najmanj tretjina članov sveta krajevne skupnosti.
(4)	Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
56.	člen
(naloge sveta krajevne skupnosti)
(1)	Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so, v skladu s tem statutom, naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
•	obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se
nanašajo na območje krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in mnenja;
•	daje pobude za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine;
•	sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in
razpolaganju ter gospodarjenju s skupnim premoženjem krajevne skupnosti.
(2)	Mnenja in stališča ter pobude iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na predloge splošnih aktov občine, mora predlagatelj v postopku priprave predloga za obravnavo na občinskem svetu obravnavati in občinskemu svetu o tem pisno poročati.
(3)	Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
(4)	Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava.
57.	člen
(sredstva za delovanje krajevne skupnosti)
(1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 79
financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.
(2)	Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi občina in jih tudi upravlja.
(3)	Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
58.	člen
(premoženje krajevne skupnosti)
(1)	Krajevna skupnost ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
(2)	Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, določbe zakona, ki ureja javne finance, financiranje neposrednih uporabnikov občinskega proračuna in tega statuta.
(3)	Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
59.	člen
(financiranje krajevne skupnosti)
(1)	Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s plačili za storitve in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.
(2)	Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje krajevne skupnosti se določijo z odlokom.
(3)	Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
(4)	Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti.
(5)	Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana občinski svet.
(6)	Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevne skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
(7)	Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti lahko imajo svoje transakcijske račune. Sklep o posebnem transakcijskem računu izda župan. Za predhodno dogovorjene naloge se lahko del sredstev prenese na transakcijski račun krajevne skupnosti, ki s temi sredstvi razpolaga v imenu občine in glede na likvidnostne potrebe krajevne skupnosti ali pa se finančne obveznosti iz tega naslova poravnavajo direktno s transakcijskega računa Občine Vojnik.
(8)	S sredstvi, ki jih krajevne skupnosti pridobivajo z naslova upravljanja z vodovodi, s pokopališčem ali z drugimi področji, krajevna skupnost razpolaga v okvirih sprejetega letnega plana. Sredstva, ki jih kot netoefekt s tem pridobivajo krajevne skupnosti, se namenjajo za razvojne naloge na območju krajevne skupnosti.
(9)	Za izvrševanje finančnih načrtov krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(10)	Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
60.	člen
(ukinitev sveta krajevne skupnosti)
(1) Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevne skupnosti, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
5 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini 5.1 Zbor občanov
61.	člen (zbor občanov)
(1)	Občani na zboru občanov:
•	obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja;
•	obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij;
•	predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic;
•	dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja;
•	oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari;
•	obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2)	Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
62.	člen (sklic zbora občanov)
(1)	Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezni del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
(2)	Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(3)	Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine.
63.	člen
(zahteva občanov za sklic zbora)
(1)	Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet (5) odstotkov volivcev tega dela.
(2)	Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih (30) dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
64.	člen (vodenje zbora občanov)
(1)	Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2)	Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve,
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 80
predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet (5) odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.
(3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
5.2	Referendum o splošnem aktu občine
65.	člen
(referendum o splošnem aktu občine)
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2)	Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3)	Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj sto volivcev v občini.
(4)	Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon.
5.3	Svetovalni referendum
66.	člen (svetovalni referendum)
(1)	Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2)	Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3)	Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
5.4	Drugi referendumi
67.	člen
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2)	Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
5.5	Ljudska iniciativa
68.	člen (ljudska iniciativa)
(1)	Najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2)	Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3)	Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh (3) mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4)	Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem (1) mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
69.	člen
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
6	Občinske javne službe
70.	člen (občinske javne službe)
(1)	Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina.
(2)	Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
(3)	Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom.
71.	člen (izvajalci javnih služb)
(1)	Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
(2)	Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo.
7	Sodelovanje občine z drugimi občinami
72.	člen (medobčinsko sodelovanje)
(1)	Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.
(2)	Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
73.	člen
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)
(1)	V aktu o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila skupaj z drug-o/-imi občin-o/-ami se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
(2)	Župan mora občinskemu svetu poročati o delu skupnega organa iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno.
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 81
74.	člen
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
8 Premoženje in financiranje občine
75.	člen (premoženje občine)
(1)	Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem.
(2)	Za odločanje o odtujitvi premoženja občine in o pridobitvi premoženja občine, nad vrednostjo enega (1) odstotka proračuna za tekoče leto, je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvrši župan.
(6) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
76.	člen (prihodki občine)
(1)	Občina v skladu z zakonom pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev.
(2)	Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
77.	člen (proračun občine)
(1)	Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2)	Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3)	Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4)	Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve.
(5)	Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
78.	člen
(izvrševanje proračuna občine)
(1)	Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.
(2)	V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3)	Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4)	Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.
(5)	Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje
podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.
79.	člen
(odlok o proračunu občine)
(1)	Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom.
(2)	Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3)	V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4)	Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
(5)	Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
80.	člen (začasno financiranje)
(1)	Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(2)	Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri (3) mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri (3) mesece.
81.	člen (uporaba sredstev proračuna)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
82.	člen
(prerazporejanje proračunskih sredstev)
(1)	Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2)	Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo, oziroma če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
(3)	Župan mora podati občinskemu svetu polletno poročilo.
83.	člen (zaključni račun proračuna)
(1)	Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
(2)	Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih (30) dneh po sprejemu.
84.	člen (zadolževanje občine)
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 82
85.	člen
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1)	Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
(2)	O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
(3)	Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
86.	člen (finančno poslovanje občine)
(1)	Finančno poslovanje občine izvrši finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave.
(2)	Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
87.	člen (javno naročanje)
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
9 Splošni in posamični akti občine 9.1 Splošni akti občine
88.	člen (splošni akti občine)
(1)	Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2)	Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3)	Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4)	Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
89.	člen (statut občine)
(1)	Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2)	Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka.
90.	člen (poslovnik občinskega sveta)
(1)	S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta.
(2)	Poslovnik občinskega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu sveti krajevnih skupnosti.
91.	člen (odlok občine)
(1)	Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.
(2)	Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
92.	člen (pravilnik)
S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka.
9.2 Posamični akti občine
93.	člen (posamični akti občine)
(1)	Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2)	S posamičnimi akti, odločbo ali sklepom odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
94.	člen
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)
(1)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3)	O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
95.	člen
(pooblastila v upravnih zadevah)
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi, izdanimi na podlagi zakona.
96.	člen (izločitev uradne osebe)
(1)	O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
(2)	O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
97.	člen
(obveščenost o upravnih postopkih)
(1)	Župan od pristojnih državnih organov zahteva, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih (8) dneh.
(2)	Župan lahko vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
10 Prehodne in končne določbe
98.	člen
Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi bivše skupne Občine
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 83
Celje in so veljali na dan 31. 12. 1994, če niso v nasprotju z zakonom.
99.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Vojnik (Uradno list RS, št. 38/2011 z dne 24. 5. 2011).
100.	člen (objava in začetek veljavnosti)
Ta statut začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0022/2015/4 Datum: 17.12.2015
Občina Vojnik Branko Petre, župan
20. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za obrtno-poslovno cono Arclin
Na podlagi 46., 57. in 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) in na podlagi Statuta Občine Vojnik ( Ur. list RS št. 38/2011) je župan Občine Vojnik sprejel
SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA OBRTNO-POSLOVNO CONO ARCLIN
1.	člen (splošno)
(1)	S tem sklepom določa župan občine Vojnik začetek in način priprave Sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta (v nadaljevanju OLN) za obrtno-poslovno cono Arclin.
(2)	Pravna podlaga za pripravo Sprememb in dopolnitev OLN je Zakon o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) in podzakonski predpisi, ki bodo uveljavljeni skladno z določili tega zakona.
2.	člen
(ocena stanja in razlogi za pripravo Sprememb in dopolnitev OLN)
(1)	Na osnovi prostorskega plana občine Vojnik (Ur.l. RS št. 79/04) je območje, ki je predmet Sprememb in dopolnitev OLN predvideno za urejanje s prostorskim načrtom.
(2)	Glede na podano pobudo investitorja Majcen Metke, Trnovlje pri Socki 1a, 3203 Nova Cerkev se pripravijo spremembe in dopolnitve OLN.
3.	člen (vsebina in oblika OPPN)
(1) Predlagano spremembo in dopolnitev predstavlja obstoječa gradbena parcela parc št. 774/30 k.o. Vojnik trg, na kateri že stoji z gradbenim dovoljenjem pozidana stanovanjska hiša. Območje se navezuje na obstoječo stanovanjsko gradnjo ter že izvedeno komunalno in prometno infrastrukturo. Investitor želi del stanovanjske hiše spremeniti v poslovni del - zobotehnična dejavnost. Veljavni OLN za Obrtno poslovno cono Arclin (Ur. l. RS št. 106/06, 9/2007, 115/2007 in 5/2011) ne podaja pravne podlage za spremembo namembnosti dela stanovanjske hiše v poslovni del, zato je potrebno
pristopiti k izdelavi sprememb in dopolnitev veljavnega lokacijskega načrta.
(3)	Spremembe in dopolnitve OLN bodo vsebovale besedilo in kartografski del.
(4)	Spremembe in dopolnitve OLN se izdelajo v analogni in digitalni obliki.
4.	člen
(način pridobitve strokovnih podlag)
(1)	Strokovne rešitve za načrtovane Spremembe in dopolnitve OLN za Obrtno poslovno cono Arclin se pridobijo na podlagi morebitnih zahtev nosilcev urejanja prostora, predstavljajo idejno zasnovo objekta, občinski prostorski plan ter smernice nosilcev urejanja prostora iz področja komunalne in prometne infrastrukture.
(2)	Strokovne rešitve prostorske ureditve za obravnavano območje izdela skladno s 158. členom ZureP-1 načrtovalec, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca na podlagi določb 130. člena zakona o graditvi objektov (Zakon o graditvi objektov -ZGO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 102/2004, 14/2005 -popravek) in ga izbere naročnik.
5.	člen
(nosilci urejanja prostora)
(1)	Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja so:
1.	Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje - območna pisarna Celje
2.	Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje, Ljubljana
3.	Elektro Celje d.d. - javno podjetje za distribucijo električne energije
4.	Vodovod - kanalizacija, javno podjetje, d.o.o.
5.	Telekom Slovenije - poslovna enota Celje
6.	Adria plin d.o.o.
7.	Simbio d.o.o. Celje
8.	Občina Vojnik
9.	Telemach d.o.o.
(2)	Po sprejetem sklepu o začetku postopka sprememb in dopolnitev OLN izbrani načrtovalec na osnovi strokovnih podlag izdela osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega akta in ga skupaj s pozivom za pridobitev smernic pošlje nosilcem urejanja prostora.
(3)	Nosilci urejanja prostora so dolžni v 30 dneh od prejema poziva na predloženi osnutek sprememb in dopolnitev OLN podati smernice za načrtovanje, izjeme skladno z veljavno zakonodajo. V primeru, da v 30 dneh nosilci urejanja prostora ne podajo smernic, se šteje, da smernic nimajo, v tem primeru mora načrtovalec prostorske ureditve upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte.
(4)	Na usklajen predlog sprememb in dopolnitev OLN morajo nosilci urejanja prostora v 30 dneh podati svoje mnenje. V primeru, da nosilci urejanja prostora v 30 dneh svojega mnenja niso podali, se šteje, da soglašajo s predlagano prostorsko ureditvijo.
(5)	Če se v postopku priprave sprememb in dopolnitev OLN ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja tudi drugih nosilcev urejanja prostora, se le-te naknadno pridobijo v istem postopku.
6.	člen
(postopek in roki priprave sprememb in dopolnitev OLN)
(1)	Objava Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev OLN v Uradnem glasilu občin.
(2)	Izdelava osnutka sprememb in dopolnitev OLN - 7 dni po objavi Sklepa in pridobitvi pooblastila Občine Vojnik
Št. 5/29.1.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 84
(4)	Pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora - 30 dni po izdelavi osnutka, oziroma skladno z veljavno zakonodajo.
(5)	Dopolnitev in uskladitev osnutka sprememb in dopolnitev OLN s smernicami nosilcev urejanja prostora in izdelava gradiva za javno razgrnitev - 14 dni po pridobitvi smernic.
(6)	Obvestilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi - 14 dni po dopolnitvi osnutka sprememb in dopolnitev OLN.
(7)	Javna razgrnitev se izvede na sedežu občine Vojnik, javna obravnava se organizira na sedežu občine Vojnik, v času javne razgrnitve - 30 dni od objave na krajevno običajen način.
(8)	Fizične in pravne osebe ter drugi zainteresirani lahko podajo svoje predloge in pripombe v času trajanja javne razgrnitve.
(9)	Predaja pripomb načrtovalcu sprememb in dopolnitev OLN - 14 dni po končani javni razgrnitvi.
(10)	Priprava stališč do pripomb iz javne razgrnitve - 14 dni po predaji načrtovalcu.
(11)	Župan potrdi stališča do pripomb - 14 dni po pripravi stališč.
(12)	Dopolnitev sprememb in dopolnitev OLN s stališči iz javne razgrnitve - 14 dni po potrditvi stališč.
(13)	Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora na dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev OLN - 30 dni, oziroma skladno z veljavno zakonodajo.
(14)	Po uskladitvi z mnenji nosilcev urejanja prostora se izdela usklajen predlog sprememb in dopolnitev OLN - 7 dni po pridobitvi mnenj.
(15)	Župan posreduje usklajen predlog sprememb in dopolnitev OLN v obravnavo in sprejem Občinskemu svetu občine Vojnik (odlok z obrazložitvijo in grafičnimi prilogami) - 14 dni po pripravi predloga.
(16)	Občinski svet občine Vojnik sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah OLN na seji občinskega sveta občine Vojnik.
(17)	Izdelava končnega dokumenta v 5 izvodih - 7 dni po objavi Odloka v Uradnem glasilu občin.
7.	člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave sprememb in dopolnitev OLN)
Izdelavo sprememb in dopolnitev OLN financira naročnik in investitor prostorske ureditve.
8.	člen
(začetek veljavnosti sklepa)
(1)	Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu občin in v svetovnem spletu na www.vojnik.si in začne veljati z dnem objave.
(2)	Občina Vojnik pošlje sklep Ministrstvu za okolje in prostor.
Številka: 032-0022/2015/4 Datum: 17.12.2015
OBČINA APAČE
Stran
8. Sklep o začetku priprave sprememb 44 in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu »Pokopališče« v Apačah
OBČINA DUPLEK
		Stran
9.	Odlok o proračunu Občine Duplek za leto 2016	45
10.	Odlok o porabi proračunske rezerve Občine Duplek za leto 2016	47
11.	Kodeks ravnanja izvoljenih predstavnikov Občine Duplek	48
12.	Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek	50
13.	Sklepi o spremembah plačila javnih vrtcev v Občini Duplek	52
14.	Sklep o imenovanju odgovorne urednice novic Občine Duplek	52
OBČINA HAJDINA
Stran
15.	Sklep o imenovanju predstavnika 52 ustanoviteljev v Svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj
OBČINA MAJŠPERK
Stran
16.	Sklep o imenovanju predstavnika 52 ustanovitelja v svet javnega vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
17.	Sklep o imenovanju predstavnikov 53 ustanovitelja v svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj
OBČINA ŠKOFJA LOKA
Stran
18.	Statut Občine Škofja Loka	53
OBČINA VOJNIK
Stran
19.	Statut Občine Vojnik	69
20.	Sklep o začetku priprave sprememb 81 in dopolnitev lokacijskega načrta za obrtno-poslovno cono Arclin
Občina Vojnik Branko Petre, župan