MEJA MED KREDNIMI IN TERCIARNIMI SKLADI
V GORIŠKIH BRDIH
Ljudmila Srihar
Z 1 sliko med tekstom in s 6 slikami v prilogi
V letu 1963 je ekipa geologov Geološkega zavoda Ljubljana kartirala
ozemlje Goriških Brd. Pri kartiranju smo vzeli večje število vzorcev za
mikropaleontološke preiskave. Podrobno smo obdelali dva profila; prvega
pri vasi Podsabotin, severozahodno od Nove Gorice, drugega pa pri naselju
Loke severovzhodno od Nove Gorice. V obeh primerih so eocenski flišni
sedimenti v neposrednem kontaktu z laporji in lapornatimi apnenci
v faciesu scaglie. Te kamenine so dobile svoje ime po značilnem načinu
preperevanja v obliki luskic oziroma iveri. Sklepali smo, da imamo ne-
prekinjeno sedimentaci j o od ^zgornje krede do eocena. Za razjasnitev tega
problema in meje med krednimi in terciarnimi skladi smo podrobno
opazovali oba profila in mikropaleontološko preiskali 60 zbruskov.
Profil pri Podsabotinu
Vas Podsabotin leži na flišnih sedimentih, v katerih prevladuje apnen
peščenjak z vmesnimi plastmi laporja in trde gline. Profil smo začeli na
severovzhodnem koncu vasi Podsabotin, kjer leži med flišnimi sedimenti
apnena breča z ostanki mikrofavne in mikroflore. Breča je v celoti svetlo
siva, posamezna zrna pa so temno siva do skoraj črna. Preiskali smo
zbrusek (št. 81) iz apnene breče. Prevladujejo zrna kalcita, nekaj pa je
kremenovih in mikrokristalnih silikatnih zrn. Velikost zrn je 0,5 do 4 mm.
Vzorec vsebuje številne ostanke velikih foraminifer in alg. Najvažnejši
rodovi so:
Assilina sp.,
Discocyclina sp.,
Nummulites sp.,
Lithothamnium sp.
Celotna mikrofavna, zlasti pa rodova Assilina sp. in Nummulites sp.
kažeta, da brečo lahko uvrstimo v eocen.
Pod apneno brečo leži ploščast peščen lapornat apnenec in sivkasto
rjav lapor z vložki apnenega peščenjaka. Plasti vpadajo ca. 200/65". Te
sklade prištevamo še k flišu. V peščenem lapornatem apnencu ni ostankov
mikrofavne. To so sedimenti eocena. Debelina tega dela eocenskih plasti
121
je ca. 10 m. Točneje jih stratigrafsko ne moremo opredeliti, ker ne vsebu-
jejo fosilnih ostankov. Preiskali smo štiri vzorce, št. 82 do 85.
Pod flišnimi sedimenti sledita rdečkasto rjav lapor in lapornat apne-
nec — rdeča scaglia.
Plasti rdeče scaglie so litološko precej enotne, po mikrofavni, ki jo
vsebujejo, pa smo jih lahko razdelili v tri dele.
Zgornji del sestavljata rdečkasto rjav do rdečkasto vijoličen lapor in
lapornat apnenec. Rdečkasto rjav lapor niže vsebuje pole sivkasto zelenega
122
laporja. Skladi vpada j o proti jugozahodu in so rahlo nagubani. Iz teh
plasti so vzorci št. 86 do 91 z bogato pelagično foraminiferno favno. Na-
stopajo naslednje vrste in rodovi:
Glohorotalia aragonensis (Nuttall)
Glohorotalia sp.
Globigerina eoceana d'Orb.
Globigerina sp.
Našteta mikrofavna ustreza po svoji vertikalni razširjenosti spod-
njemu eocenu in paleocenu. Debelina spodnjeeocensko-paleocenske rdeče
scaglie je ca. 30 m. Nismo dobili vrst, na podlagi katerih bi lahko ločili
v globokomorskem razvoju spodnje eocenske plasti od paleocenskih. Tudi
v sosednji Italiji v globokomorskem razvoju ni postavljena točna meja
med spodnjim eocenom in paleocenom (Cita, 1955). V splošnem je
določevanje terciarnih pelagičnih foraminifer v zbruskih zelo težavno in
problematično. Zelo redko dobimo namreč presek, ki je toliko značilen
za neko vrsto, da jo lahko določimo. V centralni Italiji je Renz (1936)
ločil paleocen od spodnjega eocena. To pa mu je uspelo le s pomočjo
velikih foraminifer. Verjetno se dajo paleocenski sedimenti ločiti od
eocenskih tudi v globokomorskem razvoju, kjer imamo le pelagične
foraminifere. (Cita, 1955). Vendar so za to potrebne izprane foramini-
fere iz več profilov. V našem primeru tega nismo mogli izvesti.
Pod spodnjeeocensko-paleocensko rdečo scaglio sledita rjavkasto rdeč
do vijoličast lapor in lapornat apnenec z vmesnimi polarni sivkasto zele-
nega laporja in lapornatega apnenca. Plasti so debele 3 do 8 cm in so
rahlo nagubane. Vpadajo ca. 20/60®. Značilno je, da v litološko enakih
sedimentih, kot smo jih imeli v zgornjem delu, nastopi sprememba mikro-
favne; globorotalije, ki so v zgornjem delu zelo številne in nekatere oblike
globigerin, izginejo. Pojavijo pa se druge oblike globigerin in nekaj redkih
globigerinel, ki so značilne za dani j. Na podlagi tega sklepamo, da ustreza
srednji del rdeče scaglie danijski stopnji. Iz teh plasti so vzorci št. 92
do 95. Debelina danijskih sedimentov je majhna; znaša največ 10 m.
V	spodnjem delu rdeče scaglie so med laporjem in ploščastim lapor-
natim apnencem redki vložki apnenega peščenjaka. Opazujemo, da posta-
jajo sedimenti vedno bolj apneni. Plasti so debele 3 do 20 cm. V sicer
homogenih plasteh rdečkasto rjavega lapornatega apnenca nahajamo kose
sivega brečastega apnenca, velike do 20 cm, in večje leče apnene breče.
Mikrofavna spodnjega dela rdeče scaglie se bistveno razlikuje od
mikrofavne v srednjem in zgornjem delu; pojavi se zgornjekredni rod
globotrunkana. Na podlagi tega smo razmejili kredne in terciarne plasti;
doslej namreč niso našli globotrunkan v plasteh mlajših od maastrichta.
V	spodnjem delu rdečkasto rjavih laporjev in lapornatih apnencev
smo vzeli vzorce št. 96 do 121. Določili smo naslednje vrste:
Glohotruncana calcarata Cushman
Globotruncana arca (Cushman)
Globotruncana stuarti (de Lapparent)
Globotruncana cf. contusa (Cushman)
123
Glohotruncana lapparenti tricarinata (Quereau)
Gümbelina sp.
Glohigerina cretacea d'Orb.
Pseudotextularia varians Rzehak
Po mikrofavni smo uvrstili spodnji del rdeče scaglie v zgornji senon,
in sicer v kampan in maastricht. Najbolj pogostna je vrsta Glohotruncana
stuarti, ki je vodilna za zgornji senon. Debelina zgornjesenonskih plasti
znaša ca. 90 m.
Rdeča scaglia leži na sivem ploščastem apnencu z odlomki rudistnih
lupin. Na kontaktu je apnena breča z rdečim lapornatim vezivom. Pre-
iskali smo dva zbruska sivega apnenca, vendar v njih nismo našli po-
membnejše mikrofavne, pač pa številne fragmente rudistnih lupin.
Profil pri naselju Loke
Profil pri naselju Loke je geološko podoben profilu pri Podsabotinu.
Vas Loke leži na eocenskih flišnih sedimentih. Prevladuje apnen peščenjak
z vložki laporja in trde gline. V flišnem peščenjaku so številni rastlinski
ostanki. Plasti vpadajo najprej proti severozahodu in so močno nagubane.
Na kontaktu flišnih sedimentov z rdečkastim laporjem je obrnjena guba
flišnega peščenjaka, tako da ležijo tu plasti rdeče scaglie diskordantno na
eocenskemu flišu. Obrnjena lega plasti je nastala zaradi nariva mezo-
zojskih kamenin na eocenske sedimente.
Profil smo začeli še v flišnih sedimentih. Preiskali smo 4 zbruske
lapornatega peščenega apnenca. Kamenina je sestavljena iz zrn kalcita,
kremena in femičnih mineralov. Vsebuje precej glinaste primesi. Lapornat
peščen apnenec ne vsebuje mikrofavne, pač pa rastlinske ostanke.
Nad flišnimi sedimenti sledita rdečkasto rjav lapor in lapornat
apnenec. To so sedimenti v faciesu rdeče scaglie. Litološko so te plasti
precej enotne; na podlagi rezultatov mikropaleontoloških preiskav pa smo
jih lahko razdelili, prav tako kot pri Podsabotinu, v tri dele.
V zgornjem delu rdeče scaglie imamo v rdečkasto rjavem laporju in
lapornatem apnencu lečo apnenega peščenjaka. Ta vsebuje ostanke ve-
likih foraminifer npr.:
Discocyclina discus (Kaufman)
Discocyclina sp.,
Nummulites sp.
Rdečkasto rjav lapor in lapornat apnenec pa vsebujeta ostanke
planktonskih foraminifer. Zastopana sta rodova Globorotalia sp. in Glohi-
gerina sp. Na podlagi teh smo uvrstili zgornji del scaglie v spodnji eocen
— paleocen. Posameznih vrst nismo mogli določiti, ker je mikrofavna
zelo siromašna in slabo ohranjena. Zato tudi nismo mogli ločiti spodnje-
eocenskih plasti od paleocenskih. Isti problem smo imeli tudi v profilu
pri Podsabotinu, čeprav je tam mikrofavna veliko bolj bogata.
Srednji del rdečkasto rjavega laporja in lapornatega apnenca se
litološko ne razlikuje od zgornjega dela. Plasti vpadajo proti severo-
124
zahodu. Nagla sprememba nastopi v mikrofavni. Rodu Glohorotalia sp.
v teh plasteh nismo našli. Pojavijo pa se vrste globigerin, vodilne za dani j.
Navzgor slede, še vedno v obrnjeni legi, plasti rdečkasto rjavega
laporja in lapornatega apnenca z vmesnimi polarni sivkasto zelenega
lapornatega apnenca. V tem delu nastopajo številne globotrunkane. Do-
ločili smo vodilne vrste za zgornji senon, in sicer za maastricht in kampan.
Nastopajo naslednje foraminifere:
Globotruncana stuarti (de Lapparent)
Globotruncana sp.
Giimbelina sp.
Pseudotextularia varians Rzehak
Najpogosteje nastopa v vzorcih Globotruncana stuarti, ki ima zna-
čilno obliko, da jo tudi v zbruskih lahko določimo.
Zaključek
Na podlagi rezultatov mikropaleontoloških preiskav smo razdelili
litološko in facialno enak, pretežno rdečkasto rjav lapor in lapornat apne-
nec, v tri dele. S tem smo dokazali obstoj spodnjega eocena in paleocena
ter dani j a nad maastrichtom. V neposrednem kontaktu z eocenskimi fliš-
nimi sedimenti je rdeča scaglia s številnimi globorotalijami in globigeri-
nami. To so sedimenti spodnjega eocena in paleocena (1. in 2. si.). Pod
njimi leže litološko enake plasti. V njih nismo našli globorotalij, pač pa
zelo številne globigerine, z značilnimi oblikami in dimenzijami danijskih
globigerin (3. si.). Mikrofavna teh plasti ustreza daniju. Ločili smo ga
lahko v profilu pri Podsabotinu in v Lokah. Meja med dani jem in
maastrichtom je prav tako ostra in še bolj izrazita. V zbruskih jo opazimo
že na prvi pogled. Pojavijo se značilne oblike globotrunkan (4. si.). Pre-
vladuje vrsta Globotruncana stuarti, ki je vodilna za zgornji senon
(Boresetti, 1962). Prav tako vodilna je Globotruncana calcarata (5. si.) in
Pseudotextularia varians (6. si.). Pojav vodilnega rodu Globotruncana sp.
je bistvenega pomena za stratigrafijo. Označuje nam mejo med kredo in
terciar jem. S tem prištevamo dani j v terciar. To razdelitev upošteva
danes že večji del geologov (Pavlovec, 1963).
Zgornjekredni skladi v faciesu scaglie so v Sloveniji precej razširjeni
in se je o njih že dosti pisalo (Ramovš, 1958, Pleni čar, 1958,
Zlebnik, 1958, Grad, 1961, 1962). Sama sem našla prvič globo-
trunkane v t. i. krških in velikotrnskih skladih na Gorjancih v letu 1955,
ko sem tam kartirala za diplomsko delo. V vseh teh primerih so zastopani
sedimenti, ki niso starejši od turona.
V dolini Soče so razširjeni volčanski apnenci, v katerih dobimo raz-
vojno starejše oblike globotrunkan. S problemom njihove starosti so se
ukvarjali že avstrijski in italijanski geologi. Tudi v zadnjem času so
mikropaleontološko preiskovali volčanske apnence. Dévidé (1957) je
ugotovila za volčanske apnence v bližini vasi Modrej na levem bregu
Soče spodnjesenonsko starost. V mikropaleontološkem laboratoriju Geolo-
125
škega zavoda Ljubljana smo preiskali več vzorcev laporjev in lapornatih
apnencev iz doline Soče. Po mikrofavni kaže, da segajo volčanski apnenci
še v turon, verjetno celo v cenoman. Vendar naše preiskave niso bile
dovolj sistematske. Potrebno bi bilo detajlno preiskati celotni profil vol-
čanskih apnencev, da bi ugotovili njihov stratigrafski obseg. S tem bi
postavili tudi spodnjo mejo pojavljanja globotrunkan in sedimentov v fa-
ciesu scaglie v Sloveniji.
Facies scaglia imajo za globokomorski facies, značilen za geosinklinale.
Nekateri avtorji (T re vi s an 1938—1939) domnevajo, da je nastanek
scaglie v zvezi s hitro poglobitvijo morskega dna. Pri preiskavi sedimentov
faciesa scaglia, v katerih imamo t. i. pelagične foraminifere, govorimo tudi
mi o globokomorskem nastanku teh sedimentov. Vendar nekaj okoliščin,
kot na primer pojav brečastih kamenin med laporji in lapornatimi apnenci,
nasprotuje tej domnevi. Tega problema pa tu nismo reševali.
THE BOUNDARY BETWEEN CRETACEOUS AND TERTIARY
IN GORIŠKA BRDA
Two sections through Goriška Brda have been micropaleontologically
investigated, the first near the village Podsabotin, north-west from Nova
Gorica, the second near the hamlet Loke, north-east from Nova Gorica.
The scope of the investigations was the distinction of the boundary
between Cretaceous and Tertiary beds in the Scaglia facies. In both
sections Eocene Flysh sediments are in direct contact with marls and
marly limestones belonging to the Scaglia facies. The microfauna was
investigated in thin sections.
Podsabotin section
The village Podsabotin lies on Flysh sediments, predominantly cal-
careous sandstones. The investigations started on the north-eastern part
of the village, in calcareous breccia lying between Flysh sediments. The
most important genera found in the breccia, are
Assilina sp.
Discocyclina sp.
Nummulites sp.
Lithothamnium sp.
The whole microfaua, and specially the genera Assilina sp. and
Nummulites sp., shows the Eocene origin of the breccia. Underlying the
breccia is a platy, sandy, marly limestone, without any microfauna. The
beds have a dip of 200/65, and a thickness of about 10 meters. Their age
is Eocene.
Red Scaglia follows these Flysch sediments. Although lithologically
rather uniform, according to microfauna the Scaglia can be divided in
three parts.
126
In the upper part of the reddish brown marls and marly limestones
the following foraminifers have been found:
Glohorotalia aragonensis (Nutall)
Glohorotalia sp.
Globigerina eoceana d'Orb.
Globigerina sp.
According to its vertical distribution, the microfauna mentioned above
belongs to Lower Eocene and Paleocene. The thickness of the beds is
about 30 meters. Although many thin sections have been investigated, it
was not possible to distinguish between Lower Eocene and Paleocene.
It is known (Cita, 1955), that also in Italy the exact boundary between
Lower Eocene and Paleocene sediments of the deep sea origin can not
be determined.
The medium part of the Red Scaglia does not differ lithologically
from Eocene beds, but only in the microfauna. The Globorotalias, abundant
in the upper part of the Scaglia, disappear as well as some forms of
Globigerinas. Other forms of Globigerinas, as well as some rather scarce
Globigerinellae, characteristical for Danian stage, appear. Therefore it can
be concluded that the medium part of the red or reddish brown marls
and marly limetones of Red Scaglia belongs to Danian. The thickness of
these layers does not exceed 10 meters.
In the lower part of the Red Scaglia the intercalations of the calca-
reous sandstone may be found between the marl and the marly platy
limestone. Although the layers of reddish brown marly limestone are
nearly homogeneous, sometimes fragments of grey, breccia-like limestone
and lenses of calcareous breccia may be found.
The microfauna of the lower part of the Red Scaglia differs essen-
tially from the microfauna of the medium and upper part. The Upper
Cretaceous genus of Glohotruncana appears. Accordingly, as up to now
Glohotruncana have never been found in layers younger than Maastricht,
the Cretaceous and Tertiary can here be separated. The following forami-
nifers have been determined:
Glohotruncana calcarata Cushman
Globotruncana area (Cushman)
Globotruncana stuarti (de Lapparent)
Globotruncana cf. contusa (Cushman)
Globotruncana lappar enti tricarinata (Quereau)
Giimbelina sp.
Globigerina cretacea d'Orb.
Pseudotextularia varians Rzehak
According to the microfauna the lower part of the Red Scaglia was
classified as Upper Senonian, i. e. Campanian and Maastricht. The thick-
ness of the beds is about 90 meters.
The Red Scaglia overlies grey platy limestones, characterized by
rudistid shells. On their contact there is a calcareous breccia cemented
with red marl.
127
Loka section
The geological section near the hamlet Loka is geologically similar to
the Podsabotin section. Although here the microfauna is poorer, it is
possible to divide the Red Scaglia into three parts, similarly as near
Podsabotin. According to the micropaleontological investigations, the
lithologically and facially similar, reddish brown marl and marly
limestone was divided into three parts. The distinction between Lower
Eocene, Paleocene, and Danian overlying the Maastricht, was definitely
established.
The Red Scaglia of Loka section abundant in Globorotalias and Glo-
bigerinas, is in immediate contact with Eocene Flysch and belongs to Lower
Eocene and Paleocene (Fig. 1, and 2). Below these layers, strata abundant
with typical Danian forms of Globigerina have been found (Fig. 3). In the
Loka section the boundary between Danian and Maastricht is sharp and
evident. Characteristic forms of Globotruncanas can be found (Fig. 4).
The species Glohotruncana stuarti, which characterizes the Upper Seno-
nian, is predominant (Borsetti, 1962). Leading fossiles are also
Glohotruncana calcarata (Fig. 5), and Pseudotextularia varians (Fig. 6), as
well. The appearance of the leading fossil gen. Glohotruncana sp. is of
essential value for stratigraphie evaluation, showing the boundary between
Cretaceous and Tertiary.
The Upper Cretaceous strata of Scaglia facies are widely developed
in Slovenia and have been rather often described (Ramovš, 1958,
Pleničar, 1958, 2 leb ni k, 1958, Grad, 1962). The author has
found Globotruncanas for the first time in the Gorjanci mountains in 1955,
always in sediments, not older than Turonian.
In the valley of the Soča river there are limestones with older forms
of Globotruncanas. The problem of their age has been of considerable
interest for Yugoslav, Italian, and Austrian geologists for many years.
Dévidé (1957) determined Lower Senonian age of Voice limestone near
the village Modrej on the left bank of the Soča river. In the micro-
paleontological laboratory of the Geological Survey in Ljubljana a certain
number of marl and marly limestone specimens from the Soča valley have
been investigated. According to their microfauna they belong to Turonian,
and probably even to Cenomanian age. A more systematical investigation
of the Volče limestone would show the lower limits and the whole extent
of the Globotruncanas in the Scaglia facies in Slovenia.
LITERATURA
Bolli, H., 1951, The genus Glohotruncana in Trinidad, Journal of
Paleontology, vol. 25, No. 2, Menasha.
Borsetti, A. M., 1962, Foraminiferi planctonici di una serie cretacea
dei dintorni di Piobbico, Annali del Museo Geologico di Bologna. Voi. XXIX,
Bologna.
Cita, M. B., 1955, The Cretaceous-Eocene boundary in Italy, Inst, di
Geol. Pai. e Geol. d. Univ. di Milano, Milano.
Cita, M. B., 1955, Il Daniano in Italia, Inst. di Geol. Pai. e Geol. d.
Univ. di Milano, Milano.
128
1. si. Lapor z Glohorotalia aragonensis (Nutall) in Globigerina
sp., pov. 35X, paleocen-spodnji eocen, Podsabotin
Fig. 1. Marl with Glohorotalia aragonensis (Nutall) and Globi-
gerina sp. Enlarged 35 X. Paleocene-Lower Eocene, Podsabotin
2. si. Lapor z Glohorotalia sp. in Globigerina sp., pov. 25 X,
paleocen-spodnji eocen, Podsabotin
Fig. 2. Marl with Glohorotalia sp. and Globigerina sp. Enlarged
25 X. Paleocene-Lower Eocene, Podsabotin
Sribar, geologija 8
3. si. Lapor z Globigerina sp., pov. 35 X, danij, Podsabotin
Fig. 3. Marl with Globigerina sp. Enlarged 35 X. Danian stage,
Podsabotin
4. si. Globotruncana stuarti (de Lapparent), Globotruncana sp.
in Globigerina sp., pov. 35 X, kampan-maastricht, Podsabotin
Fig. 4. Globotruncana stuarti (de Lapparent), Globotruncana
sp. and Globigerina sp. Enlarged 35 X. Campanian-Maastricht-
ian, Podsabotin
SRIBAR, GEOLOGIJA 8
5. si. Globotruncana calcarata Cushman, pov. 55 X, kampan-
maastricht, Podsabotin
Fig. 5. Globotruncana calcarata Cushman. Enlarged 55 X.
Campanian-Maastrichtian, Podsabotin
6. si. Pseudotextularia varians Rzehak, pov. 35 X, kampan-
maastricht, Loke
Fig. 6. Pseudotextularia varians Rzehak. Enlarged 35 X.
Campanian-Maastrichtian, Loke
SRIBAR, GEOLOGIJA 8
C a no vie, M., 1958, Nalazak paleocena i dubokovodnog eocena u faciji
»scaglia« na Crnogorskom Primorju, Geološki glasnik, knj. II, Titograd.
Ellis, В. and Messina, A. R., 1940, Catalogue of Foraminifera,
Spec. Pubi. Am. Mus. of Nat. Hist., New York.
Grad, K., 1962, O starosti fliša pri Kališah. Geologija 7, Ljubljana.
Graham, J. J., 1962, A review of the planktonic foraminifera from
the Upper Cretaceous of California, Contributions from the Cushman Foundation
for Foraminiferal Research, Vol. XIII, part 3, Stanford.
Hagn, H., 1953, Die Foraminiferen der Pinswanger Schichten (Unteres
Obercampan), Paläontographica, Bd. 104, Abt. A, Stuttgart.
Nedela-Devidé, D., 1957, Značenje globotrunkanida za rješavanje
nekih stratigrafskih problema u Jugoslaviji, II. kongres geologa Jugoslavije,
Sarajevo.
Noth, R., 1951, Foraminiferen aus Unter- und Oberkreide des öster-
reichischen Anteils an Flysch, Helveticum und Vorlandvorkommen, Geol. B. A.,
Wien.
Pleničar, M., 1961, Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem
Primorskem in Notranjskem. Geologija 6, Ljubljana.
R a d o i č i Ć , R., 1958, Rezultati prvih mikropaleontoloških proučavanja
flisnih sedimenata Durmitora, Geološki glasnik, knj. II, Titograd.
Ramovš, A., 1958, Starost »krških skladov« v okolici Krškega, Geolo-
gija 4, Ljubljana.
Renz, O., 1936, Stratigraphische und mikropaleontologische Untersuchung
der Scaglia (01зеге Kreide — Tertiär) in Zentralen Apennin, Ed. geol. Helv.,
29, Basel.
Ž 1 e b n i k , L., 1958, Prispevek k stratigrafiji velikotrnskih skladov,
Geologija 4, Ljubljana.
9 — Geologija 8	1 29