Hiadnikia 1: 35-46(1993)
35
Vegetacija poplavnega območja Jovsi ob reki Sotli (Brežice, Slovenija)
Vegetation of the Jovsi Flood Plain beside the Sotla River (Brežice, Slovenija)
Andrej Seliškar
Biološki inštitut ZRC SAZU, Novi trg 5, 61000 Ljubljana, Slovenija tel.: +386 61 1256068; Fax.: +386 61 1255253
Izvleček: Opisana je vcgetacija poplavnega območja Jovsi ob reki Sotli vzhodno od Brežic. Prevladuje vodna, močvirna in travišcna vegetacija, fragmenti gozda so omejeni na zastore ob jarkih in potokih. Obravnavanih je 18 različnih asociacij. Ugotovljeno jc novo nahajališče v Sloveniji redke združbe Lcmno-Spirodcleuim polyrrkizae subass. wolffktoswn arrliizac.
Abstract: The vegetation of the Jovsi flood plain beside the Sotla River east of Brežice is described. Aquatic, swamp, and grassland vegetation dominate, and fragments of forest are limited to strips along ditches and streams. Eighteen communities are discussed. A new habitat of the Lcmno-Spimdeletum polyrrhizae subass. ivolffietosum arrhizae community very rare in Slovenia, has been identified.
Nomenklatura: Martinčič et al. 1984 1. Uvod
Vodna in močvirna vegetacija ter vegetacija poplavnih travišč je v Sloveniji zaradi hidromelioracijskih posegov v preteklosti vedno redkejša. Na mnogih krajih je izginila, še preden smo jo uspeli podrobneje raziskati. Eden od razmeroma dobro ohranjenih predelov so Jovsi, poplavno območje ob spodnjem toku reke Sotle. Na Jovsih prevladujejo travišča, le manjši del je porasel z drevesnimi in grmovnimi vrstami, ki sestavljajo predvsem pasove ob jarkih, potokih in ulekninah, gozda praktično ni. Zaradi pogostega poplavljanja, visokega nivoja talne vode in s tem povezanih posebnih talnih razmer, kjer prevladujejo oglejena tla, so dominantne združbe iz razredov Phragmitetea in Molinto-Arrhenatheretea,
Vodne združbe so iz razredov Lemnetea in Potamogetonetea, vendar so zaradi pomanjkanja stalnih voda redke. Pojavljanje in razporeditev združb je odvisno predvsem od vlažnostnega režima v tleh, zato je na nekaterih mestih, kjer so primerne mikrorcliefne razmere, vegetacija sestavljena kot mozaik iz manjših površin različnih združb, med katerimi so ostri ali postopni prehodi. Velik vpliv na floristično sestavo posameznih združb ima način gospodarjenja; tako redna košnja in vsaj občasno gnojenje bistveno spremenita združbe, obilno gnojenje pa lahko ustvari povsem novo, z drugačno vrstno sestavo. Podobno opustitev gospodarjenja ustvari pogoje za postopno zaraščanje najprej z zelnatimi vrstami in kasneje grmovnimi in drevesnimi.
36
A. Seliškar Vegetacija poplavnega območja .Tovsi ob reki Sotli
2. Področje raziskav in metode
Poplavno območje Jovsi je ob spodnjem toku reke Sotle vzhodno od Brežic. Vzhodna meja območja je reka Sotla, na jugu ga omejujeta naselji Veliki in Mali Obrež, na zahodu gričevje okrog naselij Podvinje in Kapele ter na severu kraj Jeroslavec. Po ravnici na nadmorski višini okrog 140 m teče potok Šica, ki je deloma reguliran. Ob regulirani Sotli so še vidni ostanki nekdanje struge in le v mrtvici Črnec se skozi vse leto zadržuje voda. Geološka podlaga so aluvialni nanosi proda z vmesnimi glinastimi
3. Rezultati
plastmi, kar kaže na občasne ojezeritve (Melik, 1959: 326). Tla so oglejena na stalno vlažnejših predelih in ijava na občasno poplavljenih.
Jovsi so po fitogeografsi razdelitvi (Zupančič et al. 1987) v vzhodno Dolenjskem distriktu, v mreži srednjeevropskega kartiranja flore v osnovnem polju 0060 in kvadrantu 0060/3 ter po UTM mreži v kvadrantu WL58.
Pri popisovanju vegetacije je bila uporabljena srednjeevropska metoda po Braun-Blanquetu (1964). Popisi so bili narejeni 19. 5. in 10. 6. 1993.
V obravnavanem območju smo ugotovili naslednje vegetacijske enote:
Lemnetea R. Tx. 1955 Lcmnetalia R. Tx. 1955
Lemnion minoris R. Tx. 1955
Lemno-Spirodeletum polyrrhizae (Kelhofer 1915) W.Koch 1954 em.
Müller et Görs 1969 subas. wolffietum arrhizae Segal 1965 Potamogetonetea R. Tx. et Preising 1942 Potamogetonetalia W. Koch 1926 Nymphaeion Oberd. 1957 Hottonietum palustris R. Tx. 1937 Združba Potamogcton nalans Phragmitetea Tx. et Prsg. 1942 Phragmitetalia W. Koch 1926 Phragmition W. Koch 1926 Typhetum angustifoliae Pign. 1958 Typhetum latifoliae G. Lang 1973 Phragmitetum australis Schmalle 1939 Oenantho aquaticae-Roiippetum Lohmeyer 1950 Sparganietum erecti Pliilipi 1973 Magnocaricion W. Koch 1926 Caricetum elatae W. Koch 1926 Cariceium vesicariae Br.-Bl. et Denis 1926 Caricetum gracilis (Graebn. et Hueck 1931) Tx 1937 Caricetm rostratae Rubel 1912 Caricetum. ripariae Knapp et Stoffers 1962 Sparganio-Glycerion fluitantis Br.-Bl. et Siss. in Boer 1942 Glycerietum fluitantis Wilzek 1935
Hladnikia 1: 29-34 (1993)
37
Molinio-Arrhenatheretea Br.-Bl. 1925 Deschampsietalia H-ič 1958
Deschampsion caespitosae H-ič 1958 Deschampsietum caespitosae H-ič 1930 Arrhenaheretalia Pawlowski 1926
Bromo-Cynosuretum cristati H-ič 1930 Arrhenatheretum elatioris Br.-Bl. ex Scherr. 1925 Alnetea glutinosae Br.-Bl. et R. Tx. 1943 Alnetalia glutinosae R. Tx. 1937
AJnion glutinosae (Malcuit 1929) M. Drees 1936 Carici brisoides-Alnetutn glutinosae Ht. 1938
Lcmno-Spirodeletum polyrrhizae (Kelhofer 1915) W.Koch 1954 em. Müller et Görs 1969 wolffietosum arrhizae Segal 1965
Plavajoča združba leč je le v mrtvici Črnec. Stoječa voda je zmerno evtrofha zaradi naravnega kopičenja odmrlih rastlinskih delov, manj zaradi izpiranja gnojil z okoliških travnikov. Globina vode je do 1,2 m. Obrežje mrtvice je poraslo z grmovnim in drevesnim pasom, v katerem domini rajo Salix alba, Frangula alnus, Comus sanguinea, Ligustrum vulgare, Fraxinus excelsior, Salix aurita, Vibumum lantana in Alnus glutinosa. Združbo Lemno-Spirodeletum polyrrhizae sestavlja le nekaj vrst, ki pa na dovolj osončenih delih mrtvice pokrivajo celotno vodno gladino.
1
Lemna trisulca	2.2
Spirodella pofynitiza	3.3
Wolffia arririza	1.1
Polamogelon triclioides	4.4
V mrtvici Črnec se pojavlja subasociacija z vrsto Wolffia arrhiza. Na istem mestu uspeva še Potamogeton trichoides, vendar njegova fitosociološka pripadnost zaradi redkosti pri nas in tudi drugod v Srednji Evropi še ni
dobro poznana. Obe vrsti sta v Sloveniji redki.
Združba je v Sloveniji razmeroma pogosta, redka je njena subasociacija -wolffietosum arrhizae, ki je bila registrirana le v Petanjcih v mlaki Zaton, kjer je zaradi naravne sukcesije in delovanja človeka že skoraj povsem izginila, in v Dolenji Bistrici pri Črenšovcih.
Zaradi redkega pojavljanja združbe oziroma njene subasociacije v Sloveniji bi bilo smiselno zagotoviti razmere, ki bi ji omogočale čimdaljši obstoj. Mrtvica Črnec je zaradi delnih melioracij izolirana od vseh vodotokov in naravni razvoj vodi v zaraščanje in dvigovanje dna. Občasno redčenje obrežne grmovne in drevesne vegetacije in poglabljanje mrtvice bi verjetno prispevalo k ohranjanju za združbo primernih ekoloških razmer. Druga možnost bi bila naselitev združbe na nadomestnem biotopu, npr. v umetnem ribniku na severozahodnem delu Jovsev.
Hottonietum palustris R. Tx. 1937
Ob robu mrtvice Črnec je v plitvi vodi do globine 20 cm fragmentarno razvita združba z močvirsko grebeniko, ki se zakorenini na hranljivih, z organskimi snovmi bogatih tleh.
38
A. Seliškar Vegetacija poplavnega območja .Tovsi ob reki Sotli
2
Hotlonia palustris	l-1
Fontinalis antipyretica	+-2
Uspeva v nekoliko zasenčenih predelih, kjer nadomešča združbo Lemno-Spirodeletum polyrrhizae. Senčno okolje ne omogoča rasti drugim, za združbo značilnim vrstam.
Združba Potamogeton natans
V razmeroma mladem, umetno narejenem ribniku v severozahodnem delu Jovsev se začenja pojavljati Potamogeton natans kot dominantna vrsta floristično sicer zelo siromašne združbe, ki naseljuje zmerno evtrofne vode, globoke od 0,5 do slabih 2 m. Združba je v inicialnem stadiju razvoja.
3
Potamogeton natans	2.2
Spirodella polyrrhiza	+
Lemna minor	+
Myriophyllum spicatum	+
Equisetum fluviatile	+
Typhctum angustifoliae Pign. 1958
Uspeva ob bregu ribnika; kratko obdobje obstoja ribnika ne omogoča pojavljanja večjega števila vrst, čeprav tudi drugod združba ni bogata z vrstami. Značilna rastišča so do 0,5 m globoke stoječe vode predvsem v ribnikih in jezerih. Združba je v Sloveniji srednje pogosta.
4
Typha anguslifolia	4.3
Alisma lanceolata	+
Lemna minor	+
Sparganium ereetum	+
Equisetum fluviatile	+
Typhetum latifoliae G. Lang 1973
Združba raste v primerjavi s prejšnjo v plitvejših vodah do globine okrog 0,20 m v stoječih ali počasi tekočih vodah, pogosto v umetnih jarkih. V Sloveniji je pogosta. Prevladujoča vrsta je Typha latifolia. Na Jovsih naseljuje združba samo nekaj izrazito majhnih površin na dnu odvodnih jarkov in je število vrst neznatno. Floristična sestava je naslednja: Typha latifolia 2.3, Carex elata +.2, Mentha aquatica +, Juncus effusus +, Phragmites ustralis +, Galium palustre +.
Phragmitetum austraiis Schmalle 1939
Na Jovsih porašča vlažna, občasno poplavljena tla. Značilna in dominantna vrsta Phragmites austraiis ne dovoljuje pojavljanje mnogih drugih vrst, razen na traviščnih površinah, ki se zaraščajo s trstičevjem in kjer so prisotne mnoge travniške vrste. Združba je v Sloveniji pogosta in razmeroma dolgotrajna.
5
Phragmites austraiis	4.4
Calytegia saepium	1.1
J.uncus effusus	+
Lythrum salicaiia	+
Carex gracilis	1.1
Urtica dioica	+
Lycopus europaeus	+
Myosotis palustris	1.1
Scutellaria galericulata	1.1
Iris pseudacorus	+
Oenantho aquaticae-Rorippetum Lohmeyer 1950
Najdemo jo ponekod v jarkih s počasi tekočo, večinoma plitvo vodo, prenese tudi krajše izsušitve. Število
Hladnikia 1: 35-46 (1993)
39
vrst ni posebno veliko. Značilnici sta Oenanthe aquatica in Rorippa amphibia. Površine s to združbo so neznatne.
	6
Oenanthe aquatica	3.3
Rorippu amphibia	1.1
Cacx elala	1.2
Callitriche stagnalis	1.2
Mentha aquatica	+
Alisma plantago-aquatica	+
Lythrum salicaria	+
Calystaegia saepium	+
Equisetum fluviatile	+
Sparganieiam erccii Philšpi 1973
Naseljuje jarke in počasi tekoče potoke, vendar le na majhnih površinah in je ponekod fragmentarno razvita. Za uspešno rast je potrebna od 10 do 40 cm globoka voda, ki se v poletnem času lahko popolnoma osuši, in dovolj hranljiva tla. V Sloveniji je združba razmeroma pogosta.
	7
Sparganium erectum	2.2
Rorippa amphibia	2.2
Typhoides amndinacea	2.2
Carex elala	2.2
Phragmites australis	1.1
Juncus effusus	1.1
Solanum dulcamara	+
Caricetum clatae W. Koch 1926
Združba ima poseben izgled zaradi visoko šopasto razrasle vrste Carex elata. Vezana je na stoječo ali počasi tekočo, do 0,5 m globoko vodo. Dobro prenaša občasno izsušitev, zato jo najdemo v jarkih in ulekninah, kjer je obilo organskih hranilnih snovi.
	8	Q
Cara elata	5.5	5.5
his pseudaconis	+ .2	+
Equisetum fluviatile	1.1	
Carex riparia	1.2	+
Lysimachia vulgaris		
Leucojum aestivum	1.1	
Lythrum salicaria	-r	+
Carex vesicaria	+	
Juncia effusus		+
Galium elongatum		+
Caricetum rostratac Riibei 1912
Le na nekaj lokalitetah uspeva združba Caricetum rostratae v uiekninah in plitvih jarkih, kjer se. večji det le!a zadržuje plitva, voda. Tla so večinama bogata z organskimi snovmi. Značilna in pogosto dominantna vrsta je Carex rostrata. Porašča razmeroma majhne površine.
	10	11
Carex rostrata	3.3	4,4
Iris psendaconis	1:1	1.1
Galium palustre	1.1	+
Rorippa amphibia	1.2	
Ranunculus repens		
Carex otrubae		3.3
Carex hirta		+
Carex vesicaria		1.1
Potenlilla reptans	+	
Lysimacia vulgaris	+	
Riunex crispus		+
Rorippa palustris		1.1
Oenanthe fistulosa		2.1
Ranunculs flammula		1.1
Glyceria fluitans		1.1
Leucojum aestivum		+
Ludwigia palustris		+
Myosotis palustris		1.1
Lythrum salicaria		+
Equisetum palustre		1.1
Senecio aquaticus		+
Orchis palustris		+
Veronica scutellata		+
Carex gracilis		+
Alisma plantago-aquatica	+	
40
A. Seliškar Vegetacija poplavnega območja .Tovsi ob reki Sotli
Caricetum vesicariae Br.-Bl. et		12
Denis 1926		i.i
Na vlažnih, le občasno z vodo	Rumex crispus	
	Iris pseudacorus	1-
pokritih rastiščih raste v plitvih	Myosotis palustris	l.l
ulekninah združba Caricetum vesicariae.	Ranunculus repens	-f-
Tla so bolj suha kot pri združbah	Carex nigra	+
Caricetum elatae ali Caricetum rostratae.	Carex otivbae	+
Na Jovsih so površine majhne in le	Equisetum fluviatile	+
na nekaj mestih.	Carex gracilis	+
12	Lylhrum salicaria	+
Carex vesicaria 5.5	Juncus effusus	+
	Lychnis flos-cuculi	+
Glvccria fluitans +	Oenanthe fistulosa	+
Ranunculus flammula 1.1	Leucojum acstivum	+
Rorippa paluslris 1.1	Phleum pratense	4
Caricetum gracilis (Graebn. et Hueck 1931) Tx. 1937
Caricetum gracilis je najpogostejša združba iz skupine visokih šašev in pokriva največje površine. Naseljuje s hranili bogata vlažna, občasno za krajši čas poplavljena tla. Praviloma je prehodna združba med bolj suhimi travniki in vlažnejšimi Caricetumi. Od načina gospodarjenja je odvisna floristična sestava. Redkeje košenc ali sploh nekošene površine so revnejše z vrstami, ker prevladujoči Carex gracilis mnogim vrstam ne dovoljuje rasti. Na občasno košenih površinah je število vrst večje in je značilen facies z vrsto Inula salicina
	13	14	15	ir>	17	18
Carex gracilis	4.3	5.5	4.2	3.3	2.2	3.3
Poa palustris		1.1		1.1	+	
Lysimacliia vulgaris		1.1	1.1		2.1	2.1
Iiis pseudacorus		1.1	+	+	1.1	
Galium palustre	1.1		+		+	1.1
Scutellaria galericulata		1.1			+	
Equisetum fluviatile	+					
Eleocharis palustris	1.1					
Inula salicina				+ .2	3j2	
Myosotis palustris	+	+	+	1.1	+	+
Oenanthe flsuilosa	+	1.1	+	1.1	1.1	1.1
Ranunculus repens	2.2	2.2	1.1	1.2	+	+
Juncus effusus		+	1.2	3.2	2.2	2.2
Rumcx aispus		1.1		1.1	1.1	+
Alopecurus pratensis		1.1		+	1.1	1.1
Carex otrubae		+	+	+		+
Lychnis flos-cuculi	+	+	1.1			
Potentilla reptans		+	1.1	1.1		
Hladnikia 1: 35-46 (1993)
41
13
14 15
16
17_18
	19	20
Carex riparia	4.4	2.2
Rorippa amphibia	+	+
Carex elata		+
Galium palustre	+	1.2
Iris pseudacorus	1.1	1.1
Oenanthe fistulosa	1.1	+
Lythnnn salicaria	+	
Ranunculus repens	1.1	
Alisina lanceolata	+	
Junctts effusus	2.2	+.2
Lycopus europaetts	+	
Carex otrubae		+
Ranunclus flammula	1.1	
Gratiola officinalis	+	
Lysimachia nummularia	+	
Glyceria fluitans		M
+ + + + +
Lysimachia nummularia	1.1 1.1
Phlewv pratense	+
Valeriana officinalis	+
Bromus racemosus	11
Carex hirta Cratiola officinalis Cirsium palustre Deschampsia caespitosa Holcus lanatus Sitccisella inflexa Lythrwn salicaria Veronica longifoliu Stachys palustris Senecio aquaticus
Carícetum riparíac Knapp et Stoffers 1962
Uspeva na vlažnih do mokrih tleh. Pojavlja se v toplejših območijih, kar Jovsi z subpanonskim značajem gotovo so. Število vrst je majhno, značilna je Carex riparia. Na mokrih tleh je facies Glyceria fluitans, ki je prehodna stopnja proti združbi Glyceriletum fluitantis.
1.2
+
+ +
Glycerietum fluitantis Wilzek J 935
Združba je v počasi tekočih plitvih vodah, v potokih in vodnih jarkih. Na obravnavanem območju je redka
	21
Glyceria fluitans	3.3
Oenanthe fistulosa	+
Ludwigia palustris	+
Rorippa palustris	+
Ranunculus repens	2.2
Equisetum fluviatile	1.1
Myosotis palustris	1.1
Juncus effusus	+.2
Carex otrubae	+
Veronica scutellata	+
Lythrum salicaria	+
Lysimachia nummularia	+
Rumex crispus	+
Deschampsietum caespitosae H-ič 1930
Združba se pojavlja na površinah, ki so v pomladanskem času poplavljene in kjer tudi kasneje po obilnejšem dežju voda zastaja na površini. Tla so oglejena, vendar dobro hranljiva. Redna košnja zmanjšuje delež vrste Deschampsia caespitosa. Na Jovsih
42
A. Seliškar Vegetacija poplavnega območja .Tovsi ob reki Sotli
pokriva večje površine.
Združba vsebuje številne vrste, nekatere so redkejše oziroma splošno ogrožene zaradi osuševanja zemljišč.
Deschampsia caespitosa Juncus effasus Gratiola officinalis Succisella inflexa Leucojum aestivum Ranunculus aeris Holcus lanatus Plantado lanceolata Lychnis flos-cuciili. Ritmex acetosa Prunella vulgaris Phleum pratense Galium mollugo
Bromo-Cynosuretum cristati H-ic 1930
22_23
Leucanthemum vulgare	+	
Gaudinia fragilis		+
Cynosurus cristatus		+
Antlioxanthum odoralum	1.1	1.1
Ranunculus repeits	l.i	2.1
Rumex crispus	+	+
Veronica scutellata	+	+
Lysimachia nummularia	+ .2	1.1
Carex pallescens	1.1	
Myosolis palustris	1.1	
Cirsium oleraccum	+	
Sedum sexangulare	+	
Lysimachia vulgaiis	1.1	
Cirsium palusti-e	+	
Lythnim salicaria	+	
Carex echinata	+	
Iris pseudaconts	+	
Festuca nibra		1.1
Carex nigra		1.1
Carex panicea		+
22
23
3.2
2.2
1.1
2.1 +
+ +
1.1
+
+
3.3 2.1 2.2
2.2
1.1 1.1
1.1 +
1.1
Travniška združba Bromo-Cynosuretum cristati je na Jovsih najbolj razširjena in pokriva obsežne površine, običajno na nekoliko dvignjenih mestih. Tla so občasno poplavljena, vendar le krajše obdobje v spomladanskem času. Voda se tu najprej umakne. Talna voda je lahko v obdobju brez poplav razmeroma visoka. Vse površine z združbo so vsaj občasno gnojene in bolj ali manj redno košene. Združba je v Sloveniji razširjena v brežiško-krški kotlini, vendar se površine zaradi osuševanja naglo zmanjšujejo. Pomembna vrsta je Gaudinia fragilis, značilnica združbe, ki ima mediteransko-panonsko razširjenost. Redka nahajališča v Sloveniji se s pretiranimi osuševalnimi ukrepi človeka hitro krčijo.
Združba je floristično bogata, njen obstoj ogrožajo hidromelioracije, opustitev košnje in zmernega gnojenja.
24	25	26	27	2S 29
3.2	1.1	+	+	
1.1	1.1	+	1.1	1.1 +
	1.1	+		+
Bromus racemosus Cynosums ciistatus Gaudinia fragilis
Arrhenathemm elatius	3,3
Dactyiis glomerata	+	2.2
Tiisetum flavescens	2.1
Knautia arvensis	+	1.1
Crepis biennis	+
Hladnikia 1: 35-46 (1993)
43
	24	25	26	27	28	29
Rumex acetosa	1.1	1.1.	1.1	1.1	+	
Taraxacum officinale	+	1.1	+	1.1	+	+
Cerastium holosteoides		2.2		2.2	4-	2.1
Leontodon hispidas		+		1.1	1.1	1.1
Daucus carola		+		+	1.1	
Lolium perenne		+		+		2.2
Achilea millefoliuwn	+					+
Bellis pereiuiis			+			
Alopecums pratensis	3.2	2.1	3.3	1.1	2.1	
Poa trivialis	1.1	1.1		2.2	+	+
Ranunculus repeits	1.1	1.2	2.2	2.2	+	
Ranunculus actis	1.1	2.3	2.2	2.2	2.1	1.1
Centaurea jacea	+	1.1	+	1.2	2.2	
Carcx hirta	1.1	+		1.1	+	+
Festuca rubra		1.1	2.1	1.1	+	
Leucaiuhemum vulgare	+	2.2	+	1.1	1.1	
Trifolium pratense	+	1.1		2.2		+
Festuca pratensis	+	2.1	+	2.1	1.1	
Lotus comiculants	+	+		2.2	1.1	+
Lychnis fios-cuculi	+	1.1	+	1.1	+	
Holctís lanatus		1.1	1.1	+	1.1	+
Plantado lanceolata		+	1.1	1.1	+	
Leontodon autumrtalis		+		1.1		
Veronica chamaediys	1.1					+
Pnmella vulgaris				1.2	+	
Galium mollugo	1.1					
Trifolium pratense				2.2		
Poa pratensis			2.1			
Centauea jacea						1.1
Leucanthenut ircittianum						4-
Anthoxanthum odoratum	1.1	1.1	1.1	2.2	+	+
Deschanipsla caespltosa	1.2	1.1			2.2	
Galium ventm	2.1			+	2.2	1.1
Succisella inflexa		1.1	+	+		
Carex otrubae		+	+		+	
Leucojum a estiva m		+	1.1	1.1		
Myosotis palusttis		+	+	+	+	
Galium palustre		+	+	+		
Potcntilla rephms				+	+	
Myosotis a/rensis	+					
Lysimachia vulgaris	1.1					
Angelica sylvestris	+					
Inicia cracca		+				
Vicia saepium		2.2				
Carex echinata		1.1				
Ajuga reptans			1.1			
44
A. Seliškar Vegetacija poplavnega območja .Tovsi ob reki Sotli
24 25 26 27 28 29 +
1.1 +
2.1 +
+
+ +
+
+
1.1
Carex vulpina Betonica officinalis Lysimachia nummularia Poa palustris Carex nigra Oenanthe fistulosa Cardamine matthiolii 1ris pseudacorus Cichorium inthybus Rhinanthus minor Medicago lupulina Onortis arvensis Rhinanthus arislalus
Arrhcnatheretum elatioris Br.-BI. ex Scherr. 1925
Na najbolj dvignjenih mestih je ob intenzivnem gnojenju in redni košnji nastal gojeni travnik Arrhenatheretum eiati.oris. Za to združbo je značilna standardna kombinacija vrst v celotnem srednjeevropskem prostoru, ne pojavljajo se redke vrste (glej popis št. 29). Tla so najpogosteje rjava, globoka, bogata s hranili.
Carici brisoides-Alnctum glutinosae Ht. 1938
Na Jovsih je k en sam jelšev gozdiček. Nastal je sekundarno in zavzema majhno površino. V drugotno nastalih fitocenozah je med dominantnimi vrstami Carex biisoides in je ena od značilnic združbe, ki je pravzaprav dolgotrajna razvojna faza in se zrazvije v združbo Carici elongatae-Alnetum glutinosae. Tla niso izrazito vlažna, le občasno so poplavljena za kratek čas.
30
Alnus glutinosa	4.5
Crataegus monogyna	+.2
30
Humulus lupulus	1.1
Viburnum lantana	2.2
Rubus caesius	1.1
Frangula alnus	1.1
Sambucus ¡tiger	+
Lonicera caprifolium	1.1
Carex gracilis	3.3
Deschampsia caespilosa	2.2
Ca rex brisoides	1.1
Angelica sylvestris	1.1
Valeriana dioica	+
Peucedanum palustre	+
Cirsium oleraceum	+
Leucojum aestivum	+
Dryopteris dilatata	+
Betonica officinalis	+
Dryopteris fdix-femina	+
Carex sylvatica	+
Carex elata	+
Carex hirta	+
Juncus effusus	+
Lychnis flos-cuculi	+
4. Zaključek
Jovsi, poplavna ravnica ob Sotli, so v florističnem in vegetacijskem pogledu izredno zanimivo območje, kjer je zaradi ekoloških, klimatskih in antropogenih vplivov nekaj redkih
Hladnikia 1: 29-34 (1993)
45
rastlinskih vrst in združb. Prostorsko je območje zaključena enota, zato bi ga morali ohraniti v celoti takega kot je sedaj, z enakim vodnim režimom, podobnim načinom gospodarjenja in razporeditvijo
vegetacijskih združb. Intenziviranje obdelovanja, to je predvsem izdatnejše gnojenje in pogostejše košnje, bi bilo dopustno in smotrno le v združbah Arrhenatheretum elatiaris in deloma Bromo-Cynosuretum eristati. Izogibali
lercstavec
Kapele
1232.41 ,
s- I •>• }'• \\ Podvinje^'^-
A MT/
fcsckovec.
^ Pult »¡j D"

mm^ i S^cK \
f! i' ObrcNA
\ 1
i" !>• 'V h
\ '/JS~vTkri£ / \
1000 m
SI. I.: Jovsi - lokalitetc popisov Fig. 1.: Jovsi - lacalities of samples
46
A. Seliškar Vegetacija poplavnega območja .Tovsi ob reki Sotli
bi se morali pretiranemu odvodnjavanju z drenažnimi in podobnimi jarki in na ta način poskušati spremeniti kvaliteto tal. Ob celotnem toku reke Solle so Jovsi edino večje še ohranjeno poplavno območje z veliko pestrostjo rastlinskih vrst in združb, ki temu poplavnemu, močvirnemu in vlažnemu ekosistemu zagotavljajo še razmeroma optimalno delovanje. Poleg kmetijske in delno gozdarske namembnosti bi bile v tem prostoru možne še dejavnosti, ki ga ne bi pretirano obremenjevale, npr. naravoslovno-izobraževalne, znanstveno-raziskovalne - spremljanje stanja, ugotavljanje delovanja ekosistema ali turistično-rckreativne - naravoslovni turizem v omejenem obsegu, lov, ribolov.
5. Summary
The article deals with the vegetation of the Jovsi flood plain beside the lower reaches of the Sotla
River. On gleyed and brown soil, the most frequently found communities are Bromo-Cynosuretum cristati, Deschampsietum caespitosae, and Caricetum gracilis. In the first there is a substantial presence of the Mediterranean-Pannonian species Gaudinia fragilis. At Črnec (relevé 1) in its dormant stage in the stagnant eutrophic waters we found the community Lemno-Spiro dele turn polyrrhizae subassociation wolffieiosum arrhizae. In addition to species of Wolffia arrhiza is the presence of the very rare species Potamogcton tiichoides which has a relatively little known synsystematic affiliation. Among other communities which are significant due to their rarity in Slovenia are Hottonietum palustris, Oenantho aquaticae-Rorippctum, Typhetum angustifoliae, and Caricetum ripariae. The permissible degree of human encroachment is defined which will allow the ' preservation of this diverse vegetation.
Literatura:
Horvat, f., V. Glavač & H. Ellenbero, 1974: Vegetation Südosteuropas. Geobotanica selecta IV., Stuttgart.
Iujamjč Lj., 1988: Über die Grundwasserverhältnisse unter einigen Wiesengesellschaften
Nordwestkroatien. Acta Bot. Croat. 47: 41-61. Melik, A., 1959: Slovenja II, Opis slovenskih pokrajin. Posavska Slovenija, Ljubljana. Oberdörfer, E. & al., 1977: Süddeutsche Pflanzengesellscliaften L, Jena Oberdörfer, E. & a!., 19S3: Süddeutsche Pflanzengesellschaften III, Stuttgart, New York. Seliškar, A, 1983: Prispevek k poznavanju razredov Lemnetea in Potamogetonetea v
Sloveniji. Biološki vestnilc 31(1): 25-34, Ljubljana. Seliškar, A., 1986: Vodna, močvirna in traviščna vegetacija Ljubljanskega barja,- Scopolia, 10: 1-41, Ljubljana.
Zupančič, M. & al., 1987: Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia 13: 89-98.