Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D fc Z t L O DRUŽINSKI TEDNIK Potrpežljivost odpre železne duri. Leto XIII. V Ljubljani, 2. oktobra 1941-XIX. štev. 40 (624) Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIKc Izhaja ob Četrtkih. Urednlltro te uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal fit. 846. Telefon fit. 33-32. — Račun poStne hranilnice v Ljubljani 8t. 15.303. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranib dop*sov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA V« leta 3 lir. «/* leta 16 lir, vse leto 32 Ur. V tujini 64 Ur na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vifiina 3 mm in Širina 55 mm) 2.70 lire; v oglasnem delu 1.70 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: beseda 060 lire. Mali oglasi: beseda 0.40 lire Oglhtrn* davek povsod 8e posebej. Prt večkratnem naročilu popust. Danes: Italijanščina za Slovence (Gl. str. 9.) Italijanska protiletalska baterija Seja vodstva fašistične stranke Pozdrav Črnih srajc bojevnikom na vzhodni fronti jRim, 26. sept. Pod predsedstvom ‘ jnika Stranike se je na sedežu Di-rektorija Stranke P. N. F. sešel Di-r n!0Ij| Stranke. Ob začetku je Di-ektorij Stranke sprejel naslednjo resolucijo: 'Nacionalni Direktorij Strank© iz-eka ognjevit pozdrav Črnili srajc če-“j11, ki na vzhodnem bojišču zmago-*t° pobijajo boljševizem, ko nadalju-J le revolucionarni boj, ki ga je pred J leti započel Duce s svojim Polio-°m na Rim. Izreka ponos Fašističnega naroda ®d drznim dejanjem junaških mor-erjev, ki so vdrli v najbolj oborožene trdbe ter tako izpričali italijansko Junaštvo. I^feka zahvalo in občudovanje vaega _Pijanskega naroda junaškim Legio-urje-m v Gondarju, ki na ozemlju ntperija visoko drže italijansko za-proti sovražniku, ki je v pre- Tajnik Stranke Minister Serena je Poročal o splošnem položaju, politič-in organizatornem ter je nato podal pregled o delovanju fašističnih uojnili oddelkov ter je pri tem pod-1> da naj bodo vsi ukrepi in V6e ueto organizacij v skladu s potreba-r*1 Irenutka. Tajnik Stranke je močno Podčrtal Ducejevo ugotovitev, ko so refekti podajali svoja letna poročila or razvijali delo, ki so ga opravili Zvezni tajniki. To je za fašistične vo-•“lelje visoka nagrada in obvezuje ™ei da naj vsako nalogo izpolnijo še vocjo voljo in trdnejšo vero, Delo stranke za urejanje irt nadzorstvo nad cenami Na seji direktorija Fašistične stranke 0.,poro1 minister Serena tudi o ak- * 1 franke glede discipline pri cenah in koordinaciji dela na polju Prehrane. Podčrtal je potrebo poenotiti "Plošne črte poliiike preskrbe na osnovi navodil Duceja, nato pa je po-dcal, da je sedaj la politika poverjena ministrstvu za kmetijstvo in gozdove JJ. ‘J3 ®e je ustanovil poseben medministrski pre.ykrboval.ni odbor. Tajnik stranke je izjavil, da se stranka zaveda zredne važnosti tega problema zaradi .etranje fronte in da je srečna zato, Je lahko dala na razpolago dejan-ko in prostovoljno sodelovanje vseh vejih organizmov, centralnih, obrob-nitl in manjših. .Sledeča ustanovitev Osrednjega od-era in pokrajinskih odborov za disci-j uno in nadzorstvo nad cenami živ-ll^UJskih potrebščin prve vrste je do-lftai na 0<3n0vi zakona z dne 8. julija j,”4!, obsega tega sodelovanja, ki se je *t*vilo praktično z urejenostjo in v r°mem soglasju z ostalimi vladnimi, ®rporativnimi, sindikalnimi in gospo-^mkiini organizmi. Opravljena akcija za ureditev trga JjUVrtnin se, čeprav je morala preiti mnogo različnih težav, lahko smatra za “Pešno zaključeno. Boj proti zadrže- valcem, uničenje manevrov za dvig cen in umetnih poskusov, da bi napravili blago redko, so našli v organih stranke budno, energično in takojšnjo izvršitev. V popolnem sporazumu s pristojnimi ministrstvi je bila izvedena disciplina pri dotoku blaga na domača tržišča in primerni delež pri izvozu povrtnin in je bila tako dosežena normalizacija cen razpoložljivosti na trgu z uredbo povpraševanja potrošnika. Po izvršitvi te naloge izrednega pomena na trgu povrtnin bo stranka nadaljevala s svojo akcijo na tem polju: z disciplino in nadzorstvom nad cenami najvažnejših živil. Ta akcija bo tekla v polnem soglasju z organi, katerim je bila poverjena odgovornost za proizvodnjo in razdelitev in sicer predvsem pod vidiki neizpremenljivo6ti cen, kajti cene se smejo izpremeniti le tedaj, če je podana višja sila. Na ta način bo dokončno odstranjena vsaka oblika spekulacije in bomo prišli do one ustaljenosti cen, katero potrebujejo predvsem majhne plačilne možnosti širokih 6lojev prebivalstva. Pri razpravi o tej važni panogi strankinega delovanja so sodelovali razni člani Direktorija Stranke. Nato je Tajnik Stranke sumiral skup vseh izvedenih iniciativ na polju propagan- de, ki je bila podvzeta e tovariškim sodelovanjem ministra za ljudsko kulturo. Naloge našega časa Odmevi teh dejanj izpričujejo, da je duh, ki vlada med narodom, popolnoma vreden velikega naroda, ki je odločen bojevati se do zmage. Zato so tembolj obžalovanja vredni nekateri obrobni primeri, ki so omejeni na nekatere panoge. Zato je Direktorij Fašistične stranke poudaril, da se ob uri, ko se toliko Italijanov vojskuje na bojiščih za zmago Fašističnega orožja, ne morejo in ne smejo dovoliti primeri, ki bi pričali, da se kdo umika nalogam našega časa in naše ure. Ukaz, ki ureja pTodajo nekaterih predmetov obče uporabe in ki uvaja v nekatere obrate enotno kosilo, so upravičeni po gospodarskih razlogih, prav tako pa imajo namen omejiti nakupe, ki naj bodo taki, da bodo odgovarjali potrebam življenja. Potrebno je, da 6i uvedemo strog način življenja, ki naj popolnoma, zlasti na polju mode, izloči sleherno razkazovanje. Razkošje elegance in biserov je treba smatrati kot pojav, ki je žaljiv za tiste, ki so posvetiti svoje življenje vojni- in vedro prenašajo omejitve. S. Ecc. l’A!to Commissario in visita tra i bambini a Rakitna. — Obisk Eksc. Visokega Komisarja pri otrocih na Rakitni. Važni sklepi ministrskega sveta Sodelovanje Stranke pri podeljevanju del javnega značaja cij, dela in zaščite pravic. Novi civilni zakoni stopijo v veljavo dne 28. oktobra t. 1., ostali pa dne 21. aprila, leta 1942-XX. Na predlog finančnega ministra je bilo brezplačno odstopljeno madžarski vladi zemljišče v Rimu za zgradbo zavoda madžarske kulture. Odobreni so bili predlogi o spremembi pravil dveh loterijskih podjetij. Na predlog Duceja, vojnega ministra, je bil odobren zakonski načrt o napredovanju rezervnih oficirjev Kr. voj- Rim, 28. sept. Včeraj zjutraj se Je sestal pod predsedstvom Duceja ministrski 6vet, ki je odobril razen običajnih ukrepov še naslednje: Zakonski načrt na predlog Duceja Fašizma, Šefa vlade, ki določa preventivno posvetovanje PNF pri imenovanju služb in nalaganju davščin, ki so v javnem interesu in politične važnosti. Ukrep vzpostavlja direktno sodelovanje Stranke pri podeljevanju funkcij političnega in javnega značaja tako, da bodo izbrane osebe uživale največje zaupanje glede njih pripadnooti načelom režima. Zakonski načrt za zdravstveno pomoč državnim, civilnim in vojaškim nameščencem. Pomoč se nanaša tudi na družinske člane. V ta namen se ustanovi fašistični narodni zavod za pomoč državnim nameščencem. Zakonski načrt o gradnji planinske akropole v proslavo junaštva italijanskega alpinca. Monumentalni spomenik »Alpinska akropola« bo zgrajen na državne stroške na Dosu Trente. Zakonski načrt o decentralizaciji industrijskih podjetij, v zvezi z novimi hidroelektričnimi napravami v Italiji. Načrt zakona hoče doseči industrijski razvoj v pokrajinah srednje, južne in otočne Italije. S tem načrtom bo mogoče ustvariti obširna delovna področja za zmagovito domovino. Zakonski načrt o delni in začasni oprostitvi narodnih ribarakih podjetij ®atteria controaerea italiana in azlone. — v akciji. in ribogojstva sleherne pridobitne davščine. Zakonski načrt, ki podaljšuje za dve leti fiskalne olajšave za razvoj ribiškega brodovja. Duce je poročal, da je bila žetev slabša, kakor se je pričakovalo, čeprav nekoliko boljša kakor 1940-XVIII. Proizvodnja je znašala 1. 1940 71 milijonov stotov, 1. 1941-XIX pa 71 in pol milijona stotov. Letošnja žetev ne krije potreb prebivalstva. Slabši je pridelek turščice, dočim so se zvišale potrebe za vojsko in za zasedena ozemlja. Ministrski svet je na predlog Duceja določil splošno nakazovanje kruha na sledeči osnovi: 200 g na dan za vse, razen za proizvajalce, dodatek 100 g za delavce in delavke ter dodatek 100 g za težke delavce. Nakazovanje se prične 1. oktobra. V pokrajinah, kjer uživajo polento. je določenih 300 g koruzne moke na dan z dodatkom 150 g za ročne delavce ter nadaljnjim dodatkom 150 g za težke delavce. Zakonska načrt o ustanovitvi vodovodne ustanove na Siciliji. Oskrbovanje sicilskega prebivalstva z vodo se že rešuje z gradnjo velikih vodovodov. Vsa dela bodo poverjena novi državni ustanovi. Zakonski načrt, ki ureja položaj zastopnikov države. Stranke in drugih javnih zavodov pri družbah, zavodih in podjetjih. Ukrep bo povečal oblast zastopnikov pri raznih podjetjih. Ministrski svet je odobril več dopolnilnih ukrepov za omejevanje sleherne možnosti spekulacije. Ukrepi imajo varnostni značaj za obrambo lire in hočejo preprečiti, da bi se nekateri davkoplačevalci odtegnili dolžnostim. Vsa bremenš, ki izvirajo iz vojne, morajo biti pravično razdeljena. Na predlog zunanjega ministra so bili odobreni nekateri ukrepi administrativnega značaja. Na predlog Duceja, notranjega ministra, je bil odobren zakonski načrt o pomoči svojcem v izvrševanju službe padlih agentov javne varnosti. Na predlog Tajnika Stranke so bile odobrene norme o obveznosti cen, določenih po oblasteh, za življenjske potrebščine, in zakonski načrt, ki prizna hierarhom PNF značaj javnega funkcionarja. Na predlog ministra za Italijansko Afriko je bil odobren zakonski načrt o kazenskih določbah in o urejanju proizvodnje in oskrbe v Libiji. Na predlog ministra za pravosodje je bilo sprejetih več zakonskih načrtov, ki urejajo pravna vprašanja civilnega zakonika glede lastnine, obliga- ske in uradnikov, ki so v službi oddelkov vojske. Ukrep priznava posebne prednosti pri napredovanju rezervnih oficirjev. Drugi odobreni zakonski načrti se nanašajo na napredovanje mornariških obveznikov, ki so bili v borbi ranjeni. Določena je tudi odškodnina osebju Kr. mornarice za izgube, ki jo utrpi ob morskih nesrečah. Na predlog Duceja, ministra mornarice se za dve mesti poveča število generalnih inšpektorjev osrednje uprave Kr. mornarice. Uspešna akciia italijanskega letalstva v Sredozemliu Glavni stan Oboroženih sil objavlja izredno vojno poročilo št. 484: Sovražno pomorsko formacijo, ki je odšla iz Gibraltarja, o kateri govori redno poročilo št. 482, je spremljalo: 1 letalonosilka, 1 bojna ladja, nedoločeno število križark in okoli 10 rušilcev. Komaj so naši ogledniki zagledali spremljavo, so takoj odšle iz baz na Sardiniji naše zračne tor-pedovke: 1 lahka križarka je bila zadeta od dveh torpedov in se je takoj potopila (poveljnika posadke sia bila kapitan Mellej in poročnik Setti), 1 lahka križarka je bila zadeta s torpedom (poveljnik posadke poročnik Giacopinelli), 1 velika enota je bila zadeta s torpedom (poveljnik posadke poročnik Venturini), 1 lahka križarka je bila zadeta s torpedom (poveljnik posadke poročnik Breceri), 1 križarka 10.000 ton je bila zadeta od torpeda in se je odstranila iz formacije (poveljnik posadke kapitan Marini). Kmalu potem je neko drugo naše letalo s poveljnikom posadke poročnikom Cristianijem zadelo to križarko, ki se je potopila. Piloti spremljevalnih lovskih letal so zabeležili, da so bili dani v vodo reševalni čolni. Drugi val dveh skupin, katerim sta poveljevala polkovnik Seidl in major Buri, je nadaljeval napad s temile uspehi: 1 bojna ladja je bila zadeta na krni s torpedom, 1 križarka je bila zadeta v sredi s torpedom in 1 križarka je bila zadeta. V tretjem valu pa so bili zadeti: s torpedom 1 lahka križarka (poveljnik letalske eskadre kapitan Grossi), z dvema torpedoma križarka (10.000 ton), ki se je potopila (poveljnik eskadre letal poročnika Barioglio in Cipriani). Proti večeru je druga formacija, ki je šla z baz na Siciliji, napadla preostale enote in je sigurno vsako zadela s torpedom: 1 težka križarka in 1 rušilec (poveljnika letalske eskadre kapitana Magagnoli in Silva). Končno se lahko reče in da je bilo sigurno potopljenih: 2 težki križarki in 1 lahka in je bila več ali manj hudo zadeta s torpedi 1 bojna ladja in neka druga nedoločena velika enota, šest enot manjše tonaže in 1 rušilec. Ko se je ta bitka razvijala, so se vršili tudi srditi spopadi med našimi in sovražnimi letali. šest angleških letal je bilo zbitih v plamenih, Osem naših letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Za padle je treba smatrati na čelu njihovih formacij polkovnika poveljnika roja in treh poveljnikov eskadril. V teku te velike bitke, ki je trajala od 13. do 22. dne 27. septembra, so se naši letalci v veličastni tekmi vneme in z vzvišenim preziranjem nevarnosti vrgli proti angleškemu brodovju ne samo z močjo eksplozivov, temveč tudi s svojim junaštvom in nezadr-žano točnostjo zadetkov. Od trgovskih ladij, ki so tvorile veliko spremljavo, je bila ena torpedirana od podmorniških enot kraljevske mornarice v Sicilskem prelivu. Druga je bila zadeta in potopljena na višini Alžirskih obal po neki enoti kr. mornarice; dve drugi s skupno 23.000 tonami so bile potopljene v morski ožini med Sardinijo in Tunisom po zračnih torpedovkah, ki so jim načelovali poročniki Focacci, Belloni in Dl Bella. Naredbe Visokega Komisarja Predpisi o prodaji pnevmatik za bicikle Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo z dne 12. marca 1941., št. 385, na podstavi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in smatrajoč za umestno, da se uredijo prodaja in cene pnevmatik za kolesa, odreja: Člen 1. Trgovina s pnevmatikami za kolesa (plašči in zračnicami) se omejuje na tiste, ki v osmih dneh od objave te naredbe dokažejo s prijavo na Visoki Komisariat (oddelek VIII), da imajo obrtno dovolilo, izdano po pristojnem oblastvu. Po tem roku more izdajati dovolila za to trgovino samo Visoki Komisariat. Člen 2. Kdor koli bi imel po kakršnem koli naslovu pnevmatike za kolesa (plašče in zračnice), mora v roku iz člena 1. prijaviti Visokemu Komisariatu (oddelek Vlil.) njih množino, ločeno po kakovosti in ceni. Člen 3. Trgovci iz člena 1. in kdor bi dobil pozneje pooblastilo za takšno trgovino morajo voditi po Visokem Komisariatu potrjeno prejemno in oddajno knjigo za vpisovanje vseh nakupov in prodaj pnevmatik ter do vštetega 5 dne vsakega meseca prijaviti pnevmatike (plašče in zračnice), ki so jih nabavili ali prodali v prejš-Nadaljevanje na l. strani .njem mesecu, pri čemer je navesli tu-idi zalogo ob koncu meseca. Člen 4. Kdor bi si želel nabaviti plašče ali zračuice, mora hkrati izročiti trgovcu s pnevmatiko prej rabljene pnevmatike, ki se jim določa cena iza vsak plašč na L. 1.50 in za vsako zračnico na L. 1.—. Prodajna cena za nove pnevmatike ne sme nikdar presegati cen, ki so določene v ceniku posamezne proizvajalne tvrdke. V tr-jgovini mora na dobro vidnem mestu vedno viseti primerek cenika, ki ga je vidiral Visoki Komisariat. Člen 5. Rabljene pnevmatike, ki se odvzamejo kupcem novih pnevmatik, ostanejo na razpolago Visokemu Komisariatu, ki odloči o njih uporabi. Člen 6. Pnevmatike, ki jih dobijo prodajalci vsak mesec, se morajo do najmanj 70 odst. porabiti le za zamenjavo pri kolesih, ki so v rabi, ostanek 30 odstotkov pa se sme porabiti za opremo novih koles. Člen 7. V ta namen po Visokem Komisariatu pooblaščeni organi kakor tudi organi javne varnosti imajo ob vsakem času pravico do vstopa v poslovne prostore trgovcev in industrij-jcev zaradi pregleda skladišč in registrov in da nadzirajo, ali se predpisi te naredbe spolnjujejo. Člen 8. Kršitelji te naredbe se kaznujejo, izvzemši za prekrške glede cen, v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Vselej se blago zapleni in se sme odrediti začasna ali dokončna ustavitev trgovinskega obratovanja. Kljub ustavitvi obratovanja so trgovci dolžni še nadalje plačevati plače in mezde delojemnikom ter davke in lakse, ki gredo državi, pokrajini ali občinam. Člen 9. Prekrški glede cen se kaznujejo po določbah členov 7. do 11. uredbe o cenah z dne 12. marca 1941., M. s. št. 358. Člen 10. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 23. septembra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Cenik za zelenjavo in sadje št. 2, veljaven od 29. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno za spodaj navedene proizvode. Cene, ki so maksimirane, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu odnosno pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati niže, nikakor pa ne više kakor po odrejeni ceni. Na Na Vrsta debelo drobno Lire Česen 6.20 Zelena 2.50 Čebula . . . . 1 60 2.— Glavnata solata I. vrste 3.30 3.80 Solata II. vrste . . S • 1.90 2.40 Špinača . . . . • 5 2,— 2.60 Paprika, zelena . 3.25 Paradižniki . . * ' 1 1.G0 2,— Fige • • 3,— 3.80 Jabolka I. vrste . « i 3.05 3.75 Jabolka II. vrste . 3 « 2.55 2.95 Hruške I. vrste . B 1 3.50 4.20 Hruške II. vrste , 3,— 3.70 Češplje I. vrste , - I 3.15 4.— Breskve I. vrste j • * 3.70 4.85 Breskve II. vrsto . S • 3.50 4.65 Orozdje . . . . . , 4.95 6.50 Limone nad 50 g kom. 0.45 0.50 Limone nad 150 g kom. Krompir, domač, 0.40 0.45 pri kmetu . . , 0.90 —.— 1.20 Krompir, uvožen . . . 1,— 1.20 Opombe. 1. Jabolka I. vrste so: parmene, re-jnetke, mošanjčki, cliampagne, Grafe-jeteiner, Deliziose, Morgenduft, Jona-Itan, Wagner, Star, Imperatore, Abbon-danza, Sergente, Annurche. Hruške I. vrste so: William, Passa-grassana, Kaiser, Esperen, Bergamot-te, Spadone, Sommer-Citronen, Butirre, Ardepont, Dečana, Duchessa, Abate. Breskve I. vrste so rumene in Coche. Češplje I. vrste so zdrave, očiščene, napete, trgovsko zrele in izbrane. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun 7, označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja le za \ivoženo blago, izvzemši domači krompir. Ljubljana, dne 26. sept. 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Konec veljavnosti prometnih dovolil za motorna kolesa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13, odreja: Posebna prometna dovolila za avtomobile in motocikle s prikolicami ali brez njih, na bencinski pogon, izdana po čl. 5. komisariatske naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX, št, 13, za kateri koli čas, prenehajo veljati 31. oktobra 1941-XIX. Ljubljana, 23. septembra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Določitev časa za zatemnitev Zatemnitev od 20.30 do 6 Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. glede na svoji odredbi z dne 6. junija 1941-XIX. št. 42 in z dne 30. avgusta 1941-XIX, št. 93, odreja: Člen 1. Do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi v času od 20.30 do 6. Člen 2. Drugi predpisi, ki jih obsega naredba z dne 6. junija 1941-X1X, št. 42, oatsnejo nespremenjeni. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo dne 24. septembra 1941-XIX, Ljubljana, dne 23. septembra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Znižanje starostne dobe za šolsko obveznost Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi čl. 2. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, glede na zakon o ljudskih šolah z dne 5. decembra 1929 in smatrajoč za umestno, da se premakne šolska obveznost na zgodnejši čas, po naliki kakor določa v Kraljevini veljajoča zakonodaja, odreja: Člen 1. § 56. zakona o ljudskih šolah z dne 5. decembra 1929 se spreminja takole: >Šolska obveznost se začne v letu, v katerem dovrši deček ali deklica šesto leto starosti.< Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z začetkom šolskega leta 1941-X1X/ 1941-XX. Ljubljana, dne 18. septembra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Cene žita letine 1941 za oddajo »Prevodu« Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-X1X, št. 291, in svoje naredbe z dne 12. avgusta 1941- Listek „Družinakega tednika“ Ali se morete odvadili kajenja? Prej ali slej skoraj vsak kadilec spozna, da ne kadi za zabavo, temveč iz navade. Takrat se tudi zave, da mu ta navada škoduje. Potem poskuša, da bi se te škodljive navade odvadil, vendar ne ve kako. Nekaj časa se šibko, potem resno bori, vendar obakrat zaman. Navada je po-etala namreč že železna srajca, zaradi nje je hudo trpelo kadilčevo sa-moobvladanje. Kadilec, ki že leta in leta dan za dnem kadi, se sploh več ne zaveda, da mu je dolga vrsta drobnih gibov prišla tako rekoč v kri, to se pravi v živce in mišice. Kadilec podzavedno vzame v roko škatlico cigaret, vzame iz nje cigareto, jo na enem koncu nekoliko okrne, potem jo nese v usta, prižge vžigalico, prižge cigareto, potegne prvi^ dim in potem dalje, dokler ne leži ogorek v pepelniku. Z vsako cigareto, ki jo kadilec pokadi, opravi tudi lepo vrsto gibov, ki so vselej enaki in vselej vodijo k istemu koncu. Teh gibov se pa kadilec navadno sploh ne zaveda. Podoben je starinski uri s pokvarjenim tolkalom, ki jo večkrat na dan navijemo, da naposled dopofni svojo dnevno pot. Kadilec opravlja svoj posel kakor robot, ki ga vodi neviden mojster. Ali se more kadilec odvaditi kajenja? V ameriških državah je danes 60 odstotkov moških in skoraj 25 odstotkov žensk kadilcev iz navade. Moški povprečno pokade na dan 20 cigaret, ženske pa 11. «Psychological Corporation^ je nedavno razposlala tisočim najtrdovrat-nejših kadilcev vprašalne pole. Iz te skupine kadilcev jih je namreč 145 kajenje opustilo. Vprašanja so bila usmerjena tako, da so nanja predvsem odgovorili: zakaj se kadilci ne morejo odvaditi kajenja, koliko kadilcev bi se rado odvadilo kajenju pa se vseeno ne morejo in podobno. Izmed skupine, na katero je «Psy-chological Corporation* razposlala vprašalne pole, je, kakor že rečeno, prenehalo kaditi 145 kadilcev, 855 se jih je skušalo odvaditi, pa niso zdr- XIX, št. 83, glede na uredbo o cenah z dne 12. marca 1941, M. s. št. 358, in smatrajoč za potrebno, da se določijo cene za oddajo žita pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu, odreja: Člen 1. Za oddajo žita letine 1941 Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino se odrejajo tele cene, franko zbirališča, katera določi ta zavod: pšenica . . . Lir 155.— za stot rž .... . ,, 150. ,, ,, ječmen ... „ 145.— „ „ oves .... „ 135.— „ „ Koruzi se določi cena s posebno naredijo. Člen 2. Te cene veljajo za zdravo, tržno in suho blago z naslednjo hekto-litrsko težo: pšenica ...................76 ke rž..........................70 „ ječmen......................58 „ oves........................42 „ Za vsak kilogram več ali manj se računa na določeno ceno po en odstotek več ali manj. Člen 3. Za primesi je dovoljen naslednji odstotek: pri pšenici ali rži .... 1% pri ječmenu in ovsu . . . 2°/o Za večjo množino primesi nego je zgoraj navedena, se zniža cena za toliko odstotkov, kolikor odstotkov primesi se ugotovi nad dovoljenim odstotkom. Člen 4. Mešanici pšenice in rži (sor-žici) se določi cena glede na razmerje pšenice in rži v mešanici. Člen 5. Pri odbranem semenskem žitu ali za katero je izdal priznalnico kmetijski oddelek Visokega Komisarja, se cene iz člena 1. zvišajo za 30°/o. Člen 6. Kršitelji te naredbe se kaznujejo po uredbi - cenah z dne 12. marca 1941,*M. s. št. 358. člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 20. septembra 194t-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Postavitev Poštne hranilnice pod sekvester Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Stavlja se pod sekvester vse in vsakršno poslovanje Poštne hranilnice ta ko s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse-denarno poslovanje in se postavlja za sekvestra cav. uff. rag. Franjo Bul-lo pok. Jurija. Nadaljnje poslovanje je dovoljeno pod nadzorstvom sekvestra. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 23. septembra 1941-X1X. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Maksimalne cene za usnje in strojene kože v Ljubljanski pokrajini Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne It. septembra 194t-XlX, št. 102, glede na uredbo z dne 12. marca 1941, M. s. št. 358, glede na člen 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, odreja: Člen 1. — Cene za strojene kože se določajo proizvodnji takole: a) rastlinsko strojeni krupon: cele kože Lir 60.50, krupon Lir 80.—, vrat Lir 50.—, okrajevina Lir 30.— za kg; b) rastlinsko specialno strojeni krupon: cele kože Lir 71.—, krupon Lir 95.—, vrat Lir 58.—, okrajevina Lir 40.— za kg. Posebno strojeni krunon mora imeti žig proizvajalne tvrdke in pri analizi žali brez cigaret. Nekateri izmed teh so že popolnoma izgubili upanje, da bi se te suženjske navade sploh kdaj otresli; 28 odstotkov teh kadilcev ima pa še dobro voljo, da bi se kajenja odvadili, pa so prešibki za to. Kadilci, ki se niso mogli odvaditi kajenja, so navedli tele.vzroke: «Nimam dovolj močne vol j e.» «Ne morem živeti brez cigaret.>> «Preslab sem.» «Enkrat sem že opustil kajenje, zdaj pa ne zdržim več brez cigaret.» cZakaj se ne morem odvaditi kajenja? To bi tudi sam rad vedel.» Ti odgovori dajejo žalostno izpričevalo veliki večini kadilcev. Dr. Ray-mond Pearls, profesor na John-Hop-kinsovem vseučilišču, je pred nedavnim spet raziskoval učinek nikotina na človeško telo in dognal, da nekadilci žive dalj ko kadilci. Milijoni ljudi vedo, da jim kajenje škoduje in bi se radi odrekli užitku, ki jim ga daje, pa so preslabi za to. Kajenje, ki ga njega dni, še preden je Sir Walter Raleigh odkril v Virginiji tobak, ljudje sploh niso poznali in so brez njega prav tako dobro živeli, je danes zajelo že ves svet. 145 moških, ki so bili tako močni, da so se kajenju odpovedali, so pa ne sme dati več kot 18% vode in 2.5% pepela, ne manj ko 1% maščobnih snovi, 13% raztopljivih organskih snovi, 68°/» kožne tvarine in 30% vezanega strojila; c) rastlinsko strojeni krupon za jermena: krupon Lir 95.— za kg; d) rastlinsko strojeni notranjki: cele kože Lir 71.—, krupon Lir 100.—, vrat Lir 55.—, okrajevina Lir 35.— za kg; e) specialno rastlinsko strojeni no-tranjki: cele kože Lir 80.—, krupon Lir 130.—, vrat Lir 65.—, okrajevina Lir 40.— za kg; f) črna gladka kravina, rastlinsko strojena: cele kože Lir 90.—; g) rjava kravina, rastlinsko strojena: cele kože Lir 100.— za kg; h) črna teletina, gladka, rastlinsko strojena: cele kože Lir 125.—; i) rjava teletina, rastlinsko strojena: cele kože Lir 160.—; 1) goveji in telečji boks, črni: cele kože Lir 1.95 za dm2 ali Lir 18.— za kvadrat; m) goveji in telečji boks, barvasti: cee kože Lir 2.10 za dm2 ali Lir 19.— za kvadrat; n) waterproof: cele kože Lir 3.— za dm2 ali Lir 26.— za kvadrat; po večini zelo zadovoljni in veselo odgovarjajo: «Bolje spim in nič več ne kaš-ljam.» «Boljši okus imam v ustih.» «Bolje voham.» «Tek sem dobil in sem bolj razgiban. » «Ne vem, ali mi je kajenje škodovalo ali ne, odkar sem ga pa opustil, se na splošno bolje počutim.» «Ko sem naposled prenehal kaditi, sem dobil večji življenjski raz-mah.» Ti odgovori jasno dokazujejo dobro počutje tistih, ki so se naposled iztrgali nevarni navadi kajenja in postali nekadilci. 145 kadilcev, ki so kajenje za zmerom opustili, in 366 tistih, ki so vsaj za nekaj časa prenehali kaditi, so se odvadili te razvade s pomočjo enega izmed treh postopkov. Prvi in po mnenju zdravnikov najboljši postopek je,' opustiti kajenje, ne da bi ga nadomestili s kakšno drugo razvado. Druga metoda temelji na zameni kajenja s kakšno drugo navado. Kadilci so začeli jesti sladkorčke, žvečiti gumi, kaditi cigare ali pipo. Kadilci, ki so si izbrali tretji postopek za svojega rešitelja, so pa o) likanec za sedlarje (blank): cele kože Lir 75.—, krupon Lir 110.—, vrat Lir 60.—, okrajevina Lir 35.— kg; p) svinjsko usnje za galanterijske izdelke: cele kože Lir 1.60 za dm2 ali Lir 15.— za kvadrat; q) goveje in telečje ter ovčje usnje za podloge: cele kože Lir 1.80 za dni ali Lir 17.— za kvadrat; r) ovčina iz uvoženih surovih ovc; jih kož: cele kože Lir 1.40 za dm2 ali Lir 13.— za kvadrat; „1 s) strojena ovčina, uvožena iz Hi“ vatske: cele kože Lir 35.— za kg. Člen 2. — Preprodajalci smejo pri' biti k zgoraj navedenim cenam p« prodaji celih kož po 10%, pri prodaji njih delov pa po 15%. Člen 3. — Kože se morajo oddajati trgovcem ali drugim skladno s predpisi, ki jih izda Visoki komisariat. Člen 4. — Kršitelji te naredbe se kaznujejo po členih 7. do 11. uredbe o cenah z dne 12. marca 1941, M. s' št. 358. Člen 5. — Ta naredba stopi v veljavo dne 1. oktobra 1941-X1X in ukinja vse prejšnje njej nasprotujoče določbe. morali kajenje omejiti najprej »a najmanjšo količino cigaret in šele sčasoma popolnoma prenehati kaditi* Čeprav se je razmeroma več ! za otroke in za vso človeško družbo* Zavest nekaterih, da se ne mprej® odvaditi te ali one razvade, pri vet] mnogo ljudi do tega, da postanej žrtve razmer, žrtve politike, ?r*v napačne vzgoje, žrtve nesrečnih ^ šen j ali prizanesljivih staršev. Človek, ki odkrito ali samo tiho dopusti, da postane suženj _kaks» velike navade svojega telesa, in\a °.„ čutek, da je izgubil svojo voljo postal manj važen član človes družbe. Die Auslese, Beril®* Pravila za Dopolavore občin, okrajev in me$tnih četrti V Ljubljanski pokrajini se ustanavlja Narodna Ustanova Dopolavoro (Delopust) s pokrajinskim sedežem v Ljubljani. >Dopolavoro je ustanova miru, ki zasleduje vzvišene naloge bratstva, ljubezni in civilizacije«, je zapisal Mussolini. Pravila za Dopolavore občin, okrajev in mestnih četrti so naslednja: Člen 1. Narodna ustanova Dopolavoro (O. N. D.) ima namen pospeševati zdravo in koristno zaposlitev delavcev v prostih urah z udejstvovanji in pobudami, namenjenimi razvoju njihovih moralnih, intelektualnih in li-zičnih sposobnosti v duhovnem ozračju fašistične revolucije. Člen 2. Občinski Dopolavoro, Dopolavoro okrajev in mestnih četrti se lahko ustanovi v občini, okraju, mestni četrti, ako znaša število članov vsaj: 50 za kraj do 1000 prebivalcev, 200 za kraj do 5000 prebivalcev, 300 za kraj čez 5000 prebivalcev. Člen 3. V Dopolavoro se lahko vpišejo državljani dobrega vedenja, ki bivajo v občini, okraju, mestni četrti, v katerem ima Dopolavoro svoj sedež. Izkaznica O. N. D. je veljavna 1 leto (fašistično leto). Lastnik iste uživa razne popuste in ugodnosti. Člen 4. Prapor Dopolavora predpisuje Nacionalno Predsedništvo O. N. D. Člen 5. Dopolavoro (občine, okraja, mestne četrti) spada pod Pokrajinski Dopolavoro, ki daje smernice za delovanje in odobruje delovne načrte. Člen 6. Predsednika imenuje predsednik pokrajinskega Dopolavora. On zastopa Dopolavoro, sklicuje in predseduje ravnateljstvu, odgovarja za po-slc-anje Dopolavora in izvrševanje načrtov. Načelstvo tvorijo štirje do osem odbornikov, sorazmerno s številom vpisanih in izvršenim delom. Člane načelstva imenuje predsednik pokrajinskega Dopolavora na predlog predsednika Dopolavora (občinskega, okraja, mestne četrti): vsaj 2 odbornika morata biti izbrana iz stanovske skupine, ki prevladuje v dotičnem predelu. Načelstvo izvršuje posvetovalno funkcijo na pobudo predsednika' pri sestavljanju in izvrševanju načrtov, pri nadziranju uprave in pri sprejemanju članov. Iz članov načelstva imenuje predsednik tajnika, ki izvršuje predsednikova povelja in ga nadomešča v slučaju odsonotsti ali zadržanosti, in blagajnika-gospodarja. Izmed tovarišev posebno sposobnih v raznih strokah imenuje Predsednik pokrajinskega Dopolavora, na predlog predsednika, tehnične ravnatelje. Kjer smatra za potrebno, predlaga predsednik predsedniku pokrajinskega Dopolavora imenovanje predstojnikov od- sekov. Oni prisostvujejo sejam načelstva. Člen 7. Dopolavoro pospešuje kulturne, umetniške, športne, izletniške, zabavne, socialne, avtarkične, poljedelske itd. pobude in udejstvovanja v skladu s krajevnimi pogoji, v izvrševanju splošnih smernic O.' N. D. iB uredb nacionalnega predsedništva 0* N. D. Za udejstvovanje in smernice večjega obsega treba zaprositi za pooblastilo Pokrajinski Dopolavoro in obvestiti političnega tajnika ljubljanskega Fašija ali pristojnega pokrajinskega poveljnika Narodne Fašistične Stranke (P. N. F.). Za nastope in vež-be na sedežu ali izven tega mora predsednik Dopolavora predložiti najmanj osem dni pred izvedbo predpisano prošnjo za zavarovanje proti nezgodam, pri krekrških bodo osebno odgovorni predsednik in pristojni ravnatelj tehnične stroke. Člen 8. Predsednik Dopolavora mora poslati do 29. oktobra vsak^a leta Predsedniku pokrajinskega Dopolavora kratko, a izčrpno poročilo o delovanju in blagajniškem poslovanju ter predložiti v odobritev načrte o bodočem de lovanju s tozadevnimi proračuni. Člen 9. Člani Dopolavora uživajo vse ugodnosti dovoljene članom 0. N* D. ter smejo prisostvovati vsem prireditvam O. N. D. Člani drugih Dopo-lavorov smejo obiskovati sedež in uživati ugodnosti Dopolavorov občine, okraja, mestne četrti proti določeni vsoti na udeležbe, izvzemši, ako so te udeležbe kratkotrajne. Člen 10. Dohodke Dopolavora tvorijo prispevki za vpisnino in udeleŽ;, bo, katere določi načelstvo; donosi , prireditev, stranskega delovanja, da; rov, naklonil, zapuščin, premoženjski donosi, prispevki delodajalcev, občinske uprave in drugih javnih in pH; vatnih podjetij, eventualni prispevki pokrajinskega Dopolavora. Občinskiin Dopolavorom, Dopolavorom mestnega okraja ter mestne četrti, pripadajo mesečni prispevki od udeležbe članov Dopolavora podjetij in združenih podjetij, ki zaradi svojega bivališča obiskujejo slednje sedeže. Višino zneskov za udeležbe, ki jih je treba plačati, določi pokrajinski Dopolavoro v razmerju s številom članov in finančno možnostjo podjetniških in združenih podjetniških Dopolavorov. Člen 11. Pravila upravnega poslovanja določi pokrajinski Dopolavoro: 7A upravo odgovarjajo osebno in solidarno predsednik, tajnik in blagajnik" gospodar. Odgovorni upravni organi sc ne smejo zadolževati, razen s pismeno privolitvijo pokrajinskega Dopolavora. Pokrajinski Dopolavoro nadzira upravno poslovanje po sindikalnih zbo-® 111 svojih delegatih, hi, Disciplinske kazni, ki la- o zadenejo člane Dopolavorov, so: A,0Porn'n; b) ukor, c) začasna odpilil-’ d) izključitev. Kazni pod a) in ' predsednik pri lažjih pre- «n. V ’ M ne omadežujejo časti čla-.’ "azni pod c) in d) izreka pred-anik pokrajinskega Dopolavora nad anoin) ki je izvršil obsodbe vredno ejanje, kj omadežuje njegovo čast. bena disciplinska kazen se ne more sl‘5 1 a^* izreSi, če se ni prej za- isalo obdolžencev in upoštevalo za-vor°r’ disciplinski kazni je do- yena pritožba na nadrejene organe ^len 13. Kjer smatra za potrebno, l.,«*! ^redseduik pokrajinskega Dopo-» privoljenjem političnega taj-T* a“ pokrajinskega poveljnika Na-ie fašistične Stranke v kraju, kjer j ^edež Dopolavora, imenovati izred-s ?a. komisarja radi zastopanja prediv x-a 'n na^elstva. Izredni komisar ;.'. uie. vse one funkcije, ki jih dje lp-?či pravilnik predsedniku in na- N a j višje dopustne cene tl(l ljubljanskem živilskem trgu 0 . 'logovom z zastopnicami in za-Pmki konsumentov, prodajalcev in s,> * ovalcev je mestni tržni urad j .Predložil Visokemu Komisariatu lvisje cene za tržno blago ter jih je 'a odobril. , Z odlokom VIII-2 št. 1070-41 Viso-, ®ga Komisariata za Ljubljansko po-ajnio določene najvišje cene veljajo Ponedeljka 20. septembra zjutraj c° nedelje 5. oktobra zvečer. Najvišje iar6’ ^ te dovoljeno po njih prodaji 1 ,v. ceniku navedeno blago v Ljub-J *i in ga plačevati, so naslednje: . J?oniači krompir na drobno 1.20 L; 0 7nn?te ^ave na drobno izpod 10 kg j L; zeljnate glave na debelo 0.60; “to zelje 2.30 L; repa na drobno iz-tii 10 k8 °-70 L; rePa na debelo 0.50; isia repa 2 L; rdeče zelje 0.80 L; ,“r°vt 0.80 L; koleraba 1 L; rumena m v^aba 0.50 L; rdeča pesa 1.50 L; eci korenček brez zelenja 2 L; ru-,len° korenje 0.50 L; petršilj 2.50 L; °inača zelena paprika 2.50 L; doma-čebula 2 L; šalota 2 L; češenj, 25 B'avic na kilogram 3 L; jedilne buče L; kumare 1.20 L; kumarice za h a?anje, 30 komadov na kilogram 3 L; . ajhne kumarice za vlaganje po 125 omadov na kilogram 8 L; domači vi-o°ki stročji fižol 2 50 L; luščeni fižol „ glavnata solata 2.50 L; endivija * L; mehka špinača 2.50 L; trda špi-. aca 1.5o l- domači paradižniki 1.50 L; 'ter robidnic ali kopin 2 L; liter sve-'b bezgovih jagod 1 L; kilogram su-[JeRa lipovega cvetja 15 L. Domača jajčka I. namizna 3 L; domača jabolka {*• vrste 2 L; domača jabolka za vku-•'avanje, nedozorela, črviva, nagnita, Obtolčena 1.50 L; domače breskve 3 L; [jornače češplje 3 L; domače hruške do 4 L. Sveže gobe: a) rumeni in taKu* ježek’ rumena griva (medvedove acke ali parkeljci), mrtvaška troben-rumena trobenta, štorovke, zimske ..^obarnice (sivke) liter 1 L; b) li->Cke uter 1.50 L; c) sirovke, cigani, j^ozek (jelenov jezik) liter 2 L; d) tur brezovi gobani z mladimi in trdi j*1.1 klobuki, mladi Čebularji, maslenke uogram 3 L; e) jurčki za vlaganje z uprtim klobukom 10 L; jurčki z od-pr|'m klobukom 6 L. j. .Jer ni posebej naveden liter, ve-Jalo vse cene za kilogram. . fy>et opominjamo, da je dovoljeno tudi mogoče vse blago prodajati ce-1®, najstrožje je pa prepovedano jj °uj>janjo vsega navedenega blaga ažie kot določajo te cene. ll ^et moramo tudi opozarjati, da ve-n? peuik za zelenjavo in sadje, ki j® ie določil Visoki Komisariat in L veljaven od 18. septembra dalje, 1110 za uvoženo zelenjavo in sadje, ina*V. 'ako pa tudi za uvoženi in do-***» krompir. 8D?astopnice ljubljanskih gospodinj in J ženskih organizacij, ki se z dru-j„,n‘ zastopniki konsumentov, proda-neCev *n pridelovalcev v mestnem trž-*?> uradu posvetujejo, kakšne cene ttlu I2.es^ni tržni urad predloži Visoke-»11« komisariatu, se vedno z vso vnc-kon “krbjd zavzemajo za koristi s,imentov ter so dosegle v resnici (]( Pray lepe uspehe s svojimi priza-vey.'!nJi za čim najnižje cene in za čim Hal' ^0.voz najraznovrstnejšega blaga ee lu'>ljanski živilski trg. Zvišujejo pa hi; e. na našem trgu samo one nedisci- bj 1 ^1»»°’ Prfiz>rajo maksimalne ceno ter pis, da morajo prodajalke in prodajalci imeti cene vidno označene. Tako so bili minuli teden vidno označene cene pri vseh vrstah fižola, pri domači čebuli, pri paradižniku, pri vseli vrstah sadja in pri vseh vrstah gob. Ves fižol, paradižniki, domača čebula, vse domače sadje in vse gobe, ki bi ne imele vidno označenih cen, bodo zaplenjene. Dlit • II mi uvuinn bla»a,le gospodinje, ki se pulijo za bi ?0> Prezirajo maksimalne cene ter Ha?° lahkomiselno plačujejo visoko i^jjl Maksimalnimi cenami. Vsi maksi-df n' ceniki prepovedujejo tudi pre-p So. plačevanje blaga, enako kot ^aiKaj?nie nac* maksimalnimi cenami. Psih1 dela draginjo nerazumljiva zl0?°Za.naših gospodinj, ki poslušajo jezike špekulantov in njih plahi«., Pomočnikov, da tega ali onega Stro m.anika. Zato bodo oblasti z vso VanT*ti° zasledovale tudi preplače-g0 je in ne glede na ime in stan stro-b]a kaznovale tudi vse gospodinje, ki ha:®?v Plačujejo nad uradno določenimi lslimi cenami. ni4aa„.?e'j° zastopnic in ženskih orga-te♦»♦♦♦ Nova obleka »Jože, kako sem ti všeč v tej obleki? Dala sem jo prenarediti.« »Hm...« »Ali se mi zdaj dobro poda?« »Hm...« »Jože! Ali ne bi za trenutek odlo* žil časopis in si ogledal mojo obleko?* »Da, mislim, da je dobra tako.« »Ali ni prekratka?« »Hm...« »Jože, ti me niti ne poslušaš!« - »Gotovo!« »Kaj — gotovo?« »Gotcvo jo lahko daš prenarediti, 6® je potrebno.« »Hvala! Saj sem ti pravkar povedala, da sem jo bila pravkar dala ponarediti! Toda rada bi vedela, ali 3e dovolj dolga?« »Dovolj dolga?« »Dobro, dobro. Nikar se ne trudi. Vidim, da bo bolje, če si kupim novo obleko!« »Zakaj pa vendar? Zakaj si hočeš kupiti novo obleko, ljubica? Ta se t* vendar tako čudovito poda! In ravno prav je dolga, da se vidijo tvoje dražestne nožiče! Zdi se mi, da že dolgo nisi imela tako okusne obleke. Res, izredno ti pristoja. V tej obleki si videti za pet let mla;ša!« K lahkoatletskemu mitingu v Ljubljani Cosl appaiono le Rossia: tutte le nejo nemški tanki, ki ver percorso le strade della e dl melma. — Takšni posta-cestah: vse kolesje je polno La diciassettenne Maria Piro di Ftiftne, la piu bella rivenditrice italiana. La Piro ha ottenuto questo titolo in una gara di otto mila camerate di tutto il Rcgno, organizzata a Milano. — 171etna Marija Piro z Reke, najlepša prodajalka v Italiji. Ta naslov si je pred kratkim priborila v Milanu pri tekmovanju z 8000 vrstnicami iz vse države. (Foto Andrioni, Reka.) Denar frči po zraku Na Danskem v bližini Randersa je pred kratkim neka kmetica s kolesom peljala svojemu možu koiilo na polje, Ko je poganjala po stezi, obraščeni od obeh strani z žitom, je zapihal veter in prinesel kmetici šop bankovcev, ki so ji zapeljivo frčali okrog nosa. Zenska je takoj ustavila in pobrala denar. Ker je bila poštena, ga je odnesla na bližnjo policijo. Tam so ugo tovili, da je denar odnesel hudomušni veter nekemu kramar u na bližnjem sejmu. Srečna najditeljica je kajpak dobila primerno nagrado. ŠIROM PO SVETU V Braziliji delajo poskuse z novim pogonskim sredstvom za pogon Diesla, vih motorjev. Poskuse delajo z oljem palme »Abassu«, ki so ga doslej uporabljali samo za živilsko maščobo in za izdelovanje dišav. Nov tip lokomotiv na elektrificiranih progah so uvedle nemške državne železnice. Nov tip lokomotiv prekaša do-zdanjo po velikanski vlačilni sili, razvije namreč lahko 3300 konjskih sil. Na površini sonca že nekaj dni opazujejo skupino značilnih peg, ki zbujajo pozornost posebno zaradi svojih elektromagnetskih učinkov na zemljo. Kmalu po pojavu teh peg se je na zemlji sprožila prava magnetska nevihta, ki so jo občutili zlasti poslušalci radia. Najstarejše drevo na svetu je 6.000 let stara cipresa na pokopališču Sante Marije del Tule v Mehiki. Častitljivo drevo je visoko 40 metrov, deblo meri ob vznožju 37 metrov in 75 centimetrov. 12 mož bi bilo treba, da bi objeli tega velikana. Na tekmah za damsko lalikoatlcts prvenstvo Pokrajine so žele uspeh a*J ' tinje Hermesa in Ljubljane. Na sli ^ vidimo zmagovalko v skoku v viši1* Priboškovo (Hermes) Z nedeljskih kolesarskih dirk na -utiški progi: slika nam kaže scnl pred startom. Prvi od leve je z*119' valeč Abalnar. Acfua /s&fatoCt’ 13 V. ^_______ napisal GEORG MtlHLEN - SCHULTE .Ljudje 90 le bore malo vedeli o V Mutschu. Stanoval je v Vin-nin u.Lci. in imel lepo stanova--J pkoraj vsako popoldne je sedel ust-1?12? ’n Lr;d kriminalne romane, v _ ‘ ie Pa imel mrzlo pipo, bil je .,®ec nekadilec. Tudi samokres je Oti arD° ^6Ža* 113 mizi’ ste Ba Pa Vr t •? S^e na^L v njem gumbe za atnike in drugo majhno ropotijo. «n?„b stenah njegove sobe so stale sl a ’ v katerih je bilo polno starin-ga orožja. Gospodinja je večkrat v PjjjPOvedovala drugim stanovalcem c is11Sl> da ima njen najemnik pre-Premoženje, poleg tega pa še D z.r° na policiji. Kdor zagreši kaj ^?stavneSa, je najbolje, če se ne Prikaze v njeni hiši. Torej Olle Mutsch je bil nekaj po-val k° Sherlock Holmes. Podedo-f Je precejšno premoženje in postal Privatni kriminalist. Nekega jutra je odšel v zavaroval-st °> “a bi plačal svojo zavarovalnino, str • P° sl°pnicah v tretje nad-s, °PJ®t ko je zaslišal za seboj tihe ko'^ na*° Pa Pres^rašeni krik. Ta-1 je odhitel po stopnicah nazaj in j. , na hodniku prvega nadstropna ni- ° ž°nsko. Strah se je zrcalil ,nJenem lepem mladem obrazu. Ne edoc, kaj naj stori, je vprašal: >N>^^-Vam slaP°> gospodična?« . ei< je dejala gospodična, toda vrata > Poglejte odprta so.< Se>rLa sem videl odprta že tedaj, ko j *? st°pal navzgor,« je razumevajoče kajne?^*^e’ >*° Va^e s,anovanie Ovb^6]’ *° Je stanovanje profesorja skona,« je dejala neznanka. ni>Po‘am prav gotovo stanujete pri ujem?« je spet vprašal oile. s„*^e’ stanujem pri teti in pridem j. j10 ®ez dan pogledat, če je vse v : v stanovanju. Gospod profesor namreč odpotoval.« >Ali ste z njim v sorodu,« jo je dalie izpraševal Olle. t« *^efPya kuharica sem, hotela sem stanovanje, pa sem dobila ni a °dprta. Zdaj se tako bojim, da v stanovanju tatovi.« O,,nj čisto izključeno,« je dejal »MoJ Bog,« je zajecljala gospodična, noj ° Se L°i*m, prosim pojdite z me- , pil® je stopal previdno naprej, pri-®* le y prvo so1h>, toda nič posebna ni opazil, stopil je v kuhinjo, fBo -111 Pa v ve,iko sobo, očitno pro-nparlev laboratorij. Na mizi je stalo Cii« steklen|čk, aparat za destila-Pripra preveč in druge kemične »0 bog,« je zastokala kuharica, ko 23 njim stopila v sobo. vPrašal OHe'*6 ^ P08®1111663’4 Je vXpda: knjiga za formule, ki je bila še p,-t aj ,zvečer zaprta, je danes od-(Ib.vi* ie 8Pet z neprikritim strahom Jala kuharica. steki'6 -^e Poz°rno ogledal še druge K, .‘enice na mizi in vzel največjo iz-seb^- v r°ko. Tedaj je zaslišal za Sol, J Prestrašeni krik. Kuharica je s stek]m*- V °^ek kriknila: »Izpustite sam«'®.?: v nJej je najhujši strup, mrt^j ^millgram ga zadostuje, da ste naP,P.e Je steklenico začudeno postavil niei- n»a m‘zo *n pogledal napis na el'keti Ua 'l°lana je pisalo na vameKiva,< je deial 011e> »povedal hju • 11 kaj mislim. V tem stanova- kdo J^..morat biti pred nedavnim ne-f0r ’ "i so ga zanimale profesorjeve iAoi.b n, Mogoče je celo iskal formulo Mue lofane?‘< je >Pfko se imenujete, gospodična?« »A « Je.nadno vprašal Olle. in minnj Erikson,« je dejala kuharica >p a dalje. Olle °^irite 8e' gospodična,« je dejal izsi„’j.,Prav gotovo bom nepridiprava Zdaj ln izvedel kaj več o stvari. 8'ni orf3 Poirebujem vaše pomoči. Pro-Šania '??variajte mi natančno na vpra-»Ai- ■ Vam *K)m 8*av'i-< to stal v. zadnjem času prihajal v ."ovanje razen vas, še kdo?« tekla 1 ,Je Prikimala. Po licih so ji »Ni^e, k° je dejala: na niBSen ie kii večkrat tu. Spomladi je nm • sva. 8e spoznala. Tisto noč »K«-11? dvajsetkrat plesal z menoj.« Btro„J ie *a Nielsen po poklicu,« je ”|?.vpra5al Olle. »Kemik, kajne?« ^l,bari ca.mR[jii{ je vsa v solzah dejala ujei^iin^® kdaj v vaši prisotnosti Anni- ie neverjetno vprašal Olle. »No vim-|Zmajala 7‘ glavo' *®rej nn , f ž,e de'al 011e- »Stvar je dlani. Samo nalagal vas je, da Skrivnost planetov Zlvlfenfe na Marsu „Bog vojne" pod najmodernejšim daljnogledom Ljudje so se že od nekdaj najbolj zanimali za planet Mars. Ze stari Rimljani so ga krstili zaradi rdečkastega sija »boga vojne«. Kadar se najbolj približa naši zemlji, je oddaljen od nje samo 55 milijonov kilometrov. Mars je tedaj svetlejši kakor Jupiter in ga prekaša samo še najsvetlejša zvezda na našem nebu, Venera. Ze v starem veku so postali pozorni na rdečkasti sij precej velike zvezde in jo krstili za Marsa, boga vojne. Tedaj še niso vedeli nobene potankosti o tej zemljini, ki je po mnenju modemih zvezdogledov precej podobna naši zemlji. Ze pred 150 leti so pa na površini Marsa odkrili svetle lise, ki se v teku leta spreminjajo. Ko vlada na Marsu zima, se te lise zmanjšajo, poleti so pa podobne srebrnemu traku. Poleg teh lis, ki so po mnenju zvezdogledov sneg in led, oziroma poleti voda, so izledili še veliko drugih lis vseh mogočih barv. Italijanski zvezdogled Giovanni Schiaparelli je pa odkril nekaj čisto novega. Med temnimi lisami j* opazil dolge, ravne črte, ki jih je imenoval »prekope«. Ti »prekopi« so nekaj podobnega kakor »morja« na luni, za katere tudi ne vedo ali je v njih voda ali ne, temveč to samo domnevajo. Schiaparelli je o teh »prekopih« prepričan, da so jih zgradile človeške roke in so genialno zgrajene struge velikih rek. Domneva, da žive na Marsu živa bitja, torej ni samo pravljična, temveč je zajela že znanstvenike, raziskovalce in zvezdoglede: Znanstveniki so izračunali, da bi morala biti glede na oddaljenost Marsa od naše zemlje širina »prekopov« 20 do 30 kilometrov! če so ti »prekopi« res napolnjeni z vodo ali ne, ne vemo, vendar je malo verjetno, ker je Marsovo ozračje izredno suho. Tudi sicer je ozračje Marsa drugačno, kakor ozračje naše zemlje. Kisika je v zraku na Marsu približno 15 odstotkov manj ko v ozračju naše zemlje. Tudi kar se podnebja tiče je Mars svojevrsten. S pomočjo posebnih pri- prav so zvezdogledi ugotovili, da vladajo na Marsu izredne toplotne razmere. V okolici ekvatorja meri na primer na Marsu jutranja temperatura 40 stopinj pod ničlo, do opoldneva se dvigne na 20 stopinj nad ničlo, do večera pa spet pade na 20 stopinj pod ničlo. Na Marsu vladajo torej temperaturne razlike, ki jih na naši zemlji nikjer ne izsledimo. Jutranja toplota je ista ko v mesecu januarju v srednji Rusiji, opoldanska pa se približuje srednjeevropski temperaturi, nekako meseca maja. Na obeh polih Marsa so pa odkrili velikanske snežne masive, kjer vlada povprečna temperatura 60 stopinj pod ničlo. Baje ima izpremi-njajoča temperatura svoj vzrok v tanki plasti zraka, ki obdaja Mars. Morda na Marsu vendar žive živa bitja, ki pa morajo biti tako zgrajena, da porabijo za življenje zelo malo kisika in prenašajo velike toplotne razlike, kakor kuščarji v junijskih nočeh na naši materi zemlji Takrat namreč otrpnejo in se potem v prvem jutranjem soncu spet prebude v življenje. Za vsa* prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir Leteče ribe Ali že veste kakšen model so si izbrali prvi izdelovalci letal? Morda mislite, da so opazovali pri letu ptice? Motite se. Prve izdelovalce primitivnih letal so navdušile »leteče ribe«, pri njih so se učili. Vsak seveda ne more verjeti, da morejo ribe letati. Tako se je zgodilo tudi nekemu mornarju, ki se je prvič peljal v Afriko. Ko se je čez nekaj mesecev vrnil domov, se je hotel pokazati kaj ve in je povedal svojim znancem, da je morje pri ekvatorju tako vroče, da so se na ladji topili železni deli, poleg tega pa žive v morju takšne ribe, ki letajo po zraku. Nekateri so mu verjeli, drugi ne. Vendar mladi mornar ni lagal. V južnih morjih res žive ribe, ki imajo svojevrstne sposobnosti in se na prvi pogled res zdi, da letajo po zraku. Te ribe pa ne letajo s perotmi, kakor smo vajeni pri pticah, temveč s posebnimi močnimi plavutmi, ki jih imajo ob obeh straneh glave. »Leteča riba« najprej starta in se pripravi na zalet. Z močnimi udarci plavuti doseže, še preden se požene v zrak, hitrost desetih metrov na sekundo, kar ni kar si bodi. Tik preden se požene v zrak, doseže navadno hitrost sedemnajstih metrov na sekundo. Takoj nato se z gornjim delom telesa požene iz vode in plava po zraku dvanajst do trinajst sekund. Med letom po zraku ostanejo plavuti ob gla- vi razprte, kakor to vidimo pri letalih. Tako so »leteče ribe« postale vzor današnjega letalstva in ne ptice, kakor bi človek mislil. Dolgo so poskušali strokovnjaki zgraditi letalo, posrečilo se jim ga je pa šele takrat, ko so vzeli za svoj model »letečo ribo«. Skrivnost Fruhholma Na Severnem morju, kjer stražijo pred norveško obalo ledene gore, stoji pri otoku Ingoju severni svetilnik Fruhholm. Ta košček od sveta zapuščene zemlje je pa zvezan z romantično zgodovinsko zgodbo. Spomladi leta 1630. je nepričakovano priplul na obalo Ingoja danski parnik. Kapitan je lastnoročno oddal guvernerju severne pokrajine pismo danskega kralja Kristiana IV. Kralj je sporočil, da bo s prihodnim parnikom prišla na otok Ingo neka mlada ženska, ki so jo obsodili na smrt, potem pa zaradi posredovanja visokih osebnosti oprostili smrtne obsodbe. Ta ženska bo morala za kazen vse svoje življenje preživeti na otoku Nordholmu, nekaj milj daleč od Ingoja proti severnemu polu. Zenska mora za svet ostati mrtva, zato mora živeti na tem otoku sama in neznana. Vendar si z denarjem, ki ga ima s seboj lahko postavi na otoku hišo po svojem okusu, pri tem naj ji pa pomaga guverner. Takoj ko bo njena hiša gotova, neznanka ne sme zapustiti samotnega otoka, drugače ko ob nedeljah, ko sme priti v Ingo k sveti maši. Zenska lahko nastavi služabnike in služabnice, vendar se nihče izmed njih ne sme nikdar več vrniti med svet. čez nekaj mesecev je stala na samotnem otoku Nordholmu za tisti čas najmodernejše opremljena hiša. Neznanka, za katero nihče ni vedel, kdo je in kaj je zakrivila, je živela na otoku samotno, kakor je to zapovedal kralj. Ljudje so jo kratko in malo imenovali »danska gospa«. Vsem okoličanom je bila zelo dobrotljiva, kadar je le prišla z njimi v stik. Zato so domačini njej v spomin otok prekrstili v »Fruhholm«, kar se norveško pravi, otok žensk. Neznanka je na otoku živela pet in petdeset let, vendar ji ni bilo namenjeno na njem umreti. Poleti 1. 1686. je s čolnom prišla na otok Ing6 k sveti maši. Nazaj grede jo je presenetil močan vihar, valovi so metali čoln ko luskinico, dokler se ni potopil. Sele pozneje, ko se »danska gospa« ni vrnila domov, so jo domačini pogrešili in zvedeli, da je utonila. Otok »Fruhholm« je danes edini spomin na neznanko, ki je na njem živela dolga leta. Marsikateri ribič, ki s svojim čolnom zaide v vihar severnega morja in dobi zavetje v svetilniku na Fruhholmu, se spominja ne. znahe ženske, ki je morala pol stoletja preživeti v tem večnem ledu. Na Japonskem je prav narobe Kakor vemo, uporabljajo naši mizarji oblič tako, da oblajo od sebe; tudi železo Je zato drugače struženo. Prav tako pri nas tudi žagamo. Zato p>a vseeno ne smemo misliti, da je prav povsod na svetu tako. Japonci oblajo tako, da pritezajo oblič k sebi, prav tako so pa pri njih urezani tudi zob e žage drugače, kakor pri nas, ker Japonci tudi drugače žagajo kakor mi. Srečono8ni rezanci Na Japonskem imajo rezance, ki jih tamkaj imenujejo ,udom‘ ali .,soba‘, prav poseben pomen. če človek poje veliko rezancev, pomeni to, da bo dolgo živel, zakaj rezanci so dolgi, kar pomeni dolgo življenje. Na Japonskem zato ob velikih praznikih na mizi nikoli ne manjkajo srečonosni rezanci. Če srce ne bije Kadar preneha nekomu biti srce, Je mrtev in nihče mu ne more več pomagati. Vendar zdravniki vedo, d« je to mnenje nekoliko nedosledno. Treba bi bilo namreč samo za sekundo srce spot obuditi in s tem prekoračiti njegovo mrtvo točko, p»a bi človek spot oživel in srce bi normalno bilo dalje. Zdravniki bi morali torej ugotoviti samo, kako bi prekoračili to mrtvo točko srca, pa bi morda potem lahko preprečili smrt v mnogih primerih,, kjer preneha srce biti samo zaradi ne-; sreče in ne zaradi splošne izčrpanosti; organizma. Vbrizgavali so v kri snovi,; ki srce vznemirijo in povzroče, da; prične biti. Vendar učinek navadno; prepozno pride do srca. Treba bi bilo; vbrizgniti snov v samo srce. ; Zmanjšanje znamk zaradi varčevanja papirja Paprir, ki ga uporabljajo za izdelavo indijskih znamk, morajo zaradi ta-mošnjih klimatskih razmer pripraviti na posebno zamotan način. Zaradi varčevanja papirja so se odločile indijske oblasti, da bodo odslej tiskale precej manjše znamke kakor doslej. Bolhe so sladokusci Bolha je velik sladokusec, zakaj najrajši se hrani s človeško krvjo. Marsikoga bo razveselila novica, da človeška bolha že izumira in da jo je vi Evropi že zelo malo. Kolikor bolj gremo pa proti vzhodu, toliko px>gosteje jo še srečamo. če nima hrane, to se pravi, če ne; more piti človeške krvi, kmalu px>gine.; Slon in njegov sorodnik \ Prvi najbližji sorodnik slona je zna-; menit p>osebno zato, ker je v primeri' s slonom izredno majhen. Ta sorodnik je neke vrste skalnati; plazilec, ki živi v visokem gorovju: Azije in Afrike in je anatomsko kari najbolj podoben slonu. Je p»a zelo maj-i hen, saj doseže komaj velikost doma-! čega zajca. j Živali, ki nikoli ne pijejo ; V libijski in egiptovski puščavi živel posebne vrste kuščaric, ki dosežejo tu-' di velikost 30 cm in so na zunaj p>o-dobne krokodilom. Te živalce nikoli ne pijejo vode, tem.; več srkajo vlago skozi svpjo pjolt, in si-; cer ponoči, ko prada tudi v puščavi; drobnemu dežju podobna rosa. je ribič, v resnici je kemik, ki bi rad prišel do profesorjevih formul.« »Ali je Nielsen kdaj vprašal kaj o profesorjevih skrivnostih?« je dalje spraševal Olle. »Seveda,« je dejala Anni. »No torej,« je dejal, »kaj je pa prav za prav hotel vedeti.« »Vprašal je, kje si je dal profesor napraviti svojo umetno čeljust,« je dejala kuharica. »Pripovedoval mi je, da mu je zgornji zob, ki mu je manjkal, izbila riba.« »Sama laž,« je skočil pokonci Olle. »Vsak pameten človek ve, da riba še nikdar ni izbila človeku zoba. Ali ga je celega prožrla, ali ga pa ni prav nič poškodovala. Torej je bil Nielsen pred nedavnim v tem stanovanju?« je po kratkem premišljevanju spet vprašal Olle. »Nielsen je bil pred tednom tu, in včeraj tudi, prišel me je povabiti na ples,« je dejala kuharica, že nekoliko v zadregi. »Jasno je,« je prepričevalno dejal Olle, »da je vaš prijatelj izrabil vaše zaupanje. Ogledal si je profesorjevo stanovanje, si dal ponarediti ključ in vlomil ponoči v stanovanje. Potem si je prepisal nekaj formul iz njegovega seznama strupov, ki jih je potreboval. Zakaj Nielsen po mojem prepričanju ni niti ribič, niti kemik, temveč kakšen vohun, ki stalno potrebuje najhujše strupe. Zdaj je prišel do formule »Aque Tofane 13«. Tisti trenutek so se vrata odprla. Za trenutek, sta oba naša znanca prebledela, takoj nato se je obraz Anni zjasnil. Na pragu sobe je stal starejši gospod z dolgo sivo brado in dejal Anni, ne da bi se zmenil za Olleja: »Dobro, da ste prišli, Anni. Prezgodaj sem se pripeljal. Moji kovčegi so še na postaji. Zdaj sem Bi pa šel kupit zajtrk, pa sem pozabil vrata za seboj zapreti. Prav gotovo ste se močno prestrašili, kajne?« »No pojdite zdaj v kuhinjo, Anni,« je še pristavil, »segrejte kavo in mi jo prinesite.« »Ko je Anni odšla v kuhinjo, se je profesor obrnil k Olleju in ga prijaz- no vprašal: »Nov zaročenec moje kuharice?« Olle se je priklonil in dejal: »Prišel sem samo raziskovat, če ni morda v vaše stanovanje kdo vlomil.« »A tako,« je smeje se dejal profesor, prav gotovo bi vam prijala čašica najboljšega.« Profesor je stopil ▼ laboratorij ln prinesel dva kozarca na mizo. Potem je iz velike trebušaste steklenice, ki jo je Olle dobro pioznal, nalil v kozarca brezbarvno tekočino. Olle je prestrašeno odskočil: »Gospjod profesor, premislite vendar kaj delate, nalili ste mi »Aquo Tofa-no«, najhujšega strupa.« Profesor se je pa samo prizanesljivo nasmehnil. »Motite se, gospod,« je dejal. »Anni ima toliko ženinov, da pred njimi ni varna nobena steklenica z likerjem. Zato sem ji natvezel pravljico o strupih. Odtlej so moji likerji varni.« Z velikim užitkom je izpraznil svoj kozarec, Olle mu je pa sledil, samo da ga je pri tem oblila lahna zona. Nedostojnost Kot občudovalec in ljubitelj narave sem stalen gost lepih ljubljanskih parkov. Dostikrat mi je Tivoli predaleč, zato se napotim kar v najbliž-\jega, Ambrožev park, ki je, odkar so 'nam. ga preuredili, zelo prijazen. Tudi v nedeljo m* je izvabilo lepo popoldansko sonce * Ambrožev park. •Ko pridem v park, se oziram okoli in iščem Iclopico, da bi se vsedel, a prostora le ni bilo nilcjer. Sicer pa ni čuda, ko si nelcateri ljudje preveč dovolijo in pozabijo, za kaj so nam sploh postavili v parkih klopi. Spremenili so klopi v ležalnike. Kar na treh klopeh so bili lagodno zleknjeni moški, na eni si je pa postlala celo ■neka ženska. In to v parku, kamor >hodijo otroci in okrog katerega je ;promet zelo živahen. Vprašam vas, kakšen čut imajo vsi ',ti ljudje, da jih prav nič ni sram. '•Prvič to početje ni dopustno in dru-\gič je tudi nedostojno. Ali je park .brez nadzorstva, da ljudje delajo v .njem kar se jim pač zljubi? ; Stalni obiskovalci prosimo za dostojno vedenje po parkih, odnosno, da bi ljudi opozorili, da ležanje po klopeh ni dovoljeno niti dostojno. Obiskovalec parka. Nekaj besed za današnji čas Da je mleka nehalo primanjkovati, zdaj najbolje vidimo pred mlekarnami, kjer ne stojijo več dolge procesije čakajočih ljudi. Dolga vrsta ljudi je dan za dnem čakala na mleko, seveda na veliko jezo mlekarjev in ndekaric. Ti ljudje so pač vedeli, , kaj se pravi biti brez mleka, zato so ;hodili že navsezgodaj pred mlekarne ;in čakali nanj tudi po dve uri. i Tudi v mlekarnah je čutiti spre-! membo. če si prej stopil v mlekarko, so te že pri vratih odpravili, češ [nimamo več mleka. Danes pa, še ko-;maj zapreš vrata za seboj, ti že mle-;karnar ponuja mleko. Zdaj se jim ;pač gre, da bi vse mleko, ki ga dobijo, prodali. i Res je, da prej ni bilo dovolj mle-:ka in da je bil marsikdo tudi po več ;dni brez njega. Ne uvidim pa, zakaj I bi morali mlekarji postopati s svoji-[mi strankami neprijazno, če so hodili [izpraševat po mleku. Niso se ozirali [niti na to, koliko oseb je v družini in [velikokrat se je zgodilo, da je dobila [družina dveh oseb in enega mačka [po poldrug liter mleka, medtem ko se [je veččlanska družina morala zadovoljiti samo s pol litra ali pa še tega ni dobila. ; Ko sem že pri mleku, naj omenim ;še tale dogodek, ki sem ga doživela ;pred nekaj dnevi. Bila sem na obisku pri prijateljici. [ V hiši stanuje družina s sinkom edincem. Skrbna mamica je prav tisti čas prinesla svojemu sinku južino, skodelico mleka in z marmelado namazan kos kruha. Sinko se ni prav nič zmenil za jed in se je kar naprej igral, šele ko ga je mati nekajkrat opozorila na južino, je polizal s kruha marmelado, kruh razdrobil po tleh in ga povrhu polil z mlekom. In veste kaj je naredila mati? Smejala se mu je in vzkliknila: «Joj, kako ljubek je naš mali!» Ko sva ji s prijateljico rekli, da bi ga morala ošteti in povedati, da se s kruhom in mlekom ne sme tako delati, je rekla: «Saj je še tako majhen, Še razumel ne bi tega.» Mislim, da ima petletni otrok že toliko razuma, da bi se mu lahko dopovedalo, kaj sme in kaj ne sme. Mati, ki se boji svojega otroka iz prevelike svojih soljudi, jo imenujejo po svoje, >obračajo njen smisel in uživajo ob j tem ,obiranju ljubezni'. j So stvari na svetu, ki se tičejo sa-\mo človeka, ki jih neposredno doživlja, in nikogar drugega. Nihče drugi »jih tudi ne more prav razumeti in ; gledati nepotvorjeno, zakaj prenežne >so in neoprijemljive, da bi jih lahko [ tisti, ki je zunaj posvečenega kroga, | prav razumel. J Presenetljivo je pa, da ljudje to-; liko bolj hlepe po tistem, kar je težlco •dosegljivo, zato je tudi ljudska rado-\vednost v ljubezenskih zadevah ne-nasitna. Zato v časopisih ljubezenske [ tragedije najdejo največ hvaležnih ; bralcev, zato se ljudje najbolj zani-\majo za družinske razmere svojih | bližnjih, za ločitve in nesrečne zakolne, čeprav ne more nihče, razen pri-, zadetih, vedeti edino, pravo resnico. E O ljubezni imajo nekateri ljudje | čisto napačne pojme. Ne mislim na ; tiste, ki si jo nalašč izbirajo za pre-1 tvezo, če hočejo zadostiti svojim se-I bičnim željam, tudi tisti, ki so pre-! pričani, da je njih ljubezen lepa in ! globoka, pogosto ljubijo le sebično in površno. Bistvo ljubezni je, da daje in nič i ne zahteva. In prav ženske v razume-vanju ljubezni precej greše. Če kdo ‘dandanašnji omeni hkrati z ljubeznijo žrtvovanje in zatajevanje, ga '•proglase za romantika. Pogosto sta • dva zaljubljena drug v drugega, če-\ prav nimata sicer nikakšne duševne skupnosti in celo ne vesta, kaj bi — ; razen o ljubezni — govorila, tako da-; leč sta si duševno oddaljena. Svetu se ;zdita srečna zaljubljenca in če se ;poročita, pravijo, da sta se srečno ; poročila. Oba sta pa tako ravnala \samo iz sebičnosti, potrebovala sta \drug drugega. In kmalu se izkaže, da ; ljubezen le ni bila srečna! ; Kadar koli ljubeeen ni globoka, ; iskrena in nesebična, se prej ali slej ;pokaže njena nepopolnost in na vi-‘dez srečno čustvo se umakne ponižujočemu, vznemirjajočemu in razkra-jajočemu čustvu. I Nekoč sem brala duhovito in glo-boko knjigo o človeku, ki je v svojem '•življenju dosegel vse: slavo, denar, \ ugled, ljubezen lepih žensk, pa kljub temu ni bil srečen. Narobe, celo ne-srečen je bil in nemiren. Na vrhuncu '•svoje slave se je odtegnil vsem svojim prijateljem, zapustil ženo in dva i otroka in se vrnil v kraje, kjer je i bil preživel svojo mladost in doživel 'svojo prvo, globoko in resnično Iju-| bežen. ; Naposled je le našel dekle, ki jo je ; bil nekdaj ljubil. To dekle se mu je ; bilo nekoč, ko jo je ljubil najbolj, ! na videz odpovedala, samo da je mo-',gel iti v svet, da je mogel uresničiti ! svoje želje. Ostala je sama, toda saj ! ni bila sama. Bila je učiteljica v siro-'.tišču, duševna mati mnogih siromaš-',nih otrok. In ko jo je vprašal, zakaj se ni bila poročila, ker je imela toliko priložnosti, je odgovorila: »Ljubezen je nekaj čudovitega, toda ni vse v življenju. Naj pravijo ljudje, kar hočejo — ne traja večno. Ljubezen mine, in dva človeka ostaneta drug ob drugem, ker sta postala prijatelja, ker sta se drug drugega privadila, ker se spoštujeta, toda če hočeta ostati skupaj, sta se morala ljubiti iskreno, nesebično in morata biti povezana z življenjem.« Šele tedaj je človek, ki je dosegel vse, spoznal, da je bilo skromno dekle, ki ga je ljubilo, modrejše in globlje od njega. On je iskal vse samo zase, toda vse, vse mu je zdrselo iz rok, zakaj njegovemu žitju je manjkalo prave, nesebične ljubezni, ki da edina lahko trajno srečo. Kaj delamo v oktobra?] če september ni prinesel nobene hu-j de slane in nam uničil nekaj vrtnih J sadik, tedaj jo lahko pričakujemo J vsak dan. Zato moramo poskrbeti, daj Cim prej spravimo rastline, ki hitro 3 pozebejo, na varen toplejši prostor, t druge pa poberemo in spravimo za j zimo. Skrbeti nam pa ni še treba za j sadje in za rastline, ki ostanejo tudi J čez zimo v zemlji, ker slana, ki padaj v oktobru, če ni zelo huda. Veliko j rastlin mora ostati v zemlji še pozno3 do novembra. Ce take rastline prezgo-i daj vzamemo iz zemlje, ovene jo in sel pokvarijo. Lahko se namreč zgodi, daj čez zimo zgnije več rastlin kakor jihl pa zmrzne. 3 Oktober, s svojimi prvimi rahlimi j slanami, okrepi rastline, ki postanejo^ zaradi tega odpornejše poznejšemu < mrazu in snegu. Zato ne spravljajmo < predčasno raznih rastlin. Vsako izpraznjeno gredo moramo ta-J koj prekopati, da zemlja pozimi za-J mrzne. Ko zemlja zmrzne, uniči mraz J vse škodljive klice, ki so v njej. Delo j tudi ne smemo odlašati iz dneva v j dan, da nas ne prehiti slabo vreme. J V sadovnjaku vse dozoreva. Shrambe] se polnijo, samo še pozne vrste sadja < šele dozorevajo. J Približno od 10. oktobra naprej sa-< dimo nove mlade sadne sadike. Pred« tem časom je les še premehak in dre.l vesa imajo tudi še vse listje. V sre-! dini oktobra pa postane les trši in J odpornejši. Porežemo lahko tudi liste! In nekatere slabo zrasle veje in jih< skopljemo in nanovo posadimo. ! Vsako, na novo vsajeno drevo mora J dobiti kanglo vode. Jama, v katero' smo vsadili drevo, mora biti tako dol-J go odprta, dokler zemlja še požiraj vodo. Sele ko zemlja nič več ne vpijaj ■vode, jo zasujemo. J Sadje lahko sadimo Jeseni ln spo- ! mladi. Na sajenje odločilno vpliva le.! ga, zemlja in podnebje. V krajih, kjer! je mokra jesen in Je zemlja vlažna,! Je boljše, če sadimo sadno drevje spo-! mladi. ! Nekatere vrste jagod so pognale J vršičke. Te moramo odstraniti, da ja-J gode prezimijo brez vsakega poganjka; In vršička. Pred zimo jih potresemo; Ae s tanko plastjo gnoja. Jeseni pripravimo tudi zemljo za Tinsko trto. Zemljo dobro pognojimo m kompostom, zboljšamo z apnencem' In drugim gnojem. Zimsko zelenjavo, kakor ohrovt, ze-; lje, zeleno, por pustimo do konca me.; seča, lahko pa tudi te, če je jesen le; preveč mrzla, poberemo in spravimo. Vea ta zelenjava v tem mesecu še zori: in se debeli. Tudi paradižnike lahko: Se pustimo, zlasti če Jih imamo v do-: bro zavetnem kraju. Po prvi elani jih poberemo ln spravimo tudi zelene naj topel prostor, Jih pokrijemo ln pusti-; mo, da se rdečijo. J Prav tako že ta mesec spravljamo v; (ople grede ali klet, v zemljo ali pesek; endivijo, sadimo v zabojčke ali lončke; petršilj, izrujemo korenje, ga umijemo; ln posušimo. ; Izpraznjene zelenjavne gredice takoj! prekopljemo ln jih pustimo nepograb-! ljene, da zemlja čez zimo zmrzne, v! zemljo pa zakopljemo gnoj. Bolne rastJ Hne uničimo, najbolje je, če jih se-' žgemo. ! Beluševe gredice še enkrat prekop-; Demo ln porežemo zelenje. Vse odpad-; ke od bolnih belušev pa moramo se.; *ga/ti. ; Iz cvetličnih gred poberemo gomolje; dalij, georgin, gladlol. Zelenje odreže-' mo za približno dlan visoko od go-' molja. j Vrtnic še ne smemo upogniti in pri-' praviti za prezimovanje, ker je les Se' premehak in bi tako zavit kaj hitro; segnll. Sele novembra zakopljemo vrt-; nlce. Seveda pa lahko »daj pripravimo: vse potrebno, kar potrebujemo za pre-; zimovanje vrtnic. Gredice še enkrat; okopljemo ln vrtnice pognojimo s; strahujenim hlevskim gnojem. Gnoj; pa ne smemo zakopati pregloboko v: zemljo. Konec meseca očistimo vse grmi-; čevje. Porežemo in odstranimo vsa posušena in ovela stebla. Zemljo, kolikor: le moremo, prekopljemo, razrahljamo: In potresemo s kompostno zemljo. Travo po vrtovih moramo pred zimo postriči. Ce pustimo travo neporezano, potem trava čez zimo strohni in spomladi dobimo polno neposajenih ta golih Us med zeleno travo. Ce Imamo v vrtu Iglavce, Jih moramo tudi za zimo pripraviti. Okrog vsakega drevesa Izkopljemo Jarek ta vsak lje, da bi se navezal na novo oko-9° in na nove ljudi okrog sebe. Vsaki “tvari gre s strahom nasproti, zato je 10 nesrečen, zaprt sam vase, ne-aupljiv, zelo občutljiv, toda včasih, a'c°r nalašč ustvarjen za velika dela. In zdaj še vprašanja, ki vas zanes-«*> že zanimajo. Vsak temperament preglejte pose. J in vsako točko označite od 0 do 10. a primer takole: Hitre solze, če hitro Jokate110 ■*okate’ P°**m zapišite 10, če — po potrebi, potem zapišite 5, Pa ostanejo vaše oči v vseh živ-J®njskih prilikah in neprilikah brez Potem zapišite 0. Najvišja vsota, ki jo dobite pri vseh r“rin temperamentih Je potem vaš mperament. če dosežete pri drugem ?®®peramentu 86, potem ste kar naj-°°ysi flegmatik Kadar kupujete volneno obleko če si hočete dandanes nabaviti vol-eno obleko, morate biti ne samo po-eono previdni temveč tudi dokazati, jr ae razumete na izbiro volnenega Toliko iensk »e da zapeljati enutnemu razpoloženju tn slučaju; 0 vam nekaj nasvetov, po katerih -Ravnajte, če hočete kupiti ne samo temveč tudi trpežno. Jl.FVPrej blago dobro stisnite, _ ckajte v pesti m ga tiščite tako oU^muto- &e bo pokazalo ostre in __ ookegube, ni volneno, čeprav piše ftaonava(ti zel° tr~ tkanJ^L?0^710 80 trpežna preprosto ko/i blaga v kockastem tkanju, ka-platno 71(1 pr‘mer tkano tudi domače PuejteBla90 z vtkanim vzorčkom ku-kafi • ze^° Previdno, napnite ga v ročen V1 ga močno podrgnite s kaaal-n\a(iez'robe. če se bo na lice pokazal dež r> ’ 0a 116 kupite, zakaj ma-eePiin^en*’ 8e različns nitke rade ni ,ruga od druge in da blago vo«ebno trpežno. 7 A ^ žt8t’e B ^čete vedeti, ali je blago ie tn j0 °*wf. potegnite ob robu nitko brez **jzgtte *ad plamenom, če zgori 2 duhom po osmojeni l> ]e res ie čiste volne. kupovanju volnene obleke ne dobra i5 centim*trov, zakaj ie tako volnfl se rada vskoči, v tako j* v°lnene obleke dajte vrezati Pov ‘ir, ® ne bodo imele vrezanih ie-*k« nnsfZ620,71^ aplikacij. Vse okra-** 'v. Pt&ite, da bo rob visok °bleko £ zakaj le tako boste PrenarediU Pozneje popravili in e^°'al?lLnakupu vprašajte prodajat-V^Hti ”V?rate. dati blago kemično ’ oa lahko sami operet« in Zdaj pa na delo! Dobro iaprašajte svojo vest in potem sapdšite pri vsakem vprašanju svojo točko. I. temperament: a) hitro vzkipite, b) nimate nobenega pregleda nad samim seboj, c) imate strupen jezik, d) nepremišljeno kaj storite, e) očitate radi, f) ste kritični, g) hitro jokate, h) se hitro vstrašite, i) nepremišljeno nekaj storite, k) se hitro navdušite, II. temperament: a) počasi delate, b) premišljate, c) ohranite mirnost pri življenjskih težavah, d) se prepozno česa domislite, e) ste netočni, f) ste nemarni, g) ste sovražni, h) filozofski, i) len, k) temeljit. III. temperament: a) ste veseli in zadovoljni, b) spretni, c) vsaki stvari se znate prilagoditi, d) hitro sprejemljivi' za razne novotarije, e) bojazljivi, f) družabni, g) površni, h) diplomatski, i) častihlepni, j) zabavni. TV. temperament: a) bojazljivi, plašljivi, b) nagnjeni k pobitosti in potrtosti, c) nespretni, d) razdražljivi, e) strahopetni, f) cinični, strupeni, g) nepriljudni, odljudni, h) čemerni, zlovoljni, 1) imate smisel za umetnost, J) ste polni domišljije. Zdaj pa seštejte vse točke ln poglejte, kakšen rezultat ste dobili ln kakšen temperament Imate. Tudi zdravje se da konzervirati1 Med počitnicami ste se zelo popravili, kakor ste sami opazili in so vam zatrdili tudi vaSi znanci. Zdravje je kapital, ki ga morate obvarovati tako dolgo, kolikor časa gre. Če se boste ravnali po dolnjih nasvetih, si boste dolgo obdržali zdravje in ga konzervirali tudi za zimo. 1. Vsako jutro takoj ko vstanete, odprite okno in telovadite pred odprtim oknom pet minut ali Se dalje. Globoko vdihavajte zrak v enakomernem ritmu. Če ste nervozni, se nato okopljite v topli vodi, sicer pa pod prho! 2. Svoje življenje poenostavite, izogibajte se izpremembam, ki prinašajo v vaše življenje nered in nemir. 3. Izogibajte se pesimistov in prezaposlenih ljudi. 4. Ne govorite preveč, posebno tedaj ne, kadar jeste. Juiinajte, obe- 'Jimimmiimimiiiiiimiiiiiiimimuj; | O K V I R 11 | S M S = SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE. = I KLEIN | | LJUBLJANA, Wo/tova 4 = rti 111111111111111 ■ 111111111111111111 i 1111! 111 i? dujte in večerjajte v miru in brez naglice. 6. Berite samo vedre knjige in si oglejte samo takšne filmske ali gledališke predstave, ki vas bodo razveselile in vam vrnile vero v dobroto, lepoto in pravico. 6. Pri jedi prepodite vse svoje skrbi in ne mislite na drugo kakor na jed. Tako vam bo bolje teknilo, hkrati bo pa tudi bolj izdatno. 7. Če duševno delate, se prisilite, da boste šli vsak dan vsaj za uro na sveži zrak. Pojdite na delo peš in ne s tramvajem! 8. Pridajajte svoji hrani jedi, ki so bogate vitaminov: jejte torej dosti zelenjave in sadja.. 9. Vsakih štirinajst dni si privoščite dan sprostitve. Ostanite ves dan v postelji, pojejte tisti dan samo nekaj sadežev, zalijte jih z limonoivim sokom in rastlinskim čajem. 10. Podajte se vsaic večer ob določeni uri spat. Ne berite v postelji in takoj ugasnite luč. Zjutraj, ko se zbudite, popijte kozarec mlačne vode. i<:|re[K|rcn<|*|*|rc|rc|rc|rc|rc |*i*l K|K|rc|K|rc|*|*|rc|re|E:[i<:|rc|*i* R|K|R|R|R|*J* IK|KIK|K|R|*|* rc|K|K|K|R;|*|*lKlrc|K|rc|R:l*|* *l*1^101*|rc|rcl*|Q|7l*l*lK|rc rcirc|rc|rc|rc|*|*|R;|K|rc]rc|K;l*i* rc|rc|R|K:|K|*|*irc|K:|K|K|K:|*|* *|*|*|Q!zirc|rci7ioi*i*|*|R;|rc Klrc|K|rc|rc|*|*|rc|rc|K|R;|rc|*l* *l*l*IPk:|re[R;|7loi*l*l*lK|rc rciK|K|Klrcl*l*|rc|K|rc|rc|Kl*l* *|*|Qkl*lR;|K|*|7|01*l*|KlK Rj|K|K|KlK|*|*|K|rc|K|rc|rcl*l* *|QU|*l*|rc[Kl*|*l7|0[*[K|K; re|K|rcirc|rei*|*|K|re;|K|R;|re|*l* OUl*l*l*lrclrci*l*l*l7lQ|rclK Po kratkem presledku vam spet, drage naročnice, prinašamo nov pleten vzorček. To pot vzorček lahko uporabite za pletenje zaves, posteljnih pregrinjal, prtičev in podobno. Lahko pa poskusite plesti v tem vzorčku bluzo, ki pa mora biti iz svile. Za kroj si poiščite eno izmed naših jopic, ki smo vam jih na tem mestu prinesli že lepo število, če ste zelo spretni, si boste sami našli primeren kroj za vašo novo jopico. Prtiče pa lahko pletemo v kvadratu, pravokotniku, lepi so pa tudi okrogli. Popis znamenj O ” ovite, K = leve, •3< = desne, 7=1 zanko predeni, nasledni o pod-pleti ter prevleci predeto zanko preko podpletene. Z. “ 2 desni hkrati podpieti, A “ 2 levo podpleti. PLAČAJTE NAROČNINOI Vloga naših prstov na nogah Vsi prsti na nogah so za hojo potrebni, vendar Je najvažnejši med njimi kazalec, če je kazalec močan in mišičast, človek veliko laže hodi, kakor če je slaboten. V modemih državah so zadnji čas uvedli prstne vaje za mladino, češ da si bo tako mladina utrdila prste na nogah in dobila prožno hojo. Ena izmed teh vaj zapoveduje tudi dviganje raznih predmetov s ka-salcem. Tako skušajo preprečiti še pravočasno izmaličenje noge s čevlji ln ohraniti močne prste. Ljudje, ki žive v naravi in ne nosijo čevljev, imajo vselej bolj razvite prstov na nogah tudi pri tatvinah naši Jo čevlje. Prsti teh ljudi so navadno skoraj tako prožni, kakor prsti na rokah to lahko z njimi opravljajo različna dela. Prsti na nogah posebno dobro služijo ljudem, ki morajo plezati po drevesih. Pri njih so se prsti razvili v nekakšne oprijemalke, s katerimi se ©prijemljejo vej in debel, podobno kakor živali. Nubijski jahač na primer, z lahkoto vodi kanja z nogami. Vajeti drži prav tako spretno z nogami, kakor z rokami. Sploh imajo pa orientalski narodi navado, da z nogami pobirajo, če jim kaj pade na tla. Njihov kazalec je izredno močan in je med njim in med sredincem nekoliko večja razdalja, kakor jo imamo mi. Zato z lahkoto lahko dvignejo predmet s tal in si ga prinesejo do rok. Tako se jim ni treba pripogniti. Posebno veliko vlogo Igra gibčnost prstov na nogah tudi pri tatvinah naravnih narodov. Z nogami lahko namreč veliko bolj neopaženo »sunejo« kakšen predmet, ki leži na tleh, kakor pa z rokami. Poročni oglasi na Japonskem če pri nas dekle išče moža, napiše oglas: »Pridno čedno dekle išče primernega moža...« Prav gotovo se prej ali slej oglasi pravi, če bi pa takšen oglas oddala v časopise Japonka, M zaman čakala, da bi dobila moža. Japonka mora napisati takšen oglas: »Lepa sem. Moj obraz ima okroglino lune, moji lasje se svetijo ko zlato, gibljem se lahkotno ko veter, moj pogled je svež in podoben pravkar razcveteli roži. Vse dobre lastnosti imam, ki so potrebne za življenje. Rada bd ga preživela z ljubljenim možem, če bi dobila dobrega moža, bi mu bila dobra žena.« Nadaljevanje Iz 5. stolpca no bi moral rohirati, seveda bi potem beli s Se4 spet dobro stali 25. Se4! [Lepa žrtev figure, ki mu prinese silen napadi gf3. 26. TXf3 [Morda je bilo 26. DXf3 še enostavnejše, Dd4. 27. SXd6 + , Kd7. 28. SXf7 in ena Izmed groženj SXh7, d6 ali TXe7 z d6 bi na vsak način morala odločiti] DM. 27. Tb3? [Strahotna časovna stiska za- ♦ hteva svojo žrtev. Z 27. a5 je bilo treba ♦ napoditi damo od d6, DXaS. 28. «SXd6 + , Kf8. 29. TXf7 + , Kg8. 30. De5, ♦ Th7. 31. Tgl! in do mata ni daleč; ♦ daljši, a tudi brezupen odpor bi se ♦dalo nuditi edino še z 29. ...Kd8. 30. ♦ sxn+, Kc8. Sl. SXh8, DXd5 (I«4. ♦ 32. Tf8+!) 32. SXg6 in kvaliteta s kmetom bi le prinesla točko. Zdaj pa ni rešitve in črni je tudi ne dovoli več.] Dd4. 28. SXd6+, Kf8. 29. Td3, Dh4. [30. De5, TXc2 [Preprosteje dobi Th5] 131. Tf3? [Beli Je odpovedal; 31. TXh3 ; bi se dalo še poskusiti, seveda bi čr-Inemu ne ušla več zmaga, ker bi po ;DXel+! 32. DXel, TXh3 hitro zajed Iše konja ali matiral kralja.] hg2+. Beli se Je vdal. Tako razburljivo je : potekala važna partija iz 10. kola, ki i Je privedla Junge ja v vodstvo in s tem ' močno odločila o izidu turnirja. Jesenski kostim h kockastega bl&ga; bo marsikateri bolj ugajal kakor ne-j koliko enoličen kostim ix enobarvnega] blagra. Krilo Je rezano povprek, da na-J redi postavo vitkejšo, Jopica je dolga* In obrobljena s trakom temeljne barve.] Rešitev problema K. 189. 1. Dfl (* grožnjo SXc3), Kc5. 2.6Xc7. 1. „. Ke4. 3. Bo6. 1. ... c6. 2. DeS. Urejuje A. Preiafalk Problem št. 140 Sestavil J. Kotrč Arbeiter Ztg. 1933. Mat v 3 potezah Konec turnirja v Miinchenu Zmagovalec Stoltz Ni toliko presenetljivo, da je izvrstni in nam že z Bleda znani švedski mojster Stoltz zmagovalec, presenetljivo je mnogo bolj, da je svetovni prvak dr. Aljehin v razmeroma šibkejšem turnirju za celo poldrugo točko samo drugi do tretji. Večino točk je oddal spodnji polovici, kar ravno ni njegova navada. Pretvegano je igral, dočim drugače podjetni Stoltz ravno ni imel slabih trenutkov. Tudi njegov rojak Lundin je s solidno a močno igro dosegel prav lep uspeh. Nemirni Bogoljubov je četrti, toliko da še ne moremo govoriti o izrazitem neuspehu. Peto do šesto nagrado si delita Danec Nielsen in Nemec Richter, posebno za prvega kar lepo. Fodtysa smo še malo više pričakovali, isto velja za bivšega nemškega prvaka Kieningerja. Ra bar se je pri svojem drugem mednarodnem nastopu že kar v lepi družbi znašel; med drugim je premagal tudi Bogoljubova. Prilika » primerjanje s našo vliino šaha. Letata ji madžarski prvak FUster je šele aa svojim rojakom Rethyjem. Mrosz Je trd igralec in ga niti Aljehin v zadnji partiji ni zmogel. Ponoviti velja, da je nesolidni Opočensky boljši Igralec kot njegovo slabo mesto kaže. Holandec Cortlever in zlasti Švicar Leepin sta ie aapadala slabostim, ki obhajajo one, ki prvič nastopajo aa večjem in dolgem mednarodnem turnirju. Turnir Je bil zanimiv in aa mlajše tudi koristen, ni Ul pa še daleč oni elitni evropski turnir, ki bi ga lahko Evropa v resnici priredila, tudi pod vsemi arijskimi paragrafi. No, Caissa Je, upoštevajoč težke prilike, kar aadofoljna. številčni rezaltat: Stoltz 12 točk, dr. Aljehin in Ijundtn po 10S, Bogoljubov 0)4, Nielsen in Richter po 9, Podtys 8, Rethy 7«, Kieninger ta Ra. bar po 7, Pttster 6%, Mrosz 6, Opo-čensky 5K, Cortlever in Rohaček po 4% in Leepin 3 točke. Huda borba SICILIJANSKA OBRAMBA Palme-Jnnge Oeynhausen VIII. 1641. 1. «4, «6. S. Sf3, e6. S. nato pa njegov dolgi, vso objemajoči pogled: »Ali bi poskusili z menoj?« »Zakaj ne?« Koj nato se kesa teh besed. da si jih razlaga napak in ne ta*£_> kakor jih je bila ona izrekla? sala bo z njim, ker je <*«*$ uslužbenka in mora storiti t0>.K®a ji pravi on. Ali pa tudi ne? Ali P misli on, da bo plesala zato, ni proti temu nobenega pomisleka . - --------------------- drsi v njegovem objemu po P.ar*;, tu, s katerega je bil poprej l odvil preprogo. Ali je moči Takšna vprašanja jo mučijo, * ,------------- . . park« Skalah ............................... slišal v gornje nadstropje, če kdo spod® pleše? Najbrže ne. Kaj bi bilo, bi zdaj nenadno stopila Martina sobo? Skalar pleše dobro, toda nekolik® staromodno. Angleški valček, dvema letoma je bil zelo v m° L Nekaj trenutkov, ko napoveduj napovedovalec drugo ploščo, jita tik okna. Noč je mehka topla. Nova plošča. Valček. ?°*re. se, da ga je v mladosti dosti P . plesal. Izvrstno jo vodi. Tudi V plesu pride njegova energična, mostojna narava do polnega raza. i*, vS® Najprej počasi, potem vse in, ? hitreje. Alenki se skoraj da,v^ita> glavi. In ko se nenadno ustaj kakor hitro je utihnila glas*3" ji nekdo je rezko zaprl radio -- ® gj& vsa soba zavrti, kakor da bi ir‘ed vrtečo se gramofonsko ploščo V.^ očmi; mora se nasloniti nanj. P gg cr/vrro nl/1 PT13, « . gova roka jo trdno oklepa JJj , ji pasu. Ali me bo zdaj pc’" šine skozi možgane, in že vk»* “gjtu' ________________„_____,_____vidi dv,t sivih, zamišljenih oči, ki j° oče gledajo. ^ Dal/e prihod *• X. 1941-XIX 9 Iz kraljestva branjevk in gospodinj Italijanščina za Slovenc®i jp ti v* w m mm n ■■■■■■ B ta »besedi in sliki {Kalejdoskop ljubljanskega trga ^ cavallo e 1' automo-bile a Venezia silile particolarita piu cono-Uno ri0 l Venezia e, diciamo anche, re su?i pregi ® Quello di esse-ta senza tram. senza 6e nrm • ’ senza cavalli. Orbene, np7i, Sirarono mai carrozze a Ve- berr. ,,a e spesso il doge la p?, Piazza San Marco e SDlc^a degli Schiavoni sopra uno sPlendido cavallo bianco... li ^°se ^ altri tempi. Adesso, caval-lani o S® ne vedono piu; e popo-con+Jr.slSn°ri a Venezia debbono o nrh frsi di gondole pubbliche viti • e c,el vaporino. Una no-stn io Aede tuttavia al Lido. Que-com i ’ noto in tutto il mondo fattfi g0 baBni. possiede in-tap.]- la ®ua linea tramviaria ed e inohir in tutte le Parti da auto-o hi? e vengono ivi trasportate u portate via sulle navi. Razlaga besed caval/o m konj. Automobile m (f) avtomobil. VenaZia f Benetke. vtticolarita f posebnost. npsciuto znan. lclarno recimo (dire nepr. glag.). fr‘-9io m prednost. tram ni tramvaj. °fbene no. Jono0/6 ,vr‘eti (se>' voziti (se); 9"a-so (se) vozili. ”on ; •. mai nikoli. Q*rozzq f voz, kočija. . causa zaradi. lroppo preveč. ??"(e m most. Ooero so imeli (avere). 'cen2a f dovoljenje. s°9giorno m bivanje. c,rcolazione f promet. lar>tochč (tantoke) tako da. °steria f gostilna. |enu/o obvezan, dolžan. 1ornire dobavljati. sdldo m = 5 centesimi. stalla f hlev. Jeno m seno. Poglia f slama. Razione f obrok. biada f oves. JUadrupede m štirinožec. PasJeggiere m popotnik. ntico star(odaven). 'acontare pripovedovati. Persino celo. Pub°uf dož (poglavar beneške re- Possedere (nepr. glag.) imeti (v obla-1 v Posesti). ^agnilico sijajen, imeniten. «cuderia f hlev. Pfesso blizu, pri. °',e®s,e naj je imel (avere). V alsiasi kdor koli, kateri koli. Z,nciPe m knez. Pesso pogost. PotZC°?rere (nePr- filag-) preteči, pre-'°Vat‘, prehajati. 5 ^ breg, nabrežje. P endido bleščeč, sijajen. °deSS0 2daj- e ne vedono (vedere nepr. glag.) Andreina beve: dopo un minuto | il farmacista con un bel sorriso* Na Vodnikovem trgu lahko kupiš vse mogoče, od žive papige do ribniškega konjička, samo če imaš odprte oči in znaš ,glihati‘ sulle labbra, le domanda: — Ebbene: bevendo lo sciroppo * non si siete accorti di nulla? — Dio mio! — Che c’e? — L'olio non era per me: per mio fratello. era Ljubljana, oktobra. J Marsikaj smo že brali in napisali o t našem trgu, posebno zdaj, ko je življenje tam nenavadno živo in pritisne kljub jesenskim dnem večkrat pošte Razlaga besed purgatorio m čistilo, odvajalo. se ne vidijo, jih ne vidiš. P°Po J, c ani preprosti ljudje, ljudstvo, n/? ^n,ais> zadovoljiti se. Von °/a f Sidola. tu/f ,no m majhen parnik. vendarle, pri vsem tem. lun ° m otoček-lišče m kra3; luogo di bagni kopa- Possi^de^ ima (possedere nepr. glag.) tr,->«.ea f črta, vrsta; linea tramviaria gajska proga. v/ ,Qre (raz) rezati, (raz) sekati. Veno"90"0 Prirlejo fvenire nepr. glag.); ivi t*0 tTasportat' se prepeljejo. J'.tain. tja. lQ proč. nave f ladja. Purgatorio namera Biovannissima Andrei-Iarm» .,ani un giomo si reco dal Nacista. Gli chiese: Pr^®cusate dottore: e possibile che «lare l olio dl ricino ln modo n S1 senta 11 sapore? Ma occorre un po’ di SclfoprKi? Posso offrirvi vmo ~~ Grazle. t na&ein fljenje tam nenavadno živo in pritisne ^ kljub j J na vročina. Cene pridelkom morajo 2biti natisnjene črno na belem, sicer 2 se zaradi njih le prehitro vname pre-zpir. Če je njega dni veljalo za trg X geslo: .Kupite gospa!', bi danes bilo {primernejše: ,Mamca, ali imate kaj giovannissimo zelo mlad (giovane).t krompirja?1. Da, časi se izpreminjajo si reco da (si reko) se je podala, jetin z njimi so se izpremenile tudi razšla k (recarsi). S mere na trgu. iarmacista m lekarnar. Z chiese je vprašal(a) (chiedere, nepr.* glag.). | olio di ricino ricinovo olje. * in modo tako. 1 si senta naj se čuti (sentire). t sapore m okus. « occorrere (nepr. glag.) potreben biti.« intanto medtem. • sciroppo m sirup. i beve pije (bevere in bere,nepr. glag.).} sorriso m smehljaj. j labbro m (množ. le labbra) ustnica.* accorto opazil (accorgersi nepr. gl.).{ Naš trg pa ni samo zelenjadni, mesni in sadni trg, pač pa tudi zatočišče prodajalcev vseh mogočih La carta Ognuno di noi sa che la carta si. fa ora quasi tutta con la corteccia] degli alberi, ma non tutti sannoj quanto poco tempo occorra perche] un albero si trasformi in carta. 1 , ,. ... ... . .... Un tale record fu tentato poco »Predmetov, ki jih ne moreš prisoditi tempo fa da un grande cartiera. Jue k zelenjavi, ne k sadju, ne k mesu. Alle sette e trentacinque delt^noS? Je Ljubljančanov, ki niti ne mattino tre alberi furono tagliatiJ Poznal° vs®h skritih kotičkov trga, nella foresta., portati subito alla fa-tker kupujejo na lokalnih trgih, pri brica, scortecciati e macinati. In*sv- Jakobu ali v Siski. Drugi, poseb-legno fu ridotto, passando per di-lno.tiste gospodinje, ki imajo doma versi bagni, ad una pasta, che fujniajhne otroke, ga vsak dan obhodijo subito portata alle macchine della?tako hltr°, da si ga nikoli ne uteg-carta. Queste la distesero in fogli«neJ°. v J111111 ogledati m vedo samo sottili, e alle nove e trenta usciva*7a. tistl konec trga, kjer same kupu-il primo foglio di carta. . .. ., , A quattro chilometri dalla car-*, Najnovejsa pridobitev trga, mimo tiera sorgeva la tipografia di un ♦ katere m mogoče iti, ne da bi jo opa-giornale quotidiano, II foglio, por-*zil; je prav gotovo omarica z .živimi tato da un automobile, fu imme-J gobami. Visi na zidu semenisca,. na diatamente messo sotto la rotativa. |tisti stram. kjer je mogočni portal z Alle dieci di mattina usciva il gior-J °P°rnik:i. nale stampato. Erano bastate duel Pred omarico, ki so v njej vsakdan ore e 25 minuti, per leggere le no-}razstavljene sjeze gobe, stoji zme-tizie del giorno su un foglio di}rom 2ruca ljudi. Kakor je videti, so carta, che quella mattina stessa} era ancora parte di un albero che* si drizzava fiero nella foresta. « ♦ v Razlaga besed l carta f papir. « ognuno vsakdo. t si fa se dela (fare nepr. glag.). * corteccia f skorja. « occorra naj je potrebno (occorrere,t nepr. glag.). J perche (perke) zakaj; ker; da bi. * traslormare izpremeniti. ♦ tentare poskusiti. * cartiera f tovarna papirja, papirnica.; tagliare posekati. * loresta f gozd. ? scortecciare (o)lupiti skorjo. ♦ macinare (z)mleti. 5 legno m les. J ridotto izpremenil; izpremenjen (ri-j dure nepr. glag.). i bagno m kopel. 1 pasta f testo. Z distesero so raztegnili (distenderef nepr. glag.). foglio m list. sottile tenak. sorgeva se je dvigal (sorgere, nepr. glag.). tipografia f tiskarna. guotidiano dneven. se ljudje začeli letos zelo zanimati za gobe in nekateri celo tidijo, da so prav tako dobre kakor meso. Če jih poslušaš, ko govore, bi jim skorajda verjel, toda če se spomniš takole na kurje bederce ali na telečjo pečenko — nak, ne boš! Vendar opaziš, da ljudje nikoli niso zadovoljni. Dokler so imeli samo knjižico o gobah, so bili mnenja, da se po slikah ni mogoče ravnati in da bi morali dobiti omarico s pravimi gobami. Ko se jim je želja izpolnila, še .... ... . ... i zmerom niso vsi zadovoljni. Nekateri messo položil; položen (metiere,«bi radi imeU nižjo Jn dol ovato nepr. glag.). rotativa f rotacijski stroj. stampare tiskati. bastare zadostovati; erano bastate due ore zadostovali sta dve uri. drizzarsi = dirizzarsi vzpenjati se. fiero ponosen. omarico, češ da stoje nekatere gobe tako visoko, da si jih ni mogoče natanko ogledati, pa tudi napisov ni mogoče prebrati. Kajpak ne more imeti vsakdo omarice za svojo mero in velikost! Navadno se kaj hitro razvije živahna debata. Izkušeni gobarji hočejo pred to omarico pokazati vse svoje znanje, začetniki jih pa pobožno poslušajo. Pravi strah zbujajo gobe, ki so označene z rdečim križcem kot strupene gobe. Rekord med njimi je odnesel .strupeni kukmak', ki ima kar dva križca in je najnevarnejša goba v naših gozdovih. Doslej tega nisem vedela — toda med gledalci je bil nekdo, ki se je bil že s to gobo — zastrupil. Komajda so ga rešili, posebno, ker se je bil učinek strupa pokazal šele drugi dan. Dobrovoljni gospod je pripovedoval zgodbico o zastrupljenju vsakomur, ki ga je hotel poslušati in s tem nehote pripomogel k nazornemu pouku o strupenih in nestrupenih gobah. Posebno spoštovanje poslušajočih si je pridobil še neki gobar, ki je trdil, da lahko vsakemu gobe okrog hiše zrastejo. Kajpak smo vsi napeli ušesa. »Ko kupite gobe in ste jih že očistili, nikar ne vrzite odpadkov v smeti, pač pa na vrt. Kmaiu se vam bodo zasadile gobe in vam bodo rastle tako Un buon consiglio — Ho prestato cento lire a Ugo e non ho la ricevuta. — Scrivigli cosi: »Favorisci resti tuirmi le duecento lire che ti ho prestato. — Ti ho detto che sono cento. ;; — Appunto: egli ti rispondera subito che te ne deve soltanto cento, e cosi avrai la tua desiderata ricevuta. Razlago besed consfglio m nasvet. prestare posoditi. ricevuta f pobotnica. favoriscj bodi tako dober (tavorlre). lestituire vrniti. . appunto saj. deve dolguje (dove/e nepr. glag.). rekoč pred nosom. Ne bo vam treba več hoditi' v gozd ponje!« Si non e vero... Nedaleč od omarice z gobami se je utaboril prodajalec školjk in raznih okrasnih predmetov, zlepljenih iz školjk: okroglih in štirioglatih škatlic, okvirjev za slike in drugih spominkov. Gospodinje, ki doslej tega .štanta' niso bile vajene, si z zanimanjem ogledujejo razstavo in povprašujejo po cenah. Tik njega prodaja nekdo žive, majhne papige. Vseh mogočih, zelo lepih barv so, od golobjesive in sRije do žareče rumene. Živalce živahno skačejo po gajbici in hreščijo, ali pa s kljunčki drgnejo ob ograjico. »Ali se tudi takšna papiga nauči govoriti?« >?eveda. V enem mesecu jo boste navadili reči »Dober dan, gospod!« in »Lahko noč, gospod!« Vsekako so to najbrže še mladiči, ali jih pa še ni nihče .treniral', zakaj za zdaj lomijo še nekakšno papigov-sko latovščino... Na trgu ni nič stalnega; zastopnice raznih predmetov se morajo seliti zato po potrebi iz enega konca na drugi konec trga. Tako so se .semenarice' morale umakniti s svojega nasipa v notranjost trga, ker zdaj na nasipu podaljšujejo gradnjo nove tržnice. Mnogo je na trgu novega sira, ki ga ljudje radi kupujejo, saj je kaj okusen dodatek kruhu. Ob prodajal- kah sira se je naselil tudi Ribničan s svojo robo. Bolj zanimivi kakor obešalniki, zobotrebci in druga .stiha roba' so pa .domači keramični ribniški izdelki. Nekateri izmed njih so tako dobri in originalni, da so vredni vidnega prostora v marsikateri .kranjski izbi' ljubljanskih stanovanj. Ribničani niso ostali samo pri svojih znamenitih konjičkih; med njimi najdeš tudi svetega Jurija, ki prebada s sulico zmaja, ali pa kralja Matjaža, čigar dolga brada se ovija okrog mize. fJa vzh*dui strani trga ^tqje lesene hiše, ki so podnevi tako rekoč' zakrite z oblekami. Dobre gospodinje vedo, da je tu moči pogosto kupiti marsikaj, česar je v mestnih trgovinah že zdavnaj zmanjkalo. Kupčija zato tu prav živahno cvete. Tu lahko že vse zunaj vidiš in celo otipaš, če svojim očem ne zaupaš. Vse mogoče stvari prodajajo: izgotovljene obleke in predpasnike, rute za na glavo, nogavice, krpanec, sukanec, svilo za šivanje, rokavice za zimo, volnene jopice in podobno robo. Marsikatera ,mamca' prinese svoj zaslužek kar naravnost s štanta semkaj in si kupi volneno ruto ali pa nov predpasnik, ne da bi ji bilo treba iti v trgovino. Takoj za oglom prodajajo čevlje. Še zmerom lahko kupiš za dober denar prav dobre gojzerice ali pa promenadne čevlje. Tudi tukaj ljudje pridno kupujejo, posebno matere otrokom-šolarčkom trpežno obuvalo za zimo. S Nasproti prodajalcem čevljev sedi prodajalec loncev in lončene posode. Prodaja in hkrati veže počene lonce, ki mu jih nosijo gospodinje v popravilo. Tudi prav ljubke vaze opaziš med lončeno robo, ki postanejo kar moderne, če jih doma nekoliko pobarvaš, pološčiš in napolniš s cvetlicami, ki jih je na ljubljanskem trgu dovolj. Če imaš denar, se torej na našem trgu lahko naješ, obuješ in oblečeš, zraven si pa še kupiš papigo, da ti bo vse dneve prepevala: »Dober dan, gospod!« K. I. Morsovi znaki danes ■ • Vo.aški strokovnjaki dobro vedo, kako velike važnosti je obveščevalna služba v vojni. Pogosto se je že zgodilo, da je država izgubila vojno zaradi pomanjkanja zanesljve in predvsem hitre obveščevalne službe. Po-;;dobno trde tudi o prejšnji svetovni ;; vojni, o kateri pravijo, da bi se čisto drugače končala, če bi bila ena izmed vojujočih se strank o pravem času ;; obveščena o položaju na fronti. Od svetovne vojne sem in s sleherno vojno sploh znanost na področju naglega obveščevanja čedalje bolj napreduje. V začetku so se vo- • | jaki za obveščanje posluževali go-' i iobčkov, psov in podobnega, zdaj se pa • j po večini poslužujejo telefonskih na. •; prav, radia in predvsem brezžičnega • brzojava. Potrebna je pa pri obveščevanju ;: skrajna previdnost, kajti breatičnl br-zojav z Morsovimi znaki prav tako lahko razbere sovražnik kakor tisti, ki mu je brzojavka namenjena. Zato strokovnjaki na tem področju posku- šajo čim bolj izpopolniti to napravo in odstraniti vse ovire. Med drugimi ovirami je bilo treba odstraniti tudi to, da bi bilo mogoče ločiti posamezne brezžične brzojavke z Morsovimi znaki. Zakaj zgodi se, da radiotelegrafist naleti na več oddajnikov z istimi znaki in kako naj potem loči, kateri znaki spadajo skupaj? Odločili so se torej, da bodo v vojski to uredili tako, da bo vsak obveščevalec imel svoj poseben ritem za oddajanje z Morsejevimi znaki. In tudi to še ni bilo dovolj." Sovražnik je po nekaj dneh vseeno uganil, kdo in kaj poroča. Zato so se pred nedavnim odločili za novo posebnost. Posamezni radiotelegrafisti bodo imeli vsak svojo posebno višino tona Morsovih znakov. Sprejemnik bo že ločil posamezne oddaje. V ta namen so posamezni oddajniki dobili na novo izumljene naprave, ki vsaka izmed njih oddaja svojo vižino tonov Morsovih znakov. Malenkosti, boste rekli. Morda res, a vedeti morate, da iz tisoč In ene takšne malenkosti obstaja sedanja moderna vojska. Znanje naših prednikov Znanstveniki so bili nemalo vznemirjeni, ko se je vojna vihra začela bližati Egiptu. Zakaj egiptovske piramide ne slove samo kot kulturen spomenik, temveč tudi kot občudovanja vredna priča nekdanje visoke civilizacije. Tako stoji piramida egiptovskega kralja Keopsa na tretjinski razdalji od severnega pola do ekvatorja z malenkostno razliko 14 metrov pri 10.000 metrih. Ali veste, da so že egiptovski svečeniki, ti skrivnostni graditelji kraljevskih piramid, pred 3500 leti vedeli, da je zemlja okrogla? Vedeli so tudi za razdaljo zemlje od sonca. Zakaj če pomnožimo višino piramide z milijardo, dobimo število 148 milijonov 203.000 kilometrov. Natančna, danes priznana razdalja zemlje od sonca znaša pa 149,400.000 kilometrov l človek upravičeno lahko strmi pred egiptovsko znanostjo, ki nam je zapustila samo velik, v puščavi zgrajen kamnit-ni blok. Plačajte naročnino! H.CjANDERSEN KRIŽANKA ta in ^ ki na poseben način mladiče prenaša; italijanski spolnik. 5. Zlitina živega srebra z drugimi kovinami; dvojica. G. Grška črka iz geometrije; dolžinska mera; italijanska reka. 7. Kulturna rastlina; glasben. 8. Isto kot G. vodoravno; glavno mesto Libije. 9. Glasbena kratica; koralni otok; pol seznama. 10. športna trofeja; junak Vergilovega epa (2. sklon). 11. Chateaubriandov roman; dam, položim. Navpično: 1. «Domača» živalca; čreda. 2. Navadne ribe (obrnjeno); vrsta zvokov. 3. Znana gora blizu Moravč (skozi). 4. Oziralni zaimek (obrnjeno); zemlja; semitski bog. (h Uradno naročilo; priprava za čiščenje. 6. španski pisatelj in filozof (1864.). 7. Enočlenik; več je vreden kot beseda. 8. Armenska mejna reka: vrsta zračnega valovanja; nikalnica.' 9. Kemični znak za radij; komur se nič ne mudi, ki je okoren. 10. «šiba! božja» iz petega stoletja; krajše se-: stavke. 11. Največji otok med Malimi \ Antili (tudi latinsko: strah); indij-: sko vazalno kraljestvo. ; PREBRISANI PEPČEK Oče je daroval vsakemu sinu lepega jezdnega konja. Vodoravno: 1, Navaden metulj; francoski revolucionar, ki ga je zabodla Charlotte Corday 1793. 2. Tako se nič več ne nagovarja; na polju delati. 3. Mletev ali vrsta hrasta (obrnjeno); mesec; osebni zaimek (obratno). 4. Sesavec iz Novega sve- Tisti, ki je znal na pamet časopis in slovar, je dobil ogljenočrnega vranca. Tisti, ki je znal plesti oprtnice in cehovske zakone, je dobil prelepega belca. 1. Zve? | 2. vrsta jablan } 3. kultura Z 4. spremna ladia ali voz z zalogo} pogonskega sredstva { 5. lastnina, imovina } « 6. odvzem prostosti J 7. zver J 8. krasna terasa nad Logarskim ko- { tom . • 9. pripadnica združenja ♦ ♦ 10. elita, cvet Z 11. poslanik • ♦ 12. Prešernov šef v Kranju ♦ 13. navod nasprotnega razloga Z ♦ 14. zračni pojav » 15. kitajski filozof iz 6. st. pr. K., Z ustanovitelj taoizma Z 16. kes • » 17. tropska kulturna rastlina - J ¥ 18. zamisel • In potem sta si oba namazala ustnice z ribjim oljem, da bi bile mehkejše. 1 Ko sta zajahala konja, se je zbrala na dvorišču vsa služinčad, da bi videla mlada gospoda v tafc<* odločilnem trenutku. UGANKA Svojo srčno kri preliva, tuje misli če odkriva; kadar smrt mu zagrozi, reši ga prenos krvi. NEMOGOČE? Ali moremo polo papirja petdesetkrat zapogniti? Kako bi morala biti ta pola velika, da bi nam to uspelo? To ni tako enostavno! Tisti trenutek je pa prišel še tretji brat, zakaj bili so trije. ŠESTKRATNO S č moralna je vrednota, samo ena, danes z l še ni sramota, če poštena! Z m pove nam snov potrebno, zdaj na karte, s p zvijačo da posebno, v njo nikarte! Z r pojav življenja vsega, po nagonu, s t sorodnika obsega po zakonu. Križanka: Vodoravno po vrsti: 1. Scarlatti. 2. perje, porab. 3. et, Ande, oro. 4. reč, čelo, ei. 5. grašek, race. 6. o, ka, r, uv, 1. 7. Lear, Evklid. 8. en. avto, Ani. 9. Sos, rude, se. 10. Irmin, entru. 11. Meyerbeer. številnik: Ključ: 1. pustinja, 2. še-lest. 3. turist. 4. deževje. 5. stražnica. 6. prikuha. Tri leta imam ženo zapuščeno; tri leta že ne zremo svojih hiš; tri leta že ne hodimo na polje. Tri leta vsak od nas le kolje, kolje. Le tisti, ki dobi leseni križ, dobi spet polje, hišico in ženo. trkovnica: Bolje biti nesrečnemu; kakor neumnemu. Sestavljenka: Pika—polo—nica. • Piramida: 1, le. sel, le«a, vesla, lestva,! veslata, Vlasta, slava, lava, val, la, l.j Poskus z vrvico: Ce kratko in moč-; no potegnemo, se vrvica pretrga podi polenom, pri počasnem vleku pa nad! njim. Razlaga: če hitro potegnemo, EeJ sila le počasi prenese skozi les in sej medtem že odpornost spodnjega dela premaga. J Redko število: Samo eno dvoštevilčno: število more izpolniti zahtevani nosroi,; da je sedemkratni zmnožek svojih ed-nic. če odštejemo ednice od desetic, se pokaže, da so desetice */u ednic in da: so ednice proti deseticam kot 10 : 6; ali 5 : 3. Iskano število je 35. ; O kazalcih: Prvič se bosta krila ob: 1 uri 5 s/n minute, nato ob 2 uri 10 ‘V., min. in ob nadaljnjih mnogokratnih' prvega števila. Skupno tedaj enajst-' krat. ; Igra v loteriji: Pri 27. igranju je šele: zadel, kakor moremo zračunati po for-: muli: 14 x — gl*,1-1! POSETNICA Šime F. Koren Ihan Za kaj je izučen ta gospod? NENAVADEN TRIKOTNIK Iz papirja izreži enakokrak pravokoten trikotnik (t. j. dve stranici trikotnika sta enaki in oklepata kot 90 stopinj). Iz tega trikotnika pa vzemi z enim samim, čisto ravnim rezom Škarij četverokotnik, ki bo ploščinsko ravno polovico manjši kot prvotni trikotnik. Veliko zahtevano, pa si zato gotovo že mislite, da ne bo šlo brez trika. Na sled za njim! »Ali nisi slišal, kar so razglasili po vsej deželi?« sta ga vprašala in mu naposled vse razložila-»šment, tu moram biti pa tudi jaz zraven!« je vzkliknil Pepček. Oba brata sta se mu smejala 1» odjahala dalje. »Poprej sem gospoda seznanil seboj,« je rekel Bencolin, ne a mu kilo mar Galantovih besa, »a kaj so imena? če vajft* s ue dolgočasim, bi vama rad ekoliko orisal gostitelja, brez če-jjrf. -1® nemogoče pravilno presojati njegovo zanimivo osebnost. To-da takoj začnem s presene-~ gospod Galant, na zunaj noz mišic, športnik, vtelešenje mo-„ » okretnosti, je doma znanstve-r,r5> rekel bi celo: knjižni dihur... oKtor filozofije je in je napisal '?el° vrsto razprav, ki so med n«0* n^aki zbudile veliko pozor-rnn- f.e^v°mrio izredno nadarjen in tako dolgo razmišljal n razglabljal o spoznanjih veliva*- uuslecev, dokler ni postal so-azruk človeštva — ali natančne-rihS0Vražnik g°rnJih slojev, kate-n zahrbtnost in hinavščino je hni al’ .in edini cilj niu je postal dpi pr°ti njim. Pri tem je zabredem7 ,!moto’ usojeno mnogim lju-ui, ki so fanatično zaverovani nio° samo idejo: prezrl je, da je jegovo načelo v neki točki napač-gp r~ naj bo morala višje družbe izb • • Pikava... človek ne more mnM^i domneve, da je sleherni Van k* 3e na videz neomadeže-žpn’yV resnici slepar, in sleherna calrs kl ji ne more nihče niče-gp pcitati, vlačuga, ki je le nihče Pio!?1 zalotil. Posledica je, da človek seua vse z istega stališča... z isti-eir, domnevami, na katerih trmo-s avo vztraja — in zato vidi nazad-bi vs? spačeno in zveriženo. Taci? Se Je zgodilo gospodu Galantu, *gar sovraštvo je rodilo razočarale zakrinkanega idealista. »Posledica je drzen načrt: eden iti? vsem— Galant je začel prevevati preteklost vsakega količ- il Pomembnega človeka... najel i ?elo vojsko pomočnikov... mir-. 0 Jim lahko rečemo vohuni... De-P° načrtu... sestavlja akte, vsa-esa skrbno rubricira in ga opremi . Kompromitirajočimi dejstvi... Sli-Pisma... hotelski računi — in Tvifr ®r.iginalni ali pa fotografski TOsnetki... Skratka, neoporečno ratujoče podjetje, o čigar name-]ip ni dvoma — tako rekoč: izsiljevanje na debelo...« ant je nepremično sedel; zde- * je, kakor da mu vse to ne Pfav nič do živega. >?<*ebno mi na njem ugaja last-lo , s.e m°re z njo pohvaliti malo ljudi: neznansko potrpeti- J<7 ?aeetnik ali diletant bi tp °j skušal vnovčiti svoje podat-® - on Pa ^eEa ne stori... tem-ec čaka pravega trenutka. To lah-itnJtrala več let... a kakšno vlogo p„a to pri tako dobro urejeni or-rto u?aciji? Ne gre namreč za to, v?!,v uiladega dekleta, ki je storila aKsno nepremišljenost, spravili ob ri°rue beliče. Smešno. Rajši počaka r°. trenutka, ko se hoče dekle po-zhir v" eaka, da mož, ki je o njem n n a.* Podatke, pride na odgovoren J?168*0-'- Ne verjamem, da bi ga Spip. Pohlep po denarju, čeprav dosti^0 ^siljene vsote včasih fanta-za t višino... prej bi rekel, da tiči liJfn želja po moči... želja, da bi si zakričal v obraz: ,Od mene odvisen... v mojih rokah si... sa-Poskusi... samo stori kaj brez Mojega pristanka1.« R uaumont ni mogel umakniti oči. hipnotiziran je strmel v Ga- kat da bosta rekla, da ni vse to, v vama pripovedujem, nič nena-ja ^ ga,«_ je nadaljeval Bencolin, še n -fa ®e uista slišala... najhujše krva ■ Kadar njegova žrtev iz-kada" kadar je prišla ob vse... nri- , ne more od nje ničesar več Ueea vati’ ^ ne vrne obremenil-izda g,radiva> kaj še — takrat vse Ril kakor se je v začetku name-k0]i~~ zakaj poslednjega cilja ni-reg ue izpusti izpred oči, cilja nam-^iolk eksistence. najbrž mislite, da je to reč get*~° sodno zasledovati,« je rekel Ue vo + ®ez nel!:aj trenutkov, »a rjra,;®?te, da je gospod Galant vse Ueka-C Previden, da bi dal iz rok Vati ukar bi mu utegnilo škodo-tem' 9r°ziti... da! A ne pismeno, Kliuh + samo med štirimi očmi... o v,io emu se je začelo govoriti 10 Jugovem početju, čeprav ni bi-hji °Kaz°vi da bi mu človek z nji-irtn zavil — eno se je vendar CRNA R O M N z8odn u — eno se Je venaai-jeirinv' nikjer več ga niso spre-ftieten'" ficer je Pa tudi dovolj pa-fie ’ .a ne podnevi ne ponoči svnio v1 niti koraka iz hiše brez telesne straže.« Ben V* je zamrmral Galant. dal n Sa je vprašujoče pogle ste najmanj deset reči, despt uS zaradi njih lahko tožil.. Bp*«,rekovanj... žalitev...« se je zasmejal, diščem f ava» da bi si pred so-Ua rnnA stala nasproti, se mi zdi ste žo ®mešna... mislim, da se bo-odločili za drug način obra- Uverturoia^ A zdaj naj bo konec stor i,i dvignimo že vendar za- ‘j L Up v . '*ouuuu vciiiactt Zadniiv,1 zagrinja prizorišče vaših slilj ri? .janj... Ali ste morda mi-dfapi a u^cesar ne vem? Motite se »eščen,™^ -- natanko smo ob-o klubu v Rue Apolline... o njegovih sejah... o vsem... celo o ljudeh, ki se tam sestajajo. Mislim, da ni nobenega drugega kluba, ki bi bil bolj odličnjaški kakor ta... samo najuglednejša imena imajo upanje, da jih sprejmejo. Od drugih krožkov te vrste ga loči zgolj domislek, da je vstop dovoljen samo zakrinkanim. Brez krinke bi se pa te odlične osebnosti tudi ne mogle pokazati na tako kočljivem mestu. Samo pogoj, da ostanejo neznani, daje članom pogum tja prihajati: vsem tistim damam, ki niso zadovoljne v zakonu ali ki si kratko in malo želijo pustolovščin... vsem tistim moškim, ki se doma dolgočasijo in bi radi doživeli kaj razburljivega... »Da igra vprašanje razsvetljave veliko vlogo, je kajpak jasno... čim skromnejša, čim intimnejša je luč, tem večje je poroštvo, da gostje ostanejo neznani. Skrit orkester skrbi za razpoloženje, rafinirano pripravljene pijače pa za vse drugo... Ko se znoči, izgine ta ali oni par... na razpolago so zelo elegantne sobice, ki v njih nihče ne moti članov...« Galant se je ,trudil, da bi napravil zdolgočasen vtis. »Vi ste pa res nadarjen pripovedovalec pravljic...« je rekel zehaje. »Omembe vredno je pa, kako nespametno se ljudje dajo ujeti v past,« je nadaljeval Bencolin. »Kajpak jim pri sprejemu zagotovijo molčečnost — a na kaj se nanaša ta obljuba? Samo na to, da noben član ne izve imena drugega člana, na kar tudi strogo pazijo. Gospodu Galantu pač ni do tega, da bi drugim ljudem prišlo kaj do ušes zastran njegovega izsiljevanja — zadostuje mu, da mu njegov klub priskrbuje gradiva na prebitek...« »Rekli ste ,moj‘ klub...« mu je segel Galant v besedo. Bencolin je odmahnil z roko. »Natanko vem, kam merite. Urad_ no je lastnica lokala neka druga oseba... neka ženska... a to je pesek v oči — glava ste vi.« »Celo če bi priznal... a mimogrede naj povem: tega ne priznam... zakaj misli policija, da se mora vmešavati v to stvar? Saj je dosti takšnih klubov.« »To vam bom takoj pojasnil,« je odvrnil Bencolin; »ker so v prehodu, ležečem med Augustinovim muzejem in poslopjem, v katerem so klubski prostori, nocoj umorili neko dekle. Zelo me zanima, kaj vi o tem veste.« 6. poglavje GOSPODIČNA ESTELLA Galant je vstal. »Dokažem vam lahko, da nimam s klubom, ki o njem govorite, nikakršnega opravka. Njegov član sem — to priznam. In kaj potem? Mnogo ljudi je njegovih članov! In da sem se nocoj mudil v drugem delu mesta, imam neoporečno pričo... pričo, o katere verodostojnosti policija prav gotovo ne bo dvomila... vas, gospod nadzornik.« Chaumont je stal z naprej nagnjenim telesom — zdelo se je, kakor da se hoče sleherni trenutek vreči na Galanta. Njegov neomajni mir, njegova zasmehi j iva hladnokrvnost sta ga čedalje bolj dražila. Bencolin mu je pomirjevalno položil roko na ramo in ga rahlo potisnil na stol. Potlej se je obrnil h Galantu: »Ne smete misliti, da vam hočem peska natresti v oči,« je rekel, »samo o dejstvih govorim — in če česa še nismo dognali, priznam, da tega ne vemo — imena ženske na primer, ki je na zunaj predstojnica kluba, še ne poznam... to se pravi: njenega pravega imena... tistega, pod katerim tam nastopa, pa seveda dobro... »Zelo verjetno se mi zdi, da je iz najodličnejših krogov... krogov, iz katerih so tudi člani kluba... Tako ima lepo priložnost akvirirati jih. če časopisi nekoč izvedo, kdo se navadno zbira v klubu, vam v vašo korist želim, da bi verjeli vašemu zagotovilu, da nimate nobenega opravka z vodstvom in da ste samo navaden član. Sicer bi se utegnilo zgoditi, da bo imela vaša telesna straža iznenada toliko dela, da lepega dne... ali bolje: neke noči... odpove.« »Zelo ganljivo skrbite za moj blagor,« je odvrnil Galant. »A kako je bilo z umorom v prehodu? Kakšno zvezo ima to s klubom? če bi se na Plače de l’Opera zgodil umor, ali bi za to prijeli opernega ravnatelja?« »Ta primera po mojem čisto ne drži. Prehod je del kluba... tako rekoč, zakaj vrata imajo posebno ključavnico, in vsak član dobi ključek do njih... z vgraviranim svojim imenom. Kolikor vem, pa pri obiskovalcih opere ni tako.« Galant je trenutek premišljeval. »Zdi se torej,« je naposled rekel, »da se.bodo časopisi zdaj... v zvezi z umorom... podrobno bavili s klubom...« Bencolin je odkimal. »Ne bodo imeli priložnosti. Skrbel bom za to, da ne bodo ničesar izvedeli. Prišel sem sem, da bi vam to povedal.« Galant je zastrmel vanj. »Ne razumem vas,« je zamrmral, »a občudujem vas.« »O vzrokih, ki so me do tega napotili, ne bova govorila... vsekako pa lanko računate s tem, da časopisje tega ne bo izvedelo. S čim si nekaj tucatov senzacij željnih ljudi preganja čas, je na koncu koncev bolj ali manj njihova zasebna stvar — prisiljeni smo vtakniti svoje prste vmes šele takrat, ko se pripete reči, kakršna se je pravkar odigrala v prehodu... Eno je pa za zdaj pribito: da je bila namreč pokojnica članica kluba...« »Kako je to pribito?« je poizvedoval Galant. »Ker smo nedaleč od mesta, kjer so jo umorili, našli krinko.« »Krinko... tako? Rdečo?« »Kako ste rekli?« »Vprašam, ali je bila krinka rdeča?« »Ne, črna... Zakaj? Ali ima to poseben pomen?« Galant je molčal. Zdelo se je, da napeto premišljuje, očitno ne vedoč, ali je zanj priporočljivo govoriti ali ne. Nato je lahkomiseln smehljaj izpreletel njegov obraz in rekel je: »Ah kaj... tvegal bom... Dostojno ste se vedli nasproti meni... Obljubili ste mi nekaj, na kar nekaj dam... izkazal se bom hvaležnega... Res je: barva krinke ima določen pomen. Zelena pomeni: prihajam za zabavo... rad plešem... rad pijem... rad kramljam o rečeh, ki se o njih navadno ne govori... skratka — vsega se udeležujem... razen enega... Saj razumete, gospodje? Rdeča krinka pomeni: z nekom se sestanem in ne maram, da bi me kdo drug nagovoril... tako rekoč svarilo: roke kvišku! črno krinko pa nosijo tisti, ki imajo določen namen... recimo: srečati nekoga, ki vam ugaja. To izključuje nespo-razumljenja in vsak član ve, koliko je ura.« »Zelo pametno,« je zagodel Bencolin, »a to še zmerom ne pove, kar veste o zadevi, ki se je nocoj odigrala?« »Ne vem,« je odvrnil Galant, »to se pravi: samo to, kar sem od vas slišal. Neko dekle so umorili... zelo tragično — kajpak... a katero?« »Hčer grofa Martela. Ali ste jo poznali.« »Površno.« »Claudina Martelova je bila članica tega kluba?« je zakričal Chaumont ves iz sebe. »Odettina najboljša prijateljica pa članica takšnega gnusnega...« »Oprostite... kdo je Odetta?« mu je Galant segel v besedo. »Odetta Duchenova!« je zarjul Chaumont in planil kvišku. »Pri priči povejte, ali ste jo tudi poznali?« »Duchenovo...?« je zamrmral Galant, »še nikoli nisem slišal...« Ni bilo mogoče presoditi, ali laže, ali pa res ne pozna tega imena. »Zdaj ne bomo govorili o vaši zaročenki, gospod stotnik,« je vzkliknil Bencolin. »Ostanimo rajši pri Claudini' Martelovi.« Spet se je obrnil h Galantu. »Zabodli so jo. Našli smo jo v muzeju voščenih lutk.« »Strašno. Vendar, ali niste prej rekli, da so jo umorili v prehodu?« »Da, a pozneje so jo odvlekli v panoptik.« »čudno... čemu neki?« Namesto da bi mu odgovoril, mu je Bencolin zadal vprašanje, ki sem ga bil že ves čas pričakoval: »Poznate Augustinove?« »Ali mislite lastnika muzeja?« Ne... nisem imel še te časti,« je takoj odvrnil Galant. Bilo je, kakor da se bijeta dva enakovredna sabljača. »Ko sem bil nocoj v muzeju,« je nadaljeval Bencolin, »sem ugotovil različna zanimiva dejstva... na pri- NAŠE! Z D R AVI E J. Drago, Ižanska cesta. Kakor ste že sami ugotovili luskavice ni mogoče popolnoma in za zmerom ozdraviti z nobenim do zdaj poznanim zdravilom. Lahko si pa z raznimi mažami, sončenjem in drugimi zdravili odstranite s kože nelepe izpuščaje. Toda v trenutku, ko z zdravljenjem prenehate, se vam bo povrnilo prejšnje stanje. Ker bclujete že dvajset let na tej bolezni, ste tudi uvideli, da vam je v nadlego le zaradi nelepega izgleda kože, da pa drugače niti najmanj ne vpliva na vaše zdravje. Je popolnoma nedolžna stvar, ki vam življenja niti za trenutek ne bo skrajšala. Obratno, ugotovilo se je, da luskavica redko kdaj nastopa skupno s tuberkulozo! Vsak bolnik pozna svoj način zdrav, ljenja. Enemu višinsko sonce škoduje, drugemu koristi. Isto je z arzenovimi kapljicami. So bolniki, ki nanje sploh ne reagirajo. Vi imate srečo, da se vam koža po njih tako lepo očisti. Arzenik je kemično arzenov trioksid in je v nepravi količini použit hud strup. Vendar pa v kapljicah, ki jih zauživate, njegovo strupeno delovanje ne pride do izraza, ker je njegovo delovanje močno razredčeno. V takšni majhni količini zaužit, povzroča pove-čen tek in debelenje. Po predolgem stalnem uživanju pa lahko nastopi kronično zastrupljenje, ki se izraža v slabem teku, bruhanju, nerednem iztrebljanju. Pozneje nastopi suho vnetje očesnih sluznic, vnetje dušnikov in hripavost. Na koži dlani in podplatov se pa pojavijo kožne za-deboline in temni madeži. To je navadno slika pri zastrupljenju z arzenovimi zdravili. V tem trenutku je treba prenehati s nadaljnim uživanjem in stanje se popravi, če se pa bolnik še naprej zastruplja, potem na- stanejo motnje živčnega sistema, ki se kažejo v obči slabosti za delo, v ohromelosti udov, posebno nog. Na-daljni štadij je degeneracija notranjih organov in smrt. Zato ne smete uživati arzenovih kapljic neprenehoma in brez kontrole. če se boste držali zdravnikovih predpisov, ste pa lahko sigurni, da ne bo nobenih Slabih posledic. Priporočal vam ne bi več kakor dve kuri s kapljicami na leto, vmes pa poskusite ra;e z mazili. Delovanje arzena na luskavico je precej zamotano. Arzen se izloča v koži in povzroča pravilno oroženenje površnih kožnih slojev, kar je pri luskavici okvarjeno. Strokovnih knjig o tej bolezni je mnogo, toda ne vem, če se boste mogli z njimi okoristiti, ker so pisane znanstveno. Poljudno pisanih knjig pa v slovenščini nimamo. Svetujem vam, da se držite zdravnikovih navodil in lastnih izkušenj. S. P. Brdo. Krvne bolezni so skoraj vse ozdravljive, samo treba im je dobro proučiti. Po vaših podatkih ne morem posneti o kakšni krvni bolezni govorite. Predvsem vam je potrebna točna zdravniška preiskava in mikroskopski pregled krvi. Tega pač pismeno ne moreva urediti. Vaš glavobol, šibkost in krvavenje iz nosa so znaki težke slabokrvnosti. Od kje je ta slabokrvnost, bo ugotovil zdravnik, ki vas bo preiskal. I. š. Ljubljana. Ne vem, ali naj bi dejal draga gospa ali dragi gospod, ker niti tega mi niste sporočili. Zato vam svetujem, da se na omenjenem mestu praskate do tedaj, ko mi boste sporočili malo več podatkov. Bodoča mati. Omotice v času nosečnosti so pač neljuba nadlega, ki jo imajo mlade mamice zelo pogosto, čo je drugače pri vas vse v redu, morate pač malo potrpeti, ker bo to minulo. če pa vam otekajo noge, če imate hude glavobole in močne trebušne krče, potem je pa verjetno, da bolujete na ledvicah. Potrebno bi bilo, pregledati vašo vodo in vam izmeriti krvni pritisk. Svetujem vam, da držite v naprej dietno hrano brez soli, brez mesa in čim manj tekočine. Uživajte zelenjavo, sadie, močnate jedi. Na vsak način vam pa svetujem zdravniški pregled. A. K. Ljubljana. Bolečine v žlički, ki jih čutite zmerom nekaj ur po jedi, so znaki bolezenskega procesa na dvanajstniku. Ker pravite, da ste imeli že večkrat črno blato, sem mnenja, da bolujete za čirom. Operacija, katere se tako zelo bojite, ni neobhodno potrebna, ker se da s primerno dieto m injekcijami doseči prav lepe uspehe. Pri vašem bolezenskem stanju je možno uspešno zdravljenje samo v bolnišnici. če se vam stanje po dveh do treh kurah ne bo izboljšalo, vam pa svetu.em, da zberete ves svoj pogum in se odločite za operacijo. M. S. Logatec. Pljučnica, ki traja z visoko vročino dalj kakor teden dni, ni več prvotna bolezenska slika pljučnice, temveč je znak ene njenih komplikacij. Mrzlice, ki jih imate v nerednih presledkih, so znak gnojenja, ki se je verjetno razvilo na mestu vnetega pljučnega tkiva. Zaradi točne diagnoze in zdravljenja, vam svetujem, da se odločite za bolnišnico, ker bo skoraj nujno potrebna operacija, da vam bodo iz pljuč odstranili ves gnoj. Dr. Piva. mer, da imajo vrata v prehod čisto novo ključavnico in da so tečaje šele pred kratkim namazali. Augustin mi je sicer zagotavljal, da so bila ta vrata zmerom zaprta... da celo ključa že davno nima — in mislim, da je po pravici povedal... njegova hči pa... Nu, recimo: nekoliko zapeta je... Vsekako mi ni jasno, kako je mogoče z vstopnicami za muzej zaslužiti toliko denarja, da ima v banki dva milijona... Lahko si pa predstavljam, da klub, kakršen je vaš, nekaj žrtvuje za to, da ima skriven vhod, zakaj gotovo so člani ljudje, ki bi se sicer sploh ne upali tja.« »Torej ljudje, ki se poslužujejo poti skozi panoptik, sploh ne bi potrebovali posebnega ključa...« »O pač — preden prideš do klu-bovih prostorov, je treba iti še skozi ena vrata in za tista je potreben ključ.« »Ali smem vprašati, od kod veste, da ima gospodična Augustino-va denar... koliko ste že rekli?... dva milijona...?« »Temeljiti ljudje smo, dragi prijatelj,« je odvrnil Bencolin. »Vsakogar, čigar bančni račun nenavadno hitro raste... in če tega ne moremo spraviti v sklad z njegovimi dohodki... vsakega takšnega človeka si ogledamo pod drobnogledom. Policija vodi sezname skrivnostnih milijonarjev... prej ali slej se to izkaže kot zelo koristno. Ko so danes našli v Seini truplo ženske, ki si je včeraj ogledovala Augustinov muzej...« »V Seini?« je vzkliknil Galant, »mislil sem, da ste jo našli v muzeju?« »Za dva umora gre,« je odgovoril Bencolin, »in pri obeh igra muzej voščenih lutk vašno vlogo. Veliki Augustinov bančni račun človek nehote nekako spravlja s Jbem v zvezo...« Slučajno sem tisti trenutek pogledal Galantu v obraz. Zdelo sc mi je, da berem v njegovih očeh izraz zadovoljstva, skrivnega zmagoslavja, češ: Kako malo veš, ti stari bedak... Iznenada se je Bencolin obrnil k njemu: »Ali ne boste že priznali, da poznate Marijo Augustinovo?« »Obžalujem... kakor sem vam rekel, sem samo član tega kluba in ne tako v strahu za svoj sloves, da bi hodil v klub skozi skrivni vhod — seveda, če skrivni vhod ni samo sad vaše domišljije...« Bencolin je skomignil z rameni. »Eno drži,« je rekel skoraj sam pri sebi, »Augustin niti ne sluti, kako je bogat — torej nima z zadevo nobenega opravka. Dekle pa... Prepričan sem, da je videla Clau-dino Martelovo...« »To je vaša stvar...« je odgovoril Galant. »Rad bi vas pa na to opozoril, da je že pozno in da se začenjam utrujati. Kar se umora tiče — nimam nikakršne zveze z njim... sicer ne vem, ali je ugotovljeno, kdaj se je zgodil...« »O, da, to je ugotovljeno,« je zamrmral Bencolin. »Tem bolje. Vsekako vam lahko čisto natanko povem, kako sem preživel nocojšnji večer. Torej: ob osmih pri Prunierju... pa ne pri tistem v »Zvezdi«, temveč sredi mesta... Vprašate lahko natakarja Mauricea, kaj sem večerjal... ob četrt na deset sem odšel... pred vrati sem srečal nekega znanca... Defarge se piše... stanuje v Rue Anjou... zraven pošte... Ne bo vam ga težko najti... Peš sva šla v Cafe de la Madeleine... avto sem naročil za deseto uro... ob desetih je imel namreč Defarge sestanek. Ker nisem vedel kaj početi s časom, sem se odpeljal v Moulin rouge, kjer sem ostal do pol dvanajstih. Za uro vem čisto natanko, ker sem hotel videti nove atrakcije, ki se začno točno ob enajstih. Predstava traja približno dvajset minut, nato sem plačal, odšel v garderobo — takrat ni bilo več kakor pol dvanajstih. Stopil sem v svoj avto in šoferju naročil, naj pelje v klub pisanih krink... Vidite, ničesar vam ne prikrivam... a na vogalu bulvarja St.-Denisa, sem dal ustaviti... nič me ni kaj veselilo, večer preživeti spet v Rue Apolline, zato sem se odločil, da bom svoj whisky kje drugje popil, in sicer tam, kjer ste me nato videli... Ko sem prišel tja, je morala biti ura tri četrt na dvanajst — dvomim, da bi bil poslovodja tisto sekundo na uro pogledal, a trenutka, ko ste vi vstopili, se bo prav gotovo spomnil... Policijski uradnik ni namreč — nerazumljivo! — nikjer tako priljubljen, kakor bi se spodobila... Opazil sem, da se je zelo zaskrbljeno ozrl okrog... očitno je premišljeval, komu na ljubo ste bili prišli... njegov pogled je za trenutek obstal na meni... Zanesljivo vam bo lahko potrdil, da ste prišli sedem ali osem minut za menoj. Koliko je bila takrat ura?« »Pet minut je manjkalo do dvanajstih,« je odvrnil Bencolin. (Dalje prihodnja.) NOVELA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« VARČEVANJE | NAPISAL MELIS STOKE | »S tramvajem sem se pripeljala domov,« je ponosno povedala gospa Emilija, ko je sedela z možem pri kosilu. Njen mož je zamrmral nekaj podobnega kakor »je že dobro« in jedel dalje. Zadnji čas »o se vs« prepiri pri Brinkmanovih vrteli samo okoli izdatkov za voznino. Gospa Emilija se je namreč večkrat pripeljala z avtomobilom domov, njen mož je bil pa izredno varčen in si je zmerom privoščil samo tramvaj. Zato se je vselej razjezil, kadar se je pred hišo ustavil avto in je iz njega stopila njegova žena. »Med prvimi stvarmi, ki se jih najlaže odrečeš, je vožnja z avtomobilom,« jo je učil. Če že ne moreš hoditi peš, potem stopi v tramvaj, to ne stane dosti.« Več tednov se je gospa Emilija upirala želji svojega moža, naposled je pa pod težo njegovih dokazov le opustila svoje vožnje. Zato je bila gospa Emilija listo opoldne upravičeno ponosna na svojo zmago. »To pa še ni vse,« je dodala, ko se mož ni dosti zmenil za njene besede. »Zastonj sem se peljala s tramvajem, pomisli.« »Kako je pa to spet mogoče,« je dejal mož nekoliko nezaupno, vendar z zanimanjem. Zdaj je gospa Emilija povedala svojo zgodbo. Sedla je v tramvaj, ko je pa prišel sprevodnik je zapazila, da nima več denarja. Obupana je to povedala sprevodniku, ta jo pa ni jezno zavrnil, temveč je dejal: »Gospa peljite se še par postaj, morda bo vstopil v tramvaj kakšen vaš znanec in vam bo plačal vozovnico.« v »Potem sem se peljala še dve postaji,« je dejala gospa Emilija, »toda noben znanec ni vstopil. Tedaj je stopil k meni sprevodnik in dejal: »Gospa, neki gospod na hodniku tramvaja je plačal za vas.« — »Čudno se mi je zdelo, vendar sem bila tiho, čeprav nisem poznala gospoda, ki mi je napravil dobroto.« »Hm,« je dejal gospod Brinkman, drugega nič. Gospa Emilija bi bila tako rada vprašala, če ni varčna in dobra gospodinja. Tako rada bi bila slišala, da bi ji mož rekel, da zna varčevati. » Četrt ure pozneje je stopila v sobo služkinja in dejala, da stoji pred vrati deček, katerega oče je za gospo plačal 50 centezimov za tramvajsko vozovnico. Gospod Brinkman se je od srca nasmejal, dal je služkinji 50 centezimov in ji naročil, naj se dečku še enkrat zahvali za pozornost njegovega očeta. »Čudno,« je potem dejal gospod Brinkman svoji ženi, »da si je neznanec zapomnil tvoj naslov.« »Morda mi je pa sledil,« je dejala gospa Emilija. Ni še minulo pol ure, že je stopila v sobo služkinja in povedala, da stoj' pred vrati neznan deček, ki trdi, da je njegov oče plačal za gospo 50 centezimov, ko v tramvaju ni imela denarja. Gospa Emilija je obupano pogledala svojega moža, ki se mu je čelo nabralo v drobne gube. »Prisežetn, da se mi je samo enkrat to pripetilo,« je odgovorila na njegov nemi pogled. * Četrt ure pozneje je spet pozvonilo, na pragu je spet stal deček in zahteval za svojega očeta 50 centezimov, čez deset minut je prišel spet drugi in tako še dva. Gospod Brinkman si nobenemu izmed njih ni upal odreči denar, ker ni vedel kdo izmed njih ima prav, ali laže njegova žena, ali pa goljufajo dečki. »To je vendar strašno,« je dejal gospod Brinkman svoji ženi, »zdaj smo izdali že približno toliko denarja, kakor da bi Be peljala z avtomobilom.« • Trenutek nato je spet pozvonilo. Ko je služkinja najavila družinskega prijatelja Stevensa, sta se oba oddahnila. »Dober dan,« je dejal Stevens, ko je stopil v sobo, »ali si srečno prišla domov, Emilija?« »Kako?« je začudeno vprašala Emilija, njen mož je pa takoj začel pripovedovati zgodijo s tramvajem in s šestimi neznanimi dečki. Pri tem se jo tako razvnel, da mu prijatelj ni mogel seči v besedo. »Če pride še eden,« je vpil gospod Brinkman, »bom poklical policijo, niti eentezima več ne dain.< »Kljub temu, da sem v nevarnosti, da me vržeš iz sobe,« je dejal Stevens, »moram priznati, da sem 50 centezimov za vozni listek gospe Emilije plačal jaz. Videl sem gospo Emilijo sedeti v tramvaju in uganil da nima de- PEARSONOVA NAJBOLJ ZAPLETENA AFERO DETEKTIVSKA NOVELA Gradič Lorenza Smitha je ležal na nekem obronku, obdan z visokimi hrasti in jelkami. Za gradičem se je onstran dolinice razprostiral gozd, neposekan, neurejen, a prav zato čudovit v svoji divji lepoti. Poletje in zima sta izmenjavala barvo okolice v stotinah in stotinah odtenkih. Zato niso bili redki izletniki, ki so svoj nedeljski počitek preživeli tu, uživajoč prekrasno naravo. železniška postaja in mestece Darley sta bili od dvorca oddaljeni samo eno uro hoda. Lorenz Smith je v svojem gradiču stanoval že več ko trideset let, a redkokdaj se je zgodilo, da se je prikazal v mestu. Poznali so ga kot nepristopnega, mrkega človeka, ki se ni z nikomer razgovarjal, z nikomer družil in ni sprejemal gostov. O njegovi preteklosti niso ničesar vedeli, čeprav so radovedneži iz Darleya večkrat poskušali kaj izvedeti o njem od njegovega sluge Jamesa, ki se je bil čisto navzel gospodarjeve molčečnosti in zapetosti. življenje v gradiču je potekalo preprosto, brez slehernih sprememb. Redki sprehajalci so kdaj pa kdaj za visokimi okni zagledali postavo vitkega, sivolasega Lorenza Smitha, molče hodečega po svojih sobanah, kakor star, boleč, pozabljen spomin... Bilo je v ponedeljek zjutraj, ko je sluga Lorenza Smitha hitel skozi mesto, sključen in bled, do stanovanja mrliškega oglednika in mu je na kratko javil, da je njegov gospodar ponoči umrl. Oglednik je bil še zaspan in je še takšen sprejel Jamesa ter mu obljubil, da se bo vsekako zglasil še predpoldne. Vprašal ga je samo, obkorej je nastopila smrt in kakšen je bil njen vzrok. Da — prav... Torej o poli treh zjutraj. Sedel je na stolu in bral. Da, da, že ve, da je imel stari gospod navado pozno legati. — Kap, seveda... Kaj hočemo — vsi pridemo na vrsto... Zbogom. James je odšel k notarju in mu izročil velik, zapečaten ovoj. Nihče ni mogel izvedeti, kaj je stari sluga govoril z notarjem, čeprav je žena sodnega uradnika Brenta na vse kriplje vlekla na uho, da bi izvedela. V sredo se je z jutrnjim vlakom pripeljal visok, odličen gospod. Bil je že nekoliko osivel in za čudo podoben pokojnemu Lorenzu Smithu. Takoj se je razvedelo, da je to pokojnikov brat in da ga je o njegovi smrti obvestil notar, ker se je s postaje takoj nameril k njemu. Pogreb je bil najavljen za četrto uro popoldne. Pogrebcev ni bilo, ker je bilo deževno vreme in se je ilovica preveč prijemala čevljev. Lorenza Smitha so položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. In medtem ko so po sivem, svinčenem nebu počasi plavali črni, temačni oblaki, polni dežja, je duhovnik prebral posmrtno molitev. Vsi so se razšli po svojih domovih, tudi okrajni glavar, policijski prefekt in duhovnik. Medtem ko se je čedalje bolj temnilo in je dež vse huje lil so ostali v gradiču samo stari James, gluhi vrtnar in pokojnikov brat Alfred Smith. Brata se nista bila videla že nekaj desetletij in Alfreda ni kratko notarjevo obvestilo o bratovi smrti prav nič ganilo. Brata ni nikoli ljubil. Pokojnik je pa njega celo sovražil, in sicer zaradi neke ženske, ki sta bila oba vanjo zaljubljena. Pokojniku sreča ni bila mila, zato se je dama poročila z Alfredom. Lorenz je bil silno občutljiv in ker ni mogel preboleti te ljubezni, se je umaknil v svoj gradič in od takrat ni nikoli več zahajal med ljudi. Alfred Smith je po večerji, ki mu jo je pripravil James, sedel narja s seboj. Zato sem plačal zanjo, ker sem pa moral takoj na naslednji postaji izstopiti, ji tega nisem imel časa povedati, »Torej ti si bil,« sta oba zakonca v eni sapi vzkliknila. Gospod Brinkman je vzel iz žepa 50 centezimov in jih smeje pomolil prijatelju. Stevens je pa denar odklonil, se zamislil in dejal: »Zdaj sem se spomnil, da je poleg mene stalo šest dečkov, ki so se pogovarjali, kje bi dobili denar za novo nogometno žogo. Prav gotovo so uporabili priložnost in si zaslužili denar zanjo...« Gospod Brinkman je široko razprl oči, potem pa dejal: »Moram reči, da je imelo mlado nogometno društvo pamet na pravem mestu.« pred naloženim kaminom in razmišljal. Zakaj ga je dal brat obvestiti o svoji smrti, z željo, da pride k pogrebu? Nič ju ni vezalo, nobenih sentimentalnosti ni bilo med njima, nobenega spomina — razen enega: spomin na njegovo pokojno ženo, ki jo je bil njegov brat nekoč tako silno ljubil. Res je, da mu ne bi bilo po vsaki ceni treba vzeti to žensko, ker bi jo lahko prebolel, saj ni bil tako nor nanjo, a neka kljubovalnost, ali kaj... Sama je bila kriva, da mu pozneje ni bilo bogve kaj zanjo. Nikakor ga ni razumela... Hotel je živeti, ne se pa neprestano omejevati, biti oviran. Sicer je pa vse to že minilo... Cernu bi se dotikal tistega, kar je že davno mrtvo?! Vstal je in stopil k mizi, da bi si prižgal cigareto. Tu je bilo še vse tako kakor poprej: krožniki, steklenice z vinom, kruh... Sveče so le slabotno razsvetljevale veh'kansko jedilnico. Alfred Smith je na lepem obstal in «e zdrznil. Leden znoj mu je oblil čelo, opotekel se je in bled ter z razprtimi očmi zabuljil predse... * »čudno!« je zamrmral Misley, mestni policijski nadzornik, obr-nivši truplo Alfreda Smitha. »Morilec ni mogel priti od zunaj... Vrata so bila znotraj zapahnjena, okna tudi, drugega vhoda in izhoda pa ni... Torej?« Pearson, kriminalni uradnik iz Gasta, ki so ga nujno pozvali, ni ničesar odgovoril, temveč je pazljivo pregledoval tapete in trkal po stenah. Alfreda Smitha so bili v četrtek zjutraj našli s prerezanim vratom sredi jedilnice. Pred - smrtjo se je moral obupno boriti s svojim morilcem. Rana je bila globoka in zadana z britvijo ali pa s silno ostrim nožem. Ostanki večerje so bili raztreseni po tleh, miza je bila pa irevrnjena. Smrt je bržčas nastopila okrog pol enajstih ponoči. James ni ničesar slišal. Stregel je pri večerji in pustil Alfreda Smitha pred kaminom. Spalnica je bila tik zraven jedilnice. Vrata niso bila zapahnjena, temveč pozneje zaklenjena od znotraj. Ne, v gradiču notranjih vrat navadno niso zaklepali. »Nož je last pokojnega Lorenza,« je rekel Misley. »Kako vraga bomo dosegli kakšen uspeh, ko pa nimamo niti trohice, da bi se nanjo opirali? že tri ure zaman tratimo čas... Kaj pravite, Pearson?« Pearson je z zanimanjem ogledoval neko sliko, prekrasno žensko v zeleni toaleti, in tipal robove. »Ali se vam James ne zdi sumljiv?« je nadaljeval Misley. »Da vam po pravici povem, v začetku sem njega sumil, a vidim, da to ni mogoče. Stari mu je zapustil skoraj vse imetje... A čemu tudi?« »Kaj ste rekli?« Pearson je stal na lestvi in pregledoval knjige v omarah. Pazljivo je brisal prah z njih in z zanimanjem bral naslove. »Morebiti bi zasumil gluhega vrtnarja, če ga ne bi že več ko deset let poznal... Nesmisel!« je zamrmral Misley. »No, ali ste kaj našli?« Pearson je zamišljen stopil z lestve in nekaj polglasno štel. »Ne, dragi tovariš, to je res malce zapleteno in ni upanja, da bi tako hitro uspeli. Ukažite tega nesrečneža odnesti in urediti sobo. Za zdaj tu nimamo kaj iskati. Pojdiva!« Odšla sta skupaj v mesto in se pred hotelom ločila. Okrog petih je nekdo pozvonil pri velikih vhodnih vratih. James je odprl in spustil Pearsona, vsega premočenega in blatnega. »Hej, James,« je pozdravil slugo, medtem ko je slačil plašč. »Kaj novega? Ali je jedilnica pospravljena?« Vse je bilo na svojem mestu. Pohištvo je bilo spet urejeno kakor poprej. Miza je stala na pravem mestu. James je zanetil ogenj v kaminu. Pearson je prosil za večerjo in prenočišče. Hoteli so zanikrni... človeku se skoraj gabi... James je molče in brez pripomb izpolnil njegovo željo. Postregel mu je z večerjo in začel pripravljati posteljo v zanj določeni sobi. Medtem se je znočilo, a dež ni nehal liti. Veter je butal ob močne oknice, kakor da bi hotel vse polomiti, vrtnarjev pes je pa strahovito zavijal. Po večerji je Pearson sedel pred kamin, Jamesa je pa poslal k počitku. Sveče je utrnil, tako da je sobo razsvetljeval samo plamen iz kamina, ki je zdaj visoko zdaj šib-keje zaplapolal. Pearson je pogledal na uro. Bilo je pol enajstih. Parkete in stare omare so pokale, a on je sedel in čakal. Na lepem je vstal, mirno in odločno, a se ni obrnil. Imel je izredno tenak sluh, a tudi nagonsko je čutil, da ni sam. Nekdo je stopal proti njemu, previdno, neslišno... V trenutku se je obrnil in z žepno svetilko razsvetlil sobo, v naslednjem trenutku se je pa že vrgel na visoko, vitko postavo. Slišalo se je rožljanje jeklenih okov... Pearson je stopil proti mizi in prižgal svečo. V strahovitem, blaznem besu se je valjal po tleh človek, na čigar spačenem obrazu ni bilo ničesar človeškega. Pri vratih se je pojavil James. Trenutek pozneje je bil tudi on v okovju. Mož na tleh ni nehal rjuti in od silnega napora so mu mišice na vratu tako nabrekle, da se je bilo bati, da bodo zdaj zdaj počile. Ta mož je bil... Lorenz Smith. * »Le kako vam je šinilo v glavo, da bi morilec utegnil biti Lorenz Smith?« je vprašal Misley Pearsona, ko mu je ta vse razložil. »Našel sem neko zapisnico, iz katere sem izvedel, da je blazno sovražil brata, in sicer zaradi neke stare ljubezni, pri kateri je bila bratu sreča bolj mila. Saj ste naj-brže videli tisto sliko v jedilnici? To je tista dama... Po trpkem razočaranju v ljubezni se je umaknil sem in njegova mržnja se je v samoti tako stopnjevala, da se je spremenila v blaznost. Nikoli ni nehal sanjati o maščevanju in neprestano je razmišljal samo o tem, kako bi se čim strašneje maščeval nad bratom. Vedel je, da ga ne bi nikoli obiskal, razen morda, če bi vedel, da je mrtev. Pred sliko sem našel odtrgan gumb z monogra-mom L. S. Jasno mi je bilo, da je s pokojnikovega suknjiča. Brez posebnih ceremonij sem v četrtek odprl z dvema delavcema grob in... nisem se motil... V krsti so bile stare opeke... Lorenz Smith je bil živ in je ubil svojega brata, a razen tega je na videz umrl s pomočjo Jamesa, ki je prevaral mrliškega oglednika. Ob pobožni molitvi vašega dobrega župnika... ste pokopali stare opeke. »Odločil sem se počakati Lorenza Smitha in dognati njegovo skrivališče. Ni ml bilo treba dolgo čakati, ker je kmalu prišel. Slika njegove nepozabne ljubezni je zakrivala vrata v skriven hodnik.« Bil je jasen in sončen dan, ko je Misley počasi in zamišljen spremljal Pearsona po poti proti železniški postaji. Kaj ženske govore o moških Pred. nedavnim smo objavili krar tek leksikon stavkov, ki jih moški tako rekoč vsak dan govore o žene skah. Pri branju teh stavkov se ^J® gotovo marsikateri izmed nasth bralcev skrivaj namuznil, ker J® med njimi zalotil tudi svoj priljub' Ijeni izrek. Eden izmed njih se J® čutil celo tako prizadetega, da se je »maščeval« s tem, da je izbral tud* izreke žensk, ki jih slišijo moški V njihovi družbi pri kateri koli PTl' ložnosti. Zdi se nam pravično, da ugodimo njegovi želji in te >dokW mente-z ovekovečimo. Kaj ženske vse govore, kadar želijo, da bi jim šli moški na limanici berite spodaj: »Moj Bog, vsi moški so enaki. Vsekako si ne belim glave zaradi njih-Navzočni so kajpak izjeme...« s »Veste, moški so takooo neuinnd na vsako naslikano lutko se ujamejo, kakor vešče na luč. 0 njihovih duševnih vrednostih kajpak nimajo poj" ma ...« v »Ljubezen? Koliko ženskam ste že to povedali pred menoj?« »Veš, dragi moj, takrat je neznansko dolgo trajalo, preden si naposled opazil. Oh, ko ste pa moški takooo naivni...« »... da, ko bi bila fant, ne bi Čepela v pisarni in tipkala poslovnik pisem. Verjemi mi, da bi nekaj dosegla, v športu ali kje drugje ...« »Saj vendar čisto natanko veš: z Janezom, Mirkom in Tonetom hodim na sprehod, a edini moški na svetu si zame le ti...« »Ti, včeraj sem spoznala nekega le; falskega častnika. Krasen dečko, ti rečem! A kljub temu si mi ljubši tudi v navadni vojaški obleki, na uniform® se sploh ne ujamem, zakaj pri tem gre za človeka, ki v uniformi tiči. A bil je postaven, to lahko mirne vesti rečem...« »So ženske, ki jih nekoč nekje sreča doleti, a jaz vsekako ne spadam mednje...« »Z moškimi imam že toliko izkušenj, da tudi vaših besed ne morem resno jemati...« »S pokloni pri meni ne boste triumf irali. a to, kar ste zdaj rekli, res ni bilo čisto zgrešeno...« »Ne, nobenega prijatelja ne potrebujem. Ljubezen je za petošolke, samozavestna ženska pa si svoje življenje sama ustvarja .. .< »Cisto sama sem na svetu. Edina prijateljica, ki sem jo imela, mi je še fanta prevzela ...« »... ne govorimo več o njem. Ostanite moj najboljši tovariš, kajti iskreno prijateljstvo je v bistvu dosti dragocenejše od ljubezni.. .< »Vidite, kadar boste tako trpko razočarani nad življenjem kakor sem Ja** boste razumeli, da o moških nočem ničesar več slišati.. .< Ali ženske res ne marajo nikoli več ničesar slišati o moških? Ne verjamem. A dokler bodo ljudje živeli n® svetu, bodo menjali te obrabljene fr®' ze in zmerom bodo veljale za pristne ... MALI OGLASI 99 REALITETA" zavod za kupoprodajo nepremičnin je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 CVETLIČNI MED In In medico dobite na) ceneje v Medarnl, Ljubljana. Zidovska ul. S. GOSPODIČNA, vajena vseh pisarniških del, poslovanja z oblastnimi uradi, strojepiska, dobra računarica, nekaj italijanščine, nemščine, želi premeniti službo samo v prvovrstno podjetje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. pod »Zanesljiva 32«. FILATELIJA MODRIJAN, Ljubljana, Miklošičeva 34, razstavlja na velesejmu svoje albume in vložne albume »Jol«. Prevzame v komisijsko prodajo znamke ljubljanskih izdaj, serije raznih držav in kompletne zbirke. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Slrtlorfeva ul. 6 pri frančiškanskem moslu Vsakovrstna očala, dalinogledi, toplomeri, barometri, hvarameirl, ud. Velika izbira ur, zlatnine m srebrnine. Samo kvalitetna optika! Ceniki brezplačno Kratke zanimivosti Bisernice, ki jih najdejo v nekaterih nemških vodah, so tudi do sto let stare. Rabarbaro omenja že znamenit® rastlinska knjiga Pen-king starih Kitajcev, ki so jo spisali leta 270