List izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno	K 6'— polletno	"	„ 3'20 četrtletno	„ 1*60	Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva.	Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Hotel „TIVOLI“.
posamezne številke po ... . „ —-SO		Telefon štev. 105.
Cene inseratom: i/« strani pri enkratni objavi K 1"50, pri večkratnih objavah popust.	■-	Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug.	Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne
Leto I.
V Ljubljani, dne 1. julija 1911.
Štev. 11.
Cenjenim gospodom vinskim trgovcem in gostilničarjem v prevdarek,
Lanskojesenska slaba vinska letina ni prouzročila samo zvišanje vinskih cen, marveč je tudi veliko njih zapeljala k sleparskemu dejanju s ponarejanjem in s prodajo ponarejenega ali protizakonito zboljšanega vina, kar je glasom § 6 in 8 novega vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210 strogo prepovedano in po § 11 in 12 zakona za živila z dne 16. januarja 1896, drž. zak. štev. 89 ex 1897 z denarno globo ali z zaporom, oziroma tudi z obojim skupaj kaznivo.
Ker so postali že mnogi gostilničarji in tudi vinotržci žrtev takih sleparjev, čutim potrebo, tem potom opozoriti zlasti naše gostilničarje, da naj bodo pri nakupovanju vina v njim neznanih krajih, odnosno od njim nepoznanih producentov in trgovcev jako previdni.
Ravno v zadnjem času se je pričelo uvažati mnogo nenaravnega vina iz Istre, Hrvat-skega in z Ogrskega ; pa tudi v drugih krono-vinah se v tem oziru tupatam kaj pregrešnega zgodi.
Saharin, terova barvila (za črna vina), alkohol, in seveda tudi voda so navadne primesi. Tako početje je obžalovati tembolj, ker se kaj takega ne dogaja samo v razvpitih tujih večjih vinskih kleteh, marveč tudi pri navadnih
vinogradnikih, na katerih poštenost bi človek prisegel.
Mnogi tuji producenti, zlasti pa vinski agenti izkoriščajo pomanjkljivost vinskega zakona, ker sodnija zgrabi, odnosno ker škodo trpi le oni, pri katerem se je tako vino dobilo. Dokler ne bo v tem oziru primerne premembe, za kar se je ljubljanska gostilničarska zadruga že na lanskem svojem občnem zboru v Ljubljani potegnila, dotlej naj se kupci ravnajo po možnosti po naslednjem navodilu:
1.	Kupujejo naj vina le od znanih ali od znancev priporočenih vinogradnikov. Ako pride kupec v njemu neznani kraj, naj se obrne za svet na. vaškega župana, župnika, učitelja, da-carja, boljšega trgovca ali na žandarmerijo, ker ti so v vedni stiki z vsem prebivalstvom in poznajo dobro svoje ljudi.
2.	Pri pokušnji in sklepanju kupčije naj ima kupec še enega seboj za pričo in naj si natančno zabeleži, koliko vina različne kakovosti je vzel in iz katerih sodov.
3.	Če vina takoj ne toči, marveč ga v prodajalčevi kleti za dlje časa pusti, naj sode, ako vino več ne kipi, zapečati, odnosno naj vzame vsakega vina po eno steklenico kot vzorec in dobro s svojim pečatom zapečateno pusti pri prodajalcu ali pri kakem bližnjem znancu. To služi za kontrolo za slučaj, da bi se dotično vino do točenja na kakšen način
predrugačilo, kar bi vtegnilo dati povod obojestranskemu ugovoru in morebitni tožbi.
4.	Ako kupec ni mogel biti pri točenju navzoč, naj pa enako postopa, ko vino dospe v njegovo klet. V prav sumljivem slučaju je še boljše, ako se dotično vino v navzočnosti ene ali dveh prič že na kolodvoru pokuša ter nalije 2 steklenici po s/4 1, ju dobro zapečati in takoj pošlje kemičnemu preskušališču v preiskavo. Natoči se lahko še eno steklenico, v navzočnosti priče zapečati ter jo kot kontrolo pri županstvu ali kje drugje shrani. Z vinom napolnjene steklenice se morajo leže ali vsaj tako nagnjene shraniti, da je zamašek vedno moker, da se ne posuši.
Tako postopanje olahkoči kupčevo stališče, ker če se s preiskavo dožene, da vino ni pravo, se ga kar enostavno postavi prodajalcu zopet na razpolago. Nepošten prodajalec bo rade volje vrnil kupcu aro in ga celo še drugače oškodoval, da ga !e ne naznani. Vsak ogoljufani kupec pa stori vsem dobro delo, ako takega sleparja naznani, da tako obvaruje svoje kolege pred n a d a 1 j n o prevaro, kajti če takim sleparjem pri enem kupcu spodleti, si pa hitro zberejo drugo žrtev.
Posebno pa moram svariti zlasti male gostilničarje, ki kupujejo manjše množine, pred tujimi vinskimi agenti nepoznanih tvrdk. Zgodilo se je namreč, da je tak agent ponujal
LISTEK.
JNfauk o serviranju.
(S sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Karla Scheichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.)
(Dalje.)
Jed po ribi je glavna mesna jed (Grande pičce). Ker se pogosto daje govedina (dušena ali kot Roastbeef, Filet, bržola itd.), se je za ta hod udomačila označitev „Boeuf“, četudi se lahko servira, kadar se da n. pr. za pečenko fazan, telečje meso, ali kadar se ponudijo piščanci, divjačina kot grande piece.
Pri finih obedih se v največ slučajih servira k pečenki salata, dočim tvori kompot zase hod. Ako sprejmemo v menit gorke i n mrzto močnate jedi, se morajo gorke servirati pred mrzlimi. Desert (nameček) mora po svoji sestavi odgovarjati večjemu ali manjšemu obsegu celega menit. Sir tudi lahko serviramo pred sladoledom. Ako pa serviramo k siru (z ali brez sirovega masla) pivo, je pravilneje, ako ga uvrstimo še-le za sladke jedi.
Z ozirom na ceno, ki se plača za posamezni kuvert, in oziraje se na morebitne želje naročitelja obsega menu ali vse prej navedene hode ali samo nekatere1)- Ako se radi troškov ali iz drugih vzrokov zmanjša število hodov, potem odpade najprej ena predjed (Horš d'oeuvre), potem punč, za tem fino sočivje
(Entremets de Ičgume), končno ena ali obe vhodne jedi (Entrees) in končno sladoled ter kava. Razvrstitev hodov pa pretežno ostane taka, izvzemši prav redkih slučajev.
Vsak narod ima svoje posebnosti glede sestave in deloma tudi glede razvrstitve posameznih jedi. Natakarji ali natakarice, ki dobe v tujini službo, naj pred vsem stremijo za tem, da se seznanijo s tamošnjimi običaji.
Kakor smo že prej omenili, obstojajo glede prepovedanega lovskega časa posebni zakoni, od katerih navajamo tukaj za primero odredbe veljavne za Kranjsko.
Odredba od 9. junija 1890
veljavna za vojvodino Kranjsko.
Za spodaj navedene boljše vrste rib se določi radi drstenja sledeči čas, v katerem je prepovedano loviti jih, in sicer:
1.	Za vse vrste postrvi, ki drste pozimi, t. j. za potočne, rečne in jezerske postrvi ter za potokarje (Bachsaiblinge) od 16. oktobra do 15. januarja;
2.	za lipane, sulce in mavrčaste postvi od 1. marca do 30. aprila;
3.	za karpe od 16. maja do 15. julija;
4.	za mrene od 1. maja do 15. junija;
5.	za plemenite rake
a)	za samce od 1. nov. do 31. januvarja.
b)	za samice celo leto.	(Dalje).
H
3 2 O p
o n
<*>
(Z><
3
n< Z
p g -t "t
VD O
o<
rD
(Z)	M*.
«-K p
3 3
žr™
-t
• »•
!) Glej n. pr. izvajanja v štv. 3, 2. stran!
uzorec vina, ki ga je kupil pri krčmarju sosednje vasi, poslal je pa vse drugačno vino in celo ponarejeno ter po povzetju. Prišlo je do tožbe, toda prodajalcu se ni moglo ničesar vzeti, ker ničesar ni imel in tudi ni zastopal nobene tvrdke, marveč je sproti kupoval, kakor je dobil naročila in seveda tudi prodajalce same ogoljufal.
Mi imamo mnogo dobrih in zanesljivih domačih vinskih trgovcev, vinarskih zadrug in poštenih producentov, zato pa ni treba izročati svoje pošteno ime tujim goljufom.
Konečno moram tu vinske prodajalce še opozoriti, da glasom vinskega zakona se ne smejo prodajati, posebno v gostilnah razun po § 6 in 8 v. z. prepovedana, tudi cikasta, močno žveplana, smrdljiva (plesniva) in zavreta (vsled zavrelke pokvarjena) vina.
Pogostokrat se pripeti, da kupec dobi dobro vino, a da se mu to kmalu samoobsebi v njegovi kleti pokvari. Temu nedostatku je večkrat vzrok slaba klet ter nevednost v ravnanju z vinom in s prazno posodo. Zato pa naj skuša vsakdo, ki ima z vinom opraviti, po možnosti izobraziti se v kletarstvu; naj torej obišče kletarske tečaje in si omisli primerne knjižice, ali naj se vsaj obrne za svet do oseb, ki to stroko dobro obvladajo. To ga nič ne stane, a dober svet mu more pa veliko koristiti.
C. kr. kletarski nadzornik:
Fr. Gombač.
„Slaba postrežba.,,
Mnogokrat se čuje na Slovenskem, zlasti pa v Ljubljani zabavljanje o „slabi postrežbi“ v gostilnah — in kar je najbolj značilno za naše socijalne razmere pri teh pritožbah — so prizadete vedno le boljše restavracije in gostilne, ne pa tudi navadne gostilne. Če vprašate razdraženega zabavljača, v kakšnem oziru se mu je slabo streglo, ali je bilo morda serviranje nepravilno, ali so bili morda pribori, namizje ali perilo umazani, ali je bila morda jed ali pijača slaba, se glasi odgovor navadno, da se glede vsega tega ne more pritoževati, pač pa je moral čakati par minut, „ker je bilo precej ljudi v restavraciji in gostilničar za take slučaje ni zadostno preskrbljen z osobjem.“ Tudi to so včasih povodi takim in enakim pritožbam, ker gost ni dobil takoj a-la minute jedi, ki si jo je sam izbral.
Vzrok zabavljanja čez „slabo postrežbo“ tiči torej pri nas v tem, da se prepočasi servira posameznim gostom. Druge vrste pritožbe so le redke. Strogo vzeto bi bili torej gostje v takih slučajih opravičeni hudovati se le nad „počasno“, ne pa „slabo“ postrežbo. Najhujše pri teh zabavljanjih pa je, da se ne omeje samo na suha, morda res včasih graje vredna, suha dejstva, temveč da je s takim zabavljanjem pretežno združeno tudi splošno pozabavljanje, češ dotična gospoda ne bo prišla več v to restavracijo, jo bo tudi v krogu svojih znancev in prijateljev primerno priporočala itd. Premnogi teh nezadovoljnežev pa se pri takih prilikah spozabijo tudi tako daleč, da udrihajo po gostilničarstvu sploh. Vsled tega seveda trpi brez vsake krivde največkrat gmotno jako mnogo dotični restavrator ali gostilničar, z njim vred pa tudi gostilničarstvo sploh, če že drugače ne, pa vsaj na ugledu.
Ako taka zabavljanja o „slabi postrežbi“ še podrobneje zasledujemo, pridemo hitro do prepričanja, da ti večni nezadovoljneži in zabavljači spadajo med ono vrsto ljudi, ki drugače sploh niso srečni, ako ne pozabavljajo pri vsaki priliki kar povprek, da so ti odlični gostje drugod v svojih „štamlokalih“, ki na-
vadno ne spadajo med gostilne I. vrste, prav ponižni in z vsem zadovoljni, ker je tam po njih naziranju vse v najboljšem redu, ki skratka nimajo niti pojma o tem, kako se pravilno streže in ki končno niti tega pojmovati ne morejo, daje pri nas na Slovenskem res dobra, vzorna postrežba po restavracijah in gostilnah združena z naravnost nepremagljivimi težko č a m i. Zameriti jim pa tega ne moremo in ne smemo preveč, ker še niso bili veliko po svetu in torej ne vedo, kako drugod postopajo.
Če slučajno spada kateri teh nezadovoljnežev med trgovce in sicer med one trgovce, ki hočejo imeti naslov dobrega trgovca, pri svojem zabavljanju prav nič ne pomisli, da bi zlasti oni gostilničarji z dežele, ki so ob enem slučajno tudi trgovci, tudi lahko pozabavljali čez slabo postrežbo v njegovi trgovini. Znana stvar je namreč, da pridejo naši trgovci z dežele navadno osebno nakupovat svoje potrebščine v mesto. Naš tovariš je slučajno prišel v trgovino svojega dobavitelja dopoldne, torej v času, ko je bilo v trgovini nekaj več strank, pri katerih pa se je že na prvi pogled lahko prepričal, da izkupiček in ne zaslužek ne bo presegal 50 K. Četudi ta gospod od trgovine ve, da bo naš znanec nakupil za par sto kron blaga, vendar ga za dopoldne odslovi: „Prosim Vas, pridite raje popoldne, če hočete biti dobro postreženi. Vsaj vidite, da nimam sedaj nobenega človeka pri rokah, ki bi Vam lahko stregel.“ Naš znanec mirno odide in popoldne zopet pride. Ne zmisli se pa pri tem, da bi začel radi tega zabavljati čez slabo postrežbo. Če bi se pa do tega osmelil, gotovo bi bil radi tega takoj med celim trgovstvom ogenj v strehi in prav nič bi se ne čudili, če bi se s posebnim cirkularjem opozarjalo ostale trgovce, češ da je naš znanec trgovini skrajno škodljiv človek, pred katerim naj se varujejo.
In druga primera. Gostilničar išče pravne pomoči in se zateče k odvetniku. Ker hoče biti dobro zastopan, si izbere zastopnika, o čigar zmožnostih in vrlinah gre sloves po celi deželi. Da bi mu ne bilo treba predolgo čakati v pisarni, naznani celo pismeno svoj prihod. Toda, glej jo smole, ko pride v pisarno, čaka tam že več strank, dočim ima odvetnik v svoji sobi že tudi stranko. Naš znanec mora čakati in čakati, postaja že nestrpen, gospod solici-tator pa pravi, da je pač treba čakati in da gre v pisarni vse po vrsti kakor so hiše v Trsti. Stranka zaradi tega takoj uvidi, da se mora varovati vsake zabavljice, ker se drugače lahko še celo izpostavi nevarnosti, da se jej na ta ali oni vljudni način pokažejo vrata.
Tako torej v teh dveh primerah, kjer bi se gotovo lahko govorilo vsaj o „počasni“ postrežbi. Toda v resnici se ne govori niti v enem niti v drugem slučaju o kaki slabi postrežbi, nasprotno pri trgovcu se ta način postrežbe še celo hvali, pri odvetniku se pa tudi večurno čakanje mirno pretrpi, ker ima stranka pač največ zaupanja do odvetnika, ki si ga je zbrala.
Nehote se pri tem vprašamo, kako je mogoča ta razlika? Odgovor na to ni težak. Trgovec in odvetnik sta si vzgojila svoje stranke tako, da so zadovoljne in prilagođene njihovim razmeram, ki ne zahtevajo vsled tega nobenega velikega aparata. Seveda ako bi pri današnjih razmerah stopil gostilničar s podobnimi izgovori ali prošnjami pred svojo stranko, t. j. gosta, bi gost ne označil gostilničarja samo kot skrajno malomarnega, temveč za naravnost predrznega in svojega soseda bi morda še celo vprašal, če se mu zdi v gostilničarjevi glavi vse v redu. Taka je torej razlika v naziranju glede „po-
strežbe“ in vendar je — če se strogo vzame — položaj v vseh treh slučajih popolnoma enak.
Gostilničarstvo si je torej tudi samo vzrok, da se z njim tako postopa, da se od njega vse mogoče zahteva, in sicer v prvi vrsti radi tega, ker dosedaj ni vedelo in znalo zadostno varovati ugleda in koristi svojega stanu, ker si ni znalo svojih odjemalcev, t. j. gostov za svoje razmere vzgojiti.
Še več krivde pa je seveda na strani takih nezadovoljnih gostov, ki navadno ne poznajo gostilniškega obratovanja in so radi tega v svojih zahtevah do boljših gostiln naravnost nedosegljivi, podobni onim, ki zagrabijo kar za celo roko, če jim ponudiš prst v oporo.
Za gostilničarstvo splošnovažno in obče-koristno je torej, ako moremo tako neopravičeno zabavljanje čez „slabo“ postrežbo odpraviti. Odpravimo pa to lahko in sicer pred vsem na ta način, da uvedemo v vseh naših gostilnah najstrožjo postrežbo v smislu navodil „Nauka o serviranju“ in ako ob enem one goste, katerih značaju taka pravilna postrežba ne prija, na primeren in vljuden način vedno in povsod opozarjamo na to, das svojim veseljem do zabavljanja ne delajo samo krivice in škode gostilničarju, temveč da si neposredno na ta ali oni način škodujejo tudi samemu sebi.
Razpravljati na tem mestu o tem, kako se pravilno po danes obstoječih predpisih streže, bi bilo odveč; sklicujemo se samo na naša dosedanja navodila v „Nauku o serviranju“, katera hočemo nadaljevati še skozi celo leto. Naši gostilničarji naj v svojo lastno korist povsod delujejo na to, da se res streže po teh navodilih in naj tam, kjer se to ne vrši, vedno opozarjajo na nedostatke.
Da pa uvidijo naši tovariši, kako se ozdravi nezadovoljneže gori omenjene vrste s pravilnim serviranjem od večnega zabavljanja, hočemo na tem mestu navesti samo par slučajev iz resničnega življenja, ki so se pred kratkim doigrali v nekaterih slovenskih gostilnah,
V neko restavracijo je zahajal gost, ki so ga natakarice označevale kot „pustega“. Vsako stvar je hotel kritizirati; če je mogel le malo pozabavljati, pa je bil že srečen. Tako se pripeti tudi nek večer, ko je bila restavracija precej polna gostov, da večerja tudi on. Natakarica še posebej pazi, da mu servira vse pravilno, popolnoma po obstoječih predpisih. Gostu večerja sicer dobro tekne, toda ker je porcija precej obilna, ne povžije vsega, kar se mu je nudilo, temveč pusti nekaj na krožniku, servirni krožnik pa prekriža z jedilnim orodjem, čaka, da odnese natakarica servis in se pogovarja pri tem s svojim sosedom. Ta med fern časom že dvakrat obnovi svojo pijačo, vendar se natakarica pri tem, četudi vidi, da naš gost ne je, za njega ne meni. Ko pride natakarica tretjič do njegove mize, zareži gost glasno nad njo: „Saj sem vedno trdil, da je pri Vas postrežba pod psom. Pol ure že gledate tu krožnike in jih ne odnesete. Mar li mislite, da jih bom sam odnašal. Spravite že vendar enkrat to proč“. Ostali gostje se spogledajo, natakarica pa popolnoma mirno odvrne: „Ampak prosim Vas lepo, kako pa naj odnesem, ko imate vendar označeno z jedilnim orodjem, da hočete z obedom še nadaljevati“. Gost postaja vsled tega hud, ostali gostje pozorni in ko natakarica gostu pojasni, kaj pomenja v smislu „Nauka o serviranju“ prekrižanje krožnika z jedilnim orodjem, nastane v restavraciji krohot, nezadovoljni gost zardi in od tedaj naprej je po zatrdilu natakarice eden najboljših in najfinejših gostov, ki se vedno tudi zanima za gostilničarsko gibanje.
Torej je v tem slučaju pomagal samo en trenotek, da je iz Savla postal Pavel.
In drug podoben slučaj.
Pri eni mizi v boljšem hotelu sedi manjša družba iz odličnih slovenskih krogov, prav blizu pri drugi mizi pa manjša družba Angležev, tki so ravno za gostilničarja najodlo-čilnejši narod na svetu. Slučaj je hotel, da sta obe družbi naročili skoraj enak obed. Slovenska družba je zahtevala, naj se jej obed kolikor mogoče hitro servira in ker se to ni kar v trenotku zgodilo, začne tudi malo poza-bavljati. Natakar, ki to sliši, se podviza in res prav hitro servira slovenski družbi obed. Ker pa je že pri delu, hoče tudi Angležem enako hitro streči. Ti ga pa zavrnejo, da hočejo mirno obedovati in vsako stvar dobro prebaviti ter ga zato pošljejo z že donešenimi jedmi nazaj v kuhinjo. Slovenska družba opazi to in se pozneje pri hotelirju samemu informira o navadah Angležev in od tedaj naprej je tudi ta družba nasproti gostilničarjem baje popolnoma drugačna kot prej.
Iz teh resničnih dogodb lahko vsak posname, da je veliko na gostilničarju ležeče, da si goste vzgoji tako, kakor to odgovarja njegovemu obratu. To pa se seveda zgodi le takrat, kadar razumno postopa, kadar postopa tako, da gosta nehote pripravi do tega, da more uvideti, da je delal gostilničarju krivico, ker o poslovanju v gostilničarskem obrtu ni bil zadostno ali napačno poučen.
Ako hočemo torej odpraviti neopravičene pritožbe o slabi postrežbi, nam j e pred vsem treba, da v gostilniških obratih uvedemo povsod — in najsi bo še tako priprosta gostilna — skozinskoz današnjim splošnoveljavnim predpisom odgovarjajočo postrežbo. S tem ne dosežemo samo mirnejše obratovanje, ki je ob enem tudi dobičkanosnejše. Da pa se more to izvesti, nam je treba izšolanega gostilničarstva in gostilniškega osobja.
Gostje bi se pa ob enem polagoma privadili na pravilno postrežbo, začel bi jih zanimati ta prevrat in ob enem bi se pri njih vzbudilo tudi splošno zanimanje za gostilniško obratovanje. Gostje bi potem vedno in povsod zahtevali samo mirno, ne pa prenagljeno postrežbo in v slučaju, da bi se kje pri postrežbi res zgodila kaka napaka, bi na to opozorili med štirimi očmi gostilničarja in tudi samo tega, kakor to dandanes že delajo oni odlični gostilniški gostje, ki so se s svojim potovanjem po svetu že privadili splošnim običajem v gostilnah in restavracijah drugod. Ti gostje namreč prav dobro vedo, da slabe postrežbe navadno ni zakrivil gostilničar sa m, marveč le v gostilni zaposleno osobje ali pa nepremagljive okoliščine, s katerimi gostilničar niti računati ni mogel. Vsak pameten človek namreč prav lahko razumeva, da je vsakemu gostilničarju ležeče na tem, da se obratovanje v njegovem obrtu povzdigne kolikor je sploh mogoče in si niti misliti ne more, da bi s premišljeno slabo postrežbo hotel vničiti sebe in svoj obrt.
Kadar bo vsak gost vpošteval okoliščine, v katerih se nahaja posamezni gostilničar in in ki jih mora zmagati, bo tudi ponehalo pritoževanje o slabi postrežbi.
Da pa pritoževanje čim prej poneha, nam dajte pred vsem strokovnih šol, pustite nam vsaj, da si osnujemo — če treba — take šole iz lastne moči, pustite nam, da si pridobimo izšolan personal, ki bo tudi na nezadovoljneže blagodejno vplival. S samim zabavljanjem ne dosežete ničesar, zato opustite raje svoje
neopravičene zabavljice in z resnim delom vzajemno z gostilničarstvom delujte za napredek. Končno bosta imela od tega dobiček oba, gost in gostilničar in z njima vred celokupni naš narod.
Mednarodni brzojavni ključ za naročanje sob v hotelih.
Tik pred sezijo smo. Znana stvar je, da se v seziji mnogokrat posebno od boljših strank naročajo brzojavno hotelske sobe. Drugače se pri večjih navalih namreč prav lahko pripeti, da ostane gost brez prenočišča.
Natančno brzojavno označenje pa hi bilo mnogokrat naravnost drago. Zato se po drugih državah in deželah ter v najnovejšem času tudi pri nas gostje poslužujejo takoimenova-nega mednarodnega ključa za naročanje hotelskih sob. Ta ključ mora torej poznati vsak, kdor oddaja tujcem sobe za prenočevanje, ker se mu drugače lahko prej ali slej pripeti, da si ne ve tolmačiti tako sestavljene brzojavke in da ima končno še neljube mu nastope, ki kolikortoliko škodujejo njegovi osebi in njegovemu obrtu.
Te okoliščine so odločevale za objavo pričujočega članka.
Kakor mora biti vsaka druga naročitev jasna, tako se mora to zahtevati tudi pri brzojavnih naročitvah hotelskih sob. Zato naj tako naročilo obsega:
a)	število sob in število postelj.
b)	Dan prihoda.
c)	Dnevni čas, to je ali zgodaj zjutraj, čez dan ali pozno ponoči.
dt Ali se naroča soba samo za en dan ali za dalj časa, seveda brez vsake obveznosti.
e) Kot podpis stalni naslov naročitelja. S tem namreč mnogo pridobi brzojavno naročilo, ker vsled natančnega naslava hotelir že vnaprej lahko ve, s kom bo imel opraviti.
Za posamezna ta naročila so torej uveljavljene posamezne kratice, ki nadomeščajo po več besedi. Seveda za vse podrobnosti še niso vpeljane kratice in se take podrobnosti, kakor n. pr., ali pride stranka z železnico, vozom, pošto, avtomobilom, kateri dan, v katerem nadstropju želi sobe itd., morajo ozačiti s popolnoma navadnim besedilom v tem ali onem jeziku.
Kar se tiče teh kratic, moramo radi lažjega umevanja še povdarjati, da so kratice za naročanje sob — izvzemši one za posteljo za dve osebi — izbrane tako, da prejemnik brzojavke lahko spozna iz začetne črke zaželjeno število sob, iz končne črke kratice pa število postelj. Primera: „Carid.“ C je tretja črka v abecedi, d četrta, torej pomenja beseda „carid“ sledeče naročilo: „Tri sobe s skupno štirimi posteljami.“
Za naročanje sob so torej vpeljane sledeče kratice:
Za 1 sobo z 1 posteljo ....
„1	„	„ 1 n za 2 osebi
„1	„	„2 posteljama . .
„1	„	s 3 posteljami . . .
„ 2 sobi s skupno 2 posteljama „ 2	„	„	„	3 posteljami
2	4
» 3 sobe „	„	3
3	4
n v „	„	„	^	„
3
3
3
4
5
6 7 4
Alba
Albaduo
Arab
Abec
Belab
Birac
Bonad
Ciroc
Carid
Calde
Caduf
Casag
Danid
	4 ^	”	v	v	5	Dalme
„	4	„	„	6	Danof
„	4	„	„	7	Dalag
„	4 ^ » »	8	Dirich
	4	»	»	9	Durbi
„	otroško postelj .	.	. Kind
„	salon .	.	. .		. Sal
„	zasebno kopalno sobo . .		. Bat
„	sobo za služabnike . . .		. Serv
Kakovost zahtevanih sob se označuje lahko s sledečimi kraticami:
Najboljše sobe, ki so na razpolago best
Dobre sobe.................. bon
Navadne sobe................plain
Glede prihoda gosta so udomačene sledeče kratice:
Med polnočjo in 7. uro zjutraj . Granmatin Med 7. uro zjutraj in poldnevom Matin Med poldnevom in 7. uro zvečer Sera Med 7. uro zvečer in polnočjo . Gransera Kako dolgo namerava ostati gost v hotelu, to označi lahko s sledečima kraticama:
Eno noč.........................Pass
Več dni.........................Stop
Ako pa se je gost po že odposlani prvi naročilni brzojavki odločil ali bil na kakor-šenkoli način zadržan, da ne more priti ob določenem času, odpove naročilo z eno samo besedo, namreč s „Cancel“, kateri mora seveda zopet dodati naslov hotela in svoj na prvi brzojavki označen naslov.
Radi lažjega umevanja navedemo le še par primer takih brzojavk:
„Hotel Louisenbad, Veldes.
Morgen Calde best Sal Bat Stop Sera Advokat Berger, Wien I. Bräunerstr.“
Ta brzojavka vsebuje torej:
„Za jutri naročam 3 najboljše sobe skupno s petimi posteljami, poleg tega salon in lastno kopalno sobo za več dni. Pridem med poldnevom in 7. uro zvečer.“
Druga primera :
„Hotel Triglav, Jesenice.
Jutri Gransera Birac bon Pass Prof. Kafka, Praha, Vaclavske nam. 7.
Ta brzojavka pa pomeni:
„Naročam za jutri zvečer med 7. uro in polnočjo 2 dobri sobi s skupno tremi posteljami za eno noč.“
Mislimo, da si sedaj lahko vsakdo tolmači brzojavke na podlagi takega ključa in naj se glasijo že tako ali tako. Nadejamo se pa končno tudi, da smo s tem storili svojo dolžnost in obvarovali marsikaterega naših hotelirjev morebitnega mučnega položaja.
Vprašalnica.
Vprašanje štv. 27.
Zaradi vžitnine imam vedno kake sitnosti. Dacar mi navaja vedno kake nove postave, ne da bi mi kljub prošnji dovolil vpogled, češ da zadošča, ako me ustmeno na to opozori. Tudi pravi, da po novih predpisih niso več veljavna pismena naznanila na boletni urad i. dr. Skratka, ponagaja mi, kjer le more. Prosim za navodila, kako naj postopam.
Odgovor:
Kolikor je nam znano, veljajo glede vžitnine še vedno isti predpisi kakor pred leti in je zlasti pismeno prijavljanje raznih vžitninskih zadev na boletni urad še vedno dopustno. Samo pravočasno morajo biti oddane. Ako se Vam tudi drugače kljubuje in če ste prepričani, da je to sama šikana in nagajivost, izvolite se pritožiti radi takega postopanja na pristojno
oblast. Ker čujemo, da se podobne stvari dogajajo širom slovenske zemlje in vemo, da mnogo naših tovarišev gostilničarjev ne pozna natančno predpisov glede vžitnine, smo se odločili, da pričnemo v našem listu v najkrajšem času objavljati najvažnejše teh predpisov in jim dodati potrebna pojasnila. S tem namreč mislimo, da bo vstreženo premnogim našim tovarišem gostilničarjem, ker bodo potem natančno lahko vedeli, kako naj postopajo in kako se lahko zavarujejo proti najraznovrst-nejšim sekaturam od gori navedene strani.
Vprašanje štv. 28.
V Vašem listu ste že omenili podrobnosti glede toalete natakarja, niste se pa dotaknili pri tem vprašanju tudi natakaric, ki pri nas še pretežno strežejo. Ali torej Vaša izvajanja veljajo tudi za natakarice? Ako ne, prosim pojasnil, v koliko je tu razlike?
Odgovor:
Kar se tiče toalete v splošnem, veljajo naša izvajanja v „Nauku o serviranju“ seveda v polni meri tudi glede natakaric, da, povdar-jati moramo celo, da se v posameznih slučajih mora gledati pri natakarici še bolj zlasti na snažnost in čistost. Istotako kot natakar mora biti tudi natakarica v službi brez vsakega nakita in obuvalo bodi istotako vedno le črno. Kar se tiče frizure, bodi ista pri natakarici vedno v redu, toda nikdar ne izzivajoča. Glede obleke pa navajamo, da je za natakarice predpisana črna obleka z belim predpasnikom. Edino za one kraje, ki imajo tujski promet, priporočamo pri slavnostih za natakarice narodno nošo. Želeti pa je, da se vedno varuje enotnost obleke, torej ali vse črno ali vse v narodni obleki. Drugače je utis takoj pokvarjen.
Razno.
Tujski promet v Postojni. Obisk Posto-jinske jame narašča od leta do leta in po dosedanjih podatkih sodeč doseže tudi letos zelo visoko število. Postojinsko jamo je poselilo v letošnjem letu že tisoče in tisoče oseb, vendar nam natančni podatki glede tega niso znani. Pač pa našim naročnikom lahko podamo številke glede onih tujcev, ki so dosedaj v Postojni vsaj eno noč prenočevali. Vseh tujcev je prenočevalo v letošnjem letu v Postojni 839; od teh jih je bilo iz Ljubljane 20, ostale Kranjske 27, z Dunaja 167, ostalih avstrijskih kro-novin 304, iz Ogrske 54, Nemčije 170, Rusije 13, Italije 7, Angleške 9, balkanskih držav 9, drugih evropskih držav 52 in iz ostalih delov sveta 7.
V	Toplice na Dolenjsko je došlo do 26. junija t. 1. skupno 176 oseb, da iščejo zdravja v tamošnjem zdravilišču. Od teh jih je bilo 140 iz Kranjskega, 1 iz Hrvaškega, 1 iz Italije, 1 iz Brazilije, ostali pa iz drugih avstrijskih krovovin, iz Dunaja samega 9 oseb. Kakor vse kaže, bo letošnji obisk naših Toplic boljši od lanskega.
Tujski promet v Bohinju. Kakor posnamemo iz od županstva v Bohinjski Bistrici nam došlega poročila, je prenočevalo letošnje leto v tej občini vsega skupaj 250 tujcev, ki so bili vsi iz Avstrije. V tem številu seveda niso všteti oni tujci-izletniki, ki so si prišli ogledat Bohinj samo čez dan. Pripomnimo, da je teh tujcev bilo mnogo več.
V	zdravilišče Kamnik je došlo od maja do sedaj skupno 24 tujcev, ki so tam prenočevali. Od teh 6 strank s skupno 10 osebami še vedno biva v Kamniku in jih je 7 iz Kranjske, ostali pa iz raznih avstrijskih kronovin.
Posredovalnica za službe ljubljanske gostilničarske zadruge, ki je od zadnjega občnega zbora posredovala za delodajalce v 110 slučajih in za delojemalce v 148 slučajih, išče več vajencev za kavarniško in restavracijsko stroko. Priporočali bi zlasti našim cenjenim tovarišem na deželi, da morebiti opozore v krogu svojih znancev na to okolnost. Slovenski natakarji imajo namreč lepo prihodnost pred
seboj in zato je le želeti, da se čim več vajencev posveti tej stroki.
Izlet gostilničarjev na Bled. Med ljubljanskimi gostilničarji se je sprožila misel, naj bi se priredil v drugi polovici avgusta skupni izlet naših gostilničarjev na Bled in da naj bi prireditev tega izleta prevzela skupno „Deželna zveza gostilničarskih zadrug“ in naše uredništvo. Mi pozdravljamo to misel z veseljem, ker smo naziranja, da se s takimi izleti pospešuje stanovska zavest in stanovska vzajemnost. Za to smo tudi radevolje pripravljeni prispevati k dobremu uresničenju te misli po naši najboljši moči. Ker nam pa do danes še niso podrobno znane različne želje, ki bi bile tu morda odločilne važnosti, prosimo pred vsem vse one cenjene tovariše, ki se mislijo tega izleta udeležiti, naj nam pismeno sporoče vse svoje želje in že sedaj prijavijo svojo in svojcev udeležbo. Za danes pripomnimo samo, da z ozirom na večjo ali manjšo udeležbo dobimo pri železnici tudi lahko znižane vozne cene. Upamo tudi, da nam bo že mogoče v prihodnji številki objaviti natančni vspored tega enodnevnega izleta.
Mojstrska bolniška blagajna dunajske gostilničarske zadruge. Iz „Allgemeine Gastgewerbe-Zeitung od 20. junija posnamemo, da je dosegel rezervni fond mojstrske bolniške blagajne dunajske gostilničarske zadruge z 31. decembrom 1910 vsoto 142.981 K 26 h, ker je ta fond narastel pretečeno leto za 1.468 K 18 h. Na prvi hip se dozdeva človeku ta vsota zelo visoka, toda če se pomisli, da obstoja ta blagajna že 10 let in da ima vsega skupaj nad 4000 članov, moramo priznati, da enaka bolniška blagajna ljubljanske gostilničarske zadruge uspešneje posluje. Naša bolniška blagajna posluje namreč še-le 5 let in ima samo 240 članov, vendar pa izkazuje že z 31. decembrom 1910 rezervnega fonda 9637 K 99 h, ker se je v tem letu pomnožil za 3221 K 34 h. Ako bi dunajska mojstrska blagajna napredovala enako kakor ljubljanska, bi morala letos izkazati že okroglo 330.000 K rezervnega zaklada, torej za več kakor še enkrat toliko kakor ga faktično izkazuje. To je pač najboljši dokaz za izborno poslovanje ljubljanske mojstrske blagajne.
Kdor od naših naročnikov morebiti ni dobil vseh številk našega glasila, naj nam blagovoli to javiti, da mu izostale številke naknadno dopošljemo. Opazili smo namreč, da nekatere pošte vračajo liste z opazko „se ne sprejme“, četudi so nam dotičniki list že za celo leto vplačali. Nam je ležeče na tem, da je pri dostavljanju lista red. Zato prosimo, da se nam vse morebitne nerednosti naznanijo. Potem bomo takoj na pristojnem mestu storili potrebne korake, da se kaj takega ne bo več pripetilo.
Naše stališče glede vprašalnice. Ker
nam glede vprašanj dohajajo najrazličnejše prošnje in od najraznovrstnejših strani, smo primorani izjaviti, da bomo odslej naprej dajali odgovore bodisi pismeno, bodisi javno v časopisu samo našim naročnikom brezplačno, drugim pa le tedaj, kadar vprašanju ob enem prilože tudi 60 h v znamkah. Končno prosimo, da se pri vprašanjih omeje gg. vpraševalo' kolikor mogoče samo na strokovno-stanovske zadeve, ker bi drugače list zgubil značaj gostilničarskega strokovnega glasila.
Najboljša primes za kavo je brezdvomno Kolinska kavna primes. O tem se je lahko vsak že sam dovolj prepričal. Treba je le enkrat poizkusiti Kolinsko kavno primes, in vsak lahko izprevidi, da je nobena druga ne doseza, kaj še, da bi jo prekašala. Zato pa je tudi Kolinska kavna primes danes na Slovenskem najbolj priljubljena med vsemi. Omeniti je treba, da je Kolinska kavna primes edino domače blago te vrste, in tudi zato zasluži, da jo toplo našim prijateljem priporočamo!
Tujski promet na Hrvaškem. Kakor posnemamo iz „Konobarskoga Vijestnika“, se je zagrebško prometno društvo preosnovalo v „Društvo za tujski promet v hrvaških pokrajinah“ in vabi sedaj vse interesente tujskega prometa na Hrvaškem k pristopu. V tozadevnem oklicu navaja novo društvo, da ima n. pr. enako društvo v Baslu v Švici 2400 članov, od katerih je 1100 gostilničarjev, hotelirjev in lastnikov penzij, v Baslu samem skoraj 500 trgovcev, nad 150 obrtnikov, 120 industrialcev, 100 dostojanstvenikov in privatnih oseb,
80 zdravnikov, 50 inženerjev, arhitektov in stavbenikov in še mnogo drugih. Enako naj bi bilo tudi na Hrvaškem in potem bode tudi tam narodnogospodarski dobiček iz tega naslova enak onemu v Švici. Tako nabrana članarina znaša okroglo 60.000 frankov, katera svota se porablja izključno v ta namen, da se dela propagando za posamezne prometne kraje, kajti izkušnje uče, da v to porabljeni denar donaša stotere, da včasih tudi tisočere obresti. — Tako torej drugod. In pri nas? Tudi pri nas imamo podobno društvo, namreč „Deželna zveza za tujski promet“, ki deluje že od leta 1905 naprej. Pri nas pa se dosedaj ni uvaže-valo tega stališča, kajti ta zveza navadno ni imela čez 30 članov. Upanja pa tudi ni, da bi se v tem oziru v kratkem obrnilo na bolje, kajti na zadnjem občnem zboru je bilo pri predsedniški mizi izrečeno mnenje, da z velikim številom članov zvezi ni pomagano, nasprotno da bi to pomenilo za njo še nekako oviro. Članarina bi baje reprenzentirala le malenkostno svoto. Mi se seveda ne strinjamo s tem nazi-ranjem, ker smo mnenja: Čim več članov, tem več dohodkov, tem več tudi zanimanja za stvar, tem večje vpoštevanje se tudi lahko pričakuje od posameznih korporacij. Interesente je treba pritegniti k sodelovanju, ne pa se jih braniti.
Kdor hoče kaj od našega uredništva ali od posameznih načelstev gostilničarskih zadrug, naj ne pozabi navesti imena, ker se mi in načelstva ne moremo ozirati na dopise, oziroma prošnje brez podpisov. Anonimna pisma so pri nas brez vsake veljave. Glede ovadb radi obrtnih prestopkov moramo pa ponavljati, da je za vsak slučaj treba navesti dve zanesljivi priči, ker se drugače z ovadbo ničesar ne doseže.
Nauk o serviranju med Jugoslovani. Med Jugoslovani smo pričeli Slovenci prvi objavljati nauk o serviranju. Kmalu za nami so pričeli z objavljanjem tega za gostilničarstvo in gostilničarsko osobje velevažnega nauka tudi Bolgari, ki objavljajo podobno kakor mi posamezna poglavja v svojem strokovnem glasilu „Natakarski List“. Sedaj so se nam pridružili tudi naši sosedje Hrvatje, ki postopajo tudi enako kakor mi. Nauk o serviranju objavljajo namreč kot podlistek v strokovnem glasilu „Konobarski Vestnik“ (Natakarski Vestnik“). Izostali so samo Srbi, kar pa je lahko umljivo, ker za gostilničarski stan še ne izdajajo lastnega strokovnega glasila. Gotovo je za nas Slovence jako častno, da smo s tem objavljanjem prvi pričeli in da se po našem vzgledu ravnajo sedaj tudi naši stanovski bratje na vzhodu, ki naš način objavljenja označujejo kot jako praktičen. Ako k temu še dodamo, da je nadzornik v c. kr. ministrstvu za javna dela g. ravnatelj Hess našemu listu popolnoma prepustil odločevanje glede Jugoslovanov, mislimo, da smo s tem pač dovolj označili, koliko našo organizacijo tudi v delavskem ministrstvu vpoštevajo.
Uobena slovenska gostilna brez Gostilnic, Vestnika,
Izza gostilničarskega zapečka.
Bakren nos.
Okrajni glavar se pri otvoritvi novega šolskega poslopja pogovarja tudi s članom krajnega šoskega sveta, uglednim gostilničarjem. Ko je že stavil nanj najrazličnejša vprašanja, ga končno še vpraša: ,,ln z Vašim nosom, kako je kaj?"
Gostilničar: „Kaj je z mojim nosom ? Pa menda ne mislite, da je bakren ?“
Okrajni glavar: „Seveda! To se razume!“
Gostilničar: „To so mi tudi že drugi rekli. Zato sem zadnjič, ko sem bil v Samoboru, stopil do kotlarja ter mu ponudil nos za baker. Namesto da bi kupil, pa me je kotlar zavrnil: „Kdor misli, da je to baker, je velik magarac (osel).“
<1
Tovariši gostilničarji!
Pri naročilih se ozirajte v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v našem listu! V vzajemnosti je moč! J3 Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi!
Zj	Pri naročilih se vedno in povsod sklicujte na inseriranje v našem, gostilničarskem glasilu!
Priporočajte naše inserente tudi svojim p n. gostom!	, _ .
pi ^	---------^r	------------
C J fkl
J>
stopnjice, balkoni, ograje,stav- <53) 21—8	Kranjska betonska tovarna	Cementne cevi na stroj ali na
benl okraski, spomeniki, ko- 'T^DfT^V IO	f 1¥	W A IVI A r0^°* izdelane v vseh merah,
rita, betonski votli zidaki, po- 1 Ivi OLJ 0£ l\	1 ^JI	J l~S I JI /V|\| /\ barvaste mozaik plošče za tlak,
krivalne plošče, kanalizacije 'M Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, cementna opeka za dimnike itd.
■ B I 1 V
m boljšega
za hitro pripravo najfinejše goveje juhe kot
+IIAGGI
kocka za govejo juho ä 5 vinarjev.
----------—/ V----------------
I Gričar & Mejač
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 9.
0	priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
^ obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.
(8) 12-6
-r

	1
IMAGGI! |l!l!lil!l!i:i!li!!i	%
1 llllillllll! 1	Ur
MRGGMEVE kocke za govejo juho so najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave.
Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani
največja in najbolj varna slovenskahr anilnica
v lastni hiši, v Prešernovi ul. štev. 3.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4iU°lo brez odbitka, sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. — Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. — Za varnost vloženega denarja jamči rezervni zaklad in mestna občina ljubljanska. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. — Za varčevanje ima vpeljane lične domate hranilnike, v podp:—•'—’----’ ---------
in obrtnikov pa kreditno društvo. Poso
in proti poplačevanju dolga po najmanj 1/4 o/0. Dolžnik "pa mora
na Zemljišča po
... ,---- ,--1----------------b- k« .™,.......j -/4 0/0. Dolžnik pa ...u...
svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. — Denarnega promete do konca I 1910 je imela nad 564 milijonov kron; stanje hranilnih vlog znaša nad 40 milijonov kron, rezervni zaklad po K 1.200.000
(37) 12—6
Keqlie Urnnlie in raznastrugarskadela
"J ^	b	se dobi najceneje pri (27) 24—10
JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana,
.	Šelenburgova ul. 1,
otam se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd.
Tovariši! Maročajte in širite „(aostilničarski Vestnik"!

Staroznana gostilna
z velikim obratom v večjem trgu na Kranjskem, v katerem je sedež okrajnega glavarstva in raznih drugih uradov, se odda
takoj v najem
Gostilna se nahaja na glavnem trgu tik farne cerkve. Gostilniški prostori obsegajo: Dve veliki In eno manjšo gostilniško sobo, velik salon za igre in koncerte in verando. Biljardna soba. Kegljišče, lep senčnat vrt, hlevi, na-poljnena ledenica. Velika in svitka, lepa kuhinja. Obširne kleti, prikladne tudi za vinsko trgovino Poleg tega lepo stanovanje za najemnika.
Naslov in pogoji v upravništvu „Gostiničarskega Vestnika“
1
I
mm
Vročajte, ponudite,
^htevajte in pijte samo
tijk edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja jtlača podjetje 'ene 20 vin., kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, k
gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!
Tolstovrško slatino
v narodn kjer je tue
Instalater	Sase,
konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7. se priporoča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih napeljav.
Sprejema tudi naročila na deželo. (59) 10—4
Za gostilničarje in kavarnarje,
električne klavirje, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok že od 600 K naprej prodaja iz prve roke
(69jT9—6 T ==
8. Kmetetz
v Ljubljani Kolodvorska ul. 26
BLAŽ JESENKO^
(26) 12—6 Ljubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke, cilindre, čepice i. t. d.
najnovejše fasone, po najnižji ceni.
Vinska trgovina Peter Stepič
Spodnja Šiška štv. 256 (55)21—8 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric.

Jako ugodna prilika.
V	najem.	Naprodaj.
Takoj se odda v najem prodajalna, pozneje tudi gostilna v jako lepem trgu na Spodnje Štajerskem z zelo živahnim prometom. Poslopje stoji ob križišču dveh jako prometnih cest. Poleg hiše ledenica in lep vrt z mladim drevjem. Dobra pitna voda v hiši. S posestvom združene stavbene parcele in ena njiva. Aron-dirano in ograjeno.
Pod jako ugodnimi pogoji se tudi takoj proda.
Kupnina K 22.000; K 10.00C ostane lahko na posestvu, ostanek dogovorno.
Vprašanja in ponudbe nasloviti na Upravništvo „Gostilničarskega Vestnika“.
V	najem.	Naprodaj.
Jako ugodna prilika.
Prvi kranjski atelje za ortopediške aparate in bandaže
^ A. HLAVKA
Ljubljana, Prešernova ulica 8.
priporoča svojo veliko zalogo gumi-blaga in ortepediških aparatov, obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, kilnih pasov nogavic za krotice (krčne žile), sedalnih blazinic, vrečic za led, prašnikov za karbol, aparatov za inhalacije (s paro in mrzlo). Vsakovrstne brizgalke in aparati za samoklisti-ranje. Vse bandaže se izdelujejo po odredbah p. n. zdravnikov. Starejši instrumenti se razkužujejo.
(62) 10-3
Popravila se izvršujejo kar najbolje in najceneje.
F
Specialiteta, edina slovanska ura za telovadce!
Dobiva se samo pri tvrdki	(45] 10—10
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg in Sv. Petra cesta
Št. 413. Srebrna z 2 močnima pokro-vama K 28-50.
Št. 415. Kovinasta z
2	pokrovama K15 50 s finim anker-,lKO, kolesjem na 15 kamnov.
Št. 412. Srebrna z moč. pokrovi K 32-50 Št. 414 Kovinasta s
3	pokrovi K 18 —, s finim anker -„IKO“ kolesjem na 15kam-noy.
Lastna tovarna ur v Švici
Tovarniška znamka ,IKO‘

OKREPLJUJUĆI ŽELUDAĆNI ELiSIREEEE#
(64) 24 -6
Pozor cenjeni kolegi!
Vsak, kdor hoče varovati svoje lastne koristi, bode naročil pivo od
„Gostilničarske zadružne
pivovarne v Lescah“
Pristopi lahko vsak kot član.
Čim večji promet, tem bolj samemu sebi koristite!
Naroča se istotam.
Vsak odjemalec nakloni lahko od vsakega hektolitra 20 vin. v društvene
namene, kakor sam to določi.
A,	(36) 24-11 ^
Najboljše sredstvo gnfe£aeszbplšVovanie vina'ie iam'
Francosko žolco
delniške tvrdke Coignet & Comp. v Parizu, dobavna pri večjem odjemu od stalne zaloge
pri tvrdki Iv. A. Hartmanna nasl. A. Tomažič
Ljubljana, Marija Terezija cesta.
Navodilo se radevolje brezplačno pošilja.	(67) 19—6
Posredovalnca za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posreduje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h. (65) 19—fc
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!
(41)24—11
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdeloval) kavčukovih stampilij.
= LJUBLJANA = Stari trg št. 20.
Ceniki franko.
^ LJUBLJANA ^
[narodna KAVARNA I
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pl. Trnkoczy, lekarna,
Ljubljana. (4)24—11
Dobro in poceni!
Špecerija in delikatese. Pražena kava iz lastne pražarne Vsakovrstna vina in likerji.
T. MENCINGER
,o LJUBLJANA
(5)2
(47) 23—10
Priporočamo svojim tovarišem izborno
marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
največje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivovaren = Žalec in Laški trg v Ljubljani. =
p
Ii
Prva kranjska izvozna pivovarna Vrhnika
priporoča svoje izborne izdelke.
Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa lastnica
(41)24-11	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
r
Ustanovljena leta 1882.
Rezervni zaklad nad pol milijona kron.
~1
Ustanovljena leta 1882.
Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron.
KMETSKA
POSOJILNICA
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neom. zavezo V lastnem zadružnem domu v Ljubljani, Dunajska c. 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih
g i o
-* 2 o
brez odbitka rentnega davka.
Telefo št. 185 Interurban.
Račun: pri avstr. pošt. hran. št. 828.406 „ ogr. n n „ 19.864
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
Posojuje na zemljišča
po S1/, »/o brez amortizacije ali na amor-(2) 24—11	tizacijo po dogovoru.
Eskomptuje trgovske menice. Upravno premoženje v letu
1910 K 20,500 000 -
Denarni promet v letu K 100,000 000-
1910
;Namdni hotel' Postojna
renoviran in povečan se priporoča cenjenim poset-nikom notranjske metropole
(32) 24-11 za obisk
Fran Paternost, lastnik
Tovariši gostilničarji!
Pri potovanju po Gorenjskem se (34) 24—10 vstavljajte
na Jesenicah v hotelu „Triglav"
2 min. od kolodv., kjer so Vam na izbero dobra kuhinja, pristna vina moderno opremljene sobe za tujce. Priporočajte ta hotel tudi svojim p. n. gg. gostom.
Lovro Humer, hotelir
Mobena slovenska gostilna brez
„Gostilničarskega Vestnika"!

Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezija cesta št. 1
priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje.
Dalje pumpe in cevi za vodo, vino In gnojnico, peči, štedilnike In poljedelska orodj , kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za plvotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežniške Šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zajogi.
Fr. P. Zajec, Ljubljana
izprašani optik In urar
priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlat-.„i„ m—ninoinsrebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov.
Zaloga gramofonov in raznih
(29) 24—11	plošč.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Vsa ßjubijana govori o lem, daje
VCavol ćPlaninšek-ova
2„_7	pražena kava
najboljša!
Razpošiljam po pošti vsak dan od 5 kg naprej franko.	____
Fran Čuden
Pivovarna Mengeš
ustanovljena leta 1818.
JULIJ STARE
Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19.
Telefon št. 218.
Priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih (43) 24—11 in steklenicah.________________
k Vecchiet, zlatar Ljubljana, I
(49) 22—11	nasproti glavni pošti.
Bogata izbera zlatnine in srebrnine. Lastna delavnica. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne- |
Zaloga čevljev.
54 2!—s J-TTLItTA- ŠTOIR
Prešernova ulica 5.
Največja zaloga moških, damskih in pristnih groisserskih gorskih čevljev.
Elegantna skrbna izvršitev po vseh cenah.
Spedicijska in komisijska družba
-iBHkKHrih, d. z o. j.
Ljubljana, Javno skladišče
Dunajska cesta 33.
t~ Špedicija vsake vrste Preselitve pohištva.
Točno in poceni.
Gostilničarji, zasebniki! Pozor!
Mat. Dolničar,
nom na debelo. Izborna, zajamčeno pristna bela, rdeča in črna vina iz najboljših vinskih goric. Poskušnje na zahtevanje brezplačno in (30) 12—11 poštnine prosto.
Ljubljanskim p. n. izletnikom se priporoča tudi za obisk priznane gostilne.
(25) 12—11
Brivnica
Eng. Franchetti, Ljubljana
Sodna ulica, št. 1.
se priporoča p. n. gostilničarjem. (60) 20-7
Parkhotel
L. Tomažič
(35) 2t—11	priporoča
svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih In pristnih vin iz dolenjskih, vipavskih in istrskih vinskih goric.
ä
,Tivoli'
Ljubljana.
Udobne sobe za tujce, priznano dobra kuhinja, naravna vina, raznovrstno izborno pivo. (18) 24-8
Od maja naprej vsak dan vrtni koncert.
Ivan Kenda, hotelir.
enr. i
va
Modna in športna trgovina*" P. JAGODIČ, Ljubljana Masproti glavne pošte.
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčiče, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamen-trija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	(7) 24—n
Perilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji galoše, nogavice, solnčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropje za damske žlobuke, slamnike, oblike in vse na-kitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Oddelek za gospode:
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe, Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje; tenis in lovce. — So-______________kolske potrebščine._______________.
S-
Pivovarna ;Mayr' v Kranju
priporoča cen j. gostilničarjem in slav. občinstvu svoje
izborno priznano pivo.
________(39) 24—11
KAVARNA „AVSTRIJA“ V LJUBLJANI
na vogalu Šentpeterske in Resljeve ceste se cenjenim gg. gostilničarjem priporoča O) 24-11	za obisk. Ivan Stritar.
Ustanovljena 1847.	Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Žganje — Likerji.
Domača tvrdka	Cene brez konkurence.
Pozor gg. gostilničarji!
Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste t in fine likerje dobite pri
Gabrijelu Eržen-u v Zapužah,
Največja zaloga pohištva
£ Pivovarna ;Škofjaloka' 1		
m	priporoča p. n. gg. gostilničarjem in občinstvu svoje	■
■	izborno marčno pivo.	■
	(38) 24—11 1 ■	
pošta Begunje (Gorenj).
Pozor gg. gostilničarji!
Domača tvrdka.	Cene brez konkurence.
:	Žganje — Likerji.	--
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. (20) 24—11
Sode,
velike in male ima na prodaj
Ivan Buggenig, (56) 20—7 sodar, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5.
Hotel in restavracija „BAVARSKI DVOR“,
Ljubljana, Dunajska cesta štv. 29
sc priporoča tovarišem gostilničarjem kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. Restavracija je moderno urejena. — Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
(6) 24—11	Stefan Bergant, lastnik.
KAVARNA „LEON“ V LJUBLJANI
Stari trg štv. 30
je kakor navadno celo noč odprta.
S spoštovanjem se za obilni obisk priporočata (2) 24—n	Leon in Fani Pogačnik.
GRAMOFON-ATELIJE
A. Rasberger, Ljubljana
(40) 24-11 Sodna ulica št. 5.
Godbeni avtomati in gramofoni samo L vrste.
Najfinejše plošče „Triglav“.
Edina strokovna delavnica za popravljanje godbenih strojev, avtomatov in gramofonov.
Veliki avtomati se popravijo na licu mesta. Vsa popravila se izvršujejo strokovnjaško in ceno. Šivanke, peresa in vse potrebščine vedno v zalogi.
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, (28) 24—11 otroški vozički itd.
Najnižje cene.	Najsolidnejše blago.
Največji ljubljanski fotografski atelje
flug. Berfhold, “'^11
se priporoča za naročila glede vseh v (15) 24—n fotografsko stroko spadajočih del.
Umetna knjigoveznica pfe BrCSkVBF
(ti) 24—n Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Franc Ks. Stare, slikar, pleskar in zlatar
Ljubljana, Sodna ulica 12
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela v mestu kakor tudi na deželi. Dobra in solidna izvršitev. Primerne cene.	(23) 24—u
Fotografični atelier ,VIKTOR‘ Ljubljana,
Bethovnova ulica 7, poleg „Kranjske hranilnice' se priporoča p. n. gg. gostilničarjem za izvršitev modernih portretov.	(19) 24—u
Sprejema tudi n a ročila, na deželo.
J. Wider, Ljubljana
Šelenburgova ulica 3. Umetni in trgovski vrtnar. Vrtnarstvo: Cesta na Rožnik 25. Naslov za brzojavke: Wider, vrtnar, Ljubljana. (42) 24—11
Ivan Črne tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 28.
Zaloga plhištval. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v za-ogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, restav.acije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
_____(68) 19—0
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGD1Ć-A, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek.
(13) 24—n Zaloga angleškega blaga.
FR. KHAM, LJUBLJANA Miklošičeva cesta 8
špecerija, delikatese, vinarna.
Priznan dobivatelj večjih ljubljanskih hotelov In restavracij. (12) 24—11 Zastopnik priznane šampanjske tvrdke
Bratov Kleinoscheg v Gostingu pri Gradcu.
RESTAVRACIJA „NARODNI DOM V
LJUBLJANI	(33) 24-11
se priporoča p. n. gostilničarjem za obisk
Emil Kržišnik.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri
Alojziju Vodniku S.el"r,kemu
Ljubljana. Kolodvorska ulica (24)24-11
3VT- JDren-ilc, lujnlDljfiLinsL
Kongresni trg, 7.	.... 24—n
priporoča	^	11
ceno izdelovanje imen v vsakovrstno hotelsko in gostilniško perilo.
Zaloga raznovrstnega materijala za veznino.
OBJAVA. S tem javljamo, da smo otvorili
v Zagrebu, Kukovičeva ulica št. 5.
- svojo poslovnico.
Nudimo razna

63 (12-6)
naravna vina
v sodih en steklenicah po zmernih cenah.
Prosimo slav. občinstvo, p. n. restavraterje, gostilničarje kakor vse ostale preprodajalce, da nas v tem skromnem podjetju podpirajo.
mi,,,   i min n ii u mi minil mu m mm mini m mi mi
...... mim mm...m.......mmmmmmmmmmmmmm..
SREDIŠNJA ZADRUGA HRV. VINOGRADARA.
Ravnateljstvo.
ssasaiHiiasiis
P/\RK-HOTEL
LJUBLJANA

M
M
S*
U
U
M
n
lil
Otvorjena je redna avtomobilna zveza med kolodvorom (z vsemi vlaki) — pošto in — parkhotelom Tivoli.
Enkratna tour-retourvožnja 80 h.
Cenjene kolege z dežele prosim vljudno, naj blagovolijo opozoriti na to ljubljansko novost p. n. občinstvo kakor tudi v Ljubljano potujoče goste.	,
V naprej se zahvaljuje beležim	s kolegijalnim pozdravom
IVan Kenda, hotelir.
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik" v Ljubljani. - Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. - Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani,