ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Barbara Japelj Pavešić | Pogled na cilje trajnostnega razvoja skozi mednarodno raziskavo znanja in učenja TIMSS | str. 34 - 40 | 34 POGLED NA CILJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA SKOZI MEDNARODNO RAZISKAVO ZNANJA IN UČENJA TIMSS Barbara Japelj Pavešić, Pedagoški inštitut Viewing Sustainable Development Goals through the International Knowledge and Learning Study TIMSS IZVLEČEK Agenda ukrepov za trajnostni razvoj navaja cilje trajnostnega razvoja na na videz zelo različnih področjih. Če nanje pogledamo skozi prizadevanja, cilje in namene izobraževalnega sistema in se osredotočimo na njihovo povezanost z življenjem mladih, ugotovimo, da jim je skupno, da je za doseganje katerega koli od njih potrebna večja razgle- danost med vsemi ljudmi sveta. Z večjo razgledanostjo in poznavanjem problemov sedanje družbe in narave bodo predvsem mladi lahko učinkovito opravili svoje naloge, ki jih predvidevajo zastavljeni cilji. V prispevku bomo preg- ledali in kritično ovrednotili informacije, ki jih o pogojih za izvajanje aktivnosti za doseganje trajnostnega razvoja ter kazalce trenutnega stanja problematike v povezavi z ugotovitvami agende za trajnostni razvoj kažejo podatki iz primerljivih mednarodnih raziskav s področja naravoslovnega znanja in okoliščin za njegovo pridobivanje. Ključne besede: mednarodna raziskava TIMMS, cilji trajnostnega razvoja, profesionalni razvoj učiteljev ABSTRACT The Agenda for Sustainable Development lists sustainable development goals in seemingly very different areas. If we look at them through the efforts, objectives and purposes of the education system and focus on their con- nection with young people’s lives, we realize that what all of these goals have in common is the requirement that people throughout the world need to become more knowledgeable in order to achieve them. By becoming more knowledgeable and aware of the current problems in society and nature, young people in particular will be able to effi ciently perform the tasks envisaged by the set goals. The paper will review and critically evaluate informa- tion about the conditions for implementing activities for achieving sustainable development and the indicators of the current situation in relation to the fi ndings of the Agenda for Sustainable Development, as indicated by data from comparable international studies in the fi eld of science knowledge and the circumstances for its acquisition. Keywords: international study TIMMS, sustainable development goals, professional development of teachers 17 CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN IZOBRAŽEVANJE Globalnih sedemnajst ciljev, ki so prikazani v okvirju, ni neposredno povezanih z izobraževanjem, vendar pa so po- vezani z informacijami, ki jih pridobivamo z raziskovanjem šolajo če se mladine. Raziskave, ki merijo znanje, stališ ča in pogoje dela v šolah ter u čenje doma, so se že izkazale za dober vir in pojasnjevanje dolo čenih dejavnikov, ki jih sicer na nacionalni ravni države ne zbirajo. Raziskave, ki so zasnovane, da zajamejo zbiranje podatkov v dobro defini- ranih skupinah ljudi, da so statistike teh podatkov zaneslji- ve ocene nacionalnega stanja, dopolnjujejo redno zbiranje nacionalnih statistik na podro čjih, ki zahtevajo poseben pristop ali merjenje stališ č. Mednarodna merjenja znanja z velikimi primerljivimi raziskavami vsa vklju čujejo poleg preverjanja znanja še zbiranje statisti čnih podatkov od udeležencev, kot so poro čila u čencev o domu, stališ čih do učenja in željah po nadaljnjem šolanju, česar uradna stati- stika ne zmore. Ti podatki omogo čijo kasnejše primerjave teh t. i. mehkih dejavnikov, med skupinami udeležencev, tako znotraj posamezne ravni kot tudi med hierarhi čno povezanimi u čenci in odraslimi v procesu šolanja. Cilji trajnostnega razvoja 1. Odpraviti vse oblike revš čine povsod po svetu. 2. Odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo. 3. Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih. 4. Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega u čenja za vsako- gar. 5. Dose či enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic. ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 35 6. Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri. 7. Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, za- nesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije. 8. Spodbujati trajnostno, vklju čujočo in vzdržno go- spodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse. 9. Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vklju- čujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije. 10. Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi. 11. Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja. 12. Zagotoviti trajnostne na čine proizvodnje in porabe. 13. Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spre- membam in njihovim posledicam. 14. Ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj. 15. Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spod- bujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puš čav, prepre čiti degradacijo zemljiš č in obrniti ta pojav ter prepre čiti izgubo biotske raznovrstnosti. 16. Spodbujati miroljubne in vklju čujoče družbe za trajno- stni razvoj, vsem omogo čiti dostop do pravnega varstva ter oblikovati u činkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh. 17. Okrepiti na čine in sredstva za izvajanje ciljev ter oživiti globalno partnerstvo za trajnostni razvoj. V Sloveniji razpolagamo z zelo veliko zbirko podatkov iz raziskave TIMSS, ki je v dvajsetih letih zbrala podatke, ki jih lahko uporabimo za opis stanja v Sloveniji skoraj za vsak globalni cilj trajnostnega razvoja. Na tem mestu bomo najprej pregledali, katere informacije iz raziskave so na voljo, v drugem delu pa se bomo osredoto čili na zadnje meritve stanja in presojo pogojev za aktivno sode- lovanje pri ciljih trajnostnega razvoja, ki so v dosegu iz- obraževanja. V nadaljevanju se sklicujemo na objavljena poročila in podatke raziskave TIMSS, tako mednarodne (Martin, Mullis, Foy in Hooper, 2016), ki so dostopne na projektni spletni strani (https://timssandpirls.bc.edu/ timss-landing.html) in na skupnem portalu vseh velikih mednarodnih raziskav v izobraževanju ILSA Gateway (https://ilsa-gateway.org), kot na nacionalne objave (Ja- pelj Paveši č, Svetlik, 2016; www.pei.si in http://timsspei. splet.arnes.si). Mnogi podatki niso neposredno zna čilno povezani z znanjem in do zdaj zato o njih še ni bilo posa- mičnih razprav. Javno so dosegljivi podatki za našo in vse druge sodelujo če države v obliki za nadaljnje statisti čne izračune, pa tudi objavljeni za hiter vpogled v nacionalna povpre čja (TIMSS-almanahi). Prvi cilji naslavljajo razli čne vidike skrbi za ljudi in so kot taki posebej pomembni v razvoju mlade osebe. Četrti cilj pomeni izobraževanje v celoti in ga obravnavmo na koncu razdelka, širše, z vpogledom v posamezne operativne cilje. Zadnja dva cilja na seznamu razen s pou čevanjem u čencev o strukturi in delovanju družbe ter pravicah posameznika v njej nista močno povezana z raziskovanjem naravoslovne- ga znanja in okoliš čin učenja. Srednja tretjina ciljev govori o trajnostnem razvoju okolja, od življenskega, delovnega do naravnega, in se s tem uvrš ča med kurikularna znanja naravoslovnih in tehni čnih predmetov. Obravnavali jih bomo skupaj, skozi vpogled v izkazano znanje in razgleda- nost slovenskih učencev. REVŠČINA Revš čina je prisotna med u čenci v vseh starostih in se je že izkazala za oviro pri izobraževanju, tako v manj kot bolj razvitih državah. Univerzalna ugotovitev raziskav je, da se u čenci, ki imajo doma manj dobrin ali so la čni, slabše u či- jo in dosegajo nižje znanje. Raziskava TIMSS ta problem pomaga osvetliti na ve č korakih: u čenci so naprošeni za različne podatke o svojem doma čem okolju, o prisotnosti materialnih dobrin doma (sobe, mize, elektronske napra- ve, internet, knjige idr.), iz katerih je mogo če oblikovati indekse socio-ekonomskega stanja njihovega doma. Šole so naprošene, da navedejo deleže vpisanih u čencev iz ekonomsko deprivilegiranih domov in opišejo pomanjka- nje materialnih virov na šoli (od u čbenikov, pripomo čkov do ogrevanja, osvetlitve in u čilnic). Učitelji so naprošeni za podatke o razpoložljivih virih na šoli za svoj pouk in morebitnem zaznavanju omejitev pri svojem delu zaradi slabo preskrbljenih u čencev. V zadnjih letih sta lakota in neprespanost u čencev postali zaznaven problem posebej med mlajšimi u čenci v mnogih državah. Za leto 2015 tako razpolagamo s podatki šol o tem, koliko u čencev prihaja v šolo la čnih in neprespanih in koliko to ovira u čitelje pri pouku, pa tudi s poro čili učencev samih, kako pogosto pred poukom zajtrkujejo. Podatki omogo čajo razdelitev u čencev ali šol v skupine in opazovanje njihovih u čnih dosežkov, stališ č do izobraževanja in bodo čih na črtov glede na njihovo materialno podporo. S tem opozarjajo na pomembnost povezanosti revš čine z izobraževanjem in širijo zavedanje o razli čnih vidikih revščine tudi v raz- vitem svetu. V Sloveniji ima po merilih raziskave TIMSS 14 % u čen- cev 8. razreda visoko podporo doma, kar pomeni ve č kot 100 knjig doma, dostop do interneta, svojo sobo in starše z univerzitetno izobrazbo, in ti u čenci so do- segli za 50 to čk višje naravoslovno znanje kot vrstniki, ki imajo doma manj od navedenega. Delež u čencev, ki imajo najvišjo podporo doma, je v mednarodnem povprečju, razlika v znanju pa je velika (40 to čk velja za oceno enoletnega prirasta znanja), vendar precej manjša, kot je razlika v dosežkih ustreznih skupin v drugih primerljivih državah, tudi na Švedskem, Ma- džarskem ali v ZDA. Podobna slika je med mlajšimi učenci in na področju znanja matematike. Kaže, da je v Sloveniji dosežek malo manj povezan z ekonomskim statusom otrokovega doma, kot je v drugih državah. ZDRAVO ŽIVLJENJE Za zdravo življenje si v izobraževanju prizadevamo po vsaj dveh poteh: z zagotavljanjem zdravega okolja v šolah in z u čenjem u čencev o tem, kako skrbeti za zdravje in nasploh zdravo živeti. V okviru raziskave TIMSS so bili v zadnjem zbiranju podatkov šole vprašane tudi o tem, ali zagotavljajo in vzpodbujajo ter s tem u čijo umivanje zob med mlajšimi u čenci in skrbijo za higieno rok. Iz podatkov o pogojih hlaje- nja, gretja, osvetlitve in zadostnosti čiščenja učilnic pa lahko še nadalje sklepamo o zdravem šolskem okolju. Med proble- ANALIZE & PRIKAZI 36 mi, s katerimi se soo ča šola, ima svoje mesto vprašanje o prisotnosti drog in alkohola med u čenci na šoli. Druga pot zagotavljanja zdravega življenja je šolsko znanje o tem, ki ga u čenci pridobivajo skozi redni in dodatni kurikul. Naloge iz naravoslovja preverjajo znanje o širjenju nalezljivih bolezni, načinih okužbe in preventivnem ravnanju pred prenosom bolezni, o zdravi prehrani ter delovanju človeškega telesa. V vseh pogledih je v nalogah promoviran zdrav na čin življenja (gibanje, prehrana, nakupi). V Sloveniji so šole zelo dobro opremljene in ne poro- čajo o pomanjkanju virov. Ve č kot polovica šol posve ča na razredni stopnji zelo visoko pozornost umivanju zob in še tretjina visoko pozornost, kar Slovenijo uvr- šča na vrh med evropskimi državami. Tudi v rednem umivanju rok med u čenci Slovenija presega mednaro- dno povpre čje z dvema tretjinama šol, ki zelo skrbita za higieno rok. Za zdravo prehrano zelo skrbi polovica šol, ve č kot tretjina šol v mednarodnem povpre čju. V skrbi za preventivo pred boleznimi pa slovenske šole ne presegajo mednarodnega povpre čja, četrtina jih poroča, da pozornost na šoli do problema ni visoka. DEKLICE IN DEKLETA Raziskave v izobraževanju so najve čkrat posebej pozorne na spol. Ta je prva in najpogosteje uporabljena spremen- ljivka, po kateri se loči udeležence in primerja njihove statistike, med spoloma primerjamo dosežke in stališ ča ter opazujemo zastopanost spolov med učenci, u čitelji in ravnatelji na šolah. Po drugi strani pa z merjenjem znanja raziskave promovirajo enakopravnost med spoloma, ko skrbijo za enako zastopanost spolov v besedilih nalog in ustrezno nagovarjajo sodelujo če v vprašalnikih. Snujejo tudi vprašanja, s katerimi na črtno naslavljajo vsak spol v navajanju odgovornih opcij ali stališ č, ki so nekatera po raziskovalnih izsledkih bliže dekletom in druga bliže fantom, kot so različni razlogi za motivacijo za u čenje ali izpostavljenost razli čnim oblikam nasilnega ravnanja drugih. Raziskovalna poro čila raziskave TIMSS se posebej osredotočajo na razlike med dosežki deklet in fantov, še posebej iz znanja s področij, ki so bila v preteklosti ali so še tradicionalno zaznamovana z dolo čenim spolom, ter o dostopu do študija in poklicev za dekleta na podro čju nara- voslovja, tehnike, inženirstva in matematike v populaciji dijakov, ko so ti blizu odlo čitvi za nadaljnje izobraževanje. V raziskavi TIMSS, ki je zajela veliko držav in razli čne kulture, je mogo če dobro opazovati trende v razlikah med spoloma v zadnjih dvajsetih letih (Mullis, Martin, Loveless, 2016) in spreminjanje vklju čenosti deklet v izobraževanje. Izkazalo se je, da so se razlike med spoloma precej spreme- nile od leta 1995 do 2015. V 4. razredu so bili 2015 fantje uspešnejši v matematiki v 18 državah (eni tretjini), kar je bilo precej ve č kot leta 1995. Vendar je bilo tudi 8 držav (približno ena šestina), kjer so dekleta z dosežki presegla fante. Povprečna razlika v dosežkih (18 to čk) je bila v teh državah višja kot v državah, kjer so fantje dosegli višje znanje (9 točk). V naravoslovju so bili fantje uspešnejši od deklet v 11 državah (približno ena četrtina), kar je bilo sorazmerno manj kot leta 1995, in dekleta so bila boljša v 9 državah (približno eni četrtini), kar je bil premik na bo- lje. Podobno kot pri matematiki je bila povpre čna razlika v dosežkih v šolah, kjer so fantje dosegli boljše rezultate od deklet, 8 to čk, in v državah, kjer so dekleta imela višji dosežek, je razlika precej ve čja (24 to čk). V 8. razredu je bila sprememba bolj izrazita, v matematiki so bili fantje uspešnejši od deklet v samo 6 državah, s pov- prečno razliko 9 to čk, v 26 državah (dveh tretjinah držav) pa ni razlik med spoloma. V 7 državah, kjer so dekleta presegla fante, je bila povprečna razlika 17 to čk. Rezultati iz naravoslovja kažejo še ve čji kontrast. Leta 1995 so imeli fantje višji naravoslovni dosežek kot dekleta skoraj v vseh državah, medtem ko so leta 2015 fantje presegli dekleta v samo 5 državah (približno eni sedmini). Še bolj presenetlji- vo je, da so dekleta v letu 2015 presegla fante v 14 državah (ve č kot tretjini) v primerjavi z letom 1995, ko jih niso v nobeni. V državah, kjer so dekleta uspešnejša od fantov, je bila 2015 povprečna razlika v naavoslovnih dosežkih 28 to čk. Če povzamemo, v zadnjih dvajsetih letih so dekleta izrazito napredovala v znanju naravoslovja, razlike v zna- nju med spoloma so se globalno zelo zmanjšale. Trendi kažejo, da se bodo rezultati fantov in deklet bolj verjetno še približevali, kot pa da bi dekleta izrazito prehitela svoje sošolce. V Sloveniji so razlike med spoloma precej kompleksne, ko jih primerjamo z ocenjevanjem. Med znanjem deklic in dečkov na razredni stopnji in deklet in fantov v 8. razredu v matematiki ni bilo razlik 1995 in jih ni leta 2015, kar je od- lično. V naravoslovju v 4. razredu so vztrajno bolj uspešni dečki, v 8. razredu pa so se razlike v prid fantom iz leta 1995 zmanjšale, tako da v skupnem naravoslovnem rezultatu med spoloma v letu 2015 ni ve č razlike. Nekaj razlik se je ohranilo pri posameznih naravoslovnih predmetih, vendar je napredek deklet o čiten. Teže je soditi ocenjevanje, ki pa se izrazito razlikuje med spoloma (Japelj Paveši ć in Cankar, 2018). Dekleta dobivajo povsod višje ocene. Analize kažejo, da ocenjevanje ne prepozna nekaterih znanj, še posebej znanja višjih kognitivnih ravni, ki ga imajo fantje, in ne kažejo, da bi bila dekleta ocenjena previ- soko. Med gimnazijci so razlike med spoloma v znanju matematike precejšnje, sploh med srednje uspešnimi maturanti, ponovno v prid fantov. Ocenjevanje na ma- turi pa je izrazito v prid dekletom in kot v nižjih razredih ne prepozna in ceni specifičnega znanja višjih ravni, ki ga imajo fantje. Čeprav cilj opozarja na pove čanje pozornosti do deklet, je pri nas treba ponovno premisliti ocenjevanje v sklopu razlik med spoloma in zagotoviti enakopravnost pri ocenjevanju obojim, fantom in dekletom. Opazovati je mogo če tudi sestavo u čiteljev in ugotavljati povezanost spola u čitelja z učenjem učencev. Velik pro- blem izobraževanja je pretežno ženska populacija u čiteljic, ki so v večini držav relativno visoke starosti. Prizadevanja za enopravnost med spoloma so usmerjena tudi v ve čje število moških u čiteljev. Razvoj strategij za težavno priva- bljanje novih u čiteljev v poklic, ki postaja vse bolj aktualno tudi pri nas, ima priložnost uveljaviti ve čjo enakost med učitelji in učiteljicami, zato so vsa raziskovanja vpliva spo- la, tako u čiteljev kot u čencev, na u čenje in znanje posebej potrebna. Nekatere že opravljene raziskave o vplivu spola učitelja na znanje u čencev glede na njihov spol, kot je hr- vaška raziskava ocenjevanja (Buruši ć, Babarovi ć in Šeri ć, 2012), so pokazale, da razlik med u čitelji in učiteljicami ni, pa tudi analize TIMSS-podatkov pri nas kažejo, da znanje učencev ni povezano s spolom u čitelja, in potrjujejo, da so lahko moški uspešni u čitelji. U čiteljski kolektivi, ki so uravnoteženi po spolu, obljubljajo boljši zgled in podporo učencem obeh spolov pri doseganju enakopravnosti v vseh vidikih svojega življenja. VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Barbara Japelj Pavešić | Pogled na cilje trajnostnega razvoja skozi mednarodno raziskavo znanja in učenja TIMSS | str. 34 - 40 | ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 37 VODA IN ENERGIJA, TRAJNOSTNO GOSPODARSTVO, INFRASTRUKTURA TER TRAJNOSTNA SKRB ZA OKOLJE Pomemben cilj zagotavljanja čiste vode, prizadevanja za rabo ustrezne energije in vsebine s podro čja skrbi za kopno, vode in podnebje v vseh razsežnostih je v izobraževanju prisoten predvsem v kurikulih rednih šolskih naravoslov- nih predmetov ter v učenju otrok o pomenu njihovega rav- nanja skozi prakse na šolah, ko vodo in energijo uporablja- jo sami ter skrbijo za bližnje naravno okolje. Razgledanost otrok kažejo rezultati nalog, še posebej tistih, ki neposred- no naslavljajo obstoj, pridobivanje in uporabo obnovljivih virov energije, kroženje vode v naravi in skrb za ohranjanje čiste vode, znanje o živalih, rastlinah in podnebju. Vsebine povezujejo znanje ve č šolskih predmetov ali podro čij, od biologije do tehnike. Cilj opozarja na pomen u čenja nara- voslovja, ne samo za svoj poklic, ampak za pripravljenost na deljeno odgovornost za doseganje trajnostnega razvoja s strani vseh ljudi, ne glede na njihovo poklicno usmerje- nosti ali izobrazbeno raven. Za doseganje cilja je bistveno, da u čenci pridobivajo izkušnje in zgled o ustreznem ravnanju, zato so njiho- ve zgodnje izkušnje zelo pomembne. Podatke o znanju otrok bi bilo mogo če dopolniti z nacionalnimi informacija- mi o tem, v katere aktivnosti so u čenci vklju čeni na šolah, če bi le razpolagali z nacionalnimi evidencami o sodelo- vanju šol v razli čnih naravoslovnih in okoljskih projektih. Podatke o izkazanem znanju navajamo spodaj ob glavnem izobraževalnem cilju trajnostnega razvoja. NAJPOMEMBNEJŠE ZA IZOBRAŽEVALNI SISTEM: DOSTOP DO KAKOVOSTNE IZOBRAZBE IN ZMANJŠANJE RAZLIK MED DRŽAVAMI Kakovost izobrazbe merimo z višino znanja in mnogih dru- gih dejavnikov, ki tudi dolo čajo kakovostno izobraževanje. Vse raziskave izobraževanja so si podobne v prizadevanju, da pridobijo informacije, ki omogo čajo presojo o posa- meznem vidiku kakovosti izobraževanja in oblikovanje smernic za njegovo izboljšanje. Zmanjšanje razlik med državami se med cilji trajnostnega razvoja nanaša ne ve č vidikov razlik, za vpogled skozi izobraževanje pa so po- membne razlike med državami v dosežkih in u činkih šol- skih sistemov na mlade generacije državljanov. Že ve č kot pred petdesetimi leti je UNESCO prepoznal pomembnost zmanjševanja razlik v učinkih iozbraževanja med državami in prav zato je bila ustanovljena organizacija IEA, ki je od takrat dalje vse svoje delovanje namenila primerljivemu merjenju v izobraževalnih sistemih, da bi se posamezne države u čile druga od druge in na podlagi argumentiranih odločitev izboljševale svoje šolstvo. Ves čas delovanja IEA je temeljno na čelo zagotavljanje pogojev za ve čjo ena- kopravnost, dostopnost in kakovost šolanja za vso mladino po svetu. IEA si sistemati čno prizadeva vkju čevati v svoje meritve tudi države, ki zaostajajo in svojim u čencem ne morejo nuditi enako kakovostne šole kot razviti svet, kot so arabske in afriške ter tihomorske otoške države. Razmeram primerno prilagodijo instrumente, postopke in statisti čne modele za poročanje o izmerjenem znanju. V TIMSS 2015 so sodelovale države, ki so imele velike deleže slabše iz- obraženih u čencev, ki niso zmogli reševati primerljivih preizkusov znanja kot njihovi vrstniki v razvitem svetu. Zato je bilo zanje zasnovano vzporedno merjenje osnov znanja matematike (imenovano »numeracy«), ki tem drža- vam omogoča, s primerjavo med njim podobnimi sistemi, odpravljanje prvih najve čjih ovir za razvoj šolstva. Slovenija, ki je v osemdesetih letih 20. stoletja prepozna- la prednosti primerljivih podatkov za razvoj svojega iz- obraževanja, je lahko za zgled, kako lahko sodelovanje v skupnih prizadevanjih razli čnih držav za skupne cilje izboljša položaj nacionalnega izobraževanja. V prvih raziskavah je doživela razo čaranje ob rezultatih, ki so kazali ravno nasprotje od pri čakovanih: znanje osnov- nošolcev iz matematike in naravoslovja je bilo podpov- prečno, kurikuli šibkejši kot v drugih državah, obseg šolanja skromen, šolskega dela manj kot drugje, u čitelji pa ne preobremenjeni z delom. Prek pobud strokov- njakov, ki so dosegli strinjanje na nacionalni ravni, da mora izobraževanje napredovati, so se z vsakim nasled- njim merjenjem rezultati dvigali. Leta 2016, ko so bile objavljene zadnje meritve, so se pokazali temeljita rast znanja, napredovanje uvrstitve Slovenije v prvo tretjino držav na mednarodnih lestvicah, precej izboljšani kuri- kuli in razvoj inovativnih praks. Zelo pomembno, odprle so se razprave o na činih reševanja posami čnih problemati č- nih vidikov izobraževanja, kot so skrb za boljši razvoj znanja najvišjih kognitivnih ravni in pove čanje skrbi za najuspe- šnejše učence, kakovostnejši profesionalni razvoj u čiteljev, ve čja uravnoteženost u činkovitosti izobraževanja od vrtca do univerze v lu či vlaganja sredstev, boljša motivacija za u če- nje in odnos do znanja, ki zajema tako u čence kot odrasle, starše in u čitelje. Za leto 2015 izsledki potrjujejo kakovostno pridobivanje znanja, ki raste od vrtca do vpisa na univerzo, vendar tudi negativen odnos do vklju čenosti v izobraževanje in pomembnosti znanja za družbo in posameznika. Tukaj Slovenija izrazito zaostaja za primerljivimi državami. Cilj trajnostnega razvoja, ki je namenjen odpravljanju razlik med državami, je torej namenjen tudi naši državi. Problem dostopnosti do izobraževanja je temeljno iz- hodišče raziskav, ki načrtno zajamejo v merjenje celotne populacije otrok dolo čene starosti. Čeprav se število let obveznega šolanja viša in so vsaj v raziskavi TIMSS v ve čini držav zajete populacije u čencev še v obdobju obvezne šole, se raziskovalci strinjajo, da je pomembno meriti deleže učencev, ki so pogosto odsotni, in skrbno se preveri more- bitne skupine mladih, ki jih raziskava v šolah ne zajame, to so otroci s posebno resnimi posebnimi potrebami v drugih zavodih ali pripadniki dolo čenih jezikovnih ali etni čnih skupin. V Sloveniji smo pozorni, da je sodelovanje omogo- čeno romskim otrokom ter otrokom, ki so opredeljeni kot otroci s posebnimi potrebami. V prizadevanju za njihovo vključitev v vse dogajanje na šoli so vedno vklju čeni tudi v raziskave ter merjenje znanja. Rezultati njihovega sode- lovanja pa so obravnavani s posebno pozornostjo, da ne motijo nacionalnih statistik o rednih programih šolanja. O dostopu do izobrazbe, ki jo ima posamezni u čenec, pa pričajo še podatki o akademski podpori doma, ki zajema izobrazbo in v nekaterih raziskavah tudi poklic in zaposli- tev staršev ali skrbnikov, odnos staršev do pomembnosti izobraževanja otroka, njihova ali otrokova pri čakovanja o pričakovani doseženi izobrazbi, otrokova stališča do učenja za poklic in napovedi želja starejših po področju dela in poklicu, ki si ga želijo dose či. S povezavami teh spremenljivk s podatki o stanju otrokovega doma lahko pridobimo informacije o tem, katerim skupinam u čencev je ANALIZE & PRIKAZI 38 nadaljne izobraževanje teže dostopno. V Sloveniji smo leta 2015 zaznali nizka stališ ča staršev do pomembnosti u čenja matematike in naravoslovja za njihove otroke. Veliko posami čnih operativnih ciljev v Sloveniji že dosegamo ali pa so zelo blizu realizacije. Slovenija že vsem enakopravno zagotavlja kakovostno izobrazbo ter spodbuja možnosti vseživljenjskega u čenja za vsakogar. Zagotavlja, da bodo do leta 2030 vse deklice in de čki do- kon čali osnovno in srednjo šolo. Cilj bo dosežen, ko bo ta brezplačna in ko bo preverjeno kakovostna s konkretnimi in uporabnimi u čnimi rezultati. Prav tako je pri nas že do- stopen kakovosten razvoj v zgodnjem otroštvu, varstvo in predšolska vzgoja kot priprava na šolo, do leta 2030 pa ga bo treba zagotoviti vsem. Enakopravni dostop do cenovno sprejemljivega in kakovostnega poklicnega, tehni čnega in visokošolskega, tudi univerzitetnega izobraževanja za oba spola je tudi že omogo čen. Vendar je vpis na nekatere študije obremenjen z dolo čenim spolom, kar je deloma povezano tudi z neuravnoteženim ocenjevanjem na maturi in globalno razli čno motivacijo za u čenje in znanje med spoloma od konca osnovne šole dalje, vsaj na ravni naravo- slovnih in tehničnih predmetov in ustreznih smeri študija. Do leta 2030 bo treba poskrbeti, da bodo vsi u čenci pridobili znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja; tudi z izobraževanjem o trajno- stnem razvoju in trajnostnem na činu življenja, člove- kovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostne- mu razvoju se zdi dosegljivo že v današnjih okoliš činah. Z rednim posodabljanjem programa, kurikula in znanja u či- teljev, ki se pri nas že mnogo ve č izobražujejo in sodelujejo v aktivnostih profesionalnega razvoja kot v drugih državah – zdaj potrebujejo samo izboljšane programe –, bi ta cilj postal uresničljiv. Še posebej ob podpori rezultatov raziskav, ki že danes opozarjajo na ve čje potrebe slovenskih u čiteljev po določenem znanju in spretnosti, najbolj pou čevanja v razno- likem okolju in u čencev iz razli čnih kulturnih okolij. Zgraditi in preurediti bo treba izobraževalne ustanove, prilagojene otrokom, invalidom in obema spoloma, ter vsem omogo čiti varno, nenasilno, sprejemljivo in spodbudno u čno okolje. To sovpada s prednostno nalogo MIZŠ, ki je že nekaj let name- njena vpostavljanju varnega in spodbudnega u čnega okolja. Cilj 4.4, ki zahteva, da se do leta 2030 ob čutno poveča število mladih in odraslih z ustreznim, tudi tehni čnim in strokovnim, znanjem in spretnostmi za zaposlitev, dostojno delo in podjetništvo, je ve čji izziv. Z zelo nizko motivacijo za u čenje že v osnovni šoli, ki se nadaljuje celo med najuspešnejšimi srednješolci, bo cilj v Sloveniji težko uresničljiv. Stališča učencev v zgodnjih letih pomagajo razvijati starši. Kakor kažejo poro čila staršev četrtošolcev, razmeroma mlade, vendar že zaposlene delovne generacije odraslih, slovenskim u čencem niso v pomo č pri višanju njihove motivacije, izkazovanja spoštovanja do šole in u či- teljev. Podatek, ki smo ga pridobili v okviru raziskave, nam pove, da ima 38 % otrok v 4. razredu starše z univerzitetno izobrazbo vsaj 1. stopnje in da je delež blizu mednarodne- ga povpre čja. Vendar pa je precej problemati čen njihov od- nos do znanja. Slovenski starši izstopajo z izjemno nizkim spoštovanjem do tehnološkega in matemati čnega znanja, ki se jim tudi ne zdi potrebno in odlo čilno za prihodnost. Obenem v veliko manjšem deležu kot drugje prepoznavajo ali potrjujejo, da imajo njihovi otroci dolo čena zgodnja matematična znanja in bralne spretnosti ob vstopu v šolo. Le 32 % staršev v Sloveniji (za vsakega otroka je na vpra- šanje odgovoril eden od staršev, zato deleži pomenijo hkrati deleže otrok) se zelo strinja, da tehniške znanosti potrebujemo za izdelovanje stvari, ki so varne in uporabne, medtem ko je mednarodno povpre čje 66 % staršev. Samo polovica slovenskih staršev je prepri čana, da je matematika uporabna v realnem življenju, drugje je takih staršev 70 %. Da tehnologija zelo olajša življenje, meni pri nas samo 40 % staršev, drugje v povpre čju 64 %. U čenje naravoslovja je za vsakogar, verjame le 28 % staršev četrtošolcev, mednarodno povprečje je 56 %, na Finskem jih je 60 %. Le 33 % sloven- skih staršev meni, da naravoslovne znanosti in tehnologija lahko pomagajo rešiti svetovne probleme, medtem ko jih tako meni v povpre čju več kot polovica v drugih državah. Največja razlika pa je v odnosu do u čenja matematike. Le okoli četrtina (26 %) slovenskih staršev se zelo strinja, da njihov otrok potrebuje matematiko, da bo v svetu nekaj dosegel. Mednarodno povpre čje je za to stališ če 61 %, na Portugalskem je celo 86 % staršev popolnoma prepri čanih, da brez matematike otrok ne bo uspešen v življenju. Slab odnos staršev do pomembnosti matematike se odraža v nizki osnovni matemati čni pismenosti četrtošolcev, naj- bolj v podpovprečnem znanju računanja z denarjem, ki ga otroci sicer v realnem življenju potrebujejo za pridobivanje samostojnosti ob prehodu v najstništvo in bi ga po pri ča- kovanjih lahko pridobili tudi v doma čem okolju. V Sloveniji je problemati čno še, da opažamo trend niža- nja pričakovanj mladih, otrok in staršev, da bodo dosegli najvišjo akademsko izobrazbo, in višanje pri čakovanj, da bodo dosegli nižjo, strokovno izobrazbo ali le visoko iz- obrazbo prve stopnje. S pomočjo raziskovanja ozadja nizke motivacije, ki jo je izmerila raziskava TIMSS, smo pridobili nekatere vpoglede v razloge za padajo če trende in ideje za strategije, ki bi trend obrnili in u čencem ponovno dvignili spoštovanje do znanja kot vrednote. Pomembna je samoza- vest u čencev, ki jo gradi predvsem šola, in boljše po čutje otrok v šoli, ki bistveno pove ča njihovo motivacijo za u čenje. Dom prispeva z materialnimi dobrinami predvsem k ve čjemu zna- nju, bolj naravoslovja kot matematike. S problemom so pove- zani tudi u čitelji, ki poro čajo o svoji manjši pripravljenosti na motiviranje u čencev in razvijanje spoštovanja do znanja, kot so pripravljeni na druge vidike pou čevanja. Dodaten problem pri doseganju cilja predstavljajo nekatera sporo čila, ki jih slovensko gospodarstvo pridobiva iz drugih razvitih držav, da potrebuje Slovenija ve č tehni čne in manj akademsko izobra- žene delovne sile. Bojimo se, da razviti svet od naše države pri- čakuje strokovne delavce srednje izobrazbene ravni in ne ra- čuna na visoko izobražene akademske strokovnjake. Slovenija bi se morala boriti za višja pri čakovanja, saj se lahko pohvali z daleč najvišjimi rezultati gimnazijcev iz fizike in z znanjem najvišje ravni matematike v primerjavi z drugimi državami, s prodornimi rezultati na mednarodnih tekmovanjih dijakov v kemiji, biologiji in drugih posami čnih predmetnih podro čjih, ki se jih lotijo, ter z uspešnim vpisom slovenskih študentov na vrhunske tuje univerze. Rahlo neopazno je bilo v javnosti, da precej upada vpis na gimnazije, ki prednostno pripravljajo na univerzitetni študij: od leta 2008 do 2015 je vpis padel z 42 % na 33 % mladih ustrezne starosti, ki se vpišejo v splošni gimnazijski program. Vse ve čji pa je delež tistih, ki opravljajo poklicno maturo in se z njo vpisujejo v dosegljive univerzi- tetne programe, kjer pa s svojim nižjim znanjem neobhodno prispevajo k nižanju zahtevnosti študijskih programov. Trend odmika od truda za pridobitev najvišje akademske izobrazbe je treba nujno odpraviti na nacionali ravni, sploh v lu či ciljev trajnostnega razvoja na podro čju izobraževanja. VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Barbara Japelj Pavešić | Pogled na cilje trajnostnega razvoja skozi mednarodno raziskavo znanja in učenja TIMSS | str. 34 - 40 | ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 39 ZNANJE UČENCEV TIMSS-rezultati kažejo, da je Slovenija visoko v znanju učencev iz vsebin o trajnostnem razvoju. Slovenski osmo- šolci se v znanju naravoslovja v letu 2015 uvrš čajo v vrh lestvice držav, med najboljše azijske države. Raziskava je sistematično preverjala znanje s podro čja ved o Zemlji, ki ga umeščamo v znanje za trajnostni razvoj: uporaba in ohranjanje virov, razumevanje zemeljskih ciklov in zgodo- vinske spremembe v zemeljskih strukturah, tudi v povezavi z biologijo in kemijo. Slovenski u čenci so pokazali visoko znanje iz teh vsebin. Ve čina učencev dobro pozna okoljske izzive in zna o njih razmišljati. Navajamo primere treh nalog za osmošolce, ki so namenjene za javno objavo in uporabo. Slovenski u čenci najbolje med vsemi vrstniki iz drugih držav poznajo problem onesnaževanja zraka v mes- tih zaradi prometa: Dve tretjini u čencev sta leta 2015 tudi vedeli, da nafta ni obnovljiv vir. Odgovor A je obkrožilo 66,1 % u čencev. Ven- dar so leta 2011 u čenci še v mnogo ve čjem deležu, 75 %, izbrali pravilni odgovor na isto vprašanje. Takrat so se učili po prejšnjem u čnem načrtu, ki je obravnaval energijo v 8. razredu, torej v letu, ko so reševali preizkus TIMSS. Leta 2015 pa je bila vsebina predvidena za 9. razred. Ker so učenci kljub odsotnosti vsebine iz kurikula izkazali visoko znanje, sklepamo, da so se to naučili nekje drugje, verjetno z medpredmetnim u čenjem ali pri drugih posameznih ak- tivnostih in tematskih projektih. Rezultat opozarja, da je znanje o trajnostnem razvoju šele zares trdno, če ga u čenci pridobijo v rednem programu pou čevanja. Sporo ča nam, da za visoko znanje za trajnostni razvoj niso dovolj samo enkratne pobude za ozaveš čanje o problemih. Vsebine je treba sistematično vključiti v obvezni program osnovne šole in jih povezati z razli čnimi šolskimi predmeti, kjer se tudi preverja znanje o njih. Iz nabora vsebin, ki so bile vklju čene v mednarodne preiz- kuse znanja TIMSS in so presek najpomembnejših vsebin kurikulov vseh sodelujo čih držav, se u čimo, da vsebine traj- nostnega razvoja tvorijo temelj osnovnega naravoslovnega znanja današnje mladine že v zgodnji mladosti. U čitelje in snovalce kurikulov raziskava TIMSS vzpodbuja k pozornosti do posameznih področij okoljskih ved. Raziskava TIMSS redno preverja znanje u čencev o zemeljskih virih in njihovi uporabi ter ohranjanju ter ugotavlja, kako to znanje upora- bijo pri reševanju prakti čnih vprašanj o upravljanju z viri. Vsebine obsegajo poznavanje obnovljivih in neobnovljivih virov; razprave o prednostih in pomanjkljivostih razli čnih energijskih virov; premislek o metodah za ohranjanje virov in za ravnanje z odpadki, na primer recikliranje, ter o načinih, kako bi lahko ljudje odpravili negativne u činke svojih dejav- nosti na okolje. Nadalje preizkus zajema problem uporabe zemlje in vode in od u čencev pri čakuje razlage, kako lahko znane metode uporabe zemljiš č, na primer kmetovanje, goz- darjenje ali rudarstvo, vplivajo na zemeljske in vodne vire; o pomembnosti zaš čite vode in kako čiščenje, razsoljevanje morske vode/desalinacija in namakanje, zagotovijo, da je sladka voda dosegljiva za dejavnosti človeka. Pri u čencih pre- veri, ali znajo dolo čiti možne vzroke in/ali vire za klimatske spremembe, na primer ledene dobe ali globalno segrevanje. U čitelji skozi TIMSS poro čajo tudi o tem, da bi bili lahko na poučevanje vsebin trajnostnega razvoja bolje pripravljeni. Čeprav se zdi 75 % u čencev, ki so imeli u čitelje, ki so se čutili zelo dobro pripravljene na pou čevanje uporabe in ohranja- nja zemeljskih virov, veliko, pa skrbi četrtina u čencev, ki so imeli u čitelje, ki se za pou čevanje teh vsebin niso po čutili popolnoma pripravljeni. V drugih državah je slednjih manj, za primerjavo: v Angliji je delež zadnjih le 15 %. SKLEP Pregled razpoložljivih podatkov, ki pojasnjujejo skrb za ci- lje trajnostnega razvoja v okviru izobraževalnega sistema v Sloveniji, pokaže, da ima Slovenija nekaj prednosti in nekaj slabosti. Učenci imajo visoko znanje, ki ga pridobivajo po različnih poteh. Znanje o okolju usvojijo v mednarodno primerljivih deležih tudi, če ni neposredno vključeno v poučevanje. Izstopajo če veliko znanje pa pokažejo iz vse- bin, ki so del rednega kurikula, kar navdušuje. Slovenija je tudi že zelo blizu doseganja nekaterih drugih ciljev. Ena- kopravnost med spoloma, vsaj v priložnostih za učenje, je velika in v doseženem znanju so razlike med spoloma Mnogo avtomobilov uporablja za gorivo bencin, kar povzroča veliko onesnaženje zraka. Opiši dve stvari, ki ju lahko naredijo proizvajalci avtomobilov za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki ga povzro čajo avtomobili. 1. 2. Delež katerega plina v Zemljinem ozra čju narašča? A ogljikovega dioksida B dušika C vodne pare D argona Kateri vir energije je neobnovljiv? A nafta B voda C veter D sonce Vsebina: Vede o Zemlji – Zemeljski viri, njihova uporaba in ohranjanje; kognitivno področje: Poznavanje dejstev; pravilni odgovor: 2 točki. Vsebina: Vede o Zemlji – Zemeljski procesi, cikli in zgodovina; kognitivno področje: Poznavanje dejstev; pravilni odgovor: A Vsebina: Vede o Zemlji – Zemeljski procesi, cikli in zgodovina; kognitivno področje: Poznavanje dejstev; pravilni odgovor: A S062234 S042126 S052096  SLIKA 1: Primer naloge na temo onesnaženja Pravilni odgovori so bili tisti, ki so vsebovali zamenjavo goriva za bolj sprejemljivo za izpuste v okolje, spreme- njene motorje, da se zmanjša poraba goriva, in vgradnjo zadrževalnikov onesnaženja, ki prepre čijo njihov prehod v okolje. Pravilna dva odgovora je napisalo 41 % u čencev, vsaj en odgovor pa 86 % u čencev. Rezultat je daleč najboljši med vsemi 39 državami. Mednarodno povpre čje je 16 % učencev z dvema pravilnima rešitvama in 56 % u čencev z eno rešitvijo. Prva država za Slovenijo je Kanada z doseže- nimi 32 % učencev, ki so navedli po 2 odgovora. Drugi primer naloge se umeš ča v znanja o podnebju in tudi potrjuje visoko znanje u čencev.  SLIKA 2: Primer naloge na temo ozra čja Dve tretjini u čencev ve, da v ozra čju naraš ča delež ogljiko- vega dioksida. Pravilni odgovor A je izbralo 67,6 % u čencev.  SLIKA 3: Primer naloge na temo obnovljivih virov energije ANALIZE & PRIKAZI 40 majhne. Mnoge pogoje za uresni čitev ciljev je naša država že vzpostavila, izboljšati se mora samo še dostopnost. To velja za predšolsko vzgojo, vzpodbudno in varno u čno oko- lje ter dostop do brezpla čnega terciarnega izobraževanja. Med ovire za doseganje ciljev trajnostnega razvoja moramo uvrstiti problem z razlikami v ocenjevanju med spoloma, ki se zdi, da potrebuje temeljit premi- slek stroke in praktikov o razlogih za trenutno stanje. Ocenjevanje v prid maturantkam se povezuje z vpisom kandidatov obeh spolov v dolo čene študije in rastočo feminizacijo nekaterih podro čij, kot sta medicina in pravo. Ta vidik zmanjšanja razlik med spoloma, uravnote- ženost vpisa na študije, po spolu je za bodo če poklice nujen. Podpora bolje uravnoteženemu vpisu po spolih na študije s področja STEM (naravoslovje, tehnologije, inženirstvo ali tehnika, kot re čemo področju pri nas, ter matematika) bi kasneje zagotovila tudi znanje in zanimanje za posamezna podpodro čja teh ved, ki zdaj niso razvita zaradi pomanj- kanja zanimanja. Takšno je na primer tudi ra čunalništvo za dekleta, ki pri nas ne pridobiva nobene vzpodbude ne v šolah, ne na nacionalni ravni in ne v družbi morda tudi zato, ker je tipi čno fantovski študij. Posledi čno tudi ne izobrazi- mo skoraj nobenega pedagoga za pou čevanje ra čunalništva. Po drugi strani pa farmacija in kemija postajata pretežno ženska študija in vprašanje je, ali dekleta kasneje zanimajo službe v bolj industrijskih panogah, ki so privla čnejše oko- lje za fante, pa bistvene za razvoj industrije, ki bo varovala naravno okolje. Ne nepomembna je tudi feminizacija pe- dagoških študijev, ki s posledi čnim pomanjkanjem moških u čiteljskih vzorov prispeva k pomanjkanju navdušenja za ve č inženirskih in industrijskih vsebin med u čenci, ki pa so bistvenega pomena v okviru zagotavljanja trajnostnega razvoja in varstva okolja. Drugo oviro za trajnostni razvoj predstavlja negativen odnos odraslih, predvsem staršev, do u čenja in znanja vsebin s podro čja trajnostnega razvoja, ki sicer spadajo v področje tehniških znanosti, naravoslovja in mate- matike. Starši mlajših otrok tega znanja ne prepoznavajo kot bistven pogoj za uspešno življenje svojih otrok in tudi ne kot pomoč pri reševanju problemov sodobnega sveta. S svojimi stališči ovirajo razvoj motivacije za učenje med mladimi. Problema nemotiviranih staršev za u čenje svojih otrok bi se morda morali bolje zavedati tudi u čitelji v šolah, kjer se brez podpore staršev teže borijo za dvig veselja do učenja med nezainteresirano mladino. Hkrati pa se tudi sami počutijo za dvigovanje motivacije ter razvijanje spo- štovanje do znanja med u čenci manj pripravljeni, kot so pripravljeni za druge vidike poučevanja. V zadnjem času raziskava o pou čevanju TALIS 2018 dopolnjuje informacije o šibkostih pedagoškega študija. Pomanjkanje dodiplom- skega izobraževanja s področja motiviranja u čencev je med pomembnimi sporočili raziskave med slovenskimi osnov- nošolskimi učitelji. Tudi zato je zadnji podcilj v sklopu glavnega cilja za boljše izobraževanje, ki želi ob čutno pove čati število usposobljenih u čiteljev in izboljšati profesionalni razvoj, tako zelo pomemben. Čeprav cilj predvideva ve čje število u čiteljev predvsem v manj razvitih državah, pa nas vse opozarja, da mora znanje u čiteljev v sodobnem svetu v celoti napredovati. Ob krizi staranja u čiteljske populacije v ve čjem delu sveta ter stalnem napredku znanosti na vseh področjih potrebujemo nove dobro izobražene u čitelje in hkrati ve č dodatno izobraženih u čiteljev med tistimi, ki že u čijo. Vseživljensko u čenje u čiteljev je bistveno za napredek izobraževanja, se strinjajo avtorji množice objav znanstvenih prispevkov in še posebej u čitelji v Sloveniji. Na konferenci UPS 2018, ki je bila posve čena profesional- nemu razvoju, so neposredno izrazili svoje želje po bolje opredeljeni viziji slovenskega izobraževanja in izboljšani ponudbi dejavnosti profesionalnega razvoja (http://www. eurydice.si/sporocilo-konference-uceca-se-profesional- na-skupnost.pdf). Cilju pove čati število usposobljenih u čiteljev se je posve- tila tudi mednarodna študija pou čevanja in u čenja, TALIS 2018, ki je svoje rezultate objavila leta 2019 in 2020. Profe- sionalni razvoj u čiteljev vse države razumejo kot bistveni del učiteljskega poklica in se zavedajo pomena razpoložlji- vih izobraževanj ter hkrati sistemske podpore, ki jo u čitelji potrebujejo, da se lahko udeležijo dejavnosti. Profesio- nalni razvoj potrebujejo tudi ravnatelji, ki se jim pove čuje odgovornost za pedagoško vodenje v vse bolj avtonomnih šolah. Več bolje usposobljenih u čiteljev je zagotovilo, da bodo učenci znali še ve č, hkrati pa bodo z ve čjo motivacijo v naslednjih 10 letih kot mladi odrasli zlahka dosegli tudi globalne cilje mednarodne agende trajnostnega razvoja. VIRI IN LITERATURA Burušić, J., Babarović, T., Šerić, M. (2012). Differences in elementary school achievement between girls and boys: Does the teacher gender play a role? European Journal of Psychology of Education, 27(4), 523–538. Japelj Pavešić, B. in Cankar, G. (2018). Linking Mathematics TIMSS Achievement with National Examination Scores and School Marks: Unexpected Gender Differences in Slovenia, Orbis Scholae, 12 (2) 77−100. Japelj Pavešič, B., Svetlik, K. (2016). Znanje mate- matike in naravoslovja med osmošolci v Sloveniji in po svetu. Izsledki raziskave TIMSS 2015. Ljublja- na: Pedagoški inštitut. Http://timsspei.splet.arnes. si/?page_id=714. Martin, M. O., Mullis, I. V. S., Foy, P., Hooper, M. (2016). TIMSS 2015 International Results in Science. Boston College, TIMSS & PIRLS International Study Center. Http://timssandpirls.bc.edu/timss2015/ international-results/. Mullis, I. V. S., Martin, M. O., Loveless, T. (2016). 20 Years of TIMSS: International Trends in Mathema- tics and Science Achievement, Curriculum, and Instruction. Boston College, TIMSS & PIRLS Inter- national Study Center. Http://timssandpirls.bc.edu/ timss2015/international-results/timss2015/wp-con- tent/uploads/2016/T15-20-years-of-TIMSS.pdf. Pavešič, B., Zavašnik, M., Ažman, T. (ur.) (2019). Vse- življenjsko učenje učiteljev in ravnateljev. Izsledki mednarodne raziskave poučevanja in učenja, TA- LIS 2018. 1. del. Ljubljana:Pedagoški inštitut. Http:// talispei.splet.arnes.si/files/2019/06/Talis-2018-Slove- nija.pdf. Pavešič, B., Zavašnik, M., Ažman, T. (ur.) (2020) Učitelji in ravnatelji, cenjeni strokovnjaki. Izsledki mednarodne raziskave poučevanja in učenja, TA- LIS 2018. 2. del. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Http:// talispei.splet.arnes.si/files/2020/03/TALIS18-Ucitelji- -in-ravnatelji-cenjeni-strokovnjaki.pdf. VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Barbara Japelj Pavešić | Pogled na cilje trajnostnega razvoja skozi mednarodno raziskavo znanja in učenja TIMSS | str. 34 - 40 |