Pašnik za mlada plemenska goveda v okraju slovenjgraškem. Konec.) To poroofl ose glasi: Da postane živinoreja dobiokanosna, je treba posehno pozornost posvečati pravilni prehrani in oskrbi plemensldh živali. To &e doseže s pašo, ker so na ta nacin živali deležne v najvišji meri vseih pogoijev za dober razvoj, namrec zraka, svetlobe in gibanja. Vsled tega je siklenil okrajni odbor .slovenjgraški na predlog svojega načekiika gosp. Guntherja, urediti pašnik za mlada plemetnska goveda in poveril to ureditev imenovanemu načelniku. Le-ta je priporočjl v nakup otkrajnemu zastopu dve v občioi Sv. jMiklavža ležeci posestvi kmetoval©ev Brešarja in jMirkaca, o katerih posestvih je bil uverjen, da ustrezate vsem pogojem dobrega pašnika. Obe posestvi ste bili leta 1912 kupIjeni za svoto 31.000 kron. Njiju obseg ije ta-le: 14.389.3 ha njiv, 5153.3 ha travnikov, 9184.5 ha pašnikov, 888.7 ha vrta, 30.414.7 ha gozda in 100.7 ha zazidanega sveta, torej  ekupmo 60.131.2 ha. Planinsko posestvo »Pašnik za mlada plamenska goveda na Graški gori« leži v oboini Sv. Miklavža, l^ ure peš-hoda od železniške postaje Dovže drž. železnice Dravo grad—Velenje, in 2^ ure peš-Jioda iz Slovanjgradca, v nadmorski višiini 842 m. Podnebje je toplo in vlažno, lega pašnika do pet šestink južno-vzhodna, južna in južno-zahodna, eno šestina pa severna. Posaimezni oddelki so valovito-hriboviti, vendar pa ne prestrmi. Skozi pašnik vodi občinsika cesta Sv. Miklavž—Sv. Vid. Rastlinstvo se prič^nja že sredi meseca marca zadovoljivo razvijaii. Celo planinsko posestvo je razdeljeno na 15 čredkov, ki so med seboj v zvezi s prelazi. Ograjeno je s štirimi žicami in sicer izmenoma z dvema gladkima in dvema bodefiiima, ki so pritrjene na hrastovih ali borovih stebrih, stojeoih v razdaljah treh metrov. Višina ograje zmaša 1.4 ni. Vsak oredek ima napajališče s pravo dobro svežo studeiDjčnioo. Dobroto sveta je spozmati iz njegove kakovosti; zemlJa je pešcencHilovnata, izrazito pe&čen je le credek. 14 ha njiv se je pognojilo s hlevskim gnojem in s približno 200 q Tomaževe žlinidre, ikalijeve i&oli in čilskega solitra, dobro podoralo, dvakrat pobranalo in koncem ineseca majnika leta 1912 po primernem dežju posejalo s 1400 kg travniškega semena brez zaščitnega žita in sicer po navodilu, ki je označeno v tabeli I že omenjene knjige prof. dr. Falke-ja o stalnih ali trajnih pašinikiii. Travniško seme, naročeno pri tvrdki Bošan na Češkem, se je zmešalo šele na licu mesta. Njive, ki so bile že 14 dni po isetvi v najbujnejšem zelenju, so se pokosile na jesen, travmki pa, ki so preje obstojaii, in .pašniki so se ocistili grmovja, kakoršno se je nahajalo na nekaterih mestih, potrosili izdatno z umetnimi gnojili in prebraoali. Jase (lazi) so se deloma ooistile in zasadile s triletnimi smrekicami, v katero svrho se Je porabilo do konca le*a 1913 nič manj nego oteroglo 25.000 sadik. Dela, ki so edružena s trebljenjem in pogozdovanjem, naj bi se izvr- Zgodov. črtica o njega postanku in važnost planšarstva. šila v večletnih obrokih do leta 1916, ker bi naenkrat povzročila preveč stroškov. Oozdišoa, v staro&ti 30 do 40 let, ki kaž«jo stmjena bujno rast, so se morala na severni strani in v strmi legi pustiti taka, kakoršna so. Ker se tometijsko prebivalstvo prav živahmo zanima za mapravo pašnikov in izpremembo posameznih njiv v travnike, ise je ckrajini zastop pobrigal za to, da se priredi več skupnih zledw na Grašiko goro; tam se nudi zbranemu občimstvu prilika, raz&iriti ,si svoje zaianje potom predavanj o izboljševanju zesmlji&č, govedoreji, gozdarstvu itd., ki se vršijo z razkazovanjem. Na tafc način vpliva ta pašnik ne le v dobrobit prebivalstva, marveč tudi poučno in uspeh, ki ga obeta, je za okraj vsekakor razveseljiv. Ker so bili prejšoiji hlevi neprimerni in premajhni, se je moral zgraditi nov hlev, v katerem je prostora za priibližno 100 goved. Poslopje je 60 m dolgo, znotraij 7 m široko, leseno, stoji na podstavku iz betona, na katerega so položeni imecesmovi tramovi, Lma lesene stene in skodlasto streho. V dosego večje trpežnosti so se namazali leseni deli od zunaj in streha s karbolinejem. Tla v hlevu so betonirana in opremljena z dvema v-zporednima plitvima žleiboma, ki sta izpeljana v 15 m dolgo in l^ in široko ginojnično jamo. Stavbe se nahajajo na Mirkaoevem posestvn. Tam se je popravila in uredila še precej dobro ohranjeoia hiša. Dve sobi s ikuhinjo ste se nakazali oskrbniku pašnika; izmed o&talih dveh sob se je določila ena za bivališoe članov okrajnega zastopa ali drugih nadzorovakiih činiteljev, ena pa za pisarno. Poslopja na Brešarjevem posestvu so se podrla in dotični svet spremenil v pašnik. Ker je planin&ki pašnik na Graški gori precej oddaIjen od mesta Slovenjgradca im od železniške postaje Dovže, zanimanci iz vseh strani pa ga radi obiskujejo, pridobil si je oikrajni zastop gostilniško obrt, da se more postreči v pašniški dobi obiskovalcem z okropčili. Po odgonu živali s paše se gostilna zapre. Na poizku&no pašo se je prignalo 62 mladih goved v skoipni teži 15.448 kg, predčasno so se odgnala tri, tako da jih je ostalo do konca, t. j. do 15. oktobra, na paši 59. Povpreono so pridobile živali na teži po 57^ kg. Najvišja prireja je bala 110 kg, najnižja pa 5 kg. Živali so se namreč morale na pa&o šele navaditi na Graški gori. Ostale so prvih 14 dni le po eno uro, ipozneje pa po tri ure ina paši, da so &e je polagoma popolnoma navadile. Od konca junija pa do konca avgusta so bila goveda ob lepem vremenu tudi čez noč na prostem in so se uganjala le ob največji vrooini v hladen in prostoren hlev. Ob deževnih dnevih so se krmila s senom; pokladalo se je vsem dncviio nekoliko soli; posebno slabotna pa so dobivala tudi pšenične otrobe. Medsebojno zavarovanje je bilo določeno na 75% ceoilne vrednosti, pašnina pa je znašala 30 kron. Po sklepu okrajnega zaslopa se amejo pasti tam le saino čAstokrvna mlada plememsika goveda ooiih posestnikov, ki so člami bikorejskilh zadrug v sodnem okraju slovenjgraškem. Na pašnik: namenjene živali je pravocasno prijaviti okrajnemu zastopu, ki j1^ da nato pregledati po zaupnikih, iiastavljenih v posameznih občinah, glede sposoibno sti goved za paso pa odloča obenem tudi pristojni živinozdravnik. Nedaivno je objavil »Dimajski kinetijski list« ta-le res zamimiv članek o pašni§ki zadrugi Gutetnstein na NižjemAvstrijskem. »)Dne 29. imajnika 1926 se je začel uporabljati planinski Mev te zadruge. S to napravo se je zadrugi šele poarečilo vhlovljanje vse živine, ki se pase na planiaskem pašmiifcu, imenovanem »Wurmgarttenw©ide«, kar do sedaj v majhneim starinskem hlevu ini bilo mogoce. Na ta način ia pa po razdelitvi v čredke je postal zadrnžni pašnik najmodernej&i in najprikladnejši izmed vseh doslej v Avstri|ji obstojecih. Pašniška zadru^a se je ustanovila leta 1922 pod vmetim in vstrajnim vodstvom živinozdravnika-svetnika Arkadija Mirovicini, iki že mnogo let biva v Gutensteinu. Piristoprlo je zadrugi 35 posestnikov, ki so placali za 150 deležev po 30 šilingov (t. j. po 240 Din) z 20tkratno zavezo (torej z zneskom 4800 Din), katera požrtvovalnost pač jasno priča o posebni zavedno&ti ondotnih živinorejcev. Ker je pašišče tako v&liko, da ga ne morejo popolnoma izkoristiti goveda zadružniikov samih, se jemljejo na pašo živali tudi drugih posestaiikov. Zadrugi so trajno na razpolago Mje pašniški okoliši. Približno 600 do 800 m nad morjem ležeča planina »WurmgarteTi- und Mamauweide« obsega gkupno 84 ha in je vzorno z žioami razdeljena na 19 čredkov. Za ureditev tega pa&nika, na katerem se nahaja od konca majnika do sredi septembra 110 goved, se je potrošilo 30.000 šilingov (ali skoro četrt milijona dinarjev). Okroglo eno tretjino fe svote je žrtvovala kot podporo Kmetijska zveza in — komora ali zbornica. Na planini z imenom »Fadenweide«, ki leži črez 1000 metrov nad morjem in je razdeljena na dva čredka, &e pase od sredine junija do sredine septembra 60 volov, na še višje ležeoi in »Knhschneebergwweide« iineinovani planini pa 130 goved. Novi hlev ima gnojišče z jamo za gnojnico ter naprave, da se gnojnica po ceveh razliva. Povišek na teži živali ali prireja, ki so jo dosegli ondotni živinorejci tekom zadnjih let, prav jasno dokazuje dobroto paše in povrača omenjetne izdaltke. Naj bi te skromne vrstice predstavljale predvsem šopek spomincic na grobu blagega in zvestega mi sotrudnika pokojnega g. Avgusta Guntherja in pripomogle v to, da bo v bodocnosti poleti redno slišati pašniški zvon^ek na — Graški gori! Pirnat.