PRIMORSKI DNEVNIK Cena 50 lir Leto XXIII. St. 13 (6597) TRST, torek, 17. januarja 1967 ŠELE DANES SE ZAKLJUČI ZASEDANJE SOCIALISTIČNEGA CK Po dolgotrajni debati in sporih sprejeta kompromisna resolucija o vladni politiki O resoluciji je razpravljala na osnovi Nennijevega osnutka komisija tridesetih - Nenni ostane v vladi, kateri ne grozi kriza se }6,' — Zasedanje CK PSU je ponovno preloženo in CK S S*"4«? šele jutri ob 9.30, ko b0 razpravljal o kompromis-ti tvmovT Cni res°luciji, o kateri je že včeraj pričela razpravlja-debati °na., komisija tridesetih in ki je po dolgotrajni današnji luri' . ns a ob 23.00 do skupnega stališča. Osnutek za reso-že n? Popravil Nenni in kale !LnfUradnih vesteh, da mu sprofia610 zgladiti najhujša na- . JB-. Prav talrn nn naurort. neuradnih vesteh, da mu Pelo zgladiti najhujša na- nih Vetak0 po neurad-v CK Dm kaze’ da se je večina da Nor, •U orientirala k temu, broricoj , ostane na mestu pnrf-soSnika vlade, zaključna mestu pod-soluciia"^ vjaue, zaključna re-sti kJ, p? ne govori o možno-kai m«6, temveč samo našteva, potafi? vlacJna koalicija v raz-dohi,, vem Parlamentarnem raz. narediti. je Priai«?^reIiskim zasedanjem CK hih t>ow7? dokaj ostrih medsefeoj-aastorio61™* in do Izredno ostrega Mancini i„Ininistra za javna dela Martinci?’ ,1 J.e polemiziral z De Svo1e da je vlada izpolnila Pa v t?°y«nosti, pomanjkljivosti n_,_.treba v veliki meri pripisati stabš«u govoril je tudi o različnih n ue Martina, ki ie bil okt.n- bra lanskega leta odločno za sodelovanje v vladi, sedaj pa govori o težavah, čeprav se v vladi ni nič spremenilo. Podobna stališča so zagovarjali tudi drugi ministri. Po drugi plati pa niso manjkali glasovi v podporo De Martinu. Minister Mariotti je kritiziral dejstvo, da je glede gospodarskih vprašanj in reform prevladala linija Carli-Colombo, ki je všeč magnatom velike industrije. Dejal je, da v treh letih in pol ni bila izvedena nobena reforma, ki bi označila levi center Jn da se podlega «dorotejcem», katerim nasprotujejo celo ACLI in CISL. Lombardi je govoril o nujnosti krize in Izstopa iz vlade, češ da sicer ni druge vladne večine, so pa pogoji, da se ustvari. Brodolini je ponovil predlog, da se skliče izreden kongres stranke. Včeraj so se sestali člani CK, ki Martina, ki je bil ototo. ..........Hlllllll...III...... .................I.....IIHIMIMIIIIIIIIII.. konec «hallsteinove doktrine» Ugoden odmev v tisku SFRJ na Kiesingerjevo izjavo 16- — Izjava novega i Bonn nikakor ne strinjata, vsebuje BPr anonemškega kanclerja Kiesin- hidi temeljna vprašanja, kakor so UskovmRkonfererinci po I hodn * ,z. Pariza v Bonnu, da za-cij0 0nemška vlada želi normaliza-st-aIim^n0S0V z Jugoslavijo in z o-U,j mi vzhodnoevropskimi država-Ptava v Beogradu ocenjuje kot pri- ** ZshoHnnnomclrc' vlaHp Ha sp briuj zahodnonemške vlade, da se t« e°ch realnosti in opusti «Hall-sedaiV°i d°ktrino», ki so se je do S'm° d držale vse doseda- ft5“S*»“*4'd.‘AnP2.' po Prejšnje politike in takoj sPrem peVLemu oblasti napovedala VzhnH„mbo kurza v odnosu do Zahod?Jevr°Pskih držav, s katerimi skih' .J! Nemčija nima diplomat-«P0iiti|?nosos-» «Za nas je,» piše iriena k-*’ • ^vsekakor velikega po-tož&eiii 1e,singerjeva izjava o norma-ti prekwtnosov z Jugoslavijo, kaj-je zari!-lt,ev diplomatskih odnosov ra2voi t u obojestranski koristni jeva ■ pa*1 odnosov. Zato Kiesinger-nosti iia!a; kot dokaz o pripravlje-lahko n i -r* vo*p na drugi strani, javnosti-” na odobravanje naše terih rn--lri uradnih krogov, pri ka-nista nS^avljenost in dobra volja nikdar manjkali.* ^ obiska KifsiiiMrja v Parizu rier *6- — Zahodnonemški kan-Ierenci 3e na tiskovni kon- lPremaeaHCei sv°ie izJave takole: °vaniP ^ hočemo stalno naspro-a,ho ayeh blokov v Evropi, ker ®0,hiritvi?r^ani' da samo s tako Peihškpoa ladko upamo v rešitev Govoru Vprašania'» °J>isku J Je v glavnem o svojem strani zu ln ie deial> da sta 'Ožili s-J?,1 Povsem odkrito obraz-UgotmHi stališče ter sta prišli i'esoglasnV ,e’ da m tato velikih klanje Jč ki bi preprečile sode-Poživitev111 e*d °hema državama in ‘e‘jske n„ 'rahcosko-nemške prijajo Pogodbe. n. izrekel prepričanje, ?a svet,, Va hoče mir v Evropi in V0dn» Prav zaradi tetra. sr Za. sS«sS a čuti blizu nje in prispevati v ta na- 'dtia">jd^_Prav zaradi tega se Za. nje ta a n. ie v Paw”“VJV z ZDA je izjavil, i f fa NemM?rizu Poudaril, da Zahod- odnosov z ZDA n 7 BUGutuu, ua Lttiiuu- ni v 6griranfv boCe pripadati sistemu ■p mar'clja v _ Evropi. Seveda se si?*'8' J(ja'O^Zahodna^Nemčija stri- J ®PeVati v. mora Evropa vznatno pri-00* vedbo nr,tavoji obrambi, čeprav še 4 Na crehuje ameriško pomoči). ^ Je’ ali se ne boji, da pl ?ogi0 ‘Ivanje odnosov s Parizom «j t^1 žav&.°«iti napetost z drugi-» i^ICies^ki in predvsem z ZDA, Oj npnklonnt^r odgovoril, da je Wa-1^: tl? zbližani? pot pozitivno reagiral J a ^raricbrf ^d Zahodno Nemčijo rti; 'Pifjenji? J°, ker tp -prispeva k po-t1" n, JU na svetu oSf k .!edi 1 , b skunn Phstopa Velike Britanije ripvil. da ^šču je kancler po-, °0nska in pariška vla- 1 a* V via\da je treba počakati, 0 li * '1 An, ' «„MVtr»n'bo!S“vi,0 * Mopv d0110«! in Washingtonom. n ?ezi SKW 'Gzestijan pišejo v I *a oSferjevimi izjavami, da zp? ha °kr,1i?iz?m'. List se sklicuje I »akodno,, ojhentarje francoskega in ' L Pog^kega tiska in pravi, da h p„_, ori pokazali .fn pristop Velike Britanije k tej skup. nosti, politika do ZDA, zlasti v zve zi z vietnamsko vojno. Epidemija gripe v Sarajevu in drugod BEOGRAD, 16. — Iz nekaterih krajev Jugoslavije javljajo danes o epidemiji gripe, med drugim tudi iz Sarajeva, kjer je na področju občine center prijavljenih nad 2500 bolnih, čeprav so pred dnevi začeli cepljenje proti gripi. Cepljeni so bili vsi sprevodniki in šoferji cestnih prometnih sredstev, pošte in vsi nameščenci, ki imajo stike s strankami. V sarajevskih lekarnah je že težko najti zdravila, ki jih zdravniki običajno predpisujejo proti gripi. V Kruševcu v Srbiji je zadnjih pet dni zbolelo za gripo 2000 ljudi. Zaradi tega je zavod za zdravstveno zaščito zahteval od zdravstvene inšpekcije, da od jutri za nadaljnjih 20 dni prepove vse kino in druge predstave ter javne sestanke in prireditve v mestu. se strinjajo s stališčem De Martina. Na sestanku je 'bilo prisotnih okoli 70-80 članov CK, ki jih je skupno okrog dvesto. Po sestanku je posl. Bertoldi dejal novinarjem, da so se dogovorili, da ne bodo zahtevali nesprejemljivih stvari, tako da se omogoči sporazum, da pa bodo vztrajali na političnem delu poročila De Martina. Bertoldi je tudi povedal, da so bili na sestanku med drugim prisotni Brodolini, Mariotti, Lezzi, Venturini, Paileschi, Vittorelli, Mosca, Montagnani ln nekateri tajniki federacij. Iz vseh teh vesti lahko zaključimo, da je prišlo v okviru komisije ((tridesetih« do kompromisa, istočasno pa tudi, da so v CK kaj čudni notranji odnosi ln ne povsem jasno razmerje sil. To je posledica dogovora med PSI in PSDI, da se do političnih volitev ohrani staro stanje v vodstvih in da se celotna združena stranka vodi po načelu popolne paritete med PSI ln PSDI. Zato je tudi glasovanje v CK dvomljivega značaja, saj ni povsem jasno koliko članov stranke posamezni člani CK v resnici zastopajo. Tako je nedvoumno, da se je za teze Nenni-Tanassi izjasnila velika večina CK in da je za De Martina 70 odnosno največ 80 članov in torej manjšina: zelo dvomljivo pa je, ali je to razmerje v skladu z odnosi v stranki. Krščanska demokracija Je na Siciliji ponovno imenovala Coniglla za kandidata za predsednika dežele, kar je že bil pred krizo, ki so jo povzročili njeni (oprosti strelci«. Jutri se bodo sestali deželni predstavniki strank levega centra, da zaključijo razgovore o rešitvi krize. Iz Firenc poročajo, da so izpustili visokega funkcionarja oddelka za javna dela, ki so ga zaprli, čes da je krivo pričeval. Zaprt je bil eno noč ln je verjetno spremenil svoje pričanje, ker v laicem primeru zakon predvideva, da odpade taka obtožba In sledi takojšnji Izpust. še vedno pa ni znano, kako je z obtožbami p-rotl osmim funkcionarjem, saj poteka preiskava v popolni tajnosti. V bistvu pa gre za različna pričevanja. Medtem ko nekateri očividci trde, da so zapornice na jezovih La Penna in Leva-ne odprli nenadoma, drugi trde, da so jih odprli ob različnih urah in da tako niso s tem mogli vplivati na poplavo. Vse skupaj pa je še zapleteno s prijavami na račun ministra za javna dela, češ da ni pravočasno posredoval. Izrael DAMASK, 16. — Sirska vlada je sporočila, da jemlje na znanje U Tantov poziv Izraelu in Siriji, toda dodaja, da ima Izrael vso odgovornost za napetost na sirsko-izraelski meji. Predstavnik sirskega zunanjega ministrstva je pripomnil, da bo sporočil U Tantu ((podrobnosti o položaju, ki pričajo o napadalnih namenih Izraela, in o koncentraciji, ki jo Izrael pripravlja, da pritiska na sirsko arabsko področje«. Izraelski zunanji minister Aba Eban pa je na tiskovni konferenci izjavil, da Izrael načelno sprejema predlog glavnega tajnika OZN U Tanta, naj obe strani umakneta svoje sile ob meji. Aba Eban je izjavi, da, če bo Sirija pozitivno odgovorila, bo morala umakniti svoje tanke z obmejnega področja, ker je predvsem potrebno ustaviti streljanje ln bombardiranje. Obtožil je Sirijo, da je prekršila določbe premirja, s tem da je okrepila svoje postojanke na meji s tanki, ki so na tem -področju prepovedani. Aba Eban je izjavil, da so Izraelci pripravljeni udeležiti se nato skupnih sestankov. Dodal pa je, da ne bodo smeli govoriti o izraelski suverenosti na demllitaririzanih področjih, «ki so na izraelski strani mednarodne meje«. V jugovzhodni Jugoslaviji nov sneg ovira promet BEOGRAD, 16. — Sneg in poledica sta danes poslabšala promet na enajstih cestah v Srbiji. Najtežji je položaj okrog Novega Pa-zarja in Raške, kjer je zmanjkalo pogonskega goriva, tako da strojev za čiščenje cest ne morejo upo- rahljati. V bližini Vlasinskega jezera in Cme Trave so zameteni trije avtobusi s potniki. Tudi v Makedoniji je na cestah zametenih več potniških vozil. Položaj na cestah v Cmi gori je poslabšal novi sneg. V Bosni in Hercegovini je 16 cest neprehodnih. V okolici Livna so v skrbeh za usodo 11 pastirjev, ki varujejo ovce na okoliških hribih, kjer je zapadlo okrog pet metrov snega. Jutri se bodo skušali prehiti do pastirskih koč in ugotoviti, kaj se je s pastirji in okrog 1500 ovcami. Na področju Splita so danes po osemdnevnih naporih vzpostavili avtobusni promet s področjem Imotskega, tako da so prebivalci tega področja dobili neobhodne življenjske potrebščine, pošto in tisk. Promet med Splitom in drugimi kraji Jugoslavije je popolnoma normaliziran, čeprav imajo vlaki, ki prihajajo iz Zagreba, še vedno zamudo. LIU ŠA0 Čl SE JE UMAKNIL IZ PRESTOLNICE? Na Kitajskem se nadaljuje oster boj med pristaši in nasprotniki Maocetunga Seznam bivših funkcionarjev, ki so bili odstavljeni - Poziv delavcem in kmetom, naj ne hodijo v Peking - Pekinška televizija ustavila oddaje - V Kantonu mrgoli «rdečih gardistov«- in lepakov TOKIO, 16. — Kakor poročajo japonski dopisniki iz Pekinga, so «rdeči gardisti« objavili na lepakih seznam «bivših funkcionarjev«, ki so bili odstavljeni od začetka ((kulturne revolucije«. Gre za 20 bivših vladnih in partijskih voditeljev, ki so jih «rdeči gardisti« v zadnjih mesecih močno napadli. V seznamu pa niso imena predsednika republike Liu šao Čija, glavnega tajnika stranke Ten Siao Pin-ga in načelnika propagandne sekcije KP Kitajske Tao čuja, ki so jih v zadnjem času zelo ostro napadli. Japonski list «Jomiuri Shimbun« pa trdi danes, da se je predsednik republike Liu šao či umaknil v ših Cuan Cuang v pokrajini Ho-pej, kjer ga delavci podpirajo in od koder namerava baje pripraviti dokončno «razčiščenje» z Maocetun. gom. Včeraj sta kitajski tisk in tiskovna agencija razglasila dva važna dogodka, ki sta v neposredni zvezi ■"""i""""".................................................................... IZJAVE AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA Rusk je ponovil, da ne bodo ustavili bombardiranja Severnega Vietnama Izjave Hošiminha ■ Senator Morse napovedal morebitno kandidaturo proti Johnsonu, ie ta ne menja politike v Vietnamu WASHINGTON, 16. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je po štiriurnem pričanju o Vietnamu na tajni seji senatnega zunanjepolitičnega odbora izjavil časnikarjem, da ZDA ne bodo ustavile bombardiranja Severnega Vietnama, «dokler ne bodo vedele, kakšne posledice bi imela taka odločitev za potek vojne«. Ponovil je že znano trditev, da ZDA ((nadaljujejo napore, da bi se začela mirovna pogajanja, toda do sedaj ni bilo večjih sprememb«. Glede Kitajske je izjavil, da je, treba biti previdni glede napovedovanj o izidu sedanje borbe. Dodal je, da po njegovem mnenju niti odpovedalo neodvisnosti iz ljubezni do miru. ((Severni Vietnam, je j dodal, je vojeval preveč vojn pro- 1 ti Japoncem in Francozom, da bi to trditve s™ le' ZDA^n Kita*’' seda* PrePustil sv°i° neodvisnost SSin t-m iiuiIm i; Američanom. Vietnamsko ljudstvo ska sporazumele, da Kitajska ne a6i: m;r 7, j m;r samo b 0^°emg‘*e VpZ4T'fmncoskTj?a°Sni. itudi ™°d™nost in svoboda.« kar Renč Dabernat, ki je trdil, da I Ameriška letala so danes bom- je Peking sporočil VVashingtonu po francoskem zunanjem ministrstvu pogoje, ki se morajo izpolniti, zato da Kitajska ne poseže v vojno. Pogoji so: 1. ZDA ne smejo vdreti na kitajsko ozemlje. 2. ZDA ne smejo vdreti v Severni Vietnam. 3. ZDA ne smejo bombardirati jezov Rdeče reke. To trditev so zanikali tudi v Parizu. Predsednik zunanjepolitičnega odbora senator Fulbright je po Ru-skovem pričanju izjavil, da Eusko-ve izjave niso odpravile zaskrbljenosti glede ameriške vojne v Vietnamu. Severnovietnamski predsednik Ho-šiminh je v intervjuju listu «Miami Daily Newsv> izjavil, da se severno-vietnamsko ljudstvo ne bo nikoli iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiii OBISK BRITANSKEGA PREDSEDNIKA VLADE WILS0NA V RIMU Italija ponovno zagotovila podporo Veliki Britaniji za vstop v EGS Razgovor predsednikov vlad in zunanjih ministrov ■ Sprejem pri predsedniku republike Saragatu RIM, 16. — Italijansko-britanski razgovori o vstopu Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost so danes trajali 6 ur, nato pa je predsednik republike Saragat priredil na čast britanskemu predsedniku vlade Wilsonu, zunanjemu ministru Brownu in drugim članom delegacije večerjo in sprejem. Razgovori med vladnimi predstav- —------;------, .... . , niki so se pričeli ob 10.20 v palači I sevanje gospodarskih, temveč tudi Chigi, kjer je goste sprejel pred- pohticmh vprašanj. «Ne mi ne vi sednik vlade Moro, ki se je pred nocemo^ponoviti ^a, kareje zgo-uradnim pričetkom razgovorov za- pravljali so o nekaterih konkretnih vprašanjih o načinu, oblikah in rokih razprav o britanskem vstopu. Obsežno so razpravljali o kmetijskih vprašanjih, o čemer so člani italijanske delegacije dali razna pojasnila. bardirala področja 22 kilometrov od središča Hanoja in druga področja 48 kilometrov severno od Hanoja. Včeraj pa so letala bombardirala kraje blizu mesta. Iz Sajgona javljajo, da se je zaključila prva «velika ameriška ofenziva« ob delti reke Mekong z imenom «Deckehouse 5». V ameriških krogih pravijo, da so zelo razočarani«. V desetih dneh dejavnosti ameriške vojske na tem področju, ki je veljalo za trdnjavo osvobodilne vojske, je padlo samo enajst pripadnikov osvobodilne vojske, u-jeli so jih 14 ter aretirali 41 sumljivih oseb. Zaplenili so 41 kosov orožja, 134 bomb in 34 ton riža ter 31 džunk. Druga ameriška ((velika operacija« z imenom «Cedar Falls« v tako imenovanem železnem trikotniku se nadaljuje 50 kilometrov od Sajgona. še dalje požigajo vasi, izravnavajo do tal hiše, podirajo z buldožerji drevesa v džungli ter odvažajo prebivalstvo v koncentracijska taborišča. Zatrjujejo, da so tu našli skladišča in zaplenili skupno 2662 ton riža. Američani trdijo, da so imeli pri raznih spopadih ((lahke« izgube. Včeraj popoldne so osvobodilne sile napadle z avtomatičnim orožjem in z minometi dva ameriška izvidniška čolna na reki Mito. Popoldne so osvobodilne sile na tem področju sestrelile ameriški helikopter. Včeraj je skupina 462 članov učnega in upravnega osebja univerze Yale poslala predsedniku Johnsonu pismo, s katerim zahtevajo brezpogojni konec bombardiranja Severnega Vietnama. Demokratični senator Morse je sinoči izjavil po televiziji, da bo eventualno kandidiral za predsednika republike proti Johnsonu pri primarnih demokratičnih volitvah leta 1968, če bo Johnson nadaljeval svojo sedanjo politiko v Vietnamu. Morse je dodal, da bi nadaljnje stopnjevanje vojne potegnilo ZDA v splošno vojno v Aziji, ki je ne bi mogli nikoli zmagati. Vzhod-Zahod BUDIMPEŠTA, 16. — Ust «Nep-szabadsag« poroča, da je madžarska narodna banka podpisala z »International Hotel Corporation)) sporazum, na podlagi katerega bo dobila močno posojilo za zgraditev luksuznega hotela ob obrežju Donave v Budimpešti. Dve ameriški najbogatejši družini, Rockefeller in Eaton sta uradno sporočili, da se pripravljata na finančno sodelovanje za izboljšanje trgovinskih odnosov med zahodno poloblo in vzhodnoevropskimi državami. Podpredsednik družbe ((International Basic Economy Corporation (IBEC) Richard Aldrich je izjavil, da se ta družba, ki jo nadzorujejo bratje Rockefeller, in družba «To-ler International Inc.», ki ji predseduje industrijec Cyrus Eaton ml., nameravata povezati, da »izboljšata življenjsko raven prebivalstva sveta«. »Pobuda, ki lahko naveže trgovinski in industrijski dvogovor med Vzhodom in Zahodom, je dodal, lahko samo prispeva v ta namen.« Družba IBEC, ki jo je leta 1947 ustanovil sedanji newyorški guverner Nelson Rockefeller, je specializirana pri investicijah v nezadostno razvitih deželah. Sedaj deluje v 29 državah. Družba «Toler International« pa se je specializirala v financiranju načrtov v vzhodni Evropi. Njen ustanovitelj Cyrus Eaton starejši je zagovornik tesnih odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo, kjer je bil že večkrat na obisku. Posebno prijateljske vezi ga vežejo s Hruščovom. Zvedelo se je, da nameravata o-menjeni družbi sodelovati zlasti pri graditvi tovarn in hotelov v vzhodnoevropskih državah. Družba Eaton je po svoji podružnici v Švici že za. čela delo za zgraditev luksuznega hotela v Budimpešti. Eaton sodeluje pri graditvi hotelov v drugih vzhodnoevropskih državah, zlasti v Bukarešti, Varšavi in Beo-u. Pragi, gradu. n*- ^ariz^ii PQhazali, da sta Bonn Vprašant daUa zatem, da seznam 0 katerih se Pariz in držal z Wilsonom v kratkem razgo voru. Razgovori so se nadaljevali do 13.30, nakar je Moro priredil za goste kosilo, po katerem je Wilson napravil kratek sprehod po Rimu. Popoldanski del razgovorov se je nadaljeval ob 17. uri in se je zaključil, ko so britanski gostje odšli v Kvirinal. Jutri bo dopoldne tiskovna konferenca, nato pa bo Wilson obiskal papeža. Današnje razgovore je začel italijanski vladni predsednik Moro, ki je izrazil zadovoljstvo, da so Britanci pričeli proučevati stališča o njih vstopu v evropsko gospodarsko skupnost prav v Rimu, saj ta njih postopek ne odraža samo dejstva, da so bile pogodbe podpisane v Rimu, temveč priznanje vztrajnemu italijanskemu zagovarjanju podpore za vstop v skupnost. Moro je nato dejal, da je namen sestanka izmenjati misli in obrazložiti italijanske izkušnje. Wilson se je zahvalil za prisrčen sprejem in potrdil, da je osnovna tema obiska prav vstop v skupnost, vendar pa bo zunanji minister Brown lahko izkoristil priložnost za obravnavo tudi drugih vprašanj. Zahvalil se je za italijansko podporo in nato ugotovil, da je sedaj zgodovinsko važen trenutek ne samo za Veliko Britanijo temveč tudi za Evropo. Nato je orisal celoten postopek, kako je prišlo do odločitve za vključitev Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost. Britanski predsednik je poudaril, da ne gre samo za proučitev in re- dilo leta 1963 (ko je de Gaulle postavil «veto» in tako onemogočil vstop Velike Britanije v skupnost — op. ur.)» — je ugotovil Wilson in dodal: «Razpravo pričenjamo z jasnim namenom, da vstopimo v skupnost in odločeni smo iti do kraja.« VVilson je tudi dejal, da Velika Britanija sprejema pogodbe v celoti, seveda z nekaterimi popravki, da se upoštevajo nekateri njeni interesi. Zaključil pa je, da se Britanija ne priključuje zaradi gospo- darskih slabosti, ker so resni vladni ukrepi bili učinkoviti in se polo- žaj stalno izboljšuje, tako da predvidevajo, da bo leta 1967 plačilna bilanca aktivna. Med dopoldanskim zasedanjem sta predsednika še večkrat spregovorila. Tako je VVilson med drugim ugotovil, da bi se z njih vstopom u-stvarilo gospodarsko področje s preko tristo milijoni prebivalcev ter industrijski ter tehnološki veliki potencial. Sklicujoč se na pobudo Fan-fanija, da se premostijo razlike glede tehnološkega napredka z ZDA, je ugotovil, da bo Velika Britanija z zadovoljstvom sodelovala pri konkretnih tovrstnih pobudah. Predsednik vlade Moro pa je poudaril zadovoljstvo glede britanske ga stališča ne samo o gospodarski temveč tudi o politični združitvi Evrope. čeprav ostaja politična integracija oddaljena perspektiva, ven dat’ je - -eba pozdraviti vsak korak na tej poti. 'a popoldanskem delu zasedanja sta govorila zunanja ministra. Raz- Pešci na pekinški ulici berejo lepak «rdečih gardistov« s položajem v kitajski vojski. Vojaški list ugotavlja, da se tudi v vojski bije »oster in zapleten boj« med dvema linijama, hkrati pa poroča, da so še trije kitajski maršali postali člani politbiroja CK KP Kitajske. S tem je vključenih v politbiro praktično osem od skupnih devetih živih maršalov. Deveti je Peng Te Huai, ki ga sicer niso nikoli uradno izključili iz politbiroja, v praksi pa to očitno pomeni opozorilo in priznanje, da se tudi v vojski bije oster boj med ((buržoazno« in ((proletarsko« linijo. Vojaški list namreč še posebej poudarja, da je tudi med voditelji v vojski «peščica» takih, ki ovirajo proletarsko smer. Spričo novic o razcepljenosti v vrhovnem vodstvu vojske ima novica, da so še trije maršali postali člani najvišjega partijskega vodstva, dvojni namen: demantirati govorice o razcepitvi in ustvariti vtis o enotnem stališču najvišjih voditeljev v vojski. Predsednik vlade Cuenlaj je v soboto na sprejemu na čast albanski delegaciji omenil sedanjo borbo na Kitajskem in ni prikrival, da je ta borba zelo ostra. Med drugim je izjavil, da nasprotniki Mao-cetungove Unije «niso še razumeli nauka svojih neuspehov in. pripravljajo nove napade proti nam«. Dodal je, da se ((razredna borba« širi po vsej državi in se bo končala «z zmago Maocetungove linije«. Po vesteh iz Moskve posveča sovjetski tisk veUko pozornost novicam iz Kitajske o vedno srditeljših spoda-dih na raznih področjih med kmeti in delavci na eni strani ter rdeče-gardisti na drugi strani. «Pravda» je mnenja, da gre za »naraščajoče nezadovoljstvo širokih slojev kitajske družbe, predvsem delavskega razreda, z akcijami rdeče garde in njihovih voditeljev«. Sovjetski tisk piše, da so šli šan-ghajski delavci množično v Peking, da bi se pritožili in protestirali. Toda rdečegardisti so ostro zagrozih vsem, ki se prihajajo pritoževat v Peking; zdaj že množično zapirajo delavske delegacije. Rdečegardisti so objaviU »izredno opozorilo«, v katerem so pozvali delavce, naj se takoj vrnejo v podjetja in se odpovedo zahtevam po zboljšanju ma- terialnega položaja Po pekinških uUcah so se pojavi- li lepaki, s katerimi pozivajo kmete, naj ((zavrnejo poskuse partijskih funkcionarjev, ki so sovražni Mao-cetungu, da bi jih poslali v mesto«. Kmete pozivajo, naj ostanejo na svojih mestih in naj nadaljujejo svoje delo, zato da se kmetijska proizvodnja ohrani na določeni višini. Rečeno je, da partijski voditelji, ki nasprotujejo Maocetungu, hočejo s pošiljanjem kmetov v mesto oškodovati kmetijstvo. V lepakih je rečeno, da so ta navodila odobrili 11. januarja v centralnem komiteju KP Kitajske. Japonska agencija «Kyodo» piše, da se to tiče mihjonov Kitajcev, ki so jih v zadnjih letih poslali iz mest na podeželje. V navodilih je rečeno, da so Maocetungovi nasprotniki skušali korumpirati z obljubami o gospodarskih izboljšavah razUčne proizvodne sloje in da so navajali množice «na slabo pot ekonomizma«. V navodilih opozarjajo vse banke, naj odklonijo vsako izplačilo, »ki ni v skladu s pravilnikom in z državno koristjo«. Pekinški dopisnik japonskega lista «Yomiuri» poroča, da so rdeči gardisti obtožili generala Ho Lunga, da je februarja 1966 pripravljal državni udar proti Maocetungu. Skupno z njim so sodelovali bivši pekinški župan Peng Ceng, bivši načelnik propagande v komunistični stranki in bivši načelnik glavnega štaba vojske. V lepakih je rečeno, da so se številni častniki vojske, letalstva in mornarice pekinškega vojaškega področja in področja Ceng Tu pridružili zaroti, »ki je bila v kali zatrta«. Dopisnik japonske radiotelevizije poroča, da je pekinška televizijska postaja sporočila, da bodo prekinili televizijske oddaje do zaključka kulturne revolucije. V sporočilu je rečeno, da televizija ni potrebna, ko je v teku kulturna revolucija. Po mnenju japonskega dopisnika je pravi razlog morda v tem, da televizija ovira proučevanje Maocetun-govih del. Kakor poroča agencija Nova Kitajska, so odbori «rdečih gardistov« začeli prevzemati vodstvo številnih tovarn in podjetij ter so odstavili ravnatelje, ki jih obtožujejo «eko-nomizma«. Poleg tega so «rdeči gardisti« prevzeli vodstvo številnih množičnih organizacij in mnogih javnih ustanov. V Kantonu kar mrgoli «rdečih gardistov« in zidovi so polni lepakov. Davi so v Kantonu objavili sporočilo na podlagi navodil iz Pekinga, da samo tisti «rdeči gardisti«, ki imajo zdravniško spričevalo, ki priča o njihovem slabem zdravju ali o njihovi šibkosti, bodo lahko brezplačno uporabljali prevozna sredstva. Druge pozivajo, naj gredo peš. Zdi se, da je večina »rdečih gardistov«, ki so prišli v Kantona, namenjena v Peking. Kitajski radio je oddajal danes dolg članek, ki ga je včeraj objavilo glasilo KP Kitajske. V članku je med drugim rečeno, da «odločna akcija«, ki so jo začeli delavci v Šanghaju proti «peščici ljudi, ki gredo po kapitalistični poti«, predstavlja »edinstveno izkušnjo za nadaljevanje kulturne revolucije«. Brilej na Švedskem Zasedanje CK PSU se bo verjetno danes zaključilo s kompromisom, o katerem so že včeraj poluradno poročali. V nedeljo so nam. reč ugotovili, da so si stališča zelo narazen, in so zato imenovali posebno komisijo tridesetih, ki je ves ponedeljek «krpaia» skupno zaključno resolucijo. Kaže, da je to komisiji uspelo, tako da resolucija samo postavlja zahteve do vlade in zdi se, da so s tem tudi rešili vprašanje vodstva stranke, tako da bo Nenni ostal podpredsednik vlade. Britanski ministrski predsednik Wilson je v spremstvu zunanjega ministra Browna pričel v Rimu razgovore o vstopu Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost. Predsednik Moro je ponovil italijansko stališče, ki je naklonjeno temu vstopu. O delikatnejših vprašanjih in predvsem o stališču Fran- cije, o katerih so prav gotovo razvijali, — -5 —1—=•- --------------*" ravljali, pa ni nobenih poročil. U sestanku ne bo izdano skupno uradno sporočilo, kar je razumljivo, saj gre v bistvu šele za začetek Wilsonove poti po šestih prestolnicah države EGS. Bonski koncler Kiesinger je govoril včeraj o svojih razgovorih z de Gaullom ter izjavil, da hoče njegova vlada «premagati stalno nasprotovanje dveh blokov v Evropi*. Med drugim je dejal, da želi obnoviti diplomatske odnose z Jugoslavijo. Beograjski tisk je to izjavo in prejšnje podobne izjave ocenil kot konec «Hallsteinove doktrine* in jo ugodno ocenil. Kiesinger je dalje dejal, da se Francija in Zahodna Nemčija strinjata, da mora Evropa znatno prispevati pri svoji obrambi, «čeprav še vedno potrebuje ameriško pomoč*. Povedal pa je tudi. da je de Gaulle rezerviran glede pristopa Anglije k skupnemu tržišču spričo izredno tesnih odnosov med Londonom in Washingto-nom. Za Muenchenski sporazum iz leta 1938 pa je rekel, da ni več veljaven in da nikoli ni bil veljaven. Sicer pa je še vedno v ospredju zanimanja svetovne javnosti Kitajska, kjer je tisk sporočil, da se tudi v vojski bije «oster in zapleten boj* med dvema linijama in da so še trije maršali postali člani politbiroja CK KP Kitajske, tako da je sedaj v politbiroju od devetih maršalov samo eden zunanj polit- *.....iiiimniHiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiMHi,«i,n„„ ......n........... BEOGRAD, 16. — Član zveznega izvršnega sveta in predsednik zveznega odbora za turizem dr. Jože Brilej je včeraj odpotoval na obisk na švedsko na vabilo zveze švedskih izvoznikov. Dr. Brilej bo z zastopniki švedskih izvoznih in turističnih organizacij, podjetij in bank razpravljal o možnostih nadaljnjega razvoja jugoslovansko - švedskega gospodarskega sodelovanja, za kar se obe državi zelo zanimata. Dr. Brilej se bo sestal in razgo-varjal o teh vprašanjih tudi s švedskim zunanjim ministrom Torste-nom Nilssonom in z ministrom za trgovino Gunarom Langejem. RIM, 16. — Ameriški poslanik v Sajgonu Cabot Lodge je odpotoval danes z letalom iz Rima in se vrača v Sajgon. V Rimu se je pogovarjal z zunanjim ministrom Fanfanijem, davi pa ga je sprejel papež, s katerim sta govorila o vietnamski vojni. biroja. Cuenlaj pa je dejal, da na-sprotniki Maocetungove linije »niso še razumeli nauka svojih neuspehov in pripravljajo nove napade proti nam*. Dodal je, da se razredna borba širi po vsej državi. Moskovski tisk poroča o vedno srditejših spopadih med kitajskimi kmeti in delavci ter rdečimi gardisti in piše, da so šanghajski delavci prišli v Peking, da bi se pritožili in protestirali, toda v Pekingu že množično zapirajo delavske delegacije. Kitajski radio pa je spo-■'°čil, da «odloifia akcija*, ki so jo začeli delavci v Šanghaju proti «peščici ljudi, ki gredo po kapitalistični poti*, predstavlja »edinstveno izkušnjo za nadaljevanje kulturne revolucije*. Po poročilih kitaj-skih dopisnikov se je predsednik republike Liu šao či umaknil v pokrajino Honej, kjer ga delavci podpirajo in od koder namerava pripraviti dokončno «razčiščenje» z Maocetungom. Hkrati pa poročajo, da njegovega imena ter ime glavnega tajnika stranke in načelnika propagande ni na gardističnem seznamu «dvajsetih bivših funkcionarjev, ki so bili odstavljeni od začetka kulturne revolucije*. V Južnem Vietnamu se nadaljuje optraclja proti «železnemu trikotniku. kjer Američani požigajo vasi, rušijo hiše do tal in odvažajo prebivalstvo v taborišča. Istočasno pa so Američani «zelo razočarani* nad rezultatom ofenzive ob delki reke Mekong, kjer je padlo «samo» 11 partizanov, ujeli so jih 14, aretirali pa 41 sumljivih oseb. Ameriška letala so bombardirala včeraj tudi področje blizu Hanoja. Hošiminh pa je ponovno poudaril, da se njegovo ljudstvo ne bo nikoli odpovedalo neodvisnosti, ker je vojevalo preveč vojn proti Japoncem in Francozom, da bi sedaj prepustilo svojo neodvisnost Američanom. Na nemirnem Srednjem vzhodu je sirska vlada sporočila, da »jemlje na znanje* U Tantov poziv Iz-raelu in Siriji, naj umakneta svoje vojake ob meji. Toda vlada poudarja, da nosi Izrael vso odgovornost za sedanjo napetost in da bo U Tiuitu sporočila podrobnosti o položaju, ki kažejo na napadalne namene Izraela. Izraelska vlada pa je sporočila, da U Tantov predlog načelno sprejema. Vreme včeraj: naj višja temperatura 7.6, najnižja 2.5, ob 19. uri 4.2; zračni tlak 1026,6 raste, vlaga 55 odst,, veter severovzhodnik 16 km na uro, nebo 9 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 17. Januarja Anton Sonce vzide ob 7.41 lin zatone ob 16.49. Dolžina dneva 9.08. Luna vzide ob 10.58 in zatone ob 23.4” Jutri, SREDA, K. januarja Vera DANES V PROSTORIH TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Začetek okrogle mize o trgovinski izmenjavi med našo deželo in ZDA Srečanje deželnih in ameriških gospodarskih strokovnjakov Razstava slik in maket najvažnejših ameriških pristanišč Danes se prične na trgovinski zbornici napovedana dvodnevna o-krogla miza o trgovinski izmenjavi med našo deželo in Združenimi a-meriškimi državami. Ob 9.30 dopoldne bo v glavni dvorani na zborni; ci slovesno odprtje zasedanja, ki ga organizirajo Italijansko- ameriško združenje (AIA), deželna uprava, deželno združenje trgovinskih zbornic ter ameriški konzulat v Trstu. Program današnjega zasedanja je precej obsežen: po pozdravnih nagovorih predstavnikov tukajšnjih oblasti in gospodarskih krogov ter predstavnikov ameriških strokovnjakov se bo začela razprava o sodelovanju dežele in ZDA na industrijskem, trgovinskem in prometnem področju. Delo okrogle mize bo vodil ravnatelj Italijanske družbe za čezalpski naftovod ing. R. Di Mon-da. Zaradi velikega števila domačih in tujih strokovnjakov, ki bodo sledili okrogli mizi (teh bo okoli 500) so v prostorih poleg velike dvorane namestili notranje televizijske sprejemnike za snemanje in sprotno prenašanje dela okrogle mize tudi v teh prostorih. V popoldanskih urah se bo o- krogla miza nadaljevala, in sicer bodo to pot na vrsti kmetijska vprašanja. Podrobnejša poročila bo podalo 9 delegatov, mizo pa bo vodil predsednik Združenja julijskih kmetovalcev D. Attems. V kongresni dvorani v Ul. S. Ni-cold so med tem časom pripravili posebno razstavo, ki obsega vrsto fotografskih posnetkov in maket najvažnejših ameriških pristanišč ter njihovih sodobno urejenih naprav. Del razstave pa je namenjen izdelkom domače obrti iz dežele Furla-nije-Julijske krajine, ki pridejo v poštev za izvoz na ameriško tržišče. Kot stranske prireditve naj omenimo še razstavo kontajnerjev «Con-tainer Transport International* in «American-Export Isbrandsen Lines* pred ameriškim konzulatom v Ul. Galatti ter predvajanje barvnih filmov od 16. do 20. ure v prostorih konzulata. Danes bodo vrteli filme: »Pristanišče New Orleans*, »Pristanišče Philadelphia*, »Pristanišče Baltimore* ter film »Michigan-USA*. Z Vladni komisar dr. Cappellini se je včeraj sestal z gen. Guerra, inšpektorjem 5. cone finančne straže, nato z ing. Crismanijem in šol- skim skrbnikom prof. Tavello, ki odhaja na drugo službeno mesto. Delo deželnega sveta in komisij Danes ob 9.30 se sestane deželni svet, ki bo ponovno obravnaval raztegnitev pristojnosti odseka za zemljiški kredit goriške posojilnice na vse področje dežele. Svet bo tudi nadaljeval razpravo o spremembah notranjega pravilnika deželnega sveta. Prvi del seje bo posvečen vprašanjem in interpelacijam. Poročilo o zakonskem osnutku o raztegnitvi prisojnosti Goriške posojilnice bo podal svetovalec Cocianni. Ta teden se bodo sestale razne komisije deželnega sveta. Jutri se sestane tretja komisija, kateri bo poročal odbornik Giust o raznih prosvetnih zadevah. Nadalje se sestane peta komisija, ki bo razpravljala o zakonskem predlogu komunistov o finančni anticipaciji za zgraditev odcepa avto ceste Villesse-Gorica od avto ceste Trst-Benetke. V petek se sestane prva komisija, bo obravnavala zakonski predlog komunistov glede Delavskih zadrug. Deželni odbornik Masutto je sprejel včeraj župana iz Cervinjana s katerim je govoril o vprašanju gradnje ljudskih hiš. O podobnih vprašanjih je govoril tudi z županom iz Grmeka. Pobalinsko in podlo dejanje proti FIM-CISL FIM-CISL sporoča, da so prejšnjo noč izvršili v njeno škodo podlo pobalinsko dejanje. S Trga Gol- doni so neznanci vrgli v okna federacije kovinarjev FIM zapečateno steklenico. V krogih federacije menijo, da je krivec vandalističnega dejanja hotel poškodovati dokumente. Na kraj so poklicali policijo, ki je začela preiskavo. Vodstveni svet FIM-CISL, ki se je zvečer sestal, je obsodil dogodek in obvestil o njem vsedržavno tajništvo. 69. REDNI OBČNI ZBOR ZAVAROVALNICE GOVEJE ŽIVINE V BAZOVICI Plodno in koristno deiovonje najstarejše tovrstne zavarovalnice Predlog za vključitev članov iz Gročane, Drage in s Peska V dvorani Preslove gostilne v Bazovici je bil v nedeljo popoldne 69. redni letni občni zbor Zavarovalnice za govejo živino. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članov Iz Bazovice, Gropade, s Padrič in z Jezera. Na občnem zboru so pregledali delovanje zavarovalnice od prejšnjega občnega zbora, odobrili poročila ter izvolili odibor. Za predsednika Je bil -potrjen Zoro Grgič, za tajnika Miro Kriamančlč, za blagajnika pa Edvard Grgič. Tajnik za Gropado je Viktor Križmančič, za Padriče Just Grgič, zaupnik za Jezero pa Franc Gustinčič. V imenu/živinorejcev iz Gročane je Viktor Štolfa Izrazil željo, da bi v zavarovalnico sprejeli tudi člane iz Gročane in s Peska. Občni zbor Je ugodno sprejel prošnjo. K zavarovalnici goveje živine v Bazovici se lahko priključijo tudi živinorejci iz Gročane, iz Drage in s Peska. Tako bo zavarovalnica zajela enoten okoliš in bo lahko razvijala svoje delovanje v korist živinorejcev in za napredek živinoreje v vseh bližnjih vaseh, živinorejci iz Gročane, iz Drage in s Peska se bodo zdaj seznanili s pravili zadruge, lz- ................im........................ ŠE EN OSNUTEK DEŽELNEGA ZAKONA Številni ukrepi in prispevki za razvoj živinoreje v deželi Prispevke bodo dobivali posamični kmetje, združeni kmetje in za. druge - Izboljšali bodo tudi pasme in zdravstveno stanje živine Zadnjič smo pisali o deželnem I kov ter 5,7 odstotka proizvodnje le-' sa (gozdov). Racionalizacija živino; zakonskem osnutku o ustanovi za razvoj kmetijstva, deželni odbor pa je predložil deželnemu svetu tudi važen osnutek za razvoj živinoreje ter za ovrednotenje mesnih in mlečnih izdelkov. Na ta način se bodo odstranile ovire, ki ne dopuščajo zadostnega razvoja kmetijstva v eni izmed njegovih najbolj pomembnih panog. Da je ta pobuda važna, se vidi tudi iz tega, da odpade od celokupne kmetijske proizvodnje v naši deželi kar 52,6 odstotka na živinorejo, proti 41,7 odstotka pridelka posev- minnilllMntlur"——.......-.■■■■■■................................... Slovenska srednja šola v Nabrežini imenovana po pesniku Igu Grudnu Zakaj še niso predložile prošnje slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu, Sv. Ivanu in v Hojami? Kakor smo zvedeli, je te dni tudi slovenska srednja šola v Nabrežini dobila sporočilo, da je ministrstvo za šolstvo ugodno rešilo prošnjo in da bo izdan dekret o imenovanju šole po Igu Grudnu. Kakor na Proseku in v Dolini, so profesorji in dijaki nabrežinske srednje šole z veseljem sprejeli lepo novico, da se bo njihova šola odslej imenovala po nabrežinskem rojaku, pesniku nabrežinskih kamnarjev in kamnite obale. Nabrežinska občina bo zdaj poskrbela za primerno napisno tablo, ki jo bodo vzidali na pročelje šole. Ob tej svečanosti bodo dijaki seveda priredili kulturni spored v počastitev Iga Grudna. Svečanost bo verjetno v začetku pomladi. Kot smo že poročali, sta do sedaj prejeli dekret o imenovanju slovenska srednja dr. L. Stasi včeraj izjavil, da bo podjetje upoštevalo izsledke omenjene ankete in da jim bo skušalo v mejah danih možnosti tudi ustreči. V zvezi z napovedanim naku; pom 40 novih avtobusov za mestni promet, je dr. Stasi dodal, da bo Acegat, ne glede na napovedano zamenjavo tramvajskih in filobusnih linij z avtobusi, moralo nabaviti ta nova vozila zaradi rednega obnav ljanja voznega parka. Predsednik Bcrzanti izdal zakon o proračunu Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je včeraj izdal zakon o proračunu za leto 1967. Deželni svet je odobril proračun 20. decembra in šola na Opčinah. Ra je poslal v pregled vladi kot (Srečko Kosovel) ter slovenska | nujnega. Vlada je takoj odgovorila srednja šola v Dolini (Simon Gre-: in izrekla ugodno mnenje o pro-gorčic). Na podlagi ministrske o-1 računu, da bi lahko dežela takoj krožnice od lanskega marca je pred-! uporabila sklade, ki jih vsebuje pro-ložila prošnjo in dokumentacijo za rat^n: Kot sm0 fe vef-krat pisali. reje predstavlja torej po tehniški in gospodarski plati osnovno nujnost za uravnovešen gospodarski razvoj v deželi. Zato je treba storiti vse, da se dohodki v kmetijstvu približajo dohodkom v industriji in trgovini (terciarni dejavnosti). Stržen živinoreje je govedo, ki ga redi v deželi 62.863 živinorejcev in ki šteje 258.000 repov. Toda to govedo pripada prevelikemu številu pasem: 173.600 cikasti furlanski pasmi, 56.350 sivorjavi alpski pasmi, 22.000 sivi alpski pasmi, ostalo pa drugim pasmam. Poleg, tega boleha mnogo krav za jetiko in brucelozo. To pomeni precejšnje izgube za go-idarsl spodarstvo, kateremu je treba od-pomoči. Poleg tega je treba upoštevati tudi zastarelo miselnost mnogih ži; vinorejcev, ki ne marajo uvajati novosti ter s tem ne pripomorejo k napredku. To pomeni tudi pomanjkljivo strokovno znanje. Končno ne smemo pozabiti na preveliko zdrobljenost kmečkih posestev, kar je prava cokla za normalen razvoj. Zato je razumljiva potreba po preureditvi ustroja tudi na tem torišču. Pomoč, ki jo bo dajala dežela s svojimi posegi na podlagi predlaganega osnutka, bo predvsem služila za izboljšanje pasme ter za odstranitev bolnih živali, kar bo pomenilo ozdravitev živine sploh. Nadalje so bodo lahko ustanovila večja živinorejska posestva, ki bodo bolj racionalna in bodo bolj učinkovito redila živino. Končno se bodo izboljšale strokovne sposobnosti živinorejcev. Da bi okrepili selekcijo živine, kar terja zlasti tržišče, bodo ustanovili tudi deželno središče za umetno oplojevanje. Na ta način bodo dopolnili dejavnost 15 malih središč za umetno oplojevanje v deželi. Nadalje bo dežela delila živinorejcem nagrade za re- ske štipendije, kar bo omogočilo šolanje strokovnjakov za živinorejo, za predelavo mesa in mleka ter za prodajo izdelkov. Dežela bo dajala tudi podpore univerzitetnim inštitutom, ki se ukvarjajo z živinorejo ter tako imenovanim »eksperimentalnim živinorejskim postajam*. Na ta način bo zakon lahko precej pripomogel k izboljšanju živinoreje in s tem tudi dohodka, ki izvira iz nje. volili svoj odtor in nato podpisali prijavnice, da bodo v najkrajšem času cenilci lahko ocenili tudi njihovo živino zaradi zavarovalnine. To je pomemben korak naprej in upamo, da se bo včlanilo čimveč živinorejcev, saj bo zavarovalnica še bolj uspešno delovala, če bo tudi številno močnejša. Občni zbor je otvortl predsednik Zoro Grgič, ki je pozdravil vse prisotne, na kratko opisal delovanje zavarovalnice v preteklem poslovnem letu ter izrazil zaskrbljenost, ker ni mladih ljudi med živinorejci. Nato je tajnik Miro Križmančič prebral svoje poročilo in navedel statistične podatke. Iz teh podatkov je razvidno, da zavarovalnica šteje 134 članov (Bazovica 63, Padriče 23, Gropada 43 in Jezero 5). Skupno je bilo zavarovanih 411 glav živine in sicer: krave junice Junčkl voli biki skupno Bazovica 195 34 6 1 1 237 Gropada 76 19 11 5 2 113 Padriče 30 1 10 2 0 43 Jezero 9 8 1 0 0 18 Skupno 310 62 28 8 3 411 Sestanek Stopperja s predstavniki Trbiža Odbornik za načrtovanje Stopper je v Trbižu orisal na sestanku s predstavniki tega področja namene načrtovanja in vlogo Trbiža v načrtu za deželni razvoj. Predvsem bo Trbiž prišel v poštev glede razvoja turizma, prevozov in zunanje trgovine Razpisan natečaj za šolske štipendije Tržaška pokrajina je razpisala na. tečaj za podelitev 21 štipendij univerzitetnim študentom in dijakom vseh vrst srednjih šol. Štipendije so naslednje: 1. štipendija po 200.000 lir za univerzitetne študente, 10 štipendij po 70.000 lir za dijake višjih srednjih šol, 10 štipendij po 30.000 lir za dijake srednjih šol. štipedije bodo dodelili potrebnimi študentom in dijakom, ki stanujejo s svojimi družinami v tržaški pokrajini, obiskujejo srednje šole ali univerzo v naši pokrajini, ne prejemajo drugih štipendij ali podpor ter_imajo lepe učne uspehe. Prošnje, na posebnem obrazcu, ki ga interesinti dobijo na pokrajinski upravi, je treba s predpisa- Lansko leto je bila vsa živina cepljena proti slinavki in parkljevki. Zdravstveno starije živine je bilo na splošno zadovoljivo, vendar je zavarovalnica imela večje stroške, kot so predvidevali, zaradi zasilnih zakolov in večjih izdatkov za zdravila in za živinozdravnika. Zato so, kakor določa pravilnik, med letom zvišali odstotek zavarovalnine. Tako so krili vse stroške in obračun kaže pribitek. Skupnih dohodkov je bilo 1.102.331 lir, izdatkov 981.618 lir, ostane v blagajni 120.713 lir. Zavarovalnica je zaradi zasilnih zakolov živine v 8 primerih plačala zavarovancem skupno 506.643 lir, in sicer razliko med izkupičkom in zavarovalnino. V enem primeru je plačala za 1 glavo živine 130.000 lir, v drugem 124.760, za ostale pa povprečno od 38 do 57.000 lir, razen enega primera za 6.500 lir. Pred diskusijo se je predsednik zahvalil za sodelovanje in požrtvovalno delo ,v korist zavarovalnice zlasti tajniku in blagajniku. Nato je sporočil, da dosedanji «lečnlk» za Bazovico ne bo mogel zaradi zaposlenosti prisostvovati in pomagati pri vsakem porodu. Ostane pa v veljavi pravilo, da mora vsak zavarovanec, ko pokliče živinozdravnika, o tem obvestiti «lečnlk"a», Ki vodi evidenco. Po diskusiji so tudi sklenili, da cenilci morajo zabeležiti, katera živina ni zavarovana. To velja v primerih, ko živinorejec, ki ima v hlevu n pr. pet glav živine, zavaruje samo 3, češ da so druge na prodaj itd. Ob zaključku diskusije je predsednik tudi poudaril, da še vedno ni rešeno vprašanje pravične cene mleka, kar je resna ovira za napredek živinoreje. Prihodnji občni zbor bo torej že 70., kar pomeni, da Zavarovalnica goveje živine v Bazovici stopa že v 70. leto. Zavarovalnica goveje živine v Bazovici je ena najstarejših ustanov zadružne samopomoči na Tržaškem, ki je neprekinjeno delovala od svoje ustanovitve. Verjetno pa je tudi najstarejša tovrstna ustanova v Italiji in se za njeno delovanje ter pravila zanimajo tudi živinorejci iz Anketa o stanju delovne sile Tržaško županstvo sporoča, da bo od 15. do 21. izvedlo statistično anketo glede stanja delovne sile in vzrokov brezposelnosti. V omenjene i obdobju bodo zbiratelji podatkov obiskali v naši občini 498 družin in jih zaslišali na podlagi kriterijev, ki jih je določil osrednji statistični urad. Pri tem bodo izvedli trdi anketo glede šolstva. Županstvo naproša občane, naj sodelujejo in dajo potrebne podatke, da bo šlo delo hitro od rok. Gledaljšča Verdi Do 22. januarja pri blagajni gledališča Verdi sprejemajo abonmaje za drugi del operne sezone 1966-67. Informacije pri blagajni, tel. 23988. Drugi del operne sezone se bo začel v soboto 28. t.m. z gala predstavo Verdijeve opere Otello. Dirigiral bo Arturo Basile, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Pier Miranda Ferraro (Otello), Luisa Maragliano (Desdemo-na), Giulio Fioravanti (Jago). Sezona se bo nadaljevala z Giordanovo opero «Fedora», nato v enem samem večeru s tremi enodejankami (Viozzi «La giacca danata», de Ba-nfield «A-lissa» in Bugamelli «Una domenita*). Tem trem novostim tržaških avtorjev bodo sledile Bellinijeva «Norma», Bi-zetova »Lovci biserov* in Zandonai-jeva «Juli ja in Romeo* Sezono bo zaključil nastop London’s festival Bal-leta s Čajkovskega «Labodjim jeze. rom*. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi 29. t. m. ob 16. uri v Kulturnem domu Prešernovo proslavo PROSVETNO DRUŠTVO SLOVENEC V BORŠTU priredi danes, 17. t. m. ob 20. url na čast vaškega patrona kulturno zabavni večer Nastopata domači pevski zbor in dramska družina. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi smučarski tečaj za otroke začetnike od 6. leta dalje. Začetek bo v črnem vrhu v nedeljo, 22. januarja in se bo nadaljeval vsako drugo nedeljo tam, ali kje drugje, kakor bodo dovoljevale snežne razmere. Starši, ki žele prijaviti svoje otroke v ta tečaj, naj se takoj zglase v uradu SKGZ v Ul. Geppa 9, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. Vil. NOVINARSKI PLES bo 4. februarja v KULTURNEM DOMU DREVI V PALAČI DIANA Zadnje srečanje strank leve sredine in SS za sestavo dveh odborov? Dnevni red prve seje pokrajinskega sveta Drevi se bodo sestali na sedežu i njeni karabinjerski postaji zglasi1 Krščanske demokracije v Trstu 34-letni Aldo Maver iz Bo junca im predstavniki strank leve sredine in I in službujočemu orožniku povedal, Slovenske skupnosti, da se dokončno dogovorijo o sestavi občinskega in pokrajinskega odbora. Ti razgo- vori se ne morejo več dolgo nada-občinski svet ljevati, saj je bil sklican za 20. t. m„ se pravi v pe tek, pokrajinski svet pa za 24. t.m. To pomeni, da če ne bo prišlo do kakih novih težav, ki bodo postavile vsa dosedanja predvidevanja in tolmačenja dosedanjih razgovorov na glavo, hi morali sklepati, da bo-mo drevi ali pa najkasneje v četr- jo ter do 50 odstotkov prispevka za nimi dokumenti predložiti do • *» i i •« i ------ - *—— fcbrusrjs. imenovanje po Franu Levstiku tudi slovenska srednja sola na Proseku, do sedaj pa ni dobila še obvestila, da je bila prošnja ugodno rešena. Pričakujejo, da bo vesela novica prišla v kratkem. Zanimali smo se, kako je z dru gimi slovenskimi srednjimi šolami. Tako smo zvedeli, da do sedaj niso še vložile prošnje za imenovanje šol po slovenskih pesnikih, pisateljih in zaslužnih možeh srednja sola pri Sv. Jakobu, sredna šola pri Sv. Ivanu in srednja šola v Kojanu. Ministrstvo za šolstvo je po omenjeni okrožnici od 5. marca 1966 poslalo srednjim šolam še eno o-krožnico in urgiralo, naj šole pošljejo svoje predloge. Roka za predložitev prošenj sicer ni, čudno pa s? nam zdi, da prav slovenske srednje šole iz mesta do sedaj niso še tega storile. Če Li odposlale prošnje ket šole v Nabrežini, Dolini, na Opčinah in na Proseku bi verjetno že prejele dekret o imenovanju, ker se nam zdi, da so vsaj na nekaterih srednjih šolah v mestu v okviru profesorskih zborov že o tem razpravljali in tudi predlagali imena. predvideva proračun nad 31 milijard dohodkov in izdatkov. Značilnost. tega proračuna je skrčenje tekočih izdatkov in povečanje proizvodnih naložb. Med tekoče izdatke računajo upravne stroške, izdatke za osebje in širše investicije, kot so tudi razni prispevki in pod- pore, ka so v proračunu pod po Pojasnilo o nakupu novih avtobusov Accgata V zvezi z nedavno anketo, ki jo je glede najnovejšega razvoja v prometu na javnih sredstvih v našem mestu opravilo vodstvo mestnega podjetja Acegat, je neki milan- stavko «prenosi». Tl izdatki znašajo letos tretjino proračuna, medtem ko so znašali lani 35.55 odstotka. Upravni izdatki so se v primerjavi z lani znižali od 14,3 na 11,82 odst. vsega proračuna, izdatki za osebje pa od 10,16 na 9,35 odstotka; in to kljub temu, da je morala dežela najeti novo osebje zaradi razširitve svojih pristojnosti. Investicije bodo znašale 20 milijard in 845 milijonov proti lanskim 19 milijardam in 140 milijonom. K temu je treba dodati še druge vsote, tako da znaša uporaba sredstev v gospodarske in socialne namene skupno 24 milijard in 720 milijonov, t. j. 78,75 odstotka skupnega proračuna. Kot je že dejal odbornik za finance Tripani, je naša dežela glede proizvodnih izdatkov na prvem mestu od vseh dežel s po. sebnim statutom. Glavne postavke proračuna so naslednje: 700 milijonov za gradnjo šol, poldruga milijarda za gradnjo bolnišnice, poldruga milijarda za pripravljanje zemljišč in raznih napeljav in za industrijska področja; 2 milijardi za finančno družbo, 600 milijonov za turistične ceste, 4 milijarde za javna dela, 350 milijonov za strokovno usposabljanje, 2 milijardi za zemljiška izboljševalna dela, 600 milijonov za živinorejo, 500 milijonov za mehanizacijo kmetij stva, 600 milijonov za izboljšanje gorskega gospodarstva itd. Razen tega vsebuje proračun »globalni ski dnevnik objavil daljši članek o sklad* 3 milijard 200 milijonov lir tem vprašanju. V zvezi s tem član- za izdatke, ki bodo potrebni za kom je predsednik podjetja Acegat i uresničenje novih deželnih zakonov nakup žlahtnih plemenjakov obeh spolov. Za ozdravitev bolnih glav živine bodo organizacije živinorejcev in druge javne ustanove dobivale podpore na podlagi pokrajinskih programov za ozdravitev in profilakso živine, ki jo redijo v deželi. Sicer je dežela že lani precej prispevala v ta namen ter dopolnila sklade, ki jih je dala na razpolago država za pobijanje živinske jetike in bruceloze. Kar se tiče povečanja posestev, bo dežela podpirala težnje po ustanavljanju zadrug ter druge združevalne oblike med živinorejci. Dežela bo prispevala do 80 odstotkov za upravljanje organizacij živinorejcev. Hkrati ne bodo pozabili na kmečka posestva, ki bodo na lastno roko sprejemala pobude za razvoj živinoreje. Tako določa člen 4 zakonskega osnutka, ki pravi, da bo dajala dežela prispevke za razvoj živinoreje zadrugam, združenim kmeto; in posamičnim kmetom. S temi prispevki bodo lahko zidali in modernizirali hleve, kupovali stroje za izboljšanje pridelka krme, za koč jj sena ter njegovo spravo, za gradnjo žičnic, za izboljšanje f šnikov na planinah itd. Prispevek v ta namen bo znašal 80 odstotkov v goratih predelih m 70 odstotkov v gričevnatih. V drugih predelih bo znašal prispevek do 60 odstotkov. Da bi osredotočili predelavo mleka v učinkovitih sirarnah, določa zakonski osnutek 60 odstotkov prispevka za prevažanje mleka iz krajev p* izvodnje v kraje predelave. Ta prispevek bodo lahko uživali le živinorejci na gospodarsko zaostalih gorskih in gričevnatih področjih. Da bo zakon dobro uspel, bodo morali sodelovati z deželo predvsem prizadeti živinorejci sami kakor tudi ustanove, ki se ukvarjajo z živinorejo. Pri tem se bodo okoriščali tudi z izsledki ustanov, ki se ukvarjajo s proučevanjem živi; noreje. Končno določa zakonski Italije. Članom čestitamo da bi se njihova zavarovalnica bolj okrepila in razvila pomembno dejavnost v korist članom, za napredek živinoreje in za večjo uveljavitev zadružnih, skupnih oblik samopomoči kmetov. 2S£ 35 SKSSS ivalnica še I Zadnja pot Sava Sancina Se ni dolgo, ko smo ga srečavali na cesti, še pred nedavnim smo ga videli v Kulturnem domu. Včeraj pa smo ga pospremili k zadnjemu počitku na škedenjsko pokopališče. Zdravstvena veda mu ni mogla ničesar pomagati. Savo Sancin je dočakal 77 let, ti 'i nihče bi mu jih še pred nedavnim ne bil prisodil, saj je bil še tako čil in svež, še tako dejaven. Po značaju je bil bolj miren in tih. Nikoli ni rinil v ospredje in vendar je bil zelo znan, cenjen in priljubljen. Pokojnik se je rodil 1890 v Skednja in se priženil na Kolonkovec, točneje h Kačunu, kjer se je tako rekoč posvetil zemlji. Bil je vzgle-den vrtnar, v zadnjih letih pa se je še posebej posvetil cvetličarstvu. S posebno ljubeznijo je gojil vrtnice. Savo Sancin pa ni bil znan le svoji značajnosti in doslednosti. Bil je zaveden Slovenec in dosleden antifašist. To je prišlo še posebej do izraza za časa NOB, ko je bil njegov dom shajališče aktivistov, ko je pri njem našel varno zavetišče marsikateri ilegalec. Ob zlomu fašizma in po zmagi nad okupatorjem je pokojnik še poživil svojo dejavnost v naprednih organizacijah in se aktivno vključil v razna obnovljena ali nova društva. Več let je pel v slovenskem pevskem zboru «Slava», ki ga je vodil pokojni pevovodja Fabris, bil je član Kmečke zveze in ves čas deloval v naprednih političnih gibanjih odnosno strankah. Ko se ga danes s hvalež- bornikov. Pokrajinska uprava sporoča, da bo dnevni red prve seje novega po. krajinskega sveta, ki se bo sestal 24. 't. m. ob 18. uri v sejni dvorani v pokrajinski palači, sledeči: Potrditev izvoljenih pokrajinskih svetovalcev; volitve predsednika pokrajinskega odbora; volitve štirih odbornikov in volitve dveh namestnikov odbornikov. V primeru, da vse te točke dnevnega reda ne bodo iz. črpane na prvi seji, se bo pokrajinski svet ponovno sestal 25. t. m. ob 18. uri, da izčrpa ostale točke. Do izvolitve novega predsednika bo sejo vodil svetovalec, ki je po letih najstarejši. da je na cesti s svojim tovornjakom (deoncino* TS 9249 dregnil Pu-riča in povzročil njegov padec. Ni izključeno, da je Purič sam padel, možno pa je tudi, da ga je Maver podrl, kakor je tudi možno, da je podrl kakega drugega pešca. Včeraj-danes 150 milijonov za nujno pomoč na cestah Na predlog odbornika za zdravstvo Nardinija Je deželni odbor določil 150 milijonov lir iz lanskega proračuna za službo nujne cestne zdravstvene pomoči. Pri tem bodo dobili prispevke razne bolnišnice zlasti za nakup rešilnih voz. Pomoč bo dobil tudi Rdeči križ. Čudne okoliščine nesreče upokojenca Sinoči nekaj minut pred 19. uro so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli 66-letnega upokojenca Antona Puriča, ki stanuje v kraju Dovedano štev. 15. Ponesrečenec se bo moral zdraviti 12 dni zaradi rane na desni strani čela in tilniku, Puriča je v bolnišnico z avtom TS 69469, prepeljal 27-letni Edvard Bemhard iz Zabrežca štev. 8. Ta je povedal, da je malo prej vozil avto proti Trstu, ko pa je privozil do Ključa, je nenadoma na cesti zagledal priletnega moža z okrvavljenim obrazom. Ustavil je avto in povabil Puriča, naj sede v vozilo, s katerim ga je nato odpeljal v bolnišnico. Ob sprejemu je Purič s težavo povedal, da je malo prej hodil po osnutek tudi prispevke za študij-1 po svoji marljivosti, pač pa tudi po nostjo spominjamo za vse kar je omenjeni cesti, se spotaknil in ne-dobrega dal 2a ohranitev in razvoj rodno padel. O zadevi so bili ob- vsega, kar je naše in napredno, iz-1 veščeni karabinjerji s postaje v Do-ražamo svoj; občuteno sožalje tudi lini. ki so uvedli potrebno njegovim dragim, ženi, hčerki in jiskavo. pre- sinu. Nekaj časa potem se Je na orne- ROJSTVA. SMRTI IN PO RO K Is Dne 15. in 16, januarja 1967 se ie v Tretu rodilo 14 otrok, umrlo je 32 oseb, UMRLI SO: 65-letni Ermando Viez. zoli, 63-letna Carmela Sancin por. Sancin, 65-letni Giovanni Marsich, 60-letni Pietro Cester, 18-letnt Giorgio Grillo, 60-letna Maria Metlica por. Geri, 83-letni Giuseppe Olenik, 70-letni Renato Zvetresnik. 69-letni Sal-vatore Lo Presti, 82-letna Teresa An. tol in i por. Glorgetti, 84-letna Erminia Vlttorl por. Scabar, 46-letnl Stelio Tomizza, 63-letna Nice Fedrigo, 62-letni Giuseppe Fabbro, 80-letna Florjana Marž por. Cenda, 75-letnl Al-fredo Calusa, 80-letna Paolina Car gnetli, 62-letnl Giuseppe Conestabo 70-letna Antonia Biaslzzo vd. Ceppet ti, 52-letna Ida Cudis vd. Salvagno 78-letna Rosa Menassl por. Finotti 73-letna Maria Kosmač por. Zobec 83-letna Maria Vesnaver vd. Bonaz-za, 86-letna Maria Franchi, 79-letna Vittoria Strauss vd. Toscano, 69-letni Salvatore Castellano, 64-letna Gisella Zaecaria por. Ster__r, 13 ur stara Cristlna Stanco, 73-letni Eftikios Zan-netos, 57-letna Anna Maggi por. Del Rossi. 57-letnt Ferrucclo Enzj, 86-letna Cleopatra Venturi vd. Pedrelli, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) D’Ambrosi, Ul. Zanetbi 19-c; Croce Verde, Ul, Settefontane 39; Ravasini, Trg Libertš 6; Testa d oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA služba lekarn (od 19.30 do 0.30) Atla Salute, Ul. Giulia 1; Benusst, Ul. Cavana 11; Ptcclola, Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235. Darovi jn prispevki V počastitev spomina pok. Sava Sancina darujeta družini Kodrič in SiSkovlč 2000 Ur za Dijaško matico, 2000 lir za Glasbeno matico in 1000 lir za Športno združenje Bor. V počastitev spomina pok. Nade Renko por. Hrovatin in Sava Sancina daruje Vera Godina 2000 lir za Dijaško matico. V blag spomin pok. Sava Sancina daruje Miloš Marc 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Sava Sancina daruje družina Miro Sancin 2000 lir za Dijaško matico. V isti namen darujeta Kristina in Srečko 1000 Ur za Dijaško matico. SLOVENSKE FILME GORENJSKA OHCET in druge predvaja danes, 17. januarja SLOVENSKI KLUB — Ul. Geppa 9 •” ob 20.30 sredo, 18. januarja pevski zb«1 v Velikem Repnu ob 20.30 četrtek, 19. januarja p.d. S18* ko Škamperle v Trstu o® 20.30 , sobota, 21. januarja Slovenss* kulturni klub — Ul. Doniz®*’ ti 3 — ob 19. uri nedeljo, 22. januarja v pf8 svetnem društvu France Pf8 šeren v Boljuncu ob 17. uri četrtek, 26. januarja p.d. IS Gruden v Nabrežini ob 20” soboto, 28. januarja p. d. njer-Katinara v Lonjerju 20.30 Prosimo še preostala prosvetna društva, da sporočijo daj za predvajanje filma pri njw ker bomo po 5. februarju vrt* li filme na Goriškem. Slovenska prosvetno zvei* _____________________Jm PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi v četrtek, 19. t. & ob 20.30 VEČER SLOVENSKIH BARVNIH FILMOV GORENJSKA OHCU in drugih Vlludno vabljeni vsi člani ** prijatelji društva. Prosimo točnost! ________________________________/ Slovenski klub vabi ob 20.30 na revijo slovenskih folklornih filmov v barvah, med katerimi je tudi GORENJSKA OHCET s« Člani in prijatelji kluba vabljeni, da se prijavijo za g let v Ptuj, ki bo 4. in 5. II.8,1 Pojasnila v klubu. PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN v Boljuncu predvaja v nedeljo, 22. t. SJ ob 17. uri v boljunški dvor«1" slovenske barvne filme GORENJSKA OHCET in druge. Vabljeni vsi člani in priJ8 telji društva. PEVSKI ZBOR V VELIKE*1 REPNU priredi v sredo, ^ t. m. ob 20,30 v društven** prostorih, VEČER SLOVENSKIH BARVNIH FILMOV GORENJSKA OHCET in drugih. Vljudno vabljeni vsi člani ** prijatelji. t Nazionale 14.30, 21.45 «11 dottor go» Metrocolor iz romana Pasternaka. Geraldlne Chapli11, lec Guinness. Omar Sharif. Excelsior 16.00 «L’arcidiavolo» ’ rio Gassman, Claudlne Augef. ( Fenice 15.30 «Pap4, ma che cos* ; fatto m guerfa?» Technicolof.g, mes Coburn, Giovanna Ralli. ’ gio Fantom. Eden 15.30 «Questa ragazza e d*^ ti* Techmcolor. Nata-lie Wood. povedano mladini pod 14. letod1. Grattacielo 16,00 »Tre sul divj Techmcolor. Jerry Levvis, amore* Techmcolor, Sean Con8( Aurora 16.30 «Operazione S. 0^ ro». Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «b. šir» bo imel v sredo, 18. t.m. sestanek, na katerem se bodo 1 zadnje novosti, dani, ki želijo stavljati na prihodnjih razstav* 5p n i ČD i 7 lil 1 TA »vrl n f l/m r etrAlilih še niso Izročili podatkov svojih naj sezname prinesejo na sest naj sezname prinesejo na sea1-ker je to zadnji rok aa vtiiguH Lelgh. Hitz (Ulica San Francesco 10) 16.00 «Khartoum» Technicolof-j( Charlton Heston. Laurence O'1' Richard Johnson. j Alabarda 15.30 «La battaglia di ri» Nagrajen v Benetkah. P” vedano mladini pod 14. letolf- j Filodrammatico 14.30 «La nott*. deslderio* Ingrid Thultn, C\3K Auger. Prepovedano mladini ’ 18. letom. Drugi teden. Cristallo 16.00 «Quien sabe?» color Gian Maria Volonte. vedano mladini pod 14 letothM Garibaldi Danes počitek. Jutri uri «Agente 007 dalla Russia Capitol 16.30 cCome rubare un ne di dollari... e vlvere *8 Techmcolor. Audrey Hepburn-Impero 16.30 «1 basilischi*. Moderno 16.30 »Allarme in OK banche* Tcchnlcolor, Jean S*8 Elsa Martinelli. Vittorio Veneto 15.30 «La spi*^; due volti* Metrocolor. Robert ' gham, Senta Berger. j Ideale 16.00 «11 dominatore del to* Technicolor. Kirk Morris, 1 Miller. Astoria (Ul, Zoruttt, fllobus 16.00 «De-litto d’amore» Tec-hni4?« Dominique Boschero, Amedeo žari. Astra 16.00 «L’!nnaferabile Pf**1 N-era». * Abbazia 16.00 «003 comtro Intel1** Service* B. Lee, PO ZASEDANJU STROKOVNJAKOV IZ VIDMA, LJUBLJANE IN CELOVCA Razpravljali so o gospodarskih turističnih in kulturnih vprašanjih Predlogi za vsestransko sodelovanje med deželo Furla-i»ijo-Julijsko krajino, Slovenijo in avstrijsko Koroško ttlo se je v Vidmu zaklju- 'stransko zasedanje strokovni & avstrijske Koroške, Slove-termJ1 v’demske .pokrajine, za ka-da,i pobudo celovška ln deželni odsek Ev-sodS^federaIlstlčnega S?* banj a v zbomwn,!,u z videmsko trgovinsko loZ°°Ja zasedanju, ki je traja-^adaHnt n ’ so 'P°staviii temelje za treh >1^*1 razžirltev sodelovanja svetni2, na gospodarskem, pro-SestanS turističnem področju. PodivSfr str°kovnjakov s prizadetih pobud *n ®? Je zaključil z vrsto an b^ene v kraj- ku"vav (J^JSem časovnem presled- sodeluirS/s sPadaJo v pristojnost kot_Je^in organi zacil. odnosno katera k j organlzaclj, odnosno za dosegi ^°V° skušale te organizacije dežpi,ir~lerne rešitve na višin' nUl odnosno osrednjih vlad. zaspria^.!a- Pm/j^č*nska električna podjet. v o°oba. ki rinln^a. t.a nlaCp na postala žrtvi prometne nesreče. La-binaz je po Ul. Rita Rosano (Naselje sv. Sergija) vozil motorno kolo, na katerem se je peljal tudi Co-razza. Ko je Labinaz privozil do stavbe št. 27, je iz nepojasnjenih razlogov izgubil oblast nad vozilom in zavozil kraj ceste. Oba mladeniča sta se prevrnila z motorja in se poškodovala. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji. Zastrupitev s hrano je 2a_“bdba, ki določa te plače, pa (e n™ a. 31- decembra 1964 in je Pa<5leti — ---- — ----- .-j „„ „„ ju «, .aocuiiiin Ltat, k„ Pr°učilo vso stvar šele ta. | avtom prepeljali v bolnišnico. Spreti rici,. u UO ta noendha nbnovliena. j„i: — „„ __.jj. bls° obnovili. Zato bo lahko Ribja konserva portugalske izde-lšvfe je" bild kriva, da sŠ jčvčferaj zjutraj 29-letna gospodinja Albina Masten por. Guštin s Proseka št. 142 morala zateči v bolnišnico zaradi lažje zastrupitve. Povedala je, da je predvčerajšnjim popoldne zaužila ribe v olju iz omenjene kon-serve, ki jo je dobila v dar od sestre. Proti večeru se je Mastenova počutila slabo. Napadli so jo želodčni krči, vendar je vzdržala do včeraj zjutraj, ko so jo z zasebnim Italija podprla avstrijska prizadevanja za pristop k Evropski gospodarski skupnosti. Avstrijci bi poleg tega zelo radi videli, da bi Italija vrgla dobro besedo tudi Evropski investicijski banki, da bi ta pristopila k sodelovanju pri graditvi avstrijske mreže avtocest. Tudi strokovnjaki s kulturnega področja so na zasedanju razvili vrsto skupnih vprašanj. Na teh področjih se bo v prihodnje razvilo živahno sodelovanje zlasti v obliki medsebojnih tristranskih obiskov Med prvimi pobudami na tem področju naj omenimo naoovedan sestanek kulturnikov in predstavnikov muzejev, ki bo prihodnjega maja v Celovcu, vrsto obiskov delavcev in študentov, itd. Posebno zanimivo je bilo v tem pogledu poročilo videmskega arhitekta L. Di Sopra, ki je orisal delovanje tristranskega urbanističnega inštituta TRIGON, ki se je ustanovil pred tremi leti med urbanisti iz Slovenije, Koroške in Furlanije, in ki ga vodi tričlanski odbor, v katerem sedijo omenjeni videmski profesionist, ljubljanski ing. Boris Gaberšček in prof. Hugo Han-selj iz Celovca. Člani inštituta so Zahtevajo,ad°abbiVS ‘ieli 80 jo na prvi medicinski odde Plač J; Priznali 4-odstotno zvišanje letos h^fdaj’ t0 Je od !■ Januarja PovišpiT -le’ ker so dobili takšen a se toroi Uslužbenci ENEL. Podjetje | ---------------------------------- iek, kjer se dni. o morala zdraviti 10 se prvič sestali teta 1965 v Lignanu in pozneje v Campoformidu, kjer so pod pokroviteljstvom dežele Furlanije — Julijske krajine študirali skupna vprašanja urbanistične narave v naši deželi v Sloveniji ln na Koroškem. Lansko leto so se urbanisti sestali v Ljubljani, kjer so vzeli v pretres urbanistične probleme ((velike Ljubljane«, Slovenskega primorja in Gornjega Posočja. Spomladi letos se bodo ponovno sestali, in sicer v Celovcu, kjer bodo razpravljali o dosežkih širšega raziskovalnega dela, ki ga pravkar opravljajo skupaj slovenski in ameriški urbanisti, na osnovi finančne podpore iz Fordovega sklada. V kinematograf ih na Goriškem je odslej prepovedano kaditi Odredba ne bo veljavna v tistih kinematografih, kjer bo posebna komisija ugotovila, da imajo dobre naprave za zračenje Od včeraj dalje velja prefektova odredba, s katero prepoveduje kajenje v vseh kinematografih pokrajine Gorica. Odredba nima nikakš-ne zveze z zakonskim osnutkom, ki so ga predložili v parlamentu, ampak je docela krajevnega značaja ter ima namen zaščititi javno zdravje. V kinematografe namreč hodijo v velikem številu tudi otroci in mladina, katerim tobačni dim prav gotovo ne koristi; vrhu tega zahaja vanje tudi veliko nekadilcev. V Trstu je že dolgo let v ve Koncert organista Huberta Berganta Goriška Zveza slovenske katoliške prosvete je priredila 13. tega meseca odličen umetniški večer. V cerkvi sv. Ignacija je koncertiral organist Hubert Bergant, katerega virtuoznost in interpretacijo smo občudovali ke na lanskem koncertu. S programom, ki smo ga s pravim užitkom poslušali, je Bergant razvil bo- ijavi prepoved kajenja v kinu^v ToZdTnfgTasb^^ZZLTbl li sledeči avtorji: Frescobaldi, Zi- mnogih javnih lokalih imajo sobe za nekadilce, tudi nekateri železniški vagoni, še celo pa kupeji so namenjeni samo nekadilcem. Ravnateljstva kinematografov so že razobesila pozive obiskovalcem, naj spoštujejo prefektovo odredbo; uslužbenci pa opozorijo nanjo vsakogar, ki se spozabi ter si iz navade prižge Mčik«, Tudi agenti javne varnosti bodo poskrbeli, da se navada izkorenini. Tisti kinematografi, ki imajo primerne ventilacijska naprave, posebno kllmatične naprave, lahko napravijo prošnjo na pokrajinsko nadzorno komisijo nad lokali za javne prireditve, na osnovi katere jim bodo dovolili podaljšanje sedanjega režima. .......................................">"IHIIIIII.III"III1IIIIIIII"I.IIII.....M,.......mili,......Illllllllltllllllllllllllll.....im......im........................ poli, Pachelbel, Bach, Franck, Du-pre* l£ugiais.in.M.e£Suian.>.. . na to, da je treba j !rie 4 skleniti novo pogodbo in toga ,at? priznati poviške. Poleg februar,,lzdalp notranje ministrstvo | IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA L°rUari uuirauje ministrauvu | ri ne' J,a 1£,66 okrožnico, po kate- j finskih oreJ° upravne komisije ob- j i sv«?;« s? j-b i p 'bore gnermfmb osebja. Končno ne doižite*preMi upravna komisija za-CQC'nski -- obvezovale bodoči , SibdikatQdb°r' ki ga Se h1- fts, da at„_°dgovarja na to, da Je ?? ie nl- razna občinska podjetja kljub tot!znala svojim uslužbencem riia Dl-ic u izboljsave ter so izena-r,n fe teh uslužbencev s plača-pravi i»2bencev ENAL. Sindikat 1 *> Ua h se ie Podj®tje že obveza-Sfiiai n“° ravnalo prav tako, a da i.iUbe, jf., mara izpolniti svoje ob-pjvlsisn ■ u“denci imajo pravico do elektriAr-ln do uživanja pogodbe za fprila RMBstrok°, ki so jo izbrali Pogodba še ni bila sklenje- bn» ,, uouu uvajseuu ict. Pride tn?ri,benih sprememb lahko Kdor n- šele Prihodnje leto. sDri Pa ima največ škode od te. Pohištvo’ i.e seveda, kot običajno t- JflStvn A ocvcu“> rLUl vjuauojiiu »ntj«, i;,posebno so prizadeti ?“P°sreri^ftani’ sai nimajo nobene TUti - ^TlS 7.VP7O nIH rt -inl nun < 6lrr» v. " z n,, ,zveze niti z železniško Pilo prav H,busn° Postajo. Zato bi 2ahtevaip' da se ugodl upravičenim Prosnik6-lstvo Acegata priporoča ,a v ,,„-Jrn’ .^j skrčijo porabo to Prpk?Curnib urah- da ne pride n.ltev. ki jih ni mogoče v 0-.su odstraniti. Z prmot°ria sta padla ^ i D^aJšnjim so z rešilnim av-Ra dii^ljali v bolnišnico 17-letne-Eltora Labinaza iz Ul. A. vait,«14 ‘n i6-letnega mehanske-randi °na Claudia Corazzo iz Ul. Pljuč. „ i. Prvega so sprejeli na r“0ral oddelek, kjer se bo di ra^„arav>t-i od 25 do 30 dni žara- r* fUne • *“l 60 uu ou uiu i.ctrti- gf °Patici P11,1'lniku, udarcev po levi fi rnorai' * hrbtu, Čorazza pa se bo '?c°rtopedskem oddelku zdra- Pu levido .20 dni ker se je pobil 1511 'n nnu?utici* ievem stegnu, pr- Oba nogah. i mladeniča sta okrog poldne Stroga obsodba tatu; ki je vdrl v stanovanje gostoljubnih znuntev V zaporu bo moral sedeti 4 leta in 6 mesecev • Pijanega so našli v tujem avtu Na kazenskem sodišču (preds. E-del, tožilec Baliarin, zapisnikar Cic-carelli) sta bili včeraj dve razpravi proti dvema tatovoma. Prvi se je pred sodniki moral zagovarjati 39-letni Savino Carone brez stalnega bivališča, ki je navadno prenočeval v Ul. Vidali 2. Obtožen je bil, da je 13. oktobra lani vdrl v stanovanje 49-letne Marie Krassevich por. Vicerina v Ul. Cologna 26 in odnesel moško obleko, dežni plašč, več zlatih predmetov in transistor, v skupni vrednosti 150.000 lir. Caro-nejev soobtoženec je bil 68 letni Massimiliano Svetina iz Ul. sv. Marka 47, ki je bil obtožen, da je od Caroneja kupil zlato žensko zapestnico in transistor, ne da bi se prej prepričal o izvoru omenjenih predmetov. novanja, je prebrskal vse_ kote in vec omenjene tvrdke, 38-letni Dio- odnesel moški dežni plašč, moško obleko, zlato žensko zapestnico, dva zlata moška prstana, transistor in še več drugih predmetov. Po opravljeni tatvini je seveda Carone izginil in karabinjerji s postaje na Škorklji so ga zaman iskali. Kras-sevicheva je tatvino prijavila in policijske oblasti so uvedle preiskavo. Kot rečeno je Carone izginil, pojavil pa se je v mestu v prvih dneh novembra. Nekdo ga je videl lepo oblečenega, čeprav je bilo znano, da Carone ni nikoli delal in kaj zaslužil, ter je hodil okrog vedno ves razcapan. Karabinjerji so ga končno zasačili 3. novembra zvečer v Ul. Rigutti in ga aretirali. Carone je vse priznal, vendar je vztrajno trdil, da ni šel h Krassevichevi z ,, , , . . , . . namenom, da bi kradel. Povedal je V začetku oktobra lam je Kras- tudi, da je zlato zapestnico in tran ... . . . M- 1 I mul, UČI It? CiaiU čdUCbUUUU III U.CUI- sevichin prijatelj Nicola Čampam sj3tor prodai kramarju, ki so ga povabil Caroneja na kosilo na zen- p0tem karabinjerji zasačili. Svetina nlmi /4nm O /-> 1 r f /-> K »• o in f'nn,.nn rnc 1 . .. . - .... skin dom. 9. oktobra je Carone res prišel na kosilo in se zadržal v stanovanju do poznega večera. Pri zaslišanju je pozneje izjavil, da je tistega popoldneva zaužil prekajeno svinino in da se je moral kasneje zateči v bolnišnico zaradi lažje zastrupitve s hrano. Komaj je Carone prišel iz bolnišnice se je podal na Krassevichin dom, da bi gostiteljici povedal, kaj se mu je pripetilo. Stanovanje je bilo zaprto in tedaj je Caroneju prišlo na misel, da bi se okoristil s to priložnostjo. Z ramenom je su nil v vrata in jih s silo odprl. Ko se je nato znašel v notranjosti sta- «ikim» ritoKKii predvaja danes, 17. t. m. ob 19.30 film: DIMENSIONE DELLA PAURA lgrajo: (OBSEG STRAHU) po romanu «Hubert Monteilhet MAXIMILIAN SCHELL, INGRID THULIN in SAMON-THA EGGER Mladini pod 18. letom vstop prepovedan se je pri zaslišanju izgovoril, da je ukradena predmeta kupil v dobri veri. Na včerajšnji razpravi je javni tožilec za Caroneja, ki je že star z nec policije in ima na vesti več tatvin, zahteval zelo strogo kazen, 4 leta in 6 mesecev zapora, 100.000 Ur globe in še tri leta prisilnega dela v kmečki koloniji. Sodišče pa je obtoženca obsodilo na 4 *eta in 6 mesecev zapora ter plačilo 135 tisoč lir globe. Svetina bo mora) plačati 30.000 lir globe. Pred istimi sodniki se je nato mo ral zagovarjati še 32-letni delavec Giovanni SK.. .utti iz Ul. dell’Ere-mo 175-15 obtožen tatvine in poskusa tatvine z obteževalnimi okoliščina-n Tretjega oktobra lani je Stefa-nutti pijan prišel v Ul. Settefonta-ne in pred stavbo št. 7, s silo odprl vrata avta «multipla» 600 TS 33109, sedel v avto, začel stikati po komandni plošči in pri tem še trobiti s hupo. nisio Legovich iz Ul. Settefontane 7. Ko so ga vprašali, kaj pravzaprav dela v avtu in zakaj trobi, je Stefanutti odgovoril, da je hotel priklicati šoferja, da bi ga odpeljal domov, ker je pijan. Sam je namreč mislil, ali se je tako delal, da je avto, v katerem je sedel, taksi. Karabinjerji so poklicali Legovi-cha, ta pa se je začudil, kako je mogel Stefanutti priti v avtomobil, ki ga je pustil na cesti z zaprtimi vrati. Ko je to govoril, je opazil, da_ ima Stefanutti pod roko njegov dežni plašč, ki ga je pustil v avtomobilu. Končalo se je s tem, da so karabinjerji Stefanuttija odpeljali najprej v bolnišnico in nato na zaslišanje, kjer je v bistvu ponovil i-sto, kar je že prej povedal na cesti. Stefanuttija so zato prijavili sodišču zaradi ^oskusa tatvine avta in tatvine dežnega plašča. Na včerajšnji kazenski razpravi je javni tožilec zahteval, naj sodi-s. : obsodi Stefanuttija na 5 mese-cev in 10 dni zapora ter plačilo 40 tisoč lir globe, kar zadeva tatvine ler 26-900 Ur globe zaradi pijanosti. Sodišče pa je upoštevalo zahteve o-brambe in Stefanuttija obsodilo samo na plačilo 30.000 Ur globe in sodnih stroškov. Mačka mu je prekrižala pot Prihiteli so karabinjerji in Stefa nuttija zasačili v avtomobilu last tvrdke r irla Toreselle iz Ul. Franca 4 1, ki ga je imel v oskrbi dela- Prejšnji večer ob 21.30 je avtomobilist Giuseppe Trevisan iz Zdrav, ščine pripeljal v goriško civilno bolnišnico 22-letnega Elvia Trevisana, ki je doma iz Zagraja, Ul. Del Car-so 11. Zdravniki so mu ugotovili zlom desne rame in desne ključnice ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Trevisan se je približno uro prej ponesečil v Zdravščini, ko se je peljal z vespo proti Gradiški. Nenadoma mu je presekla pot neka mačka in ker se ji Je hotel izogniti, je izgubil ravnovesje, padel ter se pri tem poškodoval. Bergantova tehnika je brezhibna; popolno obtlada tudi neizbežne a-kustlčne pomanjkljivosti cerkve. Njegova interpretacija je prepričljiva. S pravimi registrskimi kombinacijami je mojstrsko podal kontra-punktične kontraste baroka, Bachovo liturgičnost, Franckovo mistiko in tudi zvočno barvitost sodobne glasbe. V zvezi s sodobno glasbo naj pripomnim, da bi morda ne bilo odveč, če bi tudi za melodije rabil kako eksotično registracijo. Umetniku Bergantu se priporočamo, da bi se nam še predstavil tudi z deli jugoslovanskih komponistov. GABRIJEL DEVETAK PISMO UREDNIŠTVU Občinskemu zdravniku se je mudilo... Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika! Sedaj, ko je zima pošteno pritisnila in se pojavljajo številne bolezni, se ljudje pogosto zatečejo k bližnjemu zdravniku po zdravilo ali nasvet, da se boleznim člmprej postavimo po robu. Kar pa se je prejšnji torek zgodilo v Doberdobu, je nekaj nedopustljivega. Kljub hu-demy, mrazu je namreč ta dan čakalo več ljudi na občinskega zdravnika za pregled ali za pregled bolnih ljudi na domu. Ko je zdravnik prišel, je pregledal nahitroma nekaj oseb, ostale pa je pustil nepregledane; odšel je, rekoč, da nima časa. Tako so ta dan ostali nekateri brez zdravniške pomoči, dasiravno bi lahko bila za katere tudi nujna. Lahko bi se zgodilo, da bi bila med njimi tudi kakšna ženica iz Dola ali iz Jamelj, ki bi otroka pripeljala s kolesom na pregled, pa bi se morala vrniti domov, ne da bi bila zdravniško pregledana. Takšni neljubi dogodki se v naši občini ne smejo več ponoviti. Potrebno bi bilo posredovati pri zdravniku, saj ga imamo v občini samo dvakrat ria teden, in to za vso občino; Rad verjamem, da ima marsikdaj silo, ker ga nujno kličejo Uidi drugam, vendar tudi Do-berdobci nočemo biti manjvredni. (Sledi podpis) da so taki nastopi potrebni in splošna želja je, da bi nas lutkovno gledališče iz Ljubljane še večkrat obiskalo, saj je tudi to dobra šola, da pri naših najmlajših vzbudimo ljubezen do gledališča in tako že sedaj poskrbimo za gledališko občinstvo, da bo pripravljeno, kadar bomo končno tudi pri nas dobili primemo gledališko dvorano. Goriški župan v Rimu Župan Martina je odpotoval v Rim, kjer se s predstavniki ministr. štev pogovarja o važnih vprašanjih, ki zadevajo goriško občinsko upravo. Zavoljo tega danes, v torek ne bo mogel sprejeti občanov. Ker so na županstvu spremenili delovni čas, se je izkazalo za nujno spremeniti tudi umik županovih sprejemov, ki bodo vsak torek od 11. do 12. ure. Sestava notranje komisije tekstilne tovarne v Sovodnjah Kakor smo že pisali, so sindikati na voUtvah članov notranje komisije v tekstilni tovarni v Sovodnjah prejeli naslednje število glasov; CGIL-FILTEA 162, CISL - FILTA 65, UIL-tessili 15. Kandidati liste FILTEA-CGIL so prejeli naslednje število preferenčnih glasov: Brajnik Vilma 101, Gabrijel Petejan 55, Stanislav Maligoj 44, Dominik Kovic 19, Jolanda Dor-nik 18, Gianfranco Sabba 9; FILTA. CISL: Luciano Valle 24, Ezio Pao-letti 18, Ivana Devetak 12, Roberto Brumat 5, Rosa Bonnes 9; UIL-tes-sili: Boris Marušič 12, Giuseppe Vida 2, Palmira Gherardini noben glas. Notranjo komisijo sestavljajo: Brajnik, Petejan, Maligoj (CGIL) in Luciano Valle (CISL). DANES POPOLDNE NA ŽUPANSTVU V TRŽIČU Sestanek županov za ustanovitev medčinskena konzorcija za prevoze Predlog za sestanek je dal župan Starancana županu občine Tržič Danes popoldne ob 17.30 bo na županstvu v Tržiču sestanek županov 8 občin tržiškega območja, na katerem se bodo pogovoriU o ustanovitvi medobčinskega konzorcija za upravo službe javnih prevozov. Predlog za sklicanje sestanka je tr-žiškemu županu Romaniju poslal župan Starancana Zanolla, sestanka samega pa se bodo poleg že omenjenih dveh županov Tržiča in Starancana udeležili še župani Ronk, Škocjana, Turjaka, Pjerša, Foljana-Redipuglie in Doberdoba. Sestanek bo na županstvu v Tržiču. Na njem bodo obravnavali predlog, ki so ga že izdelali župani sedmih občin tr-žiškega območja, o ustanovitvi ta-koimenovane izvenobčinske avtobusne službe, za katero sedaj skrbi bivše podjetje Bonezzi, ki se sedaj imenuje «Autohnee Monfalconesi«. Župani tržiškega območja se ogrevajo za konzorcij med osmimi občinami Doslej še ni docela izdelan predlog, ali naj spadajo pod konzorcij samo proge med Tržičem in Ronki ter Starancanom, ali pa naj se pod javno upravo vključijo tudi ostale proge. Vsekakor bo današnji sestanek z županom Romanijem posvetovalnega značaja ter mu bodo prav zagotovo v najkrajšem ča. su sledili še drugi, na katerih bodo župani pojasnili svoja stališča. S Župan Tržiča Romani je bil včeraj popoldne v spremstvu predsednika konzorcija za industrijski raz. voj Tržiča Grassillija pri deželnem odborniku za javna dela Masuttiju, s katerim se je pogovarjal o vprašanju, ki zadevajo mestni promet, konzorcij za industrijski razvoj Tržiča, regulacijski načrt Tržiča in regulacijski načrt industrijske cone. Aretacija v Tržiču V Tržiču so včeraj popoldne aretirali Jovana Todoroviča, starega 44 let, ki je prišel iz kraja Iličevo s turističnim potnim listom v Italijo. Aretirali so ga zato, ker je beračil in se nedostojno obnašal. Dogodek se je pripetil v baru Centrale v Ul. Venezia. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO STAIU TRADICIJI Na na Vrhu se pripravljajo veselo pustovanje Nekaj o starih običajih kolednikov . Za. dovoljstvo zaradi prevoza otrok v Sovodnje Smrtna kosa v Doberdobu Prejšnji teden je smrtna kopa že drugič zamahnila v naši vasi. V ponedeljek smo spremili k večnemu počitku 76-letno Marijo Gergolet, bolj poznano za «Sušterjevo nun-co». Umrla je v nedeljo zjutraj po dolgoletni bolezni. Po dolgi bolezni pa je v sredo zjutraj umrla Josipina Frandolič, po domače «Mikleva mati«; učakala je starost 88 let. Obe ranjkl sta bili iz zavednih slovenskih družin. (J.) Na pustni torek in sredo je v navadi, da se fantje iz vasi našemijo v kolednike, hodijo po vasi od hiše do hiše ter pobirajo jajca, klobase ter druge dobrote, ki jih potem v veseli družbi pospravijo ter zalijejo z domačo kapljico po vaških gostil, nah. Za razliko od drugih let pa pripravljajo letos tako koledniško pustovanje nekateri mladi možje ter starejši fantje. Organizatorji letošnjega pusta vabijo vse tiste, ki se jih želijo pridružiti, naj se zberejo v četrtek 19. januarja ob 8. uri pri gostilni Grilj na Vrhu. Tam se bodo pogovorili o vseh podrobnostih glede priprav. Kot smo v začetku omenili je pustna tradicija kolednikov na Vrhu že stara ter se vrši točno po že udomačenem ceremonialu. V sprevodu, ki gre skozi vas je mlad par novoporočencev, dalje trije sta. rešine, dva pepelnika, pa še stara mati in dva berača. To skupino spremlja cela jata drugih šem in radovednežev. Ob koncu na pustni torek ustrelijo pusta, naslednji dan, v sredo, pa ga nosijo mrtvega o-krog po vasi. Pustna šema ima svoje posebno ime in ji pravijo »Micka«. Podjetje Zottar iz Gorice že teden dni prevaža po nalogu sovodenjske občine otroke z Vrha v otroški vrtec v Sovodnjah. Prvi teden so bili otroci v vrtcu samo dopoldne, da se malo privadijo ter so jih opoldne pripeljali zopet domov. Prihodnji teden pa bodo ostali v vrtcu tudi popoldne. Matere so s tem zelo zadovoljne, saj so tako podnevi mnogo bolj razbremenjene in se lahko posvetijo drugemu delu. Za sedaj se vozi v Sovodnje samo osem otrok iz te vasi. Spomladi pa, ko bo lepše vreme in bolj toplo; se bodo odločili za vrtce še drugi. Tako bo vsaj za silo rešeno vprašanje varstva najmlajših, ki se bodo poleg tega v vrtcu lahko pripravili za vstop v šolo, kjer jim bo potem mnogo lažje. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, tel. 35-38. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan ln ponoči je v Ronkah odprta lekarna dr. Sergio Olivetti, Via Roma, tel. 72393 iiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimMiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMMiiMmiimiiiimiiiiMmiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiia v OBRAČUN LANSKEGA DELOVANJA SINDIKATA CISL V nadaljevanju pogovora razčistiti vprašanje sindikalne enotnosti V letu 1966 je hilo sklenjenih 27 delovnih pogodb V svojem letnem obračunu po-, ce, ki so že v agitaciji, okrepila se krajinska sindikalna zveza CISL iz Gorice ugotavlja, da je bilo leto 1966 leto obnovitve sindikalnih sporazumov. V začetku leta so obstajali hudi spori, ki niso obetali nič dobrega, proti koncu leta pa so številne kategorije podpisale svoje delovne pogodbe, med katerimi omenja kovinarje, delavce gradbene, kemične in prehrambene stroke ter dninarje. Skupno so v preteklem letu podpisali 27 delovnih pogodb. Z njimi so določili akordno delo, kvalifikacije, proizvodne nagrade, pa-ritetične odbore za tehnološke novo-zaščito pred nesrečami na de- Trčenje pred letališčem v Ronkah Pred vhodov v julijsko letališče v Ronkah so prejšnji večer trčili trije avtomobili, katerih vozniki so ostali nepoškodovani. V nesreči je bila udeležena tudi docela nova giu-lla 1600 iz Benetk, ki je bila namenjena v Trst. Nesrečo je zakrivil voznik giuliet-te iz Starancana Erminio Clagnan, ki se je od zadaj zaletel v fiat 850 iz Vidma, ustavljen na sredini ceste in namenjen na levo stran Giulietta je zbila fiat na drugo stran ceste v nasproti vozečo giulio, ki je imela začasno kartonsko tablico. Materialna škoda, je velika. lu itd. Zelo pomembne so sindikalne pridobitve kot na primer prispevki, dovoljenja, zaščita voditeljev, odprtje novih sedežev, lepljenje sindikalnih lepakov itd. Nadalje so dosegli nadaljnje znižanje delovnega časa, periodične poviške, počitnice, bolezenske dopuste, dokla-d- za poklic pri gradbenikih. Kemični delavt so zvišali svoje prispevke za 5 odstotkov, kovinarji zh 6, slaščičarski delavci za 8. V preteklem letu so bili podpisani tudi pomembni medkonfederalni sporazumi glede posamičnih odpustov, sprejet je bil nadalje zakon o «pra-vičnem razlogu« pri odpustih. Za trgovski sektor se omenja pogodba za frizerje, diplomirane prodajalce v lekarnah. Zelo živahna je bila dejavnost v ja nih službah. 3. avgusta se je zaključil dolgotraj^.. spor med zdravniki in zdravstvenim' zavodi, januar ja i.> dosegli sporazum za razširitev premična lestvice poldržavnih uradnikov. Nadalje so dosegli izboljšave d avci ENEL, usluzoenci telefonskih central, učTelji, uslužbenci trošarinskih uradov, mestne snage itd. Marca 1C66 so združili vse prejemke državnih uslužbencev. V novem letu pa bodo izpopolnili pogod- .... 4/\Ln4i1n a in Ln bo dejavnost za preosnovo javne u-prave ter se nadaljeval pogovor, ki naj razčisti vprašanje sindikalne enotnosti. Gibanje prebivalstva v števerjanski občini V preteklem letu 1966 se je po podatkih občinskega matičnega urada iz števerjana rodilo na področju občine 12 otrok, poročilo se je 14 parov in 6 oseb je umrlo. Kar se otrok tiče so pravzaprav vsi prišli na svet v goriški porodnišnici. Tudi od poročenih parov jih je precej od drugod, ker se nekateri pari iz Gorice in drugih krajev odločijo, da se poročijo v šte-verjanu. Umrli pa so naslednji občani, nekateri od njih tudi v goriški bolnišnici; 61-letna Frančiška Ciglič, 70-letna Gizela Humar; 76-letna Uršula Primožič; 28-letna Helena Kristančič; 43-letai Karlo Planišček in 56-letni Jožef Knez; vsi umrli so iz Števerjana, ker lani ni nihče umrl na Jazbinah Presežek rojenih nad mrtvimi zr.aša 6 otrok. Dve interpelaciji deželnemu odboru Deželna svetovalca Bergomas In Jarc sta poslala predsedniku odbora interpelacijo v kateri priporočata odprtje še enega mejnega prehoda v Gorici, ker je prehod pri Rdeči hiši preobremenjen. V ta namen predlagata, naj bi deželni odbor posredoval, da bi odprli, prehod v Ul. Montesanto. V drugi interpelaciji, pa ugotav- ljata da je goriška občinska upra be za tekstilne in bančne uslužben- va ponovno odložila poobčinjenje mestnih avtobusov v Gorici za 8 mesecev. Predsednika vprašujeta, ča je v resnici goriška občina zaprosila deželni prispevek za nakup novih avtobusov. Gorica VERDI. 14.30; ((Alvarez KeUy», W. Holden in R. Widmark; ameriški barvni kinemaskopski Cim. CORSO. 15.30, 18.30,21.30; «11 buono, il brutto, il cattivo«, C. East-wood in E. Wallach; italijanski barvni kinemaskopski film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17—22.30: «E il diavolo ha riso«, Jeane Moreau in Ettore Manni, francoski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15—21.30: «Missili in giardino«, Paul Newman in Joan Collins, ameriški barvni film v kinemaskopu. CENTRALE. 15.00: ((Fahrenheit 451», J. Christie in O. Wemer; ameriški barvni film, zadnja predstava ob 21.30. Iršič AZZURRO. 17.30—22: ((Marii dl pl- stolero«, v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «Furia a Ma-rakesh«, S. Forsyth. PRINCIPE. 17.30—22: «11 cacdatore di Indiani«, K. Douglas, v kinemaskopu in barvah. Banke EXCELSIOR. Zaprt. RIO. 19—21.30: «Pistole roventio, Audle Murphy, v barvah. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 17. januarja 1961 __________________—■ Ob izidu Prežihovih «Solzic» - «Mughetti» v italijanščini •! ; i Prežihov Voranc, Mughetti. Traduzione dallo sloveno dl Federico M. Rijavec. Illu-strazlone di Antonio Laroc-ca. «La Scuola* Editrice. Brescia. 1966. To, kar občutimo, ko prebiramo .Solzice* Prežihovega Voranca, je tako lepo in tako preprosto obenem izrazil Župančič; da je pri nas samo še Cankar znal tako lepo prikazati mater, njeno ljubezen do otroka in otroško ljubezen do nje; da je pri nas edini Prešeren zmogel tako lepoto, kot je prizor, ko mati v prvi jutranji svetlobi prejme solzice iz Vorančevih rok. In še pravi Župančič, da je ob Prežihu mislil na Groharja, ki je prvi pri nas občutil veličastnost kmečkega dela. Kdove kolikokrat smo že ob kakem prevodu, ki smo ga brali v slovenskem jeziku, pomislili, da pravzaprav imamo tudi mi sami mnogokaj, kar bi se vredno postavilo ob tiste prevode, a je vse premalo tujih ljudi, ki bi prebirali slovenska dela in jih potem prevajali v tuje jezike. In marsikdaj je človeku kar žal, da kakega dela ne poznajo tudi v drugih jezikih. Mogoče bo kdo oporekal, češ saj ni tako, saj je le preče] slovenskih del prevedenih v druge jezike. Ne rečem, da jih ni precej, vendar bi bilo lahko prevedenega tudi mnogo več. Seveda se razveselimo, če vidimo, da si je to ali ono slovensko delo utrlo pot čez mejo. Še posebej nas veseli, če vidimo, da je prevod našel skrbno založbo, ki se je potrudila za lepo izdajo. In tako smo pred kratkim dobili v roke prav lepo izdajo Prežihovih «Solzic» v italijanščini. Knjiga velikega formata z naslovom Mughetti» je izšla pri založbi La Scuola v Bresci. Prav gotovo se je moralo zdeti prevajalcu Rijavcu ob branju .Solzic* škoda, da jih ne poznajo tudi drugi otroci. Prevedel jih je v italijanščino in lani so izšle pri omenjeni založbi. Natisnjene so na lepem papirju in z velikim tiskom, kar dela majhnim bralcem knjigo bolj vabljivo. Na platnicah je slika in v knjigi je še nekaj celostranskih barvnih slik. Po vsem tem tudi cena za knjigo ni pretirana. Če začnemo prebirati prevod, moramo priznati, da je jezik tekoč, gladek, tako da skoraj brez odmora knjigo preberemo. To je gotovo odlika Rijavčevega prevoda. Pri primerjanju z originalom ugotovimo, da je prevod zelo prost, kar mu je na splošno v korist. Vendar pa je marsikje le preveč prost; včasih lahko rečemo, da ga sploh ni. Pogosto je namreč prevajalec prevod precej skrajšal; včasih je izpustil tudi cel odstavek. Res je morda ostala zgodba neokrnjena, toda Prežihov Voranc je v svojem delu ustvaril tudi krasne opise, ki bi v popolnem prevodu ne smeli izpasti. Tisti, ki jim je prevod namenjen, so tako prikrajšani za mnogo lepot. (Tu pa tam je prevajalec kako besedo ali stavek dodal, kar je živahnosti prevoda le v prid.) (Strani 96 - 100). Opazne so tudi nekatere nenatančnosti in nedoslednosti. (Ker je Pohorje pri Prežihu vedno v oblikah za Pohorjem, na Pohorju, izza Pohorja, je prevajalec sklepal, da gre za goro z imenom Pokor in v tej obliki jo tudi navaja v prevodu. Pri tem je pa še nedosleden: enkrat rabi Pohor, trikrat pa Pochor. Očitno ni znal tudi ustvariti slike o položaju Pohorja in Pece. Prežih namreč piše: «Za daljnim Pohorjem je žarela velika škrlatna zarja in vsak čas se je moralo prikazati sonce. Vrh Pece ga je že videl, ker je bil ves oblit s škrlatno barvo.* Rijavec pa prevaja: «Le vette del Pohor e del Petza fiammeggiavano gia alle prime luči delTaurora...* Med prevodom beremo nekje Vorantz, medtem ko je sicer v nasloi:u, predgovoru in kratki biografiji povsod Voranc. Slavi na nekem mestu (str. 49) bi lahko bili tudi sloveni; prevajalec sicer povsod drugod uporablja izraz sloveno. Vse to seveda ni kaj bistvenega, kakor ni bistveno, če je Lenkica prevedena v Lucio, vendar... Te pripombe pa res nimajo namena manjšati priznanje, ki gre prevajalcu za hvale vredno delo. Želimo, da bi še marsikaj prevedel ter, seveda, tudi našel založnika. Kar na tem mestu moramo izreči priznanje tudi založbi La Scuola. Kratek prevod in življenjepisno beležko o Prežihu je napisal Ivan Simčič (Giovanni Simcich). Čudno se mi zdi, zakaj v tej beležki prevaja Mughetti z Dobro jutro, kakor je tudi za naslovom navedeno, da je originalni naslov dela Dobro jutro. Mar niso Solzice? (Prežih rabi solzice za šmarnice, ki so v italijanščini mughetti.) Ilustracije je prispeval Antonio Larocca. Očitno pa slikar ni kaj natančno bral besedila. Na njegovih slikah je vse tako lepo — od obrazov do oblačil. Naravnost moti četrta slika: pet kar imenitno zimsko oblečenih in obutih otrok, medtem ko jih Prežih vse drugače opisuje. (France Mihelič jih je naslikal po tem opisu.) Škoda, da je prišlo še do nepotrebnega pogreška na naslovni platnici: PREŽIHOY namesto PREŽIHOV. Mnogi naši otroci že poznajo «Solzice». Gotovo pa bodo zadovoljni, če bodo poleg «Solzic» v svojo knjižnico postavili še lepo knjigo z naslovom Mughetti*. Kdor pa ima prijatelja Italijana, naj mu jo posodi, mogoče celo daruje za rojstni dan ali pa naj ga vsaj opozori nanjo, da si jo nabavi. Veseli bomo, če bomo lahko večkrat opozorili na podobne izdaje italijanskih prevodov slovenskih del. R. K. V nedeljo so ljubljanske lutke privabile v malo dvorano Kulturnega doma zelo veliko otrok in njihovih staršev. Še bi si želeli takih gostovanj «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiliiiiiiiiilini„„,ii„iiinli,„liiiii1„mllllllIlllllllllllinllllllllllllllllllllllllllllllmllllllllMllllllnrllllllIIIIIIIIIIIIIIMllllllllllnllllllllllllllll)IMIIIIIllllullllll NEKATERIM NI PO VOLJI ZNIŽANJE CEN Angleški velikani so si napovedali «cigaretno vojno» Eden izmed velikanov, družba «Impe-rial tobacco», grozi s sodiščem, toda sodni izvedenci menijo, da ne bo uspela LONDON, 16. — Kadar kaka trgovska družba ali kako drugo večje podjetje sklene dvigniti cene svojemu blagu, mu konkurent-ska podjetja takoj sledijo in v izložbah njihovih trgovin se koj pojavijo nove, višje cene. V takšnih primerih ni nikoli sporov in motenj, kolikor ne posežejo vmes javne oblasti, ki v izjemnih primerih višje cene ali znižajo, ali pa neupravičeno zvišanje cen kaznujejo. Seveda so takšni primeri skrajno redki, medtem ko smo pogosto priča «solidarnemu» dviganju cen. Na Angleškem pa imajo te dni primer, ki je v celoti nasproten gornjemu. Na Angleškem se je‘namreč začela tako imenovana «vojoa cigaret*, ki je zadobila kar dramatično obliko. Družba «Imperial tobacco*, največja izmed treh britanskih družb, ki izdelujejo cigarete, je sporočila, da je pripravljena, v primeru potrebe, sprožiti tudi sodni postopek proti tistim, ki bi se upirali ohranitvi dosedanjih cen njenih izdelkov v nadrobni trgovini. Jack Cohen, šef 509 supermarketov, ki vodi gibanje za znižanje cen pri nad tisoč prodajalnah, pa je poudaril, da je pripravljen nadaljevati s svojo bitko tudi pred sodiščem. Veriga trgovin «Tesco*, ki jo vodi Cohen, in še drugi dve veliki družbi supermarketov, katerim so se pridružili še mnogi trgovci na drobno, so pretekli petek začeli prodajati cigarete po znižani ceni. V nekaterih primerih so cene znižali tudi za 10 odst. Zaradi tega, se je nakupovanje cigaret razvilo do neslutenega obsega. V enem samem dnevu je družba «Tesco*, ki je znižala ceno zavojčka cigaret najboljše kakovosti s 5 šilingov in 5 penijev na 5 šilingov, prodola nad 30 milijonov cigaret. Naval kupcev je bil tolikšen, da so v nekaterih trgovinah in trafikah začeli dajati le po 3 zavojč- SMRT NIKOLASA DANDOLOSA, NAJVEČJEGA HAZARDNEGA MOJSTRA Njego v na j več ji dobitek 1.600.000 dolarjev V njegovem življenju je skozi njegove roke šlo okrog 500 milijonov dolarjev. Ni segal po pištoli, če je izgubljal. Sedeč malone vse življenje za igralno mizo, ni nikdar izgubil svoje hladnokrvnosti. Triinsedemdesetkrat je obogatel in obubožal ke cigaret na kupca, da so torej količine tobaka omejili. Družba «Imperial tobacco*, ki nadzira nad 60 odstotkov britanskega tržišča, ne grozi Cohenu le s sodnim postopkom, pač pa mu je sporočila, da bi mogla tudi u-staviti dobavo tobaka vsem de-tajlantom, ki se ne bi hoteli držati cen, ki jih je določil producent. Pogumni Cohen je v odgovor na to rekel, da razpolaga z zalogo «milijonov in milijonov* cigaret in je dodal: «če bo «Impe-rial tobacco* odklonila dobavo tobaka, si bo z lastnimi rokami kopala grob*. Medtem ser. je družba «Fine Far*,, velika-družba s-750 supermarketi, pridružila Cohenu in predaja cigarete po nižji ceni. Podobno je začela prodajati po nižjih cenah tudi družba «Cut Priče*, ki razpolaga s precejšnjim številom trgovin. Družbi «Gallaher» in «Carreras» ter tudi nekatere velike tobačne tovarne so izrazile svojo podporo družbi «Imperial tobacco«, vendar pa s svoje strani ne grozijo s sodnim postopkom proti tistim, ki so na lastno pest znižali cene tobačnim izdelkom. Družba «Imperial tobacco* pa je, kot smo že rekli, najavila, da bo vso zadevo prijavila sodišču, ki naj vsem trgovcem, ki prodajajo tobačne izdelke na drobno, ukaže, da se držijo določenih cen. Sodni izvedenci pa so v splošnem mnenja, da družba «Imperial tobacco* nima kdove kolikšnih možnosti za uspeh. Hkrati pa dodajajo, da se bo morebitni sodni postopek zelo zavlekel in da bo zelo, zelo drag. Neki zakon, ki je bil pred kratkim objavljen, je namreč odvzel tovarnarjem pravico, da svojevoljno določajo ceno izdelkom, razen v primerih, ko to terja javni interes. Sodišče bo torej v tem primeru moralo odločati, če ima družba «Impe-rial tobacco* prav ali ne. Velike trgovinske mreže so začele prodajati tobačne izdelke po nižjih cenah zato, ker je kazalo, da namerava družba «Imperial tobacco* v kratkem nenajavljeno znižati cene. Vlada, kakor kaže, za sedaj ne bo posegla v spor. Če pa se bo «vojna cigaret* nadaljevala, bo zakladni minister John Callaghan, kot pravijo izvedenci, vključil v proračun za a-pril neko višjo davščino na cigarete, da bi država «posnela* razliko med prej določeno ceno cigaretam in med ceno, ki so jo nekateri uvedli sedaj. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiminijmiiiiiiiitiimiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimii V ameriškem tisku je mogoče objaviti nekrolog tudi za kakim velikim gangsterjem. Potemtakem se ni čuditi, če so v številnih časopisih bili objavljeni na vidnem mestu nekrologi po smrti kakega velikega hazarderja, velemojstra v pokerju in nasploh v igri kart, nenadkriljivega genija v igri na ruleto. Umrl je v svojem osemdesetem letu in poznan je bil pod vzdevkom «Nick the Greek* (Nick —- Grk). Pravo ime mu je bilo Nikolas Dandolos. Pokopali so ga na pokopališču v Las Vegasu. Svojo kariero je začel v Chicagu pred mnogimi leti, pretežno pa je živel v Las Vegasu, kjer je bilo središče njegove dejavnosti, kolikor je prav tu svetovni center igralnic in hazarda. Že njegov vzdevek nam pove, da je bil po narodnosti Grk. V nekrologih je bilo rečeno, da je dovršil grško šolo v Smirni, v Turčiji, vtem ko mu je zibelka tekla na Kreti. Baje se je vse svoje življenje navduševal nad staro grško filozofijo in celo za igralno mizo je rad citiral Aristotela. Nikogar pa ni, ki bi mogel navesti kak drug poklic, s katerim bi se bil ukvarjal, razen hazardnih iger. Dar za to je bržkone podedoval po svojih prednikih, saj je znano, da so vsi njegovi sonarodnjaki malone genialno nadarjeni za pridobivanje denarja na lahek način. Ta svoj dar je uporabil brez premišljevanja in je tako nič manj kot 73-krat obogatel in prav tolikokrat ponovno obubožal. Skozi njegove roke — piše «New York Times* — je šlo najmanj 500 milijonov dolarjev, in vsi na osnovi igre. Njegov največji dobitek je znašal 1.600.000 dolarjev, ob neki drugi priložnosti pa je na pokerju izgubil kar 805.000 dolarjev. To je bila v hazardni igri njegova največja izguba. «V svoji karieri,* je pogosto pravil Nick, «nisem nikoli imel opravka s policijo ali sodiščem, čeprav je ta poklic z njima običajno tesno povezan.* V Chicagu je bil nekajkrat na večerji tudi s slavnim gangsterjem Al Caponejem, poklanjal je dragocene briljantne ogrlice ple- salkam, toda ko je sedel za mizo pri pokerju ali pri ruleti, takrat je bil daleč od vseh gangsterjev in veselih ženskic, zakaj svoje delo je opravljal z največjo vestnostjo. Znan je bil tudi po tem, da je svoje dolgove, ki jih je bil napravil pri igri, vedno natančno poravnal v dogovorjenem času. Bil je pedanten in ležeren hkrati. Rad je dobival pri igri, če pa je izgubljal, se ni lotil pištole. Zelo značilna zanj je naslednja anekdota: pri igri v hotelu Hot Springsa je ob neki priložnosti dobil 550.000 dolarjev. Ogromno vsoto je bil izgubil neki milijonar, odvetnik iz New Yor-ka. Bil je ves razburjen in divji, pa je Nicku zabrusil: «Zdaj, ko si me oskubil, boš z denarjem gotovo izginil, kot je tvoja navada.* Nick ga je hladno pogledal, vzel karte, jih premešal ter položil na mizo rekoč: «Dvigniva vsak po eno karto, tista najvišja dobi 550.000 dolarjev.* Odvetnik je prebledel in ponudbo zavrnil. Nick pa je pobral denar, ki bi ga bil lahko v trenutku izgubil, in odšel. Bil je neutrudljiv, znal je tudi po tri, štiri dni sedeti za igralno mizo, pri čemer je zaužil le kak obložen kruhek in popil nekaj oranžade. Pokadil pa je zato na stotine močnih cigaret. Največja vsota, ki jo je dobil pri igri, je znašala, kot rečeno, 1.600.000 dolarjev. Dobil jo je v igri z Arnoldom Rothsteinom, znanim igralcem na karte iz New Yorka. PO NEDELJSKEM GOSTOVANJU V KULTURNEM DOMU IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Lutkovno gledališče naj bi postalo naš bolj stalen gost V mali dvorani Kulturnega doma je v nedeljo popoldne gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Uprizorilo je zaporedoma, z enournim presledkom, igrici «Volk in kozlički* ter «Mali strah Bavbav*. Gostovanje je pripravila Slovenska prosvetna zveza v Trstu. Ko smo skupaj z otroki in odraslimi, ki so pri prvi igrici (pri drugi nekoliko manj) do kraja napolnili dvorano (prinesti so morali še dodatne sedeže in še so mnogi stali ob straneh), smo se začudeno spraševali, zakaj ni do gostovanja ljubljanskih lutkarjev prišlo že prej ,saj Lutkovno gledališče v Ljubljani deluje že 18 let z vedno novim repertoarjem. Res je sicer, da lutke pri nas nimajo tradicije (če izvzamemo skromne Marsičeve poskuse) in da ni bilo mogoče vnaprej povsem zanesljivo vedeti, kako jih bo naša mladež sprejela, toda poskusiti bi morali že prej, tembolj, ker se vedno pritožujemo, da našim otrokom nudimo vse premalo zabave, zlasti pa take, ki bi bila obenem tudi koristna. No, upamo, da bo vsaj poslej, ko je nedeljsko gostovanje doživelo pri naših otrocih tako prepričljiv u-speh, bolje in da bomo lutkarsko gledališko družino iz Ljubljane lahko še večkrat pozdravili med nami. Lutkovno gledališče iz Ljubljane je poklicna gledališka ustanova s stalnimi poklicnimi igralci, z lastnim režiserjem, lastnimi koreografi, kostumerji, glasbenimi opremljevalci, scenaristi, lastnim tehničnim osebjem, pa celo z lastnimi izdelovalci lutk. Vodi ga gledališki igralec Polde Dežman, ki je v prvem času po osvoboditvi igral tudi pri našem gledališču v Trstu in pozneje pri Mestnem gledališču ljubljanskem, bivši partizani pa se ga bodo spominjali tudi kot člana partizanske gledališke skupine. Gledališče se pri svojem delu poslužuje vseh znanih lutkarskih tehnik od marionet in klasičnih ročnih lutk do tako imenovanih «javajk* in «črnega gledališča* ter raznih možnih kombinacij med temi tehnikami. Tokrat so gostovali pri nas le s klasičnimi ročnimi lutkami (katere se upravljajo s tremi prsti roke — primer kozlički) in z «javajkami» (katere sc vodijo od spodaj na debeli jekleni žici — primer rački, volk). Gre torej za profesionalni ansambel z vsemi značilnostmi, ki ga kot takega .morajo odlikovati in ki jih je mogoče združiti v strokovno temeljitost in pedagoško resnost. Ti lastnosti sta o-snovnega pomena za uspešnost vsakega lutkovnega teatra, ki naj ti za mlade gledalce pomenil to, kar pomeni za odrasle pravo gledališče. Gledališčniki pogosto u-gotavljajo, da je zelo težko prepričljivo podajati otroške igre, ker se je pač treba z njimi približati otroški vizualni in miselni sprejemljivosti, otroškemu čustvovanju in reagiranju. Isto velja za lutkovno gledališče, če ne celo v večji meri, saj morajo lutkarji razen z glasom znati še z obvladanjem tehničnih prijemov vdahniti lutkam življenje. Po tem, kar smo videli v nedeljo, moramo priznati, da se Lutkovno gledališče iz Ljubljane popolnoma zaveda svoje odgovornosti in da opravlja svoje poslanstvo z vso potrebno serioznostjo. To velja tako za režisersko zasnovo, za scensko postavljanje, za glasbeno opremo, za tehnično obvladanje lutk, za odgovarjajoče govorno niansiranje kot, in go- tovo ne nazadnje, za samo izdelavo lutk, ki niso samo prikupne temveč, in to je še posebno važno, odlično zadete v karakterizaciji oseb ali živali, ki jih predstavljajo. Prepričan sem, da naši malčki še dolgo ne bodo pozabili strašnega volka, pa skrbne mamice koze in njenih otročičev, zlasti pa ne racmana Ignacija in race Amalije (te še posebno), ki sta bila naravnost presenetljivo (tudi za odraslega gledalca) realizirana tudi v igri, in prav tako ne dobrih mornarjev Jernača, Di-mača in Mihola, grdega in hudobnega enookega mornarja Lesena noga, nesrečne Magdalenke in strahov od naivnega in dobrega Bavbava do njegove mame in zaspanega strica Gerundija ter ostalih. Obe igrici «Volk in kozlički* in «Mali strah Bavbav* sta imeniti.o zabavali otroke, ki so svoje naravno čustvovanje tudi glasno komentirali in izražali, kar pomeni, da so se zavzeto vživeli «Magdalenka» iz lutkovne igre Mali strah Bavbav v pravljični svet na sceni in da so torej izvajalci znali prepričljivo oživiti zgodbi in njene junake. In ko smo v začetku izrazili upanje, da bi Lutkovno gledališče postalo bolj stalen gost pri nas, smo to upanje izrazili zato, ker verjamemo v vzgojno moč lutkovnega odra in v njegovo vlogo pri uvajanju otrok v območje odrske umetnosti, in torej pri vzgajanju bodočih obiskovalcev našega gledališča. j. k. UMRL JE ANNIBALE NINCHI PESARO, 16. — Davi je na svojem domu umrl italijanski umetnik Annibale Ninchi Bil Je star 79 let in je že dolgo bolehal. Rodil se je 1887 v Bologni. Najprej je igral pri gledaliških, skupinah Andb in Ruggeri, nato pa pri stalnem gledališču Argentina. Pozneje je sodeloval ali celo vodil vrsto gledaliških skupin in se vedno izkazal kot odličen oblikovalec likov tako klasičnih kot tudi modernih odrskih del. Od 1955 je poučeval pri državni akademiji za gledališko umetnost. Igral je tudi nekaj vlog v filmih. Ko je pred letom dni zbolel, se je umaknil iz gledališkega življenja. Zadnjič je nastopil lani avgusta, ko je v Siracusi igral eno glavnih vlog v Sofoklejevi «Antigoni». Annibale Ninchi je napisal tudi knjigo svojih spominov. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Čas je zlato, pravijo, ne zapravljajte ga lahkomiselno. Pustolovski nagibi v ljubezni ne privedejo nikamor. BIK (od 21.4. do 20.5.) Delo in povsem zasebna vprašanja ne gredo skupaj. Nemudoma razčistite neki nesporazum z drago osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Spretno boste izkoristili spopad med dvema poslovnima tekmecema. V trenutno sovražnem okolju bodite do skrajnosti budni. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ugoden trenutek za uveljavitev neke tehnične novosti. Nepričakovan uspeh čustvenega značaja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zaupajte nekemu preveč optimističnemu predlogu. Popolno razumevanje med zakonci. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobro podprti od neke vplivne osebe, boste z lahkoto dosegli svoj smoter. Odprite na stežaj vrata svojim širokosrčnim nagibom. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dan je primeren za postavitev ne- katerih zahtev v zvezi s plačo. Srečni trenutki za mlade zaljub ljence. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne ukrepajte ničesar, preden niste gotovi, da bo pričakovana pomoč prišla. Ne zanemarjajte svojih prijateljev. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes vam bodo pretekle izkušnje prišle prav bolj kot kdajkoli. V nesebičnosti boste odkrili največje zadoščenje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte prenesti svoj delovni polet tudi na svoje sodelavce. Vse preveč tvegate v svojih čustvenih odnosih. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V nekem sporu skušajte doseči poravnavo s pomočjo kompromisa. Brezvestnost nekega sorodnika bo povzročila dokajšnje skrbi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite bolj realistični kot običajno, to vam bo v masičem pomagalo. Z iskrenostjo si boste pridobili nove pri jatelje. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Popevke treh rodov - 12.00 Iz slovenske folklore -12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester - 17.20 Italijanščina - 17.40 Glasba za transistornik - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Pianist Nino Gardi - 18.55 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Zvoki, uglašeni na temo - 20.00 Šport - 20.35 F. Martin: «Le vin herbe* - 22.30 Motivi, ki vam ugajajo - 22.45 Jazzovska revija. 12.05 Poje Luisa Casali - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 Komorni orkester Busoni -13.55 S. Benco: «La fiamma fred-da* - 14.25 Zbori. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Vesela glasba - 10.45 Plošče - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni spored - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Operna panorama - 15.00 Za oddih in razvedrilo - 15.45 Slov. narodne - 16.00 Spored za mlade poslušalce - 16.20 Skladatelj Slavko Osterc - 17.00 Tretja stran - 17.15 Prijetna glasba - 17.40 Pevci - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Dersi - 22.15 Tri skladbe. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - TOREK, 17. JANUARJA 9.10 Zvočni trak - 10.05 Nove pesmi - 10.30 Radijska šola - 11.30 Operna antologija - 13.30 Carrillon - 14.40 Orkestri - 16.00 Spored za mladino - 16.30 Nove francoske plošče - 17.00 Oddaja za delovne ljudi - 17.15 Pogovorimo se o glasbi - 18.15 Koncert lahke glasbe - 19.20 Italijani in avtomobilizem - 19.30 Luna-park - 20.20 S. Lopez: «La buona famiglia* - 22.00 Simfonični koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz - 10.40 Moderni ansambli - 10.55 Filmske novosti - 11.42 Pesmi našega desetletja - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni koktail - 15.15 Violinist David Ojstrah - 15.55 Ženska v demokraciji - 16.00 Rapsodija - 16.38 Najnovejše plošče - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 R. Aver-maete: «Lep poklic* - 18.35 Enotni razred - 20.00 Oddaja «Pozor na ritem* - 21.00 Poljudna enciklopedija - 21.10 Jazz - 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Dvajset let po vojni: Zmagovalci in premaganci - 19.15 Vsakovečerni koncert - 20.30 Kulturna panorama - 21.00 Improvizacije v glasbi - 22.30 Prejeli smo. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.15 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: Ivan Cankar - 9.25 Stari Ljubljančani - 9.40 Iz glasbenih šol: Ga-šperčkovo gledališče - 10.15 Arije iz znanih oper - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Plesna glasba - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Ansambla Kovačič in Lesjak - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Klavirske podobe - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Janez Bitenc: Sne-žek - 14.25 Jug. orkestralna glasba - 15.20 Zabavni intermezzo - 15.40 V torek na svidenje - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Orkester RTV Ljubljana - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Iz naših relejnih postaj -18.50 Na mednarodnih križpotjih -P.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Zbor «Proleter» iz Sarajeva - 20.20 D. Waldmann: «Dubrovski», drama -21.35 Iz fonoteke radia Koper -22.15 Jugoslovanska glasba - 23.05 Orkester Aime Barelli. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Sola - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.45 Nikoli ni prepozno 19.10 Pianist Piero Guarino in violončelistka D. Magendanz 19.45 Športne vesti in ital. kroni ke - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film «Ladro lui ladra lei» z Albertom Sordijem - 22.35 Filmske kronike 23.05 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Športni tednik - 22.00 Slovstvo in umet nost - 22.30 Kam gre Francija? Jug. televizija 18.20 Poročila - 18.25 Sejem mode - 18.40 Večer s Franetom Mil-činskim - 19.00 Ob mednarodnem turističnem letu . 19.40 Obzornik . 20.00 Balada o Moskvi — sov. film - 21.30 Kulturna panorama - 22.10 Poročila. Silvio Micol ■ | v Rossoni V Rossonijevi galeriji razstavlfo joči Silvio Micol spada med ^ karje samouke, ki so rasli in s< izoblikovali po prvi svetovni vop1 ko je vsesplošno prevladovala sW ga oblikovnost novočentizma. NjF govo hrupno obnavljanje slavneS1 slikarstva starih italijanskih m»t strov pač ni moglo spodbujati jf& nega nastopanja samoukov. Enak1 zaviralno pa je pozneje, po dr»t svetovni vojni, na tega spretnej1 modelarja tovarne strojev, učinffl valo zanikanje oblikovnosti v 1 bratnem razvoju slikarstva. T<$ je pač slikal Micol le v lastno $ bavo in se zadovoljeval s prhp nji prijateljev, kot mu je to tržaški pesnik Umberto Saba, 1 katerim si je dopisoval tudi po nt govi odselitvi v Milan, Posebt* močno oporo pa je našel v deh>f nem tovarišu, pokojnem TeodtP Mreulji, ki je obiskoval slikarsV tečaje Revoltelle in bil slikarsH izredno nadarjen. Tako mu je le svobodno razpolaganje s čašo* po upokojitvi omogočilo, da se “j ves predal slikanju in predlansM pomlad priredil svojo prvo osW no razstavo v «Gregorčičevi rani». Iz te razstave prikazuje Jfl col vrsto slik, ,ki bolje pojasni jejo njegov slikarski razvoj. So pasteli obalnih pokrajin, akvaml in obarvane risbe kraških in is*fj skih hiš, vaških cerkvic in podf' nih slikovitosti ter nekaj pesni™) dojetih olj, o katerih smo taldh izčrpneje poročali. Vsa večja w pa so iz poslednjih dveh let 'f vidno izstopajo po svoji enotr slikarski izvedbi. So to predvsem jasne gorske P■ krajine, tu in onstran meje, , Mangartom, Kaninom, Jalovcem 'j Montažem, kot jih je slikar življal na svojem letovanju. V njih prekipeva toliko let z<$ Žano veselje do ustvarjanja, ki tu izživlja s preprosto verodost°l nostjo podajanja. Prozorni g01 zrak je v njih pričaran z ostro d delanimi podrobnostmi gora, um pojočih iz vijoličastih globin df Ijave, medtem ko ospredje kip*( kontrastno sočnem zelenju, kjer H ponekod pasejo srne in košute- ' kratkih izletov na Kras in v B?! kine pa so slike okoli Divače, pl pice, Škocjana, Riiane in do0 Timave. V vseh pa je viden P skav napredek v osebnejše oč*. teno pokrajinarstvo, kar je Pp posledica nepretrganega ustvaTfl nja, ki je bilo v preteklosti kokrat prekinjeno. Razpis nagrad «Moretti d’oro» VIDEM, 16. - Tudi za leto so razpisane nagrade Moretti d’f ro», ki bodo odslej znašale 5 B ne več 3 milijone lir. Poleg n° grade v znesku 3 milijonov ;i slovstvo, ki se razpisuje v nac& nalnem okviru, sta še deželni $ gradi za glasbo in arhitekturo urbanistiko d znesku po en m^ jon lir vsaka. Predsedništvo nagrade More^ d’or o* ie po posvetovanju s pw stavniki nacionalnega kulturni življenja izdalo naslednji razpis’1 Nagrada Moretti d’oro» za 1967 bo znašala 5 milijonov lir, jih bodo razdelili takole: Letna stalna nagrada v znesli11 3 milijonov lir je namenjena sl<^' stvu in moreio pri njej sodelop ti vsi italijanski avtorji — pesP ki, pripovedniki, dramatiki in $ cer s svojimi deli, ki so bila javljena v Italiji med 1. maffl 1966 in 30 aprilom 1967. Ta tf grada bo dodeljena brez natečaj ocenjevala pa bo žirija, ki jo slavljajo Carlo Bo, Evgenio Mo"’ tale, Guido Piovene. Elio Bo^ lini in Oliviero Honore Bianchl Dve nagrad po en milijon Bjj vsaka bosta vsako leto brez naf čaja in v smislu rotacije dodeli* ni dvema avtorjema, ki se uvelfi, vita v kulturnem življenju in P sta posvetila svoje delo Furltf. ji-Julijski krajini ali v njej naši. navdin. Vsekukor morajo (corp1 dali bili pristojni v Furlani ji-Julo ski krajini. C4ede teh nagrad P1*, dejo v poštev likovne umetnost' eseji,' glasbene stvaritve, arhitv tura in urbanistika, slovstvo. V letošnem letu bosta ti dve 6° gradi podeljeni za glasbo ter 11 arhitekturo odnosno urbanistih’ žirijo, ki bo ocenjevala glasbetf dela, bodo sestavljali GoffreO" Petrassi, Massimo Mila in FaM1 Vidah, žirijo za arhitekturo in tf banistico pa Giuseppe Savoh’ Bruno Zevi in Romano Boico. Proglasitev zmagovalcev in sl<$ nostno nagrajevanje bo 1. juujf letos v salonu videmskega obči’1 skega gradu. Sedež nagrade vetti d’oro* je v Vidmu, VM1 Venezia 9. MILKO BAMBIČ ZANIMIV SPORED V NEDELJO V BOLJUNCU Breg-Tabor w 2:4 (1:3) Zmaga mladincev in neuspeh naraščajnikov Ta^|’: ,Y_. Prvem polčasu ob 5’ 39' Car. (T)> ob 8’ Rešeta (T), ob Bubnich (B), ob 42’ Tavčar v drugem polčasu ob 4 (T), ob 45’ Klabjan (B) JABOR: Stojič; Trebeč B., Zetko; • ao>so, Trebeč G., Kocjan; Re- vy* neuec vj., rvocjan, ite-Jeksič, Tavčar, Uršič, Deli j^BREG; Baloš; Kozina, Valentič '.Bi M. (Klabjan). i-i ^vara, Zocchi, Bertesina; Žer-u'..Bubnich, Ralza, Grahonja, Va- 'entic m. K°tje; 8-3 (2-1) za Breg. v , ep° spomladansko vreme je pri-oilo kljub smučarskemu izletu, gr je v nedeljo priredilo ŠD ,.eS na Krvavec, precejšnje šte-0 gledalcev na prijateljsko tek-T, “reg-Tabor. Srečanje je zable-lo le v trenutkih, vendar je bilo ladov°l"i Zan'm'vo 'n Pr‘sotne ,^e!apei. ki nastopajo v zahodni ka 1°* s'ovenske lige, so do-. .zal1; da so solidno moštvo, lepo v-ijanizirano v vseh oddelkih; po-?Ujej° pa nekaj odličnih m> itne-j7.ev' ki so se individualno zelo s azp'i; med temi naj omenimo ednjega krilca Guida Trebča in ‘no krilo Bogdana Tavčarja. tj^žani, katerim moramo prizna p', aa so se zelo potrudili, so spet k« ,®li nekatere «kronične» napake. kot so nepotrebne zmede, ki Prepogosto pojavljajo v obrambi kar nj^elj° so na ta način prejeli čink dVa Sola) ter pomanjkanje tisi J!.a?v‘*;ega zaključevanja številnih akcij nih ezanci se n'so poslužili poseb-sp ,1“krambnih shem, večinoma so danili consko; pri Brežanih je stp3d* °dsotnosti Maver ja igral proga Švara, Zocchi pa je bil stop-' ostalo kot po navadi. ^Začetni strel je bil za Tabor, to-g. Prvi nevaren napad so sprožili ?ani z Žerjalom v 2’ igre, ki ni vrat UsPeha. Po dveh strelih na t>n .a domačinov — Jelusič v 3' in -seta v 4’ — so gostje prešli v u . v° v 5’ po zaslugi Tavčarja, g -Je Prisebno izkoristil lep poseg Tri minute kasneje je Re-,a jzrabil trenutek zmede, ki je nastal ver ra Pred vrati Brega ter po , a* rezultat na 2-0. S prečko,'ki ■ »rauitat na z-u. b prečno, ki kaz^6 Guido Trebeč v 11’ po Drp as.kem strelu, se je zaključila so g°stov in v nadaljevanju V 13. * do besede tudi Brežani. g,lK' ^mo zabeležili silovit «voule» irriel01^3 1X1 k°tu Ralze; v 18’ je ]entj.ug°dno priložnost Milan Va-toda nhramhn Tahnra ie Balza toda obramba Tabora je a od njega. V 33’ je blla hitrejši 8a rl 7;a j* Je bil Baloš že premagan. °hev t StoJič lepo ubranil Bubni-prllot1 azenskl strel. V 34’ velika ber8z, za domačine: vratar je op^.,umljivo izven vrat; ko je tl ji21* Ralza, je nenadoma stre- le na hofal^ne toda Boris Trebeč ‘tehutk Crtl rež11 v kot v zadnjem Raiza U- Po sledečen kotu je imel Je rn . -0et lepo priložnost, vendar Cen tfo5aPl1. Dve minuti pred kon-zirau xrne so Sežancl spet reall-Jega ks?. Zaslu8l osebne akcije svo-huti na ,tana Rešete; v zadnji mi-desue aJe Klabjan prejel cross z Littr.anl ter prehitel branhea Zuitat f^a ter postavil končni rele Ocril2~v zadnji sekundi tekme *o Trebeč ponovno rešil mre-žerja. zra na beli črti potem ko )e Slavo že premagal Stojiča. Ull|oresi Petaros, v’ 16’ in 17’ Franko Veljak ter v 23' Bruno Samec. Naraščajniki: FORTITUDO — BREG 5:1 (4:0) BREG: Žerjal, Kuret, Slavec, Sovič, Kocjančič, Lovrlha, Krmec, čuk Mario, Sancin, Sabadin, šlk. FORTITUDO: Robba, Cecutln, Pecchiari, Petruzzi, Cociani, Sabadin, Puggiotto (Mameli), Cheber, Bologna. Millo, Bertocchi. Naraščajniki Brega so doživeli poraz, toda takoj moramo pojasniti, da ga je treba pripisati le dejstvu, da je moralo brežansko društvo vključiti v postavo kar 6 novincev zaradi influence mnogih atletov. Zahar, Veljak in Bandi F. so igrali za mladinsko vrsto; zaradi bolezni pa so odpovedali Igor čuk, Berdon in Grgič. Zaradi moči nasprotnika (Forti-tudo je namreč zasedel prvo mesto v B skupini .pokrajinskega naraščaj-niškega turnirja ter se uvrstil v finalni del turnirja) ln zaradi zelo okrnjene postave, Brežani res niso zmogli več. častni gol je zabil Krmec Viljem. . — Petty— Killy nedosegljiv Po nedeljski tekmi v slalomu je Francoz, Killy tako daleč pobegnil vsem svojim zasledovalcem v tekmovanju za osvojitev svetovnega pokala, da je, če se ne zgodi kaj posebnega, nedosegljiv. Dosegel je namreč 101 točko, Messner, ki je drugi, pa jih ima komaj 56. La-croix, ki je bil dan prej še drugi, je to mesto izgubil zaradi slabega uspeha v nedeljo, medtem ko je Killy ponovno zmagal. Drugi je bil Messner; enak vrstni red je bil tudi v kombinaciji. Tekmovalke za Maribor MILAN, 16. — Zvezna tehnična komisija za alpsko smučanje je objavila spored nastopov na bližnjih mednarodnih tekmah. V prihodnjih treh tednih bodo moški nastopili v Kitzbtihelu, Mčgevu, Zeli am See, Madonna di Campiglio. Ženske pa pojdejo v Schruns (Avstrija), Maribor in St. Gervais. Za Maribor so določene tekmovalke Daniella Gio-litto, Daniela Franceschetti, Rosel-da Joux, Nora Monticelli, Anna Vit. torio Dulio, Giuseppina De Guio. Vodja: Tina Cazzaniga, trener: Mo-nique Perramon. V OKVIRU PRVENSTVA III. KATEGORIJE Tecnoferramenta-Vesna 2:2 (0:0) Vesna premagana izven regularnega časa z nekoliko skonstruiranim golom TEONOFERRAMENTA: Favento, Coslovich, Lopinto, Cemecca. Ba-cer, Barducci, Manica, Cellicini, Zu-dich, Marino, Ivančič. VESNA: Picchieri. Finotto, Osval-do, Conarra, Rener, Košuta Z.. Mi. chelini, Košuta R., De Michele, Sul. čič S. Gledalcev približno 100. Kotov 0-10 za Vesno V nedeljo Je kriška Vesna kot gost Tecnoferramente nastopila na Igrišču «1. maja». Križani so se zavedali, da je tekma važna, saj zavzema Tecnoferramenta tretje mesto v lestvici. Ob sodnikovem začetnem žvižgu se je Vesna pognala v napad in Michelini je z močnim strelom izven kazenskega prostora poslal žogo tik čez prečko. V nadaljevanju igre je Vesna prevzela vajeti v sredini igrišča in za. lagala napad, vendar ta številnih priložnosti, ki so nastajale, ni znal izkoristiti. V 17’ akcija celega napada, končni strel R. Košute pa je šel za las čez prečko. V 23’ je Tecnoferramenta sprožila hiter protinapad in bi kmalu prišla v vodstvo. Toda Gardini je v skrajnem trenutku z lepo parado odbil žogo v polje In obramba je rešila položaj. Tecnoferramenta je po tej akciji vztrajala v napadu in v 35’ izvedla prosti strel, ki pa se je kon- vrata. štiri minute nato Je Rener prodrl po levi strani in izven kazenskega prostora poslal proti vra. tom pravo bombo, ki pa se je odbila od droga v gol-aut. Koj v začetku drugega polčasa je Vesna pritisnila na vrata Tecnoferramente ter prišla do gola. Po desni strani Je prodrl Z. Košuta, spustil je močan strel, vratar je žogo odbil v polje, pritekel je R. Košuta in neubranljivo zatresel mrežo, Ve. selje navijačev ter Igralcev je pa malo trajalo. V 5’ je Tecnoferramenta v protinapadu izkoristila trenutno zmedo obrambe Vesne in z Marinom izenačila. Tri minute nato ponovna priložnost za Vesno. S. Sulčič je podal pred nezavarovana vrata, vendar napadalci priložnosti niso izrabili in žoga je končala izven igrišča. V 10’ skupna akcija, ki se je začela na sredini igrišča. Sulčič je ponovno podal pred vrata, pri žogi sta se znašla Rener in Canazza, slednji je za las z glavo streljal čez prečko. V 15’ akcija po desni strani, Z. Košuta je preigral nasprotnika ter podal S. Sulčiču. Ta je prešel v napad, v zadnjem trenutku pa podal prostemu De Micheleju, ki je z močnim strelom v levi kot drugič zatresel mrežo Tecnoferramenta. Ves- čal v rokah budnega vratarja Ves-1 na je vztrajala v napadu, v 18’ in v ne. V 38’ je po skupni akciji Rener 21’ je R. Košuta imel dve prilož-lz ugodnega položaja streljal čez | nosti za zvišanje rezultata. V 25’ .................................................................m...mu............................... Je po skupni akciji strel S. Sulči-ča vratar ubranil. Deset minut kasneje je Vesna ponovno množično napadala in končni strel S. Sulči-ča je vratar z lepim posegom ubranil. V 40’ akcija celega napada, končni strel R. Košute je ponovno končal v rokah vratarja. Tecnoferramenta, ki se je v drugem polčasu pretežno branila, je tik pred koncem prešla v forcing, ki pa Ji do regularnega zaključka ni prinesel sadov. V nadaljevanju Igre, to je v 46’ d.p. Je Tecnoferramenta nepričakovano izenačila. Po zmedi, ki je nastala v obrambi Vesne, si je igralec Tecnoferramente pomagal z roko in potisnil žogo v vrata, poleg tega je bil drugi igralec v očitnem offsidu. Sodnik, ki je bil oddaljen le nekaj korakov, vsega tega ni videl ali ni hotel videti. Nerazumljivo je, zakaj je sodnik podaljšal tekmo preko regularnega časa, saj na igrišču v vsej tekmi ni bilo nikakršnega zastoja. Očitno je bilo, da hoče pomagati Tec-noferramenti do neodločenega izida in ta namen je tudi dosegel; kakor hitro je namreč Tecnoferramenta prišla do gola, je odžvižgal konec. Na vprašanje, zakaj je podaljšal tekmo, je sodnik odgovoril, zato, ker je vratar Vesne preveč dolgo zadrževal žogo v kazenskem prostoru. K. K. "'j Predsedstvo občnega zbora S. k. Kras v Zgoniku. Predsednik dr. Budin bere poročilo Z občnega zbora S. k. Kras Kljub bombardiranju Primorčevih vrat tesen rezultat Primorec-Primorje 0:1 (0:1) Nekatere neresnosti na igrišču, ki se kaznujejo z izključitvijo, naj bi raje izostale V nedeljo se Je pričakovana nogometna tekma med Primorcem in Primorjem zaključila v korist Primorja z 0:1. Enajsterici sta se predstavMl sodniku v teh postavah: PRIMOREC: čuk L., Parovel, Milkovič, čuk B„ Kralj E., Sošič, Hreščak, Kralj R., Možina, Kralj L„ šltabkri PRIMORJE: Scheriani, Bab.udH, Delise, Štoka, Berto!e, Pertof, De-pase, Milič, 'žužič, Fraglacomo, Ver-ginella. Kotje: 4-1 za Primorje. Sodnik: Acquafresca iz Trsta. Strelec: Fraglacomo v 35’ p.p. Opombe: Lepo ln sončno vreme, igrišče v dobrem stanju. Približno 200 ljudi, v 18’ drugega polčasa je sodnik opomnil žužiča, v 19’ drugega polčasa je Izključil Sošlča. Kronika: Prva minuta igre in že je Primorje v napadu. Primorec se brani ln trener postavi najnevarnejšim nasprotnikom igralce za pete. Tako čuk B. pazi na Verginello, Sošič na žužiča, Milkovič na Depaseja, Kralj E. igra vlogo prostega, medtem ko Kralj B. pazi na Fragiacoma. Treba je čakati do 9’, da zabeležimo drugo nevarno akcijo ln sicer Primorja. Verglnella odpravi Cuka ter predloži v sredino popolnoma prostemu Depaseju, ki iz lepe pozicije zgreši. Eno minuto kasneje Ima po predložku Fragiacoma Verglnella lepo priložnost a zastrelja visoko. Igra postaja nezanimiva ln počasna, tako da moramo čakati do 17’, da zabeležimo prodor Fragiacoma - Vergihelle - žužič, ki se konča brez Uspeha. Primorec se med tem organizira na sredini Igrišča, kjer ima Leonard Kralj glavno besedo, V napadu pa Možina in drugi ne grdeo prek Bartoleja in Štoke. V 30’ spet prodorna akcija Primorja s Fraglacomom, ki predloži žužlču, ta odpre^na 'desno do Depaseja, ki predloži-v-sredino Verginel-11, a vratar ubrani njegov strel. Silovit strel Fr&£!a46ma' mofa spet vratar s težavo odbiti. V 3Š’ pa gre Primorje v vodstvo, žužič se otrese Sošlča ter poda Verginelll, ta pa popolnoma prostemu Fragiacomu, ki z lahkoto spravi usnje v mrežo: 0-1. Primorec odgovori z dvema protinapadoma. V 37’ L. Kralj zastrelja visoko, v 39’ pa čuk počasi strelja prav Scherlanlju v roke. Se ena akcija Primorja v 42,’ a strel Vergt-nelle čuk spet ubrani. Prvi polčas: 0-1. V drugem polčasu gre Primorje z vso silo v napad ter že v T zasluži kot. V 3’ Verginella za las zgreši zadetek. V 4’ spet Verglnella skuša z glavo presenetiti vratarja. V 6’ pa izredna prilika za Primorje: žužič z vso silo strelja, a vratarja zadene žoga v nogo in nevarnost je mimo. V 11’ skuša Depase do gola, a zastrelja visoko čez vratnico. Primorje vztraja v napadu a žoga noče v mrežo. Primorec se brani in opaziti je precej nervoze. V 18’ pa Sošič udari žužiča; ta protestira, sodnik pa, ki ni videl Soši-ča, opomni žužiča. Eno minuto kas- iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiniiiimiiiiiii MONOLOG BELO PLAVIM Rosandra Z.- Esperia 18:0 (4:0) ~UNION 5:1 (1:0) Qanqi p°uta> Maar, Hrvatič, Zahar, samec,°’ °Para- Veljak, Mikuš, ’ V1adimir Petaros, Viljem Gla^?.^' Gombač, Baccl, Lafata, t°k »j1!"' Susan, Supllna, Veljak, ’ "aaiišek, BissulU, Šušteršič. Koninf^Pakl vrsti so bili odsotni So z ’ Metlika ln Rodelia, katere PnJali naraščajniki Zahar, atopu ifn 111 VelJak- Opara je na-^U-tli ! Ub temu, da se ni dobro Ogovor 8 tem Pokazal velik čut v škrirJ10811 do društva, ki je zašlo flh atleto Zaradl lnfluence nekate- >« ar so zasluženo zmagali, pretho4|nriS° ^P*311 realizirati svoje Je Mi „ do 10’ drugega polčasa, ko •Je p* rezultat še M. od tedaj da-daia jJe Union popolnoma odpove-'ahk0_ ^ ®režane Je postalo vse na igrišču pri Bregu: ^nWu n alc ln Pat)i° Bandi; pri V ^etn v!LCok ln Nadlišek. Goli: ros, v Casu v 2’ Vladimir Peta-Nafl>iSek ^8em P°lčasu v 4' Pavel 24 Union, v 10’ Vladimir ROSANDRA Z.: Turko, Capriglio-ne, Žafran, Giovannini, Lombardo, Vignali, Bazzara, Kocjančič, Ber-toia, Denich, Parovel. ESPERIA: Fragiacomo, Spallino, Treu, Catalano, Giuricln, Pistilli, Valenta, Bossi, Budicin, Palmolun-go, Marchetti. Sodnik: Aldrigo iz Tržiča. Kotje: 7:0 za Rosandro. Igra na ena vrata in zato seveda nezanimiva. Esperia je nastopila z 8 igralci ter se je ustavljala kake četrt ure, potem pa ni bila več zmožna zadrževati prodiranja napada Rosandre. Rezultat, ki je že sam na sebi dovolj porazen, bi lahko bil še hujši, toda po 20 minutah tekme je Rosandra, potem ko si je že zagotovila rezultat, vzela vse skupaj le še za lahek trening. Tako so ostali goli padli kot zrele hruške, brez kakega naprezanja. Vsekakor pa pasivna postavka 13 golov ne sme zavesti bralca v zmoto glede vratarja Fragiacoma, ki sicer ničesar ni mogel proti dobljenim golom, je pa znal vsaj pasiv- polčasu se rezultat zviša že v prvih 30” po sodnikovem žvižgu. Bazzara prejme žogo od Kocjančiča in jo v voleju pošlje v gol. V 4’ pa po strelu iz komerja Parovel z glavo ne-branljivo strelja. V 8’ doseže Kocjančič iz bližine 7. gol, medtem ko 4’ pozneje Bertoia z osebno akcijo poveča na 8:0. Potem «dolgo» ni bilo nič ln šele v 29’ pošlje Lombardo žogo naprej, Bertoia jo takoj spet vrne Lombardu, ki uspešno strelja v gol. Ko v 34’ Bertoia zadene v steber, se žoga odbije na noge Giovanniniju, ki doseže 10. gol. Z lepim strelom navzgor doseže Bazzara naslednji gol. Komaj postavijo žogo na sredo igrišča, že jo po nekaj podajah dobi branilec Capriglione, ki je tudi v napadu, in jo pošlje v gol. Vrsta golov se konča v 28’. Vignali strelja z desne strani za hrbet vratarja. Tako se je za Rosandro končal prvi del prvenstva, odigrati pa moda le še zaostalo tekmo z Virtus, medtem ko bo prihodnjo nedeljo počivala. Za tiste, ki imajo radi no postavko omejiti ter pri tem statistike, lahko navedemo nekaj zaslužil ploskanje občinstva ter priznanje, da je bil najboljši v moštvu Esperie. Kar 9 igralcev Rosandre si je razdelilo gole. Edina, ki v moštvu Rosandre nista dosegla gola, sta vratar in branilec Žafran, ki je bil stalno na sredini igrišča, da prepreči kako presenečenje. Prvi gol je padel v 15’, dosegel ga je Kocjančič. Minuto kasneje pošlje Vignali žogo, ki jo je vratar odbil v mrežo. V 19’ doseže Denich z osebno akcijo tretji gol. Isti igralec postavi v 39’ končni rezultat prvega polčasa. V drugem podatkov: 16 točk s 7 zmagami in 2 neodločenima rezultatoma, poraza nobenega, angleška sredina +3. Napad je dal 28 golov, medtem ko je moštvo prejelo samo 3 gole; kvocient golov 2,777. SMUČARSKI SKOKI Na mednarodni skakalni tekmi pri Leningradu se je jugoslovanski reprezentant Pečar uvrstil na 11. mesto (64 m in 67,5 m, 200,9 točke). Prvi je bil Ceh Divila (71,5, 73,5, 227,5 točke). neje pa Sošič Izkaže vso svojo neresnost in spet s hudobijo udari žužiča; tokrat pa sodnik, ki je vse to opazil, Sošlča izključil. Vratar čuk ima polne roke dela. V 24’ mora ubraniti strel Fragiacoma, v 25’ strel žužiča. Igra se le na eni polovici Igrišča, tudi Delise Babudri ln Stoka gredo v napad. V 32’ pa spet Depase zapravi priliko za povečanje rezultata. V 38’ žužič silo--vito strelja a vratarju pomaga prečka. Verglnella -strelja, čuk strelja. V zadnjih minutah Igre je pravo bombardiranje Primorja z Miličem, ki z glavo usmeri usnje proti vratom, nato z Verginello, čigar strel odbije vratar v kot, in v 43' vratar spet ubrani pred nevarnim strelom Vergine-lle. Kmalu nato žvižg z rezultatom 0-1 za Primorje. Ob zaključku tekme lahko rečemo, da je zmaga popolnoma zasluženo pripadla Primorju, čeprav le z enim golom. Primorje v nedeljo ni ravno zadovoljilo, vsekakor je imelo vedno premoč. V obrambi sta se še enkrat izkazala Bartole in odlični Štoka, v sredini igrišča je prav tako dobro zaigral Pertot, medtem ko sta v napadu popolnoma razočarala Verginella in žužič. Primorec se Je še enkrat izkazal le z agonističnega vidika. V vseh 90 minutah igre ni napravil ene same nevarne akcije, saj kronika priča, da v drugem delu igre Scheriani sploh ni bil klican na delo. V vrstah Primorca moramo še enkrat pohvaliti Leonarda Kralja ln Renata Kralja, v obrambi pa se je Izkazal Edi Kralj. Izključitev Sošlča v 19’ drugega polčasa je bila popolnoma pametna. Pri tem bi rad pripomnil, da je res nešportno in nespametno, da se to dogaja prav med našimi enajstericami, ker nam to sigurno ni v čast, ampak si samo poslabšamo svoj položaj ter razveselimo druge, ki na-s od strani gledajo ter se nam smejejo. Naj ne bo to kot grožnja, ampak kot nasvet, ker dobro vemo, da se znamo, če hočemo, izkazati tudi v disciplini. R. R. Nepopolni Union podlegel Flaminiu FLAMINIO — UNION FLAMINIO: Damiano A., Brandi, Bisel, Feruglio, Zu-ppani, Bagattin, Ordinanovich, Mingardi, Damiano P., Fornasaris, Vascobto. UNION: Furlan, Morabito, Ca-massa F„ Gersin, Cač, Bisulli, Daz-žara, Ožbolt, Camassa A., Rožen-kranc, Mačehi. Sodnik: Marengo. Stranska sodnika: Ursdn-i (F) in Supllna (U). Strelci: Fornasaris v 20’, Camassa A. v 35’, Bisel v 77”, Vascotto v 84', Fornasaris v 88'. V nedeljo so se Igralci Uniona v Borgo S. Serglo spoprijeli z ekipo Flaminia. Ob zelo lepem vremenu in dobrem igrišču je tekma obetala, da bo na precej visoki tehnični ravni. Union se je skušal maščevati nad celo vrsto porazov in videti je bilo, da mu bo to uspelo proti precej šibkemu Flaminiu. Nogometaši Pollsportlve Flam-inlo so precej nedisciplinirani 1n so delali po svoji glavi, namesto da bi poslušali ukaze voditeljev. To se je Izkazalo po tem, ko je Union Izenačil In hotel preiti v vodstvo. Tedaj je Flaminlo izgubil glavo in igralci so tekali proti Unionovim vratom, ne da bi napravili kako organizirano akcijo, šele ko se jim je posrečilo zabiti drugi gol, so pokazali tehnično boljšo igro. Tedaj se je najbolj Izkazal Bisel, ki Je prevzel mesto desnega krilca In s hitrim! prodori večkrat zaposlil vratarja Furlana. Na drugi strani pa se Je Union predstavil v precej nepopolni obliki. Manjkala sta Martini In Creva-t-ln, eden zaradi bolezni drugi pa, ker je bil kaznovan z dvodnevno Izključitvijo. Tudi drugi igralci so bili izbrani v sili, ker Je mnogo ti-tularcev nerazpoloženih. Kljub temu pa se je Union odlično izkazal. Kaže, da je večtedenski počitek vsem koristil. Vsi so se namreč odlično izkazali. Ce bi vedno tako igrali, bi bili zdaj lahko v lestvici na boljšem mestu in ne zadnji. U-pajmo, da bodo v nedeljo proti Bregu razpoložljivi vsi najboljši elementi in da bodo končno lahko pokazali, česa vsega so zmožni. V začetku je Mia tekma precej izenačena in napadom Flaminia so sledili hitri protinapadi Unionovih' igralcev. V 15’ Je prišla prva resnejša nevarnost va Union. Camassa Franco je z roko ustavil žogo prav pred vrati. Sodnik Je prisodil 11-metrovko, ki Jo je streljal Fornasaris. Toda Furlan je z lahkoto u-branil nizko letečo žogo. Ni je pa mogel ubraniti v 20', ko jo je prav Fornasaris z močnim strelom poslal z leve v desni kot mreže. Na prejeti gol je Union takoj reagiral in Camassa A. je parkrat nevarno- zaposlil vratarja Flaminia, dokler m v 35’ Izenačil. Po akciji, ki jo je speljal skufcaj- s tovariši,, je z glavo močno poslal žogo v mrežo in vratar ni mogel ničesar. Proti koncu polčasa Je Igra potekala enakomerno in tedaj je sodnik Marengo opomnil igralca Da-miana F. in Fornasarisa. Drugi polčas se je takoj začel slabo za Union. Najprej je bil opomnjen Furlan, nato pa je Vascotto večkrat nevarno zaposlil Furlana, že se je zdelo, da bo ta moral kloniti, toda vedno se mu je posrečilo, da Je rešil kritični položaj. Fla-minio je igral neorganizirano ln to se mu je maščevalo, ker so se njegovi igralci znašli sami pred vrati ln niso mogli ničesar proti gosti ot ambl Uniona. V 32’ so Unionovi igralci napravili prekršek v kazenskem prostoru. Nogometaš Flaminia Je streljal čez živ zid Furlan je dvignil žogo in Je po odboju ni utegnil ujeti. Bisel, ki Je bil blizu, n! imel težkega dela in je z nogo porinil žogo čez belo črto. čez sedem minut je Vascotto zabil za Flaminlo gol. Posrečilo se mu je ujeti žogo, ki se je po For-nasarisovem strelu odbila od vrha droga. Zadnji gol je prišel po za-slu~i Fornasarisa, ki je v 43’ drugega polčasa z glavo poslal žogo za Furlanov hrbet. Radi SYDNEY, 16. — S časom 8’47”3 je Avstralec John Bennett zrušil svetovni rekord v plavanju na 800 metrov, ki ga je prej imel Semen V soboto je imel Športni krožek Kras v Zgoniku svoj občni zbor. Objavljamo tajnikovo poročilo, ki nam daje najbolj izčrpno sliko delovanja tega marljivega krožka, ki se je že lepo uveljavil v našem športnem živ-lieniu. Poteklo je že pet let, odkar smo ustanovili naš krožek in z veseljem ugotavljamo, da smo od takrat dalje vsestransko napredovali, če pomislimo, v kakšnih okoliščinah se je razvijalo naše športno delovanje. Na žalost pa moramo ob tej priliki pripomniti, da naše društvo nima niti prostora, kjer bi se lšhko odbor sestajal. Tako nismo mogli le- ma ter domačega Krasa. Tekmovanje Je vzbudilo val odobravanja med širšo javnostjo in želja vseh je, da bi ta turnir postal tradicionalen. Prehodni pokal, ki ga je podelila občinska uprava, je osvojila v trajno last z dvema zaporednima zmagama ekipa iz Izole. Naše društvo se je udeležilo tudi IX. Sšl. Za to priložnost smo poleg moške vrste skušali pripraviti tudi šesterkl mladink ln mladincev. Razveselil nas je predvsem nastop mladincev, ki so zasedli drugo mesto, medtem ko so mladinke zasedle tretje, čeprav so morali prvi nastop plačati s porazom. Čutimo potrebo, da se ustanovi tudi ženski odsek za odbojko, toda na žalost tos organizirati tradicionalnega tur-1 a1™ vezani na prostor In za sedaj nirja v namiznem tenisu in se obračamo na občinsko upravo s prošnjo, da bi čimprej s sodelovanjem novega odbora našla primerno rešitev tega problema. V začetku Je bil naš krožek izpostavljen ostrim kritikam starejših občanov. Krivili so nas, da smo politična organizacija, ki pod krinko športa privlačuje in zavaja mladino na politično polje. Kot odgovor in dokaz tem prenagljenim očitkom naj bo naše petletno delovanje, v katerem so lahko spoznali, da je edini cilj ln namen naše organizacije vzgajati mladino v zdravem in športnem duhu. V pretekli sezoni je naš odbor polagal največjo važnost na odbojko. To je razvidno Iz nastopa moške vrste v «C» ligi in uspeha naših mladinskih ekip na devetih slovenskih športnih igrah. Lani si je naše društvo priborilo pravico, da nastopa v tretji italijanski odbojkarski ligi. Mnogi so pričakovali, da se bodo naši fantje lahko uvrstili v višje sfere lestvice. Dejansko je naš krožek zasedel predzadnje mesto. žal bi lahko zasedli višje mesto, toda na to so vplivali razni čl-nitelji. Kot prvega bi navedel neizkušenost Igralcev, ker so naši odbojkarji prvič nastopali na tako zahtevnem turnirju. Drugi važen vzrok so bili treningi. Imeli smo na razpolago telovadnici na stadionu «1. maj» enkrat tedensko in to v ponedeljkih, tako da smo bili od ponedeljka do nastopa v nedeljo brez vaje, ki je bila tako važna. Tako smo proti koncu prvenstva sicer dobili na razpolago telovadnico tudi v petkih, toda skupno z žensko ekipo Brega Je bil trening nemogoč ln nekoristen za obe ekipi. Kot tretje bi navedel slabo obnašanje nekaterih odbojkarjev, ki je porazno vplivalo na moralo ostalih soigralcev. Te bi rad opozoril, da se ne zavedajo dolžnosti, ki jo imajo kot igralci do ekipe, in obenem, da njih obnašanje škodi vplivu, ki ga imamo Slovenci med italijansko javnostjo. V pretekli sezoni se je naša odbojkarska vrsta udeležila poleg prvenstva še treh važnejših turnirjev. Aprila je gostovala v Poreču, kjer je zasedla častno drugo mesto ter prejela kot nagrado plaketo. Kot lani je tudi letos odbor Krasa organiziral mednarodni odbojkarski Belits (SZ) z desetinko sekunde I turnir z udeležbo ekip Partizana slabšim časom. | iz Izole, Bora iz Trsta, PAV iz Vid- .....................................................................»............................................................................................. Dovolj lahka zmaga borovcev proti Codognatu v Mestrah Kot pričakovano, so borovci z lahkoto premagali gasilce lz Mester, ki so trenutno na dnu lestvice. Rezultat 3:0 nam jasno kaže razliko v moči med ekipama, saj si je nasprotnik Bora v vseh treh setih nabral komaj 25 točk. Kljub gladki zmagi ne smemo misliti na izreden podvig plavih, nasprotno, igra ki so jo slovenski odbojkarji odvijali, ni bila ravno najboljša. Izkazale so se pomanjkljivosti v obrambi zaradi statičnosti naših Igralcev in zaletavanja na žogo. Zaradi tega je trpel napad in mnogokrat je morala žoga na nasprotno Igrišče, ne da bi bila tolčena. Ko pa so se plavi zavzeli ter dobro lovili prve žoge, skrbno dvigali druge, je bila tolčena ali plasirana žoga na nasprotnika neubranljiva. Tedaj smo bili priča bučnemu ploskanju gledalcev, ki so se polnoštevilno udeležili srečanja. Nasprotnik Codognato pa je ekipa, ki ima v svojih vrstah izredno mlade in popolnoma neizkušene Igralce. Izkazali so se za izredno gibčne in atletsko pripravljene, to- da pomanjkljivi so v prstni tehniki ter v «čekiču». Boljši so pri tolčenju, ki pa zaradi prvih dveh pomanjkljivosti ne pride do izraza. V obrambi pa so preveč netočni, zaradi česar ne morejo graditi igre. Modenski sodnik Pollastri se je odrezal še kar dobro, toda preveč je puščal nošenih in dvojnih žog, kar je bilo seveda v korist tamkajšnjih gasilcev in zato ni čuda, če so si v zadnjem setu nabrali kar 13 točk. Kronika tekme: Plavi so takoj vzeli nasprotniku servis ter povedli s 4:0. že v prvih potezah igre so spoznali, da je nasprotnik zelo šibek In so zato igrali sproščeno, tako da so bili pri peti menjavi v vodstvu z 10:2. Se tri menjave In set se je zaključil v korist plavih s 15:5. Drugi set se Je začel kot prvi. Pri stanju 7-0 v Borovo korist pa se je plavim nekaj zataknilo ln prepustili so nasprotniku kar 5 zaporednih točk. Borovci pa so se tedaj zavzeli ter z lepimi akcijami odvijali pozitivno odbojko ln dovolili nasprotniku do konca seta samo Se nadaljnji dve točki, torej 15-7. V tretjem setu pa so plavi v začetku popustili, gasilci pa so bolje zaigrali in tako so prvič prešli v vodstvo z 9-5. Pri tem pa so se borovci zavedli nevarnosti in začeli igrati z večjo vnemo. Nasprotniki pa niso popustili kot v prejšnjem setu temveč so se borili za vsako žogo ter dohiteli borovce, ki so medtem prešli v vodstvo, pri stanju 13-13. Dve slabo tolčeni žogi nasprotnikovega napada pa sta dokončno pokopali gasilce in dale Boru zmago. Borova šesterka Je tako dosegla na lestvici 10 točk s petimi zmagami in tremi porazi, zaostali dve tekmi pa mora še odigrati in to p-"tl Cemalu in gasilcem iz Bologne. BOR — CODOGNATO 3-0 (15-5, 15-7, 15-13) BOR: Vodopivec, Fučka, Orel, Plesničar, Uršič, Veljak, Jurkič. CODOGNATO: Baessato, Baraz-zutti, Brandoli, Darin, Fazzin, Fu-saro, Musoni, Nerld. Sodniki: 1. Pollastri — Modena, 2. Bettlolo — Mestre, 3. Cornella — Mestre. BOY Prva ženska ekipa Bora je v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne odigrala v Moden! dve tekmi, ki Jih je obe izgubila. Zaradi pomanj. kanja prostora objavljamo danes samo rezultata, medtem ko bomo jutri objavili daljši članek. Cabassi - Bor 3:1 (15:0, 14:16, 15:8., 15:3). FINI - Bor 3:0 (15:4, 15:5, 15:12). (Ekipa FARI Modena, ki je pred tednom še igrala v Trstu, je v nedeljo prvič nastopila pod novim Imenom FINI). V tekmovanju za juniorsko prvenstvo Je včeraj Bor premagal Breg z 2:0 (15:9, 15:1). Enaoli je tekmo s Sokolom dobil z 2:0 p. f., ker igralcev Sokola ni bilo. V soboto je tekma Sokol . Bor odpadla, ker je to za nas neizvedljivo. V tem letu smo opazili veliko zanimanje mladih za to panogo, kar nam je poroštvo, da Ima naša ekipa zagotovljeno bodočnost. še pred prvenstvom je krožek organiziral notranji šahovski turnir, katerega se je udeležilo dvanajst šahistov. Zmagovalec Janko Budin je prejel kot nagrado pokal ŠK Kras. Mrtvilo, ki nastane med športnimi igrami in začetkom odbojkarskega prvenstva, je naš odbor skušal rešiti z raznimi prireditvami. Tako je takoj po SSI povabil na simultanko šahovskega mojstra dr. Boža Filipoviča, ki je rade volje prišel in, kot smo pričakovali, skoraj v vseh partijah zmagal. Proti koncu leta pa je II. turnir med vasmi zgoniške občine zaposlil vse naše najboljše šahiste, ki so se spoprijeli za naslov. Kot je že znano, Je le za las osvojila prvo mesto in šahovnico ekipa Iz Koludrovice. Organizirali smo tudi letos strelski turnir, katerega se je udeležilo le pet članov, med katerimi je z lahkoto zmagal Janko Budin. Oglejmo sl sedaj še na kratko IX. slovenske športne igre. Naše društvo se je udeležilo iger skoraj v vseh panogah in doseglo zadovoljive uspehe. Prvič sta se pojavili na športni pozomici ekipi v nogometu in košarki in prvi nastoo ni mojol roditi boljših uspehov. Veliko zanimanje med našo mladino je vladalo za lahkoatletske discipline. Predvsem se je izkazala naša mlada zastopnica Liljana Batigelli, ki je dosejla v skoku v višino nov rekord Sšl z znamko 1,33 m ter v teku, kjer je zasedla častno tretje mesto. Sposobnosti mlade atletinie bi se lahko izkazale že sedaj v deželnem merilu ln bi bilo škoda zapraviti tak talent. Zato so uspehi mlade atletinje in zanimanje mladink in mladincev sprožili zamisel, da bi se ustanovil atletski odsek, ki bi ga sčasoma vpisali v CONI. Namiznoteniški odsek je v prejšnji sezoni malo deloval ln glavni vzrok tega Je zopet prostor. Naši pingpongaši so se morali vaditi v majhnih in ~ ileg tega še nezdravih prosto, h. zato so včasih opu-- -ali trezno". Kljub takim okoliščinam je Walter Kobal dosegel tretje mesto med mladinci na športnih igrah. Zanimanje med mladinci tudi za to panogo nam Je nudilo priložnost, da smo se udeležili mladinskega turnirja, ki Je bil v Nabrežini pod okriljem tamkajšnjega društva. Naši predstavniki so zasedli drugo mesto za Sokolom in popolnoma zadovoljili naše vodstvo. Istega dne so se naši člani pomerili s člansko ekipo Sokola tn doživeli gladek poraz, če bomo hoteli, da bo naš odsek bolje deloval in dosegal boljše rezultate, bomo morali nuditi igralcem udobnejše prostore za treninge. Tako smo na kratko pregledali enoletno delovanje našega krožka. Rad pa bi se obrnil še do starejših članov. TI, razen nekaterih izjem, pasivno gledajo na naše udejstvovanje. želja nas vseh je, da hi aktivneje posegli v delovanje krožka tako organizacijsko kot športna Nekateri so Izrazili željo, da b1 se zgradilo primerno igrišče za balln-canje in napravo za rusko keglanje Krožek je sprejel z veseljem to po^ budo in jo bo tudi izvedel, če bomo naleteli na odobravanje tn podporo pri starejših. Rad bi se v imenu odbora zahvalil športnemu združenju Bor, ki je tu-di letos omogočilo, da se Je naša šesterka udeležila tečaja za odbojko v Rovinju. Ob zaključku bi se rad iskreno zahvalil vsem igralcem za prikazano prizadevnost, posebno pa članom prve šesterice ter mladincem, ki so v vseh panogah dosegali dobre rezultate. Novemu odboru želim mnogo uspehov v bodočem delovanju, ! ni bilo sodnikov, medtem ko je v | odbojkarski vrsti pa, da bi se v C petek Brez izgubil z Libertas 2:1 ligi bolje izkazala kot v pretekli se-(9:15, 17:15, 12:15). I zorni. a ^gfing . ...................................................................... .................................................................... Aii« IZIDI LESTVICA Torino — ‘Brescia Inter — ‘Fiorentina •Foggia — Lazio •Juventus — Vicenza •Mantova — Atalanta •Milan — Bologna •Napoli — Lecco •Roma — Venezia •Spal — Cagliari Prihodnje tekme (22. t.m.) Atalanta - Foggia, Bologna - LR Vicenza, Cagliari - Brescia, Fio-rentlna - Roma, Inter - Mantova, Lazio - Juventus, Lecco -Milan, Torino - Napoli, Venezia - Spal. 1-0 2-1 2-1 2-0 0-0 14 4-1 1-0 0-0 Inter 16 11 3 2 28 9 25 Juventus 16 f) 6 I 22 7 24 Napoli 16 9 4 3 20 10 22 Cagliari 16 8 5 3 20 5 21 Fiorentina 16 7 6 3 28 14 20 Roma 16 8 3 5 17 12 19 Bologna 16 7 4 5 22 16 18 Brescia 16 5 « 5 11 11 16 Milan 16 3 10 3 17 17 16 Torino 16 4 8 4 15 16 16 Spal 15 4 6 5 11 11 14 Mantova 15 1 12 2 10 12 14 Atalanta 16 4 6 6 11 19 12 Vicenza 16 3 6 7 II 19 12 Venezia 16 1 6 9 11 27 8 Foggia 16 3 2 11 14 23 8 Lecco 16 I 5 10 7 24 7 Spal in Mantova s tekmo manj. B LESTVICA IZIDI •Arezzo — Sampdoria 00 •Padova — Catanzaro 1-1 •Palermo - - Messina 2-1 ♦Potenza • Novara 1-1 •Reggina - - Aiessandria 2-0 •Salernitana — Livorno 0-0 •Savona — Modena 5-1 •Varese — Reggiana 1-0 •Verona — Piša 1-0 •Genoa — Catania 0-0 Prihodnje tekme (22. t.m. ) Aiessandria - Sampdoria, Catan-zaro - Modena, Genoa - Novara, Livorno - Verona. Messina - Va-rese, Padova Salernitana, Piša - Reggina, Potenza - Palermo, Reggiana - Arezzo, Savo-na - Catania. Sampdoria 18 8 10 0 22 7 26 Varese 18 11 4 3 21 7 26 Potenza 18 8 6 4 19 15 22 Modena 18 8 6 4 23 22 22 Padova 18 6 9 3 17 14 21 Reggina 18 6 8 4 18 11 20 Catanzaro 18 8 4 6 22 22 20 Palermo 18 6 6 6 13 13 18 Messina 18 6 6 6 19 19 18 Piša 18. 4 e 5 9 9 17 Reggiana 18 5 7 6 16 17 17 Livorno 18 6 5 7 14 16 17 Genoa 18 4 8 6 14 1 1 16 Novara 18 5 6 7 13 16 16 Salemit. 18 5 5 8 14 SO 15 Verona 18 4 7 7 13 20 15 Arezzo 18 5 4 9 21 24 14 Savona 18 4 4 10 15 24 12 Alessand. 18 3 5 10 17 28 11 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Savo Spacal v formi (34 točk) BOR-POM (Tržič) 73:68 Zelo pomembna zmaga za plave Sodnika sta oškodovala obe ekipi BOR: Savo Spacal 34, Ambrožič 6, Zavadlal 2, Rudež 8, Švara, Kafol, Borut Spacal, Gergolet, Fabjan 3 in Lakovič 18. POM: Fumis, Pacor 2, Dovi 8, Ma. lacrea 2, Serafin 13, Alpin 7, Grego-ri 13, Firrottina 6, Sori 17 in Muc-chiut. Sodnika: Sclauzero in Mineo. Borovci so nujno potrebovali zmago in to so tudi dosegli. Kar pa je nedvomno važnejše, so plavi predvsem v prvem polčasu pokazali zares lepo igro, najlepšo, kar smo jih do sedaj videli od borovcev. K temu je gotovo v največji meri pripomogel Savo Spacal, ki je spet dosegel nekdanjo formo in je to v nedeljo tudi potrdil z več kot obilnim osebnim izkupičkom (34 točk). Vsekakor pa ni šlo vse tako gladko, kot. bi lahko mislili glede na visoki rezultat (73 točk). V drugem delu igre so se namreč plavi pri stanju 61:52 v svojo korist popolnoma zmedli, tako da je nasprotnikom celo uspelo izenačiti 62:62. Položaj je bil še resnejši .....................................................................IIMI1IMI.............milimi Triestina tudi v nedeljo kot prej in slabše kot prej MESTRINA: Storto, Pin, Gava- gnin, Maschietto, Zamengo, Chinel-lato, Campolonghi Gorghetto, Mar-chiol, Mongardi, Benasciutti. TRIESTINA: Colovatti, Da Rold, D'Eri, Del Piccolo, Kuk, Ferrara, Ridolfi, Scala, Ive, Beorchia, Tom-masi. Sodnik Monteverde (Macerata). Približno 2500 gledalcev. Kotov je bilo 6:2 (3:1), v korist Mestrine. Sodnik je opomnil Iveja (T) in Gorghetta (M). Med navijači in nogometaki samimi kroži prepričanje, da moštvo, ki menja trenerja, v svoji prvi tek-mi doseže uspeh. Ker se to dogaja skoraj vedno, bodisi zaradi nove vneme, s katero se igralci poženejo v napad, bodisi zaradi odprave tistih napak, ki vidijo izven igrišča, so številni navijači Triestine spremljali moštvo v Mestre, kjer so rdeči prvič nastopili pod Radiovim vodstvom. Na igrišču se je žal pokazalo, da tudi tradicija ne pomaga našemu moštvu, ki je tudi z Mestrino, eno od redkih moštev, ga našemu moštvu, ki je tudi z Mestrino, eno od redkih moštev, ki je še bilo z njim na lestvici, okusilo pekoč poraz. Ta je tem bolj pekoč, ker je Triestina tokrat pokazala, da je vsaj enakpravna nasprotniku, saj je v prvem delu brez težav brzdala nasprotne napadalce in pokazala precej Živah nosti tudi v napadu. Ridolfi, ki se je vrnil po treh tednih, je prežel z živahnostjo vso linijo in celo Ive, ki je doslej redno razočaral, je tokrat pokazal več prisebnosti in požrtvovalnosti. Tudi obramba je bila popolnoma na mestu: novinec Da Rold je odlično nadomestil Mar-tinellija, Kuk pa je kot prosti igralec avtoritarno prekinil vsak nevarnejši napad domačinov. Po prvem golu, ki ga je Triestina prejela v 32’, so se gostje takoj pognali v napad in po 3’ izenačili z živahnim Ridolfijem, kar je dalo celo slutiti, da bi si moštvo z malo večjo prisebnostjo lahko zagotovilo tu. di obe točki. V drugem delu pa so nekateri igralci vidno popustili. Kljub temu bi verjetno Mestrina ne bila možna usmeriti tekmo v svojo korist, ko bi ne nastopila med obrambnimi igralci Triestine zmeda in neodločnost. Po drugem golu so Tržačani popolnoma popustili in sicer skromni nasprotniki so lahko še povečali razliko. Krivci poraza so tokrat predvsem medli Del Piccolo, katerega položaj na igrišču je bil tudi taktično nejasen, Beorchia, tokrat znatno pod svojim normalnim nivojem, D'Eri, izredno negotov in nič kaj podoben igralcu, ki je bil posebno v zadnjih tekmah pred tržaškim občinstvom steber obrambe, in predvsem Tommasi. Mladi napadalec, ki se je po negativnih nastopih pod Caciaglijem znova prikazal na igrišče, je v Mestrah zaslovel le zaradi svoje stoodstotne odsotnosti v vseh akcijah: manjka mu kondicije, izkušenj in gibčnosti. Kot smo že rekli, tudi Mestrina ni pokazala nič posebnega, čeprav so tamkajšnji poznavalci govorili o vidnem napredku (!?). Moštvo je popolnoma gospodovalo na sredini igrišča, delno zaradi odličnega nastopa Chinellato, ki je bil najboljši mož na igrišču, delno zaradi pomanjkljivosti nasprotnikov. V napadu sta se odlikovala Marchiol in Benasciutti, v obrambi pa Zamengo, ki je onemogočil Iveju kakršenkoli podvig. Prva je napadla Triestina, a Ive-jev strel je bil previsok. Domačini so odgovorili z vnemo, a brez preciznosti. Tako ni na primer Benasciutti izkoristil lepe priložnosti pred vrati, oster Campolonghijev strel pa je švignil čez prečko. Naj večjo priložnost pa je imela v 26’ Triestina. Ive se je končno odrešil Zamenga in poslal pred vrata: vratar Storto Je napačno skočil, tako da se je Beorchia znašel pred nezavarovano mrežo: očitno tudi to ne zadostuje. In domačini so svojo hvaležnost izrazili v 32’, ko je Pin s prostim strelom ukanil negotovega Colovattija. Triestina je takoj odgovorila in Ive je ujel, že skoraj izgubljeno žogo in jo podal na sredo. Storto znova ni bil na mestu in Ridolfi je izenačil. V drugem polčasu je prišel polom za Triesti-no. D’Eri je v 12’ zapustil nasprot. nega napadalca Marchiola, ki je podal na sredo, kjer je Benasciut ti z glavo znova povedel svoje moštvo v vodstvo. Triestina je imela če močno reagiranje in Ive se je znašel pred vratarjem, a je preveč okleval in vratar mu je odnesel žogo izpod nog. Nasprotno pa Mestrina ni' tako prizanašala tržaški o-brambi. V 18’ je prišlo do nesporazuma med Kukom in Del Picco-lom in Marchiol je znova presenetil tudi tokrat nepazljivega Colovattija. Triestina se je tedaj popolnoma podala. Igralci sami so izgubili vsako upanje, nasprotniki pa so bili zadovoljni z rezultatom, ki se tako ni spremenil. uk kajti prav v tistih minutah Je moral tudi najboljši borovec Savo Spacal predčasno zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Z bolj umirjeno in preudarno igro pa je plavim zopet uspelo povesti in dokončno oddaljiti nasprotnike. Tehnično — Prvi polčas je bil za borovce zares odličen. Savo in drugi so začeli s cono 1-2-2 v obrambi, kar pa se ni popolnoma obneslo, kajti nasprotniki so v glavnem prodirali in v tem so bili tudi zelo nevarni, saj so v prvem polčasu dosegli, razen 2 košev iz raz. dalje, ves izkupiček le s prodori. Nato je Borov trener zelo preudarno spremenil način igranja v o-brambi na običajno Borovo cono 2-3. Sicer so s to obrambo zmanjšali možnost protinapada, je pa del. no onemogočila prodore nasprotnikov. V napadu so plavi prvič zaigrali z obema centroma-fiksnima (Gergolet in Ambrožič), Savo Spacal pa je igral zunanjega igralca na desni. To mesto mu je tudi o-mogočilo večje število prodorov, ki jih je vedno uspešno zaključil ali pa sl nabral dva prosta strela. Vsekakor mislimo, da dobi igra plavih večjo moč, personaliteto, če igra Borov trener spodnjega centra, kar mu omogoča tudi met iz skoka, poleg seveda prodora. POM Je solidna ekipa, v kateri je nekaj mladih igralcev, ki obetajo zelo dobro. Poleg tega pa sta dva veterana (solidno čez 30 let), ki urejata igro mladih, toda sta obenem tudi dobra strelca. V o-brambi igra POM cono 2-1-2, v na-napadu pa s štirimi zunanjimi igralci in z enim centrom. Statistična tabela za borovce 73 točk je največji končni izkupiček, ki so ga plavi do sedaj dosegli, čeprav je bil orvi polčas tehnično boljši, so borovci dali v drugem delu igre več točk (39). Izvedli so 71 metov, realizirali 26, to je 36 odst. (Borov cilj je 40 odst.). Posamezniki pa so bili tako uspešni: Fabjan 1 met — 1 šok, Savo Spacal 51 odst. (27 metov — 14 zadetkov), Lakovič 37 odst. -(16 metov — 6 košev), Rudež 27 odst. (11 metov — 3 koši). Plavi pa so bili v prostih strelih slabši od prejšnje nedelje (54 odst. tokrat pa samo 43 odst., 44 metov — 19 košev). Posamezniki pa so bili tako uspešni: Lakovič 75 odst. (6 metov — 6 zadetkov), S. Spacal 50 odst. (12 metov — 6 zadetkov), Fabjan 50 odst. (2 meta — 1 zadetek). V odbitih žogah: S. Spacal (9 žog), Lakovič (6), Rudež (5), Gergolet in Ambrožič (4). Kronika Za Bor je stopila na igrišče ta prva peterka: S. Spacal, Ambrožič, Gergolet, Rudež in Lakovič. Serija rezultatov: Bor — POM (vsaki 2’): 4:2, 6:4, 11:8, 13:12, 14:16, 19:16, 22:20, 26:22, 32:24, 34:28. Drugi polčas. Za Bor so vstopili: S. Spacal, Zavadlal, Rudež, Ambrožič in Lakovič. Borovci so začeli z 2-3, nato so z Gergoletovim vstopom zopet prešli na 1-2-2. Nasprotniki pa so nepričakovano spremenili obrambo, eden na moža, drugi pa cono. To je olajšalo Spacalove prodore, kajti tako sta ga čakala v coni samo 2 igralca namesto treh. Serija rezultatov (vsaki 2’): 34:28, 35:32, 41:32, 47:34, 49:38, 55:45, 58:49, 60:51, 65:64, 73:68. Za 5 osebnih napak sta predčasno zapustila igrišče dva borovca: Rudež (60:55) in S. Spacal (65:64). V nasprotnikovih vrstah pa je zaradi 5 napak kar 5 igralcev zapustilo igrišče, in sicer: Pacor (10’), Dovi (13), Sori (17’), Serafin (19’) in Gregor! (20’), seveda to v drugem polčasu. Sodnika sta se zelo slabo odrezala. —edson— MI V AR še vedno brez točk V nedeljo so Tržačanke podlegle Bristotu (Treviso) 19:60 BRISTOT — MIVAR 50:19 (19:5) MIVAR: Logar, Mancini, Brom-bara (3), Marega (6), Barbieri, De Marchi (4), Pribaz, Zuppin in Kast-ner (6). BRISTOT (Treviso): Michelon, Geroni (4), Maso (3), Toriser (25), Zandonadi (10), Bognolo, Bozzolo (4), Cozzi (2) in Tessarolo (2). Sodnika: Cesari in Saltarelli iz Bologne. wffmm Brescia — Torino (0-1) 2 Fiorentina — Inter (1-2) 2 Foggia — Lazio (2-1) 1 Juventus — Vicenza (2-0) 1 Mantova — Atalanta (0-0) X Milan — Bologna (1-1) X Napoli — Lecco (4-1) 1 Roma — Venezia (1-0) 1 Spal — Cagliari (0-0) X Arezzo — Sampdoria (0-0) X Savona — T.lodena (5-1) 1 Samhened. — Perugia (0-0) X Ternana — Spezia KVOTE (0-1) 2 13 13 5.897.lir 200.700 » Tržaške predstavnice se kljub izredno dobri igri niso mogle upirati bolj kvotiranim nasprotnicam iz Trevisa, ki so imele v reprezentantki Toriser daleč najboljšo igralko na igrišču. Igra Bristota je bila enostavna. Geroni, visoka igralka z zavidljivimi atletskimi sposobnostmi, je lovila odbite žoge in jih nato podajala dolgo naprej Torise-rovi ali Zandonadijevi, ki sta stalno s hitrimi sprinti onemogočali obrambo Mivarja. Ta taktična poteza se zdi zelo enostavna, toda zahteva izredno kondicijo vseh igralk, kajti podaje niso vedno točne in zato je treba z uničljivimi sprinti ujeti žoge. Za ženske to za res ni malo in Bristot je v tem mojster! Sicer je trener Mivarja Oveglia predvideval to taktično potezo nasprotnic in je zato pustil ve dno vsaj dve igralki v obrambi, da bi preprečil nevarne protinapade, toda Toriser je preveč pretkana, da bi padla v past nasprotnic in je tako stalno prehitevala kar obe igralki Mivarja, ali si je v najslabšem primeru izsilila prosta strela. Tržaške predstavnice so začele precej slabo. V skoro 15’ je Mivar dosegel komaj 2 točki, medtem ko so nasprotnice že dosegle prej 15 točk, nato 19. In s tem rezultatom se je tudi zaključil prvi del igre. V obrambi je Mivar začel s 3-2. V napadu pa so domačinke prvič poskusile igro kar s petimi zunanjimi igralkami. Ta način igre ni dal zaželenih rezultatov predvsem zato, ker v vrstah Mivarja ni solidne realizatorke, ki bi znala spremeniti v točke vse delo, ki ga opravijo soigralke. In zato so se domačinke mnogo bolje izkazale, ko so spet zaigrale po običajnih shemah, in sicer z enim centrom. Bristot pa je uporabil v obrambi cono 2-3, ki pa se je v več prilikah spremenila v 3-2, tako da so igral- ke čimbolj izkoristile protinapad, kjer so zares močne. V napadu pa so igrale vedno z enim pivotom in štirimi zunanjimi igralkami. V nekaterih prilikah so gostiteljice prikazale nekaj lepih skupnih akcij, ki so popolnoma odrezale obrambo Mivarja. V glavnem pa je bila ta tekma monolog državne reprezentantke Toriser, ki je izvedla poleg hitrih prodorov in protinapadov celo vrsto točnih strelov v skoku. Od posameznic je v vrstah Mivarja zadovoljila predvsem Kast-ner; tudi Marega je v drugem delu igre dosegla tri lepe koše. KRONIKA Za Mivar je vstopila na igrišč* ta prva peterka: Brombara, Mat* ga, Barbieri, Logar in De Man# Za Bristot pa ta-le: Toriser, GeroB1 Maso, Cozzi in Tessarolo. Seri? rezultatov: Mivar - Bristot: 0» 2:8, 2:15, 5:15, 5:19. Drugi del igre je bil nedvorif boljši, kajti tudi tržaške predsta* niče so postale točnejše v streli)1 Vsekakor je v tem delu igre M riser stalno nalagala koč domačin*: tako da je končni rezultat še b* narasel v korist Bristota, in si#1 50:19. miiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiuiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiH1 Candy le za las klonila Ignisn Green najboljši v Milan« SIMMENTHAL — SPLtlGEN BRAU 97:79 (52:35) SIMMENTHAL: Ielltol 10, Vla-nello 8, Pierl 4, Mašini 24, Rlminuc-oi 9, Gnocchi 12, Longhi, Ongaro 9, Binda 12, Chubin 9. SPLtlGEN BRAU: Meaeot, Rossi 10, Ponton 10, Del Ben 7, Kri-stiancic, Krainer 2, Tomasi 2, Poz-zecco 16, Greeen 32. Gotovo goriška peterka Spliigen Brau ni mogla misliti na zmago proti milanskemu Simmenthalu. Zorzijevi igralci pa so sl zadali nalogo, da bi se v Palalldu lepo izkazali. In to so Green in drugi tudi dosegli. Predvsem Američan Green je bil nedeljo neustavljiv, saj je na koncu tekme zabeležil lep osebni izkupiček 32 točk, poleg tega pa je tudi odlično padajal soigralcem, skratka lahko mirno trdimo, da je bil Green najboljši na igrišču. Objektivno pa moramo tudi pristavi-viti, da je milansko moštvo skoro vso tekmo igralo z rezervno postavo ; nastopili so namreč igralci kot Binda, Gnocchi, Longhi, ki so letos le malo igrali v prvenstvu. Nastopil pa je Mašini In bil je tudi v nedeljo kot vedno izredno to čen v metih in neprekosljiv v odbitih žogah v obrambi. Chubin je malo igral, zato si lahko razlago-mo njegov sorazmerno skromni o- sebni izkupiček 9 točk (najnižji * tem prvenstvu). Povsem pa je senetil Binda. V vrstah Goriča^ je poleg Američana dobro zaigfjj tudi Pozzecco, vsekakor pa je * nastop celotne goriške postave $ zitiven. REZULTATI •Simmenthal — Spliigen Brku 0f;* A SKUPINA Cb I — — r= = =: ' sx IZIDI LESTVICA Legnano — ‘Biellese 4-2 Monza 16 h 3 Z 21 4 25 •CRDA — Monza 1-0 Como 16 9 4 3 27 9 22 •Como — Verbania 4-1 Rapallo 16 7 6 3 17 10 20 Entella — Marzotto 2-0 Treviso 16 7 6 3 1« 16 20 •Mestrina — Triestina 3-1 Udincse 16 7 6 3 21 14 20 •Piacenza — Solbiatese 1-0 Biellese 16 7 5 4 20 16 19 •Trevigliese — Kapami Legnano 16 7 4 5 26 18 18 •Udincse — Cremonese 3-2 Verbania 16 6 5 5 14 14 17 Treviso — *Pro Patria 2-1 Entella 16 G 5 S 14 11 17 Trevigl. 16 G 4 6 20 20 16 Prihodnje tekme (22. t.m.) Piacenza 16 5 5 6 15 16 15 Legnano - CRDA, Marzotto - Marzotto CRDA 16 16 5 3 4 8 6 5 13 14 7 15 14 14 Trevigliese, Monza - Entella, 16 5 2 9 16 22 12 Piacenza - Mestrina, Rapallo - Mestrina 16 2 7 7 8 14 11 Como, Solbiatese - Cremonese, Triestina 16 0 10 6 8 24 10 Treviso - Udlnese, Triestina - Solbiatese 16 3 4 9 10 13 10 Biellese, Verbania - Pro Patria. Cremon. 16 3 2 11 15 34 8 V dneh od 31. t.m. do 5. februarja bo v Ljubljani evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju in plesih na ledu. (Na sliki Anči Dolenčeva in Šketa, državna prvaka, ki bosta tudi jugoslovanska reprezentanta) •Ignis — Candy •Petrarca — Oransoda •Noalejc — AlTOnestk Fargas — ‘Cassera •Butangas — Aramis LESTVICA 84:* 70:<; 58 58:5* (po 10. kolu) Simmenthal 10 10 0 875 733 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 9 1 823 640 6 4 708 706 6 4 661 667 6 4 674 661 4 6 631 633 4 6 682 695 4 6 631 664 4 6 652 730 3 7 622 672 3 7 621 714 2 8 659 724 Ignis Candy Noalex AirOnestk Petrarca Oransoda Aramis Butangas Spliigen Brku Fargas Cassera PRIHODNJE TEKME Oransoda — Simmenthal Spliigen Brau — Noalex AlTOnestk — Ignis Fargas — Petrarca Candy — Butangas NAJBOLJŠI STRELCI 278 Moe (Petrarca) 249 McKenzle (Ignis) 241 Lombardi (Candy) 221 Chubin, 214 Djurič, 213 drew, 175 Isaac e Ovi, 169 nello, 168 Gatti, 159 Marchio«? ti, 158 Sardagna, 152 Reca 140 Cedolini. 1. — 2. — 4. — 5. — Meadow Janiče Porter Dollar Erič Sernarglia Giobertl Zappone Zemio Templeton Quintilio iiiisHI::: :::::::: 190 Green, 186 Werner, 182 % > Kubilai 1 v KVOTE 12 — 216.728 lir c 11 — 21.423 » l, 10 — 3.109 » š, s v li ::::0 ::::::::: :::::::: ::::::::::: ZORKO JELINČIČ Razvoj slovenskega ribištva ob tržaški obali V času, ko je Lenček to pisal oz. izdal, leta 1947, sta bili v tem kraju še dve «odsluženi» čupi, ki sta služili le še kot koriti za barvanje mrež. Toda skoro prav do istega časa, vsekakor še po zaključku narodnoosvobodilne vojne je bila tudi v Križu še ena čupa, prav v enak namen. Z enako upravičenostjo bi torej morali imeti kraj «Cupe» tudi v Križu, kar pa ne drži. — Ime je mnogo starejše. In ni težko najti verjetnejše razlage. «Pri čupah« je najpoložnejša obala za pristajanje, kakor tudi za obdelovanje vinogradov, in je tudi posestna razdrobljenost največja. Saj sta tu še dandanes dva «kazuna», ribiški hišici za shranjevanje mrež in druge ribiške opreme, dveh močnejših gospodarjev, devinskega princa in Martinčevega Janeza iz Nabrežine (nekdaj jih je bilo več). A takoj tu zraven se stikajo ob morju dolnji konci mnogih drugih vinogradov. Prav na tesnem prostoru je bilo pristajališče mnogih čup, mnogo več kot kjerkoli drugje. A za ljudsko zavest je bilo to še očitnejše, ker doseže ravno tu obalo najboljša in najkrajša pot iz Nabrežine, tista čez Konovelo, mimo Oljšce. Poleg tega pa so bili tu še pred omenjeno gradnjo sedanjega portiča «Pri čupah» in so še sedaj, prastari ostanki zgodovinskega portiča, naslonjeni na vzhodno stran pomola sedanjega novega «Mula», kakor imenujejo tudi novi portič (a staro ime «Mtil» — verjetno iz beneškega «molo» — se je nanašalo na stari, zgodovinski portič). Stari portič ima pač svoj daljni izvor, verjetno še v rimski dobi, če je res, da so že od takrat kot trde razni zgodovinski viri, v Nabrežini «rimske jave», kamnolomi «cava romana« na Iverah, od koder da so kamen spravljali v portič za nadaljnji prevoz z ladjami (sicer je res, da je odtod najbližja pot k Čupam-Miilu čez Konovelo, a odtod izhaja tudi položnejša pot čez Sestrenski vrh k Sestrencam oz. Botanjeku, zahodneje od Cup, kjer je vse ugodnejši teren za kamnolom že ob morju). — Od Starega portiča je še dandanes razvidna osnovna oblika, in če se je tudi stari pomol kljukaste oblike deloma čisto razvalil pod sunki valov v stoletjih, bolj na široko in deloma v globlje morje. Vendar je del starega pomola še vedno toliko ohranjen, da še sedaj daje zavetje malim čolnom. Veliki, ohranjeni skalni bloki so vsi razjedeni po vodni eroziji in pod učinki razvoja morske favne in flore: alg, lišajev, školjk..., ki docela pokrivajo vso razjedeno površino, bodisi podvodno ali ono, ko jo dosega plima ali tudi le večji valovi. Medtem ko so manjše skale, raznesene bolj na daleč in v globino, le še drobci in ostanki že čisto razpadlih velikih skal iz pomola. Ni dvoma, da je bil pred stoletjem portič še bolje ohranjen in je dajal varnejše zavetje čupam, ki jih je zatekla huda ura na morju. Zato je verjetno, da je bil stari portič «Na miilu« že istočasno na pol stalen portič — za čupe, poleg seveda zasilnega pristajališča za čolne v nevarnosti pred viharjem. Danes se dejansko krajevni imeni Na miilu in Pri čupah nanašata na isti kraj. Portič Na miilu je bil torej že dolgo dobo stalno pristajališče večjega števila čup — stalnih ali začasnih — nestalnih tudi zato, ker so pač vse, brez razlike, tu pristajale — in ne le nabrežinske, ker je bila od tu dobra pot v Nabrežino — poleg onih številnih lokalnih lastnikov parcel ob bližnji obali, ki so imeli v neposredni bližini svoja pristajališča. Da je tako zbirališče številnih čup, bolj ali manj stalno, dobilo po tem tudi svoje ime, je torej zelo razumljivo. Seveda že v dobi, ko je bila čupa še skoro edino ali vsaj močno prevladujoče ribiško plovilo. Iz vsega navedenega pa je že jasno razvidna nadaljnja razvojna in življenjska pot — in smrt čupe. Tudi po najskrb-nejšem poizvedovanju pri najstarejših ljudeh, ribičih, nisem našel sledu kakega spomina na čupo v Devinu-štivanu, Seslja-nu, Vižovljah, Barkovljah, Skednju. To seveda še ne pomeni, da prav v daljnih stoletjih, ki jih ljudsko izročilo danes več ne doseže, tudi tu čup nekdaj ne bi imeli. Kar je gotovo, je le to, da so v vseh teh krajih, kjer so imeli že prirodno varna pristajališča ali že zgodaj zgrajena vsaj zasilne portiče, že zgodaj čupo izpodrinile bolj varne in bolj gospodarne oblike čolnov. Že omenjeni Karl Svab-Boca iz Križa mi je pripovedoval iz pričanj svojega deda in pradeda, da je imel devinski princ Tum in Taxis že davno pred več kot enim stoletjem vsaj eno «trato» treh večjih čolnov z velikimi mrežami za lov na tune. Za Barkovljane je pripovedoval, da so že od vsega začetka, t. j. odkar so zgradili vodovod za železnico in za Trst v Brojnici ob obali med Križem in Nabrežino, t.j. pred več kot 110 leti, odkar s0 zgradili čez Kras progo Južne železnice, prevažali z «brceri» (precej velike jadrnice, seveda opremljene tudi z vesli, a komaj manjše kot «brgoci»), oglje, premog iz Trsta v Brojnico za parno črpalko. Seveda so bili že prej, toliko oni kot tudi nekateri drugi naši obalni ribiči gori do Devina, poleg Gradežanov, Cožotov in Istranov, prevažali kamen iz sesljanskih kamnolomov v Trst za zasipanje morje od Rojana pa do današnjega Velikega trga (Trga Uni-tA) za zgraditev glavne železniške postaje in Nove proste luke. Oglejmo si na kratko razširjenost, številnost čup v preteklosti, ki jo še doseže ljudsko izročilo. Karl Svab-Boca iz Križa pripoveduje, da sta njegov praded kakor tudi ded, rojen leta 1835., uporabljala le čupo pri lovu, enako kakor tudi njihovi sodobniki še skoro do prve svetovne vojne. Tudi Lenček navaja pripovedovanje Babčevega nonota Avgusta Caha-rije iz Nabrežine, rojenega nekako okrog leta 1862. takole:4) «Babčev nono mi je pripovedoval, da sta njegov nono in pra-nono, kot tudi vsi Križani, lovili nekoč samo s čupami...« Pripovedovanja starega Križana in Nabrežinca se torej povsem ujemajo. Oba omenjena, ded in praded sta z rojstvom seK*J[ o tja v leta 1800., približno kakor Bocov praded. Po pripovedi * vanju Babčevega deda Caharije je bil v Nabrežini pred ! leti, t.j. nekako okrog leta 1880, tak položaj kot ga opi®1*! 1 Lenček5). «...Dasi so se Nabrežinci od nekdaj rdžali zed1'] j’ in kamnolomov, je bilo vendar včasih ribičev neprimerno v