Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 8. aprila 1934. Štev. 14. Cena l.Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 60 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol Kristuš i narodnost Dnes den je ves svet prepojeni od narodnosnoga gibanja ali naciona-lizma. Vse tekmüje, što bi bio bole naroden, zvest i veren sin naroda, ali što je bole nacionalen. Lübezen do naroda je zasajena v človečo naravo, ima pa tüdi svoj fundament, poleg naravnoga zakona, v božem zakoni: „Lübi svojega bližnjega, kak samoga sebeˮ. Ali dnes den se prava lübezen do naroda zamenjavle z čistim povuličnim kričanjom, tak, ka se istina ne vpošteva i poštüje, vulično kričanje nacionalnih, ali narodnih grl pa se za veliko štima. Ešče bole se pretirava! Tak, ka v imeni narodnosti smeš kajšteč činiti, celo krivice i nepoštenosti. Ešče več, povzdigava se na boži prestol... (poganstvo!). Kristuš je vzor i zgled vsega živlenja, zato nam je tüdi on zgled i vzor prave i istinske lübavi do naroda i do domovine, ali če ščete, zgled narodnosti v najlepšem i najplemeni-tejšem smisli. Ali je to plemenito i zvišeno čütenje — lübav do naroda i do domovine —bilo tüdi v srci Gospodovom ? „V kelko se človeči razum spomina, v vsakom časi, pri vseh narodaj, je ime domovina, bilo sveto. Ešče pri pokvarjenih narodaj so ga ne zatajili nikdar!ˮ (Luden H.) Kak veličastno nam doni harfa Davidova i opeva v psalmaj, lübav domovine, štere je Gospod tüdi molo. Kak sladko doni iz Marijinoga Magnifikata: „Sprijao je Izraela, svojega slüžabnika...ˮ Brezdvomno je,: ka je Gospod prisrčno lübo svoj narod, svojo domovino, njene gore, doline i ravnine, njene bistre pbtočke, čisto gladino njenij jezer i morja, njegova svetišča, svete spomine očakov i prorokov.:. Ali poleg vsega toga predre vozko i tesno mišlenje židovskoga naroda i gleda pa vidi pred sebom vse narode i lüstva, vso deco božo. Njegovo srce obimle vse ! Že k svojim jaslicaj pozove, poleg betlehemskih pasterčkov, modre iz delešnjih krajov, kakti zastopnike vseh poganskih narodov i lüstev. I ravno zato je on vsem narodom ednako mili i sladek, vsakši pravi: Gospod je naš. Njegov boži navuk je vsem prikladen, ar Kristuš Gospod, kak .tüdi njegova cerkev, je za vse! Ali poleg toga pa ne izklüčüje lübezni do svoje vozkejše domovine, do Izraela. I v kom se kaže lübezen Kristušova do svojega naroda i do svoje domovine ? Šteri so tisti znaki njegove lübavi, šteri so tüdi nam kažipot, Zvezda vodnica v tom žarečem pitanji nacionálizma? V kom se kaže lübezen do naroda i do domovine pri Gospodi ? Celo njegovo živlenje i delovanje je na domačoj zemli i med svojim narodom i to po navadaj svojega naroda i kraja. Podvrže se postavi Izraelskoga naroda, postavi obreže (Rom. 2. 25.) i postavi očiščávanja. Kak „Sin postaveˮ ide 12 letni v Jeruzálem i posveti vse narodove svetke. Njegova govorica je govorica naroda, prepro-stoga, sirmaškoga naroda. Ves svoj navuk prikroji domačim razmeram, v domače, narodne prilike obleče svoje prelepe prilike: Sejač, Dober pastir, kvas, gorice itd. Iz domače narodne zgodovine vzeme zglede i pelde, narodne, domače junake poveličüje: Abrahama, Mozeša, Salamona, Davida, Elijaša itd. Kelko poštüvanja i lübezni do domačega lüstva i kraja, je vu vsem tom, kelko tople i iskrene lübavi je vsajeno v vse to notri ! Ne kriči, ne zmerja, nego kaže lübav v činenji i v živlenji! I to so pravi znaki prave i resnične lübavi do doma i do naroda. Dnešnji svet pa ide mimo toga, včasi celo zametavle i zaposta- vla vse to ka je v istini domačega i narodnoga i samo na to pazi, kak naj jako kriči »narodno". Dobrohotno govori Gospod toti z Samarijankov, ali naglaša, ka zveličanje pride od Izraela. Pride čas i to je, ka bodo lüdjé Boga molili v dühi i istini, ali Bog se pravilno časti vendar v Svetišči v Jeruzalemi." Jan. 4. 22. Ravnotak z Kananejkov: „Poslan sem v prvom tali k zgüblenim ovcam Izraela.ˮ I svoj narod imenüje „Pri očinom stoli sedeči Sinovjeˮ, dokeč drüge po guči kananejske žene „psičkiˮ. (Mt. 15. 24-26). Z narodom, z domovinov čüti v svojem povišanji, kak tüdi v svojem ponižanji! I s kak težkim i žalostnim srcom govori o usodi svojega naroda i domovine. „Jeruzalem, Jeruzalem, kelkokrat sem šteo vküp spraviti tvoje sine, kak kvočka svoje piščance, pa si ne šteo!ˮ (Luk. 10. 12. Mak. 12. 1.) Nad svojim narodom i nad svojov domovinov toči, kak veren i lübéči sin, svoje bože skuze..: Lk. 19. 41. Iz te domovinske lübavi se zlevle njegovo srce, kda iz Olske gore z apoštoli glede varaš, sveto mesto Sion, svetišče Gospodovo. I vse to, kda se spomni, ka bo to prah, ka kamen ne ostane na kamni, ga gene slava Izraelova do skuz. (Lk. 9. 40.) Tak nosi na svojem srci Usodo svojega naroda. Kak sveta je „Oblüblena deželaˮ — „Sveta deželaˮ! Zakoj? zato, ar to je njegova domovina, to je njegovo lüstvo, njegov narod, kde je rasteo, delao, trpo i živo čelo svoje zemelsko živlenje. Moremo tedaj tüdi mi lübiti svoj narod, svojo domovino? Ja, ar to je naša sveta naloga i dužnost. Ali ne pozabimo, ka narod i domovino moremo lübiti, ne samo kričati, ka smo narodni, nacionalni. Vzgled i peldo prave lübavi do naroda i do domovine nam davle Kristuš. Na tom fundamenti more stati i sloniti narodnost vsakoga dobroga katoličana! Vsakoga dobroga državlana! Nedelska šola. Hranilnice ne dajo penez. Mislimo, ka mamo pred sebom Amerikanca, šteri je ravno zdaj prišeo domo i prineseo s sebom za 200.000 Din vrednih amerikanskih penez. Za 100.000 Din si küpi vrednoščo, 100.000 Din pa dene v domačo hranilnico. Ali te penez ne leži v hranilnici. Pride po te peneze kmet Ivan, si iz-posodi 100.000 Din in si da za te peneze napraviti novo hišo. Novo hišo je napravo bogat zidarski podjetnik. On je küpo vse! cigeo, pesek, vapno, les; on je plačao vse majstre; po opravkom deli da kmeti Ivani klüče, on pa dobi peneze, štere nese v hranilnico, ar jih doma ne potrebüje. Dobro pomislimo kaj se ja zgodilo! V hranilnico je dao 100.000 Din prvič naš Amerikanec, potem pa zidarski podjetnik. Vloge ma zdaj hranilnica 200.000 Din, penez pa samo 100.000 Din je dužen kmet Anton, te človek pa tüdi lejko pokaže kama je dao peneze, ma lepo novo hišo. Na ednaki način se penezi obračajo. Mislimo, ka se to zgodi 10 krat zaporedoma. Desetkrat dobi hranilnica za vlogo 100.000 Din, ma teda vloge za eden milijon Din, penez je pa samo 100.000 Din. Ma zvün toga devet dužnikov, vsaki dužnik pa svojo hišo, štera je vredna najmenje 100.000 Din. (navadno več!) Hranilnica ma zdaj 100.000 Din penez, za 900.000 Din. dužna pisma, vloge pa za eden milijon dinarov. Dokeč so vüpniki mirni, dokeč se ne bojijo za svoje peneze, je vse dobro, ali joj je te, če te vüpnike (tak pravimo osebi, štera da peneze v hranilnico, ona najmre svoje peneze zavüpa hranilnici zato je vüpnik!) nekaj zmeša. Pravimo, ka se zve, da je dala hranilnica posojilo takšemi človeki, šteri je svojo vrednoščo napravo, zdaj pa je te penez zgüblen. Beži naš Amerikanec v hranilnico i prosi svoje peneze nazaj, to se pravi, ka zdigne svojo vlogo.Dobi jo, ar hranilnica ravno ma doma 100.000 Din. Ali komaj Amerikanec zapre dveri, že pride zidarski podjetnik, tüdi on terja svojo vlogo... Kak zdaj? Če hranilnici hitro što da novo vlogo, ali če dobi posojilo, je prav, plača tüdi toga. Toda lejko se zgodi, da pribeži tretji, štrti, peti vlagateo, hranilnica nema' penez, samo dobro dužno pismo... Šteri je ne mogeo dobiti svoji penez, preklinja, razbija, širi slab glas od hranilnice, pribežijo vsi vüpniki, hranilnica zgübi zavüpanje, prepadne po krivici božnih lüdi. No, ne prepadne včasi, prvič vniči svoje dužnike, same poštene lüdi, šteri zagvišno znajo, ka leto za letom bi plačali svoj dug, če bi meli čas... Ali časa ne... Na dužnike pritisne Sodnija, deset hiš je k odaji, penez ne dobiti, tisti ništerni, šteri so meli doma kaj dinarov, pod vrednostjov pridejo do hiše, za 10 hiš komaj spravijo vküper 300.000 Din, devet vlagatelov bi moglo dobiti 900.000 Din, dobijo pa samo 300.000, to je dve tretini svojih pošteno zaslüženih penez so zgübili. Vničeni so tak vlagatele, vničeni so tisti, šterim so pod vrednostjov Odali hišo, smeje se pa nepoštenež, šteri je more biti sam nahujskao vlagatele, naj prosijo svoje vloge nazaj, z namenom, ka bi v kalnoj vodi ribaro. Što naj reši narod takše nesreče? Samo držáva. Zato more meti držáva svoje oči pri hranilnicaj; tak more paziti na delo hranilnic, kak pazi na delo borze, to je — na senje za peneze. ...Vsi se spominamo, ka ešče ne dugo so se vrgli lüdje na hranilnice, vse štelo meti svoje peneze nazaj. Što je sego zmes. Država. Država je mogla rešiti poštene vlagatele, poštene dužnike od nesreče, štera bi lejko vničila mirno živlenje stotinam drüžin. Se zna, da vsaki človek to ne razmi. Slamo svoje prazne glave trosi naokoli, zbantüje tiste, šteri ščejo dobro, drapne po roki, štera ga drži vujškar, štera ga brani, da ne zleti v prepad. Lejko bi štampali peneze, pa bi vsaki dobo nazaj svojé... pravijo ništerni. Bomo vidli drügo nedelo, če pametno, ali ne. /. Tistim, ki majo svoje v Franciji i našim vu Franciji. Na jezere našega lüdstva je v Franciji. Vsi neso v dobrom mesti. Pa čeravno so v dobrom mesti, je dužnost domačih, da zvejo od svojih, kak so, kak se njim godi, jeli so zdravi, jeli morejo svoje verske, dužnosti spunjavati, jeli me trpijo krivice, kak slüžijo itd. Na vsa ta i Spodobna pitanja bi mi radi dobili odgovor i ga prečteli domačim naših delavcov vu Franciji. Naj se naš dober narod ne pokvari v tüjini, naj ga obdržimo vernoga Kristuši, smo se odločili na te stopaj. Naj pa moremo ta pitanja staviti na gospodare i gospodinje naših izseljencov, je potrebno, da mamo pri roki vseh izseljencov naslove. Vnogi stariš ne bo točo bridkih skuz nad pokvarjenostjov i drügov nesrečov svojega vu Franciji, če de nam šo na roko i pošle nam svojega naslov v Franciji. Že sama ta miseo, ka bi domači radi zvedili od gospodarov, kak se njihovi pri njem obnašajo, bode te nazaj držala od vnogoga nepre-mišlenoga koraka. Zbüdila pa bo Zed- nim pri vseh Zahvalnost, ar do vidili v tom prizadevanji veliko lübezen do njih, ki se morajo po tüjini potepati i si slüžiti z teškim delom vsakdenešnji krűh. .. Vas, naši domači, ki v Franciji slüžite, pa prav iz srca prosimo, poskočite nam i ví na pomoč, pa nam pošlite poleg svojega i gospodarovoga naslova tüdi naslov tistih naših lüdi, za štere znate, njihovoga gospodara, pa naslov dühovnikov, v šteroga faro spadate vi i oni spadajo. Spoznajmo se med sebov! Zvežimo se vküp v tom pokvarjenom sveti z vezaljom lübezni, ka nas ne odnese poveden pokvarjenosti, ka se ne vtopimo v njej. Sinovje i hčeri Slov. Krajine, Primite za to vezalje lübezni, štero smo vam vtegnoli vsem, pa nam pošlite naslove naših francuzkih izseljencov, njihovih gospodarov i dühovnikov. Včinite to domači i tüdi sami delavci. Vsi primimo za vezalje lübezni! Pošlite naslove vsi na Vredništvo Novin v (Črensovcih. Ka to ne pravite? M. Krajina se zahvali g. poslanci Benko Jožefi, da je odpravo dačo na Šmarnica. O. Horvat izidor, tajnik JNS. pa jé razposlao okrožnico po lendavskem srezo v šteroj poziva goričance na zahválnost do g. Hajdinjak Antona, nar. poslanca, ar je on odpravo dačo na Šmarnica. Oda je lansko leto g. ban hodo v Soboti, je jasna i glasna zahteva gornjega lüdstva bila, naj se odpravi dača na Šmarnica. Od banske uprave je oblast debata strogo zapoved, naj sterja dačo na Šmarnica, ar banovina potrebüje za kritje svojih stroškov te peneze i dozdáj ešče ne dobila obvestila, da je dača zbrisana. Oda vse to tak stoji, kak pišemo, nastane pitanje, što je obvdačo šmamico? Što je vzeo iz šmarnice tisti čemer, šteri lüdi nore dela? / mi po düšnojvesti odgovorimo, da so dačo navrgli na Šmarnica isti lüdje, ki so zdaj proti njej, navrgli so jo pa zato, naj ne bi škodila zdravji i pameti našega lüdstva, zdaj pa se hvalijo okoli, da so to dačo odpravili, če pa naš narod obe-teža i znore pri njej — to sveta ne briga več. Prle je bila glasna hvala, ka je dača spravlena, zdaj je pa glasna hvala, ka je dača odpravlena, Šmarnica pa ostane divjačina. Istina pa je, da dačo vplati i odpraviti more samo višja oblast, níšče drügi ne. Ka to ne pravite? Od naših v tüjini. Pozdrav pošilajo; Plej Ignac Iz Črensovec i Copek Štefan iz M. Polane, oba v Franciji, svojim domačim pa vsem naročnikom Novin, Marijinoga lista i Marijinoga ogračeka. Horvat Ana, M. Polana, iz Francije starišom, brati, sestri, gospodi Ran-teša Antoni, dühovnik!, gosp. vučiteli Horvat Ivani i celoj Slovenskoj Krajini. Slovo vzeme od svoje rojstne hižice zato, ka stopi v Franciji v samostan; Balažic Ančika i Marta, z Genterovci zdaj v Franciji, celoj Slov. Krajini, starišam i rodi i vsem naročnikom Novin i M. Lista v Franciji, Bog je poživi, želeta. Oglasi više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. 2 NOVINE 8. aprila 1934. NEDELA. Bela nedela. Evangelium Sv. Jánoša XX. Vu onom vremeni: Gda bi večer bio tisti den, prvi Sobote, i dveri bi bile zaprte, gde so bili vučenicke vküp spravleni za volo straha Židovskoga, prišao je Jezuš, i stano je na sredi, i veli njim: mir vam bodi. I gda bi to pravo, pokazao je njim roke, i rebra. Radüvali so se zato Vučenicke, ka so vidili Gospodna. Pravo njim je zato pali: mir vam bodi. Kak je mene poslao Oča; i jas pošilam vas. Eta gda bi velo i pihno je na nje, i veli njim: vzemte Düha svétoga, šterim odpüstite grehe, odpüščajo se njim: i šterim je zadržite, zadržani so. Tomaž pa eden z-ti dvanajset, ki se zove Dvojnik, ne je bio ž-njimi, gda je prišao Jezuš. Pravili so zato njemi drügi Vučenicke: vidili smo Gospoda. On je pa velo njim, či ne bom vido vu njegovi rokaj cvekov prebodjenja, i ne püstim prsta mojega vu mesto cvekov, i ne püstim roke moje vu rebra njegovo, ne bom vervao. I po osmom dnevi so pali bili Vučenicke njegovi notri, i Tomaž ž-njimi. Prišeo je Jezuš zaprtimi dverami, i stano je na sredi, i pravo je: mir vam bodi. Potemtoga veli Tomaži: notri püsti prst tvoj esi, i gledaj roke moje, i nesi se roko tvojo, i püsti jo vu rebro mojo, i ne boj neveren, nego veren. Odgovoro je Tomaž, i pravo je njemi: Gospod moj, i Bog moj. Velo je njemi Jezuš: ka si vido mene Tomaž, vervao si: bláženi, ki so nej vidili, i Vervali so. Vnoga je ešče i drüga znamenja včino Jezuš nazoči svojih vučenikov, štera so nej popisana vu eti knigaj. Eta so pa pisana, naj verjete, ka je Jezuš Kristuš Sin Boži: i naj vervajoči Žitek mate vu njegovom imeni. * „Mir vam!ˮ Značilen je Gospodov Pozdrav: Mir vam! Po svojem vstanenji ponovno pozdrávla svoje apoštole i svoje vernike z tem pozdravom: Mir vami Mir, to je edna najvekših božih dobrot na tom sveti, ar mir je podlaga srečnoga i blaženega, zadovolnoga živlenja na sveti. Mir z Bogom, mir z bližnjim i mir z samim sebom, to je tisti trajni mir, ki nam ga žele Kristuš Gospod! Kak si tüdi danešnji svet žele mira, ali doseči ga ne more, ne zna! Pa kak težke milijone so že potrošili imenitni gospodje na mnogih-mnogih mirovnih konferencaj za mir, ali napravili ga ešče neso i ga tak nalehci ne bodo. Ve skoro vse mirovne konference so se izjalovio i vse delo i trüd, kak zgleda, bo brez sada. Zakoj ? Ali bo vsa dobra vola, plemenito mišlenje i prizadevanje zabadav? Kak se vidi, skoro lejko pravimo, ka ja. I zakoj? Svet dela brez Boga, brez Kristuša, brez njegovih večnij resnic i pravic, dela brez Kristušove milosti i lübavi. Sv. Pismo pa pravi: »Zobston se trüdijo delavci, če Gospod ne zida hiše!" Če teda svet šče mir, ga more delati z Bogom, s Kristušom! Na njem ga more zidati i graditi! »Mir vam dam, svoj mir vam zapüstim, ne kakšega vam da svet, vam dam jaz!* To je, pravi istinski mir je dar Boži. Mir z Bogom! Kak, če pa ete svet nešče Boga. Če modrijašje toga sveta neščejo priznati nad sebom Boga, kak naj imajo teda z njim mir. Svet bo mogeo najprle postaviti Boga na njegovo staro mesto, dati Bogi to, ka je božega, samo te bo prišeo pravi mir na svet! Mir z bližnjim! Podlaga je za te mir lübezen: „Lübi svojega bližnjega...ˮ Ali kak, če pa svet pozna samo sebe: Jaz! Vse, ka je ne jaz, pa sovraži i preganja! Zato bo svet mogeo najprle razorožiti samoga sebe, grešne strasti, zavist — nevoščenost, samolübje — gizdo, poželenje oči po bogastvi, mržnji i sovražnost do bližnjega, tedaj se bo začeo zoriti mir! Mir, sebom! Dokeč je greh i krivica v nas, ga nemremo meti i zadobitti. Vse to moramo prle ščistiti iz srca, če ščemo najti mir! Lepe so reči od mira, a nam ga ne dajo. Krivice, hü-dodelnosti, greh moremo vničiti. Samo Čisto srce ma i najde svoj mir! Gospod, pridi k nam! Želi i vošči nam svoj mir, dáj nam ga, šteroga nam ete svet dati ne more! Daj nam spoznati i včiniti to, ka je potrebno, ka je predpogoj za tvoj sv. Mir! Od aprila I. stanejo Novine na leto 18 Din., na mesec 2 Din., na sküpni naslov. Po katoličanskom sveti. Francozki Inženirje so v pretežnoj večini vsi zdrüženi v katoličanskom drüšivi. Svetoletnih romarov v Rim je prišlo iz celoga sveto okoli milijon. Tak dela lübezen. Gospej voditela austrijske vlade Dr. Dollfusova i Miklasova sta ustanovile drüštva ali »stole sv. Elizabete* za pomoč siromakom. Sama vojska njima je pomagala nabirati milodare za siromake. V samom Beči je razdeljeno 120 jezero porcij jela i krűha pa 200 voz obleke za siromake. Bogatejši Bečani so v lastnih hišaj nahraniti 12 jezero dece k božiči i mlekarne dnevno poklonijo za siromake stojezero litrov mleka. Se čüdivamo, če Austrija šče prva vrediti državo po navukaj svete kat. Cerkve? Ne čüdivajmo se. Gde je lübezen do siromakov doma, tam je tüdi Bog doma. Zato se je posrečilo Austriji zatreti brezverski Socialni demo-kratizem i komunizem. Dar drűštvi za razširjanje vere. Drüštvo za razširjanje vere v 'Rimi je dobilp 1* 1932—33 za podporo misijonov 45 milijonov 68 jezero 440 lir. To je okroglo sto milijonov dinarov. Za skoro 400 milijon katoličancov je to mali dar. Umetnikov sv. meša. Umetniki, kak glazbeniki, igralci, podobarje, sükale, pesniki i kniževniki so dali slüžiti v Milani za sebe sv. mešo. Slüžo jo je milanski nadškof i kardinal Schu-ster. Po sv. meši je cerkveni dostojanstvenik držao na umetnike govor, v šterom njim je naglaso, da so ravno s tem postali pravi umetniki, ka so se zbrali pri sv. meši, štera je lepota nad vsemi lepotami. Med blažene so spisani trije jüžnoamerikanski, jezuitje, ki so krv predjali za Jezušovo vero. Tej so: Roko Gonzales, Alfons Rodrigues i Ivan del Castello. Vsi novi svetniki, prosite Jezušovo prebito Srce za povrnenje pregrešnoga sveta. Jezuitov je na sveti 23 jezero 673. Najvekši delokrog majo v misi-jonarskih pokrajinaj, gde zadržavajo 49 bolnišnic, 133 ambulant za zdravlenje, 107 sirotišnic, 17 malih seminišč, 8 vseučilišč, i kolegijov, 47 višjih srednjih šol, 3800 šol z 280 jezero šolari, 15 tiskara i vrejüjejo pa iz-davajo petdeset listov. To je delo za bože kralestvo. Najlepši venec Jezuitov je pa mučeniški. Dozdaj je 1058 Jezuitov prelejao krv za Jezušovo vero. — Med pogani vrejüjejo 50 listov. Zakaj to? Zato, ka se Bog i düše napadata po lagojih listaj. Dober list je misijonar. Če ga ne podpiraš, ne maraš za božo čast i za zveličanje svoje düše. Misliš, da bi mi pisali Novine i drüge naše liste, če ne bi bilo slabih listov, ki düše pogüblajo. Nikdar ne. Naj te rešimo, zato se mučimo za tebe. I ti nas ne bi podpirao? Misijonarje so uredniki krščanskih listov, podpirajte je. Politični pregled. Rovarenje proti državi. V Beogradi je več lüdi obsoje-nih na smrt, ar so rovarili proti državi. Tak je tüdi po drügih državaj. V Waschingtoni v Ameriki so komunist! šteli vse železniške postaje v zrak lüčiti, ka bi se tak ležej polastili oblasti. V Franciji so odkrili v zvezi s sleparom s Stavinskijom Špijonske proti državi. V Austriji se rova proti državi. V Nemčiji prek stojezero lüdi je zapretih, ka so se pregrešili proti državi. I tak ide to naprej po celom sveti, po vseh državaj. I zrok vsemi tomi? Zavrgli so narodje Očo, Branitela, Vzdržavitela i Osrečitela države: Boga. Gda on pride nazaj na svoje mesto, bo zadovolnost, bo pravičen zakon, bo mir, bo vse. Dokeč pa njega ne postavi svet na prvo mesto, de se vse majalo i kak Rusija svedoči, tüdi zmajalo. Polsko—Češka svaja Zavolo ozemla Teschen, štero so dobili po mirovnoj pogodbi Čehi, se dva bratska naroda svajüjeta. Dr. Beneš, češki zvünešnji minister je mišlenja, da se lejko pomirita obe državi, če se samo ščeta. Nemčija. Zdaj, ka je Mussolini skleno pogodbo z Austrijov i Vogrskov, se Nemčija obrača proti Jugoslaviji i Polskoj. To je opazo tüdi Mussolini, zato pa nagovarja Grke, naj odpovejo balkansko pogodbo. Kisilo je jaboko, v štero je vjo. Pisma naših z tüjine Marly, Francija. Ednoga dneva sam se pelao z biciklinom do mesta po ravnoj cesti. Srečao sam ednoga mladoga dečka. On me stavo i sva se po po francuško pozdravila. Me lepo proso, naj njemi dam par frankov, ka je gladen i brez dela pa nema pejnez, ka bi si küpo krűh. I jaz sam ga spoznao po guči, ka je pač on tüdi slovenskoga roda. Pitao, sam ga či je Jugoslav ali Polák. Mi odgovori, da je Jugoslav. No dobro, če ščeš, hodi z menom, jes ti poiščem mesto. I sam ga Spravo do ednoga kmeta. Te ga je sprijao. Ali on neje dugo delao pri tom kmeti, samo petnajst dni, v nedelo zajtra je proso peneze ka je zaslüžo, ino je odišeo v oštarijo. Tü je tak dugo pio, pokeč vse nej zapio. Kak svinja se zapojo i nazadnje so ga vlekli vö z oštarije kak praščička s hleva. O ti nesrečen alkohol ka delaš? Jemleš poštenje, delaš sramoto i po-güblaš mlade düše v tüjini. Ve či bi si vsaki delavec naročo Novine i Marijin list, te ne bi bilo telko mladi pogübleni v tüjem kraji! Pri Bogi bi si vekšo čast zaslüžili zato, ka bi pod- pirali naš slovenski krščanski tisk. Vsaki delavec se more obrániti i od pijanstva i od drügoga greha samo tak, či si naroči krščanske liste kak Novine i Marijin list, te ne bode pogübleni niti eden naš dober krščanski delavec. Jugoslovenski delavci! Ajdmo naprej na delo. Ne dajmo se v roke šatanom. Rapoša Štefan, iz Lendave. Starišje J Prečtite dobro to pismo i mislite na düše svojih v Franciji / —Vr. Ka more biti tomi zrok? Pred ljubljanskim sodiščom sta dosmrtno vozo dobila Herle Valentin i Trdin Anton, prvi, ar je za peneze vmoro Trdin Valentina, drügi pa ar ga je najeo za peneze. Prvi je sörja pokojnoga, drügi pa pravi brat, ki je nečisto razmerje meo z pokojnoga ženov. Žena pokojnoga je znala za na-men dva hüdodelnika i jiva je nago-varjala k vmori, zato je dobila 14 let voze. Državni Pravdnik je zahtevao za vse tri smrtno, kazen, ar je te greh včinjen premišleno i je še bio bole pripravlen kak greh bratov Malijov, šteriva sta vmorila, kak smo poročali ednoga ženo, Amalijo. Grozno se širi med našim ovak zdravim narodom greh nečistosti — i po njem vmor, zato se mora ostro kaštigati. Tak je gučao državni Pravdnik. Kak pri Mali-jovom lüdomorstvi je nečistost dala vmoriti pobožno žensko Amalijo, ravnotak je Trdin Antonija, žena vmorjenoga Valentina živela v nečistosti z možinjim bratom i sama priznala, da dete, štero je mela, ne od moža. Spodobna hüdobna se je zgodila tüdi na Štajarskom, kje je žena zagiftala moža, ar je z drügim držala. Ka je zrok toj velikoj pokvarjenosti v Sloveniji, gde vendar se teliko trüdi dühovništvo za rešenje düš? Neki se izgovarjajo na bojno, štera je narod pokvarila. Deloma majo prav, ali vekši deo zroka ne leži tü. Gde pa de ? Mi ga vidimo v sledečem. Hüdoba se je vrgla na dobro slovensko lüdstvo, da bi je pokvarila po slabih drüštvaj i časopisaj po slabih igraj i prireditve. Brezversko vzgojene gospoda i dobič , koželna podeželske napolgospoda je vidila svojega sovražnika vu vdanosti do Cerkve i njenih dühovnikov. Zato je začela blatiti Cerkev, dühovnike, redovnike, smešiti vero i lüdi odtrgati od Kristuša. Cerkev se je začela braniti, ar se je dužna bila braniti. A ta Obramba ne bila dostakrat na mesti. V cerkvi se je pobijao krivi liberalizem, ne se je pa glaso Kristušov navuk v svojoj razumlivoj prostosti i lepoti. Dühovščina se je vrgla na drüštva. Tü se je mučita čez moči, vnoči i vudné pa zgüblala svoje moči, štere bi mogla potrošiti v spovednici i vodstvi düš zvün nje. Seje, sestanki, shodi, konference, tabori, igre predstave, pesmarska drüštva i sto takših toti dobrih, hasnovitih, a ne potrebnih reči , P. Sutter: Šatan v Illfurti. Istinska Zgodba. Zgled ob sedenja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. XIII. Cerkvena komisija. Minolo je nekelko let, prle kak se je püšpekov urad izjavo od stanja obeh dečkov. Püšpek Raess se je ob-našao jako nezavüpno i se je dao osvedočiti, da je obsedenost istinita najprle samo od za to določene komisije. Voditeo toj komisije so bili nadplebanoš iz Alkircha, kanonik Le-maire, na šteroga vzpodbüdo so püšpek določili 1869., da naj se začne cerkveno preiskavanje toga dogodka. Dne 13. aprila so se napotile kotrige ustanovlene komisije, kanonik Stumpf, superior velkoga semenišča v Strassburgi, Apolinar Freyburger, nadplebanoš iz Ensisheima, i Mihael Sester, plebanoš iz Müllhausena, v Illfurt, da bi to delo končali. V ^navzočnosti g. domačega plebanoša jih je pelao župan skoz Zadnja vrata v hižo Burnerovo, da jih dečka ne bi mogla prle zapaziti. Ravno so najšli mater z Leopoldom, šteri je sedo pri stoli i se zabavo z namotavanjom špul. Njegov mlajši brat pa je nekam odišeo. »Gde se more pali Jožef patikáti,“ je pravila mati, „ve je pa ravno malo prle tű bio? Ali je pali skočo skoz okno ?“ Po kratkom iskanji je bio pobegjence najdeni. Skrio se je v sosednoj hiži pod posteo i so ga mogli odtec po sili vlečti. Zdvojenec se je brano i si kakših 10 minut skrivao obraz v dlani. Tresch je pazo, da je ne mogeo znova vujti. Leopold pa je šče zmerom bio zaposleni s svojim delom. Na obiskovale je napravo dober vtis. Njegov mir i skromnost, njegov odkritosrčni pogled, njegova brezskrbnost zdrüžena z nekšov žalostjov i trüdjavov njim je bila preci po voli. Ali nasproti tomi je meo Jožef izraz i pogled pravoga falota, zanikojnca, brez vsake resnosti, oči v zemlo obrnjene, vsikdar pripravleni, da bi včino kakšo norijo, je bio zahrbten, hüdoben i nemaren. Njegove trdokornosti ne širio ne prigovarjanje, ne bitje. Superior Strumpf njemi ponüdi najprle blagoslovleno svetinjico. Dečko včasi skoči k zidi. Ar se pa dale ne-mre ognoti, zbije svetinjico iz rok; se mlati i brani tüdi z brsanjom. Župan pobere svetinjico i njemi jo da küšnoti. Dečko vzplameni v naglih čemeraj i prisoli župani ništerne vroče vdarce, štere pa včasi tüdi nazaj dobi. Pri tom dela grda znamenja i se vuja kak či bi ga Sršen pikno. Leopold pri tom dogajanji ne da nikšega znamenja od sebe. Tü pa tam samo malo pogleda na brata. G. Stumpf ponüdi zdaj tüdi njemi svetinjico. I glej, dečko v megnjenji odskoči od njega i vrže svoje špule vkraj. Obraz njemi zagori kak ogen. Gda pa zapazi, da ga ne mantrajo več, se zmiri, zbere špule, je položi v kišto i sede Skromno za sto. Gda pa Freyburger i Sester k njemi sédeta, je le nekam zmešani i se odmekne od njiva k zidi. Pomiri se samo te, gda vidi, da se za njega več ne brigajo. Po podi pa zbera papirnate odrezke. Ali njegov obraz kaže skrb i strah pred novim napadom. 1 na toga njemi je ne trbelo dugo čakati. Tresch njemi je naime poškropo roke z blagoslovlenov vodov, to je zadostüvalo, da je včino vse, naj more samo kem prle vujti iz hiže. Ali gda vidi, da se nemre rešiti z begom, se brž skrije pod sto. Tresch ga brž potegne izpod stola i ga posadi na klop poleg superiora Stumpfa, naproti obema drügima gospodoma. Leopold séde na konec klopi, obraz ma miren, oči zaprete. Ta klop je nas-lonjena na postelne nogače, postela pa pokrita z vunatnim modrim gornjim prtom. Dale, 8. aprila 1934. NOVINE 3 za zveličanje, je spodrinilo potrebno: spovednice so stale prazne, obhajilne prečke zapüščene, cerkvi se praznile i narod se je odvado od večernic, ar se je privado k igram i drügim zabavam. V „Vzajemnostiˮ, dühovniškom listi so se prebridke pritožavali duhovniki iz Slovenije, keliko düševnoga kvara so njim napravile igre, pač vse zvünešnje forme popožnosti. Te pritožbe pokažejo na vretino, odkod izvira surovost i pokvarjenost slovenskoga naroda: notrašnja bobožnost se je zamenila z praznov zvünešnostjov. Parade, nastopi, manifestacije, tabori, shodi, igre i spodobno je podrinilo borbo proti grehi i iskanje Kristušovoga düha, pa se zadovolno s tem, ka je narod ploskao i bio zadovolen z uspehom prireditve. Tü je vretina nesreč za teliko düš. Zato je pa greh raseo dale, neopaženo, tiho i rodi zdaj sad v Malijaj, Trdinaj i drügih nesrečnih žrtvaj. Prireditev, igra, nastop i spodobno v krščanskom dühi naj bo, a nikdar ne na škodo notrašnjega düševnoga iivlenja, nikdar ne na škodo posvečüjoče milošče, nikdar na hasek greha. V Slov. Krajini v stoletaj ne bilo teliko hüdobije, kak v teh par letaj, gda se je pravo notrašnje živlenje začelo zamenjati z iz Preka prineše-nov zvünešnjov, paradnov pobožnostjov. Nazaj h Kristuši slovenski narod v Slov. Krajini i prek Müre ! Notrašnje živlenje si krepimo z gostov spovedjov i prečiščavanjom, pa iz toga živlenje naj rastejo naše tü pa tam se prikazajoče igre i predstave, pa zginejo strašna Malija i Trdinov z naših milih domov. Slovenska krajina. Ka dobi naročnik Novin? 1. Kristušovoga düha; 2. vsaki tjeden sv. mešo, da se reši vseh düševnih i drügi nesreč i srečno vmerje; 3. pomoč po smrti po tjedenskih svetih mešah; 4. brezplačne nasvete v listi; S. brezplačne prošnje za pomoč v nesreči; 6. molitve siromakov i ( blagoslov pa smilenje njihovoga Oče, Boga, ar čisti dohodki Novin se obrnejo na pomoč siromakom. Novine stanejo na sküpni naslov samo 2 Din. mesečno i dajo vsakomi naročniki za polovično ceno veliki kalendar Srca Jezušovoga. Če šteri naročnik ma kakše namene, ka bi se za nje mešüvalo, molilo, naj to sporoči vred ništvi. Kak i to če bo poslühnjen. V zahvalo naj poslühnjeni spravi nove naročnike Novinam i sam tüdi stanoviten ostane pri njih. To naznanjajo vsakomi naše krščanske „Novineˮ Dnes ali vütro vam pride prav eto obvestilo: Što išče vajenca za tr- govino ali obrt, što bi sprejeo iz smi- tenja kakšega siromaškoga otroka v začasno oskrbo ali za svojega, što išče pastira ali varvatiko, ali nüdi kakšokoli nameščenje za moške ali ženske, za dalšo ali kračišo dobo, kak tüdi vsaki, ki si v svojoj težavi sam ne more ali neve pomagati i vsaki, ki je pripravlen v prostom časi delati za „boži lonˮ (po navodilih drüštva) bodisi v mesti ali na, deželi, v korist trpečega bližnjega, naj sporoči svoj naslov na: Dobrodelno drüštvo „Varstvoˮ v Ljub ljani, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 17. Brezovica. Med misijonske brate je sprejeti Špilak Jožef, bivši Širiteo naših listov, v Grobljah na Vüzemski pondelek. Čas posküšnje je dobro pre stao. Prosi vse tretjerednike, naj molijo za njega, ka stanoviten ostane. Mi ga pa prosimo, naj moli za svojo rojstno ves, štera je po njegovom odhodi zavrgla naše krščanske Novine. Niti ednoga naročnika nega na nje. Ka zakaj, níšče neve za zrok. Na podporo naših listov so poslali: Kozar Julija iz Francije 3 Din j 85 p. Lebar i Frumen Matjaš iz Francije 5 Din i 90 p., Trplan Frančiška, doma iz Kükeč, v Franciji Din 36, polovico na Marijin list i polovico na Novine, Kerec Mihael, Villiers, Francija Din 16.- Bog povrni vsem! Ki so prijaviti krumple zad rugi, se obveščajo, da dobijo glas, gda trgovec krumple prekvzeme. Če bi te prijavili krumple, gda smo mi obprvim naglasili küpce v Novinaj, bi že davno meli peneze v rokaj, ar smo meli küpce v Zagrebi i Ljubljani za več vagonov. Zrok toj zamüdi pa leži v tom, ka nemajo Novin tisti, ki bi je v prvoj vrsti mogli meti. Küse. Če je mož Franciji, pa se njegova žena doma vlači z možom žene, ki je tüdi v Franciji, je küsa, on pa pes. Tak pravi naš narod. Če je pa nastao sad po tom grešnom živlenji i si ga küsa odpravi po kopanji i operaciji, njej pravi naš narod beš-tija. To pomeni zverino. Pa je ešče več kak zverina, ar ta kaj takšega nikdar ne dela. Naj oblast na lanc dene te vrste küse i pse, ar tej so najbole nevarni za javnost. „Prenaseljenost in sezonsko izseljevanje v Prekmurju.ˮ Pod tem naslovom je napisao naš akademik, g. Maučec Matjaš iz Lipovec lani v „Geografskom Vestnikˮ lepo razpravo od svoje rojstne domovine. V toj opišüje keliko je zemle v našoj krajini, keliko je njiv, travnikov pa drügih vrst; keliko je živine i svinj, keliko zemle je prišlo pod agrar i kak je ta pomagala pri vzdigi posestva, kak se je narod povekšavao v broji do 1. 1931. gda ga je že okoli 2000 menje kak 1 1921. Nazadnje pa popiše, keliko naših lüdi je šlo na delo, kama i keliko je zaslüžilo. Veseli nas to resno delo i bi želeli, da bi je g. pisec nadalüvao i spopuno. Iz srca njemi čestitamo, da se je loto toga prepotrebnoga socialnoga pitanja Slov. Krajine. Na znanje tistim, ki so küpili od Veleposestva kneza Esterhazija agrarno zemlo i stalne pogodbe neso podpisali. Kral. banska uprava v Ljubljani je te pogodbe zavrnola i zato küpci lejko zahtevajo nazaj svoje vplačane peneze. Vsi naj se priglasijo pri agrarnoj zadregi v Črensovcih v sredo aprila 11 predpoldnom od 9—12 vüre. Starišje, ste prečteli pismo Ropošovo iz Francije? Vidite iz njega, da je dosta, predosta prilik v Franciji za pogüblenje Vaše dece! Francuski ne vejo, predge ne razmijo, okoli njih hüdobija i pokvarjenost z edne strani, z drüge pa vse prilike na greh. Je čüda, če tam zablodijo? I vi ne bi njim voščili vrastvo, ki jih obvarje gnilobe? Vi ne bi njim voščili poldi-nara na den v te namen? Toliko košta edna stran naših listov, nikaj ne več? Za düšo svojega deteta, če neščeš to darüvati, nesi stariš, nego pogübiteo lastne dece. Trnje. Naša vučitelica gd. Pavlič Anica, je premeščena v Pertočo. Gančani. Obiskali so nas kürji tolvajje. Pri bivšem župani so odnesli 12 kokoši. Črensovci. Kocet Ivani trgovci so odnesli lepe, zdaj sajene cepike mladih jablan. Bratonci. Pri Mujdricovih so keleče roke zgrabile 25 kokoši. Hranilnica in posojilnica v Črensovcih naznanja svojim kotrigam sledeče: Ar se je začelo delo na poli i bo trpelo do Vseh svetcov, i ar narod zavolo stiske nema posla v Posojilnici, bo ta do Vseh svetcov odpreta samo vsaki petek i soboto od 8—12 vüre. Teva dva dni naj prinesejo obresti i odplačilo dugov dužniki. Vlagatele dobijo samo v soboto vö vloge, štere so bile že odpovedane prle iz penez, štere prinesejo dužnicje. Če malo prinesejo, samo malo lehko dobite, če dosta, dosta dobite, če nikaj ne prinesejo, ne moremo nikaj izplačati. Nišče pa ne dobi vloge taki vö, nego jo more prle odpovedati, kak pravila predpišejo. Vloge se odpovejo samo v petek i soboto i se izplačüjejo samo od doblenih interešov i vrnjenih posojil. V 12 letaj vsaki pride do svojih penez, nišče nikaj ne zgübi, ar v 12 letaj dužnicje morajo svoj dug plačati. Vsi potrpimo, bodo že bolši časi tüdi — Načelstvo. O. Romuald (1721) — Kuret, „Slovenski Pasijonˮ. Po rokopisi škofjeloške pasijonske procesije iz leta Gospodovoga 1721. Besedilo p. Ro-mualda predelao ino za denešnji oder priredio Niko Kuret. Prolog, predigra, štirinajst slik i zaklüčni zbor. Glasbene vložke vredio msgr. Stanko Premrl, ravniteo stolnoga kora v Ljubljani. Redno izdanje „Založbe ljudskih igerˮ v Kranji za 1934. Cena Din 20 (za naročnike izdajanj Din 15). Besedilo škofjeloške pasijonske procesije iz 1721, šteroga je objavo 1916 dr. Mantuani v „Čarnioli“, je doživelo priredbo za moderni oder. V časi, kda indri vstajajo iz zaprašenih knjižnic stari teksti i je sodobni prireditelje vračajo modernomi odri (primer-jaj samo snov „Slehernika“!), je prav, da je najstarejši ohranjeni slovenski teaterski tekst rešila pozablenji „Založba ljudskih igerˮ. Knižnica vsebüje poleg uvoda izredno izčrpno navodilo za uprizoritev z načinom i slikami krstne predstave v Kranji 1932. Glasbeni vložki so izišli posebi (Din 10) v uredbi msgr. Stanka Premrla i se naračajo pri „Založbi ljudskih igerˮ v Kranji. „Pčelaˮ se zove mesečnik, šteri izhaja v Zagrebi na hrvatskom jeziki i piše za rojara potrebne reči. Cena na leto 30 Din. K Mariji na Trsat romano k Risalam s posebnim romarskim vlakom. Polovična Voznina, brezplačen izlet z ladjov po morji na otok Krk. Što ide z nami, naj se taki prijavi. Do 15. .aprila moramo meti zadostno število romarov. Romarski list „Preporodˮ, kje so vsa podrobna pojasnila, dobi vsaki zobstonj, če ide potem z nami ali ne. Javite svoj naslov po dopisnici na naslov: „Sveta vojskaˮ, Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. Gančani. Pri nas bomo dečki priredili 8. aprila dnes po večernici ob pol štirih zanimivo igro „Najdenčekˮ in burko „Dva gluhaˮ. Igra se vrši v šoli. Pri prireditvi tüdi nastopi domači Pesmarski zbor. Pridite vsi, ne zamüdite lepe prilike. - Gančki dečki. Iz letnoga poročila Kmet. odbora v srezi D. Lendava. Zraslo je na hektari metrov: pšenice 11, ječmena 9, žita 11, ovsa 12, kukorice 19, graha 22, grahke 9, krumplinov ranih 26, kesnih 30, petržla i cukovice (bur-gule) 46, čarne detelce 35, inkarnatke 40, lucerne 43, krmske rastline 40, hajdine 9, repe 51, Sena 18, na navadnih travnika], na umetnih 45; pašniki nosijo 6 metrov krme na hektar. Te izkaz pomeni, da naša dobra zemla malo nosi. Koliko več nosi na priliko slaba zemla v Nemčiji. Če dobi drenažo naša mokra zemla (od-vodne cevi), bo dosta več nosila. Naj kmétijski odbor misli na to prepotrebno reč. Ne zadovoli nas odgovor. Odpüščena držina na veleposestvi pri Gradi je prosila agrarno oblast, naj njej razdeli 36 oralov veleposestniške zemle, štera je püščena za supermak-simum. Agrarna oblast priznava v svojem dopisi, da so med odpüščeno v držinov siromacje, a pravi, da ne more pomagati, ar je ministerstvo rešilo te supermaksimum. Mi pa pitamo agrarno oblast, zakaj se pa ne izvajao agrarni zakon, gda se je zemla delila, zakaj se je zemla ne podelila tem siromakom, ki so je v prvoj vrsti potrebni ? Ve zakon tak pravi, ka se v prvoj vrsti more tistim zemla podeliti, ki so je najbole potrebni ? Zakáj se je to ne zgodilo ? Leta 1932. se je določo te nadmaksimum. A v tom leti i v hipi določitve supermaksi-muma so tej siromacje že tü bili. Zakaj se je spozabijo na nje ? Što je kriv? Jeli so se nej glasili? I če so se glasili, zakoj neso bili sprejeti med agrarne interesente ? Lejko se njim je obečala odpravnina za telikoletno verno slüžbo ? Zakaj so je ne dobili ? Zakaj so bili vrženi na cesto v najhüjšoj stiski? Ta i sto drügih pitanj čaka tü odgovora. To, ka g. Hartner, ki je veleposestvo küpo, nema ešče pogodbe potrdjene, nikaj ne računa pri pitanji teh siromakov. Tü se ide samo za edno principielno rešenje. Kakšo odškodnino dobi — ar jo dobiti mora — držina Veleposestva pri Gradi i povsod? To pitanje mora agrarna oblast za vso držino veleposestev rešiti i gda je reši, te obleče te nage sirote i je hlačne nahrani, prle pa nikak ne. To je naš odgovor na dopis agrarne oblasti, ki smo ga dnes tjeden ma zadnjoj strani Novin objavili. Vinarsko drüštvo v D. Lendavi ma svoj redni občni zbor v ne- delo dne 15. aprila t. 1. ob pol 10. vüri dop. v „Kroniˮ. Predavao de od vinarstva prof. Vojsk iz Maribora. Vsi vinogradniki se vabijo. Slika iz lendavskih goric. Šmarnica je nej dober pajdaš. Glejte! Stari goričanec je šo z ženov z goric, šmarnico sta si za pajdašico zela na pot. Goričanec je spejvao: „Mi gori-čanci vino neodamo, ar je sami piti dobro znamo.ˮ Goričanka pa spejvala od „Nebeske Kraliceˮ. Nato se Šmarnica svadi ž njima pa jiva začne pošikavati. Najprle vdere goričanko, ka je odletejla prek grabe, janke so njoj glavo pokrile. V grabi pravi goričanka moži: „jaj, tak sam slaba, ka me ne držijo noge, daj, ka bom ednok pijla, bom včasi močnejša, pri goricaj sam nej mogla piti, sam nazadnje posili tri kupice špilaˮ. Mož njej pravi: „na pij, ve bom jaz tüdi pio, ka sam fejst žedenˮ. Žena je ešče malo zaspejvala: „o bojdi nam vsem pomočnica, veselja si našga serca...ˮ Kanta pa prazna postala. Goričanka pravi moži: „zdaj sva pa vse špila, gda pa domo prideva, pa nova mela nikaj, pa ravno te va najbole žedniva.ˮ Goričanec odgovori: „odiva nazaj h goricam.ˮ Goričanki je to jako povolno bilo. Pravi: „tam mava kolbas, nama ga s küham, vütro de pa nedela, pa va tam lejko Boga molila.ˮ Pa tak sta tüdi napravila. Odišla sta nazaj h goricom, žejo sta si pogasila, pa v pondelek sta klükala domo z erdi-čimi nosi. (Žalostno! Vr.) Pozdrav pošila i vse dobro žele celoj Slovenskoj Krajini posebno svojim starišom, brati, rodbini i vsem li-povskim deklam, Miholič Marica v Beogradi, iz Lipovec. Vrečič Frančiška, Martenheim, Francija; Škafar Vinko, Bergeres, Francija; Balažic Ančika i Marta, Francija; Ropoša Štefan, Marly, iz Francije, Denša Ivan, Chicago, vsem čtevcom Novin, Marijinoga lista i M. ogračeka. Kratki glasi. Morilce sodnika Princeja so zgrabili i zaprli v Parizi. Štirje so. Bili so veliki kortešje nešterih poslancov. Slobodnozidarje v Parizi so v velikom strahi, ar se je odkrila njihova zveza s sleparom Stavijskijom. Zato so spravili vse svoje drüštvene spise v Brüselj, v Belgijo. Nekaki so njim v drüštveno dvorano v Parizi metali že bombe. Zato so se zbojali. Novo strašno granato je iznajšeo Anglež Hartfeld. Granata prebije oceo, potem še leti 15 kilometrov daleč i samo zatem razpoči. Angleška vojska se opremi s temi granatami. Čebelne panje ke za napravo panjev proda Mursa na Krapji. p. Ljutomer. DRAŽBENI OKLIC. Podpisano sodišče bo prodajalo v spodaj napovedanih dnevih nepremičnin last zavezano stranke Szapary Ladislava, veleposestnika v Murski Soboti in sicer kakor sledi: Dne 23. aprila 1934 ob pol 9. uri na licu mesta v Vaneči vl. Štev. 10 gozd v cen. vredn. 4902 Din najmanjši ponudek 3268 Din. Dne 23. aprila 1934 ob 11. uri na licu mesta v Bokreči vl. Štev. 23 hiša, vinograd in njivo cen. vredn. 97460 D. najm. pon. 64973 D. Dne 24. aprila 1934 ob 9. uri na licu mesta v Vučji Gomili vl. št. 154 gozd v cen. vredn. 1,021.800 Din najm. ponudek 691200 D. Dne 28. aprila 1934 ob 9. uri na licu mesta v Krajni vl. Štev. 1 gozd v cen. vredn. 37476 Din najm. ponudek 24984 Din. Dne 30. aprila 1934 ob 8. uri v Murski Soboti sami vl. Štev. 801, 826, 1, 808 grad in park ter druga poslopja, pristava, travniki in njive. Skupna cen. vredn. 2,094.645 Din 25 p najm. pon. 1396431 Din. Dne 1. maja 1934 ob 8. uri v Murski Soboti sami vl. Štev. 801, 826, 1, 93 gosp. poslopja, travniki, pašniki Skupna cen. vredn. 1,709.812 Din 50 p najm. ponudek 113954 Din. Pritiklin ni. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom, dražbe sicer bi se jih ne moglo več uveljavati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri' veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča, zlasti pa radi vrstnega reda skupin, ki pridejo na dražbo v Murski Soboti. Sresko sodišče v Murski Soboti, odd IV. dne 26. marca 1934, 4 NOVINE 8. aprila 1934. Najden je letalec Ljapidevski z svojim radiotelegrafistom Petarovom na ledi. Oba ešče živeta, čeravno sta preveč zmučeniva. Čakajo pa ešče rešitve moški na ledolomilci Čeljuškin, šteri že od 10. augusta lanskoga leta se borijo na ledi z gladom i smrtjov. Ljapidevski je rešo z letalom ženske i deco, šteo tüdi moške, a viher je vničo letalo i sam bi skoro postao žrtev svojega junaštva. Junaški letalec je izjavo, da bo pali leto ponesrečenim na pomoč, gda se okrepi. V Australiji so se domačini poreberili proti priseljencom, tem zažgali hiše i jih več spoklali. Mrtva sta tüdi eden Črnogorec pa eden Dalmatince. Austrijska železniška drüžba, lastnica železnice Radgonja—Ljutomer je pri Zvezi narodov založila našo državo zavolo odškodnine. Zveza narodov bo zadevo ešče ednok preiskala i te izda svoj odlok. Joško Maučec: Spoznajmo slovanske narode! Čehoslovaška republika.— Versko-prosvetne razmere. Českoslovaško republiko sestavijo različni deli, ki so bili prle pod Austrovogrskov monarhijov. To so: Češka, Moravska, deo Šlezije, slovaški deli Vogrske i Karpatska Rusija. Meri 140.000 km2, ma pa blüzi 14 milijonov lüdi, tak da pride na en kvadratni kilometer približno 97 lüdi. Češkoslovaška je med vsemi Slovan- | skimi državami najbole gosto naseljena, ar ma jako razvito industrijo. Glavno mesto Praga se naglo razvija i bo skoro postala milijonsko mesto. Praga je ne samo sedež predsednika republike i vlade, liki je tüdi kulturno središče Českoslovaškoga naroda. Prago najbole diči staroslavna univerza, na šteroj predavajo najboši sodobni vučenjaki, tak da je v zadnjem Časi praska univerza postanola edna od najboših univerze Europi. Češkoslovaška je bogata na rüdaj, zato je tak mogočno razvita industrija, posebno tekstilna industrija; Češko blago je znano tüdi pri nas, kak jako lepo i trpežno. Tüdi polodelstvo je dobro razvito, češki kmet pozna Umetno gnojilo že v najvekšoj meri. Nepisme-nih lüdi med Čehi skoro nega, več pa jih je med Slovaki, šteri so bili 1000 let pod Vogri, zato je njihova zgodovina i skoro vse živlenje jako spodobno zgodovini i živlenji naše Slov. Krajine. V mednarodnom sveti ma Češkoslovaška od vseh novih držav največ ugleda i vpliva, ka je zasluga napredka, ki ga je dosegnolo njeno lüdstvo. Češkoslovaška republika je v zvünešnjoj politiki na strani Francije, pač pa je tüdi članica Male antante, v šteroj ma glavno reč njeni zvünešnji minister Beneš. Že ime države same nam pove, da poleg narodnih nemških i madjarskih menjšin, v njej prebivala dva naroda, ki mata vsaki svojo zgodovino, kulturo i jezik i ki sta dale državi tüdi ime, to so: Čehi i Slovaki; Slovakov je približno tri milijone. Čeravno je Češkoslovaška najbole demokratična država med slovanskimi državami, se vendar v velkoj meri kratijo Slovakom pravice, ki njim idejo po božem i naturnom zakoni. To se najbole vidno kaže v kulturno-prosvetnom pogledi Slovaškoga naroda, posebno v zadnjem časi, gda je prosvetni minister dr. Derer. Slovaško Šolstvo od najvišišega do najnižišega je poplavlene po čeških vučitelaj i pro- fesoraj, kak se najbole pokaže v gimnazijaj i na slovaškoj univerzi v Bratislavi (Požun), ki je glavno mesto Slovakov. Tak so na toj univerzi samo štirje Profesorje Slovaki, drüga velka večina pa so Čehi. Tüdi dosta inači je ne z drügimi državnimi uradniki, Povsedi so močno zastopani Čehi, celo v najvekših slovaških uradaj, čeravno da majo tüdi že Slovaki skoro zadosta šolanih domačih lüdi. Dale. Zdravstvo. Fond za zdravstveno obrambo dijakov. Zakon od zdravstvene obrambe dijakov predvideva posebni fond, v šteroga ti morajo plačüvati vsakše leto, gda se vpišejo vsi vučenci srednjih, meščanskih i strokovnih šol (zvün tistih, šteri se zdržavlejo iz javnih sredstev) po 20 Din. V našoj banovini mamo 71 takših zavodov z približno 20 jezero vučenci, šteri plačajo na leto v fond 40 jezer dinarov. 35% fonda ide v Centralni fond v Beogradi, 65% fonda pa se devle v Hipotekar-no banko v Ljubljani i ga upravla posebni odbor, šteroga tvorijo po zakoni predstavniki prosvetnoga oddelka i oddelka za socialno politiko i narodnoga zdravja banske uprave, ravniteo Higijenskoga zavoda i eden ravniteo Srednje ali strokovne šole na sedeži banske uprave. Te čas so v odbori fonda: načelnik prosvetnoga oddelka banske uprave g. Breznik Josip, zdravstveni nadzirateo banske uprave g. Mayer Ernst, ravniteo Higijenskoga zavoda dr. Petrič Karol, šteri je tüdi po pooblastili gospoda bana naredbo-davec toga fonda i ravniteo dr. Lokar Janko. Fond se lejko po zakoni nüca za zdravlenje vučencov, za nabavlanje zdravil, za pošilanje vučencov v bolnišnice, v zdravilišča i v počitniške kolonije, za zdravstveno prosveto, telovno i treznostno vzgojo, za osnovanje i zdržavanje zdravstvenosocial-nih ustanov za vučenec i za zbošanje zdravstvenih vreditev šolskih poslopij (šol). (Nesmi se pa nikak trošiti za osebne izdatke). V te namene se tüdi sredstva fonda rabijo. Pred kratkim je meo fond sejo, na šteroj je napravo Obračun od zdajšnjih izdatkov fonda, razdelo od prejšnjih let ešče ostala sredstva i napravo Spored razdelitve fonda za 1. 1933/34. V šolskom leti 1932/33. je bio fond na obrambo vučencov etak razdeljen: Zdravlenje jetičnij v Topolščici ... 20 500 D. Počitniške (ferialne) kolonije.. 55.000 „ Razširitev zdravilišča (okrevališča) na Rakitni................... 60.000 „ Za zid. šolske poliklinike v Ljubljani 60.000 „ Za zdržavanje šolskih poliklinik v Maribori, Celji i M. Soboti ... 30.000 „ Zdravstvena prosv. telovna i trezn. vzgoja vučencov (na razpolago prosvetnom! oddelki ban. upr.) 10.000 . Ureditev šolskih zgradb (šol)... 4.300 , Sküpno 239.800 D. Iz prejšnih let je ostalo nepotrašenih 34.000 Din. Te je razdelo odbor fonda: po 1000 Din podpore šol- skim kühnjam v Ptüji, Slovenjgradci i Vojniki, 1000 Din, podpore Zdravstvenomi domi kraljice Marije v Št. Vidi nad Ljubljanov, 5000 Din., Centralnomi Zobnomi ambulatoriji, za popravlanje zob sirmaškim vučencom, 10000 Din za naročbo kefic za zobe, štere se bodo razdelij najprle po šolaj v krajaj, gde nega šolskih poliklinik, 1500 Din za zdržavanje šolskih kühinj v obmejnih krajaj. Zakaj pa je razdelo odbor fonda prispevke vučencov tak, kak je navedeno? Poglejmo si posamične postavke posebi. Dale PREKOSNICE. Iz šole v Bajkovcih. Mala Pepika je pametna školaška, njo ne spravi gospod vučiteo v zadrgo. Tak je bilo tüdi tisti den, kda je mela rešiti Pepika eto pitanje: ka zdaj dela dober Bog v nebesaj? — To mi povej, Pepika... Odlično dobiš iz veronavuka i ešče dve pomaranči. Pepika gleda, ali včasi se znajde. Na smeh se njej raztegne obrazek pa pove: — Gospod vučiteo, odgovorite ví na to pitanje i jaz vam dam — pet pomaranč. Pri drügoj priliki so se mali včili od zgüblenoga sina, šteri je mogeo svinje pasti, poleg toga pa je ešče strašno stradao. Vučiteo pokaže na sprevednoga Tončeka i pravi: — Ka bi napravo ti Tonček na mesti zgüblenoga sina? Dobro po- misli... Paseo bi svinje den za dnevom, velko čredo svinj, prascov, jesti, pa nikaj ? Deček je na šörko zamahno z rokov: — Gospod vučiteo, na njegovom mesti bi jaz taki zaklao edno prase! KROF-OTEČENI ŠINJEK ! je obolenje ščitne žleze, štera se more pravočasno Vráčiti, ar se ovak delo te važne kotrige v njenom deli kak Obramba proti čeméri vse bole prepreči, i zavolo toga lejko nastopijo slabi, a na gošči i nevarni pojavi. Zdravniška znanost je povedala, da so soli, štere vsebüjejo jod, pri raznih formaj krofa posebno dobroga delovanja. Mnogi betežniki so napravili z porabov našega jako prostoga HIŽNOGA PITNOGA ZDRAVLENJA hiter, čisto neškodlivi vpliv na beteg. Vsaki, ki bo-lüje na krofi, ma otečeni šinjek, otečene žleze, naj prosi našo knigico, štero ČISTO BREZPLAČNO pošlemo. Edna karta zadostüje, - Poštno zbirališče: GEORG FULGNER, BERLIN-NEUKÖLLN Ringbahnstrasse 24. Abt. P. 95. Iz boljše hiše sprejme zdravega dečka za mesarskoga Vajenca. POZDEREC ALOJZ, mesar BELTINCI. 2-2 Cene Pšenica 110 Din., kukorica | 80 Din., krumpli v Zagrebi 80 Din. 100 kg. Ostalo ne-spremenjeno. Vreme. Hladno. Pošta. Lebar Matjaš i Frumen Matjaš, Francija. Celoletno naročnino i 5.90 Din podpore | z zahvalnostjov sprijeli. — Trplan Frančiška, Francija. Peneze sprejeli, knige v Celji plačali. Bog plačaj za podporo. - Gabor Štefan, Mala Polana: Horvat Ana iz Francije je plačala na 3 leta za domače Marijin list sküpno 36 Din. To njim povejte, Vi si pa zabeležile. — Temlin Franc. Brezovci. V Lendavi se oda lepa pšenica za 110 Din meter. Gospodarstvo. Škroplenje proti krastavosti i črvivosti. Drügo sprotoletno škroplenje sadnoga drevja je trojno i obvarje sad i listje krastavosti (to je beteg škrlup ali fusikladij) i proti črvivosti (to je jabolčnomi zavijači). Pravili smo, ka je trojno škroplenje, to se pravi, ka moremo trikrat zaporedoma škropiti i to v določenom časi. Te čas pa mi nemremo določiti, liki nam ga določi boža narava sama. — Poleg toga pa dozdaj poznanci vrastvo, štero je najbole učinkovito, je tüdi trojno..... Prvič lehko škropino z 2—3% žvepleno — vapnenov brozgov, šteroj dodamo na 100 litrov 150 gramov vap-nenoga arzeniata. Najležejši način je pa nosprasen i nosprasit. Tevi , dve vrastvi sta si skoro vednaki. Razlika je samo to, ka moramo dati pred nü-canjom nospraseni na vsaki 100 litrov 1% raztopine 375 gramov negašenoga vapna ali pa 750 gramov pogašenoga vapna. Nasprotno pa nasprositi ne potrebno nikaj dodavati, zato je pa nikelko dragši. Obe tevi vrastvi se nü-cata na 100 litrov vode, 1 kg édnoga ali drügoga. Nücamo ga tak, ka določeni del zvagamo, strosimo v vodo, dobro prenašamo i malo počakamo, ka se prašek rastopi i je škropivo gotovo. (Dale) VAŽNO ! Tem VAŽNO! potom naznanjam lastnikom mlatilnih strojev in mlinov, da dobijo po neverjetne nizkih cenah REMENJE pri BADER HERMAN trgovcu z usnjem v DOLNJI LENDAVI Ustanovljeno 1895 Remenje je iz najboljših inozemskih tovarn, dobi se vsake, širokosti. Moja trgovina je v Prekmurju najbolj znana, zaupanja vredna in najstarejša trgovina z usnjem, Küpimo smeteno, kisilak. Mlekarna Murska Sobota. Novine izhalalo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok. Nemška znanstvena ekspedicija raziskavle najvišišo goro sveta 8884 m visiki Mont Everest v Aziji.