LETO XXX, številka 2 5, 11. december 1998 ^ena 259,00 SIT
S&Sb R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS
Repenšekin
Zadruga mozir) e
z.o.o.
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
VABIMO VAS V PRENOVLJENE PROSTORE
ŽELEZNINE LUČE
VSAK DAN OD PON. DO PETKA OD 7h DO 16h IN SOBOTAH OD 7h DO 12h.
RADIO KASETOFON GRUNDING 275 	J		
RADIO KASETOFON GRUNDING 315 RR 	J		h	
TELEFON ETA 854 	j	■Hhhii	■
12 - DELNA POSODA INOX 		 	!	■■■■	
PONVA TFFI ON 77 ™		
ZAMRZOVALNA OMARA LTH 300 I OTROŠKO KOLO PRIMA 12 OTROŠKO KOLO PRIMA 14 KOLO M CAPRICORN

ZA KOLESA MOŽNOST PLAČILA NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI
*	IN ŠE OBILO AKUSTIKE, BELE TEHNIKE, BARVE, LAKI, KUHINJSKIH PRIPOMOČKOV, GRADBENEGA MATERIALA, ŽITARIC, MINERALNIH GNOJIL...
*	ZA DOLOČENO KOLIČINO MOČNIH KRMIL ŠE POSEBEJ UGODNA CENA	VUUDNO VABLJENI!
‘VSE ZA KOLINE...
Zadružne trgovine - vedno z vami!
triglav premoženje
Le malo je potrebno, da se desetletja dela in odrekanja spremenijo v nič. Poplava, požar, potres, toča, vihar,... vzrokov ne manjka
V ZAVAROVALNICI TRIGLAV smo vam pripravili vrsto premoženjskih zavarovanj, s katerimi boste svojo lastnino zaščitili pred posledicami različnih nevarnosti, ki ji pretijo, pa naj bo to stanovanje, hiša, dragoceni predmeti, avtomobil ali kakšna druga stvar, ki vam je pri srcu.
Tu smo zato, da vam priskočimo na pomoč takrat, ko nas potrebujete. Imamo znanje, izkušnje in moč, kakršne vam ne more ponuditi nobena druga slovenska zavarovalnica.
Pri ZAVAROVALNICI TRIGLAV želimo, da bi svojo srečo uživali brezskrbno in da se vam v trenutkih nesreče ali stiske ne bi bilo potrebno odreči ničemur, za kar ste se trudili dolga desetletja.
zavarovalnica triglav, d.d. Območna enota Celje
OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE
XNXXXXXXX XXNX\
ISSN 0351-8140
Leto XXX, st. 8S, 11. december 1998
Izhaja vsak drugi petek
Ustanovitelji
Skupščina občine Mozirje
Izdajatelj:
Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/833-230, faks: 063/833-210,
Žiro račun 52810-685-130I<xXXX ■
\\>
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Kotnik\ 'v-'\\ '
Stalni sodelavci:
Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vida Skok, Uroš Kotnik, Jože Miklavc. Igor Solar, Karolina ImEdvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor

i'ečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna Banjevič, Kmetjjska svetovalna služba, Zavod za gozdove
'SnNx
Barbara Zacirkovnik
X\\
XX vP XXX
Računalniška obdelava:
. TOjnaž Pajk N\Vv>X\
Trženje:
.Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240
\N Xv-\XX\X
Naslov uredništva:
Savinjske novice Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 Faks: 063/833-210 xXXX
E-pošta:
savinjske.novice@siol.net Internet:
hUp//:www.lnetia.eunet.si/savinjske-novioe
\X
X;
V X '
Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT
Tisk:
IGEA d.o.o. Nazarje
\\\X X\XV \V\\ VsV\ N
ŠSs
X

Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke.
Po mneryu Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se
plačuje davek od prometa proizvodov
Nx \\VV n<v\ v\\\ \\\\ W\\ v-
po stopnji s%.
Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo.
Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.
Kdo bo Zgornjesavinjska osebnost leta 1998po izboru bralk in bralcev Savinjskih novic? To bo znano že čez slab teden dni, ko bodo v naše uredništvo prispele še zadnje glasovnice tretjega kroga. Z zadovoljstvom lahko povem, da je akcija v drugem krogu dobila pravi razmah in temu primerenaje bila tudi količina vaše pošte. Da bi bilo vse skupaj napeto povsem do konca, tokrat objavljamo le vrstni red kandidatov, ki so v ospredju, število glasov pa bomo objavili prihodnjič, ko bomo tudi razglasili zmagovalca. Sodelujte tako množično kot doslej tudi v tretjem krogu!
V uredništvu smo medtem dodobra okupirani s pripravo Almanaha Zgornje Savinjske doline 99. Čisto brez težav kajpak ne gre. Nekatere je moč razumeti, spet druge pa se zdijo čudne in nelogične. Na primer: kako si razlagati samopašno obnašanjepredsednika nekega društva, ki se na brezplačno promocijo preko almanaha, ki mu je ponujena, kratkomalo požvižga? Na nerazumevanje in zaprtost v posameznih primerih žal naletimo tudi pri razgledanih ljudeh (vsaj vtis zbujajo takšen). Če almanah ne bi imel prave dokumentarne in promocijske vloge, biga v okoljih, kjer ga izdajajo že vrsto let, zagotovo opustili. Pa ga ne oziroma je ravno nasprotno. Novi almanahi in letopisi se rojevajo širom po Sloveniji.
Tokrat boste v časopisu našli letak z naročilnico, s katero lahko Almanah Zgornje Savinjske doline 99 naročite po nižji - prednaročniški ceni. Izkoristite ugodnost in povejte zanjo tudi sosedom ter sorodnikom. Almanah, ki bo natisnjen do božiča, z njegovo distribucijo pa bomo pričeli v dneh j)red novim letom, bo vaš zvesti spremljevalec skozi predzadnje leto tega tisočletja.
Zadnja letošnja številka Savinjskih novic bo prav tako izšla še pred prazniki -v četrtek, 24. decembra. Bodite torej pozorni na rok za oddajo gradiva, saj bomo red-kacijo zaključili že dan prej kot običajno.
Upam, da vas do takrat zima ne bo preveč privila, saj je vendar šele začela. Imejte se lepo!

a
-m m	®trideja
Vrtui hram
Novoletni popusti!
Lokalne volitve:
Občina Mozirje dobila
novega župana........4
RTC Golte:
V pričakovanju bele
Nezadovoljstvo zaradi porušenega nasipa:
Humanost na
preizkusi^X^XXX)^^: Občinski odbor SDS Mozirje:
Predsednik SDS Janez Janša v Mozirju Kmetijska svetovalna služba:
Strokovna ekskurzija
kmetov v Avstrijo.....12
Aleksander Videčnik: Soavtor Zgodovine
evropskih hranilnic..13
Galerija Mozirje:
Razstava svetlobnih
zapisov Cirila Šema..14
ljudje in dogodki:
Čebelji roj na roki ter
sulčeva (ne)sreča    16
Naša akcija:
Izbiramo Zgornjesavinj-sko osebnost leta 1998.17 Zgodovina in narodopisje:
Rimljani pri nas  ...20
Gozdarski nasveti: Pridobivanje okrasnih božičnih in novoletnih dreves......23
Mednarodni sodniški par Repenšek-Požežnik:
Med najboljšimi na svetu	26
NASLOVNICA
Na otvoritvi razstave fotografij Cirila Šema v Galeriji Mozirje
XXX W\\ ,\\V\ \\X\ XX
Foto: Metod Sem
Naročnik: OO SDS Mozirje
Lokalne volitve
Občina Mozirje dobila novega župana - Jožeta Kramerja
Minulo nedeljo je v Sloveniji potekal drugi krog lokalnih volitev, seveda le v tistih občinah, kjer v prvem krogu nobeden od kandidatov za župana ni dobil preko 50 odstotkov glasov. V Zgornji Savinjski dolini je bil drugi krog potreben le v občini Mozirje, kjer sta se med sabo pomerila dosedanji župan Jakob Presečnik in dosedanji tajnik občine Jože Kramer.
V prvem krogu je ob 66-odstotni udeležbi volivcev Kramer dobil 38,87 odstotka glasov, Presečnik pa 36,46 odstotka. V drugem krogu je bila volilna udeležba, tako je bilo tudi pričakovati, nekoliko nižja - 58-odstotna, Kramer pa je svoj naskok pred Presečnikom še povečal in tako postal novi župan občine Mozirje. Po uradnih rezultatih je prejel 55,03 odstotka glasov, Presečnik pa 44,97 odstotka.
Znani so tudi člani občinskega sveta občine Mozirje: Marja Ježovnik, Jani Kaker, Jelka Štorgelj, Franc Šon, J anez Marolt, Jože Krainer in rezerva Marko Bastl (vsi SDS), mag. Ivo Glušič, Jože Grudnik (oba SKD), Gregor Verbuč, Andrej Presečnik, Jakob Presečnik, Janko Žuntar, Anton Vrhovnik (vsi SLS), Karol Ko-pušar, Milan Cajner, Minka Napast (vsi LDS), Franc Rakun (ZLSD), Mojca Finkšt in Anton Venek (oba nestrankarska).
Objaviti moramo tudi popravljen seznam izvoljenih svetnikov v občini Luče, saj je bila pri objavi neuradnih
rezultatov v prejšnji številki napaka: ni bil izvoljen Alojz Robnik (SDS) ampak Albin Robnik (SLS). Pravilen seznam svetnikov je torej naslednji:
-Janez KOSMAČ, roj. 14.5.194.3,stanuje Konjski vrh 9, Luče;
-Albin ROBNIK, roj. 11.2.1947, stanuje Krnica 34, Luče;
-Janez ROBNIK, roj. 13.6.1961, stanuje Krnica 33, Luče;
-Jernej PLANKL, roj. 14.8.1957, stanuje Luče 128, Luče:
-Valerija ROBNIK, roj. 5.5.1954, stanuje Luče 129, Luče;
-	Alojzij SELIŠNIK, roj. 17.6.1963, stanuje Luče 68, Luče;
Alojz MOLIČNIK, roj. 15.5.1948, stanuje Podveza 39, Luče;
-	Matjaž FUNTEK, roj. 17.12.1974, stanuje Podvolovljek 11, Luče;
-	Anton DEŠMAN, roj. 14.2.1959, stanuje Raduha 11, Luče;
Kristijan ČERMELJ, roj. 26.2.1945, stanuje Raduha 5, Luče;
-	Franjo MOLIČNIK, roj. 2.6.1966, stanuje Strmec 9, Luče.
Franci Kotnik
Henkel Slovenija
Dvig produktivnosti in izvoz v IS držav
Vodstvo družbe Henkel Slovenija je priredilo 27. novembra v Mariboru tiskovno konferenco, na kateri je seznanilo predstavnike tiska in elektronskih medijev s sedanjim poslovnim stanjem in prihodnjimi načrti družbe Henkel Slovenija (s sedežem v Mariboru), kakor tudi z njeno družbo materjo Henkel Central Eastern Europe GmbH (Henkel CEE s sedežem na Dunaju) ter s širom sveta poslovno delujočo združbo Henkel (s sedežem v Düsseldorf^).
V	prvem delu tiskovne konference je predsednik Henkel CEE, dr. Friedrich Stara, najprej na kratko predstavil novinarjem Henkel International. Obširneje je spregovoril o Henkel CEE, ki vključuje 11 hčerinskih podjetij in 13 proizvodnih krajev ter zaposluje 3500 sodelavcev, ki bodo letos dosegli za 8,5 milijarde avstrijskih šilingov prometa. Henkel Slovenija bo k temu dosežku prispevala 5 odstotkov.
V	drugem delu tiskovne konference sta direktorja Henkel Slovenija d.o.o. Andrej Mesarič in mag. Reinhard Klackl poročala o poslovanju Henkel Slovenija in o prihodnjih načrtih slovenskega specialista za uporabno kemijo iz Maribora.
Direktor Mesarič, ki predstavlja družbo Henkel Slovenija navzven in je znotraj družbe odgovoren za finance, računovodstvo in kontro-ling, za odnose z javnostmi, za obvladovanje in zagotavljanje kakovosti na vseh ravneh poslovanja, za kadrovske in pravne zadeve, za nabavo in logistiko, je poudaril, da je
družba Henkel Slovenija edina internacionalna firma pri nas, ki proizvaja pralna in čistilna ter kozmetična sredstva v naši državi.
Nadalje je povedal, da je Henkel Slovenija tretje največje proizvodno podjetje Schwarzkopf - Henkel kozmetike v Evropi, ki jo izvaža v 18 držav. Za pralne praške je v letu 1999 predvidevana proizvodnja l6 tisoč ton pralnih praškov po novi tehnologiji.
Družba je dvignila produktivnost, vzpostavljen in ustrezno vzdrževan ter nenehno izpopolnjevan je sistem kakovosti. Integrirani sistem upravljanja za varnost, zdravje, okolje in kakovostje namenjen določenemu trajnostnemu gospodarjenju.
Direktor Klackl, ki je odgovoren za marketinške dejavnosti, je prikazal letošnjo razdelitev prometa družbe Henkel Slovenija: izvoz v Henklova podjetja (55%), ostali izvoz (9%), Slovenija (36%).
PR
SDS ^
Socialdemokratska stranka Slovenije
Spoštovani občani občine Mozirje!
Hvala za zaupanje, ki ste mi ga izrekli na volitvah za župana občine Mozirje.
Jože Kramer
Hvala za zaupanje, ki ste nam ga izrekli na volitvah za Svet občine Mozirje.
Člani sveta občine Mozirje
Hvala za zaupanje, ki ste nam ga izrekli na volitvah za Svet KS Mozirje in Svet KS Rečica.
Člani sveta KS Mozirje in KS Rečica
Zuii&cinie
ZKZ Mozirje
Prenovljena Železnina v Lučah
Ker so kupci vse zahtevnejši in konkurenca vse večja je pomembno, da se ob vstopu v trgovino človek dobro počuti. Dobro pa se kupec počuti takrat, ko ga pričaka prijazno okolje, cene in prodajalci, ki nevsiljivo ponudijo to, kar je na voljo na prodajnih policah.
In prav zato je pomembno, da so te police dobro založene in pregledne. Ko kupec določen prodajni artikel vidi in si ga ogleda, se za nakup tudi lažje odloči.
To pa je vodilo odgovorne v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi, da so se odločili za posodobitev trgovine Železnina v Lučah. Trgovina je bila dobro založena, manjkalo pa ji je prostora, da bi si lahko vsakdo želene stvari v miru ogledal in se tako tudi odločil za morebiten nakup. Malo je bilo tudi prostora za skladiščenje, zato je bilo veliko dela s sistematičnim urejevanjem.
V slabem mesecu dni pa se je vse spremenilo. Seveda na bolje. Predvsem za kupce, ki so dobili lepo ure-
jeno in pregledno trgovino, pa tudi za prodajalce, ki se jim je delovni prostor bis tveno izboljšal. Prodajni prostori so se namreč povečali za več kot dvakrat.
Obiska je bilo veliko že prvi dan odprtja prenovljene trgovine, to je v soboto, 28. novembra. Da bi bilo vse po pravilih, je vodja trgovin, Stanka Bastl s pomočjo zaposlenih prerezala trak in svečano predala prenovljeno trgovino v uporabo. Ta trgovina je edina s takšnim prodajnim asortimanom v tem delu doline, kar zagotavlja dober obisk, prijazni trgovci in cene pa tudi zadovoljne kupce.
Benjamin Kanjir
-RK
Prijazni prodajalci zadružne Železnine v Lučah
(foto: B. Kanjir)
Banka Celje
Ugodna posojila prizadetim v poplavi
Banka Celje se je odločila, da v okviru svojih možnosti ponudi pomoč vsem tistim, ki so bili 5- novembra letošnjega leta poplavljeni in nameravajo za odpravo posledic poplave najeti bančno posojilo. Ugodnejša obrestna mera se nanaša na posojilo pravne osebe in za prebivalstvo.
Banka Celje pri posojilih za prebivalstvo odobravaposojilaza odpravo posledic poplave za zasebno dejavnost in za sanacijo stanovanjskih objektov. Za te namene banka nudi posojila po obrestnih merah, ki so za eno odstotno točko nižji od redne ponudbe.
TK
PODJETNIŠKI KOTIČEK
BORZA POSLOVNIH PROSTOROV
Na naš poziv se je doslej odzvalo nekaj ponudnikov in povpraševalcev poslovnih prostorov, kar je razvidno iz nadaljevanja. Ponovno vabimo vse, ki razpolagate s prostori oziroma prostore iščete, da nas pokličete ter dobite dodatne informacije. ODDAM V NAJEM
120 m2 velik prostor, primeren za DELAVNICO v Paški vasi, tel: 843-240 dva prostora po 20 m2 primerna za drobno obrt ali pisarno v Gornjem Gradu, Attemsov trg 17, prostori so opremljeni z električnimi priključki, en prostor je delno opremljen za šiviljsko dejavnost, tel: 843-240.
MESNICO, 36 m2,26 m2, razsekovalnica in hladilnica ter prodajni prostor, delno opremljeno v Lučah. TEL: 844-083.
POSLOVNO SREČANJE VELIKEGA IN MALEGA GOSPODARSTVA
V	petek, 4.12.1998, je v hotelu Paka v Velenju potekalo poslovno srečanje velikega in malega gospodarstva Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Namen srečanja je bilo boljše medsebojno poznavanje in pospešitev gospodarskih tokov.
Srečanje, pripravljeno pod okriljem Urada župana Mestne občine Velenje, so organizirali naslednji: Območna obrtna zbornica Velenje in Območna obrtna zbornica Mozirje, GZS - Savinjsko šaleška območna zbornica Velenje, Podjetniški razvojni center Velenje in Mozirje.
Gorenje Velenje, Premogovnih Velenje, ERA Velenje, MGA Nazarje in Elkroj Nazarje pa so tista podjetje oziroma veliko gospodarstvo, ki so takšno obliko širjenja poslovnih vezi že potrdila.
Predstavljeni so bili sodobni tokovi gospodarskega povezovanja med malim in velikim gospodarstvom, vodilni ljudje iz velikega gospodarstva so predstavili razvojne cilje svojih podjetij in s tem tudi ponudili možnosti sodelovanja. Delovanje Zgornjesavinjskega podjetniškega centra je predstavil Rudi Hramec. Po predstavitvah so potekali pogovori s predstavniki velikega gospodarstva.
Na srečanju je na temo sodobni tokovi gospodarskega povezovanja velikih in malih gospodarskih sistemov, spregovoril tudi dr. Lojze Sočan.
Poudaril je pomembnost povečanja domačih naložb v znanje ter intelektualno in informacijsko infrastrukturo
KOLIKO LAHKO SLOVENSKA OBRT PRIČAKUJE IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA V PRIHODNJEM LETU
Pogledali smo v postavke predloga proračuna, ki jih je predvidelo ministrstvo za malo gospodarstvo, ki za prihodnje leto za področje, ki ga pokriva, načrtuje skupaj 4,6 milijarde tolarjev.
Od tega namerava za subvencioniranje domači in umetnostni obrti, ki bo zaradi uvrstitve v višjo kategorijo” za plačevanje davka na dodano vrednost gotovo zašla v dokaj težak položaj, nameniti 30 milijonov tolarjev.
Za pospeševalni center za malo gospodarstvo načrtuje ministrstvo 130 milijonov tolarjev (za plače zaposlenih in za druge izdatke). Manj kol za pospeševalni center pa namerava nameniti pospeševalni mreži za malo gospodarstvo, in sicer je planiralo 98 milijonov tolarjev, kar je le okoli 70% letošnjih sredstev.
Za promocijo malega gospodarstva in za usposabljanje za področje gospodarstva je ministrstvo v predlogu proračuna namenilo nekaj milijonov več kot letos. Tako naj bi za promocijo namenili 50 milijonov (kar je za 20 milijonov več kot letos), za usposabljanje pa 32 milijonov (letos so jih 30). Več kot za promocijo -53 in pol milijona tolarjev-bodo namenih sofinanciranju ISO (letosSO milijonov) 50 milijonov, toliko kot letos, bodo namenih potrebam pri harmonizaciji slovenske tehnične zakonodaje, za posebne ciljne skupine (subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom) pa nameravajo dati 106 milijonov tolarjev.
(povzeto po: Obrtnik, november 1998)
TURIZEM
Analitiki Glasa gospodarstva ugotavljajo, da je v osmih mesecih 1998 Slovenijo obiskalo 1.298.374 turistov, od tega 53,9% tujih. Skupno število turistov je v osmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani nazadovalo za 2%, tujih turistov pa je bilo enako število kot v osmih mesecih 1997. 'htdi nočitev je bilo manj. Nočitev domačih in tujih gostov je bilo manj za 2%, nočitev tujih gostov pa za 1%.
V	nasprotju s temi podatki pa z veseljem ugotavljamo v Zgornji Savinjski dolini porast števila gostov in števila nočitev na turističnih kmetijah.
2 P C d.o.o,
ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER
RTC Golte
V pričakovanju bele zime
Rekreacijsko-turistični center Golte nad Mozirjem je pripravljen na novo sezono. Po dveh izredno slabih se letos obeta boljša, predvsem pa bogatejša s snegom.
Na letošnjo sezono so se v centru dobro pripravili. Vlečnice so v dobrem stanju, tehnični pregled je bil opravljen, sezona pa se je pričela 5. decembra, kar je veliko prej kot v prejšnjih letih. Vreme je omogočilo predčasno pripravljanje in postavitevprog, saj je bilo na Golteh v dnevih pred uradnim začetkom sezone 25 cm pomrznjenega snega.
Mnogo sprememb je letos na področju organizacije dela. To sicer na zunaj ni tako opazno, veliko pa pomeni v smislu varnosti in nemotenega obratovanja.
Odprti bodo vsi gostinski obrati, tudi okrepčevalnice na smučiščih.
Golte so v nižjem cenovnem razredu, saj želijo privabiti čim več ljudi. Prenočitvene zmogljivosti za letošnjo zimsko sezono so do 5. marca polno zasedene. Če bo vreme služilo ali bolje rečeno, če bo dovolj snega, računajo, da bo letošnja sezona rekordna po obisku in tudi finančno.
Sistem zasneževanja je ostal isti kot lani. Ojačali pa so cevni sistem, kar jim bo omogočilo stalno zasneževanje. Naredili bodo lahko 30 do 40 odstotkov snega več kot prejšnja leta. Izdelujejo pa tudi projekt, s katerim bodo kandidirali za sredstva ministrstva za malo gospodarstvo. Če jim bo uspelo, bodo lahko dokončali zasneževalni sistem z akumulacijo. To pa pomeni, da bi pri vremenskih razmerah, kakršne so letošnje, center lahko začel z
obratovanjem že sredi novembra. S tem bi pridobili tudi določeno populacijo tekmovalnih smučarskih ekip, ki morajo zaradi pomanjkan-
aljnja dela pa je zmanjkalo sredstev, saj podpore s strani lokalnih skupnosti in ministrstvazamalo gospodarstvo in turizem niso dobili. Pred kratkim so
preko javnih del zaposlili dva delavca, ki bosta skrbela za nadaljnji razvoj vrta in njegovo urejenost. V polnosti naj bi Alpinetum pričel delovati z odprtjem Savinjskega gaja v aprilu 1999- Njegovo uradno odprtje bo hkrati tudi uvodv praznovanje 30-let-nice delovanja RTC Golte.
Za center bi dobra zimska sezona zopetodprla vse možnostizanadaljn-ji razvoj. Hkrati bi se izkopali iz finančnih težav, ki se pojavljajo vse od osamosvojitve Slovenije. Sredi decembra bo javna dražba, na kateri bo Slovenska razvojna družba poskušala Goltem poiskati novega lastnika, dobra sezona pa bi pomenila tudi večjo voljo investitorjev v finančna vlaganja. Z določenimi vložki pa lahko center zaradi svojih možnosti in dobre konfiguracije terena postane eden najboljših v Sloveniji.
Benjamin Kanjir
Bosta gondoli v letošnji sezoni na Golte pripeljali več smučarjev? (foto: B. Kanjir)
ja snega na drage treninge v tujino. Nameravajo odpreti tudi progo proti Ljubnem, na njej pa bodo možne predvsem hitre discipline kot sta smuk in superveleslalom. S tem bodo pridobili tudi veliko mladine.
Ob ugodnem vremenu bodo naredili tudi ledeno steno, v kateri bodo lahko obiskovalci preizkusili svoje plezalne sposobnosti.
Letošnja poletna sezona se je dobro začela, žal pa jo je hitro pokvarilo vreme. Veliko je bilo dežja, zato tudi obiskovalcev planin ni bilo.
Spomladi so odprli in delno tudi označili alpski vrt Alpinetum. Za nad-
Pokrovitelji 30-letnice Savinjskih novic so:
Mizarstvo ‘Kovač, d. o. o.
Ljubija 55, 5330 Mozirje TeC:063/S33-6Sl
v^Trgovina^
Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje; tel.: 833-620
Banka Celje, MGA Nazarje, Glin K&M Nazarje, Glin Žagarstvo Nazarje, Zadruga Mozirje, Savinja Mozirje, PUP Velenje, Davidov liram Nazarje, RSL Levec, Kovinoplastika Benda Sp. Rečica, Zavarovalnica Maribor, Igea Nazarje, GG Nazarje, Telekom Slovenije, Leskom Nazarje, Elkroj Mozirje
ROŽIČ
Na trgu 7 f' v Qrubnorjovi h v Mozirju tal.i OS3/B3B-8I
Občinski svet Mozirje
Sprejeli rebalans in predlog delitvene bilance
V nadaljevanju 28. redne seje, kije bilo 23. novembra, so se mozirski občinski svetniki soočili s sedmimi obsežnimi točkami dnevnega reda. Kljub izidom volitev, ki so nekatere izmed njih pripeljale tudi v naslednji svetniški mandat, za ostale pa je bila to zadnja seja, so se dela lotili nadvse konstruktivno.
Že kar na začetku so obravnavali predlog pogodbe o premoženjsko delitveni bilanci bivše občine Mozirje oziroma njenem drugem delu. Delitvena bilanca se pripravlja vse od uvedbe lokalne samouprave in razdelitve bivše občine Mozirje. Vse doslej se občine o delitvi skupnega premoženja niso mogle dogovoriti. Občinski sveti in pristojni odbori iz seje v sejo pripravljajo vedno nove predloge, ki pa praviloma ostalim vpletenim akterjem niso po godu.
Pogodbo je pred sejo občinskega sveta obravnaval odbor za gospodarstvo in proračun, ki je sprejel določene pripombe na najnovejši predlog. 3. novembra je v uradnem listu RS izšel zakon o delitvenih bilancah bivših občin.
Po razpravi so svetniki sprejeli sklep, s katerim sprejemajo predlog delitvene bilance, seveda z upoštevanjem novega zakona ter pripomb, ki so jih podali med razpravo.
Ob urejanju dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt športne hale Mozirje se je ugotovilo, da mora občina Mozirje za realizacijo pridobiti še zemljišče v izmeri 463 kvadratnih metrov. To zemljišče je trenutno v lasti nadškofije Ljubljana, ki pa je zanj že vložila denacionalizacijski zahtevek. V oktobru je prišlo do sestanka med občinsko upravo in predstavniki nadškofijskega ordinariata z namenom dogovora o nakupu omenjenega zemljišča. Na tem sestanku so predstavniki nadškofije sprožili tudi vpr ašanje njihovega denacionalizacijskega zahtevka do vseh zemljišč, ki ležijo na območju občine.
Občinska uprava je nato pripravila spisek zahtevanih zemljišč in proučila možnost vrnitve le teh. Ob izčrpni predstavitvi teh zemljišč so svetniki sprejeli izjavo volje o vračilu vseh nepremičnin, ki se po zakonu lahko vrnejo.
V nadaljevanju so obravnavali ugovor športne zveze Mozirje glede financiranja športa v letu 1998. Predsednik zveze, Martin Aubreht je predstavil probleme, v katerih se je zveza zaradi zmanj šanja pro računske postavke za njeno financiranje znašla. Največ teh sredstev porabijo odbojkarice OK Zgornja Savinjska, ki s svojo kvaliteto nenehno napredujejo, kar pa zahteva vedno večja sredstva. Podžupan je izrazil potrebo po večjem posluhu do športnih panog, saj se vanje vključuje tudi veliko mladih, ki na ta način pametno preživljajo svoj prosti čas. Ključna problema sta dva. Prvi je financiranje športne zveze, drugi pa financiranje odbojkaric. Za zvezo se bo denar vedno našel, klub pa bo moral poiskati sponzorja. Takšen je bil zaključek dolge razprave. Kljub temu so se svetniki odločili, da preko rebalansa poiščejo dovolj sredstev, da odbo-jkarice zaključijo vsaj ta del tek-
movanja, ki traja do novega leta.
V	nadaljevanju je župan podal poročilo o posledicah novembrskih poplav, zatem pa so se svetniki soočili z obravnavanjem rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto. Razlika se je pokazalav predvidenih prihodkih proračuna za leto 1998. Le ti so se zmanjšalizaokoli 8 milijonov SIT. Znotraj proračuna je prišlo do nekaterih prerazporeditev sredstev, kar pa so svetniki sprejeli in potrdili odlok o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1998.
V	nadaljevanju zadnje seje v tem mandatu so svetniki sprejeli še odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Mozirje, predsednik sveta pa je podal kratko poročilo o delu sveta v zadnjih štirih letih. Delo je označil kot konstruktivno in strokovno zre-
lo.	Za dobro sodelovanje se je zahvalil tudi župan.
Benjamin Kanjir
Zgornja Savinjska dolina
Podjetje za turizem registrirano še letos
Številne aktivnosti za registracijo Podjetja za promocijo, trženje in razvoj Zgornje Savinjske doline so stekle že lansko leto, kot je videti pa se številni zapleti, s katerimi so se soočali, vendarle rešujejo in bo podjetje po vseli predvidevanjih vpisano v sodni register še pred zaključkom leta.
Kljub temu pa seveda v podjetju niso držali križem rok. Številne aktivnosti so tako že uresničili, med otiplivejše sodijo predstavitve na turističnih sejmih tako doma kot v tujini. Slednje je bilo mogoče predvsem z sodelovanjem Centra za promocijo turizma.
Poleg tega so z napori uspeli, da so vsi ustanovitelji plačali ustanovni delež. Teh je 35 in vseh pet občin, v bližnji prihodnosti pa bodo k sodelovanju povabili tudi novo
občino Solčava. Po novem zakonu o pospeševanju turizma, sprejet je bil septembra, morajo biti vsi nosilci turistične dejavnosti obvezno člani lokalnega podjetja za turizem. Zaradi tega je pričakovati, da se bodo podjetju priključili tudi ostali nosilci turizma v Zgornji Savinjski dolini. Seveda pa je osnovni namen včlanitve prispevati svoj delež k boljši razpoznavnosti in razvoju turizma ob Savinji in njenih pritokih.
Savinjčan
26. št SN bo izšla v četrtek, 24. decembra 1998. Rok za oddajo gradiva je v četrtek, 17. decembra 1998.
Občinski svet Gornji Grad
Za slovo, kratko in jedrnato
Svetniki občine Gornji Grad so se na zadnji seji pred iztekom mandata “zadovoljili” z nekoliko manj obsežnim dnevnim redom. Osem točk, kolikor so jih dobili na mizo, je približna polovica na sejo obravnavanih točk.
Tokrat so kot prvo potrdili predlog občinske uprave in urbanističnega zavoda iz Velenja o izdelavi zazidalnega načrta za športna igrišča pri osnovni šoli. Prav tako so bile potrjene spremembe in dopolnitve prostorskih načrtov za območje celotne občine Gornji Grad,
svetniki pašo določili tudi višino po kateri bo potrebno odslej plačevati turistično takso. V nadaljevanju seje pa so sprejeli še vrednost točke za nadomestilo stavbnega zemljišča. Po novem znaša točka 0,185 SIT.
Savinjčan
Vsem volivkam in volivcem Občine Gornji Grad, ki so mi na novembrskih lokalnih volitvah dali svoj glas se iskreno zahvaljujem.
Vaš župan Toni Rifelj

Več še ta/(g drago darilo, je vreden lep spomin, na topel, prijazen, z ljubeznijo prežet praznih^
9[aj Bo tudi leto 1999 polno sreče, sfaizmostnih želja, topline in prijaznih misli.
Načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek s sodelavci
KOVINOPLASTIKA
IfflSENDA
Sp. Rečica 48, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 063/839-130, Telefax: 063/833 434
Družinsko podjetje "Benda” iz Spodnje Reäce želi vsem poslovnim partnerjem, kooperantom, kupcem v trgovini T & BENDA v Celju in občanom Zgornje Savinjske doline prijetne božične praznike ^ in poslovno uspešno leto 19991
1995
m
Hotel pdesniK #



★ * ★ ★
Vabimo Vas, da se nam pridružite ob božično novoletnem programu v Logarski dolini. Letos smo poleg Silvestrovanja in Novoletnega plesa v Hotelu Plesnik, pripravili tudi 3. Božično * ' novoletni koncert na snegu, ob baklah magnjemetu.
is *
%LVESTROVXnJE S SVEČANO VEČERJO IN ZABAVNIM PROGRAMOM 31. decembra 1998 ob 20.00 uri
SILVESTRSKI PROGRAM: VLADO KALEMBER in ansambel Kometi, plesni program, prihod Dedka Mraza s sanmi in konjsko vprego, novoletno DARILO, polnočni OGNJEMET,...
SILVESTRSKA VEČERJA: Goveji jezik z jabolčnim hrenom * Dvojno močna juha z mesnimi žepki * Špageti z bazilikino omako * Pljučni file v slaninski srajčki, Sv. zvitki z rozinami, Koruzni storžki na maslu, Krompir z zeliščno smetano * Sestavljena solata Orehova rezina * Kava leta 1999 «oiHHL Kisla juha
*
NOVOLETNI PLES Z VLADOM KALEMBERJEM IN ANSAMBLOM KOMETI 1. januarja 1999 ob 20,00 uri
*
Veseli bomo češe boste odločili, da preživite čudovite novoletne praznike šMjNij z nami. Pokličite nas v Logarsko dolino. V primeru, da se ne srečamo, Vam želimo veliko zdravja in osebne sreče v letu 1999.	„-du.
Rezervacije za Silvestrovanje in Novoletni ples: HOTEL PLESNIK, Logarska dolina 10, 3335 Solčava. Tel./faks: 063/846-110, 846-024, ga. Marjetka Jeraj
Krajevna skupnost Kokarje
Druga obletnica delovanja
14. novembra so Kokarčani praznovali drugo obletnico obstoja krajevne skupnosti. Učenci Osnovne šole Nazarje, doma iz KS Kokarje, so ob tej priložnosti pripravili kratek kulturni program, ki je bil namenjen predvsem starejšim krajanom. Vodstvo krajevne skupnosti je namreč združilo omenjeno obletnico s pogostitvijo krajanov, starejših od 70 let.
Občinski svet Mozirje
Poiskati trajne rešitve
Jakob Presečnik je na zadnji seji mozirskega občinskega sveta podal poročilo o nastali škodi, ki so jo povzročile zadnje poplave. Le ta je trenutno ocenjena na okoli 80 milijonov SIT, država pa je za prvo obnovo nakazala 1 milijon.
Glavni problemi so nastali, ker nekateri občani nimajo več varnih dostopov do svojih hiš ob Savinji. Občina se je s podjetjem PUV zato že dogovorila, da takoj prično s sanacijo in ureditvijo najnevarnejših predelov. V prvi polovici decembra bo v Celju okrogla miza na temo urejevanja vodotokov. Presečnik je predlagal, da se nekaj podobnega organizira tudi v Zgornji Savinjski dolini, ki prav tako potrebuje korenite rešitve na področju ureditve vodotokov, ki vse prevečkrat prestopajo bregove.
Trenutno so najbolj pereči problemi v novem naselju Rečice ob Savinji, v Novih Lokah, na Trnovcu, v Zg. in Sp. Pobrežjah. V vseh teh predelih se že v mesecu decembru planirajo določeni posegi. Delna rešitev poplavljanja Novih Lok je pogojena z izgradnjo novega ločkega mostu. Projekti zanj se že izdelujejo, sama gradnja pa naj bi se pričela in zaključila v naslednjem štiriletnem obdobju. Stanje se trenutno izboljšuje tudi na področju Pobrežij, saj se gradnja Grašinskega jezu uspešno zaključuje.
V zadnjih letih sredstev za investicije v vodno infrastrukturo v državnem proračunu ni bilo, stanje pa se izboljšuje. S strokovnjaki je potrebno poiskati trajne rešitve in ne le začasnih, kot se to vse prevečkrat dogaja sedaj.
Razprava po županovem poročilu se je vnela predvsem zaradi poplavljanja potoka Rečica. Le ta poplavlja ob večjih deževjih, tako da so prebivalci ob njem že kar vajeni vode v svojih domovih. Letos je bila struga poglobljena, novembrske poplave pa so pokazale, da ta poseg ni uresničil tistega, za kar je bil storjen. Očitno je, da bo potrebno povišati nizke mostove, ki preveč zadržujejo deročo vodo. Potrebno pa bo tudi razširiti strugo, kar pa bo od ljudi zahtevalo kakšen meter njihove zemlje.
Ob koncu razprave so svetniki sklenili, da so dolgoročne rešitve nujno potrebne, zato je potrebno čim prej pridobiti strokovna mnenja. Na ta mnenja prebivalci ne smejo vplivati, saj se lahko v nasprotnem primeru izkazane rešitve zopet pokažejo le kot začasne.	/
Benjamin Ksnjir
Prireditve se je udeležilo okrog dvajset starejših občanov, predstavniki KS Kokarje in župan občine Nazarje IvanPurnat. Predsednik KS Peter Koren je navzočim predstavil, kaj vse je bilo na območju krajevne skupnosti v teh dveh letih narejeno, župan pa je pohvalil de-
Kot da se usoda hoče igrati s Šinkarji, saj tokrat niso prvič trepetali pred neznano usodo in v strahu za lastno življenje.
“Prvič se je to zgodilo oktobra 1980, potem ko je Nivo pri nalaganju gramoza poleti prebil nasip. V oktobru je narasla Dreta terjala davek za >strokovno< opravljeno delo. Sledila je sanac-
ija, za katero so trdili, da je trajna. Vendar je poplava v novembru 1990 izničila vse garancije izvajalca. Ponovno pustošenje, velika materialna škoda... Zopet je Nivo nasip le delno saniral, verjetno bolj po svoje, nasul gramoz in zakril .«vejo napako. Osem let pozneje je naras-IjT'iCta predrla nasip na istem mestu kot dvakrat prej, le daje njena razdiralna moč bila največja doslej,” je ves skrušen pripovedoval Anton Šinkar.
lavnost odbora in drugih krajanov ter jim zaželel še veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Da je bilo vzdušje zares prijetno je poleg otrok poskrbel harmonikar Andrej Šemlak.
Zvonka Zakrajšek
Če si enkrat poplavljen, je velika nesreča. K ak-šen ustrezen pridevnik pa prilepiti nesreči, ki se ponovi trikrat v manj kot dvajsetih letih? Za prizadete, ki so vsakič preživljali strah in grozo, je vse doživljanje ena sama katastrofa. “In potem razmišljaš o opravljenih delih, obljubah, zatrjevanjih... Gre pri izvajalcu sanacije zamalo-
marnost? Mogoče za neznanje? Se temu kako drugače reče?” se je spraševal Anton Šinkar, potlej pa mu je prekipelo.
“Nivoju, ki je hotel s svojimi strokovnimi službami sanirati nasip, kakor je to že iz dosedanje prakse vajen, torej da bi samo nasuli gramoz, ne dovolim pričeti z deli. Želim, dame javnost vsaj enkrat posluša. Že tolikokrat prebit nasip ni mogoče le za silo zasuti, potrebno ga je sanirati v tolikšni meri, dane bo največja nevarnost za preb-
Nezadovoljstvo zaradi porušenega nasipa
Humanost na preizkušnji
O vodni ujmi, kije pustošila predvsem po Zadrečki dolini in prizadela veliko gor ja, smo že pisali. Strah in nemoč prizadetih je težko opisati v nekaj besedah ali grozo tiste strašne noči strniti na kos papirja. Vsakdo je vse skupaj doživljal po svoje. Tisto usodno novembrsko noč je razdiralna moč Drete prebila tudi nasip blizu Šinkarjevih v Nazarjah, ob hiši, ki je od rečne struge oddaljena le nekaj deset korakov.
Šinkarjjeva hiša je bila neposredno na udaru pobesnele Drete (foto: KF)
Jože Štiglic, tajnik občine Nazarje: “Res je, da je nedavna poplava poleg materialne škode povzročila tudi veliko škode in uničila prenekateri človeški živec ob pogledu na naraščujočo reko in uničenje, ki je ostalo za njo čez kakšen dan. Nedvomno so vse tri družine Šinkar v Nazarjah bile med najbolj izpostavljenimi tisto usodno noč, še zdaleč pa ne edine, ki so trepetale pred naravnimi silami. Še preden smo se pogovarjali z g. A. Šinkarjem, je Občina Nazarje že urgirala naizvajalca dosedanjih sanacij, da se takoj proučijo posegi v nasip, projekti korigirajo in pripravi takšna rešitev izvedbe, ki ne smeveč dopuščati prebitja nasipa. To je bilo g. Šinkarju tudi povedano, zato ne drži, da v tem oziru ni naletel na razumevanje. Še več - po (logovom je tudi Občina obvestila inšpektorat v Celju z namenom, da ugotovijo napake dosedanjega dela in pomagajo z nadzorom do ustrezne sanacije.
Čas po poplavi je bil tudi za Občino Nazarje čas slabih živcev, trdega dela in hitrega ukrepanja. Poleg požrtvovalnih gasilcev in pripadnikov CZ, ki so pomagali vsakomur - tudi Šinkarjevim, smo v enem dnevu obdelali teren celotne občine in z dobro organizacijo ter pomočjo Gozdnega gospodarstva usposobili za prevoznost vse višinske ceste ter sanirali najnujnejše plazove, istočasno pa bili na razpolago novinarjem, sestavljali razna poročila in prve ocene škode ter jih pošiljali v Celje in Ljubljano, od koder pričakujemo tudi ustrezno pomoč. Vsakdo, ki je v teh časih z nami sodeloval in nam pomagal, ve, da v Občini Nazarje nismo pozabili na nikogar in je bil deležen pomoči tako ali drugače. Res pa je, daje za delavce občine bil to tudi čas, ko nihče z osebnimi obiski ni mogel nabirati volilnih glasov, kot nekateri. Veseli smo, da so občani to razumeli in odgovor posredovali v obliki volilnih rezultatov.”
ivalce Nazarij ob vsaki manjši narasli Dreti,” je prepričan Šinkar, ki je že posredoval na občini Nazarje, kjer pa, kot pravi sam, ni naletel na razumevanje svojega problema. Zato se je z dopisom obrnil na Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in jih zaprosil, naj pošljejo komisijo, ki bi naredila popis stanja nasipa. Seveda si Anton želi, da se nasip sanira tako, da ga Dreta ne bo mogla kar tako prebiti. Toda država ne reagira.
“Moči nam pešajo, z živci smo na robu. Kot bi se borili z mlini na veter...Vendar ne nameravamo nehati, dokler nam ne bo kdo prisluhnil. Razočaran in žalosten sem ob vsem tem, kar se dogaja,” je pripovedoval Anton v svoji hiši, ob prijazni Dreti, ki pa zna zelo kruto pokopati upe in sanje. “Ob takšni nesreči na pomoč priskočijo ljudje, a žal sam tega nisem bil deležen. Ni bilo ne civilne zaščite ne gasilcev. Sami smo bili zelo ogroženi. V delavnici smo hiteli reševati stroje pred naraslo vodo, a po prebitju nasipa je Dreta tako hitro naraščala tudi zunaj rečnega toka, da se nismo mogli pravočasno umakniti v hišo. Premraženi premočeni, izmučeni... smo se oprijeli zadnjega možnega izhoda. Skozi majhno odprtino smo zlezli na podstrešje delavnice in ob podivjani vodi smo lahko le čakali. Nemo smo opazovali, kaj se bo zgodilo. Najbolj žalostno pa je to, da nas ni nihče pogrešal, nikomur ni padlo na misel, da tudi mi rabimo pomoč. Če bi bil na repu dogodkov, bi to lahko razumel, tako pa sem bil prvi na največjem razdiralnem udaru... Ko se je Dreta vrnila v svoje korito, smo bili na robu svojih moči. Za posredovanje pri odstranjevanju mulja in vsega, kar je Dreta za sabo pustila, smo prosili civilno zaščito, vendar zaman. Tudi občinski možje so pozabili na nas ali pa niso imeli časa, da bi nas počastili s svojim obiskom, ali vsaj kakorkoli ponudili pomoč. Vsa zahvala Ivanu Kreflu in Mizarstvu Časi, ki sta nam nudila nekaj denarne pomoči, ter Kovinarski Vrhnika, ki je dala na razpolago vsa potrebna sredstva za odstranjevanje posledic katastrofe. V veliko pomoč in oporo so mi bili tudi sorodniki iz Celja in Vrhnike, le domačinov, razen družine Zagorc, ki je s traktorjem poslala najnujnejše življenjske potrebščine, ni bilo. Sedaj smo v sporu z Nivojem, ker ta želi zasuti svojo polomijo. Najbolj pa sem razočaran ob izjavi nadzornega delavca Nivoja, ko jim nisem dovolil zasipanja z gramozom! Jaz vam nisem kriv, da ste se tukaj naselili,’ ’’ je zaključil poplavne spomine Anton Šinkar iz Nazarij.
Na Šinkarjeve obtožbe sta se odzvala pristojna poveljnika gasilcev in civilne zaščite.
Poveljnik poveljstva gasilskih enot občine Nazarje, Franjo Pukart, je vse obtožbe zanikal: “Vse Nazarčane smo s sireno opozorili na nevarnost poplav. Pred polnočjo pa sem sam poslal nekaj gasilcev, naj opozorijo Šinkarjeve na pretečo nevarnost ter naj umaknejo avtomobile. V trenutku preboja nasipa, pa se je v gasilskem domu nahajalo šest gasilcev, na terenu pa jih je bilo štirinajst. Vsi so člani operativne skupine prostovoljnega gasilskega društva Nazarje. Njihovi požrtvovalnosti in predanosti bi težko
oporekal. Vendar z vodno ujmo se nismo mogli boriti. Tudi gasilskemu domu in ljudem, ki so se v danem trenutku nahajali v njem, ni prizanesla. Tako ukleščeni smo lahko le vse skupaj opazovali. Voda je bila hitrejša od nas. Z ognjem je lažje, če imaš dovolj vode, ga pogasiš; voda pa podira in odnaša vse, pred njo smo nemočni, vse dokler se ne umiri in umakne v svojo strugo.
Ob naravni nesreči, ki nas je prizadela, so se odzvala sosednja gasilska društva in nam ponudila pomoč. Vendar smo se zahvalili ter jo zavrnili.Takoj, ko smo se lahko prišli do hiše Šinkarjevih, smo začeli izčrpavati vodo iz garaže in naredili vse, kar je bilo v naši moči. Člani gasilskega društva in civilne zaščite so delali od srede
4.	novembra od osmih zvečer vse jo nedelje 8. novembra popoldne, kar je res lahko pohvalno. Vsem se za njihovo požrtvovalnost lahko le zahvalim, saj so opravljali humano delo prostovoljno in s tem pomagali prizadetim. Vedno pa se najde kdo, ki za skupnost ne naredi nikoli ničesar, zato pa tiste, ki so se pripravljeni razdajati družbi s koristnim delom, najbolj kritizira.”
Tudi poveljnik štaba civilne zaščite, Srečo Urtelj, je ogorčen: ’’Štab civilne zaščite je bil aktiviran v sredo zvečer. Zaradi tako hitrega vdora vode smo ostali brez telefona. Naslednji dan, ko se je Dreta umaknila nazaj v svojo strugo, smo sklicali pripadnike CZ, ki so se odzvali v polnem številu. Prvi, ki smo jim nudili pomoč, so bili ostareli občani, Šinkarjevi pa so bili druga družina, katerim smo priskočili na pomoč. Nato smo začeli čistiti cesto skozi center Nazarij, Delavski dom, TUŠ, prostore športnega društva. Na terenu je bilo petindvajset članov CZ, ki so po svojih močeh pomagali odstranjevati posledice vodne ujme. Delo gasilcev in CZ je potekalo usklajeno. Sproti smo skupaj reševali nastale probleme.
Vendar teden dni po poplavi CZ ni pristojna za odstranjevanje posledic poplav. Vsi pripadniki civilne zaščite so prostovoljci zaposleni v različnih podjetjih in imajo svoje obveznosti. Danes ima redko katero podjetje posluh za tovrstno delo članov CZ, zato si ti ne morejo privoščiti večdnevno odsotnost z dela.”
Marija Sukalo
ati3.aua(33TT?70 KVAS®®
Na trgu 27, Mozirje
V majhnem se skriva veliko.
Če želite presenetiti svoje najdražje v
BOŽIČNO - NOVOLETNEM ČASCI,
vas vabimo k nakupu vseh vrst zlatega nakita.
Decembra vam nudimo praznični popust
VESELE PRAZNIKE!
Ljubija
Narava vendarle
močnejša
Konec julija, v 15. letošnji številki SN smo objavili članek z naslovom Bo voda zmagovalec. Poročali smo o posledicah močnega deževja 14. julija, posebno o divjanju narasle Ljubije, ki je pri Muzgovih nasproti ljubijskega obrata Cinkarne odnesla del travnika in se nevarno približala regionalni cesti Letuš-Mozirje.
Od takrat pa se je zgodilo marsikaj. Najpomembnejše je bilo, da se je premaknil močan aparat in pričelo se je s sanacijo vodotoka.
Podjetji NIVO in PUV sta se problema izpodjedanja obrežja lotili z vso resnostjo. Za osvežitev spomina naj omenimo, da je voda takrat pretila, da bo v naslednjem večjem nalivu s sabo odnesla tudi regionalno cesto. Pa se k sreči to ni zgodilo.
Omenjeni podjetji sta s svojo mehanizacijo uredili izpodjedeno obrežje, nasuli ogromne količine kamenja, peska in betona, preusmerili tok vode samo na levi del (voda si je namreč izkopala kar dve strugi) in nasuli nekaj materiala tudi višje, kjer je Muzgovim odneslo del travnika in vrta. Po 16. dneh napornega delaje bil projektsanacije zaključen. Kako uspešno je bilo njihovo delo, pa seje lahko ugotovilo že pri prvem
večjem nalivu, ob poplavah 4. novembra.
Naslednje jutro, ko se je tudi Ljubija vrnilav običajno strugo, je zanjo ostala dokaj klavrna podoba. S sabo je odnesla nekaj velikih skal, ki so bile v utrjenem nasipu. V njem je tako zazijala luknja, ki se bo z vsakim dežjem in naraščanjem nivoja vode gotovo povečala.
Vprašanje, ki se sedaj zdi povsem umestno je, kdo bo plačal ponovno sanacijo in koliko časa bo minilo, da bodo strokovnjaki (???) izdelali nove načrte. Po drugi strani pa se lahko prebivalci ob porečjih rek, ki so v novembrskih poplavah občutili divjanje rek, ob tem primeru samo bojijo, da bodo tudi za sanacijo ostalih vodotokov v Zgornji Savinjski dolini skrbeli ti isti oz. podobni strokovnjaki.
Benjamin Kanjir
Klavrna podoba “saniranega” vodotoka Ljubija po zadnji poplavi (foto: B. Kanjir)
090-41-54-ANA
~	Elvita s.p. 156 SIT/min - 24ur
LJUBEZEN - PARTNERSTVO DENAR-DELO
ZDRAVJE - SVETUJEMO UPORABO ZDRAVILNIH ZELIŠČ
SDS
Predsednik SDS, Janez Janša na shodu v Mozirju
Predsednik SDS, Janez Janša se je v podporojožetu Kramerju, kandidatu za župana občine Mozirje, 4. decembra udeležil pogovora z občani, ki so ga organizirali v mozirskem kulturnem domu.
Janez Janša je v nagovoru zbranim, med katerimi sta bila tudi gornjegrajski župan Toni Rifelj in državni svetnik Vladimir Korun, najprej
lokalnih volitvah. Janša je izpostavil 3 slovenske kraje, kjer so se vse stranke združile proti SDS, oziroma njihovemu županskemu kandidatu.
Glavni akterji zborovanja v Mozirju: Janez Janša, Jože Kramer in Mirko Zamernik (foto: B. Kanjir)
opisal pogumno pot Slovenije, ki si je v pravem trenutku utrla pot iz Jugoslavije v neodvisno in samostojno državo. Za ta korak je bilo potrebno ogromno volje, poguma in moči. Teh vrlin Sloveniji in Slovencem, po njegovem, vse do leta 1994 ni zmanjkalo. Od takrat pa se je počasi začela vztrajna pot navzdol in pravljice o deželi blaginje je bilo iz dneva v dan manj. Standard, ki je bil do takrat v primerjavi z ostalimi deželami v tranziciji izredno visok, se je začel manjšati. Pečat na to prehojeno pot je nedavno poročilo iz Bruslja, ki je Slovenijo iz prvega mesta med kandidatkami za vstop v EU, postavilo na zadnjega. Liberalna demokracija (birokracija) je s tem poročilom zadovoljna, saj ji ni bilo potrebno izpeljati davčne reforme, pokojninskih reform, reforme državne uprave in podobnih.
Janez Janša je poudaril, da socialdemokrati so za vstop v EU, vendar pa ne za vsako ceno. Potrebno se bo pogajati, sprejeti zaščitno zakonodajo in pod pogoji, ki bodo odgovarjali Sloveniji, vstopiti v Evropo.
Govora je bilo seveda tudi o
Tako je bilo najprej v Tržiču in v Destrniku. Tamkajšnja kandidata SDS sta kljub temu zmagala že v prvem krogu. V drugem krogu županskih volitev pa se je to zgodilo še v Mozirju. Vse tukaj delujoče stranke so svojo podporo namenile Jakobu Presečniku, ki je bil protikandidat Jožetu Kramerju. Janša je izpostavil nenačelne povezave, ki ne morejo obroditi rezultatov in programov.
Izpostavil je tudi pomembnost prihoda na volišča. Ravnodušnost med ljudmi, ki se je pojavila zaradi razmer na vseh področjih življenja, se lahko premaga samo s spremembami. Zaspremembe pa je potreben prihod na volišča. Šteje namreč vsak glas.
Jože Kramerje zbranim predstavil svoj program, ki ga namerava izpolnjevati ob morebitni izvolitvi za župana, svojo podporo pa mu je izrazil tudi poslanec in župan Luč, Mirko Zamernik.
Po uradnih predstavitvah se je vnela zanimiva razprava, v kateri so sodelovali mnogi obiskovalci.
Benjamin Kanjir
Kmetijska svetovalna služba Mozirje
Strokovna ekskurzija kmetov v Avstrijo
Na območju občine Mozirje je 451 kmetij z več kot 1 ha kmetijske zemlje. V lasti imajo okrog 2.500 ha kmetijske zemlje in 3-600 ha gozda. Njihova povprečna velikost je 13,5 ha oziroma 5,5 ha obdelovale zemlje. Nahajajo se od 340 m do 900 m nadmorske višine. Dve tretjini kmetijskih zemljišč leži v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo. Zaradi talnih, klimatskih in tržnih dejavnikov se je večina kmetij že v preteklosti usmerila v rejo govedi za prirejo mleka in mesa. V zadnjem času se na obrobnih območjih širi reja drobnice, vse več pa se pri kmetih kaže tudi zanimanje za ekološki način
kmetovanja.
Ker so naše kmetije majhne, jim dohodek od osnovne kmetijske dejavnosti in gozda ne zagotavlja primernega standarda, zato so v veliki meri prisiljene iskati dodatni vir dohodka. Za svoje preživetje si člani kmečkih družin iščejo zaposlitev v delovnih organizacijah, pri
obrtnikih ter opravljajo razna priložnostna dela. Turistična dejavnost na kmetijah je kot dopolnilna dejavnost na nekaterih kmetijah že uveljavljena. Ostale dopolnilne dejavnosti, ki bi tudi lahko izboljšale dohodkovni položaj kmetij, so še bolj v razvoju. Počasi si utirajo pot na naše kmetije, med drugim tudi zaradi nedorečene zakonodaje.
Uvajanje ekološkega načina kmetovanja in razvijanje dopolnilnih dejavnosti na naših kmetijah sta bila razloga, da smo kmetijski svetovalci jeseni za kmete organizirali strokovno ekskurzijo v Avstrijo. Ogledati smo si hoteli, kako imajo naši severni sosedje organizirano biološko pridelavo hrane, predelavo in trženje kmetijskih pridelkov , saj imajo na temu področju bogate in dolgoletne izkušnje. Cel dan smo preživeli v okolici Eibisvvalda, kjer je posestna struktura kmetij podobna naši. Povprečna velikost kmetij je 5 ha obdelovalne zemlje, tako kot pri nas. V obmejnem območju so kmetije usmerjene v vinogradništvo ter
sadjarstvo, v višjih predelih pa so pretežno travniško - pašniške kmetije usmerjene v živinorejo.
Najprej smo se ustavili na kmetiji Moser, ki je usmerjena v rejo krav dojilj, teletapavzrejainprodajapod blagovno znamko Styria Beef. Poseduje 13 ha gozda in 12 ha trav-
inja, 5 ha kmetijske zemlje ima v najemu. Že dolga leta kmetuje po ekoloških načelih, vso krmo za živino prideluje doma, kar je pogoj za ta način pridelave hrane. Ker ji 17 krav dojilj ne prinaša dovolj dohodka, imajo na kmetiji urejeno klavnico in poleg lastne živine koljejo še za 10 okoliških kmetov. Teleta redijo do teže 300 - 350 kg, koljejo pa jih po potrebi, glede na naročila. Teletino prodajajo v 10 kilogramskih paketih sami, brez posrednikov. Direktno trženje imajo na kmetiji urejeno že 15 let. Zanimanje naših kmetov je bilo zelo veliko. Hoteli so zvedeti vse od načina reje živine do predelave in prodaje mesa. Veliko so spraševali tudi o subvencijah, dajatvah, predpisih in kontrolah, katerim so podvrženi avstrijski kmetje. Po temeljitem ogledu kmetije in izčrpnem razgovoru z gospodarjem, smo se odpravili na kmetijo Lampi.
Kmetija Lampi je velika 13 ha, usmerjena je v rejo krav za prirejo mleka. Na 0,5 ha pridelujejo zdravilna zelišča. V stari hiši imajo urejeno
sušilnico za zelišča. Čajne mešanice za različne namene delajo po potrebi, glede na naročila in možnosti za prodajo. Poleg čajev pripravljajo tudi razna mazila, džeme, spalne blazine zantale hišne prijatelje,... Na kmetiji že 12 let sami tržijo. Svoje proizvode prodajajo na domu, preko pošte, na tržnici, v trgovinah, po turističnih kmetijah,... Vsako leto na kmetiji organizirajo dneve odprtih vratin kupcem predstavijo zelišča vse od pridelave, predelave do prodaje. Udeležujejo se tudi raznih sejmov, kjer z degustacijami predstavljajo svoje čaje potrošnikom. Za promocijo in reklamo se na kmetiji zelo trudijo. Po bogatem in okusnem prigrizku, ki so nam ga pripravili, smo se odpeljali na gorsko kmetijo Gollob.
Kmetija leži na nadmorski višini 1100 m, poseduje 10 ha travinja in 90 ha gozda. Tudi ta kmetija je usmerjena v rejo krav dojilj in vzrejo ter prodajo telet pod blagovno znamko Styria Beef. Glavni vir dohodka ji predstavlja gozd. Kmetija se povezuje v gozdarsko združenje sedemnajstih kmetij, ki so v Ei-biswaldu postavile kurilnico na biomaso in sedaj ogrevajo cel kraj. Na tak način zelo dobro izkoristijo in prodajo les slabše kakovosti. Z bioenergijo si poskušajo ustvariti dodaten dohodek, saj so ugotovili, da tržišče za to vrsto toplote obstaja. Lesna energija je obnovljiva, klima pa od kurjenja z gozdnimi proizvodi ni prizadeta. Samoiniciativnost
in iznajdljivost avstrijskih kmetov je res velika.
Nazadnje smo se ustavili še na biološki kmetiji Goseh, ki leži na nadmorski višinil.000 m. Tukaj smo dobili veliko informacij o organiziranosti biološkega kmetovanja v Avstriji, saj je mladi gospodar svetovalec za biološko kmetovanje za zahodno Štajersko. Pri kmetijski zbornici je zaposlen za 20 ur na teden, sicer pa dela na domači kmetiji. Kmetija je velika 4,5 ha, od tega ima 2,5 ha obdelovalne zemlje. Že 25 let pridelujejo jagodičevje, trenutno na 0,5 ha, nameravajo pa to površino razširiti na lha. Na kmetiji imajo urejeno žganjekuho, izdelujejo pa 10 vrst likerjev. Začeli so z bezgovim likerjem po izvirnem receptu matere, sedaj pašo proizvodnjo razširili in jo profesionalizirali. Tradicija in izvirnost v Avstriji nekaj velja, zato je tudi za kupce zelo pomembna in zanimiva. Na kmetiji imajo predelovalne prostore urejene tako, da lahko kupci vidijo in doživijo cel potek predelave jagodičevja v likerje. Tako privabljajo nove stranke, s prodajo pa nimajo težav.
Ko smo izčrpali strokovni program ekskurzije, smo se polni vtisov vrnili nazaj v Slovenijo. Z dobro večerjo na turistični kmetiji Klevž smo zaključili dan. Ekskurzija je bila zelo poučna, videli smo veliko, za nas novih stvari. Mogoče pa je kdo od udeležencev dobil kakšno idejo za dodatni zaslužek na svoji kmetiji.
Marija Mikek
			
			
Območna izpostava Mozirje			
			
			
VABILO			
			
v neaeijo, u. aecemora itiuo, od la		i. ur	i.
bo v kulturnem domu v Bočni			
1. srečanje amaterskih vokalno-instrumentainih skupin območja Zgornje Savinjske doline
FAMA 1
Vabimo vse ljubitelje zabavne in narodno-zabavne glasbe, da se nam pridružiteI
Ponudba izdelkov iz zelišč je na kmetije Lampi zelo pestra
is
A»*
Aleksander Videčnik iz Mozirja
Soavtor Zgodovine evropskih hranilnic
Združenje evropskih hranilnic je pred nedavnim izdalo drugi del publikacije z naslovom Zgodovina evropskih hranilnic. V prvem delu, ki je izšel že pred tem, se je tematika nanašala na polnopravne članice Evropske skupnosti, v drugem delu pa ima svoje mesto kot kandidatka za vstop v ES tudi Slovenija. Priprava gradiva za “slovenski del” omenjene publikacije je bila zaupana Aleksandru Videčniku iz Mozirja, kar je novo veliko priznanje zanj in za njegovo publicistično delo.
SN: Kako je pravzaprav prišlo do vašega sodelovanja v tem evropskem projektu?
VIDEČNIK: Pred približno letom in pol se je Združenje bank in hranilnic Slovenije preko g. Kunsta obrnilo name, da bi pripravil pregled zgodovinskega razvojahranilništvavSloveniji. Slovenija je namreč kot resna kandidatka za pridruženo članstvo v Evropski skupnosti dobila možnost predstavitve v drugem delu Zgodovine evropskih hranilnic. Koordinacijo priprave te publikacije je prevzel Inštitut za pospeševanje hranilništva s sedežem v Bonnu, izdajatelj pa je bilo Združenje evropskih hranilnic, ki ima prav tako sedež v Bonnu.
SN: Vsaka država je torej pripravila svoj del zgodovine hranilnic. Ste avtorji pri tem kaj sodelovali?
VIDEČNIK: Operativni koordinator iz omenjenega inštituta nam je poslal imena, naslove in telefonske številke vseli avtorjev, da smo se lahko direktno povezali med seboj. Za nas je bila zlasti pomembna povezava z Avstrijo, saj smo imeli v Sloveniji v času nastajanja prvih hranilnic avstrijsko zakonodajo.
SN: Obseg gradiva je bil verjetno omejen?
Aleksander Videčnik (foto: CS)
Domala v vsaki vasi je bila hranilnica, kar je bilo v skladu s Krekovim načelom.
SN: Pomembno vlogo je pri tem verjetno odigral tudi Vošnjak?
VIDEČNIK: Vošnjak se je držal bolj trgov in mest, kerje bil njegov način poslovanja hranilnic nekoliko drugačen. Višina deležev je bila zelo različna in Vošnjakovi deleži so bili višji od Krekovih. To je spodbudilo reakcijo, ko se je začela cepitev politične scene na Slovenskem. Nasprotniki so namreč Vošnjaku takrat očitali, daustanav-lja hranilnice samo za premožne ljudi, vendar temu ni bilo tako. Vošnjak je želel ohraniti slovensko večino v hranilnicah, da ne bi vanje vdrli Nemci. Kmečke hranilnice so medtem poslovale zelo dobro, predvsem pa racionalno, in držale v rokah slovenski gospodarski utrip na podeželju. To je bil pravzaprav začetek samostojnega slovenskega gospodarstva.
SN: G. Videčnik, ob izidu drugega dela Zgodovine evropskih hranilnic (Doslej je izšel v nemškem in francoskem jeziku, pripravl-ja pa se angleška izdaja. Op. KF) vam iskreno čestitamo!
VIDEČNIK: Hvala lepa. Vesel sem, daje projekt uspel in sem lahko pri njem tudi sam tvorno sodeloval.
Franci Kotnik
Osnovna šola Mozirje
Področno tekmovanje iz logike v
Mozirju
S čim se logika ukvarja? Na kratko - z izjavami, ki so pravilne ali nepravilne. Rojstni kraj evropske logike je Grčija, čas njenega rojstva pa pred več kot 2400 leti.Takrat so se prvič začeli zavestno in razvojno ukvarjati z njo (Zenon Eleatski, Sokrat, Platon, Evklid, Aristotel). V nadaljnjih obdobjih se je bolj ali manj intenzivno razvijala, dokler se ni razvila v moderno obliko logike (matematična logika, logistika), ki se vse bolj kaže kot umetni jezik, poln znakov in pravil, ki določajo njihovo rabo. Logiko uporabljajo v matematiki, elektrotehniki, računalništvu,...
VIDEČNIK: Vsak avtor oziroma vsaka država je dobila na razpolago enako število strani, če sem natančen: 30 strani po 30 tipkanih vrstic. Prvi osnutek smo poslali v Bonn, kjer je bil z njihove strani pregledan in lektoriran, medtem ko smo prevod v nemščino opravili že pri nas.
SN: V vsebinske zadeve se izdajatelj ni spuščal?
VIDEČNIK: Načelno ne, razočaran sem bil le zaradi tega, ker so iz gradiva izključili del, ki govori o ropanju slovenskih hranilnic leta 1941 s strani okupacijskih sil. Po njihovi obrazložitvi v tekstu ne sme biti politike, mi pa dobro vemo, da ni nikakršna politika ampak žalostna zgodovina. Ohranili pa so del gradiva, ki govori o denarnem zavodu Slovenije od leta 1944 do 1946. To je pomembno, saj gre za evropski fenomen. Nikjer drugod ne najdemo primera, da bi odporniško gibanje organiziralo svoj denarni zavod in regularne hranilnice, kot so bile v Črnomlju in drugod. Drugi slovenski fenomen so šolske hranilnice, ki jih prav tako nimajo nikjer drugje v Evropi.
SN: Kakšno je vaše razmišljanje sedaj, ko po izidu knjige primerjate gradiva drugih držav?
VIDEČNIK: Vsekakor lahko rečem, da se Slovenci nimamo česa sramovati. Še več, ko primerjam podatke, ugotavljam, da smo bili leta 1941 glede na razmerje med številom prebivalcev in številom hranilnic na drugem mestu v Evropi. V tistem času smo imeli 504 hranilnice, prebivalcev Slovenije pa je bilo komaj nekaj čez milijon, saj nismo imeli Primorske.
Pred trinajstimi leti so se začela tekmovanja iz logike v Sloveniji. Število tekmovalcev iz leta v leto narašča. Letos jih je bilo že 15000 (šolarjev, srednješolcev in študentov). Na osnovnih šolah tekmujejo učenci od 5. do 8. razreda naprej na šolskih tekmovanjih. Najboljša dva iz razreda se udeležita področnega tekmovanja, najboljši pase uvrstijo še na državno tekmovanje, ki poteka hkrati za vse kategorije. Zaradi tako množične udeležbe bo prišlo v prihodnosti kmalu do sprememb v organizaciji tekmovanja.
Področno tekmovanje je potekalo 17. oktobra na Osnovni šoli Mozirje. Prišli so učenci iz Luč, Ljubnega, Gornjega Grada, Mozirjain Šmartnega ob Paki. Sponzorstvo tekmovanja je prevzela OŠ Mozirje, kije prispevala tudi podeljene nagrade.
Nadržavno tekmovanje smo lahko poslali le pet učencev. To čast so si prislužili: 5. r. - Eva Budna,
1. mesto (Ljubno), 6. r. - Adam Matjaž, 1. mesto (Mozirje), Andrej Klančnik, 2. mesto (Šmartno ob Paki), 7 r. Iztok Vrenčur, 1. mesto (Šmartno ob Paki), 8. r. - Jernej Retko, 1. mesto (Ljubno).
To tekmovanje je bilo 14. novembra na Fakulteti za elektroniko in računalništvo v Ljubljani. Pokrovitelj je že več let podjetje HERMES SoftLab. Naši tekmovalci niso posegli po najvišjih mestih vendar so se kljub temu dobro odrezali. Naloge in uvrstitve lahko poiščete na internetu na naslovu http://www2.arnes.si/~lizotks2/.
Jana Pahovnik
Galerija Mozirje
Razstava Cirila Šema
Fotoreporterja Cirila Šema tako rekoč ni potrebno predstavljati. S fotoaparatom - ta je njegov najzvestejši spremljevalec, je obredel vse pore Zgornje Savinjske doline in ujel v objektiv takorekoč vso druščino ljudi živečih ob Dreti in Savinji. Slednje dokazuje tudi razstava, kije od minulega petka na ogled v mozirski galeriji.
Ciril Sem je ob otvoritvi razstave prejel številne čestitke (foto: Metod Sem)
Slabemu vremenu navkljub se je otvoritve svetlobnih zapisov, tako svoje fotografije imenuje Ciril Sem, udeležilo precejšnje število ljudi. Od vsepovsod, nov dokaz, da je Cirilova razpoznavnost izjemna. Kot njegovo delo, katerega izvršuje na neprisiljen, nekaterim moteče skromen način.
Otvoritev razstave je v pisni obliki požlahtil starosta slovenskih fotoreporterjev in razstavljalčev dologo-letni prijateljJoco Žnidarščič. Obilica snega mu je onemogočila prihod v Mozirje, vendar so njegove besede v interpretaciji Francija Kotnika, urednika Savinjskih novic, iz-venele prepričljivo in vzpodbudno vzneseno. Med drugim je zapisal: “Mislim, da je razstava del velike zbirke fotografij, ki postaja vizualni dokument te doline. Kaže na civilizacijsko oziroma kultur no stopnjo človeka, ki jo je posnel, ki je tako rekoč vizualni pričevalec sveta, njegov sooblikovalec, odgovoren za podobo le tega.
Vsi slovenski fotoreporterji ta hip ustvarjamo velik slovenski fo-toarhiv, ker je to pač naša naloga. Sedanjost bo namreč že čez nekaj let v zavesti ljudi živela kot nekakšna amorfna foto zgodba. Časi se sicer spreminjajo in mi z njimi, ampak
slovenski dogodki, odnosi v javnem življenju, človeške zgodbe, podobe naše narave, okolja, vsakdanjega življenja, kulture, športa, vsi ti, ki sestavljajo to razstavo, imajo zamrznitev na fotografijah.
Duh te dobe se morebiti prikaže najprej v stotinkah sekunde in je kot tak komaj zaznan. V teku časa pa se začne vse bolj prepoznavati. Čez trideset, petdeset ali sto let, bo od stotinke sekunde narasel kar na uro, leto, morda celo dobo. Stotinka sekunde bo morda postala zgodovina.”
Ciril Sem tako ostaja edini klasični fotoreporter v Zgornji Savinjski dolini. Sam o tem ne utegne razmišljati. Njegovo poslanstvo je biti zraven. Ustvariti dokument, ki bo vrednostno sodbo doživel v času daljne prihodnosti. Realnost umetnikov katerih dela nakazujejo razmislek in mesto v zgodovini. Ciril Sem jo odstira po svoje, brez spon, nič svetega ne more ustaviti prsta na sprožilcu. Ker samo fotografija ostaja izviren in dolgoročno dokazljiv, včasih žalosten, nekajkrat tudi vesel, celo nebodigatreba dokument.
Razstava Cirila Šema bo odprta za ogled do 16. decembra.
Edi Mavrič - Savinjčan
Galerija Steki Gornji Grad
Oktet TEŠ v Avstralijo
Oboki srednjeveškega obrambnega stolpa, podkaterimiže nekaj let domuje gornjegrajska likovna galerija, so tokrat, za žlahtno spremembo, vsrkavali v svojo častitljivost slovensko
ljudsko glasbo.
Pred odhodom na turnejo med slovenske rojake v daljno Avstralijo so se številnim občudovalcem vesele pesmi predstavili člani okteta Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ).
Pravzaprav že kar stari znanci gornjegrajske publike so navdušili. Kotvedno. Kljub dejstvu, daje glasbeni pedagog samo njihov umetniški vodja Mitja Venišnik - ostali so gradbeniki, strojniki, elektroniki, skratka delavci elektrarne, katera zagotavlja Sloveniji več kot tretjino električne energije.
Kot rečeno, je bil koncert eden zadn-
jilinastopovoktetapredodhodompod južne zvezde, kot je daljni kontinent -Avstralijo - v zahvalnih besedah plastično opisaljožef Remšak - Zotler, član NO Kulturnega društva Gornji Grad.
Pevci bodo v Avstraliji ostali 18 dni, številni koncerti pa bodo namenjeni slovenskim rojakom, kateri tudi na skrajnem ozemlju zemeljske oble ohranjajo materin jezik in slovensko izročilo. Brez dvoma, lepo priznanje za oktet, ki je nastal ob delu, problemih, razočaranjih in uspehih v Termoelektrarni Šoštanj.
Savinjčan
Galerija Steki Gornji Grad
Gornjegrajski motivi Veljka Tomana
Z razstavo akademskega slikarja Veljka A. Tomana, otvoritve so se 6. novembra udeležili številni stalni spremljevalci tovrstne likovne dejavnosti v Gornjem Gradu, so v tem kraju za letos sklenili ciklus predstavitev znanih in nekoliko manj uveljavljenih slikarskih ustvarjalcev.
Tokratna razstava diplomanta slikarstva in restavratorstva je za za-drečko prestolnico še posebnega pomena. Izkupiček od prodanih slik naj bi namenili za nakup zemljišča centra za starejše občane, kot se bo ta po besedah župana Tonija Riflja po novem imenoval.
Sicer pa ime slikarja Tomana v slovenskem prostoru ni neznano. V domovini in tujini se je samostojno predstavil že 108 krat, sodeloval pa je tudi na 165 skupinskih razstavah. Z razstavo v Gornjem Gradu in slikami o njem je želel pokazati, kaj ga v
tem kraju privlači in opozoriti na lepote, ki jih marsikdaj opazimo šele tedaj, ko nam jih v svojih delih predstavi roka umetnika. Skupaj z motivi Gornjega Grada razstavlja tudi sončnice, ki jih sicer slika vsako jesen. Po mnenju kritikov izhajaTo-manovo slikarstvo iz ekspresionizma. Slika z barvo nasičenimi potezami ter hitro začuti bistvo motiva. Predvsem pa je prepoznaven po eruptivnosti, po svoje prikrojenih resnicah in debelih nanosih barv.
Savinjčan
Veljko A. Toman in Vika Venišnik (foto: Ciril Sem)
Teden otroka
Kostanjev piknik
Ob Tednu otroka so v petek, 9- oktobra, pripravili v WZ Mozirje kostanjev piknik, nanj pa so povabili pojočega kuharja. Ob peki palačink, ki so bile narejene namesto z mlekom kar s coca colo, je kuhar prepeval in zabaval malčke ter njihove starše.
Obisk Jureta Repenška v nazarskem vrtcu (foto: MŠ)
VVZ Mozirje
Grad, gradiček reci mi...
Grad, gradiček reci mi, ali tukaj kdo živi? Odgovor na to vprašanje ste lahko našli v WZ Mozirje v času od 27- do 29-oktobra, kjer so otroci mozirskega vrtca ob pomoči vzgojiteljic pripravili razstavo slik, skulptur, poslikanega stekla in tkanin.
Marsikateri nadebudnež se je zavrtel ob poskočnih ritmih kuharjeve kitare. Otroci, večina z mozirskega ter rečiškega vrtca in male šole, so se sladkali z vročim kostanjem in drugimi jesenskimi plodovi, žejo pa gasili s sladkim jabolčnikom. Vzgojiteljice so za otroke pripravile tudi najrazličnejše delavnice. Ročne spretnosti so otroci lahko poskusili ob oblikovanju slik s tekstilnimi barvami na majice, izdelavi ježka - podstavek za barvice iz slanega testa, so polepšali z ogrlico, narejeno iz najrazličnejših semen, ali preizkušali glasbila iz naravnih materialov. Pri izdelovanju mojstrovin so v pomoč priskočili tudi starši.
Kostanjev piknik je bilo prijetno druženje otrok in njihovih staršev, hkrati pa naj bi bil uvod v praznovanje prihoda tetke jeseni.
Počasi in skoraj neopazno se je jesen prikradla tudi v nazarski vrtec. Prihod tetke jeseni so nazarski malčki malo drugače praznovali teden dni pozneje, vendar nič manj slavnostno, kot so to storili v Mozirju. Medse so povabili tudi goste,
Teden otroka
Imeli so dan odprtih vrat, kjer so se lahko otroci v kotičkih nemoteno igrali, delavnico o poljskih pridelkih, igrali so se “veseli tobogan”, organizirali so čisto pravo modno revijo... Med presenečenja je vsekakor sodil obisk Jureta Repenška, umetnika in likovnega pedagoga v Osnovni šoli Gornji Grad, ki je v garderobi nazarskega vrtca postavil malo razstavo svojih likovnih del. V likovni delavnici so mu pomagale vzgojiteljice, ki so otroke usmerjale pri risanju. S slikanjem pred otroki je nazorno pokazal, kako nastaja akvarel. S strokovnimi nasveti jim je pomagal prebuditi umetniško žilico. Ob pogovoru z nadobudneži je pod njegovim čopičem nastajalo jesensko tihožitje. Povedal jim je, da kot
predstavnike Glin Iverica Nazarje, ki pa niso prišli praznih rok. Darilo -čisto pravi zajec - je pozneje našel dom na bližnji kmetiji, čokoladna jajčka pa pot v otroške želodčke.
Zadobrovoljonapraznovanju sta poskrbela Andrej s harmoniko in Sabina s citrami. Vzgojiteljice so poskrbele za presenečenje; na pravem lončarskem kolesu so otroci s pomočjo mojstra lončarja izdelovali posode iz gline, ob stiskalnici sadja so si lahko sami natočili svežega komaj iztisnjenega jabolčnika, se posladkali z vročim kostanjem, ki se je pekel v veliki peči, na »tržnici«, ki se je šibila pod jesenskimi dobrotami, so si kupili sadje in v sadnem kotičku pripravljali sadna nabodala. V gosteh so bile tudi kmetice, ki so ličkale koruzo ter iz koruzne slame izdelovale predpražnike. K delu so pritegnile marsikatero mamico, ki je ob pomoči malčkov pokazala svoje ročne spretnosti. Mali korenjaki in njihovi starši so se zabavali tudi ob izdelovanju najrazličnejših izdelkov iz semen (ogrlice, rože, lutke).
Marija Sukalo
umetnik najbolj ljubi naravo v jesenskem času, saj vsa pisanost barv daje izredno veliko možnosti in navdihuje slikarja pri njegovem delu; medtem ko je zima s svojo belino bolj pusta in nezanimiva. Vsekakor slikar rabi čas in mir, da se lahko posveti svojemu delu.
Tihožitje, ki ga je umetnik ustvarjal, je bilo končano, otroci pa so v svojem zagonu delo nadaljevali. Hoteli so se čim bolje približati slikarjevemu delu, nekateri bolj, drugi pa manj uspešno.Tlidi tisti, ki so imeli manj srečno roko za risanje, niso vložili nič manj truda in energije, kot pa ostali, ki bodo mogoče nekoč akademski slikarji.
Marija Sukalo
S projektom “Grad, gradiček, reci mi...” so se mozirske vzgojiteljice že predstavile naletošnjem sejmu “Vse za otroka”, kije bil majav Celju. Da bi izredno kvalitetno delo malčkov pobliže spoznali tudi Mozirjani ter okoličani, so se odločile, da likovno razstavo postavijo tudi doma. Ker so bili vsi poskusi, da bi našli primeren prostor v Mozirju neuspešni, so se odločile, da razstavo postavijo kar v garderobi vrtca.
Vzgojiteljice so iz stiropora postavile maketo gradu, otroci od drugega do sedmega leta starosti pa so ga po svoji domišljiji opremili z najrazličnejšimi izdelki. Pod njihovimi spretnimi prsti so nastajale prave
umetnine. Obdelali so valovito lepenko, gnetljivo maso, risali z žeblji na aluminij, preizkusili svojo domišljijo pri barvanju tkanin in steklenih izdelkov, izdelali pravi nakit... Vse pa je bilo iz časa graščakov, princev in princes...
Vzporedno z razstavo so pripravili tudi likovne delavnice, kjer so lahko mali obiskovalci s starši ali brez njih pustili domišljiji prosto pot ter se preizkusili v izdelavi nakita ali slikanju v različnih tehnikah. Zanimanje obiskovalcev razstave je bilo izredno veliko, saj so bile delavnice, ki so potekale v gradu ob popoldnevih, ves čas polno zasedene.
Marija Sukalo
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti
Območna izpostava Mozirje Kulturno društvo Nazarje in občina Nazarje
VABILO
V nedeljo, 20. decembra 1998, ob 16. uri, bo v Delavskem domu Nazarje 5. družinsko srečanje
/rezervna lokacija izvedbe je restavracija GLIN-GOSTINSTVO/
DRUŽINA - KLJUČ SREČE
Vabimo vse ljubitelje domačih pesmi in glasbe, da se nam pridružite!
Mali umetniki
V Tednu otroka so v nazarskem vrtcu pripravili za najmlajše najrazličnejše delavnice in presenečenja.
0
>Ö
o

ALMANAH
ZGORNJE
SAVINJSKE ? A A DOLINE 77
že danes!
Srečko Lamut iz Mozirja
Čebelji roj na roki
Prvotna domovanja čebel so bila v gozdovih, kjer so naseljevale prazne dupline in panje. Človek pa je kmalu odkril njihovo vrednost in jih začel naseljevati v kraničih in kasneje panjih.
S čebelami se je že kot otrok srečal tudi Srečko Lamut. V Zrečah, kjer se je rodil, so jih imeli pred hišo. V hudih časih jim je med nadomeščal tudi sladkor.
Življenje mu dalj časa ni dovoljevalo, da bi gojil to svojo ljubezen do čebel. Ko pa se je preselil v Zgornjo Savinjsko dolino, se je leta 1957 aktivno zapisal čebelarjenju. Tistega leta je, kot se spominja, hoja izjemno medila. Kupil si je šest AŽ panjev s premičnim satovjem. Izjemno bogata letina je narekovala nakup novih čebeljih družin, tako da jih je pred 20. leti imel že 50. V Šmihelu sije zgradil tudi nov čebelnjak, ki pa ga je moral zaradi zdravstvenih razlogov prodati. Čebele namreč zahtevajo stalno človekovo prisotnost, drugače se lahko hitro pojavijo bolezni in podobne težave.
Za čebelarjenje je Srečko Lamut navdušil tudi svoja dva sinova, ki imata vsak po 10 panjev, 10 pa jih ima še tudi sam.
Letine medu so iz leta v leto različne. Lanska je bila slaba, letošnja pa povprečno dobra, kar pomeni, da
medu ne bo manjkalo.
Čebele imajo v nevestnih ljudeh velike sovražnike. Pri škropljenju sadnega drevja se uporabljajo insekticidi in fungicidi, ki pa ob nepravem času škropljenja morijo čebele. Vsakdo bi se moral zavedati zdravega načina pridelovanja, nujna škropljenja pa opravljati samo pozno popoldan.
Čebele včasih rojijo. To pomeni, da stara samica zapusti panj, pridruži pa se ji tudi nekaj 1000 čebel. Če čebelar roja ne ujame, si le ta poišče novo domovanje, največkrat v gozdu in praviloma pozimi tudi umre.
Na sliki je Srečko Lamut, ko je prestregel takšen roj. Matico ima v rokah, okoli nje na njegovi roki, pa se je zbralo okoli 30.000 čebel.
Zgornjesavinjski čebelarji pridelujejo visoko kvalitetni med, ki se močno razlikuje od tistega, ki ga na trg pošilja industrijska predelava. V tako zelo kvalitetnem medu pa je zdravje, saj pomaga pri lajšanju prenekatere bolezni.
Benjamin Kanjir
RD Mozirje
Sulčeva (ne)sreča
Ribiči mozirske ribiške družine so 1. decembra s skupinskim lovom, ki se ga je udeležilo kar 3 5 ribičev, uspešno odprli sezono lova na sulce. Kot se pri ribičih spodobi, sreče že prvi dan ni manjkalo.
Emil Germadnik z lepo trofejo (foto: B. Kanjir)
Emil Germadnik iz Mozirja je namreč uspešno potegnil na kopno samico sulca. Velik podvig ali kot sam pravi že skoraj podvig življenja, mu je uspel na Savinji pod Delejevim jezom v Mozirju. Z njim je lovil Šepec Milan.
Po vseh pretiravanjih zbranih ribičevo velikosti je ob koncu dneva uradno merjenje pokazalo, da ima
ulovljena sulčeva samica v dolžino 96 cm, težkapaje 10,15 kg. Lep ulov, ni kaj. In kakšni so občutki, ko se na trnek ulovi takšna trofeja? Emil odgovarja z eno besedo:” Nepopisni!”, saj je na te občutke čakal že 8
let.	Pa jih je dočakal. Nekateri jihžal nikoli.
Benjamin Kanjir
Penzion Raduha Luče
Slow food - tretjič
Po dolgih poletnih počitnicah je konzulka celjsko-savinjske-ga omizja gibanja Slow food (o gibanju smo obširno pisali spomladi) Martina Breznik v domačem Penzionu Raduha v Lučah sredi oktobra pripravila jesenski splet hrane in pijače.
Za goste, ki znajo uživati v počasnem in ne preobilnem konzumiranju dobrot iz kuhinje in vinske kleti, je Martina Breznik tokrat pripravila kruhke s savinjskim želodcem, zajčjo pašteto s črno redkvijo, česnovo juho z grozdnimi jagodami, možgane v ohrovtu, jurčke v smetanovi omaki, ajdove štruklje, bučkov sorbet, jagnje v omaki iz
materine dušice, lučki obrnenik, s hruškami polnjene žlinkrofe in kostanjevo torto. Mojstrovine kuharskih rok so dopolnjevala izbrana vina priznanih vinarjev Jožeta Feli-ha z Dolenjske, znan je predvsem po cvičkovi penini, in Stojana Ščurka iz Goriških Brd.
Franci Kotnik
Ljubiti ali sovražiti, za ljudi povsem obrobni čustvenosti ob problemu kako možganska odzivanja brez dodatne razvranosti predočiti ljubljenemu ali osovraženemu človeku.
Savinjčan
Srečko Lamut z rojem čebel na roki (foto: Ciril Sem)
mLMSI

Turistično društvo Luče
JAVNI RAZPIS ZA NAJIZVIRNEJŠI SPOMINEK
1.	Turistično društvo Luče vabi vse k sodelovanju na javni razpis za najizvirnejši spominek Luč.
2.	Pri oblikovanju naj se upoštevajo kulturne in naravne značilnosti in ostale znamenitosti kraja.
3.	Posebej izbrana komisija bo glede na vsa ocenjevalna merila izbrala najizvirnejši spominek in ga nagradila.
4.	Avtorji naj izdelke prinesejo ali pošljejo v informacijsko pisarno turističnega društva Luče 106, vse ostale informacije pa lahko dobite na tel. št. 844-488.
ROK za oddajo je konec februarja 1999.
TURISTIČNO DRUŠTVO
LUČE
V
MIRAN ŽEROVNIK, Attemsov trg 23, 3342 Gornji Grad, tel./faks: 063/843-296, mobitel: 0609/625-960
Doživite lepote Savinjske doline tudi z višine -poletite z jadralnim padalom!
NUDIMO VAM:
- informativne - poizkusne tečaje
-	začetne "L" tečaje
- nadaljevalne "A" tečaje - tečaje ekstremnih situacij
-	poletite v tandemu
- svetovanje pri nakupu opreme
Jzbiramo
mmiKAmrno ommt
m* 'n
Spoštovani bralci in bralke!
Za nami je že drugi krog izbora Zgornjesavinjske osebnosti leta 1998. Kot smo pričakovali, se je v našem uredništvu v minulih 14 nabralo lepo število glasovnic, kar potrjuje, da se je akcija prijela. To nas res veseli.. Poglejmo, kakšno je stanje na lestvici po drugem krogu:
1 ...................Ivo SUHOVERŠNIK
2 ...................Tone ROSENSTEIN
3 ........................Mado TRATNIK
4 ........................Mojca FINKŠT
.....................Jožefa ZABREZNIK
6.................Bernarda PODLESNIK
7........Dr.IdaKRAMER-PUSTOSLEMŠEK
8 ........................Peter LAVRIH
9	.....................Dr. Franc SIRKO
..........................ToniRIFELJ
11......................Dr. Stanko OŠEP
Tri ali manj glasov je dobilo še 13 oseb.
Tokrat objavljamo še tretji oziroma zadnji kupon, v prihodnji številki bomo objavili, kdo je Zgornjesavinjska osebnost leta 1998 po izboru bralcev Savinjskih novic. Kupon št. 3 v zaprti kuverti s pripisom "OSEBNOST LETA" pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje do četrtka, 17. decembra 1998. Kupone, ki bodo prispeli kasneje, ne bomo upoštevali.
Da bi bila akcija še bolj zanimiva, smo za vse, ki glasujete, pripravili lepe nagrade. Med tistimi, ki ste poslali kupone v drugem krogu, je žreb majice Savinjskih novic namenil:
-Milanu HRENU iz Zgornjih Pobrežij 24,
-Maji MEKIŠ iz Podsemrečja 6 v Gornjem Gradu in - Milici SKORNŠEK iz Novih trat 53 v Mozirju.
Ob zaključku akcije bomo med vsemi prispelimi kuponi izžrebali glavno nagrado - fotoaparat KODAK KB-20, ki ga podarja pokrovitelj akcije LAMCOM d.o.o. iz Mozirja.
Glasujte za vašo Zgornjesavinjsko osebnost leta 1998!
Ha trgu 2, Mozlrfe ■ tel.: 063/833-202
Komewmm cmmr m 'n
KUPON št. 3
Glasujem za Zakaj?_____
Ime in primek Naslov
(IME IN PRIIMEK)


SPOŠTOVANI OBČANI!
BOŽIČNI IN NOVOLETNI NAKUPI VAM BODO V VESELJE, ČE SE BOSTE ODLOČILI ZA GOTOVINSKI ALI NAMENSKI KREDIT
IZ ZELO UGODNE PONUDBE POTROŠNIŠKIH KREDITOV NAŠE BANKE
IN KAKŠNE SO UGODNOSTI?
-	NIZKE OBRESTNE MERE
-	PRI KRATKOROČNIH KREDITIH OD 3-12 MESECEV ŽE OD T+3,5% NAPREJ
-	PRI DOLGOROČNIH KREDITIH OD 2 - 5 LET ŽE OD 7+5,5% NAPREJ
-	KREDITE DOBITE TAKOJ.
Informacije: telefon 063 854-251, interna 303 in 249
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
C	^
VSAK NAKUP PAINAŠA NOVOUTNO DAAI10
PSC PRAPROTNIK d.o.o.
Šaleška 15, 3320 Velenje tel. salon: 063/861-570 delavnica: 063/853-928
Delovni čas: ponedeljek-petek od 8.00 do 16.00 ure
Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil
R5 CAMPUS PLUS 5 V	8/92	38000	638.000,00
R 5 CAMPUS 3V	7/93	70000	620.000,00
R 19 RT 1,4 4V	6/94	113000	1.200.000,00
R 19 RT 1,4 4V	10/93	97500	1.200.000,00
R4GTL	5/92	157000	300.000,00
FIAT UNO 1,0	2/97	6800	820.000,00
FIAT PUNTO GT	6/95	66000	1.810.000,00
FORD FIESTA 1,1	8/91	108000	570.000,00
VW PASSAT GT VRG	6/96	134000	1.480.000,00
SUBARU LEGACY 2,0 GL 2/93		152000	1.260.000,00
AUDI 100 2,3 E	11/93	170000 1.770.000,000	
MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI M£RI.
d. 0.0.
Obrat Mozirje,
tel. 833-320	Del. čas:
fax 831-043	8.00 - 16.00
RENAULT
V€L6NJ€, tel. 863-960
Božično znižanje#suzuki modelov 4x4
-	SAMURAI od 1.895,00 SIT
-	BALEN04X4 od 2.400,00 SIT TTARA od 2.695,00 SIT
Pri nakupu določenih modelov I božično darilo od 500 do1000 litrov goriva.
SUBARU m
UGODNI KREDITNI POGOJI :
do 3 leta T + 4,5°/o do 5 let T + 5°/o
Traum Typ - sanjski tip!
Zopet bom naredil ravno to, kar mi očitajo zvesti bralci avtomobilskega kotička. In sicer bom zopet hvalil - audija! Nemca nad Nemci, ki se je po blestečem vzponu starega audija 80 povzpel med zvezde in jih menda celo presegel. Njegovi novi modeli, ki so začeli blesteti z A3, A4, A6 in A8, so sedaj dobili mojstrsko oblikovani kupe s ponosnim imenom TT. Za ljubitelje vetra le novica - tudi kabriolet prihaja.
Malega lepotca smo si lahko ogledali na predstavitvi v Beli dvorani ob velenjskem jezeru pod okriljem Avtocentra Meh iz Velenja. Poleg avtomobila ni manjkalo niti hrane niti pijače, kaj šele lepih deklet!
Mala podmornica s svojo obliko in dolžino 4041 mm očara mlado in staro. Elegantna visoka bočna linija, kije značilna za vse audije, pričara kompaktnost novega TT-ja, potlačen zadek in sprednji del pa vzbujata neizkušenim avtomobilistom celo pomislek, kje je spredaj in kje zadaj? Velike površine luči in stisnjena stekla dopolnjujejo skladnost celotnega coupeja.
Notranjost preseneti s svojo eleganco in ergonomijo. Vsa stikala, volanski obroč in pedali kakor tudi prezračevanje so na svojih mestih, kar omogoča vozniku, da se posveti zgolj uživanju na cesti, čemur je malček tudi namenjen. Aluminij je prisoten povsod, kjer pa je zmanjkalo aluminija, je na razpolago visoko kvalitetna plastika v imitaciji aluminija.
Vrata ob odpiranju avtomatsko pomaknejo stekla navzdol za 1 cm, kar olajša zapiranje, hkrati pa ponujajo odlično izolacijo in zmanjševanje vrtinčenja zraka ob šipah.
Motorji so zgolj turbo in zgolj 1.8 litra, kar ustreza našim zakonskim predpisom. Če vam 180 KM ni dovolj, se odločite za malce bolj navitega TT-jčka z 225 KM in serijskim quattro pogonom z novim sistemom hal-dex sklopke. Seveda je ta pogon za malce drobiža na voljo tudi v šibkejši različici.
Serijske opreme je veliko, tako da lahko doplačate le za barvo, večja alu platišča, xenonske luči, alarmno napravo, potem pa vam začenja ostajati denar v rokah.
Za varnost je poskrbljeno s kopico zračnih blazin in možnostjo izklopa prednje desne zračne vreče s ključem.
Podvozje je znano iz A3 ali golfa ali bore itd., vendar je prilagojeno tipu športnika z novimi vzmetmi in blažilniki, kakor tudi nastavitvijo.
Skratka. Za borih 64.000 DM na odpadu ne dobite niti polovice porscheja, audi pa vam za ta drobiž ponuja svežo vročo žemljico!
Igor Pečnik
Oldy d.o.o. Polzela
Oldy in Subaru odslej tudi v Velenju
Podjetje Oldy s Polzele je 2 7. novembra v Velenju odprlo prenovljen avto salon. Hkrati je to pomenilo začetek uradne prodaje vozil znamke Subaru pri tem podjetju.
Firma Oldy je subaruje že prodajala, kasneje pa nalašč za premagovanje zimskih vremenskih	da prav v tem času.
so se bolj usmerili v prodajo avtomobilske znam-	nevšečnosti. Največ teh avtomobilov se zato pro-	Benjamin Kanjir
ke Suzuki. Z novim dogovorom so tako pričeli ponovno prodajati tudi avtomobile Subaru, ki jih kupci poznajo predvsem po stalnem 4-kolesnem pogonu. Kakor so specifična ta vozila, tako so specifični tudi kupci, ki jih kupujejo. V zadnjih letih se je trend vračan ja kupcev te znamke izredno povečal, zato so pri Oldy-ju zlahka sprejeli velik poslovni izziv in odločitev za začetek prodaje.
V tem času seje zamenjal tudi generalni uvoznik, zato je bila odločitev še lažja.
Strokovna kritika opredeljuje vozila Subaru kot najbolje narejena japonska vozila. Večinoma so to karavani, vsi pa imajo na voljo stalni 4-kolesni pogon. Pri Oldy-ju se tako lahko pohvalijo, da imajo na razpolago največji asortiman vozil s pogonom na vsa 4 kolesa. Avtomobilska znamka Suzuki, katero prodajajo že več let, ima 13 modelov s tem pogonom, Subaru pa še dodatne 4, pa še te v večih izvedbah. Zahtevnejši kupci, ki si želijo pripeljati v svojo garažo jeklenega konjička s takšnimi lastnostmi, morajo pri njih zagotovo najti kaj za svoj okus.
Otvoritev je bila v zelo primernem času. Zima
vseboljkažezobe.vozilaznamkeSubarupasokot	Oldyjev salon v Velenju (foto: B. Kanjir)
ZGODOVINA 1W NARODOPISJE
Zanimiva taborna cerkev
Piše: Aleksander Videčnik
V	naših krajih imamo nekaj tabornih cerkva, toda manj kot kje drugje po Sloveniji. Med najizrazitejše te vrste spada gotovo kokarska cerkev Device Marije. Danes si težko predstavljamo izgled celotnega cerkvenega okolja izpred dvesto let. Žal ni nikakršne upodobitve za čas izpred rušenja obrambnega zidu. Lahko torej le sklepamo kako je vse skupaj izgledalo in ob tem upoštevamo zapise Ignaca Orožna in Avguština Stegenška.
V	listinah se omenja cerkev šele leta 1624, vendar pa menita oba, že omenjena pisca, da je znatno starejša. Če upoštevamo upodobitev na votivni podobi, ta visi v cerkvi in prikazuje procesijo gornjegrajskega opata Kašparja Pinterja, ki je vodil gornjegrajski samostan med leti 1450 do 1460, potem si vsaj malo predstavljamo izgled cerkvenega kompleksa kokarskega tabora. Vemo, da so bili turški vpadi v naše kraje pogosti, tudi v Za-dretje so kdaj prišli, zato si lahko predstavljamo kako mogočna trdnjava je bila okoli cerkve Device Marije. Znotraj zidu je bila nekoč kapela sv. Ane. Za obzidjem sta torej bili dve zgradbi z lesenima stolpičema, pa tudi stropa sta bila lesena. Cerkev so pozneje obokali in ji leta 1668 prizidali zakristijo. Zanimivo, v starih listinah, tako piše Ignac Orožen, so za kapelo sv. Ane trdili, da je posvečena že “od pamtiveka”, kar bi lahko pomenilo, da je na tem mestu stala že pred cerkvijo. Kot razberemo iz navedb Avguština Stegenška, so kapelo v času reform Jožefa II. opustili. V njej so bili oltarji sv. Valentina, sv. Lenarta in sv. Ane, samo zadnjega so prenesli v sedanjo cerkev.
Žal, za samo cerkev ne vemo kdaj je bila zgrajena, vendar meni Stegenšek, da je ena najstarejših v naših krajih. Še manj pa je znanega o kapeli sv. Ane.
Domnevamo lahko, da je obrambni zid omejeval zunanja cerkvena opravila, saj je cerkev postala zaradi velikega števila romarjev pretesna. Tako so ga postopno rušili, sedanji ostanki temeljev pa kažejo na obseg tabornega prostora.
Cerkev Device Marije v Kokarjah je slovela po priprošnjah za vrnitev vojakov iz vojn. Tako je bilo še v drugi svetovni vojni polno pisnih prošenj Mariji za srečno vrnitev svojcev iz vojne. Običajno so vpoklicani v vojsko imeli pred
odhodom v Kokarjah mašo, številne slike udeležencev takih maš so ohranjene.
Stara pripoved pa opisuje beg nekega domačina iz turškega zapora. Jetnik se je priporočal Devici Mariji za srečno vrnitev in z njeno pomočjo mu je beg uspel. V zahvalo je v cerkvi pustil sabljo in še nekaj njegovih predmetov.
Prihodnjič bomo objavili pesem ki opisuje beg iz turških zaporov.
Opozoriti pa še moramo na zanimiv nagrob-
Rimljani
Da so v naših krajih nekoč prebivali tudi Rimljani, potrjujejo nekatere naključne najdbe raznih predmetov, novcev in glinastih izdelkov. Seveda stvari še zdaleč niso raziskane, saj niso bile opravljene arheološke raziskave, ki bi edine lahko ponudile znastvenikom kaj več oprijemljivega za ustrezne zapise.
Že smo omenjali mozirsko farno kroniko v kateri je sloviti zgodovinar Ignac Orožen, ko je bil še župnik v Mozirju, napisal prave dragocenosti, kar se tiče podatkov iz naše preteklosti. Brez dvoma je torej mozirska kronika izreden vir za raziskovalce tega okolja. Orožen seveda ni pisal le o Mozirju in okolici, pisal je o celotni Zgornji savinjski dolini in seveda še o krajih daleč preko njenih meja.
Znano je, da so Rimljani imeli svoje vojaške posadke vzdolž cest, ki so jih gradili za premike svojih vojska in zaradi lažjega upravljanja ogromnega cesarstva. Več kot gotovo so imeli tudi skozi naše kraje določene komunikacije. Morda celo dobro cestno povezavo med Celjem (Celca) in Ljubljano (Emona). Če je temu bilo tako, potem je jasno, da so v nekaterih naših krajih ob Savinji imeli oporišča. Pa si oglejmo kaj je o tem zapisal Ignac Orožen v mozirsko farno kroniko.
Nastrani 10 te kronike piše, daje našel ob Savinji pri Mozirju rimsko zidno opeko in meni, da je to lahko Savinja naplavila od kot drugod, torej ni nujno iz okolice Mozirja. Zelo skrbno je iskal za sledovi Rimljanov tudi v širši okolici in pri tem naletel na opeke, ki so izvirale iz rimske zgradbe pod potjo, on piše o pešpoti, od Prihove do Rečice. Nahajališče je zasledil pod omenjeno potjo, sedaj cesto. Tam je videl obsežne temelje rimske zgradbe in našel več opek z rimsko oznako “Lieg: II. Ital” (Legio se-cunda italica). Enake opeke, piše Orožen, so bile najdene na mestu, kjer je nekoč stal ogromen rimski tabor in sicer pri kraju Breg v srednji Savinjski dolini. Ta tabor je že temeljito raziskan in opisan v številnih zgodovinskih razpravah, tako domačih, kot tujih. Iz oznake na najdenih opekah in podatkih o rimskem taboru pri Polzeli, bi lahko sklepali, da so tudi v naših predelih bile enote iste rimske legije, kot so bile v glavnem vojaškem taboru pri
nik na zunanji steni cerkve. V Vrbovcu je živel fevdnikAlbrechtFreiherrvonDitrichstein. Ko mu je 28. februarja l6l2. leta umrla soproga, jo je dal pokopati ob kokarski cerkvi. Tedaj še pač ni bilo nazarskega samostana, pa tudi ne nazarskega pokopališča. Smemo torej domnevati, da je bila kokarska cerkev dovolj “imenitna”, daje ob njej našla večni mir plemkinj a iz Vrbovca.
pri nas«
Bregu (Polzela).
Iz nadaljnih zapisov Orožna pa lahko sklepamo še nekaj več. V vasi Spodnja Rečica je leta 1870. naletel na rimski spominski kamen, ki je bil vzidan v hiši Hlačun. Na plošči je prebral tale napis:
Agilori
cajifilio annorum40 Avita Mari file marito optimo fecet (et) šibi
Kot je še zapisal Orožen, so ploščo našli na kupu kamenja v bližini hiše in jo potem vzidali na zadnjo steno stanovanjskega poslopja.
V vinogradu posestnika zg. Hrašana (proti Letušu) je bil najden kamen, kot piše Orožen, je to bilo pred “veliko leti”. Na njem je Orožen razbral, da gre za nagrobnik, ki ga je dal narediti Albanus v spomin svoje 35 let stare zakonske žene Sure. Kamen so pozneje vzidali v hišo Zornik, pri kasnejši prezidavi, pa je bil izgubljen.
Ignac Orožen je skrbno opisal še dve rimski plošči, ki sta bili vgrajeni v steno zvonika na cerkvi sv. Janeza v zaselku Šentjanž. Zanimivo je morda še to, da pri tem rabi staro krajevno ime - Sveti Janez na Polju. Kdaj je iz tega nastal Šentjanž je seveda težko reči. Če upoštevamo, da je Orožen hodil na svoja odkrivanja okoli leta 1870, potem smemo trditi, dase je zaselek tedaj še tako imenoval.
Kot že omenjeno, je Orožen videl na zunanji steni zvonika dve rimski plošči, ena je bila nagrobnik, ki gaje uredil odsluženi državni uradnik Matilius Maximus za ženo Aurelio Vero in družino. Druga plošča je bila votivna, posvečena bogu Mitra, izdelati pa jo je dal Sextus Mas-dinus, tako je zapisal Orožen. Omenja, da so leta 18.34 cerkev prenavljali in pri tem našli obe plošči. Kdaj je ena od obeh izginila s stene zvonika ni nikjer zapisano. Vsekakor je danes tam vgrajena le ena sama plošča.
Nagrobne plošče o katerih piše Orožen, so družinske, torej so imeli Rimljani tod tudi upravne službe. Tako bi smeli sklepati, saj so na plošči omenjeni člani družine, predvsem pa soproge. Vojaki na izpostavljenih položajih niso imeli tam tudi svojih družin, morda kateri od
poveljnikov. Ker pa omenja Orožen v primeru plošče v Šentajnžu, tudi družinske člane, lahko sklepamo, da so bili tod naseljeni tudi uradniki rimskega cesarstva.
Očitno pa je, da se v rimskem času v naših krajilt ni dogajalo kaj posebej zanimivega, saj zgodovina o tem ne govori. Tako se pač moramo zadovoljiti s tem kar vemo in k našemu vedenju je veliko pripomogel prav Ignac Orožen, tedanji župnik v Mozirju in njegova izčrpna kronika.
Omeniti velja še, da so podobne votivne in nagrobne plošče ljudje radi vzidali v nove hiše, najpogosteje v temelje, ker so verjeli, da pomenijo srečo za bodoče stanovalce. To pa pomeni, da je mnogo podobnih spominskih obeležij iz naše preteklosti tudi na ta način izginilo.
O Antonu martinu Slomšku
Kmalu po smrti velikega Slovenca in verskega glavarja, je njegov osebni tajnik in spiritual v mariborskem bogoslovju Franc Kosar v uvodu prve biografije Slomška, zapisal (prepisano iz Drobtinic letnik 1863):
“Sveto pa bridko dolžnost imajo dopolniti letošnje Drobtinice, ter zapisati v liste svoje smert tistega, ki jim je dal življenje in postavil častit spominek starešinu svojemu, ki bi pričal slovenskemu narodu Drobtinic pobožno hvaležnost, shranjeval najdražjo svetinjo, ki je bila Drobtinicam kedaj izročena in bil Slovencem visok svetilnik, ki bi jim stezo kazal k boljši in lepši narodovi prihodnjosti, jih s svojo žarno svitlobo ogreval in navduševal v vojski za naroda blagor in pravice.
Dragi Slovenci! na čelu Drobtinic vidite podobo v Bogu počivajočega kneza in vladika Lavantinskega Antona Martina Slomšeka, kteri so leta 1846 Drobtinice zbudili, jim bili noter do smerti najmočnejši podpora, najboljši oče, tako da so se v uvodu letnika 1859/60 po vsi pravici podpisati zamogli “Drobtinicam starešina.” Vsakkratni pogled te častite podobe naj Vam pred oči postavi Njih česdnosti visoke, da jih posnemate, Njih nauke prelepe, da se po njih ravnate, Njih mnogo terpljenje in žertvovanje za blagor naroda, da sad Njih del in trudovs hvaležno zvestobo hranite. In da se bote Njih čednost visokih, Njih naukov prelepih ložej spominjali, zaslišite in berite pazljivo Njih življenje pobožno, Njih rodoljubje goreče, Njih smert presrečno.
Dokler bo duh vladika Antona Martina Slomšeka Slovence navdajal, dokler bomo nebeške svetlice pobožnega rodoljuba, ki so jih oni sadili, s solzami hvaležnosti zalivali, dokler steze ne zgrešimo, ki so nam jo oni odkazali; tako dolgo si bodimo svesti, bo oko božje z dopadenjem na nas gledalo in bo božji blagoslov spremljal
naše prizadevanje za blagor naroda.”
Besede, napisane pred 135 leti, bi morali skrbno premisliti tudi v današnjem času! So
Robanove
Logarski Jurče se je nekoč peljal iz Logarske doline proti Solčavi. V tesni soteski pri Žibovčem je videl, kako je skobec lovil vodnega kosa. Ustavil je konja in opazoval to, za kosa nevarno tekmo.
Kos se je napadom skobca spretno izmikal, pa tudi skobec je bil mojster, spreten in vztrajen. Kadar je kosu postalo v zraku že pretesno, se je kakor izstreljena puščica pognal pod vodo, kamor skobec ni mogel za njim. Pod vodo je ostalvse dotlej, dokler ni bil vsled pomanjkanja zraka prisiljen priplavati na površje. Prav na to
poduk in žlahtno napotilo.
pripovedi
pa je čakal skobec in dirka se je začela znova. Kos je nekajkrat srečno smuknil pod vodo. Ko je skobec videl, da mu je kos v spretnosti enak in da mu zmerom srečno pobegne v vodo, je postal srdit in se je pognal za njim tako silno, da je tudi sam štrbunknil v vodo. Kos je to priložnost izrabil in odfrčal ob Savinji navzdol. Tudi skobec je prilezel iz vode, a vse premočen. Stresal je vodo raz sebe, v zrak pa se ni mogel dvigniti. Zato je kar peš prišel na cesto pred Jur četa, ki ga je ošvrknil z bičem, da poslej ni potreboval ničesar več.
Še nekaj modrih iz Robanovega
zaklada
Tuje si krivično prilasti, njegovo mu iz rok uide. - Lakomnež bi šel za eno uro v pekel, da bi kovača (10 din) pridobil, skopuh za dve, da bi kovača pridržal, nevoščljivec pa za tri, da bi ga drugemu odbil. - Ne praskaj, kje te ne srbi. -Vsak je sam sebi najbližji. - Vsak svetnik ima k sebi prste obrnjene. - Bog je sebi prvemu brado ustvaril. - Četudi sva brata, pa mošnji nista
sestri. - Posojilo se vračila veseli. - Kakršen klic, tak odmev. - Boljša je prva zamera, kot zadnja. - Preveč dobrega ni dobro. - Boljše je biti brez kruha, kakor imeti sovražnika.- Bolje je živeti ob solati, kjer je mir, kakor ob pečenki, kjer je prepir. - Sit se lahko z ritjo krega. - Kruha ne spoštuje, kdor ga s trpljenjem ne prideluje in kdor ga nikoli stradal ni.
3sčemo stare fotografije
Na Rečici je bilo nekoč veliko šolskih otrok. Slika, ki nam jo je poslala Milka Rakun iz Varpolja 4, prikazuje skupino šolarjev z učiteljico Karlo Zmrzlikar. Slikano okoli leta 1920.
Paša na planinskih pašnikih v letu 1998
KMETIJSKA
SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
Le slabih 20% travinja v Sloveniji se nahaja v za kmetijsko pridelavo najbolj ugodnem nižinskem območju, preostalih 80% pa v območjih z omejenimi dejavniki. Med nje prav gotovo sodi 58 registriranih pašnih skupnosti v Zgornji Savinjski dolini.
Kot vsako leto je bila tudi v letošnjem letu pašna sezona zelo uspešna. Prepaslo se je 187 pitancev, 60 krav dojilj, 50 molznih krav, 259 presušenih krav, 956 plemenskih telic, 43 konjev, 21 kobil z žrebeti, 12 koz in 717 ovac.
Skupaj je bila goveja živina na paši 166.300 pašnih dni. Računamo, da je bilo v vseh pašnih dneh goveje živine 99 ton prirasta. Konji so bili na pašnikih 7.040 pašnih dni, ovce pa 96.700 pašnih dni.
Kot vemo ima paša živine v Zgornji
Savinjski dolini dolgoletno tradicijo. To je naravna ekološka reja, s katero lahko smiselno izkoristimo travne površine in ohranjanje planin.
Z ukrepi za izravnavo stroškov pridelave oziroma spodbudami za kmetijsko pridelavo država podpira pašo na planinah. Vsako leto se pridobljena sredstva porabijo za naslednje namene:
-	obnova in dokončanje novih pastirskih koč in staj,
-	ureditev oskrbe z vodo,
-	obnova ograj (na mnogih pašnikih so že kanadska vrata),
-	čiščenje pašnikov.
O tem, kakšne prednosti in pomen ima planinska paša za živali smo že večkrat omenjali in ne bi več naštevala.
Med nami mora prevladati spoznanje, da imajo od planinskih pašnikov korist tudi drugi in ne samo kmetje, ki tam redijo živino. Z nišo porasla tla imajo veliko sposobnost čiščenja padavin (kisel dež) in varovanja tal pred erozijo. Ruša je tudi osnovni vir krme za prehranjevanje divjadi, zaradi pestre botanične sestave je vir zdravilnih
rastlin in genska banka v naravi. Za ohranjanje pašnikov je paša najcenejši način reje prežvekovalcev, konj in drobnice, dokler je vodena tako, da je možen nadzor nad spremembami, ki jih z rabo travnatega sveta vnašamo v rušo. Nasplošno se premalo zavedamo, da pomeni propadanje kmetijskih zemljišč pro-
padanje kulturnega videza krajine. Če bi kmetje opustili rabo planinskih pašnikov, bi krajina izgubila svojo prijaznost in pomen.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se planinski pašniki v Zgornji Savinjski dolini oživljajo in služijo svojemu namenu.
Vida Ribič
Ekološko kmetovanje
Ekološka pridelava hrane je ena izmed možnosti zagotavljanja dohodka na kmetijah. Ocenjujemo, da je v petih do sedmih letih možno preusmeriti v ekološko pridelavo deset odstotkov kmetij. Pridelovalci, ki v Sloveniji kmetujejo po načelih ekološke pridelave hrane, ne morejo pridelkov in proizvodov prodajati kot ekološko pridelano hrano, saj še nimamo sprejete zakonodaje, ki bi določala pogoje ekološke pridelave, predelave in trženja, določala kontrolno službo in zaščitne znamke.
Za vse, ki se zanimajo za to obliko kmetovanja in se želijo v njej uveljaviti, bomo v letošnjih zimskih mesecih organizirali krajša preda-
vanja, na katerih bomo predstavili priporočila za ekološko pridelovanje, način vključevanja v sistem kontrole in pridobivanja zaščitne znamke za prodajo teh proizvodov.
Nekaj kmetij v Sloveniji že kmetuje po načelih ekološkega kmetovanja in so vključene tudi v kontrolo. Prehodno obdobje za “priznanje” traja dve leti. Pogoj za samo vključevanje pa je pridobitev ust-reznegaznanja. Le na podlagi opravljenega tečaja se kmetija lahko vključi v kontrolo. Kontrola pa je pogoj za pridobitev subvencij iz naslova ekološkega kmetovanja. Smisel ekološke kmetijske pridelave ni vrnitev na staro, ekstenzivno kmetovanje. Je del sodobnega kmetijstva in
Urejen planinski pašnik na Starih Stanih
-- •	®fr/de/cč|
Vrtni hram
NOVOLETNI POPUSTI !
Čebulice pomladanskega cvetja..... -15%
Parkovne rastline................. -10%
Konzerve mačje in pasje hrane.....10 -15%
Velik izbor kvalitetnih smrečic, sveč, venčkov, okraskov... po konkurenčnih cenah !
Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-12h V 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, 041/727-308 y
Rejce psov, mačk in ostalih malih živali obveščamo,
da bo ambulanta za male živali odprta od 14.12.1998
tudi popoldne od 16. do 17. ure ob delavnikih
razen sobote, nedelje in praznikov.
SZ veterinarska postaja Mozitje
y
temelji predvsem na novejših spoznanjih in dosežkih. Ekološko kmetovanje pomeni tudi način življenja na kmetiji.
Zaiteresirane vabimo, da se prijavijo kmetijski svetovalni službi (tel. 832 2 51 ah 841003) do 18. decembra 1998. Kraj in čas predstavitve
bomo določili, ko bomo imeli zbrane prijave, saj se bomo prilagajali številu udeležencev in kraju njihovega bivanja.
Kmetijska svetovalna služba Štefka Goltnik
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Varnost pri delu v gozdu
Tveganje je sestavina vsakega dela, kije tako ali drugače povezano z nevarnostjo. To še zlasti velja za delo v gozdu, kije uvrščeno v skupino del s povečano nevarnostjo in zato tudi tveganjem. Nesporen dokaz tej trditvi so žal prav številne nesreče, ki smo jim priča vsako leto.
Dela v gozdu ne opravljajo samo poklicni gozdni delavci, ampak tudi lastniki gozdov skupaj s svojimi sorodniki, znanci in sosedi. Raziskave, ki jih opravlja Gozdarski inštitut Slovenije, kažejo, da je med poklicnimi gozdnimi delavci, ki delajo pretežno v državnih gozdovih, na leto v povprečju okoli 550 nezgod, od tega 1 do 2 smrtni. To število se počasi, a zanesljivo manjša. Povsem drugačno je stanje v zasebnih gozdovih, kjer delo opravljajo večinoma ljudje, ki zanj niso niti poklicno niti kako drugače usposobljeni. Tam se povprečno število nezgod suče okoli 2000 na leto, od tega kar 15 s smrtnim izidom! Da bi lahko ti števili med seboj primerjali, je potrebno uporabiti enotno osnovo. V ta namen najbolje služi posekana lesna masa. Tedaj se izkaže, da so v zasebnih gozdovih pri isti količini posekanega lesa nezgode kar petkrat, smrtne nezgode pa celo osemkrat pogostejše kot v državnih gozdovih. Podatki razkrivajo še mnogo slabše stanje, če jih primerjamo z raziskavami v razvitejših državah, kot so Avstrija, Nemčija in Švedska. Tam nista na višji ravni le strokovnost in varnost dela v gozdu, ampak predvsem splošna kultura življenja. Ugotovljeno je, da so nezgode v zasebnih gozdovih pri nas dva do trikrat pogostejše kot v zasebnih gozdovih v Avstriji in Nemčiji ter kar desetkrat pogostejše kot na Švedskem. To razmerje je še dvakrat slabše v primeru hudih nes-
reč s smrtnim izidom. Iz navedenega je razvidno, daje pri nas vprašanje varnosti pri delu v gozdu vse preveč prezrto.
Vzrokov nevarnosti verjetno ni potrebno navajati, saj jih bolj ali manj dobro pozna vsak, ki kdaj poprime za delo v gozdu. Poleg objektivnih nevarnosti, ki izhajajo iz same narave dela in delovnega okolja, stopajo v ospredje nevarnosti, ki jih povzročajo pomanjkanje znanja, izkušenj ter ustrezne opreme. Po sedaj veljavnih predpisih namreč lastnik za delo v svojem gozdu ne potrebuje nobenih potrdil o usposobljenosti. Posledice tegase med drugim kažejo tudi v najbolj tragični obliki - številnih žrtvah in težkih poškodbah zaradi dela v gozdu. Različne raziskave kažejo, da se največ težjih nesreč dogaja zaradi slabega obvladovanja orodja in tehnologije dela, starih ter nevzdrževanih delovnih sredstev, pomanjkljive opremljenosti z zaščitnimi sredstvi, dela v neprimernih vremenskih pogojih, utrujenosti in slednjič vključevanja otrok ter starejših ljudi v delo v gozdu. Po pričakovanju se večina nesreč dogaja tako imenovanim drobnim posestnikom, torej tistim, ki nimajo veliko gozda in od njega tudi niso v večji meri materialno odvisni. Le ti praviloma samo občasno delajo v gozdu in ne čutijo potrebe, da bi se za to primerno usposobili ter opremili. Žal še vedno večina njih meni, da sta zdravje in življenje podarjena, zato poskušajo na njun račun privarčevati kakšen tolar več. Vendar noben strošek ne bi smel biti previsok, če lahko z njim zmanjšamo tveganje, kajti nikakršen denar ne more povrniti izgubljenega zdravja ali celo življenja. Da bi to spoznanje prodrlo v zavest tistih, ki se izpostavljajo nevar-
nostim pri delu v gozdu, se mora najprej spremeniti njihov odnos do sebe, do svojega zdravja in življenja. Bolj od vseh kubikov je pomembno priti iz gozda živ in cel. Znanje, usposobljenost in dobra opremljenost za delo v gozdu so seveda neobhodno potrebni, vendar je spoznanje o dragocenosti človeškega življenja osnova in predpogoj za kakršno koli izboljšanje varnosti pri delu.
Zaradi nezavidljivega stanja na tem področju se je Zavod za gozdove Slovenije lotil široko zastavljenega programa izobraževanja in osveščanja iastnikov gozdov, ki obsega vse vidike gospodarjenja z gozdom. Poudarek je zlas ti na usposabljanju za delo v gozdu. Program poteka predvsem v obliki tečajev ter predavanj, ki jih izvajajo usposobljeni inštruktorji in predavatelji. Med lastniki je zanimanje za omenjeno ob-
liko izobraž evanja v opaznem porastu, vendar še ni doseglo zaželjene ravni. Preveč se jih namreč zanaša na znanje, pridobljeno od staršev in nasvojo domnevno spretnost, zato se vztrajno iz ogibajo vključevanju v takšno izobraževanje. Znano pa je, da je pomanjkljivo znanje nevarnejše od popolnega neznanja, saj človeka navdaja z varljivo samozavestjo.
Namen prispevka je vzpodbuditi vse, ki delajo v gozdu, k drugačnemu razmišljanju in boljšemu odnosu do sebe. Le pozitiven odnos do življenja bo namreč dovolj močna vzpodbuda za vlaganja v izobraževanje in nabavo ustrezne opreme. To pa se bo končno odrazilo v povečanju varnosti pri delu v gozdu in posledično zmanjšanju števila nesreč.
Tomaž Gerl, dipl. ing.
gozd.
Obvestilo lastnikom gozdov
Pridobivanje okrasnih božičnih in novoletnih dreves
Po zakonu o gozdovih (Ur. list RS št. 30/1993) lahko lastniki gozdov pridobivajo okrasna drevesale na podlagi izdane odločbe (17. člen zakona o gozdovih). Odločbo izda revirni gozdar. Vsa okrasna drevesa, tudi tista, ki so pridobljena na namenskih površinah (drevesnice in podobno) ali na pašnikih,morajo biti pri prevozu in prodaji označena s plombo na vidnem mestu. Plombe (nalepke v zeleni barvi) bo lastnik prejel skupaj z izdano odločbo. Okrasna drevesa se označi s plombo že na kamionski cesti ali v drevesnici, torej pred prevozom. Pri prevozu in prodaji okrasnih dreves mora prodajalec imeti izdano odločbo ali potrdilo, da so drevesa pridobljena na namenskih površinah. Revirni gozdarji izdajajo do 100 plomb lastnikom gozdov skupaj z odločbo brezplačno. Če jih boste potrebovali
več, jih boste prejeli na podlagi izdane odločbe po ceni 20 tolarjev za posamezno plombo.
Pri pridobivanju okrasnega drevja mora lastnik paziti, da ne bo ogrožen razvoj gozda. Poleg namenskih površin so najprimernejše površine za pridobivanje okrasnega drevja: kmetijske površine v zaraščanju (travniki, pašniki), preseke pod daljnovodi in gozdovi, kjer se iglavci masovno pomlajujejo. Svetujemo vam pridobivanje smreke in rdečega bora. Jelke ne pridobivamo zaradi redkosti in ogroženosti, tisa pa je zavarovana
Z vsebino izdajanja in obliko plomb so obveščeni organi policije, carinska služba, tržna in gozdarska inšpekcija, ki so zadolženi za nadzor prometa z okrasnimi drevesi.
Marija Sodja Kladnik
Tokrat te bo bobenček pošteno zaposlil z branjem prispevkov naših dopisnikov. Da ne bi vsi ti coo!prispevki čakali na objavo v kaki številki v naslednjem letu, so dobili svoj dovolj velik prostor v tej. Naravoslovni tabor v Čatežu in poplave v Nazarjah in v Gornjem Gradu sta temi pisanja, ki ponuja zanimivo branje. V Čatežu so bili četrtošolci iz Nazarij in Rečice. Učenec in učenka, katerih dela objavljamo, sta dogodke opisala vsak po svoje. Tina je na papir kar se da iskreno izlila svoje probleme in konfliktne situacije, ki so jo spremljale na popotovanju po koščku Slovenije. Mojstrsko, kot da piše knjigo za najstnike, je povezala svoje občutke in nova spoznanja.
Primož se je lotil druge tehnike. Napisat je pravo novinarsko poročilo in dokaj natančno opisa! svoja nova sjtoznanja naravoslovne narave. Kratko in jedrnato. Oba prispevka sta zelo v redu. Opominjata nas, da je vsak posameznik nekaj posebnega in da vsak po svoje doživljamo dogodke, kise nam odvijajo v življenju. Spoštovanje medsebojnih razlik je zelo pomembno, saj je nujno potrebno za dobre medsebojne odnose. Naj bo konec teta poln lepih, toplih medsebojnih vezi in prijateljstva. Včasih je par lepih iskrenih besed vredno več kot veliko bleščeče darilo.
Pa-pa. Veliko veselja v snegu in ob prazničnem direndaju!
RAZISKOVALNI TABOR V ČATEŽU
Prišel je težko pričakovani ponedeljek, 9. november 1998. ko smo se ob osmi uri pričeli zbirati pred trgovino Bohač. Že nekaj dni pred odhodom sem si pakirala stvari in sitnarila. Seveda je vse šlo čez mamino kontrolo. Potovalko in nahrbtnik sem odnesla v avto. poslovila sem se od mame, sestre in brata, oče pa me je odpeljal k Bohaču, se poslovil od mene. mi pa smo končno krenili. Vožnja je bila kar dolga. saj je trajala približno tri ure, vendar je hitro minila, saj smo se zabavali. Pozabila sem povedati zelo važno zadevo, in sicer, da so šli z nami vrstniki iz Rečice in njihovi dve razredničarki.
Prispeli smo v Čatež in se odpeljali da doma. kjer smo preživeli pet dni. Najprej smo se sezuli in slekli zimska oblačila in šli v jedilnico, kjer smo dobili malico. To je bil krof in čaj. Sledil je ogled sob. Povedali so nam. da jih bomo morali pospravljati, ker jih bodo ocenjevali. Kot vedno v težkih trenutkih, sem zavila z očmi. Hvala bogu me tovarišica ni opazila, drugače bi že kar na začetku trčili in bi se grdo gledali. Pa še spomnila sem se. da sta mi mama in ata zabičala, da moram biti pridna! Stvari smo odnesli v sobe in si sobo uredili, kakor nam je bilo naročeno. Sledilo je učenje v učilnici. Po kosilu so nekateri odšli igrat košarko, dekleta pa smo se notri igrale družabne igre. Kmalu je bil čas za večerjo in potem smo odšli v sobo spat. Seveda se ni dalo takoj zaspati, zato smo se dekleta pogovarjala. Prišla je učiteljica iz Rečice in rekla, da moramo takoj zaspati. Sreča da ni videla, kako sem jo gledala, saj so kar strele švigale iz mojih oči. Toda red je red in treba je bilo utihniti in zaspati. Naredilo se je jutro in sledil je zajtrk, potem pa smo odšli plezat na umetno steno, ki je bila visoka približno šest metrov. Priplezala sem skoraj do vrha. zelo so me bolele mišice, zato sem učitelja Mateja prosila, da me spusti. Učitelj je pozabil držati vrv. zato sem prosto padla. Bila sem zelo prestrašena in šele čez čas sem začutila, da me bolijo prsti na rokah.
Po plezanju so nam ocenili sobe. Dobile smo najvišjo oceno - deset.
Bila sem zelo vesela in ugotovila, sem da se je splačalo potruditi. Sledila je malica, potem pa smo odšli v gozd, kjer smo videli nekaj živali in spoznali drevesa. Z učenjem smo nadaljevali v učilnici in si tudi nekaj zapisali v zvezke. Tako se je končal že drugi dan našega raziskovalnega tabora.
Zopet je bilo konec noči in treba je bilo vstati. O, ko bi kdo vedel, kako težko mi je zjutraj vstajati! Tako se mi je zgodilo, da je učitelj Darko potegnil z mene odejo, rekoč: “Tina, čaka te naporen dan.” Seveda mi ne bi bilo ime Tina. če ne bi pričela godrnjati, vendar ni nič pomagalo. Pospravile smo sobo in ker smo zopet dobile najvišjo oceno, smo se seveda malo “španale” pred drugimi. Res je bil naporen dan, saj je sledil pohod od Čateža do Litije in nazaj v Čatež. Na poti smo videli močvirje, mlin, ribogojnico ter več živali. Učitelja Matej in Darko sta nam povedala mnogo zanimivosti, ki nam bodo pomagale, da bomo pri naravi snov lažje razume-
li.	Vrnili smo se in sledilo je kosilo. Bila sem dežurna, moje noge pa so bile pošteno utrujene. Ko sem opravila svoje delo dežurne, sem sedla h kosilu, toda groza! Bilo je kosilo, ki mi ni prav nič dišalo. Naši učiteljici sem povedala, da ne bom jedla. Rekla je, naj se potrudim, in zabrusila, da sem zbirčna in kako bi jedli otroci iz Afrike. laz pa sem ji rekla, da naj jim kar odnese mojo porcijo. Res sem bila nesramna, toda sledil je komentar: Te pa res prava smrklja tale naša Tina...” No, kosilo je minilo, sledilo je še učenje in tudi ta dan je dočakal svoj konec.
Prišel je težko pričakovani četrtek. Ta dan smo streljali z lokom, bili smo v učilnici in sledilo je najvažnejše tega dne -DISCO. Bilo je super. Seveda smo se malo zaljubili! Imeli smo tudi Teater Čatež, Brez zapor, Zoom,... Bilo je zelo zabavno.
In prišel je zadnji dan našega tabora. Sledilo je pospravljanje sob in pakiranje oblačil. Po kosilu smo se odpeljali proti domu. V Nazarje smo prispeli ob šestnajsti uri.
Na tabor v Čatežu imam zelo lepe spomine. Veliko smo se naučili, saj smo stvari videli v naravi in se o tem pogovarjali. V tem spisu nisem opisala vseh dejavnosti, saj bi potem popisala še nekaj listov. Če pa koga še kaj zanima, naj gre naslednjič z nami ali pa se oglasi pri meni.
Tina Kadliček, 4. razred, OS Nazarje
NARAVOSLOVNI TABOR
Učenci četrtih razredov z Rečice in Nazarij smo se v ponedeljek. 9. novembra 1998, odpravili na naravoslovni tabor v Čatež na Dolenjskem.
Po dveh urah vožnje smo prišli na cilj. Učitelji so nas pospremili v sobe in nas opozorili na red in disciplino. Že prvi dan smo se preizkusili v športnem plezanju. V torek smo v gozdu spoznali drevesa in kamnine. Da bi se nam vse bolj vtisnilo v spomin, smo si najpomembnejše podatke zabeležili. Na dolgem pohodu po valoviti dolenjski pokrajini, v sredo dopoldan, smo si ogledali stari mlin, ribogojnico in nekaj živali ter rastlin. Popoldne smo s pomočjo lup in mikroskopov spoznali več semen in risali na svilo. Četrtek je bil še posebno zanimiv. V gozdu smo spoznavali živali gozdnih tal in zvedeli nekaj več o vremenu. Večer je minil ob petju in plesu. Zadnji dan je bil bolj športno obarvan. Streljali smo z lokom in se igrali igro lov na lisico. Učitelji iz Čateža in razredničarke so nam pripravili nepozaben teden dogodivščin in zabave. Pa tudi naučili smo se veliko novega.
Primož Miklavc, 4. b razred, OŠ Rečica ob Savinji
POPLAVA
Letošnja jesen je bila zelo deževna. V noči s srede na četrtek, v začetku novembra, pa je bilo najhujše. Nepretrgoma je lilo in reke so hitro naraščale. Sredi noči so tulile sirene. Ljudje so z grozo gledali besneče vode in reševali, kar so zmogli.
Tudi pri nas na Čreti je voda pokazala svojo razdirajočo moč. Trgali so se plazovi in zasuli ceste. Hudourniki so prestopili jarke in drli po cestah, katere so močno poškodovali. Podiralo se je tudi drevje.
Katarina Rokovnik, 2. razred, OS Nazarje
Poplava
V četrtek 5.11.1998 so bili v večjem delu Slovenije hude poplave. Voda je zalila Celje z okolico. Hudo je bilo tudi v drugih krajih po Sloveniji.
Poplave so pustošile tudi v moji domači pokrajini. To je v Zadrečki dolini. Voda je začela naraščati z veliko hitrostjo. S seboj je nosila zruvana drevesa, čistila črna odlagališča, bregove ob svoji strugi, odnesla je vse, kar ji je bilo na poti. Še huje je bilo, ko so se v reke začeli zlivati še hudourniki s hribov, ki so s seboj valili še dodatne predmete. Videti je bilo grozno. Voda je z lahkoto premetavala cela drevesa in hlode. Še bolj grozo je bilo ob mostovih, kjer so se vsi predmeti ustavili in hoteli zadržati vodo. Tokrat so bili ogroženi celo mostovi na rekah in potokih. Veliko jih je voda odnesla, drugi so ostali poškodovani. Voda je poškodovala tudi most v Bočni. Tako moji sošolci niso mogli v šolo. Preko mostov so valovi skakali kot žogice. Pogled na vse to je bil grozovit. Deroča in umazana voda je drla z vso močjo. Preplavila je ceste, polje, kmetije in stanovanjske hiše. Vdrla je vsepovsod in pred seboj premagala vse ovire. To sem doživela prvič. Bilo me je groza. Bala sem se približati mostu in vodi. Spoznala sem. kako je človek nemočen, voda pa mogočna in močna.
Poplava. Velikokrat sem slišala to besedo, vendar to doživeti je čisto nekaj drugega. Tudi tokrat je prišla do izraza človekoljubna pomoč. Ljudje so si med seboj pomagali. Odstavljali so vodne ovire, da bi voda čim-prej odtekla, reševali so vse, kar je bilo v nevarnosti pred vodo. Selili so tudi živali, katere bi lahko odnesla ali zalila voda. Zelo požrtvovalni so bili gasilci, ki so bili dežurni noč in dan, saj se je ujma začela že ponoči.
Zjutraj se je voda začela umirjati. Še vedno je bila grda in umazana. S seboj je nosila še marsikaj, kot da je hotela povedati, da je močnejša od nas ljudi. Morda je hotela reči, da jo preveč onesnažujemo, da jo preveč usmerjamo in ji umetno ustvarjamo poti. Tega voda ne mara. Morda nam je hotela povedati, da naj ji ne postavljamo nobenih ovir, ker se bo zopet maščevala.
Zopet bo pridrvela z umazanimi in penečimi se valovi, ki bodo pustošili na svoji poti.
To je poplava, grozljiva, strašna in nepremagljiva. Ko je doživiš, je ne moreš izbrisati iz spomina.
Blažka Tratnik 4. razred, OŠ Gornji Grad
Ei
si
Klemen Tičar in Dejan Došlo
Ljubljanska skupina Sausages je končno našla svojo založbo.
Njihov debitantski album bo izšel v drugi polovici decembra pri
založbi Dallas Records.
Album je bil posnet v Studiu Činč, in sicer v dveh delih. Lani decembra 1997 so Sausages posneli prvih pet pesmi, ostale pa letos septembra. Pri snemanju plošče sta jim pomagala člana skupine Leteči potepuhi - Klemen Tičar, ki je zaigra orglice na skladbah “Bučo Bluz” in “Ni me sram”, ter Dejan Došlo, ki je stalno na razpolago za kitarske mojstrovine. Klavir in orgle je prispeval Borut Činč, ki je tudi producent albuma. Sedanji in bodoči hiti s albuma: “Od garaže do terase”, “Spal bom cel dan” in mnogi drugi. Večina pa je celo mnenja, da je cel album sestavljen iz samih hitov.
Tina je pevka skupine Sweetbox. Te dni se mudi na promociji po Ameriki in Kanadi. Konec oktobra je bila posebna gostja na otvoritvi velikega Lancomovega računalniškega boutiquea v New Yorku. Reakcije na njen nastop so bile fenomenalne. Naj vas spomnim še na to, da je tam zdaj hit skladba, ki je pri nas že bila uspešnica. To je “Everything’s Gonna Be Allright”. Konec novembra in v začetku prihodnjega meseca pa bodo Sweetbox-i nastopili kot spremljevalna skupina N’SYNC na šestih najpomembnejših koncertih v Detroitu. New Yorku in Philadelphiji.
Po treh letih samostojne umetniške kariere in po desetih milijonih prodanih plošč po vsem svetu nam Enrique Iglesias zdaj predstavlja svoj tretji album “Cosas Del Amor”, ki je izšel konec oktobra. Eden izmed najbolj prodajanih Latino izvajalcev na svetu je naredil šest novih skladb, ki jih je sam skomponiral, vse je produciral Rafael Perez Botija, ki je bil producent tudi na prejšnjih dveh albumih. Fani Enrique Iglesiasa bodo imeli možnost v živo videti in slišati “Cosas Del Amor” na njegovi naslednji svetovni turneji, ki jo bo začel februarja prihodnje leto v Ameriki. In če boste takrat slučajno v Ameriki, vam ogled koncerta nadvse priporočam!
Alenka
Mednarodni rokometni sodniški par Darko Repenšek - Janko Požežnik
Med najboljšimi na svetu
Mednarodna rokometna sodnika Darko Repenšek injanko Požežnik, o njuni uspešni športni karieri smo doslej že večkrat pisali, sta v prvem delu sezone 1998/99 še napredovala po listi svetovne rokometne zveze IHF in se uvrstila med 32 najboljših sodniških parov, ki bodo prihodnje leto sodili na svetovnih prvenstvih. O tem in o poteku jesenskega dela sezone smo se pogovarjali z Darkom Repenškom.
SN: Kako in kdaj sta pričela priprave na novo sezono?
REPENŠEK: Po zaključku prejšnje sezone, ki se je končala junija, sva imela zelo kratek odmor in kmalu začela s pripravami na sezono 1998/99, saj sva bila nominirana za soj enje na evropskem prvenstvu za mladinke na Slovaškem. Še pred tem sva bila povabljena na sojenje prvega povojnega rokometnega turnirja v Sarajevo, kjer so sodelovale ekipe iz Makedonije, Madžarske, Francije, Bosne, Hrvaške in Slovenije.
Gostovanje v Sarajevu je bilo zelo zanimivo tudi zato, ker sva ga še iz časa jugoslovanske rokometne lige dobro poznala. Kar sva videla sedaj, je mene osebno precej prizadelo, kajti mesto, ki je nekoč cvetelo, je grozovito uničeno. Pogovarjala sva se s številnimi sodniki, igralci, funkcionarji, taksisti, naključnimi mimoidočimi in spoznala, da ima vsak od njih svojo “vojno zgodbo” in da je bil med vojno v Sarajevu zares pravi pekel. Tega si mi pred televizijskimi sprejemniki seveda nismo mogli predstavljati. In ko danes opazuješ oklepnike UNPROFOR-ja, ki se vozijo po mestnih ulicah, in letala ter helikopterje, ki neprestano preletajo mesto, imaš občutek, da vojna še vedno traja...
Tudi dvorana Skenderija je bila med vojno porušena, po njej pa obnovljena in prav za ta turnir funkcionalno usposobljena. Ko so nama kazali fotografije njenih ruševin, sva prav tako občutila dimenzijo tamkajšnjih vojnih grozot. A je pri vsem tem vendarle lep občutek, da smo Slovenci v Sarajevu še vedno izjemno cenjeni in spoštovani.
Rokometni turnir v Sarajevu je bil odlična priprava na evropsko prvenstvo na Slovaškem, kamor sva odpotovala kmalu po vrnitvi domov.
SN: Kako sta se odrezala pri sojenju na tem tekmovanju?
REPENŠEK: Na evropskem prvenstvu sva sodila štiri tekme in po ocenah strokovnjakov potrdila dejstvo, da se v slovenski rokometni sodniški organizaciji dela dobro. Nenazadnje to dokazuje tudi tekma za 5. mesto na omenjenem prvenstvu med Španijo in Madžarsko, ki je neposredno odločala, kdo bo direktni udeleženec svetovnega prvenstva prihodnje leto na Kitajskem. Velcmožje iz evropske rokometne zveze so naju pred tekmo opozarjali na njeno pontembnos t in lahko rečem, da sva jo odsodila res kvalitetno. Temu primerno visoka je bila tudi ocena delegata. Ko smo se po 12 dneh prvenstva razhajali, so nama funkcionarji evropske rokometne zveze s komplimenti najinemu sojenju dali vedeti, da lahko prihodnje leto pričakujeva povabilo na eno izmed štirih svetovnih akcij: na Kitajskem bo, kot rečeno, SP za
mladinke, v Katarju za mladince, v Egiptu za moške in na Nizozemskem za ženske.
SN: Jeseni so se začeli evropski pokali ...
REPENŠEK: Na najino veliko presenečenje sva bilav prvem kolu evropskih pokalov kar štirikrat angažirana: najprej za sojenje tekme v pokalu mest za moške v Modeni. Še preden sva odšla na pot, so naju poklicali iz evropske federacije in
Darko Repenšek in Janko Požežnik
vprašali, če imava možnost takoj po vrnitvi iz Italije nadaljevati pot v Švico. Ponudbe seveda nisva odklonila in sva dvakrat v Notwillu in enkrat v Ziirichu sodila povratne tekme prvega kola. Z zadovoljstvom lahko povem, da sva bila tudi za omenjene tekme visoko ocenjena.
SN: Velika preizkušnja je bila gotovo kvalifikacijska tekma med Švico in Islandijo za nastop na svetovnem prvenstvu v Egiptu?
REPENŠEK: Ta tekma je bila za naju svojevrstna obremenitev zaradi dejstva, da je predsednik svetovne rokometne sodniške organizacije Islandec, hkrati pa je bila Islandija na tej tekmi izrazit favorit. Na veliko presenečenje športne javnosti je tekmo dobila domača, torej švicarska reprezentanca, najino delo pa je nemški kontrolor, Nemci so sicer znani kot izjemno pedantni in strogi ocenjevalci, ocenil zelo dobro.
SN: Sta potem sodelovala tudi v drugem krogu evropskih pokalov?
REPENŠEK: V drugem krogu sva bila delegirana za sojenje na Švedskem med domačini iz bunda in gosti iz nemškega Lentba. V trdi tekmi so zmagali Nemci, bolj kot to pa je pomembno, daje bil ob tej priložnosti najin gostitelj g. Elias, siva eminenca svetovne rokometne organizaci-
je, ki je bil dolga leta predsednik svetovne sodniške organizacije. Po tekmi nama je čestital in ob slovesu dejal, da je Slovenija znova dobila sodniški par, vreden zaupanja.
SN: Zadnja potrditev vajinega kvalitetnega sojenja je pred dnevi prišla iz Basla?
REPENŠEK: Sredi novembra je s sedeža IHF v Baslu prišla “top lista” 32 rokometnih sodniških parov, med katerimi sva tudi dva iz Slovenije: kolega Kalin in Korič ter midva. Slovenija je ena od štirih držav, ki ima na tej listi dva sodniška para. Ta lista pomeni za vse nas veliko priznanje, hkrati pa je opozorilo, da moramo začeti s pripravami na tekmovanja v prihodnjem letu, ko bo na vseh svetovnih akcijah uveden nov način preizkusa fizične sposobnosti sodnikov. Novi test bistveno odstopa od dosedanjega Cooper-jevega testa in predvideva tudi posege v telo, s katerimi je moč ugotoviti, kakšna je posameznikova stalna, ne le trenutna fizična pripravljenost. Rokometna zveza želi, da smo najboljši sodniški pari v konstantni kondicijski pripravljenosti.
SN: Na katero od prej omenjenih svetovnih akcij si najbolj želita?
REPENŠEK: Najprej moram opozoriti, da strokovno ne dovolj poučena javnost meni, da je sojenje mladinskega svetovnega prvenstva drugorazredna stvar. To je seveda daleč od resnice, kajti na svetovnih prvenstvih sodijo zares najkvalitetnejši sodniški pari, ki so pod istim “sitom in rešetom”. Trd je boj, da se uvrstiš na svetovno prvenstvo, potem pa temu sledijo nova in nova dokazovanja. Nič ti ni vnaprej dano - na eni svetovni akciji lahko sodiš še tako kvalitetno, toda na naslednji si ponovno izpostavljen vseh mehanizmom kontrole.
SN: Nominacija na prvenstvo je torej le lepša plat medalje?
REPENŠEK: Ko si kot sodniški par nominiran na, recimo, svetovno prvenstvo, je to veliko priznanje, v ozadju tega pa je veliko vloženega truda, neprestanega dokazovanja, saj nenazadnje skozi vsako tekmo v tujini dokazuješ sebe, slovensko sojenje, hkrati pa se potrjuješ za naprej. Na vsaki mednarodni tekmi si slovenski reprezentant, zato si napak ne smeš privoščiti.
SN: Kako bosta Darko Repenšek injanko Požežnik nadaljevala letošnjo rokometno sezono?
REPENŠEK: Ob številnih tekmah v domačih tekmovanjih, ki jih niti nisem omenjal, nadaljujeva najino mednarodno sodniško kariero 9- jan-uarja s tekmo lige prvakinj v Lublinu na Poljskem. Ker bo po napovedih tekma zelo težka, meniva, da je to za naju nova priložnost, da dokaževa svoje znanje in potrdiva zaupanje evropske rokometne zveze.
Franci Kotnik
Lokostrelstvo
Dobri rezultati Mozirjanov in Gornjegrajcev
Člani mozirskega in gornjegrajskega lokostrelskega kluba nadaljujejo z dobrimi rezultati na turnirjih doma in v tujini. Tako je Dušan Perhač (LK Mozirje) sredi novembra zmagal na mednarodnem turnirju v Gorici, njegov klubski kolega Štefan Ošep pa je na mednarodnem turnirju v Varaždinu osvojil drugo mesto.
V soboto, 21. novembra, so na odprtem turnirju v Škofji Loki mozirski lokostrelci zasedli naslednja mesta: dečki compound: 1. Primož Perhač, člani compound: 1. Dušan Perhač, 7. Marko Satler.
Gornjegrajski lokostrelci so se na tem turnirju uvrstili takole: člani goli lok: 1. Žarko Krajnc, člani ukrivljeni lok: 4. Vojko Majko, kadeti: 3. Jože Tevž, 4. Jure Urlep.
KF
Liga malega nogometa Šmartno ob Dreti
Rezultati 4. kola, 3- oktobra:
Vias: Kokarje 5:2, Želve: Vološki voli 1:9, Bag: Bohinc 4:0, Turky: Input 5:4. Rezultati 5- kola, 10. oktobra:
Bag: Kokarje 3:0, Vias: Želve 3:3, Bohinc: Turky 3:4, Vološki voli: Input 3:2. Rezultati 6. kola, 17. oktobra:
Bohinc: Vološki voli 0:3, Kokarje: Želve 3:0, Input: Bag 1:4, Vias: 'ITirky 3:2. Rezultati 7. kola, 24. oktobra:
Vološki voli: Kokarje 7:3, Vias: Bag 3:1, Turky: Želve 7:1, Bohinc dnput 1:4. Lestvica po jesenskem delu
1. Vološki voli 16,2. Vias 16,3. Turky 14,4. Bag 13, 5. Input 10,6. Bohinc 4,
7.	Kokarje 2 (-3), 8. Želve -2 (-3).
Franjo Pukart
Klub zgornjesavinjskih študentov
prireja:
PREDNOVOLETNI ŠTUDENTSKI VIKEND NA MENINI
Kdaj?
19. in 20. december v koči na Menini planini. Zborno mesto v soboto 19.12. ob 8.00 v gostilni “PRI JOŠKU”.
Kako in kaj?
Osvojitev Menine po treh urah zmerne hoje, dobrodošlica ter pričetek aktivnosti v naravi (družabne igre, nočni vzpon na Vivodnik z baklami,...)
Vsak udeleženec naj poskrbi za brano iz nahrbtnika, primerno obutev ter obilo dobre volje!!! Sestop z Menine v nedeljo po 12. uri.
Kontaktni osebi?
Jelšnik Primož 843-636 Purnat Zdene 843-424.
Obveščamo vse dosed aj ne in nove tečajnike,
da bomo s plesnimi vajami nadaljevali v četrtek, 7. januarja 1999.
TRGOVINE
KRZNAR
ŠIPON ORMOŽ 0,751	299,90 SIT
LAŠKI RIZLING 0,751	299,90 SIT
VRATOVINA lkg	999,90 SIT
BAR CAFFE 100g	149,90 SIT
MILKA 100g	99,90 SIT
MAJONEZA Helmans 630g	469,90 SIT
RUM 11	999,90 SIT
ČOKOLADA 100g	69,90 SIT
OLJE ZVEZDA 11 v 	 Y	199,90 SIT v
MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE Z ZAMIKOM.
TEL’

SIEMENS
Ve$e[_e i Pr@zM!k9i

Dušič Martin Žlabor 21 3331 Nazarje
0<S3/ 83<4-lZO 0«£.3l/ S34-013 060S»/ Ć.17--656 0-41/ «Sl/'-ABö
Siemensovi digitalni brezvrvični telefoni vam zagotavljajo najkakovostnejši zvok, brez šumov in nesporazumov. Podarite ga svojim najdražjim. Ali pa sebi !
MESARIJA
Prihova 36, NAZARJE, tel. 832-498 Na trgu 25, MOZIRJE tel. 831-497
Yam äs ii mirne in lere bežične rraanike, v nevem letu ra velike sreče, riravia in nsrehev. ia iskaaane aavranae v iatekaiečem letu se vam iskrene
ishvaUvčeme.
*
Turistično društvo Rečica ob Savinji
Vabi
Na Iconcerl*
okteta
ki bo v soboto 26. decembra ob 18. uri v cerkvi svetega Kancijana na Rečici
Prispevek za koncert znaša 800,00 tolarjev karte pa lahko kupite v predprodaji v knjižnici Mozirje od 14.12. dalje in v krajevni skupnosti Rečica v pisarni TD od 21.12. dalje od 16. do 17. ure
Adriatic
zavarovalna družba d.d. PE Celje
Posebna ponudba
AvtoAdriatic kasko
zavarovanj
Adriatic v zameno za zaupanje podarja vsakemu novemu kasko zavarovancu
darilni bon za brezplačno stanovanjsko zavarovanje !
Prav tako Adriatic nudi možnost sklenitve kolektivnega kaska na 12 obrokov in pri tovrstni sklenitvi kasko zavarovanja daje dodatni 10% popust !
Pokličite našega zavarovalnega zastopnika, ali nas obiščite na naših poslovnih mestih !
DAVIDOV HRAM
Prihova 21, Nazarje Tel.: 832-753 833-135 Faks: 833-035
N OV O £ 8Z N A P	
Laški rizling 0,75 Jeruzalem Ormož	289,00 SIT
Šipon 0,75 Jeruzalem Ormož	289,00 SIT
Sekt 0,75 Jeruzalem Ormož	685,00 SIT
Club Slovin 0,75 Jeruzalem Ormož	560,00 SIT
Chardonnay 0,75 Jeruzalem Ormož	550,00 SIT
Renski rizling 0,75 Jeruzalem Ormož	600,00 SIT
Sauvignon 0,75 Jeruzalem Ormož	495,00 SIT
Beli pinot 0,75 Jeruzalem Ormož	495,00 SIT
Laški rizling 0,75 Brežice	295,00 SIT
Renski rizling 0,75 Brežice	425,00 SIT
Vitez 0,75 Haloze	225,00 SIT
Rose 0,75 Haloze	210,00 SIT
Vila Brici Chardonnay 0,75 Brda	265,00 SIT
Vila Brici Sivi pinot 0,75 Brda	295,00 SIT
Vila Brici Merlot 0,75 Brda	315,00 SIT
Kraljeve 0,75 Kras Sežana	265,00 SIT
Favory 0,75 Kras Sežana	265,00 SIT
Bibita oranž lihgt 1,5 PVC Fructal	115,00 SIT
TEATANIC Ledeni čaj breskev 1,5 PVC Piv. Laško	160,00 SIT
P OftU
Vse cene so maloprodajne.
Nazdravite si v Novo leto 1999 s kozarcem dobrega slovenskega vina, ki ga lahko po ugodnih cenah dobite v našem podjetju na Prihovi 21 in sicer:
Vsak dan od 8. do 15. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure
Od 28. do 31. decembra pa Vam bomo na razpolago od 8. do 17. ure.
Veselimo se Vašega obiska, obenem pa Vam še sporočamo, da Vas pri nakupu nad 1.000,00 SIT čaka tudi manjše presenečenje.
KALJENJE NOČNEGA MIRU
24.	novembra ob 22.40 uri je Tatjana V. poklicala dežurnega PP in mu povedala, da so gostje v bifeju Tribuč v Mozirju tako zelo glasni, da ni mogoče spati. Patrulja, ki je posredovala, je natakarico Magdo R. denarno kaznovala zaradi hrupa, prav tako pa sledi poročilo inšpekcijskim službam zaradi prekoračitve obratovalnega časa.
TATVINA IGRAČ
25.	novembra je dežurni PP Mozirje ob 17.50 uri prejel obvestilo, da so v Manufakturi pri tatvini zalotili žensko z otrokom, ki je odtujila igrače. Na kraj je odšla patrulja, ki je opravila razgovore, zoper žensko pa bo podano poročilo na okrajno državno tožilstvo Velenje.
VLOM V STANOVANJSKO HIŠO
Istega dne ob 18.42 uri je bil dežurni obveščen, daje bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Mozirju, last Marije M., vendar iz hiše storilec ni odnesel ničesar. Policisti za storilcem še poizvedujejo.
VLOMLJENO V CERKEV
26.	novembra ob 17.15 uri je bil dežurni obveščen, da je neznanec vlomil v cerkev Sv. Nikolaja v Ljubiji. Iz cerkve ni odnesel ničesar, popolnoma poškodovana pa so bila strans ka vhodna vrata.
OTROCI METALI PETARDE IN SNEŽENE KEPE
Istega dne ob 17.35 uri so bili policisti obveščeni, da otroci na Rečici ob Savinji mečejo petarde, pri tem pa naj bi na oknu hiše, last Sonje Š. počila šipa. Na kraj je odšla patrulja, ki je ugotovila, da je šipa počila zaradi snežne kepe, ki jo je neznani otrok vrgel v okno.
Zaradi bližajočih praznikov pozivamo vse, posebno starše, da svojim otrokom preprečijo uporabo pirotehničnih izdelkov, saj so lahko prazniki tudi brez pokanja lepi, pri tem pa tudi ni nevarnosti, da bi sc za koga žalostno končali.
VLOM V BAR RISANKA V RASTKAH
27.	novembra ob 09 35 uri je bil dežurni PP Mozirje po telefonu obveščen, daje bilo preko noči vlomljeno v bife Risanka v Rastkah. Neznanci so iz bifeja odnesli razne tehnične predmete in druge različne artikle. MartinaT. je bila oškodovana za okoli 300.000 tolarjev.
ZAGOREL AVTOMOBIL
29.	novembra ob 13.15 uri je izbruhnil požar na osebnem avtomobilu, lastJožetaG. iz Sp. Rečice, ki gaje imel parkiranega na pokopališču na Rečici ob Savinji. Do požara je najbrž prišlo zaradi dotrajane napeljave za gorivo oziroma elektriko. Požar je najprej gasil lastnik, nato pa so bili poklicani še gasilci enote za tehnično reševanje PGD Nazarje. Škode na avtomobilu je za okoli 400.000 tolarjev.
RAZGRAJAL V LOKALU
29- novembra ob 13.50 uri je bil dežurni PP Mozirje obveščen, da se je v lokalu Izoles v Nazarjah nahajal Damjan Š., ki je v gosta Matjaža M. metal kozarce ter skodelico od kave. Zaradi svojih kršitev se bo Damjan Š. moral zagovarjati pri sodniku za prekrške.
ODTUJILI SO MU ČEVLJE
30.	novembra ob 13.30 uri je Andreja II. iz Mozirja dežurnega obvestila, da so njenemu sinu Vasji v OŠ Mozirje odtujili čevlje, zaradi česar je bil oškodovan za 20.000 tolarjev. Policisti so storilca že odkrili.
VINJENA POSLUŠALA GLASBO
3. decembra ob 1.55 uri je bila dežurna policistka PP Mozirje po telefonu obveščena, da Marija P. krši nočni mir in počitek v stanovanjskem bloku v Nazarjah. Marija je na ves glas navila glasbo in vpila v stanovanju.
Nakraj kršitve nočnega miru in počitka je bila poslana patrulja, ki je ugotovila, da je Marija P. okoli ene ure zjutraj prišla domov močno vinjena ter začela zmerjati moža, vključila radio, ki pa ga je nato nesla na hodnik stanovanjskega bloka pred vrata in ga poslušala naves glas. Ker ob prihodu policistov Marija P. s kršitvijo ni hotela prenehati, sta ji policista odredila pridržanje do iztreznitve.
Poročilo Krajevnega odbora Rdečega križa Nazarje
Člani RK Nazarje, krvodajalci in odbor smo se sestali 27. novembra 98 v prostorih družbene prehrane - GUN Nazarje, kjer smo imeli občni zbor in podelitev priznanj zaslužnim krvodajalcem, ki so darovali kri 10., 20. ali večkrat.
V imenu Območne organizacije RK Mozirje se jim je zahvalil predsednik dr. Sirko. Čestital jim je za humano dejanje, ki ga letno opravijo enkrat ali večkrat, da rešujejo življenja in pomagajo bolnim do zdravja.
Ob tej priliki smo spregovorili nekaj o našem delu za nazaj, predvsem pa o tem, kaj delamo prav v mesecu novembru, ko nas je po več letili zopet prizadela poplava. Takoj smo pripravili prvo pomoč za približno 60 družin-od Nazarij do Pustega polja. Iz sredstev lastne članarine smo kupili hrano, čistila in pralni prašek in že v prvem tednu razdelili pakete. Kmalu je prišla pomoč tudi od republiškega RK, ki je poslal na OO RK Mozirje 50 ležišč, od teh smo jih dobili v Nazarje 24.
Krajevni odbor RK Ljubno je zbral od ljudi v občini Ljubno okoli 1000 kg ozimnice, manjši del tudi Nazarje. Pomoč smo s posredovanjem našega g. župnika prejeli še od Karitasa Sv. Trojica v Slovenskih Goricah in Karitasa Dobova. Od tam je prispelo predvsem žito, koruza, moka, krompir in nekaj druge hrane (skupno približno 1500 kg). Vso skupno zalogo je
odbor razdelil potrebnim ljudem po skupaj dogovorjenih kriterijih in svoji presoji.
Nemalo težav smo imeli s prevozi, shrambo živil in razdeljevanjem, saj nimamo lastnih prostorov niti ljudi za težko fizično delo. Vendar smo delo uspešno opravili in močno upamo, da nismo storili večjih napak ali krivic. Težko je pravično deliti in nemogoče je vse prizadete zadovoljiti, posebno ker vemo, da je bila škoda velika, pomoč pa majhna. Upamo, da bodo prizadeti ljudje deležni bolj izdatne podpore od širše družbene skupnosti. Mi smo prispevali le malo dobre volje, pomoči in morda omilili še kakšno socialno stisko.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se odzvali na naš klic pomoči z darovi, prevozi, prenašanjem težkih vreč, predvsem pa z dobrim srcem in dobro voljo pri našem skupnem delu.
Ta zapis izkoristimo še za to, da vsem krajanom, posebno še zvestim članom naše krajevne organizacije RK zaželimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1999. Vsi starejši in bolni, ki smo vas zadnja leta obiskovali in skromno obdarovali, pa ne bodite razočarani, če nas letos ne bo k vam, saj nam zmanjkuje energije, sredstev in časa. Vidimo se prihodnje leto!
Krajevni odbor RK Nazarje
Razstava in kresničke
Ob 100 - letnici božično - novoletnih razglednic bo v avli kulturnega doma v Gornjem Gradu razstava tovrstnih, predvsem nad osemdeset let starih razglednic, pa tudi podobic in znamk na to temo. Vsak dan, od vključno 19- decembra do konca leta, bo odprta od 14. do 16. ure. Zloglasne vstopnine ne bo, kljub temu pa drenjanja ni treba pričakovati, saj se ne bo točila pijača. Če se torej žeje ne bojite, pridite. Skoraj zagotovo vam ne bo žal.
No, s temi stvarmi smo končali, in smo pri drugi temi. V temi smo in brez kresničke. Kajti nismo bili med tistimi, ki so jih zastonj dobili v akciji Stopimo iz teme (zadnje SN), kupiti pa jih vsaj v domačem kraju ne moremo, Toda zdaj je vsaj jasno, da za to niso krivi le tigovci, ampak predvsem občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki niso poskr-
beli, da bi jih občani v svojih občinah lahko kupili. Svetla izjema so mizarski Občinarji (glej iste SN), ki svojim občanom kresničke delijo kar zastonj. Zavedajo se, da bodo od živih in zdravih ljudi ta denar že dobili nazaj, že ena sama nesreča pa lahko povzroči s tem neprimerljivo škodo. Pametni ljudje - pametni ukrepi.
Kako je s prodajo kresničk v Dolini, sem se seveda pozanimal. Glede na to, da je očitno tržno nezanimiva, naj mi nihče ne očita, da delam reklamo za Savinjo v Nazarjah in Papirnico v Mozirju. To je le propaganda za življenje, kajti kresnička ga lahko in mora reševati. Seveda če jo nosimo.
Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad
OBVESTILO BRALCEM
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
Bili smo na njegovem grobu
Na zaključku enega izmed tečajev za planinske vodnike v naši dolini (sedaj poteka šesti) smo na vrhu Velikega Rogatca (ime zapisano po Fr, Kocbek: Savinske planine, izdal nekdanji trgovec v Dobrteši vasi A. Cvenkl, 1903, str. 65: Veliki Rogatec 15 57 m, tudi Špehove peči) podelili rdeče “maturitetne” nageljne. Po spustu smo jih zataknili na grob dveh gornjegrajskih nadučiteljev, spodnji napis: Franc Kocbek. Kdo je postavil spomenik in dal zapisati imeni, mi ni znano. Osebno sem bil prisoten pri odkritju spominske plošče na njegovi rojstni hiši (hiša ne stoji več, ploščo novi lastniki še hranijo) in zapisal tudi o odkritju spominske plošče na gornjegrajski šoli v PV. Po žalski šolski kroniki se da ugotoviti, da je bil sedem let podučitelj Franc Kocbek v Žalcu (njegova prva zaposlitev). Pa tudi v Planinskem vestniky je njegovo ime različno zapisano. To čaka kakega resnega raziskovalca oblike zapisa njegovega imena. Njegovi stanovski tovariš je v Planinskem vestniku 1953 zapisal:
In ko so ga avgusta 1930 zvonovi
pospremili na njegovo zadnjo pot na pokopališče pod Menino, je marsikdo od tistih, ki so ga nekoč slavili, manjkal, prijateljstvo so potisnili v ozadje drugi interesi... In konča s posvetilom Ti, ki so odkrival,
Se zanje potil,
V njih stavbo ogromno Potomcem gradil,
Vršaci savinjski vrše ti z višin:
Večen ti hranimo,
France, spomin!
Po zapisu v krstnih bukvah je njegovo ime zapisano le v latinščini: Franciscus Saleš., kar bi po naše seveda bilo Frančišek Šaleški. Škofijski arhivis t je zapisal, da odločitev zapisa prepušča nam. Torej so eni zapisali tako in drugi drugače, za ene prav, za druge ne. Bilo je in zato častimo le njegova velika dela, njegovo veličino in vsem v prid zapišemo njegovo ime, kot je večkrat on sam kar Fr. Vsem bo prav, mar ne?
Božo Jordan Dobrteša vas 52, Šempeter v Sav. dolini
K pravilni rabi Kocbekovega imena 2
Veseli me, daje polemika o pravilni oziroma smiselni uporabi Kocbekovega imena pritegnila tudi tako eminentnega bralca kot je gospod Peter Weiss. Njegova dosedanja dela in odkritjao Zgornji Savinjski, s poudarkom naZadrečki dolini so trajne vrednosti in kot taka neprecenljiva. Tudi z večino njegovih navedb in primerjav v 24. številki Savinjskih novic se prav lahko in neprizivno strinjam. Seveda pa večina niso vse.
Domnevam, da so dr. Weissu glede uporabe Kocbekovega imena znana samo stališča in polemike iz Savinjskih novic. Gre namreč zato, da ni bil moj namen nikoli nikomur
vsiljevati kako mora uporabljati ime znamenitega gornika. Takšna je bila vseskozi tudi moja, bodisi pismena ali ustna argumentacija. Povsem jasno je, daje pretežna raba njegovega imena Fran, ni pa splošna in upam, da se strinjava, tudi ne edina zveličavna. Tako je bila stvar razložena tudi na proslavi ob 135. letnici njegovega rojstva v Gornjem Gradu. Večina je to demokratično sprejela in razumela, vendar, kot rečeno, tudi tokrat večina niso vsi.
Kot prvo beseda “neetična” ob uporabi Kocbekovega imena z črko c je bila podtaknjena meni in sicer od črkovnih kanibalov. Kako dru-
gače imenovati ljudi, ki jim ni sveta niti krstna knjiga, ne nagrobni napis in kar je najpoglavitneje njegovi lastnoročni podpisi. Gospoda Weis-sa povabim, da si jih ob priliki skupaj ponovno ogledava. Da je splošno sprejeta oblika imena Fran je seveda dejstvo, nikakor pa po mojem ne more biti prednostna. Naša skupna zavest v tem primeru ni nikakršno merilo, kakor ne more biti merilo okrajšava imena, kakor ga je uporabljal Kocbek v večini primerov (Fr. Kocbek). Celo še živeči Kocbekovi sodobniki v Gornjem Gradu ne poznajo tega moža drugače kot z imenom Franc. Nenazadnje se Franc (oblika imena) Kocbek lepo ponovno uveljavlja tudi v planinskih krogih. Torej tam, kjer se je “prizadeti” počutil najbolj doma. Komu in zakaj je bilo ljubo ukrasti
Odprto pismo žup
V	časopisu Savinjske novice, ki so izšle 27. novembra, je novinar poročal tudi o zasedanju nazarskega občinskega sveta, ki je potekal dva dni pred lokalnimi volitvami.
Savinjske novice so zapisale, da znaša proračunski primanjkljaj
123,5	milijona tolarjev. Savinjske novice ob tem podatku tudi navajajo, da je občina Nazarje odplačala tudi 6,5 milijona tolarjev glavnice za kredit, ki so ga najeli v višini 130 milijonov tolarjev za gradnjo nove šole.
Od tu naprej pa so stvari zavite v meglo ter javnosti niso bile posredovane, čeprav gre za denar davkoplačevalcev in ne za neko zasebno podjetje, kot si to mogoče nekateri predstavljajo.
Tako velik proračunski primanjkljaj, ki je po naši oceni še precej večji. Pomeni v praksi poleg pomoči države, ki pa je samo obljubljena v višini 50% investicije, tudi izvedbo referenduma za samoprispevek, ki je po starih boljševističnih metodah še vedno uspel. Za izvedbo referenduma so v rebalansu nazarskega proračuna za leto 98, sredstva že zagotovljena.
Zavedati se moramo dejstva, da so bili samoprispevki vedno nameni pokrivanju črnih finančnih lukenj in utrjevanju političnih funkcij.
V	rebalansu proračuna občine Nazarje za leto 1998 je nastrani odpadkov tudi plačilo obresti v višini 9.25 milijona tolarjev za najete kredite. To pa je ogromni znesek, ki po naši oceni namerno ni bil posredovan javnosti.
Zato Vam gospod župan Purnat javno postavljam vprašanje, koliko
zadnjo črko njegovega imena, je gledano v kontekstu takratnega časa lahko razumeti. Poznavalce njegovega prostodušnega karakter-ja ne preseneča niti njegova brezbrižnost do rabe njegovega imena. 0 čudaškem dlakocepstvu katerega mi pripisuje gospod Weiss pa z intelektualcem njegovega kova ne mislim razpravljati.
Pa zdravi ostanite sotrudnik peresa, dr. Peter Weiss. Osebno se okoli oslove sence in Kocbekovega imena ne kanim več prerekati po straneh časopisa. Vas povabim, da se kdaj ustavite v Gornjem Gradu, v tem zgodovinskem okolju bo prav mogoče kako bolj ali manj modro razdreti.
Edi Mavrič - Savinjčan Lenart 1, Gornji Grad
iu Občine Nazarje
ter pod kakšnimi pogoji ste najeli kredit?
Drugič Vas javno sprašujem koliko znaša vrednost do sedaj opravljenih del na novi šoli, ter koliko je občina izvajalcu dejansko tudi že plačala?
Nadalje Vas gospod župan Purnat javno sprašujem zakaj in katerim občinskim funkcionarjem ste skupaj s prispevki v tem letu izplačali 9,5 milijona tolarjev? Iz rebalansa občinskega proračuna je razvidno, da so bile sejnine občinskega sveta in odborov izplačane posebej v višini 2,21 milijon tolarjev.
Enako tudi plače delavcev občinske uprave v višini 3,37 milijona tolarjev. Pogodbene višine zneskov so bile, takšnim funkcionarjem izplačane tudi preteklih letih, vašega županovanja.
Z ozirom na to, da ste trem krajevnim skupnostim v občini Nazarje za njihov direktni razvoj namenili le 3,1 milijone tolarjev, za najemnino nastanitve občine v graščini Vrbovec, ki znaša 3,3 milijone tolarjev, pa si naj komentar ustvarijo občani sami.
Spodaj podpisani občani
Janez Pečnik, Zadrečka 9, Nazarje
Anton in Jolanda Šinkar, Zadrečka 5, Nazarje Viktor Farkaš, Brdo 1, Šmartno ob Dreti Cveto Zagorc, Ob Savinji 2, Nazarje Stanko Hren, Tratnikova 16, Nazarje Ivan Kreti, Obrtniška 23, Nazarje.
OPRAVIČILO
V 24. št. SN je v članku z naslovom: Tretje srečanje cerkvenih pevcev pri naštevanju sodelujočih zborov po pomoti izpadel cerkveni pevski zbor iz Nove Štifte, ki ga vodi Jože Pustoslemšek. Prizadetim se za neljubo napako iskreno opravičujemo.
Uredništvo
Te njene oči so se zaprle, čutiš hrepenenje po temi, ki vse ozdravi, ki vse utolaži;
te oči se bodo v grobu spočile za vekomaj...
(S. Kosovel)
ZAHVALA
Dan pred njenim 90. rojstnim dnem smo se na mozirskem pokopališču poslovili od naše drage mame, babice in prababice
Barbare
VENEK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so pospremili našo drago mamo v tako velikem številu k večnemu počitku. Hvala vsem za besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Zahvaljujemo sejožetu Prislanu in Antonu Blatniku za ganljive besede slovesa, pevcem zaobčuteno odpete pesmi, Damjanu za odigrano Tišino, g. župniku Ivu Suhoveršniku za pogrebni obred in Francu Florjan-cu za organizacijo pogreba.
Posebno zalivalo izrekamo osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, ki je naši mami dolga leta nudilo skrbno nego.
Sin Tone in hčerka Micka z družinama
Veliko stvari v življenju je na tri. Za nas je letos to številka žalosti. Hvala vam za vse, dragi nam prijatelji.
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta in starega očeta
Jankota
ŠINKOVEC
1934 - 1998
iz Dola pri Gornjem Gradu
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, gasilcem in sodelavcem, ki ste nam stali ob strani in nam vsestransko pomagali, darovali sveče, cvetje in svete maše, gasilcem in gospodu župniku za svečan pogreb, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in govorniku za lepe besede njegovega spomina.
Hvala vsem, ki ste ga tako mnogoštevilno pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Vse ima svojo uro,
Vsako veselje ima svoj čas pod nebom:
Je čas rojevanja in čas umiranja.
Prd3,1-2
ZAHVALA
v 58. letu se je po težki bolezni mnogo prekmalu iztekla življenjska pot drage hčerke, sestre, svakinje in tete
Slavke LAZNIK
iz Lepe Njive.
Hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrazili sožalje, darovali za sv. maše, podarili cvetje in sveče.
Iskrena hvala g. župniku in ministrantom za lepo opravljen obred. Hvala pogrebcem, pevcem, govorniku in praporščakom.
Hvala tudi vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči domači
ZAHVALA
ob smrti prečastitega gospoda zlatomaš-nika, upokojenega župnika
Ivana KOCMUTA
Tratnikova ul. 12, Nazarje
Zgoraj imenovani je bil župnik pri Sv. Pavlu v Preboldu. Upravljal je tudi sosednjo faro Marijo Reko. V pokoj je prišel pred 14 leti v lepe Nazarje, ob vznožje Mozirskih planin, v Tratnikovo ulico 12.
Zlato mašo je obhajal 24. junija 1990 v nazarski cerkvi. V nazarski fari in celi gornjegrajski dekaniji je rad pomagal in sodeloval pri dušnem pastirstvu, dokler ga ni neozdravljiva bolezen položila v bolniško posteljo. Ves trud za njegovo ozdravitev je bil zaman. Bila je bolezen močnejša!
V nedeljo, 11. oktobra 1998 popoldan, se je končalo njegovo življenje. Bog je poklical svojega služabnika po večno plačilo. Bil je vsem lep zgled: poln vere, potrpežljivosti, ponižnosti in dobrote.
Lepa hvala prečastitim gospodom duhovnikom nazarske župnije, ki so mu vsak dan prinašali v tej težki bolezni moč in tolažbo v Najsvetejšem - beli hostiji Boga. In sodelovali v teh žalostnih dneh smrti. Hvala tudi drugim duhovnikom, ki so se lepo poslovili od njega in darovali sv. mašo.
Lepa hvala tudi zdravniškemu osebju, posebno pa požrtvovalnemu dr. Francu Sirku, ki mu je lajšal trpljenje in se trudil za ozdravitev.
Vsem tistim, ki so pomagali in sodelovali med njegovo boleznijo in smrtjo ter mu izkazali čast, iskrena hvala!
Pokopan je na pokopališču v rojstni fari Sv. Andraž v Slovenskih Goricah pri svojih starših.
Ena se želja mu je spolnila, da truplo v zemlji domači leži. Le križ nam sveti govori, da zopet vid mo v raju svetem se nad zvezdami!
Gospodinja Anka Flere
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
Mila Kačič
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
Ivana
NADLUČNIKA
s Trnovca
se iskreno zahvaljujemo Lovski družini Luče in pevcem iz Luč, g. župniku Luknarju za lepo opravljen obred, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali rože in sveče ter izrazili občutke sočustvovanja z nami, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi govorniku g. Jožetu Grudniku.
Žalujoči: žena Cveta, sinova Ivan in Sandi
Življenje se izteklo je v bledo obličje. Pogled je odplaval v mirni spokoj.
Nič več trpljenja, ne bolečine.
Srce je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je zapustil
Martin
TRATNIK
Iz Brezij, roj. v Ljubiji
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani, mi pomagali v najtežjem trenutku.
Najlepša hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše, izraze sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala gospodu Suhoveršniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Iskrena hvala pevcem za odpete žalostinke, Ivanu Slatinšku za poslovilne besede, nosilcu žare in ostalim ter zastavonošem.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoča Pepca
Pridejo dnevi, minejo leta, radost in žalost prepleta se, takrat pa, ko pride ura slovesa, grenka vam solza utrne se.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Marije
NATLAČEN
Iz Otoka 1910-1998
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste se poklonili njenemu spominu in kakorkoli prispevali k zelo lepemu pogrebu. Prisrčna zahvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Še enkrat najlepša hvala vsem.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni smrti sestre in tete
Ivanke SLAPNIK
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter njenim nekdanjim sodelavcem in krajanom iz Mozirja in Gornjega Grada, ki ste nam izrazili sožalje, jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče.
Iskreno se zahvaljujemo g. Rakunu za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Ljubnega za zapete žalostinke in g. Žviplju za odigrano Tišino.
Posebej se zahvaljujemo ZB NOB in DU Mozirje ter praporščakom za zadnje spremstvo. Hvala dr. Fiirstovi in osebju ZD Mozirje, ki so ji skušali pomagati v zadnjih trenutkih njenega življenja.
Sestra Vera in nečaki
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662
VETERINARSKO DEŽURSTVO
07.12.	do 13.12. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609/633-417,
14.12.	do 20.12. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589,
21.12.	do 27.12. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419-VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Delavniki: 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: 7. do 8. ure.
IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelja in prazniki: 7. do 8. ure
KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031.
sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933
VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649-
436.
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013.
•••••••••••••••••«•••••••••••v«
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
07.12.	-13.12. Tratnik franc, Pusto Polje, tel. 845-263,
14.12.	- 20.12. Marolt Marko, Šentjanž, tel. 841-288,
21.12.	- 27.12. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150.
Med službenim časom od 7h - 15b pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje.
Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242.
Sindikalna pomoč
Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS.
Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel.
Matična kronika za mesec november 1998
Rojstva:
Rodilo se je 6 deklic in 5 fantov.
Poroke:
First Božo iz Tiroseka in Rihter Bernardka iz Šmiklavža, Orel Tomaž iz Radegunde in Hren Darinka iz Lačje vasi, Hribernik Lovro iz Brezja in Breznik Marija iz Brezja, Vavdi Marko iz Strmca in Prepadnik Anica iz Luč.
Smrti:
Natlačen Marija iz Bočne, Voler Marija iz Luč, Štiglic Ida iz Raduhe, Atelšek Frančiška iz Okonine, Bergles Franc iz Ljubnega ob Savinji, Slapnik Ivana iz Mozirja.
AMATERSKO GLEDALIŠČE GORNJEGRAJSKO KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD VABI NA PREDSTAVO
Miloš Mikeln: MIKLAVŽEV VEČER
Ljudska igra v treh dejanjih Luče - 12.12. ob 19. uri Bočna - 20.12. ob 15. uri
Vabljeni!
KINO MOZIRJE
12./13.12.1998
DR. DOLITTLE - družinska komedija
Režija: Betty Thomas Vloge: Eddie Murphy...
Kot otrok se je John Dolittle lahko pogovarjal z živalmi. Sedaj, kot odrasel mož in dober psiholog pa je ponovno odkril to svojo sposobnost. K njemu namreč prihajajo živali in ga prosijo za pomoč. Skozi življenje živali pa vse bolj spoznava tudi samega sebe, kako postati dober človek...
I9./20.12.1998
ŠEPETATI KONJEM - drama
Režija: Robert Redford
Vloge: Robert Redford, Christin Scott Thomas
Grace je 14 letno dekle, ki je po padcu s svojim konjem čustveno in psihično prizadeta. Njena mama.se odloči, da bo našla nekoga, ki bo ozdravil konja in s tem tudi hčerko. Izve za Toma Bookerja. Skupaj s hčerko in konjem se odpravi k njemu, v Montano...
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17 URI. VSTOPNINA 500 SIT.
KINO NAZARJE
Kinopredstave do nadaljnega odpadejo!
KINO LJUBNO
12./13.12.1998 ARMAGEDON - zn/failt
Režija: Michael Ray
Vloge: Bruce Willis, Billy Bob, Liv Tyler
Asteroid, velik kot Teksas, drvi proti Zemlji s hitrostjo 35 000 km na uro. Vodilni človek pri NASI ima samo eno možnost, da reši planet: na asteroid bo poslal posadko, da ga razstreli...
PREDSTAVE: SOBOTA OB 19 30 URI IN NEDEIJA OB 18. URI. VSTOP NICA 500 srr.
Od 15.12.1998 do 31.1.1999 kinopredstave odpadejo.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC
3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 833-080, 833-101
SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARIMO ŽIVLJENJE!
DOBRODOŠLI!
Cvetke in koprive
POLITIČNI KAMELEON
Sedaj, ko so volitve zares pod streho, je napočil čas za najrazličnejše analize. Tako je nekomu padel v oči kandidat (sedaj že svetnik) iz ene od naših občin, ki je doslej na vseh treh demokratičnih lokalnih volitvah nastopil pod drugačno zastavo. Najprej so mu bili všeč socialisti, potem ga je očarala barva liberalne demokracije (dobro, to je še razumljivo, ker sta se stranki združili), na letošnjih volitvah pa je zablestel v dresu ljudske stranke. Volivci so očitno do njegove strankarske telovadbe ravnodušni, saj so ga izvolili tudi tokrat, je pa omenjeni primer tudi dokaz, da se niti načelna SLS ne brani potencialno uspešnih kandidatov, ne glede na to, iz katerega gnezda prihajajo. (CILJ POSVEČUJE SREDSTVA PRESS)
ON JE ŽE VEDEL
Posnetek je iz časa pred volitvami. Takrat je (stari in novi) lučki župan Mirko Zamernik dejal županjinemu soprogu: “Slavko, povem ti, da je Anka med ljudmi tako priljubljena, da sploh ni pomembno, katera stranka jo podpira: ljudska ali socialdemokratska. Toda ker je všeč nam in njim, jo bomo podprli oboji.” In so jo res. In Anka Rakun je bila izvoljena. (JASNOVIDEC PRESS)
NA ZDRAVJE ŽUPANU
Načelnik mozirske upravne enote Darko Re-penšek je s kozarcem vinca takole nazdravil novemu mandatu lučkega župana Bogomirja (beri: Mirka) Zamernika. Zaželel mu je uspešno delo in sodelovanje z upravno enoto, od spodaj pa se je zaslišal mili glasek: “Ati, ti vendar voziš!?” (ŽIVA VESI' PRESS)
Cvetke in koprive so preverjeno neresnične
Ovea od 21.3. do 20.4.
Občasno boste imeli težave s pomanjkanjem volje in motivacije. To bo vsekakor vodilo v nezadovoljstvo s samim seboj. Premlevali boste nekatere družinske probleme, ki pa jib v tem času ne boste znali rešiti. Dobro bi bilo, da jih za nekaj čašo odrinete na stran in se posvetite stvarem, ki vas veselijo. Ne razlagajte diugim družinskih težav, ker boste to kasneje obžalovali. Pomembno je, da se naučite živeti mirneje in se ne obremenjujete preveč zaradi stvari za katere veste, do se bodo sčasoma same uredile. Čeprav boste premalo dmžabni, boste vseeno težko sami, ker boste čutili potrebo po tem, da se veliko pogovarjate. Presenečeni boste sami nas sabo, ker boste veliko bolj odprti kot navadno. Vseeno pa skrbno valujte nekatere osebne skrivnosti.
Bik od 21.4. do 20.5.
Vaše razpoloženje bo v tem obdobju precej spremenljivo in odvisno od vsakodnevnih dogodkov. Pretirano si boste prizadevali za neko stvar, ki je praktično že izgubljena in to vam bo jemalo energijo. Veliko boste razmišljali in spet pogrevali mučno obdobje, ki je že za vami. Pomembno je, da se usmerite naprej pri čemer vam bodo v veliko pomoč prijatelji pa tudi vaši domači. V tem času je še posebno pomembno, da se izogibate ljudem ob katerih se ne počutite dobro. Precej boste dovzetni za negativne vplive in se tudi ne boste znali braniti. V diužbi ljudi, ki jih dobro poznate se boste brez težav sprostili, uspelo vam bo celo zabavati druge. Nekaj težav se lahko pojavi tudi s spanjem in povečanjem apetita. Pazite se kilogramov.
Dvojčka od 21.5. da 21.6.
Vaša dobra volja in navdušenost bosta nalezljiva, zoto se bodo ljudje dobro počutili v vaši bližini. Vedno boste pripravljeni za šalo in zabavo. Za prijatelje boste zaradi svoje vihravosti imeli premalo časa, zato se boste morda komu zamerili. Najpomembnejše vam bo, do se lotite nečesa originalnega in pri tem boste najverjetneje izgubili občutek za realnost. Ker vam bo šlo predvsem zato, da pritegnete pozornost, bo cilj pravzaprav dosežen. Na finančnem področju pa boste imeli srečo, pa tudi tega, da niste iznajdljivi, vam nihče ne bo mogel očitati. Nekoliko več pozornosti v lem obdobju namenite pravilni prehrani, ki naj bo čim bolj redna. Težave z želodcem vas lahko opozarjajo, dani vseeno, kaj jeste in koliko časa si vzamete za obrok.
Rok od 22.6. do 227.	(JCJ
Delo vam bo šlo dobio od rok, čeprav si ne boste prizadevali ^ V toliko kot navadno. Kar naenkrat boste opazili, da zaslužite precej več, kot ste mislili. Za nekaj časa boste pozabili na varčnost in se veselo zabavali. Naj vam ne bo žal denarja, ki ga boste no ta način porabili, kmalu boste vse nadoknadili. Če načrtujete menjavo delovnega mesta, je zdaj ugoden trenutek, vendar stvari nikar umetno ne pospešujte, am pak počakajte, da se bodo odvijale s svojim lastnim ritmom. Z nadrejenimi ne boste imeli težav, sporazumevali se boste zlahka, vaše mnenje pa bo cenjeno in upoštevano. Kljub temu pa pazite, da trenutnega položaja ne boste izkoriščali za to, da bi se postavljali nad ljudi, ki so vam zaenkrat se nadrejeni.
Lev od 23.7. do 23.8.
Partnerja imate radi in se zavedate njegovih dobrih lastnosti, pa vendar se vam na trenutke zdi, da vam vajin odnos pobere preveč energije. Zato nihate med odvisnostjo od partnerja in potrebo, da ste samostojni in neodvisni. Poskusite najti srednjo pot in oba bosta zadovoljna. Sprijazniti se boste morali s tem, da boste morali s lem, da boste morali partnerju posvetiti več svojega časa, tudi takrat, ko niste najbolje razpoloženi za nežnost. Ne pozabite pa, da je med nežnostjo in posesivnostjo velika razlika. Nikakor ni res, da je ljubosumje dokaz ljubezni. Kvečjemu je to znak, da partnerju ne zaupate. Samski Levi pa boste v družbi bolj zadržani in nesproščeni. Ko se bodo drugi najbolj zabavali boste vi z mislimi drugje. Nič ne bo narobe, če boste malo zasanjani, če pri lem ne boste pozabili na delo.
Devico od 24.8. do 23.9.
Čeprav ne boste imeli prave volje, pri delu ne boste popustili.
Še naprej boste madjivi, natančni in zanesljivi. To se vam bo kmalu obrestovalo. Imeli boste občutek, da ste neopaženi, kor pa nikakor ni res. Vaši nadrejeni sicer skoparijo s pohvalami, imajo pa o ms zelo dobro mnenje. Imeli ste priložnost zelo veliko zaslužiti in tudi v tem obdobju bo tako. Priložnost se vam bo ponudila, vi boste morali le v ustreznem trenutku zbrati dovolj poguma in rečL.da. Sicer pa bodite z denarjem previdni, da vam ne bo prehitro skopnel. Naučite se razločevati med pomembnimi in manj pomembnimi stvarmi, ki lahko počakajo. V lem obdobju si privoščite tudi malo več počitka.
ni

Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Z zdravjem ne boste imeli težav, razen tiste tehtnice, ki ste ™ ™ rojene v tretji dekadi. Za vas obstaja nevarnost poškodb, ki bi lahko nastale zaradi vaše neprevidnosti. Ne izpostavljajte se prevelikim obremenitvam, izogibajte se tudi stikov z osebami, ki bolehajo za kakšno nalezljivo boleznijo. V osebnem življenjmpa boste delovali dokaj umirjeno v javnem pa boste nagnjeni k eksplozivnosti in nepremišljenemu vedenju, Dobro se boste počutili doma, idealizirali boste odnose s partnerjem in swjo družino, čeprav boste na trenutke imeli občutek, da je potrebno marsikaj spremeniti. Dom pa vam bo v tem obdobju pomenil varnost, ker se boste tu počutili popolnoma sprejeti. Znova boste dobili veselje do pripravljanja hrane in naj vam ne bo žal časa za to, saj se boste bolj zdravo prehranjevali.
Škorpijo« od 24.10. do 22.11.
Nekoliko pasivni boste postali, nobena stvar vas ne bo mogla posebno navdušiti. Raje boste lenarili, kot delali in se umaknili pred problemi, kot da bi se skušali aktivno spoprijeti z njimi. Zlahka boste zapadli pod vpliv drugih, soj se vam na trenutke niti razmišljati ne bo dalo. Čustvene težave boste skušali zadušiti v hrani, kar bo imeli seveda za posledico, da boste imeli še manj energije. Zaradi lenarjenja in pretiravanja s spanjem, se boste počutili nenehno utrujeni. Partner bo moral imeti veliko potrpljenja, če bo hotel vzdržati poleg vas. Vaše vedenje bo pogosto žaljiv) in egoistično. Čeprav se boste zavedali, da ste krivični, se boste temu težko odrekli. Na nek način boste s tem preizkušali partnerja, če vas ima zares rod. Ne pretiravajte.
Strelec od 23.11. ds 21.12.
Za spremembo boste nekoliko bolj umirjeni. Dobro se boste počutili, vaše razpoloženje bo pretežno optimistično, ne boste se vznemirjali zaradi nepotrebnih stvari. No okolico boste delovali pomirjajoče in bodrilno, zato bo kar naenkrat okrog vas veliko I judi. Rešili boste nekatere težave s svojimi najhližjimi, kar vam bo dalo še dodatno spodbudo. S tem, ko ne boste nervozni boste tudi veliko naredili za stoje telo. Za vaše zdravje je psihično stanje veliko bolj pomembno kot na primer hrana. Z dobrim razpoloženjem boste vplivali no imunski sistem, ki je temelj zdravja. Če je vaša naravna odpornost dobra, vam ni treba skrbeti, da bi zboleli, pa čeprav bi bili izpostavljeni še tako neugodnim vplivom okolja. Odnos s partnerjem se bo izboljšal in to na vseh področjih. Veliko se bosta pogovarjala, čudovito se bosta zabavala, spolnost pa bo dobila nov čar. Kozorog od 22.12. do 20.1.
Trudili se boste, da bi lahko čim več dela opravili doma in se na ta način izognili stikom s sodelavci. Med njimi se boste nelagodno počutili, ne bo vam do pogovora, imeli boste občutek, kot, da so proti vam. Skušajte čim manj misliti na to in se zakopljite v delo. Na ta način se boste oddaljili od občutkov, ki vas preplavljajo. Z denarjem ne boste imeli težav, saj boste s stvarni, ki ste jih že začeli zaslužiti več, kot ste pričakovali. Ker pa vam ne bo do družabnega življenja ne boste veliko trošili. Tisti kozorogi, ki ste računali z napredovanjem v službi, boste morali še malo počakati. V tem obdobju vam bo manjkalo odločnosti in samozavesti, zato se ne spuščajte v besedne dvoboje in dokazovanja, saj boste potegnili krajši konec.
Vod«« od 21.1. do 20.2. kot že nekaj časa boste po nepotrebnem nervozni, skrbele vas bodo stvori, s katerimi je vse v redu. Čeprav imate vse pogoje, do bi se imeli lepo, si boste verjetno marsikateri trenutek zagrenili z odvečnimi skrbmi. Niste ravno mojster v spoprijemanju s stresom, saj znate napraviti stresno situacijo tudi tokrat, ko bi se stvari lahko odvijale mirno. V tem obdobju se boste bolj kot s čimerkoli drugim ukvarjali s sabo in svojimi navideznimi težavami. Že nekaj časa skrbi vašo okolico zarodi vaše egocentričnosti, ljudje niso vedno pripravljeni poslušati vaših zgodb in izpovedi, saj imajo dovolj lastnih problemov. Še posebno je pomembno, da naslednji teden spremenite svoje obnašanje, saj se vam lahko zgodi, da boste izgubili nekega prijatelja. Prisluhnite drugim, tako se vam bodo vaše težave zdele
TJo
manjše.
Ribi od 21.2. do 20.3.
Nekatere probleme, ki jih imate s partnerjem že dalj časa, boste uspeli razrešiti. Bodite po pripravljeni, do bo lo terjolo od vas ogromno energije in boste zato nekoliko popustili na drugih področjih. Naj vem tega ne bo žal, ker boste z uspehi zadovoljni. Stvari se same od sebe ne bodo rešile, zato je nesmiselno odlašati. Skušajte se izogniti prepirom s partnerjem, ker se potem ne bosta mogla pogovoriti. Raje se takrat, ko vam prekipi, za nekaj časa umaknite in se skušajte pogovoriti kasneje, ko boste mirni. Nekaj težav bosta verjetno imela v spolnosti, vzrok pa bo večinoma v vas. Čeprav ste navajeni o teh stvareh molčati, se opogumile in odkrito pogovorile, ker je zdaj ugoden čas za to. Samske ribice pa boste v družbi blestele kot že dolgo ne.
Kam gredo race pozimi ?
■■■■■NV-Ci Ij »Ml H » # fl ■ S (U >
Novinarji, ki so pri lokalnih volitvah raziskovali bojkot volitev na Prihovi, šote dni v občini Nazarje odkrili nenavadne sledi v snegu.
Ugotovili so, daje sled za sabo puščal nevsakdanji leteči predmet. Koder je vršil svoj prelet, pod njim sneg ni padel.
Tako so novinarji poročali o kopnini sredi snega, ki jo puščajo za sabo leteča plovila neznanih civilizacij. Domačini pa poznamo pojavpod skrivnim imenom toplovod.
Aneks Tavri
Kako postati
Kako že za časa zemeljskega življenja postati svetnik?
Naredite otroke in boste vsako leto sveti Miklavž.
Parki Tavri
Nekaj, kar gotovo niste hoteli vedeti
ummmmmmmmmmmmi {\ (|j j | ; ti » i n
TUKAJ SEM, DRAGA!
Nekaj spodbudnih besed za samske in poročene. ljudje se delimo tudi po statusu navez. Sni so brez teh navez in jih tisti, ki so trdno zvezani pomilujejo. Druga stran, ki se ne pusti vezati, pa se smeji težavam, ki sijih lahko poročeni nakopljejo. Kakor že koli... z našimi nasveti vam bo laž., je.
Česte sami...
-	Že od rojstva poznate osebo, ki vas ima najbolj rada.
-	Lahko stopite na vago, ne da bi slekli obleko.
-	Vedno najdete svojo najljubšo obleko, kjer ste jo pustih, se pravi: na sebi.
-	Nikogar ne moti, če preklapljate kanale na televiziji. Žal tudi nikogar ne morete jeziti s tem.
-	Če ste sami brez otrok, ne boste dobili olajšave pri davku in si tudi ne morete privoščiti izgovora, da kupujete računalniške igrice le za svoje otroke.
-	Ko je poročenim vpostejji dolgčas, gredo v gostilno. Vi ste pa že tam.
-	Nihče vam ne gleda skozi strgane gate.
-	Ko se odpravite na daljši izlet imate še vedno sosede, da vam bodo zalivali rože. Mogoče bodo celo spet oživele.
-	Da bi vedeli, kako lepo je biti samski, se morate vsaj enkrat v življ eryu poročiti.
Jbaklin Tavri
Če se poročite...
-	Končno boste imeli urejeno življenje. To je prvo, kar vam bodo naredili.
-	Prej ste vedeli, da življenje v dvoje ne prinese samo veselja, sedaj vam ni več do smeha.
-	Ni vsak zakonski stan razburkano morje. "Tiha reka ima cvetoče obale," vam bodo rekli, ko boste zabredli v močvaro.
-	Poročeni imate naenkrat enkrat večjo družino. Stara vas zavrže, nova vas ne sprejme.
-	Imeli boste čiste in zakrpane nogavice. Partner bo pričakoval, da poskrbite tudi zanjegove.
-	Ko se boste poročili, boste lahko šli na svoje, kjer boste dobili novo'komando1.
-	S skupnimi dohodki bosta lahko več kupila. Stvari, ki jih rabite za življenje v dvoje, so dražje.
-	Če ste poročeni, se lahko privoščljivo smejite tistim, ki to šele nameravajo storiti.
Jbaklina TavrL
Kratka
ZAMUJAM ENO URO, PA KAJ POTEM?!
Preuranjeni
V službo bi morali priti ob šestih!
Zakaj? Se je kaj zgodilo?
Bombažek Tavri
Šolsko
Ksysi se danes v šoli naučil?
Da je dva in pet devet.
To vendar ni prav.
No, potem se nisem pa nič naučil.
Mjok Tavri
Plovna
Če želimo, da bo naše gospodarstvo plavalo nad vodo, bomo
morah regulirati reke, da ne pridejo spet v podj etj a.
Gazelo Tavri
Zimske
Zakaj klošarji pozimi nimajo rokavic?
Da nimajo praznih žepov.
Merilda Tavri
Zdravniški

V teh zimskih dnevih je ksj lahko priti do ozeblin.
Ozeble dele telesa je treba krepko drgniti s snegom. Poleti pa vam ne bo pomoči, ker takrat snega ni!
dr. Halil Šaban
O snegu
'AjGuDSt,3E
Sneg je zahrbten. Pade tiho, nihče ga ne sliši.
Potem pa zaradi njega ropotajo lopate, pokajo veje dreves, škripajo stopinje za nami, škrtne kost, ko padete in trešči pločevina, ko rešilca, ki vas pelje vbolnico, ne ubogajo zavore.
Zaradi snega bomo enkrat vsi še oglušeh!
Volbenk Tavri
MUSLIMANSKI SKRAJNEŽ V AFGANISTANU
SAVINJSKE
NOVICE
I
SESTAVIL: METOD ROSC
ZANIKRN
SAD
IMETJE, PREMOŽENJE
ANGLEŠKO
SVETLO
PIVO
GORAN ILIČ
UČBENIK Z VAJAMI ZA OSNOVNO ŠOLO
GRŠKI MATEMATIK IN FILOZOF
REDKEJŠE ŽENSKO IME, MALČI
SLOVENSKI
BIOLOG
(JOŽE)
DALJŠI KOL (narečno)
SL. ZAMEJSKI PESNIK (ANDREJ)
LJUDSTVO V GANI
HUMORISTKA
PUTRIH
ZASELEK PRI GORNJEM GRADU
SLOVENSKA IGRALKA IN PEVKA (TANJA)
JEDRSKA
ELEKTRARNA
ŽIDOVSKI
PISEC
CANETTI
ZNAK ZA ENAKOST V MATEMATIKI
ITALIJANSKI SREDNJEVEŠKI TEOLOG IN FILOZOF (TOMAŽ)
FOTELJU PODOBEN OBLAZINJEN SEDEŽ ZA VEČ OSEB
POGORJE NA SLOVAŠKEM
IME SOPROGE FILIPINSKEGA DIKTATORJA FERDINANDA MARCOSA
MESTO V PAKISTANU
SLOVENSKI
SLIKAR
(MAKSIM)
TRDA SNOV IZ KATERE JE SESTAVLJENA ZEMELJSKA SKORJA
UMETNOSTNI SLOG OD 12.-14. STOL.
LUKA NA ZAH. ALJASKE
SOL ALU -MINIJEVEGA HIDROKSIDA
PROSTOR ZA MEJNO ČRTO IGRIŠČA
BABILONSKO NOVO LETO
FRANCOSKO MESTO SZ OD PARIZA
POKRAJINA V SAU D. ARABIJI
CHAPLINOVA
VDOVA
PRESTOLNICA NEKD. KRIŽARSKE DRŽAVE
RUŠEVINE MAJEVSKEGA MESTA NA JUGU MEHIKE
NIKALNICA
KRATICA ZA GORSKO REŠEVALNO SLUŽBO
SEVERNO -AMERIŠKA HOKEJSKA LIGA
AVSTRIJSKI
DROBIŽ
AMERIŠKI
SLIKAR
(THOMAS,
1844-1916)
OSEBNI
ZAIMEK
RENU
SLOVENSKI
IGRALEC
(ALI)
AMER. EKS -PRESIONIST, LATVIJSKEGA RODU (MARK)
REKA V ZDA, PRITOK KOLUMBIJE, RIVER
ŠKROBU
PODOBEN
OGLJIKOV
HIDRAT
/'IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
V
-	r-x
mm
V_____
AKITU: Babilonsko novo leto
AKON: Prestolnica nekdanje križarske države
ELIAS: Ime židovskega pisca Canettija
KANAPE: Oblazinjen kavč
MALIBRAN: Španska operna pevka (Maria)
Rešitev prejšnje križanke:
anatom, nateza, iperit, Man, MH, lokalne, vesa, eis, Orinoko, Coco, parola, Honan, Eka, intima, reket, ostriž, At, Lvov, edda, Tonlesap, ORF, imam, trak, Ir, vezaj, Nastja, Atene, Ariman.
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Rešeno križanko iz 25. številke izrežite iz časopisa in jo najkasneje do četrtka, 17. decembra 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka".
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca:
1.	nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica,
2.	nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica,
3.	in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica.
vrop/e^ ® Kolektiv Caffe
tropica se zahvaljuje
vsem svojim kupcem
za zaupanje in se
priporoča tudi v
prihodnjem letu
V LETU 1999 PA WM ŽELIMO VELIKO OSEENB SRBEL, ZDEAVJA, USPEHOV...
Cafi® CAFFE-TROPIC PRAŽARNA ŽALEC 7IB-E8S
Morda ste iskali prav to...
TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA
V mesecu decembru vsem kupcem nudimo dodaten 5% popust na vsa vhodna in sobna vrata ter pripadajoče okovje in kljuke. Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848.
ANTENE IN RTV SERVIS
Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194.
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseli znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424.
ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p.
Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov. Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747.
MIZARSTVO KRZNAR BRANKO
Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. Tel. 843-462.
POGREBNE STORITVE ANUBIS
Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651.
ROLETE
aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, platnene roloje in tesnjenje oken, nudimo. Tel. 061 722-645.
AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE
Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka in pooblaščen servis Zavarovalnice Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOSTJE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377.
MAKE - UP
Tečaji ličenja in ličenje za posebne priložnosti. Tel. 063/844-447, 061/ 1337-337.
GOSTIŠČE TROBEJ FILAČ in SLOVAN FILAČ
Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje in novoletni ples. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430.
VILIČAR
MSudimo vam najem viličarja 31. Inf. 833-642,041/675-562.
Najdena gravirana ženska ura. Tel. 831-045.
Prodam teličko simentalko, staro 8 tednov. Tel.: 831-150.
Prodam prikolico za prevoz živine. Tel. 831-257.
Ugodno prodam regale za dnevno sobo. Tel. 833-685.
Prodam telico brejo, 25.12.9 mesecev. Tel. 832-026.
Prodam rovokopač Skip BN 79,1. 1980, možen viličar, ugodno. Tel. 846-106, zvečer.
Ugodno prodam Sharpovo mikrovalovno pečico 1.300 W. Tel. 846-022. Prodam Golf JXD, 1. 89, reg. do 12.99. Tel. 843-511.
Prodam 5-kg polnilko za salame in klobase. Tel. 832-190.
Prodam domačo volno. Tel. 844-614.
Prodam platišča za Opel Kadeta, 13 col, cena 9000 SIT (2 kom). Tel. 845-
079-____________________________
Prodam telico sivko, 17 mesecev staro. Tel. 0609-650-997.
Volno spredeno - sive in bele barve - prodam. Popoldan, Tel. 832-656. Golf JL, 1.79, zelene barve, original nemški, dobro ohranjen. Tel. 845-281.
Videorekorder Samsung, nov, prodam za 30.000 SIT. V trgovini
47.000	SIT. Mob. 0609/616-052. Prodam snowboard Goltes - 133 cm, z vezmi Wombat, za 20.000. Tel. 833-702 (zvečer).
Prodam R4 GTL, 1.84, reg. do 7/99, zelo ohranjena, centa 900 DEM. Tel. 841-803.
Prodani traktor IMT 539,1-1984. Inf. 841-526, zvečer.
Pancerje za turno smuko, nove, št. 27,5, prodam. Tel. 834-084. Prodam Golf JX, 1.88, reg. do 8/99-Tel. 845-040,0609/647-567. Odtalim zamrznjene vodovodne cevi. Tel. 845-243.
Ugodno prodam C. AX 1.1 TRE, 1.88, dobro ohranjen, druga lastnica. Tel.
063/709-323.___________________
Rdeče vino, modro frankinjo in žganje, prodam. Tel. 832-610, zvečer.
Prodam ustrojene lisičje in kunje kože. Tel. 832-143.
Kupim telička starega 1 teden. Tel. 061/825-400.
Prodam mlin za lušenje in mletje koruze. Podarim 3 ženske plašče št. 38-40. Tel. 832-562.
Prodam Ford Escord 1,6. Inf. na tel. 841-173.
Prodam jagniče. Tel. 831-159-Kotel za žganjekuho 50 1, dobro ohranjen prodam. Tel. 831-781. Prodam 25 let star kaktus omaro Gorenje 2001. Tel. 041/504-272. Prodam barvni TV sprejemnik
Gorenje. Tel. 841-189-__________
Prodam smučarske čevlje št. 42, smuči 1,60 m in palice za 12.000 SIT. Igor Lednik, Povrh 20, Mozirje. Prodam pokončno krožno žago za prerez hlodovine - premer koles 120 cm. Tel. 844-512.
Prodam prašiče 90-130 kg, po 270 SIT. Tel. 882-564.
Prodam sintesizer Yamaha PSR 4600, tel. 831-042.
Kupim sintesizer 5 oktav, dinamične tipke. Tel. 831-593-Prodam zazidalno parcelo v Sp. Rečici - obrtna cona. tel. 846-022.
Zakaj bi odlašali?
Namočite
ZGORNJE SAVINJSKE f DOLINE
99
že danes!
9 d.0.0. NAZARJE
Mega akciji buteljčnih vin in različnim čokoladam seje pridružilo do konca leta 1998 še uasle&rye blago:
PRIL 0,51	ne boste verjeli le
AVA 3,5 kg
SILAN MEHČ. KONCENTRAT 11 = 41 LENOR MEHČ. PLASTENKA 81 ALPSKO MLEKO ljubljanska mlekarna 3,8%
SIRGAUDA
OREHOVA POTICA 0,5 kg KRAČE SVINJSKE DIMLJENE prednje RIBE SARDINE 185 gr.
RIBE SARDINE Z ZELENJAVO 185 gr
\ I
\	} jL—j , y \ /
Tekaj posebnega pa je pri nas vedno sveze m raznovrstno sadje m zelenjava. Banane so iri nas od 99,00 do 109,00 SIT. Prepričajte se sami, vabljeni!
V penzionu Kozorog pa vas bomo ob zaključku leta lepo pogostili, za zaključene skupine pokličite prosim na tel. 831>02S.
189.00	SIT
699.00	SIT
399.00	SIT
399.00	SIT
119.00	SIT
799.00	SIT/kg
599.00	SIT
449.00	SIT/kg
79.00	SIT
89.00	SIT
OKREPČEVALNICA * PEPEL * MOZIRJE
VSEM GOSTOM LOKALA ŽELIMO VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO LETO 1999
POLEG ŠIROKEGA IZBORA PIJAČ VAM NUDIMO TUDI
JEDILA Z ŽARA, NAREZKE, PRŠUT, TOPLE SENDVIČE, HOT DOG,
HAMBURGERJE.
OSTALO HRANO PA PO NAROČILU ZA SKUPINE DO 20 OSEB REZERVACIJE NA TEL.: (063) 833-215 (int. 23)
SE PRIPOROČAMO !
ZLATARSTVO

LJUBNO OB SAVINJI
Plac 12, Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-707
Vesele Božične praznike, obilo sreče, uspehov in zdračja Vam želimo V NoVem letu 1999
SE PRIPOROČAMO ŠE V NAPREJ.
LJUBLJANA
Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1,
(nasproti gasilskega doma), tel.: 063/832-011
IZOLACIJSKI MATERIALI	dJy0L
Lit file 10cm	420 SIT/m NOVOTERM
armal
»HÄYA Ml
tcramkci dolomita
INKER
I ■ MII«	— 1 IT—— I
f	MARAZZI1
BIACKS.DECKER,
ENOROČNE ARMATURE armatura za kad	12.870	SIT
SANITARNA KERAMIKA wc školjka	4.850	SIT
KERAMIČNE PLOŠČICE 1.kl. 20x25 od 1.650 SIT dalje ORANOVICA
ELEKTRO ORODJE Vrtalnik s priborom	13.865 SIT
BOJLERJI. RAZTEZNE POSODE Bojler EL. TG 80 E TIKI	22.990 SIT
raztezna posoda 35I	5.451	SIT
RADIATORJI UL
\//VB V zimskem času nov delovni čas: pon. - pet. od 7.00 do 17.00 ure; sobota od 7.00 do 13.00
22L
c
LIKO
TIKI
D
KORADO -10% popust
ilNJII
G		Z	
Six
Celje - skladišče D-Per
7/1998
VT/\
MOZIRJE d.d.
5000005703,25
COBISS o
MANUFAKTURA - BLAGOVNICA	ISA-MO MOZIRJE	
MOZIRJE	TOALETNI KOVČEK	 USNJENE ROKAVICE OD			6.590,00 SIT 	3.588,00 SIT
OTROŠKA PIŽAMA.......................1.550,00	SIT
DEKLIŠKI PULOVER.....................3.400,00	SIT
OTROŠKA PLETENA BLUZA..............2.800,00 SIT
BOMBAŽNA MAJA....................2.002,00 SIT
OTROŠKA TRENIRKA.................2.990,00	SIT
Velika izbira IGRAČ po zelo UGODNIH CENAH!
BLAGOVNICA -ODDELEK ŠPORTA
OTROŠKE SMUČI ELAN............10.990,00 SIT
SMUČARSKA ŽENSKA
BUNDA ELAN  .................24.882,00 SIT
PRIČAKUJEMO VAS V ELANOVEM KOTIČKU!
USNJENE MOŠKE DENARNICE....2.268,00 SIT
KRISTALNA SKLEDA...........2.990,00 SIT
ŽELEZNINA MOZIRJE
SUŠILNI STROJ GORENJE............42.000,00 SIT
12-DELNA NERJAVEČA POSODA ....16.000,00 SIT ZELO UGODNO:
-	PETROLEJ ZA PEČI
-	NERJAVEČI SODI ZA VINO VSEH VELIKOSTI!
ŽELEZNINA RECICA
BTV 51 EVELUX..................47.928,00	SIT
STABILNA KROŽNA ŽAGA KS 810
BLACK&DECKER...................38.976,00	SIT
PS WA 412 GORENJE..............57.000,00	SIT
V programu bodo sodelovali:
-	Tatjana Bezovšek in Jožef Remšak,
člana Amaterskega gledališča gornjegrajskega z recitalom pesmi Toneta Pavčka
-	učenci Glasbene šole Nazarje
-	dekliški pevski zbor z Ljubnega pod vodstvom Anite Lakner
-	citrar Tone Mlačnik iz Luč
-	harmonikar Uroš Točaj iz Mozirja
-	kvartet Planika (člani prihajajo iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline)
Program bo povezovala Vlasta Poličnik.
Na prireditvi bomo podelili priznanja zaslužnim za razvoj Savinjskih novic.
Teletrgovina v Velenju
ker je prihodnost v specializiranih trgovinah
Telekomunikacijska oprema in ttoritve ta tretje tisočletje tamo v T*latr|
Velenje: Kidričeva c. 2a. tol.: 063 86I 335.fax: 063 864 330
Celje: Cankarjeva 4. tel.: 063 421 444. fax: 063 483 350
Informacije lahko dobite tudi na brezplačno tel. it. 080 80 80
Telekom Slovenije odpira razširjeno in prenovljeno informacijsko prodajno središče, kjer si bomo bliže kot kdajkoli.