Glasilo delavcev Vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Ljubljana, 18. januarja 1982 -št. 1 - letnik XXXIII eavec Med drugim preberite K VEČJI SISTEMSKI ENOTNOSTI, str. 2 MED ŽELJAMI IN MOŽNOSTMI, str. 2 AKTUALNA VPRAŠANJA IZOBRAŽEVANJA OB DELU IN IZ DELA, str. 4 PRIPOMOČKI ZA UPORABO SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA, str. 5 POMISLEKI OB ŠOLSKEM KOLEDARJU, str. 14 Usklajevanje vpisa________________________ Te dni je v javni razpravi predlog vpisa v prvi letnik srednjega in visokega izobraževanja v prihodnjem šolskem letu. Predlog so Pripravile posebne izobraževalne skupnosti, nato pa se je izoblikoval v Izobraževalni skupnosti Slovenije, ki mora usklajevati stališča uporabnikov in izvajalcev izobraževanja glede vpisa in posameznih sprememb šolske 'nreže. Usklajevanje vpisa in celotnega usmerjenega izobraževanja mora Upoštevati prihodnje potrebe 1 Združenega dela po delavcih ra-1 ZiiUtih usmeritev in smeri, hkrati , pa tudi število tistih, ki prihajajo v srednje in visoke šole, ter odraslih, že zaposlenih delavcev, ki se vračajo v izobraževanje. Odločitve šo zelo odgovorne in morajo biti vsestransko pretehtane, saj bodo njihove posledice, dobre ali pa tudi ne, vidne šele čez nekaj let, ko bodo zdajšnji novinci končali šolanje in se vključevali v delo. Po predlogu Izobraževalne skupnosti Slovenije naj bi imeli kandidati za vpis v srednje šole na voljo J0.005 vpisnih mest, za mladino pred vstopom v delo, medtem ko za izobraževanje ob delu predvideni obseg vpisa še ni ' objavljen. Obseg vpisa bo torej tak, ~da'tyodu odprta vrata v srednje izobraževanje vsem, ki bodo ■, uspešno končali osnovno šolo, pa tudi tistim, ki bodo izpolnili osnovnošolsko obveznost, ne da bi končali hkrati tudi osmi razred. Tudi za ponavljavce prvega let- • nika bo prostor, če upoštevamo, ; tako kot pri manj uspešnih učen-, c ih, skrajšane programe. Če bomo napolnili posamezne oddelke do najvišjega mogočega števila (35), bo ostalo na izbiro še nekaj tisoč vpisnih mest, sicer pa • se bo število kandidatov močno , Približalo razpoložljivim vpisnim Zmogljivostim. To pomeni, da bomo lahko v prihodnje tako Pri izobraževanju kot pri zaposlovanju manj izbirali kot v preteklih letih in da se bo treba prilagoditi novim gospodarskim razmeram, pa čeprav to ne bo zmeraj lahko. < Tudi pri uravnavanju vpisa v \ Prihodnjem letu je poudarjeno razmerje 70:30 v korist proizvodnih usmeritev. Ker smo v letošnjem šolskem letu dosegli šele razmerje 64:36, bo potrebno pre cej truda, še zlasti pri usmerjanju Ženske mladine v prednostne Usmeritve (elektroindustrija, kemija, proizvodnja hrane), ki se jim po ustaljenih navadah rada izogiba. Ponekod bodo pri tem Zagotovo nastale težave, saj so v neproizvodnih usmeritvah že v tem šolskem letu vpisali več, kot je bilo načrtovano, zato bo treba razlike izravnati. Predvideni vpis v prve letnike visokega izobraževanja obsega 9000 študentov iz vrst mladih Nadaljevanje na 2. strani S primernim vrednotenjem do kakovostnega dela Skrb za dosledno uveljavljanje svobodne menjave dela na podlagi stvarnega vrednotenja sprejetih vzgojno-izobraževalnih in raziskovalnih programov ter izpopolnjevanje samoupravne organiziranosti in delegatskih odnosov v delovnih organizacijah in interesnih skupnostih sta temeljnega pomena za to, da bomo lahko uspešno opravili težke in obsežne naloge, ki so pred nami. Zaradi tega mora biti sodelovanje pri reševanju teh vprašanj še vnaprej osrednja naloga Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, so poudarili na seji republiškega odbora tega sindikata, ki je bila letošnjega 7. januarja. Ko so ocenjevali delo v preteklem letu in sprejemali temeljno usmeritev za delo v prihodnje, so delegati opozorili, da so republiški odbor in njegovi organi velikokrat obravnavali materialni položaj vzgoje in izobraževanja ter raziskovalne dejavnosti in kritizirali zdajšnji način financiranja, ki ne temelji na sprejetih merilih in normativih, ampak je še zmeraj proračunski. Lahko si mislimo, kako vpliva to na kakovost dela, če nihče natančno ne ugotavlja, ali so bili sprejeti vzgojno-izobraževalni programi tudi opravljeni, kaj šele da bi proučeval, kako so bili uresničeni, je pripomnil eden izmed delegatov. Ni pa dovolj samo opozarjati, temveč je treba dejavno vplivati na izboljšanje razmer. Zato precej pričakujejo od treh posebnih delovnih skupin pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, ki proučujejo ustreznost meril in normativov v osnovnem, srednjem in visokem šolstvu in pripravljajo predloge za njihovo spremembo. V delovnih skupinah sodelujejo tudi delegati republiškega odbora, ki naj bi skrbeli, da bodo pri morebitnih spremembah dozdajšnje prakse ustrezno upoštevali ugotovitve in stališča sindikata. Svobodna menjava dela se ne more uveljaviti brez dobre organiziranosti posebnih izobraževalnih skupnosti in razvitih delegatskih odnosov v njih. Ob tej ugotovitvi so delegati poudarjali, da je tudi sindikat odgovoren za to, da so delegati izvaj alei do zdaj premalo zavzeto sodelovali v teh interesnih skupnostih in da bo moral biti bolj učinkovit pri pripravah na volitve njihovih novih organov. Edino po tej poti je mogoče preprečevati to, kar se ponavlja iz leta v leto: da dobivajo vzgojno-izobraževalne or- ganizacije nove naloge in zahteve po večji kakovosti, ne da bi temu prilagodili tudi gmotno podlago za delo. Kakšne so posledice tega za učinkovitost vzgojno-izobraževalnega sistema in za družbeni položaj in življenjsko raven prosvetnih delavcev, pa je tako in tako znano. Ker se mora vsaka dejavnost prilagoditi gospodarskim razmeram in zmogljivostim, se je treba dogovoriti, kaj je na posarneznem področju nujno obdržati. To je treba ugotoviti predvsem za posamezne vzgojno-izobraževalne programe usmerje-. nega izobraževanja in njihove dele, temeljna dejavnost v osnovnih šolah pa je tako predpisana z zakonom. Podatki kažejo, da bo treba prihodnje šolsko leto marsikaj spremeniti v mreži srednjih šol, o kateri se je javna razprava že začela, podobno pa velja tudi za visoko izobraževanje. Predsednik republiškega odbora Geza Čahuk je v uvodnem pojasnilu k predlaganemu letošnjemu programu dela posebej poudaril, da si bo odbor v skladu z uveljavljanjem svobodne menjave dela še naprej prizadeval za ustrezno razporejanje do-Nadaljevanje na 2. strani Čas notranjega obnavljanja Zimske počitnice. Na ljubljanskih in mariborskih šolah je vsakdanji vrvež ponehal, kmalu pa bo utihnil tudi drugje. Z nekdanjih dvotedenskih zimskih počitnic smo prešli na tritedenske. Kar preveč, pravijo nekateri učitelji, ki jih skrbi, da se bodo učenci le s težavo spet vživeli v šolsko delo. Varčevati moramo s kurivom, pravijo gospodarstveniki. Zračunali so, da so lani zaradi podaljšanih zimskih počitnic pri kurivu na šolah kar precej prihranili, pa tudi turistični delavci so bili s takimi počitnicami bolj zadovoljni. Koliko več stroškov so imeli zaradi vsega tega starši, ni preračunal nihče, nihče pa tudi ni pomislil na gorivo, ki so ga zaradi daljših počitnic porabili doma. Vendar pa podaljšane zimske počitnice niso samo naša posebnost, saj so jilt uveljavili že po vsej Jugoslaviji. Take počitnice dajejo šolarjem več možnosti za smučanje in sankanje, za gibanje na svežem zraku. To pa bo mogoče le, če bo na bližnjih gričih zapadlo dovolj snega. Če se to ne bo zgodilo, si bodo morda pomagale šole same morda bo tudi tako imenovana »podružbljenost« prinesla v ta namen kak dodatni dinar. Smučarska središča so zvišala cene, tako da so postale skoraj nedostopne navadnemu občanu, o smučarski opremi pa tako ni vredno izgubljati besed. Zimske počitnice so namenjene otrokom, učencem. Naši predpisi so odmerili učiteljem letni dopust tako kot drugim delavcem. Praviloma morajo ta dopust izrabiti med letnimi počitnicami. Za delavce v vzgoji in izobraževanju so zimske počitnice samo kratek premor med zahtevnim vzgojno-izobraževalnim delom. V tem času jih čaka veliko dela. Treba je urediti šolsko dokumentacijo, kabinete, učila in drugo. V tem času moramo podrobneje razčleniti učne uspehe in neuspehe terppiskati za slednje prave vzroke in rešitve. Pripraviti moramo vse potrebno za nemoteno delo v drugem polletju. Kjer razvija šola tudi izobraževanje ob delu, je čas zimskih počitnic namenjen izobraževanju in preverjanju znanja odraslih udeležencev. Zimske počitnice pa so predvsem čas strokovnega izpopolnjevanja samih prosvetnih delavcev. Tedaj se vrstijo seminarji in aktivi, ki jih prirejajo Zavod SRS za šolstvo, kadrovske šole in drugi. V tem času poteka izobraževanje in izpopolnjevanje, ki ga načrtujejo učitelji po svojih potrebah in zahtevah dela. Šole, ki so razvile to samoupravno načrtovanje strokovnega izpopolnjevanja po potrebah svojih delavcev, imajo v tem času že kar obsežno dejavnost. Krajše seminarje, predavanja in razprave dopolnjujejo s študijskimi sestanki, na katerih učitelji razpravljajo o aktualnih temah, o novih predpisih ter raznih pedagoških in družbenih vprašanjih. Za vse to med šolskim letom ni dovolj časa. Sicer pa je tudi načrtno samoizobraževanje ena izmed temeljnih oblik strokovnega izpopolnjevanja, saj mora vsak izmed nas nenehno obnavljati, posodabljati in dopolnjevati svoje znanje. Kjer znajo na šoli pravilno razporediti vsa ta dela in opravila, se najde za vsako nalogo potreben čas. Po premišljenem načrtu se zvrsti delo, ki vključuje celoten učiteljski zbor, delo, ki ga opravijo posamezne ožje skupine, in delo, ki ga mora opraviti vsak učitelj sam. Tako lahko zagotovimo potreben čas za študij tudi učiteljem pripravnikom, učiteljem, ki si morajo dodatno pridobiti pedagoško-andragoško izobrazbo, in učiteljem, ki si ob delu šele pridobivajo potrebno izobrazbo ali pa si jo želijo dopolniti na višji ravni. Vsaj reden dni namenjajo šole v tej razdelitvi dela tudi učiteljevemu individualnemu delu in izobraževanju. Tako si lahko učitelj izdela podroben načrt za drugo polletje, prouči strokovno literaturo in drugo gradivo, pripravi nove učne pripomočke in sredstva, knjige, ki obogatijo njegovo znanje in širijo njegovo razgledanost. Zimske počitnice so za učitelja čas notranjega obnavljanja. Sodobno vzgojno-izobraževalno delo je čedalje bolj zahtevno, tako da se mu je treba čedalje več posvečati. Pravimo, da ne vzgajamo samo z besedami, marveč s celotno osebnostjo, torej ne le s svojim strokovnim znanjem in družbeno razgledanostjo, temveč tudi z notranjo vedrino in svežino, ki ju prinašamo s seboj v razred. Potreba po nenehnem izobraževanju in notranjem obnavljanju je pri vzgojno-izobraževalnem delu posebno občutena. Zato so naložbe v učiteljevo izpopolnjevanje, v krepitev njegovega zdravja, notranje svežine in odpornosti več kot utemeljene. Ko načrtujemo in razporejamo učiteljevo delo in počitek v tem času, ne smemo pozabiti, da čas zimskih počitnic ni nič manj dragocen kot čas rednega pouka. S primernim vrednotenjem do kakovostnega dela Nadaljevanje s prve strani hodka in delitev po delu. Pripravljene so strokovne podlage za vrednotenje dela v osnovnem šolstvu; te bodo v sodelovanju s skupnimi komisijami udeležencev samoupravnih sporazumov dopolnjene in prilagojene drugim dejavnostim. Opozoril je, da se je zaradi slabega finančnega položaja velikokrat pokazala malodušnost posameznih prosvetnih delavcev pa tudi v osnov-nih sindikalnih organizacijah, povezana s težnjami po uravnilovki ali celo z mnenjem, da v takih razmerah ni mogoče nagrajevanje po delu. Sam meni nasprotno: da je prav v zaostrenih gospodarskih razmerah še bolj potreben učinkovit in spodbuden sistem nagrajevanja, ki lahko najbolj vpliva na boljše delovne dosežke. Republiški odbor je na tej seji ponovno razpravljal o pripravljenem gradivu za tretjo konferenco Zveze sindikatov Slovenije, ki bo v začetku februarja. Člani odbora so poudarili, kako pomembne so teme, ki jih bo obravnavala konferenca, za vse delavce, in posebno podprli predložena stališča o svobodni menjavi dela in nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja ter drugih družbenih dejavnosti v razmerah gospodarske stabilizacije. Res pa je, da so posamezna stališča precej splošna in niti ne bistveno nova, saj je veliko zadev že opredeljenih v raznih dokumentih in uzakonjenih; gre torej le za njihovo dosledno izvajanje in povečanje odgovornosti vseh dejavnikov. Posebej so opozorili na nekatere probleme, ki se hitro zaostrujejo: na stanovanjska vprašanja prosvetnih delavcev, za katera ni videti, kako jih bomo uspešno reševali, ker ta dejavnost za to ne bo mogla zbrati potrebnega denarja; na velika neskladja med starejšimi in novejšimi pokojninami, na prehitro naraščanje stroškov, ki jih mora- jo plačevati starši za otroško varstvo in med šolanjem otrok; na neurejenost prehrane za udeležence usmerjenega izobraževanja in znova na nevzdržen položaj, v katerem so zaradi visokih šolnin tisti, ki se izobražujejo ob delu. Eno izmed točk dnevnega reda te seje so namenili tudi znanim stališčem o enotnem urejanju vprašanj pri zagotavljanju možnosti za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse. Poudarili so, da potekajo priprave na tem področju po načrtu — organizacijsko, kadrovsko in vsebinsko. Nekaj preglavic so povzročile zamude pri sprejemanju samoupravnih sporazumov o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojno-izobraževalnih programov, zato tudi nekatera gmotna vprašanja še niso povsem urejena. O nagradah učencev na proizvodnem delu je obveljalo načelo: učenci naj dobe nagrade v skladu s svojim delovnim prispevkom, po tem, koliko dela bodo opravili in kako. Nagrad ni mogoče določati vnaprej, jih enačiti s stroški za malico ipd. Ena pomembnih nalog na tem področju je priprava izvedbenih načrtov za proizvodno delo in delovno prakso; pri tem je nujno pomagati inštruktorjem zato, da bodo ti načrti tudi strokovno ustrezni. Kot vemo, je bilo za inštruktorje organiziranih že več seminarjev, dela na tem področju pa usklajuje Gospodarska zbornica Slovenije. Že zdaj pa je jasno, da mora postati tudi njihovo izobraževanje, ki poteka zdaj kot ne-nakšna politična akcija, sestavina rednega sistema usposabljanja in izpopolnjevanja kadrov. Na tej seji republiškega odbora so obravnavali tudi kadrovske zadeve in na predlog izvršnega odbora imenovali za novega sekretarja republiškega odbora Aleša Goljo, inženirja matematike. MARJANA KUNEJ Kaj je najpotrebnejše? Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje je na 22. seji, 23. 12. 1981 obravnaval informacijo o materialnih okvirih razvoja vzgoje in izobraževanja v letu 1982, ki jo je podal Tone Ferenc, predsednik izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti Slovenije. Člani strokovnega sveta so v razpravi o tej informaciji ugotovili tole: Čeprav bomo morali tudi v letu 1982 ravnati stabilizacijsko, saj ne bo dovolj denarja za vse, kar smo načrtovali, se nekaterim nalogam na področju vzgoje in izobraževanja ne bo mogoče odreči. Zagotoviti bo treba denar za spremljanje vzgojno-izobraževalnih programov in njihovo ovrednotenje in dobiti vrnitvene informacije o tem, kako se uresničuje reforma srednjega izobraževanja. Določeni so že elementi spremljave in narejeni prvi koraki. Celotna izvedba bo zahtevala zavzeto sodelovanje mnogih pedagoških delavcev na šolah in strokovnih delavcev, ki bodo spremljavo organizirali, dobljene podatke razčlenili in če bo potrebno, predlagali ukrepe. Ker nalagamo pedagoškim delavcem na šolah iz leta v leto več novih nalog, se je ob tem pojavilo tudi vprašanje osebnih dohodkov teh delavcev. Skrajni čas je že, da na področju vzgoje in izobraževanja zaživi zakon o svobodni menjavi dela. Pedagoške delavce je treba za njihovo odgovorno delo ustrezno nagraditi. Razlika osebnih dohodkov pedagoških delavcev v osnovni šoli in v usmerjenem izobraževanju je ponekod prevelika in kakovost dela premalo upoštevana. Vsakemu otroku moramo dati enake možnosti za razvoj. Staršev ne bi smeli gmotno obremenjevati. Opremljanje šol z učnimi pripomočki, izdelava specialnih učilnic za usmerjeno izobraževanje ne poteka tako, kot je bilo predvideno. Pomembno je strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev. Toda to veliko stane, zato bo nujno strokovno izpopolnjevanje nekoliko skrčiti. Precej denarja gre tudi za delo posebnih izobraževalnih skupnosti. Morebitna združitev nekaterih posebnih izobraževalnih skupnosti bi zmanjšala stroške. Veliko stanejo tudi dislocirani oddelki. Več bi morali storiti, da bi spremenili mrežo šol usmerjenega izobraževanja. V Sloveniji bi se morali natančneje dogovoriti, katere cilje na področju vzgoje in izobraževanja želimo doseči takoj in katere v daljšem časovnem obdobju. Strokovni svet je sklenil organizirati skupen sestanek s člani izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti Slovenije in z njimi razčleniti probleme na področju vzgoje in izobraževanja v naši republiki. DRAGO NOVAK K večji sistemski enotnosti V pripravi so skupna programska jedra za osnovno in srednje izobraževanje Usklajevanje vpisa Prizadevanja za enotnost vzgojno-izobraževalnega sistema v Jugoslaviji se kažejo v zadnjem obdobju tudi v približevanju vzgojno-izobraževalnih programov — v pripravi skupnih programskih jeder osnovnega in srednjega izobraževanja. S to nalogo se ukvarja komisija za programiranje in sistem medrepubliške in pokrajinske konference zavodov za napredek vzgoje in izobraževanja. Po oceni te komisije so med republikami in pokrajinama precejšnje razlike že v programski zasnovi predšolske vzgoje. Za osnovno šolo lahko trdimo, da je v jugoslovanskem merilu še enotna, čeprav je v zadnjem desetletju prišlo do nekaterih razlik med republikami in pokrajinama v zaporedju in obsegu pdšameznih programskih sestavin. Do večjih razlik pa utegne priti med republikami in pokrajinama prav zdaj, saj povsod pripravljajo nove programe za osnovno šolo. Večje razlike so danes v srednjem usmerjenem izobraževanju. Opažamo jih že v vsebini in zasnovi skupne vzgojno-izobra-zbene osnove, ki je bila ponekod skoraj nekak podaljšek osnovne šole oziroma samostojna programska celota, ponekod (npr. v Sloveniji) pa tesneje povezana s programi posameznih usmeritev in s strokovnim izobraževanjem. Po oceni komisije za programiranje in sistem vzgoje in izobraževanja se izobraževanje odraslih še ni povsod vključilo v enoten vzgojno-izobraževalni sistem. Komisija utemeljuje to s trditvijo, da imamo še vedno »poseben, od rednega izobraževanja ločen institucionalni sistem delavskih in ljudskih univerz«. Taka utemeljitev daje slutiti, da se nekaterim toži po tistih časih, ko sta imela Slomškova Blaže in Nežica za izobraževanje ob delu eno samo možnost — redno nedeljsko šolo!. Komisija za programiranje jugoslovanske konference zavodov za napredek izobraževanja in vzgoje je doslej pripravila predlog skupnih programskih jeder za predšolsko vzgojo, za politehnično vzgojno-izobraževalno področje v osnovnem in srednjem izobraževanju in za druga področja skupne vzgojno-izo-braževalne osnove. V letu 1982 naj bi predlog skupnih programskih jeder dozorel za razpravo v medrepubliški in pokrajinski komisiji za reformo vzgoje in izobraževanja ter v republiških organih, ki so pristojni za programiranje in druga sistemska vprašanja. Predlog skupnih programskih jeder je 3. 12. 1981 obravnavalo tudi predsedstvo stalne konference republiških in pokrajinskih zavodov za napredek vzgoje in izobraževanja. Predsedstvo je ugotovilo, kot poroča Čedo Ne-deljkovič v Prosvetnem pregledu dne 8. decembra 1981, da bo treba predlog skupnih programskih jeder v mnogočem še popraviti in dopolniti, saj so sestav-Ijalce vodila različna merila glede tega, kaj je bistveno za programsko enotnost. Nekateri se ogrevajo za enotne jugoslovanske programe, podrobno razčlenjene celo na posamezne učne ure; drugi se zavzemajo predvsem za okvirne programe, ki bi jih republike in pokrajini lahko samostojno izoblikovali po svoje. Sicer pa je razprava na seji predsedstva končala s sklepom, da je treba natančneje opredeliti, kaj so programska jedra in poenotiti pot za njihovo sestavljanje. J. V. Nadaljevanje s prve strani pred vstopom v delo in 3555 P stih, ki se bodo izobraževali o delu. Tudi v visokem šolstvu ne bi letos dosegli večji premik o* neproizvodnih r proizvoda usmeritve, saj se s sedanjim ra zmerjem ne moremo pohvaliti (' tem šolskem letu je bilo razmer} med proizvodnimi in neproi zvodnimi usmeritvami ob vpiši 39:61, pri izobraževanju ob del* pa celo 25:75). Razmerje, ki ni bi ga dosegli pri prihodnje!* vpisu v prvi letnik, bo sicer Š‘ vedno v korist neproizvodni usmeritev (45:55, pri izobraževH nju ob delu pa 42:58), vendar ni bi se hitreje približevalo potreb nemu razmerju, ki ga predvidi vajo načrtovalci spričo sedanje# razvoja gospodarstva in družbe nih dejavnosti. Javna razprava o predlogu Z‘ usklajevanje obsega vpisa in ni katerih sprememb pri razmestit* vzgojno-izobraževalnih progra mov za šolsko leto 1982-83 bi spodbudila, tako kot lani, ži vahno izmenjavo. V njej bo trebi uskladiti želje z možnostmi, hotenja s stvarnostjo, delne interese pe s skupnimi potrebami naš e gl družbenega razvoja. Med željami in možnostmi S seje izdajateljskega sveta Prosvetnega delavca Izdajateljski svet Prosvetnega delavca je na seji dne 8. 12. 1981, ki jo je vodila predsednica sveta Metka Rečnik, obravnaval uresničevanje delovnega načrta leto 1982 ter načrte in obete z delo naše organizacije v prihod njem srednjeročnem obdobju. Kljub težavam s papirjem i zelo povečanim tiskarskim stre škom je Prosvetni delavec v let 1981 izhajal redno in v ustalje nem obsegu ter v nakladi 8.50 do 9.000 izvodov. Časopisni de so včasih dopolnjevale priloge Objave Republiškega komitej za vzgojo in izobraževanje ter te lesno kulturo, PIS za pedagoški usmeritev, Skupne komisije ude ležencev samoupravnega spora zumevanja za osnovne šole, raz piši idr. Na Prosvetnega delavca je ž po tradiciji naročena večin osnovnošolskih učiteljev — n mnogih osnovnih šolah so naro ceni prav vsi pedagoški delavci Čeprav odmerjamo v časopisi zadnja leta veliko prostora usmerjenemu izobraževanju, je med Učitelji srednjih šol vse premalo naročnikov in le redke so tiste srednje šole, kjer je večina učiteljev naročena na glasilo. Skrbi za sprotno obveščanje učiteljev o reformi in o vseh aktualnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja v srednjem šolstvu očitno še vedno ni dovolj. Med vzgojiteljicami vzgojno-varstve-nih organizacij je precej naročnikov, v prihodnje pa jih bo prav gotovo še več, saj nameravamo v sodelovanju s sekcijo za predšol- sko vzgojo pri Zvezi društev pe dagoških delavcev razširiti obse vsebine, namenjene predšolsk vzgoji. Zadnja leta se je povečali število naročnikov tudi na delav skih univerzah in v izobraževal nih centrih OZD. Malo je naroč nikov na višjih in visokih šolah. ^ začetku šolskega leta 1981-8: smo zaprosili vodstva srednjih višjih in visokih šol, ki usposab Ijajo za pedagoške poklice, na nam pomagajo širiti časopis mei učenci in študenti. Čeprav srni tem šolam poslali hkrati po trebno propagandno gradivo ii reklamne izvode, je bil odziv zeli skromen. Tudi tu je skrb ?a vse stransko obveščenost prihodnji! učiteljev in vzgojiteljev o premi kih in dogajanju v vzgoji in izo braževanju očitno še zelo v oza dju. V skladu s programsko usmeritvijo, ki se je izoblikovala v zadnjem desetletju, je Prosvetni delavec ne samo glasilo delavcev te dejavnosti, marveč tudi pose- ben strokovno-informativni štirinajstdnevnik za vprašanja vzgoje in izobraževanja. Informativni del časopisa zajema dogajanje na celotnem področju vzgoje in izobraževanja, od predšolskih organizacij in osnovnih šol do celotnega usmerjenega izobraževanja in dopolnilnega izobraževanja ter usposabljanja. Redno spremljamo delo vseh republiških organov, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem in obveščamo bralce o vprašanjih, ki jih obravnavajo, o sprejetih stališčih in sklepih. Tako sproti poročamo o delu sveta za vzgojo in izobraževanje pri RK SZDL, Republiškega sveta za vzgojo in izobraževanje, Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje, Izobraževalne skupnosti Slovenije, Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in še drugih republiških organov. Posebej poročamo o delu republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, skupščine in strokovnega sveta PIS za pedagoško usmeritev in delno tudi PIS za kulturo, pa tudi o delu strokovnih društev in drugih oblik organiziranega delovanja prosvetnih delavcev. V sodelovanju s prosvetnimi časopisi drugih republik in pokrajin ter s sekcijo prosvetnih časopisov pri Zveznem odboru Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in kulture obveščamo bralce o vprašanjih, ki jih obravnavajo družbeno-politični in strokovni organi na zvezni in medrepubliški ravni ter o aktualnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja v posameznih republikah in pokrajinah. Informativna vsebina Prosvetnega delavca sega tudi na druga področja, saj zajema pomembne strokovne posvete in kulturne dogodke, pa tudi sprotne informacije o novostih v strokovni literaturi in na knjižnem trgu nasploh. S to širino obveščanja nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje in omogočati bralcem, da spremljajo reformne procese v osnovnem, srednjem in visokem izobraževanju ter aktualno dogajanje na celotnem področju vzgoje in izobraževanja. Glasilo delavcev vzgoje in izobraževanja Kot glasilo delavcev vzgoje in izobraževanja je Prosvetni delavec v letu 1981 vidno napredoval. Več je kakovostnih prispevkov, ki jih pošiljajo na svojo ali na našo pobudo delavci kadrovskih šol, pedagoškega inštituta, nekaterih sektorjev Zavoda SRS za šolstvo, nekateri vidni družbeno-politični delavci, zlasti pa še pedagoški in andragoški delavci iz neposredne prakse. Več je kakovostnih prispevkov za predelek »Pobude-odmevi«, več izmenjave strokovnih izkušenj in več neposrednih odzivov na aktualna vprašanja. Odprtost časopisa prosvetnim delavcem omogoča javno razpravo o zadevah, o katerih sicer razpravljajo v mnogih zbornicah, pa tudi o zadevah, ki prizadenejo cele skupine delavcev v vzgoji in izobraževanju. V teh prispevkih ni več nekdanje stanovske ozkosti, vsaj ne pri tistih bralcih, ki spremljajo s pomočjo našega časopisa celoten razvoj vzgoje in izobraževanja. Čeprav se izbor vsebine prilagaja zanimanju in potrebam najširšega kroga bralcev, skušamo zajeti in dati ustrezen prostor tudi vprašanjem, ki so značilna za posamezne vrste šol in za ožja področja vzgojno-izobraževalnega dela. Prav je, da tudi delavci teh področij pridejo na dan z razmišljanjem, prispevki in predlogi, ki so zanimivi za vse bralce. Področje vzgoje in izobraževanja je kljub razčlenjenosti zaokrožena celota. Ne bi bilo prav, če bi znotraj njega posamezna ožja področja ograjevali z »visokimi zidovi«. Tudi v letu 1982 pričakujemo ■ vsaj tako komunikativnost bral- cev in si želimo njihovega sodelovanja. Samo tako bo časopis pester in kakovosten, hkrati pa bo v njem odsevala raznolikost naše pedagoške in andragoške dejavnosti. Naše gmotne in kadrovske možnosti V letu 1981 so se bistveno povečali stroški papirja in tiska. Tiskarna Ljudska pravica, ki tiska Prosvetnega delavca, nas opozarja na varčevanje s papirjem zaradi težav z nabavo roto papirja, ki utegnejo v prihodnje vplivati celo na obseg našega glasila. Rast cen PTT storitev, ekspe-dita in drugih stroškov, povezanih z delom in poslovanjem naše delovne organizacije, sledi splošni rasti cen. Avtorske honorarje plačujemo po enakih merilih kot drugi časopisi. Osebne dohodke usklajamo s splošno nominalno rastjo teh dohodkov v približno enakem obsegu kot vzgojno-izobraževalne organizacije. Glavni vir prihodkov so naročnine, razpisi, objave i( druge storitve, saj znašajo dota' cije, ki jih prejemamo od s3' moupravnih interesnih skupnost in republiškega odbora Sindikat* delavcev vzgoje, izobraževanj* in znanosti, komaj petino ustvat jenega dohodka. V tem se Pro svetni delavec bistveno razlikuj* od sorodnih časopisov v drugif republikah in pokrajinah, ki pre jemajo mnogo višje dotacije zla sti od izobraževalnih skupnosti Naročnino, ki je ostala ne spremenjena od decembra 1980 bomo morali povečati za 25 od stoikov, da bi uskladili dohodk* z rastjo cen v letu 1981. Okoliščine, v katerih posluje mo, in zaostrene gospodarske ra zmere narekujejo varčnost in gospodarnost pri delu, katereg* glavna teža sloni na ramenih tret delavcev v uredništvu in dveh de lavcev v upravi ter kroga zunanjih sodelavcev. V teh razmerah: ko je treba pripraviti za tisk 14-dnevno po 120 tipkanih stran1 časopisnega gradiva, ni uresničljiva želja, ki jo izražajo bralci i11 nekateri družbeni dejavniki, na. bolj obiskujemo vzgojno-izobraževalne organizacije in s£ udeležujemo posvetov in sej tud'' v drugih središčih. Še bolj kot doslej smo v tem navezani na kakovostne prispevke samih prosvetnih delavcev in njihovo samoiniciativnost. Na posvetu, ki je bil septembra 1981 pri Zvezni konferenc1 SZDL v Beogradu, je bilo izraženo enotno stališče, da so prosvetni časopisi pomemben del vzgojno-izobraževalne dejavnosti, nepogrešljiv člen v sistemi obveščanja prosvetnih delavcev Da bi ti časopisi lahko opravil svoje naloge, potrebujejo trdni temelje za svoje delovanje ir ustvarjalno sodelovanje vseh dejavnikov, ki usmerjajo razvoj vzgoje in izobraževanja. Zato )c izdajateljski svet Prosvetnega delavca, potem ko je potrdi predloženi program za leto 1982 in načrt za srednjeročno obdobji ter sprejel poročilo o delu v leW 1981, sklenil, naj bi Izobraževalna skupnost Slovenije predvidela v srednjeročnem načrtu tudi pri sredstvih za skupne naloge na področju vzgoje in nja ustrezno denai Prosvetnemu delavc K zaostrenim gospodarski! , zmeram naj bi to glasilo J nemoteno v dosedanjem obsege saj je časopis s tako vsebinski usmeritvijo v interesu vseh de lavcev v vzgoji in izobraževanja in celotne družbe. JOŽE VALENTINČIČ =■ s Osnovna šola v Luciji poimenovana po Edvardu Kardelju »ČLOVEK VELJA TOUKO, KOLIKOR DAJE SVOJEMU POKOLE\JU Ob svoji 7()-letnici je osnovna šola v Luciji dne 19. decembra 1981 °bila ime po našem velikem mislecu in revolucionarju Edvardu Kar-( elJU- Sedemdeset let je namreč minilo od tedaj, ko so se prebivalci “cije, tedaj majhnega zaselka ob slovenski obali, ki so ga krasile so-l"1e s svojimi vetrnicami in lepo obdelane terase na pobočjih Kampo-'^eče in Vinjol, že tedaj zavedni Slovenci, zavzeli za svojo šolo in teta 1911 zgradilienorazrednico.Tako je, zapisalav jubilejni številki |.as'la učencev osnovne šole Edvarda Kardelja v Luciji njena ravnate-J'Ca Cvetka Zega. Kot piše ^šolski kroniki, je bila reakcija nasprotni-ov slovenskega narodnostnega prebujenja na Obali ostra, vendar je Jub temu pouk začel in potekal redno, šolo pa je obiskovalo 120 'rok. Delovati je prenehala šelfi/tedaj, ko je fašistična raznarodo-d|na politika zatrla na Primorskem vse slovenske šole. . 0 osvoboditvi se jejiola hitreje razvijala, saj je letos v njej že 628 cencev. Kljub 18 učilnicam pa je postala že tesna in ne more dati cencem prostora, kakršnega zahteva celodnevna osnovna šola. Leta o je postala šola celodnevna, tedaj le na razredni stopnji, z upa-j^da bodd kmal.ii lalilCo dogradili dodatne učilnice. Vendar so šele , 11 lenem sveča.nem poimenovanju po Edvardu Kardelju dočakali, a so položili temeljni kamen za tisti novi del šolske zgradbe, kjer uuo te dolgo pričakovane nove učilnice, ki bodo pomenile konec ve-etne utesnjenosti in pouka v različnih zgradbah. redlog krajevne skupnosti Lucija in občinske konference SZDL. 'ran, da bi se šola poimenovala po Edvardu Kardelju, so na šoli nav-useno sprejeli. V jubilejni izdaji šolskega glasila so predstavili zgodovinski razvoj kraja in šole ter življenjsko pot in delo Edvarda Kardelja. Na šoli so pripravili razstavo Šola včeraj, danes, jutri in z njo Predstavili 70 let njenega delovanja. Druga razstava je bila filateli-icna m je prikazala upodobitev Edvarda Kardelja na znamkah Proslava v portoroškem Avditoriju je 2a|a ustvarjalnost mladih in...... v kulturnem sporedu prika-njihovih učiteljev, s pesmijo pa so se ob tej Priložnosti predstavili učenci osnovnih šol Lucija in Sečovlje ter glas-^esole lntudi moški pevski zbor KUD Karol Pahor. V svoji sredi so Pen'rrdad'nc' 'n drugi udeleženci toplo pozdravili tovarišico širš' °- art^e^'Slavnostni 8ov°rnik, ki je povezal svečanost tega dne s I um družbenimi prizadevanji za napredek osnovne šole in Karde- aim i?,rine8a Sola mora biti odprta v okolje__________________________________________ Iz slavnostnega govora Marjana Jelena Sedemdesetletna tradicija slovenskega osnovnega šolstva v Luciji kaže značilno pot primorskih Slovencev, ki so si morali pravico do izobraževanja v svojem jeziku izbojevati v težkih ra-zmerah, v hudem boju z nasprot-mki slovenskega jezika. Z današnjim poimenovanjem osnovne šole Eucija po velikanu naše revolucije Edvardu Karde-iju potrjujemo odločenost, da nadaljujemo preobrazbo osnovnega šolstva na samoupravnih 'emeljih, hkrati pa odpiramo trajen spomenik Edvardu Kardelju. *n šola ni mrtev spomenik, saj se ^ njej mladi ljudje pripravljajo, ua bodo jutri prevzeli družbene odgovornosti in nadalje razvijali odnose med ljudmi, ki jim pra-vuno socialistično samouprav-ijanje. Dogajanje v svetu in naša prizadevanja za boljši jutri nas potrjujejo v prepričanju, da sta edina nlternativa sodobnega sveta socializem in samoupravljanje, ki omogoča resnično odločanje delavcev. To je dediščina Edvarda Kardelja, ki se ga spominjamo s spoštovanjem in hvaležnostjo za vse, kar nam je v svojem življe-nju dal, in za navdih, ki ga je zapustil novim rodovom. Vse svoje življenje je posvetil delavcu in človeku. O svoji življenjski poti je leta 1959 rekel predstavnikom »sta Mladost tole: .. »Menim, da je človeku vredno *lveti le, če ustvarja. Pod tem ■zrazom si ni treba zamišljati samo velikih stvari. Človek velja joliko, kolikor je dal pokolenju, kateremu pripada, s svojo Ustvarjalno dejavnostjo, kjerkoli ju na kakršen koli način. Ustvar-janje je boj, boj v malem in velikem, boj z materijo, boj v družbenih odnosih, boj z zaostalostjo Pogledov. Vse življenje, ki smo ga preživeli, je bilo polno takšnega boja in vsakdo je prispeval listo, kar je mogel prispevati. Drugačnega življenja si res ne bi mogel misliti.« Ta dediščina nas zavezuje v celotni preobrazbi vzgoje in izobraževanja, še posebno pa šolo s Kardeljevim imenom. Po- membno je, da so šolska vrata široko odprta vsem krajanom, da s skupnimi vlaganji zagotavljajo možnosti za bogatitev vzgojno-izobraževalnega, kulturnega in telesno-kulturnega življenja vsem krajanom, da je vsaka šolska prireditev hkrati kulturna prireditev za vse, da se ob učiteljih na šoli uveljavljajo tudi zunanji sodelavci. Šola tako ne spreminjaje zunanje podobe in imena, spreminja in oblikuje tudi in predvsem svojo vsebino. To je zamisel celodnevne osnovne šole, ki naj razvija vsestransko osebnost, ki bo sposobna spreminjati družbene in proizvodne odnose. Na stičišču dveh kultur Okolje, v katerem deluje in se razvija osnovna šola v Luciji, ji nalaga še dodatne obveznosti, ki postajajo ob Kardeljevem imenu še posebno pomembne. Sperans je v svoji knjigi o narodnem vprašanju Slovencev kot marksist in humanist osvetlil vprašanje naroda in postavil temelje za kasnejšo politiko do mednacionalnih odnosov in še posebej do (E. Ktirilelj) narodnosti v naši večnacionalni družbi. Narodnosti so mostovi med narodi. Zato je pomembo, da tudi osnovna šola, ki nosi ime Edvarda Kardelja, razvija pouk jezika okolja in s svojim vzgoj-no-izobraže valni m procesom postavlja temelje za kasnejše sporazumevanje in razumevanje med ljudmi različnih narodnosti — na stičišču dveh kultur, na sotočju dveh jezikov, na ločnici dveh različnih družbenih uredi- zrcalila Kardeljeva misel, da »vzgojna dejavnost sama ne ustvarja človeka, da ga ustvarja vse družbeno okolje z vsem, kar se v njem dogaja«. Tako zastavljene naloge lahko izpolnjujejo le ustvarjalni učitelji, ustvarjalen učiteljski zbor, ki išče v povezavi z okoljem vedno nove možnosti, vzorce in oblike dela — za čim bolj ustvarjalen položaj učenca v vzgojno-izobraže-valnem procesu. Slovesnosti se je udeležilo veliko krajanov in gostov Visoki cilji vzgoje tev, na meji dveh držav. Vse to pa narekuje tudi širšo družbeno odgovornost za življenje in delo šole s Kardeljevim imenom. Šola ne sme ostati sama, ampak mora biti stalna skrb občine, samoupravne interesne skupnosti in vseh dejavnikov, ki usmerjajo razvoj izobraževanja na Obali. Ustvarjati je treba možnosti, da bo šola prerasla v središče življenja v svoji krajevni skupnosti. S poimenovanjem osnovne šole po Edvardu Kardelju prevzemajo učitelji, učenci in krajani poleg priznanja tudi odgovornost. Šola mora v sodelovanju s krajani, starši in družbeno-poli-tičnimi organizacijami zasnovati delo tako, da se bo v programu V tako zasnovani šoli odstranjujejo preživeto delitev na pouk po obveznem programu in druge dejavnosti učencev in povezujemo oboje, da se bolje izrazijo učenčeve sposobnosti, njegova ustvarjalna domišljija in s tem razvoj svobodne osebnosti človeka, ki je že v šoli in bo lahko tudi kasneje v življenju pomembno deloval in odločal o družbenih zadevah. Povezava znanja z ustvarjalnim delom mora biti nepogrešljiva sestavina vsakega šolskega dneva. Tako bomo uresničevali Kardeljevo misel, da je v socialističnih samoupravnih odnosih človek sam svoje sreče kovač. Otrok in kultura Posvet ob 30-letnici revije Otrok in družina, decembra Zveza prijateljev mladine Slovenije je skupaj z revijo Otrok in družina pripravila decembra lani posvet na temo Otrok in kultura, ki so se ga udeležili številni strokovnjaki in predstavniki kulturnopolitičnih in raznih delovnih organizacij. Namen posveta, ki je zajel številne prispevke, je bil: osvetliti in dopolniti spoznanja o razvijanju in prebujanju kulture, namenjene otroku. Posvet naj bi bil zrcalna podoba otroških dejavnosti, dosedanjih dosežkov, pa tudi pomanjkljivosti v kulturi in hkrati spodbuda za prihodnje delo na tem področju. Uvodno besedo je imel predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije Franc Šali, ki je med drugim dejal: »Vsakdo v naši družbi ima pravico do kulturne dediščine; takšne dediščine ne bi smeli okrniti nikomur, še posebno ne otroku. Če se nam bo posrečilo kulturno dediščino našega naroda, narodov in narodnosti, s katerimi živimo v bratski skupnosti, ali kulturno dediščino celotnega človeštva približati otroku čimbolj svobodno in dej mokratično, toliko bolj bo otrok obogaten z vsemi dosežki človeštva. Toliko laže bo tudi krčiti nadaljnjo pot za osvobajanje človeka in njegovega dela, in toliko bolj bo svobodno ustvarjanje lahko prispevalo k novim obdobjem svobode, (ire za kulturno rast in kulturno ustvarjalnost mladega rodu, ki je sestavni del naše kulturne politike.« Če na kratko strnemo temeljne misli s posveta: Zveze kulturnih organizacij naj bi bile prostor za dejavno, kritično in zavzeto obrav- navo vseh vprašanj kulturne politike in vseh vprašanj o kulturi v regijski skupnosti. Mlade ljudi je treba usposobiti za samoupravno nastopanje v družbeni kulturi in v interesnih skupnostih, v svetih ipd. Pri skrbi za otroka moramo upoštevati tole spoznanje: čim bogatejše bo kulturno življenje delovnih ljudi in mladine, tem hitreje bomo reševali številna družbena kulturna vprašanja. Seznaniti se je treba z možnostmi za uresničevanje programov kulturne politike v posameznih okoljih, pa tudi v organizacijah združenega dela, v društvih in v krajevnih skupnostih. Preveriti moramo kakšne so možnosti ustvarjanja in oživljanja kulturnih dobrin, predvsem na področju umetnosti: gledališča, glasbe, pesmi itd. Kako se ta misel uveljavlja v širših organizacijah, kot so sindikati, SZDL in ZSMS? Posvet je dosegel svoj namen: zbral je veliko mnenj in izkušenj na področju kulturnega dela in nakazal številna nerešena vprašanja. Temeljno vodilo posveta pa je bilo: kako poskrbeti za dobro akcijo, da bi dosegli celostno kulturno vzgojo — od vzgoje otrok v vrtcih, v šolah — prek branja, gledanja televizijskih programov, filmov, obiskovanja knjižnic in drugo. Na posvetu so se zvrstili številni zani-m vi prispevki, razprava pa je dopolnila razmišljanja in spoznanja na področju kulture glede na otroka. O kulturi dela v vzgoji in izobraževanju otrok je govoril Zoran Jelenc, ki je poudaril pomen vzgoje za delo in z delom. Izhajal je iz načela skupinskega dela in sodelovanja namesto dogodki novosti Ker pa ne dela sam, temveč z drugimi ljudmi, prevzema odgovornost za uveljavljanje ustvarjalne svobode tudi za sočloveka, v skladu s Kardeljevim naročilom: »Ljubiti ustvarjalno delo ter znati delati in kulturno rabiti sadove svojega dela, hkrati pa s svojim delom, življenjem in praktičnim zgledom neprestano pomagati uresničevati revolucionarne družbeno-gospodar-ske, humane, etične in demokratične cilje socialistične družbe — to sta dve najpomembnejši nalogi, h katerima morajo težiti mladi ljudje.« Prvi kongres o poklicnem usmerjanju Za jasno opredelitev ciljev, metod in sredstev Jugoslovanska konferenca Zveze združenj za poklicno usmerjanje je sklicala prvi kongres, ki bo v Opatiji od 20. do 22. aprila 1982. Kongres bo obravnaval in sprejel zasnovo poklicnega svetovanja in usmerjanja v socialistični samoupravni družbi. Ta zasnova je nastajala postopno in so o njej razpravljali doslej že v vseh republikah in pokrajinah. Udeleženci te razprave — samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje, samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, društva in združenja za poklicno usmerjanje, družbeno-politične organizacije in drugi — so enotnega mnenja, da potrebujemo posebno listino, ki bo razčlenila celotno zasnovo poklicnega usmerjanja v naši družbi ter opredelila odgovornost in naloge posameznih dejavnikov. Poklicno usmerjanje je nepretrgana dejavnost, ki jo opravljajo vzgojno-izobraževalne in druge organizacije združenega dela, v njej pa morajo sodelovati tudi drugi samoupravni in družbeni organi. Na poklicno izbiro in nadaljnje napredovanje v poklicu morajo vplivati tako posameznikove poklicne želje in sposobnosti, kot tudi potrebe zdru- ženega dela po delavcih različnih usmeritev in smeri. Na poklicno odločanje vplivajo zdaj šola, družina in celotna družba z vrednotenjem dela in s samoupravnimi družbeno-gospodarskimi odnosi. V procesu poklicnega usmerjanja naj bi bil posameznik — otrok, mladostnik in odrasli, »vedno osebek in ne predmet«. Vsakdo naj bi našel v poklicu možnost za izražanje svojih sposobnosti in uresničevanje osebnih ter skupnih interesov, ob svobodnem združevanju dela z drugimi delovnimi ljudmi. Zasnova poklicnega usmerjanja namenja posebno pozornost nalogam posameznih nosilcev, metodam in oblikam dela ter usposabljanju tistih, ki se ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem in svetovanjem. Izmenjava izkušenj o teh vprašanjih, njihova strokovna, družbeno-politična in pedagoška razčlenitev ter oblikovanje enotnih stališč o nadaljnjem razvoju poklicnega usmerjanja bodo na predvidenem opatijskem kongresu v ospredju. S tem se kongres vključuje v reformo izobraževanja ter v uresničevanje temeljnih ciljev usmerjenega izobraževanja. J. V. tekmovanja; tako postanejo učenci aktivni sodelavci in oblikovalci delovnega programa. Prispevek Kulturno sporazumevanje kot del kulture življenja Irene Kovačič je razgrnil vprašanje, kako razviti komunikacijo. Med drugim je poudarila, da imajo tudi nejezikovna sporočila svoje vrednote; torej vse, kar izražamo s čustvi. Kulturnega sporazumevanja ne smemo enačiti z uglajenim govorjenjem, ki je lahko lažno. Pravo sporazumevanje naj bo sodelovanje vseh sogovornikov. O pojavih agresivnosti je spregovoril Janez Dokler, ki je opozoril na socializacijski dejavnik kot enega izmed vzrokov agresivnosti pri otrocih, dodatne vzroke pa vidi tudi v spremenjenem položaju kmečke družine, v kratkem času, ki ga otrok preživi v družini, in si zato poišče skupino, ki mu veliko pomeni. Skratka, otroška agresivnost je nekakšna obramba pred samoto. Ludvik Horvat je govoril o kulturi otrokove igre in o igrači kot kulturni dobrini. Dejal je, da čutijo danes otroci pomanjkanje toplega stika z odraslimi, s starši. Igrača naj bi bila pot do spoznavanja otroka, saj prav z igračo in s svojo igro dokazuje, kako doživlja naše odnose. Pedagogi bi morali usmerjati izdelovalce otroških igrač, ker najbolje poznajo otroka in najbolje vedo, kakšna je igrača, ki lahko otroka najbolje vzgaja. Katerina Lavš je spregovorila o vplivu televizije na otroka in razgrnila dosedanja prizadevanja televizije in obetajoče načrte za letošnje leto. Polkovnik Ivo Bajt je govoril o tem, da je treba vpletati več revolucionarne vsebine v kulturno ustvarjanje in navezal to dejavnost na obdobje narodno osvobodilnega boja, ko je imela kultura veliko mobilizacijsko vlogo pri posameznikih in pri celotnem narodu. Spomnil je tudi na povojno obdobje graditve, na delovne brigade itd. O vzgoji in izobraževanju motenih otrok v telesnem in duševnem razvoju je govorila Angelca Že-rovnik. Ob tem je poudarila, da morajo biti ti otroci deležni posebne skrbi in številnih spodbud. Poskušali smo, sicer z najboljšim namenom, oddeliti take otroke v zavode, kjer so umetno zavarovani pred drugačnim okoljem. Ob tem sprašuje, kako pomagamo otroku kasneje, ko mora skrbeti sam zase. Iz živahne razprave, ki je sledila, prispevkom, pa smo zabeležili tole misel: — Kultura je vzgojni proces, ki mora biti organiziran tako, da je kultura, namenjena otrokom, res zanje primerna. To ni kultura odraslih. Otrok mora sodelovati v kulturni dejavnosti, čeprav ima zmeraj manj časa. Naj končamo z mislijo predsednika Šalija: »Ne gre za to, da bi dajali kulturo odraslim in mladini kot kakšen privesek, kot okrasek ob raznih priložnostih ali da bi usmerjali svojo skrb samo v kulturne dobrine, temveč zato, da bi ob vsem tem upoštevali človeka. Človeka v celotnem odnosu in razmerju odnosov tudi do narave in do dela, ki ga opravlja. Kultura naj bo način življenja.« T. D. Za kakovost in skladnost s potrebami Centralni komite ZK Črne gore o usmerjenem izobraževanju Centralni komite Zveze komunistov Črne gore je 7. decembra 1981 pod predsedstvom Voje Srzentiča razpravljal o aktualnih vprašanjih srednjega usmerjenega izobraževanja in vzgoje. Pred sejo so o uspehih, težavah in pomanjkljivostih reforme razpravljali v skoraj vseh šolskih centrih, 'na občinskih komitejih in konferencah ZK, v mnogih OZD materialne proizvodnje in v republiških organih, ki spremljajo razvoj vzgoje in izobraževanja. Podatki, ki jih je v uvodni besedi predstavil izvršni sekretar predsedstva CK ZK Črne gore Matija Novosel, povedo, da so bili v razmeroma kratkem času doseženi veliki uspehi. V Črni gori je zdaj v srednjih šolah okoli 32.000 učencev, to je 60 odstotkov mladine te starosti. Ta repu-fcjlika je zelo napredovala tudi pri gradnji, opremljanju in posodabljanju srednjih šol. V zadnjem času, ko so pričeli sami izdajati učbenike, je izšlo že kar 170 različnih učbenikov za osnovno in srednje izobraževanje. S širjenjem šolske mreže je dobila skoraj vsaka občina vsaj eno srednjo šolo. Pri vsem tem nastajajo tudi nekatere pomanjkljivosti, zlasti prepočasno pp.vezovaajekabra7„ ževanja z združenim delom. Premalo je še dogovarjanja o skupnih potrebah in razvojnih načrtih, zato izobraževanje ni dovolj usklajeno s potrebami združenega dela. Tako imamo brezposelne mlade strokovnjake, pa so gospodarske panoge, kot na primer gradbeništvo, rudarstvo, kmetijstvo, tekstilna industrija, metalurgija in obrt, ki jim zelo primanjkuje delavcev za manj in srednje zahtevna dela. Pri usmerjanju vpisa so v zadnjih letih uspehi vidni, saj so letos vpisali v proizvodne usmeritve že 58 odstotkov srednješolcev. Kljub temu je pritisk na neproizvodne usmeritve še zmeraj močan in ga je čutiti ne le pri starših, ampak tudi pri nekaterih občinskih vodstvih, ki se zavzemajo za povečanje vpisa v usmeritvah, kjer imajo že dovolj delavcev. Na seji so poudarili, da je bil dosežen razmeroma majhen napredek pri izobraževanju ob delu in iz dela. Premalo je načrtnosti in sodelovanja med šolami in delovnimi organizacijami. Čeprav Aktualna vprašanja izobraževanja ob delu in iz dela Razprave v medrepubliško-medpokrajinski komisiji za reformo vzgoje in izobraževanja je od uvajanja usmerjenega izobraževanja v srednje šole preteklo že več let (Črna gora je začela z reformo srednjega izobraževanja leta 1976), se izobraževanje ob delu ni dosti spremenilo. Se vedno prevladujejo neproizvodne usmeritve, zahtevnost šol in kakovost znanja udeležencev pa nista na ustrezni ravni. O kakovosti izobraževanja in vzgoje je bilo v pripravah na sejo in na seji povedanih precej kritičnih besed. Veliko smo razpravljali o usmeritvah in šolski mreži, zelo malo pa o kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela, malo in tudi premalo kritično o učnih uspehih, programih in učbenikih, o samem vzgojno-izo-braževalnem delu ter o vzgojni vlogi srednje šole. Krivdo za slabe uspehe smo pripisovali le učencem, kvečjemu še pomanjkljivi opremljenosti šol, nismo pa iskali vzrokov tudi pri učiteljih in slani notranji organiziranosti vzgojno-izobraževalnega dela na posameznih šolah. Tudi učenci se še ne čutijo odgovorne za učne uspehe in neuspehe pred družbo in tistimi, ki dajejo denar za njihovo izobraževanje. Premalo pozornosti je bilo namenjene tudi izobraževanju in _ izp.Qpolajsv.iuiju.....jj,čite.lj.eYi.., čeprav vemo, da kljub dobrim programom brez ustrezno usposobljenih učiteljev ne moremo pričakovati uspehov. Po anketi republiškega zavoda za napredek šolstva so seminarji za 80 odstotkov učiteljev edina oblika njihovega strokovnega izpopolnjevanja, mnogim učiteljem pa je učbenik edini strokovni pripomoček pri delu. Za dopolnilno usposabljanje učiteljev bo treba torej storiti več. V posameznih šolskih kolektivih pa tudi v nekaterih učbenikih so še ostanki nacionalizma. To je pokazala zlasti analiza učbenikov v albanščini, ki so bili izdani na Kosovem in so vse prej kot ugodno vplivali na vzgojo jugoslovanskega domoljubja pri mladini albanske narodnosti. Ob koncu seje je predsedujoči povzel, da bo treba še naprej iskati primerne rešitve, premagovati slabosti, predvsem pa hitreje odpraviti neskladja med izobraževanjem in resničnimi potrebami gospodarstva in družbe po strokovnih delavcih. RADIVOJE OSTOJIČ Po znanih idejno-političnih in strokovno-teoretičnih opredelitvah o nadaljnjem razvoju in preobrazbi vzgoje in izobraževanja, ki smo jih v naši družbi sprejeli v preteklih letih in ki pojmujejo izobraževanje odraslih kot enakopraven del enotnega družbenega sistema vzgoje in izobraževanja, je medrepubliško-po-krajinska komisija .za reformo vzgoje in izobraževanja v preteklem letu dvakrat uvrstila na dnevni red svojih sej problematiko izobraževanja ob delu in iz dela. Temeljiteje se je s temi vprašanji spoprijela na seji, ki je bila lanskega decembra v Beogradu. Za to sejo je bilo pripravljeno obsežno strokovno gradivo) ki ga je ob sodelovanju republiških in pokrajinskih ter zveznih organov Zveze sindikatov Jugoslavije pripravil svet ZSJ. Seje so se udeležili tudi predstavniki koordinacije sveta ZSJ in predstavniki Zveze andragoških društev Jugoslavije. Na prvi seji, bila je aprila prav tako v Beogradu, so obravnavali člani komisije tematiko bolj načelno, da bi laže določili najustreznejši način za njeno nadaljnjo obravnavo. Prva seja je potekla v znamenju dialoga med predsednico Zveze andragoških društev Jugoslavije dr. Ano Krajnc in članom komisije ter predsednikom hrvaškega komiteja za področje vzgoje in izobraževanja dr. Stipetom Šuvarjem. Opozorilu an-dragogov (strokovnjakov za izobraževanje odraslih), da naraščajočemu pomenu izobraževanja odraslih v naši družbi in v sodobnem svetu sploh ne sledijo ustrezne družbene akcije in skrb (v nasprotju s tem, kar je zapisano v izhodiščih za družbeno preobrazbo vzgoje in izobraževanja), da je celo opaziti številne znake nazadovanja v razvoju izobraževanja odraslih, je S. Šuvar oporekal, češ da v enotnem sistemu vzgoje in izobraževanja ni mogoče poudarjati in izpostavljati izobraževanja odraslih kot posebnega področja. V posebni skrbi za izobraževanje odraslih in tudi izraza »izobraževanje odraslih« ne, temveč naj bi bilo »vse za vse« (kot se je izrazil). Temeljno povezovalno načelo tako v izobraževanju mladih in tudi odraslih naj bi bilo povezovanje izobraževanja z delom; torej gre lahko v primeru, ko se izobražujejo odrasli, le za izobraževanje »ob delu« in »iz dela«. Vendar drugi udeleženci niso sprejemali tako skrajnih stališč. Sprejeli so sklep, da bodo nadaljevali razpravljanje ob posebnem gradivu, ki naj vsestransko predstavi problematiko. Ob dobro pripravljenem gradivu je bila razprava na drugi seji veliko bolj usmerjena k oblikovanju uporabnih stališč. Gradivo je udeležencem pregledno raz- grnilo temeljno problematiko izobraževanja ob delu in iz dela (ocenilo je, da je položaj res slab) in poudarilo odločnost zveze sindikatov, da se zavzame za hitrejše uveljavljanje preobrazbe vzgoje in izobraževanja in v okviru enotnega družbenega sistema tudi za posebno mesto in uveljavitev izobraževanja odraslih. Svoja pozitivna stališča do problematike izobraževanja ob delu in iz dela opira gradivo na dva temelja: na sprejeta idejnopolitična izhodišča preobrazbe vzgoje in izobraževanja, ki dajejo široke možnosti tako izobraževanju mladih kot tudi odraslih, in na pomembno vlogo, ki jo je imelo izobraževanje odraslih v razvoju delavskega razreda v Jugoslaviji. Stvarno ocenjuje, da smo danes na tem področju nazadovali. To stališče osvetljuje z naslednjim: združeno delo doslej ni potrdilo vloge temeljnega subjekta dejavnosti na področju izobraževanja odraslih, čeprav je sicer ustvarjenih veliko možnosti za demokratizacijo in boljši razvoj izobraževanja in za razvoj kadrov (večja zavzetost združenega dela pa je temeljni pogoj in izhodišče za razvoj izobraževanja odraslih); izobraževanje odraslih ni postavljeno v funkcijo produktivnosti in ga še zmeraj obravnavamo kot porabo. (Tudi materialne možnosti za izobraževanje ob delu in iz dela le počasi spreminjamo. Izobraževanje odraslih uporabljajo posamezniki največkrat za beg iz proizvodnje, zanj se odločajo sami in ga sami plačujejo.) Kakovost in obseg izobraževanja ob delu in iz dela se v zadnjih letih zmanjšujeta, zmanjšuje pa se tudi obseg dopolnilnega in stro-kgvnega izobraževanja, delavcev, ki je zelo potrebno; vzgojnoizo-braževalne organizacije ne razvijajo ustreznih andragoških standardov in opravljajo izobraževanje odraslih slabo, na šolski način (tako kot za mlade); tudi izobraževalna središča pri delovnih organizacijah se v danih razmerah odtujujejo svojim organizacijam in se bolj posvečajo izobraževanju mladine kot pa izobraževanju odraslih. Tržni odnosi so potisnili organizacije za izobraževanje odraslih v neenakopraven položaj, čeprav so bile nekdaj prav te ustanove (npr. delavske univerze) pionirji samoupravne preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Svobodne menjave dela v samoupravnih interesnih skupnostih izobraževanja odraslih skorajda ni, ves denar poberejo programi izobraževanja mladine, ki imajo tako prednost. Zanemarjeno je izobraževanje za samoupravljanje; premalo sistemske doslednosti in zavzetosti je v osnovnošolskem izobraževanju odraslih, saj se le-temu ne posreči odpraviti števila delavcev z nedokon- RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA FRANCETA PERŠINA — V ljubljanski Mestni galeriji se začenja z oljno podobo »Tihožitje« iz leta 1950, pri katerem že po motivu in načinu upodabljanja lahko sklepamo, da gre za slovenskega slikarja, diplomanta zagrebške likovne akademije. Iz nadaljnjih del jasno razbiramo njegov (in še koga iz istega rodu v našem prostoru) »curricuium vitae«, ko s tematiko in aktualnim slogom likovne govorice pripoveduje o svojem družinskem poreklu, o doživljanju vojne v internaciji, o služenju vojaškega roka, o sedanjem domu ter vrtovih in poljih okrog njega, pa o prizadetosti ob brezosebijanju človeka današnje civilizacije ter o sodobnem onesnaževanju okolja; in še o naši preteklosti (ciklus figuralnih kompozicij nastalih v jubilejnem letu kmečkih puntov na to temo) in o prihodnosti (ciklus apokalipse!), dokler se slednjič spet ne vrne k svojemu neposrednemu izvoru. Kakor po zakonitosti življenja, na katero je opozoril čano osnovno šolo (takih je četrtina delavcev, še zmeraj pa je veliko nepismenih; tako je še zmeraj več tistih, ki ne končajo osnovne šole, kot pa tistih, ki se jim posreči ta primanjkljaj odpraviti). Gradivo tudi opozarja, da bi izdbraževanje odraslih lahko dalo ljudem veliko splošnega znanja in znanja za samoupravljanje, ki zdaj preobremenjuje programe šol usmerjenega izobraževanja. Potrebe po izobraževanju odraslih pa so tudi sicer zelo velike, saj imamo v združenem delu okoli 40 % neustrezno izobraženih, ob tem pa velike potrebe po dopolnilnem strokovnem in drugem izobraževanju. V razpravi, ki se je razvila, je bilo gradivo ugodno ocenjeno. Razpravljavci so se strinjali, da je to področje izobraževanja v krizi in da je treba iskati vzroke krize predvsem v premajhni povezanosti vzgoje in izobraževanja s celotnim združenim delom. Pozivi, da se je treba zavedati pomembnosti te povezave, še niso dali ustreznih dosežkov. Sredstva združenega dela se še vedno odtujujejo in se ne združujejo dovolj, da bi lahko ustrezno usmerjali vzgojo in izobraževanje. Premalo se proučujejo možnosti vplivanja vzgoje in izobraževanja na produktivnost. Izobraževanju odraslih namenjajo premalo skrbi tako vzgojno-izobraževalne organizacije (niso dovolj pripravljene, da bi lahPo izpolnjevale posebne zahteve tega izobraževanja) kot tudi družbeni organi, ki so zadolženi za usmerjanje vzgoje in izobraževanja (to ne more biti le zadeva sindikatov). V takih razmerah se zmanjšuje tudi dejavnost zdajšnjih organizacij za izobraževanje odraslih in nastaja praznina. Ker je razprava le poglabljala in dopolnjevala ugotovitve iz predloženega gradiva in sploh ni bilo načelnega vprašanja, ali je treba o izobraževanju odraslih govoriti posebej (le znani pedagog dr. Potkonjak se je ponovno zavzel, naj ne bi posebej postavljali vprašanja mladi-odrasli, češ da vodi k škodljivemu paraleli-zmu), se niso izoblikovali konkretni predlogi za akcijo. Sklenjeno pa je bilo, naj se predloženo gradivo sprejme, da se vanj vnesejo nove pobude in predlogi razpravljavcev in da se ne podlagi tega pripravi akcijski načrt. Ko bo ta pripravljen, bo komisija ponovno razpravljala o tej problematiki, saj je sklenila, da ji mora odslej namenjati več pozornosti. Pri tem ji bodo gotovo koristila stališča in priporočila, ki jih je Zveza andragoških društev Jugoslavije pripravila prav za to razpravo. ZORAN JELENC Kakšne pravice ima slovensko šolstvo v Italiji Zakoni, ki ščitijo slovensko šolo že Sofokles v svojem Ojdipu — da se namreč človek v poznejših letih povrne na kraj, iz katerega je izšel. Peršinu zbudi pozornost zelje na trnovski njivi. Vse zanimanje, slikarsko znanje in bogate likovne izkušnje se mu zgostijo okrog njega, da ustvari nov ciklus podob. Pri tem malem in banalnem predmetu od-kriva in ureja neizčrpne fantastike oblik v strukturi optičnih pojavov, ki jim najde enakost s tistimi v velikem svetu. Tako je neznatna površina zeljnatega lista rabila za model pri nastanku tu reproducirane oljne slike »Zasneženi vrhovi« iz leta 1980. Nekatere druge različice istega motiva so poimenovane z abstraktnimi pojmi, kakor: gubanje, napetost, kipenje, s čimer umetnik opozarja na vsesplošno enotnost dogajanja v kozmosu. Dela, ki kažejo tak miselni svet, nam ne pomenijo le estetskih vrednot, temveč tudi filozofske in etične. Pot do njih pa je bila dolga trideset življenjsko angažiranih ter studioznih delovnih tel- — V tem času smo občutili Peršinovo ustvarjalnost še marsikje. Kot slikarja smo ga srečevali tudi v nekaterih javnih prostorih, ki jih je povzdignil z velikimi stenskimi podobami v raznih tehnikah, in v slikarskih kolonijah; kot pedagoga pa v strokovnem aktivu, ko še ni delovalo Društvo likovnih pedagogov, in predvsem v šolskih risalnicah, kjer neprekinjeno vzgaja nove likovne rodove; pa v zbornici, kamor prinaša živahne misli solidno izobraženega, ažurnega intelektualca, ter v napetih razpoloženjih, sproščenost širokega in dobrodušnega človeka. Pravniška izobrazba ga je usposobila, da pogosto ureja pravilnike in statute na šoli ali v Društvu likovnih umetnikov, kjer je bil več let aktiven v raznih organih in odborih. Naj omenimo še njegov prispevek v kolektivu ob slovesnostih, ki jim je dajal ton in pomembnost s svojimi govorniškimi sposobnostmi. TINCA STEGOVEC Že več let si Slovenci v Italiji prizadevajo, da bi bil sprejet globalni zaščitni zakon, ki naj bi zagotovil slovenskim šolam samostojnost. Po tem zakonu naj bi ustanovili samostojne šolske okraje: enega za tržaško pokrajino in enega za goriško pokrajino, če pa bi ustanovili slovenske šole v videmski pokrajini, bi tako dobili še tretji šolski okraj. Slovenske šole bi imele svojega šolskega skrbnika, ki bi bil odvisen samo od prosvetnega ministra v Rimu. Poseben slovenski šolski urad bi bil razdeljen na razne sekcije po posameznih stopnjah šol. Tako bi bile sekcije za otroške vrtce, za osnovne šole, srednje šole in za neučno osebje. Globalna zaščita Slovencev v Italiji je cilj, ki si ga je postavila slovenska narodna skupnost v Italiji. Da bi ga čimprej uresničila, se v zadnjih mesecih slovenska enotna delegacija zelo pogosto srečuje s predstavniki raznih političnih strank v Rimu. Tudi Sindikat slovenske šole se je letos večkrat srečal v Rimu s predstavniki političnih strank. Obravnavali so probleme slovenske šole, glavna tema pogovorov pa je bila samostojnost slovenske šole. Upajmo, da se bodo zadeve kmalu premaknile z mrtve točke in da bodo slovenske šole kmalu v celoti zavarovane. Dokler pa ne bo sprejet težko pričakovani zaščitni zakon, bo slovenska šola odvisna od istih zakonov, ki veljajo za italijanske šole. Edina zakona, ki posebej zadevata slovensko šolo v Italiji sta zakon 1012 iz leta 1961, imenovan tudi »Belci-Škrk«, ker sta ga predložila v parlamentu tadva poslanca, in zakon 932 iz leta 1973. Kaj obravnava zakon 1012? Prva točka zakona obravnava ustanovitev slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini za otroke slovenskega rodu. Za ustanovitev ali ukinitev šole s slovenskim učnim jezikom je potreben dekret predsednika republike. Učitelji te šole s slovenskim učnim jezikom morajo ustrezati posebnim zahtevam. Izberejo jih izmed kandidatov, ki se prijavijo na razpis za učitelje. Kandidati, ki se prijavijo na razpis, morajo biti slovenske narodnosti in imeti diplomo učiteljišča. Diplome in študijski naslovi, doseženi na slovenskih šolah, so enakovredni tistim, ki so pridobljeni na italijanski šoli. Zakon 932 določa ustanovitev petih didaktičnih ravnateljstev za slovenske osnovne šole na Tržaškem in dveh didaktičnih ravnateljstev v Goriški pokrajini, sedmih nižjih srednjih šol na Tržaškem in ene na Goriškem. Sedmi člen zakona določa ustanovitev šestih mest za slovenske šolnike na šolskem skrbništvu v Trstu in dveh mest za slovenske šolnike na skrbništvu v Gorici. Šolniki v teh šolskih skrbništvih skrbijo za redno delovanje šol s slovenskim učnim jezikom in za dvojezično poslovanje med skrbništvom in slovenskimi šolami. Najpomembnejši je 9. člen tega zakona, ki obravnava ustanovitev in delovanje slovenske deželne šolske komisije. Komisija ima svoj sedež na deželnem šolskem uradu v Trstu, urad pa deluje v sestavu dežele Furlanije-Julijske krajine. Komisija se sestaja enkrat na mesec, če je potrebno, pa tudi večkrat in obravnava probleme, ki zadevajo samo slovenske šole v Furlaniji — Julijski krajini. Ta komisija, v kateri so šolniki in predstavniki slovenskega političnega življenja iz Trsta in Gorice, priskrbi slovenskim šolam dvojezična spričevala in potrebno pisarniško gradivo, ocenjuje učbenike, obravnava vprašanja o ocenjevanju dijakov in še veliko drugih problemov, ki se pojavljajo v slovenski šoli. Navedena zakona sta edina, ki ščitita slovenske šole v Italiji in slovensko narodno skupnost. Jasno je, da sta premalo učinkovita in ne zagotavljata samostojnosti slovenske šole. Zato je nujno čimprej ustanoviti slovenske šolske okraje; to pa bo mogoče uresničiti le tedaj, če bomo dosegli težko pričakovano globalno zaščito Slovencev v Italiji. To si želi in pričakuje vsa slovenska narodna skupnost v deželi Furlaniji — Julijski krajini. Upajmo, da se bo zamisel kmalu uresničila. MARKO PAULIN SKUPNA KOMISIJA UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA ZA OSNOVNE ŠOLE Ljubljana, Črtomirova ul. DELOVNA SKUPINA Pripomočki za uporabo samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah VSEBINA # Teze za pripravo pravilnika o nagrajevanju delavcev šole # Dodatna določila za izvajanje samoupravnega sporazuma • Načrtovanje dela učiteljev # Teze za pripravo pravilnika o napredovanju pedagoških • Nekaj napotkov za pripravo razvida del in nalog šole delavcev Skupna komisija je imenovala delovno skupino, ki je pripravila nekaj pripomočkov za lažjo konkretizacijo samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah. Z objavo tega gradiva izpolnjujemo obljubo, ki smo vam jo dali lani. Upamo, da smo s tem vsaj delno izpolnili tudi pričakovanja delavcev na slovenskih osnovnih šolah, da jim bo skupna komisija po svojih močeh pomagala pri uresničevanju sporazuma. Povemo naj tudi to, da so vsi pripomočki, ki jih objavljamo, res le pripomočki, ki jih pri konkretizaciji sporazuma na šolah lahko uporabite ali pa ne, če boste ugotovili, da si z njimi ne morete pomagati. V delovni skupini se zavedamo, da s takimi pripomočki ni mogoče rešiti vseh posebnosti, ki se pojavljajo na posameznih osnovnih šolah; to pomeni, da gradiva ni mogoče preprosto prepisati in ga tako uporabiti za interne pravilnike. Ob teh pripomočkih je treba iskati tudi zadeve, ki nas ločijo od drugih šol, s temi spopolniti priloženo gradivo in tako pripraviti pravilnike, ki bodo ustrezali konkretnemu delovnemu okolju. Pri tem delu vam želimo obilo uspehov. Delovna skupina objavlja tele pripomočke: 1. NAČRTOVANJE DELA UČITELJEV Elementi: načrtovanja vzgojno*izobraževalnega dela Tehnični napotki za lažjo in hitrejšo časovno razporeditev letnega časovnega načrta dela po me sedh Obrazec za učiteljevo okvirno letno delovno nalogo Obrazec poročila o uresničevanju letnega delovnega načrta za posamezni mesec 2. NEKAJ NAPOTKOV ZA PRIPRAVO RAZVIDA DEL IN NALOG ŠOLE 3. TEZE ZA PRIPRAVO PRAVILNIKA O NAGRAJEVANJU DELAVCEV ŠOLE 4. DODATNA DOLOČILA ZA IZVAJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 5. TEZE ZA PRIPRAVO PRAVILNIKA O NAPREDOVAN JU PEDAGOŠKIH DELAVCEV Upamo, da vam bo število izvodov gradiva, ki ga bodo vaši delavci prejeli z redno številko Prosvetnega delavca, zadostovalo za nadaljnje delo. Skupna komisija bo za vsak primer naročila manjše število izvodov priloge. Po kak izvod priloge vam bomo poslali, če vam izvodi, ki jih boste prejeli, ne bodo zadostovali za uspešno nadaljnje delo. Dodatne izvode lahko naročite po pošti na sedežu komisije ali po telefonu (061) 316-087. NAČRTOVANJE DELA UČITELJEV Svet šole v.........je na predlog posebne komisije na seji dne..po- trdil tele ELEMENTE NAČRTOVANJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA NA ŠOLI I. POSEBNO PEDAGOŠKO DELO (indeks 2) 1. Delo z oddelčno skupnostjo: a) 20 razredniških ur na leto (razredniki) b) 2 oddelčni konferenci na predmetni stopnji 2. Delo s starši: a) razredniki največ 30 ur na leto b) nerazredniki največ 15 ur na le(o 3. Pouk DMV: 4. Dodatni pouk: praviloma le na predmetni stopnji po posebnem programu največ do 40 ur na leto; na razredni stopnji pa le zaradi akceleracije učencev in to največ do 20 ur na leto. 5. Eksperimentalno delo: 5 do 10 eksperimentov na leto pri biologiji, kemiji, fiziki (učenci individualno ali skupinsko neposredno eksperimentirajo) 6. Načrtovano delo s pevskim zborom po predmetniku. 7. Vzorni nastopi z nastopi s pevskim zborom vred. Za pripravo na organiziran vzorni nastop na šoli, v aktivu ali v okviru ZŠ še do 10 dodatnih delovnih ur. H- OSNOVNO PEDAGOŠKO DELO (indeks 1,5) 1. Redni pouk po dejanskih učnih tednih. 2. Pedagoško delo v podaljšanem bivanju in samostojno učenje po dejanskih učnih tednih. 3. Dopolnilni pouk — praviloma ena ura na teden, z avgustom vred največ 60 ur na leto. Razrednik 1. razreda lahko opravi med letom do 60 ur. 4. Fakultativni pouk. 5. Nadomeščanje pouka. 6. Pedagoške ure v knjižnici. 7. Interesne dejavnosti oziroma organiziran prosti čas a) interesna dejavnost praviloma do 40 ur na leto za posamezno dejavnost, tista dejavnost, ki presega normalne okvire šole, pa do ur na leto oziroma po delovnem programu v dogovoru z ravnateljem šole. b) organiziran prosti čas po urniku šole. c) bralna značka (na štiri učence ena ura). 8. Rekreacija v celodnevnih oddelkih. IH. DODATNO PEDAGOŠKO DELO (indeks 1) 1. Ekskurzije in izleti: a) nekajurne ekskurzije so sestavni del rednega pouka in jih ne načrtujemo posebej. b) Celodnevna ekskurzija: — strokovni vodja ekskurzije 10 delovnih ur na dan — spremljevalci 8 delovnih ur na dan c) ekskurzije se načrtujejo po vsebini in obsegu v delovnem načrtu. 2. Športni dnevi: — učitelj organizator ali spremljevalec 7 delovnih ur — učitelj telesne vzgoje ali učitelj, ki pripravi in vodi celoten program športnega ali obrambnega dne do 12 delovnih ur. 3. Mentorstva šolskih organizacij (priprave so vključene v celoten obseg ur za posamezno mentorstvo po delovnih programih): a) pionirska organizacija: do 120 ur b) taborniška organizacija — praviloma kot pionirska organizacija ali po programu c) do 40 delovnih ur na leto za posamezno organizacijo, in sicer: ZSMS, PIKUD, LT, ŠŠD, šolska skupnost, šolska hranilnica, mladi člani, RK, krožek OZN. Te ure so za dejavnost kot celoto in ne za posameznika. Če si dejavnost delita dva ali več mentorjev, si načrtovane ure delijo med seboj sorazmerno po načrtovani dejavnosti. 4. Mentorstvo šolske prehrane (če tega ne opravlja vodja šolske prehrane) a) izdelava jedilnikov po dve uri mesečno, v septembru pa šest ur mesečno; b) usmerjanje reda pri malicah in kosilih od 20 do največ 30 ur na leto (mentor šolske prehrane); c) strokovna pomoč kot mentor šolske prehrane od 30 do največ 50 delovnih ur na leto, odvisno od obsega in lastnega vsebinskega programa. 5. Spremstva — do 10 delovnih ur na leto, 1. in 2. razred do 15 delovnih ur na leto. Spremstva na prireditve Glasbene mladine po posebnem programu kakor tudi spremstva pri športnih nastopih in tekmovanjih. 6. Jutranje varstvo organiziramo za čakajoče učence po urniku. V skupini mora biti vsaj 25 učencev. 7. Kosila — kot delovne ure po urniku. 8. Učni sprehodi in rekreativni počitek (delovna ura po urniku za oddelke PB ali oddelke COŠ). 9. Poprava izdelkov: normativi veljajo za razred kot celoto s 25 do 30 učenci (delo, ki ga opravlja učitelj zunaj učnih ur): a) razredni pouk 150 delovnih ur na leto na oddelek. Za posamezne predmete na razredni stopnji pa to pomeni: Razred SL MA SND SD SN LI GL TV SKUPAJ I. 50 46 30 — 8 8 8 150 II. 50 46 30 — — 8 8 8 150 III. 50 46 .30 — — 8 8 8 150 IV. 50 46 — 15 15 8 8 8 150 b) predmetni pouk — na leto, na oddelek: Sl 50, tuj jezik 5. razred 15, v 6., 7., in 8. razredu pa 25, fizika, bi-ke-sn, 15, matematika 35, sh 12, zg-ze-sd 15, gl-li 4 delovne ure. Tehnični pouk na skupine 6, telesna vzgoja na skupino 4 in gospodinjska praksa na skupino 4 delovne ure. Načrtovana uporaba ur za pisne izdelke je lahko mesečno porazdeljena enakomerno ali pa neenakomerno, tj. več v deficitarnih mesecih, manj v suficitar-nih mesecih. 10. Pedagoške in druge konference 3 ure na mesec, z avgustom vred (brez julija). 11. Administrativno in dokumentacijsko delo: a) razredniki po eno uro na teden z avgustom vred, januar pa 1,5 ure na teden, junija 2 uri na teden (januar, junij in avgust se upošteva kot cel mesec). Ta kvota ur se razrednikom prvih razredov v prvem polletju poveča na 3 ure na teden, razrednikom osmih razredov pa v juniju na 3 ure na teden. b) Nerazredniki v vseh razredih po 0,5 ure na teden (brez avgusta) c) Učitelji PB po eno uro na teden (brez avgusta). Ure administrativnega dela načrtujemo za vse delovne tedne v tistem mese- 12. Varstvo in skrb za učila: a) 15 delovnih ur na leto: jeziki, matematika, zg, ze, gl, li, go. b) 30 delovnih ur na leto razredna stopnja: bi-ke, fi, tv, PB. c) 60 delovnih ur na leto: tehnična vzgoja č) dodatno za priprave na SLO po delovnem programu. Kvota ur za kabinete oz. za zbirke je celota. Če urejata isto zbirko dva ali več učiteljev, si isto kvoto ur delijo. Tudi te ure se lahko razporedijo neenakomerno več v deficitarnih in manj v suficitarnih mesecih, lahko tudi v avgustu. 13. Oblikovanje raznih delovnih načrtov: a) učiteljev letni delovni načrt 10 delovnih ur, b) razrednikov letni delovni načrt še 20 delovnih ur, c) letni načrt za posamezno interesno dejavnost 5 delovnih ur č) letni načrt za delo posameznih organizacij 10 delovnih ur. Delo načrtujemo v avgustu. 14. Urejanje in izdajanje glasila: delo si načrtuje le organizator (ali organizatorji, če jih je več). Okvirna kvota delovnih ur za posamezno številko je do 25 ur. 15. Proslave, prireditve, razstave: organizatorji orientacijsko 5 do 10 delovnih ur (vsi skupaj, če jih je več za eno prireditev), odvisno od vsebine in kakovosti. 16. Stiki med učiteljicami v oddelkih z elementi celodnevnosti in v oddelkih PB. Ena delovna ura na teden na učitelja, (če poučuje učiteljica predmet in vodi SU iz tega predmeta sama, ta ura ni potrebna). IV. IZPOPOLNJEVANJE (indeks 1) 1. Strokovni aktivi in hospitacije: na podlagi letnega programa šole po tri delovne ure na aktiv. Morebitni aktivi, ki jih pripravi ZŠ v polletnem odmoru, do 8 delovnih ur. Vodja aktiva po eno uro za pripravo vsakega aktiva. 2. Interna predavanja za učiteljski zbor: 16 ur v januarju in 16 ur v avgustu. 3. Udeležba na posvetih in seminarjih v času pouka: priznajo jo za odpadle pedagoške ure za čas take odsotnosti. Isto velja za družbeno izobraževanje. ' 4. Individualno izpopolnjevanje: 35 delovnih ur v semestralnem odmoru in 45 delovnih ur v avgustu. Vse morebitno in nepredvideno strokovno izobraževanje v polletnih in letnih počitnicah je vključeno v kvoto ur individualnega izobraževanja, kot ga opredeljujeta načrta za januar in avgust. Izobraževanje v zvezi z SLO, CZ ter družbeno-politično izobraževanje zunaj načrtovanega delovnega časa se kot obveznost slehernega občana posebej ne načrtuje in ne obračunava. V. DRUGO DELO (indeks 1) 1. Dežurstvo med odmori: 100 delovnih ur na leto je lahko enakomerno ali neenakomerno razporejenih, po potrebi tudi v avgustu. 2. Državni prazniki: po 8 delovnih ur za državni praznik, ki ne pride na soboto ali nedeljo. 7 d i Kedni letni dopust; število dni je po pravilniku o delovnih razmerjih šole preostanek pa v avgustu. 4. Spominski dnevi: po delovnem načrtu šole. Skupno letno izhodišče ob doslednem upoštevanju elementov načrtovanja je za normalni obseg dela 2184 delovnih ur na leto. Kjer obsega dodeljenih nalog ob doslednem upoštevanju elementov načrtovanja letnega dela ni mogoče uokviriti v normalni obseg letnega dela (2184 delovnih ur) je mogoč tudi načrtovan letni presežek dela. Ce kdo zaradi dodeljenega obsega, dela in organizacije dela ne more doseči 2184 delovnih ur na leto, mora med letom prevzeti dodatne delovne naloge in nadomeščati odsotne delavce. Če nadomestno delo odkloni, se mu zmanjša mesečni OD v skladu z delom, ki ga je opravil tisti mesec. Predsednik sveta šole: TEHNIČNI NAPOTKI ZA LAŽJO IN HITREJŠO ČASOVNO RAZPOREDITEV LETNEGA ČASOVNEGA NAČRTA DELA PO MESECIH l.V obrazec vpišemo najprej načrtovane ure, ki so vezane na urnik in šolski koledar (pouk, dopolnilni, dodatni interesni pouk, delo z oddelčno skupnostjo, delo s starši, pevski zbori, SU, fakultativni pouk, OPČ, rekreacijski pouk, kosila, ekskurzije, športni dnevi, ipd.), konference, administrativno delo, jutranje varstvo, proslave, aktivi, izobraževanje, državni prazniki, spominski dnevi. 2. Nato naredimo načrt za ves julij in avgust (dopolnilni pouk, konference-avgust, administrativno delo-avgust, oblikovanje delovnih načrtov-avgust, individualno izpopolnjevanje — avgust, v juliju pa predvidimo pretežno letni dopust — morebitni preostanek dopusta prenesemo v avgust. 3. Za potrebno izpopolnitev do predpisanih 182 delovnih ur v juliju in avgustu uporabimo delovne ure dežurstva med odmori, varstva in skrbi za učila, poprave izdelkov (če je nujno potrebno). 4. Za izravnavo do ur, predpisanih na mesec v mesecih pouka (september — junij različno dopolnjujmo mesece z elementi, kot: varstvo učil, dežurstva med odmori, mentorstva šolskih organizacij, spremstvo, poprave izdelkov. 5. Celotna razporeditev po mesecih se mora ujemati z odobreno okvirno letno delovno nalogo (časovno-globalna dodelitev dela), ki je sestavni del vsebinskega letnega delovnega načrta pedagoškega delavca. 6. Mesečna poročila o uresničevanju programa izhajajo iz uresničevanja zadevne razporeditve dela po mesecih. Poročam torej, koliko sem uresničil načrt, predviden za tisti mesec z dodatnimi podatki o nepredvidenih (nenačrtovanih) odsotnostih in z nepredvidenim nanačrtovanim nadomeščanjem. OBRAZEC ZA UČITELJEVO OKVIRNO LETNO DELOVNO NALOGO Učitelj:............................... Učnih tednov: Na teden poučuje (predmet in število ur): OKVIRNA LETNA DELOVNA NALOGA ZA 1981/82 (1982/83)... (Časovno globalna letna dodelitev dela, ki ga učitelj s svojim letnim delovnim načrtom porazdeli po mesecih na priloženem obrazcu) in izdela vsebinske delovne programe. Vsebina Letnih delovnih ur III. Dodat, pedag. delo: indeks 1 Ekskurzije in izleti 4 športni dnevi Mentorstvo šol. organizacije, in sicer: izpos. knjig in drugo delo v knjižnici (šol.) Spremstva Jutranje varstvo Dežurstvo pri kosilih Učni sprehodi in rekreacijski počitek Poprava izdelkov Pedagoške konference Administrativno in dokumentacijsko delo Varstvo in skrb za učila Oblikovanje del. načrtov Proslave, prireditve, razstave Stiki med učitelji v oddelkih COŠ in PB Vesela šola I. Posebno ped. delo: indeks 2 Delo z odd. skupnostjo Delo s starši Dodatni pouk Pouk DMV Načrtovano delo s pevskim zborom Vzorni nastopi z nastopi pevskega zbora Priprave na celotno posebno pedag. delo Skupaj I. II. Osnovno ped. delo: indeks 1,5 Redni pouk po dej. učnih tednih PB — samostojno učenje Dopolnilni pouk Fakultativni pouk Nadomeščanje pouka Pedagoške ure v knjižn. Interesne dejavnosti Organiziran prosti čas Bralna značka Rekreacija v odd. z elementi COŠ Logopedske vaje Priprave na celotno osnovno pedagoško delo Skupaj III. IV. Izpopolnjevanje Strokovni aktivi Interna predavanja za učit. zbor Izobraževanje v izvedbi ZŠ Individualno izpopolnjevanje Skupaj IV. V. Drugo: Dežurstvo med odmori Državni prazniki Spominski dnevi Redni letni dopust Skupaj V. Skupaj I., II., III., IV., V.. letnih delovnih ur ut VI 3 Skupaj II. Predlagatelj: Odobril: .g .S u I i 0- s 0> E B CJ D- N 3 i C/3 O E ■§ « 'S' l J I fH ao Ov iH u w t/3 w S u < z a w o J w Q >«: a w z H W ►J S Z c >> w z w os 3 O O fJ M KJ O OS o 0. t 1 ! •H 1 2 S 2 i 1 i I I •E ‘E 5 I "o c s o .s rt C >5 C/3 rt "O fl •8 i£ njJ3EU od fEfl^fUBUIUd njJOBU od >(DZ3S3Jr] rvdn^s DRUGO: ijsoujospo 3uaaqopo aSnjfj 'ip •up OE °P ?3IE»S !515!uloa ZP tsndop iui3| iup3y 'IP iA3up i^sujiuods 'Ob l>(IUZEjd 1UABZJQ '6£ Izpopolnjevanje: •|Ododzi ou|EnpiAipui 'St' uoiupo paiu OAjsjnzaa 'it' §Z !qp3AZ) a 'Jqoz[ '9t' EfUEAEpajd EUJ3JU] 'St' •)idsoq ui iaii>(e >(ojis 'PC C^ CD 1 JO ■0 ^0 >C/3 B|OS B|3S3/\ 'ft SOD I3 'l*?n P3W IMPS 'IZ SABJSZEa ‘3AB[S0JJ 'ie BJJ3BU AOpp B>JIiqO '0£ 3AEjdud liaiEUI 'lBpOQ '63 jlDn OAJSJBA 'SZ o|3p luaiun^op ui jsiuiiupv 'LZ 33U3J3JU0>( 3>(SOSEp3J ’9Z AO>l|3pZl BAEjdoj 'SZ OO rt •s O. 0 1 5(31!30d '3J1)3J q3jds lU3fl 'PZ qi[}so;( ud OAisjnzsg '£Z OAJSJEA slUBJinf 'ZZ 0 Q BAjsiusids 'IZ 'OZ '61 'Sjo |OS QAlSJOJU3^ '81 IA3UP luliodj 'Zl q3|Z! ‘sfizjnilslo '91 Osnovno pedagoško delo: indeks 1,5 'SI—'9 aAEjduj 'Sl Sod 'pp° A 3^3» 'Pl BUJBjg 'Zl ESB3 E§31SOjd Sjo 'Zl IJSOUABfsp 3US3J3JUI 'II 3fUB3S3UIOpE(q '01 >(nod lUAiiBiin^Ej '6 jpiod !uiiu|odoQ '8 3tu33n OUfolSOUlES ‘gj 'i >|nod rnpsg '9 Posebno pedag. delo: indeks 2 g— [ OAEiduj 'S. 'P 5|nod lunipofj 'Z ISJBJS S opa z 0ljS0Udn5|S ppo Z 0]3Q I E t 1 2 1 •I 1 oc > § S 1 2 •411 •O TD T3 5 C/3 S rt “Š- C/3 P 5 =-§^ •o S § Š Š | lili >0 rt 03 rt rt N N N X) r-' '—' ^—s O rt X O rt 00 a) -O o I •§* 1 s ;5 D I .3 rt 1 NEKAJ NAPOTKOV ZA PRIPRAVO RAZVIDA DEL IN NALOG ŠOLE TIPSKEGA ALI VZORČNEGA PRAVILNIKA O RAZVIDU DEL IN NALOG ŠOLE NE OBJAVLJAMO. Za povprečno slovensko šolo (okrog 24—32 oddelkov) so delovne naloge, kot jih nakazuje priloga k samoupravnemu sporazumu, najbolj uporabne. Delovne naloge, kot so objavljene, niso nekaj dokončnega. Sorazmerno majhna šola lahko v svojem pravilniku o razvidu del in nalog, ki ga mora obvezno sestaviti, nekatere nakazane delovne naloge združuje, če je šola zelo velika in če ima še druge službe, kot so pravna, specializirano računovodska služba z več delavci, poleg tajnika še administratorja, dva ali več pomočnikov ipd., pa oblikuje nove delovne naloge iz opravil pri delovnih nalogah. Delovne naloge so torej prožne. Delovne naloge bodo združevali v nove na majhnih šolah, in to predvsem delovne naloge ravnatelja in delovne naloge pomočnika ravnatelja. Kjer vodi šolo ravnatelj sam brez pomočnika, se delovne naloge obeh ne seštevajo, ker bi tak seštevek in vrednost delovnih nalog daleč presegal v sporazumu opredeljene indeksne odnose. V takem primeru se nekatere manj pomembne delovne naloge ravnatelja ali pomočnika, ki se redkeje pojavljajo ali pa na šoli niso posebno učinkovite, združijo v novo delovno nalogo, ali pa se priključijo k sorodni pomembnejši delovni nalogi kot opravila. Prav bi bilo, da bi delovne naloge vodilnih delavcev na posameznih šolah v občini oblikovali po občinskem dogovoru med šolami. TEZE ZA PRIPRAVO PRAVILNIKA O NAGRAJEVANJU DELAVCEV ŠOLE Po samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (sporazum izglasovan na referendumu šole dne ), je svet šole po poprejšnji obravnavi in večinskem soglasju na zboru delavcev šole in s soglasjem vodstva osnovne organizacije sindikata šole, sprejel dne pravilnik o nagrajevanju delavcev šole I. TEMELJNE DOLOČBE: 1. člen Osebni dohodek delavca šole opredeljujejo tile elementi: — osnova — obseg dela — kakovost dela — dodatki — napredovanje Ti elementi osebnega dohodka so povezani v celoti in jih ni mogoče uporabljati posamično ali izločeno. 2.člen Delo vsakega delavca šole opredeljujejo štiri bistvene značilnosti, in sicer: — prevzete delovne naloge — način, kako delavec te naloge opravlja — razmere, v katerih delavec te naloge opravlja — zahteve, ki jim mora delavec zadostiti, da lahko prevzame dodeljeno delo. Te štiri značilnosti so temelj vrednotenja dela oziroma oblikovanja osnove delavčevega osebnega dohodka. II. OSNOVA OSEBNEGA DOHODKA 3. člen Osnova osebnega dohodka delavca v šoli je sestavljena iz: 1. vrednosti izbranih delovnih nalog (ki jih delavec opravlja med šolskim letom ali daljši oziroma krajši čas); 2. vrednosti, ki izvirajo iz načina opravljanja prevzetega dela (težavnosti); 3. vrednosti, ki izvirajo iz (težavnosti) razmer (pogojev dela), v katerih delavec dela; 4. vrednosti, ki izvira iz delavčevega znanja, pridobljenega z izobrazbo. 4. člen 1. Vrednost izbranih delovnih nalog, ki jih delavec opravlja, je razvidna: a) iz pravilnika o razvidu del in nalog šole, iz katerega je razviden pregled, (seznam) vseh delovnih nalog na šoli, ne glede na to, kdo jih bo opravljal; h) Delovne naloge se vrednotijo: zaporedna številka delovne naloge: z 1 točko z 2 točkama s 3 točkami s 4 točkami s 5 točkami s 6 točkami s 7 točkami z 8 točkami z 9 točkami z 10 točkami zli točkami z 12 točkami s 13 točkami 17-1, 172, 175, 176, 177, 178, 179 158, 160, 170, 173, 174 142,148,149,153,154,155,156,157,159,162,165,166,169 127, 132, 134, 140, 143, 146, 151, 152, 161, 164, 168 28,79, 119, 128, 129, 130, 133, 135, 136, 137, 138, 139, 141, 145, 147, 167 16, 29, 60, 76, 77, 91, 106, 123, 131, 144, 164 20, 26, 27,33,43,48,65,83, 88, 100,101, .107, 115, 117, 121, 124, 126, 150 19, 22, 30, 78, 82, 84, 85, 98, 102, 105 25, 40, 41, 44, 56, 58, 59, 61, 71, 74, 75, 86, 87, 97, 104, 122, 125 13, 21, 37, 45,46, 47,62, 63, 64, 72, 80, 81, 90, 103,118 15, 24, 31, 32, 38, 39, 57, 73, 99, 113, 114, 120 11,14, 17, 18, 34, 35, 36,42,49, 50, 51, 52, 53, 55, 66, 67, 68, 70, 89, 92, 93, 94, 96, 108, 109, 110, 112 1,2, 3,4,5, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 23,54,69, 95, 111, 116 c) delavec lahko izbere več ali manj delovnih nalog, vendar najmanj toliko, da doseže normalen obseg dela. č) k skupni vrednosti (seštevku) točk izbranih delovnih nalog se pri vsakemu delavcu prišteje še konstanta, ki znaša 69 točk. 5. člen 2. Vrednotenje težavnosti dela, ki izvira iz načina opravljanja prevzetega dela To vsebuje: a) vrednotenje odgovornosti, b) vrednotenje strukturiranosti dela z učenci, c) vrednotenje raznolikosti dela. a> vrednotenje odgovornosti dela stopnja število točk pripada za delo: 1 4 — čiščenje šolskih prostorov 2 10 — administrat. dela, dela v kuhinji, hišniška in kurja- ška dela, šofer 3 n — učno-vzgojno, svetovalno, knjižničarsko, admini- strativno, tajniško, finančno delo, vodenje večjih kuhinj (šef kuhinje) 4 25 — vodenje podružnične šole, učno-vzgojno in sveto- valno delo v oddelkih za usposabljanje, pomoč, ravnatelja, vodja šol. preh., računovodja 5 35 —delo ravnatelja šole, vodja računovodske službe. Glede na stopnjo odgovornosti in obseg pooblastil na šoli je pomočnik ravnatelja lahko na 5. stopnji b) vrednotenje strukturiranosti dela z učenci stopnje število točk 0 5 10 ' 15 20 pripada za delo: — tehnično, administrativno-finančno delo — pouk in druge dejavnosti v 2. 3. 4. razredu, PB, knjižnici — pouk in druge dejavnosti, pretežno v 5. razredu — pouk in druge dejavnosti pretežno v 6. 7. 8. razredu — pouk in druge dejavnosti pretežno v 1. razredu, svetovalno delo, ravnateljevo in pomočnikovo delo c) vrednotenje raznolikosti dela z učenci stopnja število točk 1 pripada za delo: — tehnično, administrativno, finančno, računovodsko delo — delo učiteljev, ki poučujejo en sam predmet in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti v oddelkih (paralelkah) istega razreda, šolsko svetovalno delo, delo knjižničarja, ravnatelja in pomočnika — poučevanje enega predmeta in drugih dejavnosti v različnih razredih (najmanj dveh) — poučevanje vseh predpisanih predmetov v enem razredu in delo v oddelkih PB — poučevanje dveh ali več predmetov in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v različnih razredih 6. člen 3. Vrednotenje težavnosti dela, ki izvira iz delovnih razmer (pogojev dela), v katerih dela delavec To vsebuje: a) napor pri delu z ljudmi b) fizični napor c) razmere v delovnem okolju a) vrednotenje napora pri delu z ljudmi: stopnja število točk 4 9 14 20 27 pripada za delo; — čiščenje šole — finančno-računovodsko, administrativno delo, hišniška in dela v kuhinji — učno-vzgojno, tajniško in blagajniško delo — svetovalno delo — učno-vzgojno in svetovalno delo v posebnih oddelkih, pomočnik ravnatelja — ravnatelj šole b) vrednotenje fizičnega napora: stopnja število točk pripada za delo: 1 0 — ravnatelja in pomočnika ravnatelja, svetovalnih delavcev, administrativno in računovodsko delo 2 5 — učno-vzgojno, knjižničarsko, učno-vzgojno delo v PB 3 15 —pouk telesne vzgoje 4 20 —tehnično delo c) vrednotenje razmer v delovnem okolju: stopnja število točk 5 15 2(1 pripada za delo: — v računovodstvu, svetovalno delo, delo ravnatelja in pomočnika — učno-vzgojno, knjižničarsko in tajniško delo — pouk telesne in tehnične vzgoje, hišniška dela — čiščenje in delo v kuhinji 4. Vrednotenje delavčevega znanja, pridobljenega z izobrazbo: stopnja 1 2 3 4 5 6 število točk pripada za: 5 —osnovno šolo 10 —poklicno izobrazbo ozkega profila — tečaji (pol- kvalifikacija) 17 — poklicno izobrazbo širokega profila (kvalifikacija) — dokončana poklicna šola 26 — dokončano srednjo šolo 37 —dokončano višjo ali končano 1, stopnjo visoke šole šole 50 — dokončano visoko šolo III. OBSEG DELA 8. člen S kadrovskim načrtom šole je določeno, koliko delavcev mora opraviti celotno delo na šoli. 9. člen Letni delovni načrt šole (kot okvantificirana letna delovna naloga šole), lahko obsega največ toliko ur celoletnega redno načrtovanega dela, kot ga zmore opraviti po kadrovskih načrtih določeno oziroma sistemizirano število delavcev po delovnih področjih, računajoč na delavca 2184 delovnih ur na leto. K), člen Osnovna enota za vrednotenje vseh vrst dela v osnovni šoli je delovna ura, ki je hkrati tudi osnovna enota za merjenje obsega dela. Delavci v osnovni šoli opravljajo svoje delo v časovnih enotah, ki niso enake po obsegu in tako tudi ne po vloženem delu. Vrednost vloženega dela v časovni enoti je zato različna. Delovna ura ni časovna enota, temveč enota za količino vloženega dela. 11. člen Obseg vodstvenega, administrativnega in tehničnega dela se vrednoti neposredno v delovnih urah, delo pedagoških delavcev pa se s pedagoško-vsebinskimi normami spremeni v delovne ure. Pedagoške ure so po svoji vsebini in stopnji intenzivnosti vloženega dela po obsegu različno velike, zato se spreminjajo v delovne ure z naslednjimi peda-goško-vsebinskimi normativi: 1 pedagoška ura (PU) — 2 delovni uri (DU) 1PU—1,5 DU 1PU — 1 DU Vrednotenje posameznih vrst pedagoškega dela in sistem načrtovanja letnega in mesečnega tovrstnega dela določa poseben samoupravni splošni akt o elementih načrtovanja vzgojno-izobraževalnega oziroma pedagoškega in drugega dela. 12. člen Akontacija mesečnega osebnega dohodka delavca šole temelji na dejanski realizaciji (načrtovanega) dela, ki neposredno ali s količniki (pedag. delo) predstavlja 182 mesečnih delovnih ur. 15. člen Presežek dela oziroma načrtovan povečan obseg dela nastaja pri posameznih pedagoških delavcih zaradi: — specifike predmetnika, ki onemogoča dosledno enakomerno obremenitev učiteljev; — manjkajočih učnovzgojnih delavcev in se kot vnaprej načrtovano delo v letnem delovnem načrtu šteje kot redno delo, čeprav delavec z njim presega normalni obseg dela. Povečan obseg se meri s količnikom presežka dela in se izračuna po nasledi njem obrazcu: K — količnik preseženega dela R — število realiziranih delovnih ur 182 delovnih ur — normalen obseg dela v enem mesecu Presežek dela povečuje osnovo osebnega dohodka delavca neposredno, zato se tako oblikovana osnova OD imenuje realizirana osnova in se izračuna po obrazcu: v ; realizirana osnova OD — osnova OD x K Realizirana osnova je pri posameznem delavcu lahko večja od osnove OD ali manjša, odvisno je od tega, ali je delavec presegel ali ni dosegel normalnega mesečnega obsega dela. Obračun povečanega obsega dela je odvisen tudi od sestave letnega delovnega načrta pedagoškega delavca, po katerem morajo biti vsi meseci, z julijem in avgustom vred načrtovani v povprečju vsaj s 182 DU. 16. člen Dodatek na obseg dela: Normalen obseg dela za vodenje šole (ravnatelj) je 16 oddelkov. Ko šola preseže število 16 oddelkov (upoštevaje tudi oddelke podaljšanega bivanja in oddelke COŠ), prevzame ustrezen del vodstvenih odgovornosti pomočnik ravnatelja. Če pa ostaja povečana odgovornost vodenja šole tudi v tem primeru še ravnatelju šole, se mu vrednost osnove poveča z ustreznim dodatkom na obseg dela (vodenje šole) in to z naslednjim indeksom na osnovno vrednost delovnih nalog: Število ’ Indeks Število Indeks oddelkov stimulacije oddelkov stimulacije 16 1,000 22 1,044 17 1,008 23 1,051 18 1,016 24 1,057 19 1,023 25 1,063 20 1,031 26 1,068 21 1,038 27 1,074 28 1,079 37 1,111 29 1,083 38 1,113 30 1,088 39 1,115 31 1,092 40 1,116 32 1,096 41 1,117 33 1,099 42 1,118 34 1,103 43 1,119 35 1,106 44 1,119 36 1,108 45 1,120 in več 1,120 Pravilnik lahko določa po podobnih merilih stimulacije na povečan obseg dela (glede na število oddelkov) tudi za druge delavce (tajnik, računovodja ipd.) 17. člen Za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo) se šteje delo, ki ga določi ravnatelj šole delavcu vnaprej kot izredno dodatno delo, ki ni vključeno v učiteljev delovni program in to zaradi nepredvidenega ali nenadnega delavčevega izostanka; delavec, ki nadomešča odsotnega delavca, opravi mesečno več kot 182 delovnih ur. Tako delo se opredeli kot delo pod posebnimi pogoji. Vsaka taka resnično opravljena delovna ura se vrednoti s povečanim odstotkom in to z indeksom do 150 (odstotek določi sama). Delo pod posebnimi pogoji lahko traja le krajši čas, saj gre za nadomeščanje ali opravljanje tujega dela. Vodstveni delavci praviloma nimajo nadurnega dela, razen ob pogojih, ki so opredeljeni v ustreznem samoupravnem aktu (statut, pravilnik o delovnih razmerjih). 13. člen Točkovna vrednost delovne ure posameznega delavca šole se izračuna tako, da se točkovne vrednosti osnove (pod II) seštejejo in vsota točk osnove deli s 182. 14. člen Zaradi različnih zvrsti dela, ki ga opravljajo delavci v osnovni šoli, se tudi obseg njihovega dela meri različno. Obseg dela se lahko meri na 3 načine, in sicer: — s presežkom dela (načrtovan povečan obseg dela) — z dodatkom na obseg dela — kot nadurno oziroma odrejeno delo prek polnega delovnega časa IV, KAKOVOST DELA 18. člen Za vrednotenje kakovosti dela se iz mase sredstev za osebne dohodke predvidi najmanj 20% sredstev. 19. člen Kakovost dela delavcev šole se ocenjuje po kriterijih, ki so za posamezne skupine delavcev različni in prilagojeni naravi njihovega dela. Te kriterije opredeljuje samoupravni sporazum v prilogi štev. 5 po skupinah: učitelji, administrativni delavci, tehnični delavci, knjižničarji, vodstveni delavci, svetovalni delavci. 20. člen Kakovost dela ocenjujejo delavci šole dvakrat na leto in to pred koncem polletja in pred koncem šolskega leta (v juniju). 21. člen Delavci šole lahko uporabljajo za ugotavljanje kakovosti dela sistem lestvic za evidentiranje oziroma ugotavljanje kakovosti dela s postopkom testiranja posameznih vrst delavcev, kot jih je v ta namen pripravil Pedagoški institut v Ljubljani. 29. člen Dodatek za stalnost se lahko vključuje kot del nagrajevanja minulega dela in obenem stimulira delavce, da trajneje ostajajo na delovnem mestu v kraju službovanja oziroma na šoli. Ta pripada po naslednjih kriterijih: delovni staž na šoli v letih: % dodatka ,od osnove) 1—2 1 2—3 3 3—4 3 4—5 4 nad 5 5 22. člen Kakovost dela posameznega delavca lahko ocenimo po naslednjih virih: — lastna cena (kakovost, ki jo oceni delavec sam) — ocena neposrednega vodje — ocena komisije Šola uporabi za ocenitev kakovosti dela vsaj dva vira. 23. člen V ocenjevalni komisiji je do 5 članov in predsednik. Praviloma je sestavljena iz predstavnikov vseh stopenj delovnega procesa na šoli. Imenuje jo zbor delavcev šole. Predsednik ne ocenjuje, ampak vodi delo ocenjevalne komisije. Ocenjevanje opravijo člani komisije po navodilih predsednika komisije (postopek po predlogu za obliko' skupnih meril vrednotenja vzgojno-izobraže-valnega in drugega dela v osnovni šoli). 24. člen Vsota, namenjena za vrednotenje kakovosti dela v ocenjevalnem obdobju, se uporabi tako, da se z ustreznim odstotkom poveča delavčeva realizirana osnova po naslednji lestvici: Stopnja ocene kakovosti dela I. II. III. IV. V. Doseženo število točk X točk do Y točk X točk do Y točk X točk do Y točk X točk do Y točk X točk do Y točk %, ki ga dobi delavec na podlagi ocene kakovosti dela 0 2 5 15 20 25. člen Administrativno-tehnično delo z ocenjevalnim gradivom opravlja pooblaščeni delavec, ki ga za to zadolži svet šole. Ta objavi po končanem ocenjevanju na oglasni deski šole seznam delavcev s pripadajočimi odstotki kakovosti dela. 26. člen Delavec se lahko pritoži v 8. dneh, ko mu je sporočena ocena kakovosti dela, svetu šole (delegaciji delavcev). V pritožbi mora utemeljiti razloge, s katerimi izpodbija pravilnost dobljene ocene kakovosti dela. Verodostojnost argumentov preveri komisija za ocenjevanje kakovosti dela skupaj z ravnateljem in na tej podlagi pripravi svetu šole predlog za rešitev. Na osnovi ugotovitev v pritožbenem postopku svet šole potrdi ali spremeni delavcu oceno kakovosti dela. V. DODATKI: 27. člen Sestavni del osebnega dohodka delavcev šole so dodatki, ki vsak zase povečujejo osnovno vrednost delovnih nalog. Dodatki sb: — dodatek za minulo delo — dodatek za stalnost — dodatek za pedagoško delo v odročnih krajih -r- dodatek za kombiniran pouk —- dodatek za deljen delovni čas — dodatek za nedeljsko delo — dodatek za nočno delo 28. člen Dodatek za minulo delo se nagrajuje z vrednotenjem delovne dobe po naslednji lestvici: delovna doba v letih 1— 5 5—10 10—15 15—20 20—25 25—30 nad 30 % dodatka (od osnove) 1 2 4 6 8 10 12 30. člen Dodatek za pedagoško delo v odročnih in obmejnih krajih je namenjen preprečevanju odmiranja samostojnih in podružničnih šol in s tem tudi odmiranju krajev na tem območju. Delavec prejema ta dodatek stalno, dokler ne prekine dela v takem kraju. Višina dodatka je odvisna od stopnje odročnosti kraja (težavnosti razmer) in se ureja v skladu s kriteriji OIS. Ta dodatek ne pripada administrativnim in tehničnim delavcem, praviloma pa ne tudi pedagoškim delavcem — vozačem na delo (stroški prevoza na delo in dodatek se izključujeta). 31. člen Dodatek za kombiniran pouk oziroma dodatek zaradi povečane težavnosti dela, ki izvira iz zahtevnejše pedagoške in organizacijske strani vzgojno-izobraževalnega dela (težavnost načina dela). Stopnje kombiniranosti pouka: a) poldeljen pouk b) celotna kombinacija pouka Dodatek na celotno kombinacijo pouka se opredeli v odstotku iz osnovne vrednosti delovnih nalog. Ta znaša: število razredov v kombiniranem % dodatka oddelku 2 12 3-4 15 Dodatek za poldeljen pouk se opredeli izraženo v odstotkih glede na število oziroma odstotek kombiniranih ur v organizaciji poldeljenega pouka. Ta dodatek pripada le učiteljem. 32. člen Dodatek za deljen delovni čas lahko opredeli šola le za tehnične delavce po 78. členu sporazuma. 33. člen Dodatek za nedeljsko delo. Delavcu, ki mu je določeno nedeljsko delo, se vrednost vsake delovne ure nedeljskega dela poveča za 50%. Isto velja za delo na državni praznik. 34. člen Dodatek za nočno delo. Nočno delo v šoli spada prav tako v delo pod posebnimi pogoji. Za odrejeno delo v času od 22. do 5. ure naslednjega dne se vsaka delovna ura nočnega dela ovrednoti z dodatkom 30—50%. Dodatek za vodenje podružnične šole — obrazložitev: kot tak preneha, pač pa vodja podružnične šole dodatno prevzame določene delovne naloge iz vodenja in za vodenje te šole. Te točkovno ovrednotene naloge so višja osnova njegovega osebnega dohodka. 35. člen Posebne dodatke uvede šola, ki izvaja svoj program v posebnih razmerah. Taki dodatki so lahko: — dodatek za celodnevnost dela na šoli — dodatek za delo na dvojezičnih šolah — dodatek za delo v bolnišničnih oddelkih — dodatek za vzgojno-izobraževalno delo v oddelkih z učenci Romi — dodatek za delo v oddelkih z učenci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju — dodatek za delo v eksperimentalni šoli — drugi dodatki 36. člen Dodatek za delo v celodnevni šoli: (teza) delo v COŠ je delno stimulirano z vrednotenjem dodatne 75. delovne naloge v sporazumu, pravilnik o razvidu del in nalog na šoli pa lahko iz te naloge oddeli opravila: organiziran prosti čas kot nova samostojna 75. delovna naloga in opravilo: rekreacijski odmori kot nova samostojna 75 b delovna naloga, (večji obseg dela), delno pa se delo v COŠ vrednoti š posebnim dodatkom, ki se nanaša na dejanski obseg soudeležbe pedagoškega delavca pri organiziranem specifičnem celodnevnem delu na šoli in znaša 10—15% osnovne vrednosti delovnih nalog. Višina dodatka za težavnost dela v COŠ je odvisna tudi od kriterijev OIS. 37. člen Dodatek za delo na dvojezičnih šolah — teza: specifična težavnost se stimulira s kriterji OIS; odvisna je od obsega, s katerim je učno-vzgojni delavec soudeležen v dvojezičnem pouku in od stopnje obvladanja obeh jezikov. 38. člen Dodatek za delo v bolnišničnih oddelkih (nenehno menjavanje učencev, kombiniranost dela) Vrednotenje težavnosti: 10% na osnovno vrednost delovnih nalog. 39. člen Dodatek za vzgojno-izobraževaino delo z učenci Romi — teza Izhodišča za tovrstno težavnost dela opredeljujejo kriteriji OIS. Osnova za dodatek je določeno število učencev Romov v razredu, napor vložen za redno obiskovanje pouka in učiteljev napor za uspešnost učencev Romov. Najtežje delo z Romi je v 1. razredu nato od 2. razreda težavnost pada. Na predmetni stopnji ni potreben poseben dodatek za delo s temi učenci. 40. člen Dodatek za delo v oddelkih z učenci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju: (delo po posebnem programu) Težavnost dela izvira iz stopnje prizadetosti učencev. Dodatek znaša povprečno do 15% na osnovno vrednost delovnih nalog. V šoli se lahko uvedejo interesne kategorije težavnosti, glede na stopnjo prizadetosti učencev in na tej podlagi tudi odstotek dodatka (od 10—20% upoštevaje vrednotenje težavnosti dela). 41. člen Dodatek za delo v hospitacijski in eksperimentalni šoli se ureja po pogodbi z OIS oziroma z Izobraževalno skupnostjo Slovenije. 42. člen Vsak dodatek posebej se dodaja k osnovni vrednosti delovnih nalog. Noben dodatek ne more postati sestavni del osnove. Vsi dodatki se preračunavajo na obseg osnovne vrednosti delavčevih delovnih nalog in tako povečujejo njegov mesečni OD. VI. NAPREDOVANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV 43. člen Da bi spodbujali pedagoške delavce k ustvarjalnosti, izredni strokovnosti, pedagoškim novostim in vzgoji pedagoških kadrov, se jim omogoča horizontalno napredovanje. 44. člen Horizontalno napredovanje je v osnovni šoli omejeno le na pedagoške delavce, ki so nosilci osnovnega delovnega procesa šole. 45. člen Napredovanje pedagoških delavcev temelji na dodatnem prevzemanju novih in zahtevnejših delovnih nalog po pravilniku o razvidu del in nalog šole. Pedagoškemu delavcu, ki je prevzel nove oz. dodatne na napredovanje vezane delovne naloge, se mu za točkovno vsoto dodatno prevzetih delovnih nalog poveča tudi osnovna vrednost njegovih delovnih nalog. Če katere od. teh dodatno prevzetih delovnih nalog začasno ne opravlja, mu ne pripada omenjeno povečanje. 46. člen Pri častnem nazivu zaslužni delavec to napredovanje ni vezano na prevzemanje novih ali dodatnih, na napredovanje vezanih delovnih nalog, temveč pomeni ta naziv trajno povečanje osnovne vrednosti njegovih delovnih nalog za 65 točk. 47. člen Celoten sistem in postopek napredovanja pedagoških delavcev na šolah izhaja iz samoupravnega sporazuma, podrobno pa ga opredeljuje poseben pravilnik o napredovanju pedagoških delavcev šole. VII. NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA 48. člen Nadomestilo OD delavca v času njegove odsotnosti v nobenem primeru ne more biti višje od OD, ki bi ga dobil delavec za te dni, če bi delal. 49. člen Nadomestilo OD za čas bolezni do 30 dni znaša 90% povprečnega OD, kije bi! delavcu izplačan v preteklem koledarskem letu. 50. člen Nadomestilo za: — redni letni dopust — izredni dopust — izobraževanje ob delu, ki mu ga je odobrila delovna organizacija — vojaške vaje — usposabljanje in pouk za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito — odsotnost zaradi poziva vojaških in drugih organov in — udeležba v mladinskih delovnih brigadah je dosežena akontacija povprečja osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih brez upoštevanja izplačil nadurnega dela. 51. člen Kot osnova za nadomestilo OD, ko je delavec odsoten radi prazničnih dni, opravljanja delegatskih in samoupravnih funkcij ter udeležbe v civilni zaščiti, se šteje povprečna mesečna akontacija OD, dosežena v mesecu, v katerem mu pripada nadomestilo. VIII. PREHODNA DOLOČBA 52. člen Če bi bila delavcu šole ob opravljanju istih delovnih nalog s tem pravilnikom zmanjšan? dosedanja osnova OD, mu ostane zatečena osnovna vrednost delovnih nalog, ki jih opravlja, dokler z valorizacijami vrednosti točke ne doseže dosedanje osnove. DELO (okvirno delovno mesto): ČIŠČENJE ŠOLSKIH PROSTOROV DELO (okvirno delovno rento) : KUHANJE: PRIPRAVA IN DELITEV HRANE (KI < S n S o o d 'S /“N O m 0) e o > ■s T3 s W O 91 9ČI I ŠČI I tZT 2 . ž(,i Z I Ul I OiT 2 991 ž 'ti ■') L 4' Zap.št. del.naloge Vrednost delovnih nalog v točkah Js 1 <§' BELO (okvirno delovno mesto): HIŠNIŠKA IN KUBJAŠKA DELA DELO (okvirno delovno mesto): RAČUNOVODSKE NA I I I I I I o5 591 6 I9T 17 091 2 65 T 5 861 2 65T 6 961 6 661 6 1751 5 £51 € 251 ■*7 151 ■t/ 051 i 6171 6 ett € O to .3 -p ffl >o 2 i • ♦ j S* © j im Vrednost delovnih nalog v točkah h lili lit JS^ OŽ H O rH S § g < § 2 S ši w 8 I p« VD o o ° S 8 i + g L g © •d I 1 M 1 1 •H >o P o ■p § -p O p CQ O -H o C P -!*j P P-H O -P rH > O > O O q O p P ČDP N "O © P •o © •s^s > > 1 • 1 S^CVJ O ltn •d ? o o a> •d a •H C > S h»o 0) 0 *H U P, N N §^S 1 I I 69 9tT i7 5l7l s ttl 9 žtl i? 2171 "iti 6 5 Oti ■t/ 651 5 861 5 ZSt 6 951 5 661 ! 6 1761 i7 661 6 261 17 | »Sg • • st N -d Vrednost delovnih nalog v točkah a i o •o d) 'o •» C I 0) Ti -H C^- -d o-h>o >oc\j 0) 'd • Q> O P rH p o d O >CQ M T3 M w -p bO >c0Ha) O oaJ-H^bD- n aJaJ(dHT3f3>00 g d TO cd rH -O rH gaj •rHCJ>a3a)a5H Q>o (d > • 03 bDco p •* 5W C^fH O .O H >0) H © ■p x o>o C0 O > -P CO rc\ r D- ON cO (\J 8 rH OJ g 1 < O 1 S 1 1 < 1 0 & 1 vD H° ° H0^ cO cu .-g + 3 0 cO H > Ti faC O © •g S 1 S •O 0 g rH O p H S © N H 8 § S > a > X! © 'd m .c : § i O •d O 0 •d g > © 1 >0 g M 0 1 odgovornost strukturirano raznolikost i •d 0 5 g »H P rH © O © •d Pi'd •H § > P>o © O -H e IS« g H 1Ž 1 < Pd C5 > 1 1 1 > 1 1 1 > 03 BELO (okvirno delovno meeto): SOCIALNI BELAVEC - ZAČETNIK BELO (okvirno delovno rento): UČITELJ-RAZREBNIK 2.-4. RAZREDA — OTI 88 ž8 18 01 08 01 8O d 0 iU go d 0 4) rH d G G d > G II lil 5^ g>g: rH OJ £ OJ co OJ >p 1 S ! « * rt •0 3 1 »d > < 5 ! CT' CD CN lA O rH rH rH ^ lAUf\ £ 3 + 0 rH Sl ■H ^ L- O £ •g d -4 3. 0 M g rH 6 G rH Lš O PH a d O d 1ž P G * 3 O O t) a G C O p § p a G d OHO G G -14 G > (H G rH OOO d C* d « •H G > 2 •.i O 0 d •H O C O 'i d d ^4 d > 0 O G G •H O P rH > X O O ? G S 0 “••gg G»o rt a O < •§ G G w H H d p « O 0 G G | G P, N N OJ ‘H O G H G G d »5 > > 1 1 1 > 1 1 1 > s o w c >4- O INO Lf\ rH CVJ r-i -P G3 0^0) O -H O C ^ 3*r4 O -P rH > -* O O 3 C Č3 H N •d -p ca o ui u •H rH K q p 3 ‘O rH 6 0) N C 3 o rH f-J rH a'2S ^>0 WM tS3 << HH P *J> O O g o 0) •d •H 5 > I I I 33 '+-i S§ zS Po MW z> s> wo «Eh z»o PW w> a t >o O pp 1 B 12 U OTI 98 L Ž8 L T8 01 08 01 ' 6i 5 8A 8 ' ^ 9 9i 9 ■t7(i 6 ii TI ZL 01 XL 6 SL 2T Zap.št. del.naloge Vrednost del. •nalog v točkah 0 B 1 H I M > O-lAO r—I rH CM -P G -P W rt CQ O P O C -H ^ P P-H O 3 rH > -P O o ^ rt hort N t* P rt O -P P w •H •S r? 0) -rt rH M P rH O d) rt •H rt > p P..HJ, p>G rt O -H B p, N « rt -h rt rt ^ P S o CM M O' Z CM ' 8žT 16 9 06 0T 68 2T 88 6 ž8 6 T8 OT 08 OT 6^ £ . 86 8 66. 9 96 9 +76 6 £6 TI 26 0T 16 6 06 2T Zap.št. del.naloge Vrednost del J nalog v točkah O § g- H 8 > H > O-iAO rH rH rH p> rt -P W P C0 O -H O rt ux p rt-h O +3 H %%% faD P N Td -P rt o rt P S rt O rt Td PhTJ rt •h rt > p>C rt O-H E P^ N ta rt -H rt rt p P BKLO (okvirno delovno pasto): VODENJE ŠOLE - RAVNATELJ Zap.št. del.naloge r-H c\j K\ -3- m kD O- co cn o H H m C\J £ m C\J . en OJ & £ m m co OJ Vrednost del. nalog v točkah Ih H H H H H Ih H Ih Ih Ih OJ rH H rH CTn kO co tH CN m kO m OJ VIR VREDNOSTI OSNOVA OSEBNEGA DOHpilKA točk - posamezno tsota točk Vrednost del. nalop; 236 + 69 305 Vrednost načina dela 55 20 5 60 - odgovornost !-strukturiranost - raznolikost Vrednost del jpobojev 55 0 0 35 - napor pri delu z ljudmi - fizični napor - razmere v del.okolju Vrednost izobrazbe 57 višja 37 SKUPAJ 457 DODATNA DOLOČILA ZA IZVAJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Svet šole je po členu...samoupravnega sporazuma na svoji seji dne .... s soglasjem sindikata šole z veljavnostjo od ....... SPREJEL v interesu šole (letna in zimska šola v naravi, večdnevno delavčevo strokovno izobraževanje ipd.). Tako dnevno povračilo je mogoče do din.........za dneve, ko je delavec v re- snici na takem delu. dodatna določila za izvajanje samoupravnega sporazuma za razne izdatke, ki gredo v breme materialnih stroškov ali v breme sklada skupne porabe šole. L V breme materialnih stroškov se v letu 1982 delavcem šole zagotavlja: 5. člen Povračilo stroškov za ločeno življenje (člen 94., 95. in 96. sporazuma). Pristojni organ šole vsak tak primer posebej obravnava glede na vse posebnosti in ga konkretno rešuje po navedenih členih sporazuma. 1. člen Dnevnica kot povračilo stroškov za prehrano pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju zunaj kraja službovanja. a) znižana dnevnica za službeno odsotnost 6—8 ur znaša din......(upra- vičeni so delavci, ki nastopajo službeno potovanje vsaj 2 uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali ga končajo vsaj 2 uri po preteku svojega rednega delovnega časa). b) polovična dnevnica za službeno odsotnost 8—12 ur znaša din c) cela dnevnica za službeno odsotnost nad 12 ur (do 24) znaša din..... č) delavec lahko odpotuje službeno v tujino po izrecnem sklepu samoupravnega organa šole (pristojne komisije ali sveta, ki odloča o vsebini službe-nega potovanja v tujino). Dnevnica za potovanje v tujino se oblikuje po istih kriterijih kot pod a, b, c, višina pa se ravna po zadevnih predpisih o službenih potovanjih v tujino. 2. člen Nočnine: — z računom največ din . . . — brez predloženega računa največ din ... 3. člen Kilometrina din .....na kilometer. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi: Upravičeni so delavci, če bivajo več kot 4 km daleč od delovnega mesta. Delavec sam prispeva din.....mesečno. Če delavec nima možnosti prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi mu za to pristojni organ (komisija) s posebnim sklepom odobri kilometrino po 99. členu Samoupravnega sporazuma. 4. člen Povračilo stroškov za delo na terenu (97. in 98. člen sporazuma). Kadar delavec šole dela ali je na strokovnem izobraževanju zunaj kraja sedeža šole ter mu šola tam krije dnevno oskrbo (hrano in prenočišče), pripada delavcu namesto dnevnice in nočnine terenski dodatek (za povečane materialne stroške bivanja zunaj doma). Delavca pošiljct šola pod navedenimi pogoji na take večdnevne odsotnosti le, če je taka delavčeva odsotnost predvsem 6. člen Povračilo selitvenih stroškov pripada po 100. in 101. členu delavcu le tedaj, če mu je pristojni organ šole take stroške vnaprej odobril in tudi opredelil okoliščine in podrobnosti za priznanje zadevnih stroškov. 7. člen II. V breme sklada skupne porabe delavcem šole zagotavlja: 1. Nagrade ob delovnih jubilejih (108. člen sporazuma) — za 10 let delovne dobe din ...... — za 20 let delovne dobe din ...... — za 30 let delovne dobe din ...... Te nagrade se praviloma izplačujejo v darilnih bonih. 2. Nagrade za delo ob upokojitvi. Če ima delavec nad 30 let delovne dobe mu pripadajo trije, če pa ima manj kot 30 let delovne dobe, toda najmanj 25 let dva, izpod 25 let delovne dobe pa en povprečen neto OD v gospodarstvu v SRS v preteklem koledarskem letu. 3. Regres za letni dopust (105. člen sporazuma) je socialna kategorija in se oblikuje glede na višino delavčevega povprečnega mesečnega OD v preteklem letu. Na tej osnovi za leto 1982 pripada delavcu regres za letni dopust: — na povprečni mesečni OD delavcu v letu 198 Ido din.....znašarcgres ......din — nad ......din pa znaša regres.......din Delavke samohranilke na šoli, ki imajo nepreskrbljene otroke — dodatnih ......din. 4. Zagotovitev toplega obroka med delom (106. člen sporazuma) a) zaposlenim delavcem v šoli je zagotovljen dnevni topel obrok med delom na delovnem mestu. Topel obrok se zagotavlja delavcu vsak dan sproti, v šolski kuhinji, razen za dneve službene odsotnosti, bolniške, študijskih dopustov in rednih letnih dopustov. Topel obrok se zagotavlja v dnevni vrednosti din....... b) Delavci šole lahko v utemeljenih in upravičenih razlogih tedaj, ko so čez dan na delu, pogodbeno koristijo topel obrok tudi v organiziranih obratih prehrane in to v dnevni vrednosti zagotovljenega obroka v šolski kuhinji. £1 13 c) Delavci, ki z zdravniškim potrdilom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano, lahko dobe topli obrok regresiran v obliki vrednostnih bonov za živila, za tiste dni, ko delajo na delovnem mestu in to največ v višini regresirane vrednosti toplega obroka v šolski kuhinji. č) Plačevanje toplega obroka se delavcem šole zagotovi v breme sklada skupne porabe. d) Dnevni topel obrok med delom ne pripada delavcem, ki delajo manj kot polovični delovni čas. 5. Solidarnostne pomoči a) pomoč družini umrlega aktivnega delavca šole: po kriterijih za nagrado ob upokojitvi; b) enkratna denarna pomoč ob daljši bolezni ali smrti v ožji družini (zakonca, otrok) največ v višini enega neto povprečnega OD delavca v SRS v preteklem koledarskem letu; c) enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca šole in njegovo družino; č) enkratna letna obdaritev upokojencev; d) enkratna pomoč ob nastanku težje invalidnosti; e) druge solidarnostne pomoči. Predlogi za solidarnostne pomoči (razen pod a) se oblikuje skupno s sindikatom šole. Predsednik sveta šole: TEZE ZA PRIPRAVO PRAVILNIKA O NAPREDOVANJU PEDAGOŠKIH DELAVCEV Po 60. do 73. členu Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah (Prosv. delavec št. 12 z dne od 22. junija 1981) je svet osnovne šole po poprejšnji obravnavi in večinskem soglasju delavcev šole in v soglasju odbora sindikalne organizacije šole na seji dne... sprejel PRAVILNIK o napredovanju pedagoških delavcev osnovne šole... I. TEMELJNI KAMEN 1. člen Ker se pedagoški delavci razlikujejo: — po stopnji usposobljenosti — po delovni motivaciji — storilnosti — in po tem, kako kakovostno opravljajo delovne naloge ter glede na to, da osnovna šola pedagoškim delavcem ne dopušča horizontalnega napredovanja je zaradi spodbujanja njihove ustvarjalnosti nujno horizontalno napredovanje. To pa je mogoče s prevzemanjem nekaterih novih zahtevnejših delovnih nalog in s tem tudi z večanjem osnovne vrednosti delovnih nalog (stimulacija). Pedagoški delavec sicer še naprej opravlja svoje temeljno poklicno delo, vendar se mu spremeni naziv, ki je hkrati tudi družbeno priznanje za njegovo delo. 2. člen Možnost horizontalnega napredovanja imajo vse vrste pedagoških delavcev na šoli in to učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji, logoped. Iz horizontalnega napredovanja sta izvzeta ravnatelj šole in pomočnik ravnatelja, dokler opravljata funkcijo vodilnih delavcev. Nazivi iz napredovanja, pridobljeni pred izvolitvijo na položaj ravnatelja ali pomočnika, mirujejo v času vodilne funkcije, vendar ostanejo v veljavi potem, ko vodilna funkcija preneha, pod enakimi pogoji in po enakih merilih, kot velja za druge pedagoške delavce šole. II. NAZIVI 3. člen Pri horizontalnem napredovanju lahko dosežejo pedagoški delavci šole tele nazive: za učitelje: — učitelj začetnik — učitelj — učitelj mentor — učitgelj svetovalec — zaslužni učitelj Za šolske svetovalne delavce — šolski psiholog, pedagog, socialni delavec, logoped začetnik — šolski psiholog, pedagog, socialni delavec, logoped — šolski psiholog, pedagog, socialni delavec, logoped mentor — šolski psiholog, pedagog, socialni delavec, logoped svetovalec — zaslužni šolski psiholog, zaslužni šolski pedagog, zaslužni šolski socialni delavec, zaslužni logoped Za knjižničarje: — knjižničar začetnik — knjižničar — knjižničar mentor — knjižničar svetovalec — zaslužni knjižničar 4 4. člen Do določene stopnje (prva dva naziva) napredujejo lahko vis pedagoški delavci šole, v naziv mentor in svetovalec pa le tisti pedagoški delavci, ki so s svojo kakovostjo minulega dela in živega dela to opravičili in so pripravljeni vlagati v delo še večji napor, več izkušenj in predvsem več novih idej, to je, porabiti več moči za vzgojno-izobraževalno delo in to predvsem v nove kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. 5. člen Naziv zaslužni delavec izvira iz dela, vendar je častni naziv in ga lahko doseže le tisti pedagoški delavec, ki je vse svoje življenje posvetil vzgojno-izobraže-valnemu delu in bistveno vplival na oblikovanje številnih mladih rodov. 6. člen Kriteriji za napredovanje učiteljev: Učitelj začetnik: a) je pripravnik z ustrezno končano pedagoško izobrazbo, b) je drugi profil delavca, ki ima končano vsaj srednjo izobrazbo in opravlja vzgojno-izobraževal no delo. Število delovnih nalog pri začetniku je zmanjša-'no. Opravljati sme le temeljne učiteljeve naloge pod vodstvom učitelja — mentorja. Učitelj: a) je pedagoški delavec z opravljenim strokovnim izpitom, b) je delavec, ki opravlja vzgojno-izobraževalno delo in si je s praktičnimi izkušnjami pridobil ustrezno funkcionalno znanje, ter zna uspešno uresničiti vzgojno-izobraževalne smotre. Opravlja osnovo dela učitelja, delo razrednika in mentorja učencem. Oba delavca (pod a in b) lahko napredujeta v ta naziv po petih letih dela, delavec pod a) pa lahko napreduje tudi takoj po opravljenem strokovnem izpitu. Učitelj mentor: a) je pedagoški delavec šole, ki dosega ob delu izjemne pedagoške uspehe, ima ustrezne organizacijske sposobnosti in je pripravljen prenašati svoje izkušnje na mlajše v korist pedagoške teorije in prakse; b) je lahko tudi izkušen delavec, ki v vzgojno-izobraževalnem delu dosega izjemne uspehe na podlagi funkcionalnega znanja, je izreden strokovnjak na svojem področju, ima tudi ustrezne organizacijske sposobnosti in često vključuje v pedagoško prakso izvirne zamisli. 7. člen Učitelj mentor lahko postane učitelj, ki ima poleg navedenih kriterijev tudi pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalni praksi osnovne šole. Učitelji pod a) so lahko mentorji tudi učiteljem začetnikom, ki ne poučujejo istega razreda ali predmeta, vendar pa morajo biti s področja skupine predmetnikov, kamor spada tudi predmet začetnika (naravoslovje, jezikoslovje, družboslovje, razredna stopnja). Učitelji pod b) so lahko mentorji le začetnikom, ki poučujejo isti razred ali predmet sam. Učitelj mentor mora poleg drugega doseči v zadnjih štirih ocenjevalnih obdobjih nadpovprečno oceno kakovosti dela. Učitelj z neustrezno izobrazbo ali učitelj z ustrezno izobrazbo, a brez strokovnega izpita lahko napredujeta v naziv mentorja po osmih letih delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. 8. člen Če mentor nima kandidata, mu odpade ustrezna delovna naloga, ki je vezana na to delo. S tem odpade iz vrednosti delovnih nalog tudi ta vrednost. Ostane pa še zmeraj mentor in pomaga vodstvu šole pri načrtovanju in izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela (iz teh preostalih nalog mu ostaja tudi stimulacija). 9. člen Možnost napredovanja v naziv učitelja mentorja se omeji na največ 10 % od učiteljev na šoli. 10. člen Učitelj svetovalec Je pedagoški delavec šole z dokončano ustrezno pedagoško izobrazbo, z visokim funkcionalnim znanjem in dobrimi organizacijskimi sposobnostmi. V pedagoško delo osnovnih šol v občini ali območju prenaša preko strokovnih aktivov izvirne zamisli in rešitve jih objavlja v tisku ali predava na strokovnih aktivih, poleg tega je tudi izreden družbeni delavec, ki veliko prispeva okolju, v katerem živi. Učitelj svetovalec mora imeti poleg drugega vsaj 10 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalni praksi osnovne šole. Določilo o kakovosti velja enako kot pri nazivu mentor. Poleg tega pa mora biti tudi vodja aktiva v občini, območju ali vsaj eden izmed vodij aktiva. Število učiteljev svetovalcev na šoli se omejuje na največ 5 %. Zaslužni delavec je delavec, ki je vse svoje življenje posvetil vzgojno-izobraževalnemu delu in pri tem dosegel nadpovprečne uspehe pri vzgoji in oblikovanju mladih rodov. Je tudi izreden družbeni delavec, ki je veliko prispeval k spreminjanju okolja, v katerem živi. Naziv zaslužni učitelj lahko prejme pod navedenimi pogoji učitelj pet let pred redno upokojitvijo. Število zaslužnih učiteljev na šoli se omejuje na približno 1 %. 11. člen Kriteriji za napredovanje šolskih svetovalnih delavcev, logopedov in knjižničarjev so podobni kot za učitelje, in jih smiselno prilagajamo. III. POSTOPEK ZA NAPREDOVANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV ŠOLE 12. člen Pobudo za napredovanje in pridobitev naziva da ravnatelj šole, ko ugotovi, da pedagoški delavec izpolnjuje pogoje za določeno napredovanje. Poleg ravnatelja sta lahko pobudnik tudi ustrezni strokovni aktiv ali osnovna organizacija sindikata. Pobudnik mora dati v tem primeru ravnatelju šole pisni predlog z utemeljitvijo. Ravnatelj lahko pobudo sprejme ali zavrne, mora pa pri tem razložit, zakaj je zavrnil predlog. Ravnatelj šole mora pri predlogu za napredovanje in pridobitev nazivov posredovati svetu šole za vsakega kandidata pisni predlog z obrazložitvijo. 13. člen Svet šole imenuje strokovno komisijo za napredovanje, ki jo sestavljajo: — ravnatelj šole — vodja ustreznega strokovnega aktiva — pristojni svetovalec Zavoda SRS za šolstvo 14. člen Strokovna komisija predloži svetu šole predlog o delavčevem napredovanju, ki ga ta v skladu z merili napredovanja potrdi, zavrne ali zahteva od komisije dodatno pisno obrazložitev. Če je predlog komisije za napredovanje kakega delavca negativen, svet šole ne odloča o predlogu. Isti delavec je lahko ponovno predlagan potem, ko mineta dve leti od datuma poprejšnjega pisnega predloga. 15. člen V častni naziv: zaslužni delavec, napreduje kandidat ob istih pobudnikih kot pri delovnih nazivih, predlog pa pripravi druga komisija, ki jo sestavljajo: — predstavnik osnovne organizacije sindikata šole — predstavnik občinske konference SZDL — predstavnik zavoda SRS za šolstvo — ravnatelj šole. 16. člen Na podlagi ravnateljevega pisnega predloga preveri komisija družbeno verodostojnost za imenovanje kandidata v ta naziv, svet šole pa na pisni predlog komisije z obrazložitvijo predlog potrdi ali zavrne. Pri imenovanju v naziv zaslužni delavec zgubi kandidat prejšnji naziv, s tem pa tudi vse dodatne delovne naloge, ki so bile pogoj Za prejšnji naziv. Odslej opravlja le delovne naloge v normalnem obsegu dela. 17. člen Člani komisije se morajo s predlogom za napredovanje v nazive strinjati, sicer predloga ni mogoče dati v obravnavo svetu šole. Če delavec šole samodejno izpolni kriterije za napredovanje, to je v primeru, ko opravi strokovni izpit, tedaj celotni postopek za imenovanje ni potreben in je napredovanje samodejno. 18. člen Pridobljenega naziva pedagoškemu delavcu praviloma ni mogoče odvzeti, razen če ta odkloni opravljanje delovnih nalog, ki izvirajo iz naziva. Postopek za odvzem naziva je enak postopku za pridobitev naziva iz napredovanja. 19. člen Delavčeva pravica do napredovanja v naziv mentor, svetovalec in zaslužni delavec je povezana z določeno stalnostjo zaposlitve na isti šoli. V mentorja na posamezni šoli lahko napreduje le delavec, ki dela na tej šoli vsaj dve leti, za naziv svetovalec rabi 4 leta, in za naziv zaslužni delavec najmanj šest let na tej šoli. Delavec, ki spremeni zaposlitev, ohrani naziv, ki ga je dosegel, ne more pa ob nastopu dela na drugi šoli kandidirati za višji naziv. 20. člen Delavcu šole, ki si je pridobil naziv iz naslova napredovanja, izda šola po sklepu sveta šole odločbo. IV. STIMULACIJA ZA NAPREDOVANJE 21. člen Stimulacijo za napredovanje pedagoških delavcev ureja pravilnik o delitvi OD na šoli. Predsednik sveta šole: a4 -■i • -ili. • i. ../ t>( i.- i : 4. ‘iK : . -L.,. n,s /v. . ! 1 , beležke: — 16 3 o t z ?.t' ” -J- - C > £. '1 r i- Š ?-• s In memoriam Miroslav Krleža 1893. -1981 o. devetinosemdesetem življenjskem letu smo izgubili Miroslava Kr-'J°' $ svojo ustvarjalnostjo je dal soljudem in svojemu času največ, kar I 'n°g(>če dati: dal jim je —: epoho. Za marsikaj, kar se dogaja v tem iasetn sodobnem času, še ne zmoremo najti pravih in pravičnih oznak, da nekaj je gotovo: družbeni in zgodovinsko-politični čas, ki smo ga ,Ve ' 'n Sa živimo tudi poslej, smemo brez vsakršnega pridržka imeno-Ji — Titova doba, naša kultura zadnjega in minulih desetletij pa se je agotoVo razcveieia v znamenju — Krleževe epohe. Miroslav Krleža ostaja visoka, široko odprta, silovito angažirana, svo-°domiselna in svobodoljubna, ustvarjalno eruptivna in kritična člo-e*ka misel, simbol dostojanstva, vzpona iz teme in boja proti vsem l,kam nasilja. Bilo je in bo napisanih na desetine knjig o njegovi Slvarjalni moči, zagotovo pa nobena s še tako natančnimi oznakami ne o mogla zajeti bistva vsega, kar je neločljivo vpeto v sam zven, v sam V sam m'1 nie8ove8a imena in priimka. Miroslav Krleža! Mar ni prav z njim, z njegovo mislijo prepojen re-0'Ucionarni zagon, ki je popeljal Jugoslavijo iz mračno-zakotne bal-anskeprovince v razvoj, k razumevanju bistva družbenih in človeških a< merij, k samoupravljanju v najvišjem pomenu besede? Vse, kar so !am dali Tito, Kardelj in Krleža, ves ta »sladki kruh« neodtujljivega 0veškega dostojanstva, pridobljenega z bojem, ostaja dediščina, s ka-ero smo zrasli, pa če se tega dovolj zavedamo ali pa ne. Krleža je bil seveda predvsem umetnik, pisec, oblikovalec, ubesedo-.a ec, toda najpomembnejše pri vsem, kar je napisal (od Legende in edicije in Golgote ter Hrvatskega boga Marsa prek Agonije, Gospode ''lembajevih, Lede, Vrnitve Filipa Latinowicza, Balad Petriče Kerem-ltna in romana Na robu pameti do Banketa v Blitvi in Zastav — pa pri .ni še zdaleč nismo našteli vsega), je bila odprtost njegovega pogleda na 'as in družbena razmerja, ki jih je skušal najgloblje razčleniti in prispe-'a[‘ svoj delež k njihovemu revolucionarnemu spreminjanju. Treba bo t‘e proučiti, kolikšen je bil pri tem njegov vpliv na osebnosti in rodove, •' so sredi njegovega časa, na vrhuncu njegovih ustvarjalnih moči izbo-pa/; veliki boj naše revolucije, ne more pa biti dvoma, da je imel Kr-exzas svojim pisanjem velik vpliv, saj bi brez njega ne moglo biti marsi-■esa, kar se je pod njegovim vtisom zgodilo in izkristaliziralo v našem Političnem in še posebno v kulturnem razvoju v desetletjih pred vojno, ned vojno in revolucijo in vsa povojna desetletja. , Miroslav Krleža je scela izpolnil svoje življenjsko poslanstvo. Živel in oblikoval je življenje stoletja. V čast njegovemu spominu in iz hvalež-za vse, kar je ustvaril, mu bomo nemara postavili velik bronast pomenik, ki pa k vsemu, kar je njegovega že za vselej vklesano v granit lašega zgodovinskega časa, ne bo mogel ničesar dodati. y g. ^osiavKrleža Deset krvavih let ^ spomin na Miroslava Krležo objavljamo drobec iz. doslej neprešte-K strani, ki jih je napisal v sedemdesetih letih svojega angažiranega pe-niškega, proznega, dramskega, esejističnega, polemičnega in strokov-'°~znanstvenega pisateljevanja: nekaj odstavkov iz eseja O malomeš-ttnski ljubezni do Hrvatstva, napisanega in objavljenega v letu 1926 prevedenega v slovenščino v knjigi z. naslovom Deset krvavih fet — Jeset krvavih godina iz leta 193 7; prevod je delo Josipa Vidmarja, pri las je izšla ta knjiga leta 1962). ‘zid zbranih del Miroslava Krleže je za zdaj napovedan v 56 knjigah, precejšen del zapuščine bo treba počakati naslednjih dvajset let. Upamo, da bodo Krleževa dela kmalu izšla tudi v ustrezni knjižni iz-hji zbranih ali izbranih del pri eni izmed slovenskih založb. .•■■U našem tisku se govot :We 0 nekakšnem sintetičnem “škem narodu »kot takem* '°je se Donavi, naj svetu r a Hrvat svoj narod lju avkljub vsaki logiki ugan nekakšne idealistične h 'an,e’ v okviru katere to naše ntstvo ni nič drugega kakor r ,rs.le demonski »perpetuum , ,e<<’ ki traja in se vrti zm .. r°8 istih središč z nespren Po vtrajnostjo, se pravi vet -!Vlmo pod imperativi tega fe ,rt:i< eden od imperativov i lrnne pa je, da moramo »Iji v°j narod!« Dobro! Bodite tako ljubeznivi in st* p Prosim, z menoj na teraso 'Jebškega hotela »Esplanade P Počniva z najinim nesodob L rvatstva enači s pojmom jvet, t>o zanj tako proti esčansko gledanje vsekak P Pro,ihrvaško. Napačen z j' ker so napačne tudi r j? Predvsem hotel »Esplar, f ‘‘dna in topla voda, frar, 'ud n ja, ruleta, lifti, lii rPe> »on parle frar, \ K‘'ropa«, dobro! Potem / '‘‘mesto Agram: parki, t° icija v angleških čelada! rsobčniki! Dobro! Tukaj, r ski terasi dame (gospe t F avnega mesta), ki vse £ fniško. Kolikor pripadajt vjnskemu razredu, niso Hr f1 se huje, so zares pristne ice. naše drage katoličani rške milostivice in milos [ eCešrt(;, kistihant, feš in h yentaliteta naših agramsk lostivic! Tako je tedaj v centru našega glavnega mesta / oletnega popoldneva ob tihi igri nevidnega kvarteta. Sladoled in časopisi, muzika, majsko nebo. Arkadija! Če gleda človek te naše »lepe hrvaške dame«, naše drage, rodoljubne Hrvatice pri čaši hrvaškega sladoleda, na hrvaški terasi in mimoidoče z. reketi v betih platnenih oblekah, drage angleške in italijanske znamke avtomobilov, bi mislil, da je zares v »Evropi«. To je Evropa, o kateri piše malomeščanski tisk, da je velemestna in zapadnjaška, zagrebška Evropa. Vendar je vse to samo esplanadska kulisa. Stopite, prosim, z menoj tja preko, na drugo stran kolodvora, za Pod-vožnjak, ki od mestnega središča ni oddaljen dvesto metrov; podoba je zakulisno usodna, kakor je usodno vse, kar je zakulisno: petrolejke, blato do gležnjev, pritlične hiše s provincialnimi plotovi, vrtovi, ograjeni s trhlimi latami, z makom in fižolom, kocasti psi brez znamk, hlevi. Brez gradbenega reda, brez. načrta, vse hiše Z vlažnimi horizontalami vodne gladine od povodnji, ki se tu ponavlja z matematično neogib-nostjo po dvakrat na leto: vsake pomladi in vsake jeseni. Race po mlakah, odprta stranišča, smrad, malarija, tifus in sedem tispč drugih bolezni, kakor usoda Felahov v Nilski delti... Vse sivo, vse grdo, vse antipatično. Vse; turobna balkanska provinca, kjer ljudje stanujejo na smetišču, kjer ljudje stanujejo kakor podgane, kjer slabokrvni otroci ginejo od lakote in kjer ljudje sploh bolj krepavajo, kot pa žive v člove- škem smislu. Tukaj asfaltirane ulice, tukaj velemestna razsvetljava, tukaj škropljenje cest z elek-tromobili, tam: stanovanjska beda najhujše vrste; ljudje se mučijo po odprtih vagonih, v nekakšnih smešnih improvizacijah iz. desk in strešne lepenke, v barakah, ki so bolj podobne šotoru kakor hiši v malomeščanskem smislu. Tukaj botanični vrt z. alpsko floro, tukaj tople grede s tropskim rastlinjem, tukaj kitajske gloriete nad umetnim jezer-cem in labodi, tukaj knjižnica, vsa v bronzi in marmorju z nekaj sto tisoč zvezki, sto metrov od te biblioteke pa: luže, Azija in najba-nalnejša provinca zaostale in bedne kmečke dežele kakor pred sto leti, ko.je bilo naše glavno mesto hkrati z vsemi drugimi južnoslovanskimi mesti pomilovanja vredna palanka, pozabljena, bogu za hrbtom, nekje daleč na turški meji... Jasno je tedaj, da velmoina gospoda rodoljubi »ljubijo« to naše hrvatstvo na poseben esplanad-hotelski, abstrakten način in da ljubezen hrvaških gospodarstvenikov do Hrvatstva (ljubezen, med nami rečeno, zelo donosna) ni identična z našim sovraštvom do tega stanja, ki je za nas, ostalo večino Hrvatov, nedostojno in težko. Spominjam se nekega mladeniča, kmečkega fanta, Tu-ropoljca, v črnem žametnem telovniku z zmečkanim in zamaščenim klobukom, v rumeni platneni preprosti srajci z gumbi iz modrega stekla, kako je stopal ra-zoglav, drzen in besen v enem od številnih sprevodov, ki so hodili po naši prestolnici kot politične demonstracije republikanskega kmečkega gibanja. Igrali so cigani, iz. množice se je slišal bas, debele podravske kobile s podveza-nimi repi, bogato okrašene s trakovi in trobojnicami, so bile s kopiti, bansko, navdušeno razpoloženje, potno bander, lažno dekorativno, množica kmetov in množica ljudi, in med njimi turopolj-ski mladenič z. odkritim čelom, s krepkim obrazom, s kljubovalnimi mišičastimi čeljustmi, čudovit, simpatičen dečko, ki je porogljivemu smehu nekakšne gospode in dam (v špalirju na asfaltu) odgovoril (sam pri sebi): »Smejte se, samo smejte, vrag vam mater, butese vre smejali, gda donesemo sekire!« . ..Hrvaški rodoljubi, ki »ljubijo« hrvaški narod, sovražijo to nevidno medvedjo moč podnajemnikov in siromakov, lačnih ribičev in nezadovoljnih Turo-poljcev in v paničnem strahu pred njo paktirajo z. avstrijskimi in madžarskimi grofi, kakor tudi z beograjsko čaršijo, samo da bi to silo zvezali in ukrotili. Njihova »ljubezen« do naroda ni drugega kakor smešna in lažniva blodnja. V mogočnih kompleksih hrvaške teme je to razsvetljeno okno hrvaške krčme, iz katere se sliši petje pijancev in odmevanje nerazločne in neskladne kitice, »da Hrvat svoj narod ljubi«... Primož Kozak 1929—1981 Doletela nas je še ena izmed nedoumljivih prezgodnjih zarez v človeško usodo. Tako kot pred nedavnim Beno Zupančič pri šestinpetdesetih, Leopold Suhodolčan pri devetinštiridesetih, Dušan Pirjevec pri šestinpetdesetih — je tudi Primož Kozak sredi najlepših let — komaj dvainpetdesetleten, sredi intenzivnega dela nepričakovano za vselej obmolknil. Res je sicer, da bi mu delali krivico, če bi pisateljsko in znanstveno delo, ki ga je opravil, označili za nedokončano. Dokončanosti in izoblikovanosti Kozakovemu življenjskemu delu ni mogoče odreči, saj obsega drame Dialogi, Afera, Kongres, Legenda o svetem Che in Direktor, zdaj že slovečo esejistično prozo pod naslovom Peter Klepec v Ameriki, dvoje filmskih scenarijev, disertacijo pod naslovom Temeljni konflikt Cankarjevih dram ter uredniško in znanstveno-pedagoško delo, s katerim je prispeval svoj ustvarjalni delež h kulturnemu bogastvu naše družbe. In vendar je bil, kljub opusu, ki ga je že izpisal, še daleč od resničnega konca svojega ustvarjanja. Smrt je prišla kot nasilje nad ustvarjalnim zagonom tega umetnika. Kozak je eden izmed naših zgodnjih oznanjevalcev in obenem vodnikov uspešne »karavane« slovenskih dramskih avtorjev, ki so popeljali voz naše gledališke ustvarjalnosti k vrhovom zdajšnjega izpovedno-sporočilnega razmaha, kakovosti in nespodbit-nega ugleda. Bil je in ostaja nesporni intelektualni glasnik svojega ustvarjalnega rodu in pronicljiv analitik človekovega miselno-doživljajskega spopada z logiko in neizprostnostjo zgodovinskih dejstev, kakršne prinašajo revolucijski prelomi. Izgubili smo avtentično pričo, ki je poznala in obvladala ter znala suvereno izražati duha in nasprotja temeljnih trenutkov svojega zgodo-vinsko-eksistencialnega časa. Samo slutimo lahko, kaj vse je odšlo z njim v prerani grob. V. K. Primož Kozak Kongres V spomin na Primoža Kozaka smo izbrali za objavo enega izmed značilnih prizorov iz. njegovega Kongresa. V njem nastopajo — v ostrem medsebojnem nasprotju - predsednik univerzitetnega sveta, sicer politik in revolucionar Vincent, rektor Samson, sicer profesor medicinskih ved, in profesor Jakob, sicer predstojnik inštituta za fiziko. Vincent: Izvolite. Samson: Dovolite, naj pogledam, kako bom sedel. Rad imam namreč obraz na svetlobi, zakaj odkar so mi nekoč, ah, v že danes skoraj davnih vojnih letih z uničujočimi nameni svetili v oči, me preganja neugnana skrb, pokazati na obličju to, kar je v srcu. Vincent: Mislim, da ni treba takih paralel na tem mestu, rektor. Samson: Paralel? Bil je samo spomin, spoštovani, spomin, ki je danes že prhel, kakor prst. Vincent: K stvari tedaj. Samson: Zares, napočil je čas, naj s topi beseda na dan, zakaj čeprav je glas moj, je profesorski kolegij tisti, ki govori... Sinočnji dogodki! Aretacije na fakulteti! Vincent: Da. Samson: Prihajam, dragi in spoštovani predsednik, ker me je prevzela skrb in me preganja dolžnost. Prav nič nečastnega ni, upam, v priznanju, da je tisto, čemur sem do zdaj živel, naša univerza. Ona je žarišče naroda, je vir neugasljive dušne moči, in vroče jedro vsega snovanja. Ne zamerite mojemu čustvu. Vselej sem razumel to plemenito usta--novo kot zakladnico narodove vsebine, ki naj kot plodni zgled spodbuja in vodi za roko vse, kar prihaja. Danes, spoštovani, pa raste v meni strašen občutek, da je prav njen plemeniti pomen, kakršnega narekuje sama narava Življenja, v nevarnosti. Vincent: Kdo vendar kaj hoče univerzi, dragi rektor? Samson: Mi vsi, glejte, smo ta trenutek v plodnem krču: vrši se kongres, vsi smo domislili važna vprašanja, vsi slutimo bližino resnih odločitev. Dogodki pa, ki so se zvrstili včeraj, so sredi najbolj intenzivnega dela postavili pred težko preizkušnjo nas in duše mladih ljudi, ki so nam zaupane. Udeleženi smo, mi vsi smo udeleženi, spoštvani predsednik, in prihajamo k mm: na razpolago smo vam, da skupno razvozljamo to bridko zanko. Vencem: Česa podobnega bi se lahko spomnili že davno prej, cenjeni rektor. Samson: Ne morete si misliti, kako radostno je zame vaše sporočilo. Ena sama poteza z vaše strani, spoštovani, lahko ustvari najbolj radostno in plodno atmosfero. Naj vaše zaupanje ob-senči delo kongresa. Vincent: Najbrž bo moral biti moj odgovor krajši, kot bi želeli, rektor: ne zaupam. Ne morem in ne smem zaupati. Kot stvari zdaj so, bi vam bil vašo intervencijo prihranil, ko bi bi! vede! za vaš namen. Hvala. (Vstane) Samson: Tako, tako... V resnici, jaz. sem laik, ali če vam ni odveč, prosim vas, poučite me. Kar najbolj vam bom hvaležen za natančno razčlembo vseh pobud, ki utemeljujejo ravnanje, za kakršno ste se izvolili odločiti. Vincent: Rektor! Če vas razumem prav, me kličete na odgovornost! Samson: Bojim se, treba je zastaviti tudi to vprašanje. Prav zagotovo! Vincent: Tedaj pa naj vam povem, da je odgovornost v resnici vaša! Prosim, oglejte si, imam fotokopije parol, ki so jih našli sinoči na zidovih po demonstracijah. Dajte, dajte, poglejte, kaj piše. Karikature menda tudi spoznate? Mar tako varuje univerza avtoriteto družbe? Samson: Ko mi je bilo zastavljeno tudi to nesrečno vprašanje, odgovarjam: nemir med študenti se je začel, ko je bil njihov tovariš odveden v ječo, čeprav je bil, kot sem poučen, njegov greh neznaten. Vincent: V čudno luč postavljate sebe, ko zagovarjate tako izrojene subjekte! Pobalin, ki smo ga včeraj priprli, je priznal, da so se mu zdeli moji ukrepi na univerzi zmotni. Na razpolago so njegovi pamfleti, ki smo jih našli pri preiskavi. Povem vam. Demonstracije so prava resnica uni- verze pod vašim vodstvom! Samson: Študente poznam! V vaših besedah ni resnice! Jakob: V zvezi s študenti: meni je popolnoma jasno, da so jih razdražile aretacije in je torej odgovoren tisti, ki je aretacije ukazal. Kar pa se tiče kongresa, situacija pritiska. Razdejanje je vses-plošno, zaostajamo in vsak čas bomo padli niže kot katerakoli srednja šola v Evropi! Tukaj nimajo zarote nič Opraviti, važna je preprosta eksistenčna potreba; moja kot pedagoga in mojega študenta kot materiala, ki ga moram oblikovati! Zame predstavlja proizvajati inteligenco tako zaostalega tipa nerešljiv moralni problem. Vincent: Vseh napak, ki jih navajate, niti ne zanikam. So. A vse, kar je, dobiva svoj smisel šele v luči tega, kar bo. Zakaj medtem, gospodje, ko vi opletate okoli sebe le z zanikrnimi detajli, vidim jaz celoto! Predstavnikom profesorskega kolegija sporočam svoj sklep: ker je zavladal med študenti velik in nevaren nered, bo univerza za dobo enega meseca prekinila predavanja. Vse, kar se dogaja med mladino, bomo v tem času temeljito raziskali, hkrati pa bomo na vsaki fakulteti, pa tudi na vsakem oddelku organizirali sestanke, kjer bom sam, osebno z. akademskimi učitelji razčistil vsa nejasna politična vprašanja. Ta svoj sklep bom sam razložil na jutrišnji seji kongresa, ki se bo, tako se mi zdi potrebno, vršila za zaprtimi vrati. Samson: Zdaj je vse jasno. Zdaj je vse do konca kristalno jasno. Zares, napoči! je trenutek, ko vas ni mogoče več zadrževati. Hvala, hvala, zdaj se umaknem. Da. Umikam se. Kakor resnično mi je žal in kakor je trenutek globoko usoden — sprevidel sem: nisem več primeren za nalogo, ki mi je zaupana. Zatorej: odložiti moram sicer tako častno in meni karseda drago dolžnost rektorja naše tako nesrečne Almae Matris. Vincent: V tem trenutku takega škandala pod nobenim pogojem ne dovolim! Samson: (počasi vstane) To, spoštovani predsednik, pa je edina stvar, ki jo lahko storim tudi brez vašega dovoljenja. Oprostite... Globok pozdrav vsem navzočim. — ___!_■ ■ -_■ __ -P.;• ' pobude odmevi Skrb za prizadete — zrcalo človečnosti Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se okoli 7 do 8 odstotkov otrok razvija počasneje od njihovih zdravih vrstnikov. To so telesno in duševno prizadeti, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, otroci z vedenjskimi in govornimi motnjami in otroci s kombiniranimi motnjami. Če prištejemo k tem tudi otroke, ki imajo lažje ali občasne motnje v sicer normalnem razvoju, je takih otrok okoli 20 odstotkov. Med temi je največ duševno manj razvitih, vedenjsko, osebnostno in govorno motenih in otrok z lažjimi oblikami cerebralne paralize. Takih otrok je v SR Sloveniji okoli 33.000. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije pa je v svetu več kot 10 odstotkov (okoli 450 milijonov) ljudi (odraslih in mladine) različno prizadetih. Uradni naziv, ki velja v svetovnem merilu za tiste, ki jim je OZN lani namenila posebno pozornost, je »handikapirani«. V slovenščini bi temu izrazu še najbolje ustrezala beseda »prizadeti«. O izbiri najprimernejšega izraza za poimenovanje »prizadetih« so tudi naši strokovnjaki večkrat razpravljali, a se žal niso zedinili za izraz, ki bi bil najustreznejši. Zato govorimo o telesnih invalidih, duševno prizadetih itd. V lanskem mednarodnem letu invalidov so bili dnevi od 7. do 13. decembra še posebej namenjeni problematiki invalidnih oseb. V ta namen se je v Sloveniji zvrstilo več tekmovanj in drugih prireditev. Tako je bila 7. decembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprta razstava o rehabilitaciji prizadetih, na kateri so strokovni delavci prikazali javnosti razvoj in napredek posameznih strok na področju rehabilitacije invalidov. V Mariboru so s pomočjo športnih delavcev organizirali republiško prvenstvo invalidov v plavanju. Na Okroglem pri Kranju jedruš-tvo slepih in slabovidnih pripravilo seminar za slepe ženske. V petek, 11. decembra, so v Zavodu za;rehabilitacijo invalidov v Ljubljani odprli prvo zobno ambulanto za tiste invalide, ki ne morejo brez invalidskih vozičkov, v soboto, 12. decembra, pa je bilo v Ljubljani medrepubli- ško tekmovanje slepih v Braillovi pisavi. V Postojni je Društvo invalidov v domu JLA organiziralo razstavo de! slikarja Stojana Zafreda. V knjižnici je razstavljal svoja dela akademski slikar Mladen Jerneje, v novem zdravstvenem domu pa so razstavljali svoje izdelke invalidi s postojnskega območja. V počastitev tedna invalidov so bile prireditve in razstave tudi drugod po Sloveniji. Namen generalne skupščine OZN, ki je imenovala lansko leto za mednarodno leto invalidov, je bil med drugim spodbuditi uresničevanje pravic različno prizadetih oseb za popolno in enakovredno vključevanje le-teh v družbeno življenje in delo. Ena glavnih nalog je bila tudi načrtno in boljše obveščanje in s tem seznanjanje širše javnosti s problematiko telesno, duševno in drugače prizadetih ter s pravicami in dolžnostmi družbene skupnosti in njih samih. Zal smo ugotavljali, da so imele doslej v teh prizadevanjih organizacije za usposabljanje in društva prizadetih premalo podpore v organizacijah združenega dela in širši družbeni skupnosti. Resnično človečnost družbe ocenjujemo tudi po skrbi za njene najbolj odvisne člane, kar je jasno opredeljeno tudi v naši ustavi. Pomembnejša kot pravna podlaga pa je odnos družbe do prizadetih in njena naklonjenost sodobnim strokovnim načelom njihovega vključevanja v življenjsko in delovno okolje. V Sloveniji imamo dokaj uspešen in razvejen sistem služb, skupnosti, središč, zavodov, šol, domov, organizacij in društev, ki pomagajo reševati problematiko prizadetih, saj so bili prav z njihovo pomočjo in delom doseženi vidni uspehi tudi pri usposabljanju in zaposlovanju prizadetih. Seveda pa ne- moremo in ne smemo biti povsem zadovoljni z dosežki. Tisti, ki se poklicno ali drugače ukvarjajo z reševanjem vprašanj prizadetih, najbolj čutijo z njimi in njihovimi svojci. Vedo, da je še veliko možnosti, da bi lahko v prihodnjih letih tudi invalidom omogočili, lepše in srečnejše življenje. FRANC KOPRIVEC Premalo prostora za celodnevno osnovno šolo V Loki pri Žusmu, kozjanski vasici pod Rudnico, je podružnična šola, v kateri imajo že sedmo leto celodnevno osnovno šolo. Zanimalo nas je, kako se je učiteljski kolektiv, ki se v vseh letih obstoja celodnevne osnovne šole ni bistveno spremenil, vživel v delo po novem, kako se počuti itn. Pogovora se je udeležilo vseh sedem učiteljev, ki poučujejo in vzgajajo v petih oddelkih 81 učencev. Povedali so, da niso zadovoljni zato, ker šola nima telovadnice. Takole pravijo: v pomladnih in poletnih mesecih, ko je lepo vreme in pozimi, če ni prehud mraz in je dovolj snega, so dobre možnosti za redno in osvežilno telovadbo na igrišču, ki je asfaltirano in v okolici šole. Boje pa se jesenskih in zimskih dni, ko učencev ni mogoče voditi ven in jih morajo »obdržati« kar sedem ur v šolski stavbi (vsak oddelek v svoji učilnici). Ko so jeseni leta 1975 uvedli celodnevno osnovno šolo, so bili na šoli le štirje oddelki. Na voljo so imeli knjižnico — lep prostor v velikosti učilnice, v kateri je ob slabem vremenu potekala tele-snovzgojna dejavnost. »Pristojni dejavniki« so sicer že nekajkrat obljubili šoli telovadnico — iz teh obljub pa seveda ni bilo nič. Zaradi prostorske stiske na matični šoli v Slivnici so leta 1976 ostali v Loki še učenci petega razreda — novi oddelek je zasedel še zadnji prostor, v katerem so lahko telovadili. Tudi kuhinja je premajhna — ni ustrezne shrambe, ni kleti, težave so z didaktičnimi in telesnovzgojnimi pripomočki, za katere prav tako ni ust-sreznih shramb. Izhod iz te prostorske stiske bi bila dograditev šolskih prostorov na matični šoli — s tem pa bi odšel iz Loke 5. razred. Idealno pa bi bilo, da bi v Loki dozidali k zdajšnji stavbi telovadnico in še kako shrambo; s tem bi bilo konec prostorskih težav. ERNEST REČNIK Mn S Pomisleki ob šolskem koledarju ^ ---------------------------; (lra Najbrž smo res premalo zavzeti ob obravnavi, dopolnjevanju in sprejemanju raznih aktov ali dopolnil, saj se njihove pomembnosti in primernosti zavemo šele, ko jih je treba začeti uresničevati. V mislih imam šolski koledar. Osnutek le-tega je bil sicer v razpravi, nismo pa mu namenili dovolj pozonnosti. Morda lahko poskusim to opravičiti z množico osnutkov, predlogov in gradiv, ki jih dobivamo na šole sočasno, velikokrat tudi tedaj, ko smo v časovni stiski, tj. ob koncu šolskega leta, tik pred začetkom letnih dopustov — v času, ki zaradi preobremenjenosti ni najbolj primeren za trezno in mirno presojo. O zimskih počitnicah je bilo že kar precej povedanega. Pojavili so se različni pomisleki, med temi prav gotovo tudi precej utemeljenih. Taki so bili zlasti na območju severnoprimorskih občin, gotovo pa so našli odmev še marsikje. Prav pri vprašanjih ob šolskem koledarju bi se samoupravno dogovarjanje vendarle moralo uveljaviti zaradi številnih pogojev in zahtev, ki ob tem nastajajo. Pri tem lahko nastanejo drobnjakarstvo, nadoslednost, nepovezanost, neorganiziranost, vendar se vsemu temu lahko izognemo. Poskušala bom dokazati z. dejstvi, da je vsaj glede zimskih počitnic zdajšnji koledar zgrešen glede na smotre. Predavanje dr. Vilija Ščuke je nas, pedagoške delavce prepriča- lo, naj šolski koledar upošteva sovpadanje bioloških zahtev in sposobnosti, ki jih nasilno ne moremo spreminjati. Upoštevati moramo zveče.varrje in zmanjševanje psihofizičnih sposobnosti v učni uri, šolskem dnevu, tednu, luninem mesecu, letnem času, koledarskem in šolskem letu. Vse to pove, da marsikdaj ne upoštevamo znanstvenih spoznanj, kar je zaradi organiziranosti in sistema dostikrat nujno, precejkrat pa gre za okostenelost, neprilagajanje novejšim spoznanjem. Toliko manj pa je opravičljivo, kadar starim napakam dodajamo nove. Tako na primer tritedenski odmor med počitnicami nasilno prekine šolsko leto, saj doba treh tednov ni le nujni odmor in sprostitev, temveč zahteva ponovno uvajanje in prilagajanje — podobno kot ob začetku šolskega leta. Prvomajski premor pa pomeni simbolično zajetje sape za zadnji napor in dosedanji teden dni je bil v ta namen prav primeren. Na sestanku predstavnikov osnovnih šol severnoprimorskih občin pa so bile zimske počitnice obravnavane z ostalih vidikov, ki se mi zde prav tako pomembni. Prevladalo je mnenje, da problem zimskih počitnic najbrž ni enak na vseh geografskih območjih, kajti na Primorskem snega skoraj ni, in je torej tudi možnosti za smučanje zelo malo. Žal so tudi zimsko-športna središča med počitnicami zasedena in tako moramo možnosti za zim- DOKUMENTARNA TV ODDAJA »Učitelj« Pod tem naslovom smo gledali 29. novembra v ljubljanski večerni TV oddaji svojevrsten dokumentarec. Televizijski program za ta večer je zbudil pozornost, zanimanje in ugibanje predvsem pri prosvetnih delavcih: ali naj bo to nekakšna improvizacija učitelja pretekle in polpretekle dobe, iz časov Cankarjevega Martina Kačurja in njegovega klavrnega konca v Blatnem dolu ali pa morda učitelja Jermana'iz Hlapcev, ki je ob premestitvi na Goličavo moral priznati: »ne, jaz ne bom več zboroval, na vaših plečih bo slonelo življenje, moja so odpovedala. ..«, ali pa bo morda sinteza dviga in padca obeh; morda pa bo nekaj spodbudnega iz novejše dobe? Vsekakor smo oddajo z zanimanjem pričakovali. Že sam začetek oddaje pa je pokazal, da ne gre za oddajo ki poteka po vnaprej izdelanem scenariju, ampak ža neposreden pogovor med »televizijo« in učiteljem 20. stoletja iz Srbije, ki je šel skozi viharna obdobja družbenih pretresov od začetka tega stoletja do danes. Šlo je za učitelja — ustvarjalca napredne pedagoške misli, tribuna in revolucionarja Miloša B. Jankoviča, ki je dopolnil 97. leto svoje burne življenjske poti in 80 let zavzetega družbeno-političnega in pedagoškega dela. Miloša Jankoviča ni treba predstavljati našemu starejšemu pedagoškemu rodu, poleg drugega pa je bil prikazan njegov lik sicer na kratko — že tudi v Prosvetnem delavcu. Ni pa naključje, da je bil izbran za enourni televizijski posnetek in prikazan tudi v Sloveniji. V plejadi predvojnih in povojnih naprednih srbskih prosvetnih delavcev je bil Jankovič izredno vidna osebnost v vseh družbeno-političnih viharnih obdobjih na Balkanu in se brezkompromisno bojeval pod zastavo marksizma-leninizma ter na tej podlagi dajal svoj pečat pedagoški teoriji in praksi. Tako se je že takoj v začetku stoletja opredelil za Leninov politični koncept (za razliko od menjševi-škega), zato so ga izključili Z učiteljišča. Poleg vseh priznanj in odlikovanj, ki jih je Jankovič prejel v povojni dobi, so mu na kongresu Zveze pedagoških društev Srbi- je, ki je bil v dneh 28. do 29. oktobra 1981, podelili nagrado »Vaša Pelagič«. Tojtajvišjo nagrado zveze so srbski pedagogi prvič podelili in to prav_ Milošu Jankoviču za njegovo življenjsko delo. Jankovič se ni mogel udeležiti kongresa, zato mu je posebna delegacija izročila nagrado na njegovem domu v Beogradu pod vodstvom dr. Ljubo-mira Kočiča. Ta je bi! hkrati tudi predsednik žirije. Ob tej priložnosti je poudaril, da je kongres enoglasno in z burnim ploskanjem (400 delegatov in 200 drugih prosvetnih delavcev) sprejel sklep žirije in predlog za nagrado. V utemeljitvi je med drugim rečeno: — da je Jankovič v svojem življenju napisal veliko del tematske vsebine, katerih vrednost je strokovni in znanstveni tisk ocenil za visoko kakovostna; — da je bil v 35-letni aktivni učiteljski službi pravi ljudski učitelj in dokazoval plemenitost tega poklica; — da je ustanovil klub učiteljev socialdemokratov že leta 1907; — da je leta 1908. začel izdajati in vse do 1941. leta urejal so-cialistično-pedagoško knjižnico »Budučnost«, ki je širila in pomembno vplivala na širjenje socialistične pedagoške misli; — da je na njegovo pobudo in pod njegovim uredništvom začela izhajati leta 1946, pedagoška revija Savremena škola; — da je bilo predvsem po njegovi zaslugi ustanovljeno leta 1949. Pedagoško društvo FNRJ oziroma Zveza pedagoških društev Jugoslavije, kateri je dolga leta predsedoval. Ker je torej že v svoji mladosti in življenjski dobi delal in pripravljal teren za revolucijo v najtežjih predvojnih razmerah, je razumljiv enourni dialog na televizijskem zaslonu. Morda je oddaja nekoga razočarala, ker dialog ni bil spremljan z improviziranim dogajanjem tedanjega časa in prostora. Morda. Bil pa je poučen, predvsem za mlajši pedagoški rod, posebno še, ker je 97-letni Jankovič pritegnil gledalca s svojim živahnim obujanjem spominov učitelja revolucionarja v 20. stoletju. MARTIN MENCEJ sko šolo v nabavi "iskati tedaj, ko ni počitnic. Starši pa bodo zaradi podaljšanja šolskega leta imeli manj možnosti izrabiti predsezonske popuste, samo delo na našem področju pa bo zaradi poletne vročine proti koncu junija oteženo in manj uspešno. Koliko kurjave bo mogoče med počitnicami v resnici prihraniti, lahko oceni le vsaka delovna organizacija zase. Pri nas prav malo ali nič. Ker sta v istem poslof 7^ vzgojno-varstvena enota in ! sarna, centralnega ogrevanja ^ bo mogoče izključiti. Hkrati Va bodo doma kurili tudi tam. K' . sicer ne bi. Taka in podobnaI ^ zmišljanja navajajo k sklepu,’cjo bi se bilo treba o.vsem tem: | moupravno dogovoriti in 6 ten vendarle poiskati najustreznč j.]^, rešitve. {eK MILENA STEPANČIČ skj vel Žarišče nenehnega i ■ § vr ■ fac izobraževanja be; __»__________i nit, Pedagoška Ijavlja tudi učiteljev. Programski svet pri njenem centru za nenehno izobraže' nje pedagoških delavcev je pripravil, kot nam poroča Amand Pap( str nik, širši program za strokovno, pedagoško in družbeno-političnoi popolnjevanje učiteljev, ki obsega aktualne pedagoško-psihološlj' . teme, sodobna idejnopolitična vprašanja in izbrana strokovna pogb'^ , ia- ' bil, Pri Pri ščii val akademija v Mariboru se v zadnjem času vedno bolj u' j*1* kot središče nenehnega izpopolnjevanja osnovnošolsl Doslej je pedagoška akademija vključila v to izobraževanje zlasti*! liko učiteljev razrednega pouka. Posebno pozornost so pri tem n at | nili njihovemu dopolnilnemu izobraževanju in usposabljanju za' dobno tehnično vzgojo in izobraževanje v osnovni šoli, zlasti v ok' predmetov spoznavanje narave in družbe ter spoznavanje narave.1 Ki uspešno uresničevanje programa namreč manjkajo učiteljem nekatj posebna znanja, spretnosti in metode, pa si jih morajo pridobiti z ^ polnilnim izobraževanjem. kv sk. Program dopolnilnega izobraževanja iz tehničnega pouka je zelo f na ster, saj zajema tehnologijo obdelave različnih gradiv in področij dHia oblikovanje uporabnih predmetov iz lesa, žice, pločevine, plastifKi papirja, lepenke in usnja, izdelavo modelov, maket in sestavljenk(Šo uporabo različnih konstrukcijskih zbirk. Katedra za tehnično vzg?Pri in proizvodno-tehnični pouk utira tako nove poti strokovnega izf polnjevanja učiteljev. Mg Udeleženke prenašajo mere z načrtov na gradivo (Vse foto: A. P ve potnik) množična tekmovanja v letu 1981 Šolarji so se pomerili v znanju in veščinah Na zadnji seji konec, decembra ‘inskega leta so člani Republi-pega komiteja za vzgojo in izo-iraževanje ter telesno kulturo lof [;^Pravljali tudi o dejavnostih n i s° ske mladine s področja ja ^Plošne ljudske obrambe in iti družbene samozaščite. Tekmo-p Vanja šolske mladine s področja ]a,o?an.j in veščin, pomembnih za >u, ■ 'n DS, so postala že tradi-m: ^mnlna, saj se izvajajo že tretje ti et0 zapored. Po eni strani je k •n«: f0111 Pripomogel uspeh sloven-pth ekip leta 1979 na zveznem tekmovanju na legendarni Sutje-sl{1, po drugi strani pa je to tudi y®bka zasluga sveta za SLO in us Pri RK SZDL, ki je v svoj Pr°gram akcij NNNP uvrstil tudi skmovanja šolske mladine na vs.eh ravneh in vključil v organi-jtecijske priprave ustrezne druž-'teno-politične organizacije. j Osnovni program tekmoval-ten dejavnosti v šolskem letu ly°9—je temeljil na dejavno-0, p n iz: orientacije in topografije, ds! j^tetičnega znanja iz SLO in že’ US’ Poznavanja vojaške opreme, apt °. ,?žitve in zaščitnih sredstev, no’Str5 jania z zračno in vojaško lošl Puško, prve pomoči in telesne sgia'Spravljenosti mladih. h' ^ejavnosti NNNP 81 pa so “'le določene še dodatne teme iz Protioklepne, protidesantne. Protizračne obrambe, ljudske zabite in zgodovine NOB. Tekmo-Valne dejavnosti so zajele skoraj lVse osnovnošolce in srednješol-Ce> in sicer z dvema oblikama tekmovanja: za mladino dob. ra-Zreda osnovnih šol so šole same 'Zdelale tekmovalni program za Vse učence na podlagi skupnih osnov — ta dei je bil predvsem Vzgojne in manifestativne, nara-Ve> in obvezni del tekmovanja za ^osnovne in srednje šole, ki je bil 'zbirno tekmovalni. Najprej so bila razredna tek-urovanjm ki so jim sledila prvenstva šol in občin, sklenili pa so jih na območnih (regijskih) prven- stvih. Republiški odbor je pripravil za vsa tekmovanja razpis in pravila tekmovanj in ga objavil. Poleg tega je imenoval tudi posebno strokovno ekipo, ki je sodelovala pri izvedbi območnih tekmovanj in s tem zagotovil enotno obliko sklepnega tekmovalnega programa. Za pomoč pri izvedbi tekmovanj so ustanovili posebne štabe na ravni šole, občine in območja, v katerih so sodelovali predstavniki vseh kra* jevnih družbeno-političnih organizacij in društev. Glavni nosilec organizacijsko-političnih priprav je bila SZDL, nosilke strokovnega dela priprav pa enote Zavoda SRS za šolstvo. Posebej je treba poudariti veliko zavzetost medobčinskih svetov SZDL, ki so bili nosilci priprav za območna tekmovanja. Glavna značilnost letošnjih tekmovanj je bila množičnost. Analiza šolskih tekmovanj kaže, da so skoraj vse šole izvedle šolsko prvenstvo z vsemi učenci. Le nekaj šol iz občine Domžale, Kočevja, s Koprskega in iz Celja niso vključile v šolska tekmovanja učencev do 4. razreda osnovne šole. Tudi srednje šole so razen petih šol dolenjskega območja vključile vse učence v šolska prvenstva. Nekatera šolska prvenstva so bila izjemno dobro pripravljena, saj so imela velik odziv v kraju in širši okolici. Posebno uspešne so bile nekatere osnovne šole, katerih prvenstvo šole je preraslo v obrambni dan krajevne skupnosti. Občinska prvenstva so potekala v vseh slovenskih občinah, razen v Kopru in Vrhniki, kjer se jim ni posrečilo ustanoviti občinskega štaba. Območna tekmovanja so bila v Kranju, Postojni, Novi Gorici, Celju, Slovenj Gradcu, Mariboru, Vidoncih pri Murski Soboti. Novem mestu in v Ljubljani. Izredno uspešna so bila območna tekmovanja v Novi Gori- ci, koroški in pomurski regiji, predvsem po zaslugi zavzetosti članov medobčinskih svetov SZDL in strokovnih delavcev enot Zavoda SRS za šolstvo. Podrobnejša analiza rezultatov tekmovanj je pokazala dovolj visoko raven znanja in veš-činske pripravljenosti mladih s področja SLO in DS, Posamezni dosežki so sicer lahko posledica subjektivnih možnosti, toda če primerjamo rezultate pred dvema letoma ali pred tremi leti, vidimo, da dosegajo nekatera območja vsako leto dobre uspehe, druga pa že več let »šepajo«, npr. v orientacijskem pohodu. To je najbrž posledica tega, da se lotevajo šole obrambne vzgoje subjektivno. Skoraj povsod, kjer je to znanje vpleteno v vsa predmetna področja, v vse zunajšolske dejavnosti, kjer so pritegnili k delu tudi mentorje zunaj šole, so rezultati praviloma zelo dobri. Skratka, obrambna vzgoja je odvisna od tega, koliko je vključena v celotno življenje in delo šole. IVAN TURK Metodika obrambe in zaščite Razgibanost učnega procesa (nadaljevanje) Učiteljeva razlaga, kot smo prikazali v zadnjem sestavku, lahko utruja in dolgočasi, lahko pa z živostjo in razgibanostjo, z zanimivostjo in aktualnostjo pritegne pozornost učencev in spodbuja njihovo miselno dejavnost in sodelovanje. Še bolj pa lahko to pričakujemo od pogovora in razprave, metod, ki neposredno vključujejo učence V obravnavo učne snovi. Razlika med obema metodama je v tem, da si pri pogovoru sledijo vprašanja in odgovori kot dvosmerna komunikacija (učenec—učitelj, učitelj—učenec, učenec—uče- nec). medtem ko je pri razpravljanju komunikacija večsmerna. V ospredje postavimo zanimivo vprašanje, stališče, problem. Razprava skuša vprašanja vsestransko osvetliti; pri tem se mnenja krešejo, dopolnjujejo in usklajujejo ter vodijo po znani dialektični poti (teza—antiteza—sinteza) na višjo raven in k novim spoznanjem. V srednješolskih razmerah in ob ne prevelikih skupinah se razlaga, pogovor in razprava pogosto lahko med seboj prepletajo in dopolnjujejo. To daje učnemu procesu živahnejši ritem. Vzroki za to, da je v naših srednjih šolah razmeroma malo pogovora in razpravljanja, so najbrž v prevladujoči usmerjenosti k metodam, ki postavljajo v ospredje učitelja in ne učenca (»predava-teljsko-spraševateljska« metoda, kot jo nekateri imenujejo). Srednješolski učitelji so po metodičnem znanju in vzorcih, ki so jih prinesli s seboj z visoke šole, usposobljeni predvsem za predavatelje, manj pa za organizatorje sodobnega učnega procesa, ki bi morali obvladati enako tehniko razlage, pogovora in vodenja razprave, pa tudi organizacijo skupinskega dela, praktičnega dela učencev itd. Če si hočemo razviti spretnosti, ki Veliko sprememb ‘kat 'n deluje Rudarski šolski center v Titovem Velenju ti zi j: 1 Pred nedavnim smo pisali o izobraževanju ob delu, o pridobivanju Jaunkacij in o izpopolnjevanju znanja rudarjev v Rudarsko-energet-kem kombinatu v Titovem Velenju. Takrat smo z vodjo izobraže-valne službe Martinom Štajnerjem ugotavljali, da se mladi ljudje, Predvsem Slovenci še zmeraj premalo zanimajo za rudarski poklic. Kljub spremenjenim, izboljšanim možnostim za delo v jami in ob njej, ik jub uvajanju mehanizacije in kljub višjim ter privlačnejšim osebnim uohodkom rudarjev, se le malo mladih fantov odloča za to delo. Tako I® Ze nekaj let ne le v rudnikih,*pač pa tudi v štirih srednjih šolah rudar-;Sko-geološke usmeritve — v Mežici, Zagorju, ljubljanski 1. gimnaziji ,n v Titovem Velenju. Pred nedavnim sem obiskala Rudarski šolski enter v Titovem Velenju, verjetno največjo šolo rudarske usmeritve v aveniji. Kakšne probleme imajo na tem centru, kakšne novosti je v ,zobraževanje rudarjev prinesel zakon o usmerjenem izobraževanju, akšen je v resnici Rudarski šolski center, kako živi in kako dela? Na T83 ta vprašanja so odgovarjali pomočnik direktorja vzgojno-izobra-evalne organizacije rudarske usmeritve Ivo Knez, ravnatelj rudarske ! smeritve Peter Robida, vodja praktičnega izobraževanja Drago Biz- tev. Organizacija je zapletena in že kar nesmotrna, pa tudi zakon o usmerjenem izobraževanju nas sili v tretjo reorganizacijo.« Toliko torej za razumevanje, kaj je v resnici rudarski šolski center: to je le šola za teoretični in praktični pouk prihodnjih rudarjev — torej rudarske usmeritve in pa TOZD praktični pouk. Peter Robida, ravnatelj rudarske usmeritve pravi: »V naši šoli se mladi izobražujejo v srednjih programih za rudarje in rudarskega tehnika, izvajamo pa tudi skrajšani program za pomočnika rudarja. Učenci v posameznem srednjem programu bodo morali seveda z učenjem in delom dokazati, ali so sposobni za izobraževanje za peto stopnjo zahtevnosti, torej za rudarskega tehnika. Mislim, da se precej slepimo z upanjem, da bo veliko učencev nadaljevalo izobraževanje na peti zahtevnostni stopnji, saj izkušnje kažejo, da si želijo naši učenci predvsem čimprej končati šolanje in si pridobiti poklic, šele kasneje pa se, iz dela, vključujejo nazaj v izobraževanje, v tehniško šolo. Do zdaj je bilo delo na tehniški šoli dokaj težko, saj so prihajali vanjo učenci z Če hočemo razumeti delovaje Rudarskega šolskega centra v Titovem Velenju, moramo :elof najprej vedeti, kako je ta center čij d^nastal (n kako je sestavljen. Ivo ilastilKnez pripoveduje: »Rudarski jenk dolski center je nastal leta 1962 iz i vzg< Prejšnje industrijsko-rudarske •a izf^ole. Ta pa je bila ustanovljena eta 1958 na pobudo Rudnika ''gnita Velenje. Rudarski šolski center je bil sprva enovita de-!°vna organizacija, v njem so se Izobraževali mladi za rudarske, teektro in kovinarske poklice. (ouk je bil teoretičen in prakti-ccn, za slednjega smo opremili teektro delavnice. V njih so se 'zobraževali prihodnji elektrikarji in kovinarji, praktični pouk rudarjev pa je potekal v šolskem rudniku. Razvoj je terjal svoje, p °časi smo se širili, v naš center snto vključevali tudi druge de-ovne organizacije. Zdaj imamo Sedem temeljnih organizacij materialne proizvodnje in štiri temeljne organizacije združenega dela, v katerih poteka vzgojno-'Zobraževalni proces. To so elek-h'o-kovinarska šola, rudarski Praktični pouk, rudarski šolski «,Center (v ožjem pomenu) in se-A. r vecja dom za učence vseh usmeri- manjšim znanjem. Letos upamo, da si bodo učenci prizadevali doseči čimveč, da jih bo čimveč nadaljevalo šolanje tudi na peti stopnji zahtevnosti. Jasno pa je, da tudi učenci, ki bodo končali le četrto stopnjo zahtevnosti, nimajo zaprtih vrat za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje znanja, saj se lahko vedno vračajo iz jame za šolske klopi.« Le štiri vzgojno-izobraževalne organizacije v Sloveniji izvajajo programe rudarsko-geološke usmeritve, zato je seveda zani-mivo^vedeti, ali so sestavljavci programov upoštevali mnenja, predloge in pobude učiteljev Rudarskega šolskega centra. Peter Robida pravi: »Pri snovanju programov smo hoteli ustreči predvsem željam in zahtevam uporabnikov, torej predstavnikov rudnikov. Mislim, da smo s skupnimi močmi dosegli — glede na možnosti in zakon — največ, kar se je dalo.« Premalo in preveč učiteljev In katere so največje spremembe v načinu, vsebini in obliki izobraževanja rudarjev? »Do zdaj smo vpisovali že v 1. letniku za poklic — torej za rudarje in za tehnike,« razlaga Peter Robida, »zdaj pa bomo, tako kot druge srednje šole, po prvem letniku izbrali najbolj sposobne, prizadevne in nadarjene in jih usmerili v poklic rudarskega tehnika. Velika sprememba je tudi uvedba tujega jezika za vse učence v usmeritvi pa tudi biologija in umetnostna vzgoja sta novi. Zdi se mi, da se učenci najbolj bojijo tujega jezika, pa tudi vodstvo šole je najteže dobilo učitelje za te predmete. K sreči smo veliko izobraževalno središče, pa tudi nekaj srednjih šol je v naši soseščini, tako da smo z njihovo pomočjo našli dovolj učiteljev za te predmete. Prihodnje leto pričakujemo prav nasprot- no: preveč bo učiteljev za praktični pouk. Za zdaj še ne vemo, kako jih bomo zaposlili. Ko že govorim o novostih, naj omenim še učilnice in kabinete. Prav kabineti naj bi bili novost, vendar iz velikih obljub in obetov, da jih bodo' začeli opremljati septembra, ni bilo nič. Imamo sicer dva fonolaboratorija in tudi učilnica za obrambo in zaščito je kolikor toliko urejena, nimamo pa kabineta za biologijo, kemijo niti za osnove tehnike in proizvodnje. Bojimo pa se še ene novosti, ki se je najbrž bojijo tudi .uporabniki'. Praktičnega znanja bodo imeli naši učenci precej manj, kot so ga imeli do zdaj. Premalo se zavedamo, da bodo morali učenci po končanem izobraževanju v delovnih organizacijah z uvajanjem nadomestiti praktično znanje, ki so ga doslej naši učenci dobivali v šoli. Pri dobrih teoretičnih osnovah in z dobrim teoretičnim znanjem bodo primanjkljaj sicer hitreje in laže nadomestili, mislim pa, da bi morali že zdaj pripraviti zagovor, potreben tedaj, ko bodo uporabniki kritično ugotavljali, da naši učenci premalo znajo.« Zahtevna organizacija proizvodnega dela Tako torej ne moremo mimo izkušenj in razmišljanj o novostih v TOZD rudarski praktični pouk. Vodja praktičnega izobraževanja Drago Bizjak meni takole: »Prepričan sem, da smo dali do zdaj učencem, ki so se izobraževali za rudarske poklice, dovolj praktičnega znanja. Združeno smo imeli proizvodno deio in praktični pouk, čeprav smo ga imenovali le praktični pouk. Od Rudnika lignita Velenje smo dobili del jame, imenovali smo jo ,šolska jama’ in v njej je potekal praktični pouk. Učenci L razreda, ki so bili mlajši od šestnajst let, so imeli praktični pouk zunaj jame, po šestnajstem letu pa so šli vsi učenci v šolsko jamo in se izobraževali po osnovnem programu. V drugem letu šolanja so se učenci' izobraževali po programu za zahtevnejša dela, v tretjem pa po programu za najzahtevnejša dela. Učenci prvih obramba zaščita jih zahteva vodenje pogovora in razprave, moramo torej seči po priročnike, ki podrobneje razčlenjujejo to tehniko in njihova napotila prenesti smiselno v srednješolske razmere (glej npr. Jože Valentinčič, Kako vodimo sestanke, stran 67—85, DDU Univerzum, Ljubljana 1978). Pri obrambi in zaščiti nam daje obravnava naše zasnove SLO ter drugih aktualnih in načelnih vprašanj dovolj možnosti tudi za poglobljeno razpravljanje, ki lahko — veliko bolje kot samo razlaga — pomembno prispeva k oblikovanju stališč pri mladini, s tem pa tudi k njihovi domoljubni vzgoji. K razgibanosti učnega procesa lahko precej pripomore tudi skupinsko delo. Tudi ta oblika dela je v srednjih šolah vse premalo uveljavljena in je učitelji ne poznajo dovolj, čeprav bi po njihovem mnenju, ko so bili z njo seznanjeni, lahko zajemala pri večini predmetov od 20 do 40 % učnega procesa. Pri skupinskem delu sledi razlagi usmerjeno delo po manjših skupinah (3 do 5 učencev), ki si iz svojih vrst izberejo vsakokrat vodjo in poročevalca. Učilnico je mogoče hitro in preprosto preurediti v ta namen. Skupinam damo enotne ali pa tudi različne naloge (vprašanja, probleme, ki jih morajo rešiti in drugo), ki jih lahko opravijo v razmeroma kratkem času (10 do 15 minut). Ritem učnega procesa postane s tem razgiban, saj sledi skupinskemu delu še plenarno poročanje s sklepno razpravo. Pri skupinskem delu se učenci sprostijo; ker so postavljeni pred konkretne naloge, morajo razmišljati, oblikovati odgovore na vprašanja in iskati rešitve. Več o tehniki in organizaciji skupinskega dela najdemo v didaktičnih in metodičnih priročnikih (glej npr. Jože Valentinčič, Metodika družbenopolitičnega usposabljanja članov delegacij in delegatov, stran 85 do 92, DDU Univerzum, Ljubljana 1979). Pri poglavjih obrambe in zaščite, katerih cilj je razvijati predvsem nekatere spretnosti (npr. dajanje prve pomoči, uporaba orožja), je razgibanost učnega procesa, odvisna predvsem od tega, kako zna učitelj razčleniti ves metodični postopek na zaporedne stopnje, po katerih učenci postopno obvladujejo posamezna opravila in naloge in si tako pridobivajo potrebne praktične sposobnosti in spretnosti. Poučevanje praktičnega dela je tehniko takega načrtovanja in vodenja učnega procesa že dodobra razvilo; podrobno razčlenjeno pa jo najdemo tudi v nekaterih novejših priročnikih (npr. iz prve pomoči pri civilni zaščiti). Predmet obramba in zaščita je tako po vsebini kot metodi raznovrsten, interdisciplinarno zasnovan. Učitelj tega predmeta mora iskati metodične vzorce pri različnih sorodnih predmetih, jih preskušati v praksi in prirediti posebnim smotrom in zahtevam tega predmeta. To je proces, v katerem lahko najdemo vedno boljše rešitve in nikdar ne moremo trditi, da smo že odkrili in dosegli najboljše. JOŽE VALENTINČIČ razredov so prihajali na praktični pouk dvakrat na teden, ostale tri dni so obiskovali teoretični pouk. Učenci drugih in tretjih razredov so se učili v jami trikrat na teden in bili le dva dni v tednu pri teoretičnem pouku. Tako so res lahko dobili dovolj praktičnega znanja, da so se brez večjih težav vključili v delo. Poleg tega se je naša temeljna organizacija združenega dela do zdaj sama financirala z delom, s proizvodnjo in storitvami, ki so jih učenci rudarske usmeritve opravljali pri pouku. Z usmerjenim izobraževanjem se je seveda za nas vse spremenilo. Zdaj je najpomembnejše, da ,najdemo’ pravo mesto za naš TOZD, za TOZD praktični pouk in za 224 zaposlenih inštruktorjev in učiteljev praktičnega pouka. Pri tem ni to- liko pomembno, ali bomo spadali k Rudniku lignita Titovo Velenje ali k Rudarskemu šolskemu centru. Pomembnejše je, da bo praktični pouk uspešen in da se bodo pri tem usposobili dobri delavci. Za praktični pouk smo že opremili moderno učilnico, vanjo postavili najmodernejše stroje, ki nam jih je podaril Rudnik lignita in ki jih v njem tudi uporabljajo. Ne vemo pa še, kaj bo s šolsko jamo. Najzahtevnejša je organizacija proizvodnega dela, saj gotovo ni jasno, kako bo pripravljeno. Razmisliti moramo o tem, da bo potekalo vse šolsko leto, saj bi sicer moral Rudnik lignita zagotoviti za 200 učencev približno 100 inštruktorjev. To pa bo zelo težko.« JASNA TEPINA Šola bo preprečila odseljevanje iz obmejnega pasu Dobrih 15 kilometrov iz Raven na Koroškem, prav ob ju-goslovansko-avstrijski meji, je kraj Strojna. Značilen kraj za naše višinsko območje s kmetijami razdrobljenimi po obronkih travnatih planot, s cerkvijo in šolo. Dobro vzdrževana krajevna cesta jx>vezuje kraj z Ravnami in Mežico. Veliko mlajših ljudi se je odločilo za bivanje v dolini, marsikdo tudi zato, ker je kulturno-prosvetno življenje v kraju slabo organizirano. Zato so se občani ravenske občine odločili, da bodo od denarja, zbranega s samoprispevkom namenili okrog dva milijona din za gradnjo novega objekta, osnovne šole s stanovanjem za prosvetne delavce in večnamensko dvorano. Z ureditvijo vodovoda, igrišč in okolice tega objekta, je kraj na novo zaživel, s tem pa so zajezili odseljevanje mladih družin iz tega pomembnega kraja. Prostore nove šole je novembra slovesno odprl Rudi Jutršek, učenec osmega razreda osnovne šole, komaj nekaj nad dvajset sošolcev pa se je že naslednje dni preselilo iz sosednje »stare šole« v moderno zgrajeno montažno poslopje mariborskega Marlesa. Čeprav je to najbrž ena redkih osemrazrednih šol pri nas s tako malo učenci, pa je prav gotovo zelo pomembna, saj se bodo v njej šolali prihodnji kmetje in delavci, ki bodo ostali doma in razvijali kraj v trdno, obmejno vas, kakršne so že imele pomembno vlogo v vojnih časih. Prepričani smo lahko, da bo s takšnimi akcijami solidarnostne pomoči, ki bodo potekale iz sicer že razvitih in industrializiranih središč, naša meja res čvrsta, »živa meja«, ki ne bo dovolila nenadzorovanega vstopa. V teh krajih bodo pridelali tudi pomembne količine hrane. S preselitvijo v sodobnejše prostore so nastale možnosti za organiziranje celodnevnega pouka, ki ga bodo imeli že prihodnje šolsko leto. JOŽE MIKLAVC Stanka Pregelj Ko smo zvedeli žalostno novico, de je v nedeljo, 15. novembra prenehalo biti njeno plemenito srce, nismo mogli verjeti, da jo je smrt tako zgodaj odtrgala od nas. Komaj pred letom dni je bila upokojena. Takrat smo ji želeli, da bi pokoj čim lepeše preživljala, čeprav smo že dolgo vedeli, da ni najboljšega zdravja. Nihče v naši delovni organizaciji ni mislil, da bo za vedno zapustila naš kolektiv Osnovne šole Dušan Kve-der-Tomaž Litija, v katerem smo tudi učitelji s sedmih podružničnih šol, saj je bila v njem trideset let. Stanka Pregelj-Habjanič je bila rojena pred petinpetdesetimi leti v uradniški družini v Mariboru. Želela je postati učiteljica, zato se je vpisala na učiteljišče v Mariboru. Končala je samo prvi letnik, nadaljnje šolanje pa ji je preprečila vojna. Bila je ena izmed tistih, ki jim je najlepša leta mladosti zagrenila vojna. Življenje ji ni prizanašalo z udarci. Doraščala je v času velike zgodovinske prelomnice, ki je zahtevala od tega rodu izredne napore. Ker je imela veselje do glasbe in bila zanjo tudi nadarjena, se je vpisala na konservatorij v Gradcu. Tam je tri leta študirala glasbo, a tudi to je morala opustiti zaradi težkih vojnih razmer. Po osvoboditvi je postala članica LMS in pomagala obnavljati domovino z udarniškim delom. Ker je po vojni zelo primanjkovalo učiteljev, se je Stanka Pregelj zaposlila kot pomožna učite- ljica v Radvanju. Potem je končala trimesečni pedagoški tečaj in leta 1945 nastopila službo v Bogojini. Nato so jo premestili na šolo Mostje. Medtem je nadaljevala tečaj v Semiču in sprejela službo v Renkovcih. Od tam je bila premeščena v Rovtarske Ži-berše in kasneje v Rovte. Leta 1949 je bila premeščena v Litijo, nato pa za eno leto v Šmartno pri Litiji. V Litiji si je ustvarila družino in v tem času maturirala na učiteljišču v Ljubljani. Nekaj let kasneje je opravila strokovni izpit. Njen dan je bil napolnjen z delom in zmeraj prekratek. Delo po vojni ni bilo lahko. Zmogla ga je v upanju na lepše življenje. Poučevala je ves dan, po več razredov v enem oddelku. Poleg priprave na pouk je delala v različnih družbeno-političnih organizacijah. Vmes je študirala in skrbela za družino. V Litiji je odlično vodila šestdesetčlanski otroški pevski zbor in dosegala na revijah in nastopih izredne uspehe. Kot članica KUD je sodelovala tudi pri folklorni skupini kot pianistka in se odlikovala kot režiserka. Leta 1963 se je z družino preselila v Jevnico, kjer je spet poučevala. v številnem kombiniranem oddelku. V zadnjem obdobju je vodila otroški pevski zbor, sodelovala pri samoupravnih organih in se udeleževala konferenc, seminarjev in aktivov. Kot kolegica je-bila med nami zelo priljubljena. Nesebično in požrtvovalno se je razdajala. Obvestilo Predsednik skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev SKLICUJE 7. redno sejo skupščine, ki bo v torek, 2. februarja 1982 ob 9. uri v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 12, soba 15 (velika predavalnica levo). DNEVNI RED: 1. Začetek seje in izvolitev verifikacijske komisije 2. Sprejetje zapisnika 6. redne seje skupščine 3. Ustna poročila odborov skupščine in zbora izvajalcev 4. Obravnava osnutka statuta Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev 5. Obravnava in sprejetje pripomb Skupščine SR Slovenije k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev 6. Razpis vpisa v vzgojno-izobraževalne organizacije Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev a) srednja stopnja usmerjenega izobraževanja b) višja in visoka stopnja usmerjenega izobraževanja 7. Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev amortizacije 8. Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju rezerv 9. Obravnava pripomb k osnutku Pravilnika o štipendiranju učencev in študentov pedagoških smeri izobraževanja in sprejetje predloga 10. Priprava na volitve in ocena poteka evidentiranja in kandidiranja v organe Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev, 11. Delegatska vprašanja 12. Razno Vse izvajalce in uporabnike — sklicatelje konferenc delegacij prosimo, da-na konferencah izvolijo delegate in jih pošljejo na zasedanje skupščine. PREDSEDNIK SKUPŠČINE DR. JADRAN MAČEK Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, pred- Vrasla in vživela se je v preprostega človeka in otroka. Učenci so jo spoštovali, ker je znala biti ob pravem času stroga, a pravična. Vsakemu je rada pomagala z nasveti, tako staršem kot otrokom in imela stike z družinami, katerih otroci so potrebovali pomoč. Svojo knjižnico je podarila šoli. Z notranjim žarom in čutom odgovornosti se je posvetila mlademu rodu in ga vzgajala v pravičnosti in dobroti. Znala je prisluhniti željam in težnjem mladega človeka, ga razumeti, bodriti in navduševati. Tako je vzgojila več rodov in jim dajala več let tudi temeljno znanje. Prav v otroškem srcu je našla tisto pristnost in iskrenost, ki jo je težko najti drugje. Najbolj srečna je bila pri delu z mladimi. Zavedala se je, da je malo poklicev, ki jih je mogoče opravljati s tako ljubeznijo, kot je učiteljski poklic. Za svoje delo je prejela red dela s srebrno zvezdo. , Težko nam je. Ne moremo verjeti, da se je po neozdravljivi bolezni za zmeraj poslovila. Nihče od nas je ne bo nikdar pozabil. STANE PEPELNAK Jure Zdovc Globoko nas je pretresla vest o Juretovi smrti, ki smo jo 26. decembra prebrali v Večeru. Ostali smo brez nekdanjega sošolca na učiteljišču, vedno vedrega in nasmejanega prijatelja. Njegova družina je vse prezgodaj izgubila skrbnega in ljubečega moža in očeta, Juretovi sodelavci Osnovne šole Edvard Kardelj v Slovenskih Konjicah pa svojega priljubljenega tovariša. Še posebno ga bo pogrešala mladina, ki jo je zavzeto vzgajal le k lepemu in k dobremu. Pokojni Jure Zdovc se je rodil pred 52 leti v Slovenskih Konjicah, kjer je preživel mladost. Leta 1949 je končal učiteljišče in kot mlad učitel} nastopil svojo prvo službo v Črni na Koroškem. Po odsluženi vojaščini je kratek čas služboval v Vojniku in Pilštanju, pozneje pa je svoje znanje izpopolnil na višji pedagoški šoli. Postal je predmetni učitelj nemškega in slovenskega jezika na takratni nižji gimnaziji v Kozjem. Bil je odličen metodik. Tega se dobro spominjajo njegovi nekdanji učenci, to dokazujejo njegovi strokovni članki, ki jih je objavljal v Jeziku in slovstvu in drugih strokovnih revijah. Njegov največji pedagoški uspeh pa je bil učbenik nemškega jezika za 5. razred osnovne šole, ki je doživel več ponatisov in so ga učitelji po vsej Sloveniji uspešno uporabljali pri svojem delu. Iz Kozjega ga je njegova življenjska pot za tri leta zanesla na Osnovno šolo v Šmarje pri Jelšah. Pohorje in Konjiška gora pa sta ga zvabila nazaj v Konjice. Eno leto je služboval v Oplotnici, nato pa od leta 1964 dalje na Osnovni šoli Edvard Kardelj v Slovenskih Konji- cah, kjer se je posvetil predvsem estetski vzgoji. Prav pri tem se je izkazala njegova vsestranska ustvarjalnost (saj ni bil strokovnjak za te predmete): ko je poučeval likovni in glasbeni pouk je dosegel zavidljive uspehe. Imel je izreden smisel za vse duhovne vrednote, ki jih je znal uspešno vzgajati tudi v svojih učencih, predvsem pri glasbenemu pouku. Jure ni bil samo ljubitelj glasbe, ampak tudi njen ustvarjalec. Ljubezen in predanost do domačega kraja in vsega lepega, kar je imel v življenju najraje, je izpovedal v svojih skladbah, ki so jih domačini tako zelo vzljubili. Posebno navdušeni so bili nad njegovo pesmijo Pod lepo zeleno Konjiško goro, za katero je napisal besedilo in melodijo. Njegove skladbe izvajajo različni ansambli narodno-zabavne glasbe, ki jih je z navdušenjem in uspehom vodil. Izšlo je tudi nekaj gramofonskih plošč. Konjičani in mnogi okoličani so radi prisluhnili zvokom njegove harmonike. Zdaj je utihnila njegova harmonika, zamrl je smeh, ugasnile so iskre hudomušnosti v njegovih očeh. Njegovi sodelavci so se z veliko žalostjo poslovili od njega in se mu zahvalili za vse prijetne ure, ki so jih preživeli skupaj, zahvalili za vse, kar je storil za mladino. Pogrešali bodo njegovo ustvarjalno domiselnost, kritičnost in vestnost pri delu. V naših srcih sta ostali praznina in žalost, ki bi ju lahko pregnali le zvoki Juretove harmonike. NJEGOVI SODELAVCI IN SOŠOLKA SONJA GOLEČ Popravki V zadnji številki Prosvetnega delavca je nastalo v članku Metodika obrambe in zaščite pri tiskanju več pomenskih napak. Na koncu drugega odstavka se namesto »osip je zvišal« pravilno glasi osip je znašal«. V četrtem odstavku moramo nadomestiti besedo »povezovanje« s »povezuje«. Ker je izpadla cela vrstica, se naslednji stavek pravilno glasi: »Mladostnika odbija enoličnost dolgoveznih razlag, ki se vrstijo pri nekaterih predmetih. Zanimivo je, da učenci na primer matematike ne uvrščajo, kljub njeni zahtevnosti, med dolgočasne in utrujajoče predmete.« V šestem odstavku moramo nadomestiti besedo »razgibanja« z »razgrinja«. V sedmem odstavku je izpuščen predlog »za« (razgibanost). Tiskarski škrat je povzročil v zadnji številki Prosvetnega delavca tudi nekaj napak v članku V Deželi jutranje tišine, ki jih popravljamo takole: — 7. stran, 2. stolpec, 1. vrsta: pravilno: »indijske podceline«, ne pa »indijske celine« — 5. stolpec, 1. odstavek, 10. vrsta: pravilno: »Djuche«, ne pa »Djucle« — 5. stolpec, 3. odstavek, 2. vrsta: črtati besedo »vedno« — 6. stolpec, 5. odstavek, 7. vrsta: pravilno: »(2 + 1)«, ne pa »(2 +)« KMETIJSKI ŠOLSKI CENTER GRM NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge — učitelja slovenskega jezika za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 15. 2. 1982 do konca šolskega leta) Sprejmemo tudi absolventa. Razpis velja do prevzema del in nalog. Dušan Čoki Ko se je staro leto prevesilo v novo, je umrl dolgoletni učitelj in nekdanji ravnatelj Osnovne šole Franc Belšak Gorišnica Dušan Čoki. Rodil se je 22. septembra 1921 v nekdanji dobri stari go-rišniški šoli, ki se je pred leti morala umakniti sodobnemu življenjskemu utripu. Šolal se je v domači osnovni šoli, nato pa v ptujski gimnaziji, kjer mu je v višjih razredih že zorel pogled na življenje, ki so ga takrat pretresala huda družbena nasprotja in vznemirjale slutnje bližajočega se svetovnega spopada. Na ptujskih ulicah in v gimnazijskih učilnicah se je z napredno mislečimi in narodno zavednimi sošolci spopadel z nem-čurji, ki so že strahovali s kljukastim križem in oznanjali čas nemškega militarizma. Z izredno ljubeznijo in zanimanjem je prebiral literaturo najboljših slovenskih in svetovnih besednih ustvarjalcev. Ob njihovih delih se je v njem prebudilo spoznanje, da je beseda močno in prepričevalno sredstvo za oblikovanje človekovega jaza v boju za pravico in resnico tiste podobe življenja, po kateri bodo izkoriščeni in brezpravni dninarji, kočarji, hlapci in dekle, garači na domačem polju, in do poslednjih moči izčrpani viničarji z laporna-tih, ilovnatih haloških in slove-njegoriških klancev doživeli svetle dni. Verjel je, da bodo besede zanetile upor proti družbeni zlaganosti in pripravile ljudi za boj za družbeno in narodno osvoboditev. Po maturi se je vpisal na ljubljansko filozofsko fakulteto in se odločil za študij slavistike. Takrat pa je druga svetovna vojna neusmiljeno posegla tudi v njegovo življenje in mu uničila zaželeni življenjski cilj: poslali so.ga na prisilno delo na Gradiščansko v Avstriji. ir L| 1 ---------------------------j Sl V domači Gorišnici, kat' podobo je ponesel tudi v pn nanstvo, so se medtem že of šale uporniške puške. Povezal je z domačini »viharniki« in f begnil na Pohorje, kjer je po( mno opravil nalogo, za katero je odločil že v predvojnih din Po vojni se je vrnil v rojstno C rišnico, na katero je mislil dol štiri leta. Da bi lahko ostal med svoji rojaki, da bi s svojim dejavni življenjem in z neizčrpno efl‘ gijo lahko gradili novo življen; se je odločil za učiteljski poki Odslej je živel in delal v goriš! škem svetu, v šoli in njeni ožjem in širšem okolju. Postal pravi ljudski učitelj, zaveda) se, da učiteljsko poslanstvo ujeto samo med štiri šolske ste in da mora učitelj polno živel okoljem, v katerem dela in žij In tovariš Dušan je ustvarja! I posegal na vsa področja družb | no-političnega, gospodarske) in prosvetno-kulturnega življ' • nja v kraju, občini in republil " Zaradi svoje neizčrpne ži -Ijenjske moči, bogate domise I nosti, sposobnosti, široke iz1 * braženosti, velike človeške t( | pline in globokega posluha 1 I življenjske stiske vseh ljui ' svoje rojstne pokrajine so n1 zaupali pomembne in odg1 | vorne funkcije, ki jih je opravi)* „ do svoje bolezni. Ob delu in življenjskih stres' je telesno omagal, zato se ! i pred dvema letoma predčasi* / upokojil. Kakor je v prvih {k < vojnih letih poln optimizirt < idealizma, delovnega zagona • ■ pedagoškega erosa stopil areno življenja, tako se je po tf desetih letih ustvarjalnosl umaknil v svoj ožji svet. Umrl je 18. decembra. OdŠ‘ , je, njegov spomin pa bo živel ( vseh nas, ki nam je bil človek i j delovni tovariš. , SODELAVCI Kulturna dneva v zamejstvu Ob koncu minulega leta so v goriškem zamejstvu zabeležili kar dva pomembna kulturna dogodka: odprli so nov kulturni dom v Gorici in novo šolsko poslopje v Števerjanu v Dragah. Kulturni dom, ki so ga odprli 27. novembra, je »naslednik« nekdanjega Trgovskega doma, v katerem so razvijali naši predniki uspešno kulturno dejavnost, vzeli pa so nam ga fašisti leta 1926. Zaman so pričakovali Goričani, da jim ga bo Italija po vojni vrnila in s tem popravila krivico. Zato so se slovenski Goričani odločili, da si bodo sami postavili hram kulture. Država ni prispevala za dom niti beliča. Načrte za novi dom je zasnoval prof. inž. arhitekt Edo Mihevc, ki je izdelal tudi načrte za novi tržaški kulturni dom. Kulturni dom v Gorici ima gledališko dvorano in telovadnico, ki jo uporabljajo že nekaj mesecev tudi otroci iz vrtca, šolarji, mladina in odrasli. Slovesnosti, ki so trajale tri dni, so se udeležili med drugimi tudi Mitja Ribičič, Josip Vidmar, Dušan Šinigoj, goriški župan A. Scarano, slavnostni govornik predsednik SKGZ Boris Race V začetku zadnjega meseca minulem letu (5. decembra) L slovesno odprli novo šolsko p slopje v Števerjanu. Za Brda: ■ vso našo slovensko gorišl 1 skupnost je bil to kajpada vel praznik in pomembna obogat te v. V poslopju bo celodnevt šola. Objekt so gradili od le1 1974 v več fazah in ga dogradil prispevki in posojili dežele. Sl( vesnega odprtja so se udeleži najvišji predstavniki vladnih, d‘ želnih, pokrajinskih in občinski oblasti ter generalni konz1 SFRJ v Trstu. Slavnostni govi je imel župan S. Klanjšček, sik bolični trak pa je prerezal dežel predsednik Comelli, ki je v svi jem pozdravnem govoru mt drugim dejal, naj bi se čimprf uresničile želje Slovencev, da f dobili globalni zaščitni zakof Goriški nadškof P. Cocolin jej slovenščini zaželel učiteljem i šolarjem veliko uspehov v no' celodnevni šoli. Po uradnih g