U]DK:811.163.()':282 Matej Šekli Filozofska fakulteta v Ljubljani NEPRIČAKOVANI ODRAZ PRASLOVANSKEGA JATA V REZIJANSKEM NAREČJU SLOVENŠČINE1 V prispevku je prikazan nastanek nepričakovanega odraza praslovanskega jata v rezijan-skem narečju slovenščine s primerjalnozgodovinskega jezikoslovnega vidika. Nepričakovani odraz jata v rezijanščini je po predstavljeni tezi nastal iz dveh različnih fonemskih različic le-tega. Pojav kaže na sledi dveh arhaičnih slovanskih glasovnih značilnosti v slovenščini, in sicer položajnega mehčanja soglasnikov pred sprednjimi samoglasniki ter težnje odvisnosti samoglasniške kakovosti od soglasniškega okolja. The article discusses the rise of the irregular reflex of Proto-Slavic jat in the Slovenian dialect of Resia from the comparative-historical linguistic point of view. The irregular reflex of jat in Resian arose, according to this hypothesis, from two different allophones of this vowel. The phenomenon draws attention to the traces of two archaic Slavic phonetic characteristics in Slovenian, i.e., the positional palatalization of consonants before front vowels as well as the tendency for vowel quality to depend on consonantal environment. Ključne besede: primerjalnozgodovinsko glasoslovje, praslovanski jat, mehkostna korela-cija v slovenščini, rezijansko narečje slovenščine Key words: comparative-historical phonology, Proto-Slavic jat, correlation palatalized vs. non-palatalized in Slovenian, Resian dialect of Slovenian 1 Odrazi praslovanskega jata v rezijanskem narečju 1.1 Pričakovana odraza Rez. narečje ima podobno kot koroška in severnoštajerska slovenska narečja v naglašenih zlogih dva pričakovana odraza psln. *e, tj. psl. *ein psl. dvoglasniške skupine *el/*er v položaju pred soglasnikom, ki se v južnoslovanskih jezikih ter češčini in slovaščini po premetu jezičnikov s podaljšavo odražata kot glasovni zaporedji *le/*i^č. Odraza psln. *e v naglašenih zlogih v rez. sta: 1. rez. i za psln. dolgi *č, ki nadaljuje: 1) psl. starocirkumflektirani *ev psln. enozložnicah (lis, 'lip, s'nik, jistnam.);2 2) psl. novoakutirani *e ('bil, g'l^i, jin, 'vin, 'cipiš); 3) popsl. novocirkumflektirani *e ('sinca, 'mis^c, 'sik^l, 'dilaš, bi'sida, ku'line im./tož. mn.); 4) psl. prednaglasni *e'V (s'v^iča, 'bila, g'l^ija rod. ed.); 2. rez. e za psln. kratki (akutirani) *e, tj. psln. skrajšani psl. sta-roakutirani *e, v psln. nezadnjem ( 'cest^, 'mestu, 'i^ez^a^t^, ko'lenu) in zadnjem/edinem 1 Članek je povzetek diplomske naloge z naslovom Neregularni refleks za psl. *e v rezijanskem narečju slovenščine, mentorici red. prof. dr. Alenka Šivic-Dular in izr. prof. dr. Vera Smole, Nova Gorica in Ljubljana 2001. - Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. 2 Kjer to ni posebej navedeno, rez. gradivo predstavlja krajevni govor V Bili (Steenwijk 1992: 237-338). besednem zlogu (ko'zeim./tož. dv., wkot'lemest. ed., wo'bet,go'ret, w d'nemest. ed., 'det, 'jest ned.). Slednji odraz se pojavlja tudi za psl. starocirkumflektirani *e v psln. dvo- in večzložnicah ('senu, 'lesa^, s'negaoboje rod. ed.).3 1.2 Nepričakovani odraz Poleg dveh pričakovanih odrazov psln. *e se v rez. v naglašenih zlogih pojavlja še tretji, nepričakovani odraz i, ki se lahko premenjuje z s ter je v tem narečju običajno pričakovani odraz za psln. dolgi *T( 'zima, 'žiu) in psln. kratki (akutirani) *i- v psln. nezadnjem besednem zlogu ( 'lipa, pi^i'lina rod. ed., 'sita). Psln. kratki (akutirani) *-i v psln. zadnjem/edinem besednem zlogu se v rez. odraža kot s (piti'lsn, 'sst). Nepričakovani odraz/se pojavlja v naslednjih sedmih primerih in njihovih izpeljankah: 1. rez. g'äiz^du, knj. sln. ^e^do, štok. gnije^do/^e^do, čak. njä^lö, rus. rHe3g6, brus. rH^3gö, ukr. rHi3g6, češ. hni^do, slš. hnie^do < psl. *gne^dö; 2. rez. (Solbica) 'činkja im. mn.,4 knj. sln. členskičlenka < psl. *č^lniki, (A) ^ knj. sln. člen člena/člen člena, štok. član/člin, čak. člen/čljen, stukr. neneH< psl. *čelni, (a); 3. rez. zfviz^da, knj. sln. ^e^da, štok. ^ije^da/^e^da, čak. zv^e^dä, rus. 3Be3gä, ukr. s^isgä, slš. hvie^da < psl. *gue^da; 4. rez. 'pisa^piska, knj. sln. pesskpes^a, štok. pijesakpijeska/pesakpes^a, čak. pesäk:pes^ä, rus. necÖKnecKä/necKy, brus. n^cÖKn^cKä, ukr. nicoK nicKy, češ. pisekpisku, slš. piesokpiesku < psl. *pesikh *pesika; 5. rez. ^laščk'lišča, knj. sln. klešč klešča < psl. *kleščL *^lešča (~ štok. k^liješt/klešt, rus. Kne^ Knema, brus. Knem Kn^ma, ukr. KnimKnima, češ. klištkliš^e, slš. kliešf kliešfa < psl. *kleščL *klešči); 6. rez. klišče, knj. sln. klešče, štok. kliješta/kleš^e, čak. blišči, rus. K^emu/Knemä, brus. Knem^ Kn^maß, ukr. Knimi, nar. češ. klišče, slš. klieš^e ^ psl. *klešči; 7. rez. lišnik, knj. sln. lešnik, star. leščnik, štok. lješnJk/lešnlk < psl. *leščLniki, (D) ^ knj. sln. leska, štok. lijeska/leska, češ. liska, slš. liesk^a < psl. *leska *leskQ (b). Nepričakovani odraz jata v rez. doslej še ni bil natančneje razlagan. Logar v fonološkem opisu govora Solbice pravi, da i izvira včasih iz psln. dolgega *č in kot zglede navaja 'ni^do, ^'vi^da, 'pisek (Logar 1981b: 38). Tudi Vermeer v svojem prvem poskusu rekonstrukcije razvoja rez. samoglasniških sestavov omenja obravnavani pojav kot nejasno točko, odraz i na mestu pričakovanega i pripisuje sledečima so-glasnikoma s in z (Vermeer 1987: 244), v svoji drugi študiji o rez. samoglasniških sestavih pa problema ne omenja (Vermeer 1993). 3 Pri pojasnjevanju naglasnega mesta v odrazih psl. starocirkumflektiranih zlogov v psln. dvo- in večzložnicah v rez. in zilj. narečju slovenščine se pojavljata dve nasprotujoči si razlagi: 1. teza o drugotno-sti naglasnega mesta, tj. o prisotnosti spl. stn. naglasnega pomika s psl. starocirkumflektiranega zloga ter o kasnejšem naglasnem umiku s spl. stn. dolgega cirkumflektiranega zloga v rez. in zilj. (Ramovš, Bajec, Rigler, Logar): psl. *seno > spl. sln. *senö > nespl. stn. *seno > rez. 'senu, zilj. se:n&, 2. teza o prvotnosti naglasnega mesta, tj. o odsotnosti spl. stn. naglasnega pomika s psl. cirkumflektiranega zloga ter o skrajšavi psl. dolgih starocirkumflektiranih samoglasnikov in o metatoniji cirkumfleksa na kračini v akut v nezadnjem besednem zlogu (Stankiewicz, Vermeer, Steenwijk, Greenberg): psl. *seno > spl. stn. *senö > nespl. stn. *senö ali > nespl. stn. *seno > *seno > rez. 'senu, zilj. se:nd. Čeprav nobena od tez ni neproblematična, se zdi prepričljivejša prva. Prim. Šekli 2006. 4 Primer je iz gradiva za OLA (06mecnaBMHCKHH nHHiBHciu^eciKHH arnac), točka OLA 1 Solbica/ Stolvizza v Reziji, vprašanje L 1514 'členki', ki se hrani v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Prim. op. 10. Razloge za nastanek nepričakovanega odraza jata v rez. je najverjetneje res treba iskati v njegovi soglasniški okolici. Splošno znano dejstvo namreč je, da je v nekaterih slovanskih jezikih samoglasniška kakovost odvisna od soglasniškega okolja. Pregled soglasniških okolij problematičnega odraza jata v rez. pokaže, da jih je mogoče razdeliti v dve skupini. 1. Za primere g'nizdu, 'činkjo, z'vi^da, 'pisai:'piskaje značilno: 1) v položaju levo od *e stojijo soglasniški sklopi *gn, *čl, *gu > *ju > *zu in soglas-nik *p; 2) v položaju desno od *e se pojavljajo zobniki s, z, n kot del nemehčanega soglasniškega sklopa, tj. sklopa, ki mu sledi nesprednji samoglasnik (*zdO, *nkO < *n^kO, *skO < *s^kO); 3) pojavlja se psln. dolgi *č. 2. Za primere kloščklišča, klišce, lišnik je značilno: 1) v položaju levo od *e stojijo soglasniški sklop *kl in soglasnik *l; 2) v položaju desno od *e se pojavlja trdonebniški soglasniški sklop *šč; 3) pojavlja se psln. dolgi *č in psln. kratki (akutirani) *e. Zelo verjetno je, da odraz i psl. jata v rez. narečju ni naključen. Dejstvo, da se pojavlja v omejenem številu glasovnih okolij, govori v prid domnevi, da gre za poseben, položajno pogojen odraz. Zato bo potrebno najprej s širšega slovanskega zgodovin-skoprimerjalnega stališča podrobneje pregledati soglasniška okolja levo in desno od nepričakovanega odraza. Soglasniška okolica desno od samoglasnika v nekaterih slovanskih jezikih vpliva na kakovost le-tega (širjenje, ožanje, preglas). Za obravnavani problem je relevantno dejstvo, da psl. jat v položaju pred nemehčanimi zobniki ponekod ohranja svojo prvotno široko fonetično vrednost ali se preglaša, v položaju pred mehkimi soglasniki pa se oža. Soglasniška okolica levo od samoglasnika v slovanskih jezikih tudi povzroča spreminjanje samoglasnika, mehki soglasniki lahko povzročajo preglase. V konkretnem primeru je pomembno dejstvo, da soglasniška sklopa *gn in *klter soglasnik *l, ki se pojavljajo levo od nepričakovanega odraza jata, v hrvaščini/ srbščini pa tudi v slovenščini izkazujejo težnjo k mehčanju v položaju pred sprednjimi samoglasniki, hkrati pa tako zmehčani soglasnik lahko vpliva na kakovost sledečega sredinskega samoglasnika. V nadaljevanju bosta zato naprej podrobneje obravnavana mehčanje soglasnikov, ki se pojavljajo levo od nepričakovanega odraza *e v rez., v položaju pred sprednjimi samoglasniki v hrvaščini/srbščini in slovenščini ter odvisnost kakovosti *e od njegovega levega in desnega soglasniškega okolja v slovanskih jezikih. Ugotovitve analize širšega slovanskega jezikovnega gradiva bodo aplicirane na obravnavano rez. gradivo. 2 Mehčanje soglasnikov pred sprednjimi samoglasniki 2.1 Stanje v slovenščini in hrvaščini/srbščini Soglasniški sklopi *kn/*gn in *kl/*^l pa tudi sam soglasnik *l v hrvaščini/srbščini in deloma v slovenščini težijo k mehčanju v položaju pred sprednjimi samoglasniki, čeprav sta to jezika, ki nista ohranila psl. mehkostne korelacije in v soglasniškem sestavu posledično ne poznata fonološkega naprotja nemehčano : mehčano. Zelo verjetno je, da gre pri tem za sledi psl. položajnega mehčanja soglasnikov v položaju pred sprednjimi samoglasniki v smislu psl. zlogovne harmonije, za kateraga se običajno trdi, da je bilo v južnoslovanskih jezikih splošno odpravljeno, v južnem pasu severnih slovanskih jezikov (ukrajinščina, slovaščina, češčina) le delno, v severnem pasu severnih slovanskih jezikov (ruščina, beloruščina, polabščina, poljščina, lužiška srbščina) pa celo okrepljeno v smislu fonološkega nasprotja mehčano : nemehčano, prisotnega pri večini soglasnikov. Mehčanje soglasniških sklopov *kn/*gn in *kl/*glter soglas-nika *l pred sprednjimi samoglasniki v hrvaščini/srbščini in slovenščini lahko torej označimo za slovanski arhaizem. Tu bo analizirano spreminjanje soglasniških sklopov in soglasnikov, ki se pojavljajo v rez. levo od nepričakovanega odraza jata, s stališča mehčanosti oz. mehkosti v zahodni podskupini južnoslovanskih jezikov. Psl. soglasniška sklopa *kn/*gn sta sestavljena iz mehkonebnega zapornika in nosnega zobnega zapornika, ki sta se za razliko od podobnih sklopov z ustničnim ali zobnim zapornikom na prvem mestu v psl. ohranila nespremenjena.5 Do mehčanja soglasniških sklopov *kn/*gn v zahodnem delu južnoslovanskih jezikov prihaja pred sprednjimi samoglasniki, le-ti pa se po sposobnosti mehčanja levo stoječega soglas-nika razvrščajo v naslednjo prednostno lestvico: *i, *e, *e, *q.'6 Verjetno je, da se je mehčanost psl. *n pred sprednjimi samoglasniki, tj. */n/E [n'] ~ */n/0 [n], v prastarem sklopu *gn tudi po odpravi psl. mehkostne korelacije v južnoslovanskih jezikih ponekod ohranila dalj časa. V nadaljnem razvoju je *[n'] lahko še nekaj časa ostal položajna različica fonema */n/ali pa je sovpadel s trdonebnim fonemom */n/. Da je bila skupina *gn pred sprednjim samoglasnikom v obravnavanih govorih občutena kot sklop s trdonebnim *n, tj. *gn, morda dokazuje tudi prehod drugotnega trdoneb-nega *n v sklop *gn v sln. narečjih (psln. *n^iua > nar. sln. > *gniua). Proti pričakovanju pa do mehčanja obravnavanih soglasniških sklopov prihaja tudi pred zadnjimi samoglasniki, kar se običajno razlaga kot posledica ekspresivnosti.7 Psl. soglasniška sklopa *kl/*gl podobno kot psl. sklopa *kn/*gn predvsem v hr./sr. izkazujeta mehčanost v položaju pred sprednjimi samoglasniki, predvsem pred *i in 5 Zgledi za poenostavljanje slednjih: stpsl. *pn/*bn > mlpsl. *n: psl. *shpati < *sup- ~ psl. *shni, < *sup-no- ^ pie. *suep-/*sup-; psl. *dhno, lit. dubnas < pie. *dub-no-; stpsl. *tn/*tn > mlpsl. *n: stcsl. svhteti ~ svhngti < *svhtngti; stcsl. bhdeti ~ vhzbhngti < *vhzbhdngti. 6 Gradivo: 1. sln.: knj. gnida, kraš. in rez. gnida/ynida< psl. *gnida jajčece uši'; ugnida, ugnjida'gnojni čir' < psl. *u-gnida, gor. zagnida, zagnjida 'črv, zanohtnica' < psl. *za-gnida; knj. gniti, nar. gnjiti < psl. *gniti, knj. gnil, nar. gnjil < psl. *gnilh\ knj. knjiga < psl. *khniga; knj. njiva, nar. gnjiva < psl. *niua; knj. ogsnj ognja < psl. *ognh\ prl. gjeda ime krave, bkr. gnjede gnjedeta ime vola, gnjelsc 'Quercus conferta' ^ psl. *gnedh 'rjav'; knj. gnev, vzh. štaj. gnjivati se ^ *gneuh; knj. gnestignetem, gnjetem, gnet, gnjet < psl. *gnesti; knj. jägnje jägnjeta < psl. *agnq. 2. hr./sr.: knj. gnjida; gnjiti, gnjio gnjila, nar. gnjivet (Elezovic 1932: 100); knjiga; knj. njiva; knj. oganj ognja; čak. (Krk) njad'rdečkast', kajk. gnjeda ime krave, gnjed, gnjedec ime vola; knj. gnjev/gnev, ek. štok. gnjev (Elezovic 1932: 99), kajk. gnjivati se; knj. gnijezdo/ gnezdo, čak. (Cres) njezlo, (Hvar) gnjizdo, gnjazlo, ek. štok. gnjezdo, gnjezdit se (Elezovic 1932: 99); nar. gnjestignjetem, gnjesgnjetem (Elezovic 1932: 99); knj. jagnje; knj. jägnjed< psl. *agnqdL. 7 Gradivo: 1. sln.: gnjat gnjati, gnat'prekajeno svinjsko stegno, bedro, svinjsko pleče' < psl. *gnath; gnocati 'mečkati pri delu', gnocalo 'počasnež, mečkač', gnjecati 'počasi se premikati, mečkati pri delu', gnjecalo 'mečkač, počasnež', verjetno tudi kontaminirani obliki gnjocati, gnjocniti'suvati, drezati', gnjecast, gnjecav 'cmokast, pritlikav', gnjec, gnjecglj 'pritlikavec, majhen debeluh' ^ psl. *gnotsati, *gnetsati; gnus, gnjus 'nekaj ogabnega, ostudnega', nar. tudi 'golazen, mrčes', gnusiti se 'gabi, upira se', nar. (Vreme) gniselu 'gnusilo' < psl. *gnush; gognjati 'nosljati, govoriti skozi nos, momljati', gognjav, gognjač, gognjavac, go-gnjavka < psl. *gggi,nati; 2. hr./sr.: gnjat, knjat 'golen, pleče, kost'; gnjecati 'gnetem, tlačim'; gnus, gnjus 'gnus, govno, umazanija'. V teh govorih so torej sklopi *kn/*gn in *kl/*gl doživeli vzporeden razvoj, vsi so se namreč pred sprednjimi samoglasniki lahko mehčali. Mahčanje *l izven sklopa *kl/*gl v položaju pred sprednjimi samoglasniki najdemo v nekaterih ekavskih štok. narečjih.9 Psl. soglasniška sklopa *ku/*gu sta v južnih in vzhodnih slovanskih jezikih za razliko od zahodnih slovanskih jezikov doživela psl. mlajšo regresivno, t. i. drugo palata-lizacijo pred psl. (jsl. in vsl. *cueti,, *juezda ~ zsl. *kueti,, *gue^dä). Glasovna sklopa sta torej v tem delu slovanskih jezikov prvotno zaznamovana z mehkostjo. Glasovni sklop *gu je strukturno primerljiv s sklopi *kn/*gn in *^l/*gl, za kateraje bilo tudi že povedano, da sta se v položaju pred sprednjimi samoglasniki mehčala. Ne bi bilo nemogoče, da bi sklop *ju pred psln. dolgim *č mehkost ohranil dalj časa. Ta primer z ustničnikom *u kot drugo sestavino je mogoče vzporejati s skupino *pe- v *pes^ki,, ki ravno tako vsebuje ustničnik in psln. dolgi *č. 2.2 Stanje v rezijanščini Mehčanje sklopa *gn je v sln. znano na Notranjskem, Krasu, Goriškem, Gorenjskem in v Reziji, kraško in rez. narečje pa naj bi po Ramovšu mehčanje *n > *n izvršila pred vsakim i: kraš. bounik, doužnik, y^lounik, i^anik, rez. niški 'nemški', nidan 'nobeden' (Ramovš 1924: 93-94). Rez. nedvomno pozna mehčanje *gn > pred sprednjimi samoglasniki in v primeru *niua: ^'nil, g'nst g'nije, g'niw^a^ se, g'ni^du, 'niw^a, 'niv^ški, 'niwjarji. Pred zadnjimi samoglasniki v rez. do mehčanja praviloma ne prihaja: g'nui< *gnoib, g'nuw^tse < *ghnuuat^isQ. Današnje narečno gradivo kaže tudi na to, da v rez. do mehčanja pred i in i ne prihaja: 'niški < *nemLČLskbiL, 'nidan < *neiedLni, 'ni^ak < *niziki. Glede na to, da je do mehčanja sklopa *gn očitno prišlo tudi v rez., se seveda zastavlja vprašanje, ali ni mogoče prišlo tudi do mehčanja soglasniškega sklopa *kl in soglasnika *l oz. da se je mehčanost *l v položaju pred sprednjim samoglasnikom (v sklopu *kl) ohranila dalj časa. Neposredni dokaz za mehčanje psl. *lE > rez. *!'> *^ > j imamo samo v sklopu *čle (rez. 'činkjs < *č jinkjs < psln. *člčnk--, rez. k'juč < psl. *klučh, rez. 'poje< psl. *po^e, rez. 'zemja < psl. *^em^a). Neposrednega dokaza za mehčanje *l pred sprednjimi samoglasniki v drugih primerih nimamo, saj se *l v teh primerih v rez. odraža kot l in ne kot j. Na mehkost *l pred prednjim samoglasnikom 8 Gradivo: 1. sin.: nar. (Polskava) giva < psl. *gliua-, 2. hr./sr.: knj. klica, čak. (Vis, Vis) kjica, (Brusje, Hvar) kica < psl. *klica-, knj. ^icati, čak. kjicot(Brusje, Hvar); kjicat(Cres) (Skok 1972: 99) < psl. *^icati; knj. klin, nar. kljin (Zoranic) (Skok 1972: 100) < psl. *klinh; knj. gljiva, čak. kišča (Dračevica, Brač), ek. štok. klješ^e (Kosmet) (Elezovic 1932: 295; Skok 1972: 99) < psl. *klešča. 9 Prizrensko-južnomoravsko narečje: Dakovica: daljeko, staljica, na maljitvu, molji gu, žalji se (Peco 1985: 24); Orahovac (OLA 84): Tipa, Tisica; Teba rod. ed., fek, 'l^po, fes, 'leto, fevi, ^o Teno, p Temna, p Tevna, p Tevene, sTep, že Tezo; da Teko, 'Ted; g'nezdo. Svrljiško-zaplanjsko narečje: poljijem < *poliie-, tegljim < *tqgli-, teglječakrava < *tegl^takorua, šljepaj ^ nem. Schlepp, Belopotdčanji ^ *belopotočane; gnjevan < *gneuanh, gnjezdo < *gnezdo, knježev ^ *khnqžeuh (Peco 1985: 23). Kosovsko-resavsko narečje: veljiki, koljiko, soljit, planjina (Peco 1985: 31); Tučep (OLA 79): Teb, ko 'Teno, 'Teto, 'Te:vi, s 'Te:p, že 'Tezo; Srbovac (OLA 80): 'Teba Gsg, ko 'Teno, 'Teto, 'Te:vi, s 'Te:p, že 'Teza ž. Baški govor (Bačka) šumadijsko-vojvodinskega narečja: poTicu, Teja (Peco 1985: 53). bi lahko posredno sklepali iz priličenja po mehkosti v soglasniškem sklopu psln. *zlE > rez. (rez. ž^it^^t < psl. *iL^le^etL). Na podlagi te domneve bi bilo mogoče tudi v primerih rez. i:'loščklišča, klišče, lišnik izhajati iz dalj časa mehčanega soglasnika *l.'0 Tudi drugo rez. jezikovno gradivo kaže na to, da se je v rez. v nekaterih psl. mehčanih soglasniških sklopih ohranila mehkost in da je do priličenja po mehkosti prišlo tudi v nekaterih tipološko podobnih drugotnih soglasniških sklopih. Primeri: 1. ohranjenost rezultata psl. starejše regresivne, t. i. prve palatalizacije v soglasniškem sklopu *zg, tj. *gE > (stcsl. iždeng < *iLzgeng ~ stcsl. iz^^na^i), ki se je v drugih položajih poenostavil > *ž (stcsl. ^eng < *geng ~ stcsl. g^n^ti): rez. 'mgžjane < psl. *možjane < *mozgene, rez. ^:vižješ < psl. *zuižješL < *zuizgešL (rez. ^'vizgat < psl. *^izga^i); 2. mehčanost psl. soglasniškega sklopa *^d(n) v položaju pred psl. *e in *i: rez. < psl. *or^deia^i, rez. i^i:^diwa^t < psl. *or^deu^ti, rez. :ggžnica < *gozdnica < psl. *go^dLnica; 3. mehčanost soglasnika *n pred sprednjim samoglasnikom v izposojenkah: žnidar, ž'nidai^ica ^ srvn. snTdwi^e. Kar zadeva mehčanost oz. mehkost soglasnikov v položaju pred sprednjimi samoglasniki, je izhodiščno rez. stanje naslednje: 1. v narečju samem izpričana mehkost soglasniških sklopov *gne in *čle: psln. *gne > rez. *gn'e > *gne, psln. *čle > rez. *čl'e > *č^e (rez. *gnčzdo, *č^čnk-); 2. na podlagi vzporednosti v zahodni podskupini južnoslovanskih jezikov (in tendence v narečju samem) suponirana dalj časa ohranjena mehčanost oz. mehkost soglasniških sklopov *kle in *jue ter soglasnikov *le in *pe(*kFešč*kFešča, *kFčšČQ, *rčščnik, *zu'čzda, *p'čsk-). 3 Odvisnost samoglasniške kakovosti od soglasniškega okolja 3.1 Stanje v slovanskih jezikih Mehko levo soglasniško okolje v slovanskih jezikih povzroča širjenje sredinskih samoglasnikov: psl. *ČeC> *Če\C. Primeri: 1. a-jevski odraz psl. *e v položaju za psl. trdonebniki *č, *ž, *š, *i v vseh slovanskih jezikih (st. psl. *kč, *gč, *xč, *ie > *če, *že, *še, *ie > ml. psl. *ča, *ža, *ša, *iay psl. *ki^ič^ti, *lež^ti, *slyšai^i, *si^oi^ti ~ psl. *uidet^i; 2. a-jevski odraz psl. v položaju za psl. trdonebniki *č, *ž, *š, *i v čak. (psl. *čq, *šq, > čak. *ča, *ža, *ša, ^i'a);11 3. a-jevski odraz psl. *č za drugotnimi mehkimi soglasniki, tj. pred sprednjimi samoglasniki sporadično ohranjenimi psl. mehčanimi soglasniki (prim. 2.1 in 2.2) v čak.12 Široki a-jevski odraz za psl. *č in psl. v navedenih primerih naj bi dokazoval široko fonetično vrednost le-teh v psl., na ohranitev širokega izgovora pa naj bi vplival spredaj stoječi mehki soglasnik. 10 Kot je razvidno iz besedila diplomske naloge, mi pri prisanju le-te leta 2001 primer 'činkjs ni bil znan, opazil sem ga šele kasneje pri morfonološki analizi sin. gradiva za OLA (prim. op. 4). Čeprav primera 'činkja nisem poznal in mehčanost *l v tedaj znanem mi gradivu ni bila izpričana, sem že takrat suponiral mehčanje *l v položaju pred sprednjimi samoglasniki, ki ga je kasneje najdeni primer vsaj deloma dejansko potrdil. 11 Zgledi: jazik< psl. *jqzykh,počati< psl. *počqti, žati< psl. *žqti(Moguš 1977: 35-37). 12 Gradivo: jad < psl. *edL, jadro < psl. *edro (izpeljanki jadrit(i) < *edriti, jadrenjak < *edrenakh), (Krk) njad < psl. *gnedh, njadra < psl. *uhnedra, (Senj) njazlo < psl. *gnezdo, prama < *prjama < psl. *prema, (Senj) knjapav < psl. *knepaui, (Moguš 1977); präsunje < *perd-slhn-hie, Prapolje < *perd-pol-hie, Krasimir < *Kresime/irh, kras < *kresh, smraka < *smerka; hnjad (njadasta, njadilo), slapič < *slepith, kljast < *kles^h (Skok 1948); knj. hr./sr. dr^ah < psl. *ol^exh, olaj < psl. *oleih (Shevelov 1964: 173-174). Trdo desno soglasniško okolje, predvsem nemehčani zobniki t, d, n, l, r, s, z, v slovanskih jezikih preprečuje oz. zavira ožanje sredinskih samoglasnikov, mehko/ mehčano desno soglasniško okolje v slovanskih jezikih pospešuje ožanje sredinskih samoglasnikov: psl. *CeCO > popsl. *C'eiC, psl. *Ceä*CeCE > popsl. *C'e\C'. Primeri: 1. a-jevski odraz psl. *e v položaju pred trdim soglasnikom v naglašenih zlogih v blg.;13 2. a-jevski odraz psl. v položaju pred trdim soglasnikom ne glede na naglas v češ. in gluž.;14 3. širši odraz psl. *e v položaju pred nemehčanimi zobniki in ožji odraz psl. *e v ostalih položajih v lehitski podskupini zahodnoslovanskih jezikov (poljščina, polabščina) in srednječakavskem (ikavsko-ekavskem čakavskem) narečju hrvaščine (t. i. Jakubinskij-Meyerjevo pravilo).15 3.2 Stanje v rezijanščini Primeri g'ni^du, činkjs, ^'vj^z^^a, 'pisak 'pis^a < psl. *gne^dö, *č^lniki, *čelnika, *gue^da, *pesi^h *pčs^k^a izkazujejo naslednje skupne značilnosti jatovega soglasniš-kega okolja: 1. levo soglasniško okolje je prvotno mehčano ali celo mehko (izpričana mehkost: *gn^e> *gn'e > *čle> *čl'e > *č]^č; domnevna dalj časa ohranjena meh-kost/mehčanost: *zy^e > *zui'č, *pe > *p'e); 2. desno soglasniško okolje so nemehčani zobniki: *z^dO, *nkO < *nikO, *skO < *sikO-; 3. izhodiščno glasovno zaporedjeje torej *C'čDO. Levo stoječi mehčani soglasniki so v rez. verjetno podobno kot v čak. ohranjali široko fonetično vrednost *e, desno stoječi nemehčani zobniki pa podobno kot v polj., plb. in srčak. preprečevali oz. zavirali njegovo ožanje. V tem glasovnem zaporedju je *e verjetno dalj časa ohranil svojo prvotno široko fonetično vrednost: *[ä] // +[*C'__DO].16 Primeri ^'lašč klišča, klišce, 'l,išnik < psl. *^lešČL *^lešča, *klešČQ, *lešČLni^^ izkazujejo naslednje skupne značilnosti jatovega soglasniškega okolja: 1. levo soglasniško okolje je soglasnik *l, ki je mehčanost domnevno ohranil dalj časa (na to posredno sklepamo iz mehkosti *l v skupini *čle v rez. sami ter iz vzporednih pojavov mehčanja *l v čak. in štok., pri čemer levo stoječi mehčani soglasnik v čak. in štok. ne vpliva na kakovost *e, kot se to dogaja za skupinami *gn/*kn in *kl); 2. desno soglasniško okolje je mehki soglasniški sklop *šč< *skE, *sti; 3. izhodiščno glasovno zaporedje je torej *C'eC'. Položaj med mehčanim in mehkim soglasnikom je verjetno vplival, da se je *e ožal podobno kot psl. *e v polj., plb., srčak. in blg. ter psl. v češ. in gluž. V tem glasovnem zaporedju se je *e verjetno že zelo zgodaj precej zožil: *[č] // + [*C'_C'\. 13 Odrazi psl. *ev blg.: psl. *e, *eRC > blg. a // +['_ C + O\: blg. mmto < psl. *Ieto im./tož. ed., blg. < psl. *belh ed. m.; psl. *e, *eRC> blg. e // -['_ C + O\: blg. nema < psl. *leta im./tož. mn., blg. 6eMH < psl. *beli mn., blg. tegen^ < psl. *nedela. 14 Odrazi psl. v češ. in gluž.: psl. > češ. a, gluž. a // +[ _ C + O\: češ. päty, gluž. pjaty < psl. *pqthih; psl. > češ. e, ie, e, gluž. e // -[ _ C + O\: češ. pet, gluž. pječ < psl. *pqtb. 15 Odrazi psl. *e v polj., plb., srčak.: psl. *e > polj. a, plb. o v krepkem položaju, srčak. e // +L t, d, n, s, z, i, r + O\: polj. kolano, plb. tülone, srčak. koleno < psl. *koleno-; psl. *e > polj. e, plb. e v krepkem položaju, srčak. i// -[_ t, d, n, s, z, I, r + O\: polj. swieca, plb. sveča, srčak. sviča < psl. *sueta. 16 Na zelo široko fonetično vrednost jsl. in češ.-slš. *e v psl. *čeInh(kh) bi kazal tudi neregularen a-jevski odraz psl. *eIC>jsl. in češ.-slš. *IeCv st. sin. članak(Pohlin 'ud, člen'), štok. član/čIan, članak, češ. član^ek) (gradivo po Snoj 2003: 88). Iz pravkar izvajanega sledi, da imamo v fazi razvoja rez. samoglasniškega sestava, ko se v slovenščini pojavi težnja po splošnem ožanju *e v skladu z zakonom odvisnosti samoglasniške kakovosti od samoglasniške kolikosti, vezane na naglas, v naglašenih zlogih tri izgovorne kakovosti *e, in sicer: 1. dve regularni izgovor-ni kakovosti, pogojeni s samoglasniško kolikostjo (slovenska inovacija): 1) zoženi dolgi jat: psln. *č > *[e:]; 2) nezoženi kratki (akutirani) jat: psln. *e > *[ä]-; 2. dve položajni izgovorni kakovosti, pogojeni s soglasniškim okoljem (slovanski arhai-zem): 1) položajno nezoženi dolgi *č za mehčanim soglasnikom in pred nemehčanim zobnikom: psln. *č> *[ä:]// +[*C'__DO\; 2) položajno zelo zoženi kratki (akutirani) *e in dolgi *č med mehčanim in mehkim soglasnikom: psln. *e/*č > *[č]/*[č:] // +[*C_C]. V nadaljnem razvoju so vse tri izgovorne kakovosti *e sledile težnji po ožanju, vendar zaradi različnih izhodiščnih razlik do njihovega popolnega sovpada ni prišlo. Iz dveh različnih položajnih izgovornih različic *e je nastal en odraz. Sledi težnje odvisnosti samoglasniške kakovosti od soglasniškega okolja, ki je bila kasneje zabrisana s splošnoslovenskim glasovnim zakonom odvisnosti samoglasniške kakovosti od samoglasniške kolikosti, predstavlja slovanski arhaizem v slovenščini. Sledi razlaga spreminjanja položajnih različic *e v procesu razvoja rez. samoglasniškega sestava ter nastanka enotnega nepričakovanega odraza *e iz dveh različnih izhodišč. 4 Nastanek nepričakovanega odraza jata v rezijanščini Sledi strukturalni prikaz nastanka rez. samoglasniškega sestava od začetka narečne cepitve slovenščine s posebnim poudarkom na spreminjanju psl. *č in na nastanku njegovega nepričakovanega odraza. Izvajanje ima namen dopolniti že znane ugotovitve slovenskega zgodovinskega glasoslovja (Rigler 1963, Logar 1981a, Vermeer 1987, 1993).17 4.1 Izhodiščni severozahodnoslovenski samoglasniški sestav Izhodiščni splošnoslovenski samoglasniški sestav, ki je rekonstruirano skupno izhodišče samoglasniških sestavov vseh slovenskih krajevnih govorov (Logar 1981a: 29) in torej predstavlja praslovensko stanje, se je glede na raznosnjenje psl. nosnih samoglasnikov in *g ter posledično izhodiščno fonetično vrednost psl. *e najprej 17 Pri obravnavi izhajam iz Riglerjeve rekonstrukcije nastanka samoglasniških sestavov slovenskih krajevnih govorov. Riglerjev model je bil doslej vsaj dvakrat modificiran. Vermeer z izjemo rekonstrukcije prvotne fonetične vrednosti psl. *e v slovenščini (prim. op. 18) večinoma izhaja iz Riglerjeve delitve na dva prvotna slovenska makrodialekta, tj. severozahodnega in jugovzhodnega (Vermeer 1982). Greenberg pa te Riglerjeve delitve ne upošteva in za najstarejšo razmejitveno črto postavlja reko Savo (Greenberg 2002: 127), kar je zelo težko sprejemljivo. V vsakem primeru gre za hipotetični konstrukt izhodiščnega splošnoslovenskega samoglasniškega sestava in hipotetični model njegovega spreminjanja do nastanka samoglasniških sestavov posameznih slovenskih krajevnih govorov. Rekonstrukcije torej ne gre dobesedno razumeti kot v nekem času in na nekem prostoru dejansko obstajajočega jezikovnega sestava, ampak kot abstrahirano skupno izhodišče, ki služi pojasnjevanju konkretnega jezikovnega stanja v različnih krajevnih govorih. Diskusija o upravičenosti te ali one rekonstrukcije, ki ima za posledico njeno rahlo modificiranje, se z ozirom na naravo tvarine same ne zdi preveč produktivna in smiselna. razcepil v dva podsestava, in sicer arhaičnega severozahodnega in inovativnega jugovzhodnega. Pojav je morda odsev načina poselitve sln. jezikovnega ozemlja iz dveh smeri v dveh naselitvenih valovih, in sicer zgodnjejšega s severovzhoda in poznejšega z jugovzhoda. Psl. *e je bil podobno kot psl. *e in psl. izgovorno najverjetneje zelo širok e-jevski samoglasnik *[ä], njegova razlikovalna prvina v razmerju do psl. *e je bila dolžina (*/e/ : */e/ = *[ä] : *[ä]), v razmerju do psl. pa nosniškost (*/e/ : */^/ = *[ä] : *[ij]) (Moszynski 1967). Na slovenskem jezikovnem ozemlju je psl. *e v najzgodnejši fazi glede na spreminjanje psl. nosnih samoglasnikov doživel spremembo v dve smeri. Na slovenskem severozahodu je nekaj časa še ohranil široko kakovost, saj so na tem območju psl. nosni samoglasniki ohranili nosni izgovor in posledično *e ni mogel sovpasti z odrazom raznosnjenega (psl. */e/ *[^] : */^/ *[^] > SZ sln. *[ä] : *[^]). Na slovenskem jugovzhodu, kjer je do raznosnjenja prišlo zelo zgodaj (12./13. st.), pa se je *e pričel počasi ožati in tako v sistemu umikati novemu e-jevskemu samoglasniku podobne kakovosti (psl. */?/ > JV sln. *[ä] ^ psl. */e/ *[ä] > JV sln. *[e]). (Rigler 1963: 26-30.) Sestav A predstavlja izhodiščni severozahodnoslovenski samoglasniški sestav, ki je torej enak izhodiščnemu splošnoslovenskemu.18 Zanj je značilno, da samoglasniška kakovost ni odvisna od samoglasniške kolikosti. Odraz psl. *e ima v njem široko e-jevsko fonetično vrednost ne glede na kolikost: 1. psln. dolgi *e: *s< psl. *snegi>, *'bä:l < *beli., *'s^mca < popsl. *sSnca < psl. *senLca, *s'u^:ta < psl. *sueiB; *g'n^:zdo < psl. *gnezdö, *ä'lä:nk- < psl. *čeln^k-, *z'u^:zda < psl. *'pä:sk^- < psl. *pes^k-, < *klešč4, *'lä:ščnik < psl. *lešČLniki,; 2. psln. kratki *e: *'mästo < psl. *mesto, *'däd *'däda < psl. *dedi. *deda, *k'läšč *k'l^šča < psl. *kleščL *klešča.^9 18 Izvor samoglasnikov v sestavu A je naslednji: 1. psin. dolgi samoglasniki: 1) psl. dolgi samoglasniki in dvoglasniške zveze (*i/*y, *u, *e/*CeRC, *a/*CoRC, *g), in sicer starocirkumflektirani v sin. enozložnicah, ponaglasni s starocirkumflektiranim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu v sin. dvo- in večzložnicah, novoakutirani, novocirkumflektirani, prednaglasni; 2) psl. kratki samoglasniki (*e, *o, *h, *h), in sicer starocirkumflektirani v sln. enozložnicah, ponaglasni s starocirkumflektiranim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu v sin. dvo- in večzložnicah, zelo zgodaj podaljšani novoakutirani; 3) psl. dvozložna zaporedja z medsamoglasniškim *i, ki so se popsl. skrčila; 2. psin. kratki samoglasniki: 1) psl. staroakuti-rani dolgi samoglasniki in dvoglasniške zveze (*i/*y, *u, *e/*CeRC, *a/*CoRC, *q, *g); 2) psl. novoakutirani kratki samoglasniki (*e, *o, *h, *h), ki se niso zelo zgodaj podaljšali. 19 Za razliko od Riglerja npr. Logar, Vermeer, Greenberg izhajajo iz drugačnega izgovora psl. *e v slovenščini. Logar odraz psl. *e fonetično postavlja med *i in *e, kar pomeni, da predpostavlja ozko prvotno fonetično vrednost (Logar 1981: 29). Vermeer zagovarja tezo, da je zožitev psl. *e splošnoslovenska inovacija, njegovo izhodišče je torej ozka prvotna fonetična vrednost [e] psl. *e (Vermeer 1982: 98). Greenberg izhaja iz široke prvotne fonetične vrednosti [ä] psl. *e na celotnem slovenskem jezikovnem ozemlju (Greenberg 2002: 125, 127-128). Prvotna fonetična vrednost psl. *e je bila v slovenščini z delovanjem zakona odvisnosti samoglasniške kakovosti od samoglasniške kolikosti v samoglasniških sestavih posameznih krajevnih govorov zabrisana. Katero koli prvotno fonetično vrednost psl. *e nastavimo v slovenščini, pridemo v vsakem primeru do istih regularnih odrazov zanj v rezijanskih samoglasniških sestavih, kar kaže na že omenjeno relativnost rekonstrukcije. Tu sledim Riglerjevemu konstruktu, saj je prepričljivo sistemskofunkcijsko utemeljen na slovenskem in širšem slovanskem jezikovnem gradivu. Sestav A:^" dolgi naglašeni samoglasniki kratki naglašeni samoglasniki i: U! i u e: 9! 01 ?! Q! 6 9 0 ? Q a: 4.2 Zakon odvisnosti samoglasniške kakovosti od samoglasniške kolikosti V nadaljnem razvoju pride na celotnem sln. jezikovnem ozemlju ne glede na cepitev v prvotna dva makrodialekta do oblikovanja glasovne zakonitosti, ki je določilna za nadaljnje oblikovanje samoglasniških sestavov slovenskega jezika ter po kateri je samoglasniška kakovost odvisna od samoglasniške kolikosti, le-ta pa vezana na na-glasno mesto (t. i. Ramovšev zakon): naglašeni samoglasniki se izgovarjajo napeto, se daljšajo, s tem pa ožajo in posledično udvoglašajo; nenaglašeni samoglasniki se izgovarjajo ohlapno, so kratki in se reducirajo (Ramovš 1951: 4-5). Po tej zakonitosti se psln. dolgi *č oža vzporedno s psln. dolgim *ö (psln. dolgi *e ostane brez para v spreminjanju in se ohrani kot poseben fonem), medtem ko se psln. kratki *e zaenkrat ne spreminja. Tako nastaneta dve različni, s samoglasniško kolikostjo pogojeni izgovorni kakovosti *e: 1. zoženi dolgi *[e!] (*s'ne:g, *'be:l, *'se:nca, *s'ueita); 2. nezoženi kratki *[ä](* 'mästo, *'däd *'däda). Iz te regularne vezanosti kakovosti *e na njegovo kolikost sta zaenkrat še izvzeti dve njegovi položajni različici, pogojeni s soglasniškim okoljem, in sicer: 1. položajno nezoženi dolgi *č med mehkim/mehčanim soglasnikom in nemehčanim zobnikom: *[^:] // +[C'__DP] (*g'n^:^do, *z'u'^:zda, *'p'^:sk^-); 2. položajno zelo zoženi kratki *ein dolgi *č v položaju za mehčanim *!' in mehkim soglasniškim sklopom *šč: *[e]/*[e:] // +[C'_C] (*k'l'esc*k'l^šca, *k'l'e:scQ, *'/'e/scnik).21 Po delovanju zakona odvisnosti samoglasniške kakovosti od samoglasniške koli-kosti in nastankom položajnih različic *e je nastal sestav B. Sestav B: dolgi naglašeni samoglasniki kratki naglašeni samoglasniki i: ui i u e! e 0 01 e: 31 Q! e 9 o q q äi @ a: a 20 Regularni odrazi a: *e so v sestavih zaradi preglednosti odebeljeni in uokvirjeni, položajno nepogoje-na odraza, ki bosta privedla do t. i. nepričakovnega odraza, pa sta samo odebeljena. 21 Mehkosti in domnevne dalj časa ohranjene mehčanosti soglasnikov levo in desno od odraza *e v nadaljevanju ne označujem posebej, saj ni mogoče zanesljivo trditi, v kateri fazi razvoja glasovnega sestava je prišlo do izgube soglasniške mehčanosti. 4.3 Udvoglašanje dolgih naglašenih sredinskih samoglasnikov Naslednji pojav v sestavu dolgih naglašenih samoglasnikov je udvoglašanje dolgih ozkih sredinskih samoglasnikov, in sicer *e:/*o: > *k/*m na slovenskem severozahodu (*s'nbg, *'bkl, *'stnca, *s'ukia). Možno je, da je že pred tem prišlo do sovpada psln. dolgega *č in psln. dolgega *e kot posledica zlitja psln. *e in psln. *e v kratkih zlogih (Vermeer 1987: 249-251). Težnja po ožanju dolgih samoglasnikov je doletela tudi dolgi *čv zaporedju *C'eDO, ki pa zaradi svoje izvorne širine v ožanju ni dosegel dolgega *č v drugih položajih in dolgega *e ter se ni udvoglasil in je ostal širši (*g'ne:zdo, *č'le:nk-, *2:'ue:2^da, *'pe:sk^-). Mogoče je že v tej fazi prišlo tudi do sovpada zelo ozkega *e iz *e v zaporedju *C'eC' z *i, in sicer ne glede na kolikost (*k'lišč *k'lišča, *k:^i:ščq, *:li:ščnik; *:sit *'sita, *'lipa, *'ži:u, *:^i:ma). Kratki naglašeni samoglasniki so se ožali počasneje od dolgih ( 'mesto, 'ded :dedai). Po opisanih spremembah je nastal sestav C. Sestav C: dolgi naglašeni samoglasniki kratki naglašeni samoglasniki ii u: i u ^ 3: up e 3 o ei ?! *e! (*gn^e:z^do, *č'le:nk-, *z'ue:zda, *:pe:sk-), *k/*m > *t/*m (*s'nbg, *'bkl, *'sbnca, *s'ukta). Sestav Č prikazuje stanje po podaljšanju psln. kratkih (akutiranih) samoglasnikov v nezadnjem besednem zlogu. Sestav Č: dolgi naglašeni samoglasniki kratki naglašeni samoglasniki ii U! i u M w 91 9 0 O! ?! Q! 5 9 ? Q a: a 4.5 Raznosnjenje nosnih samoglasnikov Sledil je proces raznosnjenja psl. nosnih samoglasnikov v večini severnih in zahodnih slovenskih narečij. Nova ustna samoglasnika sta bila zelo široka in sprednji je sovpadel z odrazom dolgega polglasnika, ki se je pričel vokalizirati po podaljšavi kratkih naglašenih samoglasnikov v nezadnjem besednem zlogu (*g'le:daš < popsl. *glqdaš < psl. *gl^daiešb, *^'le:dat < psl. *gl^datL; *'^e:st < psl. *tBstB, *'^e:šča < psl. *tLŠča). Prisotnost dveh novih širokih sredinskih samoglasnikov v sestavu dolgih samoglasnikov je povzročila nadaljnje ožanje ostalih e-jevskih fonemov, da le-ti ne bi sovpadli z novima. Tako se odraza za podaljšani *e in *e ter *o zožita v ozka sredinska samoglasnika *e: in *o: (*'me:sto, *'de:da, *s'te:^a■; *'ko:ža). Tudi odraz za stalno dolgi *č v položaju *C'eDO, ki se še vedno razvija samostojno, se umika ozkemu *e: in se oža, tako da ima po opisanih premikih samoglasnikov fonetično vrednost zelo ozkega *e:, ki se približuje artikulaciji *i: (*g'ne:zdo, *č'le:nk-, *z'ue:zda, *'pe:sk-). Dvoglasnika *t/*m mogoče že začenjata reducirati svojo drugo sestavino: *t/*m > (*s'nrog, *'b^l, *S^nca, *s'u^ta). Stanje po opisanih spremembah je prikazano v sestavu D. Sestav D: dolgi naglašeni samoglasniki kratki naglašeni samoglasniki ii u: i u S u« ei ^ 3 9 0 9! ? 9 e: 9! a ai 4.6 Nastanek t. i. zasoplih samoglasnikov V nadaljevanju je prišlo do poenoglašenja dvoglasnikov, drugi del se je popolnoma reduciral in nastala sta dva nova dolga visoka samoglasnika: > *i:/*u: (*s'ni:g, *bi:l, *'si:nca, *s'ui:ta). Da novo nastala *i:/*u: ne bi sovpadla s prvotnima *i:/*u: < psln. *T, *i-/*Q, *u-, sta se slednja centralizirala in tako je nastal visoki par t. i. zasoplih samoglasnikov *i:/*u: (*'zima, * 'lipa, * 'sita; * 'duša, * 'muxä). Nova razločevalna prvina se je nato iz visokih samoglasnikov razširila še na ozke sredinske. Iz ozkih *e:/*o: sta tako nastala zasopla *e/*o tako v dolgih (*'me:sto, *'de:da, *s 'te:^ä; *'ko:ža) kot v kratkih zlogih (* 'ded, * 'bob). Potem ko sta dolga ozka *e:/*o: iz podsestava nezasoplih samoglasnikov prešla v podsestav zasoplih, sta imela dolga široka *e:/*g: prosto pot, da sta se ožila: *e:/*g: > *e:/*o: (*g'le:daš, *g'lu:dat; *'te:st, *'te:šča; *'po:t). Zelo ozki dolgi *e: < psln. *C'eDO je zelo verjetno doživel naslednji razvoj. Težko verjetno bi bilo, da bi sovpadel z dvoglasnikom saj se je od le-tega precej razlikoval. Najbrž se tudi ni zlil z *e: < psln. *e-/*e- ter nato prešel med zasople samoglasnike. Odraz i v vseh rez. govorih zato napeljuje na domnevo, da se je *e:, ki je bil fonetično zelo blizu *i:, hkrati pa malo nižji od njega in s tem centraliziran, zlil z *i:, ko se je ta centraliziral in postal zasopli *i: (*g'ni:zdo, *č'li:nk-, *z'ui:zda, *'pi:sk-). To bi lahko bila ena od možnih razlag nastanka nepričakovanega odraza za *e v skupini *CeEP. Sestav E predstavlja stanje po pravkar obravnavanih glasovnih spremembah in je hkrati zadnji samoglasniški sestav, skupen vsem rezijanskim govorom.22 Sestav E: dolgi naglašeni samoglasniki kratki naglašeni samoglasniki lÜ u: ii u: i u e: o: 0 gi e o o | o a: a 4.7 Sodobni samoglasniški upad in ukinitev kolikostnih nasprotij v naglašenih zlogih Pri ukinitvi kolikostnih nasprotij v naglašenih zlogih so vsi naglašeni samoglasniki ne glede na položaj (v zadnjem ali nezadnjem besednem zlogu) postali koli-kostno nevtralni. Še pred tem pa je v kratkih zlogih prišlo do pojava sodobnega samoglasniškega upada, ki je že pustila prve posledice na kratkih samoglasnikih. Leti so se začeli nižati (*-i > *s > *e, *-u > *s > *o) in v končni fazi povzročili višanje nizkih samoglasnikov (*-a > *s). Proces je bil prekinjen z ukinitvijo kolikostnih nasprotij, ki se je očitno širila od zahoda proti vzhodu in najprej zajela kraj V Bili, nato Njivo, potem Osojane in končno še Solbico. Ukinitev kolikostnega nasprotja je proces sodobnega samoglasniškega upada zaustavila v različnih govorih v različnih stadijih redukcije in zato so tudi odrazi redukciji podvrženih samoglasnikov v različnih rez. govorih različni. Tako je razlike med samoglasniškimi sestavi posameznih govorov prepričljivo pojasnil Vermeer (Vermeer 1993: 127-140). Za psln. kratki (akutirani) *-i v zadnjem/edinem besednem zlogu imamo npr. v govoru kraja V Bili polglasnik i-jevske barve (pit^i'l^n, 'sst, l<:'^sšč) (Steenwijk 1992: 234). Odrazi za psl. *e in njihov nastanek so v govoru kraja V Bili naslednji: 1. položajno nepogojena odraza: 1) psln. *č (> *e: > *k > *k > > *i;) > i (s'nik, bil, 'sinca, sViča); 2) psln. *e- (> *ä > *e > *e: > *e: > *e:) > e ( 'me:stu, 'deda); psln. *-e (> *ä > *e > *e > *e > *e) > e ( 'det); 2. položajno pogojeni odraz: 1) psln. *č// +[ *C'_DO] (> *ä: > *e: > *e: > *e: > *i:) > i (gnizdu, z'vizda, 'pisak 'piska); 2) psln. *Č/*e- // +[ *C'_ D0] (> *e:^*e > *i:^*i> *i: > *i:) > i ( lišn^ik, klišče, klišča); psln. *-e // +[ *C_DO] (> *e > *i) > s (klsšč). 5 Zaključek Rezijansko narečje slovenščine ima v naglašenih zlogih dva pričakovana odraza psl. *e, in sicer i za psln. dolgi *č (s 'nik, 'bil, 'sinca, s'v^iča) ter e za psln. kratki (akutirani) *e v psln. nezadnjih ( 'mestu, 'deda) in zadnjih/edinih besednih zlogih (wo 'bet, 22 Ti se namreč v samoglasniškem sestavu razlikujejo le po odrazih psln. kratkih (akutiranih) samoglasnikov v zadnjih/edinih besednih zlogih in v nekaterih položajno pogojenih razvojih (Vermeer 1993). 'det). Poleg pričakovanih odrazov se pojavlja še nepričakovani odraz i, ki se lahko premenjuje z o ter je pričakovani odraz psln. *T( 'zima, 'žiu) in psln. *i- ( 'lipa, 'sita ~ Sot). Zastopan je s sedmimi zazdaj znanimi primeri in se pojavlja v dveh različnih soglasniških okoljih. Za primere g'nizdu, 'činkjo, z'vizda, 'pisak 'piska < psl. *gne^dö, *čeln^k^ *č^ln^i^a, *gue^da, *pesiki, *pes^i^aje značilno, da se psln. *eizhodiščno pojavlja za mehčanim soglasnikom (izpričana mehčanost *gne > *gne, *čle > *čle, > *3ue, domnevna mehčanost *pe > *p'e) in pred nemehčanim zobnikom. V tem soglasniškem okolju je *e verjetno dalj časa ohranil prvotno široko fonetično vrednost: *[^] // +[ *C_DO]. Za primere k'loščk'lišča, k'lišče, 'lišnik< psl. *klešČL *i^lešča, *klSšČQ, *lešČBniki, je značilno, da se psln. *e/*č izhodiščno pojavlja za domnevno mehčanim soglasnikom *l in pred mehkim soglasniškim sklopom *šč. V tem soglasniškem okolju se je *e verjetno že zelo zgodaj precej zožil: *[č] // +[*C_C]. Ko se v slovenščini pojavi težnja po splošnem ožanju *e v skladu z zakonom odvisnosti samoglasniške kakovosti od samoglasniške kolikosti, vezane na naglas, se v rezijanščini v naglašenih zlogih pojavijo tri izgovorne kakovosti *e, in sicer dve regularni, pogojeni s samoglasniško kolikostjo (slovenska inovacija), tj. zoženi dolgi *[e!]in nezoženi kratki *[ä], ter dve položajni, pogojeni s soglasniškim okoljem (slovanski arhaizem), tj. položajno nezoženi dolgi *[ä:] // +[*C'_DO] in položajno zelo zoženi kratki in dolgi *[e]/*[e:]// +[ *C'_C]. V nadaljnem razvoju so vse tri izgovorne kakovosti *e sledile težnji po ožanju, vendar zaradi različnih izhodiščnih razlik do njihovega popolnega sovpada ni prišlo. Iz dveh različnih položajnih izgovornih različic *e je nastal en odraz. Položajno nezoženi dolgi *ä: pri svojem ožanju zaradi različne kakovosti ni mogel sovpasti ne z regularno zoženim *č> *e:, od katerega je bil izgovorno širši, ne s pozno podaljšanim psln. *e- v nezadnjem besednem zlogu, od katerega je bil v času daljšanja slednjega izgovorno ožji: (psln. *č// +[*C'_DO] >) > *e:> *e:> *e:~ (psln. *č>) *e: > > *t > ~ (psln. *e- >) *ä > *e > *e: > *e:. Ko je po poenoglašenju > *i! (s'nik, 'bil, 'sinca, s'viča) psln. *i in v nezadnjem besednem zlogu podaljšani psln. prešel v t. i. i-jevski zasopli samoglasnik *i: > *h, je *e: v procesu centralizacije *i! > *i! s slednjim sovpadel, torej *e: > *i! (g'nizdu, 'činkjo, z'vizda, 'pisak 'piska). Položajno zelo zoženi kratki in dolgi *e/*e: je že zelo zgodaj sovpadel z *T/*i-/*-i (*e/*č// +[*C_C] > *e:/*e-/*-e > *i:/*i-/*-i) in se spreminjal skupaj z njim (*ii/*i-/*-i> *ii/*ii/*i> *ii/*i:/*o)(k'loščk'lišča,k'lišče, 'lišnik^; 'sot'sit^, 'lip^, 'žiu, 'zima). Z nastankom nove razlikovalne prvine v samoglasniškem sestavu, t. i. zasoplosti, je tudi med sredinskimi samoglasniki prišlo do centralizacije kasneje zožanega odraza za podaljšani psln. *e-, torej *ei > *e: ( 'mestu, 'deda). Nastanek nepričakovanega odraza praslovanskega jata v rezijanščini kaže na sledi dveh arhaičnih slovanskih glasovnih značilnosti v slovenščini, in sicer položajnega mehčanja soglasnikov pred sprednjimi samoglasniki, kasneje splošno odpravljenega v južno slovanskih jezikih, ter težnje odvisnosti samoglasniške kakovosti od soglasniškega okolja, kasneje zabrisane s splošnoslovenskim glasovnim zakonom odvisnosti samoglasniške kakovosti od samoglasniške kolikosti. Krajšave blg. = bolgarski, bolgarščina; čak. = čakavski, čakavščina; češ. = češki, češčina; ek. = ekavski, ekavščina; gluž. = gornjelužiškosrbski, gornja lužiška srbščina; hr./sr. = hrvaški/srbski, hrvaščina/ srbščina; nar. = narečni, narečje; nespl. sln. = nesplošnoslovenski; plb. = polabski, polabščina; polj. = poljski, poljščina; popsl. = popraslovanski; psl. = praslovanski, praslovanščina; psln. = praslovenski, praslovenščina; rez. = rezijanski, rezijanščina; sln. = slovenski, slovenščina; spl. sln. = splošnoslovenski; štok. = štokavski, štokavščina; zilj. = ziljski, ziljščina. Viri in literatura Peeter Arumaa, 1964: Ui^slav^ischeGi^ammat^ik::I.Band:Einleitung^. Lautlehre(I. Teil: Vokalismus, II. Teil: Betonung). Heidelberg. France Bezlaj, 1976, 1982, 1995, 2005: Etimološkislovai-slovenskegajezika 1-4. Ljubljana. Mate Hraste, Petar Šimunovič, 1979: Čakavisch-deutschesLexicon. Köln, Wien. B. A. 1981: C^aBaHCKaaaK^eH^^0^0Iua. MocKBa. — 2000: M0p^0n0rH30BaHHMe napaguruaTH^ecRHe aK^eHTHMe CHcreuM. MocKBa. B. A. idr., 1981: 0cH0Buc^aBSHCK0HaK^aHT0^0^HH. MocKBa. Gl. Elezovič, 1932, 1935: Rečnik kosovsko-metohiskog dijalekta I-II. Beograd. Božidar Finka, 1971: Čakavsko naiječje. Čakavska rič 1. 11-71. Marc L. Greenberg, 2002: Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika. Maribor. Zenon Klemensiewicz, Tadeusz Lehr-Splawinski, Stanislaw Urbanczyk, 1965: Gramatyk^a hi- stoiyczna j^zyka polskiego. Warszawa. Arnošt Lamprecht, Dušan Šlosar, Jaroslav Bauer, 1986: Historicka mluvnice češtiny. Praha. Pavle Ivič, 1951: Još jedan primer sa i na mestu starog jata u našem književnom jeziku ekav-skognarečja. Naš jezik 3-4. 117-124. — 1958: OcHOBHwe nyTH pasBHTaa cep6oxopBaTCKoro BOKaj03Ma. BonpocM s3MK03HaHHS 7/1. 3-20. — 1985: Dialektologija srpskohrvatskog jezika: Uvod i štokavsko narečje. Novi Sad. Jelka Ivšič, 1931: e u senjskom govoru. Južnoslovenski filolog 10. 171-178. L. Jakubinskij, 1925: Die Vertretung des urslav. e im Čakavischen. Zeitschrift für slavische Philologie 1. 381-396. Tadeusz Lehr-Splawinski, 1929: Gramatyka polabska. Lwow. Tine Logar, 1981a: Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem. Fonološki opisi srpsko-hlvatskih/hlvatskoslpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom. Ur. Pavle Ivic idr. Sarajevo. 29-33. --1981b: Solbica (Stolvizza; OLA 1). Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom. Ur. Pavle Ivic idr. Sarajevo. 35-40. Karl H. Meyer, 1929: Untersuchungen zur Čakavština der Insel Krk (Veglia). Slavisch-balti- sche Quellen und Forschungen 3. 1-135. Mhpheb, Kapa^, 31978: HcT^opu^ecKa rpauaTUKa Ha ö^nrapcKus e3HK. Co^aa. Milan Moguš, 1977: Čakavsko narječje: Fonologija. Zagreb. Leszek Moszynski, 1967: Od czego zaležal ro^nokieivnk^owy ro^oj tzw. jat' w j^zykach s^owiianskich. BPTJ 25. OLA: Oö^ecnaBSHCKHH nuHrBHCTHHecKHH aTnac, 1988: Cepus (po^TUKO-rpaMMaTH^ecKaa. BunycK 1: Pe(iieKCM *e, Beorpafl. Asim Peco, 1985: Preyed srpskohrvatskih dijalekata. Beograd. Kazimierz Polanski, 1996: Polabian. Th^e Slavonic Languages. Ur. Bernard Comrie. London, New York. Fran Ramovš, 1924: Historična gramatik^a slovenskega jezika II: Konzon^antizem. Ljubljana. — 1950: Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov. Slavistična revija. 16-23. — 1951: Osnovna črta v oblikovanju slovenskega vokalizma. Slavistična revija. 1-9. Jakob Rigler, 1963: Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu. Slavistična i^evija 14. 25-78. George Y. Shevelov, 1964: A Prehistory of Slavic. The Historical Phonology of Common Slavic. Heidelberg. Petar Skok, 1948: Leksikologijske studije. R^a^d JAZU272. Zagreb. 34-38. — 1971, 1972, 1972: Etimologijskirječnikhrvatskoga ili srpskoga jezika I-III. Zagreb. Marko Snoj, 22003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana. Sorbischer Spra^cha^Ias 14. Historisch^e Phonologie, 1993. Bearbeitet von H. Faßke. Bautzen. Christian S. Stang, 1957: Slavonic Accentuation. Oslo. Han Steenwijk: The Slovene dialect of R^esia: San Giorgio. Amsterdam. Matej Šekli, 2006: Praslovanski stari cirkumfleks v rezijanskem in ziljskem narečju slovenščine. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Zbirka Zora, 41. Uredili Vera Smole in Mihaela Koletnik. Maribor: Slavistično društvo. 277-287. Urslavische Grammatik^: I. Ban^d: Einleitung. Lautlehr^e (I. Teil: Vokalismus, II. Teil: Betonung). Maribor. Jože Toporišič, 1990: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana. Willem Vermeer, 1982: Raising of *e and loss of the nasal feature in Slovene. Zbornik za ßlo-logiju i lin^gvistiku 25/1. 97-120. — 1987: Rekonstruiranje razvoja samoglasniških sestavov v rezijanskih govorih. Slavistična revija 35/3. 237-257. — 1993: L'origine delle differenze locali nei sistemi vocalici del resiano. Fondamentiper una grammatica pratica resian^a. Ur. Han Steenwijk. Padova. 119-148. Summary The Slovenian dialect of Resia has two regular reflexes of Proto-Slavic jat (PSl. *e) in stressed syllables, i.e., i from Proto-Slovenian (PSln.) long *e (s'nik, 'bil, 'sinca, s'vixa) and e from PSln. short (acute) *ein a non-final ('mestu, 'deda) and final/only syllable (wo'bet, 'det). In addition to these two regular reflexes, Resian also has an irregular reflex i, which can alternate with a and is the regular reflex of PSln. *i ('zima, 'žiu) and PSln. *i- ('lipa, 'sita ~ 'sat). This reflex is represented by seven examples known so far and occurs in two different consonantal environments. The examples g^'nizdu, 'činkja, z'viz^a, 'pisak 'piska < PSl. *^e^dö, *čeIniki *čeInika, *^ezda, *pesiki *pishkA are characterized by the fact that PSln. *e originally occurs behind a palatalized consonant (attested in *gn^e > *^e, *čIe > *čle, *gue > *3ue, supposed in *pe > *p'e) and in front of a non-palatalized dental consonant. In this consonantal environment *e presumably retained its original wide phonetic quality longer: *[ä] // +[ *C'_DO\. The examples k'l9šč k'lišča, k'Iišče, 'lišnik < PSl. *kIeščb *kIešča, *kIešč^, *Ieščbniki, are characterized by the fact that PSln. *e/ *e originally occurs behind a presumably palatalized consonant *I and in front of a soft consonant cluster *šč. In this environment, *e was presumably considerably narrowed very early: *[e] // +[*C_C\. With the Slovenian tendency of general narrowing of *e according to the rule that vowel quality depends on vowel quantity - which is tied to the accent - in Resian, three phonetic qualities of *e occur in stressed syllables, i.e., two regular phonetic realizations, conditioned by vowel quantity (Slovenian innovation), narrowed long *[e:] and non-narrowed short *[ä], as well as two positional phonetic realizations, conditioned by consonant environment (Slavic archaism), positionally non-narrowed long *[ä:] //+[ *C'_DO\ and positionally very narrowed short and long *[e]/*[e:]// +[*C'_C\. In further development of the Resian vowel system these three phonetic qualities of *e tended to narrow, but they did not merge completely because of their different original vowel qualities. From two different allophones of *e only one reflex of this vowel developed. Positionally non-narrowed long *ä: could not merge despite narrowing, neither with the regularly narrowed *e > *e:, which was phonetically narrower, nor with the later lengthened PSln. *e- in a non-final syllable, which was phonetically wider, because of its original different quality: (PSln. *§// +[*C'_DO\ >) > *e: > *e: > ~ (PSln. *§>) > > *g > ~ (PSln. *e- >) *ä > *e > *e: > *e:. When after the monophthongization of > *i: (s'nik, 'bil, 'sin^ca, s'v^i^ä) the PSln. *T and the PSln. *i-, lengthened in a non-final syllable, became a centralized i-vowel (*i: > *i:), *e: merged with it in the process of centralization of the former, i.e., *e:> *i: (g'nizdu, 'čjnkja, z'vizda, pisak piska). Positionally very narrowed short and long *e/*e: merged with *i/*i-/*-i at an early stage (*e/*§//+[ *C'_C'\ > *e:/^*e-/^*-e > *i:/^*i-/^*-i) and changed further like *i(*i:/*i-/*-i > *i:/*i:/*i > *i:/*i:/*g) (k'lgš^ k'liä^a, k'lis^e, 'lišnik; 'sst 'sita, 'lipa, 'žiu, 'zima). With the rise of centralization - a new distinctive feature in the vowel system - the mid vowels centralized as well, i.e., *e: > *e: ( 'mestu, 'deda). The rise of the irregular reflex of PSl. jat in Resian draws attention to the traces of two archaic Slavic phonetic characteristics in Slovenian, i.e., the positional palatalization of consonants before the front vowels, later generally neutralized in the South Slavic languages, as well as to the tendency of vowel quality depending on consonantal environment, later neutralized by the common-Slovenian phonetic rule of vowel quality depending on vowel quantity.