Poštnina plačana v gotovinl Izhaja v pondeljek in petek popoldne. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova ®oba Cena 2 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. St. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 51. Celje, sobota 27. junija 1931. Leto XIII. DOBRO NAM DOSLI! Na Vidovo bo naše belo mesto obleklo zopetpraznieno obleko. Zopet se bo v nestrpnem veselju razžarela naša duša in naš obraz! Saj bomo po- zdravili te dni na naših tleh na tisoče bratov in sester, ki bodo prihiteli na največji letošnji sokolski praz- nik, nji župni zlet celjske Sokolske župe. Sokolstvo je našim srcem najbližje; saj gledamo v iijem ono silo, ki se je v časih na- rodnega suženjdtva borila za teptane pravice našega rodiu Neštetokrat so po ulicah našega mesta, ko je v njem vladala tuja, nam sovražna sila? rdeče srajce naših Sokolov s svojim praporom dvigale v našili srcih samozavest in po- gum, pri nasprotnikih pa strah pred bodočnostjo. Neštetokrat je naše Sokolstvo pohitelo v vsak? tudi najinanjši kotiček case domovine in je tu s svo- jimi nastopi širilo narodno zavest in smisel za telesni in duševni preporod našega na- roda. Ko so padli okovi suženj- stva, je Sokolstvo zopet prvo stopilo na plan in z orožjem v roki stopilo v boj za pravice naše mlade države. V naši domovini se je Sokolstvo s podvo- jenimi silami lotilo dela. V svojih telo- vadnicah zbira na tisoče svojih pri- padnikov, jim krepi značaj, da postunejo samozavestni, zdravi in krepki državJjani, ki bodo lahko brez strahu preživeli tudi najtežje trenutkeživljen]a> V sokolskih vrstah si po- sebno mnogoštevilna ti, mla- diria, naš up in naša nada! Tebe prav posebno pozdrav- ljamo, želeč ti, da postaneš taka, kakor si jo v svojih najsmelejših željah predstav- ljamo, kakršno si želimo in kakršno krvavo potrebujemo. Prepričani smo, da bo le- tošnji zlet, ko prihiti med nas Sokolstvo v tako velikem številu, kakor ga v Celju še nisnio videli, rodil obilo do- brega in koristnega za nas vse! S to iskreno željo vse so- kolske borce pozdravljarno in jim kličemo: Dobro nam dosli! Zdravo! Stran 2. »Nova Doba« 27. VI. 1931. Stev. 51. Sokolski mladini* v pozdrav! Z drhtečimi srci si čakala na ve* liki praznik, da š svojimi mladimi krili prihitiš v spremstvu sivih So- ko'lov v lepo Celje, da tain pokažeš svajo silo. Bodi nam prisrčno po- zdravljena, Ti naša nada in naš up! Zavedaj se, da si temelj našemu So- kolstvu, da boš Ti prevzela nekoč nasc nalogo, ki jo opravljajo sedaj Tvo'ji starejši bratje in sestre. Ne plaši se truda in dela, ki ga prevze- maš z onemoglih ram, pomisli, da delaš to za narod, ki Ti je ustvari! lastno, svobodno domovino. Mnogi od Vas, mladi ptiči, stöpate na nek- daj vroča, nam nasprotna tla, a ve- dite, da še ni strt on, ki tiho kljuje proti vserau kar je sokolskega. Za to pa si poklicana Ti, mladina, da popolnoma premagaš te sovražnike in zavladaš na svoji lastni grudi ter po'letis s svojimi krili svobodno, vi- soko in ponosno. Zavedaj se, da Te je rodila slovenska mati, namenila slovenskcmu rodu, da je obdelovala ¦zem.ljo slovensko, po ka/teri hlasta tujec. Zemlja je namenjena edinole Tebi, slovenska mladina! Idi svojim ciljom nasproti, ne kloni pred grož- njami in zavedaj se: Kdor Slovan, ta Sokol! Naj velja s tega mesta so- kolski »zdravo« tudi Tvojim mate- ram, mladina, ki so te namenile so- kolski službi in sokolska hvala Tebi, mati slovenska! Tebi sokolski mladini želimo, da Te spremljajo spomini na ta zlet v zrelo dobo, ki naj Ti bodo za vzgled in vzpodbudo za poznejše resno so- kolsko delo, naj Tvoja mlada krila polete nazaj v domača gnezda, da bodo hitro rasla za daljše sokolskc polete. ' ¦'i^'Jj Pomoč, prejeto od svojih bratov in «ester, boš tisočero vračala svo- jim' naslednikom po načelih Sokol- stva. Vse o'ci so uprte vate, dragi nara- š&aj in deca, in naj velja Tebi po- sebno naš iskreni, bratski, krepki, sokolski: Z -d r a v o ! KValiteto veSiko izblro, v a d n o Rove moderne vasorceinnlaslce cene nudi manufakturna in modna rgovina Miloš Pšeničnik, Celje jSokolska župa Celje V predvojni Sloveniji se je sokol- stvo "do leta 1903. počaši razvijalo. Se'le z letom 1904. je nastal večji pokret. To leto je nastalo več novih društev, täko da se je leta 1905. ustanovila Slovenska sokolska zve- za. Od tedaj je število društev stalno rastlo. Delokrog Zveze je zavzemal čimdalje večji obseg; treba je bilo misliti na snovanje sokolskih žup. Five župe so bile osnovane 1. 1908. Za ozenilje bivše Štajerske še je ustanovila župa v Celju. Priprav- Ijalni odbor je bil sestavljen že v je- seni 1908. in je vodil vse tehnično in upravno delo do ustanovnega občne- ga zbora dne 30. oktobra 1910. Ob ustanovitvi je štela CSŽ 17 društev in 4 odseke, članov 1.185, članic 141, šolskega naraščaja 230, obrtno-trgovskega 116, gojenk 61. V župi so bila takrat včlanjena vsa društva bivše štajerske kakor Gra- dei»; Maribor, Ptuj in Ljutomer. Le- ta^r1913. so se z ustanovitvijo sokol- ske župe Maribor odeepila društva, ki so po svoji legi težila na Maribor. Ker se je medtem ustanovilo veČ no- vih društev, celjska župa ni büa oslabljena, temveč je po odeepitvi i:-.ka/ovala znatno večje števiio pri- pialnikov, kakor ob ustanovitvi. Komem julija 1914. je avstrijska vlada grepovedala delovanje CSŽ istočasno kakor vsem drugim /u- pam. Nastopili so najtežji easi *v zgodovini našega naroda. Sokoli, kolikor niso bili v strelsk'ih jarkih, so bili preganjani in po avstrijskih oblastib zasledovani. Dolge so bile noči, predno je pronikla zarja svo- bodö. Po osvobojenju se je župa sestala na prvi sestanek 31. marca 1919., občni zbor se je vršil 18. maja 1919. To leto se je 'ustanovilo tudi največ novih društev. Statistika za leto 1920. izkazuje 2.015 Clanov in Clanic. Dolgo časa se je število elanstva gi- balo okoli 2.000. Kjerkoli so bili da- ni pogoji za obstoj sokolskih dm- štev, so se ustanovila še leta 1920. Ofetala leta je bilo osnovanih le malo novih edinic. Župa je štela 1. decem- bra 1929. 22 diuštcv in 1 odsek s 1.361 člani, 616 Clanicami, 155 moš- kega, 131 ženskega naraščaja, 413 moške in 429 ženske dece. Ako' uva- žujemo, da je prestopilo nekaj dru- štev k sosednjim župam, kamor so imela bližje, smemo trditi, da je CSŽ ves čas svojega obstoja napredovala. Največji napredek v zgodovini župe zaznamujemo ob župni dvajsetletni- ci, to je v letu 1930/31. Z ustanovit- vijo SKJ je v društvih zavelo novo življenje. Radi priprav ¦ za beograj- ski vsesokolski zlet in deloma za župni zlet se župna uprava pred je- senjo 1930. ni lotila ustanavljanja novih društev. Ko je zletna dobä mi- nila, so se začela na teritoriju župe pojavljati nova društva. Od 23 edi- nic se je število dvignilo na 42, s priklopitvijo posavskega sokolskega okrožja na 55, tako da šteje župa da- nes 48 društev in 7 Cet. Sedaj je v župi vclanjenih 3.934 Clanov, 1.545 članic, 799 m. n. in 417 ž. n. Razen tega je vpisanc nad 3.000 dece, toč- nega števila dece ni mogoče podati. ker nekaj novih društev še ni poslalo statističnih podatkov za deco. Skle- pamo, da šteje župa vseh pripadni- kov okoli 10.000. Navedene Stevilke govore dovolj jasno o veliki sili so- kolskc organizacije. Edino v čemur jc župa nazadovala, je število sve- čanostnih krojev. Leta 1910. je bilo v župi vseh članov v kroju 455, po vojni je padlo za prilično 200. Letos, ko se je ponekod izvršila akcija za nabavo krojev, bomo dosegli morda i število 350, mogoče celo 400. Pred vojno je bilo skoro polovica članov v kroju, da nes komaj desetina. Na- ze manifestacije bi imele popolnoma drugo lice, ako bi ostalo razmerje članstva v kroju z onim pred vojno. Letošnji župni zlet je 15. po vrst- nem redii. Vštet ni mladinski dan leta 1927. v Celju. Zupni zleti so se vrstili: 1. 8. 1909. v Krškem, 16. 7. 1911. v Središču, 4. 8. 1912. v Trbov- !jah, 14. 6. 1914. v Brežicah, 4. 7. 1920. v Zagorju, 14. 8. 1921. v Šoštanju, 16. 7. 1922. v Celju, 12. 7. 1923. v Trbov- ljah, 13. 7. 1924. v St. Juriju ob j. ž., 17. G. 1925. v LaSkom, 6. 6. 1926. v Trbovljah, 3. 9. 1928. v Šoštanju, Ki. 9. 1929. v Trbovljah, 15. 6. 1930. v Ce- lju in letos,28. in 29. 6. zopet v Celju. Ogromen je napredek v številu te- i lovadečih. Na prvem župnem zletu v KrSkcm je nastopilo ])i'i prostih va- jah 89 telovadcev, med temi tudi člani iz drugih žup. Clanice so na- stopile le iz društev Zagreb in Kr- šlvO, prve so izvajale vaje s kolesi, drufje pa vaje z obroči. Na zlctu v SoStänju 1. 1921. je nastopilo 162 cla- nov in 80 članic, m. n. iz Celja 30, go- jenk iz Laškega 12. Lani v Celju je nastopilo pri prostih vajah 252 čla- nov, 125 članic, 162 m. n. in 96 ž. n. Za letošnji zlet je prijavljenih po prvih poskusnih prijavnicah telo- vadcev 617, telovadk 339, moškega naraščaja 413, ženskega naraščaja 216. Števila dece ne primerjamo, ker je njena udeležba na župnih zletih obvezna le za bližnja dimštva in si ni mogoce ustvariti slike o številč- nem stanju dece v župi. Najbolj je napredovalo sokolstvo v naši lepi savinjsko-šaleški dolini, pa tudi drugod sino na številu naših pripadnikov znatno pridobili. Po vsem navedenem lahko' celjska So- kolska župa z zaupanjem gleda v bo- dočnost. DR. MILKO HRAŠOVEC: Gospodarski nauk letošnjegaljudskegaštetja Pravkar smo Citali pregled, ki so ga. objavili listi in ki kaže podrob- ne^ podatke ljudskega štetja v naši državi. žal premnogi baš naših Ijudi ne vedo in nočejo vedeti, kako veli- kanskega pomena je ljudsko štetje za naš narod in našo državo. Res je, da so na zunaj le suhe številke, ki so bile objavljene: kdor pa ima le malo volje in številke natančno pre- gleda, hitro spozna, da je ta na zu- naj mrtvi številčni materijal poln bohotnega življenja. Saj iz številk izhaja ljudsko gibanje časovnega razdo'bja desetih let, saj iz številk veje življcnje našega rodu, ki se je v zadnjiii desetih letih odigralo pred našimi očmi. Vsi komentarji časopisja povdar- jajo z zadovoljstvom, da je napredek našc domovine po podatkih ljudske- ga štetja zadovoljiv in da posebno prirodno naraščauje števila prebi- valcev naše države kaže, da je nag rod zdrav, krepak in zmožen lepc in velike bodočnosti. Odstotni prirastek našega naroda je tako krepak in odličen, da nas morajo s strahom zavidati naši so- sedje — neprijatelji. Ce pa pregleda- mo podatke ljudskega štetja prav posebno v naši ožji domovini, v dravski banovini, z uspehom ne mo- remo biti popolnoma zadovoljni. Steije- nam kaže, da znaša prirodni prirastek prebivalstva komaj 8% in je tedaj skoro za polovieo marijši nego prirodni prirastek v celi državi. Kaj je temu vzrok? Ali je slovenski del našega naro- da dosegcl že ono stopnjo, na kate- ri je prirodno razinnoževanje prebi- valstva že močno popustilo, kar se izrazito kaže pri drugih narodih? To vprašanje moramo odločno- za- nikati. Tudi slovenski del naše dr- žave je še povsem prirodno zdrav in močan, tudi v slovenskem delu na- roda je prirodno razmnoževanje na- roda ostalo krepko in številčno viso- ko kakor nekdaj. Vzrok, da je število prebivalstva JOŽE SMERTNIK: Ob neusahljivem vrelcu Jugoslavija,živi v dobi, ki bo v zgodovini poznana pod reži- mom 6. januarja. Takrat je kralj kot vladar stopil med svoj narod »brez posredniko'v« ter je v manifestu označil cilj in pred- videl za dosego tega cilja tudi gotova sredstva. En cilj. Cilj mu je bil blagor zemlje, na kateri prebivamo Jugoslovani. Cilj mu je bil tudi obstoj jugoslovanske države, za katero so1 se skozi stolctja borili na vseh poljih Srbi, Hrvati in Slovenei. Cilj mu je bila slednjič bodočnost jugoslovanskega naroda, vedno zasužnjenega v zgodovini. Varstvo ljudstva in ohranitev države, to je bil kraljev cilj. TakSen cilj je in mora biti svet vsem Jugo'slovanom. Poznejši rodovi bodo z nezmanj- šano hvaležnostjo beležili ta Gin modrega-vladarja, ki je v ne- varnem trenutku jugoslovanske zgodovint},. gnan od čiste in neskaljcne ljubezni do svoje zemlje, do svojpga ljudstva in do svoje države, pögumno prevzel nase odgovornost za usodepoln čin, kakor jih v zgodovini upravičujejo le eksistenčne nevar- nosti in brezkompromisni zakon ljubezni. Kot sredstva v dosego tega cilja je kralj predvidel: med- sebojno politično1 pomirjenje, gledanje drug na drugega ne več skozi očala politiCnega sovraštva, ampak z očmi človeka, tekmo- vanje ne več za koristi politiCnih strank, ampak lojalno tekmo- vanje vseh v ddnašanju stavbnega materijala za izgradbo do- movine, v kateri bo sleherni mogel najti vse predpogoje za svoj duševni in materijalni blagor. To so eticno neoporekljiva sred- stva tako po svojem izvo'ru kakor po namenu, kateremu služijo. V tej zgodovinski dobi pripada Sokolti kraljevinc Jugosla- vije prevažna naloga: Vzgoja mladine. Sodobna doraščajoCu mladina je, priznajmo ddkrito, po velikem delu sredi nemira, skrbi in odkritij sodobnega duha v marsičem desorijentirana. Bila bi sicer usodna zmota, če bi iz privezanosti do staiih oblik, ki jih sedanjost razbija, prezirali veliko dobrcga, ki ga novi Cas prinaša s scboj. Kdor v soclobnem razvoju duha ne vidi niC drugega kot samo senčne strani, se obsodi v neplodövito opo- rekanje in obsojanje, mesto da bi mladcmu rodu pomagal razbrati iz kaosa nazorov in mnenj to, kar vsebuje v sebi brez- časno resnico v novi, popolnejši obliki. Potrebno pa je, da sami oboroženi z jasnimi nazori o bodočnosti gremo mladini pri iskanju na roko, ker tok časa z bogatimi zakladi resničnih vrednot vali s seboj ogromno grez zmot, ki varajo tembolj, Cim- bolj ugajajo1 raznim gonom sodobnega življenja. In ravno sokolska vzgoja, ki nosi danes velik del odgovor- nosti za telesni in duševni razvoj mladine, je v prvi vrsti dolžna, da ji da nepremakljive temelje življenja, ki jih tudi časovne spremembe ne bodo podrle. Iz sokolskih telovadnic se morajo dvigniti nove generacije jugoslovenskih državljanov, ki bodo prevzeli iz prošlosti samo one elemente naše rasnosti, ki ne raz- dvajajo, ampak spajajo in ujedinjujejo, lo one posebnosti pie- men, ki so enako prirasle sreu naših bratov na jugu in severu, vzhodu in zapadu države, le one posebnosti, ki so svetli znak na nebu, da kažejo pot, po kateri je nam hoditi za ustvaritev zdravega jugoslovenskega nacijonalizma. Taka zvezda-vodnica na nebu je za našo mladino Sokolstvo. V sokolskih druStvih jaCamo s pravilno telesno vzgojo fizično moč naše mladine. Pravilno' in harmonično razvita telesa, po- dobna klasičnim grškim kipom, brez vsakih hipertrofij, teh izrodkov slabo gojenoga športa, morajo kronati uspeh sokolske telesne vzgoje. V krasnih telesih pa vladaj viteška duša in pie- nienito'st srea. Z zmernim življenjem si ohrani v telovadnici tridobljene dobrine do poznih Jet! V trdem delu, ne le z iigrami, so mora utrditi, mora pojekleniti naš mladi rod. S sistematično in metodično vadbo mora jačati telo in voljo', brez katere ni moci preskočiti niti prebiti nobene zapreke v življenju. Našemu mlademu rodu so potrebne jeklene mišico in jcklena volja, da no usjjel v vedno težjein bdju za vsakdanji kruh. Dobil jo bo v telovadnici ob pravilni sokolski telovadbi. Sokolska ideja je neusahljiv vrclec domovinske ljubezni. Ob tern večno živem vrelcu se krepca iz dneva v dan naša so- kolska. mladina. Tu vsrkava vse dobre in plemenite nazore o življenju, o luči resnice in lepote, tu priddbiva telesno moč in gibčnost, tu si utrdi zdravje in pridobi si odločnost in jekleno voljo, te najvažnejSe temelje dobrega značaja, tu pridobi vse dobre lastnosti, da postane koristen član človeške družbe, da postane dober jugoslovanski državljan. Ko cloraste sedanja so- kolska mladina in stopi v arcno življenja, bo za vselej pokopana mentaliteta nestrpljivosti bivših političnih strank, pozabljene bodo vse plemenske razlike, na mesto teh pa bo ukorerrmjena v dušali najširših plasti naroda zdrav a in krepka jugoslovenska miselnost. Naše davno sokolsko stremljenje: ena država — en narod, bo za vse veke — dejstvo. SOKOtl! NaročajSe lepake In razne druge Uislcovine v IVE1NIIISKARNI Y CE1JU! Štev. 51. »Nova Doba« 27. VI. 1931. Stran 3. v dravski banovini v primeri z osta- lo državo le zmernejše porastlo, so gospodarske prilike v naši banovini. Ni zadosti, da se prebivalstvd bano- vine množi, treba je, da v prvi vrsti država in tudi vsi ostali faktorji cle- lajo na to, da je prebivalstvu zasi- guran tudi gospodarski obstoj. Z gospodarskih vidikov so števil- ke naše banovine nad vse zariiniive in jasno' kažejp, da se veliko število našega slovenskega naroda še vedno izseljuje bodisi v južne kraje naše države ali pa v inozomstvo. Prvo iz- seljevanje je celi državi in nam Slo- venccm v veliko korist: naš Clovek, ki je doma v mnogih slučajih z ozi- rom na težke prilike, v katerih živi, prevcč razsipon in premalo1 varčen, se na man spremeni, ko odide iz ož- je domovine. Silna volja do dela, pridnost, vztrajnost, vcstnost in po- štenost, delo od zore dd mraka, varč- nost in skromnost, to so plemenite lastnosti slovenskega človeka, ki jih povsod visoko cenijo. Nadarjenost in srečen značaj, prilagoditi se v vsako kakršnokoli okolnost, sta od- prla našim ljudem pota v vse pokli- ce, posebno na jugu naše države. Navzočnost naših ljudi v teh krajih je gotovo ogromne važnosti in ko- risti za tamkajšnjc prebivalstvo, na drugi strani pa jo ravno tako važno in koristno za duše naših ljudi, ki spoznavajo moč in veličino svoje dr- žave in domovine in prinašajo, ko pridejo v naše kraje clomov, pravil- ne in zdrave pojme in ljubezen do naSe države. Skratka, naš človek, ki je v ožji domovini še vse preveč vkovan v duševne .spone nekdanjc Avstrije, ki še vse ,-prerad gieda na svo'j-,lastni dom skozi kratkovidna nemška oča- la, ^poznava, da je postal enakopra- v^.državljan velike skupne dQino- vinejvv kateri so poklieani vsi.naši ljudje dobre volje na delo za skupno dobrobit nas vseh. Drugi del naših ljudi pa, kakor prej, požira še vedno inozemstvo: na tisoče in tisoče naših najboljših, najmoCnejših in zdravih sinov od- haja vsako leto v inozemske rudni- ke, kjer puščajo svojo moč, svoje zdravje in svoje življenje. Ta del je za.f-nas navaclno izgubljen za vedno. Tekom let se ti izseljenci prilagpdijo ondotniin razmeram in utonejo vsJed pomanjkanja zvez z domovino v.. morju tamkajšnjega prebivalslva. Koliko stotisočev naše slovenske kr- vi nam je v enem stoletju požrl nem- Ski gornji in srednji Štajer, Gradec, Dunaj, Westsalsko, Amerika? Ni pi- sana ta zgodovina zalo'sti in nesreče, le imena, ki jih človek srečava v na- vodenih pokrnjinah, govorijo dovolj glasno, da jo zibclka tch ijuili tokla v naših slovenskih krajih. Prjbiti pa je treba, da v času, ko doinovina za najboljše sinove nima kruha, na tisoče inozemcev, nam tu- jih po jeziku, z dovoljenjem oblasti zaseda pri nas najboljše službe in prejema najbolj mastne place. In to ne le v onih rodkih slučajih, ko ni na razpolago1 domaeih strokovno iz- vežbanih moči, temveč tudi takrat, j ko sjo na r.azpolago domačini, ki ima- j jo za take službe popolno strokov- no sppsobnost. Na tucate je raznih knjigovodij, preddelavcev, potnikov, monterjev in na stotine raznili stro- kovnih delavcev, ki kol inozemci uživajo pri nas gostoljubje, delo, do- bro plačo in bei kruh in v zahvalo y a to delujejp za tu jo propagando in zaMevajo celo nemške Sole za svoje drone! | Re.-;, naša širokogrudr.o.;1. i.o<-taja žy sioešna. Mesto Celje in okolica štejeta skup- no 17.255 prebivalcev. Med teini je { napovedalo jugoslovensko državljan- j stvo 16.788 oseb, 407 oseb je inozem- ccv. Ce si te inozemce po poklicu bližje pogledamo, vidimo. da so sko- ro izključno zaposleni v tukajšnji industriji in trgovini kot nenado- mestljive osebe. Od ravnatelja to- varne do črkostavca, od bančnega uradnika do tovarniškega sluge, od delovodje do navadne delavke, od zasebnega uradnika do preddelavca, povsod, kjer je boljša plača in upliv- nejše mesto, sedi inozemec. Naš clo- vek, od katerega ta industrija in tr- go'vina živi, pa ne dobi službe, ker so vse službe oddane. V mestu CelJQ in okolici je napo- vedalo 439 oseb nemško narodnost in 527 oseb nemski materni jezik. V odstotkih izraženo je tedaj nekaj čez 3% prebivalstva mesta in okolice napovedalo nemško narodnost in skoro točno 3.5% pi'ebivalstva nem- ški niaterinski jezik. Inozemci so večinoiua napovedali nemško narodnost, iz Cesar sledi, da so baš inozemci one osebe, ki krepi- jo pri nas nemški element pri nje- govih kulturjiil^ zahtevah! Celjski politič.ni. srez z mestom Ccljem vred.iiija ,(16.808 prebivalcev, 849 inpzemcev (1K%), .754 neinškega maternega jezika (1K%) in 008 ncm- ške narodnosti (niti 1%). V posa- mcznih obiünali vidimo, da je po- vsod, kjer jc nastanjena kaka indu- strija ali kjer so gradovi in velepo- sestva, prijavljenih vcč inozemcev in Nemcev: Dobrna 24 inozemcev, 22 Nemcev, Griže 28 inozemcev, Št. Pavel pri Preboldu 34 inozemcev, 15 Nemcev, Petrovče 18 inozemcev, 11 Nemcev, Sv. Peler v Sav. dolini 11 inozemcev, 13 Nemcev, Teharje-Štore 74 ino- zemcev, 48 Nemcev, Vojnik 24 ino- zemcev, 11 Nemcev, žalec 21 ino- ; zemccv, 23 Nemcev, Pclzela 30 ino- zemcev, 18 Nemcev! Od drugih krajcv, ki pripadajo j celjski Sokolski župi, navajam: Sevnica 40 inozemcev, 30 Nemcev, Rajhenburg 21 inozemcev, Trbovlje- Hrastnik 113 inozemcev, 115 Nemcev (stcklarna Hrastnik!), šoštanj 33 inozemcev, 45 Nemcev, Jurklošter 30 inozemcev, 10 Nemcev, šmarje pri Jelšah ves srez 140 inozemcev, 175 Nemcov! Te številke govorijo za vsakega poznavalca razmer jasno dovolj. Gcspodarska zaposlitev našcga ljudstva postaja eno prvih vpraSanj, za katerega ugo'dno rešitcv moramo zastaviti vsi vse svoje sile. Veliko ulogo v tern vprašanju inia dr^ava sama; glayno ulogo in glavno moč pa imamo mi sami s svojo nakupno silo. Organizirani volji konzumenta se tudi najbolj organizirana tuja in- dustrija in irgovina nc bo mogla upirati. Dravska banovina ima med 1,120.584 prebivalci 15.031 inozemcev, med katerimi je mnogo tisočev ta- kih, ki k nam ne spadajo in bi jil^ lahko nadomestili z domačini. , Sokolska društva in njih najrod- noobrambni odseki imajovteh vpra- šanjih hvaležno polje za delo. Dolž- nost Sokolstva je, da dela na to, da bo naš človek dobil zaposlitve na domačili tleh in nadomestil nepo- ti-ebne tujce! Vilko Kukec Na zletu Savinjskega Sokolstva v Žalcu smo se živo spominjali mo%a — očeta žalskega Sokola — br. Vil- ka Kukca, ki pac zasluži, da se ga spoininjamo tudi ob priliki velike- ga župnega zleta v Celju, zaradi ka- terega izhaja celjska »Nova Doba« v praznični opremi. Vilko Kukec je že v svoji mladost- ni dobi, zlasti kot slušatelj tebnike v Pragi, dajal pred tridesetimi leti dirckiive br. Franu Piklu y Žalcu, ko jo bil Sokol v Žalcu še v povojih, v mladem razyoju. Bratje Cehi so smatrali br. Vilka Kukca za svojega. V Pragi je bil clan najvzoinej.se vrste, ki je takrat odpotovala iz Pi-age v London, kjer je očarala z vajami na orodju naj- odličnejšo angleško publiko, med katcro je bil tudi angloSki kralj Ed- vanl. V oni dobi je bil Vilko Kukec na vrhuncu svoje sokolske sile kot vzor telovadca v.vrsti pnih Sokplov, katerih imena je slavil ves slovan- ski svet. Tega dejstva se moramo zopet spominjati danes, ko je vstal Sokol kraljevinc Jugoslavije, ki morda nikjer ni doživel tolikega razmaha, kakor ravno v središču dravske ba- novine, v starodavnom Colju, po^ vodstvom župnega staroste br. Jože- U\ Smertnika. Ko je Sokol v Žalcu 1. 1907. razvil svoj prapor, je bil zopet Vilko Ku- kec ona svetla zvezda* ki je dala mo- gočni slavnosti izreden sijaj. Ta slav- nost bo ostala v najlepšem spominu vsem starim gardistom iz dobe, ko je bil Sokol v pokojni Avstriji naj- bolj osovraženo društvo in nevaren element nemštvu in dunajski vladi. Vilko Kukec je začel taki'at vzga- jati naraščaj. Videl in spoznal je, da ne zadošča, ako telovadi starejža ge- ncracija, šlo mu je predvsem za to, da pridobiva mladino za vzvišene sokolske ideale in cilje. Ko sta na zadnjem žalskem zletu navaSCaj in deca prodajala razgled- nice, mi je prišla v roke skoro že zgodo'vinska karta s sliko žalske de- cc v sokolskem kroju s svojim na- Celnikom Vilkom Kukccm. Zelo me je razveselila ta razglednica, zlasti, ko sem spoznal na sliki trojico Žal- čanov in sicer Vero Koblekovo, Pol- ti Virantovo in Albina Razpotnika, ki so že pred 20 leti zahajali v telo- yadnico osnovne sole v Žalcu, ki je bil a zgrajena v novem šolskem po- slo'pju na inicijativo in po navodilih Vilka Kukca. Minilo je dvajset let in danes je žalski Sokol znova prerojen, doživel je razvoj, kakršnega je bil deležen prod 20 leli. Sokol v Žalcu ima se- tlaj novega starosto br. Vilka Seni- co, ki je kot mož na svoj em mestu znal privabiti v sokolske vrste vse sloje in vse »letnike«. Želimo mu, da bi tudi deloval po smernicab svoje- ga velikega učitelja br. Vilka Kukca, ki sicer ne biva več v Žalcu, a je danes steber Sokolstva v beli Ljub- ljani. line kremenitega zna-čaja, neupog- ljivega Slovana in Jugoslovena br. Vilka Kukca bo vedno bliščalo v zgodovini Sokolskega društva v Žal- cu. K. Iz življenja sokolskik društev in čet Celje, Sokolsko društvo v Celju" je v raz- vescljivem poletu razvoj a. Obe telo- vadnici, mestna kakor tudi v Gaber- ju, sta polni, saj telovadi jo člani v štirih oddelkih: skupno 150 tclovad- cev, članicc v treh oddelkih 70 telo- vadk, moški naraščaj v treh oddel- kih (dva v mestu, eden v Gaberju), preko 120 oseb, ženski naiYaščaj v treh oddelkih 65 oseb, moška deca tudi v treh oddelkih skupno 150 oseb, ženska deca v dveh oddelkih o'krog 100 oseb. Posamezniki hodijo pa celo uro daleč, da pridejo k telo- vadbi kakor na primer iz Zagrada in Petovnika; v telovadnico v. Gaberje prihaja nekaj bratov, sester in moš- koga naraščaja k, telovadbi iz Ljui- bečne, ki je tudi precej oddaljenay Da se vsi ti oddelki obvladajö,' jim prednjaški zbor, ki je sicer ma- i loštevilen, nudi vse najboljše. ; Uvedla se je igra z žogo »odboj- : ka«, v kateri so naraščajniki iz me- sta že })i'a.vi mojstri. Razveseljivo je, dn, v Gaberju po'secajo telovadbo najvcč osebe iz delavskih vrst, ki_ so svoječrfsTio stale ob strani ali bile te^ lo naspfotne Sokolu. ""' Z velikim zanimanjem poseöajo telovadbo starejši bratje, saj letos ob priliki župnega zleta v Celju na- sto'pi s prostimi vajami 24 telovad- ccv starejših bratov. Obisk telovad- be je pri vseh oddelkih zelo lep, to- da pogrešamo še marsikoga. Največ- ja ovira telovadbi je nogomet. Na župnem zletu bo sodelovalo 420 telovadoCIh pripadnikov Sokol- skega društva v Celju. Frankolovo. Ker se ravno zbira gradivo za »Novo Dobo« iz vseh krajev, kjer ob- stoji Sokol, Vam še mi porocamo, zakaj na Frankolovem še ni Sokola ali pa vsaj kmečka sokolska četa. Da «mo na B'rankolovem mislili na So- kola že zdavnaj, Vam je znano, rav- notako kakor dejstvo, da ga do da- FRAN ROŠ: Celje belo in veselo Tib a je bil a zima pred veliko voj- • no. Ali v mladini je vrelo krepko in do dna. Viharjev se je hotelo mla- dosti, ko je rasla ob »Preporodu«, '>Glasu Juga«, »Jugoslaviji«. »Klic z Gospesvetp«, »Gospodin Franjo« in »Kontrolor Škrobar« so kazali na jug in sever: na rane, ki so' bolele. V gaberski sokolski telovadnici so *f vežbale vrste Studontov. Ideja Tyräeva je kazala najboIjSo pot v bodocnost. Rezko so zvenela povelja, veselo jim je sledilLt voija> ki je ob_ vladovala mišice, da so jeklenele bolj in bolj. Tako so rasla mlada le- pa telesa. Ozke in zaduhie so bile študentov- ske izbe v mestu. Koliko več solnca je bilo tarn doma v Savinjski dolini, na Posavju, v šmarskih goricah! V Celju pa je tuja beseda gospodova- la v Soli in med gospodo. Gimnazija tarn za farno ccrkvijo, stara in fa- stitljiva! Med debelim nizkim zidov- jem je mladost hrepcncla za vsem plemenitim, mnogokdaj je trpela in stiskala svojo sldvensko bol v pesti. Staro Celje je bilo pol no bojev, ki jih je slovenstvo bojevalo za svoje pravice, za svoje življenjo. Rdečim srajcam so bile nxestne ulice zaprte, kolikokrat je na njih besnelo valovje sovraštva. Narodno odpadništvo za kos boljšega kruha je cvetelo, ali boj je šel dalje. Boj za otočič sredi slo- venskega zaledja, zdravega in delav- nega, kjer so požrtvovalno bedele so- kolske postojanke. V to borbo so mrtvo zrle sive raz- valine celjskega gradu, toda njego- va zgodovina je govorila. Pripovedo- vala je tudi o hrvatski Jelisavi in o srbski Katarini. In v celjskem grbu je žarelo troje zvezd kakor za vodilo in v spomin, da so grofje kdaj dru- žili troje usod v eno samo. V poletju Stirinajst so'se zvili mrki sokolski prapori, v telovadnice so legli ranjenci, možje so Sli na ukaz sile. Tudi mladina je odhajala v vo- jaške sole, barake, marškompanije, strelske jarke, bolnice in grobove. Mnogi so se javili čez mesece in lota iz Rusije, s solunske fronte. Mnogi so legli ob Soči, v tirolskih görah. Do neba je kričalo krivično goi'je. Ko je bila mera zvrhana in noč najgloblja, je zasijalo spoznanje v našo zadnjo kočo. Po težkem tisoč- letju je bedni narod našel samega sebe. Odkupnina za boljšo' bodočnost je bila plačana z gorami mrtvecev, z jezeri krvi in solza. Zavihrale so v Celju naše zastave svobodno in jasno. Mesto jc prcpla- vila okolica in ga končno prižela na svoje sree. Prvi november o'semnajst. S pod- strešja na Cankarjevi cesti St. 9, kjer je skrit dočakal svoj novi dan, je zo- pet vstal celjski sokolski prapor. Mladina, ki se je vrnila iz vojno, ga je razvila, okrasila s cvetjem in dvig- nila v lepi jesenski dan. Na dvori- šču mestne vojašnicc so se zbrale ob tern praporu stotine vojakov, trud- nih, a v sreu živih ob zavesti, da imajo mir in Jugoslavijo. Na celjski sokolski prapor so pri- segle stotine vojakov mladi Jugosla- viji. Potem so zado'nele slovanske pesmi. Tudi celjski študentje so pe- li, z narodnimi kokardami na vo- jaäkih čepicah, z žaroCimJ ocmi. No sokolski prapor so prisegli Jugo,K- viji "ekdanji;okol.ki -ra^^ Ä KÄ MSdomovina je k ieäm Äa» MalffflJ i" SroCko Pun- cersabilameclnjimi^.enamsme- la nič in»* ni mogla VOjna- Vse SV°" io silo sta reSila domovini, da jih i njej poklonita na KoroSkem. I Ta celjska sokolska mladina je znala trpeti, sanjati in delati, znala jc žrtvovati sebe za bodočnost vseh. Talco je bilo in bo. Pi-eko jasne Savinje si gledata v oči stari grad in Sveti Miklavž. V sol neu se bohoti Savinjska dolina, vsclej naša, vselej ponosna. GriCi in hribi bede nad njo, iz dalje strme vi-hovi planin in Pohorja. Sredi te zdrave in prelepe zemlje, na temeljih starodavne Celeje pa se solnCi Celje, mesto belo in veselo in sokolsko. Stran 4. »Nova Dobaa 27. VI. 1931. Štev. 51. nes še nismo ustanovili. Frankolča- ni si hoöemo postaviti pravo, zdravo sokolsko organizacijo, ki bo vzgaja- la ljudi v pravcm k meckern in dr- žavnem duhu. Zato pa nočemo usta- noviti Sokola kar v en dan, ampak si moramo za to ljudi usposobiti in vz- gojiti, da bomo potem Sokola stavili na skalo, ne pa na pesck, da bomo j vzgajali ljudi, ki bodo vodili sokol- sko organizacijo brez strahu pred kako' nevihto ali burjo, da bodo stali kakor skala, v katero se zaman za- ganjajo razburkani valovi, ki jih do- sedaj ne manjka, in da se bo brez strahu ponosno dvigal sokolski pra- por. Tako društvo bo po'nos vsem. Na žalost pa moramo tudi poročati, da osebe ki so v prvi vrsti poklica- ne, da bi sodelovale v Sokolu, zanj ne kažejo zadostnega zanimanja. Zdravo! — Kniečki sin. Orlavas. Mlada je še orlavaska sokolska Ce- ta. Komaj tri mesece živi, a kljub temu je že zelena vejica celjske So- kolske župe. Četa se je ustanovila 2. februarja 1931. Mnogi so smatrali to za nepo- trebno in so četo gledali le bolj po- strani. 12. aprila je bil v društveni sobi društva »Zimzelen« dobro obis- kan občni zbor, ki so ga posetili tu- di zastopniki celjske župc. S telo- vadbo je pričeia četa 22. marca. Od začetka so se vršile vajc v tukajšnji osnovni soli, sedaj pa vadi eeta na prostem. 17. maj je 14 članov in 8 naraščaj- nikov že nastopilo na Gomilskem in s tern pokazalo, da tudi novinci — in to v kratkem času — z dobro vo- ljo lahko nekaj dosežejo. 14. junija smo se udeležili nastopa br. društva v Žalcu, kejr so Clani in članice tu- di nastopile s prostimi vajami. Vsi oddelki (člani, članice, moški nara- ščaj, moška in ženska deca) vadijo kljub težkemu poljskemu delu — dvakrat v tednu. Ceta si je preskr- bela nov teldvadni prostor, telovad- ne obleke za člane, elanice in nara- ščaj. 9. junija je br. prosvetar Jarh predaval o temi »Nova pota našo mladine«. Župnega zleta v Celju se bo ude- ležilo 17 Clanov telovadcev, 11 članic telovadk, 9 naraščajnikov telovadcev in moška ter ženska deca. Kratko je delovanje Sokolske Cete . Orlavas, a jasno se vidi, kaj se lahko napravi z dobro voljo in vztrajnost- JO. ' V Ponikva. Sokolsko društvo na Ponikvi ob j. žel. je bilo ustanovljeno letošnjo pomlad na izrecno željo domače mladine. Dasiravno ni našla ta že- lja po'vsod prijaznega odmeva in podpore, se je vendar razmahnila sokolska ideja med našo mladino z ognjem, ki živo priča, da ji oblaki polpretekle dobe niso zatemnili ob- zorja, temveč da se je zaradi tega sedaj pognala s po'dvojeno silo za svetlimi vzori sokolske ideje. O tern priča lepo število članov in članic, telovadcev, naraščaja in de- ce, ki pridno vežbajo in se bodo 29. junija udeležili župnega. zleta v Ce- lju, 12. julija pa bodo doma, v rojst- nem kraju A. M. Slomška in Blaža Kocena, pokazali na društveni pri- reditvi, da so podedovali od prvega rojaka ljubezen do narocla in dobro voljo, od drugega pa vestnost in toČ- nost, in oboje združili v delu za So- kola. Vesclimo se trenutka, ko bo ta val navduSenja naše mladine zajel tudi tiste, ki stoje še ob strani in z ne- razumevanjem in nevoljo mrko rao- trijo pokret onih, ki so up in nada naroda. Sevnica. Letos 1. junija je minilo eno leto, odkar je bil v Sevnici otvorjen So- kolski dom. 1. junij je bil važen dan za sevniškega Sokola, ki je z lastno streho dobil inoznost veejega razma- ha in napredka. Obencm je bil to eden prvih domov Sokola kraljevine Jugoslavije. V prostorni dvorani se vrši telo- vadba, ob sobotah in nedeljah pa ki- no-predstave, večkrat tudi razne pri- reditve in predavanja. Društvo ima tudi svojo knjižnico, brat učitelj .Tančigaj pa vodi pevski in dramski ! odsek. Društvo ima sedaj 165 clan- J stva, 13 naraščaja in 107 dece. Dru- ' štveni odbor s staro'sto br. Jakilom in načelnikom br. Kladnikom ima seje vsakih 14 dni. Zal, da društvo zaradi denarnih neprilik ne more delovali tnkt>. kakor si to sami želi- mo. Sevcda nasprotniki Sokolstva de- lujejo tudi v Sevnici tajno1 in zahrbt- no. To so ljudje, ki so bili vedno so- vražniki slovanske ideje, prej pod zaščito nemStva, sedaj pod drugo fir- mo. Kljub temu se širi sokolska ideja v sleherno vas, v sreu mladine, ki je naSa bodočnost. Sv. Jurij ob juž. žel. Delovanje nafiega društva je prav živahno. Število članov telovadcev je*"od leta do leta veCje. Društvo' po- sveča vzgoji kmetskega članstva najveCjo pažnjo, ker se zaveda, da je uspešno delovanje in procvit Sokol- stva niogoč le s kmetskimi clani, ki i*adi prihajajo v telovadnico. Letos je društvo prircdilo igro »Graničar- ji«, osemnedeljski prednjaški tečaj. kji ga je vodil br. Burja iz Celja, ve- liko tombolo in veČ manjših prire- ditev iii iger. Zadnji pešizlet k Sv. Primožu se je prav dobro obnesel. Nastopilo je 46 članov s prostimi vajami, moška. in ženska deca z za- bavnimi igrami, članice in moški naraščaj s prostimi vajami in Clani na bradlji. Pešizleta so se udeležili tudi bratje Sokoli s Ponikvo in iz Dramelj. Razen Sokolov telovadcev jo prihitelo v zeleno naravo še nad 200 drugili posetnikov. Sv. Pavel pri Preboldu. Našemu sokolskemu društvu se je že veekrat očitala neka nestanovit- nost. In ne po krivici. Večkrat bele- žimo razveseljive podvige, večkrat l>a z uspebi tudi sami nismo zado- voljni. Imamd pač iste težave, ka-: kor večiiia podeželskih društev. Dojstvo je, da razimievaiije za so- kolsko delo v kmečkili plasteh na- roda fie vedno ni toliko, kakor bi si želeli. Odkrita gonja proti sokolski ideologiji je sicer vsled spremenje- nih razmer prestala, toda dolgoletni vplivi se ne dado odpraviti na mah. Zaupanje v sokolstvo se le polagoma vraCa v konservativnd dušo našega kmeta. Glavno pa jc, da inoremo tu- di v tern pogledu zabeležiti napre- dek. Vee opore ima naše društvo med industrijskim prebivalstvom. Žal pa je morala tukajšnja tkalnica skrčiti svoj ol)rat in vsled tega smo izgubili nekoliko marljivih članov in Clanic ter naraščajnikov in naraščajnic. Nadaljni nedostatek je, da temelji skoro vse prosvetno delo samo na poedincih in tako nastane vedno za- stoj, Co kak sokolski delavec iz ka- teregakoli vzroka izpreže. Tudi smo imeli daljšo krizo pri funkciji načel- nice, kar pa je sedaj urejeno. Desetletja že tožiino, da nimamo doma, da nimamo telovadnice, in navadili smo se tej neugo'dni okol- šC;ini pripisovati vse morebitne ne- uspehe. In ravno v tern pogledu se nam. obeta skorajšnja izpolnitev na- ših vročih želja. Stavbni prostor je nabavljen in gradbeni materijal se že tudi dovaža. Še letos bo gradnja ponosnega Zadružnega doma pod streho, ki bo gnezdo šentpaveljskega Sokola, iz katerega naj v bodoCe po- leti nebroj krepkih Sokolicev. Razredčeni smo sicer, nikakor pa no mirujemo. Z zaupanjem zremo v bodočnost. Ko presojate naše delo, upoštevajte tudi naše razmere! Po- magajte nam, da jih okrenemo na bolje! Pomagajte nam, da si zgra- dimo svoj dom! Posetite polnoštevil- no našo letošnjo prireditev, ki se bo vršila 19. julija. Zdravo! Šoštanj. Sokolsko društvo v Öostanju je j bilo ustanovljeno 1. 1908. in je bilo v I takrat renegatskem mestu važna or- ganizacija, v kateri se je družilo si- cer malo Ötevilo narodno misleCih I Slovencev. Po vojni je drustvo zaCe- lo z redninnt delom in tudi sezidalo lasten Sokolski dom z lepo veliko dvorano, ki služi za telovadbo in prireditve. Kot letno telovadišče slu- ži lepo dvorišče, lahka atletika se goji na prostoru sportnega kluba. Lani se je oder popolnoma obnovil, tako da se lahko uprizarjajo tudi večje dramske predstave. Salonski orkester vodi br. Kovitzky, pevski zbor pa br. Vreže. Oba odseka sta imela letos samostojne koncei'te. Telovadijo vsi oddelki i*edno in v lepem številu, kar sta pokazala aka- demija in javen nastop. Vršil se je i tudi prednjaški tečaj. Ko se bomo rešili težkih finančnih težkoč, bomo še 7, večjo vnemo posvetili svoje de- lovanje vzgoji naše mladine. Sedanji izvršni odbor tvorijo: sta- rosta bi'. Rcjec, tajnik br. Burdian, blagajnik br. Natek, prosvetar br. Vrežo. Store. • Ob ustanovitvi Sokolskega dru- štva v Štorah se je mnogo šušljalo, da druStvo v tukajšnjem kraju ne bo uspevalo. Takoj po ustanovitvi se je kljub innogim zaprekain prid- no pričelo z delom. Uspeh neumor- nega dela se je pokazal že po petih meseeih, ko je društvo s sodelova- njeni bratskega Sokolskega društva Celje priredilo 31. maja telovadni nastop. Nastopili so vsi oddelki, ki so svojo nalogo rešili prav častno. Tudi dramatski odsek je imel prili- ko ti-iki-at pokazati svoje zmožnosti. Vse prireditve so bile nad vse pri- čakovanje dobro obiskane. lzvolil se bo tudi gradbeni odsek, ki bo mo- ral že sedaj skrbeti za nove prostore, ker sedanji bodo kmalu premajhni in ne bodo voč odgovarjnli društve- nim poti'ebam. Štorjani, pokazali ste s svojim nastopom, kaj zmorete v kratkem času, zato naprej po zaCrta- ni poti do popolne zmage sokolske ideje! Zdravo! Trnovlje - Ljubečna. Sokolska četa je bil a ustanovljena letos inarca meseca. šteje danes 38 Clanov, od teh 25 telovadeCih, dalje ^l članic in okrog 30 telovadcčega naraščaja in dece. Telovadba se vrši zaCasnq v sušiliuci g. Franca Kože- la iz Ljubecne, ki zasluži za svoje sirokogTudno podpiranje vsakega kulturnega in nacijonalnega strem- Ijenja vso polivalo in zahvalo. Četa so iTiova sicer boriti še z vsemi za- četnimi težavami, je pa upanje, da so razmahne na široko, čim dobi tla podse in streho nadse. Najvec ovira zaenkrat boljši in hitrejši razmah pomanjkanje izvežbanih vaditeljev in orodja. Na župnem zletu četa ra- zen s konjenico ne more nastopiti zaradi pomanjkanja sredstev za na- bavo tclovadne obleke. PYvikrat nastopi četa ob sodelo- vanju inatičnega diYuštva Celje v ne- deljo 5. julija, prihodnjo nedeljo pa piiredi v sušilnici g., Kožela igro »Brat Sokol«, katere donos je name- njen za nabavo telovadnih krojev in orodja. K obema prireditvama is- kreno vabimo vse, ki jim je razvoj sokolske misli pri sreu in si hočejo privoščiti par uric lepe zabave. — Zdravo! Župni zlet Sokolske župe Celje Bližajo so veliki dnevi zleta Sokol- ske župe Celje 28. in 29. junija. Gla- zija dobiva novo lice. Tridelna tribu- na je že postavljena. Tudi številni šotori raste jo iz tal kakor gobe. V odsekih se končujejo prijave za pre- hrano in prenočišča. Ako bodo dru- stva upoStevala dobljena navodila, bodo izostale vse pritožbe. V kratkih potezah podajamo ta navo'dila še tern potom. Prehrana: Clanstvo sc bo prehra- njevalo po raznih gostilnah na pod- lagi izkaznic, ki jih prejmejo vodni- ki na zletišCu. Lastnovoljna premem- ba go's til no ni dopustna. Cona kom- pletnemu kosilu bo 10 in 12 Din. (Po izbiri govedina ali pečenka.) Nara- ščaj in deca se prehranjujcta v ykupnih gostilnah na stroške župe. Vodniki morajo pri prihodu vlakov za kosila zbrani denar takoj oddati v zlctni pisai'ni, kjer dobe nalvazila. Upoštevale se bodo le prijave. Za ostalo članstvo, ki ne bo prijavljeno, prireditveni odsek ne prevzema jam- stva glede prehrane. Opozarjamo, da bodo v gostilnah postreženi le oni, ki bodo imeli nakaznice. PrenociSča pridejo v poštev le za tekmovalce. Zadevno so drustva do- bila točne vozne rede. Opozarjamo, da so morajo vsi udeleženei poslu- žiti le posebnega vlaka, ne izvzme- ši Zidani most, Radeče, Rimske topli- ce in Laško. Društva na progi Za- gorje—Hrastnik se poslužijo redne- ga vlaka. Posebni vlak Celje— Velonje. V te- ga vstopajo di-uštva na progi Polze- la-Celje po dobljenih navodilih. Drustva. na progi Velenje—Šmartno ob Paki vstopijo v redni vlak, ki vo- zi za posebnim. Glede povratka bodo navodila na- bita na zletnem prostoru. ^r splognem voljajo navodila, ki smo jih pred dnevi poslali. Ministrstvo saobračaja je z odlo- kom št. 159()5/31 odobrilo polovično vožnjo za vse udeležence. Vsak ude- leženec kupi na izhodni postaji eel vozni listek, ki velja na podlagi po- ti'dila. udeležbe na zletu za. povratek. Zletne legitimacije odpošljemo pra- vočasno na podlagi prijav udeležbe. Imejte pred očmi, da bo 29. junija prispelo v Celje nad 4000 oseb. Po- trebna bo najveCja disciplina, ako hočemo, da se bo program razvijal kakor to zahteva ugled Sokolstva. Vsak udeleženec mora vedeti, kaj mu je storiti. Pozivamo vsa drustva, da vzbudi- jo zanimanje za udeležbo po'sebno med kmečkim slojem. Jakob Kovač diplomirani krojaški mojster Celje, Razlagova 6 priporoča svojo zalogo češkega in angleSke^a blaga. Izdeluje obleke po meri v najmodernejših !. Clanice in ženski naraščaj: Telovadba na orodju. 7. Vojaki 39. pešpolka: yaje s puäkami. 8. Clani: Telovadba na orodju. 9. Clanice: Proste vaje za zlet v Prago 1932. 10. Clani: Proste vaje za zlet v Prago 1932. (Eventualne spremembe sporeda so pridržane.) Pri javni telovadbi sodeluje vojaška godba iz Ljubljane pod osebnim vodstvom višjega vojaškega kapelnika g. dr. Joäipa Cerina in Zeleznicai'ska godba iz Celja. VSTOPNINA: Srednja tribuna Din 25.—, leva in desna tribuna Din 20.—. Se- deži prod tribunami Din 15.—, ostali sedeži Din 10.—. Stojišča Din 5.—. Dijaki in vojaki Din 3.—. ske pristojnosti. Vsled zakonitih predpisov se bodo sprejemali v obe rnestni osnovni soli le tisti otroci, kalorih stai'si stanujejo v mestu Ce- lju. O k o 1 i š k i mladini bi se vpi- sala v mestno solo samo pod pogo- jcm (Če je oče državni ali mestni uslužbenec), če si dotični starši prej izposlujejo dovoljenje odpustitve od krajevnega šolskega odbora Celje- okolica in če otroka z izrecnim do- voljonjcm nato sprejme tudi mestni krajevni Solski odbor. < Vpisovanje v okoliško deško Solo v Celju za jirvi razred okoliäkih no- vincev, ki stanujejo v okoUški obči- iii in ki niso v tej (okoliški) občini rojeni, bo v torek 30. t. m. od 9. do 11. in od 17. do 19. Sprejemali se bo- do v solo le dečki, ki bodo pred 1. septombrom t. 1. že dopolnili 0. leto. Onih dečkov novincev, ki so v občini rojeni, ni potrebno pripeljati k vpi- sovanju, ker so že vpisani. Vpisova- njo se bo izvajalo samo na podlagi uradnih lojstnih podatkov novincev in dokazov njihove domovinske pri- stojnosti. Po zakonitih predpisih je okoliški mladini vstop v mestne so- le dovoljen le pod pogojem, da si siaiši prej izposlujejo dovoljenje za- radi tehtnih upravičljivih vzrokov od upravitelja okoliške deško sole in da otroka z izrecnim dovoljenjem sprejme mestni krajevni šolski od- bor. . c Otroci iz celjsko okolice naj bi se zglasili, če imajo v rokali potreb- ne dokumente, t. j. uradni dokaz 0 datumu rojstva in domovinski pra- vici šoloobveznega otroka kakor tu- di potrdilo, da okoliški krajevni sol- ski odbor ne nasprotuje obisku svo- jih šoloobveznih otrok v mestnih äo- lah, le v popoldanskem času od 3. do (5., dočim naj bi izvolili staräi u mesta Celja privesti svoje otroke k Sol skein vpisovanju le v dopoldan- skih urah od 9. do 12. — Upravi obeli mestnih osnovnih šol. c Drž. deška meščanska sola v Ce- lju. Vpisovanje v vse razrede so bo vršilo v sredo 1. julija od 8. do M- dopoldne. V I. razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. Solsko leto in nimajo v nobenem predraetu red »slabo«. S seboj naj prineso äolski izkaz in krstni list. Vsak uüeiiec pla- Ca pri vpisovanju 20 Din za sdrav- stveni fond. , 1JX1,, „_ c Vpisovanje na i* ^^; de v sredo 1. julija od 8^ üol^ ! , . .7kaa in krstni list. Vsaka ÄÄ pri vpisovanju 20 di- niriov za Zdravstvcni fond. cCeljsko uöiteljsko društvo bo undo izrcdni obCni zbor v pondeljek Slabs zobje ¦MM»1 ¦ ' • * .1, '. imf ie zODrn. Obe hibi odstranite z vporabo kvanjo iiajlepSi obraz. Nepnjeten . t, in. zjutraj zadol 33-lctni posestnik Stefan Četina, ko se je pe- ljal s kolesoni in iniol pri sebi koso, v rezilo koso in so močno po- Skodoval na levem kolenu. Cetino so propoljali v celjsko bolnico. c Fatlec s skednja. V pctck 2(5. t. m. dopohlno so jo 18-lctni dninar Igna- eij Bordnik od Sv. Jornoja nival s tovariSem na skednju. Berdnik je izgubil med ruvanjem ravnotežje; ])ad(>l je na dvorišCe in si zlomil dosno nogo pod kolenom. Prepeljali so ga. v celjsko bolnico. ( Okradena kopalca. Noznan dol- goprstnež je te dni izmaknil g. prof. C. iz kopalno uto ob Savinji v Lis- cah kopalno blaP.o, nckeinu druge- mu kopalcu ob Savinji pa jo odne- sol štiri mehke ovratnike. c Pogreša se od sobote 20. junija zvečer Ötcfka Vrečerjova, prakti- kantinja drogerije Sanitas v Colju. Stara je 17 let, podolgovatoga obra- za, črnolasa z eton frizuro. Ako bi kdo o njej kaj vedel, naj nemudoma sporoči njenim staršem v Vojniku ali pn v drogei-ijo Sanitas v Celju. c Za o^kodovanco vsled toče v Dramljah je nakazala Celjska lovska družba 1.000 Din. Posnomajte! c Opozarjamo kopalce, da je kopa- nje na prostom v Savinji med pr- vim železniškim mostom in Savinj- skim dvorconi strogo ])i-cpovedano ( Dcspelost neposredniü davkov in vojnice za 3. četrtletje 1931. Davčna uprava v Colju razglaša: V smislu čl. 148. zakona o neposrednih dav- kib bo dospel v 3. Cetrtlotju 1931. v plačilo: 1. dne 1. julija 1931. tretji četrtletni obrok zgrailarine, pridob- nino, rontnino, družbenega davka, pavšalnoga davka na poslovni pivo- mot in vojnice; 2. dne 15. avgusta 1931. prvi polletni obrok zemljarine. I^i-izadeti davCni zavezanci se o'pozar- jajo na to s pozivom, da navedene obroko v lastnem interesu pravočas- no _ to je do najkasTiejo 15. avgusta 1931, — vplaöajo. Glcde obrokov, ki hi no bili ločiu> vplaöani, bodo zai^a- Cunjene zaniudno obrestj, ki znaša- jo ()?'» od neplaCane vsote in tečejo od dneva skrajnega roka za plačilo pa, do dne plačila. Nadalje bo uvo- dona glede tob obrokov eksekueija, ki je v zvezi s sledečimi stroški: a) opomin 1% dolžne vsote ali najmauj 10 üin, b) rubož 2% dolžne vsote ali najmanj 10 Din. Polog toga je vpla- t:ati v slučaju rubeža takso po tar. postavki 79. taks. zak. v znesku 5 di- narjov. Dostavek za davčne obve- zanco, ki plačujejo splošni (1%) da- vek na poslovni promet po knjigi opravljenega pVoineta: D,rugo četr- tino 1931. je vplačati najkasneje do :i(). julija 1931. c Usmiljenim srceml Krajevni od- bor Udruženja vojnih invalidov v Celju piij)oroča naslcdnjo prošnjo: Ivan Ivanuša, 100% stalni vojni in- valid z dodatkom, doma iz Jagnjen- ca, pošta Radeče pri Zidanem mostu, je bil v bitkah ob Piavi težko ranjen v križu, pa mu je bilo v novembru 1930. izplačilo invalidnine ustavlje- no, ker je bil pred 5 leti zaradi kri- de kot trgovec malenkostno kazno- van. Kljub tomu, da je ta kazen po zakonu zbrisana, se Ivanuši invalid- nina ne priznava, ker ni odstranjeno dejstvo, da je bil kot invalid kazno- van. Ivanuša je družinski oče z nia- limi ncpreskrbljenimi otroki, brez proinožcnja in živi s svojo družino v skrajni bedi. Zato prosi usmiljena srea, da mu omogočijo življenje, doklrr ne bo spei dobil invalidnine. c Meslna klavnica v Celju proda- ja umetni. led vsak dan od 6. do 8. zjutraj in od 4. do 5. popoldne, ob nedeljab in praznikih pa samo o'd 6. do 8. zjutraj. Na željo strank se led v okolišu Celja tudi dostavlja na dom. Led je izdelan iz čiste in zdra- vo vode mestnega vodovoda z novi- mi najbolj modernimi napravami in po zdravstvenih predpisih. c NoCno lekarniško službo ima od sobote 27. 1. in. do vštetega petka 3 julija lokarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. e Gasilno društvo v Celju. Tedeiv sko službo ima od nodoljo 28. t. m. do vštete sobote 4. julija II. vod pod povoljstvöm g. J. Pristoška. ja za pomoc po toči prizadetim v celjskem srezu Due 15. junija 1. 1. je napravila to- ea v celjskem srezu ogromno škodo. Posebno težko sta prizadeti občini Dramljo in šniartno v Rožni dolini v celoti ter na nje meječi deli občin Sv. Jurij ob juž. žel. in Velika Pire- šica. V toni predelu je preko četrt uro padala suha toča v velikosti ore- lin do kurjega. jajca in popolnoma uničila vse poljske pridelke. Skoda je bila uiadno ugotovljena na osem milijonov dinarjev. Prebivalstvo je tcm tožjo prizadeto, kor je prišla nezgoda tik pred žetvijo. Nad dva tisüc ljudom grozi ne samo skrajna beda, toinvoč celo lakota, kor nima- jo sredstev, s katerimi bi se preži- veli do prihodnje žetve, niti nimajo seinenskega žita za jesenske posev- ko. Ker ni mogoCe nesreče zadostno omiliti iz javnih sredstev, je treba pomoči tndi od zasebne strani. Radi tega so jo ustanovil v Celju odbor za pomoC, ki torn potoin prosi vse, ki so bl;a.gega srea, naj p0 svojih nioCeb prispevajo k omiljenju veli- ke nesreče. Naj ne bo kraja, kjer se ne bi zbiralo za bedne kinetovalce, naj se na nje ne pozabi pri nobeni vesolici in prireditvi! Vsak dinar bo hvaložno sprojet. Zbrani prispevki naj so pošljejo na račun odbora Coljski posojilnici v Celju. Prodsednik: polkovnik Kostiö Vojislav, komandant 39. pešpolka v Celju, pre-dsodnik krajevnega odbora Rdočega križa v Celju. Otroška predstava v Žalcu Podmladek Rdočega križa osnovno sole v Žalcu je priredil v nodoljo 21. junija otroško predstavo. Uprizoii- la se je »Grudica1«, ki jo je spisal Oskar Žolnir in v kateri nastopajo polog otrok tudi odrasli. Rcžijo sta vodila gg. učitelj Maks Pivc in Drago Štokelj. Proste točke j(> naištudiral šol. uprav. gosp. Rajko Vročor, rajalni nastop palčkov pa uoitoljica gdč\ Eliska Petričkova. Ulogo odraslih so zastopali g. Ivo Prosnik, ki jo sijajno igral ofeta «V motno kočo v živih in ucinkujočiii barvnh; njogova žona gdč. Olga Kve drova j-:1 bila po])olna v svoji čustve- štev. 51. »Nova Doba« 27. VI. 1931. Stran 7. nosti in materinski ljubezni, dedec g. Pepi Kvedcr je v svoji mirnosti povsem ustrezal in rešil dobro tudi ulogo Genija. Naš gledališki prvak g. Rado Štokelj je bil, kakor v.selej, najboljši v ulogi večnega popotnika. Tudi ostali: Premik ml., Raz-devšek Karol in Strahovnik Karol so lepo izpopolnili smisel dejanja. Mladinske uloge so igrali.učenci in učenke: Pikl Mirko, Kopušar Jože, Hrovat Rudi, Zupanc Slava, PravdiC iVIarjan, Vizovišok Drago, Komar I., Aubreht Jože, Vasle Avgust, Pikl Sil- va, Pukl Slavko, Vabič, Kveder, Sta- mol, Korent, Holobar Stefan, Zot! Jože. Igra je bila prav dobro naštudira- na. Pevske toCko so šle vse gladko in pravilno, rajalni nastop je tudi učinkoval. Pevske toCke in rajalni nastop je sprcniljal na klavirju g. R. Vrečer. Številni prizori so bili prav težki in so je videl trud prirediteljev. Maske so bile prav dobre in gre g1. I. Marovtu vsa cast, Pokrajinska slika na. odru je bila prav slikovita, pa tudi pianola v gozdu in pokrajina v deveti deželi sta ustrezala zahtevam težke otroš- ke igre, ki jo äolam prav toplo pri- poročamo. . Omcniti je še, da se je vršila 20. t. m. generalka, ki so jo posetili poleg domaeih otrok tudi deca. iz St. Petra v Sav. ilolini in iz G,riž pri Žalcu. Pri predstavah je bilo v Robleko- vi dvorani dovolj mladine in odras- lega občinstva, ki je / vclikim zani- manjem sledilo poteku dejanja in ni Stedilo s priznanjem zlasti mladim igi'alrcm, med katerimi smo odkrili gledališke talente. Za veliki trud so želi prircditelji tudi zasluženo po- ll valo. Sokolstvo x Legitimacije za polovično vožnjo za vse posetnike župnega zleta v Ce- Iju so razposlane vsern društvom, uta<:ijo starosta žalsko- #a SokoJa hr. Vilko Senica, ki se mu je zahvalil za pozdrnv župni sfnro- sta I>r. Jožo Sinertnik iz Celja. Šešče pri Št. Pavlu pri Preboldu. Due Ki. t, in. smo spremili k zadnjo- mu počitku našcga najstarejšega in splošno spoštovanega sovašsiana po- sestnika Franca Sittcrja, ki nas je /apustiI v 8G. letu starosti. Kot skr- bon in varčen gospodar si je prido- bil v teku let lepo premoženje, postal v dornači občini kot lnodor in izku- šen svetovalec ninogoleteu občinski odbornik in dolgoleten član doma- čoga šolskega odbora. Svoji rodbini je bil skrben in dober oče ter je vz- gojil s svojo še živeeo ženo svoje otroke prav vzgledno. Od 13 otrok jili še živi 7, ki so že vsi poročeni in j na dobrih položajih. Ena ličerka je j učiteljica - poročena s šolskim upraviteljcin g. Bučarjeni v Ti-bov- ljab-Vodah. Kako pi-iljubljen je bil pokojni Sitter, je pokazala velika i OPOZORIB.O! Prevzeli smo zastopstvo C Po^llo»*«! Äi Clix Q A Qf a svetovne tvornice «• rcUlldlQ Qt \slC* O» l\» OIC« TmiY f^VlPSli za kinemaiografe- RnlPY" Prosvetarji, ki ho- V/IU1Ä \ftJVlla/ projektorje „ÜUICA • čej0 jmeti nazorna predavanja, naj se obrnejo na nas Rrblov** 'e Prec*avanie ornogočeno po navodila. - S projektorjem jjDlrlCX kinematografično ali dia- skopično. Na zalbg;i imamo podučne filme iz raznih sokolskih izletov, scene- rije pokrajin itd. Nabavni izdatek takega stroja je majhen, a uspeh neprekosljiv. Obrnite se na drover ijo da Vam razksže in predvaja ta tehnično dovršeni stroi in e;a iiw.»< na sea- logi v Celju, Hjulbljani, Dunajska cesta St. 5 in v T*>t3Ovlja,li. Istotarn se dobi specijalna magnezija v kockah za telovadbo kakor tudi vsa oprema za drušhene.lekarnice. udeležba na njegovem pogrebu. Bo- di mu oliranjen blag spomin! Mozirje. /aradi hude povodnji v trgu Mozirju in toče v okolici Mozir- ja odpade prireditev veselice 5. ju- lija v koči na Mozirski planini. Kino Mestni kino Oelje bo začasiio zopet štiri (Ini odprt. V soboto 27., nedeljo 2S., pondeljek 29. (praznik) in torek :$(). t. m. se bo v reprizi predvajala sijajna 100% zvoßna filmska opere- la »Pesmi je konec . . .« V glavnili ulogali Willy Forst, Liane Haid in Erliest Verebes. Glasba: Robert. Stolz. — »l>esmi je konec . . .« je vsekakor najboljsa filmska opereta, kar jih je doslej predvajal Mestni ki- iiu. Zuixaiiß cene. Gospodarstvo Hm Jj III. porcčilo Hmeljarskega društva ^a Slovenijo o stanju hmeljskih na- sadov. Dasi je bilo od našega zadnjega poročila zelo ugodno vreme, se sta- nje hmeljskih nasadov ni izenačilo. Rastlina se je nadalje lepo razvijala in je v posameznih legah prirastla že Čez V* visokosti drogov. O škod- Ijivcih ni kaj slišati. V novejšem ča- su so se vnovič zmanjševale zaloge letnika 1930. Skoro vse lepo zeleno hl ago je razprodano. Društveni odbor. ,u Pomoč zndrugi za prodajo hme- lja. Pred dnevi se je mudila v Beo- gradu deputacija glavnega odbora Hmeljarskega društva v Žalcu in Zadruge za prodajo hmelja. Deputa- cija je obrazložila na pristojnih me- stih obupni položaj nažih hmeljar- jov in potrebo hitre državne pomoCi. Dalje se je deputacija zahvalila za ukrep vlade, ki je zašeitila hmeljar- je j)red škodljivo prodajo hmelja v naprej. Zadi-ugi za prodajo hmelja je bila na vseh pristojnih mestih ob- ljubljena pomoč in podpora. Pri urejevanju sokolskega dela »Nove Dobe« je sodeloval br. dr. Milko Hrašovec, starost^a Sokolske- ga društva v Celju. FKQHC tvornica zemeljskih in kemičnih barv, laka, firneža in steklarskega kleja. C E L ] E Mož: »Kaj, v teh dragih Casih mi kupuješ blago za Cepico za 1.000 di • narjev?« Žena: »Dragi, vzela. sem malenkost več. Iz ostanka si born dala napra- viti plašč!« Ali ste že naročnik „NOVß DOBE4*? James Oliver Curwood: Podarjeni obraz 28 Roman Poslovenil Boris Rihteršič in ne da bi cakal njenega ^^{^^ä povedovati povest o junaätvu Johna Keiths b mu je nasproti, njene fiudovite siv °^^S^nogsl odprie od zaftudenja. ko je cloumob, ,uA^u g sluCajnepa sroßanja. In pnpo\cdo\al ji je. l kakor ni govoril pred McDowollom m ne pred Miija rao Kirkstonovo. Že trotjič so bile stvan iste. lotm ti> pot jc bil John Keith, ki je pripovedoval povesi Johna Keitha z usti neresničnega in neživečega Con- nistona. Pozabil je lastni zajtrk in mračna skrb je Icgla na Wallijev obraz, ko je pokukal skozi vrata in videl da postajata kava in praženi kruhek mrzla. Mnrv Josephine se je bila malce nagnila čez mizo. xt-x i ' + nQ ni nrekinila. Nikdar ni sanjal o slavi, Niti enkrat ga ni P ^ ^ Qinl Rt je tu svetila/anj^ J do ßrnih nog oviharju in trpljcnju, o in o lakoti in morečem miazu, 1o] ^ sledovanje in okrutno ^°'v besedah in življenja ko je tern stvarem dal oDUKt ^ ^^ y t utripi lastnega srea, takrat je - ogiedalo .opih sivih oCeh, ki so bile «anj ot LUJoC J^ ^ njegovega bitja. Te sive zvezde so bile z ^ strahu, potem spot topic in žareče od socuijo, pa je gorel v njih miren in neugasen lesk ponosa in ljubezni, in bil je namenjen samo njemu. Kako globok in teman in neizmerno nežen je znal biti ta misterij Ijubeče lepote v njenih očeh, jc po- polnoma spoznal sole takrat, ko ji je pripovedoval o nočeh in dnevih po'lnih breznadnega obupa, ko je gledal mukejpolni smrti v obraz in ji pripovedoval o bratovskem tovarištvu, ki je naposled kot blagoslov združilo preganjalca in preganjanca. »In iz vsega tega si vstal tisti dan, ko sein jaz prišla? To1 je bilo tisto, od koder si prišel?« Spomnil se je vloge, ki jo je moral igrati. »Da, po treh letih takega življenja. Ce bi se mogel vsaj pol toliko spomnitiftudi reci, ki so bile prej.« Dvignil je roko na čelo k brazgotini. »Saj se boš še spomnil,« je hlaslno šepnila. »Go- tovo se boš spomnil, Derry, moj dragi.« Wallie se je spet stisnil skozi vrata in opozoril z obožujočim režajem, namejenim Mary Josephini, da ima zunaj še voC kave in praženih kruhkov. »Še vroče,v je rekel. Keithu je postalo lagljo. Dan se je bil zaCel mnogo obetajočc, in pri jjijCni jedi z gnatjo, ki jo jo mali Japonec spekel.v sree razveseljujoCo hreSCePo rjavino, je pripovedoval Mary Josephini o svojem jedilncm listu na visokem severu in, kako ga je vCeraj oinamil vonj slanine Andyja Duggana. »Mroževa peCenka bi žo So bila,« ji je zatrjeval, »m <5e celo izvrstna jed bi bila, in tudi meso morskega psa ne bi bilo napaCno, toda Clovek se ga tako hitro preobje, ali pa bi moral biti Eskim. In meso sever- nega medveda je težko prebavljivo, žilavo in trdo Somovo meso se prenese, prav dober je samorogov rep, in tudi kuhano rib je olje bi bilo mrzlo po zimi užitno, samo da ga navadno ni mogoče skuhati, ke$ manjka kuriva, če nisi na ladji, ali pa če nimaS špi- ritovega gorilnika. SlašCice Eskimov so ptičja jajca ki si jih poleti naberö velike množino in ki splesnč, preden pritisne mraz; pozimi potem zmrznejo v gru- dast kamen. Tudi on je moral, ko drugega ni bilo tri tedne živeti od njih in drobiti ko kamen trde su rove kosce med zobmi, kakor človek, ki otepa veliko kose kandisa. Takrat so se spet pokazale male gn bice na obrazu Josephine, toda prelile so se v na smešek, ko je začel veselo pripovedovati o radosti ki z njo Cloveka navda zavest, da nimaš dimgega zj> hrano kakor zrak, in ji potem povedal, kako po- zreäni Eskimi ob praznikih ležejo na hrbet in so dado pitati od svojih žena, ki jim mečejo kose mesu v požresrio odprta žrela, dokler so jim ne napno tre buhi kakor golše ptic, kadar se prenazobljejo zrnj«. Bil je uspešen zajtrk. Ko ga je bilo konec, je Keith čutil, da je dosti opravil. Predon sta vstala, jeiTu Ponudbe na upravo Nove Dobe pod »Zračna soba«. Damska kolesa tovaraiško nova prodajam po globoko /nižani ceni. Tudi na obroke. Ogl^jte rßi take»] tudi veliko zaloRo moškift koks pri A. BREMEC, CELJE, SokolüSokolice! Ob priliki bivanja na župnem zletu posetite gostilno pri Skalni kleti. Nudi se Vam lep senčnat vrt, na ražnju pe- čen prašiček in jagnje. Radio i. t. d. Pot, ki vodi na Stari grad. A. Ušaj, gostilničar. Lepo opremijena soba s posebnim vhodom se odda s 1. julijem. Naslov v trgovini Št. Strašek, Celje, Kovaška ulica. Sode samo v najboljšem staniu, 500 do 1400 litrov kupirn. Ponudbe: Tončif, Celje, Glavni trg 1. Gostilna „JADRAN" v Zavodni točii b e 1 a domača in č r n a i s t r s k a vina. Priporoča se OTA (Tržačan) gostilničar Z a kopalce Kopalne obleke Frotir-blago za „ hlače kopalne plašče „ čepice frotir- brisače P r i FR. KARBEilTZ manufakturna in modna trjrovina Celje, Kralja Petra c. 3 Vsem cenjenim gostom in potnikom I se priporoča i Kavarna „EVROPA" (Helena KrušiČ) CELJE, Kralja Petra cesta LM ^& S^B ^H^ YBT W fll Krasen senčnat vrt se Vntn nudi v gostilni ^^^ ¦ ¦ I^P III II Pris*tia domača vina z Bizeljskega, iz Ljutornera, ^^B I ¦ BB | | | a I I ?ibike in Dramelj. Na razpolago izvrstna topla A Hi ¦ ¦¦ | | | ¦ | I in tnrzla jedila ter vsak dan svcže pivo vsodčkih. WBm WUB A B ^^V flU M w Za mnogoštevilen obisk se priporočata Karol in Pcpca Perc. Obrtno drušfvo vCelJu vabi svoje Clane na izredni občni zbor ki se vrši ¦ v pondeljek 6. julija ob 8. zvečer v sejni dvorani Obrtnega doma. Dnevni red: Izvolitev častncga članstva. Občni zbor je sklepčen, ako je navzoča polovica članov. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se vrši eno uro pozneje z istim dnevnim redom in v istem prostoru ne glede na Število navzočih članov. Zohtevajte povsod !e Terpentinovo in nsvadno „Hubertus" milo Geljshe milapned.z o.z.Celje hi je izredno dabro in paceni NAZNÄNILO* Slav, občinstvu vljudno naznanjam, wmmmmmmmmi^m^mm da sem kupila znano gostilno gosp. Pristovška v Sp. Hudinji št. 41, katero bom vodila v naprej in skrbela da bom zadovoljila svoje cenj. goste le z dobrimi vini. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago Lep senčnat vrt in. salon, ob nedeljah in praznikih domača godba. Za obilen obisk se priporoča ,.,f gcrstilničarka „PRI GROZDU" Celje - Sp. Hudinja 41. Naznanilo preselitve- Cenj. občinstvu vijudno sporočamo, da se je preselila naša poslovalnica iz palace Jadransko-podunavske banke na Kre- kovem trgu v desne pritlične prostore Obrtnega doma v Gle- daiiški ulici, kjer se je svoj čas nahajala „Zlatarka". „ÄUJREÄ" veietrgovina z zlatnino In uraml, HOTEL »UNION« v palači Celjskega doma Celje. Telefon st. 59. Elegantno opremljene tujske sobe, prvo- vrstna restavracija in kavarna. Točijo se le pristna izbrana vina in vedno sveže pivo. Dobra postrežba, solidne cene. Kopalnica cenjenim gostom v hotelu na razpolago. Potujočemu občinstvu se priporoča kolodvorska restavracija ZIDANI MOST. r»ost>a.jaliSče v s e K vl«.l*oir. «Poročne prsiane vlw, zlatnino, spebpnino, optiko, ledllni px»I- box> itct. Vam nudi v naj veöji ixl>ii?i in po naj- nižjin oenal* tvrctHa Rafko Salmic — Celje — Narodni dom Štev. 51. »Nova Doba« 27. VI. 1931. Sfran 9. L jubl janska kreditna banka _____podružnica Celje, Äleksanürova ulica____ Centra la w Ljubljani Ustanovljena 1900 Ustanovljena 1900 Ddniška glavnica Din 50,(100.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavl: Ljnbljanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyic, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse bančne posle. Novo otvorjena krznarsko delavnica CclJB, SlomSkou trg steu. 1 (pri župni cerkvi) ¦ima v zalogi raznovrstne kože in čepice ter izvršuje naročila ,po zelo nizkih cenah. Sprejema vsa popravila in preko poletja damske kožuhe v shrambo. Za obilen obisk se priporoča Ivan Knechtl krznar. Ako zakuhavate sadje^in sočivje, boste dobro naredili, če kupite Original Weckove kozarce in aparate, ki jih dobite pri tvrdki Jos. Jagodič Celje — Glavni tr»fj ŽeSodčne bolezni slabo prebauo in nepviiviiiiu varjenje urejuje FIGOL. FIGOL ustvarja tek, čisti in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim !n deci. FIGOL se dobi v vsaki lekarni, s pošto pa ga razpošilja lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/62. 3 steklenice s poštnino 105—, 8 steklenic 245—, 1 steklenica 40'— Din. Inserirajte v „NOVI DOBH Za veselice priporočamo Ronfete ^^^ Bombice Serpentine ^^H Fapirnate hrožnihe Lampiione ^H F°P™tE mW* ^^m VstopnicB i. t. i KH31GRHH9 P ~ r . * , P ,. in^tPoooinsspapirlemGOriiiSrSLeSKOVSeH.ielje Blake, čopiče, firnež, karbolinej, &fb W %JF MH^ cement, Isol aa izoJa- flCB p wm WZS cijo in o§ušitev vlažnih ziciov nild lljjoin] IVAN RAVNIKAR, CELJE »FM i. Eir f öf ö te«) Skladišče prvovrstnih lovskih pušk, municije, original - browningov ter drugih avtomatskih pistol, revolverjev, lovskih in sportnih potrebščin. Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Pcnkala Ltd. kakor tudi plošče *His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri BoricsF I Leskovseh, Ceije fcnjigarna en veletrgovina 8 p?pi>*Jem> pisalnimi in riaafnemi ppedmeti. Havarna „Merkur" Krekov trg St. 5 - CELJE - Telefon St. 250 Moderna, na novo preurejena kavarna. — Vsi tu- in inozemski časopisi na razpolago. — Lep sencnat vrt. — Dnevno dunajski zajtrk, obstoječ iz kave, medu, jajca in kruha Din 8—. Na novo preurejena igralnica in biljardna soba. Koncert! Koncert! Koncert! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril na Dečkovem tf-gu si. 6 mizarsko delavnico» Izdelujem vsa stavbna in pohištvena dela po najnižjih cenah. Najvljudneje se priporoča Franc Leönik, Tvrdka FR. STRUPI v Celju nudi cenjenemu občinstvu kozarce za vlaganje in vkuhavanje sadja v vseh oblikah in velikostih, apa- rate in toploinere svetovue znamke REX po to- varniških cenah. - Hkrati priporoča svojo bogato zalogo stekla in porcelana, prt-ovrstnih čeških Sip, zrcal, svetiljk, podob n okvirjev. Ccnc n zke, postrežba točna in solidua. T^M^fc»%«ti Jb** -g^iffc «a! Cenj. obCinstvu vljudno opoznrjaui, da imatn v lrIL ü§/jrA^CtjA«? SCI svoji faiSi v CELJU, KBÄLJÄ PETRH 3 c. 7 lastno mesariio, prekafevalnico In goslilno pri »Jeleou*1 z izborno kuhinjo. Cene konkurenCne. Spccijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Josip GorenJaK. lfinlto Huhowec. obi. feoncEs.niEstni tesarshi mnjstep na Lowi mm| Pp11|| izvršuJG vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za pi I UwlJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljonc, vc- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna frgovina, Lava pri Celju. Čekovni račun Stev. 1.4737 Franjo Dolžan z.ckf.'^ HBB!HiHHMHnMViniHH štev. 4 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa u zgoraj navedene stroke spadajoCa dela in popravila. — Cene zmerne. ¦¦¦¦Hi Postrcžbta u o č n a in s o I 1 d n al Hotel „ZVEZDA" Celje, Glavni trg priporoča lepo opremljene sobe za prenocšča. Restavracija: toči le pristna domača vina iz lastnih vinogradov. Kuhinja: prvovrstna topla in mrzia jedila, lastna mesarija, postrežba snažna in poceni. Priporoča se J. ŽUMER, hotclir. KIETSKA POSOJILNICA V CELJU reaobe« in Zvezno tTskarno Milan Cetina. -- Oba v Celju.