Novo mesto, 17. junija 1959
Stev. 24
Leto 6
Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, K-očevje in ;šoto meaio. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor.
— Odgovorni uredniJt Tone Golnik. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poroćevalca< t Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — Uredništvo in uprava: Novo mesto  Ce»ta komandanta Staneta 25.
— Potni predal 33. — Tolefon uredništva in uprave 127. — Tekoti račun pri Mestni hranilnici v Novem mesta 616-H-T-24. — Letna naročnina znaAa 480 din, polJetna 240 din, četrtletna 120 din in je
plačljiva vi.nprej.
Doleniski
CENA 10 DIM
Tednik okrajev CrnomeM, Kočevje
KSSTO
LETOS BO ŠLO MANJ INVESTICIJSKIH SREDSTEV ZA INDUSTRIJO, VEČ PA
1
Razdelitev letošnjih proračunski h skladov Je bila na zadnji sejji obeh zborov OLO Novo mesto v ospredju zanimanja odbornikov, ki so iz poročila in predloga predsednika okrajnega Gospodarskega sveta slišali, kako bodo uresničena načela družbenega plana za dvig življenjske ravni in pospeševanje kmetijstva na Dolenjskem.
Sklad za pospeševanje kmetijstva
Leto 1955 je prelomnica v odnosih naše družbe do kmetijstva. Vsi najtežji napori za Industrializacijo in elektrifikacijo države so za nami in iz leta v leto bo namenjenih več sredstev za dvig kmetijske proizvodnje. Ta pomoč je bila velika tudi že doslej, le da je bila manj vidna. Zgrajena je vrsta tovarn za poljedelske stroje in orodje, za umetna gnojila, za preskrbo vasi z ostalimi potrebnimi pripomočki in podobno. Letos pa bo kmetijska pospeševalna služba tudi v okrajih imela na razpolago inatna sredstva, ki naj zagotovijo večje pridelke v kmetijstvu.
Koliko so namenili za to v novomeškem okraju?' V sklad za pospeševanje kmetijstva bo šlo 15 odstotkov dopolnilne dohodnine, kar znaša letos 18 milijonov in 450.000 din. Gospodarski svet je s sodelovanjem Okrajne zadružne zveze predlagal, da bi ta denar uporabili takole:
Za pospeševanje živinoreje 4,080.000 din, za zaščito rastlin 1,450,000 din, za vinogradništvo in sadjarstvo 1,150.000 din, zs dvig rastlinske proizvodnje 1 milijon 463,000 din, prispevek za gradnjo gnojišč in silosov i milijonov dui, za dvig proizvodnje pa 4 milijone in 200.000 dinarjev, od tega za premije pri odkupu mleka milijon din, pomoč za gradnjo silnice na Trški gori 2 milijona, premije pridelovalcem milijon din in za manjše melioracije (izsuševalna dela, regulacije potokov itd'.) 200.000 din. V skladu bo tudi obvezna šestodstotna rezerva v višini  1,107.000 dinarjev.
S tem denarjem bo ljudska oblast pomagala kmetom preko kmetijskih zadrug zlasti pri dviganju živinoreje. Pomoč bodo dobili za nabavo plemenskih bikov in merjascev, prirejena bo okrajna živinorejska razstava, urejeno rejsko središče za perutnino na Mali Loki, urejeni bodo raznil pašniki, teka-lišča, plemeniln« postaje za žrebce, pomoč bo dobilo čebelarstvo, ribištvo itd. Znatna sredstva bodo šla za uničevanje koloradskega hrošča ln kaparja v obliki popustov na škropiva. Za matičnjake je namenjenih leststo tisoč dinarjev, za delno ureditev drevesnic 400.000 din, na Trški gori pa bo zgrajena silnica, ki bo zalagala naše vinogradnike s kakovostnimi trtami. Nad 800 je prijav za gradnjo gnojničnlh jam in silosov. Računajo, da bi jih letos s pomočjo 5 milijonov lahko zgradili prlbl. 250. Prirejene bodo . spet razne kmetljsk« razstave, tečaji za predsednike raznih pospeševalnih odsekov pri zadrugah in podobno.
K sredstvom za pospeševanje kmetijstva moramo prišteti le 1.300 000 din Iz sklada z« ure-J-anje vod« - letos bodo s tem denarjem regulirali pritoke Mirne — in nad 7 milijonov dinarjev Iz okrajnega kreditnega sklada, kl jih bodo dobila kmetijska posestva v okraju.
Sklad za rjradnfo stanovanj
Ves dobiček gradbenih podjetij ln 10.5 odstotkov dobički gospodarskih organizacij Je namenjen za gradnjo stanovant-sklh hll. Tega denarja bo letos v skiarhi «2,702.000 din, UHIfB sko pa je «kl«d razdeljen za hiše na Grmu, za končno obnovo novomeške stare gimnazije, sa posojilo tekstilni tovarni, kl gradi stanovanjske hHe na Ma-rofu. za posojila zasebnim interesentom za zidavo, dograditev, prl/.idsvo   ln   nadzidavo stano-
vanjskih hiš ter za adaptacijo večjega števila stanovanj v Novem mestu.
Več socialističnih obratov in drobne lokalne dejavnosti!
Vseh prošenj s strani raznih podjetij za investicijska posojila iz okrajnega kreditnega sklada je bilo letos za nad 175 milijonov dinarjev, prosilcem pa bo moč ustreči le z dobro tretjino, to je z zneskom 61,500.000 din. Potreb je iz leta v leto več, Iz znanih razlogov pa moramo letos skrbeti vsi za to, da gradbene dejavnosti ne bomo razširili tako kakor lani. Gospodarski svet je zato predlagal, da bi odobrili Iz kreditnega sklada letos najnujnejše investicije temle podjetjem:
Opekarni Prečna — 5 milijonov din,  Kovinarju  v Novem
bilo zelo razgibano, čeprav so nekateri odborniki s svojimi predlogi pokazali, da ne razumejo v celoti pomena lokalnega gospodarstva. »Tudi v našem koncu bi kakšno tovarno postavili, da ne bi šlo vse proti Straži!« je dejal eden izmed odbornikov s trebanjskega področja, predsednik OLO Viktor Zupančič je pojasnil, da bi stala n. pr. opekarna v Račjem selu nad 150 milijonov din, žičnica pri prečenski opekarni pa bo s 5 milijoni zagotovila nadaljnje delo temu obratu. Ni pa vse odvisno le od denarja. Ce manjka v občinskih ljudskih odborih in njihovih gospodarskih svetih dobre volje in pripravljenosti, da bi razvili drobno lokalno dejavnost in obrtne delavnice socialističnega sektorja, ki hitro vračajo vloženo vrednost in so ljudstvu v korist, potem tudi Investicije same niso nobena rešitev.   Tak  primer je v 2u-
darskih investicij za ta dela na razpolago znesek 10 mliijonov in 920.000 din, ki pa bo v celoti porabljen za plačilo dolgov 26 elektrifikacijskih odborov. Elektriko morajo dobiti s časom vsi naši kraji — da bo to uresničljivo, smo vložili zadnjih 10 let milijarde in milijarde dinarjev v 52 novih električnih central, brez katerih ni toka! — pri tem pa je potreben načrt. Dogaja pa se vedno znova, da posamezni odbori naročajo elek-trifikacijska dela in se zanašajo, češ »bo že okraj v jeseni plačal...«! Tega nereda mora biti konec. Odborniki so na seji pohvalili prizadevnost številnih elektrifikacijskih odborov, ki pripravljajo drogove in drugi material za napeljavo elektrike v svoje vasi, vendar morajo vsa ta dela potekati v skladu z razpoložljivim materialom, denarjem In z vednostjo okraja ter podjetja »Elektro Novo mesto«.
VREMF
za faa Ml iT. do M. Junij« M«d lt. ln m. t«r med tt. m M.  )nn>m se bo vrfnio poslabšalo.   Dru«*  <*n* lopo, ve^lnotns sonftno.  vsrrta-r ss  krajavn« Ss* MM*
Sest takih odvodnih kan.ilov nepotrebno vodo
bo iz zamočvirjenega področja Kozarij pri Šentjerneju odvajalo Krko. Tudi za melioracije  bo   prispeval   okrajni   sklad za pospeševanje kmetijstva vsako leto več sredstev.
mestu — 1,010.000 din, Kmetijskemu posestvu Otočec — dva milijona din, Destilaciji na Mirni — 6 milijonov din, Industriji perila — 4 milijone din, Mizarstvu Gotna vas — 3,500.000 din, novemu Podjetju za izvrševanje popravil In izdelavo šivalnih strojev na Mirni — 8 milijonov din, Zdraviliško-gostinskemu podjetju Šmarješke Toplice
— 3 milijone din, novomeški kavarni — milijon din, klavnici v Novem mestu — 2,800.000 din, podjetju »Gorjanci« — 4 milijone din, 7 kmet. posestvom v okraju — 5 milijonov din, Mesariji DoL Toplice — 300.000 din, Mesariji Šentjernej — 420.000 dinarjev, Krojaštvu Novo mesto
— 250.000 diin, Pekari ji Novo mesto 360.000 din, Mizarstvu Trebnje — milijon din, Mizarstvu Mirna peč — pol milijona dinarjev. Mizarstvu Dvor — 3 milijone din ln Trgovskemu podjetju Šentjernej — 300.000 dinarjev. Za obnovitvena dela na novomeškem vodovodu bo iz sklada odobreno posojilo 10 milijonov dinarjev.
Razpravljanje o kreditih J«
žemberku In Trebnjem, kjer lokalna podjetja v veliki meri po krivdi občinskih ljudskih odborov In posameznikov v podjetjih ne morejo zaživeti. V Straži je razvila delavnost le Direkcija državnih železnic s svojimi delavnicami, medtem ko občin a sama nI storila skoraj nič za krajevne socialistične obrate. Nasprotno pa so se taka podjetja razvila v Dol. Toplicah brez pomoči okraja, ker se Je občinski odbor zavedal, da so take delavnice potrebne in skupnosti koristne.
Razpravljanje o likvidaciji mizarstva v Žužemberku oziroma o združitvi z mizarstvom na Dvoru je potrdilo, da je od sposobnih ozir. nesposobnih posameznikov v takih podjetjih in občinskih ljudskih odborov odvisno, kako se nek kraj razvija in gospodarsko krepi ali pa tudi ne.
Več reda v elektrifikacijo podeželja
Nič manj živahno nI bilo razpravljanje o elektrifikaciji naših vasi. Letos je 1* negospo-
Predlagano razdelitev skladov so odborniki potrdili. Rešili so tudi več upravnih zadev in sklepali o raznih predlogih in tekočih vprašanjih uprave okrajnega ljudskega odbora.
Razstava higiensko-tehnične službe
Kakor smo zvedeli, bo konec julija in prve dni avgusta v novomeški osnovni šoli razstava zaščitnih sredstev in tehničnih pripomočkov za zaščito dela. Na zanimivo razstavo, ki je bila medtem že skoraj v vseh večjih slovenskih krajih, že zdaj opozarjamo delovne kolektive in sindikalne podružnice v ok~aiu.
Upravljanje okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva
Za pospeševanje kmetijstva je letos namenjenih v novomeškem okraju 15 odstotkov dopolnilne kmečke dohodnine, kar znaša 18 milijonov in 450 tisoč dinarjev. S skladom bo upravljal upravni odbor, v katerega so bili na seji OLO izvoljeni: Tone Pire kot predsednik, za Člane pa inž. Lojze Lovko, inž. Rado Linzner, Jože Dular iz Straže in Franc Jevnikar iz Dul pri Trebnjem.
»... Ze zdaj lahko ugotovimo, da načela politike koeksistence postopoma dobivajo svojo konkretno vsebino in da jih svet čedalje bolj sprejema kot edini način, da ohranimo mir in razvijemo demokratične stike med narodi. Razvoj zadnjih mednarodnih dogodkov kaže, da -so medsebojna pogajanja in sporazumevanja edina pot k ureditvi sedanjih mednarodnih problemov in k okrepitvi miru na svetu. Za uveljavljanje takšne politike se morajo zavzemati vse dežele, kajti mir ni samo stvar enega naroda, marveč dobrina vsega človeštva. Za mir je treba prispevati velikanske napore in skrajno požrtvovanje. Samo v takšnih pogojih lahko sodobna znanstvena odkritja na področju jedrske energije zbude upanje, da se bo življenje zboljšalo, da bodo napredovali vsi narodi in da bodo ta odkritja uporabili kot sredstvo za svojo blaginjo...«
MARŠAL TITO v zdravici predsedniku Burmanske unije TJ Nuju
Izvoljen je plenum združenega okrajnega sindikalnega sveta
V nedeljo dopoldan se je zbralo v novomeškem Sindi-kalnein domu 36 delegatov plenuma OSS Črnomelj in Novo mesto. Republiški svet sindikatov sta zastopala tovariš Berdajs in Smolinski, navzoča pa sta bila tudi poslanec Avgust Jazbinšek in Jože Plavcza OK ZKS Novo mesto. O pomenu in vlogi bodočih občin je najprej govoril Janko Oven, predsednik OSS Novo mesto. Dejal je, da čakajo sindikalne organizacije v okviru komun pomembne naloge. Delavski raizred mora vsestransko sodelovati v političnem in ostalem družbenem življenju občine, pri čemer bodo sindikalne organizacije zlasti skrbele za vsklajevanje interesov občine in kolektivov. Odnosi med podjetji in občino oz. okrajem bodo če-<3alje tesnejši. Skrb za nresir-čevanje pravilnega plačnega sistema, za službo socialnega zavarovanja, prizadevanje in sodelovanj*1 v reševanju številnih komunalnih vprašanj, predvsem pa borba proti nezdravim lokalizmom in sebičnosti, vse to mora biti pred očmi občinskih in okrajnih sindikalnih svetov.
Mestna sindikalna sveta v Novem mestu in Črnomlju ter
občinski sveti v Trebnjem, Straži-Toplicah, Semiču, Metliki, Mirni, Kostanjevici, Šentjerneju, Žužemberku in Mokronogu, ki bodo izvoljeni v tem in prihodnjem mesecu, imajo v mejah bodočega okraja 8.229 članov ali pribl. 70 odstotkov vseh zaposlenih. V novomeškem okraju je od 8193 zapolenih 6.249 članov sindikata, v črnomaljskem pa od 3.777 '1.980 včlanjenih. Več kakor četrtina vseh zaposlenih je še vedno izven vrst sindikalne organizacije, kar bo treba z dobrim političnim delom sindikata urediti.
Člani plenuma so po poročilu v razpravljanju ocenili desetletno delo sindikalnih organizacij na Dolenjskem kot nadvse pozitivno. V teb letih so sindikati krepko sodelovali z ljudska oblastjo iffl vzgajali mlade delavce, saj je znano, da so začela nastajati industrijska in večja obrtna podjetja v obeh okrajih šele po osvoboditvi. Bolj kakor doslej pa bodo morali delavci sodelovati v različnih organih družbenega upravljanja, v borbi proti gospodarskemu kriminalu in za nove uspehe v proizvodnji, pri čemer je treba dosledno uveljaviti vsa
načela novega plačnega sistema. Živahno je bilo razpravljanje o kulturno-prosvetnem delu podružnic na podeželju in o želji po izobraževanju. Spet je bil sprejet sklep, 'da bi skupno z Društvom profesorjev in učiteljev ter z okrajnim odborom Ljudske prosve-te prouč&Ii vprašanje pevo-vodij, pouka tamburašev in podobno, ker je bilo dosedanje sodelovanje na tem področju prešibko.
Člani obeh plenumov so nato izglasovali združitev obeh okrajnih sindikalnih vodstev. V nov plenum OSS bodočega okraja so izvolili 39 članov, v predsedstvu novega plenuma Pa so: Tone Dvojmoč, Franc Kos. Leooold Beča j, Milan Širne, Karel Jerman. Jože Plavc, Danilo Berger. Avgust Jazbinšek. Miha Počrvina, Janko Ovef. Tone Zupančič, Janko Kastelic in Nace Mur-gelj Člani nadzorno ga odbora OSS so: Tone Mnlešič. Lučka Črne, dr. Ludvik Golež, Jože Martinčič in Milica Šali. Za predsednika OSS je bil izvoljen Janko Oven, za podpredsednika Tone Dvojmoč, za tajnika Nace Murgelj, blagajnik je Danilo Berger, gospodar pa Tone Zupančič.
Zbor proizvajalcev OLO Črnomelj
J JE RAZPRAVLJAL O PODJETJIH
Previsok dobiček gradbenih podjetij — Kmetijske zadruge Se niso zajele vsega odkupa kmečkih pridelkov — Večina industrijskih podjetij se ugodno razvija in prinaša znatna sredstva v narodni dohodek Bele krajine
Glavna točka dnevnega reda seje zbora proizvajalcev OLO Črnomelj 10. junija letos je bilo poročilo, obravnavanje ter potrjevanje zaključnih računov podjetij v letu 1951.
V Beli krajini je 38 gospodarskih organizacij, kl so dolžne predložiti okrajnemu zboru proizvajalcev v potrditev zaključne bilance ob koncu leta. Vse bilanc« je pregledala posebna komisija, kl jo je imenoval MLO. Iz poročila komisije j* razvid-
Tovarna vezanih plošč
PRVI OBRAT BODOČEGA DOLENJSKEGA LESNEGA KOMBINATA
Načrt o zgraditvi lesnega kombinata, ki bi na najsodobnejši način kemično In mehanično predeloval dolenjski bukov let, tako da pri tem ne bi slo prav nir v Izgubo In ds bi prodajali nafto osnovno surovino do kraja predelano v najrazličnejši! Izdelke, umo pozdravili le prod leti Pri OLO Novo mesto Je bil Imrnovsn Jože Knez ss direktorja lesnega kombinata v izgradnji t nalogo, da pripravi načrt« ta t* pomembno podjetje. Načrti naj b( imrli dva dela: in kemično In mehanično predelavo lesa. pri čemer hI me hanlčna predelava predvidevala v prvi vrsti prolrvodnjo varanih plolč. Projekt is pnrl obrat bodočega kombinata Je bfl medlem v celoti izdelan ln na revlsljl potrjen. Za začetna o«, pripravljalna dela Je Ho podjetje medtem na licitacijo sa posojilo pri Narodni banki. Is-vrni av*t Ljudske skupščin* I.RS, kl podpira sam4*el zgraditve takega kombinata na Do-Iriijhkcin. Jw podprl prizadeva-
nja OLO Novo mesto s Jamstvom za potrebni kredit.
O razveseljivem napredku ra uresničitev tega velikega načrta Je na zadnji seji obeh zborov OLO poročal predsednik Viktor
ZDRAVSTVENE POSTAJE — ustanove s samostojnim finanslranjem
Po sklepu zadnje «e]e OLO Novo mesto bo a 1. Julijem ukinjen Okrajni zdravstveni dom, krajevne zdravstvene postaje pa bodo postale ustanove ■ samo stojnlm flnanatranlem. V novomeškem okraju bodo po l. Juliju delovali torej Zdravstveni dom v Novem mestu, zdravstvene postaje v £užemberku, Šentjerneju, Dol. TopMcah. Trebnjem ln Mokronogu ter pomožna zdravstvena postaj« v Skocja-r u. Za pravilno poslovanje teh postaj bodo poleg zdr«v*tvene-ra osebja ArfccM upravni odbori, ki so te oi, bodo Se Imenovani.
Zupančič. Odborniki so pozdravili njegovo obvestilo, po katerem bodo i« letos začeli s pripravljalnimi zemeljskimi ta ostalimi deli za prvi obrat lesnega kombinata, kolikor bo pedjetj« izlicltlralo potrebni kredit. Izvolili so komisijo, ki bo pregledala teren In predlagala, kje naj bi stala nova tovarna.
Pri izbiri najprimernejšega prostora sa tovarno bodo odločali predvsem gospodarski ln politični razlog1, kot n. pr. vprašanje razpoložljive delovne tile, surovin, prevoza, bližine gospodarskih in kulturnih centrov itd. V komisijo so bili Isvoljen! naslednji tovarili: ia predsednika Stane fimid. direktor Novo-l«sa. sa člane pa: Franc Medle Is Gotne vasi, Franc Mar kov Ič 1* Doi. Toplic, Frane Jarc Iz Žužemberka. Fran« Zidar is Trstmja in Boris Andrlj&rrič iz Novega mesta.
no, da je ve&ina podjetij v Beli krajini lani presegla z družbenim planom določene obveznosti v materialnem in finančnem pogledu. Rudnik Kaniiarica je presedel s planom predvideni dobiček za 30 odstotkov, 2elezo-livarna je presegla promet za 21 odstotkov, dobiček pa za 22 odstotkov. Ob« podjetji sta dosegli to predvsem z boljšo or-ganizaoldo dela. Lesno podjetje Zora je zvišalo plan prometa za 73 odstotkov, predvideni dobiček pa je ustvarilo v višini 800 odstotkov, ■Platiljsko podjetje Belokrajinka je doseglo promet v višini 198 odstotkov, dobiček pa v višini 618 odstotkov. Tovarna Belsad Je zlasti v drugi polovici lanskega leta napravila velik korak naprej in
jetju Gostinstvo Črnomelj. Potrditev te bilance je odklonil zaradi grobih napak, ki so posledica malomarnega opravljanja službe knjigovodskega kadra tega podjetja, zaradi česar so tudi predlagali poizvedbe in kaznovanje.
V razpravi o posameznih podjetjih so člani zbora obravnavali razna vprašanja. Pri rudniku se niso ustavljali, ker posluje v redu; prav tako 2elezo-livarna. Tovarni učil je treba odpisati stare obremenitve, ki resno ovirajo obratovanje podjetja. Predlagali so tudi, da bi v tovarni opustili ali vsaj zmanjšali proizvodnjo lesnih izdelkov in jo preusmerili v glavnem na kovinske proizvode. Tovarna je še vedno v gradnji, zaradi česar do sedaj ni mogla dati večjih rezultatov. Tovarna Belsad stoji pred resnim vprašanjem, če ne dobi še letos nove stroj-
presegla predvideni promet za 'ne opr«me. Sicer pa se je pod-
41 odstotkov; izkazuje nad 10 milijonov dinarjev dobička, čeprav ta v družbenem pianu ni bil predviden.
Predvideni promet 1n dobiček so presegla tudi druga večja podjetja, kot valjčni mlin Zora, gradbena podjetja, splošni trgovski podjetji Črnomelj in Me*lika, Zadružno trgovsko podjetje Črnomelj, Mizarska zadruga Črnomelj, Mizarska delavnica Semič ln vse kmetijske zadruge razen KZ Radovica, ki Je napravila izgubo, ter še nekatera podjetja. Tudi tovarna učil Je navzlic vsem težavam ustvarila dohodek v vlžlni 104 odstotkov. Tovarno bremene zlasti zaloge polizdelkov še iz časa planske proizvodnje, Id predstavljajo znatno manjšo vrod-noat kot jih finančno obremenjujejo.
Zbor proizvajalcev je z nekaterim.! dopolnili potrdil zaključne bilance podjetij, rasen pod-
jetje zelo izboljšalo. Tovarna pletenin Belokrajinka potrebuje več sezonskega obratnega kredita. Zadružno trgovsko podjetje Črnomelj ima preveč dejavnosti, in to takih, ki bolj spadajo v poslovanje kmetijskih zadrug. Prav tako ima privilegiran položaj nasproti drugim podjetjem s tem, ker ima veliko tujih obratnih sredstev.
Kmetijske tadruge so na splošno znatno izboljšal« svoje poslovanje. Niso pa Še dovolj razvile odkupa kmetijskih pridelkov. Edino KZ Crešmjevec izkazuje pri prometu večji del od odkupov kot od prodaje Industrijskih predmetov. Vse kmetijske zadruge Izkazujejo v prometu 64 odstotkov od prodaje industrijskih proizvodov ln le 3fi odstotkov od odkupov. To pomeni, da gre veliko kmetijskih viškov v prodajo mimo kmetijskih zadrug. Vse te v1*.ke bi  morale   kmetijske zadruge
zajeti. Za gradbena podjetja so bili člani zbora mnenja, da je ustvarjeni dobiček prevelik in da bi bilo bolj koristno znižati cene storitev.
Resno so člani zbora obravnavali državna posestva, ki izkazujejo izgubo. Res so to predvsem poizkusni kmetijski obrati, vendar kaže, da tudi v organizacijskem pogledu na posestvih nd vse v redu in da jim bo treba v bodoče posvečati veS pažnje ter nuditi vec pomoči. Člani zbora so bidi tudi mnenja, da je treba čimprej obnoviti na Vinici kmetijsko zadrugo, toda pobudo bi morali dati prebivalci teh vasi sami.
V zadnji točki dnevnega reda so člani zbora obravnavali pritožbo odbornika Ivana Bukovca iz Semiča zoper postopek davčnih izterjevalcev v semišM občini. Bukovec je navedel nekaj primerov nepravilnega In grobega ravnanj; teh organov, kar povzroča hudo kri pri zavezancih. Podpredsednik OLO Niko Belopavlovič   le   pojasnil, da vplačila davkov pritekajo tako neredno In v zelo majhnih zneskih, da je bil OLO prisiljen poslati   na   teren izterjevalne ekipe. Po zakonu Imajo ti organi res pravico Izterjati davek na razne načine, vendar bi morali pri tem vsaj pri discipliniranih davkoplačevalcih postopati dostojno. Okrajni ljudski odbor bo takoj imenoval posebno komisijo, ki  bo raziskala na kraju samem  vse  primere in pod vzela ukrepe.
Res pa je tudi. da pri Izterjavi davkov prema'lo sodelujejo občinski ljudski odbori, ker bi ob njihovi pomoči prav gotovo ne prišlo do neljubih primerov In nastopov. Seveda bi bilo najlaže take zadeve preprečiti i bolj rednim plačevanjem družbenih prispevkov vseh davčnih zavezancev.
39
611854
Stran 1
»DOLKfJSKl fJfUTa
Star. M ■
Prišel je čas nabiranja raznih
zdravilnih zelišč, ki se je letos zaradi dolge zime nekoliko zakasnilo. V zvezi • tem se j« pričela tudi organizacija nabiranja in odkupa po zadrugah, kakor tudi po vaseh. V nekaterih zadrugah je odkup že prav živahen ter imajo zadružni uslužbenci polne roke dela s prevzemanjem in dajanjem pojasnil in nasvetov nabiralcem, katera zelišča se sedaj nabirajo, kako naj jih nabirajo ln sušijo, da bo zaslužek čim boljši. Tam, kjer so ljudje dobro poučeni, yst nabiranje v polnem teku in •o nabiralci z zaslužkom prav zadovoljni.
Pa poglejmo še malo v kraje, kjer je nabiranje zdravilnih zelišč zelo slabo ali pa se s tem nihče ne ukvarja. Marsikdo se sprašuje, kaj je temu vzrok? Glavni vzrok je v tem, da prebivalci v oddaljenih vaseh t.j. v pretežni večini v hribovitej-ših predelih, tam kjer je največ zelišč in največja možnost nabiranja, sploh ne vedo, katera zelišča se lahko nabirajo za prodajo. Precej preglavic delajo nabiralcem domača imena posameznih rastlin. Gotovo jih Je več kot polovico, ki jih v posameznih krajih vse drugače imenujejo, kot je splošno slovensko ime. Pred kratkim smi» obiskali posamezne vasi v okolici Starega trga ob Kolpi in v območju Miklarjev, kjer raste vse polno zdravilnih zelišč. Iz razgovora s posameznimi va-ščani smo videli, da v te vasi po osvoboditvi do letos še nihče ni prišel, da bi jim zbudil za nimanje za nabiranje zelišč, jim povedal kaj naj nabirajo in jim pokazal pot do preprostega i ra dohodkov. Po teh oddaljenih vaseh so letos razobešeni tudi lepaki z imeni rastlin, ki se nabirajo v posameznih mesecih. Toda ti lepaki so brez haska.
C« nI  nikogar, ki  bi ljudem
razložil, oziroma pokazal vzorce svežih rastlin in jim povedal krajevna imena. Ko razlagaš posamezniku kaj naj nabira in mu dopoveduješ, da je te rastline v bližnji okolici zelo veliko, ti zatrjuje, da pri njih ne raste. Primer: »Očka, ali ne bi začeli nabirati tudi vršičke gloga? S tem se prav lepo zasluži.« »Ja, tega pa ni pri nas, še nikoli ga nisem videl!« Skočiš do bližnjega grma ter mu odlomiš svežo vejico, pa reče: »Ja, to je pa medvedova hruškica! O, tega je pa dosti pri nas!« Prav tako kot z glogom, je tudi z lubjem krhlike. Ko pokažeš vzorec sveže vejice, ti odgovori: »Temu pa pravimo pasikovina, to se pa bo izplačalo nabirati. Koliko pa je smemo nabrati? Ali je veliko potrebujete« itd.
V marsikateri zadrugi bi lahko zdravilna zelišča pomenila precejšen odkup, če bi se zadruge bolj zanimale za nabiranje in svojim članom, predvsem manjšim posestnikom, več pojasnjevale, kako je možno priti do zaslužka. Za zaključek naj navedem še nekaj besed nabiralca, ki se s tem delom bavi že nekaj let. Dejal je: »Imam malo posestvo, ki mi ne donaša toliko, da bi mogel preživljati 5-člansko družino. Takoj po osvoboditvi sem bil zaposlen v industriji. Pred nekaj leti pa sem se odločil, da zapustim službo, ki za mene ni bila primerna, ker sem imel do tovarn«
LEP VIR DOHODKOV
več kot dve uri hoda. Začel
sem z nabiranjem zdravilnih zelišč in vam moram priznati, da serd prav zadovoljen. Zaslužim dobro, saj je moja družina lani nabrala raznih zelišč za več kot 150.000 dinarjev,«
Naj bo to v vzpodbudo vsem, ki imajo možnost nabiranja zdravilnih zelišč, pa jih do sedaj še niso, kakor tudi kmetijskim zadrugam za čira uspešnejši odkup.
Zupan Miha
Črnomaljsko tromostovje nad Labinjo in Dobličanko
S takim rubežem
se ne strinja nihče!
Is Semlča smo dobili naslednje pismo, na katerega pričakujemo Javno po-jasnllo Uprave za dohodke pri OLO Črnomelj.
8. junija letos so se pripeljali v Semič finančni uslužbenci, davčni izterjevalci OLO Črnomelj, verjetno s pravico, da bi na prlđilen način izterjali davčne izostanke za leto 1954 in prvo akontacijo za leto 1955. Izterjevanje pa ni bilo samo grobo in v nasprotju s kulturnimi odnosi med ljudmi, ampak ie predstavljalo grobo kršenje ustavnih in drugih zakonitih .loločil.
Nekaj primerov iz Semlča: Davčni  izterjevalci   niso pri
Hitro odkrit roparski umor na Hrvatskem
Pri vasi Hrnetič na drežni-čkem polju so na žitni njivi našli 22. maja truplo neznanega moškega. Vsi znaki so kazali, da je postal žrtev roparskega umora. Pri njem niso našli nobenih dokumentov, a tudi poznal ga ni nihče od domačinov. Storilci so na vse načine skušali zbrisati sledove za seboj, vendar jim vse to ni pomagalo.
Preiskovalni organi so kmalu odkrili, da je bil umorjeni Stjepan Kufrin, kmet iz Drežnika. Kmalu so odkrili tudi storilca. 2e 25. maja so na Savskem mostu v Zagrebu aretirali 38-1 et-nega Roka Marovlča iz Obreza pri Zagrebu, drugi dan pa na tržnici v Zagrebu še Arifa De-miroviča iz okraja Velika Kla duša. Oba sta priznala, da sta ubila Kufrina, ker sta vedela, da ima pri sebi veliko denarja. Preiskava proti obema morilcema se nadaljuje, ker obstaja sum, da imata na vesti Se druge »ločine.
(Karlovački tjednik)
V klerikalni propagandi se je zataknilo
Prav v času, ko Je Jugoslavl j a v središču svetovne pozor nosti in ko s svojo dosledno mi' roijubno in neodvisno politiko pridobiva vedno večji ugled v svetu, je smatral Vatikan za potrebno, da ponovi Izmišljeno trditev o preganjanju vere v Jugoslaviji. Koroški klerikalci so se seve takoj spet vključili v to staro melodijo Iz Rima ln so v Volkszeitung In »Tedniku-kro-nlki« uslužno prežvečili vse, kar jim je nadrobila Jugoslaviji sovražna rimska centrala.
Na Koroškem so glede tega
sploh zelo prizadevni. Da bi bila propaganda o preganjanju vere v Jugoslaviji vsaj nekoliko verjetna in Korošcem bolj okusna, uprizarja celovški škof ponekod s pomočjo mladih deklet zbirko blaga za izdelavo cerkvenih oblačil kot »pomoč pieganjani cerkvi v Jugoslaviji«. Tu pa se je režiserjem zlagane klerikalne propagande nekaj zataknilo. Celovška Volkp-zeitung namreč sama poroča, da je bilo odposlano v Jugoslavijo že nad 100 kilogramov duhovniškega perila in oblek in da jugoslovanske oblasti teh pošiljk No, torej! Kdor je bil doslel slep in Je morda že kaj verjel, sedaj vsaj lahko tudi že s prsti otipa, da je ves krik o preganjanju ver« v Jugoslaviji samo
navadna zlagana bajka In sredstvo za vpreganje naivnih vernikov v politično p roti jugoslovansko propagando nasprotnikov miru med narodi in njihovega prijateljskega sožitja. (Slovenski vestnik 9, jun. 1955)
Lani 304.000 Jugoslovanov več
Iz predhodnih podatkov Zveznega statističnega zavoda Je razvidno, da je znašal lani naravni prirastek prebivalstva v Jugoslaviji nekaj več kakor 304.000 ljudi. Po vojni je to največji letni naravni prirastek. V republikah se Je rodilo več otrok kakor v letu 1953, razen v Sloveniji, kjer je bilo lani rojenih 3000 otrok manj kakor v letu 1953.
zaplembi upoštevali nikakršnih iredhodnih odločb. Tako je imel krojač Derganc Anton Iz Semiča potrdilo od 2. 2. 1955 št. 1/133-55, da je plačal davek za .eto 1954. Izterjevalci so tudi vedeli, da se j« na naknadne odločbe, kl mu je pripisovala 7000 din davka več, pritožil, vendar pa ni dobil do dneva rubeži v roke nikakršne rešitve. Po ustreznih zakonskih določilih bi davčni zaostanek, ki še ni točno z dokončno rešitvi io ugotovljen, nikakor ne sme U rubiti.
Toda ne samo to. Davčni lzter jevale! so prišteli k zaostanku še celotni pavšalni davek v zne sku 10.400 din. katerega plačilo bi poteklo šele  31. decembra letos. Brez  predhodnega opomina so  zarubili in odpeljali Šivalni stroj, na katerem krojač  Derganc  Anton dela. Pri vsem tem je  zanimivo,   da so izterjevalci sprejeli 2000 din na račun  davka in slišali kroja-Čevo obljubo, da jim bo do t julija poravnal zaostanek davkov, vendar tega niso upoštevali. Vzeli so denar in odpeljali šivalni stroj, ne da bi Izdali potrdilo   o   zaplembi šivalnega   stroja.   Tudi   iz odločbe, k! so jo izterjevalci Izdali, ni razvidno, da je v znesku 15.150 din  vključen  celotni pavšalni davčni predpis za leto 1955 in da je zato prisilna izterjava nezakonita.
Istega dne so davčni Izterjevalci grobo kršili ustavne pravice o nedotakljivosti stanovanja pri Stravs Anici iz Kota pri Semiču. Pri hiši je bila doma
samo stara mati, kl nI lastnica in tudi ni imela ključev od omar. Davčni izterjevalci so v omaro vdrli, našli 300 din, jih vzeli, vzeli v veži še kolo in odšli, čeprav j« stara mati prosila, naj počakajo, da bo ooklicala lastnico oz. Ivana Bukovca, ki bi ji denar posodil.
Danes bi težko našli ljudi, ki bi namenoma ne hoteli poravnavajte davčnih zaostankov in ki bi s tem posredno ovirali Izgradnjo in rast naš« socialistične domovine. Zavest naših preprostih ljudi se Je ob povojnih delovnih uspehih tako spremenila, da ogromna večina državljanov nadvse spoštuje našo socialistično zakonodajo ln se veseli uspehov naše gospodarske rasti.
Zato nikakor ne moremo smatrati kritiziranje Semiča-nov, ki se s takim in podobnim izterjavanjem davčnih zaostankov ne strinjajo, kot izraz odpora do zakonitih določil, am-»ak le kot pravilno spoznanje, rla kršenj« zakonitosti škoduje prizadetim zasebnikom tn celotni naši socialistični skupnosti.
(^d tedna de tedna
Nekoč $o bili Evropejci za Azijce isto kot gospodarji. Za velike   kolonialne  države je
bila Azija samo zakladnica pravljičnega bogastva, ki ga je bilo treba grabiti, grabiti, nagrabiti čimveč. Azijci so bili na pol sužnji, vladali so jim podkralji, čete priseljenih uradnikov, vladali tuji kapitalisti, lakomni kakor kobilice. Domače vlade, kolikor jih je bilo. $o bile samo lutke v rokah kolonialnih, gospodarjev.
Toda Časi so se spremenili. V Aziji je po drugi svetovni vojni nastala cela vrsta neodvisnih držav. Med njimi tudi Burma,
Njen ministrski predsednik, voditelj burmanskega naroda U JVu, je bit te dni na obisku v Jugoslaviji. Vse naše ljudstvo ga je pozdravilo. Kot prijatelja. Kot zaveznika v boju za mir, za neodvisnost, za aktivno koeksistenco. Lahko rečemo, da je bil sprejem, ki mu ga je priredilo naše ljudstvo, dostojna oddolžitev zas-prejem, ki so ga Burmanci priredili predsedniku Titu, ko je obiskal to prijateljsko azijsko deželo.
Narode Jugoslavije in Burme je privedla na pot prijateljstva podobna zgodovina, polna trpljenja in bojev za svobodo proti močnejšim, ki pa niso bili nepremagljivi. Naši dve deželi sta ubrali skupno pot, ker sta obe sklenili prekiniti z minulostjo, z zaostalostjo, ker sta obe sklenili izgraditi srečnejšo, socialistično družbo. Združila nas je skupna želja, da bi se postavili po robu volji velikih, sklep, da se ne pridružimo blokom in vojaškim organizacijam, v katerih bi bili menjalni drobiž za obračunavanje med nasprotniki ali topovska hrana. Predvsem pa nat je združila želja po miru in tako sta Jugoslavi-in Burma našli druga v drugi najboljšega prijatelja v boju
za mir in razumevanje med narodi.
Ob koncu obiska predsednika Tita v Burmi je bila objavljena skupna proklamacija U Nuja in predsednika Tita, v kateri sta oba državnika sporočila svetu, da je politika blokov glavna ovira za ureditev mednarodnih problemov, obsodila sta agresijo in vsakršno tuje vmešavanje v zadeve posameznih dežel ter pozvala svet, naj bi velike in majhne probleme uredili s pogajanji na podlagi enakopravnosti. U Nu in Tito sta poudarila načela aktivne koeksistence, ki izključuje pasivno nevtralnost.
Z obiskom ministrskega predsednika U Nuja v Jugoslaviji in z njegovimi razgovori s predsednikom Titom je bilo že vzpostavljeno prijateljsko sodelovanje še bolj utrjeno na raznih področjih, ne samo na gospodarskem — v zvezi s slednjim naj omenimo samo, da bo Jugoslavija kupovala riž v Burmi, tja pa med drugim pošiljala investicijsko opremo — temveč tudi na področju tehničnega sodelovanja med obema deželama.
Skupni zaključni komunike o burmansko - jugoslovanskih razgovorih obsega splošno oceno razvoja mednarodnih razmer, v njem pa so tudi priporočila o tem, kako naj bi še nadalje izboljšali jugoslovan-sko-burmanske odnose.
V komunikeju je izraženo tudi zadovoljstvo obeh vlad, da po svetu čedalje bolj sprejemajo načela aktivne koeksistence, za katera se zavzemata obe deželi, opozorjeno pa je tudi, da so potrebni še nadaljnji napori, da bi dosegli večje zaupanje med narodi in državami, da bi dosegli miroljubno in enakopravno mednarodno sodelovanje na podlagi načel, izraženih v  Ustanovni listini
proti vojni nevarnosti, v boju OZN.
Kdo je kriv požara
v Dol. Sušicah?
V Kočevju gradijo največji valjčni mlin v Sloveniji
IZ NOVEGA MESTA
Je kolesarjenje v novomeškem parku dovoljeno?
Pot, ki pelje od stavbe OLO proti pošti (čez park), J« bila za kolesarje do nedavna prepovedana, kar je opozarjala tudi posebna tabla, miličniki so pa kolesarje na tej poti kaznovali t denarno kaznijo. Table nI več in kolesarji se vozijo nemoteno Ne vemo, ali je prepoved ukinjena, vsekakor pa imamo meščani pravico zahtevati, da je ta Pot ia kolesarje prepovedana. Zakaj:
1. Ob tej poti je otroško igrišč«.
2. Po t«j poW hodijo otroci v otroški vrtec (zadnjič sem bil priča, ko je koledar podrl dekletca in seveda hitro ušel), na srečo Je ni poškodoval.
3. kolesarji (civilni ln uniformirani, vozijo se namreč oboji) Imajo po e«st1 komand. Stanete o«, po Ljubljanski c«stl prav tako dolgo pot, ln S« lepšo.
4. Ce se neki odlok sprejme, iaj se tudi izvajal
Novomeščan
Upravna odbora stanovanjskega in kreditnega sklada
Za člane upravnega odbora okrajnega sklada za gradnjo stanovanj so bili na zadnji seji OLO Izvoljeni: Tone Pire za predsednika, Henrik Clgoj, Alojz Hled«, Franc Medle in Ludvik Golob pa za član« odbora.
Okrajni sklad za kreditiranja investicij vodi prav tako upravni odbor, katerega člani so vsi hkrati člani upravnega odbora Narodna banke, podr Novo me-*to: Maks Vale kot predsednik. Ton« Pire podpredsednik, člani pa so: Luka Dolenc, Metod Bel-traim, Jože Grl čar, Inž. Lojze Lovko, Henrik Cigoj, Rudi Pln-tar, Ivan Novšak In Int. Dušan Sodnik.
V Novem mestu bo od 3. do 10. julija Turistični teden
Turistično društvo v Novem, tomobllav t tujimi Ustniki in mestu se ob sodelovanju osta- | turisti. Vsakih 14 dni prispe v
lih društev t» organizacij pri pravijo na Turistični teden, ki bo od S. do 10. julija. V tem tednu bo vrsta prireditev, ki naj požive domači turizem in odkrijejo lepot« Dolenjsk« širšemu krogu ljubiteljev naravnih lepot tega predela naše domovine.
Uvod v Turistični taden bo velika baklada ali »noč na Krki« .!. julija zvečer, pri kateri bo sodelovat Veslaški klub Krka. V tednu bo vtč skupinskih itletov v razne dolenjske partizanska kraj«. Sestanek vseh dolenjskih Turističnih društev, ki bo v tem tednu v Novem mestu, je namenjen večjemu sodelovanju vseh društev pri razvijanju turizma na Dolenjskem.
Skozi Novo mesto te Mdfl, potuje dnevno na desetine av-
mesto večja skupina tunstot it ivica, ki se redno ust«c>i?a;o u Metropolu. Prihajajo tudi skupine iz drugih držav, zla«ti it Anglija, Nemčije, Avstrije in Francije. Vse skupine se rade ustavijo v Novem mestu in ti t zanimanjem ogledujejo značilnosti in tepoi« mesta in okolice. Ce bi imela naša goitišča več tujskih aob, bi bilo stalnih obiskovalcev It drugih držav ie veliko več, taj te mnoge skupine prav zaradi tega ne morejo dlje časa zadrževati v mestu ln okolici.
Turistično in Olaplevalno društvo prosita vte lastnika hii v Novem mestu in okolici, da še bolj pazijo na čistočo v meitu in da okrate svoje okna i cvetlicami.
Lansko jesen je podjetje »Zidar* pričelo graditi enega največjih mlinov v Sloveniji. V jesenskem in zimekem Času so v glavnem opravili zemeljska dela. Izkopali so nad 4.000 kubičnih metrov TPmlje. Spomladi so pričeli zidati temelje. Delo bo napredovalo zlasti zdaj, ko bo s polno zmogljivostjo začel delati ogromni žerjav, ki lahko dvigne 5 ton In je visok 42 m. Opravljal bo d^lo 00 delavcev, ko bodo gradili višja nadstropja, pa celo več. To Je prvi žerjiv, kl pomaga kočevsk m zidarjem pri opravljanju najtežjih del in j« celo nekoliko večji, kot so žerjavi, ki jih potrebujejo pn gradnji velikih palač v Ljubljani. Ob taki mehanizaciji — poleg žerjava Imajo še mnogo modernih strojev — lahko šef gradbišča tov. Boje upravičeno trdi, da bo mlin še to leto pod streho.
Za celotno gradnjo le predvidenih 350 milijonov dinarjev. To bo največji valjčni mlin v Sloveniji ln eden najmodernejših v državi. Novi mlin bo imel izredno veliko zmogljivost. Letno ho zmlel lahko do 540 mllljono/ kilogramov žita ali 0 vagonov
na dan. Z mlevskimi Izdelki bo oskrboval Kočevsko, Dolenjsko in velik del Primorske.
Mlin ima svoj industrijski br, poleg njega pa Je zgrajen tudi ž« velik žitni silos, kl j« do malega mehaniziran.
»Ubijalec polne lune«
Policija v nemškem mestu Brunswicku je po dolgem iskanju le prijela nevarnega zločinca, ki je ko neki fantom ubijal ženske, večinoma prostitutke, ln sicer v tistih nočeh, ko Je bila polna luna. Govorili so o »ubijalcu polne lune«.
Odkril! so ga, ko Je hotel zadaviti 29-letno Eriko Mund. Toda ona je bila močnejša ln mu Je ušla. Alarmirala je sosede m policijo In ubijalca so prijeli. Ker je vs« uboje opravil v nočeh polne lune, sklepajo, da gre za patološkega zločinca, na katerega je vplivala luna, kar ni redek primer v kriminalu.
30. aprila so malone pogorele Dolnje Sulice pri Dol. Toplicah. Poročila so navajala, da so povzročili požar otroci, ki so zakurili preblizu lesenega, s slamo kritega gospodarskega poslopja. Skoda, ki je nastala, je bila ocenjena na 12 milijonov dinarjev. Verjetno Je pa š« mnogo višja.
Ce upoštevamo, da so bili v»I
pogorelci zavarovani le za borih 339.000 dinarjev, si lahko mislimo, kako težko so prizadeti in koliko truda jih bo stalo, da ti bodo opomogli.
Pri tem pa sa moramo resno vprašati, aH so pravi krivci res otroci, kl so v svoji otroški pameti zakurili, pa Je močan ve-Ler zanesel ogenj po vasi. Res so se otroci kasneje, ko je bilo *e prepozno, verjetno zavedli nesreče, ne pa krivde, zato Je popolnoma nemogoče naprtiti krivdo za požig skoro cele vasi otrokom, posebno še malemu, komaj 5 let staremu Stoparjevemu sln&ku, katerega so ob času požara ujeli nekje pri potoku, ga zgrabili in mu grozili, da mu bodo posekali prste na rokah, ter ga na način strahovali, da Je postal od strahu skoro na pol nor.
SKRIVAJTE VŽIGALICE IN ZAVARUJTE SE
Otroci ne, pač pa lahkomiselni starši sami so krivi nesreče.
Vžigalic« na kmetih navadno niso kdovekako zavarovane, tako da otroci lahko pridejo do njih. Tako ja bilo tudi v tem primeru. Otroci zelo radi prižigajo vžigalic« ln kurijo. V tem ne vidijo v svoji otroškosti nič nevarnega. Ce pa bi bili poučeni o strašni nesreči, ki lahko z igranjem z vžigalicami in ognjem nastane, bi verjetno to le doumeli ln se vžigalic bali.
Nimam namena delati reklama za zavarovalni zavod, moram pa le poudariti, da kmečko ljudstvo še vse premalo skrbi za zavarovanje svojih poslopij. Običajno s« zavarovanja branijo kot živega ognja, ko pa res zagori, «o vsi nesrečni. Kaj pomeni pri sedmih milijonih škode borih tri sto tisoč dinarjev? Kapljica v morje! Ne le za svojo lastno, marveč za varnost vse soseske je potrebno, da prebivalci pošteno zavarujejo svoja
poslopja. V naprej preprečevati vso mogoče nesreče z vsemi sredstvi, mora biti splošno geslo.
Ko je novomeška organizacija Rdečega križa zvedela za nesrečo v Dol. Sušicah, je takoj poslala izdatno pomoč. Neglede na to, da so prebivalci nesrečne vasi še predkratklm zavzeli nasproti RK precej odklonilno stališče, je RK razdelil med prizadete prebivalce 57 paketov z živili, 500 kg moke. ter precej obleke, obutve, perila, posteljnine, mila in drugih predmetov, v skupni vrednosti 500.000 dinarjev. Poleg tega pa je RK poslal malega Stoparjevega sinka v otroško kolonijo na morje, da si tam malo odpomore od prestanega strahu.
Te vrstice naj veljajo posebno onim, kl stalno godrnjajo, ko pridejo k nj'm pobiralci članarine za RK, kl znaša na leto komaj 60 dinarjev! Tako bodo vsaj vedeli, kam gredo ti njihovi skromni prispevki. -r-
Tuberkuloza nI več vpralanje umrljivosti, ampak invalidnosti!
Zboljiajmo tuberkuloznim bolnikom življenjske razmerel
Kronični alkoholizem znižuje življenjski standartl
V TEM TEDNU NABIRAMO
sledeča zdravilna zelišča:
Cveti  ranjaka 80 din, amlke I mačehe   120 din,   jetičnika 80
300 din, plavice brez čale 800 din, bezga osut 200 din, bele deteljice 140 din in njivske mačehe 800 din.
List: »mamica 100 din, gozdne jagode 80 din, lapuha 60 din. ozkolistnega trpotci 80 din.
Rastlina: dišeč« perle 110 din, krvavega mlečka 80 din, skržn-lic« 120 din, hribike res« 280 din, Jeternika 180 din, njivske
din.
Korenine: repinea 160 din, trobentice 120 din, baldrljana 280 din, bele čmertke 100 din in sretene 150 din.
Seme: jesenskega podleska, 300 din.
Pri vaši zadrugi se pozanimajte, katera zelišča poleg naštetih še odkupujejo! Cvet rdeča deteljice ln rastline ženiklja ne nabirajte več!
VERA REMIC
Slovenska umetnost med NOV
s posebnim pogledom na književnost
(Nadaljevanje)
Brez njih J« težko spoznati silno voljo, ki bi zdrobila jeklu brezmejno tovarištvo, v katerem je bil človek zmožen dati zad-njI strel avojemu najdražjemu prijatelju, d« ga j« rešil pred okupatorjevo pestjo, čeprav mu je pokalo srce. Iz njih zaslutimo vso dobroto in tovarištvo, kakršnega ni bilo morda nikoli poprej. It njih razberemo skrajno vdanost ln zvestobo obv«-*č«vale«v ln kurirjev, kl so imeli včasih v rokah usodo celih bataljonov ln brigad. O tem nam pripoveduje n« primer odlomek kratka »godb«, natisnjene v 3. zvezku »Nov« pisarij«« Propagandnega odseka IX. korpusa is leta 1144:
•Kurir Vlrgtl j« bil bl«d ln skoraj nI mog«) govoriti, 1« voda J« prosil. P«t ran J« tmel v nogah. Njegov« ustnic« so bil« stisnjene od bolečin«, « vendar j« bl««tela v njegovih očeh neki Čudno Upa luč, saj j« reiil s«be in, kar )e važneje, rešit ]• pošto. L« to mu ni ilo v glavo, da n« bo mogel Jutri In pojutrlš-
Na obledelih, od dežja premočenih in od sonca preperelih listih se zrcali vsa borbena etika ln visoka morala preprostih piscev, z« katere poznamo le splošno Ime: partlzan-borec, ln v literaturi Se: ljudski umetnik
Pa n« samo človeku, prijatelju in sovražniku, tudi naravi, kl J« bila njihov najzvestejšl zaveznik, najvarnejše pribežališč« ln zatočišče, ao posvetili svoj« misli ln občudovanje ter s hvaležnostjo opisovali njeno lepoto ln veličino.
»Mokre, t« si nema priča tolikih dogodkov. Bil si priča, ko j« prvi Ižanski kmet povedal, da se umo ■ pestjo otreseš gro-fov»kega biča. Takrat so se shajali v tvojih gozdovih fantj« in mo«J« a kosami, c«pci ln vilami oborož«ni, dane« pa jih vidiš a puškami na rami, I bombami za pasom, mnogokrat pa prebuja tišino tudi glas strojnic teh pun-t«rj«v nove dobe — partizanov. Vosi okrog tebe so tesno povezan« a tvojo usodo ... V času ižanskih puntarjev UilHne tvojih gozdov nihče n1 motil. Dan**
nj«m po kurirskih stezicah kot pa Krm^ v tvoje fltene topovski prejanj« dni...« (Ton« T.)       i streli.   Mogočn«   kragulj« in
jastreb«, kl so nekoč ponosno pluli nad teboj, Je pregnalo sovražno letalo, kl skuša t bombami priti tvojim varovancem do živega. Mnogo trpijo ti fantje, pa 1« vzdržijo. Tudi ti, temni Mokre, trpiš. Tvoje gozdov« *o ranile Italijanske mine In marsikatera avinčenka tiči globoko v drevesu, ki j« obvarovalo slovenskega borca — partizana pred tujčevo kroglo. Ti molčiš in dobrohotno nudiš zavetje mnogim sinovom slovenske matere, ker veš, da bi br«z njih v tvojih gozdovih pela tuja sekira smrtno pasem... «
Tn ao odlomki StevMn« partizanska ljudsk« proz«, raztreseno po raznih listih In brošurah. Se več pi J« nenapisanih romanov, črtic in nov«l, saj J« vsak teh anonimnih Junakov dotiv«! svoj roman, svojo povest.
Pa tudi dramatika In od«r «t« zamikal« ljudskega ustvarjalca. V Hstu »Mlada Bela krajina« (Leto I. it. 1. Junij 1943) j« na-slednj« poročilo:
»V mesecu Juniju J« belokranjska mladina sama napisala 11 igric, ki so bil« deloma i«
uprizorjen« od tukajšnje zveze slovenske mladine, deloma pa še bodo t«kom prihodnjih nedelj. Vsaka taka uprizoritev doživi lep uspeh.«
Drugo tako poročilo o« Je glasilo:
»Skoro ne mine nedelja, da ne bi bilo pri nas (v Bell krajini) knk« kulturn« prlr«dltve. Na Krlževo J« bila v B. vasi taka kulturna prireditev. Kratka igrica, loi so jo tamkajinj« to-varišlc« sam« napisal« ln tudi sam« igral«, j« ljudstvu zelo ugajala... Mladina kaže, da ima igralska sposobnosti, kl jih n« sm«mo zanemariti... V vsaki vosi ustanovit« svoj mladinski odar!«
Razumljivo, da Je bila na tem področju nsjbolj aktivna B«l« krajina, saj j« dobivala pri naših gledaliških umetnikih vsak dan nov« pobude, zlasti i«, ko j« bilo ustanovljeno Slovensko narodno gledališče. Pa tudi n« Dolenjskem, Primorskem 'ji 3t«J«rskem zasladimo take pozive in podobne ugotovitve ter najdemo po rasnih arhivih ljudske Igra a partiiansko motiviko. V Ribnici so na primer Igrali Igro »Pravica zmaguje«, toda avtorja nlaem mogla ugotovi«. V Dobrempolju J« to Igro pripravil za 0. oktober 1843 slavist Matija Maleilč, ki mi Je to povedal, avtorja pa tudi ni vadal. (Pripomba uredništva: V Novem mestu ta drugod so prav lep
uspeh dosegle kratke partizanske Igre Jožeta Bona.)
V Gorenji vasi pri Ribnici so uprizorili Igro »Sivec«, ki Jo j« prav tako režiral tov. Maležič. Izročil mu Jo Je Maks Nosan. Igra Je prišla iz Notranjskega odreda, kar priča, da jo bilo tudi tam zanimanje /,;> ljudski oder In da so skušali svoja dela posredovati še drugim Ijudsko-prosvetnim skupinam.
Tudi n« Štajerskem, predvsem na osvobojenem ozemlju Zgornje Savinjak« dolin«, j« bila gledališka in dramska dejavnost precej razgibana. Zgornjo Savinjsko vojno področje j« jeseni 1044 pripravljalo nekaj gledaliških del, toda nemika ofenziva je preprečila uprizoritve.
Tako vidimo, da se je med narodnoosvobodilno vojno poleg umetniške literature llroko razmahnila tudi ljudska tvornost in zajela vs« Hterarn« zvrsti kakor umetna. Marsikdo od teh ljudskih bardov spi v naših gozdovih, marsikateri Ja ostal v taboriščih, nekateri pa »o danes med našimi vodilnimi ljudmi. Val ti neznani ljudski pesniki, pripovedniki \n drnmn-tikrt, tvorci naše ljudske partizanske književne tvornosti pa nam v avojlh stvaritvah prij>o-vedujejo dolgo povest naših borbenih In zmagoslavnih štirih let narodnoosvobodilna vojne.
tt*T. 14
»DOLENJSKI LIST« '
Stran S
Bobre gospodarske osnove občioe Šentjernej
Ena lsmed II bodočih občin novomeškega okraja bo občina Šentjernej. Obsegala bo območje dosedanje občine in večji del občin Skocjan in Smarjeta. Imela bo 8.75« prebivalcev, od teh 6.974 kmečkih proizvajalcev, 119 Industrijskih delavcev, 95 gozdnih delavcev, 32 gradbenih delavcev, v trgovini Je zaposlenih 71 oeeb, v obrti 384, v komunali 3, neproduktivnih prebivalcev (otrok, Invalidov in starčkov) pa je v občini 1060.
Po površini bo merila Šent-Jernejska občina 13.280 hektarov ali 132 kvadratnih kilometrov. Od te površine Je produktivne zemlje 126.72 kvadratnih kilometrov, neproduktivne pa 6.09 kvadratnih kilometrov. Od produktivne zemlje je 68.55 km* obdelovalne, od te 32.98 km* orne zemlje. Gozdne površine zavzemajo 58.17 kan*. Povprečno pride na vsak km* 66 prebivalcev, na km* obdelovalne površine 102
Od Šentjerneja do Prekope je ravno polje...
prebivalca, na km* orne zemlje pa 211 prebivalcev. Narodni dohodek je predviden v letošnjem okrajnem družbenem planu v višini 267,630.000 din. Po planu bo dalo kmetijstvo 210,263.000 dinarjev narodnega dohodka, Industrija 22,202.000 din, gostin-etvo 9,427.000 dinarjev in obrt 25.738.000 din.
V bodoči občini Je 10 lol, od teh 8 osnovnih, nižja gimnazija in gospodarska Šola, zdravstve-
na postaja in ena pomožna zdravstvena postaja, lekarna in otroški vrtec. Na območju občine deluje 5 kmetijskih zadrug, 5 trgovin, 14 gostinskih obratov, 112 obrtnih obratov ln štiri pošte. Od sedeža bodoče občine je najbolj oddaljena vas Jelen-dol pri Skocjanu, ki šteje 71 prebivalcev ter ima do Šentjerneja 16 km.
Vso skrb živinoreji
Iz gornjih podatkov je razvidno, da ima občina v gospodarskem pogledu pretežno kmetijsko obeležje. Na splošno Je ta predel znan po živinoreji, zlasti po vzreji mlade plemenske Tl-vine, posebno prašičev, v samem Šentjerneju in okolici pa je tudi več naprednih konjerej-cev. Konjski šport z doma vzTe-jenimi konji ima v Šentjerneju staro tradicijo. Goveje živine je na obdočju bodoče občine 3.300 glav, konj 1.200, prašičev pa okoli 8.000.
Med Industrijske obrate na območju občine štejemo lahko samo izkoriščanje kremenčeve-va peska podjetja Kremen lz Novega mesta In pa obrat Telekomunikacije. Vendar obstajajo v občini dobri pogoji tudi za razvoj Industrije, zlasti pa obrti. Poleg velikih zalog kremenčevega peska so lani odkrili nad Šentjernejem ležišča dobre železne rude.
Kako Je mogoče v vsakem kraju razviti podjetja, ki sicer takoj v začetku nimajo industrijskega značaja, a so za celotno gospodarstvo, zlasti pa za gospodarstvo posamezne občine izredno važna in pomembna, dokazujejo naglo razvijajoča se podjetja v Šentjerneju: obrat Telekomunikacije, mizarsko podjetje »Podgorje« In Čevljarstvo.
prostorih. Kmalu Je zraslo za
delavnico tudi skladišče lesa.
Podjetje je naglo raslo. Ze lani so poslopje ponovno dozidali In je danes najlepša stavba v Šentjerneju. V njej dela že 30
ljudi. Podjetje si je nadelo ime Mizarsko podjetje »Podgorje*. V grb podjetja so poleg oblica dali tudi šentjennejskega petelina.
Takole za poldrugo deretino milijonov bodo letos imeli prometa. Dela je več ko dovolj, le lesa in obratnega kredita jim primanjkuje. Ce povemo Še to, da so za vse investicije, to je za stavbo in stroje, dolžni le 1 milijone, da pa vse skupaj predstavlja vrednost najmanj 20 mi-
lijonov dinarjev, potem smo vam povedali resnico o požrtvovalnosti kolektiva, ki je vse to pod dobrim vodstvom ustvaril. V kratkem bodo v Skocjanu uredioi sodarsko delavnico.
Komaj so se pridni mizarji v novih prostorih šele razmestili, že razmišljajo, da bi ogradili nove prostore, in sicer tako velike, da bi zaposlaiii vsaj 150 ljudi! Sedanje prostore bi prepustili drugemu podjetju, morda kar sosedom čevljarjem, ki se kot obrat novomeške industrije čevljev številčno hitro večajo. Dela in ljudi, pripravljenosti za delo In napredek je dovolj, le možnosti za zaposlitev jim je treba ustvariti.
Živina ne bo več izginjala v močvirju
Za dvig hektarskega donosa zemlje in napredek kmetijstva sploh v občini je nujno potrebno osušiti zamočvirjeno zemljo v Kožarjih ob Krki. To je zemljišče več sto hektarov, kt je dajalo le slab pridelek. Z osuševanjem so pričeli že leta 1942, toda v zelo majhnem obsegu in nenačrtno. Pred dvema letoma so se dela lotili širokopotezno sn že dosegli   lepe   uspehe. V
iek večji, kot je bil pred začetkom osuševanja.
Za naprednejše kmetijstvo bo imela velik pomen tudi gospodarska šola, ki jo grade v Šentjerneju. Zanimanje za napredno gospodarstvo je v občini čedalje večje, saj je znano, da je obisk izobraževalnih tečajev vsako leto prav v Šentjerneju največji.
Dosti Je še proste delovne si-
Na enem kamionu za 20 do 25 milijonov din proizvodovl
V maju 1951 je prišlo v prostore bivše strojno-traktorske postaje v Šentjerneju 14 ljudi. Iz Ljubljane jih je poslalo podjetje Telekomunikacije, da prično tu z novim obratom tega podjetja. Med njimi je bil en sam str<>-kcvnl delavec. Kot pripoveduje upravnik Ludvik Simonlč, so pričeli čisto po partizansko. Zaposlili so domača dekleta, ki še nikdar niso videla Industrijske proizvodnje. Priučili so Jih In danes dela ■ obratu že 60 ljudi, od teh pa le 9 moških. Izdelujejo upore za radio aparate ln potenciometre. To so majhni, drobni Izdelki, kl pa ao zelo Iskani. Da bi krili vse povpraševanje po tem blagu, bi morali povečati proizvodnjo vsaj za 100 odstotkov. To tudi žele in si prizadevajo, da bodo dosegli.
Prednost takega obrata je v tem, da njegova proizvodnja ne predstavlja nobenega problema v prevozu. Na en tovorni kamion nalože lahko produkcijo nekaj mesecev, ki pa predstavlja vrednost 20 do 23 milijonov dinarjev! Transport torej ne podraži proizvodov. Druga prednost je v tem. da zaposluje predvsem ženske, ki sicer veliko teže dobe zaposlitev. Najmanj 350 mladih žensk bi lahko v občini takoj vstopilo na delo. Ta številka najbolj zgovorno gevori, kako nujno je tako industrijo aH obrt krepiti in na podobni osnovi ustanavljati razna podjetja tudi drugod. V tem je najhitrejša rešitev gospodat-ritih in socisflnih vprašanj posameznih krajev.
V štirih letih petnajstkratno povečanje.
Mn|a 1951 smo v našem listu
prinesli vest ltz Šentjerneja, k j er smo med drugim omenili »vremensko mizarsko delavnico«, kar Je v resnici takrat tudi bila. Prvega aprila 1951 sta pn-Šla mdzarja Cvelbar In Radešček, prinesla vsak nekaj kosov orodja, se ustavila v bivšem podrtem hlevu ter Izjavila, da bost« ustanovila šontjemejskl mizarski obrat. Razen njiju tega gotovo ni nihče verjel. Dve luknji sta bili v tem zapuščenem hlevu brez oken, poda ln vrat, streha pa j« vleela na nekaj opornikih. Morala sta imeti zvrhan ko* korajže, da sta se sploh upala v »stavbo«. Kako • ta se vrgla na delo ln organizacijo obrata v takih okoliščinah, Je težko na kratko povedati. S« v istem letu Je stala na
zidovih starega hleva moderna delavnica, kl je zaposlovala že 9 mizarjev. Tudd prvi stroji so rabrneli v spodnjih preurejenih
Iz bivšega na pol razpadlega hleva — lep mizarski obrat »Podgorje«
dveh letih Je bilo zgrajenih 6 odvodnih jarkov v dolžini nad 4 kilometre. Z del jm nadaljujejo tudi lotos, vendar kaže, da bo treba objeg del omejiti zaradi pomanjkanja kreditov. Delo vodi podjetje iz Brežic.
Ze sedaj je zemlja na osuše-nem predelu veliko boljša. Prej kmetje zaradi mehkega te-ena niM) mogli vsak čas z vozom na njivo. Zgodilo se je že, da se je živina pogreznila, ko je za-.61a na to območje. Tega sedaj ne bo več. V prihodnjih letih se bodo v tem predelu, kjer je vsa leta rasla redka, kisla trava, ločje in nekoristno grmovje, razširjale plodne njive za vse kulture. Ze sedaj je pride-
le, kateri bo treba najti zaposlitev. Primer prej navedenih podjetij in njihov razvoj je najboljši kažipot za rešitev tega vprašanja. Bodoča občina je tudi brez upravnega poslopja, ki ga bo treba čimprej zgraditi. Dokaj reven in skromen je tudi zdravstveni dom, ki nujno potrebuje večje prostore in vsaj nekaj primerne opreme.
Rs-zvijsl1 KU krepiti gospodarstvo vseh panog, predvsem kmetijstvo in socialistično " obrt, skrbeti za šolstvo, kulturo fn zdravje občanov, to bo osnovna naloga občinskega odbora, vseh družbenih organizacij in prebivalcev bodoče šentjernejske občine.
skrbimo za grobove padlih borcev
Pred kratkim tem bil v Sentrupertu na Dolenjskem in sem med drugim obiskal tudi vaško pokopališče. Ko sva z znancem vstopila, mi je takoj pri vhodu pokazal na desno stran, na prostor, kjer so pokopani neznani padli partizani. Nisem mogel verjeti, da po-
Pogled na glavno stavbo šentjernejskega obrata Telekomunikacij
čivajo borci, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo, v tako zapuščenem, s plevelom preraščenem grobu! Mislim, da bi morala biti organizacija Zveze borcev tista, ki bi v prvi vrsti skrbela, da se grobovi urede tako, da bi bilo dostojno za padle borce. Ce že iz finančnih razlogov ne morejo postaviti spomenika, naj bi postavili vsaj plolčo z napisom, ki bi opozarjal ljudi, da na tem kraju leže padli borci za svobodo. Grob bi morali urediti tako, da bi imel lep izgled. Seveda bi bHo treba za grob stalno skrbstt in ga vzdrževati.
S tem bi se le malenkostno oddolžili spominu vseh tistih, ki so žrtvovali življenja za dobrobit nas vseh. Ker verjetno to ni osamljen primer, bi morale organizacije ZB skrbeti za to, da bi bili grobovi pvlUh borcev dostojno urejeni/ P. T,
Mladinci'
hočete postati oficirji ali podoficirji naše JLR?
Bliža se zaključek Šole ln marsikateri maturant še premišlja o svojem bodočem poklicu, o študiju, ki si ga bo izbral. Pa tudi marsikateri dijak, ki je končal nižjo gimnazijo ali tej ustrezno šolo, bi si že rad izbral poklic. Eni kot drugI imajo lepo možnost, da gredo študirat v naše vojne Šole — akademije ln šole za aktivne podoficirje JLA. Prinašamo seznam vojnih akademij in šol ter pogoje za sprejem.
VOJNE AKADEMIJE
Šolanje v akademijah: šolski pribor, hrana, obleka in stanovanje je brezplačno. Po šolanju postanejo pitomcl podporočniki. Za sprejem v akademijo mora biti dijak državljan FLRJ, mora Imeti od vojaškozdravniške komisije spričevalo, da Je sposoben za aktivno službo v JLA, ne sme biti kaznovan in ne oženjen. Po končani akademiji mora ostati v aktivni službi najmanj dvakrat tako dolgo, kolikor je trajalo šolanje, v Letal-skotehnlčnl, Vojnopomorski, Vojnotehnični in Vojnotehničnt akademiji za zveze pa trikrat tako dolgo, kakor je trajalo šolanje. Med šolanjem Imajo študenti vsako leto 30 dni počitnic ln še 30 dni semestralnih počitnic. (Vse to velja tudi za pod-ofteirske šole). Akademije, v katere lahko vstopite so:
Letalska vojna akademija. Pogoji: 8 razredov gimnazije ali gimnazije enake šole, starost do 22 let
Vojnapomorska strojna akademija. Pogoji: končana srednjetehnična šola, starost do 23 let.
Vojnotehni&na akademija. Pogoji: končana srednjetehnična Šola, stairost do 23 let.
Vojna akademija. Pogoji: 8 razredov giznnazije ali njej enake šole, starost do 21 let.
Vojnosanitetna oficirska šola. Pogoji: « razredov gimnazije ali njej enake Šole, starost do 19 let.
Intendantska akademija. Pogoji: 8 razredov gimnazije ali srednje-tehnlčne šole, starost do 23 let.
Letalskotehnična akademija. Pogoji: srednjetehnična šola, starost do 23 let.
Vojnopomorska akademija. Pogoji: končan pomorski tehntkum alt 8 razredov gimnazije, starost do 21 let.
Razpis
OkTajnl ljudski odbor Novo mesto bo tudi v šolslketn letu 1855-56 podeljeval eno In dvostranskim sirotam padlih borcev, socialno šibkim dijakom vseh šol In učen-rem v gospodarstvu podpore.
V lastnoročno pisanih prošnjah, kl jih je treba nasloviti na OLO — Tajništvo za prosveto in kulturo v Novem mestu, navedejo prosilci svoje rojstne podatke, premoženjsko stanje staršev, eventualno prejemanje otroških dodatkov, Število nepreskrbljenih družinskih članov, katero šolo bo obiskoval ln kje bo stanoval. Vložiti je treba še overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju staršev lai potrdilo o vpisu v šolo.
Proftnjo z vsemi prilogami, kol-kovano .po predpisih Zakona o taksah, Je treba oddati na pristojnem občinskem ljudskem odboru do 1. avgusta letos, partizanske sirote vlagajo svoje prošnje z vsemi podatki in prilogami pri pristojnem občinskem odboru Zveze borcev, ki jih nato s svojim mnenjem odda občinskemu ljudskemu odboru in ta skupno z ostalimi posije na OLO Novo mesto.
Prošnje, ki ne bodo pravilno opremljene in kolkovane ter dostavljene do navedenega roka, bomo zavrnili.
Podrobnejše .podatke glede proženj dobite pri Občinskem ljudskem odboru.
Strela jo je ubila
V četrtek, 2. junija, je nad škocjansko dolino divjala huda nevihta. Okrog 16. ure popoldne, ko so bliski najhuje križali ozračje, je pri Francu Bovhanu v Malih Poljanah pri Skocjanu sedela vsa družina v sobi. Otroci so bili na peči, mož in žena Marija pa sta sedela za mizo. Med nevihto je strela naenkrat udarila ekozl steno v sobo in na mestu ubila gospodinjo Marijo Bovhan, kl je sedela blizu okna. Strela je oplazila tudi moža, vendar nima težjih posledic. Pokojna je zapustila tri nedoletne otroke od 2 do 8 let »tarosti. -m
Na obisku pri Vrhovnem komandantu
Vojnotehnička akademija veze. Pogoji: srednjetehnična šola ali 8 razredov gimnazije, starost do 23 let.
ŠOLE ZA AKTIVNE PODOFICIRJE JLA
Inženirska podoficirska šola. Pogoji: nižji tečajni izpit ali ustrezno šolo ali obrt, starost od 16 do 19 let.
Pešadijska podoficirska šola. Pogoji: nižji tečajni izpit ali ustrezna šola, starost od 16 do 19 let.
Artilerijska   podoficirska šola.
Isti pogoji.
Sanitetska Isti pogoji.
Podoficirska Šola za zveze. Pogoji: nižji tečajni izpit ali ustrezno strokovno šolo za radiomeha-nike. TT mehanike ali elektromehanike.  Starost od J6 do 19 let.
Tankovska podoficirska šola. Pogoji: nižji tečajni Izpit aH ustrezno šolo kovinske stroke ali mehanično obrt. Starost od 16 do 19 let.
Podoficirska šola mehanikov inženirskih strojev. Pogoji: končana industrijska šola kovinske stroke ali mehanična obrt. Starost od 16 do 18 let.
podoficirska šola.
Pilotska podoficirska šola. Pogoji: nižji tečajni izpit ali njemu ustrezni izpit.  Starost od 15 do
18 let.
Brodarska    podoficirska šola.
Pogoji: nižji tečajni izpit ali ustrezna šola. Starost od IS do 18 let.
Strojna podoficirska šola (mornarice). Pogoji: nižji tečajni izpit alj, ustrezna šola kovinske stroke ali mehanična oziroma električna obrt. Starost od 16 do
19 let.
Tehnična podoficirska šola n
zveze. Pogoji kakor za podoflclr-sko šolo za zveze.
Podoficirska šola letalskih specialistov. Pogoji kakor za tehnično pod. šolo veze ln za:
Letalskotehnlčno podoficirsko šolo.
Vojno-muslcka šola. Pogodi: nižji tečajni izpit, odličen posluh (spričevalo vojaškega kapelnik« ali gim. profesorja petja). Starost od 14 do 17 let.
Kdor hoče vstopiti v vojno akademijo aH podoficlrsko šolo, naj se do 25. junija prijavi svojemu vojnemu odseku. Tam bo dobil tudi vsa natančna pojasnila.
Mladina kočevskega okraja pred novimi nalogami
V četrtek 9. Junija Je v Kočevju zasedal plenum Okrajnega komiteja LMS Kočevje ln obravnaval delo mladine v preteklem letu, predvsem pa naloge, ki jih imajo mladinska vodstva v zvezi z ustanavljanjem novih občin.
Na plenumu so bili nazoči vsi člani OK LMS, predstavniki osnovnih organizacij in vsega okraja in član CK LMS tov. Bregar. Predsednik OK LMS Kočevje Ivan Skrabar je poročal o delu mladine, o njenih uspehih in napakah. Najboljši je mladinski aktiv v Banja Loki, ki je zajel skoraj vso mladino. Mladina je v organizaciji dejansko našla mesto, kjer se kulturno vzgaja in kjer najde vse, kar ji je potrebno za razvedrilo. Tudi na šolah, zlasti v Kočevju, je bila mladina zelo delavna. Tu delujejo literarni, dramatski, šahovski in drugi krožki. Prav malo pa dela mladina v Sodražici, Ribnici ln še nekaterih drugih kraj h.
Tov. Bregar je govoril o delu mladine v okviru bodočih občin. Poudaril je, da je delo mladine predvsem v ideološko-politič-nem vzgajanju njenih članov. V večjih podjetjih naj bi ustanovili samostojne organizacije. Tudi mladina naj sodeluje pri sestavljanju   in obravnavanju
tarifnih pravilnikov ln drugih problemov.
Do 1. julija bodo po vseh občinah konference mladine, na katerih bodo izvolili nova vodstva in delegate za konferenco Zveze komun v Kočevju. Člani okrajnega plenuma bodo pomagali organizacijam na terenu, predvsem pa pričakujejo več pomoči od osnovnih organizacij ZK. C. M.
Toča v Afganistanu
V severnem Afganistanu je divjal vihar, kakršnega še ne pomnijo. Med viharjem se je vsul a toča, debela ko kokošja jajca. 19 oseb je bilo pobitih, 118 jih je izginilo (po prvih podatkih). Skoda je velikanska, najbolj pa so trpela mesta Doši, Baglan in Indirali.
Najstarejši Črnogorec
Blizu Andrljevice v Crni gori živi Mišo Vučeljič, ki Je star — 112 leti To Je najstarejši Črnogorec, pa tudi v svetu nemara nima bogve koliko tekmecev. Ze nekaj desetletij je popolnoma gluh, drugače pa kar čvrsta korenina, saj je v zadnjih dveh letih trikrat potoval peš Iz svoje vasi v Ivangorod — pot, ki je dolga 50 kilometrov.
NADA UHER;
Izselili so nas...
Trgovinska zbornica LRS in Republiški sindikat delavcev in nameščencev trp/ouinske stroke v Ljubljani sta bila razpisala 2 nagradni natocl, da bt tako dobila interna proslava v Šoli za učence v trpovlni ob 10-Ictnici osvoboditve še večji poudarek. Kot najboljša je bila ocenjena naloga »Izselili so nas...«. Napisala jo je Nada Uher, učenka II. (etnika Sole za učence v trpouini v Novem mestu, vajenka v podjetju »Preskrba« v Trbovljah.
»Tako! V a sem doma I« J* vzkliknil. Slekel je moker plašč odložil klobuk ln »topil v kuhinjo.
»Milena! Tu somi« Žena se je obrnila. Stopil« je k njemu,   ga ljubeče objela okoli vratu ln dahnila: >(.r-dabil Kje si tako dolgo hodji? Tako sejn se bala In otroČlčka n ista hitela zaspati.« »No! Ne bodi huda. Vs« ee obrnilo«, jo je tolažil.   »Poglej!« jo skrivnostno Nenadoma ie «'<•' <*e«U> Švlg-  začel, »vezo som dobil « pnr-nlli postav«.   Zavila je prodi tirani! Ne bodo me Nemel do. hlSJ. kl J> bila ograjena i Ur bili!*
moo 0p.i|i> Vratca ao tozeČ« >Oh! Tn nesrečna vofna!« »Škripalo ko jih i<' odprla j<* vrdtlmtln. so odtrgala od ■avttn poslavn Se enkrat «o nJega in mu postavila večerjo rilibi tn mož jo bil v hiAL na mi«>.
Joaen. Nebo se je preprcglo i težkimi oblaki. Ze teden dni neprestano llje. Po cestah dere voda in a« preliva na travnikih v velike mlakuž«. l>e> drobno ln vztrajno rosi, zakriva pogled, počasi Jeza za vrst De* pronica skozi obleko.
V megleno jutro ee zavija gorska vasica. Gole veje dreves na<l lam binarni hišicami štrle v neprijazno nebo
Med tem ji je Janez povedal, kako je dobil vezo. »jutri gremo!« je zaključil. Pozno ponoči sta /aspnla. Tema je še vladala,   ko je
Janez vstul. Oblekel se je, iiro pozaitrkoval, spravil reči v nahrbtnik iu stopil v spalnico. Oiroka sta mirno spala Rahlo ju je objel, poljubil na čelo. stisnil k sebi ženo ln odšel.
In utje lz vasi so d m g za drugim odhajali v partizane.
Milena ja sama živela z otrokoma. Nikamor ni hodila ln življenje brez Janeza ie ji ie zazdelo prazno. Težko ga j a pogrešala. Edino veselic sta jI bila njuna malčka Milnica in Boris. Tudi otroka sta pogrešala očka.
Oba s'a jo vsak dan n«Ste. tokrni spraševala: »Mamica, kje je očka P Kdaj bo prišel na«ij?«
»Očka je do leč. Jutri pride!« jima ie razlagala ln srce Jo je bolelo, ko je Boris ža-toftBO utihnil. Milnica po je vtaknila pretek v lutteea in se široko odprtih oči zastrmela vanjo.
»r«   ho   ro*   priSel?« tAa vprašala čez nekaj časa, >Ite«l Priicl bo Ja ringara-
ia se bomo Igrali!« ju je tolažila. Otrokoma so zasijale oči in srčeca sta jtona nemirno bila ob pričakovanju očkovega prihorln.
Včasih Milana ni mogla zadržati solz. Stopile so ji v oči, zdrsnile po obrazu in padle na o t ročic k a. Ta sta začudena gledala, odprla usta in (udi njima so privrele solze na dan. Milena ju je ljubeče objela, stisnila k Kf*bj ln vsi trije so jokali. Ona, da i-zjoče bolečino ln strah za možem, otroka pa. ker je jokala mamica in k«'r očka ni bilo.
Nekega dne je v sosednji vasi zapokftlo. Partizani so napudli ustaško )>osiojaoko. Borba je bila kratka, ker se ■ttail napada niso nadejali.
V vasi je poslalo veselo. Domači fantje in možje ao prišli domov,
Milm« je stala pri oknu ln
?cli.....aUln   Gledala ie po
kdaj pride njen Janez. Prihajali so možje, fanlje, njega ]>A »1 bilo.
7« los t no so jo obrnila od oknn. »pustila zavesi in se za-plednln v moževo sliko na nočni omarici jo vzela v roke, pritisnila k licu in zamižala.
»Kje si? Ali si živ«? je spr.oevalo njeno srce.
Takrat so se tiho odprla vrata. Sunkovito se ie obrnila, vzkliknila in poletela sta si v objem.
»Janez! — Milena!« V njunih vzklikih je bilo povedano vse čakanje, upanje in radost sv kirnja.
Nista se mogla nagledati.
»Dragi! Shujšal si!« ga je skrbno motrila .
»In ti? Objokane oči imaš? No joči, ženkica . , , Saj ee ml n] ničesar hudega zgodilo! Pa otročička! Kje sta?«
»Spita«, je povedala Milena.
Po prstih sta odšla v spalnico. Približala sta se posteljicama, la hip se je zbudil Bori«. Prestrašeno je pogledal bradatega moža, nato pa iztegnil ročici ln vzdihnil: »Očka! — Mamica! Očka je priseli« Zbudila se je Se mala Mtlenca, »Očka!« je vsa srečna zahlipnla tn se ga oklenila okoli vratu. Janez je vzdignil otroka in, ko se je obrnil k ženi, sta imela solzne oči.
»Rlngaraja!« sta zaprosila otroka. In so zaplesali.
Družinica že dolgo ni bila tako srečna.
Toda ure veselja  to hitro
minile. Janez je moral nazaj v brigado. Težko je bilo slovo. Mlada žena je stala ob vratih in z otrokoma strmela, kako izginja v daljavi; srce ji je trepetalo in drhtelo v težki slutnji,   da se ne vidijo več.
Pretekla sta dva dneva. Tretje jutro so po vasi .»^brneli kamioni. Z njih so poska-kali ustaši in težki udarci po vratih so metali vaščane iz postelj.
Tudi Milena je zaslišala razbijanje po vraiih. Skočila je iz postelje, se hitro oblekla ln odprla. Mrka obraza sta se ji zarežala nasproti: »Obleci se in marši«
Umaknila se je v hlSo, oblekla prestraSena otroka in že sta jo potisnila proti cork. vi, kamor so podili vaščane. Zbrani so bili že vsi.
Ustaški vodja se je razko-račil pred njimi: »Tla! Vi ušiva banditska sodrga! Zdaj vas imamo skupaj! Kdo je zadnjič sprejel bandite pod streho? Prekleto svinje! Vam bomo Že pokazali!«
Besne psovke so letele. U-kazal je razdreti vodnjak, ki je stal ob cerkvi. Bil je izsušen in precej globok.
Zene, otroci, starci ln nekaj mož je s strahom pričakovalo kuj bo.
Ustaši so razdrli vodnjak in vanj nametali slame. Poveljnik se je obrnil k vašča-nom.
»Počakajte prasci!« Je počasi zlovešče govoril. PomignjJ. je pomagačem. Ti so skočili med vaščane ter začeli potiskati starce ln može pred poveljnika.
»Tako! Dosli bo!« je zamahnil z roko. Obrnil se je k trepetajočim ljudem iu se zadri: »Marš v luknjo!« Ustaši so jih začeli metati v vodnjak. Ko je bil poln, so nametali nanje še slamo, polili z bencinom in , . . ženam so se izvili iz prsi kriki groze.
Poveljnik je ustrelil raketo v vodnjak, švignili so krvavo rdeči plameni. Iz globine se je dvignilo strašno rjovenje, prošnje po usmiljenju, žene so padale na kolena roteč poveljnika — ali zaman. Usiall so bili brez srca. Metali so bombe v vodnjak, streljali vanj — plamen je ugAfial. Vodnjak je postal grob nedolžnih starcev. Kapljice vode ni bilo v njem, kakor ni bilo kapljice usmiljenja v teh
Stran 4
»DOLENJSKI fcIBT«
Stev. 24
Utrinki iz sušiške doline, Laz in Vršnih sel
S ceste nad postajo Vršna sela si lahko ogledate vse te kraje. To je razsekan kraški svet z vodo pod dolinami. Ob vsaki suši kaže zobe.
»Cez kočevske boste steguje hudič svoje parklje,« reče v jezi star kmet. Ko ga srečate drugič, ga ne spoznate več. Stari ljudje so tu vsi enaki: palice imajo, razorane obraze in dobre besede, če ste radovedni kako gre življenje.
»Vsako pomlad pogleda več kamenja po njivah na dan«, radi povedo, »ljudi pa nas je vsako pomlad več.«
• •
Toliko drobiža res nI bilo v naših vaseh že nekaj let. V hišah postaja tesno. Tudi nekoč v avstrijskem cesarstvu in v kraljevini Jugoslaviji je bilo ljudem v hišah tesno, toda takrat se je to nekako mimogrede uredilo: polovica otrok je ob pre-pičli hrani že zgodaj ugasnila, skoraj tretjina starejših pa je odšla po morju v svet. Tiste, ki so ostareli v hostah ob kopah ali s sekiro v roki, je življenje neusmiljeno sekalo, saj ni bilo
pokojnin, gospodarji dveh, treh hektarjev pa so tiho ugašali v »kotih.« Toda danes nočejo otroci več umirati, odrasli pa ne mislijo več toliko na širni svet. Domovina, ki skrbi za človeka, ko je star in bolan, pravijo, je prava domovina. Zato hočejo ljudje pri nas dela.
• *
Vsako jutro ob pol sedmih se razlije po kandijski cesti pol belokranjskega vlaka. Medtem, ko lokomotiva sproščeno in veselo drvi čez železniški most, se ljudje že cepijo. .
»Odkod pa je pripeljal?« vprašajte ljudi.
»Iz Vršnih sel in tam okrog'* se bodo smejali, če niste še nikdar videli naših krajev, boste mislili, da so to razsežne vasi. Pa je drugače: tu je nekaj hiš, tam je nekaj hiš. In vlak bi šel kar hitro mimo, če bi gledal le vasi. Tako pa čaka, dokler ne vstopi zadnji in potem težf zahrope.
»Iz Vršnih sel.« bodo razlagali ljudje in hiteli v novomeške tovarne in podjetja, kot hitijo vsako jutro že nekaj let.
Živinoreja, zelišča, sadje in še kaj...
Ljudje pa skrbijo premalo za gospodarsko rast naših krajev. Je že res, da ugodne prometne zveze z Novim mestom omogočajo zasdužek ljudem, ki jih skopa zemlja ne more preživljati. Vendar pa se njihovo presežno delo ne investira v kraju, od koder hoddjo delat, ampak ostaja kraju, kjer delajo. Drugače bo treba to reč urediti pod streho straške komune, če naj bodoča komuna resnično postane samostojnejše in donosnejše gospodarsko področje, kot je doslej občina. Vršna sela so nekakšno prirodno središče pasivnega južnovzhodnega predela bodoče straške komune. Prav *u naj bi nastalo žarišče bodoče samostojne gospodarske rasti Pretežni del prebivalstva živi od kmetijstva, zato naj bi kmetijska zadruga a svojimi odseki
Uspel nastop kočevskega baleta
7. in 8. junija je v Seškovem domu v Kočevju nastopila baletna sekcija Svobode in Kočevja z bogatim in lepim celovečernim sporedom, ki ga je na-Študirala tov. Knavsova in tudi sama nastopila v vseh glavnih vlogah. Mladi dijaki in delavci, ki so izvajali pester spored, so pri občinstvu želi zasluženo priznanje. Svoboda je ob tej priliki nagradila tovarišico Knavso-vo, ki vodi mlade plesalce. Le žal, da je med meščani tako malo zanimanja za to umetnost. Dvorana ni bila niti polno zase-dena, med občinstvom pa nismo videli nobenega od vodilnih ljudu in uslužbencev Kočevja.
C. M.
ne reševala svojega obstoja le s sečnjo lesa, ampak predvsem z razvito živinorejo. Živinoreja (m;* pri nas bodočnost, saj smo v neposredni bližini opuščenih kočevskih gospodarstev, ki dajejo lahko skrbnim gospodarjem vsako leto dovolj sena.
Mnogo več bi se dalo odkupiti tudi zdravilnih zelišč. Kaj pa češnje? Lubenski hrib poraščajo v vinogradih tudi breskve, toda doslej jih pri nas še nihče ni odkupoval, niti za tovarniško predelavo ne. Odkar je omejena sečnja lesa, je treba iztisniti iz zemlje več Dograditi bo treba obsežno osrednjo gospodarsko stavbo na Vršnih selih, za katero je nepričakovano zmanjkalo kredita. To so suhi stavki, toda morda je v njih le nekaj resnice.
Vršnski gasilci so vroči od dela, zadnje dni pa tudi od jeze. Priredili so veselico, vendar si tokrat antialkoholikom ne bo treba puliti las: priredili so prijetno popoldne in večer, kakršnih bi si lahko želeli tudi drugod. Nihče ni klical iz mesta rešilne in tudi miličniki so hodili okrog brez pravega dela. Vršnska mladina je skupaj z laza rsko pripravila za 10. obletnico osvoboditve obsežen program, ki je v recitacijah, igri, plesih in pe^mi prikazal upor, borbo, zmago in povojno življenje naše domovine. Režiserka kulturnega programa, upraviteljica šole Marija Presen, zasluži vse priznanje. Prav tako nastopajoči. Čisti dobiček je namenjen nabavi inventarja.
Pa so vršnski gasilci vseeno vroči od jeze. Ob požaru na Dol. Sušicah so se selili s kratkimi cevmi v vodnjak bližje k ognju, pa jim je poveljnik OGZ prepovedal    gašenje z motorko, češ
naj gasijo raje z vedri ln sekiricami. Pa' ni bilo ne veder ne sekiric. Zato so vršnski gasilci slišali, da so nedisciplinirani in še, naj sd manjkajočo opremo čimprej nabavijo. Nekje bodo verjetno tudi obravnavali ta primer nediscipline. Morda celo v tisku. In tako je čisti dobiček veselice namenjen za nabavo inventarja, gasilci pa trepetaje pričakujejo strašne obsodbe na
odgovornih mestih.
* *
Marica Je mlada učiteljica, lani je prišla ...
»Kako je kaj z mladino?« sem rekel; »dela«?
Na vrtovih je cvetel maj, zato sem pomislil: kaj prida v teh dneh pa res ne dela.
»Tisti program ze deseto obletnico je bil naš«, je rekla z nasmehom. »Toda to še ni vse. Prav zdaj študiramo Razvalino življenja. Igrali jo bomo v Dol. Toplicah.«
Potem je govorila o uspehih zimskih izobraževalnih tečajev, o ljudeh, ki prihajajo z dela zvečer k vajam več kot pol ure daleč, o Dolinarju, ki rad mladini tudi kaj zaigra in o vsem tistem vrenju na vasi, ki počasi, a vztrajno spreminja kraje in ljudi. Ko sem poslušal besede, da ni primerne dvorane, da je trenutno še šola središče vsega naprednega delovanja, sem vse jasneje čutil, da gredo naše vasi na trdi kraški zemlji navzlic težavam nevzdržno naprej v srečnejše življenje.   Vinko Blatnik
Prostosti čas—radosti čas
In spet so počitnice tu. Otroci in starši smo jih enako težko pričakovali. Zadnji tedni šole so bili za oboje dokaj utrudljivi. Starši, ki jim uspeh otroka ni postranska stvar, so svojega učenca spodbujali, mu pomagali, ga spraševali, poiizvedell, kje bi mu lahko spodrsnilo — in se z otrokom veselili lepega spri-
čevala. Seveda, povsod ni bilo le veselje. Posebno tam ne kjer so nespametni starši morda mislili, da bodo s strahova' njem iztisnili iz učenca več tru da, a so dosegli prav nasprotno. Živčna razrvanost, ki sledi pretirano trdi vzgoji, je hromila otrokovo sposobnost in ga raz> dvajala, da ni dosegel niti ta> kega učnega uspeha, kot bi ga zmogel, če bi irnel doma pomoč in razumevajoče starše. A pre bolimo z otrokom neuspeh in po svojih najboljših močeh pri pomorimo otroku k čim lepšim počitnicam. To smo dolžni sto-
NaŠ naročnik tov. Alojz Kastelic Iz Sostrega pri Do-brunjah nam Je 23. maja poslal naslednje pismo, v katerem opozarja v uvodu, da bi bilo treba pri pisanju o zgodovinskih dogodkih v letih NOV, bolj paziti na resničnost in točnost. Odgovor se nanaša na članek »Dobri fantje so bili«, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu letos, 13. maja. Pravi, da je doživel tragedijo na Lazah kot 14-Ieten fant takole:
Na dan 31. oktobra 1941, je dopoldan hudo snežilo in je preko dneva zapadlo okrog 40 centimetrov snega. Za partizane je bilo vsako premikanje še težavne j še, zlasti zato, ker je bil sneg moker. Tega dne so se partizani spustili izpod Gorjancev npprej v vas Podgrad in od tam naprej proti Pristavi. Na Pri-
se razšli vsaksebi, partizani pa so, potem ko so se lepo ob peči posušili, legli k počitku. Seveda so postavili na obeh koncih vasi tudi stražo.
Tako so lepo prenočili v miru, zjutraj pa so se še najedli in odšli okrog pol devete ure naprej skozi Koroško vas in naprej na Težko vodo, kjer so
stavi so se fantje ustavili in si i razvili slovensko trobojnico in
poiskali prostor, kjer bi lahko prenočili. Prav jim je prišla prazna Martinkova hiša, v kateri so si uredili slamnata ležišča, domačini pa so jim skuhali večerjo. Pri nas jih je večerjalo sedem, po večerji pa so nas povabili v Martinkovo hišo, kjer so nam pripovedovali o cilju svojega pohoda. Povedali so nam, da gredo naslednjega dne naprej proti Štajerski, kjer bodo preprečili Izseljevanje Slovencev.  Pozno  zvečer smo
Čestitamo Juliju Koče var ju!
Te dni praznuje v Gradacu v Beli krajini predsednik KUD »Onton Zupančič« Julij Koče-var 30-letnico svojega plodnega odrskega dela.
Tov. Kočevar je začel na-Stopnti rta odru ie kot. otrok.
Prvič je igral v pravljični igri »Kraljestvo palčkov«. Njegovo veselje do igranja se je vedno bolj stopnjevalo in razvil se je v izvrstnega tpralca, kakršnih se v amaterskih gled. družinah malo najde. Grada-
ška publika se ga še posebno dobro spominja iz dram: Vdova Rošlinka, Veronika Dese-niška, Miklova Zala, Belokranjski kresovi, Deseti brat itd.
Julij Kočevar pa ni samo izvrsten igralec, temveč tudi dober režiser. In da je gra-daška družina med najboljšimi v Beli krajini, je v veliki meri njeflfova zasluga. Tudi med mladino vzbuja zanimanje za to področje kulturnoprosvet-nega dela in vzgaja celo vrsto nadarjenih mladih igralcev.
Zaradi njegove požrtvovalnosti in spoštovanja, ki ga uživa med svojimi sodelavci, je bil letos že šestič izvoljen za predsednika društva. S svojim vztrajnim delom je izpričal, da je zelo sposoben organizator.
Ob njegovem jubileju se tudi mi pridružujemo čestitkam njegovih društvenih sodelavcev in mu želimo tudi v bodočem delu še mnogo uspehov! P. F.
nadaljevali pot do Krke. Toda pri Otočcu so naleteli na težave ,ker niso mogli preko Krke, zato so se vrnili po drugi poti nazaj, vendar ne na Pristavo, temveč so se obrnili proti La-zam, kjer se je pozneje dogodil opisani strašni dogodek.
Se istega dne popoldan, ko so partizani mirno odšli proti Krki, so proti mraku pridrveli Italijani in od vaščanov na Pristavi zahtevali, da jim pokažejo partizane. Seveda jih niso imenovali partizane, temveč »Ser-bi«. Mene so dobild na koncu hiše, kjer sva se s prijateljem Jeničem Francem, ki je pozneje tudi padel v partizanih, obmetavala s snegom. Naenkrat so naju obkolili in od vseh strani so nama moleli bajonete pod nos. Spraševali so naju, kje so »Serbi«, toda z Jeničem
sva bila glede tega gluha, ker nisva hotela razumeti njihovega jezika, dasi ravno sva vedela zakaj gre. Tudi Italijani so se zvečer zatekli v prazno Martinkovo hišo in prespali na isti slami, kot prejšnji večer partizani.
Italijanov pa je bilo veliko več kot partizanov. Prišla je tudi njihova takozvana »cava-leria« in precej raznovrstnega vojaštva. Toda niso se vsi utaborili na Pristavi. Nekateri so šli naravnost proti Uršnim selom oz. v isto smer, nekateri pa proti Radohi, toda da bi jih vodil kak logar iz Podgrada, tega se ne spominjam. Za strašno tragedijo smo zvedeli šele naslednjega jutra, ko se je vrnil Prime Jože iz Pristave, ki so
ga Italijani odvedli s seboj, češ, naj jim pokaže pot proti Radohi.
Iz članka bralec lahko zaključuje, da so bili torej Pristav-čani, ki so partizane lepo sprejeli, napram njim trdosrčni, če ne bi vedel, da so v mini dobili prenočišče, ker trdi pisec v svojem članku, da tam prenočišča niso dobili. Zato smatram za dolžnost, da ta dogodek na Pristavi prikazem prav takšen, kakor je bil v resnici. Če je od te skupine ostal živ le Košir, bo lahko tudi sam potrdil, da je bilo res tako, kakor tu navajam.
Alojz Kastelic
Sostro 34, pošta Dobrunje pri Ljubljani
riti že zato, ker smo otroka gotovo spodbujali tudi z obljubami, kam bo v počitnicah šel. Ce bi tega zdaj ne storili, bi si zapravili njegovo zaupanje.
»Ko bi le ne bilo letovanje tako drago!« vzdihne mnogokdo izmed nas, ki bi radi otroku dali lepe dni prostosti, a so finančne težave velika ovira. Zato je posebno dobrodošla pobuda posameznikov, da bi v počitnicah izmenjali otroke iz mest z otroci iz dežele. Tu so predvsem znanci in sorodniki, ki to zamisel lahko uresničijo. Nečaki iz mesta pridejo k stricem in tetam na deželo. Tu se na-užijejo svežega zraka, kmečke hrane, spoznajo kmečko delo in ga pričnejo ceniti, vzljubijo živali in prirodo. Taki dnevi prostosti se jim vtisnejo globoko v spomin in šolski stvarni pouk poznajo zdaj razen iz knjig še iz narave. — Podeželski otroci dožive prav nasprotno: mestno življenje z vsemi zanimivostmi, kl so jih poznali le iz knjig. Večja osebna in splošna higiena, raznolika hrana, lepo vedenje bo marsikateremu teh otrok res novo, a vrnil se bo domov in koristnih pridobitev ne bo pozabil. Razširjeno obzorje mu bo pomagalo razumeti mnoge šolske razlage, če pa bo iz mestnega življenja prinesel še spoznavanje muzejev, gledališč, poglobljeno ljubezen do knjig, mu bo bivanje v mestu pustilo globoke koristne posledice.
Drug najbolj koristen ln razširjen način je letovanje v kolonijah in taborih ter potova nja. Gotovo je, da je to drago, a ker kolonije in tabori delajo brez dobička ter imajo celo večje ali manjše dotacije množičnih organizacij in društev, plačamo le stvarne stroške za bivanje, prehrano in oskrbo otroka. Le kdor je otroka že prejšnje leto poslal na tako letovanje, ve, kako mnogo mu je za njegovo zdravje in razvoj koristilo tistih 14 do 30 dni bivanja v novem okolju. Nov način življenja, neovurano gibanje naravi, kopanje, športno izživljanje, novi tovariši, spozna^ vanje novih krajev In prirodnih lepot — to vse In še marsikaj otrokovo obzorje tako obogati, da prizna marsikateri oče ali mati, ko se otrok vrne: tako se je spremenil, da ga še komaj poznam!
Medtem ko je zadnja leta mestnim   otrokom  le v veliki
večini bilo mogoče, da je odšla na počitnice v druge kraje, pa za podeželsko mladino tega še ne moremo trditi. Prav ta mladina je v počitnicah delovna sila na kmetijah in v vinogradih svojih staršev in sorodnikov. Tako je prikrajšana za to, kar bi ji nadvse koristilo. Naloga staršev, prosvetnih delavcev, ženskih organizacij, DPM, Počitniške zveze, taborniških enot je zato, da omogočijo vsej tisti mladini, ki je tako zapostavljena, da vsaj 2, 3 tedne na leto brezskrbno zaživi in si odpočije duha in telo. Kjer primanjkuje denarnih sredstev pa so dnevna letovanja, skupna popotovanja v bližnje kraje, zdru-
žena s igrami
kopanjem, v naravi
športom lin lahko dobro
Ove zvezni in osem republiških prvenstev
plod množičnosti in načrtnega ffizkulturnega dela v Beli krajini
Med množico dijakov gimnazije in delavcev iz tovarn, ki zapušča-jo pouk oziroma delo, najdeš nasmejane fante in dekleta, člane telovadnega društva, ki so z veliko voljo in požrtvovalnostjo uspeli premagati zapreke in se uvrstiti med dobre telovadne kolektive v Sloveniji.
GRADBENI PROGRAM
Da bi Črnomelj postal središče športa v Beld krajini, so zaceli graditi nov velik stadion za nogomet, atletiko, rokomet, odbojko, košarko, tenis itd. Delo na stadionu dobro napreduje pod vodstvom prof. Kolariča, izkušenega Športnega veterana. Svojemu namenu
Kačja govorica
V Sutiinskih Toplicah na Hrvatskem živi po vsej Jugoslaviji znani »kačar« Dragec Mu-tak. Obiskali so ga že številni domači prirodoslovci, neki nemški profesor-zooilog pa je cel mesec preživel pri Mutaku, proučeval z njim kače, pa tudi ■— njega.
Dragec Mutak je že kot otrok opazoval kače in prisluškoval, kako se sklicujejo; oponašal je njihove piskave glasove in danes z dvemi prsti v ustih posnema kačje klice. Vsaka kača iz najbližjega grmovja takoj pride k njemu in se mu do-brika.
»Kače se sklicujejo v vsaki
pritoki drugače,« pravi Dragec Muitak. »Imajo posebno sikanje spomladi, ko se parijo, posebno, kadar je nevarnost, in posebno, ko gredo na lov. Toda jaz menim, da imajo vse kače enako govorico. Kajti na isti klic, s katerim kličem svoje kače po Zagorju, se mi odzove tudi piton v Zagrebu«.
Kadar je Dragec dobre volje, kaže svoje umetnije s kačami tudi kopališkim gostom. Nekaj časa sika in že se kače pojavijo.. Dragec jih pobira in si jih devije v nedrja, odkoder molijo svoje glave in ga ližejo po licih, gostje pa trepetajo od strahu.
zverinskih ljudeh čeprav jih je rodila man.
Bolečina je prevzela ostale, bolečina, ki jo solze ne morejo izraziti. Prestrašene in pretresene so ustaši pognali na kamione Mnogi so poslednji-krat videli domaći kraj.
Odvlekli so jih y Ujborišče. za žico.
»Taborišče mater z otroki!« se je režal surovež.
»Ha — crkavali bodot«
»Taborišče mater z otrokif« Da. Zaprli so mlade žene z otroki in dojenčki. Tudi Milena je bila med njimi. Njene oči niso bile več solzne, ker je bilo trpljenje preveliko. Gledala je, kako so v rokah mater umirali nebogljen. čki. čutila, kako tuli in zavija ledeni veter okoli vogalov barak in kako mraz prodira skozi Špranje. Nad vso to bedo teptanih ljudi pa steza suhe prste moreči glad.
Ustaši so podivjali. Ni biflo dfnev^i (bi ni besneča snrovtea vdrla med žene, si izbrala žrtev, ji zasadila nož v prsi ter jfla i« rezala. In dojenček, ki ie fa pil mleko matere, je ležal s »trto glavico, polomljenimi rokicami, petepian pod UfaMuskim škornjem.
Žene so osivele. Nekaterim so popustili živci; zblaznele so. Njihov krohot je pretresal mozek ostalih.
Mileni je umirala hčerkica.
»Mamica, lačna . . , mamica, kruha . . . mamica, zebe!«
Milena jo je stiskala k sebi, da bi jo ogrela. Nepopisno hudo ji je bilo, ker ni imela koščka k ni ha za otroka.
Ihtela je ln materino srce je jokalo:
»Ne umreti, ne umreti!«
Boris je nemo kleča'1 ob sestrici.
»Boris!! ga je sestrica Se za hip spoznala. »Boris!« »Glej toplo je. Očka prihaja ... in mamica ima kruhek . . . Boris. Ringaraja bomo plesali!«
Besede so se jI trgale. Odhajala je. Počasi se je pogrezala, videla je še mamico lu videla je očka. s katerim se bodo igrali ringanaja in vse bo dobro.
»Bori«! Mamdca . . . pridita očka je že tu . . . < je bil njen zadnji zdihLjaj im ni je bilo več.
M Mena se je zgrasdrla z mr,. tviim tniipelcem v naročju in tema jo je zagrnila. Boris jo je JfcUcai, hpaai HE&0 sesuVri- -
in solze pretresene otroške duše so miu polzele po licu. Žene so ga tolažile, budile nezavestno mater in nova neizbrisna bolečina se jim je zarezala v srce.
Kruta zima se je začela. Ustaši so besneli, ker so izgubljali bitko za bitko. Sklenili so pokončati vse žene in otroke v tal>orišču. Zato se niso več znašali nad njimi.
Toda našel se je nekdo, ki je še imel nekaj srca, obvestil je ljudi in partizane, kaj se pripravlja.
Partizani so napadli gnezdo zveri in ga uničili. Marsikatero hrabro srce je nehalo biti, " ker je dalo življenje za rešitev najdražjih.
Krvoloki so podlegli. Ni jim pomagal nihče, kajti nebo in svet sta jih preklela.
Prišla je svoboda. Janez je našel Mileno in Borisa, V srce ga je zadela izguba male Milence.
Dnržinica si j« uredila domek. BiiH so srečni, da so težki časi za njLuid. Bili so trije; toda nihče ti porabil, dn so bili nekdaj štirje.
Janez se je zresnil. Njegov gbrajz. jo jgpstaj. ud ia le ob
pogledu na ženo in sina se Je nasmehnil. Tudi Milena se je zresnila. Prej vedno nasmejana dobrovoljna in dekliška, sedaj pa mati, globokih, mehkih oči, trdo odločnih kretenj. Mnogokrat se je ozrla na Borisa, ki ni bil tako živahen kot nekdaj. Preblizu so še grozote vojne.
Minila so leta. Družina se je povečala. Milena in Janez sta osrečila bratca s setrico. Ves njihov svet se je sukal okoli majhnega bitja. Boris se je razveselil velikih jasnih oči in skoraj pozabil na preteklost. Milena ie nežno poljubljala nebogljene nožice. Janez pa možato in pazno gledal, kako njegova mala hčerkica pogumno brca odejico e sebe.
In se je družinica narasla. Življenje je postalo veselo. Zopet so našli srečo, družinski mir. Ljubeče so se sklanjali nad novim Življenjem. Srečni mafteri in očetu so žarele očj lin le včasih se J1,ma re pogled otožno izgubil v daljavi. Kot živa je prihajala nasproti mala Miieiica, se Jima nasmehnila in počasi izginjala, noseč s seboj srečo pr-
je bil stadion izročen S. Junija. Načrt in gradnja stadiona je zamisel ing. Bloudka. Pri gradnji so pomagale politične organizacije dn sinddlkati s prostovoljnim delom, ljudska oblast pa je dala za to potrebna sredstva.
MALI STADION
Mali stadion za telovadišče in mali rokomet, ki leži v bližini gimnazije tn dijaškega internata, je delno že dograjen. Mnogo je bilo dela, pa tudi mnogo volje in še več potrpljenja. Končano so uspeli in ga dogradili, tako da morejo na njem igrati prvenstvene rokometne tekme. Nanj so najbolj ponosni dijaki gimnazije, saj so največ naredili. Težko je reči, kdo je najzaslužnejši Fantje in dekleta pravdo, da prof. Marjan Kolarič. Marjan pa se skromen kakor je, brani in pravi, da to ne drži. Vendar pa bo menda le res, saj športniki in meščani vedo, kdo je največ naredil in kdo ima največ zaslug pri graditvi malega stadiona v Črnomlju.
TELOVADNICA JE ZASEDENA
To kar imajo, znajo koristno izrabiti. Telovadnica je stalno zasedena. V dopoldanskih urah Imajo dijaki obvezno telovadbo po učnem nacrtu. Upraviteljstvo gimnazije pa je dalo telovadnico na razpolago tudi Partizanu. Društvo si je uredilo telovadni urnik, tako da je stalno zasedena z oddelki, ki so številčno zelo močni. Splošno vadbo imajo mladinci, mladinke, pionirji in pionirke. Posebne treninge imajo še za moški in ienskt rokomet odbojko, lahko atletiko in namizni tenis. V društvo prihaja vedno več delavske mladine 1n»bo treba resno pomisliti na novo dvorano, Id Je nujno potrebna.
ATLETIKA
Delo v društvu se razvija tudi Prt športnih Igrah. Atletika Je zelo priljubljena, sa1 ji pravimo »kraljica športa«, imena: Plut, ftrtme, Stmonič, Kastelic. Mušič, ?.unlč m drugI nam povedo mnogo, saj so z^ marljivim treningom pripomogli, da je Črnomelj dobil kar osem republiških prvenstev ter dve prvenstvi FLRJ. Letos se bodo potegovali za najvišja mesta
v državi Kastelic, ki je trenutno brez konkurence pri mladincih v metu kopja, Simoni c, ki je letos osvojil že drugo mesto na državnem prvenstvu v krosu na 2.000 metrov, ter zelo nadarjeni skakalec v visino Zunlč, ki je skočil 17i cm,
ROKOMET
Postati prvak II. lige LRS pomeni mnogo. Telesna vadba, disciplina in trening, to je načelo igralcev rokometne Igre. Čeprav v igranju rokometa ni starih tradicij, ima ta igra največ privržencev, saj igra rokomet skoraj vsak član Partizana. Tudi pionirji so se dobro odrezali za prvenstvo Slovenije v LJubljani, saj so zavzeli častno drugo mesto pred Svobodo Ljubljana, Branikom Maribor, Rudarjem itd. Temu športu veliko pripomore občinstvo, saj se na vsaki tekmi zbere veliko število gledalcev, kft burno navijajo za svoje barve,
IN DEKLETA?
Tudi dekleta so letos pričela načrtno vaditi, saj jih Je dvakrat na teden polno v telovadnici. »Ognjeni krst« so prestale uspešno, ko so na prvenstvu Slovenije v Ljubljani osvojile prvo mesto in dobile naslov »republiški prvak v rokometu za leto 1955«. Tako si rokomet tudi med ženskami krepko utira pot.
ODBOJKA
Moška ekipa je v okraju brez konkurence, saj Je v zadnjih mesecih odigrala nad 25 tekem, vse v svojo korist. Najpomembnejša pa Je zmaga nad TSS Ljubljana (srednješolski prvak LRS). V ekipi je največ delavske mladine.
ODBOR IMA POLNO DELA
V načrtu so razna tekmovanja v atletiki odbojki, rokometu itd., kar vse mora organizirati odbor. Pridobit] mora čimveč novega članstva 1z vrst delavsike lin kmečke mladine, dograditi stadion, Iz-vef.batl dober vodilni kader ttd. Vsi clanii odbora TVD Partizan so delavni tn Imajo mnogo zaslug prt uspehih mladega društva, zlasti še v športnih Igrah, pri rokometu ln atletUM.    Franc Moljk
nadomestilo za stalno letovanje.
Naj torej naši šolarčfcl ali dijaki prebijejo počitnice v domačem ali tujem kraju, povsod poskrbimo, da bodo te dni preživeli brezskrbno, radostno. Njihovo zdravje in njihova sreča nam bosta povračilo za vso skrb, ki smo jo imeli s tem, da smo jim omogočili lepe počitnice. Z- g.
Ženska ekipa PATRIZAN ČRNOMELJ je letos dosegla na pionirskem prvenstu LRS v malem rokometu v LJubljani I. mesto. Stoje pd levr proti despl; Jjjjimlca Zinile (kapetan), Nevenka Einsledler, Franc Moljk (tehnični vodja). Milena Štrukelj, Ladica Ohrezar. Spodaj: Elka Vldlc. Zlata Blžalj, Majda Kobetič, Milena
Koncert zbora profesorjev in učiteljev v Kočevju
Profesorji in učitelji kočevskega okraja so svojčas ustanovili pevski zbor in 9. junija priredili koncert v Kočevju. Zapeli so nam več narodnih in umetnih pesmi. S solo točkami je nastopila prof. Sušterjeva. Zbor je uspešno vodil prof. Hu-mek in ga je društvo ob tej priliki za požrtvovalno delo tudi nagradilo. Občinstvo je pri vsaki posamezni pesmi navdušeno ploskalo, kar so pevci tudi zaslužili.
Celovečerni program dokaj zahtevnih pesmi je za pevce, ki so prišli iz vseh krajev tako razsežnega okraja zares lep uspeh, ki zasluži vse priznanje.
fz Dol. Toplic
Društvo prijateljev mladine iz Dolenjskih Toplic je sklenilo, da bo počastilo 10. obletnico osvoboditve s tem, da bo odprlo otroško igrišče. Sredstev imamo malo, zato je bilo precej skrbi. Da smo uspeli, se moramo zahvaliti predvsem zdravilišču v Dol. Toplicah in našim ženam, ki so pomagale s prostovoljnim delom. V nedeljo, 5. junija, so se naši najmlajši prvič zagugali na lepih gugalnicah. Igrišče je bilo res potrebno, saj sedaj ni ure, da na njem ne bi videla veselih otrok, ki se tam zabavajo. Veliko bo treba še napraviti, da bo čim udobnejše in lepše. Vendar smo veseli, da so storjeni prvi koraki. N.
Proslavili smo 10-letnico osvoboditve
Pionirji dopolnilne Šole v Smihelu pri Novem mestu smo v maju lepo proslavili deseto obletnico osvoboditve. Vse učilnice amo okrasili z zelenjem, na in/tematski stavbi pa je visela zastava. Na proslavi nam Je predsednik Zveze borcev najprej obudil spomine na narodnoosvobodilno vojno. Za govorom so sledile recitacije, petje ln igrice. S skečem »Sitarje bratje« smo proslavo zaključili in se z njo poklonili spominu vseh žrtev za svobodo. Alojz Cesar, učenec dopoflnilhi« šole v Smihelu
Dan gasilstva v Metliki
29. maja Je bila ob praznovanju Dneva gasilstva v Metliki majhna svečanost, na kateri Je prejelo 29 gasilcev značke za svojo 10 do 25-letno prostovoljno gasilsko službo. Poleg tega je bilo izročeno Gasilsko priznanje II. stopnje dolgoletnim gasilcem Ivanu Drobniču, Antonu Rajmerju, Antonu Stipa-niču, Ignacu Stuparju in Antonu Zevnlku.
Vsem odlikovancem je čestital predsednik društva tov. J eri na, nato pa so govorili o Dnevu gasilstva ln jim čestitali še zastopniki Okrajne gasilske zveze, mestne občine in Socialistične zveze. V imenu odlikovancev se je zahvalil Ivan Drobnič.
Vsa svečanost, kl Jo je lepo poživila mestna godba, je bila zaradi slabega vremena v mestni hiši. Kljub temu pa je bil po Izročitvi odlikovanj na Mestnem trgu svečan mimohod vseh navzočih članov.
Dan gasilstva so gasilci ln njihovi številni prijatelji zaklju-* čili z lepim razvedrilom.    -t J
7140
*
Stev. 24
»DOLENJSKI CIST«
Stran 5
i» kulturno-prosvetnem delu v Ambrusu
čeprav o kulturnoprosvetnem tlvljenju v Ambrusu zadnje čase nič ne pišemo v naš Dolenjski list, ne mislite, da ne delamo. Na našem odru se redno vrste domače prireditve in razna gostovanja. Kulturno umetniško društvo je prav v tem letu, ko praznujemo 10. obletnico osvoboditve, pripravilo obsežen načrt. Celodnevno delo na polju utruja naše igralce, pevce in tamburaše, a kljub temu z veseljem in redno prihajajo na vaje. S trdo voljo požrtvovalnih članov KUD bomo načrt uresničili.
Lep uspeh so dosegli naši pevci z uprizoritvijo Vodopivčeve spevoigre Snubači, ki jo je na-študiral požrtvovalni 65-letni Štefan Bišček. S spevoigro so gostovali v Zagradcu. Skoda, da niso šli z njo še na druge suho-kranjske odre, saj spevoiger tu doslej še niso videli. Iz Snuba-čev veje sama domačnost, ker so sestavljeni lz naših narodnih pesmi. Preko zime je tov. Bi-ščak dobro izuril tamburaški
zbor, kl uspešno nastopa na vseh proslavah. Kadarkoli za-zvene strune tamburic pod prsti kmečkih fantov, dvorana kar zaživi. Tudi petje moškega zbora ugaja poslušalcem.
Dramatiki posvečamo precej pozornosti. Uprizorili smo Finž-garjevo Razvalino življenja in Jurčičevega Domna. 29. maja smo igrali Ganglovo dramo Sin. Uprizoritev je bila na dostojni višini. Igralci so z napetim dramatičnim potekom dogodkov dobro napravili pravo vzdušje ter dosegli lepo nazornost likov drame. Naslovno vlogo je občuteno in doživeto Igral Ante Vidmar, enako odlična je bila Francka Perko v težki vlogi Helene. Ante in Francka sta doslej vse vloge, v katerih sta nastopala, res izvrstno zaigrala. Osvojila sta si obiskovalce naših predstav, ki jima dajejo zasluženo priznanje. V drami so nastopali še Rudi Hrovat, Ciril in Mirni Hočevar, Jože Mišmaš, Pavla in Milka, Franc Tekav-čič, Henre   Glivar  in Marija
Pismo iz Bušinje vasi
Ze dolgo se nismo oglasili, kar pa seveda ne pomeni, da medtem nismo pridno delali! Prav narobe — pozna pomlad je zavlekla dela na polju in v vinogradih, vendar pa smo v zadnjem času le vse postorili, kar je bilo treba. Težave so z delovno silo, saj sta za delo le po eden ali dva, ponekod pa trije pri hiši.
Napeljava vodovoda je dala vasi čudno podobo. Kakor da bi bili obdani s kitajskim zidom, tako  smo   obkroženi  z izko-
panimi jarki. Zmanjkalo Je kredita za nadaljevanje del, pa smo vaščani sami pomagali. Vsak je zdaj do svoje hiše že položil vodovodne cevi in zasul jarke, da ima izvoz z dvorišča, sicer pa nas še čaka veliko dela.
Časopisi precej pišejo o obnovi vinogradov in vsi vemo, da je potrebna. Ljudje pa pravijo, da so težave z vinogra-
Godec. Na splošno željo prebivalcev bomo dramo še ponavljali doma in z njo gostovali na sosednjih odrih.
V aprilu in maju so se v našem kraju vrstile proslave velikih dni, ki so mejniki v zgodovini slovenskega naroda. Lepo akademijo smo pripravili za 10-letnico osvoboditve. Kraj, ki je v zadnji vojni plačal težke račune za svobodo, zna ceniti svobodno življenje. Na proslavi so nastopili kar štirje zbori: tamburaški, moški, ženski in pionir-
ski pevski zbor. Med zbori se razvija tovariško tekmovanje za kvalitetno petje. Zborom so sledile telovadne vaje pionirjev in mladink, kola in prizori Iz trpljenja v svobodo. Govoril je Anton Hočevar, član ZB.
Tudi sedaj imamo polne roke dela. Bliža se naš drugi občinski praznik, ki ga hočemo letos še posebno lepo praznovati. Pevci in tamburaši pa se z velikim veseljem pripravljajo za nastop na okrajnem pevskem festivalu. A. J.
Stari trg ob Kolpi
Mladinski aktiv Stari trg ob Kolpi, ki je vedno med prvimi, tudi letos ne spi. Nabavili smo si poleg tambur nekaj novih inštrumentov (ne samo mali ln .veliki boben, kakor je pisal v 19. številki Dolenjskega lista tov. J. J. iz Predgrađa), n. pr. tudi harmoniko, kitaro, citre in klarinet. Upamo da bomo prihodnje leto imeli že popolen orkesterček.
Lep je pogled na sobo, v kateri je shranjeno toliko inštrumentov in še lepše se nam zdi kadar se spomnimo, da je vse to naše.
Imeli smo mnogo truda, pred-no smo si nabavili te nove inštrumente. Prosili smo našo občino Predgrad za pomoč, toda ta nam je stavila grobe pogoje: sami posekati les, postaviti ga na kamionsko cesto, ko si bi nabavili inštrumente, bi pa prav tako z njimi razpolagal mladin-
di. Letine so slabe, najbolj pa | ski komite Predgrad kakor mi, nam dela Jezo jesensko mer- j ki bi imeli toliko truda, predno jenje   vina  po sodih.   Vedno  bi vse to uredili. Zato smo to
V Šentjerneju in Birčni vasi so se pomerili kosci
Kmetijski zadrugi Šentjernej ln Birčna vas sta v nedeljo, 12.
junija organizirali tekmo koscev. Obe prireditvi sta privabili veliko ljudi iz bližnje okolice, ki so z zanimanjem sledili tekmovanju v košnji in tudi pridno navijali za posamezne tekmovalce.
Na travnik zadružnega posestva Ruperč vrh, kjer je bilo tekmovanje kmetijske zadruge Birčna vas, so prikorakali kosci z zastavo in godbo. Tekmovalo je 30 starejših koscev in deset pionirjev. Po nagovoru člana upravnega odbora KZ Karla Grlla o pomenu prireditve, ki je bila v počastitev desete obletnice osvoboditve, so tekmovalci izžrebali številke ln na strel iz puške pričeli kositi. Tekmovanje je gledalo nad tisoč ljudi. Tekmovalci so se na tekmovanje dobro pripravili, saj so bile za vse sodelujoče določene lepe in bogate nagrade. Med glavnimi nagradami je bila nova zapestna ura, plug okopal-nik, blago za obleko, čevlji in podobni predmeti.
Strokovna komisija Je ves čas nadzirala potek tekmovanla. Tekmovalni pasovi so bili dolgi po 45 metrov za odrasle in po 15 metrov za pionirje. Dosežene rezultate je komisija ocenjevala po času, kakovosti košnje ln površini. Na podlagi tega je ocenila posamezne tekmovalce. Prvo nagrado, zapestno uro, je dobil Franc Kastelic, posestnik lz Jame pri Birčni vasi; drugo nagrado, plug okopalnik, je dobil Franc Hrovatič iz Stranske vasi, tretjo nagrado, blago za obleko, je dobil Franc Plantan lz Stranske vasi, moške čevlje pa Franc Prešeren, delovodja lz Pogane. Od pionirjev je dobil najboljšo oceno Jože Stangel iz Jame ln prejel za nagrado zapestno uro. '
Tudi v Šentjerneju so se tekmovalci ln udeleženci zbrali pred kmetijsko zadrugo in potem odšli v povorki na posestvo v Draftkovec, kjer Je bila tekma. Pri tekmi je sodelovalo 29 starejših koscev, 8 pionirjev in 11 grabljlc. V sprevodu so šli tudi kolesarji ln konjeniki. Pri starejših koscih je dosegel najboljšo oceno Franc Kosmač lz Vrhpolja in prejel za nagrado sadno škropilnico, vredno 8.800 din. Od pionirjev je dosegel najboljšo oceno 14-letnI Jože Zagore lz Mlhovce, od grabljic pa Rozi Lenčlč lz Smalčjt vasi-
smo plačevali trošarino potem, ko smo vino prodali, zdaj je pa narobe. Marsikdo bi se lotil obnove vinograda, pa mu odmera trošarine ne ugaja. Prav bi bilo, da bi se o tem pomenili in spremenili način in čas plačevanja trošarine. AL
odklonili, ker nismo hoteli, da bi bili edvisni od drugih, kakor je mladinski aktiv Predgrad: godba na pihala je last gasilskega društva, tambure pa so last tov. Jožeta Lukaniča iz Pake, za pevski zbor pa tudi Stari trg ne ve, da bi obstajal.
Čeprav bi Imeli le bobne, bi bilo bolje kakor pa inštrumente, s katerimi razpolagajo drugi.
0 delu gasilcev v štalcerjih
V Štalcerjih gasilci po vojni nismo imeli ničesar. Orodje in opremo so uničili okupatorji in do tal porušili tudi gasilski dom. Le s težavo so vse nekako obnovili, do nedavnega pa so le životarili. Sedaj pa se je za gasilstvo zavzel izkušen gasilec Ivan Car, ki je bil službeno premeščen v ta kraj. V kratkem času so obnovili dom, si nabavili potrebno orodje in obleke ter sami popravili gasilsko dvocevno ročno brizgalno, ki- je bila že namenjena Odpadu. Da bi novi poveljnik prenesel znanje tudi na ostale gasilce, je v zimskem času organiziral tečaj za izprašane gasilce, ti pa so sadove svojega učenja pokazali ob zadnjem gasilskem prazniku, ko so Izvedli eno najtežjih vaj v trodelnem napadu brezhibno, hitro in z največjo natančnostjo. Pri vsem tem je bil ostalim gasilcem za vzgled najstarejši gasilec, 54-letni Jože Mikulič, ki je bil najbolj reden obiskovalec tečajev in sploh najbolj požrtvovalen gasilec. CM.
l»MMJPW!«fl^«W/đ!ffl
KINO Kino KRKA Novo mesto
Od 17. do 20. junija: nemsko-slo-
venski film GREH. Od   Zl. do   23.  junija: ameriški
film 14 UR.
Kino JLA Novo mesto
IS. in 19. junija:   angleški film
POZIVNICA. 21    in   22.   junija: jugoslovanski
film HISA  NA OBALI.
Potujoči kino Novo mesto
Predvaja  angleški   film LESENI KONJ
18. junija ob 20. uri v Bršljinu, 19. junija ob 15. uri v Dobrniču, ob 19, uri na Dvoru.
Kino Dolenjske Toplice
18. in 19. junija: avstrijski film EVA PODEDUJE RAJ.
22. in 23. junija: angleški film BERLINSKA PRIPOVEDKA.
Kino Črnomelj
Od 16. do 19. junija: SESTRIČNA RAHELA.
21. in 22. junija: KOGAR BOGOVI LJUBIJO.
23. dO 26. Junija. ZMAGA ALI SMRT.
Kino JADRAN Kočevje
17. do 19. junija: angleški barvni film BANKOVEC ZA MILIJON FUNTOV.
22. in 23. Junija: Italijanski film m MIRU MED OLJKAMI.
Kino Loški potok
18. in 19. Junija: KOGAR BOGOVI LJUBIJO.
Kino Mokronog
ameriški
film
18.  in  19. junija: WINCESTER 73.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA V Novem mestu
Od 16. do 30. Junija: dr. Spiler.
MALI OGLASI
KLAVIRSKA HARMONIKA na 32 basov, znamke »Hohner«, skoraj nova,, ugodno naprodaj. Naslov pri upravi Dolenjskega lista.
(323)
MLAJŠEGA MOŠKEGA h konjem za prevoz po Ljubljani, iščemo. Hrana   in  stanovanje preskrbljena. — More Emil, vd. Ivanka, LJubljana,  Smartlnska 11. Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Novo mesto sprejme v službo   mehaničnega   mojstra — vodjo delavnice,   po   možnosti z
večletno prakso. Nastop službe takoj.
Zidarje — priučene zidarje — in delavce sprejmemo takoj ali kasneje v stalno zaposlitev. Delo je tudi v akordu. Hrana in stanovanje zaslgurano. — Gradbeno podjetje »Graditelj«. Ljubljana, Smartinska cesta 64-b.
Gospodinjsko pomočnico išče Štiričlanska učiteljska družina v enem izmed dolenjskih mestec. Plača 2.500 do 3.0O0 din mesečno, socialno zavarovanje, hrana in stanovanje. Naslov pri upravi Dolenjskega lista. (325)
Obvestilo
Cenjene goste obveščamo, da bo kavarna na trgu v Novem mestu od 15. junija do nadaljnega zaprta zaradi obnovitvenih del.
Kavarna, Novo mesto
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega očeta in soproga
IVANA BAJERJA
se   Iskreno   zahvaljujemo vsem,
ter mu darovali cvetja in vencev. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Industrije obutve v Novem mestu, Mestnemu odboru Zveze borcev, kolektivu trsovskega podjetja »Izbira«, predsedstvu Okrajnega sindikalnega eta, pevcem, govornikom in v*>e:>: ostalim.
Se prav posebno se zahvaljujemo zdravnikom in- osebju splošne bolnišnice — kirurški oddelek Novo mesto, kl so se ves čas požrtvovalno trudili, da bi mu vrnili zdravje in v zadnjem času storili vse, da so mu lajšali bolečine. Družina BAJER', Novo mesto
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljubljene mame
ANTONIJE ZAGORC — PAVLIN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so Jo obiskali in spremili na zadnji poti ter ji poklonili cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi zdravniku dr. Marjanu Polenšku za njegov požrtvovalni trud v njeni dolgi in težki bolezni. Se enkrat vsem naša iskrena zahvala   — Žalujoči Pavlinovi, Ca-
ki so ga spremili na zadnji poti dreže — Novo mesto.
IZ MATIČNIH URADOV
SPORT IN T£LESNAVZG03A
tudi Ženske napredujejo v rokometu
PARTIZAN Črnomelj : ODRED Ljubljana 8:2
Za prvo nočno rokometno tekmo v malem rokometu 11. Junija med domačo ekipo in Odredom iz Ljubljane Je bilo veliko zanimanje, saj se Je navzlic deževnemu vremenu zbralo okrog igrišča številno gledalstvo, ki je navdušeno pozdravljalo hitre akcije obeh ženskih ekip. Ekipi sta nastopili v sledečih postavah: Odred—VrlinSek I. in II., Kralj, Funtek, Uleplč, Močnik, Malgaj. Partizan Črnomelj — Kobetič, Bizalj, Sašek, Tome, Vldic, Kure, Einsidler, Zunič I. in II.
Zmaga Crnomaljčank Je bila dosežena po težki borbi, v kateri »ta obe ekipi dali vse od sebe. Ekipa Partizana Je v drugem polčasu bila v premoči, toda domačinke niso uspele realizirati svojo premoč. Mnoge lepe akcije so bile končane in razbite ob zelo dobri obrambi Odreda. Rokometa-šlce Odreda »o pri črnomaljski publiki zapustile prav dober vtis, saj  so se borile zelo športno.
Uspeh ekipe Partizana Črnomelj je tem bolj razveseljiv, ker so v nlej  sama  mlada dekleta. Zato
V letu 1954 je bilo zgrajenih nad 6900 stanovanjskih hiš
Lani Je bila v vseh naših republikah živahna gradbena dejavnost. S pomočjo kreditov sa stanovanjsko izgradnjo je biio zgrajenih   na   Hrvatskem 2152
bij i 2123, v Sloveniji »58, Bosni ln Hercegovini 828, v Makedoniji «01 ln v Crnl gori 264. Letos bo na razpolago za stanovanjsko Izgradnjo okoli 10 milijard dinarjev kreditov, ki jih bodo koristni« dobivali i* ustreznih skladov pri okrajnih ljud.sk i h odborih.
Kastelic spet 58.55 m!
Na lahkoatletekem tekmovanju v Karlovcu so atleti Črnomlja postavili nekaj odličnih rezultatov. Met kopja: Kastelic 98.55, MuSlč 46,80 m. Met diska: Mušič 35,96 m. Met krogle: Mušič 12.27 metra. Daljina: Mušič 6.10 Zu-nič 5,65 m. Višina: Zunic 1,62 m. Tek 200 m: Mušič 25.1.      M—k
Borut Kožuh v nogometni reprezentanci Ljubljane
V pripravah za srečanje z reprezentanco Reke, to mladinci ljubljanske reprezentance premagali B ekipo Ljubljane s 4:1. V reprezentanci, ki je odlično zaigrala ln Je celo žela več aplavza razvajene publike, kot državna reprezentanca, ki se je tedaj pripravljala za Torino, Je Igral tudi Novomesčan Borut Kožuh, kl je bil med najboljšimi. Mladinci so pokazali višek nogometnega znanja. Eden od teh nadebudnih mladincev Je izšel tudi iz novomeških nogometnih vrst, toda zaradi težkih »nogometnih razmer« v Novem mestu, se Je preselil v LJubljano. Na ta način kvaliteta novomeškega nogometa pada in bo padala dokler ne bo pogojev za reden trening, tekmovanja itd.
M. F.
lahko upamo, da bodo v prvi ligi LRS dosegle čim boljše rezultate.
M—k
Partizan (Črnomelj) : Letalci JLA Otovec 7:6
Čeprav Je bilo povsod mnogo veselic, se je na novem Igrišču zbralo veliko število starih in mladih privržencev nogometa. Tokrat Je zmagala ekipa Partizana z rezultatom 7:6 (3:3). V tem mladem nogometnem moštvu je zastopana predvsem delavska mladina. M—k
Atletski
novomeškega PARTIZANA
Letošnja prva atletska prireditev novomeškega Partizana, ki je bila pretekli teden na Loki, je šla skoraj neopazno mimo ljubiteljev »kraljice Športov«. Tega prireditev gotovo nI zaslužila, saj Je blio število nastopajočih zadovoljivo. Za začetek sezone ao bili doseženi nekateri odlični rezultati, kl obetajo morda začetek nove dobe v razvoju novomeške atletike. Zanimivost mitinga je bil nastop odbojkarjev ln predvsem mladih telovadcev, ki so dokazali, da njihova športna tn telesna vzgoja ni enostranska. Poudariti moramo, da so glavnino nastopajočih sestavljali mladi telovadci ln telo-
STADION V KOČEVJU — prizorišče številnih tekmovanj
Te dni Je stadion Partizana v Kočevju prizorišče vsakodnevnih športnih tekmovanj. Na pobudo okrajne zveze Partizana, okrajnega odbora SZDL in okrajnega od-bora ZKS Je v Kočevju Športno tekmovanje sindikalnih podružnic, ki tekmujejo v nogometu, odbojki, namiznem tenisu ln lahki atletiki. Organizacijo tekmovanja Je prevzel poseben štab, ki ga vodi Arko Andrej, tajnik okrajne zveze Partizana. Vodstvu tekmovanja je uspelo s pravilno ln dobro organizacijo pritegniti k sodelovanju skoraj vse sindikate v Kočevju, kar dokazuje številna udeležba. V nogometu sodeluje 9, v odbojki m in namiznem tenisu 11 ekip. Poleg tega tekmuje v lahkt atletiki nad 1R0 članov In članic, kar Je vsekakor velik uspeh. Spored tekmovanja Je zelo obširen, saj obsega 36 nogometnih tekem, 45 v odbojki, namizno teniški turnir In tekmovanje v lahki atletiki — teke na 100 ln 60 m, skoke v daljino ln višino ter met krogle.
Stab tekmovanja Je sklenil, da
bo sindikalno športno tekmovanje v Kočevju vsako leto, zato Je predvidel za zmagovalce v posameznih disciplinah prehodni pokal, za prve tri plasirane pa okusne plakete. Plaketa se podrli zmagovalcu v trajno last, pokal pa Je prehoden in ga prejme ekipa v trajno last Sele po trikratni osvojitvi zapovrstjo aH petkratni osvojitvi v presledkih. Prav to Je po*lvelo delo sindikalnih organizacij na področju telesne vzgoje ln na samem začetku lahko ugotavljamo, da »o sindikalne podru«, nlce ■ člani pokazale dokaj sposobnosti tudi na tem področju. Medtem ko se Jo tekmovanj« v
odbojki in nogometu že začelo, bo drugi del sporeda, namizni tenis ln lahka atletika, kasneje, predvidoma konec tega ali v začetku prihodnjega meseca. Do sedaj sta bili na sporedu dve koli v odboj-
Novo mesto
Pretekli teden je bilo v Novem mestu rojenih 14 dečkov ln 12 deklic. Poročili so se: Klevičar Janez, oficir JLA v pokoju iz Novega mesta, in Puc Dragica, uslužbenka iz LJubljane. Saje Franc, les. ind. tehnik iz Jablana, in Pire Ana, delavka iz Jur-ke vasi. Balažek Jože, delavec, in Mrvar Ana,, delavka, oba iz Novega mesta. Bizovičar Miroslav elektromorrter, in Vehar Draga, trg. pomočnica, oba iz Žabje vasi. Umrli so: Petrič Jožefa, žena upokojenca, 69 let iz Novega mesta. Glavan Marinka. 4 mesece, iz Kozjaka pri Dobrniču. Kovačič Kristina, delavka,' 45 let iz Goriške vasi pri Skocjanu.
Mokronog
Umrla je Papa Barbara, užitka-rica, 71 let, iz UčakovCev.
Ribnica na Dolenjskem
Meseca maja so bili rojeni J dečki in 5 deklic. — Poročili so se: Petek Jože, kmet, in Campa Neža, kmetica, oba iz Otavic. Levstik Frane, voznik iz Rakitnice. m Mate Neža, kmečka delavka iz Gorice vasi. Debevec Franc, lesostrugar iz Zamosteca, in Kos Frančiška, gosp. pomočnica iz Sušja. — Čestitamo!
Umrli so: Sušin Marija, upokojenka, 87 let, iz Ribnice. Lesar Franc, kmet, 82 let, iz Dan. Lovšin Frančiška, užitkarica, 80 let, iz Gorice vasi. Kos Franc, užit-kar, 81 let, iz Zlebiča.
Loški potok
V maju so bili rojeni trije dečki. — Poročili so se: Lavrič Karel, delavec, in Vesel Ana, delavka, oba iz Srednje vasi. Knavs Jože, delavec lz Hriba, in Turk Ivana, kmetica iz Retij. Rus Alojzij, voznik iz Grčaric, in Bencina Ljudmila, delavka iz Travnika. Lavrič Franc, delavec lz Travnika, in Lavrič Amalija, delavka iz Segove vasi. Okoliš Alojzij, kmet iz Spodnjih Poljan, m Mohar Ivana, kmetica iz Retij. Begič Vilim, delavec iz Stare reke, in Lavrič Doroteja, delavka iz Hriba. — Čestitamo 1
Iz novomeške porodnišnice
Pretekli teden so rodile: Biber Lea iz Kobarida — deklico. Far-tefe Regina iz Kočevja — deklico. Ličen Neža iz Kota pri Semiču — dečka. Juršinič Ana iz Belci ga vrha — dečka. Slak Ana iz Malega vrha pri Mirni peči — dečka. Crtalič Milosava iz Novega mesta — deklico. Zupančič Frančiška   iz   Dolenje   vasi pri
.........  _ . _  Ribnici — dečka. Dra^oš Nada iz
dva dečka. — Poročila sta se: Pe-  Svibni.ka — deklico.  Piškur Jo-
V mesecu maju sta bili TOjenl dve deklici. — Umrla je Brzin Elizabeta, upokojenka, 77 let, iz Brune vasi.
Kočevje
Od 4. do 11. junija so bili rojeni 3 dečki in 3 deklice. — Umrl je Ffeifer Jože, upokojenec, 69 let, iz Kočevja.
Metlika
V mesecu maju je bilo rojenih 5 dečkov ln 1 deklica. — Poročili so se: Vukšinič Jože, uslužbenec, in Mikec Marija, učiteljica, oba iz Slovenjega Gradca. Janžekovič Jože, kmet, In Bajuk Ivanka, kmetica, oba Iz Radovice. — Umrli so: Simonič Franc, kovač, 34 let, iz Svržaikov. Mavretič MIha, kmet, 78 let, iz Boldraža. Stepan Jože, upokojenec, 82 let, iz Curil.
Gradac
Meseca   maja sta bila rojena
Avaec zmagovalec, Fmk drugi
Po dveh mesecih se je vendarle končni prvi polflnalni turnir za prvenstvo Novega mesta v šahu. Prognoze pred začetkom turnirja so se več ali »nanj izpolnile, Ferdo Avsec Je s ilgumo roko vodil vse partije ln na koncu oddal le tri remije. Z« drugo mesto sta se borila BoJanič .jn Fink, vendar pa Je po zmagi Finka v medsebojnem srečanju odločitev dokončno padla. Fink Je zasedel drugo mesto in si ponovno priboril tj. katego-novlh stanovanjskih hiš, v Sr-^ ^ ^atero j« osvojil tudi Av-
sec. Vuletlč Je v finišu dohitel Bojanrtča, vendar Ima BoJanič navzMc Istemu številu točk tretje mesto kakor 1« odločil Sornboon sistem. Za peto ln zadnje mesto, ki ima prmst vstop na meseno prvenstvo je bida ogorčena borba Kar triie »o •* V*«*11 8 • točkami.
Konfui vrstni red polflnala prvenstva Nevega mesta: Avsee B •n pod  (86^6%).  rink B (73,7%),
BoJanič 7 (63,6%). Vuletlč 7 točk (63,6%), Hrovatič 6 (54,5%), Verblč 6 (54.8%), Kastelic S (54.5%), Hle-da Plc&k ln prof. Dobovšek 5 ln pol. Sled« MaikeU, Jovovlč ln spllair. F, M.
SAH v Črnomlju
10. junija Je bil šahovski! dvoboj med Šahovskim društvom Črnomelj ln šahisti JLA garnizona Crnome-U, k! Je bil končan z zmago društva Črnomelj * rezultatom 9:8.
Šahovsko društvo Črnomelj Je na repu bi Ukotn mladinskem Šahovskem prvenstvu v ljubljeni izmed 18 društev dosetflo 6. mesto, kar je vsekakor v čast našim mla. d'im Šahistom.
Šahovsko društvo Črnomelj prosi vse šahiste, da dvignejo legitimacije pri gospodarju Jane7u PovSetu. Članarino pa je treba plačati blaifajmku Ttnetu Oersicu.
Vabimo vie prijateile iaha, da se vklJuBdJo v nate drufttovo!
V. I.
Božo Cavlovič, član novomeškega   Partizana,   na telovadnem nastopu v Trebnjem. (Foto: Pavlin, Trebnje)
kl m dve tekmi v nogometu. Rezultati tekem v odbojki so tile: Zidar : Ključavničarji 3:0, OLO II : Zidar II 3:1, Obrtniki : Auto 3:0, OLO : TekstUana 3:0, Trgov-cl-gostlncl : KGP 3:1, OLO II : Ključavničarji 1:3, obrtniki : zidar II 3:0, OLO : Auto 3:0 ln Trgovci - gostinci : Tckstllana 3:0. V nogometni tekmi Je Rudnik premagal Auto k 5:0 (1:0). OLO pa Tekstil ano s 4:2 (2:1).
I. AndolJSek
vadkinje, ki so že na tekmovanjih ljudskega mnogoboja doma in v Celju dokazali, da jim atletika, ne dela preglavic. Za vse to ima velike zasluge neumorni atletski delavec prof. Jože Glonar, za katerega tudi upamo, da še ni popolnoma zapustil atletske steze in da ga bomo morda Se videli med tekmovalci.
Med posamezniki je treba omeniti odličen rezultat mladinca Potrča v skoku v višino (170 cm). Le malo je manjkaio, da ni v drugem skoku dosegel nov dolenjski rekord 176 cm. Upamo, da mu bo to kmalu uspelo, saj smo Šele na začetku sezone, Potrč pa ima vse pogoje, da se razvije v dobrega skakalca v višino. Naslednji rezultat, ki bo marsikoga presenetil, je skok Smalca 6 m v daljino. Daljina doslej ni bila njegova specialiteta, forsiral je bolj skok v višino, kjer, pa je tokrat preskočU »le« 160 cm. Tretji podvig mitinga je storil mladinec Bavdek, ki Je s palico skočil 2,80 m. Ce bi imel malo več brzine, bi gotovo skočil čez 3 m ln Je več, pa tudi pri skoku v daljino meja 6 metrov zanj ne bi bila zapreka. V teku na 1.500 metrov se Je spet pojavil Franc Lenart, ki je pred leti dosegel nekaj odličnih rezultatov. Tokrat ni ne presenetil, ne razočaral. — Med »printerji se je pojavil Pe-terlin, kl Je premagal mejo 12 sekund. Dosegel je 11.8 na 100 m. Tudi metalci krogle so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Pri članih sta dominirala Simič in Pučko, pri mladincih pa Peterlin ln Potrč. Tudi pri mladiinkah se je pojavilo nekaj novink, ki precej obetajo. Med njimi je treba vsekakor pohvaliti Kožarjevo, trikratno zmagovalko, kl je dosegla nekaj dobrih rezultatov. Uspehi ostalih atletov so razvidni iz naslednjih rezultatov:
Tek 100 m — člani: Mirti« 12,1. Mladinci: Peterlin 21,8 in Potrč 12,0. Tek 60 m — mladinke: Kožar Slavka 8,8, Rus ln Svetličič 8,9. Tek 1.500 m — člani: Lenart 4:58,5. Mladinci: Jankovič 5:06,5, Casagrande 5:06,7. Štafeta 4 x 100 metrov — mladinci: Partizan N. m. 48,2. Štafeta 4 x 60 m — mladinke: Partizan N. m. 35,7. Skok V višino — člani; Smalc 160, Mlr-tlč 150. Mladinci: Potrč 170, Bavdek 155. Mladinke: Kožar 120, SvetMčič 110 Skok v daljino — 61 and: Smalc 8,01, Mlrtlč 5,84 m. Mladinci: Bavdek 5,64, Fink 5,33 Mladinke: Zagore 3,92, Carman 3,78, Skok s palico — mladinci Bavdek 280, Llpar 230. Met krogle — clanli Simič 10.22, Pučko 9,78. Mladinci: Peterlin 12,11, Potrč 11,86. Mladinke: Slavka Kožar 7.84, Rus 7,flo. Met diska — Mani i Berglez 28,82. Mladinci: Potrč 36,40, HudokUn 34,fi0. Mladinke Pus 22.03, Met kopja — mladinci: Llpar 43,01, Simc 41,38.      M. F
zdirc Matija m Crnlč Vida, cba iz Krasinca. — Umrla sta: Tome Janez, 90 let, iz Primostka. Potočnik Franc, 47 let.
Vinica pri Črnomlju
Meseca maja sta bila rojena dva dečka. — Poročili so se: Spehar Franc, kmet iz Hrasta, in Mra-vinec Frančiška, kmetica iz Seč-jega sela. Metež Janez, kmet, in Gašparič Ana, kmetica, oba lz Nove Lipe. Mlhelič Alojz, kmet lz Goleka, in Barič Ana, kmetica iz Stare Lipe. Gorše Ivan, kmet iz Goleka, in Horvat Ana, kmetica iz Hrasta, Benec Franc, kmet lz Podklanca, in Gašparič Kristina, kmetica iz Hrasta. Stegne Janez, kmet iz Hrasta, in Zugelj Frančiška,  kmetica  iz Zilj. Zu-
Eančič Ivan, kmet iz Osojnika, in pehar Slavlca, kmetica iz Gorice. Žalec Ivan, kmet s Sinjega vrha, in Spehar Vladka, kmetica iz Gorice. — Čestitamo!
V počastitev 18. obletnice osvoboditve prireja Okrajni odbor Ljudske prosvete Novo mesto
PEVSKI FESTIVAL
narodnih, partizanskih ln umetnih pesmi.
2. Julija — pevski koncert na Grmu ob 20.30.
3. julija — dopoldne slavnostna skupščina Ljudske pro-
svete — popoldne nastop mešanih moških in lenskih zborov li okrajev Črnomelj in Novo mesto — zvečer na L.okl nastop folklorne skupine ln tamburaških zborov i* Črnomlja.
žeia iz Smitreia pri N. 'm. — dečka. Seničar Marija iz Novega mesta — dečka. Turk Anica iz Kočevja — dečka. Gorenc Ana iz Gor. Gradišča pri Toplicah — dečka. Knez Marija iz Crmošnjic pri Semiču — dečka. Grabnar Kristina iz Jelševca pri Trebel-nem — dečka. Blatnik Pavla iz Male gore .pri Kočevju — deklico. Cimermančič Marija iz Ljubljane — deklico. Ule Nada iz Kočevja — dečka. Kožar Marija iz Gor. Težke vode — dečka. Stefa-novič Marica iz Metlike — deklico. Koželj Vera iz Kočevja — deklico. Balažič Veronika iz Srnar-jete — deklico. Mikec Ivanka iz Mihovega — deklico. Mirtič Marija iz Dvora — deklico. Kastelic Albina iz Babne gore — deklico. Cop Antonija iz Osilnlce — deklico. Saje Justina iz Novega mesta — dečka. Oberč Vladimira lz Brš-ljlna — dečka. — Srečnim mamicam česti tamo 1
V šmarjeških Toplicah smo veseli nove šole
Komu niso poznane šmarješke Toplice, ki jih obiskujejo vsako leto gostje — domačini in tujci, ki se prihajajo zdravit v naš kraj? Bolj malo sicer pišemo o našem delu, pa se le moramo oglasiti in dati priznanje naši oblasti, ki se je zavzela ln nam zgradila prepotreb-no šolo. Ves čas stare Avstrije in bivše Jugoslavije smo hodili od tu v šolo v Smarjeto, do kamor je uro hoda, iz nekaterih vasi pa še več. Ko sem s 6. leti začel hoditi v šolo, so že govorili, da bo zgrajena tudi v Toplicah osnovna šola. A ostalo je le pri besedah, naredilo pa se ni nič. Tudi v stari Jugoslaviji so peli Isto pesem, šole v Toplicah pa le ni bilo.
Zdaj pa ponosno lahko rečemo, da šola že stoji. Je dozidana ln pokrita in se bo to jesen v njej že začel pouk. Sola bo zares lepa, stoji na razglednem kraju ln jo gostje, kl prihajajo  v zdravilišče,   že zdaj
občudujejo. Mladini ne bo treba več hoditi daleč zdoma v Šolo, iz Žalovč pa bodo imeli do šole 20 minut namesto sedanjih 75.
Zahvaljujemo se ljudski oblasti, zlasti pa okrajnemu ljudskemu odboru v Novem mestu ln njegovemu predsedniku tovarišu Viktorju' Zupančiču, Sveta za kulturo in prosveto pri OLO in ostalim forumom, ki so nam pomagali do prepotrebne šolske stavbe.
Jože Dragan
V Varaždinu bo veliko gasilsko slavje
Letos avgusta bodo v Varaždinu proslavili 90-letnico tamkajšnjega najstarejšega gasilskega društva v naši državi. Pokroviteljstvo nad to slovesnostjo, na kateri bodo sodelovala številna gasilska društva iz vseh naših republik, je prevzel maršal Tito.
Lepa prireditev novomeških invalidov na Frati
V počastitev desete obletnice osvoboditve je mestni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov Novo mesto priredil v nedeljo 12. junija za svoje člane In njihove družine izlet na partizansko Frato. S seboj so povabili tudi predstavnike ljudske oblasti ln okrajnega odbora Zveze borcev ter člane Zveze borcev lz Ajdovca In okolice.
Na Frati so pred spomenikom padlih partizanov in aktivistov imeli člani organizacije lepo spominsko svečanost. Pred spomenik so položili velik venec 'a rdečih rož. O pomenu partizanskih borb v tem predelu ter o deseti obletnici osvoboditve in aociallstičnl graditvi sta govorila sekretar odbora Zveze bor-
cev Martin Pavlin ln sekretar mestnega odbora ZVVJ. Novo mesto Miloš Jakopec. Potem so člani priredili lep kulturni spored s petjem partizanskih pesmi. Med številnimi udeleženci proslave je bila tudi 80-letna partizanska mati Marija Teme iz Sadinje vas**. Dva sinova je izgubila v minuli vojni. Mestni odbor ZVVI Novo mesto ji izročil darilo, ki jo je prijetno iznenadilo.
Po svečanem sporedu so udeleženci preživeli dan na zgodovinski Frati v sproščenem razpoloženju. Med nje je prispel tudi predsednik OLO Viktor Zupančič in ostal z njimi do mraka, ko so 6e veseli vrnili domov.
Stran 8
»DOLENJSKI LIST«
Stev. 24
ARGENTINA v spopadu z Vatikanom
Argentina bo ločila cerkev od države — 145 let stara tradicija — Popolni razkol med cerkvijo in Peronovo vlado — Borba za argentinska tržišča
Letos maja je argentinska poslanska zbornica sprejela predlog, pa katerem bo cerkev ločena od države. 145 let, od 1810, je
bila rimokatoliška cerkev držav-
Juan Domingo Peron — predsednik argentinske republike
na religija Argentine in imela velikansko oblast v vsem političnem in javnem življenju. Zato ni čuda, da so prav v Argentini našli zatočišče naši najhujši narodni izdajalci in jugoslovanski fašisti kot Pavelič, Ar-tukovič in drugi, ki so. potem tam razvijali živahno dejavnost proti novi socialistični Jugosla-
Iz Dolenjskega muzeja
Obisk Dolenjskega muzeja v Novem mestu zadovoljivo napreduje. Zbirke, ki so bile v letošnjem letu deloma pomnožene in preurejene, si je v času od 1. januarja do srede junija 1955 ogledalo do 1400 obiskovalcev. Ce je bil obisk v zimskih mesecih manjši, kar je povsem razumljivo, se je pa spomladi zelo dvignil. Samo v času mednarodnega tedna muzejev med 15. in 22. majem je bilo 547 obiskovalcev. Poleg številnih posameznikov je bilo tudi več šol. Zbirke so si ogledali učenci iz Škocjana, Otočca, Birčne vasi, Bele cerkve, Klenovika, Prevol, Primskovega. Trške gore, Šmar-jete in Bol. Toplic. Prišli so dijaki iz nižjih gimnazij v Trebnjem in Žužemberku, ter dijaki gimnazije in učiteljišča v Novem mestu, III. in VI. gimnazije v Ljubljani in gimnazije v Črnomlju. Med ekskurzijo po Dolenjski so si ogledali naš muzej dijaki tekstilnega tehniku-ma iz Kranja in gojenke Gospodinjske šole na Mali Loki. Od novomeških šol so prišli še učenci in dijaki Sole učencev trgovinske stroke, Kmetijske šole na Grmu in Vajenske šole. Iz Dolenjskih Toplic so prišli invalidi, pa tudi iz Šmarjeških Toplic prihajajo gostje, za kar se je treba zahvaliti upravi Toplic, ki svoje goste na naš mu-aej opozarja.
Od sindikalnih podružnic je v ekuoini obiskala muzej le podružnica PTT v Novem mestu, od ostalih organizacij pa mladinska organizacija v Novem mestu. Ob proslavi 10-letnice osvoboditve Novega mesta so si ogledali muzej člani OLO in LOMO Novo mesto, v času tedna muzejev pa tudi člani Sveta za prosveto in kulturo OLO Novo mesto ln celokupni kolektiv muzeja Narodne osvoboditve iz Ljubljane,
Na papirju, ki bo moral ta trenutek prestati hudo preizkušnjo, je bilo napisano, da »ravnatelj bolnišnice« potrjuje, da se je Alojz Kunstek zdravil pri usm ljenih bratih in da sedaj odhaja k sorodnikom na sosednji Brod, kjer bo počakal dovoljenja za potovanje po železnici. Ta papir je našel ubežnik v suknjiču, kl ga je že zgodaj ijutraj odnesel mornariški častnik Valentinelč v malo operacijsko sobo.
Zavoj č oblačilom, ki sem ga ie nekaj dni skrival v svoji sobi, mi je poslala Vasja iz mestne tehnike. Hči uglednega mestnega krojača je bila po materi Azijka in tudi sama rojena v orientalskem Turkestanu. Krvna nasprotja so se zlila v eksotično lepoto mlade žene, vdove, ki je nedavno zgubila moža, učitelja, v bojih z Italijani. Tisti čas je skrbela Vasja z,i delo v mestni »tehniki«, ki je tudi meni tiskala satiričen letak zoper irbele« in »plave«, ki so takrat računali, da prihaja njihov čas, in dajali »zadnja« smešna navodila.
Z Vasjo sva se videla pred nekaj dnevi, ko so ji uporniki naročili, naj organizira novo mestno obveščevalno službo ln sem jI pomagal s svojimi izkušnjami in zvezami.
»Misliš, da mu bo straža verjela?« je zaskrbelo Toneta, ko je ves zavzet gledal za odhajajočim čevljarjem. »Ce ga primejo, smo izdani.«
viji. Kolikokrat so se naročniki Dolenjskega lista v Argentin: pritoževali, da na dobivajo lista; zahvaliti se morajo prav tem »razseljenim« topom, ki so ga kradli in plenili na argentinskih poštah.
Predsednik Peron je sprva podpiral cerkev, ona pa njega, ko pa je začel uvajati razne reforme (uzakonitev razporoke, enake pravice za zakonske in nezakonske otroke, odprava obveznega pouka itd.) je prišlo do spora, pred sedmimi meseci pa do popolnega razkola med cerkvijo in Peronovo vlado.
Vatikan je začel z veliko otfenzivo, toda tudi Peron je nepopustljiv. Razen odločnih ukrepov, ki Imajo namen docela ločiti cerkev od države, so vse ostrejši tudi ukrepi policije proti rovarskim nepomirljivim duhovnikom, ki hočejo od cerkve ustvariti protiperonistično barikado. Prišlo je tiako daleč, da je Peron kratkomalo zaprl nekaj cerkva, ki so služile duhovnikom za protivladno propagando, in jih zapečatil.
Bistvo tega spora med cerkvijo in Peronovo vlado, in seveda tudi ofenzive Vatikana, pa ja v ekonomskih problemih, oziroma v orjaški borbi kapitala za gospodarstvo na tržišču Latinske Amerike, kjer argentinska konkurenca ni zaželena, in cerkvi ne gre toliko za njene duhovne, ko* čisto materialne dobrine, kajti Peronove reforme hudo prizadevajo prav njene »zemeljske temelje«, to je njen kapital. Argentina je dežela živine, mesa in kož. 2ivinorejci so močnejši kot industrijalci in bankirji in so prej imeli velika tržišča v svetu, zlasti v Angliji. Danes pa so v hudem položaju. Težko se upirajo konkurenci severnoameriških živinorejcev in mesnih magnatov. Peron si sicer želi industrializacijo Argentine, toda po možnosti z do-
mačimi sredstvi, čeprav bd to dlje trajalo. Chn manj ameriškega kapitala v deželo. Zato se je postavil ob stran domačih živinorejcev, ti ga pa tudi podpirajo. Tako se mora Peronova vlada boriti kar proti trem: proti ameriškim industrijalcem (ki bi radi eksploatirali Argentino), proti ameriškim živinorejcem (kd bi radi zatrli argentinsko živinorejo) in proti Vatikanu (ki podpira kapitalistična prizadevanja ZDA in ki hoče ohraniti v Argentini svoje reakcionarne pozicije.) Duhovščina v Argentini nastopa odkrito proti domačim živinorejcem, češ da je deželi potrebna hitrejša industrializacija s pomočjo tujega kapitala.
Nemara je stanja v Argentini najbolje iarazil apel argentinske komunistične stranke, ki pravi: V tem stanju poglobljene
politnčne krize so mogoči tudi državni prevrati. Reakcionarni državni udar stanja ne bi popravil, temveč še veliko poslabšal. Zato smo mi proti temu, neglede na to, da nas režim preganja. Pozivamo vse ljudi, ki žele socialistični razvoj in nacionalno neodvisnost, naj bodo peronisti, socialisti, progre-sdsti, komunisti ali zunaj strank, da ustvarijo enotno akcijo na najširši osnovi, da bi tako preprečili reakcionarni državni prevrat in da se pripravijo boljši pogoji za demokratsko progresivno rešitev sedanje krize.«
Čeprav KP Argentine ni navdušena nad sedanjim stanjem, vendar ne želi, da bi se Peronov režim zrušil in da bi v tem spopadu zmagala cerkev. Kajti to bi Argentino spet pahnilo v skrajno reakcijo ter gospodar-i sko in politično zaostalost.
Za mladinski nagradni natečaj
Rabo sem doživela osvoboditev
Buenos Aires — štrrimilijonsko glavno mesto Argentine
Lipahov Glavni dobitek
v izvedbi novomeških učiteljiščnikov (2. junija 1955)
Fran Lipah je zarezal v slovensko gledališko umetnost globoko brazdo predvsem kot igralec, toda tudi njegovim igram ne gre docela zametavati pomena. »Glavni dobitek« napisan 1930, sicer ne spada med standardna dela slovenske dramatike, vendar se bo zlasti na podeželskih odrih še dolgo obdržal, ker je kljub svoji preprostosti poln zdravega, dobrodušnega humorja in ker tudi od igralcev ne terja preveč.
Avtor je v svoji prijetni tri-dejanki obdelal naslednjo zgodbo:
Dobričina Boštjan Brvar živi kot upokojen profesor z ženo Matildo in g sinom Brankom dokaj mirno in skromno življenje. Sin — tehnik ima za dekleta hčerko bogatega bančnega ravnatelja. Ker mlada človeka ne skrivata ljubezni, vzbujata pozornost in zgražanje posebno pri mestnih klepetuljah in podobnih brezdelnežih. Brvarjevo spokčjno življenje pa na mah preokrene nepričakovan dogodek: njegova loterijska srečka je zadela milijon. Mizerije bo torej konec, brž ko bo denar izplačan. Prav nič čudnega ni, če to dejstvo vso Brvarjevo družino iztiri, da pozabi nekdanjo mizerijo, In če se stara dva skušata prenesti z nizkega klina družbene lestvice proti vrhu. Brvar si odreže brado, začne igrati tenis, tudi njegovo srce se  pomladi Itd.
»Ko bo bral Italijan: ,dlretto-
re dell'ospedale dei Fatebene fratelli' in videl štampiljko s svetnikovo podobo, se bo po-križal in pap'r spoštljivo poljubil,« sem se pošalil z obešenjaško veselostjo. V resnici pa mi ta trenuek nd bilo do šale. Od vznemirjenja ml je srce v prsih tolklo, da sem ga slišal v sencih. Da bi bil begunec le že iz mesta, potem bom zopet čisto miren.
»Kaj pa, če se spomnijo, da ml sploh  nimamo ravnatelja?«
»To je bilo res nepremišljeno in odveč in me draži, da je stvar tudi v tej neumni okoliščini odvisna od srečnega naključja. Toda pogumnim pomaga sreča. Ali si mu naročil, naj ne pokaže nobenega strahu?«
»2e včeraj sem mu zabičal, naj bo nesramno drzen in naj ne pokaže sledu vznemirjenja.«
Tone se Je sklonil na okno ln zadržal sapo od napetega strmenja za jetnikom, ki je ta hip prišel do straže ln ji Pomolil svoj čudni dokument. »Je šlo,« je nenadoma radostno vzkliknil in zdirjal iz sobe.
Begunca ni zadržala Italijanska straža v Irci vasi niti pol minut«. Malo dalje ga je čakala na cesti kmetica s košaro v rokah, kakor da odhaja na polje.
Potuhnil sem se, Jsot miner za skalo, ko ja zanetil lailgalno
vrvico. Minute so minevale strašno počasi. Zopet sem nestrpno pri spakoval. Zopet ci bi-
itd. — Toda veselje j« bilo prerano; izkaže se namreč, da je bila v sporočilu napaka, profesorjev« srečka ni zadela,.. Dejanje se ponovno preokrene, zavist ae pri sosedih in znancih sprevrže v škodoželjnost in profesor spozna, da se je naključje kruto poigralo z njim. »Preklet denar«, pravi, »koliko sem trpel zaradi tebe. Ti goljufivi mešetar, ki se igraš z našimi dušami. Zdaj sem revnejši kot vsak berač.« Ravno se Je sprijaznil z novim položajem, ko treSči v hišo nova vest: srečka je vendarle zadela, drugo sporočilo je bilo namreč zmotno,,.
Kakor rečeno, ne gre sa nikako globokoumno literarno stvarltete, pač pa za prijetno »komedijo«, ki nas osvaja s celo vrsto simpatičnih figur, ki jih giblje bolj avtorjeva domiselnost kakor pa življenjska zakonitost in ki nae hkrati z duhovitimi stavki in prizori zabava dve uri. Priznati moramo namreč, da je Lipah u uspelo okoli glavne zgodbe ocrtati nekaj plastičnih in kljub svojim Človeškim napakam simpatičnih likov, kakršni so: profesor Brvar, njegova žena Matild*, klepetulji Marjeta in Agata, svojevrstni »latinec« krojač Koc-jančič, berač Krištof in drugi.
Režiserju prof. Trdanu je uspelo, da je z veščo roko izbral primerne Igralce, posebno kar zadeva  Jenske  vloge, in
da Je dal Igri primeren tempo ter je mladim, odra po večini nejavenhn ljudem Izvabil tisti sproščeni naravni ton, ki ga L:-pahovo delo terja.
Vsekakor je najbolj dovršeno zaigral Krištof (Peterlin); ustvaril je glasovno, gestikula-cijsko in človeško ubran lik, za katerega bi mu lahko zavidal tudi marsikateri starejši igralec. Dasiravno je vloga postranska, jo je Peterlin zaigral nevsiljivo in prepričljivo. — Temperamentno klepetuljo, ki je je bil ves oder poln, je lepo oblikovala Kuhljeva, gladko in prepričljivo pa sta izpeljala svoji nalogi tudi Brvar (Vuga) in Matilda (Pintaričeva). Tudi interpretaciji krojača Kocjpn-Čiča in njegove žene Agate (Nahtigal, Suličeva) je Mla in-teligenta, prepir med Agato in Marjeto pa nemara sploh najboljši prizor v igri. K uspehu so prispevali še: Branko (Spilar), Marica (Hrasteljeva), Ančka (Godlerjeva), Babic (Mu-šič), vendar Je bil slednji za svojo vlog« nekoliko premlad.
Inscenarijsko je bila igra sicer nekoliko preskromno pripravljena, vendar je pomanjkljivost spričo temperamentne igre stopila v ozadje. Skrb za jezik pa bi morala biti nekoliko večja (Vuga!).
Vsekakor pa je delo novomeških učiteljiščnikov in njihovega režiserja vredno pohvale.
a—e.
Bolniška soba je bila vsa razsvetljena od pomladanske sončne luči, belo pleskana oprema in zidov je pa jo je delalo še svetlejšo. V sobi sta ležali poleg mene še dve ženi. Prva je bila tu že dva meseca in se ni mogla s postelje niti premakniti, druga pa je prišla predvčerajšnjim, dan preje kot jaz. Mene je mama prinesla v bolnico včeraj zvečer. Stara sem pet let in se nikakor ne morem potolažiti. Kar naprej jočem, ker imam strašne bolečine v roki in se zelo bojim, ker moram že na tretjo operacijo.
Zeni me venomer tolažita. Ne morem vzdržati več. Pozvonim. Bolniška sestra v snežnobeli halji pride. Njena pojava, nasmeh na bledem obrazu, belina njene obleke, vse tako blagodejno vpliva name, da se pomirim. Sedla je k meni na posteljo in me prijela za levo roko. Roka je bila vsa otekla, vročina je kar sijala iz nje, v notranjosti pa je kljuvak), kljuvalo...
»Kaj ti je detece?«, je vprašala prijazno.
»Boli me, sestra, ln tako se bojim«.
»Še nocoj pojdeš na operacijo, mala, ničesar ne boš čutila. Daj,  pripoveduj  mi, kako in
kdaj si dobila to strašno bolezen. Pozabila boš med tem na bolečine in čas bo hitreje tekel naprej. Kmalu bo večer in potem boš rešena vseh bolečin.«
Njen glas je bil tako mil in vesel, da so mi pri priči pošle solze, ki so mi tekle po obrazu.
Pričela sem pripovedovati, kolikor sem se spominjala sama in kolikor sem izvedela od mame.
»V družini nas je bilo šestero otrok. Jaz sem bila najmlajša in sem imela takrat tri leta. Ostali so hodili v šolo.
Sobotnega večera pozno jeseni so v hišo nenadoma planili belogardisti. Preiskali so vse do poslednjega kotička, da bi našli orožje ali literaturo, kot je navedel izdajalec. Našli niso ničesar, ker je oče že preje vse spravil na varno mesto. Zato so odvlekli njega ...
Nemo smo gledali otroci prizore, ki so se odigravali pred nami. Mati je v obupu vila roke in vpila: »Pustite ga, kaj naj počnem sama z otroki. Ničesar ni storil«. Njene besede so naletele na gluha ušesa.
Ostali smo sami. Zima je bila pred durmi, obleke, obutve in drv pa ni imel kdo preskrbeti. Mati se je mučila in trudila, da
Koncert okrajnega pevskega zbora prosvetnih delavcev
Okrajni pevski zbor prosvetnih delavcev novomeškega okraja je priredil 4. junija v dvorani Doma LP svoj drugi koncert.
Spored je bil pester in je vseboval za mešani, ženski in moški zbor pesmi skladateljev Mihelčiča, Nedveda, Ropasove, Adamiča, Deva, Bučarja, Mirka, Schwaba in Hercigonje. Razen zborov, od katerih je dva — Schuiabovo »Dobro jutro« in Hercigonjevo »Novo Jugoslavijo« — spremljal orkester, smo spet slišali priljubljeno koncertno pevko Marjanca Kalanovo, ki nam je ob klavirski spremljavi Staneta Finka zapela ciklus Schu-mannovih pesmi. Kakor že večkrat prej, je Kalanova zlasti na tem koncertu pokazala vse svoje vrline, ki jih ima kot odlična interpretkinja koncertnih pesmi in reči moramo, da ji komorna glasba najbolj leži. Barve njenega glasu in način njenega stilsko pravilnega podajanja -posameznih pesmi so lastnosti, ki jo obeležujejo za izrazito koncertno pevko. Njen spremljevalec Stane Fink je bil tudi tokrat diskreten, fin in pre-cizem v izvajanju klavirskega parta.
Prof. Ropasova je zopet pokazala vso svojo muzikalnost in veliko znanje v načinu izvedb posameznih zborov. Ze pri sestavi sporeda vidimo njen okus in smisel za pravilno izvajanje posameznih skladb. Skoraj pri vsaki pesmi nas je prijetno iznenadila s kakim odtenkom in nekateri prelivi so se naravnost čudovito posrečili. Hvaležni smo ji, da je dala na program tudi pesmi iz naše klasične zborovske literature, kot na primer Nedvedov večno lepi zbor »Nazaj v planinski raj.«
Prof. Ropasova z zborom naravnost m,uzicira in način podajanja pesmi direktno poživlja. Njej, kakor tudi zboru, ki je vložil vse svoje znanie in ves trud za čimboljši uspeli koncerta, gre naša vseslran-[ ska zahvala in priznanje z željo, da bi se zbor še dolgo
obdržal na višini, ki jo je pod vodstvom prof. Ropasove že dosegel in ki ga uvršča med naše prve in najkvalitetnejše zbore. Težko bi rekli, kateremu zboru, ženskemu, moškemu alf mešanemu gre prednost. Vendar mislimo, da je moč te naše reprezentativne umetniške družine v mešanem zboru. Kakor že pri prvem koncertu, je imel zbor mnogo uspeha z »Vasovalcem« prof. Ropasove in s Schwabovo »Dobro jutro«. Tudi ženski in moški zbor sta pokazala zavidne uspehe pri nekaterih pesmih, ki sta jih zapela.
Prof. Ropasova je prejela v dar več šopkov, kar je občinstvo pozdravljalo z dolgotrajnim ploskanjem, ki je bilo hkrati priznanje njej in zboru. Tudi solistka Kalanova je dobila zasluženo priznanje in prejela dva šopka. -ič.
nam je priskrbela vsaj najnujnejšo hrano. Pomagali so ji dobri ljudje, da je pošiljala v šolo vsaj starejša dva.
Ob hudem pomanjkanju obutve in obleke v tisti zimi sem se močno prehladila. Iz male ranice na roki je nastalo za-strupljenje. Mama je bila zaskrbljena. Hotela me je nesti v bolnišnico, pa je prišla samo do bloka. Naprej ni smela, ker je bil oče zaprt. Poskusila je dvakrat, trikrat, pa nič. Nevarnost je bila že tako velika, da je bilo ogroženo tudi srce.
Ko je bilo za uspešno operacijo že prepozno, sem končno prišla v bolnico. Kosti so bile nagnite. Operacija je sicer uspela, bolečine so ponehale, toda roka je ostala krhka in bolehna. Ni minilo leto, ko sem si jo še zlomila. Zopet se ja ognojila in zopet sem morali v bolnišnico. Potrebna je bi!« ponovna operacija. Toda posledice so bile hujše kot pri prvi. Roka je ostala trda Nisem je mogla več pregibati ... Pretrpela sem strašne bolečine, prehude za štiriletnega otroka.«
Sestra si je utrla solzo, ki jI je polzela po licu. Sklonila sa je k meni in mi poljubila čelo.
»Ubogi otrok, koliko si moral prestati. Skušaj malo zaspaiij, pripovedovanje te je utrudilo.« Spustila je mojo roko in potiho odšla. V roki je vse mačneje udarjalo. Nisem mogla zaspati. Kajti bližal se je moj čas. Morda bo to moja zadnja operacija, kdo ve...
Zunaj se je čulo streljanje; brnenje letal in vpitje vojaštva se je mešalo ni vzbujalo čudno moreče vzdušje za ljudi, ki niso mogli iz postelj. Bližala se je osvoboditev. Bila se je zadnja, odločilna bitka...
Domov sem se vračala z mamo skozi vse mesto; nad ruševinami in razbitimi hišami so plapolale pisane slovenske zastave. Vse je bilo v cvetju in zelenju. Zopet je prišla v deželo pomlad — in z njo — svoboda.
Vse te ruševine bodo kmalu izginile so govorili ljudje, — na njihova mesta pa bomo postavili nove hiše, višje in lepša ko* so bile prejšnje, kajti v njih bodo prebivali novi — svobodni ljudje, v svobodni domovini.
Cvetka Pirnar, dijakinja gimn. Novo mestp
CKRCGIE
BCDItASTt
HUDO JE, CE DENARJA NI
»Ja, čakajte! Kako vraga naj v našem podjetju izboljšamo higiensko - tehnično zaščito, če pa ves denar porabimo za zdravljenje delavcev, ki se ponesrečijo pri delu!«
OTROŠKA RADOVEDNOST
»No, otroci, zdaj vam bom opisala, kako piščeta pridejo iz jajčne lupine,« pravi učiteljica.
»Oh, tovarišica,« se oglasi Alenčica, »mene bolj zanima, kako so prišli notri!«
TOLAŽBA
Filozofa Spencerja so vprašali, če mu ni žal, ker je ostal samec. »Mi ni,« je odgovoril. »Silno me tolaži misel, da nekje na svetu živi neznana mi ženska, ki sem jo osrečil s tem, da je nisem poročil.«
»KDO JE, KAKOR ŽENSKE!«
»Ženske so edina vsemogočna bitja na svetu,« je nekoč dejal dunajski humorist Safir. »Le pomislite: one naredijo iz nič tri stvari — klobuk, solato, zakonski prepir!«
IZ VITEŠKIH ARHIVOV
»Plemenita gospodična Kuni-gunda, res na vem, kakšna čudovita moč mc vleče k vam!«
).,t,,„|H»««<« *************, s#—
IVO PiRKOVIč
(fyeg čevCjatja Hunblka
k> ćuti nobenega glasu v veliki ln kakor zakleti hiši. Zdelo se mi j«, da slišim neslišni čas, kako se leno plazi iz večnosti v večnost, počasi, utrujajoče, ubijajoče. Rajši bi videl, da bi kar precej vstopili in me zaceli zasliševati. Ze stari veterani iiz prejšnje velike vojne so se spominjali, da je neznosna le tišina pred spopadom. Ko počijo prve puške, pade s človeka strašna mora.
Minila je že ura ln še vedno nič. Menda ni poklal jetnik ob begu svoje straže! V načrtu sem računal komaj z minutami. Begunec je bil gotovo *e daleč pod svobodnim Rogom, ko ga rimska »arma fedelisslma«, savojsko najzvestejš« orožje, i« vedno ni pogrešilo.
Tedaj prisluhnem: po hodniku je nekdo tekel. V sobo Je pogledal stari narednik Brem-šak, bled kot pergament iz starodavnega arhiva. V zmedenosti j« ta poosebljeni red In disciplina pozabil nekje c«lo svoj« pokrivalo.
»Je morda Kunstek tukaj?« je ves zasopel vprašal, oftnil ■ pogledom aobo ln s« ž« obrnil.
»Z« teden dni ga nisem videl,« sem komaj utegnil zakli-jcati za prestrašenim Aandarjem.
Iz zgornjih prostorov bolnišnice so prihajali drugi glasovi. Hiše »e j« polašcal nemir. Ljudje so tekali po hodnikih sem in tja tn giasr>o govorili. Nekdo je klical nekaj o telefonu.
V sobo se je prihuijeno pritihotapil zopet brat Tone, ves razigran in poreden,
»N«   upajo si telefonirati na poveljstvo,«  se   je hudomušno muzal. Pri oknu se je skril za 1 zaveso   in   se   oziral po vrtu, kakor da nekaj Išče.
»Prevračajo po hiši,« je zopet povzel besedo, »in se tolažijo, da je Kunstek najbrž našel med bolniki znanega človeka ln se z njim predolgo zagovoril.« Malo je počakal, še vedno iskal z očmi po vrtu, se nasmehnil in nadaljeval počasi:
»Brat Alfred je imeniten. Da bi ga videl, ha, ha, kako Je dlTJal po hiM kot lovski pes z nosom pri tleh, potem pa šinil ;ia vrt. Glej ga. tamle ga vidim, kako te poganja od grma do grma!« Tone je previdno odrinil zaveso ln stegnil vrat. Drugič se Je že ta dan pri mojem oknu od s nos smejal.
Iz hii« sta prihitela tU*H orožnik ln subprior Buzzl, slok, ž« plešast, 6epxav še mhid, suh
in bled redovnik, kakršne so radi slikali pobožni srednjeveški mojstri. Od usodnega julijskega prevrata v Rimu je zatr-jevaJ, da se piše v resnici Bucik, bii pa je od takrat potrt in ves zamišljen. Z orožrvikom sta preiskovala vrt in breg reke preudarno In po načrtu, čisto drugače od vihravega brata Alfreda, ki Je bil kakor ščuka v ribniku.
Na klop! pred kuhinjo so našli bolniško haljo, skrbno zavito v kos starega časopisa. To je bilo vse, kar so odkrili sledov za beguncem.
Straža je obupala, da bi našla pogrešanega jetnika Ln je končno le telefonirala svojemu poveljstvu v mesto Od tega trenutka nI več odložila slušalke. Karabinjer Je spreminjal barve ob hudourniku nasprotujočih si povelj, grdega zmerjanja in pro-staškega preklinjanja, kl je bruhalo tz bakrene žice.
Brat Alfred se je domislil, da Je treba zapretd izhode iz mesta. Tega se niti na poveljstvu niso spomnil!.
Na klancu od mostu, kt drži Iz mesta v Kandijo, se je prikazni velik kamion z vojaki, zfi njim drugi, tretji. Karabinjerjl m oddelki polka »mockdh kra-
vat« so z globoko na oči povez-njenimi čeladami ln naperjenimi puškami z nasajenimi bajoneti obkolili bolnišnico. Gruče vojakov so neodločno postajale na cesti ob ograji; druge so hitele proti Irci vasi ln Smihelu. Patrulje s puškami v rokah so zgubljeno tavale po poljih, zginjale v visoke koruze in brodile po krompirju. Morda se je ubežnik potuhnil v razbor na njivi in čaka noči. Prehode skozi bodečo mrežo, kl je obdajala n« kandijski strani mesto, so zasedle dvojne straže ln postavile na ceste strojnice. Po Kandijl so križarile patrulje in sumljivo ogledovale vsakega človeka, ki so ga srečnle. Ljudje so prestrašeni zginjali z ulic, kakor pred nevihto.
Preiskava ni mogla zatipati nobenih trdnih tal, s katerih pt lahko zanesljivo prodirala v uganko čevljarjcvega bega. Zasliševal] so na slepo vse vprek, usmiljene brate ln bolnike, strežnike in perice, redovnice v kuhinji, starega vrtnarja in počasnega vratarja, vsi pa «0 le začudeni zmajevali z glavami. Nihče ni ničesar videl in ničesar slišal, kakor da so vsi v zaroti.
Nekdo Je menil, da je Kunstek najbrž skočil v reko ln utonil, ker ga nihče ni videl odhajati na cesti, poslali so patruljo, da bi preiskala bregove Krke, ln nejevoljni poslušali njeno puhlo poročilo. Straže v i J rži ya*l in na ce*ti »noti Smi-
helu pa so čisto pozabili izprašati o ljudeh, ki so v usodnem času, okoli poldne, zapustili mesto na njihovih utrjenih prehodih.
Straža v bolnišnici, ki je bila vsa iz sebe, se je domislila važne okoliščine. Ko je vodila zjutraj jetnike na izprehod, jim je izza vogala stopila naproti tuja ženska z otrokom in na-hrbnikom in se prestrašena zopet naglo umaknila, ko je zagledala karabinjerja. To je morala biti čevljarjeva žena ln nihče drugi. V nahrbtniku je gotovo skrivala obleko, ki Jo je prinesla možu.
Začeli so poizvedovati po sumljivi tujki, toda kakor zakleto alll kakor da so vsi domenjeni — zopet ni vedel povedati nihče nič zanesljivega. I/kr./alo se je, da je tudi straža, ki je žensko videla, ni znala podrobneje opisati.
Dvomljiva skromna sled je naglo zopet zginila v gosti megli skrivnostnosti. Zato so se Italijani poskušali oprijemati še drugih misli: Jetnik se je morda skril v veliki hiši, v kleteh ali kanalih !n čaka mraka. Noč in glad ga bosta prignala iz skrivališča. V samem bolniškem J>erilu Itak ni mogel priti daleč. Prav gotovo tiči nekje blizu v kaki luknji In ne bo ušel. Sedaj so že čisto pozabili, da so beguncev bolniški plašč našli na klopi pred kuhinjo ln da to kaže, da se je Jetnik vsefejs-kor moral preobleči.