Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! Amemcan Home 0160.3 aw SLC Serving in Ohio and nationwide over 150,000 American Slovenians Vol. 94 - No. 29 (USPS 024100) W=-9N I ydS iOAllS - 3~]yH 6OS6 -J.0iSW ■ p AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 23, 1992 ER "iiy/.a ISSN Number: 0164-680X 50C Slovenian astronaut From left: Ron Sega, his sister-in-law Jennifer, his parents John and Fran, his brother Bob, and his wife Bonnie (the astronaut) w ; *ord e dtrfagic Ba Slovenia^11165 * thVIttle more than ded*1"*11 A'Pi fronfvd lts inc the Jugoslavia ai thec0^5 by break With frb'dominatec t0th'lttle !oss of li: ’UhVrof 1 snterhoiise, the aged t0 wriggle neiKhurnage thai Bosnu0nn8 Cr( and luckv00 said ky C11 WmeU®.p«' minister c°“id ha' are not — small, tidy, successful. Slovenia was the most prosperous republic in the old Yugoslav federation, and independence means that its 2 million inhabitants need not share their wealth with anyone. Nine months after Slovenia introduced its own' currency, its foreign-exchange reserves went from $50 million to $700 million, a huge amount for a country that’s just a few farms bigger than Vermont. There are complaints about unemployment here, but no urgent pleas for Western aid, no longing for the socialist past. The streets are Filled with German and French cars rather than the wheezing Skodas or Ladas that sully the air from Gdansk to Moscow. What Slovenia does have in common with the rest of Eastern Europe is chaotic politics. A parliamentary coalition of former Communists and centrists voted Peterle, a conservative Chris- tian Democrat, out of office in May and replaced him with Janez Drnovšek, an ex-. Communist. Centrists who had backed Peterle decided he was spending too much time reopening churches and not enough mending the economy. They switched their support to Drnovšek, who played an important role in the independence drive and gained a reputation as an able technocrat. While the politicians bicker and the bankers count their money, people like Anton Demelj are counting their blessings. Chief among them is Slovenia’s escape from the Balkan bloodfest. “I feel younger,” said Demelj, 58, who owns a thriving shoe store in downtown Ljubljana, the capital. A radio in a corner of his shop carries news reports of the catastrophes in Croatia and Bosnia — daily reminders of the way things could have been here. The country’s biggest problem these days is making the world aware of its identity. A few hundred miles north is Slovakia, the poorest portion of disintegrating Czechoslovakia, A few hundred miles east is Slavonia, a Serb-occupies area of Croatia. Worse, Slovenia is often lumped together with neighboring Croatia, which declared independence on the same day. But the differences between the former Yugoslav republics are stark: Croatia is at war with its powerful Serb minority, and its rightist government has been accused of human-rights abuses. ‘‘Slovenia and Croatia are not Siamese twins,” said Foreign Minister Dimitrij Rupel. ‘‘I don’t know if that message has gotten through.” Slovenia was a focus of world attention when it declared independence on June 25, 1991, and faced the Serb-led Yugoslav army’s tanks, troops and warplanes with small arms, armor-plated trucks and grit. It was David versus Goliath, and, as in the Biblical tale, Goliath got shellacked. Slovenia’s mountainous terrain is perfect for guerrilla tactics. The tanks were stopped, the troops were cut off, the Yugoslav army leadership was humiliated. Given a bloody nose, army commanders could have responded by pouring more forces into Slovenia and bombing Ljubljana, but they decided in the end that it was not worth the cost. Slovenia’s war for independence lasted 10 days and took just 18 lives. Perhaps the most significant aspect of Slovenia’s success is its humdrum character. There are no bombed-out buildings, soldiers with automatic rifles slung over their shoulders, sandbagged windows or runaway inflation. The divorce from Yugoslavia is complete. Iz Clevelanda in okolice Koncert jutri zvečer— Jutri, v petek, zvečer ob 8. uri se bo v SDD na Waterloo Rd. pričel koncert okteta »Lesna« iz Slovenj Gradca, Slovenija. Vstopnice ($8) boste lahko dobili pri vhodu v dvorano. Po koncertu bo zabava, kateri se bodo gotovo pridružili pevci. Upokojenci Slov. pristave— Klub upokojencev Slovenske pristave ima mesečno sejo v sredo, 29. julija, ob 1.30, na SP. Članstvo lepo vabljeno. Seja je važna, ker se bo pogovorilo o pikniku, ki bo 2. avgusta, s sv. mašo, na SP. Taroški turnir— To nedeljo popoldne bo na Slovenski pristavi taroški turnir. Pričel se bo ob 3h. Prijatelji te lepe igre vabljeni. Poroka— To soboto, 25. julija, se bosta v cerkvi sv. Felicite v Eucli-du poročila Maria Zidar, hčerka Williama in Stefani Zidar ter Philip Minick. Novoporo-čencema želimo veliko sreče na novi skupni življenjski poti. Prvi slovenski astronavt— Drugje na tej strani poročamo o prvem slovenskem astronavtu, Ronaldu Sega, ki se pripravlja za polet v vesolje prihodnje leto. Njegova žena, Bonnie Dunbar, je izkušena astronavtka, kajti ima že več kot 700 ur v vesoljskih poletih in je bila članica posadke pred nedavno končanim najdaljšim poletom s šuttljem. Pevski zbor Korotan vabi— V soboto, 8. avgusta, ste vabljeni na Slovensko pristavo. Pevski zbor Korotan prireja večerjo, ki bo servirana med 6. in 8. uro, po njej bo igral Alpski sekstet. Nakaznice za večerjo se dobe, če pokličete po 6. zv. na 486-5076. Dopis v današnji AD. Romanje v Lemont— Zveza oltarnih društev vabi članice in njih prijatelje, da se prijavijo za romanje v Lemont, ki bo letos 8. in 9. avgusta. Podrobnosti v dopisu v današnji AD. Spominski darovi— Martin in Vera Globočnik, Denver, Colo., sta poklonila $50 v podporo našemu listu, v spomin g. Ray Gruntarja. Rose Rodgers in Alma Terček, Euclid, O., sta darovali $30, v spomin njune sestre Frances Eržen. Ga. Mamie Marin, Euclid, O., je darovala $25, v spomin moža Stanleya. Angela Ambrosic, prav tako iz Euclida, je pa poklonila $20 in sicer v spomin vseh pokojnih družine Ambrosic. Vsem naj lepša hvala! Piknik Slovenske šole— To nedeljo prireja Slovenska šola pri Sv. Vidu piknik na Slovenski pristavi. Ob eni uri popoldne bo sv. maša, takoj nato bo servirano kosilo. Popoldne bo poskrbljeno za okrepčila in pijačo, ter seveda veselo razvedrilo. Pridite! Povzetek iz koncerta— Dušan Maršič, ki skrbi za slovenski del nedeljske radio oddaje Tonyja Petkovška in Joey Tomsicka na javni radio postaji WCPN (med 12.05 in 1. pop.), bo to nedeljo predvajal trak, ki ga je posnel na koncertu clevelandskih Fantov na vasi v Domžalah. Na traku boste slišali tudi dekliški zbor iz Domžal, ki je tudi nastopil. Poslušajte! Slovenija z lastno razstavo— Iz Toronta smo obveščeni, da bo letos Slovenija prvič imela svojo lastno razstavo na zelo obiskanem letnem Canadian National Exhibition, ki je v tem mestu, ob obali. Sodelovala bodo s svojimi izdelki številna slovenska podjetja, ki bodo imela tudi svoje zastopnike. Obveščeni smo še, da bosta deloma za to priliko v Kanado — in nato v ZDA — prišla ministra slovenske vlade Jelko Kacin in dr. Janko Prunk, minister za Slovence v svetu. Iz Toronta nam obljubljajo več podatkov, CNE pa se bo pričel 19. avgusta in trajal nekaj tednov. Če boste tisti čas na obisku v Kanadi, si boste lahko ogledali slovensko razstavo. V tiskovni sklad— Avarina L. Cassidy, Alliance, O., je darovala $45 v podporo našemu listu. Ga. Mary Brodnik, Cleveland, O., je pa poklojrila v isti namen $25. Obema darovalkama naša najlepša hvala. Obisk— Včeraj nas je obiskala in se z lastnikom AD in urednikom zadržala v daljšem, prijetnem pogovoru gdč. Lynda Culp, iz Akrona in vnukinja slovenskih priseljencev, sedaj pa trajno živeča v Domžalah, Slovenija, kjer je odprla center oz. šolo za učenje angleškega jezika. Kot berete v »malih oglasih«, išče gdč. Culp hišo ali gradbeno parcelo v Domžalah. Spremljal jo je na obisk znani bar-bertonski rojak in društveni delavec Vincent Lauter. Hvala za obisk in pomenek! Imenovanje— Arline Debelak-Krizan, pomožna organistinja in večkratna solistka pri Sv. Vidu, je bila imenovana direktorico za glasbo pri cerkvi St. Robert Bellar-mine v Euclidu. Čestitamo! AMERIŠKA DOMOVINA. JULY 23, 1992 Christina Shusterich graduates Magna Cum Laude Ms. Christine Shusterich recently graduated from Queens College, New York, and received a Bachelor of Arts Degree in Psychology. Many graduation honors were conferred upon Ms. Shusterich, whose Slovenian heritage originated in Bela Krajina. She was placed on the Dean’s List for her outstanding achievement, and graduated Magna Cum Laude (3.87 average) with the Class of June 1992. In addition to being the recipient of a Departmental Award for Honors in Psychology, Ms. Shusterich was elected membership to the following honorary academic societies: • Phi Beta Kappa • Psi Chi (Honor Society in Psychology) • Golden Key National Honor Society Our warmest congratulations to Ms. Shusterich and to her family. Puppeteering Editor: Sure hope everone was able to watch Sunday morning, July 19 on CBS. Charles Kuralt did a very nice story on puppeteering making a comeback — in Slovenia. Not only were the people — young and old — smiling over the puppets, but over their newfound freedom. Nice way to celebrate. Leave it to Mr. Kuralt, a Slovenian we all know, to put the finishing touches on this cute story. —Robin Verbose Old World Festival -15 Years Later 1QQ Words Mere er Less by John Mercina mmim] MKnrMMiMraEd 0 A FRIEND OF MINE "WHO IS IN THE KNOW" RECENTLY TOLD ME THE FOLLOWING STORY: "IN EARLY APRIL, 1992, THERE HAD BEEN A SMALL DISASTER IN THE NEW ? CONSULATE IN LJUBLJANA. A TEAM OF ? SECURITY MEN ARRIVED TO CHECK THE ROOMS FOR LISTENING DEVICES. IN THE MIDDLE OF THE CONSUL’S OFFICE, THE EQUIPMENT DETECTED A SUSPICIOUS OBJECT UNDER THE CARPET. THE CARPET WAS CAREFULLY LIFTED AND A STRANGE METAL OBJECT WAS FOUND SECURED INTO THE FLOOR. THE TECHNICIANS UNSCREWED THE OBJECT AND ON THE FINAL TWIST THERE WAS A SHATTERING CRASH HEARD FROM DOWNSTAIRS. A CHANDELIER IN THE ROOM BELOW DROPPED FROM THE CEILING." Vladimir M. Rus Attorney ■ Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000 (FX) by Tony Petkovšek It all started 15 years ago as a street fair on the first weekend of August of 1977. The late car dealer, Walter Jackshaw suggested to me to do an outdoor event on his newly acquired grounds next to Zaller’s service station. It became the main project for the East 185th Business Association for which I was president at the time. As a proud volunteer over this decade and a half, I can remember that John Copic, who is Entertainment Chairman presently, was the only other one who was there in 1977 and is still active today. Jackshaw had prompted me into staging this first event based on my involvement with the radio business and the fact that we had some large music jam sessions at my former Tony’s Polka Village. It was, and still is, absolutely amazing to see the people coming out in droves, so much so that we were forced to get extra police protection as the crowds were soon spilling into the street from the car lot. Because of the unexpected huge throngs, we found ourselves booking some of the polka bands right on the spot to supplement the few groups we had scheduled. It was what the people really wanted and got from that first year on - a lot of good ethnic style entertainment by some of the leading Cleveland-style polka bands, all for free and for five memorable days each year, on what has become known as “Old World Plaza.” Over the years the E. 185th Street events became the most exciting in the city, the county and certianly this part of the State of Ohio. To this day other communities have tried similar events but never came close to drawing the numbers but more so the spirit that the Old World Fest gave Cleveland. It can now be ranked as traditional as the county fairs and local church carnivals that do abound. Mingling here with the thousands of people on any given night during the affair can give one the tingling sensation! It is best felt by being here rather than trying to describe it, for young and old come from all over and even from out of state to be here for the homecoming event for greater Collinwood and all of Euclid. There is no doubt that it is even greater because of the tremendous support we have from the cites of Cleveland and Euclid and the promotion accorded E. 185th in the major media - on all TV and radio plus the newspapers. There will be some reshaping this year bringing on a “return to the family” atmosphere with expanded quality rides and games for the young and old plus the placing of contained “beer gardens” in place of open beer sales from trucks on the street. In the end it’s the Grdina — Faulhaber Funeral Homes 17010 Lake Shore Blvd. 4703 Superior Ave. 531-6300 Funeral Facilities Available Throughout Lake County 944-3300 A TRUSTED TRADITION FOR 85 YEARS food and fun like outdor dancing and even a Polka Mass but really that spirit of comarader-rie that transpires. This year’s opening on Wednesday, July 29 at 7 p.m. on the Perry School lot will be conducted by me for the 15th consecutive year, acting as emcee. The Grand March into the lot will be led by the Greater Cleveland Peace Officer Memorial Society Pipe Band followed by introduction of dignitaries with another salute to the recent countries which attained their independence within the last year or so - Lithuania, Croatia and Slovenia - old world groups which have a tremendous impact on the E. 185th Street area. It should be colorful. Meanwhile back at the station and our own radio shows, which have been broadcast daily on the street since 1971, continue to function on WELW-1330 AM from 4 until 5 daily and Saturday noon until 1 p.m. from the Kollander Travel polka tour headquarters at 971 E. 185th Street. Co-host Joey Tomsick and myself together with Duke Marsic and Alice Kuhar also host a Sunday show on WCPN-90.3 FM. And oh yes, this year a long awaited project of all new curbing and complete street resurfacing should be completed on the mile and a quarter strip in time for the Festival July 29 through August 2 just north of I 90 on East 185th. Everyone is invited to attend the Midwest Marian Eucharistic Conference on Aug. 21, 22, 23 at the Convention Center. For more information call the committee 943-MARY 943-6279 Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 100% FREE Freedom CHECKING • No ATM Fees • No Monthly Fees • Initial Supply of Checks Free • Unlimited Check Writing • No Minimum Balance Required METROPOLITAN Your Friendly Neighborhood Bank • Chesterland 12595 Chillicothe Rd .729-0400 • Cleveland 920 E. 185th St.......486-4100 • Cleveland Hts. 1865 Coventry Rd. . 371-2000 •Euclid 1515 E. 260th St.......731-8865 • Pepper Pike 3637 Lander Rd...831 -8800 • Shaker Hts. 20200 Van Aken Blvd.752-4141 • South Euclid 14483 Cedar Rd...291-2800 • Willoughby Hills 2765 SOM Center Rd. 944-3400 Metropolitan Savings Bank of Cleveland • Member FDIC PLAY TODAY. WIN TONIGHT! Anytime today would be a good time to visit one of the Ohio Lottery’s Sales Agent locations and get in the games for tonight’s drawings. ["okHol [lorfeKY/ An Equal Opportunity Employer Slovenians take pride in Pittsburgh festival Editor: I am vice president of the Pittsburgh Folk Festival, Inc., and an officer of the Slovenian Heritage Association, which represents Slovenians at the annual Festival. I am writing in response to your front-page article by Stane Kuhar in your June 4 issue. While partially complimentary to the Festival, Mr. Kuhar seems to have missed the whole point of the entire event. The Festival is, by nature, non-political — not to be used by any nationality group to grind a political axe. Its motto for three and a half decades has been “Unity in Diversity.” (Not until this year were even flags permitted to be used.) Political statements are forbidden in performance display as is political solicitation of any kind. Similarly, the charter of the Slovenian Heritage Association forbids Political involvement. Mr. Kuhar accurately points °ut that the Slovenian display booth featured photographs °f Slovenia from the late 1800’s and 1900’s. With the same photos were a picture of fhe ship Titanic (1912), Ellis Island and Castle Garden IH.S. immigrant station 1850-1886). He fails to men-iion these, apparently unable to grasp the connection. He does, however, criticize a Painting of Franz Joseph on display. Again, he missed the Point. (It is surprising he did n°t mention the 1910 Phonograph in the booth.) Briefly, the 1992 Slovenian display booth (and the program on Sunday) was a tribute to Immigration. It re-created a Slovenian home and family of 1912 — when Franz Joseph ruled Austria-Hungary, of ^hich Slovenia was a part. Mr. Kuhar, apparently, did ”ot fake time to see the hourly mini drama” inside the o°th as actors portrayed a 12 family preparing to leave ovenia for America, plann-i)g to sail aboard the ill-fated Stanič. s bio, Mr. Kuhar did not e--- nor did he, apparently, . ad the souvenir booklet dj°Py enclosed). It was stributed to the thousands sta° ^ see’ hear, and under-f|d the Slovenia display. Dni-• booklet, too, is non-sg tlcaI- Although it does pre- new Souvenir Pa8e of the the Slovenian National An-with music and lyrics. ter r‘. Kuhar’s visit to the Into L.atl0naI Bazaar seems, too, finH-aVe been intent on fault-of lri8- emblems or pins Wn'existent countries are Kuha by collectors. If Mr. it w r political meaning, clea ,S h*8 own... and we can has ^ See wbat ethnic politics KuharWK?U8ht abroad. Mr. artid T^nt'y ignored in his Slove!..the fact that the new s°id in'fu ^a.gs were being bon of lree sizes’ with a P°r‘ the proceeds of each sale going to United Americans for Slovenia via the supplier. Fair reporting? Just as Mr. Kuhar commends the Festival for avoiding commercialization, he fails to recognize that it remains devotedly nonpolitical: an organizatin of many diverse nationalities working together to showcase the best of Pittsburgh’s ethnic heritage. It succeeds because it is above the pettiness of politics. Mr. Kuhar must have taken his notes and run, because he makes no reference to Sunday’s Slovenian performance, which drew a three-minute standing ovation. It brought to the stage the 1912 Slovenian family and the history of Slovenes in Pittsburgh. It ended with a presentation of the new flag of the Republic of Slovenia. Mr. Kuhar, further, is ill-informed of the Pittsburgh Slovenian community. He refers to a one hour local broadcast by a self-designated Slovene announcer, whose program is not the product of any organization but a self-produced, weekly, personal forum. It is a slap-in-the-face to Pittsburgh’s Slovene institutions like the almost-half-century-old Slovene Radio Hour. Mr. Kuhar, too, is ignorant of the tons of clothing gathered by the Slovenian Heritage Association and sent to the war-ravaged areas. He probably, too, does not recognize the individual names of members on the rosters of those who donated to the Cleveland efforts. He further seems to turn a blind, uninformed eye to the fact it was this same organization who presented and hosted, at its expense, the new representatives of Slovenia in Pittsburgh last November. He makes no mention, either, of the free school programs that present Slovenia to wide-eyed children — without the ugliness of ethnic animosities. Were it not for the Slovenian Heritage Association, there would be no Slovenes in the Festival. Slovenian representation had disappeared in 1983 when the then-leader Violet Ruparcich, could no longer muster a showing. You should be informed that Mr. Kuhar’s letter was read over the one radio program he praises — in a piece of irresponsible, unprofessional broadcasting. As poor a reporter as was Mr. Kuhar is as irresponsible as was the announcer. (One wonders if she will have the courage to read this reply!) In short, an old saying perhaps best describes Mr. Kuhar’s article: “Horses with blinders see only what the driver wishes.” Very truly yours, Terry K. Stefl Celebrate Slovenia with the Lesna Octet July 24 In commemoration of Slovenia’s first year of independence, visiting Slovenian singers will present the first U.S. concert tour from the new nation. The Lesna Octet will start their concert tour with a program in Cleveland, Friday evening, July 24, at the Slovene Workmen’s Home on Waterloo Road. Formerly known as the Korotan Singers, The Lesna Octet are considered one of Slovenia’s premier amateur ensembles. The group hails from Štajersko in Slovenia and will perform traditional melodies from the region. Their concert repertoire also includes other Slovenian art songs and folk renditions, such as “Nocoj Pa Oh Nocoj,” “Kaj B’Jaz Tebi Dal,” and “Slovenec Sem” Benefit picnic Chicago, IL — To all friends, supporters and helpers of the Slovenian Cultural Center (S.C.C.): The S.C.C. will hold a picnic on Sunday, August 9 in the afternoon on the idyllic Lemont Hill, 1400 Main St., Lemont, IL 60439 in behalf of the new Slovenian Home. Lesna recently released a cassette recording entitled “Mi Smo Mi.” The singers are all from Slovenj Gradec. They are Aleksander Dolinšek, Branko Dolinšek, Tone Gasper, Franjo Murko, Adi Primožič, Karl Prus, Matjaž Zanoskar, and Božo Zemljič. The program begins at 8 p.m. on Friday, July 24. The Ladies Auxiliary of the Slovene Workmen’s Home invite you to come early to enjoy home-cooked dinners. The hall, known for its splendid acoustics, is located at 15335 Wateloo Road, between East 152nd and East 156th Streets. Concert tickets are $8.00 and are available at Tivoli Imports in the St. Clair Slovenian Home (431-5296) and the Polka Hall of Fame in Euclid. Your hosts are the Cleveland area members and friends of the Slovene National Benefit Society. The Society’s schedule for the Lesna Octet includes performances in Detroit, Chicago, Milwaukee, Pittsburgh and the SNPJ Borough in Pennsylvania, southeast of Youngstown, Ohio. —Joe Valencie. £ele Funeral Home Memorial Chapel 452 E. 152 St. Phone 481-3118 Addison Road Chapel St. Clair Ave. Phone 361-0583 family owned and operated since 1908 Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 P.S.—For the second year in a row the Slovenian display booth received the highest rating among those at the Festival, as judged by a representative of each nationality group and three ex- perts in the fields of history, theatre and art. Additionally, the Slovenes led all groups in ticket sales — three times that of their nearest rival. Yes, nothing draws more critics than success! Indianapolis Slovenian Cultural Society Update Members of the Slovenian Cultural Society met on Sunday, July 12th with representatives of the proposed Slovenian Cultural Center of Lemont, Illinois to discuss the ambitious project for a national Slovenian cultural center in Lemont. On land provided by the Franciscan Fathers, the proposed Slovenski Dom will be built to provide for future needs of all Slovenian Americans, particularly those in the Midwest. With a history of past support and solidarity with the spiritual activites of Lemont, the representatives felt that the community in Indianapolis would be open to support their fundraising efforts for the Dom. T-shirts and raffle tickets were sold and attendees were given a description of some of the fundraising projects of the Chicago group. Representing the Slovenski Dom project were Fr. Kristjan Gostečnik from St. Stephen’s parish in Chicago, Mrs. Cor-inne Leskovar, editor of the Zarja publication for the Slovenian Women’s Union (Zenska Zveza), and Marija Petek, Slovenian language contributor (Prekmurski Kotiček) to the Glasilo. Although the costs to complete the project will be considerable, the representatives were well received and nearly everyone agreed the development of the project was deserving of support. It was especially interesting to find out that this undertaking is truly national in scope, and other Slovenian American communities across the country will also be contacted to garnish support for the project. Locally, three representatives were elected to coordinate efforts concerning the Slovenski Dom. Representing Indianapolis will be Mr. James Godby, Mrs. Mary Fon, and Mr. Paul Barbarich. A* .cA 'THE WAY TO GO" Miir 22078 LAKESHORE BOULEVARD | EUCLID, OHIO 44123 NJANb) J4I.IO50 V1'-'' Unique Vacation cZ Specialists XUe Book Corporate and Pleasure Travel Reservations AIRLINE ‘ CRUISES * RAIL * HOTELS Special Itineraries Donna Lucas, owner Patricia Spivak, Travel Consultant 261-1050 HOMK FEDKRAL SAVINGS RANK Come Visit Your New Home Visit Home Federal’s new office located at 798 E. 185 Street, Cleveland, OH 44119. Ask us about: ■ Free Checking ■ MasterCard ■ Home Loans ■ Certificates of Deposit ■ Home Equity Loans ■ Insured Money Fund Accts. Complete Banking the Completely Personal Way Rose Marie Balogh - Manager - 529-3059 BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 23, 1992 Death Notices ALBERT DOLGAN Albert A. Dolgan operated Big Al’s Caboose Bar on Waterloo Rd. until he retired last year. It was a center of neighborhood activity. He helped start the annual Waterloo Rd. festival and the Waterlo Trade & Development Corp. Mr. Dolgan, 65, died of cancer Monday, July 13 at his home in Euclid. He was born in Cleveland and attended Collinwood High School. He entered the Army and served in the Philippines during World War II. When he returned from the war, he took over his father’s hardware store on Waterloo Rd. It was in a building that his grandmother had built in 1908 for a candy store. Mr. Dolgan later closed the hardware business and operated the Caboose Bar on E. 152nd St. He returned to the Waterloo Rd. building in 1956 and opened Big Al’s Caboose Bar. The tavern had unusual features. They included earphone jacks at every bar stool so customers could hear the television when the jukebox was on. Mr. Dolgan held raffles to raise funds for hohday food baskets for needy families. He In Loving Memory On the 36th Anniversary of the death of Agnes Kastelic (July 27, 1956) A wonderful mother, woman and aid; One who yvas better God never made; A wonderful worker, so loyal and true; One in a million - that was you. Just in your judgment, always right; Loved by everyone you knew, A wonderful mother — that was you. CHILDREN: Alice Opalich, Josephine Klemenčič, Dorothy Urbancich, and families often contributed money anonymously. Mr. Dolgan is survived by his wife, Mary; son, Dr. Dennis of Chester Township; and three sisters. Services were at St. Paul’s Catholic Church in Euclid. STANLEY VESEL Stanley Vesel, 83, died Thursday, July 9th. He was born in Cleveland and retired from Graphite Bronze after 31 years as a line man. Stanley was a member of Waterloo Pensioners, AML A Lodge No. 1, and Klub Ljubljana. He was the husband of Mitzi (nee Novak) (dec); the father of Stanley “Skip” and Nancy Palinkas. He was grandfather of two; and the brother of Marie Kinkoff, Josephine Boehlein and Joseph (all dec). Funeral services were held at St. Jerome Church on Monday, July 13. Burial was in All Souls Cemetery. Arrangements by Zele Funeral Home. JOHN KRESAL John Kresal, 87, died in the Slovene Home for the Aged on Thursday, July 16. John was born in Pennsylvania and came to Cleveland as a young man. He was retired from Eaton Axle where he worked as a foreman for 22 years. He was a member of Eaton Axle Retirees Club (Short Snorters) and the Edgecliff Beach Club. John was the husband of the late Mollie Kresal (nee Vojsak) (dec.); brother-in-law, uncle and great uncle. Funeral services were Monday, July 20 at Holy Cross Church. Burial was in Calvary Cemetery. Zele Funeral Home was in charge of arrangements. MOLLIE KRESAL Mollie Kresal (nee Vojsak), 82, died Thursday, July 9th at Wickliffe Country Place. Mollie was born in Cleveland. She was the wife of John (Kresal); sister, aunt and great-aunt. Funeral services were held at Holy Cross Church, Monday, July 13. Burial in Calvary Cemetery. Zele Funeral Home was in charge of arrangements. Golfer Zokol meets U.S. relatives Slovenian golfer Richard Zokol, second from right, from Kelowna, British Columbia, Canada was in the greater Columtins, Ohio area the weekend of June 5 to play professional golf in the Memorial Tournament held at the Muirfield Village Golf Club. A group of relatives drove down to cheer him on. Pictured from left to right, Dorothy Zitko, Tony Grdina, Zokol, and Joe Grdina. Slovenian Pensioners Picnic (Photo by Dorothy Zitko) In memory Enclosed is a check for $30.00 to be used toward continued publishing of the “American Home,” in memory of our sister I ranees Erzen. Mrs. Alma Terček, Rose Rodgers Euclid, Ohio CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237 “Serving the Slovenian Community. It’s summer time. A time to enjoy the pleasures of picnics. Food, refreshments, music and the gathering and socializing of friends. That is what picnics are all about. Forget your problems and enjoy a day in the fresh outdoors. The Federation of Slovenian Pensioners annually set aside a day for such a picnic, and invite ALL to join them on Thursday, August at the SNPJ Picnic Grounds on Heath Road in Kirtland, Ohio. Please Note: The St. Clair Pensioners Club has again chartered a bus to accommodate those from the St. Clair area. For a mere $6 you can relax and leave the hassle of driving to the bus driver. Do take advantage of this service. The bus will leave the St. Clair Slovenian National Home area, 6417 St. Clair Avenue, at 11 a.m. and return at approximately 6 p.m. Call me, Stanley Frank, at 391-9761 for bus reservations. Call now. No, this picnic is not just for members. All Are Welcome! Each year we experience an increase in attendance, and each year we find a scattering of visitors from across the vrious states enjoying this picnic. As you enter the grounds, and you peek into the kitchen, you will find Julia Zalar and her staff busily preparing the food for those who wisely made reservations for a most delicious dinner. Serving will be from 1 p.m. to 3 p.m. Of , course there will be sandwiches available after 3 p.m., but who can wait until then, and besides at 3 p.m. it will be “strike up the band” time, and the shuffling of feet will begin. Some may prefer a game of balinca, horseshoes, etc. Others may just enjoy in engaging in conversation with friends. Something for everyone to enjoy. If you play a buttonbox, we invite you to bring it along. As you play in this great outdoor setting, others will gather around, and soon we will hear a spontaneous burst of good old-time singing. It will be a great day. To make reservations for the dinner, please contact any member of the vrious Pensioner Clubs, or call Mae Fabec at 942-3785. You can also call me, Stanley Frank, at 391-9761, for both the dinner tickets and the bus transportation. Remember, we look for* ward to seeing you at the pic" nic... everyone is welcome. Stanley J. Frank Publicity Slovenian language school picnic The summer picnic of the St. Vitus Slovenian Languag6 School will be held on SundaVi July 26th at Slovenska Pristava recration center in Harpersfield, Ohio. Everyon® is asked to attend. The Society for Slovene Studies a scholarly nonprofit organization dedicated to fostering interest in the study of Slovene culture founded in 1973 The Society is pleased to announce the first edition of Who's tčdiflfll Slovene Descent in the United States (126 p.), edited by Prof. Joseph Velikonja and Prof. Rado Lenček. Copies may be obtained by sending $5 to: Dr. Timothy Pogačar, Sec'y.-Treas. SSS Dept, of GREAL Bowling Green State Univ. Bowling Green, OH 43403 Golub Funeral Home 4703 Superior Ave. -17010 Lake Shore BlVd. 391-0357 “Service To Render A More Perfect Tribute’ S3untxaC ^DaciClt In T, ^ | ^ —- AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, July 23, 1992 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Vesti iz Slovenije Slovenija še brez zakonov za nove volitve za parlament in predsednika države Pretekli teden sta dva od treh zborov slovenskega parlamenta zavrnila osnutek zakona za volitve za parlament. Do tega odklona je prišlo kljub temu, da je ustavnemu odbo-ru Pnrlamenta uspelo uskladiti razne predloge za novi zakon in ni bila nobena od parlamentarnih strank izjavila, da bo glasovala Proti osnutku. Opozicija v parlamentu je pa Predlagala, naj imajo volilno pravico vsi slovenski državljani, ki ali trajno ali začasno bivajo v tujini. Ker ta pravica ni v zakonskem osnutku, je dovolj poslancev glasovalo pro-tl’ osnutek ni dobil potrebne dvetretjinske večine. Vsi trije zbori so pa ločeno s potrebno večino odobrili zakonski osnutek za izvo-'fev predsednika Slovenije. Sedaj morajo niti osnutki, odobreni v zborih. Ker je bil osnutek za volitve za novi par-■anient zavrnjen, izgleda, da bo treba začeti z novim osnutkom. Zaradi tega je pa vprašlji-Če bo ostalo dovolj časa za odobritev za-ona — tudi če bi dobil potrebno večino — ak°, da bi bilo možno organizirati nove vo-*tve do 23. decembra letos, kar predpisuje inni sprejeta slovenska ustava. Narodno dnniokratska stranka je zopet začela agitirati ljudski referendum o volitvenem zakonu, Krčanski demokrati pa pravijo, da so pripravljeni podpirati postopek za pospešeno odobritev volivnega zakona, to pod pogo-)em. da bodo vnaprej rešene določene spor-"e;°ace. S tem je mišljena želja te stranke z£ ecji poudarek na uvedbo volivnega sistema finskega principa. Poleg tega ima zbor 2druženega dela nov problem, ki je nastal z °dstopom njegovega predsednika, Jožeta uPančiča, ki je podal ostavko z utemeljitvi-°> da so poslanci izpričali pomanjkljivo od-Ovornost v zvezi z glasovanjem o volivnih ^konih. °Ve težave v odnosih med Slovenijo in ^ aško — Prednjači spor glede beguncev z °sne — Drnovšek skuša biti pomirjevalen te* V Preteklem tednu so se zopet pojavile V *ta*C ne Preve^ prijateljskih odnosih fjrv ^*OVenijo in Hrvaško. Pretekli teden je ozi a^a ‘zjavila> da sploh ne more sprejeti 10rna skrbeti za nobenih novih beguncev, he I|^rnorna prihajajo iz Bosne in Hercegovi-z Bji.rvaŠka Je sicer povedala, da svoje meje gUnc ne bo zaprla, bo pa vse novodošle be-iua f tak°j poslala naprej v Slovenijo oziro-st0ri]° Ualijanske *n avstrijske meje. To je katera ^ak°j je nastal spor s Slovenijo, s kaine° Se hrvaška očitno ni bila o tem radioma?1 ukrepu dogovorila. Slovenija pač rn°re VC vma kakih 65 tisoč beguncev in jih ne Sloven- Sprejeti in vzdrževati. Tako je bila opreti*33 Prisi^ena svoi° mej° s hrvaško sko 0z 0zlroma prepričati prihod na sloven-je vsako večjo skupino beguncev. vlake ^Va^ka ie poslala do slovenske meje tri Cev> Na3 VSC^ skupaj ie bi*0 tri tisoč begun-^gunce na katerem je bilo dva tisoč ^ga v’ -le zaradi neznosne vročine in dalj-0tr°k. „anja mei' s Avenijo celo umrl °Stali vlak^11^3 'javila, da lahko ta in P°d pogo * Z bogunci pridejo v Slovenijo le 'Irugo fj Jern’ cla bodo mogli naprej v katero reŠevanjeZaV0' so diplomati delovali za ^°nčno jSpora’ so begunci čakali dva dni. clrŽavo DKri VStri-ia Privolila, da lahko v to Paksprejela*MdVa Vlaka’ Italija -i6 pa tretp kbili. da h Nemčiia in Nizozemska sta ob-bekUricev pSta sprejeli nekaj teh nesrečnih aravi o bnc 0r,0Čil° v New York Timse-u ej° na Hrv^b ^ beguncib. da najprvo pri-Pfav tolik J- k0’ kjer se večkrat počutijo v 1 nevarnosti kot v Bosni, tisti pa, ki imajo srečo, zveze in oz. ali denar, pridejo v sorazmerno mirno Slovenijo, tisti pa, ki imajo največ sreče, pridejo v Avstrijo ali Madžarsko. Drugi hujši spor na vladni ravni med Slovenijo in Hrvaško je nastal pretekli teden med obiskom v Sloveniji angleškega zunanjega ministra Douglasa Hurda. Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je izjavil, da je vojna v BiH dejansko vojna med Hrvaško in Srbijo ter dodal, da teče ta vojna na račun muslimanskega prebivalstva BiH. Takoj je Hrvaška zahtevala »pojasnilo« te izjave. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je poslal pismo hrvaškemu predsedniku vlade Franju Greguriču, v katerem je Drnovšek rekel, da je slovensko stališče o tem, kdo je agresor v tej vojni nespremenjeno. Slovenija smatra, da nosi Srbija odgovornost za situacijo v BiH, je nadaljeval Drnovšek ter zagotovil, da ima Slovenija trajno zanimanje za dobre odnose s Hrvaško. V svojem pismu pa Drnovšek ni pozabil omeniti, da niso v interesu obeh držav težave v doseganju sporazumov glede več odprtih vprašanj v slovensko-hrvaških političnih in gospodarskih odnosih, in tu izstopajo v prvi vrsti nedavno sprejeti hrvaški ukrepi, ki omejujejo trgovanje med Slovenijo in Hrvaško. V Sloveniji so tudi opazili porast člankov v hrvaškem tisku, ki vsebujejo zelo škodljive trditve na račun Slovenije. Tretji spor s Hrvaško je nastal, tudi pretekli teden, ko je hrvaška obalna straža ustavila in odvedla dve ladji, last slovenskega podjetja Delamaris. Hrvaška trdi, da sta ladji lovili ribe v hrvaških vodah, poveljnika ladij pa trdita, da sta lovila ribe na odprtem morju, v mednarodnih vodah, in da sta bili njuni ladji ustavljeni, ko sta bili namenjeni nazaj v slovensko pristanišče. O morebitnem izidu tega incidenta še ni poročila. — Kratke vesti — Angleški zunanji minister obiskal Slovenijo — Pretekli četrtek je prišel v Slovenijo na uraden obisk angleški zunanji minister Douglas Hurd. Obisk je bil še bolj pomemben, ker je Hurd predsednik Sveta ministrov Evropske skupnosti. Pogovarjal se je s slovenskim političnim vrhom in obvestil gostitelje o ustanovitvi posebnega sklada v Londonu, ki bo namenjen pospevanju izmenave znanosti. Hurd in sobesedniki so tudi govorili o sodelovanju med Slovenijo in ES. Glede možnega slovenskega članstva v Evropski skupnosti, je Hurd povedal, da bo procedura sledeča: Najprej mora Slovenija podpisati trgovinsko pogodbo z ES, sledilo bi pomožno članstvo, šele nato pa polno članstvo. Seveda noben del tega postopka ne bo ni hiter in tudi ne avtomatično za Slovenijo, kajti bo morala izpolnjevati številne zahtevne predpogoje, končno pa tudi dobiti soglasje vsake takratne članice ES. Pogodba o obrambnem sodelovanju z Madžarko — Slovenski obrambni minister Janez Janša je na Brdu pri Kranju podpisal pogodbo o sodelovanju na vojaškem področju med Slovenijo in Madžarsko. Za Madžarsko je podpisal obrambni minister Lajoš Fur. Težave za vlado — Pretekli petek so sklicali splošno stavko slovenski železničarji. Zahtevajo znatno povišanje plač, vlada pa meni, da so zahteve iracionalne in neizpol-njive, to zaradi težkega gospodarskega položaja. Slovenski kmetje so tudi jezni na vlado, tokrat predvsem zaradi nizke cene, ki jo je vlada postavila za odkup pšenice. Kmetje v Pomurju so za tri ure blokirali ceste, po nedavnem vzoru francoskih kmetovalcev. Katoliški Slovenci na Koroškem Revija »Cerkev v sedanjem svetu«, ki izhaja v Ljubljani in jo izdajajo slovenske rimskokatoliške škofije, ima v svoji številki 3-4 letos več zanimivih člankov o Slovencih na Koroškem. Jožef Market z v sicer zelo dolgem članku »Sedanje stanje pastorale na južnem Koroškem in pogled v prihodnost« navaja podatke o številu vernikov in duhovnikov na tem delu Koroške. Del njegovega članka, ki nosi naslov: »Sedanje stanje pastorale na južnem Koroškem«, navajamo v celoti. Od 338 koroških fara s 465.397 katoličani lahko še naštejemo 77 dvojezičnih z 92.956 katoličani. V njih sta pri bogoslužju redno v rabi slovenščina in nemščina, vendar od kraja do kraja različno. V šestih zelo majhnih farah je bogoslužni jezik navadno slovenski. V 16 farah, kjer živi še znatno število slovensko govorečih ljudi, je bogoslužje v nemškem jeziku. Seveda katoličani v dvojezičnih farah niso vsi dvojezični, saj je pri ljudskem štetju 1. 1980 navedlo slovenščino kot občevalni jezik samo še 16.522 ljudi. Po mnenju župnikov obvlada slovenščino pasivno 50.000 ljudi, 33.000 pa aktivno, vsaj v narečju. Število še naprej močno pada, saj v mnogih dvojezičnih farah ni več otroka, ki bi razumel slovensko. V teh 77 farah deluje 54 duhovnikov, od katerih je 15 starih nad 70 let; svoj poklic o-pravljata tudi dva poročena diakona. Salezijanci in minoriti iz slovenskih provinc so naši dragoceni pomočniki, saj oskrbujejo nekatere fare, šolske fare iz koroške province pa se posvečajo predvsem vzgoji in izobrazbi mladine in oskrbi ostarelih. Razen dveh katehistinj, ki sta nastavljeni v isti fari kot pastoralni sodelavki, nimamo slovenskih delavcev s polnim delovnim časom. Seveda pa po šolah uči mnogo veroučiteljev in veroučiteljic. V vseh farah imamo izvoljene župnijske svete. Zanimivo je, da so v 24 farah vsi odborniki dvojezični, nadaljnjih 25 fara ima slovensko govorečo večino, v 6 farah pa Slovenci niso zastopani. Pogovorni jezik na sejah je v 48 farah večinoma ali samo nemški. Lahko pa ugotovimo, da se slovenski verniki nadpovprečno vključujejo v farne dejavnosti. Število nedeljnikov je nad koroškim povprečjem, čeprav upada kakor drugod. Nedeljske maše so večinoma dvojezične, v farah z več mašami so te jezikovno deloma mešane, v osmih farah pa ločene. Delavniške maše so v 18 farah navadno slovenske, v nadaljnjih 18 pa slovenske ali delno dvojezične. Zanimivo je, da je ljudsko petje v 38 farah samo slovensko, v 12 dvojezično, v 12 pa samo nemško. Običajne pobožnosti — kot šmarnice, križev pot, rožni venec so se obdržale v skoraj vseh farah in so navadno v slovenskem jeziku. V komaj polovici fara delujejo otroške in ministrantske skupine ter otroški ali mladinski zbori, le v četrtini fara se zbirajo tudi mladinci. Večina skupin občuje v nemškem jeziku, izjema so zbori, ki večinoma prepevajo slovenske in nemške pesmi. Priprava na prvo sv. obhajilo in na birmo je v 46 oziroma 68 farah v iz-venšolskih skupinah, ki pa so večinoma nemške, čeprav v 43 farah župniki sami pripravljajo otroke na birmo. Druge skupine in priprava na prvo obhajilo so poverjene laikom. V 33 farah (59 skupin) se odrasli zbirajo v bibličnih, molitvenih, družinskih in ženskih krožkih; od teh je 23 slovenskih, 29 nemških in 7 dvojezičnih. V 40 farah redno izhaja farni list, ki je v treh slovenski, v 12 samo nemški in v 25 farah dvojezičen. Duhovna gibanja razen Živega rožnega venca, ki deluje v skoraj vseh farah večinoma kot »žensko gibanje«, so pri nas zelo redka. Obstaja sicer nekaj skupin Marijine legije, Cursilla in karizmatikov, toda nekatera drugod zelo uspešna gibanja v naših farah ne najdejo (ali ne iščejo) privržencev. Ob koncu statističnega pregleda še nekaj besed o slovenski kulturni dejavnosti, ki seje tradicionalno odvijala pod okriljem katoliških prosvetnih društev v farnih dvoranah. Režiserji iger in zborovodje so nemalokrat bili kaplani in župniki, ki so navduševali mladino za kulturno dejavnost in bili tako nepogrešljivi učitelji slovenskega jezika. Žal je ta tradicija skoraj docela prenehala. Dva duhovnika se še ukvarjata z režiranjem iger, eden vodi priznan zbor, tri prosvetna društva se še imenujejo »katoliška«, v nekaterih farah še organizirajo kulturne prireditve, največkrat pa obstaja sodelovanje s Krščansko kulturno zvezo in krajevnimi društvi v tem, da jim dajo na voljo farne dvorane. Razlogov za ta odhod iz kulturnega udejstvovanja je več: mladinske skupine so največkrat dvojezične in se rajši ukvarjajo z drugimi stvarmi, mlajši duhovniki pravijo, da za tovrstno delo primanjkuje časa, starejši pa največkrat (dalje na str. 11) AMERIŠKA DOMOVINA 6117 Sl. Clair Ave. - 216/431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec — Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $25 na leto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $35 na leto, računano v ameriški valuti SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign: $35 per year U.S. or equivalent foreign currency Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627 Fax (216) 361-4088 Published every Thursday No. 29 Thursday, July 23, 1992 Vojaške intervencije kmalu ne bo Vojna, ki jo vodijo Srbi zoper Bosno in Hercegovino ter tudi Hrvaško, se neusmiljeno nadaljuje. Srbsko vodstvo, naj bo to združeno pod eno — Mi-loševičevo — komando, ali vodeno ločeno v posameznih krajih BiH, Hrvaške ter tudi same Srbije, je gotovo prišlo do zaključka, da je treba politiko »čiščenja« zasedenih krajev vseh ne-Srbov dokončati kar se da hitro. To potrjujejo poročila zadnjih dni, ki govorijo o pospešenih srbskih vojaških akcijah v Bosni ter tudi o množičnem, kar precej skrbno organiziranem prisilnem izseljevanju Muslimanov, Hrvatov in drugih ljudi iz teh krajev. V raznih krajih Bosne Srbi silijo ne-Srbe v železniške vagone natančno tako, kot so to delali nacisti med drugo vojno, vagone zaklenijo in pustijo žrtve v njih brez vode, hrane in drugih življenjskih potrebščin, cele take vlake pa nato pošiljajo na Hrvaško. Takšno potovanje lahko traja tudi več dni, smrtnih primerov in duševnih ter fizičnih obolenj ni malo. Srbsko obnašanje ima svojo logiko, kot smo že nekajkrat trdili. Če bodo kraji, ki jih želijo priključiti Srbiji, očiščeni vseh ali vsaj velike večine ne-Srbov — in to brez ozira na to, kako je do takšnega stanja prišlo —, ni pričakovati, da bo zunanji svet tako odločno ukrepal, da bodo Srbi kdaj prisiljeni izseljenim ljudem dovoliti vrnitev »domov«. V tem je veliko bolj verjetno, da imajo Srbi prav, kot obratno. To kljub temu, da zahodni državniki, zadnji čas npr. angleški zunanji minister Hurd, še trdijo, da takšnega spreminjanja mej s silo ne bo nikoli priznano. To je tudi stališče Bushove vlade. Muslimani, Hrvatje in vsi drugi bi bili pametni, če bi na take besede, tudi na take obljube, ne dali dosti teže. Vsem prizadevanjem bosanskega predsednika Izetbegoviča in zunanjega ministra Silajdžiča navkljub, zahodne države ne bodo vojaško intervenirale v BiH. Edino, kar je možno, je, da bi odgovorile z ognjem na morebitni srbski napad na sile Združenih narodov, a še to bi bilo omejeno. To skušajo na vse mogoče načine zahodni državniki prizadetim Bosancem povedati. Malo je verjeti, da bi npr. Bush kaj vojaškega tvegal v BiH, posebno ne pred volitvami, in še bolj ne, ko ga morda čakajo neprijetnosti v zvezi z Irakom. Njegov demokratski tekmec, Bill Clinton, govori silno previdno — in malo — ne le o bivši Jugoslaviji, ampak celo o zunanji politiki. V njegovem govoru na demokratski konvenciji prejšnji teden, je Clinton od vseh skupaj več kot 4200 besed namenil kakih 120 zunanji politiki. Kar koli bi Bush naredil v zvezi z BiH, bi čakal Clinton, da ga kritizira, še posebej, če bi prišlo do ameriških žrtev brez kakega vidno doseženega cilja oz. uspeha. In to Bush, izkušen politik, dobro ve. Brez ZDA pa ni misliti, da bi mlačni politični voditelji glavnih zahodnih držav kaj na lastno iniciativo tvegali. In kaj iz vsega tega smemo sklepati? Prvič, da se bo vojna nadaljevala in bo s časom še bolj izrazito dobivala značaj vojne med Srbijo in Hrvaško. Pričakovati je, da bodo v tej igri Muslimani izigrani oz. bodo potegnili daleč najkrajši kos kruha. Slej ali prej se bodo Hrvatje in Srbi toliko izčrpali, da bodo prisiljeni najti za silo kompromisno rešitev. Drugič, možno je, da se bo vojna razširila in zajela vsaj v omejenem obsegu eno ali več sosednih držav (in pri tem ne mislimo na Slovenijo!). Razširitev vojne bi gotovo prisilila Evropsko skupnost ter ZDA k neposrednemu in morda odločilnemu vmešavanju, a takšnega razpleta še ni na obzorju. Brez njega pa ni videti izhoda iz sedanjega ubijanja in uničevanja. Dr. Rudolph M. Susel mo, da se udeležite PIKNIKA, ki bo v nedeljo, 9. avgusta, v Lemontu, s sv. mašo ob H-dop. Pridite in dajte odgovor svojemu slovenstvu, saj brez vašega sodelovanja bo kmalu zamrla slovenska beseda in utihnila slovenska pesem v Ameriki. Odbor JOŽE ODAR 1931—1992 Piknik za Slovenski kulturni center v Lemontu — nedelja, 9. avgusta CHICAGO, 111. - Tako lepo je preživeti sončno nedeljsko popoldne na Lemontskem griču; prijetno in veselo je med Slovenci in nadvse smo srečni in zadovoljni, ko srečamo stare znance in ljudi, ki jih že dolgo nismo videli; med Slovenci se najbolje počutimo, čeprav smo se že čisto vživeli v ameriško družbo2 še vedno pa rabimo domačnost, ki jo doživljamo tu med slovenskimi obrazi ob slovenski pesmi in besedi; tu v Lemontu sva se prvič srečala in sedaj še vedno sem rada zahajava, ker naju to spominja na najino prvo ljubezen; pri Mariji Pomagaj smo se prvič srečali s Slovenci, v Marijini kapeli smo molili in položili svoje vroče želje in prošnje na oltar in bili smo uslišani; ko mi je bilo najtežje, sem prišla k Mariji Pomagaj v Lemont in mi je odleglo; kadarkoli pojem slovenske pete litanije se počutim kot doma, tedaj moje srce in moja duša dvakrat molita; v Lemontu spet doživim tisto domačnost, ki jo tako zelo pogrešam med tednom... To je samo nekaj odgovorov, ki jih je naš skriti magnetofonski trak zabeležil na enem izmed romanj v Lemontu. Če bi skušali vse te odgovore dati na skupni imenovalec, KOROTAN vabi... CLEVELAND, O. - Dragi bralci in prijatelji, pridite v soboto, 8. avgusta, na Slovensko pristavo, kjer bo za vas pripravljena okusna večerja. Serviralo se bo od 6. do 8. ure. Zelo dobro kuharico imamo, Milko Krulčevo. Pripravila bo pečene piščance s praženim krompirjem, solato, kavo in štrukeljčkom. Kristjan Sedmak, znan za njegove »stej-ke«, vam ga bo pripravil po vašem okusu, na žaru seveda. Za tiste, ki bodo želeli, bo na razpolago še segedin golaž, ali pa klobase. No, tudi peciva ne bo manjkalo. Frank Lovšin, naš gostilničar, vam bo rade volje natočil, kar koli si boste zaželeli. Alpski sekstet vam bo pa zaigral vesele melodije, da se boste lahkotno vrteli vse tja v — upamo — zvezdnato noč. Odbor Korotana bi rekli nekako takole: Lemont je naš skupni dom, saj tam pri Mariji Pomagaj zadobimo mir in tolažbo; na Lemontskem gričku pa doživljamo srečo prijateljstva, domačnost in zadovoljstvo! Naj k gornjemu pripišemo samo eno drobno notico, vprašanje: Kaj se vam ne zdi, da je za obstoj našega slovenstva potreben tudi Dom, pastoralni center, večje sodelovanje...? Zato vas vabimo in prosi- Društvo S.P.B. Tabor se zahvaljuje CLEVELAND, O. - Čas tako hitro beži. Saj je že 47 let, odkar smo zapustili rojstni kraj in domovino. Pa se vsega še spominjamo, kakor da bi se zgodilo včeraj ali predvčerajšnjim. Ni mogoče tako hitro pozabiti, ko je med nami še toliko ljudi, ki so šli skozi to gorje. Mnogi so pa tam ostali in kraji njih grobov nam še niso znani. Pomlad se je zbudila. Vse je v cvetju. Kako čudovit je bil pogled na Orlov vrh tisto soboto zvečer, 13. junija, ob kresu in ob siju raznobarvnih žarometov tam ob kapelici. V nedeljo pa po cesti do kapelice postavljene zastave in nato prisostvovanju mašnemu o-bredu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakor koli doprinesli k temu, da je bilo vse lepo pripravljeno. Spominska kapelica je bila tudi na novo prepleskana. , Tem potom zahvala vsem, ki ste se udeležili avtomobilske povorke. Nato pevcem pod vodstvom Rudija Kneza, ki so peli pri maši, ki jo je daroval č.g. France Kosem. Še vsem tistim, ki ste prišli v narodni noši in s tem prispevali k še večji pestrosti tega dne. Hvala Ameriški domovini za objavo člankov in radio oddaji »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije« za vabljenje na ta spominski dan. Hvala vsem za pecivo in pomoč v kuhinji, in vsem tistim, ki se niste mogli udeležiti, a ste kljub temu bili z mislimi z nami pri Spominski kapelici. Za Tabor: S.V. S. EUCLID, O. - V Clevelandu je smrt 5. maja na hitro in nepričakovano iztrgala iz naše srede Jožeta Odarja - očeta, znanstvenika, prijatelja, zavednega ameriškega Slovenca-Jože je zapustil globoke brazde na vseh področjih, ki se jih ie bil dotaknil v svojem življenju. Vesten, skromen, talentiran, je odšel od nas brez slovesa; njegova dela bodo pa ohranila njegovo ime še dolga leta> Škoda le, da bodo ta dela dobila priznanja na znanstveneni področju, ki slovenskemu rodt tu v Ameriki in tudi njegov6111 rojstnem kraju, Sloveniji,n* veliko poznano. Jože je bil rojen v Ljubljani, v Šiški. V delavni obrtniš*1 družini je dobil lep zgled d6 slednega človeka. Pod tn° nim vplivom frančiškan* fare, si je že zgodaj v življen)u izoblikoval svoje življenj* e nazore, ki so bili trdno zgraJe ni na krščanski veri. Po drug svetovni vojni se je uniaK komunizmu in nadaljeval sv<^ je študije pod vplivom sloveu skih frančiškanov v Avstr1!'- , Italiji in Ameriki. Ko se i , pozneje odločil slediti j jem, je izbral kemijo. Ven ^ je moral najprej v korejs^f^ konfliktu odslužiti dve l6" ameriški vojski. Ko se je vru'^ ! se je najprvo vpisal na N° Dame univerzo, a je rad1 nančnih težav po enem e prišel v Cleveland, na un‘ver e) John Carroll, kjer je do*6« B.S. in nato M.S. iz keiruJ6^ Sanje o doktoratu mu j6 sukalo praktično ^'v^e”ral Brez premoženja, si je 111 j hitro poiskati delo in W ^ " Goodrich Co., eni izmed dilnih družb na svetu na P ^ ^ ročju »polymers«. Zelo ( je dosegal pomembne u*P v ; Bil je neprestano vplete jg, , nove iznajdbe in vpeljaV° , teh v Goodricheve tovarn6;^ je toliko zaposlen, da u> 0, ( časa misliti na dosego ^ ^ j rata, čeprav je upal neko seči akademsko kariero. ^ Tudi podjetje ga ni p.^ 0vi , priti do »sape«, ker so nJ s procesi postali izredno ^ , kanosni. Radi tega j6 ^ j | Jože veliko potovati me j, ? jim raziskovalnim ^a*,0lja ? jem v okolici člevelan ^ ^ novimi tovarnami slir® U[T), s izdelavo avtomobilsk1 ^ (dalje na sir. 9) Mimogrede iz Milwaukee, wis. - že smo sredi julija, pa je bilo več dežja kot sončnega vremena. Znano je tudi, da v juliju, malem sr-Panu, rado grmi, bliska in treska v vse, kar je streli v napo-to- Za ta mesec pravijo vremenski pregovori tole: ~~ Če je julija presuho, ostane grozdje drobno in kislo; moker mali srpan in še mrzel Povrhu, trtnemu sadu je moč-no v bran. — Če na Marjeto (20. jul.) dež lije, seno na travi gnije. Za god sv. Jakoba pravijo: Ce na Jakoba dežuje, ostro z'mo oznanjujejo. — Če je Ja-k°b lep, bo Božič mrzel, a °Wlna jesen. — O Jakobu pše-n*ca zori, ali pa zgori. — Pred Jakobom tri dni lepo, rž v redu dozori. Mesec julij je bil tudi v Slo-^emji zelo znan po nevihtah. r* nas v Ameriki pa julij ni Zltan samo po nevihtah, mar-Več Še bolj po strašnih orka-m> ki povzročajo ogromno v °do in veliko število smrtnih Jrtev- Naj bo nam julij rado-. aron s sončnimi žarki in pri-Jetnim kopanjem. Vsem go-. Ovnikom prijateljske čestitke ln’ rosnici na ljubo: Vsi bi radi nazaj k naravi, toda nihče peš! ^°venske zabave na prostem J^vo slovensko zabavo na Pastem tu pri nas, piknik, je v rokah SKD Triglav in se .. Vršil zadnjo junijsko nede-> seveda v lepo urejenem in P° 0^enem Triglavskem par-P (upravnik Jože Ornik ml.), 'knika se je udeležilo veliko |S.tevilo naših ljudi in prijate-y v- Za zabavo in ples so igrali eseli Slovenci iz Sheboygana. injo je vodila članica M. reitn°Var’ Poma8al' Pa 50 sta‘ jv,1 ,*n mlajši člani in članice. t ** je bil lep moralen in J finančni uspeh. br rp8‘ Piknik je organizirala VrŠil Ustanova Sloga in se je nu ’i deževnemu vreme-VaŠk ^ jul'ja Popoldne v Hr- sreji m Parku na S> 76 St‘ K Pio JC poP°ldan posijalo to-rolcaunCe' ^retJl piknik je bil v v Ar *n ie bil 19- julija ,, Cadian parku. Obisk tudi nil/6M Ze*° velik. Četrti pik- nedei °krat Misijonski, bo to skemJ0’ 26- jufija- v Triglavom Par1-- Vabil0 £e ” na Misijonski piknik ste prj^’ Vem. malce pozno, ionski' P ‘Sr2no vabljeni na Misi- nski tvu • “a 8lavske n'k t0 nedeli0 v Tri V^ilwarirParku‘ krožek Ca M, “keeju vod‘ predsedni-dne ob n CdPfeltova. Dopol-Sotlelova • Uri i50 sv- maša, ob S.ledilo h^11 pevskega zbora. sil° z d ° °kusno domače ko- ^kovr?,01^'01 Pec*vom in z I*1 ra2ne n° Pijačo- zabavo ‘ietlo. pr^^bo tudi preskrb- ZnanoMi,no8rede-Vas v Sl "am.ie> da 'ma vsaka SV°ie nare^niji SVOi° govorico, :>noriako znano»ljub-•k Pa so v ^ Cp slovenski je- 2DV“I *pSn0Ko.irali ,Uii ie‘ . na> nato ^ot prva nem-r^0hrvajxiV Stari Jugoslaviji, """SSna va' na,° z0Pst zadnjih letih pa CLEVELANDSKI »FANTJE NA VASI« NA stvu. Če bomo dobili kakšno oceno ali daljše obletni maši v Kočevskem Rogu 5. julija. Na poročilo, ga bomo seveda z veseljem objavili, levi je zborovodja Janez Sršen. »Fantje« so ime- Letni koncert v Clevelandu bo 3. oktobra, li več koncertnih nastopov v Sloveniji in zamej- (Fotografija iz Družine, n. julija) JOŽE ODAR (1931—1992) (nadaljevanje s str. 8) Milwaukeeja močno vdira v naš jezik poleg nemščine še angleščina. V Ljubljani, v kulturnem, gospodarskem in političnem središču Slovenije, se vrši že več let med starimi in mladimi, modernimi slavisti, literati in literarnimi kritiki, hud prepir in pravdanje v korist lepi, čisti in pravilni slovenščini. Izgle-da, da bo to pravdanje in čiščenje jezika teklo še dolgo vrsto let. V Ameriki, na raznih univerzah, imajo naši profesorji slavisti veliko lažje stališče od ljubljanskih kolegov. Imajo predavanja v angleškem jeziku, pišejo in izdajajo knjige v angleškem jeziku, prevajajo slovenske knjige v angleščino. Slovenska društva in organizacije v večini vodijo društvene zadeve v angleškem jeziku, slovenski narod širom Amerike pa je prepuščen samem sebi. Zato ne bo nič čudnega, ko bo govorjena in pisana slovenščina v novem svetu v kar kratkem času zašla na pot pozabljenja. Škoda, a resnično! L.G. Proslava ob obletnici slovenske in hrvaške neodvisnosti FAIRFIELD, Conn. - V soboto, 20. junija, smo proslavili tudi tu v Fairfieldu prvo obletnico neodvisnosti tako Slovenije kot Hrvaške. Pridružili so se nam ob tej priložnosti torej tudi Hrvatje. Proslavo so organizirali slovenska fara Sv. Križa, društvo sv. Jožef št. 148 KSKJ, in še društvo št. 616 Hrvatske bratske zajednice (HBZ) iz Stamforda, Conn. Da je do tega sodelovanja prišlo, smo se posvetovali predstavniki omenjenih organizacij. Ker sta obe društvi organizirani na podlagi bratstva (KSKJ oz. HBZ), ni bilo nobenih zaprek, fara je pa bila vodilna povezava obeh. S tem smo znova dokazali, kako lepo je imeti dobrega soseda in resničnost izraza »V slogi je moč«. Da smo v prizadevanju res krasno uspeli, dokazuje udeležba, kajti prišlo je skoro 450 gostov. Običajne prireditve zadnja leta dosežejo kvečjemu do 150 ljudi. (dalje na sir. 10) Romanje v Lemont CLEVELAND, O. - Združena oltarna društva (ZOD) imajo svoje letno romanje v Lemont, 111., 8. in 9. avgusta. Odhod iz E. 62 St. in St. Clair Ave. bo v soboto, 8. avgusta, točno ob 7. uri zjutraj. Prosim, da ste tam že ob 6.30. Tudi prosim vse članice ZOD, da se združite in pomagate kar vam je mogoče, da bi dobile čim več romarjev in romaric, toliko pač, da bomo mogle napolniti dva avtobusa. Cena za vožnjo, prenočišče in hrano je $78. Pridite z nami in združeni gremo na naše lepo Brezje k Mariji Pomagaj, kjer bomo skupaj molili in se priporočali Mariji za mir in boljše življenje za ves svet. Pokličite katero sledečih za prijavo in več informacije: Amalija Košnik.... 881-4952 Paula Adamič.......481-8263 Mary Gerl..........261-1316 Helen Kropfl...... 475-2025 Marie Amigoni..... 481-2275 Pokličite čim prej in ne čakajte na zadnjo minufo. Upam, da se bo vas veliko priglasilo. Na svidenje torej osmega avgusta. Vse najboljše vam vsem in blagoslov božji! Marie Amigoni MALI OGLASI Prodajam stanovanjsko hišo na Ptuju, Slovenija, z dvema spalnicama, velikim vrtom in sadovnjakom. Hiša takoj vseljiva. Pokličite 312/528-1781, Minka. (26-29) ki jih je podjetje gradilo v Texasu. Učil je inženirje v uvajanju svojih procesov v proizvodnjo. Pod njegovim imenom je Goodrich registriral štiri pomembne patente v Ameriki, 17 pa v tujini. Mnogi evropski znanstveniki so obiskali njegov laboratorij, da bi se seznanili z njegovim delom. V svojem poklicu je Jože delil usodo mnogih ameriških kolegov. Brez, da bi zamenjal smer svojega poklicnega delovanja, ali da bi iskal službo pri kakem drugem podjetju, je bil s svojimi procesi vred »prodan« novim korporacijam. Tako je od Goodricha prešel v kanadsko Polysar družbo, od te pa končno v nemško Bajer-jevo podjetje, ki je ljudem sicer znano s svojim aspirinom, a je obenem tudi vodilna v sintetičnih organskih spojinah oziroma »polymers«. Vsi njegovi novi delodajalci so si vedno prav na hitro po prevzemu lastništva zagotovili, da bi jih Jože ne zapustil. Bil je celo točka pogodbe, kjer je prodajalec zagotovil kupcu, da bo Jožetov postopek z njim vred nedotaknjen prišel v sklop novega podjetja. Njegove iznajdbe so pač postale temelj mnogim bazičnim procesom, iz katerih sedaj na veliko izdelujejo surovine neštetim predmetom. Tako je na primer njegova nenadna smrt povzročila Bayerjevi družbi veliko skrb, ker je bilo Jožetovo pionirsko delo na katalizi niklja popolnoma neznano, tako da se sedaj omotično trudijo, da bi jo na hitro razvozlali. V svojem življenju Jože ni iskal slave. Bil je eden tistih temeljnih raziskovalcev, ki je dobil svoje zadoščenje v uspehu svojega raziskovanja. Mnogo njegovih predpostav-Ijenhi se je bolje okoristilo z njegovimi postopki, kakor pa on sam. Jožeta to ni motilo. Bolj ga je motilo, če njegovi postopki v tovarnah niso tekli po preračunanih programih, kar so dobro vedeli inženirji, ki so stalno iskali njegove nasvete, podnevi in ponoči, kar Jožetu ni bilo nikoli odveč. Njegov poklic mu je bila sveta dolžnost. Kot zaveden Slovenec, je Jože poleg svojega dela dolga leta učil 8. razred Slovenske šole pri Sv. Vidu. Veliko je deloval pri akademskem društvu SAVA. Globoko veren, je zvesto stal v pomoč svoji ženi Albini (r. Kozina), ki se je deset let borila z zahrbtnim rakom in komaj leto pred njegovo smrtjo omagala in ga pustila s hčerko in sinom. Tudi v družinskem življenju je Jože dosegel lepe uspehe: oba otroka sta v svojih poklicih sledila očetu, dosegla diplome kemičnih inženirjev in nadaljevala s pravom, in tako Sta* danes oba uspešna odvetnika s specializacijo v patentih in kemičnih postopkih. ...Vsvojih delih sam boš živel večno... je zapisal Aškerc. Če komu veljajo te besede, je to Jože. Že po njegovi smrti so se zbrali v Washingtonu, D.C., teksaški podjetniki in je pogovor prišel tudi do Jožeta. Ljudje, ki so poznali njegov doprinos ameriškemu gospodarstvu, so ga označilo kratko in jedrnato za »brilliant chemist«. Njegovi uspehi v družini, med prijatelji, med Slovenci v Ameriki, njegovi rojstni domovini ter med poklicnimi kolegi, postajajo šele sedaj znani, ko ga ni več med nami. Vemo, da je pri drugih družbah dosegel še veliko patentov, ki jih te družbe še nočejo objaviti, da si preje zagotovijo bogate dobičke. Jožetova trdna in jasna vera sta gotovo njegov največji uspeh, ki ga sedaj uživa v večnem življenju, v katerega je bil vedno usmerjen. Prijatelji mu zavidamo, da lahko sedaj s Stvarnikom rešuje tiste zamotane kemične reakcije, ki so mu delale preglavice v svet-skem laboratoriju. Jože: družina, kolegi in prijatelji Te močno pogrešamo! MS MALI OGLASI POTUJETE V RIM? Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona! Obveščamo vas, da smo odprli v Rimu hotel Emona. Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185 - ROMA, Via Stalila 23, Tel: 06-7027911 ali 06-7027827, telefax: 06-7028787. Dobrodošli! Lastnik hotela Emona, Vinko Levstik Ob ŠTIRIDESETI obletnici smrti JOŽE CERAR-ja 20. julija 1952 Jože in njegov prijatelj, RAFKO ŽONTA, ki je pozneje isto leto padel v Koreji, sta bila skupaj v procesiji narodnih noš v Lemontu dva tedna pred njegovo smrtjo. V Lemontu stanuješ, v nebesih kraljuješ Marija, Marija, ti pomagaj nam. družina, sorodniki, in prijatelji. To je maša poveličanja in vstajenja Sledi tekst govora na spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu 5. julija 1992, ki ga je bil podal dr. Mate Roes-mann, predsednik Slovensko ameriškega sveta. Tekst je povzeto iz Družine 12. julija. Iz daljne Amerike smo po dolgih letih prišli v našo rojstno domovino, domovino naših staršev in prednikov, da poromamo na kraje, posvečene s krvjo naših bratov, mož, očetov in sinov, naših sorodnikov, zvestih prijateljev in sobojevnikov, zavednih Slovencev, ki so dali svoja življenja za slovensko svobodo in lepšo slovensko bodočnost. Tu v Kočevskem Rogu so telesno in duševno izmučeni in izmozgani, poniževani in razgaljeni padali v neposvečene grobove. Umirali so v groznih bolečinah. V njih srcih pa so živeli: Vera, da je njih boj imel smisel in da je bil pravičen; upanje, da bo božja previdnost poplačala njih trpljenje in smrt in ljubezen do svojih družin in do slovenske domovine. Vsako leto po njih pokolu, vse doslej, smo častili njih spomin, njih vero, upanje in ljubezen na tujem in jim zgradili spominsko kapelo. Nismo smeli na njihove grobove, nismo smeli obiskati krajev pokolov. Vsa leta so nam prišepe-tavali, govorili in pisali z vsemi mediji in metodami, naj jih pozabimo. Kar je bilo, je bilo, nima smisla upirati se in nasprotovati, kajti komunizem bo vladal še sto let, so dejali. Nekateri še danes ponižujoče govore o preštevanju kosti, ki ne vodi nikamor. Nekaterim je zaradi takšnih pomislekov svetost spomina nanje obledela. Velika večina pa je ohranila in zvesto nosila v sebi spomin na njihovo trpljenje in žrtve. Letos moremo prvič v večjem številu poromati na grobove, ki so sedaj že posvečeni grobovi. Prišli smo kot skupina svojcev, bojnih tovarišev in prijateljev, somišljenikov, in tokrat smo stopili na slovensko zemljo v mednarodno priznani samostojni slovenski državi. Tukaj smo se udeležili bele, ne črne sv. maše, ki je maša poveličanja in vstajenja. Žrtve, ki leže v teh grobovih, so večnem božjem miru ovenčane z lovorjem zmage. Slovenski domovini se odpira lepša in boljša bodočnost. Komunizem v svoji sramoti umira, sicer počasi, a vendar umira. Naši mrtvi in mi preživeli, ki smo ostali zvesti njihovemu spominu in žrtvam, nismo »stali na napačni strani zgodovine«. Na »napačni strani zgodovine so stali« tisti, ki so sicer tedaj zmagali, danes pa doživeli popoln poraz, tisti, ki so naše žrtve zasramovali in jih zatajevali. Naši mrtvi in mi preživeli ne kličemo po maščevanju, ker vemo, da pravi Gospod življenja in smrti: »Maščevanje je moje.« Hočemo pa, da bo spomin na slovenski holokost ostal živ in trajen, da bo prešel v slovensko narodno in zgodovinsko zavest, kot na primer spomin na Matijo Gubca in Miklovo Zalo. Slovenski domobranci in stražarji so v državljanski vojni, ki jim je bila vsiljena, branili slovensko domovino v idejnem skladu z zahodnim svetom proti grozečemu bolj-ševiškemu totalitarizmu, za svobodo posameznika in za svobodo družbe. Pomislimo na dolgo hladno vojno. Daši so nekateri zunanji dejavniki prispevali k podobi kolabora-cionizma, v njih mišljenju in stremljenjih, kolaboracioni-zma ni bilo. Niti ni bilo v njihovem mišljenju in stremljenju nikakršnih zarodkov kakšnega fašizma ali nacizma. Tudi so čutili in vedeli, da bi po koncu vojne slovenska družba morala biti boljša in Slovenija svobodnejša kot prej. Do malega vsi so verovali in se veselili zavezniške zmage nad osjo. Med njimi so bili, ki so reševali zavezniške padalce. Med njimi so bili, ki so trpeli in umirali v Dachauu. Vedeli so, da bo z zavezniško zmago v Evropi konec fašizma in nacizma ter konec okupacije Slovenije. Vedeli pa so tudi, da s koncem vojne ne bo konca ko- munističnega totalitarizma in komunistične nevarnosti v svetu. Vedeli so, kaj bo prinesla zmaga komunizma v državljanski vojski, v kateri so se komunisti bojevali po boljševi-škem vzorcu. Vedeli so, da bo prišlo na Slovenskem do tega, kar je Edvard Kocbek 7. februarja 1952. zapisal v svoj dnevnik, potem ko je na večerni Prešernovi proslavi poslušal govor Borisa Ziherla. Takole pravi: Ziherlov govor ni imel »niti najmanjše zveze s slovensko resničnostjo, s policijsko državo, z izživljanjem primitivnih in brutalnih oblastnikov in aktivistov, s popolno zagato gospodarskega eksperimenta, z ustrahovanimi množicami in demoraliziranimi intelektualci, z moralno in duhovno izgubljeno mladino, z birokracijo, šovinizmom in ideološko strastnostjo, s podhranjenostjo velike večine ljudi in z elito oblastnikov, ki so od ljudstva po načinu življenja in čustvovanja popolnoma odtrgani, predvsem pa ne s pošastno demoni-jo, ki izhaja iz perverznega ateizma in iz protičloveškega satanizma.« To so Kocbekove besede. Takšna je bila slovenska družba po zmagi komunizma v državljanski vojni. Takšna mora je trajala nad Slovenijo 45 let. Bilanca te dolge strašne dobe je: desettisoče izgubljenih dragocenih slovenskih življenj in 45 zapravljenih let. Kristijani verujemo v življenje v prihodnjem veku. Za nas Bog »ni Bog mrtvih, ampak živih, zakaj njemu vsi žive«. Naši mrtvi, ki se jih spominjamo v tej svečanosti, žive v večnosti pred božjim obličjem. Spominjamo se jih pri sleherni sv. maši in jih prosimo, da bi izprosili za svoje brate milost spoznanja krivde in da bi zgradili most do sprave temelječe na resni in pravičnosti, da bi tako slovenski narod mogel »stopiti v čisto in jasno ozračje prihodnosti«. • — • MALI OGLASI For Sale 2 family home with garages. 5 & 5. St. Vitus area. 361-0566. For Rent 4 rooms, down. St. Vitus area. Call 361-0566. (27-30) Slovenian Video (VHS) Available Now “Slovenska Sprava” - Kočevski Rog. July, 1990. Two-hour video from Kočevski Rog, Slovenia, commemorating the Domobrance and others killed after World War II in Slovenia. Includes Holy Mass celebrated by the Archbishop of Ljubljana, singing, poetry and speeches. $29.95. Send check or money order to: Slovenian Video P.O. Box 28 Unionville, OH 44088 (26,29) Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! V BLAG SPOMIN NAŠIM LJUBLJENIM STARŠEM JAKOB JESENKO Umrl 12. julija 1972 ANA JESENKO Umrla 31. julija 1991 Odkar sta odšla od nas, počivata oba v miru v mehki ameriški zemlji. Bog Vama daj večni pokoj. Žalujoči ostali: Ann Lekan — hčer Myron Jesenko — sin Ruth Abbott — hčer Eugene Abbott — tast Vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje. M. MILANEZ KOMENTAR Resnica v levici in desnici CHICAGO, 111. — Sporni članek Spomenke Hribarjeve (AD, 30. aprila 1991) sem pozorno prebral. Razumljiv je zlasti tistim, ki so kdaj pod komunizmom iskali pravice, osebne ali skupne. Zato sem že njen prvi stavek podzavestno razumel dopolnjeno: Desnico (najprej) zaustaviti, (potem pa) preprečiti; zaenkrat še ne ogrožati. Metod se še spominjam: vrivanje parol (najprej ponevedoma, nato zaporedoma), udarniška dela (navadno med nedeljsko mašo), zasmehovanje relgije (ker ne rabimo Gospodarja), uvajanje »kru-žokov« (da se globlje spoznamo), zagovarjanje splavnega morjenja (kot izraz resnične svobode), razlastitev Cerkve (zaradi socialne pravice), razširjanje duhovnega obzorja (na liberalno-proletarsko raven), poveličevanje »narodnoosvobodilnih« bojev (kot sinonim za komunistično revolucijo) itn. Slednje za Spomenko ni bilo sramotno, tudi to nedvomno ve, da se lahko na prste prešte-jejo nemške in italijanske žrtve PRAZNOVANJE... (nadaljevanje s str. 9) Program je vodil oziroma povezoval Al Ruel, ki je dal značaj proslave kot ameriški 4. julij. Ta poudarek se je pričel že med sv. mašo. Seveda smo pač proslavo začeli s slovensko mašo in sicer ob pol petih popoldne. Moram pa poročati, da je bilo med programom precej hrupa, kar je mnoge motilo, in isto je bilo med lepim koncertnim nastopom zbora Zvon. Drugače je pa večer zelo živahno in posebej prijateljsko potekal. Bilo je veliko mladine, med navzočimi nas je bilo gostov iz skoraj vseh republik bivše Jugoslavije. Ko sem opazoval lepo in veselo družbo, ko ni nobenega motila etnična pripadnost, sem se vprašal, zakaj poteka taka vojna v bivši Jugoslaviji? Kako lepo bi se lahko mirno razšli narodi bivše Jugoslavije, vsak v svojo samostojno državo, brez vojne. Da so bili ti narodi skupaj združeni v eni Jugoslaviji, to je bila nesmiselnost zadnjih 70 let. Priznati pa moram, da sam nisem nikoli mislil, da bomo zares mogli kdaj praznovati slovenski 4. julij — dan neodvisnosti. A sem in smo. Na naši proslavi je manjkalo nekaj rednih obiskovalcev, ki smo jih pogrešali. Med Newyorčani je bil med nami Tone Osovnik, ki zelo rad pride k nam, če le more. Upajmo, da bodo tudi v bodoče imeli tako lepo skupno prireditev, ki bo zbrala naše ljudi ne le iz Connecticuta in New Yorka, ampak zopet tudi od držav, kot so Maine, New Jersey, in Massachusetts, saj so bili na proslavi 20. junija ljudje iz vseh teh držav. Naj živi samostojna Slovenija! Anton Malenšek na naših tleh v zadnji vojni. Karitas po njenem mnenju samo lovi otroke za verouk, a narodna sprava ji pride prav, kot »izenačitev ljudi po človeškem dostojanstvu, s padcem absolutne Resnice in pridobitvijo resnice za vsakogar« se pravi, kolikor ljudi, toliko resnic. Odkod »antikomunizem«? Vse, kar omenjenemu poj' movanju nasprotuje, je antikomunizem (ne demokracija!)’ Ga. Hribar svoje modele vidno zlaga skupaj, vsiljevaje nam skupne značilnosti, katere med ljudmi generirajo nasprotstva, ki jih mora ona (očevidno samo ona) imenovati antikomunizem, kot reakcijo na komunizem. Levičarstva ona ne obsoja, kaj šele zaustavlja! Ne opaža, naša zaskrbljenka, da ljudstvo vrača vse moralne vre dnote na demokratično, ne na antikomunistično podlago, s® pravi na temelje, ki so velja' nekdaj, že pred komunizmom’ Saj ni med tem časom komun' zem nikjer po svetu kaj dobrega opravil. Vzrok antikomunizmu j® lahko samo v komunizmu, ko predhodniku, ki ga pa ga. Hr' bar — skupno z revolucijo še vedno menda ščiti ali vsaj tolerira kot miselnost enako vredno demokraciji in krščan stvu. Njej sami je torej poi^® ben ta »pregrešni tok« olffi novanje; meni ni znan, ker «, ni, ne obstoja. Če ga ona khu - -nuni' temu vidi, svoj antikom naravi izziva reakcijo. Rea je ni, kjer ni akcije. Ne torej zamolčevati vzr0‘'I\:g, (pobudo) in napadati posl® 1 nost! Vrednote uboštva Neki vsevedneži po Sp01112 . . ___,:;r> m®u božjo kot svojo zaščito• ^ jim je narekovalo, tudi o večjem gmotnem nju, naj zastavijo dlani i v višje namene. tejše To so bile najpreP|° jjo, množice, ki Boga bolj (.ef' kot poznajo. Tudi dar gVežev’ kvam so prihajali °d r s 5vet' od pritrgovanja od ust’,' na, da bi se je lahko P o0i Cerkev, ki od tega . cerkvena imovina m Pastil1 krinko socializma. ^ vZ ta imovina, ne zat°’ °z. obdani z Njim; to je SPOMIN Najstnici smrtii IN S?? M°ŽA’ °CETA N starega očeta c «01 kij^lS MOLE dne 2fiil SV°je blaRe Mči Sedem , 26' JUlija ,985- ’^„ee'Te2'm'i» krije, NaihPa , ,Vee ne trpiš-^ Te in otožen, i»i. Ss A 2ena |Ne F * Aathv ' " bčer ShaWn7 Snaha Vnok in Beth Nlarie — Viid Sestri v Slo1^3' O' Ohio 2, S'oveniji ^^julija 1992 naš odnos proti Njemu. Mi smo torej igralci Njegove drame, ne On naše. Seveda nismo v teh vlogah pribiti, ali stlačeni, kot sardine v konzervi, ali drevesna debla v splavu (panteizem), marveč gibljivo utelešeni, vduhovljeni v vesoljnem Umotvoru, kot je Hamlet v Shakespearu, Tugomer v Levstiku, ali Ciciban v Župančiču; prosto gibljivo, torej eksistenčno. Sodoben človek ni teocentri-čen, ampak antropocentričen, se pravi »sam v sebi«. Sebe jemlje za fokus, a Stvarnika prejema ali odklanja, po subjektivni presoji. Vendar naletimo na ljudi, ki iščejo Boga kot okvirno popolnost, kot ideal. Tomaž Akvinski je s štirimi leti vprašal svojo mater: »Kdo je Bog?« Ker mu ni mogla mati zadovoljivo odgovoriti, je postal Sveti Tomaž Akvinski. Bogu pravimo »Oče«. Obenem Mu priznamo, da je vsemogočen in da je Stvarnik. Božje očetovstvo ni metafora -naše pa je! Mi ne ustvarjamo, kvečjemu dajemo povod. Biološko očetovstvo je metafora, podoba, prenos od večnega Očeta na človeka smrtnika, ki je »pravh in v prah se bo povrnil«. Biološko ustvarjanje — kadar ne izpodleti — je trenutno, božje je večno; On zarodku daje življenjske pogoje; za vselej postanemo otroci božji. On ne zadržuje Večnosti zase, ampak jo daje vsakomur, kogar je ustvaril; biološko očetovstvo kot vloga pa izbledi in odstopi. Sv. Avguštin, ki je imel zelo slabe odnošaje s svojim očetom, ni dolgo mogel priklicati Gospoda kot svojega Očeta. Kako pomembno je torej, biti dober oče! Vsemogočnost Boga je nekaj, čemur radi oporekamo. Tu moramo misliti predvsem na moč Ljubezni, torej na ljubeče in ljubljeno ocčtovstvo. Zakaj previdno izustimo »O-ceta vsemogočnega« in ne narobe »vsemogočnega Očeta«, kakor bi slovnično bilo pravilno? Zato, ker poveličujemo najprej Njegovo očetovstvo (torej Ljubezen), nato šele Njegovo moč. Vsemogočnost Njegova je v tem, da je iz nič izdelal vesolje in da je svetnike* ustvaril iz grešnikov. Nebo in zemlja izhajata iz »ničesar«, vključno dušo in telo. Boga vidi, kdor gleda stvaritve! Vsi tisti, ki bolj čislajo stvar, kot stvaritelja, so v temi. Antropocentrični izenačujejo (identificirajo) objekt s subjektom, tožnika s sodnikom, so torej skrajno razlaščeni odnošajev človeka do Boga. Sebe torej spoštujemo le kot lastnino Gospodovo. On je Avtor, mi smo poosebljeni junaki. Višja pravica od Njegove ne more obstojati, saj je On absolutna resnica, oziroma Resnica, ki nas obdaja z odpu-ščevalno ljubeznijo. Boga ne moremo užaliti, kot ne more mravlja užaliti človeka. Če se ga »odrečemo«, smo s tem le prezrli svojo dimenzijo, ko se ne bojimo, da bi nas On zato kaznoval; kot se mravlja ne boji človeka zato, ker je premajhna. Gledaje navzgor, seveda, niso več majhni, v podobi božji, marveč enakopravno deležni Njegovega Vesolja in Obličja. On je torej absolutna Resnica, ne njeni (človeško zmotljivi) interpretanti. Sprava ni popolna Naši demokratki se zdi, da Sprava ni dosegla svojega namena. Vsi priznamo, da je le polovična; saj smo vsak svoje pričakovali od sprave: najprej odpuščanje, potem pa znova vsak v svojo smer! Ali smemo vsaj vprašati go. Hribarjevo, zakaj Ona ne išče začetnika revolucije, tega nepozabnega gorja? In zakaj mu ona še danes prizanaša? Kdo je pripravljal sovj »raj« na zemlji, namesto da bi izganjal okupatorja? Kdo je novačil po nočeh, da bi izsilil žezlo? Kdo je najbolj izkoriščal škofa Rožmana (pripravljaje na istočasno vislice)? Kdo je prelil teharske žrtve, »oplemenitil« Vitanje in »zasadil« Kočevski Rog? Odpustite, bratje, čeprav se ne kesamo! Tudi Bog Oče odpušča le skesanim, ki stopijo na novo pot. Od preživelih Slovencev se zahteva več: Naj odpustijo tem, ki se hvalijo z »junaštvom«] Požiganje in streljanje ni bila zmota, kaj šele sramota naše zgodovine! Nemci so lahko brezskrbno pohajkovali, z Italijani vred. Kako »odkritosrčna« sprava je to bila, se je že pokazalo: strmoglavljena je prva demokratična vlada. Leva »Resnica«, ki se ne sme zaustaviti, jo je sistematično odpravila, ob-Ijubljaje zboljšave. Sprava je rušilcem pogledala skozi prste - prezgodaj. »Nesposobni« kristjani... Leva »Resnica« ni v zakupu, saj je bila dodeljena revolucionarjem za vselej. Demagogija jo tolmači v Delu in drugod kot pravično, človeško, brezrazredno, ljudstvu primerno. Desna »resnica« je pritlehna, hinavska in manipu-latorska, kot beremo. Nič čudnega, če krščanski g. Peterle pomeni tarčo; lahko mu je najti tisočero napak, ko ne more med vojno vihro (ko ni kupcev od nikoder za slovenske izdelke) nuditi blagostanja. Res, nobenega čudeža ni storil g. Peterle, kot kristjan, božji varovanec. Predrzne si celo ministre poditi iz svoje vlade, ki mu jo je ljudstvo zaupalo! Kako cinično se huduje ga. Spomenka Hribar nad to demokratično grozoto! Odvreči svojega ministra, ki noče zate delati! Kakšna svoboda je to? Kje po svetu se godi kaj takega? Kako se demokracija levičarjem prilega, ko se vzpenjajo, in kako hitro jo obglavijo, ko zasedejo. Kristjani bodo vselej krivi, tudi takrat, ko njim taktirka ne bo uspevala. Res so nesposobni, ker ne vedo, s kom sodelujejo. Spomenka ni Spominka Znano je, da beseda »Spo-men« pomeni »spomin«; vendar nimamo Spominke, ki bi Slovencem vsaj lingvistično ugajala — če nas ne bi odvajala od naravne poti. Ker pa nas (dalje na sir. 12) Koledar društvenih prireditev JULIJ 26. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 26. — MZA Milwaukee priredi Misijonski piknik na Triglavskem parku. AVGUST 2. — Klub upokojencev Slovenske pristave priredi piknik na SP. 8. — Pevski zbor Korotan priredi večerjo na Slovenski pristavi. Igra Alpski sekstet. 16. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis.,priredi Drugi piknik, na Triglavskem parku. 23. — Misijonska Znamkar-ska Akcija priredi Misijonski piknik na Slovenski pristavi. Pričetek s sv. mašo opoldne. SEPTEMBER 6. — Pričetek jubilejnega leta pri Sv. Vidu, s sv. mašo ob 12. uri. Glavni maševalec bo škof Edward Pevec. 13. — Slovenska pristava pri- priredi Vinsko trgatev. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi letno kosilo, v avditoriju pri Sv. Vidu. 27. — Društvo S.P.B. prireja vsakoletno romanje v Frank, O. 27. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis., priredi Vinsko trgatev, na Triglavskem parku. OKTOBER 3. — Fantje na vasi prire-de koncert ob 15-letnici, v SND na St. Clairju. Novi grobovi Josephine Rich Dne 21. julija je v Meridia Euclid bolnici umrla 82 let stara Josephine Rich, rojena Gospodaric v W. Va., vdova po Franku, mati Franka mi., Betty Debeljak, Jacka ter že pok. Margie Hall in Josepha, 15-krat stara mati, 19-krat prastara mati. Pogreb bo iz Želeto-vega zavoda na E. 152 St. danes, četrtek, dop. ob 10.30 na Vernih duš pokopališče. Joseph A. Russ Dne 20. julija je v Meridia Euclid bolnici umrl 79 let stari Joseph A. Russ, rojen v Clevelandu, zadnjih 34 let pa živel v Wickliffu, vdovec po Mary, roj. Flerchinger, oče Petra, s. Marylyn I.H.M. in s. Joan Marie O.S.U., 4-krat stari oče, brat Lillian Lundblad ter že pok. Franka, Anthonyja in Albina, zaposlen pri Park Drop Forge 37 let, do svoje upokojitve I. 1974, član KSKJ in več drugih organizacij. Pogreb bo jutri, v petek, s sv. mašo dop. ob 11.30 v cerkvi sv. Marije Magdalene. Ella Prišel Umrla je Ella Prišel, rojena Preattle, vdova po Johnu, mati Helen Zust, Mildred Each, Jean Callahan in Johna (pok.), 10-krat stara mati, sestra Josephine Reynolds. Pogreb bo danes, četrtek, s sv. mašo dop. ob 11. v cerkvi Annunciation na W. 130 cesti. 4. — »Prijatelji SND na St. Clairju« priredijo »brunch« v podporo temu domu. II- — Klub upokojencev Slovenske pristave priredi koline na SP. 18. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi kosilo, v šolski dvorani. 18. — Občni zbor Slovenske pristave. 24. — Štajerski klub priredi vsakoletno martinovanje v SND na St. Clairju. Igra Tone Klepec orkester. 25. — Klub graduantov sve- vidske šole priredi kosilo v farnem avditoriju. Sv. maša opoldne, kosilo ob 1.30. NOVEMBER 14. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert v SDD na Waterloo Rd. 14. — Belokranjski klub priredi martinovanje, v SND na St. Clair Ave. Igra Tone Klepec orkester. Katoliški Slovenci na Koroškem (nadaljevanje s sir. 7) težko sprejmejo posvetne snovi in nove oblike sodobne kulture: nekateri se bojijo tudi zaradi jezikovnih težav, ki si jih nakopljejo s takim delom. Kratek povzetek pastorale na južnem Koroškem pove, da so dvojezične fare še močno zasidrane v tradicionalni vernosti, da pa so tudi odprte za nove metodološke in vsebinske prijeme, tako se v ničemer ne razlikujejo od drugih koroških fara. Glede rabe jezika se nam vedno očita, da zapostavljamo nemško govoreče vernike, kar ni res. Nasprotno, v vedno več farah starejši slovenski verniki trpijo nad nemško premočjo v cerkvi, slovensko govoreči otroci pa tudi v cerkvi skoraj ne najdejo več skupnosti, ki bi jim omogočila samoumevno rabo slovenskega jezika. Pripomniti je treba, da Cerkev premalo išče nove in dvojezičnosti ustrezne pastoralne prijeme, ki bi pospeševali mirno in složno sožitje med narodi ter tako zagotovili obstoj ogrožene slovenske kulture. MALI OGLASI For Sale By Owner Euclid area, brick 4 bdrm bungalow. 2'A baths. 2 car garage, air cond. Finished basement. Asking mid 90’s. 951-3322. (28-31) Want to Rent Sleeping room with bath in the area of E. 185 to 200 St. in Euclid. Retired pensioner, sober man. Call 481-8000 and ask for Jim. (X) For Rent 1 bdrm apt. near the Slovene Home for the Aged. Call 481-6929 or 531-5754. (x) Beautiful 4-Bedroom Colonial in Wickliffe Must See — High $160’s Call 943-5891 for appt. Misijonska srečanja in pomenki 951. Papež Janez Pavel II. je bil 14. julija v kliniki Gemelli v Rimu operiran in so v štiriurni operaciji izločili tvorbo, ki mu je zadnje čase povzročala bolečine in po izjavi zdravnikov ni bila nevarna, ampak ‘benign tumor’. Zanimivo, kako je sveti oče priljubljen med preprostim ljudstvom. V nedeljo med jutranjimi sv. mašami je prišel v zakristijo preprost mož spraševat, čem vem o papeževi bolezni. Torontski nadškof dr. Ambrožič je vse župnike 14. t.m. v posebnem pismu prosil, da vernim papeža v molitev priporočamo prihodnjo nedeljo z željo, da se mu zdravje čimpreje v celoti povrne. Velikan je ta Kristusov namestnik med nami. Posebej lahko to čutimo, ko poslušamo vsemogoče ‘male preroke’ doma in po svetu, kako ga napadajo za vsemogoče stvari, ki jih za naše dobro zagovarja. Iz poročil v »Slovencu« in »Družini« razberemo, da so naši rojaki ob obisku Slovenije prinesli domovini s svojo prisotnostjo novo pobudo za izboljšanje razmer med narodom. V Kočevskem Rogu in drugje so doživeli mnogokaj, kar ne bodo nikdar pozabili. Molimo, da se narod ne samo demokratizira politično in izboljšuje socialno, ampak da bi ljudje vedno bolj cenili pravo svobodo, ki osvobaja duha, širi vizijo boljše bodočnosti za Slovenijo in daje nam vsem upanje, da se ne bodo nikdar ponovili časi, ki so povzročili toliko hudega v zadnjih 45 letih. Že sama srečanja mnogih z mnogimi čistijo ozračje in odpirajo oči tistih, ki čutijo bližino Kristusovih apostolov in kričijo: »Gospod, daj da spregledam, da spet vidim kot sem poprej.« 15. julija je tudi dospel za stalno v Ljubljano prvi papeški nuncij za mlado državo Slovenijo, nadškof Pier Luigi Celata, ki je isto sredo izročil predsedniku predsedstva Re- publike Slovenije poverilna pisma in zvečer ob 6.30 vodil v ljubljanski stolnici slovesno sv. mašo. 7. julija je ob zadnjem obisku v Ljubljani dosedanji jugoslovanski pronuncij, nadškof Gabriel Montalvo, ki ima svoj sedež v Beogradu, opravil slovesno sv. mašo ob pol sedmih v ljubljanski stolnici in se tako od Slovencev uradno poslovil. Iz Lethbridge, Alberta, blagohotno svetuje misijonski prijatelj, da morda kaže »študirati za duhovnike Slovence v razkristjanjeni Sloveniji, ki rabi prav tako misijonarjev kot poganske zemlje«. Dodaja, kako mu je bil Bog dober, da je z Njim zmogel življenjske viharje, kar bi morali mi vsi glasno izpovedovati po letih rasti, bojev, preizkušenj in doživetij, daleč od domovine, ki smo jo v mladosti tako ljubili in ji želeli ostati zvesti do konca. 14. julija je ga. Marija Juha iz Islingtona, Ontario, poklicala po telefonu in vprašala, če je dobra ideja, ko se stalno zbirajo slovenske vdove, če bi prevzele za vzdrževanje bogoslovca v mariborski škofiji, kot so brale v MSIP nedavno moje priporočilo. Jasno, da je ideja odlična in bodo tako te vdove mimo medsebojnega veselja doživele še zavest, da žrtvujejo na takih srečanjih in sestankih nekaj tudi z formacijo slovenskih duhovnikov v domovini. Obljubila je zbrati kmalu čez poletje od teh vdov-prijateljic $300 u.s. za prvo leto vzdrževanja, začenši v oktobru, ko se bogoslovci vrnejo študirat teologijo. Malo preje sta Viktor in Minka Kmetič z Richmond Hts., Ohio, poslala $300 za enoletno vzdrževanje slovenskega bogoslovca s Prekmurja, kot sem rojakom priporočil v MSIP istočasno, ko sem prosil za vzdrževanje vseh izven ljubljanske nadškofije, tako iz Primorske in Goriške ter koprske škofije, kot onih iz Štajerske in Prekmurja ter mariborske škofije. Prav je, da v to smer nadaljujemo in najdemo čimveč zvestih darovalcev. Škofijam bo to v lepo pomoč pri vzgajanju domačih bogoslovcev, četudi porabijo za vsakega letno veliko več. Je lepa pomoč. Bogoslovsko vzdrževalnino za domačega bogoslovca v Afriki je obnovilo zadnje tedne več dobrotnikov in darovalk. Neimenovani iz Victorie, B.C., za svojega kandidata za eno leto $365 kan. Prav tako Neimenovani iz zahodne Kanade za svojega vzdrževanca. Ga. Helen Jolicoeur iz moje fare v Scarborough $365. Ista je darovala parkrat za misijone manjše vsote, skupno $17. Ga. Catherine Brassard iz naše fare za njenega kandidata $365. Otroški zbor naše fare je daroval ob njihovi zabavi s petjem na koru letne sezone v juniju $13 za naše misijonarje, po navodilu dirigentke zbora ga. Valentine Daigle. Robert Hendry iz Scarborougha je obnovil vzdrževanje bogoslovca s $340 kan. Ker je lani dal malo več, mu nismo omenili sedanjega tečaja v zamenjavi. Agnes Leskovec in Mary Zupančič z Willoughby Hillsa, O., sta poslali $300 za drugo leto vzdrževanja njunega bogoslovca v misijonih. M.P. iz Chicaga, 111., je darovala $100 za najbolj potrebne v misijonih. Molimo za vse, ki so se to poletje na vrsti, da postanejo novomašniki v misijonih. Po naših informacijah jih je nekaj te dneve okrog 18. julija ali na ta dan. Nepodpisana bralka MSIP iz Toronta, se pritožuje 18. junija: »Toliko pišete o Misijonski znamkarski akciji, pa vse revije in pisma prihajajo brez znamk, razen iz Zambije. Tudi slovenske znamke imajo sedaj večjo vrednost poleg afirmacije v svetu. Pozdrav.« Jasno, da je nova slovenska država na vrsti, da začne izdajati lepe nove znamke. Lipa je kar okusna in obletnica organizacije slovenskih plezalcev. Če pa ima kdo toliko s pošto opravka, kot pisec teh člankov, ki v mnoštvu korespondence mora pogostoma opazovati poštarje, kako lepijo iz stroja vzete lističe s številko na njih, ker se večini verjetno ne ljubi poiskati znamko in jo nalepiti. Sam sem že večkrat prosil, naj vendar nalepijo lepe dolarske znamke na težjo mednarodno pošto, pa se zdi, kot da veliko človek od njih zahteva. Ga. Marica Lavrišheva je poslala pred odhodom v Slovenijo vrsto sv. maš za misijonarje, v znesku $245. Bodo kmalu oddane in opravljene v misijonih. Nedavno jih je nekaj spet prevzel, kot že leta vsak mesec v pomoč MZA, gospod Franc Šeškar v Monakovem na Bavarskem, za kar smo mu mi in naši misijonarji zelo hvaležni. Naša sodelavka iz Ljubljane sporoča, da je nedavno videla kot somaševalca pri oo. frančiškanih dr. Jožeta Goleta in z njim govorila. Obiskala bp tudi g. Lenčka, ki gaje opazila pri frančiškanih, da težko hodi, in g. Majcena na Rakovniku. Srečala se je tudi in imela lep obisk s s. Vido Marijo Rovanšek od sester Matere Terezije, ki spet deluje v Ljubljani. Prihodnjič bomo objavili vrsto najnovejših informacij o delu Matere Terezije in njenih sestra po celem svetu. Čudovito se njih delokrog širi. V Albaniji so ustanovile kar sedem novih hiš. Odprla so se jim vrata na Kitajskem. Pogajajo se za delo z vlado rdečih v Hanoju, Vietnam. Ustalile so se v Bagdadu, Irak. Delujejo sedaj tudi na Srednjem vzhodu. Ko so odprle 27. oktobra 1991 »The Home of Love« v Laho-ru, Pakistan, je M. Terezija končala svoj nagovor v cerkvi sv. Patricija v Karačiju z besedami: »Ne morem vam dati denarja. Namesto tega sem tukaj s sestrami.« Po zadnjih informacijah od naše sodelavke iz Ljubljane je že več Slovenk vstopilo v Kongregacijo sester Matere Terezije in že delujejo na raznih postojankah po svetu. Tudi v Kanadi jih je že več in predstojnica v hiši v Vancouvru, B.C., je Kanadka iz Winnipega, Manitoba. Njen zgled privlači mnoge, ki versko nimajo veliko nuditi, a občudujejo njeno ljubezen in nesebičnost, ki je mnogim neznana krepost. Rev. Charles Wolbang, CM 131 Birchmount Road Scarborough, Ontario Canada MIN 3J7 MALI OGLASI For Sale Euclid. Violation free. 3 bdrm Colonial. Fenced yard. $74,900 Call 383-1438. (29-32) Rojaki! Pozor! Izvršujem mizarska in zidarska dela. Pleskam hiše zunaj in znotraj. Delam vodne in električne napeljave. Popravljam strehe. Po nizki ceni. Kličite po 5. uri: 881-5439. (29-30) For Sale — Euclid 7 room, 18-year-old Euclid ranch, on newer street. Dble att. garage, 3 bdrms, 2 baths. Family room. Finished basement. Air. Fireplace. By owner. $119,000. Call for appt. 261-5231. Move-in cond. R.T.A. FURNITURE CO. NEEDED Experienced mechanic-technician, also experienced cabinetmaker in growing furniture company. Full time. Start immediately. Call Ray - 241-5585 or leave message. DOMŽALE American looking for a small house to buy (not to rent or lease) or land to build on, in Slovenia in or near Domžale. Contact L. Culp direct. Call 011-38-61-712-658, or write L. Culp, Prešernova 17, 61230 Domžale, Slovenia, Europe. (29-32) rft Wm, . PUT TODAY. WIN TONIGHT! Anytime today would be a good time to visit one of the Ohio Lottery’s Sales Agent locations and get in the games for tonight’s drawings. An Eou* ' WOrtunMv f -np'oye' Resnica v levici in desnici (nadaljevanje s str. 11) skuša oropati osnovnih prvin, Resnice in Razsodnosti, jo objokujemo kot zgubljenko. Junaštvo je pretopila v servilnost, v levo intrigantstvo. Ne rabi Gospodarja, v resnici ga ima. Naložil ji je, vznemiriti velikonočno počutje krščanskemu slovenskemu ljudstvu s porogljivim monologom, ° hrepenenju po »radodarnem, radoživem in ljubeznivo odpr* tem soglasju, za svet in za bliž-njika«, nevede pri tem, da te prvine osrečujejo človeka od Zgoraj. »Delo« nas je s tem nemilo posvarilo, da bo norčevanje iz vere še naprej najljubše zadoščenje njegovi absolutnosti. Spomenko, brez spomina na preteklost, bo Delo Še rabilo, ker zna zagovarjati politična preganjanja in revolucijo. Nas zdomce je leva resnica odtrgala od praga in razpršil® po tujini, od koder naj moledujemo za slovensko držav Ijanstvo. Istočasno desna resnica pozablja, da je treba nase vezi z Gospodom nenehno p° glabljati in izpopolnjevati. S1' cer se bodo zapletale in i' bodo razlagali le plitki surog® ti. Vrnimo človeku Boga, ^ j kršen je in ne bo dvomov v Njegovo brezmejno Dobroto-M. Mil#DeZ MALI OGLASI Two Apartments For Rent One 2 bdrm and one 3 bdru1, Addison Rd. & St. Clair Ave' $275 each. Call 431-377* ^ VABLJENI STE, udeležite Srednje23*10 arijine evharistične je, pokličite odbor: 943-MARY 943-6279 • Zfl0' Hiše barvamo zunaj in traj. Tapeciramo. (We paper). Popravljamo m ( mo nove kuhinje in kop3 ^ ter tudi druga zidarska i° zarska dela. Lastnik TONY KRISTAV Pokličite 423-4444 ^ Pnjatel s Pharrn^A Sl. Clair Ave. & E. 68 St. A I7.DA.I AMO TUDI ZDRAVE ZA RAČUN POMOČI DR2' OHIO. - AID FOR prescriptions^^^- Joseph L* FORTUNA POGREBNI 5316 Fleet Ave. Moderni pog Ambulanca na rebii razpo podnevi in pon0