AMERIK ANSK1 SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gosto: Z* m o la aarod — z« pravico in resnic« — od boja tlo znungo! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — i. P DRUŽBE BV. MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. JNTAJSTAREJiSl IN NAJBOLJ PRILJUDEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER . IN UNITED STATES OF AMERICA jTEV. (No.) 205. , CHICAGO, ILL,, PETEK, 22. OKTOBRA—FRIDAY, OCTO BER 22, 1926.__^TNiK XXXV Strahoviti vihar v Kavaiii; mnogo poslopij porušenih. TROFEJE S PRAGOZDOV. r"— Mmmrnmrnm^mm^mm VREMENSKA KATASTROFA JE ZADELA KUBO; ORKAN JE DIVJAL NAD MESTOM HAVANA IN POVZROČIL OGROMNO ŠKODO. — BRZOJAVNA NAPELJAVA POTRGANA. — MNOGO LJUDI BREZ STREHE. Miami, Fla. — Semkaj je prišlo poročilo, da je v sredo jutro divjal strahoviti orkan nad zapadnim delom Kube, največ škode je napravil v Ha-vani v Vibora in Jesus del . Monte delu mesta, kjer je porušenih 150 poslopij. Tukaj je najbolj na gosto ljudstva in je najstarejši del mesta. Tudi poslopje ameriškega poslaništva je v temu delu mesta, ki pa je zelo močno zgrajeno in je o-stalo nepoškodovano. Jacksonville, Fla. — West- ^ ern Union Telegraph kompani-ia poroča, da je brzojavna i zveza med Havano in Key ( West prekinjena, ker je žica , Potrgana in mnogo drogov iz- ( Ivanih. V West Key je barometer padel neverjetno nizko ^ in vihar je divjal, da je bilo . groza. Washington, D. C. — V sredo je bilo zopet prebivalstvo .iužne Floride opozoreno da se bliža orkan, ljudstvo se je sil- j no prestrašilo, kajti ni še pozabilo na zadnjo katastrofo, ( ''^-i^jAdjgla Miami in okolico. 1 Iz Gerone tudi poroč.ajo o vi- 1 harju, to je ob južni obali Ku-,' be na zapadu. Ob življenje je'1 Prišlo 30 oseb. __i AVSTRALIJA-DRUGA ,' AMERIKA. ! p • • tvropa ne more preživeti vse- ( ga ljudstva. — Amerika je zaprla vrata naselnikom, ki j pa so našli v Avstraliji dru^ } go Ameriko. I » i Sydney, Avstralija. — Od kar je Amerika omejila nase- , Ijevanje inozemcev, so le ti za: ' celi obračati oči proti Avstra- j bji,- kamor se jih je zadnje ča- ■ že veliko naselilo. V torek ] Je prispel v Sydney francoski Parnik Cephee, ki je imel na , krovu naselnike, spadajoče ! dvajsetim različnim narodom. ! Tudi Nemčija, ki trguje z Avstralijo, prevaža poleg tovora tudi Človeški materijah Mr. Burke, prominentni prodajalec zemljišč v Avstraliji, Je nedavno ponudil italijanski yladi v nakup velik kos zem-Je> kjer bi bilo pripravno za naseljevanje Italijanov. Ta ponudba je Italiji dobro došla. -o- A1MEE VZTRAJA PRI SVOJI TRDITVI O UGRABLJENJU. Los Angeles, Gal. — Rev. pimee McPherson, katere o-^avnava se vleče že skoro tedne, še vedno vztraja pri i prvotni izpovedi, da je' bila ugrabljena po mehiških "anditih, katerim je ušla in Pohodila po pušoavi 22 milj. daj se je začelo zasliševanje ^'ič. ki so naklonjene pastori-C. E. Cross, ki živi v bližini v Douglas, Ariz., je izpo-edal, da je lahko mogoče, da Aimee napravila tu turo po j^Ščavi, pa tudi trdi, da je on am videl sled po kateri je ho- lla- Oblasti pa temu ne verja-. ^ejo. v ^astorico so v tprek prinesli ^ sodno dvorano, njen zdrav-I. ">e izjavil, da ima rano na evem kolenu. GOOLIDGE NASPROTUJE TRGOM Z EVROPO. Finančniki 15. narodov so izdali manifest za odpravo tarifa, ki ovira kupčijo z Evropo. — Coolidge pravi, da bi bili s tem ogroženi ameriški interesi. ....Washington ,D. C. — Ameriško trgovino z Evropo ovira tarifa. To p.a ni po volji finančnikom, zato so izdali manifest, v katerem zahtevajo, , da se ta ovira odpravi in kup- s čija z Evropo odpre. Predsed- , ni Coolidge je p,a povsem dru- f gega mnenja. Ako se odpravi t tarifa, bodo ogroženi ameriški interesi. Tako pravi predsed-_ nik in drugi, ki so na krmilu"" ameriške vlade. Mnenje predsednika Coolid-gea je, da vsak korak, ki vodi k odpr^vljenju tarife povzroča draginjo v naši deželi. Coolidge prizna, da so nekatere skupi- 1 ne, ki imajo na tem interese, da bi se tarifa odpravila, in to ! na celi črti. Zlasti mednarodnim bankirjem, ki posojujejo narodom velike vsote, bi to dobro došlo. Z odpravo tarifa bi seveda tudi bil večji uvoz v Zed. drž., ' kar bi gotovo ne bilo v korist 1 ameriškim podjetnikom, pa tudi ne delavcem. Le gotova pod- 1 : jetja bi imela s tem več do- ] bička, v splošnem bi pa bilo a- ' meriškepiu ljudstvu na kvar. ; Tako meni predsednik Cool- -idge in gospodje pri vladi. ' Bankirji, ki se za odpravo 1 ali znižanje tarifa potegujejo, 1 pravijo, da bi Amerika ne bi- 1 la s tem nič prizadeta, in je le kar zahteva povojna pogodba, 1 že davno bi se bilo to moralo!1 zgoditi. Manifest se ne nana- ■ ša na ameriško tarifo, temveč • na evropsko. V Evropi so na ; nekaterih krajih tako stroge colninske nar^dbe, da je v kvar napredku Evrope. ' --o- V PEORIA SO ARETIRALI NEVARNfeGA ZLOČINCA. Peoria, 111. — Andrew Bam-leu, star 21 let, ki je napadel v svoji pohotnosti sedem žensk in je bil strah in groza okolici; umoril je enega moškega in v teku dveh let spravil na drugi svet večje število priletnih žensk, je v rokah pravice in zločin priznal. Bamley je čr-I nec, ječo imajo dobro zastraženo, ker se bojijo, da bi ga ljudstvo ne linčalo. Policija je zločinca iskala s krvnimi psi, niso ga pa mogli : izslediti. V torek je pa napadel • ženo zdr.avpika Hirscha, pri i katerem je popoldne delal, • zvečer se je pa vrnil. Napade-i na ženska se je branila in kli-i cala na pomoč, na kar je »a-i padalec pobegnil. Policija je - bila takoj obveščena, dobila - ga je v njegovem stanovanju j ko se je baš spravljal v poste- i i ljo. ——o- \ Trgovci in obrtniki, oglašajte v "Amer. Slovencu!" Nedavno se je vrnila z lova na divjačino po pragozdih Južne Amerike Mrs. Marshall Field iz Chicago, 111. Tri mesece se je nahajala v gozdovih z raziskovalci, katere je poslalo tja vodstvo Field muzeja v Chicagi. Ko so, Se vrnili, so pripeljali seboj veliko množino kož od divjačine. Na sliki vidimo drzno lovko, ki razkazuje trofeje. Mrs. Field je prva Amerikanka, ki je ustrelila jaguarja. RUMUNSKA KRALJICA i DEMOKRATIČNA. Bela hiša je bila obkoljena ra- ] dovednega občinstva, ko je bila kraljica Marija na obisku pri predsedniku Coolid-geu. — Kraljica bo opisovala svoje doživljaje. —o— Washington, D. C. — Ru- munska kraljica Marija, je v temu kratkemu času bivanja v Ameriki, pokazala, da je de- ; mokratičnega duh,a. To sklepajo s tega, ker je v večih slučajih stopila med množico in ; segala v roke navzočim. V Mount Vernon je stopila k neki materi, ki je imela pri sebi pohabljenega otroka, segla je v roko materi in pobožala o-troka. Ko se je kraljica nahajala v beli hiši, je bilo okrog poslopja vse polno radovednežov, ki so potrpežljivo čakali kedaj se bo prikazala, da jo bodo videli — kakšna je, kakšno ima obleko, klobuk itd. V torek večer je bila kralji-: ca pri večerji v Beli hiši. Navzoči so bili poleg Coolidgea in soproge ter podpredsednika in soproge, tudi vsi drugi člani kabineta s soprogami. V Washington se povrne kraljica zopet pred odhodom v domovino, i kar bo, meseca decembra. Kraljica Marija; pride v Chi-j cago 13. novembra, kjer boj ostala pet dni. Kraljica ima po ameriški modi pristrižene lase, "parma-nent wave," kadi cigarete, pravi, da ji ameriške cigarete ze* lo dopadejo. Svoji hčeri Ileani pa ne dovoli kaditi cigarete. Kraljica ima kakšnih pol ducata dragocenih kužuhov; ona, kakor tudi njeno spremstvo, se po parkrat čez dan preoblečejo. Navadno si kraljica po štirikrat na dan menja obleko. Vse njene obleke izdelujejo v Parizu, za katere izdela sama vzorce. Kraljica Marija bo vse popisala, kar bo doživela v Ameriki in na potovanju, pa tudi kakšen vtis so napravili na njo , Amerikanci. • —o—•— ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" ŠPIJONI OVADILI "BOOT-; LEGGERJE." j ___ Prohibicijski agenti so najeli špijone s plačo $5.00 dnevno, ki so zvohali skrivališča prepovedane pijače v znesku $125,000. ] s Chicago, 111. — Prohibicijski administrator E. C. Yellowley je najel, kakor to zahteva nova točka v programu za forsi-ranje proh. postave, špijone s plačo $5.00 dnevno, ki imajo nalogo slediti "bootleggerjem" in jih ovaditi. Na ta način se j^s posrečilo v torek trem ogledu-hom — katerim so plačali $15, da so zvohali zaloge prepovedane pijače v vrednosti $125,-000. Kakor kaže se bo špijon-ska služba prav dobro' izplača-' la. \ , J Špijoni ne potrebujejo nobenih izpričeval ali poverilnih listin, pa tudi ne smejo nikoli priti v poslopje glavnega sta-, na. Dnevno $5.00 je pa tako ! malenkostna plača za špijone, i da bodo gotovo — vsaj nekateri ,gledali na.to, 'd.a pridejo do večje plače. Isfo, služba, ki jo zastopajo, jim daje lepo priliko, da ne bodo odvisni od plače prohibicijskega administratorja. i Pijačo, katero so zvohali špijoni, je bjla na progi B. & j Q. na Robey cesti. Natovorje-l na je bila v dveh tovornih vozovih. -o-- ŠTIRI KRALJI IN TRI KRA-LJICE NA SVATBI ASTRIDE. Stockholm, Švedsko. — V začetku meseca nov. se bo vršila poroka švedske prince-iznje Astride in belgijskega princa Leopolda.'Na svatbi bodo navzoči kralji iz Švedske, Belgije, Danske in Norveške. ■ Poleg teh bodo tudi tri kralji-, ce, in sicer belgijska, danska ■ in norveška. — New York,, N. Y. — Tud • Vanderbiltova rezidenca n: ■ prosta dolga. Mrs. William K i Vianderbilt, je vzela od Mutua ) Life Insurance kompanij« vknjižbo v znesku $400,000 ni pet nadstropno poslopje 66( ' — 5thAve. KRIŽEM SVETA. — San Bernardino, Cal. — 11 Deset voz Santa Fe vlaka, vozeč iz Los Angeles proti Chicagi, je skočilo s tira in se valilo 300 čevljev po nasipu, a nihče ni prišel ob življenje. Koliko je bilo v vlaku potnikov, poročilo ne pove. Nesreča se je zgodila šest milj zapad- c no od Barstow, Cal. — Dunaj, Avstrija. — Bivši g kancler msgr. Seipel, katere- ^ mu so poverili nalogo formira- j nje kabineta, je predložil svo- j jo ministrsko listo, ki pa še ni } objavljena. ^ — Hamburg. — Hamburg-j c American črta je zgradila nov, parnik —New York, katerega' j je krstila soproga newyorske- c g,a župana Walkerja. Vodstvo črte trdi, da je ta novi parnik,'" ki nosi 21,000 ton, tako nare-;, jen, da potniki, ki se bodo na njem vozili, ne bodo dobili 5 morske bolezni. — Chicago, 111. — Neki v bandit, je v torek večer s po- • močjo svojega treniranega psa j oropal v veži n.a 5951 Win-throp Ave. Mrs. Esther Boyd ! za $8.00 gotovine in $800.00' j vrednosti zlatnine. Pes je stal 1[ na straži, ko je čutil, da nekdo| prihaja, je opozoril svojega^ gospodarja z lajanjem, nakar ! sta ropar in kužek s plenom zbežala. — Varšava, Poljska. — Z ; namenom, da se ojiači sila : poljske armade, je PilsudsRi priklopil poljsko policijo ar-, madi, pod kontrolo vojnega: ministrstva. | — Chicago, 111. — Moderna vzgoja. Gwendolyn Brown,'' stara 14 let, se je v prepiru z materjo ustrelila z revolverjem, bila je pri priči mrtva. — Lima, Peru. — Vlada je 1 predložila kongresu predlog' i za ustanovitev državne agri-kulturne banke, s kapitalom v znesku $2,700,000. VELIKA KONFERENCA V RUSIJI. Varšava, Poljsko. — Kristijan Rakovsky, sovjetski poslanik v Parizu, se je v torek pe-| ljal tukaj mimo v domovino.! Vršila se bo namreč zelo važ-J na konferenca, n.a katero soj j vabljeni vsi diplomatični za-| stopniki sovjetske Rusije, ki se' ; nahajajo v drugih državah. I -o- . KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIC! . g--;- fzšelje ; KOLEDAR i "Ave Maria" ZA LETO 1927. i Letošnji koledar je kra-, sna knjiga. V njem je opisan obširno evharistični kongres s številnimi slika-i mi. Zanimiva so poročila iz slovenskih naselbin, kakor tudi vse ostalo čtivo. I- Rojakom ga prav toplo . j priporočamo, da sežejo pridno po njem. Stane s j poštnino vred samo 50c. Naroča se od: e a AVE MARIA, 6 Box 443. Lemont, 111. Češki parlamentarci v Bel-gradu. V nedeljo, 3. oktobra so pri- d speli v Belgrad predstavnici se češkoslovaškega parlamenta in v senata. Na kolodvoru so jih pri- p čakovali predstavniki vlade, g Navzoči so bili tu vsi ministri, d ki so v Belgradu in zelo mnogo n narodnih poslancev. J Od HSS sta prisostvovala j< sprejemu poleg večjega števila ti [poslancev predsednik kluba P. j Radič in Karlo Kovačevič. Pri- v šotni so bili tudi vsi člani čeho- j) [slovaškega poslaništva. |n Ko je bil dan signal, da pri- F haja vlak v postajo, je vojaška !p godba zaigrala pozdravni !n marš, nato pa češkoslovaško in 'd jugoslovansko himno. Kolodvor 'g je bil lepo okrašen z zastavami j in bajno razsvetljen. Lokomo- s tiva vlaka, s katerim so se pri- ,L peljali gostje, je bila vsa v ze- n | len ju in zastavah. Ko so češko- J slovaški poslanci začeli izsto- š 'pati iz vlaka, so bili navdušeno h 1 pozdravljeni. Okrašeni so bili s v 1 cvetjem, ki so ga dobili od Su- j: botice do Belgrada. ' k Predsednik čehoslovaškega n parlamenta g. Malypetr je po- g zdravil vse navzoče in se za- š hvalil za sprejem. Med drugim d je tudi rekel: "Mi stopamo č !med vas z odprtimi čuvstvi z i dveh narodov, da se ob priliki r tega sestanka zopet spomnimo '.krvnega bratstva med Slovani in da pokažemo, da se ljubimo , v dobrem in slabem. Kakor smo v času robstva skupno delali za j, osvobojen je, tako-bomo sedaj c • skupno delali za srečo naših j . narodov. Mi delamo na tem, da r se idejo slovanstva utrdi med'] vsemi narodi v Evropi, mi ho-jf čemo biti zastopniki te misli in jj tega dela. —o__j1 Nesreča v Subotici. ' < ! V Subotici se je v soboto, 25. 1 | septembra popoldne pripetila * ■ I grozna nesreča. Seljak Lajoš j! Hograš je popoldne zaklal več i1 J svinj ter nato v veliken? kotlu iJ »I varil mast. Ko je bila mast že ' popolnoma raztopljena in pre- ; vreta, je skinil kotel ter ga po-. stavil na dvorišče, da bi se mast ohladila, sam pa je odšel po drugem poslu. Na dvorišču sta se v istem času igrala njegov 8-letni sinček Lajoš in petletna hčerka Irena. Ko ni bilo nikogar doma, sta otroka prišla h kotlu z vrelo mastjo in se tam igrala. Po nesrečnem naključju pa je padel dečko v kotel tel" potegnil za sabo še svojo sestrico. Oba otroka sta zadobila v\ vreli masti tako hude opekline, da sta bila takoj mrtva. Ko se je oče na večer vrnil s polja domov, je našel v strnjeni masti ožgani trupelci svojih otrok. V obupu si je hotel sam končati življenje. Sosedje so ga le s težavo pomirili, vendar pa ni miroval prej, dokler se ni sam prijavil sodišču kot morilec lastnih otrok. Grozna nesreča je izzvala v vsej okolici splošno sočutje. I j -o- Dopisi. Gornja Radgona. V torek dne 21. m. m. je obiral slive posestnik Alojzij Trstenjak iz Sta-vešinc. Nesreča je hotela, da je padel z lestve, se potolkel po glavi in si natrl roko. — Isti dan se je ponesrečil pri obiranju sadja 201etni mladenič Al. Javšovec iz Zbigovec. Ta pa si je zlomil kar obe roki. — V četrtek, dne 23. m. m. smo pokopali Fr. P.auliča z Ivanjševega vrha. Rajni je bil oče dne 16. januarja 1922 umrlega duhov-|nika in bivšega vojnega kurata ^Franca Pauliča. — V trgu so 'podrli staro občinsko hišo. Na ■ njenih razvalinah kar mrgoli delavcev, ki pripravljajo podlago za novo krasno stavbo. | Polenčak pri Ptuju. Pri nas se je poročila cerkvena pevka |Liza Petek iz Brezovec s sinom našega organista, Alojzijem Kovačeceip. Mlademu parni naše čestitke! — Pokopana je bila na Polenšaku 83 let stara vdova Marija Visenjak iz Stre-jač. — Zabelo in meso je pokradel neznan uzmovič posestniku Jožefu Visenjaku v Lasir govcih. — Poljedelci na Polen- . šaku tožijo radi pomanjkanja dežja, ki ga je bilo v poletnem času .veliko preveč, sedaj pa zopetna. suša ovira setev ozimi-ne. „--o- Kočevje. Delo v rudniku. Po sporazumu med Trboveljsko premogo-kopno družbo iivvlado se je tudi pri nas začelo takoj z delom. Dela se sedaj kot prej. Zaposlenih je okoli 180 delavcev. Želeti je, da judnik razširi svoj 'obrat, da bo delavska mizerija, |ki je s približno I4dnevnim praznovanjem nastala, rešena. I Na drž. realni gimnaziji še se-. daj ni zasedeno mesto verouči-telja. Kot telovadni učitelj pa je prevzel mesto g. Danilo Fon. Poroka. 18. šept. sta se po-' ročila v tukajšnji župni cerkvi ( g. dr. Jože Krauland in gdč. ;' Marija Verderber. Poročil je g. dekan Ferdinand Erker. [ DENARNA NAKAZILA } ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. I Vaša denarna pošiljatev bo v starem ~ kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka X izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 1 500 Din ......................$ 9.45 a 1,000 Din ......................$ 18.60 L1 2,500 Din ......................$ 46.25 5,000 Din ......................$ 92.00 I 10,000 Din ......................$183.00 i- - v( 100 lir ............................$ 4.7S ' 200 lir ..........................$ 9.20 500 lir ............................$22.00 e 1000 lir ............................$43.00 )- Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vraču-^ nana. Zaradi nestalnosti cen je nemogočo t' vnaprej' cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. II IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE !C POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-a JA V AMERIKO. i0 Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠ AR"' 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N.Y. Iz Jugoslavije VELIKA MNOŽICA LJUDI J E POZDRAVILA ČEŠKE PARLAMENTARCE NA KOLODVORU V BELGRADU. — KOLODVOR JE BIL OKR AŠEN, PO MESTU SO VIHRALE ZASTAVE. — DRUG E ZANIMIVE VESTI. Amerikanski SLOVENEC: ; Prvi in najstarejši slovenski list The first and the oldest Šlo- < v Ameriki. venian newepaper in America, i Ustanovljen leta 1891. Established 1891. i Izhaja vsak dan razun nedelj, pcm- Issued daily, except Sunday, Hon-dcljkoy in dtievov po praznikih. day, and the day after holiday*, 1 Izdaja ill tiska: Published by: > . EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. , Naslov uredništva in uprave: Address o£ publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 1849 W. 22nd St, Chicago, 111. Tekfcm: Canal 0098. 'Phone: Canal 0098. < V" .— .............- •■! Naročnina: Subscriptions; Za celo leto ..................—_____________$5.00. ls|va. Praktično nimajo staViši dane5« nobenega S vpuvvt .....kbirp.šp'!, katere Obiskujejo Otroci; Posledica tega i jo, •.'•••. za.mmanje štariMV za osnovno vzgojo' skoro-izginilo. • Sam > ■■v;ati ljudje morejo še iztrgati otroke' iz versko indifo- j n i .:, ,; ni p roti verskih .šol in jim dati versko1 vzgojo. Kardinal ' i t; j.;zv;l poseben načrt, ki bi omogočil tlidi nepremožnim katoliškim,' starišem, da bi lahko poslali svoje otroke v katoliško. . šolo. Končno je kardinal opozoril, da bi bil že skrajni čas, da . /, cerkvene zakone, ki večkrat niso ] zgolj formalnost, ampak še danes katoličanom v posameznih I slučajih škodujejo. <' ' : Na zborovanju mož je kardinal Bourne govoril o "Javni i odgovornosti katoliškega državljana" in j6 napravil sledečo i opazko o pro.tikatohš^ih tendencah Društva narodov: "To ten- t denco'skrbno skrivajo, vendar'jo'je naključje prineslo na I svetlo. 'Times'je v Iv^zi z letošnjo spomladno krizo priobčil i javno pismo, ki, neprikrito izraža željo, da je treba vedno skr- \ beti, da botlo protestantuvsko države imele v Društvu narodov ] nad katoliškimi večino. Po mojem'mnenju je vsled izločitve i Brazilije in Šinunje ii«,;odvisnost Društva narodov v veliki ne- i varnosti. Prav nič ne dvorrtini, da so tu prolikatoliške tenden-[t ce. Nočem reči, da te tendence-vodijo tega ali onega angle- ,< Škega zastopnika, ampak ugotoviti hočem, da so tu. In samo, , če bodo angleški katoličani intenzivno.delalii v vseh javnih kor- j poracijah, zlasti pa v angleškem združenju za Društvo naro- < ..'(lov, bo mogoče te tendence zmanjšati in odstraniti. Poudariti J moram, da mi izstop Brazilije in Španije povzroča Velike skrbi 1 glede L'rušiva narodov." Kongres je dalje razmotrival- o vprašanju omejitve poro- ' dov, o skrbi za konvertite, o stališču katoliške žene v zasebnem i-tn javnem življenju in o misijonih.- ■ •.•■. Ivo t pobuda za večji vpliv katoličanov v angleškem -političnem' ži Ijenju je značilna ta-le resolucija: Ustanove naj se sosveti, ki bodo premotrih vsako vprašanje, ki bi ga stavili vo- i livei, stališča katoliške morale. V samostojnost sedanjih jav-. ni h korpohuij naj bi sosveti ne posegali. Sosveti naj bi imeli -svojo, teatralno instance. Ta ne bi volivcem zapovedovala, ka-, j oro stranko naj'voli algsc ji priključi, bi. sov strankarsko po- : litih o/sploh he vtikala, ampak samo dajala načelna pojasnila j-k dnevnim aktualnim političnim vprašanjem. Splošno bi ne < bila .njena' nalogama bi postavila kandidate za volitve v javne ; kp/poraeije, C,e pa bi.so v Jiakejn. slučaju hotelo katoličane.'na- ; menqma zapostavljati, bi bilo seveda treba uporabiti tudi to ! zadnje sredstvo. . , • ,« f l V. * I1 ' ' 4 V | i . i Za socijalni mir. ,r Dr. Albert Thomas je ravnatelj Mednarodnega delovnega urada. To j« največji zavod za raziskovanje socialnih dejstev . in za službo socialne ureditve, in z njo je njegovo ime neraz-družljivo spojeno. Ko govori, se razvname, široki njegov obraz j žari; govornik, ki je navajen govoriti tisočim, postane izredno živahen, ko zagovarja svoje nazore. j " V i smo organizacija, ustvarjena zato, da izvrši svoj načrt. To poudarjamo'; kajti veliko .jih je, ki vidijo nalogo naše;:';. / ;, vda 7.: dosego socialnega mini v tem, da izloči razredni boj. Mtvuismb protiutež boja med kapitalom in delom, mi ■srno;p;.■ .-manentija organizacija, izvršujoča delo. ki nam ga do-dtv i'-,, na vodov. Sem nasprotnik praznih besed o so ti al- TONE IMA SPET BESEDO, i Joliet, 111. l Tone naj zapiše tako ali ta- 1 ko, vsem nikdar ne ustreže. — \ Zdaj. Šele vidim, da ima. Mr. i Zupan tam v Clevelandu popol-' t noma prav, ko se včasih za mu- 1 cenilca predstavlja. Ko sem ga i slišal še nekoč v Jolietu, ko je 1 tožil, da če da v list to, tam oni s ne "1'ajka," Če pa kaj drugega, i pa ta ne "lajka." Pa je res ta- i ko. Jaz naj zapišem kakor ho- s čem, pa tudi ni prav. Zadnjič s sem jo mahal od maše po Ruby s /Street, pa kar začujem dve ženski', ki sta govorili o meni. Prva j je rekla: "Veš, ta Tone pa tud s ni točen. Vse novice pobere in t da v''Slovenca.' Meni pa je nek ] automobilist zadnji teden pete- f lina povozil, pa ni nič poročal." t —- "Ja veš, on ne poroča od t vsakega, mi smo preveč nava'd- •« ni za njega." — Krenile sta z i "Ruby Streeta severno po Broad- 1 way, jaz pa proti jugu. i Tako torej, tudi na peteline ' i kure' naj bi pazil in poročal, i kadar bi se kje skavsale, ali i kadar bi kje kaka kako pero i) zgubila. Nisem verjel, da je posel poročevalcev tako težak, i JNaka! — tako sem vzkliknil p sam pri sebi. O petelinih in ku- 1 •rah pa že ne bom pisal, pa o p jkokljah tudi ne, pa magari me 1 jnaj še tako obirajo, da nisem't /točen. Če bi začel o tem, potem j bi me Še kdo prisilil, da bi mo- < ral še na mačke paziti in poro- • jčati, kaj se godi v mačjem kra- i Ijestvu. Zato bote morali pa že 1 dobiti drugega poročevalca, to !; je preveč za mene. Pa brez za- i mere. _ | j Naše kulturno društvo, v k a- ■ tereni smo organizirani sami : i pivci in pevci, prav dobro na- : preduje. Sestanke imamo, ka- i dar nanese prilika, pa kadar' t smo povabljeni kam. Ko se o-i pravijo običajni predpisi in ko < se ozračje segreje vred z naši- i mi glavami, (vdaj pride na < predlog tega ali onega bratca na program društvena himna, ki se glasi, kakor sem to že povedal : "Kaj pa nam morejo, morejo, morejo ..." — "Nič," tako krepko povdarjamo ob koncu pesmi. To seveda, dokler ne nagajamo in nismo prevroči. V nasprotnem slučaju pa bi znali nas sfiksati in poseči v naš žep. V takih slučajih pravijo gospod "džodž," so much, and so much and cost ... — Vse skupaj je pa prav slano, ker. stvar preveč "cost." No, pa naj spet povem, kaj je novega v Jolietu. Pri nas so * zdaj prav pridno na delu poli-tišni — po nase politikarji. Am- ■ pak kampeljci so ti politišni. Eden pravi votaj za tega, pa bo tako pa tako, drugi pa spet, za tega votaj, jia bo dobro pri nas. Jaz pa pravim, naj bo izvotan ta ali oni, dosti boljše ne bo kot je, le srečni bomo,.če ne bo še slabše. Sicer bote rekli: Ti, Tone si pa slab politišn, ni ti mar, pa naj gre kakor hoče. To ni res. Mi je še prav veliko mar, ikako gre, le to je, da sem postal tak neverjeten Tomaž, da nobenemu politišnu nič več ne .verjamem, pa naj še tako laže, 'kajti resnico le redkokedaj go-Jvore. Pa kaj bi govoril o politiki! O tej naj trobenta jo oni, ki so plačani za to. Edward Končar, sin ugledne družii;e Mr. in Mrs. Frank Končar s 612 N. Hickory St., je moral te dni v bolnišnico na o-peracijo radi slepiča. Operacijo ■je srečno prestal in stanje se mu dobro zboljšuje. 1 Znani David R. Math i as bo, kakor poročajo s 1. novembrom rezigniral in bo šel v pokoj. Mož jo bil odlična oseba v Jolietu. Bil je že 23 let vrhovni superintendent Illinois Steel kompanije. Mr. Mathias je tudi direktor Joliet National Banke in član večih drugih podjetij in organizacij. Njega bo nasledil dosedanji pomožni generalni poslovodja Mr. Mason. — Ta-' ko je, gospodje, ki so, bi rekel,' takole v žepu bolj težki, se lepo zmislijo in gredo v penzijon. Kdaj bo šel v penzijon Tone s hriba? Na to vprašanje Tone ne ve odgovora. Vreme, imamo zadnje čase ' bolj čudno. En čas vleče gorka ! sapa, pa kmalu zopet vprizori protiofenzivo severna in hladno postane, da se je treba za-' Viti v suknjo. Odkar imam ka-' lifornijčana, hodim rdečih lic in prav gorak. Tako bom vsaj ' deloma zavarovan, če pritisne res huda zima, kakršno prerokujejo razni vremenski preroki. Treba je, da te greje od znotraj in zunaj, potem šele lahko kljubuješ zimi in vsem skupaj. Naj zopet jenjam, za enkrat, saj siti ste me že vsi. Pa kljub temu vse skupaj prav lepo pozdravlja Tone s hriba. SLOVENSKE VESTI IZ JUŽ- 1 NO-VZHODNEGA DELA OHIO. Bridgeport, O. Delavske razmere po tukaj- ! šilih premogorovih so se. neko- j liko ^boljšale.- Tukajšnja pre- i mogovna družba Lorain Coal ' j & Dock Co. je v zadnjem času : odprla za obratovanje še dva premogokopa, takozvana Stanley in Lincoln Mine, kjer je dobilo do 700 premogarjev delo. Tudi nekaj drugih premogoro-vov v bližini je začelo poslovati, vsekakor je pa,še večina premogorovov, kakor premo-garska statistika kaže, v državi Ohio zaprta in je malo upanja, da bi se splošno premogarska industrija zboljšala do drugega leta. Rojak Adolf Rutar, ki mu je stroj v klavnici odrezal 4 prste na desni roki pred nekaj tedni, je okreval od poškodbe. Ker je član društva sv. Barbare št. 23 KSKJ„ mu je ta poleg, bolniške podpore splačala tudi $200 po-škodnine; zopet dokaz, kako j potrebno je biti zavarovan pri j dobri organizaciji, kakor je K. S.K. Jednota. i , Pri družini Joseph Fabjan so dobili pred kratkem obisk štorklje, ki jim je pustila v. dar zalo hčerko. Naše iskrene čestitke k veselemil dogodku starišem, 'hčerki pa dolgo in srečno .življenje ! V župniji sv. Jožefa v Wolf-hurst so imeli zadnji teden šti-rideseturno pobožnost, ki je nepričakovano lepo vspela, kar je dokaz, da se ta nova župnija, odkar ima sedanjega vnetega župnika, Rev. Klos, jako lepo razvija. Ker je v tej župniji tudi lepo število Slovencev, nas napredek toliko bolj veseli in jim iz srca želimo, da bi se njim kmalu želje izpolnile, da bi dobili novo cerkev, ki jo nujno potrebujejo. \ Dne 2. novembra se vrše ši-irom Združenih držav zopet jako važne volitve, tako tudi v naši državi Ohio. Ker so tukajšni Slovenci domalega vsi državljani, tako tudi naše Slovenke, bi bilo želeti, da "bi se začeli bolj zanimkti tudi za politično življenje ter šli na volišče, kadar jih Stric Sam kliče. Upošte'-vati moramo, da je eden največjih naših privilegijev, ki jih imamo kot ameriški državljani, da imamo pravico pri volitvah nem miru, na take besede nič ne dam, z njimi nič ne dosežeš. Moramo ustvariti, koristi, ki omogočajo socialni mir potom socialne pravičnosti. Ce hočemo uresničiti ta program, se pokaže že misel o možnosti gospodarske organizacije. Stare oblike mi ne ugajajo. Danes je potreba novih organizacij; in če obstoji želja po stabilizaciji dela in industrijske delavnosti, bomo morali poiskati sredstva te nove organizacije. Treba bo ustvariti smotreno gospodarstvo na podlagi socialne pravičnosti. Ta metoda izlqča nasprotstvo razrednega boja in socialne politike kot zastarelo. Socialni mir, ki nima za seboj programa smotre-. ne resnične izvršitve, je gnil. Cilj družbe je skupna sreča. Ta' cilj je lahko podlaga za program socialnega miru. Tudi nasprotstvo med prosto trgovino in zaščitno carino je v tej zvezi zastarelo. Ni to problem, ali smo za prosto trgovino ali za zaščitno carino, temveč, če in kako se mednarodna organizacija smotrenega gospodarstva poslužuje teh kategorij. Geslo "tu prosta trgovina, tam zaščitna carina," je izrabljeno; rrt,ednarodno smotreno gospodarstvo s sodelovanjem mednarodnih moči je klic bodočnosti. Pred 'vdj'sko'. so 'ndspr.otnlki tarif hoteli rešiti delavsko Vprašanje s socialnopolitičnimi postavami, danes hočemo določiti v socialnopolitičnih postavah samo velika vodilna načela, ki se potem s posebnimi pogodbami z delavci primerno oblikujejo. Nastalo je razmerje, ki je mešanica postave in pogodbe. Splošno so tozadevne skušnje dobre in smo prišli večkrat do razveseljivih praktičnih uspehov. Stalno naše načelo je pa misel možnosti in potrebe, da se ustvari mednarodno smotreno gospodarstvo. Stare besede kot bojni klici izginjajo in se morajo umakniti organizaciji, ki za socialno pravičnostjo in! ki hoče vsa vprašanja gospodarskega življenja urediti z mednarodnimi dogovori." . Ddločevati, kdo bodo naši voditelji jn kaka naj bo naša uprava. Vedeti je treba, da smo v političnem oziru kakor ena velika družina, če bomo skrbeli in se potrudili za dober red in vodstvo te družine, bomo živeli^ v zadovoljstvu. Ce se pa ne bomo brigali za te naše važne živ-Ijenske zadeve ter pustili, da bodo drugi za nas po svoje red ielali in gospodarili, potem smo sami krivi, ker smo malobrižni v spolnovanju naših dolžnosti 1 do samih sebe in do naše nove ■ domovine, ki nas je sprejela za • svoje sinove in hčere, da njej 1 pomagamo v njenem obstoju k boljšem blagostanju. Zato cenjeni Slovenci in Slovenke v naši naselbini in okolici, zavedajmo se v sedanjem času te naše narodne dolžnosti. Pojdimo dne 2. novembra vsi na volišče in glasujmo za kandidate,! ki bodo delali v korist našo in naše države. Da boste bolje znali o volitvah, se bo vršila dne 31. oktobra, v nedeljo ob 2. uri v dvorani na Bdydsville velika politična seja, kamor ste ulju dno vabljeni vsi rojaki in j rojakinje, ker to je ena izmed najvažnejših stvari, da znate kako voliti. Zato ne pozabite se udeležiti te važne seje. II koncu moram duti( še priznanje Tonetu z Jolieta za njegove dopise. Naše ženske pravijo : Tako kot Tone s hriba ne zna nobeden pisati, torej Tone, le korajžno piši še naprej, pravijo, da imaš talent za to in če eden ženskam ustreže, ga gotovo ima vse rado. Tudi Fant od fare jih zna zložiti za res in za kratek čas. Le tako naprej, taki dopisi delajo naš list Am. Slovenec bolj zanimiv in pri-kupljiv. Z rodoljubnim pozdravom, Mihael Hočevar. —r—o—— BELI LEVI. Francoski polkovnik Fenn, ki je pred kratkim prepotoval ozemlje belgijskega Konga v Afriki, poroča, da je naletel ob jezeru Kivu na doslej neznano vrsto levov. Ti levi imajo belo dlako ter so zelo podobni leopardom. V tej pokrajini živi baje tudi gorila, ki je poraščena s plavo dlako. Vendar se Fennu ni posrečilo ujeti živali te vrste. -o- AMUNDSEN NAMERAVA POLETETI OD TEČAJA DO TEČAJA. London, Anglija. — Iz Ko-penhagna prihaja poročilo, da nameravajo člani Amundsen-Ellsworthowe ekspedicije, ki je obkrožila meseca maja severni tejčaj, napraviti polet okrog sveta, in sicer tako, da bodo spotoma obiskali severni in južni tečaj. --o-- Prodala otroka za 800 dinarjev V Sarajevu se je dogodil te dni zanimiv slučaj. Neka zakonska mati je zašla v težke gmotne težkoče in je zato prodala svojega otrofca za 800 dinarjev rodbini, ki jo je podpirala. Ko je policija zvedela za stvar, je odredila takoj preiskavo in poklicala mater na odgovornost. Pri zaslišanju pa je zdravnik ugotovil, da ženska ni popolnoma normalna in jo je poslal zato v opazovalnico. ( Črne koze. K zdravniku je | pritekel George, sin trgovca ; Zgube, in žalosten sedel v naslonjač: ''Gospod zdravnik, izgubljen sem!" — "Kaj pa vara je?" je vprašal zdravnik. —• I "Naša služkinja je zbolela na črnih kozah in jaz sem jo včeraj poljubil." — Zdravnik je vzel klobuk in hitel k trgovcu Zgubi: "Prijatelj," ga je nagovoril zdravnik, "svojemu sinu moraš prepovedati občevanje s | služkinjo. Tvoj sin jo je poljubil in ona je zbolela na črnih kozah." — "O, Bog, potem sera tudi jaz izgubljen," je zajav-kal Zguba. — "Tedaj si tudi ti poljubil služkinjo?" je vzkliknil zdravnik. "Upam, da nisi pozneje poljubil še svoje žene?" — "Tudi njo!" — "O, strašno,", je preplašen dejal, zdravnik, "potem sem tudi jaz izgubljen!" * * * Reklama nekaj velja. Neki kmetiČ je poslušal predavanje, | ,da je dandanes reklama velikega pomena, pa ni hotel verjeti. Zato je predavatelj vprašal: "Katera jajca mi raje iščemo in jemo: kurja ali purja?" Krnet je,seveda odgovoril, da kurja. ] On gaje dalje, vprašal: "Ali so ta jajca kaj različna mpd se-' j boj?" Priznati je moral, da jie. j "Torej vidiš,"-ga je popcil, "mi j samo zato iščemo in jemo naj- \ raje' kurja jajca* 'ker kura te- 1 daj, ko jajce znese, dela s svo- f jim kokodakanjem reklamo, 1 pura pa je tjho! Torej zdaj po- ; znaš veliko moč reklame!" * ' S; ! ' i Nejnoderna krava. Mala Mi- . lica je bila.pri stari mannci na | kmetih na počitnicah. Nekoč je I priletela domov, rekoč: "Mamica, krava na, travniku me jc. S tako • flMnmogMal'a r A za- | kaj?-"— "Najbrže zavoljo tvoje rdeče obleke." — "Oh," je | vzdihnila Milica, "saj vem, da moja oblekca ni več moderna, a da se tudi krava na to spo- ( zna, pa nisem vedela!" Prekasno. "Zakaj ne bi.ja« | imela, sreče v kinu?" se vpraša | gospa Dolinarjeva, ko. čila ta-le j oglas: "Išče,se jako mlada i'1 jako lepa žena za prvo vlogo." | — Gospod Dolinar se zbega" sesede in si ne upa odgovoriti- 4 Toliko časa je že, odkar se je rodila gospa Dolinarjeva, da je :'J pozabila svoja leta. Telefonira j ravnatelju; ta. jo bo čakal dru- , gi dan ob desetih. Slikanje i'1 1 lepotičenje obraza pa vzame j naslednje jutro dokaj časa. | "Oprostite, gospod direktor," pravi gospa Dolinarjeva, gizda-joč in spakujoč se, "pet minut | sem prišla prepozno," —. "Pet | minut! Trideset let ste prišli prepozno!" je vzkliknil .ravna- ; telj. ' * Nevednež. Vprašanje: Kai se to pritvi, ako si platoničn0 zaljubljena? — Odgovor: r|'° se p.ravi z drugimi besedami, se igraš s puško, pa ne veš, ^ i je nabasana, ki se lahko spfoži 1 in te zadene v srce, da boš v smrti suženj. --O-:- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." I;Vvf: ,' Peagovs PRIDNI KARO. Povesi o dečku in psu. ..i. - . ; : K., , r i bil še mlad, nadebuden dečak, -:sv:n ■f.|: strah vseh mater, ki so imeli sinčeke t "u. iji iet Tem sem služil za vzorec vseh povodnosti, bil sem njihov kolovodja pri vsaki budalosti in moja navzočnost je bila vzrok, da SO; trepetale matere neprestano v smrtnem strahu za svoje potomce. Naj vam povem kako zgodbo iz te dobe svojega' življenja! Danes se lie spominjam več, kakšnim srečnim okolšČinam se imam zahvaliti za to, a dejstvo je, da je došlo nekega dne tlNinunn y\(\\: -i Ki n'!i riti . ^ -------- naj pridem k njemu na počjtiiice. Povabil me je "stric ekonom," tako smo ga imenovali, ker je imel v majhnem podeželskem mestecu precej veliko posestvo in pivovarno. Bil je poleg gospoda župana najuglednejši mož svojega kraja. Potoval, sem torej k njemu in se veselil ravno tako na prijetnosti življenja na kmetih, ki mi še niso bile znane dotlej, kakor občevanja z mno-gobrojnimi stričevimi otroki, ki jih sicer nisem poznal osebno, pač pa iz več prav tr-dokornih skupin na fotografijah. Ko dospem tja, so me sprejeli zelo prijazno ter me takoj pričeli pitati na mast. Kmalu sem tudi uganil, kaj da prav za prav pričakujejo od mene: izbran sem bil za nič več in nič manj, liego za velikolepno vlogo, da pokažem svojim bratrancem in sestričinam velikomestne manire in jih pri- učim. Sprva pa se jim je zdelo umljivo samo ob sebi, da se mora "ubogi dečko iz mesta" na dobrem podeželskem zraku odpočili in postati po možnosti podoben .svojim mladim sorodnikom. Ti so bili vfeeka-ko, bodisi ozir svoje telesnosti, bodisi svoje možganske dejavnosti, mnogo bolj podobni vrečam, nabasanim z moko, kakor pa nadebudnemu cvetju človeštva. Vkljub temu sm° kmalu sklenili prijateljstvo, ki je obstajalo v istem razmerju, kakor je danes mod Italijo in Jugoslavijo: moji mladi sorodniki so postali suženjsko orodje mojih idej in želja. Učil sem jih, kako treba do vrha slamnatih kopic na eni strani priplezati, da moreš na drugi strani clrčati doli pp. njih; dajal sem jim navodila, kako se je treba pod streho skriti v senu in strašiti nič hudega sluteče hlapce, in dekle, pri čemer smo prišli kmalu na to, da je bil strah mnogo večji, ako sta prišla gor dva paroma, to se pravi kot dvodomna rastlina. Jaz sem bil tisti, ki sem odvezal rdeče-lisastega junca, ki je napravil potem v holandski kravji čredi, ponosu strica ekonoma, velikansko zmešnjavo glede bodočega rodovnika. V kratkem sem dosegel na ta način pri majarju in služinčadi velik renome in ko bi bil skoro da zažgal dobro napolnjeno sene-no šupo in so vsled tega jeli ravnati z menoj in mojimi tovariši žaljivo-nezaupno, sem sklenil, da preložim torišče svojega delovanja raje v mestece, ki bo gotovo pokazalo več hvaležnosti in razumevanja. Mladina tega mesteca je bila sicer zelo nazadnjaška, vendar pa se je pokazalo, da je dostopna moderni kulturi, ki sem jo pri- našal jaz. Organiziral sem dva leteča kora, ki st» bila med seboj kot "banditje in kačaki" v i krvavem sovraštvu; jaz pa, kot načelni generalnega štaba, sem se znal mojslersk^ postaviti vselej na ono stran, kjer takrat bilo batin pričakovati. Jaz sem bil tisti, od katerega je izšel flf črt, da smo zaprli hermetično vežna vrata-skozi katera je prihajala mestna babica-zaprli pa smo jih s tremi vijaki: zgoraj. v sredi in spodaj. Pozno na večer Smo op0' zorili spoštovano ženo z izmišljenim p oP0" čilom na njeno dolžnost in se po kraljev° hehetali, ko je zapustila pridna žena vkljub svoji obilni telesnosti svoje stanovanje v pritličju skozi okno, ki je bilo precej vi*0' j ko od tal. (Dalje prih.) "AMERIKANSKI SLOVENEC" Narodu besedo - narod naj govori. Ameriškim Slovencem je bilo že večkrat dovolj jasno povedano, kaj in kakega pomena je tisk. Prepričani smo, da zadnji ameriški Slovenec (a) ve, da brez močnega neodvisnega katoliškega dnevnika bi bile naše naselbine in župnije, naše organizacije in društva izpostavljeni vsakovrstnim napadom naših nasprotnikov po mišljenju in prepričanju. Kadarkoli bi se jim zljubilo, bi lahko udrli v naš teritorij s svojo protikatoliško reklamo in to ne brez škode za nas. Kaj je v tem oziru storil slovenski katoliški tisk v Ameriki, vidi lahko vsak. Saj ni potreba naštevati slučajev, saj se lahko spomni vsak, kako je bilo samo pred kakimi petimi ali šestimi leti nazaj. Kako so nasprotniki nastopali, zlasti v času, ko se je dvigal med ameriškimi Slovenci klic za močnejši katoliški tisk. Vseh sredstev so se nasprotniki posluževali, samo da bi uničili najvažnejšo obrambo, orožje katoliških Slovencev — namreč tisk, kolikor ga je bilo. Hud je bil boj in kdor se je v tistih časih postavil na bojno fronto, ta je bil žrtev teh razmer. Po njem so planili liberalni in socialistični listi, ga blatili na vse pretege, dokler ga niso ujezili, da je vse skupaj pustil in se poslovil od javnosti. Vendar pa je bilo tudi tedaj nekaj mož, ki so ostali zvesti zastavi katoliškega prepričanja, ki niso de-zertirali svojih trenčev, temveč ostali na svojem mestu skozi vse nevihte in boje in še danes krepko držijo zastavo svojega katoliškega prepričanja visoko in ponosno, zakaj prebili so črno noč boja in krize in dočakali so svetlo zarjo, ki je prišla na obzorje ameriškega Slovenstva in mu oznanila boljšo in lepšo bodočnost. Katoliški Slovenci v Ameriki so dobili močno lastno tiskovno podjetje v delniški družbi Edinost. List Edinost je rastel od leta in leta in ko je postal dovolj močan, je leta 1924. vzel k sebi "Amer. Slovenca," s katerim je hodil do naših naselbin en čas skupaj. Ko pa je bila ljudska volja, da se postavi v obrat list samo z enim imenom, se je narod izrekel z večino za "Amer. Slovenca," kateri je začel lansko leto izhajati dnevno petkrat na teden. Kdor opazuje življenje ameriških Slovencev od blizu, ta dobro vidi, da vladajo med našim narodom danes že vse druge razmere. Med katoliškimi društvi je novo življenje, novo navdušenje, ki kipi za resnico in pravico po vseh naselbinah. Kaka razlika! Pred par leti se člani katoliških društev po večjih naselbinah niti na agitacijo niso upali. Danes med nami vse agitira in dela za naša društva in organizacije. Odkod ta duh, odkod to navdušenje? Kdor hoče, ta vidi in ve, da je vse to le sad trdega dela, ki ga je vršil in ga še vrši med nami ravno slovenski katoliški tisk v Ameriki. Kdor vse to le malo prouči, ta vidi, kaj je katoliški tisk za nas Slovence v tej novi domovini. Katoliški tisk je tista velesila, ki širi ideje našega prepričanja, ideje naših slovenskih župnij in vabi s pisano besedo dan za dnem zgubljene rojake k cerkvi, kjer fcdino je varni pristan za vsakega človeka. S pisano besedo seznanja rojake po najbolj oddaljenih krajih z idejami naših katoliških društev in organizacij. Kratko: Tisk je tista vez, ki veže med seboj vse sloje, jih vabi skupaj, vžiga v njih čist, pošten, možati značaj, je tista nit, ki s pisano besedo druži rojake z rojaki, naselbino z naselbino,, itd. Zato si niti misliti ne moremo, kako velika korist je za nas močan, neodvisen katoliški dnevnik. Seveda, ko bi bila med nami doma prava zavednost, bi mi ameriški Slovenci že zdavnaj lahko imeli katoliški dnevnik. Ne bilo bi treba toliko prositi in moledovati. Te zavesti nam slovenskim katoličanom še vedno manjka. Zato pa je treba Še dela in dela, da se naše ljudstvo še bolj probudi k še večji katoliški zavesti. "Amer. Slovenec" sedaj izhaja po petkrat na teden. Večina je s tem izdajanjem skoro zadovoljna kot sodimo po njihovem izražanju. Vendar mnogo jih je pa tudi, ki- žele, da bi list izhajal po šestkrat na teden. To se prav lahko zgodi in vse kar je treba je, da se listu, pridobi še malo večji krog čita-teljev, to je novih naročnikov. Zato ne preostaja drugega, kakor da se podamo zopet z vso silo na delo po vseh naselbinah za katoliški dnevnik. Vsak, ki mu je kaj mar za katoliški tisk, bo gotovo rade volje pomagal. S 1. novembrom t. 1. bomo v ta namen otvorili veliko zaključno jubilejno kampanjo. Zakaj do konca tega 35. leta "Amer. Slovenca," še vedno slavimo 351etnico slovanskega tiska v Ameriki, katerega baš predstavlja naš katoliški dnevnik "Amer. Slovenec." Kampanja bo trajala samo do 15. decembra. Pri tej kampanji se bo šlo za popolni dnevnik, ki naj bi izhajal šestkrat na teden. Vse prijatelje in čitatelje teh vrstic že danes opozarjamo, da naj pazijo prihodnji teden na poseben velik razglas te zaključne kampanje za popolni katoliški dnevnik. Zanimiva bo, to zagotavljamo že v naprej. Kar se tiče izdajanja petkrat ali šestkrat na teden, bo dano narodu na prosto voljo, da bo zopet z glasovnico , odločil, kako naj naš list izhaja za naprej. Narod, ki list vzdržuje in plačuje, naj ima besedo in naj govori, kak list hoče in kako se ga naj izdaja. Samo na eno opozarjamo našo slovensko javnost že danes, to je, da naj se pridno pripravi za agitacijo. Gg. zastopniki (ce), naročniki (ce), pripravite se že sedaj za agitatorično delo. Ko bo prišel prihodnji teden razglas velike zaključne jubilejne kampanje, da bote vsi prijeli kot en mož in ena žena ter tako s skupnimi močmi potisnili težki voz našega katoliškega tiska na vrh gore. BOGATO OKRAŠENI VOZ PRI SLAVNOSTNI PARADI V OKLAHOMA. J Kanada. Piše :Rev. A. Mlinar, Hod geville, Sask., Canada. , (Dalje.) Pridelovalci žita srednjega zapada, kjer je takozvana "krušna torbica" našega naroda, priredijo vsako leto po žetvi veliko parado v Omaha. To leto 8e je vršila v sredo, 29. septembra zvečer. Slika nam predstavlja vodilni voz, ki se je pomikal pred drugimi, tudi bogato okrašenimi, s številnimi električnimi lučkami v raznih barvah. Ta dan je navadno v Omaha zbirališče farmarjev iz vseh krajev srednjega zapoda. ar j a nastane solnčni mrk. K sreči bo vplival ta mrk samo na tiste kraje, kjer ga bodo videli, t. j. v južni Avstraliji, Južni Ameriki, Indiji, Afganistanu, Albaniji, Bolgariji in Južni Afriki. Vpliv solnčnega mrka bo kritičen za Zedinjene države, katerim prinese vladne krize, boljševizem, socijalne boje, nemire, borzno paniko in razne druge nesreče. V juniju, juliju, avgustu in septembru bo človeštvo zelo nemirno. Letina bo slaba, pojavijo se razne nalezljive bolezni in tudi vojna bo grozila mnogim državam. Francijo čaka vladna kriza in velike finančne težkoče. V horoskopu Zedinje-nih držav stoji lunin mrk v o-jpoufiiM z Marsom. Ta konsta-lacija nebesnih teles prinaša nemire, vojno nevarnost in stra- TEDENSKI RAZGOVORI POD VAŠKO LIPO. Priobčuje: Albin Jazbec. kamp Naročniki, zanimajte se za veliko zaključno jubilejno anjo KAJ SE NAM OBETA V LETU 1927 ? Neki pariški astrolog-amater je poslal uredništvu "Narodnih Listov" zanimiv dopis, v kate-rem pravi, da se že več let peča 2 astrologijo in da je pripravljen izdelati za poljubno vprašanje znanstveno utemeljeni horoskop. Urednik "Narodnih Listov" je posetil dotičnega astrologa in ga vprašal, kaj caka svet v prihodnjih letih. — Astrolog se je poglobil v knjige in račune ter povedal ured- niku o usodi sveta, odnosno človeštva sledeče: "Svetovni horoskop za 1. 1926 je v znamenju velikega vpliva planetov Marsa in Neptuna. — Prihodnje leto nam obeta podražitev živil, naraščanje brezposelnosti, pobeg, odnosno odstop nekega evropskega kralja, velike rudniške katastrofe, potrese, veliko depresijo v agrarnih krogih in vojaško vstajo na Češkosolvaškem. Dne 3. janu- sne nesreče, t Najnevarnejša | konstelacija prihodnjega leta je solnčni mrk, ki nastane 29. junija. Ta mrk bodo videli tudi .v Evropi. Njegov vpliv bo fatalen za večino evropskih držav. V Evropi nastanejo vladne krize, vojna nevarnost, silni potresi, elementarne nesreče, eksplozije, požari, katastrofe na morju, verski boji in razni drugi nevarni pojavi. Dne 15. julija bo Jupiter v konjukciji z Uranom. Ta nebesni pojav, ki ga bo videla vsa Evropa, pomeni preokret v zgodovini. V Nemčiji se najbrže obnovi monarhija. Obetajo se finančne krize, povodnji, epidemije, požari, potresi, smrt vodilnih politikov in državnikov in velike' perturbacije v gospodarskem življenju. Posebno za Nemčijo je ta konstelacija zelo nevarna. Horoskop češkega astrologa napoveduje poedinim državam sledeče dogodke: V Franciji se bo finančni položaj nekoliko zboljšal. Za Avstrijo je 1. 1927 zelo kritično, ker ji obeta gospodarsko in politično krizo, spremembe v vodstvu države itd. Rusija se bliža nemirom, uporom, bedi in gladu. Tudi Jugoslavijo čakajo težki časi in pogoste spremembe v vladi. — Italija bo prihodnje leto svojo moč ojačila, dasi so nekateri meseci tudi za njo kritični. Najboljšo bodočnost napoveduje horoskop Čehoslovaški, ki se bo razvila v splošnem mirno in u-spešno. -o- Konj je udaril 261etnega posestnika Josipa Možino v Zalogu pri Šmarju na Dolenjskem. Zadel ga je v brado in mu je razbil kost. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. -o- Umrl je v Selcih nad Škofjo Loko Ivan Vrhunec, gostilničar in posestnik ter svojedobni večletni župan, v dobi 75 let. Pokopali so ga s sv. mašo. N. v m. p. ! Pacifisti imajo dovolj vzrokov, da lahko z gotovostjo trdijo, da se bliža čas, ko se bo u-resničila njih ideja po trajnem miru. Nedavno mi je rekel neki gospod, da bodo vojne toliko časa, dokler bodo ljudje na svetu. Ne, gospod! Ne verujem temu! Ne le zato, ker sem pacifist in se mi gnusi vojna, ampak zato, ker vidim, da svet napreduje. Kako si pa vendar tisti, ki si želite vojne, predstavljate svetovni napredek, ne da bi pri tem mislili na eno največjih ovir napredku — vojna. Kaj vam pomaga ves napredek, ko pii z, vojno uničite, vse. Ne le dragocene stavbe, ne pomen-jdrate le rodovitne poljane, ki ;dajejo potrebni živež ljudem, ne uničujete le živa bitja — očete in sinove, temveč tudi tistim, ki so daleč zadaj za bojno črto jim ubijate dobrega duha in jih moralno uničujete. — Rečem: Ti^ ki »i želite vojne. Med tiste -spadajo vsi, ki pravijo, vojna mora biti — dokler bodo ljudj<>OO<>0O<>O<>O^^ OOOO-A Tolmačev kotiček. J-O-O O CK><>0-(H>0<>0000<>0^ J> Inficirati pomeni okužiti s kako nalezljivo boleznijo, Na pr.: Vsled občevanja z bolnikom se je tudi sam inficiral. Nasprotno temu je Desinficirati, ali slovensko razkužiti. Na pr.: Soba, kjer leži bolnik z nalezljivo boleznijo, se mora večkrat desinficirati, namreč pomoriti se mora v njej bolezenske bacile s kakim desinfekcijskim (razkuže-valnim) sredstvom. Anketa pomenja zborovanje, sklicano v svrho, da se preišče položaj in se tudi ukrenejo potrebni koraki za nadalje. V Jugoslaviji napr. so že večkrat sklicali anketo za pobijanje draginje. Eksponent pride od latinske besede expono — izpostavim, in znači torej tistega ki se izpostavlja, bodisi pri tej ali drugi stvari. Na pr. politični eksponent je tista oseba, ki se odločno bori in nastopa za svojo politično stranko in se s tem izpostavlja napadom svojih nasprotnikov. — Skoraj vsakdo pa ve, kaj pomeni pri fotografiranju beseda "eksponirati," namreč izpostaviti sliko proti solncu, da njega žarki delujejo na njo. Sanirati pride iz latinskega sanare, kar pomeni ozdraviti, izboljšati. Sanacija torej izboljšanje. Na pr.: Zbrali so se zastopniki vseh evropskih držav, da najdejo način, kako bi se mogel sanirati nevzdržen položaj v Evropi. Birokrat je sestavljeno iz dveh besed, iz francoske bureau (izg. biro), pomeni pisarna, in iz grške krateo, pomeni vladam. Birokrat pomenja torej tistega, ki hoče iz svoje pisarne reševati vsa vprašanja in vse zadeve in se pri tem ne ozira na praktično, torej resnično življenje. Zlasti po državnih uradih vlada birokratizem, kjer se mora pri vsaki stvari postopati po gotovih predpisih in se na ta način rešitev zavleče v nedoglednost. Favorizirati (enako angl. to favor) znači biti naklonjen, zavzemati se za koga, dajati mu prednost. Na pr.: Pri pogajanjih je bilo očividno, da Anglija favorizira Italijo. %- c/A/r[VMM' - ■ c rmS^Z.....IZT1 Jewjb&ER. S On the Cor. ftth Str. and New York aye., Sheboygan, Wis. :- Home of the Chrysler Cars j (Dom Chryslerjcvih automobilov) J $750. $750. i • Detroit " ' * Detroit \ W, A. Knaak Motor Co. i I, 1326-1330 SO. 13th STREET SHEBOYGAN, WISC. \ viWHUH Prva slov. trgovina sveže in suho meso, vsakovrstne klobase in grocer! jsko bin go Se priporoča: 931 Indiana avenue Sheboygan, Wis. Phone: 596 25,000 ANGLEŠKIH MILJ V LETALU. Angleški letalec Allan Gob-ham se je 1. oktobra vrnil iz Avstralijo v domovino in se je spustil na tla med navdušenimi ovacijami tisočglave množice pred angleškim parlamentom ob Temzi. Letalca, ki je izvršil že toliko uspelih poletov in se pokazal pravega mojstra v moderni aeronavtiki, je sprejelo angleško občinstvo s takim en-tuzijazmom, kakršnega ne pozna zlepa Britanija. Na stopnišču parlamenta je sprejel Cobhama britanski minister za zrakoplovbo, ki je o-pozarjal na velike zasluge, katere si je stekel letalec za očet-njavo. Cobham je odrinil iz Londona dne 30. junija. Moral se je radi slabega vremena u-staviti na poti in se spustiti na zemlji pri Basri, kjer je njegov mehanik umrl. Mašinista je ranil namreč neki Arabec s strelom iz puške in mož je umrl radi zastrupljenja krvi. Potem je Cobham letel dalje in srečno dosegel cilj. Vsega skupaj je premeril s svojim letalom 25 tisoč angleških milj, za katere je potreboval skupno 321 ur časa. Kakor splošno znano, prireja Cobham polete po nalogu britanskega ministrstva za zrakoplovbo, ki raziskuje v sporazumu: s trgovinskim ministrstvom, katere zračne črte bi se trenutno najbolj obnesle. Poleti imajo torej izrazit špekulativen značaj. Tega se angleška javnost dobro zaveda in odtod veliko j navdušenje za moža, ki pre-1 Jiskuje nove dobavne vire za an-| gleško trgovino. Ko je, Cobham I pristal, je takoj stopil k mega-' fonu ter je vanj izpregovoril: "Sem zopet doma in pošiljam pozdrave na vse strani." Potem je navdušena množica naložila letalca na rame ter ga nosila po londonskih ulicah. -o- NAIVNO, TODA PAMETNO. Vnuk in vnukinja pričakujeta deda in babico, ki sta na počitnicah. V nekaj urah morata starca dospeti, tako sta vsaj pisala. Otroka sta že nestrpna. Na tihem računata, kdaj se bosta napravila za odhod na kolodvor. V tem trenutku pozvoni... na pragu se pojavi poštni sel z brzojavko v roki. Otroka se preplašita. Ali se je kaj zgodilo? Hvala Bogu, nič hudega ni bilo. Ded je brzojavil: "Zamudila vlak. Odpotujeva jutri ob isti uri." "Ali sta neumna," meni nespoštljivo dečko. "Ce odpotujeta jutri ob isti uri, potem bosta vendar vnovič zamudila vlak!" KM.«"! Famlje pri Divači. Tukajšnje Ipremogokopno podjetje je raz-Jširilo svoj obrat. Prikupili so toliko zemljišča, da ga bo skupino približno 500 akrov. Pri tem bodo pa nekateri posestniki hudo udarjeni, ker jim bodo odvzeti najboljši in najljubši kosi. Toda radi ali neradi, zemljišče so morali prepustiti podjetju. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AME-RIKI. 4'Knjigarna Amerikanski Slovenec" 184-9 WES1 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ZALOGA MOLITVEN I-KOV, RAZNIH POVESTI IN POUČNIH KNJIG. POVESTI IN ROMANI. Agitator. Roman. Janko Kerstnik .80 Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju. Popis zanimivih doživljajev raziskovalcev severa .......................................45 Barvaste črepinje. Zbirka več kratkih povesti ...............................35 Bele noči.—Mali junak. Romana. Dostojevski ...................................50 Bitka pri Visu leta 1866. črtica iz avstr. zgodovine .......................45 Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng. Gangl ...............................................65 Carski sel. Jules Verne. Povest z ruskih pqjian, v dveh delih. Vsak del po ...................................50 Cesar Maks in Mehika. Doživljaji Avstrijcev v Meksiki .................25 Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Me- rimee ..................................-...........65 1 Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja ....................,......... .75 Črna smrt. Fr. Ks .Mcško. Pretresljiva povest .............................75 Čujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo podučne zgodbice .........................25 Detela, zbrani spisi. 1. zv. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše, veseloigra .......................................70 Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v treli dejanjih ...................................40 Don Kišot iz La Manche. Pustolovski doživljaji ...........................50 Duh v Kentervillu. Angl. pravljica ................................................35 Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve povesti s podeželskega življenja .50 Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov.....45 Furij.'Burna novela iz mladeničc- vega življenja .................................75 Glad. Krnit Hamsun. Roman........ 1.25 Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70 po Krist. 2 zvezka skupaj.......... 1.50 Golobovi. Novela s podeželskega življenja ........................................ 1.25 Gospodarica sveta. Avanturističen roman .......................................60, Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča .....................30 , Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza. Starogrška pravljica .....................45, Igralec. F. M. Dostojevski. Ro- llmn iz spominov mladeniči.....75' Ivan Cankar, Zbrani spisi. 2. zv... 2.50 Izdajavec. F. V. Slemenik. Zgodovinska povest iz turških časov .45 Iz dni trpljenja. Andrej Rape. Kratke povesti ...............................60 Izlet g. Broučka v XV. stoletje. Svatopluk Čeh ...............................50 Iz življenja za življenje. Kratke, poučne povesti .............................20 Jagode, j. Stritar. Knjiga za odrasti" mladino .......................50 Jan Marija Plojhar. Roman ........ 1.50 Jaromil. Češka narodna pravljica .30 Jernač Zmagovai. H. Sicnkie-wiez. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .....................................35 Juan Miseria. P. L. Goloma. Španska povest .......................................50 Junakinja iz Štajra. Povest iz boja med katol. in prot. vero........ 1.50 Jutranja zvezda. II. Rider Hag- ' gard. Roman .....-......................... 1.00 Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po ............................................. 1.00 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi Ijolharji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smuko va ženitev. — Klošterski žolnir.—• Grad Rojinje, — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.—• Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — 1'vavda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Ta-tcnbach. — Bojim, se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevpščlji-vdsti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Ka- ko je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetcc in učitelj.—Veronika Deseniška. Kako sem se jaz likal. Jak. Ale-šovec. Povest slovenskega trpina. 1., 2. in 3. del skupno.............. 1-25 Kapetanova hči. A. S. Puškin. Ruska povest ................................ 1.00 Kazan, volčji pes. J. O. Curwood. Kanadski roman .......................... 1.00 Knezova knjižnic_a. 1. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode ................................................ 1.00 Kralj gora. Edin. About. Francoska povest .................................. 1-00 Kratka povest o Antikristu. Slika iz prihodnjosti ...............................30 Kresalo duhov. P. A. Shechan. Roman iz irskega življenja ........ 1-00 Krištofa Šmida spisi Vsak zvezek .65 1. zvezek: Ljudevit Iirastar. — Golobček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirlii. ,— Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata.— Različni sestri. Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. roman.........60 Krivec. Jos. Kostanjevec. Roman iz podeželskega življenja ...........50 Križev pot. Roman češkega duhovnika ........................................ 1-20 Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest iz ljubljanskega življenja ...........50 Ljubljanske slike. Jak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom ...............................75 Mali klatež. Mark Twain. Povest iz resničnega življenja .................60 Mali lord. Povest iz angleškega sveta z zelo napeto vsebino........ .90 Mati božja dobrega sveta. Povest iz časov turških bojev .................45 Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več | kratkih povesti ............................ -50, Mladi gozdar. Izviren roman ...... -45 Mladi samotar. Krištof Šmid. Doživljaji mladega dečka .................35 Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja .......70 Mrtvo mesto. V srce segajoča povest .................................................. 1.00 j Na negotovih potih. Poučna pov. .30! Na različnih potih. Povest za dečke od 11. do 14 .leta...............35 Narod, ki izumira. Zanimivosti iz I življenja in običajev Eskimov.....25 Narodna biblioteka. 7. snopič: Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ...............30 8. in 9. snopič: Nesrečnica. i Ivan Turgenjev. Povest iz ru- '. skega življenja ...............................45 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrcjčkov Jože. Kratke, vesele povesti .................30 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ...............................30 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika ......................... .30 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pesjakova. S srce segajoč roman ...............................45 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .............30 36., 37. in 38. snopič: Žalost i • in veselje. Andrcjčkov Jože. Velezanimiva povest.....................75 39. snopič: Solnce in senca. | Jos. BedenCk. Gorenjska povest .30 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca .............................30 43. snopič: Edip na Kolonu. Sofoklej. Starogrška drama.......30 57. snopič: fclekoliko iz ruske zgodovine .....................................30 ( 58. snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca ...................................30 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrcjčkov Jože .30 60. snopič: Emanck, lovcev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske- ga življenja ...................................30 Narodne pripovedke. 1. zvezek: j Dominicus .....................................35 Narodne pripovedke. ..4. zvezek: Dominicus ...................................40 Narodne pripovedke in pravljice. 1 Vera. Olga VValdova. Roman iz igra v petih slikah .......................55 Diletanski oder. M. Skrbinšek. Poučna navodila igralcem. .45 Divji lovec. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v 4. dej......35 Dom. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih.............................75 Naseljenci. Ameriška povest .35 Naša leta. M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti ...................................... 1.00 Naše življenje. Ks. Meško. Črtice iz življenja ...............................75 Viljem Hauffove pravljice. — Fr. Nedeljko........................................45 V libijski puščavi. A. Conan Doyle. Roman......................................50 V oklopnjaku okoli sveta. Robert Naši ljudje. Dr. A. Remec. Krat- ! ke povesti iz slov. življenja.......40 Krafft. 1. in 2. del; vsak del po .75 V petih letih okrog sveta. Josip Lavtižar. Doživljaji avstrijskega uietnika_____________________________ l.fiO Edda. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih. .. .. .29 Na valovih južnega morja. Pripovedka ...................................35 Gledališke igrice. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Konvencionelne laži.— Prve tri igre za moške, četrta za mešane vloge..........................30 Gorenjski slavček. Lirična komična opera v 2. dejanjih................20 Gospa z morja. Henrik Ibsen. Igra v petih dejanjih. .75 Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič. | V Petrograd. L. Stiasny. Poto-Povest .............................................50 Disne črtice................................... .75 Nihilist. Iz ruskega življenja.........40 Obiski. Izidor Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev .......... 1.25 Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice .85 Ob tihih večerih. Ks. Meško, Kratke črtice ................................ 1.00 Vstajenje. Rudolf Vrabl. Povest. .25 V tujih službah. A. Jirasek. Povest iz češčine..............................95 Vzori in boji. Jože Debevc. Popis dijaškega življenja............. 1.50 Zabavna knjižnica, XXIV. zve- Oče naš. Povest mladeniča.............75 Odiseja. Andrej Kragelj. Starogrška pravljica ...............................45 Oglenica, aji hudobija in nedolžnost. Povest ...................................35 Paberki iz Roža. Iv. Albreht. Pripovedke .................................25 zek. — Zločinci. — Madež. — Mojster Roba. — Mladih zani-karnežev lastni životopisi. Zelo zanimive povestice................75 Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič. Zgodovinska povest iz ribniške doline ............................................ 1.00 Hlapec Jernej in njegova pravica. Iv. Cankar. 9 slik..................50 Hudič. Triglavanski. Komedija iz jugoslovanske politike .................20 Janko in Metka. Bajna igra v treh slikah....................................20 Jenufa. — Opera iz moravskega kmetskega življenja......................20 Kajn. Fr. Bevk. Drama v treh dejanjih............................................75 Kakšen gospod — tak sluga. — Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju.............................35 Pastirjeva nevesta. Cvetko Golar. Zbirka zabavnih povesti .50 Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka povest............................... .50 Patria. Povest iz irske junaš. dobe .30 Perpetua, ali afrikanski mučenci. Povest iz 3. stol. po Kr..............45 Petelinov Janez. Jak. Alešovec. Pouct» povest .............................85 Podobe iz sanj. Ivan Cankar. Ivr&tke slike iz časov svetovne vojne. ...............................................60 Pod svobodnim solncem. F. S. Finžgar. Krasna povest iz zgodovine naših pradedov. 1. in 2. del, skupno .................................. 2.50' Pol litra vipavca. D. Feigel. — Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz petega stol. po Kristusu............85 Za milijoni. A. K. Green. Zelo zanimiv roman............................75 Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2. del. Vsak del po............................ 1.25 Zaročenca. A. Manzoni. Milanska povest iz 17. stoletja................ 3.00 Zbirka narodnih pripovedk. J. P. . Planfriski. 1. in 2. zv. Vsak po .35 Zbrani spisi. Jos. Pagliaruzzi- Krilan .............................................75 Zgodba o nevidnem človeku. H. G. Wells........................................5U Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr. Milčinski.......... .......60 Kamposteljski romarji. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3. dej..........35 K mamici. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3. dej......05 Kotajna. Veseloigra v enem dej. .30 Kralj Lear. W. Shakespeare. — Žaloigra v 5. dejanjih................. 1.00 Kralj Matjaž. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom v petih slikah...................................25 Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega naroda .................50 Poslednji dnevi Pompejev. Roman. 1. in 2. del skupno............ 2.00 Po strani klobuk. D. Feigel. Kratke črtice vesele vsebino.....75 Povestice. Rabindranath Tagore .35 Povesti in slike. Ks. Meško. Pravljice. Fr. Milčinski. Po slovenskih narod, pesmih ...............90 Pravljice Iztoka. Iv Vuk 75 Krivoprisežnik. Anzengruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikah)..............................75 Zgodbe Napoleonovega huzarja. A. Conan Doyle. Zanimiv ro- Lasizdraynika. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2 Zgodbe zdravnika Muznika. Iv. Pregelj. Zgodov. povest ........ .55 Lepa maska. E. Navinšek. Navodila igralcem o šminkanju........ .25 Zgodovinske anekdote. Dr. V. Ša- rabon 1., 2, in 3. zv. Vsak po .35 Zločin v Orcivalu E. Gaborian. Ljubosumnost. Lad. Novak. Veseloigra v enem dejanju ..........45 Ljudski oder. 1. zvezek: Lovski tat. Ljudska igra v petih dejanjih. — Erazem Predjamski (m.) Tgra v petih dejanjih.........70 Lokalna železnica. Komedija v treh dejanjih «................45 Pravljice. Wilde..............................50 Prihajač. Dr. Fr. Detela. Zanimiva povest iz kmetsk. živi j............45 Pripovesti o Petru Velikem 75 Zmisel smrti. Pavel Bourget. — Franc, povest izza svet. vojne .75 Znamenje štirih. A. Conan Doyle. Londonska povest....................35 Pri stricu. Ivo Trošt. Povest iz kmetskega življenja .....................45 Proti Avstriji. Dr. Ljud. Pivko. Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji. 1. in 2. zvezek. Vsak po .30 Z ognjem in mečem. H. Sienkie-Avicz.. Povest iz davnih dni s slikami....................................... 3.50 Lornjon. Igra v enem dejanju..- .10 Marija Stuart. Fr. Schiller. Tragedija v petih dejanjih ...............75 Zvonarjeva hči. E. Miller. Povest .65 J Živ pokopan. A. Benuet. Povest.. .50 ZA MLADINO. Marta. Opera v štirih dejanjih.....15 Martin Krpan. Frank Govekar. Dram, pripovedka v 5 dej.........50 Prst božji. Dr. J. A. Keller. Res- Angelček, otrokom prijatelj, vodi- Mati. Ks. Meško. Dramatska sli- Ptički brez gnezda. Fr. Milčinski. i Belokranjske otroške pesmi. Bo- Ljubljanska povest ........................ .45' žo Radi^..........................................35 Rablji. Fr. Bevlc. Črtice iz trenot- 1 Bob za mladi zob. Cvetko Golar. kov trni i pn in H Pesmi za mladino........................30 Mati svetega veselja. Silv. Sar-denko. Skrivnost vstajenja v 5 dramatskih slikah .........................50 Mefistofeles. Opera v 4 dejanjih ,20 Ribičev sin. Pravljica ...................25 Sanguis Martyrum. Louis Ber-trand. Povest iz prvih časov kr- Božični darovi. Rud. Vrabl. — Kratke povestice.............. .25 Miklavž prihaja. Dr. Iv. Lah. Dane. A. Rape. Mična povestica. .45 Da ste mi zdravi, dragi otroci. Dr. Iv. Robida. Poučne povesti......10 Dedek je pravil. J. Slapšak. Napete pravljice................................45 Kokošji rod. Jos. Ribičič. Zanimive poučne basni.............20 Miklova Zala. M. Bajuk. Igra v Siesto e Šesto. Povest iz italijanski ii Abruccv .................................30 Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva povest........................................50 Slike. Ks. Mcško. Zbirka kratkih, Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. snopič. — Povesti s potovanja. Modra ptica. M. Maeterlinck. Čarobna pravljica v šestih dejanjih (12* slikah) ......................... .50 Mogočni prstan. Fr. Milčinski. Narodna pravljica v 4 dej..........50 Kralj zlate reke. John Ruskin. Pravljica........................................40 Lešniki. Jo.s. Stritar. Knjiga za Na krivih potih (ž). Igra v petih dejanjih .....................................20 Navaden človek. Br. Gj. Nušič. Šala v treh dejanjih .....................75 Smrt pred hišo. Fr. Bevjc. Roman .55 Sorodstvo v prvem členu. Povest .45 Spake. Dr. N. Korun. Kratke, vesele dogodbice .............................. 1.00 Stezosledec. Povest iz ameriškega življenja .........................................35 Svetloba in senca. Dr. Fr. Detela. Kmetska povest ........................60 Svetobor. P. Bohinjec. Povest iz konca 11. stoletja........................60 Šopek samotarke. Manica Koma- -■ nova. Kratke povestice............50 Štiri leta v ruskem ujetništvu. Jos.Grdiua. Doživljaji vojnega Mali Ave Maria. List za sloven- Nedeljske ure na društv. odrih. Silv. Sardenko ...............................50 Martin Krpan z Vrha. Fr. Levstik. Pripovedka slikami........95 Mladim srcem. Ks. Meško. Zbirka" povesti. 2. in 3. zv. Vsak po .25 Obnovljeni Vrtec. Poučna mladinska knjiga s slikami..............75 Orlič. Mladinski list......................05 Prigode čebelice Maje. W. B ousels. Roman za deco ...................75 Robinson Crusoe. Daniel De Foe. Povest za mladino..................... 1.00 Robinson starši. Povest z barva-nimi slikami....................................40 1. Nevesta z Libanona. 3 dra-matske slike. 2. Ženin iz Nazareta. Slavo-spev v dram. prizorih. 3. Selški angel. Igra v dveh dejanjih (ž). 4. Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž). Nižava. Muzikalna drama s predigro v dveh dejanjih.......................20 Noč na Hmeljniku. Dr. Iv. Lah. Igra v treh dejanjih ....................30 Ob vojski. Dr. J. Ev. Krek. Igro- Sumi, šumi Drava. Črtice iz mariborske zgodovine in pravljice iz mariborske okolice .................25 Taras Buljba. Povest iz Rusije.. .75 Tirzan in svet. E. R. Burroughs. Prmun 1 Hfl Slepi slavčki. Karel Širok. Kratke, zanimive povestice..............60 Tolovaj Mataj. Fr. Milčinski. Zanimive pravljice............................85 I Vitomilova železnica. Jos. Kor-ban. Povest....................................45 j kaz v 4 slikah .................................30 Oder. Zbirka gledaliških iger, | 13. zv. — Popek." Veseloigra v enem dejanju. — Bogatin in ! smrt. Igra v 1 dejanju .............55 : Okrutna šala. Igra v štirih deja- Tarzanov' steT'E.""£""BurrouBhs. 1 Volk spokornik. Ks. Meško. Po-pm i nn vesti. .................................................85 Oporoka lukovškega graščaka. Tarzanove živalih"ii".' R. Burroughs. ' | Vrtec. Časopis s podobami za | Veseloigra v 1 dejanju -.............40 i rn 1 slov. mladino................................75 Orlici in drugi tiči. Igra za mla- Tatič. Fr. Bevk. Povest samoob- toženca ...........................................75 Tiho jezero. Povesti za sloven- Zgledi bogoljubnih otrok. Ant. Kržič. 1., 2. in 3. del. Vsak po .45 (Z — m — zaznamovane igre samo Kioske vloge, z — ž —, samo ženske; | dino v 3 dejanjih .........................05 Otroški oder. Igrice za mladino.. .40 Palček Potep. A. Pajme. Prav-! ljična igra v 3 dejanjih ............. .25 Tik za fronto. D. Feigel. Kratke črtice, vesele vsebine .................SO Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko. Frid. Žolna. Domorodne hudomušnice..................................65 Trcnotki oddiha. Več zanimivih brez vsakeg^ zaznamka so mešane vloge.) ' Afričanka. Opera v petih dejanjih .35 Andrej Hofer, tirolski junak. — Ljudska igra v 5. dejanjih........50 Azazel. Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih dejanjih..............................50 j Peterčkove poslednje sanje. Pav. 1 Golia. Božična povest v 4 slik. .50 Pikova dama. Opera v 3 dejanjih | in 7 slikah .......................................25 Ploha. Vesela vaška igra v treh Po dvanajstih letih. Ljudska igra Tri povesti grofa Leva Tolstega. 1 Bedak Pa vlek. Fr. Bevk. Zbirka Iz ruščine......................................40 otroških iger, .......... ................50 Troje angelskih češčenj. Dr. Jos. 1 Begunka, h r. Detela. Drama v Vošnjak. Kmetska povest-.........351 tre ' V,:"7'' ',.................40 Tujski promet. Dr. Fr. Detela. BeTneSk/ trgove=- ^ ^fespeare. Dolenjska povest......................... 1.00 „ ^kaz v 5 dejanjih..... .......50 Tunel. B. Kellermann. Zelo na- ,Brats a spor' E.uWldcs:., ,„,« ------- t« Krsk3 m v 5. dejanjih..............60 Pogodba. Dr. Ivo. Česnik. Burka | s petjem v dveh dejanjih...........30 Poljub. Prostonarodna opera v 2 I dejanjih ...........................................20 Poslednji mož. F. X. Svobqda. | Veseloigra v 3. dejanjih..............60 Potopljeni zvon. Dramatska bajka Turki pred sv. Tilnom. Julij Slap-šak. Zgodovinska povest iz , Burke in šaljivi prizori. — Čaro-dejna brivnica. — Radi nagra- ■ de (m). — Čašica kave (ž). — | Zaklad, (m) — Vedež. — Po-, boljšana trmoglavka, (ž) — Luknja v namiznem prtu. (ž) — Ženin Miha. (m) — Zamorec. (m) — Junaki, (m) — Trije učenjaki, (m) — Opeharjeni Žid. (m) — Izgubljena stava. (m) — Čudna kupčija, (m).....75 Čarostrelec. Romantična opera v ■ Če sta dva. Sala v 1 dejanju.......35 Črne maske. L. Andrejev. Žalo- j v 5. dejanjih.................................... Precijoza. Igrokaz v štirih deja- Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodov. povest....... 1.00 Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. 5. knjiga. — Lux in tenebris lu-lucet. — Moč ljubezni.. — Že zopet. — Glasovi iz groba. Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva husarja. .6C 6. knjiga. — Črtice z ogljem.— Ta tretja. — Poroka po po- Prešeren, misterij slovenstva. Ivo Sever. Eno dejanje..........-............. .I® Proslava sv. Cirila in Metoda. —• Modrost, (m) Prizor iz Cirilo-ve mladosti. — Smrt sv. Cirila, blagovestnika. (m) —r Domov, (ž) Dramatska slika v enem Puščavnikov zvonček. Komična j opera v treh dejanjih.................. ^ j Revizor. N. Vas. Gogolj. Komedi-' v 5. dejanjih...........................:...... Prva slovenska čistilnica in krojačmea v Jolietu! Sprejemamo naročila za nove obleke po meri, pre-delavamo nošene obleke, čistimo in gladimo. POSTREŽBA TOČNA, CENE ZMERNE! ' Rojaki podpirajte domače slovensko podjetje! National Cleaners, Dyers & Tailors Rudolf Požek, lastnik 1007 NORTH HICKORY ST., JOLIET, ILL. I Družba ^ | sv. Družine j dobite 6% obresti na vaše vloge. Co posadile drevo v slabo zemljo Vam ne rodi takega sadu, kot bi ga moglo. Pr av tako Vaš denar ne prinaša Vam obresti kot bi jih mogel, ako ga ne vložite tako, da jih vam prinaša. Pridite k nam in mi vam povemo, kako je vam dobiti po G% na vaše vloge. Metropolitan Stat© Batik CORNER LEAVITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL. '"•WW w www vww v vv w w vw v ir wwvww v vwwm' ww tsi'Wf iyiy n; in' w wi wvrwp h^wwwwwww j JOLIET, ILL. "AMERIKANSKI nanrffr;-'*! -"rssssrsr: SLOVENEC" ZTSS ■ NASI V ITALIJI, Iz Trsta poročajo: Oblast je razpustila Rokodelsko in bralno društvo v Tolminu, ki ga je pred 45 leti ustanovil narodni 'prvoboritelj dr. Lavrič. Že dol-- ^'go časa so ovirali vsako dru- (THE HOLY FAMILY SOCIETY) 'času 30 hoteli tolminski fašisti VSTAWOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Ikorporativno vstopiti v društvo. 2edinje«ilh Državah nnnfift , TAT JOT TI T Inkor. v drž. 111. ,Ke1' se njihovi želji ni ugodilo, Severne Amerike Uyliliii uUMiH ILL Inkor. v drž. Pa. 'je oblast društvo razpustila. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." i Enaka usoda Čaka društvo Gl™ 0D~B0i: i;'KaZV0J"',v Sempolaju pri Na- Prcdsednik................... GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, IU. ,brezllu- da se to društvo podpredsednik........JOIIN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, IU. razpusti, ,]e prevzel liovoimeno- H. podpredsednik... JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. vaili podeštat Brovedani ki je Slavni tajnik.............................-JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, I1L ',)0 imenovanju orvič v s'voiem Zapisnikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, IU.it. " m .',U P™C ^ SVOjem Wagajnik..............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. .am-j-enju pnsel V Sempolaj, Či- Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. gar uprava bo odslej v njegovih 'rokah. | Prebivalstvo sežanskega o-jkraja se je silno razveselilo vesti, da je vlada iz ekonomskih jozirov opustila podprefekturo I v Sežani, ker so upali, da se ta-jko rešijo nepriljubljenega pod-prefekta Aviana. Sedaj pa po- AMERIŠKE VETERANE ČAKA PRESENEČENJE V PARIZU. Pariz, Francija. — Ameri-kancem, ki so se bojevali v svetovni vojni pod zvezdnato zastavo v Franciji, se jim je zahotelo, da bi še enkrat radi videli tiste kraje. Določeno je, nudi nobene ..pomoči, Pretežnjaj 5 cm. Je krasno delo tvrdke večina teh žensk ne ume an- j Vodnik, kamnoseka iz Ljubi ja-gleški in nima sredstev, da bi ne, NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1^4 West 22nd Place, Chicago. IU. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICII, 1212 N. Broadway St., Joliet, IU. --o-- Do dne 30. junija 1926 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ll> njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku 5«,456.91. -o- Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v sv 3'h naselbinah ustanovijo, moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Druži. Rv- Družine. Za ustanovitev društva1 zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se Uoški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se »viša zavarovalnina na $1,000,00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. "o'cg smrtninc sc zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE1 IZ URADA PREDSEDNIKA D.S.D. Joliet, 111. \ Cenjenim društvom in posameznim članom ju članicam Napišem naslednje vrstice v premišljevanje za napredek in Prospeh ter trajni obstanek D.S.D. Ta mlada podporna organizacija je bila uradno ustanovljena 29. novembra 1914, in sicer z namenom, družiti slovenski katoliški narod, podpirati, vdove in sirote v slučaju nezgode ter Jim lajšati njih tužni stan, širiti bratsko ljubezen in gojiti bratsko edinost ter pravo krščansko dobrodelnost med svojim članstvom pod geslom: Vse za vero, dom in narod, ter: Vsi za ene-kra, eden za vse. Lepšega namena kakor je ta, v resnici ne morete najti, in Naša slavna Družba je tekom 12 let svojega obstoja do pičice spolnjevala vse tepredpisane dolžnosti; statistika nam nam-, »eč kaže, da je svojim članom in članicam izplačala tekom'teh -HJ&po svoto my smrlninah in . Toda kljub vsem tem dobrinam moram žalibog pri/.iiat i, d.a je zanimanje članstva za svojo D.S.D. veliko premajhno; Ni kdo ne pokaže nikake ljubezni, brezbrižni smo, ne agitiramo dovolj, da, agitacije sploh nikjer nikake ni. — Ali mi ne pritrdite, ako bi bilo v društvih več življenja,, bi že davno lahko dosegli število 5000,na članstvu? Ako bi bilo bolj aktivni, bi lahko imeli društvo že v vsaki slovenski naselbini, zlasti v državah Illinois in Pennsylvania! In ali ni tudi resnica, da bi že davno lahko izdajali zavarovalnino za §1000, kar bi mogli sto-, r'ti, ako bi dosegli število 2000 na članstvu. Ali ne uvidite, da ciin več nas je skupaj, tem prej pridemo clo solventnosti, kar Nekatere države zahtevajo? Kadar pa to dosežemo, tedaj hb-Nio lahko razširili svojo podporno organizacijo po v,seh drža-Vab, in na ta način bi rastel njen napredek in povzdignila bi se H.S.D. v mogočno podporno katoliško mater. A, dragi bratje in sestre, tega pa ne bomo dosegli druga* Ct!> kakor z zanimanjem, agilnostjo in delom. Porabite vsako Prosto uro, ki vam je na razpolago, in jo žrtvujte za svojo organizacijo. Pojdite k svojemu sosedu, ako še ni član naše ^''iižbe, nagovarjajte ga, razložite mu pravila, pojasnite mu Vso dobrine, ki mu jih nudi naša organizacija, in prepričan s^m, ako boste vi pri svojem delu vztrajni in navdušeni, da bo lN-istopil k nam ne le sam, ampak tudi cela njegova družina. Dalje, kjer še ni društva D.S.D., ustanovite ga. V tem bi se zlasti obrnil na rojake v sledečih naselbinah: Springfield, Peoria, Aurora, Utica, So. Chicago, Wenona, vse v 111 inoisu, potem se lahko obrnemo v Pennsylvanijo, v South Bethlehem, Steelton itd. Vse to so velike slovenske in hrvatske naselbine in z lahkoto bi se ustanovilo novo društvo, le ma-dobre volje bi bilo treba. ročajo, da ostane Avian v Sc-, žani, ne sicer kot podprofekt.i pač pa kot načelnik političnega' informativnega urada, čigar! naloga je zasledovati delovanje! in mišljenje slovenskega prebi-! valštva. Enaki uradi se uvtano-' vijo baje tudi drugod. I "Edinost" od 22. septembra! je bila zaplenjena. Vzrok še ni znan. Slovenec ch&lrcljen v Trstu. Te din so našli v ulici Scalinata Slovenca Martina Lesjaka s prestreljeno nogo. V bolnici, kamor so ga prepeljali, je izpovedal, da se je z ulice pogovarjal s svojim dekletom. Nenadoma je počil strel in krogla ga je zadela v levo stegno. Kdo je strel oddal, ne ve. Sumi pa, da ga je nekdo obstrelil iz ljtibo- sledila nezvestim soprogom v Ameriko. Glasom poročil, te zapuščene ženske, dekleta in otroci, se pripravljajo na sprejem ameriških veteranov, ki najbrž ne da bo drugo leto obiskalo' bo Rreveč prisrcGn. Francijo 30,000 ameriških ve-! -0- teranov na konvenciji ameri-j Spomenik, padlim vojakom ske legije, ki se bo obdržavala so odkrili 8. m. m. v Stari cer-v Parizu. Presenečenje jih pa' kvi. je iz marmorja,v višini me-i'kajtl sprejelo jih bo; ri 2 m 46 cm, v širino pa 1 m 5000 francoskih žena in deklet — zapuščene žene ameriških vojakov in otroci, kakor tudi zapeljana dekleta. Te zapuščene sirote so se obrnile za pomoč k "American Aid society of Paris." Francoska vlada, glede na dejstvo, da so žene, ki so poročile ameriške vojake s tem postale Amerikanke, ne Cenjeni Wahoic: Lepo se vam zahvalim za vašo čudodelno Alpen Tinkturo, katero sem rabila z najboljšim uspehom Da nisem rabila vaše Alpen tinkture, bi lase popolnoma izgubila Mary Stalcer, Cleveland, O. Drag.i mi Wahčič: '/_ veseljem se vam moram zahvaliti za vašo v resni,-1 ei čudodelno Alpen Tinkturo, porabil' sem samo, eno steklenico in so m: i lasje krasno narastli na glavi, na'ti-i steni mestu ko sem jih že pred 12 It ti1 izgubil, zato vam ostanem vedno liva-| ležcn. — D. Grujich, P. O. Point Anne Bcllevilc, Orit., Canada. Cenjeni prijatelj Wahčič: Vaša Bruslin Tinktura v resnici prav izvrstno deluje proti sivim lasom, , en dober teden sem. tisto rabit pa imam popolnoma naturne lase kakor mladenič od 18 let star. Ostanem vam hvaležni za pošteno postrežbo. — Kred Fizich, 1125 S. Kind Str., South Bend. In d. MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. 3 PO 25 ČEVLJEV LOTE; 75 čev. frontage; vsaka $315, na Lincoln blizu 150. ceste. Tudi na lahka odpl. 11. Tealc, 839 N. Waller Ave. Austin 10575. 44-p do p HAMILTON PARK BARGAIN" 4 stan. zid. hiša 5 sob, cena $14,000. 4. stan. hiša 5 in 6 sob, parna top, $21,000; zid. 6 stan. 5 in 6 sob, parna top. $31,000; 12 sob, les. hiša hot w. $11.000. Neff Realty Co., 340 W. 75th St. Stew. 4412. 64-sr,č,p ROEEY THEATRE — 2007 W. 22nd St., Chicago, III. Nimate vzroka -hoditi drugam _ ^^v, vaš sosed ima ' najnovejše filme. Udobno je sedeli v kino kjer je toplo--čisto in gledati lepe drame in komedije V nedeljo od 1 p. m. do 11 p. m. V soboto od 5 p. m. do 11 p. m. Vsaki dan od 6 p. m. do 11 p- m. Cena za odrasle 15c. Za otroke 5 in 10c. M. Križka, Mgr. sumnosti. O storilcu nikakega sledu. Cenjeni Wahčič: Rabil sem vaš Wahcic Ehtid zoper Revunalizcnft in trganje po kosteh', v štirih dneh sem popolnoma ozdravel, kakor tudi moj) 'Veda lli prijatelj katerega je strašno trgalo po kosteh, da ni mogel , „c hoditi in ne spati,' sedaj je popolnima zdrav. Osla- wc /<>ky a * -i "cva vam Nvaležna-hi'želiva,' da bi se IN fc. CAK. A J, da pride kdo po vsaki rojak v takem slučaju do vas naročnino v hišo; ako ti je po tekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista. Za bolezni In bolečine PAIN-EXPELLER Tvorniika, zuamka reg. v pat. ur. Zdr. dr. it* W Prijatelj v Potrebi »brnil. — Mike Kodrieli, P. D. |}ox ■4JU New BriMlitoii, Pa! Iiuam še dosti druvih zdravil katere so potrebne za vs^npl drtižino, pišite takoj po cenik ga pošljem zastonj, JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio. ITALIAN A(!(30giiis Mi vam povemo kako lahko ----tt n a 811 l.fi|0 Zima sc bliža in z mrazom naraščaje; potrebe in trpljenje. Povodnji, slaba letina, visoki davki in druge nadloge bodo potrebe letošnjo žimo več kakor podvojile. Kdo drugi naj pomaga, ako ne Amerikanci? Denarne pošiljatve so najboljša podpora in darila; Naša banka ima lastne zveze s pošto in bankami v starem kraju in zato more izvrševati denarne pošiljatve hitro in zanesljivo, po pošti ali brzojavno, ter po nizkih cenah. Mi tudi dolarje izplačujemo v Jugoslaviji. Denar iz starega kraja imajo mnogi rojaki dobiti, bodisi iz bank, od privatnikov, od soditijc itd Vendar, kakor sem izprevidel, po nekaterih naselbinah Niorujo tičali neki skriti sovražniki, ki ljudi razgoVar jajt>, češ, v u'h ^val. številne iz- !• • . , , , . .., . J kusnie m zato vsakomur lahko uslrc- je potreba se enega društva, saj jih imate že zdaj preveč. žcmt)> ^alostuo je, da moram o tem pisati v javnosti, vendar, kar mi eži na srcu, naj tudi izgovorim. Pred par leti je prišla iz lepe slovenske naselbine Steelton da želijo tamkaj ustanoviti žensko društvo pod okriljem ^•D. Ko pa jim je nato tajnik Slapničar poslal navodila, ni Jdo o celem društvu ni duha ni sluha več. Na enaki način se •!(J "ustanovilo" žensko društvo v So. Chicago. In pred par me-s kakor tudi glavne uradnike, da vedno stopajmo po pred-iNsanih načelih in deluj mo ter delajmo, neprenehoma'in vztraj-j^0 delajmo za napredek, procvit in porast naše velike matere ll'žl3e sv. Družine. Za pomoč in blagoslov pri našem delu pa kosimo Jezusa, Marijo in sv. Jožefa. fc bratskim pozdravom ostajam udani . Geo. Stonich, gl. preds. D.S.D. MI Tzc(eluJenio in I'Upqrthanio vse vrste prvovrsliiih tfa roko delanih italijanskih harmonik, ki sij najboljše i na svetu. Jamčimo 10 let. Naše cene so izmed vseh najnižja. Inslrukcija 'zastonj za kupca. — Pišite po katalog ZASTONJ. ' RUATTA SERENELLI & CO 1014 Blue Island Ave. Dept. G7 Chicago, 111. I-1ISA 7 SOB, fur. lit., cesta in alley tlakovana in plačano; lota .}7yjxl25 4335 N. Hamlin Ave. _ S5-srx,p LES. H ISA 5 ŠOB, vel. podstrešje, garaža 2 kari, 2 porča zaprta. 5112 \ N.' Kecler.__________51-sr NIZKA CENA za hitro kupčijo bilo je vredno $12,500 prodam za $5800; posojilo za $3000 -— treba takoj $2800; 50 milj do St. Louis; 170 akr. 100 akr. obdelane; hiša 0 sob; Delco svetloba; blizu Meramcc River, Ca-bany 4110. Johnston & Johnston Realty Co., 5905 Easton, St. Louis, ____ ... .... ........J>8-S1- do sill ISA 6 SOB, fun lit., ograja in "drevesa; garaža za 2 kari. 2112 N. Ken- ___"e ti i Ave. _______ _ _ 85-p,j,t MODERNA HIŠA NA ~DEŽELI blizu Ogden Ave,, 8 sob, 2 suu par-lorja; skoro novo I 10 akr. sveta; vsakovrstno sadje, grmovje, cvetlice; svet se lahko parcelira. A. B. Harrison, ,50 S. Washington St, V; Hinsdale, 111. } 8-t-p,s,t 3-5 SOB FLAT. $9500, rent $io5 na mesec. 4017 N. Kil bourn Ave. .........._ 81 p do p 2 STAN. HIŠA zid., po S sob, hoi w". ht.. takoj za dobiti, $12,500; samo $1500 takoj, ostalo kakor rent. 0237 _W. Grand Ave. 69-p do p ZI D. BUNGALOW 5 SOU........ Na novem Wood Blvd. ,1ota 05x135, garaža zid., hot w. lit., vse moderno improvements. Proda radi kupčije. W. VV. Huggett, 69 Wood St., Hazel Crest. |>h. ( lax. I Crest 8787 | 7,i-pdop PRODATI .MORA" krasno posestvo v Wisconsin. Rilobolov, lov,, za gol-farie; 32 sob, električna luo; "club house." Vse priprave, cena nizka. Ob dveh jezerah; eno noč, vožnje z . 2clcz. o dChicage. P. S. Kcm, Li-bortyyille ,111. M()DERNI 1IOTK1..' $500 "(|,,ho,ll.ov garantirano, na odplačila. 640 akr. $1000 takoj, $5500 v desetih letih za plačati, 80 akr. obdelane zemlje za peso, $1200 takoj, $1200 na odpla- __________________^ • 75-p f' A R M K N A PRODAJ ] 640 A K K. Las Animas County, Colorado, $5 za aker, $500 takoj. I-nstnik Coldman, 1809 California St., Den-.._.ver, Colo. 67-sr,č,i> "CUT OVER BOTTOM BLAND" $20 akr. 40,, 80, ,i.n 120 akr. obdelane zemlje. Tretjino takoj, ostalo na dolgi termin po 6%. Agenti, j. M. Nance, Lock Box 7, Poplar Bluff, _Mo. ________________59-sr.e.n 90 AKK, p HLEVA72 stud^; 3 akr, apricots, 8. akr. alfalfa, vse v dobrem stanju. Na lahka odplačila direktno od lastnika; 1 miljo do 'mesta. Jt.lin MeGivney. P.O.. 1191 Ma-\ ^dera, Cal. 79-p Notarske in odvetniške poslej oskrbimo mi tako za tukaj, kakor tudi v starem kraju. Pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice itd. lahko dobite pri nas. Ako rabite v starem kraju zanesljivo in točno, odvetniško polnoč, Vam jo lahko oskrbimo. Osebe iz starega kraja mi hitro dobimo v Ameriko, ako jim je vstop po zakonu dovoljen. Mi izdelamo izjave, prošnje za Washington in vse, kar spada zraven. Skupno potovanje za Božič v stari kraj priredimo na 4. dec. t. 1. na francoskem parniku "Paris." Potnike bo spremi jail uradnik družbe. Potniki naj se priglase čim prej, zlasti nedržavljaui, da jim preskrbimo šo, pred odhodom dovoljenja za povrnitev v Ameriko. Ako želite potovati pred omenjenim datumom, nam pišite pti vozni red, Mi zastopamo vse linije in zato lahko u-strežemo. Vse dopise o teh zadevah naslovite na banko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 West 42rid Street, New York, N. Y. .iiniu»ii»HHnniimim.^;i»iiuiiniimi»)in>riunTi7rmn,-rmiitnm-intmiiTmTii. 'Najboljše delo za manj denarja" Mobeiiega izgovora za slabe zobe, Časi o1 bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrow« zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje štv. sobe 204 Phone: 4S54 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica Odprto: od 9. zjutraj d« 8. zvečer, V nedeljo ' vod 10. zjutraj do j 12. opoludne. FARMA 210 AKR., obdelana; blizu Steelville, $14.00 za aker; mora takoj prodati, Lon Bass, Steelville, Mo.. 71-p »godna prilika PRODA GARAŽO za 100 kar, 4 skladišča, 3 stan. 3514 Indiana Ave. . Rli. Douglas 0229. 43-p do p " l S T O K R V N E A N GI. h š K! <: " B A R-RON STR A IN WHITE -LEGHORN" piškt, $8.75 za 100 s poštnino. BROWN l.KGHORNS $10.00 za 100. ANCONAS, SHEPPARD •STRAIN, dobre za nesli $11.00 za 100. R1-1 OD K ISLAND REDS, $11 za 100. PLYMOUTH ROCKS $11.50 za 100, WHITE ROCK'S $13 J'anu iino, da so zdrave in čistokrvne^ Ako pride do, vas kakšna, Miriva, naj da potrdilo pošla, mi vam pošljemo živo. 12-od 8 do 21 THE KULGHUM. .HATCHERY __I'RKI-'KKRC; I TJ. "LADIES FURNISH L\(, STO Rt,'' na sev. strani, nova zaloga, "lease" po ceni. Lepa oprava. $2000. Jun. _.783t>. S prve roke- 53 sr.č.p "c. e N • rs f u i\ n is "nT n g s \>> u s i - Nl-vSS" dobro vpeljano, na zap. 26. cesti. Vprašajte 3439 W. 2Cth St. _ _ _ ______6()-sr,r.p "JEWET-RV SHOP" fiua"oprava"iT-stanovljen pred 8. leti, nizka cena. - 946 Newport.___60-sr.č.p R E STA URA M-T ha lepem kraj«, do-bra kupčija, linglewood 7975. 82-pdop BARBER SHOP NA PRODAJ; 6 • stolov, proda radi bolezni, polovico takoj. Elmer Andrew, 1424 Champa St., Denver. Colo, 76_-p do po ■RESTAURANT proda; 3 sobe za stan; .dolgi lease. 2424 Carson St., _Pittsburgh. Pa, 72-p doji POHIŠTVO NA PREDAJ " POHIŠTVO tudi popravljeno in pomočnika sprejme, tapeeirarsko delo. University 347; 728 Custer Ave. Evanslon Mainst "L" 61 sr.č.p "QACK ICR M A I D I RON ICR" kakor novi $75. Mrs. Bell, 2001 W. 0<»lli. Rep. 1020. 56- sr.č.p 2 PI.INOV1C PEČICE (rAcorn) $5 in $10 tudi 2 električne "light domes", $2 in $4 v dobrem stanju. Vprašaj- Jte oskrbnik.!. 3605 Palmer St. 52-,r 3 KOMADE predelane parlor set, tudi set za kuhinjo, miza 4 stoli. 1011 N. Lawler Ave. 50-sr,č,p DEL O- I N " S L U Ž B E DEKLE. ki ima veselje do gofr>podiu-stva, perilo ni v hiši. 1138 Hyde Park Blvd. 1st ap. 58-.sr,č.;> GAS PEČICA in garbage pec-obe za $15.00. 3154 Wall St., v kleti. 83 p POII 1STVQ za" 5 sob mora takoj prodati .Vsaka pametna poiiijtlba se sprejme. 3164 Broadway, blizu Bel-mont. Marsliajl. 80-i>,s.t POHIŠTVO in vel Acot u ,„-,', nizka cena. 4507 Nevada, 2. nadstr. 78-p do p 3" BRIVSK E STOLE in vsa oprema. James Sanford, 1759 Greenlcaf. 77-p.s.t GAS PEČICA UNIVERSAL; 10 11-žigalnikov, 3 peči, malo rabljeno5 I nizka cena. $75.00, pripeljemo na I dom. Benennel, 400 Denting PI. 70 p do p ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil Al. B. 1 ' ■' fi i m%\ ■ DOBRO MESO JE VEDNO OKUSNO V naši mesnici se dobi vedno najboljše sveže, suho in vsakevrste dobro meso. Isto-tako grocerijo. — Na rokah imamo vedno vsakevrste sadje in zelenjave. Postrežbo, točnost in zmerne cene jamčimo. JOSEPH KUKMM Grocerija in mesnica 1837 W. 22nd St., Chicago hone: Canal S634 p . .. J...........L . i --- Phones: 2575 in 2743. Altom Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. N» razyolag© noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1902 — N. CHICAGO. ST. JOLIET. ILI* SLOVENSKA PRALNICA Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvovrstno. Mi napravimo vase perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo tkodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da je naše delo brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite Canal 7172 ali 7173 Naše geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimo! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. 1727 West 21st Street, Chicago, 111 J. L. TELSER Domača trgovina za domače potrebščine — z zmernimi cenami. 2107-11 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. \ PHONES: Canal 6138 — Roosevelt 2107 Približuje se čas, ko bomo morali skrbeti z.ato, da napravimo naše domače gnezdo gorko in udobno. Zasigura-rao vas, da bodo vse to naredile naše peči. X Imamo veliko izbero vsa- ^Jjb) kovrstnih peči za parlorje. JjfZ Oak peči za mehki in trdi premog. Cena od $12 naprej. dČMPTO^P^ Kuhinjska peč (Kitchen heater) dobite od $17.50 na" Bungalow peči in kombi-i^feg^SagfflTOj^^ nacija za plin in premog emajlirano, cene1 od $69.50 MPoleg tega imamo v zalo- vsakovrstno pohištvo, ra-ii SFML dio» preproge, sploh vse kar I — vyf V) se potrebuje pri hiši. Pridite v| k vašemu sosedu in prepri- čali se boste, da lahko prihranite, ako tukaj kupite vaše potrebščine. — Mi smo založeni z vsem. — Proti gotovini ali na obroke. — Pridite gotovo pogledati predno greste drugam. — Govorimo slov.anske jezike. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO -- NOVENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. NAZNANILO DR. HENRY J. MILLSTONE naznanja, da se je vrnil in bo ves svoj čas žrtvoval svojemu uradu in kliniki na 6326 Cottage Grove Ave. (Nasproti Tivoli gledališča.) SPECIJELNO POZORNOST DAJEM ŽENSKIM BOLEZNIM Ure: 11 dop. do 8. pop. onn ob nedeljah zjutraj. Phone Midway 320" ROJAKOM V I WA8KE6JM NORTH CHICAGO % .^Sif^k Priporočam .svojo trgovino z mešanim j* E ^JraPi^ « blagom in obuvali. V zalogi imam vsako- f 1 vrstne obleke .vsakovrstno spodnjo oble. 4*' 1 ^fflL, B ko "Cooper's Underwear," srajce za praz- tlfflk^Hv oik* in ca na delo, klobuke in sploh vso A W&jfflK opravo za celo družino. Pridite ln prepričajte se, da je pri na» T dobro blago, zmerne cene in ista postrel-ba kakor kjerkoli drugje. J, Se priporočam v naklonjenost ^ Mik FRANK OPEKA % Ž Wwwm TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM ^gf 502—10th ST., WAUKEGAN, ILL. A. Grdina & Sons I TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 1 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 S PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 Pustila je luč na mizi in odšla dol. Jaz sem . i odložil tornister in se sezul. Na nogah sem | imel žulje in si mislil: "Moj Bog. . . moj Bog. . . ali more človek toliko prestati? Ali ne bi bilo boljše, ko bi bil človek mrtev?" Ta misel me je bila obšla med maršem že -bogve kolikokrat. Zdaj pa sem se pri gorki peči čutil tako trudnega, tako nesrečnega, da bi bil kljub Katarini, kljub teti Marjeti, gospodu Guldenu in vsem1, ki so mi bili naklonjeni, najrajši aaspal za vedno. Prehudo sem bil zdelan. Ko sem mislil na vse to, so se odprla vrata in v sobo je stopil velik, močan mož, že sivih las. Bil je eden od dvojice, ki sem jo videl spodaj. Oblekel je bil srajco in držal v roki vrč in dve čaši. "Dober večer!" je rekel ter me resno po« gledal. Jaz sem mu pokimal. Za možem je vstopila starka. Prinesla je lesen čeber ter ga predme postavila na tla. "Umijte si noge," je rekla, "to vam bo dobro delo." To me je ganilo in mislil sem si: "Še so dobri ljudje na svetu." Nato sem sezul nogavice. Ker so bili žulji odprti, so krvaveli, in dobra starka je ponavljala : "Ti revež ti!" Mož me-je vprašal: "Odkod pa ste?" "Iz Pfalzburga na Lotarinškem." "Tako ?" je zinil. Čez nekaj časa se je obrnil k svoji ženi: "En kolač prinesl gor. Kant bo pil kozarec vina, potem pa ga pustimo mirno spati, mora si odpočiti!" , S tem je mizo porinil predme, tako da sem imel noge v prijetni kopelji, vrč vina pa pred sabo. Potem je natočil čaši z dobrim belim vinom in rekel: "Na v.aše zdravje!" Gospodinja je bila šla ven in se zdaj vrnila z velikim, še toplim kolačem, ki je bil čezin-čez pokrit s svežim, napol raztopljenim surovim maslom. Zdaj sem šele čutil, kako sem bil lačen: skoro sem omedlel. Menda st.a dobrotnika to opazila, kajti žena je rekla: "Predno boste jedli, prijatelj, morate;noge vzeti iz vode!" In predno sem razumel, kaj namerava, se je sklonila in mi s predpasnikom otrla noge. ""Za božjo VOljo, gospa," sem vzkliknil, "saj delate z mano, kakor bi bil vaš otrok!" "Midva imava tudi sina v vojni," je odgovorila. Glas se ji je tresel pri teh besedah in to mi je stiskalo srce; spomnil sem se Katarine in tete Marjete in nisem mogel nič odgovoriti. "Jejte in pijte," je rekel mož in razrezal kolač. To sem tudi storil z naslado ,kakršne še nisem poznal. Onadva sta me gledala molče. Ko sem končal, je mož vstal. "Da," je rekel, "tudi midva imama sina v vojni. Lansko leto je šel z drugimi na Rusko in nič nisva zvedela o njem. . . Te vojne so grozne!" To je govoril sam s seboj in zamišljen ho- dil po sobi z rokami, na hrbtu prekrižanimi. Jaz pa sem čutil, kako so se mi zapirale oči. Naenkrat je rekel mož: "No, pa lahko noč!" In je šel ven. Žena je šla za njim s čebrom. "Bog vam povrni!" gem zaklical za njima. "Bog naj vam vrne sina." Potem sem se slekel, legel v posteljo in se pogreznil v trdno spanje,. IX. Drugo jutro sem se zbudil okrog sedme ure. Trobentač na oglu Kapucinske ulice je trobil k zbiranju. Vse se je zganilo: slišalo se je, kako so šli mimo konji, vozovi in ljudje. Mene so noge še nekoliko bolele, a dosti manj nego prejšnji dan. Ko sem obul sveže nogavice, sem se čutil kakor prerojenega. Trdno sem stal na nogah in rekel sam pri sebi: "Ako pojde tako naprej, Jože, postaneš še pravi poskočin. Samo začetek je težak." Oblekel sem se prav dobre volje. Pekovka je bila moje čevlje, potem ko jih je napolnila z vročim pepelom', da bi se ne skrčili, postavila poleg peči, da se posuše. Bili so dobro namazani in so se lepo svetili. Slednjič sem si oprtal tornister ter šel dol po stopnicah. Niti časa nisem imel, da bi se bil zahvalil vrlim ljudem, ki so me bili sprejeli tako prijazno. Hotel sem to storiti po a-pelu. Na trgu konec ulice je stalo že mnogo naših Italijanov okrog vodometa, čakaje in z zobmi šklepetaje. Fiirst, Klipfel in Cebedej so prišli malo pozneje. Na eni strani trga ni bilo videti drugega kot topove in lafete. Badenski huzarji, med katerimi je bilo tudi nekaj trenskih vojakov in dragoncev, so peljali svoje konje napajat. Nam nasproti je stala kavalerijslca vojašnica, visoka kot pfalzburška cerkev, na ostalih treh straneh trga pa so se dvigale stare, špičaste, z rezbarijami okrašene hiše kot v Zabernu, samo da so bile dosti višje. Še nikoli nisem videl kaj takega. Medtem ko sem opazoval vse to, so pričeli peti bobni. Vsak se je vstopil v svojo vrsto. Stotnik Vidal je hitel mimo s plaščem na ramah. Iz obokanih vrat nam nasproti je prišlo nekaj voz. Zaklicali« so nam najprvo po italijansko, potem po francosko, da se bo delilo orožje in naj vsak stopi naprej, ko bo poklican. Vozovi so se ustavili deset korakov od nas in pričel se je apel. Vsak je stopil iz reda, ko je prišla vrsta nanj, ter dobil torbo za patro-ne, sabljo, bodalo in puško. To smo si obesili čez bluzo, suknjo ali plašč, in tako smo bili v svojih klobukih, čepicah in orožju podobni pravim roparjem. Jaz sem dobil puško, ki je bila tako velika in težka, da sem jo komaj vlekel. Ker mi je torba za patrone visela skoro do kolkov, mi je pokazal narednik Pinto, kako se skrajša jermen. Bil je vrl mož. Vse to orožje, ki sem ga obesil počez na prsi, se mi je zdelo nekaj groznega. Izprevidel sem, da našega trpljenja ne bo tako kmalu konec. Ko je bilo orožje razdeljeno, se je približal voz s streljivom. Vsak izmed nas je dobil petdeset patron, kar ni pomenilo nič dobrega. Zdaj sem upal, da nam bodo pustili odstopiti in nas poslali v naša stanovanja, a stotnik Vidal je potegnil sabljo in velel: Danes: Fajn fant si! Le pridi! j Jutri: Grozno si neumen! ] Tako je pri Slovenski Svobodomiselni Podporni Zvezi. Ako kdo ne verjame, naj blagovoli prečitati to, kar je povedanega v glasilu "Enakopravnost" iz '. dne 28. julija t. 1. in iz dne 22. | septembra. Iz urada glavnega predsednika piše nekdo o Zvezi in njenem namenu. Če bi stvar imenoval prefri- 1 ganost, bi -ne povedal vsega; ' ■ ' enako ne, ako bi jo označil za ] hinavščino. Morda bo najbolj ; zadel izraz prefrigana hinav- ' ščina, ali hinavska prefriga-nost. "Ex ore tuo te judico — so- 1 dim te po lastnih besedah" naj velja, in tako naj sodi vsakdo, 1 ki se za stvar zanima. Zapisano je: "Ako pogleda- : te v naša pravila, tedaj boste lahko čitali na 15. strani, kjer se glasi: "Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza" je u-stanovljena na svobodomiselnem temelju in na tej podlagi morajo sloneti vse točke pravil." Pisec začne zdaj to točko pojasnjevati in meni: "Da je naša organizacija u-stanovljena na svobodomisel- 1 nem temelju pomeni, da v or- ' ganizaciji ni mesta za versko 1 sekto ali kakršnokoli vero, am-pak je popolnoma svobodomi- 1 selna, da se ne prizna nobene ' vere. Člani imajo popolno pravico do kakršnegakoli verskega prepričanja, toda da bi se pa ^J v organizacijo samo zaneslo kako versko prepričanje, o tem ni govora. In ravno tako ne na sejah ali kjersibodi, kjer se vrši uradno delo organizacije. In ravno radi tega se nadalje glasi, da na tej podlagi morajo biti tudi vse točke pravil. Nikjer v nadaljnih pravilih se ne omenja kake vere ali veroizpo-vedanja kot imajo druge verske organizacije, ki javno zahtevajo, da moraš biti tega in tega verskega prepričanja. In ravno radi tega je naša organizacija ustanovljena in deluje v duhu časa, ker da popolnoma prosto vsakemu članu, da ima popolno svobodo v kolikor se tiče verskega prepričanja, samo da izpolnuje druge določbe pravil; ne sili nobenega člana, da mora biti tega ali onega verskega prepričanja, najmanj pa koga sili, da mora opustiti svoje versko prepričanje, ako hoče postati član Zveze. To se velikokrat izrablja od strani nasprotnikov ali pa nevednežev, - češ, ker je organizacija svobo-!' domiselna, tedaj se mora pro-! silec n. pr. odpovedati svojemu ! katoliškemu prepričanju. To ni ! pravilno; to je celo nesmiselno, j ker naša Zveza ni nikaka orga-! nizacija, sektarična organizacija, marveč je bratska podporna organizacija" • To je j potrebno vedno in vsepovsod dobro raztolmačiti slehernemu, j ki bi rad pristopil, ki pa noče i pustiti "vero svojih očetov."_ Treba je pojasniti, da lahko obdrži svojo vero, lahko izpolnjuje, kakor jo hoče, samo da bo izpolnjeval dolžnosti, katere mu nalaga organizacija." Tako je pojasnilo za malo "težke" glave. Katoličan naj bi si vsako organizacijo dvakrat ogledal, preden vstopi, a če se vzame samo-le podpora, bi razen nekaj hib stvar še šla. Celo nekako vabljiva je. To bi bil ti- sti danes: Fest fant si! Nič S3 ne boj, le sem! Zdaj pa pride "jutri" in pojasnilo se nadaljuje: "Da je Zveza sprejela na svoji ustanovni konvenciji to izjavo, je bil glavni namen in tudi vzrok ta, da se je otresla vpliva katolicizma in vpliva katerekoli verske sekte, da je po svojem glasilu in organizaciji vplivala na svoje člane s podukom otresti se srednjeveškega mračnjaštva, da so se otresli vpliva, katerega so imeli duhovni raznih verskih sekt nad ljudstvom. In s tem, da so se člani otresli rimskega katolicizma, ki jih je držal v temi nevednosti in mračnjaštva, so postali bolj dostopni razredni zavednosti, bolj dostopni napredku v obče. Ni potreba navajati dokazov, da je ravno rimski katolicizem največja coklja napredka, največji hlapec svetovnega kapitalizma, torej največjega sovražnika delavstva sploh. In vsi, ki smo prišli v Ameriko, našo novo domovino, smo bili kolikor toliko pod vplivom katolicizma, eni več eni manj, in pri marsikaterem je bilo treba precej časa, [da je izpregledal, da se je o-tresel tega vpliva. Vzgojeni smo bili v tem, živeli smo v takih razmerah, v katerih ni bil° [takorekoč svobodno misliti. I'1 [da smo se otresli tega vpliva, so največ pripomogle naše organizacije, ki imajo v svojem programu širiti svobodno misel, in med temi organizacijami Je tudi Slovenska svobodomiselna podporna zveza. In vse to se j? izvršilo s pomočjo poduka, 3 pomočjo uradnih glasil naših organizacij; niyfee izvršilo nasilno; n. pr. jtredno more kdo j postati član teh organizacij, se mora najprvo odpovedati svojemu verskemu prepričanju-Ne, izvršilo se je to polagoma-In ravnp tako moramo delati naprej: podučevati, zakaj je naša Zveza ustanovljena n» svobodomiselni podlagi, zakaj se načelna izjava glasi tako-Vsakdo lahko postane član, nikomur ni potreba odpovedati se svojemu verskemu prepričanju. Lahko ga obdrži, ako ga je ,volj a. Toda podučevati ga je j treba, kaj je bolje za njega kot delavca, kot svobodnega, prostega človeka. Ne sme se Pa nikogar šikanirati radi njego; ,vega verskega prepričanja, ali ga zapostavljati. Saj bo sani prišel do tega, kdor je količkaj jdostopen napredku." j Izrazi so zelo sladki: nič nasilja, polagoma, nič šikanirati) a kdor razume slovenski, ve, da to pomeni: Fant, fest si, a , kakor klada neumen! ■ V št. 222 iz dne 22. septembra je — neumnost fanta še ibolj komentirana. Tam stoj»> "da se je treba otresti onega srednjeveškega mračnjaštva. ^ katerem so nas vzgojili v star1 domovini, in v katerem so nas držali duhovni, katerih edin' namen je, nas delavce držati v temi nevednosti, da imajo potem ljudski izkoriščevalci toliko večjo priliko nas izkoriščati . . ." Upam, da to zadostuje za dokaz svobodomiselne Vre' frigane hinavščine, ali hinavske prefriganosti. -o- To reach the best custoi»ef' advertise in "Amerikan»k' Slovenec1" IZPISANO POLJE ^ -- J. M. Tronic.-5