I (•« sa kor lati delov-ekege Hudotve. Delov-ol — opre viéenl ém veego kar pro4ucira|o.
Théo poper le devoted te tho Intereeto off the wer klag claee. Work-ere ero ontitlod to oll who t they produco.
t.m^M	••	Officii 4001 i. 11. nr., Chican. III.
«i n Ii m i UL «teer lb* Aat ot 0«mnn
"Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE'
ne étovllko v oklope|u. kl oo nahofo poleg ve« ftaga noelovo. prilepilo« ne«e epodo J ail
ne ovitku. Ako (502) |e étovllko . . todo) vem e prlhodn|o številko nošoge lleto p#-teée naroèntna. Proeé-mo, ponovilo le taki|.
STEV. (NO.) 501.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 17. APRILA, (APRIL) 1917.

LETO (VOL.) XII.
Muderuu vojna je v veliki meri v prana nje do-iiMirja. Sicer so igrale finance veda o precejšnjo vlogo v4vojakovanju in splošno znane .m) Monte-cueculijeve besede, da je za vojno treba treh reči: Prvič denarja, drugič denarja in tretjič še denarja. Ali kakor ne je v novejši dobi vse razvilo * naj-hitrejHiiui koraki iz malega v veliko, kakor je moderna vojna v primeri z nekdanjimi prav kakor ogromno kapitalistično podjetje v primeri z majhno rokodelsko delavnico, tako ao~tudi njene potrebščine ogromne, kakor še nikdar prej.
Na bojiščih, kjer ae je v časi v jskovalo po par tisoč mož, atojc dandanes iniljoni. Že vojni materijal, ki ga pOrahijo te ogromne množice, presega vae, kur ai jc moglu kdaj zamišljati fantazija. Le municija r.a intfanterijo hi artilerijo se mora v celih hribih nakupičiti za fronto, da ne jh>-stane vojaštvo enostavno nesposobno za boj. Nikdar ne bi bil človek prej mislil, da se «uore fabrikaciju streliva razviti v tako velikansko industrijo, kakor se je zgodilo tekom treh let vojne. Jji to velja denarja, denarja, denarja!
Prehranjevanje miljonskih vojsk, transporti, naprava in priredba prometnih potov, poprave razdejanih mostov, skladišč, brzojavnih naprav i. t. d. i. t. d. pogoltnejo avote, ki so včaai zadostovale za vso vojno. Ce si človek domisli nepregledne vrste avtomobilov za osebni (promet* za do-važanje vojnega materijalu, za transport ranjencev i<u bolnikov, dobi lahko pojiu o nezaslišani razliki med nekadanjim in. sedanjim vojskovanjem. Lahko si tudi napravi pojm o k( losalni razliki med nekdanjimi in sedanjimi str« «ki.
V	Evropi se računa pri vojnih p sojilih le še z niiljardami. In sedaj so tudi Zedinjene države zapletene v vojno. Tudi zanje ima sedaj finančno vprašanje največji pomen. V gotovem oeiru l>o zanje ekonomični problem še obsežnejši; kakor vemo ir. generalnih vojnih načrtov, hočejo Zedinjene države postati nekakšen bankir evropskih zaveznikov. Govorilo se je o velikem darilu, ki naj bi ga Amerika dala Franciji; razun tega naj se odpre zaveznikom najobsežnejši kredit. Naravno je pa, da ImkJo imele dedinje ne države tudi same ogromne vojne stroške, št zato, ker fcodo tuoniic vojni aparat večinoma «e zgraditi. *
like v miljarde. V poročilih o predstojeeMi zahtevali rastejo številke od dne do dne in sedaj se že govori o sed-mih tuiijardah. Kdor ve, kakšni so bili dosedauji stroški v Evropi, se ne bo čudil.
Vpričo tega je najvažnejše vprašanje: Ali morejo Zedinjene države finančno zmagovati te žrtve?
Na to odgovarjamo, da jih morejo.
Seveda tudi s tem odgovorom ni tako enostavno, da hi lieseda "da" ali "ne" vse povedala, kakor si domišljajo skoraj o vseh vprašanjih
sploh menijo, da se da vse i iva eno nitko. Njihova prevzet-du znajo biti zelo impertinent-ni, nikakor pa ne dokazuje, da je v njihovem butanju z glavo ob steno kaj pametnega. Nič ni enostavnejšega, kakor napraviti si eno "načelo", pa na njem jahati, tudi če ae med tem vsi zakoni sveta prekucnejo in se začne zemlja sukati okrog lune. Baje je bil Kristusov iiauk, da naj bo govorica vernikov enostavna; njih besede naj bodo "da" ali pa "ne" — vse drugo je odveč. Zato je tudi
krščanstvo tako daleč prijadralo, kakor vidrino danes.
Amerika lahko zmore vojne stroške, kolikor jih je mogoče kalkurirati po drsedanjih izkušnjah vojne; toda — le pod enim pogojem: Ako se vzamejo sredstva tam, .kjer so.
V	Zcdinjenih državah je denarja. Kaktično je ravno vojna nekoliko miljard prinesla v Ameriko. Toda denar sc je pred vojno nabiral v rokah kapitalističnega razreda in med vojno se je zopet stekal v blagajne kapitalističnega razreda. Tam ga vlada lahko najde. <'c ga išče pri "delavskem Ijmfstvu, ga ibo zaman iskala.
Noben načrt za pokritje stroškov še ni sprejet. Kolikor se more opažati, so tudi v kongresu zelo nasprotna mnenja. Bilo bi le želeti, da se ne ib delali nobeni eksperimenti, s katerimi se gotovo ne doaeše zapelje ni cilj, ki |m vendar cslabe gospo-darsko moč ljudskih »nas in postanejo lahko v ♦krajni men nacionalno nevarni.
Mnogo se je zadnja leta govorilo o prosperi-teti v deželi. Sami smo neštetokrat naglašali, da je približno dve leti res proaperiteta v Ameriki. Ali po splošnem razrednem značaju"kapitalistične družbe sploh ne more hiti drugače, kakor da je tudi ta proaperiteta razredna. Deležen je je ameriški kapitalizem, nikakor pa ne ameriški proleta-riat. Vse, kar bi se moglo o njej dr brega reči 7. «Iclavskega stališča, je to, da je za nekaj časa odpravila hrez|>oselno8t množic. Ali tudi to ni nikakršna absolutna dobrota, kajti s fabrikaeijo inunicije, ki je postala glavna industrija v tej deicli,
se je tudi pojavil problem, kako J>o z de* lovno priložnostjo po vojni. Ker je velik del drugih industrij, rudništva, plavžarstva in prometa tesno spojen s fabrikaeijo vojnega materijala, povzroči konec vojne induatrije lahko največjo delovno krmo, jo je Amerika sploh kdaj imela.
Ampak če bi tudi ali tako daleč, da bi smatrali zaposlenost delavstva za izreden blagoslov, moramo konstatirati, da ne ostaja za delavstvo od
.-»tU* Ilir, un Ifl
kakor si domišljajo ošabni motUijani, ki življenje j^vezati na nos tsiccr potrjuje, d)
Vojne finance.
vso proaperiteta nič več. Splošni "Standard of Life" amerinkega dela vat va se ni v? led te prospe-ritete nikakor povišal. Zadnjega pol leta so |»a začeli najširši krogi, tudi tisti, ki so sicer najbolj indiferentni, bolj in bolj spoznavati, da se jiui godi v resnici slališe, kakor pred prosperiteto. Prišla je draginja.
Prihajala je polagoma, skoraj ncopa/.cno. i c je plačal človek za kakšen predmet par eentov več, uego je bil vajen, ni polagal na to nobene važnosti. Morda se je malee p šalil z groserjeta, češ da hoče postati miljonar, ni mu pa prišlo ffui misel, da bi bila taka reč vredna kakšnega pro-testa ali pa celo ukcije.
Ali vse to malenkostno podraievanje je hilo le tipanje kapitalistov. Ko so se prepričali. <lu zmt, biti ljudstvo bolj potrpežljivo od mule, so si* ohrahrili in so začeli podraževati na delicio. Ko je pek krompirja poskočil na devetdeset centov in na cel elolar, je prišlo spoznanje, da je at\ar resna.
Podjetniki govore v svojih ]ioročiUh mnogo*M tem, da »o se plače povišale. Ni dvoma, da ho se tuintam povišale. Ne povsod, |>ač pa za tista dela za katera je hilo že težko dobiti delavce. Ali vse to povišanje nima nacionalno ekonomično ut.be-nega pomena, ker ni niti najmaujc /boljšalo jh»-ložaja delavskega ljudstva. Nasprotno. Ta položaj se ie faktičuo zelo	De I in izgubili vsled draginje le vsega, kar so si v dobi presperitete pridobili, ampak ae velik del ti ga,
t <¿*T
KiiMlá

■i
i î ~<v<r
'm

ampak splošna veljava se tej teoriji ne more pripisati, ker je ameriški narod kakor vsi civilizirani narodi v sedanji dobi rnzrexlno organiziran in
ima torej v svojih mejah več nasprotnih kakor skupnih interesov. Ampak tudi kdor se ni toliko poglobil v gospodarsko politično strukturo sedanje družbe, da bi jiojmil ncizogibubst razrednih nasprotij, mora razumeti ,da so interesi Zediuje-idh držav danes najtesneje spojeni z interesi a-nmriikega delavskega rtizreda, ameriške mase.
Ta delavska masa je rezervar vse narodove aile. Od njeno moči, od njene učinkovitosti so naj-več dejanj, mora biti masa, ki daje vojake, sposobna /«nje. C« naj bo vojska opremljena z vsem, kar (Mitrebuje, da ubrani {siraz, mora biti delavstvo sposobno, da izvršuje vsa dela, ki jih zahteva čas in ki »o po avojeaa značaju v marsičem izredna.
Sila ameriškega delavskega razreda pa pride lahko v največjo nevarnost, ee se mu na lože še Večja bremena od sedanjih. To se pa zpodi, ako se sprejme za pokritje vojnih stroškov katerikoli drugi sistem, kakor tisti, ki smo ga prej označili.
Zlasti nevarni bi bili vsi indirektni davki. Tako ul Mlačen je ne pomen nič druzega, kakor |m»-večjmo draginjo. Ako bi se naložil davek na kakšne predmete, katerih se poslužujejo le liogati sloji, bi prinašal tako majhne doh'nlkc, da bi bili enostavni smešni. Kajti število kapitalistov je premajhno, da bi mogel davek od njihovih potrebščin prinašati znatnejše dohodke. Vsak «lavek

•v
•v • -»v J>L •,
- i
C i

&L , Vs ^ ; —
t.
^awoi* • ** -bL- ¿¿L -, .	1 •
- " • - -	-<*■ ■ ^HÎ' • • L» 1-	• C* -
»	• Wïara.^ t- LW - *

|( * »1





Mir?
kar so imeli prej. /a nikogar ne more hiti tajnost, da je gospodarski položaj mase že sedaj kritičen.
In sedaj prihaja vojna a svojimi miijurdiiimi zahtevami.
S socialističnega stališča je ¡popolnoma jasno, kaj bi bilo treba storiti: Vlada bi morala na eni strani zaseči velika premoženja, na drugi pa prevzeti v svojo upravo vsa tista podjetja, ki niso bolj primerna za občinsko režijo.
Toda vzemimo v ¡sistev, da vlada ni socialistična. Ako se sklicujemo nit to, da je naša zalih va načelna, bo takp kakor da trkamo s palico p skali, le da ae ne poccdi kakor Mojzesu voda iz nje. Na srečo nam ni treba ,da hi pri tej zahtevi le mahali z rdečo zastavo, temveč so argumenti socializma taki, da bi jih morali sprejeti tudi odločujoči zastopniki meščanskih strank.- Izvršitev omenjeniv hezhtev sluzi pač v zaščito delavskega razreda; v sedanjih razmerah pa služi tudi v naj-n i višji meri zaočiti Zeduijonih držav.
Preilsednik VVilson je bil tisti ki in imiivooo-steje in najlstlj eufatieuo naglašal interese vsega ameriškega naroda in njegovo solidarnost. Ali ni-eer lahko priznamo, da ima v gotovih slučajih in v gotovih položajih ves narod skupne interese;
na ljudske jiotrebSčiiie pa mora neizogibno plačevati masa kousumentov, ton^j glavno delavski razred. Imhrektcn davek, ki se v vsakem slučaju odvali na delavsko maso, učinkuje povsem enako, kakor znižanje plače. Nihče ne more dvomiti, da bi bilo zmanjšanje delavskih dohodkov, v sedanjih časih kaatstrofalcti udarce, ki bi irnel za deželo lahko nedoglednc nevarne posledice. Indirektni davki bi imeli povsem enake učinke, torej bi bili enako nevarni. In zato jih je treba enako odločno odklanjati.
Lahko bi se vprašalo, če bi mogla vhvla opravičiti tak davek na premoženja in velike dohodke, da bi bil praktično enak zaplembi. Nič ne dvomimo, da bi se kapitalisti upirali z vselili štirimi in kričali, da je to rop. Ali kričali bodo v vsakem slučaju ,tudi ee se jim naloži le pet odstotkov več plačevhnja kakor sedaj, (e se dere peščica profi-tarjev in oderuhov nekoliko bolj ali nekoliko manj, je že brez posebnegia pomena. Odločati more le rezultat. In rezultat bi bil dober, ker bi prinesel administraciji toliko, da ji do konca vojne ne bi bilo treba več skrbeti za dohodke.
Itazume se, da tri kapitalisti tak korak imenovali krivičen. Vse, kar ne povečav« njihovega
dobička, je "krivično" — to je jasno kakor beli dan. Ampak če sc hočemo poučiti, kaj je v tej stvari prav in kaj ne, ne sinemo vpraševati njih, kjer že naprej vemo, kakšen bo odgovor z njihovega razrednega stališča.
Tudi delavstvo bi lahko reklo, da ne bi bil tak ukrep pravičen. Vsaj ne popolnoma pravičeu. l)a sc more to presoditi, je treba |*oiskati vir vac-ga tega bogastva. Pot do njega ni dolga. Vsa ta Isigaatva z malimi izjemami so tekom časa naku-pičena profiti z drugimi besedami nakopičena liad v rodnost. Delavci so deiali; kapitalisti so jim majhen del vrednosti njihovega dela vračali v obliki plače, mnogo večji del so pa spravili kot svoj dobiček. Ako so se jiodjetniki tupataui udeležili delovnega procesa — kar se le poredkoma zgodi — z izdelovanjem načrtov, s nadzorovanjem ali na podoben način, so to, kar bi po pravici nanje odpadlo kot plača za njih trud, že davno zapravili. Vse, kar imajo sedaj kot premoženje, jc le pri-laščeuu vrednost tujcgia dela.
Zaradi tega bi bilo pravično, da sc vrne do-lavskcmu razredu, kar mu je kapitalistični razred* vzel. Ampak da bi se izvršila ta pravičnost, bi mortal biti delavski razred sam dovolj močan, dovolj organiziran, da bi prevzel vlado v deželi, jo utrdil proti vsakemu napadu reakcije in izvršil tu proces soeializiranja.
Od meščanske vlade ni mogoče pričakovati, da stori, kar je nalogu organiziranega proletaria-' ta in njegove vlade. Pač sc pa lahko zahteva, da stori sedanja vlada, kar je v interesu dežele s stališča današnje situacije in da brani delavsko maso obremenjevanja, ob katerem bi z delavstvom opjšala narodna moč.
Ne glede na strankarsko stališče se mora tudi priznati, da je za delavstvo sodelovanja v vojni, pa naj izdelujejo municijo ali peko kruli za vojake ali pa tudi zu civilno prebivalstvo, ki gu potrebuje dežela prav tako kakor vojake, zgolj idealno. Delavski razred ne more pričakovati direktno od vojne nobenega materijalnega dobička. Nasprotno pa iro verjamemo, da bi bilo med kapitalist i mnogo idealizmu, ampak njihovo navdušenje za vojno prihaja če ne iekljitčno, vendar največ iz ^loliickurskih	naj £otnj
mcrrkn zaveznikov, nefato, ker imajo za zavi ke specialne narodne ali demokratične simpatije, ne zato, ker pričakujejo od njihove zmage padec avtokracije, ampak zato, ker imajo na Francoskem in v Angliji investirane mil jone, pa sc boje, <1a bi sc jim izgubile obresti in morda sam kapital, če bi bili zavezniki poraženi.
Položaj je torej ta: Delavstvo doprinaša za vojno ogromne žrtve in ni materijaltm interesi-rano na njej. Kapitalistični razred ne <1 o prinaša žrtev,; ima pa v vojni svoje velike materijalne interese.
Sedaj je trelwi novih žrtev, finančnih žrtev. Pred vsem je eiTimo pravično,<la se naložc tistim,ki so doslej najmanj čutili bremena in ki so sami fi-* imučno iiiteresirani. Torej kapitalističnemu razredu. Brez skrbi se mu naložc lahko v taki meri, kakršno zahtevajo potrebe.
Revolte na
Kxehangc Telegraph CiAnpany javlja iz Haaga:
"V Dusseldorfu ao bil» na velikonočno nedeljo veliki izgredi. Velika množica, v kateri .io bilo naj več žen in hčera municijskih delavcev, je korakala jh> ulicah, kričala "Dajte nam kruha I", razbijala okna in prepevala revolucionarne pesmi. Med množico je bilo pe»t črnovojnikov v uuifoinni. Policija jc rabila sablje proti ljudstvu in ranila nekoliko žen. Pet in petdeset oseb je bilo aretiranih.
Vesti o podobnih i »gred i h prihajajo iz Kre-felda, Elbcrfelda, Duis-burga, Hielcfelda in Bar-mona. Vojaški poveljniki v zadnje imenovanih dveh mestih so izdali ukaz, da mora vojaštvo v bodoče streljati na izgrednike brez svarilu.
Da je situacija glede na živila v Nemčiji zelo kriHična, jc nedvomno, ker je vlada sama naznanila (potrebo, da se skrčijo porcije. Ne glede na to, da jci dežela splonno na tesnem t živili ,so pa go-^ 1ovb kljub diktaturi razlike med posameznimi '' mesti. .Naposled tudi ne zadostuje, da je v skladiščih sploh kaj krompirja in moke; če so cene 1ako visoke, da jih ljudstvo ne THiiore, jc lakota neizogibna.
Olad je pa od nekdaj lnid hujskač. Mogoče jc torej že, da so sc res vršili taki "izgredi". In ka-kor je povod žalosten, jc vendar dogodek sam ras-vesel j i v.
Toda ne veselimo se zopet preveč in ne vda-jajmo se pretiranim uadeni. Taki uporni |>ojavi so znamenja, dobra znamenja. Ali to še m revolucija. Pet črnovojnikov med demonstranti še ne pomeni,da je armuda revolucionarna. Dokler jc pu vojaštvo "kaisertrcu", nima revolucija na Nemškem šc nobenega upanja.
Verjamemo, da se je revolucionarni dirli na Nemškem poživil. Dokler ao kajzerjeve armade I« amagovale in zmagovale, je moralo to povzročati duševno pijanost, ki je bilo dovolj velika, da je



p ■ "urmrn
r- ifT-Twrrvr^r-	«if^'
PROLETAREC
Revolte na e m š 1c e rti.
potlačil« tudi slučajne proteste želodca. Psiholo-gične učinke jo treba jemati v poste v; realni so prav tako kakor fizični.
Ali tudi psihologični procesi so podvrženi razvoju in izpremcnibaiii. Niti miagovanjc ne more imeti trajno toliko moči, da bi zaglušilo stradanje, ki obrača, od dne do dne bolj pozornost človeka na < 'e pa mine še ta tolažba in se uveljavlja spoznanje, da so vse ogromne žrtve do-priucšcMie za nič, ker ne bo nikdar tistega sijajnega uspeha, s katerim je vlada omamljala množice, tedaj prihaja tudi mišljenje v druge smeri ki lahko postane revolucionarno.
Morda je v Nemčiji že «na tej meji. Toda če je brez revolucionarnega mišljenju revolucija nemogoča, vendar ne napravi revokiciouuriio mišljenje saiuo revolucije. Pač bi bilo brezplodno iskati kakšno gotovo formulo za revolucijo. Ona nima -¿talnih predpisov; njega taktika in strategija se ravna po razmerah hi se z njimi izpreminja. Toda eu pogoj j« neizogiben za revolucijo; njegovo ime je MOt'. Kjer ni moči, ne more biti evolucije. lu če ni njena moč večja od vladajoče, ne uiore biti zmagovita.
Moč Nemčije p» je danes v njeni armadi. Danes še veliko bolj, kakor pred vojno. Kajti kar
je sposobnega za puško, jo nosi. Na Nemškem «te more biti danes revolucijc brez armade, kakor je v Rusiji ui moglo biti.
Kadar bomo čitali. da se je nemško vojaštvo začelo upirati, bomo dvignili poglede in puzill, če je to zarja novega dneva. Revolucija, resna revolucija v Nemčiji bi bila tisti veliki dogodek, hi bi mahoma izpretuenil .ve* svetovni položaj.
Nemška revolucija hi odstranila nevarnost nemške a vtokracije. Ona bi omogočila mir z nemškim narodom, ki bi bil lahko vse drugačen, kakor s hohenzollemsko dinastijo. Nemška revolucija bi osvobodila roke socialistov vsega sveta.
Kajti če t«c nemški narod sam reši svoje avtakr«. cije, eetmite bi avtomatično sledi) padec habsburške a vtok racije, nluia demokracija nobenega povoda za nadaljevanje vojne več. Tedaj stopi zanjo iu socializem mir kot najvažnejši i.itere* v ospredje. Kdor' bi tedaj še hotel nadsljcvetJ vojno, hi s tem i>okazal, da jo vodi te zs druge, po danih razmerah za kapitalistične in nuperelistieue namene.
V Nemčiji se je skalil -svetovni • položaj; v Nemčiji se lahko izjasni. Vprašanje je, če bo imel nemški narod toliko moči, da bo mog^l iz lastne iniciative storiti odločen korak ua ta j poti.
Enrico Ferri:
Socializem in moderna znanost.
Taka je struktura privatne lastnine in taki so njeni učinki, uveljavljajoči se tudi proti volji posestnikov. Zategadelj je vsak nastop proti posamezni osebi nesmiseln hi brezploden; prenicniti je vso družabno smer, odpraviti vso uredbo privatne lastnine, ne z 'delitvijo', kakor pravijo, ki bi iznova rodila šele akutnejšo in siromašnejšo lastnino, katera bi tekom leta zapadla zakonom proste konkurence, temveč nadomestiti jo je s kolektivno in socialno lastnino nad zemljo in proizvajalnimi sredstvi, — preuiembe, ki se nikakor ne dado doseči s kabinetnimi ukazi, kakor nekateri podtikajo socializmu, ki pa se vrše ki se od ure do ure, od dne do dne direktno in indirekt-110 m nože; direktno, zaka j Civilizacija, obstaja v trajnem nadomeščanju individualnih posesti in funkcij z družabnimi. Zgradba cest, železnic, pošta, razsvetljava mest, vodovodi, muzeji, pouk itd. so bili pred nekaj desetletji še v rokah zasebnikov, sedaj so v družabni posesti in neverjetno je domnevanje, da se ustavi ta direktni proet* socializacije prav sedaj, ko vsi živi pojavi modernega življenja drug drugega prehitevajo; indirekt-no, kot končna posledica gospodarskega indivi-dualizma, katerega nosilce imenujemo buržvazij-. ce, po pridnih srednjeveških "purgarjih", ki so se naselifli pod zaščito fevdalne graščuie ali pa v senci cerkve in ki so si po dolgem smotrnem,de-ln koncem 18. veka s svojo revolucijo osvojili o-blast, du so put ein napolnili svojo zgodovino s sijajnimi 1k>ji za narodno svobodo in s čudovito tehnično uporabo znanosti. Vzlic temu se kažejo danes na njih navzdolni poti očitna znamenja razpada, ki je vselej neizogiben, kadar se družba prenavlja v novi razvojni fazi.
Gospodarski individual i sem povzroča v svojih zadnjih posledicah napredujočo koncentracijo lastnine na pojemajoče število imetij. Beseda "miljarder" je skovanka 19. veka in prav nazorno izraza dejstvo, ki iz njega izvaja Henry George zgodovinski zakon gospodarskega intlividualizma hi po kutireui postajajo bogati vse bogatejši in revni vse revnejši, vini manjše je število tistih, ki posdiijejo zemljo in proizvajalna sredstva, tem lažja bo oči vid no njih razlastitev z odškodnino ali brez nje po edinem lastniku, ki ne more biti nihče drugi, kot družba. Zemlja je prirodna podlaga družabne zgradbe, in zatorej je nezniiselno, da pripada posameznim poedineein in ne vsej socialni celoti. Skoraj tako nezniiselno je, kakor da bi posedovalo nekaj gransenjerjev zračni monopol. Razlastitev je poslednji cilj socializma, ki pa oči-
vidno ni dosegljiv, če si vzamemo tega ali onega lastnika, tega ali onega kapitalista na piko; to bi bil individualističen način bojevanja, ki mora ostali brezus|>ešcn ali pa roditi le neznatne, polovičarske in začasne uspehe ob ogromni potrati sil.
(> vidim polkičarja, ki se z vsakdanjimi protesti iu neskončnimi osebnimi anekdotami truda-polno bojuje, da se navsezadnje parlament iu občinstvo že privadita njegove zgovornosti^se mi zdi podoben higijeniku-fantaVtU, ki bi Vsvrbu asanacije močvirja z revolverjem streljal na posamezne tuušice, namesto da bi s temeljito drenažo nastopil proti skrnobi. Zatorej proč z bojem in nasiljem proti osebam in na razredni boj, ua boj v tem zinislu, da podelimo ogromni delavski množici vseh obili iu 'poklicev zavest te osnove resnice in interesnega nasprotja napram vladajočemu razredu, da si po smotreni organizaciji iu s po-močki javnega življenja, ki jih podcijujc sedanja civilizacija svobodnim narodom, osvoji gcupodar-sko oblast! Verjetno je ,da bodo vladajoči razredi vsepovsod, preden odnehajo, omejili iu odpravili ustavne svoboščine, ki so jim bile neškodljive, dukler jih je uporaibljalo neorganizirano delavstvo, ikatero je kot hipnotizirano sledilo čisto političnim strankam ; do zadnjega časa so bili radi-kalci, kateri so razpolagali z delavskimi glasovi, napram osnovnim vprašanjem družabnega reda iu lastnine, skrajno Konservativni.
Zatorej: Razredni boj, boj razreda proti razredu in s sredstvi, ki jih bom razinotrival pozneje pri razboru različnih oblik družabne obnovitve. Razredni boj v darvinskciu zinislu, boj, ki ponovi v človeški zgodovini veličastno dramo boja za ostanek med različnimi vrstami, ne da bi ga ponižal na divjod in nesiuotreno rokoborbo moža proti možu.
Na tej točki obstanem, kajti razbijanje skladnega razmerja med darviiiizmom in socializmom se da šc znatno nadaljevati z vedno enakim kou- j ceni, z zavrnitvijo dozdevnega nasprotja med o-
bema glavnima strti jama današnje vede.
Bistroumnim opazovanjem Virchovva o soglasju med darvinizmom in socializmom dodaja Iieopold Jacoby sledeče zgodovinske pripombe: "Ijeta 180!) je izšla hkrati z glavnim delom Dar-vvinovim 6njiga, ki je iz povsem drugega iztoči-šča merila na isti cilj in povzročila popolno preobrazbo družabnih ved in ki je ostala dolgo nco-pažena; naslov ji je bil: "Zur Kritik der poli-tisehen Oekonomie" Karla Marxa in je bila pred-
hodnica njegovega velikega dela MDas Kapital". Kar ponienja Darvvinivo delo o postanku vrst za razvoj organskega življenja do človeka, to pomeuja Marx ovo delo za postanek iu razvoj človeških skupin, držav iu družabnih oblik človeštva. 1)"
Kakor je postala Nemtfija iiajplodovitcjša zemlja za razvoj darvlnizma, prav tako je postala najboljše polje za zavedno, urejeno in nepremagljivo propagando socialističnih idej. Zatorej vidimo v Berlinu v izložbah knjigarn, ki tržijo s socialistično literaturo, da zavzemajo Darwinova dela častno mesto t>o)eg del Karla Marxa.
rgovori Nacgelija iu Weissiuaitna proti Dar-vviuoveniu nauku o dednosti pridobljeniii svoj-stev, ki se bili s takim veseljem sprejeti deloma ravno zaradi od noša je v meti darviuiziuom in socializmom, se obračajo le ]>roti sekundarnim točkam Dan»'i nove teorije, katere jedro je ostalo nedotaknjeno. 2)
II. DEL.
RAZVOJNI NAUK IN S0CIAUUM.
T|idi o splošni razvojni teoriji, ki je, izvzeiuši nekatere šibkejše točke, živet j vsega novodobnega znanstvenega mišljenja, so trdili, da je v izrecnem nasprotju s teorijami in praktičnimi ideali socializma.
Tu gre za očividno zmoto.
<c umevajo pod socializmom vsa tista izpre-menijiva sentimentalna stremljenja, ki so se pogosto izražala v umetnih utopističnih fantazijah iu ki so s čarodejno besedo hotela preobraziti svet, ki v njem živimo, tedaj je popolnoma upravičena trditev, da obsoja zuairstvena razvojna teorija vse predsodke in iluzije te rcakcionarske in rcvohicioitarskc, vsekakor pa romantične politike v oblakih.
Na nesrečo naših nasprotnikov pa je današnji socializem vse nekaj drugega kot pred Mar-zom. Razen protesta proti nevzdržnim sedanjim
razmeram iu upanja na boljšo bodočnost nima ne v svoji logični zgradbi ne v svojih zahtevah s prejšnjim socializmom druge skupnosti kot točno po naukih razvojne teorije z matematično natančnostjo uasiikaiio podobo bodočega svetovnega
1)	L. Jacoby, "L'idée de l'évolution"; pr. "Biblioteca dell* Economista", «v. IX. p. 69.
2)	Pr. zavrnitev Weissmauna po ¿Spencerju (Paris 18ÍM\, p. 287.
reda, temelječega lis kolektivni posesti zemlje iu proizvajaluih sredstev.
Pobližja preiskava treh bivstvenMi — navideznih protislovij, ki naj bi obstajala med socis-lizuiom in znanstvenim razvojnim naukom, dokaže to trditev.
V	resnici izhaja Marsov socializem v direktni liniji od znanstvenega razvojnega nauka in ni pravzaprav drugega nič kot logična in dosledna izpeljava evolucijskih teorij 'na gospodarskem polju.
VIIL
Politična ekonomija in socializem v luči razvojnega nauka.
Sociaiizciu uči, da niso sedanje naše gospodarske razmere nič trajnega, nič iieizpremeiriji-vega, temveč le prehodna faza družabnega razvoja, iki ji sledi povsem izpreiuenjem družabni red.
Da sc izvrši ta preubraaba stvari v koiekti-vUtK'item iu socialističnem, ne v individualističnem zinislu, to sledi poaitivno iz preiskave odtto-šajev med darvinizmom in socializmom.
Predvsem hočem dognati, da osnovna ideja socializma — ne glede na podrobnosti novega reda, ki sc bom ž njim kasneje pečal — ui v protislovju z znanstvenim razvojnim naukom.
V	čem obstoji pravzaprav bistveni razloček med politično ekonomijo meščanskih strank in so-cislizmouiT Klasična politična ekonomija tidi in je trdila, da so od nje raziskavam iu razlagani gospodarski zakoni o proizvajanju iu razpredelhi bogastva prirodni zakoni; toda prirodni zakoni ne v tem zinislu, da so z naturno nujnostjo opre-deijeui po svojstvih družabnega organizma (kar bi bilo popolnoma pravilno), temveč v tem zliii-slu, da so absolutni zakoni, emiiientni atributi človeštva vseh dob iu krajev, počivajoči v večnih tečajih, iu le v svojih posebnih slučajih podlegajoči neznatnim in postranskim izpremembasi.
Znanstveni socializem trdi nasprotno, da se v politični ekonomiji od Adama Bmitha postavljeni zakoni vjemajo s sedanjimi razmerami civiliziranega človeštva iu da so relativno veljavni za dobo odkritja, da pa ne ustrezajo več resničnosti, če jih nanašamo na stari vek ali na praigodo-vinake dobe iu da prav tako lic sme okoreti r njih ves razvoj Isnločnosti.
(Dalje.)
"POTTIESNA. POVEST.
Spisal Podlimbaraki.
Žc se je dv igala cesta iz doline, v kateri leži Gabrovec, že se napeto vije po skrajnih gorskih odrastkih, ki od Kamniških planin mole v ravno polje. Zdanilo se je, ali pravega dneva ni: pusto, mračno in vlažno je vse okrog in kakor bi gledala v/, vlažne megle surova noč. Peljal se je kakšen četrt ure po samoti. Bog ve, kolikokrat je šel že v svojih dijaških letih po tej cesti, a nikdar se mu ni zdela še odurna. Vidijo se ž nje Kamniške planine, v daljavi se svetijo, kadar je zrak čist in prozoren, veličastni vrhovi Triglava, mnogo cerkvic in vasic sc vidi na levo in desno, spredaj . in zadnj, a danes se črez vse to razprostira nepredirna megla, ko da hoče narava sama prikriti strašno gorje oceni človeka, nevajenega njenih nnj-groznejših pojavov. Na tej samoti vrtoji hiša kraj ceste. Tone se je radovedno ozrl nanjo: bila je zaprta — prvo bivališče, ki pred njim ni videl stati ljudi. Precej za hišo pa je zaslišal tik sebe na desni strani otroški klik: "Mož, a . . . mož!" Ozrši se je videl poleg voza teči dečka s prijetnim, suhljatim, temnikastim obrazom, gologlavega in golorokega. Tone mu je smeje namignil, češ: dobro jutro ti Bog daj!
"lluk . . uiožiček, levo kolo boste izgubili, poglejte no!" je kliknil fantalin in Tone se je nagnil in ogledal voz od leve plati; pa nobene škode ni zapazil na njem.
"Demo, desno!" jc klical deček, in Tone se je obrnil na desno plat, pa tudi tu ni hMo k vara. V ravnal se je'na vozu, vtaknil podbradek v na-vratnik in, prihuljciio gledaje predse, jc mislil o tem, kako bi z bičem oškvrnil drznega fantn-lina.
"Kam sc pa peljete tako zgodaj, aT" je vprašal deček, ki žc ni tekel več vštric voza, ampak primerno daleč za njim.
"V pasjo vas po koš klobas," jc mirno odgovoril Tone ter krepko stisnil bič v roki.
"Ali res T Pozdravite mi tam svojega pasjega botra!" je zaklical upehani fantalin, in Tone sc je obrnil, da bi ga pripalil. Ta nakana se mu ni u-dsla, ker deček, sluteč nevarnost, je hil že toliko zndaj, da ga ni bilo jnogoče doseči. Jezik in osla je še pokazal vozniku, predno je izginil v megli, kakor hi sc bil raztopil v njej.
"Hvala Bogu," je mislil Tone, "tukaj potresa menda žc ui bilo. Ljudje so drzni in samozavestni. Ni jih strahov ala in potlačila šiba božja.'' Zdajci je slišal od leve plati votlo bolni en je. O-plašcn je na ostri l posluh: •brumenje jc trajalo nekaj minut. "To je južna železnica. Tudi v Ga-brovec se sliši včasi tako bobnenje od Kresnic in od Lazov. Svet se še ni podrl, ker železnica še gre! Hi!"
In kobilica je šc čvrst eje potegnila. Pri neki podružnici jc bila ura pet. Spomnil se je, da to jutro ni slišal še nobene cerkvene ure biti in da 'k nikjer ni zvonilo dneva. Tudi to je smatral za dobro znamenje, da tukaj ure niso obstale. Nada, da potres ui zadel vse dežele in da je inorda prizanese 1 stolnemu mestu, ga je toliko pomirila, da je «pozabil bedo, ki jo je zapustil za seboj. A v Ga-brovcu ni pustil samo bede — vsa sreča in blaženost njegovega življenja se nahaja tam. Razburjenost se jc umaknila blaženi misli, ves se jc raz-mehčal in raztopil. Nepremagljiva utrujenost sc ga jc polastila, spanec, t mir ni tovariš popotnih ljudi, mu je silil na oko, «»brvi so mu zatrepetale, nagnil je trudno glavo na prsi in dramota ga je prevzela. 1'incajc z glavo se je pripeljal v vas.
(JJasna molitev ga jc prebudila. Dvignil jc glavo, začuden pogledal okoli sebe in hipoma mu je padla turobna zavest na srce. Razvedril sc je in snel klobuk. Pri majhni in lični kapelici Matere Božje kraj ceste je bilo precejšno krdelo ljudi, ki so sc zbrali, da opravijo skupno jutranjo molitev in priprošnjo. Tone jc nategnil vajeti in pustil iti kobilico v počasnem koraku, ker od potu se je kadilo od nje. Oziral se je po ljudeh, ('csar po noči v (»abrovcu nI tnogcl razbrati, je zapazil tukaj: človeka je izprcmcnila, zgubala in postarala ta dolga strašna noč.
Konec vasi je srečal slabotnega, plešastega starčka. Poleg njega je šel razcapan deček, ki je nesel hlebec kruha v roki. Deček je neprestano gledal v starca, smehljaje se nni; kazal se je silno čilega iti dobrega, vsaka žilica se je tresla na njem, očividno od veselja zaradi kruha, ker dvignil je tisti hlebec in ga kazal starcu in oči so ni®sijale, kakor bi oznanjcval očetu jn vsemu svetu lepo novico: Glejte, tudi danes bova jedla! Tone si je mi-
slil : ta človek pripada menda onim nomadom, ki jim pravimo berači. Tako je danes tukaj, jutri tam, vse sliši in vidi iu vc nekaj.
Tone se jc nagnil s sedeža in vprašal: "Oče, kje ste prenočili nocoj!"
"Pod milini nebom, prijatelj moj, na beli cesti, v sivi megli. Kje bova prenočila z Markccni drugje!"
"Ali kaj veste, kako jc tam na savski strani, proti Ljubljani t"
Starček se je s steklenimi očmi ozrl vanj. "Hudo je, da hujše ne more biti."
"In v Ljubljani?"
"Pravijo, da jc tam vse na kupu, vse njih hiše gosposke so se podrle; ni kamen ua kamnu ni ostal. In Šmarna gora se je podrla v $avo, in Golovec se jc zgreznil v Ljubljanico, in v Grin-taveih so pokale skale. Naju so v soboto iztirali Jsi Ljubljane, ker sva siromaka prosila po hioah vbogajme. Zdaj pa tudi oni nimajo svojih hiš gosposkih, ker jih je Bog udaril zavoljo njih trtlo-srčnosti. Pa odpusti jim Bog njih dolge in reii nas hudega zdaj in na večne čase! Na Posavju so pa do|>ri ljudje, prav dobri ljudje so tam. Hle-dec kruha so nama podarili, jeli MarkcrT Bog jim plati zato in reši jih hudega zdaj in na zadnjo uro, amen!"
Solzljiv in ubit jc bil glas starčev. Tone je is-previdcl, da od človeka, ksteremu se menda meša, ne dobi točnih sporočil in da trati čas, mudeč se ž njim. Segel je v žep, vrgel nekaj krajcarjev star-eu v klobuk in pognal. A ni še mogel vrjeti, da bi bila rnzpadla Ljubljana v zarvaline, ker nekaj strašnega je imela zanj ta misel.
Na mostu rečice, ki teče s Kamniških planin, je zapazil, kako mu hiti nasproti mol srednje velikosti, v lahki, elegantni obleki, po kateri bi ga bil štel v gospode, da ni fine obleke tako zelo kazil oguljeni klobuk, izpod katerega so neredno štrleli teiuni lasje, iu da ni nesel preoejšne cule pod pazduho. Mož je uporno gledal v tla in tekel, kakor bi gorelo za njim.
Še predno je bil popotnik vštric konja, je klical Tone nanj: "Ali prihajate iz Ljubljane, prijatelji"
Popotni človek jc prikimal in nekaj iccnotn-Ijal, hiteč dalje hi ne da bi se bil ksj zmenil zs voznika.
"Lepo vas prosim, gospod, povejte mi, kako je tam!" je molednil Tone z jnko veSjivo, pn razburjeno besedo.
"Brezno solz lije Ljubljana. Vse je proč, proč, proč!" je za vpil obupno (»opotnik in dirjal dalje, inahajc z roko..
Tone je šc nekaj kliknil za njim, pa oni se je že pogreznil v meglo. Stresa v al je z glavo kakor človek, ki nerad verjame neprijetnemu poročilu. Bližal se je mitnici. Tudi tu je pozvedoval. Že to samo dejstvo, da še pobirajo mitnino, mu jc vlilo v obupno srce nekoliko tolažbe. Mitničar, kosmat, visok mož, ki jc spokojno pušil iz dolge pipe, wu je svetoval, naj vpraša na bližnji pošti, tam vse zve, ker gotovo iuiajo že brzojavna sporočila iz mesta. Pred poštnim poslopjem je videl kar tri čedne, prijetne in ljubeznive gospicc, postne upra-viteljice, katerim so drugokrati gorela lir» v in zdravju, a danes so mcdlcla kakor od dolgeg»; posta in ostre pokore. Tone je pozvedoval pri njih. Mlademu, krepkemu junaku so gospice rade odkrile vse tajnosti brzojavne žiec: kako že vse jutro deluje brzojavna naprava in prinaša iz stolnega mesta novice, ki sc vse «ujemajo v tem, da jc hudo v Ljubljani. Peljal sc je dalje. Tiho je etrnil solzo in potegnil z dlanjo po obrazu. Kako se bo via-čal v Gabrovec k župniku z novicg, da bele Ljubljane ni reč, kako stopi pred ellziko, ako dobi žn-lostno sporočilo o Danico. Vse momente gabrov-škega potresa je njegova domišljija spajala z vsemi mogočimi učinki potresa v mestu in dejal si je, da morajo biti strah, groza in nevarnost med tesnim mesnim zidovjem in med visokimi hišami mnogo večje nego v vasi. Srečal je kočijo. Pazim je pogledal vanjo, če bi Danic sedel v njej. Za zaprtim oknom jc sedela žensk«, ogrnjena v veliko rjuho in z detetom v naročju. Z drhtečim siresn sc je pripeljal v vas, kjer je nedavno razsajal po žar. Tudi tukaj so kočevali ljudje ob cesti. Jedva so si dobro p<»t«vili hiše in ic zopet bo treba trdo prijeti za delo, «ko ostanejo živi. Videl je pr*l neko hišo na velikem vozu gručo otrok. Sredi njih jc sedel oguljen starček ter vil iz mužcviiih vtbo vih mladik piščalke, lu ves otroški zbor je pbkal in sc smejal in dobrovoljno se je Tonetu z voza nasmehnil starček, češ, poglej, kako modro wm ujer drobiljsd, da se ne nehala cmeriti! Mladeniču je dobro del ta prisor.
"Hi!" je dejal Tone m odrinil, ker *cto se mu je mudilo.
(Dalje prihodnjič.)
Central News Agency ims iz Amsterdama poročilo,. da je v BerKnu izbruhnila splošna stavka
u
LETAREC
3
Vofne v preteklosti in sedanjosti.
Če »ta t* v prejšnjih čaath *«>rla dva naroda, kolikor se «ploh «#me govoriti o »porih narodov, je navaduo ruidosala kratka bitka La vojna je bila končana. .Slavne bitke pri Maratonu, Na!aini*u. Plateji, Kanali Ud. ho trajale le po par ur.
V dobro uro trajajočem boju je Oton Veliki lela 955. pobil na LeAkem polju Madjare in jih vrgel nazaj na Ogrsko; ki ta kralki boj je imel že velikanske poslcdicc, za vselej je ločil severne Slovane od južnih, ker so *e Aladjart na Ogrskem tedaj lotili poljedelstva in se tam ustanovi-li.
Bitka na Beli G«ori pri Pragi 8. novembra le-ta 1G20. n. pr. je trajala samo pol ure, njo ne posledice se poznajo na l'efttem üe danesa
Tudi Napolaooove bitke so bile kratke, po par uf, talko najslavnejši rini pri Marengu, Slav-ko vem, W ag ra mu, Borodiivu.
Najdaljša je bila še bitka pri Lipskcm, trajala je tri dni; takrat je šlo Napoleonu za življenje in smrt. V preteklem stoletju po Napoleonu so se boji navadno tudi hitro odločiii, n. pr. bitke pri Mortari, Na vari, Solferina, Custozzl, Kraljevem Uraden, Sedanu.
Ravnotako so bite pomorske bitke sploh vedno kratke, tako pri Trafalgaru, Helgolandu.A'isi» Dalje w že trajale bitke pri Liaojaigu hi Mukdenu; po ves tedni je bojna črta valovala semintja, preden se je izsilil uspeh.
Kaj pa sedaj f Sedaj trajajo bilke neprestano, leta že. Samo ruska fronta je bila začetkom maj-uika 1. 1915 dolga 1400 km. Kaj je to, 1400 kinf Od Ljubljane do Trsta znaša zračna črta okoli 70 k,m. od Ljubljane do Celovca 65 kiu.t do Maribora nad 100, do Zagreba malo manj kot 120, do Polja 140, do Dunaja pa 288 km. Torej 200krat tako dolga je bila samo nwka fronta kakor je od Ljubljane do Pulja in še vedno petkrat taka, kot je razdalja Ljubljana—Dunaj.
Kako izgine pred to velikansko bitko Vse, kar pove zgodovina doslej. Tudi nemška fronta v Belgiji in na Francoskem je bila majnika meseca 850 km. dvanjastkrjjlna razdalja Ljubijana-Trst. In na vsej tej črti neprestano grmenje, neprestano drvenje, davljenje, bajouetni spopadi, granatni napadi. A ne samo na Vrhu, tudi v zemlji mjejo, akušajo se približati, delajo rove, protirove; neizprosen je boj.	,
MORSKE BITKE. (*'etudi morske bitke kot take ne trajajo dolgo, so vendar ladje vedno pripravljene, moštvo vedno na straži, mine smlraj v grozeči bližini, podmorski in tonpedni čolni ueprestano na delu. Bitka sama ni nič drugega kakor zaključek teh dolgih napornih priprav. Kafcóne pa so bile ladje nekdaj in kakšne «o sedaj?
Bojne ladje Normanov, « katerimi «o vznemirjali svet, «o bile navadno 25 metrov dolge in 5 metrov široke, posadka je štela «SO do 70 mož. Največja benečanska galera je imela 50 metrov dolžine; portugalske m španske karavele, ki so jih navadno uporabljali za odkritja, «o bile 17 do 25 metrov dolge, nadomeščale so pa tudi bojne ladje.
Angleži so začeti graditi kmalu že večje plavajoče trdnjave za časa Henrika VIII. n. pr. ladje z vsebino 1000 ton (tona je prostornina približno treh kubičnih metrov), posadka je štela 700 mol Kmalu potem je ámela 1600 ton velifto ladjo, dolžina 70, éirina pa 18 metrov.
Pred sto leti je imela največja bojna ladja 2164 ton prostornine, dolžina 61, širina 15 metrov. Devetnajsto stoletje je tudi v tem oziru stoletje napredka. Razdelili so ladje v več \rnt, tako linij-ladje, fregate in korvete; pri častnikih vojnega brodovja so se ta imena ohranila do današnjega dne. Začeli «o ladje opremljati z oklepi. I*rva velika oklopuiea je bila francoaka "Oloire" iz leta 1858. Dolžina 77. širina 17 metrov, prostornina 5618 ton; oborožena je bila s 36 topovi, s siprednjo odprtino (kalibrom) ltt etn, hitrost 12 in pol morske milje ( morska milja je 1852 metrov).
Ladja je bila ledena, a imela je železni oklep, debel 12 eiu.
Leto poeneje vsebuje angleška ladja "War-rlor" že 9137 ton. In tako je 4lo naprej.
Sedaj imajo najmočnejši» bojne ladje, tako-imenovani MdreadnougtlM («govori; drednot, slo-vetwko: lire« ttrahu) in "naddreadnoughti" 20 do HO,000 ton prostornine, do HO metrov širine in 150 metrov dolžine, velikanske topove s kalib toni 30.5 do 29. ctu., hitrost 20 do 25 morskih milj.
Takoavane "drednortkrižarke" se odlikujejo /.lasti po bminl, do 28 milj na uro. Še hitrejše «o male križarke, še hitreje torpedni čolni, zlasti oni ve*je vrste, 38 do 40 milj na uro, z drugi«"» liesedatui: tako ladjica bi po popolnoma ravnem prekopu prišla v eni uri iz Ljubljane v Trst.
Posadke velikih ladij štejejo do 1000 mož in še več.
.VELIKOST ARMADE.
Kakšna razlika zopet med novim in starim časom! Izračunali so, da si je stalo pri Maratonu nasproti 5 tiaoč Grkov in štiri tisoč Perzov; Herod grozovito pretirava, ker je pač Grk. Tudi Ksenksfs je peljal na UrAko kvečjemu armado flO.OOO mož, od teh pa komaj 20,000 pravih v o jakov.
Zato t tuli junaški čini Grkov niso taki, kakor bi nam jih radi predočili grAki zgodovinarji. Pri Platejah n. pr. se je Imrilo 18,000 Perzija nov in njim prijaznih Grkov proti 20,(KM) svobodnim Grkom. Ko je šel slavni Aleksander Maoedonski v Perzijo, je peljal s *el»oj 32,000 pešcev in 6100 konjenikov. Pri Ismu se je borilo 25,000 Perzijanov h 30,000 Macedonei, Grki nam pa pripovedujejo o miljonih Perzijanov.
Samo eno stvar pomislimo. Izvrstne ceste i-mamo, železnice in avtomobile, tn vendar koliko truda slane že prebranjenje in preskrbi je vanje armade, broječe 100,000 mož.
Kaj pa takrat? Par ce«t so imeli, drugega nič. V največji Aleksandrovi bitki, pri Ga\gaine-li, se je borilo 47,000 Maeedoncev in Grkov, Perzijanov je bilo gotovo manj. Proti Poru pa je postavil Aleksander samo 11.000 mož; takrat so nastopili tudi sloni, igrali so isto vlogo kot avstrijska art/ilerija v sedemletni vojni in pa ruska arti-lerija začetkom sedanje vojne.
Tudi Hanibalove armade niso v primeri s sedanjim časom bogvekaj. S 36.000 možmi je odkorakal iz Španske, 43.000 jih j#Nsrečno pripeljsl v Italijo. Ko so (pretopili še Kelti, je imel 52.000. S teini je premagal pri Kanab 70.000 Rimljanov.
Največje armade starega v «k a sta ¡zbrala Cezar in An4onij. Proti 20.000 Arioatovih Germanov je postavil Cezar 40.000 Rimljanov, proti Vercin-torigu jih je zbral 70 tisoč, s trenom pa 14,(KM). Glede trena je bil Cezar prvi mojster starega veka iaiJahko rečemo: Rimska kultura je prema- t gala barbarstvo, isto premoč, kakor jo je imel Ce» • zar glede trena nad Kelti, je imel v sedanji vojni Hindenhurg nad Ritd v bitkah ob maonirskih jezerih, samo da nadomeščajo tedanji treni sedaj železnice in avtomobile.
Največja armada starega veka je armada Antonija, zbrana za vojno proti Pa rtom, 200,0(10 mož.
SREDNJEVEŠKE VOJSKE.
Srednji vek zaostaja, kakor v marsičem, tudi glede števila vojakov daleč za starim, niti približno takih armad ne vidimo, kakor so jim poveljevali Aleksander ali Hauil>al ali Cezar. S propadom denarnega gospodarstva je propadlo tudi vojaštvo, v vseh ozirih. V oni bitki, ki so jo pri obleganju Odrina kot spomin na stare čase tolikrat omenjali, leta 278. po Kr. r., se je borilo samo 12,000 Rknljanov, Gotov je bilo pa tudi komaj-15.000.
Svetovne dogodke so odločale armade, mnogo manjše nego jih je Kserkses vodil ua Grško. Vzhodni Goti so vdrli v Italijo z vojsko broječo samo 6 do 8000 mož in so Italijo podjarmili.
Vandali so si osvojili Afriko z vojsko 8.000 do 10,000 mož. Bel i zar je napadel Gote s 15.000 možmi, Goti so imeli «amo 10 do 11,000 vojakov. Ka-rol Veliki ni imel nikdar večje armade kot 5 do
(1000 mož, v najskrajnc.ru »lučaju je spravila njegova svetovna država na noge kvečjemu 10,(NN) vojakov.
Na Laškem polju se je Oton Veliki «pred vsem, svetom zelo postavil, ker je pripeljal armado 7 do 8(HK) ihož, za srednji vek nekaj posebnega.
Število M ad ja rov je bilo Nkuro manjše. Nemški zgodovinarji so govorili sicer o stotisočih, a zgodovina jih je |>opravila.
Kako bi bili Nemci danes veseli, če bi si1 mogla s 7000 m.tžmi osvojiti Anglija. In vendar se je to zgodilo. Viljem Osvojitelj je zbral 7(MMI Normanov in'leta 106(i z njimi pobil 4(NN) Augknak-sov pri Ha-stingsu. Cela Anglija je postala njegov plen. Ce pa danes čitamo o 7<NK) ujetnikih, še ne črhnemo ne.
MOHAMEDANSKE ARMADE
Tudi moli artied a na k c aimade niso bile v primeri s sedanjim častmi nič. Perzijo n. pr. so si osvojili Arabci z 10.(NK) vojaki.
V	križarskih vojnah, pri katerih čitaino navadno o 100 <(o 3(N) tisočim vojakih, je število konjenikov največje v bitki pri Askalonu 12(NI. štavilo p<*icev pa v isti bitki !>.(XN>. Ko se je prva križarska vojna končala, je štela armada kristjanov samo še 260 konjenikov in !NN) pritoev.
Pozneje slutimo zopet o 2 do 3<NM) pešcih, enkrat tudi še o 8000, a zadnja številka je pretirana.
V	bitki pri Legnanu je štela armada Frdc • rika Rdečcbradca «3500. Vse se je čudilo A.igle-žem, ki so I. 1346 v bitki pri Creeyju zbrali 14 ti soč mož, -*- za srednji vek velikanska številka.
Slavnih turških jantčarjcv jc bilo navadno 5000, enkrat sarnkrat naraste njihovo število na Ki.tNN), za časa Soli mana Veličastnega.
Nekaj -prav jMmebnoga za srednji vek ho pa armade llusitov, lahko bi govorili o «pravi "črni vojni," kakor se je poslužujejo da ihm. Vse jc slo v boj, kar je bilo sposobnega za orožje, in tako so zbrali llusiti nazadnje pet armad, vsaka 5 «to 6000 mož, torej 25 <lo 30.000 mož. Ni čuda. da jim nihoo ni bil k<* in da jc vse bežalo pred njimi. V bitki pri Doniiwicah so peljali proti Nemcem vseb pet armad naenkrat; Nemci jih niti p »čakali niso.
RAZVOJ MILITARIZMA.
Z izpreincnjcnimi gospodarskimi razmerami je prinesel novi čas tudi izpremembo vojaštva bodisi glede uredbe ali pa glede števila. Wallen, tein je operiral z armadami 20 do 50,(NN) mož, princ Evgen že z večjimi. Ko so Rusi za časa Petra Velikega v bitki pri Narvi prvič nastopili, je štela njihova armada že 40.(N)0 mož. Vendar pa narodi svojih moči še niso izrabili tako ko; .so jih Husiti. Šele ko se jc proti revolucionarni Franciji zedinila cela vrsta drugih držav, je uvedel Car-not splošno vojaško dolžnost, današnjo črno vojsko. Naenkrat so zrastle velikanske armade. Ce bi bili hoteli t h lan ji zavezniki z uspehom operirati proti njim, bi morali napeti vse sile. A nič ni pomagalo. Francija je premagala vse, zlasti ko jo je vodil Napoleon. On jc ustvaril čudeže, zbral je n. pr. proti Rusom do 600.000 mož. Vojna, ki jo je vodil naravnost proti Morfkvi, jc štela 250.-000 mož, 36 krat več, kakor je štela armada, ki je nekoč podjarmila Anglijo. V bitki pri Lipskcm leta 1833 je imel zbranih Napoleon okrog 150.000 vojakov, zavezniki pa nad 300.(KM)! Torej se jc borilo 450.000 mož; kako sc je vse izpreme.iilo! V tem razmerju jc nlo naprej.
Pri Kraljevem Gradcu leta 186(5 vidimo samo dva nasprotnika, Prusijo in Avstrijo, in vendar imata ravnotoliko mož v boju, Bcakor pri Lipskcm vsa Evropa.
Pri Sedanu leta 1870 čitamo prvič o velikem številu ujetnikov, 83.000. A to .število jc majhno v primeri a številom v sedanji vojni.
Se z večjimi številkami se ponaša vjjnn med Rusi in Japonci, skoro miljon nasprotnikov štejemo v bitki pri Mukdcnu. Cesarstvo Karol« Velikega je imela kvečjemu lO.(NK) vojakov, mala Bulgarija pa zber V eni sami bitki 200 do 300.000* mož.
Kaj pa d anea? Vse niora pod orožje, skoraj povsod je vpeljana aploéna vojašfka dolžnoat.
Po bitki pri Kanali je več let nosilo orožje 7 in pol odstotkov prostega rimakega naroda, pred
sto leti na Pruskem 5 odstotkov vsega prebival-
st va.	w V
ti» so liiii poleg llusitov in ('rnego/c^i danes najvišji odstotki.	*
A povifiada jih jc žc balkanska vojna še bolj pa sedanji svetovni boj. Izračunali so, da je raz-ven na Angleškem in Ruwkem 4»koli 10 od^toHcov pre4»i\ alst va v vojaiáki shiž»l»i.
Kaj ipiMiieni to? Nemčija rma skoro 70 miljo-nov prebivalcev, torej je intela 7 miljonov voja-kov, Avstro-Ograka je štela leta 1910 51 milj<mov prebivalstva, računimo torej na 5 miljonov vojakov, na Francoskem do 4 miljone, v Italiji nad tri., Anglija ima d anea baje pet miljonov vojakov.
Danes imajo države toliko miljonov vojaštva, kot so initsle v srednjem veku tisočev.
Rusija jc štela leta 1910 okoli 170 miljonov ljudi, vojaštva bi moralo biti do 17 miljonov, toliko koli'kor jc imela pred sto leti Anglija vseh ljudi, ali pa polovico vsega ruskega prehivafcitva pred sto leti.
Seveda pa ne vpliva samo šievilo. Vrh tega je pa tudi na Ruskem zbiranje vojaštva veliko te-žavnejfte nego v srednji Evropi, ki ima bre*j>ri-inerno boljša prometna sredstva.
Lahko trdimo, da štejejo vse armade vojskujoč iii se držav 30 do 40 miljonov. Natančnih številk dane* seveda še ne moremo podati.
OBSEG VOJNE
Kaj pa obseg sveta, kjer se vrši boj? Vsa Evropa in skoraj vsa Amerika se borita, pomoči pa dobiva n. pr, ravno od naaprot nega dela zemeljske oble, «hI Avstralije in Nave Zelandije. S tem smo že povedali, da je zapleten v boj ves svet. Gospodarsko seveda še bolj kot pa direktno vojaško.
Pred dvestrt leti se je bil v Evropi velikanski l»oj: ua zahodu se jc združilo več držav proti premočnim Francozom, hotele so streti njihovo silo; na vzhodu jc bil isti pojav, samo da vidimo namesto Francozov Švede.
Danci« bi se ne mogli vršiti olio vojni vsaka zase, takrat sta se pa. Nič nista vplivali druga na drugo, prva jc bila že davno končana, dočim jc ' trajala druga z največjo silo še dalje. '
Se manj so vplivali taki dogodki drug na drugega v prejšnjih časih. Večji obseg dobivajo voj-4ic operacije, kadar si razne države osvojc lastne kolonije in se torej boj razvije tudi v teh. Reči pa moramo, in to se bo zgodilo tudi sedaj, da Iroji v kolonijah nikdar niso odločilni in da se bo usoda evropskih kolonij odločila na evropskih In ne na azijskih ali afrtííkih bojiščih. Slavni angleški min ¡Mer Pitt jc rekel v scdimletui vojni: Francoze bomo spodili iz Amerike na evropskem bojnem polju.
Iz vsega tega, kar je navedeno, je razvidno, da čimbolj se je svel v gos|>odarskeni oziru razvijal, čim mogočnejši je postajal kapital, tem hujše so postajale vojne.
Mnogo vzrokov se je navajajo za izbruh sedanje vojne. Govorilo se je o sarajevskem atentatu, s katerem ve dane« vsak rafcumen človek, dn jc bil le preteza. Potem se jc navajalo nasprotje med Avstrijo in Srbijo, jxrtem med Rusijo ua eni in Avstrijo - Nemčijo na drugI strani; govorilo in pisalo se je o plemenski vojni med german-stvom in slovenstvom, po«tem zopet o balkanskem Vprašanju, pa o antagonizmu med Nemčijo in Anglijo itd. itd. V vsakem takem razlogu je drobti-na resnice, toda glavni vzrok jc vendar v kapitalističnem imperializmu in njegovih nasprotjih.
Seveda dolu vojna v svojem razvoju zlasti če je tako dolgotrajna, kakor sedanja, lahko za na-rode prve drugačen pomen. Ali če iščemo prave vzroke, moramo pogledati v konflikt kapitalističnih interesov. I z tega pa sledi, da je padec kapi-talrstičnega sistema glavni pogoj za odpravo vojne.
Predscdnilk Wilson je izdal sledeči oklic: Da bodo vse osebe v Zedinjenih državah, državljani kakor tujci, poučeni o kazni, ki bi jih zadela v vsakem »lučaju uezvestobe napram Zedi-njeuim državam, objavljam jaz, NVoodrow Wilson, predaednik ¿tadlnjenih držav, naslednjo pro-klamacijo, da zlasti upoaorim na sledeče določba ustave in zakonov Zedinjenib držav:
Tretji odstavek četrtega Članka ustave določa :
Izdajstvo napram Zedinjenim dr/a vam obstaja le v dviganju vojne zoper nje, v druženju z njih sovražniki iti v tem, da se jim daje podpora m potuha.
Kazenaki zakon Zedinjenih držav določa: Prvi oddelek: Kdorkoli, ki je dolžan zvestobo Zedinjenrm državam, dviga vojno zoper nje, ali jc pristaš njih sovražnikov in jim daje podporo ali potuho v Zedinjenih drža\a.h ali pa drugod, jc kriv izdajstva.
Drugi oddelek: Komur se dokaže izdajstvo, bo kaznovan s smrtjo, ali pa po previdnosti »odni-je z ječo ne manj kakor .pet let in z globo ne i*pod denet tisoč dolarjev, ki se naloži ali iztirja od katerekoli aH pa od vse njegove lastnine, bodisi nepremične ali pa oaebne, katere lastnik bil v časti, ko je izvršil izdajstvo, brez obzira na eventualno prodajo ali drugačno oddajo; in vsaka «*eba, kateri se dokaže izdajstvo, postane nesposobna za kakršenkoli urad v Zedinjenih državah.
tretji oddelek. Kdorkoli jc dolžan zvestobo Zedinjenim državam, in ve za kakršnokoli izdaj-
stvo zoper nje, pa ga ne razkrije, čimprej je mogoče in ne naznani predsedniku ali kakšnemu Siodniku svoje države, je kriv potuhe izdajstva in naj se ka-znuje z ječo ne čez sedem let in r. globo ne čez tisoč dolarjev.
Šesti oddelek. Če se dve ali več osel) v kakšne državi ali v kakšnem teritoriju, ki je podvržen jurLsdikoiji Zedinjenib drža v, zaroti, da'vržejo ali silojna odstranijo vlado Zedinjeuih držav, ali da dvignejo vojno zoper njo, ali so šiloma upro avtoriteti vlade ali skušajo šiloma prenrečit L ovirati ali zadržavati izvršitev kateregakoli zakona Zedinjenih držav ,ali šiloma vpleniti ali si pri-vlastniti kakršnokoli lastnino Zcdinjenih držav zoper njih avtoriteto, naj se kaznuje vsak z globo ne čez pet tiaoč dolarjev ali t ječo ne čez Seat let, ali pa z obojim.
Sodišča Zedinjenih držav »o izrekla za sledeča dajanja, da so izdaja laka : •
Raba ali poizkušena raba* sile ali nasilstva zoper vlado Zedinjenih držav, ali zoper njih vojno ali mornariško sik). ,
Pridobitev, raba ali razpolaganje s kakršnokoli lastnino, vedoč da je, ali da )>o, ali-z namenom, da b! bila kakorkoli koristna sovražnikom v njihovem boju zoper Zcdin jene države.
Izvršitev kakršnegakoli dejanja ali objava kakršnekoli izjave ali informacije, ki bi dala na kakršenkoli način pomoč, podporo ali potnlio sovražnikom Zedinjenih držav.
Vodstvo, podpiranje, svetovanje ali pospeševanje kateregakoli navedenega dejanja.
Taka dejanja se naj smatrajo za izdajalska, l>odi«i da so izvršena v Zedinjenih državah ali pa kjerkoli drugod; naj jih izvrši državljan Zedinjenib držav ali pa tujce, ki živi ali stanuje v Zedinjenih državah, ker so tukaj živeči tujci prav tako kakor državljani dolžni pokorščino Zedinje-nifin državam in njih zakonom.
Vsak državljan ali tujce, ki ima znanje o takih dejanjih, pa jih zataji in ne naznani uradnikom, imenovanim v tretjem odstavku kazenskega zakona, je kriv potuhe izdajstva.
Jaz torej razglašam in svarim vse državljane Zedinjenib držav in vse tujce, ki so dolžni pokorščino vladi Zedinjenih držav, naj se varujejo in vzdržujejo vsakega dejanja, ki bi pomenilo kiši-tev kateregakoli navedenih zakonov; r>be:vcm upo-zarjam vse »osebe, ki bi izvršile tiHva dejanja, da bed o za to od ločno zasledovane.
Predsednik Woodrow Wilson.
Robert Lüftung, drž. tajnik. •
Ne prihajala nam na misel, da je za naše sodruge treba takega svarila. O vojni in o različnih rečeh, ki so z njo v zvezi, imajo socialisti lahko različna mnenja, in kdor opazuje vse gibanje, vidi, da jih res imajo. Drugače niti ne more biti, ker ne morejo biti vsi možgani popolnoma enaki, tudi če ao socialistični. Za gotovo se pa lahko smatra, da ne bo n^l»cn socialist izdajalec. Boj, ki ga Vodimo v interesu delavstva zoj»cr kapitalizem, nima nobene zveze z IzdajstVrm dežele,
v kateri bi že danes delavstvo lahko uživalo večje pravice, nego jih uživa, če bi odločno vodilo svojo, delavsko politiko.
Vendar je dobro poznati predsednikovo «varilo, kajti tudi socialist prihaja v dotiko z drugimi ljudmi, tudi s takimi, ki včasi ne znajo treano misliti in jih napačna čuvstva lahko zapeljejo do napačnih besed in dejanj.
V krogu takih ljudi lahko socialist s pametnim in dobrim svetom blagodejno vpliva in labkrf obvaruje marsikaterega človeka, ki nemara niti ni hudoben, ampak le premalo prevdaren, velike škode.
V Bernn se organizira "Stranka nemške republike". Med ustanovitelji je znam Rosemeycr, ki je spisal ob začetku vojne knjigo 44 Y'Accuae", v kateri je z mogočnimi argumenti vrgel odgovornost za vojno na Nemčijo.
Avstrijski ministrski predsednik grof Chm Mart in ic je "bolan" in hoče baje odstopiti.
V sedanjih čaih mora zboleti vsak ministrski
predsednik v,Avstriji.
General Kuropatkin, znan najbolj k 'rusko-japonske vojne, je bil kot generalni gubemator v Irkut.sku na povelje ru«ke vlade aretiran, Z njim vred «o prijeli še nekolrko generalov in visokih uradnikov, ki *o obdolženi ,da so provokato. ričnn nastopali proti domačemu prebivalstvu v Sibiriji.	s
■ . IÉL	i .
PROLETAREC
« LIST XA INTBBEIE DELAVSKEGA
LJUDI TVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
— Lastnik is UdaJaUiJi -
4sfsslsTSsska dilaaka tiakavaa iiaika v «kicaga, llliaait.
Naročnina: Za Amiriko $2.00 *a celo Ivlo, 91.00 ta 1*1 leta. g» Evropo tliO sa celo leto, fl.26 ta pol leta.
Oglasi po dogovotu. Pri ipremtmbi kivalilta je poleg novega namaniti _tudi tiari naslov.
Tih^H ibvMMk« «riuIik I)• Ju«*«l. — «Mldklitet mit v AmmUL —
fae pri tot be t lede nerednega poftiljanja ■au la drugih neredooati. je poèiljati predaedniku družbe
Frank Udovich, 1643 Blua Island Av., Chicago, III.
Zelo potreben odgovor.
PROLETARIAN
OwmJ ud iwblltUd rrtr» Tind«» by
Sastk Slavic Warfaaa'a Pubiskiag Cotpaay Chiangs. MHwia._
Subscription rates: United Statea and Canada, $2.00 o year, $1.00 for half jmr. Foreign countries $2.60 a year, fl.li for half year. -:- -:- -:- -:-
Advertising rates on agre/mtnl.
NASLOV (ADDRESS):
-PROLETAREC-
W. SI. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
ORGANIZIRANO DELO.
Zgodovina tlela je zgodovina človeškega plemena in glavno vprašanje je bilo že v poeetkih zgodovine vedno vprašanje razmerja med delavci in delodajalci. Kajti od nekdaj so nekateri dela-li za druge, ki niso delali. Nekateri so sejali semenu tfi sadili, drugi pa so uživali sadove.
Iz teh in podobnih dejatev in razmer ae jc porodil organizirani delavec, "kakor ga poznajo delavske unije.
Organizirani delavec je .spoznal, da mora velika večina ljudatva delati, mi sicer da mora delati /a druge; dalje je tudi spoznal, da se posamezni, neorganizirani delavec ne more uspešno potegovati za svoje pravice pri svojem delodajalcu.
V teiu tiči temeljno ::aeelo modernega organiziranega delavske-ga gibanja, da se organizirajo vui , delavci in se spravijo v gotov položaj, ki bo natančno določal razmerje meti delavstvom in delodajalcem.
Organizirano delavstvo je proti telesnemu nasilju, proti zakonom "Hunov in divjakov." Ni se strnilo v organizacijo, da bi napadalo m strašiio, tem ve*' združilo se je iz potrebe do zakona organizacije, •ki jenajiilnejfta in največja postava civiliziraaiega ljudstva.
Temeljni vzrok za obstoj delavskih unij je, da je delavcem o-inogočeno, da se z njihovo pomočjo in po njih uspe&no pogajajo z delodajalci.
Namen delavskih unij je, da se združi jo v oni organizaciji vsi oni, ki ho zaposleni ali možni, da bi bili zaposleni pri kakšni gotovi o-brti in da se zahteva in «t gotovi za. vvtkejrn o<l njih na irnaiijš.-i j»bt ca, ai jo zasluzijo po svojih zmožnostih, krajši delavni čas in boljše razmere.
Delavske unije ne zahtevajo, da bi moral biti vsak e*; a Ko plačan, temveč, da bi vsak dobil najmanj predpisano najmanjšo plačo.
Organizirano delavstvo je naravna posledica razmer, ki jih je porodil modenni druzcTnu in industrijski položaj, a njegov obstoj je neizogi>l>en uspeh napredujoče teo-brazbe, ki se pojavlja vedno silneje in je tako prikladna moderni do»bi.
.Današnje razmere zahtevajo izobraženega delavstva in takomu ne ne bodo mogle kratiti njegove pravice.
Kako zdrav« želodce imajo prebivalci londonskega zverinjaka, kažejo ti le podatki, ki jih posnemamo po uradni atatiatiki /a leto 1S12. Po tej statisti ki ne je porabilo za živali v sverinjaku 18 natorovjenih Im ti i J senn, 21!» nato-vorjenih ladij nI a ni e, 20,41 H žtežnjfv detelje, IJHJ.OOO litrov ovna. 15,0(H1 lj. trov pAenice, 6000 litrov ri/.a, 1.1,000 litrov koruze, 4000 litrov fižoln, ve«' ka kor 2 toni (24,000 kg) Hi a. itflO litrov konoplji nega semena, 17,0.12 funtov slani kov, (12,024 rib belie, 1005 mor-akih pajkov, .110 konj, 2.19 koz, 7000 Akatljic kondenrirauega mleka, 12,000 litrov svežegn mleka, 12.1,000 banan, 12,700 jabolk, 4000 funtov datljev, lrt,-000 glav salate, 50,000 glav zelja, 42.10 fuitov in 1200 svežnjev redkvice, 4900 funtov sladkorja. S600 centov biskvitov, flfioOO jajc, 1500 kuncev, 7200 pod gan, 2.^,0041 mi*i in 10,000 vrabcev. Vsi atroAki znašajo na leto .14,1#8 funtov ftterlMtgov ali okroglo HI 1,000 kron.
* Zverin jak je jroprečno vsako nedeljo ebiftkalo	ljudi, (■*•/. teden \m *»,
6»S ljudi.
"Rad nič k i Straži" se zdi »opet potrebno
udrihati po " Proletarcu", in sicer v «istem domišljavem, prevzetnem tonu, ki se zdi morda uredništvu tega lista "radikalen", pa v resnici ni nič druzega kakor aurov.
Naši čitateiji nam bodo priznali, «la «mo pustili "K. 8.Mod zadnjega kongresa popolnoma pri miru. Puščali smo jo pri miru tudi prej, d<»kler se ni začela impertinentiui zaletavati v nau. Po kongresu smo zaradi ljube sloge molčali, dasi je "H. S." v najkrajšem času poteptala bas tiste zaključke, ki so bili sprejeti po prizadevunju njenih pristašev. Na kongresu je bilo na primer sklenjeno, da se o 44narodni ohrani" sedaj sploh ne piše — ne za, ne proti. 41 Proletarec" je opustil predmet, dasi je bila to žrtev; kajti važnost tega vpra&tnja je za prolétariat mnogo večja, nego se sanja urednikom "R. H." Toda hrvaško glasilo, čigar pristaši so najbolj silili, da se stori tak sklep, se mu je izneverilo talko j, ko jc bil objav Ijflai načrt strankine platforme.
Sedaj je bila v St. Louiau konveneija stranke. O njej barab govorili prihodnjič, ker je bila pravkar šele končana in je ves njen materijal še tako neurejen, da se ne more v tem kratkem časti sestaviti niti jasen pregled njenega dela in njenih zaključkov, o katerih pa vendar že sedaj omenjamo, da pojdejo šele na splošno glasovanje.
Uredništvo 44 Pnoletarea" je dobilo nalog — kakor tudi uredništvo "Radničke Straže" — da sestavi za to konvencijo izjavo, ('e je to, kar je koncipirala K. S., njeno prepričanje — ali right. Naše prepričanje je tisto, ki smo ga formuliral» v svoji izjavi. In naša dolžnost je bila, da povemo svojo prepričanje. Sodrug Cvetkov se zelo moti, če misli, da je naša naloga vpraševati njega za naše mnenje. Zatajevati svoje prepričanje v takem resnem času, kakršen je sedanji, ni le strahopet-1 nest, ampak naravnost zločin. 44R. S." pa gre oči vidno za to, da se kratkonialo dekret ira ne-kakšen ukaz, in to4ii moral vsakdo sprejeti za svoje mnenje, za svoje prepričanje.
Da bi napravila za/.eljeni efekt, se 4>Raduička Straža" poslužuje eclc kopiee direktnih neresni»' in zavijanj. Ona podtika 44Proletarcu", da je postal "zavezniško-patriotičen". 44R. S." sedi *ploh neprenehoma na visokem sodniškem stolu in vsaka njena beseda je avtoritativna. Pomagati si zna na zel<» enostaven način. Kar se vjema z njenimi ra Mini, je socialistično; kar njej ni všeč, to oži-gosa- kot ni.*K'ialistično. Le kdor podpisuje brezpogojno vse njene fermane, je socialist ; kdor se upa misliti s svojo glavo, je 4 4 social patriot". S takimi frazami si domišlja, da zmaguje.
"rëâdnicka Straža" govori direktno neresnico, ko nam podtika "zavezniški patriotizem." Ne vemo, koliko inteligence prisoja svojim čitate-Ijem, katerim je sanka dala priliko, da so čitali našo izjavo. Radi bi vedeli, kako se more s to izjavo dokazovati naš "zavezniški patriotizem". Rekli smo. "Brez dvoma je na strani centralnih sil večja reakcija, kakor na strani zaveznikov. Neoporečno je izza padca- ruske avtokracije nemški in avstrijski mouarhizem najmočnejša trdnjava reakcije "
Tega nismo rekli tjavendan, amppk na tem vztrajemo, ker je to živa resnica. Nihče pa ne more iz tega izvajati, da »mo se identificiraJi z zavezniki in da smo postavili njihove vlade in deželo za dovršeno demokratične.
Stvar je enostavno ta, da bo položaj a razvoj demokracije in s tem tudi za razvoj in' končno zmago socializma veliko težavnejši, če zmagajo centralne sile, kakor če zmagajo zavezniki. Te pa to spoznavamo, bi bili hudodelci in izdajalci resničnih interesov proletariata, ako bi dekla-roirali delavstvu, da nam je vseeno, kdo da zrna-?n —
bo.>»lo>.A> ojuu rCa.ii v *voji izjavi, da se socializem ne more identificirati z zavezniki. "R. S." to prezre, pa nas imenuje zavezniške patriote.
Mi smo rekli v svoji izjavi:
44Iz tega ne sledi, da zapusti socialistična stranka svoje opozieionalno stališče sploh. V vojni kakor v mirni dobi mora stati na proletarskem, razrednem stališču in strogo varovati interese proletariata zoper kapitalistično izkoriščanje na gospodarskem in na političnem polju."
"Radn¡¿ko Stražo" to nič. ne ženira. Ona vendar trdi, da je 44 Proletarec" popolnoma pozabil na rušenje kapitalističnega sistema. V ranici so na to p<*za'bili ultraradikalci, ki mialijo, da se ruši kapitalistični sistem z resolucijami in besedami, pa so popolnoma stepi za realne okolščine in za nujne potrebe in pogoje proletarskega boja.
"R. S." nam očita neresničnost, ker smo dejali, da so ruski socialisti vsedanjih razmerah «R nadaljevanje vojne. Ona "ve", da so 44najboljši" ruski socialisti proti vojni. Zopet po starem receptu: "Dober" socialist je le tisti, ki se strinja s sodri igo m Cvet kovom .Faktično je pa vendar večina rnkili socialistov za nadaljevanje vojne, kar potrjujejo njih izjave in njih sklepi.
Seveda — proti vojni so vsi; oni je niso pro-vocirall, nis<> je hoteli. Ali danes je vojna fakt. In če bi jo brez olwira na vse okolSčine ustavili, bi s tem spravili v nevarnost, kar so pridobili z revolucijo. V tisti ogromni večini ruskih socia-listov, ki zagovarjajo v sedanjih razmerah nadaljevanje vojne, so pa tudi taki, ki jih je ves svet poznal za "dobre socialiste.4'
Mi nismo nikdar trdili, da so ruski socialisti brezpogojno za nadaljevanje vojne. Da bi Nemčija lahko dobila mir, so povedali, in nam ni morala šele 44 R. S." praviti tega; sami smo objavili njihove besede, da bo položaj takoj izpremenjen, če se reši Ae Nemčija svoje monarhične avtokracije. Ampak ona se je še ni rešila, in mi ne spoznavamo, da bi bilo posebno socialistično, če bi ruski sociolisti smatrali liethmnnn Ilollwegovo prilizovaiije za odkritosrčno odobravanje ruske revolucije.
ritraradikalci a la 44 R. S." imajo svojo po-
sebno logiko. "S svojo vlado se ne smeš nikdar, za nobeno ceno strinjati, ker je buri važna."
Mi smo sami rekli, da ne sme socialistična stranka v Ameriki opustiti svojega opozicional-nega stališča. Ampak zelo čudno se nam zdi, kako uaj bi prišla ameriška socialiatična stranka do tega, da bi podpirala — nemško vlado, ki gotovo ni nič likanj kapitalistična od ameriške, pač pa za par atopinj bolj avtokratična. Vendar pa je tako, da ae z nastopanjem za 44mir za vsako ceno4 ' naravnost podpira nemška vlada.
Nodrug Cvetkov nam pripoveduje, da se v vsej zgodovini še nobena avtokraeija ni porušila od zunaj. Prvič ne bi to dokazovalo, da se ne mo re jutri zgoditi, kar ae ni zgodilo včeraj. Drugič |>a ta trditev tudi ni historično resnična. Turška avtokraeija ua velikem delu Balkana se je poru-šila z rusko pomočjo. Urška je postala samostal-na s tuju pomočjo. Italija je postala Italija s tujo podporo. In tujo podporo so dobile tudi Zalili jene države, da so se otresle hegemonije angleškega kralja. /Zgledov je v knjigi zgodovine še več.
Sicer je pa z rusko revolucijo tako, da jo je pač izvršil ruski narod, ampak da je bila baš vojna tisti faktor, ki je pospešila in menda sploh o-mogočila zmago revolucije. Kakor je Kautsky dejal, je vojna labko zelo revolucionaren fakt<u\ Na Ruskem se je to izkazalo in drugod se to še lahko izkaže.
Mi nismo saioi, ki tako sodimo. Tudi v ameriški socialistični stranki je nekoliko dobrih glav, ki gotovo ne zaostajajo intelektualno za onimi pri 4>Radnički Straži", pa prihajajo do enakih ali pa vsaj podobnih rezultatov, kakor mi.
Kajpada, "R. H." bi jih rada vse pometala iz stranke. Pri 44R. S." so sektarji, in sektarji so bili vedno intolerantni. Oni vedno postavljajo dogme, in kdor se upa misliti, mora biti ekskouiu-n ici ran. Pri tem smo zopet tam, da bi morali po tem receptu najprej ekskoniimicirati začetnike socializma. Marxa mora dati "R. H." izkopati iz groba in ga posmrtno izključiti iz stranke, kateri je on dal znanstveno podlago. Kajti Marxa je bil vse, le ne pacirfmt. On se ni le prilagodil vojni, ampak je n. pr. angleško vlado z vso silo gonil v krimsko vojno. Take "zločine" je storil še večkrat.
Pri 44R. S." so seveda večji, temeljitejši socialisti od Marxa. Pa jim ne bi mi nič zamerili, če bi navajali svoja mnenja in svoje argumente, da bi se lahko primerjali in tehtali. Ml nismo o-šabni. Ce bi nas znali (vrepričati, da naši argumenti ne drže in da so njihovi tehtnejši, nas nič ne bi bilo sram priznati, da smo se nairčili nekaj novega. Kajti tudi socialist se mora učiti vse življenje.
Ampak oni nočejo slišati drugih argumentov. Verlno imajo nagobčnik v roki, vedno potvarjajo nasprotne besede, vedno izdajajo fermane in višino izključujejo. To pa ni Vocialiaem, to ni dostojna polemika, ampak predrzna surovost. In terorizirati se ne damo.	j
Socializem nam ni fraza ne konjiček. Mi verujemo vanj, želimo njegovo zmago, in zato iščemo pota in sredstva, ki nas najbolj zanesljivo do-vedajo do cilja. Na teh potih je včasi treba žrtvovati popularnost ; ampak intererti stvari so višji od popularnosti in priljubljenosti. Zgodovina ne sledi lepim frazam, temveč faktom in delu.
To smo povedali, ker smo provocirani. Mi nismo izzivali in zato lahko odklanjamo vsako odg<>-vornost.
Vesti o Nemčiji postajajo resnejše. Iz Amsterdama, kjer zajemajo vesti iz nemških virov, poročajo, da se roaiože upori. Nezadovoljuost med ljudstvom raste od dne do dne, kar seveda ne more biti nič čudnega. Amsterdamsko poročilo celo pravi, da se je nezadovoljnost doteknila tudi armade. Eden prvih razlogov, ki se navajajo za to, je vstop Amerike v vojno. Drugi razlogi so: Nadaljnje znižanje živežnih porcij; strahovite izgube na zapadni fronti; nemško umikanje in splošno neugodna vojaška situacija na francoskem bojišču; breziispefcnost vseh mirovnih poizkusov - ruska revolucija.
Vsi ti razlogi skupaj so pač sposobni, da po-ženo nezadovoljnost ljudstva do obupa. Vojna situacija lahko omaje vojaško disciplino. Tako bi bilo mogoče, da pride na Nemškem res do tis»cga velikega dogodka, ki bi bil za ves svetovni položaj najodločilnejši. Lani bi se bil skoraj vsakdo smejal človeku, ki bi bil dejal, da bo Rusija letos rešena carja. Pa se je zgodilo. Pred kratkim je bilo še vseskozi neverjetno, da bi se mogla na Nemškem izleči revolucija. A vendar postaji stvar mogoča. Res je, da jp branijo. Vlada si i z-ruišljnje vse mogoče trike, med katerimi igra separatni mir z Rusijo največjo vlogo. Kaj se ji posreči in kaj ne, pokaže najbližja bodočnost.
Nemški kajzer ima nov strah. Boji se, da se ločijo njegovi zavezniki in da ostane Nemčija o-sainljena. Avstrija ga je toliko ubogala, da je prekinila diplomatične stike z Ameriko. Bolgarska in Turčija nista storili niti tega. Avstrija je pričela slovesno izjavljati, da ne misli na nobeno aneksi-jo, Bolgarska pravi, da nima nobenih vojnih zahtev več, skratka, vsi bi se radi rešili kajzarjeve nadvlade iti kajzerjevega zavezništvo. Ce bi imela Avstrija dovolj poguma, da stori ta korak, bi Bolgarska in Turčija nedvomno takoj sledili. Dokler hlapčuje Avstrija Nemčiji, ima Viljem Se nekaj upanja. Njemu pa ne gre več za Nemčijo, temveč za njegovo — krono.
Delavstvo ima rešitev samo v sebi.
Htare stranke obljubujejo ljudstvu vse mogoče dobrote in pomoči. One imajo neštete 14dobre ljudi," ki l>odo storili čudeže za ljudstvo. Ijc socialisti nimajo takih dobrotnikov med sabo. Ako kandidira socialist za kakšno zastopstvo ali javen urad, ne zna obljubiti niiVdruzega, kakor da bo ravnal po načelih in programu svoje stranke.
Pri ljudeh, ki malo in kratko mislijo, je to slalni priporočilo. Kdor jim veliko obeta, se jim bolj prikupi.	•
* Ali če bi se taki ljudje malo potrudili iti se vprašali, kako ls> posameznik izpolnil svoje velike obljube,, hi morali spoznati, da i-jrajo v loteriji, v kateri se ne more zadeti.
Temeljni nauk socializma je ta, da ne more biti delavsko ljudstvo rešeno do konca dni, če se ne reši samo. In odtod prihaja največja razlika med socialistično iu vsemi drugimi strankami.
Demokrat, republikanec, pro-hibirionist, progresist, nacionalist, klerikalec prihaju in pravi:
"«laz ljubim ljudstvo. Pomagal Vam bom. Storil Vam bom vsakovrstne dobrote. Rešil Vas bom."
Socialist pravi:
"Jaz sem p«»*ameznik kakor vsak izmed Vas. .laz nimam več moči kakor človek. »laz Vas ne morem rešiti. (4ihkn Vam povem, česar sem se naučil in kar sem spoznal. Rešiti se morate sami. Organizirati se morate, da boste močni. Spoznati morate, odkod prihaja Vaša beda, Vaše trpljenje, Vaše stradanje, negotovost Vašega položaja. -Povem Vam. kaj je kapitalizem, kaj <le|o, kaj izkoriščanje in odkod prihaja. Ampak jaz nisem far, ki zahteva, da bi mu slepo verjeli. Prepričajte se >4ami. To ni nemogoče, kitajte časopisje! Zanimajte se za to, kar se godi po svetu in kar se godi v I Vaši delavnici, v Vaši okolici, i Primerjajte svoje življenje z življenjem drugih delavcev. Primerjajte ga z življenjem kapitalistov, j Vprašajte se, koliko je vredno Vaše delo in koliko kiapitalistovo, a koliko dobite Vi in koliko o-stane njemu. Potem se pa še vprašajte, zakaj je tako in »nkaj ne more liiti v sedanji družbi drugače."
Niti toliko kolikor je črnega za nohtom, ne obljirbuje socialist.
Ali če bi obljuboval, ne bi bil delavski prijatelj, kajti z obljubami bi jih slepil.
Rockefeller je bogat mož iu velik gospod. Predsednik Zedinje-nilvilržav jc majhna reč v prime-
srci ni nié. V Ameriki je veliko "zla*ib duš", usmiljenih družb, dobrodelnih za v i slo v. Koliko se pozna v*a ta dobrodelnost v dobi brezposeln ont i T 'Niso li velika mesta kljub temu prenapolnjeni z ljudmi, ki bi najslabše delo smatrali za )m>Ijšo pomoč kakor vm> dobrodelnost f
In kapitalistični sistem jim ne zna preskrbeti dela, čeprav morajo drugod delavci garati tako, <)a žre tlaka njihovo zdravjej čeprav bi bilo za vse muljone dosti dela, ako bi se zaposlenim delavcem dovolilo malo več počitka, čeprav i-mamo na mMjone ukrov neohdela-' nih zemljišč, čeprav bi bila treba vsakovrstnega zboljšanja na železnicah, da bi bila vožnja varnejša, čeprav bi bili koristni novi kanali, čeprav bi bilo treba regulirati reke, čeprav bi bilo z eno besedo dela in jela za vse._
Kapitalistični sistem ne zna, ne more spraviti reda v to anarhijo.
Torej je trelm na mesto kapitalizma drug sistem, ki ho znal iti mogel urediti vse te zadeve. Zemlja bi lahhko redila še veliko več ljudi, nego jih živi. Torej je ureditev mogoča.
( Socializem pove, kakšen je njegov sistem, pokazuje, da hi se s tem sistemom laiiko uvedla pravičnost in kaže tudi pot do cilja.
Ali delo osvoboditve morejo izvršiti le tisti, ki so zasužnjeni. Noben posameznik nima te moči; vladajoči kapitalistični razred se pa ne bo lotil tega dela, ker je v sedanjih razmerah popolnoma zadovoljen.
Poštenost socializma je v tem, <ia ne zida zlatih gradov v oblakih in da ne obljuhuje ljudstvu ničesar, ampak mu pove resnico:
Če hočeš biti rešeno ,se moraš samo rešiti. Noben izvdiéar ne pride iz nebes, da umre zate in vzame bedo od tebe. Noben velikan ni rojen, ki bi mogel s svojo pwtjo zatreti kapitalizem in speti breme s tvojih ram. Samo moraš raztrgati verige, s katerimi si uklenjeno. Zato pa moraš biti močno, kajti tudi tvoj sovražnik je močan. Tvoja moč je v združitvi, v organizaciji, v znanju. Organiziraj se, uči se! Z naukom boš spoznalo svoje sovražnike, svoje razmere, svoje življenje m svojo moč. Spoznalo boš, da je v tvojih rokah delo, največja sila sveta, brez katere bi zmrznilo vse življenje na zemlji. Kadar boi to spoznalo, boš vedelo, da si v združitvi nepremagljivo. Kajti kadar imaš to moč, da lahko ustavii vsa
preorjejo ne ene njive, ne spišejo in ne natisnejo ne ene knjižnice, ne sešijejo ne ene srajce, ne spra-vijo niti funta premoga na dan.
Delo je močnejše od dolarjs. Delo je delavska last. Organizirano delo je največja sila na svetu. Z organizacijo; z združitvijo se morajo delavci rešiti.
Ogrski državni zbor je razpirščen. Opozicija je zahtevala splošno volilno pravico, o kateri ni hotel Tisza prej ničesar slišati in noče sedaj ničesar slršati. Ker mu zahteva ni dsla miru, si jc pomagal z razpustom parlamenta.
kolesa, se mora izpolniti tvoja vo-
ri z njim.*Rockefeller je prepri-',ja DolapJi w	** n? (lf*
can o svoji veličini. Ali če kdo mi- lai° delavske roke. Vsi cekini sve-sli, da bi mogel bogati, mogočni ta ne "»«¡jo ne spečejo enega Rockefeller rešiti delavstvo, se ze-	z*ra<1<* 110 ^ lxaJte' ,,p
lo moti. S svojim denarjem bi pač temu in onemu lahko pomagal, da bi si kupil hišo, farmo, novo obleko, avtomobil, klavir. Ampak delavstvo je več kakor sto, več kakor tisoč in več kakor mi-Ijon posameznikov. In rešitev je nekaj druzega kakor pomoč za par tednov ali bodisi za nekoliko let.
I>anes imam lahko farmo in drugo leto sein lahko berač. Preti kratkim je v New Yorku umrl mol, ki imel pred par leti miljo-ne; umrl je takorekoč brez centa. Drugega so zaprli v prisilno delavnico.
Beda delavskega razreda ima globokejše vzroke. In le če se odpravijo njeni vzroki, mine beda. Ce imam v hiši psa, ki grize, bo malo pomagano, ako peljem ogri-zene ljudi k zdravniku. Pes bo grizel druge. Torej moram odpraviti psa.
Vzrok delavske bede je kapitalistični sistem. Ako se star delavec, ki je pustil vse svoje moči v tovarnah, pa si ne obeta kapitalist več dosti dobička od njegovega dela, zgrudi na cesti in ga u-smiljeni ljudje odpeljejo v bolnišnico, ni s tem rešeno delavstvo. Ce bi bil bogat, bi dal takemu revežu lahko par dolarjev. Ali je s tem rešen delavski razred? Drugi delavci bodo ostareli in kapitalisti jih bodo, neporabne, izžete limone, metali na cesto. In kdo me more prisiliti, da mu <tani kaj vbo-gajme? Ce sem dobre volje, se-žem v žep; če nočem, ga grdo pogledam, pa grem svojo pot. Dandanes, ko se vozijo premožni ljudje v avtomobilih, pa nimajo niti prilike, da bi videli tnke žalostne slučaje.
Z mi Ion«'i no m nič. Z blagimi
Hamuel Langhorn Clemen«, kakor ne je Eval sloveli ameriški humorist Mark Twain v svojem navadnem življenju, j* bil dokaj podjenej#i od na*ih "h1" venskih literatov. V svojem »no-goltfnem ¿ivljenju ni bil samo frkost« vec, pilot na Mississippi, gubcrsijak1 tajnik, zlatokop in tasnikar, marveč tudi založnik; kot takSen je «poznal pa tudi vso Ir.premcnljivoat «reie, kakor razodeva zelo poučna irtlea v mesečni ku "The Bookman". L. I***, se je lo til Mark Twain asm zalaganja svojih tolUto «itanih knjig in ustanovil v to avrho tvrdko f!. L. Webster v Hartfor du. Podjetje je uspevalo tako imenitno, da jc jel kmalu zalagati tudi druge knjige, pred vsem spomine generala Grants, za katere je dobila <{fantova vdova vsega skupaj 424,000 dolarjev honorarja (od tega 200,000 «lolafjev kot prednjem); prodalo se je kakih 400,000 izvodov. A žal, Mark Twain kot trgovec vendarle ni bil dovolj pre tkan; izgubil je nazadnje vse «voje premoženje, in njegovo šestdeseto loto ga je naSlo v dolgovih, ki sicer niso dosegali dolgov angleAkega romanopisca Walterja «cotta (120,000 funtov *tcr-lingov), a ao ga ven.lar prisilili, <la se je vrgel pod večer svojega življenja prav neumorno na delo. Toda stari taljivec ni izgu-bil dobre volje; z javnimi predavanji in časopisnimi članki je popravil avoje razmere prav kmalu, in njegov roman "The man from Had* leburg", ki je l«*el L 1*00, mu je postal temelj novega bogastva.
Če hI bil Hlovenec, si gotovo ne bi bil mogel ustvariti takega položnja in si tako pomagati, ker je bolje pom* tati eeste, kakor slovensko pisati.
Kajzcrjcva obljuba
Poročali srno že, da je nemški kajzer obljubil j>o vojni nekatere ustavne reforme. Glavno gre za uvedbo splolsnc volilne pravice za pruski deželni zbor in za nekatere izpremeiube v sestavi pruske gosposke borniee.
Naravno je ,da je nemško čaaopisje veliko razpravljalo o kajzerjevem pismu. V presojanju Viljemove obljube pa ni nikakršnega edinstva. Radikalnejši listi, med njimi tudi nekateri liberalni, niso prav nič zadovoljni, da se odlašajo reforme na dol» po vojni. Za to nezadovoljnost i-rnnjo gotovo tehtne razlge. Obljube in izpolnitve so v politiki sploh različne reči, v monarhični politiki pa še posebno. Tudi nemški kajzer ima ko-pieo dolgov na obljubah, ki jih je že storil, ril tudi take so med njimi, ki se tičejo pruskega deželne gn zbora.
Kakšno garancijo more dati gospod Viljem Hohenzollern narodu, da bo njegova beseda topot več zalegla, kakor v prejšnjih slučajih? Dal je obljubo — to je vse. In to je v resnici zehj malo.
Hodimo resni, pa se vprašajmo, na kakšen način se morajo izvesti obljubljene reforme?
Po vojni se kthko razpusti pruski deželni zl»or in razpišejo se nove volitve. Ali v tem slučaju bo Viljem gotovo "konstitucionalen"; to se pravi: Kavnal se bo po zakonu. Volitve se razpišejo po sedanji volilni pravici. Rezu M at bo ta, da Is» novi deželni zbor sestavljen približno tako ka-
kor sedanji. Mogoče je, da pride |>ar mandatov več v socialistične roke; toliko jih ne more priti, da bi odločali, ker je to po sedanji reakcionarni razredni volilni pravici nemogoče.
Novemu deželnemu z!>oru lahko predloži cesarjeva vlada reformo volilne pravlee. Toda kaj, če je nuzadnjašku večina deželnega zbora ne sprejme? Tedaj se lahko sopet prične stara igra, ki je bila pred vojno.
Ali bo imel gospod Viljem toliko odločnosti, da se tedaj postavi proti deželnemu zboru, da ga razpusti in tla aktroira splošno volilno pravico ?
Gotovo, lahko bi to storil. Ampak bilo bi "neaakonito". Bila bi "revolucija od zgoraj," bil bi štatsštrajk." Gos|**l kajzer bi imel dvojno pot odprto za to. Kita bi bila ta, da enostavno dekretira splošno volilno pravico in razpiše volit ve na nje podlagi. Druga bi bila tu, da bi dal volilno reformo na splnftno glasovanje. Da hI bila tedaj sprejeta, je gotovo.
Ampak olmje bi bilo nezakonito.
Seveda bi bilo opravičeno, kajti kajzer bi se lahko skliceval ua to, da izpolnjuje željo ljudstvo. Kljub temu bi bilo nezakonito, torej revolucionarno.
Ali je pričakovati od Viljema toliko revolu-w cionarne odločnosti?
Z«li se, da je radikalnejši elementi na Nem-
škem ne pričakujejo, in zuto so nezadovoljni z odlašanjem do časa po vojni.
Ako ne bi prišel pritisk od zgoraj, bi bilo treba pritiska od spodaj, tla se izvrše take reforme To se pravi:: Če ne bi bilo vladnega štatsštraj-k», bi morala biti ljudska revolta. Razume se, da bi mogla biti revolucija le tedaj uspešna, če bi se lahko opirala na zadostno moč. lri če bi bilo tako, se najbrže ne bi zadovoljila z volilno reformo za pruski deželni zlsir, ampak bi zahtevala toliko, da se gospodu kajzerju še nikdar ni sanjala izpolnitev takih zahtev.
te se premislijo Viljemove obljube s tega stališča, je zelo razumljivo, da ne morajo zelo zadovoljevati onih, ki bi res radi vid Hi uresničenje reform. Kavno odlašanje jim mora najlmlj jemati veselje. Kajti pravzaprav • bi bila sedanja doba najprimernejša za demokratizacijo. Ako bi cesarska vlada sedaj nastopila s svojim programom in zahtevala, da se takoj izvrši, bi morali gospodje junkerji pokaaati svojo pravo barvo. Oni, ki "So tako lojalni, da jc njihov zastopnik v pruskem deželnem zboru dejal: 'Tesar mora Imeti vedno toliko moči, da odpošlje lajtnanta z desetimi možmi, da razžeuo parlament ", bi morali tedaj pokazati, kako daleč sega praktično njih lojalnost. Kajzer bi tedaj videl, če mora poslati lajtnanta z desetimi možmi, da zatre upor juukerjev zoper njegovo in ljudsko zahtevo.
Najbrže sede j ne bi bilo treba lejtnanta, kajti v sedanji dobi «te gospodje velezeljarji ne bi
upali vpričo vsega naroda pokazati nelojalnosti iu nastopiti proti cesarski zahtevi. Spustili bi v deželnem zboru nekoliko govora lic o nevarnosti take "radikalne" izpremeuibe, ampak če bi jih njegovo veličanstvo poklicalo k sebi, kakor je leta liHKi. Frane Jožef poklical zastopnike avstrijske gosposke zbornice, ki kmelu napravili svoj pok Ion.
Če mine vojna, mine pa tudi ta lepa prilika, že zato, ker mine sedanji "Birrgfrieden " in se ne bodo junkerji več čutili vezane na načelo nestnen-karstva.
Medtem ko je na eni strani nezadovoljnost z odlašanjem reform, je pa vsa reakcija neza<lovolj-na že z obljubo in kritizira nameravane izpre-meinhe, kakor da so najmanje tako dalekosežne, kakor ruska revolucija. Iz teh kritik je jasno spoznati, da ImmIo vsi nazadnjaki, če pridejo reforme res kd<aj na dnevni red, vodili proti njim itajholj zagriženo opozicijo in upajo, da jih preprečijo.
Kaj stori kajzer tedaj? — —-
Sedaj, sede j bi bil čas! Položaj je za radi vojne nenormalen. A tudi to, kar obljubuje kajzer, je za Nemčijo nenormalno. Nenormalne reči se pn najbolje izvrše v nenormalnem času. Ce ne, povzročijo prejalislej same nenormalen Čas, najbrže takega, da ne bo imel Viljem veselja od njega.
Stranka in njeno delo
Vojna je. To je fakt, in faktov ni mogoče utajiti. Tudi uničiti jih ni mogoče z načeli in protesti. ...
Kapitalisti so hoteli utajiti razredni boj. Neprijeten jim je iu radi bi se ga iznebili. Marsikaj bi dali «a to, če bi ga mogli odpraviti. Ali je. njihovo utajevanje privedlo do zaželjenega rezultata? Kaj'še! Rasredni boj je dejstvo, zato ker so na svetu razredi; družabni razredi imajo nasprotne interese, in tam, kjer so interesna nasprotja, je boj neizogiben. Z urejevanjem ga ni mogoče spraviti s sveta, in tudi s pridigami ne.
Sedaj je vojna. Praviti, da nas ta vojna nič ne brigaj je prav tako brezumno, kakor mižrti pred njo. Ona je tukaj, iu s tem, kar je, .se mora računati.
S fakt i mora jt) prav posebno socialisti računati. Kajti socializem kot nauk je utemeljen na realnosti, socializem kot gibanje se mora opirati na realnost. Vsako zanašanje socializma v oblake je humbug. Bodoča socialistična družba se ne more razviti \z fantazije, ki sj jo človek ustvarja, katere pa v resnici ni, temveč edino iz tistih razmer, ki faktieno obstajajo. Tu nič ne pomaga jeza, da so razmere ravno take. Spoznati je treba, kakšne so; priznati je treba, da so take, poiskati je treba njih vzroke; in potem je treba v stvarno, ne pa fantastično preiskati pota, ki drže iz teh razmer, in sredstva, s katerimi je mogoče priti iz teh razmer najbolje v one, ki jih hočemo doseči. Prepričati se moramo pa tudi prej, če so tiste razmere, ki jih želimo, sploh mogoče. Ako hi nam bila na primer anarhija osebno najbolj simpatična, pa bi zaradi tega zahtevali anarhijo, dasi nam vse kaže, da je nemogoča, bi bili norci.
O socializmu vemo, da je mogoč. Vemo, da silijo vanj zakoni družabnega razvoja. Zato hočemo z uporabo teh zakonov prhi do njega.
('e hočemo priti tja, kjer smo prepričani, da bomo nekoč, moramo začeti tam, kjer smo sedaj.
In sedaj imamo vojno. To je očitno dejstvo.
Dvoje kardinalnih vprašanj nalaga do dejstvo socialističnemu gibanju. Kakšne možnosti tiče v tej vojni in v njenih eventualnih rezultatih za svetovni proletariat oziroma za svetovno socialistično gibanje in njegove cilje?
Drugo je to: Kako vpliva vojna doma na pogoje delavstva, na njegov položaj tekom vojne in na njegovo bodočo silo?
Tukaj se hočemo baviti z drugim vprašanjem, ki pomeni takorekoč notranjo politiko delavstva meik vojno. In sicer gre tukaj za politiko socialističnega delavstva; zakaj delavec in delavec ni vseeno. S tem, da se meče vse skupaj v en koš, se. namenoma dela največja zmeda iu se kale pojmi. Solidarnost vseh delavcev je cilj. ne pa fakt. Dokler je pri vsakem štrajku nn kupe skebov, je navadna laž, da so vsi delavci na svetu solidarni, logično je tudi laž, čisto prosta laž, da se mora socialist čutiti solidarnega z vsemi delavci. Če bi to bilo res, bi morali delavci v najobupnejšetn boju sprejeti vsakega skebn za svojega brata.
Med delavci je solidarnost interesov. Ampak to še nikakor ne pomeni splošne delavske solidarnosti. Oh površnem mišljenju bi človek pnč lahko prišel do sklepa, da je to vseeno. In žal, da je takega povjšnega mišljenja res zelo veliko, vse preveč. Zato je tudi toliko napačnih sklepov.
V resnici to nikakor ni vseeno, ampak med solidarnostjo delavskih interesov in faktično solidarnostjo delavstva je velika razlika.
<'e ne bi bilo te razlike, bi bil položaj slede či: Najmočnejša delavska organizacija v Ameriki je nedvomno American Federation of Ls-bur. Torej izraža ona najbolje mišljenje ameriškega delavst vn(f In če :to vsi delavci solidarni, si lahko prihranimo vsak nadaljnji trud in se prilagodimo vsemu, kar sklene A. F. of h.
Ne verjamemo, da bo kakšen socialist hotel sprejeti to argumentacijo. Ampak kdor jo odkloni, mora priznati, ds niso vsi delnvci solidarni. Seveda bi bilo lepše, Če bi bili. Amnak odločilni ni, kaj bi bilo lepše, ampak kaj je
Socialisti niso delavci sploh, ampak en del delavstva; tisti del, ki spoznsva razredni značaj
družbe in razrtdue inter««se delavskega razreda. Ta del mora s svojega stališča in z ozirom na svoje cilje presojati položaj, njegove učinke in iskati pravo pot v tem položaju. To se pravi: Socializem mora tudi tekom vojne imeti svojo notranjo politiko in si mora za ta namen varovati proste roke, kolikor morejo biti v določenem položaju.
Popolnoma prostih rok nima niti v mirnih časih. Kajti če si di v vsem kongresu en sam socialist, je omejen«st prostih rok dovolj očitna. V vojnem Času se pridružujejo še omejitve, ki jih povzročajo interesi vojne.
Sleparji bi bili, če bi pripovedovali ljudstvu, tla lahko storimo, kar le hočemo, dokler ni vsaj večina, iu sicer prav znatna večine ljudstva z nami. Faktieno pa to danes še ni z nami; to nam pokazuje stanje naših organizacij in to nain po-kazujejo volitve. In če bi bilo ros, da je večina amer. ljudstva zopet vojno, vendar iz ♦efja ne sledi, da je večina tega ljudstva socialistična.
Biti zoper vojno in biti za socializem, to še davno
__	. ,	» T ¿1
ni vseeno.
t. 1
Ostanimo torej lepo pri resnici in si priznajmo to, kar je. Socialistična stranka eksistira, ima svoje pristaše in se bojuje za soeialitično bodočnost. Ampak sedanjost še ni socialistična.
V	sedanjosti ima socialistična stranka nalogo voditi svojo politiko po svojih najboljših močeh — z ozirom na svoje cilje, v razrednem interesu dela v? t v:i.
"V vojni «lolii se gibljejo taktične potrebe delavstva v dveh smereh: Skrbeti je, da si proletariat čim bolj ohrani in če mogoče zholjša svoj gospodarski položaj, ¡11 da si obvaruje in če mogoče razširi svoje domkratične politične pravice.
Seveda ima socialistična stranka te naloge tudi v mirnem času. Toda v vojni je eno iti drugo — gospmlarski položaj in demokracija — velik o bolj ogroženo, kakor v miru. Zaradi tega je važnost te naloge v vojni dobi tem večja.
Lahko bi bilo dokazati, da je za državo samo neizmerno važno, da se te naloge rešijo čimlndj v prid delavskega ljudstva. Zakaj bremena vojne padajo na to maso, in od njene moči iu sposobnosti je odvisno, kako jih bo mogla prenašati. Ali tudi v miru je za državo ljudstvo najdragocenejši materijal in največ brige bi morala posvetiti njegovi blaginji, če bi pri njej odločevalo samo spoznanje treznega razuma. Vsa zgodovina nam pa kaže, da imajo interesi vladajočih razredov preveliko egoistično moč; vse, kar je ljudskim masam potrebno, tudi če je v interesu splošnosti, si morajo te nu.se pridobiti.
V	vojni dobi postaja položaj ostrejši iz dveh glavnih vzrokov. Interesi vojskovanja zahtevajo gotove omejitve; država se hoče varovati spi-on s Že, izdajstva in podobne škode, pa uvaja v ta namen veliko strožje nadzorovanje, kakor v mirnih časih. S tem ,so pogostoma spojene tudi omejitve gotovih državljanskih in splošnih ljudskih pravic. V prvi vrsti zadene to pripadnike narodov, s katerimi je dežela v vojni.' Odkar je razglašena vojna z Nemčijo, je bilo že na stotine Nemcev interniranih ali aretiranih, kc** jim je dokazano, ali pa so osumljeni, da so *c udeleževali zarot zoper varnost Zedinjenih držav. Kakor je razumljivo, da skrbi država za svojo varnost, je pa tudi razumljivo, da pridejo zaradi krivih pri tem tudi nekrivl zelo lahko v sitnosti in da se pri nadzorovanju in zasledovanju kaj lahki» prekoračijo tiste meje, ki so potrebne in se iz prevelikega strahu ali iz prevelike marljivosti omejujejo in kršijo ustanove pravice, kjer ne bi bilo tega nikakor treba.
Takozvani zakon o vohunstvu, ki je bil v se-natu že sprejet, kaj jamo kaže, kako lahki) se tukaj prest rel ju je cilj. Zakon se na primer dotika svobode časopisja na ta4< način, dn «e po njem vsakemu neodvisnemu časopisu lahko takorekoč uda zatnaše. Naglašali smo že, da se ne more nihče s poštenjem in pametjo v glavi proti viti zahtevi, da se zamolče vesti, ki bi mogle koristiti sovražniku. V tej zahtevi se ne more smatrati nič tiranskega, ker je jasno, da bo vsak ča*op!i, če ni naravnost v fovrninlkovi rlinSbi, v tej snierl prostovoljno omejil svoje* poniča nje.
Ampak zelo drugačna je stvar, če ¿e izroča
predsedniku popolno pooblastilo, da lahko izdaja po svojem mnenju in po svoji vtrlji odredbe in U-krepe, s katerimi naptmlcd lahko kratkomalo vse prepove. S tem se ustanavlja diktatura, ki ni le nepotrebna, ampak bi lahko postala poguba,,če bi jo predsednik zlorabljal, ali f»a če bi se trajno u-stanovilau Prav takonevanna je prepoved vojaške kritike; v. nji) hi se utrdita moč militarizma kakor v najbolj mHitarističnLh deželah. To l)i bil neisl-pusten udarec demokraciji; vojaki bi izgubili vsako zasloniIm) v javnosti, tudi če bi se jim godiJe najhujše 'krivice m armada bi bila s tem popolnoma ločena od ljudstva, kar je eden iiujpotflavituej-ših znakov mMitarisma.
Niti absolutna prepoved vojne kritike ni n-pravičtna; da, »liti v samim interesu vojskovanja ni. •
Gotovo se fa) našlo dovolj strategov, ki znajo vse 4)olje ml Napoleonu. Nikdar se ni manjkalo takih voj.iih ženijev, ki so dobivali bitke in cele vojne na papirju, s svojo lastno taktiko in strategijo, isi p<rgOKtoma s popolnim neznanjem vojne. Toda koliko papirja se sploh počrčha z nepotrebnimi modrovanji o vseh mogočih in nemogočih rečeh! Take čenče pa delajo le vesHje svojemu avtorju, sicer pa nikomur ne koristijo iu nikomur ne škodujejo. Brez pome mimo« t se jhn navadno od daleč ipoona iu živ krst se ne ozira nanje.
Na drugi strani pa so tudi generali in admirali le ljudje; tudi oni se lahko motijo, lahko celo streljajo velike ktwle, ki utegnejo sila škodljivo vplivati na vojskovanje samo, po nepotrebnem ptidaljnati vojno in zahtevati strašne človeške žrtve. Na evropskih bojiščih iu v evropskih vojnih svetih in ministrstvih se je zgod to dosti tako žalostnega. In marsikateri) katastrofo bi bila svobodnejša kritika morila lahko preprečila.
('emu jo braniti? ('asijpisje itak nima "odločilnega glasu", ampak le takort"koč "posvetovalen glas." In če je v svetu kaj dobrega — čemu ga zadušiti?
Najbolj kočljivo je pa to, da je pri takrh za-branbah silno težko določiti, kako daleč da segajo. Sani ne veš, kdaj in kako se je zgodilo, pa je že vse prepovedano. Ce se že ne primer chikaska "Tribune", kateri se gotovo ne more očitati, da je premalo vojaška, upira -taki eenzurt, tedaj si je lahko misliti, kakšen nagobčnik bi se s tem nataknil vsemu neodvisnemu časopisju.
Kjer se pričenjajo prepovedi, tam je za gotove faktorje zelo mikavno, da jih pretirajo iu zlorabljajo.
Ne glede na oblasti m uradne faktorje pa radi pograbijo za vse podobne omejitve tisti, ki jih ne vodijo obziri ua državo, ampak njih lastni interesi. To so predvsem kapitalistični krogi. Tudi tam, kjer sc je teki).m vojne ra-zgiašala "sveta sloga vseh slojev," so kapitalisti izrabili nenormalni položaj kolikor so le mogli v svoj prid. Omejitev političnih pravic delav.+tva je njUi pobožna želja v mini; kadar je vojna, so pa vsi srečni, da se jim izpolnjuje R repen en je.
Namen poetičnega davljenja demokracije jim je pa gt^podarski. Polit kino uklenjenemu ljudst vu se je veliko teže Imjevati za svoje ekonomične interese.
Ali prav v vojni dobi so gimpodarska vprašanja za-delavstvo ogromne važnosti. Vsakovrstne težave prinaša vojna •sania s sabo; za delavske množice je potrebno, da se jim omogoči prenašanje in premagan je takih težav. In zopet jc to tudi v interesu splošno**! in v interesu vojne same.
Tolikokrat je -bilo že povedano, da je vojna katastrofa, da postaja ponavljanje že banalno. Sama na sebi je katastrofa. A če pride povoden j, ki neizogibno prinaša škodo, je vendar treba skrbeti, da se ftkoda čimbolj omeji. C> že imamo vojno, ne smejo odgovorni faktorji pomoliti vseh fttirih od sebe, kakor da bi moral zdaj ta "bič božji" udrihati, kamorkoli zadene.
Lepo bi bilo, če bi tisti, ki so po volilnih glasovih ljudstva poklicani, da akrbe zanj in za njegovo blaginjo, sami v popotai meri izpolnjevali to dolžnost. Ali kdo se upa ustaviti, da jo bodo? Socialistična stranka, piicnavajoča razredne interese in njih nasprotja, ne more imeti tal ega zaupanja. Zanašati se mora nase. Vodki mora boj za politi-
čno in gospodarsko zaščito delavnega ljudstva, tako kakor ji ti» predpisujejo socialistična načela. Da pa more imeti njen trud, ki ga otežčavajo nenormalne razmere, kaj us|)eha, mora predvsem skrl>eti za svoje ojačanje. Organizacija iu zopet organizacija — to je najnujnejša naloga stranke; nujna v mini, še bolj pa v vojni. Vsi uspehi so odvisni od organizacije.
Iz tajnosti carizma.
(K
Viija sila.
Manojlov triuiuf je bil popoln. Njegova slava je očividno rasla kakor njegov vpliv. On in Rasputin sta obvladavala Rusijo m nista tajila tega.
Ko je bil Stuermer imenovan za ministrskega predsednika, je vzel "kralja sleparjev" za svojega privatnega tajnika. Obenem je sedaj o-pravljal posredovanje med Rasputinom in Stuer-morjem.
Manojlov je najprej povzročil padec ministra za notranje zadeve Hvoatova, ki je bil Ras-putiuov sovražnik.
Da bi obračunali z Manojlovim, so mu nastavili past. Nekoliko finančnikov ga je naprosilo, naj jim pomaga pri nekem nezakonitem dejanju in so ga povabili na pomenek. Obenem so obvestili oblasti. Manojlov je prišel, sprejel 25.000 rublje v podkupnine, policija, ki je bila skrivaj navzoča, ga je pa aretirala.
Zdelo se je, da postane to eden najbolj senzacionalnih slučajev v zgodovini Rusije, ker so se pričakovala gotovo razkritja o odnošajih med Stuermerjem in Nemčijo. Ves narod je bil na dan procesa, 28 .decembra 1916, razburjen. Pričakovalo' se je ,da pridejo najčudovitejše reči glede na Rasputina, carja in Manojlove manipulacije na dan.
Ministrski predsednik Trepov, ki je bil Ras-putinov sovražnik, in ostali člani kabineta, so bili polni zmagoslavja. Bilo je pričakovati, da bo Rasputinov vpliv po tem senzačnem procesu u-
ničen.
Toda — procesa ni bilo nikdar.
Vse je bilo pripravljeno. Časnikarski dopisniki rz vse dežele so bili v Petrogradn. .lavni toži-telj je bil pripravljen, da prične z razpravo. Tedaj je prišel carjev ukaz, ki je potlačil proces in vrnil Manojlovu svobodo.
Menihova smrt.
•lustični minister je takoj vloižil svojo demi-sijo. Po vsej Rusiji so zopet čutili tejno, usode-polno moč Raspntinovo.
Dva dni po tej njegovi največji zmagi, 31. decembre, je bil menih umorjen. Leta in leta je njegova moč nadkriljevala prestol ;sedaj je bila nennsloma uničena
Ime kneza Jnzupova so spravili v zvezo z u-morora. Kdo so bili pravi morilci, ni znano; nedvomno pa so ga odstranili člani ruskega plemstva in znani politični voditelji. Prvi so bili edini, ki no mogli Rasputina pripraviti do tega, da pride k njim, iniciativo so pa najbrže dali zadnji.
Rusko uredništvo s Trepovim na čelu je čutih), kakor da je padlo težko breme z njega, ko je bil Rasputin odstranjen. Ministrski predsednik je ukazal, da se morilci u? zasledujejo. Ta ukaz ga je stal ministrski urad in je povzročil odpust Se nekaterih drugih člsuov kabineta. Carja je vest o Rasputitiovi smrti silno pretresla.
Dne 1. januarja so potegnili Rasputinovo truplo iz Neve in isti dan je prišel car Nikolaj ic vojnega glavnega stana v Oamkoje Selo.
Nemčija in Avstrija hočeta baje predlagal! Rusiji mir na tej podlagi, da bi Poljaki sami gla-sovsli, če hočejo imeti avtonomijo v zvezi z Rusijo, ali če jim je ljubša "samostojna" država, kakor sta jo ustanovili Nemčija in Avstrija.
Ampak hudič je, da hočeta Nemčija m A v-•triia priznati to pravico le on>mu delu Poljske, ki je pripsdsl Rusiji. Danes je pa za Poljake vsžnejše vprsšanje, ksj bo s tistimi, ki žive pod Viljemovim in Ksrlovim goapodatvom.
♦sisijiL <... a
SLOV. DELAVSKA
Dazragh. Fa., H. M. — Predseduik: J wart lUopUsan, b. 140( tajnik; Iv»» Unbur, b. 116: blaga |iiik: lguaf Zalo i Ni; b.	Aeja «sake tretjo nedelj»
V «i raccu.
•♦Oral", it*. 40, Wait Newton, Pt.
Predsednik: And/ei Povlrk. K. F. D 8.1 Fa.
Frana BchuiuueietIt. M, Tato,
r-.J'ifíUrUaik. —4 t i jailli] J<*f Kiaaik» kJ»gaj«tk: Martin Ko UT Vai Ji. K. «, PiUaburg, Kasans. j
Hrja vaako trn j« «edel jo v meaecu.
Narodna llo|a", «t. 07, Seminóle,
O ČRNEM DIAMANTU
------ ------ --------m,,rm — Predaednik: Mihael Buretič; .	„17 . ,r L1
b. Stf; tajnik: Andrej Oa-rls, R. K. D. tajnik: Nink Zvonarič. b. 3«; blagajnik 1 belo kamenje, trcio, čisto, V svoji | Ali ufttlkt stavke jsisežejo «ta.
v^L^SSLi^i.b * Vuv ^^•^ •vetloati čudovito krasno kame- leč preko meja premogovnikov,
v«i v «»»t ftewtou, ra. — Heja vsako	vaako prvo nedeljo-v ffrkv»m I .	.	. . . , , .. 1 . . .... , . , " ,	»
čajrto uedeljo dopoldne *a prihodnji|dvorani.	nje, za katero plačujejo izvoljen- občutljivi postanejo v industriji,
1", it v. «S, Clia-	ljubljene! Mamona, v prometu, v privatnem življenj».
nik: Frank Bracar, ueasslišuine svate. Zelo skromna Za to se ne zmenijo lastniki rud-
V eesarakih kronah, na prstih bogatinov, na belih prsih m v temnih laseh visokih dam se blešči I pravi jeni.
ga, kakor postaviti svojo nioč. P0. sled Km je stavka. Delavci vedo, kaj jih čaka v boju in se ne plaij! jo, če so organizirani, ker *o pri-
\ Sedež: Con€M«gli. Pm.
GLAVNI URADNIKI:
PREDSEDNIK: Ivan Proator, 6190 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPREDSEDNIK; Jo*»p Zurko, H. F. D. 2, ls>* 113 Want Newton, Pa. TAJNIK: Bias Novak, 20 Main 8t.f Conemaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrieh, 170 Franklin Main St., Conemaugh, Ps BLAGAJNIK: Joaip Sale, 6302 Ht. Clalr Ava., Cleveland, Okio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank FavU*čif, b. <M7, Fotfat Cfcjr, Pa.
misée.
" Jutranja Zvesda", M v. 41, Cleve
ki ud, Ohio. — Predsedniki Joief Blat.
Zdruleai Balkan1
toa. lad. Predsedi
äZää iïr i^'rs' ï£r rt b "rTV11
ni—j—a r» ' U.1-___u- .._______i nedeljo ob a dopoldne pr¡ Cnat Paau m.» da leta izre
Cleveland, O. — Baja vsako drugo na- L^TJo Jaljo v dvorani rojaka Tomsftina.
bi eele velike družine, da cela p le-
tLP i»!	1»»"»'"'»''»o «
tajnik: Jožef Meaeia, b. 197« blag a j.:' S?1^1» --tajaik: Jakob Piaoza, bos
korist ,ki jo duje be nikov. Dokler jih ne prisilijo nji ili redkost in Iep<4a hove lastne izgube, ne odnehajo, nm dajeta Izredno ceno, tako da 1 Naj se minira gospodarsko življenje vse države — to jih ne bri-ga, zakaj njihova skrb je le njih
box i me la toliko, kolikor je vreden tu-
1. nadeornik: Ivas A. Kaksr, 897 Ha »over At., Milwsska«, Wis.
. Frank NsdvMnik, b. 401; val v Oglaaby i JJ- bI.<l»ajnikB; Jak®bj Hkafi'» b- 8- v«l v p^t»,,, posamezen tak kamen. Ill — B is vaako urvo nadaliu	N*w	Pa.—Hsja vaako 1. aadsljo ^ 1
B«dtoruik: Nikolaj P..^ 1 Cr.,b 8«.. Nupr., Hill, N. ». »•!«.»,urgk. P.. i	«J. PorU^ P.. -	""" ^ 'Ll^ X ^
«a^alk: J.k.b	>400 K. 6td 8... O..V.U.U, OKU.	rij^ïuik. B.'K V 17¡ it
]. porotnik: Anton Lavrii, box 8, Yukon, Pa.
& | »or o t ni k: Frank Bavdek, 630.1 Glasa Ava., Clavalaml, Ohio. %. porotnik: Anton Walljr, bo* M, Buparior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Karn, M. D., 6202 St. Clalr Ava., Cleveland, Okla.
POMOŽNI ODBOR:
Frank dkufea, 485 2nd St., Conamaugk, Pa. Ivan Jagar, b. 543 Woodland Ava., Conamaugk, Pa. Fraaa Koa, Coaamaugh, Pa.
Mikael FU-k, K. F. D. 7, b. 143 a, Johnatosrn, Pa. Jakob Bupart, b. 238, South Fork, Pa. Ivan Hribar, 700 Brood 8t., Jobnatowu, Ps.
GLAVNI URAD v kili it. 20 Msin St., Conamaogk, Pa.
skriva
uri dopoldna.	| plemenitega diamanta preprosti
lu.»	,	I.Ba?r#VVw	^ sodnik, premog. Oni je ali pa
gaj sik: Martin Uaapotnik. Vai v Port-	~ Pre«taadnik: Frane Moboro- .	/ . . »., /
sga, Pa., R. F. D. 1, b. 5. - Seja vsako vW4l. b. tajnik: Joi^f Kaliii, i». | rJ«v» M**n UIsmIji vrat se IK' O-tretjo nedeljo.	12; blagajnik: I.ouia Hribar, b. 171; krasilje Z njim, noben prstan ga
, r^rr^.^'^wjr.0 ! "eobj,,,,,,. i„ iiiH-tiuki S, i m* K-
ha jo, ponujajoči vrtogUtve eene it v. 72, Bankkead, ; posamezen kcm.
' Praaarau", it. 44. Cliff Mine, Pa Credited.: Aloj*ij Vidmar, b. 2itr», Cliff .Vime, P«, tajnik Frane Pivk, b. lfi, Ohtf Mine, Pa.; blagajnik: Joief Hi vee, b. 73, liu|»<riul, Pa. Heja v*a ko itrugo nedeljo
"Mirni Dom'*, It. 45, Joknatowa Fa. — Pradaadnik: Mat. Pečjak, 2S7 Cos parsdala A v».; tajnik: Grego r HreUak, 407 Kighth Ave.; blagajnik: Martin Klinsr, 70S Ckestaut Ht. Vai v Johna town, Pa. — Meja v*uko drugo nedeljo v dvoraui Hv. Cirila in Metoda.
"Joini Framogar", ¿tev. 4«., Alia, Arkanaaa. — Predaednik: Muth. Starman, b. tt»7, Alix, Ark; tajnik: Louia
vai v nedeljo v Aurjakn.
* * Koscslasko
Alts, Cansila.—Predaednik: Joief Spie wak, b. 547; tajuik: Knrol Kanik, P. O. Box 537; blagajnik: Peter b. 40. Vai v Reus head, Alta, 0 Hejs vaako tretjo nedeljo v meaeeu.
MF«á Triglavom", it v. 7S, Smith
Uradna Glasilo: PROL1TAREC, 4008 W. Jlat Ht. Chicago, IU.	. Ali . . . . . .. f
j i. »	«v j là.i	« « >m	Onter, b. 44, Alix. Ark.; blagajnik: Ju
Oaajsaa drsitva, oairoma ajik uradniki, so al jod no prolsai, poliljati vsa rij Kokalj, R. F. I), b. 77, Altua, Ark.-
dopiaa ««ravnoat na glavnega tajnika is nikogsr drugoga. Denar na aa po* il. j a	vaako drugo nedeljo.
•d in o potoni PoAtnih, Expreanih. ali Bančnik denarnih nakar.ni«. nikakor pa ne
dopiae naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. D*aar naj a* pošilja
K toni privatnih ¿ekov. Nakazaiee naj ae noalovlja: BIsa Novak, Coneuiaugh fioait Bank, Conemaugh, Pa., in tako naslovljen« poftilja a moae^aiin poročilom na naalov gl. tajnik«.
V alu¿aju, da opaxijo druitvaai tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka
Ali nobene nek reče ne bi bilo, če Kubunv ! '»i kakšen način izginili vsi dia-auada.— ! uuinti z zemlje; strašen udarec pa bi bil Z4i človeštvo, če bi mu kak-
fiald, Pa - Predaeduik: Joaip 8trls,|inu ^^«^Btlima katastrofa vzela b. 83, R. F, D. 7; tajuik: Ivaa Krian, ¡ali odineknila premog v ned<isel-
R. F. d. 7, b. 149; blagajnik:: Lorene <laljavo. Na sedanji stopnji Zupan, R. f. d. 2. b. 15«. Vai v Hmith	. .	. ,,
field, Pa.—Seja vaako drugo aadaljo., razvoJn K| nf umremo nii*liti člo-
"Kranjski prijatsij", itv. 74, FaiU veškega življenja brez tega črne-Crask, Fa. — Pr«t«*dnik: Jotef Ur«ii, ^ kamenja, v katerem je fchra-
Brstja" it 47 Avails	; zakaj Vsa
Fs. Pra^krMartii Obe'.boxfe?;	1>a- ~ vwko drugo industrija, ves promet naAega ea-
tajnik: Dominik Feltrin, b. 1«7: bUg.:f^lX	•w*torl11 Marata A loju J ; sa Je odvisen od njega. Tovarne,
'•Naprsj	«o Zmagi", itav. 75, Fits plavil, parobrodi M mo
hodnja popra »i.
Alojsija Dollnnr, b. 72; vai v Avella, Hlul*-
8ej*w7*!Í0J,r,¡i0..n®d®lj0'. IHeary, Pn.- Predalnik: Frank îndof;|fta1i ustaviti <»brat ; nešteta mesta "Slovanski Mladeniči" — *
, 1H. — Predsedniki
027 Aurora Ave.; tajnik
pomanjkljivosti, naj to aemudoma aazaaaijo uradu glavnega tajnika, da s« v pri- ronTIA. - " I^T.Vk:' ul'n Oj.u r. J*,'" Jevševar"	"B|5Í~: n " hi ,,iltt IHMWM'i	v temo.
IMBNA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV S D. P. & EA LETO
1817.
BorltalJ. Iter. 1, Cosemaugk. Pa. — Pre«lnednik: Fr. Dremelj, 51S Cheatnirt St.; blagajnik Vid. RovanAek, Cherrv St.; tajnik John Skufra, 505 Main Htreet. — Vai v Conemaugh,. Ps. — Soja v»ako prvo neiteljo v tueaecu v dvorani Hv. Akijxija.
"Pomočnik", it. 2., Joknatown, Pa. —Predaednik: Glavač Jožef, box 144a; tajnik John Grariiar, 546 Roaael ave.; blagajnik: Poknie Ivan, R. 7, box 8; vai v Johnatosrn, Pa. — Seja v na ko prvo nedeljo v dvorani dr. Triglav.
"Zavetnik", itav. 3., Franklin Conama ug h, Pa. Predaednik Andrej Urbaa 324 Oak St.; tajnik Louia Krasna, b. 21S; klag. Anton <*uk. b. 705; v^i v Co nemaugh, Pa. — Seja vaako A. nedeljo v Slov. I«obraževalaem Domu.
"ZaTsdnl Slovenec", ¿t. 4, Llovdell, Ps. — Predaednik: Franc Megli*, Bea-verdsle, Ps.; tajaik: Anton Gerbee, box 35, Llovdell, Pa.; blagajnik: Matija Hribar, b. 35 Llovdell, Pa. Sejs vwako prvo nedeljo.
"▲▼stclja", it. Ralpkton, Pa. — Predaednik: Mihael 2ibert, b. 34; tajaik: Anton Reanik, box 91; bla. §ainik: Martin Korsiee, box 205. Vsi ▼ Ralphton, Pa—Baja vaako tretjo na-Aal jo.
"Bvasti Brstja", it. 6—Predsednik: Anton Iateaič; tajsik in blagajnik: John Kralj, b. 227, Garrett, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"JaélMSt", it. 7.—Claridge, Ps. — Predaednik: Miehael Prassik, b. 411; tajnik: Alojzij Jenič, b. 411; blaga j. sik: Joaip Pivie, box 28. Vai v Claridge, Pa — Sejs vaako drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Xaro<ki?m Domu.
"Planinski Raj", Itav. 8., Dawaon, N. Méx. — Predsednik: Joaef fcagár, tajnik: Mieh. Selan, b. 1015; blagajnik Mihael Krivec, b. 106. Vsi v Dawson, N. Méx. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Zarsdnl étajerc", itev. 9., Johna town, Fa. — Predaednik: Gafcper Galez; tajnik: Fred. Horvat <*. o. Memorial Hoapital; blagajnik: Jakob Puntar.— b. 54, R. F. D. 7. Vai Johnatown. Pa.— Seja vaak tretjo nedeljo v Cellao, Pa.
"Jasaaja Poljaus" it. 10., Brows fiald. Pa.—Predaednik: Urban Pueel, tajaik: Edvard Zalokar, box 6, Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, box 72, Browsíield. Ps. —Seja vaako prvo nedeljo v Üniontown, Pn.
"Zarja Svoboda", it. 11., Dunlo, Ps.
—	Predaednik: Louia Stria; tajnik: Franc. Kaučič, b. 73; blagajnik: Ivan Dolar., b. 214. Vai v Dunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Danica", itav. 12., Heilwood, Pa. —Predaednik: Mihael Blaakovič; taj nik: Louis Kitt, b. 3A5; blagajnik: Franc Korele, b. 144.—Vai v Hail wood, Pn. Seja vaako prvo nedeljo.
"Vsčsrnica", It. 13., Bsggalev, Pa.
—	Predaednik: Franc Hegula. b. 34, Haatetter ,Pa.; tajaik: Ivan Salmich, b. 57, Whitney, Pa.; blagajnik: Anton Rak. b. 53. Hortetter, Pa. — Seja vaako drugo nedeljo oh 2 h. pop.
"MoJ Dom", itav. 14., Orient, Pa. — Pred.: Ant. črnologar, b. 102, Republic, Fn.; tajnik: Frank Grams, box 20C, Republic, Pa.; blacajnik: Anton Grftixi-čič, b. 20«, Repuhnc, Pa. — Seja vanko 2. nedeljo v Csrndale, Pn.
"ttovsa", itsv. H., Sopria, Colo- — Predsednik: Silvester Berentin. box 192: tajnik: Louia Jahn, box 10«; blagajnik: Joseph Rubni^h, box 100, vai v
tajuik iu blagajnik: Ivan Marai, b. 54.	rora, 111. — Hejn vaak drugi «etrtek
Vai v Huntington, Arkanaas. — Seja	ob 8. uri *ve«;er v dvorani na llnuke
vaako prvo nedeljo.	Ave.
"Sokol", itev. 21., w*at Mineral,	"Olavalandska Slovenka '. At. 49, Cle-
Kan«. — Predaednik: Mihnel Fise,	j veland, U. — Predsednica: hauu Smr
Stone City, Kana.; tajnik: Lotila Zu	del, 3552 K. Si. Ht.; tajnicn: Ana Smre-
pančii, b. 4, Mineral, Kana.; blagaj	kar, 3551 K. so. Ht. K.; klagajslea:
nik: Fran Speiser, b. 13«, Minernl, Ksn-	Mary Martinlek, 3W K. *<t«t Ht. F.—
«aa. — Hejn vanko četrto nedeljo.	Vae v C|rveland, O. - Svja vsako prv» "Od boja de SBMgo", fttev
v Fit* lleiirv 1'ii
~ Anton Ver-i lOi. -7Wiä vaako prvo ¡»¿delji» nwUV/lce ljudi bi bile obwojeilC lift
— 111	"Slovmiska CHiJica", iUv. 7«, A- !	f ^
damaburg, Pa. - P^daeilnik Joaip Je- vHo tako .kakor ^^J : lovt'un, Adumaburgh, Pa.: tajnik: je tudi, ko ni imelo zeleznie, ko ni
ErkI.Ä:	tl-y.^.kfli > bTi4v«»trier««.,
137, Dsrrngh, Pa. — Heja vsako prvol«v<kl« Je. ko lil tiskalo klljlg, ko
nedeljo v mesecu.
"Severni Premogar", itev 77. 8upe rior, Wyo.— Predaeduik : Ivan Glintek,
22-, Ia i nedeljo v mesecu.
Salle, 111. — Pred.: Leonard Alpner, | "ProlaUrac", Štv. Ml 1Vankl'sJ^ 129; tajnik in blaga.hiik Ivnn ftpe«, 101 Main Ht.; Ujnik: Ignac Jordan, Kan*. — Predalnik: Joief Peeknik b. 2sfl Val v Huperoir, Wvo. Seja R. F. D. 24, Bo* 32 s: blagajnik Franc ' Armn, Kan* ; tajnik: Frank Dobrotiu vwiko drugo ne.leljo o deaeti uri do-Gregorič, 101 Main St. Vai LaRnlle, *ek, b. 251, Franklin, Knns.: blagaj fmldse.
III. — Heja vaak prvo nedeljo.	„ik. |van Apnar, P.O. Kran.Jiu, Kaua. "lovcnlja", etev. 78, Miller Run,
"Slovsnaki Brstja", itev. 23., Coke- — seja ^snko tretjr» r.cdcljo.	Pa. - Piedaedaik: PrinaoA Ttmia>in,
ton, W. Va. — Predalnik: Frnn« • DoUvoc", itv.* 51. Cleveland. O. - tajn»k " hSagajnik: Jožef Gačsik, h. . kakor vesoljni IMitop
Kun. I'n. Heja vaako prvo _ .
«ot>ratu Jakob! Kaj pomeni premog za gospo-
ni zimiIo streljati s puškami in to I>ovi, ko ni znalo zidati his in ko sta mu bila ne/, na na plug in brana .Ali vsaka izguba pridobljenih vrednosti je bridka, če pa gre za splošne, vsemu človeštvu služeče vrednosti ,je izguba katastrofa
Kotnik, bos,144, Coketon, W. Vs.; tnj^^predaednik: Franc Mik*e, 11«3 B. «I«t1 *Mer Run. Pa. — Heja v nik: Frank Koeisn, box 86; Coketown, | Kt . tasjnik: Kd. Braniael, 1173 K. Cist nede/>o v vnm#tt pri so*»r W. Vs.; blagajnik: Ivan Kailevčar, Bt.; hln^njni«: Frank Budlč, 1306 K Usdtnss. # box 472, Tbomsa, W. Va. — Sejs vaako v»th St. Vai v Cleveland, O. — Heja "Movenija", štev. 78, \
pnrfit.
Privatna lastnina je razvoju človeške družbe splošno škodi ji-va ali nikjer ni ta resnica tako o-čilim kakor v rudništvu, in zlasti v premogovništvu. Oos|»odarstvo cele države je v rokah malega števila ošabnih kapitalistov! Zaradi trme nekaterih glav se lahko u-stavi vse delo. In lahko si je mi-sliti tako situacijo v treh, štirih,
desetih deželah ob enem. Da _
gospo«larsko življenje vsega sveta je odvisno ml male tolpe brezvestnih in brezobzirnih izkoriščevalec v.
V tem, da m premogovniki v privatnih rokah, je velikanska nevarnost, katere se bo morala tudi kapitalistična družba rešiti v svojem lastnem interesu. Sociali-ziranje je stvar socialistične družbe; podr/avljenje bo že v kapilar listični družbi neizogibno.
Prav sedaj, ko je vojna, k<> bodo ameriške ladje potrebovale premog kakor lačen kruha, ko ho neovirana dotiava črnega diamanta diamantne vrednosti za želez-niec, za tovarne sploh, posebno pa za tovarne vojnega materijah, je podržavljen je tegt črnega dragulju vprušanje vojne, vprašanje države same. A ko pridejo zastopniki angleške vlade v W«shing-ton, naj vpraša mr. Haker IJovd Cieorgovega odposlanca, kaj jmi-uieni na Angleškem državna režija v rudnikih. Najbrže se bo prepričal, da je za Ameriko tem bolje, čimprej vzame jame v. svojo upravo.
zadnjo nedeljo za prihodnji meneč.
"Ilirija", itav. 24, Iaelin, Pa. — Predaednik: Ivaa Türk, box 241; tajnik: Jokn Telban, box 174; blaga iuik: Matija Zadravec; vai v Iaelin, Pa — Seja vaako 1. oedeljo.
"Delavec, itav. 25., Rock Spriaga, Wyo.—Pred.: Wal. Jugovick,; tuj.: Fr. Verhune, 244 M. St.; blag.: Valentin Stalik, 240 M. St. Vai v Rock Springa,
o v Slo
Miller Run,
vaško drugo ned. v mca. sb ». uri «top ~ Prs«|s*dsik Marko Mogdič; taj v Birkovi dvoraui.	Mmol Toma/in; blagajnik: Peter
"Ljnbljanaki Orad", it. 52.. IVK»lb. Pečar. Vai bos 25, Reitz, Pa. — Heja III.—Predaednik : Pnvsi Košir. State St.: tajnik: Franc Ker#.i^. 1317
Msrket Ht.; blagajnik: Franc Prebil,]« ' Bonairski Slovenci". Itev. 79, Bon
darsko življenje našega časa, ka-
1401» vaako prvo nedeljo v meeecu pri eo-' bratu Jakob Radman.
1142 Market Si. Vai v DeKalb, lit* ¿M Air, Pa. — Predaednik: Franc TurAič, Heja vasUo drugo nedeljo pri aobrntu b. 153, Conemaugh, Pa.; tajnik: Auton Fr. Keržii.	Jakobe, R. F. D. 2, John*town, Pa; bla
že v>aka večja premogarska stavka z iMijkrepkejšimi argumenti. l/e kratek ča.s noj traje, a že so njene posledice velikanske in več-
PISAVA IN ZNAČAJ.
Pedagogi trdijo, in to rea iskalaja uri, da ae energija, ki jo ima tlovek v svojem znnčaju, razodeva pri vaem je ml dne do dne. To »e je poka-»' nj*K<"r*m ravnanja In dajanju. Prosa-
zalo pri večjih premogarskih stavkah v Ameriki, v Nemčiji, v
"Slovanski brat ja", it. 53,
wood, W. Va. — Predsednik
3, Rick- gajnik: Fr. Svete, b. 122, Conemaugh. Avstriji, a najbolj na Angleškem. : Matija Pu. Vsi v Bon Air, Pa. — Seja vaako p^.^Hnn in n*twsar*<lno uMnki.ie
va vaako rosno kapljo. Energija pa, ki ai jo je človek priboril v eni atvari, polagoma krepi tudi druge njegove zmoi-
,, .	. .... j noati, kakor toplota, ki ae liri u ognji
Posredno in neposredno učinkuje!..	r ,	A J* '
'	* 1 lía po vsem mrzlem proatoru. Ravno
Wyo.—8«ja vaako drugo nedaljo
venakfm Domu.	Hiuw^ir; tajnik: Aloj/.ij Prelas; blagaj drugo nedeljo ob 2 uri popoldan \ last-	,	,	. , .. .— _____ _______ _________ _____
"Smarnica", it. 2«., Export, Pa. — „ik: Franc Koa«. Vsi b. 729 v Rich nem domu v Bon Air, Pa.	premogarska stavjca na industrijo uko . tudj § JS,abiml 8tranail ,.,0
Predaednik: Jokn Kern, Box 100-J woo«l. W, Va. Heja vaako	drugo nt "Sloga", itev. 8«, Philadelphia, Pa. in trgovino vse dežele; izguba, ki
tajnik: Frank Trebeč, box 43; blagaj- • deljo v mesecu.	—*— i-««- » ........... .	*	is»
aik: Alojzij Zupančič, b. 13«. Vai v Ex. j	. TT*-k_r..
port, Pa.—Seja vaako prvo nadalio. i -	u~»r • 4tT
Predsednik: Ivnu Petan. 253M Hulmon i	, ,	.. . •
',4 Rm.kwool.1W-i «»J»*"" Mikael Omerau, 27?3 K.	Hldnišk» mogotci, 111
"Mimlinv 91 Bi^.T.m.	— Predaednik: Jožef Hočevar, b' Huntington Rt.; blagajnik: Joaip Ko- j majhna, pa vendar komaj šteje v
Iln^r^rnlVh	tajaik: Anton Hočevar, boz 184;
iaMajnik^^om^ Pt^^ lev,'	Mihael Hof.var, b. 184; vai Wvo.: blagajaik John Stremfelj, b. 111, » Roekwood, Pa. — Seja vaako prvs Diamondville, Wyo. - Seja vaako prvo ^¿eljo v meaecu v proatorih aobraU
nedeljo v društvenem domu v Diamond-ville, Wyo.	I	PUaln
itev. 55, Crabtrea,
role, 2555 Halmon St. Vai v Philadel-1 primeri Z izgubami V podjetjih, phia, Pa. Heja vsako drugo nedeljo v T.	. . . , . , ,
meaecu.	k» mora jo vsled take stavke dni
"Frri maj", itv. 81, Biahop, Pa. go za drugim ustavljati delo. Predsednik: Andrej Renko, Ceell, Pa.;i	....
tajnik: Mihael Kočevar, Cecil, Pa., PreiiMigarji stavkajo; nekoliko
vekovega značaja .Ena alnboat slabi vse zmožnoati in ae kaže na povrliai vaek človekovih dejanj. Zato ae da iz kako voati enega samega dejanja aklepati aa vea značaj dotičnega človeka; ker delo Je produkt nalega duha. Dovrieno delo priča o dovršenem značaju, pomanjklji vo o pomanjkljivem, slnbo pa o slabem
'	_	p« — Predaednik: Krknc Trafila, k. b- »'-•.Blagajnik: Ivan Zufisučič, Me-1 varnosti hočejo za sadove svojega | ,nH,fl ¡fl T\n' \nn , ! „ __
^iiSK-^jiis,1^	...........«k» J::?;;-JZZ'ZrJSZiZ
i>vnčii, b. 458, Republic, Pa.; tajnik:	k'0	ne)leIjo v '„ro^orih sobrata Zupančič	upira, ker Si ne da krajšati svoje- veku se včaai kaj ponesreči, tudi naj-
au Erjave«, box 52, Orient, Pa.; bin	A«areS J^b. '	"Joaoro", it. 82, Rsdloy, Kansas. —, ^ ,)M>fita Zagotovitev minimal- slnhi..«., rt".«i L fi i lutirni'i
Brownsville, kovani
Ivaa Erjavve, dox oí, unen, ra.; oin	Andrei Jereb
gajnik Josip Zupančič, b. 318, Republic,	..«w.i. in ».iw.«" At ">« Pkta 1 Prodaednik: Frsnc DremAek, R. R. 4 ,	,	.
Sej. vaako 2. nedeljo.	burg^.. - T^diik? AntU hÍI Kansas; tsjnik: Ivan! »f «tezde Z« vsakega premoga rja,
"Jutranja Zarja", It. 29., Meadow vat, 531 Sniaman Ht.; tajnik: Ivan Si	- íi	* '' kl	X varnORÍ v	all
Lands, Pa.—Predsednik: Anton Arman, moncič, 1132 Fabyan Ht.; blagajnik: : Martin Kader, b. «S, Roigo, Kana. — skrajšanje delovnega časa, je
dow Landa, Pa.—Seja vaako prvo ne	nedeljo v K. H. D. v Pittaburgh, Pa. Und' OhX0; * tedsedmk: Jakob Crni- hsti nočejo >poznati, du |H>trebujc
''■'Trfla", «V. ,0.. BrMjy J" " -	-	.T ¡	S¿ T*¿¿ZS£. ««^ver kruha in xn svojo
— Predsednik: Ivan Pačnik
b. 222; tajnik: Karol Worian	_
Breezy Hill Sta.; blagajnik: Joaip K-	vaako prxo nedeljo v proatorih oobratu »— •g' .....—........ ...........j Htor l>a se krtini isul njcgOVo se-
bert, box 54, Breezy Hill Sta.; vai v Martina čermelj.	i"1;; ^	.. Q. _	..	. . , ,	• , .
Ui.iL.rrv ki«. —	i	- v .	.o	' Rodnici nopToJ It. 84, Farming- kiro vee slal^ga k a men m kakor
ui n, '	3	"Rodar", itv. 58, Canmora, Alta, ton, W. _ Predsednik: -; tsj
Canada.—Predaednik: Anton Polutnik, nik in blagajnik: Jurij Koeumlč, box "Dani ao", it. 31., Roalyn, Waah.- b. 185; tajnik: Joaip Hribar, b. »1; fl23, Farming t on, W. Va. - Heja vaako Predaedhikt Martia Hmolinlk, b. 905; j blagajnik: Fraa Kralj, b. 172; vsi v tretjo nedeljo v mesecu.
Canada. — Sejs vsako Skidmora, Kana., It. 86. — Predaed
družino tudi tedaj, če je doli v I globočiui naletel na sterilen pro-
tnjnik: Anton Adnmlch, b 1«: blagaj j Canmora, Alta, Cai nik: Franc Horvat, b. 34. Vai v Roalyn .drugo aadaljo v Wash.—Seja vsako prvo aolioto v mea. Fraak Kral, ob 9 |
aobrata
proatorih popoidna.
"Zalani Vrt", itv. 82, Pallaadaa, Oa- 'Slovanaki Fantjo", it. 59, May-
lo. — Predsednik:: Tom. Herman, b. , nnrd, Ohio. — Predaednik: Jožef Baj. 744; tajnik: Ivnn Zupančič, b. 7««; dn, b. »5; tajnik: Max Jerchin, b. 234; blng.: Jakob Trojor, b. 744. Vai v Pali .blagajnik: Fr. Hpendol, b. 243. Vai sodes, Cola. - Seja vsa*«, ^ v laynard, Ohio. - Seja vaako dru-
go nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak-a.
"Slovanska Zaatava", It, 33.. Jennv ! "Moonrunski Trpin", itv. «0, Moan
Lfari, Arkansas. — Predsednik Filip Ran, Fa.—Predaednik: Fr. Dolinar, b.
Wesel, b. 182, Jenny Lind, Ark.; nik in blagajnik: Alojzij D. 3, b. 132, Fort fimith
prvo nedelj« ob 2 uri ]N>poIdne.	| v mesecu ob lOti uri dojioldaii v dvo
"Edinost", itav. 34.—Jskoa, Pa. — r"ni »*• Barbare.
I*reasedni#c Filip *un, FS.—freaae«iniK: rr, i»oiinar, o. • Lind, Ark.; tej I 342; tajnik: Anton Petrovčič, b. 134; ijzij Ocepek, R. F. blagajnik: Anton iPntar, b. 204, Moon (lith, Ar .. — Sejn J Raa/Ps. — Heja vanko tretjo nedeljo
Predsednik: Frsnc Hedminek, b. 09; tajnik: Anton Lsvrič, b. 8; blagajnik: Jožef Koročin, bi 8. Vai v Yukon, Pa. Seja vsako pi vo nedeljo ob 10. uri dop.
"Flaninskl Raj", itv. 3ft, Loraia,
nik: Himon RepovUe, R. R. 1, Weir, Kana.; tajnik in blagajnik: Ivan Zn-krnjšek, R. 3, b. 57, Columbua, Kana. Heja vanko tretjo nedeljo v meeecu.
Livingston, 111., it. S6. — Predaed nik: Prane ^erne; tajnik: Frnnc Krek; blagajnik: Mihnel HtrnAič. Vai b. (W7, Livingston, III. Seja vsako drugo ne
<lobrega premoga. Kakor da so delavci trgovci, jim hočejo podjetniki plačevati natančno toliko, kolikor dobe od njih premoga; kadar jim tako kaže s stališča njihovega dobička, ]>ozabijo hipoma na svoja najsvetejša načela. Sicer ho vedno gospodarji; delavci kop ljejo njihov premog, v njihovih jadrali; oni so lastniki, delavci pa
di-ljo i mesecu ob 2h poj>.
Rudočl prapor" M. t7, Bentley	le hlapei. In	7.ato hočejo pren¥>
»m#;, F?:rPír1,MHlr¡lV ,íolfí,^in,l«h'	K«rib «e	H»«"'« delo. f> ¡inn
»«..novillo • tajnik: Alojrij IVti	1
Bentleville, Pa.; mar; blagajnik: Jožef Milanich. Val b. 208 Ellsworth, Pa. Seja vanko dru go nedeljo v meaecu pri aobr. Joa. Ml Innich-u.
"Naprej", Nokomis, IB., it. 88. —
PrsliMlisi
1 vn Vai
lastnik ves dobiček, je pravično, da noisi tudi rizik o. (*c je prostor, kjer seka, slab, ni kriv delavec; dobri in slabi prostori so podjet
edsediok: Ivan Mikjaoe; tajaik: : mkovi. ne pa delavčevi, torej je nn Krnjnc; blngnjnik: Ignac Verbič, ! . , .	7.
i b. 242, Nokoinis, lil. ~ Heja vso!;o V mÍU» zadenejo slabši ličinki
. <	__* «	- '	i	» m . i f • ^ ___ •___ t i i » v»	«
"Napredni Slovenci", it. «1, Qa:v, Ind.—Pndneduik: Oeorge Lsšich, 110C J ef te rao n St.; tajnik: Niek Vukiinich,
b. M; blag.: Matija Laaich, 1106 Jef feraon Ht.: vai v Oary, Ind. — Seja.	-
ionria. Cok). — Seja vaako 1 nedel jo v <>k .	--J ..	I vaako drugo nedeljo v proatorih aobrats ¡ »rot> «"'cljo v meaecu.
K?o¿orih aobrata Ivan ¿oncilja, v	J\ko)	Ivan Ivani fi.	" Slovenec", it.>89, Eckkart Mine.
1«I9 E. 81 Ht.; tnjnik: Anton Miglič,| t9ntko druttvo "Sokol". Itav. «2, Md.: Predaednik: Frank Božič; tnjnik:
Franc Posenel, R. F. D. 1; blagujnik: Anton Komne. Vai Eckhnrt Mine, Md Hejn vaako drugo nedeljo v mesecu, "■lava" ,It. 90, Acošta, Pa. —Fred
' Zdrnftitolj", it. 3«. South Fars, Pa.jšve.; vae v Cleveland, O. — Kejn »saki tednik: Frnne Zupančič, b. 2; tajnik:
prvi torek v ;na*e.Mi.	Frane- Kitnk, b. S; blagajnik: Frnne I vsi drugi. Za dosego čim večjega
"Adamič in Luuder". -»v. «3. Rab- Zupančič, b. 2. Val Acoata, Pa. Seja ^UjAi,-	Vso mo.* kolikor
hiss vT~ Predsednik: Ivnn Trojnr. vanko drugo nedeljo v meaecu.	| non.« Ka izmhlja x so niOi , kohkoi
b. 70; tajnik: Frase Mejak, b. 97; "Oorjanaki hrib*», št 91, Creen«.
blagajnik: Jožef Kamat, h. 61. Vsi burg, Ps. — Predaednik: Hlip Kraaek;
v Yohoghany, Pa. — Seja vaako prv
nedel io.
Bratoljub", itv. «4, Müwaukee
!?!! 5" o« «V t?ínÍkÍ	*wl,k0 dru*tT0 "Sokol", Itev. «2,
r. 1«., Boxton. Iowa.	*'17fí «H. "^Tor.!.	Cleveland. Ohio.-Pred^lnic: Zofija
Zniic b. 410- tai	'	1 i f Lora,n» 0h,°- — Birk, J143 K. «3 St.; tajnica: Fran-
nik b «83- biaaa i9«»» v,mko dru*° »«^jo ▼ prostorih , ii4kll Trbe?sik. 1177 Xur*,.od Bd.; bis-ilk V h «83 Vai ' f• Virants.	»	gajnics: FranČiika l.av*e, «121 Ht.Clair
Piedmont, Colo. "Bvalokeo", itev
Predsednik: Fran« nik) Frank Rospotnik nik J Frsne Raapotnlk, jr., b. «83. Vsi
r Buxton, Is. Seja vaško prvo .nedeljo	.
v proatoru n«bmta Anton tomliča. ~ Predsetinik: .lo»ef Urakouja; la^ '•Zora", itov. 17- Akros, Mick. — "»h: Jacob Rupert, b.	Blagnj
Predsednik: Oaiper Volk; tajnik: An-1»1*- U*rko	h-	v «outh
ton Novak, box SS; blagajnik: .Tekn >or>t, Pa^.-Sejs vanko tretje sedeljo. V?lk, vsi i Akron, Mi«k.-8ejn »«ko "LJubUsna", «.¿7, Barbertos, O. a*d«Ho	I — Prejlsedaik: Jakob Fink. R. F. D.
1«., Braddoek, Pa. - ^ '« F.; tajsik: Andrej Repnr,
ak Joaip, 1111 Wood UiH» 4th Ht.: blag^nik: John Zupec,	,	_________
Way; tajnik: . Jacob Zalarnik, 10H	■ i1' » X Bft^/tmi, Ohio. wu _ PreUsednik: Ivan Sem, 440 So
Tslbot. sve., rear; bhagnjnik: Frane Po ~ ^J«	f,r,*°	2 h
sikvar, 10K! Talbot ave., rear; vai r P°P' lln®	»t.
Bra.klock, Pa. — Seja vaako 1 neilel jo. ' "Dobri Bratje", it. 38., Bridgeport, "Zdrmienl Slovenec", it. 19^ ('aro- Ohio. — Predaednik: Martin Potnik, na. Kasssa.—Predaednik: Al. Zupančič; r y. D. 2., b. lfcn; tsjnik: Frsnk An-tajnlk is blagajnik: Fran« Zupančič, drojna. R. F. D. C., b. 12 a; blasajnik: b. 86. — Vsi v Carona, Kanaas.—Seja Frane Wočko, b. 4«2. Val v Bridgepoit, vsako drago nedeljo eb 10 uri dopoldne. [ o. Se ja vaako prvo nedeljo ob 8. url do
prve nedeljo "Bron", itev.
lik: Lesjek
onega, ki ima največ dobička od dobrih.
Ali če stališče gospodarjev ni pravično, je vendar razumljivo. Profit je vrhovno načelo kapitalizma, in njemu se morajo umikati iego čin vso mo«'
je ima. Njegov egoizem se vzpenja rui vrhunec iu je brezobzirc
>•0 tajnik: Florjan Avsec, R. F. D. 7, b. k, , .	, , . . .
H7; bla«.: Martin Jordan. R. Fr D. 7 I	*«ve delavci, kl
»a, 1». i:«. Vsi v iireensl.uuBh, Pa. He> služijo	njegovim blagajnam, nič
lo. xsn\o zadnjo nedeljo v mea. ob 2. uri m|| nj	nrar> k„ko rfl7.vija vse
PsTsm; blaga jn i kV ° J u r^j* * IK orla^k! ^POMBA: Tajaike ti.tik druitev, ki <»nigo na svetu, ali kako zaostaja 305 Ri»ed Ht. Vai v Milwnukee, Wia. /aparijo ksUlno pomoto, iatotako tistih Da se le spajajo S kapitalom ohre - Heja vsako drugo „ede(j, v dvorani (k»;ter)h jln.Mvene poročil^ je pomanj- sfj .jm ^ ohrosti Vs0 <ln|.
Frank Rendu, 479 Nntionnl av.
"Bodočnost", it. 05. Staunton, IU. Predaeduik: Ivan Moatnr, b. 3¿1; tnjnik In blagajnik : Atefnn Flere.b. 2«3.
"Nada", It. 20., Hsttagtos, Arkan- j poldne, v dvorani druitva av. Barbare. I Vai v Htaunton. 111. Hejn vanko tretja 0.-— Predsednik : Martin Pnael, b. 17 ; | Bar d» vlile, Oklo.	'nedel
ledeljo v meseni.
kljivo, prosim, da mi nemudoma apo ro«c, dn se nedostatki v imeniku, ki izide drugič, popravijo. S aebratakim pozdravom
BLAS NOVAK, tajnik B. D. F. Z.
go mu ne šteje nič.
Proti kapitalizmu, ki rabi svojo moč edino le za svoje sebične smo tre, ne kaže delavcem nič druge
elabiemu včesi kaj posreči.
Tudi iz piaave se dn aklepati o člo-veikem značaju. Haj že sodimo, ali je piaavu molku ali ¿cuska, če prav nima «pol nanjo toliko vpliva knkor značaj. Zato je poaebna ziiunoet — grafolo-gija, — ki ae pečn a kakovostjo pisave in *adi po njej o znsčnjn piacn.
Ako kdo pile ann7.no, dela iate črte kolikor mogoče vedno enako, pile v ravni črti in iati legi, da ae viai ena črkn naprej, druga pa nazaj, izpile vsako črko, zlnati zadnje v beaedah, do konca, mora pri vaem tem precej paziti in ne zn vae te laatnoati čedne piaave potruditi. Razodeva torej i« v avoji piaavi polet in prizadevanje zn rednost, harmonijo, sna^nost .nntnnčnoat ia točnost. O rednem, snažnem nataačnem in točnem člpveku pa lahko trdimo, da je dober značaj. Dobre laatnoati aamreč, ki ae kale jo pri njegovi piaavi, ae oeta nejo asmo pri črki, ampak oplode tudi druge njegove zmolnoati.
Ako pa vidimo, da ae kdo pri piesvi ne potrudi, lahko s gotovoetjo eklepa mo, da je tudi pri drugem avojem de lovanju bolj zanikareu. Ako n. pf. vidimo pianvo, v kateri je takorekoč "črkovna vojaka" — Proti *rku kakor bi jih vihra zvijala aemtertjs, na/nanja ta prikazea piWevo vihravoat. neatslnoat: enkrnt tako. drugi? draga-če. — Ako kdo ne izpisuje zadajih črk popolnomn, ampak končnva v aaauh va lovltih črtah, podobnih grlkemu eir Humtflekso, ae t« javlja povr*»©at, ki nobene stvari polteno do konca ne ir oelje — Pomonkanje ločil, pik na i ^trelič nad č, I, i, je wmptoa sepszlji voati, netočnoati. -('e hdo veliko črtn in morda le male, je to znamenje, da dotični ni rnvno poaeben prijatelj anafe.
Prof. dr. Foerater pripoveduje .da je eden njegovih prijateljev ceh» poznal, če ae je kdo v piamu zlsgsl. Prsvi nam reí*, dn im zlagane besede pi"««* **** ko neodločno im boječe, ne z oso goto vnetje in krepkostjo kakor reeaune vrMr. _ Kdor torej veliko pile. velika prilike, vaditi ae v vztrajnosti, loslednosti. rednosti is ana*aoef wr ako krepiti in blslitl *voJ znsJsJ
'mit
PROLETARBO
. i « ■«■ Il.......I
ilMMMiMf MJ
WStranKa
»IIISMIMMMI8.........I
NA*A MAJSKA IZDAJA.
ProlHareeva majska izda ju je v tisku in v kratkih dneli jo bodo iiucli vi»i naročniki v rokah. Njen obsog je 32 strani.
Vsrbina je sledeva:
Ktbin Kristan: V obupni uri; peaeiu.
Prvi majiiik.
Ivau Albreeht: V tovarui, pesem« ,
Ivan Cankar; Ob zori; črtica.
Ustanovitev Zedinjeuih držav; zgodovinska črtica.
Ivan Molek: Ob porodu drnvs;
peseui.
Sweringen: Katera biblija je prava!
«Takob in Ezav.
It. P. A.: Med bojno črto: črtica.
E. K.: Krona; pestem.
Frank &avs: Up^avnikova beseda.
Časoven opomin.
Rudarji; pesem.
Kajzerjcvo božanstvo.
Drobtine.
Tri velike slike krase izdajo: Dclavee, ki kleše zvezo nsrodov: Vojna; Marzeljeza. Kanin tega je še več manjuih slik.
Da gre okroglo Število v stroj, smo dali natisniti nekoliko izvodov več, nego je bilo naročenih. Kdor se takoj oglasi, dobi torej lahko še kakšen ratis; kdor odlaša, ostsne brez njega, ker smo prepričani, da bo zaloga v najkrajšem času izčrpana.
Upravništvo.
se v uši v Bi-resv Hill, Adolf Kn rantovi dvorani. Velikegn pomena je tudi ,ker bo obenem društvo
Prvi Maj št. 6ô SVPJ. ta dnu praznovalo 10 letnico svojega obstanka.
CljudiMi vabimo vsa tukajšnja slovenska podporna Icustva \ < lawford in Cherokcc Countiju, u« nas kolikor največ mogočo v obilnem številu obiščejo, da tako skupuo proslavimo praznik za ved uega deiavatva, svetovni premik proletariata prvi uiajttrk.
Spored ae vrši jhi aledeči o«{-redbi :
i
PROTIST
M. Deriinita 50c, Jolm Debela)c1 *
44c Skupaj $8.(M). Vsi v Avella,'	-.
Pa., m poalano jx> Debelaku. —	Franklin-Ooneniaugh, Pa.
Vsega...................#11.88 i Na redni mesečid seji dr. "Zu-
Zadnji Izkaz . ..................vernik " štev. Ji, pripadajočega k
--t- S. D. P. Z. v Conernaugh, Pa., se
.............*!>6.7B|je prečital protest dr. ,4Boritelj|'
štev. 1.%ia (ouciuuugh, Pa. iianla-njujoč se na premestitev urada SDPZ. v drugo mesto.
Dr. "Zavetnik" se striujn a o-nienjeniui protestom, ter do*iav-Ija, da je premestitev urada iz e-
				
		EaUHSfilDtlDtl		
S Iv upu j
zastopniki proletarca
Hrbtobol
nastane navadno valed nereda v obistih in ta-hteva takošnjo zdravniJ-ko pozornost.
AU STE SLABI?
Alto m Čutit« »i»l*. »ko nbiu B» u>7\. 'ato	«I	trt» Ia ako
j» «d prthu. m hUwia Is laüa. tatUj t iUIO
Se v ors's Balaam ot Life
(Sevorov |lv!jea«kt It»-* ..m ■ Oa «wlpmvt 119H]« la utrdi v*« ilitM.
abuoma
Lowell m okoUca: William	Krall, boa^eg» mesta v drugo zvezano z go-
J3O0.	I a \i » . k« j
arkansas	tovinii stroški.
Fart Smith — Jenny Lind: Fraak Us Claui organizacije se upirajo
Od ¥ do 10 prcdpoKhin sprejem	baz 204. V*9mn	«omenta,.
druKtev. Nato nastopi vet* razlie-	COLORADO.	i travno se zavedajo, da more bi-
uth govornikov, ki nam bodo po* Pueblo: Ckarlee Pogorele, 80S Moffat ti določena svota pokrita po dolo-
dali natančni pomen pod peni: h i» !<<>"*» Koroiee, nos p|Um 8t. čilu zakona.
organiaacij ki pomen praraovs-	^f^**1	tior>h*'
nje prvega mejnika. Po dokoiča-	Indiana.
nem govoru nastopi pevsko druš- ! SHS^L-.M^I'Ji0^ JL4i*.
tvo (mešati zbor) 4' Bodočnoat''
Wood lan d Ave.
everas
Chieago, IU.
V nedeljo, 22. aprila zaključuje Jugoslovanski socialistični klub št. I svoj letošnji ciklus preda-vanj. Zadnje predavauje je bilb v ne<ieljo, 25. marca o "Življenju sveta", in kolikor je bilo opaziti, je zadovoljilo poslušalcc.
Zadnje predavanje v tej sezoni
bo
v nedeljo, 22. aprila.
ob pol treh popoldne v dvorani S. N. P. J. 2657 So. Lawudale a ve.
Na dnevnem redu bo predmet Evoincija in njeni nasprotniki.
¿'rodaval bo aodrug Etbiu Kristan.
Klub misli, da spada vprašanje evolucije, ki je zlasti z Daririuo-vim naukom postalo osredje modernega prirodnega nazora, med tista, ki morajo zbujati zanimanje v najširših krogih. Nauk o e-voluciji pojasnjuje probleme, katerim se ne more izogniti noben misleč čjovek. Tudi kdor se je rešil bsjkc o kepi ilovice, iz ksterc je bil zmesen prvi Adam v raju, se ne more iznebiti vprašanja: "Odkod?" in "KainT" Hrepenenje po jasnosti o življenskih problemih je globoko vkoreninjeno v človeku; četudi stavlja današnje uiaterijalno življenje na delavnega človeka take fizične in eačs je-majoče zato te ve, da ovira razvoj njegove duševnosti, vendar ne more potlačiti in ubiti teh vprašanj, ki se dvigajo zopet in zopet, in z vedno večjo silo.
Kaj vemo o človeku in njegovem postanku! Kaj o svetu In njega zakonih?
Največ odgovora na to pereče vprašanje nam daje zakou o evoluciji. Zategadelj mislimo, da u-strežemo s tem predavanjem širokemu krogu rojakov in da bomo imeli veliko udeležbo, tembolj kfcr se potem do zime predavanja zopet prenehajo.
Vstop je brezplačen. Vse,m«se se udeleževali dosedanjih preda vsnj, vabimo, ds pridejo zopet in ds pripeljejo še kaj znancev s sc-
.V.	r	, -
Louis F, Truger, tajnik.
~T Ohioato, VL y
Jugoslovanski socialistični kj^ib štev. 1 priredi v nedeljo 27. maja v Cicer% ¿Ji ,f vfsclico s . ' gledališko predstavo.
Ha kateri se uprizori glasov i ta Go-goljeva komedija 'Ucvipor1. Pri-jateljskr organizacijo proskno, ds uc prirejajo svojih veselic ta dsn. kakor tudi naš klub rad ozira na take želje. "Revlsor" je tako *ijsjiis'komedija, da bi bilo gotovo mnogim rojakom žal, če je ne bi mogli videti, ako bi bili valed kakšne druge veselice zadržani.
Lotila Trugar, tajnik.
iz G ros», Kaus., pod vodstvom Mr. Fr. Cvet kov iča. Društvo zapoje več lepih slovenskih peMiii:
1.	"Pozdrav"
2.	Triglav Naša pesem
4. Marseljeza.
Od časa do časa se zapojo rar.-Učne druge pesni K ki niso tu o-me njene.
Popoldan se prične prost« zabava in ples. Godba bo pod dobrim vodstvom Mr. Adolf Ku*sn-ta. Med prestankoni plesa se vrše vsakovrstne igre, kot šaljiva pošta, srečolov m še več drugih za-nhiiivth zabav.
Ob polosmih zvečer se prične velrka igra "Nemško nesnajo". Igra se vrši pod vodstvom Mr. John Marua. Hirrka v enem deja-uju.
OSKBK: Toma/. Koren, vaški župan,
J. Mam. Rozika, njegova hči,
gdčna Angela Grabnar, fvan Krivec,	J. Arli.
Miha Robat, uradni sluga R. ftpaček.
Kmetje: Janez, Tone, Jože, Poročnik,
Občinski postni sel
tProtestiraino proti vsaki polemiki glede premestitve ursda- iz
Inšiaaapolla: J. Bruder. Tie Ho».^ I »^^K«	Smo pa za to da
Kokomo: Louia ZakrajAek, 803 Wpodmemo akciji z vso odločnostjo, da se združimo s gotovimi organizacijami, kakor hitro je H. D. P. Z. solventna. Na ta način bo uatreženo tistim, ki žele premestitev urada S. D. P. Z. v drugo mesto.
Pot pisani odbor: ,
Andy Urbas, preds. Louis Krasna, taj. Anton Čuk, blagajnik.
BUKARSftT.
K. Vori na. M. Tlepič. J. Dečman. Fr. Masqlj. Fr. Matelko.
Columbua: Martia JureCko, R. B. S, box CO.
Dnaklrk Plttaborg: Thomas Wölk. B.
k. baa ITS. Oroaa, Kana.: Job Kunatelj, box 32. FraakUn—Oirartf : Fr. Wagei, boa M Frontenac: J oh a Bedeae, box IM; Jas.
Umek, box 7. Mulberry: Mike Krnic, K. K. 2, box 3D. Mineral: Fr. Koiitx, box S2. Radley: Joka Ooriek, P. O. Btona City: Mike Fine, box 4M.
MIOHXOAN. Detroit: F. a Oglar, Joe Pre!mar ia Thos. Petrič in Herman Grebene, 129 South St.
MINNESOTA. Chiaholm: Math. Richter, box 30S. Ely: Joka Teran, box 432; Fred. Wider, box 342. Brslatk: Jacob Ambroiiê, 41» Piaree at. 1
MONTANA Bear Creek: Fraak Haiêek, P. O. Butte: Ig. Bosovičar, 2337 Walnut 8t.
in Mike Zuuier, 210« Jew Ht. Eaat Helena: J. B. Mikelich, U B. 200. Bed Lodge: John Urleb, box 734. Klein In okoUca: John Gcrkmaii, Gen. Del.
OHIO.
Barberton: Frank Merzlikar, box 121. CleToland: Math Petrovrié, KKHJ E. 67. Ht., Edward Brauiucl. ßU'J.' Glana ave., Edward Braaiael, 6023 Glaae	v oklopnih kupolah, ali sicer |kk1 i
ave., Louia Htegovee, 1107 E. 01. Ht. | oklopi. Prišteti je -ie prevozne in pre
ÄrscEN«ttjtr-*'^Tr^
Col lin wood: Anton Kužnik, 372~13«tk r,m J®	* ^le«ni«o, ki ve
► Ht., John Zupane, 15707 Waterloo BdM ** vcs V** * atfdtmmi. Ko »o ubirali i Joa. Hkupek, 1107 E. Slat Ht., Joe, obrambne |m>iiio< ke, so tekmovali m«il
I Kidney and Liver Remedy
0EVUOVO ZDRAVILO ZA OBUTI IN JOTA). ,
111 11 ■ 1 i i •	t. > V;	'	? t
Vlivajte to zdravilo, da odpravite nerednosti.« Pri porota ae tudi pri vnetju obisti m mehurja, pri tiŠŠanju ali odtoku motne scaline, pri bolostnem puščanju vode, proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu. Cena 60c in $1.00.
Hrbtobol ja iafinil.
Mr. K Mllaaelm«. 11 Highland Ar«.. Kewioft l'uper F»1U. M*»»., na in |»iie: ' Tn»l Min na hrMobolju In vit lad ht* laiin aa «tranl.Ui ko »atn «Hal v Va-kam »im muhn. mhd ««^al rabiti Save-
Ko Sdmvilo m obii.il In Jatra. la alo moi po pol » .m» okraval."
SEVEROVA ZDRAVILA
ae naprodaj povsod v Ukaraah. Zahtevajte aamo Saverova. Zavrnit« poaaradba. Ako na morata dobiti, kar sahtavata, naroČita a*, ravnost od	q
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
Netuiki liati piaejo: Rumuni ao iz roeili svojo pre«itolnieo zmagt>valrein, n« da bi jo bili braaili. Kdor bi jim bil pred vojno kaj takega napovedo val, tega bi bili proglaaili ra blaaaeia, »aj je Bukare^t eua največjih evrop-nkih trdnjav.
Zgrajena je po ua< rtih /numeuitega belgijskega fortifikatorja generala Brialmoata v 1. 1SS0— istMI. Kakor pri belgijakih utrdbah, poaebno pri Anver-ai, jo preneaena gjavaa obrauUtnn aila na mot^an pa» utrdb, med katere ao vriajeae Ae vmeaue majhne utrdbe in baterije, pri katerih »o zavarovani to
aeboj glede na oklo|»e in t»f»ove franeo-s^i iu nemški tvoraiêarji, in ta tek-
Kuačif, 4.19 E. 1301 h Ht iu J. Kasl novich, 13000 Holmen ave. Baat Paleetlne: Jaek Iateaieh, 43« N
Martia St.	tntnanja mo privedla do dragih atre
Olencoe: Nace žiembcregr in Louia Ijanj /n po*ku«njo na oklopne predme ^ lf	, ...... Brie, L. JBox 12.	i te Pri tl>m HO „r #t»ne,u „emški Krup
Godi ae v polpretekli dolu, v ILorain: Geo. Petkovsek, 1005 E. 29th
vs*i ob hrvatski meji. * m«HIl * .	„ . _
„ , .	....	, B€aynard in okolico: Frank Bregar,
Pred igro m pri igri igra god- j b ^	*
ba. In ker je igra popolnotud ne
_ _	struthere: .John Bayer, box 340.
kaj novega r.a našo naselbino, in ^ootur: John Kriimaaii^. box .UD. ke rje skozinskoz lepe, zanimive	John Petrii, box 0so.
vsebine, se privakUje rxl strani cenjenega občinstva selo obilnega poseta.	Društveni odbor.
«
OBVESTILO
Radley, Kansas.
Obveščajo se vsi J. soc is listič
po v i in Grusonovi iadelki tako, da ho akoro vse naprave in 1o|»ovi nemške- j ga iadelka.
Ker je Bukarešt a .10 atii jačikimi li- j loinetri aam ob aebi prostran ter po- ) vaem na ravniui, iiima nobenih grieev OREOOlr.	iu tovk. ki bi se bile dale poral»iti v o
Oregon city: Fraak Sajovie, Ul-lSth p„ro utrdbam. Zato je moral nastati 1
OKLAHOMA/	' ' * Mtr<ll,an,i, J** °<l<lslj<>n 0 «lo !»
Bad Oak: Joe Kogej, box 3.	kilometrov oil mesta, po obsegu zelo
PENN8TLTANIA	velik. Znaša 73 kilometrov in nn vna I
Broughon: Jacob Dolene, box 181. kp 4 kilometre je akoro redno zgraje Za oelo Pa.: Leopold Akuda, Boom 12». na utrdba, katerih je torej iS. V pre Bakewell Bldg.,• Pittsburgh, Pa., in «ledke je vrinjenih 18 vmesnih utrdb,
Baxilrlte avoje znanje! Poučite ae o eoeializmnt Razvedrite ai duha!. "Proletarec" ima v avoji književni zalogi aledeče knjige ia broiure. Pojite naročilo ie danea:
Makaim Oorkl Mati, tnehka vezba ...............................$1.00
Uptos Sinclair (poslov. Joa. Zaeertnik ln Iv. Baker): Džungel. Poraet
ix cklcaikih klavnic ......................................... .75
Earlce Ferrl: Socializem la moderna voda..........................&0
Proietarlat . . . . . . .........................................................................10
r.tbin Kristan: Nevarni aociaUzem . ..............................10
Kdo unlčaje proizvajanje e malem .................................10
docmlizcin . . . . . ...•.•.....••......••....•••....,,.,,........,,.. .10
SocUUitlčna knjižnica, 2 zvezka in "Nate bogatetva" ............ .10
SapitallaUčnl raared.............................................ic
Vojna ln socijalna demokracija...................................15
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katolliko avetomo nazlranje
in svobodna snanoet........................................ 23
O konsumnlk dm£teth............................................10
Zadružna prodajalna ali konsum ...................................05
Katoliška cerkev ln eoclailzem .....................................
Spored papeža Aleksandra...............................................10
Vse te knjige la broftura pošljemo poštnine proato. PROLETAREO, 4008 W. 31at SU	CH1CAGO, ILLINOIS.
Braddock A T h omws Petroviek, box 323.1 dV6 utrt,bi torij ,ahko obv,«,1»t» ist" lli klubi v Crawford Co., drž. Kits. Canonaburg: John Koklirh, box 27C in	»»ti prostor, in to v razmeroma
da bo »kupna konferenca dne 22.	A™hro*i5' hox a51-	Pnv »sjlni daljavi 2 kilometrov, stal
v	1K>X f55; .. u osrednje utrdbe «i, čeprav je bil»
> Conemaugh: Anton Gabrenja in Frank
aprila 1917 ob 2. popoldan Breez.v Hil, Kans. Toitj je dolž-1 Podboj, nost vsakega possnreziiega sodni- j SS3J!k!-Ka-rol-8U"-1, hox *52' ga iu vsake sodružice, da se ude leži konference.
namenjena v
ni, «'eprnv naèrtu prav tako, kakor
IBE1BE
John öorÄek, konf. taj.
)K>ligoualen nasip, ki naj bi obkrožal Frank Kaučič, box 72.	mesto v obsegu ;#0 kilometrov in je \a-
Export: A. Giancomelli: Star Koad j roVal uaailnih napadsv. V vojni /.grade
zato med paaoiu in meatom utrjeno
Rojakom Clevelandu !
Vsi rojaki, zuiožui
Cleveland, Ohio.
in somišljenikom
sngloákega
tioA 2Ä0.
Forest City ln Vandllng: Frank Rataic, box 085 in Anten Draaier, box 9.
Herminie. John Trčelj, box 53. Irwin: Tony Kodrič, R. F. D. 3 — box 100.
Johnatown: Math. Gabreaja, R. F. D. 1,
1k>x 120. McDonald: box 143.
jeaika, ^	<1. « mleleic i	aSf IM wi
predavanja v soboto, due 21. a-|Margaa: J. Kvartié, box 453
bojno črto in jo okrepe s premičnimi baterijami. Vse to zahteva seveda številno |>o*adko in topništvo. Posadka »nora imeti itajmanj so.000 do 100.000 mož, topniAtvo pa vsaj 00 oklopnih John Zabkar, R. F. D. 2, stolpov za 13 eui in 12 eai topove, nad
70 oklopnih lafet za 21 em. havbice in veliko ntevilo premičnih lafet za br/.o-
Ni|vet|a slovenska zlatarska trgovina
frank Cerne
6033 St, Clair Ave,, : Cleveland, Ohio
Ure, vcrižicc, prstane, broške, zaprstnke, mednljonškc, itd. Popruvljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč »lovenakih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
strelne topove. K temu je treba še do
prila ob 8. zvečer V klubovih liro- Bouthview, Pa.: Tony Zalar, b. 33. 400 topov kot premične topniške re .	. riAi o. • .	(South Fork: Jakob Rupert, box ""
So. Fork
štorih na '>607 St. Clair Ave.
Rupert, box 208. zerve za streljanje na daleč in blizu.
Braaay Rill, Kana.
DniHvp Ml'rvi Maj " it. B3 g. N. P. 4., in 4. H. «wialistH'ni klifh Ät, 'M) priredita skupno veliko pro-slsvo prvega majnikl. Prnif*va
Tema :How to fight for Soci- 80. Burgetutown ln okolico: Frank
aliani". Govornik C. K. Riithrn- ^S^^;	4 f „
. i • y • 1 .1 • 1 a	i Traf ford: J. Bergant, L. Box 232.
berg, bivši kandidat za governor- w. Newton: Joa. Zorko, R. r. D. 3,
ja države Ohio in organizator Lo-: box 50-
eal Cleveland.	in okolico: Luk« Kralj,
r	OOS 08. .
. V nedHjo, dne 2. aprila ob 2. WlUock: Jak, Miklauči«, L, Box 8. popoldne, v isti dvorani, predava- Tukon: A"ton	b. 8.
:	wmt.n.uan.r.T^R«.., bo. 10..
Naloge socialistične stranke. (	w. Virginia.
Vsak dobrodošel. Vstopnin« Thomas: Frank Kncj^», bas 171 pr(>stH	Mil burn ia okolica: An too Straftiftar.
Tainik	WASHINGTON.
__ 1IIJ III IV. RoBlyn: Mnrt^Wm^ml^j),
LISTU ^ PODPORO. Keneaha
Augu-st Orel lOe, Ivan Ktišar Ml^Iukee: Joe Krnin,, nm»-ist ave. Kk;, Anton i uk lOe, Andrej Drop- ^ le*Aft** Hrast, 237 — lat ave.
nfe lit» Krank Osi 15c, Kniest ,Wert AlUa: Jacob Oblark, 432—04th
1 Ave. iu Mnx Kodel, ,439—">4th Ave. WTOMINO
Vojaškega pomni« je IlukareM radi osrednje legn med Donavo in Transih venskimi alpami in ob glavnih prometnih žilah med Heduiograško iu plovnim veletokom. V Bukareštu so zbrano tu<li vse najvažnejše vojaške delavnice vae dežele.
ÜLHEH
Pišite po cenik, kateri ae Vam potijo brezplačno. Najboljše blago.	Najnižja cen«.
]BE==
3E1E
imr
el
EltJ
$itbfrfc boni* Krawna 20e. Vsi
V Čonemaugh, Pa. Nabral AlltOH Bock Springs: Math Bitlrk. box 4t7
Gostija v Forest City, tV, ♦1.08.1	674 Ahaay Ave.
v* i *	' i»	. . assafior: li»»eas (»roser. H«* 841.
h rank Žagar. Terre Haute, hid. J Sublet: Karl Kramar, b. 110.
5<>e»—frank MsgajHA, Sniithfield,'	ILLINOIS.
Ps. 40e. Frank llfdtezar, Pite- °*lc4«t} Tr**k	Z«j«, 40oS
blq, Culo. 85e. — L. Bogataj 50e, ^IJi'r^lw xr . rn„ . t» »«.t rt .	«r .. . Olcero: t rank Mrgole, 5028 W. 20. Pl
Frančiška Otrzel .»Oe, V. Bogat o j Jeiuaeton Ott#: Join Hlivnik, box SW» 50e, J. Hreneiv 6.V, J. Ribari* *5r,	B^Hia St.
f U<i<»atfti tri« T <i..vni; OIL. i ,M Jo,,n Hogel, 427 Htrrling 8t.
L, Bogataj 10c, L. (luzelj J. |XiBfttln, Jo^h	w*p|iltJ| ave
Zacirku 2T»c, B. Pspit 15e, J. Su- LlTittge*ont Kraok Krek. P O.
bie 20e, J. Martineie 25c, A. Or- *«U«an: Ant. Oblak, 11331 Langley
1 • Ave.	1 .
Ba Ogleaby: Tom. Kralj, U Sella. TU. Springfield. Frank Besjek, 1920 Ho.
14th Ht. . Panama i Joe. Ferjaadii, bo t in. Statuiton: Anton Auaee, bot 108 is .te*
\fr*tar. b«t Ml. Waokegan—North Chicago: Paul Pit lav, 427 Belwedere Ht. ia Jerrv Hpa rnpan, IH>0 McAllister Ave.
taJie Wc, A. Un sel le, D. Rastri k ÖOe, 4. Kanzirs 2."»e. J. Razvoja 25e, A. Godec 5c, M. Obed 25c, Hary Obed 2Tx-, K. (hišel »a, il. j f>olenc 2Se, 4. Klop^iê 10e, .1. Widmar lOe, A, Bre^ko 2âc, Ch. | RszborSek A. VVidinsr 25e, '
Iz PetrograiljS poročajo: Državna poljedelska banka v liusiji dela v velikem obeegu za piospeh po Ijedelatvn. L. 1012. je razprodala 000 desetin sveta, od katet^h je 341.0(10 desetin darovalo v svrho ruskih (Krite-stev. Ostalo je prodala družbam in , Fraak «erovec, 18 IIowlaad bankam. H i»močjo državne banke aej
je osnovale zadnja leta 220,000 znseb-nih snmostejnih Kospodarstev. Zemljo kupujejo zlaati od Veleposestnikov in Bašklrov, katerim je malo do poljedelstva. Rečena banka je imela 1. 1912. oaem miljonov rubljev čistega dobička, j ki se jc pridal k rezervnemu fondu.
Zdi se nam. da je teh osein rniljonov rubljev čistega dobička glavni namen te akcije "r.a prospeh poljedelstva". Seveda je razumljivo, da je ogromni Živežui problem ,ki ga je (»orodila vojna, pritisnil tudi na Rusijo in da se je storilo to in ono za vtčjo produ k-cijo poljedelskih pridelkov. Ne Ve rja mento pa. da se s temi reformami, n katerih ae takn površno pore»-«, rešuje za
PAZITE IM HRANITE
Narodni izrek pravi: "Pazite un vaš beli denar rit črne dneve." To pontenja toliko kakor prvo pnzite in hrnnite dokler »t< Ae zdravi in mladi, da ln»ste imeli nekaj za stara in onemogla leti.
. \>nk človek mora paziti in hraniti, ke le to je edinn pot. ki vaa vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki dnte nastran, se lahko eeai kot itemeljni kamen poslopjema katerim vsaki stremi. l)obr« jc vedno imeti n» pninetu narodni izrek ki pravi: 44Zrno do srtn p«»gH("B: kamen na kamm ¡uilačaNajtežje je početek ali brez |NM*etku ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vnš denar Se danes, nmpak pazite, da gn nnlagnte v gotovo in varilo bnnko. Z vlttgo enega dolarja dobite vaSo bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar nn hranilno vlogo in plačamo po .'] obresti ml njega.
PnAiljimo denar v Italijo. Rusijo in Prnneosko.
Proda jemo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varni» hranilne prednle.
Hprejemo uplse zn parobrmlno |S»tovSnje v stnn» domovino po
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Aveaue, Chieago. IU.
r ' » * Kapit^,	4 , <rKf .

Poživite Vaio kri.
<'e je kateri e«s, ko po4rei>ujr va4s kri nove resistentne maei, jo to ravno sfdoj, ko se preminja letiva sezona. Bolezen nsatrpiio eakn, tln vss napade ne osiraje se ns («as, dan sli no<% Ognete se je edino na ta način, da posivite vašo
vino odstrani «Uibo prebavt», strsni glavo4»ol, norvo/oost, zgnbo okus« iu energijo, sploAno »IhIh^i, itd. \j4'govi uvinki st» trajni. Toda ne sprejmite aadoiatslitav! na $1,00. V lpkarnsh. Tudi Triuct-jev I/in i iiHMi t je pripravljal as takojšnjo ral m». Pomagal vu to l*> Miro mi revmutizeiii, nevralgijo.
Trinerjevo ameriško ztiravilno Rusijo pereči agrarni problem ia da grenko vitio je liajlMiljša toniks V prineao "asulikom" srečo namesto do ts!<ih sllleajih. Sliovi tegll grenke* sedanje bede.	ga vina so nam» hvalijo. Urcnks
,,-r——	, zelistrs izčistijo čreva in skupno s
Alitne sapatili, da Vam Ja, ali eiatim, rdečim vinom ojačijn in poda Vam bo v kratkem potekla na Jivijo *Ho<lec, kri in Jivetv Trinrr-ročnina^	ijrVo ameriško zdravilno grenko
zastarelo kri in jo znova poživite, j poiiesmVnja, zviujvoja, atekiiutv
okorel vrat, ittl. <> nadrgnete v«, ne trudne mišic«1 ali nogo s teui sdravilom, se boste êmiili njegove, art poüvijajixreniu rezultatu. na 2T) in TiOe v le ka rush, :K> iu (iOt* po po^ti. Jos. T rili er, iz« I el o v s lee, r.m — \:m So. AsliUnd Ave., diiesg«», III.
Sovražnik alkohol.
Moderni proletariat areča skoraj pri vsakem koraku kakšnega novega sovražnika, kakšno novo ustanovo stare družbe. Proletariat razrednega na-ziranja 'ima jasno začrtano pot, katera vte zrcali ravno v njegovem razrednem naziranju. To na-ziranje so koristi proletariata. Korist nove, bodoče družbe so namreč tudi koriNti proletariata in obratno.
Iz tega enotnega naziranja so vsklila malone vsa dejanja modernega proizvajalca lii kdor priznava to temeljno razredno naziranje, priznava tuOi raz mi ni boj in ž njim tudi enotuo taktiko socialistov. Ta logika je železna.
4'e je proletariat nastopil za svobodno šolo, je storil to za rudi svojega razrednega naziranja, to je zaradi svoje koristi; če je socialistični proletariat v prvih vrstah bojevnikov za populaniza-eijo vede iu znanosti in eden prvih nosite!jev modernega svetovnega naziranja, je to zaradi svojih koristi, zaradi svojega razrednega naziranja. Ne pravim, da je egoizem edini pogoj ni pogoj vsemu proletarskeiuu delu, ali najmočnejši je. Ta e-goizcui je namreč najmočnejša sila napredka posameznika. Čemu bi torej tajili, kar obstoji in o čemer se lahko prepričamo vsako minuto! Če iz vaja stara družba iz egoizma rop in nasilje, izvaja proletariat kot nositelj nove družbe, bodeče kulture iz egoizma svobodo in ljubezen in bratstvo.
x>
Egoizem stare družbe je neorganiziran, novi egoizem pa se potom spopoLnitve organizacije človeške družbe plodonosno naloži za posameznika in za družbo.
iz tega veduo naraščajočega egoizma, ki temelji ua razrednem naziranju, pa prihajajo tudi veduo novi nasprotuiki. in ko človek misli, da je prišel že do konca, do vrha. odkoder ni nobene poti več naprej, kjer se jenja vsak napredek, se pojavi uov sovražnik, nov nasprotnik, iu boj >e prične izonva.
Kdcu takih momentov je bil v zadnji polovici XIX stoletja pričetek boja proti alkoholizmu. Ko je proletariat prišel s svojem razvoju na gotovo višino, kjer se je njegov svetovni razredni nazor razširil, je zagledal med svojimi pomožnimi nasprotniki tudi — alkoholizem. Dolgo je taval po temi iu sil videl demona, ki je kruto mesa-ril posebno med njim, proletariatom. Ko ga je zagledal, se je pričel boj, obenem pomnožen Imj proti kapitalistični družbi.
Danes ni treba več dokazovati, da je čezmerno uživanje pijač škodljivo telesu iu duhu. Kdor je videl prihajati na vojaške nabore nekdaj ko-renjaške kmetiške fante, se je lahko prepričal o teui. Majhni, suhi, bledi — znaki prezgodnjega, pretešavnega fizičnega dela in čezmerno uživanje žganja. Mestni ljudje, živeči v prahu in dhnu, za toliki h stanovanjih, prašnih delavnicah, vedno sklonjeni in pitani s slabo hrano. — kdo se bo čudil, da so slabotni in bledi in jetični? In vendar, koliko jih je med njimi, ki bi na bili to, kar so postali. če bi v>e znali boriti prjti neumcvneuiu čezna t urnemu uživanju alkoholičnih pijač!
Glavno pa, kar izziva opozicija proti alkoholizmu, so nasleduiki čezmernega uživanja opojnih pijač.
Poglejmo v sodno dvorano: Kmetijski fantje sj se sporekli, stepli, ubili kakšnega svojega tovariša ali ga vsaj težko ranili, pohabili. Zakaj so to storili? Sami vaui odgovore, da so bili pijani ml žganja itd. Nasledki so, da poneso enega v mrtvašnico, ali bolnišnico ,druge pa vtakucjo v ječo. Pomislimo sedaj, koliko takih slučajev se dogaja vsak dan na svetu. Vzemimo, da sta pri vsakem slučaju samo dva, ki sta od te gojena produkciji in koristnemu delu. Y*to slučajih je štiristo rok manj v proizvajanju. Če prištejemo k temu še razne -.»odne stroške, trpljenje in pokvarjenost po ječah, žalost po rodbinah, solze matere ubitega sina, zaprtega sina . . . koliko gorja!
Poglejmo delavca! Koliko jih je. ki se redno o-pijajo, se potem valjajo po jarkih ,razbijajo svur-jo borno opravo po svojih slabih stanovanjih, u-ničujejo, trgajo svojo obleko, katero so si težko prislužili, p ni garal i! Ko so trezni, se kesajo vsega tega, kesajo se tudi, da so v pijanosti pretepa- . vali svojo ženo, deco, uapravljali sramjto celi družini, a moči nimajo reči: Ne bom več tak, uc 1k>iu več žival! Vprašaj jih, zakaj delajo tako. zakaj se redno nalivajo s polivko, s hudičevo vodo — žganjem in ne bodo ti vedeli odgovora.
Spominjam se na neki tak slučaj. Mož se je redilo ob sobotah, ko je prejel svoj tedenski zaslužek. nalil z žganjem, potem razbijal doma kakor besen, kar mu je prišlo pod roke, iu mnogokrat zapodil v zimi vso družino ponoči iz hiše, da so morali iskati stanovanja drugje. Ta mož je bil sicer dober človek in njegova žena mi jc pravila, da je bil dolier soprog iu oče .dokler ni začel piti žganja. Vprašam torej tega moža nekoč, zakaj se do nezavesti opija. Pravi mi: Veste gospod, človek pozabi na vse križe in težave in je vsaj za par ur odtegne temu žalostnemu življenju. — Pijanec je končal v blaznici!
To je vendar čudno. Opija se, <la pozabi ua revščino, kakor da potem ni še hujše. Ne luisli, da je njegova revščina še večja, da je žalostno življenje še žalostnejše. kolikor bolj ga dobiva v kremplje demon alkohol. In gorje mu, če ni spregledal o pravem času in ui imel toliko moči, da je premagal samega sebe in se preporodM. Ječe, strašne bolezni, zgodnja smrt in kletev otrok ob njegovem grobu, katerim je dal \dabo in kratko življenje. Ku odstotek otroških življenj reši medicinska veda, alkoholizem staršev jih ps odstotkov ubije.
Zopet drugi zavživajo alkohol zaradi telesne slabosti, od nosno moči. Velik del delsvstva je še danes v veri, da daje opojna pijača človeku moč, odnosrto mu jo okrepi, pomnoži. To nazirsnje sem
| srečal že neštetokrut, posebno med delavci z napornim fizičnim delom ,mrd težaki, hlapci, zidarji, tesarji, rudarji.
Danes je že veda dokazala, da je to uazira* nje ničevo. Ulitek alkohola vedno manjša, omejuje človeško moč. Če pogledate izpitega Človeka, vidite, "da je fiz&tio čisto oslabel. Pač ps je res, da uživanje opojnih pijač ustvarja fantazijo in jo pomuožuje. Navaden človek potem misli, da je ta fantazija moč, kar pa uikakor ni res. Umetniki pač de|ajo mnogokrat s fantazijo iu zato jim služi dostikrat opojna pijača. Nasprotno pa delavcu, ki dela z razumom sli pa s fizično močjo, alkohol le škoduje.
• • •
Alkoholizem jc ravno tuko del kapitalistične družbe, kakor militarizem, prostitucija itd. Zato se more za boj proti alkoholizmu ogrevati le oni, ki uirzi današnji sestav družbe, le oni, ki vidi v tem sestavu nepopolnost, <Je se malce ozremo v življenje, vidhno, da se takozvaui 44 boljši krogi" inteligeifea, ki potrebuje morale ravuotako, kakor ljudstvo kruha, opija in naliva z najboljšimi žganimi in nežgauimi pijačami. Ljudstvo zato pravi .*Če se visoki gospodje opivajo, zakaj bi se pa ud ne?
Odtod ona velika reka onemoglosti iu popolne moralne pokvarjenosti.
Od čezmernega uživanja degenerirana nosi-telji današnjega zisteuia so ravno oni živet j, proti kateremu je naperjeno razredno miziranjc proletariata,
• Če postane ta zavest razredno uazirauje vsega ljudstva, ne bo več sledilo zgledu moralno propadle buržvazije. Hoj proletariata proti alkoholizmu mora biti načelen. Proletariat ne sme svojega načelnega boja nikdar zatajiti. Če se bojuje proti monarhiji, se bojuje proti njej, kakor je tako lepo dokazal Bebel, kot proti gotovi instituciji razvoja in obsoja zato tudi atentate ua suverene, ki ne morejo nič zato, da so ?e slučajno ro-dili kot knezi; če se proletariat bojuje proti kle-rikaJizmu, se bojuje proti njegovemu /istemu, proti njegovemu svetovnemu naziranja, ne proti posameznim duhovnikom, in če se končno Irnjuje proletariat proti alkoholu, se bojuje proti vsej njegovi instituciji, proti njegovi izdelavi, prodaji, proti ifŽivauju, ne pa proti pijancu kot osebi.
Zato pa mora ta boj biti organiziran, uspešno ga more voditi le proletariat; ogibajte se z društvi in organizacijami gostiln, pred čemer so •¿varili že stari ča rt is ti, zakaj s tem le pospešujete pijančevanje in ugonabljnte organizacijo.
Prirejajte predavanja o škodljivosti alkoholizma ,zakaj vedite, da je alkoltolizein del kapitalistične sestave današnje družl>e in da ta kot organizacija noče iu tudi ne more nastopiti proti alkoholizmu, ker bi s tem nastopila sami proti sebi. Vsakemu posameznemu se mora dati toliko sa-luozavedne moralne moči, da se ho vzdržal in premagal svoje strasti v imenu svojega egoizma in koristi vseh drugih.
Da je alkoholizem res nujna ustanova današnje kulture, to vidimo vsak dan najeklatantneje pri talfozvaiu kolonialni politiki evropskih držav. Žganje je bilo ono orožje, s katerim je uničil moderni kapitalizem cele narode po Ameriki, Avstraliji. Aziji, Afriki ter si tako na dobičkano-sen način osvojil zemljo in zaklade prvotnega prebivalstva. Naravnost uničevalne so številke, ki govore o hitrem izumiranju nekulturnih plemen in narodov Valed preobilnega uživanja žganja. Prav je torej imel nemški socialistični poslanec Singer, ki je rekel na nekem strankarskem zboru: V eni roki križ, v drugi steklenico žganja — tako se razširja evropska kultura.
Taka evropska kultura pa se razširja tudi po Evropi, po Ameriki, med nauii, vsak dan, vsako uro.
Ne morim si kaj, da ne bi navedel jako značilnega slučaja. Nedavno sem se sprehajal s prijateljem po ljubljanski okolici. Ko greva skozi neko precej raztrgano vas, me opozori prijatelj na neko hišo. Nad vež j te hiše je bilo namreč razprto pisano: "Hvaljen bodi Jezus Kristus," poleg tega napisa pa jc visela tudi rumenkasta tablica z napisom: "Žganjama." Človek hi - se smejal, da ni stvar tako grozno žalostna.
in ta demon se razširja iu raste vedno .bolj; vedno večje in večje so njegove žrtve, vedno sil-nejša jc reka alkoliollstičucga pogubljenja, brez solnca in svetlobe.
"Vorwaerts" v Berlinu poziva delavce, unj ne gredo predaleč v svoji agitaciji fcoper dolgo čezurno delo m zoper ponAmjkanje hrane, češ da bi to lahko oviralo "mirovno delo v Kodanju in Htockholmu. To se pravi, da opravljajo Scheide-mann hi tovariši, ki se pehajo za separaten mir z Rusijo, delo nemške vlade. Jasno je, da ne more radikalna agitacija delavstva ovirati miru. Narobe. Čimbolj pride nemška vlada v zadrego, tembolj je možno, da se vda v take pogoje, ki omogočijo mir. Prizadevanje za separaten mir z močno nemško vlado pa ni ni ednizega, kakor reševanja kajzerja.	^^^ t Da bi to bilo v interesu revolucionarnega *<►-cislizmo, je trditev, o ksteri nas nihče ne more prepričati.
Iz Vatikana poročajo, da nc namerava pupež sedaj nobenega koraka v prid miru.
To se nam zdi v sedanjem časti tako verjetno, ds pravzaprav ni bilo treba nobene posebne izjave.
oro
Prirepen po načinu, ki ga je rabil «tas moder menih
, t S o r o L
•e je izkazal čudovito uspešnem aa kri» iolodcu in trebuhu, kola« vrel, nm-dul.o. glavobol, iagubo toka, prehlad v clavi, Ud ¡1 i.
Priredi «a Uta kumuaaii*, ko dela • taval 'Pain Ig. Hl«r" tUru vredno sred-•Ivo aa vdnrnvnj«. Pameten «ilovik ima eno «teklenlru vedno pri rokah. 2ic In &«e v v.ch lekarnah. ali pa pri r. AD SICHTER CO. 71-10 Wa*hln*taai Street.
NEW YORK	■
JAKO VAŽNO VPKAÄANJE?
"AU Mm že poslal zaostala aa-ročaiao ta "Prolet ar ca"? ae!
-
CARL STROVE*
Attorney at Law /•stepa u fMb tttfiéil
specialist za tožbe v odškodnina kih zadevah, ftt eobe 1009 ISSN WASI1NCT0N STREET
CHICAGO, ILL. Teki an:
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE ZVANE "OLE ARI NO HOU8E'
Kaj to pomeni sa ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom "Clesrlng Houss".
Vse buukc, ki imajo ¡cvezo a Chieago Oearinj; Houae, bo podvržene atrogemu nadzorovanju ud uradnikov toga za v o tla. Pregledovanje računov iu imetja h« mora vrftiti najmauj enkrat na leto. Izvedenci natančno preiMejo atauje; vsake banke. Vho gotovino preatejejo.j pregledajo vae note, varMiae, vknjižbe ia druge vrednost ae listine, »e prepričaj» u fondih, ki ao naloženi v drugih i bankah iu pregledajo knjige iu račune. « c najdejo izvedenci kako alabo ali dvomljive vrednoatne liatine, »e te ne itejejo več kot imovina banjce. A ko ne jo »krčila vrednost bančnega premoženja. mora banka kazati pravilno vred-novt r svojih knj:gah. č'e banka drzno ipekulira in »e ji pride na ided. mora to takoj opustiti. Vse, kur je slabo, rl-•kirriuo, ae mora takoj odstraniti in na doaieatiti t boljšim. Če vsega tega banka hitro ne popravi ¡o stori, ir.gubi vae nadaljuje ugodnosti in pravice, ki jik vlivajo banke, katero ao združene v Clearing House.
Kedar ae odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima aLednja za to dober vzrok. Na drugi strani p» je o banki, ki je Članica te zveze, t.v to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da votli svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovali je bank |»otoni Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti eaa banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Houaom. Ako je Slo na ali drugi banki slabo v »led panike ali vojske, ao ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing Uouse banke in ji pomagale, dokler »o niso povrnile zopet normalue razmere.. Ta Clearing House nadzorovalni načrt ne je pokazal tako vspe&cn, da so povaod, kjer koli se nahaja kak Cleunng llousr, sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s tem Cleariug Housom. je pod njegovim nadzorstvom in ima vne privilegiju te banke, kateri (»oda vsako leto pet popolnih računov.
American Htate Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih rečunov o stanju Hankiug Depurtmenta države lllinoi«.
Napravite NA HO banko za VAHO banko in Vas Heimr bo varen iu ga luhko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Moderno urejena gostilna VXLLAOK INN • prostranim vrtom ia lftlate MARTIN P0T0KAB, Ofden Ave., bUso certno laleni ftke postaje, Lyons, HL Telefonska itev.: 224 m.
Ako ielii čitati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na 4' Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. 8tane 25c na mesec. Milwaukee, Wis.
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
IA 4M Iftlll AVE.. IEIISNA, VIS.
Telefon 1199
Raa najbolj Uh revii v angleikem jeziku v ki je; *'INTRENATI0NAL BC C Là LIST RRVTEW." — Ufc^ mestno in stane $1.00 na let* i. Naslov: Int. Soc. Review, S41 R Oblo St., Chicago, m.
MODERNA KNIGOVRZNIOA.
Okusno, hitro in i/rpelaa del« ca privatnike in društva. Spreja S mamo naročila tudi isre* ~rru,
Tmamn moderne Kroja, cent In poétana postrelba.
BRATJE HfLAE, iess Btee
(Adver > ^
POD-
SLOVENCI
pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PORNIJEDNOTL
Naroeile si devnik "Proave-ta". Lirt stane xa eelo leto pol leta pa $l.r>0.
Vstanavljsjtc iiovu društva. I)e-.set članov(ie) jo treba za novo društvo. Naslov za list iu aa tajništvo jc: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, 111.
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskirm=
SM8-M M«« lilssi Avcsec, Cfelcogo, U-
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaikem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost ao tiskovine ta društvo in trgovce. -:- -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
»eeeieieiieeeeeeeeeeeeeeaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeinnei
IfADAR potrebujeta društvene po-trebščine kot zaatare, kape, re-talije, uniforme, pečata in vse drufo obrnite se na svojega rojaka
F. KER2E CO.,
1711 South MJllard Avenue,
CHICAGO, ILL.
; Cenike prejmete zastonj.
Vse delo garantirano.
eeeeeaeeeieeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaaeeeeeeeieni
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČlC 124 UMI STREET T«l. 147S JMNST0WN.M.
predseduik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Illue Island Ave., vogui Loomia in IS. ccste.
Pri prehladih
▼drgnit« ml la pran, kakor tudi stopal» a • Or. Rlcet«r-)*v*ai
PAIN-EXPELLER
Uf-lakn)« takoj olojlljloo ia frijotao.
J edine pravi t rarst veae taasike aldra.
21«. Ia AOr. o Uksrosh 1« uararoost od P. A D. RICHTER A CO. 74-SO WashlAfton Straot, Now Vorfc, N. V.
Central Hotel
Conemaugb, Pa.
Fred. Mosebarger,
V teti dnevih
velike draginje
bi ae luorul vsakdo varovati pred boleruijo, ki pomeni veliJu' izdatke za hišo. Popolna resnica je v pregovoru. "Forevvariieil is Foreartned". Slaba prebava glavobol, sgnba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašiiu črevam, bo vam pooioglo prepreeiti ^itne ueprilike,
Trlner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
jc tinto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. l*to" izčisti i*rev«, odstrani zbrano tieporabuo tvarino, v kateri sc rotit in mitoze ro/ni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in o javi kri in želodce, ki so potem vstanu hraniti sc pred večino iinpadajočih bacilov. aZ «ori oanaeene slin*ajc, nadalje za uer-voznost, želodčne ueprilike pri ženskah ob času Šivljenske pre-111 cm lic, kakor tudi pri prcinogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo sa najboljše izmeti vseh. enakih pripravkov. To vino je pripravljeno L/, grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči iu iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto jc dobro tudi za na j 1 »olj občutljiv želodec. Cena ♦l.OO. V lekarnah.
Trlner)ev Llnlment
vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo, »le nepreskoljiv za rcvmatizcni in nevralgijo, je izvrsten pri ptmcsrečeiiju, za zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. .le jako poživljajoč za utrujene mišice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 2"» In v lekarnah, po pošti 35 iu OOc,
Trinerfev Couglt Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hripa-vost, vnetje sapnika, naduho, 11 «1. C-ena ista kakor za linunent.
Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade n« mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zslta kolajna—titrn Kranoisco, 1915, Grand Prix—Panama, 1916-
JOS. TRINER
kemik Izdelovalec,
1333-1339 So. Ashland Ave.	CUeap. Dl. j
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf» M. D»
Nemška socialističira manjšina se je, kakor |H>ro<>ajo iz Amsterdam», konstituirala kot MNe-odvimra aoerslno demokratična strsnks", in o<l-klanj« vsako podpiranje Vladne politike.
Artistični ^fto-VansKf
... Fotograf
Poseono jiozornost za slike novopoiencam. Obiščite nas, in j^repričajte s«e!
na prSrtirt k' lati je le edfavtla »14 Are., OMesfe. Uradaja ed 1 de I pa ed T de I ■ radar Iitm OUea# lUadl Wlalèi aaj pi«e)e sUveMàs
1255 W. I8ih Si.
Mer. Thfcp M
•Upori ulica.
O)