II nMNNd («tut •»»
"GLASILO"
6117 St. Clair Ave.
CLEVELAND), a
The largest Slovenian Weekly In the United States
of America.
Sworn circulation 17,900
loaned every Tuesday
Terms of subscription: For members yearly ...$0.84
For nonmembers _______$1.00
Foreign Countries ______.$3.00
Telephone : Randolph 3012
"HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII llllllllllllillillllll
'iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912.
Največji slovenski tedalk v Zdraienih Državah
. Izhaja vsak torek
Ima ftflOO naročnikov
Naročnina:
Za člane, na leto-----$0.84
Za nečlane----------Si 80
Za inozemstvo
NASLOV
nredniitva in upravnlttvai
8117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Telefon: Randolph 3011.
..............mill........IIIIIII........H
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3. 1917. AUTHORIZED ON MAY 22 iQi*
RAZMOTRIVANJE IN RAZPRAVE
glede poprave aK pa gradbe novega Jed. urada.
IZ URADA GL. PREDS. kor i2p™idi p»^«* A*0
ZADEVA GLEDE JEDNOTI- faVni ?dbor ne bl mogel pr°-NEG V I)().M \	sedanjega doma za zgoraj
Na sedaj 'razposlane gbaov- Cra/n^ 3Votc* naJ •• P°Pravi niče glavnim edbernikem. ki «»-j C€d™* dcm po nasvetu, kakor so glasovali na januarji seji, ?e.b,l° na »dn? konvenciji doni bilo doseženo zadostno šte- Iocea°: ,ta	8me,a vilo glasov, da bi se moglo dati pr<^at' Vs°te $7t°00'. na glasovanje na podlagi Jed no- f *ko . članstvo glasuje za te
tinih pravil (člen IX., točka 2)	?e fcrez Athl< da .bl blto
načrt št. 1, namreč za dozidavo kJC haj P»varano. To je moje
enega nadstropja pri Jednoti-! na ■P"^»«. Ako isto
nem uradu. Radi tega je ta	<*<*>*> bomo gle-
,	,.	.	de Jednotmega doma doseg
glasovnica neveljavna, ter ne . . " ® . ,	*
zamore drugače stopiti v moč, kakor če jo hoče kako društvo potoni svoje inicijative do tega privesti.
Imamo pa še glasovnico, oziroma načrt št. 2, to je načrt zadnje konvencije za propravo sedanjega urada samo v pritlič-j
mir in — domovina bo rešena. ANTON GRDINA, glavni predsednik
IZ URADA DRUŠTVA SV CIRILA IN METODA, ŠT. «144 SHEBOYGAN. WIS. Gori označeno društvo je
ja^ ta" glasovnica je še veljavna	svojo redn0, meseino ***
dne 1. maja, na katero je bik» vse članstvo vabljeno pismenim
za g>asovanje. Dalje imamo
tudi postavno predloženo reso-r . .	JI , , ,
lucijo društva št. 144, za katero i P°tc,n* inJlcer ^radi iniciativ bi se po pravilih moralo vršiti, n<*a Pologa za grad bo nove-tri mesece trajajoče razmotri- fa Jednotmega doma, koji pred vanje, in katero mora podpira- J® b" stav,*n P° W)i>ratu
ti 15 društev iz petih držav. jRtv.; J Cfmciu "a dn* 3 v	m», n*am Aio«^ ^pnla t. L v svrho razmotriva-
^'¿rŽZZ	Na^sejli^t. ma.
tajnika kakor sledi: Da bi se
prihranil predpisani čas 5 mesecev za razmotrivanje in glasovanje, naj bi se to resolucijo dalo takoj glavnemu odboru v odobritev. Glavni odbor upa, da bo resolucijo društva št. 144 soglasno potrdil v »smislu že»je številnih krajevnih društev, ki so doslej ono resolucijo že odobrila, oziroma podpirala. S tem se bo prihranilo mnogo časa za razmotrivanje in pisare-nje. Tako bi postala ta glasovnica za gradbo novega Jed-notinega doma takoj pravomoč-na, da bi jo članstvo potom glasovanja lahko kmalu rešilo. _ In ker imamo še druge tež-keče namreč, ker vemo, kako je takrat, kadar hoče kdo prodati svojo hišo, da nima vsak dan zanjo kupca — tako bo prav gotovo tudi z nami sedaj. Nam je bilo obljubljeno že $15,000 za stari Jednotin dom; oni kupec bi bil tedaj rad kupil dvojno posestvo skupaj, radi tega je ponudil omenjeno ceno. Zdaj pa mi še za gotovo ne vemo, za koliko in kako hitro zamoremo to hišo prodati in komu. Članstvo bo pričakovalo ceno, kakor že povedano; ali vprašanje je, če bo glavni odbor zamogel toliko dobiti in kdaj? Radi tega bodimo previdni, da se ne ujamemo v zanjke, da ne bomo imeli kar dveh domov in prevelikih stroškov. Moje priporočilo in razlog cenjenemu članstvu je sledeči:
Mi tfremo glede te točke (gradbe novega doma) lahko takoj na glasovanje, in sicer na podlagi Jednotinih pravil člen IX., ko bo postala ta glasovnica veljavna. Glasovnice naj bi bile približno sledeče vsebine:
"Članstvo K. S. K. Jednote (Jaz glasujem), da ima glavni odbor K. S. K. Jednote pravico prodati sedanji Jednotin dom za približno $15,000 in zidati novi dom za svoto $35,000 v Jolietu, kjer že sprevidi za najbolj ugoden prostor. Glavni odbor naj si za to vzame toliko časa, ka-
ja je članstvo glasovalo za iniciativo sa novi dom.' Navzočih članov jc bilo 91. Vsi ti so podpisali iniciativo za novi dom, katero smo poslali na glavni urad Jednote, da jo so-brat glavni tajnik objavi v Glasilu. Iniciativa mora biti pod pirana od 15 društev iz peterih raznih držav, da postane pravo-mečna, oziroma da gre na glasovanje.
Zatorej vsa tista društva, ki se zavzemajo za nori dom, naj takoj na prvi seji podpirajo to iniciativo za novi Jednotin dem. Tako tudi vsa tista društva. ki so že podpirala resolu cijc našega društva, naj jo še pcnoyno podpirajo ter to objavijo v Glasilu; šele potem bo resolucija pravomočna, kakor to neva Jednotina pravila zah tevajo.
Torej zdaj pa vsi na noge za novi Jednotin dom!
Sobratski pozdrav vsem glavnim odbornikom ni odbomicam in vsemu članstvu naše Jednote! .
Za društvo sv. Cirila in Metoda. št. 144, K. S. K. Jednote: JOHN UDOVICH, tajnik.
(Društveni pečat)
Dostavek uredništva: Vaše naznanilo smo priobčili v celoti. K istemu omenjamo, da bo glavni odbor skoro gotovo pod-vzel hitrejše korake glede splošnega glasovanja o gradbi novega Jednotinega doma in sicer na podlagi člena IX. Jednotinih pravil. Ako se to doseže, ne bo treba čakati 150 dni, da zvemo rezultat glasovanja, ampak samo 60 dni. Citajte tozadevno naznanilo brata glavnega predsednika.
Sheboyganska resolucija
Resolucija za prodajo starega doma K. S. K. Jednote in za zgradbo novega doma je bila soglasno sprejeta, kakor vam poroča tajnik društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 na gornjem mestu. Navdušenje na tej seji je
bilo veliko, ker je naše društvo sv. Cirila in Metoda zavzelo iz med vseh drugih društev K. S K. Jednote prvenstvo v ideji za zgradbo novega doma. Navdušilo nas je tembolj,* ker je v tem kratkem času že toliko društev K. S. K. Jednote odobrilo naš korak. Povsod je opaziti, da je misel novega Jed notinega doma zdrava, in da bo enkrat za vselej končan prepir radi Jednotinega doma, ki je v preteklosti veliko škodil napredku naše dične katoliške podpor ne organizacije.
Da bi se predlog za novi dom še bolj podprl, je eden od navzočih svetoval, da naj naše društvo iz svoje bmgajne prostovoljno daruje v ta namen $100. Drugi je predlagal, da mi člani in članice K. S. K. Jednote v Sheboygan kupimo najlepše lote v našem mestu za zgradbo novega Jednotinega doma v Sheboyganu Navdušenje je bilo še večje!
V slučaju, da se bo gradil novi dom v Jolietu. ne bomo narekovali glavnim uradnikom ali članom in članicam K. S. K. Jednote, kje ravno naj se postavi novi Jednotin dom. Ako se močna jolietska društva zavedajo» da ae centrala naše. Jednote ohrani v mestu Jollet, bi bilo pričakovati, da vrla jolietaka društva z enakim navdušenjem poklonijo primeren prostor za zgradbo novega Jednotinega doma na kateremkoli mestu svoje naselbine. Prepričani smo, da l>o celokupno članstvo vpošte-valo to požrtvovalnost cenjenih lolietskih društev, in ni se nam treba bati, da bi pri tem prišel kak nesporazum med glavnimi uradniki in splošnim članstvom glede prostora za Jednotin dom. Vse čianstvo bo vam, Jolietča-nom klicalo: Živeli! In vse stare rane bodo pozabljene.
Vsem članom in članicam K. S. K. Jednote kličemo, da se združite za resolucijo novega Jednotinega doma naše slavne katoliške Jednote.
Bratski pozdrav glavnim uradnikom in celokupnemu članstvu K. S. K. Jednote!
REV. J. CHERNE.
IZJAVA društva sv. Cirila in Metoda,
št. 101, Lorain, O. Glede Jednotinega doma smo na zadnji redni seji 1. maja t. debatirali in prišli do sledečega zaključka:
Naše društvo se ne strinja načrtom za popravo starega Jednotinega doma, ampak pod pira resolucijo društva sv. Ciri la in Metoda, št. 144, da se se danje poslopje proda ter zgradi novo, na kakem primernem prostoru, ki bo odgovarjalo vsem potrebam glavnih uradnikov, in katero bo v čast in ponos naše Jednote.
Gabriel Klinar, predsednik, Michael Černe, tajnik, Frank Janežič, blagajnik. (Društveni pečat)
RESOLUCIJA
Člani in članice društva sv Štefana, št. 1, K.(S. K. Jednote, Chicago, 111., zbrani na svoji redni mesečni seji dne 7. maja, 1927 zvečer v svojih navadnih prostorih, odobravamo in spre jemamo sledečo resolucijo:
ker je naše društvo sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote že na svoji zadnji seji sprejelo in soglasno odobrilo resolucijo, da se naj sedanji Jednotin dom proda in postavi novi dom, in
ker ta resolucija ni prišla v javnost radi netočnega ravnanja odbora, in
ker je nas v tem slučaju prehitelo s skoro slično in podobno resolucijo društvo sv. Cirila in Metoda, št. 144 K. S. K. Jednote, zato bodi sklenjeno:
da se naše društvo strinja z resolucijo društva št. 144 in isto v tem slučaju po svoji možnosti podpira.
John Jerich, predlagatelj resolucije. John Zefran, predsednik, Louis Zeleznikar, tajnik, Frank Grill, blagajnik. (Društveni pečat.)
IZJAVA
Podpisano društvo sv. Eliza bete, št. 171 K. S. K. J. v New Duluth, Minn., je na svoji redni mesečni seji dne 24. aprila, v razpravi o zadevi Jednotinega doma, soglasno izrazilo željo da se stara hiša proda in sezi da novi dom,> ki bo v vseh ozi-rih odgovarjal potrebam Jednote.
Iz tega vzroka torej podpi sano društvo ne mace, glasovati
niti za prvi niti za drugi načrt, vsled česar želi, da se rok gla sovanja primerno podaljša ter da se da na glasovanje tudi tretji načrt, ki govori za prodajo starega in zgradbo novega doma..
Thomas Shubitz, predsednik, John Skull, tajnik, Joe Blatnik, blagajnik.
(Društveni pečat)
Društvo sv. Cecilije, št. 186, Bradley, 111.
Tudi naše društvo je razmo-trivalo o domu K. S. K. Jednote na seji, vršeči se dne 28. aprila. .Na isti seji je prišlo naše društvo do zaključka, da naj se stari dom proda in zida novega. Ako se stari dom popravi, ne bo s tem ustreženo ne eni. ne drugi stranki, ter bo še vedno prerekanje radi doma v bodočnosti. To svoto, kar bi stal popravek starega doma, je veliko bolje obrniti v zidavo novega. Kakor je bilo že enkrat omenjeno, bi se za popravek starega doma lahko dobilo posojilo iz zavarovalninskega sklada. Vsed tega smo mnenja,- da se bo dobilo posojilo tudi za novi dom, ker bo imel večjo vrednost kot stari, da ne bo treba članstvu nalagati prevelikih naklad.
Odbor društva št. 186: Anna Dressier, predsed., Rose Smole, tajnica, Lottie Križan, blaga j. (Društveni pečat)
Wilkinsburg, Pa. — I have been requested to state my views relative to the controversy now raging about disposition of our present Supreme Headquarters. In the first place, any statements I may make are those coming from myself as Secretary of our particular lodge, and not as a member of the Supreme Board of Jurors.	» 1
Not being one of the fortun-
ing of the Supreme Officers, I, of course, have had to depend upon the Glasilo to obtain resume of what transpired.
However, within the past eighteen months. I have had occasion to be in Joliet on at least ten occasions and have al ways made it a point to call at our Supreme Headquarters and pay my respects to the Resi dent Officers as a member of the G. C. S. C. Union. On sev eral of these visits I have been very courteously driven around the city of Joliet and suburbs by some of the friends and have had a splendid opportu nity of forming an unbiased opinion.
In reading over some of the resolutions passed by branch lodges of our organization there is a very strong clamor for the sale of our present Home and erecting a new one in a different section of the city. How many members of such lodges who are anxious to sell the present Home have ever been in Joliet and have seen for themselves just what is involved? I will venture to say not more than ten percent of them, or they would think twice before making such a decision. The Home is now in a very desirable and respectable environment, in the center of the Slovenian settlement, and in close proximity to the splen did Slovenian Catholic Church on one of the most prominent streets of Joliet.
There is some talk of a prospective purchaser of our Home for $15,000. I think our pres ent holdings cost us about about $9,000. In other words there will be some who wil be swayed by this "assumed" profit of $6,000. This may all be true. But, if our property has increased in value to such an extent, do you think tha{ the prices on other property in Joliet (or any other section of the U. S. A.) has remained stagnant ? Most certainly not. Therefore, if the opinion of some of our members holds true, then how much would we gain by disposing of our Home, purchasing new land at the present exhorbitant prices, and erecting a new structure? One of our* Supreme Officers has made the statement that our Home could not be repaired and altered satisfactorily. Surely this was said for some particular reason. From what I have seen of the building, it has a very strong and substantial foundation and is erected in such a manner as to conveniently and economically withstand second story without any danger of ever giving away.
At the last regular meeting of our Society of St. Peter and Paul, No. 91, Rankin, Pa., held on Sunday, April 10th, it was unanimously decided that a second story be added to our present Home, together with such alterations and repairs as may be deemed necessary to meet the requisites of a Supreme Headquarters.
I hope that this, being written in English, will not offend
ate (or unfortunate) members to have been called into session1 my Slovenian friends, as frank-at Joliet at the January meet- ly it is directed to the Ameri-
can-born members who should be vitally interested in this controversy, particularly since they will, in the not distant future, be the governing heads of our splendid organization.
Respectfully submitted,
R. G. Rudman, Member and Secretary of St Peter and Paul, No. 91, G. C. S C. Union, Rankin, Pa.
KAM JADRAMO!?
Ko zasledujem razmotrivanje in razprave glede poprave ali pa gradbe novega Jednotinega ura da, se nehote vprašam: "Kam jadramo?"
Zgodovina nam dokazuje, da pri vsaki razpravi ali razmo-trivanju, bodisi pred konvenci jo ali v kakšnem drugem sluča ju, ko smo ga imeli za razpravljati ali o njem razmotrivali zašli s m o na napačno pot. In kakor v preteklosti, tako smo zgrešili pravi cilj tudi pri sedanjemu razmotrivanju.
Več ko sc o popravi ali gradbi novega Jednotinega urada piše in razpravlja, bolj se odtegujemo pravemu cilju, pravemu namenu. Pri tem nastane vpraša nje 'kam jadramo?"
Nikakor ne morem razumeti, zakaj se pri, razpravah in razmotrivanju o popravku ali gradbi novega Jednotinega urada piše drugo, nego ono, kar je potrebno. Ne morem razumeti, zakaj se pri razpravah napada tega ali onega? Zakaj se zani čuje ali blati to ali ono naselbi nc? Po čemu delati razdor in nemir? Čas je, da je tega enkrat konec! Piše naj se stvarno, resno in premišljeno, brez
vseh napadov....... ..... •„,,:■„
.. Pred seboj imamo vprašanje, zelo važno vprašanje, se li sedanja Jednotina hiša popravi ali se zida nova? To je vprašanje, ki ga je treba rešiti in to je o čemur naj se razpravlja. Vse drugo naj se opusti.
Kam jadramo dragi moji? Kaj nam prinašajo osebni napadi na tega' ali onega člana? Kaj nam prinaša blatenje in zaničevanje te ali one slovenske naselbine? Kot članov katoliške organizacije je dolžnost, da spoštujemo svojega sobrata, s ve jo sosestro. Dolžnost naša da čislamo in spoštujemo slovenske naselbine, ki imajo velike zasluge pri naši Jednoti. Torej proč z osebnimi napadi! Proč z obrekovanjem slovenskih naselbin! Oprimimo se pravega dela. Razpravljajmo o tem. kar imamo pred seboj za razpravljati in razmtorivati, vse drugo naj se opusti. Bodimo dostojni in resni pri debatiranju in razpravah.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, IH., 6. maja, 1927.
Naše razmotrivanje. •
Sobrat Martin Shukle, predsednik nadzornega odbora me je pismenim potom opozoril na to, da se v Glasilu ne sme več priobčevati osebno žaljivih dopisov, ne na osebe in ne na naselbine.
Sobrat Shukle ima prav; uredništvo kakor tudi jaz bomo gledali, da se to v taki meri več dogajalo ne bo, in tudi to, da se bo komu storjena krivica popravila v kolikor zahteva
pravičnost in sobratstvo.
Temu v razlog pa naj podam tukaj svoj jasen komentar z namenom, da se bolje razumemo in od napadov odnehamo.
Nihče ne ljubi napadov, ker nikomur na koristijo; najmanj pa še da bi koristili Jednoti; to vemo vsi.
Kaj pa so napadi? Mi imamo za napade ono, kar rabimo za razmotrivanje; vsaj tako si potem stvar razlagamo. V resnici pa ni naš namen, da bi bili naši dopisi namenjeni kot napadi. Jaz vem, da vsakdo v svojem dopisu meni, da bo na ta način povedal prapričevalno in da je to, kar on trdi, najboljše. Tako misli tudi oni, ki mu je odgovoril. Mi pišemo vsi tako, kakor mislimo takrat, ko pišemo. Ko dopisnik piše, gleda v duhu one stvari, o katerih piše njegova roka; gleda jih v tako živo, kakor bi se godile ravno takrat pred njegovimi očmi. Pozabi namreč, da bo šlo to njegovo pisanje ven v javnost. Ne misli, da bo morda že čez nekaj dni ali tednov — postala ona stvar malo drugačna, kakor jo je dopisnik prvotno videl. Pri pisanju tudi pozabi, da ga bo slišalo toliko tisoč ljudi in obsojalo, ali pa njegov nastop grajalo.
Rekel sem, da mi pišemo ta-ico, kakor mislimo in kakor smo izobraženi. Mi pišemo odkrito, jasno in prav tako. kakor mislimo, ker smo veČina vsi pripro-sti in neučeni težaki brez višje izobrazbe in šol; zatorej se našega, oziroma naših članov in Članic pisanja ne sme vzeti drugače kakor za tako.
Nič se ne bojmo odkritega pisanja! Mi smo vsi hitrega temperamenta; hitro se razgre-jemo, pa tudi hitro pozabimo. Takoj smo pripravljeni za vda-rlti, pa tudi za pobožati. Takih dopisnikov se ni treba bati ali jih celo smatrati za vaše neprijatelje in celo sovražnike, ker sovražniki niso. Za mojo stran naj velja tole: Ako imam jaz kaj napram kakemu članu ali uradniku, jaz mu bom tako povedal, da bo imel dovolj; potem ga pa ljubim in mu hočem vse najbolje. Tako bi lahko trdil, da so ravno take narave vsi naši dopisniki in člankarji.
Voditi urad in reševati taka vprašanja je nemogoče brez kakega malega navzkrižja eden z drugim; to nič ne de; tudi v še tako dobri družini pride včasi do nesporazuma, do besed in prepirov, pa isto izgine kakor dim. Vedite, da je bilo v naši Jednoti to tako vkoreninjeno že vsa pretekla leta, in to je težko odpraviti. Prisiljeno ne bomo tega nikdar odpravili. Dokler so ravnali na tak način pri organizacijah, so se vedno zmotili. Namesto da so one ukrotili, katerim niso dali duška v listu, da bi povedali, kar jih teži, so s tem povzročili, da so se tisti oklenili nasprotnega časopisa, ali so pa si ustanovili drugo organizacijo. Največ novih organizacij je nastalo vsled tega, ker se ni dalo ljudem pravico povedati mnenja. In največ držav je strmoglavila revolucija, ker se ni dalo ljudstvu pravice povedati v časopisih, kaj da jih teži.
Radi tega jaz, kot predsed-(Dalje na 2. strani)
nik Jednote, nikoli ne branim povedati svoje misli onemu, ki misli, da ima prav, in da je po njegovem mišljenju le tako in nič drugače prav. Naj le pove, kar želi in hoče, ker drugače ne bo miroval; hodil bo okoli in obrekoval glavni odbor, hujskal na seji društva in delal zdražbo, kjerkoli bo le mogel. Ako se mu pa pusti povedati svoje misli in želje, je pa zadovoljen, četudi je ustrelil morebitnega kozla; zato bo dobil zasluženi odgovor. Nobena stvar, nobena šola ni tako izborna za onega, kakor ona, v borbi v kateri dopisnik dobi svoj zasluženi odgovor. To je nekako zrcalo, v katerega se pogleda sam in vidi sebe odznotraj. Vse drugo prigovarjanje poprej bi mu ne pomagalo; ko pa dobi odgovor, pa spozna, da je bil on na napačni poti, ker je napadel brez kake podlage drugega. Jaz pravim: ako je eden napisal, da je zadel na drugega, je tudi oni opravičen podati svoj odgovor, toda ne več kot enkrat, in s tem se mora afera zaključiti; dati pa se mora pravico obema in povedati, da je ta zadeva s tem O. K.
Razume se, da ne prosimo nikogar, da naj napada in da naj ne odgovarja; pač pa, kadar kateri misli, da je čas in dolžnost nekaj napisati, naj to stori, ako se čuti zmožnega, česar bo vesel; ako bo pa dobil kak odgovor, je to stvar onega, ki mu je odgovoril.
. Ako je le mogoče, zdržimo se proč od tega in napade z odgovori opustimo; ako ne bomo začenjali, se nam tudi ne bo odgovarjalo. Sicer pa, kakor sem že omenil, mi vzamemo razmo-trivanje in posvetovanje za napade in prepire; vsaj tako si že potem razlagamo; v resnici pa niso to napadi in ne prepiri, ne sovraštvo, ne zavist, pač pa nezadostna izobrazba in hitro iz-nenadenje, oziroma razburi j i-vost (quick temper.).
Nekateri ali mnogi morda mislijo, da se lahko takih 'ddjfi-sov in člankov izognemo, češ, da bi bilo to veliko boljše, da bi taka stvar ne prišla v javnost. Jaz vam rečem, da ne v gospodarskih zadevah, ali kadar pridejo kake važne stvari v rešitev. In zakaj da ne? Zato, ker je drugače nemogoče, dokler se istim ne pride do dna. Kar poglejmo v zadevi sedanjih in dosedanjih afer. Nekatri uradniki ne bi nkidar odjenjali od
svojih zavzetih sklepov, dokler se jim s silo ne dokaže, da to in tako ni prav.
Tako je bilo treba tudi potom revolucij preobrata v državah, ki so dokazale, da je pre-memba potrebna. Seveda je bil pri tem prizadet marsikateri, vendar ne radi tega, da ga je kdo sovražil, ampak zato, da je dotičnik odnehal od svoje trditve ter pristal na pravo dejstvo, ali drugače povedano: da je spoznal stvar, za katero se vrši borba.
Kar je zla pri tem, je to, kar sem že parkrat omenil, namreč naglica, nepremišljenost, razburjenost in nezadostna izobrazba ; tega pa jaz ne prištevam k pregreham. Sv. pismo pravi, da se jeziti ni prepovedano, pač pa, da je prepovedano v jezi ostati in se še nadalje sovražiti. Jaz vam, cenjeni bratje in sestre, odkrito ovem. da ga nimam nikogar in nikjer, da bi ga sovražil; dasiravno tu-intam zadenem na katerega. Jaz menim, da hočem istega podučiti za dobro stvar in nič dru gega. Ako napišem kaj v od govor osebi ali osebam, je to le znamenje, da hočem pravico in da svarim.
Ako navajam v ta namen stvari, ki so že minule, je to namen, da spominjam na dejstva, ki so povzročila škodo Jednoti; torej to ni nikdar napad, še manj pa sovraštvo ali kaka zavist. Vsak dopisnik»naj v takem slučaju rabi za podlago gola dejstva, oziroma dokaze, zraven tega naj pa navede morda še kako boljšo pot.> Ako se zaletimo v naglici, moramo to potem popraviti! Kar ni nam dovoljeno kot katoličanom, tega ne smemo storiti, četudi bi sicer drugače lahko storili.
Nadzornik vseh nadzornikov mora biti naša lastna vest; ime ti moramo vedno dober namen za dobrobit Jednote in pospe še vanje sobratstva; prerekanje naj bo takoj pozabljeno. Kateri se pa čuti morda kaj prizadetega, ta naj se obrne na glavni porotni odbor, ki bo stvar preiskal, razsodil ali/ posvaril dopisnika, na ta način bo vsepovsod zavladal lep mir. Brez vsake neprilike se bomo lahko oprijeli naših odgovornih gospodarskih razmer; toda pri vcem tem pa upajmo, da se bomo vedno bolj in bolj zedinili za dobrobit našega imena in K S. K. Jednote!
Ant. Grdina, glav. predsednik.
Društvena naznanila in dopisi
if»iiinHHimiHH!iiiimmiiiMii»«»Hin
PREDNAZNANILO IN VABILO
Naznanjamo vsemu članstvu našega društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., sklep zadnje mesečne seje, da priredi označeno društvo svoj prvi letošnji izlet ali piknik dne 12 junija v naše sosedno mestece Rockdale. Ker je ondi lep gozdič za prireditev piknikov in veselih zabav, upamo, da se vsi člani in članice udeležijo tega piknika in pripeljejo s seboj tudi svoje prijatelje.
Ker ni naše društvo imelo že par let nobenega piknika, in ker so člani vedno povpraševali, zakaj da ga ne priredi tudi naše društvo, zato se jim že sedaj naznanja in vsem prijateljem našega društva, da priredimo izlet dne 12. junija na ročk-dalskem hribčku. Tam bodo vsakovrstne vesele zabave in tudi dobrega prigrizka ter dobre kapljice ne bo manjkalo. Pripravljalni odbor že zdaj na vse načine dela ter skrbi, da bo vsak udeleženec in udeleženka na tem izletu zadovoljen. Pripravljalni odbor bo razdelil ta dan tudi več nagrad v eni ali drugi tekmi; o tem bomo poročali kasneje. Upamo, da nas
bodo naši vrli Rockdalčani po-setili ta dan v velikem številu. Prepričani smo, da ni bilo na onem hribčku v Rockdale še nikdar toliko veselja in zabave, kakor ga bo ravno dne 12. junija t. 1. Torej na veselo svidenje. Za izborno postrežbo bo skrbel Pripravljalni odbor.
ZAHVALA članstvu društva sv. Jožefa, št.
56, Leadville, Coio.
Priznati moram, da niste samo člani in članice katoliškega društva po imenu, marveč ste tudi v resnici katoličan je in katoličanke. To se je lepo pokazalo na velikonočno nedeljo pri prvi sv. maši, ko se je udeležilo skoro vse članstvo našega društva sv. obhajila. Pokazali smo, da nas ni sram poklekniti pred Boga samega in da tudi držimo skupaj za ohranitev verskega prepričanja ter da globoko cenimo našo katoliško Cerkev.
Ne pozabimo pa tudi lepih besed našega g. župnika Rev. J. M. Trunka, ki nam je rekel, da slovenske organizacije so vse dobre v ozirih podpor ali v telesnih ozirih, v duševnem smislu je pa dobra samo ena, in ta je naša K. S. K. Jednota,
katere se oklenimo in delujmo
zanjo.
Zatorej cenjeni mi bratje in sestre! V imenu odbora in vsega društva se vam zato lepo zahvaljujem in ob enem vam tudi priporočam: Bodimo še v bodočnosti skupni, vsi enega mišljenja; tako pa tudi skupno delujmo za procvit in dobrobit naše dične matere K. S. K. Jednote!	*
M. Yamnik, tajnik.
i
Iz urada tajnika društva Vitezi
sv. Mihalja, br. 61, Youngs-
town, O.
Cjenjenemu članstvu na znanje, da s ve one glasovnice za Jednotin dom, na koje ste glasovali, bilo doma ili v hali, sam zaderžao u svom uredu a to radi toga, pošto smo svi skupa vidjeli poročilo u Glasilu od na-šeg glavnega predsjednika brata Anton Grdine, da se nemoj-mo prenagliti. Svakim danam ide sve veča debata od strani društev i pojedinih članov i članic resolucije, izjave itd., stoga da se gradi novi dom.
Pa stoga vas prosim, da doj-dete svi na sjednicu 15 maja, da i naše članstvo izrazi svoje mišljenje. Ako čemo biti svi za jedno, onda nam ne treba ni glasovat na glasovnici ,i tako je stva^ naj pri je. gotova. Mi dobro znademo, da svi židovske organizacije imadu svoje lepe pisarne (office); pa zašto ne bi i mi katoliki?
A, da što u večem broju prisustvujete sjednici, to pa zato, poradimo malo i za naše društvo moralo bi slavit 22. maja 25 godišnjicu svog obstanka; ali na žalost toga neče biti sada; a mi svi skupa znademo zašto ne. Mislim da zato, jerbo se nismo dosti na-spavali 25 let! — I tako gremo naprijed. Ali ništa zato. Probudit nas hočeju majske ptičice, koje pjevaju Mariji Svibanjskoj Kraljici. 25 godišnjicu proslavimo lahko kasni je, prigodom našeg društvenog pa-trond sv. Mihalja 27. septembra, 1927. Pa štoga c jen jenu bračo, ha j de, poradimo svi skupa koliko možemo do ove dobe, da zbilja se znade i za nas u ovom cernom Youngstownu! Staro, mlado, muško, žensko, svi budimo složni; a gdje je sloga, onde je i blagoslova.
Ujedno javljem žalostnu vjest, da smo izgubili iz naše sredine dobrog Člana, poštenog čovjeka, marljivog otca. poznat na daleko i po cjelom Youngstownu, brata John Benko. Umro je 23. aprila u Youngs-town bolnici u 42. godini svog života. Do zadnje minute go-vorio je dobro sve i kazao, da mu je dobro; 8 sati bio je u bolnici zdrav i mrtav. Ostavlja jednog sina, starog 15 godina; supruga mu je umrla pred 5 leti; u jednoj minuti žive, zdrava i mrtva. Pokoj mu vječni!
Evo, bračo! Ovo nam dokaz, zašto da neidemo kamo spadamo, to jest u društvo. Kako je ljepo, kad si djete opere oči, kad zamisli: dobit ču pomoč i sve šta mi treba od onuda, kamo je moj otac — majka zadao, to jest K. S. K. J„ kuda djeca sirotinja i sve skupa kad pomoči od nikuda. U društvo ljudi, dok ni je prekasno!
Još nešta! Pošto je bila zadnja sjednica na sam Uskers, štoga odbor nije davao 3 mje-sečna izvješča, to jest primi-tak, zgubitak, izdatak, a da ne velim profitak. Stoga čete svi čuti 15. maja. Dakle svi na sjednicu, i da što bolje podmi-rujemo "naše pristojbe.
Pozdrav vam svim skupa. Do vidova 15 maja!
John Bajs, tajnik.
Društvo Marije Pomagaj, št.
. 78, Chicago, 111.
Članicam našega društva se uljudno naznanja, da se v poletnem času vršijo seje vsak tretji četrtek v mesecu. Prihodnja seja se torej vrši v četrtek, 19. maja, 1927, ob pol osmi uri zvečer v navadnem prostoru. Ker
bomo na tej seji izvolile odbor za cerkveni "Carnival," in se potrebuje veliko pomoči, prosim vse članice, da se te seje gotovo udeležite. Kateri pa ne bo mogoče sodelovati, pa lahko v ta namen daruje kak dobitek. Naša cerkev nas potrebuje in kliče na pomoč. Prihitimo in pomagajmo, da se bo tudi ona odzvala, kadar jo bomo potrebovale.
Sestrski pozdrav,
Julia Gottlieb, tajnica.
Iz urada predsednika društva Marije Pomagaj, fit. 79, Waukegan, 111.
Dragi sobrat urednik: Naj-prvo bom začel z vremenom, ker se tako čudno obnaša. Ako imamo par dni gorko, pa temu sledi zopet mraz in dež. Velikonočne praznike smo imeli zelo lepe in gorke, kakor se pravzaprav spodobi za ta čas. Tako smo imeli prav veselo življenje na velikonočno nedeljo, potem je pa sledil še sneg in dež.
Kar se pa tiče društvenega življenja, pa moram reči, da ne sedimo za pečjo, kajti skoro vsa društva prav lepo napredujejo. Dragi mi sobratje in sestre društva Marije Pomagaj, št. 79! Tudi mi se moramo potruditi, da pridobimo več ko je mogoče novih članov za na Še 'društvo, ki je sedaj naj manjše društvo tukaj, spadajoče pod okrilje K. S. K. Jednote. Zato, dragi mi sobratje in sestre, prosim vas, da delujte za napredek in pridobivanje novih Članov, ker odbor sam ne more vsega, vsi skupaj pa lahko dosežemo veliko. Zato vas prosim, da se Vsi udeležite prihodnje mesečne seje, ker imamo nekaj zelo važnih točk na dnevnem redu; po seji bomo pa imeli malo "party' 'ali domačo zabavo. Na to zabavo so povabljeni vsi člani in članice kakor tudi njih žene, oziroma možje, bratje in sestre, sinovi in hčere. Tam boste slišali vsakovrstne koristne besede, ki bodo v našo korist in napredek, ker na to "party" bodo povabljeni tudi odborniki in odborni-ce vseh slovenskih katoliških društev naše naselbine. Torej dragi mi člani in članice! Pokažimo, da tudi med nami vlada sloga in edinost. Želel bi tudi, da bi se seja pričela malo preje, da bi končali okrog 3. ure. .••■■■
Sobratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote, John Cankar, predsednik.
Iz urada društva Marije Čistega Spočetja, št. 80, S. Chicago, 111.
S tem prijazno vabim vse članice našega društva na prihodnjo sejo dne 15. maja ob 2. uri popoldne. Na dnevnem redu bomo imele poleg zadeve Jednotinega doma tudi točko glede naše društvene veselice, vršeče se dne 29. maja ob 8. zvečer. Zato ste že danes vse prošene, da se udeležite te ve selice. Na seji meseca aprila so članice zaključile, da vsaka, ki se ne udeleži, plača $1 v društveno blagajno, izvzete so samo bolnice.
Zaenotudi uljudno vabimo vse naše prijatelje in znance iz So. Chicaga ter okolice, za kar se jih že vnaprej zahvaljujemo. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor.
K sklepu prosim vse one članice, ki so zaostale na asesmen-,tih, da to kmalu poravnajo; v nasprotnem slučaju se same suspendajo po društvenih in Jednotinih pravilih.
S sosestrskim pozdravom, Louise Likovich, tajnica.
VABILO NA SEJO Iz urada društva sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O.
Cenjeni sobratje: Kakor je menda že vsakemu članu znano, obhaja naše društvo 29. maja skupno z ženskim društvom Srca Marije svoj dvajsetletni obstanek. Odbor je na delu« in skuša kolikor mogoče vse pravilno urediti; vendar
vkljub temu odbor ne more vsega sam narediti, zato ste vsi člani, brez izjeme, vabljeni, da se prihodnje seje, katera je zadnja pred prireditvijo, vsi do zadnjega udeležite, zakaj na imenovani seji bo treba marsikaj važnega ukreniti; poleg tega se bo na imenovani seji imenovalo še razne odbore za sodelovanje pri slavnosti obhaja-nja dvajsetletnice. Zato dragi mi sobratje upam, da vam ni potreba še posebej povdarjati, kako važna da bo ta seja, jaz upam torej, da bo sleherni član naredil svojo dolžnost in se udeležil seje 15. maja.
S sobratskim pozdravom,
Joseph Lekšan, tajnik.
Iz urada društva sv. Jožefa, št.
146, Cleveland, O.
Smrt pobira, nič ne izbira. Kako resničen je ta izrek, smo zopet spoznali v slučaju smrti naše društvene sestre, 19-letne Josipine Bokar. Šla je po enoletni težki bolezni ter se poslovila v pondeljek zvečer dne 25. aprila nekako pred 10. uro od svoje drage mamice in očeta, treh bratov ter sestre, omožene Blatnik, ter se preselila v kraj, kjer ni muk niti trpljenja.
Predno je zatisnila svoje trudne oči, poklicala je še svoje tri brate, zahtevajoča od njih svete obljube, da bodo spoštovali, ubogali ter ljubili svoje stariše, nakar je zaspala — zaspala za večno. Šla je in ni je več med živimi — šla je po plačilo k Njemu, ki mu je služila.
V	soboto zjutraj dne 30. aprila se je po Rev. A. Gnidovcu opravljenih molitvah na domu pokojne Josipine pomikal žalni sprevod, obstoječ iz Dekliške Marijine družbe, društva sv. Jožefa, št. 146 K. S. K. Jednote (h katerima društvoma je pogojna spadala) ter mnogoštevilnega občinstva, v domačo cerkev, kjer je Rev. A. Gnidovec opravil peto sv, mašo zadiišnico, ob asistenci domačega g. župnika Rev. J. J. Omana ter Rev. J. Weberja, kaplana sosednje slovaške župnije. Po končanih obredih smo slišali krasen in ginljiv govor iz ust Rev. A. Gnidoveca, tolažeč stariše, brate, sestre, znance in prijatelje nad izgubo prerano umrle hčer ke Josipine, zagotovljajoč vse, da to ni nikaka izguba, pač pa kratka ločitev ter nekak odhod, kamor ji bomo vsi sledili, prej ali slej. Na pokopališču Calvary je Rev. A. Gnidovec še enkrat blagoslovil zemeljske ostanke pokojne Josipine, nakar so jo spustili ter položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
V	imenu našega društva sv Jožefa, št. 146 K. S. K. Jednote izrekam prizadeti družini naše naj globoke j še sožalje nad prerano izgubo vaše ljubljene hčerke Josipine.. Ti pa, draga nam sestra Josipina, ki si ostala zvesta do svojega zadnjega izdih-ljaja društvu in materi Jednoti, počivaj v miru ter večna luč naj ti sveti!
Anton Miklavčič, predsednik.
VABILO NA SEJO iz urada društva sv. Jožefa, št.
148, Bridgeport, Conn.
Dragi mi sobratje! S tem vas uljudno vabim in prosim, da se udeležite prihodnje redne mesečne seje dne 15. maja, začetek točno ob pol 2. uri popoldne. Vsak naj pride na to sejo ali giles, ker imamo nekaj jako važnih reči za rešiti. Pred vsem bomo razmotrivali zaradi Jednotinega doma. O tej točki so se izjavila že skoro vsa društva, mi pa nismo še ničesar ukrenili. Pridite torej na prihodnjo sejo v velikem številu, da to.točko rešimo. Zaeno boste na tej seji tudi Čuli računsko poročilo o našem zadnjem balu, koliko dobička smo naredili. Pridite ob točnem času. Asesment za deco bom začel pobirati že ob 1. uri popoldne. S sobratskim pozdravom, Anton Kolar, tajnik.
VABILO NA VESELICO 1 društva sv. Antona Padovan-skega, št. 158, Hostetter, Pa.
Naše društvo priredi v soboto, dne 14. maja svojo prvo spomladansko veselico v Slovenskem Narodnem Domu v Pipe-town. Tem potom uljudno vabimo vse članstvo društva iz \
mesta ted bližine, tako tudi cenjeno društvo št. 13 J. S. K. J. in društvo št. 318 S. N. P. J., da bi se te prireditve polnošte-vilno udeležili. Začetek ob 7. uri zvečer. Igral bo "Curley Five" orkester. Za lačne želodce in žejna grla bo dobro preskrbljeno. Torej na veselo svidenje dne 14. maja!
Jacob Povse, tajnik.
ZAHVALA iz urada tajnice društva sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O.
Proslava društva sv. Marije Magdalene si je dne 1. maja uspešno vršila. Upam, da je bila navzočim po volji. Tem potom ie čutim dolžno v imenu društva^ zahvaliti se vsem, ki so kaj pripomogli pri tej slavnosti, da se je izpeljalo kakor se je.
Hvala našim cenjenim sobra-tom glavnim uradnikom, Mr. Anton Grdina, Mr. John Zulich in Mr. John Zupan, za njih udeležbo in za govore, s kojimi so nas navduševali k še nadaljne-mu napredku. Hvala tudi glavnemu tajniku sobratu Josip Za-larju, glavnemu nadzorniku Mihael Hochevarju, porotnemu odborniku Matt Brozeniču za pismene častitke, kakor tudi bratu Paul Schnellerju, društvu sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O., in društvu sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa. zä poslane častitke.
Lepa hvala sestri Marie Prisland, prejšnji tretji podpredsednici K. S. K. Jednote za brzojavni pozdrav in častitko. Dal Bog, da bi se uresničilo vse', kar ste nam želeli. Lepa hvala članom društva sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote, za njih udeležbo^ in tudi pomoč, katero ste nam dali. Hvala vsem ostalim društvom. ki so bila zastopana, ka kor društvo sv. Ane, št. 150, iz Newburga, društvo sv. Lovrenca, št. 63 iz Newburga, dru-tvo sv. Helene, št. 193 iz Col-linwooda, društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191 iz Notinghama, društvo Slovenec, št. 1, S. D. Z., društvo Martin Slomšek, št. 16, S. D. Z., in vsem drugim, kateri so bili navzoči, pa se niso pismeno odzvali. Zahvalimo se slavnemu občinstvu, ki je nas posetilo na ta dan, ker s tem ste nam pokazali, da ste z nami in ste nas bodrili k še nadaljnjemu marljivemu delu.
Hvala članicam našega društva, ki so se tako polnoštevil-no odzvale, posebno se pa moram zahvaliti našim kuharicam in vsem sosestratn, ki so količkaj pripomogli, da smo se tako dobro imeli. Pozabiti ne smemo tudi našega muzikanta, ki je nam tako dobro igral, da je bilo v resnici tako luštno, dii sploh nismo bili pripravljeni iti domov, ko je prišel čas'; najrajši bi bili ostali do zjutraj. Hvala vam Mr. Hace za igranje in za milostni račun. Prav toplo ga priporočamo vsem društvom, kadar kaj potrebujejo v tej stroki.
Obžalujem pa dejstvo, da se naš častiti gospod župnik in druga povabljena duhovščina ni odzvala našemu vabilu.
Lepa hvala vsem skupaj še enkrat in Bog vas živi!
Mary Hochevar, tajnica.
ZAHVALA Kakor je bilo že poročano na tem mestu, je praznovalo naše društvo Marije Pomagaj, št. 164 svojo desetletnico še marca meseca. V ta namen smo priredile plesno veselico v korist društvene blagajne dn'e 24. aprila zvečer. Veselica se je obnesla nad vse pričakovanje dobro, kajti Čisti dobiček brez tega, kar mora vsaka članica plačati v ta namen po 50 cen-
tov znaša čez $150; in ko bomo vse plačale omenjeno vsoto, bo skupnega prebitka nad $200, kar je zelo lepa vsota za našo naselbino, posebno če vpošteva-mo to, da je bila isti dan vese-> lica v bližnjem Gilbertu in zo-pet druga na Chisholmu.
V dolžnost si štejem, da se v imenu vsega društva prav lepo zahvalim cenjenemu veselične-mu odboru, v katerem so bile kakor sledi: Mrs. Osolnik, Mrs. Janesich, Mrs. Rakovitz in Mrs. Masel. Vsa čast in hvala vam, cenjene sosestre, ker ste se ta ko trudile že s predprodajo vstopnic in na dan veselice. Lahko ste ponosne in vesele, ko vidite, da vaš trud ni bil zaman. S tem ste pokazale, da vam je res za napredek društva, ne pa le za osebno čast in korist.
Dalje prisrčna hvala tudi onim sestram, ki niste bile v veseličnem odboru, pa ste vseeno pomagale pri prodaji tike-tov; posebno so se odlikovale sledeče sosestre: Mrs. Ulasich, sedanja predsednica; Mrs. Ko-chevar, blagajničarka; Mrs. Zidar, dasiravno že 62 let stara, je tudi pokazala, kaj da zna in tudi Mrs. Debevec in Mrs. Lu-shine. Dalje hvala tudi vam, cenjene sosestre, ki ste kaj v ta namen darovale. Tudi s tem ste lepo pomagale naši dosedaj tako revni blagajni. Vsem skupaj Bog plačaj!
Dalje lepa hvala vsemu cenjenemu občinstvu za tako veliko udeležbo; posebno so se odlikovali cenjeni sobratje vrlega društva št. 59 K. S. K. Jednote. Hvala vam vsem, da ste se tako lepo odzvali našemu vabilu. Upam, da ni nobenemu žal, da se je te veselice udeležil, saj je bilo "vse prav židane volje. Še celo Mr. Oreskovich se je zelo pohvalno o nas izrazil; le škoda, da je čas tako hitro minil, kajti če bi nam bilo dovoljeno, bi plesali kar do belega dne. Pa zopet drugič, saj ni še vseh dni konec! " i fNTaj tO)"ej to zadostuje!
s^Sosestrskim pozdravom do vsega članstva društva št. 164, Mary Udovich, tajnica.
VAŽNO NAZNANILO članstvu društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O.
Ker sem se preselil iz prejšnjega stanovanja, zato tem potom obveščam vse članstvo omenjenega društva, da se vrši od sedaj naprej vse tajniško poslovanje na novem naslovu in sicer 756 E. 152nd St: Vse društvene zadeve lahko sedaj odpravite vsaki dan katerokoli uro si bilo. Toliko v prijazno naznanje ter najuljudneje prosim članstvo, da si zapomni moj novi naslov in me ne išče več na mojem prejšnjem naslovu.
Ostajarti z bratskim pozdravom
Frank Matoh, tajnik.
756 E. 152nd St.
VABILO NA VESELICO
Naše društvo sv. Antona, št. 216 K. S. K. Jednote v McKees Rocks, Pa., priredi v soboto dne 14. maja svojo prvo veselico v Hrvatskem domu na Shingiss St.. McKees Rocks, Pa.
V prvi vrsti pozivam na to prireditev vse naše člane in članice. Dalje uljudno vabimo cenjena društva K. S. K. Jednote iz Pittsburgha, Pa., ter bližnje okolice, da se izvolite udeležiti te prve veselice našega nedavno šele na novo ustanovljenega društva sv. Antona.
Te prireditve se bo udeležil tudi naš Jednotin glavni predsednik brat Anton Grdina iz Clevelanda in znano pevsko društvo "Prešeren" iz Pittsburgha. Za dobro zabavo in izborno postrežbo lačnim, žejnim in, plesaželjnim bo vsestransko preskrbljeno.
Torej vas še enkrat uljudno vabimo in vam kličemo: Na veselo svidenje dne 14. maja na naši veselici!
Z uljudnim pozdravom, Catherine P. Krulac, tajnica.
(Dalje na 3. strani)	,
VABILO NA VESELICO I večje žensko društvo naše K. I veliko dobrega storile.	I treba pri tem veliko truda. In
Naša Marijina družba iz S. K. Jednote. To izredno čast "Kakor razvidno iz zgodovin- vendar se je spretnemu režišer-Waukegana in North Chicago, bo pa morda še letos povišalo s skih podatkov je vaše društvo ju Rev, Slaje-tu dobro posre-ID.» bo priredila veselico prihod- tefn, da bo postalo sploh naj- plačalo v teku desetih let $12,- Čilo poglobiti svoje igralce v to njo nedeljo, dne 15. maja, in večje društvo pri naši podporni 500 bolniške podpore. Ako bi igro. Skoda le, ker ni mogoče sicer v novi šolski dvorani, organizaciji. Jako navduševal- društvo nič drugega ne storilo, dobiti pravih ruskih kostumov, Najprvo bodo na programu pre- no je govorila tudi društvena je že to veliko dobro delo. To- zlasti vojaških, in .uradniških, mikajoče slike (movies), temu tajnica sestra Mary Hochevar, da to ni vse. Iz blagajne K. S. Dasi je g. igrovodja pa vsak na sledi ples in prosta zabava s bodreča članice k slogi in še K. Jednote se je izplačalo člani- čin skušal dobiti pristno rusko sodelovanjem izborne godbe, bolj agilnemu delovanju za na- cam in njih dragim $10,950 "adjožo," no, so pa vseeno tudi našega cerkvenega orkestra, predek društva. Zatem je se- smrtninskih, poškodninskih in tj kostumi precej odgovarjali || Preskrbljeno bo tudi z okrepči- stra Helena Mally, predsednica, operacijskih podpor. Torej nad potrebi.
lom za želodec. Za fante in v imenu društva izročila sobra- $23,000 raznih podpor se je raz- Igralci so se potrudili, da na-dekleta med plesom šo določe- tu Zulichu kot spominski dar delilo med bolne članice in med pravijo najboljše; tupatam bi ne lepe nagrade (prizes), ki se ustanovniku društva krasno zla- dediče pokojnih članic vašega se morali nekateri še malo bolj IS jim bodo delile. Ker je to prva to samomočilno pero in zlat društva. Pri tem pa moramo poglobiti v svojo vlogo; sicer ! veselica naše družbe, zatorej svinčnik. Kot glavni ustanov- pomisliti, da je bila to le finan- pa je bil njih nastop prav do-|| ulj udno vabimo vse cenjene ro- niči sestri Mrs. Mary Kaušek je čna podpora. Koliko dobrega ber in zelo povoljen. Narav jake in rojakinje iz mesta ter bil izročen s primernim nagovo- in koristnega pa je vaše dično nost pristen ruski nastop je bližine, da nas posetijo. Oso- rom šopek ameriških vrtriic in društvo storilo v gmotnem ozi- imel poglavar Anton Antono-bito velja to vabilo vsem fan- tako tudi glavnemu pr^dsedni- ru tako za vašo naselbino in za vič, ki je svojo vlogo dobro re-tom in dekletom. Ne pozabite ku sobratu Anton Grdini. K. S. K. Jednoto! Delo vašega šil; tudi njegova soproga je te lepe zabavne priložnosti, ka- Eden izmed govornikov, po- društva v tem oziru je nepre- igrala fino. Izborno jo je po-tero bomo imeli za vse. Pridi- Udarjajoč zasluge ustanovnikov cenljivo.	godil tudi sodnik Tjapkin, ena
te vsi, kajti čim večja družba društva je omenil tudi marlji- "Zaradi tega drage sosestre, ko Hlestakov, ki je znal spret nas bo skupaj, tem lepša bo vo delavko tega društva Miss je popolnoma prav, da proslavi- no igrati laži-revizorja, ter je-
te desetletno dobro in koristno mati bogate podkupnine od delo vašega društva na vesel in uradnikov, ki so se bali pravi-časten način.	ce; na svojem mestu je bil tu-
"Kot tajnik Jednote imel sem | di sluga Osip. Pohvalno se mo-priliko zasledovati delovanje va- ram izraziti tudi o Dovčinski-šega društva, vaš napredek in jem in Bobčinskijem. naraščaj. Zaradi tega si šte- Tudi ostali igralci so se pojem v dolžnost, da se vam prav trudili, da je bil ' Revizor" res iskreno zahvalim ter upam in dobro izvršen. Jaz sem prepri-želim, da ne bo vaše društvo čan, da bi tudi pri našem col-ostalo le največje žensko dru- linwoodskem "Revizorju" plo-štvo, temveč da postane največ- skal bivši ruski car Nikolaj I., je društvo pri K. S. K. Jednoti I kakor je ploskal pri prvi njego-in da ne bo dolgo, ko bo sose- vi predstavi dne 19. aprila, 1836 stra predsednica vašega dične- v Petrogradu v njegovo veliko ga društva odprla sejo s Zlatim | zado vol j nost. Ževeli torej igro-
jMMlIlllMUEUlMlIlllllimpM IIMIIIIBIWliBllllllMIIMUMMWMMMMWIIUWIIBWIIHWIWWIII WHWWWBWWBMM——B
The North American Banking & Savings Company (
Edina Slovenska Banka v Clevelandu
zabava. Torej na svidenje na naši veselici dne 15. maja v novi šolski dvorani! Z velespoštovanjem,
Odbor.
VELIKA SLAVNOST V
BARBERTONU Barberton, O. — Ko človek pregleduje naše Glasilo K. S. K. Jednote, se velikokrat lahko či-ta, da obhaja eno ali drugo društvo naše Jednote svojo deset, dvajset, petindvajset letnico itd. Da bi pa kar dva društva v eni naselbini ob enem in istem času obhajala svoj jubilej, tega pa saj jaz do sedaj še nisem zapazil. Torej kakor jaz vem,
kladivom.
'Prisrčno pozdravljam sosestre ustanoviteljice kakor vse|
vodja in igralci "Revizorja!"
J. Ruski.
bosta naša barbertonska dru-1josipino Menart, bivšo večletno|ostaie aosestre ter vam kličem:] POZOR ROJAKI V MINNE-
SOTI!
Kakor je bilo že na tem mestu poročano, se bo podal naš sobrat glavni predsednik začet-
'Krepko in korajžno naprej poj začrtani poti! Bog vas živi!" "Vedno vdani vam sobrat, "Josip Zalar, glav. tajnik."
Po končanem banketu se je s kom junija v Minnesoto na od-
štva prva, ki bosta oba skupno. t nico in sedanjo voApredaed obhajala svoj dvajsetletni jubi- nico> ki se ža] radl ^^ ne
lej, in sicer društvo sv. Jožefa, more udeiežiti današnjega veče-št. 110 in društvo Srca Marije, ra Za časa njenega štiriletne_
št. 111 K. S. K. Jednote; usta- ga tajništva je namreč društvo,
novljena sta bila leta 1907 ne napredovalo v aktiVnem oddel- Plesom v obeh dvoranah nada- dih ali na petnice, kjer ostane več kot en mesec narazen zato ku za 197 članlCf y miadinskem Ijevalo do pol 12. ure, ko je bi- dva tedna. To priliko bo pa sta sklenila da bosta skupno L^ M 62 Mnogo ^ je pristoJlo treba iti domov.	Uporabil V agitacijske svrhe. V i
praznovala 29 maja t. 1. svoj pilo v društvo ysled prizadeva. Minula prireditev naših vr- Minnesoti živi namreč okrog dvajsetletni obstanek.	nje sestre josipine Menart, ki llh Magdalene je jasno pokaza- 15,000 Slovencev. Naša K S
Oba društva se prav marlji- je kandidatinje 0b nedeljah'kar la' da vživa društvo splošno K. jednota ima v označeni dr-vo pripravljata, da bosta koli- pred cerkvijo čakaIa in na5i I spoštovanje in ugled v naši na- L^j 18 krajevnih drilštev 2 ne I kor mogoče lepo proslavila ime- rala	selbini. Tudi v finančnem ozi- kaj nad j 80o članstva Na
novani dan; zato si na tem me- Pred ^^^ banketa se ru se Je	lep	kaj- ravno> da je ondi še veljko
imenu obeh dru- je prečitalo došle pismene in ti čisti prebitek te slavnosti bo hja M našo organizacijo, katero stev vabiti vsa nasa domača brzojavne častitke društvu v znašal	*"><>• živelo to- bi se dalo morda lahko obdelati|
društva kakor tudi vsa katoh- ^^ in sicer ^ gledečih. rej društvo sv. Marije Magda- L sicer z ustanovitvijo novih ska društva iz sosednih našel- Glavni ujnik K s< K Jedno_ lene!	krajevnih društev.
bin, da bi nas posetila s svojo I ^ sobrat Josip Zalar, nadzor- ^	--Znano je nam, da živi v doli j
korporativno udeležbo na gori nik Mihael Hochevar, porotnik . Canonsburg, Pa. - Dolgost označenih naselbinah več naših imenovani dan. Ravno tako se Matt Brozenič> sestra Marie življenja našega je kratka. Ne rojakov, kjer Pa žal do sedaj vabijo tudi vsi posamezni cla- p^,^ bivša tretja po^d. vemo ne ure, ne dneva, kdaj še ni nobenega krajevnega dru-1 ni in članice, rojaki m rojaki- sednica K. K jednote. dru- nas nemi,a SI"rt lahko ugrabi. štva K S K Jednote- ondi ži-nje, da nas na gori imenovani štvo sv Ane št m društvo - Tako se je za vedno od nas vijo pač posamezniki,'ali člani dan obiščete, tako rekoč s svo- Ly Miha,ja št 163 ^ so_ poslovil po večmesečni bolezni, na potnih ,istih; te naselbine
jo udeležbo povečate naso red- brata Pave, Schnellerja, bivše-	Priden s sv zakramenti naš so: Buhl> Belgrade, Carson
ko slavnost. Naj na tem me- ga glaynega jednotinega pred-	sobrat F™k Ceplak, član dfu- ^ Crosby> Colleraine, Cuyu-
stu omenim, da nam je do se- Lter soustanovitelja dru-	«va sv. Jeronima, št. 153. na> Elba> Elcor, Gheen, Grean-
daj že pe glavnih uradnikov štva. Vsem tem so navzoči za-	Umrl je v bolnišnici v Canons- ey, Keewatin, Mesaba, Nash-
1L if"? obljubilo, da klicali trikrat. 2ivij0, ^	burgu, dne 23. aprila. Pokojni wauk> Rauch> Wintonf itd
se bodo vdelezili naše slavnosti, | Radi ^manjkanja prostora	^ bU doma ™ Gornjega grada s tem osimo in apeliramo|
za kar jem gre čast. Natančen program o
ne moremo vsebine teh pisem
na Štajerskem, star 49 let. K
na rojake,
živeče v se
goriozna-že danes
.. , . . „	Ceh in brzojavk tukaj priobčiti; pri- nasi¿e*not\ Je Potopil 7. ma- čenih k ih naj _ _
slavnos i bo priobcen v poznej- našamo pač ,epo pigmeno ha, 11917. V starem kraju za- zavzamejo za ustanovitev nove-si številki Glasila.	lstitko sobrata glavnega tajnika> pušča dva brata m eno sestro; ga krajeVnega društva K S K
ki se glasi takole:	|tukaJ J Ameriki (Milwaukee) |jednote. Sobrat glavni ' pred-
S sobratskim pozdravom, Joseph Lekšan,
, . . ,	, Joliet, 111., 29. aprila, 1927. ene?a bra^ in v Canonsburgu	sednik bo z veseljem obiskalj
tajnik pripravljalnega odbora. | .<slavno društvo gy Marije pa žalujočo soprogo.	vsako nase,bino> kiJfai ge hote_
Magdalene, št. 162, K. S. K. Pok°Jni Frank ^ bil dober	la temu kHcu ^zti v svrhol
Jednote, Cleveland, O.	m ?'ač"lk kakor ^^-	ustanovitve novega krajevnega
"Spoštovane sosestre:	|klh; večkrat je upravljal kak	društva>
'Bliskoma hiti leto za letomB¡} J« v^k Glede predpriprav in pojas-mimo nas neoziraje se pusti za P^atelJ katol£k* Ustov "A. nil se lahko že danes ismeno V)j kaj dobrega ali ne.	m Ave Mana,' niso pa	1
'Človeku se dozdeva, da je imeli dostopa v njegovo hišo I
nico K. S. K. Jednote, sestro
vega društva zadostuje osem
, PROSLAVA 10-LETNICE
Predzadnjo nedeljo, dne 1 maja je imelo naše vrlo društvo sv. Marije Magdalene, št 162 v Clevelandu svoj veliki dan s tem, da je proslavilo de
setletnico obstanka. V ta na-1 potezo komaj par"let, odk!r|veri sovražni listi. Bil je mož.M Champa 311 W Poplar men sta bili najeti obe veliki se je ustanovilo vaše dično dru- vseskozi značajen, zato so ga gt Chishoim 'Minn ali pa na dvorani Slovenskega Narodne- štvo> toda zgodovina in vaša ?Vradi imf «e «mo naši ro- predsednika nadzornega odbora ga Doma, kamor je doslo zve- današnja slavnost spričuje in Jakl« amPak tudl Amenkanci; K g K Jednote sobrata Mar čer na ples mnogo občinstva, dokazuje, da je minulo dolgo to se je vidno P°kazal° na dan tin ¿hukle 811'Ave A Eve Za povabljence, oziroma častne vrsto deset let, odkar se je po- h^cvega pogreba	' ,eth ^ ^ ustanovit'ev no_
goste je bila v spodnji dvorani rodilo na St. Clairju v Cleve-I PočlvaJ v miru dragi Frank! Slovenskega Narodnega Doma ]andu zvečer ob 9. pripravljena okus- g na večerja, ki se je razvila v Marije Magdalene.
nekak banket pod stoloravna- "Desetletno delo na društve-l	P^han.
teljstvom sobrata John Zulicha, nem polju je lepa doba. Ven-	t lltt 1JUKC.	BC volI1
ustanovnika društva in finan- dar pa leta niso vse. Glavno REVIZOR' V COLLINWOODU nudi' lepa priHka da postanete čnega odbornika K. S. K. Jed- pri tem je, kaj je društvo v tej Predzadnjo nedeljo je prire- člani prve in najstarejše sloven-note. Navzoča sta bila tudi so- dobi dobrega in koristnega sto- dilo Katoliško Izobraževalno ske podporne organizacije v brat glavni predsednik K. S. K. rilo.	društvo "Adrija" v Collinwoodu| Ameriki — K. S. K. Jednote!
Jednote in pa urednik našega "Drage sosestre, prepričan zanimivo rusko komedijo "Re-
lista.	sem, da ne praznujete desetlet- vizor," delo slavnega ruskega I "Kaj se tako čmerno držiš?"
Vsi navzoči glavni uradniki niče obstanka vašega društva pisatelja in dramatika ^Nikolaja "Od zdravnika prihajam, so izražali društvu sv. Marije samo zato, ker je društvo deset Vasilj. Gogolja. Igro je vodil I Vprašal sem ga ali naj grem v Magdalene svoje častitke povo- let staro. Ne, ve praznujete Rev. Milan Slaje iz Collinwooda. gore ali na morje." dom 10-letnega obstanka. Ozna- danes deset-letni jubilej vaše- Nisem.mislil, da bo "Revizor" "in kaj ti je rekel?" čeno društvo, dasiravno posluje ga dičnega društva zato, ker ste tako izvrstno izpadel, kajti "Rekel je, da pošlje mojal samo toliko let, je lahko ponos- potom vašega društva v teku prav zadeti "Revizorja," ni lah- pljuča v gore — moje srce pa I no radi tega, ker je danes naj-1 minulih deset let neprecenljivo J ko, ker je umetniško delo in je na morje."
u, O., prvo žensko društvo	naj Ti bo svobodna ame- prosilcev; nagrada za ustanovi_
J. K. Jednote, društvo sv. mka »rudaj Žalujoči soprogi |tev 7naSil i5>n tnfprn Hnhifp
pa nase sozalje!	'
tev znaša $20, katero dobite od | Jednote.
Torej dragi nam Minnesot-čani, na noge! Zdaj se vam
TA BANKA JE VASA BANKA
Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI,
Dokler je naložen pri na« Vam vloga vedno viia.
URADNE URE:
~Ob delavnikih od 9. do 3. v soboto od 9. do 3. in zvečer od 6. do ▼ gredo od 9. do 12. Za denarno po-ši I jate v od 6. do 8. pri stranskih vratih, ' razven aredo zvečer.
SORODNIKOM IN ZNANCEM
od časa do časa gotovo poSiljate denar v stari kraj;
To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo
GLAVNI URAD t
6131 St. Clair Ave.
COLLINWOODSKA PODRUŽNICA: E
15601 Waterloo Rd. ¡
......»■■•■■■■■■■■■••■■■»Íl««l«lllil«llli«»«lll«lllllllllllillllllllllllllllIllilllilliilllllllllilllil|llllllllIIIIIII,llllj,ll|Ill,||||illl||,||||i|||||i||||¿:5
¿r
Na zgornji sliki vjdite rojake iz Ročk Springs, Wyo., kateri imajo vsi ilirivrstn-harmonike mojega izdelka, in so ž njimi jako zadovoljni.
Kdor je namenjen naročiti harmoniko, »e brez skrbi lahko obrne name, kar bo vsak dobil harmoniko narejeno po naročilu, kajti jaz imam že nad 20 let skušnjo v izdelovanju harmonik.
Zdaj izdelujem tudi harmonike iz belega ali druge barve celluloida. Cene so za delo primerno nizke in nižje kakor drugje, ker jaz kupujem materijal v veliki množini in ker imam delavnico opremljeno s strojem.
DELO GOVORI (ZAHVALNA PISMA)
Mr. Anton Mervar, Cleveland, O. Cenjeni rojak:
Poslane mi harmonike sem prejel ravno včeraj. Naznanjam vam, da sem imel že veliko harmonik in več izdelkov, pa sem zmiraj mislil, da imam najboljše harmonike. Zdaj pa izprevidim, da dosedaj še finih harmonik imel nisem. Harmonike, kakor£no ste sedaj meni naredili še sploh nikjer videl nisem. Zelo sem jih vesel in mi popolnoma ugajajo na vse načine. Stimo in glas imajo takšen, da res boljši ne more biti. Vsled tega vas bom priporočal vsakemu, ki misli imeti najboljše harmonike da naj se obrne na vas. Jaz se vam prav iskreno zahvaljujem za takšne fine harmonike hi dobro postrežbo.
S spoštovanjem ostajam vaš rojak, Tony Stefanich.
Forest City, Pa. 5. 4. 1927 RFD 2, Box 44. Cenjeni rojak Anton Mervar:
Vam naznanim, da sem prejel harmoniko, ter sem zelo zadovoljen ž njo, ter se vam lepo zahvalim zanjo ker je tako izvrstno in lepo izdcla'na in glasna.
S pozdravom
Anton Drasler.
Century, W. Va. 3. maja, 1927 Box 63.
Mr. Anton Mervar. Cenjeni rojak: Vam naznanim, da smo sprejeli harmoniko in smo jako zadovoljni ž njo, za kar se vam naročnik in jaz lepo zahvaljujeva. Seveda pri sprejemu harmonike nisem bil, ker živim v drugi naselbini, pa so mi jo prinesli pokazati v nedeljo 1. maja, in vam odkrito povem, da jc izvrstna, zato se vam lepo zahvalim za darilo. Upam, da dobite v kratkem zopet eno naročilo od mene; Vas pozdravljam kot vaš rojak
Frank Budick.
Chicago, III. 5. 3. 1927.
722 E. 91st St.
Mr. Anton Mervar:
Moram vam poročiti, da sem prejel poslano harmoniko zadnjo soboto. Vi ste jo naredili ravno tako, kakor sem vam naročil. Dobil sem jo ravno pravočasno, da sem šel lahko igrat na "neko "party" še isti dan. 2 njo sem se zelo postavil; meni se res zelo dopade. Hvala vam lepa za tako dobro in točno postrežbo. Upam, da ste denar v plačilo harmonike v redu prejeli.
Z velespoštovanjem
Vinko Janes.
so tako lahke in glasne. Vsi muzi-kanije jih hodijo gledat, pa jih čisto vsak pohvali. Sedaj boste dobili še nekaj naročil: nekaj jih pravi, da vam bodo poslali naročilo po Veliki noči, in Anton Drašler je vam pa že sam pisal ker je tako obljubil.
Sedaj pa še enkrat lepa vam hvala. S spoštovanjem
Josip Žigon.
1927.
Canonsburgh, Muse, Pa. 4. 8.
Cenjeni:
Naznanjam vam da sem prejel harmoniko in sem prav zadovoljen ž njo ker mi je prav po volji. In se vam zahvalim zato, ker je tudi lahka. Mislim, da bo še eden drugi naroči! pri vas tako, kakor je moja. prejel sem harmoniko dne 6. anrila.
Vas pozdrav in kot vaš prijatelj Frank Yaksh Box 25. Muse, Pa.
Aspen Colo., 22. aprila 1927.
P. O. Box 13.
Cenjeni Mr. Mervar:
Podpisani vam dam vedit,da sem sprejel naročeno mi harmoniko, s katero se zares prav fejst postavim. Takih harmonik jaz še nisem imel v rokah mislim, da so tudi vam dopadle, saj takih mislim, da še niste dosti naredili, da bi bile tako narejene, kakor so te moje, to se reče: tako lahke za igrati. Vsakdo, ki jih vidi, jih kar gleda in pravi: "Bajgaš, to so pa v resnici fine harmonike!" Veste, tukaj je več vrst harmonik, ampak moje prekosijo v glasu in lepem igrenju vse!
K sklepu sem vam lepo zahvaljujem za vaše delo. To mojo zahvalo alhko priobčite v listih. Jaz vas priporočam igralcem po celem svetu, ne samo v tej deželi, ker vaš izdelek zasluži, da greš povsod na pla'n. Ostajam Vaš prijatelj v	Peter Vidmar.
Eveleth, Minn. 3. 27. 1927. Četa jeni g. Mervar:
Naznanjam, da sem dobil ob času harmoniko in se vam najlepše zahvaljujem za najboljše izdelano har-
Brackenridge, Pa. 20. marca 1927 Box 45.
Ct'njeni g. Anton Mervar:
Zahvalim se vam za poslano harmoniko, s katero sem zelo zado-
moniko ker ste mi jo tako po volji i ^¡!cn: Y ^njci so jako lepega iz-___i:i: A* _____.„i,„ :,.:„..,„„„ dcUa in ima|o jako izboren glas, ta-
naredili, di nisem tako izvrstnega glasu pričakoval. Vsak ki jo poskuša, so mu tako priljubljene, da je ne more prehvaliti. Torej še enkrat najlepša zahvala. Priporočam vas tudi drugim, ki želi imeti dobro harmoniko, naj se obrne brez vse skrbi na Anton Mervarja v Cleve-alndu.
S pozdravom
Frank Erjavec.
Sharon, Pa. 3. 27. 1927. Cenjeni rojak:
Lepa vam hvala za harmoniko, ki ste mi jo tako fino izdelali; prav dobro se mi dopadejo glasi, pa tudi delo je lepo. Prav vesel sem je; tudi moja žena jo ima rada, ker lahko dobro zapleše ko zaigram na to harmoniko. Ko sem prvič zaigral, mi je takoj prinesla liter na mizo od samega veselja.
Torej hvala vam. S pozdravom Vaš prijatelj
John Cetin.
ko da se ne dopadejo samo meni, ampak vsakemu, kateri sliši njih
glas.
s pozdravom Vaš prijatelj
Frank J- Pirman.
Forest City, Pa. 3. 24. 1927.
Box 907.
Dragi rojak:
Vaše krasne harmonike sem sprejel. Moj fant je tako vesel, ker
Detroit. Mich., 28: marca, 1927. Dragi rojak Mervar:
Naznanjam vam, da sem od vas naročeno harmoniko v redu prejel. Kar se tiče njenega izdelka je vse O. K. Z vašim izdelkom sem zelo
zadovoljen.
S pozdravom
Anton Kumpl.
4386 Coplin Ave.
St. Michael, Pa. 15. marca 1927. Cenjeni rojak:
Naznanjam vam, da sem vašo harmoniko sprejel dne 19. marca. Sem prav zadovoljen ž njo. Jaz sem imel že veliko harmonik, pa takih še ne, ko jih zdaj imam od vas. Za mojo staro harmoniko pa če bo le mogoče vam bom kupca dobil zanjo.
S pozdravom
Louis Klenoschek.
Za nadaljna pojasnida sem vam na razpolago in se priporočam rojakom po širni Ameriki.
ANTON MERVAR
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNICA VSEH VRST HARMONIK S
OBRATOM
6921 St. Clair Ave.
STROJNIM
Cleveland, Ohio
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
_Ithaja m> twit_'_
Lastnina Kraniakn-Slovaaake Katoliika Jednote v Zdruiea» Mmk __amerliklh.	^^
Uredništvo in avravaJStva: §117 tt Glair Avf. CLEVELAND, OHIO. _Taiafea: Randolph »»__
Naročnina.
Ea Sana, na lata ,	-----------$0J4
Ea nefilant------------------------------------
la Inosematvo .............................................................-43.00
OFFICCIAL ORGAN	~~
of tha
GRAND CARNIOL1AN. SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the •	,
UNITED STATES OP AMERICA , Maintained by and in thf Interaat of tki Ordar. '	_lasnod every Tuesday	'	'
OFFICE: 6117 St Oair Ave.	CLEVELAND, OHIO.
Telephone: Randolph 3012.
NAČELNA IZJAVA K, S> K. JEDNOTE
List "Prosveta," uradno glasilo Slovenske Narodne Podporne Jednote nam dela v svojih obligatrtih šttevilkah žfe več tedno* brezplačno reklamo in to celo na čfetrti strarti v urfedniških kolb-nah. Navajati vse podrobne točkfe, S katerimi se zaltetule v hašo K. S. K. Jednoto bi bilo preveč in tudi hfeuhiestho; drugih pa tudi ne zato, ker čitamo v teh uvodnikih "Pitfevete" stvari, ki so polne samohvale, baharije in nevoščljivbsti, menda zato, kei-naša Jednota bolj napreduje kot pa "napredna" S. N. P. J.
V prvih člankih navaja urednik razlike med S. N. P. Jednoto in našo K. S. K. Jednoto; zadnji čas se je pa oprijel hase načelne izjave. Za danes hočeriib odgovoriti samo na slednjo točko; prihodnjič pa sledi članek ¿tede razlike med K. S. k. i. in S. N. P. Jednoto. katerega smo že priobčili v št. 20, leta 1925 in se nam na istega še do dahes ni odgovorilo. Naša načelna izjava se glasi:
"Kranjsko-Slovenska Katoliška Jfednota je ustanovljena strogo na podlagi katoliškega naziranja.. fa pbdlaga Jedhbte mora ostati neizpremenjena za vedno."
"Prosvetih" člankar trdi, da naša K. S. K. Jednota nima prave, ali sploh nobene hačelne Izjave, ker besede J'NAZIRA NJA" ne more najti v nobenem slovenskem besednjaku. O, ti prešmentano "naziranje" ti! Le poglejte na 38. strani Nemško-slovenskega Anton Janežičevega besednjaka, katerega je izdala leta 1905 Mohorjeva družba v €elovcu, pa boste lahko našli označeno ali zaželjeno besedo. "AttSchfcUUHg, f.: nazor, nAzi-RANJE, misel." Torej pri vas, kjer ste tako študirani in napredni, niste mogli najti te besede; pri nas, katere Smatrate za nevedne in nazadnjake, jo pa imamo.
Beseda "naziranje" je v slovenščini zelo rabna, četudi naši slovničarji iste niso stavili v slovenski besednjak; nahaja se pa Črno na belem v nemško-slovenskem, kakor gori omenjeno.
Vprašamo vas, ali ni pravilen stavek na primer: "Kakšnega političnega naziranja si ti?" Pri tem bi tudi lahko rekli, kakšnega političnega prepričanja. Ce mi dotičnik odgovori, da je republikanskega političnega naziranja ali pa prepričanja, mu bom takoj vrjel, da je reublikanec, torej se strinja z idejami, platformami in načeli republikanske stranke. To velja tudi za druge politične frakcije.
Naravno je, da tak politikar (republikanec) ne bo volil onega, ki je kakega drugega ali nasprotnega političnega naziranja, misli, mišljenja ali pa prepričanja. Tako tudi ne bo kaka republikanska politična organizacija sprejela v svojo sredo onega, ki ni njenega prepričanja.
Pri naši Jednoti je prišla načelna izjava šele na minuli konvenciji v pravila. Do tedaj smo smatrali isto na podlagi njenega imena, tako tudi na podlagi njene ustave (pravil) in charterja. in sicer pod točko "Namen Jednote." Namen kake organizacije je v tesni zvezi z njeno ustavo, pa recimo tudi z njenim načelom. Kako načelo ima naša Jednota v bistvu že 34 let, odkar posluje, se lahko prepričate iz angleškega besedila, dobesedno posnetega iz našega charterja. Ta charter je bil potrjen od zavarovalninskega predstojnika države Illinois, dne 27. novembra, 1914, tedaj, ko je bila naša Jednota postavnim potom in-korporirana. Glasi se takole:
"OBJECT
4 The purpose of this Union is,
"1. To procure corporal and spiritual welfare of widows and orphans of the individual members, and their relatives in general.
"2. To assist the members of the Union in their misfortune, to help .the widows and orphans when in need and to educate the pa rent less children and to make (M them useful members of society.	*
"3. To preserve and maintain the Holy Catholic faith among its members the faithful descendants of four pious ancestors and thus to promote their eternal usefulness. "
"4. To keep up among its members the sweet native language and to keep up the love and pride of our nationality.
"5. To promote benevolence and charity by establishing a fund by contributions from the members of the Union.
"6. To give all possible moral and material aid in its power to its members and those dependent on them by holding moral instructive and religious lectures; by encouraging each other in business and by assisting each other to obtain employment and by carrying out the rules and principles of the Holy Cath olic Church and to better the condition of humanity in every possible manner "
Vprašamo vas, ali se zamore še kaka druga slovenska podporna organizacija ponašati s tako lepimi načeli in tako lepim namenom ?
Iz zadnjega odstavka je torej jasno razvidno, da zahteva naša Jednota od svojih članov, da spolnujejo pravila in predpise (rules) sv. katoliške Cerkve in da priznavajo njene principe (principles). K naši Jednoti ne silimo in ne maramo članov, ki se ne strinjajo s principi katoliške Cerkve. To je jasno povedano še v raznih drugih odstavkih (pravila a kvalifikaciji novih članov). Vsakdo, kdor pristopi k nam, mora spolnjevati ustavo Jednote, ki šloni na principih katoliškega veroizpoveda-nja ali sv. katoliške Cerkve. Ti principi (božje in cerkvene zapovedi) so vam gotovo še dobro v spominu, saj je vas iste učila vaša dobra mati. Vi ste pa vero kot naprednjaki in pod krinko svobodnega mišljenja vrgli v koš iz gotovih dobičkanosnih in
drugih vzrokov.
Člani' naše Jednote so ponosni na to, da se držijo najlepše, prve in najbolj pomembne načelne izjave, in sicer verskega mišljenja svoje drage matere. Zatajiti to prepričanje ali načelo, bi bil zanje vnebovpijoči greh. Pri vas imate pa povsem druga načela. Pod Hrinko narodnjaštva in svobodomiselstva blatite vedno Boga, svetnike, sv. Cerkev, duhovnike in lastne sóbrate, ki so ostali še vedno vdani úMvesti svojim verskim načelom. O tem bomo spregovorili prihodnjič.
USTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA
Te dni smo prejeli iz Minnesote pritožbo, da uredništvo ne prinaša točno vposlana mu naznanila in dopise. Na to pritožbo odgovarjamo sledeče: Doslej smo priobčili še vsako stvar, ki nam je došla v roke do sobote popoldne. Tukaj v Clevelandu je navada, da dobivamo pisma (pošto) dvakrat na dan, zjutraj ob 8:30 in popoldne ob 2:30; to velja v jeseni in po zimi tudi za sobotni dan.,' Ker imajo pa pismonoše v Clevelandu od 15. aprila do 15. septembra nekaj oddiha, oziroma počitnice, je dostava pisem ob sobotah opitjena samo na zjutraj; torej ob sobotah popoldne v tem času ne dobimo nič poŠte,, izvzemši, če pride pišrho tk> Special btelivery. Dotično riavádno poŠto, ki jé bila prej določena za dostavp ;db sobotah popoldne, dobimo šele v pon del j ek zjutraj.	• .	t .» .
Naravnb, da rtidrajb vsa taka naznanila in dopisi za isto-tedensko izdajo lisia ižbstati, ker ni časa, da bi se tako kasno prfejeto gradivo prepisalo na stroju, nastavilo in korigiralo. Ob šbbbtah mbra biti že vseh sedem strani pripravljenih za tisk ižVžemši prve štrahi. V pondeljek je na vrsti prva stran in poprava adrfesarja.
ito bb hibgbče dbsfečl fred in točnost v tem oziru, vsled tega prosimo certjfehe dopisnike, da naj nam pošljejo gradivo malo pi*ej, oziftiiha tako, da dbbimo isto do sobote zjutraj. V izredno hujhih Slučajih lahko btídaste pismo po Special Delivery.
K sklepu listnice uredništva opozarjamo še vse cenjene dopisnika, dá naj se vzdržijo v svojih dopisih, izjavah ali protestih vsakfe žalitve, osfebnih napadov ali kake polemike. Uredništvo lista se bo v tem oziru v bodoče strogo držalo Jednotinib pravil eieh XXÍX., tbčka 3. O tem omenja danes tudi sobrat glavni predsednik pod naslovom "Naše razmotrivanje."
Tudi radi herédhega prejemanja lista dobivamo pritožbe od strani tajnikov irt posameznih članov. O tem že moledujemo leta in Ifeta, pa nič he pomaga, osobito glede novih članov. Nekateri tajniki mišlijb, da nam sobrat glavni tajnik dopošlje ime ih naslov novega člana tedaj, ko je isti sprejet v Jednoto, kar pa rti resnica. Iz glavnega urada dobimo za uradno objavo novo sprejetih članov vse drugo, samo njih naslova ne. Radi tega naj vsak tajnik takoj po seji na posebni kartici upravništvu Glasila naznani ime in naslov novega člana, zaeno naj pa tudi označi, da je to novi član. Isto vfelja pri umrlih, suspendanih. odstoplih in izločenih članih. Pri vsaki spremembi naslova je treba označiti tudi stari naslov. Naslov pišite razločno in jasno
Glede premembe naslovov ima ameriška pošta vpeljan jako praktičen način. Vsakdo, kdor se preseli, naj to sporoči svojemu pismonoši ali poštarju. Na ta način pošta vpošteva spre membo in nam sama na posebni kartici naznani, kam in odkod se je stranka preselila. Na podlagi teh kartic lahko popravljamo naslove še predno smo o tem po tajniku obveščeni.
K sklepu prosimo ono članico v Collinwoodu, ki nam je te dni poslala po dopisnici pritožbo, da ne prejema lista, naj nam izvoli naznaniti še svoje ime, številko društva in naslov.
-O---
popravek
V	zadnji (18.) številki Glasila priobčenem uredniškem članku: "K. S. K. Jednota šteje 31,000 članov/ se je nam v naglici urinilo nekaj neljubih napak, katere s tem popravljamo; te napake se nahajajo v pismu brata glavnega tajnika; pravilno naj se -čita sledeče: Prva vrSta: Ravnokar sem prejel od aktuarja proračun o ocenitvi. V drugi vrsti naj se čita: za minulo leto. V 8. vrsti: pa znaša (solventnost) 100.61. Petnajsta vrsta naj se čita pravilno: Povprečna obrsetna mera od denarja znašala.
Uredništvo.
-o-^ ,
Kako nastanejo povodnji.
Največja povodenj v zgodovini reke Mississippi sedaj razsaja. Pričakovali so jo že pred osmimi meseci, , ko se nič ni dalo storiti, da se povodenj prepreči.
Sedanja povodenj je začela že kasno v avgustu lanskega leta, ko so nastopila velika deževja, ki so navlekla vodovja ene ali dveh rek v Kansasu in Oklahomi.
V	oktobru je bila povodenj rek Arkansas in Neosho, ki je povzročila škodo kakih 40 milijonov dolarjev. Lani v jeseni je zastopnik federalnega vremenskega urada videl kape blata lepeče na steblih koruze, deset čevljev visokih, daleč proč sredi prerije. Potem je deževanje prešlo na vzhod čez države Missouri, Illinois, Ohio, Tennessee, Kentucky in Cumberland porečje. In vse to se je zgodilo v letnem času, ko je drugače najmanj vode v reki Mississippi in njenih pritokih.
Vremenski urad je tedaj
znal, da ako' bo v nastopni zimi in spomladi veliko dežja čez normalo, je velika povo denj neizogibna. Ali nihče ne more uganiti vnaprej količino dežja in zato niti vremenski urad ni mogel prerokovati veličino sedanje povodnji.
Poplave nastanejo v porečju Mississippija, kadarkoli je nenavadno veliko deževja v pomladi, kajti pokrajina ob veliki reki in njenih pritokih je jako plana in ne drži deževnice kot se to godi v goratih in gozdnih pokrajinah. Raz vseh strani se deževnica priliva v reke, ki pritakajo v Mississippi in dosledno kmalu napolnijo veliko reko z deročim vodov jem, ki ga umetni nasipi ali "levees" (kot jih tam imenujejo) ne morejo več ustavljati. Čim voda udere skozi nasip ali presega višino nasipa, poplavi vso okolico, ki leži le par čevljev visoko nad normalno površino reke.
Kasno v decembru je bilo veliko deževja v državah Ten nessee in Kentucky. Na to se je poročalo, da je reka Cum-berland presegla vse rekorde in da voda reke Tennessee je bila jako visoka. Ti dve reki se zlivata v reko Ohio, ki pri-taka v Mississippi. Velika de-ževlja so natekla reko Ohio že v januarju in potem se je deževanje še bolj razširilo čez deželo. Tekom marca je vsak pritok Mississippija od Des Moines, Iowa, proti jugu in vzhodu — bil v stanju povodnji.
Ni dvoma, da je sedanja visoka voda ena izmed najvišjih, kar jih je kedaj bilo v Mississippiju. Povodenj 1. 1922 je druga največja in ona leta 1882 stoji na tretjem mestu.
Federalni vremenski urad
razpošilja vsak dan leta poročila o pretečih povodnjih, nekdaj štiri tedne vnaprej, nekdaj le 18 ur. Narafičeno vodovje "Mississippija se nabira iz tako oddaljenih rek in strokovnjaki so , proučili ravnanje te teke tako temeljito, da je mogoče preračunati visočino in brzino stuje v spodnjem teku Mississippija nekoliko tednov vnaprej, predno vodovje pridere čez Louisiano ob južnem koncu reke.
Da se mesto New Orleans ob skrajnem delu reke Missi ssippi reši pred povodnjo, so vojaški inženirji presekali nasip ali morski jez, da se deroče vodovje izlije v jezero Bor-gne, ki je direktno spojeno z morjem.	< r
'Ravno pod mostom New Orleans blizu jezera Bofgne reka Mississippi < napravlja oster ovinek in ta ne bi mogel vzdržati pritisk vodovja. Da se poplava mesta prepreči, je bilo treba presekati tamošnji nasip ob reki, da se tako zniža silni pritisk vodovja, deročega doli po Mississippiju. S tem reka dobi dva iztoka, enega v jezero in drugega po navadni strugi do ifeliva v mehikanski zaliv, ki je le nekoliko milj daleč od New Orleansa.
Poročila o pretečih povodnjih so bržkone najnatančnejša prorokovanja, ki jih izdaje federalni vremenski urad. In svarila se izdajejo toliko časa vnaprej, da je mogoče ukreniti potrebno v sili.
Svarila vremenskega urada imajo velikanski pomen za prizadeto prebivalstvo, ki se po njih nemudoma ravnajo, dasi morda splošno občinstvo o njih veliko ne izve, dokler ni zares prišlo do povodnji. Inženirji in nadzorni sveti, ki se brigajo za nasipe ali jezove ob reki, organizirajo takoj svoje delavce m spravljajo vse potrebne priprave na lice mesta. Nasipi se učvrščajo in prebivalstvo se opozarja na pretečo nevarnost. Ali v porečju dolnjega Mississippija prebiva mnogo tisoč farmarjev in delavcev s svojimi družinami, ljudje, ki dostikrat obtičijo v svojih hišah in rajši splezajo na strehe sredi poplave, mesto da bi utekli, ko so posvarjeni.
Dokler bodo ljudje poskušali držati vodovje Mississippija in njegovih pritočnih rek znotraj ozkih mej, do tedaj bodo morali obračati stalno pozornost na nevarnost povodnji. V minulih dobah se je reka sama brigala za to po svoje in si napravila obsežna odtočiščal človek pa je zgradil čez 2000 milj nasipov, da napelje tok vodovja znotraj struge, njemu ugodne. Nasipi so tako napravljeni, da bi morali vzdržati pritisk struje, in zares dobro držijo. Ali ako se voda cedi skozi malo luknjo v nasipu, razpoka lahko postane večja in večja in deroča struja se izlije v planjavo onkraj nasipa, kakor se je to zgodilo v sloviti povodnji pri Daytonu. Dasi so ti nasipi zgrajeni vedno višje in višje in dasi jih postavljajo vedno bolj proč od brega, nekje celo dve milji daleč, vendar reka utegne ob priliki zahtevati in si vzeti več prostora.
Nekoliko stotin dolarjev, potrošenih za laboratorijske študije o poplavah, bi preprečilo mnogo milijonov škode, kakor trdi ameriško društvo civilnih inženirjev in ameriško društvo mehaničnih inženirjev.
Federalna vlada in države so potrosile mnogo stotin milijonov dolarjev v poskusih, da rešijo vprašanje Mississippija, ali je še vedno mogoče, da ena sama razpoka v nasipu povzroči poplavo 5000 kvadratnih milj najrodtfvitnejše zemlje na svetu in kar čez noč škodo kakih 25 milijonov dolarjev.
Ameriško ljudstvo je že nabralo približno štiri milijone dolarjev za pomoč poplav-
ljencem v srednjem in južnem zapadu. Kdor hoče pomagati naj pošlje svoje prispevke Ameriškemu Rdečemu Križu.
F.L.I.S.
Telesna vzgoja otrok.
(Rev. Fr. Ks. Pavšič)
"Zdrava duša v zdravem telesu!" glasi se stari pregovor. Kako srečni so stariši, ki imajo zdrave in krepke otroke, nasprotno, kako nesrečni so tisti, ki se žalostijo leta in leta radi bolehavosti | svojih otrok. V tem se mnogo pripoveduje, kako se redi živina, a kako ravnati z nadebudno mladino, da bo vzrasla čvrsta in zdrava sebi in starišem v veselje, o tem vlada dostikrat velika nevednost.
Pisati o tem predmetu je v prvi vrsti stvar zdravnikov, v drugi vrsti šele stvar vzgoje-valcev in mladinoljubov. Skrb za telesno vzgojo otrok je važna in potrebna.
Zakaj? Čvrsto, zdravo telo je podlaga veselega, delavnega in dolgega življenja. Koliko otrok umrje že v nežni mladosti, ker se ni ž njimi prav ravnalo že ob rojstvu! Koliko ljudi hira celo življenje, ker so kal bolezni prinesli že iz otroških let. Bolehavost ne ovira človeka samo pri ročnem delu, ampak uničuje tudi njegovo duševno moč. Telo je orodje naše duše. Kakor rokodelec težko dela, ako ima slabo orodje, prav tako je z človekom slabega zdravja, ki je mnogokrat sam sebi ha poti.
Ni ga bogastva nad bogastvom telesnega zdravja, boljši je večni pokoj, kot dolga bolezen (Sirah 30. 16). Prvi pogoj zemeljiske sreče je torej — telesno zdravje. Nekdaj so ljudje bolj dolgo živeli in so bili bolj močni in zdravi, ker so vživali rastlinsko hrano. Kako velikega pomena za vsak narod in za vsako družino je ohraniti zdrav rod, ki je najvažnejši pripomoček častnega blagostanja Ne ubijaj torej ne lastnega, ne tujega zdravja! V to svrho je potreba vže zgodaj v srcu mla dine vcepiti prepričanje, da mora biti telo pokorno duši in da je podlaga modrosti in podlaga zdravja -r- zatiranje svojih strasti. Kdaj se prične skrb za telesno vzgojo otrok?
V odgovor: Se pred poroko in pred rojstvom otrok. Ker imajo bolehni stariši navadno slabotne otroke, zato je polagati največjo važnost nato, da zdravi moški in zdrave ženske sklepajo zakone. Napačno je, ker se pred poroko preveč gleda na doto, na prikupljivost, na starost, premalo pa na ljubezen in na zdravje. Ne vpraša se, kakšne lastnosti so imeli stariši od ženina in neveste, kako dolgo so živeli . . .
Zdravniki trdijo, da nekatere bolezni rade preidejo od stari-šev na otroke: jetika, božjast, škrofelni, rak, slaboumnost, srčne napake in odsvetujejo zakone sklenjene v sorodstvu. Nek amerikanski zdravnik je opazoval 17 zakonov sklenjenih v sorodstvu, v katerih se je rodilo 95 otrok. - Izmed teh pa je bilo 35 slaboumnih 12 pa skrupuloz-nih.
Otroci so podobni materi ne samo po obrazu, temveč tudi po notranjih lastnostih.
Nadaljni predpogoj za čvrsto družino je čisto in trezno življenje pred poroko. N
Le zdrave korenike poženejo čvrste mladike. Več zdravja pa se zahteva od matere, kakor od očeta. Ženska je za možitev šele takrat, ko je popolnoma do-rastla.
Še eno stvar je posebno po-vdarjati pred rojstvom. Ko mati pričakuje veselega trenutka, naj se izogiblje ne samo prevelike telesne napore, ampak tudi togote, žalosti in strahu, ker ti občutki zelo močno vplivajo na dete.
To je dolžna mati radi sebe in radi otrok. Zelo napačno je,
ako si mati radi skoposti ne privošči nobenega počitka in ako je mož tako trd, da od svoje žene preveč zahteva. Kako skrbi mat j za telesno zdravje otrokovo po rojstvu?
Tri reči so posebno potrebne za zdravje: dober želodec, krepka pljuča in dobra kri.
Dober želodec je ognjišče, na katerem se kuha hrana za človeka. Prvo hrano je Bog pripravil za otroka že po svojem stvar jen ju. Ko začne otrok jesti, naj se mu daje hrana večkrat, pa pomalem. Koliko otrok dobi že zgodaj pokvarjen in napet želodček pa tenke ročice in suhe nožice! Jed, ki jo vživajo ob gotovem času naj bo priprosta, ne premrzla, ne prevroča. Jedo naj počasi. Sladkarije in nezrelo" sadje je zelo škodljivo. Edino zdrava pijača sta voda in mleko. Otroci, ki pijo mnogo vina so radi zelo zabiti, tisti pa, ki pijo mnogo žganja v rasti zaostajajo.
Pljuča so zelo važen del. Pljuča in želodec skupno delata kri. Če otrok oboli na pljučih, je kmalu bolan tudi na želodcu {.n nasprotno. Kako velika dobrota je, ako je otrok dobil že po rojstvu močna prsa, pa tudi slaba prsa je mogoče utrditi, ako jih umivamo po vratu in po prsih z mrzlo vodo.
Pljuča potrebujejo hrane — in ta hrana je zrak.
Pomladanski otroci so navadno bolj čvrsti, ker pridejo zgodaj na zrak, kakor pa jesenski. Zrak je po kmetskih hišah zlasti po zimi zelo slab, stanovanja so premajhna, premočno zakurjena, ob peči so razne mokre stvari.
Zato je zelo važno, da se po hišah skrbi za čisti zrak s tem, da se hiša večkrat pomete, da se vsako jutro odpro okna in vrata, posebno tam, kjer imajo kakega bolnika in da se ne pljuje po tleh.*
Zelo škodljiva so vlažna stanovanja. V njih dobe otroci škrofelne, če so količkaj k temu nagnjeni. Vsako prehlajenje le za pljuča nevarno, posebno, Če stojimo na prepihu, kadar smo vroči. Po zimi so otroci radi na gorki peči, po zimi pa tečejo bosi na sneg. Ali je potem čudno, ako kašljajo? Najboljši pripomoček zoper prehlajenje je, da niso otroci premeh-ko vzrejeni, ker takim škoduje vsaka sapica, medtem, ko drugi lahko letajo bosi po snegu, pa jim ničesar ni, na primer ciganski otroci. Obleka bodi snažna in priprosta, da se ne bo gojil napuh, ne bodi pretesna, posebno na vratu in na rokah, da ne bo kri zaostajala v glavi.
Kri se pretaka po malih žilah in žilicah po celem telesu. Če kri kje zaostaja ali pa če preveč sili v glavo, brž je tu kaka bolezen. Kri se dela iz hrane, ki jo človek vživa, mora pa želodec dober biti, da se hrana prekuha.
Kdo ni vesel otroka, cvetočih
•
in rdečih lic in močnih ročic? Nasprotno, kako žalostno jc gledati otroka, ki ima slabo kri, bled je, noge in roke ima večinoma mrzle, ušesa mu stoje proč, v šoli je preveč miren zato, ker ni zdrav.
Iz slabe krvi izvirajo mnoge bolezni: grinta na glavi, po životu se izpuščajo turi, škrofelni in tudi garje.
Dete, ki ima slabo kri, potrebuje boljšo hrane. Predvsem je potrebno, da se telesno vtrjuje: hodi naj boso in se naj pridno umiva z mrzlo vodo.
S tem končam svojo razpravo o telesni vzgoji otrok in priporočam vsaki slovenski družini prav toplo, knjigo župnika Kneippa: "Domači zdravnik."
Zdrava duša v zdravem telesu!
JOS. KLEPEC. javni notar. Insurance, Real Estate, Loans, Bonds. 107 N. Chicago St.	Joliet, III.
Ursds telefon 5768. doma pa 1991-R.
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon 2380-J.

Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana * Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. .	J -
GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. • h
Solventnost aktivnega oddelka znaša 100.61%; solventnost mladinskega od-)
delka znaša 135.42%.	'
Od ustanovitve do K aprila 1927, znaša skupna izplačana 4< • podpora $2,940,798.00.
GLAVNI URADNIKI:	1 1
Glavni predsednik: ANTON GRDI NA, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
I.	podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Colo.
II.	podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chisholm, Minn. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Clair St. Indiana polis, Ind.
Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, R 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn.
LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, 111. :	J ,
FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allis, Wis.	■
MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. i	I
MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave. So. Chicago, ill. ' - I <
FINANČNI ODBOR:	• \
FRANK OPEKA SR., 26—10th St., North Chicago, 111.	j •
FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, 111.
JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio.	I ' '
POROTNI ODBOR:	»■
JOHN DECjMAN, Box 529, Forest City, Pa.	! ,
JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Hal leek Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa.
RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa.
UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vsa pisma in denarne zadeve .tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE
imena članov in članic pristopilih v mladinski oddelek k. s. k. jednote
meseca marca, 1927.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn., 17118 Dorothy A. Zalar; 17119 Bernard A. Zalar.
K društvu sv. Jan. Krst. 11, Aurora, 111., 17120 Louis Kocjan.
K društvu sv. Vida, št. 25, .Cleveland, Ohio, 17121 William Levstik; 17122 Joseph Svete.
K društvu Mar. Dev., št. 50, Pittsburgh, Pa.f 17123 Frank Primozich.
K društvu sv. Jožefa, št. ;53, Waukegan, 111., 17124 Älbin Miks; 17125 Frank Pustaverh; 17126 Mary Drasler.
K društvu sv. Lovrenca, str 63, Cleveland, O., 17127 Ljudmila Resnik.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa., 17128 Stanko Cestaric.
K društvu sv. Jan. Evang., št. 65. Milwaukee, Wis., 17129 John Udovich.
K društvu Mar. Vneb. št. 77, Forest City, Pa., 17130 Victoria Ursich.
K društvu Mar, Pom. št. 78, Chicago, 111., 17131 Veronika Zugel.
K društvu Mar. čist. Spoč., št. 80, So. Chicago, 111., 17132 Margaret Spretnak.
K društvu sv. Barbare, št.
92,	Pittsburgh, Pa., 17133 Anna Bolff.
K društvu Frid. Baraga, št.
93,	Chisholm Minn., 17134 Eliz. Jane Sterle 17135 Frances Pecovnik.
K društvu Mar. Zdr. Bol., št. 94, Sublet, Wyo., 17136 Max Hanzich.
K društvu sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis., 17137 Anton Kostanjevec; 17138 John Ko-stanjevec.	r
K društvu Mar. čist. Spoč., št. 104, Pueblo, Colo., 17139 Jake Krasevec.
K društvu sv. Družine, št. 109, Aliquippa, Pa., 17140 Dorothy Persich; 17141 John Persich ; 17142 Nikolaj Persich; 17143 Matija Persich; 17144 Adam Persich; 17145 Peter Persich; 17146 Pavel Persichsil7147 Helen Vidic.
K društvu1 sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O., 17148 Edward Žagar; 17149 Frank Arko; 17150 Louis Arko.
K društvu sv. Srca Mar., št.
111,	Barberton, O., 17151 Adeline Žagar. '
K društvu sv. Jožefa, št.
112,	Ely, Minn., 17152 Helen Lobe.
K društvu sv. Roka, št. 113,
Denver, Colo., 17153 Angeline Andolshek; 17154 Louis An-dolshek; 17155 Sophie Andolshek; 17156 Lillian Andolshek.
K društvu sv. Ana,, št. 134, Indianapolis, Ind.* 17157 Josephine Sebanc; 17158 Mary Sebanc.
K društvu sv. Valentina, St. 145, Beaver Falls, Pa., 17159 Steve Matotek; 17160 Pete Matotek; 17161 John Pupich; 17162 Katarina Pupich; 17163 Nikola Pupich; 17164 Anna Pupich; 17165 Mato Pupich; 17166 Mary Pupich; 17167 Frank Matolak. j
K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, Ohio, 17168 Fran-ces Ozbolt; 17169 Mary Oz-bolt; 17170 Frank Ozbolt; 17171 Eva Ozbolt.
K društvu sv. Mihael, št. 152, So. Deering, 111., 17172 Barbara Zanich; 17173 Jose-phine Zanich;' 17174 Ivan Markovich; 17175 George Markovich; 17176 Mary; Markovich; 17177 Manda Markovich; 17178 Joseph Mikuš;
17179	Amalia Knezevich;
17180	Ivan Knezevich; 17181 Mary Knezevich; 17182 Joso Maras 17183 Anna Maras; 17183 Anna . Maras 17184 George Markovich; 17185 Mary Mafrkovich; 17186, Anna Markovich.
K društvu sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn., 17187 Olga Repesh; 17188 Jennie Antono-vich.
K društvu Kralj. Maj., št. 157, Sheboygan, Wis., 17189 Elsie Sebanz.
K društvu Mar. Magda., št.
162,	Cleveland, Ohio, 17190 Joseph A. Bartol; 17191 Fran-ces L. Bartol.
K društvu sv. Mihalja, št.
163,	Pittsburgh, Pa., 17192 Edward Segina; 17193 Emily Segina; 17194 Rose Marie Hizar.
K društvu Mar. Pom., št.
164,	Eveleth, Minn., 17195 Mary Kochevar; 17196 Rose Kochevar; 17197 Helen Kochevar; 17198 Anna Kochevar; 17199 Agnes Kochevar.
K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 17200 Rose Gregorich; 17201 Stanley Znidar.
K društvu sv. Antona Pad., št. 185, Burgettstown, Pa.,
17202	Walter Janulevich;
17203	Tony Janulevich; 17204 Henry Janulevich.
K društvu sv. Helene, št. 193, Cleveland, O., 17205 Francis Jos. Belcjan; 17206 Marion A. Bencina. -
K društvu sv. Neže, št. 206, So. Chicago, III., 17207 Anton Krumerich; 17208 George Gašper; 17209 Joseph Mikan. K društvu Mar. čist. Spoč.,
št. 211, Chicago, 111., 17210 Frank Bavetz; 17211 Julia Ba-vet z.
K društvu sv. Križa, št. 217, Salidft, Colo., 17^12 Anton P. Drobnich; 17213 Helen Drob-nich; 17214 Joseph W, Evans.
K društvu sv. Kristine, št. 219, Euclid, Ohio, 17112 Zofla Bradač; 17113 Angeia Bradač; 17114 Emil Bradač;
17115	Raymond Bradač;
17116	Mary Kušar.
Josip Žalar, gl. tajnik.
IGRA BASEBALL
Sezona igre baseball se je pred nedavnim časom pričela. Po raznih krajih se je z igranjem že pričelo. V kratkem času pa bo igranje baseball v polnem teku. Zelo razveseljiva poročila prihajajo iz raznih naselbin, kakor Bridgeport, O., Forest City, Pa., Cleveland, O., Pittsburgh, Pa., Waukegan, 111., Sheboygan, Wis. in drugod.
Naši fantje v Jolietu se prav pridno vežbajo. Enako,se čuje, da se pridno pripravljajo za igro v Chicagu, South Chicagu, Milwaukee itd.
Veselih novic se pričakuje tudi iz Kansasa, Colorado, Min-nesote, Indiane in drugih držav. Vse kaže, da bodo naši mladi igralci letošnjo sezono pokazali, kaj so in kaj znajo.
Zelo razveseljivo je '.dejšfvo, ki kaže kako se naša mladina zanima za igro baseball. Iii ker se naši mladi člani za to igro zanimajo, zato je tudi nas ostalih članov in članic dolžnost, da jim pomagamo.
Kjerkoli in kadarkoli team naše Jednote igra, naj se članstvo v kolikor velikem številu mogoče igre vdeleži. S tem se bo dalo igralcem pogum in ko-rajžo. To pa pri igri baseball veliko šteje. Igralci bodo videli, da smo z njimi, da se zanje zanimamo ter da jih v borbi podpiramo. Ako to storimo, bo naša mladina ponosna na nas kot sobrate in sošestre. Ponosna bo, da spada pod okrilje K. S. K. Jednote. Igralci bodo s tem dobili pogum in storili bodo vse, kar je v njih moči za prospeh- Jednote.
Oklenimo se torej naših mladih igralcev in prijateljev igre baseball. Podajmo jim roke in zakličimo jim: 'Mi smo z vami!" 1
Vsem igralcem želim obilo uspeha in sreče, prijateljem igre pa mnogo zabave in razvedrila.
Josip Zalar, glav. tajnik. -o
Kaj so Antitoksini?
Ni dolgo od tega, kar je otrok nekega priseljenca v New Yorku zbolel na davici. Starši niso pozvali zdravnika, niti niso šli z otrokom v kako izmed mnogoštevilnih javnih klinik. Stanje otroka se je poslabšalo od dneva in končno je prestrašeni oče šel v lekarno in vprašal za lek proti kaši ju. Lekarnar je petizvedo-val po zdravju otroka* izpre-videl, da gre za nekaj resnega, in mu nasvetoval, da pokliče zdravnika, ter mu celo pomagal najti zdravnika v soseščini.
Zdravnik je našel, da je bil otrok že dolgo časa bolan na davici in mu dal antitoksin na običajen način, namreč potom vbrizganja pod kožo s hipo-dermično iglo. To je bilo vse, kar je mogel zdravnik storiti za tega otroka, katerega bolezen je bila zanemarjena toliko dni. Antitoksin je bila edina mogočnost rešitve, ali tudi tako je bilo vse prekasno in otrok je umrl.
Oče, ki ni (razumel, zakaj je šlo, je v svojem obupu obdolžil smrti zdravnika in njegov vbrizg in, ko je zdravnik zopet prišel k njeipu, ga je ubil s kuhinjskim nožem, češ da je zastrupil njegovo dete.
Da je oče le imel malo pojma o zdravstvenih stvareh, ta tragedija bi se ne bila nikdar pripetila. Pred vsem bi' bil
oče pozval zdravnika pravočasno in na drujfi strani bi bil
ahtitoksin skoraj gotovo re&il otrokovo življenje.
Kaj je torej antitoksin, ki se rabi za zdravljenje davice (difterije)? Ta bolezen,.'k* kot* vse nalezljive bolezni, je povzročena od pos§bnih klic ali bakterij. Klice dajejo od sebe neki strtfp. Da se t* strup pridobi na umeten način, dene j o klice difterije v nekako žolico in jih pustijo v nji nekoliko časa, da se tam zare-dijo in pomnožijo. Na to jih ubijejo potom karbolne kisline. Strup, ki je nastal iz klic, zarejenih in ubitih na opisani način, zove se difterijski toksin. Konju potem vcepijo nekoliko tega toksina. Odporna sila živali povzročuje, da se v njeni krvi ustvari neka snov, ki kot protistrup odvaga vpliv toksina. Ta snov ali serum zove se antitoksin difterije.
V vsakem slučaju, Čim zdravnik sumi mogočnost difterije, takoj daje bolniku antitoksin. In to je jako previdno ravnanje, kajti bolezen hitro napredke in zamuda 12 ali 24 ur utegne biti smrtonosna. Zraven tega je antitoksin povsem neškodljiv, ako se potem izkaže, da ni šlo za davico.. Ako bolezen ni difterija, zgo-r dilo se ni vendarle nič hudega. Kajti antitoksin ne ¡povzroča, nikdar nič škode, razup tupa-tam malo neprijetnega občutka za en ali dva dni.
Kadar vbrizgajo antitoksin v osebo, ki ima davico, storijo to v količini zadosti veliki in zadosti pravočasno, da more pomagati. Kajti difterija je jako nalezljiva in se jo morejo nalezti ljudje, zlasti otroci. Čim kdo zboli na davici, zdravnik ne vbrizga antitoksin samo v bolnika, marveč tudi v vse Člane družine in v vse one, ki prihajajo v ozko dotiko z bolnikom. To se zgodi, da se drugi obvarujejo pred davico, in se temu pravi imunizacija. Imunizacija obstoja v tem, da se v telesu zdravih ljudi povzroči razvoj protistrupov, tako da imunizirana oseba ne zboli na nalezljivi bolezni, tudi če pride v dotiko z bolnikom. Doza potrebna za imunizacijo ni tako velika, kakoršna se rabi za lečenje bolnika, ali navadno je zadosti velika, da obvaruje ljudi, izložene nevarnosti davice, za vsaj mesec dni po injekciji.
Dobro je zapomniti si, da izkušen zdravnik zna ugotoviti, da-li nekdo utegne zboleti na davici ali ne. Pred nekaj leti so odkrili jako enostavno sredstvo, po katerem je mogoče določiti, da-li je kdo imun (neokužljiv) proti davici ali ne. To sredstvo se imenuje Schickova preizkušnja (Schick test), ki obstoja v tem, da se pod kožo vbrizgne nekoliko kapljic posebno prepariranega difterijskega toksina. Koža se potem natančno opazuje, da se vidi, da-li se prikaže neka karakteristična rdeča lisa na mestu, kjer se je napravila injekcija. Ako se tekom dveh ali treh dni ne prikaže nikaka lisa, zdravnik ve, da dotičnik se ne more nalezti davice. Vsi starši bi radi v&deli, da-li so njihovi otroci podvrženi nevarnosti difterije. Schickova preizkušnja jim to pove.
Za one, pri katerih se je prikazala karakteristična rdečica in ki so torej podvrženi davici, federalna zdravstvena oblast nasvetu je vrsto ob varovalnih injekcij enako oni, ki se je izkazala tako uspešna proti legarju. Za obvarovanje proti davici se rabi poseben serum, takozvani toksin-anti-toksin. Ko se ta vbrizgne v osebo, katere okužijivost se je dokazala potom. Schickove preizkušnje, nastane v njenem telesu imuniteta, tako da ne more zboleti na davici. Ta ob-varovalna metoda obstoja iz treh malih injekcij, ki se vbri-
zgajo v razdalji enega tedna med eno in drugo. Ne nastane nikaka rana vsled teh injekcij, kakor je to slučaj pri cepljenju koz. Injekcije so popokio-ma neškodljive. Vsi otroci, stari Čez eno leto, bi morali biti deležni Schickove preizkušnje.
Ko je otrok čez deset let star, je manj podvržen davici. Malo odraslih kedaj zboli na davici. Ti to razmeroma imuni proti davici. Oni pa, ki so podvrženi nevarnosti davice, ako je Schickova preizkušnja to pokazala, postanejo imuni vsled injekcij toksin-antitok-sina. Morda v 95 odstotkih vseh slučajev imunizacija traja mnogo let, bržkone za vse življenje.
Difterija je nalezljiva bolezen, ki nastane vsled vpliva škodljive klice ali bakterije. Ako klica difterije najde ugodno stanje za svoj razvoj, povzroči vnetje grla. Bolezen se ponajveč pojavlja med otroci in je slična vnetju grla ali bezgavk.	.' j
Čim nastane .najmanjši sum, da utegne otrok imeti davico, treba je takoj poklicati zdravnika. Ako je grlo vneto in so bezgavke (tonsili) preobložene z belkastimi luskinami, morate takoj sumiti prisotnost te nevarne bolezni. Nikar ne čakajte za nadaljne simptome. Nikar ne odlagajte, dokler ne nastopi vročnica ali otrok hudo zbo"li. Pokličite svojega zdravnika takoj, kajti difterija se dostikrat strašno hitro razvije in utegne biti smrtonosna, ako se takoj ne leči na pravilen način. Čas je največje važnosti; čim prej zdravnik odkrije bolezen, tem hitreje more dati bolniku potrebni lek.
Treba si zapomniti, da je difterija ozdravljiva in v veliki meri preprečljiva. Difterija je bolezen, za katero je znanost odkrila protistrup (antitoksin) ; po mnogih letih preizkušnje ~je antitoksin sedaj splošno priznan kot lek, ki more preprečiti smrt radi difterije. Predno so odkrili ta antitoksin, je v polovici vseh slučajev davice nastopila smrt. Dandanes le po eden izmed vsake osmorice*umre za to boleznijo. Pa tudi ta mortaliteta bi bila lahko še veliko manjša. ako bi se antitoksin vbrizgal pravočasno in pravilno. Dokazano je, da je davica vedno ozdravljiva, ako se antitoksin vbrizga tekom prvih 24 ur kar se je bolezen začela. Važnost pravočasnega lečenja mora biti starišem v svarilo, naj pokličejo zdravnika, Čim se bojijo, da je otrok zbolel na davici.
Dobro je tudi znati, da se difterija najboljše leči v bolnišnicah in da bolniki imajo tam boljšo priliko za ozdravljenje kot doma. Zdravniki in bolničarke, ki imajo skušnjo z nalezljivimi boleznimi, so bolj vešči, kar se tiče lečenja in varnostnih mer, nego domači ljudje. V bolnišnicah je lažje čuvati kvarantino kot doma, kjer nastane nevarnost za druge otroke v družini in v soseščini. Stariši morajo sodelovati z zdravstvenimi oblastmi v borbj proti nalezljivimi boleznimi. Socijalna dolžnost vsakega človeka je, da obvaruje občinstvo pred razpase-njem difterije.
-o
KAKŠEN JE BIL KRISTUS?
Plemenita rodbina CezarinI v Rimu hrani na videz brez vrednosti listino, ki je pa v resnici neprecenljiva. Ta dragocenost je pismo deželnega namestnika iz Judeje, Publija Lentula, prednika Poncija Pilata. Len-tul namreč poroča rimskemu cesarju Tiberiju o Odrešeniku sveta, Jezusu Kristusu. Našim bralcem poklonimo slovenski prevod tega pisma. Glasi se pa tako-le:
"Zvedel sem, o Cezar, da želiš zvedeti, kar ti tem potom po-
ročam. Mož, po katerem me vprašaš, živi tukaj, je visoko Čislan in se imenuje Jezus Kristus. Ljudstvo ga imenuje preroka. učenci njegovi pa ga imajo za sina Božjega, stvarnika nebes in zemlje in vseh stvari, ki so na svetu ali so kdaj bile Resnično, o Cezai*, vsaki dan je slišati o Kristusu čudežnih stvari. Mrtve oživlja, bolnike ozdravlja z jedno besedo. On je srednje velikosti in kaj lepega obraza. Njegovo obličje je tako veličastno, da ga tisti, ki ga vidijo, ljubijo in se ga ob-jednem boje. Njegovi lasje imajo barvo dobro zrelega lešnika ter so do ušesa gladko počesani, od ušes doli pa so prstene barve ali še svitlejši. Po šegi Nazarejcev ima lase v sredi predeljene. Njegov pogled je resen, in presunljive njegove oči so podobne solnčnim žarkom, tako da zaradi bleska ne more nihče vanj£ gledati. Ako žuga, vzbudi trepet, ako svari, je prikupi j iv. On je bolj častitljivo vesele volje. Pripovedujejo, da ga hi videl še nihče niti smejati niti jokati se. Njegovi prsti in roke so kaj lepe. Njegovi govori napravljajo na poslušalce jako dober vtis. Videti ga je redko, pa še takrat je kaj resen. Zdi se, da je on najlepši mož, kar se jih more videti ali misliti.
"Njegova mati velja, kar ljudje pomnijo, v tej deželi za najlepšo ženo. Ako ga tvoje veličanstvo, o Cezar, videti želi, kakor si mi bil pisal, sporoči mi, in tako ti ga tje pošljem. S svojim naukom vzbuja občudovanje vsega Jeruzalema. Učil se ni nikdar, vendar zna vse nauke na pamet. Hodi bos in gologlav. Mnogi se mu posme-hujejo; kateri pa njegove nauke poslušajo, se mu čudijo in trepetajo pred njim. Pravijo, da takega človeka v tem okraju ni bilo še nikdar videti niti o njem slišati.
"Kakor mi mnogi Judje pripovedujejo, ni znal še nikdo tako modro svetovati, kakor ta Kristus. Mnogo Judov ga priznava za Boga in vanj veruje; mnogo jih je pa tudi, ki ga pri meni tožijo, da je nasprotnik tvojega veličanstva. Meni so zlovoljni Judje že zoperni. Trdi se, da ni še nikomur nič slabega, mnogim pa veliko dobrega storil. Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da so od njega dobrote prejeli in da jih je ozdravil. Pri vsem tem pa sem vendarle pripravljen poslušati tvoje ukaze in bom tako storil, kakor mi boš ti naročil.
"Dano v Jeruzalemu v sedmi indikaciji enajstega meseca.
"Tvojemu veličanstvu najzve-stejši in najpokornejši deželni namestnik judejski
"Publij Lentul." -o-
K 100-letnici Bethovenovd smrti.
Zadnji teden meseca marca tekočega leta se je po vsem civiliziranem svetu na lep način obhajalo stoletnico smrti enega izmed najbolj slavnih katoliških skladateljev, Ludwig Van Bee-thovena, ki je umrl na Dunaju dne 26. marca, leta 1827. Spomin tega moža, katerega svet kaj rad naziva za Shakespeara godbe, so najbolj proslavili Du-najčani, kjer je dotičnik veliko let živel in kjer tudi za vedno počiva.
* Beethoven je bil rojen v mestu Bonn, Renska Prusija najbrž dne 16. decembra, 1770. ( Natančen datum njegovega rojstva je nemogoče dognati. Dan 16. december se je povzelo iz krstne knjige one cerkve, kjer je bil Beethoven označeni dan krščen. V obče je pa pri katoličanih navada, da nesejo novorojenčka že drugi dan h krstu.
Oče mu je bil tenorni pevec tedanje dvorne kapele princa-nadškofa v mestu Cologne, kjer je bil tudi njegov stari oče, rodom iz Holandije, več let god,-beni vodja. Iz tega lahko raz-vidimc^ da je Beethoven že jsvo-
ja mlada leta preživel v krogu godbe.
Ko je bil mladi Ludvik star pet let, ga je njegov oče že pričel Učiti igranja na gosli; čez tri leta zatem ga je tedanji ka-
pelnik Pfeifer pričel učiti na klavir, kasneje je bil pa učenec znanega dvornega organista Ven den Edena in Neefeja, ki sta mu dajala temeljiti poduk v orgljanju, harminiji in skladbi.
Kot igralec na klavirju je mladi Beethoven tako hitro napredoval, da je lahko že čez par let umel in mojstrsko igral najtežje Bachove skladbe. 2e kot 13-letni deček je izdal šest svojih prvih sonat, katere je pa kasneje kot nepopolne uničil.
Ko je bil Beethoven star 30 let, se je nekoč tako hudo prehladi!, da je kmalu zatem popolnoma oglušil. Ker je bil pa zelo občutljiv, natančen in poln sumničenja do drugih, ni imel v svojih letih sreče, ampak je mo:-al prestati dosti gorja in celo uboštva. Poleg tega se ga je lotila še vodenična bolezen. Vso t<* pa velikega mojstra Becthovena ni plašilo, da ne bi posvetil svojega uma skladanju raznih kompozicij. Celo neposredno pred svojo smrtjo je sestavil neko krasno simfonijo. Umrl je previden s sv. zakramenti baš ob času, ko je divjala nad Dunajem huda nevihta s točo.
Beethoven je zapustil okrog 135 svojih del ali skladb. Iste se delijo v koncertne točke, devet simfonij, en oratorij, eno opero ter dvoje skladb za sv. mašo. Večino njegovih del se smatra za najboljše točke, kar jih pozna glasbena umetnost vseh vekov, in naj si bodo iste že zložene za instrumentalno glasbo ali kot klavirske in druge točke.
Beethoven je bil genij v svojem poklicu in mojstrstvu, ker je v svoje skladbe vlival svoja notranja čutila, dasiravno on skladb vsled oglušenja nikdar ni slišal na svoja lastna ušesa. V operi "Fidelio," v 9. simfoniji je kot koralni zaključek dostavil "Schillerjevo "Odo veselju," kjer izraža notranji duševni boj in končen triumf zmage nad dvomom. Njegove masne skladbe, ena v C minor in Missa Solemnis v D minor so zložene na enak način. Da je sestavil eno izmed najlepših orkestralnih maš ((Missa Solemnis), je rabil za to skoro dve leti; naj-prvo jo je dirigiral v katedrali sv. Štefana na Dunaju. Beethoven je kaj rad nastopal s svojimi nabožnimi skladbami tudi pri raznih koncertih v velikih dvoranah. S tem je javno priznaval vero v Boga, kateremu v počast je posvetil svoja najlepša dela. Beethovenov duh bo ostal vsled tega v blagem spominu ne samo na polju umetne glasbe, ampak tudi v srcih katoliških vernikov.
Smrtna kosa.
V Rakeku, Slovenija, je te dni umrl po kratki in hudi bolezni g. Slavko Fatur v svoji najlepši mladeniški dobi. Pokojnik si je nakopal kal bolezni še v minuli svetovni vojni, ki ga je končno spravila v prera-ni grob. Pokojni Slavko je bil zelo priljubljen doma in drugod ter poznan kot spreten poslovodja Trgovske zveze Ljublja-na-Rakek. Bil je sin občezna-ne in Čislane Ivan Faturjeve družine v Rakeku. Pogreb je bil zelo lep in krasen ob udeležbi mnogoštevilnega občinstva. Nastopila je v sprevodu domača godba, ih Orli ter Orlice y krojih. Ko so spuščali krsto prerano umrlega blagega mladeniča v jamo, se je solzilo marsikatero oko. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin.
-o-
Ljudje se poredkoma obračajo na človeka, ki govori — resnico.
*
Čudno, da gluhonemi razumejo, če jih povabiš na kozarec vina. -
Zgodbe o slonih.
(Fr. Pengov) Indijska legenda pripovedu je: "Ko je srečal nekoč Buda divjega slona, je naperil proti njemu "moč blagohotnosti in mogočni velikan je mirno povesil svoj trobec.
Lepa pripovedka, ki da misliti, Koliko bi lahko dosegli, koliko lepega in ljubkega doživeli, ko bi nastopali vedno z močjo blagohotnosti v prvi vrsti proti ljudem, potem pa tudi proti živalim.
Slon je sam na sebi ¿na najbolj dobrodušnih živali (da se iziazim po človeško ali an-tropomorfistično, četudi manj realno) in silno dovzeten za lepo ravnanje; posebno indijski slon, ki je manjši od afriškega, posebno ima mnogo manjše uhlje, je postal po svoji inteligentnosti in lahki ukro-tljivosti Azijcem izvrsten pomočnik pri delu in prijatelj človekov.
Neki potnik je videl v#Indi ji, kako je služil pri hiši slon kot skrbna pestunja. Mogočna žival je bila z eno nogo prikle njena k drevesu, dete pa je le žalo v travi v njegovi bližini in gomzelo brez bojazni okoli njegovih debelih nožnih ste brov. če se je preveč oddalji lo, je položil slon svoj trobec narahlo okoli njegovega život-ka in ga prenesel varno zopet nazaj. Niti tuj človek, niti ka ka žival nista smela v bližino slon bi ju bil takoj napal besno silo. — Ko je vodil zna ni Hagenbeck svoje obiskovalce ce po veliki dvorani mimo vrste svojih slonov, je večkrat pokazal na velikana, starega indijskega slona in rekel: "To je bil najboljši delavec, ko so gradili tisto in ono orjaško stavbo." • y Indiji in v novejšem času tudi že v vzhodni Afriki ceni jo slona kot zanesljivega de lavca, ki vleče težke tovore in prenaša stavbeno gradivo Občudujejo lahko pri tem ne samo njegovo moč. ampak tu di inteligenco in natančno de lo.
Neki znanec je opazoval družbo slonov, ki so na lesnem skladišču zlagali obtesana dre vesna debla z največjo natanč nostjo drugo vrh drugega. Toda, je pristavil smehljaje, vi del sem tudi, kako so z enako točnostjo ustavili delo opoldne ko je dal zvonec prvo zname nje za odmor.
Bil je dražesten prizor, ko so velike pridne živali v istem hipu, ko se je oglasil zvon spustili vse na tla in hiteli proti reki, kjer so se smeli pred kosilom še skopati in ohladiti
Menda časih slon razume celo kako šalo?
Vodil sem ekspedicijo osmih slonov," pripoveduje nek trgovec z divjimi živalmi, za koje-ga pa nisem porok, če se ni pi sec za ^'Lažnjivega Kljukca "in nekoč sem imel na počivališču zaprte v precej ozkem hlevu. Da napravim svojim debelim prijateljem veselje, jim kupim košaro pomaranč, ki jih ljubijo prav strastno. Že ko odprem vrata, začutijo vonj in zatrobentajo vsi veseli. V tesnem hlevu sem imel na razpolago samo ozek hodnik, po ka terem sem mogel iti mimo mogočnih glav, in dajal sem vsakemu po eno pomarančo. Ko sem bil šel trikat gori in doli, je od 25 pomaranč preostala samo še ena. Kaj naj storim ž njo? Ce jo dam najbližjemu, njegovemu sosedu pa nič, sem mogel z gotovostjo pričakova ti, da me ne ravno nežno poboža z rilcem, meneč, da ga preziram.
Videl sem, kako požjljivo so vpirali velikani majhna očesca na zadnjo pomarančo. Če mi je bilo življenje drago, nisem smel dati nobenemu prednosti. Da bi šel pa s pomarančo v roki še enkrat skozi ob celi vrsti, se mi je zdelo ravno tako ne- '
varno. Tedaj mi da Bog dobro misel: Pomarančo dvignem kvišku, da so j<r lahko videli vsi, jo olupim in — pojem veliko slastjo.
Nisem še videl tako smešnih figur kot so bile one, ki so jih predstavljali moji sloni ob tem prizoru. Dregali so drugi drugega, veselo mahali s trobci in skoro bi bil stavil, da so se smejali —tako dobrp so umeli mojo šalo.
Blagor temu zverskemu me-šetarju, ki je bil tako globoko zaverovan v izrodke svoje domišljije, da jih je imel kar za resnico! Jaz pa sem prepričan, da je rep te zgodbe gola, nedolžna raca. ¡Da imajo mnogo živali dober spomin, vemo vsi. O slonovem spominu pa sem či-tal ta-le dogodek:
Po cesti malega mesta je. šla ali se peljala menažarija, koje najbolj privlačen predmet je bil mlad slon. Ko pride mimo prodajalne trgovca s sočivjem in sadjem, stopi dobrosrčni gospodar ven in poda slonu nekaj pergišč sadja; take ljubeznji-vosti naš debelan ni doživel ve-likrat zato si jo je tem bolj zapisal za ušesa.
Leto pozneje pride menažarija zopet v mestece, gre po ulicah in se nastani na bližnjem travniku. Bilo je prve .noči; mlademu slonu lep spomin ni dal mirno spati. Previdno se oprosti in jo maha po ulicah, dokler ne pride do prodajalne kramarja. A ta je bila zaprta; kaj naj stori? Ne premišlja dolgo, samo na lahno pritisne s pleči in vrata so bila odprta na stežaj, vse krasote kramar skega paradiža so ležale pred njim. No, pa si je tudi pošteno privoščil, dokler ga niso končno na neravno nežen način poučili, da kramarske prodajalne ob treh ponoči niso ravno pravi kraj za stanovanje slonov, četudi moramo občudovati njihov izborni krajevni in okusni spomin.
kušnjo vam pošljemo za 15 cen-1	Smrt rojaka,
tov. Joseph Triner Co., 1333
S. Ashland Ave., Chicago, 111. i V četrtek, 28. april?, je nena-Boditf že danes pripravljeni, da doma umrl rojftk Fnnk Mazo_
preženete nadležne muhe in ko- vec, podomače Antonov, na svo-marje! Ena konva Trinerjeve- jem domu v Brooklynu, N. Y ga FU GASS vsebuje toliko star je bi, še,e 39 ]et Zft njim
snovi, da lahko uničite na mili- žaluje soproga in štirje otroci, jone muh ter komarjev. To v starem kraju ^ mati in en sredstvo je izboljšano, ker ima|brat. Doma je bi, iz Domžal;
Lahko naredi vso družino nesrečno.
Slab želodec lahko naredi vso družino nesrečno. Tak želodec je že uničil dispozicijo marsikaterega moža, da so postali zlo-voljni, žalostni in nesrečni. Naj vas torej slab želodec do tega ne privede, česar bi se pozneje kesali. Na milijone oseb je že odpravilo nered želodca, ki je v tesni zvezi z neprebavo in drugimi notranjimi neprilikami. To so dosegli s Trinerjevim grenkim vinom. V resnici je prijetno jemati to zdravilo, sestavljeno iz čistega kalifornijskega vina, lubja "cascara sa-grada" in drugih zdravilnih zelišč. Še danes si omislite eno steklenico tega vina v bližnji lekarni! Stekleničko na pos-
prijeten vijoličast duh. Pol pinta 40 centov* pint 75 centov (Po pošti 50 in 90 centov).
POZDRAVI IZ NEW YORKA
Podpisana Theresia Hren in Mary Mesarich se sedaj, ko pd hajavi na parnik "Paris" in naprej v stari kraj na obisk, še enkrat poslavivi od svojih družin v Milwaukee, Wis., ter po-zdravljavi vse znance in prijatelje, zlasti one, ki so naju spremili na postajo. Dalje po-zdravljavi tudi vse so-Članice Napredne Slovenke," št. 6, J. S. Z. Sloga ter jim želimo obilo napredka v času najine odsotnosti. — Vsem skupaj kličevi: Na veselo svidenje! — Končno želivi priporočiti tudi tvrd-ko Zakrajšek & Ceàark v New Yorku vsem rojakom, ki potujejo v stari kraj. Medve sva z njih postrežbo popolnoma zadovoljni. — Theresia Hren in Mary Mesarich.
Predno se podam na široko morje na parniku "Paris," še enkrat pozdravljam svojo dru žino v Canyon City, Colo., kakor tudi vse prijatelje in znance. Onim, ki so se peljali z menoj v Pueblo, se še posebej zahvaljujem. Pozdravljeni vsi skupaj. — Posebej pozdravljam še svojega brata Frank Ada-mich-a v Seattle, Wash. — Zahvaljujem se tudi banki Zakrajšek & Cešark v New Yorku za prijazen sprejem in dobro postrežbo, s katero smo vsi potniki zelo zadovoljni. — Anton Adamich.
v Ameriki je bil 19 let.
Omenjenega dne je še ves dan delal. Na poti domov so se ga polotile slabosti ter se je s t%ksi pripeljal domov. Takoj je legel v posteljo; ne sam, ne njegova žena nista slutila, da je zanj kaka nevarnost. Okoli polnoči pa se mu je stanje vidno poslabšalo. Soproga naglo hiti po zdravnika, ko pa se vrne je bil že mrtev. "N. D."
Ko odhajam v stari kraj skupno z mnogimi drugimi rojaki na parniku "Paris," pozdravljam vse prijatelje na Crafton Branch pri Pittsburgh, Pa., in drugod, ter se jim zahvaljujem za vse, kar so storili za naju ob odhodu. — Zahvaljujem se tudi rojakoma Zakrajšek & Cešark v New Yorku za njuno prijaznost in postrežbo. Priporočam jih vsem rojakom. — Jennie Ko-kalj in sin.
.Pred odhodom na parnik še enkrat pozdravljam svoje pri jatelje v Franklin, Kans., in drugod, a tvrdki Zakrajšek & Cešark se zahvaljujem za dobro postrežbo in za trud, da sem lahko takoj odpotoval, kljub poznemu prihodu v New York. — Anton Škoda.
;H I I I 1 1 1 I I 1 1 m H 1 1 1 I tu um in l11111 > I11' 1' 1' '!■ 1 '!■ I111' I' I I' '!■ ■!■ ■!»
J
VABILO K IGRI
katere priredi
SLOV. IZOBRA2. IN PODPORNO DRUŠTVO
"TRIGLAV"
v Joliet, 111.
V NEDELJO DNE 15. MAJA 1927-
v Slovenja dvorani in sicer popoldne ob 2. uri ter zvečer ob 7:30. I. IGRA
I rije ženini
Slika iz ameriškega malomestnega življenja, spisal Fr. S. Taučar. OSEBE:
Hrust, kovaški mojster in vdovec .................... Mr. Jacob Stukel
Milena, njegova hči .................................... Miss Josephine Buchar
Matilda, njegova sestra in gospodinja .............. Miss Mary Rozina
Jera, (vse izvoha) ................................................ Miss Mary Glavan
Debeluh, ........................................................ Mr. Joseph Marincich
Bradač, ...................................................................... Mr. Peter Plut
Suhlin..................................................................... Mr. Anton Blatnik
George, mladi klerk .............................................. Mr. Frank Spelich
Policaj,............................................................. Mr. Leopold Adamcih
II. I G R A
^ ::
"Dva gluha"
burka v enem dejanju. OSEBE:
Slivovka, (zelo naglušen) ....................................Mr. Feliks Jamnik
Zelene (tudi naglušen) ............................................ Mr. Ferd. Ferlfn
Miha, natakar ...........................-......................... Mr. Frank Lauric
Popotnik, ......................................................... Mr. Joseph Kostelec
Stražnik............................................................. Mr. Leopold Adamich
Med igro svira orkester Bolte Brothers. K obilni udeležbi uljudno vabi
Društvo "Triglav"
4 V
Največja slovenska unijska tiskarna
v Zjedinjenih Državah je vedno pripravljena postreci društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovin.
NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK
dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. • 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica.
PLAČILNE KNJIŽICE
/
odobrena od gl. odbora K. S. K. Jednote, najbolj priročne za članstvo K. S. K. J. imamo v zalogi.
V svojem lastnem poslopju.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
"E
PREDNAZNANILO in VABILO
Društvo sv. Jožefa št. 110. in društvo sv. Srca Marije št. 111. v Barberton, Ohio bosta obhajali zadnjo nedeljo tekočega meseca,
29. maja veliko skupno slavnost povodom
20-LETNICE SVOJEGA OBSTANKA
Že danes uljudno vabimo vsa cen j. krajevna društva in članstvo K. S. K. J. iz Clevelanda in iz bližine, da nas ta dan pose ti jo. Spored bo pravočasno priobčen v tem listu
Pripravljalni odbor.
Že v naprej Vam kličemo: Dobro nam došli cen j. gostje!
r
5
B»IIMilWWIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||Ml|||»|||»||||Hlil||||||l|iMii||||||nt3
♦♦♦♦♦ I 1 1M1KH1H 1 1 1 1. I 'H 1 1 I *'!• I****■!■ I 1 -i •»■ 11 •! I ■!■ 1 1 1 * Î H-

Ako
HOČETE ZNATI KAJ JE NOVEGA
-po slovenskih naselbinah, -širom stare domovine,. -v delavskih krogih, —in širom sveta,
TEDAJ SI NAROCJTE IN ČITAJTE
AMERIKANSKI SLOVENEC
ki vae to dnevno prinaaa.
Ako
VAS ZANIMAJO
-podučni delavski, gospodarski in politični članki, -zanimive gospodarske, politične in socialne razprave —in ako vas zanimajo najzanimivejše povesti in romani
tedaj si naročite in čitajte
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd St.	Chicago, 111.
Stane za celo leto................$5.00
Za pol leta..........................$2.50
Za Evropo, Kanado in
Chicago na leto................$6.00
Za pol leta ..........................$3.00
Izhaja razun nedelj in pondeljekov vaak dan.
1>
O
o o o o o o o o o o o o
A

o <>
o o o o o o o o o o o o o o o o o o
o <>
o o o o o
o <>
o o o o o o o
o o o o o

For the ose of »peeking
K. S. K. J.
OUR 9 PAGE
; Edited by Stanley P. ¿upan. Address. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Official notice«, Sporting and Social bows and other features
THE GOLDEN RULE OF THREE
, ]	.	1.
Three things to be — pore, just and honest.
Three things to govern — temper, tongue and conduct.
Three things to live — courage, affection and gentleness.
Three things to love — the wise, the virtuous and the innocent
Three things to commend — thrift, industry and promptness.
Three things about which to think — life, death and eternity.
Three things to despise — cruelty, arrogance and ingratitude.
Three things to admire — dignity, gracefulness and intellectual power.	! ^	. '
Three things to cherish — the true, the beautiful and the good.	f "	. LiO /' ■ 1
Three things for which to wish — health, friends and contentment.
Three things for which to fight — honor, home and country.
Three things to attain — goodness of heart, integrity of purpose, and cheerfulness of disposition.
Three things to give — alms to the needy, comfort to the sad and appreciation to the worthy.
Three things for which to work — a trained mind, a skilled hand and a regulated heart.
Three things to be remembered by the members of K. S. K. J., which are included in its motto — All for Faith, Home and Nation!
REV. IVO LEVIZ, 0. F. M. 7th> 1839>he took out his pass-
port, left Gorica, and embarked
Reprinted from the "Catholic Records and studies." vol. IX. pp. 176-17$. published by the United States Catholic Historical Society of New York. June 1916. (By Rev. J. L. Zaplotnik.)
The Rev. Ivo Leviz (also Le-vitz or Levee) was born in Menges in the former Ausrtian crownland, Carniola(Kranjsko), July 30, 1790. After finishing his common school education he entered the gymnasium of Ljubljana. Austria was then passing through a stormy per iod and Carniolia was occupied for several years by the French under Napoleon. Having completed his classical studies, he entered the Order of cis, and received the habit, March 29, 1813. He took the solemn vows of his Order a year later, and was ordained a priest, September 22, 1816. For some years after his ordination he labored as assistant in the Franciscan parish at Ljubljana, and then he taught in different schools of his province, for he was an ecellent teacher, as is clear from his certificates. March 10, 1819, he was appointed second teacher in the main school of Rudolfovo (No-vomesto) and September 24, 1833, professor of general history in Gorica.
In the meantime, Father Le-vitz heard and read "how great was the harvest in America and how few were the labors." Consequently he began to feel a desire tg go to New York "to contribute his share in spreading and establishing the only true Faith." For this purpose he obtained the necessary per* missions from the Archbishop of Gorica and the Provincial of his Order, in the spring of 1834; but the Congregation for the Propagation of the Faith in Rome ordered him, instead, to repair to Constantinople to take charge of the mission there.
In obedience to this order he left for the capital of Turkey in July, 1835, and labored there zealously for about a year. Then he returned to his native country and was elected secretary of his province by the provincial chapter. At I the same time he acted also as preacher and professor of philosophy in Gorica.
But his ardent desire to go to America revived. After repeated efforts, he finally, in the spring of 1839, secured the necessary permission from his religious superiors, and an appointment for the diocese of Philadelphia from the Roman Congregation for the Propagation of the Faith. On August
for America by way of Trst.
Arriving in Philadelphia, his new Ordinary sent him to Erie, Pa., which at that time belonged to the Philadelphia diocese. His missionary field was very extensive, comprising nearly all the territory of the present Erie diocese. The Catholic population was not great, considering the extent of this territory; yet it was steadily increasing on account of the immigration of many Germans from Europe. In the city of Erie where he resided, he had charge of a numerous German congregations, for whom he built a neat frame church, which was dedicated in honor of the Immaculate Conception of the Blessed Virgin Mary by Bishop Kenrick of Philadelphia in the summer of 1840. At stated intervals Father Levitz visited Elk Creek, Francolini (now Frenchtown), Meadville, Shippensville, and other missions and stations of his district. Here he built several churches and chapels.
Toward the end of the Bpring of 1841, he left western Pennsylvania, and went to New York City, where he acted first as assistant in the German parish of St. Nicholas, and about November 1st of that year, was made pastor. The extent of the parish is evident from the fact that it numbered 389 baptisms and 72 marriages in 1842. He had therefore plenty of work to do, particularly with the school children, for he was alone most of the time, except for the first four months of 1842, when he was assisted by the afterward well-known Indian missionary, Rev. Otto Skolla. In August of that year when the bishop wished to transfer the parish of St. Nicholas to the Redemptorist Fa thers, Father Leviz 3et out on a visit to his old home, Ljub-jana, Vienna, and other places of interest.
Returning to America, he was sent by Bishop Hughes to Rochester, New York, to take charge of the German congregation of St. Peter, as its "first resident pastor. This parish was founded in 1842 in the western section of the city, and moderately large frame church was erected. The basement, which was made of stone, served the double purpose of school-rooms and parochial residence, although the latter portion was not yet completed. (To be continued)
WITH OUR TEAMS
OPEKA STARS
St. Joseph Team Out To Repeat Last Years Record.
The St. Joseph's lodge of Waukegan, and city champs last year won their opening game at Highwood, 111., on May 1st. The team is out to repeat last year's record.
Andy Opeka proved to be the star of the encounter, allowing only four hits and four walks, besides leading the team in hit ting with a single, double and a triple out of five trips to the plate.
The St. Joseph's couldn't get started until the seventh frame when Chamernik and Joe Mesec walked with Artach scoring them with a long triple. John Mesec, Artach, Jim Moore, each knocked out two hits apiece.
Manager M." J. Opeka of the St. Joseph team would like to hear from some local teams, like Sheboygans, Joliet and Milwaukee as the team has only a few more open dates. Brother Opeka would also like to know what the Collinwood Sports intend to do in regard to the Waukegan game.
S. J. W.
A. R. H. E.
Joe Mesec,ss .	__4	1	0	1
Eckovitch,3b .	___4	0	1	0
John Mesec,cf	_ 4	0	2	1
Artach,rf.__	___5	0	2	0
P.Moore,2b _	__4	1	0	1
Drew	_^ 1	0	0	4
Celesnik,If__	___3	1	0	0
A.Opeka,p-lb	__5	1	3	0
J. Moore,c___	......... 5	1	2	0
Citamernik,lb	...... 2	2	1	1
Umçk.p jk--	___1	0	0	0
Totals	___38	7	11	4
Highwood	A	.R	.H.	E.
H.Collier,c	3	0	0	0
Cusick,3b _	__4	0	0	1
Denton,2b _	_ 4	0	0	2
Artis,cf _________	4	2	1	0
Peterson,lb ___	____4	0	0	0
Roberg,rf	3	1	0	0
Weaver,If	__1	0	0	0
Shannon,If __	_____3	1	Z	0
Bottorella,ss _	____3	1	1	1
Carter,p —_	___2	0	0	0
Totals________31 5 4 4
S. J. W.__01000 02 4 0—7
Highwood__0 10 10 3 0 0 0—3
Two-base hits—Mesec, Artach, Opeka. Three-base hits —Artach, Opeka, Artis. Struck out—By Opeka, 6; by Carter, 9.
HURLER WHIFFS ELEVEN BATTERS Joiiet, I1L—Gregorich hurled air-tight ball, holding St. Bernard's team to five scattered hits, and the St. Joseph's team won a Catholic game, 19 to 3, May 2nd on Mill field.
St. Joseph's hit the ball to all corners of the lot. Meanwhile Gregorich was fanning eleven St. Bernard batters and receiving ecellent support from his teammates.
St. Bernard's „0101001— 3 St. Joseph's ....2 0 2 5 6 4 x—19 Batteries — Gregorich and Mutz; Cantwell and Ritof.
WIN OPENER Drobnic and Butler Star In Tilt
The St. Mary's K. S. K. J. baseball team of Waukegan successfully opened their season on May 1st when they defeated the Cullen's A. C. The score indicates a ragged game, but on the contrary, Novak of the Cullen's and Pustaver of St. Mary's both pitched a fine brand of ball. There were many errors chalkedup to Novak's teamates, which proved costly.
The fielding of Butler and Drobnic was the feature of the game. Both these stars played the game as veterans. They made hard • catches seem as though they were mere trifles-easy picking.
Math Slana led the attack for St. Mary's with four bin-gles in five trips to the plate, one of which was a two bagger. The hitting of Grimsic and Drobnic also featured in the attack of the team with their two-base hits. St. M. KSKJ A..R.H.E.
Slana,If______ 5 2 4 0
Novak, ss____ 4 2 2 0
Drobnic,cf__:_ 6
Grimsic,lb .___j— 6
Barle.c_____4
Hack,2b__J. 4
Miks,3b______5
Copp,rf_____5
Pustaver,p____5
0
Totals 1 Cullens A.C Walzak,cf _!_ Butler,3b _
44 11 16 A. R. H. E
_ 5 0 _ 5 0 Mack,2b___4 0
Hebior,rf _
Skorump,ss
Celesnik.lb
Gawle.lf__
Rynkie,c___
Novak,p _4.„
3^ 0
0
0
0
0
RALLY WINS LEAGUE
GAME IN 9TH INNING * Joliet, 111. — St. Joseph's baseball team defeated the St. Patrick's nine, 10 to 6, in a ninth inning rally on St. Patrick's field, May 4th afternoon. The count was tied in the ninth until the St. Joseph boys started a parade around the bases which resulted in four runs. Mutz, Lekan and Zdravlevich clouted homers for the victors. St. Joseph's 202110004—10 S. Patrick's 023 0 01000— 6 Batteries — Skoff, Lekan and Mutz; Dwyer and Grewney.
Totals _______36 16 6
St. Mary's .4400001 11—11 Cullen A.C. OOOlTÎÔOOO—
Two-base hits—Drobnic, Slana, Grimsic, Copp, Celesnik. Base on balls—Off Pusta, 1 ; Novak, 4.
-o-
MISPLACED MODIFIERS
Can you find the misplaced modifiers ?
1.	A fountain pen was lost by a young man, full of red ink
2.	A table to be sold by a woman with beautiful carved legs.
3.	The cherries came in a small round basket which we ate.
4.	A man was seen digging potatoes with a crooked nose
5.	For rent: A house for a small family, well furnished ex cept for the upper story.
6.	Wanted, a horse suitable for a child with gentle disposition.
7.	For sale : A Ford runabout very little used by a doctor about to move awaV, with a self-starting attachment.
Nothing else jolts a small minded man like being forced
to admit that he is wrong. • ___
Take a microscope to look for the average man's sense of duty and the average woman's sense of humor.
It is a bad well into which you mu$t pour water and he is a tiresome friend who is always looking to you for support.
Love's first sight is wisdom's last.
ABOUT PUEBLO
WAS REAL TREAT
BUSY BEE CLUB PLEASES AUDIENCE
Chicago, 111. — Sustaining the reputation for excellence in the dramatic field which the Busy Bee Club, 22nd and Lincoln Sts., has held in the past, the presentation ' of „ "All The World Loves a Lover," "The Bachelors," and "Pat's Letter," on Sunday afternoon, was judged by competent critics to be well nigh in professional circles. The plays were presented in St. Stephen's Hall, at 22nd and Lincoln Streets, Chicago, to an appreciative audience of friends of the girls who turned out in full numbers, despite the fact that May 1st was such a lovely day to be outdoors.
The girls deviating from their usual programs had Sunday's so well arranged, that it was unique in its presentation.
The proceedings were set in motion by the introductory remarks of the Rev. Father Dominic, O. F. M., assistant at St. Stephen's, who presented in turn the Rev. Father Pastor. At the close of the talk the "Tots" surprised with a playlet — costumed in the dress of the puritanical days. Miss Elsie Wentzel executed a toe dance, entitled "Spirit of Youth," and won round, after round of applause from the audience. The Misses Julia and Angeline Pas-dertz obliged with a piano duet. You were swell, girls!
Miss Mae Stonich as Phil, alias Martha Comeonce, "The Lover," was '1 the life of the party in the play, "All the world loves a lover." The part of Marjorie, who was engaged to Phil, and played by the Miss Anna Perko was surprisingly well done. Miss Julia Pasdertz as Betty, and Marjorie's chum was true to life. • Miss Mary Garbais, as Miss Peabody the principal, was in a class by herself. And her pupils: Miss Mary Grill as Angelina Corn-stock, the farmer girl, Miss Dorothy Banich as Doris Church, Miss Angeline Pasdertz as Flora Rummel, Miss Erna Garbais as Grace Milton, and Miss *Mary Medic as Patience Farrington, brought many a splitting laugh to the audience.
A treat never expected was given all by the girls' friend Miss Elizabeth Rezab, who sang: "Sing! Sing! Birds on the Wing!" As an encore she obliged with "Tears and Smiles." Accompanying her at the piano was Miss Agnes Rezab. We liked you immensely, girls! The tiny Miss Harriet Wentzel rendered in her inimic-able way, "I'll Love to call you thanks, girls! ,You were splen-my Sweetheart," with Miss did! Mary Grill at the piano.
WILL GIVE FROLIC
Pueblo, Colo.
Dear Editor:
In your question and answer box I have taken particular notice about the Pueblo lodge boasting it's membership of 649 in the Senior Department. We are proud to say it is true, but how was this large number of members secured? It was the hard and laborious work of its beginners, who started this society many years'ago.
It is to them that we should give due honor and credit, who by their untiring efforts, and toiling for the welfare of the Union, all these many years, numbering in all 34 years. These men surely attained the end for which they worked, and looked ahead, too. I am sure it was their purpose to build up, to start the foundation, and to continue until completion. It is really a remarkable manner in which St. Joseph's Society of Pueblo gained an early footing and retained it. This is evidenced by the number of members enrolled in the past 34 years.
Our Society was organized on March 19, 1893, and since that date has been progressing rapidly, to this date. May the Dear Lord Bless all those fellow brothers who made this a possibility; a very good example set, I am sure to all its Juniar members.
At a regular meeting of the St. Joseph's Society held in our hall, on Sunday morning, May 1st, 1927, having as president Mr. John Germ and Mr. John D. Butkovich as secretary. The minutes of the previous meeting were read and approved. General procedure and collection of dues by our treasurer Peter Culig Jr. Upon collection of all dues, motion was made by one of the members for adjournment at 12 p. m.
Members of the St. Joseph's baseball team have been re-J ever suspect quested by the "manager to meet at the Eiler grounds on Sunday afternoon at 1:30 for a workout. The boys are making a good showing, and prospects look good for a fine year ahead of them.
I want to thank the fellow members who take interest in having their news items published in Our Page, and are doing all in their power to cooperate with the editor. Your truly,
Peter Culig Jr., St. Joseph's No. 7.
-o-
A well bred dog goes out
WAUKEGAN AND NORTH CHICAGO, ILL., INVITED TO DOUBLE FEATURE DANCE
Here we go: Balloon and Confetti Dance
Where to? Mother of God Parish Hall.
Given by: Young Ladies Sodality Date: May 15, 1927. Come on folks, let's all go out on May 15th, and have a good time at the dance, given by the Young Ladies Sodality of Mother of God Parish. Remember the date May 15th. Our Program will commence at 7:30 p. m. sharp, with a special movie. Prizes will be given to the most popular girl in our* Parish (getting exciting folks) and to the best dancer. Refreshments will also be served. Get your tickets from the committee or at the door.
We are all going to have a good time. Music will be furnished by the Orchestra of our Parish. This is the first dance given by the Young Ladies Sodality and we are counting on your attendance to make it a success. Everybody is welcome from near and far. The more — the merrier — remember. Don't forget the date, time and place, and you be there.
«Dance committee.
THE WHY. OF CHICAGO
when he sees that he is to be kicked out.
at the
In the "Bachelors," the entire cast consisting of Miss Mae Stonich as Harold Teen, the hubby; Miss Anna Perko as Tillie the Toiler, wifey; Miss Anna Medic as Mrs. Jones, the world famous mother-in-law, and Miss Julia Pasdertz as Smitty, the lawyer, were just !
In the Irish skit the Misses Anna Medic and Mary Grill as Katie and Pat were a scream. The successful program came to a close with the Busy Bee Club Song. Much credit for the success of this production is due Miss Anna Medic and the timely suggestions and service of the Rev. Father
too grand to be told so, in Dominic, O. F. M.
mere words. Why not repeat this again?
The audience getting used to surprises was yet to have another "never to be forgotten thrill" when Miss Anna Zeman, a real nightingale in disguise rendered, "Morning" and "Mis-
The evening was spent in dancing and chatting with old friends. You know how it is when the Bees once begin to chat and buzz-zz. Yes, they had the buzz — and they had a crowd to help them buzz -— so that it looked like one large bee colony. And honey was not you know what I
tress Margarita." She was artistically accompanied by Miss missing Helen Zeman at the Baldwin, mean. We hope to hear these artistsj An Admirer of the Busy Bee in the near future. Manyj Club. .
Chicago, I1L — The way some
of you guys accused Joe Kobal for conducting this column you'd think he was the only one who knows how to write.
Stanley Kozjak knows how to write also, and I think this guv Kresge Anton has some edumacation also. Why not blame them, or perhaps, Victor Mladich? You'd-all be wrong anyway.
The bozo that's writing this, is the last one any one would Frank Banich Jr. and Joe Kobal went out someplace last Wednesday nite. Of course I ain't mentioning any other names as who was with them etc.
Frank Gerbajs is still taking music lessons. We wish you lots of success.
The Busy Bee girls had a play and dance two weeks ago. All the girls who participated in the play did fine. Mae Stonich and Mayme Grill performed exceptionally well.
Now girls hand over the pennies.
Even Stanley Kozjak was at the dance, but the floor sure did miss him. Some say he is a good dancer. Come on, show us, were from Missouri. ' Every time Joe Zabkar plays" ball, he gets a little better. Notice when he tries to catch a ball he's got his mouth open. That's for safety first, in case he misses it with his glove, I guess his mouth is ready. Of course, we all have our faults.
I hear he is going to be catcher on the team.
On May 15, 1927 St. Mohofus society is giving a dance. Don't forget the date. For those, who might not know, it will be held at St. Stephen's School Hall.
Now I've got to hurry and get a little practice in playing ball yet. Met me on this corner the next time again. -o-
Chickens are long in coming out of unlaid eggs.
Have ambition and your road will lead up ward.
t
(Nadaljevanje)
"Tako ne more iti več dalje, oče!" je dejal slednjič nekega dne starčev najbližji sosed in uradni naslednik, Bogomir Ri-ška — zaročenec umrle Marijane —, "poklicati morate domov svojo Hanko."
Ljuboš je zamišljeno majal Z glavo.
"Sem že tudi na to mislil,"j je odvrnil' v skrbeh, "toda mati noče."
"Zakaj ne?"
"Pravi, da se nama je Hanka odtujila. Preveč se ji je priljubilo mestno življenje in ne bo hotela za ta kratki čas — okoli Martinovega se namerava z Novko poročiti — priti k nama. Seveda ... če bi oe oba hotela tukaj udomiti? . . . Toda o tem noče Novka ničesar slišati."
"Ker je — ne zamerite, oče! — prevzeten fant. Toda ne morem si misliti, da bi tudi Hanka? . . . Kratkomalo, oče, je naglo prekinil mladi kmet svoje premišljevanje z odločnim glasom, "ako nočete uničiti matere in gospodarstva, morate nekoga vzeti v hišo; in tako mislim: pred tujo osebo ima vendar lastna hči prednost, na i traja tako dolgo, kolikor traja!"
"Imaš že prav," je kimal Ljuboš preudarno. "Ampak naša mati . . ."
"Prepustite stvar meni!" mu je segel Riška v besedo. "Se danes bom govoril z gospodom pastorjem v tej zadevi in ga prosil za svet. On bo že znal omečiti Hankino srce, da bo prišla! No ... in do ženitve bo končno vendar še preteklo celo leto, in do takrat si bo , Martin mogoče tudi še premislil in bo sledil svoji nevesti ... in oba bosta zopet čisto naša."
Riške ni varalo upanje. Duhovnikove živahne besede so zadele Hanko v srce. Sledila je zapovedi otroške dolžnosti, ji žrtvovala brez obotavljanja želje lastnega srca in se vrnila v rodno hišo. Ali se je pa vrnil z njo tudi solnčni žarek, katerega je bila umela pričarati Ma-rijanina židana volja v puste prostore? Hanka se je vpraše-. vala o tem s tesnobnim dvomom, kolikorkrat je tisti prvi večer s plahim pogledom ošini-la tožno materino lice. Mati je še vedno molčala. Ali bodo stroga usta imela kdaj zanjo dobrotno besedo?
Grenko in grenkejše je postajalo hčeri pri duši. Tako rada bi šla gori v svojo kamrico, kjer bi mogle prosto teči s težavo zadrževane solze; vendar oče je toliko spraševal in pripovedoval, in morala je potrpežljivo poslušati ali odgovarjati, najsi so se ji misli mudile bogvekje.
"Ali š-i ni osem?" je spraševal slepec ponovno. In ko je starinska stenska ura slednjič odbila osem in nato mirno dalje tiktakala, se je starec vedno bolj nepotrpežljivo premikal na svojem stolu.
Hanka je slišala, da pričakuje svojega mladega soseda, ki je bil danes kot župan po opravkih v več kilometrov oddaljenem Hotjebusu. Oče je na vso moč povzdigoval Bogomira Ri-ško, hvalil ga je kot najvrlejše-ga, najbolj treznega in najbolj marljivega v vasi: njegove njive so najboljše obdelane, naj bolj plodne; vse, karkoli se more dobiti iz puste, neplodne zemlje, doseže s svojo neumorno delavnostjo, pri tem najde še vedno časa dovolj, da poskrbi za gospodarstvo slepega Lju-boša; ako bi bil Riška njegov zet, da, tudi resnični, pravi sin ne bi mogel ljubezniveje, bolj požrtvovalno ravnati; sicer pa
enako pomaga z besedo in deja njem vsakemu, ki ga prosi pomoči, cenijo ga vsi v vasi, nje gova beseda velja pri vseh, odločuje pri spornih zadevah; zato se je slišal samo en glas,.ko so pri zadnjih županskih volitvah poverili to mesto mlademu Riški, glas, da obilno nadomešča s preudarnostjo in modrostjo, kar mu manjka na letih. Tako je govoril Ljuboš o svojem nasledniku.
Ko je bila Hanka zapustila Kruševec, je služil Bogomir že tretje leto pri gardi; zato se je spominjala samo nejasno na vi-sokovzrastlega, vitkega fanta, ki je skoraj vedno tičal z učiteljevim sinom v knjigah in bi bil silno rad študiral, ako bi ne bih primoran kot edinoc prevzeti lepega očetovega posestva. Sedaj je po rani smrti svojih starišev gospodaril že leto in dan. Ker pa Hanka ni bila obiskala svoje domače vasi, ni od takrat več videla sosedovega sina.
V	tem trenutku se je videla na vrata, pes je glasno zalajal, a se takoj zopet umiril, oče, ki je prisluškoval trdnim, hitro se bližajočim korakom, je veselo rekel: To je Bogomiri" Modre dekličine oči so se pa v razumljivi radovednosti uprle v došleca.
Ko je Riška prestopil prag se je moral pripogniti. In ko se je v naslednjem trenutku pokazal v polni svoji velikosti, v vojaško strumnem nastopu, se je zdel skoro še večji kakor stari Ljuboš. Njegova« vitka, širokopleča, obenem okretna postava je kazala vso popolnost mladeniške moči. Njegov sveži, zagoreli obraz je bil sicer vse prej nego. lep ;toda v tem nomodrih očeh in okoli lepo za okroženih ust je igral izraz ta ke poštene prijaznosti in odloč ne volje, in globoka resnost se je družila s tako prikupno mi lino, da je bil veliki vpliv postavnega mladega kmeta na svojo okolico popolnoma raz umljiv.
V	tem trenutku se je videla pričakovanja polna napetost v vsaki potezi njegovega obraza
"Dober večer vsem skupaj!" je dejal z lepo donečim glasom Pri tem je hitro preletel njegov ostri pogled mali krožek in obstal na Hankinem obrazu.
"Lepa hvala, moj sin, lepa hvala!' je zaklical stari Lju boš dobre volje. "Saj sem ve del, da boš prišel še danes k nam! . . . Da, ali vidiš, kdo je tukaj ?"
Prišlec je stisnil starcu roko in glasno odgovoril na nemi pozdrav stare županje, obenem pa so bile njegove oči nepremično uprte pol jznenadene pol otožne na Hanki, ki je nekam pla ho, obenem pa tudi skoro kljubovalno vračala strmeči pogled mladeničev.
Riska je hitro stopil k njej in ji ponudil desnico. "Dober večer, Hanka! Bodi tisočkrat dobrodošla doma!" je dejal z iskreno prisrčnostjo. "Ne zameri, da prihajam tako pozno; toda ne bi mogel spati, preden ti nisem izrekel pozdrava, kakor je pri nas navada. Zal, bil sem zadržan in nisem mogel priti po te in po tvoje stvari na ko-odvor; zato sem moral poslati Matevža. No . . . prav je, da si zopet tukaj! In kako si se spremenila! Da nisi tako podobna rajni Marijani, bi te ne spoznal."
Glas odkritega veselja je ogrel Hanki srce. Pustila je svojo roko v Bogomirovi in odvrnila smehljaje: "Tudi ti nisi več isti, kakor nekdaj! Samo
lase nosiš še vedno kakor poprej !"
"Nočejo ubogati," je odgovoril Riška in šel z levico ob preči svojih kratko pristriženih svet lih las, ki so se ob straneh mogočnega, širokega čela kodravo prilegali. "In tudi ne bi hote drugače, ker je vprav'to ugajalo moji Marijani! . . . Toda kako si podobna moji ubogi raj ni nevesti! Ko gledaš tako prijazno, celo še bolj kakor poprej. Samo večja si in v obraz bledej-ša. To je, gotovo zaradi mest nega zraka in . . ."
Prazne čenče, Bogomir," ga je prekinila starica rezko. "Ne meči obeh v en lonec! Naša najstarejša bi se ne <jala nikoli vtakniti v tako našemljenost, in naj bi bila tudi sto let v mestu!"
ODPRAVLJA SRBEČICO.
Vnstf- no koži je zelo nadir«.
no. Za hirto ndpomni rabit* to ¡zborno mazil«. Dobi •• v v jih lekarnah.
StVE R4Š
ESKO
SEMENA
V zalogi imam najboljša poljska, vrtna in cvetlična semena.
Pišite takoj po brezplačni semenski cenik .
Blago pošiljam poštnine prosto.
MATH PEZDIR
Box 772, City Hall Sta.
New York. N. Y.
Riškove pametne oči so zdrsnile opazovaje preko matere in hčere. Srditi obraz prve in temni žar, ki je zagorel nenadno preko Hankinega lica, sta mu zgovorno pripovedovala o skaljenem veselju svidenja — iz kmetičinih besed je uganil vzrok.
Ni prav, mati," se je obrnil sedaj k njej, "da godrnjate zaradi tega nad svojo Hanko. Drugače ste vendar tako razumni in dobri in imate svojega otroka iz srca radi. Cemu hočete sedaj sebi in njej zagreniti vrnitev?"
(Dalje prihodnjič)
Edina agentura za vso Ameriko
Najboljših garantiranih atarokrajskih kos, zvane ..."Vulkan kose" in drugega orodja.
. Naročite si par teh "Vulkan kos", ker so rezila, da jim ga ni para	•	6
Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročilom, poštnino plačamo mi.
Cene so: "Vulkan" kose z rinko in ključem, dolge 26 do 33 palcev po $2.50. Kose druge vrste "poleranke" po SI,50. Kosišča lepa, tz trdega lesa po $2.25 in $2.00. Klepalno orodje, ročno kovano po $2.00. Brusilni kamni, veliki, črni po 75c. Oselniki po 50c. Srpi veliki za klepati po $1.00. Motike, ročno kovane, izdelane v Dobrem polju po $1.50 in $1.75. Ribežni za repo ribati z
dvema nožeirta po
Naslov napi&te samo:
STEPHEN STONICH
CH&HOLM, MINN.
Vedno razpošiljamo tudi bakrene kotle s kapo, izdelane po starokrajskem vzorcu, kakor tudi petrolejske peči z* to rabo Razpošiljamo tudi starokrajske plenkače za tesanje in literne steklenice. Pišite po cenik!
tammmmmtmmmmmar.
* o o 9 • a o


Harmonike.
Kdor želi imeti v resnici dobro in zanesljivo harmoniko, naj se obrne brez skrbi name, ker izdelujem kranjske, nemške in kro-matične harmonike po vašem oku; u.
Pišite po cenik.
Se priporočam
ANTON MERVAR
6921 SL Clair Ave.
CLEVELAND, OHIO.
POZOR! ! !
Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po širni Ameriki, v Kanadi in v starem kraju, ka tere prodajam ie nad 20 let, kakor Alpen tinktura, proti izpa dan ju,in za raat moš krh in ženskih las Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid toper revmatizem, trganje in kostibol v rokah, nogah in križicah. Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, mozolce, pege in druge izpuščaje na koži, srbečico, li-šaie. rane, opekline, bule, turove, kra ste, kurja očesa, bradovice. v zalogi imam tudi prašek za potne noge itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. Vsaka družina bi morala imeti moj brezplačni cenik za svojo lastno korist
Jacob Wahttt, 1436 E. 951 h St Cle-veland, O. near Superior and Wade Park Ave.
Imam na zalogi že nad 14 let
LU6AS0VE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, llfem-ške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,N.Y.
Edini zastopnik In zaloinik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih _ Državah.
Telefon urada: 749 Telefon stanovanja 4377
WEESE PRINTING CO.
1 JEFFERSON ST, JOLIET. ILL. 1 3. nadstropje, pri mostu. Julius G. Weese, poslovodja Tiskarna in izdelovalnica itampilij iz kavčuka. Tiskamo v vseb jezikib.
ZASTAVE, BANDERA,
REGALIJE in ZLATE ZNAKE
za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje
EMIL BACHMAN
1845 So. Ridgeway Ave. Chicago, Dl. PUite po ceniki
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku boste našli ie mnogo drugih koristnih stvari.
MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
J^I preskrbujemo in prodajamo bonde javnih naprav, industrijske in municipalne bonde;,
ft
Vaši prihranki
vloženi pri nas, eo vedno varni. VI živite lahko v katerikoli Izmed naših drtav. ia vendar ate lahko vložnik na osii banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 odsto obresti mm prihraak* in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede ns to sli vi predložite svojo vložno knjigo sli ne. Na* kapital in rezervni sklad V vsoti vet kot $740,000 fs ki * , ,.	»sk varnosti za vsi denar.
Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima
z i tejfo ^aklonlenoaL	p08treibo' in ^ katere«4 Prejema nsjizrs-
: JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON ST. :t JOLIET, ILL. ï
Wm Redmond, preds	Chaa. G. Pesree. kasir, J
Jokcpb Duoda. oomož. kasir.
YiiHiMiiinii.i.».imitnMf.)M mnti t î j ; it 111111 n
Popolna postrežba z bondi za investiranje in zopetno prodajo.
Na zahtevo dajemo vsa pojasnila K. S. K. Jednota je pri nas kupila že veliko bondov v splošno zadovoljnost.
AjCLALLYNa™ company
67 West Monroe Street, Chicsgo, III.
NEW VORK. BOSTON. PHILADELPHIA. DETROIT. ST. LOUIS, MILWAUKEE. MINNEAPOLIS, SAN FRANCISCO.

VABLJENI STE
da se pridružite našemu drugemu letošnjemu
skupnemu potovanju v stari kraj
katero se vrši na preizkušeno najboljšem parniku Francoske linije
"Paris-u" feÄJ'n. 4. junija t. L
Kakor na drugih potovanjih te vrste, bodo tudi ob tej priliki pripravljene za potnike posebne ugodnosti. Razume se. da bodo imeli potniki spremstvo prav do Ljubljane.
Pišite nam po okrožnico o naših skupnih potovanjih. V njej dobite pojasnjeno glede cen in drugih zadev.
V Vašo korist je, da se čim prej priglasite in rezervirate prostor, zlasti ako niste ameriški državljan.
PRIHODNJE NAŠE SKUPNO POTOVANJE BO NA 16. JULIJA, ISTOTAKO NA PREISKUSENEM IN PRILJUBLJENEM
"PARIS-U."
• Lahko odpotujete tudi prej, ali pozneje. Mi zastopamo vse večje linije in Vam lahko preskrbimo katerikoli parnik hočete, naj že bo na Havre. Cherbourg. Hamburg, Bremen ali na Trst.
Ako ste torej namenjeni*v stari kraj, se obrnite na nas in točna in zadovoljiva postrežba Vam je zagotovljena.
Ravno tako se obrnite na nss. kadar pošiljate denar v stari kraj, — kadar želite dobiti denar iz starega kraja, — kadar želite dobiti kako osebo iz starega kraja, — kadar rabite pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino.
I	*	''C <£
Slovenska banka
Zakrajšek & Češark
455 We«t 42nd Str. (med9. in 10. Ave. New York
umiiK
Erfabli»hed 1857
ALI POŠILJATE DENAR V EVROPO?
če je temu tako, potem se vam izplača, da se zglasite in obrnete na našo banko. Mi smo v banč nem poslovanju že SEDEMDESET LET. Največ tega časa smo posvečali kot POSEBNOST pri pošiljanju denarja v razne kraje Evrope.
Ker smo v zvezi s svetovno znanimi denarnimi zavodi, nam je mogoče, da vam nudimo NAJNIŽJO CENO PRI DENARNIH POŠILJATVAH. Zglasite se torej v naši banki.
Najstarejša in največ ja banka v Jolietu.

mmmmmr



_Slovensko stavbinsko pod-
-3* jetje se priporoča Slovencem in Hrvatom. Delamo hiše po najnovejšem slogu 1 kakor kdo želi. Vprašajte nas za načrte in cene. Svoji k svojim
M. C. Gregory Bros.
1222 N. Broadway St. Joliet, 111.
Telefon 3343

ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittsburgh, Pa.
Izdeluje pooblastils, kupne pogodbe, pobotnice vsske vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spsdsjoče dokumente, bodisi zs Ameriko sh stari krsj. Piiite ali pridite osebno.
Frank Z,aKrajieK
SloOensKi To/jrebnik
11Q5 JVortoood Ud.	Cleveland. Ohio
Randolph 4-983