T--T AT AT-	AtATAT	T O-TIT ^ T^T A '
.••xr-x?-x g* yxri: ? -i o i yx 'jotm 'yx^-xyx ?x? ■£ nx^r^ r^i^Tvrr
Glasilo krščansko mislečih
učiteljev in vzgojiteljev,
-« VERI, VZGOJI, PODUKU, es-
IV. Iietnik	V	Ljubljani	i.	februarja	1903.	Št.	3.
Podlaga vsake vzgoje.
^PjRsaka vzgoja sloni na vzgojevavčevi avtoriteti. Gojenec mora prizna-SgMg' vati avtoriteto tistega, kateri ga	vzgaja,	to se	pravi:	on	mu	mora
zaupati, da zna prav vzgajati in da to tudi	hoče. Kjer	ni	tega	zaupanja,
tam ni priznanja avtoritete, tam je k večjemu priznanje večje zunanje sile. To zaupanje je silno nežna stvar; giblje se v globokih, tajnih sferah nravnega življenja. Ne dd se ne izsiliti, ne izprositi; utemeljeno je na nravnih vzrokih, kjer igra največjo ulogo človeška svoboda. Naša narava je pač tako ustvarjena, da se rada nasloni na avtoriteto drugih; še odrasli človek le prerad verjame, kar sliši, tembolj seveda otrok.	Toda	gorjd,	če	se	enkrat	omaje
zaupanje. Potem se ne vrne več.
Ta načela so tako jasna in tako splošno priznana, da bi se reklo vodo nositi v Savo, ko bi jih hoteli obširnejše dokazovati. Konštatiramo jih. Na njihovem temelju pa se lotimo konkretnega vprašanja, kakšne so razmere glede na avtoriteto našega učiteljskega stanu.
Na prvi pogled bi se videlo, da so v tem oziru vse učiteljske stranke edine. Vse se namreč borč za večjo samostojnost in za večji ugled učiteljskega stanu. Tako vsaj pravijo. S tem pa še ni vse povedano. Gre se zato, za kakšen u^led se bori kaka stranka. In tu imamo bistveno različne nazore: Ena stranka trdi, da je prva in poglavitna stvar ugled učiteljskega stanu med drugimi takozvanimi izobraženimi stanovi. Ta stari ugled našega
stanu pri uradništvu, advokatih i. t. d. na prvo mesto. Ta ugled si hoče priboriti na podlagi tega ugleda si utrditi svoje stališče. Liberalno učiteljstvo je prepojeno s to idejo povsod po svetu in seveda tudi pri nas. Zanimivo je pri tem, da reflektira samo na ugled 'posvetne inteligence in si šteje na sprotno — vsaj po oficielnih izjavah smemo tako soditi — celo v čast, ako nima ugleda pri duhovskem delu izobražencev. Že to je nedosledno in tem bolj neumno, ker ima pač mnogo več nujnega stika z duhovniki nego s posvetno inteligenco.
Druga stranka pa trdi, da je prva in poglavitna reč ugled učitelja kot učitelja pri tistih, katere uči in vzgaja in pri tistih, kateri ž njim vred učč in vzgajajo. Mi se prištevamo k drugi stranki. Prepričani smo namreč, da je ugled učiteljskega stanu med drugimi stanovi nemogoč, ako nima učitelj prej ugleda pri svojem delovanju. Avtoriteta učitelja kot učitelja je prva stvar; za njo pride sama po sebi veljava njegovega stanu med drugimi stanovi.
V	tem oziru je pa sedaj žalostno. Silno abotna je misel tistih, kateri sodijo, da si bodo to poglavitno avtoriteto priborili z energiškim nastopom, z ognjevitimi članki, s pomočjo liberalnih politiških strank in z drugimi takimi pripomočki. Po našem je tako-le: Učitelj mora imeti avtoriteto pri otrocih, katere uči in vzgaja, imeti jo mora pa tudi pri stariših in duhovnikih, ki ž njim vred uče in vzgajajo. Če tega ni, je vse drugo prazna reč. Podlage ni in vse vpitje o učiteljskem ugledu in njegovi samostojnosti je mahanje po zraku Avtoriteta, za katero se gre, je nravna stvar, kakor smo rekli; zato se da doseči samo z nravnimi sredstvi. Dekretirati se ne dd, tem manj, ker se politiška zamozavest ljudstva vedno bolj krepi in se vedno bolj vresničuje načelo politiške svobode.
Sedaj pa poglejmo razmere, kakoršne so pri nas na Slovenskem. Liberalno učiteljstvo riskira za skledico leče, ki mu jo z viška kažejo dozdaj slučajno še na krmilu stoječi liberalni politiki, vso svojo avtoriteto pri tistih, med katerimi mora delovati. Ogromna večina ljudstva je liberalstvu nasprotna, vedno več se bere vedno več zanimlje za javna vprašanja Ljudje naglo spoznajo, kakšnega mišljenja je učitelj, če je še miren. Ako pa nastopi živahnejše, če ima agresiven temperament, da se sam loti agitacije, da morda celo dopisuje liberalnim listom in se tako pred celo javnostjo udeležuje boja, potem je to znano kmalu po celi deželi. Otroci se ne dad6 ločiti od drugih; slišijo, kaj se govori o učitelju; bero morda tudi stvari, ki se tičejo učiteljstva in to vpliva nanje. Zaupanje raste pri stariših in pri otrocih ali pa pada.
To je resno dejstvo! In ker je v našem časa mnogo učiteljev naravnost na protiljudski strani, pomenja, da je mnogo učiteljev z oslabljenim zaupanjem, z oslabljeno avtoriteto pri izvrševanju svojega poklica. Grozne so posledice tega pojava. Kaj pomaga, če kak liberalni šolski svet protežira kakega učitelja, če mu nakloni najboljše mesto, — ugleda mu ne more dati, izgubljenega zaupanja mu ne more vrniti. In s tem se celo učiteljevo delovanje izgubi v pesek. Ljudstvo čuti šolo in učitelja kot breme in komaj čaka, da bi se ga oprostilo. Zveza med otroci in njimi je samo zunanja, izsiljena. Uspehi so seveda temu primerni.
Iz dna duše nam kipi' izjava: Zastavimo v boju za svoj napredek, za svoj ugled, za svojo samostojnost vse, samo ene reči ne: svoje avtoritete pri izvrševanju svojega poklica! Ne igrajmo se s prvo in poglavitno stvarjo, na kateri sloni naše bivanje, z zaupanjem starišev, ki nam dajejo v pouk in vzgojo svoje otroke, in z zaupanjem nežne mladine, v katere službi je poglavitna čast, je prvi ponos našega težavnega stanu.
Kako si more učitelj pridobiti in ohraniti ugled v šoli in izven šole?
(Konferenčno poročilo).
pogledamo po svetu, pojavlja se nam pri večini omikanih ljudstev neko čudno gibanje. Nobeden, tudi najmanjši v človeški družbi noče ubogati, ravnati se po volji predstojnikov. Vsak čuti v sebi neko samostalnost in neodvisnost, in smatra prostost misli in dejanja za najvišje dobro. Da, ta ideja individualne in vesoljne prostosti sega tako daleč, da zuga omajati družinske razmere in celc3 temelj sedanjih držav.
Kaj je temu krivo? Hipertrofija svobodnega čustva in malone popolno Pomanjkanje avtoritete. Naša naloga je torej, spraviti gibanje narodov v Pravi tir, povrniti ljudstvu zmisel za avtoriteto, njegov razvajeni čut za Prostost pa primerno omejiti. Kje pa začeti? Odgovor je jasen, namreč: pri mladini, že pri otrocih ljudske šole, kajti, kar se v mladosti vcepi, ostane 2a življenje. Učencem mora biti učitelj vzor, zanesljiva avtoriteta. To je neprecenljive veljave ne le v splošnem, temveč tudi v poučnem in posebno v Vzgojnem oziru.
„Srečen, presrečen je otrok" — pravi nemški pedagog Kellner, — „ki v'di v svojem učitelju poosebljene najlepše čednosti, ki misli: če vsi lažejo ln prekanjujejo, moj učitelj ne; če je celo moj oče pijanec, moj učitelj ne Prekorači nikdar meje dostojnosti; če živijo moji stariši v vednem prepiru, ®°J učitelj je miroljuben. Boljšega ko si učenec misli učitelja, več bo izdala nJegova hvala in graja. Če pa začne otrok dvomiti nad učiteljevo nravnostjo ,n vrednostjo in če začne omahovati zaupanje, pojema tudi vpliv učiteljeve besede, hvala in graja ne dosežeta svojega namena, in to, kar bi dosegla sicer ljubezen, more sedaj le največja strogost površno doseči. Spoštovanje učitelja, pobožna vera v njegovo popolnost, skratka ugled učiteljev neprecenljivo pospešuje vzgojno delovanje."
Ker je torej avtoriteta toli važnega pomena, ne bode odveč, če se vprašamo: Kako si jo more učitelj pridobiti in stalno ohraniti ?
Učitelj bodi značajen! To je prva lastnost, za katero se je ucitelju potruditi, ako si želi pridobiti ugled ne le pri stariših, temveč tudi P1! otrocih. Popolna vzajemnost in enakomernost vseh njegovih dejanj, natančna doslednost nehotč in šiloma zahteva pokorščino in spoštovanje. Učitelj, moz beseda, ki izpolni, kar enkrat obljubi ali zažuga, bode našel kmalu pričanje svojega ugleda, česar neznačajen učitelj nikdar ne bode dosegel.
3*
Vendar z lepim značajem še ni vse storjeno. Še tako možat značaj ne bode imel ugleda, ako mu manjka podlaga prave omike in izobraženosti.
Učitelj naj torej skrbi, da si pridobi splošno omiko in izobraženost, kajti s tem položi glavni temelj svojemu ugledu. Kolika neprijetnost za učitelja, ako včasih navadnim rečem ne vč razloga, če mora utihniti, kedar se govori o znanstvenih rečeh, ako ne vd svetovati starišem ali cel6 otrokom, ki iščejo pri njem sveta. „Svojega učitelja lahko vprašam, kar hočem“, tako naj misli učenec, „saj moj učitelj vse zna.“ Tudi stariši naj se zanašajo: „Ako česar ne znam, treba mi je le podati se k gospodu učitelju, on mi gotovo ve pomagati.1' V takem kraju se goji nehotč ugled učitelja, ki se tudi ohrani za vselej. Najhujša napaka pa je, če je znanje učiteljevo površno v tem, kar zahteva šola in sploh njegov poklic. Ako si učitelj pri poučevanju ni sv es svoje temeljitosti, če kaže nesamostalnost in omahljivost, bode škodoval s tem neizmerno svoji avtoriteti. Otroci le prehitro opazijo, da tega ali onega učitelj sam prav ne \6, in bodo izgubili zaupanje do njegovih besed. Da to nevarnost odvrne, naj se trudi izpopolnjevati svoje znanje v učnih tvarinah, pridobiti si spretnost v poučevanju, in se sploh vsak dan vestno pripravljati za pouk.
A ne le glede duševne izobrazbe naj hrepeni učitelj po višji stopinji, skrb naj ga je tudi svoje vnanjosti, ki podpira ali pa slabi' njegov ugled. Naravno je, da človek spoštuje tega, ter se temu rad podrejuje. katerega smatra popolnejšega od sebe. Prvi utis pa je zato eminentne važnosti. Čestokrat je namreč prvi utis tudi stalen. Ta pa ni toii odvisen od notranjosti, marveč od tega, na kakšen način se ta notranjost pojavlja v vsem kretanji, obleki i. t. d. Vsakemu ugaja mirno harmonično kretanje, snažna suknja, vljudnost in dostojnost. Kako hitro pa se lahko osmešimo z okornim vedenjem in smo včasih zaradi malenkosti drugim v izpodtiko! Da kaj tacega učiteljevega ugleda ne bode podpiralo, je pač jasno. Seveda ne sme učitelj ali učiteljica prekoračiti v ničemer prave meje. Ponižati se do takozvanega „modejournala“ se pač tudi ne strinja z resnim stanom učiteljskim. Pač pa podpirata red in snaga izdatno njegovo avtoriteto.
Prepotrebna čednost, ki naj diči vsakega učitelja in tvori temelj avtoritete, je pravičnost.
Ako premotrimo starodavno, kakor tudi novejšo zgodovino, vidimo, da se imena pravičnih ljudij svetijo kakor svitle zvezde na nebu. Še dandanes si ogrevamo srce za nje, in njih spomin je nevenljiv; a spomin krivice, ki se je zgodila če tudi že pred tisoč leti, peče nas še zdaj. Rudolf Habsburški, slavni praded naše cesarske zgodovine! Kaj mu je pripomoglo do najvišjega ugleda, do kraljevske krone? Reven grof je bil, a pravičen, tako mu gre sloves. — Kar je kralj v svoji državi, to je učitelj v šoli. Če je pravičen, blagor mu! Hvaležno se ga bodo spominjali njegovi učenci še takrat, ko ga že davno krije hladna gomila. Kajti vse se lahko pozabi, vsaka dobrota često najde nehvaležneža, a če si bil učitelj do otroka siromaka pravičen in mu skazal isto ljubezen in potrpežljivost kakor bogatemu, nadarjenemu,.
tega ti ne bode pozabil. Učitelj bode imel ugled že zaradi svoje pravičnosti. Nasprotno pa nič ne škoduje avtoriteti bolj nego strankarstvo in krivičnost. Na mah pade zaupanje in se ne da pridobiti nikdar več.
Z avtoriteto je v tesni zvezi šolska disciplina, tako, da smelo rečem: Učitelj, ki ima pravo, dobro disciplino, uživa tudi avtoriteto in narobe. Če primanjkuje eno, tudi druzcga ni. Tej resnici skoro ni treba dokazov, kajti disciplina je tako rekoč izraz avtoritativnega čustva, ki vlada v šoli. Da se je za vselej zagotoviš in s tem tudi ugled pridobiš, je odvisno malone od prvega šolskega dnd. Kakor si učence prve dni uravnaš, takošni ostanejo celo leto. Če si jih v začetku navadil ubogati na besedo, slušali te bodo vedno, ako le ti ostaneš dosleden. Ako pa propada disciplina, kriv je učitelj sam.
En nesrečni trenutek nevolje, nepremišljenega govorjenja, utegne porušiti skorej vso s trudom postavljeno poslopje discipline in ugleda. Največje pozornosti treba je torej, ako prekorači kak učenec mejo discipline, ali cel6 neposredno razžali učitelja. Če ve učitelj nadvladati tak kritičen moment in se ne uda jezi in nevolji, temveč vporabi ravnodušno pravo besedo in kazen, razveljavil bode ne le v hipu slab upliv prestopa zapovedi na druge učence, temveč tudi pridobil neizmerno na svojem ugledu.
Sploh je pametna uporaba disciplinarnih sredstev važen faktor pri učiteljevem ugledu.
Neusmiljenost in robatost uniči to avtoriteto. Naj se tudi učitelj baha in ponaša ž njo, češ, učenci se me tako bojč, da se nobeden ne gane — to Je napačen ugled. Treba je le opazovati in poslušati otroke, kako govorč o učitelju in se obnašajo, če so si svesti, da jim ne more do živega! Norčujejo se kaznim in zasmehujejo učitelja. Taka avtoriteta, ki ne sega v srce in ne Prešine celega učenca, je ničevna, brez veljave in brez vsacega vzgojeval-nega pomena. Surovost in brezsrčnost sta nje sad. Zares, srce krvavi člo-veku, ako mora videti, da petnajstletni fant, iz šole stopivši, niti klobuka več ne premakne pred učiteljsm. To je žalostna resnica, ki slabo izpričuje o °dgojevalcu in učitelju tega mladenča.
Osebnemu uplivu pomaga tudi izdatno vzajemno delovanje vsega učiteljstva.
Lepa edinost med učiteljskim osobjem dobrodejno upliva na stariše in otroke. Kolegijalni učitelj zakriva napake svojih sovrstnikov, ogrne plašč ljubezni črez slabosti sobrata in tako tudi najbolje varuje lastni ugled. Kajti, kar grajaš pri učitelju tovarišu, oponašalo se bode kmalu vsemu stanu in tudi tebi. Najhuje, da celo demoralizovalno pa upliva na občinstvo, če se učitelji ene šole črtd in se pisano gledajo. Kaj si mislijo stariši, ki pošiljajo k takim avtoritetam svojo deco v pouk in odgojo! Kaj govorč o takih učiteljih često še pred otroci!? To velja posebno za razmere na deželi. — ^a, vzajemnost in lepa zastopnost med učiteljstvom celo izredno goji avtoriteto pri stariših in otrocih; medsebojni prepir pa jo uničuje.
Kakor naj varuje učitelj ugled tovarišev pri otrocih, tako naj pri njih tudi podpira ugled starišev. To koristi njemu samemu najbolj.
H koncu še omenjam, da se je varovati premnogega in predomačega občevanja s stariši in otroci. Najbolj spoštujejo učitelja tisti stariši in otroci, ki najmanj občujejo ž njim zasebno. To kaže izkušnja.
Če še enkrat premotrimo našo razpravo, lahko združimo vse navedene točke v stavek: „Učitelj naj je popolen mož, učiteljica vzor kreposti in značaja!" Ali se pa ta lepa teorija tudi strinja z resnico? Bog daj! S.
Zrna iz Rousseau-jevega „Emila“.
(Dalje).
^®»ežbaj čute; uri jih; gojenec naj meri, šteje, tehta, primerja, — spoznava dolgosti — primerjeja oblike. —
‘MšP5 Premagaj strahopetnost in bojazljivost otrokovo; v temni sobi se naj igra, da pozabi na strah.
Emil naj tudi riše; a ne zaradi umetnosti, le zato — da dobi zanesljivo okč in izvežbano rokč.
Ne želim druzega učitelja iz risanja kakor naravo; ne modeli — ampak originali naj so vzorci. (Torej najnovejše naziranje o pouku v risanju, ki se je začelo sedaj širiti — je imel že Rousseau pred več ko 100 leti).
Moj smoter ni, da bi gojenec natančno posnel vzorce — ampak bolj, da jih popolnoma spoznava.
Le nikoli nič nepotrebnega!
Obvarujmo mlado dušo prenaporne pozornosti.
Nečimernost se okorišča z vsemi drugimi strastmi, in jih slednjič vse
požre.
Le tiste duše strežejo požrešnosti, ki nimajo nikakega drugega smotra.
Preveč mesnih jedij — posurovi in poživini ljudi.
Odraslim je le jedna (?) navada koristna in ta je, da se v vsakem slučaju podvržejo pameti.
Prav tako kakor moža — tudi otroka ne moremo presoditi v enem trenutku.
Predolgo vpraševanje in preskuševanje je dolgočasno in sitno zlasti za otroke, ne koristi nič — je pedantično — brezuspešno.
Večkrat nam ena sama beseda, ki jo prinese slučaj — bolje označi otroškega duha in njegovo mišljenje, kakor dolgotrajni razgovori.
III.
Omejuj svoje želje! To je prav toliko, kakor da si pomnožil svoje moči.
Kdor Več premore kakor zaželi — ima vedno moči na razpolago.
Prehodna doba od otroških do mladeniških let — je doba največje relativne moči, najdragocenejša doba življenja, ki se ne vrne več.
Nič ni na tem, ali vse spoznamo, kar je; pač pa na tem, ali znamo to, kar nam je koristno.
Koliko prepadov odpira nečimerna znanost krog in krog nesrečnega mladega človeka.
Dobro urejena in napeljana radovednost je životvorna moč v mladih
letih.
Emil naj opazuje naravo. Stavljajte mu vprašanja ; naj jim sam odgovarja !
Vse življenje narave je skrito v srcu človeškem; da ga vidimo, moramo ga občutiti v srcu.
Če hočeš otroka navajati k pozornosti in želiš, da bi uplivala katera resnica prav globoko nanj — pusti ga nekaj dni v negotovosti in pričakovanju, predno ga poučiš in mu razložiš resnico.
Ne uči ga mnogoterih reči — pač pa skrbi za prave, zdrave pojme.
Ni tvoja naloga, naučiti ga znanosti; pač pa ga pripravi, da bo zahrepenel po njej in ga nauči pota in sredstev,	da si	jo pridobi.
Ako te otrok česa povpraša, odgovori, a nikoli ne zadovolji	popol-
noma njegovi vedoželjnosti.
Takoj prenehaj z odgovarjanjem, ako opaziš, da te ne vprašuje iz ukaželjnosti, ampak le, da bi te nadlegoval.
Pazi bolj na nagibe gojenčevih vprašanj, kakor na besede.
Le poskušajte, naučiti otroka vsega, kar je prikladno njegovi starosti; in ves njegov čas bo do dobra izpolnjen.
Ni toliko ležeče na tem, kaj in koliko se	otrok	uči; ako le	to,	kar	ga
učiš, prav razume in ume uporabiti.
Besedam po navadi prepuščamo preveč gospodovanja.
Gostobesednost pri odgojevanju nam izredi puhle blebetače.
Z dejanjem govori — kolikor je le mogoče; z besedami povej le, česar z dejanjem ne moreš.
Ta-le opomin ni nikoli odveč: Skrbi, da so vsi dokazi primerni duševni sili učenčevi.
Skoda ni v tem, da otrok prav ne umč tvojega podavanja, pač pa, da si domišljuje vse umeti, tudi to, kar presega njegov razum.
Stokrat ljubše mi je, da se gojenec tega ne poprime, česar bi se lotil le iz nečimernosti ali napuha.
Le samega sebe naj skuša nadkriljevati.
Treba je, da poznamo neumnosti ljudij, ker se dad6 ljudje najraje po njih voditi.
Človek sam je najimenitnejše orodje človeške družbe; najmodrejši je ta, ki najbolj ume posluževati se tega orodja.
Učite otroke pred vsem prave modrosti; potem naj še le spoznavajo, v cem se drugi motijo in zakaj so nespametni.
Če hočemo biti zares modri, znati nam je tudi, kar je nemodrega med ljudmi.
Nesreča je, ako zvemo, kako mislijo in sodijo ljudje, če pa nam ni znano, ali so njih misli resnica ali zmota.
Učite otroka pred vsem spoznati pravo bistvo stvari; potem naj še le zve, kaj sodijo ljudje o njih; tako se bo navadil zmoto primerjati resnici.
Če hočeš mladega človeka priučiti pametne razsodnosti, vadi v njem zmožnost spoznavati resnico; ne daj mu le ponavljati pametne sodbe drugih.
Enakomerna ravnodušnost in mir srca je nekaka ura modrega človeka; za njega je vedno prava ura, in vedno pozna pravi čas.
Ne delaj iz potrebe; delaj, ker je delati častno!
Ponižaj se do rokodelčevega stanu, da se povišaš nad svoj stan.
Ako se hočeš poslužiti sreče in si pokorne storiti razne okolščine, začni s tem, da če jih osvobodiš, da postaneš neodvisen od njih.
Če hočeš vladati druge po njih predsodkih, povzdigni se najprej sam nad vse predsodke.
Bodi prepričan, bolj vpoštevajo (dandanes) kričača, kakor pa res spretnega moža.
Dobro razločuj:	veselje do dela od spretnosti zanj.
Mladenič, skrbi,	da ima tvoje delo znak možatosti.
Ako se mož —	naj bo kdorkoli — sramuje, očitno	delati z obličem
v roki, biti opasan s	predpasnikom, — ne smatram ga višje	nego za	sužnja
tujega mnenja, ki tudi takrat zarudeva, če vpričo njega zasmehujejo poštenjaka zaradi dobrih del.
Delajmo, kar je prav, a v skromni priprostosti; ne zbujajmo nečimer-nosti prav s tem, s čimer jo skušamo zatreti.
Ponosen biti nato, da smo premagali predsodke, se pravi podvreči se jim.
Ne govori o tem, kar zna tvoj gojenec; on se naj uči natihoma.
On naj dela kakor kmet, — misli pa naj kakor modroslovec.
Velika skrivnost prave vzgoje je, če umevamo izpremeniti telesne vaje v duševni počitek in obratno.
Le tisti duh je temeljit, ki vse pojmuje po pravih razmerah, ta pa površen, ki se zadovolji z navideznimi.
V	akademiji znanosti nahajamo več zmot, kakor pri vsem huronskem ljudstvu.
Ni toliko odvisno od tega, ali se uči gojenec vseh resnic — pač pa je treba naučiti ga, kaj mu je storiti, da pride vselej resnici na sled.
Večina naših zmot ne izvira od nas — ampak od drugih.
Pri vsem, kar gojenec stori, naj ve „čemu ?“ — pri vsem, kar veruje kot resnico, „zakaj ?“
Resnica naj mu bo draga nad vse.
IV.
Naj si bo trenutek smrti še tako oddaljen od rojstva, življenje naše je bilo le mnogo prekratko, če smo slabo porabili čas.
Doba, ko se navadno konča vzgoja — naj bi bila še le nje pravi začetek.
Vir strasti je sicer naraven; a po tisoč tujih dotokih naraste in dobi moč.
Samoljubje je prvi vir vseh strasti, začetek in podlaga drugih. Ž njim se človek rodi, ono ga ne zapusti, dokler živi.
Vidim, kako si stavijo predsodki neporušljiv prestol v okrilju mnogih drugih strasti. In bedasti ljudje se pokore njih nasilstvu — ter vpriličijo lastno življenje tujim predsodkom.
Samoljubje se v velikih duhovih prelevi v ošabnost, pri malih v neči-mernost — redi se pa vedno na škodo bližnjega.
Vsak vaš odgovor bodi resen, kratek, gotov; nikoli naj se stroku ne dozdeva, da dvomite ali bi mu odgovorili — ali ne.	(Konec.)
Dopisi.
Ljutomer. Občnega zbora našega okr. učiteljskega društva dnč 8. jan. se je vde-ležilo 15 članov. Predsednik pozdravi novo društvenico učiteljico g. Elviro Vipauc (Sv. Križ). — Nadučitelj Vauda je govoril prav zanimivo o napakah pri otroških značajih. Razjasnil nam je vrste teh napak (napake v a) Čuvstvovanju in Čutenju, b) v mišljenju, c) hotenju in djanju, od kod izvirajo (vzrok) in kako jih odpraviti. K on čno nam je opisal žalostnega, občutljivega (zamerljivega), hudomušnega (muhastega), bojazljivega otroka in pa otroka v zadregi. Svoje predavanje bode nadaljeval. Zbor sklene: društvo bodi naročeno samo na pedagoško-strokovne liste (za društveno knjižnico); šolsko-politiške liste naj si pa naročajo posamezni druŠtveniki. — Prihodnje zborovanje se vrši v četrtek 5. febr.
M.
Z dežele. Na vsa šolska vodstva je bil razposlan dopis vis. c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dnč 24. decembra 1 902, št. 4722, o izobraževalnem tečaju za kranjsko učiteljstvo Tu in tam sem že čul ne ravno laskave opazke o tej najnovejši naredbi vis. c. kr. dez. šol. sveta, in tudi jaz sem se namenil 0 tem objaviti svoje mnenje, ne sicer z namenom, da bi poučeval gospode pri dež. šolskem svetu, temuč da odkrito po-
vem. kakšne misli imam jaz o takem izobraževalnem tečaju.
„Človek se uči, dokler živi“, pravi star slovenski pregovor. Zato sem z veseljem bral novico, da je naučni minister dovolil izobraževalni tečaj za kranjsko učiteljstvo. V vseh strokah znanosti se dan za dnem opazuje napredek, tako tudi v pedagogiki. Vsak učitelj si naroča zato pedagoške časnike, kupuje novejše knjige pedagoške vsebine in vse to gotovo le z namenom, da si izpopolnuje svoje znanje, da se seznanja z novejšimi metodami, da se pouči o nazorih in izkušnjah drugih učiteljev i. t. d. Zato po mojem mnenju tudi ni učitelja ali učiteljice na Kranjskem, kateri bi ne želel izpopolniti si svojega znanja v kakem tečaju, osobito v takem, v katerem bi se v prvi vrsti oziralo na najnovejše pojave v vzgoji in pouku.
Pred leti so bili vsako leto na Grmu, še prej na Slapu kmetijski tečaji za ljudske učitelje. Kolikor se spominjam, se je vsako leto oglasilo zadostno število udeležencev, celo več, kakor so jih mogli sprejeti. Tudi v rokotvornih tečajih na Dunaju je bilo vedno častno zastopano kranjsko učiteljstvo. Brezdvomno bi se torej tudi za nameravani tečaj v Ljubljani oglasilo zadostno število učiteljev in učiteljic, in to tembolj, ker bi si v tem tečaju pridobili
znanje, katero jim bo gotovo bolj koristilo kakor pa znanje v kmetijstvu ali v ročnih delih.
Nikakor pa se ne morem strinjati z namero vis. c. kr. dež. šol. sveta, da se dvajset učiteljev oziroma učiteljic prisili obiskati ta tečaj. Ali gospodje pri dež. šol. svetu ne vedo, da prisiljena stvar ni dobra? Ali so res toliko naivni, da mislijo, da bodo tisti, ki bodo morali proti svoji volji ves avgust presedeti med šolskimi klopmi ljubljanske pripravnice, res z zanimanjem sledili predavanjem predavateljev.' Ali res pričakujejo od takega prisiljenega obiskovanja kakih uspehov? Ako hočete doseči v resnici uspehov, povabite v ta tečaj le one, ki se prostovoljno oglase.
Toda želja vis. c. kr. dež. šol. sveta je, da se v teh izobraževalnih tečajih o najnovejših metodah poučč v prvi vrsti oni, ki so v tem znabiti še premalo poučeni. Ne tajim, da bi med tolikim številom učiteljev in učiteljic ne bilo tudi takih, a vis. c. kr. dež. šol. svet si tudi tu lahko pomaga. Med prostovoljnimi oglašenci bodo gotovo tudi taki in tu bi bila njegova naloga, da v prvi vrsti sprejme te, druge pa lahko za letos še zavrne, ako bi se jih oglasilo preveliko število.
A ne le iz vzroka, da prisiljena stvar ni dobra, temveč tudi še iz druzega vzroka sem proti prisilnemu obiskovanju tega tečaja. Kogar bi se prisililo obiskati ta
Šolske
Učiteljske vesti. Nadučiteljem na šoli v Suhorju je imenovan dosedanji voditelj te šole g Franc Kenda, nadučiteljem v Senožečah g. Anton L e vs tik iz Postojne, nadučiteljem v Zgornjem Tuhinju je imenovan ondotni učitelj g. Srečko Malenšek, definitivnim učiteljem na meščanski šoli
tečaj, temu bi se pritisnil na čelo viden znak njegove nesposobnosti, izročilo bi se ga kot slabega uči-elja javnemu preziranju. Bi li pa to povzdignilo ugled učiteljstva, prepuščam modri razsodbi gospodov pri dež. šol svetu.
Kar se pa tiče odškodnine—po 4 K na dan — mora pa vsak razsoden človek priznati, da je gotovo premajhna. Gospode pri dež. šol. svetu dovoljujem si le prav uljudno vprašati, kateri — in recimo najnižji — uradnik ima po 4 K na dan, ako gre po službenih opravkih izven svojega bivališča? Ali smo ljudski učitelji res manj vredni kot najzadnji uradnik ? Ali ni dovolj, da mora učitelj že doma natančno prešteti svoje krajcarje in vestno preračunati, si li sme kupiti smodko za 5 h ali ne, in sedaj naj pa še daleč od doma — znabiti še celo prisiljen — le od daleč gleda, kako si njemu vsaj po izobrazbi jednaki lahko privoščijo marsikaj, Česar si on ne more.'' Ali se ne pravi nezadovoljnost med učiteljstvom s tem le še povečati? Vsakemu naj se dovoli vsaj tolika podpora, da bode lahko stanu primerno izhajal, in da vsled tega ne bo pomanjkanja trpela učiteljeva družina, ki mora tudi med tem časom, ko on v Ljubljani študira, imeti vse potrebno.
Prepričan sem docela, da se z meno; strinja drugo učiteljstvo, ki bo vis. c. kr. dež. šol. svetu gotovo hvaležno, ako oživi izobraževalni tečaj v tem smislu. X.
vesti.
v Krškem je imenovan suplent g. Karol Humek. — Stalnimi na dosedanjih provizoričnih mestih so imenovani g. Ignac Labernik v Lešah, gdč. Angela Divjak na Dobravi pri Zasipu, g. I. Magerl v Svibnem, gdč. Marija Rajer v Radečah.
—	Prestavljeni so: g. Ivan Benedičič
v Skocijan, g. I. Cvirn v Veliko Dolino, gdč. Pavla Gotzl iz Radeč in gdč. Marija Mlakar s Trate na dekliški oddelek ljudske šole na Vrhniki, gdč. Ernestina Rekar s Krškega na mestno dekliško šolo v Ljubljani. — Dovoljenje, da zamenjati službi, ste dobili gdč. Marija Levstik v Postojini ■ n gdč. Mihaela Novak v Senožečah. — Absolvirana učiteljica gdč. Kamila Tcha-desch v Ljubljani je imenovana za učiteljico v Šmartnem pri Beljaku. Na osem-razredni dekliški šoli v Ljubljani je definitivno nastavljena gdč. Jakobina Tomec, doslej pomožna učiteljica na isti šoli.
Izobraževalni tečaji za ljudske učitelje. Ministrstvo za uk in bogočastje je privolilo, da se vrši 1. 1903. izobraževalni tečaj za ljudske učitelje na Kranjskem Za pokritje stroškov je ministrstvo dovolilo izredni prispevek 4040 K, a hkrati izjavilo, da mora v bodoče dežela Kranjska prispevati polovico stroškov. Ti kurzi imajo namen, one učitelje, katerim je novejša metoda še neznana, vpeljati v „formalne stopnje“, drugim pa didaktiško znanje vtrditi in razširiti. Ako bode dežela prispevala potrebni znesek, se bodo vršili taki kurzi vsako leto, in sicer eno leto za pedagogiko, učni jezik (slov. ali nem.), nazorni nauk, specialno metodiko za prvi razred in za računstvo z geome-triškim oblikoslovjem, drugo leto za druge predmete ljudske šole. Pri enem oddelku bode učni jezik slovenski, pri drugem nemški. Poučevali bodo profesorji in uči-teljij ljubljanskih učiteljišč, eventualno okr. šolski nadzorniki. Teh kurzov se bode moralo vdeleževati 20 učnih oseb. Sicer pa se jih lahko vsak učitelj udeležuje. Izven Ljubljane stanujoči udeleženci, ki bodo dolžni obiskovati tečaj, bodo dobivali po 4 K na dan, drugim se bode dovolil v podporo primeren znesek. Tečaj bode trajal štiri tedne in se bode vršil mesca avgusta.
Imenovanje. Namestnikom pl. Tau-benberga v štajarskem dež. šolskem svetu je imenovan dr. Manger vitez pl. Kirchs-berg. On poroča v deželnem šolskem svetu o upravnih in gospodarskih rečeh.
Regulacija učiteljskih plač na Ogrskem. Z novim letom so uredili učiteljske plače na Ogrskem tako-le: Temeljna plača učiteljev in učiteljic je povišana na 1000 kron; stanarina je odmerjena s 600, 420, 360, 300 in 200 kronami. Učitelji, ki služijo v Budimpešti in na Reki, imajo poleg tega še učno nagrado. V ta namen se je proračunska postavka za učitelje na Ogrskem zvišala na 1,000.000 kron. Učiteljice v državnih otroških vrtcih dobd plačo 800 kron, ki se zviša vsakih pet let za 100 kron, dokler ne preseže vsote 1300 kron. Stanarina je taka, kakor pri učiteljih ljudskih šol.
Učiteljsko mesto je popolniti na c. kr drž. gimnaziji v Mariboru za prihodnje šolsko leto in sicer za klasično filologijo kot glavni predmet in nemščino kot stranski predmet. Prošnje je vložiti do 15. marca t. 1. na c. kr. dež. šolski svet v Gradcu.
Odbor Goriškega deželnega učiteljskega društva je imel 22. jan. svojo sejo, v kateri se je bavil baje z vprašanjem da bi se odposlala posebna deputacija učiteljev v Trst in na Dunaj z namenom, da bi se na ta način pospešila sankcija zakonskega načrta, katerega je sklenil gor. dež. zbor gledč povišanja učiteljskih plač.
Odlikovanje učitelja. Upokojeni učitelj g. Fran Klinar je dobil z Najvišjim lastnoročnim pismom Častno svetinjo za 4oletno zvesto službovanje.
Okrajni zastop na Vranskem je za slovenske učiteljiščnike ustanovil dve štipendiji. Vsaka štipendija znaša letno 240 K.
Zahvalo in priznanje je dobil vpo-kojeni učitelj Simon Strenkl v Središču od temošnjega krajnega šolskega sveta,
kakor tudi od ormoškega okrajnega šolskega sveta za njegovo dolgoletno neumorno delovanje v javni šolski službi.
Sematizem za ljuske šole na Štajerskem hode izšel približno v štirih mescih. Uredba šematizma ostane ista, kot je bila pri zadnji izdaji. Izdajali pa se bodo le vezani eksemplari po 2 kroni. Sematizmu bode pridejan zakon o učiteljski pokojnini, pokojninskem zakladu in novi odlok glede substitucije učnih
moči. Naročnino sprejema c. kr. okrajni šolski nadzornik BI. Ambrožič v Gradcu (Burggasse št. 9.) do 5. februarja t. 1. Izdalo se bode le toliko izvodov kolikor bode do tega dne naročenih.
Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic se je ustanovila dnč 6. januarja v Celju. Predsednikom pa je bil izbran nadučitelj Gradišnik Armin v Celju.
Drobtine.
Shod kranjskega učiteljstva. „To-variš“ je v 2. štev. poskušal nekoliko „potipati“ javno mnenje med učitelji na Kranjskem, pripovedujoč, da se mu svetuje sklicati shod kranjskih učiteljev v Ljubljani. Vodilna ideja vseh govorov naj bi bila obsodba »klerikalne obstrukcije.11 Doslej se strinja s tem nasvetom samo logaško učiteljsko društvo. Posebnega navdušenja za tak strankarski shod ni opažati. Političen vzduh v deželi je nekako težak in politično ozračje megleno, kar ovira svoboden pogled, pa jemlje tudi pogum. Voditelji lahko skličejo shod, tudi protestirajo lahko proti „obstrukciji,“ ali kaj bode to has-nilo učiteljem? Poslanci niso zajci, ki bi se bali takega ropota. Mi pa vprašamo „Tovariševe“ urednike: Kje ste pa doslej bili s svojimi shodi in m a -n i f e s ta ci jsk i m i izjavami' Ali je postalo učiteljsko gmotno stanje pereče šele o kresu 1. 1902?
Šolski birokratizem Provizor. uči tel j komaj čaka sta 111 ega n as ta vi j e n ja, ker od tega dne mu tečejo petletnice in je sprejet v status. Nekateri okraj, šol sveti pospešijo nastavljenje učiteljev s tem, da
hitro in s kratkim rokom razpišejo službe prov. učiteljev, kadar naradč izpite. To pa samo nekateri. Kočevski okr. šol. svet n. pr. ne razpiše službe v Strugah in Dobrčpoljah, dasi sta ondotna učitelja naredila izpit v jesenskem terminu in sta oba kraj. šo 1. sv et a takoj prosila, naj se služba razpiše. Ko je krajni šolski svet v Strugah iznova podrezal, so mu pa odgovorili, naj še enkrat prosi za razpis. To se pustč prositi ti gg. birokratje!
V	enketi za preosnovo disciplinarnega zakona za učitelje na Štajerskem ni nobenega slovenskega učitelja. Nemške učitelje zastopata Otter in Ka-w a n. Slovence zastopa samo okr. šolski nadzornik g. Dreflak. Bomo videli, v koliko se bodo udali šolski birokratje učiteljskim željam in zahtevam.
Mestni župan v Ljubljani g. Hribar je zistiral sklep občinskega sveta, da se v prihodnje odpravi uko vi n a na ljubljanskih ljudskih šolah. Komentar je prost!
Ljubljana, „caput regni“, je v rokah libcralcev. Zato se učiteljem ondi najbolje godi, nosijo jih na rokah, in občinski svet bere liberalnim učiteljem, svojim zve-
stim somišljenikom vsako željo z obraza, | ter jim hitro ustreže. C. kr. mestni šolski svet je prosil, naj se nakaže ljubljanskim ljuskim šolam po 25 K podpore za učiteljske k n i j ž n i c e v s v r h o nabave m e to d iški h knjig. V sedajni dobi formalnih stopenj, ko mora biti učitelj oborožen z najmodernijšimi knjigami, bi bilo s tem učiteljem, ki si sami težko omišljajo nove knjige, nekoliko pomagano. G.svetnik Dimnik je zastonj prosil in priporočal, prošnja je bila odk 1 o n j e na. Tudi njegov predlog, da naj bi se d ot acija o kr. učit. knjižnici zvišala za 100 K, ni bil sprejet. Tako je mestni svet na zelo lep način dokumentiral svoje simpatije do učiteljstva. G. Dimnik naj v bodoče, ko mu bo g. župan zopet izročil kak „pušelc“ v držanje, tega lepo spusti na tla, kakor je g. župan njegove prošnje in predloge.
Miren kot božji volek. To klasično izpričevalo si je dal učitelj g. Petrič iz Rudnika v zadnjem »Tovarišu,“ kjer pripoveduje kako se je tožaril z nekim Crničem. Škoda, ker Petrič ne povč vsega,
—	da bi se pokazal takšnega, kakoršen je! Obsojena sta Črnič in g. Petrič, kar pa ni nič posebnega, „ker živemu človeku se lahko vse pripeti". Upamo, da mu to ne bo snedlo kvalifikacije „sehr correct“ in bo imel samo nekoliko gmotne škode. Nas ni ta stvar prav nič brigala, a ker g. Petrič na vsak način hoče izvedeti tudi naše mnenje, ker iz same radovednosti vprašuje v „Tovarišu“, kaj poreče k vsej stvari — „Slo venski učitelj44, se ga usmilimo, pa povemo: Sedaj je dognano, da je g. Petrič „miren kot božji volik," dognano pa tudi, da je „b rihten" tako, ker priobčuje svoje blamaže. S tem naj si utolaži preveliko radovednost.
Iz odboroveseje „Slovenske Šolske Matice" dnč 27. decembra 1902.— Navzoči: predsednik H.Schreiner; odborniki: dr. J. Bezjak, V. Bežek, J. Dimnik, Fr.
Finžgar, Fr. Gabršek, Fr. Hubad, Andr. Senekovič, Al, Strmšek; ekspert: dr. J. Tominšek. — G. predsednik pozdravlja polnoštevilno zbrane odbornike. Overi se zapisnik zadnje seje. Tajnik Gabršek poroča o kurentnih stvareh, o novih poverjenikih in o društvenikih. Dosedaj je pristopilo k društvu blizu 1200 članov. Nekateri okraji so letos polnoštevilno zastopani. — Blagajnik g. Senekovič poroča o denarnem stanju. Dohodkov je 8310 K 35 h, stroškov pa 3302 K 10 h. Razpoložljivega denarja pa 41 13 K 25 h. —• Tisk društvenih knjig za 1. 1902 se je nekoliko zakasnil. Knjige izidejo meseca februvarja, in sicer: Pedagogiški Letopis 12 tiskanih pol, Učne slike 8 — 9 pol, Realna knjižnica 7 pol. Imenik se bode tiskal zdržema, krstna imena pa tako, kakor jih pišejo člani sami. Drugo leto morajo biti knjige vsaj do glavnega zbora o Božiču razposlane. Zato se bode za učne slike razposlal načrt takoj po novem letu. Rokopise bode pošiljati do konca maja g. predsedniku. Za 1. 1903 se določijo sledeče knjige: 1) Pedagogiški Letopis 1903,	2) Učne slike (nadaljevanje), 3)
Realna knjižnica (nadaljevanje) in, če mogoče, še 4. knjiga, najbrže Schreinerjeva „Duševna analiza" z dodatkom o formalnih stopnjah. — Društvo se bode obrnilo na pristojno mesto s ponudbo, da je pripravljeno sodelovati pri končni ureditvi slovenskega pravopisa. — Matica izda Spominski list“ za učence, ki izstopijo iz šole.
—	Razgovarjalo se je, kako bi bilo pospeševati knjižnico za mladino, zlasti glede prirodopisne, zemljepisne in zgodovinske snovi, katero bi bilo zbirati iz slovenskih pisateljev ali jo prelagati iz tujih jezikov. Definitivno se bode o tem sklepalo v prihodnji seji. — Schreinerjeva „Vadnica“ je izšla v Tempskega založništvu; g. predsednik obžaluje, da je vsled že prej sklenjene pogodbe ni mogel izdati potom
^Šolske Matice“. — Matica založi „Na-zorni nauk“ v i. in 2. šolskem letu, ki ga izda ljubljansko učiteljstvo. — Letošnje knjige se pošljejo naučnemu ministrstvu v pregled s prošnjo za podporo. — Društvo se je letos obrnilo do raznih slovenskih hranilnic in posojilnic s prošnjo za podporo. Ker uspeh ni bil velik, se bode zanaprej osebno vplivalo nanje. — Založnik Holzel se bode opozoril, da Orožnov „Zemljepisni atlas“ ni porabljiv za štajerske šole, zato naj mu doda še zemljevid Spod. Štajerskega. — Pri tej priliki omenja g. predsednik, da so okrajni zemljevidi, kakršne izdajajo nekateri okraji, nezmisel, ker zemljepisne tvarine ni omejevati po političnih okrajih ampak po prirodnih enotah. — Slednjič se naznanja, da je še vedno mogoče pristopiti k društvu za 1. 1902 z letnino 4 K. Tudi iz 1. 1901. so še dobiti knjige za navadno letnino
4	K.
Odbor.
Pomanjkanje učiteljev. Ne le pri
nas v Avstriji, tudi na Pruskem primanjkuje moških učnih moči. Naučno ministrstvo se resno bavi s to zadevo.
Zle posledice vladne gonje zoper kongregacije na Francoskem se že pojavljajo. Ena izmed posledic je ta, da je zdaj nemogoče za vse šole dobiti svetnih učiteljev mesto izgnanih redovnikov. List Journal des Debats“ piše: Reklo se nam je, da vsled zatvarjanja kongregacijskih šol pouk ne bode nič trpel in da bodo vsi učenci prestavljeni v javne šole ali pa v zasebne šole s svetnim učiteljskim osobjem. Mi že v začetku tega nismo verjeli in zdaj vidimo, da smo imeli prav Naučno ministrstvo javlja, da je bilo za-tvorjenih 3250 kongregacijskih šol z 200.255 učenci. Pa kaj se je zgodilo s temi učenci? Ena tretjina, namreč 65.71 5 učencev je bilo sprejetih v javne šole druga tretjina 64.548 v 1 103 zasebne
šole, ki imajo svetne učitelje. O tretji tretjini pa ni nič slišati, ta ni deležna ni-kakega pouka. Tako je zdaj 68.102 šolskih otrok, ki ne obiskujejo nobene šole in se med šolskim časom potepajo po ulicah To je nepobitna resnica.
In druga resnica, prav tako nepobitna, je ta, da je framasonom pri vladi bilo samo na tem, da odstranijo redov, nike in se nič ne brigajo za to, kaj bode iz otrok, ki so ostali brez pouka, da le ne postanejo „pobožni kristjani14. Toda ne smemo biti krivični. Oni skrbč tudi da mladina dobi učitelje. Časniki so poročali, da je sam ministerski predsednik Combes namestil v Chessyju za učitelja g. Fradeta. Ta mož je bil preje izgubil službo, ker je prijatelj anarhistov, a zdaj vendar velja več kot šolski bratje, kateri so mu odstopili svoje mesto. Anarhisti mesto šolskih bratov — znamenje časa!
Šolstvo v Galiciji je zelo slabo or-ganizovano. Poročilo deželnega šolskega sveta za leto 1900)1. podaje žalostno sliko o tamošnjih šolskih razmerah Na papirju je zabilježenih 4323 ljudskih šol, a dejansko jih je le 3965, ostale nimajo poslopja ali nimajo učitelja, ali pa niso urejene. Koliko otrok je dolžnih obiskovati šolo, se ni moglo doslej določiti. V onem poročilu je približno izkazanih 923.218 otrok. Koliko otrok šole ne obiskuje, o tem oblasti tudi malo vedo. L. 1890 je bilo izkazanih 315.174, 1. 1895 3'9-797> a I. 1897 okoli 366.618 otrok, ki so bili brez šolskega pouka. V Galiciji so večinoma enorazredne šole; 69% šol ima po en razred, a samo 5 °/0 več kot štiri razrede. Na teh šolah je povsod z malimi izjemami poldnevni pouk. Poročilo proglaša, da je v 117 šolah bil uspeh nepovoljen. Štiriindvajset šol ni imelo nikakih učil, a 110 jih ni imelo dovolj. Šestina šol je v poslopjih, ki ne ustrezajo zahtevam.
—	Na galiških šolah je delovalo 1. i90o|t
4164 učiteljev 111 4159 učiteljic; med temi jih je bilo brez vsake kvalifikacije 139 učiteljev in 974 učiteljic; 1470, to je 28 °/n učiteljev in 2613 učiteljic, to je 62-8 °ju je bilo začasno nameščenih.
Kršč. Šk.
Nova šolskapostava naAngleškem.
Angleški parlament je po težkih borbah vendar srečno završil posvetovanje o šolski predlogi. Dnč 16. decembra je spodnja zbornica sprejela vladni načrt. Novi zakon bode šolstvo na Angleškem popolnoma izpremenil. Do leta 1870. ni bilo ondi nikakih državnih ali občinskih šol, temuč le take šole, ki so jih vzdrževali verske družbe, društva i. t. d. L. 1870 je nova šolska postava vpeljala šolska okrožja, šolske oblasti in brezverske šole. Te so se vzdrževale iz javnih zakladov in so napravljale hudo konkurenco verskim zasebnim šolam, katere so pa vendar premnogi Angleži raje obiskovali kakor brezverske državne zavode. — Odslej bodo vse šole, verske in brezverske, podrejene občinam in vse se bodo vzdrževale z javnimi sredstvi. Za angleške katoličane bode to seveda velika olajšava. O angleški šolski postavi morda kmalu še kaj več izpregovorimo.
Šolo za politične znanosti so otvo-rili zasebniki v Lvovu. Slušatelji so večinoma vseučiliščni dijaki in tehniki. S šolo je združen seminar. Na vseučilišču se sicer tildi predavajo politične znanosti, a pravijo, da se premalo ozira na narodne koristi. Nova politična šola šteje čez 200 dijakov. Ustanovili so jo člani najmlajše poljske stranke, takozvane radikalne nacionalno -demokratične stranke, kateri ima ta šola vzgajati naraščaj. Bode-li nova politična šola za dijake koristna, ne moremo za gotovo trditi. Doslej so se dijaki že itak preveč bavili s politiko.
Za svobodo pouka. Španski katoliški shod, ki se je vršil v Santiago de
Compostela je pooblastil cerkvene dosto janstvenike, da predložč kralju v posebni spomenici želje in sklepe te skupščine.
V	tej spomenici se zahteva popolna svo boda pouka. Zborovalci se sklicujejo na dejstvo, da ima edini oče pravico svojo deco vzgajati in poučevati ali pa v ta namen si izbirati osebe po svoji volji. To starišem prirojeno naravno pravo preide na cerkev, ako so otroci krščeni. — Razun starišev in cerkve nima torej nikdo pravice do vzgoje in pouka otrok Ako si kdo to pravico prisvaja, je sovražnik družine in cerkve. In tak sovražnik je zdaj država, ker je javni pouk podyrgla zakonskim naredbam, ki nasprotujejo pravicam obi-tel|i in cerkve. Kralj naj prizna to pravo in odpravi zakone, ki mu nasprotujejo.
Moderni nazori o ženski vzgoji. Nemški pisatelj dr. Ziegler je v posebni knjigi opisal ideal moderne ženske vzgoje, iz katere tu podajemo glavne misli : Dvojen je način, kako človek sodi o svetu in njega pojavih, eden je razumen ali logičen, drugi čustven ali estetičen. Prvi način primerja pojave med seboj, drugi jih spravlja v stik s svojo lastno osebnostjo. Iz tega sledi, da je tudi dvojna pot višje izobrazbe, ena primerna možu (logična), druga ženi (estetična). Kakor je možu filozofija, tako je ženi estetika sredstvo za izobrazbo. Na polju slovstva in umetnosti se ima razvijati estetični talent žene, dočim se modroslovska nadarjenost moža izraža v zgodovinski in naravoslovni izobrazbi. Če sega žena v področje moža, doseže le majhne uspehe, ker mora premakniti naravne temelje svoje izobrazbe. — Zato zahteva pisatelj za ženske višjo izobrazbo, a ne da bi se z njo bistvo žene kaj izpremenilo. Lep je njegov izrek: Čimbolj postane ženska res žena, tembolj postane enakovredna možu!
Najstarejši biblični rokopis? Razni listi poročajo, da so našli v Kajiri rokopis starega zakona, ki je bil spisan 1. i 16. po mohamedanski štetvi v Siriji, torej leta 735 po Kristusu. Ta rokopis obsega
5	Mojzesovih knjig. Od društva „Royal Asiatic Society“ je poslan znameniti angleški orientalist Mr. George Zeichen, da prouči ta rokopis.
Madjaronstvo v šoli. Ogrska banka je izplačala 200 denarnih nagrad učiteljem, ki so se v ljudskih šolah odlikovali s po-mažarjenjem mladine. Sicer pa nizko taksirajo delovanje teh „pedagogov“, kajti
večina nagrad znaša le — 20 kron. A tudi to je dovolj za ponižne sluge mad-jarsko-liberalne misli.
Časopis — učno sredstvo. Ameri-kanski pedagog profesor W. Lynh je na neken zborovanju šolnikov priporočal, naj se namestil beril uvede v šole čitanje Časnikov, ker je to „praktičnejše“ in bi tako čitanje učence vpeljalo v časovne dogodke ter že v mladosti se jih poučilo o važnosti časopisja. Pri tem je seve zanimivo vprašanje, kak naj bi bil časopis, ki bi se brez skrbi dal mladini v roko.
Listnica npravništva.
G. Ant. K. v Št. J. p. Kr.\ Naročnina poravnana do konca 1. 1902. G. J. D. v Ž pri Šk. L.: Poravnano za leto 1902.
St. 232.
Razpis natečaja.
Na petrazredni c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji je stalno popolniti
mesto učitelja in učiteljice
z dohodki IV. (četrtega) plačilnega razreda idrijskega učnega osobja, to je z letno plačo 1000 K., aktivitetno doklado letnih 200 oziroma 160 K ter s pravico do 6 petletnic po 100 oziroma 80 K.
Lastnoročno pisane in po predpisih opremljene prošnje z dokazilom učne sposobnosti za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom je predpisanim službenim potom
—------------ tekom	štirih	tednov	■	■	—
pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu uložiti.
C. Kr rudniško ravnateljstvo v Idriji, 16. prosinca 1903.
,,Slovenski učitelj" izhaja dvakrat na mesec (1. in 15.).
Cena mu je na leto 5 K, na pol leta 2 K 50 h.
Urejuje in izdaje: Fran Jaklič, učitelj. — Oblastim odgovoren: Ivan Rakovec. Rokopisi, naročnina in reklamacije naj se pošiljajo: Uredništvu „Slovenskega
učitelja“ v Ljubljani.
Tiska Katoliška Tiskarna.