Poštnina plačana » gotovini
mmvoFski
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 14
Maribor, pondeliek 19. Januarja 1931
Izj&a| a razun nedelja m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljeni št. 11.409 Velja mesečno, preieman v uprevi eli po poiti 10 Din, dostevljen ne dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2465
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13
Oglasi pe tarifu
Oglase eprejema tudi oglaenl oddelek .Jutra'' v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Preorijentacija poljske zunanje politike
t)asi se je tekom zadnjih let že ponovno pojavila tendenca sodelovanja Poljske z Malo antanto in njenimi zaveznicami zlasti v zunanji politiki, še vendar poljska zunan a politika ni imela jasne linije. Pojavljale so se razne tendence. Zlasti pohodom svoječasnih obiskov poljskih državnikov v Rimu in Budimpešti ter italijanskih in madžarskih diplomatov v Varšavi se je vkljub naglašanju v javnosti, da so to samo akti kurtoazije, vendarle govorilo tudi o dalekosežnem zbližanju med ^zunanjo politiko Poljske, Italije in Madžarske. Listi poljske desnice so sicer odločno odklanjali te tendence in jih ozna Sevali kot pustolovščine, dočim poljska levica zunanjepolitičnim problemom sploh ne posveča pozornosti. Vlada je končno izjavila preko svojih organov, da mora Poljska voditi strogo miroljubno politiko jh biti v prijateljskih odnošajlh z vsemi evropskimi državami, predvsem z onimi, ki odklanjajo revizionistične poskuse. Nedotakljivost poljskih mej& je postulat, od katerega se poljska zunanja politika ne sme niti za, hip odmakniti.
To idejno osnovo poljske zunanje politike je vsa javnost odobrila in v poljskem tisku'odtlej ni bilo več razprav o tem vprašanju, vendar pa niso ponehali glasovi o možnostih poljsko - italijansko -madžarskega sodelovanja. Tekom zadnjih tednov pa so te kombinacije v poljski javnosti in tisku popolnoma izginile. Nikjer več besede o kakem približevanju Poljske zunanje politike italijanski in mad žarski orijentaciil. Kaj je povzročilo ta preokret v poljski politični atmosferi?
Konkretno bomo mogli na to vprašanje odgovoriti, ako uvažujemo dvoje okolno-sti: tudi v glavah največ'ih poljskih političnih avanturistov se je končno posvetilo in Je zmagalo prepričanje, da ne more biti govora o trajnem zbližaniu in sodelovanju z diplomacijo onih držav, ki neprestano naglaša in iznaša potrebo revizije mirovnih pogodb in državnih mej. Nemogoče Je pa v današnjem položaju tudi zavezništvo z Nemčijo in sovjeti, da-s! Poljska vzdrŽuie na obe strani redne odnošaje. Cim so italijanski fašistični listi začeli propagirati zvezo Italije, Nemfliie, Madžarske fn sovjetske Rusije, se je ohla dilo navdušenie za pobsko-jtlijansko-mad Žarsko pobratimstvo tudi pr! onih poljskih politikih, ki so se doslel najboli zanje havduševali. Uvideli so, da bi takšna zu-namepolitična orijentacija vodila Poljsko v zagato brez izhoda.
Zdi se torej, da lahko danes smatramo kombinacijo o zunanje-politlčnem sodelovanju Poljske z Rimom in Budimpešto za premagano in za Večno pokopano. Odpor proti reviziji mirovnih pogodb bo Poljsko Vedno bolj približeval Mali antanti in Franciji in Jo vodi! v blok protirevlzijoni-•tlčrilh držav.
PARIZ, 19. Jan. »Bank of England« je minoll petek vkrcala za Francijo zlata za 123.320 funtov ali 90,400.000 frankov. Večina tega z'ata Je namenjena privatnim Mirruikiffl bankam-
62. zasedanje Sveta DN
HENDERSON OTVORIL 62. ZASEDANJE SVETA. — PREDHODNE KONFERENCE EVROPSKIH DRŽA VNIKOV. — NAPETOST MED NEMČIJO IN POLJSKO POPUSTILA.
ŽENEVA, 19. jan. Danes dopoldne je angleški zunanji minister Hender-son otvoril 62. zasedanje Sveta Društva narodov. Pred javno sejo se je vršila tajna seja. v kateri so obravnavali o internih vprašanjih ter o imenovanjih in povišanjih v tajništvu Dru štva narodov.
Včerajšnji dan je bil večinoma posvečen raznim konferencam in medsebojnim obiskom. Briand je imel daljši razgovor z nemškim zunanjim ministrom dr. Curtiusom, pri čemer sta tudi načela obravnavanje vnrašama narodnih manišin. . Tudi o vprašaniu razorožitve sta obširno raznravliala. Poljski zunanji minister Zaleski je kon-ferlral s poročevalcem manjšinska
odbora. Francoski minister Loucheur je stopil v stike z dr. Benešem. dr. Marinkovičem. Ouinones de Leon in drugimi državniki. Predmet njihovih razgovorov so bila v glavnem gospodarska vprašanja.
PARIZ, 19. Jan. »Petit Parisien« javlja iz Ženeve, da je napetost med Polj sko in Nemčijo vidno popustila in je dovolj povoda za domnevo, da se bojazen o neuspehu sedanjega zasedanja Sveta Društva narodov ne bo uresničila. Zahteva nemških nacionalistov, naj bi se Imenovala nosebna nem ška komisiia, ki bi preiskala postopanje proti nemški manjšini na Poljskem, dozdevno ne bo prodrla.
Nove potresne katastrofe
RAZRUŠENO MESTO CUIHAPOVA o— TUDI VEČ OKOLIŠKIH KRAJEV
TEŽKO POŠK6DOVANIH.
MEXIKO-CITY, 19, jan. Mesto Cui-hapova v bližini Oaxake. kjer je pred nekaj dnevi bilo središče potresne katastrofe, je danes zopet doživelo težek potres, ki je povzročil ogromno škodo. Prvi izredno močni potresni sunki so se javili proti 10., ko je bila ravno v cerkvi maša. Pri prvem sunku se je 40 metrov visoki stolp zrušil na cerkev, ki je pod svojimi razvalinami vse pokopala. Po dosedanjih vesteh pogrešajo 70 oseb, ki jih smatrajo vse za mrtve. Samo osebe, ki so bile v
bližini cerkvenih vrat, so mO'1'1'5 rešiti.
V	mestu vlada strašna panika. Ljudje so begali napol blazni po ulicah. Ko so se pojavili nadaljni sunki, je vse zbežalo iz mesta in iskalo zavetja na prostem polju. Potresni sunki so se ponavljali še cel dan, dasl popoldne s tako silo kakor dopoldne. Tudi več drugih krajev v bližini mesta je hudo trpelo, število človeških žrtev Se n! znano, vendar slutijo, da gre *a več stotin ljudi, ki so končali s smrtjo.
Pripraue za deueti usesokol-ski zlet
PRAGA, 19. jan. Tu se je vršila minole dni konferenca članov sokolskih društev, ki so organizirana v praški vsesokolski zvezi. Jugoslavijo sta zastopala g. Bajželj in g. Skalarjeva. Na konferenci se je razpravljalo o devetem vsesokolskem zletu
1.	1932 v Pragi. Sklenjeno je bilo, da se pozovejo k udeležbi sokolske organizacije vseh slovanskih dežel. Sklenjeno je bilo tudi, da se obenem proslavi 100-let-nlca Tyrševega rojstva. V te svrhe se bo sestavil skupen odbor.
Upraue pomorskega in rečnega prometa
BEOGRAD, 19. jan. Doznava se, da se v ministrstvu za promet pripravlja ustanovitev »Uprave pomorskega prometa« s sedežem v Beogradu. V upravi bo osredotočen ves pomorski promet in bo spadala pod delokrog te uprave tud) dozdaj-na direkcija pomorskega prometa , v Splitu. Istočasno se bo ustanovila v ministrstvu za promet tudi »Uprava rečnega prometa.«
Proces proti 1B5 defuišem
CARIGRAD, 19. jan. V petek se je pričel tu proces proti dervišem iz Menerhe-na, ki so obtoženi zločina pobune in umora naprednega turškega učitelja %Kublay Beja. Nad področjem Menemena, Malsa in Rali^eseria. kier ie leelo reakclionar-
nih derviških redov, je še vedno obsedno stanje In vse obtožence bo sodilo vojno sodišče. Obtoženih je 165 oseb, med njimi 14 žen, ki so tudi obtožene, da so sodelovale pri umoru učitelja Kublay Beja. Razprava bo tajna, vse smrtne obsodbe bodo predložene narodni skupščini v potrditev
v	smislu turške ustave. Preiskava je doslel ugotovila, da gre za lokalni izbruh verske blaznosti in da ni govora o kakem Organiziranem reakcijonarnem pokretu. Mnogo obtožencev je šejku Mehmedu na njegovem zločinskem pohodu nudilo streho in prisostovalo umoru učitelja Kub!ay Beja. Dalje je preiskava ugotovila, da so derviSki redi, vkljub temu, da so bili njihovi samostani 1. 1925 zaprti, delali na-prfej in da so državne oblasti to delo molče tolerirale. Vkljub temu, da je policija obveščala vlado o tem, da so derviši zbirali vernike in opravljali z njimi ritualne obrede, vlada ni podvzela proti njim nobenih korakov. Morilski derviš šejk Meh-med, ki Je lastnoročno umoril ubogega u-čitelja, je član derviškega reda Nalsbendi, ustanovljenega leta 1319 pod sultanom Osmanom. Glavni obtoženec Je 100-letni šejk Esad iz Carigrada. Vsi obtoženci priznavajo svojo krivdo.
Rktiunoat trgoulriBkt bilaner Nemčije
BERLIN, 19. Jan. Trgovska bilahoa Nemčije Izkazuje prebitek izvoza v znesku 1800 milijonov mark napram 36 milijonom v preišnjem etu. Uvoz pa je padel za 25% v vrednosti in za 10% v količini.
Težka hripa na Dunaju
DUNAJ, 19. Jan. Epidemija hripe zavzema vedno večje dimenzije. Tekom zadnjih dni je nad 200 oseb umrlo za hripo. Obolelost se je zdela prvotno lahka, a je kmalu zavzela resen obseg.
V	zadnjem času so ugotovili več slučajev pljučne hripe, ki so po večini končali s smrtjo. Bolnice so tako pre* napolnjene, da so morali nekaj šol zapreti in spremeniti v zasilne bolnice
Branata ubila pet oseb
RIM, 19. januarja. V Sv. Petru pri Gorici se je pripetila strašne nesreča. Kmet Pangos je našel na polju granato, ki še ni eksplodirala. Odnesel jo je v vas ter jo hotel izprazniti. Ravnal pa je pri tem tako neprevidno, da je granata eksplodirala, mu odtrgala glavo ter ubila še štiri v bližini se nahajajoče osebe, namreč nekega mladega vaškega prebivalca s tremi otroci. Vrh tega je bila ena oseba lahko ranjena.
Aretirane srake.
V soboto je bila na Glavnem trgu zasačena in aretirana 55letna brezposelna Julijana Habjan, pristojna v Kamnik, ki je bila pred tedni na stanovanju pri neki stranki in je, ko je nekoč bila sama v sobi, iztaknila hranilno knjižico svoje stanci dajalke z vlogo 2000 Din, knjižico vzela, dvignila v zavoda 1200 Din, položila knji žico na prejšnje mesto in nato brez sledu izginila. Vozila se je po Zagrebu, Ljubljani itd., zapravila ves denar ter se suha vrnila v Maribor. Habjan je po lastnem priznanju bila že najmanj petnajstkrat zaprta, Oddana je bila sodišču. — Nocoj po noči pa je bila aretirana 321etna Zofija K-ki je nekemu moškemu, kateremu je pustila uživati sladkosti prostitutke, ukradla 20 Din. —,
Tatvina v mizarski delavnici
Mizarski mojster Marijan Kompara je prijavil policiji, da je v noči na nedeljo nekdo prišel z vrta skozi okno njegova delavnice na Tržaški cesti 6, vlomil v o* maro in odnesel posločeno uro, vredno krog 400 Din. Osumljen Je neki bivši Kom parov delavec. —
Zahajanje v gostilno
je za 6 mesecev, pričenši z 29 januarje«*, prepovedalo okrajno sodišče pri Sv. Lenartu posestniškemu sinu Francu Vebru iz Sp. Dupleka ter posestniku Alojzu Bračku iz Zimice,
Na oiedenelem dvorišču Braunove predilnice je davi padla IPletna uslužbenka tovarne Amalija Kosarjeva ter si nalomili desno roko v sklepu. Prve pomoč so Ji nudili na reševalni postaji, -*
Nezgoda pri smučanju.
V Činžatu pri Fali se je včeraj popoldne pri smučanju ponesrečil 261etni doma čin Franjo 9tibler. Padel je tako nesrečno, da sl je zlomil desno nogo, — Z vlakom so odpremlli ponesrečenca na glavni kolodvor, odkoder so ga z reševalnim avtom prepeljali v bolnico. —
Pri apnenJu arterij v možganih In srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Fran* Josefova« vode iztrebile nje čreveaa brez hudega pritiska, Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo.pri polstransko ohromelih s »Fran* Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah	L
aw»t
W..iiSgM vr<“ «p\'lK 'Mri
—Mf. »VB—M—*——-------
V M
a r i n 0 r, u. »..tie t<\ i w>+*.
O naši vasi
Naš sotrudnik je o praznikih prepotoval nekaj vasi v naši daljni o-kolici in nam poroča o sledečih svojih vtisih o spremembah v naši vasi. — Op. ured.
Znano je, da smo Slovenci doma na vasi. Koliko je pritegnilo mesto vaščanov, toliko je bilo pretvorjenih v uradnike, pod jetnike, največ pa v proletarce. Da se v mestih vsled te spremembe vrši dekaden ca kmetske kulture, je jasno. Delovno ljudstvo po mestih je danes daleč od kmetske samobitnosti, čemur je tudi vzrok temino in trpko trpljenje teh najširših narodnih plasti.
Bistven del našega naroda je pa še kljub temu kmetsko liudstvo, ki obdeluje z rokami svojo zemljo.
V današnjem kritičnem ozračju našega gospodarstva je potrebno, da se kmetskemu ljudstvu da prilika za izboljšanje.
Strokovnjaki priporočajo, da bi naj kmet več in lažje proizvajal, pametnejše uporabljal ter duševnejše živel.
V to svrho delujejo danes med našim kmetskim ljudstvom društva, ki ga naj dvigajo v izobrazbi in moči. Prizadevanja razumnikov se vrše v smeri, da vodi pot do gospodarskega zboljšanja preko prosvete.
Izkušnje pa uče, da šele gospodarsko dobro stoječ kmet začuti potrebo po prosvetnih dobrinah (knjiga, predavanje, gledališče ...)
Zelo plodonosni pa utegnejo v teku let
duševlja: bistvo kmetske kulture se iz gublja v apatičnost za domačo grudo, dobiček, zaslužek, ugodje je danes pomaknjeno na prvo mesto. Naloga predvsem kmetske mladine pa bi morala biti: ljube zen do grude in rodnega doma.
V resnici individualnost vasi danes izginja z individualnostjo osebe in ljudstva,, ki mu ni mar tradicija, marveč v mnogih slučajih — najnovejša moda!
To sem opazil ob minulih praznikih območju širnega Pohorja: Čudovito se je spremlja vas blizu večjega trga: dekleta ne nosijo več običajnih robcev, marveč moderne kape, površnike z lisičjim krznom, svilene nogavice, nizke če v lje in najnovejše snežne čevlje, ena se je celo ojunačila in obula — škornje znamke Bata iz lakaste gume!
Možakarji — stari in mladi — so v ve^ liki meri zamenjali stare rodbinske kožuhe za moderne površnike s krznom, neokretne škornje z gamašami itd.
Kot bi se »modernizacija« izvajala smotreno, opaža popotnik isto sliko na jugu, na severu, na vzhodu ali zahodu našega Pohorja!
Zdi se, da se mišljenje kmetskega Človeka čedalje bolj materijalizira in je kaj dovzetno celo za reklamna gesla modnih industrij in to kljub — krizi!
Sicer spričo teh dejstev še ni obupati. Razumnikom bo treba točno spoznavati oblike in vzroke kmetskega življenja, nje ga odnošaje, njega domove in njega dm žinsko življenje. Najbolj bo pa treba po-postati gospodarski in gospodinjski tečaji, leg gospodarske izobrazbe paziti na pra-
ki se prirejajo danes po nekaterih vaseh. Idealno zasnovani streme za prerojenjem kmetskega sloja.
Razni vzgojni činitelji opažajo, da sev zadnjem času življenje na vasi dokaj raz-
vilno usmerjenje vzgojnega in izobraževalnega dela med kmetskim ljudstvom Naša vas naj ostane samobitna narodova celica, prepojena z vsem zdravim, le pim in dobrim.	—x—
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 19. januarja. Zaprto.
Torek, 20. januarja ob 20. uri »Plesni večer« Olge Solovjove Izven.
Sreda, 21. januarja. Zaprto.
Četrtek, 22. januarja ob 20. uri »Groi Luksenburg« ab. C. Kuponi.
Zanimiv baletni večer se obeta Mariborčanom v torek, 20. t. m. Nastopila bo prvič na Mariborskem odru priznana ruska plesalka Olga S o 1 o v j e v a, nekdaj članica beograjskega baleta, ki se je prav kar vrnila z uspešne turneje po Ameriki ter je pred kratkim absolvirala nekaj baletnih večerov tudi v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, kjer jo je občinstvo sprejelo zelo toplo. Pri baletnem večeru sodeluje mali orkester. Spored je zelo zanimiv ter obsega moderni klasični in eksotični balet.
Mariborsko gledališče pripravlja v d ra
mi Shawovo duhovito družabno komedijo »Ljubimec« v režiji gospoda Skrbinška, v opereti pa Leliarjevo romantično opereto »Ciganska ljubezen«, ki jo odlikuje melodijozna muzika in zelo živahno dejanje.
ga.^ Založnikova kot služkinja Ana in gdčna Marica Križajeva kot gospa Komarjeva — vsi so se potrudili, da so dali predstavi duha in temperamenta. Občinstvo se je nrav od srca zabavalo in burno aolavdiralo-	S
„Očgodena no£“
V soboto in včeraj smo imeli na našem odru kot novost tridejansko Ar-nold-Bachovo burko »Odgodena noč«. Režiral je g. Djuka Trbuhovič- Scenerija je bila ukusna. Precejšen obisk je bil dokaz, da hoče občinstvo po dnevnem trudu večkrat tudi razvedrila ob igrah, pri katerih se lahko od srca nasmeje. Vsak prizor so spremljale salve smeha. Igralci so bili v splošnem na mestu. Veletrgovca Podgornika, moža, ki mora vsako željo izreči negativno, če hoče, da mu žena ugodi, je z njemu lastnim humorjem podal g. Ha-rastovič. Njegovo zakonsko družico Ido, kateri se mora vse v hiši pokoravati, je igrala ga. Zakrajškova. ki ji takšne uloge zelo dobro pristojajo. Izborni ste bili kot njuni hčerki Sonja in Majda gdčni Kraljeva in Fratnikova-G. Nakrst je dobro interpretiral Sonjinega moža dr. Čebularja, in tudi gosp. Grom kot Majdin ženin je bil po svoje na mestu. Tudi ostale uloge so bile dobro podane in v režiji se je pokazala lepa skladnost: gdč. Udovičeva kot plesalka Omelli, gdč. Savinova kot Ma rica, e. Pavle Kovič kot veleposestnik.
Iz meteorološke postaje v Slovenskih goricah.
December nam je bil letos dobro prizanesljiv, skoro kakor lani. Škripal je malo. Nalil nam je 9 cm 9 mm vode in sicer je v 14 dneh snežil (v 5 skupno z dežjem) in 2 dni dežil. Lani nam je na-rosil gruden le 5 cm 9 mm in sicer 8 dni s snegom in 5 z dežjem. Celo leto 1930 pa je nacurljalo na zemljo 1 m 9 cm 3 mm mokritie. (Tako visoko bi stala namreč voda koncem leta, ako ne bi bila odtekla ali v zemljo usahnila.) Deževnih dni (da-si vmes le delno) je bilo 107, snežnih pa 23. Grom nas je vznemirjal 59 dni, toča je pa postrašila krog Maribora in v Slovenskih goricah 7 krat, le ponekod hudo (Svečinski kot delno). Prvi grom je zarenčal 20. marca, zadnji pa 7. oktobra. Zadnja — palalma — slana je pritisnila na dan 17. majnika, prva pa poškrtnila 4. oktobra. Zelo zanimivo je primerjati padavine zadnjih treh let: v letu 1928 je padlo 9 dm 5 cm 4 mm. Ako primerjamo to s preteklim letom, vidimo, da mati priroda precej enakomerno razdeli svpj mokri blagoslov na posamezna leta; da bi ga letos tudi tako razlivala po potrebi letnih časov in posameznih tednov. Daj Bog, da bo v tekočem letu tako. V naših krajih in menda približno tako po vsem severnem zmernem podnebju pade torej na leto povprečno 1 m vode. Ogromna je torej množina vode, ki v morju izhlapi, pa pride k nam po zračnem toku vetru kot zračna vlaga in se pri nas orosi v oblake in ti v dež. Kolikor vode pri nas zopet izhlapi, ne pride dosti v poštev, ker deževnica večinoma zleze v zemljo in odteče po potoffih in rekah.
Odbor francoskega krožka v Mariboru
vabi vse, ki se zanimajo za francoski jezik, na gramofonske večere, ki jih bo odslej prirejal vsak prv’ in tretji torek v mesecu ob 20. url v Vesni. Predvajale se bodo na dobrem gramofonu, ki je krožkova last, deklamacije in spevi prvih igralcev pariške Comčdie francaise in velike opere. Da bodo poslušalci francoske tekste lažje razumeli, se bodo pred vsako točko dala potrebna pojasnila. Prvi sestanek v torek 20. januarja. Vstopnine ni. —
Mariborski in dnemi drobiš
Praznik bogojauljenja
Danes je praznik bogojavljenja, ko se po obredih pravoslavne cerkve bogoslav lja »sveta vodica«. Je to pravoslaivni 6. januar, ki odgovarja po koledarju katoliškim »trem kraljem«. Ob 9. uri se je vršila v pravoslavni kapeli meljske vojašnice slovesna liturgija, katero je obavil med petjem cerkvenega zbora vojni prota g. Petar Trbojevič. Po cerkvenem opravilu se je vršila svečana »litija« (anologno katoliški procesiji) na Trg Svobode, kjer je bil pripravljen velik oder z improvizioni ranim oltarjem, kotlom vode in predpisani, iz leda izrezan križ. — Praznik bogojavljenja je vsako leto središče zanimanja vseh meščanov, ki so tudi letos v prav lepem številu obiskali obred naših pravoslavnih bratov. G. prota P. Trbojevič je po dokončanih molitvah in po posvečenju vode blagoslovil vernike svoje občine in množico ter dal vsakemu poljubiti sveto razpelo. — Med gosti je bilo mnogo odličnikov. — Na čelu oficirskega zbora je bil mestni komandant general Pavlovič, polk. Putnikovič, upravnik po-icije Kerševan, srezki načelnik dr. Hacin in drugi. Častna četa inž. podofic. šole je oddala 6 salv, a vojaška godba je dvigni-a slovesnost proslave, ki se je zavlekla etos do pol 12. ure. — Trg svobode, o-cvirjen od kordonov v Mariboru se nahajajočih vojaških edinic, je bil poln občinstva. — Po obavljenem cerkvenem obredu so častne čete defilirale pred komandantom mesta.
i mm
Akademija sokolskega društva v Studencih.
Agilni Studenčani so priredili v soboto dobro uspelo akademijo. Program, ki je obsegal 10 točk, je bil skrbno izbran in dobro naštudiran, tako, da je lahko zadovoljil tudi strogega kritika. Točno ob do-očeni uri je otvorila ženska deca akademijo z valčkovim plesom. Drugi so nastopili člani s prostimi vajami. Prav dobro so izvajali dr. Kligerjeve proste vaje s spremembami. Čedne in deci primerne in ne pretežke so bile vaje moške dece z lesenimi konjički. Dobro so izvajale go-enke vaje z velikimi žogami. Precej je vplivalo na izvedbo pomanjkanje prostora. Ako bi bil oder dovolj velik, bi bil u-činek gotovo še lepši. — Najlepša točka programa je bil nedvomno nastop najmlajših z metuljčki. Občinstvu je ta točka tako ugajala, da so jo morali ponoviti. — Ritmične vaie so izvajale članice precizno in lepo. Članska vrsta je nastopila na drogu in na bradlji. Videli smo izvajati najtežje prvine, vendar sestava vaj ni bila pri vseh posrečena. Omenil bi samo, da imamo v sestavu še mnogo lepih vaj, ne samo veletoče in stoje. — Lep je bil conec. Po recitaciji pesmi »Rapallo« so nastopili člani z »Morje adrijansko« ter s tem dostojno zaključili večer. — Vsi, ki so vadili vaje, zaslužilo priznanje. Tudi občinstvo se jim je oddolžilo za njihov trud z rekordnim obiskom — dom je bil nabito poln.
Studenška nedelja
je potekla v znamenju cestne poledj-ce, ki je marsikoga vrgla. K sreči večjih nesreč ni bilo. Le proti večeru sta na ledenem gozdnem sankališču napravila nevaren salto-mortale s sankami železničar Korenjak in dimnikar Groger. Razen manjših bunk in prask ter polomljenih sank ni bilo nesreče. Zjutraj so v Krpanovi ulici našli na pol mrtvo žensko, ki jo je reševalni oddelek gasilcev spravil na toplo, rešilni avto pa pozneje v bolnico. Predpustne zabave niso prišle še do veljave. V gostilni ligo in »Pri beli zastavi« so bili koncerti, kino pa je proti pričakovanju (napovedan je bil drugi program) predvajal Pat in Patachona kot bankir ja. Največ pa se je v nedeljo govorilo o sijajni sobotni akademiji doma^g-a Sokola, ki je ob oolni dvorani zadovoljila vsakogar. Zimski športniki, ki jih je v Studencih že precej, so bili večinoma na Pohorju. —
Meso po 13 Din.
Dne 20. t. m. od 8. naprej se bo na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo okoli 200 kg telečjega mesa a kg po Din 13. Oddaja samo na Hnsumente po 1 do 2 kg.
*8P 4&V
JK& JL <£ls
Samo še danes
ON ALI JAZ.
sfn.a 100% meška pustplovina. Krasne slike, izborna napeta vsebina!
Od jutri dalje Ne verujem nobeni ženi Rihard Tauber
ggss ■ Union:
Od nedelje dalje:
VESELA SRCA
100% zvočna opereta v nemškem jeziku. Poje Heinz Bollmann, tenor opere Dresden.
Predstave r obeh kinih ob delavni-kih ob 17. 19.. 21. uri: ob uedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19 In 21. nrl Predprodaia dnevno: od 1CL do 12.
ure na blaealni. XXVI
Kino ,DEANA* Studenci,
V torek, 20. in sredo, 21. januarja: PAT in PATACHON kot bankiri!
Smeh!!	Smeh!
PREDSTAVE: ob delavnikih ob 8. uri: ob nedeljah in praznikih ob 4- 547. Vi9. uri Moderna godba!
Mariborski hišni posestniki
so imeli včeraj dopoldne v veliki dvorani lotela Orel redni občni zbor, katerega s« je udeležilo 108 članov. Zborovanje je vodil predsednik g. Julij Glaser, tajnik g. Hinko Sax pa je podal obširno poročilo o vsestranskem udejstvovanju društva ter se dotaknil zlasti najkočljivejših vpra* šanj, kakor: davkov, gostaščine, vodarine itd. Iz poročila blagajnika g. Otmarja Megliča je razvidno, da ima društvo o-krog 78.000 Din premoženja. Na priponfr be, da merodajni faktorji društvo vse premalo upoštevajo, je g. dr. Kac pravilno naglašal nujno potrebo, da pokažejo pred vsem hišni posestniki dovolj zanimanja za lastno organizacijo. Zal pa šteje društvo komaj 670 članov, čeprav je v Mariboru nad 1.500 hišnih posestnikov. Pri volitvah novega odbora je bilo sprejeto načelo, da se ne voli v odbor nikogar, ki ni navzoč na občnem zboru. Dosedanji predsednik g. Glaser je odstopil ter je bil izvoljen sledeči novi odbor: Hinko Sax, Otmar Meglič, Anton Paš, dr. Marin, Maks Merčun. Anton Filipčič, Albin Novak, Jakob Lah, Ivan Kovačič, Leopold Barta, inž. Kukovec in Vinko Lašič. Novi odbor se bo kostituiral že jutri. Zaključno točko zborovanja je tvorilo predavanje predsednika Zveze, g. Ivana Freliha iz Ljubljane, o perečem problemu samopomoči hišnih gospodarjev in o nujnosti zavarovanja.
Občni zbor Udruženja rezervnih oficirje* in ratnikov,
ki se je vršil včeraj dopoldne pri Orlu, sta posetila tudi mestni komandant, bri-gadni general g. Drag. Pavlovič, komandant inž. podoficirske šole, polkovnik g. Putnikovič. Predsednikom je bil zopet izvoljen dolgoletni dosedanji predsednik g. Jakob Perhavec in tudi ostali odbor je ostal z malimi izpremembami stari.
Ljudska univerza v Studencih.
Drevi, točno ob 19. nadaljuje g. Robnlfc predavanje o temi »Človek na potu u cilju«. —
Društvo stanovanjskih najemnikov je na svojem včerajšnjem zborovanju pri Zamorcu ob zelo slabi udeležbi članstva sklenilo, da se razide. —
Samomor radi neozdravljive bolezni.
Pri tvrdki Durjava v Gregorčičevi ulici nameščeni 60-letni Ivan Fartek se je včeraj popoldne obesil v svoji sobi. Mož je delj časa bolehal na neozdravljivi bolezni. Ko je prispel poklicani reševalni oddelek, so mogli ugotoviti samo š« smrt. Vsi reševalni poskusi so ostali brej uspešni. Truplo so prepeljali po ogledu v mrtvašnico na Pobrežju.
V M a flfiffr u, 'ffiie' 19. I. WT?
vrzrpvm? yum
Sfran '3?
Psihologija psa
AKCIJA ZA ZAŠČITO ŽIVALI — ZNAK NARODNE KULTURE. — IZREDNO RAZVIT RAZUM IN INSTINKT DOMAČEGA PRIJATELJA. — PASJA POKOPALIŠČA.
Med narodi, ki četveronogega domačega prijatelja psa najbolj upoštevajo, so brezdvomno Angleži, ki imajo o psu nete bogato literaturo, ampak tudi posebne učne zavode in klinike z najmodernejšimi aparati in zdravili, kakoršne pogreša morda marsikatera pokrajinska 'bolnišnica. •
hočemo govoriti o psihologiji psov. —
Te plemenite, zveste in dobre živali ne cenijo povprečni ljudje v tisti meri, kakcr to zaslužijo, ali pa jih prav pretirano ljubkujejo, kar zopet ni v skladu z značajem psa. Ljubeznjivo občevanje 'tudi pri najbolj divji živali doseže več, kakor bič in samokres, katera sredstva vporablja krotilec le v najnujnejšem silobranu. Isto je z dresuro domačih psov. Ako hud pes vidi, da se mu prišlec približuje z dobrotnim obrazom, bo nehal lajati in se bo umiril. Ako pa se takemu •hudemu« psu približaš z zlovoljnim in jeznim obrazom, tedaj pa bo pes po mi-ljčju- svoje »psihe« tudi skočil v tebe in ti »pomeril hlače«, kakor pravi narodni pregovor.
Neizpodbitno je dokazano, da tako-evani »oiicijelni« hudi pes ne pozna šale. Ako mu na poti skozi dvorišče, kjer je »hudi pes« neomejen gospodar, posodiš roilo besedo^ bo nehal lajati; ako pa poskusiš, da dvigneš na zvestega čuvarja kamen ali pa zamahneš proti njemu s Palico, tedaj bodi pripravljen za borbo ž njo.
v Marsikdo pa celo vživa v tem, da dra-zi Psa, posebno takrati ko čuti, da mu Pes za plotom nič ne more... To »prakso« izvajajo posebno otroci, ki seveda ne vedo, da si »pasja duša« prav dobro zapomni, kdo ji je storil dobro ali zlo_______
Leta in leta traja ta spomin pri psu in ne
sme zveneti nič neverjetno, ako užaljeni kuželj po pravilu, da »po sedmih letih prav pride«, ugrizne svojega nekdanjega nagajivca.
Ugotovljeno pa je še eno dejstvo, ki ima zvezo s psihologijo psa. Bojazljiv, zahrbten človek je vedno v nevarnosti, da ga tudi najkrotkejše ščene vgrizne, ako pokaže, da se ga boji. Medtem pa gredo lahko hrabri ljudje, ki vsaj nekoliko razumejo »pasjo dušo«, mimo brez biča ali palice skozi selo brez strahu, da jih kdo ugrize za noge.
Glavna skrivnost pasje duše je pravilo: »ljubezen za ljubezen«.
Akcija za zaščito živali je v neki mere merilo za kulturo vsakega naroda. Razni narodi: Angleži in Nemci imajo o tem tako bogato literaturo, da n. pr. angleška izpolnuje celo knjižnico strokovnih razprav o pasji naravi, intelektu, duševnosti in zvestobi. Slovenci smo daleč za velikimi narodi in se zadovoljujemo s tem, da rabimo izraz »pes« za psovko in žaljivko, kar je v Angliji nemogoče.
V	Londonu imajo celo pasja pokopališča z napisi, ki izdajajo »pokojnikovo« poreklo in njegov rodovnik. Mnogo u-govorov je bilo proti temu navidezno pretiranemu kultu psov, ali vsi so se raz hlinili v pusto meglo, ker je pač jasno, da so živali in rastline sestavni del stvar stva, kateremu je intelektualno najbolj razviti sesavec človek postavljen kot takozvana »krona stvarstva«, dasi se mora od psa učiti zvestobe, od konja in psa ljubezni, od mravlje in bučele marljivosti, od polža previdnosti in od vrabca zvitosti...
Prijatelji živali, spregovorite o duši svojih ljubljencev kako zanimivo! —
Kaj zanima zamorke najbolj?
Neka misijonarka opisuje v svojih Zapiskih o delu v nizozemskih koloni-lah tamošnje običaje. Govori tudi o Po%amiji in opisuje svoj poset pri nekemu poglavarju, ki je okrašen z dra £ulji, dostojanstveno sedel na pozlačenem prestolu med svojimi mnogoštevilnimi ženami. Ko je prišla misijonarka v sprejemno dvorano, da se Pokloni poglavarju, so jo vzele žene v svojo sredo. Poglavar se je zaman trudil, da bi se tudi sam z njo kaj po-razgovoril. Ljubeznivost črnih žen, ki do tedaj še niso videle belopolte žene, je bila brezmejna. Misijonarka ni mogla dovolj hiteti z odgovori na vsa vprašanja črnih sester. Največ je dobila vprašanj: Imaš mnogo dece? Znaš plavati? Jašeš na konju? Druge so jo zopet izpraševale .-koliko žen ima tvoj m o ž? Ko jim je rekla, da ima v Evropi vsaka žena le enega moža, jih je to silno začudilo in presenetilo. Kako se obnaša nepram tebi tvoj.mož? Jeli velik? Ena izmed njih jo je v največji tišini vprašala^ Mu vračaš enako z enakim, če te mož bije? Misijonarka se je komaj vzdržala smeha, in resno odgovorila: »V Evropi ni navada, da bi žene oretepa-li. Če na bi me mož udaril, bi mu vrnila«. Po tem odgovoru so zabele zamork?. kot bi se n^kai zjasnilo v niih glavah, glasno kričati:	»Aha.	sedaj
razumemo, zakaj imajo pri vas možje samo po eno ženo. Boje se vas!«
Kako pobijajo nepismenost na Ceškoslouašfcem
Ob nnliki liiidske'r') št»fia v Češke-slovaški 1. 1921 je bilo število nepismenih v celoti majhno, v Češki in Moravski celo minimalno in sta ti dve deželi glede nismenosti med orvimi v Evropi. Slabše j> bilo v krajih, v katerih so vladali do konca voine Madžari. torej v Slovaški in Pdkarr>atski Rusiji. Madžarska vlada ni storila no-ben^n koraka za oohijanie nepismenosti in povrh je budilo pri Slovakih in Pusih hud odpor in ravnodušnost nroti šoli vsilievanie ’t-ad?arskih šol. Padi teea ie dosesrlo število neoismp-nih v nekaterih predelih 80 do 90%
vsega prebivalstva. V takih razmerah je torej začela delovati nova šolska u-prava češkoslovaške republike in se lahko pohvali danes res z velikimi uspehi. Procent nepismenih stalno pada in, ko izumre predvojna generacija, bo padlo število nepismenih na mi-nimum. Ker še zadnji popis prebivalstva ni urejen, lahko podamo kot dokaz naglega padanja nepismenih te podatke ininisterstva narodne obrambe o stanju analfabetiz™ v vojski: Dosedaj je prihajalo v češkoslovaško armado 6% nepismenih, služit svoj rok. V tem letu pa je padlo število na 4.5%. Najmanj nepismenih je med Cehi (0.7%), za njimi prihajajo po vrsti Nemci, Madžari, Slovaki, Rusini in Rumuni- Vojna uprava pa pošilja med civiliste 75% nepismenih vojakov z znanjem čitanja in pisanja. Ko nastopijo vojno službo, mOrajo posečati vsi nepismeni snecijalne tečaje, ki trajajo 5 mesecev in imajo 100 obveznih ur.
V	tem času se nauče vojaki pisati in čitati. Uporablja se druga metoda kot pri učenju male dece in >e izdala vojna unrava v to svr^o «'r'''o;ialiio knjigo, ki jo vzamejo vojaki domov, da se jim omogoči obnoviti znanje. Za časa vojnih vežb polagaio vojaki izni-te. Konstatirano je, da skoraj niti eden ne pozabi čitati. ampak se vsak izpopolni. Od ustanovitve vojske pa do danes je šlo skozi te kurze 50.000 fantov. Vojna uprava se nadeja, da bo v teku desetih let izkoreninila nepismenost na 1%. Važno je tudi, da učiteljstvo ljudskih šol preprečuje širjenje nepismenosti med novo generacijo.
Clemenceau in Sarah Bernharč
Slavni francoski državnik Georges Clemenceau, ki je umrl lani, je bil iskren prijatelj te največje francoske tragedki-nje. Kadarkoli je bil v gledališču, je ved^ no porabil priliko, da je slavno umetnico posetil v njeni garderobi. Odnošaji med obema rodbinama so obstojali tudi po »tigrovi« smrti in so postali sedaj še tesnejši. Kakor namreč poročajo pariški listi, se je Pierre Clemenceau, vnuk velikega državnika, znan raziskovatelj, poročil z gospico Terko Gross, vnukinjo slavne igralke.
Sijajen potek smuiklh tekem na Pohorju
JOŠKO JANŠA ZOPET PRVAK DRAVSKE BANOVINE.
Ob ogromnem zanimanju smučarjev so se včeraj vršile na Pohorju letošnje smuške tekme za prvenstvo »Dravske banovine« in za prvenstvo mariborskega zim-sko-sportnega podsaveza.
Cilj tekmovalcev vseh kategorij je bila prijazna vas Ribnica na Pohorju. Tam so se zbrali gledalci iz vseh sosednjih vasi in iz Maribora, tako da je bilo v Ribnici kakih 500 gledalcev. Ob prihodu tekmo-valcev-smučarjev je bilo v Ribnici 700 ljudi, tako da so bili vsi lokali premajhni. Prevoz gledalcev od postaje Brezno-Ribnica v 18 km oddaljeno Ribnico je vzdrževalo 12 sani in dva avtomobila, ki so prevažali potnike deloma brezplačno deloma proti majhni odškodnini (10 Din). Vsa Ribnica je bila v državnih zastavah in so vaščani gostom na čast postavili tudi slavolok. V splošnem je treba omeniti, da so Ribničani storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da omogočijo gostom in občinstvu vso udobnost.
Točno ob 9. uri so startale dame in sicer na progi 5 km. Tekmovalo je 10 smučark, ki so vse prispele na cilj. Rezultati so bili naslednji:
1. Šulgaj Jelka (SK Ilirija) v času 26:38, ki si je osvojila naslov prvakinje Dravske banovine.
2. Dolinšek Elza (SPD Maribor - Ruše) 27:49. (Prvakinja mariborskega zimskošportnega podsaveza.)
3. Putan Justi (Smučarski klub Celje) 28:12.
4. Hribar Breda (1SSK Maribor) 29:03.
5. Basiako Slava (SPD Maribor) 29:10.
V konkurenci juniorjev je tekmovalo 33 smučarjev, ki so startali na Pisniku. Proga je bila dolga 8 km. Rezultati:
1. Dečman Tone (Smučarski klub Ljubljana) v času 34:2 in je postal prvak Dravske banovine).
2. Jemec Albert (SK Bled) 35:6.
3. Tischler Maks (Mar. smučarski klub) 35:9. (Prvak Mar. zimskošportnega podsaveza).
4. Ivič Franc (Mar. smuč, klub) 33:45.
5. Jakopič Avgust (Smuč. klub Ljubljana) 36:48.
6. Legvart Slavko (SPD Maribor) 37:30.
V konkurenci seniorjev, ki so startali na Klopnem vrhu, je tekmovalo 51 smučarjev; od teh je prišlo na cilj 47. — Proga je bila zelo težavna in je bila dolga 30 km.
Prvi je prispel na cilj državni prvak Joško Janša (SK Ilirija) v času 2:16:55 in si ponovno priboril naslov prvaka »Dravske banovine«.
Drugi je bil Godec Tomaž (SK Bohinj), ki je rabil 2:28:6.
3. Inž. Janko Janša (SK Bled) 2:28:57.
4. Brvar Stane (Smuč. klub Ljubljana) 2:31:33.
5. Neuman BOgomir (Mar. smuč. klub) 2:32:18 in postal prvak Mar. zimskošportnega podsaveza.
6. Jenko Boris (SK Ilirija) 2:38:20.
7. Jurič H. (Mar. smuč. ki.) 2:38:58.
8. Dolinšek P. (SPD Maribor - Ruše) 2:40:14.
Včerajšnjih tekem sta se udeležila tudi okrožni inšpektor g. dr. Schaubach m podžupan občine Maribor g. dr. Lipold, ki sta z veliko pozornostjo sledila poteku.
Mnogobrojna smučarska armada se je vrnila s posebnim vlakom ob 18.30 v Maribor, kjer jo je pričakovala na kolodvoru ogromno množica občinstva z vojaško godbo na čelu. Povorka, v kateri je korakalo nad 400 smučarjev v dresu, je krenila do hotela »Orel«, kjer je bila razglasitev rezultatov in razdelitev daril.
Zmagovalci včerajšnjih tekem so prejeli krasna darila, ki jih je deloma poklonila banska uprava, deloma mestna občina mariborska, tujsko-prametno društvo v Mariboru, občina in tujsko prometno društvo v Rabnici ter razni zasebniki, da bi dali našemu smučarskemu kadru nove pobude.
Glavna zasluga, da so se tekme brezhibno vršile, gre vsekakor tajniku mar. zimskošportnega podsaveza gosp. Bruno Parmi in sploh vsemu odboru, kakor tudi županu občine Ribnice, g. Witzmanu, ki je skrbel za vzorni red na cilju.
Včerajšnje tekme tudi dokazujejo, da se je naš smučarski šport v razmeroma kratki dobi svojega obstoja povspel na ze lo visoko stopnjo in obeta postati zares narodni šport. Tudi rezultati so bili jako dobri in so najboljše jamstvo, da bodo naši smučarji-tekmovalci Častno zastopali jugoslovenske barve tudi izven mej naše domovine. Posebno v Mariboru imamo več izrednih talentov, ki se od tekme do tekme uveljavljajo z vedno vidnejšimi u-spehi. Naš mariborski zimsko-sportni pod savez je lahko ponosen na včerajšnje smuške tekme.
Zimskošportni odsek SPD Maribor-Ruš*
ima svojo sejo v torek dne 20. t. m. ob 20. uri v hotelu »Orel«. Načelnik.
Nogomet.
Zagreb: Prvenstvena tekma Concor-
dia:Viktorija 4:1 (0:0).
Beograd: Prvenstvene tekme: BSK:Je* dinstvo 2:0 (1:0), Jugoslavija:Sparta 4:0 (3:0); Grafičar :Obilič 3:1 (2:1).
Dunaj Sportklub :FAC 5:2 (2:1); Adm!-ra:Slovan 6:1 (3:1), Austria:Wacker 3:2 (1:1); Rapid:WAC 4:4 (2:3).
Praga: Slavia:Teplitzer FC 5:0 (3:0) Sparta:Kladno 11:0, Cechie Karlnr.čAFC 3:1 (1:1).
■ -
Oporoka ubogega Zida
Pred več kot 50 leti se je iz malega poljskega mesta Kostina izselil ubogi Zid Chaim Poznanski v Ameriko. Tam kaj se je poročil z dekletom krščanske vere. Njegovo strogo religijozno sorodstvo je prekinilo radi tega vse zveze ž njim, mestni židovski rabin pa ga je celo preklel. Pretekla so desetletja. Ubogi poljski Zid je postal v svoji no-
vi	domovini bogataš. Ko je Poznanski 1. 1880 umrl. je zapustil onoroko, ki so jo po odredbi pokojnika smeli odpreti šele 50 let po njegovi smrti. Pred nekaj meseci je potekel rok in oporoko so odprli v navzočnosti notarja- Vse svoje premoženje z obrestmi vred je zanustil Poznanski nekemu svojemu židovskemu sorodniku na Poljskem. Tekom 50 let je narastlo _ premoženje na preko tisoč milijonov dinarjev. — Ameriške oblasti c'' se obrnile na nolj-sko vlado s prošnjo, da ugotovi zakoni te dediče Poznanskega. Pričakovati ie torpi ogromen nroces. Vst poljski Židi, ki se pišejo Poznanski, se potegnejo za ogromno dedščlno. Samo-obsebl razumljivo pa je seveda, da o kakem prekletstvu pokojnika noče nobeden nič slišat!. Denar je pač denar, pa naj bo tudi proklet!
Centralna poHciiska šola t Zetnumi-
Popravila stavbe, ki jo je dala občina Zemunu r^nolago za centralno policijsko šolo, so končana in delo š o 1 e se bo pričelo še tekom tekočega leta. Občina ie na "red log predsednika dr. Svetislava Popoviča tudi sklenila, da pokloni šoli kom pleks zemljišča za vežbališče gojencev centralne polici'«kfe šole. V tej šoli se bo enotno izobraževal policijski kader za celo državo.
Lepa zapuščina v kulturne s vrhe.
Iz Be^rrada javljajo, da sta lekarnar Milan Nikolič in njegova žena za-oisala nrosvetnemu društvu »Prosveta« v Sarajevu svojo hišo v Beogradu, ki predstavlja vrednost 3 milijonov dinarjev. »Zadužbina« ima služiti širjenju narodnega prosvetnega dela »Prosvete«.
Zasedanje odbora balkanske konference.
Kakor je znano, je bil na prvi balkanski konferenci v Atenah izvoljen poseben odbor, ki ima nalogo, da se od časa do časa sestane in pretresa razne tekoča zadeve Balkana. Službeno se sedlai laviia iz Atm da se bo ta odbor sestal v Solunu dne 31. trn. pod predsedstvom Papanastasia. Seja bo ***»jala 2 dni.
'Smrt --------------------  -.. rmmrm-vFgfrTrtngTm	--v	rtvi	B-rrnara	t	wt~
H. ZrnoMl
V senci iemUa
SsodoarlMU com**	4«
»To Se ni vse, brateči« je rekel nato brat Tibo, ki se mu je začenjal zapletati jezik, »Kaj porečeva častitemu očetu superiorju, ko prideva domov?«
»Pa! Ali mari ne hodiva po naročeni poti! Porečeva mu, da sva srečala sovražnika in sva se mu morala postaviti po robu...«
»To bo laž, brate Luben.«
»Da, laž bo brate Tibo. Toda, prosim te, kaj naju je učil častiti oče Lojola? Da je laž dovoljena — kaj pravim? — da se naravnost priporoča, kadar je mogoče oteti z njo interes Svete Cerkve. Včeraj Se nisva vedela tega, a danes veva.«
»Ali vendar.«
»Brat Tibo, Tibalde, frater, ali se upate upirati avtoriteti prečastitljivega Lojole, te luči naše Cerkve, tega arhangela sevtega Petra?«
* »Bog ne daj, brat Luben.«
»In če se zlaževa častitemu superiorju, ali se to ne zgodi v interesu Cerkve? Kaj pa sva pravzaprav v tem trenutku? Vojaka Cerkve. Kaznovati naju, bi se reklo, kaznovati Cerkev samo. Ako se torej s pobožno lažjo izogneva kazni, se Izogneva kaznovanju Cerkve same. Obenem pa prihraniva smrten greh častitemu superiorju, ki bi udaril Cerkev, ako bi udaril naju dva!«
»Kako dobro govoriš, brat Luben!« je vzkliknil brat Tibo, navdušen po tem jasnem dokazovanju. In da ne bi zaostal za tovarišem, je doda! neustrašeno:
»Pripomniti je treba, brate Luben, da nama je častitljivi Lojola izrecno zatrdil, da sva vojaka Svete Cerkve. In kaj delajo vojaki? Predvsem ob vojnem Času, kadar so na pohodu, kakor midva sedaj, pijejo, kolikor se da.«
»In še več jedo.«
»Da ostanejo močni in zdravi, brate Luben!«
»Kajti, kako naj naskočijo sovražnika brez svežih moči?«
Ko sta tako prepričala drug drugega in pomirila svojo omajano vest, sta vstala meniha bojevitih lic, kakor dva prava vojaka, hoteč oditi.
Krčma je bila prazna.
Vrata so bila že zdravnaj zaprta in oknice zatvor-lene.
»To je vse skupaj en tolar, eno libro in osem dinarjev,« je rekel mojster Oregoar, prlstopivši s preza-peljivlm smehljajem na obrazu.
»Benedikat vos Dominus!« sla odgovorila meniha in dvignila preteči desnici nad Oregoarja, ki je spričo tega mahoma sklonil glavo.
»Bila je pečena piška...« je mrmral nesrečni gostilničar.	?
»Benedikat I« sta ponovila meniha z močnejšim gla-
som.	,	K	.
»In omeleta s slanino, vredna kraljevskega želodca,« je tarnal Oregoar.
»Benedikat! Benedikat!« sta zagrmela meniha.
Istočasno sta odklenila vrata in smuknila v noč, dočim je renčal Gregoar besno v svojem hramu:
»Sam kruljavi hudič naj odnese meniha in njune blagoslove!« »Kmalu bi moral zapreti butlko, če bi prišla takšna milost pogostem* nad me!«
Brata Tibo In Luben pa sta odhajala po cesti zidane volje...
Čutila sta dovolj moči in Junaštva v sebi, da bi se spopadla makar z vsemi rokovnjači Dvora Čudežev.
»Vbogaime prosiva!« ju je presenetil zdajci osoren
&IclS*
In dve temni senci sta vstali zdajci pred prestrašenima menihoma.
»Kaj želita, gospoda?« je zajecljal brat Tibo.
»Denarja!«
»Usmilita se! Najina mošnja je prazna...«
»Kdor večerja tako po kneževsko kakor prejle vidva pri »Vedeževalki«, nima prazne mošnje!«
Zdaj »ta meniha spoznala grdooka neznanca, ki sta sedela pri Gregoarju za sosednjo mizo.
»Gospoda!« je vzkliknil brat Luben s tresočim glasom, »meniha sva; storila sva obljubo radovoljnega uboštva.«
»Denar sem!, sicer je po vaju!«
Blesk dveh nabrušenih bodal je dopolnil strah menihov, ki sta padla na kolena. Solze so iima curljale po licih; sklenila sta roke.
Toda Fanfar in Kokarder sta že mamo preiskovala njuni halji.
Brat Luben in brat Tibo sta izpovedovala drug 'drugega in si dajala neštevilno odvez.
»Nič!« je vzkliknil Fanfar z razočarano kletvico ter prenehal brskati po kuti brata Lubena.
»Nič!« je ponovil Kokarder, ki je preiskaval brata Tiboja. »Nič razen tehle prokletih mašnih bukev.«
»Knjiga!« je zaječal brat Tibo. »Oh. ta preklicana knjiga!«
»Upam, da se bo dala vseeno prodati tam kje pri univerzi,« je nadaljeval Kokarder in spravil knjigo pod svoj plašč. »Idita, bratca, v miru! Saj sva tudi midva dobra človeka in nočeva grešnikove smrti.«
»Midva nisva grešnika!« je rekel brat Tibo, ki se mu je vračal pogum.
»Pač, pač, grešnika sta, in vajin greh je ta, da nimata denarja! Spravita se v miru, toda glejta, da si prihodnjič ne nakopljeta kakšnega greha.«
»Gospoda! Gospoda! Vrnita nama knjigo!« je zaklical Tibo obupno.
Grohot, ki jima je zazvenel demonsko v uho, je bil edini odgovor rokovnjačev, ki sta izginila v noči.
»Izgubljena sva!« je zamrmral brat Luben.
»Kaj poreče prečastiti Lojola?«
»Ah, brat Tibo. samo tvoja požrešnost je te nesreče! Ti si bil tisti zlodej, ki me je zapeljal v to trikrat prokleto gostilno.«
»In ti si bil tisti, ki je odprl vrata, brat Luben. Jaz sem hotel samo iti mimo. da se navoham sladkega vonja pečenke.«
»Sladkega vonja*.. Prava beseda to.«
Prepiraje se in tolažeč drug drugega kakor sta vedela in znala, sta se napotila meniha urnih krač proti samostanu. Od samega prepiranja in prerekanja sta našla nazadnje vendarle izhod iz svojega žalostnega položaja.
»Kaj mi je prišlo na um!« je vzkliknil brat. Tibo nenadoma in se udaril po čelu.« Kaj nama je zaukazano? To, da podtakneva tiskarju Doletu skrivaj tisto knjigo...«
»Nič drugega: knjigo, da mu podtakneva,« je potrdil brat Luben.
»No, vidiš! Podtakneva mu mašne bukve, lepe nove mašne bukvlce s podobicami, ki sem jih dobil zadnjič od mlade vdove, ki jo izpovedujem tu-in-tam.«
*Vzv,išena misel, brat Tibo.«
»Knjiga je vredna knjige, brat Luben! Knjiga je knjiga, reči, kar hočeš!«
»In ker nam je zdaj zapovedano lagati...«
»Se zlaževa in porečeva, da sva podtek"Ha knjigo, kakor nama je bilo naročeno.«
»In to bo pravzaprav skoraj resnica.*
»To bo samo pol laži: druge pol laži imava potemtakem še na dobrem.«
Takšen je bil pomenljivi razgovor, ki sta ga imela brat Luben in Tibo preden sta se vrnila v svoj samostan. Ko ju je vprašal superior. kje sta bila, sta se zadovoljila z odgovorom, da sta dobila silno važno nalogo za jutrišnji dan.
Preiskava, ki se je izvršila naslednji dan pri Štefanu Doletu, ni rodila zaželjenega uspeha. Našli so korekture Rablejevega »Gargantue«, prevode Cicerona, knjigo z naslovom »Slavna dejanja Franca Valoaškega, kralja francoskega« in »Komentar latinskega jezika«; našli so tudi lepe nove in čedne vezane mašne bukvice, niso pa našli proklete knjige, ki je tajila Brezmadežno spočetje.
Lojola je dolgo izpraševal brata Lubena in brata Tiboja, ki sta se zaklinjala, da sta položila knjigo vestno na pravo mesto*
Ker sta govorila z očividno odkritosrčnostjo in so ju bili tudi videli, kako sta stopila ob naznačeni uri iz tiskarjeve hiše, je sklepal Lojola. da je tiskar opazil knjigo in jo uničil ob pravem času.
Meniha, ki ju nihče ni vznemirjal, sta zaključila sama med seboj, da je laž kaj žlahtna umetnost.
Štefana Doleta niso zaprli.
Toda Lojoli je bil ta dogodek nov dokaz peklenske spretnosti Štefana Doleta.
In mislil je sam pri sebi:
»Šibak sem bil, hotel sem opravičiti v očeh sveta Doletovo smrt, ker je Dolet učenjak in gd spoštujejo filozofi ter ga obdaja njegova slava s sijajem v očeh omikanega sveta. Hotel sem biti zvit, namesto, da bi bil močan! Pretveza! Saj je Boletova smrt koristna ravno zato, ker je preveč učen. Ravno filozofija in znanost je sovražnik, ki ga hočem udariti v njem! Čemu bi delal takšne bedne ovinke? Morda zato, da pomirim vest ljudi? Da pregovorim kralja? Ljudje ne smejo imeti vesti. Naša misel naj jim jo nadomešča. Kralji pa nas morajo ubogati!
Mož, ki se je imenoval viteza Marije Device, je dvignil oči k sliki, predstavljajoči mistično Bo-gorodico.
Slika ni bila mojsterska.
Bila ni izmed umotvorov, ki nam jih je ostavila tista doba, svetla od bleska genijev in temna od krutih borb.
Bila je naivna slikarija neznanega španjolskegs meniha.
_ Devica je bila vpodobljena, stoječa na krogljl, ki je predstavljala vesoljstvo. S svojimi golimi nogami je trla kačo, ki je dvigala glavo in je zaman poizkušala ugrizniti. Na glavi je imela kraljevsko k.rono. Trda in kamenita je bila videti v embah svoje svilene obleke. Nekaj zaničljivega je bilo v njenih očeh in njena usta so se krivila v brezsrčnem smehljaju.
»O Kraljica!« je zamrmral Lojola. »Kraljica zmage! Kraljica triumfa! V tvojem imenu in imenu tvojega Sina si pridobimo zmagovalski venec in zavladamo nad svetom, kakor ga vladaš ti na tej sliki! O simbol moči! Sinteza mogote! Tvoj sin Jezus mora postati gospodar, in rod bratov Jezusovih mora triumfirati! Kaj so narodi! Kaj so knezi! Kaj so kralji? Tvoji sluge so .. • naši sluge!«
Lojolov pogled je postal preteč; zablisnil se jč z zloveščim svetom.
»Dolet je prevel Platona.« je nadaljeval. »In v njegovem prevodu se šopiri brezbožna beseda, nesramni in cinični stavek: Po smrti ne boš nič,«
Premolknil je za trenotek.
Oči so se mu zaprle, ko je nadaljeval:
»O groza! Nič ne biti po smrti! Pogrezniti se v vrtoglavi prepad nebitja! Izginiti brez sledu! Kaj! Jaz, ki čutim v sebi moč, prevrniti svet! Moji možgani se napenjajo pod pritiskom genija, ki se razbrzdava v mojem umu! Jaz vidim, da presegam človeštvo in ga obvladam, kakor obvladujejo vrhovi Maladete ravnino pod seboj! Krmar z mogočno roko, lahko vsilim ladji sveta popolnoma novo smer! In vse to se poruši v končni milobi! Pah mojega lakaja in zadnjega potepuha, zadnje živine, sklonjene nad plugom, naj bo enkrat enak prahu Ignacija Lojole? Da, da, saj vem. Memento, homo, quia pulvis es! Spominjaj se človek, da sl prah! Toda te besede naših bistrovidnih prednikov niso bile izrečene za nas! Pravično je, da se pogreza čeda ljudi v ponižnost. Toda dobro je tudi, da se voditelji čede povišujejo V svojem ponosu. Ponos je dika genija.«
Dolgo časa Je premišljal menih prekrižanih rok zaprtih oči in pretečega obraza,
Zaključek njegove sanjarije pa je bil:
»Dolet mora umreti!«
(Nadaljevanje prih.)
Flektroinltalacil«, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravil* motorjev najcenejše Izvršuje 1115 5t Tichv, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika IzMra svetilk, elektrobiaga. motorjev po konkurenčni cent, XII	Dve spalnici iz trdega suhega lesa (ena jesen, druga brest), zelo solidno delo ceneno na prodaj. Munda Alojz, Maribor, Taborska ulica 2. 158	Najcenejši nakup
	Učenko za šivanje perila sprejme atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 159	OTROŠKE NOGAVICE od Din 5,- naorej; NOGAVICE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10.- naprei: MOŠKE NOGAVICE od Din 4.50 naprej: DAMSKE NOOAVICE od Din 7.— naprei; DAMSKE PLOR-NOGAVICE od Din 13.- na-prej; DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18,- naprej; SVILENE NOGA-VICE in NOGAVICE iz UMETNE SVILE v vseh barvah in cenah: SPODNJE MAJICE od Din IB.— do 25,- po velikosti: SPODNJE HLAČE od Din 15.- na. prej; SVETERJI ZA OTROKE od dinarjev 35.- naprej: SVETERJI ZA DA-
		
Sobo In Crkoslikanje, vedno najnoveJSi vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica S za kavarno »Astoria«. X	5dd*m opremljeno sobico * prostim vbodom in prazno sobo. Tržaška c. 20 I., levo, 169	
	Stanovanje 2 sobi s kopalnico ali 3—4 sobe v tem slučaju v pritličju v bližini Gosposke ulice išče se v najem. Ponudbe na Poldičelik, M. Jarc, Gosposka 44. 165	ME od dinarjev 60,- naprej: PLETENE DAMSKE OBLEKE od dlnarlev 200,-napreJ: DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14.- naprej: MOŠKE ROKAVICE od Din 16.—- naprei itd. — Vrhu testa največja izbira trikotaž, plete-nln. perila, kravat, ovratnikov, vezenin, čipk. svilenih trakov, toaletnih notrebščln parfumerije po zelo nizkih cenah. Galoše od Din 110.— naprej, snežne čevlje od DIu 95-— naprej, — Lastna pletama In predtlskarlja! — Prevzame entlanje, ažuriranje In vezenje! Ikiportna hlla LUNA« Maribor, Aleksandrova c. 19
Veseličnim prireditvam UposoJujem dekoracijska lavorleva drevesa ter nabavljam cvetje nageljnov. Društvenim prednaročilom zniža-		
	Sobo, opremljeno oddam. Magdalenska ul. 46. 167	
ne cene. Ivan Jemeo, vrtnarstvo, Pre-lernova ulic«. 110	bMeti, Mejovšak, Tattenbachova 13. teL 2457.	
tedaj* Konzorcij »Jutra« v Uubljanl: predstavnik izdajatelj« la uradnik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiaka Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
* Mariboru«