Lete XVH. rCefcdae 16. avgvsta 1907. Štet.«. DOMOVINA Jsae achlll«jsvleaJui¥?DaJlas UsgovriUs trsn- tu drage delale twlko vsi, komkor maša poštnina, aamre*: Na lato 17 kroa. psi Ma « krtm U vm. Kastama sa pošlje aptovmatvu. »iatujs sa vuapr* sa plačuje od vsske^ettUnSTpo 10 vinarjev tk vaa-kokrat: aa vatje laasraUJasmogekramalsilllns|l Brati, rakoftal se ae tnfijo. tageslovaiiska Meja in Slovenci.'1 Sloveasko politiko m rodili do sedaj i* jo po redili še rodijo dile-tantje. Dorolj je bilo, da je bil kdo aalo bolj zgovoren, da Je Imel veselje ali čas xa politiko, da je bil dovolj bogat ali druguče dovolj vplivea moi ali. da je stal a vplivnimi motmi v sveti ter da jim je bil na uslngo — mandat mn je bil signren. In kadar je enkrat imel U mandat, ga je po navadi tadi obdrlal. Če kje, je v Slovencih poslaastvo postalo nek poseben poklic, po navadi lahek poklic, kateri je bil kot mak posebne naklonjenosti in ljubezni poverjen izvoljencem, ki so za malo dela dobivali za nate skromne slovenske razmere lepo denarno nagrado ia velik ngled. Itlkomar ni pelo v glavo, da bi od svojega poslanca zahteval strokovnega znanju tli v resnici političnih zmotnosti. Politiku je bilu nekaj skrivnostnega, navadnemu človeku neruzumljivegu in nedostopnega ter ae je popoluoma prepuščala poslancem, ki ao se po zvrieni izvolitvi po nuvudi le redkokedaj pokaznil svojim volilcem ter so le prav malo storili, da bi v njih vrstah vzbudili smisel za Javno livljenje, javno go-apodarutvo In upravo. Tctko in počusi n Je tekom let tudi pri nus obrnilo aalo nn bolje, zenimunje za javnn vprašanju se Mri tndi med slovenskim ljudstvom, tulibog du je le premeto •diriteljev političnih idej. premalo poli- •) Japdnaaska Ideja la Slovaart -Sfiul dr. Hrarlk Tarna, leSelai roilaaar alo-vaaakib trgn, na fiorllktm. V Gorici. IS07 Hakal A. llabrttak. tično izobraienih voditeljev, ki hi narodu kazali pot, po kateri nuj hodi, du doseie svoj končni cilj — politično in gospodsrsko svobodo. Med nnjboljše, najbolj izobraiene in nujbistrejše slovenske politike, kur smo jih ie imeli, spada dr. Henrik Temu, o katerega zadnji knjilici, hočemo tu par besedic spregovoriti Kar Je za Turno kurakteristično, je to, du se je kot politik in orguni-zutor nu gospodurskem in kulturnem polju otrese! starih zmot svojih prednikov in tndi ie sodobnikov slovenskih; ozrl se je po svetu, proučil poloiuj slovenskega naroda ter je nu temelju tega dvojnega apoznunju začel graditi zveje politično poslopje. Spoznal je. da se je političaa romantika ali historizem, kuteri io bili naii politiki brez kritike aprejeli od Cehov in Hrvatov preživel in da ai nikdar imel ne za čeke, ae za Hrvate — ie manj pa za nas Slovence, najmanjšega pomena. Spoznal je, da je smotrenoet jasen končni cilj in trdna, nezlomna volja naroda, ta cilj doneči naj ae zgodi, kar koče, boljie nego zgodovinsko pravice. Samo trdna volja iu reulno, dobro premiiljeno iu smo-treno delo more Slovence in Jugoslovane reiiti ter jim osigurati v kolu uurodov ono mesto in ono veljevo, katera jim po njihovi srečni geogradčui legi pritiče. Vsi predpogoji za dosego gospodarske, poldne in kulturne samostojnosti so dani Slovenski nurod ima tako goapodarsko in kulturno podlago, tako ugoden geogradčni polotaj, da poataae lakko vaien faktor, ko se bodo končno določali odnoiuji med Madiari in Hrvati in Srbi, med Nemci in bal- kanskimi Slovani med Itulijaui in Ju-goslovsni ter Albunci. Tu vaien faktor pa bodo poetali Slovenci sumo tedaj, ako se oklenejo demokratizma in uu-preduih idej. knjti samo kot demokratičen in napreden narod ae bodo mogli Slovenci ubraniti nemškemu, italijanskemu in madiarskemn navala ter si obvarovati svojo zemljo ter utrditi svoj poloiuj v Trstu, ki je predpogoj zs naš gospodarski razvoj in obstanek. .Jugoslovane vele in mora vezati skopni zemljepisni pololaj, skopni gospodarski cilji in najbliija plemenska sorodnost''--.Zu vse Jugoslovuae lahko trdimo, da se ne razlikujejo po narodni, plemenski rasi temveč, da jih loči .iuteligeneiju". Da je temu tako, nam priča politični hiatorizem, ki je vstvnril teorije o Veliki Hrvutski, Veliki Srbiji iu Veliki bolguriji, nevarne teorije, ki niso sumo neizvedljive, ki auriveč sejejo mrtnjo in sovraštvo med jugoslovanskimi plemeni ter delujo naše politike gluhe in slepe za to, kur je najbolj pametno, najbolj naravnn iu kur bi nam moralo biti najbliije, du ae mimo pogodimo, du iivimo kot bratje eden poleg dragega in priprevljumo po vseh svojih močeh višje goapodarsko in kulturno jediostvo in politično neodvisnost vseh Jugoslovanov nu svnji zemlji. K tem krivim političnim naukom so se pridiulile tudi neopravičene in z našega jugoslovanskega stališča neopravičljive verske teiuje. katere posebno avstro-ogrska vlada podpira in širi v Bosni in Hercegovini - katoliško propagaado med pravoslavaimi ia mobamedanskimi Srbi in Bolgari. V ta namen je bil tudi osnovan Cirilo- metodfjski spostolat. Z oziram na M da se katoliška, kakor tadi pravoalavnu cerkev imati obe za aezmotljivi la edino pravi ter da tadi Mohamedaal prav tako spoštnjejo svojo vero kakor njik krščanski rojaki svojo, je v nu-rodnem in političnem ozira samo škodljivo, ako ae k le obstoječim političnim in narodnim prepirom iu nesporssuas-ljenjem doda je še čisto nov — verski razpor! Kdor to delu, odobruje in celo pospešuje, ne ravns v interesu svojegu narodu — ampak v interesu Rima! Tema vidi v dosledno izvedenem demokratizma lek proti vsem tem sa-prekam, ki se stavijo Jugoslovanom nn pot v bojo za politično, kulturno in gospodarsko samostojnost .Po desso kretskem načelu uničimo še opoasmjo zapreko jugoslovunski ideji, t j. kon-feuijonaliaem, delitev Jegoslovonov po kutoličnnstvu in pravoalavju (ter mo-bamedaastva). Vidimo, da se danou naslanja najbolj aa historizem rimskokatoliška cerkev." Da se tema ubranimo, treba s vesti pred vsem akapao pismo, latiaiee aa vse jegoelovaaske nsrode ter premagati v u aamen odpor, ki gn bodo temu kulturnemu zMiianjn stavile v svojem rodbinskem interesu razne vladarske hiše na Balkanu, .ker ee ha one naslanjajo na historizem in koa-tesijonalizem v svrho svojegs obstanka. Zato treba, da visoko dvignemo demokratsko socijalno načelo, ker samo aa temelja tega aačela bo mogoča akapao akcija proti vsakomur, ki zlorablja historizem ia konfeaijonalizem v svoje sebične svrhe." Zu zedinjenje na kulturnem polju treba pred vsem: zavreči historisem ia LISTEK. Cenjeni g. uredniki V Podlistku je prinesla .Domovinu* nedavno recenzijo .Spominov" dr. Jo-«•»• Vošnjaka. K« nameravam se pečati a knjigo «">0. ampak z nekaterimi trditvami in opazkami ,Mp(Hl, kriliklL n, bi ^ Uhk iskal bratomorni pri tvojem na-redu, je brezmiselno. Pravično in lojulno je pa, da ae o .pominih mttU onegu starcu, ki je eden izmed danes ie redkih prvoboriteljev iz dobe pre-poroda štgjerakik Slovencev, ne sodi površno iu lakkomiselno. Kako lahko je vendar danes, ko ni dvoma, da je • slovenskemu tivljn usojeno napredovati, nekako saaičljivo gledati aa skromne poeelke našega kulturnega ia polltič-oega iivljeaja in klienti: .Surku, tro-bojaica, navdušeni govori, vse to nam je spoštljiva starina, niti spoštljiva toliko, da ae bi ol> ajej postali skeptični surkastični iroaizutorji." Naj si pisec teh vrst predstavlja ono dobo. ki je popiaanu v Spominih." Uto 48. je bilo skoro brez vplivu na nuše široke mase. Se le po porazu Avstrije na italijanskih bojiščih, ko so si uvstrijski nsrodi priborili ustavo, je trajalo med Slovenci pravo Ijndsko gibanje, slovenski nurodni preporod. Trebu si je predočiti obupni poloiaj malega kroga slovenske inteligence, ki se je lotila prebujanja širokih maa brez vsake za-slombe med meščanstvom, tedsnjim nositeljem političnih idej, kruto zasledovana od vlade. Treba je bilo ustvariti književni jezik in literaturo vzbujati med kmetskim ljudstvom narodno čnvstvo, zahtevati zanj najpri-milivnejše narodne pravice, slovensko nradovanje in narodne šole. Pest pogumnih in podjetnih ljudi je imelo na svojih ramenih ogromno delo in samoumevno je, da ni moglo priti do dife- rencijucije pokticov. In ako se tedaaji inteligenci očita, da je bil vsak narodnjak poet, politik in inrnulist. skratka vse, ie to nu vsak način neopravičeno. Naravno, da je silil radi tega diletan-tizem na površje, ali to je bilo neizogibno. Cisto krivo se presoja dobo taborov, ako se ae upošteva pod kakimi pogoji so delovsli tedanji politiki. Govornikom na taborih očitati njih govorniški patos. njih pesniški ogenj in plsmtečo nsvdnšenost, ksie o popolnem nerazumevanju duha in potreb one dobe. Glavni smoter je bil, pridobiti msse za slovenske zahteve. 1'prav zgodovinske so bile besede, ki jih je izpregovoril Jnrčič prvem slovenskem taboru v Ljutomeru, ko so začele po dr. Razloguvem govora kmetje .livio" klicati in vibteti s klobuki: .Led se ie taja. Zdaj smo ua dobrem*. Bil je to psihologični moment, v katerem se je odločilo, ali je novo gibanje krepko dovolj, iii pridobi za se mase, ki so doslej nemo in topo iivele brez političnih in unrodnih smotrov. Edino le moije s krepko inieiutivo, kremenitimi značaji so mogli imeti v sebi tisto zavest, da mora zmagati njih političnu misel. Pa za oai orvi skoraj obupni poskus je bila doneča, včasi nekoliko frazeraka beseda, edino sredstvo to doslej topo mnoiico ogrevati za novo politično livljenje. Zelo dvomljivo je, ali bi strogi kritik .Spominov' ali bi ta skeptični ssrkustičui ironizator imel več uspeha, ko taborski govorniki. Bojim se. da slovenskegn naroda sploh re bi bilo več, ako bi bil tedaj tak .ironizator" strašil po Slovenskem. Tedanji čas je potreboval ljudi posebnega kova, vshičene, navdušene, goreče, in grda nepravičnost je, ako se to ne upošteva in jih prnaoju po današnjem vzoren. Danes sevo izgleda vse to starinska, staromodno, ali ob onem času je bilo mogoče vplivuti na mase samo a gorečo besedo, s toplim navdušenjem, skratka s tem. kar go- koaleeijoaalizem, »Tinti latinico tadi u Srbakem ia Bolgarskem tar skrbeti, da a« demekratizem raziiri ia aveljavi T javeest i* kaltaraen tivljeajn '»i Jugoelovunov. V ta numen je treba organizirati delavstvo po Tsen ulovanzkem joga. Ttak narod aaj izvede to organižzcijo uk. svojim posebnim potreben ia raz meram primemo. Krajae, okraj ae ia detelee organizacije poeamičeik nero-dOT aaj ekleaejo centrale za vee narod, te pa naj potem atopijo med aeboj t poeebno amo tar naj natanore poeebea i bor delegator nek posamičnih central, kateri bi zboroval kot delanki ;ago-sloranski pariemeat ter bi biet osin na politične meje vodil po eaotnih načelih jugoslovansko delavstvo. Po istem načela nnj bi se zdra-tUo jugoslovanske kmete potom indrng. Osnovale aaj bi ae denarne ia gospodarske aadrnge in zadraiae zveze hi-potekame in pareelacijake banke, ka-tere bi atopile tndi preko političnih mej v medsebojno tveao ter v stik s frnncoekim in eagieikim kapitalom, katerega bi ae lakko poelaiile. da raz-bremenijo aale male kmete ter jim pomagajo aa noge. Dn n trgovina ia industrija orgn-nisira, morali bi Sloveaci in Hrvatje obrniti vno svojo moč aa oavojeaje Trsta, Srbi in Makedonci na Solen in Bolgari nn Carigrad. Osnovati bi se moralo velike trgovske Me v Trata ia v Carjemgrada, koaceatrirati v svojih rokah trgovieo, avoa la izvos iada-strijalnik izdelkov in kmetijakih pridelkov, oaovnti bi morali veliko paro-plovno draitvo, ki bi prevnelo volu jo aaed Trstom in Carjimgradom. Dn ai osvojimo ia vatvarimo svojo iadeetrijo, bi etopiti tehniki mak jago- jati akupai teknaiki liat, kot prilogo vseh jagoslovanskik daevnikov. V tem listu bi podajali itadije ia referate o vodnik mlak in prirodaih nek jagoaiovaaakik detel, o vutanavljati nove, spopolajeveti ia izvrievati stare iadaatzije. pripravljati av«aa s čeikimi ia poljskimi tekaiki ia podjetaiki ter tako emaadpirati slovanski jug v industrijalaem obzira od aamške, iuljaaake ia indnatrije tar naa mogočiti, da aaa »»■»»o. Te ao T velikih potezah glavne ideje ia aačrti. o katerih govtri. Tarna: T svoji kajiika.— ia ki ae v |tavaih: točkah utrl n jejo a idejen, katere Jona Cvijtt, zaaai srbski geograf ia; protaeor 'navija v svoji, .0 načine si nnm rada," (O i dela) v kateri vidi bodočnost Srbije v iitjenju naprednih idej, ki gibljejo danainji svet in za katere Srbija at nepripravljena. Ce a tega stalitča premntramo jugoelovanako vprriunje vidimo, dn je to velike in zanimivo, dn jedno največjih vprašanj moderne Evrope. Pred naiimi močmi se itiri velika, po naravi bogato obdarjen plemena, Slovenci, Hrvatje. Srbi in Bolgari epejajo v jedno snzso veliko kaKarso, gospodarsko in politično jednoto, vztvarjajo ai pred očmi avojih aoeedov ia proti volji mogočnih Nemcev, llediarnv in Italjanov, knteri bi radi zavladali nad njimi, prosto domovino, mogočno, ae-iano in nem dragim evropekim velesilam ravn opravo drtavo ali driavno akupiuo. Hi amo tndi aoigraici v tej veliki drami ter po evoji moči ia razaodaoeti pripravljamo te ančao bodočaoat, ali pa v nerazsodnosti gladimo pot imeaovaaim tajeem ia njih nadvladi aad nami Kako bode končal ta boj, bode U zmagal taji kapital taji bajoneti, taje iatrige v zvezi t čimeraostjo, ali bodemo apregleiali ia azrli veliki cilj pred očmi ia atraaili t vnemi žilami preti ujema? Ideje je moč, katere ni ie nikdar gmotna žila podvrgla. Bodo li Jtgoalovani apotaall velikost ideje o avobodai ia zjediajami Jagoalaviji, kakor ao pnd ajimi Ita-ljeai ia Nemci spoznali iziiitaual ia poaaa proste in zedinjene Italija in Nemčije, katere to tadi vkljab intrigam ia aovraiaim bajonetom itvriili? Mi imamo ie daleč do tega, zato pa ni aaie pripravno delo aič manj vnino, nič mnnj potrebno, kakor bode zadaja bitka pnd proglašeajem aaie zvobode. To nnie delo je kaltarao ia goepo-.darako — vrtimo je pa vedao z mi-zlijo obraeno ta koaečai cilj. Ako U tako delali vsak r svejem kraja, svojem aaroda, .ali aa bi vsled lega velikega iala pozabili v naj- jemaat. « aaa pe vodi aikamor r bo-? Pl unče ran Je akapae eko-adeje jači ia dviga inteiigeat-aega članka: ia *a daje r delt ta ijega naroda pravi aa-) politiko hočemo tadi. dteeči moč ia i a jo bl^oetanje ia trate potamonikev Samo inten-airao goapodarako dalo aaa ,Vraa0Tl ia poiivi, tamo ono atori,da ponatisa prntekloet, ia>n»m edpre boljlo prihod-njeet" Priporočamo knjige nam. katerim je aa tem, da aprevijo v nate nivo vaahdBajnot in nate malenkoatno politiko brez velikih ciljev ia idej — veliko ideje — vodnico: vae ta aaio veliko la slavno bodočaoat, vae ta jediaatvo in neodvisnost jugoslovnnake domovine! Politični pregled. priliki enake itevilo ceaarakik kakor freak-farta rakih zastav. • Pagajaoje med nvatrijako la ograke. vlado glede avitro-ogrtks aagedbe tt bodo nadaljevala po poročila .Magpar Orzzaga" ie 10. septembra. OgnU ministri ao imeli zadnjo sredo pri Ceika soc. demokracija Jb imela v Pisne zvoj VIII. shod. katerega ae je adeletao 40« delegatov. Ia tajaiko-vega poročila poennzHmo, da Je od 1.086.407 na Čeikem, Mora vtkem in Slezzkem zn teike kaadidate oddanih glaaov pripelo an čeike soc demokratske kandidate 400.900 ali 37*/, vseh oddnnih glaaov. Ceika socijalna demokracija je imela 31. julija t L akapaj 1988 organizacij, ki ao bile vae tadi delavne in delujočo. V zadnji dobi je bilo izdnno 898.800 ia predano 749.569 zpieov, knjiiie itd.; teeopiaov je bilo izdaaih 9,188.830 izvodov aU itevilk; list .Zuf" (zarja) izhaja v »0 000, ienzki liat pn «.000 izvodih. Nn tem shodu se je pokazal sijajen navoj čeike soc. demokracij«, katera Je poetaln v vsakem obzira aajvninejia ia najmogočaejia četi a stranka Čeprav je soc demokratske gibanje uaatalo nn Ceikem pod tajim upllvom, vsprejemii zvoj program iz tujine ter ee je aekaj časa zdelo, kakor bi ma nnrodnoet in narodno vprninnje bilo čisto ravaodniao, postalo je daaee pravo češko narodno gibanje, ki te, kar n globokoeti narodnega prepričanja ia pravega rodoljebja smelo mari s katerekoli meičaaako atraako. To narodno čnvatvo, katerega ae soc dem. delavotvo prej ai zavedalo, ali ae ga je le nejasno zavedalo, postaja danes polaejle ia globokejte. nego ono starih meičnntkih strank, ker se ee sadovoijava več a tea, da nabira ia irtvaje denarne prispevke v aarod ae avrhe, da drli aavdateae rodoljubne govore in ne diči a narodnimi barvami — katero ae mari več bori ta p< narodne pravice, katere aaj začenjajo ia aekavajo tam, kakor Je rekel delegat Steiner, kjer začenja in nehava češki človek! Za to pravice ae čeike soc demokracija tndi in bori ter t tem silno poaptšaj« ozdravljenje in oči-ičeaje čeikega političnega iivljenja. Tadi na slovanske« jaga sa bo< aaie felavrtro prebudilo ter bode zavzelo podobno staliiče v naleta kal-turnem in političnem Iivljenja, kakor dalavatvo an Ceikem. Oaliiki deielni zbor ae anide 80. septembra * prav kratko a daa je. Celoviki naatni zbor je tklenU o ee pogovarjali tadi o aagodbi. Oazi imenovani liat, ki atoji telo Miz« koaliciji, je maeaja, da bodo pegajaaja glede n zgodbe aeplembra gotova, take da bodeta ebe vladi lahko predlotUl meeeea oktobra driavaima zakoaaki načrt nove aagodba. b Nemčije. V sredo je obiskal nagtsški kralj Edvard nemikega cesarja na grada Wilhelmah«ho Min aeia aa Heekem. Ceaar Viljem je pozdravil ia aprajel a velikim veseljem tvojega kraljevega atrica. Daaea aa madi engleiki kralj v lackla. kamor je priiel v obiske aadeiee ce-aarju. mm.Ct- iea ■ateda*. Opravičeno aa čedisM, dn ae pri aaa aa Slevenekem razpeča razmeroma tako malo aaiih narodnih vtigalie in vpraiujemo, kje Iskati vzrokz tema ? Zvrača se navadno vae na neaavednoet in auleanraoat odjemalcev — Beeaiea j« to, katere ae moretao zanikati, te manj pa zagovarjati, Če pomislimo, da ae te daaea, ko Ja veadar nnrodni boj tako knd — ne aramajejo nnii sloveatki inteligenti knpovnti in raMti neelovenskik viignlic, U gotovo niso nič boljše ia nič ceaejše, ko aaie aarodae vtigaliee, ki imajo pola« tega, da podpirajo aaie narodne tel- il Glavna krivda, aarodaik viigalic ae ratpate Peč — Mi pa aa aaHk trgovcih. — CepriM v aemškn trgovino ali In aahtevai vtigaliee -dobit brez pomizloka CM-Mdtadove. V zloveazkik tralk-k (.Naledai teta" v Celje!) ia pri sloreaakfk trgoMk morai pa iaraoao aaktevati slovanske (če nisi ravno snsn), aiear dobit golen anion »vedakcklipa te kake ,8Uvtja" -i- v aarodaik barvah. Sedaj ps ipnfcmi, koliko ljadl pa je pri aaa. ki ao taSko padjM, • gdč. Razlag te je driala .Uram' u odej začela pravočaaao ploskati Betaratom .Vera ia veda* ter """»k in vsestranska izobrazba* "V"'" se mogli pozorno zlediti niti Hihn|j svetem vzduha G. Gregor je pač t pravo ironijo razprav-Ijal o vataoati govornikov, aaj ga vaak Mvinec po aaiik bralnih druitvih pri-"st- »eki kudogledi g. Pavel Živortnik. " Je lelna absolviral gimnazijo, je go-»uril ailno učena V avojem govori* ki ia je piepiaal iz Wapplerja in posnel PO predavanjik g. dr. Medveda ter se (a prav pridao aapilil na pamet, jo razmotrival vpraianje o descendeneni teoriji*!) deral v aič Htekla (Bado-■Ii smo, če je U .ateai* mol ia kral kaj o Hickla razen v Vapplerja alt pa kako kajigo Hickla samega? Po govora «diti pač ae.) ter krasil o atvarek, ki jih alti aam ne razume. To tadi ni aičeaar čadaega; kajti kako bi mogel o uko dalekotetnib znanstvenih vpraiaajih soditi dvajsetletni mladenič, ki nima prav nobene znanstvene naravoslovne izobrazbe? Predrznost je aa to, ako prodajajo Wap-plerjeve plitve ia teadeacijozne fraze aa vedo — ia ialostno ja da ga niso mogli spopoluiti niti akademiki ki bi veadar morali vedeti kaj več. Naii gg. lani pa o tem ne morejo ia ae aaajo govoriti kar jim niti aameriti moremo. Mol ima tadi precej ka-moristične lile; kdor poslala ajegoro so razpravo o kokoi ia krastači ali o učenem beroliatkem konja, se mora pač srčao smejati Stvsrao ia lepo Je govoril g. Vinko Bazgoriek iz Celovca o gospodarskih razmerah ased Koroici ia Slovenci Vsi drugi govorniki izvaemU g. Ta-gadiča ao sonavljali stara fraze, govoričili o demokratiziraaja, adrikali po radikalcik (aha!) ter ae povzpeli celo do bedasta trditve, da pravi klerikalec ne more bili radikalec. (To .modrost* dotičoema gospoda radi verjamemnl) Debatirali to vedao le trije, ve-čiaa Je apatičao sedela ia aaatrpao čakala konec komedije, kar Ja bilo to zborovanje v pravem zmlela beaeda Svojo vnemo za dobro strar sta pokazala poeehao dva, iamed kojih te ga je edea opoldan do dobra aalezel ter potem govoril same duhovitosti, aek Botič pa je djal o aekem profesorja, da Je .cepc*, a je hitro zopet atrako-no preklkaL Ali ae ie faat hoji dvojk? Itmad mladeaičev. ki eo Jik tako prijaaao vabili so priili trije. Sploh jo bilo vse tbororaaje telo klaverao, saj se Ja vsem aa okraaik videlo, da voljai Brzojavno je pozdravil U akodek poleg Ijzbljaaakega tkota ia dr. Jaa-kovKa tadi dr. Tiplič ia Sv. Lenart*. (Ta g. doktor ee je v izdajam čadao — spremen iL Ali ai aek daj aa trigiavaaako zastavo?) V aedeljo ss je vrti! sk arodaji adelefbi veeelica a petjem ia igra Za lepo petje gre posebna hvala ia čast g pevovodja Zacheria, ki je kot tajaik .Sokola* izredno voatao izvetkal pevaki zbor. (Kaj porečejo k tema aapredai bratje sokoli!) Bea ki ne mislili, da ae bo g Zackeri, ki ga poaaamo kot zavednega ia aapndaega mola, aa tak aačia vdiajal tam Ijadem. Vsled akraj-aega terorizma eo sodelovale tadi nekatere tokolice(!) a ie te t aajvečjo nevoljo. Gospodje ia larorta. poglejte kaj sle povzročili v Bepičevi Dijakovi ia Staajkovi kiti! Ia aaa hočete govoriti o mira ia Ijabetai? Tega ti gospodje ae poznajo! Za epriaoritev igre si jo stekla največ taaleg gdč. Erna Razlag. Gg. kaplaai ia .katoiiiki" akademiki jo okranijo gotovo v kvaletaem Slovenske novice. Štmjmrmkm. - Narodna zavedaoat aloveaaklk občin celjskega okrajaega gUvar-atva. Koliko pilemo in se trudimo v naii javaosti. da bi dosegli vsaj to, da bi občine napram oblastim, llaati okr. glavarstvom obvarovale svoj slovenski značaj, da bi sprejemale in reie-vale vae uradne dopise le slovenaki! Iu vendar sprejemajo le slovenake uradne dopise in iste retnjejo le slovenski v celjskem nkr. glavarstvu sledeče občine: Doberna, St Jer ab Jat tel trg, St Jer ob Jal ielez. okolica Nova cerkev, Petrovče, Dramlje, Franka-lova, Svetina, St. Jar ok Tabora, Šmarje trg. Šmarje okolica, Slivaica in Marijagra-dec. Ostalih S« občia (celjskega, tatarskega, vraaskega ia laikega okraja) ie ai toliko aarodao-zavednih! alee .Bloreaekega trgovekega draitva v Ce|Ja". V sk ae sprejsK v trgovini a meianim blagom 1 ečetec. iščeta P stroke. — Posredovalnica delajo delodajalce brazplačao, proti mali odikadaiai (AU U ne bilo bolje? Op. arada) — Ia Celja. Na maato iaieairja gosp. Serneca. kateri je prestavljen v Bretice, je imenovan stavb pristav g. Weingerl — Nemec aaveda — Iz celjska okolice. Ceaa hmelja oaedaj aič kaj agodao ae Zato bomo spomnili Kmečko vikarja Goriika ia dragov«, aaj veadar a svojo hmelja tobak! Saj t* asm jo obljubila svoj (aa Kmečka zveza ia vest Poljedelsko mi-nisterstvo Jo imenovalo viijega radai-ikega komisarja pri reviraam tadalikem arada v Celja g Viaka Sbgarja vodjem ravira. rsdaitkagm arada v Ljahljaai. — Ia aada taiake dražba. V arodaika zadaje petkove Morilka kjer ee govori o glava! akaptčiai Ciril-Motodovo dražba Ja g. čUnkar pomotama jstorotil podpssaike Graleaeaerjeve Izjave s klerikalno kaadidatao listo. Ia tega iatoreteaja izvajane posledice ki bile seveda aapačae, ako ki .Oaveaee", .Slov. Gospodar* ia ajeai pristati a zvalim piaaajem ia svojim itatnpaajsai aa dokazovali da sa dejaa*l prati vtakema skapaema dala v -r Novi okrtal zakoa r veljava Ker veekaje vaiae določbe, ki te tičejo zlasti malik ia srednjih obrtainov, ae bodeme ukvarjali prikod-ajii a ajim v daljiem dapiaa — Novi lavaU aakaa Jo ia ve-Ijaiea. 8 1. proeiacem bivale straake lovske, katero aa zgo-tovljeae po aorem vzorca. Lovaica Je samo pobotnica, a katero ae strokam potrjuje, da imajo toliko denarja, 4a lakko deflelaema odbora praatoveljao plačajo 6—18 K ia ie vei ter vladi 8 K za kolek. «3'/a Slovencev aa 8p. Štajerjn ti pa da ta praetovoljao darilo dn odbora potrditi a aamika lovaico, a aemiko pobotnico. Graja Ja to toliko bolj vredna ker ai doveljajejo ta iport bolj iatetigeatai Ijadje. Paaiv-Ijamo inpaaatva, aaj oakrhe aloveaake lovaico! Orotni liati to sicer tiakaai dvojezičao — toda razai piaači, ki ae vedo dobro sloveaski Jik spolaijo uemiki ia straake jik — mino »prejmejo. Tadi ta treba poboljiaaja! — »Slovenec* pite: .Kdor dela a ia za .Domovino', ni več aa katoiiiki podlagi Uvodne člaake v .Domovino* piie dr. Ploj" Članke, katero je dr. Ploj v .Domovino" napisal, je tadi podpisal, ti se pa ne tičejo katoliitva ia ae vpralaaja, ali je katoliška vera ediao prava ali na ampflk politike dr. Saateriiča, SLS ia .Slovenca"; aa te člaake ai ndgovoril, čeprav je to bahato obljubljal ae dr. Sosteriič, ne .Slovenec", pač pa ga sedaj ovzja, da je protikatolUki. Mi to katolilko pertidnost .Slovenčevo" pri-bijamo. Če so vsi stebri katoliike cerkve in vere tako čisti in miralno zdravi kakor je ta. potem je to tudi nam prav. — Is Tekarjev. (Kako ae Nemci vaBJaJeja) Pri aaa ae ravnokar iadalaje aova cerkev, t Jod taga se Ja peaadMa ie kakih pet Nemcev, ki M radi prevzeli delo novik orgel). Mi Tekartoal pa nismo tako aetavedni da ki matatt slovenske grete v trelo tvojim aarod-nim aasprotaikom ia tlači tel jem. Čaja aa, da dobi to delo aloveaaka tvrdka; tako Je prav! b Laikega trga. Nekaieaaka je aaila aa meji marijagraike in celjske okoliike občine obete n ca, katerega ae priaeali r torek r mrtraiaieo v Laikem trga Obeieaee je videti aad 60 let star ia Je moral ie dolgo čaaa viaeti, ker je tnplo popolnoma apadlo ia t.ko raajedeno, da bo teiko dognati, kdo Je ta človek. — b lalksga trga. G. caad. iar. Ivaaa Kralka potrjujemo, to ai pisal ia to ai v aobeai zvezi a dopisom .Mladi in stari" z M. it .Domovine". — b talca. Spominski irebelj jo zabilo v drog natega sokolakega pra- tadi .Proatovoljoo gasilno draitvo v Trbovljah", kar ae v ubrali pomotoma ai ozaačilo. Odbor .Sokola" v Žalca — b Mozirja. 84. jalija t L Je zapastil filozof Koaitantin Heptaer, odgojitelj pri baronici Brack v Spil-fetda, kotel .Ilirijo" v Mozirja ia ae napotil (aa Solčavske planine v telesno Kapljo aa Koroikem. Imel je namen aa čea teden dai vrniti a ia aedaj ai ae daka ae slaka za ajim Dotičaik ja star M—88 let govori poleg raičiae dobro uemiki, jo srednje vefik ia okroglega obraza, temaih Iaa ia oči ia ima majkoe brke pod aoaom. Oblečen je sivo a belim telovnikom. — Heptaer je ie pred odhodom dejal, to teli aekaj dal kiti aam; mislijo pa Ijadje, to ma aa dopziiajo njegove gmotae razmera, to bi bival tako dolgo v plaaiaak Sedaj ga iičejo val gorski ia iapaaatva, ker aa Je aajktt Celjaki aemlkatarji ao bili ili včeraj a svojimi aavtazji aH godci t Soitaaj poveličevat tamoiajo asmlke pevsko alavaost Vračali aa ee a večernim vlakom po klaverao zvrtaai elavacati laai" domov. Ko so ee priklldaU Žalca, Ja a tik fajbtao aavdaieaje prekipelo Naviarji ao pikaUi v svoje inltrazrnata, .plavolasi orjaki" eezatalili — ia vaa to akapaj aaj M pomaailo aakako kimao, aa vam psav, ali Ja ta imata biti .Wacht am Bheta". ah kaj. Vlak aa vstari, taleaje .pevcov" ia s .v-piskačev ae Je raalegalo po IV Je i pevce tako raakarila msziksatnm ia peveem" vrgli par paovk v obraz. Ti ao aalo zagnali velikaaik vriK — pa vsek vagoaik ae aaaika-tarčki aačeli beaao lajati — ia pljuvati skazi okaa aa ohčiaatvo aa pe-roaa V oaem vagoaa, v katerem asm ju aedai aa bili 3 ali 4 reaarrieti. U ao ae kravata z veliko aaalado adeletUi. Edea od ajik Je kar baeaal aa Slo-vence, čeprav aam Slovenec ter poudari al. kako velika ia dobra Je .aeaika ipraka". — .No, ali sta n jo is kdaj najedli?" ga vpratanekdo, ki jemirao sedel v kota ia je očividao silno talko preaaial to iiviaako vpitje ia idijotako razburjenje. Rezervista jo to aapričs-kovano vpratar. je tako spravilo s konteksta, to je kar amolkail — sopotniki so pa adarili v glasen smek. — Ta o bogi sloveaski rezervizt — je pač tipična reprezentant demonatrajočega in izzivajočega nemitva po naiik krajik. Več luči, več pouka prežene to nem-ikutarsko temo tndi ia tek trdih ia zanemarjenih butic in nemikih izbruhov, kakerieu je bil to, bo konec — Is Sadbaja. Frankfnrtarice vihrajo po znanih hiiah aaiik uemčarjev vsled prihodi celovikih pevcev. Zelo klsnne draibs. sa čela ji celjaki piskači isaeesirsls js pohod po trga. pnd občissko kito jo je posdravil tapet sakar n sspisksli celjaki sav tsrii .Die Wsekt sa Bkein". Titiua. katera je vladala aa aiiei liki. mori, tlačila je vidao vas doile uaprošeue gosta. Ne čsdiao ae, ako saaičevalci ia saedeti dase častne heaede aa alo-vsaakih tleh issivsjoče pohode insce-airajo, ker v Avstriji ne veljajo tske suleskosti. kakor častne obvese ia alevssae obljsbe nič in vaak nemiko misleči mot ae čnti jennks dovolj, ns brigati ss ts tske .bogatele", če se s tem narodnega nasprotaiks oškodeje! Občadajemo vzorni nsstop slovenskegs prebivalstva, katero je s elegsntnim pnsirunjem pokstslo, ds je inteligence v satih vrstah in da so itsivslci Is v aomtksurskih vratsh in njih privr-tsnak — Sodnik prati slav. deaaraeaa navada. V .Slov, Naroda" ae pritotnjs askds is gorajegrajskega okraja, da aal^a tamodnje »odiiče navtlic odločno isrečeni telji in aklepn neb občin v okrsjs pupllsrse denarje g nemiko esljsko in itsjarsko hranil-aioo. nkoravno js Julnoitejeraks hranilnica * Celjn pnpilnrno varen ssvod, nn katerega jamči tndi gorajegrsjski okraj, ksteri je tedaj pri ssvods šara vsaat interesirsa. Tsko postopsaje kaie presirsaje občin in issirs k sdločnsmn odpora. — V istem lists čitsmo, da lati nek celjski kapUn po Sariatki doUni ia asgovsrjs Ijsdi, aaj vsamejs denar is rasnih sloresskih dsaaraih ssvodov ia ga aaj naloiijo v seri celjski klerikalai posojilnici. Vprainao tega častitsgs gospoda in ajeaave tovariie, takaj ae agiti-raja aa aaak aatia proti D"| " aaanAAtl hraaBmlal, ki ja aaa glsvalk spor csljsksgs aem-ttvs ? Js, Bsaer. daa ist tras andersa! In ti gospodje nosijo neprestano — ■adsljskasst in slogo aa jsriks! Klerikalai dsaarai ssvsd, to pribijamo, nna je aa Spod. Štajerskem gospodarski kmalu tatiko ikodoval kakor .Mdmsrks". Ia ta je - Ljudska paasjilaiea t Ljsbljsai Dokssor ie mast a ai treba eakrat aaitevsti — Ia Lake pri Zidaasn moete. Zelja, katero so gojili vsi nsjbuljii ia paituai Ločani ie reč kakor late dai, je sedsj itpslajens. Ustasovljaea ia ragistrovsas je sam reč naia kmečka ralfataaaorka, ki sačaa v par daerik poslovati V načeUtvu ns aajedličaejii aaii dessačiai - poseetaiki ki aaa jamčijo aa to, ds bode is ved aapradeni tal da sa se nstli tudi nekateri aape-Ijaai sgsgsrji ki no ssčeli nekaj splet-kariti is tnnesli v nuie ds ssdsj ie ved se edine vrste, neknj nepotrebnega kranjskega raz pora, ter ao hoteli ssts-novtti nujpoprej graiko, tedaj posaeje pa klerikalao kranjsko possjilsico Toda hvala Boga. vtpričo nsiems edinstvu se brenvettnia in aaksjska-aia ssslepljeaeea ai posrečila ajik aaksas ter so ajikovi spi splsvsli po vodi Obtalajemo domačega g. iupaika, ki je kotel zasesti razkol v sate vrste. Zsgotsvljsao isteas, ds ss take straa-karsko nepotrebne razpore mi poiteni Ločani nimamo smisla in ss to pri nun ai tal Pustite nun s kranjsko politiko pri mini. Naii kmečki pooojilaie je zagotovljeno najbotjie uspavanje, farovika ps je poginila ie pri rojstvu. — U Psdarads. G. iupnik Vss-potit je tožil bresveraki .Slov. Narod" radi aekega popravka ia — totbo sgsbii Nuj ho prepričaš, ds čutimo ni podsredski trisni odkritosrčno so-ialje s njim. — V Ptuja ae vrte sejmi zs ire-bets 4. is 18. septembra, g. in 16. okt. ter 6. in iS. novembra t. i — Ormoški shod ie vedno .Slov. Gospodsrjs" ne da mira. Gosp. ksplsn Ozvstič se je sedsj po preteke jedaera mesece .potrudil" in nniel. da je glaaovalo proti znani resolseiji ss shods — 158 moi, torej ksr celih 100 glav več. Privoičimo gosp. ksplsss in ostslim sostiiljesikom v ormoikem okraje v dobi kislih murkov ta nuk-nsdni selo cen triurni. Nesrečnim .liberalcem", kstere so pristati .Km. svete" po trditvi g. ksplsua tsko mo-gočao preglasovsli. pa se ai treba nič ruabnrjuti aaj trdi to le — .Slov. Oespodsr", Ssm ts odlomek ii odgovora g. ksplsss .Domovini" govori juano dovolj, v koliko je popravil usie poročilo. — Vlsk je pevsall as ieletaici Orobelno-Rogatec v nedeljo po noči neunanegu mota, katsri se je v pijs-noeti vlegel nn ielezaico. V pondeljok so ga pripeljsli v Celje in oddali t bolnišnico. Odrassli ms bodo nsjbri obe nogi — Tndi uspeh dr. Beakerlča. Dr. Beskovlč ia dragovi so po dolgem trads in nupora srečno odjedli slov. zdravniku dr. Strsieks. Ts odide 1. oktobra v Nora mesto ns Kranjskem, kjer je imenovun zdravnikom okrajne bolniike blsgsjne iu obenem seksndn-rijem bolnišnice na Kaadiji. V Breticah sedsj ai slovesskega zdravnika, semtki se pa veselo bogati To je prvi pozi-tivni uspeh marljtvega drtavnega poslanca dr. Benkoviča, katerega je dosegel ss Slovence v Breticah. — Sestrusreduu javna Undsks iola v Sevalci je imele v iolskem letu 1906/7 403 učence, in sicer I. razred 100, II. rair. 78, IIL rasr. 78. IV. rasr. 60, V. rasr. 50, VI. razred 37 nčencev. Šolsko leto se je pričelo dne 1. okt. 1906 iu končulo 31. juliju 1907. Poprej nameravana loška veselice se letos al priredila, poaebno uradi tegs ne, ker je bil iolski obisk v ndnjih mesecih selo tlsb. Med letom so učenci uiivnli rasne podpora. Krajne ioltki svet je malone ne nčence preskrbel s iolskimi knji-gnai in zvezki. Zs boiiinieo so prejeli sboiai iolarji potrebnih oblačil sa 535 K, od kojega saesks je takajiaji grajičak, velerodui gospod Alojz Otto, c. in kr. stotnik v p. velednino ds-rovsl 500 K. V iolsrski kuhinji je v zimskem čnsn vssk dan po 900 in več nčencev obedovalo brezplačno ia se je vsem skupaj razdelilo 19.409 kosile. V U aaaen so prispnvsli in sicer: Posojilnicu v Sevnici . . 100 K Posojilnico v Celju . . 50 . Vič. g. iupnik Dcberiek . 60 . gospod c. kr. notar Korbsr 30 . gospa T. Folzer r, Atenah 20 . vIČ. g. iupnik Kregl . . 10 . g. Jote Papei r Boitanju 10 . . Zorko v Peclju . . . 10 . . Jote Zalokar .... 4 . . kaplan Volčič .... 3 . . Pečar t Kranjskega . . 1 . od gg. trgovskih potnikov nsbrsl g. Ludovik Smole 76*40 K dohodki tombole .... 53*24 . razni drugi dohodki . . 31*38 . skupaj . 449*09 K Vrhutegs ao za tolarsko kuhinjo mnugi triani in okoličani dajali raznih jestvin, kakor krompirja, diola. )|U moke in kruha. Vnem tu imenovunim in neimenovanim dobrotnikom nuie iolske mladine, zlasti tudi gospodu katehetu Francu Šegnla, ki jo t veliko poirtvo-vslnostjo oskrboval iolarsko knhinjo izreks najtoplejšo uhvslo: Vodstvo jsvne ljudske iole v Sevnici, dno 19. svg. 1907 Joa. Mešiček, nadučitelj. — Teanril v Mariboru so se te poravnali s tesarskimi mojstri glede plač. Določilo ae je. da znaia do 30. aprilu 1908 najmanjša plača 4*30 K in da ae zviša potem u 30 vin. — .Slovenski Osspodsr" nu v zsdnji svoji itevilki obkluds s rasnimi psovkami kakor .eeljaka starka", .eeljika klepetulje", nsm očita goro-stune in bliičeče neumnosti itd. Te ljubeznivoeti ksiejo, ds se je g. dr. Koročec, ki se je pptem tekem ie dobro viivel v parlamentarne iege ia navade, povrnil is Dunujn in nuduljuje svoje rodoljubno in izobraievulno delo v .Slov. Gosp", nadalje pn kale jo te poovke, da kričansko-aoeijulni kuni ksteri gs teko bolijo tedi zanj niao ostali brez nplivu. V odgovorih nsieme listu se g. doktor lori u possmezne besede in starke v naiem lists. ssto, ksr si nn celoto ne upa in tndi no — more odgovarjati. Pssvke se dobe hitreje kakor stvarni odgovori ns teko kočljive ssden kakor I .Oskarjeva sa-rovest in trgovinu s verskim čsstvom natega ljudatvn nu boijih potih v Mnrijino Celje itd. Hic Rhodus! — Is Maribora. Pouk aa delelni vinorejski in sadjerejski koli je bil ssključen zadnjo aoboto. Koncem leta je itel uvod 48 ačeaoev. Popolnoma na detelae stroike je obiskovnlo iolo 18 gojencev. — Nego je saečkslo v Cumber-Isndu (Zjedinj. drieve v Sev. Ameriki) Msksu Huniičn teko. du so mu jo morsli odreuti. Pouesr&eni je domu v Ljubnem. — Absolventi ljubljanskega učiteljišča. Po Štajerskem ae je razširila vest, ds se odslej ne bodo več smeli nameiiati po naiih ljudskih šolah absolventi ljublj. učiteljišča. Resnična je ts vest le v toliko, ds se ne bodo smeli pri nu nameščati le bivši d ris vsi itipendisti ljubljunskegu učiteljišča. — Slovenko dslsvsko draitvo aa Bistrici r Spodnjem Kota napravi prikodnjo nedeljo, dne 11 I. u ob t uri popoldne v Guipurjevi gostilni v Podsinji vaai javen drnitveni shod s petjem in govori. Kuko velikega in vainegs pomenu je imenovuno delavsko draitvo u indnstrijslno Bistrico in njeno kmečko okolico, se je po-kssslo posebno pri zsdnji driavno-zborski volitvi. pri kuteri so se po velikem itevile slovenskih glssov odli-kovale ose občine, v ksterih obstojs nsrodns draitvena organizacija. Četudi so numreč gospodje, kuteri imujo v biatriikih lalinuh prvo besedo, s skrajnim terorizmom pritiskali na delavce in tudi nu kmečke volilce. je slovenski poelunec Gralenauer vendar dobil nu Bistrici znstno število glssov. To psč naredi druitvena organisseijs; ksjti le tisti Slovenec, ki je iiv in delsven član kakega narodnega društva, ostane vkljab vsemu terorizmu zvest svojemu prepričanju. Nikakor se ne ds omsjsti To vse je plod izobrazbe. Dokler bo nsie ljudstvo nepončeno in po nem-čnrakem sijaju omamljeno, bo tudi slovensku politika na Koroškem zmirom le nuudovnla. Ku bo pu ljudstvo po-stelo v intelektualnem ozira samostojno. ločilo se bo od nemškutarjev in njihove politike. Zeto ne moremo nikoli dosti povdurjati, da je našemu ljudstvu dobra In zdravu duievna hrana v prvi vrati potrebna. — V Dnbrllrnal se vrti na praznik dne 15. t. m. popoldne mesečno zborovanjo tauioinjega izobraževalnega d-Uštva. Na dnevnem redu so govori, petje in tamburanje. Da bi le govorniki zbrali res zdrave in poučne govore! Sad takih zborovaoj se bo pokazal v dogledoem času! — Sedla* irtve. Ia Kaaala m aam pile: V teku enega tedna m atosili pri nu v Soči kur trije: 7. sv-gosta popoldne 10 leten deček, koj ts. njim vojak. ki bi bil letoinjo jeuen ts vojsičine prost in v torek posod iupnijtki upravitelj g. Fr. Pečenko. Sel M je zvečer ob 9. nri kopot ob pol 10. pu je bil ie vet kunnl po koncu: g. Pečenko je utonil. Ker ju bilo močno temno, ga je kilo sila teiko itksti posebej ker je Sočs Um. kjsr n je g. Pečenko kopni, precej nedostopen. Vendsr ps so gs nulli četrt 11. pod neko skalo Gospodantro. Trtne cene na svetovnem trg«. Plenica ogrska stara (od reke Tise) 79—8» kg K 1210 ds 19*70. novu 11*90 do 19*60. pšenica bauatska stara 77—80 kg K 11.55 do 19*15. plenic* slovaška 77—81 kg nova K 11*15 do 1170, rt novu slovaška K 9 SO do 9*40. ječmen moravski novi K 9*95 do 10 60. oves ogrski srednji K 8*60 do 8*85, koruza ogrska stara K 7*30 Jo 7.50. Sladkor čeiki K 92 - do 9215. Sladkor triaški pil« K 98'/, do 31.'/,. Špirit (s krompirja) v Pragi K 53*50 do 54*50. Mast (svinjska) v Budimpešti K 152 — namizuu sUuinu K 140'—. Kava Hamburg, ordinarna loko K so do 32'—, realna ordinarna K 33 — do 35'—. dobra ordinarna K 36'— do 37*—. Druge slovanske dežele. — Zaamealt hrvatski tU tar Fraae Blblea je umrl 5. t m. r Do brornikn. Pokojnik je bil udnji zlatar, kateri je snul še izdelovati dela po etarem dnbrovskem nučinu na tlisvan. Eno njegovih znamenitejiih del je bil tndi venec o priliki odkritju Gundu-ličevege spomeniku v Dubrovniku. — Pokojnik ie viivel v Dubrovniku splošno spoštovanje, u čsu njegovega pogrebu so bile prodsjslne uprte. SvetoTne Testi. — Djordje Krlatlč. Rszllčni listi poročajo. ds je srbski kralj Milsn po-ukonil svojega neukonskegs sina Krističs. ksteri bin sedsj s svojo materjo v Carigrada. Njegoša mati, Artemizijs Kristič je obvestilu vse zastopnike evropejskih drla v v Carigradu, da ima listino, ki to potrjuje. Hoče jo deti ponutisnlti in poalsti vsem evropskim velevlastim. da s tem stemelji pravice sinu do srbukegu kraljeviču prostora. — Iz Brna. Stavka delavcev v predilnicah n volneno blago se je končala z njihovo zmago. Dosegli so povprečao osemsrni delsvaik in viije plače. — Zavad sa slaiklaje la delavde v Zagreba bo začel poslovati ies dn meseca. Zgradba bode ataU 40.000 K, uredniške plačo bodo zastale letnik 8000 K. PreskrboTul bode deUvcem in slutkinjum aluibe zastonj, od delo-dajalcev bode pobiral primerno pristojbino. — Dolgost vseh lelezsle as zemlji je saaisls koncem leta 1905 905.695 kilometrov. Nn Evropo odpade od te vsote 309.393 km. na Avstrijo 39.318 km. Največ ieleznic med vtemi drla vami na svetu imajo Zjedinjene driave v Sev. Ameriki, namreč 351.503 kilometre, več ko ceU Kvropa. Prvi slovenski penzijoaat Itnsksga nn|«al»si In s sob rs j^ ilnir traitii nHMHuiu t Ljsbljinl, Gosposke ulice »t X. T« p re potrebni uvod so ustuno-lile rodoljubne slovenske dime u deklice tlovenike in slovanske narod-aoeti, ki oblikujejo Ceuijn Fm» Jožefa I. mestno viijo deklUko toki, oziromi licej sli kiko drugo iloreniko iolo Ljubljani. 3 to uttauovitvijo M omogoči Sttriem, da poliljujo svoje hčerko r narodu ačBilča. V urod a dokirijo deklice temeljito teoretično ia praktično izobrazbo ter skrbno meUansko vzgojo kot bodoče dobre ln akrbne gospodinje. Skrbi se tndi zn to. dn ae prinče deklice lepim raanjim občevalnim oblikam in da ae splok vzgoje u praktično iivljenje. Čustvovanje ae jim blui s gojitvijo glasbe in petja, z deklama-ctjami in s primernim čtivnm ter z udeleienjem primernih ometuiikik prireditev. V higieničnem ozira se jim krepi telo z zdravo ia zadoitao brano, a previdnim ia individualnim utrjevanjem, z Igrami in s telovsdbo. z izprehodi, s kopelmi itd. Zavod ima hiinega zdravniku, ki jn u slučuj potrebe vsak ču nn razpolago; u obolelo go-jeako pa se vestno skrbi v posebni izolirani sobi. Občevsnjs v penzionatn je do-meče. Izkuieae dame skrbe z modro previdnostjo in strogostjo, ljubeznivo in muteriuko u gojenke. ki jim po-sune vsled tega penzionat prijetno kifuliiče. Penzionat ima značajnalo-venske domačnosti. Hišni red navaja gojenke k točnosti, vestnosti, redoljubnosti in ljubezni do domačih opravil. Sprejemajo se redne in izredne gojenku. Prve sUnujejo v internati, kjer uživajo vso oskrbo, drage sn le doz dan v uvodu Vpisnine je vplačati d K. Redno gnjeake plačujejo po 60 K nu mesec in to u stanovmje. hrano in nadzorovanje pri pouku. Izredne gojenke. ki osunejo čez opoldne v uvodu, plačujejo po 16 K Vsak mesec se poiiljajo računi o izdatkih u izredna trebičine. u obiskovanje u toalete itd. Skrb zaveda pa bo, da te deklice vadijo pri vteh tvojih ia-datkik Medljivotti in skromnosti. Perilo u pere v uvodu, in mcer životno proti primerni odikodninl, na-miaao ia paateljao pa brezplačno. V taka redna gnjenku prinesi s teboj primemo zalogo zaznamovanega perila in dragih potrebnih tudi zuzn.i-movnnlh stvari, ia sicer: 1.) odejo. 3 rjahe, 3 odejne prevleke, bluino in 3 prevleke; vu kolikor mogoče preprosto izdelano; 8.) 6 navadnih prtičev. 3 manjše kavne priiče, « brisalk. S otirači u (rotiranje ia 3 brisače u snažen je umivnlnika ter vrečico iz debelega plataa u nesnažno perilo; 3.) 6 dnevnih in 3 nočne srajce, 6 poletnih in 6 zimskih hlač, 3 poletna in 3 zimsks spodnja krila, 12 parov poletnih in 6 parov zimskik nogavic, 94 '»paih ropcev. 1 kopelno obleko; ) potrebno obleko, ki bodi okuaao toda preprosto prikrejeaa in okraiena; 3 temnomodm in 8 kola predpasnika, 9 para temaomodrih rokavcev; 8 para črevljev, 1 par galoš. 1 par domačih črevljev. Telovadako obleko, bloze in pred punike preskrbuje na željo ztariev tudi uvod; S.) preprosto malo košarico ročna dob a potrebnim iivalnim orodjem; d.) i glavnika lunn in zobno iče-tico, ičetieo u nohte, krtačo u obleko. 3 kote mila; 7.) vsaka gojenka prinesi s seboj malo in veliko žlico, vilice in nnž ter obroček u p rtič. Vodstvo uvods poroča staršem vsak mesec o napredka v šoli. o vedenju in zdravstvenem stanju gojenke. V izrednih slučsjih se starši takoj obveščajo. Odbor jamči u korektno vudstvo in vestno oakrbništvo v zavodn. teijski društveni večer v dvorani gosp. Kakenbergu-18. avgusU: Ob s. ari tjatraj Sodnica Kad & in 9. ura sprejemu je gostov na kolodtora in v asketskem. Ob 10. uri aioveene sv. mala. P« mati blagoelovljenje in razvitje droit- Od 18.—2. ura obedi. Ob 8. uri popoldne sprevod od Trbovelj do rudnika. Ob 4. uri popoldne ljudska veselics pred guilnim domom v Trbovljah. Pri " " •lici sodeluje polaodtavitaa .. M . . 1. —J gnana , i" 'a'■1 ■ jb nt pevskik zborov. Na veseličaem prostora jo prirejeno plesiiče — streljanje nn dobitke, kegljišče, vrtiljak u otroka. Na vedet bengalična rautrUjara ia velik ametaM ogenj. Za dobro portret bo bodo tkrbela v Metih aa-radne dama - Vitopaku k Ijndtki shraniti 30 viunrjev. Na mnogobrojno vdaMbo vabila — b Ontaveg. Ljadaka veselica, ki bi so imela vrtiti dae 18. uvgnsta t L v korist tamburaikema tborv v gaMrtjth ^f^am^nkmaljelm Trbovlje-Hrutnlk". — Bralna dvnMvn v Brutinlrjl (okolica Šoštanj) vabi nu avojo ve-ulico, ki bo dne 18. t m. nu rojstai dan nuiegu česat ja. Veselica u bode vršila pri Bulsta v Druimirja. Na dnevnem redu je: gledališka igra, petja, godba. Za dobro postreibo v gostilni in iuborno zabavo na veeeliei je preskrbljeno Piidite torej vti k tam v Drat-mirje. Na svidenje pri Buiita dae 1& avgusta. Odbor. — Kmetij tka podružnica v S mikal a nnd Mozirjem priredi dne 18. ar-gnsta potovalno predavanje predpoldae pa rani maši nu Rečici, popoldne pa T Mozirju. Predaval bode g. potovalni nčitelj Fr. Goričan. — b Sv. Duhu pri Tukajlnju peeojUaiea ima I. . svoj jeeenzki občni zbor. Pri tej pri-Mnoiti priredi se v gostilni gospode Gahoja vlg. Bapič tomhtla a koncertom u nboge učence. Vti prijatelji obmejne mladiae u vabijo u to ve- ftttšm " se iščejo In aloar vaak dan za 6 do 18 dvo-uprežnlh voz na daljavo 15 km. — Ponudbe naj sa potljajo na :: r.:::: Serije T^ri^ja aaEBaiaa Cp dopaiča prostor, se sprejemajo tudi starejše gojeake u poumezoe Te plačujejo po <0 K Plačevati je nnprej. Vpiuni gojenki, ki pa ne vstopi, se ne vran vplačana metučniu. Pri vpisovanju je predlotiti zdravniško in udnje šolsko spričevalo ter krstni list Odbor izobraževalnega ženskega društva .Mladika' ima pravico, da v posebno nujnem slučaja, ko bi po haki gojeaki drugim bodisi v zdravstvenem, bodisi v moralnem ozira pretiln nevarnost, ta gujeako odslovi, kar se nemudoma naznani staršem. Za izpopolnjevanje splošne izobrazbe so nu razpolago izknšene moči. Za pook v glasbi iu v raznih jezikih se določujejo dogovorno s starši l>oaw-SS kr. alaiiaa 18 kr. tiari bi du HO kr. aa kila. — Flae kraajtka ktaiaaa, vet. «u 90 kr. Mifi*« astalaaaet»id.no pavaatjaa od 5 kil lapnrj. 300 U-3 Jamko C«. Sir« « KrmmJm. Vatasavljeta Ua 1885. Kmco priaaaaj o "■ga- — Kopajam pe vadao kDVETMIK ZA PATHNTB DR.FRITZ FUIMIS IN2EMRA.HMBUR6D) ! iko trpite u aatavljaaja krvt la aukik kolesalh. pHett P Zlervasa. Kali 91« pri girlu aa emilikin. - Kakatnt Nknb> plima lamad aloterik: (irrspa B. i f pita .Hvtk Upa, vato vaiatva ja paauava te v S števil, lioapa ttl. pt*e: .Tlia itnMto nhSla iillt vaakaaasr pripofoinla In mi Ea« trn* aaiaajkaU-. Arhllek S. v K. pU* takorao ia toeao partretka pri meji Uai se Vam najtoplpj« lakvrtiajtm. Za po llaavai ponki js vplivala Iu jt W ktMh pstaklo. Preti CSJae! Ijatvl lltui (tudi v asamkahl lji(C0: .notraja perijoda" od dr met lattoaj Prod« aa porratao poUalao. £7 HJ-J T najem se bodo oddali v Gorici v ulici Corao Verdi S t. 22 v najlepšem kraju m en ta razni prostori za trgovine n akladlMI vred. J eden teh prostorov M bil pripraven zlasti tudi za lepo kavarno. Reflek-tantl na te prostore se vabijo, da se s svojimi ponudbami obrnejo na na^elstvo podpisane Centralne posojilnice, ki je lastnica dotlfnega poslopja. V GORICI, dne 2. avgusta 1907. uta-a Načelstvo Centralne posojilnice v Goriei „OTTOMIAM M PAPIR ZA OIGARETE M CIGARETNE STROČ-■ICE SE HVALIJO SAME, REKLAME ZA RJE RI TREBA, ra ca i raNRgsgsaEiisiMNM Dobiva se povsod, kjer ni zaloge, pošilja Zvezna trgovina v Celju. WBi0i0t0i°it)iuiu»uiuiuigig U.UkU1U1U1U1U1U|U,U,tl.UIUtU1U1U1U1U1UiU1U1U1U1U1U1L1D1U1l»1U1U1U1U1U1U1U1U1Uillita Sprejme te Irplflpči proti dobri plati. ittoiaaao tadi z dobrim spričevalom pri tvrdki Druškovič & Valenčak m 5|l|j POZOR! ItSltlll |lit!«a«TK; Illlll Ntlarlek Valaa, M !«■«■ IpiHnčA k sprejmeta t trgovino a blagom 4M t-f Štefan Celeč, Pregrad Ti. Rogatec. SHsttae ii zaesOive isebe kun. Ml j. intneiliH* kr*" jeni. Oitron. |l.».t i.»topelkt .11 tn|M MM. m teMM rH immoi s»suij.ki zavarovalni dražbi kater. a. prta a aaeml »Unajtiml pasovni. aaj blagoaolljo »podati ponadbe pod Iteailko IA«1 Mrši«, po.K ffaUat« 1». MH3S-17 23 milijonov kraa. m Mestna hranilnica pijanska Priporoča svojo veliko »o-vamitko zalogo voznih koles tvrdka J. Jax in sin Zastopnik za Štajersko In Kranjsko Mkar v gostHnl FoHar Mozirje kjsr se dobijo tudi ruttanfinejla pojasnila. rattaaoap. Denarne vloge m sprejemajo t«4l po poitl ln potom e. kr. poktae kraallalce. Feeeja aa aa naaUlMa pa 4>/a'/s aa leta. Z obrestmi vnd pa pla(a raak keliilk toliko aa kapital, *a™a*aje akrmrtl la ta odplačil. ravaa »•/. lapMa]eae« kapitala. Ra ta aada se Tka Salg poplača v SZ la pol leta. Aka pa MU toUalk poplačati dolg • ebreetml vred aa primer t SS letlk, tedaj asera plače.aU aa lota S •/, Itpoeajeaegt kapitala. Dol tal k a je aa proete valja daa* tvtj Mg tadi poprej poplačati. Tmo ji Mi m aokt iinfrrtmtM Wm. Zavitke priporoča ZVEZNA TISKARNA i CELJU. Najboljše poljedeljske stroje, posebno pa mlatilnice za rabo na roko kakor na vitelj (gepelj), bodisi, da se isti goni z živino aii vodno močjo, kakor in razno drugo orodje priporoča Rajksijia, zspsr spsaj ..MERKUR' _____ tramarz, gaaaala, peisfsMb ssvi i« ssprsv, U kssisaiiiss, pssslh hi hssiataih ssppssts*IJItrt plah«. blagajne ps ssjsUjlh tsvarsMkik Jnžno$tajcrsl(a hranilnica V Celju i. A n katero jamčijo okraji: Ctar^ligratf, Ikulm. SnU—j. SMMja pri J«Uak| <>■■■>» n popolno vnrnost vlog in n njihovo, po pravilih določano obreatoranje do neomejene visokosti, ima aedaj hranilnih vlog l,NMM K. Hranilnica posluje s strankami vsak tar a k i« paM dopoldne, an droga opravila pa ;. nrad odprt Mk Ma ob navadnih uradnih arah. NraaHM l4»|l obrestuje pm 4 in pripisuje obresti polletno h kapitala ter platoje hranilnica raatal »i občinam in korporacijaa is si-u navedenih petih okrajev po 4 ta pat B = Mitom* Mh a pMi, taa H.a= KM«! Mi jlroji a mk* " ■** vtNn i S! IBI Tak BiiM ta mtnm ouU*. m M a traja 4* aajv«ja tvaraaatl Kr aavaakM W li nnplalti* »t"-"--j---- i lH svetovnih razaUvab odlikovani z največjim priznanji IjipftliidMiMii M CELJE, Kolodvorska ullra itov. 8. n sa-u SSSBSaSHMMMi len z blagom Isstkl*^ mol nMMn. riniti tega prodajamo do 1. sap-toabra po čudovito ZRi-iaaih conah. Vsaki prvi """ Mn v msocm' voMa" ~ .*. prodaja ostankov .*. HvSTEHMECKI CELJE t isiaaa * I y lastni hiši Narodni dom Hram-ne vloge sprejema od vsaaega, ako tudi ai član zadruge ter jih obrestaje po posojilnica plačuje pentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti Blmlt in S% obrestovan ja. 1< 89-34 POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 i ne-oaejeno zavezo ustanovljena, tteje sedaj nad 4IM za- droioikov, kateri imajo vsega nad II.DBO K vplačanih deleiev ter ima sedaj nad 6Va milijona kron hranilnih vlog in nad 330.000 kron rezervnega zaklada. Posojilnica ura-diije vsak dan od 9. do 12. nre dopoldne razun nedelje in praznike. IftiM v Borovljah na Koroškem. ud te kratile drobni avlneo, ta aaaa-Janfa nova t ovit Dala po aa|aUJ* aaaakl K ter al tali nabaviti novo, tanaaljlve (n oeno eleveaahl Nti altu MM K TI mn). Pirvjtc IrvžM yi. OriU is Metodi! ms li mr^n-Mi i^at^t dES ira|!»''»al»i vei^PMtltale. est*tIaJlit!eakavmM PaStlttiistavul, varal, sraMla akt ^na.Hat ar—» a^SS^KlSa HUHIHOftnil srs CELJE r a» *» .i., aaa- ka itt t ma- aaaa, oa aaa« | Hadrt* MMHaa im M ako Vaa taaaUja kri Vat eadrari P. gavaa, Uk pri Ukat M. MS. # Gospa O. v M. pile: Vale aefevo je atglo anaaka paaagaM", Praai ae. ta pri letite C»l) ■ MBBHBHBbBMBB Suhe gobe, brusnice, maline, želod, jabolke, hruSke, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc, trgovec v Celju Naroda! dom la Grafika cesta u sa-ts mmmm/viMam Francoske prekmorake dralbe. Eflaa najkrajša (rta čet IcdMkhRvMb. ti-a - i- vNM »m ED. ŠMAHDA. ikltstimp«tijaipotoiilupium v IjaMJaal, Daa^aka <*ata 18 .Kattaka pcjilaice" i Vri .ngaraa1 v a.,1 IVAM RAVNIKAR m fiEUt iZt! Oa la Uma tera pal _ ___ i laaataatta^aail.. - Nadama Vizitke priporoča Zvezna Mama. Hnlitlionllro zablrmovnejrazno-HBimiO vrstnejtih vezavah. I amnilnno papirnate Itd. prlporofia ■ealMli|MJWlMi "'•'»•o "» drobno Zvezna trgovina v Celju trgarta* i ptpiijea pkAM li rUUai ptfnMOnal. I Najstarejša tvrdka u Ipeditanje potnikov ZWILCHENBART RAHEL (Atlet) Ceatralhahaplatz It. • tprejeaa potnike ia linijo čez Paril-Hatre po aajniijih cenah; — voinja na »rja la 6 do 7 dni; odhod parobrodov redao vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo ns naa in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. ua -21 nmiMA m^ pa Kneippo vem sistemu VM v Krapini laatalna aleb. la kr. trga Kraplne. Mprti rt 1 iif« ii t Bveiki Zmerno blago podnebje, trg Ja okroJen od odraatkov štajerskih planili, bogat« nadarjen t (Hvnlml naravnimi krasotami in nudi gledalcu bajne prizore. V mrzlici so bolnikom na razpolago topla, emrekove ki kopaljl a ogljikovo kislino, maaaia, električno zdravljenjenje I. L d. Sedaj aleji zdravilišče pat uprava eka-tonih zdravnikov hj dr op itov, kitlri SO tudi proučili Krteippovo metodo skoz dalje čaaa v samem W4rtaholenu. Oskrba ja poceni, elanovanj dovolj. Glede teh se je treba obrniti do kopaMke uprava S p, kostič v celju7]| ai, kaacekjaki, kaaceptni i« prvai, kat ne pltarnUke la ieltke petreMaae, priporoča VELIKA TRGOVINA MODNEGA PERILNEGA SUKNENEGA IN MANUFAKTURNEGA BLAGA PO NAJNIŽJIH CENAH CELJE NARODNI DOM karol vanič CELJE NARODNI DOM I IU.. n«.m.' Tiak draitva 7w . tiskarn.* v i>ha Odzovorni urednik in izdajatelj Ljadevit Furlaai.