Poštnina plačana v gotovini.
Gtsma 25.— It«*
Leto VIII. - Stev. 34
Trstfj- Ciorica^2Q. avgusta 1954
Spediz. in abb, post. I. gr.
DEMOKRACIJA
! Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 I Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-St I Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta St. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mt-secno L iOU, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
izhaja vsak petek
Jugoslovansko kmetijstvo ?
V nedeljo, 15. avgusta, je jugoslovanski državni tajnik iza narodno gospodarstvo, Hasan Brkič, podal nekaj zanimivih izjav, ki jasn'> osvetljujejo obupen poiožaj, v katerega je zapadlo jugoslovansxo kmetijstvo zaradi neprestanega komunističnega eksperimentiranja.
Med ostalim je Brkič povedat, da je Jugoslavija v letih 1947-53 pridelala povprečno po 2,440.000 ton pšenice in rži, leta 1952, ko jo je prizadejala huda suša, je pad^l pridelek rna 1,900.000 ton, letos, baje zaradi zapoznelega poletja in prehitrega dozorevanja, pa celo ni
1.800.000 ton. Po izvršeni drugi a-grarni reformi, ki naj bi kmetom vzbudila večjo voljo do dela, po toliko hvaljenem napredku v načinih obdelovanja polja, selekciji semen itd., bo torej Jugoslavija letos pridelala še manj krušnih žit, kakor v najslabšem .povojnem letu, da o predvojnih sploh ne govorimo!
Medtem pa prebivalstvo narašča, večajo se mesta in za prehrano nekmetijskega prebivalstva so potrebne vedno večje količine kruha. Ker ga iz domače, sicer bogate in rodovitne zemlje sedanji jugoslo-va/nski gospodarstveniki ne znajo dobiti, ga morajo pač uvažati.. Tako je še vedno pretežno agrarna Jugoslavija v letih 1952-53 morala uvoziti 100.000 vagonov pšenice, v letih 1953-54 je bil predviden uvoz
85.000 vagonov, ,za 1. 1954-55 pa so računali — če bi bila dobra letina — na uvoz 74.000 vagonov. Kaj vse ti ljudje ne izračunajo! Toda letina je postavila račune na glavo! Brkič je dejal, da bo morala Jugoslavija za nakup pšenice v tujini žrtvovati 85 milijonov dolarjev ali eno tretjino vrednosti svo-
' jega predvidenega — torej zopet samo predvidenega — izvoza. Država, ki se hoče industrializirati, ki rabi’ predvsem stroje in industrijske surovine, žrtvuje, kakor vidimo, vsa ta leta dober del svojega izkupičk? iz trgovini*. s tuiino nakup hrane, katero bi morala pravzaprav izvažati, da bi se z devizami, ki bi jih zanjo dobila, lahko samostojno postavila na noge!
. Ali naj se potem še čudimo, zakaj gre življenjska raven njenega prebivalstva, po izjavah njenih lastnih voditeljev, rakovo pot?
Glavino breme posledic bodo seveda tudi tokrat nosili potrošnik!. Cena kruhu se bo dvignila povprečno za 5 dn. Na njegovo ceno bo vplivala tudi oddaljenost posameznih krajev od preskrbovalnih središč. Tako bodo v Jugoslaviji plačevali v različnih krajih za kruh različne cene. Brkič je obeinem že opozoril na špekulante, ki skušajo zadrževati prodajo pridelanega žita ali pa ga nakupujejo z namenom, da ga v skladiščijo in hranijo v pričakovanju nadaljnjih poviškov odkupnih cen. Zagrozil jim je, da bo vlada že storila potrebne ukrepe, da dobi potrebne količine žita za preskrbo prebivalstva.
V Jugoslaviji se torej obeta nova, skrbi polna zima. K temu je treba dodati še podražitev raznih drugih potrošnih dobrin, n. pr. sladkorja (vkljub Brkičevi izjavi, da je letina sladkorne pese odlična!), tekstilij, -ki so že dozdaj bil? sorazmerno zelo drage, itd. Vse !"> pri bistveno neizpremenjenih delavskih in nameščenskih plačah! V socialistični Jugoslaviji ne deluje premična lestvica draginjskih doklad, podobno kakor ne pcranajo 13. plač ali odpravnin!
Kakor vsa zadnja leta se režim 'za te v i d n e\ katastrofalne posledice svoje agrarne politike, katerih ne more skriti, izgovarja na vreme, poplave itd. Toda to je le delen i;i nikakor glavni vzrok, pa naj propagandisti trde, kar hočejo. Jugoslovansko kmetijstvo ,boleha pri korenini, v kmetu je ubita volja za napredek, za izpopolnjevanje, za večanje pridelka. To nam med ostalim potrjuje tudi članek, ki je 12 t. m. izšel v beograjski tedenski reviji »Ekonomska politika«. Pisec Ljubo Veljkovič se v njem pritožuje nad posledicami povega načina obdavčenja po katastru. Poglejmo torej kako so sedanji jugoslovanski gospodarstveniki tudi s tem svojim, po vrstnem redu, zadnjim posegom v kmetijstvo vplivali na kmetovo voljo in pripravljenost za delo.
Predvsem moramo vedeti, da se v Jugoslaviji obdavčuje katastrski dohodek, t. j. bruto dohodek določenega zemljišča, zmanjšan samo za materUUne izdatke, ne pa čisti katastrski dohodek, ki bi bil zmanjšan za povprečne stroške celotnega (Nadaljevanje na 2. strani)
Francija na razpotju
Pod tem naslovom je ugledni a-meriški dnevnik »New York Times« napisal daljši komentar k novim Mendes - Franceovim popravkom k pogodbi o Evropski obrambni skupnosti, o katerih razpravljajo zunanji ministri prizadetih držav na konferenci, ki je začela včeraj v belgijski prestolnici.
Od tega, kar bo zdaj ukrenila, sprejela ali odklonila Francija, za-visi v veliki meri bodoča podoba Evrope, moč zahodne obrambe proti komunističnemu imperializmu in izid celotne hladne vojne. Vse te stvari so povezane z usodo Evropske obrambne skupnosti, glede katere je Mendes - France podvzel korake, ki naj bi olajšali njen sprejem od strani francoske skupščine. 'Do danes še nihče ne ve, kaj je pravzaprav točno predlagal. V časopisih so se .pojavile samo domneve, medtem ko so se vlade zaprle v molk, podobno kakor pri tržaški zadevi. To seveda še veča vznemirjenost in zaskrbljenost javnega mnenja.
Omejitve k pogodbi EOS
Z namenom, da bi odpravil v Franciji odpor proti načrtu, ki predvideva ponovno zavezniško o-borožitev, kateri nasprotujejo tako komunisti kakor degolistični nacionalisti, je Mendes - France predlagal velike omejitve k pogodbi c Evropski obrambni skupnosti. Po nepotrjenih vesteh bi predlagane spremembe odvzele pogodbi njen naddržavni in federativni značaj, za katerega so njegovi poborniki smatrali, da bi moral pospeševati nadaljnjo evropsko združevanje. Pravijo, da je bil velik poborni* Združene Evrope, belgijski socialistični prvak Spaak močno razočaran, ko je prečital francoski osnutek popravkov. Evropska skupnost naj bi po francoski zamisli postala nekaj vmesnega med navadno koalicijo držav in rahlo konfederacijo, tako da :bi Francija ohranila svojo suverenost tn dovolila le omejen delež nemškega vojaštva pri evropski vojski.
Pri tem gre za tri glavne nove pogoje, ki bi morali velati za Evropsko obrambno skupnost, vendar bi ne bili vanjo vključeni. Prvi, naj se naddržavna določila pogodbe odložijo za osem let; v tem času naj bi obdržala vsaka podpisnica pravico do »veta. To bi razočaralo Holandce in Italijane, ki jih je privlačevala posebno težnja prvotnega načrta po pospeševanju, federativnega ali konfederativnega nadzorstva. Drugi pogoj je, da bi združitev oboroženih sil morala biti omejena samo na izpostavljena področja, to ie, veljala naj bi za sile, ki so nastanjene v Nemčiji. Seveda bi lahko Nemci k temu rekli, da bi vsem državam, razen Nemčije, dali proste roke, Nemcem pa bi jih zvezali. Tretji Mendes -France-ov pogoj pa zahteva, da bi morala veljati pogodba za 20 le*, enako kot Severnoatlantska zveza, namesto za 50 let, in da bi ne stopila v veljavo, če bi se britanske ali ameriške čete umaknile z evropske celine, ali če bi bila Nemčija združena.
Ce francoski predlogi res zahtevajo tako temeljite spremembe, 1» treba ves načrt za Evropsko o-brambno skupnost nanovo preučiti. To je glavna naloga, katero rešujejo zdaj na bruseljski konferenci. Združene države, ki so ponovno poudarile, da vidijo v uresničenju evropske vzajemnosti pogoj za rešitev Evrope, so že pred začetkom konference sporočile Franciji, da smatrajo predlagane popravke za nesprejemljive. Ameriški veleposlanik v Franciji naj bi po teh vesteh dejal Mendčs - Franceu, da bi vsako povezovanje ratifikacije pogodbe o Evropski obrambni skup-, nosti z možnostjo novih pogajanj s Sovjetsko zvezo bilo za Združene države popolnoma nerazumljivo. Ce bo Francija vztrajala na sprejemu predlaganih popravkov, potem ibo to izzvalo tvegano krizo
v	vsej politiki Zahodne Evrope, od česar bi imela vso korist samo So-
vjetska zveza. Posledice bi se neizogibno odrazile tudi na Atlantskem paktu, ki bi gotovo izgubil na svoji trdnosti in učinkovitosti.
Oborožitev Nemčije
Vsa zadeva pa morda ni tako .tragična, kakor izgleda na prvi po gled. Mendes - Franceu gre vendar zato, da si pridobi glasove v francoskem parlamentu. Zato je šel marda delj, kakor pa so njegovi pravi nameni. To je izhodna točka, od katere lahko popušča. Zanimivo je vendar, da je sprejel dve o-snovni misli: pnvič, da (Francija ne more za nedoločen čas ostati brez narodne obrambe in da se za-
vprašanjem ratifikacije pogodbe o Evropski obrambni skupnosti. Zahodni zavezniki so pri tem vedno šli na limanice in tudi zadnji veliki pritiski .za dosego italijansko -jugoslovanskega sporazuma o Trstu so bili storjeni prav zato, da b! italijanski vladi olajšali ratifikacijo pogodbe o Evropski obrambni skupnosti v rimskem parlamenta. Ce se izkaže nova obramna organizacija za neuresničljivo, potem ibo ta interes izginil in s tem bo tudi reševanje Tržaškega vpraša-mja verjetno zaplulo v drugo smer.
Vsako napovedovanje je seveda nemogoče. Toda dejstvo je, de Tržaško vprašanje nekako počiva, da
HH OPČIN HH V NEDELJO 29. ffllBUSTH
na biv. tramvajskem vrtu na vogalu Narodne in Proseške ceste z začetkom ob 15.30 bo
tradicionalno slavje
SLOVEMSKE DEMOKRATSKE ZVEZE
NASTOPAJO PEVSKI ZBORI - GODBA NA PIHALA Po končanem sporedu ples in prosta zabava I Bogata zaloga jedi in pijafce
radi tega ne postavlja zi< Francijo vprašanje, ali naj dovoli Nemčiji oborožitev ali ne, ampak ali naj se Nemčija oboroži pod zavezniškim in francoskim nadzorstvom ali pa brez takega nadzorstva. Na tej <-snovi se lahko pride do realnih in izvedljivih zaključkov, a ko se dosledno upošteva dejstvo', da se Zahodne Evrope danes ne more braniti brez Nemčije, pa tudi ne proti Franciji- Druga trusel,. katero je Mendčs - France pravilno poudaril pa je, da je francosko cincanje trajalo že predolgo in da je zaradi tega nujno potrebno, da francoski parlament končno izreče svojo besedo ter s tem omogoči, da se Evropska obmmbna skupnost tudi * u-resnici.
Bruseljska konferenca bo pokazala, ali je Francija še ohranila čut za pravo mero, ali se zaveda svoje usodine odgovornosti in ali ji je dorastla. Od tega sestanka zahodnih državnikov je odvisno, ali bodo štiri leta vztrajnega dela za Evropsko obrambno .skupnost končno dala svoj sad ali pa bo treba priznati, da se je plemenita misel izkazala za neuresničljivo. V tem primeru bo treba ubrati nova prta in ideja evropske enotnosti bo morala čakati na 'boljše čase in razglednejše ter sposobnejše ljudi kakor pa so tisti, ki stoje danes na čelu nekaterih svobodnih narodov. Potem se zna res zgoditi, da bo Zahodno Evropo zopet zasenčila hladna in težka .nemška senca, kateri ne bo vezala rok nobena evropska solidarnost, niti ne bo imela nad seboj mednarodnega nadzorstva.
in Trst...
Kriza in morebitna propast zamisli Evropske obrambne skupnosti bi imela tudi hude neposredna posledice v italijanski notranji politiki. Scelbova vlada zida vse svoje upe prav na to obrambno organizacijo. Tega ni napravila sam) zaradi, tega, ker bi se v njej čutila sigurneišo, temveč predvsem zato. ker bi ji ta nova organizacijo pomagala, da se izmota iz sedanje zunanjepolitične osamljenosti. Italija ki ni članica Združenih narodov, bi namreč preko nove obrambne organizacije dobila sebi primerno besedo vsaj v Evropi. Ce zdaj -t'i glavna karta Scelbove in Piccioni-jeve zunanje politike odpove, potem bo njun položaj zelo oslabljen
Na dirugi strani, in to je za nas posebno važno, pa je Italija ste tu n povezovala Tržaško vprašanje z
je ameriški veleposlanik v Italiji, gospa Clara Luce, ki .bi se morala ta teden vrniti v Rim, odložila svoje potovanje do konca avgusta, ii: da se naša usoda ne bo odločila, vsaj dokler bruseljska konferenca ne pokaže, kakšna bo jutrišnja evropska politika.
Mornarji vseh dežel protestirajo
Ameriški državni urad je odreši«* da morajo biti vsi mornarji na ladjah, ki pristajajo v ameriških lukah od 1. julija 1955 dalje v posesti posebnega osebnega ameriškega vizuma. Vsak mornar bo od tega časa dalje moral nositi pri sebi potni list ali kako drugo uradno izdano osebno izkaznico.
Do sedaj je veljal skupni vizum za vso posadbo ladje. Odkar je bila nova odredba objavljena, dežujejo protesti vseh obmorskih držav sveta v ameriški državni urad. Prav posebno hudi so Angleži, ki so na -čelu vseh teh protestov. Angleži smatrajo, da nova odredba krši pravice svobodne plovbe.
Hpščansho sožitje med narodi
31. maja 1931 je msgr. dr. Ja.kob Ukmar govoril v ške-denjski cerkvi v italijanščini c gornjem vprašanju, ki je na žalost še prav tako sodobno kot pred 23 leti. Prav zato prinašamo nekaj najvažnejših odlomkov tega pomembnega :n pogumnega govora, ki smo jih posneli iz pisateljeve zbirke »Zadnja večerja«.
Zaradi sedanjih velikih duhovnih potreb sem se odločil, da vam nocoj, ob .tej lepi priložnosti, obrazložim veliko zapoved krščanske ljubezni, zapoved, ki je v sedanjih narodnostnih bojih tako sramotno poteptana.
Odprite, ljubi verniki, evangelij in berite! Tam najdete poleg prve zapovedi, ljubezni do Boga, še drugo zapoved, ki je tesno povezana s prvo: Ljubi svojega bližnjega kakor sam .sebe. Da pa ne bi kdo to zapoved napačno umeval, je Gospod koj poudaril, da iz te zapovedi ljubezni do bližnjega ni izključen človek druge narodnosti, tudi če bi nam bil tako zoprn, kakor so bili Samarijani zoprni Judom.
Ta krščanska ljubezen je prava osebna izkaznica v kraljestvu Kristusovem; kdor je nima, ne spada k njegovi čredi. 'Saj prravi Zveličar: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako tx?ste imeli ljubezen med seboj.« Tako je učil naš Odrešenik in, podobno .so učili njegovi apostoli. Dovolj, če omenim Pavlov slavospev krščanska ljubezni, ki ga je zapel v svojem prvem listu Karinčanom. .in resno besedo .sv. Janeza: »Vsak, kdor brata sovraži (to je svojega bližnjega), je ubijalec, in veste, da noben. ubijalec nima v sebi večnega življenja.«
Takih ubijalcev je bilo vse polno v starem poganstvu, veliko jih je, žal, 'tudi v novodobnem. Stari pogani so ljubosumno čuvali svoja narodna božanstva in niso v med-
nič drugega kot meč. Tako sledijo tudi moderni pogani naukom panteista Hegla, ki je učil, da božanstvo, ki je samo po sebi neosebno in nezavestno, postane osebno in zavestno v državi .in narodu. Država ali narod, to jim je bog, ki ne prizna drugega boga poleg sebe. Tako so ostvarili ozračje neznosne mednarodne napetosti, nevarno o-gnjišče novih vojn in krutega zatiranja narodnih manjšin.
Toda čisto drugačen je duh krščanstva, po katerem tvorijo vsi narodi eno samo družino istega O-četa nebeškega. Vsi člani te velike
Komunisti hi radi vojno v flziji
Ves svetovni tisk se te dni sprašuje, kaj tiči za Cu En-lajevo izjavo, da bodo rdeči Kitajci napadli in zavzeli Formo,zo. Bajč se v ta namen že vežbajo.
.Zato nekateri domnevajo, da Cu En-laj in rdeči Kitajci zares mislijo vdreti na Formozo, na ta Cang-kajškov otok, ki je nad 160 km oddaljen od celine.
Mnogi, zopet menijo, da je Cu En-laj hote! samo zasejati spor med Britance in njihove amerišk? zaveznike. Misli! si je pač: Velika Britanija, ki nima rada Cangkajše-ka, gotovo ne bi šla v vojno zato, ■da brani njegovo oblast nad Fov-mozo. Združene države, ki bi ostale same. si pa tudi ne bi upale ni? ukreniti. Poleg tega ne smemo iz-pregledeti, da bo 6. septembra začela konferenca o obrambi južno-vzhodne Azije in da bi Američani radi vključili tudi Formozo med ozemlja, ki naj .bi- jih nova! obramna organizacija zaščitila. Cu En-laj naj bi torej s svojim opozorilom .posvaril vse države, da se z jamstvom za nedotakljivost obstoječega stanja na Formozi izpostavljajo nevarnosti, da se bodo znašle v vojni s par stomilijonsko Kitajsko, ki se temu svojemu otoku nikakor noče odreči.
Je pa možna še .tretja razlaga.
V	vsej vzhodni Aziji vlada končno mir. Na Koreji je premirje, v Iia-dokini so nehali grmeti topovi. Komunistom se na nobenem izmed teh treh bojišč ni posrečilo pritegniti sile Združenih držav tako močno, da bi se polagoma izčrpale ali vsaj izgubile vsako voljo za odpor. Cu En-laj pa mora imeti neko fronto, tako za domačo, kakor za tujo .uporabo. Za domačo uporabo zato. ker mora z nečim opravičiti, veliko pomanjkanje, ki ga trpijo kitajske množice, za tujo uporabo pa .zato, ker zahteva sovjetski interes, da se Združene države po možnosti zapletejo v vojno v Aziji. da bi komunisti medtem lahko prosto rovarili po Evropi. Sestavni del te taktike, ki hoče razcepiti nekomunistične sile, so tudi poskusi za uspavanje v nekakšne sanje nevtralnosti. Zanimivo je namreč, kako vztrajno si komunisti prizadevajo, da bi zapletli Združene države v vojno na kakšnem oddaljenem bojišču, medtem ko se izogibljejo izbruha sovražnosti v Evropi, kjer bi imeli proti sebi ne samo koalicijo številnih evropskih držav, temveč tudi močne pete kolone na ozemljih vseh ljudskih demokracij.
družine se morajo v mirnem sožitju spopoinjevati in vsi skupaj morajo hrepeneti po isti skupiti domovini v blaženi večnosti.
iZa to veliko idejo se je Pavel, k: je bil v mladih letih tudi sani judovsko omejen nacionalist, a pozneje po božji milosti apostol poganskih narodov, bojeval do smrti.’ Takole je vprašal Rimljane: »Ali je Bog samo Bog Judov?, ne tudi poganov?« In odgovarja: »Da tudi poganov... Ni namreč razločka med-' Judom in Grkom, zakaj isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kli-' če jo.«
Zdaj .torej, spričo teh dok umen-' tov večne resnice, pozivam vse tiste nacionaliste naših dni, ki oznanjajo sovraštvo do drugih narodov, ki bi celo radi onemogočili, da bi drugi poslušali božjo besedo v svojem jeziku, vse te pozivam, naj pridejo in nam razložijo, kako je to njihovo ravnanje združljivo z Jezusovo postavo. Dobro vem, da ne bodo tega zmogli, ker božja beseda jasno zavrača njih vedenje.
Ce bi se hoteli opravičevati z državnimi in domdljubmmi razlogi, jim takoj odgovarjam, da se zelo motijo, če mislijo, da veljajo za državo ali domovino drugačna moralna načela, ki se ne strinjajo z načeli .naravne in pozitivne krščanske postave, in da dosledno kako dejanje, ki je samo na sebi grešno, postane čednostno dejanje, če se izvrši iz ljubezni do domovine. To-je zmota, ki je bila že slovesno o-vržena od katoliške Cerkve; zmota p»gubna tudi .za domovino samo, koje blagor je bistveno odvisen od moralne postave, ki je enaka za vse. Pa tudi drugi razlogi, ki jih od nasprotne štreni navajajo, so nevzdržljivi tako v luči vere, kakor pred zdravim razumom. Le oglejmo si jih pobliže.
Nekateri pravijo: Kar odpravimo slovensko pridigov&nje, ker v tej pokrajini že tako vsi razumejo po italijansko. 'Pustimo ob strani
, vprašnje, v kolikor slovenski Iju-narodnih odnosaph poanah skor-> ^ razumejo' italijanski, in ne o-
M CEI SLAVO ftAM SO zSflSCL1.
M/\0
56 BOMARCOlt.
e
zirajmo se za zdaj na dejstvo, da mnogi ne poznajo dovolj Italijan ičine za svoje duhovno vodstvo. Pustimo tudi vnemar pravno dejstvo, da je edino cerkvena oblast pristojna določati način pridigova-n;a. Vprašam vas eno samo reč: Ali je res, da če se človek priuči drugega jezika, izgubi s tem pravico do svojega? Ali je res, da mora človek, ki se je poleg svojega materinega jezika naučil še pol ducata drugih jezikov, uživati manj pravic nego oni, ki je v splošni izobrazbi zaostal toliko, da poana samo en sam jezik? Povejte mi, prosim, kdo -vas je učil te čudaške logike, po kateri bi morali Siloven-■ci, Hrvatje in Nemci gladko odklanjati učenje italijanskega jezika zato, da ne izgubijo pravice do svojega lastnega? Iz evangelija se te logike gotovo niste naučili, pač pa iz tistega časopisja, ki vas polagoma zastruplja z načeli, ki so vse prej kot krščanska.
Res preganjati drug narod, hoteti ga použiti ali kakor pravijo danes asimilirati ga, to nasprotuje o-snovnim načelom naravne in krščanske pravice. To je lahko dokazati. Vsak Italijan, ki je pošten in dobro vzgojen, .ljubi svojo mater, ljubi dosledno svoj materin jezik, svojo narodno kulturo, je ponosen na .svoje slovstvo in bi se. čutil hudo prizadetega, če >bi se kdo drznil oropati ga teh resnično dragocenih zakladov.
Ali mislite, da so Slovenci ali Nemci drugače ustvarjeni- in da se oni ne čutijo užaljene, kadar jih kdo hoče oropati enakih vrednot? Odprite sv. pismo in berite: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe; vse ,kar hočete, da bi vam ljudje storili, storite tudi vi njim, in kar nočeš, da bi drugi tebi storili, tega tudi ti drugim ne stori. To si osnovna načela naravne pravic" ki jih ne narekujem jaz, ampak jih narekuje sveti Duh. Poslušajte jih in izvršujte jih! Da, slušati i» izvrševati jih morate, če hočete biti pametni ljudje in dobri kristjani.
V	minulem aprilu sem slišal, praviti, da so nekateri grozili proti slovenskemu pridigovanju. Ce je res, kar sem slišal, maj vedo, da jim iz srca odpuščam in da molim zanje, iza njihovo rešitev. Naj pa. vedo, da bom še nadalje pridigal, dokler mi še Bog zdržuje moč in dokler cerkvena oblast drugače ne odredi. Jaz sem prost državljan, sem katoliški duhovnik v svoji sveti službi neodvisen in z božjo pomočjo hočem tudi ostati neodvisen do smrti. Moja edina politika je, da se žrtvujem v rešitev duš in tako delam v večno slavo božjo.
VESTI z GORIŠKEGA
Zaščita Slovencev po razkosanju STO?
Ne želi svojemu bližnjemu komunističnega režima
Od množice načrtov za razkosanj Svobodnega tržaškeoa ozemlja ,je (tud.i eden, ki zadeva Slovence, 3ri so in, ki bi znova prišli pod Italijo ter jim obeta zaščito s poseb-aiim statutom.
Ne glede rta naš<* nasprotovanje vsakemu načrtu, ki. zasleduje odpravo Svobodnega tržaškega ozem-dja, kjer bi bili Slovenci in Italijani najbolj svobodni in enakopravni, ke:r bi uživali vso blaginjo, ki. jo le svoboda ir. enakopravnost •ljudem moreta nuditi, bi radi vedeli nekaj več, kar se tiče vsebine ■nameravanega zaščitnega statuta, •kajti Slovenci v Italiji imamo od leta 1866 dalje prebridke izkušnje iz obljubami in z zaščitami na papirju. Te obljube in te zaščite na .papirju dajejo možnost vladi in vsem Slovencem sovražnim silam, da nas pospešeno raznarodujejo.
Zaščita narodnih mannjšin je možna le pri dobri volji vlade tiste države, kateri manjšine pripadejo. Mi vemo, da še nobena italijanska vlada ni od leta 1866 dalje motrila z dopadenjem katero koli narodno manjšino v mejah države. Broti nam Slovencem pa sta biti ostrost in ozkosrčnost še inajbolj o-čiini!
Kaj nam slovesne izjave in obljube in zaščite na papirju, saj jih štejemo že toliko, da bi jih lahko v.brali v debelo knjigo ali z ni.imi odprli razstavo!
Zivljeje slovenske manjšine v I-talij-i je možno le pri posebnem statutu do skrajne podrobnosti določanih pravic in pravil! In še ne bi zadostovalo, kajti Italijani so v raznarodovanju manjšin pravi mojstri!
■Zato bi najučinkovitejše dosegli pravično in pošteno zaščito, če bi manjšinsko vprašanje rešili Italija in Jugoslavija z enakim statutom, ki naj bi zadobil veljavo medna-,nodne pogodbe. Tak statut naj bi veljal tako že. Slovence v Italiji, •kakor za Italijane v Jugoslaviji.
Sestaviti pa bi se moral s sodelovanjem zastopnikov obeh manjšin, kajti le manjšine, in ne njene vlade, vedo, kje rana skeli, kakšno brano ali kakšno zdravilo potrebujejo za življenje!
Moral bi se tudi ustanoviti poseben odbor, ki naj bi veljal kot razsodišče za morebitno iskanje pravic in za pritožbe. Kot prizivno razsodišče pa bi moral veljati Var-
Ne izkopavaj nezadostno dozore -tega krompirja, ker ti sicer lahko gnije, ker vsebuje preveč vode. Krompir je dozorel, ko se mu stebla posušijo, ko mi več voden in se svež rad ne lupi, ko ga drgnemo s prstom.
Krompirjeva stebla moramo pokositi, odstraniti in sežgati, da tako zamorimo zalego krompirjevega hrošča. Samo zato, ker se je pojavil krompirjev hrošč je pravilno, da krompirjevko sežigamo, sicer ■jo lahko rabimo kot steljo!
Krompir izkopavamo na roko ali še bolje, v primernih legah, kjer B.i strmo, z vprežno živino z osi-palnikom. Izkopani krompir pustinjo nekaj ur na soncu, da se dobro osuši in otrese zemlje ter da se mu morebitne rane na soncu posušijo. Na ta način nam krompir v tftrambi ne gnije.
SEJANJE REPE
V	zemljo, kjer je rastel krompir, lahko sejemo repo, za kar je sedaj skrajni čas. Zemljo lahko pognojimo a dobro udelanim gnojem. Sicer pa repi ugajajo -tudi umetna gnojila, in sicer 30 do 40 kg super-; fosfata, 15 do 20 kg kalijeve soli in 15 do 20 kg žvepleno-klslega a-moniaka na 1000 kvadr. metrov posevka. Ta umetna gnojila zmešamo vsa skupaj, jih enakomerno potrosimo ter zaorjemo. Navadno že pri oranju posejemo repo in zemljo z brano dobro zrahljamo. Ce nam repa zraste pregosto, jo moramo razredčiti!
ZELENO GNOJENJE /
Zeleno gnojenje se na žal pri nas premalo uporablja. Kaj pa je to? Po vinogradih, sadovnjakih in tudi njivah (na primer po činkvdntinu ali po pobranem krompirju) sejemo rdečo deteljo. Sedanji čas je za to ravno primeren.
Do zgodnje pomladi bo ta detelja dorasla. Ko pa bo v popolnem cvetenju, jo pokosimo ali stlačimo
nostni svet pri Organizaciji združenih narodov.
Te dni smo čitali protest goriške-ga Združenja italijanskih mladin cev, ker so oblastva dovolila, da se je zborovanje titovcev vršilo v Gorici v mestu! (Protest je seveda precej drzen in neutemeljen, ker ni za taka zborovanja potrebno nobeno dovoljenje, ki je. -že dano v sami ustavi. Voditelji Združenja italijanskih mladincev zgovorno kažejo, kako dobro poznajo ustavo svoje lastne države in kako 'pošteno to ustavo spoštujejo!
Toda v svojem protestu predlagajo voditelji omenjenega Združenja tudi represalije proti sloven ski manjšini v Italiji.
S to svojo zahtevo potrjujejo našo misel, da je treba obojestransko manjšinsko vprašanje rešiti .z obojestransko veljavnim sporazumnim dogovorom!
2e par tednov od tega smo izvedeli, da je mons. Alojzij Novak odstopil od svojega mesta stolnega kanonika. Sedaj, ko so vest prine-sii tudi italijanski listi, ne da H navedli vzrokov, povemo, da je k težki in važni odločitvi privedlo mons. Novaka dejstvo, da mu še danes oblastva niso potrdila italijanskega državljanstva, za katero je optiral, in je torej bil brez plače.
Tako torej demokrščanska vlada ravna s slovenskimi duhovniki, ki so za širjenje krščanskih načel in pobijanje komunizma ravno tako .potrebni kot italijanski!
iS tem je še enkrat dokazano, da demokrščanskim voditeljem ni do krščanske vere in pravičnosti, ampak, da ravnajo oni z nami Slovenci prav tako kot je ravnal fašizem! Čudno se nam zdi tudi to, da nima Vatikan toliko vpliva, da bi demokrščanski vladi predočil nujnost potrebe, da se slovenskim duhovnikom - optantom državljanstvo prizna! Zares čudno se nam to zdi, ko pa vemo, da se prav od slovenskih duhovnikov zahteva, da na volitvah glasujejo za demokristjane!
Za mesto stolnega kanonika, ki
z brananjem ter zaorjemo ali zakopljemo.
Na ta način nadomeščamo hlevski ginoj, kar je zelo važno za kmetije, kjer gnoja primanjkuje in v težko dostopnih legah, kamor je, dovažanje gnoja nemogoče. Gnoj pa je važen za- rastline, ker jim daje hranilne snovi in jim nudi tako imenovani h u m u s , to je rastlinske snovi, ki držijo zemljo .rahlo in odporno proti suši. Prav iste snovi nudi tudi .zakopana rdeča detelja, ki ima še to lastnost, da vsrkava dušik iz zraku in s tem zemljo na njem obogati! Na enem hektarju prostora dobimo tako 100 do 120 kg dušika, kar pomeni 5 do 6 kg žveplenokislega amoniaka ali, drugače povedano, 20 do 22 tisoč lir.
Predno rdečo deteljo sejemo, moramo zemljo preorati in pognojiti s 30 do 50 kg superfosfata im s 15 do 20 kg kalijeve soli na 1000 kvadratnih metrov! Z dušikom ni treba gnojiti, ker ga bo detelja, kot povedano, vsrkavala iz zraka!
CEPLJENJE TRT IN SADNEGA DREVJA Kdor še ni pocepil trt in sadne-gadrevja v oko, naj to takoj stori, ker je že skrajni čas. Kdor pa je cepitev že opravil, lahko še enkrat počepi tiste rastline, ki se prve cepitve niso prijele. Tiste pa, ki so se prijele, jim je dobro cepljena o-česea pomazati z 1 do 2 odstotka galično-apnete brozge ali pa s 3 odstotki prahu »Caffaro« v vodi, to pa zato, da 'bolezen ne umiži očesca.
Podpora kmetom
Namesto podpore za škodo, ki jo je toča povzročila kmetom v znesku nad 100 milijonov lir, je vlad s nakazala le 57 milijonov, in sicer 50 milijonov za splošno obnov, kmetij in 7 milijonov za pobijanje brezposelnosti. Kmetje, k1 želijo od tega kaj dobiti, monaio vložiti prošnjo na Kmetijski inšpektorat v Benetkah preko gorlškega Kmetijskega urada.
f Alcide De Gasperi
Včeraj zjutraj je nenadoma u-mrl v Valsugani v svoji vili eden najpomembnejših povojnih državnikov italijanske republike, Alcide De Gasperi. Star je bil 73 let. Sedem let je v .povojni dobi načeloval raznim italijanskim vladam. Bi! je eden glavnih stebrov italijanske demokrščanske stranke. Ob njego-
vi	smrti moramo priznati, da je pokojnik izvršil za obnovo porušene Italije tako ogromno delo, da ga bo pravilno ocenila šele zgodovina. Bil je odkritosrčni pobornik evropske skupnosti, žal ga ta doslednost ni vodila v odnosih do Slovencev v mejah Italije. T.udi v Tržaškem vprašanju se je držal stare in za današnjo stvarnost okorele modrosti: »sacro egoismo«,-zaradi česar je postavljal za Posarje eno rešitev, za STO pa prav nasprotno. Italijanska državna politika in D C sta s smrtjo vidnega državnika prejeli težak udarec.
Tudi Evropa bo verjetno na raznih konferencah pogrešala izkuše-inega državnika iz klasične dobe, mednarodnih odnošajev.
je tako ostalo prosto, je sedaj razpisan natečaj.
Dodajemo, da je nadškof mons. Novaka imenoval za častnega kanonika.
52 EDU za župssa
Italijanski listi so te dni priobčili vest, da se je pokrajinski svet de-mekrščanske stranke bavil z vprašanjem prostega pasu (zona- fran ca), in, spričo dejstva, da se Trgovska zbornica, nekatere druge ustanove in oblasti brigajo za to, da bi prosti pas bolj odgovarjal socialnosti, je ta pokrajinski svet izrazil željo, da bi. do tega res prišlo. Do tega je demokrščane privedlo tudi pritoževanje videmskih krogov, kar se tiče prostega pasu, ki ga tam nimajo, in pa vprašanje senatorja Tomeja, ki ga je predloži! pristojnemu ministru, da bi .izvedel, ali prosti pas zadošča namehu. za katerega vlada žrtvuje letno nad eno milijardo lir.
Ker je župan Bernardis očital slovenskim svetovalcem, da namenoma in neopravičeno kritizirajo delovanje prostega pasu, ki ni prinesel rešitve, mu s tega mesta predočujemo dejstvo, da so slovenski svetovalci prav ravnali, ko sc kritiko iznašali, saj je iz gori na- j vedenega jasno, da se demokrščaoi šele sedaj strinjajo, da bi prosti pas služil bolj socialnemu namenu
•	________
Večerni tečaji
V	Gorici, na Jazbinah, na Vale-rišču, v Doberdobu, Dolu, Gabri-jah in Sovodnjah se bodo vršili večerni tečaji za moške in* ženske, odnosno v Sovodnjah samo za ženske. Predavanja bodo v slovenščini! Ugotavljamo, da .v krminski in dolenjski občini takih slovenskih tečajev letos ne bo in bi bilo u-mestno, da jih -zahtevajo.
SOVODNJE
Ker nam naš pek prodaja kruh po 128 lir kg, medtem ko ga v Standirežu plačujejo le po 120 lir. bi radi vedeli- zakaj ia razlika!
Vojna škoda
Finančne intendance že nekaj časa razpošiljajo likvidacijske odloke v zadevi vojne odškodnine. Zato še enkrat opozarjamo vojne oškodovance, da imajo pravico pritožiti se proti taki likvidaciji, če se jim zdi prenizka.
Vedeti mora vsakdo, da se ta likvidacija ne vrši po členu zakona, ki določa pomnožitev škode petkrat, osemkrat ali petnajstkrat. Sele ko pridejo na vrsto tisti, ki niso še prejeli kaj na račun, bodo škodo priznavali po cenah od junija 1943, pomnoženo petkrat, osemkrat odnosno petnajstkrat, toda- z odbitkom največ 25 odstotkov sta-rdstne. obrabe predmetov.
Tudi tistim, ki so na račun, že prejeli in ki sedaj prejemajo lik v K dacijski odlok, bodo škodo ocenili po cenah od junija 1943, pomnoženo petkrat, osemkrat odnosno petnajstkrat, z odbitkom do 25 odstotkov starostne obrabe, če se v .roku 60 dni proti likvidacijskemu odloku pritožijo.
V	teku. pa je akcija, da bi vsaj za po mirovni pogodbi odstopljene kraje in za Trst vlada kvocient za odškodnino znatno zvišala.
Napovedujejo tudi, da bo v kratkem izšel zakon za popravljanje odnosno odškodovanje v vojni pokvarjenih stavb.
(Prejeli smo in priobčujemo:
V	zvezi s člankom duhovnika g. Komjanca o slovenskih odnosno jugoslovanskih beguncih, ki ste ga priobčili v »Demokraciji« od 6. •.. m. in na katerega se je »Primorski dnevnik« vrgel kot lačni volk na plen, imam pripomniti to-le:
Gospod Komjanc je kot duhovnik morda v dobri veri svetoval povratek beguncev v domovino, ker je pač po raznih taboriščih videl, kako težak je položaj begunca. On. ki ni begunec, meni, da bi bilo prijetnejše biti doma, ker ni okusil dobrot komunističnega raja. Čudno pa se mi zdi, da »Primorski dnevnik« ni spomnil prav niega, ki ima v Gorici sestro in svaka begunca iz Solkana ter sestro in svaka begunca v Ameriki. V obeh, slučajih ne gre za politične begunce!, Ali. se ibosta oba para vrnila v domovino?!
Na drugi strani pa se »Primorski dnevnik« ponaša nad trditvijo g. Komjanca, ki je gotovo pisal v dobri veri, da verskega preganjanja
v	Jugoslaviji ni' Toda prav ob objavi njegovega članka je udarila v javnost vest, da je iz Titovine x>r:-bežai v Italijo neki duhovnik, ki so ga tam preganjali! Sicer pa je vsemu svetu znano, da se jugoslovanski javni uradniki versko n? smejo udej.sviovati, d;<, morajo drugi državljani prositi za dovoljenje, da smejo otroke (krstiti, birmati i. t. d.
Kjer vlada -trd 111 krut režim, ko* je komunistični režim v Jugoslaviji, ki je državljane oropal vseh svoboščin in jim ne nudi blagostanja. ki so ga pod prejšnjim režimom uživali, tam se godi krivica in nasilje. Zato .smem trditi, da so
POČITNIŠKE KOLONIJE Razmeroma veliko pozornost posvečajo oblasti šolski mladini, z:t katero organizirajo posebne morske in višinske kolonije.
Samo okraj Kranj ima n. pr. v proračunu za letošnje zdravstvene kolonije okoli 2 milijona 800 tisoč dinarjev. To vsoto bodo porabili za tri kolonije, v katere -bo šlo skup -r,o pet sto otrok. Vsaka kolonija traja 21 dni.
POVEČANJE
INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE
'Predlog načrta zveznega plana za leto 1955 predvideva povečanje industrije za 15 odstotkov v primeri z letošnjim letom. To v teoriji, co kateri bi bala tako industrijska proizvodnja v prihodnjem letu za 31 odstotkov večja kot leta 1953.
Vresnici pa stvari ne gredo tako gladko kot na papirju, saj je n. pr. letošnja proizvodnja za preko 15 odst. nižja pd lanske ali za dobrih 30 odst. manjša kot je bilo določeno v planu. Omenjeni plan določa povečanje kemične industrije za 41 odstotkov (žveplena in solifcna (kislima, Stiperfosfat) in predelava nafte za 34 odstotkov. Povečali bodo -tudi proizvodnjo papirja za 26 odst., nekovin za 21 odst. in tekstilne industrije za 20 odstotkov.
UMETNI DEZ Z.4 KMETIJSTVO
»Agrotehnika«, iz Ljubljane je koncem julija -kolavdirala v Vojvodini na žitnem polju svoje aparate za proizvodnjo umetnega dežja. Ti aparati so sestavljeni iz agregata za izpranje vode iz pocinkanih cevi in razpršilcev, ki imajo akcijski radij od 40 do 60 m (t. j. da lahko namakajo do 60 m na vse strani).
JUGOSLOV. - BRAZILSKA TRGOVINSKA ZBORNICA
V	Beogradu so 24. julija .ustanovili jugoslovansko - brazilsko trgovinsko zbornico, ki naj bi povečala gospodarsko sodelovanje in razumevanje med tema dvema državama.
Glavna naloga 'zbornice bo obveščati jugoslovanske gospodarstvenike o brazilskem tržišču in njegovih zahtevah in seznanjati brazilske izvoznike z možnostmi za prodajo brazilskega blaga v Jugoslaviji.
Doslej je v tej zbornici 40 jugoslovanskih podjetij, ki se zanimajo za zamenja-vo blaga z Brazilijo.
IZVOZ V NOVEM PLANU Načrt gospodarskega plana za leto 1955 predvideva veliko povečanje izvoza jugoslovanskega blaga. Izvoz industrijskih izdelkov se bo povečal za 16,4 odst. Tudi kmečke pridelke bodo izvažali v večjih ko-
vsi begunci iz tega kraja vsi politični begunci, pa naj se selijo i 1 enega ali drugega vzroka!
V	ostalem pa svetujem vsakomur, ki druge v tak r a j sili, naj gre sam poizkusit!
Begunec.
Tako poroča »Giornale di Trieste"
»Giornale di Trieste« od 12. ,. m. poroča o članku »Zupanu Ber nardisu in njegovim«, ki ga je priobčila »Demokracija« od 6. t. m., pri -tem pa po svoji lisičji navadi izpušča glavne in važnejše sta-vke. Fcieg tega pa pt.ka.tuje smisel vsakega stavka zase in ne vezanega po smislu ostalih, odnosno celotnega članka.
Ali nimata pri takem načinu poročanja prste zraven župan Bernardis in njegov zvesti sotrudnik Di gia n ant onio ?...
m m m
»Giornale di Trieste« od 12. :. m. poroča tudi, da ie županstvo stavilo ploščo ma porušeni spomenik v mestnem vrtu na korzu, in sicer v spomin na atentat 12. avg. 1944, 'ki je spomenik razrušil. Besede, ki so jih dali na ploščo vklesati, je narekoval znani Digianan-tonio, in seveda kličejo obsodbo, grozo in znane prislovice na račun atentatorjev! Vsi Goričani pa vemo, da ie ta spomenik zletel v zrak drugi dan potem, ko je bil v kinodvorani » Centrale « izivršer, bombni atentat na slovensko kulturno predstavo in ki je zahteva! nekaj človeških žrtev. Čudno se človeku zdi, da fflimata župan Bernardis in Di-gianantonio niti besedice usmiljenja in pomilovanja do teh človeških žrtev ter obsodbe do njihovih morilcev!...
Iičinah; plan namreč določa kar ;za 17 odst. večji izvoz.
Bo teh načrtih bi industrijski izvozi prinesli Jugoslovanski narodni banki 57 milijard din, kmečki pa 29 milijard.
KREDITI ZA ZIDAVO H IS Zvezni 'izvršni svet je izdal odlok v preteklem mesecu, s katerim so Narodna, banka in vse njene podružnice pooblaščene dajati posebne kredite za zidavo in dograditev stanovanjskih hiš. '
■Pogoji za kreditiranje so: prosilec mora biti zaposlen v socialističnem sektorju, zidati mora v določenem kraju in imeti mora vsaj toliko lastnih sredstev, da bo z njimi ,in s kreditom res popolnoma dokončal zidavo hiše.
Kredit znaša, največ 800.000 din, obrestna mera je 1 odsto, rok je pa največ 30 let.
Odprli so tudi kredite za nujno popravilo stanovanjskih hiš v vseli krajih, ki niso vasi. Višina tega kredita znaša največ 100.000 din, obresti so 2 odsto.
Jugoslovansko kmetijstvo?
(Nadaljevanje s 1. strani)
obdelovanja. Na katastrski dohodek se plača 6 odstotkov osnovnega davka. Temu se nato pridruži še progresivni dopolnilni davek. Mera dopolnilnega davka ni za vse dohodke enaka, temveč je njegov odstotek tem višji, čim večji je katastrski dohodoke. Kmet, ki ima posestvo 9 hektarjev, bo torej po tem načelu plačal več^davka kakor trije kmetje, ki imajo 3 posestva po 3 hektarje. Tn Veljkovič ugotavlja v svojem članku, da so mnogi kmetje zaradi tega začeli svoja posestva deliti. Prihranek namreč ni*majhen. Pri posestvu, ki obsega 8,5 hektarjev, večinoma njiv in travnikov, v enem izmed srednje aktivnih okrajev, se z delitvijo na tri dele zmanjša davčno obvezo za
30.000	dinarjev. Tako se posestva drobe in namesto, da bi v kmetijstvu naraščalo število srednje velikih proizvodnih enot, ki so sposobna za tehnični napredek in proizvajajo tudi za trg, se veča število bajtarskih eksistenc, ki ne krijejo niti lastne družinske potrošnje. Zemlja se ne zbira v pravih kmečkih rokah, temveč jim zadnje čase celo uhaja. Kupujejo jo samo teki; ki imajo 1-2 hektarja. Ti pa imajo svoj glavni vir dohodka v nekmetijskem delu in zato svojih posestvic ne bodo nikdar tako razumno izkoriščali kakor pravi kmetje, katerim je pridelek in dohodek njihove zemlje edini vir življenja in blagostanja.
Poleg hudega progresivnega davka, ki pospešuje drobljenje posestev in ubija pri kmetih voljo za dosego višjega dohodka in s tem pridelka, pa so v Jugoslaviji pri ugotavljanju katastrskega dohodka zagrešili še drugo veliko napako.
V	splošnem so sadovnjake in vrtove previsoko obdavčili. Katastrski dohodek s povriniinami zasajenih površin je namreč povprečno ocenjen na 200.000 - 240.000 dinarjev. •Za nekoga, ki ima 1 ha obdelanega vrta, smatra oblast, da zasluži od tega kar dve polni uradniški plači. Posledica je, da plača kmet, ki 1-ma 2 ha njiv in 1 ha vrta dvakrat več davka kakor pa, čc bi, imel sa. mo 3 hektarje rnjiv. Podobno je s sadovnjaki in vinogradi. Veljkovič pravi, da so kmetje zaradi tega že na velko začeli opuščati pridelovanje povrtnin in sekati sadno drevje V obeh primerih gre za' pridelke, ki so posebno potrebni mestom in katerih izvoz je prinašal Jugoslaviji lepe denarce.
Tako obdavčenje po katastru ni zmanjšalo težkega davčnega bremena. ki fare jugoslovanskega kmeta in ni vzbudilo v njem volje, da bi svoje dohodke povečal nad mero ki mu je potrebna za najskrom-nejše preživljanje. Brez tega pa jugoslovansko kmetijstvo nikdar ne bo krilo domače potrošnje. V tem, ne pa v sušah in poplavah je jedro problema, ki ga rdeči režim 17. golih prestižnih razlogov ne mara priznati, ga v nobeni novi gospodarski uredbi ne mara upoštevat: m ga zato tudi ne more rešiti.
* * *
D RO GORICA -	G ERI J A ANTON	PODGORNIK		
	Trg. De Amicis, 12 na		Kornu -	Tel. 3009
				
lamlf re Ul 125 Id
EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO
ALDO MEROLLI & C. MOTOFORHITURE
GORICA - ULICA G] A RIBIA L DI S - TEL. 2723
CENA PO CENIKU LIR 150.000
PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV
GOSPODA^STVOI
IZKOPAVANJE KROMPIRJA
ITIsg. Hppak odstopil
IZ SLOVENIJK
LAKO TE NE BO VEČ
Ljudje, dolgi 5 metrov, ki ne bi mogli živeti y normalnih stanovanjih, ki ne bi našli prostora v no-Deni postelji in v nobenem vlaku, tramvaju in avtobusu, ,ki bi za kosilo pojeli toliko, kot šestčlanska družina, in ki bi železne drogove lomili kot zobotrebce, bi bili v resnici pravi pravljični orjaki. Ti ljudje niso več zgolj junaki pravljičnih pripovednikov, pač pa najnovejši izsledek kemičnih laboratorijev. -
Zaenkrat se znanost še zadržuje pri živalih.. Švedski profesor anatomije, Goesta Haeggq.vist, ki deluje na vseučilišču v Stockholmu, živi pa v mestecu Ekbacken, se 11-kvarja s poizkusi colchicina. To jo čudežno zdravilo, ki fantastično pospešuje rast rastlin, živali in tudi ljudi..
Trenutno se profesor ukvarja s .svojimi poizkusi pri prašičih, kar je naiavno, saj se s tem ukvarjajo naši in drugi kmetje že nekaj sto letij. Vendar je prašič prof. Haegg-qvista nekaj posebnega. Meri namreč od konice rilca pa do repnega nastavka skoro tri metre, visok pa je 1,10 m in tehta nekaj nad 500 kg. Star pa je komaj dve ledi in pol.
Za vrtnarje in sadjarje uporaba colchicina ni nobena skrivnost. Izredne uspehe so vrtnarji doseg!; pri kumarah, fižolu, cveticah, bučah in sadjarji pri vseh vrstah sadja. Z uporabo čudežne droge so pridelke po velikosti podvojili in potrojili in tudi dobo doraščanja izredno Sikrajšali. Prof. botanike, Syiven, je s colchicinom vzgojil v štirih mesecih drevesca, ki za tako velikost normalno rabijo štiri leta.
Metoda uporabe je enostavna. 'Rastlinsko seme namakajo v raztopini ,ki so ji na 250 delov vode primešali en del colchicina. Seme puščajo v .tekočini, dokler ne skali.
Kaj je colchicin? To je rastlin ska družina, ki nastane s križanjem lilije in travniškega žafrana ali jesenskega podleska (krokus). Iz te zvrsti pridobivajo v velikih količinah grenak in v večjih količinah strupeni alkaloid colchicin Menda ga prodajajo v lekarnah. Droga ima lastnost, da poveča število kromozomov, če jo dodajamo organizmu. S tem se celice po velikosti znatno povečajo, ves orga nizem raste hitrejše in dobi večje razsežnosti.
Znanstveniki trdijo, da bo colchi-
cin .znatno pripomogel pri reševanju prehrambenih vprašanj. Do sedaj so poizkuse omejevali zgolj na rastline, orjaški prašič prof. Haegg-qvista pa dokazuje, da tudi živalski organizem ugodno sprejema čudodelno drogo. Prav v tem času eksperimentira švedski profesor tu-
di na kokoškah, govedu in kuncih. Prepričan je, da bomo v bodoče i-meli orjaška kurja jajca z nad 100 gr teže (.normalno jajce tehta ■> krog 56 gr) 'in v izobilju mleka, masla in sira. Prepričan je tudi, da bo nova droga odstranila lakoto in pomanjkanje s sveta.
i
m.
Z DOPADENJEM MOTRI BODOČI PUJSEK TOVARNIŠKE DIMNIKE
T A N G E R
središče trgovanja z orožjem
Tanger je sploh po drugi svetovni vojni postal glasno središče za prosto trgovanje z orožjem. T.i trgovina ni več tako velika, kakor je bila pred prvo svetovno vojno ali med obema vojnama, toda še vedno prinaša velike dobičke. Večina držav, ki sipada k enemu iz med dveh velikih obstoječih blokov, ali kate.ro bi eden aji drugi blok rad pridobil, namreč dobiva danes orožje po redni poti od ene ali druge velesile. Vkljub temu pa se še najdejo klienlje, katerim so takšni redni viri nedostopni. Ti se zato obračajo v Tanger. Tam do bijo Maročani orožje za svoje a-tentate .tuniški uporniki puške it! stiroj.nice, Indonezija topove, Pakistanu pa so Tangerčani posredovali celo izgradnjo prve tovarne vojnega materiala. Naprave so dobavili Skodovi zavodi v Plznu, ki so, z ostalimi češkimi tvrdkami, danes eden glavnih dobaviteljev tangerskih trgovcev s tem blagom. Kjer začne smrdeti po smodniku, posebno če gre za upore in sploh neredne podvige ,skoro povsod i-majo Taingerčani svoje prste vmes. Pri poslih ne delajo nobenih razlik, vprašajo samo, kdo da več. Toda tudi redne vlade, tako n. pr. argentinska, ^iamska, abesinska brazilska, mehiška itd., so redne fangerske odjemalke.
Smrtni pohod Kirgizov
Nekaj sto kozaških Kirgizov
je prispelo po dolgoletnem potovanju v Turčijo. Naselili ji1: bodo V' Anatoliji. Svojo sovjetsko domovino so nwrali'Za:pu-stiti in tudi v svoji novi domovini se bodo morali odpovedati nomadskemu življenju Katzakstan je druga največja sovjetska .republika in se razprostira od spodnjega toka Volge na 3000 km daleč do Zunanje Mongolije na Daljnem vzhodu. Tam, na skrajni meji orjaške dežele, so ti kazaški Kirgizi živeli kot nomadi in pastirji. So muslimanske vere in njiho-
vi	predniki so pred več ko 800 le H sestavljali konjico Džingis Kanove vojske, ki si je osvojila ogromne predele Azije, vso Kitajsko in predele evropske Rusije.
Taki smo ljudje...
»Mama«, je dejala mala Breda, »morsko zvezdo bom pa vzela s seboj v Trst.«
Na sesljanski obali je našla prekrasno smaragdno zeleno morsko .zvezdo in jo je .z veliko previdnostjo in še večjim pogumom prinesla mamici.
Mama je dvignila oči, ki so biic zatopljene v knjigo in odgovorila: »Seveda jo lahko vzameš s seboj v Trst, vendar jo je treba poprej u-smrtiti.«
»Kako pa .zakoljemo morsko zvezdo, mama?« je spraševala mala radovednica.
(Na to pa mama ni vedela odgovora. Bila je praktična Tržačanka okrogla im ape.titna. Mnogim jeguljam in^piščancem je odrezala glave, na tone sardel, sardonov, škom-brov in rakov je očistila, spekla :.n precej tega morskega blagoslova tudi použila, kako pa se zakolje morsko zvezdo, tega tudi mamica ni vedela. Sen.tjakohski sesljanski hotelir pa je postrežljiv in vseveden človek. Položil 'e zvezdo na krožnik in ga postavil na sonce.
»Takoj jo bo konec«, je še pristavil.
Morske zvezde pa ni bilo takoj konec. Upognila je svoja stremen-ca navzgor in jprikazalo se je na tisoče nožič. Počasi so se nožiče premikale in raztezale; iskale so vode, se .borile za življenje, moledovale po usmiljenju. Nihče na prostrani verandi ni imel usmiljenja, razen mene, jaz pa sem se obnašal kot strahopetec in pobegnil.
Zvečer je bila zvezdica končno mrtva. Sedaj pa ni bila več smaragdno zelena, pač pa ;.e postala, ■belkasto siva. Prav taka, kakršne najdemo po mnogih tržaških stanovanjih, med staro šaro. Razlika je bila le ta, da je strašno smrdela.
Mrtvo so zopet izročili morju in tudi mala Breda jo je pozabila.
D. B--r
Krokodilske solze
Znane krokodilske solze nimajo s krokodilskimi čuitvi nobenega o-pravka. Pocedijo pa se pri žveče-flju živali. Zakaj, .tega pa še niso iztuhtali niti znanstveniki, niti *i sti, ki oih tako radi spuščajo.
Džingis Kanovo carstvo je propadlo, kazaški- Kirgizi pa so s svo-) jimi čredami krožili še nadalje po obširnih stepah. So to ljudje majhne .postave, žilavi in čokati, ozkih oči- z izrazitimi ličnicami, vzdržni jezdeci in. hrabri vojaščaki. Takšni so danes in nič drugačni niso bili pred 800 leti. Obširna in svobodna stepa je bila njihova domovina, iq kaj se je dogajalo v zunanjem svetu to jih ni zanimalo. Tudi novi gospodarji ruskega carstva so pohajkujoče nomade puščali v miru.
Sovjetski znanstveniki pa so -r trdem delu kaj kmalu odkrili v Kazakstanu ogromne zetnske zaklade. Sto milijard ton premoga in tprav /toliko tudi petroleja. Poleg tega so našli izdatna ležišča zlata( svinca, cinka, niklja, bakra in železa. Kazakstan se je preobrazil v industrijsko deželo. Tovarne, ceste, šole so zrasle na obširni stepi. Pred štiridesetimi leti sta komaj dva prebivalca od 100 bila pismetna. Danes je v deželi 350 časnikov in
v	prestolnici Alma Ata — kar pomeni »oče jabolk« — toliko kinematografov, .kakor v katerem koli enako velikem mestu na iZahodu.
Industrializacija pomeni napredek — za nomadske Kazake pa io .pomeni konec svobode.
S poniji, govedom, kamelami in s svojimi črnimi šolarji so se kazaški Kirgizi umikali skozi puščavo Sinkiang v kitajsko deželo Kan-su, kjer so si postavili svoje šotore. Toda že 1. 1948 je tudi Kitajska padla pod komunistični jarem in nova 'komunistična vlada je poslala Številne čete z ukazom, da Ka zake uničijo. Zopet so morali bežati skozi močvirja in puščave, preko gorskih vršacev pred kitajskimi vojaki, ki so jim bili tesno .za petami. Ta divja gonja je trajala vse do divjega pogorja Kuen -Lun g ob severni meji Tibeta.
Tu so jih dohiteli kitajski rdeči preganjalci. Vnela se je bitk«, ki je trajala nekaj dini. Kazasi so Kitajce sicer premagali, vendar so bili vsi prelazi v rokah komunističnih branilcev. Tako so se znašli v pasti, vendar na vdajo niso
niti pomislili. Po ne raziskanih predelih divjega Kuen - Lunga so si utirali nad 1000 kilometrov dolgo pot. Na .tisoče jih je pomrlo od la-.kote in mraza.
Po dolgih mesecih nečloveškega napora so preživeli kazaški Kirgizi dosegli Kašmir, kjer so jih prebivalci z navdušenjem in vso gostoljubnostjo sprejeli. Kašmir pa leži preblizu sovjetske zemlje, zato so se odločili, da gredo naprej v Turčijo, saj je njihov jezik soroden turškemu. Tako so končno le prišli do miru. Vprašanje je samo. ali se bo na anatolskih poljanah njihova ciganska kri tudi umirila.
1 Takoj po svetovni vojni so posH I potekali neovirano. Posamezne tvrdke in špekulanti so pokupili ogromne zaloge vojaškega materiala, ki so ga nato počasi razprodajali. Izbruh Korejske vojne in mnogi nemiri na zemeljski obli pa so ta skladišča že izčrpali. Pri tem so nekateri zaslužili ogromne zneske. Tako je neki G. Dawson kupil od Američanov za 51 tisoč dolarjev vžigalnikov za topniške izstrelke. Ko so po izbruhu Korej ■ ske vojne Američani sami zope’ nujno rabili orožje, pa jih je zojpet prodal, toda za 781 tisoč dolarjev. Zaslužil je torej nad 1500 odstotkov! Daines 'tega ni več, kajti namesto starega blaga so razpoložlji-
vi	samo novi izdelki, ki so primerno dragi. Tudi kupci so postali zahtevnejši. V času legendarnega Saharova ni noben Sejk vprašal, kako daleč nese naročeni top, toda danes se vsi puntarski voditelji in poglavarji še tako zaostalih držav spoznajo na orožje .bolje kakor večina evropskih rezervnih čas.toikov.
Na tangerskem trgu so danes najbolj iskano orožje razni majhni minometalci, mine -in radarsko usmerljivi protiletalski topovi. Tudi na tem trgu se namreč mod.* menja. Poleg češkoslovaških, ogr skih in poljskih, tuintam švicarskih ter švedskih tovarn, pa dobe tangerski trgovci precej orožja tudi iz raznih ameriških in angleških virov. Anglija in Združene države sicer prodajajo orožje samo prijateljskim vladam, tangerski trgovci iga* tudi Itako naročč, toda kasneje že ispeljejo vsaj -en del v druge smeri. Pri tem se ravnajo po pregovoru, ki pravi, da »z zlatom obložen osel prepleza vsak zid, o-rožje pa smukne skozi, vsako odvodno cev«.
Glasne ribe
Vse ribe niso neme. Neka ameriška raziskovalka pravi, da je v svetovnih morjih najmanj .štirideset. vnst rib, ki oddajajo glasov^.' Verjetno se s temi glasovi medsebojno sporazumevajo. Med drstenjem teh rib v Atlantskem' oceanu inasta.ja pravi hrup.
Za „Titanicom“ stikajo
Dvainštirideset le.t je preteklo od tiste nesrečne noči 14. aprila 1913, ko se je eden izmed takratnih naj-večj-ih prekomornikov »Titanic«, zaletel v ledeno goro na poti iz Southamptona y New York. Ladja je bila na svoji prvi vožnji. Dolge je bila 280 metrov in 30 metrov široka, prostornina je znašala 46.000 reg, ton. Njeni stroji .so zmogil 46 tisoč 'konjskih sil, hitrost pa je znašali 27 morskih milj na uro.
Pri strašni nesreči je izgubilo življenje 2500 potnikov, med njimi 53 otrok. Ladja je prevažala 50.000 vreč kave in 50.000 vreč čaja ter ogromne »vrednosti zlata in nizozemskih ditjtnaniov.
Pet sto kilometrov pred ameriško obalo se že več časa zadržuje majhen parnik britanske admirali-tete. To je prav na mestu, kjer se je potopil orjaški prekomornik. Se pred nekaj leti se je zdelo popolnoma nemogoče misliti na dviganje potopljenih zakladov iz morske globine 4600 metrov. Sedem let so rabili angleški potapljači da s> dvignili na površje 5 milijonov zlatnikov iz potopljene ladje »Lau-rentic«, 'ki so jo 1. 1917 potopi!.-? nemške podmornice. Ladja je ležala komaj 40 metrov pod morsko gladino .Italijanska družba »Socie-tS Ricuperi Mari.ttimi« je po .petih
■letih trdega dela izvlekla na dan dragocene zaklade zlata in srebra angleškega parnika »Egypt«, ki je ležal 140 metrov pod morsko gla-> dino.
Tik pred drugo svetovno vojno ■so se potapljaške naprave toliko izboljšale, da so v štirih mesecih izvlekli iz potopljene novozelandske ladje »Niagara« zlata in srebra v vrednosti 2 in pol milijona šter-lin.
Popolnoma nav razvoj so uvedli britanski pomorski inženirji 1. 1945 s pomočjo potapljaških robotov, s 'katerimi so preiskovali potopljene ladje v globini nad 200 m pod morsko gladino. Leta 1951 pa so pričeli uporabljati podmorsko televizijo. Z orjaškimi reflektorji so .razsvetljevali morsko dno tako, da so z uspehom lahko fotografirali na 50 metrov daljave.
Najnovejše priprave so omogočile, da .so v razmeroma kratkem času odkrili ostanke britanskega letala »Comet«, ki se je .ponesrečilo februarja meseca letos ob obali otoka Elbe. Ostanki so ležali v globini 150 ;metrov. Sedaj so naprave že tako izpopolnili, da lahko ifve gajo raziskovanja morskih globin, ki znatno presegajo Picca.rdov lan skoletni poizkus v globino 3150 m.
OD TU IN TAM
Maršal Tito je bil pri svojem o-bisku v Grčiji boter trojčkov. Prav na dun svojega prestopa na. gršk.i tla, 2. junija, je neka Grkinja, Ma-nolikakis, povila trojčke. Srečen oče je preko jugoslovanskega poslanika v Atenah vprašal Tita, ali bi hotel biti boter trojčkom. Dobil je pritrdilen odgovor. Tri deklice so p>ri krstu, ki mu je moral — hočeš, nočeš — prisostvovati tudi sam brezbožni Tito, dobile imena Miru (slovansko ime), Amena (turško ime) in Athina (grško ime). Trojčke naj bi na ta. način simbolizirale najnovejše prijateljstvo treh balkanskih držav.
Predno je Haile Selasije odletel s svojim spremstvom iz Nice proti Beogradu, je na letališču nastala majhna zadrega. V zadnjem trenutku so ugotovili, da je v cesar-skem letalu 13 potnikov. Nesrečna število! Predvsem se je upirala temu številu letalska družba in vztrajala pri zahtevi, da vstopi v letalo še en potnik. Cesar je sicer izjavil, da ni babjeveren in si zato ni treba delati preglavic, vendar pomisleki so bili le preveliki.' Končno je neki Jugoslovan privolil, da se cesarski družbi pridruži pod pogojem, da se takoj po izvršeni doll-nosti tudi vrne. Ob pristanku nn Banjici se je štirinajsti potnik po-slovil od cesarja zelo vljudno in s prvim letalom odletel nazaj.
m * 1»
Ko so egiptskega kralja Faruka pregnali iz domovine, je odnesel s seboj vrednosti za 25 milijonov šterlin (42 milijard lir). Kje je sedaj to ogromno premoženje? To vprašanje ne zanima zgolj nekdanje kraljice Narriman, ki zahteva po 5000 šterlin. mesečno (8,5 milijonov lir) alimentov, pač pa tudi egiptske revolucionarje. Res je, da so Nasserjevi ljudje zaplenili celotno Farukovo premoženje, ki je ostalo v deželi, in ga^ na javni!) dražbah razprodali, vendar jih mi-, kajo tudi Farukovi milijoni v tujini. Farukov osebni sovražnik, Safej Abdul Motaal, je razposlal po svetu številne agente in poobla-sitl nekaj ducatov odvetnikov, du izvohajo skrivališče Farukovih zakladov. Predvsem se Motaal trudi, da bi prikazal Faruka kot mednarodnega zločinca in mu odreka »politično begunstvo«. Pretkan pa ni samo Motaal, pač -pa tudi Faruk, ki ne živi več tako razkošno in je pravi umetnik v prikrivanju svojega bogastva, ki je omadeževano s krvjo in znojem, egiptskega ljudstva. Farukovih posnemalcev pa je tudi v današnjem Egiptu še na pretek.
*	* *
Kako težko je komunistom uveljaviti v Sovjetiji tnove kreposti, dokazujejo jadikovanja »Komsomol• skaje Pravde«, ki se histerično zgraža nad »ugra ’ ’ ji nevesta va Kavkazu. V središču poročila o »fevdalističnih početjih iz predrevolucijske dobe«, proti katerim komunistični tisk kliče na pomoč državnega tožilca in ljudsko sodišče, stoji učiteljica, vaška krasotica Tamara iz vasice Malka. Vaški oboževalec jo je s svojimi tremi krepkimi fanti — po odobrenju družinskega sveta ■— enostavno potegnil iz šolskega razreda in jo peljal pred vaškega popa. Sestra Tamare se je pritožila pri javnem tožilcu in istočasno protestirala tudi v glasilu komunistične mladine. Javni tožilec je takoj poslal miličnike, Tamara pa je izjavila, da je prostovoljno in vsa srečna dovolila »ugrabi jen je«, nakar je javni tožilec zadevo odložil med rešene spise. »Komsomolskaja Pravda« pa je s postopkom prav tako nezadovoljna kot ljubosumna sestra. — Vsekakor bi bilo koristnejše in moralne jše, če bi se uradno glasilo mladih boljševikov uprlo političnim ugrabljanjem, ki so ena izmed barbarskih čednosti komunistične pokvarjenosti.
»nnum
POD ČRTO
Shujševalna kura
Pred nekaj dnevi sem si »jutraj menjal hlače. Res je, da so cevaste hlače .zadnji izsledek moške mode, vendar se z njimi ne morem in ne morem pobotati. Morda tudi zatJ ne, ker me .je ljubi Bog previdel s precej obilnimi podplati in imam zato velike težave s prodajalci čevljev na- ozemlju kratkomožnih prebivalcev. Ko sem se torej v samih spodnjicah pripravljal, da skočim v polikani hlačnici, je žena zakričala, kakor da j.i je počila žila na vratu. Zgrabila, mi je hlače in iz njih potegnila pas ,z vso žensko •zmagoslavnostjo. Moj pas za hlače jc iz kačje kože, darilo tete iz E gipta, in ima 10 do 12 luknjic.
»To je naravnost nezaslišano (to je pobrala od prof. P. na radiu)!« Pri tem pa me je pogledala skoraj ostudno. .
Seveda sem postal nemiren; kaj .sem ga zlomka spet polomil?
»Vrni mi pas!« sem dejal, »ni časa za zafrkavanje!«
»Tu, prav to!« je izbruhnila, in Teo mi je pas pomolila tesno pod
HIB
inun luuuiituuiuuflMiiuiiiiiHHiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiniiuiiiiuuuiiiittiiiniiiHiiiiuiui
nos, se mi je nekaj posvetilo. Tam, kjer je nekaj let tako udobno sedela kromirana zaponka, se je poznala debela črna črta v usnju, nekak pečat moje trebušne ravni. A ha, sem si mislil, prav ta vražja debela zajeda spravlja ženo v tako jezo, da me pušča pred seboj v samih .spodnjicah! S tem pa seveda še nisem do dna pretuhtal vse njene razdraženosti.
Na pasu namreč ni bila ena sama debela črna zajeda, pač pa kar tri. Prva, široka, bleščeča je bila na 'Začetku,'ostali dve sta ji sledili v spoštljivi razdalji.
Komaj sem to ugotovil in žen1' brez .ugovarjanja priznal njen kombinacijski talent, je stresla name za obilen naročaj očitkov. Da se debelim kot pujsek, ko vendar dobro vem, d d zanjo ne more biti hujše nesreče kot biti poročena s trebuštnikom. P.ri zaroki, da sem ji hinavsko utajil svoje dedno nagnjenje k debelosti, ker da sem vedel, da debeluharja ne bi nikoli pobrala...
»Pusti ti zavaljenčke kar lepo pri miru. ti imajo tudi živčevje .do bro rejeno, in to je v današnjh časih izredna redkost. Debelunčki.
draga moja, so za živčno vojno to, kar so za bombardiranje solidna zaklonišča, kaj se boš neki usa-jala?«
Njen. ledeni pogled zaničevanja je pretrgal nadaljnje pričkanje. Iztrgal .sem ji pas iz rok, skočil v hlačnici, zapel pas prav na tretjo zajedo in jo pobral iz hiše. Za slovo mi je zagrozila s shujševalno kuro.
Kakšna je .ta kura, ki s kokoškami, piščančki in. petelinčki nima nobenega cipravka, sem zvedel šele naslednje jutro. Vesel in dobre volje — kakor po navadi, kadar je kaj dobrega na mizi — sem se u-sedel .k zajtrku in čakal na tisto prostorno skodelico, ki smo jo podedovali še od stare babice in drži dobra dva poliča (14 del pravi Slovenski pravopis) po ustnem izročilu 'pokojnega dedka. V tej skodelici je vsako j.utro — po ženito-vanjski pogodbi, ki sva jo z ženo sklenila —- za dva prsta smetane. Ta stvar mi namreč izredno dopa-de od tistega jutra dalje, ko sem šel k birmi. Na mizi pa tudi o panceti danes ni nobenega sledu. Zena pa kar lepo dobrodušno sedi nasproti in molči. Izgledalo je, da se
je dobro nasipala.
»Dežuje«, sem dejal čez nekaj časa.
Potem sem radovedno gladal skozi okno. Ce se zjutraj razjezim, sem lunast kar ves dan.
»Avtobus odpelje če* sedem minut«, sem končno dejal s poudarkom. »Prinesi, prosim, .zajtrk!«
»Zakaj pa ne ješ, jaz sem že skoro končala?!«
Obrnil sem pogled od okna k ženi in na krožnik pred seboj, ki ga prej niti opazil nisem. Na krožniku je bilo 10 orehov in eno jabo'-ko. Z začudenjem sem ogledoval to •tihožitje pred seboj in se spomnil na avtobus. Pripomnil sem, da sedaj res ni časa uganjati neumnosti s skrbnim in delovnim družinskim poglavarjem. »Kakšne neumnosti?« je odgovorila žena. »To ni nobena šala, pač pa prvi dan shujševalno kure, dan sadja. Vsak izmed naju použije danes skupno 1074 kalorij, in vsega .tega ni nihče drugi kriv M>t jaz ,ki se tako sumljivo debelim.«
'Zagrabi] sem za aktovko in zbežal na avtobus.
Meni je vedno nerodno po želodcu, če delam brez zajtrka. Ze dol-
go se nisem zato tako veselil kosila kot tisti dan. Deset orehov in eno jabolko, to vendar ni zajtrk. Kaj ste že kdaj slišali kaj takega?
Poleg krožnika sem pri kosilu našel listek, ki ga je žena gotovo iztrgala iz starega zvezka* Želodec mi ni samo krulil, pač pa je neirav-nost lajal. Na listku pa. je bilo razločno napisano:	1 srednje veliko
pečeno jabolko ima 198 kalorij, 1 banana 121,	1	kozarec posnetega
mleka 94, 1 posušena figa 51 in 1 breskev 50 kalorij.
wS.to petdeset tisoč kosmatih, kaj to .naj bo kosilo?!« sem zarenčal. Moja žena je po kapljicah srebala svoje posneto mleko in odgovorila mrkio in odločno: "Kakor se ti zdi. To kuro pospravljava po tvoji krivdi, ker .se tako debeliš.« Kljub jabolku in banani ni moj želodec prav nič manj godrnjal kot prej. Ko sem na listku prebral jedilni list za naslednji daj? ta naj bi bil »dinamični dan beljakovin«, me je obšešl pravi obup. Zvlekel sem pas prav do prve zajede, kjer je počival pred štirimi leti, vrgel' psici posušeno figo (50 kalorij) in komaj še dohitel avtobus. Šofer se mi je posmihal, ne vem zakaj. Rad
iauBiatmtnaisumoaiiuuuiimiuuiuiuiiiuiiiitiiiumimuiHitmiuiuuiniir.immimuiuiHuiiiu -bi ga vprašal, če ni morda ob svoji shujševalni kuri koga povozil.
Garal sem, da se mi je črno delalo pred očmi. Vsako uto sem stisnil pas še za eno luknjo, (toda proti večeru je moj želodec ropotal od lakote kot partizanska mitra. Ko sem si s težavo z žebljem preluknjal na pasu še eno luknjo, ki je prej sploh ni bilo,, sem postal preščipnjen kot osa. Odstranil sem se pred časom iz pisarne in se z malim paketičem vrnil domov
Na mizi sem našel skodelico čist* juhe, maščobna zrcalca so bila skrbno posneta, .zraven polovico kisle pomaranče! Vstal sem od mize, vzel ključ od shrambe in pregledal zalogo. Tu je visela še ena pristna ljubljanska salama. Stisnil sem jo pod pazduho, vzel s police dve škatlici portugalskih sardin in jetrno pašteto. Se nikoli nama z ženo ni večerja tako dobro .teknila kot tisti večer.
»Kaj pa imaš v paketiču?« je hotela vedeti moja žena. Radovedno je odvila paketič.
»Naramnice!« je zakričala.
Odpel sem -hlačni pas, ki se je že globoko zažel v trebuh in ga zagnal za kuhinjsko kredenco.
VESTI s TRŽAŠKEGA
Južna Tirolska za vzgled
Z ozirom na vesti, da utegne Italija prevzeti upravo področja A Svobodnega tržaškega ozemlja, bo naše bralce zanimalo, kakšen obseg ima sedanje nemško šolstvo na Južnem Tirolskem in kako je Italija tam rešila vprašanje pridobitve italijanskega državljanstva ?a vse tiste, kateri so se ga svoječasao odrekli.
SOLSTVO
V šolskem letu 1953-54 e bilo na Južnem Tirolskem 421 osnovnih šol z nemškim u6nim jezikom. Vpitje je- bilo vpisanih 31.252 učencev. Tamkajšnji Nemci so poleg tega razpolagali še z naslednjimi srednjimi šolami: klasična gimnazijo in licejem v Bocnu in Meranu, ,z gimnazijo v Bruniku, realno gimnazijo v Bressanonu,	učitelji-
ščem v Meranu, .trgovsko akademijo v Bocnu, nižjo trgovsko strokovno šolo v Bocnu in	Meranu,
nižjo tehnično strokovno šolo v Bocnu, nadalje s 5 strokovnimi trgovskimi tečaji, dvema industrijskima in enim zgolj ženskim kme-itijsko-industrijskim tečajem. Nižje srednje šole so delovale	v Bocnu,
Bressanonu, Bruniku in	Meranu.
'V celoti so torej južnotirolski Nemci imeli 21 različnih srednjih šol.
Poleg tega je treba omeniti, da je v Ladinskih dolinah bilo 17 <> snovnih šol z 2.302 učenci v ladinskem jeziku. Ladinci imajo v Orti-seijii tudi svojo lastno nižjo srednjo šolo.
PRIIMKI
Italijanski fašistični režim je v svojih naporih za italijanizacijo obmejnih pokrajin počenjal na Južnem Tirolskem približno vse, s čemer se je tako žalostno odlikoval tudi na Tržaškem. Med ostalim je seveda poitalijančeval nemške priimke tamkajšnjega prebivalstva. Po vojni je Italija dovolila, da. sme vsakdo zaprositi, da se mu vrne njegov nekdanji priimek. Toda, kakor na Tržašikem, tako je bilo tudi na Južnem Tirolskem vloženih le sorazmerno malo prošenj za revizijo priimkov. V svojem enostavnem poštenju si pač ljudje mislijo: če so nam bili priimki brez našega pristanka s silo in uradno iz-jsremenjeni, potem bi nam morali biti prav tako uradno vrnjeni, ne pa da moramo za to šele prositi. Marsikdo se tudi boji, da mu prošnja morda ne prinese črne pike. Zato je bilo do konca leta 1953 vrnjenih v nekdanjo nemško obliko samo 944 priimkov, 27 prošenj pa je še čakalo na rešitev.
DRZAVLANSTVO
Na podlagi avstrijsko-italijanske-iga dogovora o ureditvi južnotiro’,-skega vprašanja (dogovor De Ga-speri - Gruber) je italijanska vla-leta 1948 izdala zakonski dekret, po katerem so nekdanji optanti za Nemčijo smeli prositi za ponovno pridobitev italijanskega državljanstva. To .posebno določilo je bilo potrebno, ker so se optanti ob priliki opcije za takratni .Reich posebej odrekli pravice, da bi lahko ponovno pridobili italijansko državljanstvo.
Med optanti je treba razlikovat: dve skupini: takšne, ki so se po izvršeni opciji tudi preselili v Reich, in tiste, ki so ob koncu vojne bi;: še na Južnem Tirolskem. Nemški državljani, ki niso emigrirali, so vložili 21.415 proše n j za ponovno pridobitev italijanskega državljanstva. Do 15. marca je bilo pa od teh" rešenih že 21.392 prošenj, in sicer pozitivno 20.825, negativno pa 5(17, Med slednjimi so prosilci večinoma samske osebe, kajti skupno z družinskimi člani je bila po-novna pridobitev italijanskega državljanstva odklonjena samo 631 osebam te skupine. Skupina tistih nemških optantov, ki so emigrirali pa je vložila 28.956 prošenj za ponovno pridobitev italijanskega državljanstva in ponovno naselitev v Italiji. Od teh jih je bilo do 15. (marca letos pozitivno rešenih 21 tisoč 897, negativno pa 1.377.
Skupno je torej italijansko notranje ministrstvo v 42.722 slučajih prošnjam ugodilo, v 1.944 primerih pa je prošnje zavrnilo. Na ta način je ponovno dobilo italijansko državljanstvo, z družinskimi elani, 85.231 Južnih Tirolcev, ki so med vojno optirali za Nemčijo, od pridobitve pa jih je bilo izključenih 4.061, to je približno 5 od s'.
Ti ljudje, ki so deloma živeli v Italiji, a jim Italija vkljub temu ni hotela priznati italijanskega državljanstva, so vzbudili pozornost avstrijske vlade in marca 1950 je bil sklenjen poseben dogovor, 1» katerem se je italijanska vlada obvezala, da se ne bo protlvlla podelitvi italijanskega državljanstva »ex novo«, na osnovi zakona iz leta
1912, vsem tistim rioptantom, ki imajo v Italiji svoje stalno bivališče, a so bili pri postopku .po zakonskem dekretu iz leta 1948 izključeni od ponovne pridobitve i-talijanskega državljanstva.
Tako se je zopet odprla možnost za pridobitev italijanskega državljanstva vsem nekdanjim optantom za Reich, ki niso nikdar emigrirali, - jim je Italija ponovno pridobitev odrekla. To je za 631 oseb iz prve sikupine. Poleg tega velja ta ugodnost tudi za vse tiste rioptan-■te iz druge skupine, katerim je bila prošnja na osnovi zakonskega dekreta iz leta 1948 odbita, toda samo v primerih, ko se je prosilec po vojni vrnil v Italijo ter so mu italijanske oblasti priznale pravico na stalno bivališče. Takšnih slučajev je približno 350. Do 15. marca letos je bilo vloženih 158 prošenj za takšno »novo« pridobitev italijanskega državljanstva. Od teh jih je bilo ugodno rešenih 82, 19 je bilo zavrnjenih, 59 pa jih še proučujejo.
PRIZNANJE STUDIJSKIH NASLOVOV IN PRAVIC
Decembra 1951 je v Italiji izšel zakon, ki je prinesel predpise o priznanju študijskih naslovov, izpitov in pravic do odgovarjajočega poklicnega udejstvovanja vsem, ki so študirali v Avstriji ali Nemčiji ter so ponovno pridobili italijansko državljanstvo po zakonskem dekretu iz leta 1948. Za izvršitev tega zakona je italijansko Prosvetno ministrstvo leta 1952 izdalo dv.-; dekreta. S prvim odobrava spisek nemških in avstrijskih univerz in visokih šol ter proglaša, da so na njih doseženi izpiti in akademski naslovi v primeru rioptantov veljavni tudi za Italijo. Z drugim u-reja na podoben način pravice babic ki so dokončale svoje šolanje na avstrijskih, ali .nemških babi-ških šolah.
Posebej je treba omeniti, da je bila s posebnim zakonom iz leta 1952 rioptantom odprta pot za ponoven sprejem v državno službe, če so jo opravljali predno so prosili za nemško državljanstvo. Prav tako so jim bile ponovno priznane tudi vse penzijske pravice.
* • *
Tz tega vidimo, da se ie majhna Avstrija pošteno pobrigala za svo-ie soroiake. ki so ostali pod Italijo. Zanimivo bo videti, kaj bo v tem dosegla in storila Jugoslavija. Posebno vprašanje državljanstva za vse, ki so zaradi takratnih nezdravih razmer med obema vojnama morali emigrirati iz Italije, j*-eden izmed temeljnih problemov, kateresa je treba rešiti. Ce se tega ne stori, bo dober del tržaških Slovencev ostal na svoji zemlii samo brezpraven gost. Seveda morajo Ir-
ti iste pravice zajamčene tudi potomcem družinskih članov omenjenih tržaških emigrantov, kakor tudi vsem Slovencem, nekdanjim italijanskim državljanom, ki so se iz enega ali drugega razloga medtem naselili na našem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Poskrbeli bi se moralo tudi za ureditev veljavnosti šolske izobrazbe, dosežene na jugoslovanskih ali drugih univerzah v času bivanja v tujini.
Ce so bile vse te pravice priznane Nemcem, ki so prostovoljno zapustili Italijo, so zato toliko bolj upravičeni tisti, katere so na 'o prisilile nesporno hude in težke okoliščine.
Morda se bo komu zdelo, da je, neumestno govoriti o vsem tem, ker bo itak še vedno obstojalo Svobodno tržaško ozemlje, tudi če ga bo upravljala Italija. Toda na našem delu Svobodnega tržaškega o -zemlja je italijansko državljanstvo že 9 let pogoj za uživanje vseh pravic. Dokler je tako, se moramo torej zavzemati za temu primerne rešitve in ukrepe.
Tabor na Opčinah
Slovenska prosvetna zveza iz Trsta bo imela v nedeljo, dne 22. avgusta svoj tradicionalni 'tabor. Zaradi obnovitvenih del na Repentabru je biio treba letos izbrati Opčine. Prireditev bo sredi vasi ina nekdanjem vrtu, ki je bil last tramvajske družbe.
Tabor bo posvečen ljubezni do slovenske zemlje in slovenske besede. Nastopilo to več pevskih skupin, *bcrov, solistov, pesniki bodo brali iz svojih del, dolinska skupi -na pa bo izvajala simbolično dramsko sliko.
Po končanem izbranem sporedu bomo v senci dreves nadaljevali prijetno družabno razpoloženje, seveda ob pijači in prigrizku.
iSlovenska prosveta vabi vse Slovence, ki so dobre volje na svoj tabor.
Tržaški slikarji v Ljubljani
V Jakopičevem paviljonu v Lju bljani so v nedeljo 15. t. m. dvorili slikarsko razstavo tržaških slikarjev:	A. Černigoja, J. Cesarja
Bogdana Groma in A. Lukežiča.
Piri sedanjih pogajanjih za rešitev Tržaškega vprašanja čitamo vsak dan. kako se vse to dela samo zato, da bi se odpravilo napetost med Jugoslavijo in Italijo. Obenem se baje vztrajno išče takšno bodečo rešitev, ki naj zajamči večje .sožitje obeh narodnosti, ki se na tem ozemlju križata. A .prav te dni, ko mnogi s strahom gledajo v neizvesfcno bodočnost, so bili po Krasu raztroseni letaki, ki dokazujejo, da še vedno niso premagane nezdrave sile, katere nosijo največjo krivdo za vse, kar je zagrenilo življenje v teh predelih. Vsebina letakov, v prevodu, glasi:
»Prokleti s’ciavi, zdaj ko pride Italija, boste videli kako prijetno je v fojbah. Tako boste končno plačali račun iz leta 1945. Živela Italija! Živel fašizem!«
Razumljivo je, da takšne napovedi tistih, ki so dobrih 20 let na naših tleh svobodno počenjali z našimi ljudmi, kar so hoteli, ne morejo navdajati prebivalstva z zaupanjem. To ni prispevek k pomiritvi, ki je pogoj za vsako sožitje. Vsi ,ki sprejemajo nase odgovornost za morebitne izpremembe, ne bi smeli izpregledati nevarnosti, katere obstoj takšna grožnja očitno dokazujejo. Ob tem postaja tudi razumljivo, zakaj se vsi maši ljudje tako zavzemajo za. ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja, k* bi edino za vedno in sigurno preprečilo. da malo prej navedene besede ne postanejo resnica. Ce en-
Obilni ribji los
Prejšnj .teden so naši svetokrišk: ribiči prišli enkrat na svoj račun. V velikih količinah so tune obiskale našo obalo. Strokovnjaki menijo, da se je to zgodilo zaradi -toplega morja v Sredozemskem morju, in to je ribe napotilo v bližino hladnejšega morje ob obalah, kjer ie pritok hladnih sladkih vod4 o-bilneiši. Svetokriški lov na tune je prinesel v marsikako hišo nekai 'zadoščenja in odvzel nekaj ‘Skrbi za zimo. Da bi bilo našim pridnim ribičem, morje tudi v nadaljnjih dneh naklonjeno, to jim iz srca želijo vsi njihovi rojaki.
Ribiški trgi so v teh dneh izredno dobro založeni s tuno, ki jo prodajajo po 400 lir kg. Cena je razmeroma visoka zaradi manjšega dovoza ostalih rib.
Srce že utriplje...
Vračal sem se s kopanja v Se-sljanu. Na nabrežinski postaji sem bil priča ganljivega prizora. Na .pločniku je stala: starejša gospa, ki je vodila na vrvici lepega volčjaka. Mlad fant, verjetno njen sin, se je. poslavljal. Najprej je krepko Stisnil desnico gospe, jo nato objel in poljubil. Potem pa se je obrnil do voljčjaka in tudi njemu govoril besede slovesa. Ta je žalostno zrl nanj, mu skakal na prsa in bi ga najraje poljubil.
Fant je v teku vstopil, zadnji pozdravi z robcem. Pes je zalaja! s tako žalostjo v srcu, da je ganilo vse. ki so v tem trenutku sloneli ob vagonskih oknih. Fant se je u-sedel prav nasproti mojega sedeža. Obraz je izdajal Slovenca, zato sem ga tudi nagovoril. Zaupal mi je, da se je res težko ločil. Na vsem svetu ima samo dvoje bitij, na katerih visi z vssm srcem: mater in volčjaka. Volčjaka' je rešil smrti, ko ga je njegov prejšnji lastnik hotel usmrtiti. Našel je službo pri svojem stricu v Južni Afriki in jutri odpotuje. Ce>z tri leta se bo vrnil k materi in volčjaku.
Prosil sem ga, da mi da naslov in mu obljubil, da bom mater in psa obiskal.
Izlet Kmetovalce® v Emilio in Romagno
Sedmega septembra 1.1. priredi Področno kmetijsko nadzomlitvo podučni izlet z avtopulmanom v pokrajine Bologno in Forll. Izletniki si bodo ogledali važne kmetijske in živinorejske naprave, vzgkdna mala posestva v hribovitih predelih Emilie in Romagne ter njih proizvodno usmerjenost, ki predvsem zanima našega male-
ga posestnika. Ta si bo tako lahko pridobil vse one pobude, ki so potrebne za njegovo izpopolnitev na kmelijsko-tehnično strokovnem po-prišču. Izletniki bodo imeli tudi priliko si ogledati vrtnarstvo okolice Rimini in istočasno tudi Republiko S. Mariino.
Izlet bo trajal 4 dni; vožnja je brezplačna z avtopulmanom.
Kmetovalci področja, ki se mislijo udeležiti izleta, se za tozadevna pojasnila lahko obrnejo na Področno kmetijsko nadzorništvo - .ulica Ghega št. 6-1., tel. 38673. Vpisovanje se vrši do konca tega meseca, in to dokler bo na razpolago prostorov.
Amerika za begunci!
Predsednik Eisenhovver je pozval ameriške verske in dobrodelne skupine, naj povečajo število jamstev, ki so potrebna za naselitev beguncev v’ Združenih državah. Ta poroštva, ki jamčijo novim naseljencem zaposlitev in stanovanje, sj potrebna za prihod beguncev v Združene države po begunskem zakonu iz leta 1953. Clan kongresa. Emanuel Celler, je zdaj predložil spremembo tega zakona tako, da bi jamstva lahko dajale tudi organizacije in ne samo posamezniki. Izjavil je .tudi, da bodo razne verske organizacije rade sodelovale pri tem delu.
Veliko razumevanje do beguncev kaže tudi novi nadzornik prograrm za pomoč beguncem, gospod Anton Micocci, ki je sam naseljenec iz leta 1910. Do 29. julija, ko je Micocci nastopil svoje mesto, so izdali skupno 7.500 vselitvenih vizumov, v samih dveh prvih tednih njegovega predsednikovanja pa kar 1.500.
krat začne ples krvavih osvet, mu namreč nihče ne more več videti konca! To zemljo je namočilo že dovolj krvi.
Čeprav smo prepričani, da je avtor tega letaka maloštevilna skup:-na nepremišljenih in nepopravljivih fanatikov, moramo vkljub temu opozoriti javnost in oblastva na ta značilen sad tukajšnjih razmer in ■ vzdušja.
Obvestilo rejcem odbranih telic
Za izboljšanje vzreje odbrani!' telic bo Področno kmetijsko nad-zornišltvo, upoštevajoč po 'zakonu za živinorejo predvidene ponudb?,
dodelilo nagrade za dobro vzrejo vsem tistim živinorejcem, ki dobro vzrejajo telice (od odbranih kirarv). in ki bodo v polletju junij-novem ber izpolnile tri mesece starosti.
Kdor od rejcev želi prejeti nagrado, vedno po preteku treh mesecev starosti telice, mora predlo žiti na Področno kmetijsko nadzor-ništvo na nekolkovanem papirju prošnjo in v njej navesti starost telice, evidenčno številko ter vse potrebne podatke (naslov itd.).
Po izvršenem pregledu bo posebna komisija odmerila znesek nagrade, ki bo znašala največ 10.000 lir.
PLAVJE
Predzadnjo nedeljo in ponedeljek smo prosvetno praznovali našega patrona, sv. Roka. Udeležba iz sosednjih vasi in iz Trsta je bila res velika, kakršne sploh nismo pričakovali. Sploh smo zadovoljni nad tem uspehom.
Skoda, da imamo tako obupne cesti, ki peljeta iz glavne ceste v vas in nihče se ne zanima, da bi se popravile. Bilo je že mnogo intervencij na miljsko županstvo, a vse zaman. Miljska. občinska uprava sploh nima razumevanja za vzdrževanje cest, saj ceste niso .slabe samo pri nas, temveč v vsej občini.
Kmetje se pritožujejo, da bo suša uničila veliko pridelka, če ne bo kaj kmalu blagodejnega dežja, .e sedaj se občuti škoda na povrtnini in tudi trte tu pa tam rumenijo od suše.
Devinska kolonija
V ponedeljek so po nalogu Predsedstva področja snemali življenje v naši počitniški koloniji v Devinu. Film je v barvah in ga toodo izdelali v Milanu.
TRŽAŠKI PREPIHI
Rep, stopicanja in cvilenje
Nedeljski »Primorski dnevnik« je na članek našega sodelavca o •begunskem vprašanju odgovoril z običajno municijo, ki je tempirana za jugoslovanske čitatelje, ki seveda netitovskih listov iz »ljudsko-demokratičnih načel« ne smejo prebirati. Nedeljski odgovor, ki - -kakor po navadi — tudi. topot ni odgovor, pač pa nespretno iin izo-gibalno dialektično šušmarstvo, je bil napisan verjetno zaradi slovenskega pregovora: »Ce psu stopiš na rep, zacvili!« Morda je to neprečiščen slovenski pregovor, ki se je izmuznil komunistični cenzuri očiščevanja slovenskih izročil. Po mnogih krajih Primorske uporabljajo drugo varianto:	»Ce	stopiš
mačku na rep, zacvili!« Naš sodelavec je pri analiziranju Komjan-čevega razpravljanja imel prav tq varianto v mislih. V tem sl.učaj.u pa se beseda maček piše z veliko začetnico, če je že govora o begunskih povratnikih. Povratniška razglabljanja morajo namreč seči nazaj v leto 1945. Dolgo stopicanje torej. Pa tudi rep ni kratek, saj sega iz Celja in Kočevja pa vse do Trsta.
Velja tudi za naše železnice
Švicarski dnevnik .»Die Tat« objavlja priporočilo nekega čitatelja Curiški železnici, ki velja v celot' tudi za -upravo tržaškega glavnega kolodvora. Švicar pravi: »Curiški kolodvor ima moderne naprave. Po vseh/prostorih za občinstvo so nameščeni zvočniki, ki sproti ob veščajo potnike in čakajoče o važnih prometnih dogodkih. Prav danes pa sem ponovno opazil s kako nezadostno in površno pažnjo u-
LISTNICA UREDNIŠTVA
B. A. Tudi v »Demokraciji« ste večkrat omenili pasje dneve. Ali, bi lahko povedali, kdaj so ti dnevi in zakaj jih tako imenujejo? — Pasji dnevi trajajo od 24. julija do 24. avgusta. Smo torej že pri kraju. Postrežejo nam z največjo vročino. Ime pa so dobili zato, ker ob pričetku vzhaja in zahaja pasja pasja avezda ('Siri us) skupno s soncem.
-M. D. Ali je res, da je tudi mnogo Slovencev v Sovjetski zvezi po raznih koncentracijskih taboriščih? — V ameriškem senatnem odboru je pred meseci povedal referent za vzhodnoevropska vprašanja, da razpolaga z dokazi, da so oblasti mnoge Jugoslovane, ki so se borili v zavezniških vrstah, deportirale z drugimi osumljenci v Sibirijo. O brnite se na »Družbo Rdečega križa in Rdečega polmeseca«, Moskva, Koncnetcki most 18=7! Morda Vam bodo odgovorili.
pravljajo to službo. Javlja se glas, ki je vse prej kot pa blagoglasen. Le z največjo težavo povzameš koliko minut zamude ima določeni vlak. Ta obveščanj.'1 izgledajo, ko: da jih izvršujejo, ker je pač tako zaukazano. V teh napovedih ni nič človeškega. Pri tem bi švicarske železnce gotovo še ne propadle, če b: najvažnejša sporočila prenašal prijeten napovedovalčev glas in tudi v raznih jezikih. Na (tujih postajah sem poslušal kako iz mikrofona prisrčen glas želi odhajajočemu-vlaku srečno pot v raznih jezikih. Ta pozornost me je prijetno izne-•nadila. Kaj bi bilo res tako kata strofalno, če bi v interesu tujskega prometa take pozornosti delili tudi na curiškem kolodvoru? In tud: ■tržaškem, bi dodali mi.
/Sicer pa bi na tržaškem kolodvoru morali še marsikaj dodati. Na izhodu visi deska o pristojbinah za nosače. Sestavljena je v štirih jezikih, slovanskega ni nabe nega.
DAROVI:	V	počastitev	spornima
pok. Nazarja Verha daruje za Slovensko dobrodelno društvo I-gnac Marc 1.000 in F. Stefančič 500 lir. — Darovalcem iskren.-* hvala!
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC
Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
Za peoshe zbore!
Nova zbirka »V SNEGU«, trije moški in trije ženski zbori, ki jo je priredil dr. Franjo Delak, je na razpolago v tiskarni »A-dria«, ul. S. Anastasio 1-c in v knjigarnah Stoka in Fortu-nato v Trstu.
Mizarji
kmetovalci
podjetniki
1
Deske mvreko-ve, macesnove £ in trdih letov, trame in parket« nudi najugodneje
TEL. 90441 T
CALEA
R S T
Vlal« Sonnlno, 2 4
Vsakovrstno vohlitvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO ~ POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohigtva
Tel. 32
Cormons - prov. Gorizia
HOOVER HOOVER HOOVER
En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko iri vse osebno perilo družine! V temu Vam edino od-pomore novi električni pralni stroj
HOOVER
ki Vam sam opere 3 kg perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja.
Odslej Vam bo pranje v veselje in prehranili boste no času in denarju!
HOOVER
dobite pri tordki
KERZE
Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019
Po najuaodn«|*i ceni in tudi na obroke
HOOVER HOOVER HOOVER