NOVI EGIPT Kmalu bodo minila 4 leta, od kar je bil odstavljen kralj Fa-ruk in je prišel na oblast Re-voiuc onarni svet, ki ga vodl pGlkovnik Naser. V tem rela-tivno kratkem razdotoju so se zgodile v Egiptu pomembne spremembe, ki so zajele vsa podrofja družbenega življenja. Te sprem&mbe so flekje glob-Jje, drugje manj pomembne, v celoti pa oblikujejo linijo na-prednega razvoja. So odraz za-četka revolncionarnega prepo-roda in nove dobe v raavoju Egipta. Ceprav v začetku brea ja&no opredeijenega ideološktga teme-Ija, se je dejavnost RevoJucio-narnega sveta, katerega temelj-ni smoter je bil boj proti vsemu, kar je zaviralo nadaljnji napre-dek Egipta, razvila od borbe proti korupciji ia tiraniji k na-porom, ki dobivajo čedalje bolj jasne znatilnosti revolueije. »Izkoreniniii imperdaHzem in njegove hlapce, uničiti fevdali-zem, uničiti monopol v gospo-darstvu in padoblast kapitala nad vlado, organizirati močno armado, uveljaviti popolno so-cialno pravšco in zdrav demo-kratični reiim«, to so načela — prvrfi so bla objavljena v govoru polktrvnika Naserja J^nskega marca — na ka.terih temelji dejavtiost nove vlade. Tem načeiom je bilo podrejeno tudi vse njeoo dosedanje de!o. Očišče*nje armade in držav-nega aparata, iz katerih so iz-JočiJi pokvarjeme ;n protiljud-ske elemenle, prepoved dela starim polititnim sirankam in oaprava Farukove ustave, to so bili prvi korak: na poti spre-membe preživelega veleposest. niškega režima, ki so ga ozna-čeval; korupcija, Spekulacija, rast cen, stalno zn ževanje živ-ljenjskega standarda, zaostaja-nje razvoja proizvajalnih sU za porastom prebivalslva in čeda-lje moCTejša po-larizacija egip-tovske družbe, kjer so bila naj-večja beda na eni aa. bajaslov-na bogistva na drugi strani. V kratkem razdabfu Je revo-Iticionarnj vladi uspelo ukrepiti Deodvisnost driave in doseči najpcmembnejže uspehe v zgo-doviai Egipta. S svojo zunanje. politično dejavnostjo, kj je u-smerjena proti blokovski pol!- tiki, teii pa za miroljubnim so-delovanjem, se bojuje Kgipt, ki je nekcrf predstavljal vrata za nadaljnja imperialističina pro-diranja velikih sil. za nove ena-kopravne odnose med narodi. Novi vladl, ki Jo je okrepila podpora najš rših slojev Ijud-stva, je iispelo obvladati odpor opozicijskih struj —• veleposest-nikov in veiifce buržoazije, kl so se ob zavesti, da izgubljajo oblast, trudili, da bi se vrnil etari režim — in se lotiti :zva-janja programa daljnosežnlh so-cialnih in gospodarskih reforra. Eden izjned prvih ukrepov, ki je prinesel Hevolucionarnemu svetu prestiž in simpatije Ijud-stva, je b 1 sprejem zakcma o agrarni reformi, s katerim Je bila v bistvu zlomJjena velepo-sest v Egiplu. Uspehi vlade v dviganju go-spodarskega potenciala države so prav tako pomembni. Spre-merabe, do kater li je prišlo v oblasii, so vpiivale tudi na go-spodarsko politiko države. Pro-gram nove vlade o razvoju pro-izvajalnih sil in povefanju živ-ljenjskega stantiarda je zrasel ¦z problemov, ki so pripeljali do državnega udara, in se bi-stveno razl.kuje od politike, ki so jo vodilj stari vladajofi raz-red:. Ncjva vlada se je lotila si-stematičnega' raziskovanja po-tencialnili možnosti države. Za-čela je načrtno razvijatj posa-mezne gospodarske veje jn od-stranjevati dotedanji karakter eg.pfovskega gospodarstva kot Egipt »bsegn mllijon kva- *drauiili kUometrov povriJ-ne in Steje 23-2W.«0O prebi-valcev. Kmcfho preftivai-(tvo preistavlja 70% vsesa pretivalstva. O* aktivnega p.rebivalstva Eg^Lpta je 6u% aktivnega v fcmeltjstvu. Kmetl.istvo Je leta 1853 so-dclovaio v nacicvnalnem do-lifMlku. hi je znaSal 856 ral-lijonov f^iptovskih funtov s prlbllžno 27%. Obdelova.lne površinc so bile od 2.2 milijona heli-tarov v let.u 1912 pove?ane na 2-4 milljo-na hck.tarov v Jetn 1952-i OMelovaTna po-vrw:na na prebivalca se jc v tem Tazdobjn zmanjšala oa 0.20 na 0-11 hektara. V gospodarstvu Egipta Prlpa4a najpocnembnejic mesto pridelovanja bi>nil>a> ža. V cg:,ptovsli('nn izvozu sod«luje borabaž z 88 do Vt%. E«iptovKW prldelfk bcmibaža znaša. 5 do €% svctttvnega pridelka bom-liaža. Obseg rudnega bogastva Se m dovolj raziskan. 81-gnrnt rezerve žefezne rn-de ocenjujeio na 2 do 100 inilijonov ton, lezerve fo«-tatov oeenjujejo na tM miliiKMiov to«, man^ana Pa na 12 milljffnov ton, prodzvodnja surovcga p«-(roli»la ie znaSala le-ta 1953 2,351.000 ton. gospodarstva, ki prideluje 1» bombaž. Osrednjl profclem ta temelj-no vprašanje, ka Sa rešujejo, je zagotovitev zemlje milijon-skim množicam tistih, ki so brez zemlje, in lastnikom majhnih poeestev, ki se ne morejo pre- iivljati z dohodki svojega po-sestva. Hikrati z ien^ajanjem za-fcona o agrarni re'ormi so se lo-tili osvajanja puštave, ki pred. etavlja v Egiptu 96% vsega ozemlja. Na vroči peščenj pu-•tinji, na pol pota med Alek-eandrijo i^ Karom, gradijo no-vo pokrajino, ki jo imenujejo »Osvobojenje« jn na kateri bo-do naselili priblžno milijon Egipčanov, ki nima;o zemlje. Največji podvig in dejanska re. Sitev problema zemlje bo zgra-d tev velikega Asuanskega je-zu, ki bo omogofil, da se boob-delovalna zemlja pove-čala za treljino, hkrati pa bo za.gotovil tudi elektriino energijo za na-claljnjo industriaVaacijo države. V programu industrializacije je posvečena posebna pozornost zgraditvi bazične industr je. Z gradnjo asuanskih tovarn za železo jn jekjo uetvarjajo soli. den temelj za nadaljnji samo-stojni razvoj države. Dosedanj- uspehi prl dviga-nju življenjskega standarda in proizvajalnih sil države so po-memb-ni, ne giede na kratko razdobje poiitike dviga življen. skega staindarda. Zaradj dolo-čitve višine zakupnin in mini-malnih mezd kmetijskih delav-cev se je znatno izboljšalo življenje kmečkib množic. Iz-boljšaj se je tud; položaj ;ndu-strijskega delavstva. Kljub po-spešeni grad tvi ni prišlodo in-f!acijskega pritiska. Nasprotno, inde^ka življenskih stroSkov 6« postopoma zmanjšuje. Vsi ti ukrepi so nalefeli pri egiptovskem ljudstvu na popol-no odobravanje. Ljudstvo je svojo pr vrženost revolucionar» nemu gibanju manifestiralo prj volitvah, ki so bile 23. junija letos. Za predsednika je biJ z 99,9% skupnega Stevila glasov :zvoljen polkovnik Naser. lste. ga dne je bila sprejeta nova ustava, s katero se je ukrepiJo sedanje »tanje fn postavila zdrava osnova za nadalinji raz-voj egiptovske republike. Po politidnih uspeh:h in prvih gospcdarskih rezults>Mh faka Egipt še program širših socialnih refo-nm, od katerih bo odvisen njegov nadaljnji razvoj in uspeh. V. B.