Pogovor o vremenu.*) nKdor govoriti kaj ne vd, on vreme hval' al' tOŽi." Preširen. Bilo je meseca junija. V veliki vasi V. ob Savi na meji št ijerski in kranjski stopi učitHj iz učilnice in obstoji na pragu. Lilo je nepieneboiua ves dan; pioti večeru je še le ploha prenchala. Mimo šole pride sosed, star, pameten, izkušen ktuet. Pozdravi učitelja ter toži o grdem vremenu, kakor je uže to navada, da se ljudje pogovarjajo o vremenu, kadar nimajo druzih poinenkov. BKaj menite, gospod učitelj," pravi ktnet, Bali se bode vreine kmalu izpremenilo?" Učitelj: Ni še kaj verjetno. Kmet: Jaz bi sodil, da dobirao skoraj drugo vreme, ko bode v nedeljo mlaj. Učitelj: Mogoče, a vrenue navadno stanovitnost ljubi; navadno traja lepo vreme precej dolgo, pa tudi grdo vremc rado kolikor toliko dolgo trpi. Na mesečne premene pa se ni treba ozirati; o tem so se učenjaki že davno po dolgoletnih izkušnjah prepričali, da luna na vreme nikakor ne vpliva. Sicer pa meseca junija v naših krajih rado dežuje po več dni zaporedoiua, če ne v začetku, pa sredi ali konec meseca. Kmet: Tako vreme kaj škoduje vinski trti, ko je ravno v cvetji. Jaz bi pa vender lepo vreme prerokoval, ko sera videl danes pajka s križem, kako je predel veliko pajčevino ter glavo in noge iz pajčevine molil. To kaže na lepo vrenie. Učitelj: Mogoče, da to pomeni nekoliko, zakaj pajki imajo kaj občutljive ude, ki toploto in mraz, sušo iu vlažnost bolj občutijo, kakor druge stvari. Ali na p.it,ka kot vremenskega proroka se kar ne moremo zanašati. Kmet: Žaba (rega) je, kaj ne, boljši vremenski prorok? Kadar leze na drevesu vedno više in više, pomeni to gotovo dež. Učitelj: Znabiti, zato so jo nekateri svoje dni iraeli vjeto v posebnih steklenicah, kjer jitn je po lestvici gor in dol lezla. Ali izkušnja je pokazala, da se vreme vender le ni ravnalo po tem , kako se je rega po lestvici prekucovala. Kmet: Pred dežjein leze tudi močerad navzgor, lastovke nizko letajo, muhe so prav sitne, obadi in brenceljni živino hudo nadlegujejo. Učitelj: Res, ljudstvo je po širokem svetu zapazilo vsakovrstne prikazni, iz katerih je sklepalo zdaj na lepo, zdaj na grdo vreme. Pravijo, da se pred dežjem ribe v vodi dvigajo, da polži na kamenje in drevje lezejo, da se kobilice in črički (grili) pod listje in v dupla skrivajo, da se netopirji zvečer ne prikažejo, da krt pod zemljo rije i. t. d. Kmet: Naša niati so tudi rekli, da slabo vreme pomeni, če so psi nemirni, če si mačka tace liže in umiva, če se svinje po blatu valjajo, če kanja kriči, če se kavke in vrane v potoku kopljejo, če bolhe jako grizejo, če človeka kurje oko močno boli in dr. Učitelj: Pred grdim vremenom je vlažen, moker zrak, ki na bolne ude res vpliva. Tako ljudi pred deževjem morda res trga po bolnih udih. A vse drugo je prazno; takih čenč o vremenu je vse polno, a so največ vse bose in malo vredne. Vsak človek rad vreuie prorokuje, a skoro vsak je lažnjiv vremeoski prorok. Z napovedovanjem vremena se pečajo dandenašnji uže nekateri učeni možje, pa še tem večkrat spodleti. Kmet: Tak učenjak bi tudi jaz bil, da bi le utegnil vedno na oblake gledati, od katere strani prihajajo, in kam da se vlačijo. *) Ta pogovor ima poučljivo tvarino, o kateri do zdaj v našem listu še nismo govorili. Ker jo tedaj učitelj lehko v kmetijskih, obrtnih in ponavljavnih šolah uspešno rabi, zato smo tudi temn spiau našega. sotrudnika odprli svoje predale, če tudi je videti, da je bil prvotno namenjen kmetu v pouk. Uredništvo, Učitelj: To ste pa prav zadeli; a mi tukaj v dolini imamo premajhno obzorje; mi ne moremo vidcti oddaljenih oblakov in jih še le zapazimo, kadar nad nami vise in čez naše glave v druge kraje jadrajo. Za opazovanje oblakov in vetrov so pripravni visoki hribi in gore. Pri nas ob Savi je le to gotovo, da pri lepem vremenu veter, naša nSavska burja" po noCi in zjutraj doli piše in brije, čez dan pa navzgor vleče. Kmet: To je res, tudi se vselej ob lepem vreraenu vzdiguje nad Savo megla, katero pa solnce čez dan posuši. Na grdo vreme jaz sklepam takrat, kadar slišimo zvon z R., kadar k nam hrvatski in Novomeški veter piše. Učitelj. To bi ne bilo napnčno znauieDJe, kajti južni in zahodni vetrovi prinesejo nam vcčkrat dežja, a ne vselej. Da bi se nioglo prihodnje vreme vsaj nekoliko zanestjivo napovedati, k temu je treba mnogo reči in raznih priprav. Kmet: Vsaj Vi, gospod učitelj, imate take priprave, kakor mi je pravil moj vnuk Francek, ki k Vam v šolo hodi. Imate termometer ali kako se uže imenuje tista priprava, ki kaže toploto. Učitej: Da, termometer ali toplomer kaže toploto, ali mraz. To orodje mora imeti sleherni, ki hoče znanstveno o vremenu govoriti. Toplomer sicer ne povč, kakšna toplota ali kakšen mraz bode prihodnji dan ali več bodočih dnij; on pokaže le, kakšna teinperatura (toplina, ali raraz) je paC ravno takrat, kadar ga človek opazuje. No, nekoliko se pa uže srae iz sedaujega stanja na prihodnje sklepati. Kmet: Morebiti se sme na termometer in na drugo enako orodje, kakoršno imate Vi, toliko zanašati, kakor na pratiko in na stoletni koledar? Učitelj: Ne; kar stoji v pratiki in v stoletnem koledarji, ima tako malo verjetnosti, kakor le kaj. V pratiki je vreme za vse leto naprej napovedano, med tem ko ga učenjaki, ki se samo s tem pečajo, komaj za jeden dan morejo naprej napovedati; koliko manj je potem pa vredno napovedovanje vreraena in letin v stoletnem koledarji, to lehko sami presodite. Kmet: Naš štacunar ima neko orodje ali barometer, ali kako mu uže pravi, ki mu precej dobro pove, kakšno bode vrerae. Učitelj: Barometer ali zrakomer je res še najboljše orodje, s katerim se more včasih na bodoče vreme sklepati. V barometru je namreč živo srebro, kakor v termometeru. Pri slednjem je živo srebro v cevi zaprto in se krči pri mrazu, razteguje pa pri naraščanji toplote. V barometru je še veliko več živega srebra v cevi, ki pa od spodaj ni zadelana. Pri tej odprtini pritiska zrak na živo srebro, ki se dviga v cevi, kadar zrak močno pritiska, a pada, kadar zrak raanj pritiska. Suh zrak, mrzel zrak je težji od mokrega in toplega, zato suh zrak bolje pritiska od spodaj na živo srebro, ki se zgoraj dviga. Severni in vzhodni vetrovi prinašajo navadno suh in mrzel zrak; takrat je vreme lepo, a mrzlo. Južni in zahodni vetrovi prinašajo pa večinoma vlažen, a topel zrak, ki stori, da živo srebro v barometiu pada. Kinet: Ali zadene baroineter vselej? Učitelj: Ne, ne, barometer prevari mnogega opazovalca. Zlasti ni pripisovati veliko veljave tistim barometiom, ki se dobe v kupčiji. Slehern barometer ni za slehern kraj, kajti visoko na gori ta in tisti barometer drugače kaže, kakor v dolini. V obče pa tudi le jako, jako visoko barometrovo stanje na lepo vrerae kaže in le silno, silno nizko stanje nam dežja (snega) prinaša. Kadar se pa dviga ali pada živo srebro, takrat je vreme kaj različno; po navadi je izpremenljivo, pa tudi lepo vmes. Večkrat pada in pada živo srebro nekaj dni, in vender je še lepo vreme. Nasprotno pa med dvigovanjem živega srebra še dežuje ali sneži. Kmet: Od kod pa časniki izvedo, kakšno bode vreme? Učitelj: Slovenski časopisi še ne prinašajo tacih vremenskih poročil, nemški pa uže večinoma. Kmet: Zakaj pa slovenski ne? Učitelj: Uredništvom slovenskih časopisov se ne zdijo taka napnvedanja menda dosta vredna in pa zanesljiva. Tudi stanejo na mesec 5 goldinarjev. Kmet: Pet goldinarjev je vender vredno, ako se skozi ves mesec izve vsak dan, kakšno da bode vreme. Učitelj: Ni zadosta, da bi človek, recimo v Ljubljani ali v Mariboru, edino lo 5 gld. na Dunaj poslal, pa da bi mj za ta denar vsak dan posebej naznanjali, kakšno vreme bode v Ljubljani ali pa v Mariboru. Telegrafično poročilo o vtemenu, ki ga z Dunaja pošljejo, se glasi enako za več dežel skupaj; k nam pošljejo z Dunaja enako se glaseče poročilo za tri dežele: Kranjsko, Štajersko in Koroško. Da pa v vsakem kraji teh dežel ob tistem času ni enakega vremena, to je lehko umljivo. Treba je torej, da človek, ki se je naučil telegrafnih vremenskih napovedi, še posebej premišljuje o vretnenu" svojega kraja, svoje okolice, da se ozira v svojem kraji niarljivo na nebo in oblake, na vetrove, na borometer, termometer in še na drugo orodje. Naši uredniki pa pri obilem poslu, ki ga imajo, tega ne utegnejo. Drugih sposobnih Ijudi pa tudi ni lehko dobiti, niti v Ljubljani ne, da bi se bavili z vremenoslovjem ali meterologijo. Kmet: Kje si pa na Dunaji morejo naročiti telegrafne vremenske napovedi? Učitelj: Ondi je poseben c. kr. zavod, ki se bavi edino le z znanstvom o vreraenu in v novejšera času tudi s tem, da napoveduje nekoliko bodoče vreme. Tukaj so nastavljeni možje, ki se pečajo s to znanostjo. Kmet: Na kaj se li nekaj opirajo pri svojem prorokovanji o bodočem vrenienu? Učitelj: Vedite, da Dunajski vremenski učenjaki kaj marljivo premišljujejo in opazujejo vretne in vse, kar je ž njim v zvezi. Potem pa dobe vsak dan dopoludne po telegrafu od mnogih krajev Avstrije in vse Evrope poročila, kako je v drugih krajih z vremenom. Ondi izvedo od velikih mest pri morji in na suhem, od mest, ki so na raznih koncih Evrope, kakšno stanje ima barometer sem ter tje po svetu. To vse zapišejo na posebno karto, na zemljevide, s katerih je razvidno, kod je visoko, kod nizko barotnetrovo stanje, torej kod je lepo, kod grdo vreme. Iz tega lehko sklepajo, kakšno vreme bode morda po Avstriji in njenih deželah, ko so po izkušnji in študiji do tega prišli, da vedo kako se pomikajo pri priliki zračni pritiski, vetrovi i. t. d. (Dalje prih.)