avgust 17 P Hijaclnt 18 T Helena 19 3 Ludovik, 6kof 20 0 Bernard 21 P Ivana Franč. + 22 g Timotej 23 N 12. pobink. 24 P Jernej 25 T Ludovik. kralji 28 S Genezij. muč. 27 č Jožef Kal. 28 P AuguStin + 29 S Janez Obglav. 30 N 13. pobink. 31 P Eajmond PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Zrn vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do einagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. r . (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 169. CHICAGO. ILL., SREDA, 26. AUGUSTA — WEDNESDAY, AUGUST 26, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Dve prominentni španski osebnosti stopili v razgovor gle-. de sporazuma med sovražnima strujama. — Zastopnik upornikov bil v ta namen od vlade izpuščen iz ječe. — . Vojna divja dalje. — Evropo pomiril pristop Nemčije k nevtralnostnemu paktu. Pariz, Francija. — Nekoli-ko upanja se je pojavilo za-Četom tega tedna, da utegne Priti v doglednem času do konca divji civilni vojni v Španiji, ko sta prišla v stik in Pričela z razgovori zastopnika obeh nasprotnih struj. Tako se pričakuje možnost, da se bo vojni napravil konec potom Pogajanj in sporazuma. Obe navedeni osebnosti ste Prominentni v španskem političnem življenju: zastopnik Upornikov je grof Romanones, eden največjih španskih ple-toenitašev in glavni svetovalec bivšega kralja Alfonza. V imenu vlade pa govori Santiago Alba, ki je bil načelnik parlamenta skoraj celi čas, odkar je bila v Španiji upostavljena ^publika. Romanones je bil ob izbruhu revolucije aretiran od vladah čet in zaprt v ječo v mestu San Sebastian, kjer so ga držali kot talca. Ker je bil izrazit zagovornik monarhizma, Se je pričakovalo, da bo do zadnjega ostal v ječi; uporniki so po i*adio celo že naznanili. da ga je dalo vladno po-^ljstvo usmrtiti. Koncem preteklega tedna pa je bil ta I Romanones na tajinstven način, brez vsakega javnega pojasnila. izpuščen iz ječe in tudi takoj prepeljan preko meje v Francijo. Neuradna poroda trdijo, da je bil izpuščen žato, da bo lahko deloval za sPravo med obema bojujoči-^a strujama in da bo lahko od-Sel tudi v Pariz v svrho, da se bo Posvetoval s francoskimi voditelji. Komaj pa je Romanones Prispel preko meje v francosko mesto Ilendaye, je podal časnikarjem tako izjavo, da ji Kar niso mogli verjeti in so ga trosili, naj jo podpiše. V iz-■1avi je namreč naravnost zagovarjal radikalno vlado, kar J° pač nekaj presenetljivega monarhista in plemenitaša: Med tem, ko utegnejo ta dogajanja privesti do kakega Ugodnega konca, se pa na boj-Jih poljih v Španiji še nič ne ^>ti njih vpliv. Voina namreč ivJ"a na vseh frontah z nezmanjšano divjostjo. toda JMošni položaj je ostal nespremenjen in nobena stran-ne more zaznamovati ka-, eSa Pomembnejšega napred-a- Uporniške čete še vedno grožajo Madrid in je oddelek I'll aeroplanov tudi bombar-lr:il tamkajšnje letališče. Napetost v Evropi se je v J°nedeljek takorekoč popolna polegla, ko je Nemčija 1RtaIa na mednarodni nevarnostni pakt. Isti dan je na-vlada v izvedbo tega or ^ izcJa,a prepoved izvoza vl°I'1a V in R,cer za kak°r tudi za upornike, ■držala pa si je Nemčija da prek,iče ta Pakt- fie katera druga država SMRT ZA ZAROTNIKE 16 sovjetskih zarotnikov obsojenih na smrt. Moskva, Rusija. — V ponedeljek zjutraj se je od sodišča izrekla obsodba nad 16 obtoženci, ki so bili postavljeni na zatožno klop pod ob-dolžbo, da so snovali zaroto proti Stalinu in da so se pri tem skušali poslužiti celo fašizma. Obsojeni so na smrt pred puškami. Prebivalstvo je ta obsodba precej presenetila, ker doslej se še ni pripetilo, da bi bil kateri bivši tovariš šedanih vodilnih osebnosti obsojen na smrt. Ako jih Stalin in drugi veljaki ne bodo po-milostili, se bodo obsodba izvršila tekom 72 ur. DIJAMANTNI MAGNAT PODLEGEL SMRTI Johannesburg, Južna Afrika. — Smrt je pobrala tukaj preteklo nedeljo znanega lastnika dijamantnih ležišč, Th. Cullinana, ki je dosegel starost 74 let. Pokojni je pričel v mladosti kot navaden zidar in si je s prihranjenim denarjem kupil razna zemljišča. Imel je pri tem izredno srečo. Našel je namreč neko farmo, o kateri je domneval, da so v njeni zemlji dijamanti. Kupil je tisto farmo za ${225,000 in jo plačal s pomočjo razpisanih delnic. Dijamanti so se v resnici našli in delnice so tekom šestih mesecev napravile velikanski skok. namreč od $5 na $500. Računa se da ie celotno Cullinanovo premoženje vredno zdaj do 10 milijonov dolarjev. -o- IZGON JUDOVSKIH KOMUNISTOV Jeruzalem, Palestina. — V svojem prizadevanju. da ustvari končno mir v Palestini, je tukajšnja vlada izgnala 15 Judov, ki so bili znani kot komunisti. in isto bo storila še z drugo skunino podobnih osebnosti, in sicer v sredo. DELAVNOST NEMČIJE Nemški diplomati zadnje čase izredno aktivni. Berlin, Nemčija. — Cela vrsta diplomatskih konferenc se vrši te dni v Nemčiji. Tako je imel Hitler v svojem letovišču v bavarskih Alpah dve uri dolg razgovor preteklo nedeljo z ogrskim predsednikom Horthvem. Zdaj pričakuje skorajšnjega obiska avstrijskega kanclerja Schuschnigga. Istočasno je odpotoval načelnik ; nemškega generalnega štaba po konferenci s Hitlerjem v baltske države; predsednik državne banke, Schacht, pa je napravil potovanje v Pariz. Značilno je tudi, da je imel s Hitlerjem' razgovor tudi bolgarski kralj Boris. Baje je za vsem t^m neki načrt, da Nemčija pride do vodilne vloge v srednji Evropi. KONČNO SE POMIRILI Buenos Aires, Argentina. — Med Bolivijo in Paraguajem je končno prišlo do stalnega miru po tri leta trajajoči vojni za Chaco ozemlje. V nedeljo ste namreč obe državi obnovili svoje diplomatske od-nošaje, toda istočasno se je v obeh državah tudi proglasilo, da se bodo uvedle dalekosež-ne socijalistične reforme. PREDSEDNIK PONOVNO OBSODIL VOJNO Hyde Park, N. Y. — Svoje sovraštvo proti vojni, ki ga je izrazil v svojem nedavnem govoru v Chautauqua, N. Y„ je predsednik Roosevelt ponovno povdaril preteklo nedeljo, ko se je pri njem zglasila deputacijska neke ženske organizacije, ki deluje za mir. Dostavil je tudi, da je smisel za mir v obeh Amerikah to-časno bolj razvit, kakor je bil kdaj poprej, kar se lahko razvidi, ko se je sklicala konferenca vseh ameriških narodov za pospeševanje miru, ki se bo otvorila 1. decembra. PET UBITIH V VIHARJU Rochester, N. Y. — Strahovito električno neurje, spremljano z gromi in bliski, viharjem in nalivom, je prihrumelo preteklo nedeljo nad tukajšnje mesto in okolico in njega jposledice so bile katastrofalne. |Številu hiš in skednjev je vi-jhar odnesel strehe, v druge je jzopet udarila strela in jih zažgala, kar je vse novzročilo več tisoč dolarjev škode. Prišlo pa je pri tem tudi do človeških žrtev in je pet oseb izgubilo življenje, in sicer dva od strele, dva sta utonila in petega je zadela neka druga nesreča, ki jo je povzročil vihar. KRIŽEM SVETA — Rim', Italija. — Po ukazu Mussolinija se je pričel nabor prostovoljcev za italijansko kolonijalno armado, ki bo poslana v afriške kolonije. Vstop v to armado je odprt za vsako zmožno osebo in je rekru-tiranje veljavno za dve leti. — Berlin. Nemčija. — Ob-stre obsodbe proti nazijem so se slišale preteklo nedeljo v nemških protestantovskih cerkvah. Pastorji so protestirali proti vladnemu vmešavanju v cerkvene zadeve in žigosali nazije, da skušajo zatreti krščanstvo. — Bruselj. Belgija. — Tukajšnja policija je aretirala nekega bivšega francoskega finančnika, po imenu A. Pe-lissier. Med obravnavo o Sta-viskijevi aferi je zbežal iz Francije, ker je bil tudi on vpleten, na kar je živel v Belgiji pod izmišljenim imenom. -o- NAPADALEC UBIL POLICISTA Chicago, 111. — Pred vratmi šaluna na 759 So. Kedzie ave. še je izvršil preteklo nedeljo nonoldne zavraten umor, katerega žrtev ie postal policist Tohn Freichel. Napadalec je bil 30 letni Sam La Sasso,3313 iFlournoy st., ki je znan policiji in ie bil tudi od Freichela I večkrat aretiran: vsled tega j ie bil na policista jezen in (bržkone ie v trenotpi blazno-,sti pograbil samokres, s kater I rim je ustrelil policista. Nato ie šle v samega sebe pognal tri ;krogle, ki bodo bržkone tudi smrtnonevarne, j0 V "aprej Pošiljala v Špani-v°jne potrebščine. Že prej IZGREDI PROTI JUDOM NA POLJSKEM Varšava, Poljska. — V neki vasi, 60 milj severno od tukaj, je kakih 150 okoliških kmetoy navalilo na judovske hiše in trgovine ter jih razdejalo. Lastnikom samim se ni nič zalega zgodilo. V skuni-nah po 10 mož so napadalci najprej opozorili Jude naj izpraznijo svoje hiše, nato pa so poslopja razdeiali, da je ostalo samo zidovje. SPOMENIK AMFfrIKANCU IN BIČU Budapesta. Ogrska. — Preteklo nedeljo je bil tukaj slovesno odkrit snomenik Ame-rikancu. generalu H. H. Band-holtzu. Ta mož, ki je umrl le- UDAREC DELAVSTVU Jeklarska družba odgovorila na stavko delavstva s tem, da je zatvorila tovarno. Pittsburgh, Pa. — Tukajšnji jeklarski magnati so izvršili čin, s katerim so ponovno pokazali vso svojo nadutost. Jeklarska družba Standard Steel & Spring Co. je namreč na stavko delavstva odgovorila na ta način, da je tovarno sploh zaprla in delavci so s plačo preteklo soboto prejeli sledečo obvestilo: "Ta ček je zadnja plača, ki jo prejmete od te družbe." Delavstvo je zastavkalo z zahtevo, da družba prizna unijo jeklarjev, ki se je ustanovila na pobudo Lewisove skupine, dalje, da se zvišajo plače in preuredijo delovne ure. Na vsak način je zatvoritev tovarne le čin družbe, da ostraši delavstvo, in stalna zatvoritev skoraj gotovo ni v načrtu. Družba bo seveda s pomočjo denarja, ki ga je prej izmozgala od delavstva, lahko utrpela škodo, toda delavstvo, ki ga je bilo v tej tovarni zaposlenega okrog 750, bo občutno prizadeto. In Landon pridiguje, da se mora ameriškim industrijalcem povrniti pcpolna prostost brez vsake vladne kontrole! -o- RADIKALCI OBSOJAJO BRUTALNOSTI Madrid, Španija. — Več tukajšnjih vladnih časopisov je preteklo nedeljo priobčilo poziv na špansko ljudstvo, naj se vzdrži vsakih grozedejstev in naj ne zamaže svojih zmag s čini strahot. Listi pravijo, naj tisti, ki so ostali vladi zvesti, ne jemljejo zgleda po tem, kar uganjajo uporniki, in naj prepustijo tem divjaška maščevanja in trpinčenie ujetnikov. Tzrekanie obsodbe naj bo samo v rokah sodišč in naj si liudstvo ne maže rok z na-silstvi, pravijo listi. ta 1925, si je pridobil od Ogrov priznanje, ko je leta j 1919 kot častnik pri mednarodni komisiji zavrnil neko rumunsko tolpo, da ni opleni-la tukajšnjega muzeja. Pri tem ni imel drugega v roki kakor mali bič in tudi na spomeniku so mu dali bič v roke. fx Jugoslavije. Tragedija brezposelnika, ki je iskal zaman zaposlitve in se je v obupu vlegel na železniški tir, odkoder so ga spravili v bolnico. — Huda avtomobilska nesreča v bližini Celja. — Druge nezgode. USODNA KOLIZIJA je pristala k temu paktu tudi Italija, da je tako nevarnost evropskega spopada zaradi Španije vsaj začasno odstranjena. Slika kaže kose nekega razdejanega truka, kar je je ostalo od njega po strahoviti koliziji, ki se je ne-(avno pripetila na tem železniškem križišču v bližini Louisville, Que., Kanada. S trukom se je vračalo 37 moških z nekega političnega zborovanja, ko je treščil vanje vlak in jih 25 pobil. Ni se mu posrečilo Novo mesto, 2. avg. — V Novo mesto je pred dnevi prispel jiz Zagreba 451etni brezposelni j delavec Tlakovcer Janez, doma i iz Dol pri Brežicah. Mož je po-jvsod iskal zaposlitve, a ker je ni 'dobil, se je ves obupan napotil 1 proti Mirni peči. Med potjo pa je sklenil napraviti konec svo-ijemu bednemu življenju. Stopil jje k železniški progi, se vlegel ob tir in nanj položil glavo. Obupa-|nec je bil trdno prepričan, da bo na ta način konec njegovega !trpljenja. Naključje pa je hotelo,.da se je žaloigra končala dru-jgače. Lokomotiva mu je glavo samo odrinila s tira in ;fo pri tem na desni strani močno obrezala. Hudo poškodovanega nesrečnika so pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Tu so ugotovili, da ima mož hude poškodbe, ki jih bo sicer prestal, a njegov duh bo ostal za zmerom v temi. -o- Zmečkalo ga je Celje, 3. avg. — Včeraj zju* 'traj je vozil avtobus izletnike na Dunaj. Ko je privozil na Križev-,ski klanec pri Stranicah okrog I ovinka, je opazil pred seboj na j cesti voz premoga, ki je vozil iz i Stranic v Konjice. Poleg voza je j stopal posestnikov sin Edvard jBornšek iz Stranic. V tem tre-|iiotku je privozil iz Konjic voz I naložen z lesom. Šofer avtobusa I ni mogel pravočasno zavreti. iBornšek je skočil za voz, da bi i ga zavrl, v tem hipu pa ga je že i a vtobus zadel in ga pritisnil ob I voz s tako silo, da mu je zmečkal obe nogi in zdrobil lobanjo. Pri tem je padel voz s ceste v jarek in se razbil. Pri karambolu se je sprednji del avtobusa pokva-iril, šofer je dobil lažje praske j na obrazu in po nogah, drugi 'potniki pa so ostali nepoškodovani. Bornška so prepeljali z osebnim avtomobilom v celjsko bolnišnico, kjer so mu prvotno kljub brezupnemu stanju amputirali obe nogi. Bornšek pa je okrog 1. popoldne poškodbam podlegel. --o- Dve smrtni nesreči Maribor, 3. avg. — Danes sta se pripetili v mariborski okolici dve nesreči, ki sta se žal končali s smrtjo prizadetih. Pri Št. Lenartu v Slov. goricah se je ponesrečil 29-letni posestnik Franc Bezjak. Podiral je drevje, pri tem pa se je drevo podrlo nanj ter ga pritisnilo ob tla. Silna teža mu je telo popolnoma stisnila, udrla mu prsni koš ter zlomila hrbtenico. Malo dlhajočega so izvlekli izpod drevesa ter ga naglo zapeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je danes popoldne podlegel poškodbam. Druga nesreča, ki se je končala s smrtjo, se je pripetila sinoči v Bohovi. 66-letni Janko Vinšek je najbrže v vinjenosti padel ter se močno poškodoval na glavi. Zadobil je prelom lobanje ter močan pretres možganov. Danes Sp ga spravili v mariborsko bol- nišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Prijatelja je branil V mariborsko bolnico je bil pripeljan 24 letni Andrej Babič iz Loke pri Rušah, ki je pri nekem pretepu hotel braniti svojega prijatelja, pa je eden napadalcev nanj petkrat ustrelil. Dobil je dva strela v roko, enega pa v križ. Žito so ukradli Pri mlinu na Muri pri Verže-ju so še neizsledeni tatovi ukradli g. Lukaču 800 kg zrnja, katerega so odpeljali na ladji po Muri proti Ižakovcem. Odlikovani V Škof j i Loki so bili odlikovani naslednji gasilci: Ivan Kavčič, predsednik, ki je prejel častno diplomo, Franc Primožič, Franc Piškur, Simon Lagonder, Ivan Langerholc, Ivan Šober, Ivan Sušnik, Janez Gaber, Franc Papa in Franc Pogačnik, so pa prejeli spominske diplome, za gasilske zasluge. Cvetje sredi poletja Popolnoma razvite cvetove je utrgal v začetku avg. Aleksander Dragar iz Celja na jablani v sadovnjaku svojega strica posestnika Mihaela Dragar j a na Lipi pri Teharju. -o- Pri delu ga je ubil V Mrzovičevi ulici v Zagrebu je delavec Tomo Krčmar pri delu udaril svojega tovariša Sima Mirkoviča s polenom po glavi. Mirkoviča so prepeljali v bolnico, kjer je v hudih bolečinah strgal z glave vse povoje. Dvakrat so ga operirali, a je nazadnje podlegel težki poškodbi. -o- Čez avto ga je vrglo Čudna nesreča se je pripetila na strmem dravograjskem klancu. Trije kolesarji se z vso naglico dirkali po strmini, nasproti pa jim je privozil avto. Dva i kolesarja sta se mu srečno izognila, tretji pa se je zaletel v hladilnik s tako silo, da ga je v ve-jlikem loku vrglo po dolgem čez avtomobil. Vendar je priletel na vse štiri tako srečno na cesto, da se je le malo popraskal. Stara najdba Pri renoviranju hiše je posestnik Kolbezen v Celju odkril v zidu star nagrobni kamen z latinskim napisom. Iz katere dobe je kamen bodo ugotovili strokovnjaki. | Jubilej župnije ( V dneh 6., 7. in 8. septembra praznuje župnija Velika Nedelja ,700 letni jubilej obstanka. Proslave se bodo vršile z vso svečanostjo. Prvi dan proslav je namenjen živim, drugi dan mrtvim .faranom, tretji dan pa vsej de-kaniji. ŠIRITE AMER. SLOVENCA Sir aft 2" 'AMERIKANSKS* SLOVENEC Sreda, 26. angusta 1936 Amerikanski Slovenec (prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina ; Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ....................................... 2.50 Za četrt leta ....................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ........................................$6.00 Za pol leta .......................................... 3.00 Za četrt leta ..................................... 1.75 Posamezna številka .......................... 3c The f irst and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ............ ........................$5.00 For half a year ................................. 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1-75 Single copy .......................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: v Belgiji, in vesti povejo, da imajo nemški mešetarji svoje prste tako v Belgiji, kakor tudi že v Franciji, in ni dvoma, da socialistična vlada v Franciji in tudi v Belgiji žrtvuje za trenotek vse, da reši le svoj socializem, Nemec pa dobro ve, da pride tudi tja, ko se mu posreči v Srednji in polagoma tudi v Vzhodni Evropi. Če zagospodari Nemec, gre Slovan lahko zopet — hlapčevat, kakor je hlapčeval skozi stoletja. Prav nihče mu pa ne more pomagati, ako nima politične razsodnosti, in se prepira s svojim slovanskim sosedom radi kake pogrete leče ali kakor besno tišči v komunizem, katerega mu je vtepel v glavo brezvestni Jud. Svetovna vojska je bila le borba med Nemcem in Slovanom. Nemec je navidezno podlegel, zdaj je zopet na nogah, prej so vsaj srednjeevropejskim Slovanom pomagali drugi, zdaj je odločitev pri Slovanih samih od Adrije pa do Urala. Kako bo?, Srednja Evropa Vse kaže, da stoji Srednja Evropa pred važnimi iz-premembami. Ko je Italija posegla po Abesiniji, je moralo biti vsakemu jasno že naprej, da bo tam uspela, ker zdaj ne odločuje toliko človek, vojak, stroj, mašina ima glavno vlogo, in poleg tega še diplomacija. Dalje je pa moralo biti vsakemu tudi jasno, da zmagovita Italija ne bo ostala le pri Abesiniji, tem manj, ker takih uspehov niti sama v začetku ni pričakovala, saj je ponosna Anglija klonila pred gospodarsko slabo Italijo. Fašizem gor ali dol, duh je, ki oživlja, in Mussoliniju sexmora priznati, da sam ni klonil in je znal nekaj svojega duha vbrizgniti tudi Italijanom. Ta duh se je pomnožil stoprocentno, in se obrnil, kakor vse, kaže, proti — Balkanu. Brenner proti Nemčiji utegne biti le manever, Balkan pa bo vrlo resna točka. Med homatijami pa je vstal še drugi činitelj — Nemčija, in duh nekega fašizma je tam še hujši, ker je izšel iz poraza, ne, kakor pri Italiji, iz zmage, vsaj navidezne zmage. Nemčija je takoj spoznala, da je ostala Evropa onemogla, in šla korak za korakom. Ni misliti, da bi se morda zdaj ustavila, in z Italijo in Nemčijo y ospredju je Srednja Evropa zopet na dnevnem redu. Tu pa zadeva zadene na — Slovane, Severne in Južne Slovane prav neposredno, posredno tudi na Ruse in druge na Balkanu. Koliko hoče Italija, je težko reči, čim več pač, in tu prihajajo Slovenci v prvi vrsti kot neka žrtev. Nemčija je započela najprej z neko gospodarsko penetracijo. Grčija, Bolgarija, deloma tudi Rumunija in nekoliko Jugoslavija. Pri Ogrski gre že bolj za politično penetracijo, izključno in končno pa gre za to penetracijo pri Avstriji, kakor kažejo najnovejši dogodki, saj je "Anschluss" prav pred vratmi. Poleg Jugoslavije ima vrlo prekerno stališče Cehoslovakija. Vsaj Nemčija nima v načrtu menda kake penetracije, Cehoslovakijo hoče razkosati s silo, vojaško silo. Slovakija bi bila dana zopet Mažarom za usluge, drugo bi vzela z Avstrijo povečana Nemčija. Ni dvoma, da se Mussolini in Hitler pobotata, Francija se je menda že z Italijo, in angleški kramar ostane na svojem morju. Na Jugoslavijo bi navalila Italija, deloma tudi Ogrska. Vidim sicer notico, da je menda Jugoslavija četrta vojaška sila, manj tehnično, bolj po duhu. Ne vem. Da bi Slovenci prijeli, ni dvoma, ker jim gre za obstanek, morda tudi Srbi bi pokazali, da znajo sukati meč, ampak prav v sredi so — Hrvatje, ki bi bili prizadeti po Italiji in Ogrski, ampak ne vem, če bi šli v borbo v okviru Jugoslavije, ako pa bi šli le za "slobodno" Hrvaško, bi bili pa prava cokla na Slovence in Srbe. Temno obzorje. Da bi Cehoslovakija ne mogla vzdržati nemškega navala v zvezi z Avstrijo in Ogrsko, je na dlani, saj ima nad tri mi-ljone Nemcev in še vrlo omahljive Slovake. Rumuni so nezanesljivi, bi šli, kakor bi jim kazalo, in o Bulgariji ni misliti, da bi zavzela kako slovansko stališče in ne tiščala le na svoje bolgarsko, ko je že zdaj pod laškim vplivom. Turk je pa Turk. Zdi se mi, da je ključ, ako pride v Srednji Evropi do tega in takega razvitka pri — Poljakih. Ali je misliti, da bi se Poljaki postavili v prvi vrsti za Cehoslovakijo in proti Nemčiji, ko se zdaj že prepirajo s Cehi radi par vasi in sumljivo pakti raj o z Nemčijo? Težko je misliti, da bi med Poljaki zmagal — slovanski duh, ko so bili Poljaki že odnekdaj le Poljaki. Ampak Rusija? Prav zoper Rusijo dela Nemčija za novo Srednjo Evropo, ker ima v načrtu najprej "svojo" Srednjo Evropo in potem pride na vrsto — Rusija. Ali Rusija to vidi? Ni dvoma, da bi tega ne videla. Ali bo pa Rusija zagrabila tudi za trenotek, ko še ne bo Srednje "nemške" Evrope? Težko je na to misliti, ker sedanja Rusija pozna le svoj — boljševizem, in bi ji šlo le za ta boljševizem, da bi z njim zadela na — Poljsko, in ji vezala roke, ako bi tudi Poljska zavzela kako slovan&ko stališče pri borbi srednjeevropej-skih Slovanov zoper Nemce. Nemec pa dobro ve, da mu je vsa Rusija odprta,, ako mu uspe v Srednji Evropi. Da bi Francija ptosegla v spor v Srednji Evropi, enako ni misliti, ker zdaj je tam socializem pravo, in enako V CLEVELANDU GREDO \ NAPREJ! Cleveland, O. Vse premalo se sliši o dopisih iz Clevelanda. — V Cle-velandu se to leto gibljemo kakor še nikdar poprej. V Clevelandu imamo posebnosti, kakor jih nimajo drugod. Radi tega ne bo odveč, če se od časa do časa sliši v listu dopis pohvale, kar nam morate tudi drugi priznati. Prav za prav smo že lani pričeli s posebnostmi in to s Kulturnim vrtom in Baragovim dnevom. Letos nam je prišla na pomoč še Jezerska razstava in je pritegnila mnogo obiskovalcev od drugod. Zaradi tega smo prav zadovoljni in veseli. Vedno se še oglašajo novi obiskovalci, od vseh strani in se prav pohvalno izražajo o vsem kar vidijo na razstavi in o tem, kar do-žive med nami. Ravnokar smo imeli Slovenci priliko imeti na omenjeni razstavi svoj dan; to je, da so nam dali dvakrat po uro in pol časa, da so nastopila naša pevska društva in pa da se je vršila po razstavnih prostorih slikovita povorka v narodnih nošah. Kaj takega dose-daj še ni doprinesla še nobena narodnost, dasi imajo tudi druge narodnosti iste pravice in iste ugodnosti so jim bile dane na razpolago, kakor so bile dane nam. Ob enem je sedaj pred nami druga velika in pomembna prireditev namreč tako zvani "Baragov dan," ki naj bi bil kot nekaka obletnica vposta-vitve Baragovega spomenika v Jugoslovanskem Kulturnem vrtu. Ta proslava se ima vršiti v enem največjih parkov v Clevelandu in sicer v tako imenovanem "Puritas Spring," dne 30. augusta, to je zadnjo nedeljo tega meseca. Namen je, če se nam kaj drugače ne zasuka, da bo to nekaj posebnega in novega. V par dneh bom o tem že lahko bolj natančno poročal in tudi podrobneje o tem napisal. Za danes naj velja to, da tisti, ki so namenjeni obiskati razstavo v tekočem mesesu iz zunanjih krajev, naj računajo na ta posebni dan 30. augusta, ki bo ob enem Baragov dan. Kraj, kjer se bo to vršilo, je naravnost prikladen za velike prireditve. — Kdor je torej namenjen obiskati razstavo, naj se odloči, da jo obišče v teh dneh, da bo ob enem deležen tudi proslave Baragovega dne. Predno bo pa minula jesen, bomo praznovali še tretji narodni praznik, namreč vpo-stavitev spomenikov Gregorčiču in Cankarju, v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, v katerem se sedaj dovršu je jo delo po WPA delavcih. To bo, ko bo dodelano, v resnici nekaj posebnega. Tako vidite se v Clevelandu gibljemo. Ni nas strah. Ponosni smo na to gibanje! Prišel je čas, ko imamo priliko, da se kot narod pokažemo. Beseda "Slovenian" se to leto sliši vedno naprej in naprej med tujerodci. Bog živi naš rod! A. Grdina -O- KAKO SE GIBLJEJO NAŠI ROJAKI V KANSAS CITY Kansas City, Kans. Četudi se bolj poredko berejo dopisi iz naše vroče naselbine, ni s tem sklepati, da vsi mirno počivamo. Treba se je gibati za to borno življenje, kakor tudi za napredek cerkve, kljub temu, da se toplomer dviga do 112 in še več nad ničlo. Delavske razmere so še vedno neugodno, vendar se da tu pa tam zaslužiti kak cent, da odganjamo volka od vrat. Trudimo se pa seveda tudi, da bi si prihranili kak cent za zimsko mesece, ker no hudi vročini rada pritisne tudi močna zima. Treba bo torej veliko oprave in kurjave. Tudi v cerkvenem oziru se zavedamo, da na.š novi in mladi župnik potrebuje našo pomoč. Zato smo se pred kratkim na vse načine marljivo gibali in nabrali nekaj teh zelenih dolarjev, za neobhodne stroške pri fari. Priredili smo namreč kako vsako leto "Ice Cream Social," za katerega so naše mladenke priredile veliko "kekov." Vsaka družina je prodala, oziroma kupila nekoliko tiketov moški so postavili mize in osmega augusta smo se veselega srca in dobre volje zbrali na cerkvenem vrtu. Polnoč je odbila, predno smo se razšli, tako je bilo zanimivo in prijetno. Upamo, da se je nabralo precej tistih potrebnih dolax'jev. Veselo tudi omenjam, da smo imeli letos precej nevest in ženinov iz naše fare. Henry Klepec si je izbral Olgo Truden, Emilia Stimec je podala roko Pavlu Obojniku; John Stimec Jr. in Maria Lipovec si bosta skupaj nebesa služila; Peter Stark Jr. in Mary Bruen sta si obljubila zvestobo do smrti; Martin Čor in Mary Kovač, sta sklenila da želita biti skupaj vesela naj pride nad nju kar hoče; Frank Žagar in Silvia Godec se tudi nameravata rada imeti do smrti v zakonu: Matt Štubler in Mary Žagar sta tudi sklenila skupaj Bogu služiti in Mihael Majerle Jr. ter Anna Roznoski mislita v sveti ljubezni šteti stroške in dohodke zakonskega .življenja. Vsem novoporočencem srčno želimo obilo božjega blagoslova za časno in večno srečo. Nad vsem pa rad omenim, tudi to, da imamo nekaj novih angeljčkov v človeški podobi, med nami. Čudno, ker so skoraj vsi hčerke. Sedem krstij smo imeli, pa je bil samo en sinček med njimi. Nič se ne pritožujemo. Bog že ve kaj dela. Samo, da bi nam kaj več takih človeških angeljčkov poslal. Vsako leto se število otrok v naši šoli niža, kar je g. župniku in sestram v neprijetno skrb, za napredek šole in fare. Upamo, da bodo te nežne deklice in deček zdravi in močni, rastli staršem in nam v veselje in ponos. Med raznovrstnim veseljem se kaj rad privali teman oblak žalosti. Smrt, ki neumorno stika za žrtvami, .je pokosila tri življenja v naši fari in sicer; Mark Medvedu, Juliji Špehar in Mattu Štephanzu. Bolezen je skoraj naznanjala smrt Marku in Juliji, toda Matt Stephanz se niti ni zavedal, da se krog njega suče bela žena. Malo se je bil pred kratkim pobil na roki in ker je revež mislil da ni to nič ner varnega, se ni oglasil pri zdravniku. Kar naenkrat nepričakovano težko zbori. Hitijo po zdravnika, kateri pa žalostno maje z glavo ko sprevidi, da je Matt že poln strupa. In res, v kratkem potem je izdihnil. Hvala Bogu, da imajo v bolnišnici duhovnike, da se je lahko potolažil in pokrepčal z zakramenti za umirajoče. Naj večna luč sveti vsem! Ostali pa s sočutjem klonimo svoje glave. Kakor razumem, bomo imeli sv. misijon in sicer v dnevih od 6. do 13. septembra, ki se bo vršil v angleškem jeziku. —Gospod Regis Barrett, OSB., ki že veliko let potuje po deželi kot zanimiv misijonar in Uspešno misijonari,nam bo gotovo imel veliko lepega in ko- ristnega povedati. Saj imajo gospod ne samo šesti križ. ampak poleg tega tudi mnogo različnih skušenj in pa dober spomin zajet v preteklih letih. V vojnem času so gospod služili za najvišjega vojnega kaplana pri vojakih. Pozneje so skrbeli za dušni mir ne-srečnežev po ječah in zaporih in veliko so jih spremili celo do vislic ter jih priporočevali usmiljenju božjemu. Upamo, da bo blagoslov tega misijo-nas povzdignil za stopinjo bližje nebes. Vsak misijonar ima veli- ko koristnega, kar razloži poslušalcem. Zato je čas sv. misijona tako poln milosti. Zajemajmo to milost ob vsaki priliki. Končno ne smem pozabiti, da imamo v naši fari tudi bolnike. Spominjajmo se jih dnevno v svojih molitvah. — Pozabiti ne smemo pri tem pa tudi našega prijatelia. priljubljenega lista Amerikanskega Slovenca. Tudi on potrebuje naših molitev, da bi uspešno nadaljeval svoje hvalevredno delo. Poročevalec KAJ SE SLIŠI PO SVETU? AMERIKA SE POTAPLJA Raziskovalni laboratorij ameriške vojne mornarice je ugotovil na podlagi dolgotrajnih raziskovanj, da se ameriška celina zavoljo privlačnosti posebno gostih mas, ki ležijo po Tihim oceanom, polagoma potaplja v to morje. Celina se pod vplivom te privlačnosti premika počasi tudi proti zapadu, a posledica tega je bočenje lažjih plasti ob za-padnem robu celine. Tako nastajajo gorske verige ob pacifiški obali, kakor Sierra Nevada. Dr. Ross Gunn iz omenjenega laboratorija pravi, da je s pomočjo meritev z zvočnimi valovi ugotovil, da so plasti pod Tihim oceanom bolj goste nego plasti pod celino. Tako povzročajo tangencialni privlačni učinek, ki vleče Ameriko počasi proti zapadu in obenem v globino. --o- 'ČITANJE V TEMI — BREZ LUČI Nemški listi so poročali, da so v Berlinu iznašli čudovite ^naočnike z reflektorjem. Svetlobni žarki reklektorja padajo točno na ono mesto, kamoi je obrnjen pogled. Tako je lahko citati s temi naočniki brez vsake druge svetlobe. Če ta iznajdba ni prirejena samo po znani zgodbi nepismenega človeka, ki se je kupil naoča-. la, da bi znal citati, je vsekakor velikega pomena za ljudi, ki radi čitajo. -o- V POMISLEK Elegantna dama se je peljala z vlakom po precejšnji strmini švicarske železnice navzdol. Globoko pod seboj je videla dolino; začelo jo je skrbeti. "Gospod sprevodnik, kaj pa bo, če vlak prične prehitro drseti navzdol?" ga je vprašala. "Privili bomo zavoro," ji je ta odgovoril. "Pa če ta ne bo vzdržala?" ga vpraša dalje. "Bomo porabili še drugo," odvrne sprevodnik. "In kaj, če tudi ta odpove?" je prestrašena vprašala. Potem gremo; v nebesa, ali v pekel, kakor je kdo pripravljen," prostodušno odgovori sprevodnik. , -o- SADJE POLETI Zdaj v avgustu že pričenja padati črvivo sadje z drevja. Po kmetih tako sadje navadno pokuhajo za prašiče, ali i a ga niti ne pobero in ga pustijo zgniti po travi. 1 Tega sadja pa je tudi škoda, zlasti letos, ko ga je malo, zakaj v kuhinji ga razumna gospodinja lahko uporabi za kompot. Vse tako črvivo sadje se da skuhati v dobro mezgo, ki se zlasti hladna prileže proti žeji. Treba si je samo malo truda vzeti s pobiranjem in očiščenjem tega sadja, ki ga zdaj vsako jutro leži mnogo po naših sadovnikih. Črviva jabolka poberi, nato jih operi in olupi, kar je črvi-vega, ižreži in skuhaj le dobre, čiste dele. Ko si tako na-lupila lonec jabolk, prilij vode samo do pol lonca in kuhaj pol ure. Prideni še skorjico cimeta, olupek limone, potem še žlico ali dve sladkorja malo zmešaj in pusti prekuhati H nekaj mjnut. Ko se je shla-dilo, daj na mizo in napravila boš svoji družini gotovo vsakikrat veselje, zlasti pa otrokom, s to zdravo in dobro jedjo. -o- UTRINKI Čim rečeš ženi, da je mikavna, pa tudi reči ji ni treba, temveč samo z očmi pome-žikniti, pa te proglasi za duhovitega. Po Evini krivdi je Adam izgubil raj. vendar pa vsak Adam še vedno upa, da ga bo po Evini zaslugi zopet našel. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim cenjenim in dragim naročnikom v Leadvil-le, Colorado s tem obveščamo, da je sprejel za tamkajšnjo naselbino in vso okolico naše zastopništvo Mr. Math Jam-nik, kateri je pooblaščen sprejemati naročnino za list Amer. Slovenec,' za njegove oglase, prodajati knjige in plošče naše knjigarne tei* sploh vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Mr. Math Jamnik bo obiskal tudi naše rojake po sosednih naselbinah kakor v Salida, Buena Vista, Aspen, Glen-wood Springs, Red Cliff in Climax, Colorado. Vsem rojakom Mr. Jamni-ka kot našega pooblaščenega zastopnika prav toplo priporočamo da mu gredo na roko in pomagajo pri razširjenju dobrega tiska. Uprava "Am. Slovenca" TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (100) (Metropolitan Newspaper Servicfc> Napisal: Edgar Rice Burroughs Ko se je razlegal strašni krik tega na pol divjega ljudstva, je Tarzan spoznal, da je njegov dobri načrt padel v vodo. Toda, kot je bil že vajen takih primerov, ni kliub temu pokazal nika-kega strahu. Ni bilo prvič, da je bil v nevarnosti in še vselej se mu je posrečilo, da se je ubranil. Tedaj je pa Niarchus dvignil svoj daritveni nož in skočil iz vrste proti Tarzanu. Tudi sedaj Tarzan ni pokazal strahu ampak pripravil je svojo dolgo sulico. Pripravljen je bil da se brani proti napadalcu in tudi če jih še nekaj pristopi, toda ko je pogledal koliko jih je bilo, bi se skoro podal. Lady Beth je pazno motrila ves položaj in priznati je morala, da po tej poti pač ne pride do rešitve. Nenadoma pa se je nekaj domislila in zakričala. "Nikaktga strahu ne kaže, ker njegovo telo je neumrjoče. On je resnično dolgo pričakovani Iskander!" Kakor elektrika je ta beseda delovala na ljudstvo. "Iskander! Naš dolgo pričakovani Baalov sin Iskander! Končno smo le dočakali njegovega prihoda!" je vpilo vse ljudstvo. — Lady Beth pa ni stavila veliko upanja nad to tako nenadno izprcmembo, ker je sama na sebi spoznala. Saj so se tudi njej klanjali, a ne dolgo potem so ji grozili s smrtjo. Sreda, 26. augusta 1936 AMERIKANSRI SLOVENEC Stran 3 Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar. 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. | Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo, g Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: § Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. | 2. porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. | 3. porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo. 4. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- | nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pros- g nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi g bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. g Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- g gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. g Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- s štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede g ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila g in potrebne listine. J SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! j FINANČNO POROČILO ZSZ. ZA MESEC JULIJ 1936. FINANCIAL REPORT OF THE WSA FOR JULY, 1936. St. dr. Prejemki f^dge No. Receipts 1............ $316.91 3............ 395.79 4.........,.. 79.33 5............ 254.11 6............ 76.81 7............ 308.22 8............ 42.25 9............ 201.13 11.. 13.. 14.. 15.. 16.. 17.. 20. .. 37.99 .. 22.21 .. 145.93 .. 46.73 .. 253.43 . 113.08 .. 75.27 21............ 128.92 Izdatki Disbursements $297.50 75.00 261.00 70.00 49.00 570.00 30.50 130.00 40.00 171.00 148.50 22.. 23. 24. 25. 26. 78.14 84.69 70.07 16.13 55.95 30.00 31.00 9.00 Št. dr. Prejemki Izdatki Lodge Dis- No. Receipts bursements 27.......... . 22.05 —.— 28.......... . 30.54 12.00 29.......... . 125.00 52.50 30.......... . 29.68 30.00 31.......... . 18.46 —.— 32.......... . 128.57 72.00 33.......... . 91.30 65.00 34.......... 13.02 —.— 36.......... 91.46 500.00 37.......... 40.29 26.50 38.......... 39.01 27.00 40......... 36.90 —.— 41.......... . 199.18 75.00 44.......... . 39.15 139.00 45.......... . 41.32 15.00 46.......... . 27.03 —.— 48.......... . 19.21 —.— 50.......... . 22.96 —.— 51.......... . 33.02 21.00 52.......... . 28.18 25.00 Skupaj Total ................................................ 3879.52 2972.50 Obresti od obveznic — Interest on bonds: $4000 Alamosa, Colo. Pav. 6%.................... $120.00 $2000 Chaffee Co., Colo. Court House, 6%.................... 60.00 $12000 Middle Rio Grande Conservancy, 5'/>%................ 330.00 $2000 Magdalena, N. M. Water, 6%.................... 240.00 Skupni prejemki od društev — Total receipts from lodges............ $750.00 3,879.52 Skupni prejemki — Total receipts .................................................... -,4'en? Preostanek — June 30, 1936 Balance.................................................... 223,597.51 Skupaj — Total ..$228,227.03 Izdatki — Disbursements: Smrtnine — Death Claims ................................................................................................................$1150.00 Bolniške podpore — Sick benefits ...............................................................1207.50 Operacije — Operations ............................................................................................................................500.00 dobrodelna podpora — Beneficent benefit ........................................................25.00 ^a športne aktivnosti — For sport activities................................................90.00 Skupni izdatki društvom — Total disbursements................ $2972.50 Razni izdatki—Miscellaneous disbursements: |I«adno glasilo — Official organ ................................ $355.80 Najemnino pisarne in razsvetl.—Rent and lights J^eds. polletna plača—Pres. semi-annual salary.... J'odpreds. pollet. plača-Vice-l'res. semi-annual sal. Tajniška mesečna plača—Sec'ys monthly sal......... t oštnina iti telefon — Postage and phone............ ^ozni stroški in dnev.—R.F. Fare & per diem.... "femija na kupljenih bondih,— Premium on bonds acquire .......................................................... ^otečeni obresti na kupljenih bondinh — Acc. int. oil bonds acquired ............................................ V; tioveenje kuponov-Skupni izdatki - -Kxeli. charges on coupons 20.40 37.50 20.00 150.00 6.08 75.40 56.60 1.11 4.74 $726.63 Total disbursements................................................$ 3,699.13 Preostanek — July 31, 1936 Balance ..$224,527.90 PREJEMKI ML. ODD. ZA MESEC TULIJ 1936. RECEIPTS OF THE JUVENILE DEPT. FOR JULY, 1936. St. ~°dge No. 3 4 5 6 1 8 9 U 14 15 16 17 20 21 22 23 24 25 26 Vsoto Dr. št. Vsoto Amount Lodge No. Amount $15.50 27 2.25 24.85 28 .15 4.35 29 7.65 14.10 30 .45 3.30 31 1.35 7.65 32 3.90 .15 33 14.40 8.85 34 .30 .90 36 5.85 5.85 37 .90 1.05 38 3.30 6.40 40 .90 7.05 41 21.00 1.65 44 1.50 2.40 45 4.65 .90 46 .45 1.05 48 1.65 4.50 51 1.05 .15 52 1.20 6.00 $189.65 11,791.30 K'- Skupaj — Total .......................................................................... 189.65 Preostanek — June 30, 1936 Balance ................................................ reostanck — July 31, 1936 Balance..................................i................. $11,980.95 Bolniške podpore izplačane — Sick Benefits Paid: t J/. št. k ■o. Name of member Amount line člana(ice) Vsoto Anzichck Adolph $32.00 Bokal Frank 16.00 Cessar Jolm 35.00 Jančar Joseph 18.00 Judish Joseph 17.00 Ldg. No. Name of member Amount Dr. št. Ime člana(ice) Vsoto 1 I'crhay Joseph 17.50 1 Pernic Joseph 14.00 1 Sftbec Louis 17.00 1 Sadar Joseph 30.00 1 Stark Anton 4.00 1 Vesel Ignatz 22.00 37 Gustafson Andrew 26.50 3 Lcstik Frank 32.00 38 Krizak Frances 27.00 3 Janinik Pauline 10.00 44 Josephine Lattery 36.50 3 Pavlin John 33.00 44 Mary Lattery 27.50 4 Cvar John 9.00 45 Piscovich Anna 15.00 4 Percich Joseph 27.00 51 Swigle Mary 21.00 5 Mihelich Mary 12.00 5 Pavlin Louis 38.00 Skupaj — Total $1207.50 6 Kolman Jennie 10.00 V 6 Fabiancic Agues 14.00 Operacije — Operations: 6 Prosen Helen 25.00 7 M4dic Frances 40.00 1 Amelia K. Vesel $75.00 7 Raitz Mary 30.00 4 Joseph Percich 75.00 8 Balloh Jacob 4.50 9 Anton Adamic 75.00 8 Crepinsek Frank 26.00 17 Mary Jelniker 75.00 9 Starika Frank 2.00 20 Pauline Mehle 75.00 9 Smith Mary 53.00 41 Ernest Thomas 75.00 16 Krasek Frank 30.00 44 Josephine Lattery 50.00 16 Pecek Anna 10.00 17 Princ John 19.00 Skupaj — Total ........ $500.00 17 Sekich Matt 10.00 4 17 Skrbina John 37.00 Smrtnine — Death Claims: 17 Tursick Joe 30.00 4 Frank Mismash $150.00 20 Mehle Pauline 28.50 7 Angeline Mohar 500.00 20 Stalcar Anna 29.00 36 Joe Blamisa 500.00 20 Stevens Josephine 16.00 22 Tomljanovic Frances 15.00 Skupaj — Total........... $1150.00 22 Žalec Gregor 15.00 / 24 Mismash John 31.00 Dobrodelno podporo: 25 Smodila John 9.0G 44 Frank Tomsic $25.00 28 Zerngast Vincent 12.00 29 Govekar Frank 35.00 Športne aktivnosti — Sport activities: 29 Kostanjsek 17.50 33 Sv. Cirila & Metoda $65.00 30 Spigarelli Remo 30.00 52 Youths of America 25.00 32 Krištof Ibana 16.00 32 Straziser Joseph 56.00 Skupaj —• Total $90.00 PREMEMBE V ČLANSTVU ZSZ ZA MESEC JULIJ 1936 THREE STAR LODGE NO. 33, WSA. Chicago. 111. It is with my profound pleasure that I introduce to my many friends and members of the WSA. our Three Star Lodge No. 33, WSA. baseball team. Before I proceed, I wish to express my sincere thanks to our worthy supreme officers for the donation of the $65 which partially paid for our uniforms. The Lodge is able to boast of having enough players to be able to make two teams in our organization. I wish to inform our friendly opponents, The Liberty Lodge of South Chicago, that our team is rather heavily booked at the present time, but you may be assured that we will give you an opportunity to play us before the season is over. Congratulations to Mr. Mike Popovich who is striving to have his take a good deal of work and sacrifice, but if you have the interests of your lodge at heart you should be amply rewarded by easily doubling the membership of your lodge. I know from my own experience that sports are a great drawing card because of the great number of new members we have taken in since we adopted this program. I feel confident that within the next month or two CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE WSA FOR JULY, 1936. Pristopili — Entered: K št. 5 iz ml. odd.: Julius Popovich, c. 5266, R. 18, zav. $500 in $1. K št, 9 iz ml. odd.; Fred Javornick, c. 5269, R. 17, zav. $500 in $1. K št. 24: Edward Kocnian, c. 5260, R. 18, zav. $500. K št. 32: Joseph Godec, c. 5261, R. 37, zav. $1000 in $1. K št. 33: Chester Brown, c. 5262, R. 18, zav. $250; Emil Grill, c. 5268, R. 18, zav. $250-; Joseph Steve Howard, c. 5269, R. 19, zav. $250; Joseph Carl Krzyzowski, c. 5270, R. 19; John M. Kovas Jr., c. 5271, R. 18, zav. $250; Stanley Paddv, c. 5273. R. 19, zav. $250; Joseph Podzerwinski, c. 5274, R. 17, zav. $250: Donald F. Poldan, c. 5275, R. 16; za-v. $250; Edward J. Shemezis, c. 5276. R. 18, zav. $250; John Tedeski, c. 5277, R. 18, zav. $250; Robert J. Zak, c. 5278, R. 20, zav. $250; Paul Isador Zolig, c. 5279, R. 19, zav. $250. No. 37: Waino Emil Wakkuri, c. 5262, C. 22, Ins. $500 and $1. K št. 45 iz ml. odd.: Vera Turk, c. 5263, R. 18, zav. $500 in $1. K št. 48:. Joseph Celic, c. 5264, R. 36, zav. $250 in $1. No. 52: Albert Sterlekar, c. 5265, C. 21, Ins. $500 and $1. Zopet sprejeti — Reinstated: Pri št. 7: Mary Videtich, c. 1117. Pri št. 14: Anton Tone, c. 2198; Matilda Tone, c. 3090 Pri št. 29: Roza Kramarich, c. 1707. At No. 41: Frank J. Kafka, c. 4491; Mary H. Mearsha, c. 4846; Kathe-rine Mearsha, c. 4360; Ignatius Mearsha, c. 4611; Win. Jos. Wieser, c. B-262. Suspendirani — Suspended: Pri št. 1: John Perko, c. B-151. Pri št. 3:. Mary Petric, c. 3511. Pri št. 8: Mary Cox, c. B-56; Jennie Crepinsek, c. B-53 Pri št. 9: Frances Ferkul, c. 5053. Joseph Bozaich, c. 502; Louis Kapel, c. 4966 Pri št. 16: gel, c. 4739. Pri št. 21: Pri št. 23: Pri št. 24: Pri št. 25: Pri št. 28: Pri št. 29: Pri št. 30: At No. 41 Pri št. 45: Frances Pu- »loiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiinniiininniiniiiiiiiiiiini Margaret Bobinc, c. B-177. Frank Mehle, c. B-282. Phillip Lucero, c. 5201. Sam Zavolovsek, c. B-204. Anna Lukach, c. 767; Mike Lukach, c. 766. Ann Cirnski, c. 4928. Julia Trebeč, c. 3264. Frank Kvas, c. 4682; Mary McCarty, c. 3691. Ludovic Kogan, c. 5263. Umrli — Died: Pri št. 4 umrl dne 5. julija 1936: Frank Mismasli, c. 375, star 45 let. Vzrok smrti: Srčna hiba. Pristopil v Zvezo 28. novembra 1910. Zavarovan je bil za $500, R. 19. Pri št. 7 umrla dne 14. julija: Angeline Mohar, c. 2269, stara 49 let. Vzrok smrti: Avtomobilska nesreča. Pristopila v Zvezo 7. marca 1920 Zavarovana je! bila za $500, R. 33. Denver, Colo., August 22, 1936. Anthony Jeršin, gl. tajnik—Sec'y. -0-• tako zabavamo po seji. Dobil je odgovor, da skoro po vsaki seji je kaj takega, pa tudi včasih še kaj boljšega. Pa je rekel, da bo prišel če bo le mogel, na vsako sejo, ker da se mu zelo dopada. Saj druga društva, dasi večja se ne domislijo, na kaj takega. To smo seveda vsi ostali vzeli kot poklon in prijateljsko priznanje. V predzadnjem glasilu sem kot društveni predsednik nekaj napisal in priporočal članstvu bratskih društev, da bi naj v bratski slogi pomagali našemu kandidatu bratu Popovichu. In, z veseljem smo zasledili v zadnjem glasilu, da so pri bratskem društvu "Three Star", poprej dr. sv. Cirila in Metoda, št. 33, ZSZ, poslušali našo prošnjo in nomi-nirali kot kandidata našega brata tajnika v že omenjeni izpraznjeni urad glavnih odbornikov Zapadne Slovanske Zveze. Prav lepa hvala in želimo posnemovalcev. / Predsednik |