Ganimete Nura
MONOLOG    Moja ptica je štorklja
opustošenega prostora krčev
medtem ko vetrovi mislijo da so nedosegljivi
podobni pigmentom črnega lakta.
Moja ptica kljuva plazilce in črve
ne opaža trnka krempljev
cenene resničnosti in vročic nezavesti.
Njen ponos izžareva prizore navdušenja
in polni prostor s curkom vrlin
v imenu podobe razmršenih razpotij.
Moja ptica je štorklja
in prav zato mi prinaša jutro za jutrom majčkeno sonce.
POGLED ENA    Prvi korak — obeležje v popkih vzcvetelo
v tkivu pobeglih zvokov poplemenitenih vonjav ali slavčka v kletki
ki pod bremenom bolesti tke svoje majčkeno bilje v imenu življenja ki priča o ravnovesju.
Drugi korak — še malo ali vse življenje
vsrkava večerno barvitost,
medtem ko jaz pljujem v zrcalo
ker ga ne morem očistiti s skrito stranjo
a okužbe v zenicah bobnijo kot konjeniki.
Tretji korak — in nič, pika.
834
Sodobna albanska lirika v Jugoslaviji